UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

VPLIV UPRAVLJANJA ZALOG NA POSLOVANJE PODJETJA

Kandidatka Vanja Papak Študentka rednega študija Številka indeksa 81615173 Program univerzitetni strokovni Študijska smer finance in bančništvo Mentor prof dr Davorin Savin

Maribor april 2008

2

KAZALO 1 UVOD 5

11 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA KI JE PREDMET RAZISKAVE 5 12 NAMEN CILJI IN OSNOVNE TRDITVE 5 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE 6 14 PREDVIDENE RAZISKOVALNE METODE 6

2 OPREDELITEV IN POMEN ZALOG 8 21 POJEM ZALOG IN NJIHOVE ZNAČILNOSTI 8 22 VRSTE ZALOG 9

221 Zaloge glede na pojavne oblike 9 222 Zaloge glede na povpraševanje 11 223 Zaloge glede na normative in računske količine 12 224 Nekurantne zaloge 13

23 VZROKI ZA NASTANEK ZALOG 14 24 SPREMLJANJE ZALOG 16

241 Analiza zalog 16 242 ABC analiza 18

3 FINANČNI VIDIK UPRAVLJANJA ZALOG 20 31 STROŠKI ZALOG 20

311 Stroški ki naraščajo ali padajo glede na obseg zalog 20 312 Stroški vzdrževanja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja 21

32 FINANCIRANJE ZALOG 24 321 Blagovni kredit ndash financiranje z obveznostmi do dobavitelja 26 322 Revolving kredit 27 323 Vir financiranja zalog z dolgovi 28

4 ZALOGE KOT ELEMENT MEDPRODAJNIH AKTIVNOSTI 31 41 OPTIMALNA VELIKOST NAROČIL 31 42 KOEFICIENT OBRAČANJA ZALOG 32 43 DOLOČANJE OBSEGA ZALOG 33

431 Stalna poraba in stalni roki dobave 34 432 Spremenljiva poraba in stalni rok dobave 34 433 Stalna poraba in spremenljivi roki nabave 35 434 Spremenljiva poraba in spremenljivi roki nabave 35

5 FINANCIRANJE ZALOG ndash PRIMER PODJETJA UNICOMMERCE DOO 36 51 PREDSTAVITEV PODJETJA 36 52 VRSTE ZALOG V PODJETJU 37 53 VODENJE IN SPREMLJANJE ZALOG 40

531 Vodenje zalog 40 532 ABC analiza 42

54 ZALOGE KOT ELEMENT MEDPRODAJNIH AKTIVNOSTI 44 541 Optimalna velikost naročila 44 542 Signalna zaloga 45 543 Koeficient obračanja 46

55 STROŠKI ZALOG 47 56 FINANCIRANJE ZALOG V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom 49 562 Revolving kredit za financiranje zalog 49 563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi 51

57 ANALIZA ZALOG 53 6 SKLEP 54 7 POVZETEK 56 SUMMARY 57

3

SEZNAM TABEL 58 SEZNAM SLIK 58 SEZNAM LITERATURE 59 SEZNAM VIROV 60 PRILOGE 61

4

PREDGOVOR Najpomembnejši del gibljivih sredstev katerih so zaloge se v podjetju pojavljajo v različnih oblikah in neprestano krožijo Podjetja ne morejo opravljati svoje dejavnosti brez zalog ker so lendashte nujno potrebne in predstavljajo raquoblažileclaquo med ponudbo in povpraševanjem po proizvodih rezervnih delih materialih itd Istočasno pa zaloge predstavljajo za podjetje vezan velik del premoženja ki bi ga lahko podjetje vložilo oziroma namenilo v donosnejše naložbe Namen diplomske naloge je zato preučiti vpliv upravljanja zalog na poslovanje podjetja Podjetje Unicommere doo se je skozi pretekla leta poslovanja srečevalo s problemi vodenja financiranja analiziranja in spremljanja zalog Tako je želja za obstoj na trgu in prizadevanje za doseganje čim večjega tržnega deleža glede na tržne razmere in vse večjo konkurenco vodilo podjetje k učinkovitemu ravnanju in upravljanju z zalogami Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino katerega poslovanje brez zalog ne bi bilo možno Vedno bolj jasno je da bodo v trgovski panogi (zunanji in notranji trgovini) preživela le podjetja ki so najuspešnejša ker se bodo znala boriti proti tuji in hkrati domači konkurenci Diplomsko delo sem razdelila na sedem poglavij V prvem uvodnem poglavju sem opredelila področje problema raziskave cilje in namen diplomske naloge V drugem delu diplomskega dela sem predstavila pomen zalog njihovo delitev glede na povpraševanje in normative zalog ter vzroke nastanka Prikazala sem še ABC analizo ki deli zaloge na manj pomembne od pomembnega Finančni vidik upravljanja zalog sem pojasnila v tretjem poglavju z delitvijo stroškov ki nastanejo pri poslovanju z zalogami in viri financiranja Obrazložila pa sem tudi vire financiranja zalog s poudarkom blagovnega in revolving kredita Nadaljevala sem v četrtem poglavju z opisom zalog kot elementom medprodajnih aktivnosti V sklopu tega poglavja sem te elemente razdelila na optimalno količino naročila koeficient obračanja in določanje obsega zalog ki sem ga prikazala z različnimi grafi in enačbami V zadnjem poglavju pred sklepom in povzetkom sem poskusila prikazati teorijo v praksi na primeru podjetja Unicommerce doo Najprej sem predstavila podjetje z njegovim zgodovinskim razvojem nato opisala delitev zalog v podjetju glede na pojavne oblike in blagovne znamke opredelila vodenje in spremljanje zalog pojasnila stroške ki jih povzročajo zaloge opisala in izračunala elemente medprodajnih aktivnosti zalog na primerih proizvodov in prikazala financiranje zalog z blagovnim revolving in kratkoročnim kreditom Na koncu sem s pomočjo kazalnikov analizirala zaloge v primerjavi z gibljivimi in celotnimi sredstvi

5

1 UVOD 11 Opredelitev področja in opis problema ki je predmet raziskave Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo in vežejo velika finančna sredstva Zaloge lahko definiramo kot določeno količino blaga ki je odložena na določeno mesto v podjetju ali izven podjetja Imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje zalog v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Vsako podjetje mora zmanjšati zaloge oziroma oblikovati takšno raven zalog ki omogoča nemoteno poslovanje povzroča minimalne stroške in porabo čim krajšega časa da se obrnejo ter preoblikujejo v finančna sredstva ki so potrebna za nov krog procesa poslovanja Vodenje vzdrževanje kontroliranje transportiranje financiranje zalog in drugo povzroča slehernemu podjetju določene stroške ki jih je možno racionalizirati s strokovnim pristopom Takšno upravljanje in analiziranje zalog vodi k večji rentabilnosti in gospodarjenju podjetja ki se izkaže v boljšem poslovnem izidu Z uporabo ustreznih kazalnikov izvedemo izračune ki nam dajejo informacije in podatke o možnih vzvodih zmanjšanja ali povečanja določenih postavk ki vplivajo na stroške zalog in tako posredno na celotne stroške podjetja Kateri oziroma kakšen vir financiranja za zaloge naj uporabi podjetje je odvisno od številnih dejavnikov (velikosti povpraševanja po proizvodu razmerja na nabavnem trgu proizvodnih zmogljivosti ugodnosti in fleksibilnosti vira financiranja plačilne sposobnosti podjetja vrste zalog tečajne valute itd) kajti večji kot je delež zalog večji so stroški financiranja Zato učinkovito upravljanje in financiranje zalog ki predstavlja zahtevno nalogo v vsakem podjetju pripomore k večji uspešnosti poslovanja podjetja 12 Namen cilji in osnovne trditve Velik del finančnih sredstev je vezan na zaloge zato morajo podjetja zagotoviti takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki bo zadovoljil povpraševanje kupcev ob minimalnem investiranju v zaloge Zato je upravljanje zalog ena izmed najpomembnejših funkcij v podjetju Namen Namen diplomskega dela je bil podrobneje se seznaniti z značilnostmi in upravljanjem zalog prikazati stroške ki jih povzročajo zaloge in opredeliti njihovo financiranje V teoretičnem delu smo predstavili opredelitve in pomen zalog zaloge kot element medprodajnih aktivnosti in finančni vidik upravljanja zalog medtem ko smo v praktičnem delu opredelili primer vodenja zalog v podjetju Unicommerce doo

6

Cilji diplomskega dela so

- opredeliti pomen in značilnosti zalog za podjetje - prikazati možne delitve in vrste zalog ki nastanejo v podjetju - opredeliti vzroke za nastanek zalog - podati učinkovitost analize in nadzora zalog - iz teoretičnega vidika smo poskušali opredeliti zaloge kot element medprodajnih

aktivnosti in jih nato praktično prikazati na primeru podjetja Unicommerce doo - preučiti stroške zalog in njihovo financiranje - analizirati velikost vezanih sredstev podjetja - prikazati pomembnost vodenja in upravljanj zalog v izbranem podjetju

Osnovne trditve diplomskega dela so da so zaloge neobhodno potrebne za izvajanje neprekinjenega in uspešnega delovanja poslovnega procesa V zalogah so vezana finančna sredstva podjetja ki povzročajo velike stroške in vplivajo na poslovni izid podjetja Zato morajo podjetja uvesti takšen sistem vodenja in upravljanja zalog ki bo oblikoval zaloge na takšni ravni kjer bodo povzročale najnižje stroške vendar ne bodo omejevale proizvodnjo oziroma prodajo 13 Predpostavke in omejitve raziskave Osnovna spoznanja o zalogah bodo temeljila na ugotovitvah iz znanstvene in strokovne literature praktične ugotovitve pa iz aktualnosti pridobljenih podatkov podjetja Unicommerce doo Predpostavljamo da lahko teoretična znanja o učinkovitem upravljanju in vodenju zalog ki vplivajo na znižanje stroškov v podjetju smotrno uporabimo tudi v praksi kar bomo poskušali pokazati v diplomskem delu Prva omejitev pri pisanju diplomskega dela je da bomo prikazali financiranje upravljanje in stroške zalog na primeru prodajnega podjetja Unicommerce doo medtem ko je druga omejitev da verjetno ne bomo mogli pridobiti vseh podatkov ker so del poslovne skrivnosti 14 Predvidene raziskovalne metode Diplomsko delo predstavlja poslovno raziskavo saj smo obravnavali poslovanje podjetij s poudarkom na finančnih vidikih upravljana zalog Zbiranje informacij je potekalo s študiranjem aktualne literature na tematiko diplomskega dela kamor spadajo knjige in drugi viri tako domačih kot tujih avtorjev ki jih smo uporabili pri pisanju teoretičnega dela Praktični del vsebuje ažurne podatke in informacije iz podjetja Unicommerce doo

7

V diplomskem delu gre za deskriptivno analitični pristop v okviru katerega smo uporabljali naslednje metode Deskriptivni pristop

bull metoda deskripcije s katero smo opisovali teorijo določena dejstva procese ter njihovo medsebojno povezavo

bull metoda kompilacije s katero smo povezovali stališča spoznanja in sklepe drugih avtorjev

bull metodo klasifikacije s katero smo prikazovali zaloge kot element medprodajnih aktivnosti

Analitični pristop

bull metoda sinteze (razčlenjevali smo ugotovitve iz teorije in prakse) in bull metoda analize (teoretične poglede in ugotovitve smo logično povezali s spoznanji iz

prakse)

8

2 OPREDELITEV IN POMEN ZALOG 21 Pojem zalog in njihove značilnosti Zaloge so definirane kot sredstva ki se pojavljajo in so nujno potrebna v proizvodnem procesu v različnih oblikah od vhodnih materialov polizdelkov do končnih izdelkov Opredelimo jih lahko kot količino blaga odloženega v skladišču podjetja Skladišče katerega element so zaloge je zelo pomembno področje gospodarjenje v vsaki organizaciji Je neke vrste blažilec v materialnih tokovih ki zagotavlja možnost za njihov normalni potek S tem omogoča v materialnih tokovih ustrezno delovanje številnih drugih funkcij predvsem nabave proizvodnje in prodaje saj zagotavlja njihovo nemoteno oskrbo ob planiranem času Skladiščenje kot funkcija in njegova glavna naloga vzdrževanje zalog pa povzroča tudi občutne stroške Podjetja imajo investiran pomemben del vseh sredstev v zaloge (Kaltnekar 1993 245) Zato zaloge predstavljajo tako v trgovskem kot proizvodnem podjetju vložen oziroma vezan velik del svojih finančnih sredstev Tako povzročajo na eni strani stroške na drugi strani pa omogočajo neprekinjen in nemoten proces proizvodnje ter prodaje Zaloge omogočajo ločitev posameznih faz v procesu nabave proizvodnje in distribucije Z vidika mesta v transformacijskem procesu ločimo zaloge vhodnih materialov zaloge nedokončane proizvodnje in zaloge dokončane proizvodnje Zaloge vhodnih materialov ločujejo proizvajalce od njihovih dobaviteljev zaloge nedokončane proizvodnje ločujejo posamezne faze v proizvodnem procesu zaloge dokončane proizvodnje pa ločujejo proizvajalce od kupcev (Rusjan 1999 133) Ljubičič (2000 347) pravi da je pomen zalog v proizvodnem procesu večplasten

bull Zaloge so blažilec (amortizer) nihanja porabe materiala sestavnih delov in gradnikov v proizvodnji povpraševanja na trgih po gotovih izdelkih in s tem zagotavljajo kontinuiteto

proizvodnje bull Kompenzirajo napake zaradi

neprimernih metod planiranja netočnih podatkov o stanju odklona dobavljenih količin odklona dobavnih rokov

bull Imajo ekonomične učinke sezonski nakup blaga ko je poceni in poraba takrat ko je drago popusti pri nakupu večjih količin blaga

bull Lahko služijo pripravi blaga za uporabo oziroma prodajo

Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe

9

Politika zalog mora biti povezana s politikami ostalih funkcij v podjetju Cilji politike zalog se morajo usklajevati s cilji prodaje proizvodnje in financ Vsi cilji teh funkcij pa se morajo prilagoditi ciljem celotne organizacije Povezave med funkcijami v podjetju pomagajo pri odločitvah kakšne zaloge naročiti koliko zalog naročiti kdaj jih bomo potrebovali kdaj naročiti material za proizvodnjo kako in kje jih skladiščiti in nato prodati (Forgaty in drugi 1991 157) 22 Vrste zalog

221 Zaloge glede na pojavne oblike

Zaloge se v podjetju nahajajo v različnih oblikah zato ji lahko klasificiramo po vrstah proizvodov v pet skupin

bull Zaloge materialov in surovin

Med zaloge surovin in materiala uvrščamo tudi embalažo drobni inventar gorivo in mazivo ter avtomobilske gume Surovine razumemo kot tiste stvari ki so pridobljene iz narave ter nastopijo v proizvodnem ciklusu v nepredelanem ali neznatno predelanem stanju Material pa so že rezultat obdelane predelane in dodelane stvari ki jo razumemo kot nabavljen osnovni in pomožni material (Kavčič 2000 288) Zaloge materiala in surovin so z vidika stopnje likvidnosti manj likvidna oblika premoženja zato lahko nepravilno vodenje teh zalog močno vpliva na likvidnost podjetja Pravilno oblikovanje zalog materiala in surovim lahko omogoči dobro izkoriščanje zmogljivosti in nemoteno odvijanje proizvodnega procesa ki se posredno preko prodajne aktivnosti izkazuje kot pozitiven finančni izid kar pa vpliva na povečanje premoženja podjetja Te zaloge pa ustvarjajo tudi stroške vzdrževanja (stroški financiranja stroški skladiščenja in stroški zavarovanja) ki vplivajo negativno in zmanjšujejo finančni izid poslovanja

bull Zaloge rezervnih delov materialov za vzdrževanje in drobnega inventarja Gre za materiale večinoma polproizvode ki jih organizacija uporablja za vzdrževanje operativne sposobnosti tehnologije Ti deli torej niso neposredno vgrajeni v nov proizvod pač pa omogočajo njegovo proizvodnjo Nekateri deli opreme se hitreje obrabijo kot drugi in jih je treba zamenjati V to skupino navadno štejemo tudi droben inventar kamor sodijo materiali in proizvodi ki se porabijo v roku enega leta in katerih je vrednost majhna (Kavčič 2000 288)

bull Zaloge nedokončane proizvodnje

Zaloge nedokončane proizvodnje uvrščamo v nelikvidno obliko sredstev ki imajo v primerjavi z zalogami surovin in materiala višjo stopnjo likvidnosti kar se izraža v potrebnem času preoblikovanja v denarno obliko oziroma drugače rečeno jih je lažje prodati

V to skupino zalog uvrščamo materiale dele polizdelke predmete dela itd na katerih je bila predhodno opravljena določena faza proizvodnega procesa in so pripravljeni na naslednjo operacijo Njihova funkcija je zagotavljanje delovanja posamezne delavne postaje neodvisno od delovanja predhodne postaje

10

Na obseg zalog nedokončane proizvodnje vpliva dolžina proizvodnega procesa (potreben daljši čas proizvodnega ciklusa ustvarja večje zaloge in obratno) stopnja izkoriščenosti zmogljivosti (povečana stopnja izkoriščenosti zmogljivosti povzroča sorazmerno povečanje zalog ki posledično vplivajo na njihovo povečano financiranja in likvidnost podjetja) in višina stroškov proizvodnje (povečanje stročkov ima za posledico povečanje zalog nedokončane proizvodnje)( Kavčič 2000 289)

bull Zaloge gotovih izdelkov Zaloge gotovih izdelkov so nelikvidna oblika sredstev vendar v primerjavi z zalogami material in surovin ter z zalogami nedokončane proizvodnje imajo višjo stopnjo likvidnosti nižjo pa od osnovnih sredstev ki so najbližje denarni obliki premoženja V podjetju večje količine zalog gotovih izdelkov lahko zaradi stroškov vzdrževanja povzročijo negativne učinke na plačilno sposobnost in rentabilnosti kar vpliva na zmanjšanje finančnega izida Istočasno pa se lahko dosega s prodajo gotovih izdelkov pozitiven finančni izid in se tako povečuje premoženje podjetja Na obseg zalog gotovih izdelkov vplivata proizvodnja in prodaja Proizvajamo lahko na zalogo ali po naročilu proizvodnja je lahko serijska množična ali individualna Pri individualni proizvodnji po naročilu zalog tako rekoč ni ker naročnik blago takoj prevzame ko je izdelano Pri množični ali serijski proizvodnji kupec ni znan in zato blago počaka da se kupec pojavi kar povzroča zaloge Pri tem je pomembno kako poteka prodaja oziroma kakšne so možnosti za prodajo Ugodne možnosti za prodajo ki se kažejo v tem da je veliko povpraševanje po blagu da so cene visoke in da imamo krog rednih odjemalcev ter v drugih dejavnikih so vzrok da so zaloge gotovih izdelkov minimalne K temu prispeva kakovost blaga Dobro blago se prodaja hitreje kot slabo in ga je manj na zalogi (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 214) Pri zalogah gotovih izdelkov je zelo pomembno ugotoviti kolikšno količino teh izdelkov imeti na zalogi kateri izdelki so to in kakšna je relacija med njimi saj podjetja če ne bi imela gotovih izdelkov ne bi imela kaj prodajati in bi bil njihov obstoj nerazumljiv

bull Zaloge trgovskega blaga Predstavlja gibljiva sredstva ki jih nabavimo za nadaljnjo prodajo Zaloga trgovskega blaga je po vsebini sicer blizu zalogi materiala vendar blago nabavimo zato da ga bomo prodali material pa za to da ga bomo preoblikovali Zaloga trgovskega blaga zajema trgovsko blago v skladišču in v poslovnih enotah trgovsko blago na poti do kupca dokler ga le-ta prevzame in trgovsko blago na poti do dobavitelja če ga je kupec pri njem že prevzel (Mayr 2003 57)

11

222 Zaloge glede na povpraševanje 1

Pri planiranju zalog moramo ločiti zaloge povezane z neodvisnim povpraševanjem in zaloge z odvisnim povpraševanjem S pokrivanjem neodvisnega povpraševanja pokrivamo povpraševanje izven podjetja s pokrivanjem odvisnega povpraševanja pa pokrivamo potrebe znotraj podjetja Neodvisno povpraševanje Neodvisno povpraševanje je povpraševanje po dokončnih proizvodih s strani subjektov izven podjetja je torej pod vplivom dejavnikov trga in zunaj kontrole proizvodnje Ker to povpraševanje določajo subjekti izven podjetja tega povpraševanja ni mogoče točno določiti temveč ga moramo predvidevati Med zaloge povezane z neodvisnim povpraševanjem spadajo zaloge dokončne proizvodnje in rezervni deli pa tudi komponente ki se predajo na trgu Pri podjetjih ki proizvajajo na zalogo so zaloge povezane z neodvisnim povpraševanjem zato namenjene predvsem zaščiti pred negotovostjo Ker podjetja ne morejo točno predvidevati kdaj bo prišlo do prodaje proizvodov morajo imeti stalno zalogo dokončanih proizvodov Poleg tega imajo podjetja pogosto tudi tako imenovano varnostno zalogo ki služi v primeru če bi bilo dejansko povpraševanje večje od predvidenega Odvisno povpraševanje Odvisno povpraševanje je povpraševanje po materialih sestavnih delih sklopih in podobno Odvisno povpraševanje je direktno povezano s povpraševanjem po dokončnih proizvodih to je z neodvisnim povpraševanjem Povpraševanje po posameznih materialih zato lahko izračunamo na podlagi povpraševanja po dokončnih proizvodih Pri tem povpraševanju torej ni negotovosti ko je enkrat določeno kakšna naj bi bila proizvodnja za pokrivanje neodvisnega povpraševanja SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA Neodvisno povpraševanje Odvisno povpraševanje

Vir (Rusjan 1999 136)

1 Povzeto po Rusjan (1999 135-137)

12

Neodvisno povpraševanje imata zaradi svoje narave zelo različni krivulji gibanja Gibanje neodvisnega povpraševanja določajo trendi sezonska nihanja ciklična gibanja in slučajnostni vplivi ki so rezultat delovanja trga Gibanje odvisnega povpraševanja pa je nezvezno stolpičasto Povpraševanje po določenem materialu obstaja občasno in sicer takrat ko se material uporablja za proizvodnjo sestavnega dela ali dokončanega proizvoda ko pa proizvodnja določenega proizvoda ne poteka tudi povpraševanje po tem materialu ni Načelo ugotavljanja potreb po surovinah sestavnih delih materialu itd se uporablja pri odvisnem povpraševanju zaradi proizvodnje dokončnih izdelkov in ne zaradi tega ker so zaloge zmanjšale pod določeno točko Medtem ko se pri neodvisnem povpraševanju uporablja načelo nadomeščanja ki se izvaja z izdajanjem naročila za dopolnitev stare zaloge (Rusjan 1999 137)

223 Zaloge glede na normative in računske količine

Zaloge lahko delimo glede na normative in računske količine ki jih v praksi in teoriji uporabljamo za kontrolo zalog Ti normativi in računske količine nam služijo kot pomoč za sprejemanje odločitev kdaj in koliko naročiti Zaloge ki jih smatramo kot normative so

varnostna zaloga signalna zaloga in maksimalna zaloga

Kaltnekar (1985 254) navaja kot posebne računske količine ki služijo tudi kontroli zalog in včasih določanju normativov To so sledeče

povprečna zaloga aktivna zaloga povprečna aktivna zaloga in optimalno naročilna zaloga

Varnostna zaloga se v podjetju oblikuje zaradi negotovosti ki se lahko pojavi na strani povpraševanja dobave in proizvodnje Njena velikost je odvisna od ocene potrebnega časa za nujno dobavo potrebnih količin V normalnih okoliščinah se varnostna zaloga ne uporablja zato ni smotrno da je velika kajti povzroča večanje stroškov vzdrževanja Predstavlja torej neko rezervo ki jo smemo potrošiti le pod posebnimi pogoji Signalna zaloga (nepravilno jo v praksi imenujejo tudi minimalna zaloga) je tista višina zaloge pri kateri je potrebo sprožiti postopek za nabavo Treba jo je določiti tako da bo nova količina materiala prispela prav takrat ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Torej mora biti enaka porabi v dobavnem času oziroma za toliko višja od varnostne zaloge (Kaltnekar 1983 259) Maksimalna zaloga je največja zaloga do katere je še gospodarno uskladiščevati material Te omejitve ne smejo prekoračiti ker bi to povečalo skladiščne stroške otežilo delo in zmanjšalo preglednost v skladiščih Prekoračitev maksimalne zaloge v izjemnih razmerah (npr pričakovano zvišanje cen posebni popusti in podobno) je možna po posebnem postopku (Potočnik 2002 248-249)

13

Aktivna zaloga je tisti del zaloge ki se stalno spreminja torej dinamičen del zalog v nasprotju z varnostnimi zalogami ki so v bistvu statične Povprečna aktivna zaloga je torej enaka polovici razlike med maksimalno in varnostno zalogo ali ndash kar je isto ndash polovici naročilne količine (Kaltnekar 1993 279) Povprečno zalogo izrazimo kot ponderirano povprečje med različnimi višinami zalog v določenem obdobju Najpogosteje jo lahko izračunamo kot aritmetično sredino med najnižjo in najvišjo zalogo torej med varnostno in maksimalno zalogo Uporabljamo jo predvsem pri ugotavljanju koeficienta obračanja in kontroli skladiščnih stroškov Optimalna naročilna zaloga je tista višina naročene zaloge ko ima podjetje minimalne skupne stroške naročanja in skladiščenja

224 Nekurantne zaloge

Poseben problem skoraj vsakega podjetja je nekurantna zaloga To je zaloga materiala ki ga ne potrebujemo in ga v prihodnosti tudi ne bomo potrebovali Ta zaloga le redko nastane zaradi objektivnih razlogov največkrat je posledica nepravilnih odločitev v nabavnem oddelku Ko ugotovimo da je zaloga nekega materiala nekurantna se pojavi vprašanje kaj z njo storiti Material ima še vedno določeno vrednost zato ga je škoda enostavno uničiti Vse kar zanj morebiti iztržimo predstavlja izreden prihodek Zato moramo ves nekurantni material prodati seveda po najvišji možni ceni ki ga zanj lahko iztržimo Če ga ne moremo prodati je še vedno bolje da ravnamo z njim kot z odpadnimi surovinami za recikliranje Na ta način bomo zapustili skladiščni prostor s tem materialom pa ne bomo imeli več stroškov nadaljnjega skladiščenja Zato je smiselno da pri vsaki inventuri izvedemo poseben pregled vseh vrst materiala za katere v preteklem obračunskem obdobju ni bilo spremembe stanja Za ta material moramo ugotoviti ali ga bomo mogoče še uporabili ali pa dejansko predstavlja nekurantno zalogo (Potočnik 2002 250)

14

23 Vzroki za nastanek zalog Zaloge ki so nujno potrebne nastanejo v vsakem podjetju vendar je njihova vloga v različnih dejavnostih in različnih okoliščinah različna Povzročajo na eni strani neprekinjen tok operacij na drugi strani pa stroške To sta glavna vzroka zakaj pride do konfliktnosti ciljev med različnimi službami v podjetju Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Vzroke za nastanek zalog v organizaciji je možno razdeliti glede na posledice ki jih povzročajo Zaradi ugodnih ekonomski učinkov

bull Zmanjševanje fiksnih stroškov na dobavno enoto To so stroški ki se zmanjšajo na enoto če se število enot poveča npr stroški transporta in administracije

bull Neodvisnost delovanja posameznih strojev ki delujejo v medsebojnem zaporedju in predmet dela poteka od ene delavne postaje do druge na vsaki pa se preoblikovalni proces nadaljuje in če na določeni postaji ni zalog mora naslednji stroj čakati da predhodni zaključi svojo operacijo V primeru da se pokvari stroj na začetku linije se ustavi cela linija Če pa pri vsaki postaji obstoji zaloga nedokončanih proizvodov ki so že prešle predhodne faze procesa operacij pa je postaja neodvisna kar pomeni da lahko nadaljuje z delom dokler traja zaloga nedokončane proizvodnje

bull Stalno enaka raven proizvodnje Povpraševanje po posameznih proizvodih je sezonsko ali pa niha v daljših časovnih intervalih Če bi prilagajali obseg proizvodnje glede na nihanje povpraševanja bi to povzročilo stroške in težave pri usposabljanju in pridobivanju delavcev ter tehnologije Zaradi tega podjetja organizirajo dokaj stalno raven proizvodnje ki pokrije vso povpraševanje v daljšem časovnem obdobju V krajših časovnih obdobjih delajo na zalogo kadar je povpraševanje manjše in prodajajo iz zalog kadar je povpraševanje večje od trenutne proizvodnje Zaloge tako amortizirajo fluktuacijo v povpraševanju če je vzdrževanje zalog cenejše kot prilagajanje proizvodnje

bull Izkoristek ugodnih menjalnih razmerij med valutami različnih dežel Zaradi devalvacije posamezne valute je ugodneje nabaviti večje količine materialov za nadaljnjo proizvodnjo

15

Zaradi hitrih reakcij na zahteve uporabnikov

bull Nepričakovano povečanje povpraševanja To navadno velja za končne proizvode Organizacije jih imajo na zalogi da bi lahko hitreje ustregle uporabnikom kot bi storili konkurenti Na zalogi jih imajo včasih celo po regionalnih skladiščih kar tudi zmanjša reakcijski čas

bull Količinski popust Če uporabnik kupi veliko količino hkrati navadno dobi poseben popust vendar mora imeti proizvajalec na zalogi dovolj velike količine proizvodov

Zaradi zmanjšanja tveganja

bull Negotovost v dobavnem sistemu Dobave potrebnih materialov niso dostavljene v dogovorjenem času zaradi oddaljenosti virov stavke delavcev nesreče itd zato zaloge pripomorejo prebroditi takšne težave

bull Nepričakovane okvare v proizvodnji se kažejo v okvari posameznih strojev Zato da lahko nadaljuje drugi stroj z delom so potrebne zaloge nedokončane proizvodnje in surovin

bull Razstavljanje proizvodov Proizvajalci morajo imeti proizvode pogosto razstavljene da si jih lahko kupci ogledajo in jih preizkušajo Takšni proizvodi niso več pogosto primerni za prodajo ali pa jih prodajo po nižji ceni

Zaradi špekulativnih namenov

bull Gre za zaščito pred predvidenimi neugodnimi dogodki ali za izkoriščanje predvidenih domnevnih ugodnih dogodkov Na primer podjetje predvideva da bo v državi prišlo do nove obdavčitve zvišanja ravni cen vojne itd

Organizacija ne more poslovati brez zalog katere so iz finančnega vidika drage zato je njihov cilj jih minimizirati oziroma izločiti nepotrebne zaloge ki vežejo samo sredstva in ne prispevajo k uspešnosti poslovanja organizacije 2 Glavni namen zalog je da opravljajo funkcijo blažilca med ponudbo in povpraševanjem To je varnostna blazina za zagotovitev neprekinjenega toka operacij Zaloge so lahko surovine polizdelki končni izdelki ali rezervni deli Količina zalog ima zelo velik učinek na delovanje podjetja (Waters 2003 13)

2 Povzeto po Kavčič (2000 287-288)

16

24 Spremljanje zalog

241 Analiza zalog

Sredstva delimo glede na čas udeležbe v poslovnem procesu na stalna in gibljiva sredstva Gibljiva sredstva pa se delijo na obratna sredstva in kratkoročne finančne naložbe Zaloge ki so element preučevanja diplomskega dela pa uvrščamo med gibljiva sredstva (obratna sredstva) poleg terjatev denarja in aktivne časovne razmejitve Tako v teoriji kot v praksi uporabljamo določene kazalnike ki nam dajejo podatke o strukturi stanja oziroma deleža gibljivih sredstev in tako tudi zalog ki se nahajajo ali jih potrebujemo v podjetju da proces poslovanja poteka kar se da optimalno in pri tem ne povzroča prekinitve prodajnega ali proizvodnega procesa Kazalniki za izračune deležev obratnih sredstev in zalog

Delež gibljivih sredstev v celotnih sredstvih gibljiva sredstva 100 kazalnik = (1) celotna sredstva

Delež obratnih sredstev v gibljivih sredstvih

obratna sredstva 100 kazalnik = (2) gibljiva sredstva

Naložba v zaloge trgovskega blaga

nabavna vrednost trgovskega blaga kazalnik = (3) koeficient obračanja Rezultat pove za koliko mesecev zadošča zaloga Ta rezultat primerjamo s potrebnim časom za nabavo novih zalog (Koletnik 1997 220)

17

Rebernik in Repovž (2000 115) navajata dva kazalnika za gospodarjenje zalog

Delež zalog v sredstvih zaloge (stanje) 100

kazalnik = (4) gibljiva sredstva

Delež zalog v prodaji Zaloge (povprečje) 100 kazalnik = (5) Letna prodaja Mayr (2003 59-61) navaja sledeče kazalnike kot pomembne za analiziranje in spremljanje zalog v podjetju

Potrebna zaloga Stanje zaloge dane vrste kazalnik = (6) Povprečna mesečna poraba materiala dane zaloge

Koeficient obračanja zalog letna poraba zalog kazalnik = (7)

Povprečna zaloga

Vezava v dnevih trajanje obdobja (365) kazalnik = (8) koeficient obračanja

18

242 ABC analiza

V podjetjih se pojavi v njihovem poslovnem procesu veliko raznolikih vrst materialnih postavk - zalog ki pa niso stroškovno oziroma vrednostno enako pomembne Zato lahko materialne postavke klasificiramo v tri skupine (A B in C) in tako ločimo bistveno od nebistvenega Pri gospodarjenju z zalogami se srečujemo z izredno velikim številom dogodkov sprejemamo številne odločitve ki sprožijo mnogo različnih akcij predvsem pa imamo opravka z izredno velikim številom različnih vrst materiala in proizvodov Vse to pa zahteva velik obseg dela povzroča pa tudi nepreglednost nad celotnim dogajanjem Precizno spremljanje vsega poslovanja in analiziranja vseh teh dogodkov bi povzročilo tudi visoke stroške prav gotovo nesorazmerno z učinki ki jih od teh analiz lahko pričakujemo ABC analiza temelji na Paretovem načelu in pravi da je v celotnem ravnanju zalog le nekaj artiklov kritičnih veliko pa s stališča vrednosti ter planiranja zalog in proizvodnje nepomembnih (Kaltnekar 1993 125) SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG Procent vrednosti postavk v zalogi C 5-10 100 B 20-25 80 60 70-80 A 40 20 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 A B C 5-10 20-30 60-70

postavk v zalog Vir Ljubič (2000 355)

19

Završnik (2000 70) pravi da ABC analiza opredeljuje kolikšno število postavk v zalogah predstavlja večino vrednosti zalog Postavke z najvišjo vrednostjo klasificiramo v razred A ostale pa porazdelimo v razred B in C TABELA 1 POSTAVKE ZALOG

razred Količina postavk Skupna vrednost A 10 75 B 15 15 C 75 10

Vir (Završnik 2000 72) Pri tej metodi razdelimo materiale v tri skupine (Kaltnekar 1993 128)

Skupina A ndash majhno število različnih vrst materialov ki so bistvenega pomena Skupina B ndash srednjo število različnih materialov ki so srednjega pomena Skupina C ndash veliko število različnih materialov ki so majhnega pomena

Prisotnost artiklov določenemu razredu je lahko ključ za določanje metod naročanja za posamezne artikle (Heizer 1990 565) Z analizo zalog ABC po artiklih so vsi materiali komponente in izdelki razporejeni v tri razrede A B in C Kriterij za razporeditev je za vse enak in temelji na eni od vrednosti

stroškovne vrednosti izdaj ali prodajne vrednosti izdaj ter vrednosti pokritij izdaj ali povprečno letno izdane količine

Pri določanju optimalnih zalog je treba zbrati in obdelati veliko število podatkov Dostikrat bi bili stroški za zbiranje in preučevanje vseh podatkov preveliki zato je smotrno da se posvetimo predvsem postavkam iz razreda A in (B) za katere pa uporabimo natančnejše metode za izračun in nadzor količin Za te postavke moramo redno preverjati nabavne količine in varnostne zaloge (Završnik 2000 71) ABC analiza zalog temelji na Paretovem načelu in pravi da je v celotnem ravnanju zalog le nekaj artiklov kritičnih veliko pa s stališča vrednosti ter planiranja zalog in prodaje nepomembnih

20

3 FINANČNI VIDIK UPRAVLJANJA ZALOG 31 Stroški zalog Kot vsa gibljiva sredstva tudi zaloge povzročajo določene stroške ki jih je možno obravnavati iz dveh vidikov

bull stroški naraščanja ali padanja glede na obseg zalog bull stroške ki jih je možno razdeliti v tri skupine (stroški vzdrževanja

stroški naročanja in stroški ker materiala ni na zalogi)

311 Stroški ki naraščajo ali padajo glede na obseg zalog

Stroški ki naraščajo z obsegom zalog 1 Stroški investiranega kapitala Podjetje mora zaloge financirati Financiranje zalog

povzroča bodisi stroške obresti v primeru ko so zaloge financirane s tujimi viri bodisi oportunitetne stroške v primeru financiranja zalog z lastnimi sredstvi

2 Stroški skladiščenja Sem spadajo stroški povezani s prostorom ki ga zavzamejo zaloge kot so amortizacija skladiščne zgradbe stroški vzdrževanja skladišča stroški ogrevanja hlajenja prezračevanja razsvetljave čiščenja

3 Davek na premoženje in stroške zavarovanja premoženja Zaloge predstavljajo del

premoženja podjetja tako da podjetja v primeru obdavčitve premoženja plačujejo tudi davek na vrednost zalog Plačilo zavarovalne premije je poleg rizičnosti odvisno tudi od vrednosti zavarovanega premoženja (Rusjan 1999 137)

Stroški ki padajo s povečanjem obsega zalog

1 Stroški naročanja Vsako naročilo materialov pri zunanjih dobaviteljih je povezano z določenimi stroški To so predvsem materialni stroški in stroški osebnih dohodkov povezani z zbiranjem in ocenjevanjem ponudb s posredovanjem naročil sprejemanjem pošiljk Pri nabavi nastajajo transportni stroški pri katerih tudi prihaja do ekonomij obsega

2 Stroški priprave opreme Vsakokrat ko začnemo na določeni opremi s proizvodnjo

nekega drugega proizvoda iz proizvodnega asortimana podjetja nastanejo določeni stroški priprave opreme Med te stroške tako štejemo pripravo proizvodne dokumentacije za določeno proizvodno serijo Sem uvrščamo tudi stroške zamenjave orodij vsaj v času menjave orodij stroj stoji poleg tega pa so z menjavo orodij povezani tudi stroški delavcev ki izvajajo menjavo Pri pripravi opreme je pogosto potrebna poskusna proizvodnja ki povzroča stroške slabih proizvodov dokler ni oprema dokončno pripravljena

3 Stroški enote v zalogi Večje količine naročila omogočajo doseganje količinskih

popustov kar ima za posledico nižje stroške na enoto naročenega materiala Večje količine naročila imajo kot že naročeno za posledico večje zaloge

21

4 Stroški zaradi izčrpanja zalog Med te stroške uvrščamo predvsem dve skupini stroškov

bull Stroški povezani s prekinitvami proizvodnje ker v določenem času ni na voljo

potrebnih vhodnih materialov ali zalog nedokončane proizvodnje Prekinitev proizvodnje bo manj ob višjih ravneh zalog vhodnih materialov in zalog nedokončane proizvodnje

bull Stroški povezani s slabšanjem imidža pri kupcih ali z izgubljenimi prodajami Podjetja imajo zaloge dokončnih proizvodov za pokrivanje povpraševanja kupcev V primeru ko podjetje nima dokončanih proizvodov na zalogi do takrat ko jih kupec želi kupiti se lahko kupec odloči za nabavo blaga pri drugem proizvajalcu oziroma prodajalcu Poleg tega lahko podjetje zaradi tega tudi trajno izgubi kupce vendar je te stroške zelo težko oceniti Tudi če kupec pristane na odlog in torej blago kupi kasneje nastane določen oportunitetni strošek zaradi kasnejšega preliva denarnih sredstev (Rusjan 1999 138-139)

312 Stroški vzdrževanja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja

Stroški vzdrževanja So vsi stroški ki nastanejo pri hranjenju in vzdrževanju določene količine zalog za določeno časovno obdobje Ponavadi so proporcionalni s količino blaga v zalogi K njim spadajo stroški skladiščenja stroški vezanega kapitala v zalogah stroški oskrbovanja zalog in stroški tveganja

a Stroški skladiščenja predstavljajo pomemben delež celotnih stroškov zalog Eden od ciljev skladiščne službe je zniževanje stroškov skladiščenja Med njih štejemo stroške skladiščnega prostora (stroški ki se nanašajo na prostor vzdrževanje prostora ogrevanje hlajenje prezračevanje čiščenje in razsvetljavo) plače zaposlenih v skladiščih in stroške povezane s skladiščno opremo (Brigham 2002 717)

b Stroški vezanega kapitala v zalogah so velik del skupnih stroškov zalog Če je cena

kapitala visoka lahko ti stroški znašajo do 80 skupnih stroškov vzdrževanja zalog

Kavčič (2000 290) v to skupino šteje tudi oportunitetni strošek torej izgubo zaradi investiranja v zaloge ne pa v kakšno finančno bolj donosno aktivnost Opotunitetni stroški so navadno visoki 10 - 25 vrednosti zalog

c Stroški oskrbovanja zalog štejemo stroške zavarovanja in plačilnih davkov za zaloge

ki so v sorazmerju z velikostjo zaloge

d Stroški tveganja obsegajo stroške ki nastanejo zaradi značilnih lastnosti blaga (npr izguba teže pokvarljivost blaga hellip) poškodb blaga izgub zaradi sprememb v designu ali zaradi padca povpraševanja (Rushton 2000 181)

22

Stroški naročanja Vključujejo vse stroške ki nastanejo ob naročilu blaga Sem spadajo stroški obrazcev stroški fotokopij telefonskih pogovorov in stroški dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Ti stroški so odvisni od številnih nabav v načrtovanem obdobju in stroškov ki nastanejo pri nabavi So neodvisni od nabavljene količine (Bastič 1999 10) Stroški naročanja ki so fiksni ne glede na obseg naročila Večje število artiklov posameznemu naročilu prinaša nižje stroške naročanja na posamezni artikel saj se fiksni stroški sorazmerno razdelijo na posamezen artikel Velikost teh stroškov je odvisna od števila naročil v posameznem časovnem obdobju (Brigham 2002 717) Ker pa podjetja naročajo potrebne materiale znotraj in zunaj organizacije je potrebno razlikovat stroške naročanja

a Naročanje zunaj organizacije Gre za kupovanje materialov ali delov pri proizvajalcih dobaviteljih zunaj organizacije zunaj organizacije Stroški naročila v tem primeru vsebujejo plače osebja v nabavi plače osebja v računovodstvu komunikacijske stroške stroške urgence če naročeno ne prispe pravočasno stroške prevzema dobave

b Naročanje znotraj organizacije Potrebne materiale lahko proizvedejo znotraj organizacije same Delavna enota A naroči nek sestavni del pri delavni enoti B Ker sta obe enoti stroškovna centra enota B seveda zaračuna naročilo enoti A Stroški naročila v takem primeru vsebujejo stroške priprave proizvodnega naloga stroške priprave potrebnega materiala orodij stroške dela in stroške izdelave naročenih delov (Kavčič 2000 290-291)

Stroški nezadovoljenega povpraševanja So posledica premajhnih zalog s katerimi bi lahko zadovoljili vso povpraševanje Zajemajo stroške ki nastanejo ko prejeta naročila ni možno izvršiti iz zalog v običajnem roku in se kažejo kot izgubljen profit zaradi izgubljene prodaje ali kot stroški naročila ki je zaradi nezmožnosti običajne dobave povzročilo dodatne stroške manipulacije obdelave in transporta (Križman 2006 98) Zaloge povzročajo stroške ker predstavljajo vezana finančna sredstva podjetja Z vidika proizvodnje so zaželene visoke količine zalog zaradi nemožnosti prekinitve proizvodnega procesa in zadovoljitve nenadnega povpraševanja s strani kupcev Zato je management zainteresiran za optimizacijo zalog torej kar najmanjše zaloge ki omogočajo normalno poslovanje Stroški zalog so za večje število proizvodnih in prodajnih podjetji eden izmed glavnih logističnih stroškov in so pomemben element v celotnih stroških podjetja (Rushton 2000 186)

23

Dejavniki gospodarjenja z zalogo

1 Stroški naročanja

Višina stroškov naročanja je običajno neodvisna od velikosti naročila npr stroški naročila so enaki če naročimo 1 tono ali 100 ton materiala Glavni stroški naročanja so

stroški priprave in izbira dobavitelja stroški povezani s samim naročilom stroški prevzema kontrole reklamacije in plačila računa

Stroški naročanja se razlikujejo glede na

zapletenosti naročila strokovnosti nabavnega osebja ročne ali računalniške priprave naročila novega ali ponavljajočega naročila

Podjetja pogosto izračunavajo povprečne stroške naročila tako da vse stroške naročanja delijo s številom naročil v določenem obdobju (npr v enem letu) kar je lahko varljiv podatek pri velikih razlikah v vrednosti posameznega naročila 2 Stroški vzdrževanja zaloge Stroške vzdrževanja delimo na

stroške ki so sorazmerni z vrednostjo zalog - financiranje zalog (obresti od kapitala vezanega v zalogo) - zavarovalne premije - zgube zaradi zastaranja kala ali kraje

stroške ki nastajajo s skladiščenjem poslovanja

- materialni strošek - amortiziranje zgradb in naprav - najemnine skladiščnega prostora - bruto plače zaposlenih - administrativni stroški

3 stroški ki nastanejo zaradi materiala ki ni v zalogi Te stroške sestavljajo

- izguba zaradi prekinitve proizvodnje - režijski stroški povezani z zaposlenimi v skladišču - razlika pri raquokritemlaquo nakupu materiala po višji ceni - stroški pridobitve novih kupcev zaradi izgube dosedanjih kupcev

Stroške ki nastanejo zaradi pomanjkanja zaloge materiala ni mogoče vnaprej oceniti in vgraditi v modele gospodarjenja z zalogo (Potočnik 252 2002)

24

32 Financiranje zalog Financiranje temelji (ne glede na različne širše ali ožje opredelitve njegove vsebine) na denarju kot njegovi osrednji kategoriji Nanaša se na priskrbo in uporabo sredstev gospodarjenje z njimi vračanjem sredstev njihovim virom razporejanjem finančnih izidov in v zvezi s tem nastala finančna razmerja (Repovž in Peterlin 1998 57) SLIKA 3 POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA D B D (denar) (blago) (denar) VIR (Repovž in Peterlin 1998 57) Financiranje zalog je proces odločanja o priskrbi sredstev ki zajema aktivnosti ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in pridobitev teh sredstev Ta pridobitev pa je možna iz notranjega in zunanjega vira financiranja SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA VIR FINANCIRANJA

NOTRANJE FINANCIRANJE ZUNANJE FINANCIRANJE

- nerazdeljen čisti dobiček - kapitalski vložki - amortizacija - krediti - drugi notranji viri - subvencije - posebne oblike zunanjega financiranja

(lizing faktoring in forfeing) VIR prirejeno po (Repovž in Peterlin 1998 82) Podjetje lahko zaloge financira z notranjimi in zunanjimi viri Med notranje vire financiranja štejemo nerazdeljeni dobiček amortizacijo in druge notranje vire Med zunanje vire pa spadajo kapitalski vložki krediti subvencije in posebne zunanje oblike financiranja Z vidika lastništva pa razlikujemo financiranje z lastniškim in dolžniškim kapitalom Med lastniški kapital spadajo vsi notranji viri in od zunanjih virov kapitalski vložki in subvencije V okviru dolžniškega kapitala pa spadajo vsi ostali zunanji viri financiranja (Filipič in Mlinarič 1999 133)

25

Podjetja se lahko odločijo ali bodo svoje zaloge financirala z lastnimi sredstvi ali pa si bodo pridobila finančna sredstva Tako lahko delimo financiranje tudi na lastniški in dolžniški vir financiranja Financiranje kot odločanje o priskrbi virov sredstev (kapitala in dolgov) je proces ki obsega aktivnost ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in priskrbo le teh (Repovž in Peterlin 1998 63) Lastniški vir financiranja Lastniške vire zagotavljajo lastniki podjetja Njihova glavna značilnost je da kot obveznost do lastnikov podjetja ne zapadejo pred prenehanjem podjetja Pri lastniškem kapitalu je možna delitev kapitala na trajni (lastniki kapital prispevajo v poslovanje podjetja s trajnim vplačilom) in prisluženi kapital (ki ga sestavljajo nerazdeljen dobiček preteklih in letošnjega leta ter rezerve) Lastniški kapital je prvotno izključno namenjen ustanovitvi podjetja kasneje pa prevzame največje tveganje v zvezi s poslovanjem podjetja Podjetja na začetku delovanja ne morejo zaradi nezaupanja bank pridobiti finančna sredstva zato lastniška sredstva pridobijo pomembno vlogo pri financiranju poslovanja Lastniški kapital pa predstavlja tudi osnovo za zadolžitev podjetja saj naj bi omogočil poravnanje obveznosti do kreditojemalcev tudi v primeru manjše izgube iz poslovanja Dobiček podjetja in njegov prenos v osnovni kapital je zaradi obdavčitve najdražji vir financiranja zato podjetja ohranjajo del lastnega kapitala v obliki čistih rezerv in dobičkov ki niso dodaten izdatek za davek Prednosti lastniškega financiranja se kažejo v večji finančni trdnosti manjših stroških poslovanja večji konkurenčni sposobnosti ter večji neodvisnosti monetarnih ukrepov države (Koletnik 1997 224) Dolžniški vir financiranja Dolžniški viri financiranja pa se med seboj razlikujejo glede na ročnost vir financiranja in ceno Njihova značilnost je da zapadejo v določenem roku in jih tako delimo na kratkoročne (rok je do enega leta) in dolgoročne (rok je več kot eno leto) vire financiranja Financiranje z dolžniškim kapitalom od podjetnika zahteva odplačevanje izposojenih finančnih sredstev vključno s plačilom obrestnih mer Pri kratkoročnem financiranju se denar ponavadi nameni za zagotavljanje obratnega kapitala za financiranje zalog terjatev ali za delovanje podjetja Sredstva se navadno odplačajo iz nastale prodaje in dobička čez leto Dolgoročno posojilo se ponavadi nameni za nakup lastnine kot so strojna oprema zemljišča in stavbe del vrednosti lastnine pa se uporabi kot jamstvo Še zlasti pri nizkih obrestnih merah financiranje s posojilnim kapitalom omogoča podjetniku da ohrani večji del lastništva v podjetju in z lastnim kapitalom ustvari večji dobiček Podjetnik mora paziti da si ne izposodi preveč zaradi česar bi težko odplačeval obresti ali pa jih sploh ne bi mogel kar bi zaustavilo rast in razvoj podjetja ali celo stečaj (Antonič in drugi 2002 303) Zaloge kot element gibljivih sredstev ki je nujno potreben za opravljanje proizvodnega ali prodajnega procesa se v praksi ponavadi financirajo z odobrenimi krediti lastnimi sredstvi in obveznostmi do dobavitelja

26

321 Blagovni kredit ndash financiranje z obveznostmi do dobavitelja

Financiranje z obveznostmi do dobavitelja lahko opredelimo kot zelo uporabno obliko financiranja iz tujih virov ki nastanejo pri nabavi proizvodov inali storitev pri drugem podjetju To pomeni da podjetje ne plača proizvoda inali storitev takoj ob prevzemu vendar šele po določenem roku nabave ali prevzemu računa V bistvu se tako pojavi blagovni kredit s katerim nastopi vmesna oblika premoženja (terjatev) Blagovni kredit se je razvil zaradi razlik v hitrosti obrata sredstev pri različnih podjetjih Prav to dejstvo da je po pravilu neenako trajanje obrat sredstev po posameznih podjetjih in tudi po posameznih panogah ponuja ekonomsko osnovo za nujnost vključevanja blagovnega kredita v prometni proces Časovni razkorak traja od trenutka ko bo kupec blaga storitev razpolagal z denarjem ki ga bo sam prejel po zaključku njegovega cikla proizvodnje in prodaje Ta časovni razkorak se lahko premesti z odloženim kreditom V kolikor tovrstni kredit ne bi reševal tovrstnih časovnih nasprotji bi prodajalec moral čakati tako dolgo da bi od kupca prejel denarna sredstva od svoje prodaje V takšnem primeru bi prišlo do zastojev v reprodukcijskem procesu in to ne samo pri prodajalcu ampak se to prične verižno prenašati na celotni reprodukcijski proces v gospodarstvu Če prodajalec razpolaga z zadostnimi sredstvi lahko svoje blago (storitev) proda na osnovi obljube plačila kupcu v prihodnosti V tem primeru se proda blago kupcu v obliki blagovnega ali odloženega kredita Posebnost blagovnega kredita je v tem da se daje v blagu vrača pa v denarju (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 107) Z vidika stroškov financiranja lahko opredelimo blagovni kredit iz dveh vidikov Prvi je brezplačni blagovni kredit kjer dobavitelj ne zaračuna v ceno stroške uporabe svojega kapitala do roka plačila Drugi pa kjer dobavitelj vkalkulira v ceno stroške uporabe svojega blaga ob dobavi Načini financiranja so del finančne politike podjetja in osnova za doseganje ciljev in strategije Distribucijska podjetja kupujejo izdelke od dobavitelja ki običajno ne zahteva takojšnega plačila Dobavitelj dostavi ali takoj pošlje izdelke in za njih izstavi račun z določenim datumom plačila Kreditni pogoji dobavitelja in pogoji financiranja določajo kdaj bodo podjetja plačala dobavitelju (Schall and Haley 1988 523)

27

322 Revolving kredit

Revolving kredit omogoča občasno koriščenje potrebnih likvidnih sredstev Črpanje kredita podjetja najavijo banki dan pred koriščenjem vračajo pa ga z nakazilom prek plačilnega naloga obresti pa se obračunavajo le na črpani del kredita

Značilnosti

bull Revolving kredit je posebna oblika kredita za financiranje občasnih likvidnostnih težav in predstavlja kombinacijo kratkoročnega kredita in limita na transakcijskem računu

bull Za razliko od limita na transakcijskem računu morajo podjetja banki najaviti črpanje banka pa jim kredit nakaže na račun

bull Sredstva lahko črpajo in vračajo do višine kredita v celotnem obdobju bull Obrestna mera se določi na podlagi vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere za

tovrstne kredite in pribitka glede na boniteto podjetja kakovost zavarovanja ročnost kredita in sodelovanja z banko

VIR (Abanka 2007)

Prednosti

bull ročnost do enega leta bull obrestna mera se oblikuje na podlagi

o vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere o bonitete podjetja oziroma samostojnega podjetnika o ročnosti in zneska kredita o kakovost zavarovanja o sodelovanja z banko

bull stroški odobritve se določijo na osnovi vsakokrat veljavne tarife banke in ročnosti ter zneska kredita

bull znesek odobrenega kredita je odvisen od namena možnosti dodatnega zavarovanja in kreditne sposobnosti prosilca

bull poleg obveznega zavarovanja z menicami lahko izberete med naslednjimi zavarovanji o zavarovanje z zastavo vrednostnih papirjev o zavarovanje z zastavo depozita o zavarovanje z zastavo nepremičnin ali premičnin o zavarovanje s poroštvom druge pravne ali fizične osebe o zavarovanje z bančno garancijo o zavarovanje z odstopom terjatev

bull sredstva lahko črpate in vračate do višine kredita v celotnem obdobju bull obresti se računajo samo na črpani del kredita

VIR (DBS 2007)

28

323 Vir financiranja zalog z dolgovi

Zaloge podjetja financirajo z dolgovi ki pa jih delimo glede na čas vrnitve na kratkoročne in

dolgoročne dolgove kar prikazujemo na Sliki 5 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV - akceptni krediti - investicijski kredit - kontokorentni kredit - hipotekarni kredit - lombardni kredit - eskontni kredit - rembursni kredit - avalni kredit VIR prirejeno po (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122) A DOLGOROČNI DOLGOVI Značilnosti dolgoročnih dolgov za financiranje zalog je da rok vračila zapade v obdobju ki je daljše od enega leta Dolgoročni dolgovi se vštevajo med tako imenovane kvalitetne vire financiranja Zato so pomemben vir financiranja za nakup dolgoročnega premoženja V praksi pa podjetja svoje zaloge le redko financirajo z dolgoročnimi dolgovi ki so primernejši za financiranje stalnih sredstev Investicijski kredit Investicijski kredit je namenjen za kreditiranje stalnih sredstev in trajnega dela gibljivih sredstev (zalog) Zaradi dolgoročnosti in večjega tveganja ki je s tem povezano so banke pri določanju višine investicijskega kredita precej previdne Pri tem banke upoštevajo dosedanjo in pričakovano stopnjo dobička kreditojemalca Za odobritev investicijskega kredita je pomemben pričakovani čisti denarni tok od prihodnje investicije ki se mora v višini in dinamiki ujemati z anuitetami Zaradi varnosti bank postavljajo tudi pogoj da kreditojemalec vodi svoje finančne transakcije z računom ki ga ima pri banki ndash kreditodajalki (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 127) Hipotekarni kredit Pri hipotekarnem kreditu ni pomembna kreditna sposobnost dolžnika ker je kredit zavarovan s hipoteko Odobritev hipotekarnega kredita se nikoli ne odobri v 100 vrednosti založene nepremičnine ampak vedno manj Hipotekarni kredit spada med najstarejše kredite

KREDITI

KRATKOROČNI DOLGOROČNI

29

B KRATKOROČNI DOLGOVI Značilnosti kratkoročnih bančnih dolgov so3 Dospelost

- Rok vračila zapade v obdobju krajšem od enega leta Sezonski kredit

- Potreba po finančnih sredstvih je včasih sezonskega značaja kar pomeni da je potrebno proizvodnjo financirat v času proizvodnje Po končani sezoni se prodajni učinki prodajo in se obveznosti do kreditodajalca poravnajo

Kredit za terjatev zaloge - Vsebina je podobna kot pri sezonskem kreditu Medtem ko so sezonska nihanja

stanovita pa so lahko potrebe po finančnih sredstvih ki izhajajo iz terjatev in zalog nestanovita

Ročnost - Ročnost teh kreditov je običajno prilagojena značilnostim proizvodnje in prodaje

Namen kreditov je financiranje obratnih sredstev torej morajo biti roki usklajeni s sposobnostjo zalog in terjatev da se spremenijo v denar (čas obračanja teh oblik obratnih sredstev)

Reprogramiranje kreditov - V primeru motenj pri odplačevanju kreditov se lahko s kreditojemalcem dogovorimo o

novih pogojih vračanja kredita Govorimo o reprogramu kredita Zavarovanje

- Imamo zavarovani in nezavarovani bančni kredit Zavarovanje se lahko opravi z zalogami terjatvami in podobno vendar se v Sloveniji takšen način zavarovanja pogosto ne prakticira Običajno se zahtevajo kvalitetnejša zavarovanja (hipoteke garancije in podobno) Nekatere banke ponujajo kredite po sistemu tako imenovanega faktoringa ndash odkupa terjatev

Bančni krediti so povezani s stroški ki jih sestavljajo stroški obresti in stroški odobritve Višina je odvisna tudi od načina obrestovanja V osnovi sta v uporabi dekruzivni (obresti se plačajo po dospetju kredita) in anticipativni način obrestovanja (obresti se plačajo po odobritvi kredita) Glavnice se lahko plačujejo v enem znesku ali v obrokih Bistvene sestavine kratkoročnega dolga so

bull namen uporabe bull načrt odplačila bull ekonomska upravičenost bull dodatne informacije in - strokovne sposobnosti vodilnih - računovodski izkazi - načrti poslovanja bull nobenih presenečenj

3 Povzeto po Mayr (2003 84-85)

30

Kontokorentni kredit Je kredit ki ga banka odobri kreditojemalcu kot dodaten znesek v skladu s spreminjajočimi potrebami Takšna vrsta kredita je primerna kadar niha potreba po likvidnih sredstvih Ti krediti niso odobreni za določene posle ampak splošna okrepitev plačilne sposobnosti podjetja Najemajo se kot - kratkoročni krediti za gibljiva sredstva - sezonski krediti - premostitveni krediti Ponavadi se takšni krediti odobrijo za obdobje treh mesecev vendar se lahko tudi podaljšajo (revolving) Lombardni kredit Je kredit ki je odobren proti zastavi realnih dobrin Kreditojemalec le zastavi realne dobrine in pridobi finančna sredstva ne da zmanjša oziroma proda del svoje aktive Zastaviti pa se morajo dobrine ali stvari ki se lahko hitro prodajo Te pa so pomembne za zavarovanje kredita ker le tako je zagotovljeno da se bo kredit poravnal Glede na zavarovanje kredita tako ločimo menični lombard lombard vrednostni papir in blagovni lombard Eskontni kredit Eskontni kredit je kratkoročen kredit ki ga odobrijo poslovne banke na prošnjo komitenta s tem da eskontira menico ki še ni zapadla Znesek je enak znesku na katerega se glasi menica zmanjšana za odtegnjene obresti in provizijo Banka pravzaprav kreditira komitentovo terjatev do zapadlosti s pogojem da bo le-ta kredit odplačal če ga ne bo trasat ali kateri drugi menični obveznik Posebnost tega kredita je v tem da kredita ne vrne tisti ki ga je najel ampak trasat (trgovec ki od proizvajalca kupi blago in ga takoj ne plača izda lastno menico ali akceptira menico ki jo nanj vleče proizvajalec) Akceptni kredit Je menični kredit pri katerem se banka obveže s kreditno pogodbo da bo akceptirala menico ki jo nanjo trasira komitent Z akceptiranjem postane banka glavni menični dolžnik Prednost tega kredita je za banko v tem da bo imela na razpolago dovolj sredstev če bi morala poravnati menični dolg Komitent mora banki dati po uzancih na razpolago dovolj sredstev če kaže da bo morala banka poravnati menični dolg Rembursni kredit Akceptni kredit ki se uporablja v zunanji trgovini Od akceptnega se razlikuje po tem da je krit z blagovnim dokumentom Avalni kredit Aval je jamstvo za plačilo meničnega dolga Pri tem kreditu se banka s posebno garancijsko izjavo zavezuje da bo izpolnila obveznosti ki jih ima do tretje osebe (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122-126)

31

4 ZALOGE KOT ELEMENT MEDPRODAJNIH AKTIVNOSTI Elementi medprodajnih aktivnosti so tisti ki so direktno povezani z dobavo proizvodov odjemalcev V nadaljevanju bomo spoznali določitve optimalne velikosti naročil ter ravni signalnih in varnostnih zalog koeficient obračanja ki so sestavni deli upravljanja in vodenja zalog ter v veliki meri vplivajo na uspešno poslovanje podjetja 41 Optimalna velikost naročil Optimalna velikost naročila je količina pri kateri so celotni stroški (stroški vzdrževanja zalog stroški naročanja in stroški blaga na zalogi) najmanjši (Kovačič 2000 294) SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE s Skupni stroški Stroški vzdrževanja zalog Stroški naročila Stroški materiala in izdelave Q Q

VIIR (Kovačič 2000 294) S ndash stroški Q ndash količina naročila Q - optimalna naročena količina Završnik (2000 77) pravi da dosežemo optimalno naročilno količino ko so (stroški vzdrževanja zalog) = (stroškom naročanj)

Sz = Sn

32

Na sliki 6 je razvidno da stroški vzdrževanja zalog naraščajo z naraščanjem obsega naročila medtem ko stroški naročila padajo Vsota teh dveh vrst stroškov nam daje skupne stroške ki bodo minimalni ko bo naročena količina ustrezala najnižji točki krivulje skupnih stroškov Optimalna naročena količina

SzSnqQ sdotsdot

= 2 (9)

Q - optimalna naročena količina Sz ndash stroški vzdrževanja zalog Sn ndash stroški naročila q- poraba materiala v časovni enoti VIR (Mayr 2003 63) 42 Koeficient obračanja zalog Zaloge na eni strani vplivajo kot blažilec v materialnih tokovih na drugi strani pa povzročajo tudi občutne stroške Krajši čas zadrževanja materiala v skladišču in s tem hitrejše obračanje zalog znižuje potrebno višino zalog in s tem tudi stroške (Kaltnekar 1993 273) Koeficient obračanja zalog

K = YX (10)

X ndash vrednost prodaje v določenem obdobju Y ndash vrednost povprečnih zalog v določenem obdobju VIR Prirejeno po (Mayr 2003 60) Vsako podjetje želi danes imeti minimalne zaloge materiala za poslovanje V podjetniški dejavnosti se vpliv zalog na skupno poslovno uspešnost izraža s koeficientom obračanja zalog Manjši koeficienti obračanja pomenijo namreč daljšo vezavo denarnih sredstev in s tem večje poslovne stroške kar sicer ob nespremenjenih ostalih poslovnih pogojih lahko vpliva na manjšo poslovno uspešnost Pomembno za izračun koeficienta obračanja zalog je zavedati se da je vrednost prodaje izražena z tržnimi prodajnimi cenami ali po stroškovni vrednosti Če so v števcu upoštevane dosežene prodajne cene zaloge pa so v imenovalcu vrednotene po stroškovnih cenah je izračunani koeficient večji kot bi bil v primeru ko so tudi v števcu upoštevane stroškovne cene prodanih izdelkov (Brigham 2002 219) V praksi podjetja večinoma uporabljajo dosežene prodajne cene za izračune koeficientov obračanja lahko pa jih tudi izračunavajo na podlagi stroškovnih cen ki pa so primernejše za interne potrebe

33

43 Določanje obsega zalog Varnostna zaloga - varuje proizvodnjo pred izpadom (npr zaradi podaljšanja dobavnih rokov) Ocenimo jo na osnovi potrebnega čas za nujno dobavo potrebne količine blaga Signalna zaloga ndash je zaloga pri kateri je potrebno sprožiti nabavni proces Maksimalna opravičljiva zaloga ndash predstavlja tisti optimalni obseg zalog pri katerem so stroški nabave in skladiščenja v ravnovesju s stroški vezave kapitala SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG Višina zalog Kn Zm Za Kn 2 td tn Zv Zp Zs tn čas Legenda Razmerja Zm = maksimalna zaloga Zs = signalna zaloga ~ Zm = Zv + Kn (11) Zv = varnostna zaloga Zm + Zv Kn ~ Zp = = Zv + (12) Normativi 2 2 Zp = povprečna zaloga Za = aktivna zaloga ~ Za = Zm ndash Zv = Kn (13) Zap = povprečna aktivna zaloga Kn = optimalna naročilna količina Zm ndash Zv Kn td = dobavni čas ~ Zap = = (14) tn = čas naročanja 2 2 VIR povzeto po (Kaltnekar 1993 278) Pri dobavnih rokih in porabi materiala se podjetja srečujejo z raznolikimi oblikami ki so lahko

- stalna poraba stalni roki dobave - spremenljiva poraba stalni roki dobave - stalna poraba spremenljivi roki dobave - spremenljiva poraba spremenljivi roki dobave

34

431 Stalna poraba in stalni roki dobave

Na časovno enoto porabimo vedno enake količine materiala Z dobavo materiala ni težav je stalna Dobavljene količine so enakomerne Minimalna zaloga Zmin = tz q (15) Signalna zaloga Zsig = (tz + td) q (16) Naročena količina Q = tsn q (17)

Maksimalna zaloga Zmax = Zmin + Q = (tz + tsn) q (18) tz ndash čas morebitnega prekoračenja roka dobave td - rok tsn ndash obdobje porabe naročene količine q ndash poraba materiala v časovni enoti (lahko je ura dan mesec leto) Q ndash naročena količina

432 Spremenljiva poraba in stalni rok dobave

Poraba med (stalnim) časom dobave je sestavljena iz zaporedja neodvisnih (različnih) dnevnih porab ki jih lahko opišemo z normalno porazdelitvijo Poznati moramo povprečno dnevno porabo in njen standardni odklon Pričakovana poraba je seštevek povprečnih dnevnih porab v času dobave Poraba se normalno porazdeljuje in ima varianco ki je enaka seštevku posameznih varianc Kjer velja

Varianca = (standardni odklon)sup2 Minimalna zaloga Zmin = z σp td (19)

Signalna zaloga Zsig = q td + z σp td (20) ali Zsig = q td + Zmin (21) Maksimalna zaloga Zmax = Q + Zmin (22)

35

σp - standardni odklon od povprečja td ndash rok dobave q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti z ndash število standardnih odklonov od povprečja Q ndash naročena količina

433 Stalna poraba in spremenljivi roki nabave

Če se rok dobave normalno porazdeljuje je pričakovana poraba v času dobave normalno porazdeljena njena varianca pa ni seštevek varianc kot v prejšnjem primeru Vzrok je da predstavlja trenutni rok dobave eno vrednost ne pa zaporedje vrednosti Tako je pričakovana poraba v času dobave q td in standardni odklon dobave v času porabe q σtd Signalna zaloga Zsig = q td + z q σtd (23) Minimalna zaloga Zmin = z q σtd (24) td ndash povprečni rok dobave z ndash število standardnih odklonov od povprečja q ndash stalna poraba materiala v časovni enoti σtd - standardni odklon roka dobave

434 Spremenljiva poraba in spremenljivi roki nabave

Pričakovana poraba v času dobave je enaka zmnožku povprečne porabe in povprečnega roka dobave Če sta poraba in rok dobave porazdeljeni veličini bo skupna poraba v času dobave normalno porazdeljena s srednjo vrednostjo q in td Signalna zaloga

Zsig = q td + z td σtd sup2 + q sup2 σtd sup2 (25) z ndash število standardnih odklonov od povprečja σtd - standardni odklon roka dobave σp - standardni odklon od povprečja q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti td ndash povprečen rok dobave VIR povzeto po (Rak 2006 11-14)

36

5 FINANCIRANJE ZALOG ndash PRIMER PODJETJA UNICOMMERCE DOO 51 Predstavitev podjetja Leta 1926 je človek z vizijo g Andreas Stihl v Nemčiji ustanovil podjetje za proizvodnjo ndash najprej je proizvajal protipožarne naprave in pralne stroje Že prvo leto delovanja podjetja pa je izdelal prvo motorno verižno žago z električnim motorjem za upravljanje katere sta bila potrebna dva delavca Danes je to še vedno družinsko podjetje v svetu vodilni proizvajalec motornih žag in drugih motornih naprav ki ga vodi druga generacija potomcev Trenutno zaposluje podjetje ANDREAS STIHL AG amp CoKG s svojimi hčerinskimi podjetji v Švici Ameriki Braziliji Avstriji in Kitajski več kot 7900 sodelavcev ki proizvajajo široko paleto proizvodov namenjenih končnim potrošnikom v več kot 160 državah sveta STIHL ima svoja uvozno-distribucijska podjetja v 29 državah sveta (za primerjavo pred 20 leti jih je bilo 10) v ostalih državah pa sodeluje s pogodbenimi uvozniki Nenehne inovacije skrb za varno in lažje delo ter za človeka in okolje so naprave STIHL popeljale na sam svetovni vrh ndash leta 2004 je promet Skupine STIHL dosegel 17 milijard EUR (leta 1983 je znašal promet 390 milijonov EUR) STIHLreg naprave so tako že vrsto let daleč najbolj razširjena motorna orodja na svetu ki tudi v najtežje dostopnih področjih sveta lajšajo delo ljudem pri urejanju okolja in narave Blagovna znamka STIHL je na slovenskem področju prisotna že od poznih petdeset oziroma zgodnjih šestdeset let prejšnjega stoletja ko sta podjetje UNICOMERC kot tedanji zastopnik firme STIHL za jugoslovansko tržišče in gospod Klarić kot nositelj programa preko slovenskih uvoznih in trgovskih hiš organizirala prodajno in servisno mrežo Ob razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije se je podjetje UNIKOMERC Zagreb odločilo da predstavništvo v Ljubljani preregistrira v podjetje s statusom družbe z omejeno odgovornostjo Podjetje Unicommerce doo Ljubljana je pričelo poslovati 1992 leta njegova prioritetna naloga pa je bila zagotoviti kontinuirano oskrbo slovenskega tržišča z motornimi napravami STIHL in razširiti trgovsko mrežo Hitra rast tržnega deleža in širitev prodajnega asortimenta sta zahtevala večje skladiščne in upravne prostore Tako smo v letu 2004 zgradili nov skladiščno-poslovni objekt v Obrtno-industrijski coni v Logatcu Novi prostori omogočajo boljše sodelovanje s pooblaščenimi trgovci in hitrejšo oskrbo slovenskega tržišča s proizvodnim asortimentom STIHL in VIKING Današnja direktorica podjetja Unicommerce doo je ga Marijana Dajčman katere naloga je skrb za kontinuirano rast tržnega deleža in dobro organizacijo skladišča trgovskega blaga in rezervnih delov za nemoteno oskrbo slovenskega tržišča s Stihl Viking in Timersport izdelki

37

52 Vrste zalog v podjetju Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino ki se ukvarja z prodajo proizvodov znamke Stihl in Viking ter oblačili znamke Timbersport zato se pojavljajo v njihovem skladišču naslednje vrste zalog

trgovsko blago rezervni deli

V podjetju pa zaloge trgovskega blaga lahko razdelimo v tri temeljne skupine proizvodov glede na znamko

- Sthil izdelki - Viking izdelki - Timbersports

SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO Stihl izdelki Viking izdelki Timbersport izdelki

Motorne žage Kosilnice Oblačila Specialne žage Prezračevalnik trave Obutev Rezalne garniture Pihalno sesalna naprava Dodatki Motorne kose in naprave za košnjo Vrtni drobilnik Kombi motorji Motorni kultivator Multi motor OVO - zaščitna očala in ščitnik za ušesa Rezalniki za živo mejo Pogonska sredstva Višinski obvejevalniki Rokavice Čistilne naprave POS in DECO Pihalniki in sesalniki z drobilnikom Škropilne naprave Kompaktni brusilno-rezalni stroji Vozički z omejevalnikom globine reza Ročni vrtalni stroji Vrtalni stroji za vrtanje lukenj v zemljo Osebna zaščitna oprema Posode

VIR (Unicommerce doo 2007)

Prodajni asortiment

38

TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006

Celotne zaloge Leto 2006 (euro) Dlež v celotnih zalogah ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 848

Zaloge rezervnih delov 14949337 152

skupaj 98350900 100

VIR (prologa 6) Iz tabele 2 je razvidno da je imelo podjetje na dan 31 12 2006 vezanega kapitala največ v zalogah trgovskega blaga ki predstavlja kar 848 vseh zalog skupaj Ostali del vezanega kapitala pa lahko prepišemo k zalogam rezervnih delov katerih je 152 Delež zalog trgovskega blaga ki ga je bilo več kot polovico vseh zalog pa izhaja iz dejstva da je Unicommerce doo podjetje za zunanjo in notranjo trgovino katerega je glavna dejavnost zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timersports izdelkov oziroma proizvodov na slovenskem tržišču SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

0102030405060708090

31122006

zalogetrgovskegablagazalogerezervnihdelov

VIR (priloga 6) Kot je razvidno iz slike 10 je delež zalog rezervnih delov dosti manjši od trgovskega blaga kajti podjetje Unicommerce doo v svojem asortimentu prodajne ponudbe ima široko paleto proizvodov ki jih uvaža širom sveta in konkurira na slovenskem trgu predvsem s kvaliteto ki jo dokazuje z garancijo proizvodov od 5 do 10 let Izvajanje garancije za takšno obdobje izhaja iz dejstva da so proizvodi v celoti proizvedeni s strani enega samega proizvajalca in to je Stihl Drugi razlog pa izhaja iz dobro razvite logistične mreže ki podjetju omogoča enostavno in v hitrem času dostavo rezervnih delov Iz slike 10 in tabele 2 lahko vidimo da podjetje posveča največ pozornosti zalogam trgovskega blaga vendar pri vodenju in upravljanju zalog ki vplivajo na poslovanje podjetja ne sme pozabiti tudi na spremljanje zaloge rezervnih delov saj predstavljajo komponento ki vpliva na kvaliteto servisa odjemalcev

39

TABELA 3 CELOTNE ZALOGE NA DAN 31 12 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Zaloge in prihodki Leto 2005 (euro) Leto 2006 (euro)

Prihodki od prodaje 3184702 3355438

Zaloge (trgovskega blaga + rezervnih delov) 88399700 98350900

VIR (PRILOGA 67) Celotne zaloge v podjetju Unicommerce doo so se iz leta 2005 na leto 2006 povečale za 173736 evrov kar pomeni da je podjetje v letu 2006 imelo za 545 več vezanega kapitala v zalogah kot leta 2005 To pa lahko opravičimo z večjo prodajo v letu 2006 kajti prihodki od prodaje so za 221310 euro večji kar znaša 706 več kot leta 2005 kljub nespremenjenim prodajnim cenam izdelkov

40

53 Vodenje in spremljanje zalog V podjetju Unicommerc doo imajo vodenje in upravljanje zalog v skladišču računalniško podprto z internim programom ki prikazuje signalne minimalne varnostne in maksimalne zaloge (imenujejo ga AS 400 po centralnem računalniku)

531 Vodenje zalog

Podjetje ima svojo interni sistem označevanja proizvodov ki s pomočjo računalniškega programa omogoča analiziranje proizvodov ki se nahajajo v skladišču V podjetju ima vsak proizvod poleg serijske številke svojo številko artikla oz prodajno številko ki je sestavljena iz 11 številk ki so razdeljene v tri sklope in imajo svoj pomen A PRVI SKLOP ŠTEVILK Tako prvi sklop številk ki je sestavljen iz štirih številk pove za kakšen tip stroja gre Od prvega sklopa številk nam prvi dve številki povesta tip motorja drugi dve pa za kateri točno določeni stroj gre Na primer

11 ndash motorna žaga 12 ndash električne žaga 41 ndash motorna kosa 42 - ostale naprave (škropilnica pihalniki itd) 91

manjši rezervni deli ki so univerzalni 92 Itd

SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA)

To je prvi sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo)

To je obrazložitev za prvi dve številki prvega sklopa

41

1130 ndash motorna žaga MS 170 11 ndash nam pove da gre za 1137 ndash motorna žaga MS 192 motorno žago 30 pa točno 1128 ndash motorna žaga MS 460 kateri tip motorne žage

B DRUGI SKLOP ŠTEVILK Druga skupina številk je sestavljen iz treh števil ki nam pove za kateri sklop motorja gre Ali je ta proizvod nameščen pri cilindru verigi črpalki itd SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460)

To je drugi sklop števil To je tretji sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo) Na primer

1128 ndash 200 ndash na pove da gre za končen proizvod 1121 ndash 140 ndash na pove da gre za motorno žago model

MS 260 del ki se nahaja na filtru C TRETJI SKLOP ŠTEVILK Tretji sklop številk pa se za vsak proizvod razlikuje in nam omogoča definicijo za kateri točno proizvod gre pri vodenju in analiziranju zalog v podjetju Na primer

1121 ndash 140 ndash 1916 nam pove da gre za pokrov filtra 1128 ndash 200 ndash 0128 nam pove da gre za točno

določen proizvod To je motorna žaga MS 460 (končni izdelek) ki je prikazan na sliki

To je obrazložitev za drugi sklop

številk

To je obrazložitev za tretji sklop števil

To je obrazložitev za drugi dve številki

prvega sklopa

42

532 ABC analiza

Za upravljanje in vodenje zalog v podjetju uporabljajo tudi ABC analizo ki je računalniško podprta in kategorizira proizvode v tri skupine (A B in C) Namen razvrščanja blaga po tej analizi je v opravljanju selekcije in tako loči pomembno od nepomembnega V skupini A je majhno število artiklov vendar predstavljajo veliko vrednost za podjetje Nasprotno je v skupini C kjer je veliko število artiklov in ne predstavljajo posebne vrednosti za podjetje V prilogi 1 je prikazana prodajna vrednost izdaj vseh proizvodov podjetja Unicommerce doo iz skladišča za obdobje od 01 01 2007 do 31 10 2007 Izbrani kriterij je prodajna vrednost izdaj Analiza kaže da so izdelki Stihl ki so kategoriziranih v 37 kategorij v letu 2007 skupaj ustvarili prodajno vrednost izdaj 545727219 euro SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI Odstotek () izdane prodajne vrednosti 8 100 22 60 70 30 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Odstotek () izdelkov po prodajnih skupinah VIR (interni podatki podjetja Unicommerce doo)

43

TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

SKUPINA ŠTEVILO

IZDELKOV IZDANA PRODAJNA

VREDNOST DELEŽ A 5 375667032 0688379 70 B 8 125431039 0229842 22 C 24 44629148 0081779 8 SKUPAJ 37 545727219 1 100 VIR (Priloga 1) Iz slike 13 in tabele 4 je razvidno da je samo 10 vseh izdelkov podjetja Unicommerce doo v letu 2007 ustvarilo 70 izdane prodajne vrednosti od celote kar je 5 izdelkov (motorne žage motorne kose motorji za žage verige v roli in rezervni deli Stihl) V skupino B pa se je po metodi ABC analize uvrstilo 8 proizvodov katerih prodajna vrednost izdaj v letu 2007 je bila 125431048 euro in predstavlja 22 celote Po metodi ABC pa se je v skupino C uvrstilo 24 proizvodov ki je ustvarilo le 8 izdane prodajne vrednosti izdaj v letu 2007 Ko podjetje Unicommerce doo uvede v asortiment prodaje nov artikel oziroma izdelek ga rangira v razred A in šele po letu dni se glede na ustvarjeno prodajno vrednost izdaj lahko spremeni njegovo rangiranje v skupino v B ali C Paretovo teorijo lahko potrdimo z opravljeno analizo ABC ki opredeljuje da je v skupini A najmanjše število izdelkov ki pa predstavljajo velik delež v prodaji in so tako za podjetje nujno obhodni in močno vplivajo na njihovo poslovanje Zato podjetja morajo in tako tudi podjetje Unicommerce doo posvečati največ pozornosti takšnim izdelkom ter natančno določiti voditi in analizirati normative kot so signalna minimalna in maksimalna zaloga Kljub temu pa pri poslovanju ne smemo zanemarjati izdelke ki so klasificirani v skupinah B in C

44

54 Zaloge kot element medprodajnih aktivnosti Stroške ki jih povzročajo zaloge v podjetju Unicommerce doo (stroški skladišča stroški naročanja in stroški nezadostnega povpraševanja) ne prikazujejo in analizirajo posamično temveč jih predpisujejo med ostale oziroma druge stroške zato ne moremo prikazati optimalno velikost naročila kot smo jo podali v teoretičnem delu ki je značilna za proizvodna podjetja Vendar lahko optimalno velikost naročila varnostno in signalno zalogo izračunamo na podlagi razmerij med znanimi normativi zalog

541 Optimalna velikost naročila

V podjetju Unicommerce doo imamo znane podatke o predvideni prodaji in nabavi blaga za šest mesecev ki jih izračunavamo na podlagi povprečja prodaje in nabave zadnjih štirih let istega obdobja Povprečen dobaven čas za trgovsko blago (motorna žaga MS 290) je potreben mesec dni kar je znano iz sklenjenih pogodb Optimalna količina naročenega proizvoda se lahko izračuna Kn = Zm ndash Zv Zm= Zv + Kn Kn - optimalna naročilna količina Zv - varnostna zaloga Zm ndash maksimalna zaloga Zv = (tn q) td tn - zahtevan čas za trajanje zalog v primeru nedobave (v enaki časovni enoti) g - povprečna poraba v časovni enoti td - povprečni dobavni čas (v enaki časovni enoti) Izračun optimalne velikosti naročila in signalne zaloge bomo prikazali na primeru proizvoda MS 290 ki ga uvažamo iz Nemčije TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 Nabava v 6 mesecih 360 NA ZALOGI 154 Prodaja v preteklem mesecu 41 Prodaja v 6 mesecih 254 Količina zadnje nabave 120 Datum zadnje nabave 31 marec 2007

VIR (interni podatki Unicommerce doo)

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

2

KAZALO 1 UVOD 5

11 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA KI JE PREDMET RAZISKAVE 5 12 NAMEN CILJI IN OSNOVNE TRDITVE 5 13 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE 6 14 PREDVIDENE RAZISKOVALNE METODE 6

2 OPREDELITEV IN POMEN ZALOG 8 21 POJEM ZALOG IN NJIHOVE ZNAČILNOSTI 8 22 VRSTE ZALOG 9

221 Zaloge glede na pojavne oblike 9 222 Zaloge glede na povpraševanje 11 223 Zaloge glede na normative in računske količine 12 224 Nekurantne zaloge 13

23 VZROKI ZA NASTANEK ZALOG 14 24 SPREMLJANJE ZALOG 16

241 Analiza zalog 16 242 ABC analiza 18

3 FINANČNI VIDIK UPRAVLJANJA ZALOG 20 31 STROŠKI ZALOG 20

311 Stroški ki naraščajo ali padajo glede na obseg zalog 20 312 Stroški vzdrževanja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja 21

32 FINANCIRANJE ZALOG 24 321 Blagovni kredit ndash financiranje z obveznostmi do dobavitelja 26 322 Revolving kredit 27 323 Vir financiranja zalog z dolgovi 28

4 ZALOGE KOT ELEMENT MEDPRODAJNIH AKTIVNOSTI 31 41 OPTIMALNA VELIKOST NAROČIL 31 42 KOEFICIENT OBRAČANJA ZALOG 32 43 DOLOČANJE OBSEGA ZALOG 33

431 Stalna poraba in stalni roki dobave 34 432 Spremenljiva poraba in stalni rok dobave 34 433 Stalna poraba in spremenljivi roki nabave 35 434 Spremenljiva poraba in spremenljivi roki nabave 35

5 FINANCIRANJE ZALOG ndash PRIMER PODJETJA UNICOMMERCE DOO 36 51 PREDSTAVITEV PODJETJA 36 52 VRSTE ZALOG V PODJETJU 37 53 VODENJE IN SPREMLJANJE ZALOG 40

531 Vodenje zalog 40 532 ABC analiza 42

54 ZALOGE KOT ELEMENT MEDPRODAJNIH AKTIVNOSTI 44 541 Optimalna velikost naročila 44 542 Signalna zaloga 45 543 Koeficient obračanja 46

55 STROŠKI ZALOG 47 56 FINANCIRANJE ZALOG V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom 49 562 Revolving kredit za financiranje zalog 49 563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi 51

57 ANALIZA ZALOG 53 6 SKLEP 54 7 POVZETEK 56 SUMMARY 57

3

SEZNAM TABEL 58 SEZNAM SLIK 58 SEZNAM LITERATURE 59 SEZNAM VIROV 60 PRILOGE 61

4

PREDGOVOR Najpomembnejši del gibljivih sredstev katerih so zaloge se v podjetju pojavljajo v različnih oblikah in neprestano krožijo Podjetja ne morejo opravljati svoje dejavnosti brez zalog ker so lendashte nujno potrebne in predstavljajo raquoblažileclaquo med ponudbo in povpraševanjem po proizvodih rezervnih delih materialih itd Istočasno pa zaloge predstavljajo za podjetje vezan velik del premoženja ki bi ga lahko podjetje vložilo oziroma namenilo v donosnejše naložbe Namen diplomske naloge je zato preučiti vpliv upravljanja zalog na poslovanje podjetja Podjetje Unicommere doo se je skozi pretekla leta poslovanja srečevalo s problemi vodenja financiranja analiziranja in spremljanja zalog Tako je želja za obstoj na trgu in prizadevanje za doseganje čim večjega tržnega deleža glede na tržne razmere in vse večjo konkurenco vodilo podjetje k učinkovitemu ravnanju in upravljanju z zalogami Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino katerega poslovanje brez zalog ne bi bilo možno Vedno bolj jasno je da bodo v trgovski panogi (zunanji in notranji trgovini) preživela le podjetja ki so najuspešnejša ker se bodo znala boriti proti tuji in hkrati domači konkurenci Diplomsko delo sem razdelila na sedem poglavij V prvem uvodnem poglavju sem opredelila področje problema raziskave cilje in namen diplomske naloge V drugem delu diplomskega dela sem predstavila pomen zalog njihovo delitev glede na povpraševanje in normative zalog ter vzroke nastanka Prikazala sem še ABC analizo ki deli zaloge na manj pomembne od pomembnega Finančni vidik upravljanja zalog sem pojasnila v tretjem poglavju z delitvijo stroškov ki nastanejo pri poslovanju z zalogami in viri financiranja Obrazložila pa sem tudi vire financiranja zalog s poudarkom blagovnega in revolving kredita Nadaljevala sem v četrtem poglavju z opisom zalog kot elementom medprodajnih aktivnosti V sklopu tega poglavja sem te elemente razdelila na optimalno količino naročila koeficient obračanja in določanje obsega zalog ki sem ga prikazala z različnimi grafi in enačbami V zadnjem poglavju pred sklepom in povzetkom sem poskusila prikazati teorijo v praksi na primeru podjetja Unicommerce doo Najprej sem predstavila podjetje z njegovim zgodovinskim razvojem nato opisala delitev zalog v podjetju glede na pojavne oblike in blagovne znamke opredelila vodenje in spremljanje zalog pojasnila stroške ki jih povzročajo zaloge opisala in izračunala elemente medprodajnih aktivnosti zalog na primerih proizvodov in prikazala financiranje zalog z blagovnim revolving in kratkoročnim kreditom Na koncu sem s pomočjo kazalnikov analizirala zaloge v primerjavi z gibljivimi in celotnimi sredstvi

5

1 UVOD 11 Opredelitev področja in opis problema ki je predmet raziskave Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo in vežejo velika finančna sredstva Zaloge lahko definiramo kot določeno količino blaga ki je odložena na določeno mesto v podjetju ali izven podjetja Imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje zalog v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Vsako podjetje mora zmanjšati zaloge oziroma oblikovati takšno raven zalog ki omogoča nemoteno poslovanje povzroča minimalne stroške in porabo čim krajšega časa da se obrnejo ter preoblikujejo v finančna sredstva ki so potrebna za nov krog procesa poslovanja Vodenje vzdrževanje kontroliranje transportiranje financiranje zalog in drugo povzroča slehernemu podjetju določene stroške ki jih je možno racionalizirati s strokovnim pristopom Takšno upravljanje in analiziranje zalog vodi k večji rentabilnosti in gospodarjenju podjetja ki se izkaže v boljšem poslovnem izidu Z uporabo ustreznih kazalnikov izvedemo izračune ki nam dajejo informacije in podatke o možnih vzvodih zmanjšanja ali povečanja določenih postavk ki vplivajo na stroške zalog in tako posredno na celotne stroške podjetja Kateri oziroma kakšen vir financiranja za zaloge naj uporabi podjetje je odvisno od številnih dejavnikov (velikosti povpraševanja po proizvodu razmerja na nabavnem trgu proizvodnih zmogljivosti ugodnosti in fleksibilnosti vira financiranja plačilne sposobnosti podjetja vrste zalog tečajne valute itd) kajti večji kot je delež zalog večji so stroški financiranja Zato učinkovito upravljanje in financiranje zalog ki predstavlja zahtevno nalogo v vsakem podjetju pripomore k večji uspešnosti poslovanja podjetja 12 Namen cilji in osnovne trditve Velik del finančnih sredstev je vezan na zaloge zato morajo podjetja zagotoviti takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki bo zadovoljil povpraševanje kupcev ob minimalnem investiranju v zaloge Zato je upravljanje zalog ena izmed najpomembnejših funkcij v podjetju Namen Namen diplomskega dela je bil podrobneje se seznaniti z značilnostmi in upravljanjem zalog prikazati stroške ki jih povzročajo zaloge in opredeliti njihovo financiranje V teoretičnem delu smo predstavili opredelitve in pomen zalog zaloge kot element medprodajnih aktivnosti in finančni vidik upravljanja zalog medtem ko smo v praktičnem delu opredelili primer vodenja zalog v podjetju Unicommerce doo

6

Cilji diplomskega dela so

- opredeliti pomen in značilnosti zalog za podjetje - prikazati možne delitve in vrste zalog ki nastanejo v podjetju - opredeliti vzroke za nastanek zalog - podati učinkovitost analize in nadzora zalog - iz teoretičnega vidika smo poskušali opredeliti zaloge kot element medprodajnih

aktivnosti in jih nato praktično prikazati na primeru podjetja Unicommerce doo - preučiti stroške zalog in njihovo financiranje - analizirati velikost vezanih sredstev podjetja - prikazati pomembnost vodenja in upravljanj zalog v izbranem podjetju

Osnovne trditve diplomskega dela so da so zaloge neobhodno potrebne za izvajanje neprekinjenega in uspešnega delovanja poslovnega procesa V zalogah so vezana finančna sredstva podjetja ki povzročajo velike stroške in vplivajo na poslovni izid podjetja Zato morajo podjetja uvesti takšen sistem vodenja in upravljanja zalog ki bo oblikoval zaloge na takšni ravni kjer bodo povzročale najnižje stroške vendar ne bodo omejevale proizvodnjo oziroma prodajo 13 Predpostavke in omejitve raziskave Osnovna spoznanja o zalogah bodo temeljila na ugotovitvah iz znanstvene in strokovne literature praktične ugotovitve pa iz aktualnosti pridobljenih podatkov podjetja Unicommerce doo Predpostavljamo da lahko teoretična znanja o učinkovitem upravljanju in vodenju zalog ki vplivajo na znižanje stroškov v podjetju smotrno uporabimo tudi v praksi kar bomo poskušali pokazati v diplomskem delu Prva omejitev pri pisanju diplomskega dela je da bomo prikazali financiranje upravljanje in stroške zalog na primeru prodajnega podjetja Unicommerce doo medtem ko je druga omejitev da verjetno ne bomo mogli pridobiti vseh podatkov ker so del poslovne skrivnosti 14 Predvidene raziskovalne metode Diplomsko delo predstavlja poslovno raziskavo saj smo obravnavali poslovanje podjetij s poudarkom na finančnih vidikih upravljana zalog Zbiranje informacij je potekalo s študiranjem aktualne literature na tematiko diplomskega dela kamor spadajo knjige in drugi viri tako domačih kot tujih avtorjev ki jih smo uporabili pri pisanju teoretičnega dela Praktični del vsebuje ažurne podatke in informacije iz podjetja Unicommerce doo

7

V diplomskem delu gre za deskriptivno analitični pristop v okviru katerega smo uporabljali naslednje metode Deskriptivni pristop

bull metoda deskripcije s katero smo opisovali teorijo določena dejstva procese ter njihovo medsebojno povezavo

bull metoda kompilacije s katero smo povezovali stališča spoznanja in sklepe drugih avtorjev

bull metodo klasifikacije s katero smo prikazovali zaloge kot element medprodajnih aktivnosti

Analitični pristop

bull metoda sinteze (razčlenjevali smo ugotovitve iz teorije in prakse) in bull metoda analize (teoretične poglede in ugotovitve smo logično povezali s spoznanji iz

prakse)

8

2 OPREDELITEV IN POMEN ZALOG 21 Pojem zalog in njihove značilnosti Zaloge so definirane kot sredstva ki se pojavljajo in so nujno potrebna v proizvodnem procesu v različnih oblikah od vhodnih materialov polizdelkov do končnih izdelkov Opredelimo jih lahko kot količino blaga odloženega v skladišču podjetja Skladišče katerega element so zaloge je zelo pomembno področje gospodarjenje v vsaki organizaciji Je neke vrste blažilec v materialnih tokovih ki zagotavlja možnost za njihov normalni potek S tem omogoča v materialnih tokovih ustrezno delovanje številnih drugih funkcij predvsem nabave proizvodnje in prodaje saj zagotavlja njihovo nemoteno oskrbo ob planiranem času Skladiščenje kot funkcija in njegova glavna naloga vzdrževanje zalog pa povzroča tudi občutne stroške Podjetja imajo investiran pomemben del vseh sredstev v zaloge (Kaltnekar 1993 245) Zato zaloge predstavljajo tako v trgovskem kot proizvodnem podjetju vložen oziroma vezan velik del svojih finančnih sredstev Tako povzročajo na eni strani stroške na drugi strani pa omogočajo neprekinjen in nemoten proces proizvodnje ter prodaje Zaloge omogočajo ločitev posameznih faz v procesu nabave proizvodnje in distribucije Z vidika mesta v transformacijskem procesu ločimo zaloge vhodnih materialov zaloge nedokončane proizvodnje in zaloge dokončane proizvodnje Zaloge vhodnih materialov ločujejo proizvajalce od njihovih dobaviteljev zaloge nedokončane proizvodnje ločujejo posamezne faze v proizvodnem procesu zaloge dokončane proizvodnje pa ločujejo proizvajalce od kupcev (Rusjan 1999 133) Ljubičič (2000 347) pravi da je pomen zalog v proizvodnem procesu večplasten

bull Zaloge so blažilec (amortizer) nihanja porabe materiala sestavnih delov in gradnikov v proizvodnji povpraševanja na trgih po gotovih izdelkih in s tem zagotavljajo kontinuiteto

proizvodnje bull Kompenzirajo napake zaradi

neprimernih metod planiranja netočnih podatkov o stanju odklona dobavljenih količin odklona dobavnih rokov

bull Imajo ekonomične učinke sezonski nakup blaga ko je poceni in poraba takrat ko je drago popusti pri nakupu večjih količin blaga

bull Lahko služijo pripravi blaga za uporabo oziroma prodajo

Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe

9

Politika zalog mora biti povezana s politikami ostalih funkcij v podjetju Cilji politike zalog se morajo usklajevati s cilji prodaje proizvodnje in financ Vsi cilji teh funkcij pa se morajo prilagoditi ciljem celotne organizacije Povezave med funkcijami v podjetju pomagajo pri odločitvah kakšne zaloge naročiti koliko zalog naročiti kdaj jih bomo potrebovali kdaj naročiti material za proizvodnjo kako in kje jih skladiščiti in nato prodati (Forgaty in drugi 1991 157) 22 Vrste zalog

221 Zaloge glede na pojavne oblike

Zaloge se v podjetju nahajajo v različnih oblikah zato ji lahko klasificiramo po vrstah proizvodov v pet skupin

bull Zaloge materialov in surovin

Med zaloge surovin in materiala uvrščamo tudi embalažo drobni inventar gorivo in mazivo ter avtomobilske gume Surovine razumemo kot tiste stvari ki so pridobljene iz narave ter nastopijo v proizvodnem ciklusu v nepredelanem ali neznatno predelanem stanju Material pa so že rezultat obdelane predelane in dodelane stvari ki jo razumemo kot nabavljen osnovni in pomožni material (Kavčič 2000 288) Zaloge materiala in surovin so z vidika stopnje likvidnosti manj likvidna oblika premoženja zato lahko nepravilno vodenje teh zalog močno vpliva na likvidnost podjetja Pravilno oblikovanje zalog materiala in surovim lahko omogoči dobro izkoriščanje zmogljivosti in nemoteno odvijanje proizvodnega procesa ki se posredno preko prodajne aktivnosti izkazuje kot pozitiven finančni izid kar pa vpliva na povečanje premoženja podjetja Te zaloge pa ustvarjajo tudi stroške vzdrževanja (stroški financiranja stroški skladiščenja in stroški zavarovanja) ki vplivajo negativno in zmanjšujejo finančni izid poslovanja

bull Zaloge rezervnih delov materialov za vzdrževanje in drobnega inventarja Gre za materiale večinoma polproizvode ki jih organizacija uporablja za vzdrževanje operativne sposobnosti tehnologije Ti deli torej niso neposredno vgrajeni v nov proizvod pač pa omogočajo njegovo proizvodnjo Nekateri deli opreme se hitreje obrabijo kot drugi in jih je treba zamenjati V to skupino navadno štejemo tudi droben inventar kamor sodijo materiali in proizvodi ki se porabijo v roku enega leta in katerih je vrednost majhna (Kavčič 2000 288)

bull Zaloge nedokončane proizvodnje

Zaloge nedokončane proizvodnje uvrščamo v nelikvidno obliko sredstev ki imajo v primerjavi z zalogami surovin in materiala višjo stopnjo likvidnosti kar se izraža v potrebnem času preoblikovanja v denarno obliko oziroma drugače rečeno jih je lažje prodati

V to skupino zalog uvrščamo materiale dele polizdelke predmete dela itd na katerih je bila predhodno opravljena določena faza proizvodnega procesa in so pripravljeni na naslednjo operacijo Njihova funkcija je zagotavljanje delovanja posamezne delavne postaje neodvisno od delovanja predhodne postaje

10

Na obseg zalog nedokončane proizvodnje vpliva dolžina proizvodnega procesa (potreben daljši čas proizvodnega ciklusa ustvarja večje zaloge in obratno) stopnja izkoriščenosti zmogljivosti (povečana stopnja izkoriščenosti zmogljivosti povzroča sorazmerno povečanje zalog ki posledično vplivajo na njihovo povečano financiranja in likvidnost podjetja) in višina stroškov proizvodnje (povečanje stročkov ima za posledico povečanje zalog nedokončane proizvodnje)( Kavčič 2000 289)

bull Zaloge gotovih izdelkov Zaloge gotovih izdelkov so nelikvidna oblika sredstev vendar v primerjavi z zalogami material in surovin ter z zalogami nedokončane proizvodnje imajo višjo stopnjo likvidnosti nižjo pa od osnovnih sredstev ki so najbližje denarni obliki premoženja V podjetju večje količine zalog gotovih izdelkov lahko zaradi stroškov vzdrževanja povzročijo negativne učinke na plačilno sposobnost in rentabilnosti kar vpliva na zmanjšanje finančnega izida Istočasno pa se lahko dosega s prodajo gotovih izdelkov pozitiven finančni izid in se tako povečuje premoženje podjetja Na obseg zalog gotovih izdelkov vplivata proizvodnja in prodaja Proizvajamo lahko na zalogo ali po naročilu proizvodnja je lahko serijska množična ali individualna Pri individualni proizvodnji po naročilu zalog tako rekoč ni ker naročnik blago takoj prevzame ko je izdelano Pri množični ali serijski proizvodnji kupec ni znan in zato blago počaka da se kupec pojavi kar povzroča zaloge Pri tem je pomembno kako poteka prodaja oziroma kakšne so možnosti za prodajo Ugodne možnosti za prodajo ki se kažejo v tem da je veliko povpraševanje po blagu da so cene visoke in da imamo krog rednih odjemalcev ter v drugih dejavnikih so vzrok da so zaloge gotovih izdelkov minimalne K temu prispeva kakovost blaga Dobro blago se prodaja hitreje kot slabo in ga je manj na zalogi (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 214) Pri zalogah gotovih izdelkov je zelo pomembno ugotoviti kolikšno količino teh izdelkov imeti na zalogi kateri izdelki so to in kakšna je relacija med njimi saj podjetja če ne bi imela gotovih izdelkov ne bi imela kaj prodajati in bi bil njihov obstoj nerazumljiv

bull Zaloge trgovskega blaga Predstavlja gibljiva sredstva ki jih nabavimo za nadaljnjo prodajo Zaloga trgovskega blaga je po vsebini sicer blizu zalogi materiala vendar blago nabavimo zato da ga bomo prodali material pa za to da ga bomo preoblikovali Zaloga trgovskega blaga zajema trgovsko blago v skladišču in v poslovnih enotah trgovsko blago na poti do kupca dokler ga le-ta prevzame in trgovsko blago na poti do dobavitelja če ga je kupec pri njem že prevzel (Mayr 2003 57)

11

222 Zaloge glede na povpraševanje 1

Pri planiranju zalog moramo ločiti zaloge povezane z neodvisnim povpraševanjem in zaloge z odvisnim povpraševanjem S pokrivanjem neodvisnega povpraševanja pokrivamo povpraševanje izven podjetja s pokrivanjem odvisnega povpraševanja pa pokrivamo potrebe znotraj podjetja Neodvisno povpraševanje Neodvisno povpraševanje je povpraševanje po dokončnih proizvodih s strani subjektov izven podjetja je torej pod vplivom dejavnikov trga in zunaj kontrole proizvodnje Ker to povpraševanje določajo subjekti izven podjetja tega povpraševanja ni mogoče točno določiti temveč ga moramo predvidevati Med zaloge povezane z neodvisnim povpraševanjem spadajo zaloge dokončne proizvodnje in rezervni deli pa tudi komponente ki se predajo na trgu Pri podjetjih ki proizvajajo na zalogo so zaloge povezane z neodvisnim povpraševanjem zato namenjene predvsem zaščiti pred negotovostjo Ker podjetja ne morejo točno predvidevati kdaj bo prišlo do prodaje proizvodov morajo imeti stalno zalogo dokončanih proizvodov Poleg tega imajo podjetja pogosto tudi tako imenovano varnostno zalogo ki služi v primeru če bi bilo dejansko povpraševanje večje od predvidenega Odvisno povpraševanje Odvisno povpraševanje je povpraševanje po materialih sestavnih delih sklopih in podobno Odvisno povpraševanje je direktno povezano s povpraševanjem po dokončnih proizvodih to je z neodvisnim povpraševanjem Povpraševanje po posameznih materialih zato lahko izračunamo na podlagi povpraševanja po dokončnih proizvodih Pri tem povpraševanju torej ni negotovosti ko je enkrat določeno kakšna naj bi bila proizvodnja za pokrivanje neodvisnega povpraševanja SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA Neodvisno povpraševanje Odvisno povpraševanje

Vir (Rusjan 1999 136)

1 Povzeto po Rusjan (1999 135-137)

12

Neodvisno povpraševanje imata zaradi svoje narave zelo različni krivulji gibanja Gibanje neodvisnega povpraševanja določajo trendi sezonska nihanja ciklična gibanja in slučajnostni vplivi ki so rezultat delovanja trga Gibanje odvisnega povpraševanja pa je nezvezno stolpičasto Povpraševanje po določenem materialu obstaja občasno in sicer takrat ko se material uporablja za proizvodnjo sestavnega dela ali dokončanega proizvoda ko pa proizvodnja določenega proizvoda ne poteka tudi povpraševanje po tem materialu ni Načelo ugotavljanja potreb po surovinah sestavnih delih materialu itd se uporablja pri odvisnem povpraševanju zaradi proizvodnje dokončnih izdelkov in ne zaradi tega ker so zaloge zmanjšale pod določeno točko Medtem ko se pri neodvisnem povpraševanju uporablja načelo nadomeščanja ki se izvaja z izdajanjem naročila za dopolnitev stare zaloge (Rusjan 1999 137)

223 Zaloge glede na normative in računske količine

Zaloge lahko delimo glede na normative in računske količine ki jih v praksi in teoriji uporabljamo za kontrolo zalog Ti normativi in računske količine nam služijo kot pomoč za sprejemanje odločitev kdaj in koliko naročiti Zaloge ki jih smatramo kot normative so

varnostna zaloga signalna zaloga in maksimalna zaloga

Kaltnekar (1985 254) navaja kot posebne računske količine ki služijo tudi kontroli zalog in včasih določanju normativov To so sledeče

povprečna zaloga aktivna zaloga povprečna aktivna zaloga in optimalno naročilna zaloga

Varnostna zaloga se v podjetju oblikuje zaradi negotovosti ki se lahko pojavi na strani povpraševanja dobave in proizvodnje Njena velikost je odvisna od ocene potrebnega časa za nujno dobavo potrebnih količin V normalnih okoliščinah se varnostna zaloga ne uporablja zato ni smotrno da je velika kajti povzroča večanje stroškov vzdrževanja Predstavlja torej neko rezervo ki jo smemo potrošiti le pod posebnimi pogoji Signalna zaloga (nepravilno jo v praksi imenujejo tudi minimalna zaloga) je tista višina zaloge pri kateri je potrebo sprožiti postopek za nabavo Treba jo je določiti tako da bo nova količina materiala prispela prav takrat ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Torej mora biti enaka porabi v dobavnem času oziroma za toliko višja od varnostne zaloge (Kaltnekar 1983 259) Maksimalna zaloga je največja zaloga do katere je še gospodarno uskladiščevati material Te omejitve ne smejo prekoračiti ker bi to povečalo skladiščne stroške otežilo delo in zmanjšalo preglednost v skladiščih Prekoračitev maksimalne zaloge v izjemnih razmerah (npr pričakovano zvišanje cen posebni popusti in podobno) je možna po posebnem postopku (Potočnik 2002 248-249)

13

Aktivna zaloga je tisti del zaloge ki se stalno spreminja torej dinamičen del zalog v nasprotju z varnostnimi zalogami ki so v bistvu statične Povprečna aktivna zaloga je torej enaka polovici razlike med maksimalno in varnostno zalogo ali ndash kar je isto ndash polovici naročilne količine (Kaltnekar 1993 279) Povprečno zalogo izrazimo kot ponderirano povprečje med različnimi višinami zalog v določenem obdobju Najpogosteje jo lahko izračunamo kot aritmetično sredino med najnižjo in najvišjo zalogo torej med varnostno in maksimalno zalogo Uporabljamo jo predvsem pri ugotavljanju koeficienta obračanja in kontroli skladiščnih stroškov Optimalna naročilna zaloga je tista višina naročene zaloge ko ima podjetje minimalne skupne stroške naročanja in skladiščenja

224 Nekurantne zaloge

Poseben problem skoraj vsakega podjetja je nekurantna zaloga To je zaloga materiala ki ga ne potrebujemo in ga v prihodnosti tudi ne bomo potrebovali Ta zaloga le redko nastane zaradi objektivnih razlogov največkrat je posledica nepravilnih odločitev v nabavnem oddelku Ko ugotovimo da je zaloga nekega materiala nekurantna se pojavi vprašanje kaj z njo storiti Material ima še vedno določeno vrednost zato ga je škoda enostavno uničiti Vse kar zanj morebiti iztržimo predstavlja izreden prihodek Zato moramo ves nekurantni material prodati seveda po najvišji možni ceni ki ga zanj lahko iztržimo Če ga ne moremo prodati je še vedno bolje da ravnamo z njim kot z odpadnimi surovinami za recikliranje Na ta način bomo zapustili skladiščni prostor s tem materialom pa ne bomo imeli več stroškov nadaljnjega skladiščenja Zato je smiselno da pri vsaki inventuri izvedemo poseben pregled vseh vrst materiala za katere v preteklem obračunskem obdobju ni bilo spremembe stanja Za ta material moramo ugotoviti ali ga bomo mogoče še uporabili ali pa dejansko predstavlja nekurantno zalogo (Potočnik 2002 250)

14

23 Vzroki za nastanek zalog Zaloge ki so nujno potrebne nastanejo v vsakem podjetju vendar je njihova vloga v različnih dejavnostih in različnih okoliščinah različna Povzročajo na eni strani neprekinjen tok operacij na drugi strani pa stroške To sta glavna vzroka zakaj pride do konfliktnosti ciljev med različnimi službami v podjetju Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Vzroke za nastanek zalog v organizaciji je možno razdeliti glede na posledice ki jih povzročajo Zaradi ugodnih ekonomski učinkov

bull Zmanjševanje fiksnih stroškov na dobavno enoto To so stroški ki se zmanjšajo na enoto če se število enot poveča npr stroški transporta in administracije

bull Neodvisnost delovanja posameznih strojev ki delujejo v medsebojnem zaporedju in predmet dela poteka od ene delavne postaje do druge na vsaki pa se preoblikovalni proces nadaljuje in če na določeni postaji ni zalog mora naslednji stroj čakati da predhodni zaključi svojo operacijo V primeru da se pokvari stroj na začetku linije se ustavi cela linija Če pa pri vsaki postaji obstoji zaloga nedokončanih proizvodov ki so že prešle predhodne faze procesa operacij pa je postaja neodvisna kar pomeni da lahko nadaljuje z delom dokler traja zaloga nedokončane proizvodnje

bull Stalno enaka raven proizvodnje Povpraševanje po posameznih proizvodih je sezonsko ali pa niha v daljših časovnih intervalih Če bi prilagajali obseg proizvodnje glede na nihanje povpraševanja bi to povzročilo stroške in težave pri usposabljanju in pridobivanju delavcev ter tehnologije Zaradi tega podjetja organizirajo dokaj stalno raven proizvodnje ki pokrije vso povpraševanje v daljšem časovnem obdobju V krajših časovnih obdobjih delajo na zalogo kadar je povpraševanje manjše in prodajajo iz zalog kadar je povpraševanje večje od trenutne proizvodnje Zaloge tako amortizirajo fluktuacijo v povpraševanju če je vzdrževanje zalog cenejše kot prilagajanje proizvodnje

bull Izkoristek ugodnih menjalnih razmerij med valutami različnih dežel Zaradi devalvacije posamezne valute je ugodneje nabaviti večje količine materialov za nadaljnjo proizvodnjo

15

Zaradi hitrih reakcij na zahteve uporabnikov

bull Nepričakovano povečanje povpraševanja To navadno velja za končne proizvode Organizacije jih imajo na zalogi da bi lahko hitreje ustregle uporabnikom kot bi storili konkurenti Na zalogi jih imajo včasih celo po regionalnih skladiščih kar tudi zmanjša reakcijski čas

bull Količinski popust Če uporabnik kupi veliko količino hkrati navadno dobi poseben popust vendar mora imeti proizvajalec na zalogi dovolj velike količine proizvodov

Zaradi zmanjšanja tveganja

bull Negotovost v dobavnem sistemu Dobave potrebnih materialov niso dostavljene v dogovorjenem času zaradi oddaljenosti virov stavke delavcev nesreče itd zato zaloge pripomorejo prebroditi takšne težave

bull Nepričakovane okvare v proizvodnji se kažejo v okvari posameznih strojev Zato da lahko nadaljuje drugi stroj z delom so potrebne zaloge nedokončane proizvodnje in surovin

bull Razstavljanje proizvodov Proizvajalci morajo imeti proizvode pogosto razstavljene da si jih lahko kupci ogledajo in jih preizkušajo Takšni proizvodi niso več pogosto primerni za prodajo ali pa jih prodajo po nižji ceni

Zaradi špekulativnih namenov

bull Gre za zaščito pred predvidenimi neugodnimi dogodki ali za izkoriščanje predvidenih domnevnih ugodnih dogodkov Na primer podjetje predvideva da bo v državi prišlo do nove obdavčitve zvišanja ravni cen vojne itd

Organizacija ne more poslovati brez zalog katere so iz finančnega vidika drage zato je njihov cilj jih minimizirati oziroma izločiti nepotrebne zaloge ki vežejo samo sredstva in ne prispevajo k uspešnosti poslovanja organizacije 2 Glavni namen zalog je da opravljajo funkcijo blažilca med ponudbo in povpraševanjem To je varnostna blazina za zagotovitev neprekinjenega toka operacij Zaloge so lahko surovine polizdelki končni izdelki ali rezervni deli Količina zalog ima zelo velik učinek na delovanje podjetja (Waters 2003 13)

2 Povzeto po Kavčič (2000 287-288)

16

24 Spremljanje zalog

241 Analiza zalog

Sredstva delimo glede na čas udeležbe v poslovnem procesu na stalna in gibljiva sredstva Gibljiva sredstva pa se delijo na obratna sredstva in kratkoročne finančne naložbe Zaloge ki so element preučevanja diplomskega dela pa uvrščamo med gibljiva sredstva (obratna sredstva) poleg terjatev denarja in aktivne časovne razmejitve Tako v teoriji kot v praksi uporabljamo določene kazalnike ki nam dajejo podatke o strukturi stanja oziroma deleža gibljivih sredstev in tako tudi zalog ki se nahajajo ali jih potrebujemo v podjetju da proces poslovanja poteka kar se da optimalno in pri tem ne povzroča prekinitve prodajnega ali proizvodnega procesa Kazalniki za izračune deležev obratnih sredstev in zalog

Delež gibljivih sredstev v celotnih sredstvih gibljiva sredstva 100 kazalnik = (1) celotna sredstva

Delež obratnih sredstev v gibljivih sredstvih

obratna sredstva 100 kazalnik = (2) gibljiva sredstva

Naložba v zaloge trgovskega blaga

nabavna vrednost trgovskega blaga kazalnik = (3) koeficient obračanja Rezultat pove za koliko mesecev zadošča zaloga Ta rezultat primerjamo s potrebnim časom za nabavo novih zalog (Koletnik 1997 220)

17

Rebernik in Repovž (2000 115) navajata dva kazalnika za gospodarjenje zalog

Delež zalog v sredstvih zaloge (stanje) 100

kazalnik = (4) gibljiva sredstva

Delež zalog v prodaji Zaloge (povprečje) 100 kazalnik = (5) Letna prodaja Mayr (2003 59-61) navaja sledeče kazalnike kot pomembne za analiziranje in spremljanje zalog v podjetju

Potrebna zaloga Stanje zaloge dane vrste kazalnik = (6) Povprečna mesečna poraba materiala dane zaloge

Koeficient obračanja zalog letna poraba zalog kazalnik = (7)

Povprečna zaloga

Vezava v dnevih trajanje obdobja (365) kazalnik = (8) koeficient obračanja

18

242 ABC analiza

V podjetjih se pojavi v njihovem poslovnem procesu veliko raznolikih vrst materialnih postavk - zalog ki pa niso stroškovno oziroma vrednostno enako pomembne Zato lahko materialne postavke klasificiramo v tri skupine (A B in C) in tako ločimo bistveno od nebistvenega Pri gospodarjenju z zalogami se srečujemo z izredno velikim številom dogodkov sprejemamo številne odločitve ki sprožijo mnogo različnih akcij predvsem pa imamo opravka z izredno velikim številom različnih vrst materiala in proizvodov Vse to pa zahteva velik obseg dela povzroča pa tudi nepreglednost nad celotnim dogajanjem Precizno spremljanje vsega poslovanja in analiziranja vseh teh dogodkov bi povzročilo tudi visoke stroške prav gotovo nesorazmerno z učinki ki jih od teh analiz lahko pričakujemo ABC analiza temelji na Paretovem načelu in pravi da je v celotnem ravnanju zalog le nekaj artiklov kritičnih veliko pa s stališča vrednosti ter planiranja zalog in proizvodnje nepomembnih (Kaltnekar 1993 125) SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG Procent vrednosti postavk v zalogi C 5-10 100 B 20-25 80 60 70-80 A 40 20 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 A B C 5-10 20-30 60-70

postavk v zalog Vir Ljubič (2000 355)

19

Završnik (2000 70) pravi da ABC analiza opredeljuje kolikšno število postavk v zalogah predstavlja večino vrednosti zalog Postavke z najvišjo vrednostjo klasificiramo v razred A ostale pa porazdelimo v razred B in C TABELA 1 POSTAVKE ZALOG

razred Količina postavk Skupna vrednost A 10 75 B 15 15 C 75 10

Vir (Završnik 2000 72) Pri tej metodi razdelimo materiale v tri skupine (Kaltnekar 1993 128)

Skupina A ndash majhno število različnih vrst materialov ki so bistvenega pomena Skupina B ndash srednjo število različnih materialov ki so srednjega pomena Skupina C ndash veliko število različnih materialov ki so majhnega pomena

Prisotnost artiklov določenemu razredu je lahko ključ za določanje metod naročanja za posamezne artikle (Heizer 1990 565) Z analizo zalog ABC po artiklih so vsi materiali komponente in izdelki razporejeni v tri razrede A B in C Kriterij za razporeditev je za vse enak in temelji na eni od vrednosti

stroškovne vrednosti izdaj ali prodajne vrednosti izdaj ter vrednosti pokritij izdaj ali povprečno letno izdane količine

Pri določanju optimalnih zalog je treba zbrati in obdelati veliko število podatkov Dostikrat bi bili stroški za zbiranje in preučevanje vseh podatkov preveliki zato je smotrno da se posvetimo predvsem postavkam iz razreda A in (B) za katere pa uporabimo natančnejše metode za izračun in nadzor količin Za te postavke moramo redno preverjati nabavne količine in varnostne zaloge (Završnik 2000 71) ABC analiza zalog temelji na Paretovem načelu in pravi da je v celotnem ravnanju zalog le nekaj artiklov kritičnih veliko pa s stališča vrednosti ter planiranja zalog in prodaje nepomembnih

20

3 FINANČNI VIDIK UPRAVLJANJA ZALOG 31 Stroški zalog Kot vsa gibljiva sredstva tudi zaloge povzročajo določene stroške ki jih je možno obravnavati iz dveh vidikov

bull stroški naraščanja ali padanja glede na obseg zalog bull stroške ki jih je možno razdeliti v tri skupine (stroški vzdrževanja

stroški naročanja in stroški ker materiala ni na zalogi)

311 Stroški ki naraščajo ali padajo glede na obseg zalog

Stroški ki naraščajo z obsegom zalog 1 Stroški investiranega kapitala Podjetje mora zaloge financirati Financiranje zalog

povzroča bodisi stroške obresti v primeru ko so zaloge financirane s tujimi viri bodisi oportunitetne stroške v primeru financiranja zalog z lastnimi sredstvi

2 Stroški skladiščenja Sem spadajo stroški povezani s prostorom ki ga zavzamejo zaloge kot so amortizacija skladiščne zgradbe stroški vzdrževanja skladišča stroški ogrevanja hlajenja prezračevanja razsvetljave čiščenja

3 Davek na premoženje in stroške zavarovanja premoženja Zaloge predstavljajo del

premoženja podjetja tako da podjetja v primeru obdavčitve premoženja plačujejo tudi davek na vrednost zalog Plačilo zavarovalne premije je poleg rizičnosti odvisno tudi od vrednosti zavarovanega premoženja (Rusjan 1999 137)

Stroški ki padajo s povečanjem obsega zalog

1 Stroški naročanja Vsako naročilo materialov pri zunanjih dobaviteljih je povezano z določenimi stroški To so predvsem materialni stroški in stroški osebnih dohodkov povezani z zbiranjem in ocenjevanjem ponudb s posredovanjem naročil sprejemanjem pošiljk Pri nabavi nastajajo transportni stroški pri katerih tudi prihaja do ekonomij obsega

2 Stroški priprave opreme Vsakokrat ko začnemo na določeni opremi s proizvodnjo

nekega drugega proizvoda iz proizvodnega asortimana podjetja nastanejo določeni stroški priprave opreme Med te stroške tako štejemo pripravo proizvodne dokumentacije za določeno proizvodno serijo Sem uvrščamo tudi stroške zamenjave orodij vsaj v času menjave orodij stroj stoji poleg tega pa so z menjavo orodij povezani tudi stroški delavcev ki izvajajo menjavo Pri pripravi opreme je pogosto potrebna poskusna proizvodnja ki povzroča stroške slabih proizvodov dokler ni oprema dokončno pripravljena

3 Stroški enote v zalogi Večje količine naročila omogočajo doseganje količinskih

popustov kar ima za posledico nižje stroške na enoto naročenega materiala Večje količine naročila imajo kot že naročeno za posledico večje zaloge

21

4 Stroški zaradi izčrpanja zalog Med te stroške uvrščamo predvsem dve skupini stroškov

bull Stroški povezani s prekinitvami proizvodnje ker v določenem času ni na voljo

potrebnih vhodnih materialov ali zalog nedokončane proizvodnje Prekinitev proizvodnje bo manj ob višjih ravneh zalog vhodnih materialov in zalog nedokončane proizvodnje

bull Stroški povezani s slabšanjem imidža pri kupcih ali z izgubljenimi prodajami Podjetja imajo zaloge dokončnih proizvodov za pokrivanje povpraševanja kupcev V primeru ko podjetje nima dokončanih proizvodov na zalogi do takrat ko jih kupec želi kupiti se lahko kupec odloči za nabavo blaga pri drugem proizvajalcu oziroma prodajalcu Poleg tega lahko podjetje zaradi tega tudi trajno izgubi kupce vendar je te stroške zelo težko oceniti Tudi če kupec pristane na odlog in torej blago kupi kasneje nastane določen oportunitetni strošek zaradi kasnejšega preliva denarnih sredstev (Rusjan 1999 138-139)

312 Stroški vzdrževanja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja

Stroški vzdrževanja So vsi stroški ki nastanejo pri hranjenju in vzdrževanju določene količine zalog za določeno časovno obdobje Ponavadi so proporcionalni s količino blaga v zalogi K njim spadajo stroški skladiščenja stroški vezanega kapitala v zalogah stroški oskrbovanja zalog in stroški tveganja

a Stroški skladiščenja predstavljajo pomemben delež celotnih stroškov zalog Eden od ciljev skladiščne službe je zniževanje stroškov skladiščenja Med njih štejemo stroške skladiščnega prostora (stroški ki se nanašajo na prostor vzdrževanje prostora ogrevanje hlajenje prezračevanje čiščenje in razsvetljavo) plače zaposlenih v skladiščih in stroške povezane s skladiščno opremo (Brigham 2002 717)

b Stroški vezanega kapitala v zalogah so velik del skupnih stroškov zalog Če je cena

kapitala visoka lahko ti stroški znašajo do 80 skupnih stroškov vzdrževanja zalog

Kavčič (2000 290) v to skupino šteje tudi oportunitetni strošek torej izgubo zaradi investiranja v zaloge ne pa v kakšno finančno bolj donosno aktivnost Opotunitetni stroški so navadno visoki 10 - 25 vrednosti zalog

c Stroški oskrbovanja zalog štejemo stroške zavarovanja in plačilnih davkov za zaloge

ki so v sorazmerju z velikostjo zaloge

d Stroški tveganja obsegajo stroške ki nastanejo zaradi značilnih lastnosti blaga (npr izguba teže pokvarljivost blaga hellip) poškodb blaga izgub zaradi sprememb v designu ali zaradi padca povpraševanja (Rushton 2000 181)

22

Stroški naročanja Vključujejo vse stroške ki nastanejo ob naročilu blaga Sem spadajo stroški obrazcev stroški fotokopij telefonskih pogovorov in stroški dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Ti stroški so odvisni od številnih nabav v načrtovanem obdobju in stroškov ki nastanejo pri nabavi So neodvisni od nabavljene količine (Bastič 1999 10) Stroški naročanja ki so fiksni ne glede na obseg naročila Večje število artiklov posameznemu naročilu prinaša nižje stroške naročanja na posamezni artikel saj se fiksni stroški sorazmerno razdelijo na posamezen artikel Velikost teh stroškov je odvisna od števila naročil v posameznem časovnem obdobju (Brigham 2002 717) Ker pa podjetja naročajo potrebne materiale znotraj in zunaj organizacije je potrebno razlikovat stroške naročanja

a Naročanje zunaj organizacije Gre za kupovanje materialov ali delov pri proizvajalcih dobaviteljih zunaj organizacije zunaj organizacije Stroški naročila v tem primeru vsebujejo plače osebja v nabavi plače osebja v računovodstvu komunikacijske stroške stroške urgence če naročeno ne prispe pravočasno stroške prevzema dobave

b Naročanje znotraj organizacije Potrebne materiale lahko proizvedejo znotraj organizacije same Delavna enota A naroči nek sestavni del pri delavni enoti B Ker sta obe enoti stroškovna centra enota B seveda zaračuna naročilo enoti A Stroški naročila v takem primeru vsebujejo stroške priprave proizvodnega naloga stroške priprave potrebnega materiala orodij stroške dela in stroške izdelave naročenih delov (Kavčič 2000 290-291)

Stroški nezadovoljenega povpraševanja So posledica premajhnih zalog s katerimi bi lahko zadovoljili vso povpraševanje Zajemajo stroške ki nastanejo ko prejeta naročila ni možno izvršiti iz zalog v običajnem roku in se kažejo kot izgubljen profit zaradi izgubljene prodaje ali kot stroški naročila ki je zaradi nezmožnosti običajne dobave povzročilo dodatne stroške manipulacije obdelave in transporta (Križman 2006 98) Zaloge povzročajo stroške ker predstavljajo vezana finančna sredstva podjetja Z vidika proizvodnje so zaželene visoke količine zalog zaradi nemožnosti prekinitve proizvodnega procesa in zadovoljitve nenadnega povpraševanja s strani kupcev Zato je management zainteresiran za optimizacijo zalog torej kar najmanjše zaloge ki omogočajo normalno poslovanje Stroški zalog so za večje število proizvodnih in prodajnih podjetji eden izmed glavnih logističnih stroškov in so pomemben element v celotnih stroških podjetja (Rushton 2000 186)

23

Dejavniki gospodarjenja z zalogo

1 Stroški naročanja

Višina stroškov naročanja je običajno neodvisna od velikosti naročila npr stroški naročila so enaki če naročimo 1 tono ali 100 ton materiala Glavni stroški naročanja so

stroški priprave in izbira dobavitelja stroški povezani s samim naročilom stroški prevzema kontrole reklamacije in plačila računa

Stroški naročanja se razlikujejo glede na

zapletenosti naročila strokovnosti nabavnega osebja ročne ali računalniške priprave naročila novega ali ponavljajočega naročila

Podjetja pogosto izračunavajo povprečne stroške naročila tako da vse stroške naročanja delijo s številom naročil v določenem obdobju (npr v enem letu) kar je lahko varljiv podatek pri velikih razlikah v vrednosti posameznega naročila 2 Stroški vzdrževanja zaloge Stroške vzdrževanja delimo na

stroške ki so sorazmerni z vrednostjo zalog - financiranje zalog (obresti od kapitala vezanega v zalogo) - zavarovalne premije - zgube zaradi zastaranja kala ali kraje

stroške ki nastajajo s skladiščenjem poslovanja

- materialni strošek - amortiziranje zgradb in naprav - najemnine skladiščnega prostora - bruto plače zaposlenih - administrativni stroški

3 stroški ki nastanejo zaradi materiala ki ni v zalogi Te stroške sestavljajo

- izguba zaradi prekinitve proizvodnje - režijski stroški povezani z zaposlenimi v skladišču - razlika pri raquokritemlaquo nakupu materiala po višji ceni - stroški pridobitve novih kupcev zaradi izgube dosedanjih kupcev

Stroške ki nastanejo zaradi pomanjkanja zaloge materiala ni mogoče vnaprej oceniti in vgraditi v modele gospodarjenja z zalogo (Potočnik 252 2002)

24

32 Financiranje zalog Financiranje temelji (ne glede na različne širše ali ožje opredelitve njegove vsebine) na denarju kot njegovi osrednji kategoriji Nanaša se na priskrbo in uporabo sredstev gospodarjenje z njimi vračanjem sredstev njihovim virom razporejanjem finančnih izidov in v zvezi s tem nastala finančna razmerja (Repovž in Peterlin 1998 57) SLIKA 3 POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA D B D (denar) (blago) (denar) VIR (Repovž in Peterlin 1998 57) Financiranje zalog je proces odločanja o priskrbi sredstev ki zajema aktivnosti ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in pridobitev teh sredstev Ta pridobitev pa je možna iz notranjega in zunanjega vira financiranja SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA VIR FINANCIRANJA

NOTRANJE FINANCIRANJE ZUNANJE FINANCIRANJE

- nerazdeljen čisti dobiček - kapitalski vložki - amortizacija - krediti - drugi notranji viri - subvencije - posebne oblike zunanjega financiranja

(lizing faktoring in forfeing) VIR prirejeno po (Repovž in Peterlin 1998 82) Podjetje lahko zaloge financira z notranjimi in zunanjimi viri Med notranje vire financiranja štejemo nerazdeljeni dobiček amortizacijo in druge notranje vire Med zunanje vire pa spadajo kapitalski vložki krediti subvencije in posebne zunanje oblike financiranja Z vidika lastništva pa razlikujemo financiranje z lastniškim in dolžniškim kapitalom Med lastniški kapital spadajo vsi notranji viri in od zunanjih virov kapitalski vložki in subvencije V okviru dolžniškega kapitala pa spadajo vsi ostali zunanji viri financiranja (Filipič in Mlinarič 1999 133)

25

Podjetja se lahko odločijo ali bodo svoje zaloge financirala z lastnimi sredstvi ali pa si bodo pridobila finančna sredstva Tako lahko delimo financiranje tudi na lastniški in dolžniški vir financiranja Financiranje kot odločanje o priskrbi virov sredstev (kapitala in dolgov) je proces ki obsega aktivnost ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in priskrbo le teh (Repovž in Peterlin 1998 63) Lastniški vir financiranja Lastniške vire zagotavljajo lastniki podjetja Njihova glavna značilnost je da kot obveznost do lastnikov podjetja ne zapadejo pred prenehanjem podjetja Pri lastniškem kapitalu je možna delitev kapitala na trajni (lastniki kapital prispevajo v poslovanje podjetja s trajnim vplačilom) in prisluženi kapital (ki ga sestavljajo nerazdeljen dobiček preteklih in letošnjega leta ter rezerve) Lastniški kapital je prvotno izključno namenjen ustanovitvi podjetja kasneje pa prevzame največje tveganje v zvezi s poslovanjem podjetja Podjetja na začetku delovanja ne morejo zaradi nezaupanja bank pridobiti finančna sredstva zato lastniška sredstva pridobijo pomembno vlogo pri financiranju poslovanja Lastniški kapital pa predstavlja tudi osnovo za zadolžitev podjetja saj naj bi omogočil poravnanje obveznosti do kreditojemalcev tudi v primeru manjše izgube iz poslovanja Dobiček podjetja in njegov prenos v osnovni kapital je zaradi obdavčitve najdražji vir financiranja zato podjetja ohranjajo del lastnega kapitala v obliki čistih rezerv in dobičkov ki niso dodaten izdatek za davek Prednosti lastniškega financiranja se kažejo v večji finančni trdnosti manjših stroških poslovanja večji konkurenčni sposobnosti ter večji neodvisnosti monetarnih ukrepov države (Koletnik 1997 224) Dolžniški vir financiranja Dolžniški viri financiranja pa se med seboj razlikujejo glede na ročnost vir financiranja in ceno Njihova značilnost je da zapadejo v določenem roku in jih tako delimo na kratkoročne (rok je do enega leta) in dolgoročne (rok je več kot eno leto) vire financiranja Financiranje z dolžniškim kapitalom od podjetnika zahteva odplačevanje izposojenih finančnih sredstev vključno s plačilom obrestnih mer Pri kratkoročnem financiranju se denar ponavadi nameni za zagotavljanje obratnega kapitala za financiranje zalog terjatev ali za delovanje podjetja Sredstva se navadno odplačajo iz nastale prodaje in dobička čez leto Dolgoročno posojilo se ponavadi nameni za nakup lastnine kot so strojna oprema zemljišča in stavbe del vrednosti lastnine pa se uporabi kot jamstvo Še zlasti pri nizkih obrestnih merah financiranje s posojilnim kapitalom omogoča podjetniku da ohrani večji del lastništva v podjetju in z lastnim kapitalom ustvari večji dobiček Podjetnik mora paziti da si ne izposodi preveč zaradi česar bi težko odplačeval obresti ali pa jih sploh ne bi mogel kar bi zaustavilo rast in razvoj podjetja ali celo stečaj (Antonič in drugi 2002 303) Zaloge kot element gibljivih sredstev ki je nujno potreben za opravljanje proizvodnega ali prodajnega procesa se v praksi ponavadi financirajo z odobrenimi krediti lastnimi sredstvi in obveznostmi do dobavitelja

26

321 Blagovni kredit ndash financiranje z obveznostmi do dobavitelja

Financiranje z obveznostmi do dobavitelja lahko opredelimo kot zelo uporabno obliko financiranja iz tujih virov ki nastanejo pri nabavi proizvodov inali storitev pri drugem podjetju To pomeni da podjetje ne plača proizvoda inali storitev takoj ob prevzemu vendar šele po določenem roku nabave ali prevzemu računa V bistvu se tako pojavi blagovni kredit s katerim nastopi vmesna oblika premoženja (terjatev) Blagovni kredit se je razvil zaradi razlik v hitrosti obrata sredstev pri različnih podjetjih Prav to dejstvo da je po pravilu neenako trajanje obrat sredstev po posameznih podjetjih in tudi po posameznih panogah ponuja ekonomsko osnovo za nujnost vključevanja blagovnega kredita v prometni proces Časovni razkorak traja od trenutka ko bo kupec blaga storitev razpolagal z denarjem ki ga bo sam prejel po zaključku njegovega cikla proizvodnje in prodaje Ta časovni razkorak se lahko premesti z odloženim kreditom V kolikor tovrstni kredit ne bi reševal tovrstnih časovnih nasprotji bi prodajalec moral čakati tako dolgo da bi od kupca prejel denarna sredstva od svoje prodaje V takšnem primeru bi prišlo do zastojev v reprodukcijskem procesu in to ne samo pri prodajalcu ampak se to prične verižno prenašati na celotni reprodukcijski proces v gospodarstvu Če prodajalec razpolaga z zadostnimi sredstvi lahko svoje blago (storitev) proda na osnovi obljube plačila kupcu v prihodnosti V tem primeru se proda blago kupcu v obliki blagovnega ali odloženega kredita Posebnost blagovnega kredita je v tem da se daje v blagu vrača pa v denarju (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 107) Z vidika stroškov financiranja lahko opredelimo blagovni kredit iz dveh vidikov Prvi je brezplačni blagovni kredit kjer dobavitelj ne zaračuna v ceno stroške uporabe svojega kapitala do roka plačila Drugi pa kjer dobavitelj vkalkulira v ceno stroške uporabe svojega blaga ob dobavi Načini financiranja so del finančne politike podjetja in osnova za doseganje ciljev in strategije Distribucijska podjetja kupujejo izdelke od dobavitelja ki običajno ne zahteva takojšnega plačila Dobavitelj dostavi ali takoj pošlje izdelke in za njih izstavi račun z določenim datumom plačila Kreditni pogoji dobavitelja in pogoji financiranja določajo kdaj bodo podjetja plačala dobavitelju (Schall and Haley 1988 523)

27

322 Revolving kredit

Revolving kredit omogoča občasno koriščenje potrebnih likvidnih sredstev Črpanje kredita podjetja najavijo banki dan pred koriščenjem vračajo pa ga z nakazilom prek plačilnega naloga obresti pa se obračunavajo le na črpani del kredita

Značilnosti

bull Revolving kredit je posebna oblika kredita za financiranje občasnih likvidnostnih težav in predstavlja kombinacijo kratkoročnega kredita in limita na transakcijskem računu

bull Za razliko od limita na transakcijskem računu morajo podjetja banki najaviti črpanje banka pa jim kredit nakaže na račun

bull Sredstva lahko črpajo in vračajo do višine kredita v celotnem obdobju bull Obrestna mera se določi na podlagi vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere za

tovrstne kredite in pribitka glede na boniteto podjetja kakovost zavarovanja ročnost kredita in sodelovanja z banko

VIR (Abanka 2007)

Prednosti

bull ročnost do enega leta bull obrestna mera se oblikuje na podlagi

o vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere o bonitete podjetja oziroma samostojnega podjetnika o ročnosti in zneska kredita o kakovost zavarovanja o sodelovanja z banko

bull stroški odobritve se določijo na osnovi vsakokrat veljavne tarife banke in ročnosti ter zneska kredita

bull znesek odobrenega kredita je odvisen od namena možnosti dodatnega zavarovanja in kreditne sposobnosti prosilca

bull poleg obveznega zavarovanja z menicami lahko izberete med naslednjimi zavarovanji o zavarovanje z zastavo vrednostnih papirjev o zavarovanje z zastavo depozita o zavarovanje z zastavo nepremičnin ali premičnin o zavarovanje s poroštvom druge pravne ali fizične osebe o zavarovanje z bančno garancijo o zavarovanje z odstopom terjatev

bull sredstva lahko črpate in vračate do višine kredita v celotnem obdobju bull obresti se računajo samo na črpani del kredita

VIR (DBS 2007)

28

323 Vir financiranja zalog z dolgovi

Zaloge podjetja financirajo z dolgovi ki pa jih delimo glede na čas vrnitve na kratkoročne in

dolgoročne dolgove kar prikazujemo na Sliki 5 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV - akceptni krediti - investicijski kredit - kontokorentni kredit - hipotekarni kredit - lombardni kredit - eskontni kredit - rembursni kredit - avalni kredit VIR prirejeno po (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122) A DOLGOROČNI DOLGOVI Značilnosti dolgoročnih dolgov za financiranje zalog je da rok vračila zapade v obdobju ki je daljše od enega leta Dolgoročni dolgovi se vštevajo med tako imenovane kvalitetne vire financiranja Zato so pomemben vir financiranja za nakup dolgoročnega premoženja V praksi pa podjetja svoje zaloge le redko financirajo z dolgoročnimi dolgovi ki so primernejši za financiranje stalnih sredstev Investicijski kredit Investicijski kredit je namenjen za kreditiranje stalnih sredstev in trajnega dela gibljivih sredstev (zalog) Zaradi dolgoročnosti in večjega tveganja ki je s tem povezano so banke pri določanju višine investicijskega kredita precej previdne Pri tem banke upoštevajo dosedanjo in pričakovano stopnjo dobička kreditojemalca Za odobritev investicijskega kredita je pomemben pričakovani čisti denarni tok od prihodnje investicije ki se mora v višini in dinamiki ujemati z anuitetami Zaradi varnosti bank postavljajo tudi pogoj da kreditojemalec vodi svoje finančne transakcije z računom ki ga ima pri banki ndash kreditodajalki (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 127) Hipotekarni kredit Pri hipotekarnem kreditu ni pomembna kreditna sposobnost dolžnika ker je kredit zavarovan s hipoteko Odobritev hipotekarnega kredita se nikoli ne odobri v 100 vrednosti založene nepremičnine ampak vedno manj Hipotekarni kredit spada med najstarejše kredite

KREDITI

KRATKOROČNI DOLGOROČNI

29

B KRATKOROČNI DOLGOVI Značilnosti kratkoročnih bančnih dolgov so3 Dospelost

- Rok vračila zapade v obdobju krajšem od enega leta Sezonski kredit

- Potreba po finančnih sredstvih je včasih sezonskega značaja kar pomeni da je potrebno proizvodnjo financirat v času proizvodnje Po končani sezoni se prodajni učinki prodajo in se obveznosti do kreditodajalca poravnajo

Kredit za terjatev zaloge - Vsebina je podobna kot pri sezonskem kreditu Medtem ko so sezonska nihanja

stanovita pa so lahko potrebe po finančnih sredstvih ki izhajajo iz terjatev in zalog nestanovita

Ročnost - Ročnost teh kreditov je običajno prilagojena značilnostim proizvodnje in prodaje

Namen kreditov je financiranje obratnih sredstev torej morajo biti roki usklajeni s sposobnostjo zalog in terjatev da se spremenijo v denar (čas obračanja teh oblik obratnih sredstev)

Reprogramiranje kreditov - V primeru motenj pri odplačevanju kreditov se lahko s kreditojemalcem dogovorimo o

novih pogojih vračanja kredita Govorimo o reprogramu kredita Zavarovanje

- Imamo zavarovani in nezavarovani bančni kredit Zavarovanje se lahko opravi z zalogami terjatvami in podobno vendar se v Sloveniji takšen način zavarovanja pogosto ne prakticira Običajno se zahtevajo kvalitetnejša zavarovanja (hipoteke garancije in podobno) Nekatere banke ponujajo kredite po sistemu tako imenovanega faktoringa ndash odkupa terjatev

Bančni krediti so povezani s stroški ki jih sestavljajo stroški obresti in stroški odobritve Višina je odvisna tudi od načina obrestovanja V osnovi sta v uporabi dekruzivni (obresti se plačajo po dospetju kredita) in anticipativni način obrestovanja (obresti se plačajo po odobritvi kredita) Glavnice se lahko plačujejo v enem znesku ali v obrokih Bistvene sestavine kratkoročnega dolga so

bull namen uporabe bull načrt odplačila bull ekonomska upravičenost bull dodatne informacije in - strokovne sposobnosti vodilnih - računovodski izkazi - načrti poslovanja bull nobenih presenečenj

3 Povzeto po Mayr (2003 84-85)

30

Kontokorentni kredit Je kredit ki ga banka odobri kreditojemalcu kot dodaten znesek v skladu s spreminjajočimi potrebami Takšna vrsta kredita je primerna kadar niha potreba po likvidnih sredstvih Ti krediti niso odobreni za določene posle ampak splošna okrepitev plačilne sposobnosti podjetja Najemajo se kot - kratkoročni krediti za gibljiva sredstva - sezonski krediti - premostitveni krediti Ponavadi se takšni krediti odobrijo za obdobje treh mesecev vendar se lahko tudi podaljšajo (revolving) Lombardni kredit Je kredit ki je odobren proti zastavi realnih dobrin Kreditojemalec le zastavi realne dobrine in pridobi finančna sredstva ne da zmanjša oziroma proda del svoje aktive Zastaviti pa se morajo dobrine ali stvari ki se lahko hitro prodajo Te pa so pomembne za zavarovanje kredita ker le tako je zagotovljeno da se bo kredit poravnal Glede na zavarovanje kredita tako ločimo menični lombard lombard vrednostni papir in blagovni lombard Eskontni kredit Eskontni kredit je kratkoročen kredit ki ga odobrijo poslovne banke na prošnjo komitenta s tem da eskontira menico ki še ni zapadla Znesek je enak znesku na katerega se glasi menica zmanjšana za odtegnjene obresti in provizijo Banka pravzaprav kreditira komitentovo terjatev do zapadlosti s pogojem da bo le-ta kredit odplačal če ga ne bo trasat ali kateri drugi menični obveznik Posebnost tega kredita je v tem da kredita ne vrne tisti ki ga je najel ampak trasat (trgovec ki od proizvajalca kupi blago in ga takoj ne plača izda lastno menico ali akceptira menico ki jo nanj vleče proizvajalec) Akceptni kredit Je menični kredit pri katerem se banka obveže s kreditno pogodbo da bo akceptirala menico ki jo nanjo trasira komitent Z akceptiranjem postane banka glavni menični dolžnik Prednost tega kredita je za banko v tem da bo imela na razpolago dovolj sredstev če bi morala poravnati menični dolg Komitent mora banki dati po uzancih na razpolago dovolj sredstev če kaže da bo morala banka poravnati menični dolg Rembursni kredit Akceptni kredit ki se uporablja v zunanji trgovini Od akceptnega se razlikuje po tem da je krit z blagovnim dokumentom Avalni kredit Aval je jamstvo za plačilo meničnega dolga Pri tem kreditu se banka s posebno garancijsko izjavo zavezuje da bo izpolnila obveznosti ki jih ima do tretje osebe (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122-126)

31

4 ZALOGE KOT ELEMENT MEDPRODAJNIH AKTIVNOSTI Elementi medprodajnih aktivnosti so tisti ki so direktno povezani z dobavo proizvodov odjemalcev V nadaljevanju bomo spoznali določitve optimalne velikosti naročil ter ravni signalnih in varnostnih zalog koeficient obračanja ki so sestavni deli upravljanja in vodenja zalog ter v veliki meri vplivajo na uspešno poslovanje podjetja 41 Optimalna velikost naročil Optimalna velikost naročila je količina pri kateri so celotni stroški (stroški vzdrževanja zalog stroški naročanja in stroški blaga na zalogi) najmanjši (Kovačič 2000 294) SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE s Skupni stroški Stroški vzdrževanja zalog Stroški naročila Stroški materiala in izdelave Q Q

VIIR (Kovačič 2000 294) S ndash stroški Q ndash količina naročila Q - optimalna naročena količina Završnik (2000 77) pravi da dosežemo optimalno naročilno količino ko so (stroški vzdrževanja zalog) = (stroškom naročanj)

Sz = Sn

32

Na sliki 6 je razvidno da stroški vzdrževanja zalog naraščajo z naraščanjem obsega naročila medtem ko stroški naročila padajo Vsota teh dveh vrst stroškov nam daje skupne stroške ki bodo minimalni ko bo naročena količina ustrezala najnižji točki krivulje skupnih stroškov Optimalna naročena količina

SzSnqQ sdotsdot

= 2 (9)

Q - optimalna naročena količina Sz ndash stroški vzdrževanja zalog Sn ndash stroški naročila q- poraba materiala v časovni enoti VIR (Mayr 2003 63) 42 Koeficient obračanja zalog Zaloge na eni strani vplivajo kot blažilec v materialnih tokovih na drugi strani pa povzročajo tudi občutne stroške Krajši čas zadrževanja materiala v skladišču in s tem hitrejše obračanje zalog znižuje potrebno višino zalog in s tem tudi stroške (Kaltnekar 1993 273) Koeficient obračanja zalog

K = YX (10)

X ndash vrednost prodaje v določenem obdobju Y ndash vrednost povprečnih zalog v določenem obdobju VIR Prirejeno po (Mayr 2003 60) Vsako podjetje želi danes imeti minimalne zaloge materiala za poslovanje V podjetniški dejavnosti se vpliv zalog na skupno poslovno uspešnost izraža s koeficientom obračanja zalog Manjši koeficienti obračanja pomenijo namreč daljšo vezavo denarnih sredstev in s tem večje poslovne stroške kar sicer ob nespremenjenih ostalih poslovnih pogojih lahko vpliva na manjšo poslovno uspešnost Pomembno za izračun koeficienta obračanja zalog je zavedati se da je vrednost prodaje izražena z tržnimi prodajnimi cenami ali po stroškovni vrednosti Če so v števcu upoštevane dosežene prodajne cene zaloge pa so v imenovalcu vrednotene po stroškovnih cenah je izračunani koeficient večji kot bi bil v primeru ko so tudi v števcu upoštevane stroškovne cene prodanih izdelkov (Brigham 2002 219) V praksi podjetja večinoma uporabljajo dosežene prodajne cene za izračune koeficientov obračanja lahko pa jih tudi izračunavajo na podlagi stroškovnih cen ki pa so primernejše za interne potrebe

33

43 Določanje obsega zalog Varnostna zaloga - varuje proizvodnjo pred izpadom (npr zaradi podaljšanja dobavnih rokov) Ocenimo jo na osnovi potrebnega čas za nujno dobavo potrebne količine blaga Signalna zaloga ndash je zaloga pri kateri je potrebno sprožiti nabavni proces Maksimalna opravičljiva zaloga ndash predstavlja tisti optimalni obseg zalog pri katerem so stroški nabave in skladiščenja v ravnovesju s stroški vezave kapitala SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG Višina zalog Kn Zm Za Kn 2 td tn Zv Zp Zs tn čas Legenda Razmerja Zm = maksimalna zaloga Zs = signalna zaloga ~ Zm = Zv + Kn (11) Zv = varnostna zaloga Zm + Zv Kn ~ Zp = = Zv + (12) Normativi 2 2 Zp = povprečna zaloga Za = aktivna zaloga ~ Za = Zm ndash Zv = Kn (13) Zap = povprečna aktivna zaloga Kn = optimalna naročilna količina Zm ndash Zv Kn td = dobavni čas ~ Zap = = (14) tn = čas naročanja 2 2 VIR povzeto po (Kaltnekar 1993 278) Pri dobavnih rokih in porabi materiala se podjetja srečujejo z raznolikimi oblikami ki so lahko

- stalna poraba stalni roki dobave - spremenljiva poraba stalni roki dobave - stalna poraba spremenljivi roki dobave - spremenljiva poraba spremenljivi roki dobave

34

431 Stalna poraba in stalni roki dobave

Na časovno enoto porabimo vedno enake količine materiala Z dobavo materiala ni težav je stalna Dobavljene količine so enakomerne Minimalna zaloga Zmin = tz q (15) Signalna zaloga Zsig = (tz + td) q (16) Naročena količina Q = tsn q (17)

Maksimalna zaloga Zmax = Zmin + Q = (tz + tsn) q (18) tz ndash čas morebitnega prekoračenja roka dobave td - rok tsn ndash obdobje porabe naročene količine q ndash poraba materiala v časovni enoti (lahko je ura dan mesec leto) Q ndash naročena količina

432 Spremenljiva poraba in stalni rok dobave

Poraba med (stalnim) časom dobave je sestavljena iz zaporedja neodvisnih (različnih) dnevnih porab ki jih lahko opišemo z normalno porazdelitvijo Poznati moramo povprečno dnevno porabo in njen standardni odklon Pričakovana poraba je seštevek povprečnih dnevnih porab v času dobave Poraba se normalno porazdeljuje in ima varianco ki je enaka seštevku posameznih varianc Kjer velja

Varianca = (standardni odklon)sup2 Minimalna zaloga Zmin = z σp td (19)

Signalna zaloga Zsig = q td + z σp td (20) ali Zsig = q td + Zmin (21) Maksimalna zaloga Zmax = Q + Zmin (22)

35

σp - standardni odklon od povprečja td ndash rok dobave q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti z ndash število standardnih odklonov od povprečja Q ndash naročena količina

433 Stalna poraba in spremenljivi roki nabave

Če se rok dobave normalno porazdeljuje je pričakovana poraba v času dobave normalno porazdeljena njena varianca pa ni seštevek varianc kot v prejšnjem primeru Vzrok je da predstavlja trenutni rok dobave eno vrednost ne pa zaporedje vrednosti Tako je pričakovana poraba v času dobave q td in standardni odklon dobave v času porabe q σtd Signalna zaloga Zsig = q td + z q σtd (23) Minimalna zaloga Zmin = z q σtd (24) td ndash povprečni rok dobave z ndash število standardnih odklonov od povprečja q ndash stalna poraba materiala v časovni enoti σtd - standardni odklon roka dobave

434 Spremenljiva poraba in spremenljivi roki nabave

Pričakovana poraba v času dobave je enaka zmnožku povprečne porabe in povprečnega roka dobave Če sta poraba in rok dobave porazdeljeni veličini bo skupna poraba v času dobave normalno porazdeljena s srednjo vrednostjo q in td Signalna zaloga

Zsig = q td + z td σtd sup2 + q sup2 σtd sup2 (25) z ndash število standardnih odklonov od povprečja σtd - standardni odklon roka dobave σp - standardni odklon od povprečja q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti td ndash povprečen rok dobave VIR povzeto po (Rak 2006 11-14)

36

5 FINANCIRANJE ZALOG ndash PRIMER PODJETJA UNICOMMERCE DOO 51 Predstavitev podjetja Leta 1926 je človek z vizijo g Andreas Stihl v Nemčiji ustanovil podjetje za proizvodnjo ndash najprej je proizvajal protipožarne naprave in pralne stroje Že prvo leto delovanja podjetja pa je izdelal prvo motorno verižno žago z električnim motorjem za upravljanje katere sta bila potrebna dva delavca Danes je to še vedno družinsko podjetje v svetu vodilni proizvajalec motornih žag in drugih motornih naprav ki ga vodi druga generacija potomcev Trenutno zaposluje podjetje ANDREAS STIHL AG amp CoKG s svojimi hčerinskimi podjetji v Švici Ameriki Braziliji Avstriji in Kitajski več kot 7900 sodelavcev ki proizvajajo široko paleto proizvodov namenjenih končnim potrošnikom v več kot 160 državah sveta STIHL ima svoja uvozno-distribucijska podjetja v 29 državah sveta (za primerjavo pred 20 leti jih je bilo 10) v ostalih državah pa sodeluje s pogodbenimi uvozniki Nenehne inovacije skrb za varno in lažje delo ter za človeka in okolje so naprave STIHL popeljale na sam svetovni vrh ndash leta 2004 je promet Skupine STIHL dosegel 17 milijard EUR (leta 1983 je znašal promet 390 milijonov EUR) STIHLreg naprave so tako že vrsto let daleč najbolj razširjena motorna orodja na svetu ki tudi v najtežje dostopnih področjih sveta lajšajo delo ljudem pri urejanju okolja in narave Blagovna znamka STIHL je na slovenskem področju prisotna že od poznih petdeset oziroma zgodnjih šestdeset let prejšnjega stoletja ko sta podjetje UNICOMERC kot tedanji zastopnik firme STIHL za jugoslovansko tržišče in gospod Klarić kot nositelj programa preko slovenskih uvoznih in trgovskih hiš organizirala prodajno in servisno mrežo Ob razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije se je podjetje UNIKOMERC Zagreb odločilo da predstavništvo v Ljubljani preregistrira v podjetje s statusom družbe z omejeno odgovornostjo Podjetje Unicommerce doo Ljubljana je pričelo poslovati 1992 leta njegova prioritetna naloga pa je bila zagotoviti kontinuirano oskrbo slovenskega tržišča z motornimi napravami STIHL in razširiti trgovsko mrežo Hitra rast tržnega deleža in širitev prodajnega asortimenta sta zahtevala večje skladiščne in upravne prostore Tako smo v letu 2004 zgradili nov skladiščno-poslovni objekt v Obrtno-industrijski coni v Logatcu Novi prostori omogočajo boljše sodelovanje s pooblaščenimi trgovci in hitrejšo oskrbo slovenskega tržišča s proizvodnim asortimentom STIHL in VIKING Današnja direktorica podjetja Unicommerce doo je ga Marijana Dajčman katere naloga je skrb za kontinuirano rast tržnega deleža in dobro organizacijo skladišča trgovskega blaga in rezervnih delov za nemoteno oskrbo slovenskega tržišča s Stihl Viking in Timersport izdelki

37

52 Vrste zalog v podjetju Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino ki se ukvarja z prodajo proizvodov znamke Stihl in Viking ter oblačili znamke Timbersport zato se pojavljajo v njihovem skladišču naslednje vrste zalog

trgovsko blago rezervni deli

V podjetju pa zaloge trgovskega blaga lahko razdelimo v tri temeljne skupine proizvodov glede na znamko

- Sthil izdelki - Viking izdelki - Timbersports

SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO Stihl izdelki Viking izdelki Timbersport izdelki

Motorne žage Kosilnice Oblačila Specialne žage Prezračevalnik trave Obutev Rezalne garniture Pihalno sesalna naprava Dodatki Motorne kose in naprave za košnjo Vrtni drobilnik Kombi motorji Motorni kultivator Multi motor OVO - zaščitna očala in ščitnik za ušesa Rezalniki za živo mejo Pogonska sredstva Višinski obvejevalniki Rokavice Čistilne naprave POS in DECO Pihalniki in sesalniki z drobilnikom Škropilne naprave Kompaktni brusilno-rezalni stroji Vozički z omejevalnikom globine reza Ročni vrtalni stroji Vrtalni stroji za vrtanje lukenj v zemljo Osebna zaščitna oprema Posode

VIR (Unicommerce doo 2007)

Prodajni asortiment

38

TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006

Celotne zaloge Leto 2006 (euro) Dlež v celotnih zalogah ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 848

Zaloge rezervnih delov 14949337 152

skupaj 98350900 100

VIR (prologa 6) Iz tabele 2 je razvidno da je imelo podjetje na dan 31 12 2006 vezanega kapitala največ v zalogah trgovskega blaga ki predstavlja kar 848 vseh zalog skupaj Ostali del vezanega kapitala pa lahko prepišemo k zalogam rezervnih delov katerih je 152 Delež zalog trgovskega blaga ki ga je bilo več kot polovico vseh zalog pa izhaja iz dejstva da je Unicommerce doo podjetje za zunanjo in notranjo trgovino katerega je glavna dejavnost zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timersports izdelkov oziroma proizvodov na slovenskem tržišču SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

0102030405060708090

31122006

zalogetrgovskegablagazalogerezervnihdelov

VIR (priloga 6) Kot je razvidno iz slike 10 je delež zalog rezervnih delov dosti manjši od trgovskega blaga kajti podjetje Unicommerce doo v svojem asortimentu prodajne ponudbe ima široko paleto proizvodov ki jih uvaža širom sveta in konkurira na slovenskem trgu predvsem s kvaliteto ki jo dokazuje z garancijo proizvodov od 5 do 10 let Izvajanje garancije za takšno obdobje izhaja iz dejstva da so proizvodi v celoti proizvedeni s strani enega samega proizvajalca in to je Stihl Drugi razlog pa izhaja iz dobro razvite logistične mreže ki podjetju omogoča enostavno in v hitrem času dostavo rezervnih delov Iz slike 10 in tabele 2 lahko vidimo da podjetje posveča največ pozornosti zalogam trgovskega blaga vendar pri vodenju in upravljanju zalog ki vplivajo na poslovanje podjetja ne sme pozabiti tudi na spremljanje zaloge rezervnih delov saj predstavljajo komponento ki vpliva na kvaliteto servisa odjemalcev

39

TABELA 3 CELOTNE ZALOGE NA DAN 31 12 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Zaloge in prihodki Leto 2005 (euro) Leto 2006 (euro)

Prihodki od prodaje 3184702 3355438

Zaloge (trgovskega blaga + rezervnih delov) 88399700 98350900

VIR (PRILOGA 67) Celotne zaloge v podjetju Unicommerce doo so se iz leta 2005 na leto 2006 povečale za 173736 evrov kar pomeni da je podjetje v letu 2006 imelo za 545 več vezanega kapitala v zalogah kot leta 2005 To pa lahko opravičimo z večjo prodajo v letu 2006 kajti prihodki od prodaje so za 221310 euro večji kar znaša 706 več kot leta 2005 kljub nespremenjenim prodajnim cenam izdelkov

40

53 Vodenje in spremljanje zalog V podjetju Unicommerc doo imajo vodenje in upravljanje zalog v skladišču računalniško podprto z internim programom ki prikazuje signalne minimalne varnostne in maksimalne zaloge (imenujejo ga AS 400 po centralnem računalniku)

531 Vodenje zalog

Podjetje ima svojo interni sistem označevanja proizvodov ki s pomočjo računalniškega programa omogoča analiziranje proizvodov ki se nahajajo v skladišču V podjetju ima vsak proizvod poleg serijske številke svojo številko artikla oz prodajno številko ki je sestavljena iz 11 številk ki so razdeljene v tri sklope in imajo svoj pomen A PRVI SKLOP ŠTEVILK Tako prvi sklop številk ki je sestavljen iz štirih številk pove za kakšen tip stroja gre Od prvega sklopa številk nam prvi dve številki povesta tip motorja drugi dve pa za kateri točno določeni stroj gre Na primer

11 ndash motorna žaga 12 ndash električne žaga 41 ndash motorna kosa 42 - ostale naprave (škropilnica pihalniki itd) 91

manjši rezervni deli ki so univerzalni 92 Itd

SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA)

To je prvi sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo)

To je obrazložitev za prvi dve številki prvega sklopa

41

1130 ndash motorna žaga MS 170 11 ndash nam pove da gre za 1137 ndash motorna žaga MS 192 motorno žago 30 pa točno 1128 ndash motorna žaga MS 460 kateri tip motorne žage

B DRUGI SKLOP ŠTEVILK Druga skupina številk je sestavljen iz treh števil ki nam pove za kateri sklop motorja gre Ali je ta proizvod nameščen pri cilindru verigi črpalki itd SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460)

To je drugi sklop števil To je tretji sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo) Na primer

1128 ndash 200 ndash na pove da gre za končen proizvod 1121 ndash 140 ndash na pove da gre za motorno žago model

MS 260 del ki se nahaja na filtru C TRETJI SKLOP ŠTEVILK Tretji sklop številk pa se za vsak proizvod razlikuje in nam omogoča definicijo za kateri točno proizvod gre pri vodenju in analiziranju zalog v podjetju Na primer

1121 ndash 140 ndash 1916 nam pove da gre za pokrov filtra 1128 ndash 200 ndash 0128 nam pove da gre za točno

določen proizvod To je motorna žaga MS 460 (končni izdelek) ki je prikazan na sliki

To je obrazložitev za drugi sklop

številk

To je obrazložitev za tretji sklop števil

To je obrazložitev za drugi dve številki

prvega sklopa

42

532 ABC analiza

Za upravljanje in vodenje zalog v podjetju uporabljajo tudi ABC analizo ki je računalniško podprta in kategorizira proizvode v tri skupine (A B in C) Namen razvrščanja blaga po tej analizi je v opravljanju selekcije in tako loči pomembno od nepomembnega V skupini A je majhno število artiklov vendar predstavljajo veliko vrednost za podjetje Nasprotno je v skupini C kjer je veliko število artiklov in ne predstavljajo posebne vrednosti za podjetje V prilogi 1 je prikazana prodajna vrednost izdaj vseh proizvodov podjetja Unicommerce doo iz skladišča za obdobje od 01 01 2007 do 31 10 2007 Izbrani kriterij je prodajna vrednost izdaj Analiza kaže da so izdelki Stihl ki so kategoriziranih v 37 kategorij v letu 2007 skupaj ustvarili prodajno vrednost izdaj 545727219 euro SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI Odstotek () izdane prodajne vrednosti 8 100 22 60 70 30 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Odstotek () izdelkov po prodajnih skupinah VIR (interni podatki podjetja Unicommerce doo)

43

TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

SKUPINA ŠTEVILO

IZDELKOV IZDANA PRODAJNA

VREDNOST DELEŽ A 5 375667032 0688379 70 B 8 125431039 0229842 22 C 24 44629148 0081779 8 SKUPAJ 37 545727219 1 100 VIR (Priloga 1) Iz slike 13 in tabele 4 je razvidno da je samo 10 vseh izdelkov podjetja Unicommerce doo v letu 2007 ustvarilo 70 izdane prodajne vrednosti od celote kar je 5 izdelkov (motorne žage motorne kose motorji za žage verige v roli in rezervni deli Stihl) V skupino B pa se je po metodi ABC analize uvrstilo 8 proizvodov katerih prodajna vrednost izdaj v letu 2007 je bila 125431048 euro in predstavlja 22 celote Po metodi ABC pa se je v skupino C uvrstilo 24 proizvodov ki je ustvarilo le 8 izdane prodajne vrednosti izdaj v letu 2007 Ko podjetje Unicommerce doo uvede v asortiment prodaje nov artikel oziroma izdelek ga rangira v razred A in šele po letu dni se glede na ustvarjeno prodajno vrednost izdaj lahko spremeni njegovo rangiranje v skupino v B ali C Paretovo teorijo lahko potrdimo z opravljeno analizo ABC ki opredeljuje da je v skupini A najmanjše število izdelkov ki pa predstavljajo velik delež v prodaji in so tako za podjetje nujno obhodni in močno vplivajo na njihovo poslovanje Zato podjetja morajo in tako tudi podjetje Unicommerce doo posvečati največ pozornosti takšnim izdelkom ter natančno določiti voditi in analizirati normative kot so signalna minimalna in maksimalna zaloga Kljub temu pa pri poslovanju ne smemo zanemarjati izdelke ki so klasificirani v skupinah B in C

44

54 Zaloge kot element medprodajnih aktivnosti Stroške ki jih povzročajo zaloge v podjetju Unicommerce doo (stroški skladišča stroški naročanja in stroški nezadostnega povpraševanja) ne prikazujejo in analizirajo posamično temveč jih predpisujejo med ostale oziroma druge stroške zato ne moremo prikazati optimalno velikost naročila kot smo jo podali v teoretičnem delu ki je značilna za proizvodna podjetja Vendar lahko optimalno velikost naročila varnostno in signalno zalogo izračunamo na podlagi razmerij med znanimi normativi zalog

541 Optimalna velikost naročila

V podjetju Unicommerce doo imamo znane podatke o predvideni prodaji in nabavi blaga za šest mesecev ki jih izračunavamo na podlagi povprečja prodaje in nabave zadnjih štirih let istega obdobja Povprečen dobaven čas za trgovsko blago (motorna žaga MS 290) je potreben mesec dni kar je znano iz sklenjenih pogodb Optimalna količina naročenega proizvoda se lahko izračuna Kn = Zm ndash Zv Zm= Zv + Kn Kn - optimalna naročilna količina Zv - varnostna zaloga Zm ndash maksimalna zaloga Zv = (tn q) td tn - zahtevan čas za trajanje zalog v primeru nedobave (v enaki časovni enoti) g - povprečna poraba v časovni enoti td - povprečni dobavni čas (v enaki časovni enoti) Izračun optimalne velikosti naročila in signalne zaloge bomo prikazali na primeru proizvoda MS 290 ki ga uvažamo iz Nemčije TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 Nabava v 6 mesecih 360 NA ZALOGI 154 Prodaja v preteklem mesecu 41 Prodaja v 6 mesecih 254 Količina zadnje nabave 120 Datum zadnje nabave 31 marec 2007

VIR (interni podatki Unicommerce doo)

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

3

SEZNAM TABEL 58 SEZNAM SLIK 58 SEZNAM LITERATURE 59 SEZNAM VIROV 60 PRILOGE 61

4

PREDGOVOR Najpomembnejši del gibljivih sredstev katerih so zaloge se v podjetju pojavljajo v različnih oblikah in neprestano krožijo Podjetja ne morejo opravljati svoje dejavnosti brez zalog ker so lendashte nujno potrebne in predstavljajo raquoblažileclaquo med ponudbo in povpraševanjem po proizvodih rezervnih delih materialih itd Istočasno pa zaloge predstavljajo za podjetje vezan velik del premoženja ki bi ga lahko podjetje vložilo oziroma namenilo v donosnejše naložbe Namen diplomske naloge je zato preučiti vpliv upravljanja zalog na poslovanje podjetja Podjetje Unicommere doo se je skozi pretekla leta poslovanja srečevalo s problemi vodenja financiranja analiziranja in spremljanja zalog Tako je želja za obstoj na trgu in prizadevanje za doseganje čim večjega tržnega deleža glede na tržne razmere in vse večjo konkurenco vodilo podjetje k učinkovitemu ravnanju in upravljanju z zalogami Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino katerega poslovanje brez zalog ne bi bilo možno Vedno bolj jasno je da bodo v trgovski panogi (zunanji in notranji trgovini) preživela le podjetja ki so najuspešnejša ker se bodo znala boriti proti tuji in hkrati domači konkurenci Diplomsko delo sem razdelila na sedem poglavij V prvem uvodnem poglavju sem opredelila področje problema raziskave cilje in namen diplomske naloge V drugem delu diplomskega dela sem predstavila pomen zalog njihovo delitev glede na povpraševanje in normative zalog ter vzroke nastanka Prikazala sem še ABC analizo ki deli zaloge na manj pomembne od pomembnega Finančni vidik upravljanja zalog sem pojasnila v tretjem poglavju z delitvijo stroškov ki nastanejo pri poslovanju z zalogami in viri financiranja Obrazložila pa sem tudi vire financiranja zalog s poudarkom blagovnega in revolving kredita Nadaljevala sem v četrtem poglavju z opisom zalog kot elementom medprodajnih aktivnosti V sklopu tega poglavja sem te elemente razdelila na optimalno količino naročila koeficient obračanja in določanje obsega zalog ki sem ga prikazala z različnimi grafi in enačbami V zadnjem poglavju pred sklepom in povzetkom sem poskusila prikazati teorijo v praksi na primeru podjetja Unicommerce doo Najprej sem predstavila podjetje z njegovim zgodovinskim razvojem nato opisala delitev zalog v podjetju glede na pojavne oblike in blagovne znamke opredelila vodenje in spremljanje zalog pojasnila stroške ki jih povzročajo zaloge opisala in izračunala elemente medprodajnih aktivnosti zalog na primerih proizvodov in prikazala financiranje zalog z blagovnim revolving in kratkoročnim kreditom Na koncu sem s pomočjo kazalnikov analizirala zaloge v primerjavi z gibljivimi in celotnimi sredstvi

5

1 UVOD 11 Opredelitev področja in opis problema ki je predmet raziskave Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo in vežejo velika finančna sredstva Zaloge lahko definiramo kot določeno količino blaga ki je odložena na določeno mesto v podjetju ali izven podjetja Imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje zalog v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Vsako podjetje mora zmanjšati zaloge oziroma oblikovati takšno raven zalog ki omogoča nemoteno poslovanje povzroča minimalne stroške in porabo čim krajšega časa da se obrnejo ter preoblikujejo v finančna sredstva ki so potrebna za nov krog procesa poslovanja Vodenje vzdrževanje kontroliranje transportiranje financiranje zalog in drugo povzroča slehernemu podjetju določene stroške ki jih je možno racionalizirati s strokovnim pristopom Takšno upravljanje in analiziranje zalog vodi k večji rentabilnosti in gospodarjenju podjetja ki se izkaže v boljšem poslovnem izidu Z uporabo ustreznih kazalnikov izvedemo izračune ki nam dajejo informacije in podatke o možnih vzvodih zmanjšanja ali povečanja določenih postavk ki vplivajo na stroške zalog in tako posredno na celotne stroške podjetja Kateri oziroma kakšen vir financiranja za zaloge naj uporabi podjetje je odvisno od številnih dejavnikov (velikosti povpraševanja po proizvodu razmerja na nabavnem trgu proizvodnih zmogljivosti ugodnosti in fleksibilnosti vira financiranja plačilne sposobnosti podjetja vrste zalog tečajne valute itd) kajti večji kot je delež zalog večji so stroški financiranja Zato učinkovito upravljanje in financiranje zalog ki predstavlja zahtevno nalogo v vsakem podjetju pripomore k večji uspešnosti poslovanja podjetja 12 Namen cilji in osnovne trditve Velik del finančnih sredstev je vezan na zaloge zato morajo podjetja zagotoviti takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki bo zadovoljil povpraševanje kupcev ob minimalnem investiranju v zaloge Zato je upravljanje zalog ena izmed najpomembnejših funkcij v podjetju Namen Namen diplomskega dela je bil podrobneje se seznaniti z značilnostmi in upravljanjem zalog prikazati stroške ki jih povzročajo zaloge in opredeliti njihovo financiranje V teoretičnem delu smo predstavili opredelitve in pomen zalog zaloge kot element medprodajnih aktivnosti in finančni vidik upravljanja zalog medtem ko smo v praktičnem delu opredelili primer vodenja zalog v podjetju Unicommerce doo

6

Cilji diplomskega dela so

- opredeliti pomen in značilnosti zalog za podjetje - prikazati možne delitve in vrste zalog ki nastanejo v podjetju - opredeliti vzroke za nastanek zalog - podati učinkovitost analize in nadzora zalog - iz teoretičnega vidika smo poskušali opredeliti zaloge kot element medprodajnih

aktivnosti in jih nato praktično prikazati na primeru podjetja Unicommerce doo - preučiti stroške zalog in njihovo financiranje - analizirati velikost vezanih sredstev podjetja - prikazati pomembnost vodenja in upravljanj zalog v izbranem podjetju

Osnovne trditve diplomskega dela so da so zaloge neobhodno potrebne za izvajanje neprekinjenega in uspešnega delovanja poslovnega procesa V zalogah so vezana finančna sredstva podjetja ki povzročajo velike stroške in vplivajo na poslovni izid podjetja Zato morajo podjetja uvesti takšen sistem vodenja in upravljanja zalog ki bo oblikoval zaloge na takšni ravni kjer bodo povzročale najnižje stroške vendar ne bodo omejevale proizvodnjo oziroma prodajo 13 Predpostavke in omejitve raziskave Osnovna spoznanja o zalogah bodo temeljila na ugotovitvah iz znanstvene in strokovne literature praktične ugotovitve pa iz aktualnosti pridobljenih podatkov podjetja Unicommerce doo Predpostavljamo da lahko teoretična znanja o učinkovitem upravljanju in vodenju zalog ki vplivajo na znižanje stroškov v podjetju smotrno uporabimo tudi v praksi kar bomo poskušali pokazati v diplomskem delu Prva omejitev pri pisanju diplomskega dela je da bomo prikazali financiranje upravljanje in stroške zalog na primeru prodajnega podjetja Unicommerce doo medtem ko je druga omejitev da verjetno ne bomo mogli pridobiti vseh podatkov ker so del poslovne skrivnosti 14 Predvidene raziskovalne metode Diplomsko delo predstavlja poslovno raziskavo saj smo obravnavali poslovanje podjetij s poudarkom na finančnih vidikih upravljana zalog Zbiranje informacij je potekalo s študiranjem aktualne literature na tematiko diplomskega dela kamor spadajo knjige in drugi viri tako domačih kot tujih avtorjev ki jih smo uporabili pri pisanju teoretičnega dela Praktični del vsebuje ažurne podatke in informacije iz podjetja Unicommerce doo

7

V diplomskem delu gre za deskriptivno analitični pristop v okviru katerega smo uporabljali naslednje metode Deskriptivni pristop

bull metoda deskripcije s katero smo opisovali teorijo določena dejstva procese ter njihovo medsebojno povezavo

bull metoda kompilacije s katero smo povezovali stališča spoznanja in sklepe drugih avtorjev

bull metodo klasifikacije s katero smo prikazovali zaloge kot element medprodajnih aktivnosti

Analitični pristop

bull metoda sinteze (razčlenjevali smo ugotovitve iz teorije in prakse) in bull metoda analize (teoretične poglede in ugotovitve smo logično povezali s spoznanji iz

prakse)

8

2 OPREDELITEV IN POMEN ZALOG 21 Pojem zalog in njihove značilnosti Zaloge so definirane kot sredstva ki se pojavljajo in so nujno potrebna v proizvodnem procesu v različnih oblikah od vhodnih materialov polizdelkov do končnih izdelkov Opredelimo jih lahko kot količino blaga odloženega v skladišču podjetja Skladišče katerega element so zaloge je zelo pomembno področje gospodarjenje v vsaki organizaciji Je neke vrste blažilec v materialnih tokovih ki zagotavlja možnost za njihov normalni potek S tem omogoča v materialnih tokovih ustrezno delovanje številnih drugih funkcij predvsem nabave proizvodnje in prodaje saj zagotavlja njihovo nemoteno oskrbo ob planiranem času Skladiščenje kot funkcija in njegova glavna naloga vzdrževanje zalog pa povzroča tudi občutne stroške Podjetja imajo investiran pomemben del vseh sredstev v zaloge (Kaltnekar 1993 245) Zato zaloge predstavljajo tako v trgovskem kot proizvodnem podjetju vložen oziroma vezan velik del svojih finančnih sredstev Tako povzročajo na eni strani stroške na drugi strani pa omogočajo neprekinjen in nemoten proces proizvodnje ter prodaje Zaloge omogočajo ločitev posameznih faz v procesu nabave proizvodnje in distribucije Z vidika mesta v transformacijskem procesu ločimo zaloge vhodnih materialov zaloge nedokončane proizvodnje in zaloge dokončane proizvodnje Zaloge vhodnih materialov ločujejo proizvajalce od njihovih dobaviteljev zaloge nedokončane proizvodnje ločujejo posamezne faze v proizvodnem procesu zaloge dokončane proizvodnje pa ločujejo proizvajalce od kupcev (Rusjan 1999 133) Ljubičič (2000 347) pravi da je pomen zalog v proizvodnem procesu večplasten

bull Zaloge so blažilec (amortizer) nihanja porabe materiala sestavnih delov in gradnikov v proizvodnji povpraševanja na trgih po gotovih izdelkih in s tem zagotavljajo kontinuiteto

proizvodnje bull Kompenzirajo napake zaradi

neprimernih metod planiranja netočnih podatkov o stanju odklona dobavljenih količin odklona dobavnih rokov

bull Imajo ekonomične učinke sezonski nakup blaga ko je poceni in poraba takrat ko je drago popusti pri nakupu večjih količin blaga

bull Lahko služijo pripravi blaga za uporabo oziroma prodajo

Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe

9

Politika zalog mora biti povezana s politikami ostalih funkcij v podjetju Cilji politike zalog se morajo usklajevati s cilji prodaje proizvodnje in financ Vsi cilji teh funkcij pa se morajo prilagoditi ciljem celotne organizacije Povezave med funkcijami v podjetju pomagajo pri odločitvah kakšne zaloge naročiti koliko zalog naročiti kdaj jih bomo potrebovali kdaj naročiti material za proizvodnjo kako in kje jih skladiščiti in nato prodati (Forgaty in drugi 1991 157) 22 Vrste zalog

221 Zaloge glede na pojavne oblike

Zaloge se v podjetju nahajajo v različnih oblikah zato ji lahko klasificiramo po vrstah proizvodov v pet skupin

bull Zaloge materialov in surovin

Med zaloge surovin in materiala uvrščamo tudi embalažo drobni inventar gorivo in mazivo ter avtomobilske gume Surovine razumemo kot tiste stvari ki so pridobljene iz narave ter nastopijo v proizvodnem ciklusu v nepredelanem ali neznatno predelanem stanju Material pa so že rezultat obdelane predelane in dodelane stvari ki jo razumemo kot nabavljen osnovni in pomožni material (Kavčič 2000 288) Zaloge materiala in surovin so z vidika stopnje likvidnosti manj likvidna oblika premoženja zato lahko nepravilno vodenje teh zalog močno vpliva na likvidnost podjetja Pravilno oblikovanje zalog materiala in surovim lahko omogoči dobro izkoriščanje zmogljivosti in nemoteno odvijanje proizvodnega procesa ki se posredno preko prodajne aktivnosti izkazuje kot pozitiven finančni izid kar pa vpliva na povečanje premoženja podjetja Te zaloge pa ustvarjajo tudi stroške vzdrževanja (stroški financiranja stroški skladiščenja in stroški zavarovanja) ki vplivajo negativno in zmanjšujejo finančni izid poslovanja

bull Zaloge rezervnih delov materialov za vzdrževanje in drobnega inventarja Gre za materiale večinoma polproizvode ki jih organizacija uporablja za vzdrževanje operativne sposobnosti tehnologije Ti deli torej niso neposredno vgrajeni v nov proizvod pač pa omogočajo njegovo proizvodnjo Nekateri deli opreme se hitreje obrabijo kot drugi in jih je treba zamenjati V to skupino navadno štejemo tudi droben inventar kamor sodijo materiali in proizvodi ki se porabijo v roku enega leta in katerih je vrednost majhna (Kavčič 2000 288)

bull Zaloge nedokončane proizvodnje

Zaloge nedokončane proizvodnje uvrščamo v nelikvidno obliko sredstev ki imajo v primerjavi z zalogami surovin in materiala višjo stopnjo likvidnosti kar se izraža v potrebnem času preoblikovanja v denarno obliko oziroma drugače rečeno jih je lažje prodati

V to skupino zalog uvrščamo materiale dele polizdelke predmete dela itd na katerih je bila predhodno opravljena določena faza proizvodnega procesa in so pripravljeni na naslednjo operacijo Njihova funkcija je zagotavljanje delovanja posamezne delavne postaje neodvisno od delovanja predhodne postaje

10

Na obseg zalog nedokončane proizvodnje vpliva dolžina proizvodnega procesa (potreben daljši čas proizvodnega ciklusa ustvarja večje zaloge in obratno) stopnja izkoriščenosti zmogljivosti (povečana stopnja izkoriščenosti zmogljivosti povzroča sorazmerno povečanje zalog ki posledično vplivajo na njihovo povečano financiranja in likvidnost podjetja) in višina stroškov proizvodnje (povečanje stročkov ima za posledico povečanje zalog nedokončane proizvodnje)( Kavčič 2000 289)

bull Zaloge gotovih izdelkov Zaloge gotovih izdelkov so nelikvidna oblika sredstev vendar v primerjavi z zalogami material in surovin ter z zalogami nedokončane proizvodnje imajo višjo stopnjo likvidnosti nižjo pa od osnovnih sredstev ki so najbližje denarni obliki premoženja V podjetju večje količine zalog gotovih izdelkov lahko zaradi stroškov vzdrževanja povzročijo negativne učinke na plačilno sposobnost in rentabilnosti kar vpliva na zmanjšanje finančnega izida Istočasno pa se lahko dosega s prodajo gotovih izdelkov pozitiven finančni izid in se tako povečuje premoženje podjetja Na obseg zalog gotovih izdelkov vplivata proizvodnja in prodaja Proizvajamo lahko na zalogo ali po naročilu proizvodnja je lahko serijska množična ali individualna Pri individualni proizvodnji po naročilu zalog tako rekoč ni ker naročnik blago takoj prevzame ko je izdelano Pri množični ali serijski proizvodnji kupec ni znan in zato blago počaka da se kupec pojavi kar povzroča zaloge Pri tem je pomembno kako poteka prodaja oziroma kakšne so možnosti za prodajo Ugodne možnosti za prodajo ki se kažejo v tem da je veliko povpraševanje po blagu da so cene visoke in da imamo krog rednih odjemalcev ter v drugih dejavnikih so vzrok da so zaloge gotovih izdelkov minimalne K temu prispeva kakovost blaga Dobro blago se prodaja hitreje kot slabo in ga je manj na zalogi (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 214) Pri zalogah gotovih izdelkov je zelo pomembno ugotoviti kolikšno količino teh izdelkov imeti na zalogi kateri izdelki so to in kakšna je relacija med njimi saj podjetja če ne bi imela gotovih izdelkov ne bi imela kaj prodajati in bi bil njihov obstoj nerazumljiv

bull Zaloge trgovskega blaga Predstavlja gibljiva sredstva ki jih nabavimo za nadaljnjo prodajo Zaloga trgovskega blaga je po vsebini sicer blizu zalogi materiala vendar blago nabavimo zato da ga bomo prodali material pa za to da ga bomo preoblikovali Zaloga trgovskega blaga zajema trgovsko blago v skladišču in v poslovnih enotah trgovsko blago na poti do kupca dokler ga le-ta prevzame in trgovsko blago na poti do dobavitelja če ga je kupec pri njem že prevzel (Mayr 2003 57)

11

222 Zaloge glede na povpraševanje 1

Pri planiranju zalog moramo ločiti zaloge povezane z neodvisnim povpraševanjem in zaloge z odvisnim povpraševanjem S pokrivanjem neodvisnega povpraševanja pokrivamo povpraševanje izven podjetja s pokrivanjem odvisnega povpraševanja pa pokrivamo potrebe znotraj podjetja Neodvisno povpraševanje Neodvisno povpraševanje je povpraševanje po dokončnih proizvodih s strani subjektov izven podjetja je torej pod vplivom dejavnikov trga in zunaj kontrole proizvodnje Ker to povpraševanje določajo subjekti izven podjetja tega povpraševanja ni mogoče točno določiti temveč ga moramo predvidevati Med zaloge povezane z neodvisnim povpraševanjem spadajo zaloge dokončne proizvodnje in rezervni deli pa tudi komponente ki se predajo na trgu Pri podjetjih ki proizvajajo na zalogo so zaloge povezane z neodvisnim povpraševanjem zato namenjene predvsem zaščiti pred negotovostjo Ker podjetja ne morejo točno predvidevati kdaj bo prišlo do prodaje proizvodov morajo imeti stalno zalogo dokončanih proizvodov Poleg tega imajo podjetja pogosto tudi tako imenovano varnostno zalogo ki služi v primeru če bi bilo dejansko povpraševanje večje od predvidenega Odvisno povpraševanje Odvisno povpraševanje je povpraševanje po materialih sestavnih delih sklopih in podobno Odvisno povpraševanje je direktno povezano s povpraševanjem po dokončnih proizvodih to je z neodvisnim povpraševanjem Povpraševanje po posameznih materialih zato lahko izračunamo na podlagi povpraševanja po dokončnih proizvodih Pri tem povpraševanju torej ni negotovosti ko je enkrat določeno kakšna naj bi bila proizvodnja za pokrivanje neodvisnega povpraševanja SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA Neodvisno povpraševanje Odvisno povpraševanje

Vir (Rusjan 1999 136)

1 Povzeto po Rusjan (1999 135-137)

12

Neodvisno povpraševanje imata zaradi svoje narave zelo različni krivulji gibanja Gibanje neodvisnega povpraševanja določajo trendi sezonska nihanja ciklična gibanja in slučajnostni vplivi ki so rezultat delovanja trga Gibanje odvisnega povpraševanja pa je nezvezno stolpičasto Povpraševanje po določenem materialu obstaja občasno in sicer takrat ko se material uporablja za proizvodnjo sestavnega dela ali dokončanega proizvoda ko pa proizvodnja določenega proizvoda ne poteka tudi povpraševanje po tem materialu ni Načelo ugotavljanja potreb po surovinah sestavnih delih materialu itd se uporablja pri odvisnem povpraševanju zaradi proizvodnje dokončnih izdelkov in ne zaradi tega ker so zaloge zmanjšale pod določeno točko Medtem ko se pri neodvisnem povpraševanju uporablja načelo nadomeščanja ki se izvaja z izdajanjem naročila za dopolnitev stare zaloge (Rusjan 1999 137)

223 Zaloge glede na normative in računske količine

Zaloge lahko delimo glede na normative in računske količine ki jih v praksi in teoriji uporabljamo za kontrolo zalog Ti normativi in računske količine nam služijo kot pomoč za sprejemanje odločitev kdaj in koliko naročiti Zaloge ki jih smatramo kot normative so

varnostna zaloga signalna zaloga in maksimalna zaloga

Kaltnekar (1985 254) navaja kot posebne računske količine ki služijo tudi kontroli zalog in včasih določanju normativov To so sledeče

povprečna zaloga aktivna zaloga povprečna aktivna zaloga in optimalno naročilna zaloga

Varnostna zaloga se v podjetju oblikuje zaradi negotovosti ki se lahko pojavi na strani povpraševanja dobave in proizvodnje Njena velikost je odvisna od ocene potrebnega časa za nujno dobavo potrebnih količin V normalnih okoliščinah se varnostna zaloga ne uporablja zato ni smotrno da je velika kajti povzroča večanje stroškov vzdrževanja Predstavlja torej neko rezervo ki jo smemo potrošiti le pod posebnimi pogoji Signalna zaloga (nepravilno jo v praksi imenujejo tudi minimalna zaloga) je tista višina zaloge pri kateri je potrebo sprožiti postopek za nabavo Treba jo je določiti tako da bo nova količina materiala prispela prav takrat ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Torej mora biti enaka porabi v dobavnem času oziroma za toliko višja od varnostne zaloge (Kaltnekar 1983 259) Maksimalna zaloga je največja zaloga do katere je še gospodarno uskladiščevati material Te omejitve ne smejo prekoračiti ker bi to povečalo skladiščne stroške otežilo delo in zmanjšalo preglednost v skladiščih Prekoračitev maksimalne zaloge v izjemnih razmerah (npr pričakovano zvišanje cen posebni popusti in podobno) je možna po posebnem postopku (Potočnik 2002 248-249)

13

Aktivna zaloga je tisti del zaloge ki se stalno spreminja torej dinamičen del zalog v nasprotju z varnostnimi zalogami ki so v bistvu statične Povprečna aktivna zaloga je torej enaka polovici razlike med maksimalno in varnostno zalogo ali ndash kar je isto ndash polovici naročilne količine (Kaltnekar 1993 279) Povprečno zalogo izrazimo kot ponderirano povprečje med različnimi višinami zalog v določenem obdobju Najpogosteje jo lahko izračunamo kot aritmetično sredino med najnižjo in najvišjo zalogo torej med varnostno in maksimalno zalogo Uporabljamo jo predvsem pri ugotavljanju koeficienta obračanja in kontroli skladiščnih stroškov Optimalna naročilna zaloga je tista višina naročene zaloge ko ima podjetje minimalne skupne stroške naročanja in skladiščenja

224 Nekurantne zaloge

Poseben problem skoraj vsakega podjetja je nekurantna zaloga To je zaloga materiala ki ga ne potrebujemo in ga v prihodnosti tudi ne bomo potrebovali Ta zaloga le redko nastane zaradi objektivnih razlogov največkrat je posledica nepravilnih odločitev v nabavnem oddelku Ko ugotovimo da je zaloga nekega materiala nekurantna se pojavi vprašanje kaj z njo storiti Material ima še vedno določeno vrednost zato ga je škoda enostavno uničiti Vse kar zanj morebiti iztržimo predstavlja izreden prihodek Zato moramo ves nekurantni material prodati seveda po najvišji možni ceni ki ga zanj lahko iztržimo Če ga ne moremo prodati je še vedno bolje da ravnamo z njim kot z odpadnimi surovinami za recikliranje Na ta način bomo zapustili skladiščni prostor s tem materialom pa ne bomo imeli več stroškov nadaljnjega skladiščenja Zato je smiselno da pri vsaki inventuri izvedemo poseben pregled vseh vrst materiala za katere v preteklem obračunskem obdobju ni bilo spremembe stanja Za ta material moramo ugotoviti ali ga bomo mogoče še uporabili ali pa dejansko predstavlja nekurantno zalogo (Potočnik 2002 250)

14

23 Vzroki za nastanek zalog Zaloge ki so nujno potrebne nastanejo v vsakem podjetju vendar je njihova vloga v različnih dejavnostih in različnih okoliščinah različna Povzročajo na eni strani neprekinjen tok operacij na drugi strani pa stroške To sta glavna vzroka zakaj pride do konfliktnosti ciljev med različnimi službami v podjetju Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Vzroke za nastanek zalog v organizaciji je možno razdeliti glede na posledice ki jih povzročajo Zaradi ugodnih ekonomski učinkov

bull Zmanjševanje fiksnih stroškov na dobavno enoto To so stroški ki se zmanjšajo na enoto če se število enot poveča npr stroški transporta in administracije

bull Neodvisnost delovanja posameznih strojev ki delujejo v medsebojnem zaporedju in predmet dela poteka od ene delavne postaje do druge na vsaki pa se preoblikovalni proces nadaljuje in če na določeni postaji ni zalog mora naslednji stroj čakati da predhodni zaključi svojo operacijo V primeru da se pokvari stroj na začetku linije se ustavi cela linija Če pa pri vsaki postaji obstoji zaloga nedokončanih proizvodov ki so že prešle predhodne faze procesa operacij pa je postaja neodvisna kar pomeni da lahko nadaljuje z delom dokler traja zaloga nedokončane proizvodnje

bull Stalno enaka raven proizvodnje Povpraševanje po posameznih proizvodih je sezonsko ali pa niha v daljših časovnih intervalih Če bi prilagajali obseg proizvodnje glede na nihanje povpraševanja bi to povzročilo stroške in težave pri usposabljanju in pridobivanju delavcev ter tehnologije Zaradi tega podjetja organizirajo dokaj stalno raven proizvodnje ki pokrije vso povpraševanje v daljšem časovnem obdobju V krajših časovnih obdobjih delajo na zalogo kadar je povpraševanje manjše in prodajajo iz zalog kadar je povpraševanje večje od trenutne proizvodnje Zaloge tako amortizirajo fluktuacijo v povpraševanju če je vzdrževanje zalog cenejše kot prilagajanje proizvodnje

bull Izkoristek ugodnih menjalnih razmerij med valutami različnih dežel Zaradi devalvacije posamezne valute je ugodneje nabaviti večje količine materialov za nadaljnjo proizvodnjo

15

Zaradi hitrih reakcij na zahteve uporabnikov

bull Nepričakovano povečanje povpraševanja To navadno velja za končne proizvode Organizacije jih imajo na zalogi da bi lahko hitreje ustregle uporabnikom kot bi storili konkurenti Na zalogi jih imajo včasih celo po regionalnih skladiščih kar tudi zmanjša reakcijski čas

bull Količinski popust Če uporabnik kupi veliko količino hkrati navadno dobi poseben popust vendar mora imeti proizvajalec na zalogi dovolj velike količine proizvodov

Zaradi zmanjšanja tveganja

bull Negotovost v dobavnem sistemu Dobave potrebnih materialov niso dostavljene v dogovorjenem času zaradi oddaljenosti virov stavke delavcev nesreče itd zato zaloge pripomorejo prebroditi takšne težave

bull Nepričakovane okvare v proizvodnji se kažejo v okvari posameznih strojev Zato da lahko nadaljuje drugi stroj z delom so potrebne zaloge nedokončane proizvodnje in surovin

bull Razstavljanje proizvodov Proizvajalci morajo imeti proizvode pogosto razstavljene da si jih lahko kupci ogledajo in jih preizkušajo Takšni proizvodi niso več pogosto primerni za prodajo ali pa jih prodajo po nižji ceni

Zaradi špekulativnih namenov

bull Gre za zaščito pred predvidenimi neugodnimi dogodki ali za izkoriščanje predvidenih domnevnih ugodnih dogodkov Na primer podjetje predvideva da bo v državi prišlo do nove obdavčitve zvišanja ravni cen vojne itd

Organizacija ne more poslovati brez zalog katere so iz finančnega vidika drage zato je njihov cilj jih minimizirati oziroma izločiti nepotrebne zaloge ki vežejo samo sredstva in ne prispevajo k uspešnosti poslovanja organizacije 2 Glavni namen zalog je da opravljajo funkcijo blažilca med ponudbo in povpraševanjem To je varnostna blazina za zagotovitev neprekinjenega toka operacij Zaloge so lahko surovine polizdelki končni izdelki ali rezervni deli Količina zalog ima zelo velik učinek na delovanje podjetja (Waters 2003 13)

2 Povzeto po Kavčič (2000 287-288)

16

24 Spremljanje zalog

241 Analiza zalog

Sredstva delimo glede na čas udeležbe v poslovnem procesu na stalna in gibljiva sredstva Gibljiva sredstva pa se delijo na obratna sredstva in kratkoročne finančne naložbe Zaloge ki so element preučevanja diplomskega dela pa uvrščamo med gibljiva sredstva (obratna sredstva) poleg terjatev denarja in aktivne časovne razmejitve Tako v teoriji kot v praksi uporabljamo določene kazalnike ki nam dajejo podatke o strukturi stanja oziroma deleža gibljivih sredstev in tako tudi zalog ki se nahajajo ali jih potrebujemo v podjetju da proces poslovanja poteka kar se da optimalno in pri tem ne povzroča prekinitve prodajnega ali proizvodnega procesa Kazalniki za izračune deležev obratnih sredstev in zalog

Delež gibljivih sredstev v celotnih sredstvih gibljiva sredstva 100 kazalnik = (1) celotna sredstva

Delež obratnih sredstev v gibljivih sredstvih

obratna sredstva 100 kazalnik = (2) gibljiva sredstva

Naložba v zaloge trgovskega blaga

nabavna vrednost trgovskega blaga kazalnik = (3) koeficient obračanja Rezultat pove za koliko mesecev zadošča zaloga Ta rezultat primerjamo s potrebnim časom za nabavo novih zalog (Koletnik 1997 220)

17

Rebernik in Repovž (2000 115) navajata dva kazalnika za gospodarjenje zalog

Delež zalog v sredstvih zaloge (stanje) 100

kazalnik = (4) gibljiva sredstva

Delež zalog v prodaji Zaloge (povprečje) 100 kazalnik = (5) Letna prodaja Mayr (2003 59-61) navaja sledeče kazalnike kot pomembne za analiziranje in spremljanje zalog v podjetju

Potrebna zaloga Stanje zaloge dane vrste kazalnik = (6) Povprečna mesečna poraba materiala dane zaloge

Koeficient obračanja zalog letna poraba zalog kazalnik = (7)

Povprečna zaloga

Vezava v dnevih trajanje obdobja (365) kazalnik = (8) koeficient obračanja

18

242 ABC analiza

V podjetjih se pojavi v njihovem poslovnem procesu veliko raznolikih vrst materialnih postavk - zalog ki pa niso stroškovno oziroma vrednostno enako pomembne Zato lahko materialne postavke klasificiramo v tri skupine (A B in C) in tako ločimo bistveno od nebistvenega Pri gospodarjenju z zalogami se srečujemo z izredno velikim številom dogodkov sprejemamo številne odločitve ki sprožijo mnogo različnih akcij predvsem pa imamo opravka z izredno velikim številom različnih vrst materiala in proizvodov Vse to pa zahteva velik obseg dela povzroča pa tudi nepreglednost nad celotnim dogajanjem Precizno spremljanje vsega poslovanja in analiziranja vseh teh dogodkov bi povzročilo tudi visoke stroške prav gotovo nesorazmerno z učinki ki jih od teh analiz lahko pričakujemo ABC analiza temelji na Paretovem načelu in pravi da je v celotnem ravnanju zalog le nekaj artiklov kritičnih veliko pa s stališča vrednosti ter planiranja zalog in proizvodnje nepomembnih (Kaltnekar 1993 125) SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG Procent vrednosti postavk v zalogi C 5-10 100 B 20-25 80 60 70-80 A 40 20 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 A B C 5-10 20-30 60-70

postavk v zalog Vir Ljubič (2000 355)

19

Završnik (2000 70) pravi da ABC analiza opredeljuje kolikšno število postavk v zalogah predstavlja večino vrednosti zalog Postavke z najvišjo vrednostjo klasificiramo v razred A ostale pa porazdelimo v razred B in C TABELA 1 POSTAVKE ZALOG

razred Količina postavk Skupna vrednost A 10 75 B 15 15 C 75 10

Vir (Završnik 2000 72) Pri tej metodi razdelimo materiale v tri skupine (Kaltnekar 1993 128)

Skupina A ndash majhno število različnih vrst materialov ki so bistvenega pomena Skupina B ndash srednjo število različnih materialov ki so srednjega pomena Skupina C ndash veliko število različnih materialov ki so majhnega pomena

Prisotnost artiklov določenemu razredu je lahko ključ za določanje metod naročanja za posamezne artikle (Heizer 1990 565) Z analizo zalog ABC po artiklih so vsi materiali komponente in izdelki razporejeni v tri razrede A B in C Kriterij za razporeditev je za vse enak in temelji na eni od vrednosti

stroškovne vrednosti izdaj ali prodajne vrednosti izdaj ter vrednosti pokritij izdaj ali povprečno letno izdane količine

Pri določanju optimalnih zalog je treba zbrati in obdelati veliko število podatkov Dostikrat bi bili stroški za zbiranje in preučevanje vseh podatkov preveliki zato je smotrno da se posvetimo predvsem postavkam iz razreda A in (B) za katere pa uporabimo natančnejše metode za izračun in nadzor količin Za te postavke moramo redno preverjati nabavne količine in varnostne zaloge (Završnik 2000 71) ABC analiza zalog temelji na Paretovem načelu in pravi da je v celotnem ravnanju zalog le nekaj artiklov kritičnih veliko pa s stališča vrednosti ter planiranja zalog in prodaje nepomembnih

20

3 FINANČNI VIDIK UPRAVLJANJA ZALOG 31 Stroški zalog Kot vsa gibljiva sredstva tudi zaloge povzročajo določene stroške ki jih je možno obravnavati iz dveh vidikov

bull stroški naraščanja ali padanja glede na obseg zalog bull stroške ki jih je možno razdeliti v tri skupine (stroški vzdrževanja

stroški naročanja in stroški ker materiala ni na zalogi)

311 Stroški ki naraščajo ali padajo glede na obseg zalog

Stroški ki naraščajo z obsegom zalog 1 Stroški investiranega kapitala Podjetje mora zaloge financirati Financiranje zalog

povzroča bodisi stroške obresti v primeru ko so zaloge financirane s tujimi viri bodisi oportunitetne stroške v primeru financiranja zalog z lastnimi sredstvi

2 Stroški skladiščenja Sem spadajo stroški povezani s prostorom ki ga zavzamejo zaloge kot so amortizacija skladiščne zgradbe stroški vzdrževanja skladišča stroški ogrevanja hlajenja prezračevanja razsvetljave čiščenja

3 Davek na premoženje in stroške zavarovanja premoženja Zaloge predstavljajo del

premoženja podjetja tako da podjetja v primeru obdavčitve premoženja plačujejo tudi davek na vrednost zalog Plačilo zavarovalne premije je poleg rizičnosti odvisno tudi od vrednosti zavarovanega premoženja (Rusjan 1999 137)

Stroški ki padajo s povečanjem obsega zalog

1 Stroški naročanja Vsako naročilo materialov pri zunanjih dobaviteljih je povezano z določenimi stroški To so predvsem materialni stroški in stroški osebnih dohodkov povezani z zbiranjem in ocenjevanjem ponudb s posredovanjem naročil sprejemanjem pošiljk Pri nabavi nastajajo transportni stroški pri katerih tudi prihaja do ekonomij obsega

2 Stroški priprave opreme Vsakokrat ko začnemo na določeni opremi s proizvodnjo

nekega drugega proizvoda iz proizvodnega asortimana podjetja nastanejo določeni stroški priprave opreme Med te stroške tako štejemo pripravo proizvodne dokumentacije za določeno proizvodno serijo Sem uvrščamo tudi stroške zamenjave orodij vsaj v času menjave orodij stroj stoji poleg tega pa so z menjavo orodij povezani tudi stroški delavcev ki izvajajo menjavo Pri pripravi opreme je pogosto potrebna poskusna proizvodnja ki povzroča stroške slabih proizvodov dokler ni oprema dokončno pripravljena

3 Stroški enote v zalogi Večje količine naročila omogočajo doseganje količinskih

popustov kar ima za posledico nižje stroške na enoto naročenega materiala Večje količine naročila imajo kot že naročeno za posledico večje zaloge

21

4 Stroški zaradi izčrpanja zalog Med te stroške uvrščamo predvsem dve skupini stroškov

bull Stroški povezani s prekinitvami proizvodnje ker v določenem času ni na voljo

potrebnih vhodnih materialov ali zalog nedokončane proizvodnje Prekinitev proizvodnje bo manj ob višjih ravneh zalog vhodnih materialov in zalog nedokončane proizvodnje

bull Stroški povezani s slabšanjem imidža pri kupcih ali z izgubljenimi prodajami Podjetja imajo zaloge dokončnih proizvodov za pokrivanje povpraševanja kupcev V primeru ko podjetje nima dokončanih proizvodov na zalogi do takrat ko jih kupec želi kupiti se lahko kupec odloči za nabavo blaga pri drugem proizvajalcu oziroma prodajalcu Poleg tega lahko podjetje zaradi tega tudi trajno izgubi kupce vendar je te stroške zelo težko oceniti Tudi če kupec pristane na odlog in torej blago kupi kasneje nastane določen oportunitetni strošek zaradi kasnejšega preliva denarnih sredstev (Rusjan 1999 138-139)

312 Stroški vzdrževanja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja

Stroški vzdrževanja So vsi stroški ki nastanejo pri hranjenju in vzdrževanju določene količine zalog za določeno časovno obdobje Ponavadi so proporcionalni s količino blaga v zalogi K njim spadajo stroški skladiščenja stroški vezanega kapitala v zalogah stroški oskrbovanja zalog in stroški tveganja

a Stroški skladiščenja predstavljajo pomemben delež celotnih stroškov zalog Eden od ciljev skladiščne službe je zniževanje stroškov skladiščenja Med njih štejemo stroške skladiščnega prostora (stroški ki se nanašajo na prostor vzdrževanje prostora ogrevanje hlajenje prezračevanje čiščenje in razsvetljavo) plače zaposlenih v skladiščih in stroške povezane s skladiščno opremo (Brigham 2002 717)

b Stroški vezanega kapitala v zalogah so velik del skupnih stroškov zalog Če je cena

kapitala visoka lahko ti stroški znašajo do 80 skupnih stroškov vzdrževanja zalog

Kavčič (2000 290) v to skupino šteje tudi oportunitetni strošek torej izgubo zaradi investiranja v zaloge ne pa v kakšno finančno bolj donosno aktivnost Opotunitetni stroški so navadno visoki 10 - 25 vrednosti zalog

c Stroški oskrbovanja zalog štejemo stroške zavarovanja in plačilnih davkov za zaloge

ki so v sorazmerju z velikostjo zaloge

d Stroški tveganja obsegajo stroške ki nastanejo zaradi značilnih lastnosti blaga (npr izguba teže pokvarljivost blaga hellip) poškodb blaga izgub zaradi sprememb v designu ali zaradi padca povpraševanja (Rushton 2000 181)

22

Stroški naročanja Vključujejo vse stroške ki nastanejo ob naročilu blaga Sem spadajo stroški obrazcev stroški fotokopij telefonskih pogovorov in stroški dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Ti stroški so odvisni od številnih nabav v načrtovanem obdobju in stroškov ki nastanejo pri nabavi So neodvisni od nabavljene količine (Bastič 1999 10) Stroški naročanja ki so fiksni ne glede na obseg naročila Večje število artiklov posameznemu naročilu prinaša nižje stroške naročanja na posamezni artikel saj se fiksni stroški sorazmerno razdelijo na posamezen artikel Velikost teh stroškov je odvisna od števila naročil v posameznem časovnem obdobju (Brigham 2002 717) Ker pa podjetja naročajo potrebne materiale znotraj in zunaj organizacije je potrebno razlikovat stroške naročanja

a Naročanje zunaj organizacije Gre za kupovanje materialov ali delov pri proizvajalcih dobaviteljih zunaj organizacije zunaj organizacije Stroški naročila v tem primeru vsebujejo plače osebja v nabavi plače osebja v računovodstvu komunikacijske stroške stroške urgence če naročeno ne prispe pravočasno stroške prevzema dobave

b Naročanje znotraj organizacije Potrebne materiale lahko proizvedejo znotraj organizacije same Delavna enota A naroči nek sestavni del pri delavni enoti B Ker sta obe enoti stroškovna centra enota B seveda zaračuna naročilo enoti A Stroški naročila v takem primeru vsebujejo stroške priprave proizvodnega naloga stroške priprave potrebnega materiala orodij stroške dela in stroške izdelave naročenih delov (Kavčič 2000 290-291)

Stroški nezadovoljenega povpraševanja So posledica premajhnih zalog s katerimi bi lahko zadovoljili vso povpraševanje Zajemajo stroške ki nastanejo ko prejeta naročila ni možno izvršiti iz zalog v običajnem roku in se kažejo kot izgubljen profit zaradi izgubljene prodaje ali kot stroški naročila ki je zaradi nezmožnosti običajne dobave povzročilo dodatne stroške manipulacije obdelave in transporta (Križman 2006 98) Zaloge povzročajo stroške ker predstavljajo vezana finančna sredstva podjetja Z vidika proizvodnje so zaželene visoke količine zalog zaradi nemožnosti prekinitve proizvodnega procesa in zadovoljitve nenadnega povpraševanja s strani kupcev Zato je management zainteresiran za optimizacijo zalog torej kar najmanjše zaloge ki omogočajo normalno poslovanje Stroški zalog so za večje število proizvodnih in prodajnih podjetji eden izmed glavnih logističnih stroškov in so pomemben element v celotnih stroških podjetja (Rushton 2000 186)

23

Dejavniki gospodarjenja z zalogo

1 Stroški naročanja

Višina stroškov naročanja je običajno neodvisna od velikosti naročila npr stroški naročila so enaki če naročimo 1 tono ali 100 ton materiala Glavni stroški naročanja so

stroški priprave in izbira dobavitelja stroški povezani s samim naročilom stroški prevzema kontrole reklamacije in plačila računa

Stroški naročanja se razlikujejo glede na

zapletenosti naročila strokovnosti nabavnega osebja ročne ali računalniške priprave naročila novega ali ponavljajočega naročila

Podjetja pogosto izračunavajo povprečne stroške naročila tako da vse stroške naročanja delijo s številom naročil v določenem obdobju (npr v enem letu) kar je lahko varljiv podatek pri velikih razlikah v vrednosti posameznega naročila 2 Stroški vzdrževanja zaloge Stroške vzdrževanja delimo na

stroške ki so sorazmerni z vrednostjo zalog - financiranje zalog (obresti od kapitala vezanega v zalogo) - zavarovalne premije - zgube zaradi zastaranja kala ali kraje

stroške ki nastajajo s skladiščenjem poslovanja

- materialni strošek - amortiziranje zgradb in naprav - najemnine skladiščnega prostora - bruto plače zaposlenih - administrativni stroški

3 stroški ki nastanejo zaradi materiala ki ni v zalogi Te stroške sestavljajo

- izguba zaradi prekinitve proizvodnje - režijski stroški povezani z zaposlenimi v skladišču - razlika pri raquokritemlaquo nakupu materiala po višji ceni - stroški pridobitve novih kupcev zaradi izgube dosedanjih kupcev

Stroške ki nastanejo zaradi pomanjkanja zaloge materiala ni mogoče vnaprej oceniti in vgraditi v modele gospodarjenja z zalogo (Potočnik 252 2002)

24

32 Financiranje zalog Financiranje temelji (ne glede na različne širše ali ožje opredelitve njegove vsebine) na denarju kot njegovi osrednji kategoriji Nanaša se na priskrbo in uporabo sredstev gospodarjenje z njimi vračanjem sredstev njihovim virom razporejanjem finančnih izidov in v zvezi s tem nastala finančna razmerja (Repovž in Peterlin 1998 57) SLIKA 3 POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA D B D (denar) (blago) (denar) VIR (Repovž in Peterlin 1998 57) Financiranje zalog je proces odločanja o priskrbi sredstev ki zajema aktivnosti ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in pridobitev teh sredstev Ta pridobitev pa je možna iz notranjega in zunanjega vira financiranja SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA VIR FINANCIRANJA

NOTRANJE FINANCIRANJE ZUNANJE FINANCIRANJE

- nerazdeljen čisti dobiček - kapitalski vložki - amortizacija - krediti - drugi notranji viri - subvencije - posebne oblike zunanjega financiranja

(lizing faktoring in forfeing) VIR prirejeno po (Repovž in Peterlin 1998 82) Podjetje lahko zaloge financira z notranjimi in zunanjimi viri Med notranje vire financiranja štejemo nerazdeljeni dobiček amortizacijo in druge notranje vire Med zunanje vire pa spadajo kapitalski vložki krediti subvencije in posebne zunanje oblike financiranja Z vidika lastništva pa razlikujemo financiranje z lastniškim in dolžniškim kapitalom Med lastniški kapital spadajo vsi notranji viri in od zunanjih virov kapitalski vložki in subvencije V okviru dolžniškega kapitala pa spadajo vsi ostali zunanji viri financiranja (Filipič in Mlinarič 1999 133)

25

Podjetja se lahko odločijo ali bodo svoje zaloge financirala z lastnimi sredstvi ali pa si bodo pridobila finančna sredstva Tako lahko delimo financiranje tudi na lastniški in dolžniški vir financiranja Financiranje kot odločanje o priskrbi virov sredstev (kapitala in dolgov) je proces ki obsega aktivnost ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in priskrbo le teh (Repovž in Peterlin 1998 63) Lastniški vir financiranja Lastniške vire zagotavljajo lastniki podjetja Njihova glavna značilnost je da kot obveznost do lastnikov podjetja ne zapadejo pred prenehanjem podjetja Pri lastniškem kapitalu je možna delitev kapitala na trajni (lastniki kapital prispevajo v poslovanje podjetja s trajnim vplačilom) in prisluženi kapital (ki ga sestavljajo nerazdeljen dobiček preteklih in letošnjega leta ter rezerve) Lastniški kapital je prvotno izključno namenjen ustanovitvi podjetja kasneje pa prevzame največje tveganje v zvezi s poslovanjem podjetja Podjetja na začetku delovanja ne morejo zaradi nezaupanja bank pridobiti finančna sredstva zato lastniška sredstva pridobijo pomembno vlogo pri financiranju poslovanja Lastniški kapital pa predstavlja tudi osnovo za zadolžitev podjetja saj naj bi omogočil poravnanje obveznosti do kreditojemalcev tudi v primeru manjše izgube iz poslovanja Dobiček podjetja in njegov prenos v osnovni kapital je zaradi obdavčitve najdražji vir financiranja zato podjetja ohranjajo del lastnega kapitala v obliki čistih rezerv in dobičkov ki niso dodaten izdatek za davek Prednosti lastniškega financiranja se kažejo v večji finančni trdnosti manjših stroških poslovanja večji konkurenčni sposobnosti ter večji neodvisnosti monetarnih ukrepov države (Koletnik 1997 224) Dolžniški vir financiranja Dolžniški viri financiranja pa se med seboj razlikujejo glede na ročnost vir financiranja in ceno Njihova značilnost je da zapadejo v določenem roku in jih tako delimo na kratkoročne (rok je do enega leta) in dolgoročne (rok je več kot eno leto) vire financiranja Financiranje z dolžniškim kapitalom od podjetnika zahteva odplačevanje izposojenih finančnih sredstev vključno s plačilom obrestnih mer Pri kratkoročnem financiranju se denar ponavadi nameni za zagotavljanje obratnega kapitala za financiranje zalog terjatev ali za delovanje podjetja Sredstva se navadno odplačajo iz nastale prodaje in dobička čez leto Dolgoročno posojilo se ponavadi nameni za nakup lastnine kot so strojna oprema zemljišča in stavbe del vrednosti lastnine pa se uporabi kot jamstvo Še zlasti pri nizkih obrestnih merah financiranje s posojilnim kapitalom omogoča podjetniku da ohrani večji del lastništva v podjetju in z lastnim kapitalom ustvari večji dobiček Podjetnik mora paziti da si ne izposodi preveč zaradi česar bi težko odplačeval obresti ali pa jih sploh ne bi mogel kar bi zaustavilo rast in razvoj podjetja ali celo stečaj (Antonič in drugi 2002 303) Zaloge kot element gibljivih sredstev ki je nujno potreben za opravljanje proizvodnega ali prodajnega procesa se v praksi ponavadi financirajo z odobrenimi krediti lastnimi sredstvi in obveznostmi do dobavitelja

26

321 Blagovni kredit ndash financiranje z obveznostmi do dobavitelja

Financiranje z obveznostmi do dobavitelja lahko opredelimo kot zelo uporabno obliko financiranja iz tujih virov ki nastanejo pri nabavi proizvodov inali storitev pri drugem podjetju To pomeni da podjetje ne plača proizvoda inali storitev takoj ob prevzemu vendar šele po določenem roku nabave ali prevzemu računa V bistvu se tako pojavi blagovni kredit s katerim nastopi vmesna oblika premoženja (terjatev) Blagovni kredit se je razvil zaradi razlik v hitrosti obrata sredstev pri različnih podjetjih Prav to dejstvo da je po pravilu neenako trajanje obrat sredstev po posameznih podjetjih in tudi po posameznih panogah ponuja ekonomsko osnovo za nujnost vključevanja blagovnega kredita v prometni proces Časovni razkorak traja od trenutka ko bo kupec blaga storitev razpolagal z denarjem ki ga bo sam prejel po zaključku njegovega cikla proizvodnje in prodaje Ta časovni razkorak se lahko premesti z odloženim kreditom V kolikor tovrstni kredit ne bi reševal tovrstnih časovnih nasprotji bi prodajalec moral čakati tako dolgo da bi od kupca prejel denarna sredstva od svoje prodaje V takšnem primeru bi prišlo do zastojev v reprodukcijskem procesu in to ne samo pri prodajalcu ampak se to prične verižno prenašati na celotni reprodukcijski proces v gospodarstvu Če prodajalec razpolaga z zadostnimi sredstvi lahko svoje blago (storitev) proda na osnovi obljube plačila kupcu v prihodnosti V tem primeru se proda blago kupcu v obliki blagovnega ali odloženega kredita Posebnost blagovnega kredita je v tem da se daje v blagu vrača pa v denarju (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 107) Z vidika stroškov financiranja lahko opredelimo blagovni kredit iz dveh vidikov Prvi je brezplačni blagovni kredit kjer dobavitelj ne zaračuna v ceno stroške uporabe svojega kapitala do roka plačila Drugi pa kjer dobavitelj vkalkulira v ceno stroške uporabe svojega blaga ob dobavi Načini financiranja so del finančne politike podjetja in osnova za doseganje ciljev in strategije Distribucijska podjetja kupujejo izdelke od dobavitelja ki običajno ne zahteva takojšnega plačila Dobavitelj dostavi ali takoj pošlje izdelke in za njih izstavi račun z določenim datumom plačila Kreditni pogoji dobavitelja in pogoji financiranja določajo kdaj bodo podjetja plačala dobavitelju (Schall and Haley 1988 523)

27

322 Revolving kredit

Revolving kredit omogoča občasno koriščenje potrebnih likvidnih sredstev Črpanje kredita podjetja najavijo banki dan pred koriščenjem vračajo pa ga z nakazilom prek plačilnega naloga obresti pa se obračunavajo le na črpani del kredita

Značilnosti

bull Revolving kredit je posebna oblika kredita za financiranje občasnih likvidnostnih težav in predstavlja kombinacijo kratkoročnega kredita in limita na transakcijskem računu

bull Za razliko od limita na transakcijskem računu morajo podjetja banki najaviti črpanje banka pa jim kredit nakaže na račun

bull Sredstva lahko črpajo in vračajo do višine kredita v celotnem obdobju bull Obrestna mera se določi na podlagi vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere za

tovrstne kredite in pribitka glede na boniteto podjetja kakovost zavarovanja ročnost kredita in sodelovanja z banko

VIR (Abanka 2007)

Prednosti

bull ročnost do enega leta bull obrestna mera se oblikuje na podlagi

o vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere o bonitete podjetja oziroma samostojnega podjetnika o ročnosti in zneska kredita o kakovost zavarovanja o sodelovanja z banko

bull stroški odobritve se določijo na osnovi vsakokrat veljavne tarife banke in ročnosti ter zneska kredita

bull znesek odobrenega kredita je odvisen od namena možnosti dodatnega zavarovanja in kreditne sposobnosti prosilca

bull poleg obveznega zavarovanja z menicami lahko izberete med naslednjimi zavarovanji o zavarovanje z zastavo vrednostnih papirjev o zavarovanje z zastavo depozita o zavarovanje z zastavo nepremičnin ali premičnin o zavarovanje s poroštvom druge pravne ali fizične osebe o zavarovanje z bančno garancijo o zavarovanje z odstopom terjatev

bull sredstva lahko črpate in vračate do višine kredita v celotnem obdobju bull obresti se računajo samo na črpani del kredita

VIR (DBS 2007)

28

323 Vir financiranja zalog z dolgovi

Zaloge podjetja financirajo z dolgovi ki pa jih delimo glede na čas vrnitve na kratkoročne in

dolgoročne dolgove kar prikazujemo na Sliki 5 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV - akceptni krediti - investicijski kredit - kontokorentni kredit - hipotekarni kredit - lombardni kredit - eskontni kredit - rembursni kredit - avalni kredit VIR prirejeno po (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122) A DOLGOROČNI DOLGOVI Značilnosti dolgoročnih dolgov za financiranje zalog je da rok vračila zapade v obdobju ki je daljše od enega leta Dolgoročni dolgovi se vštevajo med tako imenovane kvalitetne vire financiranja Zato so pomemben vir financiranja za nakup dolgoročnega premoženja V praksi pa podjetja svoje zaloge le redko financirajo z dolgoročnimi dolgovi ki so primernejši za financiranje stalnih sredstev Investicijski kredit Investicijski kredit je namenjen za kreditiranje stalnih sredstev in trajnega dela gibljivih sredstev (zalog) Zaradi dolgoročnosti in večjega tveganja ki je s tem povezano so banke pri določanju višine investicijskega kredita precej previdne Pri tem banke upoštevajo dosedanjo in pričakovano stopnjo dobička kreditojemalca Za odobritev investicijskega kredita je pomemben pričakovani čisti denarni tok od prihodnje investicije ki se mora v višini in dinamiki ujemati z anuitetami Zaradi varnosti bank postavljajo tudi pogoj da kreditojemalec vodi svoje finančne transakcije z računom ki ga ima pri banki ndash kreditodajalki (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 127) Hipotekarni kredit Pri hipotekarnem kreditu ni pomembna kreditna sposobnost dolžnika ker je kredit zavarovan s hipoteko Odobritev hipotekarnega kredita se nikoli ne odobri v 100 vrednosti založene nepremičnine ampak vedno manj Hipotekarni kredit spada med najstarejše kredite

KREDITI

KRATKOROČNI DOLGOROČNI

29

B KRATKOROČNI DOLGOVI Značilnosti kratkoročnih bančnih dolgov so3 Dospelost

- Rok vračila zapade v obdobju krajšem od enega leta Sezonski kredit

- Potreba po finančnih sredstvih je včasih sezonskega značaja kar pomeni da je potrebno proizvodnjo financirat v času proizvodnje Po končani sezoni se prodajni učinki prodajo in se obveznosti do kreditodajalca poravnajo

Kredit za terjatev zaloge - Vsebina je podobna kot pri sezonskem kreditu Medtem ko so sezonska nihanja

stanovita pa so lahko potrebe po finančnih sredstvih ki izhajajo iz terjatev in zalog nestanovita

Ročnost - Ročnost teh kreditov je običajno prilagojena značilnostim proizvodnje in prodaje

Namen kreditov je financiranje obratnih sredstev torej morajo biti roki usklajeni s sposobnostjo zalog in terjatev da se spremenijo v denar (čas obračanja teh oblik obratnih sredstev)

Reprogramiranje kreditov - V primeru motenj pri odplačevanju kreditov se lahko s kreditojemalcem dogovorimo o

novih pogojih vračanja kredita Govorimo o reprogramu kredita Zavarovanje

- Imamo zavarovani in nezavarovani bančni kredit Zavarovanje se lahko opravi z zalogami terjatvami in podobno vendar se v Sloveniji takšen način zavarovanja pogosto ne prakticira Običajno se zahtevajo kvalitetnejša zavarovanja (hipoteke garancije in podobno) Nekatere banke ponujajo kredite po sistemu tako imenovanega faktoringa ndash odkupa terjatev

Bančni krediti so povezani s stroški ki jih sestavljajo stroški obresti in stroški odobritve Višina je odvisna tudi od načina obrestovanja V osnovi sta v uporabi dekruzivni (obresti se plačajo po dospetju kredita) in anticipativni način obrestovanja (obresti se plačajo po odobritvi kredita) Glavnice se lahko plačujejo v enem znesku ali v obrokih Bistvene sestavine kratkoročnega dolga so

bull namen uporabe bull načrt odplačila bull ekonomska upravičenost bull dodatne informacije in - strokovne sposobnosti vodilnih - računovodski izkazi - načrti poslovanja bull nobenih presenečenj

3 Povzeto po Mayr (2003 84-85)

30

Kontokorentni kredit Je kredit ki ga banka odobri kreditojemalcu kot dodaten znesek v skladu s spreminjajočimi potrebami Takšna vrsta kredita je primerna kadar niha potreba po likvidnih sredstvih Ti krediti niso odobreni za določene posle ampak splošna okrepitev plačilne sposobnosti podjetja Najemajo se kot - kratkoročni krediti za gibljiva sredstva - sezonski krediti - premostitveni krediti Ponavadi se takšni krediti odobrijo za obdobje treh mesecev vendar se lahko tudi podaljšajo (revolving) Lombardni kredit Je kredit ki je odobren proti zastavi realnih dobrin Kreditojemalec le zastavi realne dobrine in pridobi finančna sredstva ne da zmanjša oziroma proda del svoje aktive Zastaviti pa se morajo dobrine ali stvari ki se lahko hitro prodajo Te pa so pomembne za zavarovanje kredita ker le tako je zagotovljeno da se bo kredit poravnal Glede na zavarovanje kredita tako ločimo menični lombard lombard vrednostni papir in blagovni lombard Eskontni kredit Eskontni kredit je kratkoročen kredit ki ga odobrijo poslovne banke na prošnjo komitenta s tem da eskontira menico ki še ni zapadla Znesek je enak znesku na katerega se glasi menica zmanjšana za odtegnjene obresti in provizijo Banka pravzaprav kreditira komitentovo terjatev do zapadlosti s pogojem da bo le-ta kredit odplačal če ga ne bo trasat ali kateri drugi menični obveznik Posebnost tega kredita je v tem da kredita ne vrne tisti ki ga je najel ampak trasat (trgovec ki od proizvajalca kupi blago in ga takoj ne plača izda lastno menico ali akceptira menico ki jo nanj vleče proizvajalec) Akceptni kredit Je menični kredit pri katerem se banka obveže s kreditno pogodbo da bo akceptirala menico ki jo nanjo trasira komitent Z akceptiranjem postane banka glavni menični dolžnik Prednost tega kredita je za banko v tem da bo imela na razpolago dovolj sredstev če bi morala poravnati menični dolg Komitent mora banki dati po uzancih na razpolago dovolj sredstev če kaže da bo morala banka poravnati menični dolg Rembursni kredit Akceptni kredit ki se uporablja v zunanji trgovini Od akceptnega se razlikuje po tem da je krit z blagovnim dokumentom Avalni kredit Aval je jamstvo za plačilo meničnega dolga Pri tem kreditu se banka s posebno garancijsko izjavo zavezuje da bo izpolnila obveznosti ki jih ima do tretje osebe (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122-126)

31

4 ZALOGE KOT ELEMENT MEDPRODAJNIH AKTIVNOSTI Elementi medprodajnih aktivnosti so tisti ki so direktno povezani z dobavo proizvodov odjemalcev V nadaljevanju bomo spoznali določitve optimalne velikosti naročil ter ravni signalnih in varnostnih zalog koeficient obračanja ki so sestavni deli upravljanja in vodenja zalog ter v veliki meri vplivajo na uspešno poslovanje podjetja 41 Optimalna velikost naročil Optimalna velikost naročila je količina pri kateri so celotni stroški (stroški vzdrževanja zalog stroški naročanja in stroški blaga na zalogi) najmanjši (Kovačič 2000 294) SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE s Skupni stroški Stroški vzdrževanja zalog Stroški naročila Stroški materiala in izdelave Q Q

VIIR (Kovačič 2000 294) S ndash stroški Q ndash količina naročila Q - optimalna naročena količina Završnik (2000 77) pravi da dosežemo optimalno naročilno količino ko so (stroški vzdrževanja zalog) = (stroškom naročanj)

Sz = Sn

32

Na sliki 6 je razvidno da stroški vzdrževanja zalog naraščajo z naraščanjem obsega naročila medtem ko stroški naročila padajo Vsota teh dveh vrst stroškov nam daje skupne stroške ki bodo minimalni ko bo naročena količina ustrezala najnižji točki krivulje skupnih stroškov Optimalna naročena količina

SzSnqQ sdotsdot

= 2 (9)

Q - optimalna naročena količina Sz ndash stroški vzdrževanja zalog Sn ndash stroški naročila q- poraba materiala v časovni enoti VIR (Mayr 2003 63) 42 Koeficient obračanja zalog Zaloge na eni strani vplivajo kot blažilec v materialnih tokovih na drugi strani pa povzročajo tudi občutne stroške Krajši čas zadrževanja materiala v skladišču in s tem hitrejše obračanje zalog znižuje potrebno višino zalog in s tem tudi stroške (Kaltnekar 1993 273) Koeficient obračanja zalog

K = YX (10)

X ndash vrednost prodaje v določenem obdobju Y ndash vrednost povprečnih zalog v določenem obdobju VIR Prirejeno po (Mayr 2003 60) Vsako podjetje želi danes imeti minimalne zaloge materiala za poslovanje V podjetniški dejavnosti se vpliv zalog na skupno poslovno uspešnost izraža s koeficientom obračanja zalog Manjši koeficienti obračanja pomenijo namreč daljšo vezavo denarnih sredstev in s tem večje poslovne stroške kar sicer ob nespremenjenih ostalih poslovnih pogojih lahko vpliva na manjšo poslovno uspešnost Pomembno za izračun koeficienta obračanja zalog je zavedati se da je vrednost prodaje izražena z tržnimi prodajnimi cenami ali po stroškovni vrednosti Če so v števcu upoštevane dosežene prodajne cene zaloge pa so v imenovalcu vrednotene po stroškovnih cenah je izračunani koeficient večji kot bi bil v primeru ko so tudi v števcu upoštevane stroškovne cene prodanih izdelkov (Brigham 2002 219) V praksi podjetja večinoma uporabljajo dosežene prodajne cene za izračune koeficientov obračanja lahko pa jih tudi izračunavajo na podlagi stroškovnih cen ki pa so primernejše za interne potrebe

33

43 Določanje obsega zalog Varnostna zaloga - varuje proizvodnjo pred izpadom (npr zaradi podaljšanja dobavnih rokov) Ocenimo jo na osnovi potrebnega čas za nujno dobavo potrebne količine blaga Signalna zaloga ndash je zaloga pri kateri je potrebno sprožiti nabavni proces Maksimalna opravičljiva zaloga ndash predstavlja tisti optimalni obseg zalog pri katerem so stroški nabave in skladiščenja v ravnovesju s stroški vezave kapitala SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG Višina zalog Kn Zm Za Kn 2 td tn Zv Zp Zs tn čas Legenda Razmerja Zm = maksimalna zaloga Zs = signalna zaloga ~ Zm = Zv + Kn (11) Zv = varnostna zaloga Zm + Zv Kn ~ Zp = = Zv + (12) Normativi 2 2 Zp = povprečna zaloga Za = aktivna zaloga ~ Za = Zm ndash Zv = Kn (13) Zap = povprečna aktivna zaloga Kn = optimalna naročilna količina Zm ndash Zv Kn td = dobavni čas ~ Zap = = (14) tn = čas naročanja 2 2 VIR povzeto po (Kaltnekar 1993 278) Pri dobavnih rokih in porabi materiala se podjetja srečujejo z raznolikimi oblikami ki so lahko

- stalna poraba stalni roki dobave - spremenljiva poraba stalni roki dobave - stalna poraba spremenljivi roki dobave - spremenljiva poraba spremenljivi roki dobave

34

431 Stalna poraba in stalni roki dobave

Na časovno enoto porabimo vedno enake količine materiala Z dobavo materiala ni težav je stalna Dobavljene količine so enakomerne Minimalna zaloga Zmin = tz q (15) Signalna zaloga Zsig = (tz + td) q (16) Naročena količina Q = tsn q (17)

Maksimalna zaloga Zmax = Zmin + Q = (tz + tsn) q (18) tz ndash čas morebitnega prekoračenja roka dobave td - rok tsn ndash obdobje porabe naročene količine q ndash poraba materiala v časovni enoti (lahko je ura dan mesec leto) Q ndash naročena količina

432 Spremenljiva poraba in stalni rok dobave

Poraba med (stalnim) časom dobave je sestavljena iz zaporedja neodvisnih (različnih) dnevnih porab ki jih lahko opišemo z normalno porazdelitvijo Poznati moramo povprečno dnevno porabo in njen standardni odklon Pričakovana poraba je seštevek povprečnih dnevnih porab v času dobave Poraba se normalno porazdeljuje in ima varianco ki je enaka seštevku posameznih varianc Kjer velja

Varianca = (standardni odklon)sup2 Minimalna zaloga Zmin = z σp td (19)

Signalna zaloga Zsig = q td + z σp td (20) ali Zsig = q td + Zmin (21) Maksimalna zaloga Zmax = Q + Zmin (22)

35

σp - standardni odklon od povprečja td ndash rok dobave q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti z ndash število standardnih odklonov od povprečja Q ndash naročena količina

433 Stalna poraba in spremenljivi roki nabave

Če se rok dobave normalno porazdeljuje je pričakovana poraba v času dobave normalno porazdeljena njena varianca pa ni seštevek varianc kot v prejšnjem primeru Vzrok je da predstavlja trenutni rok dobave eno vrednost ne pa zaporedje vrednosti Tako je pričakovana poraba v času dobave q td in standardni odklon dobave v času porabe q σtd Signalna zaloga Zsig = q td + z q σtd (23) Minimalna zaloga Zmin = z q σtd (24) td ndash povprečni rok dobave z ndash število standardnih odklonov od povprečja q ndash stalna poraba materiala v časovni enoti σtd - standardni odklon roka dobave

434 Spremenljiva poraba in spremenljivi roki nabave

Pričakovana poraba v času dobave je enaka zmnožku povprečne porabe in povprečnega roka dobave Če sta poraba in rok dobave porazdeljeni veličini bo skupna poraba v času dobave normalno porazdeljena s srednjo vrednostjo q in td Signalna zaloga

Zsig = q td + z td σtd sup2 + q sup2 σtd sup2 (25) z ndash število standardnih odklonov od povprečja σtd - standardni odklon roka dobave σp - standardni odklon od povprečja q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti td ndash povprečen rok dobave VIR povzeto po (Rak 2006 11-14)

36

5 FINANCIRANJE ZALOG ndash PRIMER PODJETJA UNICOMMERCE DOO 51 Predstavitev podjetja Leta 1926 je človek z vizijo g Andreas Stihl v Nemčiji ustanovil podjetje za proizvodnjo ndash najprej je proizvajal protipožarne naprave in pralne stroje Že prvo leto delovanja podjetja pa je izdelal prvo motorno verižno žago z električnim motorjem za upravljanje katere sta bila potrebna dva delavca Danes je to še vedno družinsko podjetje v svetu vodilni proizvajalec motornih žag in drugih motornih naprav ki ga vodi druga generacija potomcev Trenutno zaposluje podjetje ANDREAS STIHL AG amp CoKG s svojimi hčerinskimi podjetji v Švici Ameriki Braziliji Avstriji in Kitajski več kot 7900 sodelavcev ki proizvajajo široko paleto proizvodov namenjenih končnim potrošnikom v več kot 160 državah sveta STIHL ima svoja uvozno-distribucijska podjetja v 29 državah sveta (za primerjavo pred 20 leti jih je bilo 10) v ostalih državah pa sodeluje s pogodbenimi uvozniki Nenehne inovacije skrb za varno in lažje delo ter za človeka in okolje so naprave STIHL popeljale na sam svetovni vrh ndash leta 2004 je promet Skupine STIHL dosegel 17 milijard EUR (leta 1983 je znašal promet 390 milijonov EUR) STIHLreg naprave so tako že vrsto let daleč najbolj razširjena motorna orodja na svetu ki tudi v najtežje dostopnih področjih sveta lajšajo delo ljudem pri urejanju okolja in narave Blagovna znamka STIHL je na slovenskem področju prisotna že od poznih petdeset oziroma zgodnjih šestdeset let prejšnjega stoletja ko sta podjetje UNICOMERC kot tedanji zastopnik firme STIHL za jugoslovansko tržišče in gospod Klarić kot nositelj programa preko slovenskih uvoznih in trgovskih hiš organizirala prodajno in servisno mrežo Ob razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije se je podjetje UNIKOMERC Zagreb odločilo da predstavništvo v Ljubljani preregistrira v podjetje s statusom družbe z omejeno odgovornostjo Podjetje Unicommerce doo Ljubljana je pričelo poslovati 1992 leta njegova prioritetna naloga pa je bila zagotoviti kontinuirano oskrbo slovenskega tržišča z motornimi napravami STIHL in razširiti trgovsko mrežo Hitra rast tržnega deleža in širitev prodajnega asortimenta sta zahtevala večje skladiščne in upravne prostore Tako smo v letu 2004 zgradili nov skladiščno-poslovni objekt v Obrtno-industrijski coni v Logatcu Novi prostori omogočajo boljše sodelovanje s pooblaščenimi trgovci in hitrejšo oskrbo slovenskega tržišča s proizvodnim asortimentom STIHL in VIKING Današnja direktorica podjetja Unicommerce doo je ga Marijana Dajčman katere naloga je skrb za kontinuirano rast tržnega deleža in dobro organizacijo skladišča trgovskega blaga in rezervnih delov za nemoteno oskrbo slovenskega tržišča s Stihl Viking in Timersport izdelki

37

52 Vrste zalog v podjetju Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino ki se ukvarja z prodajo proizvodov znamke Stihl in Viking ter oblačili znamke Timbersport zato se pojavljajo v njihovem skladišču naslednje vrste zalog

trgovsko blago rezervni deli

V podjetju pa zaloge trgovskega blaga lahko razdelimo v tri temeljne skupine proizvodov glede na znamko

- Sthil izdelki - Viking izdelki - Timbersports

SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO Stihl izdelki Viking izdelki Timbersport izdelki

Motorne žage Kosilnice Oblačila Specialne žage Prezračevalnik trave Obutev Rezalne garniture Pihalno sesalna naprava Dodatki Motorne kose in naprave za košnjo Vrtni drobilnik Kombi motorji Motorni kultivator Multi motor OVO - zaščitna očala in ščitnik za ušesa Rezalniki za živo mejo Pogonska sredstva Višinski obvejevalniki Rokavice Čistilne naprave POS in DECO Pihalniki in sesalniki z drobilnikom Škropilne naprave Kompaktni brusilno-rezalni stroji Vozički z omejevalnikom globine reza Ročni vrtalni stroji Vrtalni stroji za vrtanje lukenj v zemljo Osebna zaščitna oprema Posode

VIR (Unicommerce doo 2007)

Prodajni asortiment

38

TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006

Celotne zaloge Leto 2006 (euro) Dlež v celotnih zalogah ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 848

Zaloge rezervnih delov 14949337 152

skupaj 98350900 100

VIR (prologa 6) Iz tabele 2 je razvidno da je imelo podjetje na dan 31 12 2006 vezanega kapitala največ v zalogah trgovskega blaga ki predstavlja kar 848 vseh zalog skupaj Ostali del vezanega kapitala pa lahko prepišemo k zalogam rezervnih delov katerih je 152 Delež zalog trgovskega blaga ki ga je bilo več kot polovico vseh zalog pa izhaja iz dejstva da je Unicommerce doo podjetje za zunanjo in notranjo trgovino katerega je glavna dejavnost zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timersports izdelkov oziroma proizvodov na slovenskem tržišču SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

0102030405060708090

31122006

zalogetrgovskegablagazalogerezervnihdelov

VIR (priloga 6) Kot je razvidno iz slike 10 je delež zalog rezervnih delov dosti manjši od trgovskega blaga kajti podjetje Unicommerce doo v svojem asortimentu prodajne ponudbe ima široko paleto proizvodov ki jih uvaža širom sveta in konkurira na slovenskem trgu predvsem s kvaliteto ki jo dokazuje z garancijo proizvodov od 5 do 10 let Izvajanje garancije za takšno obdobje izhaja iz dejstva da so proizvodi v celoti proizvedeni s strani enega samega proizvajalca in to je Stihl Drugi razlog pa izhaja iz dobro razvite logistične mreže ki podjetju omogoča enostavno in v hitrem času dostavo rezervnih delov Iz slike 10 in tabele 2 lahko vidimo da podjetje posveča največ pozornosti zalogam trgovskega blaga vendar pri vodenju in upravljanju zalog ki vplivajo na poslovanje podjetja ne sme pozabiti tudi na spremljanje zaloge rezervnih delov saj predstavljajo komponento ki vpliva na kvaliteto servisa odjemalcev

39

TABELA 3 CELOTNE ZALOGE NA DAN 31 12 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Zaloge in prihodki Leto 2005 (euro) Leto 2006 (euro)

Prihodki od prodaje 3184702 3355438

Zaloge (trgovskega blaga + rezervnih delov) 88399700 98350900

VIR (PRILOGA 67) Celotne zaloge v podjetju Unicommerce doo so se iz leta 2005 na leto 2006 povečale za 173736 evrov kar pomeni da je podjetje v letu 2006 imelo za 545 več vezanega kapitala v zalogah kot leta 2005 To pa lahko opravičimo z večjo prodajo v letu 2006 kajti prihodki od prodaje so za 221310 euro večji kar znaša 706 več kot leta 2005 kljub nespremenjenim prodajnim cenam izdelkov

40

53 Vodenje in spremljanje zalog V podjetju Unicommerc doo imajo vodenje in upravljanje zalog v skladišču računalniško podprto z internim programom ki prikazuje signalne minimalne varnostne in maksimalne zaloge (imenujejo ga AS 400 po centralnem računalniku)

531 Vodenje zalog

Podjetje ima svojo interni sistem označevanja proizvodov ki s pomočjo računalniškega programa omogoča analiziranje proizvodov ki se nahajajo v skladišču V podjetju ima vsak proizvod poleg serijske številke svojo številko artikla oz prodajno številko ki je sestavljena iz 11 številk ki so razdeljene v tri sklope in imajo svoj pomen A PRVI SKLOP ŠTEVILK Tako prvi sklop številk ki je sestavljen iz štirih številk pove za kakšen tip stroja gre Od prvega sklopa številk nam prvi dve številki povesta tip motorja drugi dve pa za kateri točno določeni stroj gre Na primer

11 ndash motorna žaga 12 ndash električne žaga 41 ndash motorna kosa 42 - ostale naprave (škropilnica pihalniki itd) 91

manjši rezervni deli ki so univerzalni 92 Itd

SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA)

To je prvi sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo)

To je obrazložitev za prvi dve številki prvega sklopa

41

1130 ndash motorna žaga MS 170 11 ndash nam pove da gre za 1137 ndash motorna žaga MS 192 motorno žago 30 pa točno 1128 ndash motorna žaga MS 460 kateri tip motorne žage

B DRUGI SKLOP ŠTEVILK Druga skupina številk je sestavljen iz treh števil ki nam pove za kateri sklop motorja gre Ali je ta proizvod nameščen pri cilindru verigi črpalki itd SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460)

To je drugi sklop števil To je tretji sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo) Na primer

1128 ndash 200 ndash na pove da gre za končen proizvod 1121 ndash 140 ndash na pove da gre za motorno žago model

MS 260 del ki se nahaja na filtru C TRETJI SKLOP ŠTEVILK Tretji sklop številk pa se za vsak proizvod razlikuje in nam omogoča definicijo za kateri točno proizvod gre pri vodenju in analiziranju zalog v podjetju Na primer

1121 ndash 140 ndash 1916 nam pove da gre za pokrov filtra 1128 ndash 200 ndash 0128 nam pove da gre za točno

določen proizvod To je motorna žaga MS 460 (končni izdelek) ki je prikazan na sliki

To je obrazložitev za drugi sklop

številk

To je obrazložitev za tretji sklop števil

To je obrazložitev za drugi dve številki

prvega sklopa

42

532 ABC analiza

Za upravljanje in vodenje zalog v podjetju uporabljajo tudi ABC analizo ki je računalniško podprta in kategorizira proizvode v tri skupine (A B in C) Namen razvrščanja blaga po tej analizi je v opravljanju selekcije in tako loči pomembno od nepomembnega V skupini A je majhno število artiklov vendar predstavljajo veliko vrednost za podjetje Nasprotno je v skupini C kjer je veliko število artiklov in ne predstavljajo posebne vrednosti za podjetje V prilogi 1 je prikazana prodajna vrednost izdaj vseh proizvodov podjetja Unicommerce doo iz skladišča za obdobje od 01 01 2007 do 31 10 2007 Izbrani kriterij je prodajna vrednost izdaj Analiza kaže da so izdelki Stihl ki so kategoriziranih v 37 kategorij v letu 2007 skupaj ustvarili prodajno vrednost izdaj 545727219 euro SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI Odstotek () izdane prodajne vrednosti 8 100 22 60 70 30 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Odstotek () izdelkov po prodajnih skupinah VIR (interni podatki podjetja Unicommerce doo)

43

TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

SKUPINA ŠTEVILO

IZDELKOV IZDANA PRODAJNA

VREDNOST DELEŽ A 5 375667032 0688379 70 B 8 125431039 0229842 22 C 24 44629148 0081779 8 SKUPAJ 37 545727219 1 100 VIR (Priloga 1) Iz slike 13 in tabele 4 je razvidno da je samo 10 vseh izdelkov podjetja Unicommerce doo v letu 2007 ustvarilo 70 izdane prodajne vrednosti od celote kar je 5 izdelkov (motorne žage motorne kose motorji za žage verige v roli in rezervni deli Stihl) V skupino B pa se je po metodi ABC analize uvrstilo 8 proizvodov katerih prodajna vrednost izdaj v letu 2007 je bila 125431048 euro in predstavlja 22 celote Po metodi ABC pa se je v skupino C uvrstilo 24 proizvodov ki je ustvarilo le 8 izdane prodajne vrednosti izdaj v letu 2007 Ko podjetje Unicommerce doo uvede v asortiment prodaje nov artikel oziroma izdelek ga rangira v razred A in šele po letu dni se glede na ustvarjeno prodajno vrednost izdaj lahko spremeni njegovo rangiranje v skupino v B ali C Paretovo teorijo lahko potrdimo z opravljeno analizo ABC ki opredeljuje da je v skupini A najmanjše število izdelkov ki pa predstavljajo velik delež v prodaji in so tako za podjetje nujno obhodni in močno vplivajo na njihovo poslovanje Zato podjetja morajo in tako tudi podjetje Unicommerce doo posvečati največ pozornosti takšnim izdelkom ter natančno določiti voditi in analizirati normative kot so signalna minimalna in maksimalna zaloga Kljub temu pa pri poslovanju ne smemo zanemarjati izdelke ki so klasificirani v skupinah B in C

44

54 Zaloge kot element medprodajnih aktivnosti Stroške ki jih povzročajo zaloge v podjetju Unicommerce doo (stroški skladišča stroški naročanja in stroški nezadostnega povpraševanja) ne prikazujejo in analizirajo posamično temveč jih predpisujejo med ostale oziroma druge stroške zato ne moremo prikazati optimalno velikost naročila kot smo jo podali v teoretičnem delu ki je značilna za proizvodna podjetja Vendar lahko optimalno velikost naročila varnostno in signalno zalogo izračunamo na podlagi razmerij med znanimi normativi zalog

541 Optimalna velikost naročila

V podjetju Unicommerce doo imamo znane podatke o predvideni prodaji in nabavi blaga za šest mesecev ki jih izračunavamo na podlagi povprečja prodaje in nabave zadnjih štirih let istega obdobja Povprečen dobaven čas za trgovsko blago (motorna žaga MS 290) je potreben mesec dni kar je znano iz sklenjenih pogodb Optimalna količina naročenega proizvoda se lahko izračuna Kn = Zm ndash Zv Zm= Zv + Kn Kn - optimalna naročilna količina Zv - varnostna zaloga Zm ndash maksimalna zaloga Zv = (tn q) td tn - zahtevan čas za trajanje zalog v primeru nedobave (v enaki časovni enoti) g - povprečna poraba v časovni enoti td - povprečni dobavni čas (v enaki časovni enoti) Izračun optimalne velikosti naročila in signalne zaloge bomo prikazali na primeru proizvoda MS 290 ki ga uvažamo iz Nemčije TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 Nabava v 6 mesecih 360 NA ZALOGI 154 Prodaja v preteklem mesecu 41 Prodaja v 6 mesecih 254 Količina zadnje nabave 120 Datum zadnje nabave 31 marec 2007

VIR (interni podatki Unicommerce doo)

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

4

PREDGOVOR Najpomembnejši del gibljivih sredstev katerih so zaloge se v podjetju pojavljajo v različnih oblikah in neprestano krožijo Podjetja ne morejo opravljati svoje dejavnosti brez zalog ker so lendashte nujno potrebne in predstavljajo raquoblažileclaquo med ponudbo in povpraševanjem po proizvodih rezervnih delih materialih itd Istočasno pa zaloge predstavljajo za podjetje vezan velik del premoženja ki bi ga lahko podjetje vložilo oziroma namenilo v donosnejše naložbe Namen diplomske naloge je zato preučiti vpliv upravljanja zalog na poslovanje podjetja Podjetje Unicommere doo se je skozi pretekla leta poslovanja srečevalo s problemi vodenja financiranja analiziranja in spremljanja zalog Tako je želja za obstoj na trgu in prizadevanje za doseganje čim večjega tržnega deleža glede na tržne razmere in vse večjo konkurenco vodilo podjetje k učinkovitemu ravnanju in upravljanju z zalogami Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino katerega poslovanje brez zalog ne bi bilo možno Vedno bolj jasno je da bodo v trgovski panogi (zunanji in notranji trgovini) preživela le podjetja ki so najuspešnejša ker se bodo znala boriti proti tuji in hkrati domači konkurenci Diplomsko delo sem razdelila na sedem poglavij V prvem uvodnem poglavju sem opredelila področje problema raziskave cilje in namen diplomske naloge V drugem delu diplomskega dela sem predstavila pomen zalog njihovo delitev glede na povpraševanje in normative zalog ter vzroke nastanka Prikazala sem še ABC analizo ki deli zaloge na manj pomembne od pomembnega Finančni vidik upravljanja zalog sem pojasnila v tretjem poglavju z delitvijo stroškov ki nastanejo pri poslovanju z zalogami in viri financiranja Obrazložila pa sem tudi vire financiranja zalog s poudarkom blagovnega in revolving kredita Nadaljevala sem v četrtem poglavju z opisom zalog kot elementom medprodajnih aktivnosti V sklopu tega poglavja sem te elemente razdelila na optimalno količino naročila koeficient obračanja in določanje obsega zalog ki sem ga prikazala z različnimi grafi in enačbami V zadnjem poglavju pred sklepom in povzetkom sem poskusila prikazati teorijo v praksi na primeru podjetja Unicommerce doo Najprej sem predstavila podjetje z njegovim zgodovinskim razvojem nato opisala delitev zalog v podjetju glede na pojavne oblike in blagovne znamke opredelila vodenje in spremljanje zalog pojasnila stroške ki jih povzročajo zaloge opisala in izračunala elemente medprodajnih aktivnosti zalog na primerih proizvodov in prikazala financiranje zalog z blagovnim revolving in kratkoročnim kreditom Na koncu sem s pomočjo kazalnikov analizirala zaloge v primerjavi z gibljivimi in celotnimi sredstvi

5

1 UVOD 11 Opredelitev področja in opis problema ki je predmet raziskave Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo in vežejo velika finančna sredstva Zaloge lahko definiramo kot določeno količino blaga ki je odložena na določeno mesto v podjetju ali izven podjetja Imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje zalog v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Vsako podjetje mora zmanjšati zaloge oziroma oblikovati takšno raven zalog ki omogoča nemoteno poslovanje povzroča minimalne stroške in porabo čim krajšega časa da se obrnejo ter preoblikujejo v finančna sredstva ki so potrebna za nov krog procesa poslovanja Vodenje vzdrževanje kontroliranje transportiranje financiranje zalog in drugo povzroča slehernemu podjetju določene stroške ki jih je možno racionalizirati s strokovnim pristopom Takšno upravljanje in analiziranje zalog vodi k večji rentabilnosti in gospodarjenju podjetja ki se izkaže v boljšem poslovnem izidu Z uporabo ustreznih kazalnikov izvedemo izračune ki nam dajejo informacije in podatke o možnih vzvodih zmanjšanja ali povečanja določenih postavk ki vplivajo na stroške zalog in tako posredno na celotne stroške podjetja Kateri oziroma kakšen vir financiranja za zaloge naj uporabi podjetje je odvisno od številnih dejavnikov (velikosti povpraševanja po proizvodu razmerja na nabavnem trgu proizvodnih zmogljivosti ugodnosti in fleksibilnosti vira financiranja plačilne sposobnosti podjetja vrste zalog tečajne valute itd) kajti večji kot je delež zalog večji so stroški financiranja Zato učinkovito upravljanje in financiranje zalog ki predstavlja zahtevno nalogo v vsakem podjetju pripomore k večji uspešnosti poslovanja podjetja 12 Namen cilji in osnovne trditve Velik del finančnih sredstev je vezan na zaloge zato morajo podjetja zagotoviti takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki bo zadovoljil povpraševanje kupcev ob minimalnem investiranju v zaloge Zato je upravljanje zalog ena izmed najpomembnejših funkcij v podjetju Namen Namen diplomskega dela je bil podrobneje se seznaniti z značilnostmi in upravljanjem zalog prikazati stroške ki jih povzročajo zaloge in opredeliti njihovo financiranje V teoretičnem delu smo predstavili opredelitve in pomen zalog zaloge kot element medprodajnih aktivnosti in finančni vidik upravljanja zalog medtem ko smo v praktičnem delu opredelili primer vodenja zalog v podjetju Unicommerce doo

6

Cilji diplomskega dela so

- opredeliti pomen in značilnosti zalog za podjetje - prikazati možne delitve in vrste zalog ki nastanejo v podjetju - opredeliti vzroke za nastanek zalog - podati učinkovitost analize in nadzora zalog - iz teoretičnega vidika smo poskušali opredeliti zaloge kot element medprodajnih

aktivnosti in jih nato praktično prikazati na primeru podjetja Unicommerce doo - preučiti stroške zalog in njihovo financiranje - analizirati velikost vezanih sredstev podjetja - prikazati pomembnost vodenja in upravljanj zalog v izbranem podjetju

Osnovne trditve diplomskega dela so da so zaloge neobhodno potrebne za izvajanje neprekinjenega in uspešnega delovanja poslovnega procesa V zalogah so vezana finančna sredstva podjetja ki povzročajo velike stroške in vplivajo na poslovni izid podjetja Zato morajo podjetja uvesti takšen sistem vodenja in upravljanja zalog ki bo oblikoval zaloge na takšni ravni kjer bodo povzročale najnižje stroške vendar ne bodo omejevale proizvodnjo oziroma prodajo 13 Predpostavke in omejitve raziskave Osnovna spoznanja o zalogah bodo temeljila na ugotovitvah iz znanstvene in strokovne literature praktične ugotovitve pa iz aktualnosti pridobljenih podatkov podjetja Unicommerce doo Predpostavljamo da lahko teoretična znanja o učinkovitem upravljanju in vodenju zalog ki vplivajo na znižanje stroškov v podjetju smotrno uporabimo tudi v praksi kar bomo poskušali pokazati v diplomskem delu Prva omejitev pri pisanju diplomskega dela je da bomo prikazali financiranje upravljanje in stroške zalog na primeru prodajnega podjetja Unicommerce doo medtem ko je druga omejitev da verjetno ne bomo mogli pridobiti vseh podatkov ker so del poslovne skrivnosti 14 Predvidene raziskovalne metode Diplomsko delo predstavlja poslovno raziskavo saj smo obravnavali poslovanje podjetij s poudarkom na finančnih vidikih upravljana zalog Zbiranje informacij je potekalo s študiranjem aktualne literature na tematiko diplomskega dela kamor spadajo knjige in drugi viri tako domačih kot tujih avtorjev ki jih smo uporabili pri pisanju teoretičnega dela Praktični del vsebuje ažurne podatke in informacije iz podjetja Unicommerce doo

7

V diplomskem delu gre za deskriptivno analitični pristop v okviru katerega smo uporabljali naslednje metode Deskriptivni pristop

bull metoda deskripcije s katero smo opisovali teorijo določena dejstva procese ter njihovo medsebojno povezavo

bull metoda kompilacije s katero smo povezovali stališča spoznanja in sklepe drugih avtorjev

bull metodo klasifikacije s katero smo prikazovali zaloge kot element medprodajnih aktivnosti

Analitični pristop

bull metoda sinteze (razčlenjevali smo ugotovitve iz teorije in prakse) in bull metoda analize (teoretične poglede in ugotovitve smo logično povezali s spoznanji iz

prakse)

8

2 OPREDELITEV IN POMEN ZALOG 21 Pojem zalog in njihove značilnosti Zaloge so definirane kot sredstva ki se pojavljajo in so nujno potrebna v proizvodnem procesu v različnih oblikah od vhodnih materialov polizdelkov do končnih izdelkov Opredelimo jih lahko kot količino blaga odloženega v skladišču podjetja Skladišče katerega element so zaloge je zelo pomembno področje gospodarjenje v vsaki organizaciji Je neke vrste blažilec v materialnih tokovih ki zagotavlja možnost za njihov normalni potek S tem omogoča v materialnih tokovih ustrezno delovanje številnih drugih funkcij predvsem nabave proizvodnje in prodaje saj zagotavlja njihovo nemoteno oskrbo ob planiranem času Skladiščenje kot funkcija in njegova glavna naloga vzdrževanje zalog pa povzroča tudi občutne stroške Podjetja imajo investiran pomemben del vseh sredstev v zaloge (Kaltnekar 1993 245) Zato zaloge predstavljajo tako v trgovskem kot proizvodnem podjetju vložen oziroma vezan velik del svojih finančnih sredstev Tako povzročajo na eni strani stroške na drugi strani pa omogočajo neprekinjen in nemoten proces proizvodnje ter prodaje Zaloge omogočajo ločitev posameznih faz v procesu nabave proizvodnje in distribucije Z vidika mesta v transformacijskem procesu ločimo zaloge vhodnih materialov zaloge nedokončane proizvodnje in zaloge dokončane proizvodnje Zaloge vhodnih materialov ločujejo proizvajalce od njihovih dobaviteljev zaloge nedokončane proizvodnje ločujejo posamezne faze v proizvodnem procesu zaloge dokončane proizvodnje pa ločujejo proizvajalce od kupcev (Rusjan 1999 133) Ljubičič (2000 347) pravi da je pomen zalog v proizvodnem procesu večplasten

bull Zaloge so blažilec (amortizer) nihanja porabe materiala sestavnih delov in gradnikov v proizvodnji povpraševanja na trgih po gotovih izdelkih in s tem zagotavljajo kontinuiteto

proizvodnje bull Kompenzirajo napake zaradi

neprimernih metod planiranja netočnih podatkov o stanju odklona dobavljenih količin odklona dobavnih rokov

bull Imajo ekonomične učinke sezonski nakup blaga ko je poceni in poraba takrat ko je drago popusti pri nakupu večjih količin blaga

bull Lahko služijo pripravi blaga za uporabo oziroma prodajo

Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe

9

Politika zalog mora biti povezana s politikami ostalih funkcij v podjetju Cilji politike zalog se morajo usklajevati s cilji prodaje proizvodnje in financ Vsi cilji teh funkcij pa se morajo prilagoditi ciljem celotne organizacije Povezave med funkcijami v podjetju pomagajo pri odločitvah kakšne zaloge naročiti koliko zalog naročiti kdaj jih bomo potrebovali kdaj naročiti material za proizvodnjo kako in kje jih skladiščiti in nato prodati (Forgaty in drugi 1991 157) 22 Vrste zalog

221 Zaloge glede na pojavne oblike

Zaloge se v podjetju nahajajo v različnih oblikah zato ji lahko klasificiramo po vrstah proizvodov v pet skupin

bull Zaloge materialov in surovin

Med zaloge surovin in materiala uvrščamo tudi embalažo drobni inventar gorivo in mazivo ter avtomobilske gume Surovine razumemo kot tiste stvari ki so pridobljene iz narave ter nastopijo v proizvodnem ciklusu v nepredelanem ali neznatno predelanem stanju Material pa so že rezultat obdelane predelane in dodelane stvari ki jo razumemo kot nabavljen osnovni in pomožni material (Kavčič 2000 288) Zaloge materiala in surovin so z vidika stopnje likvidnosti manj likvidna oblika premoženja zato lahko nepravilno vodenje teh zalog močno vpliva na likvidnost podjetja Pravilno oblikovanje zalog materiala in surovim lahko omogoči dobro izkoriščanje zmogljivosti in nemoteno odvijanje proizvodnega procesa ki se posredno preko prodajne aktivnosti izkazuje kot pozitiven finančni izid kar pa vpliva na povečanje premoženja podjetja Te zaloge pa ustvarjajo tudi stroške vzdrževanja (stroški financiranja stroški skladiščenja in stroški zavarovanja) ki vplivajo negativno in zmanjšujejo finančni izid poslovanja

bull Zaloge rezervnih delov materialov za vzdrževanje in drobnega inventarja Gre za materiale večinoma polproizvode ki jih organizacija uporablja za vzdrževanje operativne sposobnosti tehnologije Ti deli torej niso neposredno vgrajeni v nov proizvod pač pa omogočajo njegovo proizvodnjo Nekateri deli opreme se hitreje obrabijo kot drugi in jih je treba zamenjati V to skupino navadno štejemo tudi droben inventar kamor sodijo materiali in proizvodi ki se porabijo v roku enega leta in katerih je vrednost majhna (Kavčič 2000 288)

bull Zaloge nedokončane proizvodnje

Zaloge nedokončane proizvodnje uvrščamo v nelikvidno obliko sredstev ki imajo v primerjavi z zalogami surovin in materiala višjo stopnjo likvidnosti kar se izraža v potrebnem času preoblikovanja v denarno obliko oziroma drugače rečeno jih je lažje prodati

V to skupino zalog uvrščamo materiale dele polizdelke predmete dela itd na katerih je bila predhodno opravljena določena faza proizvodnega procesa in so pripravljeni na naslednjo operacijo Njihova funkcija je zagotavljanje delovanja posamezne delavne postaje neodvisno od delovanja predhodne postaje

10

Na obseg zalog nedokončane proizvodnje vpliva dolžina proizvodnega procesa (potreben daljši čas proizvodnega ciklusa ustvarja večje zaloge in obratno) stopnja izkoriščenosti zmogljivosti (povečana stopnja izkoriščenosti zmogljivosti povzroča sorazmerno povečanje zalog ki posledično vplivajo na njihovo povečano financiranja in likvidnost podjetja) in višina stroškov proizvodnje (povečanje stročkov ima za posledico povečanje zalog nedokončane proizvodnje)( Kavčič 2000 289)

bull Zaloge gotovih izdelkov Zaloge gotovih izdelkov so nelikvidna oblika sredstev vendar v primerjavi z zalogami material in surovin ter z zalogami nedokončane proizvodnje imajo višjo stopnjo likvidnosti nižjo pa od osnovnih sredstev ki so najbližje denarni obliki premoženja V podjetju večje količine zalog gotovih izdelkov lahko zaradi stroškov vzdrževanja povzročijo negativne učinke na plačilno sposobnost in rentabilnosti kar vpliva na zmanjšanje finančnega izida Istočasno pa se lahko dosega s prodajo gotovih izdelkov pozitiven finančni izid in se tako povečuje premoženje podjetja Na obseg zalog gotovih izdelkov vplivata proizvodnja in prodaja Proizvajamo lahko na zalogo ali po naročilu proizvodnja je lahko serijska množična ali individualna Pri individualni proizvodnji po naročilu zalog tako rekoč ni ker naročnik blago takoj prevzame ko je izdelano Pri množični ali serijski proizvodnji kupec ni znan in zato blago počaka da se kupec pojavi kar povzroča zaloge Pri tem je pomembno kako poteka prodaja oziroma kakšne so možnosti za prodajo Ugodne možnosti za prodajo ki se kažejo v tem da je veliko povpraševanje po blagu da so cene visoke in da imamo krog rednih odjemalcev ter v drugih dejavnikih so vzrok da so zaloge gotovih izdelkov minimalne K temu prispeva kakovost blaga Dobro blago se prodaja hitreje kot slabo in ga je manj na zalogi (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 214) Pri zalogah gotovih izdelkov je zelo pomembno ugotoviti kolikšno količino teh izdelkov imeti na zalogi kateri izdelki so to in kakšna je relacija med njimi saj podjetja če ne bi imela gotovih izdelkov ne bi imela kaj prodajati in bi bil njihov obstoj nerazumljiv

bull Zaloge trgovskega blaga Predstavlja gibljiva sredstva ki jih nabavimo za nadaljnjo prodajo Zaloga trgovskega blaga je po vsebini sicer blizu zalogi materiala vendar blago nabavimo zato da ga bomo prodali material pa za to da ga bomo preoblikovali Zaloga trgovskega blaga zajema trgovsko blago v skladišču in v poslovnih enotah trgovsko blago na poti do kupca dokler ga le-ta prevzame in trgovsko blago na poti do dobavitelja če ga je kupec pri njem že prevzel (Mayr 2003 57)

11

222 Zaloge glede na povpraševanje 1

Pri planiranju zalog moramo ločiti zaloge povezane z neodvisnim povpraševanjem in zaloge z odvisnim povpraševanjem S pokrivanjem neodvisnega povpraševanja pokrivamo povpraševanje izven podjetja s pokrivanjem odvisnega povpraševanja pa pokrivamo potrebe znotraj podjetja Neodvisno povpraševanje Neodvisno povpraševanje je povpraševanje po dokončnih proizvodih s strani subjektov izven podjetja je torej pod vplivom dejavnikov trga in zunaj kontrole proizvodnje Ker to povpraševanje določajo subjekti izven podjetja tega povpraševanja ni mogoče točno določiti temveč ga moramo predvidevati Med zaloge povezane z neodvisnim povpraševanjem spadajo zaloge dokončne proizvodnje in rezervni deli pa tudi komponente ki se predajo na trgu Pri podjetjih ki proizvajajo na zalogo so zaloge povezane z neodvisnim povpraševanjem zato namenjene predvsem zaščiti pred negotovostjo Ker podjetja ne morejo točno predvidevati kdaj bo prišlo do prodaje proizvodov morajo imeti stalno zalogo dokončanih proizvodov Poleg tega imajo podjetja pogosto tudi tako imenovano varnostno zalogo ki služi v primeru če bi bilo dejansko povpraševanje večje od predvidenega Odvisno povpraševanje Odvisno povpraševanje je povpraševanje po materialih sestavnih delih sklopih in podobno Odvisno povpraševanje je direktno povezano s povpraševanjem po dokončnih proizvodih to je z neodvisnim povpraševanjem Povpraševanje po posameznih materialih zato lahko izračunamo na podlagi povpraševanja po dokončnih proizvodih Pri tem povpraševanju torej ni negotovosti ko je enkrat določeno kakšna naj bi bila proizvodnja za pokrivanje neodvisnega povpraševanja SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA Neodvisno povpraševanje Odvisno povpraševanje

Vir (Rusjan 1999 136)

1 Povzeto po Rusjan (1999 135-137)

12

Neodvisno povpraševanje imata zaradi svoje narave zelo različni krivulji gibanja Gibanje neodvisnega povpraševanja določajo trendi sezonska nihanja ciklična gibanja in slučajnostni vplivi ki so rezultat delovanja trga Gibanje odvisnega povpraševanja pa je nezvezno stolpičasto Povpraševanje po določenem materialu obstaja občasno in sicer takrat ko se material uporablja za proizvodnjo sestavnega dela ali dokončanega proizvoda ko pa proizvodnja določenega proizvoda ne poteka tudi povpraševanje po tem materialu ni Načelo ugotavljanja potreb po surovinah sestavnih delih materialu itd se uporablja pri odvisnem povpraševanju zaradi proizvodnje dokončnih izdelkov in ne zaradi tega ker so zaloge zmanjšale pod določeno točko Medtem ko se pri neodvisnem povpraševanju uporablja načelo nadomeščanja ki se izvaja z izdajanjem naročila za dopolnitev stare zaloge (Rusjan 1999 137)

223 Zaloge glede na normative in računske količine

Zaloge lahko delimo glede na normative in računske količine ki jih v praksi in teoriji uporabljamo za kontrolo zalog Ti normativi in računske količine nam služijo kot pomoč za sprejemanje odločitev kdaj in koliko naročiti Zaloge ki jih smatramo kot normative so

varnostna zaloga signalna zaloga in maksimalna zaloga

Kaltnekar (1985 254) navaja kot posebne računske količine ki služijo tudi kontroli zalog in včasih določanju normativov To so sledeče

povprečna zaloga aktivna zaloga povprečna aktivna zaloga in optimalno naročilna zaloga

Varnostna zaloga se v podjetju oblikuje zaradi negotovosti ki se lahko pojavi na strani povpraševanja dobave in proizvodnje Njena velikost je odvisna od ocene potrebnega časa za nujno dobavo potrebnih količin V normalnih okoliščinah se varnostna zaloga ne uporablja zato ni smotrno da je velika kajti povzroča večanje stroškov vzdrževanja Predstavlja torej neko rezervo ki jo smemo potrošiti le pod posebnimi pogoji Signalna zaloga (nepravilno jo v praksi imenujejo tudi minimalna zaloga) je tista višina zaloge pri kateri je potrebo sprožiti postopek za nabavo Treba jo je določiti tako da bo nova količina materiala prispela prav takrat ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Torej mora biti enaka porabi v dobavnem času oziroma za toliko višja od varnostne zaloge (Kaltnekar 1983 259) Maksimalna zaloga je največja zaloga do katere je še gospodarno uskladiščevati material Te omejitve ne smejo prekoračiti ker bi to povečalo skladiščne stroške otežilo delo in zmanjšalo preglednost v skladiščih Prekoračitev maksimalne zaloge v izjemnih razmerah (npr pričakovano zvišanje cen posebni popusti in podobno) je možna po posebnem postopku (Potočnik 2002 248-249)

13

Aktivna zaloga je tisti del zaloge ki se stalno spreminja torej dinamičen del zalog v nasprotju z varnostnimi zalogami ki so v bistvu statične Povprečna aktivna zaloga je torej enaka polovici razlike med maksimalno in varnostno zalogo ali ndash kar je isto ndash polovici naročilne količine (Kaltnekar 1993 279) Povprečno zalogo izrazimo kot ponderirano povprečje med različnimi višinami zalog v določenem obdobju Najpogosteje jo lahko izračunamo kot aritmetično sredino med najnižjo in najvišjo zalogo torej med varnostno in maksimalno zalogo Uporabljamo jo predvsem pri ugotavljanju koeficienta obračanja in kontroli skladiščnih stroškov Optimalna naročilna zaloga je tista višina naročene zaloge ko ima podjetje minimalne skupne stroške naročanja in skladiščenja

224 Nekurantne zaloge

Poseben problem skoraj vsakega podjetja je nekurantna zaloga To je zaloga materiala ki ga ne potrebujemo in ga v prihodnosti tudi ne bomo potrebovali Ta zaloga le redko nastane zaradi objektivnih razlogov največkrat je posledica nepravilnih odločitev v nabavnem oddelku Ko ugotovimo da je zaloga nekega materiala nekurantna se pojavi vprašanje kaj z njo storiti Material ima še vedno določeno vrednost zato ga je škoda enostavno uničiti Vse kar zanj morebiti iztržimo predstavlja izreden prihodek Zato moramo ves nekurantni material prodati seveda po najvišji možni ceni ki ga zanj lahko iztržimo Če ga ne moremo prodati je še vedno bolje da ravnamo z njim kot z odpadnimi surovinami za recikliranje Na ta način bomo zapustili skladiščni prostor s tem materialom pa ne bomo imeli več stroškov nadaljnjega skladiščenja Zato je smiselno da pri vsaki inventuri izvedemo poseben pregled vseh vrst materiala za katere v preteklem obračunskem obdobju ni bilo spremembe stanja Za ta material moramo ugotoviti ali ga bomo mogoče še uporabili ali pa dejansko predstavlja nekurantno zalogo (Potočnik 2002 250)

14

23 Vzroki za nastanek zalog Zaloge ki so nujno potrebne nastanejo v vsakem podjetju vendar je njihova vloga v različnih dejavnostih in različnih okoliščinah različna Povzročajo na eni strani neprekinjen tok operacij na drugi strani pa stroške To sta glavna vzroka zakaj pride do konfliktnosti ciljev med različnimi službami v podjetju Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Vzroke za nastanek zalog v organizaciji je možno razdeliti glede na posledice ki jih povzročajo Zaradi ugodnih ekonomski učinkov

bull Zmanjševanje fiksnih stroškov na dobavno enoto To so stroški ki se zmanjšajo na enoto če se število enot poveča npr stroški transporta in administracije

bull Neodvisnost delovanja posameznih strojev ki delujejo v medsebojnem zaporedju in predmet dela poteka od ene delavne postaje do druge na vsaki pa se preoblikovalni proces nadaljuje in če na določeni postaji ni zalog mora naslednji stroj čakati da predhodni zaključi svojo operacijo V primeru da se pokvari stroj na začetku linije se ustavi cela linija Če pa pri vsaki postaji obstoji zaloga nedokončanih proizvodov ki so že prešle predhodne faze procesa operacij pa je postaja neodvisna kar pomeni da lahko nadaljuje z delom dokler traja zaloga nedokončane proizvodnje

bull Stalno enaka raven proizvodnje Povpraševanje po posameznih proizvodih je sezonsko ali pa niha v daljših časovnih intervalih Če bi prilagajali obseg proizvodnje glede na nihanje povpraševanja bi to povzročilo stroške in težave pri usposabljanju in pridobivanju delavcev ter tehnologije Zaradi tega podjetja organizirajo dokaj stalno raven proizvodnje ki pokrije vso povpraševanje v daljšem časovnem obdobju V krajših časovnih obdobjih delajo na zalogo kadar je povpraševanje manjše in prodajajo iz zalog kadar je povpraševanje večje od trenutne proizvodnje Zaloge tako amortizirajo fluktuacijo v povpraševanju če je vzdrževanje zalog cenejše kot prilagajanje proizvodnje

bull Izkoristek ugodnih menjalnih razmerij med valutami različnih dežel Zaradi devalvacije posamezne valute je ugodneje nabaviti večje količine materialov za nadaljnjo proizvodnjo

15

Zaradi hitrih reakcij na zahteve uporabnikov

bull Nepričakovano povečanje povpraševanja To navadno velja za končne proizvode Organizacije jih imajo na zalogi da bi lahko hitreje ustregle uporabnikom kot bi storili konkurenti Na zalogi jih imajo včasih celo po regionalnih skladiščih kar tudi zmanjša reakcijski čas

bull Količinski popust Če uporabnik kupi veliko količino hkrati navadno dobi poseben popust vendar mora imeti proizvajalec na zalogi dovolj velike količine proizvodov

Zaradi zmanjšanja tveganja

bull Negotovost v dobavnem sistemu Dobave potrebnih materialov niso dostavljene v dogovorjenem času zaradi oddaljenosti virov stavke delavcev nesreče itd zato zaloge pripomorejo prebroditi takšne težave

bull Nepričakovane okvare v proizvodnji se kažejo v okvari posameznih strojev Zato da lahko nadaljuje drugi stroj z delom so potrebne zaloge nedokončane proizvodnje in surovin

bull Razstavljanje proizvodov Proizvajalci morajo imeti proizvode pogosto razstavljene da si jih lahko kupci ogledajo in jih preizkušajo Takšni proizvodi niso več pogosto primerni za prodajo ali pa jih prodajo po nižji ceni

Zaradi špekulativnih namenov

bull Gre za zaščito pred predvidenimi neugodnimi dogodki ali za izkoriščanje predvidenih domnevnih ugodnih dogodkov Na primer podjetje predvideva da bo v državi prišlo do nove obdavčitve zvišanja ravni cen vojne itd

Organizacija ne more poslovati brez zalog katere so iz finančnega vidika drage zato je njihov cilj jih minimizirati oziroma izločiti nepotrebne zaloge ki vežejo samo sredstva in ne prispevajo k uspešnosti poslovanja organizacije 2 Glavni namen zalog je da opravljajo funkcijo blažilca med ponudbo in povpraševanjem To je varnostna blazina za zagotovitev neprekinjenega toka operacij Zaloge so lahko surovine polizdelki končni izdelki ali rezervni deli Količina zalog ima zelo velik učinek na delovanje podjetja (Waters 2003 13)

2 Povzeto po Kavčič (2000 287-288)

16

24 Spremljanje zalog

241 Analiza zalog

Sredstva delimo glede na čas udeležbe v poslovnem procesu na stalna in gibljiva sredstva Gibljiva sredstva pa se delijo na obratna sredstva in kratkoročne finančne naložbe Zaloge ki so element preučevanja diplomskega dela pa uvrščamo med gibljiva sredstva (obratna sredstva) poleg terjatev denarja in aktivne časovne razmejitve Tako v teoriji kot v praksi uporabljamo določene kazalnike ki nam dajejo podatke o strukturi stanja oziroma deleža gibljivih sredstev in tako tudi zalog ki se nahajajo ali jih potrebujemo v podjetju da proces poslovanja poteka kar se da optimalno in pri tem ne povzroča prekinitve prodajnega ali proizvodnega procesa Kazalniki za izračune deležev obratnih sredstev in zalog

Delež gibljivih sredstev v celotnih sredstvih gibljiva sredstva 100 kazalnik = (1) celotna sredstva

Delež obratnih sredstev v gibljivih sredstvih

obratna sredstva 100 kazalnik = (2) gibljiva sredstva

Naložba v zaloge trgovskega blaga

nabavna vrednost trgovskega blaga kazalnik = (3) koeficient obračanja Rezultat pove za koliko mesecev zadošča zaloga Ta rezultat primerjamo s potrebnim časom za nabavo novih zalog (Koletnik 1997 220)

17

Rebernik in Repovž (2000 115) navajata dva kazalnika za gospodarjenje zalog

Delež zalog v sredstvih zaloge (stanje) 100

kazalnik = (4) gibljiva sredstva

Delež zalog v prodaji Zaloge (povprečje) 100 kazalnik = (5) Letna prodaja Mayr (2003 59-61) navaja sledeče kazalnike kot pomembne za analiziranje in spremljanje zalog v podjetju

Potrebna zaloga Stanje zaloge dane vrste kazalnik = (6) Povprečna mesečna poraba materiala dane zaloge

Koeficient obračanja zalog letna poraba zalog kazalnik = (7)

Povprečna zaloga

Vezava v dnevih trajanje obdobja (365) kazalnik = (8) koeficient obračanja

18

242 ABC analiza

V podjetjih se pojavi v njihovem poslovnem procesu veliko raznolikih vrst materialnih postavk - zalog ki pa niso stroškovno oziroma vrednostno enako pomembne Zato lahko materialne postavke klasificiramo v tri skupine (A B in C) in tako ločimo bistveno od nebistvenega Pri gospodarjenju z zalogami se srečujemo z izredno velikim številom dogodkov sprejemamo številne odločitve ki sprožijo mnogo različnih akcij predvsem pa imamo opravka z izredno velikim številom različnih vrst materiala in proizvodov Vse to pa zahteva velik obseg dela povzroča pa tudi nepreglednost nad celotnim dogajanjem Precizno spremljanje vsega poslovanja in analiziranja vseh teh dogodkov bi povzročilo tudi visoke stroške prav gotovo nesorazmerno z učinki ki jih od teh analiz lahko pričakujemo ABC analiza temelji na Paretovem načelu in pravi da je v celotnem ravnanju zalog le nekaj artiklov kritičnih veliko pa s stališča vrednosti ter planiranja zalog in proizvodnje nepomembnih (Kaltnekar 1993 125) SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG Procent vrednosti postavk v zalogi C 5-10 100 B 20-25 80 60 70-80 A 40 20 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 A B C 5-10 20-30 60-70

postavk v zalog Vir Ljubič (2000 355)

19

Završnik (2000 70) pravi da ABC analiza opredeljuje kolikšno število postavk v zalogah predstavlja večino vrednosti zalog Postavke z najvišjo vrednostjo klasificiramo v razred A ostale pa porazdelimo v razred B in C TABELA 1 POSTAVKE ZALOG

razred Količina postavk Skupna vrednost A 10 75 B 15 15 C 75 10

Vir (Završnik 2000 72) Pri tej metodi razdelimo materiale v tri skupine (Kaltnekar 1993 128)

Skupina A ndash majhno število različnih vrst materialov ki so bistvenega pomena Skupina B ndash srednjo število različnih materialov ki so srednjega pomena Skupina C ndash veliko število različnih materialov ki so majhnega pomena

Prisotnost artiklov določenemu razredu je lahko ključ za določanje metod naročanja za posamezne artikle (Heizer 1990 565) Z analizo zalog ABC po artiklih so vsi materiali komponente in izdelki razporejeni v tri razrede A B in C Kriterij za razporeditev je za vse enak in temelji na eni od vrednosti

stroškovne vrednosti izdaj ali prodajne vrednosti izdaj ter vrednosti pokritij izdaj ali povprečno letno izdane količine

Pri določanju optimalnih zalog je treba zbrati in obdelati veliko število podatkov Dostikrat bi bili stroški za zbiranje in preučevanje vseh podatkov preveliki zato je smotrno da se posvetimo predvsem postavkam iz razreda A in (B) za katere pa uporabimo natančnejše metode za izračun in nadzor količin Za te postavke moramo redno preverjati nabavne količine in varnostne zaloge (Završnik 2000 71) ABC analiza zalog temelji na Paretovem načelu in pravi da je v celotnem ravnanju zalog le nekaj artiklov kritičnih veliko pa s stališča vrednosti ter planiranja zalog in prodaje nepomembnih

20

3 FINANČNI VIDIK UPRAVLJANJA ZALOG 31 Stroški zalog Kot vsa gibljiva sredstva tudi zaloge povzročajo določene stroške ki jih je možno obravnavati iz dveh vidikov

bull stroški naraščanja ali padanja glede na obseg zalog bull stroške ki jih je možno razdeliti v tri skupine (stroški vzdrževanja

stroški naročanja in stroški ker materiala ni na zalogi)

311 Stroški ki naraščajo ali padajo glede na obseg zalog

Stroški ki naraščajo z obsegom zalog 1 Stroški investiranega kapitala Podjetje mora zaloge financirati Financiranje zalog

povzroča bodisi stroške obresti v primeru ko so zaloge financirane s tujimi viri bodisi oportunitetne stroške v primeru financiranja zalog z lastnimi sredstvi

2 Stroški skladiščenja Sem spadajo stroški povezani s prostorom ki ga zavzamejo zaloge kot so amortizacija skladiščne zgradbe stroški vzdrževanja skladišča stroški ogrevanja hlajenja prezračevanja razsvetljave čiščenja

3 Davek na premoženje in stroške zavarovanja premoženja Zaloge predstavljajo del

premoženja podjetja tako da podjetja v primeru obdavčitve premoženja plačujejo tudi davek na vrednost zalog Plačilo zavarovalne premije je poleg rizičnosti odvisno tudi od vrednosti zavarovanega premoženja (Rusjan 1999 137)

Stroški ki padajo s povečanjem obsega zalog

1 Stroški naročanja Vsako naročilo materialov pri zunanjih dobaviteljih je povezano z določenimi stroški To so predvsem materialni stroški in stroški osebnih dohodkov povezani z zbiranjem in ocenjevanjem ponudb s posredovanjem naročil sprejemanjem pošiljk Pri nabavi nastajajo transportni stroški pri katerih tudi prihaja do ekonomij obsega

2 Stroški priprave opreme Vsakokrat ko začnemo na določeni opremi s proizvodnjo

nekega drugega proizvoda iz proizvodnega asortimana podjetja nastanejo določeni stroški priprave opreme Med te stroške tako štejemo pripravo proizvodne dokumentacije za določeno proizvodno serijo Sem uvrščamo tudi stroške zamenjave orodij vsaj v času menjave orodij stroj stoji poleg tega pa so z menjavo orodij povezani tudi stroški delavcev ki izvajajo menjavo Pri pripravi opreme je pogosto potrebna poskusna proizvodnja ki povzroča stroške slabih proizvodov dokler ni oprema dokončno pripravljena

3 Stroški enote v zalogi Večje količine naročila omogočajo doseganje količinskih

popustov kar ima za posledico nižje stroške na enoto naročenega materiala Večje količine naročila imajo kot že naročeno za posledico večje zaloge

21

4 Stroški zaradi izčrpanja zalog Med te stroške uvrščamo predvsem dve skupini stroškov

bull Stroški povezani s prekinitvami proizvodnje ker v določenem času ni na voljo

potrebnih vhodnih materialov ali zalog nedokončane proizvodnje Prekinitev proizvodnje bo manj ob višjih ravneh zalog vhodnih materialov in zalog nedokončane proizvodnje

bull Stroški povezani s slabšanjem imidža pri kupcih ali z izgubljenimi prodajami Podjetja imajo zaloge dokončnih proizvodov za pokrivanje povpraševanja kupcev V primeru ko podjetje nima dokončanih proizvodov na zalogi do takrat ko jih kupec želi kupiti se lahko kupec odloči za nabavo blaga pri drugem proizvajalcu oziroma prodajalcu Poleg tega lahko podjetje zaradi tega tudi trajno izgubi kupce vendar je te stroške zelo težko oceniti Tudi če kupec pristane na odlog in torej blago kupi kasneje nastane določen oportunitetni strošek zaradi kasnejšega preliva denarnih sredstev (Rusjan 1999 138-139)

312 Stroški vzdrževanja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja

Stroški vzdrževanja So vsi stroški ki nastanejo pri hranjenju in vzdrževanju določene količine zalog za določeno časovno obdobje Ponavadi so proporcionalni s količino blaga v zalogi K njim spadajo stroški skladiščenja stroški vezanega kapitala v zalogah stroški oskrbovanja zalog in stroški tveganja

a Stroški skladiščenja predstavljajo pomemben delež celotnih stroškov zalog Eden od ciljev skladiščne službe je zniževanje stroškov skladiščenja Med njih štejemo stroške skladiščnega prostora (stroški ki se nanašajo na prostor vzdrževanje prostora ogrevanje hlajenje prezračevanje čiščenje in razsvetljavo) plače zaposlenih v skladiščih in stroške povezane s skladiščno opremo (Brigham 2002 717)

b Stroški vezanega kapitala v zalogah so velik del skupnih stroškov zalog Če je cena

kapitala visoka lahko ti stroški znašajo do 80 skupnih stroškov vzdrževanja zalog

Kavčič (2000 290) v to skupino šteje tudi oportunitetni strošek torej izgubo zaradi investiranja v zaloge ne pa v kakšno finančno bolj donosno aktivnost Opotunitetni stroški so navadno visoki 10 - 25 vrednosti zalog

c Stroški oskrbovanja zalog štejemo stroške zavarovanja in plačilnih davkov za zaloge

ki so v sorazmerju z velikostjo zaloge

d Stroški tveganja obsegajo stroške ki nastanejo zaradi značilnih lastnosti blaga (npr izguba teže pokvarljivost blaga hellip) poškodb blaga izgub zaradi sprememb v designu ali zaradi padca povpraševanja (Rushton 2000 181)

22

Stroški naročanja Vključujejo vse stroške ki nastanejo ob naročilu blaga Sem spadajo stroški obrazcev stroški fotokopij telefonskih pogovorov in stroški dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Ti stroški so odvisni od številnih nabav v načrtovanem obdobju in stroškov ki nastanejo pri nabavi So neodvisni od nabavljene količine (Bastič 1999 10) Stroški naročanja ki so fiksni ne glede na obseg naročila Večje število artiklov posameznemu naročilu prinaša nižje stroške naročanja na posamezni artikel saj se fiksni stroški sorazmerno razdelijo na posamezen artikel Velikost teh stroškov je odvisna od števila naročil v posameznem časovnem obdobju (Brigham 2002 717) Ker pa podjetja naročajo potrebne materiale znotraj in zunaj organizacije je potrebno razlikovat stroške naročanja

a Naročanje zunaj organizacije Gre za kupovanje materialov ali delov pri proizvajalcih dobaviteljih zunaj organizacije zunaj organizacije Stroški naročila v tem primeru vsebujejo plače osebja v nabavi plače osebja v računovodstvu komunikacijske stroške stroške urgence če naročeno ne prispe pravočasno stroške prevzema dobave

b Naročanje znotraj organizacije Potrebne materiale lahko proizvedejo znotraj organizacije same Delavna enota A naroči nek sestavni del pri delavni enoti B Ker sta obe enoti stroškovna centra enota B seveda zaračuna naročilo enoti A Stroški naročila v takem primeru vsebujejo stroške priprave proizvodnega naloga stroške priprave potrebnega materiala orodij stroške dela in stroške izdelave naročenih delov (Kavčič 2000 290-291)

Stroški nezadovoljenega povpraševanja So posledica premajhnih zalog s katerimi bi lahko zadovoljili vso povpraševanje Zajemajo stroške ki nastanejo ko prejeta naročila ni možno izvršiti iz zalog v običajnem roku in se kažejo kot izgubljen profit zaradi izgubljene prodaje ali kot stroški naročila ki je zaradi nezmožnosti običajne dobave povzročilo dodatne stroške manipulacije obdelave in transporta (Križman 2006 98) Zaloge povzročajo stroške ker predstavljajo vezana finančna sredstva podjetja Z vidika proizvodnje so zaželene visoke količine zalog zaradi nemožnosti prekinitve proizvodnega procesa in zadovoljitve nenadnega povpraševanja s strani kupcev Zato je management zainteresiran za optimizacijo zalog torej kar najmanjše zaloge ki omogočajo normalno poslovanje Stroški zalog so za večje število proizvodnih in prodajnih podjetji eden izmed glavnih logističnih stroškov in so pomemben element v celotnih stroških podjetja (Rushton 2000 186)

23

Dejavniki gospodarjenja z zalogo

1 Stroški naročanja

Višina stroškov naročanja je običajno neodvisna od velikosti naročila npr stroški naročila so enaki če naročimo 1 tono ali 100 ton materiala Glavni stroški naročanja so

stroški priprave in izbira dobavitelja stroški povezani s samim naročilom stroški prevzema kontrole reklamacije in plačila računa

Stroški naročanja se razlikujejo glede na

zapletenosti naročila strokovnosti nabavnega osebja ročne ali računalniške priprave naročila novega ali ponavljajočega naročila

Podjetja pogosto izračunavajo povprečne stroške naročila tako da vse stroške naročanja delijo s številom naročil v določenem obdobju (npr v enem letu) kar je lahko varljiv podatek pri velikih razlikah v vrednosti posameznega naročila 2 Stroški vzdrževanja zaloge Stroške vzdrževanja delimo na

stroške ki so sorazmerni z vrednostjo zalog - financiranje zalog (obresti od kapitala vezanega v zalogo) - zavarovalne premije - zgube zaradi zastaranja kala ali kraje

stroške ki nastajajo s skladiščenjem poslovanja

- materialni strošek - amortiziranje zgradb in naprav - najemnine skladiščnega prostora - bruto plače zaposlenih - administrativni stroški

3 stroški ki nastanejo zaradi materiala ki ni v zalogi Te stroške sestavljajo

- izguba zaradi prekinitve proizvodnje - režijski stroški povezani z zaposlenimi v skladišču - razlika pri raquokritemlaquo nakupu materiala po višji ceni - stroški pridobitve novih kupcev zaradi izgube dosedanjih kupcev

Stroške ki nastanejo zaradi pomanjkanja zaloge materiala ni mogoče vnaprej oceniti in vgraditi v modele gospodarjenja z zalogo (Potočnik 252 2002)

24

32 Financiranje zalog Financiranje temelji (ne glede na različne širše ali ožje opredelitve njegove vsebine) na denarju kot njegovi osrednji kategoriji Nanaša se na priskrbo in uporabo sredstev gospodarjenje z njimi vračanjem sredstev njihovim virom razporejanjem finančnih izidov in v zvezi s tem nastala finančna razmerja (Repovž in Peterlin 1998 57) SLIKA 3 POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA D B D (denar) (blago) (denar) VIR (Repovž in Peterlin 1998 57) Financiranje zalog je proces odločanja o priskrbi sredstev ki zajema aktivnosti ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in pridobitev teh sredstev Ta pridobitev pa je možna iz notranjega in zunanjega vira financiranja SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA VIR FINANCIRANJA

NOTRANJE FINANCIRANJE ZUNANJE FINANCIRANJE

- nerazdeljen čisti dobiček - kapitalski vložki - amortizacija - krediti - drugi notranji viri - subvencije - posebne oblike zunanjega financiranja

(lizing faktoring in forfeing) VIR prirejeno po (Repovž in Peterlin 1998 82) Podjetje lahko zaloge financira z notranjimi in zunanjimi viri Med notranje vire financiranja štejemo nerazdeljeni dobiček amortizacijo in druge notranje vire Med zunanje vire pa spadajo kapitalski vložki krediti subvencije in posebne zunanje oblike financiranja Z vidika lastništva pa razlikujemo financiranje z lastniškim in dolžniškim kapitalom Med lastniški kapital spadajo vsi notranji viri in od zunanjih virov kapitalski vložki in subvencije V okviru dolžniškega kapitala pa spadajo vsi ostali zunanji viri financiranja (Filipič in Mlinarič 1999 133)

25

Podjetja se lahko odločijo ali bodo svoje zaloge financirala z lastnimi sredstvi ali pa si bodo pridobila finančna sredstva Tako lahko delimo financiranje tudi na lastniški in dolžniški vir financiranja Financiranje kot odločanje o priskrbi virov sredstev (kapitala in dolgov) je proces ki obsega aktivnost ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in priskrbo le teh (Repovž in Peterlin 1998 63) Lastniški vir financiranja Lastniške vire zagotavljajo lastniki podjetja Njihova glavna značilnost je da kot obveznost do lastnikov podjetja ne zapadejo pred prenehanjem podjetja Pri lastniškem kapitalu je možna delitev kapitala na trajni (lastniki kapital prispevajo v poslovanje podjetja s trajnim vplačilom) in prisluženi kapital (ki ga sestavljajo nerazdeljen dobiček preteklih in letošnjega leta ter rezerve) Lastniški kapital je prvotno izključno namenjen ustanovitvi podjetja kasneje pa prevzame največje tveganje v zvezi s poslovanjem podjetja Podjetja na začetku delovanja ne morejo zaradi nezaupanja bank pridobiti finančna sredstva zato lastniška sredstva pridobijo pomembno vlogo pri financiranju poslovanja Lastniški kapital pa predstavlja tudi osnovo za zadolžitev podjetja saj naj bi omogočil poravnanje obveznosti do kreditojemalcev tudi v primeru manjše izgube iz poslovanja Dobiček podjetja in njegov prenos v osnovni kapital je zaradi obdavčitve najdražji vir financiranja zato podjetja ohranjajo del lastnega kapitala v obliki čistih rezerv in dobičkov ki niso dodaten izdatek za davek Prednosti lastniškega financiranja se kažejo v večji finančni trdnosti manjših stroških poslovanja večji konkurenčni sposobnosti ter večji neodvisnosti monetarnih ukrepov države (Koletnik 1997 224) Dolžniški vir financiranja Dolžniški viri financiranja pa se med seboj razlikujejo glede na ročnost vir financiranja in ceno Njihova značilnost je da zapadejo v določenem roku in jih tako delimo na kratkoročne (rok je do enega leta) in dolgoročne (rok je več kot eno leto) vire financiranja Financiranje z dolžniškim kapitalom od podjetnika zahteva odplačevanje izposojenih finančnih sredstev vključno s plačilom obrestnih mer Pri kratkoročnem financiranju se denar ponavadi nameni za zagotavljanje obratnega kapitala za financiranje zalog terjatev ali za delovanje podjetja Sredstva se navadno odplačajo iz nastale prodaje in dobička čez leto Dolgoročno posojilo se ponavadi nameni za nakup lastnine kot so strojna oprema zemljišča in stavbe del vrednosti lastnine pa se uporabi kot jamstvo Še zlasti pri nizkih obrestnih merah financiranje s posojilnim kapitalom omogoča podjetniku da ohrani večji del lastništva v podjetju in z lastnim kapitalom ustvari večji dobiček Podjetnik mora paziti da si ne izposodi preveč zaradi česar bi težko odplačeval obresti ali pa jih sploh ne bi mogel kar bi zaustavilo rast in razvoj podjetja ali celo stečaj (Antonič in drugi 2002 303) Zaloge kot element gibljivih sredstev ki je nujno potreben za opravljanje proizvodnega ali prodajnega procesa se v praksi ponavadi financirajo z odobrenimi krediti lastnimi sredstvi in obveznostmi do dobavitelja

26

321 Blagovni kredit ndash financiranje z obveznostmi do dobavitelja

Financiranje z obveznostmi do dobavitelja lahko opredelimo kot zelo uporabno obliko financiranja iz tujih virov ki nastanejo pri nabavi proizvodov inali storitev pri drugem podjetju To pomeni da podjetje ne plača proizvoda inali storitev takoj ob prevzemu vendar šele po določenem roku nabave ali prevzemu računa V bistvu se tako pojavi blagovni kredit s katerim nastopi vmesna oblika premoženja (terjatev) Blagovni kredit se je razvil zaradi razlik v hitrosti obrata sredstev pri različnih podjetjih Prav to dejstvo da je po pravilu neenako trajanje obrat sredstev po posameznih podjetjih in tudi po posameznih panogah ponuja ekonomsko osnovo za nujnost vključevanja blagovnega kredita v prometni proces Časovni razkorak traja od trenutka ko bo kupec blaga storitev razpolagal z denarjem ki ga bo sam prejel po zaključku njegovega cikla proizvodnje in prodaje Ta časovni razkorak se lahko premesti z odloženim kreditom V kolikor tovrstni kredit ne bi reševal tovrstnih časovnih nasprotji bi prodajalec moral čakati tako dolgo da bi od kupca prejel denarna sredstva od svoje prodaje V takšnem primeru bi prišlo do zastojev v reprodukcijskem procesu in to ne samo pri prodajalcu ampak se to prične verižno prenašati na celotni reprodukcijski proces v gospodarstvu Če prodajalec razpolaga z zadostnimi sredstvi lahko svoje blago (storitev) proda na osnovi obljube plačila kupcu v prihodnosti V tem primeru se proda blago kupcu v obliki blagovnega ali odloženega kredita Posebnost blagovnega kredita je v tem da se daje v blagu vrača pa v denarju (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 107) Z vidika stroškov financiranja lahko opredelimo blagovni kredit iz dveh vidikov Prvi je brezplačni blagovni kredit kjer dobavitelj ne zaračuna v ceno stroške uporabe svojega kapitala do roka plačila Drugi pa kjer dobavitelj vkalkulira v ceno stroške uporabe svojega blaga ob dobavi Načini financiranja so del finančne politike podjetja in osnova za doseganje ciljev in strategije Distribucijska podjetja kupujejo izdelke od dobavitelja ki običajno ne zahteva takojšnega plačila Dobavitelj dostavi ali takoj pošlje izdelke in za njih izstavi račun z določenim datumom plačila Kreditni pogoji dobavitelja in pogoji financiranja določajo kdaj bodo podjetja plačala dobavitelju (Schall and Haley 1988 523)

27

322 Revolving kredit

Revolving kredit omogoča občasno koriščenje potrebnih likvidnih sredstev Črpanje kredita podjetja najavijo banki dan pred koriščenjem vračajo pa ga z nakazilom prek plačilnega naloga obresti pa se obračunavajo le na črpani del kredita

Značilnosti

bull Revolving kredit je posebna oblika kredita za financiranje občasnih likvidnostnih težav in predstavlja kombinacijo kratkoročnega kredita in limita na transakcijskem računu

bull Za razliko od limita na transakcijskem računu morajo podjetja banki najaviti črpanje banka pa jim kredit nakaže na račun

bull Sredstva lahko črpajo in vračajo do višine kredita v celotnem obdobju bull Obrestna mera se določi na podlagi vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere za

tovrstne kredite in pribitka glede na boniteto podjetja kakovost zavarovanja ročnost kredita in sodelovanja z banko

VIR (Abanka 2007)

Prednosti

bull ročnost do enega leta bull obrestna mera se oblikuje na podlagi

o vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere o bonitete podjetja oziroma samostojnega podjetnika o ročnosti in zneska kredita o kakovost zavarovanja o sodelovanja z banko

bull stroški odobritve se določijo na osnovi vsakokrat veljavne tarife banke in ročnosti ter zneska kredita

bull znesek odobrenega kredita je odvisen od namena možnosti dodatnega zavarovanja in kreditne sposobnosti prosilca

bull poleg obveznega zavarovanja z menicami lahko izberete med naslednjimi zavarovanji o zavarovanje z zastavo vrednostnih papirjev o zavarovanje z zastavo depozita o zavarovanje z zastavo nepremičnin ali premičnin o zavarovanje s poroštvom druge pravne ali fizične osebe o zavarovanje z bančno garancijo o zavarovanje z odstopom terjatev

bull sredstva lahko črpate in vračate do višine kredita v celotnem obdobju bull obresti se računajo samo na črpani del kredita

VIR (DBS 2007)

28

323 Vir financiranja zalog z dolgovi

Zaloge podjetja financirajo z dolgovi ki pa jih delimo glede na čas vrnitve na kratkoročne in

dolgoročne dolgove kar prikazujemo na Sliki 5 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV - akceptni krediti - investicijski kredit - kontokorentni kredit - hipotekarni kredit - lombardni kredit - eskontni kredit - rembursni kredit - avalni kredit VIR prirejeno po (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122) A DOLGOROČNI DOLGOVI Značilnosti dolgoročnih dolgov za financiranje zalog je da rok vračila zapade v obdobju ki je daljše od enega leta Dolgoročni dolgovi se vštevajo med tako imenovane kvalitetne vire financiranja Zato so pomemben vir financiranja za nakup dolgoročnega premoženja V praksi pa podjetja svoje zaloge le redko financirajo z dolgoročnimi dolgovi ki so primernejši za financiranje stalnih sredstev Investicijski kredit Investicijski kredit je namenjen za kreditiranje stalnih sredstev in trajnega dela gibljivih sredstev (zalog) Zaradi dolgoročnosti in večjega tveganja ki je s tem povezano so banke pri določanju višine investicijskega kredita precej previdne Pri tem banke upoštevajo dosedanjo in pričakovano stopnjo dobička kreditojemalca Za odobritev investicijskega kredita je pomemben pričakovani čisti denarni tok od prihodnje investicije ki se mora v višini in dinamiki ujemati z anuitetami Zaradi varnosti bank postavljajo tudi pogoj da kreditojemalec vodi svoje finančne transakcije z računom ki ga ima pri banki ndash kreditodajalki (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 127) Hipotekarni kredit Pri hipotekarnem kreditu ni pomembna kreditna sposobnost dolžnika ker je kredit zavarovan s hipoteko Odobritev hipotekarnega kredita se nikoli ne odobri v 100 vrednosti založene nepremičnine ampak vedno manj Hipotekarni kredit spada med najstarejše kredite

KREDITI

KRATKOROČNI DOLGOROČNI

29

B KRATKOROČNI DOLGOVI Značilnosti kratkoročnih bančnih dolgov so3 Dospelost

- Rok vračila zapade v obdobju krajšem od enega leta Sezonski kredit

- Potreba po finančnih sredstvih je včasih sezonskega značaja kar pomeni da je potrebno proizvodnjo financirat v času proizvodnje Po končani sezoni se prodajni učinki prodajo in se obveznosti do kreditodajalca poravnajo

Kredit za terjatev zaloge - Vsebina je podobna kot pri sezonskem kreditu Medtem ko so sezonska nihanja

stanovita pa so lahko potrebe po finančnih sredstvih ki izhajajo iz terjatev in zalog nestanovita

Ročnost - Ročnost teh kreditov je običajno prilagojena značilnostim proizvodnje in prodaje

Namen kreditov je financiranje obratnih sredstev torej morajo biti roki usklajeni s sposobnostjo zalog in terjatev da se spremenijo v denar (čas obračanja teh oblik obratnih sredstev)

Reprogramiranje kreditov - V primeru motenj pri odplačevanju kreditov se lahko s kreditojemalcem dogovorimo o

novih pogojih vračanja kredita Govorimo o reprogramu kredita Zavarovanje

- Imamo zavarovani in nezavarovani bančni kredit Zavarovanje se lahko opravi z zalogami terjatvami in podobno vendar se v Sloveniji takšen način zavarovanja pogosto ne prakticira Običajno se zahtevajo kvalitetnejša zavarovanja (hipoteke garancije in podobno) Nekatere banke ponujajo kredite po sistemu tako imenovanega faktoringa ndash odkupa terjatev

Bančni krediti so povezani s stroški ki jih sestavljajo stroški obresti in stroški odobritve Višina je odvisna tudi od načina obrestovanja V osnovi sta v uporabi dekruzivni (obresti se plačajo po dospetju kredita) in anticipativni način obrestovanja (obresti se plačajo po odobritvi kredita) Glavnice se lahko plačujejo v enem znesku ali v obrokih Bistvene sestavine kratkoročnega dolga so

bull namen uporabe bull načrt odplačila bull ekonomska upravičenost bull dodatne informacije in - strokovne sposobnosti vodilnih - računovodski izkazi - načrti poslovanja bull nobenih presenečenj

3 Povzeto po Mayr (2003 84-85)

30

Kontokorentni kredit Je kredit ki ga banka odobri kreditojemalcu kot dodaten znesek v skladu s spreminjajočimi potrebami Takšna vrsta kredita je primerna kadar niha potreba po likvidnih sredstvih Ti krediti niso odobreni za določene posle ampak splošna okrepitev plačilne sposobnosti podjetja Najemajo se kot - kratkoročni krediti za gibljiva sredstva - sezonski krediti - premostitveni krediti Ponavadi se takšni krediti odobrijo za obdobje treh mesecev vendar se lahko tudi podaljšajo (revolving) Lombardni kredit Je kredit ki je odobren proti zastavi realnih dobrin Kreditojemalec le zastavi realne dobrine in pridobi finančna sredstva ne da zmanjša oziroma proda del svoje aktive Zastaviti pa se morajo dobrine ali stvari ki se lahko hitro prodajo Te pa so pomembne za zavarovanje kredita ker le tako je zagotovljeno da se bo kredit poravnal Glede na zavarovanje kredita tako ločimo menični lombard lombard vrednostni papir in blagovni lombard Eskontni kredit Eskontni kredit je kratkoročen kredit ki ga odobrijo poslovne banke na prošnjo komitenta s tem da eskontira menico ki še ni zapadla Znesek je enak znesku na katerega se glasi menica zmanjšana za odtegnjene obresti in provizijo Banka pravzaprav kreditira komitentovo terjatev do zapadlosti s pogojem da bo le-ta kredit odplačal če ga ne bo trasat ali kateri drugi menični obveznik Posebnost tega kredita je v tem da kredita ne vrne tisti ki ga je najel ampak trasat (trgovec ki od proizvajalca kupi blago in ga takoj ne plača izda lastno menico ali akceptira menico ki jo nanj vleče proizvajalec) Akceptni kredit Je menični kredit pri katerem se banka obveže s kreditno pogodbo da bo akceptirala menico ki jo nanjo trasira komitent Z akceptiranjem postane banka glavni menični dolžnik Prednost tega kredita je za banko v tem da bo imela na razpolago dovolj sredstev če bi morala poravnati menični dolg Komitent mora banki dati po uzancih na razpolago dovolj sredstev če kaže da bo morala banka poravnati menični dolg Rembursni kredit Akceptni kredit ki se uporablja v zunanji trgovini Od akceptnega se razlikuje po tem da je krit z blagovnim dokumentom Avalni kredit Aval je jamstvo za plačilo meničnega dolga Pri tem kreditu se banka s posebno garancijsko izjavo zavezuje da bo izpolnila obveznosti ki jih ima do tretje osebe (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122-126)

31

4 ZALOGE KOT ELEMENT MEDPRODAJNIH AKTIVNOSTI Elementi medprodajnih aktivnosti so tisti ki so direktno povezani z dobavo proizvodov odjemalcev V nadaljevanju bomo spoznali določitve optimalne velikosti naročil ter ravni signalnih in varnostnih zalog koeficient obračanja ki so sestavni deli upravljanja in vodenja zalog ter v veliki meri vplivajo na uspešno poslovanje podjetja 41 Optimalna velikost naročil Optimalna velikost naročila je količina pri kateri so celotni stroški (stroški vzdrževanja zalog stroški naročanja in stroški blaga na zalogi) najmanjši (Kovačič 2000 294) SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE s Skupni stroški Stroški vzdrževanja zalog Stroški naročila Stroški materiala in izdelave Q Q

VIIR (Kovačič 2000 294) S ndash stroški Q ndash količina naročila Q - optimalna naročena količina Završnik (2000 77) pravi da dosežemo optimalno naročilno količino ko so (stroški vzdrževanja zalog) = (stroškom naročanj)

Sz = Sn

32

Na sliki 6 je razvidno da stroški vzdrževanja zalog naraščajo z naraščanjem obsega naročila medtem ko stroški naročila padajo Vsota teh dveh vrst stroškov nam daje skupne stroške ki bodo minimalni ko bo naročena količina ustrezala najnižji točki krivulje skupnih stroškov Optimalna naročena količina

SzSnqQ sdotsdot

= 2 (9)

Q - optimalna naročena količina Sz ndash stroški vzdrževanja zalog Sn ndash stroški naročila q- poraba materiala v časovni enoti VIR (Mayr 2003 63) 42 Koeficient obračanja zalog Zaloge na eni strani vplivajo kot blažilec v materialnih tokovih na drugi strani pa povzročajo tudi občutne stroške Krajši čas zadrževanja materiala v skladišču in s tem hitrejše obračanje zalog znižuje potrebno višino zalog in s tem tudi stroške (Kaltnekar 1993 273) Koeficient obračanja zalog

K = YX (10)

X ndash vrednost prodaje v določenem obdobju Y ndash vrednost povprečnih zalog v določenem obdobju VIR Prirejeno po (Mayr 2003 60) Vsako podjetje želi danes imeti minimalne zaloge materiala za poslovanje V podjetniški dejavnosti se vpliv zalog na skupno poslovno uspešnost izraža s koeficientom obračanja zalog Manjši koeficienti obračanja pomenijo namreč daljšo vezavo denarnih sredstev in s tem večje poslovne stroške kar sicer ob nespremenjenih ostalih poslovnih pogojih lahko vpliva na manjšo poslovno uspešnost Pomembno za izračun koeficienta obračanja zalog je zavedati se da je vrednost prodaje izražena z tržnimi prodajnimi cenami ali po stroškovni vrednosti Če so v števcu upoštevane dosežene prodajne cene zaloge pa so v imenovalcu vrednotene po stroškovnih cenah je izračunani koeficient večji kot bi bil v primeru ko so tudi v števcu upoštevane stroškovne cene prodanih izdelkov (Brigham 2002 219) V praksi podjetja večinoma uporabljajo dosežene prodajne cene za izračune koeficientov obračanja lahko pa jih tudi izračunavajo na podlagi stroškovnih cen ki pa so primernejše za interne potrebe

33

43 Določanje obsega zalog Varnostna zaloga - varuje proizvodnjo pred izpadom (npr zaradi podaljšanja dobavnih rokov) Ocenimo jo na osnovi potrebnega čas za nujno dobavo potrebne količine blaga Signalna zaloga ndash je zaloga pri kateri je potrebno sprožiti nabavni proces Maksimalna opravičljiva zaloga ndash predstavlja tisti optimalni obseg zalog pri katerem so stroški nabave in skladiščenja v ravnovesju s stroški vezave kapitala SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG Višina zalog Kn Zm Za Kn 2 td tn Zv Zp Zs tn čas Legenda Razmerja Zm = maksimalna zaloga Zs = signalna zaloga ~ Zm = Zv + Kn (11) Zv = varnostna zaloga Zm + Zv Kn ~ Zp = = Zv + (12) Normativi 2 2 Zp = povprečna zaloga Za = aktivna zaloga ~ Za = Zm ndash Zv = Kn (13) Zap = povprečna aktivna zaloga Kn = optimalna naročilna količina Zm ndash Zv Kn td = dobavni čas ~ Zap = = (14) tn = čas naročanja 2 2 VIR povzeto po (Kaltnekar 1993 278) Pri dobavnih rokih in porabi materiala se podjetja srečujejo z raznolikimi oblikami ki so lahko

- stalna poraba stalni roki dobave - spremenljiva poraba stalni roki dobave - stalna poraba spremenljivi roki dobave - spremenljiva poraba spremenljivi roki dobave

34

431 Stalna poraba in stalni roki dobave

Na časovno enoto porabimo vedno enake količine materiala Z dobavo materiala ni težav je stalna Dobavljene količine so enakomerne Minimalna zaloga Zmin = tz q (15) Signalna zaloga Zsig = (tz + td) q (16) Naročena količina Q = tsn q (17)

Maksimalna zaloga Zmax = Zmin + Q = (tz + tsn) q (18) tz ndash čas morebitnega prekoračenja roka dobave td - rok tsn ndash obdobje porabe naročene količine q ndash poraba materiala v časovni enoti (lahko je ura dan mesec leto) Q ndash naročena količina

432 Spremenljiva poraba in stalni rok dobave

Poraba med (stalnim) časom dobave je sestavljena iz zaporedja neodvisnih (različnih) dnevnih porab ki jih lahko opišemo z normalno porazdelitvijo Poznati moramo povprečno dnevno porabo in njen standardni odklon Pričakovana poraba je seštevek povprečnih dnevnih porab v času dobave Poraba se normalno porazdeljuje in ima varianco ki je enaka seštevku posameznih varianc Kjer velja

Varianca = (standardni odklon)sup2 Minimalna zaloga Zmin = z σp td (19)

Signalna zaloga Zsig = q td + z σp td (20) ali Zsig = q td + Zmin (21) Maksimalna zaloga Zmax = Q + Zmin (22)

35

σp - standardni odklon od povprečja td ndash rok dobave q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti z ndash število standardnih odklonov od povprečja Q ndash naročena količina

433 Stalna poraba in spremenljivi roki nabave

Če se rok dobave normalno porazdeljuje je pričakovana poraba v času dobave normalno porazdeljena njena varianca pa ni seštevek varianc kot v prejšnjem primeru Vzrok je da predstavlja trenutni rok dobave eno vrednost ne pa zaporedje vrednosti Tako je pričakovana poraba v času dobave q td in standardni odklon dobave v času porabe q σtd Signalna zaloga Zsig = q td + z q σtd (23) Minimalna zaloga Zmin = z q σtd (24) td ndash povprečni rok dobave z ndash število standardnih odklonov od povprečja q ndash stalna poraba materiala v časovni enoti σtd - standardni odklon roka dobave

434 Spremenljiva poraba in spremenljivi roki nabave

Pričakovana poraba v času dobave je enaka zmnožku povprečne porabe in povprečnega roka dobave Če sta poraba in rok dobave porazdeljeni veličini bo skupna poraba v času dobave normalno porazdeljena s srednjo vrednostjo q in td Signalna zaloga

Zsig = q td + z td σtd sup2 + q sup2 σtd sup2 (25) z ndash število standardnih odklonov od povprečja σtd - standardni odklon roka dobave σp - standardni odklon od povprečja q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti td ndash povprečen rok dobave VIR povzeto po (Rak 2006 11-14)

36

5 FINANCIRANJE ZALOG ndash PRIMER PODJETJA UNICOMMERCE DOO 51 Predstavitev podjetja Leta 1926 je človek z vizijo g Andreas Stihl v Nemčiji ustanovil podjetje za proizvodnjo ndash najprej je proizvajal protipožarne naprave in pralne stroje Že prvo leto delovanja podjetja pa je izdelal prvo motorno verižno žago z električnim motorjem za upravljanje katere sta bila potrebna dva delavca Danes je to še vedno družinsko podjetje v svetu vodilni proizvajalec motornih žag in drugih motornih naprav ki ga vodi druga generacija potomcev Trenutno zaposluje podjetje ANDREAS STIHL AG amp CoKG s svojimi hčerinskimi podjetji v Švici Ameriki Braziliji Avstriji in Kitajski več kot 7900 sodelavcev ki proizvajajo široko paleto proizvodov namenjenih končnim potrošnikom v več kot 160 državah sveta STIHL ima svoja uvozno-distribucijska podjetja v 29 državah sveta (za primerjavo pred 20 leti jih je bilo 10) v ostalih državah pa sodeluje s pogodbenimi uvozniki Nenehne inovacije skrb za varno in lažje delo ter za človeka in okolje so naprave STIHL popeljale na sam svetovni vrh ndash leta 2004 je promet Skupine STIHL dosegel 17 milijard EUR (leta 1983 je znašal promet 390 milijonov EUR) STIHLreg naprave so tako že vrsto let daleč najbolj razširjena motorna orodja na svetu ki tudi v najtežje dostopnih področjih sveta lajšajo delo ljudem pri urejanju okolja in narave Blagovna znamka STIHL je na slovenskem področju prisotna že od poznih petdeset oziroma zgodnjih šestdeset let prejšnjega stoletja ko sta podjetje UNICOMERC kot tedanji zastopnik firme STIHL za jugoslovansko tržišče in gospod Klarić kot nositelj programa preko slovenskih uvoznih in trgovskih hiš organizirala prodajno in servisno mrežo Ob razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije se je podjetje UNIKOMERC Zagreb odločilo da predstavništvo v Ljubljani preregistrira v podjetje s statusom družbe z omejeno odgovornostjo Podjetje Unicommerce doo Ljubljana je pričelo poslovati 1992 leta njegova prioritetna naloga pa je bila zagotoviti kontinuirano oskrbo slovenskega tržišča z motornimi napravami STIHL in razširiti trgovsko mrežo Hitra rast tržnega deleža in širitev prodajnega asortimenta sta zahtevala večje skladiščne in upravne prostore Tako smo v letu 2004 zgradili nov skladiščno-poslovni objekt v Obrtno-industrijski coni v Logatcu Novi prostori omogočajo boljše sodelovanje s pooblaščenimi trgovci in hitrejšo oskrbo slovenskega tržišča s proizvodnim asortimentom STIHL in VIKING Današnja direktorica podjetja Unicommerce doo je ga Marijana Dajčman katere naloga je skrb za kontinuirano rast tržnega deleža in dobro organizacijo skladišča trgovskega blaga in rezervnih delov za nemoteno oskrbo slovenskega tržišča s Stihl Viking in Timersport izdelki

37

52 Vrste zalog v podjetju Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino ki se ukvarja z prodajo proizvodov znamke Stihl in Viking ter oblačili znamke Timbersport zato se pojavljajo v njihovem skladišču naslednje vrste zalog

trgovsko blago rezervni deli

V podjetju pa zaloge trgovskega blaga lahko razdelimo v tri temeljne skupine proizvodov glede na znamko

- Sthil izdelki - Viking izdelki - Timbersports

SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO Stihl izdelki Viking izdelki Timbersport izdelki

Motorne žage Kosilnice Oblačila Specialne žage Prezračevalnik trave Obutev Rezalne garniture Pihalno sesalna naprava Dodatki Motorne kose in naprave za košnjo Vrtni drobilnik Kombi motorji Motorni kultivator Multi motor OVO - zaščitna očala in ščitnik za ušesa Rezalniki za živo mejo Pogonska sredstva Višinski obvejevalniki Rokavice Čistilne naprave POS in DECO Pihalniki in sesalniki z drobilnikom Škropilne naprave Kompaktni brusilno-rezalni stroji Vozički z omejevalnikom globine reza Ročni vrtalni stroji Vrtalni stroji za vrtanje lukenj v zemljo Osebna zaščitna oprema Posode

VIR (Unicommerce doo 2007)

Prodajni asortiment

38

TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006

Celotne zaloge Leto 2006 (euro) Dlež v celotnih zalogah ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 848

Zaloge rezervnih delov 14949337 152

skupaj 98350900 100

VIR (prologa 6) Iz tabele 2 je razvidno da je imelo podjetje na dan 31 12 2006 vezanega kapitala največ v zalogah trgovskega blaga ki predstavlja kar 848 vseh zalog skupaj Ostali del vezanega kapitala pa lahko prepišemo k zalogam rezervnih delov katerih je 152 Delež zalog trgovskega blaga ki ga je bilo več kot polovico vseh zalog pa izhaja iz dejstva da je Unicommerce doo podjetje za zunanjo in notranjo trgovino katerega je glavna dejavnost zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timersports izdelkov oziroma proizvodov na slovenskem tržišču SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

0102030405060708090

31122006

zalogetrgovskegablagazalogerezervnihdelov

VIR (priloga 6) Kot je razvidno iz slike 10 je delež zalog rezervnih delov dosti manjši od trgovskega blaga kajti podjetje Unicommerce doo v svojem asortimentu prodajne ponudbe ima široko paleto proizvodov ki jih uvaža širom sveta in konkurira na slovenskem trgu predvsem s kvaliteto ki jo dokazuje z garancijo proizvodov od 5 do 10 let Izvajanje garancije za takšno obdobje izhaja iz dejstva da so proizvodi v celoti proizvedeni s strani enega samega proizvajalca in to je Stihl Drugi razlog pa izhaja iz dobro razvite logistične mreže ki podjetju omogoča enostavno in v hitrem času dostavo rezervnih delov Iz slike 10 in tabele 2 lahko vidimo da podjetje posveča največ pozornosti zalogam trgovskega blaga vendar pri vodenju in upravljanju zalog ki vplivajo na poslovanje podjetja ne sme pozabiti tudi na spremljanje zaloge rezervnih delov saj predstavljajo komponento ki vpliva na kvaliteto servisa odjemalcev

39

TABELA 3 CELOTNE ZALOGE NA DAN 31 12 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Zaloge in prihodki Leto 2005 (euro) Leto 2006 (euro)

Prihodki od prodaje 3184702 3355438

Zaloge (trgovskega blaga + rezervnih delov) 88399700 98350900

VIR (PRILOGA 67) Celotne zaloge v podjetju Unicommerce doo so se iz leta 2005 na leto 2006 povečale za 173736 evrov kar pomeni da je podjetje v letu 2006 imelo za 545 več vezanega kapitala v zalogah kot leta 2005 To pa lahko opravičimo z večjo prodajo v letu 2006 kajti prihodki od prodaje so za 221310 euro večji kar znaša 706 več kot leta 2005 kljub nespremenjenim prodajnim cenam izdelkov

40

53 Vodenje in spremljanje zalog V podjetju Unicommerc doo imajo vodenje in upravljanje zalog v skladišču računalniško podprto z internim programom ki prikazuje signalne minimalne varnostne in maksimalne zaloge (imenujejo ga AS 400 po centralnem računalniku)

531 Vodenje zalog

Podjetje ima svojo interni sistem označevanja proizvodov ki s pomočjo računalniškega programa omogoča analiziranje proizvodov ki se nahajajo v skladišču V podjetju ima vsak proizvod poleg serijske številke svojo številko artikla oz prodajno številko ki je sestavljena iz 11 številk ki so razdeljene v tri sklope in imajo svoj pomen A PRVI SKLOP ŠTEVILK Tako prvi sklop številk ki je sestavljen iz štirih številk pove za kakšen tip stroja gre Od prvega sklopa številk nam prvi dve številki povesta tip motorja drugi dve pa za kateri točno določeni stroj gre Na primer

11 ndash motorna žaga 12 ndash električne žaga 41 ndash motorna kosa 42 - ostale naprave (škropilnica pihalniki itd) 91

manjši rezervni deli ki so univerzalni 92 Itd

SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA)

To je prvi sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo)

To je obrazložitev za prvi dve številki prvega sklopa

41

1130 ndash motorna žaga MS 170 11 ndash nam pove da gre za 1137 ndash motorna žaga MS 192 motorno žago 30 pa točno 1128 ndash motorna žaga MS 460 kateri tip motorne žage

B DRUGI SKLOP ŠTEVILK Druga skupina številk je sestavljen iz treh števil ki nam pove za kateri sklop motorja gre Ali je ta proizvod nameščen pri cilindru verigi črpalki itd SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460)

To je drugi sklop števil To je tretji sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo) Na primer

1128 ndash 200 ndash na pove da gre za končen proizvod 1121 ndash 140 ndash na pove da gre za motorno žago model

MS 260 del ki se nahaja na filtru C TRETJI SKLOP ŠTEVILK Tretji sklop številk pa se za vsak proizvod razlikuje in nam omogoča definicijo za kateri točno proizvod gre pri vodenju in analiziranju zalog v podjetju Na primer

1121 ndash 140 ndash 1916 nam pove da gre za pokrov filtra 1128 ndash 200 ndash 0128 nam pove da gre za točno

določen proizvod To je motorna žaga MS 460 (končni izdelek) ki je prikazan na sliki

To je obrazložitev za drugi sklop

številk

To je obrazložitev za tretji sklop števil

To je obrazložitev za drugi dve številki

prvega sklopa

42

532 ABC analiza

Za upravljanje in vodenje zalog v podjetju uporabljajo tudi ABC analizo ki je računalniško podprta in kategorizira proizvode v tri skupine (A B in C) Namen razvrščanja blaga po tej analizi je v opravljanju selekcije in tako loči pomembno od nepomembnega V skupini A je majhno število artiklov vendar predstavljajo veliko vrednost za podjetje Nasprotno je v skupini C kjer je veliko število artiklov in ne predstavljajo posebne vrednosti za podjetje V prilogi 1 je prikazana prodajna vrednost izdaj vseh proizvodov podjetja Unicommerce doo iz skladišča za obdobje od 01 01 2007 do 31 10 2007 Izbrani kriterij je prodajna vrednost izdaj Analiza kaže da so izdelki Stihl ki so kategoriziranih v 37 kategorij v letu 2007 skupaj ustvarili prodajno vrednost izdaj 545727219 euro SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI Odstotek () izdane prodajne vrednosti 8 100 22 60 70 30 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Odstotek () izdelkov po prodajnih skupinah VIR (interni podatki podjetja Unicommerce doo)

43

TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

SKUPINA ŠTEVILO

IZDELKOV IZDANA PRODAJNA

VREDNOST DELEŽ A 5 375667032 0688379 70 B 8 125431039 0229842 22 C 24 44629148 0081779 8 SKUPAJ 37 545727219 1 100 VIR (Priloga 1) Iz slike 13 in tabele 4 je razvidno da je samo 10 vseh izdelkov podjetja Unicommerce doo v letu 2007 ustvarilo 70 izdane prodajne vrednosti od celote kar je 5 izdelkov (motorne žage motorne kose motorji za žage verige v roli in rezervni deli Stihl) V skupino B pa se je po metodi ABC analize uvrstilo 8 proizvodov katerih prodajna vrednost izdaj v letu 2007 je bila 125431048 euro in predstavlja 22 celote Po metodi ABC pa se je v skupino C uvrstilo 24 proizvodov ki je ustvarilo le 8 izdane prodajne vrednosti izdaj v letu 2007 Ko podjetje Unicommerce doo uvede v asortiment prodaje nov artikel oziroma izdelek ga rangira v razred A in šele po letu dni se glede na ustvarjeno prodajno vrednost izdaj lahko spremeni njegovo rangiranje v skupino v B ali C Paretovo teorijo lahko potrdimo z opravljeno analizo ABC ki opredeljuje da je v skupini A najmanjše število izdelkov ki pa predstavljajo velik delež v prodaji in so tako za podjetje nujno obhodni in močno vplivajo na njihovo poslovanje Zato podjetja morajo in tako tudi podjetje Unicommerce doo posvečati največ pozornosti takšnim izdelkom ter natančno določiti voditi in analizirati normative kot so signalna minimalna in maksimalna zaloga Kljub temu pa pri poslovanju ne smemo zanemarjati izdelke ki so klasificirani v skupinah B in C

44

54 Zaloge kot element medprodajnih aktivnosti Stroške ki jih povzročajo zaloge v podjetju Unicommerce doo (stroški skladišča stroški naročanja in stroški nezadostnega povpraševanja) ne prikazujejo in analizirajo posamično temveč jih predpisujejo med ostale oziroma druge stroške zato ne moremo prikazati optimalno velikost naročila kot smo jo podali v teoretičnem delu ki je značilna za proizvodna podjetja Vendar lahko optimalno velikost naročila varnostno in signalno zalogo izračunamo na podlagi razmerij med znanimi normativi zalog

541 Optimalna velikost naročila

V podjetju Unicommerce doo imamo znane podatke o predvideni prodaji in nabavi blaga za šest mesecev ki jih izračunavamo na podlagi povprečja prodaje in nabave zadnjih štirih let istega obdobja Povprečen dobaven čas za trgovsko blago (motorna žaga MS 290) je potreben mesec dni kar je znano iz sklenjenih pogodb Optimalna količina naročenega proizvoda se lahko izračuna Kn = Zm ndash Zv Zm= Zv + Kn Kn - optimalna naročilna količina Zv - varnostna zaloga Zm ndash maksimalna zaloga Zv = (tn q) td tn - zahtevan čas za trajanje zalog v primeru nedobave (v enaki časovni enoti) g - povprečna poraba v časovni enoti td - povprečni dobavni čas (v enaki časovni enoti) Izračun optimalne velikosti naročila in signalne zaloge bomo prikazali na primeru proizvoda MS 290 ki ga uvažamo iz Nemčije TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 Nabava v 6 mesecih 360 NA ZALOGI 154 Prodaja v preteklem mesecu 41 Prodaja v 6 mesecih 254 Količina zadnje nabave 120 Datum zadnje nabave 31 marec 2007

VIR (interni podatki Unicommerce doo)

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

5

1 UVOD 11 Opredelitev področja in opis problema ki je predmet raziskave Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo in vežejo velika finančna sredstva Zaloge lahko definiramo kot določeno količino blaga ki je odložena na določeno mesto v podjetju ali izven podjetja Imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje zalog v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Vsako podjetje mora zmanjšati zaloge oziroma oblikovati takšno raven zalog ki omogoča nemoteno poslovanje povzroča minimalne stroške in porabo čim krajšega časa da se obrnejo ter preoblikujejo v finančna sredstva ki so potrebna za nov krog procesa poslovanja Vodenje vzdrževanje kontroliranje transportiranje financiranje zalog in drugo povzroča slehernemu podjetju določene stroške ki jih je možno racionalizirati s strokovnim pristopom Takšno upravljanje in analiziranje zalog vodi k večji rentabilnosti in gospodarjenju podjetja ki se izkaže v boljšem poslovnem izidu Z uporabo ustreznih kazalnikov izvedemo izračune ki nam dajejo informacije in podatke o možnih vzvodih zmanjšanja ali povečanja določenih postavk ki vplivajo na stroške zalog in tako posredno na celotne stroške podjetja Kateri oziroma kakšen vir financiranja za zaloge naj uporabi podjetje je odvisno od številnih dejavnikov (velikosti povpraševanja po proizvodu razmerja na nabavnem trgu proizvodnih zmogljivosti ugodnosti in fleksibilnosti vira financiranja plačilne sposobnosti podjetja vrste zalog tečajne valute itd) kajti večji kot je delež zalog večji so stroški financiranja Zato učinkovito upravljanje in financiranje zalog ki predstavlja zahtevno nalogo v vsakem podjetju pripomore k večji uspešnosti poslovanja podjetja 12 Namen cilji in osnovne trditve Velik del finančnih sredstev je vezan na zaloge zato morajo podjetja zagotoviti takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki bo zadovoljil povpraševanje kupcev ob minimalnem investiranju v zaloge Zato je upravljanje zalog ena izmed najpomembnejših funkcij v podjetju Namen Namen diplomskega dela je bil podrobneje se seznaniti z značilnostmi in upravljanjem zalog prikazati stroške ki jih povzročajo zaloge in opredeliti njihovo financiranje V teoretičnem delu smo predstavili opredelitve in pomen zalog zaloge kot element medprodajnih aktivnosti in finančni vidik upravljanja zalog medtem ko smo v praktičnem delu opredelili primer vodenja zalog v podjetju Unicommerce doo

6

Cilji diplomskega dela so

- opredeliti pomen in značilnosti zalog za podjetje - prikazati možne delitve in vrste zalog ki nastanejo v podjetju - opredeliti vzroke za nastanek zalog - podati učinkovitost analize in nadzora zalog - iz teoretičnega vidika smo poskušali opredeliti zaloge kot element medprodajnih

aktivnosti in jih nato praktično prikazati na primeru podjetja Unicommerce doo - preučiti stroške zalog in njihovo financiranje - analizirati velikost vezanih sredstev podjetja - prikazati pomembnost vodenja in upravljanj zalog v izbranem podjetju

Osnovne trditve diplomskega dela so da so zaloge neobhodno potrebne za izvajanje neprekinjenega in uspešnega delovanja poslovnega procesa V zalogah so vezana finančna sredstva podjetja ki povzročajo velike stroške in vplivajo na poslovni izid podjetja Zato morajo podjetja uvesti takšen sistem vodenja in upravljanja zalog ki bo oblikoval zaloge na takšni ravni kjer bodo povzročale najnižje stroške vendar ne bodo omejevale proizvodnjo oziroma prodajo 13 Predpostavke in omejitve raziskave Osnovna spoznanja o zalogah bodo temeljila na ugotovitvah iz znanstvene in strokovne literature praktične ugotovitve pa iz aktualnosti pridobljenih podatkov podjetja Unicommerce doo Predpostavljamo da lahko teoretična znanja o učinkovitem upravljanju in vodenju zalog ki vplivajo na znižanje stroškov v podjetju smotrno uporabimo tudi v praksi kar bomo poskušali pokazati v diplomskem delu Prva omejitev pri pisanju diplomskega dela je da bomo prikazali financiranje upravljanje in stroške zalog na primeru prodajnega podjetja Unicommerce doo medtem ko je druga omejitev da verjetno ne bomo mogli pridobiti vseh podatkov ker so del poslovne skrivnosti 14 Predvidene raziskovalne metode Diplomsko delo predstavlja poslovno raziskavo saj smo obravnavali poslovanje podjetij s poudarkom na finančnih vidikih upravljana zalog Zbiranje informacij je potekalo s študiranjem aktualne literature na tematiko diplomskega dela kamor spadajo knjige in drugi viri tako domačih kot tujih avtorjev ki jih smo uporabili pri pisanju teoretičnega dela Praktični del vsebuje ažurne podatke in informacije iz podjetja Unicommerce doo

7

V diplomskem delu gre za deskriptivno analitični pristop v okviru katerega smo uporabljali naslednje metode Deskriptivni pristop

bull metoda deskripcije s katero smo opisovali teorijo določena dejstva procese ter njihovo medsebojno povezavo

bull metoda kompilacije s katero smo povezovali stališča spoznanja in sklepe drugih avtorjev

bull metodo klasifikacije s katero smo prikazovali zaloge kot element medprodajnih aktivnosti

Analitični pristop

bull metoda sinteze (razčlenjevali smo ugotovitve iz teorije in prakse) in bull metoda analize (teoretične poglede in ugotovitve smo logično povezali s spoznanji iz

prakse)

8

2 OPREDELITEV IN POMEN ZALOG 21 Pojem zalog in njihove značilnosti Zaloge so definirane kot sredstva ki se pojavljajo in so nujno potrebna v proizvodnem procesu v različnih oblikah od vhodnih materialov polizdelkov do končnih izdelkov Opredelimo jih lahko kot količino blaga odloženega v skladišču podjetja Skladišče katerega element so zaloge je zelo pomembno področje gospodarjenje v vsaki organizaciji Je neke vrste blažilec v materialnih tokovih ki zagotavlja možnost za njihov normalni potek S tem omogoča v materialnih tokovih ustrezno delovanje številnih drugih funkcij predvsem nabave proizvodnje in prodaje saj zagotavlja njihovo nemoteno oskrbo ob planiranem času Skladiščenje kot funkcija in njegova glavna naloga vzdrževanje zalog pa povzroča tudi občutne stroške Podjetja imajo investiran pomemben del vseh sredstev v zaloge (Kaltnekar 1993 245) Zato zaloge predstavljajo tako v trgovskem kot proizvodnem podjetju vložen oziroma vezan velik del svojih finančnih sredstev Tako povzročajo na eni strani stroške na drugi strani pa omogočajo neprekinjen in nemoten proces proizvodnje ter prodaje Zaloge omogočajo ločitev posameznih faz v procesu nabave proizvodnje in distribucije Z vidika mesta v transformacijskem procesu ločimo zaloge vhodnih materialov zaloge nedokončane proizvodnje in zaloge dokončane proizvodnje Zaloge vhodnih materialov ločujejo proizvajalce od njihovih dobaviteljev zaloge nedokončane proizvodnje ločujejo posamezne faze v proizvodnem procesu zaloge dokončane proizvodnje pa ločujejo proizvajalce od kupcev (Rusjan 1999 133) Ljubičič (2000 347) pravi da je pomen zalog v proizvodnem procesu večplasten

bull Zaloge so blažilec (amortizer) nihanja porabe materiala sestavnih delov in gradnikov v proizvodnji povpraševanja na trgih po gotovih izdelkih in s tem zagotavljajo kontinuiteto

proizvodnje bull Kompenzirajo napake zaradi

neprimernih metod planiranja netočnih podatkov o stanju odklona dobavljenih količin odklona dobavnih rokov

bull Imajo ekonomične učinke sezonski nakup blaga ko je poceni in poraba takrat ko je drago popusti pri nakupu večjih količin blaga

bull Lahko služijo pripravi blaga za uporabo oziroma prodajo

Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe

9

Politika zalog mora biti povezana s politikami ostalih funkcij v podjetju Cilji politike zalog se morajo usklajevati s cilji prodaje proizvodnje in financ Vsi cilji teh funkcij pa se morajo prilagoditi ciljem celotne organizacije Povezave med funkcijami v podjetju pomagajo pri odločitvah kakšne zaloge naročiti koliko zalog naročiti kdaj jih bomo potrebovali kdaj naročiti material za proizvodnjo kako in kje jih skladiščiti in nato prodati (Forgaty in drugi 1991 157) 22 Vrste zalog

221 Zaloge glede na pojavne oblike

Zaloge se v podjetju nahajajo v različnih oblikah zato ji lahko klasificiramo po vrstah proizvodov v pet skupin

bull Zaloge materialov in surovin

Med zaloge surovin in materiala uvrščamo tudi embalažo drobni inventar gorivo in mazivo ter avtomobilske gume Surovine razumemo kot tiste stvari ki so pridobljene iz narave ter nastopijo v proizvodnem ciklusu v nepredelanem ali neznatno predelanem stanju Material pa so že rezultat obdelane predelane in dodelane stvari ki jo razumemo kot nabavljen osnovni in pomožni material (Kavčič 2000 288) Zaloge materiala in surovin so z vidika stopnje likvidnosti manj likvidna oblika premoženja zato lahko nepravilno vodenje teh zalog močno vpliva na likvidnost podjetja Pravilno oblikovanje zalog materiala in surovim lahko omogoči dobro izkoriščanje zmogljivosti in nemoteno odvijanje proizvodnega procesa ki se posredno preko prodajne aktivnosti izkazuje kot pozitiven finančni izid kar pa vpliva na povečanje premoženja podjetja Te zaloge pa ustvarjajo tudi stroške vzdrževanja (stroški financiranja stroški skladiščenja in stroški zavarovanja) ki vplivajo negativno in zmanjšujejo finančni izid poslovanja

bull Zaloge rezervnih delov materialov za vzdrževanje in drobnega inventarja Gre za materiale večinoma polproizvode ki jih organizacija uporablja za vzdrževanje operativne sposobnosti tehnologije Ti deli torej niso neposredno vgrajeni v nov proizvod pač pa omogočajo njegovo proizvodnjo Nekateri deli opreme se hitreje obrabijo kot drugi in jih je treba zamenjati V to skupino navadno štejemo tudi droben inventar kamor sodijo materiali in proizvodi ki se porabijo v roku enega leta in katerih je vrednost majhna (Kavčič 2000 288)

bull Zaloge nedokončane proizvodnje

Zaloge nedokončane proizvodnje uvrščamo v nelikvidno obliko sredstev ki imajo v primerjavi z zalogami surovin in materiala višjo stopnjo likvidnosti kar se izraža v potrebnem času preoblikovanja v denarno obliko oziroma drugače rečeno jih je lažje prodati

V to skupino zalog uvrščamo materiale dele polizdelke predmete dela itd na katerih je bila predhodno opravljena določena faza proizvodnega procesa in so pripravljeni na naslednjo operacijo Njihova funkcija je zagotavljanje delovanja posamezne delavne postaje neodvisno od delovanja predhodne postaje

10

Na obseg zalog nedokončane proizvodnje vpliva dolžina proizvodnega procesa (potreben daljši čas proizvodnega ciklusa ustvarja večje zaloge in obratno) stopnja izkoriščenosti zmogljivosti (povečana stopnja izkoriščenosti zmogljivosti povzroča sorazmerno povečanje zalog ki posledično vplivajo na njihovo povečano financiranja in likvidnost podjetja) in višina stroškov proizvodnje (povečanje stročkov ima za posledico povečanje zalog nedokončane proizvodnje)( Kavčič 2000 289)

bull Zaloge gotovih izdelkov Zaloge gotovih izdelkov so nelikvidna oblika sredstev vendar v primerjavi z zalogami material in surovin ter z zalogami nedokončane proizvodnje imajo višjo stopnjo likvidnosti nižjo pa od osnovnih sredstev ki so najbližje denarni obliki premoženja V podjetju večje količine zalog gotovih izdelkov lahko zaradi stroškov vzdrževanja povzročijo negativne učinke na plačilno sposobnost in rentabilnosti kar vpliva na zmanjšanje finančnega izida Istočasno pa se lahko dosega s prodajo gotovih izdelkov pozitiven finančni izid in se tako povečuje premoženje podjetja Na obseg zalog gotovih izdelkov vplivata proizvodnja in prodaja Proizvajamo lahko na zalogo ali po naročilu proizvodnja je lahko serijska množična ali individualna Pri individualni proizvodnji po naročilu zalog tako rekoč ni ker naročnik blago takoj prevzame ko je izdelano Pri množični ali serijski proizvodnji kupec ni znan in zato blago počaka da se kupec pojavi kar povzroča zaloge Pri tem je pomembno kako poteka prodaja oziroma kakšne so možnosti za prodajo Ugodne možnosti za prodajo ki se kažejo v tem da je veliko povpraševanje po blagu da so cene visoke in da imamo krog rednih odjemalcev ter v drugih dejavnikih so vzrok da so zaloge gotovih izdelkov minimalne K temu prispeva kakovost blaga Dobro blago se prodaja hitreje kot slabo in ga je manj na zalogi (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 214) Pri zalogah gotovih izdelkov je zelo pomembno ugotoviti kolikšno količino teh izdelkov imeti na zalogi kateri izdelki so to in kakšna je relacija med njimi saj podjetja če ne bi imela gotovih izdelkov ne bi imela kaj prodajati in bi bil njihov obstoj nerazumljiv

bull Zaloge trgovskega blaga Predstavlja gibljiva sredstva ki jih nabavimo za nadaljnjo prodajo Zaloga trgovskega blaga je po vsebini sicer blizu zalogi materiala vendar blago nabavimo zato da ga bomo prodali material pa za to da ga bomo preoblikovali Zaloga trgovskega blaga zajema trgovsko blago v skladišču in v poslovnih enotah trgovsko blago na poti do kupca dokler ga le-ta prevzame in trgovsko blago na poti do dobavitelja če ga je kupec pri njem že prevzel (Mayr 2003 57)

11

222 Zaloge glede na povpraševanje 1

Pri planiranju zalog moramo ločiti zaloge povezane z neodvisnim povpraševanjem in zaloge z odvisnim povpraševanjem S pokrivanjem neodvisnega povpraševanja pokrivamo povpraševanje izven podjetja s pokrivanjem odvisnega povpraševanja pa pokrivamo potrebe znotraj podjetja Neodvisno povpraševanje Neodvisno povpraševanje je povpraševanje po dokončnih proizvodih s strani subjektov izven podjetja je torej pod vplivom dejavnikov trga in zunaj kontrole proizvodnje Ker to povpraševanje določajo subjekti izven podjetja tega povpraševanja ni mogoče točno določiti temveč ga moramo predvidevati Med zaloge povezane z neodvisnim povpraševanjem spadajo zaloge dokončne proizvodnje in rezervni deli pa tudi komponente ki se predajo na trgu Pri podjetjih ki proizvajajo na zalogo so zaloge povezane z neodvisnim povpraševanjem zato namenjene predvsem zaščiti pred negotovostjo Ker podjetja ne morejo točno predvidevati kdaj bo prišlo do prodaje proizvodov morajo imeti stalno zalogo dokončanih proizvodov Poleg tega imajo podjetja pogosto tudi tako imenovano varnostno zalogo ki služi v primeru če bi bilo dejansko povpraševanje večje od predvidenega Odvisno povpraševanje Odvisno povpraševanje je povpraševanje po materialih sestavnih delih sklopih in podobno Odvisno povpraševanje je direktno povezano s povpraševanjem po dokončnih proizvodih to je z neodvisnim povpraševanjem Povpraševanje po posameznih materialih zato lahko izračunamo na podlagi povpraševanja po dokončnih proizvodih Pri tem povpraševanju torej ni negotovosti ko je enkrat določeno kakšna naj bi bila proizvodnja za pokrivanje neodvisnega povpraševanja SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA Neodvisno povpraševanje Odvisno povpraševanje

Vir (Rusjan 1999 136)

1 Povzeto po Rusjan (1999 135-137)

12

Neodvisno povpraševanje imata zaradi svoje narave zelo različni krivulji gibanja Gibanje neodvisnega povpraševanja določajo trendi sezonska nihanja ciklična gibanja in slučajnostni vplivi ki so rezultat delovanja trga Gibanje odvisnega povpraševanja pa je nezvezno stolpičasto Povpraševanje po določenem materialu obstaja občasno in sicer takrat ko se material uporablja za proizvodnjo sestavnega dela ali dokončanega proizvoda ko pa proizvodnja določenega proizvoda ne poteka tudi povpraševanje po tem materialu ni Načelo ugotavljanja potreb po surovinah sestavnih delih materialu itd se uporablja pri odvisnem povpraševanju zaradi proizvodnje dokončnih izdelkov in ne zaradi tega ker so zaloge zmanjšale pod določeno točko Medtem ko se pri neodvisnem povpraševanju uporablja načelo nadomeščanja ki se izvaja z izdajanjem naročila za dopolnitev stare zaloge (Rusjan 1999 137)

223 Zaloge glede na normative in računske količine

Zaloge lahko delimo glede na normative in računske količine ki jih v praksi in teoriji uporabljamo za kontrolo zalog Ti normativi in računske količine nam služijo kot pomoč za sprejemanje odločitev kdaj in koliko naročiti Zaloge ki jih smatramo kot normative so

varnostna zaloga signalna zaloga in maksimalna zaloga

Kaltnekar (1985 254) navaja kot posebne računske količine ki služijo tudi kontroli zalog in včasih določanju normativov To so sledeče

povprečna zaloga aktivna zaloga povprečna aktivna zaloga in optimalno naročilna zaloga

Varnostna zaloga se v podjetju oblikuje zaradi negotovosti ki se lahko pojavi na strani povpraševanja dobave in proizvodnje Njena velikost je odvisna od ocene potrebnega časa za nujno dobavo potrebnih količin V normalnih okoliščinah se varnostna zaloga ne uporablja zato ni smotrno da je velika kajti povzroča večanje stroškov vzdrževanja Predstavlja torej neko rezervo ki jo smemo potrošiti le pod posebnimi pogoji Signalna zaloga (nepravilno jo v praksi imenujejo tudi minimalna zaloga) je tista višina zaloge pri kateri je potrebo sprožiti postopek za nabavo Treba jo je določiti tako da bo nova količina materiala prispela prav takrat ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Torej mora biti enaka porabi v dobavnem času oziroma za toliko višja od varnostne zaloge (Kaltnekar 1983 259) Maksimalna zaloga je največja zaloga do katere je še gospodarno uskladiščevati material Te omejitve ne smejo prekoračiti ker bi to povečalo skladiščne stroške otežilo delo in zmanjšalo preglednost v skladiščih Prekoračitev maksimalne zaloge v izjemnih razmerah (npr pričakovano zvišanje cen posebni popusti in podobno) je možna po posebnem postopku (Potočnik 2002 248-249)

13

Aktivna zaloga je tisti del zaloge ki se stalno spreminja torej dinamičen del zalog v nasprotju z varnostnimi zalogami ki so v bistvu statične Povprečna aktivna zaloga je torej enaka polovici razlike med maksimalno in varnostno zalogo ali ndash kar je isto ndash polovici naročilne količine (Kaltnekar 1993 279) Povprečno zalogo izrazimo kot ponderirano povprečje med različnimi višinami zalog v določenem obdobju Najpogosteje jo lahko izračunamo kot aritmetično sredino med najnižjo in najvišjo zalogo torej med varnostno in maksimalno zalogo Uporabljamo jo predvsem pri ugotavljanju koeficienta obračanja in kontroli skladiščnih stroškov Optimalna naročilna zaloga je tista višina naročene zaloge ko ima podjetje minimalne skupne stroške naročanja in skladiščenja

224 Nekurantne zaloge

Poseben problem skoraj vsakega podjetja je nekurantna zaloga To je zaloga materiala ki ga ne potrebujemo in ga v prihodnosti tudi ne bomo potrebovali Ta zaloga le redko nastane zaradi objektivnih razlogov največkrat je posledica nepravilnih odločitev v nabavnem oddelku Ko ugotovimo da je zaloga nekega materiala nekurantna se pojavi vprašanje kaj z njo storiti Material ima še vedno določeno vrednost zato ga je škoda enostavno uničiti Vse kar zanj morebiti iztržimo predstavlja izreden prihodek Zato moramo ves nekurantni material prodati seveda po najvišji možni ceni ki ga zanj lahko iztržimo Če ga ne moremo prodati je še vedno bolje da ravnamo z njim kot z odpadnimi surovinami za recikliranje Na ta način bomo zapustili skladiščni prostor s tem materialom pa ne bomo imeli več stroškov nadaljnjega skladiščenja Zato je smiselno da pri vsaki inventuri izvedemo poseben pregled vseh vrst materiala za katere v preteklem obračunskem obdobju ni bilo spremembe stanja Za ta material moramo ugotoviti ali ga bomo mogoče še uporabili ali pa dejansko predstavlja nekurantno zalogo (Potočnik 2002 250)

14

23 Vzroki za nastanek zalog Zaloge ki so nujno potrebne nastanejo v vsakem podjetju vendar je njihova vloga v različnih dejavnostih in različnih okoliščinah različna Povzročajo na eni strani neprekinjen tok operacij na drugi strani pa stroške To sta glavna vzroka zakaj pride do konfliktnosti ciljev med različnimi službami v podjetju Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Vzroke za nastanek zalog v organizaciji je možno razdeliti glede na posledice ki jih povzročajo Zaradi ugodnih ekonomski učinkov

bull Zmanjševanje fiksnih stroškov na dobavno enoto To so stroški ki se zmanjšajo na enoto če se število enot poveča npr stroški transporta in administracije

bull Neodvisnost delovanja posameznih strojev ki delujejo v medsebojnem zaporedju in predmet dela poteka od ene delavne postaje do druge na vsaki pa se preoblikovalni proces nadaljuje in če na določeni postaji ni zalog mora naslednji stroj čakati da predhodni zaključi svojo operacijo V primeru da se pokvari stroj na začetku linije se ustavi cela linija Če pa pri vsaki postaji obstoji zaloga nedokončanih proizvodov ki so že prešle predhodne faze procesa operacij pa je postaja neodvisna kar pomeni da lahko nadaljuje z delom dokler traja zaloga nedokončane proizvodnje

bull Stalno enaka raven proizvodnje Povpraševanje po posameznih proizvodih je sezonsko ali pa niha v daljših časovnih intervalih Če bi prilagajali obseg proizvodnje glede na nihanje povpraševanja bi to povzročilo stroške in težave pri usposabljanju in pridobivanju delavcev ter tehnologije Zaradi tega podjetja organizirajo dokaj stalno raven proizvodnje ki pokrije vso povpraševanje v daljšem časovnem obdobju V krajših časovnih obdobjih delajo na zalogo kadar je povpraševanje manjše in prodajajo iz zalog kadar je povpraševanje večje od trenutne proizvodnje Zaloge tako amortizirajo fluktuacijo v povpraševanju če je vzdrževanje zalog cenejše kot prilagajanje proizvodnje

bull Izkoristek ugodnih menjalnih razmerij med valutami različnih dežel Zaradi devalvacije posamezne valute je ugodneje nabaviti večje količine materialov za nadaljnjo proizvodnjo

15

Zaradi hitrih reakcij na zahteve uporabnikov

bull Nepričakovano povečanje povpraševanja To navadno velja za končne proizvode Organizacije jih imajo na zalogi da bi lahko hitreje ustregle uporabnikom kot bi storili konkurenti Na zalogi jih imajo včasih celo po regionalnih skladiščih kar tudi zmanjša reakcijski čas

bull Količinski popust Če uporabnik kupi veliko količino hkrati navadno dobi poseben popust vendar mora imeti proizvajalec na zalogi dovolj velike količine proizvodov

Zaradi zmanjšanja tveganja

bull Negotovost v dobavnem sistemu Dobave potrebnih materialov niso dostavljene v dogovorjenem času zaradi oddaljenosti virov stavke delavcev nesreče itd zato zaloge pripomorejo prebroditi takšne težave

bull Nepričakovane okvare v proizvodnji se kažejo v okvari posameznih strojev Zato da lahko nadaljuje drugi stroj z delom so potrebne zaloge nedokončane proizvodnje in surovin

bull Razstavljanje proizvodov Proizvajalci morajo imeti proizvode pogosto razstavljene da si jih lahko kupci ogledajo in jih preizkušajo Takšni proizvodi niso več pogosto primerni za prodajo ali pa jih prodajo po nižji ceni

Zaradi špekulativnih namenov

bull Gre za zaščito pred predvidenimi neugodnimi dogodki ali za izkoriščanje predvidenih domnevnih ugodnih dogodkov Na primer podjetje predvideva da bo v državi prišlo do nove obdavčitve zvišanja ravni cen vojne itd

Organizacija ne more poslovati brez zalog katere so iz finančnega vidika drage zato je njihov cilj jih minimizirati oziroma izločiti nepotrebne zaloge ki vežejo samo sredstva in ne prispevajo k uspešnosti poslovanja organizacije 2 Glavni namen zalog je da opravljajo funkcijo blažilca med ponudbo in povpraševanjem To je varnostna blazina za zagotovitev neprekinjenega toka operacij Zaloge so lahko surovine polizdelki končni izdelki ali rezervni deli Količina zalog ima zelo velik učinek na delovanje podjetja (Waters 2003 13)

2 Povzeto po Kavčič (2000 287-288)

16

24 Spremljanje zalog

241 Analiza zalog

Sredstva delimo glede na čas udeležbe v poslovnem procesu na stalna in gibljiva sredstva Gibljiva sredstva pa se delijo na obratna sredstva in kratkoročne finančne naložbe Zaloge ki so element preučevanja diplomskega dela pa uvrščamo med gibljiva sredstva (obratna sredstva) poleg terjatev denarja in aktivne časovne razmejitve Tako v teoriji kot v praksi uporabljamo določene kazalnike ki nam dajejo podatke o strukturi stanja oziroma deleža gibljivih sredstev in tako tudi zalog ki se nahajajo ali jih potrebujemo v podjetju da proces poslovanja poteka kar se da optimalno in pri tem ne povzroča prekinitve prodajnega ali proizvodnega procesa Kazalniki za izračune deležev obratnih sredstev in zalog

Delež gibljivih sredstev v celotnih sredstvih gibljiva sredstva 100 kazalnik = (1) celotna sredstva

Delež obratnih sredstev v gibljivih sredstvih

obratna sredstva 100 kazalnik = (2) gibljiva sredstva

Naložba v zaloge trgovskega blaga

nabavna vrednost trgovskega blaga kazalnik = (3) koeficient obračanja Rezultat pove za koliko mesecev zadošča zaloga Ta rezultat primerjamo s potrebnim časom za nabavo novih zalog (Koletnik 1997 220)

17

Rebernik in Repovž (2000 115) navajata dva kazalnika za gospodarjenje zalog

Delež zalog v sredstvih zaloge (stanje) 100

kazalnik = (4) gibljiva sredstva

Delež zalog v prodaji Zaloge (povprečje) 100 kazalnik = (5) Letna prodaja Mayr (2003 59-61) navaja sledeče kazalnike kot pomembne za analiziranje in spremljanje zalog v podjetju

Potrebna zaloga Stanje zaloge dane vrste kazalnik = (6) Povprečna mesečna poraba materiala dane zaloge

Koeficient obračanja zalog letna poraba zalog kazalnik = (7)

Povprečna zaloga

Vezava v dnevih trajanje obdobja (365) kazalnik = (8) koeficient obračanja

18

242 ABC analiza

V podjetjih se pojavi v njihovem poslovnem procesu veliko raznolikih vrst materialnih postavk - zalog ki pa niso stroškovno oziroma vrednostno enako pomembne Zato lahko materialne postavke klasificiramo v tri skupine (A B in C) in tako ločimo bistveno od nebistvenega Pri gospodarjenju z zalogami se srečujemo z izredno velikim številom dogodkov sprejemamo številne odločitve ki sprožijo mnogo različnih akcij predvsem pa imamo opravka z izredno velikim številom različnih vrst materiala in proizvodov Vse to pa zahteva velik obseg dela povzroča pa tudi nepreglednost nad celotnim dogajanjem Precizno spremljanje vsega poslovanja in analiziranja vseh teh dogodkov bi povzročilo tudi visoke stroške prav gotovo nesorazmerno z učinki ki jih od teh analiz lahko pričakujemo ABC analiza temelji na Paretovem načelu in pravi da je v celotnem ravnanju zalog le nekaj artiklov kritičnih veliko pa s stališča vrednosti ter planiranja zalog in proizvodnje nepomembnih (Kaltnekar 1993 125) SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG Procent vrednosti postavk v zalogi C 5-10 100 B 20-25 80 60 70-80 A 40 20 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 A B C 5-10 20-30 60-70

postavk v zalog Vir Ljubič (2000 355)

19

Završnik (2000 70) pravi da ABC analiza opredeljuje kolikšno število postavk v zalogah predstavlja večino vrednosti zalog Postavke z najvišjo vrednostjo klasificiramo v razred A ostale pa porazdelimo v razred B in C TABELA 1 POSTAVKE ZALOG

razred Količina postavk Skupna vrednost A 10 75 B 15 15 C 75 10

Vir (Završnik 2000 72) Pri tej metodi razdelimo materiale v tri skupine (Kaltnekar 1993 128)

Skupina A ndash majhno število različnih vrst materialov ki so bistvenega pomena Skupina B ndash srednjo število različnih materialov ki so srednjega pomena Skupina C ndash veliko število različnih materialov ki so majhnega pomena

Prisotnost artiklov določenemu razredu je lahko ključ za določanje metod naročanja za posamezne artikle (Heizer 1990 565) Z analizo zalog ABC po artiklih so vsi materiali komponente in izdelki razporejeni v tri razrede A B in C Kriterij za razporeditev je za vse enak in temelji na eni od vrednosti

stroškovne vrednosti izdaj ali prodajne vrednosti izdaj ter vrednosti pokritij izdaj ali povprečno letno izdane količine

Pri določanju optimalnih zalog je treba zbrati in obdelati veliko število podatkov Dostikrat bi bili stroški za zbiranje in preučevanje vseh podatkov preveliki zato je smotrno da se posvetimo predvsem postavkam iz razreda A in (B) za katere pa uporabimo natančnejše metode za izračun in nadzor količin Za te postavke moramo redno preverjati nabavne količine in varnostne zaloge (Završnik 2000 71) ABC analiza zalog temelji na Paretovem načelu in pravi da je v celotnem ravnanju zalog le nekaj artiklov kritičnih veliko pa s stališča vrednosti ter planiranja zalog in prodaje nepomembnih

20

3 FINANČNI VIDIK UPRAVLJANJA ZALOG 31 Stroški zalog Kot vsa gibljiva sredstva tudi zaloge povzročajo določene stroške ki jih je možno obravnavati iz dveh vidikov

bull stroški naraščanja ali padanja glede na obseg zalog bull stroške ki jih je možno razdeliti v tri skupine (stroški vzdrževanja

stroški naročanja in stroški ker materiala ni na zalogi)

311 Stroški ki naraščajo ali padajo glede na obseg zalog

Stroški ki naraščajo z obsegom zalog 1 Stroški investiranega kapitala Podjetje mora zaloge financirati Financiranje zalog

povzroča bodisi stroške obresti v primeru ko so zaloge financirane s tujimi viri bodisi oportunitetne stroške v primeru financiranja zalog z lastnimi sredstvi

2 Stroški skladiščenja Sem spadajo stroški povezani s prostorom ki ga zavzamejo zaloge kot so amortizacija skladiščne zgradbe stroški vzdrževanja skladišča stroški ogrevanja hlajenja prezračevanja razsvetljave čiščenja

3 Davek na premoženje in stroške zavarovanja premoženja Zaloge predstavljajo del

premoženja podjetja tako da podjetja v primeru obdavčitve premoženja plačujejo tudi davek na vrednost zalog Plačilo zavarovalne premije je poleg rizičnosti odvisno tudi od vrednosti zavarovanega premoženja (Rusjan 1999 137)

Stroški ki padajo s povečanjem obsega zalog

1 Stroški naročanja Vsako naročilo materialov pri zunanjih dobaviteljih je povezano z določenimi stroški To so predvsem materialni stroški in stroški osebnih dohodkov povezani z zbiranjem in ocenjevanjem ponudb s posredovanjem naročil sprejemanjem pošiljk Pri nabavi nastajajo transportni stroški pri katerih tudi prihaja do ekonomij obsega

2 Stroški priprave opreme Vsakokrat ko začnemo na določeni opremi s proizvodnjo

nekega drugega proizvoda iz proizvodnega asortimana podjetja nastanejo določeni stroški priprave opreme Med te stroške tako štejemo pripravo proizvodne dokumentacije za določeno proizvodno serijo Sem uvrščamo tudi stroške zamenjave orodij vsaj v času menjave orodij stroj stoji poleg tega pa so z menjavo orodij povezani tudi stroški delavcev ki izvajajo menjavo Pri pripravi opreme je pogosto potrebna poskusna proizvodnja ki povzroča stroške slabih proizvodov dokler ni oprema dokončno pripravljena

3 Stroški enote v zalogi Večje količine naročila omogočajo doseganje količinskih

popustov kar ima za posledico nižje stroške na enoto naročenega materiala Večje količine naročila imajo kot že naročeno za posledico večje zaloge

21

4 Stroški zaradi izčrpanja zalog Med te stroške uvrščamo predvsem dve skupini stroškov

bull Stroški povezani s prekinitvami proizvodnje ker v določenem času ni na voljo

potrebnih vhodnih materialov ali zalog nedokončane proizvodnje Prekinitev proizvodnje bo manj ob višjih ravneh zalog vhodnih materialov in zalog nedokončane proizvodnje

bull Stroški povezani s slabšanjem imidža pri kupcih ali z izgubljenimi prodajami Podjetja imajo zaloge dokončnih proizvodov za pokrivanje povpraševanja kupcev V primeru ko podjetje nima dokončanih proizvodov na zalogi do takrat ko jih kupec želi kupiti se lahko kupec odloči za nabavo blaga pri drugem proizvajalcu oziroma prodajalcu Poleg tega lahko podjetje zaradi tega tudi trajno izgubi kupce vendar je te stroške zelo težko oceniti Tudi če kupec pristane na odlog in torej blago kupi kasneje nastane določen oportunitetni strošek zaradi kasnejšega preliva denarnih sredstev (Rusjan 1999 138-139)

312 Stroški vzdrževanja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja

Stroški vzdrževanja So vsi stroški ki nastanejo pri hranjenju in vzdrževanju določene količine zalog za določeno časovno obdobje Ponavadi so proporcionalni s količino blaga v zalogi K njim spadajo stroški skladiščenja stroški vezanega kapitala v zalogah stroški oskrbovanja zalog in stroški tveganja

a Stroški skladiščenja predstavljajo pomemben delež celotnih stroškov zalog Eden od ciljev skladiščne službe je zniževanje stroškov skladiščenja Med njih štejemo stroške skladiščnega prostora (stroški ki se nanašajo na prostor vzdrževanje prostora ogrevanje hlajenje prezračevanje čiščenje in razsvetljavo) plače zaposlenih v skladiščih in stroške povezane s skladiščno opremo (Brigham 2002 717)

b Stroški vezanega kapitala v zalogah so velik del skupnih stroškov zalog Če je cena

kapitala visoka lahko ti stroški znašajo do 80 skupnih stroškov vzdrževanja zalog

Kavčič (2000 290) v to skupino šteje tudi oportunitetni strošek torej izgubo zaradi investiranja v zaloge ne pa v kakšno finančno bolj donosno aktivnost Opotunitetni stroški so navadno visoki 10 - 25 vrednosti zalog

c Stroški oskrbovanja zalog štejemo stroške zavarovanja in plačilnih davkov za zaloge

ki so v sorazmerju z velikostjo zaloge

d Stroški tveganja obsegajo stroške ki nastanejo zaradi značilnih lastnosti blaga (npr izguba teže pokvarljivost blaga hellip) poškodb blaga izgub zaradi sprememb v designu ali zaradi padca povpraševanja (Rushton 2000 181)

22

Stroški naročanja Vključujejo vse stroške ki nastanejo ob naročilu blaga Sem spadajo stroški obrazcev stroški fotokopij telefonskih pogovorov in stroški dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Ti stroški so odvisni od številnih nabav v načrtovanem obdobju in stroškov ki nastanejo pri nabavi So neodvisni od nabavljene količine (Bastič 1999 10) Stroški naročanja ki so fiksni ne glede na obseg naročila Večje število artiklov posameznemu naročilu prinaša nižje stroške naročanja na posamezni artikel saj se fiksni stroški sorazmerno razdelijo na posamezen artikel Velikost teh stroškov je odvisna od števila naročil v posameznem časovnem obdobju (Brigham 2002 717) Ker pa podjetja naročajo potrebne materiale znotraj in zunaj organizacije je potrebno razlikovat stroške naročanja

a Naročanje zunaj organizacije Gre za kupovanje materialov ali delov pri proizvajalcih dobaviteljih zunaj organizacije zunaj organizacije Stroški naročila v tem primeru vsebujejo plače osebja v nabavi plače osebja v računovodstvu komunikacijske stroške stroške urgence če naročeno ne prispe pravočasno stroške prevzema dobave

b Naročanje znotraj organizacije Potrebne materiale lahko proizvedejo znotraj organizacije same Delavna enota A naroči nek sestavni del pri delavni enoti B Ker sta obe enoti stroškovna centra enota B seveda zaračuna naročilo enoti A Stroški naročila v takem primeru vsebujejo stroške priprave proizvodnega naloga stroške priprave potrebnega materiala orodij stroške dela in stroške izdelave naročenih delov (Kavčič 2000 290-291)

Stroški nezadovoljenega povpraševanja So posledica premajhnih zalog s katerimi bi lahko zadovoljili vso povpraševanje Zajemajo stroške ki nastanejo ko prejeta naročila ni možno izvršiti iz zalog v običajnem roku in se kažejo kot izgubljen profit zaradi izgubljene prodaje ali kot stroški naročila ki je zaradi nezmožnosti običajne dobave povzročilo dodatne stroške manipulacije obdelave in transporta (Križman 2006 98) Zaloge povzročajo stroške ker predstavljajo vezana finančna sredstva podjetja Z vidika proizvodnje so zaželene visoke količine zalog zaradi nemožnosti prekinitve proizvodnega procesa in zadovoljitve nenadnega povpraševanja s strani kupcev Zato je management zainteresiran za optimizacijo zalog torej kar najmanjše zaloge ki omogočajo normalno poslovanje Stroški zalog so za večje število proizvodnih in prodajnih podjetji eden izmed glavnih logističnih stroškov in so pomemben element v celotnih stroških podjetja (Rushton 2000 186)

23

Dejavniki gospodarjenja z zalogo

1 Stroški naročanja

Višina stroškov naročanja je običajno neodvisna od velikosti naročila npr stroški naročila so enaki če naročimo 1 tono ali 100 ton materiala Glavni stroški naročanja so

stroški priprave in izbira dobavitelja stroški povezani s samim naročilom stroški prevzema kontrole reklamacije in plačila računa

Stroški naročanja se razlikujejo glede na

zapletenosti naročila strokovnosti nabavnega osebja ročne ali računalniške priprave naročila novega ali ponavljajočega naročila

Podjetja pogosto izračunavajo povprečne stroške naročila tako da vse stroške naročanja delijo s številom naročil v določenem obdobju (npr v enem letu) kar je lahko varljiv podatek pri velikih razlikah v vrednosti posameznega naročila 2 Stroški vzdrževanja zaloge Stroške vzdrževanja delimo na

stroške ki so sorazmerni z vrednostjo zalog - financiranje zalog (obresti od kapitala vezanega v zalogo) - zavarovalne premije - zgube zaradi zastaranja kala ali kraje

stroške ki nastajajo s skladiščenjem poslovanja

- materialni strošek - amortiziranje zgradb in naprav - najemnine skladiščnega prostora - bruto plače zaposlenih - administrativni stroški

3 stroški ki nastanejo zaradi materiala ki ni v zalogi Te stroške sestavljajo

- izguba zaradi prekinitve proizvodnje - režijski stroški povezani z zaposlenimi v skladišču - razlika pri raquokritemlaquo nakupu materiala po višji ceni - stroški pridobitve novih kupcev zaradi izgube dosedanjih kupcev

Stroške ki nastanejo zaradi pomanjkanja zaloge materiala ni mogoče vnaprej oceniti in vgraditi v modele gospodarjenja z zalogo (Potočnik 252 2002)

24

32 Financiranje zalog Financiranje temelji (ne glede na različne širše ali ožje opredelitve njegove vsebine) na denarju kot njegovi osrednji kategoriji Nanaša se na priskrbo in uporabo sredstev gospodarjenje z njimi vračanjem sredstev njihovim virom razporejanjem finančnih izidov in v zvezi s tem nastala finančna razmerja (Repovž in Peterlin 1998 57) SLIKA 3 POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA D B D (denar) (blago) (denar) VIR (Repovž in Peterlin 1998 57) Financiranje zalog je proces odločanja o priskrbi sredstev ki zajema aktivnosti ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in pridobitev teh sredstev Ta pridobitev pa je možna iz notranjega in zunanjega vira financiranja SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA VIR FINANCIRANJA

NOTRANJE FINANCIRANJE ZUNANJE FINANCIRANJE

- nerazdeljen čisti dobiček - kapitalski vložki - amortizacija - krediti - drugi notranji viri - subvencije - posebne oblike zunanjega financiranja

(lizing faktoring in forfeing) VIR prirejeno po (Repovž in Peterlin 1998 82) Podjetje lahko zaloge financira z notranjimi in zunanjimi viri Med notranje vire financiranja štejemo nerazdeljeni dobiček amortizacijo in druge notranje vire Med zunanje vire pa spadajo kapitalski vložki krediti subvencije in posebne zunanje oblike financiranja Z vidika lastništva pa razlikujemo financiranje z lastniškim in dolžniškim kapitalom Med lastniški kapital spadajo vsi notranji viri in od zunanjih virov kapitalski vložki in subvencije V okviru dolžniškega kapitala pa spadajo vsi ostali zunanji viri financiranja (Filipič in Mlinarič 1999 133)

25

Podjetja se lahko odločijo ali bodo svoje zaloge financirala z lastnimi sredstvi ali pa si bodo pridobila finančna sredstva Tako lahko delimo financiranje tudi na lastniški in dolžniški vir financiranja Financiranje kot odločanje o priskrbi virov sredstev (kapitala in dolgov) je proces ki obsega aktivnost ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in priskrbo le teh (Repovž in Peterlin 1998 63) Lastniški vir financiranja Lastniške vire zagotavljajo lastniki podjetja Njihova glavna značilnost je da kot obveznost do lastnikov podjetja ne zapadejo pred prenehanjem podjetja Pri lastniškem kapitalu je možna delitev kapitala na trajni (lastniki kapital prispevajo v poslovanje podjetja s trajnim vplačilom) in prisluženi kapital (ki ga sestavljajo nerazdeljen dobiček preteklih in letošnjega leta ter rezerve) Lastniški kapital je prvotno izključno namenjen ustanovitvi podjetja kasneje pa prevzame največje tveganje v zvezi s poslovanjem podjetja Podjetja na začetku delovanja ne morejo zaradi nezaupanja bank pridobiti finančna sredstva zato lastniška sredstva pridobijo pomembno vlogo pri financiranju poslovanja Lastniški kapital pa predstavlja tudi osnovo za zadolžitev podjetja saj naj bi omogočil poravnanje obveznosti do kreditojemalcev tudi v primeru manjše izgube iz poslovanja Dobiček podjetja in njegov prenos v osnovni kapital je zaradi obdavčitve najdražji vir financiranja zato podjetja ohranjajo del lastnega kapitala v obliki čistih rezerv in dobičkov ki niso dodaten izdatek za davek Prednosti lastniškega financiranja se kažejo v večji finančni trdnosti manjših stroških poslovanja večji konkurenčni sposobnosti ter večji neodvisnosti monetarnih ukrepov države (Koletnik 1997 224) Dolžniški vir financiranja Dolžniški viri financiranja pa se med seboj razlikujejo glede na ročnost vir financiranja in ceno Njihova značilnost je da zapadejo v določenem roku in jih tako delimo na kratkoročne (rok je do enega leta) in dolgoročne (rok je več kot eno leto) vire financiranja Financiranje z dolžniškim kapitalom od podjetnika zahteva odplačevanje izposojenih finančnih sredstev vključno s plačilom obrestnih mer Pri kratkoročnem financiranju se denar ponavadi nameni za zagotavljanje obratnega kapitala za financiranje zalog terjatev ali za delovanje podjetja Sredstva se navadno odplačajo iz nastale prodaje in dobička čez leto Dolgoročno posojilo se ponavadi nameni za nakup lastnine kot so strojna oprema zemljišča in stavbe del vrednosti lastnine pa se uporabi kot jamstvo Še zlasti pri nizkih obrestnih merah financiranje s posojilnim kapitalom omogoča podjetniku da ohrani večji del lastništva v podjetju in z lastnim kapitalom ustvari večji dobiček Podjetnik mora paziti da si ne izposodi preveč zaradi česar bi težko odplačeval obresti ali pa jih sploh ne bi mogel kar bi zaustavilo rast in razvoj podjetja ali celo stečaj (Antonič in drugi 2002 303) Zaloge kot element gibljivih sredstev ki je nujno potreben za opravljanje proizvodnega ali prodajnega procesa se v praksi ponavadi financirajo z odobrenimi krediti lastnimi sredstvi in obveznostmi do dobavitelja

26

321 Blagovni kredit ndash financiranje z obveznostmi do dobavitelja

Financiranje z obveznostmi do dobavitelja lahko opredelimo kot zelo uporabno obliko financiranja iz tujih virov ki nastanejo pri nabavi proizvodov inali storitev pri drugem podjetju To pomeni da podjetje ne plača proizvoda inali storitev takoj ob prevzemu vendar šele po določenem roku nabave ali prevzemu računa V bistvu se tako pojavi blagovni kredit s katerim nastopi vmesna oblika premoženja (terjatev) Blagovni kredit se je razvil zaradi razlik v hitrosti obrata sredstev pri različnih podjetjih Prav to dejstvo da je po pravilu neenako trajanje obrat sredstev po posameznih podjetjih in tudi po posameznih panogah ponuja ekonomsko osnovo za nujnost vključevanja blagovnega kredita v prometni proces Časovni razkorak traja od trenutka ko bo kupec blaga storitev razpolagal z denarjem ki ga bo sam prejel po zaključku njegovega cikla proizvodnje in prodaje Ta časovni razkorak se lahko premesti z odloženim kreditom V kolikor tovrstni kredit ne bi reševal tovrstnih časovnih nasprotji bi prodajalec moral čakati tako dolgo da bi od kupca prejel denarna sredstva od svoje prodaje V takšnem primeru bi prišlo do zastojev v reprodukcijskem procesu in to ne samo pri prodajalcu ampak se to prične verižno prenašati na celotni reprodukcijski proces v gospodarstvu Če prodajalec razpolaga z zadostnimi sredstvi lahko svoje blago (storitev) proda na osnovi obljube plačila kupcu v prihodnosti V tem primeru se proda blago kupcu v obliki blagovnega ali odloženega kredita Posebnost blagovnega kredita je v tem da se daje v blagu vrača pa v denarju (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 107) Z vidika stroškov financiranja lahko opredelimo blagovni kredit iz dveh vidikov Prvi je brezplačni blagovni kredit kjer dobavitelj ne zaračuna v ceno stroške uporabe svojega kapitala do roka plačila Drugi pa kjer dobavitelj vkalkulira v ceno stroške uporabe svojega blaga ob dobavi Načini financiranja so del finančne politike podjetja in osnova za doseganje ciljev in strategije Distribucijska podjetja kupujejo izdelke od dobavitelja ki običajno ne zahteva takojšnega plačila Dobavitelj dostavi ali takoj pošlje izdelke in za njih izstavi račun z določenim datumom plačila Kreditni pogoji dobavitelja in pogoji financiranja določajo kdaj bodo podjetja plačala dobavitelju (Schall and Haley 1988 523)

27

322 Revolving kredit

Revolving kredit omogoča občasno koriščenje potrebnih likvidnih sredstev Črpanje kredita podjetja najavijo banki dan pred koriščenjem vračajo pa ga z nakazilom prek plačilnega naloga obresti pa se obračunavajo le na črpani del kredita

Značilnosti

bull Revolving kredit je posebna oblika kredita za financiranje občasnih likvidnostnih težav in predstavlja kombinacijo kratkoročnega kredita in limita na transakcijskem računu

bull Za razliko od limita na transakcijskem računu morajo podjetja banki najaviti črpanje banka pa jim kredit nakaže na račun

bull Sredstva lahko črpajo in vračajo do višine kredita v celotnem obdobju bull Obrestna mera se določi na podlagi vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere za

tovrstne kredite in pribitka glede na boniteto podjetja kakovost zavarovanja ročnost kredita in sodelovanja z banko

VIR (Abanka 2007)

Prednosti

bull ročnost do enega leta bull obrestna mera se oblikuje na podlagi

o vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere o bonitete podjetja oziroma samostojnega podjetnika o ročnosti in zneska kredita o kakovost zavarovanja o sodelovanja z banko

bull stroški odobritve se določijo na osnovi vsakokrat veljavne tarife banke in ročnosti ter zneska kredita

bull znesek odobrenega kredita je odvisen od namena možnosti dodatnega zavarovanja in kreditne sposobnosti prosilca

bull poleg obveznega zavarovanja z menicami lahko izberete med naslednjimi zavarovanji o zavarovanje z zastavo vrednostnih papirjev o zavarovanje z zastavo depozita o zavarovanje z zastavo nepremičnin ali premičnin o zavarovanje s poroštvom druge pravne ali fizične osebe o zavarovanje z bančno garancijo o zavarovanje z odstopom terjatev

bull sredstva lahko črpate in vračate do višine kredita v celotnem obdobju bull obresti se računajo samo na črpani del kredita

VIR (DBS 2007)

28

323 Vir financiranja zalog z dolgovi

Zaloge podjetja financirajo z dolgovi ki pa jih delimo glede na čas vrnitve na kratkoročne in

dolgoročne dolgove kar prikazujemo na Sliki 5 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV - akceptni krediti - investicijski kredit - kontokorentni kredit - hipotekarni kredit - lombardni kredit - eskontni kredit - rembursni kredit - avalni kredit VIR prirejeno po (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122) A DOLGOROČNI DOLGOVI Značilnosti dolgoročnih dolgov za financiranje zalog je da rok vračila zapade v obdobju ki je daljše od enega leta Dolgoročni dolgovi se vštevajo med tako imenovane kvalitetne vire financiranja Zato so pomemben vir financiranja za nakup dolgoročnega premoženja V praksi pa podjetja svoje zaloge le redko financirajo z dolgoročnimi dolgovi ki so primernejši za financiranje stalnih sredstev Investicijski kredit Investicijski kredit je namenjen za kreditiranje stalnih sredstev in trajnega dela gibljivih sredstev (zalog) Zaradi dolgoročnosti in večjega tveganja ki je s tem povezano so banke pri določanju višine investicijskega kredita precej previdne Pri tem banke upoštevajo dosedanjo in pričakovano stopnjo dobička kreditojemalca Za odobritev investicijskega kredita je pomemben pričakovani čisti denarni tok od prihodnje investicije ki se mora v višini in dinamiki ujemati z anuitetami Zaradi varnosti bank postavljajo tudi pogoj da kreditojemalec vodi svoje finančne transakcije z računom ki ga ima pri banki ndash kreditodajalki (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 127) Hipotekarni kredit Pri hipotekarnem kreditu ni pomembna kreditna sposobnost dolžnika ker je kredit zavarovan s hipoteko Odobritev hipotekarnega kredita se nikoli ne odobri v 100 vrednosti založene nepremičnine ampak vedno manj Hipotekarni kredit spada med najstarejše kredite

KREDITI

KRATKOROČNI DOLGOROČNI

29

B KRATKOROČNI DOLGOVI Značilnosti kratkoročnih bančnih dolgov so3 Dospelost

- Rok vračila zapade v obdobju krajšem od enega leta Sezonski kredit

- Potreba po finančnih sredstvih je včasih sezonskega značaja kar pomeni da je potrebno proizvodnjo financirat v času proizvodnje Po končani sezoni se prodajni učinki prodajo in se obveznosti do kreditodajalca poravnajo

Kredit za terjatev zaloge - Vsebina je podobna kot pri sezonskem kreditu Medtem ko so sezonska nihanja

stanovita pa so lahko potrebe po finančnih sredstvih ki izhajajo iz terjatev in zalog nestanovita

Ročnost - Ročnost teh kreditov je običajno prilagojena značilnostim proizvodnje in prodaje

Namen kreditov je financiranje obratnih sredstev torej morajo biti roki usklajeni s sposobnostjo zalog in terjatev da se spremenijo v denar (čas obračanja teh oblik obratnih sredstev)

Reprogramiranje kreditov - V primeru motenj pri odplačevanju kreditov se lahko s kreditojemalcem dogovorimo o

novih pogojih vračanja kredita Govorimo o reprogramu kredita Zavarovanje

- Imamo zavarovani in nezavarovani bančni kredit Zavarovanje se lahko opravi z zalogami terjatvami in podobno vendar se v Sloveniji takšen način zavarovanja pogosto ne prakticira Običajno se zahtevajo kvalitetnejša zavarovanja (hipoteke garancije in podobno) Nekatere banke ponujajo kredite po sistemu tako imenovanega faktoringa ndash odkupa terjatev

Bančni krediti so povezani s stroški ki jih sestavljajo stroški obresti in stroški odobritve Višina je odvisna tudi od načina obrestovanja V osnovi sta v uporabi dekruzivni (obresti se plačajo po dospetju kredita) in anticipativni način obrestovanja (obresti se plačajo po odobritvi kredita) Glavnice se lahko plačujejo v enem znesku ali v obrokih Bistvene sestavine kratkoročnega dolga so

bull namen uporabe bull načrt odplačila bull ekonomska upravičenost bull dodatne informacije in - strokovne sposobnosti vodilnih - računovodski izkazi - načrti poslovanja bull nobenih presenečenj

3 Povzeto po Mayr (2003 84-85)

30

Kontokorentni kredit Je kredit ki ga banka odobri kreditojemalcu kot dodaten znesek v skladu s spreminjajočimi potrebami Takšna vrsta kredita je primerna kadar niha potreba po likvidnih sredstvih Ti krediti niso odobreni za določene posle ampak splošna okrepitev plačilne sposobnosti podjetja Najemajo se kot - kratkoročni krediti za gibljiva sredstva - sezonski krediti - premostitveni krediti Ponavadi se takšni krediti odobrijo za obdobje treh mesecev vendar se lahko tudi podaljšajo (revolving) Lombardni kredit Je kredit ki je odobren proti zastavi realnih dobrin Kreditojemalec le zastavi realne dobrine in pridobi finančna sredstva ne da zmanjša oziroma proda del svoje aktive Zastaviti pa se morajo dobrine ali stvari ki se lahko hitro prodajo Te pa so pomembne za zavarovanje kredita ker le tako je zagotovljeno da se bo kredit poravnal Glede na zavarovanje kredita tako ločimo menični lombard lombard vrednostni papir in blagovni lombard Eskontni kredit Eskontni kredit je kratkoročen kredit ki ga odobrijo poslovne banke na prošnjo komitenta s tem da eskontira menico ki še ni zapadla Znesek je enak znesku na katerega se glasi menica zmanjšana za odtegnjene obresti in provizijo Banka pravzaprav kreditira komitentovo terjatev do zapadlosti s pogojem da bo le-ta kredit odplačal če ga ne bo trasat ali kateri drugi menični obveznik Posebnost tega kredita je v tem da kredita ne vrne tisti ki ga je najel ampak trasat (trgovec ki od proizvajalca kupi blago in ga takoj ne plača izda lastno menico ali akceptira menico ki jo nanj vleče proizvajalec) Akceptni kredit Je menični kredit pri katerem se banka obveže s kreditno pogodbo da bo akceptirala menico ki jo nanjo trasira komitent Z akceptiranjem postane banka glavni menični dolžnik Prednost tega kredita je za banko v tem da bo imela na razpolago dovolj sredstev če bi morala poravnati menični dolg Komitent mora banki dati po uzancih na razpolago dovolj sredstev če kaže da bo morala banka poravnati menični dolg Rembursni kredit Akceptni kredit ki se uporablja v zunanji trgovini Od akceptnega se razlikuje po tem da je krit z blagovnim dokumentom Avalni kredit Aval je jamstvo za plačilo meničnega dolga Pri tem kreditu se banka s posebno garancijsko izjavo zavezuje da bo izpolnila obveznosti ki jih ima do tretje osebe (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122-126)

31

4 ZALOGE KOT ELEMENT MEDPRODAJNIH AKTIVNOSTI Elementi medprodajnih aktivnosti so tisti ki so direktno povezani z dobavo proizvodov odjemalcev V nadaljevanju bomo spoznali določitve optimalne velikosti naročil ter ravni signalnih in varnostnih zalog koeficient obračanja ki so sestavni deli upravljanja in vodenja zalog ter v veliki meri vplivajo na uspešno poslovanje podjetja 41 Optimalna velikost naročil Optimalna velikost naročila je količina pri kateri so celotni stroški (stroški vzdrževanja zalog stroški naročanja in stroški blaga na zalogi) najmanjši (Kovačič 2000 294) SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE s Skupni stroški Stroški vzdrževanja zalog Stroški naročila Stroški materiala in izdelave Q Q

VIIR (Kovačič 2000 294) S ndash stroški Q ndash količina naročila Q - optimalna naročena količina Završnik (2000 77) pravi da dosežemo optimalno naročilno količino ko so (stroški vzdrževanja zalog) = (stroškom naročanj)

Sz = Sn

32

Na sliki 6 je razvidno da stroški vzdrževanja zalog naraščajo z naraščanjem obsega naročila medtem ko stroški naročila padajo Vsota teh dveh vrst stroškov nam daje skupne stroške ki bodo minimalni ko bo naročena količina ustrezala najnižji točki krivulje skupnih stroškov Optimalna naročena količina

SzSnqQ sdotsdot

= 2 (9)

Q - optimalna naročena količina Sz ndash stroški vzdrževanja zalog Sn ndash stroški naročila q- poraba materiala v časovni enoti VIR (Mayr 2003 63) 42 Koeficient obračanja zalog Zaloge na eni strani vplivajo kot blažilec v materialnih tokovih na drugi strani pa povzročajo tudi občutne stroške Krajši čas zadrževanja materiala v skladišču in s tem hitrejše obračanje zalog znižuje potrebno višino zalog in s tem tudi stroške (Kaltnekar 1993 273) Koeficient obračanja zalog

K = YX (10)

X ndash vrednost prodaje v določenem obdobju Y ndash vrednost povprečnih zalog v določenem obdobju VIR Prirejeno po (Mayr 2003 60) Vsako podjetje želi danes imeti minimalne zaloge materiala za poslovanje V podjetniški dejavnosti se vpliv zalog na skupno poslovno uspešnost izraža s koeficientom obračanja zalog Manjši koeficienti obračanja pomenijo namreč daljšo vezavo denarnih sredstev in s tem večje poslovne stroške kar sicer ob nespremenjenih ostalih poslovnih pogojih lahko vpliva na manjšo poslovno uspešnost Pomembno za izračun koeficienta obračanja zalog je zavedati se da je vrednost prodaje izražena z tržnimi prodajnimi cenami ali po stroškovni vrednosti Če so v števcu upoštevane dosežene prodajne cene zaloge pa so v imenovalcu vrednotene po stroškovnih cenah je izračunani koeficient večji kot bi bil v primeru ko so tudi v števcu upoštevane stroškovne cene prodanih izdelkov (Brigham 2002 219) V praksi podjetja večinoma uporabljajo dosežene prodajne cene za izračune koeficientov obračanja lahko pa jih tudi izračunavajo na podlagi stroškovnih cen ki pa so primernejše za interne potrebe

33

43 Določanje obsega zalog Varnostna zaloga - varuje proizvodnjo pred izpadom (npr zaradi podaljšanja dobavnih rokov) Ocenimo jo na osnovi potrebnega čas za nujno dobavo potrebne količine blaga Signalna zaloga ndash je zaloga pri kateri je potrebno sprožiti nabavni proces Maksimalna opravičljiva zaloga ndash predstavlja tisti optimalni obseg zalog pri katerem so stroški nabave in skladiščenja v ravnovesju s stroški vezave kapitala SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG Višina zalog Kn Zm Za Kn 2 td tn Zv Zp Zs tn čas Legenda Razmerja Zm = maksimalna zaloga Zs = signalna zaloga ~ Zm = Zv + Kn (11) Zv = varnostna zaloga Zm + Zv Kn ~ Zp = = Zv + (12) Normativi 2 2 Zp = povprečna zaloga Za = aktivna zaloga ~ Za = Zm ndash Zv = Kn (13) Zap = povprečna aktivna zaloga Kn = optimalna naročilna količina Zm ndash Zv Kn td = dobavni čas ~ Zap = = (14) tn = čas naročanja 2 2 VIR povzeto po (Kaltnekar 1993 278) Pri dobavnih rokih in porabi materiala se podjetja srečujejo z raznolikimi oblikami ki so lahko

- stalna poraba stalni roki dobave - spremenljiva poraba stalni roki dobave - stalna poraba spremenljivi roki dobave - spremenljiva poraba spremenljivi roki dobave

34

431 Stalna poraba in stalni roki dobave

Na časovno enoto porabimo vedno enake količine materiala Z dobavo materiala ni težav je stalna Dobavljene količine so enakomerne Minimalna zaloga Zmin = tz q (15) Signalna zaloga Zsig = (tz + td) q (16) Naročena količina Q = tsn q (17)

Maksimalna zaloga Zmax = Zmin + Q = (tz + tsn) q (18) tz ndash čas morebitnega prekoračenja roka dobave td - rok tsn ndash obdobje porabe naročene količine q ndash poraba materiala v časovni enoti (lahko je ura dan mesec leto) Q ndash naročena količina

432 Spremenljiva poraba in stalni rok dobave

Poraba med (stalnim) časom dobave je sestavljena iz zaporedja neodvisnih (različnih) dnevnih porab ki jih lahko opišemo z normalno porazdelitvijo Poznati moramo povprečno dnevno porabo in njen standardni odklon Pričakovana poraba je seštevek povprečnih dnevnih porab v času dobave Poraba se normalno porazdeljuje in ima varianco ki je enaka seštevku posameznih varianc Kjer velja

Varianca = (standardni odklon)sup2 Minimalna zaloga Zmin = z σp td (19)

Signalna zaloga Zsig = q td + z σp td (20) ali Zsig = q td + Zmin (21) Maksimalna zaloga Zmax = Q + Zmin (22)

35

σp - standardni odklon od povprečja td ndash rok dobave q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti z ndash število standardnih odklonov od povprečja Q ndash naročena količina

433 Stalna poraba in spremenljivi roki nabave

Če se rok dobave normalno porazdeljuje je pričakovana poraba v času dobave normalno porazdeljena njena varianca pa ni seštevek varianc kot v prejšnjem primeru Vzrok je da predstavlja trenutni rok dobave eno vrednost ne pa zaporedje vrednosti Tako je pričakovana poraba v času dobave q td in standardni odklon dobave v času porabe q σtd Signalna zaloga Zsig = q td + z q σtd (23) Minimalna zaloga Zmin = z q σtd (24) td ndash povprečni rok dobave z ndash število standardnih odklonov od povprečja q ndash stalna poraba materiala v časovni enoti σtd - standardni odklon roka dobave

434 Spremenljiva poraba in spremenljivi roki nabave

Pričakovana poraba v času dobave je enaka zmnožku povprečne porabe in povprečnega roka dobave Če sta poraba in rok dobave porazdeljeni veličini bo skupna poraba v času dobave normalno porazdeljena s srednjo vrednostjo q in td Signalna zaloga

Zsig = q td + z td σtd sup2 + q sup2 σtd sup2 (25) z ndash število standardnih odklonov od povprečja σtd - standardni odklon roka dobave σp - standardni odklon od povprečja q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti td ndash povprečen rok dobave VIR povzeto po (Rak 2006 11-14)

36

5 FINANCIRANJE ZALOG ndash PRIMER PODJETJA UNICOMMERCE DOO 51 Predstavitev podjetja Leta 1926 je človek z vizijo g Andreas Stihl v Nemčiji ustanovil podjetje za proizvodnjo ndash najprej je proizvajal protipožarne naprave in pralne stroje Že prvo leto delovanja podjetja pa je izdelal prvo motorno verižno žago z električnim motorjem za upravljanje katere sta bila potrebna dva delavca Danes je to še vedno družinsko podjetje v svetu vodilni proizvajalec motornih žag in drugih motornih naprav ki ga vodi druga generacija potomcev Trenutno zaposluje podjetje ANDREAS STIHL AG amp CoKG s svojimi hčerinskimi podjetji v Švici Ameriki Braziliji Avstriji in Kitajski več kot 7900 sodelavcev ki proizvajajo široko paleto proizvodov namenjenih končnim potrošnikom v več kot 160 državah sveta STIHL ima svoja uvozno-distribucijska podjetja v 29 državah sveta (za primerjavo pred 20 leti jih je bilo 10) v ostalih državah pa sodeluje s pogodbenimi uvozniki Nenehne inovacije skrb za varno in lažje delo ter za človeka in okolje so naprave STIHL popeljale na sam svetovni vrh ndash leta 2004 je promet Skupine STIHL dosegel 17 milijard EUR (leta 1983 je znašal promet 390 milijonov EUR) STIHLreg naprave so tako že vrsto let daleč najbolj razširjena motorna orodja na svetu ki tudi v najtežje dostopnih področjih sveta lajšajo delo ljudem pri urejanju okolja in narave Blagovna znamka STIHL je na slovenskem področju prisotna že od poznih petdeset oziroma zgodnjih šestdeset let prejšnjega stoletja ko sta podjetje UNICOMERC kot tedanji zastopnik firme STIHL za jugoslovansko tržišče in gospod Klarić kot nositelj programa preko slovenskih uvoznih in trgovskih hiš organizirala prodajno in servisno mrežo Ob razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije se je podjetje UNIKOMERC Zagreb odločilo da predstavništvo v Ljubljani preregistrira v podjetje s statusom družbe z omejeno odgovornostjo Podjetje Unicommerce doo Ljubljana je pričelo poslovati 1992 leta njegova prioritetna naloga pa je bila zagotoviti kontinuirano oskrbo slovenskega tržišča z motornimi napravami STIHL in razširiti trgovsko mrežo Hitra rast tržnega deleža in širitev prodajnega asortimenta sta zahtevala večje skladiščne in upravne prostore Tako smo v letu 2004 zgradili nov skladiščno-poslovni objekt v Obrtno-industrijski coni v Logatcu Novi prostori omogočajo boljše sodelovanje s pooblaščenimi trgovci in hitrejšo oskrbo slovenskega tržišča s proizvodnim asortimentom STIHL in VIKING Današnja direktorica podjetja Unicommerce doo je ga Marijana Dajčman katere naloga je skrb za kontinuirano rast tržnega deleža in dobro organizacijo skladišča trgovskega blaga in rezervnih delov za nemoteno oskrbo slovenskega tržišča s Stihl Viking in Timersport izdelki

37

52 Vrste zalog v podjetju Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino ki se ukvarja z prodajo proizvodov znamke Stihl in Viking ter oblačili znamke Timbersport zato se pojavljajo v njihovem skladišču naslednje vrste zalog

trgovsko blago rezervni deli

V podjetju pa zaloge trgovskega blaga lahko razdelimo v tri temeljne skupine proizvodov glede na znamko

- Sthil izdelki - Viking izdelki - Timbersports

SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO Stihl izdelki Viking izdelki Timbersport izdelki

Motorne žage Kosilnice Oblačila Specialne žage Prezračevalnik trave Obutev Rezalne garniture Pihalno sesalna naprava Dodatki Motorne kose in naprave za košnjo Vrtni drobilnik Kombi motorji Motorni kultivator Multi motor OVO - zaščitna očala in ščitnik za ušesa Rezalniki za živo mejo Pogonska sredstva Višinski obvejevalniki Rokavice Čistilne naprave POS in DECO Pihalniki in sesalniki z drobilnikom Škropilne naprave Kompaktni brusilno-rezalni stroji Vozički z omejevalnikom globine reza Ročni vrtalni stroji Vrtalni stroji za vrtanje lukenj v zemljo Osebna zaščitna oprema Posode

VIR (Unicommerce doo 2007)

Prodajni asortiment

38

TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006

Celotne zaloge Leto 2006 (euro) Dlež v celotnih zalogah ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 848

Zaloge rezervnih delov 14949337 152

skupaj 98350900 100

VIR (prologa 6) Iz tabele 2 je razvidno da je imelo podjetje na dan 31 12 2006 vezanega kapitala največ v zalogah trgovskega blaga ki predstavlja kar 848 vseh zalog skupaj Ostali del vezanega kapitala pa lahko prepišemo k zalogam rezervnih delov katerih je 152 Delež zalog trgovskega blaga ki ga je bilo več kot polovico vseh zalog pa izhaja iz dejstva da je Unicommerce doo podjetje za zunanjo in notranjo trgovino katerega je glavna dejavnost zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timersports izdelkov oziroma proizvodov na slovenskem tržišču SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

0102030405060708090

31122006

zalogetrgovskegablagazalogerezervnihdelov

VIR (priloga 6) Kot je razvidno iz slike 10 je delež zalog rezervnih delov dosti manjši od trgovskega blaga kajti podjetje Unicommerce doo v svojem asortimentu prodajne ponudbe ima široko paleto proizvodov ki jih uvaža širom sveta in konkurira na slovenskem trgu predvsem s kvaliteto ki jo dokazuje z garancijo proizvodov od 5 do 10 let Izvajanje garancije za takšno obdobje izhaja iz dejstva da so proizvodi v celoti proizvedeni s strani enega samega proizvajalca in to je Stihl Drugi razlog pa izhaja iz dobro razvite logistične mreže ki podjetju omogoča enostavno in v hitrem času dostavo rezervnih delov Iz slike 10 in tabele 2 lahko vidimo da podjetje posveča največ pozornosti zalogam trgovskega blaga vendar pri vodenju in upravljanju zalog ki vplivajo na poslovanje podjetja ne sme pozabiti tudi na spremljanje zaloge rezervnih delov saj predstavljajo komponento ki vpliva na kvaliteto servisa odjemalcev

39

TABELA 3 CELOTNE ZALOGE NA DAN 31 12 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Zaloge in prihodki Leto 2005 (euro) Leto 2006 (euro)

Prihodki od prodaje 3184702 3355438

Zaloge (trgovskega blaga + rezervnih delov) 88399700 98350900

VIR (PRILOGA 67) Celotne zaloge v podjetju Unicommerce doo so se iz leta 2005 na leto 2006 povečale za 173736 evrov kar pomeni da je podjetje v letu 2006 imelo za 545 več vezanega kapitala v zalogah kot leta 2005 To pa lahko opravičimo z večjo prodajo v letu 2006 kajti prihodki od prodaje so za 221310 euro večji kar znaša 706 več kot leta 2005 kljub nespremenjenim prodajnim cenam izdelkov

40

53 Vodenje in spremljanje zalog V podjetju Unicommerc doo imajo vodenje in upravljanje zalog v skladišču računalniško podprto z internim programom ki prikazuje signalne minimalne varnostne in maksimalne zaloge (imenujejo ga AS 400 po centralnem računalniku)

531 Vodenje zalog

Podjetje ima svojo interni sistem označevanja proizvodov ki s pomočjo računalniškega programa omogoča analiziranje proizvodov ki se nahajajo v skladišču V podjetju ima vsak proizvod poleg serijske številke svojo številko artikla oz prodajno številko ki je sestavljena iz 11 številk ki so razdeljene v tri sklope in imajo svoj pomen A PRVI SKLOP ŠTEVILK Tako prvi sklop številk ki je sestavljen iz štirih številk pove za kakšen tip stroja gre Od prvega sklopa številk nam prvi dve številki povesta tip motorja drugi dve pa za kateri točno določeni stroj gre Na primer

11 ndash motorna žaga 12 ndash električne žaga 41 ndash motorna kosa 42 - ostale naprave (škropilnica pihalniki itd) 91

manjši rezervni deli ki so univerzalni 92 Itd

SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA)

To je prvi sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo)

To je obrazložitev za prvi dve številki prvega sklopa

41

1130 ndash motorna žaga MS 170 11 ndash nam pove da gre za 1137 ndash motorna žaga MS 192 motorno žago 30 pa točno 1128 ndash motorna žaga MS 460 kateri tip motorne žage

B DRUGI SKLOP ŠTEVILK Druga skupina številk je sestavljen iz treh števil ki nam pove za kateri sklop motorja gre Ali je ta proizvod nameščen pri cilindru verigi črpalki itd SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460)

To je drugi sklop števil To je tretji sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo) Na primer

1128 ndash 200 ndash na pove da gre za končen proizvod 1121 ndash 140 ndash na pove da gre za motorno žago model

MS 260 del ki se nahaja na filtru C TRETJI SKLOP ŠTEVILK Tretji sklop številk pa se za vsak proizvod razlikuje in nam omogoča definicijo za kateri točno proizvod gre pri vodenju in analiziranju zalog v podjetju Na primer

1121 ndash 140 ndash 1916 nam pove da gre za pokrov filtra 1128 ndash 200 ndash 0128 nam pove da gre za točno

določen proizvod To je motorna žaga MS 460 (končni izdelek) ki je prikazan na sliki

To je obrazložitev za drugi sklop

številk

To je obrazložitev za tretji sklop števil

To je obrazložitev za drugi dve številki

prvega sklopa

42

532 ABC analiza

Za upravljanje in vodenje zalog v podjetju uporabljajo tudi ABC analizo ki je računalniško podprta in kategorizira proizvode v tri skupine (A B in C) Namen razvrščanja blaga po tej analizi je v opravljanju selekcije in tako loči pomembno od nepomembnega V skupini A je majhno število artiklov vendar predstavljajo veliko vrednost za podjetje Nasprotno je v skupini C kjer je veliko število artiklov in ne predstavljajo posebne vrednosti za podjetje V prilogi 1 je prikazana prodajna vrednost izdaj vseh proizvodov podjetja Unicommerce doo iz skladišča za obdobje od 01 01 2007 do 31 10 2007 Izbrani kriterij je prodajna vrednost izdaj Analiza kaže da so izdelki Stihl ki so kategoriziranih v 37 kategorij v letu 2007 skupaj ustvarili prodajno vrednost izdaj 545727219 euro SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI Odstotek () izdane prodajne vrednosti 8 100 22 60 70 30 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Odstotek () izdelkov po prodajnih skupinah VIR (interni podatki podjetja Unicommerce doo)

43

TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

SKUPINA ŠTEVILO

IZDELKOV IZDANA PRODAJNA

VREDNOST DELEŽ A 5 375667032 0688379 70 B 8 125431039 0229842 22 C 24 44629148 0081779 8 SKUPAJ 37 545727219 1 100 VIR (Priloga 1) Iz slike 13 in tabele 4 je razvidno da je samo 10 vseh izdelkov podjetja Unicommerce doo v letu 2007 ustvarilo 70 izdane prodajne vrednosti od celote kar je 5 izdelkov (motorne žage motorne kose motorji za žage verige v roli in rezervni deli Stihl) V skupino B pa se je po metodi ABC analize uvrstilo 8 proizvodov katerih prodajna vrednost izdaj v letu 2007 je bila 125431048 euro in predstavlja 22 celote Po metodi ABC pa se je v skupino C uvrstilo 24 proizvodov ki je ustvarilo le 8 izdane prodajne vrednosti izdaj v letu 2007 Ko podjetje Unicommerce doo uvede v asortiment prodaje nov artikel oziroma izdelek ga rangira v razred A in šele po letu dni se glede na ustvarjeno prodajno vrednost izdaj lahko spremeni njegovo rangiranje v skupino v B ali C Paretovo teorijo lahko potrdimo z opravljeno analizo ABC ki opredeljuje da je v skupini A najmanjše število izdelkov ki pa predstavljajo velik delež v prodaji in so tako za podjetje nujno obhodni in močno vplivajo na njihovo poslovanje Zato podjetja morajo in tako tudi podjetje Unicommerce doo posvečati največ pozornosti takšnim izdelkom ter natančno določiti voditi in analizirati normative kot so signalna minimalna in maksimalna zaloga Kljub temu pa pri poslovanju ne smemo zanemarjati izdelke ki so klasificirani v skupinah B in C

44

54 Zaloge kot element medprodajnih aktivnosti Stroške ki jih povzročajo zaloge v podjetju Unicommerce doo (stroški skladišča stroški naročanja in stroški nezadostnega povpraševanja) ne prikazujejo in analizirajo posamično temveč jih predpisujejo med ostale oziroma druge stroške zato ne moremo prikazati optimalno velikost naročila kot smo jo podali v teoretičnem delu ki je značilna za proizvodna podjetja Vendar lahko optimalno velikost naročila varnostno in signalno zalogo izračunamo na podlagi razmerij med znanimi normativi zalog

541 Optimalna velikost naročila

V podjetju Unicommerce doo imamo znane podatke o predvideni prodaji in nabavi blaga za šest mesecev ki jih izračunavamo na podlagi povprečja prodaje in nabave zadnjih štirih let istega obdobja Povprečen dobaven čas za trgovsko blago (motorna žaga MS 290) je potreben mesec dni kar je znano iz sklenjenih pogodb Optimalna količina naročenega proizvoda se lahko izračuna Kn = Zm ndash Zv Zm= Zv + Kn Kn - optimalna naročilna količina Zv - varnostna zaloga Zm ndash maksimalna zaloga Zv = (tn q) td tn - zahtevan čas za trajanje zalog v primeru nedobave (v enaki časovni enoti) g - povprečna poraba v časovni enoti td - povprečni dobavni čas (v enaki časovni enoti) Izračun optimalne velikosti naročila in signalne zaloge bomo prikazali na primeru proizvoda MS 290 ki ga uvažamo iz Nemčije TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 Nabava v 6 mesecih 360 NA ZALOGI 154 Prodaja v preteklem mesecu 41 Prodaja v 6 mesecih 254 Količina zadnje nabave 120 Datum zadnje nabave 31 marec 2007

VIR (interni podatki Unicommerce doo)

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

6

Cilji diplomskega dela so

- opredeliti pomen in značilnosti zalog za podjetje - prikazati možne delitve in vrste zalog ki nastanejo v podjetju - opredeliti vzroke za nastanek zalog - podati učinkovitost analize in nadzora zalog - iz teoretičnega vidika smo poskušali opredeliti zaloge kot element medprodajnih

aktivnosti in jih nato praktično prikazati na primeru podjetja Unicommerce doo - preučiti stroške zalog in njihovo financiranje - analizirati velikost vezanih sredstev podjetja - prikazati pomembnost vodenja in upravljanj zalog v izbranem podjetju

Osnovne trditve diplomskega dela so da so zaloge neobhodno potrebne za izvajanje neprekinjenega in uspešnega delovanja poslovnega procesa V zalogah so vezana finančna sredstva podjetja ki povzročajo velike stroške in vplivajo na poslovni izid podjetja Zato morajo podjetja uvesti takšen sistem vodenja in upravljanja zalog ki bo oblikoval zaloge na takšni ravni kjer bodo povzročale najnižje stroške vendar ne bodo omejevale proizvodnjo oziroma prodajo 13 Predpostavke in omejitve raziskave Osnovna spoznanja o zalogah bodo temeljila na ugotovitvah iz znanstvene in strokovne literature praktične ugotovitve pa iz aktualnosti pridobljenih podatkov podjetja Unicommerce doo Predpostavljamo da lahko teoretična znanja o učinkovitem upravljanju in vodenju zalog ki vplivajo na znižanje stroškov v podjetju smotrno uporabimo tudi v praksi kar bomo poskušali pokazati v diplomskem delu Prva omejitev pri pisanju diplomskega dela je da bomo prikazali financiranje upravljanje in stroške zalog na primeru prodajnega podjetja Unicommerce doo medtem ko je druga omejitev da verjetno ne bomo mogli pridobiti vseh podatkov ker so del poslovne skrivnosti 14 Predvidene raziskovalne metode Diplomsko delo predstavlja poslovno raziskavo saj smo obravnavali poslovanje podjetij s poudarkom na finančnih vidikih upravljana zalog Zbiranje informacij je potekalo s študiranjem aktualne literature na tematiko diplomskega dela kamor spadajo knjige in drugi viri tako domačih kot tujih avtorjev ki jih smo uporabili pri pisanju teoretičnega dela Praktični del vsebuje ažurne podatke in informacije iz podjetja Unicommerce doo

7

V diplomskem delu gre za deskriptivno analitični pristop v okviru katerega smo uporabljali naslednje metode Deskriptivni pristop

bull metoda deskripcije s katero smo opisovali teorijo določena dejstva procese ter njihovo medsebojno povezavo

bull metoda kompilacije s katero smo povezovali stališča spoznanja in sklepe drugih avtorjev

bull metodo klasifikacije s katero smo prikazovali zaloge kot element medprodajnih aktivnosti

Analitični pristop

bull metoda sinteze (razčlenjevali smo ugotovitve iz teorije in prakse) in bull metoda analize (teoretične poglede in ugotovitve smo logično povezali s spoznanji iz

prakse)

8

2 OPREDELITEV IN POMEN ZALOG 21 Pojem zalog in njihove značilnosti Zaloge so definirane kot sredstva ki se pojavljajo in so nujno potrebna v proizvodnem procesu v različnih oblikah od vhodnih materialov polizdelkov do končnih izdelkov Opredelimo jih lahko kot količino blaga odloženega v skladišču podjetja Skladišče katerega element so zaloge je zelo pomembno področje gospodarjenje v vsaki organizaciji Je neke vrste blažilec v materialnih tokovih ki zagotavlja možnost za njihov normalni potek S tem omogoča v materialnih tokovih ustrezno delovanje številnih drugih funkcij predvsem nabave proizvodnje in prodaje saj zagotavlja njihovo nemoteno oskrbo ob planiranem času Skladiščenje kot funkcija in njegova glavna naloga vzdrževanje zalog pa povzroča tudi občutne stroške Podjetja imajo investiran pomemben del vseh sredstev v zaloge (Kaltnekar 1993 245) Zato zaloge predstavljajo tako v trgovskem kot proizvodnem podjetju vložen oziroma vezan velik del svojih finančnih sredstev Tako povzročajo na eni strani stroške na drugi strani pa omogočajo neprekinjen in nemoten proces proizvodnje ter prodaje Zaloge omogočajo ločitev posameznih faz v procesu nabave proizvodnje in distribucije Z vidika mesta v transformacijskem procesu ločimo zaloge vhodnih materialov zaloge nedokončane proizvodnje in zaloge dokončane proizvodnje Zaloge vhodnih materialov ločujejo proizvajalce od njihovih dobaviteljev zaloge nedokončane proizvodnje ločujejo posamezne faze v proizvodnem procesu zaloge dokončane proizvodnje pa ločujejo proizvajalce od kupcev (Rusjan 1999 133) Ljubičič (2000 347) pravi da je pomen zalog v proizvodnem procesu večplasten

bull Zaloge so blažilec (amortizer) nihanja porabe materiala sestavnih delov in gradnikov v proizvodnji povpraševanja na trgih po gotovih izdelkih in s tem zagotavljajo kontinuiteto

proizvodnje bull Kompenzirajo napake zaradi

neprimernih metod planiranja netočnih podatkov o stanju odklona dobavljenih količin odklona dobavnih rokov

bull Imajo ekonomične učinke sezonski nakup blaga ko je poceni in poraba takrat ko je drago popusti pri nakupu večjih količin blaga

bull Lahko služijo pripravi blaga za uporabo oziroma prodajo

Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe

9

Politika zalog mora biti povezana s politikami ostalih funkcij v podjetju Cilji politike zalog se morajo usklajevati s cilji prodaje proizvodnje in financ Vsi cilji teh funkcij pa se morajo prilagoditi ciljem celotne organizacije Povezave med funkcijami v podjetju pomagajo pri odločitvah kakšne zaloge naročiti koliko zalog naročiti kdaj jih bomo potrebovali kdaj naročiti material za proizvodnjo kako in kje jih skladiščiti in nato prodati (Forgaty in drugi 1991 157) 22 Vrste zalog

221 Zaloge glede na pojavne oblike

Zaloge se v podjetju nahajajo v različnih oblikah zato ji lahko klasificiramo po vrstah proizvodov v pet skupin

bull Zaloge materialov in surovin

Med zaloge surovin in materiala uvrščamo tudi embalažo drobni inventar gorivo in mazivo ter avtomobilske gume Surovine razumemo kot tiste stvari ki so pridobljene iz narave ter nastopijo v proizvodnem ciklusu v nepredelanem ali neznatno predelanem stanju Material pa so že rezultat obdelane predelane in dodelane stvari ki jo razumemo kot nabavljen osnovni in pomožni material (Kavčič 2000 288) Zaloge materiala in surovin so z vidika stopnje likvidnosti manj likvidna oblika premoženja zato lahko nepravilno vodenje teh zalog močno vpliva na likvidnost podjetja Pravilno oblikovanje zalog materiala in surovim lahko omogoči dobro izkoriščanje zmogljivosti in nemoteno odvijanje proizvodnega procesa ki se posredno preko prodajne aktivnosti izkazuje kot pozitiven finančni izid kar pa vpliva na povečanje premoženja podjetja Te zaloge pa ustvarjajo tudi stroške vzdrževanja (stroški financiranja stroški skladiščenja in stroški zavarovanja) ki vplivajo negativno in zmanjšujejo finančni izid poslovanja

bull Zaloge rezervnih delov materialov za vzdrževanje in drobnega inventarja Gre za materiale večinoma polproizvode ki jih organizacija uporablja za vzdrževanje operativne sposobnosti tehnologije Ti deli torej niso neposredno vgrajeni v nov proizvod pač pa omogočajo njegovo proizvodnjo Nekateri deli opreme se hitreje obrabijo kot drugi in jih je treba zamenjati V to skupino navadno štejemo tudi droben inventar kamor sodijo materiali in proizvodi ki se porabijo v roku enega leta in katerih je vrednost majhna (Kavčič 2000 288)

bull Zaloge nedokončane proizvodnje

Zaloge nedokončane proizvodnje uvrščamo v nelikvidno obliko sredstev ki imajo v primerjavi z zalogami surovin in materiala višjo stopnjo likvidnosti kar se izraža v potrebnem času preoblikovanja v denarno obliko oziroma drugače rečeno jih je lažje prodati

V to skupino zalog uvrščamo materiale dele polizdelke predmete dela itd na katerih je bila predhodno opravljena določena faza proizvodnega procesa in so pripravljeni na naslednjo operacijo Njihova funkcija je zagotavljanje delovanja posamezne delavne postaje neodvisno od delovanja predhodne postaje

10

Na obseg zalog nedokončane proizvodnje vpliva dolžina proizvodnega procesa (potreben daljši čas proizvodnega ciklusa ustvarja večje zaloge in obratno) stopnja izkoriščenosti zmogljivosti (povečana stopnja izkoriščenosti zmogljivosti povzroča sorazmerno povečanje zalog ki posledično vplivajo na njihovo povečano financiranja in likvidnost podjetja) in višina stroškov proizvodnje (povečanje stročkov ima za posledico povečanje zalog nedokončane proizvodnje)( Kavčič 2000 289)

bull Zaloge gotovih izdelkov Zaloge gotovih izdelkov so nelikvidna oblika sredstev vendar v primerjavi z zalogami material in surovin ter z zalogami nedokončane proizvodnje imajo višjo stopnjo likvidnosti nižjo pa od osnovnih sredstev ki so najbližje denarni obliki premoženja V podjetju večje količine zalog gotovih izdelkov lahko zaradi stroškov vzdrževanja povzročijo negativne učinke na plačilno sposobnost in rentabilnosti kar vpliva na zmanjšanje finančnega izida Istočasno pa se lahko dosega s prodajo gotovih izdelkov pozitiven finančni izid in se tako povečuje premoženje podjetja Na obseg zalog gotovih izdelkov vplivata proizvodnja in prodaja Proizvajamo lahko na zalogo ali po naročilu proizvodnja je lahko serijska množična ali individualna Pri individualni proizvodnji po naročilu zalog tako rekoč ni ker naročnik blago takoj prevzame ko je izdelano Pri množični ali serijski proizvodnji kupec ni znan in zato blago počaka da se kupec pojavi kar povzroča zaloge Pri tem je pomembno kako poteka prodaja oziroma kakšne so možnosti za prodajo Ugodne možnosti za prodajo ki se kažejo v tem da je veliko povpraševanje po blagu da so cene visoke in da imamo krog rednih odjemalcev ter v drugih dejavnikih so vzrok da so zaloge gotovih izdelkov minimalne K temu prispeva kakovost blaga Dobro blago se prodaja hitreje kot slabo in ga je manj na zalogi (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 214) Pri zalogah gotovih izdelkov je zelo pomembno ugotoviti kolikšno količino teh izdelkov imeti na zalogi kateri izdelki so to in kakšna je relacija med njimi saj podjetja če ne bi imela gotovih izdelkov ne bi imela kaj prodajati in bi bil njihov obstoj nerazumljiv

bull Zaloge trgovskega blaga Predstavlja gibljiva sredstva ki jih nabavimo za nadaljnjo prodajo Zaloga trgovskega blaga je po vsebini sicer blizu zalogi materiala vendar blago nabavimo zato da ga bomo prodali material pa za to da ga bomo preoblikovali Zaloga trgovskega blaga zajema trgovsko blago v skladišču in v poslovnih enotah trgovsko blago na poti do kupca dokler ga le-ta prevzame in trgovsko blago na poti do dobavitelja če ga je kupec pri njem že prevzel (Mayr 2003 57)

11

222 Zaloge glede na povpraševanje 1

Pri planiranju zalog moramo ločiti zaloge povezane z neodvisnim povpraševanjem in zaloge z odvisnim povpraševanjem S pokrivanjem neodvisnega povpraševanja pokrivamo povpraševanje izven podjetja s pokrivanjem odvisnega povpraševanja pa pokrivamo potrebe znotraj podjetja Neodvisno povpraševanje Neodvisno povpraševanje je povpraševanje po dokončnih proizvodih s strani subjektov izven podjetja je torej pod vplivom dejavnikov trga in zunaj kontrole proizvodnje Ker to povpraševanje določajo subjekti izven podjetja tega povpraševanja ni mogoče točno določiti temveč ga moramo predvidevati Med zaloge povezane z neodvisnim povpraševanjem spadajo zaloge dokončne proizvodnje in rezervni deli pa tudi komponente ki se predajo na trgu Pri podjetjih ki proizvajajo na zalogo so zaloge povezane z neodvisnim povpraševanjem zato namenjene predvsem zaščiti pred negotovostjo Ker podjetja ne morejo točno predvidevati kdaj bo prišlo do prodaje proizvodov morajo imeti stalno zalogo dokončanih proizvodov Poleg tega imajo podjetja pogosto tudi tako imenovano varnostno zalogo ki služi v primeru če bi bilo dejansko povpraševanje večje od predvidenega Odvisno povpraševanje Odvisno povpraševanje je povpraševanje po materialih sestavnih delih sklopih in podobno Odvisno povpraševanje je direktno povezano s povpraševanjem po dokončnih proizvodih to je z neodvisnim povpraševanjem Povpraševanje po posameznih materialih zato lahko izračunamo na podlagi povpraševanja po dokončnih proizvodih Pri tem povpraševanju torej ni negotovosti ko je enkrat določeno kakšna naj bi bila proizvodnja za pokrivanje neodvisnega povpraševanja SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA Neodvisno povpraševanje Odvisno povpraševanje

Vir (Rusjan 1999 136)

1 Povzeto po Rusjan (1999 135-137)

12

Neodvisno povpraševanje imata zaradi svoje narave zelo različni krivulji gibanja Gibanje neodvisnega povpraševanja določajo trendi sezonska nihanja ciklična gibanja in slučajnostni vplivi ki so rezultat delovanja trga Gibanje odvisnega povpraševanja pa je nezvezno stolpičasto Povpraševanje po določenem materialu obstaja občasno in sicer takrat ko se material uporablja za proizvodnjo sestavnega dela ali dokončanega proizvoda ko pa proizvodnja določenega proizvoda ne poteka tudi povpraševanje po tem materialu ni Načelo ugotavljanja potreb po surovinah sestavnih delih materialu itd se uporablja pri odvisnem povpraševanju zaradi proizvodnje dokončnih izdelkov in ne zaradi tega ker so zaloge zmanjšale pod določeno točko Medtem ko se pri neodvisnem povpraševanju uporablja načelo nadomeščanja ki se izvaja z izdajanjem naročila za dopolnitev stare zaloge (Rusjan 1999 137)

223 Zaloge glede na normative in računske količine

Zaloge lahko delimo glede na normative in računske količine ki jih v praksi in teoriji uporabljamo za kontrolo zalog Ti normativi in računske količine nam služijo kot pomoč za sprejemanje odločitev kdaj in koliko naročiti Zaloge ki jih smatramo kot normative so

varnostna zaloga signalna zaloga in maksimalna zaloga

Kaltnekar (1985 254) navaja kot posebne računske količine ki služijo tudi kontroli zalog in včasih določanju normativov To so sledeče

povprečna zaloga aktivna zaloga povprečna aktivna zaloga in optimalno naročilna zaloga

Varnostna zaloga se v podjetju oblikuje zaradi negotovosti ki se lahko pojavi na strani povpraševanja dobave in proizvodnje Njena velikost je odvisna od ocene potrebnega časa za nujno dobavo potrebnih količin V normalnih okoliščinah se varnostna zaloga ne uporablja zato ni smotrno da je velika kajti povzroča večanje stroškov vzdrževanja Predstavlja torej neko rezervo ki jo smemo potrošiti le pod posebnimi pogoji Signalna zaloga (nepravilno jo v praksi imenujejo tudi minimalna zaloga) je tista višina zaloge pri kateri je potrebo sprožiti postopek za nabavo Treba jo je določiti tako da bo nova količina materiala prispela prav takrat ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Torej mora biti enaka porabi v dobavnem času oziroma za toliko višja od varnostne zaloge (Kaltnekar 1983 259) Maksimalna zaloga je največja zaloga do katere je še gospodarno uskladiščevati material Te omejitve ne smejo prekoračiti ker bi to povečalo skladiščne stroške otežilo delo in zmanjšalo preglednost v skladiščih Prekoračitev maksimalne zaloge v izjemnih razmerah (npr pričakovano zvišanje cen posebni popusti in podobno) je možna po posebnem postopku (Potočnik 2002 248-249)

13

Aktivna zaloga je tisti del zaloge ki se stalno spreminja torej dinamičen del zalog v nasprotju z varnostnimi zalogami ki so v bistvu statične Povprečna aktivna zaloga je torej enaka polovici razlike med maksimalno in varnostno zalogo ali ndash kar je isto ndash polovici naročilne količine (Kaltnekar 1993 279) Povprečno zalogo izrazimo kot ponderirano povprečje med različnimi višinami zalog v določenem obdobju Najpogosteje jo lahko izračunamo kot aritmetično sredino med najnižjo in najvišjo zalogo torej med varnostno in maksimalno zalogo Uporabljamo jo predvsem pri ugotavljanju koeficienta obračanja in kontroli skladiščnih stroškov Optimalna naročilna zaloga je tista višina naročene zaloge ko ima podjetje minimalne skupne stroške naročanja in skladiščenja

224 Nekurantne zaloge

Poseben problem skoraj vsakega podjetja je nekurantna zaloga To je zaloga materiala ki ga ne potrebujemo in ga v prihodnosti tudi ne bomo potrebovali Ta zaloga le redko nastane zaradi objektivnih razlogov največkrat je posledica nepravilnih odločitev v nabavnem oddelku Ko ugotovimo da je zaloga nekega materiala nekurantna se pojavi vprašanje kaj z njo storiti Material ima še vedno določeno vrednost zato ga je škoda enostavno uničiti Vse kar zanj morebiti iztržimo predstavlja izreden prihodek Zato moramo ves nekurantni material prodati seveda po najvišji možni ceni ki ga zanj lahko iztržimo Če ga ne moremo prodati je še vedno bolje da ravnamo z njim kot z odpadnimi surovinami za recikliranje Na ta način bomo zapustili skladiščni prostor s tem materialom pa ne bomo imeli več stroškov nadaljnjega skladiščenja Zato je smiselno da pri vsaki inventuri izvedemo poseben pregled vseh vrst materiala za katere v preteklem obračunskem obdobju ni bilo spremembe stanja Za ta material moramo ugotoviti ali ga bomo mogoče še uporabili ali pa dejansko predstavlja nekurantno zalogo (Potočnik 2002 250)

14

23 Vzroki za nastanek zalog Zaloge ki so nujno potrebne nastanejo v vsakem podjetju vendar je njihova vloga v različnih dejavnostih in različnih okoliščinah različna Povzročajo na eni strani neprekinjen tok operacij na drugi strani pa stroške To sta glavna vzroka zakaj pride do konfliktnosti ciljev med različnimi službami v podjetju Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Vzroke za nastanek zalog v organizaciji je možno razdeliti glede na posledice ki jih povzročajo Zaradi ugodnih ekonomski učinkov

bull Zmanjševanje fiksnih stroškov na dobavno enoto To so stroški ki se zmanjšajo na enoto če se število enot poveča npr stroški transporta in administracije

bull Neodvisnost delovanja posameznih strojev ki delujejo v medsebojnem zaporedju in predmet dela poteka od ene delavne postaje do druge na vsaki pa se preoblikovalni proces nadaljuje in če na določeni postaji ni zalog mora naslednji stroj čakati da predhodni zaključi svojo operacijo V primeru da se pokvari stroj na začetku linije se ustavi cela linija Če pa pri vsaki postaji obstoji zaloga nedokončanih proizvodov ki so že prešle predhodne faze procesa operacij pa je postaja neodvisna kar pomeni da lahko nadaljuje z delom dokler traja zaloga nedokončane proizvodnje

bull Stalno enaka raven proizvodnje Povpraševanje po posameznih proizvodih je sezonsko ali pa niha v daljših časovnih intervalih Če bi prilagajali obseg proizvodnje glede na nihanje povpraševanja bi to povzročilo stroške in težave pri usposabljanju in pridobivanju delavcev ter tehnologije Zaradi tega podjetja organizirajo dokaj stalno raven proizvodnje ki pokrije vso povpraševanje v daljšem časovnem obdobju V krajših časovnih obdobjih delajo na zalogo kadar je povpraševanje manjše in prodajajo iz zalog kadar je povpraševanje večje od trenutne proizvodnje Zaloge tako amortizirajo fluktuacijo v povpraševanju če je vzdrževanje zalog cenejše kot prilagajanje proizvodnje

bull Izkoristek ugodnih menjalnih razmerij med valutami različnih dežel Zaradi devalvacije posamezne valute je ugodneje nabaviti večje količine materialov za nadaljnjo proizvodnjo

15

Zaradi hitrih reakcij na zahteve uporabnikov

bull Nepričakovano povečanje povpraševanja To navadno velja za končne proizvode Organizacije jih imajo na zalogi da bi lahko hitreje ustregle uporabnikom kot bi storili konkurenti Na zalogi jih imajo včasih celo po regionalnih skladiščih kar tudi zmanjša reakcijski čas

bull Količinski popust Če uporabnik kupi veliko količino hkrati navadno dobi poseben popust vendar mora imeti proizvajalec na zalogi dovolj velike količine proizvodov

Zaradi zmanjšanja tveganja

bull Negotovost v dobavnem sistemu Dobave potrebnih materialov niso dostavljene v dogovorjenem času zaradi oddaljenosti virov stavke delavcev nesreče itd zato zaloge pripomorejo prebroditi takšne težave

bull Nepričakovane okvare v proizvodnji se kažejo v okvari posameznih strojev Zato da lahko nadaljuje drugi stroj z delom so potrebne zaloge nedokončane proizvodnje in surovin

bull Razstavljanje proizvodov Proizvajalci morajo imeti proizvode pogosto razstavljene da si jih lahko kupci ogledajo in jih preizkušajo Takšni proizvodi niso več pogosto primerni za prodajo ali pa jih prodajo po nižji ceni

Zaradi špekulativnih namenov

bull Gre za zaščito pred predvidenimi neugodnimi dogodki ali za izkoriščanje predvidenih domnevnih ugodnih dogodkov Na primer podjetje predvideva da bo v državi prišlo do nove obdavčitve zvišanja ravni cen vojne itd

Organizacija ne more poslovati brez zalog katere so iz finančnega vidika drage zato je njihov cilj jih minimizirati oziroma izločiti nepotrebne zaloge ki vežejo samo sredstva in ne prispevajo k uspešnosti poslovanja organizacije 2 Glavni namen zalog je da opravljajo funkcijo blažilca med ponudbo in povpraševanjem To je varnostna blazina za zagotovitev neprekinjenega toka operacij Zaloge so lahko surovine polizdelki končni izdelki ali rezervni deli Količina zalog ima zelo velik učinek na delovanje podjetja (Waters 2003 13)

2 Povzeto po Kavčič (2000 287-288)

16

24 Spremljanje zalog

241 Analiza zalog

Sredstva delimo glede na čas udeležbe v poslovnem procesu na stalna in gibljiva sredstva Gibljiva sredstva pa se delijo na obratna sredstva in kratkoročne finančne naložbe Zaloge ki so element preučevanja diplomskega dela pa uvrščamo med gibljiva sredstva (obratna sredstva) poleg terjatev denarja in aktivne časovne razmejitve Tako v teoriji kot v praksi uporabljamo določene kazalnike ki nam dajejo podatke o strukturi stanja oziroma deleža gibljivih sredstev in tako tudi zalog ki se nahajajo ali jih potrebujemo v podjetju da proces poslovanja poteka kar se da optimalno in pri tem ne povzroča prekinitve prodajnega ali proizvodnega procesa Kazalniki za izračune deležev obratnih sredstev in zalog

Delež gibljivih sredstev v celotnih sredstvih gibljiva sredstva 100 kazalnik = (1) celotna sredstva

Delež obratnih sredstev v gibljivih sredstvih

obratna sredstva 100 kazalnik = (2) gibljiva sredstva

Naložba v zaloge trgovskega blaga

nabavna vrednost trgovskega blaga kazalnik = (3) koeficient obračanja Rezultat pove za koliko mesecev zadošča zaloga Ta rezultat primerjamo s potrebnim časom za nabavo novih zalog (Koletnik 1997 220)

17

Rebernik in Repovž (2000 115) navajata dva kazalnika za gospodarjenje zalog

Delež zalog v sredstvih zaloge (stanje) 100

kazalnik = (4) gibljiva sredstva

Delež zalog v prodaji Zaloge (povprečje) 100 kazalnik = (5) Letna prodaja Mayr (2003 59-61) navaja sledeče kazalnike kot pomembne za analiziranje in spremljanje zalog v podjetju

Potrebna zaloga Stanje zaloge dane vrste kazalnik = (6) Povprečna mesečna poraba materiala dane zaloge

Koeficient obračanja zalog letna poraba zalog kazalnik = (7)

Povprečna zaloga

Vezava v dnevih trajanje obdobja (365) kazalnik = (8) koeficient obračanja

18

242 ABC analiza

V podjetjih se pojavi v njihovem poslovnem procesu veliko raznolikih vrst materialnih postavk - zalog ki pa niso stroškovno oziroma vrednostno enako pomembne Zato lahko materialne postavke klasificiramo v tri skupine (A B in C) in tako ločimo bistveno od nebistvenega Pri gospodarjenju z zalogami se srečujemo z izredno velikim številom dogodkov sprejemamo številne odločitve ki sprožijo mnogo različnih akcij predvsem pa imamo opravka z izredno velikim številom različnih vrst materiala in proizvodov Vse to pa zahteva velik obseg dela povzroča pa tudi nepreglednost nad celotnim dogajanjem Precizno spremljanje vsega poslovanja in analiziranja vseh teh dogodkov bi povzročilo tudi visoke stroške prav gotovo nesorazmerno z učinki ki jih od teh analiz lahko pričakujemo ABC analiza temelji na Paretovem načelu in pravi da je v celotnem ravnanju zalog le nekaj artiklov kritičnih veliko pa s stališča vrednosti ter planiranja zalog in proizvodnje nepomembnih (Kaltnekar 1993 125) SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG Procent vrednosti postavk v zalogi C 5-10 100 B 20-25 80 60 70-80 A 40 20 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 A B C 5-10 20-30 60-70

postavk v zalog Vir Ljubič (2000 355)

19

Završnik (2000 70) pravi da ABC analiza opredeljuje kolikšno število postavk v zalogah predstavlja večino vrednosti zalog Postavke z najvišjo vrednostjo klasificiramo v razred A ostale pa porazdelimo v razred B in C TABELA 1 POSTAVKE ZALOG

razred Količina postavk Skupna vrednost A 10 75 B 15 15 C 75 10

Vir (Završnik 2000 72) Pri tej metodi razdelimo materiale v tri skupine (Kaltnekar 1993 128)

Skupina A ndash majhno število različnih vrst materialov ki so bistvenega pomena Skupina B ndash srednjo število različnih materialov ki so srednjega pomena Skupina C ndash veliko število različnih materialov ki so majhnega pomena

Prisotnost artiklov določenemu razredu je lahko ključ za določanje metod naročanja za posamezne artikle (Heizer 1990 565) Z analizo zalog ABC po artiklih so vsi materiali komponente in izdelki razporejeni v tri razrede A B in C Kriterij za razporeditev je za vse enak in temelji na eni od vrednosti

stroškovne vrednosti izdaj ali prodajne vrednosti izdaj ter vrednosti pokritij izdaj ali povprečno letno izdane količine

Pri določanju optimalnih zalog je treba zbrati in obdelati veliko število podatkov Dostikrat bi bili stroški za zbiranje in preučevanje vseh podatkov preveliki zato je smotrno da se posvetimo predvsem postavkam iz razreda A in (B) za katere pa uporabimo natančnejše metode za izračun in nadzor količin Za te postavke moramo redno preverjati nabavne količine in varnostne zaloge (Završnik 2000 71) ABC analiza zalog temelji na Paretovem načelu in pravi da je v celotnem ravnanju zalog le nekaj artiklov kritičnih veliko pa s stališča vrednosti ter planiranja zalog in prodaje nepomembnih

20

3 FINANČNI VIDIK UPRAVLJANJA ZALOG 31 Stroški zalog Kot vsa gibljiva sredstva tudi zaloge povzročajo določene stroške ki jih je možno obravnavati iz dveh vidikov

bull stroški naraščanja ali padanja glede na obseg zalog bull stroške ki jih je možno razdeliti v tri skupine (stroški vzdrževanja

stroški naročanja in stroški ker materiala ni na zalogi)

311 Stroški ki naraščajo ali padajo glede na obseg zalog

Stroški ki naraščajo z obsegom zalog 1 Stroški investiranega kapitala Podjetje mora zaloge financirati Financiranje zalog

povzroča bodisi stroške obresti v primeru ko so zaloge financirane s tujimi viri bodisi oportunitetne stroške v primeru financiranja zalog z lastnimi sredstvi

2 Stroški skladiščenja Sem spadajo stroški povezani s prostorom ki ga zavzamejo zaloge kot so amortizacija skladiščne zgradbe stroški vzdrževanja skladišča stroški ogrevanja hlajenja prezračevanja razsvetljave čiščenja

3 Davek na premoženje in stroške zavarovanja premoženja Zaloge predstavljajo del

premoženja podjetja tako da podjetja v primeru obdavčitve premoženja plačujejo tudi davek na vrednost zalog Plačilo zavarovalne premije je poleg rizičnosti odvisno tudi od vrednosti zavarovanega premoženja (Rusjan 1999 137)

Stroški ki padajo s povečanjem obsega zalog

1 Stroški naročanja Vsako naročilo materialov pri zunanjih dobaviteljih je povezano z določenimi stroški To so predvsem materialni stroški in stroški osebnih dohodkov povezani z zbiranjem in ocenjevanjem ponudb s posredovanjem naročil sprejemanjem pošiljk Pri nabavi nastajajo transportni stroški pri katerih tudi prihaja do ekonomij obsega

2 Stroški priprave opreme Vsakokrat ko začnemo na določeni opremi s proizvodnjo

nekega drugega proizvoda iz proizvodnega asortimana podjetja nastanejo določeni stroški priprave opreme Med te stroške tako štejemo pripravo proizvodne dokumentacije za določeno proizvodno serijo Sem uvrščamo tudi stroške zamenjave orodij vsaj v času menjave orodij stroj stoji poleg tega pa so z menjavo orodij povezani tudi stroški delavcev ki izvajajo menjavo Pri pripravi opreme je pogosto potrebna poskusna proizvodnja ki povzroča stroške slabih proizvodov dokler ni oprema dokončno pripravljena

3 Stroški enote v zalogi Večje količine naročila omogočajo doseganje količinskih

popustov kar ima za posledico nižje stroške na enoto naročenega materiala Večje količine naročila imajo kot že naročeno za posledico večje zaloge

21

4 Stroški zaradi izčrpanja zalog Med te stroške uvrščamo predvsem dve skupini stroškov

bull Stroški povezani s prekinitvami proizvodnje ker v določenem času ni na voljo

potrebnih vhodnih materialov ali zalog nedokončane proizvodnje Prekinitev proizvodnje bo manj ob višjih ravneh zalog vhodnih materialov in zalog nedokončane proizvodnje

bull Stroški povezani s slabšanjem imidža pri kupcih ali z izgubljenimi prodajami Podjetja imajo zaloge dokončnih proizvodov za pokrivanje povpraševanja kupcev V primeru ko podjetje nima dokončanih proizvodov na zalogi do takrat ko jih kupec želi kupiti se lahko kupec odloči za nabavo blaga pri drugem proizvajalcu oziroma prodajalcu Poleg tega lahko podjetje zaradi tega tudi trajno izgubi kupce vendar je te stroške zelo težko oceniti Tudi če kupec pristane na odlog in torej blago kupi kasneje nastane določen oportunitetni strošek zaradi kasnejšega preliva denarnih sredstev (Rusjan 1999 138-139)

312 Stroški vzdrževanja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja

Stroški vzdrževanja So vsi stroški ki nastanejo pri hranjenju in vzdrževanju določene količine zalog za določeno časovno obdobje Ponavadi so proporcionalni s količino blaga v zalogi K njim spadajo stroški skladiščenja stroški vezanega kapitala v zalogah stroški oskrbovanja zalog in stroški tveganja

a Stroški skladiščenja predstavljajo pomemben delež celotnih stroškov zalog Eden od ciljev skladiščne službe je zniževanje stroškov skladiščenja Med njih štejemo stroške skladiščnega prostora (stroški ki se nanašajo na prostor vzdrževanje prostora ogrevanje hlajenje prezračevanje čiščenje in razsvetljavo) plače zaposlenih v skladiščih in stroške povezane s skladiščno opremo (Brigham 2002 717)

b Stroški vezanega kapitala v zalogah so velik del skupnih stroškov zalog Če je cena

kapitala visoka lahko ti stroški znašajo do 80 skupnih stroškov vzdrževanja zalog

Kavčič (2000 290) v to skupino šteje tudi oportunitetni strošek torej izgubo zaradi investiranja v zaloge ne pa v kakšno finančno bolj donosno aktivnost Opotunitetni stroški so navadno visoki 10 - 25 vrednosti zalog

c Stroški oskrbovanja zalog štejemo stroške zavarovanja in plačilnih davkov za zaloge

ki so v sorazmerju z velikostjo zaloge

d Stroški tveganja obsegajo stroške ki nastanejo zaradi značilnih lastnosti blaga (npr izguba teže pokvarljivost blaga hellip) poškodb blaga izgub zaradi sprememb v designu ali zaradi padca povpraševanja (Rushton 2000 181)

22

Stroški naročanja Vključujejo vse stroške ki nastanejo ob naročilu blaga Sem spadajo stroški obrazcev stroški fotokopij telefonskih pogovorov in stroški dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Ti stroški so odvisni od številnih nabav v načrtovanem obdobju in stroškov ki nastanejo pri nabavi So neodvisni od nabavljene količine (Bastič 1999 10) Stroški naročanja ki so fiksni ne glede na obseg naročila Večje število artiklov posameznemu naročilu prinaša nižje stroške naročanja na posamezni artikel saj se fiksni stroški sorazmerno razdelijo na posamezen artikel Velikost teh stroškov je odvisna od števila naročil v posameznem časovnem obdobju (Brigham 2002 717) Ker pa podjetja naročajo potrebne materiale znotraj in zunaj organizacije je potrebno razlikovat stroške naročanja

a Naročanje zunaj organizacije Gre za kupovanje materialov ali delov pri proizvajalcih dobaviteljih zunaj organizacije zunaj organizacije Stroški naročila v tem primeru vsebujejo plače osebja v nabavi plače osebja v računovodstvu komunikacijske stroške stroške urgence če naročeno ne prispe pravočasno stroške prevzema dobave

b Naročanje znotraj organizacije Potrebne materiale lahko proizvedejo znotraj organizacije same Delavna enota A naroči nek sestavni del pri delavni enoti B Ker sta obe enoti stroškovna centra enota B seveda zaračuna naročilo enoti A Stroški naročila v takem primeru vsebujejo stroške priprave proizvodnega naloga stroške priprave potrebnega materiala orodij stroške dela in stroške izdelave naročenih delov (Kavčič 2000 290-291)

Stroški nezadovoljenega povpraševanja So posledica premajhnih zalog s katerimi bi lahko zadovoljili vso povpraševanje Zajemajo stroške ki nastanejo ko prejeta naročila ni možno izvršiti iz zalog v običajnem roku in se kažejo kot izgubljen profit zaradi izgubljene prodaje ali kot stroški naročila ki je zaradi nezmožnosti običajne dobave povzročilo dodatne stroške manipulacije obdelave in transporta (Križman 2006 98) Zaloge povzročajo stroške ker predstavljajo vezana finančna sredstva podjetja Z vidika proizvodnje so zaželene visoke količine zalog zaradi nemožnosti prekinitve proizvodnega procesa in zadovoljitve nenadnega povpraševanja s strani kupcev Zato je management zainteresiran za optimizacijo zalog torej kar najmanjše zaloge ki omogočajo normalno poslovanje Stroški zalog so za večje število proizvodnih in prodajnih podjetji eden izmed glavnih logističnih stroškov in so pomemben element v celotnih stroških podjetja (Rushton 2000 186)

23

Dejavniki gospodarjenja z zalogo

1 Stroški naročanja

Višina stroškov naročanja je običajno neodvisna od velikosti naročila npr stroški naročila so enaki če naročimo 1 tono ali 100 ton materiala Glavni stroški naročanja so

stroški priprave in izbira dobavitelja stroški povezani s samim naročilom stroški prevzema kontrole reklamacije in plačila računa

Stroški naročanja se razlikujejo glede na

zapletenosti naročila strokovnosti nabavnega osebja ročne ali računalniške priprave naročila novega ali ponavljajočega naročila

Podjetja pogosto izračunavajo povprečne stroške naročila tako da vse stroške naročanja delijo s številom naročil v določenem obdobju (npr v enem letu) kar je lahko varljiv podatek pri velikih razlikah v vrednosti posameznega naročila 2 Stroški vzdrževanja zaloge Stroške vzdrževanja delimo na

stroške ki so sorazmerni z vrednostjo zalog - financiranje zalog (obresti od kapitala vezanega v zalogo) - zavarovalne premije - zgube zaradi zastaranja kala ali kraje

stroške ki nastajajo s skladiščenjem poslovanja

- materialni strošek - amortiziranje zgradb in naprav - najemnine skladiščnega prostora - bruto plače zaposlenih - administrativni stroški

3 stroški ki nastanejo zaradi materiala ki ni v zalogi Te stroške sestavljajo

- izguba zaradi prekinitve proizvodnje - režijski stroški povezani z zaposlenimi v skladišču - razlika pri raquokritemlaquo nakupu materiala po višji ceni - stroški pridobitve novih kupcev zaradi izgube dosedanjih kupcev

Stroške ki nastanejo zaradi pomanjkanja zaloge materiala ni mogoče vnaprej oceniti in vgraditi v modele gospodarjenja z zalogo (Potočnik 252 2002)

24

32 Financiranje zalog Financiranje temelji (ne glede na različne širše ali ožje opredelitve njegove vsebine) na denarju kot njegovi osrednji kategoriji Nanaša se na priskrbo in uporabo sredstev gospodarjenje z njimi vračanjem sredstev njihovim virom razporejanjem finančnih izidov in v zvezi s tem nastala finančna razmerja (Repovž in Peterlin 1998 57) SLIKA 3 POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA D B D (denar) (blago) (denar) VIR (Repovž in Peterlin 1998 57) Financiranje zalog je proces odločanja o priskrbi sredstev ki zajema aktivnosti ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in pridobitev teh sredstev Ta pridobitev pa je možna iz notranjega in zunanjega vira financiranja SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA VIR FINANCIRANJA

NOTRANJE FINANCIRANJE ZUNANJE FINANCIRANJE

- nerazdeljen čisti dobiček - kapitalski vložki - amortizacija - krediti - drugi notranji viri - subvencije - posebne oblike zunanjega financiranja

(lizing faktoring in forfeing) VIR prirejeno po (Repovž in Peterlin 1998 82) Podjetje lahko zaloge financira z notranjimi in zunanjimi viri Med notranje vire financiranja štejemo nerazdeljeni dobiček amortizacijo in druge notranje vire Med zunanje vire pa spadajo kapitalski vložki krediti subvencije in posebne zunanje oblike financiranja Z vidika lastništva pa razlikujemo financiranje z lastniškim in dolžniškim kapitalom Med lastniški kapital spadajo vsi notranji viri in od zunanjih virov kapitalski vložki in subvencije V okviru dolžniškega kapitala pa spadajo vsi ostali zunanji viri financiranja (Filipič in Mlinarič 1999 133)

25

Podjetja se lahko odločijo ali bodo svoje zaloge financirala z lastnimi sredstvi ali pa si bodo pridobila finančna sredstva Tako lahko delimo financiranje tudi na lastniški in dolžniški vir financiranja Financiranje kot odločanje o priskrbi virov sredstev (kapitala in dolgov) je proces ki obsega aktivnost ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in priskrbo le teh (Repovž in Peterlin 1998 63) Lastniški vir financiranja Lastniške vire zagotavljajo lastniki podjetja Njihova glavna značilnost je da kot obveznost do lastnikov podjetja ne zapadejo pred prenehanjem podjetja Pri lastniškem kapitalu je možna delitev kapitala na trajni (lastniki kapital prispevajo v poslovanje podjetja s trajnim vplačilom) in prisluženi kapital (ki ga sestavljajo nerazdeljen dobiček preteklih in letošnjega leta ter rezerve) Lastniški kapital je prvotno izključno namenjen ustanovitvi podjetja kasneje pa prevzame največje tveganje v zvezi s poslovanjem podjetja Podjetja na začetku delovanja ne morejo zaradi nezaupanja bank pridobiti finančna sredstva zato lastniška sredstva pridobijo pomembno vlogo pri financiranju poslovanja Lastniški kapital pa predstavlja tudi osnovo za zadolžitev podjetja saj naj bi omogočil poravnanje obveznosti do kreditojemalcev tudi v primeru manjše izgube iz poslovanja Dobiček podjetja in njegov prenos v osnovni kapital je zaradi obdavčitve najdražji vir financiranja zato podjetja ohranjajo del lastnega kapitala v obliki čistih rezerv in dobičkov ki niso dodaten izdatek za davek Prednosti lastniškega financiranja se kažejo v večji finančni trdnosti manjših stroških poslovanja večji konkurenčni sposobnosti ter večji neodvisnosti monetarnih ukrepov države (Koletnik 1997 224) Dolžniški vir financiranja Dolžniški viri financiranja pa se med seboj razlikujejo glede na ročnost vir financiranja in ceno Njihova značilnost je da zapadejo v določenem roku in jih tako delimo na kratkoročne (rok je do enega leta) in dolgoročne (rok je več kot eno leto) vire financiranja Financiranje z dolžniškim kapitalom od podjetnika zahteva odplačevanje izposojenih finančnih sredstev vključno s plačilom obrestnih mer Pri kratkoročnem financiranju se denar ponavadi nameni za zagotavljanje obratnega kapitala za financiranje zalog terjatev ali za delovanje podjetja Sredstva se navadno odplačajo iz nastale prodaje in dobička čez leto Dolgoročno posojilo se ponavadi nameni za nakup lastnine kot so strojna oprema zemljišča in stavbe del vrednosti lastnine pa se uporabi kot jamstvo Še zlasti pri nizkih obrestnih merah financiranje s posojilnim kapitalom omogoča podjetniku da ohrani večji del lastništva v podjetju in z lastnim kapitalom ustvari večji dobiček Podjetnik mora paziti da si ne izposodi preveč zaradi česar bi težko odplačeval obresti ali pa jih sploh ne bi mogel kar bi zaustavilo rast in razvoj podjetja ali celo stečaj (Antonič in drugi 2002 303) Zaloge kot element gibljivih sredstev ki je nujno potreben za opravljanje proizvodnega ali prodajnega procesa se v praksi ponavadi financirajo z odobrenimi krediti lastnimi sredstvi in obveznostmi do dobavitelja

26

321 Blagovni kredit ndash financiranje z obveznostmi do dobavitelja

Financiranje z obveznostmi do dobavitelja lahko opredelimo kot zelo uporabno obliko financiranja iz tujih virov ki nastanejo pri nabavi proizvodov inali storitev pri drugem podjetju To pomeni da podjetje ne plača proizvoda inali storitev takoj ob prevzemu vendar šele po določenem roku nabave ali prevzemu računa V bistvu se tako pojavi blagovni kredit s katerim nastopi vmesna oblika premoženja (terjatev) Blagovni kredit se je razvil zaradi razlik v hitrosti obrata sredstev pri različnih podjetjih Prav to dejstvo da je po pravilu neenako trajanje obrat sredstev po posameznih podjetjih in tudi po posameznih panogah ponuja ekonomsko osnovo za nujnost vključevanja blagovnega kredita v prometni proces Časovni razkorak traja od trenutka ko bo kupec blaga storitev razpolagal z denarjem ki ga bo sam prejel po zaključku njegovega cikla proizvodnje in prodaje Ta časovni razkorak se lahko premesti z odloženim kreditom V kolikor tovrstni kredit ne bi reševal tovrstnih časovnih nasprotji bi prodajalec moral čakati tako dolgo da bi od kupca prejel denarna sredstva od svoje prodaje V takšnem primeru bi prišlo do zastojev v reprodukcijskem procesu in to ne samo pri prodajalcu ampak se to prične verižno prenašati na celotni reprodukcijski proces v gospodarstvu Če prodajalec razpolaga z zadostnimi sredstvi lahko svoje blago (storitev) proda na osnovi obljube plačila kupcu v prihodnosti V tem primeru se proda blago kupcu v obliki blagovnega ali odloženega kredita Posebnost blagovnega kredita je v tem da se daje v blagu vrača pa v denarju (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 107) Z vidika stroškov financiranja lahko opredelimo blagovni kredit iz dveh vidikov Prvi je brezplačni blagovni kredit kjer dobavitelj ne zaračuna v ceno stroške uporabe svojega kapitala do roka plačila Drugi pa kjer dobavitelj vkalkulira v ceno stroške uporabe svojega blaga ob dobavi Načini financiranja so del finančne politike podjetja in osnova za doseganje ciljev in strategije Distribucijska podjetja kupujejo izdelke od dobavitelja ki običajno ne zahteva takojšnega plačila Dobavitelj dostavi ali takoj pošlje izdelke in za njih izstavi račun z določenim datumom plačila Kreditni pogoji dobavitelja in pogoji financiranja določajo kdaj bodo podjetja plačala dobavitelju (Schall and Haley 1988 523)

27

322 Revolving kredit

Revolving kredit omogoča občasno koriščenje potrebnih likvidnih sredstev Črpanje kredita podjetja najavijo banki dan pred koriščenjem vračajo pa ga z nakazilom prek plačilnega naloga obresti pa se obračunavajo le na črpani del kredita

Značilnosti

bull Revolving kredit je posebna oblika kredita za financiranje občasnih likvidnostnih težav in predstavlja kombinacijo kratkoročnega kredita in limita na transakcijskem računu

bull Za razliko od limita na transakcijskem računu morajo podjetja banki najaviti črpanje banka pa jim kredit nakaže na račun

bull Sredstva lahko črpajo in vračajo do višine kredita v celotnem obdobju bull Obrestna mera se določi na podlagi vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere za

tovrstne kredite in pribitka glede na boniteto podjetja kakovost zavarovanja ročnost kredita in sodelovanja z banko

VIR (Abanka 2007)

Prednosti

bull ročnost do enega leta bull obrestna mera se oblikuje na podlagi

o vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere o bonitete podjetja oziroma samostojnega podjetnika o ročnosti in zneska kredita o kakovost zavarovanja o sodelovanja z banko

bull stroški odobritve se določijo na osnovi vsakokrat veljavne tarife banke in ročnosti ter zneska kredita

bull znesek odobrenega kredita je odvisen od namena možnosti dodatnega zavarovanja in kreditne sposobnosti prosilca

bull poleg obveznega zavarovanja z menicami lahko izberete med naslednjimi zavarovanji o zavarovanje z zastavo vrednostnih papirjev o zavarovanje z zastavo depozita o zavarovanje z zastavo nepremičnin ali premičnin o zavarovanje s poroštvom druge pravne ali fizične osebe o zavarovanje z bančno garancijo o zavarovanje z odstopom terjatev

bull sredstva lahko črpate in vračate do višine kredita v celotnem obdobju bull obresti se računajo samo na črpani del kredita

VIR (DBS 2007)

28

323 Vir financiranja zalog z dolgovi

Zaloge podjetja financirajo z dolgovi ki pa jih delimo glede na čas vrnitve na kratkoročne in

dolgoročne dolgove kar prikazujemo na Sliki 5 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV - akceptni krediti - investicijski kredit - kontokorentni kredit - hipotekarni kredit - lombardni kredit - eskontni kredit - rembursni kredit - avalni kredit VIR prirejeno po (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122) A DOLGOROČNI DOLGOVI Značilnosti dolgoročnih dolgov za financiranje zalog je da rok vračila zapade v obdobju ki je daljše od enega leta Dolgoročni dolgovi se vštevajo med tako imenovane kvalitetne vire financiranja Zato so pomemben vir financiranja za nakup dolgoročnega premoženja V praksi pa podjetja svoje zaloge le redko financirajo z dolgoročnimi dolgovi ki so primernejši za financiranje stalnih sredstev Investicijski kredit Investicijski kredit je namenjen za kreditiranje stalnih sredstev in trajnega dela gibljivih sredstev (zalog) Zaradi dolgoročnosti in večjega tveganja ki je s tem povezano so banke pri določanju višine investicijskega kredita precej previdne Pri tem banke upoštevajo dosedanjo in pričakovano stopnjo dobička kreditojemalca Za odobritev investicijskega kredita je pomemben pričakovani čisti denarni tok od prihodnje investicije ki se mora v višini in dinamiki ujemati z anuitetami Zaradi varnosti bank postavljajo tudi pogoj da kreditojemalec vodi svoje finančne transakcije z računom ki ga ima pri banki ndash kreditodajalki (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 127) Hipotekarni kredit Pri hipotekarnem kreditu ni pomembna kreditna sposobnost dolžnika ker je kredit zavarovan s hipoteko Odobritev hipotekarnega kredita se nikoli ne odobri v 100 vrednosti založene nepremičnine ampak vedno manj Hipotekarni kredit spada med najstarejše kredite

KREDITI

KRATKOROČNI DOLGOROČNI

29

B KRATKOROČNI DOLGOVI Značilnosti kratkoročnih bančnih dolgov so3 Dospelost

- Rok vračila zapade v obdobju krajšem od enega leta Sezonski kredit

- Potreba po finančnih sredstvih je včasih sezonskega značaja kar pomeni da je potrebno proizvodnjo financirat v času proizvodnje Po končani sezoni se prodajni učinki prodajo in se obveznosti do kreditodajalca poravnajo

Kredit za terjatev zaloge - Vsebina je podobna kot pri sezonskem kreditu Medtem ko so sezonska nihanja

stanovita pa so lahko potrebe po finančnih sredstvih ki izhajajo iz terjatev in zalog nestanovita

Ročnost - Ročnost teh kreditov je običajno prilagojena značilnostim proizvodnje in prodaje

Namen kreditov je financiranje obratnih sredstev torej morajo biti roki usklajeni s sposobnostjo zalog in terjatev da se spremenijo v denar (čas obračanja teh oblik obratnih sredstev)

Reprogramiranje kreditov - V primeru motenj pri odplačevanju kreditov se lahko s kreditojemalcem dogovorimo o

novih pogojih vračanja kredita Govorimo o reprogramu kredita Zavarovanje

- Imamo zavarovani in nezavarovani bančni kredit Zavarovanje se lahko opravi z zalogami terjatvami in podobno vendar se v Sloveniji takšen način zavarovanja pogosto ne prakticira Običajno se zahtevajo kvalitetnejša zavarovanja (hipoteke garancije in podobno) Nekatere banke ponujajo kredite po sistemu tako imenovanega faktoringa ndash odkupa terjatev

Bančni krediti so povezani s stroški ki jih sestavljajo stroški obresti in stroški odobritve Višina je odvisna tudi od načina obrestovanja V osnovi sta v uporabi dekruzivni (obresti se plačajo po dospetju kredita) in anticipativni način obrestovanja (obresti se plačajo po odobritvi kredita) Glavnice se lahko plačujejo v enem znesku ali v obrokih Bistvene sestavine kratkoročnega dolga so

bull namen uporabe bull načrt odplačila bull ekonomska upravičenost bull dodatne informacije in - strokovne sposobnosti vodilnih - računovodski izkazi - načrti poslovanja bull nobenih presenečenj

3 Povzeto po Mayr (2003 84-85)

30

Kontokorentni kredit Je kredit ki ga banka odobri kreditojemalcu kot dodaten znesek v skladu s spreminjajočimi potrebami Takšna vrsta kredita je primerna kadar niha potreba po likvidnih sredstvih Ti krediti niso odobreni za določene posle ampak splošna okrepitev plačilne sposobnosti podjetja Najemajo se kot - kratkoročni krediti za gibljiva sredstva - sezonski krediti - premostitveni krediti Ponavadi se takšni krediti odobrijo za obdobje treh mesecev vendar se lahko tudi podaljšajo (revolving) Lombardni kredit Je kredit ki je odobren proti zastavi realnih dobrin Kreditojemalec le zastavi realne dobrine in pridobi finančna sredstva ne da zmanjša oziroma proda del svoje aktive Zastaviti pa se morajo dobrine ali stvari ki se lahko hitro prodajo Te pa so pomembne za zavarovanje kredita ker le tako je zagotovljeno da se bo kredit poravnal Glede na zavarovanje kredita tako ločimo menični lombard lombard vrednostni papir in blagovni lombard Eskontni kredit Eskontni kredit je kratkoročen kredit ki ga odobrijo poslovne banke na prošnjo komitenta s tem da eskontira menico ki še ni zapadla Znesek je enak znesku na katerega se glasi menica zmanjšana za odtegnjene obresti in provizijo Banka pravzaprav kreditira komitentovo terjatev do zapadlosti s pogojem da bo le-ta kredit odplačal če ga ne bo trasat ali kateri drugi menični obveznik Posebnost tega kredita je v tem da kredita ne vrne tisti ki ga je najel ampak trasat (trgovec ki od proizvajalca kupi blago in ga takoj ne plača izda lastno menico ali akceptira menico ki jo nanj vleče proizvajalec) Akceptni kredit Je menični kredit pri katerem se banka obveže s kreditno pogodbo da bo akceptirala menico ki jo nanjo trasira komitent Z akceptiranjem postane banka glavni menični dolžnik Prednost tega kredita je za banko v tem da bo imela na razpolago dovolj sredstev če bi morala poravnati menični dolg Komitent mora banki dati po uzancih na razpolago dovolj sredstev če kaže da bo morala banka poravnati menični dolg Rembursni kredit Akceptni kredit ki se uporablja v zunanji trgovini Od akceptnega se razlikuje po tem da je krit z blagovnim dokumentom Avalni kredit Aval je jamstvo za plačilo meničnega dolga Pri tem kreditu se banka s posebno garancijsko izjavo zavezuje da bo izpolnila obveznosti ki jih ima do tretje osebe (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122-126)

31

4 ZALOGE KOT ELEMENT MEDPRODAJNIH AKTIVNOSTI Elementi medprodajnih aktivnosti so tisti ki so direktno povezani z dobavo proizvodov odjemalcev V nadaljevanju bomo spoznali določitve optimalne velikosti naročil ter ravni signalnih in varnostnih zalog koeficient obračanja ki so sestavni deli upravljanja in vodenja zalog ter v veliki meri vplivajo na uspešno poslovanje podjetja 41 Optimalna velikost naročil Optimalna velikost naročila je količina pri kateri so celotni stroški (stroški vzdrževanja zalog stroški naročanja in stroški blaga na zalogi) najmanjši (Kovačič 2000 294) SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE s Skupni stroški Stroški vzdrževanja zalog Stroški naročila Stroški materiala in izdelave Q Q

VIIR (Kovačič 2000 294) S ndash stroški Q ndash količina naročila Q - optimalna naročena količina Završnik (2000 77) pravi da dosežemo optimalno naročilno količino ko so (stroški vzdrževanja zalog) = (stroškom naročanj)

Sz = Sn

32

Na sliki 6 je razvidno da stroški vzdrževanja zalog naraščajo z naraščanjem obsega naročila medtem ko stroški naročila padajo Vsota teh dveh vrst stroškov nam daje skupne stroške ki bodo minimalni ko bo naročena količina ustrezala najnižji točki krivulje skupnih stroškov Optimalna naročena količina

SzSnqQ sdotsdot

= 2 (9)

Q - optimalna naročena količina Sz ndash stroški vzdrževanja zalog Sn ndash stroški naročila q- poraba materiala v časovni enoti VIR (Mayr 2003 63) 42 Koeficient obračanja zalog Zaloge na eni strani vplivajo kot blažilec v materialnih tokovih na drugi strani pa povzročajo tudi občutne stroške Krajši čas zadrževanja materiala v skladišču in s tem hitrejše obračanje zalog znižuje potrebno višino zalog in s tem tudi stroške (Kaltnekar 1993 273) Koeficient obračanja zalog

K = YX (10)

X ndash vrednost prodaje v določenem obdobju Y ndash vrednost povprečnih zalog v določenem obdobju VIR Prirejeno po (Mayr 2003 60) Vsako podjetje želi danes imeti minimalne zaloge materiala za poslovanje V podjetniški dejavnosti se vpliv zalog na skupno poslovno uspešnost izraža s koeficientom obračanja zalog Manjši koeficienti obračanja pomenijo namreč daljšo vezavo denarnih sredstev in s tem večje poslovne stroške kar sicer ob nespremenjenih ostalih poslovnih pogojih lahko vpliva na manjšo poslovno uspešnost Pomembno za izračun koeficienta obračanja zalog je zavedati se da je vrednost prodaje izražena z tržnimi prodajnimi cenami ali po stroškovni vrednosti Če so v števcu upoštevane dosežene prodajne cene zaloge pa so v imenovalcu vrednotene po stroškovnih cenah je izračunani koeficient večji kot bi bil v primeru ko so tudi v števcu upoštevane stroškovne cene prodanih izdelkov (Brigham 2002 219) V praksi podjetja večinoma uporabljajo dosežene prodajne cene za izračune koeficientov obračanja lahko pa jih tudi izračunavajo na podlagi stroškovnih cen ki pa so primernejše za interne potrebe

33

43 Določanje obsega zalog Varnostna zaloga - varuje proizvodnjo pred izpadom (npr zaradi podaljšanja dobavnih rokov) Ocenimo jo na osnovi potrebnega čas za nujno dobavo potrebne količine blaga Signalna zaloga ndash je zaloga pri kateri je potrebno sprožiti nabavni proces Maksimalna opravičljiva zaloga ndash predstavlja tisti optimalni obseg zalog pri katerem so stroški nabave in skladiščenja v ravnovesju s stroški vezave kapitala SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG Višina zalog Kn Zm Za Kn 2 td tn Zv Zp Zs tn čas Legenda Razmerja Zm = maksimalna zaloga Zs = signalna zaloga ~ Zm = Zv + Kn (11) Zv = varnostna zaloga Zm + Zv Kn ~ Zp = = Zv + (12) Normativi 2 2 Zp = povprečna zaloga Za = aktivna zaloga ~ Za = Zm ndash Zv = Kn (13) Zap = povprečna aktivna zaloga Kn = optimalna naročilna količina Zm ndash Zv Kn td = dobavni čas ~ Zap = = (14) tn = čas naročanja 2 2 VIR povzeto po (Kaltnekar 1993 278) Pri dobavnih rokih in porabi materiala se podjetja srečujejo z raznolikimi oblikami ki so lahko

- stalna poraba stalni roki dobave - spremenljiva poraba stalni roki dobave - stalna poraba spremenljivi roki dobave - spremenljiva poraba spremenljivi roki dobave

34

431 Stalna poraba in stalni roki dobave

Na časovno enoto porabimo vedno enake količine materiala Z dobavo materiala ni težav je stalna Dobavljene količine so enakomerne Minimalna zaloga Zmin = tz q (15) Signalna zaloga Zsig = (tz + td) q (16) Naročena količina Q = tsn q (17)

Maksimalna zaloga Zmax = Zmin + Q = (tz + tsn) q (18) tz ndash čas morebitnega prekoračenja roka dobave td - rok tsn ndash obdobje porabe naročene količine q ndash poraba materiala v časovni enoti (lahko je ura dan mesec leto) Q ndash naročena količina

432 Spremenljiva poraba in stalni rok dobave

Poraba med (stalnim) časom dobave je sestavljena iz zaporedja neodvisnih (različnih) dnevnih porab ki jih lahko opišemo z normalno porazdelitvijo Poznati moramo povprečno dnevno porabo in njen standardni odklon Pričakovana poraba je seštevek povprečnih dnevnih porab v času dobave Poraba se normalno porazdeljuje in ima varianco ki je enaka seštevku posameznih varianc Kjer velja

Varianca = (standardni odklon)sup2 Minimalna zaloga Zmin = z σp td (19)

Signalna zaloga Zsig = q td + z σp td (20) ali Zsig = q td + Zmin (21) Maksimalna zaloga Zmax = Q + Zmin (22)

35

σp - standardni odklon od povprečja td ndash rok dobave q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti z ndash število standardnih odklonov od povprečja Q ndash naročena količina

433 Stalna poraba in spremenljivi roki nabave

Če se rok dobave normalno porazdeljuje je pričakovana poraba v času dobave normalno porazdeljena njena varianca pa ni seštevek varianc kot v prejšnjem primeru Vzrok je da predstavlja trenutni rok dobave eno vrednost ne pa zaporedje vrednosti Tako je pričakovana poraba v času dobave q td in standardni odklon dobave v času porabe q σtd Signalna zaloga Zsig = q td + z q σtd (23) Minimalna zaloga Zmin = z q σtd (24) td ndash povprečni rok dobave z ndash število standardnih odklonov od povprečja q ndash stalna poraba materiala v časovni enoti σtd - standardni odklon roka dobave

434 Spremenljiva poraba in spremenljivi roki nabave

Pričakovana poraba v času dobave je enaka zmnožku povprečne porabe in povprečnega roka dobave Če sta poraba in rok dobave porazdeljeni veličini bo skupna poraba v času dobave normalno porazdeljena s srednjo vrednostjo q in td Signalna zaloga

Zsig = q td + z td σtd sup2 + q sup2 σtd sup2 (25) z ndash število standardnih odklonov od povprečja σtd - standardni odklon roka dobave σp - standardni odklon od povprečja q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti td ndash povprečen rok dobave VIR povzeto po (Rak 2006 11-14)

36

5 FINANCIRANJE ZALOG ndash PRIMER PODJETJA UNICOMMERCE DOO 51 Predstavitev podjetja Leta 1926 je človek z vizijo g Andreas Stihl v Nemčiji ustanovil podjetje za proizvodnjo ndash najprej je proizvajal protipožarne naprave in pralne stroje Že prvo leto delovanja podjetja pa je izdelal prvo motorno verižno žago z električnim motorjem za upravljanje katere sta bila potrebna dva delavca Danes je to še vedno družinsko podjetje v svetu vodilni proizvajalec motornih žag in drugih motornih naprav ki ga vodi druga generacija potomcev Trenutno zaposluje podjetje ANDREAS STIHL AG amp CoKG s svojimi hčerinskimi podjetji v Švici Ameriki Braziliji Avstriji in Kitajski več kot 7900 sodelavcev ki proizvajajo široko paleto proizvodov namenjenih končnim potrošnikom v več kot 160 državah sveta STIHL ima svoja uvozno-distribucijska podjetja v 29 državah sveta (za primerjavo pred 20 leti jih je bilo 10) v ostalih državah pa sodeluje s pogodbenimi uvozniki Nenehne inovacije skrb za varno in lažje delo ter za človeka in okolje so naprave STIHL popeljale na sam svetovni vrh ndash leta 2004 je promet Skupine STIHL dosegel 17 milijard EUR (leta 1983 je znašal promet 390 milijonov EUR) STIHLreg naprave so tako že vrsto let daleč najbolj razširjena motorna orodja na svetu ki tudi v najtežje dostopnih področjih sveta lajšajo delo ljudem pri urejanju okolja in narave Blagovna znamka STIHL je na slovenskem področju prisotna že od poznih petdeset oziroma zgodnjih šestdeset let prejšnjega stoletja ko sta podjetje UNICOMERC kot tedanji zastopnik firme STIHL za jugoslovansko tržišče in gospod Klarić kot nositelj programa preko slovenskih uvoznih in trgovskih hiš organizirala prodajno in servisno mrežo Ob razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije se je podjetje UNIKOMERC Zagreb odločilo da predstavništvo v Ljubljani preregistrira v podjetje s statusom družbe z omejeno odgovornostjo Podjetje Unicommerce doo Ljubljana je pričelo poslovati 1992 leta njegova prioritetna naloga pa je bila zagotoviti kontinuirano oskrbo slovenskega tržišča z motornimi napravami STIHL in razširiti trgovsko mrežo Hitra rast tržnega deleža in širitev prodajnega asortimenta sta zahtevala večje skladiščne in upravne prostore Tako smo v letu 2004 zgradili nov skladiščno-poslovni objekt v Obrtno-industrijski coni v Logatcu Novi prostori omogočajo boljše sodelovanje s pooblaščenimi trgovci in hitrejšo oskrbo slovenskega tržišča s proizvodnim asortimentom STIHL in VIKING Današnja direktorica podjetja Unicommerce doo je ga Marijana Dajčman katere naloga je skrb za kontinuirano rast tržnega deleža in dobro organizacijo skladišča trgovskega blaga in rezervnih delov za nemoteno oskrbo slovenskega tržišča s Stihl Viking in Timersport izdelki

37

52 Vrste zalog v podjetju Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino ki se ukvarja z prodajo proizvodov znamke Stihl in Viking ter oblačili znamke Timbersport zato se pojavljajo v njihovem skladišču naslednje vrste zalog

trgovsko blago rezervni deli

V podjetju pa zaloge trgovskega blaga lahko razdelimo v tri temeljne skupine proizvodov glede na znamko

- Sthil izdelki - Viking izdelki - Timbersports

SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO Stihl izdelki Viking izdelki Timbersport izdelki

Motorne žage Kosilnice Oblačila Specialne žage Prezračevalnik trave Obutev Rezalne garniture Pihalno sesalna naprava Dodatki Motorne kose in naprave za košnjo Vrtni drobilnik Kombi motorji Motorni kultivator Multi motor OVO - zaščitna očala in ščitnik za ušesa Rezalniki za živo mejo Pogonska sredstva Višinski obvejevalniki Rokavice Čistilne naprave POS in DECO Pihalniki in sesalniki z drobilnikom Škropilne naprave Kompaktni brusilno-rezalni stroji Vozički z omejevalnikom globine reza Ročni vrtalni stroji Vrtalni stroji za vrtanje lukenj v zemljo Osebna zaščitna oprema Posode

VIR (Unicommerce doo 2007)

Prodajni asortiment

38

TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006

Celotne zaloge Leto 2006 (euro) Dlež v celotnih zalogah ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 848

Zaloge rezervnih delov 14949337 152

skupaj 98350900 100

VIR (prologa 6) Iz tabele 2 je razvidno da je imelo podjetje na dan 31 12 2006 vezanega kapitala največ v zalogah trgovskega blaga ki predstavlja kar 848 vseh zalog skupaj Ostali del vezanega kapitala pa lahko prepišemo k zalogam rezervnih delov katerih je 152 Delež zalog trgovskega blaga ki ga je bilo več kot polovico vseh zalog pa izhaja iz dejstva da je Unicommerce doo podjetje za zunanjo in notranjo trgovino katerega je glavna dejavnost zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timersports izdelkov oziroma proizvodov na slovenskem tržišču SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

0102030405060708090

31122006

zalogetrgovskegablagazalogerezervnihdelov

VIR (priloga 6) Kot je razvidno iz slike 10 je delež zalog rezervnih delov dosti manjši od trgovskega blaga kajti podjetje Unicommerce doo v svojem asortimentu prodajne ponudbe ima široko paleto proizvodov ki jih uvaža širom sveta in konkurira na slovenskem trgu predvsem s kvaliteto ki jo dokazuje z garancijo proizvodov od 5 do 10 let Izvajanje garancije za takšno obdobje izhaja iz dejstva da so proizvodi v celoti proizvedeni s strani enega samega proizvajalca in to je Stihl Drugi razlog pa izhaja iz dobro razvite logistične mreže ki podjetju omogoča enostavno in v hitrem času dostavo rezervnih delov Iz slike 10 in tabele 2 lahko vidimo da podjetje posveča največ pozornosti zalogam trgovskega blaga vendar pri vodenju in upravljanju zalog ki vplivajo na poslovanje podjetja ne sme pozabiti tudi na spremljanje zaloge rezervnih delov saj predstavljajo komponento ki vpliva na kvaliteto servisa odjemalcev

39

TABELA 3 CELOTNE ZALOGE NA DAN 31 12 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Zaloge in prihodki Leto 2005 (euro) Leto 2006 (euro)

Prihodki od prodaje 3184702 3355438

Zaloge (trgovskega blaga + rezervnih delov) 88399700 98350900

VIR (PRILOGA 67) Celotne zaloge v podjetju Unicommerce doo so se iz leta 2005 na leto 2006 povečale za 173736 evrov kar pomeni da je podjetje v letu 2006 imelo za 545 več vezanega kapitala v zalogah kot leta 2005 To pa lahko opravičimo z večjo prodajo v letu 2006 kajti prihodki od prodaje so za 221310 euro večji kar znaša 706 več kot leta 2005 kljub nespremenjenim prodajnim cenam izdelkov

40

53 Vodenje in spremljanje zalog V podjetju Unicommerc doo imajo vodenje in upravljanje zalog v skladišču računalniško podprto z internim programom ki prikazuje signalne minimalne varnostne in maksimalne zaloge (imenujejo ga AS 400 po centralnem računalniku)

531 Vodenje zalog

Podjetje ima svojo interni sistem označevanja proizvodov ki s pomočjo računalniškega programa omogoča analiziranje proizvodov ki se nahajajo v skladišču V podjetju ima vsak proizvod poleg serijske številke svojo številko artikla oz prodajno številko ki je sestavljena iz 11 številk ki so razdeljene v tri sklope in imajo svoj pomen A PRVI SKLOP ŠTEVILK Tako prvi sklop številk ki je sestavljen iz štirih številk pove za kakšen tip stroja gre Od prvega sklopa številk nam prvi dve številki povesta tip motorja drugi dve pa za kateri točno določeni stroj gre Na primer

11 ndash motorna žaga 12 ndash električne žaga 41 ndash motorna kosa 42 - ostale naprave (škropilnica pihalniki itd) 91

manjši rezervni deli ki so univerzalni 92 Itd

SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA)

To je prvi sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo)

To je obrazložitev za prvi dve številki prvega sklopa

41

1130 ndash motorna žaga MS 170 11 ndash nam pove da gre za 1137 ndash motorna žaga MS 192 motorno žago 30 pa točno 1128 ndash motorna žaga MS 460 kateri tip motorne žage

B DRUGI SKLOP ŠTEVILK Druga skupina številk je sestavljen iz treh števil ki nam pove za kateri sklop motorja gre Ali je ta proizvod nameščen pri cilindru verigi črpalki itd SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460)

To je drugi sklop števil To je tretji sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo) Na primer

1128 ndash 200 ndash na pove da gre za končen proizvod 1121 ndash 140 ndash na pove da gre za motorno žago model

MS 260 del ki se nahaja na filtru C TRETJI SKLOP ŠTEVILK Tretji sklop številk pa se za vsak proizvod razlikuje in nam omogoča definicijo za kateri točno proizvod gre pri vodenju in analiziranju zalog v podjetju Na primer

1121 ndash 140 ndash 1916 nam pove da gre za pokrov filtra 1128 ndash 200 ndash 0128 nam pove da gre za točno

določen proizvod To je motorna žaga MS 460 (končni izdelek) ki je prikazan na sliki

To je obrazložitev za drugi sklop

številk

To je obrazložitev za tretji sklop števil

To je obrazložitev za drugi dve številki

prvega sklopa

42

532 ABC analiza

Za upravljanje in vodenje zalog v podjetju uporabljajo tudi ABC analizo ki je računalniško podprta in kategorizira proizvode v tri skupine (A B in C) Namen razvrščanja blaga po tej analizi je v opravljanju selekcije in tako loči pomembno od nepomembnega V skupini A je majhno število artiklov vendar predstavljajo veliko vrednost za podjetje Nasprotno je v skupini C kjer je veliko število artiklov in ne predstavljajo posebne vrednosti za podjetje V prilogi 1 je prikazana prodajna vrednost izdaj vseh proizvodov podjetja Unicommerce doo iz skladišča za obdobje od 01 01 2007 do 31 10 2007 Izbrani kriterij je prodajna vrednost izdaj Analiza kaže da so izdelki Stihl ki so kategoriziranih v 37 kategorij v letu 2007 skupaj ustvarili prodajno vrednost izdaj 545727219 euro SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI Odstotek () izdane prodajne vrednosti 8 100 22 60 70 30 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Odstotek () izdelkov po prodajnih skupinah VIR (interni podatki podjetja Unicommerce doo)

43

TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

SKUPINA ŠTEVILO

IZDELKOV IZDANA PRODAJNA

VREDNOST DELEŽ A 5 375667032 0688379 70 B 8 125431039 0229842 22 C 24 44629148 0081779 8 SKUPAJ 37 545727219 1 100 VIR (Priloga 1) Iz slike 13 in tabele 4 je razvidno da je samo 10 vseh izdelkov podjetja Unicommerce doo v letu 2007 ustvarilo 70 izdane prodajne vrednosti od celote kar je 5 izdelkov (motorne žage motorne kose motorji za žage verige v roli in rezervni deli Stihl) V skupino B pa se je po metodi ABC analize uvrstilo 8 proizvodov katerih prodajna vrednost izdaj v letu 2007 je bila 125431048 euro in predstavlja 22 celote Po metodi ABC pa se je v skupino C uvrstilo 24 proizvodov ki je ustvarilo le 8 izdane prodajne vrednosti izdaj v letu 2007 Ko podjetje Unicommerce doo uvede v asortiment prodaje nov artikel oziroma izdelek ga rangira v razred A in šele po letu dni se glede na ustvarjeno prodajno vrednost izdaj lahko spremeni njegovo rangiranje v skupino v B ali C Paretovo teorijo lahko potrdimo z opravljeno analizo ABC ki opredeljuje da je v skupini A najmanjše število izdelkov ki pa predstavljajo velik delež v prodaji in so tako za podjetje nujno obhodni in močno vplivajo na njihovo poslovanje Zato podjetja morajo in tako tudi podjetje Unicommerce doo posvečati največ pozornosti takšnim izdelkom ter natančno določiti voditi in analizirati normative kot so signalna minimalna in maksimalna zaloga Kljub temu pa pri poslovanju ne smemo zanemarjati izdelke ki so klasificirani v skupinah B in C

44

54 Zaloge kot element medprodajnih aktivnosti Stroške ki jih povzročajo zaloge v podjetju Unicommerce doo (stroški skladišča stroški naročanja in stroški nezadostnega povpraševanja) ne prikazujejo in analizirajo posamično temveč jih predpisujejo med ostale oziroma druge stroške zato ne moremo prikazati optimalno velikost naročila kot smo jo podali v teoretičnem delu ki je značilna za proizvodna podjetja Vendar lahko optimalno velikost naročila varnostno in signalno zalogo izračunamo na podlagi razmerij med znanimi normativi zalog

541 Optimalna velikost naročila

V podjetju Unicommerce doo imamo znane podatke o predvideni prodaji in nabavi blaga za šest mesecev ki jih izračunavamo na podlagi povprečja prodaje in nabave zadnjih štirih let istega obdobja Povprečen dobaven čas za trgovsko blago (motorna žaga MS 290) je potreben mesec dni kar je znano iz sklenjenih pogodb Optimalna količina naročenega proizvoda se lahko izračuna Kn = Zm ndash Zv Zm= Zv + Kn Kn - optimalna naročilna količina Zv - varnostna zaloga Zm ndash maksimalna zaloga Zv = (tn q) td tn - zahtevan čas za trajanje zalog v primeru nedobave (v enaki časovni enoti) g - povprečna poraba v časovni enoti td - povprečni dobavni čas (v enaki časovni enoti) Izračun optimalne velikosti naročila in signalne zaloge bomo prikazali na primeru proizvoda MS 290 ki ga uvažamo iz Nemčije TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 Nabava v 6 mesecih 360 NA ZALOGI 154 Prodaja v preteklem mesecu 41 Prodaja v 6 mesecih 254 Količina zadnje nabave 120 Datum zadnje nabave 31 marec 2007

VIR (interni podatki Unicommerce doo)

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

7

V diplomskem delu gre za deskriptivno analitični pristop v okviru katerega smo uporabljali naslednje metode Deskriptivni pristop

bull metoda deskripcije s katero smo opisovali teorijo določena dejstva procese ter njihovo medsebojno povezavo

bull metoda kompilacije s katero smo povezovali stališča spoznanja in sklepe drugih avtorjev

bull metodo klasifikacije s katero smo prikazovali zaloge kot element medprodajnih aktivnosti

Analitični pristop

bull metoda sinteze (razčlenjevali smo ugotovitve iz teorije in prakse) in bull metoda analize (teoretične poglede in ugotovitve smo logično povezali s spoznanji iz

prakse)

8

2 OPREDELITEV IN POMEN ZALOG 21 Pojem zalog in njihove značilnosti Zaloge so definirane kot sredstva ki se pojavljajo in so nujno potrebna v proizvodnem procesu v različnih oblikah od vhodnih materialov polizdelkov do končnih izdelkov Opredelimo jih lahko kot količino blaga odloženega v skladišču podjetja Skladišče katerega element so zaloge je zelo pomembno področje gospodarjenje v vsaki organizaciji Je neke vrste blažilec v materialnih tokovih ki zagotavlja možnost za njihov normalni potek S tem omogoča v materialnih tokovih ustrezno delovanje številnih drugih funkcij predvsem nabave proizvodnje in prodaje saj zagotavlja njihovo nemoteno oskrbo ob planiranem času Skladiščenje kot funkcija in njegova glavna naloga vzdrževanje zalog pa povzroča tudi občutne stroške Podjetja imajo investiran pomemben del vseh sredstev v zaloge (Kaltnekar 1993 245) Zato zaloge predstavljajo tako v trgovskem kot proizvodnem podjetju vložen oziroma vezan velik del svojih finančnih sredstev Tako povzročajo na eni strani stroške na drugi strani pa omogočajo neprekinjen in nemoten proces proizvodnje ter prodaje Zaloge omogočajo ločitev posameznih faz v procesu nabave proizvodnje in distribucije Z vidika mesta v transformacijskem procesu ločimo zaloge vhodnih materialov zaloge nedokončane proizvodnje in zaloge dokončane proizvodnje Zaloge vhodnih materialov ločujejo proizvajalce od njihovih dobaviteljev zaloge nedokončane proizvodnje ločujejo posamezne faze v proizvodnem procesu zaloge dokončane proizvodnje pa ločujejo proizvajalce od kupcev (Rusjan 1999 133) Ljubičič (2000 347) pravi da je pomen zalog v proizvodnem procesu večplasten

bull Zaloge so blažilec (amortizer) nihanja porabe materiala sestavnih delov in gradnikov v proizvodnji povpraševanja na trgih po gotovih izdelkih in s tem zagotavljajo kontinuiteto

proizvodnje bull Kompenzirajo napake zaradi

neprimernih metod planiranja netočnih podatkov o stanju odklona dobavljenih količin odklona dobavnih rokov

bull Imajo ekonomične učinke sezonski nakup blaga ko je poceni in poraba takrat ko je drago popusti pri nakupu večjih količin blaga

bull Lahko služijo pripravi blaga za uporabo oziroma prodajo

Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe

9

Politika zalog mora biti povezana s politikami ostalih funkcij v podjetju Cilji politike zalog se morajo usklajevati s cilji prodaje proizvodnje in financ Vsi cilji teh funkcij pa se morajo prilagoditi ciljem celotne organizacije Povezave med funkcijami v podjetju pomagajo pri odločitvah kakšne zaloge naročiti koliko zalog naročiti kdaj jih bomo potrebovali kdaj naročiti material za proizvodnjo kako in kje jih skladiščiti in nato prodati (Forgaty in drugi 1991 157) 22 Vrste zalog

221 Zaloge glede na pojavne oblike

Zaloge se v podjetju nahajajo v različnih oblikah zato ji lahko klasificiramo po vrstah proizvodov v pet skupin

bull Zaloge materialov in surovin

Med zaloge surovin in materiala uvrščamo tudi embalažo drobni inventar gorivo in mazivo ter avtomobilske gume Surovine razumemo kot tiste stvari ki so pridobljene iz narave ter nastopijo v proizvodnem ciklusu v nepredelanem ali neznatno predelanem stanju Material pa so že rezultat obdelane predelane in dodelane stvari ki jo razumemo kot nabavljen osnovni in pomožni material (Kavčič 2000 288) Zaloge materiala in surovin so z vidika stopnje likvidnosti manj likvidna oblika premoženja zato lahko nepravilno vodenje teh zalog močno vpliva na likvidnost podjetja Pravilno oblikovanje zalog materiala in surovim lahko omogoči dobro izkoriščanje zmogljivosti in nemoteno odvijanje proizvodnega procesa ki se posredno preko prodajne aktivnosti izkazuje kot pozitiven finančni izid kar pa vpliva na povečanje premoženja podjetja Te zaloge pa ustvarjajo tudi stroške vzdrževanja (stroški financiranja stroški skladiščenja in stroški zavarovanja) ki vplivajo negativno in zmanjšujejo finančni izid poslovanja

bull Zaloge rezervnih delov materialov za vzdrževanje in drobnega inventarja Gre za materiale večinoma polproizvode ki jih organizacija uporablja za vzdrževanje operativne sposobnosti tehnologije Ti deli torej niso neposredno vgrajeni v nov proizvod pač pa omogočajo njegovo proizvodnjo Nekateri deli opreme se hitreje obrabijo kot drugi in jih je treba zamenjati V to skupino navadno štejemo tudi droben inventar kamor sodijo materiali in proizvodi ki se porabijo v roku enega leta in katerih je vrednost majhna (Kavčič 2000 288)

bull Zaloge nedokončane proizvodnje

Zaloge nedokončane proizvodnje uvrščamo v nelikvidno obliko sredstev ki imajo v primerjavi z zalogami surovin in materiala višjo stopnjo likvidnosti kar se izraža v potrebnem času preoblikovanja v denarno obliko oziroma drugače rečeno jih je lažje prodati

V to skupino zalog uvrščamo materiale dele polizdelke predmete dela itd na katerih je bila predhodno opravljena določena faza proizvodnega procesa in so pripravljeni na naslednjo operacijo Njihova funkcija je zagotavljanje delovanja posamezne delavne postaje neodvisno od delovanja predhodne postaje

10

Na obseg zalog nedokončane proizvodnje vpliva dolžina proizvodnega procesa (potreben daljši čas proizvodnega ciklusa ustvarja večje zaloge in obratno) stopnja izkoriščenosti zmogljivosti (povečana stopnja izkoriščenosti zmogljivosti povzroča sorazmerno povečanje zalog ki posledično vplivajo na njihovo povečano financiranja in likvidnost podjetja) in višina stroškov proizvodnje (povečanje stročkov ima za posledico povečanje zalog nedokončane proizvodnje)( Kavčič 2000 289)

bull Zaloge gotovih izdelkov Zaloge gotovih izdelkov so nelikvidna oblika sredstev vendar v primerjavi z zalogami material in surovin ter z zalogami nedokončane proizvodnje imajo višjo stopnjo likvidnosti nižjo pa od osnovnih sredstev ki so najbližje denarni obliki premoženja V podjetju večje količine zalog gotovih izdelkov lahko zaradi stroškov vzdrževanja povzročijo negativne učinke na plačilno sposobnost in rentabilnosti kar vpliva na zmanjšanje finančnega izida Istočasno pa se lahko dosega s prodajo gotovih izdelkov pozitiven finančni izid in se tako povečuje premoženje podjetja Na obseg zalog gotovih izdelkov vplivata proizvodnja in prodaja Proizvajamo lahko na zalogo ali po naročilu proizvodnja je lahko serijska množična ali individualna Pri individualni proizvodnji po naročilu zalog tako rekoč ni ker naročnik blago takoj prevzame ko je izdelano Pri množični ali serijski proizvodnji kupec ni znan in zato blago počaka da se kupec pojavi kar povzroča zaloge Pri tem je pomembno kako poteka prodaja oziroma kakšne so možnosti za prodajo Ugodne možnosti za prodajo ki se kažejo v tem da je veliko povpraševanje po blagu da so cene visoke in da imamo krog rednih odjemalcev ter v drugih dejavnikih so vzrok da so zaloge gotovih izdelkov minimalne K temu prispeva kakovost blaga Dobro blago se prodaja hitreje kot slabo in ga je manj na zalogi (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 214) Pri zalogah gotovih izdelkov je zelo pomembno ugotoviti kolikšno količino teh izdelkov imeti na zalogi kateri izdelki so to in kakšna je relacija med njimi saj podjetja če ne bi imela gotovih izdelkov ne bi imela kaj prodajati in bi bil njihov obstoj nerazumljiv

bull Zaloge trgovskega blaga Predstavlja gibljiva sredstva ki jih nabavimo za nadaljnjo prodajo Zaloga trgovskega blaga je po vsebini sicer blizu zalogi materiala vendar blago nabavimo zato da ga bomo prodali material pa za to da ga bomo preoblikovali Zaloga trgovskega blaga zajema trgovsko blago v skladišču in v poslovnih enotah trgovsko blago na poti do kupca dokler ga le-ta prevzame in trgovsko blago na poti do dobavitelja če ga je kupec pri njem že prevzel (Mayr 2003 57)

11

222 Zaloge glede na povpraševanje 1

Pri planiranju zalog moramo ločiti zaloge povezane z neodvisnim povpraševanjem in zaloge z odvisnim povpraševanjem S pokrivanjem neodvisnega povpraševanja pokrivamo povpraševanje izven podjetja s pokrivanjem odvisnega povpraševanja pa pokrivamo potrebe znotraj podjetja Neodvisno povpraševanje Neodvisno povpraševanje je povpraševanje po dokončnih proizvodih s strani subjektov izven podjetja je torej pod vplivom dejavnikov trga in zunaj kontrole proizvodnje Ker to povpraševanje določajo subjekti izven podjetja tega povpraševanja ni mogoče točno določiti temveč ga moramo predvidevati Med zaloge povezane z neodvisnim povpraševanjem spadajo zaloge dokončne proizvodnje in rezervni deli pa tudi komponente ki se predajo na trgu Pri podjetjih ki proizvajajo na zalogo so zaloge povezane z neodvisnim povpraševanjem zato namenjene predvsem zaščiti pred negotovostjo Ker podjetja ne morejo točno predvidevati kdaj bo prišlo do prodaje proizvodov morajo imeti stalno zalogo dokončanih proizvodov Poleg tega imajo podjetja pogosto tudi tako imenovano varnostno zalogo ki služi v primeru če bi bilo dejansko povpraševanje večje od predvidenega Odvisno povpraševanje Odvisno povpraševanje je povpraševanje po materialih sestavnih delih sklopih in podobno Odvisno povpraševanje je direktno povezano s povpraševanjem po dokončnih proizvodih to je z neodvisnim povpraševanjem Povpraševanje po posameznih materialih zato lahko izračunamo na podlagi povpraševanja po dokončnih proizvodih Pri tem povpraševanju torej ni negotovosti ko je enkrat določeno kakšna naj bi bila proizvodnja za pokrivanje neodvisnega povpraševanja SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA Neodvisno povpraševanje Odvisno povpraševanje

Vir (Rusjan 1999 136)

1 Povzeto po Rusjan (1999 135-137)

12

Neodvisno povpraševanje imata zaradi svoje narave zelo različni krivulji gibanja Gibanje neodvisnega povpraševanja določajo trendi sezonska nihanja ciklična gibanja in slučajnostni vplivi ki so rezultat delovanja trga Gibanje odvisnega povpraševanja pa je nezvezno stolpičasto Povpraševanje po določenem materialu obstaja občasno in sicer takrat ko se material uporablja za proizvodnjo sestavnega dela ali dokončanega proizvoda ko pa proizvodnja določenega proizvoda ne poteka tudi povpraševanje po tem materialu ni Načelo ugotavljanja potreb po surovinah sestavnih delih materialu itd se uporablja pri odvisnem povpraševanju zaradi proizvodnje dokončnih izdelkov in ne zaradi tega ker so zaloge zmanjšale pod določeno točko Medtem ko se pri neodvisnem povpraševanju uporablja načelo nadomeščanja ki se izvaja z izdajanjem naročila za dopolnitev stare zaloge (Rusjan 1999 137)

223 Zaloge glede na normative in računske količine

Zaloge lahko delimo glede na normative in računske količine ki jih v praksi in teoriji uporabljamo za kontrolo zalog Ti normativi in računske količine nam služijo kot pomoč za sprejemanje odločitev kdaj in koliko naročiti Zaloge ki jih smatramo kot normative so

varnostna zaloga signalna zaloga in maksimalna zaloga

Kaltnekar (1985 254) navaja kot posebne računske količine ki služijo tudi kontroli zalog in včasih določanju normativov To so sledeče

povprečna zaloga aktivna zaloga povprečna aktivna zaloga in optimalno naročilna zaloga

Varnostna zaloga se v podjetju oblikuje zaradi negotovosti ki se lahko pojavi na strani povpraševanja dobave in proizvodnje Njena velikost je odvisna od ocene potrebnega časa za nujno dobavo potrebnih količin V normalnih okoliščinah se varnostna zaloga ne uporablja zato ni smotrno da je velika kajti povzroča večanje stroškov vzdrževanja Predstavlja torej neko rezervo ki jo smemo potrošiti le pod posebnimi pogoji Signalna zaloga (nepravilno jo v praksi imenujejo tudi minimalna zaloga) je tista višina zaloge pri kateri je potrebo sprožiti postopek za nabavo Treba jo je določiti tako da bo nova količina materiala prispela prav takrat ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Torej mora biti enaka porabi v dobavnem času oziroma za toliko višja od varnostne zaloge (Kaltnekar 1983 259) Maksimalna zaloga je največja zaloga do katere je še gospodarno uskladiščevati material Te omejitve ne smejo prekoračiti ker bi to povečalo skladiščne stroške otežilo delo in zmanjšalo preglednost v skladiščih Prekoračitev maksimalne zaloge v izjemnih razmerah (npr pričakovano zvišanje cen posebni popusti in podobno) je možna po posebnem postopku (Potočnik 2002 248-249)

13

Aktivna zaloga je tisti del zaloge ki se stalno spreminja torej dinamičen del zalog v nasprotju z varnostnimi zalogami ki so v bistvu statične Povprečna aktivna zaloga je torej enaka polovici razlike med maksimalno in varnostno zalogo ali ndash kar je isto ndash polovici naročilne količine (Kaltnekar 1993 279) Povprečno zalogo izrazimo kot ponderirano povprečje med različnimi višinami zalog v določenem obdobju Najpogosteje jo lahko izračunamo kot aritmetično sredino med najnižjo in najvišjo zalogo torej med varnostno in maksimalno zalogo Uporabljamo jo predvsem pri ugotavljanju koeficienta obračanja in kontroli skladiščnih stroškov Optimalna naročilna zaloga je tista višina naročene zaloge ko ima podjetje minimalne skupne stroške naročanja in skladiščenja

224 Nekurantne zaloge

Poseben problem skoraj vsakega podjetja je nekurantna zaloga To je zaloga materiala ki ga ne potrebujemo in ga v prihodnosti tudi ne bomo potrebovali Ta zaloga le redko nastane zaradi objektivnih razlogov največkrat je posledica nepravilnih odločitev v nabavnem oddelku Ko ugotovimo da je zaloga nekega materiala nekurantna se pojavi vprašanje kaj z njo storiti Material ima še vedno določeno vrednost zato ga je škoda enostavno uničiti Vse kar zanj morebiti iztržimo predstavlja izreden prihodek Zato moramo ves nekurantni material prodati seveda po najvišji možni ceni ki ga zanj lahko iztržimo Če ga ne moremo prodati je še vedno bolje da ravnamo z njim kot z odpadnimi surovinami za recikliranje Na ta način bomo zapustili skladiščni prostor s tem materialom pa ne bomo imeli več stroškov nadaljnjega skladiščenja Zato je smiselno da pri vsaki inventuri izvedemo poseben pregled vseh vrst materiala za katere v preteklem obračunskem obdobju ni bilo spremembe stanja Za ta material moramo ugotoviti ali ga bomo mogoče še uporabili ali pa dejansko predstavlja nekurantno zalogo (Potočnik 2002 250)

14

23 Vzroki za nastanek zalog Zaloge ki so nujno potrebne nastanejo v vsakem podjetju vendar je njihova vloga v različnih dejavnostih in različnih okoliščinah različna Povzročajo na eni strani neprekinjen tok operacij na drugi strani pa stroške To sta glavna vzroka zakaj pride do konfliktnosti ciljev med različnimi službami v podjetju Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Vzroke za nastanek zalog v organizaciji je možno razdeliti glede na posledice ki jih povzročajo Zaradi ugodnih ekonomski učinkov

bull Zmanjševanje fiksnih stroškov na dobavno enoto To so stroški ki se zmanjšajo na enoto če se število enot poveča npr stroški transporta in administracije

bull Neodvisnost delovanja posameznih strojev ki delujejo v medsebojnem zaporedju in predmet dela poteka od ene delavne postaje do druge na vsaki pa se preoblikovalni proces nadaljuje in če na določeni postaji ni zalog mora naslednji stroj čakati da predhodni zaključi svojo operacijo V primeru da se pokvari stroj na začetku linije se ustavi cela linija Če pa pri vsaki postaji obstoji zaloga nedokončanih proizvodov ki so že prešle predhodne faze procesa operacij pa je postaja neodvisna kar pomeni da lahko nadaljuje z delom dokler traja zaloga nedokončane proizvodnje

bull Stalno enaka raven proizvodnje Povpraševanje po posameznih proizvodih je sezonsko ali pa niha v daljših časovnih intervalih Če bi prilagajali obseg proizvodnje glede na nihanje povpraševanja bi to povzročilo stroške in težave pri usposabljanju in pridobivanju delavcev ter tehnologije Zaradi tega podjetja organizirajo dokaj stalno raven proizvodnje ki pokrije vso povpraševanje v daljšem časovnem obdobju V krajših časovnih obdobjih delajo na zalogo kadar je povpraševanje manjše in prodajajo iz zalog kadar je povpraševanje večje od trenutne proizvodnje Zaloge tako amortizirajo fluktuacijo v povpraševanju če je vzdrževanje zalog cenejše kot prilagajanje proizvodnje

bull Izkoristek ugodnih menjalnih razmerij med valutami različnih dežel Zaradi devalvacije posamezne valute je ugodneje nabaviti večje količine materialov za nadaljnjo proizvodnjo

15

Zaradi hitrih reakcij na zahteve uporabnikov

bull Nepričakovano povečanje povpraševanja To navadno velja za končne proizvode Organizacije jih imajo na zalogi da bi lahko hitreje ustregle uporabnikom kot bi storili konkurenti Na zalogi jih imajo včasih celo po regionalnih skladiščih kar tudi zmanjša reakcijski čas

bull Količinski popust Če uporabnik kupi veliko količino hkrati navadno dobi poseben popust vendar mora imeti proizvajalec na zalogi dovolj velike količine proizvodov

Zaradi zmanjšanja tveganja

bull Negotovost v dobavnem sistemu Dobave potrebnih materialov niso dostavljene v dogovorjenem času zaradi oddaljenosti virov stavke delavcev nesreče itd zato zaloge pripomorejo prebroditi takšne težave

bull Nepričakovane okvare v proizvodnji se kažejo v okvari posameznih strojev Zato da lahko nadaljuje drugi stroj z delom so potrebne zaloge nedokončane proizvodnje in surovin

bull Razstavljanje proizvodov Proizvajalci morajo imeti proizvode pogosto razstavljene da si jih lahko kupci ogledajo in jih preizkušajo Takšni proizvodi niso več pogosto primerni za prodajo ali pa jih prodajo po nižji ceni

Zaradi špekulativnih namenov

bull Gre za zaščito pred predvidenimi neugodnimi dogodki ali za izkoriščanje predvidenih domnevnih ugodnih dogodkov Na primer podjetje predvideva da bo v državi prišlo do nove obdavčitve zvišanja ravni cen vojne itd

Organizacija ne more poslovati brez zalog katere so iz finančnega vidika drage zato je njihov cilj jih minimizirati oziroma izločiti nepotrebne zaloge ki vežejo samo sredstva in ne prispevajo k uspešnosti poslovanja organizacije 2 Glavni namen zalog je da opravljajo funkcijo blažilca med ponudbo in povpraševanjem To je varnostna blazina za zagotovitev neprekinjenega toka operacij Zaloge so lahko surovine polizdelki končni izdelki ali rezervni deli Količina zalog ima zelo velik učinek na delovanje podjetja (Waters 2003 13)

2 Povzeto po Kavčič (2000 287-288)

16

24 Spremljanje zalog

241 Analiza zalog

Sredstva delimo glede na čas udeležbe v poslovnem procesu na stalna in gibljiva sredstva Gibljiva sredstva pa se delijo na obratna sredstva in kratkoročne finančne naložbe Zaloge ki so element preučevanja diplomskega dela pa uvrščamo med gibljiva sredstva (obratna sredstva) poleg terjatev denarja in aktivne časovne razmejitve Tako v teoriji kot v praksi uporabljamo določene kazalnike ki nam dajejo podatke o strukturi stanja oziroma deleža gibljivih sredstev in tako tudi zalog ki se nahajajo ali jih potrebujemo v podjetju da proces poslovanja poteka kar se da optimalno in pri tem ne povzroča prekinitve prodajnega ali proizvodnega procesa Kazalniki za izračune deležev obratnih sredstev in zalog

Delež gibljivih sredstev v celotnih sredstvih gibljiva sredstva 100 kazalnik = (1) celotna sredstva

Delež obratnih sredstev v gibljivih sredstvih

obratna sredstva 100 kazalnik = (2) gibljiva sredstva

Naložba v zaloge trgovskega blaga

nabavna vrednost trgovskega blaga kazalnik = (3) koeficient obračanja Rezultat pove za koliko mesecev zadošča zaloga Ta rezultat primerjamo s potrebnim časom za nabavo novih zalog (Koletnik 1997 220)

17

Rebernik in Repovž (2000 115) navajata dva kazalnika za gospodarjenje zalog

Delež zalog v sredstvih zaloge (stanje) 100

kazalnik = (4) gibljiva sredstva

Delež zalog v prodaji Zaloge (povprečje) 100 kazalnik = (5) Letna prodaja Mayr (2003 59-61) navaja sledeče kazalnike kot pomembne za analiziranje in spremljanje zalog v podjetju

Potrebna zaloga Stanje zaloge dane vrste kazalnik = (6) Povprečna mesečna poraba materiala dane zaloge

Koeficient obračanja zalog letna poraba zalog kazalnik = (7)

Povprečna zaloga

Vezava v dnevih trajanje obdobja (365) kazalnik = (8) koeficient obračanja

18

242 ABC analiza

V podjetjih se pojavi v njihovem poslovnem procesu veliko raznolikih vrst materialnih postavk - zalog ki pa niso stroškovno oziroma vrednostno enako pomembne Zato lahko materialne postavke klasificiramo v tri skupine (A B in C) in tako ločimo bistveno od nebistvenega Pri gospodarjenju z zalogami se srečujemo z izredno velikim številom dogodkov sprejemamo številne odločitve ki sprožijo mnogo različnih akcij predvsem pa imamo opravka z izredno velikim številom različnih vrst materiala in proizvodov Vse to pa zahteva velik obseg dela povzroča pa tudi nepreglednost nad celotnim dogajanjem Precizno spremljanje vsega poslovanja in analiziranja vseh teh dogodkov bi povzročilo tudi visoke stroške prav gotovo nesorazmerno z učinki ki jih od teh analiz lahko pričakujemo ABC analiza temelji na Paretovem načelu in pravi da je v celotnem ravnanju zalog le nekaj artiklov kritičnih veliko pa s stališča vrednosti ter planiranja zalog in proizvodnje nepomembnih (Kaltnekar 1993 125) SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG Procent vrednosti postavk v zalogi C 5-10 100 B 20-25 80 60 70-80 A 40 20 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 A B C 5-10 20-30 60-70

postavk v zalog Vir Ljubič (2000 355)

19

Završnik (2000 70) pravi da ABC analiza opredeljuje kolikšno število postavk v zalogah predstavlja večino vrednosti zalog Postavke z najvišjo vrednostjo klasificiramo v razred A ostale pa porazdelimo v razred B in C TABELA 1 POSTAVKE ZALOG

razred Količina postavk Skupna vrednost A 10 75 B 15 15 C 75 10

Vir (Završnik 2000 72) Pri tej metodi razdelimo materiale v tri skupine (Kaltnekar 1993 128)

Skupina A ndash majhno število različnih vrst materialov ki so bistvenega pomena Skupina B ndash srednjo število različnih materialov ki so srednjega pomena Skupina C ndash veliko število različnih materialov ki so majhnega pomena

Prisotnost artiklov določenemu razredu je lahko ključ za določanje metod naročanja za posamezne artikle (Heizer 1990 565) Z analizo zalog ABC po artiklih so vsi materiali komponente in izdelki razporejeni v tri razrede A B in C Kriterij za razporeditev je za vse enak in temelji na eni od vrednosti

stroškovne vrednosti izdaj ali prodajne vrednosti izdaj ter vrednosti pokritij izdaj ali povprečno letno izdane količine

Pri določanju optimalnih zalog je treba zbrati in obdelati veliko število podatkov Dostikrat bi bili stroški za zbiranje in preučevanje vseh podatkov preveliki zato je smotrno da se posvetimo predvsem postavkam iz razreda A in (B) za katere pa uporabimo natančnejše metode za izračun in nadzor količin Za te postavke moramo redno preverjati nabavne količine in varnostne zaloge (Završnik 2000 71) ABC analiza zalog temelji na Paretovem načelu in pravi da je v celotnem ravnanju zalog le nekaj artiklov kritičnih veliko pa s stališča vrednosti ter planiranja zalog in prodaje nepomembnih

20

3 FINANČNI VIDIK UPRAVLJANJA ZALOG 31 Stroški zalog Kot vsa gibljiva sredstva tudi zaloge povzročajo določene stroške ki jih je možno obravnavati iz dveh vidikov

bull stroški naraščanja ali padanja glede na obseg zalog bull stroške ki jih je možno razdeliti v tri skupine (stroški vzdrževanja

stroški naročanja in stroški ker materiala ni na zalogi)

311 Stroški ki naraščajo ali padajo glede na obseg zalog

Stroški ki naraščajo z obsegom zalog 1 Stroški investiranega kapitala Podjetje mora zaloge financirati Financiranje zalog

povzroča bodisi stroške obresti v primeru ko so zaloge financirane s tujimi viri bodisi oportunitetne stroške v primeru financiranja zalog z lastnimi sredstvi

2 Stroški skladiščenja Sem spadajo stroški povezani s prostorom ki ga zavzamejo zaloge kot so amortizacija skladiščne zgradbe stroški vzdrževanja skladišča stroški ogrevanja hlajenja prezračevanja razsvetljave čiščenja

3 Davek na premoženje in stroške zavarovanja premoženja Zaloge predstavljajo del

premoženja podjetja tako da podjetja v primeru obdavčitve premoženja plačujejo tudi davek na vrednost zalog Plačilo zavarovalne premije je poleg rizičnosti odvisno tudi od vrednosti zavarovanega premoženja (Rusjan 1999 137)

Stroški ki padajo s povečanjem obsega zalog

1 Stroški naročanja Vsako naročilo materialov pri zunanjih dobaviteljih je povezano z določenimi stroški To so predvsem materialni stroški in stroški osebnih dohodkov povezani z zbiranjem in ocenjevanjem ponudb s posredovanjem naročil sprejemanjem pošiljk Pri nabavi nastajajo transportni stroški pri katerih tudi prihaja do ekonomij obsega

2 Stroški priprave opreme Vsakokrat ko začnemo na določeni opremi s proizvodnjo

nekega drugega proizvoda iz proizvodnega asortimana podjetja nastanejo določeni stroški priprave opreme Med te stroške tako štejemo pripravo proizvodne dokumentacije za določeno proizvodno serijo Sem uvrščamo tudi stroške zamenjave orodij vsaj v času menjave orodij stroj stoji poleg tega pa so z menjavo orodij povezani tudi stroški delavcev ki izvajajo menjavo Pri pripravi opreme je pogosto potrebna poskusna proizvodnja ki povzroča stroške slabih proizvodov dokler ni oprema dokončno pripravljena

3 Stroški enote v zalogi Večje količine naročila omogočajo doseganje količinskih

popustov kar ima za posledico nižje stroške na enoto naročenega materiala Večje količine naročila imajo kot že naročeno za posledico večje zaloge

21

4 Stroški zaradi izčrpanja zalog Med te stroške uvrščamo predvsem dve skupini stroškov

bull Stroški povezani s prekinitvami proizvodnje ker v določenem času ni na voljo

potrebnih vhodnih materialov ali zalog nedokončane proizvodnje Prekinitev proizvodnje bo manj ob višjih ravneh zalog vhodnih materialov in zalog nedokončane proizvodnje

bull Stroški povezani s slabšanjem imidža pri kupcih ali z izgubljenimi prodajami Podjetja imajo zaloge dokončnih proizvodov za pokrivanje povpraševanja kupcev V primeru ko podjetje nima dokončanih proizvodov na zalogi do takrat ko jih kupec želi kupiti se lahko kupec odloči za nabavo blaga pri drugem proizvajalcu oziroma prodajalcu Poleg tega lahko podjetje zaradi tega tudi trajno izgubi kupce vendar je te stroške zelo težko oceniti Tudi če kupec pristane na odlog in torej blago kupi kasneje nastane določen oportunitetni strošek zaradi kasnejšega preliva denarnih sredstev (Rusjan 1999 138-139)

312 Stroški vzdrževanja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja

Stroški vzdrževanja So vsi stroški ki nastanejo pri hranjenju in vzdrževanju določene količine zalog za določeno časovno obdobje Ponavadi so proporcionalni s količino blaga v zalogi K njim spadajo stroški skladiščenja stroški vezanega kapitala v zalogah stroški oskrbovanja zalog in stroški tveganja

a Stroški skladiščenja predstavljajo pomemben delež celotnih stroškov zalog Eden od ciljev skladiščne službe je zniževanje stroškov skladiščenja Med njih štejemo stroške skladiščnega prostora (stroški ki se nanašajo na prostor vzdrževanje prostora ogrevanje hlajenje prezračevanje čiščenje in razsvetljavo) plače zaposlenih v skladiščih in stroške povezane s skladiščno opremo (Brigham 2002 717)

b Stroški vezanega kapitala v zalogah so velik del skupnih stroškov zalog Če je cena

kapitala visoka lahko ti stroški znašajo do 80 skupnih stroškov vzdrževanja zalog

Kavčič (2000 290) v to skupino šteje tudi oportunitetni strošek torej izgubo zaradi investiranja v zaloge ne pa v kakšno finančno bolj donosno aktivnost Opotunitetni stroški so navadno visoki 10 - 25 vrednosti zalog

c Stroški oskrbovanja zalog štejemo stroške zavarovanja in plačilnih davkov za zaloge

ki so v sorazmerju z velikostjo zaloge

d Stroški tveganja obsegajo stroške ki nastanejo zaradi značilnih lastnosti blaga (npr izguba teže pokvarljivost blaga hellip) poškodb blaga izgub zaradi sprememb v designu ali zaradi padca povpraševanja (Rushton 2000 181)

22

Stroški naročanja Vključujejo vse stroške ki nastanejo ob naročilu blaga Sem spadajo stroški obrazcev stroški fotokopij telefonskih pogovorov in stroški dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Ti stroški so odvisni od številnih nabav v načrtovanem obdobju in stroškov ki nastanejo pri nabavi So neodvisni od nabavljene količine (Bastič 1999 10) Stroški naročanja ki so fiksni ne glede na obseg naročila Večje število artiklov posameznemu naročilu prinaša nižje stroške naročanja na posamezni artikel saj se fiksni stroški sorazmerno razdelijo na posamezen artikel Velikost teh stroškov je odvisna od števila naročil v posameznem časovnem obdobju (Brigham 2002 717) Ker pa podjetja naročajo potrebne materiale znotraj in zunaj organizacije je potrebno razlikovat stroške naročanja

a Naročanje zunaj organizacije Gre za kupovanje materialov ali delov pri proizvajalcih dobaviteljih zunaj organizacije zunaj organizacije Stroški naročila v tem primeru vsebujejo plače osebja v nabavi plače osebja v računovodstvu komunikacijske stroške stroške urgence če naročeno ne prispe pravočasno stroške prevzema dobave

b Naročanje znotraj organizacije Potrebne materiale lahko proizvedejo znotraj organizacije same Delavna enota A naroči nek sestavni del pri delavni enoti B Ker sta obe enoti stroškovna centra enota B seveda zaračuna naročilo enoti A Stroški naročila v takem primeru vsebujejo stroške priprave proizvodnega naloga stroške priprave potrebnega materiala orodij stroške dela in stroške izdelave naročenih delov (Kavčič 2000 290-291)

Stroški nezadovoljenega povpraševanja So posledica premajhnih zalog s katerimi bi lahko zadovoljili vso povpraševanje Zajemajo stroške ki nastanejo ko prejeta naročila ni možno izvršiti iz zalog v običajnem roku in se kažejo kot izgubljen profit zaradi izgubljene prodaje ali kot stroški naročila ki je zaradi nezmožnosti običajne dobave povzročilo dodatne stroške manipulacije obdelave in transporta (Križman 2006 98) Zaloge povzročajo stroške ker predstavljajo vezana finančna sredstva podjetja Z vidika proizvodnje so zaželene visoke količine zalog zaradi nemožnosti prekinitve proizvodnega procesa in zadovoljitve nenadnega povpraševanja s strani kupcev Zato je management zainteresiran za optimizacijo zalog torej kar najmanjše zaloge ki omogočajo normalno poslovanje Stroški zalog so za večje število proizvodnih in prodajnih podjetji eden izmed glavnih logističnih stroškov in so pomemben element v celotnih stroških podjetja (Rushton 2000 186)

23

Dejavniki gospodarjenja z zalogo

1 Stroški naročanja

Višina stroškov naročanja je običajno neodvisna od velikosti naročila npr stroški naročila so enaki če naročimo 1 tono ali 100 ton materiala Glavni stroški naročanja so

stroški priprave in izbira dobavitelja stroški povezani s samim naročilom stroški prevzema kontrole reklamacije in plačila računa

Stroški naročanja se razlikujejo glede na

zapletenosti naročila strokovnosti nabavnega osebja ročne ali računalniške priprave naročila novega ali ponavljajočega naročila

Podjetja pogosto izračunavajo povprečne stroške naročila tako da vse stroške naročanja delijo s številom naročil v določenem obdobju (npr v enem letu) kar je lahko varljiv podatek pri velikih razlikah v vrednosti posameznega naročila 2 Stroški vzdrževanja zaloge Stroške vzdrževanja delimo na

stroške ki so sorazmerni z vrednostjo zalog - financiranje zalog (obresti od kapitala vezanega v zalogo) - zavarovalne premije - zgube zaradi zastaranja kala ali kraje

stroške ki nastajajo s skladiščenjem poslovanja

- materialni strošek - amortiziranje zgradb in naprav - najemnine skladiščnega prostora - bruto plače zaposlenih - administrativni stroški

3 stroški ki nastanejo zaradi materiala ki ni v zalogi Te stroške sestavljajo

- izguba zaradi prekinitve proizvodnje - režijski stroški povezani z zaposlenimi v skladišču - razlika pri raquokritemlaquo nakupu materiala po višji ceni - stroški pridobitve novih kupcev zaradi izgube dosedanjih kupcev

Stroške ki nastanejo zaradi pomanjkanja zaloge materiala ni mogoče vnaprej oceniti in vgraditi v modele gospodarjenja z zalogo (Potočnik 252 2002)

24

32 Financiranje zalog Financiranje temelji (ne glede na različne širše ali ožje opredelitve njegove vsebine) na denarju kot njegovi osrednji kategoriji Nanaša se na priskrbo in uporabo sredstev gospodarjenje z njimi vračanjem sredstev njihovim virom razporejanjem finančnih izidov in v zvezi s tem nastala finančna razmerja (Repovž in Peterlin 1998 57) SLIKA 3 POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA D B D (denar) (blago) (denar) VIR (Repovž in Peterlin 1998 57) Financiranje zalog je proces odločanja o priskrbi sredstev ki zajema aktivnosti ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in pridobitev teh sredstev Ta pridobitev pa je možna iz notranjega in zunanjega vira financiranja SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA VIR FINANCIRANJA

NOTRANJE FINANCIRANJE ZUNANJE FINANCIRANJE

- nerazdeljen čisti dobiček - kapitalski vložki - amortizacija - krediti - drugi notranji viri - subvencije - posebne oblike zunanjega financiranja

(lizing faktoring in forfeing) VIR prirejeno po (Repovž in Peterlin 1998 82) Podjetje lahko zaloge financira z notranjimi in zunanjimi viri Med notranje vire financiranja štejemo nerazdeljeni dobiček amortizacijo in druge notranje vire Med zunanje vire pa spadajo kapitalski vložki krediti subvencije in posebne zunanje oblike financiranja Z vidika lastništva pa razlikujemo financiranje z lastniškim in dolžniškim kapitalom Med lastniški kapital spadajo vsi notranji viri in od zunanjih virov kapitalski vložki in subvencije V okviru dolžniškega kapitala pa spadajo vsi ostali zunanji viri financiranja (Filipič in Mlinarič 1999 133)

25

Podjetja se lahko odločijo ali bodo svoje zaloge financirala z lastnimi sredstvi ali pa si bodo pridobila finančna sredstva Tako lahko delimo financiranje tudi na lastniški in dolžniški vir financiranja Financiranje kot odločanje o priskrbi virov sredstev (kapitala in dolgov) je proces ki obsega aktivnost ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in priskrbo le teh (Repovž in Peterlin 1998 63) Lastniški vir financiranja Lastniške vire zagotavljajo lastniki podjetja Njihova glavna značilnost je da kot obveznost do lastnikov podjetja ne zapadejo pred prenehanjem podjetja Pri lastniškem kapitalu je možna delitev kapitala na trajni (lastniki kapital prispevajo v poslovanje podjetja s trajnim vplačilom) in prisluženi kapital (ki ga sestavljajo nerazdeljen dobiček preteklih in letošnjega leta ter rezerve) Lastniški kapital je prvotno izključno namenjen ustanovitvi podjetja kasneje pa prevzame največje tveganje v zvezi s poslovanjem podjetja Podjetja na začetku delovanja ne morejo zaradi nezaupanja bank pridobiti finančna sredstva zato lastniška sredstva pridobijo pomembno vlogo pri financiranju poslovanja Lastniški kapital pa predstavlja tudi osnovo za zadolžitev podjetja saj naj bi omogočil poravnanje obveznosti do kreditojemalcev tudi v primeru manjše izgube iz poslovanja Dobiček podjetja in njegov prenos v osnovni kapital je zaradi obdavčitve najdražji vir financiranja zato podjetja ohranjajo del lastnega kapitala v obliki čistih rezerv in dobičkov ki niso dodaten izdatek za davek Prednosti lastniškega financiranja se kažejo v večji finančni trdnosti manjših stroških poslovanja večji konkurenčni sposobnosti ter večji neodvisnosti monetarnih ukrepov države (Koletnik 1997 224) Dolžniški vir financiranja Dolžniški viri financiranja pa se med seboj razlikujejo glede na ročnost vir financiranja in ceno Njihova značilnost je da zapadejo v določenem roku in jih tako delimo na kratkoročne (rok je do enega leta) in dolgoročne (rok je več kot eno leto) vire financiranja Financiranje z dolžniškim kapitalom od podjetnika zahteva odplačevanje izposojenih finančnih sredstev vključno s plačilom obrestnih mer Pri kratkoročnem financiranju se denar ponavadi nameni za zagotavljanje obratnega kapitala za financiranje zalog terjatev ali za delovanje podjetja Sredstva se navadno odplačajo iz nastale prodaje in dobička čez leto Dolgoročno posojilo se ponavadi nameni za nakup lastnine kot so strojna oprema zemljišča in stavbe del vrednosti lastnine pa se uporabi kot jamstvo Še zlasti pri nizkih obrestnih merah financiranje s posojilnim kapitalom omogoča podjetniku da ohrani večji del lastništva v podjetju in z lastnim kapitalom ustvari večji dobiček Podjetnik mora paziti da si ne izposodi preveč zaradi česar bi težko odplačeval obresti ali pa jih sploh ne bi mogel kar bi zaustavilo rast in razvoj podjetja ali celo stečaj (Antonič in drugi 2002 303) Zaloge kot element gibljivih sredstev ki je nujno potreben za opravljanje proizvodnega ali prodajnega procesa se v praksi ponavadi financirajo z odobrenimi krediti lastnimi sredstvi in obveznostmi do dobavitelja

26

321 Blagovni kredit ndash financiranje z obveznostmi do dobavitelja

Financiranje z obveznostmi do dobavitelja lahko opredelimo kot zelo uporabno obliko financiranja iz tujih virov ki nastanejo pri nabavi proizvodov inali storitev pri drugem podjetju To pomeni da podjetje ne plača proizvoda inali storitev takoj ob prevzemu vendar šele po določenem roku nabave ali prevzemu računa V bistvu se tako pojavi blagovni kredit s katerim nastopi vmesna oblika premoženja (terjatev) Blagovni kredit se je razvil zaradi razlik v hitrosti obrata sredstev pri različnih podjetjih Prav to dejstvo da je po pravilu neenako trajanje obrat sredstev po posameznih podjetjih in tudi po posameznih panogah ponuja ekonomsko osnovo za nujnost vključevanja blagovnega kredita v prometni proces Časovni razkorak traja od trenutka ko bo kupec blaga storitev razpolagal z denarjem ki ga bo sam prejel po zaključku njegovega cikla proizvodnje in prodaje Ta časovni razkorak se lahko premesti z odloženim kreditom V kolikor tovrstni kredit ne bi reševal tovrstnih časovnih nasprotji bi prodajalec moral čakati tako dolgo da bi od kupca prejel denarna sredstva od svoje prodaje V takšnem primeru bi prišlo do zastojev v reprodukcijskem procesu in to ne samo pri prodajalcu ampak se to prične verižno prenašati na celotni reprodukcijski proces v gospodarstvu Če prodajalec razpolaga z zadostnimi sredstvi lahko svoje blago (storitev) proda na osnovi obljube plačila kupcu v prihodnosti V tem primeru se proda blago kupcu v obliki blagovnega ali odloženega kredita Posebnost blagovnega kredita je v tem da se daje v blagu vrača pa v denarju (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 107) Z vidika stroškov financiranja lahko opredelimo blagovni kredit iz dveh vidikov Prvi je brezplačni blagovni kredit kjer dobavitelj ne zaračuna v ceno stroške uporabe svojega kapitala do roka plačila Drugi pa kjer dobavitelj vkalkulira v ceno stroške uporabe svojega blaga ob dobavi Načini financiranja so del finančne politike podjetja in osnova za doseganje ciljev in strategije Distribucijska podjetja kupujejo izdelke od dobavitelja ki običajno ne zahteva takojšnega plačila Dobavitelj dostavi ali takoj pošlje izdelke in za njih izstavi račun z določenim datumom plačila Kreditni pogoji dobavitelja in pogoji financiranja določajo kdaj bodo podjetja plačala dobavitelju (Schall and Haley 1988 523)

27

322 Revolving kredit

Revolving kredit omogoča občasno koriščenje potrebnih likvidnih sredstev Črpanje kredita podjetja najavijo banki dan pred koriščenjem vračajo pa ga z nakazilom prek plačilnega naloga obresti pa se obračunavajo le na črpani del kredita

Značilnosti

bull Revolving kredit je posebna oblika kredita za financiranje občasnih likvidnostnih težav in predstavlja kombinacijo kratkoročnega kredita in limita na transakcijskem računu

bull Za razliko od limita na transakcijskem računu morajo podjetja banki najaviti črpanje banka pa jim kredit nakaže na račun

bull Sredstva lahko črpajo in vračajo do višine kredita v celotnem obdobju bull Obrestna mera se določi na podlagi vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere za

tovrstne kredite in pribitka glede na boniteto podjetja kakovost zavarovanja ročnost kredita in sodelovanja z banko

VIR (Abanka 2007)

Prednosti

bull ročnost do enega leta bull obrestna mera se oblikuje na podlagi

o vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere o bonitete podjetja oziroma samostojnega podjetnika o ročnosti in zneska kredita o kakovost zavarovanja o sodelovanja z banko

bull stroški odobritve se določijo na osnovi vsakokrat veljavne tarife banke in ročnosti ter zneska kredita

bull znesek odobrenega kredita je odvisen od namena možnosti dodatnega zavarovanja in kreditne sposobnosti prosilca

bull poleg obveznega zavarovanja z menicami lahko izberete med naslednjimi zavarovanji o zavarovanje z zastavo vrednostnih papirjev o zavarovanje z zastavo depozita o zavarovanje z zastavo nepremičnin ali premičnin o zavarovanje s poroštvom druge pravne ali fizične osebe o zavarovanje z bančno garancijo o zavarovanje z odstopom terjatev

bull sredstva lahko črpate in vračate do višine kredita v celotnem obdobju bull obresti se računajo samo na črpani del kredita

VIR (DBS 2007)

28

323 Vir financiranja zalog z dolgovi

Zaloge podjetja financirajo z dolgovi ki pa jih delimo glede na čas vrnitve na kratkoročne in

dolgoročne dolgove kar prikazujemo na Sliki 5 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV - akceptni krediti - investicijski kredit - kontokorentni kredit - hipotekarni kredit - lombardni kredit - eskontni kredit - rembursni kredit - avalni kredit VIR prirejeno po (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122) A DOLGOROČNI DOLGOVI Značilnosti dolgoročnih dolgov za financiranje zalog je da rok vračila zapade v obdobju ki je daljše od enega leta Dolgoročni dolgovi se vštevajo med tako imenovane kvalitetne vire financiranja Zato so pomemben vir financiranja za nakup dolgoročnega premoženja V praksi pa podjetja svoje zaloge le redko financirajo z dolgoročnimi dolgovi ki so primernejši za financiranje stalnih sredstev Investicijski kredit Investicijski kredit je namenjen za kreditiranje stalnih sredstev in trajnega dela gibljivih sredstev (zalog) Zaradi dolgoročnosti in večjega tveganja ki je s tem povezano so banke pri določanju višine investicijskega kredita precej previdne Pri tem banke upoštevajo dosedanjo in pričakovano stopnjo dobička kreditojemalca Za odobritev investicijskega kredita je pomemben pričakovani čisti denarni tok od prihodnje investicije ki se mora v višini in dinamiki ujemati z anuitetami Zaradi varnosti bank postavljajo tudi pogoj da kreditojemalec vodi svoje finančne transakcije z računom ki ga ima pri banki ndash kreditodajalki (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 127) Hipotekarni kredit Pri hipotekarnem kreditu ni pomembna kreditna sposobnost dolžnika ker je kredit zavarovan s hipoteko Odobritev hipotekarnega kredita se nikoli ne odobri v 100 vrednosti založene nepremičnine ampak vedno manj Hipotekarni kredit spada med najstarejše kredite

KREDITI

KRATKOROČNI DOLGOROČNI

29

B KRATKOROČNI DOLGOVI Značilnosti kratkoročnih bančnih dolgov so3 Dospelost

- Rok vračila zapade v obdobju krajšem od enega leta Sezonski kredit

- Potreba po finančnih sredstvih je včasih sezonskega značaja kar pomeni da je potrebno proizvodnjo financirat v času proizvodnje Po končani sezoni se prodajni učinki prodajo in se obveznosti do kreditodajalca poravnajo

Kredit za terjatev zaloge - Vsebina je podobna kot pri sezonskem kreditu Medtem ko so sezonska nihanja

stanovita pa so lahko potrebe po finančnih sredstvih ki izhajajo iz terjatev in zalog nestanovita

Ročnost - Ročnost teh kreditov je običajno prilagojena značilnostim proizvodnje in prodaje

Namen kreditov je financiranje obratnih sredstev torej morajo biti roki usklajeni s sposobnostjo zalog in terjatev da se spremenijo v denar (čas obračanja teh oblik obratnih sredstev)

Reprogramiranje kreditov - V primeru motenj pri odplačevanju kreditov se lahko s kreditojemalcem dogovorimo o

novih pogojih vračanja kredita Govorimo o reprogramu kredita Zavarovanje

- Imamo zavarovani in nezavarovani bančni kredit Zavarovanje se lahko opravi z zalogami terjatvami in podobno vendar se v Sloveniji takšen način zavarovanja pogosto ne prakticira Običajno se zahtevajo kvalitetnejša zavarovanja (hipoteke garancije in podobno) Nekatere banke ponujajo kredite po sistemu tako imenovanega faktoringa ndash odkupa terjatev

Bančni krediti so povezani s stroški ki jih sestavljajo stroški obresti in stroški odobritve Višina je odvisna tudi od načina obrestovanja V osnovi sta v uporabi dekruzivni (obresti se plačajo po dospetju kredita) in anticipativni način obrestovanja (obresti se plačajo po odobritvi kredita) Glavnice se lahko plačujejo v enem znesku ali v obrokih Bistvene sestavine kratkoročnega dolga so

bull namen uporabe bull načrt odplačila bull ekonomska upravičenost bull dodatne informacije in - strokovne sposobnosti vodilnih - računovodski izkazi - načrti poslovanja bull nobenih presenečenj

3 Povzeto po Mayr (2003 84-85)

30

Kontokorentni kredit Je kredit ki ga banka odobri kreditojemalcu kot dodaten znesek v skladu s spreminjajočimi potrebami Takšna vrsta kredita je primerna kadar niha potreba po likvidnih sredstvih Ti krediti niso odobreni za določene posle ampak splošna okrepitev plačilne sposobnosti podjetja Najemajo se kot - kratkoročni krediti za gibljiva sredstva - sezonski krediti - premostitveni krediti Ponavadi se takšni krediti odobrijo za obdobje treh mesecev vendar se lahko tudi podaljšajo (revolving) Lombardni kredit Je kredit ki je odobren proti zastavi realnih dobrin Kreditojemalec le zastavi realne dobrine in pridobi finančna sredstva ne da zmanjša oziroma proda del svoje aktive Zastaviti pa se morajo dobrine ali stvari ki se lahko hitro prodajo Te pa so pomembne za zavarovanje kredita ker le tako je zagotovljeno da se bo kredit poravnal Glede na zavarovanje kredita tako ločimo menični lombard lombard vrednostni papir in blagovni lombard Eskontni kredit Eskontni kredit je kratkoročen kredit ki ga odobrijo poslovne banke na prošnjo komitenta s tem da eskontira menico ki še ni zapadla Znesek je enak znesku na katerega se glasi menica zmanjšana za odtegnjene obresti in provizijo Banka pravzaprav kreditira komitentovo terjatev do zapadlosti s pogojem da bo le-ta kredit odplačal če ga ne bo trasat ali kateri drugi menični obveznik Posebnost tega kredita je v tem da kredita ne vrne tisti ki ga je najel ampak trasat (trgovec ki od proizvajalca kupi blago in ga takoj ne plača izda lastno menico ali akceptira menico ki jo nanj vleče proizvajalec) Akceptni kredit Je menični kredit pri katerem se banka obveže s kreditno pogodbo da bo akceptirala menico ki jo nanjo trasira komitent Z akceptiranjem postane banka glavni menični dolžnik Prednost tega kredita je za banko v tem da bo imela na razpolago dovolj sredstev če bi morala poravnati menični dolg Komitent mora banki dati po uzancih na razpolago dovolj sredstev če kaže da bo morala banka poravnati menični dolg Rembursni kredit Akceptni kredit ki se uporablja v zunanji trgovini Od akceptnega se razlikuje po tem da je krit z blagovnim dokumentom Avalni kredit Aval je jamstvo za plačilo meničnega dolga Pri tem kreditu se banka s posebno garancijsko izjavo zavezuje da bo izpolnila obveznosti ki jih ima do tretje osebe (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122-126)

31

4 ZALOGE KOT ELEMENT MEDPRODAJNIH AKTIVNOSTI Elementi medprodajnih aktivnosti so tisti ki so direktno povezani z dobavo proizvodov odjemalcev V nadaljevanju bomo spoznali določitve optimalne velikosti naročil ter ravni signalnih in varnostnih zalog koeficient obračanja ki so sestavni deli upravljanja in vodenja zalog ter v veliki meri vplivajo na uspešno poslovanje podjetja 41 Optimalna velikost naročil Optimalna velikost naročila je količina pri kateri so celotni stroški (stroški vzdrževanja zalog stroški naročanja in stroški blaga na zalogi) najmanjši (Kovačič 2000 294) SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE s Skupni stroški Stroški vzdrževanja zalog Stroški naročila Stroški materiala in izdelave Q Q

VIIR (Kovačič 2000 294) S ndash stroški Q ndash količina naročila Q - optimalna naročena količina Završnik (2000 77) pravi da dosežemo optimalno naročilno količino ko so (stroški vzdrževanja zalog) = (stroškom naročanj)

Sz = Sn

32

Na sliki 6 je razvidno da stroški vzdrževanja zalog naraščajo z naraščanjem obsega naročila medtem ko stroški naročila padajo Vsota teh dveh vrst stroškov nam daje skupne stroške ki bodo minimalni ko bo naročena količina ustrezala najnižji točki krivulje skupnih stroškov Optimalna naročena količina

SzSnqQ sdotsdot

= 2 (9)

Q - optimalna naročena količina Sz ndash stroški vzdrževanja zalog Sn ndash stroški naročila q- poraba materiala v časovni enoti VIR (Mayr 2003 63) 42 Koeficient obračanja zalog Zaloge na eni strani vplivajo kot blažilec v materialnih tokovih na drugi strani pa povzročajo tudi občutne stroške Krajši čas zadrževanja materiala v skladišču in s tem hitrejše obračanje zalog znižuje potrebno višino zalog in s tem tudi stroške (Kaltnekar 1993 273) Koeficient obračanja zalog

K = YX (10)

X ndash vrednost prodaje v določenem obdobju Y ndash vrednost povprečnih zalog v določenem obdobju VIR Prirejeno po (Mayr 2003 60) Vsako podjetje želi danes imeti minimalne zaloge materiala za poslovanje V podjetniški dejavnosti se vpliv zalog na skupno poslovno uspešnost izraža s koeficientom obračanja zalog Manjši koeficienti obračanja pomenijo namreč daljšo vezavo denarnih sredstev in s tem večje poslovne stroške kar sicer ob nespremenjenih ostalih poslovnih pogojih lahko vpliva na manjšo poslovno uspešnost Pomembno za izračun koeficienta obračanja zalog je zavedati se da je vrednost prodaje izražena z tržnimi prodajnimi cenami ali po stroškovni vrednosti Če so v števcu upoštevane dosežene prodajne cene zaloge pa so v imenovalcu vrednotene po stroškovnih cenah je izračunani koeficient večji kot bi bil v primeru ko so tudi v števcu upoštevane stroškovne cene prodanih izdelkov (Brigham 2002 219) V praksi podjetja večinoma uporabljajo dosežene prodajne cene za izračune koeficientov obračanja lahko pa jih tudi izračunavajo na podlagi stroškovnih cen ki pa so primernejše za interne potrebe

33

43 Določanje obsega zalog Varnostna zaloga - varuje proizvodnjo pred izpadom (npr zaradi podaljšanja dobavnih rokov) Ocenimo jo na osnovi potrebnega čas za nujno dobavo potrebne količine blaga Signalna zaloga ndash je zaloga pri kateri je potrebno sprožiti nabavni proces Maksimalna opravičljiva zaloga ndash predstavlja tisti optimalni obseg zalog pri katerem so stroški nabave in skladiščenja v ravnovesju s stroški vezave kapitala SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG Višina zalog Kn Zm Za Kn 2 td tn Zv Zp Zs tn čas Legenda Razmerja Zm = maksimalna zaloga Zs = signalna zaloga ~ Zm = Zv + Kn (11) Zv = varnostna zaloga Zm + Zv Kn ~ Zp = = Zv + (12) Normativi 2 2 Zp = povprečna zaloga Za = aktivna zaloga ~ Za = Zm ndash Zv = Kn (13) Zap = povprečna aktivna zaloga Kn = optimalna naročilna količina Zm ndash Zv Kn td = dobavni čas ~ Zap = = (14) tn = čas naročanja 2 2 VIR povzeto po (Kaltnekar 1993 278) Pri dobavnih rokih in porabi materiala se podjetja srečujejo z raznolikimi oblikami ki so lahko

- stalna poraba stalni roki dobave - spremenljiva poraba stalni roki dobave - stalna poraba spremenljivi roki dobave - spremenljiva poraba spremenljivi roki dobave

34

431 Stalna poraba in stalni roki dobave

Na časovno enoto porabimo vedno enake količine materiala Z dobavo materiala ni težav je stalna Dobavljene količine so enakomerne Minimalna zaloga Zmin = tz q (15) Signalna zaloga Zsig = (tz + td) q (16) Naročena količina Q = tsn q (17)

Maksimalna zaloga Zmax = Zmin + Q = (tz + tsn) q (18) tz ndash čas morebitnega prekoračenja roka dobave td - rok tsn ndash obdobje porabe naročene količine q ndash poraba materiala v časovni enoti (lahko je ura dan mesec leto) Q ndash naročena količina

432 Spremenljiva poraba in stalni rok dobave

Poraba med (stalnim) časom dobave je sestavljena iz zaporedja neodvisnih (različnih) dnevnih porab ki jih lahko opišemo z normalno porazdelitvijo Poznati moramo povprečno dnevno porabo in njen standardni odklon Pričakovana poraba je seštevek povprečnih dnevnih porab v času dobave Poraba se normalno porazdeljuje in ima varianco ki je enaka seštevku posameznih varianc Kjer velja

Varianca = (standardni odklon)sup2 Minimalna zaloga Zmin = z σp td (19)

Signalna zaloga Zsig = q td + z σp td (20) ali Zsig = q td + Zmin (21) Maksimalna zaloga Zmax = Q + Zmin (22)

35

σp - standardni odklon od povprečja td ndash rok dobave q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti z ndash število standardnih odklonov od povprečja Q ndash naročena količina

433 Stalna poraba in spremenljivi roki nabave

Če se rok dobave normalno porazdeljuje je pričakovana poraba v času dobave normalno porazdeljena njena varianca pa ni seštevek varianc kot v prejšnjem primeru Vzrok je da predstavlja trenutni rok dobave eno vrednost ne pa zaporedje vrednosti Tako je pričakovana poraba v času dobave q td in standardni odklon dobave v času porabe q σtd Signalna zaloga Zsig = q td + z q σtd (23) Minimalna zaloga Zmin = z q σtd (24) td ndash povprečni rok dobave z ndash število standardnih odklonov od povprečja q ndash stalna poraba materiala v časovni enoti σtd - standardni odklon roka dobave

434 Spremenljiva poraba in spremenljivi roki nabave

Pričakovana poraba v času dobave je enaka zmnožku povprečne porabe in povprečnega roka dobave Če sta poraba in rok dobave porazdeljeni veličini bo skupna poraba v času dobave normalno porazdeljena s srednjo vrednostjo q in td Signalna zaloga

Zsig = q td + z td σtd sup2 + q sup2 σtd sup2 (25) z ndash število standardnih odklonov od povprečja σtd - standardni odklon roka dobave σp - standardni odklon od povprečja q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti td ndash povprečen rok dobave VIR povzeto po (Rak 2006 11-14)

36

5 FINANCIRANJE ZALOG ndash PRIMER PODJETJA UNICOMMERCE DOO 51 Predstavitev podjetja Leta 1926 je človek z vizijo g Andreas Stihl v Nemčiji ustanovil podjetje za proizvodnjo ndash najprej je proizvajal protipožarne naprave in pralne stroje Že prvo leto delovanja podjetja pa je izdelal prvo motorno verižno žago z električnim motorjem za upravljanje katere sta bila potrebna dva delavca Danes je to še vedno družinsko podjetje v svetu vodilni proizvajalec motornih žag in drugih motornih naprav ki ga vodi druga generacija potomcev Trenutno zaposluje podjetje ANDREAS STIHL AG amp CoKG s svojimi hčerinskimi podjetji v Švici Ameriki Braziliji Avstriji in Kitajski več kot 7900 sodelavcev ki proizvajajo široko paleto proizvodov namenjenih končnim potrošnikom v več kot 160 državah sveta STIHL ima svoja uvozno-distribucijska podjetja v 29 državah sveta (za primerjavo pred 20 leti jih je bilo 10) v ostalih državah pa sodeluje s pogodbenimi uvozniki Nenehne inovacije skrb za varno in lažje delo ter za človeka in okolje so naprave STIHL popeljale na sam svetovni vrh ndash leta 2004 je promet Skupine STIHL dosegel 17 milijard EUR (leta 1983 je znašal promet 390 milijonov EUR) STIHLreg naprave so tako že vrsto let daleč najbolj razširjena motorna orodja na svetu ki tudi v najtežje dostopnih področjih sveta lajšajo delo ljudem pri urejanju okolja in narave Blagovna znamka STIHL je na slovenskem področju prisotna že od poznih petdeset oziroma zgodnjih šestdeset let prejšnjega stoletja ko sta podjetje UNICOMERC kot tedanji zastopnik firme STIHL za jugoslovansko tržišče in gospod Klarić kot nositelj programa preko slovenskih uvoznih in trgovskih hiš organizirala prodajno in servisno mrežo Ob razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije se je podjetje UNIKOMERC Zagreb odločilo da predstavništvo v Ljubljani preregistrira v podjetje s statusom družbe z omejeno odgovornostjo Podjetje Unicommerce doo Ljubljana je pričelo poslovati 1992 leta njegova prioritetna naloga pa je bila zagotoviti kontinuirano oskrbo slovenskega tržišča z motornimi napravami STIHL in razširiti trgovsko mrežo Hitra rast tržnega deleža in širitev prodajnega asortimenta sta zahtevala večje skladiščne in upravne prostore Tako smo v letu 2004 zgradili nov skladiščno-poslovni objekt v Obrtno-industrijski coni v Logatcu Novi prostori omogočajo boljše sodelovanje s pooblaščenimi trgovci in hitrejšo oskrbo slovenskega tržišča s proizvodnim asortimentom STIHL in VIKING Današnja direktorica podjetja Unicommerce doo je ga Marijana Dajčman katere naloga je skrb za kontinuirano rast tržnega deleža in dobro organizacijo skladišča trgovskega blaga in rezervnih delov za nemoteno oskrbo slovenskega tržišča s Stihl Viking in Timersport izdelki

37

52 Vrste zalog v podjetju Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino ki se ukvarja z prodajo proizvodov znamke Stihl in Viking ter oblačili znamke Timbersport zato se pojavljajo v njihovem skladišču naslednje vrste zalog

trgovsko blago rezervni deli

V podjetju pa zaloge trgovskega blaga lahko razdelimo v tri temeljne skupine proizvodov glede na znamko

- Sthil izdelki - Viking izdelki - Timbersports

SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO Stihl izdelki Viking izdelki Timbersport izdelki

Motorne žage Kosilnice Oblačila Specialne žage Prezračevalnik trave Obutev Rezalne garniture Pihalno sesalna naprava Dodatki Motorne kose in naprave za košnjo Vrtni drobilnik Kombi motorji Motorni kultivator Multi motor OVO - zaščitna očala in ščitnik za ušesa Rezalniki za živo mejo Pogonska sredstva Višinski obvejevalniki Rokavice Čistilne naprave POS in DECO Pihalniki in sesalniki z drobilnikom Škropilne naprave Kompaktni brusilno-rezalni stroji Vozički z omejevalnikom globine reza Ročni vrtalni stroji Vrtalni stroji za vrtanje lukenj v zemljo Osebna zaščitna oprema Posode

VIR (Unicommerce doo 2007)

Prodajni asortiment

38

TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006

Celotne zaloge Leto 2006 (euro) Dlež v celotnih zalogah ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 848

Zaloge rezervnih delov 14949337 152

skupaj 98350900 100

VIR (prologa 6) Iz tabele 2 je razvidno da je imelo podjetje na dan 31 12 2006 vezanega kapitala največ v zalogah trgovskega blaga ki predstavlja kar 848 vseh zalog skupaj Ostali del vezanega kapitala pa lahko prepišemo k zalogam rezervnih delov katerih je 152 Delež zalog trgovskega blaga ki ga je bilo več kot polovico vseh zalog pa izhaja iz dejstva da je Unicommerce doo podjetje za zunanjo in notranjo trgovino katerega je glavna dejavnost zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timersports izdelkov oziroma proizvodov na slovenskem tržišču SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

0102030405060708090

31122006

zalogetrgovskegablagazalogerezervnihdelov

VIR (priloga 6) Kot je razvidno iz slike 10 je delež zalog rezervnih delov dosti manjši od trgovskega blaga kajti podjetje Unicommerce doo v svojem asortimentu prodajne ponudbe ima široko paleto proizvodov ki jih uvaža širom sveta in konkurira na slovenskem trgu predvsem s kvaliteto ki jo dokazuje z garancijo proizvodov od 5 do 10 let Izvajanje garancije za takšno obdobje izhaja iz dejstva da so proizvodi v celoti proizvedeni s strani enega samega proizvajalca in to je Stihl Drugi razlog pa izhaja iz dobro razvite logistične mreže ki podjetju omogoča enostavno in v hitrem času dostavo rezervnih delov Iz slike 10 in tabele 2 lahko vidimo da podjetje posveča največ pozornosti zalogam trgovskega blaga vendar pri vodenju in upravljanju zalog ki vplivajo na poslovanje podjetja ne sme pozabiti tudi na spremljanje zaloge rezervnih delov saj predstavljajo komponento ki vpliva na kvaliteto servisa odjemalcev

39

TABELA 3 CELOTNE ZALOGE NA DAN 31 12 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Zaloge in prihodki Leto 2005 (euro) Leto 2006 (euro)

Prihodki od prodaje 3184702 3355438

Zaloge (trgovskega blaga + rezervnih delov) 88399700 98350900

VIR (PRILOGA 67) Celotne zaloge v podjetju Unicommerce doo so se iz leta 2005 na leto 2006 povečale za 173736 evrov kar pomeni da je podjetje v letu 2006 imelo za 545 več vezanega kapitala v zalogah kot leta 2005 To pa lahko opravičimo z večjo prodajo v letu 2006 kajti prihodki od prodaje so za 221310 euro večji kar znaša 706 več kot leta 2005 kljub nespremenjenim prodajnim cenam izdelkov

40

53 Vodenje in spremljanje zalog V podjetju Unicommerc doo imajo vodenje in upravljanje zalog v skladišču računalniško podprto z internim programom ki prikazuje signalne minimalne varnostne in maksimalne zaloge (imenujejo ga AS 400 po centralnem računalniku)

531 Vodenje zalog

Podjetje ima svojo interni sistem označevanja proizvodov ki s pomočjo računalniškega programa omogoča analiziranje proizvodov ki se nahajajo v skladišču V podjetju ima vsak proizvod poleg serijske številke svojo številko artikla oz prodajno številko ki je sestavljena iz 11 številk ki so razdeljene v tri sklope in imajo svoj pomen A PRVI SKLOP ŠTEVILK Tako prvi sklop številk ki je sestavljen iz štirih številk pove za kakšen tip stroja gre Od prvega sklopa številk nam prvi dve številki povesta tip motorja drugi dve pa za kateri točno določeni stroj gre Na primer

11 ndash motorna žaga 12 ndash električne žaga 41 ndash motorna kosa 42 - ostale naprave (škropilnica pihalniki itd) 91

manjši rezervni deli ki so univerzalni 92 Itd

SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA)

To je prvi sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo)

To je obrazložitev za prvi dve številki prvega sklopa

41

1130 ndash motorna žaga MS 170 11 ndash nam pove da gre za 1137 ndash motorna žaga MS 192 motorno žago 30 pa točno 1128 ndash motorna žaga MS 460 kateri tip motorne žage

B DRUGI SKLOP ŠTEVILK Druga skupina številk je sestavljen iz treh števil ki nam pove za kateri sklop motorja gre Ali je ta proizvod nameščen pri cilindru verigi črpalki itd SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460)

To je drugi sklop števil To je tretji sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo) Na primer

1128 ndash 200 ndash na pove da gre za končen proizvod 1121 ndash 140 ndash na pove da gre za motorno žago model

MS 260 del ki se nahaja na filtru C TRETJI SKLOP ŠTEVILK Tretji sklop številk pa se za vsak proizvod razlikuje in nam omogoča definicijo za kateri točno proizvod gre pri vodenju in analiziranju zalog v podjetju Na primer

1121 ndash 140 ndash 1916 nam pove da gre za pokrov filtra 1128 ndash 200 ndash 0128 nam pove da gre za točno

določen proizvod To je motorna žaga MS 460 (končni izdelek) ki je prikazan na sliki

To je obrazložitev za drugi sklop

številk

To je obrazložitev za tretji sklop števil

To je obrazložitev za drugi dve številki

prvega sklopa

42

532 ABC analiza

Za upravljanje in vodenje zalog v podjetju uporabljajo tudi ABC analizo ki je računalniško podprta in kategorizira proizvode v tri skupine (A B in C) Namen razvrščanja blaga po tej analizi je v opravljanju selekcije in tako loči pomembno od nepomembnega V skupini A je majhno število artiklov vendar predstavljajo veliko vrednost za podjetje Nasprotno je v skupini C kjer je veliko število artiklov in ne predstavljajo posebne vrednosti za podjetje V prilogi 1 je prikazana prodajna vrednost izdaj vseh proizvodov podjetja Unicommerce doo iz skladišča za obdobje od 01 01 2007 do 31 10 2007 Izbrani kriterij je prodajna vrednost izdaj Analiza kaže da so izdelki Stihl ki so kategoriziranih v 37 kategorij v letu 2007 skupaj ustvarili prodajno vrednost izdaj 545727219 euro SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI Odstotek () izdane prodajne vrednosti 8 100 22 60 70 30 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Odstotek () izdelkov po prodajnih skupinah VIR (interni podatki podjetja Unicommerce doo)

43

TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

SKUPINA ŠTEVILO

IZDELKOV IZDANA PRODAJNA

VREDNOST DELEŽ A 5 375667032 0688379 70 B 8 125431039 0229842 22 C 24 44629148 0081779 8 SKUPAJ 37 545727219 1 100 VIR (Priloga 1) Iz slike 13 in tabele 4 je razvidno da je samo 10 vseh izdelkov podjetja Unicommerce doo v letu 2007 ustvarilo 70 izdane prodajne vrednosti od celote kar je 5 izdelkov (motorne žage motorne kose motorji za žage verige v roli in rezervni deli Stihl) V skupino B pa se je po metodi ABC analize uvrstilo 8 proizvodov katerih prodajna vrednost izdaj v letu 2007 je bila 125431048 euro in predstavlja 22 celote Po metodi ABC pa se je v skupino C uvrstilo 24 proizvodov ki je ustvarilo le 8 izdane prodajne vrednosti izdaj v letu 2007 Ko podjetje Unicommerce doo uvede v asortiment prodaje nov artikel oziroma izdelek ga rangira v razred A in šele po letu dni se glede na ustvarjeno prodajno vrednost izdaj lahko spremeni njegovo rangiranje v skupino v B ali C Paretovo teorijo lahko potrdimo z opravljeno analizo ABC ki opredeljuje da je v skupini A najmanjše število izdelkov ki pa predstavljajo velik delež v prodaji in so tako za podjetje nujno obhodni in močno vplivajo na njihovo poslovanje Zato podjetja morajo in tako tudi podjetje Unicommerce doo posvečati največ pozornosti takšnim izdelkom ter natančno določiti voditi in analizirati normative kot so signalna minimalna in maksimalna zaloga Kljub temu pa pri poslovanju ne smemo zanemarjati izdelke ki so klasificirani v skupinah B in C

44

54 Zaloge kot element medprodajnih aktivnosti Stroške ki jih povzročajo zaloge v podjetju Unicommerce doo (stroški skladišča stroški naročanja in stroški nezadostnega povpraševanja) ne prikazujejo in analizirajo posamično temveč jih predpisujejo med ostale oziroma druge stroške zato ne moremo prikazati optimalno velikost naročila kot smo jo podali v teoretičnem delu ki je značilna za proizvodna podjetja Vendar lahko optimalno velikost naročila varnostno in signalno zalogo izračunamo na podlagi razmerij med znanimi normativi zalog

541 Optimalna velikost naročila

V podjetju Unicommerce doo imamo znane podatke o predvideni prodaji in nabavi blaga za šest mesecev ki jih izračunavamo na podlagi povprečja prodaje in nabave zadnjih štirih let istega obdobja Povprečen dobaven čas za trgovsko blago (motorna žaga MS 290) je potreben mesec dni kar je znano iz sklenjenih pogodb Optimalna količina naročenega proizvoda se lahko izračuna Kn = Zm ndash Zv Zm= Zv + Kn Kn - optimalna naročilna količina Zv - varnostna zaloga Zm ndash maksimalna zaloga Zv = (tn q) td tn - zahtevan čas za trajanje zalog v primeru nedobave (v enaki časovni enoti) g - povprečna poraba v časovni enoti td - povprečni dobavni čas (v enaki časovni enoti) Izračun optimalne velikosti naročila in signalne zaloge bomo prikazali na primeru proizvoda MS 290 ki ga uvažamo iz Nemčije TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 Nabava v 6 mesecih 360 NA ZALOGI 154 Prodaja v preteklem mesecu 41 Prodaja v 6 mesecih 254 Količina zadnje nabave 120 Datum zadnje nabave 31 marec 2007

VIR (interni podatki Unicommerce doo)

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

8

2 OPREDELITEV IN POMEN ZALOG 21 Pojem zalog in njihove značilnosti Zaloge so definirane kot sredstva ki se pojavljajo in so nujno potrebna v proizvodnem procesu v različnih oblikah od vhodnih materialov polizdelkov do končnih izdelkov Opredelimo jih lahko kot količino blaga odloženega v skladišču podjetja Skladišče katerega element so zaloge je zelo pomembno področje gospodarjenje v vsaki organizaciji Je neke vrste blažilec v materialnih tokovih ki zagotavlja možnost za njihov normalni potek S tem omogoča v materialnih tokovih ustrezno delovanje številnih drugih funkcij predvsem nabave proizvodnje in prodaje saj zagotavlja njihovo nemoteno oskrbo ob planiranem času Skladiščenje kot funkcija in njegova glavna naloga vzdrževanje zalog pa povzroča tudi občutne stroške Podjetja imajo investiran pomemben del vseh sredstev v zaloge (Kaltnekar 1993 245) Zato zaloge predstavljajo tako v trgovskem kot proizvodnem podjetju vložen oziroma vezan velik del svojih finančnih sredstev Tako povzročajo na eni strani stroške na drugi strani pa omogočajo neprekinjen in nemoten proces proizvodnje ter prodaje Zaloge omogočajo ločitev posameznih faz v procesu nabave proizvodnje in distribucije Z vidika mesta v transformacijskem procesu ločimo zaloge vhodnih materialov zaloge nedokončane proizvodnje in zaloge dokončane proizvodnje Zaloge vhodnih materialov ločujejo proizvajalce od njihovih dobaviteljev zaloge nedokončane proizvodnje ločujejo posamezne faze v proizvodnem procesu zaloge dokončane proizvodnje pa ločujejo proizvajalce od kupcev (Rusjan 1999 133) Ljubičič (2000 347) pravi da je pomen zalog v proizvodnem procesu večplasten

bull Zaloge so blažilec (amortizer) nihanja porabe materiala sestavnih delov in gradnikov v proizvodnji povpraševanja na trgih po gotovih izdelkih in s tem zagotavljajo kontinuiteto

proizvodnje bull Kompenzirajo napake zaradi

neprimernih metod planiranja netočnih podatkov o stanju odklona dobavljenih količin odklona dobavnih rokov

bull Imajo ekonomične učinke sezonski nakup blaga ko je poceni in poraba takrat ko je drago popusti pri nakupu večjih količin blaga

bull Lahko služijo pripravi blaga za uporabo oziroma prodajo

Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe

9

Politika zalog mora biti povezana s politikami ostalih funkcij v podjetju Cilji politike zalog se morajo usklajevati s cilji prodaje proizvodnje in financ Vsi cilji teh funkcij pa se morajo prilagoditi ciljem celotne organizacije Povezave med funkcijami v podjetju pomagajo pri odločitvah kakšne zaloge naročiti koliko zalog naročiti kdaj jih bomo potrebovali kdaj naročiti material za proizvodnjo kako in kje jih skladiščiti in nato prodati (Forgaty in drugi 1991 157) 22 Vrste zalog

221 Zaloge glede na pojavne oblike

Zaloge se v podjetju nahajajo v različnih oblikah zato ji lahko klasificiramo po vrstah proizvodov v pet skupin

bull Zaloge materialov in surovin

Med zaloge surovin in materiala uvrščamo tudi embalažo drobni inventar gorivo in mazivo ter avtomobilske gume Surovine razumemo kot tiste stvari ki so pridobljene iz narave ter nastopijo v proizvodnem ciklusu v nepredelanem ali neznatno predelanem stanju Material pa so že rezultat obdelane predelane in dodelane stvari ki jo razumemo kot nabavljen osnovni in pomožni material (Kavčič 2000 288) Zaloge materiala in surovin so z vidika stopnje likvidnosti manj likvidna oblika premoženja zato lahko nepravilno vodenje teh zalog močno vpliva na likvidnost podjetja Pravilno oblikovanje zalog materiala in surovim lahko omogoči dobro izkoriščanje zmogljivosti in nemoteno odvijanje proizvodnega procesa ki se posredno preko prodajne aktivnosti izkazuje kot pozitiven finančni izid kar pa vpliva na povečanje premoženja podjetja Te zaloge pa ustvarjajo tudi stroške vzdrževanja (stroški financiranja stroški skladiščenja in stroški zavarovanja) ki vplivajo negativno in zmanjšujejo finančni izid poslovanja

bull Zaloge rezervnih delov materialov za vzdrževanje in drobnega inventarja Gre za materiale večinoma polproizvode ki jih organizacija uporablja za vzdrževanje operativne sposobnosti tehnologije Ti deli torej niso neposredno vgrajeni v nov proizvod pač pa omogočajo njegovo proizvodnjo Nekateri deli opreme se hitreje obrabijo kot drugi in jih je treba zamenjati V to skupino navadno štejemo tudi droben inventar kamor sodijo materiali in proizvodi ki se porabijo v roku enega leta in katerih je vrednost majhna (Kavčič 2000 288)

bull Zaloge nedokončane proizvodnje

Zaloge nedokončane proizvodnje uvrščamo v nelikvidno obliko sredstev ki imajo v primerjavi z zalogami surovin in materiala višjo stopnjo likvidnosti kar se izraža v potrebnem času preoblikovanja v denarno obliko oziroma drugače rečeno jih je lažje prodati

V to skupino zalog uvrščamo materiale dele polizdelke predmete dela itd na katerih je bila predhodno opravljena določena faza proizvodnega procesa in so pripravljeni na naslednjo operacijo Njihova funkcija je zagotavljanje delovanja posamezne delavne postaje neodvisno od delovanja predhodne postaje

10

Na obseg zalog nedokončane proizvodnje vpliva dolžina proizvodnega procesa (potreben daljši čas proizvodnega ciklusa ustvarja večje zaloge in obratno) stopnja izkoriščenosti zmogljivosti (povečana stopnja izkoriščenosti zmogljivosti povzroča sorazmerno povečanje zalog ki posledično vplivajo na njihovo povečano financiranja in likvidnost podjetja) in višina stroškov proizvodnje (povečanje stročkov ima za posledico povečanje zalog nedokončane proizvodnje)( Kavčič 2000 289)

bull Zaloge gotovih izdelkov Zaloge gotovih izdelkov so nelikvidna oblika sredstev vendar v primerjavi z zalogami material in surovin ter z zalogami nedokončane proizvodnje imajo višjo stopnjo likvidnosti nižjo pa od osnovnih sredstev ki so najbližje denarni obliki premoženja V podjetju večje količine zalog gotovih izdelkov lahko zaradi stroškov vzdrževanja povzročijo negativne učinke na plačilno sposobnost in rentabilnosti kar vpliva na zmanjšanje finančnega izida Istočasno pa se lahko dosega s prodajo gotovih izdelkov pozitiven finančni izid in se tako povečuje premoženje podjetja Na obseg zalog gotovih izdelkov vplivata proizvodnja in prodaja Proizvajamo lahko na zalogo ali po naročilu proizvodnja je lahko serijska množična ali individualna Pri individualni proizvodnji po naročilu zalog tako rekoč ni ker naročnik blago takoj prevzame ko je izdelano Pri množični ali serijski proizvodnji kupec ni znan in zato blago počaka da se kupec pojavi kar povzroča zaloge Pri tem je pomembno kako poteka prodaja oziroma kakšne so možnosti za prodajo Ugodne možnosti za prodajo ki se kažejo v tem da je veliko povpraševanje po blagu da so cene visoke in da imamo krog rednih odjemalcev ter v drugih dejavnikih so vzrok da so zaloge gotovih izdelkov minimalne K temu prispeva kakovost blaga Dobro blago se prodaja hitreje kot slabo in ga je manj na zalogi (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 214) Pri zalogah gotovih izdelkov je zelo pomembno ugotoviti kolikšno količino teh izdelkov imeti na zalogi kateri izdelki so to in kakšna je relacija med njimi saj podjetja če ne bi imela gotovih izdelkov ne bi imela kaj prodajati in bi bil njihov obstoj nerazumljiv

bull Zaloge trgovskega blaga Predstavlja gibljiva sredstva ki jih nabavimo za nadaljnjo prodajo Zaloga trgovskega blaga je po vsebini sicer blizu zalogi materiala vendar blago nabavimo zato da ga bomo prodali material pa za to da ga bomo preoblikovali Zaloga trgovskega blaga zajema trgovsko blago v skladišču in v poslovnih enotah trgovsko blago na poti do kupca dokler ga le-ta prevzame in trgovsko blago na poti do dobavitelja če ga je kupec pri njem že prevzel (Mayr 2003 57)

11

222 Zaloge glede na povpraševanje 1

Pri planiranju zalog moramo ločiti zaloge povezane z neodvisnim povpraševanjem in zaloge z odvisnim povpraševanjem S pokrivanjem neodvisnega povpraševanja pokrivamo povpraševanje izven podjetja s pokrivanjem odvisnega povpraševanja pa pokrivamo potrebe znotraj podjetja Neodvisno povpraševanje Neodvisno povpraševanje je povpraševanje po dokončnih proizvodih s strani subjektov izven podjetja je torej pod vplivom dejavnikov trga in zunaj kontrole proizvodnje Ker to povpraševanje določajo subjekti izven podjetja tega povpraševanja ni mogoče točno določiti temveč ga moramo predvidevati Med zaloge povezane z neodvisnim povpraševanjem spadajo zaloge dokončne proizvodnje in rezervni deli pa tudi komponente ki se predajo na trgu Pri podjetjih ki proizvajajo na zalogo so zaloge povezane z neodvisnim povpraševanjem zato namenjene predvsem zaščiti pred negotovostjo Ker podjetja ne morejo točno predvidevati kdaj bo prišlo do prodaje proizvodov morajo imeti stalno zalogo dokončanih proizvodov Poleg tega imajo podjetja pogosto tudi tako imenovano varnostno zalogo ki služi v primeru če bi bilo dejansko povpraševanje večje od predvidenega Odvisno povpraševanje Odvisno povpraševanje je povpraševanje po materialih sestavnih delih sklopih in podobno Odvisno povpraševanje je direktno povezano s povpraševanjem po dokončnih proizvodih to je z neodvisnim povpraševanjem Povpraševanje po posameznih materialih zato lahko izračunamo na podlagi povpraševanja po dokončnih proizvodih Pri tem povpraševanju torej ni negotovosti ko je enkrat določeno kakšna naj bi bila proizvodnja za pokrivanje neodvisnega povpraševanja SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA Neodvisno povpraševanje Odvisno povpraševanje

Vir (Rusjan 1999 136)

1 Povzeto po Rusjan (1999 135-137)

12

Neodvisno povpraševanje imata zaradi svoje narave zelo različni krivulji gibanja Gibanje neodvisnega povpraševanja določajo trendi sezonska nihanja ciklična gibanja in slučajnostni vplivi ki so rezultat delovanja trga Gibanje odvisnega povpraševanja pa je nezvezno stolpičasto Povpraševanje po določenem materialu obstaja občasno in sicer takrat ko se material uporablja za proizvodnjo sestavnega dela ali dokončanega proizvoda ko pa proizvodnja določenega proizvoda ne poteka tudi povpraševanje po tem materialu ni Načelo ugotavljanja potreb po surovinah sestavnih delih materialu itd se uporablja pri odvisnem povpraševanju zaradi proizvodnje dokončnih izdelkov in ne zaradi tega ker so zaloge zmanjšale pod določeno točko Medtem ko se pri neodvisnem povpraševanju uporablja načelo nadomeščanja ki se izvaja z izdajanjem naročila za dopolnitev stare zaloge (Rusjan 1999 137)

223 Zaloge glede na normative in računske količine

Zaloge lahko delimo glede na normative in računske količine ki jih v praksi in teoriji uporabljamo za kontrolo zalog Ti normativi in računske količine nam služijo kot pomoč za sprejemanje odločitev kdaj in koliko naročiti Zaloge ki jih smatramo kot normative so

varnostna zaloga signalna zaloga in maksimalna zaloga

Kaltnekar (1985 254) navaja kot posebne računske količine ki služijo tudi kontroli zalog in včasih določanju normativov To so sledeče

povprečna zaloga aktivna zaloga povprečna aktivna zaloga in optimalno naročilna zaloga

Varnostna zaloga se v podjetju oblikuje zaradi negotovosti ki se lahko pojavi na strani povpraševanja dobave in proizvodnje Njena velikost je odvisna od ocene potrebnega časa za nujno dobavo potrebnih količin V normalnih okoliščinah se varnostna zaloga ne uporablja zato ni smotrno da je velika kajti povzroča večanje stroškov vzdrževanja Predstavlja torej neko rezervo ki jo smemo potrošiti le pod posebnimi pogoji Signalna zaloga (nepravilno jo v praksi imenujejo tudi minimalna zaloga) je tista višina zaloge pri kateri je potrebo sprožiti postopek za nabavo Treba jo je določiti tako da bo nova količina materiala prispela prav takrat ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Torej mora biti enaka porabi v dobavnem času oziroma za toliko višja od varnostne zaloge (Kaltnekar 1983 259) Maksimalna zaloga je največja zaloga do katere je še gospodarno uskladiščevati material Te omejitve ne smejo prekoračiti ker bi to povečalo skladiščne stroške otežilo delo in zmanjšalo preglednost v skladiščih Prekoračitev maksimalne zaloge v izjemnih razmerah (npr pričakovano zvišanje cen posebni popusti in podobno) je možna po posebnem postopku (Potočnik 2002 248-249)

13

Aktivna zaloga je tisti del zaloge ki se stalno spreminja torej dinamičen del zalog v nasprotju z varnostnimi zalogami ki so v bistvu statične Povprečna aktivna zaloga je torej enaka polovici razlike med maksimalno in varnostno zalogo ali ndash kar je isto ndash polovici naročilne količine (Kaltnekar 1993 279) Povprečno zalogo izrazimo kot ponderirano povprečje med različnimi višinami zalog v določenem obdobju Najpogosteje jo lahko izračunamo kot aritmetično sredino med najnižjo in najvišjo zalogo torej med varnostno in maksimalno zalogo Uporabljamo jo predvsem pri ugotavljanju koeficienta obračanja in kontroli skladiščnih stroškov Optimalna naročilna zaloga je tista višina naročene zaloge ko ima podjetje minimalne skupne stroške naročanja in skladiščenja

224 Nekurantne zaloge

Poseben problem skoraj vsakega podjetja je nekurantna zaloga To je zaloga materiala ki ga ne potrebujemo in ga v prihodnosti tudi ne bomo potrebovali Ta zaloga le redko nastane zaradi objektivnih razlogov največkrat je posledica nepravilnih odločitev v nabavnem oddelku Ko ugotovimo da je zaloga nekega materiala nekurantna se pojavi vprašanje kaj z njo storiti Material ima še vedno določeno vrednost zato ga je škoda enostavno uničiti Vse kar zanj morebiti iztržimo predstavlja izreden prihodek Zato moramo ves nekurantni material prodati seveda po najvišji možni ceni ki ga zanj lahko iztržimo Če ga ne moremo prodati je še vedno bolje da ravnamo z njim kot z odpadnimi surovinami za recikliranje Na ta način bomo zapustili skladiščni prostor s tem materialom pa ne bomo imeli več stroškov nadaljnjega skladiščenja Zato je smiselno da pri vsaki inventuri izvedemo poseben pregled vseh vrst materiala za katere v preteklem obračunskem obdobju ni bilo spremembe stanja Za ta material moramo ugotoviti ali ga bomo mogoče še uporabili ali pa dejansko predstavlja nekurantno zalogo (Potočnik 2002 250)

14

23 Vzroki za nastanek zalog Zaloge ki so nujno potrebne nastanejo v vsakem podjetju vendar je njihova vloga v različnih dejavnostih in različnih okoliščinah različna Povzročajo na eni strani neprekinjen tok operacij na drugi strani pa stroške To sta glavna vzroka zakaj pride do konfliktnosti ciljev med različnimi službami v podjetju Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Vzroke za nastanek zalog v organizaciji je možno razdeliti glede na posledice ki jih povzročajo Zaradi ugodnih ekonomski učinkov

bull Zmanjševanje fiksnih stroškov na dobavno enoto To so stroški ki se zmanjšajo na enoto če se število enot poveča npr stroški transporta in administracije

bull Neodvisnost delovanja posameznih strojev ki delujejo v medsebojnem zaporedju in predmet dela poteka od ene delavne postaje do druge na vsaki pa se preoblikovalni proces nadaljuje in če na določeni postaji ni zalog mora naslednji stroj čakati da predhodni zaključi svojo operacijo V primeru da se pokvari stroj na začetku linije se ustavi cela linija Če pa pri vsaki postaji obstoji zaloga nedokončanih proizvodov ki so že prešle predhodne faze procesa operacij pa je postaja neodvisna kar pomeni da lahko nadaljuje z delom dokler traja zaloga nedokončane proizvodnje

bull Stalno enaka raven proizvodnje Povpraševanje po posameznih proizvodih je sezonsko ali pa niha v daljših časovnih intervalih Če bi prilagajali obseg proizvodnje glede na nihanje povpraševanja bi to povzročilo stroške in težave pri usposabljanju in pridobivanju delavcev ter tehnologije Zaradi tega podjetja organizirajo dokaj stalno raven proizvodnje ki pokrije vso povpraševanje v daljšem časovnem obdobju V krajših časovnih obdobjih delajo na zalogo kadar je povpraševanje manjše in prodajajo iz zalog kadar je povpraševanje večje od trenutne proizvodnje Zaloge tako amortizirajo fluktuacijo v povpraševanju če je vzdrževanje zalog cenejše kot prilagajanje proizvodnje

bull Izkoristek ugodnih menjalnih razmerij med valutami različnih dežel Zaradi devalvacije posamezne valute je ugodneje nabaviti večje količine materialov za nadaljnjo proizvodnjo

15

Zaradi hitrih reakcij na zahteve uporabnikov

bull Nepričakovano povečanje povpraševanja To navadno velja za končne proizvode Organizacije jih imajo na zalogi da bi lahko hitreje ustregle uporabnikom kot bi storili konkurenti Na zalogi jih imajo včasih celo po regionalnih skladiščih kar tudi zmanjša reakcijski čas

bull Količinski popust Če uporabnik kupi veliko količino hkrati navadno dobi poseben popust vendar mora imeti proizvajalec na zalogi dovolj velike količine proizvodov

Zaradi zmanjšanja tveganja

bull Negotovost v dobavnem sistemu Dobave potrebnih materialov niso dostavljene v dogovorjenem času zaradi oddaljenosti virov stavke delavcev nesreče itd zato zaloge pripomorejo prebroditi takšne težave

bull Nepričakovane okvare v proizvodnji se kažejo v okvari posameznih strojev Zato da lahko nadaljuje drugi stroj z delom so potrebne zaloge nedokončane proizvodnje in surovin

bull Razstavljanje proizvodov Proizvajalci morajo imeti proizvode pogosto razstavljene da si jih lahko kupci ogledajo in jih preizkušajo Takšni proizvodi niso več pogosto primerni za prodajo ali pa jih prodajo po nižji ceni

Zaradi špekulativnih namenov

bull Gre za zaščito pred predvidenimi neugodnimi dogodki ali za izkoriščanje predvidenih domnevnih ugodnih dogodkov Na primer podjetje predvideva da bo v državi prišlo do nove obdavčitve zvišanja ravni cen vojne itd

Organizacija ne more poslovati brez zalog katere so iz finančnega vidika drage zato je njihov cilj jih minimizirati oziroma izločiti nepotrebne zaloge ki vežejo samo sredstva in ne prispevajo k uspešnosti poslovanja organizacije 2 Glavni namen zalog je da opravljajo funkcijo blažilca med ponudbo in povpraševanjem To je varnostna blazina za zagotovitev neprekinjenega toka operacij Zaloge so lahko surovine polizdelki končni izdelki ali rezervni deli Količina zalog ima zelo velik učinek na delovanje podjetja (Waters 2003 13)

2 Povzeto po Kavčič (2000 287-288)

16

24 Spremljanje zalog

241 Analiza zalog

Sredstva delimo glede na čas udeležbe v poslovnem procesu na stalna in gibljiva sredstva Gibljiva sredstva pa se delijo na obratna sredstva in kratkoročne finančne naložbe Zaloge ki so element preučevanja diplomskega dela pa uvrščamo med gibljiva sredstva (obratna sredstva) poleg terjatev denarja in aktivne časovne razmejitve Tako v teoriji kot v praksi uporabljamo določene kazalnike ki nam dajejo podatke o strukturi stanja oziroma deleža gibljivih sredstev in tako tudi zalog ki se nahajajo ali jih potrebujemo v podjetju da proces poslovanja poteka kar se da optimalno in pri tem ne povzroča prekinitve prodajnega ali proizvodnega procesa Kazalniki za izračune deležev obratnih sredstev in zalog

Delež gibljivih sredstev v celotnih sredstvih gibljiva sredstva 100 kazalnik = (1) celotna sredstva

Delež obratnih sredstev v gibljivih sredstvih

obratna sredstva 100 kazalnik = (2) gibljiva sredstva

Naložba v zaloge trgovskega blaga

nabavna vrednost trgovskega blaga kazalnik = (3) koeficient obračanja Rezultat pove za koliko mesecev zadošča zaloga Ta rezultat primerjamo s potrebnim časom za nabavo novih zalog (Koletnik 1997 220)

17

Rebernik in Repovž (2000 115) navajata dva kazalnika za gospodarjenje zalog

Delež zalog v sredstvih zaloge (stanje) 100

kazalnik = (4) gibljiva sredstva

Delež zalog v prodaji Zaloge (povprečje) 100 kazalnik = (5) Letna prodaja Mayr (2003 59-61) navaja sledeče kazalnike kot pomembne za analiziranje in spremljanje zalog v podjetju

Potrebna zaloga Stanje zaloge dane vrste kazalnik = (6) Povprečna mesečna poraba materiala dane zaloge

Koeficient obračanja zalog letna poraba zalog kazalnik = (7)

Povprečna zaloga

Vezava v dnevih trajanje obdobja (365) kazalnik = (8) koeficient obračanja

18

242 ABC analiza

V podjetjih se pojavi v njihovem poslovnem procesu veliko raznolikih vrst materialnih postavk - zalog ki pa niso stroškovno oziroma vrednostno enako pomembne Zato lahko materialne postavke klasificiramo v tri skupine (A B in C) in tako ločimo bistveno od nebistvenega Pri gospodarjenju z zalogami se srečujemo z izredno velikim številom dogodkov sprejemamo številne odločitve ki sprožijo mnogo različnih akcij predvsem pa imamo opravka z izredno velikim številom različnih vrst materiala in proizvodov Vse to pa zahteva velik obseg dela povzroča pa tudi nepreglednost nad celotnim dogajanjem Precizno spremljanje vsega poslovanja in analiziranja vseh teh dogodkov bi povzročilo tudi visoke stroške prav gotovo nesorazmerno z učinki ki jih od teh analiz lahko pričakujemo ABC analiza temelji na Paretovem načelu in pravi da je v celotnem ravnanju zalog le nekaj artiklov kritičnih veliko pa s stališča vrednosti ter planiranja zalog in proizvodnje nepomembnih (Kaltnekar 1993 125) SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG Procent vrednosti postavk v zalogi C 5-10 100 B 20-25 80 60 70-80 A 40 20 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 A B C 5-10 20-30 60-70

postavk v zalog Vir Ljubič (2000 355)

19

Završnik (2000 70) pravi da ABC analiza opredeljuje kolikšno število postavk v zalogah predstavlja večino vrednosti zalog Postavke z najvišjo vrednostjo klasificiramo v razred A ostale pa porazdelimo v razred B in C TABELA 1 POSTAVKE ZALOG

razred Količina postavk Skupna vrednost A 10 75 B 15 15 C 75 10

Vir (Završnik 2000 72) Pri tej metodi razdelimo materiale v tri skupine (Kaltnekar 1993 128)

Skupina A ndash majhno število različnih vrst materialov ki so bistvenega pomena Skupina B ndash srednjo število različnih materialov ki so srednjega pomena Skupina C ndash veliko število različnih materialov ki so majhnega pomena

Prisotnost artiklov določenemu razredu je lahko ključ za določanje metod naročanja za posamezne artikle (Heizer 1990 565) Z analizo zalog ABC po artiklih so vsi materiali komponente in izdelki razporejeni v tri razrede A B in C Kriterij za razporeditev je za vse enak in temelji na eni od vrednosti

stroškovne vrednosti izdaj ali prodajne vrednosti izdaj ter vrednosti pokritij izdaj ali povprečno letno izdane količine

Pri določanju optimalnih zalog je treba zbrati in obdelati veliko število podatkov Dostikrat bi bili stroški za zbiranje in preučevanje vseh podatkov preveliki zato je smotrno da se posvetimo predvsem postavkam iz razreda A in (B) za katere pa uporabimo natančnejše metode za izračun in nadzor količin Za te postavke moramo redno preverjati nabavne količine in varnostne zaloge (Završnik 2000 71) ABC analiza zalog temelji na Paretovem načelu in pravi da je v celotnem ravnanju zalog le nekaj artiklov kritičnih veliko pa s stališča vrednosti ter planiranja zalog in prodaje nepomembnih

20

3 FINANČNI VIDIK UPRAVLJANJA ZALOG 31 Stroški zalog Kot vsa gibljiva sredstva tudi zaloge povzročajo določene stroške ki jih je možno obravnavati iz dveh vidikov

bull stroški naraščanja ali padanja glede na obseg zalog bull stroške ki jih je možno razdeliti v tri skupine (stroški vzdrževanja

stroški naročanja in stroški ker materiala ni na zalogi)

311 Stroški ki naraščajo ali padajo glede na obseg zalog

Stroški ki naraščajo z obsegom zalog 1 Stroški investiranega kapitala Podjetje mora zaloge financirati Financiranje zalog

povzroča bodisi stroške obresti v primeru ko so zaloge financirane s tujimi viri bodisi oportunitetne stroške v primeru financiranja zalog z lastnimi sredstvi

2 Stroški skladiščenja Sem spadajo stroški povezani s prostorom ki ga zavzamejo zaloge kot so amortizacija skladiščne zgradbe stroški vzdrževanja skladišča stroški ogrevanja hlajenja prezračevanja razsvetljave čiščenja

3 Davek na premoženje in stroške zavarovanja premoženja Zaloge predstavljajo del

premoženja podjetja tako da podjetja v primeru obdavčitve premoženja plačujejo tudi davek na vrednost zalog Plačilo zavarovalne premije je poleg rizičnosti odvisno tudi od vrednosti zavarovanega premoženja (Rusjan 1999 137)

Stroški ki padajo s povečanjem obsega zalog

1 Stroški naročanja Vsako naročilo materialov pri zunanjih dobaviteljih je povezano z določenimi stroški To so predvsem materialni stroški in stroški osebnih dohodkov povezani z zbiranjem in ocenjevanjem ponudb s posredovanjem naročil sprejemanjem pošiljk Pri nabavi nastajajo transportni stroški pri katerih tudi prihaja do ekonomij obsega

2 Stroški priprave opreme Vsakokrat ko začnemo na določeni opremi s proizvodnjo

nekega drugega proizvoda iz proizvodnega asortimana podjetja nastanejo določeni stroški priprave opreme Med te stroške tako štejemo pripravo proizvodne dokumentacije za določeno proizvodno serijo Sem uvrščamo tudi stroške zamenjave orodij vsaj v času menjave orodij stroj stoji poleg tega pa so z menjavo orodij povezani tudi stroški delavcev ki izvajajo menjavo Pri pripravi opreme je pogosto potrebna poskusna proizvodnja ki povzroča stroške slabih proizvodov dokler ni oprema dokončno pripravljena

3 Stroški enote v zalogi Večje količine naročila omogočajo doseganje količinskih

popustov kar ima za posledico nižje stroške na enoto naročenega materiala Večje količine naročila imajo kot že naročeno za posledico večje zaloge

21

4 Stroški zaradi izčrpanja zalog Med te stroške uvrščamo predvsem dve skupini stroškov

bull Stroški povezani s prekinitvami proizvodnje ker v določenem času ni na voljo

potrebnih vhodnih materialov ali zalog nedokončane proizvodnje Prekinitev proizvodnje bo manj ob višjih ravneh zalog vhodnih materialov in zalog nedokončane proizvodnje

bull Stroški povezani s slabšanjem imidža pri kupcih ali z izgubljenimi prodajami Podjetja imajo zaloge dokončnih proizvodov za pokrivanje povpraševanja kupcev V primeru ko podjetje nima dokončanih proizvodov na zalogi do takrat ko jih kupec želi kupiti se lahko kupec odloči za nabavo blaga pri drugem proizvajalcu oziroma prodajalcu Poleg tega lahko podjetje zaradi tega tudi trajno izgubi kupce vendar je te stroške zelo težko oceniti Tudi če kupec pristane na odlog in torej blago kupi kasneje nastane določen oportunitetni strošek zaradi kasnejšega preliva denarnih sredstev (Rusjan 1999 138-139)

312 Stroški vzdrževanja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja

Stroški vzdrževanja So vsi stroški ki nastanejo pri hranjenju in vzdrževanju določene količine zalog za določeno časovno obdobje Ponavadi so proporcionalni s količino blaga v zalogi K njim spadajo stroški skladiščenja stroški vezanega kapitala v zalogah stroški oskrbovanja zalog in stroški tveganja

a Stroški skladiščenja predstavljajo pomemben delež celotnih stroškov zalog Eden od ciljev skladiščne službe je zniževanje stroškov skladiščenja Med njih štejemo stroške skladiščnega prostora (stroški ki se nanašajo na prostor vzdrževanje prostora ogrevanje hlajenje prezračevanje čiščenje in razsvetljavo) plače zaposlenih v skladiščih in stroške povezane s skladiščno opremo (Brigham 2002 717)

b Stroški vezanega kapitala v zalogah so velik del skupnih stroškov zalog Če je cena

kapitala visoka lahko ti stroški znašajo do 80 skupnih stroškov vzdrževanja zalog

Kavčič (2000 290) v to skupino šteje tudi oportunitetni strošek torej izgubo zaradi investiranja v zaloge ne pa v kakšno finančno bolj donosno aktivnost Opotunitetni stroški so navadno visoki 10 - 25 vrednosti zalog

c Stroški oskrbovanja zalog štejemo stroške zavarovanja in plačilnih davkov za zaloge

ki so v sorazmerju z velikostjo zaloge

d Stroški tveganja obsegajo stroške ki nastanejo zaradi značilnih lastnosti blaga (npr izguba teže pokvarljivost blaga hellip) poškodb blaga izgub zaradi sprememb v designu ali zaradi padca povpraševanja (Rushton 2000 181)

22

Stroški naročanja Vključujejo vse stroške ki nastanejo ob naročilu blaga Sem spadajo stroški obrazcev stroški fotokopij telefonskih pogovorov in stroški dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Ti stroški so odvisni od številnih nabav v načrtovanem obdobju in stroškov ki nastanejo pri nabavi So neodvisni od nabavljene količine (Bastič 1999 10) Stroški naročanja ki so fiksni ne glede na obseg naročila Večje število artiklov posameznemu naročilu prinaša nižje stroške naročanja na posamezni artikel saj se fiksni stroški sorazmerno razdelijo na posamezen artikel Velikost teh stroškov je odvisna od števila naročil v posameznem časovnem obdobju (Brigham 2002 717) Ker pa podjetja naročajo potrebne materiale znotraj in zunaj organizacije je potrebno razlikovat stroške naročanja

a Naročanje zunaj organizacije Gre za kupovanje materialov ali delov pri proizvajalcih dobaviteljih zunaj organizacije zunaj organizacije Stroški naročila v tem primeru vsebujejo plače osebja v nabavi plače osebja v računovodstvu komunikacijske stroške stroške urgence če naročeno ne prispe pravočasno stroške prevzema dobave

b Naročanje znotraj organizacije Potrebne materiale lahko proizvedejo znotraj organizacije same Delavna enota A naroči nek sestavni del pri delavni enoti B Ker sta obe enoti stroškovna centra enota B seveda zaračuna naročilo enoti A Stroški naročila v takem primeru vsebujejo stroške priprave proizvodnega naloga stroške priprave potrebnega materiala orodij stroške dela in stroške izdelave naročenih delov (Kavčič 2000 290-291)

Stroški nezadovoljenega povpraševanja So posledica premajhnih zalog s katerimi bi lahko zadovoljili vso povpraševanje Zajemajo stroške ki nastanejo ko prejeta naročila ni možno izvršiti iz zalog v običajnem roku in se kažejo kot izgubljen profit zaradi izgubljene prodaje ali kot stroški naročila ki je zaradi nezmožnosti običajne dobave povzročilo dodatne stroške manipulacije obdelave in transporta (Križman 2006 98) Zaloge povzročajo stroške ker predstavljajo vezana finančna sredstva podjetja Z vidika proizvodnje so zaželene visoke količine zalog zaradi nemožnosti prekinitve proizvodnega procesa in zadovoljitve nenadnega povpraševanja s strani kupcev Zato je management zainteresiran za optimizacijo zalog torej kar najmanjše zaloge ki omogočajo normalno poslovanje Stroški zalog so za večje število proizvodnih in prodajnih podjetji eden izmed glavnih logističnih stroškov in so pomemben element v celotnih stroških podjetja (Rushton 2000 186)

23

Dejavniki gospodarjenja z zalogo

1 Stroški naročanja

Višina stroškov naročanja je običajno neodvisna od velikosti naročila npr stroški naročila so enaki če naročimo 1 tono ali 100 ton materiala Glavni stroški naročanja so

stroški priprave in izbira dobavitelja stroški povezani s samim naročilom stroški prevzema kontrole reklamacije in plačila računa

Stroški naročanja se razlikujejo glede na

zapletenosti naročila strokovnosti nabavnega osebja ročne ali računalniške priprave naročila novega ali ponavljajočega naročila

Podjetja pogosto izračunavajo povprečne stroške naročila tako da vse stroške naročanja delijo s številom naročil v določenem obdobju (npr v enem letu) kar je lahko varljiv podatek pri velikih razlikah v vrednosti posameznega naročila 2 Stroški vzdrževanja zaloge Stroške vzdrževanja delimo na

stroške ki so sorazmerni z vrednostjo zalog - financiranje zalog (obresti od kapitala vezanega v zalogo) - zavarovalne premije - zgube zaradi zastaranja kala ali kraje

stroške ki nastajajo s skladiščenjem poslovanja

- materialni strošek - amortiziranje zgradb in naprav - najemnine skladiščnega prostora - bruto plače zaposlenih - administrativni stroški

3 stroški ki nastanejo zaradi materiala ki ni v zalogi Te stroške sestavljajo

- izguba zaradi prekinitve proizvodnje - režijski stroški povezani z zaposlenimi v skladišču - razlika pri raquokritemlaquo nakupu materiala po višji ceni - stroški pridobitve novih kupcev zaradi izgube dosedanjih kupcev

Stroške ki nastanejo zaradi pomanjkanja zaloge materiala ni mogoče vnaprej oceniti in vgraditi v modele gospodarjenja z zalogo (Potočnik 252 2002)

24

32 Financiranje zalog Financiranje temelji (ne glede na različne širše ali ožje opredelitve njegove vsebine) na denarju kot njegovi osrednji kategoriji Nanaša se na priskrbo in uporabo sredstev gospodarjenje z njimi vračanjem sredstev njihovim virom razporejanjem finančnih izidov in v zvezi s tem nastala finančna razmerja (Repovž in Peterlin 1998 57) SLIKA 3 POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA D B D (denar) (blago) (denar) VIR (Repovž in Peterlin 1998 57) Financiranje zalog je proces odločanja o priskrbi sredstev ki zajema aktivnosti ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in pridobitev teh sredstev Ta pridobitev pa je možna iz notranjega in zunanjega vira financiranja SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA VIR FINANCIRANJA

NOTRANJE FINANCIRANJE ZUNANJE FINANCIRANJE

- nerazdeljen čisti dobiček - kapitalski vložki - amortizacija - krediti - drugi notranji viri - subvencije - posebne oblike zunanjega financiranja

(lizing faktoring in forfeing) VIR prirejeno po (Repovž in Peterlin 1998 82) Podjetje lahko zaloge financira z notranjimi in zunanjimi viri Med notranje vire financiranja štejemo nerazdeljeni dobiček amortizacijo in druge notranje vire Med zunanje vire pa spadajo kapitalski vložki krediti subvencije in posebne zunanje oblike financiranja Z vidika lastništva pa razlikujemo financiranje z lastniškim in dolžniškim kapitalom Med lastniški kapital spadajo vsi notranji viri in od zunanjih virov kapitalski vložki in subvencije V okviru dolžniškega kapitala pa spadajo vsi ostali zunanji viri financiranja (Filipič in Mlinarič 1999 133)

25

Podjetja se lahko odločijo ali bodo svoje zaloge financirala z lastnimi sredstvi ali pa si bodo pridobila finančna sredstva Tako lahko delimo financiranje tudi na lastniški in dolžniški vir financiranja Financiranje kot odločanje o priskrbi virov sredstev (kapitala in dolgov) je proces ki obsega aktivnost ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in priskrbo le teh (Repovž in Peterlin 1998 63) Lastniški vir financiranja Lastniške vire zagotavljajo lastniki podjetja Njihova glavna značilnost je da kot obveznost do lastnikov podjetja ne zapadejo pred prenehanjem podjetja Pri lastniškem kapitalu je možna delitev kapitala na trajni (lastniki kapital prispevajo v poslovanje podjetja s trajnim vplačilom) in prisluženi kapital (ki ga sestavljajo nerazdeljen dobiček preteklih in letošnjega leta ter rezerve) Lastniški kapital je prvotno izključno namenjen ustanovitvi podjetja kasneje pa prevzame največje tveganje v zvezi s poslovanjem podjetja Podjetja na začetku delovanja ne morejo zaradi nezaupanja bank pridobiti finančna sredstva zato lastniška sredstva pridobijo pomembno vlogo pri financiranju poslovanja Lastniški kapital pa predstavlja tudi osnovo za zadolžitev podjetja saj naj bi omogočil poravnanje obveznosti do kreditojemalcev tudi v primeru manjše izgube iz poslovanja Dobiček podjetja in njegov prenos v osnovni kapital je zaradi obdavčitve najdražji vir financiranja zato podjetja ohranjajo del lastnega kapitala v obliki čistih rezerv in dobičkov ki niso dodaten izdatek za davek Prednosti lastniškega financiranja se kažejo v večji finančni trdnosti manjših stroških poslovanja večji konkurenčni sposobnosti ter večji neodvisnosti monetarnih ukrepov države (Koletnik 1997 224) Dolžniški vir financiranja Dolžniški viri financiranja pa se med seboj razlikujejo glede na ročnost vir financiranja in ceno Njihova značilnost je da zapadejo v določenem roku in jih tako delimo na kratkoročne (rok je do enega leta) in dolgoročne (rok je več kot eno leto) vire financiranja Financiranje z dolžniškim kapitalom od podjetnika zahteva odplačevanje izposojenih finančnih sredstev vključno s plačilom obrestnih mer Pri kratkoročnem financiranju se denar ponavadi nameni za zagotavljanje obratnega kapitala za financiranje zalog terjatev ali za delovanje podjetja Sredstva se navadno odplačajo iz nastale prodaje in dobička čez leto Dolgoročno posojilo se ponavadi nameni za nakup lastnine kot so strojna oprema zemljišča in stavbe del vrednosti lastnine pa se uporabi kot jamstvo Še zlasti pri nizkih obrestnih merah financiranje s posojilnim kapitalom omogoča podjetniku da ohrani večji del lastništva v podjetju in z lastnim kapitalom ustvari večji dobiček Podjetnik mora paziti da si ne izposodi preveč zaradi česar bi težko odplačeval obresti ali pa jih sploh ne bi mogel kar bi zaustavilo rast in razvoj podjetja ali celo stečaj (Antonič in drugi 2002 303) Zaloge kot element gibljivih sredstev ki je nujno potreben za opravljanje proizvodnega ali prodajnega procesa se v praksi ponavadi financirajo z odobrenimi krediti lastnimi sredstvi in obveznostmi do dobavitelja

26

321 Blagovni kredit ndash financiranje z obveznostmi do dobavitelja

Financiranje z obveznostmi do dobavitelja lahko opredelimo kot zelo uporabno obliko financiranja iz tujih virov ki nastanejo pri nabavi proizvodov inali storitev pri drugem podjetju To pomeni da podjetje ne plača proizvoda inali storitev takoj ob prevzemu vendar šele po določenem roku nabave ali prevzemu računa V bistvu se tako pojavi blagovni kredit s katerim nastopi vmesna oblika premoženja (terjatev) Blagovni kredit se je razvil zaradi razlik v hitrosti obrata sredstev pri različnih podjetjih Prav to dejstvo da je po pravilu neenako trajanje obrat sredstev po posameznih podjetjih in tudi po posameznih panogah ponuja ekonomsko osnovo za nujnost vključevanja blagovnega kredita v prometni proces Časovni razkorak traja od trenutka ko bo kupec blaga storitev razpolagal z denarjem ki ga bo sam prejel po zaključku njegovega cikla proizvodnje in prodaje Ta časovni razkorak se lahko premesti z odloženim kreditom V kolikor tovrstni kredit ne bi reševal tovrstnih časovnih nasprotji bi prodajalec moral čakati tako dolgo da bi od kupca prejel denarna sredstva od svoje prodaje V takšnem primeru bi prišlo do zastojev v reprodukcijskem procesu in to ne samo pri prodajalcu ampak se to prične verižno prenašati na celotni reprodukcijski proces v gospodarstvu Če prodajalec razpolaga z zadostnimi sredstvi lahko svoje blago (storitev) proda na osnovi obljube plačila kupcu v prihodnosti V tem primeru se proda blago kupcu v obliki blagovnega ali odloženega kredita Posebnost blagovnega kredita je v tem da se daje v blagu vrača pa v denarju (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 107) Z vidika stroškov financiranja lahko opredelimo blagovni kredit iz dveh vidikov Prvi je brezplačni blagovni kredit kjer dobavitelj ne zaračuna v ceno stroške uporabe svojega kapitala do roka plačila Drugi pa kjer dobavitelj vkalkulira v ceno stroške uporabe svojega blaga ob dobavi Načini financiranja so del finančne politike podjetja in osnova za doseganje ciljev in strategije Distribucijska podjetja kupujejo izdelke od dobavitelja ki običajno ne zahteva takojšnega plačila Dobavitelj dostavi ali takoj pošlje izdelke in za njih izstavi račun z določenim datumom plačila Kreditni pogoji dobavitelja in pogoji financiranja določajo kdaj bodo podjetja plačala dobavitelju (Schall and Haley 1988 523)

27

322 Revolving kredit

Revolving kredit omogoča občasno koriščenje potrebnih likvidnih sredstev Črpanje kredita podjetja najavijo banki dan pred koriščenjem vračajo pa ga z nakazilom prek plačilnega naloga obresti pa se obračunavajo le na črpani del kredita

Značilnosti

bull Revolving kredit je posebna oblika kredita za financiranje občasnih likvidnostnih težav in predstavlja kombinacijo kratkoročnega kredita in limita na transakcijskem računu

bull Za razliko od limita na transakcijskem računu morajo podjetja banki najaviti črpanje banka pa jim kredit nakaže na račun

bull Sredstva lahko črpajo in vračajo do višine kredita v celotnem obdobju bull Obrestna mera se določi na podlagi vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere za

tovrstne kredite in pribitka glede na boniteto podjetja kakovost zavarovanja ročnost kredita in sodelovanja z banko

VIR (Abanka 2007)

Prednosti

bull ročnost do enega leta bull obrestna mera se oblikuje na podlagi

o vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere o bonitete podjetja oziroma samostojnega podjetnika o ročnosti in zneska kredita o kakovost zavarovanja o sodelovanja z banko

bull stroški odobritve se določijo na osnovi vsakokrat veljavne tarife banke in ročnosti ter zneska kredita

bull znesek odobrenega kredita je odvisen od namena možnosti dodatnega zavarovanja in kreditne sposobnosti prosilca

bull poleg obveznega zavarovanja z menicami lahko izberete med naslednjimi zavarovanji o zavarovanje z zastavo vrednostnih papirjev o zavarovanje z zastavo depozita o zavarovanje z zastavo nepremičnin ali premičnin o zavarovanje s poroštvom druge pravne ali fizične osebe o zavarovanje z bančno garancijo o zavarovanje z odstopom terjatev

bull sredstva lahko črpate in vračate do višine kredita v celotnem obdobju bull obresti se računajo samo na črpani del kredita

VIR (DBS 2007)

28

323 Vir financiranja zalog z dolgovi

Zaloge podjetja financirajo z dolgovi ki pa jih delimo glede na čas vrnitve na kratkoročne in

dolgoročne dolgove kar prikazujemo na Sliki 5 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV - akceptni krediti - investicijski kredit - kontokorentni kredit - hipotekarni kredit - lombardni kredit - eskontni kredit - rembursni kredit - avalni kredit VIR prirejeno po (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122) A DOLGOROČNI DOLGOVI Značilnosti dolgoročnih dolgov za financiranje zalog je da rok vračila zapade v obdobju ki je daljše od enega leta Dolgoročni dolgovi se vštevajo med tako imenovane kvalitetne vire financiranja Zato so pomemben vir financiranja za nakup dolgoročnega premoženja V praksi pa podjetja svoje zaloge le redko financirajo z dolgoročnimi dolgovi ki so primernejši za financiranje stalnih sredstev Investicijski kredit Investicijski kredit je namenjen za kreditiranje stalnih sredstev in trajnega dela gibljivih sredstev (zalog) Zaradi dolgoročnosti in večjega tveganja ki je s tem povezano so banke pri določanju višine investicijskega kredita precej previdne Pri tem banke upoštevajo dosedanjo in pričakovano stopnjo dobička kreditojemalca Za odobritev investicijskega kredita je pomemben pričakovani čisti denarni tok od prihodnje investicije ki se mora v višini in dinamiki ujemati z anuitetami Zaradi varnosti bank postavljajo tudi pogoj da kreditojemalec vodi svoje finančne transakcije z računom ki ga ima pri banki ndash kreditodajalki (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 127) Hipotekarni kredit Pri hipotekarnem kreditu ni pomembna kreditna sposobnost dolžnika ker je kredit zavarovan s hipoteko Odobritev hipotekarnega kredita se nikoli ne odobri v 100 vrednosti založene nepremičnine ampak vedno manj Hipotekarni kredit spada med najstarejše kredite

KREDITI

KRATKOROČNI DOLGOROČNI

29

B KRATKOROČNI DOLGOVI Značilnosti kratkoročnih bančnih dolgov so3 Dospelost

- Rok vračila zapade v obdobju krajšem od enega leta Sezonski kredit

- Potreba po finančnih sredstvih je včasih sezonskega značaja kar pomeni da je potrebno proizvodnjo financirat v času proizvodnje Po končani sezoni se prodajni učinki prodajo in se obveznosti do kreditodajalca poravnajo

Kredit za terjatev zaloge - Vsebina je podobna kot pri sezonskem kreditu Medtem ko so sezonska nihanja

stanovita pa so lahko potrebe po finančnih sredstvih ki izhajajo iz terjatev in zalog nestanovita

Ročnost - Ročnost teh kreditov je običajno prilagojena značilnostim proizvodnje in prodaje

Namen kreditov je financiranje obratnih sredstev torej morajo biti roki usklajeni s sposobnostjo zalog in terjatev da se spremenijo v denar (čas obračanja teh oblik obratnih sredstev)

Reprogramiranje kreditov - V primeru motenj pri odplačevanju kreditov se lahko s kreditojemalcem dogovorimo o

novih pogojih vračanja kredita Govorimo o reprogramu kredita Zavarovanje

- Imamo zavarovani in nezavarovani bančni kredit Zavarovanje se lahko opravi z zalogami terjatvami in podobno vendar se v Sloveniji takšen način zavarovanja pogosto ne prakticira Običajno se zahtevajo kvalitetnejša zavarovanja (hipoteke garancije in podobno) Nekatere banke ponujajo kredite po sistemu tako imenovanega faktoringa ndash odkupa terjatev

Bančni krediti so povezani s stroški ki jih sestavljajo stroški obresti in stroški odobritve Višina je odvisna tudi od načina obrestovanja V osnovi sta v uporabi dekruzivni (obresti se plačajo po dospetju kredita) in anticipativni način obrestovanja (obresti se plačajo po odobritvi kredita) Glavnice se lahko plačujejo v enem znesku ali v obrokih Bistvene sestavine kratkoročnega dolga so

bull namen uporabe bull načrt odplačila bull ekonomska upravičenost bull dodatne informacije in - strokovne sposobnosti vodilnih - računovodski izkazi - načrti poslovanja bull nobenih presenečenj

3 Povzeto po Mayr (2003 84-85)

30

Kontokorentni kredit Je kredit ki ga banka odobri kreditojemalcu kot dodaten znesek v skladu s spreminjajočimi potrebami Takšna vrsta kredita je primerna kadar niha potreba po likvidnih sredstvih Ti krediti niso odobreni za določene posle ampak splošna okrepitev plačilne sposobnosti podjetja Najemajo se kot - kratkoročni krediti za gibljiva sredstva - sezonski krediti - premostitveni krediti Ponavadi se takšni krediti odobrijo za obdobje treh mesecev vendar se lahko tudi podaljšajo (revolving) Lombardni kredit Je kredit ki je odobren proti zastavi realnih dobrin Kreditojemalec le zastavi realne dobrine in pridobi finančna sredstva ne da zmanjša oziroma proda del svoje aktive Zastaviti pa se morajo dobrine ali stvari ki se lahko hitro prodajo Te pa so pomembne za zavarovanje kredita ker le tako je zagotovljeno da se bo kredit poravnal Glede na zavarovanje kredita tako ločimo menični lombard lombard vrednostni papir in blagovni lombard Eskontni kredit Eskontni kredit je kratkoročen kredit ki ga odobrijo poslovne banke na prošnjo komitenta s tem da eskontira menico ki še ni zapadla Znesek je enak znesku na katerega se glasi menica zmanjšana za odtegnjene obresti in provizijo Banka pravzaprav kreditira komitentovo terjatev do zapadlosti s pogojem da bo le-ta kredit odplačal če ga ne bo trasat ali kateri drugi menični obveznik Posebnost tega kredita je v tem da kredita ne vrne tisti ki ga je najel ampak trasat (trgovec ki od proizvajalca kupi blago in ga takoj ne plača izda lastno menico ali akceptira menico ki jo nanj vleče proizvajalec) Akceptni kredit Je menični kredit pri katerem se banka obveže s kreditno pogodbo da bo akceptirala menico ki jo nanjo trasira komitent Z akceptiranjem postane banka glavni menični dolžnik Prednost tega kredita je za banko v tem da bo imela na razpolago dovolj sredstev če bi morala poravnati menični dolg Komitent mora banki dati po uzancih na razpolago dovolj sredstev če kaže da bo morala banka poravnati menični dolg Rembursni kredit Akceptni kredit ki se uporablja v zunanji trgovini Od akceptnega se razlikuje po tem da je krit z blagovnim dokumentom Avalni kredit Aval je jamstvo za plačilo meničnega dolga Pri tem kreditu se banka s posebno garancijsko izjavo zavezuje da bo izpolnila obveznosti ki jih ima do tretje osebe (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122-126)

31

4 ZALOGE KOT ELEMENT MEDPRODAJNIH AKTIVNOSTI Elementi medprodajnih aktivnosti so tisti ki so direktno povezani z dobavo proizvodov odjemalcev V nadaljevanju bomo spoznali določitve optimalne velikosti naročil ter ravni signalnih in varnostnih zalog koeficient obračanja ki so sestavni deli upravljanja in vodenja zalog ter v veliki meri vplivajo na uspešno poslovanje podjetja 41 Optimalna velikost naročil Optimalna velikost naročila je količina pri kateri so celotni stroški (stroški vzdrževanja zalog stroški naročanja in stroški blaga na zalogi) najmanjši (Kovačič 2000 294) SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE s Skupni stroški Stroški vzdrževanja zalog Stroški naročila Stroški materiala in izdelave Q Q

VIIR (Kovačič 2000 294) S ndash stroški Q ndash količina naročila Q - optimalna naročena količina Završnik (2000 77) pravi da dosežemo optimalno naročilno količino ko so (stroški vzdrževanja zalog) = (stroškom naročanj)

Sz = Sn

32

Na sliki 6 je razvidno da stroški vzdrževanja zalog naraščajo z naraščanjem obsega naročila medtem ko stroški naročila padajo Vsota teh dveh vrst stroškov nam daje skupne stroške ki bodo minimalni ko bo naročena količina ustrezala najnižji točki krivulje skupnih stroškov Optimalna naročena količina

SzSnqQ sdotsdot

= 2 (9)

Q - optimalna naročena količina Sz ndash stroški vzdrževanja zalog Sn ndash stroški naročila q- poraba materiala v časovni enoti VIR (Mayr 2003 63) 42 Koeficient obračanja zalog Zaloge na eni strani vplivajo kot blažilec v materialnih tokovih na drugi strani pa povzročajo tudi občutne stroške Krajši čas zadrževanja materiala v skladišču in s tem hitrejše obračanje zalog znižuje potrebno višino zalog in s tem tudi stroške (Kaltnekar 1993 273) Koeficient obračanja zalog

K = YX (10)

X ndash vrednost prodaje v določenem obdobju Y ndash vrednost povprečnih zalog v določenem obdobju VIR Prirejeno po (Mayr 2003 60) Vsako podjetje želi danes imeti minimalne zaloge materiala za poslovanje V podjetniški dejavnosti se vpliv zalog na skupno poslovno uspešnost izraža s koeficientom obračanja zalog Manjši koeficienti obračanja pomenijo namreč daljšo vezavo denarnih sredstev in s tem večje poslovne stroške kar sicer ob nespremenjenih ostalih poslovnih pogojih lahko vpliva na manjšo poslovno uspešnost Pomembno za izračun koeficienta obračanja zalog je zavedati se da je vrednost prodaje izražena z tržnimi prodajnimi cenami ali po stroškovni vrednosti Če so v števcu upoštevane dosežene prodajne cene zaloge pa so v imenovalcu vrednotene po stroškovnih cenah je izračunani koeficient večji kot bi bil v primeru ko so tudi v števcu upoštevane stroškovne cene prodanih izdelkov (Brigham 2002 219) V praksi podjetja večinoma uporabljajo dosežene prodajne cene za izračune koeficientov obračanja lahko pa jih tudi izračunavajo na podlagi stroškovnih cen ki pa so primernejše za interne potrebe

33

43 Določanje obsega zalog Varnostna zaloga - varuje proizvodnjo pred izpadom (npr zaradi podaljšanja dobavnih rokov) Ocenimo jo na osnovi potrebnega čas za nujno dobavo potrebne količine blaga Signalna zaloga ndash je zaloga pri kateri je potrebno sprožiti nabavni proces Maksimalna opravičljiva zaloga ndash predstavlja tisti optimalni obseg zalog pri katerem so stroški nabave in skladiščenja v ravnovesju s stroški vezave kapitala SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG Višina zalog Kn Zm Za Kn 2 td tn Zv Zp Zs tn čas Legenda Razmerja Zm = maksimalna zaloga Zs = signalna zaloga ~ Zm = Zv + Kn (11) Zv = varnostna zaloga Zm + Zv Kn ~ Zp = = Zv + (12) Normativi 2 2 Zp = povprečna zaloga Za = aktivna zaloga ~ Za = Zm ndash Zv = Kn (13) Zap = povprečna aktivna zaloga Kn = optimalna naročilna količina Zm ndash Zv Kn td = dobavni čas ~ Zap = = (14) tn = čas naročanja 2 2 VIR povzeto po (Kaltnekar 1993 278) Pri dobavnih rokih in porabi materiala se podjetja srečujejo z raznolikimi oblikami ki so lahko

- stalna poraba stalni roki dobave - spremenljiva poraba stalni roki dobave - stalna poraba spremenljivi roki dobave - spremenljiva poraba spremenljivi roki dobave

34

431 Stalna poraba in stalni roki dobave

Na časovno enoto porabimo vedno enake količine materiala Z dobavo materiala ni težav je stalna Dobavljene količine so enakomerne Minimalna zaloga Zmin = tz q (15) Signalna zaloga Zsig = (tz + td) q (16) Naročena količina Q = tsn q (17)

Maksimalna zaloga Zmax = Zmin + Q = (tz + tsn) q (18) tz ndash čas morebitnega prekoračenja roka dobave td - rok tsn ndash obdobje porabe naročene količine q ndash poraba materiala v časovni enoti (lahko je ura dan mesec leto) Q ndash naročena količina

432 Spremenljiva poraba in stalni rok dobave

Poraba med (stalnim) časom dobave je sestavljena iz zaporedja neodvisnih (različnih) dnevnih porab ki jih lahko opišemo z normalno porazdelitvijo Poznati moramo povprečno dnevno porabo in njen standardni odklon Pričakovana poraba je seštevek povprečnih dnevnih porab v času dobave Poraba se normalno porazdeljuje in ima varianco ki je enaka seštevku posameznih varianc Kjer velja

Varianca = (standardni odklon)sup2 Minimalna zaloga Zmin = z σp td (19)

Signalna zaloga Zsig = q td + z σp td (20) ali Zsig = q td + Zmin (21) Maksimalna zaloga Zmax = Q + Zmin (22)

35

σp - standardni odklon od povprečja td ndash rok dobave q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti z ndash število standardnih odklonov od povprečja Q ndash naročena količina

433 Stalna poraba in spremenljivi roki nabave

Če se rok dobave normalno porazdeljuje je pričakovana poraba v času dobave normalno porazdeljena njena varianca pa ni seštevek varianc kot v prejšnjem primeru Vzrok je da predstavlja trenutni rok dobave eno vrednost ne pa zaporedje vrednosti Tako je pričakovana poraba v času dobave q td in standardni odklon dobave v času porabe q σtd Signalna zaloga Zsig = q td + z q σtd (23) Minimalna zaloga Zmin = z q σtd (24) td ndash povprečni rok dobave z ndash število standardnih odklonov od povprečja q ndash stalna poraba materiala v časovni enoti σtd - standardni odklon roka dobave

434 Spremenljiva poraba in spremenljivi roki nabave

Pričakovana poraba v času dobave je enaka zmnožku povprečne porabe in povprečnega roka dobave Če sta poraba in rok dobave porazdeljeni veličini bo skupna poraba v času dobave normalno porazdeljena s srednjo vrednostjo q in td Signalna zaloga

Zsig = q td + z td σtd sup2 + q sup2 σtd sup2 (25) z ndash število standardnih odklonov od povprečja σtd - standardni odklon roka dobave σp - standardni odklon od povprečja q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti td ndash povprečen rok dobave VIR povzeto po (Rak 2006 11-14)

36

5 FINANCIRANJE ZALOG ndash PRIMER PODJETJA UNICOMMERCE DOO 51 Predstavitev podjetja Leta 1926 je človek z vizijo g Andreas Stihl v Nemčiji ustanovil podjetje za proizvodnjo ndash najprej je proizvajal protipožarne naprave in pralne stroje Že prvo leto delovanja podjetja pa je izdelal prvo motorno verižno žago z električnim motorjem za upravljanje katere sta bila potrebna dva delavca Danes je to še vedno družinsko podjetje v svetu vodilni proizvajalec motornih žag in drugih motornih naprav ki ga vodi druga generacija potomcev Trenutno zaposluje podjetje ANDREAS STIHL AG amp CoKG s svojimi hčerinskimi podjetji v Švici Ameriki Braziliji Avstriji in Kitajski več kot 7900 sodelavcev ki proizvajajo široko paleto proizvodov namenjenih končnim potrošnikom v več kot 160 državah sveta STIHL ima svoja uvozno-distribucijska podjetja v 29 državah sveta (za primerjavo pred 20 leti jih je bilo 10) v ostalih državah pa sodeluje s pogodbenimi uvozniki Nenehne inovacije skrb za varno in lažje delo ter za človeka in okolje so naprave STIHL popeljale na sam svetovni vrh ndash leta 2004 je promet Skupine STIHL dosegel 17 milijard EUR (leta 1983 je znašal promet 390 milijonov EUR) STIHLreg naprave so tako že vrsto let daleč najbolj razširjena motorna orodja na svetu ki tudi v najtežje dostopnih področjih sveta lajšajo delo ljudem pri urejanju okolja in narave Blagovna znamka STIHL je na slovenskem področju prisotna že od poznih petdeset oziroma zgodnjih šestdeset let prejšnjega stoletja ko sta podjetje UNICOMERC kot tedanji zastopnik firme STIHL za jugoslovansko tržišče in gospod Klarić kot nositelj programa preko slovenskih uvoznih in trgovskih hiš organizirala prodajno in servisno mrežo Ob razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije se je podjetje UNIKOMERC Zagreb odločilo da predstavništvo v Ljubljani preregistrira v podjetje s statusom družbe z omejeno odgovornostjo Podjetje Unicommerce doo Ljubljana je pričelo poslovati 1992 leta njegova prioritetna naloga pa je bila zagotoviti kontinuirano oskrbo slovenskega tržišča z motornimi napravami STIHL in razširiti trgovsko mrežo Hitra rast tržnega deleža in širitev prodajnega asortimenta sta zahtevala večje skladiščne in upravne prostore Tako smo v letu 2004 zgradili nov skladiščno-poslovni objekt v Obrtno-industrijski coni v Logatcu Novi prostori omogočajo boljše sodelovanje s pooblaščenimi trgovci in hitrejšo oskrbo slovenskega tržišča s proizvodnim asortimentom STIHL in VIKING Današnja direktorica podjetja Unicommerce doo je ga Marijana Dajčman katere naloga je skrb za kontinuirano rast tržnega deleža in dobro organizacijo skladišča trgovskega blaga in rezervnih delov za nemoteno oskrbo slovenskega tržišča s Stihl Viking in Timersport izdelki

37

52 Vrste zalog v podjetju Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino ki se ukvarja z prodajo proizvodov znamke Stihl in Viking ter oblačili znamke Timbersport zato se pojavljajo v njihovem skladišču naslednje vrste zalog

trgovsko blago rezervni deli

V podjetju pa zaloge trgovskega blaga lahko razdelimo v tri temeljne skupine proizvodov glede na znamko

- Sthil izdelki - Viking izdelki - Timbersports

SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO Stihl izdelki Viking izdelki Timbersport izdelki

Motorne žage Kosilnice Oblačila Specialne žage Prezračevalnik trave Obutev Rezalne garniture Pihalno sesalna naprava Dodatki Motorne kose in naprave za košnjo Vrtni drobilnik Kombi motorji Motorni kultivator Multi motor OVO - zaščitna očala in ščitnik za ušesa Rezalniki za živo mejo Pogonska sredstva Višinski obvejevalniki Rokavice Čistilne naprave POS in DECO Pihalniki in sesalniki z drobilnikom Škropilne naprave Kompaktni brusilno-rezalni stroji Vozički z omejevalnikom globine reza Ročni vrtalni stroji Vrtalni stroji za vrtanje lukenj v zemljo Osebna zaščitna oprema Posode

VIR (Unicommerce doo 2007)

Prodajni asortiment

38

TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006

Celotne zaloge Leto 2006 (euro) Dlež v celotnih zalogah ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 848

Zaloge rezervnih delov 14949337 152

skupaj 98350900 100

VIR (prologa 6) Iz tabele 2 je razvidno da je imelo podjetje na dan 31 12 2006 vezanega kapitala največ v zalogah trgovskega blaga ki predstavlja kar 848 vseh zalog skupaj Ostali del vezanega kapitala pa lahko prepišemo k zalogam rezervnih delov katerih je 152 Delež zalog trgovskega blaga ki ga je bilo več kot polovico vseh zalog pa izhaja iz dejstva da je Unicommerce doo podjetje za zunanjo in notranjo trgovino katerega je glavna dejavnost zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timersports izdelkov oziroma proizvodov na slovenskem tržišču SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

0102030405060708090

31122006

zalogetrgovskegablagazalogerezervnihdelov

VIR (priloga 6) Kot je razvidno iz slike 10 je delež zalog rezervnih delov dosti manjši od trgovskega blaga kajti podjetje Unicommerce doo v svojem asortimentu prodajne ponudbe ima široko paleto proizvodov ki jih uvaža širom sveta in konkurira na slovenskem trgu predvsem s kvaliteto ki jo dokazuje z garancijo proizvodov od 5 do 10 let Izvajanje garancije za takšno obdobje izhaja iz dejstva da so proizvodi v celoti proizvedeni s strani enega samega proizvajalca in to je Stihl Drugi razlog pa izhaja iz dobro razvite logistične mreže ki podjetju omogoča enostavno in v hitrem času dostavo rezervnih delov Iz slike 10 in tabele 2 lahko vidimo da podjetje posveča največ pozornosti zalogam trgovskega blaga vendar pri vodenju in upravljanju zalog ki vplivajo na poslovanje podjetja ne sme pozabiti tudi na spremljanje zaloge rezervnih delov saj predstavljajo komponento ki vpliva na kvaliteto servisa odjemalcev

39

TABELA 3 CELOTNE ZALOGE NA DAN 31 12 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Zaloge in prihodki Leto 2005 (euro) Leto 2006 (euro)

Prihodki od prodaje 3184702 3355438

Zaloge (trgovskega blaga + rezervnih delov) 88399700 98350900

VIR (PRILOGA 67) Celotne zaloge v podjetju Unicommerce doo so se iz leta 2005 na leto 2006 povečale za 173736 evrov kar pomeni da je podjetje v letu 2006 imelo za 545 več vezanega kapitala v zalogah kot leta 2005 To pa lahko opravičimo z večjo prodajo v letu 2006 kajti prihodki od prodaje so za 221310 euro večji kar znaša 706 več kot leta 2005 kljub nespremenjenim prodajnim cenam izdelkov

40

53 Vodenje in spremljanje zalog V podjetju Unicommerc doo imajo vodenje in upravljanje zalog v skladišču računalniško podprto z internim programom ki prikazuje signalne minimalne varnostne in maksimalne zaloge (imenujejo ga AS 400 po centralnem računalniku)

531 Vodenje zalog

Podjetje ima svojo interni sistem označevanja proizvodov ki s pomočjo računalniškega programa omogoča analiziranje proizvodov ki se nahajajo v skladišču V podjetju ima vsak proizvod poleg serijske številke svojo številko artikla oz prodajno številko ki je sestavljena iz 11 številk ki so razdeljene v tri sklope in imajo svoj pomen A PRVI SKLOP ŠTEVILK Tako prvi sklop številk ki je sestavljen iz štirih številk pove za kakšen tip stroja gre Od prvega sklopa številk nam prvi dve številki povesta tip motorja drugi dve pa za kateri točno določeni stroj gre Na primer

11 ndash motorna žaga 12 ndash električne žaga 41 ndash motorna kosa 42 - ostale naprave (škropilnica pihalniki itd) 91

manjši rezervni deli ki so univerzalni 92 Itd

SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA)

To je prvi sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo)

To je obrazložitev za prvi dve številki prvega sklopa

41

1130 ndash motorna žaga MS 170 11 ndash nam pove da gre za 1137 ndash motorna žaga MS 192 motorno žago 30 pa točno 1128 ndash motorna žaga MS 460 kateri tip motorne žage

B DRUGI SKLOP ŠTEVILK Druga skupina številk je sestavljen iz treh števil ki nam pove za kateri sklop motorja gre Ali je ta proizvod nameščen pri cilindru verigi črpalki itd SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460)

To je drugi sklop števil To je tretji sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo) Na primer

1128 ndash 200 ndash na pove da gre za končen proizvod 1121 ndash 140 ndash na pove da gre za motorno žago model

MS 260 del ki se nahaja na filtru C TRETJI SKLOP ŠTEVILK Tretji sklop številk pa se za vsak proizvod razlikuje in nam omogoča definicijo za kateri točno proizvod gre pri vodenju in analiziranju zalog v podjetju Na primer

1121 ndash 140 ndash 1916 nam pove da gre za pokrov filtra 1128 ndash 200 ndash 0128 nam pove da gre za točno

določen proizvod To je motorna žaga MS 460 (končni izdelek) ki je prikazan na sliki

To je obrazložitev za drugi sklop

številk

To je obrazložitev za tretji sklop števil

To je obrazložitev za drugi dve številki

prvega sklopa

42

532 ABC analiza

Za upravljanje in vodenje zalog v podjetju uporabljajo tudi ABC analizo ki je računalniško podprta in kategorizira proizvode v tri skupine (A B in C) Namen razvrščanja blaga po tej analizi je v opravljanju selekcije in tako loči pomembno od nepomembnega V skupini A je majhno število artiklov vendar predstavljajo veliko vrednost za podjetje Nasprotno je v skupini C kjer je veliko število artiklov in ne predstavljajo posebne vrednosti za podjetje V prilogi 1 je prikazana prodajna vrednost izdaj vseh proizvodov podjetja Unicommerce doo iz skladišča za obdobje od 01 01 2007 do 31 10 2007 Izbrani kriterij je prodajna vrednost izdaj Analiza kaže da so izdelki Stihl ki so kategoriziranih v 37 kategorij v letu 2007 skupaj ustvarili prodajno vrednost izdaj 545727219 euro SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI Odstotek () izdane prodajne vrednosti 8 100 22 60 70 30 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Odstotek () izdelkov po prodajnih skupinah VIR (interni podatki podjetja Unicommerce doo)

43

TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

SKUPINA ŠTEVILO

IZDELKOV IZDANA PRODAJNA

VREDNOST DELEŽ A 5 375667032 0688379 70 B 8 125431039 0229842 22 C 24 44629148 0081779 8 SKUPAJ 37 545727219 1 100 VIR (Priloga 1) Iz slike 13 in tabele 4 je razvidno da je samo 10 vseh izdelkov podjetja Unicommerce doo v letu 2007 ustvarilo 70 izdane prodajne vrednosti od celote kar je 5 izdelkov (motorne žage motorne kose motorji za žage verige v roli in rezervni deli Stihl) V skupino B pa se je po metodi ABC analize uvrstilo 8 proizvodov katerih prodajna vrednost izdaj v letu 2007 je bila 125431048 euro in predstavlja 22 celote Po metodi ABC pa se je v skupino C uvrstilo 24 proizvodov ki je ustvarilo le 8 izdane prodajne vrednosti izdaj v letu 2007 Ko podjetje Unicommerce doo uvede v asortiment prodaje nov artikel oziroma izdelek ga rangira v razred A in šele po letu dni se glede na ustvarjeno prodajno vrednost izdaj lahko spremeni njegovo rangiranje v skupino v B ali C Paretovo teorijo lahko potrdimo z opravljeno analizo ABC ki opredeljuje da je v skupini A najmanjše število izdelkov ki pa predstavljajo velik delež v prodaji in so tako za podjetje nujno obhodni in močno vplivajo na njihovo poslovanje Zato podjetja morajo in tako tudi podjetje Unicommerce doo posvečati največ pozornosti takšnim izdelkom ter natančno določiti voditi in analizirati normative kot so signalna minimalna in maksimalna zaloga Kljub temu pa pri poslovanju ne smemo zanemarjati izdelke ki so klasificirani v skupinah B in C

44

54 Zaloge kot element medprodajnih aktivnosti Stroške ki jih povzročajo zaloge v podjetju Unicommerce doo (stroški skladišča stroški naročanja in stroški nezadostnega povpraševanja) ne prikazujejo in analizirajo posamično temveč jih predpisujejo med ostale oziroma druge stroške zato ne moremo prikazati optimalno velikost naročila kot smo jo podali v teoretičnem delu ki je značilna za proizvodna podjetja Vendar lahko optimalno velikost naročila varnostno in signalno zalogo izračunamo na podlagi razmerij med znanimi normativi zalog

541 Optimalna velikost naročila

V podjetju Unicommerce doo imamo znane podatke o predvideni prodaji in nabavi blaga za šest mesecev ki jih izračunavamo na podlagi povprečja prodaje in nabave zadnjih štirih let istega obdobja Povprečen dobaven čas za trgovsko blago (motorna žaga MS 290) je potreben mesec dni kar je znano iz sklenjenih pogodb Optimalna količina naročenega proizvoda se lahko izračuna Kn = Zm ndash Zv Zm= Zv + Kn Kn - optimalna naročilna količina Zv - varnostna zaloga Zm ndash maksimalna zaloga Zv = (tn q) td tn - zahtevan čas za trajanje zalog v primeru nedobave (v enaki časovni enoti) g - povprečna poraba v časovni enoti td - povprečni dobavni čas (v enaki časovni enoti) Izračun optimalne velikosti naročila in signalne zaloge bomo prikazali na primeru proizvoda MS 290 ki ga uvažamo iz Nemčije TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 Nabava v 6 mesecih 360 NA ZALOGI 154 Prodaja v preteklem mesecu 41 Prodaja v 6 mesecih 254 Količina zadnje nabave 120 Datum zadnje nabave 31 marec 2007

VIR (interni podatki Unicommerce doo)

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

9

Politika zalog mora biti povezana s politikami ostalih funkcij v podjetju Cilji politike zalog se morajo usklajevati s cilji prodaje proizvodnje in financ Vsi cilji teh funkcij pa se morajo prilagoditi ciljem celotne organizacije Povezave med funkcijami v podjetju pomagajo pri odločitvah kakšne zaloge naročiti koliko zalog naročiti kdaj jih bomo potrebovali kdaj naročiti material za proizvodnjo kako in kje jih skladiščiti in nato prodati (Forgaty in drugi 1991 157) 22 Vrste zalog

221 Zaloge glede na pojavne oblike

Zaloge se v podjetju nahajajo v različnih oblikah zato ji lahko klasificiramo po vrstah proizvodov v pet skupin

bull Zaloge materialov in surovin

Med zaloge surovin in materiala uvrščamo tudi embalažo drobni inventar gorivo in mazivo ter avtomobilske gume Surovine razumemo kot tiste stvari ki so pridobljene iz narave ter nastopijo v proizvodnem ciklusu v nepredelanem ali neznatno predelanem stanju Material pa so že rezultat obdelane predelane in dodelane stvari ki jo razumemo kot nabavljen osnovni in pomožni material (Kavčič 2000 288) Zaloge materiala in surovin so z vidika stopnje likvidnosti manj likvidna oblika premoženja zato lahko nepravilno vodenje teh zalog močno vpliva na likvidnost podjetja Pravilno oblikovanje zalog materiala in surovim lahko omogoči dobro izkoriščanje zmogljivosti in nemoteno odvijanje proizvodnega procesa ki se posredno preko prodajne aktivnosti izkazuje kot pozitiven finančni izid kar pa vpliva na povečanje premoženja podjetja Te zaloge pa ustvarjajo tudi stroške vzdrževanja (stroški financiranja stroški skladiščenja in stroški zavarovanja) ki vplivajo negativno in zmanjšujejo finančni izid poslovanja

bull Zaloge rezervnih delov materialov za vzdrževanje in drobnega inventarja Gre za materiale večinoma polproizvode ki jih organizacija uporablja za vzdrževanje operativne sposobnosti tehnologije Ti deli torej niso neposredno vgrajeni v nov proizvod pač pa omogočajo njegovo proizvodnjo Nekateri deli opreme se hitreje obrabijo kot drugi in jih je treba zamenjati V to skupino navadno štejemo tudi droben inventar kamor sodijo materiali in proizvodi ki se porabijo v roku enega leta in katerih je vrednost majhna (Kavčič 2000 288)

bull Zaloge nedokončane proizvodnje

Zaloge nedokončane proizvodnje uvrščamo v nelikvidno obliko sredstev ki imajo v primerjavi z zalogami surovin in materiala višjo stopnjo likvidnosti kar se izraža v potrebnem času preoblikovanja v denarno obliko oziroma drugače rečeno jih je lažje prodati

V to skupino zalog uvrščamo materiale dele polizdelke predmete dela itd na katerih je bila predhodno opravljena določena faza proizvodnega procesa in so pripravljeni na naslednjo operacijo Njihova funkcija je zagotavljanje delovanja posamezne delavne postaje neodvisno od delovanja predhodne postaje

10

Na obseg zalog nedokončane proizvodnje vpliva dolžina proizvodnega procesa (potreben daljši čas proizvodnega ciklusa ustvarja večje zaloge in obratno) stopnja izkoriščenosti zmogljivosti (povečana stopnja izkoriščenosti zmogljivosti povzroča sorazmerno povečanje zalog ki posledično vplivajo na njihovo povečano financiranja in likvidnost podjetja) in višina stroškov proizvodnje (povečanje stročkov ima za posledico povečanje zalog nedokončane proizvodnje)( Kavčič 2000 289)

bull Zaloge gotovih izdelkov Zaloge gotovih izdelkov so nelikvidna oblika sredstev vendar v primerjavi z zalogami material in surovin ter z zalogami nedokončane proizvodnje imajo višjo stopnjo likvidnosti nižjo pa od osnovnih sredstev ki so najbližje denarni obliki premoženja V podjetju večje količine zalog gotovih izdelkov lahko zaradi stroškov vzdrževanja povzročijo negativne učinke na plačilno sposobnost in rentabilnosti kar vpliva na zmanjšanje finančnega izida Istočasno pa se lahko dosega s prodajo gotovih izdelkov pozitiven finančni izid in se tako povečuje premoženje podjetja Na obseg zalog gotovih izdelkov vplivata proizvodnja in prodaja Proizvajamo lahko na zalogo ali po naročilu proizvodnja je lahko serijska množična ali individualna Pri individualni proizvodnji po naročilu zalog tako rekoč ni ker naročnik blago takoj prevzame ko je izdelano Pri množični ali serijski proizvodnji kupec ni znan in zato blago počaka da se kupec pojavi kar povzroča zaloge Pri tem je pomembno kako poteka prodaja oziroma kakšne so možnosti za prodajo Ugodne možnosti za prodajo ki se kažejo v tem da je veliko povpraševanje po blagu da so cene visoke in da imamo krog rednih odjemalcev ter v drugih dejavnikih so vzrok da so zaloge gotovih izdelkov minimalne K temu prispeva kakovost blaga Dobro blago se prodaja hitreje kot slabo in ga je manj na zalogi (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 214) Pri zalogah gotovih izdelkov je zelo pomembno ugotoviti kolikšno količino teh izdelkov imeti na zalogi kateri izdelki so to in kakšna je relacija med njimi saj podjetja če ne bi imela gotovih izdelkov ne bi imela kaj prodajati in bi bil njihov obstoj nerazumljiv

bull Zaloge trgovskega blaga Predstavlja gibljiva sredstva ki jih nabavimo za nadaljnjo prodajo Zaloga trgovskega blaga je po vsebini sicer blizu zalogi materiala vendar blago nabavimo zato da ga bomo prodali material pa za to da ga bomo preoblikovali Zaloga trgovskega blaga zajema trgovsko blago v skladišču in v poslovnih enotah trgovsko blago na poti do kupca dokler ga le-ta prevzame in trgovsko blago na poti do dobavitelja če ga je kupec pri njem že prevzel (Mayr 2003 57)

11

222 Zaloge glede na povpraševanje 1

Pri planiranju zalog moramo ločiti zaloge povezane z neodvisnim povpraševanjem in zaloge z odvisnim povpraševanjem S pokrivanjem neodvisnega povpraševanja pokrivamo povpraševanje izven podjetja s pokrivanjem odvisnega povpraševanja pa pokrivamo potrebe znotraj podjetja Neodvisno povpraševanje Neodvisno povpraševanje je povpraševanje po dokončnih proizvodih s strani subjektov izven podjetja je torej pod vplivom dejavnikov trga in zunaj kontrole proizvodnje Ker to povpraševanje določajo subjekti izven podjetja tega povpraševanja ni mogoče točno določiti temveč ga moramo predvidevati Med zaloge povezane z neodvisnim povpraševanjem spadajo zaloge dokončne proizvodnje in rezervni deli pa tudi komponente ki se predajo na trgu Pri podjetjih ki proizvajajo na zalogo so zaloge povezane z neodvisnim povpraševanjem zato namenjene predvsem zaščiti pred negotovostjo Ker podjetja ne morejo točno predvidevati kdaj bo prišlo do prodaje proizvodov morajo imeti stalno zalogo dokončanih proizvodov Poleg tega imajo podjetja pogosto tudi tako imenovano varnostno zalogo ki služi v primeru če bi bilo dejansko povpraševanje večje od predvidenega Odvisno povpraševanje Odvisno povpraševanje je povpraševanje po materialih sestavnih delih sklopih in podobno Odvisno povpraševanje je direktno povezano s povpraševanjem po dokončnih proizvodih to je z neodvisnim povpraševanjem Povpraševanje po posameznih materialih zato lahko izračunamo na podlagi povpraševanja po dokončnih proizvodih Pri tem povpraševanju torej ni negotovosti ko je enkrat določeno kakšna naj bi bila proizvodnja za pokrivanje neodvisnega povpraševanja SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA Neodvisno povpraševanje Odvisno povpraševanje

Vir (Rusjan 1999 136)

1 Povzeto po Rusjan (1999 135-137)

12

Neodvisno povpraševanje imata zaradi svoje narave zelo različni krivulji gibanja Gibanje neodvisnega povpraševanja določajo trendi sezonska nihanja ciklična gibanja in slučajnostni vplivi ki so rezultat delovanja trga Gibanje odvisnega povpraševanja pa je nezvezno stolpičasto Povpraševanje po določenem materialu obstaja občasno in sicer takrat ko se material uporablja za proizvodnjo sestavnega dela ali dokončanega proizvoda ko pa proizvodnja določenega proizvoda ne poteka tudi povpraševanje po tem materialu ni Načelo ugotavljanja potreb po surovinah sestavnih delih materialu itd se uporablja pri odvisnem povpraševanju zaradi proizvodnje dokončnih izdelkov in ne zaradi tega ker so zaloge zmanjšale pod določeno točko Medtem ko se pri neodvisnem povpraševanju uporablja načelo nadomeščanja ki se izvaja z izdajanjem naročila za dopolnitev stare zaloge (Rusjan 1999 137)

223 Zaloge glede na normative in računske količine

Zaloge lahko delimo glede na normative in računske količine ki jih v praksi in teoriji uporabljamo za kontrolo zalog Ti normativi in računske količine nam služijo kot pomoč za sprejemanje odločitev kdaj in koliko naročiti Zaloge ki jih smatramo kot normative so

varnostna zaloga signalna zaloga in maksimalna zaloga

Kaltnekar (1985 254) navaja kot posebne računske količine ki služijo tudi kontroli zalog in včasih določanju normativov To so sledeče

povprečna zaloga aktivna zaloga povprečna aktivna zaloga in optimalno naročilna zaloga

Varnostna zaloga se v podjetju oblikuje zaradi negotovosti ki se lahko pojavi na strani povpraševanja dobave in proizvodnje Njena velikost je odvisna od ocene potrebnega časa za nujno dobavo potrebnih količin V normalnih okoliščinah se varnostna zaloga ne uporablja zato ni smotrno da je velika kajti povzroča večanje stroškov vzdrževanja Predstavlja torej neko rezervo ki jo smemo potrošiti le pod posebnimi pogoji Signalna zaloga (nepravilno jo v praksi imenujejo tudi minimalna zaloga) je tista višina zaloge pri kateri je potrebo sprožiti postopek za nabavo Treba jo je določiti tako da bo nova količina materiala prispela prav takrat ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Torej mora biti enaka porabi v dobavnem času oziroma za toliko višja od varnostne zaloge (Kaltnekar 1983 259) Maksimalna zaloga je največja zaloga do katere je še gospodarno uskladiščevati material Te omejitve ne smejo prekoračiti ker bi to povečalo skladiščne stroške otežilo delo in zmanjšalo preglednost v skladiščih Prekoračitev maksimalne zaloge v izjemnih razmerah (npr pričakovano zvišanje cen posebni popusti in podobno) je možna po posebnem postopku (Potočnik 2002 248-249)

13

Aktivna zaloga je tisti del zaloge ki se stalno spreminja torej dinamičen del zalog v nasprotju z varnostnimi zalogami ki so v bistvu statične Povprečna aktivna zaloga je torej enaka polovici razlike med maksimalno in varnostno zalogo ali ndash kar je isto ndash polovici naročilne količine (Kaltnekar 1993 279) Povprečno zalogo izrazimo kot ponderirano povprečje med različnimi višinami zalog v določenem obdobju Najpogosteje jo lahko izračunamo kot aritmetično sredino med najnižjo in najvišjo zalogo torej med varnostno in maksimalno zalogo Uporabljamo jo predvsem pri ugotavljanju koeficienta obračanja in kontroli skladiščnih stroškov Optimalna naročilna zaloga je tista višina naročene zaloge ko ima podjetje minimalne skupne stroške naročanja in skladiščenja

224 Nekurantne zaloge

Poseben problem skoraj vsakega podjetja je nekurantna zaloga To je zaloga materiala ki ga ne potrebujemo in ga v prihodnosti tudi ne bomo potrebovali Ta zaloga le redko nastane zaradi objektivnih razlogov največkrat je posledica nepravilnih odločitev v nabavnem oddelku Ko ugotovimo da je zaloga nekega materiala nekurantna se pojavi vprašanje kaj z njo storiti Material ima še vedno določeno vrednost zato ga je škoda enostavno uničiti Vse kar zanj morebiti iztržimo predstavlja izreden prihodek Zato moramo ves nekurantni material prodati seveda po najvišji možni ceni ki ga zanj lahko iztržimo Če ga ne moremo prodati je še vedno bolje da ravnamo z njim kot z odpadnimi surovinami za recikliranje Na ta način bomo zapustili skladiščni prostor s tem materialom pa ne bomo imeli več stroškov nadaljnjega skladiščenja Zato je smiselno da pri vsaki inventuri izvedemo poseben pregled vseh vrst materiala za katere v preteklem obračunskem obdobju ni bilo spremembe stanja Za ta material moramo ugotoviti ali ga bomo mogoče še uporabili ali pa dejansko predstavlja nekurantno zalogo (Potočnik 2002 250)

14

23 Vzroki za nastanek zalog Zaloge ki so nujno potrebne nastanejo v vsakem podjetju vendar je njihova vloga v različnih dejavnostih in različnih okoliščinah različna Povzročajo na eni strani neprekinjen tok operacij na drugi strani pa stroške To sta glavna vzroka zakaj pride do konfliktnosti ciljev med različnimi službami v podjetju Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Vzroke za nastanek zalog v organizaciji je možno razdeliti glede na posledice ki jih povzročajo Zaradi ugodnih ekonomski učinkov

bull Zmanjševanje fiksnih stroškov na dobavno enoto To so stroški ki se zmanjšajo na enoto če se število enot poveča npr stroški transporta in administracije

bull Neodvisnost delovanja posameznih strojev ki delujejo v medsebojnem zaporedju in predmet dela poteka od ene delavne postaje do druge na vsaki pa se preoblikovalni proces nadaljuje in če na določeni postaji ni zalog mora naslednji stroj čakati da predhodni zaključi svojo operacijo V primeru da se pokvari stroj na začetku linije se ustavi cela linija Če pa pri vsaki postaji obstoji zaloga nedokončanih proizvodov ki so že prešle predhodne faze procesa operacij pa je postaja neodvisna kar pomeni da lahko nadaljuje z delom dokler traja zaloga nedokončane proizvodnje

bull Stalno enaka raven proizvodnje Povpraševanje po posameznih proizvodih je sezonsko ali pa niha v daljših časovnih intervalih Če bi prilagajali obseg proizvodnje glede na nihanje povpraševanja bi to povzročilo stroške in težave pri usposabljanju in pridobivanju delavcev ter tehnologije Zaradi tega podjetja organizirajo dokaj stalno raven proizvodnje ki pokrije vso povpraševanje v daljšem časovnem obdobju V krajših časovnih obdobjih delajo na zalogo kadar je povpraševanje manjše in prodajajo iz zalog kadar je povpraševanje večje od trenutne proizvodnje Zaloge tako amortizirajo fluktuacijo v povpraševanju če je vzdrževanje zalog cenejše kot prilagajanje proizvodnje

bull Izkoristek ugodnih menjalnih razmerij med valutami različnih dežel Zaradi devalvacije posamezne valute je ugodneje nabaviti večje količine materialov za nadaljnjo proizvodnjo

15

Zaradi hitrih reakcij na zahteve uporabnikov

bull Nepričakovano povečanje povpraševanja To navadno velja za končne proizvode Organizacije jih imajo na zalogi da bi lahko hitreje ustregle uporabnikom kot bi storili konkurenti Na zalogi jih imajo včasih celo po regionalnih skladiščih kar tudi zmanjša reakcijski čas

bull Količinski popust Če uporabnik kupi veliko količino hkrati navadno dobi poseben popust vendar mora imeti proizvajalec na zalogi dovolj velike količine proizvodov

Zaradi zmanjšanja tveganja

bull Negotovost v dobavnem sistemu Dobave potrebnih materialov niso dostavljene v dogovorjenem času zaradi oddaljenosti virov stavke delavcev nesreče itd zato zaloge pripomorejo prebroditi takšne težave

bull Nepričakovane okvare v proizvodnji se kažejo v okvari posameznih strojev Zato da lahko nadaljuje drugi stroj z delom so potrebne zaloge nedokončane proizvodnje in surovin

bull Razstavljanje proizvodov Proizvajalci morajo imeti proizvode pogosto razstavljene da si jih lahko kupci ogledajo in jih preizkušajo Takšni proizvodi niso več pogosto primerni za prodajo ali pa jih prodajo po nižji ceni

Zaradi špekulativnih namenov

bull Gre za zaščito pred predvidenimi neugodnimi dogodki ali za izkoriščanje predvidenih domnevnih ugodnih dogodkov Na primer podjetje predvideva da bo v državi prišlo do nove obdavčitve zvišanja ravni cen vojne itd

Organizacija ne more poslovati brez zalog katere so iz finančnega vidika drage zato je njihov cilj jih minimizirati oziroma izločiti nepotrebne zaloge ki vežejo samo sredstva in ne prispevajo k uspešnosti poslovanja organizacije 2 Glavni namen zalog je da opravljajo funkcijo blažilca med ponudbo in povpraševanjem To je varnostna blazina za zagotovitev neprekinjenega toka operacij Zaloge so lahko surovine polizdelki končni izdelki ali rezervni deli Količina zalog ima zelo velik učinek na delovanje podjetja (Waters 2003 13)

2 Povzeto po Kavčič (2000 287-288)

16

24 Spremljanje zalog

241 Analiza zalog

Sredstva delimo glede na čas udeležbe v poslovnem procesu na stalna in gibljiva sredstva Gibljiva sredstva pa se delijo na obratna sredstva in kratkoročne finančne naložbe Zaloge ki so element preučevanja diplomskega dela pa uvrščamo med gibljiva sredstva (obratna sredstva) poleg terjatev denarja in aktivne časovne razmejitve Tako v teoriji kot v praksi uporabljamo določene kazalnike ki nam dajejo podatke o strukturi stanja oziroma deleža gibljivih sredstev in tako tudi zalog ki se nahajajo ali jih potrebujemo v podjetju da proces poslovanja poteka kar se da optimalno in pri tem ne povzroča prekinitve prodajnega ali proizvodnega procesa Kazalniki za izračune deležev obratnih sredstev in zalog

Delež gibljivih sredstev v celotnih sredstvih gibljiva sredstva 100 kazalnik = (1) celotna sredstva

Delež obratnih sredstev v gibljivih sredstvih

obratna sredstva 100 kazalnik = (2) gibljiva sredstva

Naložba v zaloge trgovskega blaga

nabavna vrednost trgovskega blaga kazalnik = (3) koeficient obračanja Rezultat pove za koliko mesecev zadošča zaloga Ta rezultat primerjamo s potrebnim časom za nabavo novih zalog (Koletnik 1997 220)

17

Rebernik in Repovž (2000 115) navajata dva kazalnika za gospodarjenje zalog

Delež zalog v sredstvih zaloge (stanje) 100

kazalnik = (4) gibljiva sredstva

Delež zalog v prodaji Zaloge (povprečje) 100 kazalnik = (5) Letna prodaja Mayr (2003 59-61) navaja sledeče kazalnike kot pomembne za analiziranje in spremljanje zalog v podjetju

Potrebna zaloga Stanje zaloge dane vrste kazalnik = (6) Povprečna mesečna poraba materiala dane zaloge

Koeficient obračanja zalog letna poraba zalog kazalnik = (7)

Povprečna zaloga

Vezava v dnevih trajanje obdobja (365) kazalnik = (8) koeficient obračanja

18

242 ABC analiza

V podjetjih se pojavi v njihovem poslovnem procesu veliko raznolikih vrst materialnih postavk - zalog ki pa niso stroškovno oziroma vrednostno enako pomembne Zato lahko materialne postavke klasificiramo v tri skupine (A B in C) in tako ločimo bistveno od nebistvenega Pri gospodarjenju z zalogami se srečujemo z izredno velikim številom dogodkov sprejemamo številne odločitve ki sprožijo mnogo različnih akcij predvsem pa imamo opravka z izredno velikim številom različnih vrst materiala in proizvodov Vse to pa zahteva velik obseg dela povzroča pa tudi nepreglednost nad celotnim dogajanjem Precizno spremljanje vsega poslovanja in analiziranja vseh teh dogodkov bi povzročilo tudi visoke stroške prav gotovo nesorazmerno z učinki ki jih od teh analiz lahko pričakujemo ABC analiza temelji na Paretovem načelu in pravi da je v celotnem ravnanju zalog le nekaj artiklov kritičnih veliko pa s stališča vrednosti ter planiranja zalog in proizvodnje nepomembnih (Kaltnekar 1993 125) SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG Procent vrednosti postavk v zalogi C 5-10 100 B 20-25 80 60 70-80 A 40 20 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 A B C 5-10 20-30 60-70

postavk v zalog Vir Ljubič (2000 355)

19

Završnik (2000 70) pravi da ABC analiza opredeljuje kolikšno število postavk v zalogah predstavlja večino vrednosti zalog Postavke z najvišjo vrednostjo klasificiramo v razred A ostale pa porazdelimo v razred B in C TABELA 1 POSTAVKE ZALOG

razred Količina postavk Skupna vrednost A 10 75 B 15 15 C 75 10

Vir (Završnik 2000 72) Pri tej metodi razdelimo materiale v tri skupine (Kaltnekar 1993 128)

Skupina A ndash majhno število različnih vrst materialov ki so bistvenega pomena Skupina B ndash srednjo število različnih materialov ki so srednjega pomena Skupina C ndash veliko število različnih materialov ki so majhnega pomena

Prisotnost artiklov določenemu razredu je lahko ključ za določanje metod naročanja za posamezne artikle (Heizer 1990 565) Z analizo zalog ABC po artiklih so vsi materiali komponente in izdelki razporejeni v tri razrede A B in C Kriterij za razporeditev je za vse enak in temelji na eni od vrednosti

stroškovne vrednosti izdaj ali prodajne vrednosti izdaj ter vrednosti pokritij izdaj ali povprečno letno izdane količine

Pri določanju optimalnih zalog je treba zbrati in obdelati veliko število podatkov Dostikrat bi bili stroški za zbiranje in preučevanje vseh podatkov preveliki zato je smotrno da se posvetimo predvsem postavkam iz razreda A in (B) za katere pa uporabimo natančnejše metode za izračun in nadzor količin Za te postavke moramo redno preverjati nabavne količine in varnostne zaloge (Završnik 2000 71) ABC analiza zalog temelji na Paretovem načelu in pravi da je v celotnem ravnanju zalog le nekaj artiklov kritičnih veliko pa s stališča vrednosti ter planiranja zalog in prodaje nepomembnih

20

3 FINANČNI VIDIK UPRAVLJANJA ZALOG 31 Stroški zalog Kot vsa gibljiva sredstva tudi zaloge povzročajo določene stroške ki jih je možno obravnavati iz dveh vidikov

bull stroški naraščanja ali padanja glede na obseg zalog bull stroške ki jih je možno razdeliti v tri skupine (stroški vzdrževanja

stroški naročanja in stroški ker materiala ni na zalogi)

311 Stroški ki naraščajo ali padajo glede na obseg zalog

Stroški ki naraščajo z obsegom zalog 1 Stroški investiranega kapitala Podjetje mora zaloge financirati Financiranje zalog

povzroča bodisi stroške obresti v primeru ko so zaloge financirane s tujimi viri bodisi oportunitetne stroške v primeru financiranja zalog z lastnimi sredstvi

2 Stroški skladiščenja Sem spadajo stroški povezani s prostorom ki ga zavzamejo zaloge kot so amortizacija skladiščne zgradbe stroški vzdrževanja skladišča stroški ogrevanja hlajenja prezračevanja razsvetljave čiščenja

3 Davek na premoženje in stroške zavarovanja premoženja Zaloge predstavljajo del

premoženja podjetja tako da podjetja v primeru obdavčitve premoženja plačujejo tudi davek na vrednost zalog Plačilo zavarovalne premije je poleg rizičnosti odvisno tudi od vrednosti zavarovanega premoženja (Rusjan 1999 137)

Stroški ki padajo s povečanjem obsega zalog

1 Stroški naročanja Vsako naročilo materialov pri zunanjih dobaviteljih je povezano z določenimi stroški To so predvsem materialni stroški in stroški osebnih dohodkov povezani z zbiranjem in ocenjevanjem ponudb s posredovanjem naročil sprejemanjem pošiljk Pri nabavi nastajajo transportni stroški pri katerih tudi prihaja do ekonomij obsega

2 Stroški priprave opreme Vsakokrat ko začnemo na določeni opremi s proizvodnjo

nekega drugega proizvoda iz proizvodnega asortimana podjetja nastanejo določeni stroški priprave opreme Med te stroške tako štejemo pripravo proizvodne dokumentacije za določeno proizvodno serijo Sem uvrščamo tudi stroške zamenjave orodij vsaj v času menjave orodij stroj stoji poleg tega pa so z menjavo orodij povezani tudi stroški delavcev ki izvajajo menjavo Pri pripravi opreme je pogosto potrebna poskusna proizvodnja ki povzroča stroške slabih proizvodov dokler ni oprema dokončno pripravljena

3 Stroški enote v zalogi Večje količine naročila omogočajo doseganje količinskih

popustov kar ima za posledico nižje stroške na enoto naročenega materiala Večje količine naročila imajo kot že naročeno za posledico večje zaloge

21

4 Stroški zaradi izčrpanja zalog Med te stroške uvrščamo predvsem dve skupini stroškov

bull Stroški povezani s prekinitvami proizvodnje ker v določenem času ni na voljo

potrebnih vhodnih materialov ali zalog nedokončane proizvodnje Prekinitev proizvodnje bo manj ob višjih ravneh zalog vhodnih materialov in zalog nedokončane proizvodnje

bull Stroški povezani s slabšanjem imidža pri kupcih ali z izgubljenimi prodajami Podjetja imajo zaloge dokončnih proizvodov za pokrivanje povpraševanja kupcev V primeru ko podjetje nima dokončanih proizvodov na zalogi do takrat ko jih kupec želi kupiti se lahko kupec odloči za nabavo blaga pri drugem proizvajalcu oziroma prodajalcu Poleg tega lahko podjetje zaradi tega tudi trajno izgubi kupce vendar je te stroške zelo težko oceniti Tudi če kupec pristane na odlog in torej blago kupi kasneje nastane določen oportunitetni strošek zaradi kasnejšega preliva denarnih sredstev (Rusjan 1999 138-139)

312 Stroški vzdrževanja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja

Stroški vzdrževanja So vsi stroški ki nastanejo pri hranjenju in vzdrževanju določene količine zalog za določeno časovno obdobje Ponavadi so proporcionalni s količino blaga v zalogi K njim spadajo stroški skladiščenja stroški vezanega kapitala v zalogah stroški oskrbovanja zalog in stroški tveganja

a Stroški skladiščenja predstavljajo pomemben delež celotnih stroškov zalog Eden od ciljev skladiščne službe je zniževanje stroškov skladiščenja Med njih štejemo stroške skladiščnega prostora (stroški ki se nanašajo na prostor vzdrževanje prostora ogrevanje hlajenje prezračevanje čiščenje in razsvetljavo) plače zaposlenih v skladiščih in stroške povezane s skladiščno opremo (Brigham 2002 717)

b Stroški vezanega kapitala v zalogah so velik del skupnih stroškov zalog Če je cena

kapitala visoka lahko ti stroški znašajo do 80 skupnih stroškov vzdrževanja zalog

Kavčič (2000 290) v to skupino šteje tudi oportunitetni strošek torej izgubo zaradi investiranja v zaloge ne pa v kakšno finančno bolj donosno aktivnost Opotunitetni stroški so navadno visoki 10 - 25 vrednosti zalog

c Stroški oskrbovanja zalog štejemo stroške zavarovanja in plačilnih davkov za zaloge

ki so v sorazmerju z velikostjo zaloge

d Stroški tveganja obsegajo stroške ki nastanejo zaradi značilnih lastnosti blaga (npr izguba teže pokvarljivost blaga hellip) poškodb blaga izgub zaradi sprememb v designu ali zaradi padca povpraševanja (Rushton 2000 181)

22

Stroški naročanja Vključujejo vse stroške ki nastanejo ob naročilu blaga Sem spadajo stroški obrazcev stroški fotokopij telefonskih pogovorov in stroški dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Ti stroški so odvisni od številnih nabav v načrtovanem obdobju in stroškov ki nastanejo pri nabavi So neodvisni od nabavljene količine (Bastič 1999 10) Stroški naročanja ki so fiksni ne glede na obseg naročila Večje število artiklov posameznemu naročilu prinaša nižje stroške naročanja na posamezni artikel saj se fiksni stroški sorazmerno razdelijo na posamezen artikel Velikost teh stroškov je odvisna od števila naročil v posameznem časovnem obdobju (Brigham 2002 717) Ker pa podjetja naročajo potrebne materiale znotraj in zunaj organizacije je potrebno razlikovat stroške naročanja

a Naročanje zunaj organizacije Gre za kupovanje materialov ali delov pri proizvajalcih dobaviteljih zunaj organizacije zunaj organizacije Stroški naročila v tem primeru vsebujejo plače osebja v nabavi plače osebja v računovodstvu komunikacijske stroške stroške urgence če naročeno ne prispe pravočasno stroške prevzema dobave

b Naročanje znotraj organizacije Potrebne materiale lahko proizvedejo znotraj organizacije same Delavna enota A naroči nek sestavni del pri delavni enoti B Ker sta obe enoti stroškovna centra enota B seveda zaračuna naročilo enoti A Stroški naročila v takem primeru vsebujejo stroške priprave proizvodnega naloga stroške priprave potrebnega materiala orodij stroške dela in stroške izdelave naročenih delov (Kavčič 2000 290-291)

Stroški nezadovoljenega povpraševanja So posledica premajhnih zalog s katerimi bi lahko zadovoljili vso povpraševanje Zajemajo stroške ki nastanejo ko prejeta naročila ni možno izvršiti iz zalog v običajnem roku in se kažejo kot izgubljen profit zaradi izgubljene prodaje ali kot stroški naročila ki je zaradi nezmožnosti običajne dobave povzročilo dodatne stroške manipulacije obdelave in transporta (Križman 2006 98) Zaloge povzročajo stroške ker predstavljajo vezana finančna sredstva podjetja Z vidika proizvodnje so zaželene visoke količine zalog zaradi nemožnosti prekinitve proizvodnega procesa in zadovoljitve nenadnega povpraševanja s strani kupcev Zato je management zainteresiran za optimizacijo zalog torej kar najmanjše zaloge ki omogočajo normalno poslovanje Stroški zalog so za večje število proizvodnih in prodajnih podjetji eden izmed glavnih logističnih stroškov in so pomemben element v celotnih stroških podjetja (Rushton 2000 186)

23

Dejavniki gospodarjenja z zalogo

1 Stroški naročanja

Višina stroškov naročanja je običajno neodvisna od velikosti naročila npr stroški naročila so enaki če naročimo 1 tono ali 100 ton materiala Glavni stroški naročanja so

stroški priprave in izbira dobavitelja stroški povezani s samim naročilom stroški prevzema kontrole reklamacije in plačila računa

Stroški naročanja se razlikujejo glede na

zapletenosti naročila strokovnosti nabavnega osebja ročne ali računalniške priprave naročila novega ali ponavljajočega naročila

Podjetja pogosto izračunavajo povprečne stroške naročila tako da vse stroške naročanja delijo s številom naročil v določenem obdobju (npr v enem letu) kar je lahko varljiv podatek pri velikih razlikah v vrednosti posameznega naročila 2 Stroški vzdrževanja zaloge Stroške vzdrževanja delimo na

stroške ki so sorazmerni z vrednostjo zalog - financiranje zalog (obresti od kapitala vezanega v zalogo) - zavarovalne premije - zgube zaradi zastaranja kala ali kraje

stroške ki nastajajo s skladiščenjem poslovanja

- materialni strošek - amortiziranje zgradb in naprav - najemnine skladiščnega prostora - bruto plače zaposlenih - administrativni stroški

3 stroški ki nastanejo zaradi materiala ki ni v zalogi Te stroške sestavljajo

- izguba zaradi prekinitve proizvodnje - režijski stroški povezani z zaposlenimi v skladišču - razlika pri raquokritemlaquo nakupu materiala po višji ceni - stroški pridobitve novih kupcev zaradi izgube dosedanjih kupcev

Stroške ki nastanejo zaradi pomanjkanja zaloge materiala ni mogoče vnaprej oceniti in vgraditi v modele gospodarjenja z zalogo (Potočnik 252 2002)

24

32 Financiranje zalog Financiranje temelji (ne glede na različne širše ali ožje opredelitve njegove vsebine) na denarju kot njegovi osrednji kategoriji Nanaša se na priskrbo in uporabo sredstev gospodarjenje z njimi vračanjem sredstev njihovim virom razporejanjem finančnih izidov in v zvezi s tem nastala finančna razmerja (Repovž in Peterlin 1998 57) SLIKA 3 POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA D B D (denar) (blago) (denar) VIR (Repovž in Peterlin 1998 57) Financiranje zalog je proces odločanja o priskrbi sredstev ki zajema aktivnosti ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in pridobitev teh sredstev Ta pridobitev pa je možna iz notranjega in zunanjega vira financiranja SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA VIR FINANCIRANJA

NOTRANJE FINANCIRANJE ZUNANJE FINANCIRANJE

- nerazdeljen čisti dobiček - kapitalski vložki - amortizacija - krediti - drugi notranji viri - subvencije - posebne oblike zunanjega financiranja

(lizing faktoring in forfeing) VIR prirejeno po (Repovž in Peterlin 1998 82) Podjetje lahko zaloge financira z notranjimi in zunanjimi viri Med notranje vire financiranja štejemo nerazdeljeni dobiček amortizacijo in druge notranje vire Med zunanje vire pa spadajo kapitalski vložki krediti subvencije in posebne zunanje oblike financiranja Z vidika lastništva pa razlikujemo financiranje z lastniškim in dolžniškim kapitalom Med lastniški kapital spadajo vsi notranji viri in od zunanjih virov kapitalski vložki in subvencije V okviru dolžniškega kapitala pa spadajo vsi ostali zunanji viri financiranja (Filipič in Mlinarič 1999 133)

25

Podjetja se lahko odločijo ali bodo svoje zaloge financirala z lastnimi sredstvi ali pa si bodo pridobila finančna sredstva Tako lahko delimo financiranje tudi na lastniški in dolžniški vir financiranja Financiranje kot odločanje o priskrbi virov sredstev (kapitala in dolgov) je proces ki obsega aktivnost ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in priskrbo le teh (Repovž in Peterlin 1998 63) Lastniški vir financiranja Lastniške vire zagotavljajo lastniki podjetja Njihova glavna značilnost je da kot obveznost do lastnikov podjetja ne zapadejo pred prenehanjem podjetja Pri lastniškem kapitalu je možna delitev kapitala na trajni (lastniki kapital prispevajo v poslovanje podjetja s trajnim vplačilom) in prisluženi kapital (ki ga sestavljajo nerazdeljen dobiček preteklih in letošnjega leta ter rezerve) Lastniški kapital je prvotno izključno namenjen ustanovitvi podjetja kasneje pa prevzame največje tveganje v zvezi s poslovanjem podjetja Podjetja na začetku delovanja ne morejo zaradi nezaupanja bank pridobiti finančna sredstva zato lastniška sredstva pridobijo pomembno vlogo pri financiranju poslovanja Lastniški kapital pa predstavlja tudi osnovo za zadolžitev podjetja saj naj bi omogočil poravnanje obveznosti do kreditojemalcev tudi v primeru manjše izgube iz poslovanja Dobiček podjetja in njegov prenos v osnovni kapital je zaradi obdavčitve najdražji vir financiranja zato podjetja ohranjajo del lastnega kapitala v obliki čistih rezerv in dobičkov ki niso dodaten izdatek za davek Prednosti lastniškega financiranja se kažejo v večji finančni trdnosti manjših stroških poslovanja večji konkurenčni sposobnosti ter večji neodvisnosti monetarnih ukrepov države (Koletnik 1997 224) Dolžniški vir financiranja Dolžniški viri financiranja pa se med seboj razlikujejo glede na ročnost vir financiranja in ceno Njihova značilnost je da zapadejo v določenem roku in jih tako delimo na kratkoročne (rok je do enega leta) in dolgoročne (rok je več kot eno leto) vire financiranja Financiranje z dolžniškim kapitalom od podjetnika zahteva odplačevanje izposojenih finančnih sredstev vključno s plačilom obrestnih mer Pri kratkoročnem financiranju se denar ponavadi nameni za zagotavljanje obratnega kapitala za financiranje zalog terjatev ali za delovanje podjetja Sredstva se navadno odplačajo iz nastale prodaje in dobička čez leto Dolgoročno posojilo se ponavadi nameni za nakup lastnine kot so strojna oprema zemljišča in stavbe del vrednosti lastnine pa se uporabi kot jamstvo Še zlasti pri nizkih obrestnih merah financiranje s posojilnim kapitalom omogoča podjetniku da ohrani večji del lastništva v podjetju in z lastnim kapitalom ustvari večji dobiček Podjetnik mora paziti da si ne izposodi preveč zaradi česar bi težko odplačeval obresti ali pa jih sploh ne bi mogel kar bi zaustavilo rast in razvoj podjetja ali celo stečaj (Antonič in drugi 2002 303) Zaloge kot element gibljivih sredstev ki je nujno potreben za opravljanje proizvodnega ali prodajnega procesa se v praksi ponavadi financirajo z odobrenimi krediti lastnimi sredstvi in obveznostmi do dobavitelja

26

321 Blagovni kredit ndash financiranje z obveznostmi do dobavitelja

Financiranje z obveznostmi do dobavitelja lahko opredelimo kot zelo uporabno obliko financiranja iz tujih virov ki nastanejo pri nabavi proizvodov inali storitev pri drugem podjetju To pomeni da podjetje ne plača proizvoda inali storitev takoj ob prevzemu vendar šele po določenem roku nabave ali prevzemu računa V bistvu se tako pojavi blagovni kredit s katerim nastopi vmesna oblika premoženja (terjatev) Blagovni kredit se je razvil zaradi razlik v hitrosti obrata sredstev pri različnih podjetjih Prav to dejstvo da je po pravilu neenako trajanje obrat sredstev po posameznih podjetjih in tudi po posameznih panogah ponuja ekonomsko osnovo za nujnost vključevanja blagovnega kredita v prometni proces Časovni razkorak traja od trenutka ko bo kupec blaga storitev razpolagal z denarjem ki ga bo sam prejel po zaključku njegovega cikla proizvodnje in prodaje Ta časovni razkorak se lahko premesti z odloženim kreditom V kolikor tovrstni kredit ne bi reševal tovrstnih časovnih nasprotji bi prodajalec moral čakati tako dolgo da bi od kupca prejel denarna sredstva od svoje prodaje V takšnem primeru bi prišlo do zastojev v reprodukcijskem procesu in to ne samo pri prodajalcu ampak se to prične verižno prenašati na celotni reprodukcijski proces v gospodarstvu Če prodajalec razpolaga z zadostnimi sredstvi lahko svoje blago (storitev) proda na osnovi obljube plačila kupcu v prihodnosti V tem primeru se proda blago kupcu v obliki blagovnega ali odloženega kredita Posebnost blagovnega kredita je v tem da se daje v blagu vrača pa v denarju (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 107) Z vidika stroškov financiranja lahko opredelimo blagovni kredit iz dveh vidikov Prvi je brezplačni blagovni kredit kjer dobavitelj ne zaračuna v ceno stroške uporabe svojega kapitala do roka plačila Drugi pa kjer dobavitelj vkalkulira v ceno stroške uporabe svojega blaga ob dobavi Načini financiranja so del finančne politike podjetja in osnova za doseganje ciljev in strategije Distribucijska podjetja kupujejo izdelke od dobavitelja ki običajno ne zahteva takojšnega plačila Dobavitelj dostavi ali takoj pošlje izdelke in za njih izstavi račun z določenim datumom plačila Kreditni pogoji dobavitelja in pogoji financiranja določajo kdaj bodo podjetja plačala dobavitelju (Schall and Haley 1988 523)

27

322 Revolving kredit

Revolving kredit omogoča občasno koriščenje potrebnih likvidnih sredstev Črpanje kredita podjetja najavijo banki dan pred koriščenjem vračajo pa ga z nakazilom prek plačilnega naloga obresti pa se obračunavajo le na črpani del kredita

Značilnosti

bull Revolving kredit je posebna oblika kredita za financiranje občasnih likvidnostnih težav in predstavlja kombinacijo kratkoročnega kredita in limita na transakcijskem računu

bull Za razliko od limita na transakcijskem računu morajo podjetja banki najaviti črpanje banka pa jim kredit nakaže na račun

bull Sredstva lahko črpajo in vračajo do višine kredita v celotnem obdobju bull Obrestna mera se določi na podlagi vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere za

tovrstne kredite in pribitka glede na boniteto podjetja kakovost zavarovanja ročnost kredita in sodelovanja z banko

VIR (Abanka 2007)

Prednosti

bull ročnost do enega leta bull obrestna mera se oblikuje na podlagi

o vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere o bonitete podjetja oziroma samostojnega podjetnika o ročnosti in zneska kredita o kakovost zavarovanja o sodelovanja z banko

bull stroški odobritve se določijo na osnovi vsakokrat veljavne tarife banke in ročnosti ter zneska kredita

bull znesek odobrenega kredita je odvisen od namena možnosti dodatnega zavarovanja in kreditne sposobnosti prosilca

bull poleg obveznega zavarovanja z menicami lahko izberete med naslednjimi zavarovanji o zavarovanje z zastavo vrednostnih papirjev o zavarovanje z zastavo depozita o zavarovanje z zastavo nepremičnin ali premičnin o zavarovanje s poroštvom druge pravne ali fizične osebe o zavarovanje z bančno garancijo o zavarovanje z odstopom terjatev

bull sredstva lahko črpate in vračate do višine kredita v celotnem obdobju bull obresti se računajo samo na črpani del kredita

VIR (DBS 2007)

28

323 Vir financiranja zalog z dolgovi

Zaloge podjetja financirajo z dolgovi ki pa jih delimo glede na čas vrnitve na kratkoročne in

dolgoročne dolgove kar prikazujemo na Sliki 5 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV - akceptni krediti - investicijski kredit - kontokorentni kredit - hipotekarni kredit - lombardni kredit - eskontni kredit - rembursni kredit - avalni kredit VIR prirejeno po (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122) A DOLGOROČNI DOLGOVI Značilnosti dolgoročnih dolgov za financiranje zalog je da rok vračila zapade v obdobju ki je daljše od enega leta Dolgoročni dolgovi se vštevajo med tako imenovane kvalitetne vire financiranja Zato so pomemben vir financiranja za nakup dolgoročnega premoženja V praksi pa podjetja svoje zaloge le redko financirajo z dolgoročnimi dolgovi ki so primernejši za financiranje stalnih sredstev Investicijski kredit Investicijski kredit je namenjen za kreditiranje stalnih sredstev in trajnega dela gibljivih sredstev (zalog) Zaradi dolgoročnosti in večjega tveganja ki je s tem povezano so banke pri določanju višine investicijskega kredita precej previdne Pri tem banke upoštevajo dosedanjo in pričakovano stopnjo dobička kreditojemalca Za odobritev investicijskega kredita je pomemben pričakovani čisti denarni tok od prihodnje investicije ki se mora v višini in dinamiki ujemati z anuitetami Zaradi varnosti bank postavljajo tudi pogoj da kreditojemalec vodi svoje finančne transakcije z računom ki ga ima pri banki ndash kreditodajalki (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 127) Hipotekarni kredit Pri hipotekarnem kreditu ni pomembna kreditna sposobnost dolžnika ker je kredit zavarovan s hipoteko Odobritev hipotekarnega kredita se nikoli ne odobri v 100 vrednosti založene nepremičnine ampak vedno manj Hipotekarni kredit spada med najstarejše kredite

KREDITI

KRATKOROČNI DOLGOROČNI

29

B KRATKOROČNI DOLGOVI Značilnosti kratkoročnih bančnih dolgov so3 Dospelost

- Rok vračila zapade v obdobju krajšem od enega leta Sezonski kredit

- Potreba po finančnih sredstvih je včasih sezonskega značaja kar pomeni da je potrebno proizvodnjo financirat v času proizvodnje Po končani sezoni se prodajni učinki prodajo in se obveznosti do kreditodajalca poravnajo

Kredit za terjatev zaloge - Vsebina je podobna kot pri sezonskem kreditu Medtem ko so sezonska nihanja

stanovita pa so lahko potrebe po finančnih sredstvih ki izhajajo iz terjatev in zalog nestanovita

Ročnost - Ročnost teh kreditov je običajno prilagojena značilnostim proizvodnje in prodaje

Namen kreditov je financiranje obratnih sredstev torej morajo biti roki usklajeni s sposobnostjo zalog in terjatev da se spremenijo v denar (čas obračanja teh oblik obratnih sredstev)

Reprogramiranje kreditov - V primeru motenj pri odplačevanju kreditov se lahko s kreditojemalcem dogovorimo o

novih pogojih vračanja kredita Govorimo o reprogramu kredita Zavarovanje

- Imamo zavarovani in nezavarovani bančni kredit Zavarovanje se lahko opravi z zalogami terjatvami in podobno vendar se v Sloveniji takšen način zavarovanja pogosto ne prakticira Običajno se zahtevajo kvalitetnejša zavarovanja (hipoteke garancije in podobno) Nekatere banke ponujajo kredite po sistemu tako imenovanega faktoringa ndash odkupa terjatev

Bančni krediti so povezani s stroški ki jih sestavljajo stroški obresti in stroški odobritve Višina je odvisna tudi od načina obrestovanja V osnovi sta v uporabi dekruzivni (obresti se plačajo po dospetju kredita) in anticipativni način obrestovanja (obresti se plačajo po odobritvi kredita) Glavnice se lahko plačujejo v enem znesku ali v obrokih Bistvene sestavine kratkoročnega dolga so

bull namen uporabe bull načrt odplačila bull ekonomska upravičenost bull dodatne informacije in - strokovne sposobnosti vodilnih - računovodski izkazi - načrti poslovanja bull nobenih presenečenj

3 Povzeto po Mayr (2003 84-85)

30

Kontokorentni kredit Je kredit ki ga banka odobri kreditojemalcu kot dodaten znesek v skladu s spreminjajočimi potrebami Takšna vrsta kredita je primerna kadar niha potreba po likvidnih sredstvih Ti krediti niso odobreni za določene posle ampak splošna okrepitev plačilne sposobnosti podjetja Najemajo se kot - kratkoročni krediti za gibljiva sredstva - sezonski krediti - premostitveni krediti Ponavadi se takšni krediti odobrijo za obdobje treh mesecev vendar se lahko tudi podaljšajo (revolving) Lombardni kredit Je kredit ki je odobren proti zastavi realnih dobrin Kreditojemalec le zastavi realne dobrine in pridobi finančna sredstva ne da zmanjša oziroma proda del svoje aktive Zastaviti pa se morajo dobrine ali stvari ki se lahko hitro prodajo Te pa so pomembne za zavarovanje kredita ker le tako je zagotovljeno da se bo kredit poravnal Glede na zavarovanje kredita tako ločimo menični lombard lombard vrednostni papir in blagovni lombard Eskontni kredit Eskontni kredit je kratkoročen kredit ki ga odobrijo poslovne banke na prošnjo komitenta s tem da eskontira menico ki še ni zapadla Znesek je enak znesku na katerega se glasi menica zmanjšana za odtegnjene obresti in provizijo Banka pravzaprav kreditira komitentovo terjatev do zapadlosti s pogojem da bo le-ta kredit odplačal če ga ne bo trasat ali kateri drugi menični obveznik Posebnost tega kredita je v tem da kredita ne vrne tisti ki ga je najel ampak trasat (trgovec ki od proizvajalca kupi blago in ga takoj ne plača izda lastno menico ali akceptira menico ki jo nanj vleče proizvajalec) Akceptni kredit Je menični kredit pri katerem se banka obveže s kreditno pogodbo da bo akceptirala menico ki jo nanjo trasira komitent Z akceptiranjem postane banka glavni menični dolžnik Prednost tega kredita je za banko v tem da bo imela na razpolago dovolj sredstev če bi morala poravnati menični dolg Komitent mora banki dati po uzancih na razpolago dovolj sredstev če kaže da bo morala banka poravnati menični dolg Rembursni kredit Akceptni kredit ki se uporablja v zunanji trgovini Od akceptnega se razlikuje po tem da je krit z blagovnim dokumentom Avalni kredit Aval je jamstvo za plačilo meničnega dolga Pri tem kreditu se banka s posebno garancijsko izjavo zavezuje da bo izpolnila obveznosti ki jih ima do tretje osebe (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122-126)

31

4 ZALOGE KOT ELEMENT MEDPRODAJNIH AKTIVNOSTI Elementi medprodajnih aktivnosti so tisti ki so direktno povezani z dobavo proizvodov odjemalcev V nadaljevanju bomo spoznali določitve optimalne velikosti naročil ter ravni signalnih in varnostnih zalog koeficient obračanja ki so sestavni deli upravljanja in vodenja zalog ter v veliki meri vplivajo na uspešno poslovanje podjetja 41 Optimalna velikost naročil Optimalna velikost naročila je količina pri kateri so celotni stroški (stroški vzdrževanja zalog stroški naročanja in stroški blaga na zalogi) najmanjši (Kovačič 2000 294) SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE s Skupni stroški Stroški vzdrževanja zalog Stroški naročila Stroški materiala in izdelave Q Q

VIIR (Kovačič 2000 294) S ndash stroški Q ndash količina naročila Q - optimalna naročena količina Završnik (2000 77) pravi da dosežemo optimalno naročilno količino ko so (stroški vzdrževanja zalog) = (stroškom naročanj)

Sz = Sn

32

Na sliki 6 je razvidno da stroški vzdrževanja zalog naraščajo z naraščanjem obsega naročila medtem ko stroški naročila padajo Vsota teh dveh vrst stroškov nam daje skupne stroške ki bodo minimalni ko bo naročena količina ustrezala najnižji točki krivulje skupnih stroškov Optimalna naročena količina

SzSnqQ sdotsdot

= 2 (9)

Q - optimalna naročena količina Sz ndash stroški vzdrževanja zalog Sn ndash stroški naročila q- poraba materiala v časovni enoti VIR (Mayr 2003 63) 42 Koeficient obračanja zalog Zaloge na eni strani vplivajo kot blažilec v materialnih tokovih na drugi strani pa povzročajo tudi občutne stroške Krajši čas zadrževanja materiala v skladišču in s tem hitrejše obračanje zalog znižuje potrebno višino zalog in s tem tudi stroške (Kaltnekar 1993 273) Koeficient obračanja zalog

K = YX (10)

X ndash vrednost prodaje v določenem obdobju Y ndash vrednost povprečnih zalog v določenem obdobju VIR Prirejeno po (Mayr 2003 60) Vsako podjetje želi danes imeti minimalne zaloge materiala za poslovanje V podjetniški dejavnosti se vpliv zalog na skupno poslovno uspešnost izraža s koeficientom obračanja zalog Manjši koeficienti obračanja pomenijo namreč daljšo vezavo denarnih sredstev in s tem večje poslovne stroške kar sicer ob nespremenjenih ostalih poslovnih pogojih lahko vpliva na manjšo poslovno uspešnost Pomembno za izračun koeficienta obračanja zalog je zavedati se da je vrednost prodaje izražena z tržnimi prodajnimi cenami ali po stroškovni vrednosti Če so v števcu upoštevane dosežene prodajne cene zaloge pa so v imenovalcu vrednotene po stroškovnih cenah je izračunani koeficient večji kot bi bil v primeru ko so tudi v števcu upoštevane stroškovne cene prodanih izdelkov (Brigham 2002 219) V praksi podjetja večinoma uporabljajo dosežene prodajne cene za izračune koeficientov obračanja lahko pa jih tudi izračunavajo na podlagi stroškovnih cen ki pa so primernejše za interne potrebe

33

43 Določanje obsega zalog Varnostna zaloga - varuje proizvodnjo pred izpadom (npr zaradi podaljšanja dobavnih rokov) Ocenimo jo na osnovi potrebnega čas za nujno dobavo potrebne količine blaga Signalna zaloga ndash je zaloga pri kateri je potrebno sprožiti nabavni proces Maksimalna opravičljiva zaloga ndash predstavlja tisti optimalni obseg zalog pri katerem so stroški nabave in skladiščenja v ravnovesju s stroški vezave kapitala SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG Višina zalog Kn Zm Za Kn 2 td tn Zv Zp Zs tn čas Legenda Razmerja Zm = maksimalna zaloga Zs = signalna zaloga ~ Zm = Zv + Kn (11) Zv = varnostna zaloga Zm + Zv Kn ~ Zp = = Zv + (12) Normativi 2 2 Zp = povprečna zaloga Za = aktivna zaloga ~ Za = Zm ndash Zv = Kn (13) Zap = povprečna aktivna zaloga Kn = optimalna naročilna količina Zm ndash Zv Kn td = dobavni čas ~ Zap = = (14) tn = čas naročanja 2 2 VIR povzeto po (Kaltnekar 1993 278) Pri dobavnih rokih in porabi materiala se podjetja srečujejo z raznolikimi oblikami ki so lahko

- stalna poraba stalni roki dobave - spremenljiva poraba stalni roki dobave - stalna poraba spremenljivi roki dobave - spremenljiva poraba spremenljivi roki dobave

34

431 Stalna poraba in stalni roki dobave

Na časovno enoto porabimo vedno enake količine materiala Z dobavo materiala ni težav je stalna Dobavljene količine so enakomerne Minimalna zaloga Zmin = tz q (15) Signalna zaloga Zsig = (tz + td) q (16) Naročena količina Q = tsn q (17)

Maksimalna zaloga Zmax = Zmin + Q = (tz + tsn) q (18) tz ndash čas morebitnega prekoračenja roka dobave td - rok tsn ndash obdobje porabe naročene količine q ndash poraba materiala v časovni enoti (lahko je ura dan mesec leto) Q ndash naročena količina

432 Spremenljiva poraba in stalni rok dobave

Poraba med (stalnim) časom dobave je sestavljena iz zaporedja neodvisnih (različnih) dnevnih porab ki jih lahko opišemo z normalno porazdelitvijo Poznati moramo povprečno dnevno porabo in njen standardni odklon Pričakovana poraba je seštevek povprečnih dnevnih porab v času dobave Poraba se normalno porazdeljuje in ima varianco ki je enaka seštevku posameznih varianc Kjer velja

Varianca = (standardni odklon)sup2 Minimalna zaloga Zmin = z σp td (19)

Signalna zaloga Zsig = q td + z σp td (20) ali Zsig = q td + Zmin (21) Maksimalna zaloga Zmax = Q + Zmin (22)

35

σp - standardni odklon od povprečja td ndash rok dobave q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti z ndash število standardnih odklonov od povprečja Q ndash naročena količina

433 Stalna poraba in spremenljivi roki nabave

Če se rok dobave normalno porazdeljuje je pričakovana poraba v času dobave normalno porazdeljena njena varianca pa ni seštevek varianc kot v prejšnjem primeru Vzrok je da predstavlja trenutni rok dobave eno vrednost ne pa zaporedje vrednosti Tako je pričakovana poraba v času dobave q td in standardni odklon dobave v času porabe q σtd Signalna zaloga Zsig = q td + z q σtd (23) Minimalna zaloga Zmin = z q σtd (24) td ndash povprečni rok dobave z ndash število standardnih odklonov od povprečja q ndash stalna poraba materiala v časovni enoti σtd - standardni odklon roka dobave

434 Spremenljiva poraba in spremenljivi roki nabave

Pričakovana poraba v času dobave je enaka zmnožku povprečne porabe in povprečnega roka dobave Če sta poraba in rok dobave porazdeljeni veličini bo skupna poraba v času dobave normalno porazdeljena s srednjo vrednostjo q in td Signalna zaloga

Zsig = q td + z td σtd sup2 + q sup2 σtd sup2 (25) z ndash število standardnih odklonov od povprečja σtd - standardni odklon roka dobave σp - standardni odklon od povprečja q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti td ndash povprečen rok dobave VIR povzeto po (Rak 2006 11-14)

36

5 FINANCIRANJE ZALOG ndash PRIMER PODJETJA UNICOMMERCE DOO 51 Predstavitev podjetja Leta 1926 je človek z vizijo g Andreas Stihl v Nemčiji ustanovil podjetje za proizvodnjo ndash najprej je proizvajal protipožarne naprave in pralne stroje Že prvo leto delovanja podjetja pa je izdelal prvo motorno verižno žago z električnim motorjem za upravljanje katere sta bila potrebna dva delavca Danes je to še vedno družinsko podjetje v svetu vodilni proizvajalec motornih žag in drugih motornih naprav ki ga vodi druga generacija potomcev Trenutno zaposluje podjetje ANDREAS STIHL AG amp CoKG s svojimi hčerinskimi podjetji v Švici Ameriki Braziliji Avstriji in Kitajski več kot 7900 sodelavcev ki proizvajajo široko paleto proizvodov namenjenih končnim potrošnikom v več kot 160 državah sveta STIHL ima svoja uvozno-distribucijska podjetja v 29 državah sveta (za primerjavo pred 20 leti jih je bilo 10) v ostalih državah pa sodeluje s pogodbenimi uvozniki Nenehne inovacije skrb za varno in lažje delo ter za človeka in okolje so naprave STIHL popeljale na sam svetovni vrh ndash leta 2004 je promet Skupine STIHL dosegel 17 milijard EUR (leta 1983 je znašal promet 390 milijonov EUR) STIHLreg naprave so tako že vrsto let daleč najbolj razširjena motorna orodja na svetu ki tudi v najtežje dostopnih področjih sveta lajšajo delo ljudem pri urejanju okolja in narave Blagovna znamka STIHL je na slovenskem področju prisotna že od poznih petdeset oziroma zgodnjih šestdeset let prejšnjega stoletja ko sta podjetje UNICOMERC kot tedanji zastopnik firme STIHL za jugoslovansko tržišče in gospod Klarić kot nositelj programa preko slovenskih uvoznih in trgovskih hiš organizirala prodajno in servisno mrežo Ob razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije se je podjetje UNIKOMERC Zagreb odločilo da predstavništvo v Ljubljani preregistrira v podjetje s statusom družbe z omejeno odgovornostjo Podjetje Unicommerce doo Ljubljana je pričelo poslovati 1992 leta njegova prioritetna naloga pa je bila zagotoviti kontinuirano oskrbo slovenskega tržišča z motornimi napravami STIHL in razširiti trgovsko mrežo Hitra rast tržnega deleža in širitev prodajnega asortimenta sta zahtevala večje skladiščne in upravne prostore Tako smo v letu 2004 zgradili nov skladiščno-poslovni objekt v Obrtno-industrijski coni v Logatcu Novi prostori omogočajo boljše sodelovanje s pooblaščenimi trgovci in hitrejšo oskrbo slovenskega tržišča s proizvodnim asortimentom STIHL in VIKING Današnja direktorica podjetja Unicommerce doo je ga Marijana Dajčman katere naloga je skrb za kontinuirano rast tržnega deleža in dobro organizacijo skladišča trgovskega blaga in rezervnih delov za nemoteno oskrbo slovenskega tržišča s Stihl Viking in Timersport izdelki

37

52 Vrste zalog v podjetju Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino ki se ukvarja z prodajo proizvodov znamke Stihl in Viking ter oblačili znamke Timbersport zato se pojavljajo v njihovem skladišču naslednje vrste zalog

trgovsko blago rezervni deli

V podjetju pa zaloge trgovskega blaga lahko razdelimo v tri temeljne skupine proizvodov glede na znamko

- Sthil izdelki - Viking izdelki - Timbersports

SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO Stihl izdelki Viking izdelki Timbersport izdelki

Motorne žage Kosilnice Oblačila Specialne žage Prezračevalnik trave Obutev Rezalne garniture Pihalno sesalna naprava Dodatki Motorne kose in naprave za košnjo Vrtni drobilnik Kombi motorji Motorni kultivator Multi motor OVO - zaščitna očala in ščitnik za ušesa Rezalniki za živo mejo Pogonska sredstva Višinski obvejevalniki Rokavice Čistilne naprave POS in DECO Pihalniki in sesalniki z drobilnikom Škropilne naprave Kompaktni brusilno-rezalni stroji Vozički z omejevalnikom globine reza Ročni vrtalni stroji Vrtalni stroji za vrtanje lukenj v zemljo Osebna zaščitna oprema Posode

VIR (Unicommerce doo 2007)

Prodajni asortiment

38

TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006

Celotne zaloge Leto 2006 (euro) Dlež v celotnih zalogah ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 848

Zaloge rezervnih delov 14949337 152

skupaj 98350900 100

VIR (prologa 6) Iz tabele 2 je razvidno da je imelo podjetje na dan 31 12 2006 vezanega kapitala največ v zalogah trgovskega blaga ki predstavlja kar 848 vseh zalog skupaj Ostali del vezanega kapitala pa lahko prepišemo k zalogam rezervnih delov katerih je 152 Delež zalog trgovskega blaga ki ga je bilo več kot polovico vseh zalog pa izhaja iz dejstva da je Unicommerce doo podjetje za zunanjo in notranjo trgovino katerega je glavna dejavnost zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timersports izdelkov oziroma proizvodov na slovenskem tržišču SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

0102030405060708090

31122006

zalogetrgovskegablagazalogerezervnihdelov

VIR (priloga 6) Kot je razvidno iz slike 10 je delež zalog rezervnih delov dosti manjši od trgovskega blaga kajti podjetje Unicommerce doo v svojem asortimentu prodajne ponudbe ima široko paleto proizvodov ki jih uvaža širom sveta in konkurira na slovenskem trgu predvsem s kvaliteto ki jo dokazuje z garancijo proizvodov od 5 do 10 let Izvajanje garancije za takšno obdobje izhaja iz dejstva da so proizvodi v celoti proizvedeni s strani enega samega proizvajalca in to je Stihl Drugi razlog pa izhaja iz dobro razvite logistične mreže ki podjetju omogoča enostavno in v hitrem času dostavo rezervnih delov Iz slike 10 in tabele 2 lahko vidimo da podjetje posveča največ pozornosti zalogam trgovskega blaga vendar pri vodenju in upravljanju zalog ki vplivajo na poslovanje podjetja ne sme pozabiti tudi na spremljanje zaloge rezervnih delov saj predstavljajo komponento ki vpliva na kvaliteto servisa odjemalcev

39

TABELA 3 CELOTNE ZALOGE NA DAN 31 12 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Zaloge in prihodki Leto 2005 (euro) Leto 2006 (euro)

Prihodki od prodaje 3184702 3355438

Zaloge (trgovskega blaga + rezervnih delov) 88399700 98350900

VIR (PRILOGA 67) Celotne zaloge v podjetju Unicommerce doo so se iz leta 2005 na leto 2006 povečale za 173736 evrov kar pomeni da je podjetje v letu 2006 imelo za 545 več vezanega kapitala v zalogah kot leta 2005 To pa lahko opravičimo z večjo prodajo v letu 2006 kajti prihodki od prodaje so za 221310 euro večji kar znaša 706 več kot leta 2005 kljub nespremenjenim prodajnim cenam izdelkov

40

53 Vodenje in spremljanje zalog V podjetju Unicommerc doo imajo vodenje in upravljanje zalog v skladišču računalniško podprto z internim programom ki prikazuje signalne minimalne varnostne in maksimalne zaloge (imenujejo ga AS 400 po centralnem računalniku)

531 Vodenje zalog

Podjetje ima svojo interni sistem označevanja proizvodov ki s pomočjo računalniškega programa omogoča analiziranje proizvodov ki se nahajajo v skladišču V podjetju ima vsak proizvod poleg serijske številke svojo številko artikla oz prodajno številko ki je sestavljena iz 11 številk ki so razdeljene v tri sklope in imajo svoj pomen A PRVI SKLOP ŠTEVILK Tako prvi sklop številk ki je sestavljen iz štirih številk pove za kakšen tip stroja gre Od prvega sklopa številk nam prvi dve številki povesta tip motorja drugi dve pa za kateri točno določeni stroj gre Na primer

11 ndash motorna žaga 12 ndash električne žaga 41 ndash motorna kosa 42 - ostale naprave (škropilnica pihalniki itd) 91

manjši rezervni deli ki so univerzalni 92 Itd

SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA)

To je prvi sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo)

To je obrazložitev za prvi dve številki prvega sklopa

41

1130 ndash motorna žaga MS 170 11 ndash nam pove da gre za 1137 ndash motorna žaga MS 192 motorno žago 30 pa točno 1128 ndash motorna žaga MS 460 kateri tip motorne žage

B DRUGI SKLOP ŠTEVILK Druga skupina številk je sestavljen iz treh števil ki nam pove za kateri sklop motorja gre Ali je ta proizvod nameščen pri cilindru verigi črpalki itd SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460)

To je drugi sklop števil To je tretji sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo) Na primer

1128 ndash 200 ndash na pove da gre za končen proizvod 1121 ndash 140 ndash na pove da gre za motorno žago model

MS 260 del ki se nahaja na filtru C TRETJI SKLOP ŠTEVILK Tretji sklop številk pa se za vsak proizvod razlikuje in nam omogoča definicijo za kateri točno proizvod gre pri vodenju in analiziranju zalog v podjetju Na primer

1121 ndash 140 ndash 1916 nam pove da gre za pokrov filtra 1128 ndash 200 ndash 0128 nam pove da gre za točno

določen proizvod To je motorna žaga MS 460 (končni izdelek) ki je prikazan na sliki

To je obrazložitev za drugi sklop

številk

To je obrazložitev za tretji sklop števil

To je obrazložitev za drugi dve številki

prvega sklopa

42

532 ABC analiza

Za upravljanje in vodenje zalog v podjetju uporabljajo tudi ABC analizo ki je računalniško podprta in kategorizira proizvode v tri skupine (A B in C) Namen razvrščanja blaga po tej analizi je v opravljanju selekcije in tako loči pomembno od nepomembnega V skupini A je majhno število artiklov vendar predstavljajo veliko vrednost za podjetje Nasprotno je v skupini C kjer je veliko število artiklov in ne predstavljajo posebne vrednosti za podjetje V prilogi 1 je prikazana prodajna vrednost izdaj vseh proizvodov podjetja Unicommerce doo iz skladišča za obdobje od 01 01 2007 do 31 10 2007 Izbrani kriterij je prodajna vrednost izdaj Analiza kaže da so izdelki Stihl ki so kategoriziranih v 37 kategorij v letu 2007 skupaj ustvarili prodajno vrednost izdaj 545727219 euro SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI Odstotek () izdane prodajne vrednosti 8 100 22 60 70 30 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Odstotek () izdelkov po prodajnih skupinah VIR (interni podatki podjetja Unicommerce doo)

43

TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

SKUPINA ŠTEVILO

IZDELKOV IZDANA PRODAJNA

VREDNOST DELEŽ A 5 375667032 0688379 70 B 8 125431039 0229842 22 C 24 44629148 0081779 8 SKUPAJ 37 545727219 1 100 VIR (Priloga 1) Iz slike 13 in tabele 4 je razvidno da je samo 10 vseh izdelkov podjetja Unicommerce doo v letu 2007 ustvarilo 70 izdane prodajne vrednosti od celote kar je 5 izdelkov (motorne žage motorne kose motorji za žage verige v roli in rezervni deli Stihl) V skupino B pa se je po metodi ABC analize uvrstilo 8 proizvodov katerih prodajna vrednost izdaj v letu 2007 je bila 125431048 euro in predstavlja 22 celote Po metodi ABC pa se je v skupino C uvrstilo 24 proizvodov ki je ustvarilo le 8 izdane prodajne vrednosti izdaj v letu 2007 Ko podjetje Unicommerce doo uvede v asortiment prodaje nov artikel oziroma izdelek ga rangira v razred A in šele po letu dni se glede na ustvarjeno prodajno vrednost izdaj lahko spremeni njegovo rangiranje v skupino v B ali C Paretovo teorijo lahko potrdimo z opravljeno analizo ABC ki opredeljuje da je v skupini A najmanjše število izdelkov ki pa predstavljajo velik delež v prodaji in so tako za podjetje nujno obhodni in močno vplivajo na njihovo poslovanje Zato podjetja morajo in tako tudi podjetje Unicommerce doo posvečati največ pozornosti takšnim izdelkom ter natančno določiti voditi in analizirati normative kot so signalna minimalna in maksimalna zaloga Kljub temu pa pri poslovanju ne smemo zanemarjati izdelke ki so klasificirani v skupinah B in C

44

54 Zaloge kot element medprodajnih aktivnosti Stroške ki jih povzročajo zaloge v podjetju Unicommerce doo (stroški skladišča stroški naročanja in stroški nezadostnega povpraševanja) ne prikazujejo in analizirajo posamično temveč jih predpisujejo med ostale oziroma druge stroške zato ne moremo prikazati optimalno velikost naročila kot smo jo podali v teoretičnem delu ki je značilna za proizvodna podjetja Vendar lahko optimalno velikost naročila varnostno in signalno zalogo izračunamo na podlagi razmerij med znanimi normativi zalog

541 Optimalna velikost naročila

V podjetju Unicommerce doo imamo znane podatke o predvideni prodaji in nabavi blaga za šest mesecev ki jih izračunavamo na podlagi povprečja prodaje in nabave zadnjih štirih let istega obdobja Povprečen dobaven čas za trgovsko blago (motorna žaga MS 290) je potreben mesec dni kar je znano iz sklenjenih pogodb Optimalna količina naročenega proizvoda se lahko izračuna Kn = Zm ndash Zv Zm= Zv + Kn Kn - optimalna naročilna količina Zv - varnostna zaloga Zm ndash maksimalna zaloga Zv = (tn q) td tn - zahtevan čas za trajanje zalog v primeru nedobave (v enaki časovni enoti) g - povprečna poraba v časovni enoti td - povprečni dobavni čas (v enaki časovni enoti) Izračun optimalne velikosti naročila in signalne zaloge bomo prikazali na primeru proizvoda MS 290 ki ga uvažamo iz Nemčije TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 Nabava v 6 mesecih 360 NA ZALOGI 154 Prodaja v preteklem mesecu 41 Prodaja v 6 mesecih 254 Količina zadnje nabave 120 Datum zadnje nabave 31 marec 2007

VIR (interni podatki Unicommerce doo)

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

10

Na obseg zalog nedokončane proizvodnje vpliva dolžina proizvodnega procesa (potreben daljši čas proizvodnega ciklusa ustvarja večje zaloge in obratno) stopnja izkoriščenosti zmogljivosti (povečana stopnja izkoriščenosti zmogljivosti povzroča sorazmerno povečanje zalog ki posledično vplivajo na njihovo povečano financiranja in likvidnost podjetja) in višina stroškov proizvodnje (povečanje stročkov ima za posledico povečanje zalog nedokončane proizvodnje)( Kavčič 2000 289)

bull Zaloge gotovih izdelkov Zaloge gotovih izdelkov so nelikvidna oblika sredstev vendar v primerjavi z zalogami material in surovin ter z zalogami nedokončane proizvodnje imajo višjo stopnjo likvidnosti nižjo pa od osnovnih sredstev ki so najbližje denarni obliki premoženja V podjetju večje količine zalog gotovih izdelkov lahko zaradi stroškov vzdrževanja povzročijo negativne učinke na plačilno sposobnost in rentabilnosti kar vpliva na zmanjšanje finančnega izida Istočasno pa se lahko dosega s prodajo gotovih izdelkov pozitiven finančni izid in se tako povečuje premoženje podjetja Na obseg zalog gotovih izdelkov vplivata proizvodnja in prodaja Proizvajamo lahko na zalogo ali po naročilu proizvodnja je lahko serijska množična ali individualna Pri individualni proizvodnji po naročilu zalog tako rekoč ni ker naročnik blago takoj prevzame ko je izdelano Pri množični ali serijski proizvodnji kupec ni znan in zato blago počaka da se kupec pojavi kar povzroča zaloge Pri tem je pomembno kako poteka prodaja oziroma kakšne so možnosti za prodajo Ugodne možnosti za prodajo ki se kažejo v tem da je veliko povpraševanje po blagu da so cene visoke in da imamo krog rednih odjemalcev ter v drugih dejavnikih so vzrok da so zaloge gotovih izdelkov minimalne K temu prispeva kakovost blaga Dobro blago se prodaja hitreje kot slabo in ga je manj na zalogi (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 214) Pri zalogah gotovih izdelkov je zelo pomembno ugotoviti kolikšno količino teh izdelkov imeti na zalogi kateri izdelki so to in kakšna je relacija med njimi saj podjetja če ne bi imela gotovih izdelkov ne bi imela kaj prodajati in bi bil njihov obstoj nerazumljiv

bull Zaloge trgovskega blaga Predstavlja gibljiva sredstva ki jih nabavimo za nadaljnjo prodajo Zaloga trgovskega blaga je po vsebini sicer blizu zalogi materiala vendar blago nabavimo zato da ga bomo prodali material pa za to da ga bomo preoblikovali Zaloga trgovskega blaga zajema trgovsko blago v skladišču in v poslovnih enotah trgovsko blago na poti do kupca dokler ga le-ta prevzame in trgovsko blago na poti do dobavitelja če ga je kupec pri njem že prevzel (Mayr 2003 57)

11

222 Zaloge glede na povpraševanje 1

Pri planiranju zalog moramo ločiti zaloge povezane z neodvisnim povpraševanjem in zaloge z odvisnim povpraševanjem S pokrivanjem neodvisnega povpraševanja pokrivamo povpraševanje izven podjetja s pokrivanjem odvisnega povpraševanja pa pokrivamo potrebe znotraj podjetja Neodvisno povpraševanje Neodvisno povpraševanje je povpraševanje po dokončnih proizvodih s strani subjektov izven podjetja je torej pod vplivom dejavnikov trga in zunaj kontrole proizvodnje Ker to povpraševanje določajo subjekti izven podjetja tega povpraševanja ni mogoče točno določiti temveč ga moramo predvidevati Med zaloge povezane z neodvisnim povpraševanjem spadajo zaloge dokončne proizvodnje in rezervni deli pa tudi komponente ki se predajo na trgu Pri podjetjih ki proizvajajo na zalogo so zaloge povezane z neodvisnim povpraševanjem zato namenjene predvsem zaščiti pred negotovostjo Ker podjetja ne morejo točno predvidevati kdaj bo prišlo do prodaje proizvodov morajo imeti stalno zalogo dokončanih proizvodov Poleg tega imajo podjetja pogosto tudi tako imenovano varnostno zalogo ki služi v primeru če bi bilo dejansko povpraševanje večje od predvidenega Odvisno povpraševanje Odvisno povpraševanje je povpraševanje po materialih sestavnih delih sklopih in podobno Odvisno povpraševanje je direktno povezano s povpraševanjem po dokončnih proizvodih to je z neodvisnim povpraševanjem Povpraševanje po posameznih materialih zato lahko izračunamo na podlagi povpraševanja po dokončnih proizvodih Pri tem povpraševanju torej ni negotovosti ko je enkrat določeno kakšna naj bi bila proizvodnja za pokrivanje neodvisnega povpraševanja SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA Neodvisno povpraševanje Odvisno povpraševanje

Vir (Rusjan 1999 136)

1 Povzeto po Rusjan (1999 135-137)

12

Neodvisno povpraševanje imata zaradi svoje narave zelo različni krivulji gibanja Gibanje neodvisnega povpraševanja določajo trendi sezonska nihanja ciklična gibanja in slučajnostni vplivi ki so rezultat delovanja trga Gibanje odvisnega povpraševanja pa je nezvezno stolpičasto Povpraševanje po določenem materialu obstaja občasno in sicer takrat ko se material uporablja za proizvodnjo sestavnega dela ali dokončanega proizvoda ko pa proizvodnja določenega proizvoda ne poteka tudi povpraševanje po tem materialu ni Načelo ugotavljanja potreb po surovinah sestavnih delih materialu itd se uporablja pri odvisnem povpraševanju zaradi proizvodnje dokončnih izdelkov in ne zaradi tega ker so zaloge zmanjšale pod določeno točko Medtem ko se pri neodvisnem povpraševanju uporablja načelo nadomeščanja ki se izvaja z izdajanjem naročila za dopolnitev stare zaloge (Rusjan 1999 137)

223 Zaloge glede na normative in računske količine

Zaloge lahko delimo glede na normative in računske količine ki jih v praksi in teoriji uporabljamo za kontrolo zalog Ti normativi in računske količine nam služijo kot pomoč za sprejemanje odločitev kdaj in koliko naročiti Zaloge ki jih smatramo kot normative so

varnostna zaloga signalna zaloga in maksimalna zaloga

Kaltnekar (1985 254) navaja kot posebne računske količine ki služijo tudi kontroli zalog in včasih določanju normativov To so sledeče

povprečna zaloga aktivna zaloga povprečna aktivna zaloga in optimalno naročilna zaloga

Varnostna zaloga se v podjetju oblikuje zaradi negotovosti ki se lahko pojavi na strani povpraševanja dobave in proizvodnje Njena velikost je odvisna od ocene potrebnega časa za nujno dobavo potrebnih količin V normalnih okoliščinah se varnostna zaloga ne uporablja zato ni smotrno da je velika kajti povzroča večanje stroškov vzdrževanja Predstavlja torej neko rezervo ki jo smemo potrošiti le pod posebnimi pogoji Signalna zaloga (nepravilno jo v praksi imenujejo tudi minimalna zaloga) je tista višina zaloge pri kateri je potrebo sprožiti postopek za nabavo Treba jo je določiti tako da bo nova količina materiala prispela prav takrat ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Torej mora biti enaka porabi v dobavnem času oziroma za toliko višja od varnostne zaloge (Kaltnekar 1983 259) Maksimalna zaloga je največja zaloga do katere je še gospodarno uskladiščevati material Te omejitve ne smejo prekoračiti ker bi to povečalo skladiščne stroške otežilo delo in zmanjšalo preglednost v skladiščih Prekoračitev maksimalne zaloge v izjemnih razmerah (npr pričakovano zvišanje cen posebni popusti in podobno) je možna po posebnem postopku (Potočnik 2002 248-249)

13

Aktivna zaloga je tisti del zaloge ki se stalno spreminja torej dinamičen del zalog v nasprotju z varnostnimi zalogami ki so v bistvu statične Povprečna aktivna zaloga je torej enaka polovici razlike med maksimalno in varnostno zalogo ali ndash kar je isto ndash polovici naročilne količine (Kaltnekar 1993 279) Povprečno zalogo izrazimo kot ponderirano povprečje med različnimi višinami zalog v določenem obdobju Najpogosteje jo lahko izračunamo kot aritmetično sredino med najnižjo in najvišjo zalogo torej med varnostno in maksimalno zalogo Uporabljamo jo predvsem pri ugotavljanju koeficienta obračanja in kontroli skladiščnih stroškov Optimalna naročilna zaloga je tista višina naročene zaloge ko ima podjetje minimalne skupne stroške naročanja in skladiščenja

224 Nekurantne zaloge

Poseben problem skoraj vsakega podjetja je nekurantna zaloga To je zaloga materiala ki ga ne potrebujemo in ga v prihodnosti tudi ne bomo potrebovali Ta zaloga le redko nastane zaradi objektivnih razlogov največkrat je posledica nepravilnih odločitev v nabavnem oddelku Ko ugotovimo da je zaloga nekega materiala nekurantna se pojavi vprašanje kaj z njo storiti Material ima še vedno določeno vrednost zato ga je škoda enostavno uničiti Vse kar zanj morebiti iztržimo predstavlja izreden prihodek Zato moramo ves nekurantni material prodati seveda po najvišji možni ceni ki ga zanj lahko iztržimo Če ga ne moremo prodati je še vedno bolje da ravnamo z njim kot z odpadnimi surovinami za recikliranje Na ta način bomo zapustili skladiščni prostor s tem materialom pa ne bomo imeli več stroškov nadaljnjega skladiščenja Zato je smiselno da pri vsaki inventuri izvedemo poseben pregled vseh vrst materiala za katere v preteklem obračunskem obdobju ni bilo spremembe stanja Za ta material moramo ugotoviti ali ga bomo mogoče še uporabili ali pa dejansko predstavlja nekurantno zalogo (Potočnik 2002 250)

14

23 Vzroki za nastanek zalog Zaloge ki so nujno potrebne nastanejo v vsakem podjetju vendar je njihova vloga v različnih dejavnostih in različnih okoliščinah različna Povzročajo na eni strani neprekinjen tok operacij na drugi strani pa stroške To sta glavna vzroka zakaj pride do konfliktnosti ciljev med različnimi službami v podjetju Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Vzroke za nastanek zalog v organizaciji je možno razdeliti glede na posledice ki jih povzročajo Zaradi ugodnih ekonomski učinkov

bull Zmanjševanje fiksnih stroškov na dobavno enoto To so stroški ki se zmanjšajo na enoto če se število enot poveča npr stroški transporta in administracije

bull Neodvisnost delovanja posameznih strojev ki delujejo v medsebojnem zaporedju in predmet dela poteka od ene delavne postaje do druge na vsaki pa se preoblikovalni proces nadaljuje in če na določeni postaji ni zalog mora naslednji stroj čakati da predhodni zaključi svojo operacijo V primeru da se pokvari stroj na začetku linije se ustavi cela linija Če pa pri vsaki postaji obstoji zaloga nedokončanih proizvodov ki so že prešle predhodne faze procesa operacij pa je postaja neodvisna kar pomeni da lahko nadaljuje z delom dokler traja zaloga nedokončane proizvodnje

bull Stalno enaka raven proizvodnje Povpraševanje po posameznih proizvodih je sezonsko ali pa niha v daljših časovnih intervalih Če bi prilagajali obseg proizvodnje glede na nihanje povpraševanja bi to povzročilo stroške in težave pri usposabljanju in pridobivanju delavcev ter tehnologije Zaradi tega podjetja organizirajo dokaj stalno raven proizvodnje ki pokrije vso povpraševanje v daljšem časovnem obdobju V krajših časovnih obdobjih delajo na zalogo kadar je povpraševanje manjše in prodajajo iz zalog kadar je povpraševanje večje od trenutne proizvodnje Zaloge tako amortizirajo fluktuacijo v povpraševanju če je vzdrževanje zalog cenejše kot prilagajanje proizvodnje

bull Izkoristek ugodnih menjalnih razmerij med valutami različnih dežel Zaradi devalvacije posamezne valute je ugodneje nabaviti večje količine materialov za nadaljnjo proizvodnjo

15

Zaradi hitrih reakcij na zahteve uporabnikov

bull Nepričakovano povečanje povpraševanja To navadno velja za končne proizvode Organizacije jih imajo na zalogi da bi lahko hitreje ustregle uporabnikom kot bi storili konkurenti Na zalogi jih imajo včasih celo po regionalnih skladiščih kar tudi zmanjša reakcijski čas

bull Količinski popust Če uporabnik kupi veliko količino hkrati navadno dobi poseben popust vendar mora imeti proizvajalec na zalogi dovolj velike količine proizvodov

Zaradi zmanjšanja tveganja

bull Negotovost v dobavnem sistemu Dobave potrebnih materialov niso dostavljene v dogovorjenem času zaradi oddaljenosti virov stavke delavcev nesreče itd zato zaloge pripomorejo prebroditi takšne težave

bull Nepričakovane okvare v proizvodnji se kažejo v okvari posameznih strojev Zato da lahko nadaljuje drugi stroj z delom so potrebne zaloge nedokončane proizvodnje in surovin

bull Razstavljanje proizvodov Proizvajalci morajo imeti proizvode pogosto razstavljene da si jih lahko kupci ogledajo in jih preizkušajo Takšni proizvodi niso več pogosto primerni za prodajo ali pa jih prodajo po nižji ceni

Zaradi špekulativnih namenov

bull Gre za zaščito pred predvidenimi neugodnimi dogodki ali za izkoriščanje predvidenih domnevnih ugodnih dogodkov Na primer podjetje predvideva da bo v državi prišlo do nove obdavčitve zvišanja ravni cen vojne itd

Organizacija ne more poslovati brez zalog katere so iz finančnega vidika drage zato je njihov cilj jih minimizirati oziroma izločiti nepotrebne zaloge ki vežejo samo sredstva in ne prispevajo k uspešnosti poslovanja organizacije 2 Glavni namen zalog je da opravljajo funkcijo blažilca med ponudbo in povpraševanjem To je varnostna blazina za zagotovitev neprekinjenega toka operacij Zaloge so lahko surovine polizdelki končni izdelki ali rezervni deli Količina zalog ima zelo velik učinek na delovanje podjetja (Waters 2003 13)

2 Povzeto po Kavčič (2000 287-288)

16

24 Spremljanje zalog

241 Analiza zalog

Sredstva delimo glede na čas udeležbe v poslovnem procesu na stalna in gibljiva sredstva Gibljiva sredstva pa se delijo na obratna sredstva in kratkoročne finančne naložbe Zaloge ki so element preučevanja diplomskega dela pa uvrščamo med gibljiva sredstva (obratna sredstva) poleg terjatev denarja in aktivne časovne razmejitve Tako v teoriji kot v praksi uporabljamo določene kazalnike ki nam dajejo podatke o strukturi stanja oziroma deleža gibljivih sredstev in tako tudi zalog ki se nahajajo ali jih potrebujemo v podjetju da proces poslovanja poteka kar se da optimalno in pri tem ne povzroča prekinitve prodajnega ali proizvodnega procesa Kazalniki za izračune deležev obratnih sredstev in zalog

Delež gibljivih sredstev v celotnih sredstvih gibljiva sredstva 100 kazalnik = (1) celotna sredstva

Delež obratnih sredstev v gibljivih sredstvih

obratna sredstva 100 kazalnik = (2) gibljiva sredstva

Naložba v zaloge trgovskega blaga

nabavna vrednost trgovskega blaga kazalnik = (3) koeficient obračanja Rezultat pove za koliko mesecev zadošča zaloga Ta rezultat primerjamo s potrebnim časom za nabavo novih zalog (Koletnik 1997 220)

17

Rebernik in Repovž (2000 115) navajata dva kazalnika za gospodarjenje zalog

Delež zalog v sredstvih zaloge (stanje) 100

kazalnik = (4) gibljiva sredstva

Delež zalog v prodaji Zaloge (povprečje) 100 kazalnik = (5) Letna prodaja Mayr (2003 59-61) navaja sledeče kazalnike kot pomembne za analiziranje in spremljanje zalog v podjetju

Potrebna zaloga Stanje zaloge dane vrste kazalnik = (6) Povprečna mesečna poraba materiala dane zaloge

Koeficient obračanja zalog letna poraba zalog kazalnik = (7)

Povprečna zaloga

Vezava v dnevih trajanje obdobja (365) kazalnik = (8) koeficient obračanja

18

242 ABC analiza

V podjetjih se pojavi v njihovem poslovnem procesu veliko raznolikih vrst materialnih postavk - zalog ki pa niso stroškovno oziroma vrednostno enako pomembne Zato lahko materialne postavke klasificiramo v tri skupine (A B in C) in tako ločimo bistveno od nebistvenega Pri gospodarjenju z zalogami se srečujemo z izredno velikim številom dogodkov sprejemamo številne odločitve ki sprožijo mnogo različnih akcij predvsem pa imamo opravka z izredno velikim številom različnih vrst materiala in proizvodov Vse to pa zahteva velik obseg dela povzroča pa tudi nepreglednost nad celotnim dogajanjem Precizno spremljanje vsega poslovanja in analiziranja vseh teh dogodkov bi povzročilo tudi visoke stroške prav gotovo nesorazmerno z učinki ki jih od teh analiz lahko pričakujemo ABC analiza temelji na Paretovem načelu in pravi da je v celotnem ravnanju zalog le nekaj artiklov kritičnih veliko pa s stališča vrednosti ter planiranja zalog in proizvodnje nepomembnih (Kaltnekar 1993 125) SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG Procent vrednosti postavk v zalogi C 5-10 100 B 20-25 80 60 70-80 A 40 20 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 A B C 5-10 20-30 60-70

postavk v zalog Vir Ljubič (2000 355)

19

Završnik (2000 70) pravi da ABC analiza opredeljuje kolikšno število postavk v zalogah predstavlja večino vrednosti zalog Postavke z najvišjo vrednostjo klasificiramo v razred A ostale pa porazdelimo v razred B in C TABELA 1 POSTAVKE ZALOG

razred Količina postavk Skupna vrednost A 10 75 B 15 15 C 75 10

Vir (Završnik 2000 72) Pri tej metodi razdelimo materiale v tri skupine (Kaltnekar 1993 128)

Skupina A ndash majhno število različnih vrst materialov ki so bistvenega pomena Skupina B ndash srednjo število različnih materialov ki so srednjega pomena Skupina C ndash veliko število različnih materialov ki so majhnega pomena

Prisotnost artiklov določenemu razredu je lahko ključ za določanje metod naročanja za posamezne artikle (Heizer 1990 565) Z analizo zalog ABC po artiklih so vsi materiali komponente in izdelki razporejeni v tri razrede A B in C Kriterij za razporeditev je za vse enak in temelji na eni od vrednosti

stroškovne vrednosti izdaj ali prodajne vrednosti izdaj ter vrednosti pokritij izdaj ali povprečno letno izdane količine

Pri določanju optimalnih zalog je treba zbrati in obdelati veliko število podatkov Dostikrat bi bili stroški za zbiranje in preučevanje vseh podatkov preveliki zato je smotrno da se posvetimo predvsem postavkam iz razreda A in (B) za katere pa uporabimo natančnejše metode za izračun in nadzor količin Za te postavke moramo redno preverjati nabavne količine in varnostne zaloge (Završnik 2000 71) ABC analiza zalog temelji na Paretovem načelu in pravi da je v celotnem ravnanju zalog le nekaj artiklov kritičnih veliko pa s stališča vrednosti ter planiranja zalog in prodaje nepomembnih

20

3 FINANČNI VIDIK UPRAVLJANJA ZALOG 31 Stroški zalog Kot vsa gibljiva sredstva tudi zaloge povzročajo določene stroške ki jih je možno obravnavati iz dveh vidikov

bull stroški naraščanja ali padanja glede na obseg zalog bull stroške ki jih je možno razdeliti v tri skupine (stroški vzdrževanja

stroški naročanja in stroški ker materiala ni na zalogi)

311 Stroški ki naraščajo ali padajo glede na obseg zalog

Stroški ki naraščajo z obsegom zalog 1 Stroški investiranega kapitala Podjetje mora zaloge financirati Financiranje zalog

povzroča bodisi stroške obresti v primeru ko so zaloge financirane s tujimi viri bodisi oportunitetne stroške v primeru financiranja zalog z lastnimi sredstvi

2 Stroški skladiščenja Sem spadajo stroški povezani s prostorom ki ga zavzamejo zaloge kot so amortizacija skladiščne zgradbe stroški vzdrževanja skladišča stroški ogrevanja hlajenja prezračevanja razsvetljave čiščenja

3 Davek na premoženje in stroške zavarovanja premoženja Zaloge predstavljajo del

premoženja podjetja tako da podjetja v primeru obdavčitve premoženja plačujejo tudi davek na vrednost zalog Plačilo zavarovalne premije je poleg rizičnosti odvisno tudi od vrednosti zavarovanega premoženja (Rusjan 1999 137)

Stroški ki padajo s povečanjem obsega zalog

1 Stroški naročanja Vsako naročilo materialov pri zunanjih dobaviteljih je povezano z določenimi stroški To so predvsem materialni stroški in stroški osebnih dohodkov povezani z zbiranjem in ocenjevanjem ponudb s posredovanjem naročil sprejemanjem pošiljk Pri nabavi nastajajo transportni stroški pri katerih tudi prihaja do ekonomij obsega

2 Stroški priprave opreme Vsakokrat ko začnemo na določeni opremi s proizvodnjo

nekega drugega proizvoda iz proizvodnega asortimana podjetja nastanejo določeni stroški priprave opreme Med te stroške tako štejemo pripravo proizvodne dokumentacije za določeno proizvodno serijo Sem uvrščamo tudi stroške zamenjave orodij vsaj v času menjave orodij stroj stoji poleg tega pa so z menjavo orodij povezani tudi stroški delavcev ki izvajajo menjavo Pri pripravi opreme je pogosto potrebna poskusna proizvodnja ki povzroča stroške slabih proizvodov dokler ni oprema dokončno pripravljena

3 Stroški enote v zalogi Večje količine naročila omogočajo doseganje količinskih

popustov kar ima za posledico nižje stroške na enoto naročenega materiala Večje količine naročila imajo kot že naročeno za posledico večje zaloge

21

4 Stroški zaradi izčrpanja zalog Med te stroške uvrščamo predvsem dve skupini stroškov

bull Stroški povezani s prekinitvami proizvodnje ker v določenem času ni na voljo

potrebnih vhodnih materialov ali zalog nedokončane proizvodnje Prekinitev proizvodnje bo manj ob višjih ravneh zalog vhodnih materialov in zalog nedokončane proizvodnje

bull Stroški povezani s slabšanjem imidža pri kupcih ali z izgubljenimi prodajami Podjetja imajo zaloge dokončnih proizvodov za pokrivanje povpraševanja kupcev V primeru ko podjetje nima dokončanih proizvodov na zalogi do takrat ko jih kupec želi kupiti se lahko kupec odloči za nabavo blaga pri drugem proizvajalcu oziroma prodajalcu Poleg tega lahko podjetje zaradi tega tudi trajno izgubi kupce vendar je te stroške zelo težko oceniti Tudi če kupec pristane na odlog in torej blago kupi kasneje nastane določen oportunitetni strošek zaradi kasnejšega preliva denarnih sredstev (Rusjan 1999 138-139)

312 Stroški vzdrževanja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja

Stroški vzdrževanja So vsi stroški ki nastanejo pri hranjenju in vzdrževanju določene količine zalog za določeno časovno obdobje Ponavadi so proporcionalni s količino blaga v zalogi K njim spadajo stroški skladiščenja stroški vezanega kapitala v zalogah stroški oskrbovanja zalog in stroški tveganja

a Stroški skladiščenja predstavljajo pomemben delež celotnih stroškov zalog Eden od ciljev skladiščne službe je zniževanje stroškov skladiščenja Med njih štejemo stroške skladiščnega prostora (stroški ki se nanašajo na prostor vzdrževanje prostora ogrevanje hlajenje prezračevanje čiščenje in razsvetljavo) plače zaposlenih v skladiščih in stroške povezane s skladiščno opremo (Brigham 2002 717)

b Stroški vezanega kapitala v zalogah so velik del skupnih stroškov zalog Če je cena

kapitala visoka lahko ti stroški znašajo do 80 skupnih stroškov vzdrževanja zalog

Kavčič (2000 290) v to skupino šteje tudi oportunitetni strošek torej izgubo zaradi investiranja v zaloge ne pa v kakšno finančno bolj donosno aktivnost Opotunitetni stroški so navadno visoki 10 - 25 vrednosti zalog

c Stroški oskrbovanja zalog štejemo stroške zavarovanja in plačilnih davkov za zaloge

ki so v sorazmerju z velikostjo zaloge

d Stroški tveganja obsegajo stroške ki nastanejo zaradi značilnih lastnosti blaga (npr izguba teže pokvarljivost blaga hellip) poškodb blaga izgub zaradi sprememb v designu ali zaradi padca povpraševanja (Rushton 2000 181)

22

Stroški naročanja Vključujejo vse stroške ki nastanejo ob naročilu blaga Sem spadajo stroški obrazcev stroški fotokopij telefonskih pogovorov in stroški dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Ti stroški so odvisni od številnih nabav v načrtovanem obdobju in stroškov ki nastanejo pri nabavi So neodvisni od nabavljene količine (Bastič 1999 10) Stroški naročanja ki so fiksni ne glede na obseg naročila Večje število artiklov posameznemu naročilu prinaša nižje stroške naročanja na posamezni artikel saj se fiksni stroški sorazmerno razdelijo na posamezen artikel Velikost teh stroškov je odvisna od števila naročil v posameznem časovnem obdobju (Brigham 2002 717) Ker pa podjetja naročajo potrebne materiale znotraj in zunaj organizacije je potrebno razlikovat stroške naročanja

a Naročanje zunaj organizacije Gre za kupovanje materialov ali delov pri proizvajalcih dobaviteljih zunaj organizacije zunaj organizacije Stroški naročila v tem primeru vsebujejo plače osebja v nabavi plače osebja v računovodstvu komunikacijske stroške stroške urgence če naročeno ne prispe pravočasno stroške prevzema dobave

b Naročanje znotraj organizacije Potrebne materiale lahko proizvedejo znotraj organizacije same Delavna enota A naroči nek sestavni del pri delavni enoti B Ker sta obe enoti stroškovna centra enota B seveda zaračuna naročilo enoti A Stroški naročila v takem primeru vsebujejo stroške priprave proizvodnega naloga stroške priprave potrebnega materiala orodij stroške dela in stroške izdelave naročenih delov (Kavčič 2000 290-291)

Stroški nezadovoljenega povpraševanja So posledica premajhnih zalog s katerimi bi lahko zadovoljili vso povpraševanje Zajemajo stroške ki nastanejo ko prejeta naročila ni možno izvršiti iz zalog v običajnem roku in se kažejo kot izgubljen profit zaradi izgubljene prodaje ali kot stroški naročila ki je zaradi nezmožnosti običajne dobave povzročilo dodatne stroške manipulacije obdelave in transporta (Križman 2006 98) Zaloge povzročajo stroške ker predstavljajo vezana finančna sredstva podjetja Z vidika proizvodnje so zaželene visoke količine zalog zaradi nemožnosti prekinitve proizvodnega procesa in zadovoljitve nenadnega povpraševanja s strani kupcev Zato je management zainteresiran za optimizacijo zalog torej kar najmanjše zaloge ki omogočajo normalno poslovanje Stroški zalog so za večje število proizvodnih in prodajnih podjetji eden izmed glavnih logističnih stroškov in so pomemben element v celotnih stroških podjetja (Rushton 2000 186)

23

Dejavniki gospodarjenja z zalogo

1 Stroški naročanja

Višina stroškov naročanja je običajno neodvisna od velikosti naročila npr stroški naročila so enaki če naročimo 1 tono ali 100 ton materiala Glavni stroški naročanja so

stroški priprave in izbira dobavitelja stroški povezani s samim naročilom stroški prevzema kontrole reklamacije in plačila računa

Stroški naročanja se razlikujejo glede na

zapletenosti naročila strokovnosti nabavnega osebja ročne ali računalniške priprave naročila novega ali ponavljajočega naročila

Podjetja pogosto izračunavajo povprečne stroške naročila tako da vse stroške naročanja delijo s številom naročil v določenem obdobju (npr v enem letu) kar je lahko varljiv podatek pri velikih razlikah v vrednosti posameznega naročila 2 Stroški vzdrževanja zaloge Stroške vzdrževanja delimo na

stroške ki so sorazmerni z vrednostjo zalog - financiranje zalog (obresti od kapitala vezanega v zalogo) - zavarovalne premije - zgube zaradi zastaranja kala ali kraje

stroške ki nastajajo s skladiščenjem poslovanja

- materialni strošek - amortiziranje zgradb in naprav - najemnine skladiščnega prostora - bruto plače zaposlenih - administrativni stroški

3 stroški ki nastanejo zaradi materiala ki ni v zalogi Te stroške sestavljajo

- izguba zaradi prekinitve proizvodnje - režijski stroški povezani z zaposlenimi v skladišču - razlika pri raquokritemlaquo nakupu materiala po višji ceni - stroški pridobitve novih kupcev zaradi izgube dosedanjih kupcev

Stroške ki nastanejo zaradi pomanjkanja zaloge materiala ni mogoče vnaprej oceniti in vgraditi v modele gospodarjenja z zalogo (Potočnik 252 2002)

24

32 Financiranje zalog Financiranje temelji (ne glede na različne širše ali ožje opredelitve njegove vsebine) na denarju kot njegovi osrednji kategoriji Nanaša se na priskrbo in uporabo sredstev gospodarjenje z njimi vračanjem sredstev njihovim virom razporejanjem finančnih izidov in v zvezi s tem nastala finančna razmerja (Repovž in Peterlin 1998 57) SLIKA 3 POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA D B D (denar) (blago) (denar) VIR (Repovž in Peterlin 1998 57) Financiranje zalog je proces odločanja o priskrbi sredstev ki zajema aktivnosti ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in pridobitev teh sredstev Ta pridobitev pa je možna iz notranjega in zunanjega vira financiranja SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA VIR FINANCIRANJA

NOTRANJE FINANCIRANJE ZUNANJE FINANCIRANJE

- nerazdeljen čisti dobiček - kapitalski vložki - amortizacija - krediti - drugi notranji viri - subvencije - posebne oblike zunanjega financiranja

(lizing faktoring in forfeing) VIR prirejeno po (Repovž in Peterlin 1998 82) Podjetje lahko zaloge financira z notranjimi in zunanjimi viri Med notranje vire financiranja štejemo nerazdeljeni dobiček amortizacijo in druge notranje vire Med zunanje vire pa spadajo kapitalski vložki krediti subvencije in posebne zunanje oblike financiranja Z vidika lastništva pa razlikujemo financiranje z lastniškim in dolžniškim kapitalom Med lastniški kapital spadajo vsi notranji viri in od zunanjih virov kapitalski vložki in subvencije V okviru dolžniškega kapitala pa spadajo vsi ostali zunanji viri financiranja (Filipič in Mlinarič 1999 133)

25

Podjetja se lahko odločijo ali bodo svoje zaloge financirala z lastnimi sredstvi ali pa si bodo pridobila finančna sredstva Tako lahko delimo financiranje tudi na lastniški in dolžniški vir financiranja Financiranje kot odločanje o priskrbi virov sredstev (kapitala in dolgov) je proces ki obsega aktivnost ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in priskrbo le teh (Repovž in Peterlin 1998 63) Lastniški vir financiranja Lastniške vire zagotavljajo lastniki podjetja Njihova glavna značilnost je da kot obveznost do lastnikov podjetja ne zapadejo pred prenehanjem podjetja Pri lastniškem kapitalu je možna delitev kapitala na trajni (lastniki kapital prispevajo v poslovanje podjetja s trajnim vplačilom) in prisluženi kapital (ki ga sestavljajo nerazdeljen dobiček preteklih in letošnjega leta ter rezerve) Lastniški kapital je prvotno izključno namenjen ustanovitvi podjetja kasneje pa prevzame največje tveganje v zvezi s poslovanjem podjetja Podjetja na začetku delovanja ne morejo zaradi nezaupanja bank pridobiti finančna sredstva zato lastniška sredstva pridobijo pomembno vlogo pri financiranju poslovanja Lastniški kapital pa predstavlja tudi osnovo za zadolžitev podjetja saj naj bi omogočil poravnanje obveznosti do kreditojemalcev tudi v primeru manjše izgube iz poslovanja Dobiček podjetja in njegov prenos v osnovni kapital je zaradi obdavčitve najdražji vir financiranja zato podjetja ohranjajo del lastnega kapitala v obliki čistih rezerv in dobičkov ki niso dodaten izdatek za davek Prednosti lastniškega financiranja se kažejo v večji finančni trdnosti manjših stroških poslovanja večji konkurenčni sposobnosti ter večji neodvisnosti monetarnih ukrepov države (Koletnik 1997 224) Dolžniški vir financiranja Dolžniški viri financiranja pa se med seboj razlikujejo glede na ročnost vir financiranja in ceno Njihova značilnost je da zapadejo v določenem roku in jih tako delimo na kratkoročne (rok je do enega leta) in dolgoročne (rok je več kot eno leto) vire financiranja Financiranje z dolžniškim kapitalom od podjetnika zahteva odplačevanje izposojenih finančnih sredstev vključno s plačilom obrestnih mer Pri kratkoročnem financiranju se denar ponavadi nameni za zagotavljanje obratnega kapitala za financiranje zalog terjatev ali za delovanje podjetja Sredstva se navadno odplačajo iz nastale prodaje in dobička čez leto Dolgoročno posojilo se ponavadi nameni za nakup lastnine kot so strojna oprema zemljišča in stavbe del vrednosti lastnine pa se uporabi kot jamstvo Še zlasti pri nizkih obrestnih merah financiranje s posojilnim kapitalom omogoča podjetniku da ohrani večji del lastništva v podjetju in z lastnim kapitalom ustvari večji dobiček Podjetnik mora paziti da si ne izposodi preveč zaradi česar bi težko odplačeval obresti ali pa jih sploh ne bi mogel kar bi zaustavilo rast in razvoj podjetja ali celo stečaj (Antonič in drugi 2002 303) Zaloge kot element gibljivih sredstev ki je nujno potreben za opravljanje proizvodnega ali prodajnega procesa se v praksi ponavadi financirajo z odobrenimi krediti lastnimi sredstvi in obveznostmi do dobavitelja

26

321 Blagovni kredit ndash financiranje z obveznostmi do dobavitelja

Financiranje z obveznostmi do dobavitelja lahko opredelimo kot zelo uporabno obliko financiranja iz tujih virov ki nastanejo pri nabavi proizvodov inali storitev pri drugem podjetju To pomeni da podjetje ne plača proizvoda inali storitev takoj ob prevzemu vendar šele po določenem roku nabave ali prevzemu računa V bistvu se tako pojavi blagovni kredit s katerim nastopi vmesna oblika premoženja (terjatev) Blagovni kredit se je razvil zaradi razlik v hitrosti obrata sredstev pri različnih podjetjih Prav to dejstvo da je po pravilu neenako trajanje obrat sredstev po posameznih podjetjih in tudi po posameznih panogah ponuja ekonomsko osnovo za nujnost vključevanja blagovnega kredita v prometni proces Časovni razkorak traja od trenutka ko bo kupec blaga storitev razpolagal z denarjem ki ga bo sam prejel po zaključku njegovega cikla proizvodnje in prodaje Ta časovni razkorak se lahko premesti z odloženim kreditom V kolikor tovrstni kredit ne bi reševal tovrstnih časovnih nasprotji bi prodajalec moral čakati tako dolgo da bi od kupca prejel denarna sredstva od svoje prodaje V takšnem primeru bi prišlo do zastojev v reprodukcijskem procesu in to ne samo pri prodajalcu ampak se to prične verižno prenašati na celotni reprodukcijski proces v gospodarstvu Če prodajalec razpolaga z zadostnimi sredstvi lahko svoje blago (storitev) proda na osnovi obljube plačila kupcu v prihodnosti V tem primeru se proda blago kupcu v obliki blagovnega ali odloženega kredita Posebnost blagovnega kredita je v tem da se daje v blagu vrača pa v denarju (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 107) Z vidika stroškov financiranja lahko opredelimo blagovni kredit iz dveh vidikov Prvi je brezplačni blagovni kredit kjer dobavitelj ne zaračuna v ceno stroške uporabe svojega kapitala do roka plačila Drugi pa kjer dobavitelj vkalkulira v ceno stroške uporabe svojega blaga ob dobavi Načini financiranja so del finančne politike podjetja in osnova za doseganje ciljev in strategije Distribucijska podjetja kupujejo izdelke od dobavitelja ki običajno ne zahteva takojšnega plačila Dobavitelj dostavi ali takoj pošlje izdelke in za njih izstavi račun z določenim datumom plačila Kreditni pogoji dobavitelja in pogoji financiranja določajo kdaj bodo podjetja plačala dobavitelju (Schall and Haley 1988 523)

27

322 Revolving kredit

Revolving kredit omogoča občasno koriščenje potrebnih likvidnih sredstev Črpanje kredita podjetja najavijo banki dan pred koriščenjem vračajo pa ga z nakazilom prek plačilnega naloga obresti pa se obračunavajo le na črpani del kredita

Značilnosti

bull Revolving kredit je posebna oblika kredita za financiranje občasnih likvidnostnih težav in predstavlja kombinacijo kratkoročnega kredita in limita na transakcijskem računu

bull Za razliko od limita na transakcijskem računu morajo podjetja banki najaviti črpanje banka pa jim kredit nakaže na račun

bull Sredstva lahko črpajo in vračajo do višine kredita v celotnem obdobju bull Obrestna mera se določi na podlagi vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere za

tovrstne kredite in pribitka glede na boniteto podjetja kakovost zavarovanja ročnost kredita in sodelovanja z banko

VIR (Abanka 2007)

Prednosti

bull ročnost do enega leta bull obrestna mera se oblikuje na podlagi

o vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere o bonitete podjetja oziroma samostojnega podjetnika o ročnosti in zneska kredita o kakovost zavarovanja o sodelovanja z banko

bull stroški odobritve se določijo na osnovi vsakokrat veljavne tarife banke in ročnosti ter zneska kredita

bull znesek odobrenega kredita je odvisen od namena možnosti dodatnega zavarovanja in kreditne sposobnosti prosilca

bull poleg obveznega zavarovanja z menicami lahko izberete med naslednjimi zavarovanji o zavarovanje z zastavo vrednostnih papirjev o zavarovanje z zastavo depozita o zavarovanje z zastavo nepremičnin ali premičnin o zavarovanje s poroštvom druge pravne ali fizične osebe o zavarovanje z bančno garancijo o zavarovanje z odstopom terjatev

bull sredstva lahko črpate in vračate do višine kredita v celotnem obdobju bull obresti se računajo samo na črpani del kredita

VIR (DBS 2007)

28

323 Vir financiranja zalog z dolgovi

Zaloge podjetja financirajo z dolgovi ki pa jih delimo glede na čas vrnitve na kratkoročne in

dolgoročne dolgove kar prikazujemo na Sliki 5 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV - akceptni krediti - investicijski kredit - kontokorentni kredit - hipotekarni kredit - lombardni kredit - eskontni kredit - rembursni kredit - avalni kredit VIR prirejeno po (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122) A DOLGOROČNI DOLGOVI Značilnosti dolgoročnih dolgov za financiranje zalog je da rok vračila zapade v obdobju ki je daljše od enega leta Dolgoročni dolgovi se vštevajo med tako imenovane kvalitetne vire financiranja Zato so pomemben vir financiranja za nakup dolgoročnega premoženja V praksi pa podjetja svoje zaloge le redko financirajo z dolgoročnimi dolgovi ki so primernejši za financiranje stalnih sredstev Investicijski kredit Investicijski kredit je namenjen za kreditiranje stalnih sredstev in trajnega dela gibljivih sredstev (zalog) Zaradi dolgoročnosti in večjega tveganja ki je s tem povezano so banke pri določanju višine investicijskega kredita precej previdne Pri tem banke upoštevajo dosedanjo in pričakovano stopnjo dobička kreditojemalca Za odobritev investicijskega kredita je pomemben pričakovani čisti denarni tok od prihodnje investicije ki se mora v višini in dinamiki ujemati z anuitetami Zaradi varnosti bank postavljajo tudi pogoj da kreditojemalec vodi svoje finančne transakcije z računom ki ga ima pri banki ndash kreditodajalki (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 127) Hipotekarni kredit Pri hipotekarnem kreditu ni pomembna kreditna sposobnost dolžnika ker je kredit zavarovan s hipoteko Odobritev hipotekarnega kredita se nikoli ne odobri v 100 vrednosti založene nepremičnine ampak vedno manj Hipotekarni kredit spada med najstarejše kredite

KREDITI

KRATKOROČNI DOLGOROČNI

29

B KRATKOROČNI DOLGOVI Značilnosti kratkoročnih bančnih dolgov so3 Dospelost

- Rok vračila zapade v obdobju krajšem od enega leta Sezonski kredit

- Potreba po finančnih sredstvih je včasih sezonskega značaja kar pomeni da je potrebno proizvodnjo financirat v času proizvodnje Po končani sezoni se prodajni učinki prodajo in se obveznosti do kreditodajalca poravnajo

Kredit za terjatev zaloge - Vsebina je podobna kot pri sezonskem kreditu Medtem ko so sezonska nihanja

stanovita pa so lahko potrebe po finančnih sredstvih ki izhajajo iz terjatev in zalog nestanovita

Ročnost - Ročnost teh kreditov je običajno prilagojena značilnostim proizvodnje in prodaje

Namen kreditov je financiranje obratnih sredstev torej morajo biti roki usklajeni s sposobnostjo zalog in terjatev da se spremenijo v denar (čas obračanja teh oblik obratnih sredstev)

Reprogramiranje kreditov - V primeru motenj pri odplačevanju kreditov se lahko s kreditojemalcem dogovorimo o

novih pogojih vračanja kredita Govorimo o reprogramu kredita Zavarovanje

- Imamo zavarovani in nezavarovani bančni kredit Zavarovanje se lahko opravi z zalogami terjatvami in podobno vendar se v Sloveniji takšen način zavarovanja pogosto ne prakticira Običajno se zahtevajo kvalitetnejša zavarovanja (hipoteke garancije in podobno) Nekatere banke ponujajo kredite po sistemu tako imenovanega faktoringa ndash odkupa terjatev

Bančni krediti so povezani s stroški ki jih sestavljajo stroški obresti in stroški odobritve Višina je odvisna tudi od načina obrestovanja V osnovi sta v uporabi dekruzivni (obresti se plačajo po dospetju kredita) in anticipativni način obrestovanja (obresti se plačajo po odobritvi kredita) Glavnice se lahko plačujejo v enem znesku ali v obrokih Bistvene sestavine kratkoročnega dolga so

bull namen uporabe bull načrt odplačila bull ekonomska upravičenost bull dodatne informacije in - strokovne sposobnosti vodilnih - računovodski izkazi - načrti poslovanja bull nobenih presenečenj

3 Povzeto po Mayr (2003 84-85)

30

Kontokorentni kredit Je kredit ki ga banka odobri kreditojemalcu kot dodaten znesek v skladu s spreminjajočimi potrebami Takšna vrsta kredita je primerna kadar niha potreba po likvidnih sredstvih Ti krediti niso odobreni za določene posle ampak splošna okrepitev plačilne sposobnosti podjetja Najemajo se kot - kratkoročni krediti za gibljiva sredstva - sezonski krediti - premostitveni krediti Ponavadi se takšni krediti odobrijo za obdobje treh mesecev vendar se lahko tudi podaljšajo (revolving) Lombardni kredit Je kredit ki je odobren proti zastavi realnih dobrin Kreditojemalec le zastavi realne dobrine in pridobi finančna sredstva ne da zmanjša oziroma proda del svoje aktive Zastaviti pa se morajo dobrine ali stvari ki se lahko hitro prodajo Te pa so pomembne za zavarovanje kredita ker le tako je zagotovljeno da se bo kredit poravnal Glede na zavarovanje kredita tako ločimo menični lombard lombard vrednostni papir in blagovni lombard Eskontni kredit Eskontni kredit je kratkoročen kredit ki ga odobrijo poslovne banke na prošnjo komitenta s tem da eskontira menico ki še ni zapadla Znesek je enak znesku na katerega se glasi menica zmanjšana za odtegnjene obresti in provizijo Banka pravzaprav kreditira komitentovo terjatev do zapadlosti s pogojem da bo le-ta kredit odplačal če ga ne bo trasat ali kateri drugi menični obveznik Posebnost tega kredita je v tem da kredita ne vrne tisti ki ga je najel ampak trasat (trgovec ki od proizvajalca kupi blago in ga takoj ne plača izda lastno menico ali akceptira menico ki jo nanj vleče proizvajalec) Akceptni kredit Je menični kredit pri katerem se banka obveže s kreditno pogodbo da bo akceptirala menico ki jo nanjo trasira komitent Z akceptiranjem postane banka glavni menični dolžnik Prednost tega kredita je za banko v tem da bo imela na razpolago dovolj sredstev če bi morala poravnati menični dolg Komitent mora banki dati po uzancih na razpolago dovolj sredstev če kaže da bo morala banka poravnati menični dolg Rembursni kredit Akceptni kredit ki se uporablja v zunanji trgovini Od akceptnega se razlikuje po tem da je krit z blagovnim dokumentom Avalni kredit Aval je jamstvo za plačilo meničnega dolga Pri tem kreditu se banka s posebno garancijsko izjavo zavezuje da bo izpolnila obveznosti ki jih ima do tretje osebe (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122-126)

31

4 ZALOGE KOT ELEMENT MEDPRODAJNIH AKTIVNOSTI Elementi medprodajnih aktivnosti so tisti ki so direktno povezani z dobavo proizvodov odjemalcev V nadaljevanju bomo spoznali določitve optimalne velikosti naročil ter ravni signalnih in varnostnih zalog koeficient obračanja ki so sestavni deli upravljanja in vodenja zalog ter v veliki meri vplivajo na uspešno poslovanje podjetja 41 Optimalna velikost naročil Optimalna velikost naročila je količina pri kateri so celotni stroški (stroški vzdrževanja zalog stroški naročanja in stroški blaga na zalogi) najmanjši (Kovačič 2000 294) SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE s Skupni stroški Stroški vzdrževanja zalog Stroški naročila Stroški materiala in izdelave Q Q

VIIR (Kovačič 2000 294) S ndash stroški Q ndash količina naročila Q - optimalna naročena količina Završnik (2000 77) pravi da dosežemo optimalno naročilno količino ko so (stroški vzdrževanja zalog) = (stroškom naročanj)

Sz = Sn

32

Na sliki 6 je razvidno da stroški vzdrževanja zalog naraščajo z naraščanjem obsega naročila medtem ko stroški naročila padajo Vsota teh dveh vrst stroškov nam daje skupne stroške ki bodo minimalni ko bo naročena količina ustrezala najnižji točki krivulje skupnih stroškov Optimalna naročena količina

SzSnqQ sdotsdot

= 2 (9)

Q - optimalna naročena količina Sz ndash stroški vzdrževanja zalog Sn ndash stroški naročila q- poraba materiala v časovni enoti VIR (Mayr 2003 63) 42 Koeficient obračanja zalog Zaloge na eni strani vplivajo kot blažilec v materialnih tokovih na drugi strani pa povzročajo tudi občutne stroške Krajši čas zadrževanja materiala v skladišču in s tem hitrejše obračanje zalog znižuje potrebno višino zalog in s tem tudi stroške (Kaltnekar 1993 273) Koeficient obračanja zalog

K = YX (10)

X ndash vrednost prodaje v določenem obdobju Y ndash vrednost povprečnih zalog v določenem obdobju VIR Prirejeno po (Mayr 2003 60) Vsako podjetje želi danes imeti minimalne zaloge materiala za poslovanje V podjetniški dejavnosti se vpliv zalog na skupno poslovno uspešnost izraža s koeficientom obračanja zalog Manjši koeficienti obračanja pomenijo namreč daljšo vezavo denarnih sredstev in s tem večje poslovne stroške kar sicer ob nespremenjenih ostalih poslovnih pogojih lahko vpliva na manjšo poslovno uspešnost Pomembno za izračun koeficienta obračanja zalog je zavedati se da je vrednost prodaje izražena z tržnimi prodajnimi cenami ali po stroškovni vrednosti Če so v števcu upoštevane dosežene prodajne cene zaloge pa so v imenovalcu vrednotene po stroškovnih cenah je izračunani koeficient večji kot bi bil v primeru ko so tudi v števcu upoštevane stroškovne cene prodanih izdelkov (Brigham 2002 219) V praksi podjetja večinoma uporabljajo dosežene prodajne cene za izračune koeficientov obračanja lahko pa jih tudi izračunavajo na podlagi stroškovnih cen ki pa so primernejše za interne potrebe

33

43 Določanje obsega zalog Varnostna zaloga - varuje proizvodnjo pred izpadom (npr zaradi podaljšanja dobavnih rokov) Ocenimo jo na osnovi potrebnega čas za nujno dobavo potrebne količine blaga Signalna zaloga ndash je zaloga pri kateri je potrebno sprožiti nabavni proces Maksimalna opravičljiva zaloga ndash predstavlja tisti optimalni obseg zalog pri katerem so stroški nabave in skladiščenja v ravnovesju s stroški vezave kapitala SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG Višina zalog Kn Zm Za Kn 2 td tn Zv Zp Zs tn čas Legenda Razmerja Zm = maksimalna zaloga Zs = signalna zaloga ~ Zm = Zv + Kn (11) Zv = varnostna zaloga Zm + Zv Kn ~ Zp = = Zv + (12) Normativi 2 2 Zp = povprečna zaloga Za = aktivna zaloga ~ Za = Zm ndash Zv = Kn (13) Zap = povprečna aktivna zaloga Kn = optimalna naročilna količina Zm ndash Zv Kn td = dobavni čas ~ Zap = = (14) tn = čas naročanja 2 2 VIR povzeto po (Kaltnekar 1993 278) Pri dobavnih rokih in porabi materiala se podjetja srečujejo z raznolikimi oblikami ki so lahko

- stalna poraba stalni roki dobave - spremenljiva poraba stalni roki dobave - stalna poraba spremenljivi roki dobave - spremenljiva poraba spremenljivi roki dobave

34

431 Stalna poraba in stalni roki dobave

Na časovno enoto porabimo vedno enake količine materiala Z dobavo materiala ni težav je stalna Dobavljene količine so enakomerne Minimalna zaloga Zmin = tz q (15) Signalna zaloga Zsig = (tz + td) q (16) Naročena količina Q = tsn q (17)

Maksimalna zaloga Zmax = Zmin + Q = (tz + tsn) q (18) tz ndash čas morebitnega prekoračenja roka dobave td - rok tsn ndash obdobje porabe naročene količine q ndash poraba materiala v časovni enoti (lahko je ura dan mesec leto) Q ndash naročena količina

432 Spremenljiva poraba in stalni rok dobave

Poraba med (stalnim) časom dobave je sestavljena iz zaporedja neodvisnih (različnih) dnevnih porab ki jih lahko opišemo z normalno porazdelitvijo Poznati moramo povprečno dnevno porabo in njen standardni odklon Pričakovana poraba je seštevek povprečnih dnevnih porab v času dobave Poraba se normalno porazdeljuje in ima varianco ki je enaka seštevku posameznih varianc Kjer velja

Varianca = (standardni odklon)sup2 Minimalna zaloga Zmin = z σp td (19)

Signalna zaloga Zsig = q td + z σp td (20) ali Zsig = q td + Zmin (21) Maksimalna zaloga Zmax = Q + Zmin (22)

35

σp - standardni odklon od povprečja td ndash rok dobave q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti z ndash število standardnih odklonov od povprečja Q ndash naročena količina

433 Stalna poraba in spremenljivi roki nabave

Če se rok dobave normalno porazdeljuje je pričakovana poraba v času dobave normalno porazdeljena njena varianca pa ni seštevek varianc kot v prejšnjem primeru Vzrok je da predstavlja trenutni rok dobave eno vrednost ne pa zaporedje vrednosti Tako je pričakovana poraba v času dobave q td in standardni odklon dobave v času porabe q σtd Signalna zaloga Zsig = q td + z q σtd (23) Minimalna zaloga Zmin = z q σtd (24) td ndash povprečni rok dobave z ndash število standardnih odklonov od povprečja q ndash stalna poraba materiala v časovni enoti σtd - standardni odklon roka dobave

434 Spremenljiva poraba in spremenljivi roki nabave

Pričakovana poraba v času dobave je enaka zmnožku povprečne porabe in povprečnega roka dobave Če sta poraba in rok dobave porazdeljeni veličini bo skupna poraba v času dobave normalno porazdeljena s srednjo vrednostjo q in td Signalna zaloga

Zsig = q td + z td σtd sup2 + q sup2 σtd sup2 (25) z ndash število standardnih odklonov od povprečja σtd - standardni odklon roka dobave σp - standardni odklon od povprečja q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti td ndash povprečen rok dobave VIR povzeto po (Rak 2006 11-14)

36

5 FINANCIRANJE ZALOG ndash PRIMER PODJETJA UNICOMMERCE DOO 51 Predstavitev podjetja Leta 1926 je človek z vizijo g Andreas Stihl v Nemčiji ustanovil podjetje za proizvodnjo ndash najprej je proizvajal protipožarne naprave in pralne stroje Že prvo leto delovanja podjetja pa je izdelal prvo motorno verižno žago z električnim motorjem za upravljanje katere sta bila potrebna dva delavca Danes je to še vedno družinsko podjetje v svetu vodilni proizvajalec motornih žag in drugih motornih naprav ki ga vodi druga generacija potomcev Trenutno zaposluje podjetje ANDREAS STIHL AG amp CoKG s svojimi hčerinskimi podjetji v Švici Ameriki Braziliji Avstriji in Kitajski več kot 7900 sodelavcev ki proizvajajo široko paleto proizvodov namenjenih končnim potrošnikom v več kot 160 državah sveta STIHL ima svoja uvozno-distribucijska podjetja v 29 državah sveta (za primerjavo pred 20 leti jih je bilo 10) v ostalih državah pa sodeluje s pogodbenimi uvozniki Nenehne inovacije skrb za varno in lažje delo ter za človeka in okolje so naprave STIHL popeljale na sam svetovni vrh ndash leta 2004 je promet Skupine STIHL dosegel 17 milijard EUR (leta 1983 je znašal promet 390 milijonov EUR) STIHLreg naprave so tako že vrsto let daleč najbolj razširjena motorna orodja na svetu ki tudi v najtežje dostopnih področjih sveta lajšajo delo ljudem pri urejanju okolja in narave Blagovna znamka STIHL je na slovenskem področju prisotna že od poznih petdeset oziroma zgodnjih šestdeset let prejšnjega stoletja ko sta podjetje UNICOMERC kot tedanji zastopnik firme STIHL za jugoslovansko tržišče in gospod Klarić kot nositelj programa preko slovenskih uvoznih in trgovskih hiš organizirala prodajno in servisno mrežo Ob razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije se je podjetje UNIKOMERC Zagreb odločilo da predstavništvo v Ljubljani preregistrira v podjetje s statusom družbe z omejeno odgovornostjo Podjetje Unicommerce doo Ljubljana je pričelo poslovati 1992 leta njegova prioritetna naloga pa je bila zagotoviti kontinuirano oskrbo slovenskega tržišča z motornimi napravami STIHL in razširiti trgovsko mrežo Hitra rast tržnega deleža in širitev prodajnega asortimenta sta zahtevala večje skladiščne in upravne prostore Tako smo v letu 2004 zgradili nov skladiščno-poslovni objekt v Obrtno-industrijski coni v Logatcu Novi prostori omogočajo boljše sodelovanje s pooblaščenimi trgovci in hitrejšo oskrbo slovenskega tržišča s proizvodnim asortimentom STIHL in VIKING Današnja direktorica podjetja Unicommerce doo je ga Marijana Dajčman katere naloga je skrb za kontinuirano rast tržnega deleža in dobro organizacijo skladišča trgovskega blaga in rezervnih delov za nemoteno oskrbo slovenskega tržišča s Stihl Viking in Timersport izdelki

37

52 Vrste zalog v podjetju Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino ki se ukvarja z prodajo proizvodov znamke Stihl in Viking ter oblačili znamke Timbersport zato se pojavljajo v njihovem skladišču naslednje vrste zalog

trgovsko blago rezervni deli

V podjetju pa zaloge trgovskega blaga lahko razdelimo v tri temeljne skupine proizvodov glede na znamko

- Sthil izdelki - Viking izdelki - Timbersports

SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO Stihl izdelki Viking izdelki Timbersport izdelki

Motorne žage Kosilnice Oblačila Specialne žage Prezračevalnik trave Obutev Rezalne garniture Pihalno sesalna naprava Dodatki Motorne kose in naprave za košnjo Vrtni drobilnik Kombi motorji Motorni kultivator Multi motor OVO - zaščitna očala in ščitnik za ušesa Rezalniki za živo mejo Pogonska sredstva Višinski obvejevalniki Rokavice Čistilne naprave POS in DECO Pihalniki in sesalniki z drobilnikom Škropilne naprave Kompaktni brusilno-rezalni stroji Vozički z omejevalnikom globine reza Ročni vrtalni stroji Vrtalni stroji za vrtanje lukenj v zemljo Osebna zaščitna oprema Posode

VIR (Unicommerce doo 2007)

Prodajni asortiment

38

TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006

Celotne zaloge Leto 2006 (euro) Dlež v celotnih zalogah ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 848

Zaloge rezervnih delov 14949337 152

skupaj 98350900 100

VIR (prologa 6) Iz tabele 2 je razvidno da je imelo podjetje na dan 31 12 2006 vezanega kapitala največ v zalogah trgovskega blaga ki predstavlja kar 848 vseh zalog skupaj Ostali del vezanega kapitala pa lahko prepišemo k zalogam rezervnih delov katerih je 152 Delež zalog trgovskega blaga ki ga je bilo več kot polovico vseh zalog pa izhaja iz dejstva da je Unicommerce doo podjetje za zunanjo in notranjo trgovino katerega je glavna dejavnost zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timersports izdelkov oziroma proizvodov na slovenskem tržišču SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

0102030405060708090

31122006

zalogetrgovskegablagazalogerezervnihdelov

VIR (priloga 6) Kot je razvidno iz slike 10 je delež zalog rezervnih delov dosti manjši od trgovskega blaga kajti podjetje Unicommerce doo v svojem asortimentu prodajne ponudbe ima široko paleto proizvodov ki jih uvaža širom sveta in konkurira na slovenskem trgu predvsem s kvaliteto ki jo dokazuje z garancijo proizvodov od 5 do 10 let Izvajanje garancije za takšno obdobje izhaja iz dejstva da so proizvodi v celoti proizvedeni s strani enega samega proizvajalca in to je Stihl Drugi razlog pa izhaja iz dobro razvite logistične mreže ki podjetju omogoča enostavno in v hitrem času dostavo rezervnih delov Iz slike 10 in tabele 2 lahko vidimo da podjetje posveča največ pozornosti zalogam trgovskega blaga vendar pri vodenju in upravljanju zalog ki vplivajo na poslovanje podjetja ne sme pozabiti tudi na spremljanje zaloge rezervnih delov saj predstavljajo komponento ki vpliva na kvaliteto servisa odjemalcev

39

TABELA 3 CELOTNE ZALOGE NA DAN 31 12 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Zaloge in prihodki Leto 2005 (euro) Leto 2006 (euro)

Prihodki od prodaje 3184702 3355438

Zaloge (trgovskega blaga + rezervnih delov) 88399700 98350900

VIR (PRILOGA 67) Celotne zaloge v podjetju Unicommerce doo so se iz leta 2005 na leto 2006 povečale za 173736 evrov kar pomeni da je podjetje v letu 2006 imelo za 545 več vezanega kapitala v zalogah kot leta 2005 To pa lahko opravičimo z večjo prodajo v letu 2006 kajti prihodki od prodaje so za 221310 euro večji kar znaša 706 več kot leta 2005 kljub nespremenjenim prodajnim cenam izdelkov

40

53 Vodenje in spremljanje zalog V podjetju Unicommerc doo imajo vodenje in upravljanje zalog v skladišču računalniško podprto z internim programom ki prikazuje signalne minimalne varnostne in maksimalne zaloge (imenujejo ga AS 400 po centralnem računalniku)

531 Vodenje zalog

Podjetje ima svojo interni sistem označevanja proizvodov ki s pomočjo računalniškega programa omogoča analiziranje proizvodov ki se nahajajo v skladišču V podjetju ima vsak proizvod poleg serijske številke svojo številko artikla oz prodajno številko ki je sestavljena iz 11 številk ki so razdeljene v tri sklope in imajo svoj pomen A PRVI SKLOP ŠTEVILK Tako prvi sklop številk ki je sestavljen iz štirih številk pove za kakšen tip stroja gre Od prvega sklopa številk nam prvi dve številki povesta tip motorja drugi dve pa za kateri točno določeni stroj gre Na primer

11 ndash motorna žaga 12 ndash električne žaga 41 ndash motorna kosa 42 - ostale naprave (škropilnica pihalniki itd) 91

manjši rezervni deli ki so univerzalni 92 Itd

SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA)

To je prvi sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo)

To je obrazložitev za prvi dve številki prvega sklopa

41

1130 ndash motorna žaga MS 170 11 ndash nam pove da gre za 1137 ndash motorna žaga MS 192 motorno žago 30 pa točno 1128 ndash motorna žaga MS 460 kateri tip motorne žage

B DRUGI SKLOP ŠTEVILK Druga skupina številk je sestavljen iz treh števil ki nam pove za kateri sklop motorja gre Ali je ta proizvod nameščen pri cilindru verigi črpalki itd SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460)

To je drugi sklop števil To je tretji sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo) Na primer

1128 ndash 200 ndash na pove da gre za končen proizvod 1121 ndash 140 ndash na pove da gre za motorno žago model

MS 260 del ki se nahaja na filtru C TRETJI SKLOP ŠTEVILK Tretji sklop številk pa se za vsak proizvod razlikuje in nam omogoča definicijo za kateri točno proizvod gre pri vodenju in analiziranju zalog v podjetju Na primer

1121 ndash 140 ndash 1916 nam pove da gre za pokrov filtra 1128 ndash 200 ndash 0128 nam pove da gre za točno

določen proizvod To je motorna žaga MS 460 (končni izdelek) ki je prikazan na sliki

To je obrazložitev za drugi sklop

številk

To je obrazložitev za tretji sklop števil

To je obrazložitev za drugi dve številki

prvega sklopa

42

532 ABC analiza

Za upravljanje in vodenje zalog v podjetju uporabljajo tudi ABC analizo ki je računalniško podprta in kategorizira proizvode v tri skupine (A B in C) Namen razvrščanja blaga po tej analizi je v opravljanju selekcije in tako loči pomembno od nepomembnega V skupini A je majhno število artiklov vendar predstavljajo veliko vrednost za podjetje Nasprotno je v skupini C kjer je veliko število artiklov in ne predstavljajo posebne vrednosti za podjetje V prilogi 1 je prikazana prodajna vrednost izdaj vseh proizvodov podjetja Unicommerce doo iz skladišča za obdobje od 01 01 2007 do 31 10 2007 Izbrani kriterij je prodajna vrednost izdaj Analiza kaže da so izdelki Stihl ki so kategoriziranih v 37 kategorij v letu 2007 skupaj ustvarili prodajno vrednost izdaj 545727219 euro SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI Odstotek () izdane prodajne vrednosti 8 100 22 60 70 30 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Odstotek () izdelkov po prodajnih skupinah VIR (interni podatki podjetja Unicommerce doo)

43

TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

SKUPINA ŠTEVILO

IZDELKOV IZDANA PRODAJNA

VREDNOST DELEŽ A 5 375667032 0688379 70 B 8 125431039 0229842 22 C 24 44629148 0081779 8 SKUPAJ 37 545727219 1 100 VIR (Priloga 1) Iz slike 13 in tabele 4 je razvidno da je samo 10 vseh izdelkov podjetja Unicommerce doo v letu 2007 ustvarilo 70 izdane prodajne vrednosti od celote kar je 5 izdelkov (motorne žage motorne kose motorji za žage verige v roli in rezervni deli Stihl) V skupino B pa se je po metodi ABC analize uvrstilo 8 proizvodov katerih prodajna vrednost izdaj v letu 2007 je bila 125431048 euro in predstavlja 22 celote Po metodi ABC pa se je v skupino C uvrstilo 24 proizvodov ki je ustvarilo le 8 izdane prodajne vrednosti izdaj v letu 2007 Ko podjetje Unicommerce doo uvede v asortiment prodaje nov artikel oziroma izdelek ga rangira v razred A in šele po letu dni se glede na ustvarjeno prodajno vrednost izdaj lahko spremeni njegovo rangiranje v skupino v B ali C Paretovo teorijo lahko potrdimo z opravljeno analizo ABC ki opredeljuje da je v skupini A najmanjše število izdelkov ki pa predstavljajo velik delež v prodaji in so tako za podjetje nujno obhodni in močno vplivajo na njihovo poslovanje Zato podjetja morajo in tako tudi podjetje Unicommerce doo posvečati največ pozornosti takšnim izdelkom ter natančno določiti voditi in analizirati normative kot so signalna minimalna in maksimalna zaloga Kljub temu pa pri poslovanju ne smemo zanemarjati izdelke ki so klasificirani v skupinah B in C

44

54 Zaloge kot element medprodajnih aktivnosti Stroške ki jih povzročajo zaloge v podjetju Unicommerce doo (stroški skladišča stroški naročanja in stroški nezadostnega povpraševanja) ne prikazujejo in analizirajo posamično temveč jih predpisujejo med ostale oziroma druge stroške zato ne moremo prikazati optimalno velikost naročila kot smo jo podali v teoretičnem delu ki je značilna za proizvodna podjetja Vendar lahko optimalno velikost naročila varnostno in signalno zalogo izračunamo na podlagi razmerij med znanimi normativi zalog

541 Optimalna velikost naročila

V podjetju Unicommerce doo imamo znane podatke o predvideni prodaji in nabavi blaga za šest mesecev ki jih izračunavamo na podlagi povprečja prodaje in nabave zadnjih štirih let istega obdobja Povprečen dobaven čas za trgovsko blago (motorna žaga MS 290) je potreben mesec dni kar je znano iz sklenjenih pogodb Optimalna količina naročenega proizvoda se lahko izračuna Kn = Zm ndash Zv Zm= Zv + Kn Kn - optimalna naročilna količina Zv - varnostna zaloga Zm ndash maksimalna zaloga Zv = (tn q) td tn - zahtevan čas za trajanje zalog v primeru nedobave (v enaki časovni enoti) g - povprečna poraba v časovni enoti td - povprečni dobavni čas (v enaki časovni enoti) Izračun optimalne velikosti naročila in signalne zaloge bomo prikazali na primeru proizvoda MS 290 ki ga uvažamo iz Nemčije TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 Nabava v 6 mesecih 360 NA ZALOGI 154 Prodaja v preteklem mesecu 41 Prodaja v 6 mesecih 254 Količina zadnje nabave 120 Datum zadnje nabave 31 marec 2007

VIR (interni podatki Unicommerce doo)

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

11

222 Zaloge glede na povpraševanje 1

Pri planiranju zalog moramo ločiti zaloge povezane z neodvisnim povpraševanjem in zaloge z odvisnim povpraševanjem S pokrivanjem neodvisnega povpraševanja pokrivamo povpraševanje izven podjetja s pokrivanjem odvisnega povpraševanja pa pokrivamo potrebe znotraj podjetja Neodvisno povpraševanje Neodvisno povpraševanje je povpraševanje po dokončnih proizvodih s strani subjektov izven podjetja je torej pod vplivom dejavnikov trga in zunaj kontrole proizvodnje Ker to povpraševanje določajo subjekti izven podjetja tega povpraševanja ni mogoče točno določiti temveč ga moramo predvidevati Med zaloge povezane z neodvisnim povpraševanjem spadajo zaloge dokončne proizvodnje in rezervni deli pa tudi komponente ki se predajo na trgu Pri podjetjih ki proizvajajo na zalogo so zaloge povezane z neodvisnim povpraševanjem zato namenjene predvsem zaščiti pred negotovostjo Ker podjetja ne morejo točno predvidevati kdaj bo prišlo do prodaje proizvodov morajo imeti stalno zalogo dokončanih proizvodov Poleg tega imajo podjetja pogosto tudi tako imenovano varnostno zalogo ki služi v primeru če bi bilo dejansko povpraševanje večje od predvidenega Odvisno povpraševanje Odvisno povpraševanje je povpraševanje po materialih sestavnih delih sklopih in podobno Odvisno povpraševanje je direktno povezano s povpraševanjem po dokončnih proizvodih to je z neodvisnim povpraševanjem Povpraševanje po posameznih materialih zato lahko izračunamo na podlagi povpraševanja po dokončnih proizvodih Pri tem povpraševanju torej ni negotovosti ko je enkrat določeno kakšna naj bi bila proizvodnja za pokrivanje neodvisnega povpraševanja SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA Neodvisno povpraševanje Odvisno povpraševanje

Vir (Rusjan 1999 136)

1 Povzeto po Rusjan (1999 135-137)

12

Neodvisno povpraševanje imata zaradi svoje narave zelo različni krivulji gibanja Gibanje neodvisnega povpraševanja določajo trendi sezonska nihanja ciklična gibanja in slučajnostni vplivi ki so rezultat delovanja trga Gibanje odvisnega povpraševanja pa je nezvezno stolpičasto Povpraševanje po določenem materialu obstaja občasno in sicer takrat ko se material uporablja za proizvodnjo sestavnega dela ali dokončanega proizvoda ko pa proizvodnja določenega proizvoda ne poteka tudi povpraševanje po tem materialu ni Načelo ugotavljanja potreb po surovinah sestavnih delih materialu itd se uporablja pri odvisnem povpraševanju zaradi proizvodnje dokončnih izdelkov in ne zaradi tega ker so zaloge zmanjšale pod določeno točko Medtem ko se pri neodvisnem povpraševanju uporablja načelo nadomeščanja ki se izvaja z izdajanjem naročila za dopolnitev stare zaloge (Rusjan 1999 137)

223 Zaloge glede na normative in računske količine

Zaloge lahko delimo glede na normative in računske količine ki jih v praksi in teoriji uporabljamo za kontrolo zalog Ti normativi in računske količine nam služijo kot pomoč za sprejemanje odločitev kdaj in koliko naročiti Zaloge ki jih smatramo kot normative so

varnostna zaloga signalna zaloga in maksimalna zaloga

Kaltnekar (1985 254) navaja kot posebne računske količine ki služijo tudi kontroli zalog in včasih določanju normativov To so sledeče

povprečna zaloga aktivna zaloga povprečna aktivna zaloga in optimalno naročilna zaloga

Varnostna zaloga se v podjetju oblikuje zaradi negotovosti ki se lahko pojavi na strani povpraševanja dobave in proizvodnje Njena velikost je odvisna od ocene potrebnega časa za nujno dobavo potrebnih količin V normalnih okoliščinah se varnostna zaloga ne uporablja zato ni smotrno da je velika kajti povzroča večanje stroškov vzdrževanja Predstavlja torej neko rezervo ki jo smemo potrošiti le pod posebnimi pogoji Signalna zaloga (nepravilno jo v praksi imenujejo tudi minimalna zaloga) je tista višina zaloge pri kateri je potrebo sprožiti postopek za nabavo Treba jo je določiti tako da bo nova količina materiala prispela prav takrat ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Torej mora biti enaka porabi v dobavnem času oziroma za toliko višja od varnostne zaloge (Kaltnekar 1983 259) Maksimalna zaloga je največja zaloga do katere je še gospodarno uskladiščevati material Te omejitve ne smejo prekoračiti ker bi to povečalo skladiščne stroške otežilo delo in zmanjšalo preglednost v skladiščih Prekoračitev maksimalne zaloge v izjemnih razmerah (npr pričakovano zvišanje cen posebni popusti in podobno) je možna po posebnem postopku (Potočnik 2002 248-249)

13

Aktivna zaloga je tisti del zaloge ki se stalno spreminja torej dinamičen del zalog v nasprotju z varnostnimi zalogami ki so v bistvu statične Povprečna aktivna zaloga je torej enaka polovici razlike med maksimalno in varnostno zalogo ali ndash kar je isto ndash polovici naročilne količine (Kaltnekar 1993 279) Povprečno zalogo izrazimo kot ponderirano povprečje med različnimi višinami zalog v določenem obdobju Najpogosteje jo lahko izračunamo kot aritmetično sredino med najnižjo in najvišjo zalogo torej med varnostno in maksimalno zalogo Uporabljamo jo predvsem pri ugotavljanju koeficienta obračanja in kontroli skladiščnih stroškov Optimalna naročilna zaloga je tista višina naročene zaloge ko ima podjetje minimalne skupne stroške naročanja in skladiščenja

224 Nekurantne zaloge

Poseben problem skoraj vsakega podjetja je nekurantna zaloga To je zaloga materiala ki ga ne potrebujemo in ga v prihodnosti tudi ne bomo potrebovali Ta zaloga le redko nastane zaradi objektivnih razlogov največkrat je posledica nepravilnih odločitev v nabavnem oddelku Ko ugotovimo da je zaloga nekega materiala nekurantna se pojavi vprašanje kaj z njo storiti Material ima še vedno določeno vrednost zato ga je škoda enostavno uničiti Vse kar zanj morebiti iztržimo predstavlja izreden prihodek Zato moramo ves nekurantni material prodati seveda po najvišji možni ceni ki ga zanj lahko iztržimo Če ga ne moremo prodati je še vedno bolje da ravnamo z njim kot z odpadnimi surovinami za recikliranje Na ta način bomo zapustili skladiščni prostor s tem materialom pa ne bomo imeli več stroškov nadaljnjega skladiščenja Zato je smiselno da pri vsaki inventuri izvedemo poseben pregled vseh vrst materiala za katere v preteklem obračunskem obdobju ni bilo spremembe stanja Za ta material moramo ugotoviti ali ga bomo mogoče še uporabili ali pa dejansko predstavlja nekurantno zalogo (Potočnik 2002 250)

14

23 Vzroki za nastanek zalog Zaloge ki so nujno potrebne nastanejo v vsakem podjetju vendar je njihova vloga v različnih dejavnostih in različnih okoliščinah različna Povzročajo na eni strani neprekinjen tok operacij na drugi strani pa stroške To sta glavna vzroka zakaj pride do konfliktnosti ciljev med različnimi službami v podjetju Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Vzroke za nastanek zalog v organizaciji je možno razdeliti glede na posledice ki jih povzročajo Zaradi ugodnih ekonomski učinkov

bull Zmanjševanje fiksnih stroškov na dobavno enoto To so stroški ki se zmanjšajo na enoto če se število enot poveča npr stroški transporta in administracije

bull Neodvisnost delovanja posameznih strojev ki delujejo v medsebojnem zaporedju in predmet dela poteka od ene delavne postaje do druge na vsaki pa se preoblikovalni proces nadaljuje in če na določeni postaji ni zalog mora naslednji stroj čakati da predhodni zaključi svojo operacijo V primeru da se pokvari stroj na začetku linije se ustavi cela linija Če pa pri vsaki postaji obstoji zaloga nedokončanih proizvodov ki so že prešle predhodne faze procesa operacij pa je postaja neodvisna kar pomeni da lahko nadaljuje z delom dokler traja zaloga nedokončane proizvodnje

bull Stalno enaka raven proizvodnje Povpraševanje po posameznih proizvodih je sezonsko ali pa niha v daljših časovnih intervalih Če bi prilagajali obseg proizvodnje glede na nihanje povpraševanja bi to povzročilo stroške in težave pri usposabljanju in pridobivanju delavcev ter tehnologije Zaradi tega podjetja organizirajo dokaj stalno raven proizvodnje ki pokrije vso povpraševanje v daljšem časovnem obdobju V krajših časovnih obdobjih delajo na zalogo kadar je povpraševanje manjše in prodajajo iz zalog kadar je povpraševanje večje od trenutne proizvodnje Zaloge tako amortizirajo fluktuacijo v povpraševanju če je vzdrževanje zalog cenejše kot prilagajanje proizvodnje

bull Izkoristek ugodnih menjalnih razmerij med valutami različnih dežel Zaradi devalvacije posamezne valute je ugodneje nabaviti večje količine materialov za nadaljnjo proizvodnjo

15

Zaradi hitrih reakcij na zahteve uporabnikov

bull Nepričakovano povečanje povpraševanja To navadno velja za končne proizvode Organizacije jih imajo na zalogi da bi lahko hitreje ustregle uporabnikom kot bi storili konkurenti Na zalogi jih imajo včasih celo po regionalnih skladiščih kar tudi zmanjša reakcijski čas

bull Količinski popust Če uporabnik kupi veliko količino hkrati navadno dobi poseben popust vendar mora imeti proizvajalec na zalogi dovolj velike količine proizvodov

Zaradi zmanjšanja tveganja

bull Negotovost v dobavnem sistemu Dobave potrebnih materialov niso dostavljene v dogovorjenem času zaradi oddaljenosti virov stavke delavcev nesreče itd zato zaloge pripomorejo prebroditi takšne težave

bull Nepričakovane okvare v proizvodnji se kažejo v okvari posameznih strojev Zato da lahko nadaljuje drugi stroj z delom so potrebne zaloge nedokončane proizvodnje in surovin

bull Razstavljanje proizvodov Proizvajalci morajo imeti proizvode pogosto razstavljene da si jih lahko kupci ogledajo in jih preizkušajo Takšni proizvodi niso več pogosto primerni za prodajo ali pa jih prodajo po nižji ceni

Zaradi špekulativnih namenov

bull Gre za zaščito pred predvidenimi neugodnimi dogodki ali za izkoriščanje predvidenih domnevnih ugodnih dogodkov Na primer podjetje predvideva da bo v državi prišlo do nove obdavčitve zvišanja ravni cen vojne itd

Organizacija ne more poslovati brez zalog katere so iz finančnega vidika drage zato je njihov cilj jih minimizirati oziroma izločiti nepotrebne zaloge ki vežejo samo sredstva in ne prispevajo k uspešnosti poslovanja organizacije 2 Glavni namen zalog je da opravljajo funkcijo blažilca med ponudbo in povpraševanjem To je varnostna blazina za zagotovitev neprekinjenega toka operacij Zaloge so lahko surovine polizdelki končni izdelki ali rezervni deli Količina zalog ima zelo velik učinek na delovanje podjetja (Waters 2003 13)

2 Povzeto po Kavčič (2000 287-288)

16

24 Spremljanje zalog

241 Analiza zalog

Sredstva delimo glede na čas udeležbe v poslovnem procesu na stalna in gibljiva sredstva Gibljiva sredstva pa se delijo na obratna sredstva in kratkoročne finančne naložbe Zaloge ki so element preučevanja diplomskega dela pa uvrščamo med gibljiva sredstva (obratna sredstva) poleg terjatev denarja in aktivne časovne razmejitve Tako v teoriji kot v praksi uporabljamo določene kazalnike ki nam dajejo podatke o strukturi stanja oziroma deleža gibljivih sredstev in tako tudi zalog ki se nahajajo ali jih potrebujemo v podjetju da proces poslovanja poteka kar se da optimalno in pri tem ne povzroča prekinitve prodajnega ali proizvodnega procesa Kazalniki za izračune deležev obratnih sredstev in zalog

Delež gibljivih sredstev v celotnih sredstvih gibljiva sredstva 100 kazalnik = (1) celotna sredstva

Delež obratnih sredstev v gibljivih sredstvih

obratna sredstva 100 kazalnik = (2) gibljiva sredstva

Naložba v zaloge trgovskega blaga

nabavna vrednost trgovskega blaga kazalnik = (3) koeficient obračanja Rezultat pove za koliko mesecev zadošča zaloga Ta rezultat primerjamo s potrebnim časom za nabavo novih zalog (Koletnik 1997 220)

17

Rebernik in Repovž (2000 115) navajata dva kazalnika za gospodarjenje zalog

Delež zalog v sredstvih zaloge (stanje) 100

kazalnik = (4) gibljiva sredstva

Delež zalog v prodaji Zaloge (povprečje) 100 kazalnik = (5) Letna prodaja Mayr (2003 59-61) navaja sledeče kazalnike kot pomembne za analiziranje in spremljanje zalog v podjetju

Potrebna zaloga Stanje zaloge dane vrste kazalnik = (6) Povprečna mesečna poraba materiala dane zaloge

Koeficient obračanja zalog letna poraba zalog kazalnik = (7)

Povprečna zaloga

Vezava v dnevih trajanje obdobja (365) kazalnik = (8) koeficient obračanja

18

242 ABC analiza

V podjetjih se pojavi v njihovem poslovnem procesu veliko raznolikih vrst materialnih postavk - zalog ki pa niso stroškovno oziroma vrednostno enako pomembne Zato lahko materialne postavke klasificiramo v tri skupine (A B in C) in tako ločimo bistveno od nebistvenega Pri gospodarjenju z zalogami se srečujemo z izredno velikim številom dogodkov sprejemamo številne odločitve ki sprožijo mnogo različnih akcij predvsem pa imamo opravka z izredno velikim številom različnih vrst materiala in proizvodov Vse to pa zahteva velik obseg dela povzroča pa tudi nepreglednost nad celotnim dogajanjem Precizno spremljanje vsega poslovanja in analiziranja vseh teh dogodkov bi povzročilo tudi visoke stroške prav gotovo nesorazmerno z učinki ki jih od teh analiz lahko pričakujemo ABC analiza temelji na Paretovem načelu in pravi da je v celotnem ravnanju zalog le nekaj artiklov kritičnih veliko pa s stališča vrednosti ter planiranja zalog in proizvodnje nepomembnih (Kaltnekar 1993 125) SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG Procent vrednosti postavk v zalogi C 5-10 100 B 20-25 80 60 70-80 A 40 20 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 A B C 5-10 20-30 60-70

postavk v zalog Vir Ljubič (2000 355)

19

Završnik (2000 70) pravi da ABC analiza opredeljuje kolikšno število postavk v zalogah predstavlja večino vrednosti zalog Postavke z najvišjo vrednostjo klasificiramo v razred A ostale pa porazdelimo v razred B in C TABELA 1 POSTAVKE ZALOG

razred Količina postavk Skupna vrednost A 10 75 B 15 15 C 75 10

Vir (Završnik 2000 72) Pri tej metodi razdelimo materiale v tri skupine (Kaltnekar 1993 128)

Skupina A ndash majhno število različnih vrst materialov ki so bistvenega pomena Skupina B ndash srednjo število različnih materialov ki so srednjega pomena Skupina C ndash veliko število različnih materialov ki so majhnega pomena

Prisotnost artiklov določenemu razredu je lahko ključ za določanje metod naročanja za posamezne artikle (Heizer 1990 565) Z analizo zalog ABC po artiklih so vsi materiali komponente in izdelki razporejeni v tri razrede A B in C Kriterij za razporeditev je za vse enak in temelji na eni od vrednosti

stroškovne vrednosti izdaj ali prodajne vrednosti izdaj ter vrednosti pokritij izdaj ali povprečno letno izdane količine

Pri določanju optimalnih zalog je treba zbrati in obdelati veliko število podatkov Dostikrat bi bili stroški za zbiranje in preučevanje vseh podatkov preveliki zato je smotrno da se posvetimo predvsem postavkam iz razreda A in (B) za katere pa uporabimo natančnejše metode za izračun in nadzor količin Za te postavke moramo redno preverjati nabavne količine in varnostne zaloge (Završnik 2000 71) ABC analiza zalog temelji na Paretovem načelu in pravi da je v celotnem ravnanju zalog le nekaj artiklov kritičnih veliko pa s stališča vrednosti ter planiranja zalog in prodaje nepomembnih

20

3 FINANČNI VIDIK UPRAVLJANJA ZALOG 31 Stroški zalog Kot vsa gibljiva sredstva tudi zaloge povzročajo določene stroške ki jih je možno obravnavati iz dveh vidikov

bull stroški naraščanja ali padanja glede na obseg zalog bull stroške ki jih je možno razdeliti v tri skupine (stroški vzdrževanja

stroški naročanja in stroški ker materiala ni na zalogi)

311 Stroški ki naraščajo ali padajo glede na obseg zalog

Stroški ki naraščajo z obsegom zalog 1 Stroški investiranega kapitala Podjetje mora zaloge financirati Financiranje zalog

povzroča bodisi stroške obresti v primeru ko so zaloge financirane s tujimi viri bodisi oportunitetne stroške v primeru financiranja zalog z lastnimi sredstvi

2 Stroški skladiščenja Sem spadajo stroški povezani s prostorom ki ga zavzamejo zaloge kot so amortizacija skladiščne zgradbe stroški vzdrževanja skladišča stroški ogrevanja hlajenja prezračevanja razsvetljave čiščenja

3 Davek na premoženje in stroške zavarovanja premoženja Zaloge predstavljajo del

premoženja podjetja tako da podjetja v primeru obdavčitve premoženja plačujejo tudi davek na vrednost zalog Plačilo zavarovalne premije je poleg rizičnosti odvisno tudi od vrednosti zavarovanega premoženja (Rusjan 1999 137)

Stroški ki padajo s povečanjem obsega zalog

1 Stroški naročanja Vsako naročilo materialov pri zunanjih dobaviteljih je povezano z določenimi stroški To so predvsem materialni stroški in stroški osebnih dohodkov povezani z zbiranjem in ocenjevanjem ponudb s posredovanjem naročil sprejemanjem pošiljk Pri nabavi nastajajo transportni stroški pri katerih tudi prihaja do ekonomij obsega

2 Stroški priprave opreme Vsakokrat ko začnemo na določeni opremi s proizvodnjo

nekega drugega proizvoda iz proizvodnega asortimana podjetja nastanejo določeni stroški priprave opreme Med te stroške tako štejemo pripravo proizvodne dokumentacije za določeno proizvodno serijo Sem uvrščamo tudi stroške zamenjave orodij vsaj v času menjave orodij stroj stoji poleg tega pa so z menjavo orodij povezani tudi stroški delavcev ki izvajajo menjavo Pri pripravi opreme je pogosto potrebna poskusna proizvodnja ki povzroča stroške slabih proizvodov dokler ni oprema dokončno pripravljena

3 Stroški enote v zalogi Večje količine naročila omogočajo doseganje količinskih

popustov kar ima za posledico nižje stroške na enoto naročenega materiala Večje količine naročila imajo kot že naročeno za posledico večje zaloge

21

4 Stroški zaradi izčrpanja zalog Med te stroške uvrščamo predvsem dve skupini stroškov

bull Stroški povezani s prekinitvami proizvodnje ker v določenem času ni na voljo

potrebnih vhodnih materialov ali zalog nedokončane proizvodnje Prekinitev proizvodnje bo manj ob višjih ravneh zalog vhodnih materialov in zalog nedokončane proizvodnje

bull Stroški povezani s slabšanjem imidža pri kupcih ali z izgubljenimi prodajami Podjetja imajo zaloge dokončnih proizvodov za pokrivanje povpraševanja kupcev V primeru ko podjetje nima dokončanih proizvodov na zalogi do takrat ko jih kupec želi kupiti se lahko kupec odloči za nabavo blaga pri drugem proizvajalcu oziroma prodajalcu Poleg tega lahko podjetje zaradi tega tudi trajno izgubi kupce vendar je te stroške zelo težko oceniti Tudi če kupec pristane na odlog in torej blago kupi kasneje nastane določen oportunitetni strošek zaradi kasnejšega preliva denarnih sredstev (Rusjan 1999 138-139)

312 Stroški vzdrževanja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja

Stroški vzdrževanja So vsi stroški ki nastanejo pri hranjenju in vzdrževanju določene količine zalog za določeno časovno obdobje Ponavadi so proporcionalni s količino blaga v zalogi K njim spadajo stroški skladiščenja stroški vezanega kapitala v zalogah stroški oskrbovanja zalog in stroški tveganja

a Stroški skladiščenja predstavljajo pomemben delež celotnih stroškov zalog Eden od ciljev skladiščne službe je zniževanje stroškov skladiščenja Med njih štejemo stroške skladiščnega prostora (stroški ki se nanašajo na prostor vzdrževanje prostora ogrevanje hlajenje prezračevanje čiščenje in razsvetljavo) plače zaposlenih v skladiščih in stroške povezane s skladiščno opremo (Brigham 2002 717)

b Stroški vezanega kapitala v zalogah so velik del skupnih stroškov zalog Če je cena

kapitala visoka lahko ti stroški znašajo do 80 skupnih stroškov vzdrževanja zalog

Kavčič (2000 290) v to skupino šteje tudi oportunitetni strošek torej izgubo zaradi investiranja v zaloge ne pa v kakšno finančno bolj donosno aktivnost Opotunitetni stroški so navadno visoki 10 - 25 vrednosti zalog

c Stroški oskrbovanja zalog štejemo stroške zavarovanja in plačilnih davkov za zaloge

ki so v sorazmerju z velikostjo zaloge

d Stroški tveganja obsegajo stroške ki nastanejo zaradi značilnih lastnosti blaga (npr izguba teže pokvarljivost blaga hellip) poškodb blaga izgub zaradi sprememb v designu ali zaradi padca povpraševanja (Rushton 2000 181)

22

Stroški naročanja Vključujejo vse stroške ki nastanejo ob naročilu blaga Sem spadajo stroški obrazcev stroški fotokopij telefonskih pogovorov in stroški dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Ti stroški so odvisni od številnih nabav v načrtovanem obdobju in stroškov ki nastanejo pri nabavi So neodvisni od nabavljene količine (Bastič 1999 10) Stroški naročanja ki so fiksni ne glede na obseg naročila Večje število artiklov posameznemu naročilu prinaša nižje stroške naročanja na posamezni artikel saj se fiksni stroški sorazmerno razdelijo na posamezen artikel Velikost teh stroškov je odvisna od števila naročil v posameznem časovnem obdobju (Brigham 2002 717) Ker pa podjetja naročajo potrebne materiale znotraj in zunaj organizacije je potrebno razlikovat stroške naročanja

a Naročanje zunaj organizacije Gre za kupovanje materialov ali delov pri proizvajalcih dobaviteljih zunaj organizacije zunaj organizacije Stroški naročila v tem primeru vsebujejo plače osebja v nabavi plače osebja v računovodstvu komunikacijske stroške stroške urgence če naročeno ne prispe pravočasno stroške prevzema dobave

b Naročanje znotraj organizacije Potrebne materiale lahko proizvedejo znotraj organizacije same Delavna enota A naroči nek sestavni del pri delavni enoti B Ker sta obe enoti stroškovna centra enota B seveda zaračuna naročilo enoti A Stroški naročila v takem primeru vsebujejo stroške priprave proizvodnega naloga stroške priprave potrebnega materiala orodij stroške dela in stroške izdelave naročenih delov (Kavčič 2000 290-291)

Stroški nezadovoljenega povpraševanja So posledica premajhnih zalog s katerimi bi lahko zadovoljili vso povpraševanje Zajemajo stroške ki nastanejo ko prejeta naročila ni možno izvršiti iz zalog v običajnem roku in se kažejo kot izgubljen profit zaradi izgubljene prodaje ali kot stroški naročila ki je zaradi nezmožnosti običajne dobave povzročilo dodatne stroške manipulacije obdelave in transporta (Križman 2006 98) Zaloge povzročajo stroške ker predstavljajo vezana finančna sredstva podjetja Z vidika proizvodnje so zaželene visoke količine zalog zaradi nemožnosti prekinitve proizvodnega procesa in zadovoljitve nenadnega povpraševanja s strani kupcev Zato je management zainteresiran za optimizacijo zalog torej kar najmanjše zaloge ki omogočajo normalno poslovanje Stroški zalog so za večje število proizvodnih in prodajnih podjetji eden izmed glavnih logističnih stroškov in so pomemben element v celotnih stroških podjetja (Rushton 2000 186)

23

Dejavniki gospodarjenja z zalogo

1 Stroški naročanja

Višina stroškov naročanja je običajno neodvisna od velikosti naročila npr stroški naročila so enaki če naročimo 1 tono ali 100 ton materiala Glavni stroški naročanja so

stroški priprave in izbira dobavitelja stroški povezani s samim naročilom stroški prevzema kontrole reklamacije in plačila računa

Stroški naročanja se razlikujejo glede na

zapletenosti naročila strokovnosti nabavnega osebja ročne ali računalniške priprave naročila novega ali ponavljajočega naročila

Podjetja pogosto izračunavajo povprečne stroške naročila tako da vse stroške naročanja delijo s številom naročil v določenem obdobju (npr v enem letu) kar je lahko varljiv podatek pri velikih razlikah v vrednosti posameznega naročila 2 Stroški vzdrževanja zaloge Stroške vzdrževanja delimo na

stroške ki so sorazmerni z vrednostjo zalog - financiranje zalog (obresti od kapitala vezanega v zalogo) - zavarovalne premije - zgube zaradi zastaranja kala ali kraje

stroške ki nastajajo s skladiščenjem poslovanja

- materialni strošek - amortiziranje zgradb in naprav - najemnine skladiščnega prostora - bruto plače zaposlenih - administrativni stroški

3 stroški ki nastanejo zaradi materiala ki ni v zalogi Te stroške sestavljajo

- izguba zaradi prekinitve proizvodnje - režijski stroški povezani z zaposlenimi v skladišču - razlika pri raquokritemlaquo nakupu materiala po višji ceni - stroški pridobitve novih kupcev zaradi izgube dosedanjih kupcev

Stroške ki nastanejo zaradi pomanjkanja zaloge materiala ni mogoče vnaprej oceniti in vgraditi v modele gospodarjenja z zalogo (Potočnik 252 2002)

24

32 Financiranje zalog Financiranje temelji (ne glede na različne širše ali ožje opredelitve njegove vsebine) na denarju kot njegovi osrednji kategoriji Nanaša se na priskrbo in uporabo sredstev gospodarjenje z njimi vračanjem sredstev njihovim virom razporejanjem finančnih izidov in v zvezi s tem nastala finančna razmerja (Repovž in Peterlin 1998 57) SLIKA 3 POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA D B D (denar) (blago) (denar) VIR (Repovž in Peterlin 1998 57) Financiranje zalog je proces odločanja o priskrbi sredstev ki zajema aktivnosti ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in pridobitev teh sredstev Ta pridobitev pa je možna iz notranjega in zunanjega vira financiranja SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA VIR FINANCIRANJA

NOTRANJE FINANCIRANJE ZUNANJE FINANCIRANJE

- nerazdeljen čisti dobiček - kapitalski vložki - amortizacija - krediti - drugi notranji viri - subvencije - posebne oblike zunanjega financiranja

(lizing faktoring in forfeing) VIR prirejeno po (Repovž in Peterlin 1998 82) Podjetje lahko zaloge financira z notranjimi in zunanjimi viri Med notranje vire financiranja štejemo nerazdeljeni dobiček amortizacijo in druge notranje vire Med zunanje vire pa spadajo kapitalski vložki krediti subvencije in posebne zunanje oblike financiranja Z vidika lastništva pa razlikujemo financiranje z lastniškim in dolžniškim kapitalom Med lastniški kapital spadajo vsi notranji viri in od zunanjih virov kapitalski vložki in subvencije V okviru dolžniškega kapitala pa spadajo vsi ostali zunanji viri financiranja (Filipič in Mlinarič 1999 133)

25

Podjetja se lahko odločijo ali bodo svoje zaloge financirala z lastnimi sredstvi ali pa si bodo pridobila finančna sredstva Tako lahko delimo financiranje tudi na lastniški in dolžniški vir financiranja Financiranje kot odločanje o priskrbi virov sredstev (kapitala in dolgov) je proces ki obsega aktivnost ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in priskrbo le teh (Repovž in Peterlin 1998 63) Lastniški vir financiranja Lastniške vire zagotavljajo lastniki podjetja Njihova glavna značilnost je da kot obveznost do lastnikov podjetja ne zapadejo pred prenehanjem podjetja Pri lastniškem kapitalu je možna delitev kapitala na trajni (lastniki kapital prispevajo v poslovanje podjetja s trajnim vplačilom) in prisluženi kapital (ki ga sestavljajo nerazdeljen dobiček preteklih in letošnjega leta ter rezerve) Lastniški kapital je prvotno izključno namenjen ustanovitvi podjetja kasneje pa prevzame največje tveganje v zvezi s poslovanjem podjetja Podjetja na začetku delovanja ne morejo zaradi nezaupanja bank pridobiti finančna sredstva zato lastniška sredstva pridobijo pomembno vlogo pri financiranju poslovanja Lastniški kapital pa predstavlja tudi osnovo za zadolžitev podjetja saj naj bi omogočil poravnanje obveznosti do kreditojemalcev tudi v primeru manjše izgube iz poslovanja Dobiček podjetja in njegov prenos v osnovni kapital je zaradi obdavčitve najdražji vir financiranja zato podjetja ohranjajo del lastnega kapitala v obliki čistih rezerv in dobičkov ki niso dodaten izdatek za davek Prednosti lastniškega financiranja se kažejo v večji finančni trdnosti manjših stroških poslovanja večji konkurenčni sposobnosti ter večji neodvisnosti monetarnih ukrepov države (Koletnik 1997 224) Dolžniški vir financiranja Dolžniški viri financiranja pa se med seboj razlikujejo glede na ročnost vir financiranja in ceno Njihova značilnost je da zapadejo v določenem roku in jih tako delimo na kratkoročne (rok je do enega leta) in dolgoročne (rok je več kot eno leto) vire financiranja Financiranje z dolžniškim kapitalom od podjetnika zahteva odplačevanje izposojenih finančnih sredstev vključno s plačilom obrestnih mer Pri kratkoročnem financiranju se denar ponavadi nameni za zagotavljanje obratnega kapitala za financiranje zalog terjatev ali za delovanje podjetja Sredstva se navadno odplačajo iz nastale prodaje in dobička čez leto Dolgoročno posojilo se ponavadi nameni za nakup lastnine kot so strojna oprema zemljišča in stavbe del vrednosti lastnine pa se uporabi kot jamstvo Še zlasti pri nizkih obrestnih merah financiranje s posojilnim kapitalom omogoča podjetniku da ohrani večji del lastništva v podjetju in z lastnim kapitalom ustvari večji dobiček Podjetnik mora paziti da si ne izposodi preveč zaradi česar bi težko odplačeval obresti ali pa jih sploh ne bi mogel kar bi zaustavilo rast in razvoj podjetja ali celo stečaj (Antonič in drugi 2002 303) Zaloge kot element gibljivih sredstev ki je nujno potreben za opravljanje proizvodnega ali prodajnega procesa se v praksi ponavadi financirajo z odobrenimi krediti lastnimi sredstvi in obveznostmi do dobavitelja

26

321 Blagovni kredit ndash financiranje z obveznostmi do dobavitelja

Financiranje z obveznostmi do dobavitelja lahko opredelimo kot zelo uporabno obliko financiranja iz tujih virov ki nastanejo pri nabavi proizvodov inali storitev pri drugem podjetju To pomeni da podjetje ne plača proizvoda inali storitev takoj ob prevzemu vendar šele po določenem roku nabave ali prevzemu računa V bistvu se tako pojavi blagovni kredit s katerim nastopi vmesna oblika premoženja (terjatev) Blagovni kredit se je razvil zaradi razlik v hitrosti obrata sredstev pri različnih podjetjih Prav to dejstvo da je po pravilu neenako trajanje obrat sredstev po posameznih podjetjih in tudi po posameznih panogah ponuja ekonomsko osnovo za nujnost vključevanja blagovnega kredita v prometni proces Časovni razkorak traja od trenutka ko bo kupec blaga storitev razpolagal z denarjem ki ga bo sam prejel po zaključku njegovega cikla proizvodnje in prodaje Ta časovni razkorak se lahko premesti z odloženim kreditom V kolikor tovrstni kredit ne bi reševal tovrstnih časovnih nasprotji bi prodajalec moral čakati tako dolgo da bi od kupca prejel denarna sredstva od svoje prodaje V takšnem primeru bi prišlo do zastojev v reprodukcijskem procesu in to ne samo pri prodajalcu ampak se to prične verižno prenašati na celotni reprodukcijski proces v gospodarstvu Če prodajalec razpolaga z zadostnimi sredstvi lahko svoje blago (storitev) proda na osnovi obljube plačila kupcu v prihodnosti V tem primeru se proda blago kupcu v obliki blagovnega ali odloženega kredita Posebnost blagovnega kredita je v tem da se daje v blagu vrača pa v denarju (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 107) Z vidika stroškov financiranja lahko opredelimo blagovni kredit iz dveh vidikov Prvi je brezplačni blagovni kredit kjer dobavitelj ne zaračuna v ceno stroške uporabe svojega kapitala do roka plačila Drugi pa kjer dobavitelj vkalkulira v ceno stroške uporabe svojega blaga ob dobavi Načini financiranja so del finančne politike podjetja in osnova za doseganje ciljev in strategije Distribucijska podjetja kupujejo izdelke od dobavitelja ki običajno ne zahteva takojšnega plačila Dobavitelj dostavi ali takoj pošlje izdelke in za njih izstavi račun z določenim datumom plačila Kreditni pogoji dobavitelja in pogoji financiranja določajo kdaj bodo podjetja plačala dobavitelju (Schall and Haley 1988 523)

27

322 Revolving kredit

Revolving kredit omogoča občasno koriščenje potrebnih likvidnih sredstev Črpanje kredita podjetja najavijo banki dan pred koriščenjem vračajo pa ga z nakazilom prek plačilnega naloga obresti pa se obračunavajo le na črpani del kredita

Značilnosti

bull Revolving kredit je posebna oblika kredita za financiranje občasnih likvidnostnih težav in predstavlja kombinacijo kratkoročnega kredita in limita na transakcijskem računu

bull Za razliko od limita na transakcijskem računu morajo podjetja banki najaviti črpanje banka pa jim kredit nakaže na račun

bull Sredstva lahko črpajo in vračajo do višine kredita v celotnem obdobju bull Obrestna mera se določi na podlagi vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere za

tovrstne kredite in pribitka glede na boniteto podjetja kakovost zavarovanja ročnost kredita in sodelovanja z banko

VIR (Abanka 2007)

Prednosti

bull ročnost do enega leta bull obrestna mera se oblikuje na podlagi

o vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere o bonitete podjetja oziroma samostojnega podjetnika o ročnosti in zneska kredita o kakovost zavarovanja o sodelovanja z banko

bull stroški odobritve se določijo na osnovi vsakokrat veljavne tarife banke in ročnosti ter zneska kredita

bull znesek odobrenega kredita je odvisen od namena možnosti dodatnega zavarovanja in kreditne sposobnosti prosilca

bull poleg obveznega zavarovanja z menicami lahko izberete med naslednjimi zavarovanji o zavarovanje z zastavo vrednostnih papirjev o zavarovanje z zastavo depozita o zavarovanje z zastavo nepremičnin ali premičnin o zavarovanje s poroštvom druge pravne ali fizične osebe o zavarovanje z bančno garancijo o zavarovanje z odstopom terjatev

bull sredstva lahko črpate in vračate do višine kredita v celotnem obdobju bull obresti se računajo samo na črpani del kredita

VIR (DBS 2007)

28

323 Vir financiranja zalog z dolgovi

Zaloge podjetja financirajo z dolgovi ki pa jih delimo glede na čas vrnitve na kratkoročne in

dolgoročne dolgove kar prikazujemo na Sliki 5 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV - akceptni krediti - investicijski kredit - kontokorentni kredit - hipotekarni kredit - lombardni kredit - eskontni kredit - rembursni kredit - avalni kredit VIR prirejeno po (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122) A DOLGOROČNI DOLGOVI Značilnosti dolgoročnih dolgov za financiranje zalog je da rok vračila zapade v obdobju ki je daljše od enega leta Dolgoročni dolgovi se vštevajo med tako imenovane kvalitetne vire financiranja Zato so pomemben vir financiranja za nakup dolgoročnega premoženja V praksi pa podjetja svoje zaloge le redko financirajo z dolgoročnimi dolgovi ki so primernejši za financiranje stalnih sredstev Investicijski kredit Investicijski kredit je namenjen za kreditiranje stalnih sredstev in trajnega dela gibljivih sredstev (zalog) Zaradi dolgoročnosti in večjega tveganja ki je s tem povezano so banke pri določanju višine investicijskega kredita precej previdne Pri tem banke upoštevajo dosedanjo in pričakovano stopnjo dobička kreditojemalca Za odobritev investicijskega kredita je pomemben pričakovani čisti denarni tok od prihodnje investicije ki se mora v višini in dinamiki ujemati z anuitetami Zaradi varnosti bank postavljajo tudi pogoj da kreditojemalec vodi svoje finančne transakcije z računom ki ga ima pri banki ndash kreditodajalki (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 127) Hipotekarni kredit Pri hipotekarnem kreditu ni pomembna kreditna sposobnost dolžnika ker je kredit zavarovan s hipoteko Odobritev hipotekarnega kredita se nikoli ne odobri v 100 vrednosti založene nepremičnine ampak vedno manj Hipotekarni kredit spada med najstarejše kredite

KREDITI

KRATKOROČNI DOLGOROČNI

29

B KRATKOROČNI DOLGOVI Značilnosti kratkoročnih bančnih dolgov so3 Dospelost

- Rok vračila zapade v obdobju krajšem od enega leta Sezonski kredit

- Potreba po finančnih sredstvih je včasih sezonskega značaja kar pomeni da je potrebno proizvodnjo financirat v času proizvodnje Po končani sezoni se prodajni učinki prodajo in se obveznosti do kreditodajalca poravnajo

Kredit za terjatev zaloge - Vsebina je podobna kot pri sezonskem kreditu Medtem ko so sezonska nihanja

stanovita pa so lahko potrebe po finančnih sredstvih ki izhajajo iz terjatev in zalog nestanovita

Ročnost - Ročnost teh kreditov je običajno prilagojena značilnostim proizvodnje in prodaje

Namen kreditov je financiranje obratnih sredstev torej morajo biti roki usklajeni s sposobnostjo zalog in terjatev da se spremenijo v denar (čas obračanja teh oblik obratnih sredstev)

Reprogramiranje kreditov - V primeru motenj pri odplačevanju kreditov se lahko s kreditojemalcem dogovorimo o

novih pogojih vračanja kredita Govorimo o reprogramu kredita Zavarovanje

- Imamo zavarovani in nezavarovani bančni kredit Zavarovanje se lahko opravi z zalogami terjatvami in podobno vendar se v Sloveniji takšen način zavarovanja pogosto ne prakticira Običajno se zahtevajo kvalitetnejša zavarovanja (hipoteke garancije in podobno) Nekatere banke ponujajo kredite po sistemu tako imenovanega faktoringa ndash odkupa terjatev

Bančni krediti so povezani s stroški ki jih sestavljajo stroški obresti in stroški odobritve Višina je odvisna tudi od načina obrestovanja V osnovi sta v uporabi dekruzivni (obresti se plačajo po dospetju kredita) in anticipativni način obrestovanja (obresti se plačajo po odobritvi kredita) Glavnice se lahko plačujejo v enem znesku ali v obrokih Bistvene sestavine kratkoročnega dolga so

bull namen uporabe bull načrt odplačila bull ekonomska upravičenost bull dodatne informacije in - strokovne sposobnosti vodilnih - računovodski izkazi - načrti poslovanja bull nobenih presenečenj

3 Povzeto po Mayr (2003 84-85)

30

Kontokorentni kredit Je kredit ki ga banka odobri kreditojemalcu kot dodaten znesek v skladu s spreminjajočimi potrebami Takšna vrsta kredita je primerna kadar niha potreba po likvidnih sredstvih Ti krediti niso odobreni za določene posle ampak splošna okrepitev plačilne sposobnosti podjetja Najemajo se kot - kratkoročni krediti za gibljiva sredstva - sezonski krediti - premostitveni krediti Ponavadi se takšni krediti odobrijo za obdobje treh mesecev vendar se lahko tudi podaljšajo (revolving) Lombardni kredit Je kredit ki je odobren proti zastavi realnih dobrin Kreditojemalec le zastavi realne dobrine in pridobi finančna sredstva ne da zmanjša oziroma proda del svoje aktive Zastaviti pa se morajo dobrine ali stvari ki se lahko hitro prodajo Te pa so pomembne za zavarovanje kredita ker le tako je zagotovljeno da se bo kredit poravnal Glede na zavarovanje kredita tako ločimo menični lombard lombard vrednostni papir in blagovni lombard Eskontni kredit Eskontni kredit je kratkoročen kredit ki ga odobrijo poslovne banke na prošnjo komitenta s tem da eskontira menico ki še ni zapadla Znesek je enak znesku na katerega se glasi menica zmanjšana za odtegnjene obresti in provizijo Banka pravzaprav kreditira komitentovo terjatev do zapadlosti s pogojem da bo le-ta kredit odplačal če ga ne bo trasat ali kateri drugi menični obveznik Posebnost tega kredita je v tem da kredita ne vrne tisti ki ga je najel ampak trasat (trgovec ki od proizvajalca kupi blago in ga takoj ne plača izda lastno menico ali akceptira menico ki jo nanj vleče proizvajalec) Akceptni kredit Je menični kredit pri katerem se banka obveže s kreditno pogodbo da bo akceptirala menico ki jo nanjo trasira komitent Z akceptiranjem postane banka glavni menični dolžnik Prednost tega kredita je za banko v tem da bo imela na razpolago dovolj sredstev če bi morala poravnati menični dolg Komitent mora banki dati po uzancih na razpolago dovolj sredstev če kaže da bo morala banka poravnati menični dolg Rembursni kredit Akceptni kredit ki se uporablja v zunanji trgovini Od akceptnega se razlikuje po tem da je krit z blagovnim dokumentom Avalni kredit Aval je jamstvo za plačilo meničnega dolga Pri tem kreditu se banka s posebno garancijsko izjavo zavezuje da bo izpolnila obveznosti ki jih ima do tretje osebe (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122-126)

31

4 ZALOGE KOT ELEMENT MEDPRODAJNIH AKTIVNOSTI Elementi medprodajnih aktivnosti so tisti ki so direktno povezani z dobavo proizvodov odjemalcev V nadaljevanju bomo spoznali določitve optimalne velikosti naročil ter ravni signalnih in varnostnih zalog koeficient obračanja ki so sestavni deli upravljanja in vodenja zalog ter v veliki meri vplivajo na uspešno poslovanje podjetja 41 Optimalna velikost naročil Optimalna velikost naročila je količina pri kateri so celotni stroški (stroški vzdrževanja zalog stroški naročanja in stroški blaga na zalogi) najmanjši (Kovačič 2000 294) SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE s Skupni stroški Stroški vzdrževanja zalog Stroški naročila Stroški materiala in izdelave Q Q

VIIR (Kovačič 2000 294) S ndash stroški Q ndash količina naročila Q - optimalna naročena količina Završnik (2000 77) pravi da dosežemo optimalno naročilno količino ko so (stroški vzdrževanja zalog) = (stroškom naročanj)

Sz = Sn

32

Na sliki 6 je razvidno da stroški vzdrževanja zalog naraščajo z naraščanjem obsega naročila medtem ko stroški naročila padajo Vsota teh dveh vrst stroškov nam daje skupne stroške ki bodo minimalni ko bo naročena količina ustrezala najnižji točki krivulje skupnih stroškov Optimalna naročena količina

SzSnqQ sdotsdot

= 2 (9)

Q - optimalna naročena količina Sz ndash stroški vzdrževanja zalog Sn ndash stroški naročila q- poraba materiala v časovni enoti VIR (Mayr 2003 63) 42 Koeficient obračanja zalog Zaloge na eni strani vplivajo kot blažilec v materialnih tokovih na drugi strani pa povzročajo tudi občutne stroške Krajši čas zadrževanja materiala v skladišču in s tem hitrejše obračanje zalog znižuje potrebno višino zalog in s tem tudi stroške (Kaltnekar 1993 273) Koeficient obračanja zalog

K = YX (10)

X ndash vrednost prodaje v določenem obdobju Y ndash vrednost povprečnih zalog v določenem obdobju VIR Prirejeno po (Mayr 2003 60) Vsako podjetje želi danes imeti minimalne zaloge materiala za poslovanje V podjetniški dejavnosti se vpliv zalog na skupno poslovno uspešnost izraža s koeficientom obračanja zalog Manjši koeficienti obračanja pomenijo namreč daljšo vezavo denarnih sredstev in s tem večje poslovne stroške kar sicer ob nespremenjenih ostalih poslovnih pogojih lahko vpliva na manjšo poslovno uspešnost Pomembno za izračun koeficienta obračanja zalog je zavedati se da je vrednost prodaje izražena z tržnimi prodajnimi cenami ali po stroškovni vrednosti Če so v števcu upoštevane dosežene prodajne cene zaloge pa so v imenovalcu vrednotene po stroškovnih cenah je izračunani koeficient večji kot bi bil v primeru ko so tudi v števcu upoštevane stroškovne cene prodanih izdelkov (Brigham 2002 219) V praksi podjetja večinoma uporabljajo dosežene prodajne cene za izračune koeficientov obračanja lahko pa jih tudi izračunavajo na podlagi stroškovnih cen ki pa so primernejše za interne potrebe

33

43 Določanje obsega zalog Varnostna zaloga - varuje proizvodnjo pred izpadom (npr zaradi podaljšanja dobavnih rokov) Ocenimo jo na osnovi potrebnega čas za nujno dobavo potrebne količine blaga Signalna zaloga ndash je zaloga pri kateri je potrebno sprožiti nabavni proces Maksimalna opravičljiva zaloga ndash predstavlja tisti optimalni obseg zalog pri katerem so stroški nabave in skladiščenja v ravnovesju s stroški vezave kapitala SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG Višina zalog Kn Zm Za Kn 2 td tn Zv Zp Zs tn čas Legenda Razmerja Zm = maksimalna zaloga Zs = signalna zaloga ~ Zm = Zv + Kn (11) Zv = varnostna zaloga Zm + Zv Kn ~ Zp = = Zv + (12) Normativi 2 2 Zp = povprečna zaloga Za = aktivna zaloga ~ Za = Zm ndash Zv = Kn (13) Zap = povprečna aktivna zaloga Kn = optimalna naročilna količina Zm ndash Zv Kn td = dobavni čas ~ Zap = = (14) tn = čas naročanja 2 2 VIR povzeto po (Kaltnekar 1993 278) Pri dobavnih rokih in porabi materiala se podjetja srečujejo z raznolikimi oblikami ki so lahko

- stalna poraba stalni roki dobave - spremenljiva poraba stalni roki dobave - stalna poraba spremenljivi roki dobave - spremenljiva poraba spremenljivi roki dobave

34

431 Stalna poraba in stalni roki dobave

Na časovno enoto porabimo vedno enake količine materiala Z dobavo materiala ni težav je stalna Dobavljene količine so enakomerne Minimalna zaloga Zmin = tz q (15) Signalna zaloga Zsig = (tz + td) q (16) Naročena količina Q = tsn q (17)

Maksimalna zaloga Zmax = Zmin + Q = (tz + tsn) q (18) tz ndash čas morebitnega prekoračenja roka dobave td - rok tsn ndash obdobje porabe naročene količine q ndash poraba materiala v časovni enoti (lahko je ura dan mesec leto) Q ndash naročena količina

432 Spremenljiva poraba in stalni rok dobave

Poraba med (stalnim) časom dobave je sestavljena iz zaporedja neodvisnih (različnih) dnevnih porab ki jih lahko opišemo z normalno porazdelitvijo Poznati moramo povprečno dnevno porabo in njen standardni odklon Pričakovana poraba je seštevek povprečnih dnevnih porab v času dobave Poraba se normalno porazdeljuje in ima varianco ki je enaka seštevku posameznih varianc Kjer velja

Varianca = (standardni odklon)sup2 Minimalna zaloga Zmin = z σp td (19)

Signalna zaloga Zsig = q td + z σp td (20) ali Zsig = q td + Zmin (21) Maksimalna zaloga Zmax = Q + Zmin (22)

35

σp - standardni odklon od povprečja td ndash rok dobave q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti z ndash število standardnih odklonov od povprečja Q ndash naročena količina

433 Stalna poraba in spremenljivi roki nabave

Če se rok dobave normalno porazdeljuje je pričakovana poraba v času dobave normalno porazdeljena njena varianca pa ni seštevek varianc kot v prejšnjem primeru Vzrok je da predstavlja trenutni rok dobave eno vrednost ne pa zaporedje vrednosti Tako je pričakovana poraba v času dobave q td in standardni odklon dobave v času porabe q σtd Signalna zaloga Zsig = q td + z q σtd (23) Minimalna zaloga Zmin = z q σtd (24) td ndash povprečni rok dobave z ndash število standardnih odklonov od povprečja q ndash stalna poraba materiala v časovni enoti σtd - standardni odklon roka dobave

434 Spremenljiva poraba in spremenljivi roki nabave

Pričakovana poraba v času dobave je enaka zmnožku povprečne porabe in povprečnega roka dobave Če sta poraba in rok dobave porazdeljeni veličini bo skupna poraba v času dobave normalno porazdeljena s srednjo vrednostjo q in td Signalna zaloga

Zsig = q td + z td σtd sup2 + q sup2 σtd sup2 (25) z ndash število standardnih odklonov od povprečja σtd - standardni odklon roka dobave σp - standardni odklon od povprečja q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti td ndash povprečen rok dobave VIR povzeto po (Rak 2006 11-14)

36

5 FINANCIRANJE ZALOG ndash PRIMER PODJETJA UNICOMMERCE DOO 51 Predstavitev podjetja Leta 1926 je človek z vizijo g Andreas Stihl v Nemčiji ustanovil podjetje za proizvodnjo ndash najprej je proizvajal protipožarne naprave in pralne stroje Že prvo leto delovanja podjetja pa je izdelal prvo motorno verižno žago z električnim motorjem za upravljanje katere sta bila potrebna dva delavca Danes je to še vedno družinsko podjetje v svetu vodilni proizvajalec motornih žag in drugih motornih naprav ki ga vodi druga generacija potomcev Trenutno zaposluje podjetje ANDREAS STIHL AG amp CoKG s svojimi hčerinskimi podjetji v Švici Ameriki Braziliji Avstriji in Kitajski več kot 7900 sodelavcev ki proizvajajo široko paleto proizvodov namenjenih končnim potrošnikom v več kot 160 državah sveta STIHL ima svoja uvozno-distribucijska podjetja v 29 državah sveta (za primerjavo pred 20 leti jih je bilo 10) v ostalih državah pa sodeluje s pogodbenimi uvozniki Nenehne inovacije skrb za varno in lažje delo ter za človeka in okolje so naprave STIHL popeljale na sam svetovni vrh ndash leta 2004 je promet Skupine STIHL dosegel 17 milijard EUR (leta 1983 je znašal promet 390 milijonov EUR) STIHLreg naprave so tako že vrsto let daleč najbolj razširjena motorna orodja na svetu ki tudi v najtežje dostopnih področjih sveta lajšajo delo ljudem pri urejanju okolja in narave Blagovna znamka STIHL je na slovenskem področju prisotna že od poznih petdeset oziroma zgodnjih šestdeset let prejšnjega stoletja ko sta podjetje UNICOMERC kot tedanji zastopnik firme STIHL za jugoslovansko tržišče in gospod Klarić kot nositelj programa preko slovenskih uvoznih in trgovskih hiš organizirala prodajno in servisno mrežo Ob razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije se je podjetje UNIKOMERC Zagreb odločilo da predstavništvo v Ljubljani preregistrira v podjetje s statusom družbe z omejeno odgovornostjo Podjetje Unicommerce doo Ljubljana je pričelo poslovati 1992 leta njegova prioritetna naloga pa je bila zagotoviti kontinuirano oskrbo slovenskega tržišča z motornimi napravami STIHL in razširiti trgovsko mrežo Hitra rast tržnega deleža in širitev prodajnega asortimenta sta zahtevala večje skladiščne in upravne prostore Tako smo v letu 2004 zgradili nov skladiščno-poslovni objekt v Obrtno-industrijski coni v Logatcu Novi prostori omogočajo boljše sodelovanje s pooblaščenimi trgovci in hitrejšo oskrbo slovenskega tržišča s proizvodnim asortimentom STIHL in VIKING Današnja direktorica podjetja Unicommerce doo je ga Marijana Dajčman katere naloga je skrb za kontinuirano rast tržnega deleža in dobro organizacijo skladišča trgovskega blaga in rezervnih delov za nemoteno oskrbo slovenskega tržišča s Stihl Viking in Timersport izdelki

37

52 Vrste zalog v podjetju Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino ki se ukvarja z prodajo proizvodov znamke Stihl in Viking ter oblačili znamke Timbersport zato se pojavljajo v njihovem skladišču naslednje vrste zalog

trgovsko blago rezervni deli

V podjetju pa zaloge trgovskega blaga lahko razdelimo v tri temeljne skupine proizvodov glede na znamko

- Sthil izdelki - Viking izdelki - Timbersports

SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO Stihl izdelki Viking izdelki Timbersport izdelki

Motorne žage Kosilnice Oblačila Specialne žage Prezračevalnik trave Obutev Rezalne garniture Pihalno sesalna naprava Dodatki Motorne kose in naprave za košnjo Vrtni drobilnik Kombi motorji Motorni kultivator Multi motor OVO - zaščitna očala in ščitnik za ušesa Rezalniki za živo mejo Pogonska sredstva Višinski obvejevalniki Rokavice Čistilne naprave POS in DECO Pihalniki in sesalniki z drobilnikom Škropilne naprave Kompaktni brusilno-rezalni stroji Vozički z omejevalnikom globine reza Ročni vrtalni stroji Vrtalni stroji za vrtanje lukenj v zemljo Osebna zaščitna oprema Posode

VIR (Unicommerce doo 2007)

Prodajni asortiment

38

TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006

Celotne zaloge Leto 2006 (euro) Dlež v celotnih zalogah ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 848

Zaloge rezervnih delov 14949337 152

skupaj 98350900 100

VIR (prologa 6) Iz tabele 2 je razvidno da je imelo podjetje na dan 31 12 2006 vezanega kapitala največ v zalogah trgovskega blaga ki predstavlja kar 848 vseh zalog skupaj Ostali del vezanega kapitala pa lahko prepišemo k zalogam rezervnih delov katerih je 152 Delež zalog trgovskega blaga ki ga je bilo več kot polovico vseh zalog pa izhaja iz dejstva da je Unicommerce doo podjetje za zunanjo in notranjo trgovino katerega je glavna dejavnost zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timersports izdelkov oziroma proizvodov na slovenskem tržišču SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

0102030405060708090

31122006

zalogetrgovskegablagazalogerezervnihdelov

VIR (priloga 6) Kot je razvidno iz slike 10 je delež zalog rezervnih delov dosti manjši od trgovskega blaga kajti podjetje Unicommerce doo v svojem asortimentu prodajne ponudbe ima široko paleto proizvodov ki jih uvaža širom sveta in konkurira na slovenskem trgu predvsem s kvaliteto ki jo dokazuje z garancijo proizvodov od 5 do 10 let Izvajanje garancije za takšno obdobje izhaja iz dejstva da so proizvodi v celoti proizvedeni s strani enega samega proizvajalca in to je Stihl Drugi razlog pa izhaja iz dobro razvite logistične mreže ki podjetju omogoča enostavno in v hitrem času dostavo rezervnih delov Iz slike 10 in tabele 2 lahko vidimo da podjetje posveča največ pozornosti zalogam trgovskega blaga vendar pri vodenju in upravljanju zalog ki vplivajo na poslovanje podjetja ne sme pozabiti tudi na spremljanje zaloge rezervnih delov saj predstavljajo komponento ki vpliva na kvaliteto servisa odjemalcev

39

TABELA 3 CELOTNE ZALOGE NA DAN 31 12 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Zaloge in prihodki Leto 2005 (euro) Leto 2006 (euro)

Prihodki od prodaje 3184702 3355438

Zaloge (trgovskega blaga + rezervnih delov) 88399700 98350900

VIR (PRILOGA 67) Celotne zaloge v podjetju Unicommerce doo so se iz leta 2005 na leto 2006 povečale za 173736 evrov kar pomeni da je podjetje v letu 2006 imelo za 545 več vezanega kapitala v zalogah kot leta 2005 To pa lahko opravičimo z večjo prodajo v letu 2006 kajti prihodki od prodaje so za 221310 euro večji kar znaša 706 več kot leta 2005 kljub nespremenjenim prodajnim cenam izdelkov

40

53 Vodenje in spremljanje zalog V podjetju Unicommerc doo imajo vodenje in upravljanje zalog v skladišču računalniško podprto z internim programom ki prikazuje signalne minimalne varnostne in maksimalne zaloge (imenujejo ga AS 400 po centralnem računalniku)

531 Vodenje zalog

Podjetje ima svojo interni sistem označevanja proizvodov ki s pomočjo računalniškega programa omogoča analiziranje proizvodov ki se nahajajo v skladišču V podjetju ima vsak proizvod poleg serijske številke svojo številko artikla oz prodajno številko ki je sestavljena iz 11 številk ki so razdeljene v tri sklope in imajo svoj pomen A PRVI SKLOP ŠTEVILK Tako prvi sklop številk ki je sestavljen iz štirih številk pove za kakšen tip stroja gre Od prvega sklopa številk nam prvi dve številki povesta tip motorja drugi dve pa za kateri točno določeni stroj gre Na primer

11 ndash motorna žaga 12 ndash električne žaga 41 ndash motorna kosa 42 - ostale naprave (škropilnica pihalniki itd) 91

manjši rezervni deli ki so univerzalni 92 Itd

SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA)

To je prvi sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo)

To je obrazložitev za prvi dve številki prvega sklopa

41

1130 ndash motorna žaga MS 170 11 ndash nam pove da gre za 1137 ndash motorna žaga MS 192 motorno žago 30 pa točno 1128 ndash motorna žaga MS 460 kateri tip motorne žage

B DRUGI SKLOP ŠTEVILK Druga skupina številk je sestavljen iz treh števil ki nam pove za kateri sklop motorja gre Ali je ta proizvod nameščen pri cilindru verigi črpalki itd SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460)

To je drugi sklop števil To je tretji sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo) Na primer

1128 ndash 200 ndash na pove da gre za končen proizvod 1121 ndash 140 ndash na pove da gre za motorno žago model

MS 260 del ki se nahaja na filtru C TRETJI SKLOP ŠTEVILK Tretji sklop številk pa se za vsak proizvod razlikuje in nam omogoča definicijo za kateri točno proizvod gre pri vodenju in analiziranju zalog v podjetju Na primer

1121 ndash 140 ndash 1916 nam pove da gre za pokrov filtra 1128 ndash 200 ndash 0128 nam pove da gre za točno

določen proizvod To je motorna žaga MS 460 (končni izdelek) ki je prikazan na sliki

To je obrazložitev za drugi sklop

številk

To je obrazložitev za tretji sklop števil

To je obrazložitev za drugi dve številki

prvega sklopa

42

532 ABC analiza

Za upravljanje in vodenje zalog v podjetju uporabljajo tudi ABC analizo ki je računalniško podprta in kategorizira proizvode v tri skupine (A B in C) Namen razvrščanja blaga po tej analizi je v opravljanju selekcije in tako loči pomembno od nepomembnega V skupini A je majhno število artiklov vendar predstavljajo veliko vrednost za podjetje Nasprotno je v skupini C kjer je veliko število artiklov in ne predstavljajo posebne vrednosti za podjetje V prilogi 1 je prikazana prodajna vrednost izdaj vseh proizvodov podjetja Unicommerce doo iz skladišča za obdobje od 01 01 2007 do 31 10 2007 Izbrani kriterij je prodajna vrednost izdaj Analiza kaže da so izdelki Stihl ki so kategoriziranih v 37 kategorij v letu 2007 skupaj ustvarili prodajno vrednost izdaj 545727219 euro SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI Odstotek () izdane prodajne vrednosti 8 100 22 60 70 30 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Odstotek () izdelkov po prodajnih skupinah VIR (interni podatki podjetja Unicommerce doo)

43

TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

SKUPINA ŠTEVILO

IZDELKOV IZDANA PRODAJNA

VREDNOST DELEŽ A 5 375667032 0688379 70 B 8 125431039 0229842 22 C 24 44629148 0081779 8 SKUPAJ 37 545727219 1 100 VIR (Priloga 1) Iz slike 13 in tabele 4 je razvidno da je samo 10 vseh izdelkov podjetja Unicommerce doo v letu 2007 ustvarilo 70 izdane prodajne vrednosti od celote kar je 5 izdelkov (motorne žage motorne kose motorji za žage verige v roli in rezervni deli Stihl) V skupino B pa se je po metodi ABC analize uvrstilo 8 proizvodov katerih prodajna vrednost izdaj v letu 2007 je bila 125431048 euro in predstavlja 22 celote Po metodi ABC pa se je v skupino C uvrstilo 24 proizvodov ki je ustvarilo le 8 izdane prodajne vrednosti izdaj v letu 2007 Ko podjetje Unicommerce doo uvede v asortiment prodaje nov artikel oziroma izdelek ga rangira v razred A in šele po letu dni se glede na ustvarjeno prodajno vrednost izdaj lahko spremeni njegovo rangiranje v skupino v B ali C Paretovo teorijo lahko potrdimo z opravljeno analizo ABC ki opredeljuje da je v skupini A najmanjše število izdelkov ki pa predstavljajo velik delež v prodaji in so tako za podjetje nujno obhodni in močno vplivajo na njihovo poslovanje Zato podjetja morajo in tako tudi podjetje Unicommerce doo posvečati največ pozornosti takšnim izdelkom ter natančno določiti voditi in analizirati normative kot so signalna minimalna in maksimalna zaloga Kljub temu pa pri poslovanju ne smemo zanemarjati izdelke ki so klasificirani v skupinah B in C

44

54 Zaloge kot element medprodajnih aktivnosti Stroške ki jih povzročajo zaloge v podjetju Unicommerce doo (stroški skladišča stroški naročanja in stroški nezadostnega povpraševanja) ne prikazujejo in analizirajo posamično temveč jih predpisujejo med ostale oziroma druge stroške zato ne moremo prikazati optimalno velikost naročila kot smo jo podali v teoretičnem delu ki je značilna za proizvodna podjetja Vendar lahko optimalno velikost naročila varnostno in signalno zalogo izračunamo na podlagi razmerij med znanimi normativi zalog

541 Optimalna velikost naročila

V podjetju Unicommerce doo imamo znane podatke o predvideni prodaji in nabavi blaga za šest mesecev ki jih izračunavamo na podlagi povprečja prodaje in nabave zadnjih štirih let istega obdobja Povprečen dobaven čas za trgovsko blago (motorna žaga MS 290) je potreben mesec dni kar je znano iz sklenjenih pogodb Optimalna količina naročenega proizvoda se lahko izračuna Kn = Zm ndash Zv Zm= Zv + Kn Kn - optimalna naročilna količina Zv - varnostna zaloga Zm ndash maksimalna zaloga Zv = (tn q) td tn - zahtevan čas za trajanje zalog v primeru nedobave (v enaki časovni enoti) g - povprečna poraba v časovni enoti td - povprečni dobavni čas (v enaki časovni enoti) Izračun optimalne velikosti naročila in signalne zaloge bomo prikazali na primeru proizvoda MS 290 ki ga uvažamo iz Nemčije TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 Nabava v 6 mesecih 360 NA ZALOGI 154 Prodaja v preteklem mesecu 41 Prodaja v 6 mesecih 254 Količina zadnje nabave 120 Datum zadnje nabave 31 marec 2007

VIR (interni podatki Unicommerce doo)

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

12

Neodvisno povpraševanje imata zaradi svoje narave zelo različni krivulji gibanja Gibanje neodvisnega povpraševanja določajo trendi sezonska nihanja ciklična gibanja in slučajnostni vplivi ki so rezultat delovanja trga Gibanje odvisnega povpraševanja pa je nezvezno stolpičasto Povpraševanje po določenem materialu obstaja občasno in sicer takrat ko se material uporablja za proizvodnjo sestavnega dela ali dokončanega proizvoda ko pa proizvodnja določenega proizvoda ne poteka tudi povpraševanje po tem materialu ni Načelo ugotavljanja potreb po surovinah sestavnih delih materialu itd se uporablja pri odvisnem povpraševanju zaradi proizvodnje dokončnih izdelkov in ne zaradi tega ker so zaloge zmanjšale pod določeno točko Medtem ko se pri neodvisnem povpraševanju uporablja načelo nadomeščanja ki se izvaja z izdajanjem naročila za dopolnitev stare zaloge (Rusjan 1999 137)

223 Zaloge glede na normative in računske količine

Zaloge lahko delimo glede na normative in računske količine ki jih v praksi in teoriji uporabljamo za kontrolo zalog Ti normativi in računske količine nam služijo kot pomoč za sprejemanje odločitev kdaj in koliko naročiti Zaloge ki jih smatramo kot normative so

varnostna zaloga signalna zaloga in maksimalna zaloga

Kaltnekar (1985 254) navaja kot posebne računske količine ki služijo tudi kontroli zalog in včasih določanju normativov To so sledeče

povprečna zaloga aktivna zaloga povprečna aktivna zaloga in optimalno naročilna zaloga

Varnostna zaloga se v podjetju oblikuje zaradi negotovosti ki se lahko pojavi na strani povpraševanja dobave in proizvodnje Njena velikost je odvisna od ocene potrebnega časa za nujno dobavo potrebnih količin V normalnih okoliščinah se varnostna zaloga ne uporablja zato ni smotrno da je velika kajti povzroča večanje stroškov vzdrževanja Predstavlja torej neko rezervo ki jo smemo potrošiti le pod posebnimi pogoji Signalna zaloga (nepravilno jo v praksi imenujejo tudi minimalna zaloga) je tista višina zaloge pri kateri je potrebo sprožiti postopek za nabavo Treba jo je določiti tako da bo nova količina materiala prispela prav takrat ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Torej mora biti enaka porabi v dobavnem času oziroma za toliko višja od varnostne zaloge (Kaltnekar 1983 259) Maksimalna zaloga je največja zaloga do katere je še gospodarno uskladiščevati material Te omejitve ne smejo prekoračiti ker bi to povečalo skladiščne stroške otežilo delo in zmanjšalo preglednost v skladiščih Prekoračitev maksimalne zaloge v izjemnih razmerah (npr pričakovano zvišanje cen posebni popusti in podobno) je možna po posebnem postopku (Potočnik 2002 248-249)

13

Aktivna zaloga je tisti del zaloge ki se stalno spreminja torej dinamičen del zalog v nasprotju z varnostnimi zalogami ki so v bistvu statične Povprečna aktivna zaloga je torej enaka polovici razlike med maksimalno in varnostno zalogo ali ndash kar je isto ndash polovici naročilne količine (Kaltnekar 1993 279) Povprečno zalogo izrazimo kot ponderirano povprečje med različnimi višinami zalog v določenem obdobju Najpogosteje jo lahko izračunamo kot aritmetično sredino med najnižjo in najvišjo zalogo torej med varnostno in maksimalno zalogo Uporabljamo jo predvsem pri ugotavljanju koeficienta obračanja in kontroli skladiščnih stroškov Optimalna naročilna zaloga je tista višina naročene zaloge ko ima podjetje minimalne skupne stroške naročanja in skladiščenja

224 Nekurantne zaloge

Poseben problem skoraj vsakega podjetja je nekurantna zaloga To je zaloga materiala ki ga ne potrebujemo in ga v prihodnosti tudi ne bomo potrebovali Ta zaloga le redko nastane zaradi objektivnih razlogov največkrat je posledica nepravilnih odločitev v nabavnem oddelku Ko ugotovimo da je zaloga nekega materiala nekurantna se pojavi vprašanje kaj z njo storiti Material ima še vedno določeno vrednost zato ga je škoda enostavno uničiti Vse kar zanj morebiti iztržimo predstavlja izreden prihodek Zato moramo ves nekurantni material prodati seveda po najvišji možni ceni ki ga zanj lahko iztržimo Če ga ne moremo prodati je še vedno bolje da ravnamo z njim kot z odpadnimi surovinami za recikliranje Na ta način bomo zapustili skladiščni prostor s tem materialom pa ne bomo imeli več stroškov nadaljnjega skladiščenja Zato je smiselno da pri vsaki inventuri izvedemo poseben pregled vseh vrst materiala za katere v preteklem obračunskem obdobju ni bilo spremembe stanja Za ta material moramo ugotoviti ali ga bomo mogoče še uporabili ali pa dejansko predstavlja nekurantno zalogo (Potočnik 2002 250)

14

23 Vzroki za nastanek zalog Zaloge ki so nujno potrebne nastanejo v vsakem podjetju vendar je njihova vloga v različnih dejavnostih in različnih okoliščinah različna Povzročajo na eni strani neprekinjen tok operacij na drugi strani pa stroške To sta glavna vzroka zakaj pride do konfliktnosti ciljev med različnimi službami v podjetju Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Vzroke za nastanek zalog v organizaciji je možno razdeliti glede na posledice ki jih povzročajo Zaradi ugodnih ekonomski učinkov

bull Zmanjševanje fiksnih stroškov na dobavno enoto To so stroški ki se zmanjšajo na enoto če se število enot poveča npr stroški transporta in administracije

bull Neodvisnost delovanja posameznih strojev ki delujejo v medsebojnem zaporedju in predmet dela poteka od ene delavne postaje do druge na vsaki pa se preoblikovalni proces nadaljuje in če na določeni postaji ni zalog mora naslednji stroj čakati da predhodni zaključi svojo operacijo V primeru da se pokvari stroj na začetku linije se ustavi cela linija Če pa pri vsaki postaji obstoji zaloga nedokončanih proizvodov ki so že prešle predhodne faze procesa operacij pa je postaja neodvisna kar pomeni da lahko nadaljuje z delom dokler traja zaloga nedokončane proizvodnje

bull Stalno enaka raven proizvodnje Povpraševanje po posameznih proizvodih je sezonsko ali pa niha v daljših časovnih intervalih Če bi prilagajali obseg proizvodnje glede na nihanje povpraševanja bi to povzročilo stroške in težave pri usposabljanju in pridobivanju delavcev ter tehnologije Zaradi tega podjetja organizirajo dokaj stalno raven proizvodnje ki pokrije vso povpraševanje v daljšem časovnem obdobju V krajših časovnih obdobjih delajo na zalogo kadar je povpraševanje manjše in prodajajo iz zalog kadar je povpraševanje večje od trenutne proizvodnje Zaloge tako amortizirajo fluktuacijo v povpraševanju če je vzdrževanje zalog cenejše kot prilagajanje proizvodnje

bull Izkoristek ugodnih menjalnih razmerij med valutami različnih dežel Zaradi devalvacije posamezne valute je ugodneje nabaviti večje količine materialov za nadaljnjo proizvodnjo

15

Zaradi hitrih reakcij na zahteve uporabnikov

bull Nepričakovano povečanje povpraševanja To navadno velja za končne proizvode Organizacije jih imajo na zalogi da bi lahko hitreje ustregle uporabnikom kot bi storili konkurenti Na zalogi jih imajo včasih celo po regionalnih skladiščih kar tudi zmanjša reakcijski čas

bull Količinski popust Če uporabnik kupi veliko količino hkrati navadno dobi poseben popust vendar mora imeti proizvajalec na zalogi dovolj velike količine proizvodov

Zaradi zmanjšanja tveganja

bull Negotovost v dobavnem sistemu Dobave potrebnih materialov niso dostavljene v dogovorjenem času zaradi oddaljenosti virov stavke delavcev nesreče itd zato zaloge pripomorejo prebroditi takšne težave

bull Nepričakovane okvare v proizvodnji se kažejo v okvari posameznih strojev Zato da lahko nadaljuje drugi stroj z delom so potrebne zaloge nedokončane proizvodnje in surovin

bull Razstavljanje proizvodov Proizvajalci morajo imeti proizvode pogosto razstavljene da si jih lahko kupci ogledajo in jih preizkušajo Takšni proizvodi niso več pogosto primerni za prodajo ali pa jih prodajo po nižji ceni

Zaradi špekulativnih namenov

bull Gre za zaščito pred predvidenimi neugodnimi dogodki ali za izkoriščanje predvidenih domnevnih ugodnih dogodkov Na primer podjetje predvideva da bo v državi prišlo do nove obdavčitve zvišanja ravni cen vojne itd

Organizacija ne more poslovati brez zalog katere so iz finančnega vidika drage zato je njihov cilj jih minimizirati oziroma izločiti nepotrebne zaloge ki vežejo samo sredstva in ne prispevajo k uspešnosti poslovanja organizacije 2 Glavni namen zalog je da opravljajo funkcijo blažilca med ponudbo in povpraševanjem To je varnostna blazina za zagotovitev neprekinjenega toka operacij Zaloge so lahko surovine polizdelki končni izdelki ali rezervni deli Količina zalog ima zelo velik učinek na delovanje podjetja (Waters 2003 13)

2 Povzeto po Kavčič (2000 287-288)

16

24 Spremljanje zalog

241 Analiza zalog

Sredstva delimo glede na čas udeležbe v poslovnem procesu na stalna in gibljiva sredstva Gibljiva sredstva pa se delijo na obratna sredstva in kratkoročne finančne naložbe Zaloge ki so element preučevanja diplomskega dela pa uvrščamo med gibljiva sredstva (obratna sredstva) poleg terjatev denarja in aktivne časovne razmejitve Tako v teoriji kot v praksi uporabljamo določene kazalnike ki nam dajejo podatke o strukturi stanja oziroma deleža gibljivih sredstev in tako tudi zalog ki se nahajajo ali jih potrebujemo v podjetju da proces poslovanja poteka kar se da optimalno in pri tem ne povzroča prekinitve prodajnega ali proizvodnega procesa Kazalniki za izračune deležev obratnih sredstev in zalog

Delež gibljivih sredstev v celotnih sredstvih gibljiva sredstva 100 kazalnik = (1) celotna sredstva

Delež obratnih sredstev v gibljivih sredstvih

obratna sredstva 100 kazalnik = (2) gibljiva sredstva

Naložba v zaloge trgovskega blaga

nabavna vrednost trgovskega blaga kazalnik = (3) koeficient obračanja Rezultat pove za koliko mesecev zadošča zaloga Ta rezultat primerjamo s potrebnim časom za nabavo novih zalog (Koletnik 1997 220)

17

Rebernik in Repovž (2000 115) navajata dva kazalnika za gospodarjenje zalog

Delež zalog v sredstvih zaloge (stanje) 100

kazalnik = (4) gibljiva sredstva

Delež zalog v prodaji Zaloge (povprečje) 100 kazalnik = (5) Letna prodaja Mayr (2003 59-61) navaja sledeče kazalnike kot pomembne za analiziranje in spremljanje zalog v podjetju

Potrebna zaloga Stanje zaloge dane vrste kazalnik = (6) Povprečna mesečna poraba materiala dane zaloge

Koeficient obračanja zalog letna poraba zalog kazalnik = (7)

Povprečna zaloga

Vezava v dnevih trajanje obdobja (365) kazalnik = (8) koeficient obračanja

18

242 ABC analiza

V podjetjih se pojavi v njihovem poslovnem procesu veliko raznolikih vrst materialnih postavk - zalog ki pa niso stroškovno oziroma vrednostno enako pomembne Zato lahko materialne postavke klasificiramo v tri skupine (A B in C) in tako ločimo bistveno od nebistvenega Pri gospodarjenju z zalogami se srečujemo z izredno velikim številom dogodkov sprejemamo številne odločitve ki sprožijo mnogo različnih akcij predvsem pa imamo opravka z izredno velikim številom različnih vrst materiala in proizvodov Vse to pa zahteva velik obseg dela povzroča pa tudi nepreglednost nad celotnim dogajanjem Precizno spremljanje vsega poslovanja in analiziranja vseh teh dogodkov bi povzročilo tudi visoke stroške prav gotovo nesorazmerno z učinki ki jih od teh analiz lahko pričakujemo ABC analiza temelji na Paretovem načelu in pravi da je v celotnem ravnanju zalog le nekaj artiklov kritičnih veliko pa s stališča vrednosti ter planiranja zalog in proizvodnje nepomembnih (Kaltnekar 1993 125) SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG Procent vrednosti postavk v zalogi C 5-10 100 B 20-25 80 60 70-80 A 40 20 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 A B C 5-10 20-30 60-70

postavk v zalog Vir Ljubič (2000 355)

19

Završnik (2000 70) pravi da ABC analiza opredeljuje kolikšno število postavk v zalogah predstavlja večino vrednosti zalog Postavke z najvišjo vrednostjo klasificiramo v razred A ostale pa porazdelimo v razred B in C TABELA 1 POSTAVKE ZALOG

razred Količina postavk Skupna vrednost A 10 75 B 15 15 C 75 10

Vir (Završnik 2000 72) Pri tej metodi razdelimo materiale v tri skupine (Kaltnekar 1993 128)

Skupina A ndash majhno število različnih vrst materialov ki so bistvenega pomena Skupina B ndash srednjo število različnih materialov ki so srednjega pomena Skupina C ndash veliko število različnih materialov ki so majhnega pomena

Prisotnost artiklov določenemu razredu je lahko ključ za določanje metod naročanja za posamezne artikle (Heizer 1990 565) Z analizo zalog ABC po artiklih so vsi materiali komponente in izdelki razporejeni v tri razrede A B in C Kriterij za razporeditev je za vse enak in temelji na eni od vrednosti

stroškovne vrednosti izdaj ali prodajne vrednosti izdaj ter vrednosti pokritij izdaj ali povprečno letno izdane količine

Pri določanju optimalnih zalog je treba zbrati in obdelati veliko število podatkov Dostikrat bi bili stroški za zbiranje in preučevanje vseh podatkov preveliki zato je smotrno da se posvetimo predvsem postavkam iz razreda A in (B) za katere pa uporabimo natančnejše metode za izračun in nadzor količin Za te postavke moramo redno preverjati nabavne količine in varnostne zaloge (Završnik 2000 71) ABC analiza zalog temelji na Paretovem načelu in pravi da je v celotnem ravnanju zalog le nekaj artiklov kritičnih veliko pa s stališča vrednosti ter planiranja zalog in prodaje nepomembnih

20

3 FINANČNI VIDIK UPRAVLJANJA ZALOG 31 Stroški zalog Kot vsa gibljiva sredstva tudi zaloge povzročajo določene stroške ki jih je možno obravnavati iz dveh vidikov

bull stroški naraščanja ali padanja glede na obseg zalog bull stroške ki jih je možno razdeliti v tri skupine (stroški vzdrževanja

stroški naročanja in stroški ker materiala ni na zalogi)

311 Stroški ki naraščajo ali padajo glede na obseg zalog

Stroški ki naraščajo z obsegom zalog 1 Stroški investiranega kapitala Podjetje mora zaloge financirati Financiranje zalog

povzroča bodisi stroške obresti v primeru ko so zaloge financirane s tujimi viri bodisi oportunitetne stroške v primeru financiranja zalog z lastnimi sredstvi

2 Stroški skladiščenja Sem spadajo stroški povezani s prostorom ki ga zavzamejo zaloge kot so amortizacija skladiščne zgradbe stroški vzdrževanja skladišča stroški ogrevanja hlajenja prezračevanja razsvetljave čiščenja

3 Davek na premoženje in stroške zavarovanja premoženja Zaloge predstavljajo del

premoženja podjetja tako da podjetja v primeru obdavčitve premoženja plačujejo tudi davek na vrednost zalog Plačilo zavarovalne premije je poleg rizičnosti odvisno tudi od vrednosti zavarovanega premoženja (Rusjan 1999 137)

Stroški ki padajo s povečanjem obsega zalog

1 Stroški naročanja Vsako naročilo materialov pri zunanjih dobaviteljih je povezano z določenimi stroški To so predvsem materialni stroški in stroški osebnih dohodkov povezani z zbiranjem in ocenjevanjem ponudb s posredovanjem naročil sprejemanjem pošiljk Pri nabavi nastajajo transportni stroški pri katerih tudi prihaja do ekonomij obsega

2 Stroški priprave opreme Vsakokrat ko začnemo na določeni opremi s proizvodnjo

nekega drugega proizvoda iz proizvodnega asortimana podjetja nastanejo določeni stroški priprave opreme Med te stroške tako štejemo pripravo proizvodne dokumentacije za določeno proizvodno serijo Sem uvrščamo tudi stroške zamenjave orodij vsaj v času menjave orodij stroj stoji poleg tega pa so z menjavo orodij povezani tudi stroški delavcev ki izvajajo menjavo Pri pripravi opreme je pogosto potrebna poskusna proizvodnja ki povzroča stroške slabih proizvodov dokler ni oprema dokončno pripravljena

3 Stroški enote v zalogi Večje količine naročila omogočajo doseganje količinskih

popustov kar ima za posledico nižje stroške na enoto naročenega materiala Večje količine naročila imajo kot že naročeno za posledico večje zaloge

21

4 Stroški zaradi izčrpanja zalog Med te stroške uvrščamo predvsem dve skupini stroškov

bull Stroški povezani s prekinitvami proizvodnje ker v določenem času ni na voljo

potrebnih vhodnih materialov ali zalog nedokončane proizvodnje Prekinitev proizvodnje bo manj ob višjih ravneh zalog vhodnih materialov in zalog nedokončane proizvodnje

bull Stroški povezani s slabšanjem imidža pri kupcih ali z izgubljenimi prodajami Podjetja imajo zaloge dokončnih proizvodov za pokrivanje povpraševanja kupcev V primeru ko podjetje nima dokončanih proizvodov na zalogi do takrat ko jih kupec želi kupiti se lahko kupec odloči za nabavo blaga pri drugem proizvajalcu oziroma prodajalcu Poleg tega lahko podjetje zaradi tega tudi trajno izgubi kupce vendar je te stroške zelo težko oceniti Tudi če kupec pristane na odlog in torej blago kupi kasneje nastane določen oportunitetni strošek zaradi kasnejšega preliva denarnih sredstev (Rusjan 1999 138-139)

312 Stroški vzdrževanja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja

Stroški vzdrževanja So vsi stroški ki nastanejo pri hranjenju in vzdrževanju določene količine zalog za določeno časovno obdobje Ponavadi so proporcionalni s količino blaga v zalogi K njim spadajo stroški skladiščenja stroški vezanega kapitala v zalogah stroški oskrbovanja zalog in stroški tveganja

a Stroški skladiščenja predstavljajo pomemben delež celotnih stroškov zalog Eden od ciljev skladiščne službe je zniževanje stroškov skladiščenja Med njih štejemo stroške skladiščnega prostora (stroški ki se nanašajo na prostor vzdrževanje prostora ogrevanje hlajenje prezračevanje čiščenje in razsvetljavo) plače zaposlenih v skladiščih in stroške povezane s skladiščno opremo (Brigham 2002 717)

b Stroški vezanega kapitala v zalogah so velik del skupnih stroškov zalog Če je cena

kapitala visoka lahko ti stroški znašajo do 80 skupnih stroškov vzdrževanja zalog

Kavčič (2000 290) v to skupino šteje tudi oportunitetni strošek torej izgubo zaradi investiranja v zaloge ne pa v kakšno finančno bolj donosno aktivnost Opotunitetni stroški so navadno visoki 10 - 25 vrednosti zalog

c Stroški oskrbovanja zalog štejemo stroške zavarovanja in plačilnih davkov za zaloge

ki so v sorazmerju z velikostjo zaloge

d Stroški tveganja obsegajo stroške ki nastanejo zaradi značilnih lastnosti blaga (npr izguba teže pokvarljivost blaga hellip) poškodb blaga izgub zaradi sprememb v designu ali zaradi padca povpraševanja (Rushton 2000 181)

22

Stroški naročanja Vključujejo vse stroške ki nastanejo ob naročilu blaga Sem spadajo stroški obrazcev stroški fotokopij telefonskih pogovorov in stroški dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Ti stroški so odvisni od številnih nabav v načrtovanem obdobju in stroškov ki nastanejo pri nabavi So neodvisni od nabavljene količine (Bastič 1999 10) Stroški naročanja ki so fiksni ne glede na obseg naročila Večje število artiklov posameznemu naročilu prinaša nižje stroške naročanja na posamezni artikel saj se fiksni stroški sorazmerno razdelijo na posamezen artikel Velikost teh stroškov je odvisna od števila naročil v posameznem časovnem obdobju (Brigham 2002 717) Ker pa podjetja naročajo potrebne materiale znotraj in zunaj organizacije je potrebno razlikovat stroške naročanja

a Naročanje zunaj organizacije Gre za kupovanje materialov ali delov pri proizvajalcih dobaviteljih zunaj organizacije zunaj organizacije Stroški naročila v tem primeru vsebujejo plače osebja v nabavi plače osebja v računovodstvu komunikacijske stroške stroške urgence če naročeno ne prispe pravočasno stroške prevzema dobave

b Naročanje znotraj organizacije Potrebne materiale lahko proizvedejo znotraj organizacije same Delavna enota A naroči nek sestavni del pri delavni enoti B Ker sta obe enoti stroškovna centra enota B seveda zaračuna naročilo enoti A Stroški naročila v takem primeru vsebujejo stroške priprave proizvodnega naloga stroške priprave potrebnega materiala orodij stroške dela in stroške izdelave naročenih delov (Kavčič 2000 290-291)

Stroški nezadovoljenega povpraševanja So posledica premajhnih zalog s katerimi bi lahko zadovoljili vso povpraševanje Zajemajo stroške ki nastanejo ko prejeta naročila ni možno izvršiti iz zalog v običajnem roku in se kažejo kot izgubljen profit zaradi izgubljene prodaje ali kot stroški naročila ki je zaradi nezmožnosti običajne dobave povzročilo dodatne stroške manipulacije obdelave in transporta (Križman 2006 98) Zaloge povzročajo stroške ker predstavljajo vezana finančna sredstva podjetja Z vidika proizvodnje so zaželene visoke količine zalog zaradi nemožnosti prekinitve proizvodnega procesa in zadovoljitve nenadnega povpraševanja s strani kupcev Zato je management zainteresiran za optimizacijo zalog torej kar najmanjše zaloge ki omogočajo normalno poslovanje Stroški zalog so za večje število proizvodnih in prodajnih podjetji eden izmed glavnih logističnih stroškov in so pomemben element v celotnih stroških podjetja (Rushton 2000 186)

23

Dejavniki gospodarjenja z zalogo

1 Stroški naročanja

Višina stroškov naročanja je običajno neodvisna od velikosti naročila npr stroški naročila so enaki če naročimo 1 tono ali 100 ton materiala Glavni stroški naročanja so

stroški priprave in izbira dobavitelja stroški povezani s samim naročilom stroški prevzema kontrole reklamacije in plačila računa

Stroški naročanja se razlikujejo glede na

zapletenosti naročila strokovnosti nabavnega osebja ročne ali računalniške priprave naročila novega ali ponavljajočega naročila

Podjetja pogosto izračunavajo povprečne stroške naročila tako da vse stroške naročanja delijo s številom naročil v določenem obdobju (npr v enem letu) kar je lahko varljiv podatek pri velikih razlikah v vrednosti posameznega naročila 2 Stroški vzdrževanja zaloge Stroške vzdrževanja delimo na

stroške ki so sorazmerni z vrednostjo zalog - financiranje zalog (obresti od kapitala vezanega v zalogo) - zavarovalne premije - zgube zaradi zastaranja kala ali kraje

stroške ki nastajajo s skladiščenjem poslovanja

- materialni strošek - amortiziranje zgradb in naprav - najemnine skladiščnega prostora - bruto plače zaposlenih - administrativni stroški

3 stroški ki nastanejo zaradi materiala ki ni v zalogi Te stroške sestavljajo

- izguba zaradi prekinitve proizvodnje - režijski stroški povezani z zaposlenimi v skladišču - razlika pri raquokritemlaquo nakupu materiala po višji ceni - stroški pridobitve novih kupcev zaradi izgube dosedanjih kupcev

Stroške ki nastanejo zaradi pomanjkanja zaloge materiala ni mogoče vnaprej oceniti in vgraditi v modele gospodarjenja z zalogo (Potočnik 252 2002)

24

32 Financiranje zalog Financiranje temelji (ne glede na različne širše ali ožje opredelitve njegove vsebine) na denarju kot njegovi osrednji kategoriji Nanaša se na priskrbo in uporabo sredstev gospodarjenje z njimi vračanjem sredstev njihovim virom razporejanjem finančnih izidov in v zvezi s tem nastala finančna razmerja (Repovž in Peterlin 1998 57) SLIKA 3 POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA D B D (denar) (blago) (denar) VIR (Repovž in Peterlin 1998 57) Financiranje zalog je proces odločanja o priskrbi sredstev ki zajema aktivnosti ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in pridobitev teh sredstev Ta pridobitev pa je možna iz notranjega in zunanjega vira financiranja SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA VIR FINANCIRANJA

NOTRANJE FINANCIRANJE ZUNANJE FINANCIRANJE

- nerazdeljen čisti dobiček - kapitalski vložki - amortizacija - krediti - drugi notranji viri - subvencije - posebne oblike zunanjega financiranja

(lizing faktoring in forfeing) VIR prirejeno po (Repovž in Peterlin 1998 82) Podjetje lahko zaloge financira z notranjimi in zunanjimi viri Med notranje vire financiranja štejemo nerazdeljeni dobiček amortizacijo in druge notranje vire Med zunanje vire pa spadajo kapitalski vložki krediti subvencije in posebne zunanje oblike financiranja Z vidika lastništva pa razlikujemo financiranje z lastniškim in dolžniškim kapitalom Med lastniški kapital spadajo vsi notranji viri in od zunanjih virov kapitalski vložki in subvencije V okviru dolžniškega kapitala pa spadajo vsi ostali zunanji viri financiranja (Filipič in Mlinarič 1999 133)

25

Podjetja se lahko odločijo ali bodo svoje zaloge financirala z lastnimi sredstvi ali pa si bodo pridobila finančna sredstva Tako lahko delimo financiranje tudi na lastniški in dolžniški vir financiranja Financiranje kot odločanje o priskrbi virov sredstev (kapitala in dolgov) je proces ki obsega aktivnost ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in priskrbo le teh (Repovž in Peterlin 1998 63) Lastniški vir financiranja Lastniške vire zagotavljajo lastniki podjetja Njihova glavna značilnost je da kot obveznost do lastnikov podjetja ne zapadejo pred prenehanjem podjetja Pri lastniškem kapitalu je možna delitev kapitala na trajni (lastniki kapital prispevajo v poslovanje podjetja s trajnim vplačilom) in prisluženi kapital (ki ga sestavljajo nerazdeljen dobiček preteklih in letošnjega leta ter rezerve) Lastniški kapital je prvotno izključno namenjen ustanovitvi podjetja kasneje pa prevzame največje tveganje v zvezi s poslovanjem podjetja Podjetja na začetku delovanja ne morejo zaradi nezaupanja bank pridobiti finančna sredstva zato lastniška sredstva pridobijo pomembno vlogo pri financiranju poslovanja Lastniški kapital pa predstavlja tudi osnovo za zadolžitev podjetja saj naj bi omogočil poravnanje obveznosti do kreditojemalcev tudi v primeru manjše izgube iz poslovanja Dobiček podjetja in njegov prenos v osnovni kapital je zaradi obdavčitve najdražji vir financiranja zato podjetja ohranjajo del lastnega kapitala v obliki čistih rezerv in dobičkov ki niso dodaten izdatek za davek Prednosti lastniškega financiranja se kažejo v večji finančni trdnosti manjših stroških poslovanja večji konkurenčni sposobnosti ter večji neodvisnosti monetarnih ukrepov države (Koletnik 1997 224) Dolžniški vir financiranja Dolžniški viri financiranja pa se med seboj razlikujejo glede na ročnost vir financiranja in ceno Njihova značilnost je da zapadejo v določenem roku in jih tako delimo na kratkoročne (rok je do enega leta) in dolgoročne (rok je več kot eno leto) vire financiranja Financiranje z dolžniškim kapitalom od podjetnika zahteva odplačevanje izposojenih finančnih sredstev vključno s plačilom obrestnih mer Pri kratkoročnem financiranju se denar ponavadi nameni za zagotavljanje obratnega kapitala za financiranje zalog terjatev ali za delovanje podjetja Sredstva se navadno odplačajo iz nastale prodaje in dobička čez leto Dolgoročno posojilo se ponavadi nameni za nakup lastnine kot so strojna oprema zemljišča in stavbe del vrednosti lastnine pa se uporabi kot jamstvo Še zlasti pri nizkih obrestnih merah financiranje s posojilnim kapitalom omogoča podjetniku da ohrani večji del lastništva v podjetju in z lastnim kapitalom ustvari večji dobiček Podjetnik mora paziti da si ne izposodi preveč zaradi česar bi težko odplačeval obresti ali pa jih sploh ne bi mogel kar bi zaustavilo rast in razvoj podjetja ali celo stečaj (Antonič in drugi 2002 303) Zaloge kot element gibljivih sredstev ki je nujno potreben za opravljanje proizvodnega ali prodajnega procesa se v praksi ponavadi financirajo z odobrenimi krediti lastnimi sredstvi in obveznostmi do dobavitelja

26

321 Blagovni kredit ndash financiranje z obveznostmi do dobavitelja

Financiranje z obveznostmi do dobavitelja lahko opredelimo kot zelo uporabno obliko financiranja iz tujih virov ki nastanejo pri nabavi proizvodov inali storitev pri drugem podjetju To pomeni da podjetje ne plača proizvoda inali storitev takoj ob prevzemu vendar šele po določenem roku nabave ali prevzemu računa V bistvu se tako pojavi blagovni kredit s katerim nastopi vmesna oblika premoženja (terjatev) Blagovni kredit se je razvil zaradi razlik v hitrosti obrata sredstev pri različnih podjetjih Prav to dejstvo da je po pravilu neenako trajanje obrat sredstev po posameznih podjetjih in tudi po posameznih panogah ponuja ekonomsko osnovo za nujnost vključevanja blagovnega kredita v prometni proces Časovni razkorak traja od trenutka ko bo kupec blaga storitev razpolagal z denarjem ki ga bo sam prejel po zaključku njegovega cikla proizvodnje in prodaje Ta časovni razkorak se lahko premesti z odloženim kreditom V kolikor tovrstni kredit ne bi reševal tovrstnih časovnih nasprotji bi prodajalec moral čakati tako dolgo da bi od kupca prejel denarna sredstva od svoje prodaje V takšnem primeru bi prišlo do zastojev v reprodukcijskem procesu in to ne samo pri prodajalcu ampak se to prične verižno prenašati na celotni reprodukcijski proces v gospodarstvu Če prodajalec razpolaga z zadostnimi sredstvi lahko svoje blago (storitev) proda na osnovi obljube plačila kupcu v prihodnosti V tem primeru se proda blago kupcu v obliki blagovnega ali odloženega kredita Posebnost blagovnega kredita je v tem da se daje v blagu vrača pa v denarju (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 107) Z vidika stroškov financiranja lahko opredelimo blagovni kredit iz dveh vidikov Prvi je brezplačni blagovni kredit kjer dobavitelj ne zaračuna v ceno stroške uporabe svojega kapitala do roka plačila Drugi pa kjer dobavitelj vkalkulira v ceno stroške uporabe svojega blaga ob dobavi Načini financiranja so del finančne politike podjetja in osnova za doseganje ciljev in strategije Distribucijska podjetja kupujejo izdelke od dobavitelja ki običajno ne zahteva takojšnega plačila Dobavitelj dostavi ali takoj pošlje izdelke in za njih izstavi račun z določenim datumom plačila Kreditni pogoji dobavitelja in pogoji financiranja določajo kdaj bodo podjetja plačala dobavitelju (Schall and Haley 1988 523)

27

322 Revolving kredit

Revolving kredit omogoča občasno koriščenje potrebnih likvidnih sredstev Črpanje kredita podjetja najavijo banki dan pred koriščenjem vračajo pa ga z nakazilom prek plačilnega naloga obresti pa se obračunavajo le na črpani del kredita

Značilnosti

bull Revolving kredit je posebna oblika kredita za financiranje občasnih likvidnostnih težav in predstavlja kombinacijo kratkoročnega kredita in limita na transakcijskem računu

bull Za razliko od limita na transakcijskem računu morajo podjetja banki najaviti črpanje banka pa jim kredit nakaže na račun

bull Sredstva lahko črpajo in vračajo do višine kredita v celotnem obdobju bull Obrestna mera se določi na podlagi vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere za

tovrstne kredite in pribitka glede na boniteto podjetja kakovost zavarovanja ročnost kredita in sodelovanja z banko

VIR (Abanka 2007)

Prednosti

bull ročnost do enega leta bull obrestna mera se oblikuje na podlagi

o vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere o bonitete podjetja oziroma samostojnega podjetnika o ročnosti in zneska kredita o kakovost zavarovanja o sodelovanja z banko

bull stroški odobritve se določijo na osnovi vsakokrat veljavne tarife banke in ročnosti ter zneska kredita

bull znesek odobrenega kredita je odvisen od namena možnosti dodatnega zavarovanja in kreditne sposobnosti prosilca

bull poleg obveznega zavarovanja z menicami lahko izberete med naslednjimi zavarovanji o zavarovanje z zastavo vrednostnih papirjev o zavarovanje z zastavo depozita o zavarovanje z zastavo nepremičnin ali premičnin o zavarovanje s poroštvom druge pravne ali fizične osebe o zavarovanje z bančno garancijo o zavarovanje z odstopom terjatev

bull sredstva lahko črpate in vračate do višine kredita v celotnem obdobju bull obresti se računajo samo na črpani del kredita

VIR (DBS 2007)

28

323 Vir financiranja zalog z dolgovi

Zaloge podjetja financirajo z dolgovi ki pa jih delimo glede na čas vrnitve na kratkoročne in

dolgoročne dolgove kar prikazujemo na Sliki 5 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV - akceptni krediti - investicijski kredit - kontokorentni kredit - hipotekarni kredit - lombardni kredit - eskontni kredit - rembursni kredit - avalni kredit VIR prirejeno po (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122) A DOLGOROČNI DOLGOVI Značilnosti dolgoročnih dolgov za financiranje zalog je da rok vračila zapade v obdobju ki je daljše od enega leta Dolgoročni dolgovi se vštevajo med tako imenovane kvalitetne vire financiranja Zato so pomemben vir financiranja za nakup dolgoročnega premoženja V praksi pa podjetja svoje zaloge le redko financirajo z dolgoročnimi dolgovi ki so primernejši za financiranje stalnih sredstev Investicijski kredit Investicijski kredit je namenjen za kreditiranje stalnih sredstev in trajnega dela gibljivih sredstev (zalog) Zaradi dolgoročnosti in večjega tveganja ki je s tem povezano so banke pri določanju višine investicijskega kredita precej previdne Pri tem banke upoštevajo dosedanjo in pričakovano stopnjo dobička kreditojemalca Za odobritev investicijskega kredita je pomemben pričakovani čisti denarni tok od prihodnje investicije ki se mora v višini in dinamiki ujemati z anuitetami Zaradi varnosti bank postavljajo tudi pogoj da kreditojemalec vodi svoje finančne transakcije z računom ki ga ima pri banki ndash kreditodajalki (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 127) Hipotekarni kredit Pri hipotekarnem kreditu ni pomembna kreditna sposobnost dolžnika ker je kredit zavarovan s hipoteko Odobritev hipotekarnega kredita se nikoli ne odobri v 100 vrednosti založene nepremičnine ampak vedno manj Hipotekarni kredit spada med najstarejše kredite

KREDITI

KRATKOROČNI DOLGOROČNI

29

B KRATKOROČNI DOLGOVI Značilnosti kratkoročnih bančnih dolgov so3 Dospelost

- Rok vračila zapade v obdobju krajšem od enega leta Sezonski kredit

- Potreba po finančnih sredstvih je včasih sezonskega značaja kar pomeni da je potrebno proizvodnjo financirat v času proizvodnje Po končani sezoni se prodajni učinki prodajo in se obveznosti do kreditodajalca poravnajo

Kredit za terjatev zaloge - Vsebina je podobna kot pri sezonskem kreditu Medtem ko so sezonska nihanja

stanovita pa so lahko potrebe po finančnih sredstvih ki izhajajo iz terjatev in zalog nestanovita

Ročnost - Ročnost teh kreditov je običajno prilagojena značilnostim proizvodnje in prodaje

Namen kreditov je financiranje obratnih sredstev torej morajo biti roki usklajeni s sposobnostjo zalog in terjatev da se spremenijo v denar (čas obračanja teh oblik obratnih sredstev)

Reprogramiranje kreditov - V primeru motenj pri odplačevanju kreditov se lahko s kreditojemalcem dogovorimo o

novih pogojih vračanja kredita Govorimo o reprogramu kredita Zavarovanje

- Imamo zavarovani in nezavarovani bančni kredit Zavarovanje se lahko opravi z zalogami terjatvami in podobno vendar se v Sloveniji takšen način zavarovanja pogosto ne prakticira Običajno se zahtevajo kvalitetnejša zavarovanja (hipoteke garancije in podobno) Nekatere banke ponujajo kredite po sistemu tako imenovanega faktoringa ndash odkupa terjatev

Bančni krediti so povezani s stroški ki jih sestavljajo stroški obresti in stroški odobritve Višina je odvisna tudi od načina obrestovanja V osnovi sta v uporabi dekruzivni (obresti se plačajo po dospetju kredita) in anticipativni način obrestovanja (obresti se plačajo po odobritvi kredita) Glavnice se lahko plačujejo v enem znesku ali v obrokih Bistvene sestavine kratkoročnega dolga so

bull namen uporabe bull načrt odplačila bull ekonomska upravičenost bull dodatne informacije in - strokovne sposobnosti vodilnih - računovodski izkazi - načrti poslovanja bull nobenih presenečenj

3 Povzeto po Mayr (2003 84-85)

30

Kontokorentni kredit Je kredit ki ga banka odobri kreditojemalcu kot dodaten znesek v skladu s spreminjajočimi potrebami Takšna vrsta kredita je primerna kadar niha potreba po likvidnih sredstvih Ti krediti niso odobreni za določene posle ampak splošna okrepitev plačilne sposobnosti podjetja Najemajo se kot - kratkoročni krediti za gibljiva sredstva - sezonski krediti - premostitveni krediti Ponavadi se takšni krediti odobrijo za obdobje treh mesecev vendar se lahko tudi podaljšajo (revolving) Lombardni kredit Je kredit ki je odobren proti zastavi realnih dobrin Kreditojemalec le zastavi realne dobrine in pridobi finančna sredstva ne da zmanjša oziroma proda del svoje aktive Zastaviti pa se morajo dobrine ali stvari ki se lahko hitro prodajo Te pa so pomembne za zavarovanje kredita ker le tako je zagotovljeno da se bo kredit poravnal Glede na zavarovanje kredita tako ločimo menični lombard lombard vrednostni papir in blagovni lombard Eskontni kredit Eskontni kredit je kratkoročen kredit ki ga odobrijo poslovne banke na prošnjo komitenta s tem da eskontira menico ki še ni zapadla Znesek je enak znesku na katerega se glasi menica zmanjšana za odtegnjene obresti in provizijo Banka pravzaprav kreditira komitentovo terjatev do zapadlosti s pogojem da bo le-ta kredit odplačal če ga ne bo trasat ali kateri drugi menični obveznik Posebnost tega kredita je v tem da kredita ne vrne tisti ki ga je najel ampak trasat (trgovec ki od proizvajalca kupi blago in ga takoj ne plača izda lastno menico ali akceptira menico ki jo nanj vleče proizvajalec) Akceptni kredit Je menični kredit pri katerem se banka obveže s kreditno pogodbo da bo akceptirala menico ki jo nanjo trasira komitent Z akceptiranjem postane banka glavni menični dolžnik Prednost tega kredita je za banko v tem da bo imela na razpolago dovolj sredstev če bi morala poravnati menični dolg Komitent mora banki dati po uzancih na razpolago dovolj sredstev če kaže da bo morala banka poravnati menični dolg Rembursni kredit Akceptni kredit ki se uporablja v zunanji trgovini Od akceptnega se razlikuje po tem da je krit z blagovnim dokumentom Avalni kredit Aval je jamstvo za plačilo meničnega dolga Pri tem kreditu se banka s posebno garancijsko izjavo zavezuje da bo izpolnila obveznosti ki jih ima do tretje osebe (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122-126)

31

4 ZALOGE KOT ELEMENT MEDPRODAJNIH AKTIVNOSTI Elementi medprodajnih aktivnosti so tisti ki so direktno povezani z dobavo proizvodov odjemalcev V nadaljevanju bomo spoznali določitve optimalne velikosti naročil ter ravni signalnih in varnostnih zalog koeficient obračanja ki so sestavni deli upravljanja in vodenja zalog ter v veliki meri vplivajo na uspešno poslovanje podjetja 41 Optimalna velikost naročil Optimalna velikost naročila je količina pri kateri so celotni stroški (stroški vzdrževanja zalog stroški naročanja in stroški blaga na zalogi) najmanjši (Kovačič 2000 294) SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE s Skupni stroški Stroški vzdrževanja zalog Stroški naročila Stroški materiala in izdelave Q Q

VIIR (Kovačič 2000 294) S ndash stroški Q ndash količina naročila Q - optimalna naročena količina Završnik (2000 77) pravi da dosežemo optimalno naročilno količino ko so (stroški vzdrževanja zalog) = (stroškom naročanj)

Sz = Sn

32

Na sliki 6 je razvidno da stroški vzdrževanja zalog naraščajo z naraščanjem obsega naročila medtem ko stroški naročila padajo Vsota teh dveh vrst stroškov nam daje skupne stroške ki bodo minimalni ko bo naročena količina ustrezala najnižji točki krivulje skupnih stroškov Optimalna naročena količina

SzSnqQ sdotsdot

= 2 (9)

Q - optimalna naročena količina Sz ndash stroški vzdrževanja zalog Sn ndash stroški naročila q- poraba materiala v časovni enoti VIR (Mayr 2003 63) 42 Koeficient obračanja zalog Zaloge na eni strani vplivajo kot blažilec v materialnih tokovih na drugi strani pa povzročajo tudi občutne stroške Krajši čas zadrževanja materiala v skladišču in s tem hitrejše obračanje zalog znižuje potrebno višino zalog in s tem tudi stroške (Kaltnekar 1993 273) Koeficient obračanja zalog

K = YX (10)

X ndash vrednost prodaje v določenem obdobju Y ndash vrednost povprečnih zalog v določenem obdobju VIR Prirejeno po (Mayr 2003 60) Vsako podjetje želi danes imeti minimalne zaloge materiala za poslovanje V podjetniški dejavnosti se vpliv zalog na skupno poslovno uspešnost izraža s koeficientom obračanja zalog Manjši koeficienti obračanja pomenijo namreč daljšo vezavo denarnih sredstev in s tem večje poslovne stroške kar sicer ob nespremenjenih ostalih poslovnih pogojih lahko vpliva na manjšo poslovno uspešnost Pomembno za izračun koeficienta obračanja zalog je zavedati se da je vrednost prodaje izražena z tržnimi prodajnimi cenami ali po stroškovni vrednosti Če so v števcu upoštevane dosežene prodajne cene zaloge pa so v imenovalcu vrednotene po stroškovnih cenah je izračunani koeficient večji kot bi bil v primeru ko so tudi v števcu upoštevane stroškovne cene prodanih izdelkov (Brigham 2002 219) V praksi podjetja večinoma uporabljajo dosežene prodajne cene za izračune koeficientov obračanja lahko pa jih tudi izračunavajo na podlagi stroškovnih cen ki pa so primernejše za interne potrebe

33

43 Določanje obsega zalog Varnostna zaloga - varuje proizvodnjo pred izpadom (npr zaradi podaljšanja dobavnih rokov) Ocenimo jo na osnovi potrebnega čas za nujno dobavo potrebne količine blaga Signalna zaloga ndash je zaloga pri kateri je potrebno sprožiti nabavni proces Maksimalna opravičljiva zaloga ndash predstavlja tisti optimalni obseg zalog pri katerem so stroški nabave in skladiščenja v ravnovesju s stroški vezave kapitala SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG Višina zalog Kn Zm Za Kn 2 td tn Zv Zp Zs tn čas Legenda Razmerja Zm = maksimalna zaloga Zs = signalna zaloga ~ Zm = Zv + Kn (11) Zv = varnostna zaloga Zm + Zv Kn ~ Zp = = Zv + (12) Normativi 2 2 Zp = povprečna zaloga Za = aktivna zaloga ~ Za = Zm ndash Zv = Kn (13) Zap = povprečna aktivna zaloga Kn = optimalna naročilna količina Zm ndash Zv Kn td = dobavni čas ~ Zap = = (14) tn = čas naročanja 2 2 VIR povzeto po (Kaltnekar 1993 278) Pri dobavnih rokih in porabi materiala se podjetja srečujejo z raznolikimi oblikami ki so lahko

- stalna poraba stalni roki dobave - spremenljiva poraba stalni roki dobave - stalna poraba spremenljivi roki dobave - spremenljiva poraba spremenljivi roki dobave

34

431 Stalna poraba in stalni roki dobave

Na časovno enoto porabimo vedno enake količine materiala Z dobavo materiala ni težav je stalna Dobavljene količine so enakomerne Minimalna zaloga Zmin = tz q (15) Signalna zaloga Zsig = (tz + td) q (16) Naročena količina Q = tsn q (17)

Maksimalna zaloga Zmax = Zmin + Q = (tz + tsn) q (18) tz ndash čas morebitnega prekoračenja roka dobave td - rok tsn ndash obdobje porabe naročene količine q ndash poraba materiala v časovni enoti (lahko je ura dan mesec leto) Q ndash naročena količina

432 Spremenljiva poraba in stalni rok dobave

Poraba med (stalnim) časom dobave je sestavljena iz zaporedja neodvisnih (različnih) dnevnih porab ki jih lahko opišemo z normalno porazdelitvijo Poznati moramo povprečno dnevno porabo in njen standardni odklon Pričakovana poraba je seštevek povprečnih dnevnih porab v času dobave Poraba se normalno porazdeljuje in ima varianco ki je enaka seštevku posameznih varianc Kjer velja

Varianca = (standardni odklon)sup2 Minimalna zaloga Zmin = z σp td (19)

Signalna zaloga Zsig = q td + z σp td (20) ali Zsig = q td + Zmin (21) Maksimalna zaloga Zmax = Q + Zmin (22)

35

σp - standardni odklon od povprečja td ndash rok dobave q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti z ndash število standardnih odklonov od povprečja Q ndash naročena količina

433 Stalna poraba in spremenljivi roki nabave

Če se rok dobave normalno porazdeljuje je pričakovana poraba v času dobave normalno porazdeljena njena varianca pa ni seštevek varianc kot v prejšnjem primeru Vzrok je da predstavlja trenutni rok dobave eno vrednost ne pa zaporedje vrednosti Tako je pričakovana poraba v času dobave q td in standardni odklon dobave v času porabe q σtd Signalna zaloga Zsig = q td + z q σtd (23) Minimalna zaloga Zmin = z q σtd (24) td ndash povprečni rok dobave z ndash število standardnih odklonov od povprečja q ndash stalna poraba materiala v časovni enoti σtd - standardni odklon roka dobave

434 Spremenljiva poraba in spremenljivi roki nabave

Pričakovana poraba v času dobave je enaka zmnožku povprečne porabe in povprečnega roka dobave Če sta poraba in rok dobave porazdeljeni veličini bo skupna poraba v času dobave normalno porazdeljena s srednjo vrednostjo q in td Signalna zaloga

Zsig = q td + z td σtd sup2 + q sup2 σtd sup2 (25) z ndash število standardnih odklonov od povprečja σtd - standardni odklon roka dobave σp - standardni odklon od povprečja q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti td ndash povprečen rok dobave VIR povzeto po (Rak 2006 11-14)

36

5 FINANCIRANJE ZALOG ndash PRIMER PODJETJA UNICOMMERCE DOO 51 Predstavitev podjetja Leta 1926 je človek z vizijo g Andreas Stihl v Nemčiji ustanovil podjetje za proizvodnjo ndash najprej je proizvajal protipožarne naprave in pralne stroje Že prvo leto delovanja podjetja pa je izdelal prvo motorno verižno žago z električnim motorjem za upravljanje katere sta bila potrebna dva delavca Danes je to še vedno družinsko podjetje v svetu vodilni proizvajalec motornih žag in drugih motornih naprav ki ga vodi druga generacija potomcev Trenutno zaposluje podjetje ANDREAS STIHL AG amp CoKG s svojimi hčerinskimi podjetji v Švici Ameriki Braziliji Avstriji in Kitajski več kot 7900 sodelavcev ki proizvajajo široko paleto proizvodov namenjenih končnim potrošnikom v več kot 160 državah sveta STIHL ima svoja uvozno-distribucijska podjetja v 29 državah sveta (za primerjavo pred 20 leti jih je bilo 10) v ostalih državah pa sodeluje s pogodbenimi uvozniki Nenehne inovacije skrb za varno in lažje delo ter za človeka in okolje so naprave STIHL popeljale na sam svetovni vrh ndash leta 2004 je promet Skupine STIHL dosegel 17 milijard EUR (leta 1983 je znašal promet 390 milijonov EUR) STIHLreg naprave so tako že vrsto let daleč najbolj razširjena motorna orodja na svetu ki tudi v najtežje dostopnih področjih sveta lajšajo delo ljudem pri urejanju okolja in narave Blagovna znamka STIHL je na slovenskem področju prisotna že od poznih petdeset oziroma zgodnjih šestdeset let prejšnjega stoletja ko sta podjetje UNICOMERC kot tedanji zastopnik firme STIHL za jugoslovansko tržišče in gospod Klarić kot nositelj programa preko slovenskih uvoznih in trgovskih hiš organizirala prodajno in servisno mrežo Ob razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije se je podjetje UNIKOMERC Zagreb odločilo da predstavništvo v Ljubljani preregistrira v podjetje s statusom družbe z omejeno odgovornostjo Podjetje Unicommerce doo Ljubljana je pričelo poslovati 1992 leta njegova prioritetna naloga pa je bila zagotoviti kontinuirano oskrbo slovenskega tržišča z motornimi napravami STIHL in razširiti trgovsko mrežo Hitra rast tržnega deleža in širitev prodajnega asortimenta sta zahtevala večje skladiščne in upravne prostore Tako smo v letu 2004 zgradili nov skladiščno-poslovni objekt v Obrtno-industrijski coni v Logatcu Novi prostori omogočajo boljše sodelovanje s pooblaščenimi trgovci in hitrejšo oskrbo slovenskega tržišča s proizvodnim asortimentom STIHL in VIKING Današnja direktorica podjetja Unicommerce doo je ga Marijana Dajčman katere naloga je skrb za kontinuirano rast tržnega deleža in dobro organizacijo skladišča trgovskega blaga in rezervnih delov za nemoteno oskrbo slovenskega tržišča s Stihl Viking in Timersport izdelki

37

52 Vrste zalog v podjetju Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino ki se ukvarja z prodajo proizvodov znamke Stihl in Viking ter oblačili znamke Timbersport zato se pojavljajo v njihovem skladišču naslednje vrste zalog

trgovsko blago rezervni deli

V podjetju pa zaloge trgovskega blaga lahko razdelimo v tri temeljne skupine proizvodov glede na znamko

- Sthil izdelki - Viking izdelki - Timbersports

SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO Stihl izdelki Viking izdelki Timbersport izdelki

Motorne žage Kosilnice Oblačila Specialne žage Prezračevalnik trave Obutev Rezalne garniture Pihalno sesalna naprava Dodatki Motorne kose in naprave za košnjo Vrtni drobilnik Kombi motorji Motorni kultivator Multi motor OVO - zaščitna očala in ščitnik za ušesa Rezalniki za živo mejo Pogonska sredstva Višinski obvejevalniki Rokavice Čistilne naprave POS in DECO Pihalniki in sesalniki z drobilnikom Škropilne naprave Kompaktni brusilno-rezalni stroji Vozički z omejevalnikom globine reza Ročni vrtalni stroji Vrtalni stroji za vrtanje lukenj v zemljo Osebna zaščitna oprema Posode

VIR (Unicommerce doo 2007)

Prodajni asortiment

38

TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006

Celotne zaloge Leto 2006 (euro) Dlež v celotnih zalogah ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 848

Zaloge rezervnih delov 14949337 152

skupaj 98350900 100

VIR (prologa 6) Iz tabele 2 je razvidno da je imelo podjetje na dan 31 12 2006 vezanega kapitala največ v zalogah trgovskega blaga ki predstavlja kar 848 vseh zalog skupaj Ostali del vezanega kapitala pa lahko prepišemo k zalogam rezervnih delov katerih je 152 Delež zalog trgovskega blaga ki ga je bilo več kot polovico vseh zalog pa izhaja iz dejstva da je Unicommerce doo podjetje za zunanjo in notranjo trgovino katerega je glavna dejavnost zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timersports izdelkov oziroma proizvodov na slovenskem tržišču SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

0102030405060708090

31122006

zalogetrgovskegablagazalogerezervnihdelov

VIR (priloga 6) Kot je razvidno iz slike 10 je delež zalog rezervnih delov dosti manjši od trgovskega blaga kajti podjetje Unicommerce doo v svojem asortimentu prodajne ponudbe ima široko paleto proizvodov ki jih uvaža širom sveta in konkurira na slovenskem trgu predvsem s kvaliteto ki jo dokazuje z garancijo proizvodov od 5 do 10 let Izvajanje garancije za takšno obdobje izhaja iz dejstva da so proizvodi v celoti proizvedeni s strani enega samega proizvajalca in to je Stihl Drugi razlog pa izhaja iz dobro razvite logistične mreže ki podjetju omogoča enostavno in v hitrem času dostavo rezervnih delov Iz slike 10 in tabele 2 lahko vidimo da podjetje posveča največ pozornosti zalogam trgovskega blaga vendar pri vodenju in upravljanju zalog ki vplivajo na poslovanje podjetja ne sme pozabiti tudi na spremljanje zaloge rezervnih delov saj predstavljajo komponento ki vpliva na kvaliteto servisa odjemalcev

39

TABELA 3 CELOTNE ZALOGE NA DAN 31 12 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Zaloge in prihodki Leto 2005 (euro) Leto 2006 (euro)

Prihodki od prodaje 3184702 3355438

Zaloge (trgovskega blaga + rezervnih delov) 88399700 98350900

VIR (PRILOGA 67) Celotne zaloge v podjetju Unicommerce doo so se iz leta 2005 na leto 2006 povečale za 173736 evrov kar pomeni da je podjetje v letu 2006 imelo za 545 več vezanega kapitala v zalogah kot leta 2005 To pa lahko opravičimo z večjo prodajo v letu 2006 kajti prihodki od prodaje so za 221310 euro večji kar znaša 706 več kot leta 2005 kljub nespremenjenim prodajnim cenam izdelkov

40

53 Vodenje in spremljanje zalog V podjetju Unicommerc doo imajo vodenje in upravljanje zalog v skladišču računalniško podprto z internim programom ki prikazuje signalne minimalne varnostne in maksimalne zaloge (imenujejo ga AS 400 po centralnem računalniku)

531 Vodenje zalog

Podjetje ima svojo interni sistem označevanja proizvodov ki s pomočjo računalniškega programa omogoča analiziranje proizvodov ki se nahajajo v skladišču V podjetju ima vsak proizvod poleg serijske številke svojo številko artikla oz prodajno številko ki je sestavljena iz 11 številk ki so razdeljene v tri sklope in imajo svoj pomen A PRVI SKLOP ŠTEVILK Tako prvi sklop številk ki je sestavljen iz štirih številk pove za kakšen tip stroja gre Od prvega sklopa številk nam prvi dve številki povesta tip motorja drugi dve pa za kateri točno določeni stroj gre Na primer

11 ndash motorna žaga 12 ndash električne žaga 41 ndash motorna kosa 42 - ostale naprave (škropilnica pihalniki itd) 91

manjši rezervni deli ki so univerzalni 92 Itd

SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA)

To je prvi sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo)

To je obrazložitev za prvi dve številki prvega sklopa

41

1130 ndash motorna žaga MS 170 11 ndash nam pove da gre za 1137 ndash motorna žaga MS 192 motorno žago 30 pa točno 1128 ndash motorna žaga MS 460 kateri tip motorne žage

B DRUGI SKLOP ŠTEVILK Druga skupina številk je sestavljen iz treh števil ki nam pove za kateri sklop motorja gre Ali je ta proizvod nameščen pri cilindru verigi črpalki itd SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460)

To je drugi sklop števil To je tretji sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo) Na primer

1128 ndash 200 ndash na pove da gre za končen proizvod 1121 ndash 140 ndash na pove da gre za motorno žago model

MS 260 del ki se nahaja na filtru C TRETJI SKLOP ŠTEVILK Tretji sklop številk pa se za vsak proizvod razlikuje in nam omogoča definicijo za kateri točno proizvod gre pri vodenju in analiziranju zalog v podjetju Na primer

1121 ndash 140 ndash 1916 nam pove da gre za pokrov filtra 1128 ndash 200 ndash 0128 nam pove da gre za točno

določen proizvod To je motorna žaga MS 460 (končni izdelek) ki je prikazan na sliki

To je obrazložitev za drugi sklop

številk

To je obrazložitev za tretji sklop števil

To je obrazložitev za drugi dve številki

prvega sklopa

42

532 ABC analiza

Za upravljanje in vodenje zalog v podjetju uporabljajo tudi ABC analizo ki je računalniško podprta in kategorizira proizvode v tri skupine (A B in C) Namen razvrščanja blaga po tej analizi je v opravljanju selekcije in tako loči pomembno od nepomembnega V skupini A je majhno število artiklov vendar predstavljajo veliko vrednost za podjetje Nasprotno je v skupini C kjer je veliko število artiklov in ne predstavljajo posebne vrednosti za podjetje V prilogi 1 je prikazana prodajna vrednost izdaj vseh proizvodov podjetja Unicommerce doo iz skladišča za obdobje od 01 01 2007 do 31 10 2007 Izbrani kriterij je prodajna vrednost izdaj Analiza kaže da so izdelki Stihl ki so kategoriziranih v 37 kategorij v letu 2007 skupaj ustvarili prodajno vrednost izdaj 545727219 euro SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI Odstotek () izdane prodajne vrednosti 8 100 22 60 70 30 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Odstotek () izdelkov po prodajnih skupinah VIR (interni podatki podjetja Unicommerce doo)

43

TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

SKUPINA ŠTEVILO

IZDELKOV IZDANA PRODAJNA

VREDNOST DELEŽ A 5 375667032 0688379 70 B 8 125431039 0229842 22 C 24 44629148 0081779 8 SKUPAJ 37 545727219 1 100 VIR (Priloga 1) Iz slike 13 in tabele 4 je razvidno da je samo 10 vseh izdelkov podjetja Unicommerce doo v letu 2007 ustvarilo 70 izdane prodajne vrednosti od celote kar je 5 izdelkov (motorne žage motorne kose motorji za žage verige v roli in rezervni deli Stihl) V skupino B pa se je po metodi ABC analize uvrstilo 8 proizvodov katerih prodajna vrednost izdaj v letu 2007 je bila 125431048 euro in predstavlja 22 celote Po metodi ABC pa se je v skupino C uvrstilo 24 proizvodov ki je ustvarilo le 8 izdane prodajne vrednosti izdaj v letu 2007 Ko podjetje Unicommerce doo uvede v asortiment prodaje nov artikel oziroma izdelek ga rangira v razred A in šele po letu dni se glede na ustvarjeno prodajno vrednost izdaj lahko spremeni njegovo rangiranje v skupino v B ali C Paretovo teorijo lahko potrdimo z opravljeno analizo ABC ki opredeljuje da je v skupini A najmanjše število izdelkov ki pa predstavljajo velik delež v prodaji in so tako za podjetje nujno obhodni in močno vplivajo na njihovo poslovanje Zato podjetja morajo in tako tudi podjetje Unicommerce doo posvečati največ pozornosti takšnim izdelkom ter natančno določiti voditi in analizirati normative kot so signalna minimalna in maksimalna zaloga Kljub temu pa pri poslovanju ne smemo zanemarjati izdelke ki so klasificirani v skupinah B in C

44

54 Zaloge kot element medprodajnih aktivnosti Stroške ki jih povzročajo zaloge v podjetju Unicommerce doo (stroški skladišča stroški naročanja in stroški nezadostnega povpraševanja) ne prikazujejo in analizirajo posamično temveč jih predpisujejo med ostale oziroma druge stroške zato ne moremo prikazati optimalno velikost naročila kot smo jo podali v teoretičnem delu ki je značilna za proizvodna podjetja Vendar lahko optimalno velikost naročila varnostno in signalno zalogo izračunamo na podlagi razmerij med znanimi normativi zalog

541 Optimalna velikost naročila

V podjetju Unicommerce doo imamo znane podatke o predvideni prodaji in nabavi blaga za šest mesecev ki jih izračunavamo na podlagi povprečja prodaje in nabave zadnjih štirih let istega obdobja Povprečen dobaven čas za trgovsko blago (motorna žaga MS 290) je potreben mesec dni kar je znano iz sklenjenih pogodb Optimalna količina naročenega proizvoda se lahko izračuna Kn = Zm ndash Zv Zm= Zv + Kn Kn - optimalna naročilna količina Zv - varnostna zaloga Zm ndash maksimalna zaloga Zv = (tn q) td tn - zahtevan čas za trajanje zalog v primeru nedobave (v enaki časovni enoti) g - povprečna poraba v časovni enoti td - povprečni dobavni čas (v enaki časovni enoti) Izračun optimalne velikosti naročila in signalne zaloge bomo prikazali na primeru proizvoda MS 290 ki ga uvažamo iz Nemčije TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 Nabava v 6 mesecih 360 NA ZALOGI 154 Prodaja v preteklem mesecu 41 Prodaja v 6 mesecih 254 Količina zadnje nabave 120 Datum zadnje nabave 31 marec 2007

VIR (interni podatki Unicommerce doo)

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

13

Aktivna zaloga je tisti del zaloge ki se stalno spreminja torej dinamičen del zalog v nasprotju z varnostnimi zalogami ki so v bistvu statične Povprečna aktivna zaloga je torej enaka polovici razlike med maksimalno in varnostno zalogo ali ndash kar je isto ndash polovici naročilne količine (Kaltnekar 1993 279) Povprečno zalogo izrazimo kot ponderirano povprečje med različnimi višinami zalog v določenem obdobju Najpogosteje jo lahko izračunamo kot aritmetično sredino med najnižjo in najvišjo zalogo torej med varnostno in maksimalno zalogo Uporabljamo jo predvsem pri ugotavljanju koeficienta obračanja in kontroli skladiščnih stroškov Optimalna naročilna zaloga je tista višina naročene zaloge ko ima podjetje minimalne skupne stroške naročanja in skladiščenja

224 Nekurantne zaloge

Poseben problem skoraj vsakega podjetja je nekurantna zaloga To je zaloga materiala ki ga ne potrebujemo in ga v prihodnosti tudi ne bomo potrebovali Ta zaloga le redko nastane zaradi objektivnih razlogov največkrat je posledica nepravilnih odločitev v nabavnem oddelku Ko ugotovimo da je zaloga nekega materiala nekurantna se pojavi vprašanje kaj z njo storiti Material ima še vedno določeno vrednost zato ga je škoda enostavno uničiti Vse kar zanj morebiti iztržimo predstavlja izreden prihodek Zato moramo ves nekurantni material prodati seveda po najvišji možni ceni ki ga zanj lahko iztržimo Če ga ne moremo prodati je še vedno bolje da ravnamo z njim kot z odpadnimi surovinami za recikliranje Na ta način bomo zapustili skladiščni prostor s tem materialom pa ne bomo imeli več stroškov nadaljnjega skladiščenja Zato je smiselno da pri vsaki inventuri izvedemo poseben pregled vseh vrst materiala za katere v preteklem obračunskem obdobju ni bilo spremembe stanja Za ta material moramo ugotoviti ali ga bomo mogoče še uporabili ali pa dejansko predstavlja nekurantno zalogo (Potočnik 2002 250)

14

23 Vzroki za nastanek zalog Zaloge ki so nujno potrebne nastanejo v vsakem podjetju vendar je njihova vloga v različnih dejavnostih in različnih okoliščinah različna Povzročajo na eni strani neprekinjen tok operacij na drugi strani pa stroške To sta glavna vzroka zakaj pride do konfliktnosti ciljev med različnimi službami v podjetju Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Vzroke za nastanek zalog v organizaciji je možno razdeliti glede na posledice ki jih povzročajo Zaradi ugodnih ekonomski učinkov

bull Zmanjševanje fiksnih stroškov na dobavno enoto To so stroški ki se zmanjšajo na enoto če se število enot poveča npr stroški transporta in administracije

bull Neodvisnost delovanja posameznih strojev ki delujejo v medsebojnem zaporedju in predmet dela poteka od ene delavne postaje do druge na vsaki pa se preoblikovalni proces nadaljuje in če na določeni postaji ni zalog mora naslednji stroj čakati da predhodni zaključi svojo operacijo V primeru da se pokvari stroj na začetku linije se ustavi cela linija Če pa pri vsaki postaji obstoji zaloga nedokončanih proizvodov ki so že prešle predhodne faze procesa operacij pa je postaja neodvisna kar pomeni da lahko nadaljuje z delom dokler traja zaloga nedokončane proizvodnje

bull Stalno enaka raven proizvodnje Povpraševanje po posameznih proizvodih je sezonsko ali pa niha v daljših časovnih intervalih Če bi prilagajali obseg proizvodnje glede na nihanje povpraševanja bi to povzročilo stroške in težave pri usposabljanju in pridobivanju delavcev ter tehnologije Zaradi tega podjetja organizirajo dokaj stalno raven proizvodnje ki pokrije vso povpraševanje v daljšem časovnem obdobju V krajših časovnih obdobjih delajo na zalogo kadar je povpraševanje manjše in prodajajo iz zalog kadar je povpraševanje večje od trenutne proizvodnje Zaloge tako amortizirajo fluktuacijo v povpraševanju če je vzdrževanje zalog cenejše kot prilagajanje proizvodnje

bull Izkoristek ugodnih menjalnih razmerij med valutami različnih dežel Zaradi devalvacije posamezne valute je ugodneje nabaviti večje količine materialov za nadaljnjo proizvodnjo

15

Zaradi hitrih reakcij na zahteve uporabnikov

bull Nepričakovano povečanje povpraševanja To navadno velja za končne proizvode Organizacije jih imajo na zalogi da bi lahko hitreje ustregle uporabnikom kot bi storili konkurenti Na zalogi jih imajo včasih celo po regionalnih skladiščih kar tudi zmanjša reakcijski čas

bull Količinski popust Če uporabnik kupi veliko količino hkrati navadno dobi poseben popust vendar mora imeti proizvajalec na zalogi dovolj velike količine proizvodov

Zaradi zmanjšanja tveganja

bull Negotovost v dobavnem sistemu Dobave potrebnih materialov niso dostavljene v dogovorjenem času zaradi oddaljenosti virov stavke delavcev nesreče itd zato zaloge pripomorejo prebroditi takšne težave

bull Nepričakovane okvare v proizvodnji se kažejo v okvari posameznih strojev Zato da lahko nadaljuje drugi stroj z delom so potrebne zaloge nedokončane proizvodnje in surovin

bull Razstavljanje proizvodov Proizvajalci morajo imeti proizvode pogosto razstavljene da si jih lahko kupci ogledajo in jih preizkušajo Takšni proizvodi niso več pogosto primerni za prodajo ali pa jih prodajo po nižji ceni

Zaradi špekulativnih namenov

bull Gre za zaščito pred predvidenimi neugodnimi dogodki ali za izkoriščanje predvidenih domnevnih ugodnih dogodkov Na primer podjetje predvideva da bo v državi prišlo do nove obdavčitve zvišanja ravni cen vojne itd

Organizacija ne more poslovati brez zalog katere so iz finančnega vidika drage zato je njihov cilj jih minimizirati oziroma izločiti nepotrebne zaloge ki vežejo samo sredstva in ne prispevajo k uspešnosti poslovanja organizacije 2 Glavni namen zalog je da opravljajo funkcijo blažilca med ponudbo in povpraševanjem To je varnostna blazina za zagotovitev neprekinjenega toka operacij Zaloge so lahko surovine polizdelki končni izdelki ali rezervni deli Količina zalog ima zelo velik učinek na delovanje podjetja (Waters 2003 13)

2 Povzeto po Kavčič (2000 287-288)

16

24 Spremljanje zalog

241 Analiza zalog

Sredstva delimo glede na čas udeležbe v poslovnem procesu na stalna in gibljiva sredstva Gibljiva sredstva pa se delijo na obratna sredstva in kratkoročne finančne naložbe Zaloge ki so element preučevanja diplomskega dela pa uvrščamo med gibljiva sredstva (obratna sredstva) poleg terjatev denarja in aktivne časovne razmejitve Tako v teoriji kot v praksi uporabljamo določene kazalnike ki nam dajejo podatke o strukturi stanja oziroma deleža gibljivih sredstev in tako tudi zalog ki se nahajajo ali jih potrebujemo v podjetju da proces poslovanja poteka kar se da optimalno in pri tem ne povzroča prekinitve prodajnega ali proizvodnega procesa Kazalniki za izračune deležev obratnih sredstev in zalog

Delež gibljivih sredstev v celotnih sredstvih gibljiva sredstva 100 kazalnik = (1) celotna sredstva

Delež obratnih sredstev v gibljivih sredstvih

obratna sredstva 100 kazalnik = (2) gibljiva sredstva

Naložba v zaloge trgovskega blaga

nabavna vrednost trgovskega blaga kazalnik = (3) koeficient obračanja Rezultat pove za koliko mesecev zadošča zaloga Ta rezultat primerjamo s potrebnim časom za nabavo novih zalog (Koletnik 1997 220)

17

Rebernik in Repovž (2000 115) navajata dva kazalnika za gospodarjenje zalog

Delež zalog v sredstvih zaloge (stanje) 100

kazalnik = (4) gibljiva sredstva

Delež zalog v prodaji Zaloge (povprečje) 100 kazalnik = (5) Letna prodaja Mayr (2003 59-61) navaja sledeče kazalnike kot pomembne za analiziranje in spremljanje zalog v podjetju

Potrebna zaloga Stanje zaloge dane vrste kazalnik = (6) Povprečna mesečna poraba materiala dane zaloge

Koeficient obračanja zalog letna poraba zalog kazalnik = (7)

Povprečna zaloga

Vezava v dnevih trajanje obdobja (365) kazalnik = (8) koeficient obračanja

18

242 ABC analiza

V podjetjih se pojavi v njihovem poslovnem procesu veliko raznolikih vrst materialnih postavk - zalog ki pa niso stroškovno oziroma vrednostno enako pomembne Zato lahko materialne postavke klasificiramo v tri skupine (A B in C) in tako ločimo bistveno od nebistvenega Pri gospodarjenju z zalogami se srečujemo z izredno velikim številom dogodkov sprejemamo številne odločitve ki sprožijo mnogo različnih akcij predvsem pa imamo opravka z izredno velikim številom različnih vrst materiala in proizvodov Vse to pa zahteva velik obseg dela povzroča pa tudi nepreglednost nad celotnim dogajanjem Precizno spremljanje vsega poslovanja in analiziranja vseh teh dogodkov bi povzročilo tudi visoke stroške prav gotovo nesorazmerno z učinki ki jih od teh analiz lahko pričakujemo ABC analiza temelji na Paretovem načelu in pravi da je v celotnem ravnanju zalog le nekaj artiklov kritičnih veliko pa s stališča vrednosti ter planiranja zalog in proizvodnje nepomembnih (Kaltnekar 1993 125) SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG Procent vrednosti postavk v zalogi C 5-10 100 B 20-25 80 60 70-80 A 40 20 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 A B C 5-10 20-30 60-70

postavk v zalog Vir Ljubič (2000 355)

19

Završnik (2000 70) pravi da ABC analiza opredeljuje kolikšno število postavk v zalogah predstavlja večino vrednosti zalog Postavke z najvišjo vrednostjo klasificiramo v razred A ostale pa porazdelimo v razred B in C TABELA 1 POSTAVKE ZALOG

razred Količina postavk Skupna vrednost A 10 75 B 15 15 C 75 10

Vir (Završnik 2000 72) Pri tej metodi razdelimo materiale v tri skupine (Kaltnekar 1993 128)

Skupina A ndash majhno število različnih vrst materialov ki so bistvenega pomena Skupina B ndash srednjo število različnih materialov ki so srednjega pomena Skupina C ndash veliko število različnih materialov ki so majhnega pomena

Prisotnost artiklov določenemu razredu je lahko ključ za določanje metod naročanja za posamezne artikle (Heizer 1990 565) Z analizo zalog ABC po artiklih so vsi materiali komponente in izdelki razporejeni v tri razrede A B in C Kriterij za razporeditev je za vse enak in temelji na eni od vrednosti

stroškovne vrednosti izdaj ali prodajne vrednosti izdaj ter vrednosti pokritij izdaj ali povprečno letno izdane količine

Pri določanju optimalnih zalog je treba zbrati in obdelati veliko število podatkov Dostikrat bi bili stroški za zbiranje in preučevanje vseh podatkov preveliki zato je smotrno da se posvetimo predvsem postavkam iz razreda A in (B) za katere pa uporabimo natančnejše metode za izračun in nadzor količin Za te postavke moramo redno preverjati nabavne količine in varnostne zaloge (Završnik 2000 71) ABC analiza zalog temelji na Paretovem načelu in pravi da je v celotnem ravnanju zalog le nekaj artiklov kritičnih veliko pa s stališča vrednosti ter planiranja zalog in prodaje nepomembnih

20

3 FINANČNI VIDIK UPRAVLJANJA ZALOG 31 Stroški zalog Kot vsa gibljiva sredstva tudi zaloge povzročajo določene stroške ki jih je možno obravnavati iz dveh vidikov

bull stroški naraščanja ali padanja glede na obseg zalog bull stroške ki jih je možno razdeliti v tri skupine (stroški vzdrževanja

stroški naročanja in stroški ker materiala ni na zalogi)

311 Stroški ki naraščajo ali padajo glede na obseg zalog

Stroški ki naraščajo z obsegom zalog 1 Stroški investiranega kapitala Podjetje mora zaloge financirati Financiranje zalog

povzroča bodisi stroške obresti v primeru ko so zaloge financirane s tujimi viri bodisi oportunitetne stroške v primeru financiranja zalog z lastnimi sredstvi

2 Stroški skladiščenja Sem spadajo stroški povezani s prostorom ki ga zavzamejo zaloge kot so amortizacija skladiščne zgradbe stroški vzdrževanja skladišča stroški ogrevanja hlajenja prezračevanja razsvetljave čiščenja

3 Davek na premoženje in stroške zavarovanja premoženja Zaloge predstavljajo del

premoženja podjetja tako da podjetja v primeru obdavčitve premoženja plačujejo tudi davek na vrednost zalog Plačilo zavarovalne premije je poleg rizičnosti odvisno tudi od vrednosti zavarovanega premoženja (Rusjan 1999 137)

Stroški ki padajo s povečanjem obsega zalog

1 Stroški naročanja Vsako naročilo materialov pri zunanjih dobaviteljih je povezano z določenimi stroški To so predvsem materialni stroški in stroški osebnih dohodkov povezani z zbiranjem in ocenjevanjem ponudb s posredovanjem naročil sprejemanjem pošiljk Pri nabavi nastajajo transportni stroški pri katerih tudi prihaja do ekonomij obsega

2 Stroški priprave opreme Vsakokrat ko začnemo na določeni opremi s proizvodnjo

nekega drugega proizvoda iz proizvodnega asortimana podjetja nastanejo določeni stroški priprave opreme Med te stroške tako štejemo pripravo proizvodne dokumentacije za določeno proizvodno serijo Sem uvrščamo tudi stroške zamenjave orodij vsaj v času menjave orodij stroj stoji poleg tega pa so z menjavo orodij povezani tudi stroški delavcev ki izvajajo menjavo Pri pripravi opreme je pogosto potrebna poskusna proizvodnja ki povzroča stroške slabih proizvodov dokler ni oprema dokončno pripravljena

3 Stroški enote v zalogi Večje količine naročila omogočajo doseganje količinskih

popustov kar ima za posledico nižje stroške na enoto naročenega materiala Večje količine naročila imajo kot že naročeno za posledico večje zaloge

21

4 Stroški zaradi izčrpanja zalog Med te stroške uvrščamo predvsem dve skupini stroškov

bull Stroški povezani s prekinitvami proizvodnje ker v določenem času ni na voljo

potrebnih vhodnih materialov ali zalog nedokončane proizvodnje Prekinitev proizvodnje bo manj ob višjih ravneh zalog vhodnih materialov in zalog nedokončane proizvodnje

bull Stroški povezani s slabšanjem imidža pri kupcih ali z izgubljenimi prodajami Podjetja imajo zaloge dokončnih proizvodov za pokrivanje povpraševanja kupcev V primeru ko podjetje nima dokončanih proizvodov na zalogi do takrat ko jih kupec želi kupiti se lahko kupec odloči za nabavo blaga pri drugem proizvajalcu oziroma prodajalcu Poleg tega lahko podjetje zaradi tega tudi trajno izgubi kupce vendar je te stroške zelo težko oceniti Tudi če kupec pristane na odlog in torej blago kupi kasneje nastane določen oportunitetni strošek zaradi kasnejšega preliva denarnih sredstev (Rusjan 1999 138-139)

312 Stroški vzdrževanja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja

Stroški vzdrževanja So vsi stroški ki nastanejo pri hranjenju in vzdrževanju določene količine zalog za določeno časovno obdobje Ponavadi so proporcionalni s količino blaga v zalogi K njim spadajo stroški skladiščenja stroški vezanega kapitala v zalogah stroški oskrbovanja zalog in stroški tveganja

a Stroški skladiščenja predstavljajo pomemben delež celotnih stroškov zalog Eden od ciljev skladiščne službe je zniževanje stroškov skladiščenja Med njih štejemo stroške skladiščnega prostora (stroški ki se nanašajo na prostor vzdrževanje prostora ogrevanje hlajenje prezračevanje čiščenje in razsvetljavo) plače zaposlenih v skladiščih in stroške povezane s skladiščno opremo (Brigham 2002 717)

b Stroški vezanega kapitala v zalogah so velik del skupnih stroškov zalog Če je cena

kapitala visoka lahko ti stroški znašajo do 80 skupnih stroškov vzdrževanja zalog

Kavčič (2000 290) v to skupino šteje tudi oportunitetni strošek torej izgubo zaradi investiranja v zaloge ne pa v kakšno finančno bolj donosno aktivnost Opotunitetni stroški so navadno visoki 10 - 25 vrednosti zalog

c Stroški oskrbovanja zalog štejemo stroške zavarovanja in plačilnih davkov za zaloge

ki so v sorazmerju z velikostjo zaloge

d Stroški tveganja obsegajo stroške ki nastanejo zaradi značilnih lastnosti blaga (npr izguba teže pokvarljivost blaga hellip) poškodb blaga izgub zaradi sprememb v designu ali zaradi padca povpraševanja (Rushton 2000 181)

22

Stroški naročanja Vključujejo vse stroške ki nastanejo ob naročilu blaga Sem spadajo stroški obrazcev stroški fotokopij telefonskih pogovorov in stroški dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Ti stroški so odvisni od številnih nabav v načrtovanem obdobju in stroškov ki nastanejo pri nabavi So neodvisni od nabavljene količine (Bastič 1999 10) Stroški naročanja ki so fiksni ne glede na obseg naročila Večje število artiklov posameznemu naročilu prinaša nižje stroške naročanja na posamezni artikel saj se fiksni stroški sorazmerno razdelijo na posamezen artikel Velikost teh stroškov je odvisna od števila naročil v posameznem časovnem obdobju (Brigham 2002 717) Ker pa podjetja naročajo potrebne materiale znotraj in zunaj organizacije je potrebno razlikovat stroške naročanja

a Naročanje zunaj organizacije Gre za kupovanje materialov ali delov pri proizvajalcih dobaviteljih zunaj organizacije zunaj organizacije Stroški naročila v tem primeru vsebujejo plače osebja v nabavi plače osebja v računovodstvu komunikacijske stroške stroške urgence če naročeno ne prispe pravočasno stroške prevzema dobave

b Naročanje znotraj organizacije Potrebne materiale lahko proizvedejo znotraj organizacije same Delavna enota A naroči nek sestavni del pri delavni enoti B Ker sta obe enoti stroškovna centra enota B seveda zaračuna naročilo enoti A Stroški naročila v takem primeru vsebujejo stroške priprave proizvodnega naloga stroške priprave potrebnega materiala orodij stroške dela in stroške izdelave naročenih delov (Kavčič 2000 290-291)

Stroški nezadovoljenega povpraševanja So posledica premajhnih zalog s katerimi bi lahko zadovoljili vso povpraševanje Zajemajo stroške ki nastanejo ko prejeta naročila ni možno izvršiti iz zalog v običajnem roku in se kažejo kot izgubljen profit zaradi izgubljene prodaje ali kot stroški naročila ki je zaradi nezmožnosti običajne dobave povzročilo dodatne stroške manipulacije obdelave in transporta (Križman 2006 98) Zaloge povzročajo stroške ker predstavljajo vezana finančna sredstva podjetja Z vidika proizvodnje so zaželene visoke količine zalog zaradi nemožnosti prekinitve proizvodnega procesa in zadovoljitve nenadnega povpraševanja s strani kupcev Zato je management zainteresiran za optimizacijo zalog torej kar najmanjše zaloge ki omogočajo normalno poslovanje Stroški zalog so za večje število proizvodnih in prodajnih podjetji eden izmed glavnih logističnih stroškov in so pomemben element v celotnih stroških podjetja (Rushton 2000 186)

23

Dejavniki gospodarjenja z zalogo

1 Stroški naročanja

Višina stroškov naročanja je običajno neodvisna od velikosti naročila npr stroški naročila so enaki če naročimo 1 tono ali 100 ton materiala Glavni stroški naročanja so

stroški priprave in izbira dobavitelja stroški povezani s samim naročilom stroški prevzema kontrole reklamacije in plačila računa

Stroški naročanja se razlikujejo glede na

zapletenosti naročila strokovnosti nabavnega osebja ročne ali računalniške priprave naročila novega ali ponavljajočega naročila

Podjetja pogosto izračunavajo povprečne stroške naročila tako da vse stroške naročanja delijo s številom naročil v določenem obdobju (npr v enem letu) kar je lahko varljiv podatek pri velikih razlikah v vrednosti posameznega naročila 2 Stroški vzdrževanja zaloge Stroške vzdrževanja delimo na

stroške ki so sorazmerni z vrednostjo zalog - financiranje zalog (obresti od kapitala vezanega v zalogo) - zavarovalne premije - zgube zaradi zastaranja kala ali kraje

stroške ki nastajajo s skladiščenjem poslovanja

- materialni strošek - amortiziranje zgradb in naprav - najemnine skladiščnega prostora - bruto plače zaposlenih - administrativni stroški

3 stroški ki nastanejo zaradi materiala ki ni v zalogi Te stroške sestavljajo

- izguba zaradi prekinitve proizvodnje - režijski stroški povezani z zaposlenimi v skladišču - razlika pri raquokritemlaquo nakupu materiala po višji ceni - stroški pridobitve novih kupcev zaradi izgube dosedanjih kupcev

Stroške ki nastanejo zaradi pomanjkanja zaloge materiala ni mogoče vnaprej oceniti in vgraditi v modele gospodarjenja z zalogo (Potočnik 252 2002)

24

32 Financiranje zalog Financiranje temelji (ne glede na različne širše ali ožje opredelitve njegove vsebine) na denarju kot njegovi osrednji kategoriji Nanaša se na priskrbo in uporabo sredstev gospodarjenje z njimi vračanjem sredstev njihovim virom razporejanjem finančnih izidov in v zvezi s tem nastala finančna razmerja (Repovž in Peterlin 1998 57) SLIKA 3 POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA D B D (denar) (blago) (denar) VIR (Repovž in Peterlin 1998 57) Financiranje zalog je proces odločanja o priskrbi sredstev ki zajema aktivnosti ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in pridobitev teh sredstev Ta pridobitev pa je možna iz notranjega in zunanjega vira financiranja SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA VIR FINANCIRANJA

NOTRANJE FINANCIRANJE ZUNANJE FINANCIRANJE

- nerazdeljen čisti dobiček - kapitalski vložki - amortizacija - krediti - drugi notranji viri - subvencije - posebne oblike zunanjega financiranja

(lizing faktoring in forfeing) VIR prirejeno po (Repovž in Peterlin 1998 82) Podjetje lahko zaloge financira z notranjimi in zunanjimi viri Med notranje vire financiranja štejemo nerazdeljeni dobiček amortizacijo in druge notranje vire Med zunanje vire pa spadajo kapitalski vložki krediti subvencije in posebne zunanje oblike financiranja Z vidika lastništva pa razlikujemo financiranje z lastniškim in dolžniškim kapitalom Med lastniški kapital spadajo vsi notranji viri in od zunanjih virov kapitalski vložki in subvencije V okviru dolžniškega kapitala pa spadajo vsi ostali zunanji viri financiranja (Filipič in Mlinarič 1999 133)

25

Podjetja se lahko odločijo ali bodo svoje zaloge financirala z lastnimi sredstvi ali pa si bodo pridobila finančna sredstva Tako lahko delimo financiranje tudi na lastniški in dolžniški vir financiranja Financiranje kot odločanje o priskrbi virov sredstev (kapitala in dolgov) je proces ki obsega aktivnost ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in priskrbo le teh (Repovž in Peterlin 1998 63) Lastniški vir financiranja Lastniške vire zagotavljajo lastniki podjetja Njihova glavna značilnost je da kot obveznost do lastnikov podjetja ne zapadejo pred prenehanjem podjetja Pri lastniškem kapitalu je možna delitev kapitala na trajni (lastniki kapital prispevajo v poslovanje podjetja s trajnim vplačilom) in prisluženi kapital (ki ga sestavljajo nerazdeljen dobiček preteklih in letošnjega leta ter rezerve) Lastniški kapital je prvotno izključno namenjen ustanovitvi podjetja kasneje pa prevzame največje tveganje v zvezi s poslovanjem podjetja Podjetja na začetku delovanja ne morejo zaradi nezaupanja bank pridobiti finančna sredstva zato lastniška sredstva pridobijo pomembno vlogo pri financiranju poslovanja Lastniški kapital pa predstavlja tudi osnovo za zadolžitev podjetja saj naj bi omogočil poravnanje obveznosti do kreditojemalcev tudi v primeru manjše izgube iz poslovanja Dobiček podjetja in njegov prenos v osnovni kapital je zaradi obdavčitve najdražji vir financiranja zato podjetja ohranjajo del lastnega kapitala v obliki čistih rezerv in dobičkov ki niso dodaten izdatek za davek Prednosti lastniškega financiranja se kažejo v večji finančni trdnosti manjših stroških poslovanja večji konkurenčni sposobnosti ter večji neodvisnosti monetarnih ukrepov države (Koletnik 1997 224) Dolžniški vir financiranja Dolžniški viri financiranja pa se med seboj razlikujejo glede na ročnost vir financiranja in ceno Njihova značilnost je da zapadejo v določenem roku in jih tako delimo na kratkoročne (rok je do enega leta) in dolgoročne (rok je več kot eno leto) vire financiranja Financiranje z dolžniškim kapitalom od podjetnika zahteva odplačevanje izposojenih finančnih sredstev vključno s plačilom obrestnih mer Pri kratkoročnem financiranju se denar ponavadi nameni za zagotavljanje obratnega kapitala za financiranje zalog terjatev ali za delovanje podjetja Sredstva se navadno odplačajo iz nastale prodaje in dobička čez leto Dolgoročno posojilo se ponavadi nameni za nakup lastnine kot so strojna oprema zemljišča in stavbe del vrednosti lastnine pa se uporabi kot jamstvo Še zlasti pri nizkih obrestnih merah financiranje s posojilnim kapitalom omogoča podjetniku da ohrani večji del lastništva v podjetju in z lastnim kapitalom ustvari večji dobiček Podjetnik mora paziti da si ne izposodi preveč zaradi česar bi težko odplačeval obresti ali pa jih sploh ne bi mogel kar bi zaustavilo rast in razvoj podjetja ali celo stečaj (Antonič in drugi 2002 303) Zaloge kot element gibljivih sredstev ki je nujno potreben za opravljanje proizvodnega ali prodajnega procesa se v praksi ponavadi financirajo z odobrenimi krediti lastnimi sredstvi in obveznostmi do dobavitelja

26

321 Blagovni kredit ndash financiranje z obveznostmi do dobavitelja

Financiranje z obveznostmi do dobavitelja lahko opredelimo kot zelo uporabno obliko financiranja iz tujih virov ki nastanejo pri nabavi proizvodov inali storitev pri drugem podjetju To pomeni da podjetje ne plača proizvoda inali storitev takoj ob prevzemu vendar šele po določenem roku nabave ali prevzemu računa V bistvu se tako pojavi blagovni kredit s katerim nastopi vmesna oblika premoženja (terjatev) Blagovni kredit se je razvil zaradi razlik v hitrosti obrata sredstev pri različnih podjetjih Prav to dejstvo da je po pravilu neenako trajanje obrat sredstev po posameznih podjetjih in tudi po posameznih panogah ponuja ekonomsko osnovo za nujnost vključevanja blagovnega kredita v prometni proces Časovni razkorak traja od trenutka ko bo kupec blaga storitev razpolagal z denarjem ki ga bo sam prejel po zaključku njegovega cikla proizvodnje in prodaje Ta časovni razkorak se lahko premesti z odloženim kreditom V kolikor tovrstni kredit ne bi reševal tovrstnih časovnih nasprotji bi prodajalec moral čakati tako dolgo da bi od kupca prejel denarna sredstva od svoje prodaje V takšnem primeru bi prišlo do zastojev v reprodukcijskem procesu in to ne samo pri prodajalcu ampak se to prične verižno prenašati na celotni reprodukcijski proces v gospodarstvu Če prodajalec razpolaga z zadostnimi sredstvi lahko svoje blago (storitev) proda na osnovi obljube plačila kupcu v prihodnosti V tem primeru se proda blago kupcu v obliki blagovnega ali odloženega kredita Posebnost blagovnega kredita je v tem da se daje v blagu vrača pa v denarju (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 107) Z vidika stroškov financiranja lahko opredelimo blagovni kredit iz dveh vidikov Prvi je brezplačni blagovni kredit kjer dobavitelj ne zaračuna v ceno stroške uporabe svojega kapitala do roka plačila Drugi pa kjer dobavitelj vkalkulira v ceno stroške uporabe svojega blaga ob dobavi Načini financiranja so del finančne politike podjetja in osnova za doseganje ciljev in strategije Distribucijska podjetja kupujejo izdelke od dobavitelja ki običajno ne zahteva takojšnega plačila Dobavitelj dostavi ali takoj pošlje izdelke in za njih izstavi račun z določenim datumom plačila Kreditni pogoji dobavitelja in pogoji financiranja določajo kdaj bodo podjetja plačala dobavitelju (Schall and Haley 1988 523)

27

322 Revolving kredit

Revolving kredit omogoča občasno koriščenje potrebnih likvidnih sredstev Črpanje kredita podjetja najavijo banki dan pred koriščenjem vračajo pa ga z nakazilom prek plačilnega naloga obresti pa se obračunavajo le na črpani del kredita

Značilnosti

bull Revolving kredit je posebna oblika kredita za financiranje občasnih likvidnostnih težav in predstavlja kombinacijo kratkoročnega kredita in limita na transakcijskem računu

bull Za razliko od limita na transakcijskem računu morajo podjetja banki najaviti črpanje banka pa jim kredit nakaže na račun

bull Sredstva lahko črpajo in vračajo do višine kredita v celotnem obdobju bull Obrestna mera se določi na podlagi vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere za

tovrstne kredite in pribitka glede na boniteto podjetja kakovost zavarovanja ročnost kredita in sodelovanja z banko

VIR (Abanka 2007)

Prednosti

bull ročnost do enega leta bull obrestna mera se oblikuje na podlagi

o vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere o bonitete podjetja oziroma samostojnega podjetnika o ročnosti in zneska kredita o kakovost zavarovanja o sodelovanja z banko

bull stroški odobritve se določijo na osnovi vsakokrat veljavne tarife banke in ročnosti ter zneska kredita

bull znesek odobrenega kredita je odvisen od namena možnosti dodatnega zavarovanja in kreditne sposobnosti prosilca

bull poleg obveznega zavarovanja z menicami lahko izberete med naslednjimi zavarovanji o zavarovanje z zastavo vrednostnih papirjev o zavarovanje z zastavo depozita o zavarovanje z zastavo nepremičnin ali premičnin o zavarovanje s poroštvom druge pravne ali fizične osebe o zavarovanje z bančno garancijo o zavarovanje z odstopom terjatev

bull sredstva lahko črpate in vračate do višine kredita v celotnem obdobju bull obresti se računajo samo na črpani del kredita

VIR (DBS 2007)

28

323 Vir financiranja zalog z dolgovi

Zaloge podjetja financirajo z dolgovi ki pa jih delimo glede na čas vrnitve na kratkoročne in

dolgoročne dolgove kar prikazujemo na Sliki 5 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV - akceptni krediti - investicijski kredit - kontokorentni kredit - hipotekarni kredit - lombardni kredit - eskontni kredit - rembursni kredit - avalni kredit VIR prirejeno po (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122) A DOLGOROČNI DOLGOVI Značilnosti dolgoročnih dolgov za financiranje zalog je da rok vračila zapade v obdobju ki je daljše od enega leta Dolgoročni dolgovi se vštevajo med tako imenovane kvalitetne vire financiranja Zato so pomemben vir financiranja za nakup dolgoročnega premoženja V praksi pa podjetja svoje zaloge le redko financirajo z dolgoročnimi dolgovi ki so primernejši za financiranje stalnih sredstev Investicijski kredit Investicijski kredit je namenjen za kreditiranje stalnih sredstev in trajnega dela gibljivih sredstev (zalog) Zaradi dolgoročnosti in večjega tveganja ki je s tem povezano so banke pri določanju višine investicijskega kredita precej previdne Pri tem banke upoštevajo dosedanjo in pričakovano stopnjo dobička kreditojemalca Za odobritev investicijskega kredita je pomemben pričakovani čisti denarni tok od prihodnje investicije ki se mora v višini in dinamiki ujemati z anuitetami Zaradi varnosti bank postavljajo tudi pogoj da kreditojemalec vodi svoje finančne transakcije z računom ki ga ima pri banki ndash kreditodajalki (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 127) Hipotekarni kredit Pri hipotekarnem kreditu ni pomembna kreditna sposobnost dolžnika ker je kredit zavarovan s hipoteko Odobritev hipotekarnega kredita se nikoli ne odobri v 100 vrednosti založene nepremičnine ampak vedno manj Hipotekarni kredit spada med najstarejše kredite

KREDITI

KRATKOROČNI DOLGOROČNI

29

B KRATKOROČNI DOLGOVI Značilnosti kratkoročnih bančnih dolgov so3 Dospelost

- Rok vračila zapade v obdobju krajšem od enega leta Sezonski kredit

- Potreba po finančnih sredstvih je včasih sezonskega značaja kar pomeni da je potrebno proizvodnjo financirat v času proizvodnje Po končani sezoni se prodajni učinki prodajo in se obveznosti do kreditodajalca poravnajo

Kredit za terjatev zaloge - Vsebina je podobna kot pri sezonskem kreditu Medtem ko so sezonska nihanja

stanovita pa so lahko potrebe po finančnih sredstvih ki izhajajo iz terjatev in zalog nestanovita

Ročnost - Ročnost teh kreditov je običajno prilagojena značilnostim proizvodnje in prodaje

Namen kreditov je financiranje obratnih sredstev torej morajo biti roki usklajeni s sposobnostjo zalog in terjatev da se spremenijo v denar (čas obračanja teh oblik obratnih sredstev)

Reprogramiranje kreditov - V primeru motenj pri odplačevanju kreditov se lahko s kreditojemalcem dogovorimo o

novih pogojih vračanja kredita Govorimo o reprogramu kredita Zavarovanje

- Imamo zavarovani in nezavarovani bančni kredit Zavarovanje se lahko opravi z zalogami terjatvami in podobno vendar se v Sloveniji takšen način zavarovanja pogosto ne prakticira Običajno se zahtevajo kvalitetnejša zavarovanja (hipoteke garancije in podobno) Nekatere banke ponujajo kredite po sistemu tako imenovanega faktoringa ndash odkupa terjatev

Bančni krediti so povezani s stroški ki jih sestavljajo stroški obresti in stroški odobritve Višina je odvisna tudi od načina obrestovanja V osnovi sta v uporabi dekruzivni (obresti se plačajo po dospetju kredita) in anticipativni način obrestovanja (obresti se plačajo po odobritvi kredita) Glavnice se lahko plačujejo v enem znesku ali v obrokih Bistvene sestavine kratkoročnega dolga so

bull namen uporabe bull načrt odplačila bull ekonomska upravičenost bull dodatne informacije in - strokovne sposobnosti vodilnih - računovodski izkazi - načrti poslovanja bull nobenih presenečenj

3 Povzeto po Mayr (2003 84-85)

30

Kontokorentni kredit Je kredit ki ga banka odobri kreditojemalcu kot dodaten znesek v skladu s spreminjajočimi potrebami Takšna vrsta kredita je primerna kadar niha potreba po likvidnih sredstvih Ti krediti niso odobreni za določene posle ampak splošna okrepitev plačilne sposobnosti podjetja Najemajo se kot - kratkoročni krediti za gibljiva sredstva - sezonski krediti - premostitveni krediti Ponavadi se takšni krediti odobrijo za obdobje treh mesecev vendar se lahko tudi podaljšajo (revolving) Lombardni kredit Je kredit ki je odobren proti zastavi realnih dobrin Kreditojemalec le zastavi realne dobrine in pridobi finančna sredstva ne da zmanjša oziroma proda del svoje aktive Zastaviti pa se morajo dobrine ali stvari ki se lahko hitro prodajo Te pa so pomembne za zavarovanje kredita ker le tako je zagotovljeno da se bo kredit poravnal Glede na zavarovanje kredita tako ločimo menični lombard lombard vrednostni papir in blagovni lombard Eskontni kredit Eskontni kredit je kratkoročen kredit ki ga odobrijo poslovne banke na prošnjo komitenta s tem da eskontira menico ki še ni zapadla Znesek je enak znesku na katerega se glasi menica zmanjšana za odtegnjene obresti in provizijo Banka pravzaprav kreditira komitentovo terjatev do zapadlosti s pogojem da bo le-ta kredit odplačal če ga ne bo trasat ali kateri drugi menični obveznik Posebnost tega kredita je v tem da kredita ne vrne tisti ki ga je najel ampak trasat (trgovec ki od proizvajalca kupi blago in ga takoj ne plača izda lastno menico ali akceptira menico ki jo nanj vleče proizvajalec) Akceptni kredit Je menični kredit pri katerem se banka obveže s kreditno pogodbo da bo akceptirala menico ki jo nanjo trasira komitent Z akceptiranjem postane banka glavni menični dolžnik Prednost tega kredita je za banko v tem da bo imela na razpolago dovolj sredstev če bi morala poravnati menični dolg Komitent mora banki dati po uzancih na razpolago dovolj sredstev če kaže da bo morala banka poravnati menični dolg Rembursni kredit Akceptni kredit ki se uporablja v zunanji trgovini Od akceptnega se razlikuje po tem da je krit z blagovnim dokumentom Avalni kredit Aval je jamstvo za plačilo meničnega dolga Pri tem kreditu se banka s posebno garancijsko izjavo zavezuje da bo izpolnila obveznosti ki jih ima do tretje osebe (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122-126)

31

4 ZALOGE KOT ELEMENT MEDPRODAJNIH AKTIVNOSTI Elementi medprodajnih aktivnosti so tisti ki so direktno povezani z dobavo proizvodov odjemalcev V nadaljevanju bomo spoznali določitve optimalne velikosti naročil ter ravni signalnih in varnostnih zalog koeficient obračanja ki so sestavni deli upravljanja in vodenja zalog ter v veliki meri vplivajo na uspešno poslovanje podjetja 41 Optimalna velikost naročil Optimalna velikost naročila je količina pri kateri so celotni stroški (stroški vzdrževanja zalog stroški naročanja in stroški blaga na zalogi) najmanjši (Kovačič 2000 294) SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE s Skupni stroški Stroški vzdrževanja zalog Stroški naročila Stroški materiala in izdelave Q Q

VIIR (Kovačič 2000 294) S ndash stroški Q ndash količina naročila Q - optimalna naročena količina Završnik (2000 77) pravi da dosežemo optimalno naročilno količino ko so (stroški vzdrževanja zalog) = (stroškom naročanj)

Sz = Sn

32

Na sliki 6 je razvidno da stroški vzdrževanja zalog naraščajo z naraščanjem obsega naročila medtem ko stroški naročila padajo Vsota teh dveh vrst stroškov nam daje skupne stroške ki bodo minimalni ko bo naročena količina ustrezala najnižji točki krivulje skupnih stroškov Optimalna naročena količina

SzSnqQ sdotsdot

= 2 (9)

Q - optimalna naročena količina Sz ndash stroški vzdrževanja zalog Sn ndash stroški naročila q- poraba materiala v časovni enoti VIR (Mayr 2003 63) 42 Koeficient obračanja zalog Zaloge na eni strani vplivajo kot blažilec v materialnih tokovih na drugi strani pa povzročajo tudi občutne stroške Krajši čas zadrževanja materiala v skladišču in s tem hitrejše obračanje zalog znižuje potrebno višino zalog in s tem tudi stroške (Kaltnekar 1993 273) Koeficient obračanja zalog

K = YX (10)

X ndash vrednost prodaje v določenem obdobju Y ndash vrednost povprečnih zalog v določenem obdobju VIR Prirejeno po (Mayr 2003 60) Vsako podjetje želi danes imeti minimalne zaloge materiala za poslovanje V podjetniški dejavnosti se vpliv zalog na skupno poslovno uspešnost izraža s koeficientom obračanja zalog Manjši koeficienti obračanja pomenijo namreč daljšo vezavo denarnih sredstev in s tem večje poslovne stroške kar sicer ob nespremenjenih ostalih poslovnih pogojih lahko vpliva na manjšo poslovno uspešnost Pomembno za izračun koeficienta obračanja zalog je zavedati se da je vrednost prodaje izražena z tržnimi prodajnimi cenami ali po stroškovni vrednosti Če so v števcu upoštevane dosežene prodajne cene zaloge pa so v imenovalcu vrednotene po stroškovnih cenah je izračunani koeficient večji kot bi bil v primeru ko so tudi v števcu upoštevane stroškovne cene prodanih izdelkov (Brigham 2002 219) V praksi podjetja večinoma uporabljajo dosežene prodajne cene za izračune koeficientov obračanja lahko pa jih tudi izračunavajo na podlagi stroškovnih cen ki pa so primernejše za interne potrebe

33

43 Določanje obsega zalog Varnostna zaloga - varuje proizvodnjo pred izpadom (npr zaradi podaljšanja dobavnih rokov) Ocenimo jo na osnovi potrebnega čas za nujno dobavo potrebne količine blaga Signalna zaloga ndash je zaloga pri kateri je potrebno sprožiti nabavni proces Maksimalna opravičljiva zaloga ndash predstavlja tisti optimalni obseg zalog pri katerem so stroški nabave in skladiščenja v ravnovesju s stroški vezave kapitala SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG Višina zalog Kn Zm Za Kn 2 td tn Zv Zp Zs tn čas Legenda Razmerja Zm = maksimalna zaloga Zs = signalna zaloga ~ Zm = Zv + Kn (11) Zv = varnostna zaloga Zm + Zv Kn ~ Zp = = Zv + (12) Normativi 2 2 Zp = povprečna zaloga Za = aktivna zaloga ~ Za = Zm ndash Zv = Kn (13) Zap = povprečna aktivna zaloga Kn = optimalna naročilna količina Zm ndash Zv Kn td = dobavni čas ~ Zap = = (14) tn = čas naročanja 2 2 VIR povzeto po (Kaltnekar 1993 278) Pri dobavnih rokih in porabi materiala se podjetja srečujejo z raznolikimi oblikami ki so lahko

- stalna poraba stalni roki dobave - spremenljiva poraba stalni roki dobave - stalna poraba spremenljivi roki dobave - spremenljiva poraba spremenljivi roki dobave

34

431 Stalna poraba in stalni roki dobave

Na časovno enoto porabimo vedno enake količine materiala Z dobavo materiala ni težav je stalna Dobavljene količine so enakomerne Minimalna zaloga Zmin = tz q (15) Signalna zaloga Zsig = (tz + td) q (16) Naročena količina Q = tsn q (17)

Maksimalna zaloga Zmax = Zmin + Q = (tz + tsn) q (18) tz ndash čas morebitnega prekoračenja roka dobave td - rok tsn ndash obdobje porabe naročene količine q ndash poraba materiala v časovni enoti (lahko je ura dan mesec leto) Q ndash naročena količina

432 Spremenljiva poraba in stalni rok dobave

Poraba med (stalnim) časom dobave je sestavljena iz zaporedja neodvisnih (različnih) dnevnih porab ki jih lahko opišemo z normalno porazdelitvijo Poznati moramo povprečno dnevno porabo in njen standardni odklon Pričakovana poraba je seštevek povprečnih dnevnih porab v času dobave Poraba se normalno porazdeljuje in ima varianco ki je enaka seštevku posameznih varianc Kjer velja

Varianca = (standardni odklon)sup2 Minimalna zaloga Zmin = z σp td (19)

Signalna zaloga Zsig = q td + z σp td (20) ali Zsig = q td + Zmin (21) Maksimalna zaloga Zmax = Q + Zmin (22)

35

σp - standardni odklon od povprečja td ndash rok dobave q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti z ndash število standardnih odklonov od povprečja Q ndash naročena količina

433 Stalna poraba in spremenljivi roki nabave

Če se rok dobave normalno porazdeljuje je pričakovana poraba v času dobave normalno porazdeljena njena varianca pa ni seštevek varianc kot v prejšnjem primeru Vzrok je da predstavlja trenutni rok dobave eno vrednost ne pa zaporedje vrednosti Tako je pričakovana poraba v času dobave q td in standardni odklon dobave v času porabe q σtd Signalna zaloga Zsig = q td + z q σtd (23) Minimalna zaloga Zmin = z q σtd (24) td ndash povprečni rok dobave z ndash število standardnih odklonov od povprečja q ndash stalna poraba materiala v časovni enoti σtd - standardni odklon roka dobave

434 Spremenljiva poraba in spremenljivi roki nabave

Pričakovana poraba v času dobave je enaka zmnožku povprečne porabe in povprečnega roka dobave Če sta poraba in rok dobave porazdeljeni veličini bo skupna poraba v času dobave normalno porazdeljena s srednjo vrednostjo q in td Signalna zaloga

Zsig = q td + z td σtd sup2 + q sup2 σtd sup2 (25) z ndash število standardnih odklonov od povprečja σtd - standardni odklon roka dobave σp - standardni odklon od povprečja q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti td ndash povprečen rok dobave VIR povzeto po (Rak 2006 11-14)

36

5 FINANCIRANJE ZALOG ndash PRIMER PODJETJA UNICOMMERCE DOO 51 Predstavitev podjetja Leta 1926 je človek z vizijo g Andreas Stihl v Nemčiji ustanovil podjetje za proizvodnjo ndash najprej je proizvajal protipožarne naprave in pralne stroje Že prvo leto delovanja podjetja pa je izdelal prvo motorno verižno žago z električnim motorjem za upravljanje katere sta bila potrebna dva delavca Danes je to še vedno družinsko podjetje v svetu vodilni proizvajalec motornih žag in drugih motornih naprav ki ga vodi druga generacija potomcev Trenutno zaposluje podjetje ANDREAS STIHL AG amp CoKG s svojimi hčerinskimi podjetji v Švici Ameriki Braziliji Avstriji in Kitajski več kot 7900 sodelavcev ki proizvajajo široko paleto proizvodov namenjenih končnim potrošnikom v več kot 160 državah sveta STIHL ima svoja uvozno-distribucijska podjetja v 29 državah sveta (za primerjavo pred 20 leti jih je bilo 10) v ostalih državah pa sodeluje s pogodbenimi uvozniki Nenehne inovacije skrb za varno in lažje delo ter za človeka in okolje so naprave STIHL popeljale na sam svetovni vrh ndash leta 2004 je promet Skupine STIHL dosegel 17 milijard EUR (leta 1983 je znašal promet 390 milijonov EUR) STIHLreg naprave so tako že vrsto let daleč najbolj razširjena motorna orodja na svetu ki tudi v najtežje dostopnih področjih sveta lajšajo delo ljudem pri urejanju okolja in narave Blagovna znamka STIHL je na slovenskem področju prisotna že od poznih petdeset oziroma zgodnjih šestdeset let prejšnjega stoletja ko sta podjetje UNICOMERC kot tedanji zastopnik firme STIHL za jugoslovansko tržišče in gospod Klarić kot nositelj programa preko slovenskih uvoznih in trgovskih hiš organizirala prodajno in servisno mrežo Ob razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije se je podjetje UNIKOMERC Zagreb odločilo da predstavništvo v Ljubljani preregistrira v podjetje s statusom družbe z omejeno odgovornostjo Podjetje Unicommerce doo Ljubljana je pričelo poslovati 1992 leta njegova prioritetna naloga pa je bila zagotoviti kontinuirano oskrbo slovenskega tržišča z motornimi napravami STIHL in razširiti trgovsko mrežo Hitra rast tržnega deleža in širitev prodajnega asortimenta sta zahtevala večje skladiščne in upravne prostore Tako smo v letu 2004 zgradili nov skladiščno-poslovni objekt v Obrtno-industrijski coni v Logatcu Novi prostori omogočajo boljše sodelovanje s pooblaščenimi trgovci in hitrejšo oskrbo slovenskega tržišča s proizvodnim asortimentom STIHL in VIKING Današnja direktorica podjetja Unicommerce doo je ga Marijana Dajčman katere naloga je skrb za kontinuirano rast tržnega deleža in dobro organizacijo skladišča trgovskega blaga in rezervnih delov za nemoteno oskrbo slovenskega tržišča s Stihl Viking in Timersport izdelki

37

52 Vrste zalog v podjetju Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino ki se ukvarja z prodajo proizvodov znamke Stihl in Viking ter oblačili znamke Timbersport zato se pojavljajo v njihovem skladišču naslednje vrste zalog

trgovsko blago rezervni deli

V podjetju pa zaloge trgovskega blaga lahko razdelimo v tri temeljne skupine proizvodov glede na znamko

- Sthil izdelki - Viking izdelki - Timbersports

SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO Stihl izdelki Viking izdelki Timbersport izdelki

Motorne žage Kosilnice Oblačila Specialne žage Prezračevalnik trave Obutev Rezalne garniture Pihalno sesalna naprava Dodatki Motorne kose in naprave za košnjo Vrtni drobilnik Kombi motorji Motorni kultivator Multi motor OVO - zaščitna očala in ščitnik za ušesa Rezalniki za živo mejo Pogonska sredstva Višinski obvejevalniki Rokavice Čistilne naprave POS in DECO Pihalniki in sesalniki z drobilnikom Škropilne naprave Kompaktni brusilno-rezalni stroji Vozički z omejevalnikom globine reza Ročni vrtalni stroji Vrtalni stroji za vrtanje lukenj v zemljo Osebna zaščitna oprema Posode

VIR (Unicommerce doo 2007)

Prodajni asortiment

38

TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006

Celotne zaloge Leto 2006 (euro) Dlež v celotnih zalogah ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 848

Zaloge rezervnih delov 14949337 152

skupaj 98350900 100

VIR (prologa 6) Iz tabele 2 je razvidno da je imelo podjetje na dan 31 12 2006 vezanega kapitala največ v zalogah trgovskega blaga ki predstavlja kar 848 vseh zalog skupaj Ostali del vezanega kapitala pa lahko prepišemo k zalogam rezervnih delov katerih je 152 Delež zalog trgovskega blaga ki ga je bilo več kot polovico vseh zalog pa izhaja iz dejstva da je Unicommerce doo podjetje za zunanjo in notranjo trgovino katerega je glavna dejavnost zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timersports izdelkov oziroma proizvodov na slovenskem tržišču SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

0102030405060708090

31122006

zalogetrgovskegablagazalogerezervnihdelov

VIR (priloga 6) Kot je razvidno iz slike 10 je delež zalog rezervnih delov dosti manjši od trgovskega blaga kajti podjetje Unicommerce doo v svojem asortimentu prodajne ponudbe ima široko paleto proizvodov ki jih uvaža širom sveta in konkurira na slovenskem trgu predvsem s kvaliteto ki jo dokazuje z garancijo proizvodov od 5 do 10 let Izvajanje garancije za takšno obdobje izhaja iz dejstva da so proizvodi v celoti proizvedeni s strani enega samega proizvajalca in to je Stihl Drugi razlog pa izhaja iz dobro razvite logistične mreže ki podjetju omogoča enostavno in v hitrem času dostavo rezervnih delov Iz slike 10 in tabele 2 lahko vidimo da podjetje posveča največ pozornosti zalogam trgovskega blaga vendar pri vodenju in upravljanju zalog ki vplivajo na poslovanje podjetja ne sme pozabiti tudi na spremljanje zaloge rezervnih delov saj predstavljajo komponento ki vpliva na kvaliteto servisa odjemalcev

39

TABELA 3 CELOTNE ZALOGE NA DAN 31 12 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Zaloge in prihodki Leto 2005 (euro) Leto 2006 (euro)

Prihodki od prodaje 3184702 3355438

Zaloge (trgovskega blaga + rezervnih delov) 88399700 98350900

VIR (PRILOGA 67) Celotne zaloge v podjetju Unicommerce doo so se iz leta 2005 na leto 2006 povečale za 173736 evrov kar pomeni da je podjetje v letu 2006 imelo za 545 več vezanega kapitala v zalogah kot leta 2005 To pa lahko opravičimo z večjo prodajo v letu 2006 kajti prihodki od prodaje so za 221310 euro večji kar znaša 706 več kot leta 2005 kljub nespremenjenim prodajnim cenam izdelkov

40

53 Vodenje in spremljanje zalog V podjetju Unicommerc doo imajo vodenje in upravljanje zalog v skladišču računalniško podprto z internim programom ki prikazuje signalne minimalne varnostne in maksimalne zaloge (imenujejo ga AS 400 po centralnem računalniku)

531 Vodenje zalog

Podjetje ima svojo interni sistem označevanja proizvodov ki s pomočjo računalniškega programa omogoča analiziranje proizvodov ki se nahajajo v skladišču V podjetju ima vsak proizvod poleg serijske številke svojo številko artikla oz prodajno številko ki je sestavljena iz 11 številk ki so razdeljene v tri sklope in imajo svoj pomen A PRVI SKLOP ŠTEVILK Tako prvi sklop številk ki je sestavljen iz štirih številk pove za kakšen tip stroja gre Od prvega sklopa številk nam prvi dve številki povesta tip motorja drugi dve pa za kateri točno določeni stroj gre Na primer

11 ndash motorna žaga 12 ndash električne žaga 41 ndash motorna kosa 42 - ostale naprave (škropilnica pihalniki itd) 91

manjši rezervni deli ki so univerzalni 92 Itd

SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA)

To je prvi sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo)

To je obrazložitev za prvi dve številki prvega sklopa

41

1130 ndash motorna žaga MS 170 11 ndash nam pove da gre za 1137 ndash motorna žaga MS 192 motorno žago 30 pa točno 1128 ndash motorna žaga MS 460 kateri tip motorne žage

B DRUGI SKLOP ŠTEVILK Druga skupina številk je sestavljen iz treh števil ki nam pove za kateri sklop motorja gre Ali je ta proizvod nameščen pri cilindru verigi črpalki itd SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460)

To je drugi sklop števil To je tretji sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo) Na primer

1128 ndash 200 ndash na pove da gre za končen proizvod 1121 ndash 140 ndash na pove da gre za motorno žago model

MS 260 del ki se nahaja na filtru C TRETJI SKLOP ŠTEVILK Tretji sklop številk pa se za vsak proizvod razlikuje in nam omogoča definicijo za kateri točno proizvod gre pri vodenju in analiziranju zalog v podjetju Na primer

1121 ndash 140 ndash 1916 nam pove da gre za pokrov filtra 1128 ndash 200 ndash 0128 nam pove da gre za točno

določen proizvod To je motorna žaga MS 460 (končni izdelek) ki je prikazan na sliki

To je obrazložitev za drugi sklop

številk

To je obrazložitev za tretji sklop števil

To je obrazložitev za drugi dve številki

prvega sklopa

42

532 ABC analiza

Za upravljanje in vodenje zalog v podjetju uporabljajo tudi ABC analizo ki je računalniško podprta in kategorizira proizvode v tri skupine (A B in C) Namen razvrščanja blaga po tej analizi je v opravljanju selekcije in tako loči pomembno od nepomembnega V skupini A je majhno število artiklov vendar predstavljajo veliko vrednost za podjetje Nasprotno je v skupini C kjer je veliko število artiklov in ne predstavljajo posebne vrednosti za podjetje V prilogi 1 je prikazana prodajna vrednost izdaj vseh proizvodov podjetja Unicommerce doo iz skladišča za obdobje od 01 01 2007 do 31 10 2007 Izbrani kriterij je prodajna vrednost izdaj Analiza kaže da so izdelki Stihl ki so kategoriziranih v 37 kategorij v letu 2007 skupaj ustvarili prodajno vrednost izdaj 545727219 euro SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI Odstotek () izdane prodajne vrednosti 8 100 22 60 70 30 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Odstotek () izdelkov po prodajnih skupinah VIR (interni podatki podjetja Unicommerce doo)

43

TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

SKUPINA ŠTEVILO

IZDELKOV IZDANA PRODAJNA

VREDNOST DELEŽ A 5 375667032 0688379 70 B 8 125431039 0229842 22 C 24 44629148 0081779 8 SKUPAJ 37 545727219 1 100 VIR (Priloga 1) Iz slike 13 in tabele 4 je razvidno da je samo 10 vseh izdelkov podjetja Unicommerce doo v letu 2007 ustvarilo 70 izdane prodajne vrednosti od celote kar je 5 izdelkov (motorne žage motorne kose motorji za žage verige v roli in rezervni deli Stihl) V skupino B pa se je po metodi ABC analize uvrstilo 8 proizvodov katerih prodajna vrednost izdaj v letu 2007 je bila 125431048 euro in predstavlja 22 celote Po metodi ABC pa se je v skupino C uvrstilo 24 proizvodov ki je ustvarilo le 8 izdane prodajne vrednosti izdaj v letu 2007 Ko podjetje Unicommerce doo uvede v asortiment prodaje nov artikel oziroma izdelek ga rangira v razred A in šele po letu dni se glede na ustvarjeno prodajno vrednost izdaj lahko spremeni njegovo rangiranje v skupino v B ali C Paretovo teorijo lahko potrdimo z opravljeno analizo ABC ki opredeljuje da je v skupini A najmanjše število izdelkov ki pa predstavljajo velik delež v prodaji in so tako za podjetje nujno obhodni in močno vplivajo na njihovo poslovanje Zato podjetja morajo in tako tudi podjetje Unicommerce doo posvečati največ pozornosti takšnim izdelkom ter natančno določiti voditi in analizirati normative kot so signalna minimalna in maksimalna zaloga Kljub temu pa pri poslovanju ne smemo zanemarjati izdelke ki so klasificirani v skupinah B in C

44

54 Zaloge kot element medprodajnih aktivnosti Stroške ki jih povzročajo zaloge v podjetju Unicommerce doo (stroški skladišča stroški naročanja in stroški nezadostnega povpraševanja) ne prikazujejo in analizirajo posamično temveč jih predpisujejo med ostale oziroma druge stroške zato ne moremo prikazati optimalno velikost naročila kot smo jo podali v teoretičnem delu ki je značilna za proizvodna podjetja Vendar lahko optimalno velikost naročila varnostno in signalno zalogo izračunamo na podlagi razmerij med znanimi normativi zalog

541 Optimalna velikost naročila

V podjetju Unicommerce doo imamo znane podatke o predvideni prodaji in nabavi blaga za šest mesecev ki jih izračunavamo na podlagi povprečja prodaje in nabave zadnjih štirih let istega obdobja Povprečen dobaven čas za trgovsko blago (motorna žaga MS 290) je potreben mesec dni kar je znano iz sklenjenih pogodb Optimalna količina naročenega proizvoda se lahko izračuna Kn = Zm ndash Zv Zm= Zv + Kn Kn - optimalna naročilna količina Zv - varnostna zaloga Zm ndash maksimalna zaloga Zv = (tn q) td tn - zahtevan čas za trajanje zalog v primeru nedobave (v enaki časovni enoti) g - povprečna poraba v časovni enoti td - povprečni dobavni čas (v enaki časovni enoti) Izračun optimalne velikosti naročila in signalne zaloge bomo prikazali na primeru proizvoda MS 290 ki ga uvažamo iz Nemčije TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 Nabava v 6 mesecih 360 NA ZALOGI 154 Prodaja v preteklem mesecu 41 Prodaja v 6 mesecih 254 Količina zadnje nabave 120 Datum zadnje nabave 31 marec 2007

VIR (interni podatki Unicommerce doo)

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

14

23 Vzroki za nastanek zalog Zaloge ki so nujno potrebne nastanejo v vsakem podjetju vendar je njihova vloga v različnih dejavnostih in različnih okoliščinah različna Povzročajo na eni strani neprekinjen tok operacij na drugi strani pa stroške To sta glavna vzroka zakaj pride do konfliktnosti ciljev med različnimi službami v podjetju Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Vzroke za nastanek zalog v organizaciji je možno razdeliti glede na posledice ki jih povzročajo Zaradi ugodnih ekonomski učinkov

bull Zmanjševanje fiksnih stroškov na dobavno enoto To so stroški ki se zmanjšajo na enoto če se število enot poveča npr stroški transporta in administracije

bull Neodvisnost delovanja posameznih strojev ki delujejo v medsebojnem zaporedju in predmet dela poteka od ene delavne postaje do druge na vsaki pa se preoblikovalni proces nadaljuje in če na določeni postaji ni zalog mora naslednji stroj čakati da predhodni zaključi svojo operacijo V primeru da se pokvari stroj na začetku linije se ustavi cela linija Če pa pri vsaki postaji obstoji zaloga nedokončanih proizvodov ki so že prešle predhodne faze procesa operacij pa je postaja neodvisna kar pomeni da lahko nadaljuje z delom dokler traja zaloga nedokončane proizvodnje

bull Stalno enaka raven proizvodnje Povpraševanje po posameznih proizvodih je sezonsko ali pa niha v daljših časovnih intervalih Če bi prilagajali obseg proizvodnje glede na nihanje povpraševanja bi to povzročilo stroške in težave pri usposabljanju in pridobivanju delavcev ter tehnologije Zaradi tega podjetja organizirajo dokaj stalno raven proizvodnje ki pokrije vso povpraševanje v daljšem časovnem obdobju V krajših časovnih obdobjih delajo na zalogo kadar je povpraševanje manjše in prodajajo iz zalog kadar je povpraševanje večje od trenutne proizvodnje Zaloge tako amortizirajo fluktuacijo v povpraševanju če je vzdrževanje zalog cenejše kot prilagajanje proizvodnje

bull Izkoristek ugodnih menjalnih razmerij med valutami različnih dežel Zaradi devalvacije posamezne valute je ugodneje nabaviti večje količine materialov za nadaljnjo proizvodnjo

15

Zaradi hitrih reakcij na zahteve uporabnikov

bull Nepričakovano povečanje povpraševanja To navadno velja za končne proizvode Organizacije jih imajo na zalogi da bi lahko hitreje ustregle uporabnikom kot bi storili konkurenti Na zalogi jih imajo včasih celo po regionalnih skladiščih kar tudi zmanjša reakcijski čas

bull Količinski popust Če uporabnik kupi veliko količino hkrati navadno dobi poseben popust vendar mora imeti proizvajalec na zalogi dovolj velike količine proizvodov

Zaradi zmanjšanja tveganja

bull Negotovost v dobavnem sistemu Dobave potrebnih materialov niso dostavljene v dogovorjenem času zaradi oddaljenosti virov stavke delavcev nesreče itd zato zaloge pripomorejo prebroditi takšne težave

bull Nepričakovane okvare v proizvodnji se kažejo v okvari posameznih strojev Zato da lahko nadaljuje drugi stroj z delom so potrebne zaloge nedokončane proizvodnje in surovin

bull Razstavljanje proizvodov Proizvajalci morajo imeti proizvode pogosto razstavljene da si jih lahko kupci ogledajo in jih preizkušajo Takšni proizvodi niso več pogosto primerni za prodajo ali pa jih prodajo po nižji ceni

Zaradi špekulativnih namenov

bull Gre za zaščito pred predvidenimi neugodnimi dogodki ali za izkoriščanje predvidenih domnevnih ugodnih dogodkov Na primer podjetje predvideva da bo v državi prišlo do nove obdavčitve zvišanja ravni cen vojne itd

Organizacija ne more poslovati brez zalog katere so iz finančnega vidika drage zato je njihov cilj jih minimizirati oziroma izločiti nepotrebne zaloge ki vežejo samo sredstva in ne prispevajo k uspešnosti poslovanja organizacije 2 Glavni namen zalog je da opravljajo funkcijo blažilca med ponudbo in povpraševanjem To je varnostna blazina za zagotovitev neprekinjenega toka operacij Zaloge so lahko surovine polizdelki končni izdelki ali rezervni deli Količina zalog ima zelo velik učinek na delovanje podjetja (Waters 2003 13)

2 Povzeto po Kavčič (2000 287-288)

16

24 Spremljanje zalog

241 Analiza zalog

Sredstva delimo glede na čas udeležbe v poslovnem procesu na stalna in gibljiva sredstva Gibljiva sredstva pa se delijo na obratna sredstva in kratkoročne finančne naložbe Zaloge ki so element preučevanja diplomskega dela pa uvrščamo med gibljiva sredstva (obratna sredstva) poleg terjatev denarja in aktivne časovne razmejitve Tako v teoriji kot v praksi uporabljamo določene kazalnike ki nam dajejo podatke o strukturi stanja oziroma deleža gibljivih sredstev in tako tudi zalog ki se nahajajo ali jih potrebujemo v podjetju da proces poslovanja poteka kar se da optimalno in pri tem ne povzroča prekinitve prodajnega ali proizvodnega procesa Kazalniki za izračune deležev obratnih sredstev in zalog

Delež gibljivih sredstev v celotnih sredstvih gibljiva sredstva 100 kazalnik = (1) celotna sredstva

Delež obratnih sredstev v gibljivih sredstvih

obratna sredstva 100 kazalnik = (2) gibljiva sredstva

Naložba v zaloge trgovskega blaga

nabavna vrednost trgovskega blaga kazalnik = (3) koeficient obračanja Rezultat pove za koliko mesecev zadošča zaloga Ta rezultat primerjamo s potrebnim časom za nabavo novih zalog (Koletnik 1997 220)

17

Rebernik in Repovž (2000 115) navajata dva kazalnika za gospodarjenje zalog

Delež zalog v sredstvih zaloge (stanje) 100

kazalnik = (4) gibljiva sredstva

Delež zalog v prodaji Zaloge (povprečje) 100 kazalnik = (5) Letna prodaja Mayr (2003 59-61) navaja sledeče kazalnike kot pomembne za analiziranje in spremljanje zalog v podjetju

Potrebna zaloga Stanje zaloge dane vrste kazalnik = (6) Povprečna mesečna poraba materiala dane zaloge

Koeficient obračanja zalog letna poraba zalog kazalnik = (7)

Povprečna zaloga

Vezava v dnevih trajanje obdobja (365) kazalnik = (8) koeficient obračanja

18

242 ABC analiza

V podjetjih se pojavi v njihovem poslovnem procesu veliko raznolikih vrst materialnih postavk - zalog ki pa niso stroškovno oziroma vrednostno enako pomembne Zato lahko materialne postavke klasificiramo v tri skupine (A B in C) in tako ločimo bistveno od nebistvenega Pri gospodarjenju z zalogami se srečujemo z izredno velikim številom dogodkov sprejemamo številne odločitve ki sprožijo mnogo različnih akcij predvsem pa imamo opravka z izredno velikim številom različnih vrst materiala in proizvodov Vse to pa zahteva velik obseg dela povzroča pa tudi nepreglednost nad celotnim dogajanjem Precizno spremljanje vsega poslovanja in analiziranja vseh teh dogodkov bi povzročilo tudi visoke stroške prav gotovo nesorazmerno z učinki ki jih od teh analiz lahko pričakujemo ABC analiza temelji na Paretovem načelu in pravi da je v celotnem ravnanju zalog le nekaj artiklov kritičnih veliko pa s stališča vrednosti ter planiranja zalog in proizvodnje nepomembnih (Kaltnekar 1993 125) SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG Procent vrednosti postavk v zalogi C 5-10 100 B 20-25 80 60 70-80 A 40 20 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 A B C 5-10 20-30 60-70

postavk v zalog Vir Ljubič (2000 355)

19

Završnik (2000 70) pravi da ABC analiza opredeljuje kolikšno število postavk v zalogah predstavlja večino vrednosti zalog Postavke z najvišjo vrednostjo klasificiramo v razred A ostale pa porazdelimo v razred B in C TABELA 1 POSTAVKE ZALOG

razred Količina postavk Skupna vrednost A 10 75 B 15 15 C 75 10

Vir (Završnik 2000 72) Pri tej metodi razdelimo materiale v tri skupine (Kaltnekar 1993 128)

Skupina A ndash majhno število različnih vrst materialov ki so bistvenega pomena Skupina B ndash srednjo število različnih materialov ki so srednjega pomena Skupina C ndash veliko število različnih materialov ki so majhnega pomena

Prisotnost artiklov določenemu razredu je lahko ključ za določanje metod naročanja za posamezne artikle (Heizer 1990 565) Z analizo zalog ABC po artiklih so vsi materiali komponente in izdelki razporejeni v tri razrede A B in C Kriterij za razporeditev je za vse enak in temelji na eni od vrednosti

stroškovne vrednosti izdaj ali prodajne vrednosti izdaj ter vrednosti pokritij izdaj ali povprečno letno izdane količine

Pri določanju optimalnih zalog je treba zbrati in obdelati veliko število podatkov Dostikrat bi bili stroški za zbiranje in preučevanje vseh podatkov preveliki zato je smotrno da se posvetimo predvsem postavkam iz razreda A in (B) za katere pa uporabimo natančnejše metode za izračun in nadzor količin Za te postavke moramo redno preverjati nabavne količine in varnostne zaloge (Završnik 2000 71) ABC analiza zalog temelji na Paretovem načelu in pravi da je v celotnem ravnanju zalog le nekaj artiklov kritičnih veliko pa s stališča vrednosti ter planiranja zalog in prodaje nepomembnih

20

3 FINANČNI VIDIK UPRAVLJANJA ZALOG 31 Stroški zalog Kot vsa gibljiva sredstva tudi zaloge povzročajo določene stroške ki jih je možno obravnavati iz dveh vidikov

bull stroški naraščanja ali padanja glede na obseg zalog bull stroške ki jih je možno razdeliti v tri skupine (stroški vzdrževanja

stroški naročanja in stroški ker materiala ni na zalogi)

311 Stroški ki naraščajo ali padajo glede na obseg zalog

Stroški ki naraščajo z obsegom zalog 1 Stroški investiranega kapitala Podjetje mora zaloge financirati Financiranje zalog

povzroča bodisi stroške obresti v primeru ko so zaloge financirane s tujimi viri bodisi oportunitetne stroške v primeru financiranja zalog z lastnimi sredstvi

2 Stroški skladiščenja Sem spadajo stroški povezani s prostorom ki ga zavzamejo zaloge kot so amortizacija skladiščne zgradbe stroški vzdrževanja skladišča stroški ogrevanja hlajenja prezračevanja razsvetljave čiščenja

3 Davek na premoženje in stroške zavarovanja premoženja Zaloge predstavljajo del

premoženja podjetja tako da podjetja v primeru obdavčitve premoženja plačujejo tudi davek na vrednost zalog Plačilo zavarovalne premije je poleg rizičnosti odvisno tudi od vrednosti zavarovanega premoženja (Rusjan 1999 137)

Stroški ki padajo s povečanjem obsega zalog

1 Stroški naročanja Vsako naročilo materialov pri zunanjih dobaviteljih je povezano z določenimi stroški To so predvsem materialni stroški in stroški osebnih dohodkov povezani z zbiranjem in ocenjevanjem ponudb s posredovanjem naročil sprejemanjem pošiljk Pri nabavi nastajajo transportni stroški pri katerih tudi prihaja do ekonomij obsega

2 Stroški priprave opreme Vsakokrat ko začnemo na določeni opremi s proizvodnjo

nekega drugega proizvoda iz proizvodnega asortimana podjetja nastanejo določeni stroški priprave opreme Med te stroške tako štejemo pripravo proizvodne dokumentacije za določeno proizvodno serijo Sem uvrščamo tudi stroške zamenjave orodij vsaj v času menjave orodij stroj stoji poleg tega pa so z menjavo orodij povezani tudi stroški delavcev ki izvajajo menjavo Pri pripravi opreme je pogosto potrebna poskusna proizvodnja ki povzroča stroške slabih proizvodov dokler ni oprema dokončno pripravljena

3 Stroški enote v zalogi Večje količine naročila omogočajo doseganje količinskih

popustov kar ima za posledico nižje stroške na enoto naročenega materiala Večje količine naročila imajo kot že naročeno za posledico večje zaloge

21

4 Stroški zaradi izčrpanja zalog Med te stroške uvrščamo predvsem dve skupini stroškov

bull Stroški povezani s prekinitvami proizvodnje ker v določenem času ni na voljo

potrebnih vhodnih materialov ali zalog nedokončane proizvodnje Prekinitev proizvodnje bo manj ob višjih ravneh zalog vhodnih materialov in zalog nedokončane proizvodnje

bull Stroški povezani s slabšanjem imidža pri kupcih ali z izgubljenimi prodajami Podjetja imajo zaloge dokončnih proizvodov za pokrivanje povpraševanja kupcev V primeru ko podjetje nima dokončanih proizvodov na zalogi do takrat ko jih kupec želi kupiti se lahko kupec odloči za nabavo blaga pri drugem proizvajalcu oziroma prodajalcu Poleg tega lahko podjetje zaradi tega tudi trajno izgubi kupce vendar je te stroške zelo težko oceniti Tudi če kupec pristane na odlog in torej blago kupi kasneje nastane določen oportunitetni strošek zaradi kasnejšega preliva denarnih sredstev (Rusjan 1999 138-139)

312 Stroški vzdrževanja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja

Stroški vzdrževanja So vsi stroški ki nastanejo pri hranjenju in vzdrževanju določene količine zalog za določeno časovno obdobje Ponavadi so proporcionalni s količino blaga v zalogi K njim spadajo stroški skladiščenja stroški vezanega kapitala v zalogah stroški oskrbovanja zalog in stroški tveganja

a Stroški skladiščenja predstavljajo pomemben delež celotnih stroškov zalog Eden od ciljev skladiščne službe je zniževanje stroškov skladiščenja Med njih štejemo stroške skladiščnega prostora (stroški ki se nanašajo na prostor vzdrževanje prostora ogrevanje hlajenje prezračevanje čiščenje in razsvetljavo) plače zaposlenih v skladiščih in stroške povezane s skladiščno opremo (Brigham 2002 717)

b Stroški vezanega kapitala v zalogah so velik del skupnih stroškov zalog Če je cena

kapitala visoka lahko ti stroški znašajo do 80 skupnih stroškov vzdrževanja zalog

Kavčič (2000 290) v to skupino šteje tudi oportunitetni strošek torej izgubo zaradi investiranja v zaloge ne pa v kakšno finančno bolj donosno aktivnost Opotunitetni stroški so navadno visoki 10 - 25 vrednosti zalog

c Stroški oskrbovanja zalog štejemo stroške zavarovanja in plačilnih davkov za zaloge

ki so v sorazmerju z velikostjo zaloge

d Stroški tveganja obsegajo stroške ki nastanejo zaradi značilnih lastnosti blaga (npr izguba teže pokvarljivost blaga hellip) poškodb blaga izgub zaradi sprememb v designu ali zaradi padca povpraševanja (Rushton 2000 181)

22

Stroški naročanja Vključujejo vse stroške ki nastanejo ob naročilu blaga Sem spadajo stroški obrazcev stroški fotokopij telefonskih pogovorov in stroški dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Ti stroški so odvisni od številnih nabav v načrtovanem obdobju in stroškov ki nastanejo pri nabavi So neodvisni od nabavljene količine (Bastič 1999 10) Stroški naročanja ki so fiksni ne glede na obseg naročila Večje število artiklov posameznemu naročilu prinaša nižje stroške naročanja na posamezni artikel saj se fiksni stroški sorazmerno razdelijo na posamezen artikel Velikost teh stroškov je odvisna od števila naročil v posameznem časovnem obdobju (Brigham 2002 717) Ker pa podjetja naročajo potrebne materiale znotraj in zunaj organizacije je potrebno razlikovat stroške naročanja

a Naročanje zunaj organizacije Gre za kupovanje materialov ali delov pri proizvajalcih dobaviteljih zunaj organizacije zunaj organizacije Stroški naročila v tem primeru vsebujejo plače osebja v nabavi plače osebja v računovodstvu komunikacijske stroške stroške urgence če naročeno ne prispe pravočasno stroške prevzema dobave

b Naročanje znotraj organizacije Potrebne materiale lahko proizvedejo znotraj organizacije same Delavna enota A naroči nek sestavni del pri delavni enoti B Ker sta obe enoti stroškovna centra enota B seveda zaračuna naročilo enoti A Stroški naročila v takem primeru vsebujejo stroške priprave proizvodnega naloga stroške priprave potrebnega materiala orodij stroške dela in stroške izdelave naročenih delov (Kavčič 2000 290-291)

Stroški nezadovoljenega povpraševanja So posledica premajhnih zalog s katerimi bi lahko zadovoljili vso povpraševanje Zajemajo stroške ki nastanejo ko prejeta naročila ni možno izvršiti iz zalog v običajnem roku in se kažejo kot izgubljen profit zaradi izgubljene prodaje ali kot stroški naročila ki je zaradi nezmožnosti običajne dobave povzročilo dodatne stroške manipulacije obdelave in transporta (Križman 2006 98) Zaloge povzročajo stroške ker predstavljajo vezana finančna sredstva podjetja Z vidika proizvodnje so zaželene visoke količine zalog zaradi nemožnosti prekinitve proizvodnega procesa in zadovoljitve nenadnega povpraševanja s strani kupcev Zato je management zainteresiran za optimizacijo zalog torej kar najmanjše zaloge ki omogočajo normalno poslovanje Stroški zalog so za večje število proizvodnih in prodajnih podjetji eden izmed glavnih logističnih stroškov in so pomemben element v celotnih stroških podjetja (Rushton 2000 186)

23

Dejavniki gospodarjenja z zalogo

1 Stroški naročanja

Višina stroškov naročanja je običajno neodvisna od velikosti naročila npr stroški naročila so enaki če naročimo 1 tono ali 100 ton materiala Glavni stroški naročanja so

stroški priprave in izbira dobavitelja stroški povezani s samim naročilom stroški prevzema kontrole reklamacije in plačila računa

Stroški naročanja se razlikujejo glede na

zapletenosti naročila strokovnosti nabavnega osebja ročne ali računalniške priprave naročila novega ali ponavljajočega naročila

Podjetja pogosto izračunavajo povprečne stroške naročila tako da vse stroške naročanja delijo s številom naročil v določenem obdobju (npr v enem letu) kar je lahko varljiv podatek pri velikih razlikah v vrednosti posameznega naročila 2 Stroški vzdrževanja zaloge Stroške vzdrževanja delimo na

stroške ki so sorazmerni z vrednostjo zalog - financiranje zalog (obresti od kapitala vezanega v zalogo) - zavarovalne premije - zgube zaradi zastaranja kala ali kraje

stroške ki nastajajo s skladiščenjem poslovanja

- materialni strošek - amortiziranje zgradb in naprav - najemnine skladiščnega prostora - bruto plače zaposlenih - administrativni stroški

3 stroški ki nastanejo zaradi materiala ki ni v zalogi Te stroške sestavljajo

- izguba zaradi prekinitve proizvodnje - režijski stroški povezani z zaposlenimi v skladišču - razlika pri raquokritemlaquo nakupu materiala po višji ceni - stroški pridobitve novih kupcev zaradi izgube dosedanjih kupcev

Stroške ki nastanejo zaradi pomanjkanja zaloge materiala ni mogoče vnaprej oceniti in vgraditi v modele gospodarjenja z zalogo (Potočnik 252 2002)

24

32 Financiranje zalog Financiranje temelji (ne glede na različne širše ali ožje opredelitve njegove vsebine) na denarju kot njegovi osrednji kategoriji Nanaša se na priskrbo in uporabo sredstev gospodarjenje z njimi vračanjem sredstev njihovim virom razporejanjem finančnih izidov in v zvezi s tem nastala finančna razmerja (Repovž in Peterlin 1998 57) SLIKA 3 POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA D B D (denar) (blago) (denar) VIR (Repovž in Peterlin 1998 57) Financiranje zalog je proces odločanja o priskrbi sredstev ki zajema aktivnosti ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in pridobitev teh sredstev Ta pridobitev pa je možna iz notranjega in zunanjega vira financiranja SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA VIR FINANCIRANJA

NOTRANJE FINANCIRANJE ZUNANJE FINANCIRANJE

- nerazdeljen čisti dobiček - kapitalski vložki - amortizacija - krediti - drugi notranji viri - subvencije - posebne oblike zunanjega financiranja

(lizing faktoring in forfeing) VIR prirejeno po (Repovž in Peterlin 1998 82) Podjetje lahko zaloge financira z notranjimi in zunanjimi viri Med notranje vire financiranja štejemo nerazdeljeni dobiček amortizacijo in druge notranje vire Med zunanje vire pa spadajo kapitalski vložki krediti subvencije in posebne zunanje oblike financiranja Z vidika lastništva pa razlikujemo financiranje z lastniškim in dolžniškim kapitalom Med lastniški kapital spadajo vsi notranji viri in od zunanjih virov kapitalski vložki in subvencije V okviru dolžniškega kapitala pa spadajo vsi ostali zunanji viri financiranja (Filipič in Mlinarič 1999 133)

25

Podjetja se lahko odločijo ali bodo svoje zaloge financirala z lastnimi sredstvi ali pa si bodo pridobila finančna sredstva Tako lahko delimo financiranje tudi na lastniški in dolžniški vir financiranja Financiranje kot odločanje o priskrbi virov sredstev (kapitala in dolgov) je proces ki obsega aktivnost ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in priskrbo le teh (Repovž in Peterlin 1998 63) Lastniški vir financiranja Lastniške vire zagotavljajo lastniki podjetja Njihova glavna značilnost je da kot obveznost do lastnikov podjetja ne zapadejo pred prenehanjem podjetja Pri lastniškem kapitalu je možna delitev kapitala na trajni (lastniki kapital prispevajo v poslovanje podjetja s trajnim vplačilom) in prisluženi kapital (ki ga sestavljajo nerazdeljen dobiček preteklih in letošnjega leta ter rezerve) Lastniški kapital je prvotno izključno namenjen ustanovitvi podjetja kasneje pa prevzame največje tveganje v zvezi s poslovanjem podjetja Podjetja na začetku delovanja ne morejo zaradi nezaupanja bank pridobiti finančna sredstva zato lastniška sredstva pridobijo pomembno vlogo pri financiranju poslovanja Lastniški kapital pa predstavlja tudi osnovo za zadolžitev podjetja saj naj bi omogočil poravnanje obveznosti do kreditojemalcev tudi v primeru manjše izgube iz poslovanja Dobiček podjetja in njegov prenos v osnovni kapital je zaradi obdavčitve najdražji vir financiranja zato podjetja ohranjajo del lastnega kapitala v obliki čistih rezerv in dobičkov ki niso dodaten izdatek za davek Prednosti lastniškega financiranja se kažejo v večji finančni trdnosti manjših stroških poslovanja večji konkurenčni sposobnosti ter večji neodvisnosti monetarnih ukrepov države (Koletnik 1997 224) Dolžniški vir financiranja Dolžniški viri financiranja pa se med seboj razlikujejo glede na ročnost vir financiranja in ceno Njihova značilnost je da zapadejo v določenem roku in jih tako delimo na kratkoročne (rok je do enega leta) in dolgoročne (rok je več kot eno leto) vire financiranja Financiranje z dolžniškim kapitalom od podjetnika zahteva odplačevanje izposojenih finančnih sredstev vključno s plačilom obrestnih mer Pri kratkoročnem financiranju se denar ponavadi nameni za zagotavljanje obratnega kapitala za financiranje zalog terjatev ali za delovanje podjetja Sredstva se navadno odplačajo iz nastale prodaje in dobička čez leto Dolgoročno posojilo se ponavadi nameni za nakup lastnine kot so strojna oprema zemljišča in stavbe del vrednosti lastnine pa se uporabi kot jamstvo Še zlasti pri nizkih obrestnih merah financiranje s posojilnim kapitalom omogoča podjetniku da ohrani večji del lastništva v podjetju in z lastnim kapitalom ustvari večji dobiček Podjetnik mora paziti da si ne izposodi preveč zaradi česar bi težko odplačeval obresti ali pa jih sploh ne bi mogel kar bi zaustavilo rast in razvoj podjetja ali celo stečaj (Antonič in drugi 2002 303) Zaloge kot element gibljivih sredstev ki je nujno potreben za opravljanje proizvodnega ali prodajnega procesa se v praksi ponavadi financirajo z odobrenimi krediti lastnimi sredstvi in obveznostmi do dobavitelja

26

321 Blagovni kredit ndash financiranje z obveznostmi do dobavitelja

Financiranje z obveznostmi do dobavitelja lahko opredelimo kot zelo uporabno obliko financiranja iz tujih virov ki nastanejo pri nabavi proizvodov inali storitev pri drugem podjetju To pomeni da podjetje ne plača proizvoda inali storitev takoj ob prevzemu vendar šele po določenem roku nabave ali prevzemu računa V bistvu se tako pojavi blagovni kredit s katerim nastopi vmesna oblika premoženja (terjatev) Blagovni kredit se je razvil zaradi razlik v hitrosti obrata sredstev pri različnih podjetjih Prav to dejstvo da je po pravilu neenako trajanje obrat sredstev po posameznih podjetjih in tudi po posameznih panogah ponuja ekonomsko osnovo za nujnost vključevanja blagovnega kredita v prometni proces Časovni razkorak traja od trenutka ko bo kupec blaga storitev razpolagal z denarjem ki ga bo sam prejel po zaključku njegovega cikla proizvodnje in prodaje Ta časovni razkorak se lahko premesti z odloženim kreditom V kolikor tovrstni kredit ne bi reševal tovrstnih časovnih nasprotji bi prodajalec moral čakati tako dolgo da bi od kupca prejel denarna sredstva od svoje prodaje V takšnem primeru bi prišlo do zastojev v reprodukcijskem procesu in to ne samo pri prodajalcu ampak se to prične verižno prenašati na celotni reprodukcijski proces v gospodarstvu Če prodajalec razpolaga z zadostnimi sredstvi lahko svoje blago (storitev) proda na osnovi obljube plačila kupcu v prihodnosti V tem primeru se proda blago kupcu v obliki blagovnega ali odloženega kredita Posebnost blagovnega kredita je v tem da se daje v blagu vrača pa v denarju (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 107) Z vidika stroškov financiranja lahko opredelimo blagovni kredit iz dveh vidikov Prvi je brezplačni blagovni kredit kjer dobavitelj ne zaračuna v ceno stroške uporabe svojega kapitala do roka plačila Drugi pa kjer dobavitelj vkalkulira v ceno stroške uporabe svojega blaga ob dobavi Načini financiranja so del finančne politike podjetja in osnova za doseganje ciljev in strategije Distribucijska podjetja kupujejo izdelke od dobavitelja ki običajno ne zahteva takojšnega plačila Dobavitelj dostavi ali takoj pošlje izdelke in za njih izstavi račun z določenim datumom plačila Kreditni pogoji dobavitelja in pogoji financiranja določajo kdaj bodo podjetja plačala dobavitelju (Schall and Haley 1988 523)

27

322 Revolving kredit

Revolving kredit omogoča občasno koriščenje potrebnih likvidnih sredstev Črpanje kredita podjetja najavijo banki dan pred koriščenjem vračajo pa ga z nakazilom prek plačilnega naloga obresti pa se obračunavajo le na črpani del kredita

Značilnosti

bull Revolving kredit je posebna oblika kredita za financiranje občasnih likvidnostnih težav in predstavlja kombinacijo kratkoročnega kredita in limita na transakcijskem računu

bull Za razliko od limita na transakcijskem računu morajo podjetja banki najaviti črpanje banka pa jim kredit nakaže na račun

bull Sredstva lahko črpajo in vračajo do višine kredita v celotnem obdobju bull Obrestna mera se določi na podlagi vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere za

tovrstne kredite in pribitka glede na boniteto podjetja kakovost zavarovanja ročnost kredita in sodelovanja z banko

VIR (Abanka 2007)

Prednosti

bull ročnost do enega leta bull obrestna mera se oblikuje na podlagi

o vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere o bonitete podjetja oziroma samostojnega podjetnika o ročnosti in zneska kredita o kakovost zavarovanja o sodelovanja z banko

bull stroški odobritve se določijo na osnovi vsakokrat veljavne tarife banke in ročnosti ter zneska kredita

bull znesek odobrenega kredita je odvisen od namena možnosti dodatnega zavarovanja in kreditne sposobnosti prosilca

bull poleg obveznega zavarovanja z menicami lahko izberete med naslednjimi zavarovanji o zavarovanje z zastavo vrednostnih papirjev o zavarovanje z zastavo depozita o zavarovanje z zastavo nepremičnin ali premičnin o zavarovanje s poroštvom druge pravne ali fizične osebe o zavarovanje z bančno garancijo o zavarovanje z odstopom terjatev

bull sredstva lahko črpate in vračate do višine kredita v celotnem obdobju bull obresti se računajo samo na črpani del kredita

VIR (DBS 2007)

28

323 Vir financiranja zalog z dolgovi

Zaloge podjetja financirajo z dolgovi ki pa jih delimo glede na čas vrnitve na kratkoročne in

dolgoročne dolgove kar prikazujemo na Sliki 5 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV - akceptni krediti - investicijski kredit - kontokorentni kredit - hipotekarni kredit - lombardni kredit - eskontni kredit - rembursni kredit - avalni kredit VIR prirejeno po (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122) A DOLGOROČNI DOLGOVI Značilnosti dolgoročnih dolgov za financiranje zalog je da rok vračila zapade v obdobju ki je daljše od enega leta Dolgoročni dolgovi se vštevajo med tako imenovane kvalitetne vire financiranja Zato so pomemben vir financiranja za nakup dolgoročnega premoženja V praksi pa podjetja svoje zaloge le redko financirajo z dolgoročnimi dolgovi ki so primernejši za financiranje stalnih sredstev Investicijski kredit Investicijski kredit je namenjen za kreditiranje stalnih sredstev in trajnega dela gibljivih sredstev (zalog) Zaradi dolgoročnosti in večjega tveganja ki je s tem povezano so banke pri določanju višine investicijskega kredita precej previdne Pri tem banke upoštevajo dosedanjo in pričakovano stopnjo dobička kreditojemalca Za odobritev investicijskega kredita je pomemben pričakovani čisti denarni tok od prihodnje investicije ki se mora v višini in dinamiki ujemati z anuitetami Zaradi varnosti bank postavljajo tudi pogoj da kreditojemalec vodi svoje finančne transakcije z računom ki ga ima pri banki ndash kreditodajalki (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 127) Hipotekarni kredit Pri hipotekarnem kreditu ni pomembna kreditna sposobnost dolžnika ker je kredit zavarovan s hipoteko Odobritev hipotekarnega kredita se nikoli ne odobri v 100 vrednosti založene nepremičnine ampak vedno manj Hipotekarni kredit spada med najstarejše kredite

KREDITI

KRATKOROČNI DOLGOROČNI

29

B KRATKOROČNI DOLGOVI Značilnosti kratkoročnih bančnih dolgov so3 Dospelost

- Rok vračila zapade v obdobju krajšem od enega leta Sezonski kredit

- Potreba po finančnih sredstvih je včasih sezonskega značaja kar pomeni da je potrebno proizvodnjo financirat v času proizvodnje Po končani sezoni se prodajni učinki prodajo in se obveznosti do kreditodajalca poravnajo

Kredit za terjatev zaloge - Vsebina je podobna kot pri sezonskem kreditu Medtem ko so sezonska nihanja

stanovita pa so lahko potrebe po finančnih sredstvih ki izhajajo iz terjatev in zalog nestanovita

Ročnost - Ročnost teh kreditov je običajno prilagojena značilnostim proizvodnje in prodaje

Namen kreditov je financiranje obratnih sredstev torej morajo biti roki usklajeni s sposobnostjo zalog in terjatev da se spremenijo v denar (čas obračanja teh oblik obratnih sredstev)

Reprogramiranje kreditov - V primeru motenj pri odplačevanju kreditov se lahko s kreditojemalcem dogovorimo o

novih pogojih vračanja kredita Govorimo o reprogramu kredita Zavarovanje

- Imamo zavarovani in nezavarovani bančni kredit Zavarovanje se lahko opravi z zalogami terjatvami in podobno vendar se v Sloveniji takšen način zavarovanja pogosto ne prakticira Običajno se zahtevajo kvalitetnejša zavarovanja (hipoteke garancije in podobno) Nekatere banke ponujajo kredite po sistemu tako imenovanega faktoringa ndash odkupa terjatev

Bančni krediti so povezani s stroški ki jih sestavljajo stroški obresti in stroški odobritve Višina je odvisna tudi od načina obrestovanja V osnovi sta v uporabi dekruzivni (obresti se plačajo po dospetju kredita) in anticipativni način obrestovanja (obresti se plačajo po odobritvi kredita) Glavnice se lahko plačujejo v enem znesku ali v obrokih Bistvene sestavine kratkoročnega dolga so

bull namen uporabe bull načrt odplačila bull ekonomska upravičenost bull dodatne informacije in - strokovne sposobnosti vodilnih - računovodski izkazi - načrti poslovanja bull nobenih presenečenj

3 Povzeto po Mayr (2003 84-85)

30

Kontokorentni kredit Je kredit ki ga banka odobri kreditojemalcu kot dodaten znesek v skladu s spreminjajočimi potrebami Takšna vrsta kredita je primerna kadar niha potreba po likvidnih sredstvih Ti krediti niso odobreni za določene posle ampak splošna okrepitev plačilne sposobnosti podjetja Najemajo se kot - kratkoročni krediti za gibljiva sredstva - sezonski krediti - premostitveni krediti Ponavadi se takšni krediti odobrijo za obdobje treh mesecev vendar se lahko tudi podaljšajo (revolving) Lombardni kredit Je kredit ki je odobren proti zastavi realnih dobrin Kreditojemalec le zastavi realne dobrine in pridobi finančna sredstva ne da zmanjša oziroma proda del svoje aktive Zastaviti pa se morajo dobrine ali stvari ki se lahko hitro prodajo Te pa so pomembne za zavarovanje kredita ker le tako je zagotovljeno da se bo kredit poravnal Glede na zavarovanje kredita tako ločimo menični lombard lombard vrednostni papir in blagovni lombard Eskontni kredit Eskontni kredit je kratkoročen kredit ki ga odobrijo poslovne banke na prošnjo komitenta s tem da eskontira menico ki še ni zapadla Znesek je enak znesku na katerega se glasi menica zmanjšana za odtegnjene obresti in provizijo Banka pravzaprav kreditira komitentovo terjatev do zapadlosti s pogojem da bo le-ta kredit odplačal če ga ne bo trasat ali kateri drugi menični obveznik Posebnost tega kredita je v tem da kredita ne vrne tisti ki ga je najel ampak trasat (trgovec ki od proizvajalca kupi blago in ga takoj ne plača izda lastno menico ali akceptira menico ki jo nanj vleče proizvajalec) Akceptni kredit Je menični kredit pri katerem se banka obveže s kreditno pogodbo da bo akceptirala menico ki jo nanjo trasira komitent Z akceptiranjem postane banka glavni menični dolžnik Prednost tega kredita je za banko v tem da bo imela na razpolago dovolj sredstev če bi morala poravnati menični dolg Komitent mora banki dati po uzancih na razpolago dovolj sredstev če kaže da bo morala banka poravnati menični dolg Rembursni kredit Akceptni kredit ki se uporablja v zunanji trgovini Od akceptnega se razlikuje po tem da je krit z blagovnim dokumentom Avalni kredit Aval je jamstvo za plačilo meničnega dolga Pri tem kreditu se banka s posebno garancijsko izjavo zavezuje da bo izpolnila obveznosti ki jih ima do tretje osebe (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122-126)

31

4 ZALOGE KOT ELEMENT MEDPRODAJNIH AKTIVNOSTI Elementi medprodajnih aktivnosti so tisti ki so direktno povezani z dobavo proizvodov odjemalcev V nadaljevanju bomo spoznali določitve optimalne velikosti naročil ter ravni signalnih in varnostnih zalog koeficient obračanja ki so sestavni deli upravljanja in vodenja zalog ter v veliki meri vplivajo na uspešno poslovanje podjetja 41 Optimalna velikost naročil Optimalna velikost naročila je količina pri kateri so celotni stroški (stroški vzdrževanja zalog stroški naročanja in stroški blaga na zalogi) najmanjši (Kovačič 2000 294) SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE s Skupni stroški Stroški vzdrževanja zalog Stroški naročila Stroški materiala in izdelave Q Q

VIIR (Kovačič 2000 294) S ndash stroški Q ndash količina naročila Q - optimalna naročena količina Završnik (2000 77) pravi da dosežemo optimalno naročilno količino ko so (stroški vzdrževanja zalog) = (stroškom naročanj)

Sz = Sn

32

Na sliki 6 je razvidno da stroški vzdrževanja zalog naraščajo z naraščanjem obsega naročila medtem ko stroški naročila padajo Vsota teh dveh vrst stroškov nam daje skupne stroške ki bodo minimalni ko bo naročena količina ustrezala najnižji točki krivulje skupnih stroškov Optimalna naročena količina

SzSnqQ sdotsdot

= 2 (9)

Q - optimalna naročena količina Sz ndash stroški vzdrževanja zalog Sn ndash stroški naročila q- poraba materiala v časovni enoti VIR (Mayr 2003 63) 42 Koeficient obračanja zalog Zaloge na eni strani vplivajo kot blažilec v materialnih tokovih na drugi strani pa povzročajo tudi občutne stroške Krajši čas zadrževanja materiala v skladišču in s tem hitrejše obračanje zalog znižuje potrebno višino zalog in s tem tudi stroške (Kaltnekar 1993 273) Koeficient obračanja zalog

K = YX (10)

X ndash vrednost prodaje v določenem obdobju Y ndash vrednost povprečnih zalog v določenem obdobju VIR Prirejeno po (Mayr 2003 60) Vsako podjetje želi danes imeti minimalne zaloge materiala za poslovanje V podjetniški dejavnosti se vpliv zalog na skupno poslovno uspešnost izraža s koeficientom obračanja zalog Manjši koeficienti obračanja pomenijo namreč daljšo vezavo denarnih sredstev in s tem večje poslovne stroške kar sicer ob nespremenjenih ostalih poslovnih pogojih lahko vpliva na manjšo poslovno uspešnost Pomembno za izračun koeficienta obračanja zalog je zavedati se da je vrednost prodaje izražena z tržnimi prodajnimi cenami ali po stroškovni vrednosti Če so v števcu upoštevane dosežene prodajne cene zaloge pa so v imenovalcu vrednotene po stroškovnih cenah je izračunani koeficient večji kot bi bil v primeru ko so tudi v števcu upoštevane stroškovne cene prodanih izdelkov (Brigham 2002 219) V praksi podjetja večinoma uporabljajo dosežene prodajne cene za izračune koeficientov obračanja lahko pa jih tudi izračunavajo na podlagi stroškovnih cen ki pa so primernejše za interne potrebe

33

43 Določanje obsega zalog Varnostna zaloga - varuje proizvodnjo pred izpadom (npr zaradi podaljšanja dobavnih rokov) Ocenimo jo na osnovi potrebnega čas za nujno dobavo potrebne količine blaga Signalna zaloga ndash je zaloga pri kateri je potrebno sprožiti nabavni proces Maksimalna opravičljiva zaloga ndash predstavlja tisti optimalni obseg zalog pri katerem so stroški nabave in skladiščenja v ravnovesju s stroški vezave kapitala SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG Višina zalog Kn Zm Za Kn 2 td tn Zv Zp Zs tn čas Legenda Razmerja Zm = maksimalna zaloga Zs = signalna zaloga ~ Zm = Zv + Kn (11) Zv = varnostna zaloga Zm + Zv Kn ~ Zp = = Zv + (12) Normativi 2 2 Zp = povprečna zaloga Za = aktivna zaloga ~ Za = Zm ndash Zv = Kn (13) Zap = povprečna aktivna zaloga Kn = optimalna naročilna količina Zm ndash Zv Kn td = dobavni čas ~ Zap = = (14) tn = čas naročanja 2 2 VIR povzeto po (Kaltnekar 1993 278) Pri dobavnih rokih in porabi materiala se podjetja srečujejo z raznolikimi oblikami ki so lahko

- stalna poraba stalni roki dobave - spremenljiva poraba stalni roki dobave - stalna poraba spremenljivi roki dobave - spremenljiva poraba spremenljivi roki dobave

34

431 Stalna poraba in stalni roki dobave

Na časovno enoto porabimo vedno enake količine materiala Z dobavo materiala ni težav je stalna Dobavljene količine so enakomerne Minimalna zaloga Zmin = tz q (15) Signalna zaloga Zsig = (tz + td) q (16) Naročena količina Q = tsn q (17)

Maksimalna zaloga Zmax = Zmin + Q = (tz + tsn) q (18) tz ndash čas morebitnega prekoračenja roka dobave td - rok tsn ndash obdobje porabe naročene količine q ndash poraba materiala v časovni enoti (lahko je ura dan mesec leto) Q ndash naročena količina

432 Spremenljiva poraba in stalni rok dobave

Poraba med (stalnim) časom dobave je sestavljena iz zaporedja neodvisnih (različnih) dnevnih porab ki jih lahko opišemo z normalno porazdelitvijo Poznati moramo povprečno dnevno porabo in njen standardni odklon Pričakovana poraba je seštevek povprečnih dnevnih porab v času dobave Poraba se normalno porazdeljuje in ima varianco ki je enaka seštevku posameznih varianc Kjer velja

Varianca = (standardni odklon)sup2 Minimalna zaloga Zmin = z σp td (19)

Signalna zaloga Zsig = q td + z σp td (20) ali Zsig = q td + Zmin (21) Maksimalna zaloga Zmax = Q + Zmin (22)

35

σp - standardni odklon od povprečja td ndash rok dobave q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti z ndash število standardnih odklonov od povprečja Q ndash naročena količina

433 Stalna poraba in spremenljivi roki nabave

Če se rok dobave normalno porazdeljuje je pričakovana poraba v času dobave normalno porazdeljena njena varianca pa ni seštevek varianc kot v prejšnjem primeru Vzrok je da predstavlja trenutni rok dobave eno vrednost ne pa zaporedje vrednosti Tako je pričakovana poraba v času dobave q td in standardni odklon dobave v času porabe q σtd Signalna zaloga Zsig = q td + z q σtd (23) Minimalna zaloga Zmin = z q σtd (24) td ndash povprečni rok dobave z ndash število standardnih odklonov od povprečja q ndash stalna poraba materiala v časovni enoti σtd - standardni odklon roka dobave

434 Spremenljiva poraba in spremenljivi roki nabave

Pričakovana poraba v času dobave je enaka zmnožku povprečne porabe in povprečnega roka dobave Če sta poraba in rok dobave porazdeljeni veličini bo skupna poraba v času dobave normalno porazdeljena s srednjo vrednostjo q in td Signalna zaloga

Zsig = q td + z td σtd sup2 + q sup2 σtd sup2 (25) z ndash število standardnih odklonov od povprečja σtd - standardni odklon roka dobave σp - standardni odklon od povprečja q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti td ndash povprečen rok dobave VIR povzeto po (Rak 2006 11-14)

36

5 FINANCIRANJE ZALOG ndash PRIMER PODJETJA UNICOMMERCE DOO 51 Predstavitev podjetja Leta 1926 je človek z vizijo g Andreas Stihl v Nemčiji ustanovil podjetje za proizvodnjo ndash najprej je proizvajal protipožarne naprave in pralne stroje Že prvo leto delovanja podjetja pa je izdelal prvo motorno verižno žago z električnim motorjem za upravljanje katere sta bila potrebna dva delavca Danes je to še vedno družinsko podjetje v svetu vodilni proizvajalec motornih žag in drugih motornih naprav ki ga vodi druga generacija potomcev Trenutno zaposluje podjetje ANDREAS STIHL AG amp CoKG s svojimi hčerinskimi podjetji v Švici Ameriki Braziliji Avstriji in Kitajski več kot 7900 sodelavcev ki proizvajajo široko paleto proizvodov namenjenih končnim potrošnikom v več kot 160 državah sveta STIHL ima svoja uvozno-distribucijska podjetja v 29 državah sveta (za primerjavo pred 20 leti jih je bilo 10) v ostalih državah pa sodeluje s pogodbenimi uvozniki Nenehne inovacije skrb za varno in lažje delo ter za človeka in okolje so naprave STIHL popeljale na sam svetovni vrh ndash leta 2004 je promet Skupine STIHL dosegel 17 milijard EUR (leta 1983 je znašal promet 390 milijonov EUR) STIHLreg naprave so tako že vrsto let daleč najbolj razširjena motorna orodja na svetu ki tudi v najtežje dostopnih področjih sveta lajšajo delo ljudem pri urejanju okolja in narave Blagovna znamka STIHL je na slovenskem področju prisotna že od poznih petdeset oziroma zgodnjih šestdeset let prejšnjega stoletja ko sta podjetje UNICOMERC kot tedanji zastopnik firme STIHL za jugoslovansko tržišče in gospod Klarić kot nositelj programa preko slovenskih uvoznih in trgovskih hiš organizirala prodajno in servisno mrežo Ob razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije se je podjetje UNIKOMERC Zagreb odločilo da predstavništvo v Ljubljani preregistrira v podjetje s statusom družbe z omejeno odgovornostjo Podjetje Unicommerce doo Ljubljana je pričelo poslovati 1992 leta njegova prioritetna naloga pa je bila zagotoviti kontinuirano oskrbo slovenskega tržišča z motornimi napravami STIHL in razširiti trgovsko mrežo Hitra rast tržnega deleža in širitev prodajnega asortimenta sta zahtevala večje skladiščne in upravne prostore Tako smo v letu 2004 zgradili nov skladiščno-poslovni objekt v Obrtno-industrijski coni v Logatcu Novi prostori omogočajo boljše sodelovanje s pooblaščenimi trgovci in hitrejšo oskrbo slovenskega tržišča s proizvodnim asortimentom STIHL in VIKING Današnja direktorica podjetja Unicommerce doo je ga Marijana Dajčman katere naloga je skrb za kontinuirano rast tržnega deleža in dobro organizacijo skladišča trgovskega blaga in rezervnih delov za nemoteno oskrbo slovenskega tržišča s Stihl Viking in Timersport izdelki

37

52 Vrste zalog v podjetju Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino ki se ukvarja z prodajo proizvodov znamke Stihl in Viking ter oblačili znamke Timbersport zato se pojavljajo v njihovem skladišču naslednje vrste zalog

trgovsko blago rezervni deli

V podjetju pa zaloge trgovskega blaga lahko razdelimo v tri temeljne skupine proizvodov glede na znamko

- Sthil izdelki - Viking izdelki - Timbersports

SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO Stihl izdelki Viking izdelki Timbersport izdelki

Motorne žage Kosilnice Oblačila Specialne žage Prezračevalnik trave Obutev Rezalne garniture Pihalno sesalna naprava Dodatki Motorne kose in naprave za košnjo Vrtni drobilnik Kombi motorji Motorni kultivator Multi motor OVO - zaščitna očala in ščitnik za ušesa Rezalniki za živo mejo Pogonska sredstva Višinski obvejevalniki Rokavice Čistilne naprave POS in DECO Pihalniki in sesalniki z drobilnikom Škropilne naprave Kompaktni brusilno-rezalni stroji Vozički z omejevalnikom globine reza Ročni vrtalni stroji Vrtalni stroji za vrtanje lukenj v zemljo Osebna zaščitna oprema Posode

VIR (Unicommerce doo 2007)

Prodajni asortiment

38

TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006

Celotne zaloge Leto 2006 (euro) Dlež v celotnih zalogah ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 848

Zaloge rezervnih delov 14949337 152

skupaj 98350900 100

VIR (prologa 6) Iz tabele 2 je razvidno da je imelo podjetje na dan 31 12 2006 vezanega kapitala največ v zalogah trgovskega blaga ki predstavlja kar 848 vseh zalog skupaj Ostali del vezanega kapitala pa lahko prepišemo k zalogam rezervnih delov katerih je 152 Delež zalog trgovskega blaga ki ga je bilo več kot polovico vseh zalog pa izhaja iz dejstva da je Unicommerce doo podjetje za zunanjo in notranjo trgovino katerega je glavna dejavnost zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timersports izdelkov oziroma proizvodov na slovenskem tržišču SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

0102030405060708090

31122006

zalogetrgovskegablagazalogerezervnihdelov

VIR (priloga 6) Kot je razvidno iz slike 10 je delež zalog rezervnih delov dosti manjši od trgovskega blaga kajti podjetje Unicommerce doo v svojem asortimentu prodajne ponudbe ima široko paleto proizvodov ki jih uvaža širom sveta in konkurira na slovenskem trgu predvsem s kvaliteto ki jo dokazuje z garancijo proizvodov od 5 do 10 let Izvajanje garancije za takšno obdobje izhaja iz dejstva da so proizvodi v celoti proizvedeni s strani enega samega proizvajalca in to je Stihl Drugi razlog pa izhaja iz dobro razvite logistične mreže ki podjetju omogoča enostavno in v hitrem času dostavo rezervnih delov Iz slike 10 in tabele 2 lahko vidimo da podjetje posveča največ pozornosti zalogam trgovskega blaga vendar pri vodenju in upravljanju zalog ki vplivajo na poslovanje podjetja ne sme pozabiti tudi na spremljanje zaloge rezervnih delov saj predstavljajo komponento ki vpliva na kvaliteto servisa odjemalcev

39

TABELA 3 CELOTNE ZALOGE NA DAN 31 12 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Zaloge in prihodki Leto 2005 (euro) Leto 2006 (euro)

Prihodki od prodaje 3184702 3355438

Zaloge (trgovskega blaga + rezervnih delov) 88399700 98350900

VIR (PRILOGA 67) Celotne zaloge v podjetju Unicommerce doo so se iz leta 2005 na leto 2006 povečale za 173736 evrov kar pomeni da je podjetje v letu 2006 imelo za 545 več vezanega kapitala v zalogah kot leta 2005 To pa lahko opravičimo z večjo prodajo v letu 2006 kajti prihodki od prodaje so za 221310 euro večji kar znaša 706 več kot leta 2005 kljub nespremenjenim prodajnim cenam izdelkov

40

53 Vodenje in spremljanje zalog V podjetju Unicommerc doo imajo vodenje in upravljanje zalog v skladišču računalniško podprto z internim programom ki prikazuje signalne minimalne varnostne in maksimalne zaloge (imenujejo ga AS 400 po centralnem računalniku)

531 Vodenje zalog

Podjetje ima svojo interni sistem označevanja proizvodov ki s pomočjo računalniškega programa omogoča analiziranje proizvodov ki se nahajajo v skladišču V podjetju ima vsak proizvod poleg serijske številke svojo številko artikla oz prodajno številko ki je sestavljena iz 11 številk ki so razdeljene v tri sklope in imajo svoj pomen A PRVI SKLOP ŠTEVILK Tako prvi sklop številk ki je sestavljen iz štirih številk pove za kakšen tip stroja gre Od prvega sklopa številk nam prvi dve številki povesta tip motorja drugi dve pa za kateri točno določeni stroj gre Na primer

11 ndash motorna žaga 12 ndash električne žaga 41 ndash motorna kosa 42 - ostale naprave (škropilnica pihalniki itd) 91

manjši rezervni deli ki so univerzalni 92 Itd

SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA)

To je prvi sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo)

To je obrazložitev za prvi dve številki prvega sklopa

41

1130 ndash motorna žaga MS 170 11 ndash nam pove da gre za 1137 ndash motorna žaga MS 192 motorno žago 30 pa točno 1128 ndash motorna žaga MS 460 kateri tip motorne žage

B DRUGI SKLOP ŠTEVILK Druga skupina številk je sestavljen iz treh števil ki nam pove za kateri sklop motorja gre Ali je ta proizvod nameščen pri cilindru verigi črpalki itd SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460)

To je drugi sklop števil To je tretji sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo) Na primer

1128 ndash 200 ndash na pove da gre za končen proizvod 1121 ndash 140 ndash na pove da gre za motorno žago model

MS 260 del ki se nahaja na filtru C TRETJI SKLOP ŠTEVILK Tretji sklop številk pa se za vsak proizvod razlikuje in nam omogoča definicijo za kateri točno proizvod gre pri vodenju in analiziranju zalog v podjetju Na primer

1121 ndash 140 ndash 1916 nam pove da gre za pokrov filtra 1128 ndash 200 ndash 0128 nam pove da gre za točno

določen proizvod To je motorna žaga MS 460 (končni izdelek) ki je prikazan na sliki

To je obrazložitev za drugi sklop

številk

To je obrazložitev za tretji sklop števil

To je obrazložitev za drugi dve številki

prvega sklopa

42

532 ABC analiza

Za upravljanje in vodenje zalog v podjetju uporabljajo tudi ABC analizo ki je računalniško podprta in kategorizira proizvode v tri skupine (A B in C) Namen razvrščanja blaga po tej analizi je v opravljanju selekcije in tako loči pomembno od nepomembnega V skupini A je majhno število artiklov vendar predstavljajo veliko vrednost za podjetje Nasprotno je v skupini C kjer je veliko število artiklov in ne predstavljajo posebne vrednosti za podjetje V prilogi 1 je prikazana prodajna vrednost izdaj vseh proizvodov podjetja Unicommerce doo iz skladišča za obdobje od 01 01 2007 do 31 10 2007 Izbrani kriterij je prodajna vrednost izdaj Analiza kaže da so izdelki Stihl ki so kategoriziranih v 37 kategorij v letu 2007 skupaj ustvarili prodajno vrednost izdaj 545727219 euro SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI Odstotek () izdane prodajne vrednosti 8 100 22 60 70 30 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Odstotek () izdelkov po prodajnih skupinah VIR (interni podatki podjetja Unicommerce doo)

43

TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

SKUPINA ŠTEVILO

IZDELKOV IZDANA PRODAJNA

VREDNOST DELEŽ A 5 375667032 0688379 70 B 8 125431039 0229842 22 C 24 44629148 0081779 8 SKUPAJ 37 545727219 1 100 VIR (Priloga 1) Iz slike 13 in tabele 4 je razvidno da je samo 10 vseh izdelkov podjetja Unicommerce doo v letu 2007 ustvarilo 70 izdane prodajne vrednosti od celote kar je 5 izdelkov (motorne žage motorne kose motorji za žage verige v roli in rezervni deli Stihl) V skupino B pa se je po metodi ABC analize uvrstilo 8 proizvodov katerih prodajna vrednost izdaj v letu 2007 je bila 125431048 euro in predstavlja 22 celote Po metodi ABC pa se je v skupino C uvrstilo 24 proizvodov ki je ustvarilo le 8 izdane prodajne vrednosti izdaj v letu 2007 Ko podjetje Unicommerce doo uvede v asortiment prodaje nov artikel oziroma izdelek ga rangira v razred A in šele po letu dni se glede na ustvarjeno prodajno vrednost izdaj lahko spremeni njegovo rangiranje v skupino v B ali C Paretovo teorijo lahko potrdimo z opravljeno analizo ABC ki opredeljuje da je v skupini A najmanjše število izdelkov ki pa predstavljajo velik delež v prodaji in so tako za podjetje nujno obhodni in močno vplivajo na njihovo poslovanje Zato podjetja morajo in tako tudi podjetje Unicommerce doo posvečati največ pozornosti takšnim izdelkom ter natančno določiti voditi in analizirati normative kot so signalna minimalna in maksimalna zaloga Kljub temu pa pri poslovanju ne smemo zanemarjati izdelke ki so klasificirani v skupinah B in C

44

54 Zaloge kot element medprodajnih aktivnosti Stroške ki jih povzročajo zaloge v podjetju Unicommerce doo (stroški skladišča stroški naročanja in stroški nezadostnega povpraševanja) ne prikazujejo in analizirajo posamično temveč jih predpisujejo med ostale oziroma druge stroške zato ne moremo prikazati optimalno velikost naročila kot smo jo podali v teoretičnem delu ki je značilna za proizvodna podjetja Vendar lahko optimalno velikost naročila varnostno in signalno zalogo izračunamo na podlagi razmerij med znanimi normativi zalog

541 Optimalna velikost naročila

V podjetju Unicommerce doo imamo znane podatke o predvideni prodaji in nabavi blaga za šest mesecev ki jih izračunavamo na podlagi povprečja prodaje in nabave zadnjih štirih let istega obdobja Povprečen dobaven čas za trgovsko blago (motorna žaga MS 290) je potreben mesec dni kar je znano iz sklenjenih pogodb Optimalna količina naročenega proizvoda se lahko izračuna Kn = Zm ndash Zv Zm= Zv + Kn Kn - optimalna naročilna količina Zv - varnostna zaloga Zm ndash maksimalna zaloga Zv = (tn q) td tn - zahtevan čas za trajanje zalog v primeru nedobave (v enaki časovni enoti) g - povprečna poraba v časovni enoti td - povprečni dobavni čas (v enaki časovni enoti) Izračun optimalne velikosti naročila in signalne zaloge bomo prikazali na primeru proizvoda MS 290 ki ga uvažamo iz Nemčije TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 Nabava v 6 mesecih 360 NA ZALOGI 154 Prodaja v preteklem mesecu 41 Prodaja v 6 mesecih 254 Količina zadnje nabave 120 Datum zadnje nabave 31 marec 2007

VIR (interni podatki Unicommerce doo)

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

15

Zaradi hitrih reakcij na zahteve uporabnikov

bull Nepričakovano povečanje povpraševanja To navadno velja za končne proizvode Organizacije jih imajo na zalogi da bi lahko hitreje ustregle uporabnikom kot bi storili konkurenti Na zalogi jih imajo včasih celo po regionalnih skladiščih kar tudi zmanjša reakcijski čas

bull Količinski popust Če uporabnik kupi veliko količino hkrati navadno dobi poseben popust vendar mora imeti proizvajalec na zalogi dovolj velike količine proizvodov

Zaradi zmanjšanja tveganja

bull Negotovost v dobavnem sistemu Dobave potrebnih materialov niso dostavljene v dogovorjenem času zaradi oddaljenosti virov stavke delavcev nesreče itd zato zaloge pripomorejo prebroditi takšne težave

bull Nepričakovane okvare v proizvodnji se kažejo v okvari posameznih strojev Zato da lahko nadaljuje drugi stroj z delom so potrebne zaloge nedokončane proizvodnje in surovin

bull Razstavljanje proizvodov Proizvajalci morajo imeti proizvode pogosto razstavljene da si jih lahko kupci ogledajo in jih preizkušajo Takšni proizvodi niso več pogosto primerni za prodajo ali pa jih prodajo po nižji ceni

Zaradi špekulativnih namenov

bull Gre za zaščito pred predvidenimi neugodnimi dogodki ali za izkoriščanje predvidenih domnevnih ugodnih dogodkov Na primer podjetje predvideva da bo v državi prišlo do nove obdavčitve zvišanja ravni cen vojne itd

Organizacija ne more poslovati brez zalog katere so iz finančnega vidika drage zato je njihov cilj jih minimizirati oziroma izločiti nepotrebne zaloge ki vežejo samo sredstva in ne prispevajo k uspešnosti poslovanja organizacije 2 Glavni namen zalog je da opravljajo funkcijo blažilca med ponudbo in povpraševanjem To je varnostna blazina za zagotovitev neprekinjenega toka operacij Zaloge so lahko surovine polizdelki končni izdelki ali rezervni deli Količina zalog ima zelo velik učinek na delovanje podjetja (Waters 2003 13)

2 Povzeto po Kavčič (2000 287-288)

16

24 Spremljanje zalog

241 Analiza zalog

Sredstva delimo glede na čas udeležbe v poslovnem procesu na stalna in gibljiva sredstva Gibljiva sredstva pa se delijo na obratna sredstva in kratkoročne finančne naložbe Zaloge ki so element preučevanja diplomskega dela pa uvrščamo med gibljiva sredstva (obratna sredstva) poleg terjatev denarja in aktivne časovne razmejitve Tako v teoriji kot v praksi uporabljamo določene kazalnike ki nam dajejo podatke o strukturi stanja oziroma deleža gibljivih sredstev in tako tudi zalog ki se nahajajo ali jih potrebujemo v podjetju da proces poslovanja poteka kar se da optimalno in pri tem ne povzroča prekinitve prodajnega ali proizvodnega procesa Kazalniki za izračune deležev obratnih sredstev in zalog

Delež gibljivih sredstev v celotnih sredstvih gibljiva sredstva 100 kazalnik = (1) celotna sredstva

Delež obratnih sredstev v gibljivih sredstvih

obratna sredstva 100 kazalnik = (2) gibljiva sredstva

Naložba v zaloge trgovskega blaga

nabavna vrednost trgovskega blaga kazalnik = (3) koeficient obračanja Rezultat pove za koliko mesecev zadošča zaloga Ta rezultat primerjamo s potrebnim časom za nabavo novih zalog (Koletnik 1997 220)

17

Rebernik in Repovž (2000 115) navajata dva kazalnika za gospodarjenje zalog

Delež zalog v sredstvih zaloge (stanje) 100

kazalnik = (4) gibljiva sredstva

Delež zalog v prodaji Zaloge (povprečje) 100 kazalnik = (5) Letna prodaja Mayr (2003 59-61) navaja sledeče kazalnike kot pomembne za analiziranje in spremljanje zalog v podjetju

Potrebna zaloga Stanje zaloge dane vrste kazalnik = (6) Povprečna mesečna poraba materiala dane zaloge

Koeficient obračanja zalog letna poraba zalog kazalnik = (7)

Povprečna zaloga

Vezava v dnevih trajanje obdobja (365) kazalnik = (8) koeficient obračanja

18

242 ABC analiza

V podjetjih se pojavi v njihovem poslovnem procesu veliko raznolikih vrst materialnih postavk - zalog ki pa niso stroškovno oziroma vrednostno enako pomembne Zato lahko materialne postavke klasificiramo v tri skupine (A B in C) in tako ločimo bistveno od nebistvenega Pri gospodarjenju z zalogami se srečujemo z izredno velikim številom dogodkov sprejemamo številne odločitve ki sprožijo mnogo različnih akcij predvsem pa imamo opravka z izredno velikim številom različnih vrst materiala in proizvodov Vse to pa zahteva velik obseg dela povzroča pa tudi nepreglednost nad celotnim dogajanjem Precizno spremljanje vsega poslovanja in analiziranja vseh teh dogodkov bi povzročilo tudi visoke stroške prav gotovo nesorazmerno z učinki ki jih od teh analiz lahko pričakujemo ABC analiza temelji na Paretovem načelu in pravi da je v celotnem ravnanju zalog le nekaj artiklov kritičnih veliko pa s stališča vrednosti ter planiranja zalog in proizvodnje nepomembnih (Kaltnekar 1993 125) SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG Procent vrednosti postavk v zalogi C 5-10 100 B 20-25 80 60 70-80 A 40 20 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 A B C 5-10 20-30 60-70

postavk v zalog Vir Ljubič (2000 355)

19

Završnik (2000 70) pravi da ABC analiza opredeljuje kolikšno število postavk v zalogah predstavlja večino vrednosti zalog Postavke z najvišjo vrednostjo klasificiramo v razred A ostale pa porazdelimo v razred B in C TABELA 1 POSTAVKE ZALOG

razred Količina postavk Skupna vrednost A 10 75 B 15 15 C 75 10

Vir (Završnik 2000 72) Pri tej metodi razdelimo materiale v tri skupine (Kaltnekar 1993 128)

Skupina A ndash majhno število različnih vrst materialov ki so bistvenega pomena Skupina B ndash srednjo število različnih materialov ki so srednjega pomena Skupina C ndash veliko število različnih materialov ki so majhnega pomena

Prisotnost artiklov določenemu razredu je lahko ključ za določanje metod naročanja za posamezne artikle (Heizer 1990 565) Z analizo zalog ABC po artiklih so vsi materiali komponente in izdelki razporejeni v tri razrede A B in C Kriterij za razporeditev je za vse enak in temelji na eni od vrednosti

stroškovne vrednosti izdaj ali prodajne vrednosti izdaj ter vrednosti pokritij izdaj ali povprečno letno izdane količine

Pri določanju optimalnih zalog je treba zbrati in obdelati veliko število podatkov Dostikrat bi bili stroški za zbiranje in preučevanje vseh podatkov preveliki zato je smotrno da se posvetimo predvsem postavkam iz razreda A in (B) za katere pa uporabimo natančnejše metode za izračun in nadzor količin Za te postavke moramo redno preverjati nabavne količine in varnostne zaloge (Završnik 2000 71) ABC analiza zalog temelji na Paretovem načelu in pravi da je v celotnem ravnanju zalog le nekaj artiklov kritičnih veliko pa s stališča vrednosti ter planiranja zalog in prodaje nepomembnih

20

3 FINANČNI VIDIK UPRAVLJANJA ZALOG 31 Stroški zalog Kot vsa gibljiva sredstva tudi zaloge povzročajo določene stroške ki jih je možno obravnavati iz dveh vidikov

bull stroški naraščanja ali padanja glede na obseg zalog bull stroške ki jih je možno razdeliti v tri skupine (stroški vzdrževanja

stroški naročanja in stroški ker materiala ni na zalogi)

311 Stroški ki naraščajo ali padajo glede na obseg zalog

Stroški ki naraščajo z obsegom zalog 1 Stroški investiranega kapitala Podjetje mora zaloge financirati Financiranje zalog

povzroča bodisi stroške obresti v primeru ko so zaloge financirane s tujimi viri bodisi oportunitetne stroške v primeru financiranja zalog z lastnimi sredstvi

2 Stroški skladiščenja Sem spadajo stroški povezani s prostorom ki ga zavzamejo zaloge kot so amortizacija skladiščne zgradbe stroški vzdrževanja skladišča stroški ogrevanja hlajenja prezračevanja razsvetljave čiščenja

3 Davek na premoženje in stroške zavarovanja premoženja Zaloge predstavljajo del

premoženja podjetja tako da podjetja v primeru obdavčitve premoženja plačujejo tudi davek na vrednost zalog Plačilo zavarovalne premije je poleg rizičnosti odvisno tudi od vrednosti zavarovanega premoženja (Rusjan 1999 137)

Stroški ki padajo s povečanjem obsega zalog

1 Stroški naročanja Vsako naročilo materialov pri zunanjih dobaviteljih je povezano z določenimi stroški To so predvsem materialni stroški in stroški osebnih dohodkov povezani z zbiranjem in ocenjevanjem ponudb s posredovanjem naročil sprejemanjem pošiljk Pri nabavi nastajajo transportni stroški pri katerih tudi prihaja do ekonomij obsega

2 Stroški priprave opreme Vsakokrat ko začnemo na določeni opremi s proizvodnjo

nekega drugega proizvoda iz proizvodnega asortimana podjetja nastanejo določeni stroški priprave opreme Med te stroške tako štejemo pripravo proizvodne dokumentacije za določeno proizvodno serijo Sem uvrščamo tudi stroške zamenjave orodij vsaj v času menjave orodij stroj stoji poleg tega pa so z menjavo orodij povezani tudi stroški delavcev ki izvajajo menjavo Pri pripravi opreme je pogosto potrebna poskusna proizvodnja ki povzroča stroške slabih proizvodov dokler ni oprema dokončno pripravljena

3 Stroški enote v zalogi Večje količine naročila omogočajo doseganje količinskih

popustov kar ima za posledico nižje stroške na enoto naročenega materiala Večje količine naročila imajo kot že naročeno za posledico večje zaloge

21

4 Stroški zaradi izčrpanja zalog Med te stroške uvrščamo predvsem dve skupini stroškov

bull Stroški povezani s prekinitvami proizvodnje ker v določenem času ni na voljo

potrebnih vhodnih materialov ali zalog nedokončane proizvodnje Prekinitev proizvodnje bo manj ob višjih ravneh zalog vhodnih materialov in zalog nedokončane proizvodnje

bull Stroški povezani s slabšanjem imidža pri kupcih ali z izgubljenimi prodajami Podjetja imajo zaloge dokončnih proizvodov za pokrivanje povpraševanja kupcev V primeru ko podjetje nima dokončanih proizvodov na zalogi do takrat ko jih kupec želi kupiti se lahko kupec odloči za nabavo blaga pri drugem proizvajalcu oziroma prodajalcu Poleg tega lahko podjetje zaradi tega tudi trajno izgubi kupce vendar je te stroške zelo težko oceniti Tudi če kupec pristane na odlog in torej blago kupi kasneje nastane določen oportunitetni strošek zaradi kasnejšega preliva denarnih sredstev (Rusjan 1999 138-139)

312 Stroški vzdrževanja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja

Stroški vzdrževanja So vsi stroški ki nastanejo pri hranjenju in vzdrževanju določene količine zalog za določeno časovno obdobje Ponavadi so proporcionalni s količino blaga v zalogi K njim spadajo stroški skladiščenja stroški vezanega kapitala v zalogah stroški oskrbovanja zalog in stroški tveganja

a Stroški skladiščenja predstavljajo pomemben delež celotnih stroškov zalog Eden od ciljev skladiščne službe je zniževanje stroškov skladiščenja Med njih štejemo stroške skladiščnega prostora (stroški ki se nanašajo na prostor vzdrževanje prostora ogrevanje hlajenje prezračevanje čiščenje in razsvetljavo) plače zaposlenih v skladiščih in stroške povezane s skladiščno opremo (Brigham 2002 717)

b Stroški vezanega kapitala v zalogah so velik del skupnih stroškov zalog Če je cena

kapitala visoka lahko ti stroški znašajo do 80 skupnih stroškov vzdrževanja zalog

Kavčič (2000 290) v to skupino šteje tudi oportunitetni strošek torej izgubo zaradi investiranja v zaloge ne pa v kakšno finančno bolj donosno aktivnost Opotunitetni stroški so navadno visoki 10 - 25 vrednosti zalog

c Stroški oskrbovanja zalog štejemo stroške zavarovanja in plačilnih davkov za zaloge

ki so v sorazmerju z velikostjo zaloge

d Stroški tveganja obsegajo stroške ki nastanejo zaradi značilnih lastnosti blaga (npr izguba teže pokvarljivost blaga hellip) poškodb blaga izgub zaradi sprememb v designu ali zaradi padca povpraševanja (Rushton 2000 181)

22

Stroški naročanja Vključujejo vse stroške ki nastanejo ob naročilu blaga Sem spadajo stroški obrazcev stroški fotokopij telefonskih pogovorov in stroški dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Ti stroški so odvisni od številnih nabav v načrtovanem obdobju in stroškov ki nastanejo pri nabavi So neodvisni od nabavljene količine (Bastič 1999 10) Stroški naročanja ki so fiksni ne glede na obseg naročila Večje število artiklov posameznemu naročilu prinaša nižje stroške naročanja na posamezni artikel saj se fiksni stroški sorazmerno razdelijo na posamezen artikel Velikost teh stroškov je odvisna od števila naročil v posameznem časovnem obdobju (Brigham 2002 717) Ker pa podjetja naročajo potrebne materiale znotraj in zunaj organizacije je potrebno razlikovat stroške naročanja

a Naročanje zunaj organizacije Gre za kupovanje materialov ali delov pri proizvajalcih dobaviteljih zunaj organizacije zunaj organizacije Stroški naročila v tem primeru vsebujejo plače osebja v nabavi plače osebja v računovodstvu komunikacijske stroške stroške urgence če naročeno ne prispe pravočasno stroške prevzema dobave

b Naročanje znotraj organizacije Potrebne materiale lahko proizvedejo znotraj organizacije same Delavna enota A naroči nek sestavni del pri delavni enoti B Ker sta obe enoti stroškovna centra enota B seveda zaračuna naročilo enoti A Stroški naročila v takem primeru vsebujejo stroške priprave proizvodnega naloga stroške priprave potrebnega materiala orodij stroške dela in stroške izdelave naročenih delov (Kavčič 2000 290-291)

Stroški nezadovoljenega povpraševanja So posledica premajhnih zalog s katerimi bi lahko zadovoljili vso povpraševanje Zajemajo stroške ki nastanejo ko prejeta naročila ni možno izvršiti iz zalog v običajnem roku in se kažejo kot izgubljen profit zaradi izgubljene prodaje ali kot stroški naročila ki je zaradi nezmožnosti običajne dobave povzročilo dodatne stroške manipulacije obdelave in transporta (Križman 2006 98) Zaloge povzročajo stroške ker predstavljajo vezana finančna sredstva podjetja Z vidika proizvodnje so zaželene visoke količine zalog zaradi nemožnosti prekinitve proizvodnega procesa in zadovoljitve nenadnega povpraševanja s strani kupcev Zato je management zainteresiran za optimizacijo zalog torej kar najmanjše zaloge ki omogočajo normalno poslovanje Stroški zalog so za večje število proizvodnih in prodajnih podjetji eden izmed glavnih logističnih stroškov in so pomemben element v celotnih stroških podjetja (Rushton 2000 186)

23

Dejavniki gospodarjenja z zalogo

1 Stroški naročanja

Višina stroškov naročanja je običajno neodvisna od velikosti naročila npr stroški naročila so enaki če naročimo 1 tono ali 100 ton materiala Glavni stroški naročanja so

stroški priprave in izbira dobavitelja stroški povezani s samim naročilom stroški prevzema kontrole reklamacije in plačila računa

Stroški naročanja se razlikujejo glede na

zapletenosti naročila strokovnosti nabavnega osebja ročne ali računalniške priprave naročila novega ali ponavljajočega naročila

Podjetja pogosto izračunavajo povprečne stroške naročila tako da vse stroške naročanja delijo s številom naročil v določenem obdobju (npr v enem letu) kar je lahko varljiv podatek pri velikih razlikah v vrednosti posameznega naročila 2 Stroški vzdrževanja zaloge Stroške vzdrževanja delimo na

stroške ki so sorazmerni z vrednostjo zalog - financiranje zalog (obresti od kapitala vezanega v zalogo) - zavarovalne premije - zgube zaradi zastaranja kala ali kraje

stroške ki nastajajo s skladiščenjem poslovanja

- materialni strošek - amortiziranje zgradb in naprav - najemnine skladiščnega prostora - bruto plače zaposlenih - administrativni stroški

3 stroški ki nastanejo zaradi materiala ki ni v zalogi Te stroške sestavljajo

- izguba zaradi prekinitve proizvodnje - režijski stroški povezani z zaposlenimi v skladišču - razlika pri raquokritemlaquo nakupu materiala po višji ceni - stroški pridobitve novih kupcev zaradi izgube dosedanjih kupcev

Stroške ki nastanejo zaradi pomanjkanja zaloge materiala ni mogoče vnaprej oceniti in vgraditi v modele gospodarjenja z zalogo (Potočnik 252 2002)

24

32 Financiranje zalog Financiranje temelji (ne glede na različne širše ali ožje opredelitve njegove vsebine) na denarju kot njegovi osrednji kategoriji Nanaša se na priskrbo in uporabo sredstev gospodarjenje z njimi vračanjem sredstev njihovim virom razporejanjem finančnih izidov in v zvezi s tem nastala finančna razmerja (Repovž in Peterlin 1998 57) SLIKA 3 POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA D B D (denar) (blago) (denar) VIR (Repovž in Peterlin 1998 57) Financiranje zalog je proces odločanja o priskrbi sredstev ki zajema aktivnosti ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in pridobitev teh sredstev Ta pridobitev pa je možna iz notranjega in zunanjega vira financiranja SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA VIR FINANCIRANJA

NOTRANJE FINANCIRANJE ZUNANJE FINANCIRANJE

- nerazdeljen čisti dobiček - kapitalski vložki - amortizacija - krediti - drugi notranji viri - subvencije - posebne oblike zunanjega financiranja

(lizing faktoring in forfeing) VIR prirejeno po (Repovž in Peterlin 1998 82) Podjetje lahko zaloge financira z notranjimi in zunanjimi viri Med notranje vire financiranja štejemo nerazdeljeni dobiček amortizacijo in druge notranje vire Med zunanje vire pa spadajo kapitalski vložki krediti subvencije in posebne zunanje oblike financiranja Z vidika lastništva pa razlikujemo financiranje z lastniškim in dolžniškim kapitalom Med lastniški kapital spadajo vsi notranji viri in od zunanjih virov kapitalski vložki in subvencije V okviru dolžniškega kapitala pa spadajo vsi ostali zunanji viri financiranja (Filipič in Mlinarič 1999 133)

25

Podjetja se lahko odločijo ali bodo svoje zaloge financirala z lastnimi sredstvi ali pa si bodo pridobila finančna sredstva Tako lahko delimo financiranje tudi na lastniški in dolžniški vir financiranja Financiranje kot odločanje o priskrbi virov sredstev (kapitala in dolgov) je proces ki obsega aktivnost ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in priskrbo le teh (Repovž in Peterlin 1998 63) Lastniški vir financiranja Lastniške vire zagotavljajo lastniki podjetja Njihova glavna značilnost je da kot obveznost do lastnikov podjetja ne zapadejo pred prenehanjem podjetja Pri lastniškem kapitalu je možna delitev kapitala na trajni (lastniki kapital prispevajo v poslovanje podjetja s trajnim vplačilom) in prisluženi kapital (ki ga sestavljajo nerazdeljen dobiček preteklih in letošnjega leta ter rezerve) Lastniški kapital je prvotno izključno namenjen ustanovitvi podjetja kasneje pa prevzame največje tveganje v zvezi s poslovanjem podjetja Podjetja na začetku delovanja ne morejo zaradi nezaupanja bank pridobiti finančna sredstva zato lastniška sredstva pridobijo pomembno vlogo pri financiranju poslovanja Lastniški kapital pa predstavlja tudi osnovo za zadolžitev podjetja saj naj bi omogočil poravnanje obveznosti do kreditojemalcev tudi v primeru manjše izgube iz poslovanja Dobiček podjetja in njegov prenos v osnovni kapital je zaradi obdavčitve najdražji vir financiranja zato podjetja ohranjajo del lastnega kapitala v obliki čistih rezerv in dobičkov ki niso dodaten izdatek za davek Prednosti lastniškega financiranja se kažejo v večji finančni trdnosti manjših stroških poslovanja večji konkurenčni sposobnosti ter večji neodvisnosti monetarnih ukrepov države (Koletnik 1997 224) Dolžniški vir financiranja Dolžniški viri financiranja pa se med seboj razlikujejo glede na ročnost vir financiranja in ceno Njihova značilnost je da zapadejo v določenem roku in jih tako delimo na kratkoročne (rok je do enega leta) in dolgoročne (rok je več kot eno leto) vire financiranja Financiranje z dolžniškim kapitalom od podjetnika zahteva odplačevanje izposojenih finančnih sredstev vključno s plačilom obrestnih mer Pri kratkoročnem financiranju se denar ponavadi nameni za zagotavljanje obratnega kapitala za financiranje zalog terjatev ali za delovanje podjetja Sredstva se navadno odplačajo iz nastale prodaje in dobička čez leto Dolgoročno posojilo se ponavadi nameni za nakup lastnine kot so strojna oprema zemljišča in stavbe del vrednosti lastnine pa se uporabi kot jamstvo Še zlasti pri nizkih obrestnih merah financiranje s posojilnim kapitalom omogoča podjetniku da ohrani večji del lastništva v podjetju in z lastnim kapitalom ustvari večji dobiček Podjetnik mora paziti da si ne izposodi preveč zaradi česar bi težko odplačeval obresti ali pa jih sploh ne bi mogel kar bi zaustavilo rast in razvoj podjetja ali celo stečaj (Antonič in drugi 2002 303) Zaloge kot element gibljivih sredstev ki je nujno potreben za opravljanje proizvodnega ali prodajnega procesa se v praksi ponavadi financirajo z odobrenimi krediti lastnimi sredstvi in obveznostmi do dobavitelja

26

321 Blagovni kredit ndash financiranje z obveznostmi do dobavitelja

Financiranje z obveznostmi do dobavitelja lahko opredelimo kot zelo uporabno obliko financiranja iz tujih virov ki nastanejo pri nabavi proizvodov inali storitev pri drugem podjetju To pomeni da podjetje ne plača proizvoda inali storitev takoj ob prevzemu vendar šele po določenem roku nabave ali prevzemu računa V bistvu se tako pojavi blagovni kredit s katerim nastopi vmesna oblika premoženja (terjatev) Blagovni kredit se je razvil zaradi razlik v hitrosti obrata sredstev pri različnih podjetjih Prav to dejstvo da je po pravilu neenako trajanje obrat sredstev po posameznih podjetjih in tudi po posameznih panogah ponuja ekonomsko osnovo za nujnost vključevanja blagovnega kredita v prometni proces Časovni razkorak traja od trenutka ko bo kupec blaga storitev razpolagal z denarjem ki ga bo sam prejel po zaključku njegovega cikla proizvodnje in prodaje Ta časovni razkorak se lahko premesti z odloženim kreditom V kolikor tovrstni kredit ne bi reševal tovrstnih časovnih nasprotji bi prodajalec moral čakati tako dolgo da bi od kupca prejel denarna sredstva od svoje prodaje V takšnem primeru bi prišlo do zastojev v reprodukcijskem procesu in to ne samo pri prodajalcu ampak se to prične verižno prenašati na celotni reprodukcijski proces v gospodarstvu Če prodajalec razpolaga z zadostnimi sredstvi lahko svoje blago (storitev) proda na osnovi obljube plačila kupcu v prihodnosti V tem primeru se proda blago kupcu v obliki blagovnega ali odloženega kredita Posebnost blagovnega kredita je v tem da se daje v blagu vrača pa v denarju (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 107) Z vidika stroškov financiranja lahko opredelimo blagovni kredit iz dveh vidikov Prvi je brezplačni blagovni kredit kjer dobavitelj ne zaračuna v ceno stroške uporabe svojega kapitala do roka plačila Drugi pa kjer dobavitelj vkalkulira v ceno stroške uporabe svojega blaga ob dobavi Načini financiranja so del finančne politike podjetja in osnova za doseganje ciljev in strategije Distribucijska podjetja kupujejo izdelke od dobavitelja ki običajno ne zahteva takojšnega plačila Dobavitelj dostavi ali takoj pošlje izdelke in za njih izstavi račun z določenim datumom plačila Kreditni pogoji dobavitelja in pogoji financiranja določajo kdaj bodo podjetja plačala dobavitelju (Schall and Haley 1988 523)

27

322 Revolving kredit

Revolving kredit omogoča občasno koriščenje potrebnih likvidnih sredstev Črpanje kredita podjetja najavijo banki dan pred koriščenjem vračajo pa ga z nakazilom prek plačilnega naloga obresti pa se obračunavajo le na črpani del kredita

Značilnosti

bull Revolving kredit je posebna oblika kredita za financiranje občasnih likvidnostnih težav in predstavlja kombinacijo kratkoročnega kredita in limita na transakcijskem računu

bull Za razliko od limita na transakcijskem računu morajo podjetja banki najaviti črpanje banka pa jim kredit nakaže na račun

bull Sredstva lahko črpajo in vračajo do višine kredita v celotnem obdobju bull Obrestna mera se določi na podlagi vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere za

tovrstne kredite in pribitka glede na boniteto podjetja kakovost zavarovanja ročnost kredita in sodelovanja z banko

VIR (Abanka 2007)

Prednosti

bull ročnost do enega leta bull obrestna mera se oblikuje na podlagi

o vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere o bonitete podjetja oziroma samostojnega podjetnika o ročnosti in zneska kredita o kakovost zavarovanja o sodelovanja z banko

bull stroški odobritve se določijo na osnovi vsakokrat veljavne tarife banke in ročnosti ter zneska kredita

bull znesek odobrenega kredita je odvisen od namena možnosti dodatnega zavarovanja in kreditne sposobnosti prosilca

bull poleg obveznega zavarovanja z menicami lahko izberete med naslednjimi zavarovanji o zavarovanje z zastavo vrednostnih papirjev o zavarovanje z zastavo depozita o zavarovanje z zastavo nepremičnin ali premičnin o zavarovanje s poroštvom druge pravne ali fizične osebe o zavarovanje z bančno garancijo o zavarovanje z odstopom terjatev

bull sredstva lahko črpate in vračate do višine kredita v celotnem obdobju bull obresti se računajo samo na črpani del kredita

VIR (DBS 2007)

28

323 Vir financiranja zalog z dolgovi

Zaloge podjetja financirajo z dolgovi ki pa jih delimo glede na čas vrnitve na kratkoročne in

dolgoročne dolgove kar prikazujemo na Sliki 5 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV - akceptni krediti - investicijski kredit - kontokorentni kredit - hipotekarni kredit - lombardni kredit - eskontni kredit - rembursni kredit - avalni kredit VIR prirejeno po (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122) A DOLGOROČNI DOLGOVI Značilnosti dolgoročnih dolgov za financiranje zalog je da rok vračila zapade v obdobju ki je daljše od enega leta Dolgoročni dolgovi se vštevajo med tako imenovane kvalitetne vire financiranja Zato so pomemben vir financiranja za nakup dolgoročnega premoženja V praksi pa podjetja svoje zaloge le redko financirajo z dolgoročnimi dolgovi ki so primernejši za financiranje stalnih sredstev Investicijski kredit Investicijski kredit je namenjen za kreditiranje stalnih sredstev in trajnega dela gibljivih sredstev (zalog) Zaradi dolgoročnosti in večjega tveganja ki je s tem povezano so banke pri določanju višine investicijskega kredita precej previdne Pri tem banke upoštevajo dosedanjo in pričakovano stopnjo dobička kreditojemalca Za odobritev investicijskega kredita je pomemben pričakovani čisti denarni tok od prihodnje investicije ki se mora v višini in dinamiki ujemati z anuitetami Zaradi varnosti bank postavljajo tudi pogoj da kreditojemalec vodi svoje finančne transakcije z računom ki ga ima pri banki ndash kreditodajalki (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 127) Hipotekarni kredit Pri hipotekarnem kreditu ni pomembna kreditna sposobnost dolžnika ker je kredit zavarovan s hipoteko Odobritev hipotekarnega kredita se nikoli ne odobri v 100 vrednosti založene nepremičnine ampak vedno manj Hipotekarni kredit spada med najstarejše kredite

KREDITI

KRATKOROČNI DOLGOROČNI

29

B KRATKOROČNI DOLGOVI Značilnosti kratkoročnih bančnih dolgov so3 Dospelost

- Rok vračila zapade v obdobju krajšem od enega leta Sezonski kredit

- Potreba po finančnih sredstvih je včasih sezonskega značaja kar pomeni da je potrebno proizvodnjo financirat v času proizvodnje Po končani sezoni se prodajni učinki prodajo in se obveznosti do kreditodajalca poravnajo

Kredit za terjatev zaloge - Vsebina je podobna kot pri sezonskem kreditu Medtem ko so sezonska nihanja

stanovita pa so lahko potrebe po finančnih sredstvih ki izhajajo iz terjatev in zalog nestanovita

Ročnost - Ročnost teh kreditov je običajno prilagojena značilnostim proizvodnje in prodaje

Namen kreditov je financiranje obratnih sredstev torej morajo biti roki usklajeni s sposobnostjo zalog in terjatev da se spremenijo v denar (čas obračanja teh oblik obratnih sredstev)

Reprogramiranje kreditov - V primeru motenj pri odplačevanju kreditov se lahko s kreditojemalcem dogovorimo o

novih pogojih vračanja kredita Govorimo o reprogramu kredita Zavarovanje

- Imamo zavarovani in nezavarovani bančni kredit Zavarovanje se lahko opravi z zalogami terjatvami in podobno vendar se v Sloveniji takšen način zavarovanja pogosto ne prakticira Običajno se zahtevajo kvalitetnejša zavarovanja (hipoteke garancije in podobno) Nekatere banke ponujajo kredite po sistemu tako imenovanega faktoringa ndash odkupa terjatev

Bančni krediti so povezani s stroški ki jih sestavljajo stroški obresti in stroški odobritve Višina je odvisna tudi od načina obrestovanja V osnovi sta v uporabi dekruzivni (obresti se plačajo po dospetju kredita) in anticipativni način obrestovanja (obresti se plačajo po odobritvi kredita) Glavnice se lahko plačujejo v enem znesku ali v obrokih Bistvene sestavine kratkoročnega dolga so

bull namen uporabe bull načrt odplačila bull ekonomska upravičenost bull dodatne informacije in - strokovne sposobnosti vodilnih - računovodski izkazi - načrti poslovanja bull nobenih presenečenj

3 Povzeto po Mayr (2003 84-85)

30

Kontokorentni kredit Je kredit ki ga banka odobri kreditojemalcu kot dodaten znesek v skladu s spreminjajočimi potrebami Takšna vrsta kredita je primerna kadar niha potreba po likvidnih sredstvih Ti krediti niso odobreni za določene posle ampak splošna okrepitev plačilne sposobnosti podjetja Najemajo se kot - kratkoročni krediti za gibljiva sredstva - sezonski krediti - premostitveni krediti Ponavadi se takšni krediti odobrijo za obdobje treh mesecev vendar se lahko tudi podaljšajo (revolving) Lombardni kredit Je kredit ki je odobren proti zastavi realnih dobrin Kreditojemalec le zastavi realne dobrine in pridobi finančna sredstva ne da zmanjša oziroma proda del svoje aktive Zastaviti pa se morajo dobrine ali stvari ki se lahko hitro prodajo Te pa so pomembne za zavarovanje kredita ker le tako je zagotovljeno da se bo kredit poravnal Glede na zavarovanje kredita tako ločimo menični lombard lombard vrednostni papir in blagovni lombard Eskontni kredit Eskontni kredit je kratkoročen kredit ki ga odobrijo poslovne banke na prošnjo komitenta s tem da eskontira menico ki še ni zapadla Znesek je enak znesku na katerega se glasi menica zmanjšana za odtegnjene obresti in provizijo Banka pravzaprav kreditira komitentovo terjatev do zapadlosti s pogojem da bo le-ta kredit odplačal če ga ne bo trasat ali kateri drugi menični obveznik Posebnost tega kredita je v tem da kredita ne vrne tisti ki ga je najel ampak trasat (trgovec ki od proizvajalca kupi blago in ga takoj ne plača izda lastno menico ali akceptira menico ki jo nanj vleče proizvajalec) Akceptni kredit Je menični kredit pri katerem se banka obveže s kreditno pogodbo da bo akceptirala menico ki jo nanjo trasira komitent Z akceptiranjem postane banka glavni menični dolžnik Prednost tega kredita je za banko v tem da bo imela na razpolago dovolj sredstev če bi morala poravnati menični dolg Komitent mora banki dati po uzancih na razpolago dovolj sredstev če kaže da bo morala banka poravnati menični dolg Rembursni kredit Akceptni kredit ki se uporablja v zunanji trgovini Od akceptnega se razlikuje po tem da je krit z blagovnim dokumentom Avalni kredit Aval je jamstvo za plačilo meničnega dolga Pri tem kreditu se banka s posebno garancijsko izjavo zavezuje da bo izpolnila obveznosti ki jih ima do tretje osebe (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122-126)

31

4 ZALOGE KOT ELEMENT MEDPRODAJNIH AKTIVNOSTI Elementi medprodajnih aktivnosti so tisti ki so direktno povezani z dobavo proizvodov odjemalcev V nadaljevanju bomo spoznali določitve optimalne velikosti naročil ter ravni signalnih in varnostnih zalog koeficient obračanja ki so sestavni deli upravljanja in vodenja zalog ter v veliki meri vplivajo na uspešno poslovanje podjetja 41 Optimalna velikost naročil Optimalna velikost naročila je količina pri kateri so celotni stroški (stroški vzdrževanja zalog stroški naročanja in stroški blaga na zalogi) najmanjši (Kovačič 2000 294) SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE s Skupni stroški Stroški vzdrževanja zalog Stroški naročila Stroški materiala in izdelave Q Q

VIIR (Kovačič 2000 294) S ndash stroški Q ndash količina naročila Q - optimalna naročena količina Završnik (2000 77) pravi da dosežemo optimalno naročilno količino ko so (stroški vzdrževanja zalog) = (stroškom naročanj)

Sz = Sn

32

Na sliki 6 je razvidno da stroški vzdrževanja zalog naraščajo z naraščanjem obsega naročila medtem ko stroški naročila padajo Vsota teh dveh vrst stroškov nam daje skupne stroške ki bodo minimalni ko bo naročena količina ustrezala najnižji točki krivulje skupnih stroškov Optimalna naročena količina

SzSnqQ sdotsdot

= 2 (9)

Q - optimalna naročena količina Sz ndash stroški vzdrževanja zalog Sn ndash stroški naročila q- poraba materiala v časovni enoti VIR (Mayr 2003 63) 42 Koeficient obračanja zalog Zaloge na eni strani vplivajo kot blažilec v materialnih tokovih na drugi strani pa povzročajo tudi občutne stroške Krajši čas zadrževanja materiala v skladišču in s tem hitrejše obračanje zalog znižuje potrebno višino zalog in s tem tudi stroške (Kaltnekar 1993 273) Koeficient obračanja zalog

K = YX (10)

X ndash vrednost prodaje v določenem obdobju Y ndash vrednost povprečnih zalog v določenem obdobju VIR Prirejeno po (Mayr 2003 60) Vsako podjetje želi danes imeti minimalne zaloge materiala za poslovanje V podjetniški dejavnosti se vpliv zalog na skupno poslovno uspešnost izraža s koeficientom obračanja zalog Manjši koeficienti obračanja pomenijo namreč daljšo vezavo denarnih sredstev in s tem večje poslovne stroške kar sicer ob nespremenjenih ostalih poslovnih pogojih lahko vpliva na manjšo poslovno uspešnost Pomembno za izračun koeficienta obračanja zalog je zavedati se da je vrednost prodaje izražena z tržnimi prodajnimi cenami ali po stroškovni vrednosti Če so v števcu upoštevane dosežene prodajne cene zaloge pa so v imenovalcu vrednotene po stroškovnih cenah je izračunani koeficient večji kot bi bil v primeru ko so tudi v števcu upoštevane stroškovne cene prodanih izdelkov (Brigham 2002 219) V praksi podjetja večinoma uporabljajo dosežene prodajne cene za izračune koeficientov obračanja lahko pa jih tudi izračunavajo na podlagi stroškovnih cen ki pa so primernejše za interne potrebe

33

43 Določanje obsega zalog Varnostna zaloga - varuje proizvodnjo pred izpadom (npr zaradi podaljšanja dobavnih rokov) Ocenimo jo na osnovi potrebnega čas za nujno dobavo potrebne količine blaga Signalna zaloga ndash je zaloga pri kateri je potrebno sprožiti nabavni proces Maksimalna opravičljiva zaloga ndash predstavlja tisti optimalni obseg zalog pri katerem so stroški nabave in skladiščenja v ravnovesju s stroški vezave kapitala SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG Višina zalog Kn Zm Za Kn 2 td tn Zv Zp Zs tn čas Legenda Razmerja Zm = maksimalna zaloga Zs = signalna zaloga ~ Zm = Zv + Kn (11) Zv = varnostna zaloga Zm + Zv Kn ~ Zp = = Zv + (12) Normativi 2 2 Zp = povprečna zaloga Za = aktivna zaloga ~ Za = Zm ndash Zv = Kn (13) Zap = povprečna aktivna zaloga Kn = optimalna naročilna količina Zm ndash Zv Kn td = dobavni čas ~ Zap = = (14) tn = čas naročanja 2 2 VIR povzeto po (Kaltnekar 1993 278) Pri dobavnih rokih in porabi materiala se podjetja srečujejo z raznolikimi oblikami ki so lahko

- stalna poraba stalni roki dobave - spremenljiva poraba stalni roki dobave - stalna poraba spremenljivi roki dobave - spremenljiva poraba spremenljivi roki dobave

34

431 Stalna poraba in stalni roki dobave

Na časovno enoto porabimo vedno enake količine materiala Z dobavo materiala ni težav je stalna Dobavljene količine so enakomerne Minimalna zaloga Zmin = tz q (15) Signalna zaloga Zsig = (tz + td) q (16) Naročena količina Q = tsn q (17)

Maksimalna zaloga Zmax = Zmin + Q = (tz + tsn) q (18) tz ndash čas morebitnega prekoračenja roka dobave td - rok tsn ndash obdobje porabe naročene količine q ndash poraba materiala v časovni enoti (lahko je ura dan mesec leto) Q ndash naročena količina

432 Spremenljiva poraba in stalni rok dobave

Poraba med (stalnim) časom dobave je sestavljena iz zaporedja neodvisnih (različnih) dnevnih porab ki jih lahko opišemo z normalno porazdelitvijo Poznati moramo povprečno dnevno porabo in njen standardni odklon Pričakovana poraba je seštevek povprečnih dnevnih porab v času dobave Poraba se normalno porazdeljuje in ima varianco ki je enaka seštevku posameznih varianc Kjer velja

Varianca = (standardni odklon)sup2 Minimalna zaloga Zmin = z σp td (19)

Signalna zaloga Zsig = q td + z σp td (20) ali Zsig = q td + Zmin (21) Maksimalna zaloga Zmax = Q + Zmin (22)

35

σp - standardni odklon od povprečja td ndash rok dobave q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti z ndash število standardnih odklonov od povprečja Q ndash naročena količina

433 Stalna poraba in spremenljivi roki nabave

Če se rok dobave normalno porazdeljuje je pričakovana poraba v času dobave normalno porazdeljena njena varianca pa ni seštevek varianc kot v prejšnjem primeru Vzrok je da predstavlja trenutni rok dobave eno vrednost ne pa zaporedje vrednosti Tako je pričakovana poraba v času dobave q td in standardni odklon dobave v času porabe q σtd Signalna zaloga Zsig = q td + z q σtd (23) Minimalna zaloga Zmin = z q σtd (24) td ndash povprečni rok dobave z ndash število standardnih odklonov od povprečja q ndash stalna poraba materiala v časovni enoti σtd - standardni odklon roka dobave

434 Spremenljiva poraba in spremenljivi roki nabave

Pričakovana poraba v času dobave je enaka zmnožku povprečne porabe in povprečnega roka dobave Če sta poraba in rok dobave porazdeljeni veličini bo skupna poraba v času dobave normalno porazdeljena s srednjo vrednostjo q in td Signalna zaloga

Zsig = q td + z td σtd sup2 + q sup2 σtd sup2 (25) z ndash število standardnih odklonov od povprečja σtd - standardni odklon roka dobave σp - standardni odklon od povprečja q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti td ndash povprečen rok dobave VIR povzeto po (Rak 2006 11-14)

36

5 FINANCIRANJE ZALOG ndash PRIMER PODJETJA UNICOMMERCE DOO 51 Predstavitev podjetja Leta 1926 je človek z vizijo g Andreas Stihl v Nemčiji ustanovil podjetje za proizvodnjo ndash najprej je proizvajal protipožarne naprave in pralne stroje Že prvo leto delovanja podjetja pa je izdelal prvo motorno verižno žago z električnim motorjem za upravljanje katere sta bila potrebna dva delavca Danes je to še vedno družinsko podjetje v svetu vodilni proizvajalec motornih žag in drugih motornih naprav ki ga vodi druga generacija potomcev Trenutno zaposluje podjetje ANDREAS STIHL AG amp CoKG s svojimi hčerinskimi podjetji v Švici Ameriki Braziliji Avstriji in Kitajski več kot 7900 sodelavcev ki proizvajajo široko paleto proizvodov namenjenih končnim potrošnikom v več kot 160 državah sveta STIHL ima svoja uvozno-distribucijska podjetja v 29 državah sveta (za primerjavo pred 20 leti jih je bilo 10) v ostalih državah pa sodeluje s pogodbenimi uvozniki Nenehne inovacije skrb za varno in lažje delo ter za človeka in okolje so naprave STIHL popeljale na sam svetovni vrh ndash leta 2004 je promet Skupine STIHL dosegel 17 milijard EUR (leta 1983 je znašal promet 390 milijonov EUR) STIHLreg naprave so tako že vrsto let daleč najbolj razširjena motorna orodja na svetu ki tudi v najtežje dostopnih področjih sveta lajšajo delo ljudem pri urejanju okolja in narave Blagovna znamka STIHL je na slovenskem področju prisotna že od poznih petdeset oziroma zgodnjih šestdeset let prejšnjega stoletja ko sta podjetje UNICOMERC kot tedanji zastopnik firme STIHL za jugoslovansko tržišče in gospod Klarić kot nositelj programa preko slovenskih uvoznih in trgovskih hiš organizirala prodajno in servisno mrežo Ob razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije se je podjetje UNIKOMERC Zagreb odločilo da predstavništvo v Ljubljani preregistrira v podjetje s statusom družbe z omejeno odgovornostjo Podjetje Unicommerce doo Ljubljana je pričelo poslovati 1992 leta njegova prioritetna naloga pa je bila zagotoviti kontinuirano oskrbo slovenskega tržišča z motornimi napravami STIHL in razširiti trgovsko mrežo Hitra rast tržnega deleža in širitev prodajnega asortimenta sta zahtevala večje skladiščne in upravne prostore Tako smo v letu 2004 zgradili nov skladiščno-poslovni objekt v Obrtno-industrijski coni v Logatcu Novi prostori omogočajo boljše sodelovanje s pooblaščenimi trgovci in hitrejšo oskrbo slovenskega tržišča s proizvodnim asortimentom STIHL in VIKING Današnja direktorica podjetja Unicommerce doo je ga Marijana Dajčman katere naloga je skrb za kontinuirano rast tržnega deleža in dobro organizacijo skladišča trgovskega blaga in rezervnih delov za nemoteno oskrbo slovenskega tržišča s Stihl Viking in Timersport izdelki

37

52 Vrste zalog v podjetju Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino ki se ukvarja z prodajo proizvodov znamke Stihl in Viking ter oblačili znamke Timbersport zato se pojavljajo v njihovem skladišču naslednje vrste zalog

trgovsko blago rezervni deli

V podjetju pa zaloge trgovskega blaga lahko razdelimo v tri temeljne skupine proizvodov glede na znamko

- Sthil izdelki - Viking izdelki - Timbersports

SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO Stihl izdelki Viking izdelki Timbersport izdelki

Motorne žage Kosilnice Oblačila Specialne žage Prezračevalnik trave Obutev Rezalne garniture Pihalno sesalna naprava Dodatki Motorne kose in naprave za košnjo Vrtni drobilnik Kombi motorji Motorni kultivator Multi motor OVO - zaščitna očala in ščitnik za ušesa Rezalniki za živo mejo Pogonska sredstva Višinski obvejevalniki Rokavice Čistilne naprave POS in DECO Pihalniki in sesalniki z drobilnikom Škropilne naprave Kompaktni brusilno-rezalni stroji Vozički z omejevalnikom globine reza Ročni vrtalni stroji Vrtalni stroji za vrtanje lukenj v zemljo Osebna zaščitna oprema Posode

VIR (Unicommerce doo 2007)

Prodajni asortiment

38

TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006

Celotne zaloge Leto 2006 (euro) Dlež v celotnih zalogah ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 848

Zaloge rezervnih delov 14949337 152

skupaj 98350900 100

VIR (prologa 6) Iz tabele 2 je razvidno da je imelo podjetje na dan 31 12 2006 vezanega kapitala največ v zalogah trgovskega blaga ki predstavlja kar 848 vseh zalog skupaj Ostali del vezanega kapitala pa lahko prepišemo k zalogam rezervnih delov katerih je 152 Delež zalog trgovskega blaga ki ga je bilo več kot polovico vseh zalog pa izhaja iz dejstva da je Unicommerce doo podjetje za zunanjo in notranjo trgovino katerega je glavna dejavnost zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timersports izdelkov oziroma proizvodov na slovenskem tržišču SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

0102030405060708090

31122006

zalogetrgovskegablagazalogerezervnihdelov

VIR (priloga 6) Kot je razvidno iz slike 10 je delež zalog rezervnih delov dosti manjši od trgovskega blaga kajti podjetje Unicommerce doo v svojem asortimentu prodajne ponudbe ima široko paleto proizvodov ki jih uvaža širom sveta in konkurira na slovenskem trgu predvsem s kvaliteto ki jo dokazuje z garancijo proizvodov od 5 do 10 let Izvajanje garancije za takšno obdobje izhaja iz dejstva da so proizvodi v celoti proizvedeni s strani enega samega proizvajalca in to je Stihl Drugi razlog pa izhaja iz dobro razvite logistične mreže ki podjetju omogoča enostavno in v hitrem času dostavo rezervnih delov Iz slike 10 in tabele 2 lahko vidimo da podjetje posveča največ pozornosti zalogam trgovskega blaga vendar pri vodenju in upravljanju zalog ki vplivajo na poslovanje podjetja ne sme pozabiti tudi na spremljanje zaloge rezervnih delov saj predstavljajo komponento ki vpliva na kvaliteto servisa odjemalcev

39

TABELA 3 CELOTNE ZALOGE NA DAN 31 12 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Zaloge in prihodki Leto 2005 (euro) Leto 2006 (euro)

Prihodki od prodaje 3184702 3355438

Zaloge (trgovskega blaga + rezervnih delov) 88399700 98350900

VIR (PRILOGA 67) Celotne zaloge v podjetju Unicommerce doo so se iz leta 2005 na leto 2006 povečale za 173736 evrov kar pomeni da je podjetje v letu 2006 imelo za 545 več vezanega kapitala v zalogah kot leta 2005 To pa lahko opravičimo z večjo prodajo v letu 2006 kajti prihodki od prodaje so za 221310 euro večji kar znaša 706 več kot leta 2005 kljub nespremenjenim prodajnim cenam izdelkov

40

53 Vodenje in spremljanje zalog V podjetju Unicommerc doo imajo vodenje in upravljanje zalog v skladišču računalniško podprto z internim programom ki prikazuje signalne minimalne varnostne in maksimalne zaloge (imenujejo ga AS 400 po centralnem računalniku)

531 Vodenje zalog

Podjetje ima svojo interni sistem označevanja proizvodov ki s pomočjo računalniškega programa omogoča analiziranje proizvodov ki se nahajajo v skladišču V podjetju ima vsak proizvod poleg serijske številke svojo številko artikla oz prodajno številko ki je sestavljena iz 11 številk ki so razdeljene v tri sklope in imajo svoj pomen A PRVI SKLOP ŠTEVILK Tako prvi sklop številk ki je sestavljen iz štirih številk pove za kakšen tip stroja gre Od prvega sklopa številk nam prvi dve številki povesta tip motorja drugi dve pa za kateri točno določeni stroj gre Na primer

11 ndash motorna žaga 12 ndash električne žaga 41 ndash motorna kosa 42 - ostale naprave (škropilnica pihalniki itd) 91

manjši rezervni deli ki so univerzalni 92 Itd

SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA)

To je prvi sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo)

To je obrazložitev za prvi dve številki prvega sklopa

41

1130 ndash motorna žaga MS 170 11 ndash nam pove da gre za 1137 ndash motorna žaga MS 192 motorno žago 30 pa točno 1128 ndash motorna žaga MS 460 kateri tip motorne žage

B DRUGI SKLOP ŠTEVILK Druga skupina številk je sestavljen iz treh števil ki nam pove za kateri sklop motorja gre Ali je ta proizvod nameščen pri cilindru verigi črpalki itd SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460)

To je drugi sklop števil To je tretji sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo) Na primer

1128 ndash 200 ndash na pove da gre za končen proizvod 1121 ndash 140 ndash na pove da gre za motorno žago model

MS 260 del ki se nahaja na filtru C TRETJI SKLOP ŠTEVILK Tretji sklop številk pa se za vsak proizvod razlikuje in nam omogoča definicijo za kateri točno proizvod gre pri vodenju in analiziranju zalog v podjetju Na primer

1121 ndash 140 ndash 1916 nam pove da gre za pokrov filtra 1128 ndash 200 ndash 0128 nam pove da gre za točno

določen proizvod To je motorna žaga MS 460 (končni izdelek) ki je prikazan na sliki

To je obrazložitev za drugi sklop

številk

To je obrazložitev za tretji sklop števil

To je obrazložitev za drugi dve številki

prvega sklopa

42

532 ABC analiza

Za upravljanje in vodenje zalog v podjetju uporabljajo tudi ABC analizo ki je računalniško podprta in kategorizira proizvode v tri skupine (A B in C) Namen razvrščanja blaga po tej analizi je v opravljanju selekcije in tako loči pomembno od nepomembnega V skupini A je majhno število artiklov vendar predstavljajo veliko vrednost za podjetje Nasprotno je v skupini C kjer je veliko število artiklov in ne predstavljajo posebne vrednosti za podjetje V prilogi 1 je prikazana prodajna vrednost izdaj vseh proizvodov podjetja Unicommerce doo iz skladišča za obdobje od 01 01 2007 do 31 10 2007 Izbrani kriterij je prodajna vrednost izdaj Analiza kaže da so izdelki Stihl ki so kategoriziranih v 37 kategorij v letu 2007 skupaj ustvarili prodajno vrednost izdaj 545727219 euro SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI Odstotek () izdane prodajne vrednosti 8 100 22 60 70 30 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Odstotek () izdelkov po prodajnih skupinah VIR (interni podatki podjetja Unicommerce doo)

43

TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

SKUPINA ŠTEVILO

IZDELKOV IZDANA PRODAJNA

VREDNOST DELEŽ A 5 375667032 0688379 70 B 8 125431039 0229842 22 C 24 44629148 0081779 8 SKUPAJ 37 545727219 1 100 VIR (Priloga 1) Iz slike 13 in tabele 4 je razvidno da je samo 10 vseh izdelkov podjetja Unicommerce doo v letu 2007 ustvarilo 70 izdane prodajne vrednosti od celote kar je 5 izdelkov (motorne žage motorne kose motorji za žage verige v roli in rezervni deli Stihl) V skupino B pa se je po metodi ABC analize uvrstilo 8 proizvodov katerih prodajna vrednost izdaj v letu 2007 je bila 125431048 euro in predstavlja 22 celote Po metodi ABC pa se je v skupino C uvrstilo 24 proizvodov ki je ustvarilo le 8 izdane prodajne vrednosti izdaj v letu 2007 Ko podjetje Unicommerce doo uvede v asortiment prodaje nov artikel oziroma izdelek ga rangira v razred A in šele po letu dni se glede na ustvarjeno prodajno vrednost izdaj lahko spremeni njegovo rangiranje v skupino v B ali C Paretovo teorijo lahko potrdimo z opravljeno analizo ABC ki opredeljuje da je v skupini A najmanjše število izdelkov ki pa predstavljajo velik delež v prodaji in so tako za podjetje nujno obhodni in močno vplivajo na njihovo poslovanje Zato podjetja morajo in tako tudi podjetje Unicommerce doo posvečati največ pozornosti takšnim izdelkom ter natančno določiti voditi in analizirati normative kot so signalna minimalna in maksimalna zaloga Kljub temu pa pri poslovanju ne smemo zanemarjati izdelke ki so klasificirani v skupinah B in C

44

54 Zaloge kot element medprodajnih aktivnosti Stroške ki jih povzročajo zaloge v podjetju Unicommerce doo (stroški skladišča stroški naročanja in stroški nezadostnega povpraševanja) ne prikazujejo in analizirajo posamično temveč jih predpisujejo med ostale oziroma druge stroške zato ne moremo prikazati optimalno velikost naročila kot smo jo podali v teoretičnem delu ki je značilna za proizvodna podjetja Vendar lahko optimalno velikost naročila varnostno in signalno zalogo izračunamo na podlagi razmerij med znanimi normativi zalog

541 Optimalna velikost naročila

V podjetju Unicommerce doo imamo znane podatke o predvideni prodaji in nabavi blaga za šest mesecev ki jih izračunavamo na podlagi povprečja prodaje in nabave zadnjih štirih let istega obdobja Povprečen dobaven čas za trgovsko blago (motorna žaga MS 290) je potreben mesec dni kar je znano iz sklenjenih pogodb Optimalna količina naročenega proizvoda se lahko izračuna Kn = Zm ndash Zv Zm= Zv + Kn Kn - optimalna naročilna količina Zv - varnostna zaloga Zm ndash maksimalna zaloga Zv = (tn q) td tn - zahtevan čas za trajanje zalog v primeru nedobave (v enaki časovni enoti) g - povprečna poraba v časovni enoti td - povprečni dobavni čas (v enaki časovni enoti) Izračun optimalne velikosti naročila in signalne zaloge bomo prikazali na primeru proizvoda MS 290 ki ga uvažamo iz Nemčije TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 Nabava v 6 mesecih 360 NA ZALOGI 154 Prodaja v preteklem mesecu 41 Prodaja v 6 mesecih 254 Količina zadnje nabave 120 Datum zadnje nabave 31 marec 2007

VIR (interni podatki Unicommerce doo)

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

16

24 Spremljanje zalog

241 Analiza zalog

Sredstva delimo glede na čas udeležbe v poslovnem procesu na stalna in gibljiva sredstva Gibljiva sredstva pa se delijo na obratna sredstva in kratkoročne finančne naložbe Zaloge ki so element preučevanja diplomskega dela pa uvrščamo med gibljiva sredstva (obratna sredstva) poleg terjatev denarja in aktivne časovne razmejitve Tako v teoriji kot v praksi uporabljamo določene kazalnike ki nam dajejo podatke o strukturi stanja oziroma deleža gibljivih sredstev in tako tudi zalog ki se nahajajo ali jih potrebujemo v podjetju da proces poslovanja poteka kar se da optimalno in pri tem ne povzroča prekinitve prodajnega ali proizvodnega procesa Kazalniki za izračune deležev obratnih sredstev in zalog

Delež gibljivih sredstev v celotnih sredstvih gibljiva sredstva 100 kazalnik = (1) celotna sredstva

Delež obratnih sredstev v gibljivih sredstvih

obratna sredstva 100 kazalnik = (2) gibljiva sredstva

Naložba v zaloge trgovskega blaga

nabavna vrednost trgovskega blaga kazalnik = (3) koeficient obračanja Rezultat pove za koliko mesecev zadošča zaloga Ta rezultat primerjamo s potrebnim časom za nabavo novih zalog (Koletnik 1997 220)

17

Rebernik in Repovž (2000 115) navajata dva kazalnika za gospodarjenje zalog

Delež zalog v sredstvih zaloge (stanje) 100

kazalnik = (4) gibljiva sredstva

Delež zalog v prodaji Zaloge (povprečje) 100 kazalnik = (5) Letna prodaja Mayr (2003 59-61) navaja sledeče kazalnike kot pomembne za analiziranje in spremljanje zalog v podjetju

Potrebna zaloga Stanje zaloge dane vrste kazalnik = (6) Povprečna mesečna poraba materiala dane zaloge

Koeficient obračanja zalog letna poraba zalog kazalnik = (7)

Povprečna zaloga

Vezava v dnevih trajanje obdobja (365) kazalnik = (8) koeficient obračanja

18

242 ABC analiza

V podjetjih se pojavi v njihovem poslovnem procesu veliko raznolikih vrst materialnih postavk - zalog ki pa niso stroškovno oziroma vrednostno enako pomembne Zato lahko materialne postavke klasificiramo v tri skupine (A B in C) in tako ločimo bistveno od nebistvenega Pri gospodarjenju z zalogami se srečujemo z izredno velikim številom dogodkov sprejemamo številne odločitve ki sprožijo mnogo različnih akcij predvsem pa imamo opravka z izredno velikim številom različnih vrst materiala in proizvodov Vse to pa zahteva velik obseg dela povzroča pa tudi nepreglednost nad celotnim dogajanjem Precizno spremljanje vsega poslovanja in analiziranja vseh teh dogodkov bi povzročilo tudi visoke stroške prav gotovo nesorazmerno z učinki ki jih od teh analiz lahko pričakujemo ABC analiza temelji na Paretovem načelu in pravi da je v celotnem ravnanju zalog le nekaj artiklov kritičnih veliko pa s stališča vrednosti ter planiranja zalog in proizvodnje nepomembnih (Kaltnekar 1993 125) SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG Procent vrednosti postavk v zalogi C 5-10 100 B 20-25 80 60 70-80 A 40 20 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 A B C 5-10 20-30 60-70

postavk v zalog Vir Ljubič (2000 355)

19

Završnik (2000 70) pravi da ABC analiza opredeljuje kolikšno število postavk v zalogah predstavlja večino vrednosti zalog Postavke z najvišjo vrednostjo klasificiramo v razred A ostale pa porazdelimo v razred B in C TABELA 1 POSTAVKE ZALOG

razred Količina postavk Skupna vrednost A 10 75 B 15 15 C 75 10

Vir (Završnik 2000 72) Pri tej metodi razdelimo materiale v tri skupine (Kaltnekar 1993 128)

Skupina A ndash majhno število različnih vrst materialov ki so bistvenega pomena Skupina B ndash srednjo število različnih materialov ki so srednjega pomena Skupina C ndash veliko število različnih materialov ki so majhnega pomena

Prisotnost artiklov določenemu razredu je lahko ključ za določanje metod naročanja za posamezne artikle (Heizer 1990 565) Z analizo zalog ABC po artiklih so vsi materiali komponente in izdelki razporejeni v tri razrede A B in C Kriterij za razporeditev je za vse enak in temelji na eni od vrednosti

stroškovne vrednosti izdaj ali prodajne vrednosti izdaj ter vrednosti pokritij izdaj ali povprečno letno izdane količine

Pri določanju optimalnih zalog je treba zbrati in obdelati veliko število podatkov Dostikrat bi bili stroški za zbiranje in preučevanje vseh podatkov preveliki zato je smotrno da se posvetimo predvsem postavkam iz razreda A in (B) za katere pa uporabimo natančnejše metode za izračun in nadzor količin Za te postavke moramo redno preverjati nabavne količine in varnostne zaloge (Završnik 2000 71) ABC analiza zalog temelji na Paretovem načelu in pravi da je v celotnem ravnanju zalog le nekaj artiklov kritičnih veliko pa s stališča vrednosti ter planiranja zalog in prodaje nepomembnih

20

3 FINANČNI VIDIK UPRAVLJANJA ZALOG 31 Stroški zalog Kot vsa gibljiva sredstva tudi zaloge povzročajo določene stroške ki jih je možno obravnavati iz dveh vidikov

bull stroški naraščanja ali padanja glede na obseg zalog bull stroške ki jih je možno razdeliti v tri skupine (stroški vzdrževanja

stroški naročanja in stroški ker materiala ni na zalogi)

311 Stroški ki naraščajo ali padajo glede na obseg zalog

Stroški ki naraščajo z obsegom zalog 1 Stroški investiranega kapitala Podjetje mora zaloge financirati Financiranje zalog

povzroča bodisi stroške obresti v primeru ko so zaloge financirane s tujimi viri bodisi oportunitetne stroške v primeru financiranja zalog z lastnimi sredstvi

2 Stroški skladiščenja Sem spadajo stroški povezani s prostorom ki ga zavzamejo zaloge kot so amortizacija skladiščne zgradbe stroški vzdrževanja skladišča stroški ogrevanja hlajenja prezračevanja razsvetljave čiščenja

3 Davek na premoženje in stroške zavarovanja premoženja Zaloge predstavljajo del

premoženja podjetja tako da podjetja v primeru obdavčitve premoženja plačujejo tudi davek na vrednost zalog Plačilo zavarovalne premije je poleg rizičnosti odvisno tudi od vrednosti zavarovanega premoženja (Rusjan 1999 137)

Stroški ki padajo s povečanjem obsega zalog

1 Stroški naročanja Vsako naročilo materialov pri zunanjih dobaviteljih je povezano z določenimi stroški To so predvsem materialni stroški in stroški osebnih dohodkov povezani z zbiranjem in ocenjevanjem ponudb s posredovanjem naročil sprejemanjem pošiljk Pri nabavi nastajajo transportni stroški pri katerih tudi prihaja do ekonomij obsega

2 Stroški priprave opreme Vsakokrat ko začnemo na določeni opremi s proizvodnjo

nekega drugega proizvoda iz proizvodnega asortimana podjetja nastanejo določeni stroški priprave opreme Med te stroške tako štejemo pripravo proizvodne dokumentacije za določeno proizvodno serijo Sem uvrščamo tudi stroške zamenjave orodij vsaj v času menjave orodij stroj stoji poleg tega pa so z menjavo orodij povezani tudi stroški delavcev ki izvajajo menjavo Pri pripravi opreme je pogosto potrebna poskusna proizvodnja ki povzroča stroške slabih proizvodov dokler ni oprema dokončno pripravljena

3 Stroški enote v zalogi Večje količine naročila omogočajo doseganje količinskih

popustov kar ima za posledico nižje stroške na enoto naročenega materiala Večje količine naročila imajo kot že naročeno za posledico večje zaloge

21

4 Stroški zaradi izčrpanja zalog Med te stroške uvrščamo predvsem dve skupini stroškov

bull Stroški povezani s prekinitvami proizvodnje ker v določenem času ni na voljo

potrebnih vhodnih materialov ali zalog nedokončane proizvodnje Prekinitev proizvodnje bo manj ob višjih ravneh zalog vhodnih materialov in zalog nedokončane proizvodnje

bull Stroški povezani s slabšanjem imidža pri kupcih ali z izgubljenimi prodajami Podjetja imajo zaloge dokončnih proizvodov za pokrivanje povpraševanja kupcev V primeru ko podjetje nima dokončanih proizvodov na zalogi do takrat ko jih kupec želi kupiti se lahko kupec odloči za nabavo blaga pri drugem proizvajalcu oziroma prodajalcu Poleg tega lahko podjetje zaradi tega tudi trajno izgubi kupce vendar je te stroške zelo težko oceniti Tudi če kupec pristane na odlog in torej blago kupi kasneje nastane določen oportunitetni strošek zaradi kasnejšega preliva denarnih sredstev (Rusjan 1999 138-139)

312 Stroški vzdrževanja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja

Stroški vzdrževanja So vsi stroški ki nastanejo pri hranjenju in vzdrževanju določene količine zalog za določeno časovno obdobje Ponavadi so proporcionalni s količino blaga v zalogi K njim spadajo stroški skladiščenja stroški vezanega kapitala v zalogah stroški oskrbovanja zalog in stroški tveganja

a Stroški skladiščenja predstavljajo pomemben delež celotnih stroškov zalog Eden od ciljev skladiščne službe je zniževanje stroškov skladiščenja Med njih štejemo stroške skladiščnega prostora (stroški ki se nanašajo na prostor vzdrževanje prostora ogrevanje hlajenje prezračevanje čiščenje in razsvetljavo) plače zaposlenih v skladiščih in stroške povezane s skladiščno opremo (Brigham 2002 717)

b Stroški vezanega kapitala v zalogah so velik del skupnih stroškov zalog Če je cena

kapitala visoka lahko ti stroški znašajo do 80 skupnih stroškov vzdrževanja zalog

Kavčič (2000 290) v to skupino šteje tudi oportunitetni strošek torej izgubo zaradi investiranja v zaloge ne pa v kakšno finančno bolj donosno aktivnost Opotunitetni stroški so navadno visoki 10 - 25 vrednosti zalog

c Stroški oskrbovanja zalog štejemo stroške zavarovanja in plačilnih davkov za zaloge

ki so v sorazmerju z velikostjo zaloge

d Stroški tveganja obsegajo stroške ki nastanejo zaradi značilnih lastnosti blaga (npr izguba teže pokvarljivost blaga hellip) poškodb blaga izgub zaradi sprememb v designu ali zaradi padca povpraševanja (Rushton 2000 181)

22

Stroški naročanja Vključujejo vse stroške ki nastanejo ob naročilu blaga Sem spadajo stroški obrazcev stroški fotokopij telefonskih pogovorov in stroški dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Ti stroški so odvisni od številnih nabav v načrtovanem obdobju in stroškov ki nastanejo pri nabavi So neodvisni od nabavljene količine (Bastič 1999 10) Stroški naročanja ki so fiksni ne glede na obseg naročila Večje število artiklov posameznemu naročilu prinaša nižje stroške naročanja na posamezni artikel saj se fiksni stroški sorazmerno razdelijo na posamezen artikel Velikost teh stroškov je odvisna od števila naročil v posameznem časovnem obdobju (Brigham 2002 717) Ker pa podjetja naročajo potrebne materiale znotraj in zunaj organizacije je potrebno razlikovat stroške naročanja

a Naročanje zunaj organizacije Gre za kupovanje materialov ali delov pri proizvajalcih dobaviteljih zunaj organizacije zunaj organizacije Stroški naročila v tem primeru vsebujejo plače osebja v nabavi plače osebja v računovodstvu komunikacijske stroške stroške urgence če naročeno ne prispe pravočasno stroške prevzema dobave

b Naročanje znotraj organizacije Potrebne materiale lahko proizvedejo znotraj organizacije same Delavna enota A naroči nek sestavni del pri delavni enoti B Ker sta obe enoti stroškovna centra enota B seveda zaračuna naročilo enoti A Stroški naročila v takem primeru vsebujejo stroške priprave proizvodnega naloga stroške priprave potrebnega materiala orodij stroške dela in stroške izdelave naročenih delov (Kavčič 2000 290-291)

Stroški nezadovoljenega povpraševanja So posledica premajhnih zalog s katerimi bi lahko zadovoljili vso povpraševanje Zajemajo stroške ki nastanejo ko prejeta naročila ni možno izvršiti iz zalog v običajnem roku in se kažejo kot izgubljen profit zaradi izgubljene prodaje ali kot stroški naročila ki je zaradi nezmožnosti običajne dobave povzročilo dodatne stroške manipulacije obdelave in transporta (Križman 2006 98) Zaloge povzročajo stroške ker predstavljajo vezana finančna sredstva podjetja Z vidika proizvodnje so zaželene visoke količine zalog zaradi nemožnosti prekinitve proizvodnega procesa in zadovoljitve nenadnega povpraševanja s strani kupcev Zato je management zainteresiran za optimizacijo zalog torej kar najmanjše zaloge ki omogočajo normalno poslovanje Stroški zalog so za večje število proizvodnih in prodajnih podjetji eden izmed glavnih logističnih stroškov in so pomemben element v celotnih stroških podjetja (Rushton 2000 186)

23

Dejavniki gospodarjenja z zalogo

1 Stroški naročanja

Višina stroškov naročanja je običajno neodvisna od velikosti naročila npr stroški naročila so enaki če naročimo 1 tono ali 100 ton materiala Glavni stroški naročanja so

stroški priprave in izbira dobavitelja stroški povezani s samim naročilom stroški prevzema kontrole reklamacije in plačila računa

Stroški naročanja se razlikujejo glede na

zapletenosti naročila strokovnosti nabavnega osebja ročne ali računalniške priprave naročila novega ali ponavljajočega naročila

Podjetja pogosto izračunavajo povprečne stroške naročila tako da vse stroške naročanja delijo s številom naročil v določenem obdobju (npr v enem letu) kar je lahko varljiv podatek pri velikih razlikah v vrednosti posameznega naročila 2 Stroški vzdrževanja zaloge Stroške vzdrževanja delimo na

stroške ki so sorazmerni z vrednostjo zalog - financiranje zalog (obresti od kapitala vezanega v zalogo) - zavarovalne premije - zgube zaradi zastaranja kala ali kraje

stroške ki nastajajo s skladiščenjem poslovanja

- materialni strošek - amortiziranje zgradb in naprav - najemnine skladiščnega prostora - bruto plače zaposlenih - administrativni stroški

3 stroški ki nastanejo zaradi materiala ki ni v zalogi Te stroške sestavljajo

- izguba zaradi prekinitve proizvodnje - režijski stroški povezani z zaposlenimi v skladišču - razlika pri raquokritemlaquo nakupu materiala po višji ceni - stroški pridobitve novih kupcev zaradi izgube dosedanjih kupcev

Stroške ki nastanejo zaradi pomanjkanja zaloge materiala ni mogoče vnaprej oceniti in vgraditi v modele gospodarjenja z zalogo (Potočnik 252 2002)

24

32 Financiranje zalog Financiranje temelji (ne glede na različne širše ali ožje opredelitve njegove vsebine) na denarju kot njegovi osrednji kategoriji Nanaša se na priskrbo in uporabo sredstev gospodarjenje z njimi vračanjem sredstev njihovim virom razporejanjem finančnih izidov in v zvezi s tem nastala finančna razmerja (Repovž in Peterlin 1998 57) SLIKA 3 POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA D B D (denar) (blago) (denar) VIR (Repovž in Peterlin 1998 57) Financiranje zalog je proces odločanja o priskrbi sredstev ki zajema aktivnosti ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in pridobitev teh sredstev Ta pridobitev pa je možna iz notranjega in zunanjega vira financiranja SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA VIR FINANCIRANJA

NOTRANJE FINANCIRANJE ZUNANJE FINANCIRANJE

- nerazdeljen čisti dobiček - kapitalski vložki - amortizacija - krediti - drugi notranji viri - subvencije - posebne oblike zunanjega financiranja

(lizing faktoring in forfeing) VIR prirejeno po (Repovž in Peterlin 1998 82) Podjetje lahko zaloge financira z notranjimi in zunanjimi viri Med notranje vire financiranja štejemo nerazdeljeni dobiček amortizacijo in druge notranje vire Med zunanje vire pa spadajo kapitalski vložki krediti subvencije in posebne zunanje oblike financiranja Z vidika lastništva pa razlikujemo financiranje z lastniškim in dolžniškim kapitalom Med lastniški kapital spadajo vsi notranji viri in od zunanjih virov kapitalski vložki in subvencije V okviru dolžniškega kapitala pa spadajo vsi ostali zunanji viri financiranja (Filipič in Mlinarič 1999 133)

25

Podjetja se lahko odločijo ali bodo svoje zaloge financirala z lastnimi sredstvi ali pa si bodo pridobila finančna sredstva Tako lahko delimo financiranje tudi na lastniški in dolžniški vir financiranja Financiranje kot odločanje o priskrbi virov sredstev (kapitala in dolgov) je proces ki obsega aktivnost ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in priskrbo le teh (Repovž in Peterlin 1998 63) Lastniški vir financiranja Lastniške vire zagotavljajo lastniki podjetja Njihova glavna značilnost je da kot obveznost do lastnikov podjetja ne zapadejo pred prenehanjem podjetja Pri lastniškem kapitalu je možna delitev kapitala na trajni (lastniki kapital prispevajo v poslovanje podjetja s trajnim vplačilom) in prisluženi kapital (ki ga sestavljajo nerazdeljen dobiček preteklih in letošnjega leta ter rezerve) Lastniški kapital je prvotno izključno namenjen ustanovitvi podjetja kasneje pa prevzame največje tveganje v zvezi s poslovanjem podjetja Podjetja na začetku delovanja ne morejo zaradi nezaupanja bank pridobiti finančna sredstva zato lastniška sredstva pridobijo pomembno vlogo pri financiranju poslovanja Lastniški kapital pa predstavlja tudi osnovo za zadolžitev podjetja saj naj bi omogočil poravnanje obveznosti do kreditojemalcev tudi v primeru manjše izgube iz poslovanja Dobiček podjetja in njegov prenos v osnovni kapital je zaradi obdavčitve najdražji vir financiranja zato podjetja ohranjajo del lastnega kapitala v obliki čistih rezerv in dobičkov ki niso dodaten izdatek za davek Prednosti lastniškega financiranja se kažejo v večji finančni trdnosti manjših stroških poslovanja večji konkurenčni sposobnosti ter večji neodvisnosti monetarnih ukrepov države (Koletnik 1997 224) Dolžniški vir financiranja Dolžniški viri financiranja pa se med seboj razlikujejo glede na ročnost vir financiranja in ceno Njihova značilnost je da zapadejo v določenem roku in jih tako delimo na kratkoročne (rok je do enega leta) in dolgoročne (rok je več kot eno leto) vire financiranja Financiranje z dolžniškim kapitalom od podjetnika zahteva odplačevanje izposojenih finančnih sredstev vključno s plačilom obrestnih mer Pri kratkoročnem financiranju se denar ponavadi nameni za zagotavljanje obratnega kapitala za financiranje zalog terjatev ali za delovanje podjetja Sredstva se navadno odplačajo iz nastale prodaje in dobička čez leto Dolgoročno posojilo se ponavadi nameni za nakup lastnine kot so strojna oprema zemljišča in stavbe del vrednosti lastnine pa se uporabi kot jamstvo Še zlasti pri nizkih obrestnih merah financiranje s posojilnim kapitalom omogoča podjetniku da ohrani večji del lastništva v podjetju in z lastnim kapitalom ustvari večji dobiček Podjetnik mora paziti da si ne izposodi preveč zaradi česar bi težko odplačeval obresti ali pa jih sploh ne bi mogel kar bi zaustavilo rast in razvoj podjetja ali celo stečaj (Antonič in drugi 2002 303) Zaloge kot element gibljivih sredstev ki je nujno potreben za opravljanje proizvodnega ali prodajnega procesa se v praksi ponavadi financirajo z odobrenimi krediti lastnimi sredstvi in obveznostmi do dobavitelja

26

321 Blagovni kredit ndash financiranje z obveznostmi do dobavitelja

Financiranje z obveznostmi do dobavitelja lahko opredelimo kot zelo uporabno obliko financiranja iz tujih virov ki nastanejo pri nabavi proizvodov inali storitev pri drugem podjetju To pomeni da podjetje ne plača proizvoda inali storitev takoj ob prevzemu vendar šele po določenem roku nabave ali prevzemu računa V bistvu se tako pojavi blagovni kredit s katerim nastopi vmesna oblika premoženja (terjatev) Blagovni kredit se je razvil zaradi razlik v hitrosti obrata sredstev pri različnih podjetjih Prav to dejstvo da je po pravilu neenako trajanje obrat sredstev po posameznih podjetjih in tudi po posameznih panogah ponuja ekonomsko osnovo za nujnost vključevanja blagovnega kredita v prometni proces Časovni razkorak traja od trenutka ko bo kupec blaga storitev razpolagal z denarjem ki ga bo sam prejel po zaključku njegovega cikla proizvodnje in prodaje Ta časovni razkorak se lahko premesti z odloženim kreditom V kolikor tovrstni kredit ne bi reševal tovrstnih časovnih nasprotji bi prodajalec moral čakati tako dolgo da bi od kupca prejel denarna sredstva od svoje prodaje V takšnem primeru bi prišlo do zastojev v reprodukcijskem procesu in to ne samo pri prodajalcu ampak se to prične verižno prenašati na celotni reprodukcijski proces v gospodarstvu Če prodajalec razpolaga z zadostnimi sredstvi lahko svoje blago (storitev) proda na osnovi obljube plačila kupcu v prihodnosti V tem primeru se proda blago kupcu v obliki blagovnega ali odloženega kredita Posebnost blagovnega kredita je v tem da se daje v blagu vrača pa v denarju (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 107) Z vidika stroškov financiranja lahko opredelimo blagovni kredit iz dveh vidikov Prvi je brezplačni blagovni kredit kjer dobavitelj ne zaračuna v ceno stroške uporabe svojega kapitala do roka plačila Drugi pa kjer dobavitelj vkalkulira v ceno stroške uporabe svojega blaga ob dobavi Načini financiranja so del finančne politike podjetja in osnova za doseganje ciljev in strategije Distribucijska podjetja kupujejo izdelke od dobavitelja ki običajno ne zahteva takojšnega plačila Dobavitelj dostavi ali takoj pošlje izdelke in za njih izstavi račun z določenim datumom plačila Kreditni pogoji dobavitelja in pogoji financiranja določajo kdaj bodo podjetja plačala dobavitelju (Schall and Haley 1988 523)

27

322 Revolving kredit

Revolving kredit omogoča občasno koriščenje potrebnih likvidnih sredstev Črpanje kredita podjetja najavijo banki dan pred koriščenjem vračajo pa ga z nakazilom prek plačilnega naloga obresti pa se obračunavajo le na črpani del kredita

Značilnosti

bull Revolving kredit je posebna oblika kredita za financiranje občasnih likvidnostnih težav in predstavlja kombinacijo kratkoročnega kredita in limita na transakcijskem računu

bull Za razliko od limita na transakcijskem računu morajo podjetja banki najaviti črpanje banka pa jim kredit nakaže na račun

bull Sredstva lahko črpajo in vračajo do višine kredita v celotnem obdobju bull Obrestna mera se določi na podlagi vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere za

tovrstne kredite in pribitka glede na boniteto podjetja kakovost zavarovanja ročnost kredita in sodelovanja z banko

VIR (Abanka 2007)

Prednosti

bull ročnost do enega leta bull obrestna mera se oblikuje na podlagi

o vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere o bonitete podjetja oziroma samostojnega podjetnika o ročnosti in zneska kredita o kakovost zavarovanja o sodelovanja z banko

bull stroški odobritve se določijo na osnovi vsakokrat veljavne tarife banke in ročnosti ter zneska kredita

bull znesek odobrenega kredita je odvisen od namena možnosti dodatnega zavarovanja in kreditne sposobnosti prosilca

bull poleg obveznega zavarovanja z menicami lahko izberete med naslednjimi zavarovanji o zavarovanje z zastavo vrednostnih papirjev o zavarovanje z zastavo depozita o zavarovanje z zastavo nepremičnin ali premičnin o zavarovanje s poroštvom druge pravne ali fizične osebe o zavarovanje z bančno garancijo o zavarovanje z odstopom terjatev

bull sredstva lahko črpate in vračate do višine kredita v celotnem obdobju bull obresti se računajo samo na črpani del kredita

VIR (DBS 2007)

28

323 Vir financiranja zalog z dolgovi

Zaloge podjetja financirajo z dolgovi ki pa jih delimo glede na čas vrnitve na kratkoročne in

dolgoročne dolgove kar prikazujemo na Sliki 5 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV - akceptni krediti - investicijski kredit - kontokorentni kredit - hipotekarni kredit - lombardni kredit - eskontni kredit - rembursni kredit - avalni kredit VIR prirejeno po (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122) A DOLGOROČNI DOLGOVI Značilnosti dolgoročnih dolgov za financiranje zalog je da rok vračila zapade v obdobju ki je daljše od enega leta Dolgoročni dolgovi se vštevajo med tako imenovane kvalitetne vire financiranja Zato so pomemben vir financiranja za nakup dolgoročnega premoženja V praksi pa podjetja svoje zaloge le redko financirajo z dolgoročnimi dolgovi ki so primernejši za financiranje stalnih sredstev Investicijski kredit Investicijski kredit je namenjen za kreditiranje stalnih sredstev in trajnega dela gibljivih sredstev (zalog) Zaradi dolgoročnosti in večjega tveganja ki je s tem povezano so banke pri določanju višine investicijskega kredita precej previdne Pri tem banke upoštevajo dosedanjo in pričakovano stopnjo dobička kreditojemalca Za odobritev investicijskega kredita je pomemben pričakovani čisti denarni tok od prihodnje investicije ki se mora v višini in dinamiki ujemati z anuitetami Zaradi varnosti bank postavljajo tudi pogoj da kreditojemalec vodi svoje finančne transakcije z računom ki ga ima pri banki ndash kreditodajalki (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 127) Hipotekarni kredit Pri hipotekarnem kreditu ni pomembna kreditna sposobnost dolžnika ker je kredit zavarovan s hipoteko Odobritev hipotekarnega kredita se nikoli ne odobri v 100 vrednosti založene nepremičnine ampak vedno manj Hipotekarni kredit spada med najstarejše kredite

KREDITI

KRATKOROČNI DOLGOROČNI

29

B KRATKOROČNI DOLGOVI Značilnosti kratkoročnih bančnih dolgov so3 Dospelost

- Rok vračila zapade v obdobju krajšem od enega leta Sezonski kredit

- Potreba po finančnih sredstvih je včasih sezonskega značaja kar pomeni da je potrebno proizvodnjo financirat v času proizvodnje Po končani sezoni se prodajni učinki prodajo in se obveznosti do kreditodajalca poravnajo

Kredit za terjatev zaloge - Vsebina je podobna kot pri sezonskem kreditu Medtem ko so sezonska nihanja

stanovita pa so lahko potrebe po finančnih sredstvih ki izhajajo iz terjatev in zalog nestanovita

Ročnost - Ročnost teh kreditov je običajno prilagojena značilnostim proizvodnje in prodaje

Namen kreditov je financiranje obratnih sredstev torej morajo biti roki usklajeni s sposobnostjo zalog in terjatev da se spremenijo v denar (čas obračanja teh oblik obratnih sredstev)

Reprogramiranje kreditov - V primeru motenj pri odplačevanju kreditov se lahko s kreditojemalcem dogovorimo o

novih pogojih vračanja kredita Govorimo o reprogramu kredita Zavarovanje

- Imamo zavarovani in nezavarovani bančni kredit Zavarovanje se lahko opravi z zalogami terjatvami in podobno vendar se v Sloveniji takšen način zavarovanja pogosto ne prakticira Običajno se zahtevajo kvalitetnejša zavarovanja (hipoteke garancije in podobno) Nekatere banke ponujajo kredite po sistemu tako imenovanega faktoringa ndash odkupa terjatev

Bančni krediti so povezani s stroški ki jih sestavljajo stroški obresti in stroški odobritve Višina je odvisna tudi od načina obrestovanja V osnovi sta v uporabi dekruzivni (obresti se plačajo po dospetju kredita) in anticipativni način obrestovanja (obresti se plačajo po odobritvi kredita) Glavnice se lahko plačujejo v enem znesku ali v obrokih Bistvene sestavine kratkoročnega dolga so

bull namen uporabe bull načrt odplačila bull ekonomska upravičenost bull dodatne informacije in - strokovne sposobnosti vodilnih - računovodski izkazi - načrti poslovanja bull nobenih presenečenj

3 Povzeto po Mayr (2003 84-85)

30

Kontokorentni kredit Je kredit ki ga banka odobri kreditojemalcu kot dodaten znesek v skladu s spreminjajočimi potrebami Takšna vrsta kredita je primerna kadar niha potreba po likvidnih sredstvih Ti krediti niso odobreni za določene posle ampak splošna okrepitev plačilne sposobnosti podjetja Najemajo se kot - kratkoročni krediti za gibljiva sredstva - sezonski krediti - premostitveni krediti Ponavadi se takšni krediti odobrijo za obdobje treh mesecev vendar se lahko tudi podaljšajo (revolving) Lombardni kredit Je kredit ki je odobren proti zastavi realnih dobrin Kreditojemalec le zastavi realne dobrine in pridobi finančna sredstva ne da zmanjša oziroma proda del svoje aktive Zastaviti pa se morajo dobrine ali stvari ki se lahko hitro prodajo Te pa so pomembne za zavarovanje kredita ker le tako je zagotovljeno da se bo kredit poravnal Glede na zavarovanje kredita tako ločimo menični lombard lombard vrednostni papir in blagovni lombard Eskontni kredit Eskontni kredit je kratkoročen kredit ki ga odobrijo poslovne banke na prošnjo komitenta s tem da eskontira menico ki še ni zapadla Znesek je enak znesku na katerega se glasi menica zmanjšana za odtegnjene obresti in provizijo Banka pravzaprav kreditira komitentovo terjatev do zapadlosti s pogojem da bo le-ta kredit odplačal če ga ne bo trasat ali kateri drugi menični obveznik Posebnost tega kredita je v tem da kredita ne vrne tisti ki ga je najel ampak trasat (trgovec ki od proizvajalca kupi blago in ga takoj ne plača izda lastno menico ali akceptira menico ki jo nanj vleče proizvajalec) Akceptni kredit Je menični kredit pri katerem se banka obveže s kreditno pogodbo da bo akceptirala menico ki jo nanjo trasira komitent Z akceptiranjem postane banka glavni menični dolžnik Prednost tega kredita je za banko v tem da bo imela na razpolago dovolj sredstev če bi morala poravnati menični dolg Komitent mora banki dati po uzancih na razpolago dovolj sredstev če kaže da bo morala banka poravnati menični dolg Rembursni kredit Akceptni kredit ki se uporablja v zunanji trgovini Od akceptnega se razlikuje po tem da je krit z blagovnim dokumentom Avalni kredit Aval je jamstvo za plačilo meničnega dolga Pri tem kreditu se banka s posebno garancijsko izjavo zavezuje da bo izpolnila obveznosti ki jih ima do tretje osebe (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122-126)

31

4 ZALOGE KOT ELEMENT MEDPRODAJNIH AKTIVNOSTI Elementi medprodajnih aktivnosti so tisti ki so direktno povezani z dobavo proizvodov odjemalcev V nadaljevanju bomo spoznali določitve optimalne velikosti naročil ter ravni signalnih in varnostnih zalog koeficient obračanja ki so sestavni deli upravljanja in vodenja zalog ter v veliki meri vplivajo na uspešno poslovanje podjetja 41 Optimalna velikost naročil Optimalna velikost naročila je količina pri kateri so celotni stroški (stroški vzdrževanja zalog stroški naročanja in stroški blaga na zalogi) najmanjši (Kovačič 2000 294) SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE s Skupni stroški Stroški vzdrževanja zalog Stroški naročila Stroški materiala in izdelave Q Q

VIIR (Kovačič 2000 294) S ndash stroški Q ndash količina naročila Q - optimalna naročena količina Završnik (2000 77) pravi da dosežemo optimalno naročilno količino ko so (stroški vzdrževanja zalog) = (stroškom naročanj)

Sz = Sn

32

Na sliki 6 je razvidno da stroški vzdrževanja zalog naraščajo z naraščanjem obsega naročila medtem ko stroški naročila padajo Vsota teh dveh vrst stroškov nam daje skupne stroške ki bodo minimalni ko bo naročena količina ustrezala najnižji točki krivulje skupnih stroškov Optimalna naročena količina

SzSnqQ sdotsdot

= 2 (9)

Q - optimalna naročena količina Sz ndash stroški vzdrževanja zalog Sn ndash stroški naročila q- poraba materiala v časovni enoti VIR (Mayr 2003 63) 42 Koeficient obračanja zalog Zaloge na eni strani vplivajo kot blažilec v materialnih tokovih na drugi strani pa povzročajo tudi občutne stroške Krajši čas zadrževanja materiala v skladišču in s tem hitrejše obračanje zalog znižuje potrebno višino zalog in s tem tudi stroške (Kaltnekar 1993 273) Koeficient obračanja zalog

K = YX (10)

X ndash vrednost prodaje v določenem obdobju Y ndash vrednost povprečnih zalog v določenem obdobju VIR Prirejeno po (Mayr 2003 60) Vsako podjetje želi danes imeti minimalne zaloge materiala za poslovanje V podjetniški dejavnosti se vpliv zalog na skupno poslovno uspešnost izraža s koeficientom obračanja zalog Manjši koeficienti obračanja pomenijo namreč daljšo vezavo denarnih sredstev in s tem večje poslovne stroške kar sicer ob nespremenjenih ostalih poslovnih pogojih lahko vpliva na manjšo poslovno uspešnost Pomembno za izračun koeficienta obračanja zalog je zavedati se da je vrednost prodaje izražena z tržnimi prodajnimi cenami ali po stroškovni vrednosti Če so v števcu upoštevane dosežene prodajne cene zaloge pa so v imenovalcu vrednotene po stroškovnih cenah je izračunani koeficient večji kot bi bil v primeru ko so tudi v števcu upoštevane stroškovne cene prodanih izdelkov (Brigham 2002 219) V praksi podjetja večinoma uporabljajo dosežene prodajne cene za izračune koeficientov obračanja lahko pa jih tudi izračunavajo na podlagi stroškovnih cen ki pa so primernejše za interne potrebe

33

43 Določanje obsega zalog Varnostna zaloga - varuje proizvodnjo pred izpadom (npr zaradi podaljšanja dobavnih rokov) Ocenimo jo na osnovi potrebnega čas za nujno dobavo potrebne količine blaga Signalna zaloga ndash je zaloga pri kateri je potrebno sprožiti nabavni proces Maksimalna opravičljiva zaloga ndash predstavlja tisti optimalni obseg zalog pri katerem so stroški nabave in skladiščenja v ravnovesju s stroški vezave kapitala SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG Višina zalog Kn Zm Za Kn 2 td tn Zv Zp Zs tn čas Legenda Razmerja Zm = maksimalna zaloga Zs = signalna zaloga ~ Zm = Zv + Kn (11) Zv = varnostna zaloga Zm + Zv Kn ~ Zp = = Zv + (12) Normativi 2 2 Zp = povprečna zaloga Za = aktivna zaloga ~ Za = Zm ndash Zv = Kn (13) Zap = povprečna aktivna zaloga Kn = optimalna naročilna količina Zm ndash Zv Kn td = dobavni čas ~ Zap = = (14) tn = čas naročanja 2 2 VIR povzeto po (Kaltnekar 1993 278) Pri dobavnih rokih in porabi materiala se podjetja srečujejo z raznolikimi oblikami ki so lahko

- stalna poraba stalni roki dobave - spremenljiva poraba stalni roki dobave - stalna poraba spremenljivi roki dobave - spremenljiva poraba spremenljivi roki dobave

34

431 Stalna poraba in stalni roki dobave

Na časovno enoto porabimo vedno enake količine materiala Z dobavo materiala ni težav je stalna Dobavljene količine so enakomerne Minimalna zaloga Zmin = tz q (15) Signalna zaloga Zsig = (tz + td) q (16) Naročena količina Q = tsn q (17)

Maksimalna zaloga Zmax = Zmin + Q = (tz + tsn) q (18) tz ndash čas morebitnega prekoračenja roka dobave td - rok tsn ndash obdobje porabe naročene količine q ndash poraba materiala v časovni enoti (lahko je ura dan mesec leto) Q ndash naročena količina

432 Spremenljiva poraba in stalni rok dobave

Poraba med (stalnim) časom dobave je sestavljena iz zaporedja neodvisnih (različnih) dnevnih porab ki jih lahko opišemo z normalno porazdelitvijo Poznati moramo povprečno dnevno porabo in njen standardni odklon Pričakovana poraba je seštevek povprečnih dnevnih porab v času dobave Poraba se normalno porazdeljuje in ima varianco ki je enaka seštevku posameznih varianc Kjer velja

Varianca = (standardni odklon)sup2 Minimalna zaloga Zmin = z σp td (19)

Signalna zaloga Zsig = q td + z σp td (20) ali Zsig = q td + Zmin (21) Maksimalna zaloga Zmax = Q + Zmin (22)

35

σp - standardni odklon od povprečja td ndash rok dobave q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti z ndash število standardnih odklonov od povprečja Q ndash naročena količina

433 Stalna poraba in spremenljivi roki nabave

Če se rok dobave normalno porazdeljuje je pričakovana poraba v času dobave normalno porazdeljena njena varianca pa ni seštevek varianc kot v prejšnjem primeru Vzrok je da predstavlja trenutni rok dobave eno vrednost ne pa zaporedje vrednosti Tako je pričakovana poraba v času dobave q td in standardni odklon dobave v času porabe q σtd Signalna zaloga Zsig = q td + z q σtd (23) Minimalna zaloga Zmin = z q σtd (24) td ndash povprečni rok dobave z ndash število standardnih odklonov od povprečja q ndash stalna poraba materiala v časovni enoti σtd - standardni odklon roka dobave

434 Spremenljiva poraba in spremenljivi roki nabave

Pričakovana poraba v času dobave je enaka zmnožku povprečne porabe in povprečnega roka dobave Če sta poraba in rok dobave porazdeljeni veličini bo skupna poraba v času dobave normalno porazdeljena s srednjo vrednostjo q in td Signalna zaloga

Zsig = q td + z td σtd sup2 + q sup2 σtd sup2 (25) z ndash število standardnih odklonov od povprečja σtd - standardni odklon roka dobave σp - standardni odklon od povprečja q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti td ndash povprečen rok dobave VIR povzeto po (Rak 2006 11-14)

36

5 FINANCIRANJE ZALOG ndash PRIMER PODJETJA UNICOMMERCE DOO 51 Predstavitev podjetja Leta 1926 je človek z vizijo g Andreas Stihl v Nemčiji ustanovil podjetje za proizvodnjo ndash najprej je proizvajal protipožarne naprave in pralne stroje Že prvo leto delovanja podjetja pa je izdelal prvo motorno verižno žago z električnim motorjem za upravljanje katere sta bila potrebna dva delavca Danes je to še vedno družinsko podjetje v svetu vodilni proizvajalec motornih žag in drugih motornih naprav ki ga vodi druga generacija potomcev Trenutno zaposluje podjetje ANDREAS STIHL AG amp CoKG s svojimi hčerinskimi podjetji v Švici Ameriki Braziliji Avstriji in Kitajski več kot 7900 sodelavcev ki proizvajajo široko paleto proizvodov namenjenih končnim potrošnikom v več kot 160 državah sveta STIHL ima svoja uvozno-distribucijska podjetja v 29 državah sveta (za primerjavo pred 20 leti jih je bilo 10) v ostalih državah pa sodeluje s pogodbenimi uvozniki Nenehne inovacije skrb za varno in lažje delo ter za človeka in okolje so naprave STIHL popeljale na sam svetovni vrh ndash leta 2004 je promet Skupine STIHL dosegel 17 milijard EUR (leta 1983 je znašal promet 390 milijonov EUR) STIHLreg naprave so tako že vrsto let daleč najbolj razširjena motorna orodja na svetu ki tudi v najtežje dostopnih področjih sveta lajšajo delo ljudem pri urejanju okolja in narave Blagovna znamka STIHL je na slovenskem področju prisotna že od poznih petdeset oziroma zgodnjih šestdeset let prejšnjega stoletja ko sta podjetje UNICOMERC kot tedanji zastopnik firme STIHL za jugoslovansko tržišče in gospod Klarić kot nositelj programa preko slovenskih uvoznih in trgovskih hiš organizirala prodajno in servisno mrežo Ob razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije se je podjetje UNIKOMERC Zagreb odločilo da predstavništvo v Ljubljani preregistrira v podjetje s statusom družbe z omejeno odgovornostjo Podjetje Unicommerce doo Ljubljana je pričelo poslovati 1992 leta njegova prioritetna naloga pa je bila zagotoviti kontinuirano oskrbo slovenskega tržišča z motornimi napravami STIHL in razširiti trgovsko mrežo Hitra rast tržnega deleža in širitev prodajnega asortimenta sta zahtevala večje skladiščne in upravne prostore Tako smo v letu 2004 zgradili nov skladiščno-poslovni objekt v Obrtno-industrijski coni v Logatcu Novi prostori omogočajo boljše sodelovanje s pooblaščenimi trgovci in hitrejšo oskrbo slovenskega tržišča s proizvodnim asortimentom STIHL in VIKING Današnja direktorica podjetja Unicommerce doo je ga Marijana Dajčman katere naloga je skrb za kontinuirano rast tržnega deleža in dobro organizacijo skladišča trgovskega blaga in rezervnih delov za nemoteno oskrbo slovenskega tržišča s Stihl Viking in Timersport izdelki

37

52 Vrste zalog v podjetju Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino ki se ukvarja z prodajo proizvodov znamke Stihl in Viking ter oblačili znamke Timbersport zato se pojavljajo v njihovem skladišču naslednje vrste zalog

trgovsko blago rezervni deli

V podjetju pa zaloge trgovskega blaga lahko razdelimo v tri temeljne skupine proizvodov glede na znamko

- Sthil izdelki - Viking izdelki - Timbersports

SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO Stihl izdelki Viking izdelki Timbersport izdelki

Motorne žage Kosilnice Oblačila Specialne žage Prezračevalnik trave Obutev Rezalne garniture Pihalno sesalna naprava Dodatki Motorne kose in naprave za košnjo Vrtni drobilnik Kombi motorji Motorni kultivator Multi motor OVO - zaščitna očala in ščitnik za ušesa Rezalniki za živo mejo Pogonska sredstva Višinski obvejevalniki Rokavice Čistilne naprave POS in DECO Pihalniki in sesalniki z drobilnikom Škropilne naprave Kompaktni brusilno-rezalni stroji Vozički z omejevalnikom globine reza Ročni vrtalni stroji Vrtalni stroji za vrtanje lukenj v zemljo Osebna zaščitna oprema Posode

VIR (Unicommerce doo 2007)

Prodajni asortiment

38

TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006

Celotne zaloge Leto 2006 (euro) Dlež v celotnih zalogah ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 848

Zaloge rezervnih delov 14949337 152

skupaj 98350900 100

VIR (prologa 6) Iz tabele 2 je razvidno da je imelo podjetje na dan 31 12 2006 vezanega kapitala največ v zalogah trgovskega blaga ki predstavlja kar 848 vseh zalog skupaj Ostali del vezanega kapitala pa lahko prepišemo k zalogam rezervnih delov katerih je 152 Delež zalog trgovskega blaga ki ga je bilo več kot polovico vseh zalog pa izhaja iz dejstva da je Unicommerce doo podjetje za zunanjo in notranjo trgovino katerega je glavna dejavnost zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timersports izdelkov oziroma proizvodov na slovenskem tržišču SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

0102030405060708090

31122006

zalogetrgovskegablagazalogerezervnihdelov

VIR (priloga 6) Kot je razvidno iz slike 10 je delež zalog rezervnih delov dosti manjši od trgovskega blaga kajti podjetje Unicommerce doo v svojem asortimentu prodajne ponudbe ima široko paleto proizvodov ki jih uvaža širom sveta in konkurira na slovenskem trgu predvsem s kvaliteto ki jo dokazuje z garancijo proizvodov od 5 do 10 let Izvajanje garancije za takšno obdobje izhaja iz dejstva da so proizvodi v celoti proizvedeni s strani enega samega proizvajalca in to je Stihl Drugi razlog pa izhaja iz dobro razvite logistične mreže ki podjetju omogoča enostavno in v hitrem času dostavo rezervnih delov Iz slike 10 in tabele 2 lahko vidimo da podjetje posveča največ pozornosti zalogam trgovskega blaga vendar pri vodenju in upravljanju zalog ki vplivajo na poslovanje podjetja ne sme pozabiti tudi na spremljanje zaloge rezervnih delov saj predstavljajo komponento ki vpliva na kvaliteto servisa odjemalcev

39

TABELA 3 CELOTNE ZALOGE NA DAN 31 12 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Zaloge in prihodki Leto 2005 (euro) Leto 2006 (euro)

Prihodki od prodaje 3184702 3355438

Zaloge (trgovskega blaga + rezervnih delov) 88399700 98350900

VIR (PRILOGA 67) Celotne zaloge v podjetju Unicommerce doo so se iz leta 2005 na leto 2006 povečale za 173736 evrov kar pomeni da je podjetje v letu 2006 imelo za 545 več vezanega kapitala v zalogah kot leta 2005 To pa lahko opravičimo z večjo prodajo v letu 2006 kajti prihodki od prodaje so za 221310 euro večji kar znaša 706 več kot leta 2005 kljub nespremenjenim prodajnim cenam izdelkov

40

53 Vodenje in spremljanje zalog V podjetju Unicommerc doo imajo vodenje in upravljanje zalog v skladišču računalniško podprto z internim programom ki prikazuje signalne minimalne varnostne in maksimalne zaloge (imenujejo ga AS 400 po centralnem računalniku)

531 Vodenje zalog

Podjetje ima svojo interni sistem označevanja proizvodov ki s pomočjo računalniškega programa omogoča analiziranje proizvodov ki se nahajajo v skladišču V podjetju ima vsak proizvod poleg serijske številke svojo številko artikla oz prodajno številko ki je sestavljena iz 11 številk ki so razdeljene v tri sklope in imajo svoj pomen A PRVI SKLOP ŠTEVILK Tako prvi sklop številk ki je sestavljen iz štirih številk pove za kakšen tip stroja gre Od prvega sklopa številk nam prvi dve številki povesta tip motorja drugi dve pa za kateri točno določeni stroj gre Na primer

11 ndash motorna žaga 12 ndash električne žaga 41 ndash motorna kosa 42 - ostale naprave (škropilnica pihalniki itd) 91

manjši rezervni deli ki so univerzalni 92 Itd

SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA)

To je prvi sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo)

To je obrazložitev za prvi dve številki prvega sklopa

41

1130 ndash motorna žaga MS 170 11 ndash nam pove da gre za 1137 ndash motorna žaga MS 192 motorno žago 30 pa točno 1128 ndash motorna žaga MS 460 kateri tip motorne žage

B DRUGI SKLOP ŠTEVILK Druga skupina številk je sestavljen iz treh števil ki nam pove za kateri sklop motorja gre Ali je ta proizvod nameščen pri cilindru verigi črpalki itd SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460)

To je drugi sklop števil To je tretji sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo) Na primer

1128 ndash 200 ndash na pove da gre za končen proizvod 1121 ndash 140 ndash na pove da gre za motorno žago model

MS 260 del ki se nahaja na filtru C TRETJI SKLOP ŠTEVILK Tretji sklop številk pa se za vsak proizvod razlikuje in nam omogoča definicijo za kateri točno proizvod gre pri vodenju in analiziranju zalog v podjetju Na primer

1121 ndash 140 ndash 1916 nam pove da gre za pokrov filtra 1128 ndash 200 ndash 0128 nam pove da gre za točno

določen proizvod To je motorna žaga MS 460 (končni izdelek) ki je prikazan na sliki

To je obrazložitev za drugi sklop

številk

To je obrazložitev za tretji sklop števil

To je obrazložitev za drugi dve številki

prvega sklopa

42

532 ABC analiza

Za upravljanje in vodenje zalog v podjetju uporabljajo tudi ABC analizo ki je računalniško podprta in kategorizira proizvode v tri skupine (A B in C) Namen razvrščanja blaga po tej analizi je v opravljanju selekcije in tako loči pomembno od nepomembnega V skupini A je majhno število artiklov vendar predstavljajo veliko vrednost za podjetje Nasprotno je v skupini C kjer je veliko število artiklov in ne predstavljajo posebne vrednosti za podjetje V prilogi 1 je prikazana prodajna vrednost izdaj vseh proizvodov podjetja Unicommerce doo iz skladišča za obdobje od 01 01 2007 do 31 10 2007 Izbrani kriterij je prodajna vrednost izdaj Analiza kaže da so izdelki Stihl ki so kategoriziranih v 37 kategorij v letu 2007 skupaj ustvarili prodajno vrednost izdaj 545727219 euro SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI Odstotek () izdane prodajne vrednosti 8 100 22 60 70 30 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Odstotek () izdelkov po prodajnih skupinah VIR (interni podatki podjetja Unicommerce doo)

43

TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

SKUPINA ŠTEVILO

IZDELKOV IZDANA PRODAJNA

VREDNOST DELEŽ A 5 375667032 0688379 70 B 8 125431039 0229842 22 C 24 44629148 0081779 8 SKUPAJ 37 545727219 1 100 VIR (Priloga 1) Iz slike 13 in tabele 4 je razvidno da je samo 10 vseh izdelkov podjetja Unicommerce doo v letu 2007 ustvarilo 70 izdane prodajne vrednosti od celote kar je 5 izdelkov (motorne žage motorne kose motorji za žage verige v roli in rezervni deli Stihl) V skupino B pa se je po metodi ABC analize uvrstilo 8 proizvodov katerih prodajna vrednost izdaj v letu 2007 je bila 125431048 euro in predstavlja 22 celote Po metodi ABC pa se je v skupino C uvrstilo 24 proizvodov ki je ustvarilo le 8 izdane prodajne vrednosti izdaj v letu 2007 Ko podjetje Unicommerce doo uvede v asortiment prodaje nov artikel oziroma izdelek ga rangira v razred A in šele po letu dni se glede na ustvarjeno prodajno vrednost izdaj lahko spremeni njegovo rangiranje v skupino v B ali C Paretovo teorijo lahko potrdimo z opravljeno analizo ABC ki opredeljuje da je v skupini A najmanjše število izdelkov ki pa predstavljajo velik delež v prodaji in so tako za podjetje nujno obhodni in močno vplivajo na njihovo poslovanje Zato podjetja morajo in tako tudi podjetje Unicommerce doo posvečati največ pozornosti takšnim izdelkom ter natančno določiti voditi in analizirati normative kot so signalna minimalna in maksimalna zaloga Kljub temu pa pri poslovanju ne smemo zanemarjati izdelke ki so klasificirani v skupinah B in C

44

54 Zaloge kot element medprodajnih aktivnosti Stroške ki jih povzročajo zaloge v podjetju Unicommerce doo (stroški skladišča stroški naročanja in stroški nezadostnega povpraševanja) ne prikazujejo in analizirajo posamično temveč jih predpisujejo med ostale oziroma druge stroške zato ne moremo prikazati optimalno velikost naročila kot smo jo podali v teoretičnem delu ki je značilna za proizvodna podjetja Vendar lahko optimalno velikost naročila varnostno in signalno zalogo izračunamo na podlagi razmerij med znanimi normativi zalog

541 Optimalna velikost naročila

V podjetju Unicommerce doo imamo znane podatke o predvideni prodaji in nabavi blaga za šest mesecev ki jih izračunavamo na podlagi povprečja prodaje in nabave zadnjih štirih let istega obdobja Povprečen dobaven čas za trgovsko blago (motorna žaga MS 290) je potreben mesec dni kar je znano iz sklenjenih pogodb Optimalna količina naročenega proizvoda se lahko izračuna Kn = Zm ndash Zv Zm= Zv + Kn Kn - optimalna naročilna količina Zv - varnostna zaloga Zm ndash maksimalna zaloga Zv = (tn q) td tn - zahtevan čas za trajanje zalog v primeru nedobave (v enaki časovni enoti) g - povprečna poraba v časovni enoti td - povprečni dobavni čas (v enaki časovni enoti) Izračun optimalne velikosti naročila in signalne zaloge bomo prikazali na primeru proizvoda MS 290 ki ga uvažamo iz Nemčije TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 Nabava v 6 mesecih 360 NA ZALOGI 154 Prodaja v preteklem mesecu 41 Prodaja v 6 mesecih 254 Količina zadnje nabave 120 Datum zadnje nabave 31 marec 2007

VIR (interni podatki Unicommerce doo)

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

17

Rebernik in Repovž (2000 115) navajata dva kazalnika za gospodarjenje zalog

Delež zalog v sredstvih zaloge (stanje) 100

kazalnik = (4) gibljiva sredstva

Delež zalog v prodaji Zaloge (povprečje) 100 kazalnik = (5) Letna prodaja Mayr (2003 59-61) navaja sledeče kazalnike kot pomembne za analiziranje in spremljanje zalog v podjetju

Potrebna zaloga Stanje zaloge dane vrste kazalnik = (6) Povprečna mesečna poraba materiala dane zaloge

Koeficient obračanja zalog letna poraba zalog kazalnik = (7)

Povprečna zaloga

Vezava v dnevih trajanje obdobja (365) kazalnik = (8) koeficient obračanja

18

242 ABC analiza

V podjetjih se pojavi v njihovem poslovnem procesu veliko raznolikih vrst materialnih postavk - zalog ki pa niso stroškovno oziroma vrednostno enako pomembne Zato lahko materialne postavke klasificiramo v tri skupine (A B in C) in tako ločimo bistveno od nebistvenega Pri gospodarjenju z zalogami se srečujemo z izredno velikim številom dogodkov sprejemamo številne odločitve ki sprožijo mnogo različnih akcij predvsem pa imamo opravka z izredno velikim številom različnih vrst materiala in proizvodov Vse to pa zahteva velik obseg dela povzroča pa tudi nepreglednost nad celotnim dogajanjem Precizno spremljanje vsega poslovanja in analiziranja vseh teh dogodkov bi povzročilo tudi visoke stroške prav gotovo nesorazmerno z učinki ki jih od teh analiz lahko pričakujemo ABC analiza temelji na Paretovem načelu in pravi da je v celotnem ravnanju zalog le nekaj artiklov kritičnih veliko pa s stališča vrednosti ter planiranja zalog in proizvodnje nepomembnih (Kaltnekar 1993 125) SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG Procent vrednosti postavk v zalogi C 5-10 100 B 20-25 80 60 70-80 A 40 20 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 A B C 5-10 20-30 60-70

postavk v zalog Vir Ljubič (2000 355)

19

Završnik (2000 70) pravi da ABC analiza opredeljuje kolikšno število postavk v zalogah predstavlja večino vrednosti zalog Postavke z najvišjo vrednostjo klasificiramo v razred A ostale pa porazdelimo v razred B in C TABELA 1 POSTAVKE ZALOG

razred Količina postavk Skupna vrednost A 10 75 B 15 15 C 75 10

Vir (Završnik 2000 72) Pri tej metodi razdelimo materiale v tri skupine (Kaltnekar 1993 128)

Skupina A ndash majhno število različnih vrst materialov ki so bistvenega pomena Skupina B ndash srednjo število različnih materialov ki so srednjega pomena Skupina C ndash veliko število različnih materialov ki so majhnega pomena

Prisotnost artiklov določenemu razredu je lahko ključ za določanje metod naročanja za posamezne artikle (Heizer 1990 565) Z analizo zalog ABC po artiklih so vsi materiali komponente in izdelki razporejeni v tri razrede A B in C Kriterij za razporeditev je za vse enak in temelji na eni od vrednosti

stroškovne vrednosti izdaj ali prodajne vrednosti izdaj ter vrednosti pokritij izdaj ali povprečno letno izdane količine

Pri določanju optimalnih zalog je treba zbrati in obdelati veliko število podatkov Dostikrat bi bili stroški za zbiranje in preučevanje vseh podatkov preveliki zato je smotrno da se posvetimo predvsem postavkam iz razreda A in (B) za katere pa uporabimo natančnejše metode za izračun in nadzor količin Za te postavke moramo redno preverjati nabavne količine in varnostne zaloge (Završnik 2000 71) ABC analiza zalog temelji na Paretovem načelu in pravi da je v celotnem ravnanju zalog le nekaj artiklov kritičnih veliko pa s stališča vrednosti ter planiranja zalog in prodaje nepomembnih

20

3 FINANČNI VIDIK UPRAVLJANJA ZALOG 31 Stroški zalog Kot vsa gibljiva sredstva tudi zaloge povzročajo določene stroške ki jih je možno obravnavati iz dveh vidikov

bull stroški naraščanja ali padanja glede na obseg zalog bull stroške ki jih je možno razdeliti v tri skupine (stroški vzdrževanja

stroški naročanja in stroški ker materiala ni na zalogi)

311 Stroški ki naraščajo ali padajo glede na obseg zalog

Stroški ki naraščajo z obsegom zalog 1 Stroški investiranega kapitala Podjetje mora zaloge financirati Financiranje zalog

povzroča bodisi stroške obresti v primeru ko so zaloge financirane s tujimi viri bodisi oportunitetne stroške v primeru financiranja zalog z lastnimi sredstvi

2 Stroški skladiščenja Sem spadajo stroški povezani s prostorom ki ga zavzamejo zaloge kot so amortizacija skladiščne zgradbe stroški vzdrževanja skladišča stroški ogrevanja hlajenja prezračevanja razsvetljave čiščenja

3 Davek na premoženje in stroške zavarovanja premoženja Zaloge predstavljajo del

premoženja podjetja tako da podjetja v primeru obdavčitve premoženja plačujejo tudi davek na vrednost zalog Plačilo zavarovalne premije je poleg rizičnosti odvisno tudi od vrednosti zavarovanega premoženja (Rusjan 1999 137)

Stroški ki padajo s povečanjem obsega zalog

1 Stroški naročanja Vsako naročilo materialov pri zunanjih dobaviteljih je povezano z določenimi stroški To so predvsem materialni stroški in stroški osebnih dohodkov povezani z zbiranjem in ocenjevanjem ponudb s posredovanjem naročil sprejemanjem pošiljk Pri nabavi nastajajo transportni stroški pri katerih tudi prihaja do ekonomij obsega

2 Stroški priprave opreme Vsakokrat ko začnemo na določeni opremi s proizvodnjo

nekega drugega proizvoda iz proizvodnega asortimana podjetja nastanejo določeni stroški priprave opreme Med te stroške tako štejemo pripravo proizvodne dokumentacije za določeno proizvodno serijo Sem uvrščamo tudi stroške zamenjave orodij vsaj v času menjave orodij stroj stoji poleg tega pa so z menjavo orodij povezani tudi stroški delavcev ki izvajajo menjavo Pri pripravi opreme je pogosto potrebna poskusna proizvodnja ki povzroča stroške slabih proizvodov dokler ni oprema dokončno pripravljena

3 Stroški enote v zalogi Večje količine naročila omogočajo doseganje količinskih

popustov kar ima za posledico nižje stroške na enoto naročenega materiala Večje količine naročila imajo kot že naročeno za posledico večje zaloge

21

4 Stroški zaradi izčrpanja zalog Med te stroške uvrščamo predvsem dve skupini stroškov

bull Stroški povezani s prekinitvami proizvodnje ker v določenem času ni na voljo

potrebnih vhodnih materialov ali zalog nedokončane proizvodnje Prekinitev proizvodnje bo manj ob višjih ravneh zalog vhodnih materialov in zalog nedokončane proizvodnje

bull Stroški povezani s slabšanjem imidža pri kupcih ali z izgubljenimi prodajami Podjetja imajo zaloge dokončnih proizvodov za pokrivanje povpraševanja kupcev V primeru ko podjetje nima dokončanih proizvodov na zalogi do takrat ko jih kupec želi kupiti se lahko kupec odloči za nabavo blaga pri drugem proizvajalcu oziroma prodajalcu Poleg tega lahko podjetje zaradi tega tudi trajno izgubi kupce vendar je te stroške zelo težko oceniti Tudi če kupec pristane na odlog in torej blago kupi kasneje nastane določen oportunitetni strošek zaradi kasnejšega preliva denarnih sredstev (Rusjan 1999 138-139)

312 Stroški vzdrževanja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja

Stroški vzdrževanja So vsi stroški ki nastanejo pri hranjenju in vzdrževanju določene količine zalog za določeno časovno obdobje Ponavadi so proporcionalni s količino blaga v zalogi K njim spadajo stroški skladiščenja stroški vezanega kapitala v zalogah stroški oskrbovanja zalog in stroški tveganja

a Stroški skladiščenja predstavljajo pomemben delež celotnih stroškov zalog Eden od ciljev skladiščne službe je zniževanje stroškov skladiščenja Med njih štejemo stroške skladiščnega prostora (stroški ki se nanašajo na prostor vzdrževanje prostora ogrevanje hlajenje prezračevanje čiščenje in razsvetljavo) plače zaposlenih v skladiščih in stroške povezane s skladiščno opremo (Brigham 2002 717)

b Stroški vezanega kapitala v zalogah so velik del skupnih stroškov zalog Če je cena

kapitala visoka lahko ti stroški znašajo do 80 skupnih stroškov vzdrževanja zalog

Kavčič (2000 290) v to skupino šteje tudi oportunitetni strošek torej izgubo zaradi investiranja v zaloge ne pa v kakšno finančno bolj donosno aktivnost Opotunitetni stroški so navadno visoki 10 - 25 vrednosti zalog

c Stroški oskrbovanja zalog štejemo stroške zavarovanja in plačilnih davkov za zaloge

ki so v sorazmerju z velikostjo zaloge

d Stroški tveganja obsegajo stroške ki nastanejo zaradi značilnih lastnosti blaga (npr izguba teže pokvarljivost blaga hellip) poškodb blaga izgub zaradi sprememb v designu ali zaradi padca povpraševanja (Rushton 2000 181)

22

Stroški naročanja Vključujejo vse stroške ki nastanejo ob naročilu blaga Sem spadajo stroški obrazcev stroški fotokopij telefonskih pogovorov in stroški dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Ti stroški so odvisni od številnih nabav v načrtovanem obdobju in stroškov ki nastanejo pri nabavi So neodvisni od nabavljene količine (Bastič 1999 10) Stroški naročanja ki so fiksni ne glede na obseg naročila Večje število artiklov posameznemu naročilu prinaša nižje stroške naročanja na posamezni artikel saj se fiksni stroški sorazmerno razdelijo na posamezen artikel Velikost teh stroškov je odvisna od števila naročil v posameznem časovnem obdobju (Brigham 2002 717) Ker pa podjetja naročajo potrebne materiale znotraj in zunaj organizacije je potrebno razlikovat stroške naročanja

a Naročanje zunaj organizacije Gre za kupovanje materialov ali delov pri proizvajalcih dobaviteljih zunaj organizacije zunaj organizacije Stroški naročila v tem primeru vsebujejo plače osebja v nabavi plače osebja v računovodstvu komunikacijske stroške stroške urgence če naročeno ne prispe pravočasno stroške prevzema dobave

b Naročanje znotraj organizacije Potrebne materiale lahko proizvedejo znotraj organizacije same Delavna enota A naroči nek sestavni del pri delavni enoti B Ker sta obe enoti stroškovna centra enota B seveda zaračuna naročilo enoti A Stroški naročila v takem primeru vsebujejo stroške priprave proizvodnega naloga stroške priprave potrebnega materiala orodij stroške dela in stroške izdelave naročenih delov (Kavčič 2000 290-291)

Stroški nezadovoljenega povpraševanja So posledica premajhnih zalog s katerimi bi lahko zadovoljili vso povpraševanje Zajemajo stroške ki nastanejo ko prejeta naročila ni možno izvršiti iz zalog v običajnem roku in se kažejo kot izgubljen profit zaradi izgubljene prodaje ali kot stroški naročila ki je zaradi nezmožnosti običajne dobave povzročilo dodatne stroške manipulacije obdelave in transporta (Križman 2006 98) Zaloge povzročajo stroške ker predstavljajo vezana finančna sredstva podjetja Z vidika proizvodnje so zaželene visoke količine zalog zaradi nemožnosti prekinitve proizvodnega procesa in zadovoljitve nenadnega povpraševanja s strani kupcev Zato je management zainteresiran za optimizacijo zalog torej kar najmanjše zaloge ki omogočajo normalno poslovanje Stroški zalog so za večje število proizvodnih in prodajnih podjetji eden izmed glavnih logističnih stroškov in so pomemben element v celotnih stroških podjetja (Rushton 2000 186)

23

Dejavniki gospodarjenja z zalogo

1 Stroški naročanja

Višina stroškov naročanja je običajno neodvisna od velikosti naročila npr stroški naročila so enaki če naročimo 1 tono ali 100 ton materiala Glavni stroški naročanja so

stroški priprave in izbira dobavitelja stroški povezani s samim naročilom stroški prevzema kontrole reklamacije in plačila računa

Stroški naročanja se razlikujejo glede na

zapletenosti naročila strokovnosti nabavnega osebja ročne ali računalniške priprave naročila novega ali ponavljajočega naročila

Podjetja pogosto izračunavajo povprečne stroške naročila tako da vse stroške naročanja delijo s številom naročil v določenem obdobju (npr v enem letu) kar je lahko varljiv podatek pri velikih razlikah v vrednosti posameznega naročila 2 Stroški vzdrževanja zaloge Stroške vzdrževanja delimo na

stroške ki so sorazmerni z vrednostjo zalog - financiranje zalog (obresti od kapitala vezanega v zalogo) - zavarovalne premije - zgube zaradi zastaranja kala ali kraje

stroške ki nastajajo s skladiščenjem poslovanja

- materialni strošek - amortiziranje zgradb in naprav - najemnine skladiščnega prostora - bruto plače zaposlenih - administrativni stroški

3 stroški ki nastanejo zaradi materiala ki ni v zalogi Te stroške sestavljajo

- izguba zaradi prekinitve proizvodnje - režijski stroški povezani z zaposlenimi v skladišču - razlika pri raquokritemlaquo nakupu materiala po višji ceni - stroški pridobitve novih kupcev zaradi izgube dosedanjih kupcev

Stroške ki nastanejo zaradi pomanjkanja zaloge materiala ni mogoče vnaprej oceniti in vgraditi v modele gospodarjenja z zalogo (Potočnik 252 2002)

24

32 Financiranje zalog Financiranje temelji (ne glede na različne širše ali ožje opredelitve njegove vsebine) na denarju kot njegovi osrednji kategoriji Nanaša se na priskrbo in uporabo sredstev gospodarjenje z njimi vračanjem sredstev njihovim virom razporejanjem finančnih izidov in v zvezi s tem nastala finančna razmerja (Repovž in Peterlin 1998 57) SLIKA 3 POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA D B D (denar) (blago) (denar) VIR (Repovž in Peterlin 1998 57) Financiranje zalog je proces odločanja o priskrbi sredstev ki zajema aktivnosti ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in pridobitev teh sredstev Ta pridobitev pa je možna iz notranjega in zunanjega vira financiranja SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA VIR FINANCIRANJA

NOTRANJE FINANCIRANJE ZUNANJE FINANCIRANJE

- nerazdeljen čisti dobiček - kapitalski vložki - amortizacija - krediti - drugi notranji viri - subvencije - posebne oblike zunanjega financiranja

(lizing faktoring in forfeing) VIR prirejeno po (Repovž in Peterlin 1998 82) Podjetje lahko zaloge financira z notranjimi in zunanjimi viri Med notranje vire financiranja štejemo nerazdeljeni dobiček amortizacijo in druge notranje vire Med zunanje vire pa spadajo kapitalski vložki krediti subvencije in posebne zunanje oblike financiranja Z vidika lastništva pa razlikujemo financiranje z lastniškim in dolžniškim kapitalom Med lastniški kapital spadajo vsi notranji viri in od zunanjih virov kapitalski vložki in subvencije V okviru dolžniškega kapitala pa spadajo vsi ostali zunanji viri financiranja (Filipič in Mlinarič 1999 133)

25

Podjetja se lahko odločijo ali bodo svoje zaloge financirala z lastnimi sredstvi ali pa si bodo pridobila finančna sredstva Tako lahko delimo financiranje tudi na lastniški in dolžniški vir financiranja Financiranje kot odločanje o priskrbi virov sredstev (kapitala in dolgov) je proces ki obsega aktivnost ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in priskrbo le teh (Repovž in Peterlin 1998 63) Lastniški vir financiranja Lastniške vire zagotavljajo lastniki podjetja Njihova glavna značilnost je da kot obveznost do lastnikov podjetja ne zapadejo pred prenehanjem podjetja Pri lastniškem kapitalu je možna delitev kapitala na trajni (lastniki kapital prispevajo v poslovanje podjetja s trajnim vplačilom) in prisluženi kapital (ki ga sestavljajo nerazdeljen dobiček preteklih in letošnjega leta ter rezerve) Lastniški kapital je prvotno izključno namenjen ustanovitvi podjetja kasneje pa prevzame največje tveganje v zvezi s poslovanjem podjetja Podjetja na začetku delovanja ne morejo zaradi nezaupanja bank pridobiti finančna sredstva zato lastniška sredstva pridobijo pomembno vlogo pri financiranju poslovanja Lastniški kapital pa predstavlja tudi osnovo za zadolžitev podjetja saj naj bi omogočil poravnanje obveznosti do kreditojemalcev tudi v primeru manjše izgube iz poslovanja Dobiček podjetja in njegov prenos v osnovni kapital je zaradi obdavčitve najdražji vir financiranja zato podjetja ohranjajo del lastnega kapitala v obliki čistih rezerv in dobičkov ki niso dodaten izdatek za davek Prednosti lastniškega financiranja se kažejo v večji finančni trdnosti manjših stroških poslovanja večji konkurenčni sposobnosti ter večji neodvisnosti monetarnih ukrepov države (Koletnik 1997 224) Dolžniški vir financiranja Dolžniški viri financiranja pa se med seboj razlikujejo glede na ročnost vir financiranja in ceno Njihova značilnost je da zapadejo v določenem roku in jih tako delimo na kratkoročne (rok je do enega leta) in dolgoročne (rok je več kot eno leto) vire financiranja Financiranje z dolžniškim kapitalom od podjetnika zahteva odplačevanje izposojenih finančnih sredstev vključno s plačilom obrestnih mer Pri kratkoročnem financiranju se denar ponavadi nameni za zagotavljanje obratnega kapitala za financiranje zalog terjatev ali za delovanje podjetja Sredstva se navadno odplačajo iz nastale prodaje in dobička čez leto Dolgoročno posojilo se ponavadi nameni za nakup lastnine kot so strojna oprema zemljišča in stavbe del vrednosti lastnine pa se uporabi kot jamstvo Še zlasti pri nizkih obrestnih merah financiranje s posojilnim kapitalom omogoča podjetniku da ohrani večji del lastništva v podjetju in z lastnim kapitalom ustvari večji dobiček Podjetnik mora paziti da si ne izposodi preveč zaradi česar bi težko odplačeval obresti ali pa jih sploh ne bi mogel kar bi zaustavilo rast in razvoj podjetja ali celo stečaj (Antonič in drugi 2002 303) Zaloge kot element gibljivih sredstev ki je nujno potreben za opravljanje proizvodnega ali prodajnega procesa se v praksi ponavadi financirajo z odobrenimi krediti lastnimi sredstvi in obveznostmi do dobavitelja

26

321 Blagovni kredit ndash financiranje z obveznostmi do dobavitelja

Financiranje z obveznostmi do dobavitelja lahko opredelimo kot zelo uporabno obliko financiranja iz tujih virov ki nastanejo pri nabavi proizvodov inali storitev pri drugem podjetju To pomeni da podjetje ne plača proizvoda inali storitev takoj ob prevzemu vendar šele po določenem roku nabave ali prevzemu računa V bistvu se tako pojavi blagovni kredit s katerim nastopi vmesna oblika premoženja (terjatev) Blagovni kredit se je razvil zaradi razlik v hitrosti obrata sredstev pri različnih podjetjih Prav to dejstvo da je po pravilu neenako trajanje obrat sredstev po posameznih podjetjih in tudi po posameznih panogah ponuja ekonomsko osnovo za nujnost vključevanja blagovnega kredita v prometni proces Časovni razkorak traja od trenutka ko bo kupec blaga storitev razpolagal z denarjem ki ga bo sam prejel po zaključku njegovega cikla proizvodnje in prodaje Ta časovni razkorak se lahko premesti z odloženim kreditom V kolikor tovrstni kredit ne bi reševal tovrstnih časovnih nasprotji bi prodajalec moral čakati tako dolgo da bi od kupca prejel denarna sredstva od svoje prodaje V takšnem primeru bi prišlo do zastojev v reprodukcijskem procesu in to ne samo pri prodajalcu ampak se to prične verižno prenašati na celotni reprodukcijski proces v gospodarstvu Če prodajalec razpolaga z zadostnimi sredstvi lahko svoje blago (storitev) proda na osnovi obljube plačila kupcu v prihodnosti V tem primeru se proda blago kupcu v obliki blagovnega ali odloženega kredita Posebnost blagovnega kredita je v tem da se daje v blagu vrača pa v denarju (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 107) Z vidika stroškov financiranja lahko opredelimo blagovni kredit iz dveh vidikov Prvi je brezplačni blagovni kredit kjer dobavitelj ne zaračuna v ceno stroške uporabe svojega kapitala do roka plačila Drugi pa kjer dobavitelj vkalkulira v ceno stroške uporabe svojega blaga ob dobavi Načini financiranja so del finančne politike podjetja in osnova za doseganje ciljev in strategije Distribucijska podjetja kupujejo izdelke od dobavitelja ki običajno ne zahteva takojšnega plačila Dobavitelj dostavi ali takoj pošlje izdelke in za njih izstavi račun z določenim datumom plačila Kreditni pogoji dobavitelja in pogoji financiranja določajo kdaj bodo podjetja plačala dobavitelju (Schall and Haley 1988 523)

27

322 Revolving kredit

Revolving kredit omogoča občasno koriščenje potrebnih likvidnih sredstev Črpanje kredita podjetja najavijo banki dan pred koriščenjem vračajo pa ga z nakazilom prek plačilnega naloga obresti pa se obračunavajo le na črpani del kredita

Značilnosti

bull Revolving kredit je posebna oblika kredita za financiranje občasnih likvidnostnih težav in predstavlja kombinacijo kratkoročnega kredita in limita na transakcijskem računu

bull Za razliko od limita na transakcijskem računu morajo podjetja banki najaviti črpanje banka pa jim kredit nakaže na račun

bull Sredstva lahko črpajo in vračajo do višine kredita v celotnem obdobju bull Obrestna mera se določi na podlagi vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere za

tovrstne kredite in pribitka glede na boniteto podjetja kakovost zavarovanja ročnost kredita in sodelovanja z banko

VIR (Abanka 2007)

Prednosti

bull ročnost do enega leta bull obrestna mera se oblikuje na podlagi

o vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere o bonitete podjetja oziroma samostojnega podjetnika o ročnosti in zneska kredita o kakovost zavarovanja o sodelovanja z banko

bull stroški odobritve se določijo na osnovi vsakokrat veljavne tarife banke in ročnosti ter zneska kredita

bull znesek odobrenega kredita je odvisen od namena možnosti dodatnega zavarovanja in kreditne sposobnosti prosilca

bull poleg obveznega zavarovanja z menicami lahko izberete med naslednjimi zavarovanji o zavarovanje z zastavo vrednostnih papirjev o zavarovanje z zastavo depozita o zavarovanje z zastavo nepremičnin ali premičnin o zavarovanje s poroštvom druge pravne ali fizične osebe o zavarovanje z bančno garancijo o zavarovanje z odstopom terjatev

bull sredstva lahko črpate in vračate do višine kredita v celotnem obdobju bull obresti se računajo samo na črpani del kredita

VIR (DBS 2007)

28

323 Vir financiranja zalog z dolgovi

Zaloge podjetja financirajo z dolgovi ki pa jih delimo glede na čas vrnitve na kratkoročne in

dolgoročne dolgove kar prikazujemo na Sliki 5 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV - akceptni krediti - investicijski kredit - kontokorentni kredit - hipotekarni kredit - lombardni kredit - eskontni kredit - rembursni kredit - avalni kredit VIR prirejeno po (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122) A DOLGOROČNI DOLGOVI Značilnosti dolgoročnih dolgov za financiranje zalog je da rok vračila zapade v obdobju ki je daljše od enega leta Dolgoročni dolgovi se vštevajo med tako imenovane kvalitetne vire financiranja Zato so pomemben vir financiranja za nakup dolgoročnega premoženja V praksi pa podjetja svoje zaloge le redko financirajo z dolgoročnimi dolgovi ki so primernejši za financiranje stalnih sredstev Investicijski kredit Investicijski kredit je namenjen za kreditiranje stalnih sredstev in trajnega dela gibljivih sredstev (zalog) Zaradi dolgoročnosti in večjega tveganja ki je s tem povezano so banke pri določanju višine investicijskega kredita precej previdne Pri tem banke upoštevajo dosedanjo in pričakovano stopnjo dobička kreditojemalca Za odobritev investicijskega kredita je pomemben pričakovani čisti denarni tok od prihodnje investicije ki se mora v višini in dinamiki ujemati z anuitetami Zaradi varnosti bank postavljajo tudi pogoj da kreditojemalec vodi svoje finančne transakcije z računom ki ga ima pri banki ndash kreditodajalki (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 127) Hipotekarni kredit Pri hipotekarnem kreditu ni pomembna kreditna sposobnost dolžnika ker je kredit zavarovan s hipoteko Odobritev hipotekarnega kredita se nikoli ne odobri v 100 vrednosti založene nepremičnine ampak vedno manj Hipotekarni kredit spada med najstarejše kredite

KREDITI

KRATKOROČNI DOLGOROČNI

29

B KRATKOROČNI DOLGOVI Značilnosti kratkoročnih bančnih dolgov so3 Dospelost

- Rok vračila zapade v obdobju krajšem od enega leta Sezonski kredit

- Potreba po finančnih sredstvih je včasih sezonskega značaja kar pomeni da je potrebno proizvodnjo financirat v času proizvodnje Po končani sezoni se prodajni učinki prodajo in se obveznosti do kreditodajalca poravnajo

Kredit za terjatev zaloge - Vsebina je podobna kot pri sezonskem kreditu Medtem ko so sezonska nihanja

stanovita pa so lahko potrebe po finančnih sredstvih ki izhajajo iz terjatev in zalog nestanovita

Ročnost - Ročnost teh kreditov je običajno prilagojena značilnostim proizvodnje in prodaje

Namen kreditov je financiranje obratnih sredstev torej morajo biti roki usklajeni s sposobnostjo zalog in terjatev da se spremenijo v denar (čas obračanja teh oblik obratnih sredstev)

Reprogramiranje kreditov - V primeru motenj pri odplačevanju kreditov se lahko s kreditojemalcem dogovorimo o

novih pogojih vračanja kredita Govorimo o reprogramu kredita Zavarovanje

- Imamo zavarovani in nezavarovani bančni kredit Zavarovanje se lahko opravi z zalogami terjatvami in podobno vendar se v Sloveniji takšen način zavarovanja pogosto ne prakticira Običajno se zahtevajo kvalitetnejša zavarovanja (hipoteke garancije in podobno) Nekatere banke ponujajo kredite po sistemu tako imenovanega faktoringa ndash odkupa terjatev

Bančni krediti so povezani s stroški ki jih sestavljajo stroški obresti in stroški odobritve Višina je odvisna tudi od načina obrestovanja V osnovi sta v uporabi dekruzivni (obresti se plačajo po dospetju kredita) in anticipativni način obrestovanja (obresti se plačajo po odobritvi kredita) Glavnice se lahko plačujejo v enem znesku ali v obrokih Bistvene sestavine kratkoročnega dolga so

bull namen uporabe bull načrt odplačila bull ekonomska upravičenost bull dodatne informacije in - strokovne sposobnosti vodilnih - računovodski izkazi - načrti poslovanja bull nobenih presenečenj

3 Povzeto po Mayr (2003 84-85)

30

Kontokorentni kredit Je kredit ki ga banka odobri kreditojemalcu kot dodaten znesek v skladu s spreminjajočimi potrebami Takšna vrsta kredita je primerna kadar niha potreba po likvidnih sredstvih Ti krediti niso odobreni za določene posle ampak splošna okrepitev plačilne sposobnosti podjetja Najemajo se kot - kratkoročni krediti za gibljiva sredstva - sezonski krediti - premostitveni krediti Ponavadi se takšni krediti odobrijo za obdobje treh mesecev vendar se lahko tudi podaljšajo (revolving) Lombardni kredit Je kredit ki je odobren proti zastavi realnih dobrin Kreditojemalec le zastavi realne dobrine in pridobi finančna sredstva ne da zmanjša oziroma proda del svoje aktive Zastaviti pa se morajo dobrine ali stvari ki se lahko hitro prodajo Te pa so pomembne za zavarovanje kredita ker le tako je zagotovljeno da se bo kredit poravnal Glede na zavarovanje kredita tako ločimo menični lombard lombard vrednostni papir in blagovni lombard Eskontni kredit Eskontni kredit je kratkoročen kredit ki ga odobrijo poslovne banke na prošnjo komitenta s tem da eskontira menico ki še ni zapadla Znesek je enak znesku na katerega se glasi menica zmanjšana za odtegnjene obresti in provizijo Banka pravzaprav kreditira komitentovo terjatev do zapadlosti s pogojem da bo le-ta kredit odplačal če ga ne bo trasat ali kateri drugi menični obveznik Posebnost tega kredita je v tem da kredita ne vrne tisti ki ga je najel ampak trasat (trgovec ki od proizvajalca kupi blago in ga takoj ne plača izda lastno menico ali akceptira menico ki jo nanj vleče proizvajalec) Akceptni kredit Je menični kredit pri katerem se banka obveže s kreditno pogodbo da bo akceptirala menico ki jo nanjo trasira komitent Z akceptiranjem postane banka glavni menični dolžnik Prednost tega kredita je za banko v tem da bo imela na razpolago dovolj sredstev če bi morala poravnati menični dolg Komitent mora banki dati po uzancih na razpolago dovolj sredstev če kaže da bo morala banka poravnati menični dolg Rembursni kredit Akceptni kredit ki se uporablja v zunanji trgovini Od akceptnega se razlikuje po tem da je krit z blagovnim dokumentom Avalni kredit Aval je jamstvo za plačilo meničnega dolga Pri tem kreditu se banka s posebno garancijsko izjavo zavezuje da bo izpolnila obveznosti ki jih ima do tretje osebe (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122-126)

31

4 ZALOGE KOT ELEMENT MEDPRODAJNIH AKTIVNOSTI Elementi medprodajnih aktivnosti so tisti ki so direktno povezani z dobavo proizvodov odjemalcev V nadaljevanju bomo spoznali določitve optimalne velikosti naročil ter ravni signalnih in varnostnih zalog koeficient obračanja ki so sestavni deli upravljanja in vodenja zalog ter v veliki meri vplivajo na uspešno poslovanje podjetja 41 Optimalna velikost naročil Optimalna velikost naročila je količina pri kateri so celotni stroški (stroški vzdrževanja zalog stroški naročanja in stroški blaga na zalogi) najmanjši (Kovačič 2000 294) SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE s Skupni stroški Stroški vzdrževanja zalog Stroški naročila Stroški materiala in izdelave Q Q

VIIR (Kovačič 2000 294) S ndash stroški Q ndash količina naročila Q - optimalna naročena količina Završnik (2000 77) pravi da dosežemo optimalno naročilno količino ko so (stroški vzdrževanja zalog) = (stroškom naročanj)

Sz = Sn

32

Na sliki 6 je razvidno da stroški vzdrževanja zalog naraščajo z naraščanjem obsega naročila medtem ko stroški naročila padajo Vsota teh dveh vrst stroškov nam daje skupne stroške ki bodo minimalni ko bo naročena količina ustrezala najnižji točki krivulje skupnih stroškov Optimalna naročena količina

SzSnqQ sdotsdot

= 2 (9)

Q - optimalna naročena količina Sz ndash stroški vzdrževanja zalog Sn ndash stroški naročila q- poraba materiala v časovni enoti VIR (Mayr 2003 63) 42 Koeficient obračanja zalog Zaloge na eni strani vplivajo kot blažilec v materialnih tokovih na drugi strani pa povzročajo tudi občutne stroške Krajši čas zadrževanja materiala v skladišču in s tem hitrejše obračanje zalog znižuje potrebno višino zalog in s tem tudi stroške (Kaltnekar 1993 273) Koeficient obračanja zalog

K = YX (10)

X ndash vrednost prodaje v določenem obdobju Y ndash vrednost povprečnih zalog v določenem obdobju VIR Prirejeno po (Mayr 2003 60) Vsako podjetje želi danes imeti minimalne zaloge materiala za poslovanje V podjetniški dejavnosti se vpliv zalog na skupno poslovno uspešnost izraža s koeficientom obračanja zalog Manjši koeficienti obračanja pomenijo namreč daljšo vezavo denarnih sredstev in s tem večje poslovne stroške kar sicer ob nespremenjenih ostalih poslovnih pogojih lahko vpliva na manjšo poslovno uspešnost Pomembno za izračun koeficienta obračanja zalog je zavedati se da je vrednost prodaje izražena z tržnimi prodajnimi cenami ali po stroškovni vrednosti Če so v števcu upoštevane dosežene prodajne cene zaloge pa so v imenovalcu vrednotene po stroškovnih cenah je izračunani koeficient večji kot bi bil v primeru ko so tudi v števcu upoštevane stroškovne cene prodanih izdelkov (Brigham 2002 219) V praksi podjetja večinoma uporabljajo dosežene prodajne cene za izračune koeficientov obračanja lahko pa jih tudi izračunavajo na podlagi stroškovnih cen ki pa so primernejše za interne potrebe

33

43 Določanje obsega zalog Varnostna zaloga - varuje proizvodnjo pred izpadom (npr zaradi podaljšanja dobavnih rokov) Ocenimo jo na osnovi potrebnega čas za nujno dobavo potrebne količine blaga Signalna zaloga ndash je zaloga pri kateri je potrebno sprožiti nabavni proces Maksimalna opravičljiva zaloga ndash predstavlja tisti optimalni obseg zalog pri katerem so stroški nabave in skladiščenja v ravnovesju s stroški vezave kapitala SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG Višina zalog Kn Zm Za Kn 2 td tn Zv Zp Zs tn čas Legenda Razmerja Zm = maksimalna zaloga Zs = signalna zaloga ~ Zm = Zv + Kn (11) Zv = varnostna zaloga Zm + Zv Kn ~ Zp = = Zv + (12) Normativi 2 2 Zp = povprečna zaloga Za = aktivna zaloga ~ Za = Zm ndash Zv = Kn (13) Zap = povprečna aktivna zaloga Kn = optimalna naročilna količina Zm ndash Zv Kn td = dobavni čas ~ Zap = = (14) tn = čas naročanja 2 2 VIR povzeto po (Kaltnekar 1993 278) Pri dobavnih rokih in porabi materiala se podjetja srečujejo z raznolikimi oblikami ki so lahko

- stalna poraba stalni roki dobave - spremenljiva poraba stalni roki dobave - stalna poraba spremenljivi roki dobave - spremenljiva poraba spremenljivi roki dobave

34

431 Stalna poraba in stalni roki dobave

Na časovno enoto porabimo vedno enake količine materiala Z dobavo materiala ni težav je stalna Dobavljene količine so enakomerne Minimalna zaloga Zmin = tz q (15) Signalna zaloga Zsig = (tz + td) q (16) Naročena količina Q = tsn q (17)

Maksimalna zaloga Zmax = Zmin + Q = (tz + tsn) q (18) tz ndash čas morebitnega prekoračenja roka dobave td - rok tsn ndash obdobje porabe naročene količine q ndash poraba materiala v časovni enoti (lahko je ura dan mesec leto) Q ndash naročena količina

432 Spremenljiva poraba in stalni rok dobave

Poraba med (stalnim) časom dobave je sestavljena iz zaporedja neodvisnih (različnih) dnevnih porab ki jih lahko opišemo z normalno porazdelitvijo Poznati moramo povprečno dnevno porabo in njen standardni odklon Pričakovana poraba je seštevek povprečnih dnevnih porab v času dobave Poraba se normalno porazdeljuje in ima varianco ki je enaka seštevku posameznih varianc Kjer velja

Varianca = (standardni odklon)sup2 Minimalna zaloga Zmin = z σp td (19)

Signalna zaloga Zsig = q td + z σp td (20) ali Zsig = q td + Zmin (21) Maksimalna zaloga Zmax = Q + Zmin (22)

35

σp - standardni odklon od povprečja td ndash rok dobave q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti z ndash število standardnih odklonov od povprečja Q ndash naročena količina

433 Stalna poraba in spremenljivi roki nabave

Če se rok dobave normalno porazdeljuje je pričakovana poraba v času dobave normalno porazdeljena njena varianca pa ni seštevek varianc kot v prejšnjem primeru Vzrok je da predstavlja trenutni rok dobave eno vrednost ne pa zaporedje vrednosti Tako je pričakovana poraba v času dobave q td in standardni odklon dobave v času porabe q σtd Signalna zaloga Zsig = q td + z q σtd (23) Minimalna zaloga Zmin = z q σtd (24) td ndash povprečni rok dobave z ndash število standardnih odklonov od povprečja q ndash stalna poraba materiala v časovni enoti σtd - standardni odklon roka dobave

434 Spremenljiva poraba in spremenljivi roki nabave

Pričakovana poraba v času dobave je enaka zmnožku povprečne porabe in povprečnega roka dobave Če sta poraba in rok dobave porazdeljeni veličini bo skupna poraba v času dobave normalno porazdeljena s srednjo vrednostjo q in td Signalna zaloga

Zsig = q td + z td σtd sup2 + q sup2 σtd sup2 (25) z ndash število standardnih odklonov od povprečja σtd - standardni odklon roka dobave σp - standardni odklon od povprečja q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti td ndash povprečen rok dobave VIR povzeto po (Rak 2006 11-14)

36

5 FINANCIRANJE ZALOG ndash PRIMER PODJETJA UNICOMMERCE DOO 51 Predstavitev podjetja Leta 1926 je človek z vizijo g Andreas Stihl v Nemčiji ustanovil podjetje za proizvodnjo ndash najprej je proizvajal protipožarne naprave in pralne stroje Že prvo leto delovanja podjetja pa je izdelal prvo motorno verižno žago z električnim motorjem za upravljanje katere sta bila potrebna dva delavca Danes je to še vedno družinsko podjetje v svetu vodilni proizvajalec motornih žag in drugih motornih naprav ki ga vodi druga generacija potomcev Trenutno zaposluje podjetje ANDREAS STIHL AG amp CoKG s svojimi hčerinskimi podjetji v Švici Ameriki Braziliji Avstriji in Kitajski več kot 7900 sodelavcev ki proizvajajo široko paleto proizvodov namenjenih končnim potrošnikom v več kot 160 državah sveta STIHL ima svoja uvozno-distribucijska podjetja v 29 državah sveta (za primerjavo pred 20 leti jih je bilo 10) v ostalih državah pa sodeluje s pogodbenimi uvozniki Nenehne inovacije skrb za varno in lažje delo ter za človeka in okolje so naprave STIHL popeljale na sam svetovni vrh ndash leta 2004 je promet Skupine STIHL dosegel 17 milijard EUR (leta 1983 je znašal promet 390 milijonov EUR) STIHLreg naprave so tako že vrsto let daleč najbolj razširjena motorna orodja na svetu ki tudi v najtežje dostopnih področjih sveta lajšajo delo ljudem pri urejanju okolja in narave Blagovna znamka STIHL je na slovenskem področju prisotna že od poznih petdeset oziroma zgodnjih šestdeset let prejšnjega stoletja ko sta podjetje UNICOMERC kot tedanji zastopnik firme STIHL za jugoslovansko tržišče in gospod Klarić kot nositelj programa preko slovenskih uvoznih in trgovskih hiš organizirala prodajno in servisno mrežo Ob razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije se je podjetje UNIKOMERC Zagreb odločilo da predstavništvo v Ljubljani preregistrira v podjetje s statusom družbe z omejeno odgovornostjo Podjetje Unicommerce doo Ljubljana je pričelo poslovati 1992 leta njegova prioritetna naloga pa je bila zagotoviti kontinuirano oskrbo slovenskega tržišča z motornimi napravami STIHL in razširiti trgovsko mrežo Hitra rast tržnega deleža in širitev prodajnega asortimenta sta zahtevala večje skladiščne in upravne prostore Tako smo v letu 2004 zgradili nov skladiščno-poslovni objekt v Obrtno-industrijski coni v Logatcu Novi prostori omogočajo boljše sodelovanje s pooblaščenimi trgovci in hitrejšo oskrbo slovenskega tržišča s proizvodnim asortimentom STIHL in VIKING Današnja direktorica podjetja Unicommerce doo je ga Marijana Dajčman katere naloga je skrb za kontinuirano rast tržnega deleža in dobro organizacijo skladišča trgovskega blaga in rezervnih delov za nemoteno oskrbo slovenskega tržišča s Stihl Viking in Timersport izdelki

37

52 Vrste zalog v podjetju Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino ki se ukvarja z prodajo proizvodov znamke Stihl in Viking ter oblačili znamke Timbersport zato se pojavljajo v njihovem skladišču naslednje vrste zalog

trgovsko blago rezervni deli

V podjetju pa zaloge trgovskega blaga lahko razdelimo v tri temeljne skupine proizvodov glede na znamko

- Sthil izdelki - Viking izdelki - Timbersports

SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO Stihl izdelki Viking izdelki Timbersport izdelki

Motorne žage Kosilnice Oblačila Specialne žage Prezračevalnik trave Obutev Rezalne garniture Pihalno sesalna naprava Dodatki Motorne kose in naprave za košnjo Vrtni drobilnik Kombi motorji Motorni kultivator Multi motor OVO - zaščitna očala in ščitnik za ušesa Rezalniki za živo mejo Pogonska sredstva Višinski obvejevalniki Rokavice Čistilne naprave POS in DECO Pihalniki in sesalniki z drobilnikom Škropilne naprave Kompaktni brusilno-rezalni stroji Vozički z omejevalnikom globine reza Ročni vrtalni stroji Vrtalni stroji za vrtanje lukenj v zemljo Osebna zaščitna oprema Posode

VIR (Unicommerce doo 2007)

Prodajni asortiment

38

TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006

Celotne zaloge Leto 2006 (euro) Dlež v celotnih zalogah ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 848

Zaloge rezervnih delov 14949337 152

skupaj 98350900 100

VIR (prologa 6) Iz tabele 2 je razvidno da je imelo podjetje na dan 31 12 2006 vezanega kapitala največ v zalogah trgovskega blaga ki predstavlja kar 848 vseh zalog skupaj Ostali del vezanega kapitala pa lahko prepišemo k zalogam rezervnih delov katerih je 152 Delež zalog trgovskega blaga ki ga je bilo več kot polovico vseh zalog pa izhaja iz dejstva da je Unicommerce doo podjetje za zunanjo in notranjo trgovino katerega je glavna dejavnost zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timersports izdelkov oziroma proizvodov na slovenskem tržišču SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

0102030405060708090

31122006

zalogetrgovskegablagazalogerezervnihdelov

VIR (priloga 6) Kot je razvidno iz slike 10 je delež zalog rezervnih delov dosti manjši od trgovskega blaga kajti podjetje Unicommerce doo v svojem asortimentu prodajne ponudbe ima široko paleto proizvodov ki jih uvaža širom sveta in konkurira na slovenskem trgu predvsem s kvaliteto ki jo dokazuje z garancijo proizvodov od 5 do 10 let Izvajanje garancije za takšno obdobje izhaja iz dejstva da so proizvodi v celoti proizvedeni s strani enega samega proizvajalca in to je Stihl Drugi razlog pa izhaja iz dobro razvite logistične mreže ki podjetju omogoča enostavno in v hitrem času dostavo rezervnih delov Iz slike 10 in tabele 2 lahko vidimo da podjetje posveča največ pozornosti zalogam trgovskega blaga vendar pri vodenju in upravljanju zalog ki vplivajo na poslovanje podjetja ne sme pozabiti tudi na spremljanje zaloge rezervnih delov saj predstavljajo komponento ki vpliva na kvaliteto servisa odjemalcev

39

TABELA 3 CELOTNE ZALOGE NA DAN 31 12 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Zaloge in prihodki Leto 2005 (euro) Leto 2006 (euro)

Prihodki od prodaje 3184702 3355438

Zaloge (trgovskega blaga + rezervnih delov) 88399700 98350900

VIR (PRILOGA 67) Celotne zaloge v podjetju Unicommerce doo so se iz leta 2005 na leto 2006 povečale za 173736 evrov kar pomeni da je podjetje v letu 2006 imelo za 545 več vezanega kapitala v zalogah kot leta 2005 To pa lahko opravičimo z večjo prodajo v letu 2006 kajti prihodki od prodaje so za 221310 euro večji kar znaša 706 več kot leta 2005 kljub nespremenjenim prodajnim cenam izdelkov

40

53 Vodenje in spremljanje zalog V podjetju Unicommerc doo imajo vodenje in upravljanje zalog v skladišču računalniško podprto z internim programom ki prikazuje signalne minimalne varnostne in maksimalne zaloge (imenujejo ga AS 400 po centralnem računalniku)

531 Vodenje zalog

Podjetje ima svojo interni sistem označevanja proizvodov ki s pomočjo računalniškega programa omogoča analiziranje proizvodov ki se nahajajo v skladišču V podjetju ima vsak proizvod poleg serijske številke svojo številko artikla oz prodajno številko ki je sestavljena iz 11 številk ki so razdeljene v tri sklope in imajo svoj pomen A PRVI SKLOP ŠTEVILK Tako prvi sklop številk ki je sestavljen iz štirih številk pove za kakšen tip stroja gre Od prvega sklopa številk nam prvi dve številki povesta tip motorja drugi dve pa za kateri točno določeni stroj gre Na primer

11 ndash motorna žaga 12 ndash električne žaga 41 ndash motorna kosa 42 - ostale naprave (škropilnica pihalniki itd) 91

manjši rezervni deli ki so univerzalni 92 Itd

SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA)

To je prvi sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo)

To je obrazložitev za prvi dve številki prvega sklopa

41

1130 ndash motorna žaga MS 170 11 ndash nam pove da gre za 1137 ndash motorna žaga MS 192 motorno žago 30 pa točno 1128 ndash motorna žaga MS 460 kateri tip motorne žage

B DRUGI SKLOP ŠTEVILK Druga skupina številk je sestavljen iz treh števil ki nam pove za kateri sklop motorja gre Ali je ta proizvod nameščen pri cilindru verigi črpalki itd SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460)

To je drugi sklop števil To je tretji sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo) Na primer

1128 ndash 200 ndash na pove da gre za končen proizvod 1121 ndash 140 ndash na pove da gre za motorno žago model

MS 260 del ki se nahaja na filtru C TRETJI SKLOP ŠTEVILK Tretji sklop številk pa se za vsak proizvod razlikuje in nam omogoča definicijo za kateri točno proizvod gre pri vodenju in analiziranju zalog v podjetju Na primer

1121 ndash 140 ndash 1916 nam pove da gre za pokrov filtra 1128 ndash 200 ndash 0128 nam pove da gre za točno

določen proizvod To je motorna žaga MS 460 (končni izdelek) ki je prikazan na sliki

To je obrazložitev za drugi sklop

številk

To je obrazložitev za tretji sklop števil

To je obrazložitev za drugi dve številki

prvega sklopa

42

532 ABC analiza

Za upravljanje in vodenje zalog v podjetju uporabljajo tudi ABC analizo ki je računalniško podprta in kategorizira proizvode v tri skupine (A B in C) Namen razvrščanja blaga po tej analizi je v opravljanju selekcije in tako loči pomembno od nepomembnega V skupini A je majhno število artiklov vendar predstavljajo veliko vrednost za podjetje Nasprotno je v skupini C kjer je veliko število artiklov in ne predstavljajo posebne vrednosti za podjetje V prilogi 1 je prikazana prodajna vrednost izdaj vseh proizvodov podjetja Unicommerce doo iz skladišča za obdobje od 01 01 2007 do 31 10 2007 Izbrani kriterij je prodajna vrednost izdaj Analiza kaže da so izdelki Stihl ki so kategoriziranih v 37 kategorij v letu 2007 skupaj ustvarili prodajno vrednost izdaj 545727219 euro SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI Odstotek () izdane prodajne vrednosti 8 100 22 60 70 30 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Odstotek () izdelkov po prodajnih skupinah VIR (interni podatki podjetja Unicommerce doo)

43

TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

SKUPINA ŠTEVILO

IZDELKOV IZDANA PRODAJNA

VREDNOST DELEŽ A 5 375667032 0688379 70 B 8 125431039 0229842 22 C 24 44629148 0081779 8 SKUPAJ 37 545727219 1 100 VIR (Priloga 1) Iz slike 13 in tabele 4 je razvidno da je samo 10 vseh izdelkov podjetja Unicommerce doo v letu 2007 ustvarilo 70 izdane prodajne vrednosti od celote kar je 5 izdelkov (motorne žage motorne kose motorji za žage verige v roli in rezervni deli Stihl) V skupino B pa se je po metodi ABC analize uvrstilo 8 proizvodov katerih prodajna vrednost izdaj v letu 2007 je bila 125431048 euro in predstavlja 22 celote Po metodi ABC pa se je v skupino C uvrstilo 24 proizvodov ki je ustvarilo le 8 izdane prodajne vrednosti izdaj v letu 2007 Ko podjetje Unicommerce doo uvede v asortiment prodaje nov artikel oziroma izdelek ga rangira v razred A in šele po letu dni se glede na ustvarjeno prodajno vrednost izdaj lahko spremeni njegovo rangiranje v skupino v B ali C Paretovo teorijo lahko potrdimo z opravljeno analizo ABC ki opredeljuje da je v skupini A najmanjše število izdelkov ki pa predstavljajo velik delež v prodaji in so tako za podjetje nujno obhodni in močno vplivajo na njihovo poslovanje Zato podjetja morajo in tako tudi podjetje Unicommerce doo posvečati največ pozornosti takšnim izdelkom ter natančno določiti voditi in analizirati normative kot so signalna minimalna in maksimalna zaloga Kljub temu pa pri poslovanju ne smemo zanemarjati izdelke ki so klasificirani v skupinah B in C

44

54 Zaloge kot element medprodajnih aktivnosti Stroške ki jih povzročajo zaloge v podjetju Unicommerce doo (stroški skladišča stroški naročanja in stroški nezadostnega povpraševanja) ne prikazujejo in analizirajo posamično temveč jih predpisujejo med ostale oziroma druge stroške zato ne moremo prikazati optimalno velikost naročila kot smo jo podali v teoretičnem delu ki je značilna za proizvodna podjetja Vendar lahko optimalno velikost naročila varnostno in signalno zalogo izračunamo na podlagi razmerij med znanimi normativi zalog

541 Optimalna velikost naročila

V podjetju Unicommerce doo imamo znane podatke o predvideni prodaji in nabavi blaga za šest mesecev ki jih izračunavamo na podlagi povprečja prodaje in nabave zadnjih štirih let istega obdobja Povprečen dobaven čas za trgovsko blago (motorna žaga MS 290) je potreben mesec dni kar je znano iz sklenjenih pogodb Optimalna količina naročenega proizvoda se lahko izračuna Kn = Zm ndash Zv Zm= Zv + Kn Kn - optimalna naročilna količina Zv - varnostna zaloga Zm ndash maksimalna zaloga Zv = (tn q) td tn - zahtevan čas za trajanje zalog v primeru nedobave (v enaki časovni enoti) g - povprečna poraba v časovni enoti td - povprečni dobavni čas (v enaki časovni enoti) Izračun optimalne velikosti naročila in signalne zaloge bomo prikazali na primeru proizvoda MS 290 ki ga uvažamo iz Nemčije TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 Nabava v 6 mesecih 360 NA ZALOGI 154 Prodaja v preteklem mesecu 41 Prodaja v 6 mesecih 254 Količina zadnje nabave 120 Datum zadnje nabave 31 marec 2007

VIR (interni podatki Unicommerce doo)

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

18

242 ABC analiza

V podjetjih se pojavi v njihovem poslovnem procesu veliko raznolikih vrst materialnih postavk - zalog ki pa niso stroškovno oziroma vrednostno enako pomembne Zato lahko materialne postavke klasificiramo v tri skupine (A B in C) in tako ločimo bistveno od nebistvenega Pri gospodarjenju z zalogami se srečujemo z izredno velikim številom dogodkov sprejemamo številne odločitve ki sprožijo mnogo različnih akcij predvsem pa imamo opravka z izredno velikim številom različnih vrst materiala in proizvodov Vse to pa zahteva velik obseg dela povzroča pa tudi nepreglednost nad celotnim dogajanjem Precizno spremljanje vsega poslovanja in analiziranja vseh teh dogodkov bi povzročilo tudi visoke stroške prav gotovo nesorazmerno z učinki ki jih od teh analiz lahko pričakujemo ABC analiza temelji na Paretovem načelu in pravi da je v celotnem ravnanju zalog le nekaj artiklov kritičnih veliko pa s stališča vrednosti ter planiranja zalog in proizvodnje nepomembnih (Kaltnekar 1993 125) SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG Procent vrednosti postavk v zalogi C 5-10 100 B 20-25 80 60 70-80 A 40 20 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 A B C 5-10 20-30 60-70

postavk v zalog Vir Ljubič (2000 355)

19

Završnik (2000 70) pravi da ABC analiza opredeljuje kolikšno število postavk v zalogah predstavlja večino vrednosti zalog Postavke z najvišjo vrednostjo klasificiramo v razred A ostale pa porazdelimo v razred B in C TABELA 1 POSTAVKE ZALOG

razred Količina postavk Skupna vrednost A 10 75 B 15 15 C 75 10

Vir (Završnik 2000 72) Pri tej metodi razdelimo materiale v tri skupine (Kaltnekar 1993 128)

Skupina A ndash majhno število različnih vrst materialov ki so bistvenega pomena Skupina B ndash srednjo število različnih materialov ki so srednjega pomena Skupina C ndash veliko število različnih materialov ki so majhnega pomena

Prisotnost artiklov določenemu razredu je lahko ključ za določanje metod naročanja za posamezne artikle (Heizer 1990 565) Z analizo zalog ABC po artiklih so vsi materiali komponente in izdelki razporejeni v tri razrede A B in C Kriterij za razporeditev je za vse enak in temelji na eni od vrednosti

stroškovne vrednosti izdaj ali prodajne vrednosti izdaj ter vrednosti pokritij izdaj ali povprečno letno izdane količine

Pri določanju optimalnih zalog je treba zbrati in obdelati veliko število podatkov Dostikrat bi bili stroški za zbiranje in preučevanje vseh podatkov preveliki zato je smotrno da se posvetimo predvsem postavkam iz razreda A in (B) za katere pa uporabimo natančnejše metode za izračun in nadzor količin Za te postavke moramo redno preverjati nabavne količine in varnostne zaloge (Završnik 2000 71) ABC analiza zalog temelji na Paretovem načelu in pravi da je v celotnem ravnanju zalog le nekaj artiklov kritičnih veliko pa s stališča vrednosti ter planiranja zalog in prodaje nepomembnih

20

3 FINANČNI VIDIK UPRAVLJANJA ZALOG 31 Stroški zalog Kot vsa gibljiva sredstva tudi zaloge povzročajo določene stroške ki jih je možno obravnavati iz dveh vidikov

bull stroški naraščanja ali padanja glede na obseg zalog bull stroške ki jih je možno razdeliti v tri skupine (stroški vzdrževanja

stroški naročanja in stroški ker materiala ni na zalogi)

311 Stroški ki naraščajo ali padajo glede na obseg zalog

Stroški ki naraščajo z obsegom zalog 1 Stroški investiranega kapitala Podjetje mora zaloge financirati Financiranje zalog

povzroča bodisi stroške obresti v primeru ko so zaloge financirane s tujimi viri bodisi oportunitetne stroške v primeru financiranja zalog z lastnimi sredstvi

2 Stroški skladiščenja Sem spadajo stroški povezani s prostorom ki ga zavzamejo zaloge kot so amortizacija skladiščne zgradbe stroški vzdrževanja skladišča stroški ogrevanja hlajenja prezračevanja razsvetljave čiščenja

3 Davek na premoženje in stroške zavarovanja premoženja Zaloge predstavljajo del

premoženja podjetja tako da podjetja v primeru obdavčitve premoženja plačujejo tudi davek na vrednost zalog Plačilo zavarovalne premije je poleg rizičnosti odvisno tudi od vrednosti zavarovanega premoženja (Rusjan 1999 137)

Stroški ki padajo s povečanjem obsega zalog

1 Stroški naročanja Vsako naročilo materialov pri zunanjih dobaviteljih je povezano z določenimi stroški To so predvsem materialni stroški in stroški osebnih dohodkov povezani z zbiranjem in ocenjevanjem ponudb s posredovanjem naročil sprejemanjem pošiljk Pri nabavi nastajajo transportni stroški pri katerih tudi prihaja do ekonomij obsega

2 Stroški priprave opreme Vsakokrat ko začnemo na določeni opremi s proizvodnjo

nekega drugega proizvoda iz proizvodnega asortimana podjetja nastanejo določeni stroški priprave opreme Med te stroške tako štejemo pripravo proizvodne dokumentacije za določeno proizvodno serijo Sem uvrščamo tudi stroške zamenjave orodij vsaj v času menjave orodij stroj stoji poleg tega pa so z menjavo orodij povezani tudi stroški delavcev ki izvajajo menjavo Pri pripravi opreme je pogosto potrebna poskusna proizvodnja ki povzroča stroške slabih proizvodov dokler ni oprema dokončno pripravljena

3 Stroški enote v zalogi Večje količine naročila omogočajo doseganje količinskih

popustov kar ima za posledico nižje stroške na enoto naročenega materiala Večje količine naročila imajo kot že naročeno za posledico večje zaloge

21

4 Stroški zaradi izčrpanja zalog Med te stroške uvrščamo predvsem dve skupini stroškov

bull Stroški povezani s prekinitvami proizvodnje ker v določenem času ni na voljo

potrebnih vhodnih materialov ali zalog nedokončane proizvodnje Prekinitev proizvodnje bo manj ob višjih ravneh zalog vhodnih materialov in zalog nedokončane proizvodnje

bull Stroški povezani s slabšanjem imidža pri kupcih ali z izgubljenimi prodajami Podjetja imajo zaloge dokončnih proizvodov za pokrivanje povpraševanja kupcev V primeru ko podjetje nima dokončanih proizvodov na zalogi do takrat ko jih kupec želi kupiti se lahko kupec odloči za nabavo blaga pri drugem proizvajalcu oziroma prodajalcu Poleg tega lahko podjetje zaradi tega tudi trajno izgubi kupce vendar je te stroške zelo težko oceniti Tudi če kupec pristane na odlog in torej blago kupi kasneje nastane določen oportunitetni strošek zaradi kasnejšega preliva denarnih sredstev (Rusjan 1999 138-139)

312 Stroški vzdrževanja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja

Stroški vzdrževanja So vsi stroški ki nastanejo pri hranjenju in vzdrževanju določene količine zalog za določeno časovno obdobje Ponavadi so proporcionalni s količino blaga v zalogi K njim spadajo stroški skladiščenja stroški vezanega kapitala v zalogah stroški oskrbovanja zalog in stroški tveganja

a Stroški skladiščenja predstavljajo pomemben delež celotnih stroškov zalog Eden od ciljev skladiščne službe je zniževanje stroškov skladiščenja Med njih štejemo stroške skladiščnega prostora (stroški ki se nanašajo na prostor vzdrževanje prostora ogrevanje hlajenje prezračevanje čiščenje in razsvetljavo) plače zaposlenih v skladiščih in stroške povezane s skladiščno opremo (Brigham 2002 717)

b Stroški vezanega kapitala v zalogah so velik del skupnih stroškov zalog Če je cena

kapitala visoka lahko ti stroški znašajo do 80 skupnih stroškov vzdrževanja zalog

Kavčič (2000 290) v to skupino šteje tudi oportunitetni strošek torej izgubo zaradi investiranja v zaloge ne pa v kakšno finančno bolj donosno aktivnost Opotunitetni stroški so navadno visoki 10 - 25 vrednosti zalog

c Stroški oskrbovanja zalog štejemo stroške zavarovanja in plačilnih davkov za zaloge

ki so v sorazmerju z velikostjo zaloge

d Stroški tveganja obsegajo stroške ki nastanejo zaradi značilnih lastnosti blaga (npr izguba teže pokvarljivost blaga hellip) poškodb blaga izgub zaradi sprememb v designu ali zaradi padca povpraševanja (Rushton 2000 181)

22

Stroški naročanja Vključujejo vse stroške ki nastanejo ob naročilu blaga Sem spadajo stroški obrazcev stroški fotokopij telefonskih pogovorov in stroški dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Ti stroški so odvisni od številnih nabav v načrtovanem obdobju in stroškov ki nastanejo pri nabavi So neodvisni od nabavljene količine (Bastič 1999 10) Stroški naročanja ki so fiksni ne glede na obseg naročila Večje število artiklov posameznemu naročilu prinaša nižje stroške naročanja na posamezni artikel saj se fiksni stroški sorazmerno razdelijo na posamezen artikel Velikost teh stroškov je odvisna od števila naročil v posameznem časovnem obdobju (Brigham 2002 717) Ker pa podjetja naročajo potrebne materiale znotraj in zunaj organizacije je potrebno razlikovat stroške naročanja

a Naročanje zunaj organizacije Gre za kupovanje materialov ali delov pri proizvajalcih dobaviteljih zunaj organizacije zunaj organizacije Stroški naročila v tem primeru vsebujejo plače osebja v nabavi plače osebja v računovodstvu komunikacijske stroške stroške urgence če naročeno ne prispe pravočasno stroške prevzema dobave

b Naročanje znotraj organizacije Potrebne materiale lahko proizvedejo znotraj organizacije same Delavna enota A naroči nek sestavni del pri delavni enoti B Ker sta obe enoti stroškovna centra enota B seveda zaračuna naročilo enoti A Stroški naročila v takem primeru vsebujejo stroške priprave proizvodnega naloga stroške priprave potrebnega materiala orodij stroške dela in stroške izdelave naročenih delov (Kavčič 2000 290-291)

Stroški nezadovoljenega povpraševanja So posledica premajhnih zalog s katerimi bi lahko zadovoljili vso povpraševanje Zajemajo stroške ki nastanejo ko prejeta naročila ni možno izvršiti iz zalog v običajnem roku in se kažejo kot izgubljen profit zaradi izgubljene prodaje ali kot stroški naročila ki je zaradi nezmožnosti običajne dobave povzročilo dodatne stroške manipulacije obdelave in transporta (Križman 2006 98) Zaloge povzročajo stroške ker predstavljajo vezana finančna sredstva podjetja Z vidika proizvodnje so zaželene visoke količine zalog zaradi nemožnosti prekinitve proizvodnega procesa in zadovoljitve nenadnega povpraševanja s strani kupcev Zato je management zainteresiran za optimizacijo zalog torej kar najmanjše zaloge ki omogočajo normalno poslovanje Stroški zalog so za večje število proizvodnih in prodajnih podjetji eden izmed glavnih logističnih stroškov in so pomemben element v celotnih stroških podjetja (Rushton 2000 186)

23

Dejavniki gospodarjenja z zalogo

1 Stroški naročanja

Višina stroškov naročanja je običajno neodvisna od velikosti naročila npr stroški naročila so enaki če naročimo 1 tono ali 100 ton materiala Glavni stroški naročanja so

stroški priprave in izbira dobavitelja stroški povezani s samim naročilom stroški prevzema kontrole reklamacije in plačila računa

Stroški naročanja se razlikujejo glede na

zapletenosti naročila strokovnosti nabavnega osebja ročne ali računalniške priprave naročila novega ali ponavljajočega naročila

Podjetja pogosto izračunavajo povprečne stroške naročila tako da vse stroške naročanja delijo s številom naročil v določenem obdobju (npr v enem letu) kar je lahko varljiv podatek pri velikih razlikah v vrednosti posameznega naročila 2 Stroški vzdrževanja zaloge Stroške vzdrževanja delimo na

stroške ki so sorazmerni z vrednostjo zalog - financiranje zalog (obresti od kapitala vezanega v zalogo) - zavarovalne premije - zgube zaradi zastaranja kala ali kraje

stroške ki nastajajo s skladiščenjem poslovanja

- materialni strošek - amortiziranje zgradb in naprav - najemnine skladiščnega prostora - bruto plače zaposlenih - administrativni stroški

3 stroški ki nastanejo zaradi materiala ki ni v zalogi Te stroške sestavljajo

- izguba zaradi prekinitve proizvodnje - režijski stroški povezani z zaposlenimi v skladišču - razlika pri raquokritemlaquo nakupu materiala po višji ceni - stroški pridobitve novih kupcev zaradi izgube dosedanjih kupcev

Stroške ki nastanejo zaradi pomanjkanja zaloge materiala ni mogoče vnaprej oceniti in vgraditi v modele gospodarjenja z zalogo (Potočnik 252 2002)

24

32 Financiranje zalog Financiranje temelji (ne glede na različne širše ali ožje opredelitve njegove vsebine) na denarju kot njegovi osrednji kategoriji Nanaša se na priskrbo in uporabo sredstev gospodarjenje z njimi vračanjem sredstev njihovim virom razporejanjem finančnih izidov in v zvezi s tem nastala finančna razmerja (Repovž in Peterlin 1998 57) SLIKA 3 POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA D B D (denar) (blago) (denar) VIR (Repovž in Peterlin 1998 57) Financiranje zalog je proces odločanja o priskrbi sredstev ki zajema aktivnosti ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in pridobitev teh sredstev Ta pridobitev pa je možna iz notranjega in zunanjega vira financiranja SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA VIR FINANCIRANJA

NOTRANJE FINANCIRANJE ZUNANJE FINANCIRANJE

- nerazdeljen čisti dobiček - kapitalski vložki - amortizacija - krediti - drugi notranji viri - subvencije - posebne oblike zunanjega financiranja

(lizing faktoring in forfeing) VIR prirejeno po (Repovž in Peterlin 1998 82) Podjetje lahko zaloge financira z notranjimi in zunanjimi viri Med notranje vire financiranja štejemo nerazdeljeni dobiček amortizacijo in druge notranje vire Med zunanje vire pa spadajo kapitalski vložki krediti subvencije in posebne zunanje oblike financiranja Z vidika lastništva pa razlikujemo financiranje z lastniškim in dolžniškim kapitalom Med lastniški kapital spadajo vsi notranji viri in od zunanjih virov kapitalski vložki in subvencije V okviru dolžniškega kapitala pa spadajo vsi ostali zunanji viri financiranja (Filipič in Mlinarič 1999 133)

25

Podjetja se lahko odločijo ali bodo svoje zaloge financirala z lastnimi sredstvi ali pa si bodo pridobila finančna sredstva Tako lahko delimo financiranje tudi na lastniški in dolžniški vir financiranja Financiranje kot odločanje o priskrbi virov sredstev (kapitala in dolgov) je proces ki obsega aktivnost ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in priskrbo le teh (Repovž in Peterlin 1998 63) Lastniški vir financiranja Lastniške vire zagotavljajo lastniki podjetja Njihova glavna značilnost je da kot obveznost do lastnikov podjetja ne zapadejo pred prenehanjem podjetja Pri lastniškem kapitalu je možna delitev kapitala na trajni (lastniki kapital prispevajo v poslovanje podjetja s trajnim vplačilom) in prisluženi kapital (ki ga sestavljajo nerazdeljen dobiček preteklih in letošnjega leta ter rezerve) Lastniški kapital je prvotno izključno namenjen ustanovitvi podjetja kasneje pa prevzame največje tveganje v zvezi s poslovanjem podjetja Podjetja na začetku delovanja ne morejo zaradi nezaupanja bank pridobiti finančna sredstva zato lastniška sredstva pridobijo pomembno vlogo pri financiranju poslovanja Lastniški kapital pa predstavlja tudi osnovo za zadolžitev podjetja saj naj bi omogočil poravnanje obveznosti do kreditojemalcev tudi v primeru manjše izgube iz poslovanja Dobiček podjetja in njegov prenos v osnovni kapital je zaradi obdavčitve najdražji vir financiranja zato podjetja ohranjajo del lastnega kapitala v obliki čistih rezerv in dobičkov ki niso dodaten izdatek za davek Prednosti lastniškega financiranja se kažejo v večji finančni trdnosti manjših stroških poslovanja večji konkurenčni sposobnosti ter večji neodvisnosti monetarnih ukrepov države (Koletnik 1997 224) Dolžniški vir financiranja Dolžniški viri financiranja pa se med seboj razlikujejo glede na ročnost vir financiranja in ceno Njihova značilnost je da zapadejo v določenem roku in jih tako delimo na kratkoročne (rok je do enega leta) in dolgoročne (rok je več kot eno leto) vire financiranja Financiranje z dolžniškim kapitalom od podjetnika zahteva odplačevanje izposojenih finančnih sredstev vključno s plačilom obrestnih mer Pri kratkoročnem financiranju se denar ponavadi nameni za zagotavljanje obratnega kapitala za financiranje zalog terjatev ali za delovanje podjetja Sredstva se navadno odplačajo iz nastale prodaje in dobička čez leto Dolgoročno posojilo se ponavadi nameni za nakup lastnine kot so strojna oprema zemljišča in stavbe del vrednosti lastnine pa se uporabi kot jamstvo Še zlasti pri nizkih obrestnih merah financiranje s posojilnim kapitalom omogoča podjetniku da ohrani večji del lastništva v podjetju in z lastnim kapitalom ustvari večji dobiček Podjetnik mora paziti da si ne izposodi preveč zaradi česar bi težko odplačeval obresti ali pa jih sploh ne bi mogel kar bi zaustavilo rast in razvoj podjetja ali celo stečaj (Antonič in drugi 2002 303) Zaloge kot element gibljivih sredstev ki je nujno potreben za opravljanje proizvodnega ali prodajnega procesa se v praksi ponavadi financirajo z odobrenimi krediti lastnimi sredstvi in obveznostmi do dobavitelja

26

321 Blagovni kredit ndash financiranje z obveznostmi do dobavitelja

Financiranje z obveznostmi do dobavitelja lahko opredelimo kot zelo uporabno obliko financiranja iz tujih virov ki nastanejo pri nabavi proizvodov inali storitev pri drugem podjetju To pomeni da podjetje ne plača proizvoda inali storitev takoj ob prevzemu vendar šele po določenem roku nabave ali prevzemu računa V bistvu se tako pojavi blagovni kredit s katerim nastopi vmesna oblika premoženja (terjatev) Blagovni kredit se je razvil zaradi razlik v hitrosti obrata sredstev pri različnih podjetjih Prav to dejstvo da je po pravilu neenako trajanje obrat sredstev po posameznih podjetjih in tudi po posameznih panogah ponuja ekonomsko osnovo za nujnost vključevanja blagovnega kredita v prometni proces Časovni razkorak traja od trenutka ko bo kupec blaga storitev razpolagal z denarjem ki ga bo sam prejel po zaključku njegovega cikla proizvodnje in prodaje Ta časovni razkorak se lahko premesti z odloženim kreditom V kolikor tovrstni kredit ne bi reševal tovrstnih časovnih nasprotji bi prodajalec moral čakati tako dolgo da bi od kupca prejel denarna sredstva od svoje prodaje V takšnem primeru bi prišlo do zastojev v reprodukcijskem procesu in to ne samo pri prodajalcu ampak se to prične verižno prenašati na celotni reprodukcijski proces v gospodarstvu Če prodajalec razpolaga z zadostnimi sredstvi lahko svoje blago (storitev) proda na osnovi obljube plačila kupcu v prihodnosti V tem primeru se proda blago kupcu v obliki blagovnega ali odloženega kredita Posebnost blagovnega kredita je v tem da se daje v blagu vrača pa v denarju (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 107) Z vidika stroškov financiranja lahko opredelimo blagovni kredit iz dveh vidikov Prvi je brezplačni blagovni kredit kjer dobavitelj ne zaračuna v ceno stroške uporabe svojega kapitala do roka plačila Drugi pa kjer dobavitelj vkalkulira v ceno stroške uporabe svojega blaga ob dobavi Načini financiranja so del finančne politike podjetja in osnova za doseganje ciljev in strategije Distribucijska podjetja kupujejo izdelke od dobavitelja ki običajno ne zahteva takojšnega plačila Dobavitelj dostavi ali takoj pošlje izdelke in za njih izstavi račun z določenim datumom plačila Kreditni pogoji dobavitelja in pogoji financiranja določajo kdaj bodo podjetja plačala dobavitelju (Schall and Haley 1988 523)

27

322 Revolving kredit

Revolving kredit omogoča občasno koriščenje potrebnih likvidnih sredstev Črpanje kredita podjetja najavijo banki dan pred koriščenjem vračajo pa ga z nakazilom prek plačilnega naloga obresti pa se obračunavajo le na črpani del kredita

Značilnosti

bull Revolving kredit je posebna oblika kredita za financiranje občasnih likvidnostnih težav in predstavlja kombinacijo kratkoročnega kredita in limita na transakcijskem računu

bull Za razliko od limita na transakcijskem računu morajo podjetja banki najaviti črpanje banka pa jim kredit nakaže na račun

bull Sredstva lahko črpajo in vračajo do višine kredita v celotnem obdobju bull Obrestna mera se določi na podlagi vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere za

tovrstne kredite in pribitka glede na boniteto podjetja kakovost zavarovanja ročnost kredita in sodelovanja z banko

VIR (Abanka 2007)

Prednosti

bull ročnost do enega leta bull obrestna mera se oblikuje na podlagi

o vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere o bonitete podjetja oziroma samostojnega podjetnika o ročnosti in zneska kredita o kakovost zavarovanja o sodelovanja z banko

bull stroški odobritve se določijo na osnovi vsakokrat veljavne tarife banke in ročnosti ter zneska kredita

bull znesek odobrenega kredita je odvisen od namena možnosti dodatnega zavarovanja in kreditne sposobnosti prosilca

bull poleg obveznega zavarovanja z menicami lahko izberete med naslednjimi zavarovanji o zavarovanje z zastavo vrednostnih papirjev o zavarovanje z zastavo depozita o zavarovanje z zastavo nepremičnin ali premičnin o zavarovanje s poroštvom druge pravne ali fizične osebe o zavarovanje z bančno garancijo o zavarovanje z odstopom terjatev

bull sredstva lahko črpate in vračate do višine kredita v celotnem obdobju bull obresti se računajo samo na črpani del kredita

VIR (DBS 2007)

28

323 Vir financiranja zalog z dolgovi

Zaloge podjetja financirajo z dolgovi ki pa jih delimo glede na čas vrnitve na kratkoročne in

dolgoročne dolgove kar prikazujemo na Sliki 5 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV - akceptni krediti - investicijski kredit - kontokorentni kredit - hipotekarni kredit - lombardni kredit - eskontni kredit - rembursni kredit - avalni kredit VIR prirejeno po (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122) A DOLGOROČNI DOLGOVI Značilnosti dolgoročnih dolgov za financiranje zalog je da rok vračila zapade v obdobju ki je daljše od enega leta Dolgoročni dolgovi se vštevajo med tako imenovane kvalitetne vire financiranja Zato so pomemben vir financiranja za nakup dolgoročnega premoženja V praksi pa podjetja svoje zaloge le redko financirajo z dolgoročnimi dolgovi ki so primernejši za financiranje stalnih sredstev Investicijski kredit Investicijski kredit je namenjen za kreditiranje stalnih sredstev in trajnega dela gibljivih sredstev (zalog) Zaradi dolgoročnosti in večjega tveganja ki je s tem povezano so banke pri določanju višine investicijskega kredita precej previdne Pri tem banke upoštevajo dosedanjo in pričakovano stopnjo dobička kreditojemalca Za odobritev investicijskega kredita je pomemben pričakovani čisti denarni tok od prihodnje investicije ki se mora v višini in dinamiki ujemati z anuitetami Zaradi varnosti bank postavljajo tudi pogoj da kreditojemalec vodi svoje finančne transakcije z računom ki ga ima pri banki ndash kreditodajalki (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 127) Hipotekarni kredit Pri hipotekarnem kreditu ni pomembna kreditna sposobnost dolžnika ker je kredit zavarovan s hipoteko Odobritev hipotekarnega kredita se nikoli ne odobri v 100 vrednosti založene nepremičnine ampak vedno manj Hipotekarni kredit spada med najstarejše kredite

KREDITI

KRATKOROČNI DOLGOROČNI

29

B KRATKOROČNI DOLGOVI Značilnosti kratkoročnih bančnih dolgov so3 Dospelost

- Rok vračila zapade v obdobju krajšem od enega leta Sezonski kredit

- Potreba po finančnih sredstvih je včasih sezonskega značaja kar pomeni da je potrebno proizvodnjo financirat v času proizvodnje Po končani sezoni se prodajni učinki prodajo in se obveznosti do kreditodajalca poravnajo

Kredit za terjatev zaloge - Vsebina je podobna kot pri sezonskem kreditu Medtem ko so sezonska nihanja

stanovita pa so lahko potrebe po finančnih sredstvih ki izhajajo iz terjatev in zalog nestanovita

Ročnost - Ročnost teh kreditov je običajno prilagojena značilnostim proizvodnje in prodaje

Namen kreditov je financiranje obratnih sredstev torej morajo biti roki usklajeni s sposobnostjo zalog in terjatev da se spremenijo v denar (čas obračanja teh oblik obratnih sredstev)

Reprogramiranje kreditov - V primeru motenj pri odplačevanju kreditov se lahko s kreditojemalcem dogovorimo o

novih pogojih vračanja kredita Govorimo o reprogramu kredita Zavarovanje

- Imamo zavarovani in nezavarovani bančni kredit Zavarovanje se lahko opravi z zalogami terjatvami in podobno vendar se v Sloveniji takšen način zavarovanja pogosto ne prakticira Običajno se zahtevajo kvalitetnejša zavarovanja (hipoteke garancije in podobno) Nekatere banke ponujajo kredite po sistemu tako imenovanega faktoringa ndash odkupa terjatev

Bančni krediti so povezani s stroški ki jih sestavljajo stroški obresti in stroški odobritve Višina je odvisna tudi od načina obrestovanja V osnovi sta v uporabi dekruzivni (obresti se plačajo po dospetju kredita) in anticipativni način obrestovanja (obresti se plačajo po odobritvi kredita) Glavnice se lahko plačujejo v enem znesku ali v obrokih Bistvene sestavine kratkoročnega dolga so

bull namen uporabe bull načrt odplačila bull ekonomska upravičenost bull dodatne informacije in - strokovne sposobnosti vodilnih - računovodski izkazi - načrti poslovanja bull nobenih presenečenj

3 Povzeto po Mayr (2003 84-85)

30

Kontokorentni kredit Je kredit ki ga banka odobri kreditojemalcu kot dodaten znesek v skladu s spreminjajočimi potrebami Takšna vrsta kredita je primerna kadar niha potreba po likvidnih sredstvih Ti krediti niso odobreni za določene posle ampak splošna okrepitev plačilne sposobnosti podjetja Najemajo se kot - kratkoročni krediti za gibljiva sredstva - sezonski krediti - premostitveni krediti Ponavadi se takšni krediti odobrijo za obdobje treh mesecev vendar se lahko tudi podaljšajo (revolving) Lombardni kredit Je kredit ki je odobren proti zastavi realnih dobrin Kreditojemalec le zastavi realne dobrine in pridobi finančna sredstva ne da zmanjša oziroma proda del svoje aktive Zastaviti pa se morajo dobrine ali stvari ki se lahko hitro prodajo Te pa so pomembne za zavarovanje kredita ker le tako je zagotovljeno da se bo kredit poravnal Glede na zavarovanje kredita tako ločimo menični lombard lombard vrednostni papir in blagovni lombard Eskontni kredit Eskontni kredit je kratkoročen kredit ki ga odobrijo poslovne banke na prošnjo komitenta s tem da eskontira menico ki še ni zapadla Znesek je enak znesku na katerega se glasi menica zmanjšana za odtegnjene obresti in provizijo Banka pravzaprav kreditira komitentovo terjatev do zapadlosti s pogojem da bo le-ta kredit odplačal če ga ne bo trasat ali kateri drugi menični obveznik Posebnost tega kredita je v tem da kredita ne vrne tisti ki ga je najel ampak trasat (trgovec ki od proizvajalca kupi blago in ga takoj ne plača izda lastno menico ali akceptira menico ki jo nanj vleče proizvajalec) Akceptni kredit Je menični kredit pri katerem se banka obveže s kreditno pogodbo da bo akceptirala menico ki jo nanjo trasira komitent Z akceptiranjem postane banka glavni menični dolžnik Prednost tega kredita je za banko v tem da bo imela na razpolago dovolj sredstev če bi morala poravnati menični dolg Komitent mora banki dati po uzancih na razpolago dovolj sredstev če kaže da bo morala banka poravnati menični dolg Rembursni kredit Akceptni kredit ki se uporablja v zunanji trgovini Od akceptnega se razlikuje po tem da je krit z blagovnim dokumentom Avalni kredit Aval je jamstvo za plačilo meničnega dolga Pri tem kreditu se banka s posebno garancijsko izjavo zavezuje da bo izpolnila obveznosti ki jih ima do tretje osebe (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122-126)

31

4 ZALOGE KOT ELEMENT MEDPRODAJNIH AKTIVNOSTI Elementi medprodajnih aktivnosti so tisti ki so direktno povezani z dobavo proizvodov odjemalcev V nadaljevanju bomo spoznali določitve optimalne velikosti naročil ter ravni signalnih in varnostnih zalog koeficient obračanja ki so sestavni deli upravljanja in vodenja zalog ter v veliki meri vplivajo na uspešno poslovanje podjetja 41 Optimalna velikost naročil Optimalna velikost naročila je količina pri kateri so celotni stroški (stroški vzdrževanja zalog stroški naročanja in stroški blaga na zalogi) najmanjši (Kovačič 2000 294) SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE s Skupni stroški Stroški vzdrževanja zalog Stroški naročila Stroški materiala in izdelave Q Q

VIIR (Kovačič 2000 294) S ndash stroški Q ndash količina naročila Q - optimalna naročena količina Završnik (2000 77) pravi da dosežemo optimalno naročilno količino ko so (stroški vzdrževanja zalog) = (stroškom naročanj)

Sz = Sn

32

Na sliki 6 je razvidno da stroški vzdrževanja zalog naraščajo z naraščanjem obsega naročila medtem ko stroški naročila padajo Vsota teh dveh vrst stroškov nam daje skupne stroške ki bodo minimalni ko bo naročena količina ustrezala najnižji točki krivulje skupnih stroškov Optimalna naročena količina

SzSnqQ sdotsdot

= 2 (9)

Q - optimalna naročena količina Sz ndash stroški vzdrževanja zalog Sn ndash stroški naročila q- poraba materiala v časovni enoti VIR (Mayr 2003 63) 42 Koeficient obračanja zalog Zaloge na eni strani vplivajo kot blažilec v materialnih tokovih na drugi strani pa povzročajo tudi občutne stroške Krajši čas zadrževanja materiala v skladišču in s tem hitrejše obračanje zalog znižuje potrebno višino zalog in s tem tudi stroške (Kaltnekar 1993 273) Koeficient obračanja zalog

K = YX (10)

X ndash vrednost prodaje v določenem obdobju Y ndash vrednost povprečnih zalog v določenem obdobju VIR Prirejeno po (Mayr 2003 60) Vsako podjetje želi danes imeti minimalne zaloge materiala za poslovanje V podjetniški dejavnosti se vpliv zalog na skupno poslovno uspešnost izraža s koeficientom obračanja zalog Manjši koeficienti obračanja pomenijo namreč daljšo vezavo denarnih sredstev in s tem večje poslovne stroške kar sicer ob nespremenjenih ostalih poslovnih pogojih lahko vpliva na manjšo poslovno uspešnost Pomembno za izračun koeficienta obračanja zalog je zavedati se da je vrednost prodaje izražena z tržnimi prodajnimi cenami ali po stroškovni vrednosti Če so v števcu upoštevane dosežene prodajne cene zaloge pa so v imenovalcu vrednotene po stroškovnih cenah je izračunani koeficient večji kot bi bil v primeru ko so tudi v števcu upoštevane stroškovne cene prodanih izdelkov (Brigham 2002 219) V praksi podjetja večinoma uporabljajo dosežene prodajne cene za izračune koeficientov obračanja lahko pa jih tudi izračunavajo na podlagi stroškovnih cen ki pa so primernejše za interne potrebe

33

43 Določanje obsega zalog Varnostna zaloga - varuje proizvodnjo pred izpadom (npr zaradi podaljšanja dobavnih rokov) Ocenimo jo na osnovi potrebnega čas za nujno dobavo potrebne količine blaga Signalna zaloga ndash je zaloga pri kateri je potrebno sprožiti nabavni proces Maksimalna opravičljiva zaloga ndash predstavlja tisti optimalni obseg zalog pri katerem so stroški nabave in skladiščenja v ravnovesju s stroški vezave kapitala SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG Višina zalog Kn Zm Za Kn 2 td tn Zv Zp Zs tn čas Legenda Razmerja Zm = maksimalna zaloga Zs = signalna zaloga ~ Zm = Zv + Kn (11) Zv = varnostna zaloga Zm + Zv Kn ~ Zp = = Zv + (12) Normativi 2 2 Zp = povprečna zaloga Za = aktivna zaloga ~ Za = Zm ndash Zv = Kn (13) Zap = povprečna aktivna zaloga Kn = optimalna naročilna količina Zm ndash Zv Kn td = dobavni čas ~ Zap = = (14) tn = čas naročanja 2 2 VIR povzeto po (Kaltnekar 1993 278) Pri dobavnih rokih in porabi materiala se podjetja srečujejo z raznolikimi oblikami ki so lahko

- stalna poraba stalni roki dobave - spremenljiva poraba stalni roki dobave - stalna poraba spremenljivi roki dobave - spremenljiva poraba spremenljivi roki dobave

34

431 Stalna poraba in stalni roki dobave

Na časovno enoto porabimo vedno enake količine materiala Z dobavo materiala ni težav je stalna Dobavljene količine so enakomerne Minimalna zaloga Zmin = tz q (15) Signalna zaloga Zsig = (tz + td) q (16) Naročena količina Q = tsn q (17)

Maksimalna zaloga Zmax = Zmin + Q = (tz + tsn) q (18) tz ndash čas morebitnega prekoračenja roka dobave td - rok tsn ndash obdobje porabe naročene količine q ndash poraba materiala v časovni enoti (lahko je ura dan mesec leto) Q ndash naročena količina

432 Spremenljiva poraba in stalni rok dobave

Poraba med (stalnim) časom dobave je sestavljena iz zaporedja neodvisnih (različnih) dnevnih porab ki jih lahko opišemo z normalno porazdelitvijo Poznati moramo povprečno dnevno porabo in njen standardni odklon Pričakovana poraba je seštevek povprečnih dnevnih porab v času dobave Poraba se normalno porazdeljuje in ima varianco ki je enaka seštevku posameznih varianc Kjer velja

Varianca = (standardni odklon)sup2 Minimalna zaloga Zmin = z σp td (19)

Signalna zaloga Zsig = q td + z σp td (20) ali Zsig = q td + Zmin (21) Maksimalna zaloga Zmax = Q + Zmin (22)

35

σp - standardni odklon od povprečja td ndash rok dobave q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti z ndash število standardnih odklonov od povprečja Q ndash naročena količina

433 Stalna poraba in spremenljivi roki nabave

Če se rok dobave normalno porazdeljuje je pričakovana poraba v času dobave normalno porazdeljena njena varianca pa ni seštevek varianc kot v prejšnjem primeru Vzrok je da predstavlja trenutni rok dobave eno vrednost ne pa zaporedje vrednosti Tako je pričakovana poraba v času dobave q td in standardni odklon dobave v času porabe q σtd Signalna zaloga Zsig = q td + z q σtd (23) Minimalna zaloga Zmin = z q σtd (24) td ndash povprečni rok dobave z ndash število standardnih odklonov od povprečja q ndash stalna poraba materiala v časovni enoti σtd - standardni odklon roka dobave

434 Spremenljiva poraba in spremenljivi roki nabave

Pričakovana poraba v času dobave je enaka zmnožku povprečne porabe in povprečnega roka dobave Če sta poraba in rok dobave porazdeljeni veličini bo skupna poraba v času dobave normalno porazdeljena s srednjo vrednostjo q in td Signalna zaloga

Zsig = q td + z td σtd sup2 + q sup2 σtd sup2 (25) z ndash število standardnih odklonov od povprečja σtd - standardni odklon roka dobave σp - standardni odklon od povprečja q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti td ndash povprečen rok dobave VIR povzeto po (Rak 2006 11-14)

36

5 FINANCIRANJE ZALOG ndash PRIMER PODJETJA UNICOMMERCE DOO 51 Predstavitev podjetja Leta 1926 je človek z vizijo g Andreas Stihl v Nemčiji ustanovil podjetje za proizvodnjo ndash najprej je proizvajal protipožarne naprave in pralne stroje Že prvo leto delovanja podjetja pa je izdelal prvo motorno verižno žago z električnim motorjem za upravljanje katere sta bila potrebna dva delavca Danes je to še vedno družinsko podjetje v svetu vodilni proizvajalec motornih žag in drugih motornih naprav ki ga vodi druga generacija potomcev Trenutno zaposluje podjetje ANDREAS STIHL AG amp CoKG s svojimi hčerinskimi podjetji v Švici Ameriki Braziliji Avstriji in Kitajski več kot 7900 sodelavcev ki proizvajajo široko paleto proizvodov namenjenih končnim potrošnikom v več kot 160 državah sveta STIHL ima svoja uvozno-distribucijska podjetja v 29 državah sveta (za primerjavo pred 20 leti jih je bilo 10) v ostalih državah pa sodeluje s pogodbenimi uvozniki Nenehne inovacije skrb za varno in lažje delo ter za človeka in okolje so naprave STIHL popeljale na sam svetovni vrh ndash leta 2004 je promet Skupine STIHL dosegel 17 milijard EUR (leta 1983 je znašal promet 390 milijonov EUR) STIHLreg naprave so tako že vrsto let daleč najbolj razširjena motorna orodja na svetu ki tudi v najtežje dostopnih področjih sveta lajšajo delo ljudem pri urejanju okolja in narave Blagovna znamka STIHL je na slovenskem področju prisotna že od poznih petdeset oziroma zgodnjih šestdeset let prejšnjega stoletja ko sta podjetje UNICOMERC kot tedanji zastopnik firme STIHL za jugoslovansko tržišče in gospod Klarić kot nositelj programa preko slovenskih uvoznih in trgovskih hiš organizirala prodajno in servisno mrežo Ob razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije se je podjetje UNIKOMERC Zagreb odločilo da predstavništvo v Ljubljani preregistrira v podjetje s statusom družbe z omejeno odgovornostjo Podjetje Unicommerce doo Ljubljana je pričelo poslovati 1992 leta njegova prioritetna naloga pa je bila zagotoviti kontinuirano oskrbo slovenskega tržišča z motornimi napravami STIHL in razširiti trgovsko mrežo Hitra rast tržnega deleža in širitev prodajnega asortimenta sta zahtevala večje skladiščne in upravne prostore Tako smo v letu 2004 zgradili nov skladiščno-poslovni objekt v Obrtno-industrijski coni v Logatcu Novi prostori omogočajo boljše sodelovanje s pooblaščenimi trgovci in hitrejšo oskrbo slovenskega tržišča s proizvodnim asortimentom STIHL in VIKING Današnja direktorica podjetja Unicommerce doo je ga Marijana Dajčman katere naloga je skrb za kontinuirano rast tržnega deleža in dobro organizacijo skladišča trgovskega blaga in rezervnih delov za nemoteno oskrbo slovenskega tržišča s Stihl Viking in Timersport izdelki

37

52 Vrste zalog v podjetju Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino ki se ukvarja z prodajo proizvodov znamke Stihl in Viking ter oblačili znamke Timbersport zato se pojavljajo v njihovem skladišču naslednje vrste zalog

trgovsko blago rezervni deli

V podjetju pa zaloge trgovskega blaga lahko razdelimo v tri temeljne skupine proizvodov glede na znamko

- Sthil izdelki - Viking izdelki - Timbersports

SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO Stihl izdelki Viking izdelki Timbersport izdelki

Motorne žage Kosilnice Oblačila Specialne žage Prezračevalnik trave Obutev Rezalne garniture Pihalno sesalna naprava Dodatki Motorne kose in naprave za košnjo Vrtni drobilnik Kombi motorji Motorni kultivator Multi motor OVO - zaščitna očala in ščitnik za ušesa Rezalniki za živo mejo Pogonska sredstva Višinski obvejevalniki Rokavice Čistilne naprave POS in DECO Pihalniki in sesalniki z drobilnikom Škropilne naprave Kompaktni brusilno-rezalni stroji Vozički z omejevalnikom globine reza Ročni vrtalni stroji Vrtalni stroji za vrtanje lukenj v zemljo Osebna zaščitna oprema Posode

VIR (Unicommerce doo 2007)

Prodajni asortiment

38

TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006

Celotne zaloge Leto 2006 (euro) Dlež v celotnih zalogah ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 848

Zaloge rezervnih delov 14949337 152

skupaj 98350900 100

VIR (prologa 6) Iz tabele 2 je razvidno da je imelo podjetje na dan 31 12 2006 vezanega kapitala največ v zalogah trgovskega blaga ki predstavlja kar 848 vseh zalog skupaj Ostali del vezanega kapitala pa lahko prepišemo k zalogam rezervnih delov katerih je 152 Delež zalog trgovskega blaga ki ga je bilo več kot polovico vseh zalog pa izhaja iz dejstva da je Unicommerce doo podjetje za zunanjo in notranjo trgovino katerega je glavna dejavnost zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timersports izdelkov oziroma proizvodov na slovenskem tržišču SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

0102030405060708090

31122006

zalogetrgovskegablagazalogerezervnihdelov

VIR (priloga 6) Kot je razvidno iz slike 10 je delež zalog rezervnih delov dosti manjši od trgovskega blaga kajti podjetje Unicommerce doo v svojem asortimentu prodajne ponudbe ima široko paleto proizvodov ki jih uvaža širom sveta in konkurira na slovenskem trgu predvsem s kvaliteto ki jo dokazuje z garancijo proizvodov od 5 do 10 let Izvajanje garancije za takšno obdobje izhaja iz dejstva da so proizvodi v celoti proizvedeni s strani enega samega proizvajalca in to je Stihl Drugi razlog pa izhaja iz dobro razvite logistične mreže ki podjetju omogoča enostavno in v hitrem času dostavo rezervnih delov Iz slike 10 in tabele 2 lahko vidimo da podjetje posveča največ pozornosti zalogam trgovskega blaga vendar pri vodenju in upravljanju zalog ki vplivajo na poslovanje podjetja ne sme pozabiti tudi na spremljanje zaloge rezervnih delov saj predstavljajo komponento ki vpliva na kvaliteto servisa odjemalcev

39

TABELA 3 CELOTNE ZALOGE NA DAN 31 12 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Zaloge in prihodki Leto 2005 (euro) Leto 2006 (euro)

Prihodki od prodaje 3184702 3355438

Zaloge (trgovskega blaga + rezervnih delov) 88399700 98350900

VIR (PRILOGA 67) Celotne zaloge v podjetju Unicommerce doo so se iz leta 2005 na leto 2006 povečale za 173736 evrov kar pomeni da je podjetje v letu 2006 imelo za 545 več vezanega kapitala v zalogah kot leta 2005 To pa lahko opravičimo z večjo prodajo v letu 2006 kajti prihodki od prodaje so za 221310 euro večji kar znaša 706 več kot leta 2005 kljub nespremenjenim prodajnim cenam izdelkov

40

53 Vodenje in spremljanje zalog V podjetju Unicommerc doo imajo vodenje in upravljanje zalog v skladišču računalniško podprto z internim programom ki prikazuje signalne minimalne varnostne in maksimalne zaloge (imenujejo ga AS 400 po centralnem računalniku)

531 Vodenje zalog

Podjetje ima svojo interni sistem označevanja proizvodov ki s pomočjo računalniškega programa omogoča analiziranje proizvodov ki se nahajajo v skladišču V podjetju ima vsak proizvod poleg serijske številke svojo številko artikla oz prodajno številko ki je sestavljena iz 11 številk ki so razdeljene v tri sklope in imajo svoj pomen A PRVI SKLOP ŠTEVILK Tako prvi sklop številk ki je sestavljen iz štirih številk pove za kakšen tip stroja gre Od prvega sklopa številk nam prvi dve številki povesta tip motorja drugi dve pa za kateri točno določeni stroj gre Na primer

11 ndash motorna žaga 12 ndash električne žaga 41 ndash motorna kosa 42 - ostale naprave (škropilnica pihalniki itd) 91

manjši rezervni deli ki so univerzalni 92 Itd

SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA)

To je prvi sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo)

To je obrazložitev za prvi dve številki prvega sklopa

41

1130 ndash motorna žaga MS 170 11 ndash nam pove da gre za 1137 ndash motorna žaga MS 192 motorno žago 30 pa točno 1128 ndash motorna žaga MS 460 kateri tip motorne žage

B DRUGI SKLOP ŠTEVILK Druga skupina številk je sestavljen iz treh števil ki nam pove za kateri sklop motorja gre Ali je ta proizvod nameščen pri cilindru verigi črpalki itd SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460)

To je drugi sklop števil To je tretji sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo) Na primer

1128 ndash 200 ndash na pove da gre za končen proizvod 1121 ndash 140 ndash na pove da gre za motorno žago model

MS 260 del ki se nahaja na filtru C TRETJI SKLOP ŠTEVILK Tretji sklop številk pa se za vsak proizvod razlikuje in nam omogoča definicijo za kateri točno proizvod gre pri vodenju in analiziranju zalog v podjetju Na primer

1121 ndash 140 ndash 1916 nam pove da gre za pokrov filtra 1128 ndash 200 ndash 0128 nam pove da gre za točno

določen proizvod To je motorna žaga MS 460 (končni izdelek) ki je prikazan na sliki

To je obrazložitev za drugi sklop

številk

To je obrazložitev za tretji sklop števil

To je obrazložitev za drugi dve številki

prvega sklopa

42

532 ABC analiza

Za upravljanje in vodenje zalog v podjetju uporabljajo tudi ABC analizo ki je računalniško podprta in kategorizira proizvode v tri skupine (A B in C) Namen razvrščanja blaga po tej analizi je v opravljanju selekcije in tako loči pomembno od nepomembnega V skupini A je majhno število artiklov vendar predstavljajo veliko vrednost za podjetje Nasprotno je v skupini C kjer je veliko število artiklov in ne predstavljajo posebne vrednosti za podjetje V prilogi 1 je prikazana prodajna vrednost izdaj vseh proizvodov podjetja Unicommerce doo iz skladišča za obdobje od 01 01 2007 do 31 10 2007 Izbrani kriterij je prodajna vrednost izdaj Analiza kaže da so izdelki Stihl ki so kategoriziranih v 37 kategorij v letu 2007 skupaj ustvarili prodajno vrednost izdaj 545727219 euro SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI Odstotek () izdane prodajne vrednosti 8 100 22 60 70 30 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Odstotek () izdelkov po prodajnih skupinah VIR (interni podatki podjetja Unicommerce doo)

43

TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

SKUPINA ŠTEVILO

IZDELKOV IZDANA PRODAJNA

VREDNOST DELEŽ A 5 375667032 0688379 70 B 8 125431039 0229842 22 C 24 44629148 0081779 8 SKUPAJ 37 545727219 1 100 VIR (Priloga 1) Iz slike 13 in tabele 4 je razvidno da je samo 10 vseh izdelkov podjetja Unicommerce doo v letu 2007 ustvarilo 70 izdane prodajne vrednosti od celote kar je 5 izdelkov (motorne žage motorne kose motorji za žage verige v roli in rezervni deli Stihl) V skupino B pa se je po metodi ABC analize uvrstilo 8 proizvodov katerih prodajna vrednost izdaj v letu 2007 je bila 125431048 euro in predstavlja 22 celote Po metodi ABC pa se je v skupino C uvrstilo 24 proizvodov ki je ustvarilo le 8 izdane prodajne vrednosti izdaj v letu 2007 Ko podjetje Unicommerce doo uvede v asortiment prodaje nov artikel oziroma izdelek ga rangira v razred A in šele po letu dni se glede na ustvarjeno prodajno vrednost izdaj lahko spremeni njegovo rangiranje v skupino v B ali C Paretovo teorijo lahko potrdimo z opravljeno analizo ABC ki opredeljuje da je v skupini A najmanjše število izdelkov ki pa predstavljajo velik delež v prodaji in so tako za podjetje nujno obhodni in močno vplivajo na njihovo poslovanje Zato podjetja morajo in tako tudi podjetje Unicommerce doo posvečati največ pozornosti takšnim izdelkom ter natančno določiti voditi in analizirati normative kot so signalna minimalna in maksimalna zaloga Kljub temu pa pri poslovanju ne smemo zanemarjati izdelke ki so klasificirani v skupinah B in C

44

54 Zaloge kot element medprodajnih aktivnosti Stroške ki jih povzročajo zaloge v podjetju Unicommerce doo (stroški skladišča stroški naročanja in stroški nezadostnega povpraševanja) ne prikazujejo in analizirajo posamično temveč jih predpisujejo med ostale oziroma druge stroške zato ne moremo prikazati optimalno velikost naročila kot smo jo podali v teoretičnem delu ki je značilna za proizvodna podjetja Vendar lahko optimalno velikost naročila varnostno in signalno zalogo izračunamo na podlagi razmerij med znanimi normativi zalog

541 Optimalna velikost naročila

V podjetju Unicommerce doo imamo znane podatke o predvideni prodaji in nabavi blaga za šest mesecev ki jih izračunavamo na podlagi povprečja prodaje in nabave zadnjih štirih let istega obdobja Povprečen dobaven čas za trgovsko blago (motorna žaga MS 290) je potreben mesec dni kar je znano iz sklenjenih pogodb Optimalna količina naročenega proizvoda se lahko izračuna Kn = Zm ndash Zv Zm= Zv + Kn Kn - optimalna naročilna količina Zv - varnostna zaloga Zm ndash maksimalna zaloga Zv = (tn q) td tn - zahtevan čas za trajanje zalog v primeru nedobave (v enaki časovni enoti) g - povprečna poraba v časovni enoti td - povprečni dobavni čas (v enaki časovni enoti) Izračun optimalne velikosti naročila in signalne zaloge bomo prikazali na primeru proizvoda MS 290 ki ga uvažamo iz Nemčije TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 Nabava v 6 mesecih 360 NA ZALOGI 154 Prodaja v preteklem mesecu 41 Prodaja v 6 mesecih 254 Količina zadnje nabave 120 Datum zadnje nabave 31 marec 2007

VIR (interni podatki Unicommerce doo)

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

19

Završnik (2000 70) pravi da ABC analiza opredeljuje kolikšno število postavk v zalogah predstavlja večino vrednosti zalog Postavke z najvišjo vrednostjo klasificiramo v razred A ostale pa porazdelimo v razred B in C TABELA 1 POSTAVKE ZALOG

razred Količina postavk Skupna vrednost A 10 75 B 15 15 C 75 10

Vir (Završnik 2000 72) Pri tej metodi razdelimo materiale v tri skupine (Kaltnekar 1993 128)

Skupina A ndash majhno število različnih vrst materialov ki so bistvenega pomena Skupina B ndash srednjo število različnih materialov ki so srednjega pomena Skupina C ndash veliko število različnih materialov ki so majhnega pomena

Prisotnost artiklov določenemu razredu je lahko ključ za določanje metod naročanja za posamezne artikle (Heizer 1990 565) Z analizo zalog ABC po artiklih so vsi materiali komponente in izdelki razporejeni v tri razrede A B in C Kriterij za razporeditev je za vse enak in temelji na eni od vrednosti

stroškovne vrednosti izdaj ali prodajne vrednosti izdaj ter vrednosti pokritij izdaj ali povprečno letno izdane količine

Pri določanju optimalnih zalog je treba zbrati in obdelati veliko število podatkov Dostikrat bi bili stroški za zbiranje in preučevanje vseh podatkov preveliki zato je smotrno da se posvetimo predvsem postavkam iz razreda A in (B) za katere pa uporabimo natančnejše metode za izračun in nadzor količin Za te postavke moramo redno preverjati nabavne količine in varnostne zaloge (Završnik 2000 71) ABC analiza zalog temelji na Paretovem načelu in pravi da je v celotnem ravnanju zalog le nekaj artiklov kritičnih veliko pa s stališča vrednosti ter planiranja zalog in prodaje nepomembnih

20

3 FINANČNI VIDIK UPRAVLJANJA ZALOG 31 Stroški zalog Kot vsa gibljiva sredstva tudi zaloge povzročajo določene stroške ki jih je možno obravnavati iz dveh vidikov

bull stroški naraščanja ali padanja glede na obseg zalog bull stroške ki jih je možno razdeliti v tri skupine (stroški vzdrževanja

stroški naročanja in stroški ker materiala ni na zalogi)

311 Stroški ki naraščajo ali padajo glede na obseg zalog

Stroški ki naraščajo z obsegom zalog 1 Stroški investiranega kapitala Podjetje mora zaloge financirati Financiranje zalog

povzroča bodisi stroške obresti v primeru ko so zaloge financirane s tujimi viri bodisi oportunitetne stroške v primeru financiranja zalog z lastnimi sredstvi

2 Stroški skladiščenja Sem spadajo stroški povezani s prostorom ki ga zavzamejo zaloge kot so amortizacija skladiščne zgradbe stroški vzdrževanja skladišča stroški ogrevanja hlajenja prezračevanja razsvetljave čiščenja

3 Davek na premoženje in stroške zavarovanja premoženja Zaloge predstavljajo del

premoženja podjetja tako da podjetja v primeru obdavčitve premoženja plačujejo tudi davek na vrednost zalog Plačilo zavarovalne premije je poleg rizičnosti odvisno tudi od vrednosti zavarovanega premoženja (Rusjan 1999 137)

Stroški ki padajo s povečanjem obsega zalog

1 Stroški naročanja Vsako naročilo materialov pri zunanjih dobaviteljih je povezano z določenimi stroški To so predvsem materialni stroški in stroški osebnih dohodkov povezani z zbiranjem in ocenjevanjem ponudb s posredovanjem naročil sprejemanjem pošiljk Pri nabavi nastajajo transportni stroški pri katerih tudi prihaja do ekonomij obsega

2 Stroški priprave opreme Vsakokrat ko začnemo na določeni opremi s proizvodnjo

nekega drugega proizvoda iz proizvodnega asortimana podjetja nastanejo določeni stroški priprave opreme Med te stroške tako štejemo pripravo proizvodne dokumentacije za določeno proizvodno serijo Sem uvrščamo tudi stroške zamenjave orodij vsaj v času menjave orodij stroj stoji poleg tega pa so z menjavo orodij povezani tudi stroški delavcev ki izvajajo menjavo Pri pripravi opreme je pogosto potrebna poskusna proizvodnja ki povzroča stroške slabih proizvodov dokler ni oprema dokončno pripravljena

3 Stroški enote v zalogi Večje količine naročila omogočajo doseganje količinskih

popustov kar ima za posledico nižje stroške na enoto naročenega materiala Večje količine naročila imajo kot že naročeno za posledico večje zaloge

21

4 Stroški zaradi izčrpanja zalog Med te stroške uvrščamo predvsem dve skupini stroškov

bull Stroški povezani s prekinitvami proizvodnje ker v določenem času ni na voljo

potrebnih vhodnih materialov ali zalog nedokončane proizvodnje Prekinitev proizvodnje bo manj ob višjih ravneh zalog vhodnih materialov in zalog nedokončane proizvodnje

bull Stroški povezani s slabšanjem imidža pri kupcih ali z izgubljenimi prodajami Podjetja imajo zaloge dokončnih proizvodov za pokrivanje povpraševanja kupcev V primeru ko podjetje nima dokončanih proizvodov na zalogi do takrat ko jih kupec želi kupiti se lahko kupec odloči za nabavo blaga pri drugem proizvajalcu oziroma prodajalcu Poleg tega lahko podjetje zaradi tega tudi trajno izgubi kupce vendar je te stroške zelo težko oceniti Tudi če kupec pristane na odlog in torej blago kupi kasneje nastane določen oportunitetni strošek zaradi kasnejšega preliva denarnih sredstev (Rusjan 1999 138-139)

312 Stroški vzdrževanja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja

Stroški vzdrževanja So vsi stroški ki nastanejo pri hranjenju in vzdrževanju določene količine zalog za določeno časovno obdobje Ponavadi so proporcionalni s količino blaga v zalogi K njim spadajo stroški skladiščenja stroški vezanega kapitala v zalogah stroški oskrbovanja zalog in stroški tveganja

a Stroški skladiščenja predstavljajo pomemben delež celotnih stroškov zalog Eden od ciljev skladiščne službe je zniževanje stroškov skladiščenja Med njih štejemo stroške skladiščnega prostora (stroški ki se nanašajo na prostor vzdrževanje prostora ogrevanje hlajenje prezračevanje čiščenje in razsvetljavo) plače zaposlenih v skladiščih in stroške povezane s skladiščno opremo (Brigham 2002 717)

b Stroški vezanega kapitala v zalogah so velik del skupnih stroškov zalog Če je cena

kapitala visoka lahko ti stroški znašajo do 80 skupnih stroškov vzdrževanja zalog

Kavčič (2000 290) v to skupino šteje tudi oportunitetni strošek torej izgubo zaradi investiranja v zaloge ne pa v kakšno finančno bolj donosno aktivnost Opotunitetni stroški so navadno visoki 10 - 25 vrednosti zalog

c Stroški oskrbovanja zalog štejemo stroške zavarovanja in plačilnih davkov za zaloge

ki so v sorazmerju z velikostjo zaloge

d Stroški tveganja obsegajo stroške ki nastanejo zaradi značilnih lastnosti blaga (npr izguba teže pokvarljivost blaga hellip) poškodb blaga izgub zaradi sprememb v designu ali zaradi padca povpraševanja (Rushton 2000 181)

22

Stroški naročanja Vključujejo vse stroške ki nastanejo ob naročilu blaga Sem spadajo stroški obrazcev stroški fotokopij telefonskih pogovorov in stroški dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Ti stroški so odvisni od številnih nabav v načrtovanem obdobju in stroškov ki nastanejo pri nabavi So neodvisni od nabavljene količine (Bastič 1999 10) Stroški naročanja ki so fiksni ne glede na obseg naročila Večje število artiklov posameznemu naročilu prinaša nižje stroške naročanja na posamezni artikel saj se fiksni stroški sorazmerno razdelijo na posamezen artikel Velikost teh stroškov je odvisna od števila naročil v posameznem časovnem obdobju (Brigham 2002 717) Ker pa podjetja naročajo potrebne materiale znotraj in zunaj organizacije je potrebno razlikovat stroške naročanja

a Naročanje zunaj organizacije Gre za kupovanje materialov ali delov pri proizvajalcih dobaviteljih zunaj organizacije zunaj organizacije Stroški naročila v tem primeru vsebujejo plače osebja v nabavi plače osebja v računovodstvu komunikacijske stroške stroške urgence če naročeno ne prispe pravočasno stroške prevzema dobave

b Naročanje znotraj organizacije Potrebne materiale lahko proizvedejo znotraj organizacije same Delavna enota A naroči nek sestavni del pri delavni enoti B Ker sta obe enoti stroškovna centra enota B seveda zaračuna naročilo enoti A Stroški naročila v takem primeru vsebujejo stroške priprave proizvodnega naloga stroške priprave potrebnega materiala orodij stroške dela in stroške izdelave naročenih delov (Kavčič 2000 290-291)

Stroški nezadovoljenega povpraševanja So posledica premajhnih zalog s katerimi bi lahko zadovoljili vso povpraševanje Zajemajo stroške ki nastanejo ko prejeta naročila ni možno izvršiti iz zalog v običajnem roku in se kažejo kot izgubljen profit zaradi izgubljene prodaje ali kot stroški naročila ki je zaradi nezmožnosti običajne dobave povzročilo dodatne stroške manipulacije obdelave in transporta (Križman 2006 98) Zaloge povzročajo stroške ker predstavljajo vezana finančna sredstva podjetja Z vidika proizvodnje so zaželene visoke količine zalog zaradi nemožnosti prekinitve proizvodnega procesa in zadovoljitve nenadnega povpraševanja s strani kupcev Zato je management zainteresiran za optimizacijo zalog torej kar najmanjše zaloge ki omogočajo normalno poslovanje Stroški zalog so za večje število proizvodnih in prodajnih podjetji eden izmed glavnih logističnih stroškov in so pomemben element v celotnih stroških podjetja (Rushton 2000 186)

23

Dejavniki gospodarjenja z zalogo

1 Stroški naročanja

Višina stroškov naročanja je običajno neodvisna od velikosti naročila npr stroški naročila so enaki če naročimo 1 tono ali 100 ton materiala Glavni stroški naročanja so

stroški priprave in izbira dobavitelja stroški povezani s samim naročilom stroški prevzema kontrole reklamacije in plačila računa

Stroški naročanja se razlikujejo glede na

zapletenosti naročila strokovnosti nabavnega osebja ročne ali računalniške priprave naročila novega ali ponavljajočega naročila

Podjetja pogosto izračunavajo povprečne stroške naročila tako da vse stroške naročanja delijo s številom naročil v določenem obdobju (npr v enem letu) kar je lahko varljiv podatek pri velikih razlikah v vrednosti posameznega naročila 2 Stroški vzdrževanja zaloge Stroške vzdrževanja delimo na

stroške ki so sorazmerni z vrednostjo zalog - financiranje zalog (obresti od kapitala vezanega v zalogo) - zavarovalne premije - zgube zaradi zastaranja kala ali kraje

stroške ki nastajajo s skladiščenjem poslovanja

- materialni strošek - amortiziranje zgradb in naprav - najemnine skladiščnega prostora - bruto plače zaposlenih - administrativni stroški

3 stroški ki nastanejo zaradi materiala ki ni v zalogi Te stroške sestavljajo

- izguba zaradi prekinitve proizvodnje - režijski stroški povezani z zaposlenimi v skladišču - razlika pri raquokritemlaquo nakupu materiala po višji ceni - stroški pridobitve novih kupcev zaradi izgube dosedanjih kupcev

Stroške ki nastanejo zaradi pomanjkanja zaloge materiala ni mogoče vnaprej oceniti in vgraditi v modele gospodarjenja z zalogo (Potočnik 252 2002)

24

32 Financiranje zalog Financiranje temelji (ne glede na različne širše ali ožje opredelitve njegove vsebine) na denarju kot njegovi osrednji kategoriji Nanaša se na priskrbo in uporabo sredstev gospodarjenje z njimi vračanjem sredstev njihovim virom razporejanjem finančnih izidov in v zvezi s tem nastala finančna razmerja (Repovž in Peterlin 1998 57) SLIKA 3 POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA D B D (denar) (blago) (denar) VIR (Repovž in Peterlin 1998 57) Financiranje zalog je proces odločanja o priskrbi sredstev ki zajema aktivnosti ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in pridobitev teh sredstev Ta pridobitev pa je možna iz notranjega in zunanjega vira financiranja SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA VIR FINANCIRANJA

NOTRANJE FINANCIRANJE ZUNANJE FINANCIRANJE

- nerazdeljen čisti dobiček - kapitalski vložki - amortizacija - krediti - drugi notranji viri - subvencije - posebne oblike zunanjega financiranja

(lizing faktoring in forfeing) VIR prirejeno po (Repovž in Peterlin 1998 82) Podjetje lahko zaloge financira z notranjimi in zunanjimi viri Med notranje vire financiranja štejemo nerazdeljeni dobiček amortizacijo in druge notranje vire Med zunanje vire pa spadajo kapitalski vložki krediti subvencije in posebne zunanje oblike financiranja Z vidika lastništva pa razlikujemo financiranje z lastniškim in dolžniškim kapitalom Med lastniški kapital spadajo vsi notranji viri in od zunanjih virov kapitalski vložki in subvencije V okviru dolžniškega kapitala pa spadajo vsi ostali zunanji viri financiranja (Filipič in Mlinarič 1999 133)

25

Podjetja se lahko odločijo ali bodo svoje zaloge financirala z lastnimi sredstvi ali pa si bodo pridobila finančna sredstva Tako lahko delimo financiranje tudi na lastniški in dolžniški vir financiranja Financiranje kot odločanje o priskrbi virov sredstev (kapitala in dolgov) je proces ki obsega aktivnost ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in priskrbo le teh (Repovž in Peterlin 1998 63) Lastniški vir financiranja Lastniške vire zagotavljajo lastniki podjetja Njihova glavna značilnost je da kot obveznost do lastnikov podjetja ne zapadejo pred prenehanjem podjetja Pri lastniškem kapitalu je možna delitev kapitala na trajni (lastniki kapital prispevajo v poslovanje podjetja s trajnim vplačilom) in prisluženi kapital (ki ga sestavljajo nerazdeljen dobiček preteklih in letošnjega leta ter rezerve) Lastniški kapital je prvotno izključno namenjen ustanovitvi podjetja kasneje pa prevzame največje tveganje v zvezi s poslovanjem podjetja Podjetja na začetku delovanja ne morejo zaradi nezaupanja bank pridobiti finančna sredstva zato lastniška sredstva pridobijo pomembno vlogo pri financiranju poslovanja Lastniški kapital pa predstavlja tudi osnovo za zadolžitev podjetja saj naj bi omogočil poravnanje obveznosti do kreditojemalcev tudi v primeru manjše izgube iz poslovanja Dobiček podjetja in njegov prenos v osnovni kapital je zaradi obdavčitve najdražji vir financiranja zato podjetja ohranjajo del lastnega kapitala v obliki čistih rezerv in dobičkov ki niso dodaten izdatek za davek Prednosti lastniškega financiranja se kažejo v večji finančni trdnosti manjših stroških poslovanja večji konkurenčni sposobnosti ter večji neodvisnosti monetarnih ukrepov države (Koletnik 1997 224) Dolžniški vir financiranja Dolžniški viri financiranja pa se med seboj razlikujejo glede na ročnost vir financiranja in ceno Njihova značilnost je da zapadejo v določenem roku in jih tako delimo na kratkoročne (rok je do enega leta) in dolgoročne (rok je več kot eno leto) vire financiranja Financiranje z dolžniškim kapitalom od podjetnika zahteva odplačevanje izposojenih finančnih sredstev vključno s plačilom obrestnih mer Pri kratkoročnem financiranju se denar ponavadi nameni za zagotavljanje obratnega kapitala za financiranje zalog terjatev ali za delovanje podjetja Sredstva se navadno odplačajo iz nastale prodaje in dobička čez leto Dolgoročno posojilo se ponavadi nameni za nakup lastnine kot so strojna oprema zemljišča in stavbe del vrednosti lastnine pa se uporabi kot jamstvo Še zlasti pri nizkih obrestnih merah financiranje s posojilnim kapitalom omogoča podjetniku da ohrani večji del lastništva v podjetju in z lastnim kapitalom ustvari večji dobiček Podjetnik mora paziti da si ne izposodi preveč zaradi česar bi težko odplačeval obresti ali pa jih sploh ne bi mogel kar bi zaustavilo rast in razvoj podjetja ali celo stečaj (Antonič in drugi 2002 303) Zaloge kot element gibljivih sredstev ki je nujno potreben za opravljanje proizvodnega ali prodajnega procesa se v praksi ponavadi financirajo z odobrenimi krediti lastnimi sredstvi in obveznostmi do dobavitelja

26

321 Blagovni kredit ndash financiranje z obveznostmi do dobavitelja

Financiranje z obveznostmi do dobavitelja lahko opredelimo kot zelo uporabno obliko financiranja iz tujih virov ki nastanejo pri nabavi proizvodov inali storitev pri drugem podjetju To pomeni da podjetje ne plača proizvoda inali storitev takoj ob prevzemu vendar šele po določenem roku nabave ali prevzemu računa V bistvu se tako pojavi blagovni kredit s katerim nastopi vmesna oblika premoženja (terjatev) Blagovni kredit se je razvil zaradi razlik v hitrosti obrata sredstev pri različnih podjetjih Prav to dejstvo da je po pravilu neenako trajanje obrat sredstev po posameznih podjetjih in tudi po posameznih panogah ponuja ekonomsko osnovo za nujnost vključevanja blagovnega kredita v prometni proces Časovni razkorak traja od trenutka ko bo kupec blaga storitev razpolagal z denarjem ki ga bo sam prejel po zaključku njegovega cikla proizvodnje in prodaje Ta časovni razkorak se lahko premesti z odloženim kreditom V kolikor tovrstni kredit ne bi reševal tovrstnih časovnih nasprotji bi prodajalec moral čakati tako dolgo da bi od kupca prejel denarna sredstva od svoje prodaje V takšnem primeru bi prišlo do zastojev v reprodukcijskem procesu in to ne samo pri prodajalcu ampak se to prične verižno prenašati na celotni reprodukcijski proces v gospodarstvu Če prodajalec razpolaga z zadostnimi sredstvi lahko svoje blago (storitev) proda na osnovi obljube plačila kupcu v prihodnosti V tem primeru se proda blago kupcu v obliki blagovnega ali odloženega kredita Posebnost blagovnega kredita je v tem da se daje v blagu vrača pa v denarju (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 107) Z vidika stroškov financiranja lahko opredelimo blagovni kredit iz dveh vidikov Prvi je brezplačni blagovni kredit kjer dobavitelj ne zaračuna v ceno stroške uporabe svojega kapitala do roka plačila Drugi pa kjer dobavitelj vkalkulira v ceno stroške uporabe svojega blaga ob dobavi Načini financiranja so del finančne politike podjetja in osnova za doseganje ciljev in strategije Distribucijska podjetja kupujejo izdelke od dobavitelja ki običajno ne zahteva takojšnega plačila Dobavitelj dostavi ali takoj pošlje izdelke in za njih izstavi račun z določenim datumom plačila Kreditni pogoji dobavitelja in pogoji financiranja določajo kdaj bodo podjetja plačala dobavitelju (Schall and Haley 1988 523)

27

322 Revolving kredit

Revolving kredit omogoča občasno koriščenje potrebnih likvidnih sredstev Črpanje kredita podjetja najavijo banki dan pred koriščenjem vračajo pa ga z nakazilom prek plačilnega naloga obresti pa se obračunavajo le na črpani del kredita

Značilnosti

bull Revolving kredit je posebna oblika kredita za financiranje občasnih likvidnostnih težav in predstavlja kombinacijo kratkoročnega kredita in limita na transakcijskem računu

bull Za razliko od limita na transakcijskem računu morajo podjetja banki najaviti črpanje banka pa jim kredit nakaže na račun

bull Sredstva lahko črpajo in vračajo do višine kredita v celotnem obdobju bull Obrestna mera se določi na podlagi vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere za

tovrstne kredite in pribitka glede na boniteto podjetja kakovost zavarovanja ročnost kredita in sodelovanja z banko

VIR (Abanka 2007)

Prednosti

bull ročnost do enega leta bull obrestna mera se oblikuje na podlagi

o vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere o bonitete podjetja oziroma samostojnega podjetnika o ročnosti in zneska kredita o kakovost zavarovanja o sodelovanja z banko

bull stroški odobritve se določijo na osnovi vsakokrat veljavne tarife banke in ročnosti ter zneska kredita

bull znesek odobrenega kredita je odvisen od namena možnosti dodatnega zavarovanja in kreditne sposobnosti prosilca

bull poleg obveznega zavarovanja z menicami lahko izberete med naslednjimi zavarovanji o zavarovanje z zastavo vrednostnih papirjev o zavarovanje z zastavo depozita o zavarovanje z zastavo nepremičnin ali premičnin o zavarovanje s poroštvom druge pravne ali fizične osebe o zavarovanje z bančno garancijo o zavarovanje z odstopom terjatev

bull sredstva lahko črpate in vračate do višine kredita v celotnem obdobju bull obresti se računajo samo na črpani del kredita

VIR (DBS 2007)

28

323 Vir financiranja zalog z dolgovi

Zaloge podjetja financirajo z dolgovi ki pa jih delimo glede na čas vrnitve na kratkoročne in

dolgoročne dolgove kar prikazujemo na Sliki 5 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV - akceptni krediti - investicijski kredit - kontokorentni kredit - hipotekarni kredit - lombardni kredit - eskontni kredit - rembursni kredit - avalni kredit VIR prirejeno po (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122) A DOLGOROČNI DOLGOVI Značilnosti dolgoročnih dolgov za financiranje zalog je da rok vračila zapade v obdobju ki je daljše od enega leta Dolgoročni dolgovi se vštevajo med tako imenovane kvalitetne vire financiranja Zato so pomemben vir financiranja za nakup dolgoročnega premoženja V praksi pa podjetja svoje zaloge le redko financirajo z dolgoročnimi dolgovi ki so primernejši za financiranje stalnih sredstev Investicijski kredit Investicijski kredit je namenjen za kreditiranje stalnih sredstev in trajnega dela gibljivih sredstev (zalog) Zaradi dolgoročnosti in večjega tveganja ki je s tem povezano so banke pri določanju višine investicijskega kredita precej previdne Pri tem banke upoštevajo dosedanjo in pričakovano stopnjo dobička kreditojemalca Za odobritev investicijskega kredita je pomemben pričakovani čisti denarni tok od prihodnje investicije ki se mora v višini in dinamiki ujemati z anuitetami Zaradi varnosti bank postavljajo tudi pogoj da kreditojemalec vodi svoje finančne transakcije z računom ki ga ima pri banki ndash kreditodajalki (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 127) Hipotekarni kredit Pri hipotekarnem kreditu ni pomembna kreditna sposobnost dolžnika ker je kredit zavarovan s hipoteko Odobritev hipotekarnega kredita se nikoli ne odobri v 100 vrednosti založene nepremičnine ampak vedno manj Hipotekarni kredit spada med najstarejše kredite

KREDITI

KRATKOROČNI DOLGOROČNI

29

B KRATKOROČNI DOLGOVI Značilnosti kratkoročnih bančnih dolgov so3 Dospelost

- Rok vračila zapade v obdobju krajšem od enega leta Sezonski kredit

- Potreba po finančnih sredstvih je včasih sezonskega značaja kar pomeni da je potrebno proizvodnjo financirat v času proizvodnje Po končani sezoni se prodajni učinki prodajo in se obveznosti do kreditodajalca poravnajo

Kredit za terjatev zaloge - Vsebina je podobna kot pri sezonskem kreditu Medtem ko so sezonska nihanja

stanovita pa so lahko potrebe po finančnih sredstvih ki izhajajo iz terjatev in zalog nestanovita

Ročnost - Ročnost teh kreditov je običajno prilagojena značilnostim proizvodnje in prodaje

Namen kreditov je financiranje obratnih sredstev torej morajo biti roki usklajeni s sposobnostjo zalog in terjatev da se spremenijo v denar (čas obračanja teh oblik obratnih sredstev)

Reprogramiranje kreditov - V primeru motenj pri odplačevanju kreditov se lahko s kreditojemalcem dogovorimo o

novih pogojih vračanja kredita Govorimo o reprogramu kredita Zavarovanje

- Imamo zavarovani in nezavarovani bančni kredit Zavarovanje se lahko opravi z zalogami terjatvami in podobno vendar se v Sloveniji takšen način zavarovanja pogosto ne prakticira Običajno se zahtevajo kvalitetnejša zavarovanja (hipoteke garancije in podobno) Nekatere banke ponujajo kredite po sistemu tako imenovanega faktoringa ndash odkupa terjatev

Bančni krediti so povezani s stroški ki jih sestavljajo stroški obresti in stroški odobritve Višina je odvisna tudi od načina obrestovanja V osnovi sta v uporabi dekruzivni (obresti se plačajo po dospetju kredita) in anticipativni način obrestovanja (obresti se plačajo po odobritvi kredita) Glavnice se lahko plačujejo v enem znesku ali v obrokih Bistvene sestavine kratkoročnega dolga so

bull namen uporabe bull načrt odplačila bull ekonomska upravičenost bull dodatne informacije in - strokovne sposobnosti vodilnih - računovodski izkazi - načrti poslovanja bull nobenih presenečenj

3 Povzeto po Mayr (2003 84-85)

30

Kontokorentni kredit Je kredit ki ga banka odobri kreditojemalcu kot dodaten znesek v skladu s spreminjajočimi potrebami Takšna vrsta kredita je primerna kadar niha potreba po likvidnih sredstvih Ti krediti niso odobreni za določene posle ampak splošna okrepitev plačilne sposobnosti podjetja Najemajo se kot - kratkoročni krediti za gibljiva sredstva - sezonski krediti - premostitveni krediti Ponavadi se takšni krediti odobrijo za obdobje treh mesecev vendar se lahko tudi podaljšajo (revolving) Lombardni kredit Je kredit ki je odobren proti zastavi realnih dobrin Kreditojemalec le zastavi realne dobrine in pridobi finančna sredstva ne da zmanjša oziroma proda del svoje aktive Zastaviti pa se morajo dobrine ali stvari ki se lahko hitro prodajo Te pa so pomembne za zavarovanje kredita ker le tako je zagotovljeno da se bo kredit poravnal Glede na zavarovanje kredita tako ločimo menični lombard lombard vrednostni papir in blagovni lombard Eskontni kredit Eskontni kredit je kratkoročen kredit ki ga odobrijo poslovne banke na prošnjo komitenta s tem da eskontira menico ki še ni zapadla Znesek je enak znesku na katerega se glasi menica zmanjšana za odtegnjene obresti in provizijo Banka pravzaprav kreditira komitentovo terjatev do zapadlosti s pogojem da bo le-ta kredit odplačal če ga ne bo trasat ali kateri drugi menični obveznik Posebnost tega kredita je v tem da kredita ne vrne tisti ki ga je najel ampak trasat (trgovec ki od proizvajalca kupi blago in ga takoj ne plača izda lastno menico ali akceptira menico ki jo nanj vleče proizvajalec) Akceptni kredit Je menični kredit pri katerem se banka obveže s kreditno pogodbo da bo akceptirala menico ki jo nanjo trasira komitent Z akceptiranjem postane banka glavni menični dolžnik Prednost tega kredita je za banko v tem da bo imela na razpolago dovolj sredstev če bi morala poravnati menični dolg Komitent mora banki dati po uzancih na razpolago dovolj sredstev če kaže da bo morala banka poravnati menični dolg Rembursni kredit Akceptni kredit ki se uporablja v zunanji trgovini Od akceptnega se razlikuje po tem da je krit z blagovnim dokumentom Avalni kredit Aval je jamstvo za plačilo meničnega dolga Pri tem kreditu se banka s posebno garancijsko izjavo zavezuje da bo izpolnila obveznosti ki jih ima do tretje osebe (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122-126)

31

4 ZALOGE KOT ELEMENT MEDPRODAJNIH AKTIVNOSTI Elementi medprodajnih aktivnosti so tisti ki so direktno povezani z dobavo proizvodov odjemalcev V nadaljevanju bomo spoznali določitve optimalne velikosti naročil ter ravni signalnih in varnostnih zalog koeficient obračanja ki so sestavni deli upravljanja in vodenja zalog ter v veliki meri vplivajo na uspešno poslovanje podjetja 41 Optimalna velikost naročil Optimalna velikost naročila je količina pri kateri so celotni stroški (stroški vzdrževanja zalog stroški naročanja in stroški blaga na zalogi) najmanjši (Kovačič 2000 294) SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE s Skupni stroški Stroški vzdrževanja zalog Stroški naročila Stroški materiala in izdelave Q Q

VIIR (Kovačič 2000 294) S ndash stroški Q ndash količina naročila Q - optimalna naročena količina Završnik (2000 77) pravi da dosežemo optimalno naročilno količino ko so (stroški vzdrževanja zalog) = (stroškom naročanj)

Sz = Sn

32

Na sliki 6 je razvidno da stroški vzdrževanja zalog naraščajo z naraščanjem obsega naročila medtem ko stroški naročila padajo Vsota teh dveh vrst stroškov nam daje skupne stroške ki bodo minimalni ko bo naročena količina ustrezala najnižji točki krivulje skupnih stroškov Optimalna naročena količina

SzSnqQ sdotsdot

= 2 (9)

Q - optimalna naročena količina Sz ndash stroški vzdrževanja zalog Sn ndash stroški naročila q- poraba materiala v časovni enoti VIR (Mayr 2003 63) 42 Koeficient obračanja zalog Zaloge na eni strani vplivajo kot blažilec v materialnih tokovih na drugi strani pa povzročajo tudi občutne stroške Krajši čas zadrževanja materiala v skladišču in s tem hitrejše obračanje zalog znižuje potrebno višino zalog in s tem tudi stroške (Kaltnekar 1993 273) Koeficient obračanja zalog

K = YX (10)

X ndash vrednost prodaje v določenem obdobju Y ndash vrednost povprečnih zalog v določenem obdobju VIR Prirejeno po (Mayr 2003 60) Vsako podjetje želi danes imeti minimalne zaloge materiala za poslovanje V podjetniški dejavnosti se vpliv zalog na skupno poslovno uspešnost izraža s koeficientom obračanja zalog Manjši koeficienti obračanja pomenijo namreč daljšo vezavo denarnih sredstev in s tem večje poslovne stroške kar sicer ob nespremenjenih ostalih poslovnih pogojih lahko vpliva na manjšo poslovno uspešnost Pomembno za izračun koeficienta obračanja zalog je zavedati se da je vrednost prodaje izražena z tržnimi prodajnimi cenami ali po stroškovni vrednosti Če so v števcu upoštevane dosežene prodajne cene zaloge pa so v imenovalcu vrednotene po stroškovnih cenah je izračunani koeficient večji kot bi bil v primeru ko so tudi v števcu upoštevane stroškovne cene prodanih izdelkov (Brigham 2002 219) V praksi podjetja večinoma uporabljajo dosežene prodajne cene za izračune koeficientov obračanja lahko pa jih tudi izračunavajo na podlagi stroškovnih cen ki pa so primernejše za interne potrebe

33

43 Določanje obsega zalog Varnostna zaloga - varuje proizvodnjo pred izpadom (npr zaradi podaljšanja dobavnih rokov) Ocenimo jo na osnovi potrebnega čas za nujno dobavo potrebne količine blaga Signalna zaloga ndash je zaloga pri kateri je potrebno sprožiti nabavni proces Maksimalna opravičljiva zaloga ndash predstavlja tisti optimalni obseg zalog pri katerem so stroški nabave in skladiščenja v ravnovesju s stroški vezave kapitala SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG Višina zalog Kn Zm Za Kn 2 td tn Zv Zp Zs tn čas Legenda Razmerja Zm = maksimalna zaloga Zs = signalna zaloga ~ Zm = Zv + Kn (11) Zv = varnostna zaloga Zm + Zv Kn ~ Zp = = Zv + (12) Normativi 2 2 Zp = povprečna zaloga Za = aktivna zaloga ~ Za = Zm ndash Zv = Kn (13) Zap = povprečna aktivna zaloga Kn = optimalna naročilna količina Zm ndash Zv Kn td = dobavni čas ~ Zap = = (14) tn = čas naročanja 2 2 VIR povzeto po (Kaltnekar 1993 278) Pri dobavnih rokih in porabi materiala se podjetja srečujejo z raznolikimi oblikami ki so lahko

- stalna poraba stalni roki dobave - spremenljiva poraba stalni roki dobave - stalna poraba spremenljivi roki dobave - spremenljiva poraba spremenljivi roki dobave

34

431 Stalna poraba in stalni roki dobave

Na časovno enoto porabimo vedno enake količine materiala Z dobavo materiala ni težav je stalna Dobavljene količine so enakomerne Minimalna zaloga Zmin = tz q (15) Signalna zaloga Zsig = (tz + td) q (16) Naročena količina Q = tsn q (17)

Maksimalna zaloga Zmax = Zmin + Q = (tz + tsn) q (18) tz ndash čas morebitnega prekoračenja roka dobave td - rok tsn ndash obdobje porabe naročene količine q ndash poraba materiala v časovni enoti (lahko je ura dan mesec leto) Q ndash naročena količina

432 Spremenljiva poraba in stalni rok dobave

Poraba med (stalnim) časom dobave je sestavljena iz zaporedja neodvisnih (različnih) dnevnih porab ki jih lahko opišemo z normalno porazdelitvijo Poznati moramo povprečno dnevno porabo in njen standardni odklon Pričakovana poraba je seštevek povprečnih dnevnih porab v času dobave Poraba se normalno porazdeljuje in ima varianco ki je enaka seštevku posameznih varianc Kjer velja

Varianca = (standardni odklon)sup2 Minimalna zaloga Zmin = z σp td (19)

Signalna zaloga Zsig = q td + z σp td (20) ali Zsig = q td + Zmin (21) Maksimalna zaloga Zmax = Q + Zmin (22)

35

σp - standardni odklon od povprečja td ndash rok dobave q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti z ndash število standardnih odklonov od povprečja Q ndash naročena količina

433 Stalna poraba in spremenljivi roki nabave

Če se rok dobave normalno porazdeljuje je pričakovana poraba v času dobave normalno porazdeljena njena varianca pa ni seštevek varianc kot v prejšnjem primeru Vzrok je da predstavlja trenutni rok dobave eno vrednost ne pa zaporedje vrednosti Tako je pričakovana poraba v času dobave q td in standardni odklon dobave v času porabe q σtd Signalna zaloga Zsig = q td + z q σtd (23) Minimalna zaloga Zmin = z q σtd (24) td ndash povprečni rok dobave z ndash število standardnih odklonov od povprečja q ndash stalna poraba materiala v časovni enoti σtd - standardni odklon roka dobave

434 Spremenljiva poraba in spremenljivi roki nabave

Pričakovana poraba v času dobave je enaka zmnožku povprečne porabe in povprečnega roka dobave Če sta poraba in rok dobave porazdeljeni veličini bo skupna poraba v času dobave normalno porazdeljena s srednjo vrednostjo q in td Signalna zaloga

Zsig = q td + z td σtd sup2 + q sup2 σtd sup2 (25) z ndash število standardnih odklonov od povprečja σtd - standardni odklon roka dobave σp - standardni odklon od povprečja q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti td ndash povprečen rok dobave VIR povzeto po (Rak 2006 11-14)

36

5 FINANCIRANJE ZALOG ndash PRIMER PODJETJA UNICOMMERCE DOO 51 Predstavitev podjetja Leta 1926 je človek z vizijo g Andreas Stihl v Nemčiji ustanovil podjetje za proizvodnjo ndash najprej je proizvajal protipožarne naprave in pralne stroje Že prvo leto delovanja podjetja pa je izdelal prvo motorno verižno žago z električnim motorjem za upravljanje katere sta bila potrebna dva delavca Danes je to še vedno družinsko podjetje v svetu vodilni proizvajalec motornih žag in drugih motornih naprav ki ga vodi druga generacija potomcev Trenutno zaposluje podjetje ANDREAS STIHL AG amp CoKG s svojimi hčerinskimi podjetji v Švici Ameriki Braziliji Avstriji in Kitajski več kot 7900 sodelavcev ki proizvajajo široko paleto proizvodov namenjenih končnim potrošnikom v več kot 160 državah sveta STIHL ima svoja uvozno-distribucijska podjetja v 29 državah sveta (za primerjavo pred 20 leti jih je bilo 10) v ostalih državah pa sodeluje s pogodbenimi uvozniki Nenehne inovacije skrb za varno in lažje delo ter za človeka in okolje so naprave STIHL popeljale na sam svetovni vrh ndash leta 2004 je promet Skupine STIHL dosegel 17 milijard EUR (leta 1983 je znašal promet 390 milijonov EUR) STIHLreg naprave so tako že vrsto let daleč najbolj razširjena motorna orodja na svetu ki tudi v najtežje dostopnih področjih sveta lajšajo delo ljudem pri urejanju okolja in narave Blagovna znamka STIHL je na slovenskem področju prisotna že od poznih petdeset oziroma zgodnjih šestdeset let prejšnjega stoletja ko sta podjetje UNICOMERC kot tedanji zastopnik firme STIHL za jugoslovansko tržišče in gospod Klarić kot nositelj programa preko slovenskih uvoznih in trgovskih hiš organizirala prodajno in servisno mrežo Ob razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije se je podjetje UNIKOMERC Zagreb odločilo da predstavništvo v Ljubljani preregistrira v podjetje s statusom družbe z omejeno odgovornostjo Podjetje Unicommerce doo Ljubljana je pričelo poslovati 1992 leta njegova prioritetna naloga pa je bila zagotoviti kontinuirano oskrbo slovenskega tržišča z motornimi napravami STIHL in razširiti trgovsko mrežo Hitra rast tržnega deleža in širitev prodajnega asortimenta sta zahtevala večje skladiščne in upravne prostore Tako smo v letu 2004 zgradili nov skladiščno-poslovni objekt v Obrtno-industrijski coni v Logatcu Novi prostori omogočajo boljše sodelovanje s pooblaščenimi trgovci in hitrejšo oskrbo slovenskega tržišča s proizvodnim asortimentom STIHL in VIKING Današnja direktorica podjetja Unicommerce doo je ga Marijana Dajčman katere naloga je skrb za kontinuirano rast tržnega deleža in dobro organizacijo skladišča trgovskega blaga in rezervnih delov za nemoteno oskrbo slovenskega tržišča s Stihl Viking in Timersport izdelki

37

52 Vrste zalog v podjetju Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino ki se ukvarja z prodajo proizvodov znamke Stihl in Viking ter oblačili znamke Timbersport zato se pojavljajo v njihovem skladišču naslednje vrste zalog

trgovsko blago rezervni deli

V podjetju pa zaloge trgovskega blaga lahko razdelimo v tri temeljne skupine proizvodov glede na znamko

- Sthil izdelki - Viking izdelki - Timbersports

SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO Stihl izdelki Viking izdelki Timbersport izdelki

Motorne žage Kosilnice Oblačila Specialne žage Prezračevalnik trave Obutev Rezalne garniture Pihalno sesalna naprava Dodatki Motorne kose in naprave za košnjo Vrtni drobilnik Kombi motorji Motorni kultivator Multi motor OVO - zaščitna očala in ščitnik za ušesa Rezalniki za živo mejo Pogonska sredstva Višinski obvejevalniki Rokavice Čistilne naprave POS in DECO Pihalniki in sesalniki z drobilnikom Škropilne naprave Kompaktni brusilno-rezalni stroji Vozički z omejevalnikom globine reza Ročni vrtalni stroji Vrtalni stroji za vrtanje lukenj v zemljo Osebna zaščitna oprema Posode

VIR (Unicommerce doo 2007)

Prodajni asortiment

38

TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006

Celotne zaloge Leto 2006 (euro) Dlež v celotnih zalogah ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 848

Zaloge rezervnih delov 14949337 152

skupaj 98350900 100

VIR (prologa 6) Iz tabele 2 je razvidno da je imelo podjetje na dan 31 12 2006 vezanega kapitala največ v zalogah trgovskega blaga ki predstavlja kar 848 vseh zalog skupaj Ostali del vezanega kapitala pa lahko prepišemo k zalogam rezervnih delov katerih je 152 Delež zalog trgovskega blaga ki ga je bilo več kot polovico vseh zalog pa izhaja iz dejstva da je Unicommerce doo podjetje za zunanjo in notranjo trgovino katerega je glavna dejavnost zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timersports izdelkov oziroma proizvodov na slovenskem tržišču SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

0102030405060708090

31122006

zalogetrgovskegablagazalogerezervnihdelov

VIR (priloga 6) Kot je razvidno iz slike 10 je delež zalog rezervnih delov dosti manjši od trgovskega blaga kajti podjetje Unicommerce doo v svojem asortimentu prodajne ponudbe ima široko paleto proizvodov ki jih uvaža širom sveta in konkurira na slovenskem trgu predvsem s kvaliteto ki jo dokazuje z garancijo proizvodov od 5 do 10 let Izvajanje garancije za takšno obdobje izhaja iz dejstva da so proizvodi v celoti proizvedeni s strani enega samega proizvajalca in to je Stihl Drugi razlog pa izhaja iz dobro razvite logistične mreže ki podjetju omogoča enostavno in v hitrem času dostavo rezervnih delov Iz slike 10 in tabele 2 lahko vidimo da podjetje posveča največ pozornosti zalogam trgovskega blaga vendar pri vodenju in upravljanju zalog ki vplivajo na poslovanje podjetja ne sme pozabiti tudi na spremljanje zaloge rezervnih delov saj predstavljajo komponento ki vpliva na kvaliteto servisa odjemalcev

39

TABELA 3 CELOTNE ZALOGE NA DAN 31 12 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Zaloge in prihodki Leto 2005 (euro) Leto 2006 (euro)

Prihodki od prodaje 3184702 3355438

Zaloge (trgovskega blaga + rezervnih delov) 88399700 98350900

VIR (PRILOGA 67) Celotne zaloge v podjetju Unicommerce doo so se iz leta 2005 na leto 2006 povečale za 173736 evrov kar pomeni da je podjetje v letu 2006 imelo za 545 več vezanega kapitala v zalogah kot leta 2005 To pa lahko opravičimo z večjo prodajo v letu 2006 kajti prihodki od prodaje so za 221310 euro večji kar znaša 706 več kot leta 2005 kljub nespremenjenim prodajnim cenam izdelkov

40

53 Vodenje in spremljanje zalog V podjetju Unicommerc doo imajo vodenje in upravljanje zalog v skladišču računalniško podprto z internim programom ki prikazuje signalne minimalne varnostne in maksimalne zaloge (imenujejo ga AS 400 po centralnem računalniku)

531 Vodenje zalog

Podjetje ima svojo interni sistem označevanja proizvodov ki s pomočjo računalniškega programa omogoča analiziranje proizvodov ki se nahajajo v skladišču V podjetju ima vsak proizvod poleg serijske številke svojo številko artikla oz prodajno številko ki je sestavljena iz 11 številk ki so razdeljene v tri sklope in imajo svoj pomen A PRVI SKLOP ŠTEVILK Tako prvi sklop številk ki je sestavljen iz štirih številk pove za kakšen tip stroja gre Od prvega sklopa številk nam prvi dve številki povesta tip motorja drugi dve pa za kateri točno določeni stroj gre Na primer

11 ndash motorna žaga 12 ndash električne žaga 41 ndash motorna kosa 42 - ostale naprave (škropilnica pihalniki itd) 91

manjši rezervni deli ki so univerzalni 92 Itd

SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA)

To je prvi sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo)

To je obrazložitev za prvi dve številki prvega sklopa

41

1130 ndash motorna žaga MS 170 11 ndash nam pove da gre za 1137 ndash motorna žaga MS 192 motorno žago 30 pa točno 1128 ndash motorna žaga MS 460 kateri tip motorne žage

B DRUGI SKLOP ŠTEVILK Druga skupina številk je sestavljen iz treh števil ki nam pove za kateri sklop motorja gre Ali je ta proizvod nameščen pri cilindru verigi črpalki itd SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460)

To je drugi sklop števil To je tretji sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo) Na primer

1128 ndash 200 ndash na pove da gre za končen proizvod 1121 ndash 140 ndash na pove da gre za motorno žago model

MS 260 del ki se nahaja na filtru C TRETJI SKLOP ŠTEVILK Tretji sklop številk pa se za vsak proizvod razlikuje in nam omogoča definicijo za kateri točno proizvod gre pri vodenju in analiziranju zalog v podjetju Na primer

1121 ndash 140 ndash 1916 nam pove da gre za pokrov filtra 1128 ndash 200 ndash 0128 nam pove da gre za točno

določen proizvod To je motorna žaga MS 460 (končni izdelek) ki je prikazan na sliki

To je obrazložitev za drugi sklop

številk

To je obrazložitev za tretji sklop števil

To je obrazložitev za drugi dve številki

prvega sklopa

42

532 ABC analiza

Za upravljanje in vodenje zalog v podjetju uporabljajo tudi ABC analizo ki je računalniško podprta in kategorizira proizvode v tri skupine (A B in C) Namen razvrščanja blaga po tej analizi je v opravljanju selekcije in tako loči pomembno od nepomembnega V skupini A je majhno število artiklov vendar predstavljajo veliko vrednost za podjetje Nasprotno je v skupini C kjer je veliko število artiklov in ne predstavljajo posebne vrednosti za podjetje V prilogi 1 je prikazana prodajna vrednost izdaj vseh proizvodov podjetja Unicommerce doo iz skladišča za obdobje od 01 01 2007 do 31 10 2007 Izbrani kriterij je prodajna vrednost izdaj Analiza kaže da so izdelki Stihl ki so kategoriziranih v 37 kategorij v letu 2007 skupaj ustvarili prodajno vrednost izdaj 545727219 euro SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI Odstotek () izdane prodajne vrednosti 8 100 22 60 70 30 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Odstotek () izdelkov po prodajnih skupinah VIR (interni podatki podjetja Unicommerce doo)

43

TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

SKUPINA ŠTEVILO

IZDELKOV IZDANA PRODAJNA

VREDNOST DELEŽ A 5 375667032 0688379 70 B 8 125431039 0229842 22 C 24 44629148 0081779 8 SKUPAJ 37 545727219 1 100 VIR (Priloga 1) Iz slike 13 in tabele 4 je razvidno da je samo 10 vseh izdelkov podjetja Unicommerce doo v letu 2007 ustvarilo 70 izdane prodajne vrednosti od celote kar je 5 izdelkov (motorne žage motorne kose motorji za žage verige v roli in rezervni deli Stihl) V skupino B pa se je po metodi ABC analize uvrstilo 8 proizvodov katerih prodajna vrednost izdaj v letu 2007 je bila 125431048 euro in predstavlja 22 celote Po metodi ABC pa se je v skupino C uvrstilo 24 proizvodov ki je ustvarilo le 8 izdane prodajne vrednosti izdaj v letu 2007 Ko podjetje Unicommerce doo uvede v asortiment prodaje nov artikel oziroma izdelek ga rangira v razred A in šele po letu dni se glede na ustvarjeno prodajno vrednost izdaj lahko spremeni njegovo rangiranje v skupino v B ali C Paretovo teorijo lahko potrdimo z opravljeno analizo ABC ki opredeljuje da je v skupini A najmanjše število izdelkov ki pa predstavljajo velik delež v prodaji in so tako za podjetje nujno obhodni in močno vplivajo na njihovo poslovanje Zato podjetja morajo in tako tudi podjetje Unicommerce doo posvečati največ pozornosti takšnim izdelkom ter natančno določiti voditi in analizirati normative kot so signalna minimalna in maksimalna zaloga Kljub temu pa pri poslovanju ne smemo zanemarjati izdelke ki so klasificirani v skupinah B in C

44

54 Zaloge kot element medprodajnih aktivnosti Stroške ki jih povzročajo zaloge v podjetju Unicommerce doo (stroški skladišča stroški naročanja in stroški nezadostnega povpraševanja) ne prikazujejo in analizirajo posamično temveč jih predpisujejo med ostale oziroma druge stroške zato ne moremo prikazati optimalno velikost naročila kot smo jo podali v teoretičnem delu ki je značilna za proizvodna podjetja Vendar lahko optimalno velikost naročila varnostno in signalno zalogo izračunamo na podlagi razmerij med znanimi normativi zalog

541 Optimalna velikost naročila

V podjetju Unicommerce doo imamo znane podatke o predvideni prodaji in nabavi blaga za šest mesecev ki jih izračunavamo na podlagi povprečja prodaje in nabave zadnjih štirih let istega obdobja Povprečen dobaven čas za trgovsko blago (motorna žaga MS 290) je potreben mesec dni kar je znano iz sklenjenih pogodb Optimalna količina naročenega proizvoda se lahko izračuna Kn = Zm ndash Zv Zm= Zv + Kn Kn - optimalna naročilna količina Zv - varnostna zaloga Zm ndash maksimalna zaloga Zv = (tn q) td tn - zahtevan čas za trajanje zalog v primeru nedobave (v enaki časovni enoti) g - povprečna poraba v časovni enoti td - povprečni dobavni čas (v enaki časovni enoti) Izračun optimalne velikosti naročila in signalne zaloge bomo prikazali na primeru proizvoda MS 290 ki ga uvažamo iz Nemčije TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 Nabava v 6 mesecih 360 NA ZALOGI 154 Prodaja v preteklem mesecu 41 Prodaja v 6 mesecih 254 Količina zadnje nabave 120 Datum zadnje nabave 31 marec 2007

VIR (interni podatki Unicommerce doo)

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

20

3 FINANČNI VIDIK UPRAVLJANJA ZALOG 31 Stroški zalog Kot vsa gibljiva sredstva tudi zaloge povzročajo določene stroške ki jih je možno obravnavati iz dveh vidikov

bull stroški naraščanja ali padanja glede na obseg zalog bull stroške ki jih je možno razdeliti v tri skupine (stroški vzdrževanja

stroški naročanja in stroški ker materiala ni na zalogi)

311 Stroški ki naraščajo ali padajo glede na obseg zalog

Stroški ki naraščajo z obsegom zalog 1 Stroški investiranega kapitala Podjetje mora zaloge financirati Financiranje zalog

povzroča bodisi stroške obresti v primeru ko so zaloge financirane s tujimi viri bodisi oportunitetne stroške v primeru financiranja zalog z lastnimi sredstvi

2 Stroški skladiščenja Sem spadajo stroški povezani s prostorom ki ga zavzamejo zaloge kot so amortizacija skladiščne zgradbe stroški vzdrževanja skladišča stroški ogrevanja hlajenja prezračevanja razsvetljave čiščenja

3 Davek na premoženje in stroške zavarovanja premoženja Zaloge predstavljajo del

premoženja podjetja tako da podjetja v primeru obdavčitve premoženja plačujejo tudi davek na vrednost zalog Plačilo zavarovalne premije je poleg rizičnosti odvisno tudi od vrednosti zavarovanega premoženja (Rusjan 1999 137)

Stroški ki padajo s povečanjem obsega zalog

1 Stroški naročanja Vsako naročilo materialov pri zunanjih dobaviteljih je povezano z določenimi stroški To so predvsem materialni stroški in stroški osebnih dohodkov povezani z zbiranjem in ocenjevanjem ponudb s posredovanjem naročil sprejemanjem pošiljk Pri nabavi nastajajo transportni stroški pri katerih tudi prihaja do ekonomij obsega

2 Stroški priprave opreme Vsakokrat ko začnemo na določeni opremi s proizvodnjo

nekega drugega proizvoda iz proizvodnega asortimana podjetja nastanejo določeni stroški priprave opreme Med te stroške tako štejemo pripravo proizvodne dokumentacije za določeno proizvodno serijo Sem uvrščamo tudi stroške zamenjave orodij vsaj v času menjave orodij stroj stoji poleg tega pa so z menjavo orodij povezani tudi stroški delavcev ki izvajajo menjavo Pri pripravi opreme je pogosto potrebna poskusna proizvodnja ki povzroča stroške slabih proizvodov dokler ni oprema dokončno pripravljena

3 Stroški enote v zalogi Večje količine naročila omogočajo doseganje količinskih

popustov kar ima za posledico nižje stroške na enoto naročenega materiala Večje količine naročila imajo kot že naročeno za posledico večje zaloge

21

4 Stroški zaradi izčrpanja zalog Med te stroške uvrščamo predvsem dve skupini stroškov

bull Stroški povezani s prekinitvami proizvodnje ker v določenem času ni na voljo

potrebnih vhodnih materialov ali zalog nedokončane proizvodnje Prekinitev proizvodnje bo manj ob višjih ravneh zalog vhodnih materialov in zalog nedokončane proizvodnje

bull Stroški povezani s slabšanjem imidža pri kupcih ali z izgubljenimi prodajami Podjetja imajo zaloge dokončnih proizvodov za pokrivanje povpraševanja kupcev V primeru ko podjetje nima dokončanih proizvodov na zalogi do takrat ko jih kupec želi kupiti se lahko kupec odloči za nabavo blaga pri drugem proizvajalcu oziroma prodajalcu Poleg tega lahko podjetje zaradi tega tudi trajno izgubi kupce vendar je te stroške zelo težko oceniti Tudi če kupec pristane na odlog in torej blago kupi kasneje nastane določen oportunitetni strošek zaradi kasnejšega preliva denarnih sredstev (Rusjan 1999 138-139)

312 Stroški vzdrževanja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja

Stroški vzdrževanja So vsi stroški ki nastanejo pri hranjenju in vzdrževanju določene količine zalog za določeno časovno obdobje Ponavadi so proporcionalni s količino blaga v zalogi K njim spadajo stroški skladiščenja stroški vezanega kapitala v zalogah stroški oskrbovanja zalog in stroški tveganja

a Stroški skladiščenja predstavljajo pomemben delež celotnih stroškov zalog Eden od ciljev skladiščne službe je zniževanje stroškov skladiščenja Med njih štejemo stroške skladiščnega prostora (stroški ki se nanašajo na prostor vzdrževanje prostora ogrevanje hlajenje prezračevanje čiščenje in razsvetljavo) plače zaposlenih v skladiščih in stroške povezane s skladiščno opremo (Brigham 2002 717)

b Stroški vezanega kapitala v zalogah so velik del skupnih stroškov zalog Če je cena

kapitala visoka lahko ti stroški znašajo do 80 skupnih stroškov vzdrževanja zalog

Kavčič (2000 290) v to skupino šteje tudi oportunitetni strošek torej izgubo zaradi investiranja v zaloge ne pa v kakšno finančno bolj donosno aktivnost Opotunitetni stroški so navadno visoki 10 - 25 vrednosti zalog

c Stroški oskrbovanja zalog štejemo stroške zavarovanja in plačilnih davkov za zaloge

ki so v sorazmerju z velikostjo zaloge

d Stroški tveganja obsegajo stroške ki nastanejo zaradi značilnih lastnosti blaga (npr izguba teže pokvarljivost blaga hellip) poškodb blaga izgub zaradi sprememb v designu ali zaradi padca povpraševanja (Rushton 2000 181)

22

Stroški naročanja Vključujejo vse stroške ki nastanejo ob naročilu blaga Sem spadajo stroški obrazcev stroški fotokopij telefonskih pogovorov in stroški dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Ti stroški so odvisni od številnih nabav v načrtovanem obdobju in stroškov ki nastanejo pri nabavi So neodvisni od nabavljene količine (Bastič 1999 10) Stroški naročanja ki so fiksni ne glede na obseg naročila Večje število artiklov posameznemu naročilu prinaša nižje stroške naročanja na posamezni artikel saj se fiksni stroški sorazmerno razdelijo na posamezen artikel Velikost teh stroškov je odvisna od števila naročil v posameznem časovnem obdobju (Brigham 2002 717) Ker pa podjetja naročajo potrebne materiale znotraj in zunaj organizacije je potrebno razlikovat stroške naročanja

a Naročanje zunaj organizacije Gre za kupovanje materialov ali delov pri proizvajalcih dobaviteljih zunaj organizacije zunaj organizacije Stroški naročila v tem primeru vsebujejo plače osebja v nabavi plače osebja v računovodstvu komunikacijske stroške stroške urgence če naročeno ne prispe pravočasno stroške prevzema dobave

b Naročanje znotraj organizacije Potrebne materiale lahko proizvedejo znotraj organizacije same Delavna enota A naroči nek sestavni del pri delavni enoti B Ker sta obe enoti stroškovna centra enota B seveda zaračuna naročilo enoti A Stroški naročila v takem primeru vsebujejo stroške priprave proizvodnega naloga stroške priprave potrebnega materiala orodij stroške dela in stroške izdelave naročenih delov (Kavčič 2000 290-291)

Stroški nezadovoljenega povpraševanja So posledica premajhnih zalog s katerimi bi lahko zadovoljili vso povpraševanje Zajemajo stroške ki nastanejo ko prejeta naročila ni možno izvršiti iz zalog v običajnem roku in se kažejo kot izgubljen profit zaradi izgubljene prodaje ali kot stroški naročila ki je zaradi nezmožnosti običajne dobave povzročilo dodatne stroške manipulacije obdelave in transporta (Križman 2006 98) Zaloge povzročajo stroške ker predstavljajo vezana finančna sredstva podjetja Z vidika proizvodnje so zaželene visoke količine zalog zaradi nemožnosti prekinitve proizvodnega procesa in zadovoljitve nenadnega povpraševanja s strani kupcev Zato je management zainteresiran za optimizacijo zalog torej kar najmanjše zaloge ki omogočajo normalno poslovanje Stroški zalog so za večje število proizvodnih in prodajnih podjetji eden izmed glavnih logističnih stroškov in so pomemben element v celotnih stroških podjetja (Rushton 2000 186)

23

Dejavniki gospodarjenja z zalogo

1 Stroški naročanja

Višina stroškov naročanja je običajno neodvisna od velikosti naročila npr stroški naročila so enaki če naročimo 1 tono ali 100 ton materiala Glavni stroški naročanja so

stroški priprave in izbira dobavitelja stroški povezani s samim naročilom stroški prevzema kontrole reklamacije in plačila računa

Stroški naročanja se razlikujejo glede na

zapletenosti naročila strokovnosti nabavnega osebja ročne ali računalniške priprave naročila novega ali ponavljajočega naročila

Podjetja pogosto izračunavajo povprečne stroške naročila tako da vse stroške naročanja delijo s številom naročil v določenem obdobju (npr v enem letu) kar je lahko varljiv podatek pri velikih razlikah v vrednosti posameznega naročila 2 Stroški vzdrževanja zaloge Stroške vzdrževanja delimo na

stroške ki so sorazmerni z vrednostjo zalog - financiranje zalog (obresti od kapitala vezanega v zalogo) - zavarovalne premije - zgube zaradi zastaranja kala ali kraje

stroške ki nastajajo s skladiščenjem poslovanja

- materialni strošek - amortiziranje zgradb in naprav - najemnine skladiščnega prostora - bruto plače zaposlenih - administrativni stroški

3 stroški ki nastanejo zaradi materiala ki ni v zalogi Te stroške sestavljajo

- izguba zaradi prekinitve proizvodnje - režijski stroški povezani z zaposlenimi v skladišču - razlika pri raquokritemlaquo nakupu materiala po višji ceni - stroški pridobitve novih kupcev zaradi izgube dosedanjih kupcev

Stroške ki nastanejo zaradi pomanjkanja zaloge materiala ni mogoče vnaprej oceniti in vgraditi v modele gospodarjenja z zalogo (Potočnik 252 2002)

24

32 Financiranje zalog Financiranje temelji (ne glede na različne širše ali ožje opredelitve njegove vsebine) na denarju kot njegovi osrednji kategoriji Nanaša se na priskrbo in uporabo sredstev gospodarjenje z njimi vračanjem sredstev njihovim virom razporejanjem finančnih izidov in v zvezi s tem nastala finančna razmerja (Repovž in Peterlin 1998 57) SLIKA 3 POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA D B D (denar) (blago) (denar) VIR (Repovž in Peterlin 1998 57) Financiranje zalog je proces odločanja o priskrbi sredstev ki zajema aktivnosti ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in pridobitev teh sredstev Ta pridobitev pa je možna iz notranjega in zunanjega vira financiranja SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA VIR FINANCIRANJA

NOTRANJE FINANCIRANJE ZUNANJE FINANCIRANJE

- nerazdeljen čisti dobiček - kapitalski vložki - amortizacija - krediti - drugi notranji viri - subvencije - posebne oblike zunanjega financiranja

(lizing faktoring in forfeing) VIR prirejeno po (Repovž in Peterlin 1998 82) Podjetje lahko zaloge financira z notranjimi in zunanjimi viri Med notranje vire financiranja štejemo nerazdeljeni dobiček amortizacijo in druge notranje vire Med zunanje vire pa spadajo kapitalski vložki krediti subvencije in posebne zunanje oblike financiranja Z vidika lastništva pa razlikujemo financiranje z lastniškim in dolžniškim kapitalom Med lastniški kapital spadajo vsi notranji viri in od zunanjih virov kapitalski vložki in subvencije V okviru dolžniškega kapitala pa spadajo vsi ostali zunanji viri financiranja (Filipič in Mlinarič 1999 133)

25

Podjetja se lahko odločijo ali bodo svoje zaloge financirala z lastnimi sredstvi ali pa si bodo pridobila finančna sredstva Tako lahko delimo financiranje tudi na lastniški in dolžniški vir financiranja Financiranje kot odločanje o priskrbi virov sredstev (kapitala in dolgov) je proces ki obsega aktivnost ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in priskrbo le teh (Repovž in Peterlin 1998 63) Lastniški vir financiranja Lastniške vire zagotavljajo lastniki podjetja Njihova glavna značilnost je da kot obveznost do lastnikov podjetja ne zapadejo pred prenehanjem podjetja Pri lastniškem kapitalu je možna delitev kapitala na trajni (lastniki kapital prispevajo v poslovanje podjetja s trajnim vplačilom) in prisluženi kapital (ki ga sestavljajo nerazdeljen dobiček preteklih in letošnjega leta ter rezerve) Lastniški kapital je prvotno izključno namenjen ustanovitvi podjetja kasneje pa prevzame največje tveganje v zvezi s poslovanjem podjetja Podjetja na začetku delovanja ne morejo zaradi nezaupanja bank pridobiti finančna sredstva zato lastniška sredstva pridobijo pomembno vlogo pri financiranju poslovanja Lastniški kapital pa predstavlja tudi osnovo za zadolžitev podjetja saj naj bi omogočil poravnanje obveznosti do kreditojemalcev tudi v primeru manjše izgube iz poslovanja Dobiček podjetja in njegov prenos v osnovni kapital je zaradi obdavčitve najdražji vir financiranja zato podjetja ohranjajo del lastnega kapitala v obliki čistih rezerv in dobičkov ki niso dodaten izdatek za davek Prednosti lastniškega financiranja se kažejo v večji finančni trdnosti manjših stroških poslovanja večji konkurenčni sposobnosti ter večji neodvisnosti monetarnih ukrepov države (Koletnik 1997 224) Dolžniški vir financiranja Dolžniški viri financiranja pa se med seboj razlikujejo glede na ročnost vir financiranja in ceno Njihova značilnost je da zapadejo v določenem roku in jih tako delimo na kratkoročne (rok je do enega leta) in dolgoročne (rok je več kot eno leto) vire financiranja Financiranje z dolžniškim kapitalom od podjetnika zahteva odplačevanje izposojenih finančnih sredstev vključno s plačilom obrestnih mer Pri kratkoročnem financiranju se denar ponavadi nameni za zagotavljanje obratnega kapitala za financiranje zalog terjatev ali za delovanje podjetja Sredstva se navadno odplačajo iz nastale prodaje in dobička čez leto Dolgoročno posojilo se ponavadi nameni za nakup lastnine kot so strojna oprema zemljišča in stavbe del vrednosti lastnine pa se uporabi kot jamstvo Še zlasti pri nizkih obrestnih merah financiranje s posojilnim kapitalom omogoča podjetniku da ohrani večji del lastništva v podjetju in z lastnim kapitalom ustvari večji dobiček Podjetnik mora paziti da si ne izposodi preveč zaradi česar bi težko odplačeval obresti ali pa jih sploh ne bi mogel kar bi zaustavilo rast in razvoj podjetja ali celo stečaj (Antonič in drugi 2002 303) Zaloge kot element gibljivih sredstev ki je nujno potreben za opravljanje proizvodnega ali prodajnega procesa se v praksi ponavadi financirajo z odobrenimi krediti lastnimi sredstvi in obveznostmi do dobavitelja

26

321 Blagovni kredit ndash financiranje z obveznostmi do dobavitelja

Financiranje z obveznostmi do dobavitelja lahko opredelimo kot zelo uporabno obliko financiranja iz tujih virov ki nastanejo pri nabavi proizvodov inali storitev pri drugem podjetju To pomeni da podjetje ne plača proizvoda inali storitev takoj ob prevzemu vendar šele po določenem roku nabave ali prevzemu računa V bistvu se tako pojavi blagovni kredit s katerim nastopi vmesna oblika premoženja (terjatev) Blagovni kredit se je razvil zaradi razlik v hitrosti obrata sredstev pri različnih podjetjih Prav to dejstvo da je po pravilu neenako trajanje obrat sredstev po posameznih podjetjih in tudi po posameznih panogah ponuja ekonomsko osnovo za nujnost vključevanja blagovnega kredita v prometni proces Časovni razkorak traja od trenutka ko bo kupec blaga storitev razpolagal z denarjem ki ga bo sam prejel po zaključku njegovega cikla proizvodnje in prodaje Ta časovni razkorak se lahko premesti z odloženim kreditom V kolikor tovrstni kredit ne bi reševal tovrstnih časovnih nasprotji bi prodajalec moral čakati tako dolgo da bi od kupca prejel denarna sredstva od svoje prodaje V takšnem primeru bi prišlo do zastojev v reprodukcijskem procesu in to ne samo pri prodajalcu ampak se to prične verižno prenašati na celotni reprodukcijski proces v gospodarstvu Če prodajalec razpolaga z zadostnimi sredstvi lahko svoje blago (storitev) proda na osnovi obljube plačila kupcu v prihodnosti V tem primeru se proda blago kupcu v obliki blagovnega ali odloženega kredita Posebnost blagovnega kredita je v tem da se daje v blagu vrača pa v denarju (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 107) Z vidika stroškov financiranja lahko opredelimo blagovni kredit iz dveh vidikov Prvi je brezplačni blagovni kredit kjer dobavitelj ne zaračuna v ceno stroške uporabe svojega kapitala do roka plačila Drugi pa kjer dobavitelj vkalkulira v ceno stroške uporabe svojega blaga ob dobavi Načini financiranja so del finančne politike podjetja in osnova za doseganje ciljev in strategije Distribucijska podjetja kupujejo izdelke od dobavitelja ki običajno ne zahteva takojšnega plačila Dobavitelj dostavi ali takoj pošlje izdelke in za njih izstavi račun z določenim datumom plačila Kreditni pogoji dobavitelja in pogoji financiranja določajo kdaj bodo podjetja plačala dobavitelju (Schall and Haley 1988 523)

27

322 Revolving kredit

Revolving kredit omogoča občasno koriščenje potrebnih likvidnih sredstev Črpanje kredita podjetja najavijo banki dan pred koriščenjem vračajo pa ga z nakazilom prek plačilnega naloga obresti pa se obračunavajo le na črpani del kredita

Značilnosti

bull Revolving kredit je posebna oblika kredita za financiranje občasnih likvidnostnih težav in predstavlja kombinacijo kratkoročnega kredita in limita na transakcijskem računu

bull Za razliko od limita na transakcijskem računu morajo podjetja banki najaviti črpanje banka pa jim kredit nakaže na račun

bull Sredstva lahko črpajo in vračajo do višine kredita v celotnem obdobju bull Obrestna mera se določi na podlagi vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere za

tovrstne kredite in pribitka glede na boniteto podjetja kakovost zavarovanja ročnost kredita in sodelovanja z banko

VIR (Abanka 2007)

Prednosti

bull ročnost do enega leta bull obrestna mera se oblikuje na podlagi

o vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere o bonitete podjetja oziroma samostojnega podjetnika o ročnosti in zneska kredita o kakovost zavarovanja o sodelovanja z banko

bull stroški odobritve se določijo na osnovi vsakokrat veljavne tarife banke in ročnosti ter zneska kredita

bull znesek odobrenega kredita je odvisen od namena možnosti dodatnega zavarovanja in kreditne sposobnosti prosilca

bull poleg obveznega zavarovanja z menicami lahko izberete med naslednjimi zavarovanji o zavarovanje z zastavo vrednostnih papirjev o zavarovanje z zastavo depozita o zavarovanje z zastavo nepremičnin ali premičnin o zavarovanje s poroštvom druge pravne ali fizične osebe o zavarovanje z bančno garancijo o zavarovanje z odstopom terjatev

bull sredstva lahko črpate in vračate do višine kredita v celotnem obdobju bull obresti se računajo samo na črpani del kredita

VIR (DBS 2007)

28

323 Vir financiranja zalog z dolgovi

Zaloge podjetja financirajo z dolgovi ki pa jih delimo glede na čas vrnitve na kratkoročne in

dolgoročne dolgove kar prikazujemo na Sliki 5 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV - akceptni krediti - investicijski kredit - kontokorentni kredit - hipotekarni kredit - lombardni kredit - eskontni kredit - rembursni kredit - avalni kredit VIR prirejeno po (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122) A DOLGOROČNI DOLGOVI Značilnosti dolgoročnih dolgov za financiranje zalog je da rok vračila zapade v obdobju ki je daljše od enega leta Dolgoročni dolgovi se vštevajo med tako imenovane kvalitetne vire financiranja Zato so pomemben vir financiranja za nakup dolgoročnega premoženja V praksi pa podjetja svoje zaloge le redko financirajo z dolgoročnimi dolgovi ki so primernejši za financiranje stalnih sredstev Investicijski kredit Investicijski kredit je namenjen za kreditiranje stalnih sredstev in trajnega dela gibljivih sredstev (zalog) Zaradi dolgoročnosti in večjega tveganja ki je s tem povezano so banke pri določanju višine investicijskega kredita precej previdne Pri tem banke upoštevajo dosedanjo in pričakovano stopnjo dobička kreditojemalca Za odobritev investicijskega kredita je pomemben pričakovani čisti denarni tok od prihodnje investicije ki se mora v višini in dinamiki ujemati z anuitetami Zaradi varnosti bank postavljajo tudi pogoj da kreditojemalec vodi svoje finančne transakcije z računom ki ga ima pri banki ndash kreditodajalki (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 127) Hipotekarni kredit Pri hipotekarnem kreditu ni pomembna kreditna sposobnost dolžnika ker je kredit zavarovan s hipoteko Odobritev hipotekarnega kredita se nikoli ne odobri v 100 vrednosti založene nepremičnine ampak vedno manj Hipotekarni kredit spada med najstarejše kredite

KREDITI

KRATKOROČNI DOLGOROČNI

29

B KRATKOROČNI DOLGOVI Značilnosti kratkoročnih bančnih dolgov so3 Dospelost

- Rok vračila zapade v obdobju krajšem od enega leta Sezonski kredit

- Potreba po finančnih sredstvih je včasih sezonskega značaja kar pomeni da je potrebno proizvodnjo financirat v času proizvodnje Po končani sezoni se prodajni učinki prodajo in se obveznosti do kreditodajalca poravnajo

Kredit za terjatev zaloge - Vsebina je podobna kot pri sezonskem kreditu Medtem ko so sezonska nihanja

stanovita pa so lahko potrebe po finančnih sredstvih ki izhajajo iz terjatev in zalog nestanovita

Ročnost - Ročnost teh kreditov je običajno prilagojena značilnostim proizvodnje in prodaje

Namen kreditov je financiranje obratnih sredstev torej morajo biti roki usklajeni s sposobnostjo zalog in terjatev da se spremenijo v denar (čas obračanja teh oblik obratnih sredstev)

Reprogramiranje kreditov - V primeru motenj pri odplačevanju kreditov se lahko s kreditojemalcem dogovorimo o

novih pogojih vračanja kredita Govorimo o reprogramu kredita Zavarovanje

- Imamo zavarovani in nezavarovani bančni kredit Zavarovanje se lahko opravi z zalogami terjatvami in podobno vendar se v Sloveniji takšen način zavarovanja pogosto ne prakticira Običajno se zahtevajo kvalitetnejša zavarovanja (hipoteke garancije in podobno) Nekatere banke ponujajo kredite po sistemu tako imenovanega faktoringa ndash odkupa terjatev

Bančni krediti so povezani s stroški ki jih sestavljajo stroški obresti in stroški odobritve Višina je odvisna tudi od načina obrestovanja V osnovi sta v uporabi dekruzivni (obresti se plačajo po dospetju kredita) in anticipativni način obrestovanja (obresti se plačajo po odobritvi kredita) Glavnice se lahko plačujejo v enem znesku ali v obrokih Bistvene sestavine kratkoročnega dolga so

bull namen uporabe bull načrt odplačila bull ekonomska upravičenost bull dodatne informacije in - strokovne sposobnosti vodilnih - računovodski izkazi - načrti poslovanja bull nobenih presenečenj

3 Povzeto po Mayr (2003 84-85)

30

Kontokorentni kredit Je kredit ki ga banka odobri kreditojemalcu kot dodaten znesek v skladu s spreminjajočimi potrebami Takšna vrsta kredita je primerna kadar niha potreba po likvidnih sredstvih Ti krediti niso odobreni za določene posle ampak splošna okrepitev plačilne sposobnosti podjetja Najemajo se kot - kratkoročni krediti za gibljiva sredstva - sezonski krediti - premostitveni krediti Ponavadi se takšni krediti odobrijo za obdobje treh mesecev vendar se lahko tudi podaljšajo (revolving) Lombardni kredit Je kredit ki je odobren proti zastavi realnih dobrin Kreditojemalec le zastavi realne dobrine in pridobi finančna sredstva ne da zmanjša oziroma proda del svoje aktive Zastaviti pa se morajo dobrine ali stvari ki se lahko hitro prodajo Te pa so pomembne za zavarovanje kredita ker le tako je zagotovljeno da se bo kredit poravnal Glede na zavarovanje kredita tako ločimo menični lombard lombard vrednostni papir in blagovni lombard Eskontni kredit Eskontni kredit je kratkoročen kredit ki ga odobrijo poslovne banke na prošnjo komitenta s tem da eskontira menico ki še ni zapadla Znesek je enak znesku na katerega se glasi menica zmanjšana za odtegnjene obresti in provizijo Banka pravzaprav kreditira komitentovo terjatev do zapadlosti s pogojem da bo le-ta kredit odplačal če ga ne bo trasat ali kateri drugi menični obveznik Posebnost tega kredita je v tem da kredita ne vrne tisti ki ga je najel ampak trasat (trgovec ki od proizvajalca kupi blago in ga takoj ne plača izda lastno menico ali akceptira menico ki jo nanj vleče proizvajalec) Akceptni kredit Je menični kredit pri katerem se banka obveže s kreditno pogodbo da bo akceptirala menico ki jo nanjo trasira komitent Z akceptiranjem postane banka glavni menični dolžnik Prednost tega kredita je za banko v tem da bo imela na razpolago dovolj sredstev če bi morala poravnati menični dolg Komitent mora banki dati po uzancih na razpolago dovolj sredstev če kaže da bo morala banka poravnati menični dolg Rembursni kredit Akceptni kredit ki se uporablja v zunanji trgovini Od akceptnega se razlikuje po tem da je krit z blagovnim dokumentom Avalni kredit Aval je jamstvo za plačilo meničnega dolga Pri tem kreditu se banka s posebno garancijsko izjavo zavezuje da bo izpolnila obveznosti ki jih ima do tretje osebe (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122-126)

31

4 ZALOGE KOT ELEMENT MEDPRODAJNIH AKTIVNOSTI Elementi medprodajnih aktivnosti so tisti ki so direktno povezani z dobavo proizvodov odjemalcev V nadaljevanju bomo spoznali določitve optimalne velikosti naročil ter ravni signalnih in varnostnih zalog koeficient obračanja ki so sestavni deli upravljanja in vodenja zalog ter v veliki meri vplivajo na uspešno poslovanje podjetja 41 Optimalna velikost naročil Optimalna velikost naročila je količina pri kateri so celotni stroški (stroški vzdrževanja zalog stroški naročanja in stroški blaga na zalogi) najmanjši (Kovačič 2000 294) SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE s Skupni stroški Stroški vzdrževanja zalog Stroški naročila Stroški materiala in izdelave Q Q

VIIR (Kovačič 2000 294) S ndash stroški Q ndash količina naročila Q - optimalna naročena količina Završnik (2000 77) pravi da dosežemo optimalno naročilno količino ko so (stroški vzdrževanja zalog) = (stroškom naročanj)

Sz = Sn

32

Na sliki 6 je razvidno da stroški vzdrževanja zalog naraščajo z naraščanjem obsega naročila medtem ko stroški naročila padajo Vsota teh dveh vrst stroškov nam daje skupne stroške ki bodo minimalni ko bo naročena količina ustrezala najnižji točki krivulje skupnih stroškov Optimalna naročena količina

SzSnqQ sdotsdot

= 2 (9)

Q - optimalna naročena količina Sz ndash stroški vzdrževanja zalog Sn ndash stroški naročila q- poraba materiala v časovni enoti VIR (Mayr 2003 63) 42 Koeficient obračanja zalog Zaloge na eni strani vplivajo kot blažilec v materialnih tokovih na drugi strani pa povzročajo tudi občutne stroške Krajši čas zadrževanja materiala v skladišču in s tem hitrejše obračanje zalog znižuje potrebno višino zalog in s tem tudi stroške (Kaltnekar 1993 273) Koeficient obračanja zalog

K = YX (10)

X ndash vrednost prodaje v določenem obdobju Y ndash vrednost povprečnih zalog v določenem obdobju VIR Prirejeno po (Mayr 2003 60) Vsako podjetje želi danes imeti minimalne zaloge materiala za poslovanje V podjetniški dejavnosti se vpliv zalog na skupno poslovno uspešnost izraža s koeficientom obračanja zalog Manjši koeficienti obračanja pomenijo namreč daljšo vezavo denarnih sredstev in s tem večje poslovne stroške kar sicer ob nespremenjenih ostalih poslovnih pogojih lahko vpliva na manjšo poslovno uspešnost Pomembno za izračun koeficienta obračanja zalog je zavedati se da je vrednost prodaje izražena z tržnimi prodajnimi cenami ali po stroškovni vrednosti Če so v števcu upoštevane dosežene prodajne cene zaloge pa so v imenovalcu vrednotene po stroškovnih cenah je izračunani koeficient večji kot bi bil v primeru ko so tudi v števcu upoštevane stroškovne cene prodanih izdelkov (Brigham 2002 219) V praksi podjetja večinoma uporabljajo dosežene prodajne cene za izračune koeficientov obračanja lahko pa jih tudi izračunavajo na podlagi stroškovnih cen ki pa so primernejše za interne potrebe

33

43 Določanje obsega zalog Varnostna zaloga - varuje proizvodnjo pred izpadom (npr zaradi podaljšanja dobavnih rokov) Ocenimo jo na osnovi potrebnega čas za nujno dobavo potrebne količine blaga Signalna zaloga ndash je zaloga pri kateri je potrebno sprožiti nabavni proces Maksimalna opravičljiva zaloga ndash predstavlja tisti optimalni obseg zalog pri katerem so stroški nabave in skladiščenja v ravnovesju s stroški vezave kapitala SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG Višina zalog Kn Zm Za Kn 2 td tn Zv Zp Zs tn čas Legenda Razmerja Zm = maksimalna zaloga Zs = signalna zaloga ~ Zm = Zv + Kn (11) Zv = varnostna zaloga Zm + Zv Kn ~ Zp = = Zv + (12) Normativi 2 2 Zp = povprečna zaloga Za = aktivna zaloga ~ Za = Zm ndash Zv = Kn (13) Zap = povprečna aktivna zaloga Kn = optimalna naročilna količina Zm ndash Zv Kn td = dobavni čas ~ Zap = = (14) tn = čas naročanja 2 2 VIR povzeto po (Kaltnekar 1993 278) Pri dobavnih rokih in porabi materiala se podjetja srečujejo z raznolikimi oblikami ki so lahko

- stalna poraba stalni roki dobave - spremenljiva poraba stalni roki dobave - stalna poraba spremenljivi roki dobave - spremenljiva poraba spremenljivi roki dobave

34

431 Stalna poraba in stalni roki dobave

Na časovno enoto porabimo vedno enake količine materiala Z dobavo materiala ni težav je stalna Dobavljene količine so enakomerne Minimalna zaloga Zmin = tz q (15) Signalna zaloga Zsig = (tz + td) q (16) Naročena količina Q = tsn q (17)

Maksimalna zaloga Zmax = Zmin + Q = (tz + tsn) q (18) tz ndash čas morebitnega prekoračenja roka dobave td - rok tsn ndash obdobje porabe naročene količine q ndash poraba materiala v časovni enoti (lahko je ura dan mesec leto) Q ndash naročena količina

432 Spremenljiva poraba in stalni rok dobave

Poraba med (stalnim) časom dobave je sestavljena iz zaporedja neodvisnih (različnih) dnevnih porab ki jih lahko opišemo z normalno porazdelitvijo Poznati moramo povprečno dnevno porabo in njen standardni odklon Pričakovana poraba je seštevek povprečnih dnevnih porab v času dobave Poraba se normalno porazdeljuje in ima varianco ki je enaka seštevku posameznih varianc Kjer velja

Varianca = (standardni odklon)sup2 Minimalna zaloga Zmin = z σp td (19)

Signalna zaloga Zsig = q td + z σp td (20) ali Zsig = q td + Zmin (21) Maksimalna zaloga Zmax = Q + Zmin (22)

35

σp - standardni odklon od povprečja td ndash rok dobave q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti z ndash število standardnih odklonov od povprečja Q ndash naročena količina

433 Stalna poraba in spremenljivi roki nabave

Če se rok dobave normalno porazdeljuje je pričakovana poraba v času dobave normalno porazdeljena njena varianca pa ni seštevek varianc kot v prejšnjem primeru Vzrok je da predstavlja trenutni rok dobave eno vrednost ne pa zaporedje vrednosti Tako je pričakovana poraba v času dobave q td in standardni odklon dobave v času porabe q σtd Signalna zaloga Zsig = q td + z q σtd (23) Minimalna zaloga Zmin = z q σtd (24) td ndash povprečni rok dobave z ndash število standardnih odklonov od povprečja q ndash stalna poraba materiala v časovni enoti σtd - standardni odklon roka dobave

434 Spremenljiva poraba in spremenljivi roki nabave

Pričakovana poraba v času dobave je enaka zmnožku povprečne porabe in povprečnega roka dobave Če sta poraba in rok dobave porazdeljeni veličini bo skupna poraba v času dobave normalno porazdeljena s srednjo vrednostjo q in td Signalna zaloga

Zsig = q td + z td σtd sup2 + q sup2 σtd sup2 (25) z ndash število standardnih odklonov od povprečja σtd - standardni odklon roka dobave σp - standardni odklon od povprečja q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti td ndash povprečen rok dobave VIR povzeto po (Rak 2006 11-14)

36

5 FINANCIRANJE ZALOG ndash PRIMER PODJETJA UNICOMMERCE DOO 51 Predstavitev podjetja Leta 1926 je človek z vizijo g Andreas Stihl v Nemčiji ustanovil podjetje za proizvodnjo ndash najprej je proizvajal protipožarne naprave in pralne stroje Že prvo leto delovanja podjetja pa je izdelal prvo motorno verižno žago z električnim motorjem za upravljanje katere sta bila potrebna dva delavca Danes je to še vedno družinsko podjetje v svetu vodilni proizvajalec motornih žag in drugih motornih naprav ki ga vodi druga generacija potomcev Trenutno zaposluje podjetje ANDREAS STIHL AG amp CoKG s svojimi hčerinskimi podjetji v Švici Ameriki Braziliji Avstriji in Kitajski več kot 7900 sodelavcev ki proizvajajo široko paleto proizvodov namenjenih končnim potrošnikom v več kot 160 državah sveta STIHL ima svoja uvozno-distribucijska podjetja v 29 državah sveta (za primerjavo pred 20 leti jih je bilo 10) v ostalih državah pa sodeluje s pogodbenimi uvozniki Nenehne inovacije skrb za varno in lažje delo ter za človeka in okolje so naprave STIHL popeljale na sam svetovni vrh ndash leta 2004 je promet Skupine STIHL dosegel 17 milijard EUR (leta 1983 je znašal promet 390 milijonov EUR) STIHLreg naprave so tako že vrsto let daleč najbolj razširjena motorna orodja na svetu ki tudi v najtežje dostopnih področjih sveta lajšajo delo ljudem pri urejanju okolja in narave Blagovna znamka STIHL je na slovenskem področju prisotna že od poznih petdeset oziroma zgodnjih šestdeset let prejšnjega stoletja ko sta podjetje UNICOMERC kot tedanji zastopnik firme STIHL za jugoslovansko tržišče in gospod Klarić kot nositelj programa preko slovenskih uvoznih in trgovskih hiš organizirala prodajno in servisno mrežo Ob razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije se je podjetje UNIKOMERC Zagreb odločilo da predstavništvo v Ljubljani preregistrira v podjetje s statusom družbe z omejeno odgovornostjo Podjetje Unicommerce doo Ljubljana je pričelo poslovati 1992 leta njegova prioritetna naloga pa je bila zagotoviti kontinuirano oskrbo slovenskega tržišča z motornimi napravami STIHL in razširiti trgovsko mrežo Hitra rast tržnega deleža in širitev prodajnega asortimenta sta zahtevala večje skladiščne in upravne prostore Tako smo v letu 2004 zgradili nov skladiščno-poslovni objekt v Obrtno-industrijski coni v Logatcu Novi prostori omogočajo boljše sodelovanje s pooblaščenimi trgovci in hitrejšo oskrbo slovenskega tržišča s proizvodnim asortimentom STIHL in VIKING Današnja direktorica podjetja Unicommerce doo je ga Marijana Dajčman katere naloga je skrb za kontinuirano rast tržnega deleža in dobro organizacijo skladišča trgovskega blaga in rezervnih delov za nemoteno oskrbo slovenskega tržišča s Stihl Viking in Timersport izdelki

37

52 Vrste zalog v podjetju Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino ki se ukvarja z prodajo proizvodov znamke Stihl in Viking ter oblačili znamke Timbersport zato se pojavljajo v njihovem skladišču naslednje vrste zalog

trgovsko blago rezervni deli

V podjetju pa zaloge trgovskega blaga lahko razdelimo v tri temeljne skupine proizvodov glede na znamko

- Sthil izdelki - Viking izdelki - Timbersports

SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO Stihl izdelki Viking izdelki Timbersport izdelki

Motorne žage Kosilnice Oblačila Specialne žage Prezračevalnik trave Obutev Rezalne garniture Pihalno sesalna naprava Dodatki Motorne kose in naprave za košnjo Vrtni drobilnik Kombi motorji Motorni kultivator Multi motor OVO - zaščitna očala in ščitnik za ušesa Rezalniki za živo mejo Pogonska sredstva Višinski obvejevalniki Rokavice Čistilne naprave POS in DECO Pihalniki in sesalniki z drobilnikom Škropilne naprave Kompaktni brusilno-rezalni stroji Vozički z omejevalnikom globine reza Ročni vrtalni stroji Vrtalni stroji za vrtanje lukenj v zemljo Osebna zaščitna oprema Posode

VIR (Unicommerce doo 2007)

Prodajni asortiment

38

TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006

Celotne zaloge Leto 2006 (euro) Dlež v celotnih zalogah ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 848

Zaloge rezervnih delov 14949337 152

skupaj 98350900 100

VIR (prologa 6) Iz tabele 2 je razvidno da je imelo podjetje na dan 31 12 2006 vezanega kapitala največ v zalogah trgovskega blaga ki predstavlja kar 848 vseh zalog skupaj Ostali del vezanega kapitala pa lahko prepišemo k zalogam rezervnih delov katerih je 152 Delež zalog trgovskega blaga ki ga je bilo več kot polovico vseh zalog pa izhaja iz dejstva da je Unicommerce doo podjetje za zunanjo in notranjo trgovino katerega je glavna dejavnost zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timersports izdelkov oziroma proizvodov na slovenskem tržišču SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

0102030405060708090

31122006

zalogetrgovskegablagazalogerezervnihdelov

VIR (priloga 6) Kot je razvidno iz slike 10 je delež zalog rezervnih delov dosti manjši od trgovskega blaga kajti podjetje Unicommerce doo v svojem asortimentu prodajne ponudbe ima široko paleto proizvodov ki jih uvaža širom sveta in konkurira na slovenskem trgu predvsem s kvaliteto ki jo dokazuje z garancijo proizvodov od 5 do 10 let Izvajanje garancije za takšno obdobje izhaja iz dejstva da so proizvodi v celoti proizvedeni s strani enega samega proizvajalca in to je Stihl Drugi razlog pa izhaja iz dobro razvite logistične mreže ki podjetju omogoča enostavno in v hitrem času dostavo rezervnih delov Iz slike 10 in tabele 2 lahko vidimo da podjetje posveča največ pozornosti zalogam trgovskega blaga vendar pri vodenju in upravljanju zalog ki vplivajo na poslovanje podjetja ne sme pozabiti tudi na spremljanje zaloge rezervnih delov saj predstavljajo komponento ki vpliva na kvaliteto servisa odjemalcev

39

TABELA 3 CELOTNE ZALOGE NA DAN 31 12 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Zaloge in prihodki Leto 2005 (euro) Leto 2006 (euro)

Prihodki od prodaje 3184702 3355438

Zaloge (trgovskega blaga + rezervnih delov) 88399700 98350900

VIR (PRILOGA 67) Celotne zaloge v podjetju Unicommerce doo so se iz leta 2005 na leto 2006 povečale za 173736 evrov kar pomeni da je podjetje v letu 2006 imelo za 545 več vezanega kapitala v zalogah kot leta 2005 To pa lahko opravičimo z večjo prodajo v letu 2006 kajti prihodki od prodaje so za 221310 euro večji kar znaša 706 več kot leta 2005 kljub nespremenjenim prodajnim cenam izdelkov

40

53 Vodenje in spremljanje zalog V podjetju Unicommerc doo imajo vodenje in upravljanje zalog v skladišču računalniško podprto z internim programom ki prikazuje signalne minimalne varnostne in maksimalne zaloge (imenujejo ga AS 400 po centralnem računalniku)

531 Vodenje zalog

Podjetje ima svojo interni sistem označevanja proizvodov ki s pomočjo računalniškega programa omogoča analiziranje proizvodov ki se nahajajo v skladišču V podjetju ima vsak proizvod poleg serijske številke svojo številko artikla oz prodajno številko ki je sestavljena iz 11 številk ki so razdeljene v tri sklope in imajo svoj pomen A PRVI SKLOP ŠTEVILK Tako prvi sklop številk ki je sestavljen iz štirih številk pove za kakšen tip stroja gre Od prvega sklopa številk nam prvi dve številki povesta tip motorja drugi dve pa za kateri točno določeni stroj gre Na primer

11 ndash motorna žaga 12 ndash električne žaga 41 ndash motorna kosa 42 - ostale naprave (škropilnica pihalniki itd) 91

manjši rezervni deli ki so univerzalni 92 Itd

SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA)

To je prvi sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo)

To je obrazložitev za prvi dve številki prvega sklopa

41

1130 ndash motorna žaga MS 170 11 ndash nam pove da gre za 1137 ndash motorna žaga MS 192 motorno žago 30 pa točno 1128 ndash motorna žaga MS 460 kateri tip motorne žage

B DRUGI SKLOP ŠTEVILK Druga skupina številk je sestavljen iz treh števil ki nam pove za kateri sklop motorja gre Ali je ta proizvod nameščen pri cilindru verigi črpalki itd SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460)

To je drugi sklop števil To je tretji sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo) Na primer

1128 ndash 200 ndash na pove da gre za končen proizvod 1121 ndash 140 ndash na pove da gre za motorno žago model

MS 260 del ki se nahaja na filtru C TRETJI SKLOP ŠTEVILK Tretji sklop številk pa se za vsak proizvod razlikuje in nam omogoča definicijo za kateri točno proizvod gre pri vodenju in analiziranju zalog v podjetju Na primer

1121 ndash 140 ndash 1916 nam pove da gre za pokrov filtra 1128 ndash 200 ndash 0128 nam pove da gre za točno

določen proizvod To je motorna žaga MS 460 (končni izdelek) ki je prikazan na sliki

To je obrazložitev za drugi sklop

številk

To je obrazložitev za tretji sklop števil

To je obrazložitev za drugi dve številki

prvega sklopa

42

532 ABC analiza

Za upravljanje in vodenje zalog v podjetju uporabljajo tudi ABC analizo ki je računalniško podprta in kategorizira proizvode v tri skupine (A B in C) Namen razvrščanja blaga po tej analizi je v opravljanju selekcije in tako loči pomembno od nepomembnega V skupini A je majhno število artiklov vendar predstavljajo veliko vrednost za podjetje Nasprotno je v skupini C kjer je veliko število artiklov in ne predstavljajo posebne vrednosti za podjetje V prilogi 1 je prikazana prodajna vrednost izdaj vseh proizvodov podjetja Unicommerce doo iz skladišča za obdobje od 01 01 2007 do 31 10 2007 Izbrani kriterij je prodajna vrednost izdaj Analiza kaže da so izdelki Stihl ki so kategoriziranih v 37 kategorij v letu 2007 skupaj ustvarili prodajno vrednost izdaj 545727219 euro SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI Odstotek () izdane prodajne vrednosti 8 100 22 60 70 30 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Odstotek () izdelkov po prodajnih skupinah VIR (interni podatki podjetja Unicommerce doo)

43

TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

SKUPINA ŠTEVILO

IZDELKOV IZDANA PRODAJNA

VREDNOST DELEŽ A 5 375667032 0688379 70 B 8 125431039 0229842 22 C 24 44629148 0081779 8 SKUPAJ 37 545727219 1 100 VIR (Priloga 1) Iz slike 13 in tabele 4 je razvidno da je samo 10 vseh izdelkov podjetja Unicommerce doo v letu 2007 ustvarilo 70 izdane prodajne vrednosti od celote kar je 5 izdelkov (motorne žage motorne kose motorji za žage verige v roli in rezervni deli Stihl) V skupino B pa se je po metodi ABC analize uvrstilo 8 proizvodov katerih prodajna vrednost izdaj v letu 2007 je bila 125431048 euro in predstavlja 22 celote Po metodi ABC pa se je v skupino C uvrstilo 24 proizvodov ki je ustvarilo le 8 izdane prodajne vrednosti izdaj v letu 2007 Ko podjetje Unicommerce doo uvede v asortiment prodaje nov artikel oziroma izdelek ga rangira v razred A in šele po letu dni se glede na ustvarjeno prodajno vrednost izdaj lahko spremeni njegovo rangiranje v skupino v B ali C Paretovo teorijo lahko potrdimo z opravljeno analizo ABC ki opredeljuje da je v skupini A najmanjše število izdelkov ki pa predstavljajo velik delež v prodaji in so tako za podjetje nujno obhodni in močno vplivajo na njihovo poslovanje Zato podjetja morajo in tako tudi podjetje Unicommerce doo posvečati največ pozornosti takšnim izdelkom ter natančno določiti voditi in analizirati normative kot so signalna minimalna in maksimalna zaloga Kljub temu pa pri poslovanju ne smemo zanemarjati izdelke ki so klasificirani v skupinah B in C

44

54 Zaloge kot element medprodajnih aktivnosti Stroške ki jih povzročajo zaloge v podjetju Unicommerce doo (stroški skladišča stroški naročanja in stroški nezadostnega povpraševanja) ne prikazujejo in analizirajo posamično temveč jih predpisujejo med ostale oziroma druge stroške zato ne moremo prikazati optimalno velikost naročila kot smo jo podali v teoretičnem delu ki je značilna za proizvodna podjetja Vendar lahko optimalno velikost naročila varnostno in signalno zalogo izračunamo na podlagi razmerij med znanimi normativi zalog

541 Optimalna velikost naročila

V podjetju Unicommerce doo imamo znane podatke o predvideni prodaji in nabavi blaga za šest mesecev ki jih izračunavamo na podlagi povprečja prodaje in nabave zadnjih štirih let istega obdobja Povprečen dobaven čas za trgovsko blago (motorna žaga MS 290) je potreben mesec dni kar je znano iz sklenjenih pogodb Optimalna količina naročenega proizvoda se lahko izračuna Kn = Zm ndash Zv Zm= Zv + Kn Kn - optimalna naročilna količina Zv - varnostna zaloga Zm ndash maksimalna zaloga Zv = (tn q) td tn - zahtevan čas za trajanje zalog v primeru nedobave (v enaki časovni enoti) g - povprečna poraba v časovni enoti td - povprečni dobavni čas (v enaki časovni enoti) Izračun optimalne velikosti naročila in signalne zaloge bomo prikazali na primeru proizvoda MS 290 ki ga uvažamo iz Nemčije TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 Nabava v 6 mesecih 360 NA ZALOGI 154 Prodaja v preteklem mesecu 41 Prodaja v 6 mesecih 254 Količina zadnje nabave 120 Datum zadnje nabave 31 marec 2007

VIR (interni podatki Unicommerce doo)

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

21

4 Stroški zaradi izčrpanja zalog Med te stroške uvrščamo predvsem dve skupini stroškov

bull Stroški povezani s prekinitvami proizvodnje ker v določenem času ni na voljo

potrebnih vhodnih materialov ali zalog nedokončane proizvodnje Prekinitev proizvodnje bo manj ob višjih ravneh zalog vhodnih materialov in zalog nedokončane proizvodnje

bull Stroški povezani s slabšanjem imidža pri kupcih ali z izgubljenimi prodajami Podjetja imajo zaloge dokončnih proizvodov za pokrivanje povpraševanja kupcev V primeru ko podjetje nima dokončanih proizvodov na zalogi do takrat ko jih kupec želi kupiti se lahko kupec odloči za nabavo blaga pri drugem proizvajalcu oziroma prodajalcu Poleg tega lahko podjetje zaradi tega tudi trajno izgubi kupce vendar je te stroške zelo težko oceniti Tudi če kupec pristane na odlog in torej blago kupi kasneje nastane določen oportunitetni strošek zaradi kasnejšega preliva denarnih sredstev (Rusjan 1999 138-139)

312 Stroški vzdrževanja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja

Stroški vzdrževanja So vsi stroški ki nastanejo pri hranjenju in vzdrževanju določene količine zalog za določeno časovno obdobje Ponavadi so proporcionalni s količino blaga v zalogi K njim spadajo stroški skladiščenja stroški vezanega kapitala v zalogah stroški oskrbovanja zalog in stroški tveganja

a Stroški skladiščenja predstavljajo pomemben delež celotnih stroškov zalog Eden od ciljev skladiščne službe je zniževanje stroškov skladiščenja Med njih štejemo stroške skladiščnega prostora (stroški ki se nanašajo na prostor vzdrževanje prostora ogrevanje hlajenje prezračevanje čiščenje in razsvetljavo) plače zaposlenih v skladiščih in stroške povezane s skladiščno opremo (Brigham 2002 717)

b Stroški vezanega kapitala v zalogah so velik del skupnih stroškov zalog Če je cena

kapitala visoka lahko ti stroški znašajo do 80 skupnih stroškov vzdrževanja zalog

Kavčič (2000 290) v to skupino šteje tudi oportunitetni strošek torej izgubo zaradi investiranja v zaloge ne pa v kakšno finančno bolj donosno aktivnost Opotunitetni stroški so navadno visoki 10 - 25 vrednosti zalog

c Stroški oskrbovanja zalog štejemo stroške zavarovanja in plačilnih davkov za zaloge

ki so v sorazmerju z velikostjo zaloge

d Stroški tveganja obsegajo stroške ki nastanejo zaradi značilnih lastnosti blaga (npr izguba teže pokvarljivost blaga hellip) poškodb blaga izgub zaradi sprememb v designu ali zaradi padca povpraševanja (Rushton 2000 181)

22

Stroški naročanja Vključujejo vse stroške ki nastanejo ob naročilu blaga Sem spadajo stroški obrazcev stroški fotokopij telefonskih pogovorov in stroški dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Ti stroški so odvisni od številnih nabav v načrtovanem obdobju in stroškov ki nastanejo pri nabavi So neodvisni od nabavljene količine (Bastič 1999 10) Stroški naročanja ki so fiksni ne glede na obseg naročila Večje število artiklov posameznemu naročilu prinaša nižje stroške naročanja na posamezni artikel saj se fiksni stroški sorazmerno razdelijo na posamezen artikel Velikost teh stroškov je odvisna od števila naročil v posameznem časovnem obdobju (Brigham 2002 717) Ker pa podjetja naročajo potrebne materiale znotraj in zunaj organizacije je potrebno razlikovat stroške naročanja

a Naročanje zunaj organizacije Gre za kupovanje materialov ali delov pri proizvajalcih dobaviteljih zunaj organizacije zunaj organizacije Stroški naročila v tem primeru vsebujejo plače osebja v nabavi plače osebja v računovodstvu komunikacijske stroške stroške urgence če naročeno ne prispe pravočasno stroške prevzema dobave

b Naročanje znotraj organizacije Potrebne materiale lahko proizvedejo znotraj organizacije same Delavna enota A naroči nek sestavni del pri delavni enoti B Ker sta obe enoti stroškovna centra enota B seveda zaračuna naročilo enoti A Stroški naročila v takem primeru vsebujejo stroške priprave proizvodnega naloga stroške priprave potrebnega materiala orodij stroške dela in stroške izdelave naročenih delov (Kavčič 2000 290-291)

Stroški nezadovoljenega povpraševanja So posledica premajhnih zalog s katerimi bi lahko zadovoljili vso povpraševanje Zajemajo stroške ki nastanejo ko prejeta naročila ni možno izvršiti iz zalog v običajnem roku in se kažejo kot izgubljen profit zaradi izgubljene prodaje ali kot stroški naročila ki je zaradi nezmožnosti običajne dobave povzročilo dodatne stroške manipulacije obdelave in transporta (Križman 2006 98) Zaloge povzročajo stroške ker predstavljajo vezana finančna sredstva podjetja Z vidika proizvodnje so zaželene visoke količine zalog zaradi nemožnosti prekinitve proizvodnega procesa in zadovoljitve nenadnega povpraševanja s strani kupcev Zato je management zainteresiran za optimizacijo zalog torej kar najmanjše zaloge ki omogočajo normalno poslovanje Stroški zalog so za večje število proizvodnih in prodajnih podjetji eden izmed glavnih logističnih stroškov in so pomemben element v celotnih stroških podjetja (Rushton 2000 186)

23

Dejavniki gospodarjenja z zalogo

1 Stroški naročanja

Višina stroškov naročanja je običajno neodvisna od velikosti naročila npr stroški naročila so enaki če naročimo 1 tono ali 100 ton materiala Glavni stroški naročanja so

stroški priprave in izbira dobavitelja stroški povezani s samim naročilom stroški prevzema kontrole reklamacije in plačila računa

Stroški naročanja se razlikujejo glede na

zapletenosti naročila strokovnosti nabavnega osebja ročne ali računalniške priprave naročila novega ali ponavljajočega naročila

Podjetja pogosto izračunavajo povprečne stroške naročila tako da vse stroške naročanja delijo s številom naročil v določenem obdobju (npr v enem letu) kar je lahko varljiv podatek pri velikih razlikah v vrednosti posameznega naročila 2 Stroški vzdrževanja zaloge Stroške vzdrževanja delimo na

stroške ki so sorazmerni z vrednostjo zalog - financiranje zalog (obresti od kapitala vezanega v zalogo) - zavarovalne premije - zgube zaradi zastaranja kala ali kraje

stroške ki nastajajo s skladiščenjem poslovanja

- materialni strošek - amortiziranje zgradb in naprav - najemnine skladiščnega prostora - bruto plače zaposlenih - administrativni stroški

3 stroški ki nastanejo zaradi materiala ki ni v zalogi Te stroške sestavljajo

- izguba zaradi prekinitve proizvodnje - režijski stroški povezani z zaposlenimi v skladišču - razlika pri raquokritemlaquo nakupu materiala po višji ceni - stroški pridobitve novih kupcev zaradi izgube dosedanjih kupcev

Stroške ki nastanejo zaradi pomanjkanja zaloge materiala ni mogoče vnaprej oceniti in vgraditi v modele gospodarjenja z zalogo (Potočnik 252 2002)

24

32 Financiranje zalog Financiranje temelji (ne glede na različne širše ali ožje opredelitve njegove vsebine) na denarju kot njegovi osrednji kategoriji Nanaša se na priskrbo in uporabo sredstev gospodarjenje z njimi vračanjem sredstev njihovim virom razporejanjem finančnih izidov in v zvezi s tem nastala finančna razmerja (Repovž in Peterlin 1998 57) SLIKA 3 POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA D B D (denar) (blago) (denar) VIR (Repovž in Peterlin 1998 57) Financiranje zalog je proces odločanja o priskrbi sredstev ki zajema aktivnosti ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in pridobitev teh sredstev Ta pridobitev pa je možna iz notranjega in zunanjega vira financiranja SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA VIR FINANCIRANJA

NOTRANJE FINANCIRANJE ZUNANJE FINANCIRANJE

- nerazdeljen čisti dobiček - kapitalski vložki - amortizacija - krediti - drugi notranji viri - subvencije - posebne oblike zunanjega financiranja

(lizing faktoring in forfeing) VIR prirejeno po (Repovž in Peterlin 1998 82) Podjetje lahko zaloge financira z notranjimi in zunanjimi viri Med notranje vire financiranja štejemo nerazdeljeni dobiček amortizacijo in druge notranje vire Med zunanje vire pa spadajo kapitalski vložki krediti subvencije in posebne zunanje oblike financiranja Z vidika lastništva pa razlikujemo financiranje z lastniškim in dolžniškim kapitalom Med lastniški kapital spadajo vsi notranji viri in od zunanjih virov kapitalski vložki in subvencije V okviru dolžniškega kapitala pa spadajo vsi ostali zunanji viri financiranja (Filipič in Mlinarič 1999 133)

25

Podjetja se lahko odločijo ali bodo svoje zaloge financirala z lastnimi sredstvi ali pa si bodo pridobila finančna sredstva Tako lahko delimo financiranje tudi na lastniški in dolžniški vir financiranja Financiranje kot odločanje o priskrbi virov sredstev (kapitala in dolgov) je proces ki obsega aktivnost ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in priskrbo le teh (Repovž in Peterlin 1998 63) Lastniški vir financiranja Lastniške vire zagotavljajo lastniki podjetja Njihova glavna značilnost je da kot obveznost do lastnikov podjetja ne zapadejo pred prenehanjem podjetja Pri lastniškem kapitalu je možna delitev kapitala na trajni (lastniki kapital prispevajo v poslovanje podjetja s trajnim vplačilom) in prisluženi kapital (ki ga sestavljajo nerazdeljen dobiček preteklih in letošnjega leta ter rezerve) Lastniški kapital je prvotno izključno namenjen ustanovitvi podjetja kasneje pa prevzame največje tveganje v zvezi s poslovanjem podjetja Podjetja na začetku delovanja ne morejo zaradi nezaupanja bank pridobiti finančna sredstva zato lastniška sredstva pridobijo pomembno vlogo pri financiranju poslovanja Lastniški kapital pa predstavlja tudi osnovo za zadolžitev podjetja saj naj bi omogočil poravnanje obveznosti do kreditojemalcev tudi v primeru manjše izgube iz poslovanja Dobiček podjetja in njegov prenos v osnovni kapital je zaradi obdavčitve najdražji vir financiranja zato podjetja ohranjajo del lastnega kapitala v obliki čistih rezerv in dobičkov ki niso dodaten izdatek za davek Prednosti lastniškega financiranja se kažejo v večji finančni trdnosti manjših stroških poslovanja večji konkurenčni sposobnosti ter večji neodvisnosti monetarnih ukrepov države (Koletnik 1997 224) Dolžniški vir financiranja Dolžniški viri financiranja pa se med seboj razlikujejo glede na ročnost vir financiranja in ceno Njihova značilnost je da zapadejo v določenem roku in jih tako delimo na kratkoročne (rok je do enega leta) in dolgoročne (rok je več kot eno leto) vire financiranja Financiranje z dolžniškim kapitalom od podjetnika zahteva odplačevanje izposojenih finančnih sredstev vključno s plačilom obrestnih mer Pri kratkoročnem financiranju se denar ponavadi nameni za zagotavljanje obratnega kapitala za financiranje zalog terjatev ali za delovanje podjetja Sredstva se navadno odplačajo iz nastale prodaje in dobička čez leto Dolgoročno posojilo se ponavadi nameni za nakup lastnine kot so strojna oprema zemljišča in stavbe del vrednosti lastnine pa se uporabi kot jamstvo Še zlasti pri nizkih obrestnih merah financiranje s posojilnim kapitalom omogoča podjetniku da ohrani večji del lastništva v podjetju in z lastnim kapitalom ustvari večji dobiček Podjetnik mora paziti da si ne izposodi preveč zaradi česar bi težko odplačeval obresti ali pa jih sploh ne bi mogel kar bi zaustavilo rast in razvoj podjetja ali celo stečaj (Antonič in drugi 2002 303) Zaloge kot element gibljivih sredstev ki je nujno potreben za opravljanje proizvodnega ali prodajnega procesa se v praksi ponavadi financirajo z odobrenimi krediti lastnimi sredstvi in obveznostmi do dobavitelja

26

321 Blagovni kredit ndash financiranje z obveznostmi do dobavitelja

Financiranje z obveznostmi do dobavitelja lahko opredelimo kot zelo uporabno obliko financiranja iz tujih virov ki nastanejo pri nabavi proizvodov inali storitev pri drugem podjetju To pomeni da podjetje ne plača proizvoda inali storitev takoj ob prevzemu vendar šele po določenem roku nabave ali prevzemu računa V bistvu se tako pojavi blagovni kredit s katerim nastopi vmesna oblika premoženja (terjatev) Blagovni kredit se je razvil zaradi razlik v hitrosti obrata sredstev pri različnih podjetjih Prav to dejstvo da je po pravilu neenako trajanje obrat sredstev po posameznih podjetjih in tudi po posameznih panogah ponuja ekonomsko osnovo za nujnost vključevanja blagovnega kredita v prometni proces Časovni razkorak traja od trenutka ko bo kupec blaga storitev razpolagal z denarjem ki ga bo sam prejel po zaključku njegovega cikla proizvodnje in prodaje Ta časovni razkorak se lahko premesti z odloženim kreditom V kolikor tovrstni kredit ne bi reševal tovrstnih časovnih nasprotji bi prodajalec moral čakati tako dolgo da bi od kupca prejel denarna sredstva od svoje prodaje V takšnem primeru bi prišlo do zastojev v reprodukcijskem procesu in to ne samo pri prodajalcu ampak se to prične verižno prenašati na celotni reprodukcijski proces v gospodarstvu Če prodajalec razpolaga z zadostnimi sredstvi lahko svoje blago (storitev) proda na osnovi obljube plačila kupcu v prihodnosti V tem primeru se proda blago kupcu v obliki blagovnega ali odloženega kredita Posebnost blagovnega kredita je v tem da se daje v blagu vrača pa v denarju (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 107) Z vidika stroškov financiranja lahko opredelimo blagovni kredit iz dveh vidikov Prvi je brezplačni blagovni kredit kjer dobavitelj ne zaračuna v ceno stroške uporabe svojega kapitala do roka plačila Drugi pa kjer dobavitelj vkalkulira v ceno stroške uporabe svojega blaga ob dobavi Načini financiranja so del finančne politike podjetja in osnova za doseganje ciljev in strategije Distribucijska podjetja kupujejo izdelke od dobavitelja ki običajno ne zahteva takojšnega plačila Dobavitelj dostavi ali takoj pošlje izdelke in za njih izstavi račun z določenim datumom plačila Kreditni pogoji dobavitelja in pogoji financiranja določajo kdaj bodo podjetja plačala dobavitelju (Schall and Haley 1988 523)

27

322 Revolving kredit

Revolving kredit omogoča občasno koriščenje potrebnih likvidnih sredstev Črpanje kredita podjetja najavijo banki dan pred koriščenjem vračajo pa ga z nakazilom prek plačilnega naloga obresti pa se obračunavajo le na črpani del kredita

Značilnosti

bull Revolving kredit je posebna oblika kredita za financiranje občasnih likvidnostnih težav in predstavlja kombinacijo kratkoročnega kredita in limita na transakcijskem računu

bull Za razliko od limita na transakcijskem računu morajo podjetja banki najaviti črpanje banka pa jim kredit nakaže na račun

bull Sredstva lahko črpajo in vračajo do višine kredita v celotnem obdobju bull Obrestna mera se določi na podlagi vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere za

tovrstne kredite in pribitka glede na boniteto podjetja kakovost zavarovanja ročnost kredita in sodelovanja z banko

VIR (Abanka 2007)

Prednosti

bull ročnost do enega leta bull obrestna mera se oblikuje na podlagi

o vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere o bonitete podjetja oziroma samostojnega podjetnika o ročnosti in zneska kredita o kakovost zavarovanja o sodelovanja z banko

bull stroški odobritve se določijo na osnovi vsakokrat veljavne tarife banke in ročnosti ter zneska kredita

bull znesek odobrenega kredita je odvisen od namena možnosti dodatnega zavarovanja in kreditne sposobnosti prosilca

bull poleg obveznega zavarovanja z menicami lahko izberete med naslednjimi zavarovanji o zavarovanje z zastavo vrednostnih papirjev o zavarovanje z zastavo depozita o zavarovanje z zastavo nepremičnin ali premičnin o zavarovanje s poroštvom druge pravne ali fizične osebe o zavarovanje z bančno garancijo o zavarovanje z odstopom terjatev

bull sredstva lahko črpate in vračate do višine kredita v celotnem obdobju bull obresti se računajo samo na črpani del kredita

VIR (DBS 2007)

28

323 Vir financiranja zalog z dolgovi

Zaloge podjetja financirajo z dolgovi ki pa jih delimo glede na čas vrnitve na kratkoročne in

dolgoročne dolgove kar prikazujemo na Sliki 5 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV - akceptni krediti - investicijski kredit - kontokorentni kredit - hipotekarni kredit - lombardni kredit - eskontni kredit - rembursni kredit - avalni kredit VIR prirejeno po (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122) A DOLGOROČNI DOLGOVI Značilnosti dolgoročnih dolgov za financiranje zalog je da rok vračila zapade v obdobju ki je daljše od enega leta Dolgoročni dolgovi se vštevajo med tako imenovane kvalitetne vire financiranja Zato so pomemben vir financiranja za nakup dolgoročnega premoženja V praksi pa podjetja svoje zaloge le redko financirajo z dolgoročnimi dolgovi ki so primernejši za financiranje stalnih sredstev Investicijski kredit Investicijski kredit je namenjen za kreditiranje stalnih sredstev in trajnega dela gibljivih sredstev (zalog) Zaradi dolgoročnosti in večjega tveganja ki je s tem povezano so banke pri določanju višine investicijskega kredita precej previdne Pri tem banke upoštevajo dosedanjo in pričakovano stopnjo dobička kreditojemalca Za odobritev investicijskega kredita je pomemben pričakovani čisti denarni tok od prihodnje investicije ki se mora v višini in dinamiki ujemati z anuitetami Zaradi varnosti bank postavljajo tudi pogoj da kreditojemalec vodi svoje finančne transakcije z računom ki ga ima pri banki ndash kreditodajalki (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 127) Hipotekarni kredit Pri hipotekarnem kreditu ni pomembna kreditna sposobnost dolžnika ker je kredit zavarovan s hipoteko Odobritev hipotekarnega kredita se nikoli ne odobri v 100 vrednosti založene nepremičnine ampak vedno manj Hipotekarni kredit spada med najstarejše kredite

KREDITI

KRATKOROČNI DOLGOROČNI

29

B KRATKOROČNI DOLGOVI Značilnosti kratkoročnih bančnih dolgov so3 Dospelost

- Rok vračila zapade v obdobju krajšem od enega leta Sezonski kredit

- Potreba po finančnih sredstvih je včasih sezonskega značaja kar pomeni da je potrebno proizvodnjo financirat v času proizvodnje Po končani sezoni se prodajni učinki prodajo in se obveznosti do kreditodajalca poravnajo

Kredit za terjatev zaloge - Vsebina je podobna kot pri sezonskem kreditu Medtem ko so sezonska nihanja

stanovita pa so lahko potrebe po finančnih sredstvih ki izhajajo iz terjatev in zalog nestanovita

Ročnost - Ročnost teh kreditov je običajno prilagojena značilnostim proizvodnje in prodaje

Namen kreditov je financiranje obratnih sredstev torej morajo biti roki usklajeni s sposobnostjo zalog in terjatev da se spremenijo v denar (čas obračanja teh oblik obratnih sredstev)

Reprogramiranje kreditov - V primeru motenj pri odplačevanju kreditov se lahko s kreditojemalcem dogovorimo o

novih pogojih vračanja kredita Govorimo o reprogramu kredita Zavarovanje

- Imamo zavarovani in nezavarovani bančni kredit Zavarovanje se lahko opravi z zalogami terjatvami in podobno vendar se v Sloveniji takšen način zavarovanja pogosto ne prakticira Običajno se zahtevajo kvalitetnejša zavarovanja (hipoteke garancije in podobno) Nekatere banke ponujajo kredite po sistemu tako imenovanega faktoringa ndash odkupa terjatev

Bančni krediti so povezani s stroški ki jih sestavljajo stroški obresti in stroški odobritve Višina je odvisna tudi od načina obrestovanja V osnovi sta v uporabi dekruzivni (obresti se plačajo po dospetju kredita) in anticipativni način obrestovanja (obresti se plačajo po odobritvi kredita) Glavnice se lahko plačujejo v enem znesku ali v obrokih Bistvene sestavine kratkoročnega dolga so

bull namen uporabe bull načrt odplačila bull ekonomska upravičenost bull dodatne informacije in - strokovne sposobnosti vodilnih - računovodski izkazi - načrti poslovanja bull nobenih presenečenj

3 Povzeto po Mayr (2003 84-85)

30

Kontokorentni kredit Je kredit ki ga banka odobri kreditojemalcu kot dodaten znesek v skladu s spreminjajočimi potrebami Takšna vrsta kredita je primerna kadar niha potreba po likvidnih sredstvih Ti krediti niso odobreni za določene posle ampak splošna okrepitev plačilne sposobnosti podjetja Najemajo se kot - kratkoročni krediti za gibljiva sredstva - sezonski krediti - premostitveni krediti Ponavadi se takšni krediti odobrijo za obdobje treh mesecev vendar se lahko tudi podaljšajo (revolving) Lombardni kredit Je kredit ki je odobren proti zastavi realnih dobrin Kreditojemalec le zastavi realne dobrine in pridobi finančna sredstva ne da zmanjša oziroma proda del svoje aktive Zastaviti pa se morajo dobrine ali stvari ki se lahko hitro prodajo Te pa so pomembne za zavarovanje kredita ker le tako je zagotovljeno da se bo kredit poravnal Glede na zavarovanje kredita tako ločimo menični lombard lombard vrednostni papir in blagovni lombard Eskontni kredit Eskontni kredit je kratkoročen kredit ki ga odobrijo poslovne banke na prošnjo komitenta s tem da eskontira menico ki še ni zapadla Znesek je enak znesku na katerega se glasi menica zmanjšana za odtegnjene obresti in provizijo Banka pravzaprav kreditira komitentovo terjatev do zapadlosti s pogojem da bo le-ta kredit odplačal če ga ne bo trasat ali kateri drugi menični obveznik Posebnost tega kredita je v tem da kredita ne vrne tisti ki ga je najel ampak trasat (trgovec ki od proizvajalca kupi blago in ga takoj ne plača izda lastno menico ali akceptira menico ki jo nanj vleče proizvajalec) Akceptni kredit Je menični kredit pri katerem se banka obveže s kreditno pogodbo da bo akceptirala menico ki jo nanjo trasira komitent Z akceptiranjem postane banka glavni menični dolžnik Prednost tega kredita je za banko v tem da bo imela na razpolago dovolj sredstev če bi morala poravnati menični dolg Komitent mora banki dati po uzancih na razpolago dovolj sredstev če kaže da bo morala banka poravnati menični dolg Rembursni kredit Akceptni kredit ki se uporablja v zunanji trgovini Od akceptnega se razlikuje po tem da je krit z blagovnim dokumentom Avalni kredit Aval je jamstvo za plačilo meničnega dolga Pri tem kreditu se banka s posebno garancijsko izjavo zavezuje da bo izpolnila obveznosti ki jih ima do tretje osebe (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122-126)

31

4 ZALOGE KOT ELEMENT MEDPRODAJNIH AKTIVNOSTI Elementi medprodajnih aktivnosti so tisti ki so direktno povezani z dobavo proizvodov odjemalcev V nadaljevanju bomo spoznali določitve optimalne velikosti naročil ter ravni signalnih in varnostnih zalog koeficient obračanja ki so sestavni deli upravljanja in vodenja zalog ter v veliki meri vplivajo na uspešno poslovanje podjetja 41 Optimalna velikost naročil Optimalna velikost naročila je količina pri kateri so celotni stroški (stroški vzdrževanja zalog stroški naročanja in stroški blaga na zalogi) najmanjši (Kovačič 2000 294) SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE s Skupni stroški Stroški vzdrževanja zalog Stroški naročila Stroški materiala in izdelave Q Q

VIIR (Kovačič 2000 294) S ndash stroški Q ndash količina naročila Q - optimalna naročena količina Završnik (2000 77) pravi da dosežemo optimalno naročilno količino ko so (stroški vzdrževanja zalog) = (stroškom naročanj)

Sz = Sn

32

Na sliki 6 je razvidno da stroški vzdrževanja zalog naraščajo z naraščanjem obsega naročila medtem ko stroški naročila padajo Vsota teh dveh vrst stroškov nam daje skupne stroške ki bodo minimalni ko bo naročena količina ustrezala najnižji točki krivulje skupnih stroškov Optimalna naročena količina

SzSnqQ sdotsdot

= 2 (9)

Q - optimalna naročena količina Sz ndash stroški vzdrževanja zalog Sn ndash stroški naročila q- poraba materiala v časovni enoti VIR (Mayr 2003 63) 42 Koeficient obračanja zalog Zaloge na eni strani vplivajo kot blažilec v materialnih tokovih na drugi strani pa povzročajo tudi občutne stroške Krajši čas zadrževanja materiala v skladišču in s tem hitrejše obračanje zalog znižuje potrebno višino zalog in s tem tudi stroške (Kaltnekar 1993 273) Koeficient obračanja zalog

K = YX (10)

X ndash vrednost prodaje v določenem obdobju Y ndash vrednost povprečnih zalog v določenem obdobju VIR Prirejeno po (Mayr 2003 60) Vsako podjetje želi danes imeti minimalne zaloge materiala za poslovanje V podjetniški dejavnosti se vpliv zalog na skupno poslovno uspešnost izraža s koeficientom obračanja zalog Manjši koeficienti obračanja pomenijo namreč daljšo vezavo denarnih sredstev in s tem večje poslovne stroške kar sicer ob nespremenjenih ostalih poslovnih pogojih lahko vpliva na manjšo poslovno uspešnost Pomembno za izračun koeficienta obračanja zalog je zavedati se da je vrednost prodaje izražena z tržnimi prodajnimi cenami ali po stroškovni vrednosti Če so v števcu upoštevane dosežene prodajne cene zaloge pa so v imenovalcu vrednotene po stroškovnih cenah je izračunani koeficient večji kot bi bil v primeru ko so tudi v števcu upoštevane stroškovne cene prodanih izdelkov (Brigham 2002 219) V praksi podjetja večinoma uporabljajo dosežene prodajne cene za izračune koeficientov obračanja lahko pa jih tudi izračunavajo na podlagi stroškovnih cen ki pa so primernejše za interne potrebe

33

43 Določanje obsega zalog Varnostna zaloga - varuje proizvodnjo pred izpadom (npr zaradi podaljšanja dobavnih rokov) Ocenimo jo na osnovi potrebnega čas za nujno dobavo potrebne količine blaga Signalna zaloga ndash je zaloga pri kateri je potrebno sprožiti nabavni proces Maksimalna opravičljiva zaloga ndash predstavlja tisti optimalni obseg zalog pri katerem so stroški nabave in skladiščenja v ravnovesju s stroški vezave kapitala SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG Višina zalog Kn Zm Za Kn 2 td tn Zv Zp Zs tn čas Legenda Razmerja Zm = maksimalna zaloga Zs = signalna zaloga ~ Zm = Zv + Kn (11) Zv = varnostna zaloga Zm + Zv Kn ~ Zp = = Zv + (12) Normativi 2 2 Zp = povprečna zaloga Za = aktivna zaloga ~ Za = Zm ndash Zv = Kn (13) Zap = povprečna aktivna zaloga Kn = optimalna naročilna količina Zm ndash Zv Kn td = dobavni čas ~ Zap = = (14) tn = čas naročanja 2 2 VIR povzeto po (Kaltnekar 1993 278) Pri dobavnih rokih in porabi materiala se podjetja srečujejo z raznolikimi oblikami ki so lahko

- stalna poraba stalni roki dobave - spremenljiva poraba stalni roki dobave - stalna poraba spremenljivi roki dobave - spremenljiva poraba spremenljivi roki dobave

34

431 Stalna poraba in stalni roki dobave

Na časovno enoto porabimo vedno enake količine materiala Z dobavo materiala ni težav je stalna Dobavljene količine so enakomerne Minimalna zaloga Zmin = tz q (15) Signalna zaloga Zsig = (tz + td) q (16) Naročena količina Q = tsn q (17)

Maksimalna zaloga Zmax = Zmin + Q = (tz + tsn) q (18) tz ndash čas morebitnega prekoračenja roka dobave td - rok tsn ndash obdobje porabe naročene količine q ndash poraba materiala v časovni enoti (lahko je ura dan mesec leto) Q ndash naročena količina

432 Spremenljiva poraba in stalni rok dobave

Poraba med (stalnim) časom dobave je sestavljena iz zaporedja neodvisnih (različnih) dnevnih porab ki jih lahko opišemo z normalno porazdelitvijo Poznati moramo povprečno dnevno porabo in njen standardni odklon Pričakovana poraba je seštevek povprečnih dnevnih porab v času dobave Poraba se normalno porazdeljuje in ima varianco ki je enaka seštevku posameznih varianc Kjer velja

Varianca = (standardni odklon)sup2 Minimalna zaloga Zmin = z σp td (19)

Signalna zaloga Zsig = q td + z σp td (20) ali Zsig = q td + Zmin (21) Maksimalna zaloga Zmax = Q + Zmin (22)

35

σp - standardni odklon od povprečja td ndash rok dobave q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti z ndash število standardnih odklonov od povprečja Q ndash naročena količina

433 Stalna poraba in spremenljivi roki nabave

Če se rok dobave normalno porazdeljuje je pričakovana poraba v času dobave normalno porazdeljena njena varianca pa ni seštevek varianc kot v prejšnjem primeru Vzrok je da predstavlja trenutni rok dobave eno vrednost ne pa zaporedje vrednosti Tako je pričakovana poraba v času dobave q td in standardni odklon dobave v času porabe q σtd Signalna zaloga Zsig = q td + z q σtd (23) Minimalna zaloga Zmin = z q σtd (24) td ndash povprečni rok dobave z ndash število standardnih odklonov od povprečja q ndash stalna poraba materiala v časovni enoti σtd - standardni odklon roka dobave

434 Spremenljiva poraba in spremenljivi roki nabave

Pričakovana poraba v času dobave je enaka zmnožku povprečne porabe in povprečnega roka dobave Če sta poraba in rok dobave porazdeljeni veličini bo skupna poraba v času dobave normalno porazdeljena s srednjo vrednostjo q in td Signalna zaloga

Zsig = q td + z td σtd sup2 + q sup2 σtd sup2 (25) z ndash število standardnih odklonov od povprečja σtd - standardni odklon roka dobave σp - standardni odklon od povprečja q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti td ndash povprečen rok dobave VIR povzeto po (Rak 2006 11-14)

36

5 FINANCIRANJE ZALOG ndash PRIMER PODJETJA UNICOMMERCE DOO 51 Predstavitev podjetja Leta 1926 je človek z vizijo g Andreas Stihl v Nemčiji ustanovil podjetje za proizvodnjo ndash najprej je proizvajal protipožarne naprave in pralne stroje Že prvo leto delovanja podjetja pa je izdelal prvo motorno verižno žago z električnim motorjem za upravljanje katere sta bila potrebna dva delavca Danes je to še vedno družinsko podjetje v svetu vodilni proizvajalec motornih žag in drugih motornih naprav ki ga vodi druga generacija potomcev Trenutno zaposluje podjetje ANDREAS STIHL AG amp CoKG s svojimi hčerinskimi podjetji v Švici Ameriki Braziliji Avstriji in Kitajski več kot 7900 sodelavcev ki proizvajajo široko paleto proizvodov namenjenih končnim potrošnikom v več kot 160 državah sveta STIHL ima svoja uvozno-distribucijska podjetja v 29 državah sveta (za primerjavo pred 20 leti jih je bilo 10) v ostalih državah pa sodeluje s pogodbenimi uvozniki Nenehne inovacije skrb za varno in lažje delo ter za človeka in okolje so naprave STIHL popeljale na sam svetovni vrh ndash leta 2004 je promet Skupine STIHL dosegel 17 milijard EUR (leta 1983 je znašal promet 390 milijonov EUR) STIHLreg naprave so tako že vrsto let daleč najbolj razširjena motorna orodja na svetu ki tudi v najtežje dostopnih področjih sveta lajšajo delo ljudem pri urejanju okolja in narave Blagovna znamka STIHL je na slovenskem področju prisotna že od poznih petdeset oziroma zgodnjih šestdeset let prejšnjega stoletja ko sta podjetje UNICOMERC kot tedanji zastopnik firme STIHL za jugoslovansko tržišče in gospod Klarić kot nositelj programa preko slovenskih uvoznih in trgovskih hiš organizirala prodajno in servisno mrežo Ob razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije se je podjetje UNIKOMERC Zagreb odločilo da predstavništvo v Ljubljani preregistrira v podjetje s statusom družbe z omejeno odgovornostjo Podjetje Unicommerce doo Ljubljana je pričelo poslovati 1992 leta njegova prioritetna naloga pa je bila zagotoviti kontinuirano oskrbo slovenskega tržišča z motornimi napravami STIHL in razširiti trgovsko mrežo Hitra rast tržnega deleža in širitev prodajnega asortimenta sta zahtevala večje skladiščne in upravne prostore Tako smo v letu 2004 zgradili nov skladiščno-poslovni objekt v Obrtno-industrijski coni v Logatcu Novi prostori omogočajo boljše sodelovanje s pooblaščenimi trgovci in hitrejšo oskrbo slovenskega tržišča s proizvodnim asortimentom STIHL in VIKING Današnja direktorica podjetja Unicommerce doo je ga Marijana Dajčman katere naloga je skrb za kontinuirano rast tržnega deleža in dobro organizacijo skladišča trgovskega blaga in rezervnih delov za nemoteno oskrbo slovenskega tržišča s Stihl Viking in Timersport izdelki

37

52 Vrste zalog v podjetju Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino ki se ukvarja z prodajo proizvodov znamke Stihl in Viking ter oblačili znamke Timbersport zato se pojavljajo v njihovem skladišču naslednje vrste zalog

trgovsko blago rezervni deli

V podjetju pa zaloge trgovskega blaga lahko razdelimo v tri temeljne skupine proizvodov glede na znamko

- Sthil izdelki - Viking izdelki - Timbersports

SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO Stihl izdelki Viking izdelki Timbersport izdelki

Motorne žage Kosilnice Oblačila Specialne žage Prezračevalnik trave Obutev Rezalne garniture Pihalno sesalna naprava Dodatki Motorne kose in naprave za košnjo Vrtni drobilnik Kombi motorji Motorni kultivator Multi motor OVO - zaščitna očala in ščitnik za ušesa Rezalniki za živo mejo Pogonska sredstva Višinski obvejevalniki Rokavice Čistilne naprave POS in DECO Pihalniki in sesalniki z drobilnikom Škropilne naprave Kompaktni brusilno-rezalni stroji Vozički z omejevalnikom globine reza Ročni vrtalni stroji Vrtalni stroji za vrtanje lukenj v zemljo Osebna zaščitna oprema Posode

VIR (Unicommerce doo 2007)

Prodajni asortiment

38

TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006

Celotne zaloge Leto 2006 (euro) Dlež v celotnih zalogah ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 848

Zaloge rezervnih delov 14949337 152

skupaj 98350900 100

VIR (prologa 6) Iz tabele 2 je razvidno da je imelo podjetje na dan 31 12 2006 vezanega kapitala največ v zalogah trgovskega blaga ki predstavlja kar 848 vseh zalog skupaj Ostali del vezanega kapitala pa lahko prepišemo k zalogam rezervnih delov katerih je 152 Delež zalog trgovskega blaga ki ga je bilo več kot polovico vseh zalog pa izhaja iz dejstva da je Unicommerce doo podjetje za zunanjo in notranjo trgovino katerega je glavna dejavnost zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timersports izdelkov oziroma proizvodov na slovenskem tržišču SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

0102030405060708090

31122006

zalogetrgovskegablagazalogerezervnihdelov

VIR (priloga 6) Kot je razvidno iz slike 10 je delež zalog rezervnih delov dosti manjši od trgovskega blaga kajti podjetje Unicommerce doo v svojem asortimentu prodajne ponudbe ima široko paleto proizvodov ki jih uvaža širom sveta in konkurira na slovenskem trgu predvsem s kvaliteto ki jo dokazuje z garancijo proizvodov od 5 do 10 let Izvajanje garancije za takšno obdobje izhaja iz dejstva da so proizvodi v celoti proizvedeni s strani enega samega proizvajalca in to je Stihl Drugi razlog pa izhaja iz dobro razvite logistične mreže ki podjetju omogoča enostavno in v hitrem času dostavo rezervnih delov Iz slike 10 in tabele 2 lahko vidimo da podjetje posveča največ pozornosti zalogam trgovskega blaga vendar pri vodenju in upravljanju zalog ki vplivajo na poslovanje podjetja ne sme pozabiti tudi na spremljanje zaloge rezervnih delov saj predstavljajo komponento ki vpliva na kvaliteto servisa odjemalcev

39

TABELA 3 CELOTNE ZALOGE NA DAN 31 12 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Zaloge in prihodki Leto 2005 (euro) Leto 2006 (euro)

Prihodki od prodaje 3184702 3355438

Zaloge (trgovskega blaga + rezervnih delov) 88399700 98350900

VIR (PRILOGA 67) Celotne zaloge v podjetju Unicommerce doo so se iz leta 2005 na leto 2006 povečale za 173736 evrov kar pomeni da je podjetje v letu 2006 imelo za 545 več vezanega kapitala v zalogah kot leta 2005 To pa lahko opravičimo z večjo prodajo v letu 2006 kajti prihodki od prodaje so za 221310 euro večji kar znaša 706 več kot leta 2005 kljub nespremenjenim prodajnim cenam izdelkov

40

53 Vodenje in spremljanje zalog V podjetju Unicommerc doo imajo vodenje in upravljanje zalog v skladišču računalniško podprto z internim programom ki prikazuje signalne minimalne varnostne in maksimalne zaloge (imenujejo ga AS 400 po centralnem računalniku)

531 Vodenje zalog

Podjetje ima svojo interni sistem označevanja proizvodov ki s pomočjo računalniškega programa omogoča analiziranje proizvodov ki se nahajajo v skladišču V podjetju ima vsak proizvod poleg serijske številke svojo številko artikla oz prodajno številko ki je sestavljena iz 11 številk ki so razdeljene v tri sklope in imajo svoj pomen A PRVI SKLOP ŠTEVILK Tako prvi sklop številk ki je sestavljen iz štirih številk pove za kakšen tip stroja gre Od prvega sklopa številk nam prvi dve številki povesta tip motorja drugi dve pa za kateri točno določeni stroj gre Na primer

11 ndash motorna žaga 12 ndash električne žaga 41 ndash motorna kosa 42 - ostale naprave (škropilnica pihalniki itd) 91

manjši rezervni deli ki so univerzalni 92 Itd

SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA)

To je prvi sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo)

To je obrazložitev za prvi dve številki prvega sklopa

41

1130 ndash motorna žaga MS 170 11 ndash nam pove da gre za 1137 ndash motorna žaga MS 192 motorno žago 30 pa točno 1128 ndash motorna žaga MS 460 kateri tip motorne žage

B DRUGI SKLOP ŠTEVILK Druga skupina številk je sestavljen iz treh števil ki nam pove za kateri sklop motorja gre Ali je ta proizvod nameščen pri cilindru verigi črpalki itd SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460)

To je drugi sklop števil To je tretji sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo) Na primer

1128 ndash 200 ndash na pove da gre za končen proizvod 1121 ndash 140 ndash na pove da gre za motorno žago model

MS 260 del ki se nahaja na filtru C TRETJI SKLOP ŠTEVILK Tretji sklop številk pa se za vsak proizvod razlikuje in nam omogoča definicijo za kateri točno proizvod gre pri vodenju in analiziranju zalog v podjetju Na primer

1121 ndash 140 ndash 1916 nam pove da gre za pokrov filtra 1128 ndash 200 ndash 0128 nam pove da gre za točno

določen proizvod To je motorna žaga MS 460 (končni izdelek) ki je prikazan na sliki

To je obrazložitev za drugi sklop

številk

To je obrazložitev za tretji sklop števil

To je obrazložitev za drugi dve številki

prvega sklopa

42

532 ABC analiza

Za upravljanje in vodenje zalog v podjetju uporabljajo tudi ABC analizo ki je računalniško podprta in kategorizira proizvode v tri skupine (A B in C) Namen razvrščanja blaga po tej analizi je v opravljanju selekcije in tako loči pomembno od nepomembnega V skupini A je majhno število artiklov vendar predstavljajo veliko vrednost za podjetje Nasprotno je v skupini C kjer je veliko število artiklov in ne predstavljajo posebne vrednosti za podjetje V prilogi 1 je prikazana prodajna vrednost izdaj vseh proizvodov podjetja Unicommerce doo iz skladišča za obdobje od 01 01 2007 do 31 10 2007 Izbrani kriterij je prodajna vrednost izdaj Analiza kaže da so izdelki Stihl ki so kategoriziranih v 37 kategorij v letu 2007 skupaj ustvarili prodajno vrednost izdaj 545727219 euro SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI Odstotek () izdane prodajne vrednosti 8 100 22 60 70 30 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Odstotek () izdelkov po prodajnih skupinah VIR (interni podatki podjetja Unicommerce doo)

43

TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

SKUPINA ŠTEVILO

IZDELKOV IZDANA PRODAJNA

VREDNOST DELEŽ A 5 375667032 0688379 70 B 8 125431039 0229842 22 C 24 44629148 0081779 8 SKUPAJ 37 545727219 1 100 VIR (Priloga 1) Iz slike 13 in tabele 4 je razvidno da je samo 10 vseh izdelkov podjetja Unicommerce doo v letu 2007 ustvarilo 70 izdane prodajne vrednosti od celote kar je 5 izdelkov (motorne žage motorne kose motorji za žage verige v roli in rezervni deli Stihl) V skupino B pa se je po metodi ABC analize uvrstilo 8 proizvodov katerih prodajna vrednost izdaj v letu 2007 je bila 125431048 euro in predstavlja 22 celote Po metodi ABC pa se je v skupino C uvrstilo 24 proizvodov ki je ustvarilo le 8 izdane prodajne vrednosti izdaj v letu 2007 Ko podjetje Unicommerce doo uvede v asortiment prodaje nov artikel oziroma izdelek ga rangira v razred A in šele po letu dni se glede na ustvarjeno prodajno vrednost izdaj lahko spremeni njegovo rangiranje v skupino v B ali C Paretovo teorijo lahko potrdimo z opravljeno analizo ABC ki opredeljuje da je v skupini A najmanjše število izdelkov ki pa predstavljajo velik delež v prodaji in so tako za podjetje nujno obhodni in močno vplivajo na njihovo poslovanje Zato podjetja morajo in tako tudi podjetje Unicommerce doo posvečati največ pozornosti takšnim izdelkom ter natančno določiti voditi in analizirati normative kot so signalna minimalna in maksimalna zaloga Kljub temu pa pri poslovanju ne smemo zanemarjati izdelke ki so klasificirani v skupinah B in C

44

54 Zaloge kot element medprodajnih aktivnosti Stroške ki jih povzročajo zaloge v podjetju Unicommerce doo (stroški skladišča stroški naročanja in stroški nezadostnega povpraševanja) ne prikazujejo in analizirajo posamično temveč jih predpisujejo med ostale oziroma druge stroške zato ne moremo prikazati optimalno velikost naročila kot smo jo podali v teoretičnem delu ki je značilna za proizvodna podjetja Vendar lahko optimalno velikost naročila varnostno in signalno zalogo izračunamo na podlagi razmerij med znanimi normativi zalog

541 Optimalna velikost naročila

V podjetju Unicommerce doo imamo znane podatke o predvideni prodaji in nabavi blaga za šest mesecev ki jih izračunavamo na podlagi povprečja prodaje in nabave zadnjih štirih let istega obdobja Povprečen dobaven čas za trgovsko blago (motorna žaga MS 290) je potreben mesec dni kar je znano iz sklenjenih pogodb Optimalna količina naročenega proizvoda se lahko izračuna Kn = Zm ndash Zv Zm= Zv + Kn Kn - optimalna naročilna količina Zv - varnostna zaloga Zm ndash maksimalna zaloga Zv = (tn q) td tn - zahtevan čas za trajanje zalog v primeru nedobave (v enaki časovni enoti) g - povprečna poraba v časovni enoti td - povprečni dobavni čas (v enaki časovni enoti) Izračun optimalne velikosti naročila in signalne zaloge bomo prikazali na primeru proizvoda MS 290 ki ga uvažamo iz Nemčije TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 Nabava v 6 mesecih 360 NA ZALOGI 154 Prodaja v preteklem mesecu 41 Prodaja v 6 mesecih 254 Količina zadnje nabave 120 Datum zadnje nabave 31 marec 2007

VIR (interni podatki Unicommerce doo)

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

22

Stroški naročanja Vključujejo vse stroške ki nastanejo ob naročilu blaga Sem spadajo stroški obrazcev stroški fotokopij telefonskih pogovorov in stroški dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Ti stroški so odvisni od številnih nabav v načrtovanem obdobju in stroškov ki nastanejo pri nabavi So neodvisni od nabavljene količine (Bastič 1999 10) Stroški naročanja ki so fiksni ne glede na obseg naročila Večje število artiklov posameznemu naročilu prinaša nižje stroške naročanja na posamezni artikel saj se fiksni stroški sorazmerno razdelijo na posamezen artikel Velikost teh stroškov je odvisna od števila naročil v posameznem časovnem obdobju (Brigham 2002 717) Ker pa podjetja naročajo potrebne materiale znotraj in zunaj organizacije je potrebno razlikovat stroške naročanja

a Naročanje zunaj organizacije Gre za kupovanje materialov ali delov pri proizvajalcih dobaviteljih zunaj organizacije zunaj organizacije Stroški naročila v tem primeru vsebujejo plače osebja v nabavi plače osebja v računovodstvu komunikacijske stroške stroške urgence če naročeno ne prispe pravočasno stroške prevzema dobave

b Naročanje znotraj organizacije Potrebne materiale lahko proizvedejo znotraj organizacije same Delavna enota A naroči nek sestavni del pri delavni enoti B Ker sta obe enoti stroškovna centra enota B seveda zaračuna naročilo enoti A Stroški naročila v takem primeru vsebujejo stroške priprave proizvodnega naloga stroške priprave potrebnega materiala orodij stroške dela in stroške izdelave naročenih delov (Kavčič 2000 290-291)

Stroški nezadovoljenega povpraševanja So posledica premajhnih zalog s katerimi bi lahko zadovoljili vso povpraševanje Zajemajo stroške ki nastanejo ko prejeta naročila ni možno izvršiti iz zalog v običajnem roku in se kažejo kot izgubljen profit zaradi izgubljene prodaje ali kot stroški naročila ki je zaradi nezmožnosti običajne dobave povzročilo dodatne stroške manipulacije obdelave in transporta (Križman 2006 98) Zaloge povzročajo stroške ker predstavljajo vezana finančna sredstva podjetja Z vidika proizvodnje so zaželene visoke količine zalog zaradi nemožnosti prekinitve proizvodnega procesa in zadovoljitve nenadnega povpraševanja s strani kupcev Zato je management zainteresiran za optimizacijo zalog torej kar najmanjše zaloge ki omogočajo normalno poslovanje Stroški zalog so za večje število proizvodnih in prodajnih podjetji eden izmed glavnih logističnih stroškov in so pomemben element v celotnih stroških podjetja (Rushton 2000 186)

23

Dejavniki gospodarjenja z zalogo

1 Stroški naročanja

Višina stroškov naročanja je običajno neodvisna od velikosti naročila npr stroški naročila so enaki če naročimo 1 tono ali 100 ton materiala Glavni stroški naročanja so

stroški priprave in izbira dobavitelja stroški povezani s samim naročilom stroški prevzema kontrole reklamacije in plačila računa

Stroški naročanja se razlikujejo glede na

zapletenosti naročila strokovnosti nabavnega osebja ročne ali računalniške priprave naročila novega ali ponavljajočega naročila

Podjetja pogosto izračunavajo povprečne stroške naročila tako da vse stroške naročanja delijo s številom naročil v določenem obdobju (npr v enem letu) kar je lahko varljiv podatek pri velikih razlikah v vrednosti posameznega naročila 2 Stroški vzdrževanja zaloge Stroške vzdrževanja delimo na

stroške ki so sorazmerni z vrednostjo zalog - financiranje zalog (obresti od kapitala vezanega v zalogo) - zavarovalne premije - zgube zaradi zastaranja kala ali kraje

stroške ki nastajajo s skladiščenjem poslovanja

- materialni strošek - amortiziranje zgradb in naprav - najemnine skladiščnega prostora - bruto plače zaposlenih - administrativni stroški

3 stroški ki nastanejo zaradi materiala ki ni v zalogi Te stroške sestavljajo

- izguba zaradi prekinitve proizvodnje - režijski stroški povezani z zaposlenimi v skladišču - razlika pri raquokritemlaquo nakupu materiala po višji ceni - stroški pridobitve novih kupcev zaradi izgube dosedanjih kupcev

Stroške ki nastanejo zaradi pomanjkanja zaloge materiala ni mogoče vnaprej oceniti in vgraditi v modele gospodarjenja z zalogo (Potočnik 252 2002)

24

32 Financiranje zalog Financiranje temelji (ne glede na različne širše ali ožje opredelitve njegove vsebine) na denarju kot njegovi osrednji kategoriji Nanaša se na priskrbo in uporabo sredstev gospodarjenje z njimi vračanjem sredstev njihovim virom razporejanjem finančnih izidov in v zvezi s tem nastala finančna razmerja (Repovž in Peterlin 1998 57) SLIKA 3 POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA D B D (denar) (blago) (denar) VIR (Repovž in Peterlin 1998 57) Financiranje zalog je proces odločanja o priskrbi sredstev ki zajema aktivnosti ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in pridobitev teh sredstev Ta pridobitev pa je možna iz notranjega in zunanjega vira financiranja SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA VIR FINANCIRANJA

NOTRANJE FINANCIRANJE ZUNANJE FINANCIRANJE

- nerazdeljen čisti dobiček - kapitalski vložki - amortizacija - krediti - drugi notranji viri - subvencije - posebne oblike zunanjega financiranja

(lizing faktoring in forfeing) VIR prirejeno po (Repovž in Peterlin 1998 82) Podjetje lahko zaloge financira z notranjimi in zunanjimi viri Med notranje vire financiranja štejemo nerazdeljeni dobiček amortizacijo in druge notranje vire Med zunanje vire pa spadajo kapitalski vložki krediti subvencije in posebne zunanje oblike financiranja Z vidika lastništva pa razlikujemo financiranje z lastniškim in dolžniškim kapitalom Med lastniški kapital spadajo vsi notranji viri in od zunanjih virov kapitalski vložki in subvencije V okviru dolžniškega kapitala pa spadajo vsi ostali zunanji viri financiranja (Filipič in Mlinarič 1999 133)

25

Podjetja se lahko odločijo ali bodo svoje zaloge financirala z lastnimi sredstvi ali pa si bodo pridobila finančna sredstva Tako lahko delimo financiranje tudi na lastniški in dolžniški vir financiranja Financiranje kot odločanje o priskrbi virov sredstev (kapitala in dolgov) je proces ki obsega aktivnost ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in priskrbo le teh (Repovž in Peterlin 1998 63) Lastniški vir financiranja Lastniške vire zagotavljajo lastniki podjetja Njihova glavna značilnost je da kot obveznost do lastnikov podjetja ne zapadejo pred prenehanjem podjetja Pri lastniškem kapitalu je možna delitev kapitala na trajni (lastniki kapital prispevajo v poslovanje podjetja s trajnim vplačilom) in prisluženi kapital (ki ga sestavljajo nerazdeljen dobiček preteklih in letošnjega leta ter rezerve) Lastniški kapital je prvotno izključno namenjen ustanovitvi podjetja kasneje pa prevzame največje tveganje v zvezi s poslovanjem podjetja Podjetja na začetku delovanja ne morejo zaradi nezaupanja bank pridobiti finančna sredstva zato lastniška sredstva pridobijo pomembno vlogo pri financiranju poslovanja Lastniški kapital pa predstavlja tudi osnovo za zadolžitev podjetja saj naj bi omogočil poravnanje obveznosti do kreditojemalcev tudi v primeru manjše izgube iz poslovanja Dobiček podjetja in njegov prenos v osnovni kapital je zaradi obdavčitve najdražji vir financiranja zato podjetja ohranjajo del lastnega kapitala v obliki čistih rezerv in dobičkov ki niso dodaten izdatek za davek Prednosti lastniškega financiranja se kažejo v večji finančni trdnosti manjših stroških poslovanja večji konkurenčni sposobnosti ter večji neodvisnosti monetarnih ukrepov države (Koletnik 1997 224) Dolžniški vir financiranja Dolžniški viri financiranja pa se med seboj razlikujejo glede na ročnost vir financiranja in ceno Njihova značilnost je da zapadejo v določenem roku in jih tako delimo na kratkoročne (rok je do enega leta) in dolgoročne (rok je več kot eno leto) vire financiranja Financiranje z dolžniškim kapitalom od podjetnika zahteva odplačevanje izposojenih finančnih sredstev vključno s plačilom obrestnih mer Pri kratkoročnem financiranju se denar ponavadi nameni za zagotavljanje obratnega kapitala za financiranje zalog terjatev ali za delovanje podjetja Sredstva se navadno odplačajo iz nastale prodaje in dobička čez leto Dolgoročno posojilo se ponavadi nameni za nakup lastnine kot so strojna oprema zemljišča in stavbe del vrednosti lastnine pa se uporabi kot jamstvo Še zlasti pri nizkih obrestnih merah financiranje s posojilnim kapitalom omogoča podjetniku da ohrani večji del lastništva v podjetju in z lastnim kapitalom ustvari večji dobiček Podjetnik mora paziti da si ne izposodi preveč zaradi česar bi težko odplačeval obresti ali pa jih sploh ne bi mogel kar bi zaustavilo rast in razvoj podjetja ali celo stečaj (Antonič in drugi 2002 303) Zaloge kot element gibljivih sredstev ki je nujno potreben za opravljanje proizvodnega ali prodajnega procesa se v praksi ponavadi financirajo z odobrenimi krediti lastnimi sredstvi in obveznostmi do dobavitelja

26

321 Blagovni kredit ndash financiranje z obveznostmi do dobavitelja

Financiranje z obveznostmi do dobavitelja lahko opredelimo kot zelo uporabno obliko financiranja iz tujih virov ki nastanejo pri nabavi proizvodov inali storitev pri drugem podjetju To pomeni da podjetje ne plača proizvoda inali storitev takoj ob prevzemu vendar šele po določenem roku nabave ali prevzemu računa V bistvu se tako pojavi blagovni kredit s katerim nastopi vmesna oblika premoženja (terjatev) Blagovni kredit se je razvil zaradi razlik v hitrosti obrata sredstev pri različnih podjetjih Prav to dejstvo da je po pravilu neenako trajanje obrat sredstev po posameznih podjetjih in tudi po posameznih panogah ponuja ekonomsko osnovo za nujnost vključevanja blagovnega kredita v prometni proces Časovni razkorak traja od trenutka ko bo kupec blaga storitev razpolagal z denarjem ki ga bo sam prejel po zaključku njegovega cikla proizvodnje in prodaje Ta časovni razkorak se lahko premesti z odloženim kreditom V kolikor tovrstni kredit ne bi reševal tovrstnih časovnih nasprotji bi prodajalec moral čakati tako dolgo da bi od kupca prejel denarna sredstva od svoje prodaje V takšnem primeru bi prišlo do zastojev v reprodukcijskem procesu in to ne samo pri prodajalcu ampak se to prične verižno prenašati na celotni reprodukcijski proces v gospodarstvu Če prodajalec razpolaga z zadostnimi sredstvi lahko svoje blago (storitev) proda na osnovi obljube plačila kupcu v prihodnosti V tem primeru se proda blago kupcu v obliki blagovnega ali odloženega kredita Posebnost blagovnega kredita je v tem da se daje v blagu vrača pa v denarju (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 107) Z vidika stroškov financiranja lahko opredelimo blagovni kredit iz dveh vidikov Prvi je brezplačni blagovni kredit kjer dobavitelj ne zaračuna v ceno stroške uporabe svojega kapitala do roka plačila Drugi pa kjer dobavitelj vkalkulira v ceno stroške uporabe svojega blaga ob dobavi Načini financiranja so del finančne politike podjetja in osnova za doseganje ciljev in strategije Distribucijska podjetja kupujejo izdelke od dobavitelja ki običajno ne zahteva takojšnega plačila Dobavitelj dostavi ali takoj pošlje izdelke in za njih izstavi račun z določenim datumom plačila Kreditni pogoji dobavitelja in pogoji financiranja določajo kdaj bodo podjetja plačala dobavitelju (Schall and Haley 1988 523)

27

322 Revolving kredit

Revolving kredit omogoča občasno koriščenje potrebnih likvidnih sredstev Črpanje kredita podjetja najavijo banki dan pred koriščenjem vračajo pa ga z nakazilom prek plačilnega naloga obresti pa se obračunavajo le na črpani del kredita

Značilnosti

bull Revolving kredit je posebna oblika kredita za financiranje občasnih likvidnostnih težav in predstavlja kombinacijo kratkoročnega kredita in limita na transakcijskem računu

bull Za razliko od limita na transakcijskem računu morajo podjetja banki najaviti črpanje banka pa jim kredit nakaže na račun

bull Sredstva lahko črpajo in vračajo do višine kredita v celotnem obdobju bull Obrestna mera se določi na podlagi vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere za

tovrstne kredite in pribitka glede na boniteto podjetja kakovost zavarovanja ročnost kredita in sodelovanja z banko

VIR (Abanka 2007)

Prednosti

bull ročnost do enega leta bull obrestna mera se oblikuje na podlagi

o vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere o bonitete podjetja oziroma samostojnega podjetnika o ročnosti in zneska kredita o kakovost zavarovanja o sodelovanja z banko

bull stroški odobritve se določijo na osnovi vsakokrat veljavne tarife banke in ročnosti ter zneska kredita

bull znesek odobrenega kredita je odvisen od namena možnosti dodatnega zavarovanja in kreditne sposobnosti prosilca

bull poleg obveznega zavarovanja z menicami lahko izberete med naslednjimi zavarovanji o zavarovanje z zastavo vrednostnih papirjev o zavarovanje z zastavo depozita o zavarovanje z zastavo nepremičnin ali premičnin o zavarovanje s poroštvom druge pravne ali fizične osebe o zavarovanje z bančno garancijo o zavarovanje z odstopom terjatev

bull sredstva lahko črpate in vračate do višine kredita v celotnem obdobju bull obresti se računajo samo na črpani del kredita

VIR (DBS 2007)

28

323 Vir financiranja zalog z dolgovi

Zaloge podjetja financirajo z dolgovi ki pa jih delimo glede na čas vrnitve na kratkoročne in

dolgoročne dolgove kar prikazujemo na Sliki 5 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV - akceptni krediti - investicijski kredit - kontokorentni kredit - hipotekarni kredit - lombardni kredit - eskontni kredit - rembursni kredit - avalni kredit VIR prirejeno po (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122) A DOLGOROČNI DOLGOVI Značilnosti dolgoročnih dolgov za financiranje zalog je da rok vračila zapade v obdobju ki je daljše od enega leta Dolgoročni dolgovi se vštevajo med tako imenovane kvalitetne vire financiranja Zato so pomemben vir financiranja za nakup dolgoročnega premoženja V praksi pa podjetja svoje zaloge le redko financirajo z dolgoročnimi dolgovi ki so primernejši za financiranje stalnih sredstev Investicijski kredit Investicijski kredit je namenjen za kreditiranje stalnih sredstev in trajnega dela gibljivih sredstev (zalog) Zaradi dolgoročnosti in večjega tveganja ki je s tem povezano so banke pri določanju višine investicijskega kredita precej previdne Pri tem banke upoštevajo dosedanjo in pričakovano stopnjo dobička kreditojemalca Za odobritev investicijskega kredita je pomemben pričakovani čisti denarni tok od prihodnje investicije ki se mora v višini in dinamiki ujemati z anuitetami Zaradi varnosti bank postavljajo tudi pogoj da kreditojemalec vodi svoje finančne transakcije z računom ki ga ima pri banki ndash kreditodajalki (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 127) Hipotekarni kredit Pri hipotekarnem kreditu ni pomembna kreditna sposobnost dolžnika ker je kredit zavarovan s hipoteko Odobritev hipotekarnega kredita se nikoli ne odobri v 100 vrednosti založene nepremičnine ampak vedno manj Hipotekarni kredit spada med najstarejše kredite

KREDITI

KRATKOROČNI DOLGOROČNI

29

B KRATKOROČNI DOLGOVI Značilnosti kratkoročnih bančnih dolgov so3 Dospelost

- Rok vračila zapade v obdobju krajšem od enega leta Sezonski kredit

- Potreba po finančnih sredstvih je včasih sezonskega značaja kar pomeni da je potrebno proizvodnjo financirat v času proizvodnje Po končani sezoni se prodajni učinki prodajo in se obveznosti do kreditodajalca poravnajo

Kredit za terjatev zaloge - Vsebina je podobna kot pri sezonskem kreditu Medtem ko so sezonska nihanja

stanovita pa so lahko potrebe po finančnih sredstvih ki izhajajo iz terjatev in zalog nestanovita

Ročnost - Ročnost teh kreditov je običajno prilagojena značilnostim proizvodnje in prodaje

Namen kreditov je financiranje obratnih sredstev torej morajo biti roki usklajeni s sposobnostjo zalog in terjatev da se spremenijo v denar (čas obračanja teh oblik obratnih sredstev)

Reprogramiranje kreditov - V primeru motenj pri odplačevanju kreditov se lahko s kreditojemalcem dogovorimo o

novih pogojih vračanja kredita Govorimo o reprogramu kredita Zavarovanje

- Imamo zavarovani in nezavarovani bančni kredit Zavarovanje se lahko opravi z zalogami terjatvami in podobno vendar se v Sloveniji takšen način zavarovanja pogosto ne prakticira Običajno se zahtevajo kvalitetnejša zavarovanja (hipoteke garancije in podobno) Nekatere banke ponujajo kredite po sistemu tako imenovanega faktoringa ndash odkupa terjatev

Bančni krediti so povezani s stroški ki jih sestavljajo stroški obresti in stroški odobritve Višina je odvisna tudi od načina obrestovanja V osnovi sta v uporabi dekruzivni (obresti se plačajo po dospetju kredita) in anticipativni način obrestovanja (obresti se plačajo po odobritvi kredita) Glavnice se lahko plačujejo v enem znesku ali v obrokih Bistvene sestavine kratkoročnega dolga so

bull namen uporabe bull načrt odplačila bull ekonomska upravičenost bull dodatne informacije in - strokovne sposobnosti vodilnih - računovodski izkazi - načrti poslovanja bull nobenih presenečenj

3 Povzeto po Mayr (2003 84-85)

30

Kontokorentni kredit Je kredit ki ga banka odobri kreditojemalcu kot dodaten znesek v skladu s spreminjajočimi potrebami Takšna vrsta kredita je primerna kadar niha potreba po likvidnih sredstvih Ti krediti niso odobreni za določene posle ampak splošna okrepitev plačilne sposobnosti podjetja Najemajo se kot - kratkoročni krediti za gibljiva sredstva - sezonski krediti - premostitveni krediti Ponavadi se takšni krediti odobrijo za obdobje treh mesecev vendar se lahko tudi podaljšajo (revolving) Lombardni kredit Je kredit ki je odobren proti zastavi realnih dobrin Kreditojemalec le zastavi realne dobrine in pridobi finančna sredstva ne da zmanjša oziroma proda del svoje aktive Zastaviti pa se morajo dobrine ali stvari ki se lahko hitro prodajo Te pa so pomembne za zavarovanje kredita ker le tako je zagotovljeno da se bo kredit poravnal Glede na zavarovanje kredita tako ločimo menični lombard lombard vrednostni papir in blagovni lombard Eskontni kredit Eskontni kredit je kratkoročen kredit ki ga odobrijo poslovne banke na prošnjo komitenta s tem da eskontira menico ki še ni zapadla Znesek je enak znesku na katerega se glasi menica zmanjšana za odtegnjene obresti in provizijo Banka pravzaprav kreditira komitentovo terjatev do zapadlosti s pogojem da bo le-ta kredit odplačal če ga ne bo trasat ali kateri drugi menični obveznik Posebnost tega kredita je v tem da kredita ne vrne tisti ki ga je najel ampak trasat (trgovec ki od proizvajalca kupi blago in ga takoj ne plača izda lastno menico ali akceptira menico ki jo nanj vleče proizvajalec) Akceptni kredit Je menični kredit pri katerem se banka obveže s kreditno pogodbo da bo akceptirala menico ki jo nanjo trasira komitent Z akceptiranjem postane banka glavni menični dolžnik Prednost tega kredita je za banko v tem da bo imela na razpolago dovolj sredstev če bi morala poravnati menični dolg Komitent mora banki dati po uzancih na razpolago dovolj sredstev če kaže da bo morala banka poravnati menični dolg Rembursni kredit Akceptni kredit ki se uporablja v zunanji trgovini Od akceptnega se razlikuje po tem da je krit z blagovnim dokumentom Avalni kredit Aval je jamstvo za plačilo meničnega dolga Pri tem kreditu se banka s posebno garancijsko izjavo zavezuje da bo izpolnila obveznosti ki jih ima do tretje osebe (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122-126)

31

4 ZALOGE KOT ELEMENT MEDPRODAJNIH AKTIVNOSTI Elementi medprodajnih aktivnosti so tisti ki so direktno povezani z dobavo proizvodov odjemalcev V nadaljevanju bomo spoznali določitve optimalne velikosti naročil ter ravni signalnih in varnostnih zalog koeficient obračanja ki so sestavni deli upravljanja in vodenja zalog ter v veliki meri vplivajo na uspešno poslovanje podjetja 41 Optimalna velikost naročil Optimalna velikost naročila je količina pri kateri so celotni stroški (stroški vzdrževanja zalog stroški naročanja in stroški blaga na zalogi) najmanjši (Kovačič 2000 294) SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE s Skupni stroški Stroški vzdrževanja zalog Stroški naročila Stroški materiala in izdelave Q Q

VIIR (Kovačič 2000 294) S ndash stroški Q ndash količina naročila Q - optimalna naročena količina Završnik (2000 77) pravi da dosežemo optimalno naročilno količino ko so (stroški vzdrževanja zalog) = (stroškom naročanj)

Sz = Sn

32

Na sliki 6 je razvidno da stroški vzdrževanja zalog naraščajo z naraščanjem obsega naročila medtem ko stroški naročila padajo Vsota teh dveh vrst stroškov nam daje skupne stroške ki bodo minimalni ko bo naročena količina ustrezala najnižji točki krivulje skupnih stroškov Optimalna naročena količina

SzSnqQ sdotsdot

= 2 (9)

Q - optimalna naročena količina Sz ndash stroški vzdrževanja zalog Sn ndash stroški naročila q- poraba materiala v časovni enoti VIR (Mayr 2003 63) 42 Koeficient obračanja zalog Zaloge na eni strani vplivajo kot blažilec v materialnih tokovih na drugi strani pa povzročajo tudi občutne stroške Krajši čas zadrževanja materiala v skladišču in s tem hitrejše obračanje zalog znižuje potrebno višino zalog in s tem tudi stroške (Kaltnekar 1993 273) Koeficient obračanja zalog

K = YX (10)

X ndash vrednost prodaje v določenem obdobju Y ndash vrednost povprečnih zalog v določenem obdobju VIR Prirejeno po (Mayr 2003 60) Vsako podjetje želi danes imeti minimalne zaloge materiala za poslovanje V podjetniški dejavnosti se vpliv zalog na skupno poslovno uspešnost izraža s koeficientom obračanja zalog Manjši koeficienti obračanja pomenijo namreč daljšo vezavo denarnih sredstev in s tem večje poslovne stroške kar sicer ob nespremenjenih ostalih poslovnih pogojih lahko vpliva na manjšo poslovno uspešnost Pomembno za izračun koeficienta obračanja zalog je zavedati se da je vrednost prodaje izražena z tržnimi prodajnimi cenami ali po stroškovni vrednosti Če so v števcu upoštevane dosežene prodajne cene zaloge pa so v imenovalcu vrednotene po stroškovnih cenah je izračunani koeficient večji kot bi bil v primeru ko so tudi v števcu upoštevane stroškovne cene prodanih izdelkov (Brigham 2002 219) V praksi podjetja večinoma uporabljajo dosežene prodajne cene za izračune koeficientov obračanja lahko pa jih tudi izračunavajo na podlagi stroškovnih cen ki pa so primernejše za interne potrebe

33

43 Določanje obsega zalog Varnostna zaloga - varuje proizvodnjo pred izpadom (npr zaradi podaljšanja dobavnih rokov) Ocenimo jo na osnovi potrebnega čas za nujno dobavo potrebne količine blaga Signalna zaloga ndash je zaloga pri kateri je potrebno sprožiti nabavni proces Maksimalna opravičljiva zaloga ndash predstavlja tisti optimalni obseg zalog pri katerem so stroški nabave in skladiščenja v ravnovesju s stroški vezave kapitala SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG Višina zalog Kn Zm Za Kn 2 td tn Zv Zp Zs tn čas Legenda Razmerja Zm = maksimalna zaloga Zs = signalna zaloga ~ Zm = Zv + Kn (11) Zv = varnostna zaloga Zm + Zv Kn ~ Zp = = Zv + (12) Normativi 2 2 Zp = povprečna zaloga Za = aktivna zaloga ~ Za = Zm ndash Zv = Kn (13) Zap = povprečna aktivna zaloga Kn = optimalna naročilna količina Zm ndash Zv Kn td = dobavni čas ~ Zap = = (14) tn = čas naročanja 2 2 VIR povzeto po (Kaltnekar 1993 278) Pri dobavnih rokih in porabi materiala se podjetja srečujejo z raznolikimi oblikami ki so lahko

- stalna poraba stalni roki dobave - spremenljiva poraba stalni roki dobave - stalna poraba spremenljivi roki dobave - spremenljiva poraba spremenljivi roki dobave

34

431 Stalna poraba in stalni roki dobave

Na časovno enoto porabimo vedno enake količine materiala Z dobavo materiala ni težav je stalna Dobavljene količine so enakomerne Minimalna zaloga Zmin = tz q (15) Signalna zaloga Zsig = (tz + td) q (16) Naročena količina Q = tsn q (17)

Maksimalna zaloga Zmax = Zmin + Q = (tz + tsn) q (18) tz ndash čas morebitnega prekoračenja roka dobave td - rok tsn ndash obdobje porabe naročene količine q ndash poraba materiala v časovni enoti (lahko je ura dan mesec leto) Q ndash naročena količina

432 Spremenljiva poraba in stalni rok dobave

Poraba med (stalnim) časom dobave je sestavljena iz zaporedja neodvisnih (različnih) dnevnih porab ki jih lahko opišemo z normalno porazdelitvijo Poznati moramo povprečno dnevno porabo in njen standardni odklon Pričakovana poraba je seštevek povprečnih dnevnih porab v času dobave Poraba se normalno porazdeljuje in ima varianco ki je enaka seštevku posameznih varianc Kjer velja

Varianca = (standardni odklon)sup2 Minimalna zaloga Zmin = z σp td (19)

Signalna zaloga Zsig = q td + z σp td (20) ali Zsig = q td + Zmin (21) Maksimalna zaloga Zmax = Q + Zmin (22)

35

σp - standardni odklon od povprečja td ndash rok dobave q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti z ndash število standardnih odklonov od povprečja Q ndash naročena količina

433 Stalna poraba in spremenljivi roki nabave

Če se rok dobave normalno porazdeljuje je pričakovana poraba v času dobave normalno porazdeljena njena varianca pa ni seštevek varianc kot v prejšnjem primeru Vzrok je da predstavlja trenutni rok dobave eno vrednost ne pa zaporedje vrednosti Tako je pričakovana poraba v času dobave q td in standardni odklon dobave v času porabe q σtd Signalna zaloga Zsig = q td + z q σtd (23) Minimalna zaloga Zmin = z q σtd (24) td ndash povprečni rok dobave z ndash število standardnih odklonov od povprečja q ndash stalna poraba materiala v časovni enoti σtd - standardni odklon roka dobave

434 Spremenljiva poraba in spremenljivi roki nabave

Pričakovana poraba v času dobave je enaka zmnožku povprečne porabe in povprečnega roka dobave Če sta poraba in rok dobave porazdeljeni veličini bo skupna poraba v času dobave normalno porazdeljena s srednjo vrednostjo q in td Signalna zaloga

Zsig = q td + z td σtd sup2 + q sup2 σtd sup2 (25) z ndash število standardnih odklonov od povprečja σtd - standardni odklon roka dobave σp - standardni odklon od povprečja q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti td ndash povprečen rok dobave VIR povzeto po (Rak 2006 11-14)

36

5 FINANCIRANJE ZALOG ndash PRIMER PODJETJA UNICOMMERCE DOO 51 Predstavitev podjetja Leta 1926 je človek z vizijo g Andreas Stihl v Nemčiji ustanovil podjetje za proizvodnjo ndash najprej je proizvajal protipožarne naprave in pralne stroje Že prvo leto delovanja podjetja pa je izdelal prvo motorno verižno žago z električnim motorjem za upravljanje katere sta bila potrebna dva delavca Danes je to še vedno družinsko podjetje v svetu vodilni proizvajalec motornih žag in drugih motornih naprav ki ga vodi druga generacija potomcev Trenutno zaposluje podjetje ANDREAS STIHL AG amp CoKG s svojimi hčerinskimi podjetji v Švici Ameriki Braziliji Avstriji in Kitajski več kot 7900 sodelavcev ki proizvajajo široko paleto proizvodov namenjenih končnim potrošnikom v več kot 160 državah sveta STIHL ima svoja uvozno-distribucijska podjetja v 29 državah sveta (za primerjavo pred 20 leti jih je bilo 10) v ostalih državah pa sodeluje s pogodbenimi uvozniki Nenehne inovacije skrb za varno in lažje delo ter za človeka in okolje so naprave STIHL popeljale na sam svetovni vrh ndash leta 2004 je promet Skupine STIHL dosegel 17 milijard EUR (leta 1983 je znašal promet 390 milijonov EUR) STIHLreg naprave so tako že vrsto let daleč najbolj razširjena motorna orodja na svetu ki tudi v najtežje dostopnih področjih sveta lajšajo delo ljudem pri urejanju okolja in narave Blagovna znamka STIHL je na slovenskem področju prisotna že od poznih petdeset oziroma zgodnjih šestdeset let prejšnjega stoletja ko sta podjetje UNICOMERC kot tedanji zastopnik firme STIHL za jugoslovansko tržišče in gospod Klarić kot nositelj programa preko slovenskih uvoznih in trgovskih hiš organizirala prodajno in servisno mrežo Ob razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije se je podjetje UNIKOMERC Zagreb odločilo da predstavništvo v Ljubljani preregistrira v podjetje s statusom družbe z omejeno odgovornostjo Podjetje Unicommerce doo Ljubljana je pričelo poslovati 1992 leta njegova prioritetna naloga pa je bila zagotoviti kontinuirano oskrbo slovenskega tržišča z motornimi napravami STIHL in razširiti trgovsko mrežo Hitra rast tržnega deleža in širitev prodajnega asortimenta sta zahtevala večje skladiščne in upravne prostore Tako smo v letu 2004 zgradili nov skladiščno-poslovni objekt v Obrtno-industrijski coni v Logatcu Novi prostori omogočajo boljše sodelovanje s pooblaščenimi trgovci in hitrejšo oskrbo slovenskega tržišča s proizvodnim asortimentom STIHL in VIKING Današnja direktorica podjetja Unicommerce doo je ga Marijana Dajčman katere naloga je skrb za kontinuirano rast tržnega deleža in dobro organizacijo skladišča trgovskega blaga in rezervnih delov za nemoteno oskrbo slovenskega tržišča s Stihl Viking in Timersport izdelki

37

52 Vrste zalog v podjetju Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino ki se ukvarja z prodajo proizvodov znamke Stihl in Viking ter oblačili znamke Timbersport zato se pojavljajo v njihovem skladišču naslednje vrste zalog

trgovsko blago rezervni deli

V podjetju pa zaloge trgovskega blaga lahko razdelimo v tri temeljne skupine proizvodov glede na znamko

- Sthil izdelki - Viking izdelki - Timbersports

SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO Stihl izdelki Viking izdelki Timbersport izdelki

Motorne žage Kosilnice Oblačila Specialne žage Prezračevalnik trave Obutev Rezalne garniture Pihalno sesalna naprava Dodatki Motorne kose in naprave za košnjo Vrtni drobilnik Kombi motorji Motorni kultivator Multi motor OVO - zaščitna očala in ščitnik za ušesa Rezalniki za živo mejo Pogonska sredstva Višinski obvejevalniki Rokavice Čistilne naprave POS in DECO Pihalniki in sesalniki z drobilnikom Škropilne naprave Kompaktni brusilno-rezalni stroji Vozički z omejevalnikom globine reza Ročni vrtalni stroji Vrtalni stroji za vrtanje lukenj v zemljo Osebna zaščitna oprema Posode

VIR (Unicommerce doo 2007)

Prodajni asortiment

38

TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006

Celotne zaloge Leto 2006 (euro) Dlež v celotnih zalogah ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 848

Zaloge rezervnih delov 14949337 152

skupaj 98350900 100

VIR (prologa 6) Iz tabele 2 je razvidno da je imelo podjetje na dan 31 12 2006 vezanega kapitala največ v zalogah trgovskega blaga ki predstavlja kar 848 vseh zalog skupaj Ostali del vezanega kapitala pa lahko prepišemo k zalogam rezervnih delov katerih je 152 Delež zalog trgovskega blaga ki ga je bilo več kot polovico vseh zalog pa izhaja iz dejstva da je Unicommerce doo podjetje za zunanjo in notranjo trgovino katerega je glavna dejavnost zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timersports izdelkov oziroma proizvodov na slovenskem tržišču SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

0102030405060708090

31122006

zalogetrgovskegablagazalogerezervnihdelov

VIR (priloga 6) Kot je razvidno iz slike 10 je delež zalog rezervnih delov dosti manjši od trgovskega blaga kajti podjetje Unicommerce doo v svojem asortimentu prodajne ponudbe ima široko paleto proizvodov ki jih uvaža širom sveta in konkurira na slovenskem trgu predvsem s kvaliteto ki jo dokazuje z garancijo proizvodov od 5 do 10 let Izvajanje garancije za takšno obdobje izhaja iz dejstva da so proizvodi v celoti proizvedeni s strani enega samega proizvajalca in to je Stihl Drugi razlog pa izhaja iz dobro razvite logistične mreže ki podjetju omogoča enostavno in v hitrem času dostavo rezervnih delov Iz slike 10 in tabele 2 lahko vidimo da podjetje posveča največ pozornosti zalogam trgovskega blaga vendar pri vodenju in upravljanju zalog ki vplivajo na poslovanje podjetja ne sme pozabiti tudi na spremljanje zaloge rezervnih delov saj predstavljajo komponento ki vpliva na kvaliteto servisa odjemalcev

39

TABELA 3 CELOTNE ZALOGE NA DAN 31 12 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Zaloge in prihodki Leto 2005 (euro) Leto 2006 (euro)

Prihodki od prodaje 3184702 3355438

Zaloge (trgovskega blaga + rezervnih delov) 88399700 98350900

VIR (PRILOGA 67) Celotne zaloge v podjetju Unicommerce doo so se iz leta 2005 na leto 2006 povečale za 173736 evrov kar pomeni da je podjetje v letu 2006 imelo za 545 več vezanega kapitala v zalogah kot leta 2005 To pa lahko opravičimo z večjo prodajo v letu 2006 kajti prihodki od prodaje so za 221310 euro večji kar znaša 706 več kot leta 2005 kljub nespremenjenim prodajnim cenam izdelkov

40

53 Vodenje in spremljanje zalog V podjetju Unicommerc doo imajo vodenje in upravljanje zalog v skladišču računalniško podprto z internim programom ki prikazuje signalne minimalne varnostne in maksimalne zaloge (imenujejo ga AS 400 po centralnem računalniku)

531 Vodenje zalog

Podjetje ima svojo interni sistem označevanja proizvodov ki s pomočjo računalniškega programa omogoča analiziranje proizvodov ki se nahajajo v skladišču V podjetju ima vsak proizvod poleg serijske številke svojo številko artikla oz prodajno številko ki je sestavljena iz 11 številk ki so razdeljene v tri sklope in imajo svoj pomen A PRVI SKLOP ŠTEVILK Tako prvi sklop številk ki je sestavljen iz štirih številk pove za kakšen tip stroja gre Od prvega sklopa številk nam prvi dve številki povesta tip motorja drugi dve pa za kateri točno določeni stroj gre Na primer

11 ndash motorna žaga 12 ndash električne žaga 41 ndash motorna kosa 42 - ostale naprave (škropilnica pihalniki itd) 91

manjši rezervni deli ki so univerzalni 92 Itd

SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA)

To je prvi sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo)

To je obrazložitev za prvi dve številki prvega sklopa

41

1130 ndash motorna žaga MS 170 11 ndash nam pove da gre za 1137 ndash motorna žaga MS 192 motorno žago 30 pa točno 1128 ndash motorna žaga MS 460 kateri tip motorne žage

B DRUGI SKLOP ŠTEVILK Druga skupina številk je sestavljen iz treh števil ki nam pove za kateri sklop motorja gre Ali je ta proizvod nameščen pri cilindru verigi črpalki itd SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460)

To je drugi sklop števil To je tretji sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo) Na primer

1128 ndash 200 ndash na pove da gre za končen proizvod 1121 ndash 140 ndash na pove da gre za motorno žago model

MS 260 del ki se nahaja na filtru C TRETJI SKLOP ŠTEVILK Tretji sklop številk pa se za vsak proizvod razlikuje in nam omogoča definicijo za kateri točno proizvod gre pri vodenju in analiziranju zalog v podjetju Na primer

1121 ndash 140 ndash 1916 nam pove da gre za pokrov filtra 1128 ndash 200 ndash 0128 nam pove da gre za točno

določen proizvod To je motorna žaga MS 460 (končni izdelek) ki je prikazan na sliki

To je obrazložitev za drugi sklop

številk

To je obrazložitev za tretji sklop števil

To je obrazložitev za drugi dve številki

prvega sklopa

42

532 ABC analiza

Za upravljanje in vodenje zalog v podjetju uporabljajo tudi ABC analizo ki je računalniško podprta in kategorizira proizvode v tri skupine (A B in C) Namen razvrščanja blaga po tej analizi je v opravljanju selekcije in tako loči pomembno od nepomembnega V skupini A je majhno število artiklov vendar predstavljajo veliko vrednost za podjetje Nasprotno je v skupini C kjer je veliko število artiklov in ne predstavljajo posebne vrednosti za podjetje V prilogi 1 je prikazana prodajna vrednost izdaj vseh proizvodov podjetja Unicommerce doo iz skladišča za obdobje od 01 01 2007 do 31 10 2007 Izbrani kriterij je prodajna vrednost izdaj Analiza kaže da so izdelki Stihl ki so kategoriziranih v 37 kategorij v letu 2007 skupaj ustvarili prodajno vrednost izdaj 545727219 euro SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI Odstotek () izdane prodajne vrednosti 8 100 22 60 70 30 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Odstotek () izdelkov po prodajnih skupinah VIR (interni podatki podjetja Unicommerce doo)

43

TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

SKUPINA ŠTEVILO

IZDELKOV IZDANA PRODAJNA

VREDNOST DELEŽ A 5 375667032 0688379 70 B 8 125431039 0229842 22 C 24 44629148 0081779 8 SKUPAJ 37 545727219 1 100 VIR (Priloga 1) Iz slike 13 in tabele 4 je razvidno da je samo 10 vseh izdelkov podjetja Unicommerce doo v letu 2007 ustvarilo 70 izdane prodajne vrednosti od celote kar je 5 izdelkov (motorne žage motorne kose motorji za žage verige v roli in rezervni deli Stihl) V skupino B pa se je po metodi ABC analize uvrstilo 8 proizvodov katerih prodajna vrednost izdaj v letu 2007 je bila 125431048 euro in predstavlja 22 celote Po metodi ABC pa se je v skupino C uvrstilo 24 proizvodov ki je ustvarilo le 8 izdane prodajne vrednosti izdaj v letu 2007 Ko podjetje Unicommerce doo uvede v asortiment prodaje nov artikel oziroma izdelek ga rangira v razred A in šele po letu dni se glede na ustvarjeno prodajno vrednost izdaj lahko spremeni njegovo rangiranje v skupino v B ali C Paretovo teorijo lahko potrdimo z opravljeno analizo ABC ki opredeljuje da je v skupini A najmanjše število izdelkov ki pa predstavljajo velik delež v prodaji in so tako za podjetje nujno obhodni in močno vplivajo na njihovo poslovanje Zato podjetja morajo in tako tudi podjetje Unicommerce doo posvečati največ pozornosti takšnim izdelkom ter natančno določiti voditi in analizirati normative kot so signalna minimalna in maksimalna zaloga Kljub temu pa pri poslovanju ne smemo zanemarjati izdelke ki so klasificirani v skupinah B in C

44

54 Zaloge kot element medprodajnih aktivnosti Stroške ki jih povzročajo zaloge v podjetju Unicommerce doo (stroški skladišča stroški naročanja in stroški nezadostnega povpraševanja) ne prikazujejo in analizirajo posamično temveč jih predpisujejo med ostale oziroma druge stroške zato ne moremo prikazati optimalno velikost naročila kot smo jo podali v teoretičnem delu ki je značilna za proizvodna podjetja Vendar lahko optimalno velikost naročila varnostno in signalno zalogo izračunamo na podlagi razmerij med znanimi normativi zalog

541 Optimalna velikost naročila

V podjetju Unicommerce doo imamo znane podatke o predvideni prodaji in nabavi blaga za šest mesecev ki jih izračunavamo na podlagi povprečja prodaje in nabave zadnjih štirih let istega obdobja Povprečen dobaven čas za trgovsko blago (motorna žaga MS 290) je potreben mesec dni kar je znano iz sklenjenih pogodb Optimalna količina naročenega proizvoda se lahko izračuna Kn = Zm ndash Zv Zm= Zv + Kn Kn - optimalna naročilna količina Zv - varnostna zaloga Zm ndash maksimalna zaloga Zv = (tn q) td tn - zahtevan čas za trajanje zalog v primeru nedobave (v enaki časovni enoti) g - povprečna poraba v časovni enoti td - povprečni dobavni čas (v enaki časovni enoti) Izračun optimalne velikosti naročila in signalne zaloge bomo prikazali na primeru proizvoda MS 290 ki ga uvažamo iz Nemčije TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 Nabava v 6 mesecih 360 NA ZALOGI 154 Prodaja v preteklem mesecu 41 Prodaja v 6 mesecih 254 Količina zadnje nabave 120 Datum zadnje nabave 31 marec 2007

VIR (interni podatki Unicommerce doo)

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

23

Dejavniki gospodarjenja z zalogo

1 Stroški naročanja

Višina stroškov naročanja je običajno neodvisna od velikosti naročila npr stroški naročila so enaki če naročimo 1 tono ali 100 ton materiala Glavni stroški naročanja so

stroški priprave in izbira dobavitelja stroški povezani s samim naročilom stroški prevzema kontrole reklamacije in plačila računa

Stroški naročanja se razlikujejo glede na

zapletenosti naročila strokovnosti nabavnega osebja ročne ali računalniške priprave naročila novega ali ponavljajočega naročila

Podjetja pogosto izračunavajo povprečne stroške naročila tako da vse stroške naročanja delijo s številom naročil v določenem obdobju (npr v enem letu) kar je lahko varljiv podatek pri velikih razlikah v vrednosti posameznega naročila 2 Stroški vzdrževanja zaloge Stroške vzdrževanja delimo na

stroške ki so sorazmerni z vrednostjo zalog - financiranje zalog (obresti od kapitala vezanega v zalogo) - zavarovalne premije - zgube zaradi zastaranja kala ali kraje

stroške ki nastajajo s skladiščenjem poslovanja

- materialni strošek - amortiziranje zgradb in naprav - najemnine skladiščnega prostora - bruto plače zaposlenih - administrativni stroški

3 stroški ki nastanejo zaradi materiala ki ni v zalogi Te stroške sestavljajo

- izguba zaradi prekinitve proizvodnje - režijski stroški povezani z zaposlenimi v skladišču - razlika pri raquokritemlaquo nakupu materiala po višji ceni - stroški pridobitve novih kupcev zaradi izgube dosedanjih kupcev

Stroške ki nastanejo zaradi pomanjkanja zaloge materiala ni mogoče vnaprej oceniti in vgraditi v modele gospodarjenja z zalogo (Potočnik 252 2002)

24

32 Financiranje zalog Financiranje temelji (ne glede na različne širše ali ožje opredelitve njegove vsebine) na denarju kot njegovi osrednji kategoriji Nanaša se na priskrbo in uporabo sredstev gospodarjenje z njimi vračanjem sredstev njihovim virom razporejanjem finančnih izidov in v zvezi s tem nastala finančna razmerja (Repovž in Peterlin 1998 57) SLIKA 3 POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA D B D (denar) (blago) (denar) VIR (Repovž in Peterlin 1998 57) Financiranje zalog je proces odločanja o priskrbi sredstev ki zajema aktivnosti ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in pridobitev teh sredstev Ta pridobitev pa je možna iz notranjega in zunanjega vira financiranja SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA VIR FINANCIRANJA

NOTRANJE FINANCIRANJE ZUNANJE FINANCIRANJE

- nerazdeljen čisti dobiček - kapitalski vložki - amortizacija - krediti - drugi notranji viri - subvencije - posebne oblike zunanjega financiranja

(lizing faktoring in forfeing) VIR prirejeno po (Repovž in Peterlin 1998 82) Podjetje lahko zaloge financira z notranjimi in zunanjimi viri Med notranje vire financiranja štejemo nerazdeljeni dobiček amortizacijo in druge notranje vire Med zunanje vire pa spadajo kapitalski vložki krediti subvencije in posebne zunanje oblike financiranja Z vidika lastništva pa razlikujemo financiranje z lastniškim in dolžniškim kapitalom Med lastniški kapital spadajo vsi notranji viri in od zunanjih virov kapitalski vložki in subvencije V okviru dolžniškega kapitala pa spadajo vsi ostali zunanji viri financiranja (Filipič in Mlinarič 1999 133)

25

Podjetja se lahko odločijo ali bodo svoje zaloge financirala z lastnimi sredstvi ali pa si bodo pridobila finančna sredstva Tako lahko delimo financiranje tudi na lastniški in dolžniški vir financiranja Financiranje kot odločanje o priskrbi virov sredstev (kapitala in dolgov) je proces ki obsega aktivnost ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in priskrbo le teh (Repovž in Peterlin 1998 63) Lastniški vir financiranja Lastniške vire zagotavljajo lastniki podjetja Njihova glavna značilnost je da kot obveznost do lastnikov podjetja ne zapadejo pred prenehanjem podjetja Pri lastniškem kapitalu je možna delitev kapitala na trajni (lastniki kapital prispevajo v poslovanje podjetja s trajnim vplačilom) in prisluženi kapital (ki ga sestavljajo nerazdeljen dobiček preteklih in letošnjega leta ter rezerve) Lastniški kapital je prvotno izključno namenjen ustanovitvi podjetja kasneje pa prevzame največje tveganje v zvezi s poslovanjem podjetja Podjetja na začetku delovanja ne morejo zaradi nezaupanja bank pridobiti finančna sredstva zato lastniška sredstva pridobijo pomembno vlogo pri financiranju poslovanja Lastniški kapital pa predstavlja tudi osnovo za zadolžitev podjetja saj naj bi omogočil poravnanje obveznosti do kreditojemalcev tudi v primeru manjše izgube iz poslovanja Dobiček podjetja in njegov prenos v osnovni kapital je zaradi obdavčitve najdražji vir financiranja zato podjetja ohranjajo del lastnega kapitala v obliki čistih rezerv in dobičkov ki niso dodaten izdatek za davek Prednosti lastniškega financiranja se kažejo v večji finančni trdnosti manjših stroških poslovanja večji konkurenčni sposobnosti ter večji neodvisnosti monetarnih ukrepov države (Koletnik 1997 224) Dolžniški vir financiranja Dolžniški viri financiranja pa se med seboj razlikujejo glede na ročnost vir financiranja in ceno Njihova značilnost je da zapadejo v določenem roku in jih tako delimo na kratkoročne (rok je do enega leta) in dolgoročne (rok je več kot eno leto) vire financiranja Financiranje z dolžniškim kapitalom od podjetnika zahteva odplačevanje izposojenih finančnih sredstev vključno s plačilom obrestnih mer Pri kratkoročnem financiranju se denar ponavadi nameni za zagotavljanje obratnega kapitala za financiranje zalog terjatev ali za delovanje podjetja Sredstva se navadno odplačajo iz nastale prodaje in dobička čez leto Dolgoročno posojilo se ponavadi nameni za nakup lastnine kot so strojna oprema zemljišča in stavbe del vrednosti lastnine pa se uporabi kot jamstvo Še zlasti pri nizkih obrestnih merah financiranje s posojilnim kapitalom omogoča podjetniku da ohrani večji del lastništva v podjetju in z lastnim kapitalom ustvari večji dobiček Podjetnik mora paziti da si ne izposodi preveč zaradi česar bi težko odplačeval obresti ali pa jih sploh ne bi mogel kar bi zaustavilo rast in razvoj podjetja ali celo stečaj (Antonič in drugi 2002 303) Zaloge kot element gibljivih sredstev ki je nujno potreben za opravljanje proizvodnega ali prodajnega procesa se v praksi ponavadi financirajo z odobrenimi krediti lastnimi sredstvi in obveznostmi do dobavitelja

26

321 Blagovni kredit ndash financiranje z obveznostmi do dobavitelja

Financiranje z obveznostmi do dobavitelja lahko opredelimo kot zelo uporabno obliko financiranja iz tujih virov ki nastanejo pri nabavi proizvodov inali storitev pri drugem podjetju To pomeni da podjetje ne plača proizvoda inali storitev takoj ob prevzemu vendar šele po določenem roku nabave ali prevzemu računa V bistvu se tako pojavi blagovni kredit s katerim nastopi vmesna oblika premoženja (terjatev) Blagovni kredit se je razvil zaradi razlik v hitrosti obrata sredstev pri različnih podjetjih Prav to dejstvo da je po pravilu neenako trajanje obrat sredstev po posameznih podjetjih in tudi po posameznih panogah ponuja ekonomsko osnovo za nujnost vključevanja blagovnega kredita v prometni proces Časovni razkorak traja od trenutka ko bo kupec blaga storitev razpolagal z denarjem ki ga bo sam prejel po zaključku njegovega cikla proizvodnje in prodaje Ta časovni razkorak se lahko premesti z odloženim kreditom V kolikor tovrstni kredit ne bi reševal tovrstnih časovnih nasprotji bi prodajalec moral čakati tako dolgo da bi od kupca prejel denarna sredstva od svoje prodaje V takšnem primeru bi prišlo do zastojev v reprodukcijskem procesu in to ne samo pri prodajalcu ampak se to prične verižno prenašati na celotni reprodukcijski proces v gospodarstvu Če prodajalec razpolaga z zadostnimi sredstvi lahko svoje blago (storitev) proda na osnovi obljube plačila kupcu v prihodnosti V tem primeru se proda blago kupcu v obliki blagovnega ali odloženega kredita Posebnost blagovnega kredita je v tem da se daje v blagu vrača pa v denarju (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 107) Z vidika stroškov financiranja lahko opredelimo blagovni kredit iz dveh vidikov Prvi je brezplačni blagovni kredit kjer dobavitelj ne zaračuna v ceno stroške uporabe svojega kapitala do roka plačila Drugi pa kjer dobavitelj vkalkulira v ceno stroške uporabe svojega blaga ob dobavi Načini financiranja so del finančne politike podjetja in osnova za doseganje ciljev in strategije Distribucijska podjetja kupujejo izdelke od dobavitelja ki običajno ne zahteva takojšnega plačila Dobavitelj dostavi ali takoj pošlje izdelke in za njih izstavi račun z določenim datumom plačila Kreditni pogoji dobavitelja in pogoji financiranja določajo kdaj bodo podjetja plačala dobavitelju (Schall and Haley 1988 523)

27

322 Revolving kredit

Revolving kredit omogoča občasno koriščenje potrebnih likvidnih sredstev Črpanje kredita podjetja najavijo banki dan pred koriščenjem vračajo pa ga z nakazilom prek plačilnega naloga obresti pa se obračunavajo le na črpani del kredita

Značilnosti

bull Revolving kredit je posebna oblika kredita za financiranje občasnih likvidnostnih težav in predstavlja kombinacijo kratkoročnega kredita in limita na transakcijskem računu

bull Za razliko od limita na transakcijskem računu morajo podjetja banki najaviti črpanje banka pa jim kredit nakaže na račun

bull Sredstva lahko črpajo in vračajo do višine kredita v celotnem obdobju bull Obrestna mera se določi na podlagi vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere za

tovrstne kredite in pribitka glede na boniteto podjetja kakovost zavarovanja ročnost kredita in sodelovanja z banko

VIR (Abanka 2007)

Prednosti

bull ročnost do enega leta bull obrestna mera se oblikuje na podlagi

o vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere o bonitete podjetja oziroma samostojnega podjetnika o ročnosti in zneska kredita o kakovost zavarovanja o sodelovanja z banko

bull stroški odobritve se določijo na osnovi vsakokrat veljavne tarife banke in ročnosti ter zneska kredita

bull znesek odobrenega kredita je odvisen od namena možnosti dodatnega zavarovanja in kreditne sposobnosti prosilca

bull poleg obveznega zavarovanja z menicami lahko izberete med naslednjimi zavarovanji o zavarovanje z zastavo vrednostnih papirjev o zavarovanje z zastavo depozita o zavarovanje z zastavo nepremičnin ali premičnin o zavarovanje s poroštvom druge pravne ali fizične osebe o zavarovanje z bančno garancijo o zavarovanje z odstopom terjatev

bull sredstva lahko črpate in vračate do višine kredita v celotnem obdobju bull obresti se računajo samo na črpani del kredita

VIR (DBS 2007)

28

323 Vir financiranja zalog z dolgovi

Zaloge podjetja financirajo z dolgovi ki pa jih delimo glede na čas vrnitve na kratkoročne in

dolgoročne dolgove kar prikazujemo na Sliki 5 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV - akceptni krediti - investicijski kredit - kontokorentni kredit - hipotekarni kredit - lombardni kredit - eskontni kredit - rembursni kredit - avalni kredit VIR prirejeno po (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122) A DOLGOROČNI DOLGOVI Značilnosti dolgoročnih dolgov za financiranje zalog je da rok vračila zapade v obdobju ki je daljše od enega leta Dolgoročni dolgovi se vštevajo med tako imenovane kvalitetne vire financiranja Zato so pomemben vir financiranja za nakup dolgoročnega premoženja V praksi pa podjetja svoje zaloge le redko financirajo z dolgoročnimi dolgovi ki so primernejši za financiranje stalnih sredstev Investicijski kredit Investicijski kredit je namenjen za kreditiranje stalnih sredstev in trajnega dela gibljivih sredstev (zalog) Zaradi dolgoročnosti in večjega tveganja ki je s tem povezano so banke pri določanju višine investicijskega kredita precej previdne Pri tem banke upoštevajo dosedanjo in pričakovano stopnjo dobička kreditojemalca Za odobritev investicijskega kredita je pomemben pričakovani čisti denarni tok od prihodnje investicije ki se mora v višini in dinamiki ujemati z anuitetami Zaradi varnosti bank postavljajo tudi pogoj da kreditojemalec vodi svoje finančne transakcije z računom ki ga ima pri banki ndash kreditodajalki (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 127) Hipotekarni kredit Pri hipotekarnem kreditu ni pomembna kreditna sposobnost dolžnika ker je kredit zavarovan s hipoteko Odobritev hipotekarnega kredita se nikoli ne odobri v 100 vrednosti založene nepremičnine ampak vedno manj Hipotekarni kredit spada med najstarejše kredite

KREDITI

KRATKOROČNI DOLGOROČNI

29

B KRATKOROČNI DOLGOVI Značilnosti kratkoročnih bančnih dolgov so3 Dospelost

- Rok vračila zapade v obdobju krajšem od enega leta Sezonski kredit

- Potreba po finančnih sredstvih je včasih sezonskega značaja kar pomeni da je potrebno proizvodnjo financirat v času proizvodnje Po končani sezoni se prodajni učinki prodajo in se obveznosti do kreditodajalca poravnajo

Kredit za terjatev zaloge - Vsebina je podobna kot pri sezonskem kreditu Medtem ko so sezonska nihanja

stanovita pa so lahko potrebe po finančnih sredstvih ki izhajajo iz terjatev in zalog nestanovita

Ročnost - Ročnost teh kreditov je običajno prilagojena značilnostim proizvodnje in prodaje

Namen kreditov je financiranje obratnih sredstev torej morajo biti roki usklajeni s sposobnostjo zalog in terjatev da se spremenijo v denar (čas obračanja teh oblik obratnih sredstev)

Reprogramiranje kreditov - V primeru motenj pri odplačevanju kreditov se lahko s kreditojemalcem dogovorimo o

novih pogojih vračanja kredita Govorimo o reprogramu kredita Zavarovanje

- Imamo zavarovani in nezavarovani bančni kredit Zavarovanje se lahko opravi z zalogami terjatvami in podobno vendar se v Sloveniji takšen način zavarovanja pogosto ne prakticira Običajno se zahtevajo kvalitetnejša zavarovanja (hipoteke garancije in podobno) Nekatere banke ponujajo kredite po sistemu tako imenovanega faktoringa ndash odkupa terjatev

Bančni krediti so povezani s stroški ki jih sestavljajo stroški obresti in stroški odobritve Višina je odvisna tudi od načina obrestovanja V osnovi sta v uporabi dekruzivni (obresti se plačajo po dospetju kredita) in anticipativni način obrestovanja (obresti se plačajo po odobritvi kredita) Glavnice se lahko plačujejo v enem znesku ali v obrokih Bistvene sestavine kratkoročnega dolga so

bull namen uporabe bull načrt odplačila bull ekonomska upravičenost bull dodatne informacije in - strokovne sposobnosti vodilnih - računovodski izkazi - načrti poslovanja bull nobenih presenečenj

3 Povzeto po Mayr (2003 84-85)

30

Kontokorentni kredit Je kredit ki ga banka odobri kreditojemalcu kot dodaten znesek v skladu s spreminjajočimi potrebami Takšna vrsta kredita je primerna kadar niha potreba po likvidnih sredstvih Ti krediti niso odobreni za določene posle ampak splošna okrepitev plačilne sposobnosti podjetja Najemajo se kot - kratkoročni krediti za gibljiva sredstva - sezonski krediti - premostitveni krediti Ponavadi se takšni krediti odobrijo za obdobje treh mesecev vendar se lahko tudi podaljšajo (revolving) Lombardni kredit Je kredit ki je odobren proti zastavi realnih dobrin Kreditojemalec le zastavi realne dobrine in pridobi finančna sredstva ne da zmanjša oziroma proda del svoje aktive Zastaviti pa se morajo dobrine ali stvari ki se lahko hitro prodajo Te pa so pomembne za zavarovanje kredita ker le tako je zagotovljeno da se bo kredit poravnal Glede na zavarovanje kredita tako ločimo menični lombard lombard vrednostni papir in blagovni lombard Eskontni kredit Eskontni kredit je kratkoročen kredit ki ga odobrijo poslovne banke na prošnjo komitenta s tem da eskontira menico ki še ni zapadla Znesek je enak znesku na katerega se glasi menica zmanjšana za odtegnjene obresti in provizijo Banka pravzaprav kreditira komitentovo terjatev do zapadlosti s pogojem da bo le-ta kredit odplačal če ga ne bo trasat ali kateri drugi menični obveznik Posebnost tega kredita je v tem da kredita ne vrne tisti ki ga je najel ampak trasat (trgovec ki od proizvajalca kupi blago in ga takoj ne plača izda lastno menico ali akceptira menico ki jo nanj vleče proizvajalec) Akceptni kredit Je menični kredit pri katerem se banka obveže s kreditno pogodbo da bo akceptirala menico ki jo nanjo trasira komitent Z akceptiranjem postane banka glavni menični dolžnik Prednost tega kredita je za banko v tem da bo imela na razpolago dovolj sredstev če bi morala poravnati menični dolg Komitent mora banki dati po uzancih na razpolago dovolj sredstev če kaže da bo morala banka poravnati menični dolg Rembursni kredit Akceptni kredit ki se uporablja v zunanji trgovini Od akceptnega se razlikuje po tem da je krit z blagovnim dokumentom Avalni kredit Aval je jamstvo za plačilo meničnega dolga Pri tem kreditu se banka s posebno garancijsko izjavo zavezuje da bo izpolnila obveznosti ki jih ima do tretje osebe (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122-126)

31

4 ZALOGE KOT ELEMENT MEDPRODAJNIH AKTIVNOSTI Elementi medprodajnih aktivnosti so tisti ki so direktno povezani z dobavo proizvodov odjemalcev V nadaljevanju bomo spoznali določitve optimalne velikosti naročil ter ravni signalnih in varnostnih zalog koeficient obračanja ki so sestavni deli upravljanja in vodenja zalog ter v veliki meri vplivajo na uspešno poslovanje podjetja 41 Optimalna velikost naročil Optimalna velikost naročila je količina pri kateri so celotni stroški (stroški vzdrževanja zalog stroški naročanja in stroški blaga na zalogi) najmanjši (Kovačič 2000 294) SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE s Skupni stroški Stroški vzdrževanja zalog Stroški naročila Stroški materiala in izdelave Q Q

VIIR (Kovačič 2000 294) S ndash stroški Q ndash količina naročila Q - optimalna naročena količina Završnik (2000 77) pravi da dosežemo optimalno naročilno količino ko so (stroški vzdrževanja zalog) = (stroškom naročanj)

Sz = Sn

32

Na sliki 6 je razvidno da stroški vzdrževanja zalog naraščajo z naraščanjem obsega naročila medtem ko stroški naročila padajo Vsota teh dveh vrst stroškov nam daje skupne stroške ki bodo minimalni ko bo naročena količina ustrezala najnižji točki krivulje skupnih stroškov Optimalna naročena količina

SzSnqQ sdotsdot

= 2 (9)

Q - optimalna naročena količina Sz ndash stroški vzdrževanja zalog Sn ndash stroški naročila q- poraba materiala v časovni enoti VIR (Mayr 2003 63) 42 Koeficient obračanja zalog Zaloge na eni strani vplivajo kot blažilec v materialnih tokovih na drugi strani pa povzročajo tudi občutne stroške Krajši čas zadrževanja materiala v skladišču in s tem hitrejše obračanje zalog znižuje potrebno višino zalog in s tem tudi stroške (Kaltnekar 1993 273) Koeficient obračanja zalog

K = YX (10)

X ndash vrednost prodaje v določenem obdobju Y ndash vrednost povprečnih zalog v določenem obdobju VIR Prirejeno po (Mayr 2003 60) Vsako podjetje želi danes imeti minimalne zaloge materiala za poslovanje V podjetniški dejavnosti se vpliv zalog na skupno poslovno uspešnost izraža s koeficientom obračanja zalog Manjši koeficienti obračanja pomenijo namreč daljšo vezavo denarnih sredstev in s tem večje poslovne stroške kar sicer ob nespremenjenih ostalih poslovnih pogojih lahko vpliva na manjšo poslovno uspešnost Pomembno za izračun koeficienta obračanja zalog je zavedati se da je vrednost prodaje izražena z tržnimi prodajnimi cenami ali po stroškovni vrednosti Če so v števcu upoštevane dosežene prodajne cene zaloge pa so v imenovalcu vrednotene po stroškovnih cenah je izračunani koeficient večji kot bi bil v primeru ko so tudi v števcu upoštevane stroškovne cene prodanih izdelkov (Brigham 2002 219) V praksi podjetja večinoma uporabljajo dosežene prodajne cene za izračune koeficientov obračanja lahko pa jih tudi izračunavajo na podlagi stroškovnih cen ki pa so primernejše za interne potrebe

33

43 Določanje obsega zalog Varnostna zaloga - varuje proizvodnjo pred izpadom (npr zaradi podaljšanja dobavnih rokov) Ocenimo jo na osnovi potrebnega čas za nujno dobavo potrebne količine blaga Signalna zaloga ndash je zaloga pri kateri je potrebno sprožiti nabavni proces Maksimalna opravičljiva zaloga ndash predstavlja tisti optimalni obseg zalog pri katerem so stroški nabave in skladiščenja v ravnovesju s stroški vezave kapitala SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG Višina zalog Kn Zm Za Kn 2 td tn Zv Zp Zs tn čas Legenda Razmerja Zm = maksimalna zaloga Zs = signalna zaloga ~ Zm = Zv + Kn (11) Zv = varnostna zaloga Zm + Zv Kn ~ Zp = = Zv + (12) Normativi 2 2 Zp = povprečna zaloga Za = aktivna zaloga ~ Za = Zm ndash Zv = Kn (13) Zap = povprečna aktivna zaloga Kn = optimalna naročilna količina Zm ndash Zv Kn td = dobavni čas ~ Zap = = (14) tn = čas naročanja 2 2 VIR povzeto po (Kaltnekar 1993 278) Pri dobavnih rokih in porabi materiala se podjetja srečujejo z raznolikimi oblikami ki so lahko

- stalna poraba stalni roki dobave - spremenljiva poraba stalni roki dobave - stalna poraba spremenljivi roki dobave - spremenljiva poraba spremenljivi roki dobave

34

431 Stalna poraba in stalni roki dobave

Na časovno enoto porabimo vedno enake količine materiala Z dobavo materiala ni težav je stalna Dobavljene količine so enakomerne Minimalna zaloga Zmin = tz q (15) Signalna zaloga Zsig = (tz + td) q (16) Naročena količina Q = tsn q (17)

Maksimalna zaloga Zmax = Zmin + Q = (tz + tsn) q (18) tz ndash čas morebitnega prekoračenja roka dobave td - rok tsn ndash obdobje porabe naročene količine q ndash poraba materiala v časovni enoti (lahko je ura dan mesec leto) Q ndash naročena količina

432 Spremenljiva poraba in stalni rok dobave

Poraba med (stalnim) časom dobave je sestavljena iz zaporedja neodvisnih (različnih) dnevnih porab ki jih lahko opišemo z normalno porazdelitvijo Poznati moramo povprečno dnevno porabo in njen standardni odklon Pričakovana poraba je seštevek povprečnih dnevnih porab v času dobave Poraba se normalno porazdeljuje in ima varianco ki je enaka seštevku posameznih varianc Kjer velja

Varianca = (standardni odklon)sup2 Minimalna zaloga Zmin = z σp td (19)

Signalna zaloga Zsig = q td + z σp td (20) ali Zsig = q td + Zmin (21) Maksimalna zaloga Zmax = Q + Zmin (22)

35

σp - standardni odklon od povprečja td ndash rok dobave q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti z ndash število standardnih odklonov od povprečja Q ndash naročena količina

433 Stalna poraba in spremenljivi roki nabave

Če se rok dobave normalno porazdeljuje je pričakovana poraba v času dobave normalno porazdeljena njena varianca pa ni seštevek varianc kot v prejšnjem primeru Vzrok je da predstavlja trenutni rok dobave eno vrednost ne pa zaporedje vrednosti Tako je pričakovana poraba v času dobave q td in standardni odklon dobave v času porabe q σtd Signalna zaloga Zsig = q td + z q σtd (23) Minimalna zaloga Zmin = z q σtd (24) td ndash povprečni rok dobave z ndash število standardnih odklonov od povprečja q ndash stalna poraba materiala v časovni enoti σtd - standardni odklon roka dobave

434 Spremenljiva poraba in spremenljivi roki nabave

Pričakovana poraba v času dobave je enaka zmnožku povprečne porabe in povprečnega roka dobave Če sta poraba in rok dobave porazdeljeni veličini bo skupna poraba v času dobave normalno porazdeljena s srednjo vrednostjo q in td Signalna zaloga

Zsig = q td + z td σtd sup2 + q sup2 σtd sup2 (25) z ndash število standardnih odklonov od povprečja σtd - standardni odklon roka dobave σp - standardni odklon od povprečja q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti td ndash povprečen rok dobave VIR povzeto po (Rak 2006 11-14)

36

5 FINANCIRANJE ZALOG ndash PRIMER PODJETJA UNICOMMERCE DOO 51 Predstavitev podjetja Leta 1926 je človek z vizijo g Andreas Stihl v Nemčiji ustanovil podjetje za proizvodnjo ndash najprej je proizvajal protipožarne naprave in pralne stroje Že prvo leto delovanja podjetja pa je izdelal prvo motorno verižno žago z električnim motorjem za upravljanje katere sta bila potrebna dva delavca Danes je to še vedno družinsko podjetje v svetu vodilni proizvajalec motornih žag in drugih motornih naprav ki ga vodi druga generacija potomcev Trenutno zaposluje podjetje ANDREAS STIHL AG amp CoKG s svojimi hčerinskimi podjetji v Švici Ameriki Braziliji Avstriji in Kitajski več kot 7900 sodelavcev ki proizvajajo široko paleto proizvodov namenjenih končnim potrošnikom v več kot 160 državah sveta STIHL ima svoja uvozno-distribucijska podjetja v 29 državah sveta (za primerjavo pred 20 leti jih je bilo 10) v ostalih državah pa sodeluje s pogodbenimi uvozniki Nenehne inovacije skrb za varno in lažje delo ter za človeka in okolje so naprave STIHL popeljale na sam svetovni vrh ndash leta 2004 je promet Skupine STIHL dosegel 17 milijard EUR (leta 1983 je znašal promet 390 milijonov EUR) STIHLreg naprave so tako že vrsto let daleč najbolj razširjena motorna orodja na svetu ki tudi v najtežje dostopnih področjih sveta lajšajo delo ljudem pri urejanju okolja in narave Blagovna znamka STIHL je na slovenskem področju prisotna že od poznih petdeset oziroma zgodnjih šestdeset let prejšnjega stoletja ko sta podjetje UNICOMERC kot tedanji zastopnik firme STIHL za jugoslovansko tržišče in gospod Klarić kot nositelj programa preko slovenskih uvoznih in trgovskih hiš organizirala prodajno in servisno mrežo Ob razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije se je podjetje UNIKOMERC Zagreb odločilo da predstavništvo v Ljubljani preregistrira v podjetje s statusom družbe z omejeno odgovornostjo Podjetje Unicommerce doo Ljubljana je pričelo poslovati 1992 leta njegova prioritetna naloga pa je bila zagotoviti kontinuirano oskrbo slovenskega tržišča z motornimi napravami STIHL in razširiti trgovsko mrežo Hitra rast tržnega deleža in širitev prodajnega asortimenta sta zahtevala večje skladiščne in upravne prostore Tako smo v letu 2004 zgradili nov skladiščno-poslovni objekt v Obrtno-industrijski coni v Logatcu Novi prostori omogočajo boljše sodelovanje s pooblaščenimi trgovci in hitrejšo oskrbo slovenskega tržišča s proizvodnim asortimentom STIHL in VIKING Današnja direktorica podjetja Unicommerce doo je ga Marijana Dajčman katere naloga je skrb za kontinuirano rast tržnega deleža in dobro organizacijo skladišča trgovskega blaga in rezervnih delov za nemoteno oskrbo slovenskega tržišča s Stihl Viking in Timersport izdelki

37

52 Vrste zalog v podjetju Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino ki se ukvarja z prodajo proizvodov znamke Stihl in Viking ter oblačili znamke Timbersport zato se pojavljajo v njihovem skladišču naslednje vrste zalog

trgovsko blago rezervni deli

V podjetju pa zaloge trgovskega blaga lahko razdelimo v tri temeljne skupine proizvodov glede na znamko

- Sthil izdelki - Viking izdelki - Timbersports

SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO Stihl izdelki Viking izdelki Timbersport izdelki

Motorne žage Kosilnice Oblačila Specialne žage Prezračevalnik trave Obutev Rezalne garniture Pihalno sesalna naprava Dodatki Motorne kose in naprave za košnjo Vrtni drobilnik Kombi motorji Motorni kultivator Multi motor OVO - zaščitna očala in ščitnik za ušesa Rezalniki za živo mejo Pogonska sredstva Višinski obvejevalniki Rokavice Čistilne naprave POS in DECO Pihalniki in sesalniki z drobilnikom Škropilne naprave Kompaktni brusilno-rezalni stroji Vozički z omejevalnikom globine reza Ročni vrtalni stroji Vrtalni stroji za vrtanje lukenj v zemljo Osebna zaščitna oprema Posode

VIR (Unicommerce doo 2007)

Prodajni asortiment

38

TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006

Celotne zaloge Leto 2006 (euro) Dlež v celotnih zalogah ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 848

Zaloge rezervnih delov 14949337 152

skupaj 98350900 100

VIR (prologa 6) Iz tabele 2 je razvidno da je imelo podjetje na dan 31 12 2006 vezanega kapitala največ v zalogah trgovskega blaga ki predstavlja kar 848 vseh zalog skupaj Ostali del vezanega kapitala pa lahko prepišemo k zalogam rezervnih delov katerih je 152 Delež zalog trgovskega blaga ki ga je bilo več kot polovico vseh zalog pa izhaja iz dejstva da je Unicommerce doo podjetje za zunanjo in notranjo trgovino katerega je glavna dejavnost zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timersports izdelkov oziroma proizvodov na slovenskem tržišču SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

0102030405060708090

31122006

zalogetrgovskegablagazalogerezervnihdelov

VIR (priloga 6) Kot je razvidno iz slike 10 je delež zalog rezervnih delov dosti manjši od trgovskega blaga kajti podjetje Unicommerce doo v svojem asortimentu prodajne ponudbe ima široko paleto proizvodov ki jih uvaža širom sveta in konkurira na slovenskem trgu predvsem s kvaliteto ki jo dokazuje z garancijo proizvodov od 5 do 10 let Izvajanje garancije za takšno obdobje izhaja iz dejstva da so proizvodi v celoti proizvedeni s strani enega samega proizvajalca in to je Stihl Drugi razlog pa izhaja iz dobro razvite logistične mreže ki podjetju omogoča enostavno in v hitrem času dostavo rezervnih delov Iz slike 10 in tabele 2 lahko vidimo da podjetje posveča največ pozornosti zalogam trgovskega blaga vendar pri vodenju in upravljanju zalog ki vplivajo na poslovanje podjetja ne sme pozabiti tudi na spremljanje zaloge rezervnih delov saj predstavljajo komponento ki vpliva na kvaliteto servisa odjemalcev

39

TABELA 3 CELOTNE ZALOGE NA DAN 31 12 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Zaloge in prihodki Leto 2005 (euro) Leto 2006 (euro)

Prihodki od prodaje 3184702 3355438

Zaloge (trgovskega blaga + rezervnih delov) 88399700 98350900

VIR (PRILOGA 67) Celotne zaloge v podjetju Unicommerce doo so se iz leta 2005 na leto 2006 povečale za 173736 evrov kar pomeni da je podjetje v letu 2006 imelo za 545 več vezanega kapitala v zalogah kot leta 2005 To pa lahko opravičimo z večjo prodajo v letu 2006 kajti prihodki od prodaje so za 221310 euro večji kar znaša 706 več kot leta 2005 kljub nespremenjenim prodajnim cenam izdelkov

40

53 Vodenje in spremljanje zalog V podjetju Unicommerc doo imajo vodenje in upravljanje zalog v skladišču računalniško podprto z internim programom ki prikazuje signalne minimalne varnostne in maksimalne zaloge (imenujejo ga AS 400 po centralnem računalniku)

531 Vodenje zalog

Podjetje ima svojo interni sistem označevanja proizvodov ki s pomočjo računalniškega programa omogoča analiziranje proizvodov ki se nahajajo v skladišču V podjetju ima vsak proizvod poleg serijske številke svojo številko artikla oz prodajno številko ki je sestavljena iz 11 številk ki so razdeljene v tri sklope in imajo svoj pomen A PRVI SKLOP ŠTEVILK Tako prvi sklop številk ki je sestavljen iz štirih številk pove za kakšen tip stroja gre Od prvega sklopa številk nam prvi dve številki povesta tip motorja drugi dve pa za kateri točno določeni stroj gre Na primer

11 ndash motorna žaga 12 ndash električne žaga 41 ndash motorna kosa 42 - ostale naprave (škropilnica pihalniki itd) 91

manjši rezervni deli ki so univerzalni 92 Itd

SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA)

To je prvi sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo)

To je obrazložitev za prvi dve številki prvega sklopa

41

1130 ndash motorna žaga MS 170 11 ndash nam pove da gre za 1137 ndash motorna žaga MS 192 motorno žago 30 pa točno 1128 ndash motorna žaga MS 460 kateri tip motorne žage

B DRUGI SKLOP ŠTEVILK Druga skupina številk je sestavljen iz treh števil ki nam pove za kateri sklop motorja gre Ali je ta proizvod nameščen pri cilindru verigi črpalki itd SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460)

To je drugi sklop števil To je tretji sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo) Na primer

1128 ndash 200 ndash na pove da gre za končen proizvod 1121 ndash 140 ndash na pove da gre za motorno žago model

MS 260 del ki se nahaja na filtru C TRETJI SKLOP ŠTEVILK Tretji sklop številk pa se za vsak proizvod razlikuje in nam omogoča definicijo za kateri točno proizvod gre pri vodenju in analiziranju zalog v podjetju Na primer

1121 ndash 140 ndash 1916 nam pove da gre za pokrov filtra 1128 ndash 200 ndash 0128 nam pove da gre za točno

določen proizvod To je motorna žaga MS 460 (končni izdelek) ki je prikazan na sliki

To je obrazložitev za drugi sklop

številk

To je obrazložitev za tretji sklop števil

To je obrazložitev za drugi dve številki

prvega sklopa

42

532 ABC analiza

Za upravljanje in vodenje zalog v podjetju uporabljajo tudi ABC analizo ki je računalniško podprta in kategorizira proizvode v tri skupine (A B in C) Namen razvrščanja blaga po tej analizi je v opravljanju selekcije in tako loči pomembno od nepomembnega V skupini A je majhno število artiklov vendar predstavljajo veliko vrednost za podjetje Nasprotno je v skupini C kjer je veliko število artiklov in ne predstavljajo posebne vrednosti za podjetje V prilogi 1 je prikazana prodajna vrednost izdaj vseh proizvodov podjetja Unicommerce doo iz skladišča za obdobje od 01 01 2007 do 31 10 2007 Izbrani kriterij je prodajna vrednost izdaj Analiza kaže da so izdelki Stihl ki so kategoriziranih v 37 kategorij v letu 2007 skupaj ustvarili prodajno vrednost izdaj 545727219 euro SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI Odstotek () izdane prodajne vrednosti 8 100 22 60 70 30 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Odstotek () izdelkov po prodajnih skupinah VIR (interni podatki podjetja Unicommerce doo)

43

TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

SKUPINA ŠTEVILO

IZDELKOV IZDANA PRODAJNA

VREDNOST DELEŽ A 5 375667032 0688379 70 B 8 125431039 0229842 22 C 24 44629148 0081779 8 SKUPAJ 37 545727219 1 100 VIR (Priloga 1) Iz slike 13 in tabele 4 je razvidno da je samo 10 vseh izdelkov podjetja Unicommerce doo v letu 2007 ustvarilo 70 izdane prodajne vrednosti od celote kar je 5 izdelkov (motorne žage motorne kose motorji za žage verige v roli in rezervni deli Stihl) V skupino B pa se je po metodi ABC analize uvrstilo 8 proizvodov katerih prodajna vrednost izdaj v letu 2007 je bila 125431048 euro in predstavlja 22 celote Po metodi ABC pa se je v skupino C uvrstilo 24 proizvodov ki je ustvarilo le 8 izdane prodajne vrednosti izdaj v letu 2007 Ko podjetje Unicommerce doo uvede v asortiment prodaje nov artikel oziroma izdelek ga rangira v razred A in šele po letu dni se glede na ustvarjeno prodajno vrednost izdaj lahko spremeni njegovo rangiranje v skupino v B ali C Paretovo teorijo lahko potrdimo z opravljeno analizo ABC ki opredeljuje da je v skupini A najmanjše število izdelkov ki pa predstavljajo velik delež v prodaji in so tako za podjetje nujno obhodni in močno vplivajo na njihovo poslovanje Zato podjetja morajo in tako tudi podjetje Unicommerce doo posvečati največ pozornosti takšnim izdelkom ter natančno določiti voditi in analizirati normative kot so signalna minimalna in maksimalna zaloga Kljub temu pa pri poslovanju ne smemo zanemarjati izdelke ki so klasificirani v skupinah B in C

44

54 Zaloge kot element medprodajnih aktivnosti Stroške ki jih povzročajo zaloge v podjetju Unicommerce doo (stroški skladišča stroški naročanja in stroški nezadostnega povpraševanja) ne prikazujejo in analizirajo posamično temveč jih predpisujejo med ostale oziroma druge stroške zato ne moremo prikazati optimalno velikost naročila kot smo jo podali v teoretičnem delu ki je značilna za proizvodna podjetja Vendar lahko optimalno velikost naročila varnostno in signalno zalogo izračunamo na podlagi razmerij med znanimi normativi zalog

541 Optimalna velikost naročila

V podjetju Unicommerce doo imamo znane podatke o predvideni prodaji in nabavi blaga za šest mesecev ki jih izračunavamo na podlagi povprečja prodaje in nabave zadnjih štirih let istega obdobja Povprečen dobaven čas za trgovsko blago (motorna žaga MS 290) je potreben mesec dni kar je znano iz sklenjenih pogodb Optimalna količina naročenega proizvoda se lahko izračuna Kn = Zm ndash Zv Zm= Zv + Kn Kn - optimalna naročilna količina Zv - varnostna zaloga Zm ndash maksimalna zaloga Zv = (tn q) td tn - zahtevan čas za trajanje zalog v primeru nedobave (v enaki časovni enoti) g - povprečna poraba v časovni enoti td - povprečni dobavni čas (v enaki časovni enoti) Izračun optimalne velikosti naročila in signalne zaloge bomo prikazali na primeru proizvoda MS 290 ki ga uvažamo iz Nemčije TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 Nabava v 6 mesecih 360 NA ZALOGI 154 Prodaja v preteklem mesecu 41 Prodaja v 6 mesecih 254 Količina zadnje nabave 120 Datum zadnje nabave 31 marec 2007

VIR (interni podatki Unicommerce doo)

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

24

32 Financiranje zalog Financiranje temelji (ne glede na različne širše ali ožje opredelitve njegove vsebine) na denarju kot njegovi osrednji kategoriji Nanaša se na priskrbo in uporabo sredstev gospodarjenje z njimi vračanjem sredstev njihovim virom razporejanjem finančnih izidov in v zvezi s tem nastala finančna razmerja (Repovž in Peterlin 1998 57) SLIKA 3 POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA D B D (denar) (blago) (denar) VIR (Repovž in Peterlin 1998 57) Financiranje zalog je proces odločanja o priskrbi sredstev ki zajema aktivnosti ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in pridobitev teh sredstev Ta pridobitev pa je možna iz notranjega in zunanjega vira financiranja SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA VIR FINANCIRANJA

NOTRANJE FINANCIRANJE ZUNANJE FINANCIRANJE

- nerazdeljen čisti dobiček - kapitalski vložki - amortizacija - krediti - drugi notranji viri - subvencije - posebne oblike zunanjega financiranja

(lizing faktoring in forfeing) VIR prirejeno po (Repovž in Peterlin 1998 82) Podjetje lahko zaloge financira z notranjimi in zunanjimi viri Med notranje vire financiranja štejemo nerazdeljeni dobiček amortizacijo in druge notranje vire Med zunanje vire pa spadajo kapitalski vložki krediti subvencije in posebne zunanje oblike financiranja Z vidika lastništva pa razlikujemo financiranje z lastniškim in dolžniškim kapitalom Med lastniški kapital spadajo vsi notranji viri in od zunanjih virov kapitalski vložki in subvencije V okviru dolžniškega kapitala pa spadajo vsi ostali zunanji viri financiranja (Filipič in Mlinarič 1999 133)

25

Podjetja se lahko odločijo ali bodo svoje zaloge financirala z lastnimi sredstvi ali pa si bodo pridobila finančna sredstva Tako lahko delimo financiranje tudi na lastniški in dolžniški vir financiranja Financiranje kot odločanje o priskrbi virov sredstev (kapitala in dolgov) je proces ki obsega aktivnost ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in priskrbo le teh (Repovž in Peterlin 1998 63) Lastniški vir financiranja Lastniške vire zagotavljajo lastniki podjetja Njihova glavna značilnost je da kot obveznost do lastnikov podjetja ne zapadejo pred prenehanjem podjetja Pri lastniškem kapitalu je možna delitev kapitala na trajni (lastniki kapital prispevajo v poslovanje podjetja s trajnim vplačilom) in prisluženi kapital (ki ga sestavljajo nerazdeljen dobiček preteklih in letošnjega leta ter rezerve) Lastniški kapital je prvotno izključno namenjen ustanovitvi podjetja kasneje pa prevzame največje tveganje v zvezi s poslovanjem podjetja Podjetja na začetku delovanja ne morejo zaradi nezaupanja bank pridobiti finančna sredstva zato lastniška sredstva pridobijo pomembno vlogo pri financiranju poslovanja Lastniški kapital pa predstavlja tudi osnovo za zadolžitev podjetja saj naj bi omogočil poravnanje obveznosti do kreditojemalcev tudi v primeru manjše izgube iz poslovanja Dobiček podjetja in njegov prenos v osnovni kapital je zaradi obdavčitve najdražji vir financiranja zato podjetja ohranjajo del lastnega kapitala v obliki čistih rezerv in dobičkov ki niso dodaten izdatek za davek Prednosti lastniškega financiranja se kažejo v večji finančni trdnosti manjših stroških poslovanja večji konkurenčni sposobnosti ter večji neodvisnosti monetarnih ukrepov države (Koletnik 1997 224) Dolžniški vir financiranja Dolžniški viri financiranja pa se med seboj razlikujejo glede na ročnost vir financiranja in ceno Njihova značilnost je da zapadejo v določenem roku in jih tako delimo na kratkoročne (rok je do enega leta) in dolgoročne (rok je več kot eno leto) vire financiranja Financiranje z dolžniškim kapitalom od podjetnika zahteva odplačevanje izposojenih finančnih sredstev vključno s plačilom obrestnih mer Pri kratkoročnem financiranju se denar ponavadi nameni za zagotavljanje obratnega kapitala za financiranje zalog terjatev ali za delovanje podjetja Sredstva se navadno odplačajo iz nastale prodaje in dobička čez leto Dolgoročno posojilo se ponavadi nameni za nakup lastnine kot so strojna oprema zemljišča in stavbe del vrednosti lastnine pa se uporabi kot jamstvo Še zlasti pri nizkih obrestnih merah financiranje s posojilnim kapitalom omogoča podjetniku da ohrani večji del lastništva v podjetju in z lastnim kapitalom ustvari večji dobiček Podjetnik mora paziti da si ne izposodi preveč zaradi česar bi težko odplačeval obresti ali pa jih sploh ne bi mogel kar bi zaustavilo rast in razvoj podjetja ali celo stečaj (Antonič in drugi 2002 303) Zaloge kot element gibljivih sredstev ki je nujno potreben za opravljanje proizvodnega ali prodajnega procesa se v praksi ponavadi financirajo z odobrenimi krediti lastnimi sredstvi in obveznostmi do dobavitelja

26

321 Blagovni kredit ndash financiranje z obveznostmi do dobavitelja

Financiranje z obveznostmi do dobavitelja lahko opredelimo kot zelo uporabno obliko financiranja iz tujih virov ki nastanejo pri nabavi proizvodov inali storitev pri drugem podjetju To pomeni da podjetje ne plača proizvoda inali storitev takoj ob prevzemu vendar šele po določenem roku nabave ali prevzemu računa V bistvu se tako pojavi blagovni kredit s katerim nastopi vmesna oblika premoženja (terjatev) Blagovni kredit se je razvil zaradi razlik v hitrosti obrata sredstev pri različnih podjetjih Prav to dejstvo da je po pravilu neenako trajanje obrat sredstev po posameznih podjetjih in tudi po posameznih panogah ponuja ekonomsko osnovo za nujnost vključevanja blagovnega kredita v prometni proces Časovni razkorak traja od trenutka ko bo kupec blaga storitev razpolagal z denarjem ki ga bo sam prejel po zaključku njegovega cikla proizvodnje in prodaje Ta časovni razkorak se lahko premesti z odloženim kreditom V kolikor tovrstni kredit ne bi reševal tovrstnih časovnih nasprotji bi prodajalec moral čakati tako dolgo da bi od kupca prejel denarna sredstva od svoje prodaje V takšnem primeru bi prišlo do zastojev v reprodukcijskem procesu in to ne samo pri prodajalcu ampak se to prične verižno prenašati na celotni reprodukcijski proces v gospodarstvu Če prodajalec razpolaga z zadostnimi sredstvi lahko svoje blago (storitev) proda na osnovi obljube plačila kupcu v prihodnosti V tem primeru se proda blago kupcu v obliki blagovnega ali odloženega kredita Posebnost blagovnega kredita je v tem da se daje v blagu vrača pa v denarju (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 107) Z vidika stroškov financiranja lahko opredelimo blagovni kredit iz dveh vidikov Prvi je brezplačni blagovni kredit kjer dobavitelj ne zaračuna v ceno stroške uporabe svojega kapitala do roka plačila Drugi pa kjer dobavitelj vkalkulira v ceno stroške uporabe svojega blaga ob dobavi Načini financiranja so del finančne politike podjetja in osnova za doseganje ciljev in strategije Distribucijska podjetja kupujejo izdelke od dobavitelja ki običajno ne zahteva takojšnega plačila Dobavitelj dostavi ali takoj pošlje izdelke in za njih izstavi račun z določenim datumom plačila Kreditni pogoji dobavitelja in pogoji financiranja določajo kdaj bodo podjetja plačala dobavitelju (Schall and Haley 1988 523)

27

322 Revolving kredit

Revolving kredit omogoča občasno koriščenje potrebnih likvidnih sredstev Črpanje kredita podjetja najavijo banki dan pred koriščenjem vračajo pa ga z nakazilom prek plačilnega naloga obresti pa se obračunavajo le na črpani del kredita

Značilnosti

bull Revolving kredit je posebna oblika kredita za financiranje občasnih likvidnostnih težav in predstavlja kombinacijo kratkoročnega kredita in limita na transakcijskem računu

bull Za razliko od limita na transakcijskem računu morajo podjetja banki najaviti črpanje banka pa jim kredit nakaže na račun

bull Sredstva lahko črpajo in vračajo do višine kredita v celotnem obdobju bull Obrestna mera se določi na podlagi vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere za

tovrstne kredite in pribitka glede na boniteto podjetja kakovost zavarovanja ročnost kredita in sodelovanja z banko

VIR (Abanka 2007)

Prednosti

bull ročnost do enega leta bull obrestna mera se oblikuje na podlagi

o vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere o bonitete podjetja oziroma samostojnega podjetnika o ročnosti in zneska kredita o kakovost zavarovanja o sodelovanja z banko

bull stroški odobritve se določijo na osnovi vsakokrat veljavne tarife banke in ročnosti ter zneska kredita

bull znesek odobrenega kredita je odvisen od namena možnosti dodatnega zavarovanja in kreditne sposobnosti prosilca

bull poleg obveznega zavarovanja z menicami lahko izberete med naslednjimi zavarovanji o zavarovanje z zastavo vrednostnih papirjev o zavarovanje z zastavo depozita o zavarovanje z zastavo nepremičnin ali premičnin o zavarovanje s poroštvom druge pravne ali fizične osebe o zavarovanje z bančno garancijo o zavarovanje z odstopom terjatev

bull sredstva lahko črpate in vračate do višine kredita v celotnem obdobju bull obresti se računajo samo na črpani del kredita

VIR (DBS 2007)

28

323 Vir financiranja zalog z dolgovi

Zaloge podjetja financirajo z dolgovi ki pa jih delimo glede na čas vrnitve na kratkoročne in

dolgoročne dolgove kar prikazujemo na Sliki 5 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV - akceptni krediti - investicijski kredit - kontokorentni kredit - hipotekarni kredit - lombardni kredit - eskontni kredit - rembursni kredit - avalni kredit VIR prirejeno po (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122) A DOLGOROČNI DOLGOVI Značilnosti dolgoročnih dolgov za financiranje zalog je da rok vračila zapade v obdobju ki je daljše od enega leta Dolgoročni dolgovi se vštevajo med tako imenovane kvalitetne vire financiranja Zato so pomemben vir financiranja za nakup dolgoročnega premoženja V praksi pa podjetja svoje zaloge le redko financirajo z dolgoročnimi dolgovi ki so primernejši za financiranje stalnih sredstev Investicijski kredit Investicijski kredit je namenjen za kreditiranje stalnih sredstev in trajnega dela gibljivih sredstev (zalog) Zaradi dolgoročnosti in večjega tveganja ki je s tem povezano so banke pri določanju višine investicijskega kredita precej previdne Pri tem banke upoštevajo dosedanjo in pričakovano stopnjo dobička kreditojemalca Za odobritev investicijskega kredita je pomemben pričakovani čisti denarni tok od prihodnje investicije ki se mora v višini in dinamiki ujemati z anuitetami Zaradi varnosti bank postavljajo tudi pogoj da kreditojemalec vodi svoje finančne transakcije z računom ki ga ima pri banki ndash kreditodajalki (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 127) Hipotekarni kredit Pri hipotekarnem kreditu ni pomembna kreditna sposobnost dolžnika ker je kredit zavarovan s hipoteko Odobritev hipotekarnega kredita se nikoli ne odobri v 100 vrednosti založene nepremičnine ampak vedno manj Hipotekarni kredit spada med najstarejše kredite

KREDITI

KRATKOROČNI DOLGOROČNI

29

B KRATKOROČNI DOLGOVI Značilnosti kratkoročnih bančnih dolgov so3 Dospelost

- Rok vračila zapade v obdobju krajšem od enega leta Sezonski kredit

- Potreba po finančnih sredstvih je včasih sezonskega značaja kar pomeni da je potrebno proizvodnjo financirat v času proizvodnje Po končani sezoni se prodajni učinki prodajo in se obveznosti do kreditodajalca poravnajo

Kredit za terjatev zaloge - Vsebina je podobna kot pri sezonskem kreditu Medtem ko so sezonska nihanja

stanovita pa so lahko potrebe po finančnih sredstvih ki izhajajo iz terjatev in zalog nestanovita

Ročnost - Ročnost teh kreditov je običajno prilagojena značilnostim proizvodnje in prodaje

Namen kreditov je financiranje obratnih sredstev torej morajo biti roki usklajeni s sposobnostjo zalog in terjatev da se spremenijo v denar (čas obračanja teh oblik obratnih sredstev)

Reprogramiranje kreditov - V primeru motenj pri odplačevanju kreditov se lahko s kreditojemalcem dogovorimo o

novih pogojih vračanja kredita Govorimo o reprogramu kredita Zavarovanje

- Imamo zavarovani in nezavarovani bančni kredit Zavarovanje se lahko opravi z zalogami terjatvami in podobno vendar se v Sloveniji takšen način zavarovanja pogosto ne prakticira Običajno se zahtevajo kvalitetnejša zavarovanja (hipoteke garancije in podobno) Nekatere banke ponujajo kredite po sistemu tako imenovanega faktoringa ndash odkupa terjatev

Bančni krediti so povezani s stroški ki jih sestavljajo stroški obresti in stroški odobritve Višina je odvisna tudi od načina obrestovanja V osnovi sta v uporabi dekruzivni (obresti se plačajo po dospetju kredita) in anticipativni način obrestovanja (obresti se plačajo po odobritvi kredita) Glavnice se lahko plačujejo v enem znesku ali v obrokih Bistvene sestavine kratkoročnega dolga so

bull namen uporabe bull načrt odplačila bull ekonomska upravičenost bull dodatne informacije in - strokovne sposobnosti vodilnih - računovodski izkazi - načrti poslovanja bull nobenih presenečenj

3 Povzeto po Mayr (2003 84-85)

30

Kontokorentni kredit Je kredit ki ga banka odobri kreditojemalcu kot dodaten znesek v skladu s spreminjajočimi potrebami Takšna vrsta kredita je primerna kadar niha potreba po likvidnih sredstvih Ti krediti niso odobreni za določene posle ampak splošna okrepitev plačilne sposobnosti podjetja Najemajo se kot - kratkoročni krediti za gibljiva sredstva - sezonski krediti - premostitveni krediti Ponavadi se takšni krediti odobrijo za obdobje treh mesecev vendar se lahko tudi podaljšajo (revolving) Lombardni kredit Je kredit ki je odobren proti zastavi realnih dobrin Kreditojemalec le zastavi realne dobrine in pridobi finančna sredstva ne da zmanjša oziroma proda del svoje aktive Zastaviti pa se morajo dobrine ali stvari ki se lahko hitro prodajo Te pa so pomembne za zavarovanje kredita ker le tako je zagotovljeno da se bo kredit poravnal Glede na zavarovanje kredita tako ločimo menični lombard lombard vrednostni papir in blagovni lombard Eskontni kredit Eskontni kredit je kratkoročen kredit ki ga odobrijo poslovne banke na prošnjo komitenta s tem da eskontira menico ki še ni zapadla Znesek je enak znesku na katerega se glasi menica zmanjšana za odtegnjene obresti in provizijo Banka pravzaprav kreditira komitentovo terjatev do zapadlosti s pogojem da bo le-ta kredit odplačal če ga ne bo trasat ali kateri drugi menični obveznik Posebnost tega kredita je v tem da kredita ne vrne tisti ki ga je najel ampak trasat (trgovec ki od proizvajalca kupi blago in ga takoj ne plača izda lastno menico ali akceptira menico ki jo nanj vleče proizvajalec) Akceptni kredit Je menični kredit pri katerem se banka obveže s kreditno pogodbo da bo akceptirala menico ki jo nanjo trasira komitent Z akceptiranjem postane banka glavni menični dolžnik Prednost tega kredita je za banko v tem da bo imela na razpolago dovolj sredstev če bi morala poravnati menični dolg Komitent mora banki dati po uzancih na razpolago dovolj sredstev če kaže da bo morala banka poravnati menični dolg Rembursni kredit Akceptni kredit ki se uporablja v zunanji trgovini Od akceptnega se razlikuje po tem da je krit z blagovnim dokumentom Avalni kredit Aval je jamstvo za plačilo meničnega dolga Pri tem kreditu se banka s posebno garancijsko izjavo zavezuje da bo izpolnila obveznosti ki jih ima do tretje osebe (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122-126)

31

4 ZALOGE KOT ELEMENT MEDPRODAJNIH AKTIVNOSTI Elementi medprodajnih aktivnosti so tisti ki so direktno povezani z dobavo proizvodov odjemalcev V nadaljevanju bomo spoznali določitve optimalne velikosti naročil ter ravni signalnih in varnostnih zalog koeficient obračanja ki so sestavni deli upravljanja in vodenja zalog ter v veliki meri vplivajo na uspešno poslovanje podjetja 41 Optimalna velikost naročil Optimalna velikost naročila je količina pri kateri so celotni stroški (stroški vzdrževanja zalog stroški naročanja in stroški blaga na zalogi) najmanjši (Kovačič 2000 294) SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE s Skupni stroški Stroški vzdrževanja zalog Stroški naročila Stroški materiala in izdelave Q Q

VIIR (Kovačič 2000 294) S ndash stroški Q ndash količina naročila Q - optimalna naročena količina Završnik (2000 77) pravi da dosežemo optimalno naročilno količino ko so (stroški vzdrževanja zalog) = (stroškom naročanj)

Sz = Sn

32

Na sliki 6 je razvidno da stroški vzdrževanja zalog naraščajo z naraščanjem obsega naročila medtem ko stroški naročila padajo Vsota teh dveh vrst stroškov nam daje skupne stroške ki bodo minimalni ko bo naročena količina ustrezala najnižji točki krivulje skupnih stroškov Optimalna naročena količina

SzSnqQ sdotsdot

= 2 (9)

Q - optimalna naročena količina Sz ndash stroški vzdrževanja zalog Sn ndash stroški naročila q- poraba materiala v časovni enoti VIR (Mayr 2003 63) 42 Koeficient obračanja zalog Zaloge na eni strani vplivajo kot blažilec v materialnih tokovih na drugi strani pa povzročajo tudi občutne stroške Krajši čas zadrževanja materiala v skladišču in s tem hitrejše obračanje zalog znižuje potrebno višino zalog in s tem tudi stroške (Kaltnekar 1993 273) Koeficient obračanja zalog

K = YX (10)

X ndash vrednost prodaje v določenem obdobju Y ndash vrednost povprečnih zalog v določenem obdobju VIR Prirejeno po (Mayr 2003 60) Vsako podjetje želi danes imeti minimalne zaloge materiala za poslovanje V podjetniški dejavnosti se vpliv zalog na skupno poslovno uspešnost izraža s koeficientom obračanja zalog Manjši koeficienti obračanja pomenijo namreč daljšo vezavo denarnih sredstev in s tem večje poslovne stroške kar sicer ob nespremenjenih ostalih poslovnih pogojih lahko vpliva na manjšo poslovno uspešnost Pomembno za izračun koeficienta obračanja zalog je zavedati se da je vrednost prodaje izražena z tržnimi prodajnimi cenami ali po stroškovni vrednosti Če so v števcu upoštevane dosežene prodajne cene zaloge pa so v imenovalcu vrednotene po stroškovnih cenah je izračunani koeficient večji kot bi bil v primeru ko so tudi v števcu upoštevane stroškovne cene prodanih izdelkov (Brigham 2002 219) V praksi podjetja večinoma uporabljajo dosežene prodajne cene za izračune koeficientov obračanja lahko pa jih tudi izračunavajo na podlagi stroškovnih cen ki pa so primernejše za interne potrebe

33

43 Določanje obsega zalog Varnostna zaloga - varuje proizvodnjo pred izpadom (npr zaradi podaljšanja dobavnih rokov) Ocenimo jo na osnovi potrebnega čas za nujno dobavo potrebne količine blaga Signalna zaloga ndash je zaloga pri kateri je potrebno sprožiti nabavni proces Maksimalna opravičljiva zaloga ndash predstavlja tisti optimalni obseg zalog pri katerem so stroški nabave in skladiščenja v ravnovesju s stroški vezave kapitala SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG Višina zalog Kn Zm Za Kn 2 td tn Zv Zp Zs tn čas Legenda Razmerja Zm = maksimalna zaloga Zs = signalna zaloga ~ Zm = Zv + Kn (11) Zv = varnostna zaloga Zm + Zv Kn ~ Zp = = Zv + (12) Normativi 2 2 Zp = povprečna zaloga Za = aktivna zaloga ~ Za = Zm ndash Zv = Kn (13) Zap = povprečna aktivna zaloga Kn = optimalna naročilna količina Zm ndash Zv Kn td = dobavni čas ~ Zap = = (14) tn = čas naročanja 2 2 VIR povzeto po (Kaltnekar 1993 278) Pri dobavnih rokih in porabi materiala se podjetja srečujejo z raznolikimi oblikami ki so lahko

- stalna poraba stalni roki dobave - spremenljiva poraba stalni roki dobave - stalna poraba spremenljivi roki dobave - spremenljiva poraba spremenljivi roki dobave

34

431 Stalna poraba in stalni roki dobave

Na časovno enoto porabimo vedno enake količine materiala Z dobavo materiala ni težav je stalna Dobavljene količine so enakomerne Minimalna zaloga Zmin = tz q (15) Signalna zaloga Zsig = (tz + td) q (16) Naročena količina Q = tsn q (17)

Maksimalna zaloga Zmax = Zmin + Q = (tz + tsn) q (18) tz ndash čas morebitnega prekoračenja roka dobave td - rok tsn ndash obdobje porabe naročene količine q ndash poraba materiala v časovni enoti (lahko je ura dan mesec leto) Q ndash naročena količina

432 Spremenljiva poraba in stalni rok dobave

Poraba med (stalnim) časom dobave je sestavljena iz zaporedja neodvisnih (različnih) dnevnih porab ki jih lahko opišemo z normalno porazdelitvijo Poznati moramo povprečno dnevno porabo in njen standardni odklon Pričakovana poraba je seštevek povprečnih dnevnih porab v času dobave Poraba se normalno porazdeljuje in ima varianco ki je enaka seštevku posameznih varianc Kjer velja

Varianca = (standardni odklon)sup2 Minimalna zaloga Zmin = z σp td (19)

Signalna zaloga Zsig = q td + z σp td (20) ali Zsig = q td + Zmin (21) Maksimalna zaloga Zmax = Q + Zmin (22)

35

σp - standardni odklon od povprečja td ndash rok dobave q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti z ndash število standardnih odklonov od povprečja Q ndash naročena količina

433 Stalna poraba in spremenljivi roki nabave

Če se rok dobave normalno porazdeljuje je pričakovana poraba v času dobave normalno porazdeljena njena varianca pa ni seštevek varianc kot v prejšnjem primeru Vzrok je da predstavlja trenutni rok dobave eno vrednost ne pa zaporedje vrednosti Tako je pričakovana poraba v času dobave q td in standardni odklon dobave v času porabe q σtd Signalna zaloga Zsig = q td + z q σtd (23) Minimalna zaloga Zmin = z q σtd (24) td ndash povprečni rok dobave z ndash število standardnih odklonov od povprečja q ndash stalna poraba materiala v časovni enoti σtd - standardni odklon roka dobave

434 Spremenljiva poraba in spremenljivi roki nabave

Pričakovana poraba v času dobave je enaka zmnožku povprečne porabe in povprečnega roka dobave Če sta poraba in rok dobave porazdeljeni veličini bo skupna poraba v času dobave normalno porazdeljena s srednjo vrednostjo q in td Signalna zaloga

Zsig = q td + z td σtd sup2 + q sup2 σtd sup2 (25) z ndash število standardnih odklonov od povprečja σtd - standardni odklon roka dobave σp - standardni odklon od povprečja q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti td ndash povprečen rok dobave VIR povzeto po (Rak 2006 11-14)

36

5 FINANCIRANJE ZALOG ndash PRIMER PODJETJA UNICOMMERCE DOO 51 Predstavitev podjetja Leta 1926 je človek z vizijo g Andreas Stihl v Nemčiji ustanovil podjetje za proizvodnjo ndash najprej je proizvajal protipožarne naprave in pralne stroje Že prvo leto delovanja podjetja pa je izdelal prvo motorno verižno žago z električnim motorjem za upravljanje katere sta bila potrebna dva delavca Danes je to še vedno družinsko podjetje v svetu vodilni proizvajalec motornih žag in drugih motornih naprav ki ga vodi druga generacija potomcev Trenutno zaposluje podjetje ANDREAS STIHL AG amp CoKG s svojimi hčerinskimi podjetji v Švici Ameriki Braziliji Avstriji in Kitajski več kot 7900 sodelavcev ki proizvajajo široko paleto proizvodov namenjenih končnim potrošnikom v več kot 160 državah sveta STIHL ima svoja uvozno-distribucijska podjetja v 29 državah sveta (za primerjavo pred 20 leti jih je bilo 10) v ostalih državah pa sodeluje s pogodbenimi uvozniki Nenehne inovacije skrb za varno in lažje delo ter za človeka in okolje so naprave STIHL popeljale na sam svetovni vrh ndash leta 2004 je promet Skupine STIHL dosegel 17 milijard EUR (leta 1983 je znašal promet 390 milijonov EUR) STIHLreg naprave so tako že vrsto let daleč najbolj razširjena motorna orodja na svetu ki tudi v najtežje dostopnih področjih sveta lajšajo delo ljudem pri urejanju okolja in narave Blagovna znamka STIHL je na slovenskem področju prisotna že od poznih petdeset oziroma zgodnjih šestdeset let prejšnjega stoletja ko sta podjetje UNICOMERC kot tedanji zastopnik firme STIHL za jugoslovansko tržišče in gospod Klarić kot nositelj programa preko slovenskih uvoznih in trgovskih hiš organizirala prodajno in servisno mrežo Ob razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije se je podjetje UNIKOMERC Zagreb odločilo da predstavništvo v Ljubljani preregistrira v podjetje s statusom družbe z omejeno odgovornostjo Podjetje Unicommerce doo Ljubljana je pričelo poslovati 1992 leta njegova prioritetna naloga pa je bila zagotoviti kontinuirano oskrbo slovenskega tržišča z motornimi napravami STIHL in razširiti trgovsko mrežo Hitra rast tržnega deleža in širitev prodajnega asortimenta sta zahtevala večje skladiščne in upravne prostore Tako smo v letu 2004 zgradili nov skladiščno-poslovni objekt v Obrtno-industrijski coni v Logatcu Novi prostori omogočajo boljše sodelovanje s pooblaščenimi trgovci in hitrejšo oskrbo slovenskega tržišča s proizvodnim asortimentom STIHL in VIKING Današnja direktorica podjetja Unicommerce doo je ga Marijana Dajčman katere naloga je skrb za kontinuirano rast tržnega deleža in dobro organizacijo skladišča trgovskega blaga in rezervnih delov za nemoteno oskrbo slovenskega tržišča s Stihl Viking in Timersport izdelki

37

52 Vrste zalog v podjetju Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino ki se ukvarja z prodajo proizvodov znamke Stihl in Viking ter oblačili znamke Timbersport zato se pojavljajo v njihovem skladišču naslednje vrste zalog

trgovsko blago rezervni deli

V podjetju pa zaloge trgovskega blaga lahko razdelimo v tri temeljne skupine proizvodov glede na znamko

- Sthil izdelki - Viking izdelki - Timbersports

SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO Stihl izdelki Viking izdelki Timbersport izdelki

Motorne žage Kosilnice Oblačila Specialne žage Prezračevalnik trave Obutev Rezalne garniture Pihalno sesalna naprava Dodatki Motorne kose in naprave za košnjo Vrtni drobilnik Kombi motorji Motorni kultivator Multi motor OVO - zaščitna očala in ščitnik za ušesa Rezalniki za živo mejo Pogonska sredstva Višinski obvejevalniki Rokavice Čistilne naprave POS in DECO Pihalniki in sesalniki z drobilnikom Škropilne naprave Kompaktni brusilno-rezalni stroji Vozički z omejevalnikom globine reza Ročni vrtalni stroji Vrtalni stroji za vrtanje lukenj v zemljo Osebna zaščitna oprema Posode

VIR (Unicommerce doo 2007)

Prodajni asortiment

38

TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006

Celotne zaloge Leto 2006 (euro) Dlež v celotnih zalogah ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 848

Zaloge rezervnih delov 14949337 152

skupaj 98350900 100

VIR (prologa 6) Iz tabele 2 je razvidno da je imelo podjetje na dan 31 12 2006 vezanega kapitala največ v zalogah trgovskega blaga ki predstavlja kar 848 vseh zalog skupaj Ostali del vezanega kapitala pa lahko prepišemo k zalogam rezervnih delov katerih je 152 Delež zalog trgovskega blaga ki ga je bilo več kot polovico vseh zalog pa izhaja iz dejstva da je Unicommerce doo podjetje za zunanjo in notranjo trgovino katerega je glavna dejavnost zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timersports izdelkov oziroma proizvodov na slovenskem tržišču SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

0102030405060708090

31122006

zalogetrgovskegablagazalogerezervnihdelov

VIR (priloga 6) Kot je razvidno iz slike 10 je delež zalog rezervnih delov dosti manjši od trgovskega blaga kajti podjetje Unicommerce doo v svojem asortimentu prodajne ponudbe ima široko paleto proizvodov ki jih uvaža širom sveta in konkurira na slovenskem trgu predvsem s kvaliteto ki jo dokazuje z garancijo proizvodov od 5 do 10 let Izvajanje garancije za takšno obdobje izhaja iz dejstva da so proizvodi v celoti proizvedeni s strani enega samega proizvajalca in to je Stihl Drugi razlog pa izhaja iz dobro razvite logistične mreže ki podjetju omogoča enostavno in v hitrem času dostavo rezervnih delov Iz slike 10 in tabele 2 lahko vidimo da podjetje posveča največ pozornosti zalogam trgovskega blaga vendar pri vodenju in upravljanju zalog ki vplivajo na poslovanje podjetja ne sme pozabiti tudi na spremljanje zaloge rezervnih delov saj predstavljajo komponento ki vpliva na kvaliteto servisa odjemalcev

39

TABELA 3 CELOTNE ZALOGE NA DAN 31 12 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Zaloge in prihodki Leto 2005 (euro) Leto 2006 (euro)

Prihodki od prodaje 3184702 3355438

Zaloge (trgovskega blaga + rezervnih delov) 88399700 98350900

VIR (PRILOGA 67) Celotne zaloge v podjetju Unicommerce doo so se iz leta 2005 na leto 2006 povečale za 173736 evrov kar pomeni da je podjetje v letu 2006 imelo za 545 več vezanega kapitala v zalogah kot leta 2005 To pa lahko opravičimo z večjo prodajo v letu 2006 kajti prihodki od prodaje so za 221310 euro večji kar znaša 706 več kot leta 2005 kljub nespremenjenim prodajnim cenam izdelkov

40

53 Vodenje in spremljanje zalog V podjetju Unicommerc doo imajo vodenje in upravljanje zalog v skladišču računalniško podprto z internim programom ki prikazuje signalne minimalne varnostne in maksimalne zaloge (imenujejo ga AS 400 po centralnem računalniku)

531 Vodenje zalog

Podjetje ima svojo interni sistem označevanja proizvodov ki s pomočjo računalniškega programa omogoča analiziranje proizvodov ki se nahajajo v skladišču V podjetju ima vsak proizvod poleg serijske številke svojo številko artikla oz prodajno številko ki je sestavljena iz 11 številk ki so razdeljene v tri sklope in imajo svoj pomen A PRVI SKLOP ŠTEVILK Tako prvi sklop številk ki je sestavljen iz štirih številk pove za kakšen tip stroja gre Od prvega sklopa številk nam prvi dve številki povesta tip motorja drugi dve pa za kateri točno določeni stroj gre Na primer

11 ndash motorna žaga 12 ndash električne žaga 41 ndash motorna kosa 42 - ostale naprave (škropilnica pihalniki itd) 91

manjši rezervni deli ki so univerzalni 92 Itd

SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA)

To je prvi sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo)

To je obrazložitev za prvi dve številki prvega sklopa

41

1130 ndash motorna žaga MS 170 11 ndash nam pove da gre za 1137 ndash motorna žaga MS 192 motorno žago 30 pa točno 1128 ndash motorna žaga MS 460 kateri tip motorne žage

B DRUGI SKLOP ŠTEVILK Druga skupina številk je sestavljen iz treh števil ki nam pove za kateri sklop motorja gre Ali je ta proizvod nameščen pri cilindru verigi črpalki itd SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460)

To je drugi sklop števil To je tretji sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo) Na primer

1128 ndash 200 ndash na pove da gre za končen proizvod 1121 ndash 140 ndash na pove da gre za motorno žago model

MS 260 del ki se nahaja na filtru C TRETJI SKLOP ŠTEVILK Tretji sklop številk pa se za vsak proizvod razlikuje in nam omogoča definicijo za kateri točno proizvod gre pri vodenju in analiziranju zalog v podjetju Na primer

1121 ndash 140 ndash 1916 nam pove da gre za pokrov filtra 1128 ndash 200 ndash 0128 nam pove da gre za točno

določen proizvod To je motorna žaga MS 460 (končni izdelek) ki je prikazan na sliki

To je obrazložitev za drugi sklop

številk

To je obrazložitev za tretji sklop števil

To je obrazložitev za drugi dve številki

prvega sklopa

42

532 ABC analiza

Za upravljanje in vodenje zalog v podjetju uporabljajo tudi ABC analizo ki je računalniško podprta in kategorizira proizvode v tri skupine (A B in C) Namen razvrščanja blaga po tej analizi je v opravljanju selekcije in tako loči pomembno od nepomembnega V skupini A je majhno število artiklov vendar predstavljajo veliko vrednost za podjetje Nasprotno je v skupini C kjer je veliko število artiklov in ne predstavljajo posebne vrednosti za podjetje V prilogi 1 je prikazana prodajna vrednost izdaj vseh proizvodov podjetja Unicommerce doo iz skladišča za obdobje od 01 01 2007 do 31 10 2007 Izbrani kriterij je prodajna vrednost izdaj Analiza kaže da so izdelki Stihl ki so kategoriziranih v 37 kategorij v letu 2007 skupaj ustvarili prodajno vrednost izdaj 545727219 euro SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI Odstotek () izdane prodajne vrednosti 8 100 22 60 70 30 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Odstotek () izdelkov po prodajnih skupinah VIR (interni podatki podjetja Unicommerce doo)

43

TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

SKUPINA ŠTEVILO

IZDELKOV IZDANA PRODAJNA

VREDNOST DELEŽ A 5 375667032 0688379 70 B 8 125431039 0229842 22 C 24 44629148 0081779 8 SKUPAJ 37 545727219 1 100 VIR (Priloga 1) Iz slike 13 in tabele 4 je razvidno da je samo 10 vseh izdelkov podjetja Unicommerce doo v letu 2007 ustvarilo 70 izdane prodajne vrednosti od celote kar je 5 izdelkov (motorne žage motorne kose motorji za žage verige v roli in rezervni deli Stihl) V skupino B pa se je po metodi ABC analize uvrstilo 8 proizvodov katerih prodajna vrednost izdaj v letu 2007 je bila 125431048 euro in predstavlja 22 celote Po metodi ABC pa se je v skupino C uvrstilo 24 proizvodov ki je ustvarilo le 8 izdane prodajne vrednosti izdaj v letu 2007 Ko podjetje Unicommerce doo uvede v asortiment prodaje nov artikel oziroma izdelek ga rangira v razred A in šele po letu dni se glede na ustvarjeno prodajno vrednost izdaj lahko spremeni njegovo rangiranje v skupino v B ali C Paretovo teorijo lahko potrdimo z opravljeno analizo ABC ki opredeljuje da je v skupini A najmanjše število izdelkov ki pa predstavljajo velik delež v prodaji in so tako za podjetje nujno obhodni in močno vplivajo na njihovo poslovanje Zato podjetja morajo in tako tudi podjetje Unicommerce doo posvečati največ pozornosti takšnim izdelkom ter natančno določiti voditi in analizirati normative kot so signalna minimalna in maksimalna zaloga Kljub temu pa pri poslovanju ne smemo zanemarjati izdelke ki so klasificirani v skupinah B in C

44

54 Zaloge kot element medprodajnih aktivnosti Stroške ki jih povzročajo zaloge v podjetju Unicommerce doo (stroški skladišča stroški naročanja in stroški nezadostnega povpraševanja) ne prikazujejo in analizirajo posamično temveč jih predpisujejo med ostale oziroma druge stroške zato ne moremo prikazati optimalno velikost naročila kot smo jo podali v teoretičnem delu ki je značilna za proizvodna podjetja Vendar lahko optimalno velikost naročila varnostno in signalno zalogo izračunamo na podlagi razmerij med znanimi normativi zalog

541 Optimalna velikost naročila

V podjetju Unicommerce doo imamo znane podatke o predvideni prodaji in nabavi blaga za šest mesecev ki jih izračunavamo na podlagi povprečja prodaje in nabave zadnjih štirih let istega obdobja Povprečen dobaven čas za trgovsko blago (motorna žaga MS 290) je potreben mesec dni kar je znano iz sklenjenih pogodb Optimalna količina naročenega proizvoda se lahko izračuna Kn = Zm ndash Zv Zm= Zv + Kn Kn - optimalna naročilna količina Zv - varnostna zaloga Zm ndash maksimalna zaloga Zv = (tn q) td tn - zahtevan čas za trajanje zalog v primeru nedobave (v enaki časovni enoti) g - povprečna poraba v časovni enoti td - povprečni dobavni čas (v enaki časovni enoti) Izračun optimalne velikosti naročila in signalne zaloge bomo prikazali na primeru proizvoda MS 290 ki ga uvažamo iz Nemčije TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 Nabava v 6 mesecih 360 NA ZALOGI 154 Prodaja v preteklem mesecu 41 Prodaja v 6 mesecih 254 Količina zadnje nabave 120 Datum zadnje nabave 31 marec 2007

VIR (interni podatki Unicommerce doo)

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

25

Podjetja se lahko odločijo ali bodo svoje zaloge financirala z lastnimi sredstvi ali pa si bodo pridobila finančna sredstva Tako lahko delimo financiranje tudi na lastniški in dolžniški vir financiranja Financiranje kot odločanje o priskrbi virov sredstev (kapitala in dolgov) je proces ki obsega aktivnost ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in priskrbo le teh (Repovž in Peterlin 1998 63) Lastniški vir financiranja Lastniške vire zagotavljajo lastniki podjetja Njihova glavna značilnost je da kot obveznost do lastnikov podjetja ne zapadejo pred prenehanjem podjetja Pri lastniškem kapitalu je možna delitev kapitala na trajni (lastniki kapital prispevajo v poslovanje podjetja s trajnim vplačilom) in prisluženi kapital (ki ga sestavljajo nerazdeljen dobiček preteklih in letošnjega leta ter rezerve) Lastniški kapital je prvotno izključno namenjen ustanovitvi podjetja kasneje pa prevzame največje tveganje v zvezi s poslovanjem podjetja Podjetja na začetku delovanja ne morejo zaradi nezaupanja bank pridobiti finančna sredstva zato lastniška sredstva pridobijo pomembno vlogo pri financiranju poslovanja Lastniški kapital pa predstavlja tudi osnovo za zadolžitev podjetja saj naj bi omogočil poravnanje obveznosti do kreditojemalcev tudi v primeru manjše izgube iz poslovanja Dobiček podjetja in njegov prenos v osnovni kapital je zaradi obdavčitve najdražji vir financiranja zato podjetja ohranjajo del lastnega kapitala v obliki čistih rezerv in dobičkov ki niso dodaten izdatek za davek Prednosti lastniškega financiranja se kažejo v večji finančni trdnosti manjših stroških poslovanja večji konkurenčni sposobnosti ter večji neodvisnosti monetarnih ukrepov države (Koletnik 1997 224) Dolžniški vir financiranja Dolžniški viri financiranja pa se med seboj razlikujejo glede na ročnost vir financiranja in ceno Njihova značilnost je da zapadejo v določenem roku in jih tako delimo na kratkoročne (rok je do enega leta) in dolgoročne (rok je več kot eno leto) vire financiranja Financiranje z dolžniškim kapitalom od podjetnika zahteva odplačevanje izposojenih finančnih sredstev vključno s plačilom obrestnih mer Pri kratkoročnem financiranju se denar ponavadi nameni za zagotavljanje obratnega kapitala za financiranje zalog terjatev ali za delovanje podjetja Sredstva se navadno odplačajo iz nastale prodaje in dobička čez leto Dolgoročno posojilo se ponavadi nameni za nakup lastnine kot so strojna oprema zemljišča in stavbe del vrednosti lastnine pa se uporabi kot jamstvo Še zlasti pri nizkih obrestnih merah financiranje s posojilnim kapitalom omogoča podjetniku da ohrani večji del lastništva v podjetju in z lastnim kapitalom ustvari večji dobiček Podjetnik mora paziti da si ne izposodi preveč zaradi česar bi težko odplačeval obresti ali pa jih sploh ne bi mogel kar bi zaustavilo rast in razvoj podjetja ali celo stečaj (Antonič in drugi 2002 303) Zaloge kot element gibljivih sredstev ki je nujno potreben za opravljanje proizvodnega ali prodajnega procesa se v praksi ponavadi financirajo z odobrenimi krediti lastnimi sredstvi in obveznostmi do dobavitelja

26

321 Blagovni kredit ndash financiranje z obveznostmi do dobavitelja

Financiranje z obveznostmi do dobavitelja lahko opredelimo kot zelo uporabno obliko financiranja iz tujih virov ki nastanejo pri nabavi proizvodov inali storitev pri drugem podjetju To pomeni da podjetje ne plača proizvoda inali storitev takoj ob prevzemu vendar šele po določenem roku nabave ali prevzemu računa V bistvu se tako pojavi blagovni kredit s katerim nastopi vmesna oblika premoženja (terjatev) Blagovni kredit se je razvil zaradi razlik v hitrosti obrata sredstev pri različnih podjetjih Prav to dejstvo da je po pravilu neenako trajanje obrat sredstev po posameznih podjetjih in tudi po posameznih panogah ponuja ekonomsko osnovo za nujnost vključevanja blagovnega kredita v prometni proces Časovni razkorak traja od trenutka ko bo kupec blaga storitev razpolagal z denarjem ki ga bo sam prejel po zaključku njegovega cikla proizvodnje in prodaje Ta časovni razkorak se lahko premesti z odloženim kreditom V kolikor tovrstni kredit ne bi reševal tovrstnih časovnih nasprotji bi prodajalec moral čakati tako dolgo da bi od kupca prejel denarna sredstva od svoje prodaje V takšnem primeru bi prišlo do zastojev v reprodukcijskem procesu in to ne samo pri prodajalcu ampak se to prične verižno prenašati na celotni reprodukcijski proces v gospodarstvu Če prodajalec razpolaga z zadostnimi sredstvi lahko svoje blago (storitev) proda na osnovi obljube plačila kupcu v prihodnosti V tem primeru se proda blago kupcu v obliki blagovnega ali odloženega kredita Posebnost blagovnega kredita je v tem da se daje v blagu vrača pa v denarju (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 107) Z vidika stroškov financiranja lahko opredelimo blagovni kredit iz dveh vidikov Prvi je brezplačni blagovni kredit kjer dobavitelj ne zaračuna v ceno stroške uporabe svojega kapitala do roka plačila Drugi pa kjer dobavitelj vkalkulira v ceno stroške uporabe svojega blaga ob dobavi Načini financiranja so del finančne politike podjetja in osnova za doseganje ciljev in strategije Distribucijska podjetja kupujejo izdelke od dobavitelja ki običajno ne zahteva takojšnega plačila Dobavitelj dostavi ali takoj pošlje izdelke in za njih izstavi račun z določenim datumom plačila Kreditni pogoji dobavitelja in pogoji financiranja določajo kdaj bodo podjetja plačala dobavitelju (Schall and Haley 1988 523)

27

322 Revolving kredit

Revolving kredit omogoča občasno koriščenje potrebnih likvidnih sredstev Črpanje kredita podjetja najavijo banki dan pred koriščenjem vračajo pa ga z nakazilom prek plačilnega naloga obresti pa se obračunavajo le na črpani del kredita

Značilnosti

bull Revolving kredit je posebna oblika kredita za financiranje občasnih likvidnostnih težav in predstavlja kombinacijo kratkoročnega kredita in limita na transakcijskem računu

bull Za razliko od limita na transakcijskem računu morajo podjetja banki najaviti črpanje banka pa jim kredit nakaže na račun

bull Sredstva lahko črpajo in vračajo do višine kredita v celotnem obdobju bull Obrestna mera se določi na podlagi vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere za

tovrstne kredite in pribitka glede na boniteto podjetja kakovost zavarovanja ročnost kredita in sodelovanja z banko

VIR (Abanka 2007)

Prednosti

bull ročnost do enega leta bull obrestna mera se oblikuje na podlagi

o vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere o bonitete podjetja oziroma samostojnega podjetnika o ročnosti in zneska kredita o kakovost zavarovanja o sodelovanja z banko

bull stroški odobritve se določijo na osnovi vsakokrat veljavne tarife banke in ročnosti ter zneska kredita

bull znesek odobrenega kredita je odvisen od namena možnosti dodatnega zavarovanja in kreditne sposobnosti prosilca

bull poleg obveznega zavarovanja z menicami lahko izberete med naslednjimi zavarovanji o zavarovanje z zastavo vrednostnih papirjev o zavarovanje z zastavo depozita o zavarovanje z zastavo nepremičnin ali premičnin o zavarovanje s poroštvom druge pravne ali fizične osebe o zavarovanje z bančno garancijo o zavarovanje z odstopom terjatev

bull sredstva lahko črpate in vračate do višine kredita v celotnem obdobju bull obresti se računajo samo na črpani del kredita

VIR (DBS 2007)

28

323 Vir financiranja zalog z dolgovi

Zaloge podjetja financirajo z dolgovi ki pa jih delimo glede na čas vrnitve na kratkoročne in

dolgoročne dolgove kar prikazujemo na Sliki 5 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV - akceptni krediti - investicijski kredit - kontokorentni kredit - hipotekarni kredit - lombardni kredit - eskontni kredit - rembursni kredit - avalni kredit VIR prirejeno po (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122) A DOLGOROČNI DOLGOVI Značilnosti dolgoročnih dolgov za financiranje zalog je da rok vračila zapade v obdobju ki je daljše od enega leta Dolgoročni dolgovi se vštevajo med tako imenovane kvalitetne vire financiranja Zato so pomemben vir financiranja za nakup dolgoročnega premoženja V praksi pa podjetja svoje zaloge le redko financirajo z dolgoročnimi dolgovi ki so primernejši za financiranje stalnih sredstev Investicijski kredit Investicijski kredit je namenjen za kreditiranje stalnih sredstev in trajnega dela gibljivih sredstev (zalog) Zaradi dolgoročnosti in večjega tveganja ki je s tem povezano so banke pri določanju višine investicijskega kredita precej previdne Pri tem banke upoštevajo dosedanjo in pričakovano stopnjo dobička kreditojemalca Za odobritev investicijskega kredita je pomemben pričakovani čisti denarni tok od prihodnje investicije ki se mora v višini in dinamiki ujemati z anuitetami Zaradi varnosti bank postavljajo tudi pogoj da kreditojemalec vodi svoje finančne transakcije z računom ki ga ima pri banki ndash kreditodajalki (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 127) Hipotekarni kredit Pri hipotekarnem kreditu ni pomembna kreditna sposobnost dolžnika ker je kredit zavarovan s hipoteko Odobritev hipotekarnega kredita se nikoli ne odobri v 100 vrednosti založene nepremičnine ampak vedno manj Hipotekarni kredit spada med najstarejše kredite

KREDITI

KRATKOROČNI DOLGOROČNI

29

B KRATKOROČNI DOLGOVI Značilnosti kratkoročnih bančnih dolgov so3 Dospelost

- Rok vračila zapade v obdobju krajšem od enega leta Sezonski kredit

- Potreba po finančnih sredstvih je včasih sezonskega značaja kar pomeni da je potrebno proizvodnjo financirat v času proizvodnje Po končani sezoni se prodajni učinki prodajo in se obveznosti do kreditodajalca poravnajo

Kredit za terjatev zaloge - Vsebina je podobna kot pri sezonskem kreditu Medtem ko so sezonska nihanja

stanovita pa so lahko potrebe po finančnih sredstvih ki izhajajo iz terjatev in zalog nestanovita

Ročnost - Ročnost teh kreditov je običajno prilagojena značilnostim proizvodnje in prodaje

Namen kreditov je financiranje obratnih sredstev torej morajo biti roki usklajeni s sposobnostjo zalog in terjatev da se spremenijo v denar (čas obračanja teh oblik obratnih sredstev)

Reprogramiranje kreditov - V primeru motenj pri odplačevanju kreditov se lahko s kreditojemalcem dogovorimo o

novih pogojih vračanja kredita Govorimo o reprogramu kredita Zavarovanje

- Imamo zavarovani in nezavarovani bančni kredit Zavarovanje se lahko opravi z zalogami terjatvami in podobno vendar se v Sloveniji takšen način zavarovanja pogosto ne prakticira Običajno se zahtevajo kvalitetnejša zavarovanja (hipoteke garancije in podobno) Nekatere banke ponujajo kredite po sistemu tako imenovanega faktoringa ndash odkupa terjatev

Bančni krediti so povezani s stroški ki jih sestavljajo stroški obresti in stroški odobritve Višina je odvisna tudi od načina obrestovanja V osnovi sta v uporabi dekruzivni (obresti se plačajo po dospetju kredita) in anticipativni način obrestovanja (obresti se plačajo po odobritvi kredita) Glavnice se lahko plačujejo v enem znesku ali v obrokih Bistvene sestavine kratkoročnega dolga so

bull namen uporabe bull načrt odplačila bull ekonomska upravičenost bull dodatne informacije in - strokovne sposobnosti vodilnih - računovodski izkazi - načrti poslovanja bull nobenih presenečenj

3 Povzeto po Mayr (2003 84-85)

30

Kontokorentni kredit Je kredit ki ga banka odobri kreditojemalcu kot dodaten znesek v skladu s spreminjajočimi potrebami Takšna vrsta kredita je primerna kadar niha potreba po likvidnih sredstvih Ti krediti niso odobreni za določene posle ampak splošna okrepitev plačilne sposobnosti podjetja Najemajo se kot - kratkoročni krediti za gibljiva sredstva - sezonski krediti - premostitveni krediti Ponavadi se takšni krediti odobrijo za obdobje treh mesecev vendar se lahko tudi podaljšajo (revolving) Lombardni kredit Je kredit ki je odobren proti zastavi realnih dobrin Kreditojemalec le zastavi realne dobrine in pridobi finančna sredstva ne da zmanjša oziroma proda del svoje aktive Zastaviti pa se morajo dobrine ali stvari ki se lahko hitro prodajo Te pa so pomembne za zavarovanje kredita ker le tako je zagotovljeno da se bo kredit poravnal Glede na zavarovanje kredita tako ločimo menični lombard lombard vrednostni papir in blagovni lombard Eskontni kredit Eskontni kredit je kratkoročen kredit ki ga odobrijo poslovne banke na prošnjo komitenta s tem da eskontira menico ki še ni zapadla Znesek je enak znesku na katerega se glasi menica zmanjšana za odtegnjene obresti in provizijo Banka pravzaprav kreditira komitentovo terjatev do zapadlosti s pogojem da bo le-ta kredit odplačal če ga ne bo trasat ali kateri drugi menični obveznik Posebnost tega kredita je v tem da kredita ne vrne tisti ki ga je najel ampak trasat (trgovec ki od proizvajalca kupi blago in ga takoj ne plača izda lastno menico ali akceptira menico ki jo nanj vleče proizvajalec) Akceptni kredit Je menični kredit pri katerem se banka obveže s kreditno pogodbo da bo akceptirala menico ki jo nanjo trasira komitent Z akceptiranjem postane banka glavni menični dolžnik Prednost tega kredita je za banko v tem da bo imela na razpolago dovolj sredstev če bi morala poravnati menični dolg Komitent mora banki dati po uzancih na razpolago dovolj sredstev če kaže da bo morala banka poravnati menični dolg Rembursni kredit Akceptni kredit ki se uporablja v zunanji trgovini Od akceptnega se razlikuje po tem da je krit z blagovnim dokumentom Avalni kredit Aval je jamstvo za plačilo meničnega dolga Pri tem kreditu se banka s posebno garancijsko izjavo zavezuje da bo izpolnila obveznosti ki jih ima do tretje osebe (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122-126)

31

4 ZALOGE KOT ELEMENT MEDPRODAJNIH AKTIVNOSTI Elementi medprodajnih aktivnosti so tisti ki so direktno povezani z dobavo proizvodov odjemalcev V nadaljevanju bomo spoznali določitve optimalne velikosti naročil ter ravni signalnih in varnostnih zalog koeficient obračanja ki so sestavni deli upravljanja in vodenja zalog ter v veliki meri vplivajo na uspešno poslovanje podjetja 41 Optimalna velikost naročil Optimalna velikost naročila je količina pri kateri so celotni stroški (stroški vzdrževanja zalog stroški naročanja in stroški blaga na zalogi) najmanjši (Kovačič 2000 294) SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE s Skupni stroški Stroški vzdrževanja zalog Stroški naročila Stroški materiala in izdelave Q Q

VIIR (Kovačič 2000 294) S ndash stroški Q ndash količina naročila Q - optimalna naročena količina Završnik (2000 77) pravi da dosežemo optimalno naročilno količino ko so (stroški vzdrževanja zalog) = (stroškom naročanj)

Sz = Sn

32

Na sliki 6 je razvidno da stroški vzdrževanja zalog naraščajo z naraščanjem obsega naročila medtem ko stroški naročila padajo Vsota teh dveh vrst stroškov nam daje skupne stroške ki bodo minimalni ko bo naročena količina ustrezala najnižji točki krivulje skupnih stroškov Optimalna naročena količina

SzSnqQ sdotsdot

= 2 (9)

Q - optimalna naročena količina Sz ndash stroški vzdrževanja zalog Sn ndash stroški naročila q- poraba materiala v časovni enoti VIR (Mayr 2003 63) 42 Koeficient obračanja zalog Zaloge na eni strani vplivajo kot blažilec v materialnih tokovih na drugi strani pa povzročajo tudi občutne stroške Krajši čas zadrževanja materiala v skladišču in s tem hitrejše obračanje zalog znižuje potrebno višino zalog in s tem tudi stroške (Kaltnekar 1993 273) Koeficient obračanja zalog

K = YX (10)

X ndash vrednost prodaje v določenem obdobju Y ndash vrednost povprečnih zalog v določenem obdobju VIR Prirejeno po (Mayr 2003 60) Vsako podjetje želi danes imeti minimalne zaloge materiala za poslovanje V podjetniški dejavnosti se vpliv zalog na skupno poslovno uspešnost izraža s koeficientom obračanja zalog Manjši koeficienti obračanja pomenijo namreč daljšo vezavo denarnih sredstev in s tem večje poslovne stroške kar sicer ob nespremenjenih ostalih poslovnih pogojih lahko vpliva na manjšo poslovno uspešnost Pomembno za izračun koeficienta obračanja zalog je zavedati se da je vrednost prodaje izražena z tržnimi prodajnimi cenami ali po stroškovni vrednosti Če so v števcu upoštevane dosežene prodajne cene zaloge pa so v imenovalcu vrednotene po stroškovnih cenah je izračunani koeficient večji kot bi bil v primeru ko so tudi v števcu upoštevane stroškovne cene prodanih izdelkov (Brigham 2002 219) V praksi podjetja večinoma uporabljajo dosežene prodajne cene za izračune koeficientov obračanja lahko pa jih tudi izračunavajo na podlagi stroškovnih cen ki pa so primernejše za interne potrebe

33

43 Določanje obsega zalog Varnostna zaloga - varuje proizvodnjo pred izpadom (npr zaradi podaljšanja dobavnih rokov) Ocenimo jo na osnovi potrebnega čas za nujno dobavo potrebne količine blaga Signalna zaloga ndash je zaloga pri kateri je potrebno sprožiti nabavni proces Maksimalna opravičljiva zaloga ndash predstavlja tisti optimalni obseg zalog pri katerem so stroški nabave in skladiščenja v ravnovesju s stroški vezave kapitala SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG Višina zalog Kn Zm Za Kn 2 td tn Zv Zp Zs tn čas Legenda Razmerja Zm = maksimalna zaloga Zs = signalna zaloga ~ Zm = Zv + Kn (11) Zv = varnostna zaloga Zm + Zv Kn ~ Zp = = Zv + (12) Normativi 2 2 Zp = povprečna zaloga Za = aktivna zaloga ~ Za = Zm ndash Zv = Kn (13) Zap = povprečna aktivna zaloga Kn = optimalna naročilna količina Zm ndash Zv Kn td = dobavni čas ~ Zap = = (14) tn = čas naročanja 2 2 VIR povzeto po (Kaltnekar 1993 278) Pri dobavnih rokih in porabi materiala se podjetja srečujejo z raznolikimi oblikami ki so lahko

- stalna poraba stalni roki dobave - spremenljiva poraba stalni roki dobave - stalna poraba spremenljivi roki dobave - spremenljiva poraba spremenljivi roki dobave

34

431 Stalna poraba in stalni roki dobave

Na časovno enoto porabimo vedno enake količine materiala Z dobavo materiala ni težav je stalna Dobavljene količine so enakomerne Minimalna zaloga Zmin = tz q (15) Signalna zaloga Zsig = (tz + td) q (16) Naročena količina Q = tsn q (17)

Maksimalna zaloga Zmax = Zmin + Q = (tz + tsn) q (18) tz ndash čas morebitnega prekoračenja roka dobave td - rok tsn ndash obdobje porabe naročene količine q ndash poraba materiala v časovni enoti (lahko je ura dan mesec leto) Q ndash naročena količina

432 Spremenljiva poraba in stalni rok dobave

Poraba med (stalnim) časom dobave je sestavljena iz zaporedja neodvisnih (različnih) dnevnih porab ki jih lahko opišemo z normalno porazdelitvijo Poznati moramo povprečno dnevno porabo in njen standardni odklon Pričakovana poraba je seštevek povprečnih dnevnih porab v času dobave Poraba se normalno porazdeljuje in ima varianco ki je enaka seštevku posameznih varianc Kjer velja

Varianca = (standardni odklon)sup2 Minimalna zaloga Zmin = z σp td (19)

Signalna zaloga Zsig = q td + z σp td (20) ali Zsig = q td + Zmin (21) Maksimalna zaloga Zmax = Q + Zmin (22)

35

σp - standardni odklon od povprečja td ndash rok dobave q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti z ndash število standardnih odklonov od povprečja Q ndash naročena količina

433 Stalna poraba in spremenljivi roki nabave

Če se rok dobave normalno porazdeljuje je pričakovana poraba v času dobave normalno porazdeljena njena varianca pa ni seštevek varianc kot v prejšnjem primeru Vzrok je da predstavlja trenutni rok dobave eno vrednost ne pa zaporedje vrednosti Tako je pričakovana poraba v času dobave q td in standardni odklon dobave v času porabe q σtd Signalna zaloga Zsig = q td + z q σtd (23) Minimalna zaloga Zmin = z q σtd (24) td ndash povprečni rok dobave z ndash število standardnih odklonov od povprečja q ndash stalna poraba materiala v časovni enoti σtd - standardni odklon roka dobave

434 Spremenljiva poraba in spremenljivi roki nabave

Pričakovana poraba v času dobave je enaka zmnožku povprečne porabe in povprečnega roka dobave Če sta poraba in rok dobave porazdeljeni veličini bo skupna poraba v času dobave normalno porazdeljena s srednjo vrednostjo q in td Signalna zaloga

Zsig = q td + z td σtd sup2 + q sup2 σtd sup2 (25) z ndash število standardnih odklonov od povprečja σtd - standardni odklon roka dobave σp - standardni odklon od povprečja q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti td ndash povprečen rok dobave VIR povzeto po (Rak 2006 11-14)

36

5 FINANCIRANJE ZALOG ndash PRIMER PODJETJA UNICOMMERCE DOO 51 Predstavitev podjetja Leta 1926 je človek z vizijo g Andreas Stihl v Nemčiji ustanovil podjetje za proizvodnjo ndash najprej je proizvajal protipožarne naprave in pralne stroje Že prvo leto delovanja podjetja pa je izdelal prvo motorno verižno žago z električnim motorjem za upravljanje katere sta bila potrebna dva delavca Danes je to še vedno družinsko podjetje v svetu vodilni proizvajalec motornih žag in drugih motornih naprav ki ga vodi druga generacija potomcev Trenutno zaposluje podjetje ANDREAS STIHL AG amp CoKG s svojimi hčerinskimi podjetji v Švici Ameriki Braziliji Avstriji in Kitajski več kot 7900 sodelavcev ki proizvajajo široko paleto proizvodov namenjenih končnim potrošnikom v več kot 160 državah sveta STIHL ima svoja uvozno-distribucijska podjetja v 29 državah sveta (za primerjavo pred 20 leti jih je bilo 10) v ostalih državah pa sodeluje s pogodbenimi uvozniki Nenehne inovacije skrb za varno in lažje delo ter za človeka in okolje so naprave STIHL popeljale na sam svetovni vrh ndash leta 2004 je promet Skupine STIHL dosegel 17 milijard EUR (leta 1983 je znašal promet 390 milijonov EUR) STIHLreg naprave so tako že vrsto let daleč najbolj razširjena motorna orodja na svetu ki tudi v najtežje dostopnih področjih sveta lajšajo delo ljudem pri urejanju okolja in narave Blagovna znamka STIHL je na slovenskem področju prisotna že od poznih petdeset oziroma zgodnjih šestdeset let prejšnjega stoletja ko sta podjetje UNICOMERC kot tedanji zastopnik firme STIHL za jugoslovansko tržišče in gospod Klarić kot nositelj programa preko slovenskih uvoznih in trgovskih hiš organizirala prodajno in servisno mrežo Ob razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije se je podjetje UNIKOMERC Zagreb odločilo da predstavništvo v Ljubljani preregistrira v podjetje s statusom družbe z omejeno odgovornostjo Podjetje Unicommerce doo Ljubljana je pričelo poslovati 1992 leta njegova prioritetna naloga pa je bila zagotoviti kontinuirano oskrbo slovenskega tržišča z motornimi napravami STIHL in razširiti trgovsko mrežo Hitra rast tržnega deleža in širitev prodajnega asortimenta sta zahtevala večje skladiščne in upravne prostore Tako smo v letu 2004 zgradili nov skladiščno-poslovni objekt v Obrtno-industrijski coni v Logatcu Novi prostori omogočajo boljše sodelovanje s pooblaščenimi trgovci in hitrejšo oskrbo slovenskega tržišča s proizvodnim asortimentom STIHL in VIKING Današnja direktorica podjetja Unicommerce doo je ga Marijana Dajčman katere naloga je skrb za kontinuirano rast tržnega deleža in dobro organizacijo skladišča trgovskega blaga in rezervnih delov za nemoteno oskrbo slovenskega tržišča s Stihl Viking in Timersport izdelki

37

52 Vrste zalog v podjetju Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino ki se ukvarja z prodajo proizvodov znamke Stihl in Viking ter oblačili znamke Timbersport zato se pojavljajo v njihovem skladišču naslednje vrste zalog

trgovsko blago rezervni deli

V podjetju pa zaloge trgovskega blaga lahko razdelimo v tri temeljne skupine proizvodov glede na znamko

- Sthil izdelki - Viking izdelki - Timbersports

SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO Stihl izdelki Viking izdelki Timbersport izdelki

Motorne žage Kosilnice Oblačila Specialne žage Prezračevalnik trave Obutev Rezalne garniture Pihalno sesalna naprava Dodatki Motorne kose in naprave za košnjo Vrtni drobilnik Kombi motorji Motorni kultivator Multi motor OVO - zaščitna očala in ščitnik za ušesa Rezalniki za živo mejo Pogonska sredstva Višinski obvejevalniki Rokavice Čistilne naprave POS in DECO Pihalniki in sesalniki z drobilnikom Škropilne naprave Kompaktni brusilno-rezalni stroji Vozički z omejevalnikom globine reza Ročni vrtalni stroji Vrtalni stroji za vrtanje lukenj v zemljo Osebna zaščitna oprema Posode

VIR (Unicommerce doo 2007)

Prodajni asortiment

38

TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006

Celotne zaloge Leto 2006 (euro) Dlež v celotnih zalogah ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 848

Zaloge rezervnih delov 14949337 152

skupaj 98350900 100

VIR (prologa 6) Iz tabele 2 je razvidno da je imelo podjetje na dan 31 12 2006 vezanega kapitala največ v zalogah trgovskega blaga ki predstavlja kar 848 vseh zalog skupaj Ostali del vezanega kapitala pa lahko prepišemo k zalogam rezervnih delov katerih je 152 Delež zalog trgovskega blaga ki ga je bilo več kot polovico vseh zalog pa izhaja iz dejstva da je Unicommerce doo podjetje za zunanjo in notranjo trgovino katerega je glavna dejavnost zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timersports izdelkov oziroma proizvodov na slovenskem tržišču SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

0102030405060708090

31122006

zalogetrgovskegablagazalogerezervnihdelov

VIR (priloga 6) Kot je razvidno iz slike 10 je delež zalog rezervnih delov dosti manjši od trgovskega blaga kajti podjetje Unicommerce doo v svojem asortimentu prodajne ponudbe ima široko paleto proizvodov ki jih uvaža širom sveta in konkurira na slovenskem trgu predvsem s kvaliteto ki jo dokazuje z garancijo proizvodov od 5 do 10 let Izvajanje garancije za takšno obdobje izhaja iz dejstva da so proizvodi v celoti proizvedeni s strani enega samega proizvajalca in to je Stihl Drugi razlog pa izhaja iz dobro razvite logistične mreže ki podjetju omogoča enostavno in v hitrem času dostavo rezervnih delov Iz slike 10 in tabele 2 lahko vidimo da podjetje posveča največ pozornosti zalogam trgovskega blaga vendar pri vodenju in upravljanju zalog ki vplivajo na poslovanje podjetja ne sme pozabiti tudi na spremljanje zaloge rezervnih delov saj predstavljajo komponento ki vpliva na kvaliteto servisa odjemalcev

39

TABELA 3 CELOTNE ZALOGE NA DAN 31 12 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Zaloge in prihodki Leto 2005 (euro) Leto 2006 (euro)

Prihodki od prodaje 3184702 3355438

Zaloge (trgovskega blaga + rezervnih delov) 88399700 98350900

VIR (PRILOGA 67) Celotne zaloge v podjetju Unicommerce doo so se iz leta 2005 na leto 2006 povečale za 173736 evrov kar pomeni da je podjetje v letu 2006 imelo za 545 več vezanega kapitala v zalogah kot leta 2005 To pa lahko opravičimo z večjo prodajo v letu 2006 kajti prihodki od prodaje so za 221310 euro večji kar znaša 706 več kot leta 2005 kljub nespremenjenim prodajnim cenam izdelkov

40

53 Vodenje in spremljanje zalog V podjetju Unicommerc doo imajo vodenje in upravljanje zalog v skladišču računalniško podprto z internim programom ki prikazuje signalne minimalne varnostne in maksimalne zaloge (imenujejo ga AS 400 po centralnem računalniku)

531 Vodenje zalog

Podjetje ima svojo interni sistem označevanja proizvodov ki s pomočjo računalniškega programa omogoča analiziranje proizvodov ki se nahajajo v skladišču V podjetju ima vsak proizvod poleg serijske številke svojo številko artikla oz prodajno številko ki je sestavljena iz 11 številk ki so razdeljene v tri sklope in imajo svoj pomen A PRVI SKLOP ŠTEVILK Tako prvi sklop številk ki je sestavljen iz štirih številk pove za kakšen tip stroja gre Od prvega sklopa številk nam prvi dve številki povesta tip motorja drugi dve pa za kateri točno določeni stroj gre Na primer

11 ndash motorna žaga 12 ndash električne žaga 41 ndash motorna kosa 42 - ostale naprave (škropilnica pihalniki itd) 91

manjši rezervni deli ki so univerzalni 92 Itd

SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA)

To je prvi sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo)

To je obrazložitev za prvi dve številki prvega sklopa

41

1130 ndash motorna žaga MS 170 11 ndash nam pove da gre za 1137 ndash motorna žaga MS 192 motorno žago 30 pa točno 1128 ndash motorna žaga MS 460 kateri tip motorne žage

B DRUGI SKLOP ŠTEVILK Druga skupina številk je sestavljen iz treh števil ki nam pove za kateri sklop motorja gre Ali je ta proizvod nameščen pri cilindru verigi črpalki itd SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460)

To je drugi sklop števil To je tretji sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo) Na primer

1128 ndash 200 ndash na pove da gre za končen proizvod 1121 ndash 140 ndash na pove da gre za motorno žago model

MS 260 del ki se nahaja na filtru C TRETJI SKLOP ŠTEVILK Tretji sklop številk pa se za vsak proizvod razlikuje in nam omogoča definicijo za kateri točno proizvod gre pri vodenju in analiziranju zalog v podjetju Na primer

1121 ndash 140 ndash 1916 nam pove da gre za pokrov filtra 1128 ndash 200 ndash 0128 nam pove da gre za točno

določen proizvod To je motorna žaga MS 460 (končni izdelek) ki je prikazan na sliki

To je obrazložitev za drugi sklop

številk

To je obrazložitev za tretji sklop števil

To je obrazložitev za drugi dve številki

prvega sklopa

42

532 ABC analiza

Za upravljanje in vodenje zalog v podjetju uporabljajo tudi ABC analizo ki je računalniško podprta in kategorizira proizvode v tri skupine (A B in C) Namen razvrščanja blaga po tej analizi je v opravljanju selekcije in tako loči pomembno od nepomembnega V skupini A je majhno število artiklov vendar predstavljajo veliko vrednost za podjetje Nasprotno je v skupini C kjer je veliko število artiklov in ne predstavljajo posebne vrednosti za podjetje V prilogi 1 je prikazana prodajna vrednost izdaj vseh proizvodov podjetja Unicommerce doo iz skladišča za obdobje od 01 01 2007 do 31 10 2007 Izbrani kriterij je prodajna vrednost izdaj Analiza kaže da so izdelki Stihl ki so kategoriziranih v 37 kategorij v letu 2007 skupaj ustvarili prodajno vrednost izdaj 545727219 euro SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI Odstotek () izdane prodajne vrednosti 8 100 22 60 70 30 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Odstotek () izdelkov po prodajnih skupinah VIR (interni podatki podjetja Unicommerce doo)

43

TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

SKUPINA ŠTEVILO

IZDELKOV IZDANA PRODAJNA

VREDNOST DELEŽ A 5 375667032 0688379 70 B 8 125431039 0229842 22 C 24 44629148 0081779 8 SKUPAJ 37 545727219 1 100 VIR (Priloga 1) Iz slike 13 in tabele 4 je razvidno da je samo 10 vseh izdelkov podjetja Unicommerce doo v letu 2007 ustvarilo 70 izdane prodajne vrednosti od celote kar je 5 izdelkov (motorne žage motorne kose motorji za žage verige v roli in rezervni deli Stihl) V skupino B pa se je po metodi ABC analize uvrstilo 8 proizvodov katerih prodajna vrednost izdaj v letu 2007 je bila 125431048 euro in predstavlja 22 celote Po metodi ABC pa se je v skupino C uvrstilo 24 proizvodov ki je ustvarilo le 8 izdane prodajne vrednosti izdaj v letu 2007 Ko podjetje Unicommerce doo uvede v asortiment prodaje nov artikel oziroma izdelek ga rangira v razred A in šele po letu dni se glede na ustvarjeno prodajno vrednost izdaj lahko spremeni njegovo rangiranje v skupino v B ali C Paretovo teorijo lahko potrdimo z opravljeno analizo ABC ki opredeljuje da je v skupini A najmanjše število izdelkov ki pa predstavljajo velik delež v prodaji in so tako za podjetje nujno obhodni in močno vplivajo na njihovo poslovanje Zato podjetja morajo in tako tudi podjetje Unicommerce doo posvečati največ pozornosti takšnim izdelkom ter natančno določiti voditi in analizirati normative kot so signalna minimalna in maksimalna zaloga Kljub temu pa pri poslovanju ne smemo zanemarjati izdelke ki so klasificirani v skupinah B in C

44

54 Zaloge kot element medprodajnih aktivnosti Stroške ki jih povzročajo zaloge v podjetju Unicommerce doo (stroški skladišča stroški naročanja in stroški nezadostnega povpraševanja) ne prikazujejo in analizirajo posamično temveč jih predpisujejo med ostale oziroma druge stroške zato ne moremo prikazati optimalno velikost naročila kot smo jo podali v teoretičnem delu ki je značilna za proizvodna podjetja Vendar lahko optimalno velikost naročila varnostno in signalno zalogo izračunamo na podlagi razmerij med znanimi normativi zalog

541 Optimalna velikost naročila

V podjetju Unicommerce doo imamo znane podatke o predvideni prodaji in nabavi blaga za šest mesecev ki jih izračunavamo na podlagi povprečja prodaje in nabave zadnjih štirih let istega obdobja Povprečen dobaven čas za trgovsko blago (motorna žaga MS 290) je potreben mesec dni kar je znano iz sklenjenih pogodb Optimalna količina naročenega proizvoda se lahko izračuna Kn = Zm ndash Zv Zm= Zv + Kn Kn - optimalna naročilna količina Zv - varnostna zaloga Zm ndash maksimalna zaloga Zv = (tn q) td tn - zahtevan čas za trajanje zalog v primeru nedobave (v enaki časovni enoti) g - povprečna poraba v časovni enoti td - povprečni dobavni čas (v enaki časovni enoti) Izračun optimalne velikosti naročila in signalne zaloge bomo prikazali na primeru proizvoda MS 290 ki ga uvažamo iz Nemčije TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 Nabava v 6 mesecih 360 NA ZALOGI 154 Prodaja v preteklem mesecu 41 Prodaja v 6 mesecih 254 Količina zadnje nabave 120 Datum zadnje nabave 31 marec 2007

VIR (interni podatki Unicommerce doo)

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

26

321 Blagovni kredit ndash financiranje z obveznostmi do dobavitelja

Financiranje z obveznostmi do dobavitelja lahko opredelimo kot zelo uporabno obliko financiranja iz tujih virov ki nastanejo pri nabavi proizvodov inali storitev pri drugem podjetju To pomeni da podjetje ne plača proizvoda inali storitev takoj ob prevzemu vendar šele po določenem roku nabave ali prevzemu računa V bistvu se tako pojavi blagovni kredit s katerim nastopi vmesna oblika premoženja (terjatev) Blagovni kredit se je razvil zaradi razlik v hitrosti obrata sredstev pri različnih podjetjih Prav to dejstvo da je po pravilu neenako trajanje obrat sredstev po posameznih podjetjih in tudi po posameznih panogah ponuja ekonomsko osnovo za nujnost vključevanja blagovnega kredita v prometni proces Časovni razkorak traja od trenutka ko bo kupec blaga storitev razpolagal z denarjem ki ga bo sam prejel po zaključku njegovega cikla proizvodnje in prodaje Ta časovni razkorak se lahko premesti z odloženim kreditom V kolikor tovrstni kredit ne bi reševal tovrstnih časovnih nasprotji bi prodajalec moral čakati tako dolgo da bi od kupca prejel denarna sredstva od svoje prodaje V takšnem primeru bi prišlo do zastojev v reprodukcijskem procesu in to ne samo pri prodajalcu ampak se to prične verižno prenašati na celotni reprodukcijski proces v gospodarstvu Če prodajalec razpolaga z zadostnimi sredstvi lahko svoje blago (storitev) proda na osnovi obljube plačila kupcu v prihodnosti V tem primeru se proda blago kupcu v obliki blagovnega ali odloženega kredita Posebnost blagovnega kredita je v tem da se daje v blagu vrača pa v denarju (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 107) Z vidika stroškov financiranja lahko opredelimo blagovni kredit iz dveh vidikov Prvi je brezplačni blagovni kredit kjer dobavitelj ne zaračuna v ceno stroške uporabe svojega kapitala do roka plačila Drugi pa kjer dobavitelj vkalkulira v ceno stroške uporabe svojega blaga ob dobavi Načini financiranja so del finančne politike podjetja in osnova za doseganje ciljev in strategije Distribucijska podjetja kupujejo izdelke od dobavitelja ki običajno ne zahteva takojšnega plačila Dobavitelj dostavi ali takoj pošlje izdelke in za njih izstavi račun z določenim datumom plačila Kreditni pogoji dobavitelja in pogoji financiranja določajo kdaj bodo podjetja plačala dobavitelju (Schall and Haley 1988 523)

27

322 Revolving kredit

Revolving kredit omogoča občasno koriščenje potrebnih likvidnih sredstev Črpanje kredita podjetja najavijo banki dan pred koriščenjem vračajo pa ga z nakazilom prek plačilnega naloga obresti pa se obračunavajo le na črpani del kredita

Značilnosti

bull Revolving kredit je posebna oblika kredita za financiranje občasnih likvidnostnih težav in predstavlja kombinacijo kratkoročnega kredita in limita na transakcijskem računu

bull Za razliko od limita na transakcijskem računu morajo podjetja banki najaviti črpanje banka pa jim kredit nakaže na račun

bull Sredstva lahko črpajo in vračajo do višine kredita v celotnem obdobju bull Obrestna mera se določi na podlagi vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere za

tovrstne kredite in pribitka glede na boniteto podjetja kakovost zavarovanja ročnost kredita in sodelovanja z banko

VIR (Abanka 2007)

Prednosti

bull ročnost do enega leta bull obrestna mera se oblikuje na podlagi

o vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere o bonitete podjetja oziroma samostojnega podjetnika o ročnosti in zneska kredita o kakovost zavarovanja o sodelovanja z banko

bull stroški odobritve se določijo na osnovi vsakokrat veljavne tarife banke in ročnosti ter zneska kredita

bull znesek odobrenega kredita je odvisen od namena možnosti dodatnega zavarovanja in kreditne sposobnosti prosilca

bull poleg obveznega zavarovanja z menicami lahko izberete med naslednjimi zavarovanji o zavarovanje z zastavo vrednostnih papirjev o zavarovanje z zastavo depozita o zavarovanje z zastavo nepremičnin ali premičnin o zavarovanje s poroštvom druge pravne ali fizične osebe o zavarovanje z bančno garancijo o zavarovanje z odstopom terjatev

bull sredstva lahko črpate in vračate do višine kredita v celotnem obdobju bull obresti se računajo samo na črpani del kredita

VIR (DBS 2007)

28

323 Vir financiranja zalog z dolgovi

Zaloge podjetja financirajo z dolgovi ki pa jih delimo glede na čas vrnitve na kratkoročne in

dolgoročne dolgove kar prikazujemo na Sliki 5 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV - akceptni krediti - investicijski kredit - kontokorentni kredit - hipotekarni kredit - lombardni kredit - eskontni kredit - rembursni kredit - avalni kredit VIR prirejeno po (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122) A DOLGOROČNI DOLGOVI Značilnosti dolgoročnih dolgov za financiranje zalog je da rok vračila zapade v obdobju ki je daljše od enega leta Dolgoročni dolgovi se vštevajo med tako imenovane kvalitetne vire financiranja Zato so pomemben vir financiranja za nakup dolgoročnega premoženja V praksi pa podjetja svoje zaloge le redko financirajo z dolgoročnimi dolgovi ki so primernejši za financiranje stalnih sredstev Investicijski kredit Investicijski kredit je namenjen za kreditiranje stalnih sredstev in trajnega dela gibljivih sredstev (zalog) Zaradi dolgoročnosti in večjega tveganja ki je s tem povezano so banke pri določanju višine investicijskega kredita precej previdne Pri tem banke upoštevajo dosedanjo in pričakovano stopnjo dobička kreditojemalca Za odobritev investicijskega kredita je pomemben pričakovani čisti denarni tok od prihodnje investicije ki se mora v višini in dinamiki ujemati z anuitetami Zaradi varnosti bank postavljajo tudi pogoj da kreditojemalec vodi svoje finančne transakcije z računom ki ga ima pri banki ndash kreditodajalki (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 127) Hipotekarni kredit Pri hipotekarnem kreditu ni pomembna kreditna sposobnost dolžnika ker je kredit zavarovan s hipoteko Odobritev hipotekarnega kredita se nikoli ne odobri v 100 vrednosti založene nepremičnine ampak vedno manj Hipotekarni kredit spada med najstarejše kredite

KREDITI

KRATKOROČNI DOLGOROČNI

29

B KRATKOROČNI DOLGOVI Značilnosti kratkoročnih bančnih dolgov so3 Dospelost

- Rok vračila zapade v obdobju krajšem od enega leta Sezonski kredit

- Potreba po finančnih sredstvih je včasih sezonskega značaja kar pomeni da je potrebno proizvodnjo financirat v času proizvodnje Po končani sezoni se prodajni učinki prodajo in se obveznosti do kreditodajalca poravnajo

Kredit za terjatev zaloge - Vsebina je podobna kot pri sezonskem kreditu Medtem ko so sezonska nihanja

stanovita pa so lahko potrebe po finančnih sredstvih ki izhajajo iz terjatev in zalog nestanovita

Ročnost - Ročnost teh kreditov je običajno prilagojena značilnostim proizvodnje in prodaje

Namen kreditov je financiranje obratnih sredstev torej morajo biti roki usklajeni s sposobnostjo zalog in terjatev da se spremenijo v denar (čas obračanja teh oblik obratnih sredstev)

Reprogramiranje kreditov - V primeru motenj pri odplačevanju kreditov se lahko s kreditojemalcem dogovorimo o

novih pogojih vračanja kredita Govorimo o reprogramu kredita Zavarovanje

- Imamo zavarovani in nezavarovani bančni kredit Zavarovanje se lahko opravi z zalogami terjatvami in podobno vendar se v Sloveniji takšen način zavarovanja pogosto ne prakticira Običajno se zahtevajo kvalitetnejša zavarovanja (hipoteke garancije in podobno) Nekatere banke ponujajo kredite po sistemu tako imenovanega faktoringa ndash odkupa terjatev

Bančni krediti so povezani s stroški ki jih sestavljajo stroški obresti in stroški odobritve Višina je odvisna tudi od načina obrestovanja V osnovi sta v uporabi dekruzivni (obresti se plačajo po dospetju kredita) in anticipativni način obrestovanja (obresti se plačajo po odobritvi kredita) Glavnice se lahko plačujejo v enem znesku ali v obrokih Bistvene sestavine kratkoročnega dolga so

bull namen uporabe bull načrt odplačila bull ekonomska upravičenost bull dodatne informacije in - strokovne sposobnosti vodilnih - računovodski izkazi - načrti poslovanja bull nobenih presenečenj

3 Povzeto po Mayr (2003 84-85)

30

Kontokorentni kredit Je kredit ki ga banka odobri kreditojemalcu kot dodaten znesek v skladu s spreminjajočimi potrebami Takšna vrsta kredita je primerna kadar niha potreba po likvidnih sredstvih Ti krediti niso odobreni za določene posle ampak splošna okrepitev plačilne sposobnosti podjetja Najemajo se kot - kratkoročni krediti za gibljiva sredstva - sezonski krediti - premostitveni krediti Ponavadi se takšni krediti odobrijo za obdobje treh mesecev vendar se lahko tudi podaljšajo (revolving) Lombardni kredit Je kredit ki je odobren proti zastavi realnih dobrin Kreditojemalec le zastavi realne dobrine in pridobi finančna sredstva ne da zmanjša oziroma proda del svoje aktive Zastaviti pa se morajo dobrine ali stvari ki se lahko hitro prodajo Te pa so pomembne za zavarovanje kredita ker le tako je zagotovljeno da se bo kredit poravnal Glede na zavarovanje kredita tako ločimo menični lombard lombard vrednostni papir in blagovni lombard Eskontni kredit Eskontni kredit je kratkoročen kredit ki ga odobrijo poslovne banke na prošnjo komitenta s tem da eskontira menico ki še ni zapadla Znesek je enak znesku na katerega se glasi menica zmanjšana za odtegnjene obresti in provizijo Banka pravzaprav kreditira komitentovo terjatev do zapadlosti s pogojem da bo le-ta kredit odplačal če ga ne bo trasat ali kateri drugi menični obveznik Posebnost tega kredita je v tem da kredita ne vrne tisti ki ga je najel ampak trasat (trgovec ki od proizvajalca kupi blago in ga takoj ne plača izda lastno menico ali akceptira menico ki jo nanj vleče proizvajalec) Akceptni kredit Je menični kredit pri katerem se banka obveže s kreditno pogodbo da bo akceptirala menico ki jo nanjo trasira komitent Z akceptiranjem postane banka glavni menični dolžnik Prednost tega kredita je za banko v tem da bo imela na razpolago dovolj sredstev če bi morala poravnati menični dolg Komitent mora banki dati po uzancih na razpolago dovolj sredstev če kaže da bo morala banka poravnati menični dolg Rembursni kredit Akceptni kredit ki se uporablja v zunanji trgovini Od akceptnega se razlikuje po tem da je krit z blagovnim dokumentom Avalni kredit Aval je jamstvo za plačilo meničnega dolga Pri tem kreditu se banka s posebno garancijsko izjavo zavezuje da bo izpolnila obveznosti ki jih ima do tretje osebe (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122-126)

31

4 ZALOGE KOT ELEMENT MEDPRODAJNIH AKTIVNOSTI Elementi medprodajnih aktivnosti so tisti ki so direktno povezani z dobavo proizvodov odjemalcev V nadaljevanju bomo spoznali določitve optimalne velikosti naročil ter ravni signalnih in varnostnih zalog koeficient obračanja ki so sestavni deli upravljanja in vodenja zalog ter v veliki meri vplivajo na uspešno poslovanje podjetja 41 Optimalna velikost naročil Optimalna velikost naročila je količina pri kateri so celotni stroški (stroški vzdrževanja zalog stroški naročanja in stroški blaga na zalogi) najmanjši (Kovačič 2000 294) SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE s Skupni stroški Stroški vzdrževanja zalog Stroški naročila Stroški materiala in izdelave Q Q

VIIR (Kovačič 2000 294) S ndash stroški Q ndash količina naročila Q - optimalna naročena količina Završnik (2000 77) pravi da dosežemo optimalno naročilno količino ko so (stroški vzdrževanja zalog) = (stroškom naročanj)

Sz = Sn

32

Na sliki 6 je razvidno da stroški vzdrževanja zalog naraščajo z naraščanjem obsega naročila medtem ko stroški naročila padajo Vsota teh dveh vrst stroškov nam daje skupne stroške ki bodo minimalni ko bo naročena količina ustrezala najnižji točki krivulje skupnih stroškov Optimalna naročena količina

SzSnqQ sdotsdot

= 2 (9)

Q - optimalna naročena količina Sz ndash stroški vzdrževanja zalog Sn ndash stroški naročila q- poraba materiala v časovni enoti VIR (Mayr 2003 63) 42 Koeficient obračanja zalog Zaloge na eni strani vplivajo kot blažilec v materialnih tokovih na drugi strani pa povzročajo tudi občutne stroške Krajši čas zadrževanja materiala v skladišču in s tem hitrejše obračanje zalog znižuje potrebno višino zalog in s tem tudi stroške (Kaltnekar 1993 273) Koeficient obračanja zalog

K = YX (10)

X ndash vrednost prodaje v določenem obdobju Y ndash vrednost povprečnih zalog v določenem obdobju VIR Prirejeno po (Mayr 2003 60) Vsako podjetje želi danes imeti minimalne zaloge materiala za poslovanje V podjetniški dejavnosti se vpliv zalog na skupno poslovno uspešnost izraža s koeficientom obračanja zalog Manjši koeficienti obračanja pomenijo namreč daljšo vezavo denarnih sredstev in s tem večje poslovne stroške kar sicer ob nespremenjenih ostalih poslovnih pogojih lahko vpliva na manjšo poslovno uspešnost Pomembno za izračun koeficienta obračanja zalog je zavedati se da je vrednost prodaje izražena z tržnimi prodajnimi cenami ali po stroškovni vrednosti Če so v števcu upoštevane dosežene prodajne cene zaloge pa so v imenovalcu vrednotene po stroškovnih cenah je izračunani koeficient večji kot bi bil v primeru ko so tudi v števcu upoštevane stroškovne cene prodanih izdelkov (Brigham 2002 219) V praksi podjetja večinoma uporabljajo dosežene prodajne cene za izračune koeficientov obračanja lahko pa jih tudi izračunavajo na podlagi stroškovnih cen ki pa so primernejše za interne potrebe

33

43 Določanje obsega zalog Varnostna zaloga - varuje proizvodnjo pred izpadom (npr zaradi podaljšanja dobavnih rokov) Ocenimo jo na osnovi potrebnega čas za nujno dobavo potrebne količine blaga Signalna zaloga ndash je zaloga pri kateri je potrebno sprožiti nabavni proces Maksimalna opravičljiva zaloga ndash predstavlja tisti optimalni obseg zalog pri katerem so stroški nabave in skladiščenja v ravnovesju s stroški vezave kapitala SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG Višina zalog Kn Zm Za Kn 2 td tn Zv Zp Zs tn čas Legenda Razmerja Zm = maksimalna zaloga Zs = signalna zaloga ~ Zm = Zv + Kn (11) Zv = varnostna zaloga Zm + Zv Kn ~ Zp = = Zv + (12) Normativi 2 2 Zp = povprečna zaloga Za = aktivna zaloga ~ Za = Zm ndash Zv = Kn (13) Zap = povprečna aktivna zaloga Kn = optimalna naročilna količina Zm ndash Zv Kn td = dobavni čas ~ Zap = = (14) tn = čas naročanja 2 2 VIR povzeto po (Kaltnekar 1993 278) Pri dobavnih rokih in porabi materiala se podjetja srečujejo z raznolikimi oblikami ki so lahko

- stalna poraba stalni roki dobave - spremenljiva poraba stalni roki dobave - stalna poraba spremenljivi roki dobave - spremenljiva poraba spremenljivi roki dobave

34

431 Stalna poraba in stalni roki dobave

Na časovno enoto porabimo vedno enake količine materiala Z dobavo materiala ni težav je stalna Dobavljene količine so enakomerne Minimalna zaloga Zmin = tz q (15) Signalna zaloga Zsig = (tz + td) q (16) Naročena količina Q = tsn q (17)

Maksimalna zaloga Zmax = Zmin + Q = (tz + tsn) q (18) tz ndash čas morebitnega prekoračenja roka dobave td - rok tsn ndash obdobje porabe naročene količine q ndash poraba materiala v časovni enoti (lahko je ura dan mesec leto) Q ndash naročena količina

432 Spremenljiva poraba in stalni rok dobave

Poraba med (stalnim) časom dobave je sestavljena iz zaporedja neodvisnih (različnih) dnevnih porab ki jih lahko opišemo z normalno porazdelitvijo Poznati moramo povprečno dnevno porabo in njen standardni odklon Pričakovana poraba je seštevek povprečnih dnevnih porab v času dobave Poraba se normalno porazdeljuje in ima varianco ki je enaka seštevku posameznih varianc Kjer velja

Varianca = (standardni odklon)sup2 Minimalna zaloga Zmin = z σp td (19)

Signalna zaloga Zsig = q td + z σp td (20) ali Zsig = q td + Zmin (21) Maksimalna zaloga Zmax = Q + Zmin (22)

35

σp - standardni odklon od povprečja td ndash rok dobave q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti z ndash število standardnih odklonov od povprečja Q ndash naročena količina

433 Stalna poraba in spremenljivi roki nabave

Če se rok dobave normalno porazdeljuje je pričakovana poraba v času dobave normalno porazdeljena njena varianca pa ni seštevek varianc kot v prejšnjem primeru Vzrok je da predstavlja trenutni rok dobave eno vrednost ne pa zaporedje vrednosti Tako je pričakovana poraba v času dobave q td in standardni odklon dobave v času porabe q σtd Signalna zaloga Zsig = q td + z q σtd (23) Minimalna zaloga Zmin = z q σtd (24) td ndash povprečni rok dobave z ndash število standardnih odklonov od povprečja q ndash stalna poraba materiala v časovni enoti σtd - standardni odklon roka dobave

434 Spremenljiva poraba in spremenljivi roki nabave

Pričakovana poraba v času dobave je enaka zmnožku povprečne porabe in povprečnega roka dobave Če sta poraba in rok dobave porazdeljeni veličini bo skupna poraba v času dobave normalno porazdeljena s srednjo vrednostjo q in td Signalna zaloga

Zsig = q td + z td σtd sup2 + q sup2 σtd sup2 (25) z ndash število standardnih odklonov od povprečja σtd - standardni odklon roka dobave σp - standardni odklon od povprečja q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti td ndash povprečen rok dobave VIR povzeto po (Rak 2006 11-14)

36

5 FINANCIRANJE ZALOG ndash PRIMER PODJETJA UNICOMMERCE DOO 51 Predstavitev podjetja Leta 1926 je človek z vizijo g Andreas Stihl v Nemčiji ustanovil podjetje za proizvodnjo ndash najprej je proizvajal protipožarne naprave in pralne stroje Že prvo leto delovanja podjetja pa je izdelal prvo motorno verižno žago z električnim motorjem za upravljanje katere sta bila potrebna dva delavca Danes je to še vedno družinsko podjetje v svetu vodilni proizvajalec motornih žag in drugih motornih naprav ki ga vodi druga generacija potomcev Trenutno zaposluje podjetje ANDREAS STIHL AG amp CoKG s svojimi hčerinskimi podjetji v Švici Ameriki Braziliji Avstriji in Kitajski več kot 7900 sodelavcev ki proizvajajo široko paleto proizvodov namenjenih končnim potrošnikom v več kot 160 državah sveta STIHL ima svoja uvozno-distribucijska podjetja v 29 državah sveta (za primerjavo pred 20 leti jih je bilo 10) v ostalih državah pa sodeluje s pogodbenimi uvozniki Nenehne inovacije skrb za varno in lažje delo ter za človeka in okolje so naprave STIHL popeljale na sam svetovni vrh ndash leta 2004 je promet Skupine STIHL dosegel 17 milijard EUR (leta 1983 je znašal promet 390 milijonov EUR) STIHLreg naprave so tako že vrsto let daleč najbolj razširjena motorna orodja na svetu ki tudi v najtežje dostopnih področjih sveta lajšajo delo ljudem pri urejanju okolja in narave Blagovna znamka STIHL je na slovenskem področju prisotna že od poznih petdeset oziroma zgodnjih šestdeset let prejšnjega stoletja ko sta podjetje UNICOMERC kot tedanji zastopnik firme STIHL za jugoslovansko tržišče in gospod Klarić kot nositelj programa preko slovenskih uvoznih in trgovskih hiš organizirala prodajno in servisno mrežo Ob razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije se je podjetje UNIKOMERC Zagreb odločilo da predstavništvo v Ljubljani preregistrira v podjetje s statusom družbe z omejeno odgovornostjo Podjetje Unicommerce doo Ljubljana je pričelo poslovati 1992 leta njegova prioritetna naloga pa je bila zagotoviti kontinuirano oskrbo slovenskega tržišča z motornimi napravami STIHL in razširiti trgovsko mrežo Hitra rast tržnega deleža in širitev prodajnega asortimenta sta zahtevala večje skladiščne in upravne prostore Tako smo v letu 2004 zgradili nov skladiščno-poslovni objekt v Obrtno-industrijski coni v Logatcu Novi prostori omogočajo boljše sodelovanje s pooblaščenimi trgovci in hitrejšo oskrbo slovenskega tržišča s proizvodnim asortimentom STIHL in VIKING Današnja direktorica podjetja Unicommerce doo je ga Marijana Dajčman katere naloga je skrb za kontinuirano rast tržnega deleža in dobro organizacijo skladišča trgovskega blaga in rezervnih delov za nemoteno oskrbo slovenskega tržišča s Stihl Viking in Timersport izdelki

37

52 Vrste zalog v podjetju Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino ki se ukvarja z prodajo proizvodov znamke Stihl in Viking ter oblačili znamke Timbersport zato se pojavljajo v njihovem skladišču naslednje vrste zalog

trgovsko blago rezervni deli

V podjetju pa zaloge trgovskega blaga lahko razdelimo v tri temeljne skupine proizvodov glede na znamko

- Sthil izdelki - Viking izdelki - Timbersports

SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO Stihl izdelki Viking izdelki Timbersport izdelki

Motorne žage Kosilnice Oblačila Specialne žage Prezračevalnik trave Obutev Rezalne garniture Pihalno sesalna naprava Dodatki Motorne kose in naprave za košnjo Vrtni drobilnik Kombi motorji Motorni kultivator Multi motor OVO - zaščitna očala in ščitnik za ušesa Rezalniki za živo mejo Pogonska sredstva Višinski obvejevalniki Rokavice Čistilne naprave POS in DECO Pihalniki in sesalniki z drobilnikom Škropilne naprave Kompaktni brusilno-rezalni stroji Vozički z omejevalnikom globine reza Ročni vrtalni stroji Vrtalni stroji za vrtanje lukenj v zemljo Osebna zaščitna oprema Posode

VIR (Unicommerce doo 2007)

Prodajni asortiment

38

TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006

Celotne zaloge Leto 2006 (euro) Dlež v celotnih zalogah ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 848

Zaloge rezervnih delov 14949337 152

skupaj 98350900 100

VIR (prologa 6) Iz tabele 2 je razvidno da je imelo podjetje na dan 31 12 2006 vezanega kapitala največ v zalogah trgovskega blaga ki predstavlja kar 848 vseh zalog skupaj Ostali del vezanega kapitala pa lahko prepišemo k zalogam rezervnih delov katerih je 152 Delež zalog trgovskega blaga ki ga je bilo več kot polovico vseh zalog pa izhaja iz dejstva da je Unicommerce doo podjetje za zunanjo in notranjo trgovino katerega je glavna dejavnost zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timersports izdelkov oziroma proizvodov na slovenskem tržišču SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

0102030405060708090

31122006

zalogetrgovskegablagazalogerezervnihdelov

VIR (priloga 6) Kot je razvidno iz slike 10 je delež zalog rezervnih delov dosti manjši od trgovskega blaga kajti podjetje Unicommerce doo v svojem asortimentu prodajne ponudbe ima široko paleto proizvodov ki jih uvaža širom sveta in konkurira na slovenskem trgu predvsem s kvaliteto ki jo dokazuje z garancijo proizvodov od 5 do 10 let Izvajanje garancije za takšno obdobje izhaja iz dejstva da so proizvodi v celoti proizvedeni s strani enega samega proizvajalca in to je Stihl Drugi razlog pa izhaja iz dobro razvite logistične mreže ki podjetju omogoča enostavno in v hitrem času dostavo rezervnih delov Iz slike 10 in tabele 2 lahko vidimo da podjetje posveča največ pozornosti zalogam trgovskega blaga vendar pri vodenju in upravljanju zalog ki vplivajo na poslovanje podjetja ne sme pozabiti tudi na spremljanje zaloge rezervnih delov saj predstavljajo komponento ki vpliva na kvaliteto servisa odjemalcev

39

TABELA 3 CELOTNE ZALOGE NA DAN 31 12 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Zaloge in prihodki Leto 2005 (euro) Leto 2006 (euro)

Prihodki od prodaje 3184702 3355438

Zaloge (trgovskega blaga + rezervnih delov) 88399700 98350900

VIR (PRILOGA 67) Celotne zaloge v podjetju Unicommerce doo so se iz leta 2005 na leto 2006 povečale za 173736 evrov kar pomeni da je podjetje v letu 2006 imelo za 545 več vezanega kapitala v zalogah kot leta 2005 To pa lahko opravičimo z večjo prodajo v letu 2006 kajti prihodki od prodaje so za 221310 euro večji kar znaša 706 več kot leta 2005 kljub nespremenjenim prodajnim cenam izdelkov

40

53 Vodenje in spremljanje zalog V podjetju Unicommerc doo imajo vodenje in upravljanje zalog v skladišču računalniško podprto z internim programom ki prikazuje signalne minimalne varnostne in maksimalne zaloge (imenujejo ga AS 400 po centralnem računalniku)

531 Vodenje zalog

Podjetje ima svojo interni sistem označevanja proizvodov ki s pomočjo računalniškega programa omogoča analiziranje proizvodov ki se nahajajo v skladišču V podjetju ima vsak proizvod poleg serijske številke svojo številko artikla oz prodajno številko ki je sestavljena iz 11 številk ki so razdeljene v tri sklope in imajo svoj pomen A PRVI SKLOP ŠTEVILK Tako prvi sklop številk ki je sestavljen iz štirih številk pove za kakšen tip stroja gre Od prvega sklopa številk nam prvi dve številki povesta tip motorja drugi dve pa za kateri točno določeni stroj gre Na primer

11 ndash motorna žaga 12 ndash električne žaga 41 ndash motorna kosa 42 - ostale naprave (škropilnica pihalniki itd) 91

manjši rezervni deli ki so univerzalni 92 Itd

SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA)

To je prvi sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo)

To je obrazložitev za prvi dve številki prvega sklopa

41

1130 ndash motorna žaga MS 170 11 ndash nam pove da gre za 1137 ndash motorna žaga MS 192 motorno žago 30 pa točno 1128 ndash motorna žaga MS 460 kateri tip motorne žage

B DRUGI SKLOP ŠTEVILK Druga skupina številk je sestavljen iz treh števil ki nam pove za kateri sklop motorja gre Ali je ta proizvod nameščen pri cilindru verigi črpalki itd SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460)

To je drugi sklop števil To je tretji sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo) Na primer

1128 ndash 200 ndash na pove da gre za končen proizvod 1121 ndash 140 ndash na pove da gre za motorno žago model

MS 260 del ki se nahaja na filtru C TRETJI SKLOP ŠTEVILK Tretji sklop številk pa se za vsak proizvod razlikuje in nam omogoča definicijo za kateri točno proizvod gre pri vodenju in analiziranju zalog v podjetju Na primer

1121 ndash 140 ndash 1916 nam pove da gre za pokrov filtra 1128 ndash 200 ndash 0128 nam pove da gre za točno

določen proizvod To je motorna žaga MS 460 (končni izdelek) ki je prikazan na sliki

To je obrazložitev za drugi sklop

številk

To je obrazložitev za tretji sklop števil

To je obrazložitev za drugi dve številki

prvega sklopa

42

532 ABC analiza

Za upravljanje in vodenje zalog v podjetju uporabljajo tudi ABC analizo ki je računalniško podprta in kategorizira proizvode v tri skupine (A B in C) Namen razvrščanja blaga po tej analizi je v opravljanju selekcije in tako loči pomembno od nepomembnega V skupini A je majhno število artiklov vendar predstavljajo veliko vrednost za podjetje Nasprotno je v skupini C kjer je veliko število artiklov in ne predstavljajo posebne vrednosti za podjetje V prilogi 1 je prikazana prodajna vrednost izdaj vseh proizvodov podjetja Unicommerce doo iz skladišča za obdobje od 01 01 2007 do 31 10 2007 Izbrani kriterij je prodajna vrednost izdaj Analiza kaže da so izdelki Stihl ki so kategoriziranih v 37 kategorij v letu 2007 skupaj ustvarili prodajno vrednost izdaj 545727219 euro SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI Odstotek () izdane prodajne vrednosti 8 100 22 60 70 30 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Odstotek () izdelkov po prodajnih skupinah VIR (interni podatki podjetja Unicommerce doo)

43

TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

SKUPINA ŠTEVILO

IZDELKOV IZDANA PRODAJNA

VREDNOST DELEŽ A 5 375667032 0688379 70 B 8 125431039 0229842 22 C 24 44629148 0081779 8 SKUPAJ 37 545727219 1 100 VIR (Priloga 1) Iz slike 13 in tabele 4 je razvidno da je samo 10 vseh izdelkov podjetja Unicommerce doo v letu 2007 ustvarilo 70 izdane prodajne vrednosti od celote kar je 5 izdelkov (motorne žage motorne kose motorji za žage verige v roli in rezervni deli Stihl) V skupino B pa se je po metodi ABC analize uvrstilo 8 proizvodov katerih prodajna vrednost izdaj v letu 2007 je bila 125431048 euro in predstavlja 22 celote Po metodi ABC pa se je v skupino C uvrstilo 24 proizvodov ki je ustvarilo le 8 izdane prodajne vrednosti izdaj v letu 2007 Ko podjetje Unicommerce doo uvede v asortiment prodaje nov artikel oziroma izdelek ga rangira v razred A in šele po letu dni se glede na ustvarjeno prodajno vrednost izdaj lahko spremeni njegovo rangiranje v skupino v B ali C Paretovo teorijo lahko potrdimo z opravljeno analizo ABC ki opredeljuje da je v skupini A najmanjše število izdelkov ki pa predstavljajo velik delež v prodaji in so tako za podjetje nujno obhodni in močno vplivajo na njihovo poslovanje Zato podjetja morajo in tako tudi podjetje Unicommerce doo posvečati največ pozornosti takšnim izdelkom ter natančno določiti voditi in analizirati normative kot so signalna minimalna in maksimalna zaloga Kljub temu pa pri poslovanju ne smemo zanemarjati izdelke ki so klasificirani v skupinah B in C

44

54 Zaloge kot element medprodajnih aktivnosti Stroške ki jih povzročajo zaloge v podjetju Unicommerce doo (stroški skladišča stroški naročanja in stroški nezadostnega povpraševanja) ne prikazujejo in analizirajo posamično temveč jih predpisujejo med ostale oziroma druge stroške zato ne moremo prikazati optimalno velikost naročila kot smo jo podali v teoretičnem delu ki je značilna za proizvodna podjetja Vendar lahko optimalno velikost naročila varnostno in signalno zalogo izračunamo na podlagi razmerij med znanimi normativi zalog

541 Optimalna velikost naročila

V podjetju Unicommerce doo imamo znane podatke o predvideni prodaji in nabavi blaga za šest mesecev ki jih izračunavamo na podlagi povprečja prodaje in nabave zadnjih štirih let istega obdobja Povprečen dobaven čas za trgovsko blago (motorna žaga MS 290) je potreben mesec dni kar je znano iz sklenjenih pogodb Optimalna količina naročenega proizvoda se lahko izračuna Kn = Zm ndash Zv Zm= Zv + Kn Kn - optimalna naročilna količina Zv - varnostna zaloga Zm ndash maksimalna zaloga Zv = (tn q) td tn - zahtevan čas za trajanje zalog v primeru nedobave (v enaki časovni enoti) g - povprečna poraba v časovni enoti td - povprečni dobavni čas (v enaki časovni enoti) Izračun optimalne velikosti naročila in signalne zaloge bomo prikazali na primeru proizvoda MS 290 ki ga uvažamo iz Nemčije TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 Nabava v 6 mesecih 360 NA ZALOGI 154 Prodaja v preteklem mesecu 41 Prodaja v 6 mesecih 254 Količina zadnje nabave 120 Datum zadnje nabave 31 marec 2007

VIR (interni podatki Unicommerce doo)

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

27

322 Revolving kredit

Revolving kredit omogoča občasno koriščenje potrebnih likvidnih sredstev Črpanje kredita podjetja najavijo banki dan pred koriščenjem vračajo pa ga z nakazilom prek plačilnega naloga obresti pa se obračunavajo le na črpani del kredita

Značilnosti

bull Revolving kredit je posebna oblika kredita za financiranje občasnih likvidnostnih težav in predstavlja kombinacijo kratkoročnega kredita in limita na transakcijskem računu

bull Za razliko od limita na transakcijskem računu morajo podjetja banki najaviti črpanje banka pa jim kredit nakaže na račun

bull Sredstva lahko črpajo in vračajo do višine kredita v celotnem obdobju bull Obrestna mera se določi na podlagi vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere za

tovrstne kredite in pribitka glede na boniteto podjetja kakovost zavarovanja ročnost kredita in sodelovanja z banko

VIR (Abanka 2007)

Prednosti

bull ročnost do enega leta bull obrestna mera se oblikuje na podlagi

o vsakokrat veljavne izhodiščne obrestne mere o bonitete podjetja oziroma samostojnega podjetnika o ročnosti in zneska kredita o kakovost zavarovanja o sodelovanja z banko

bull stroški odobritve se določijo na osnovi vsakokrat veljavne tarife banke in ročnosti ter zneska kredita

bull znesek odobrenega kredita je odvisen od namena možnosti dodatnega zavarovanja in kreditne sposobnosti prosilca

bull poleg obveznega zavarovanja z menicami lahko izberete med naslednjimi zavarovanji o zavarovanje z zastavo vrednostnih papirjev o zavarovanje z zastavo depozita o zavarovanje z zastavo nepremičnin ali premičnin o zavarovanje s poroštvom druge pravne ali fizične osebe o zavarovanje z bančno garancijo o zavarovanje z odstopom terjatev

bull sredstva lahko črpate in vračate do višine kredita v celotnem obdobju bull obresti se računajo samo na črpani del kredita

VIR (DBS 2007)

28

323 Vir financiranja zalog z dolgovi

Zaloge podjetja financirajo z dolgovi ki pa jih delimo glede na čas vrnitve na kratkoročne in

dolgoročne dolgove kar prikazujemo na Sliki 5 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV - akceptni krediti - investicijski kredit - kontokorentni kredit - hipotekarni kredit - lombardni kredit - eskontni kredit - rembursni kredit - avalni kredit VIR prirejeno po (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122) A DOLGOROČNI DOLGOVI Značilnosti dolgoročnih dolgov za financiranje zalog je da rok vračila zapade v obdobju ki je daljše od enega leta Dolgoročni dolgovi se vštevajo med tako imenovane kvalitetne vire financiranja Zato so pomemben vir financiranja za nakup dolgoročnega premoženja V praksi pa podjetja svoje zaloge le redko financirajo z dolgoročnimi dolgovi ki so primernejši za financiranje stalnih sredstev Investicijski kredit Investicijski kredit je namenjen za kreditiranje stalnih sredstev in trajnega dela gibljivih sredstev (zalog) Zaradi dolgoročnosti in večjega tveganja ki je s tem povezano so banke pri določanju višine investicijskega kredita precej previdne Pri tem banke upoštevajo dosedanjo in pričakovano stopnjo dobička kreditojemalca Za odobritev investicijskega kredita je pomemben pričakovani čisti denarni tok od prihodnje investicije ki se mora v višini in dinamiki ujemati z anuitetami Zaradi varnosti bank postavljajo tudi pogoj da kreditojemalec vodi svoje finančne transakcije z računom ki ga ima pri banki ndash kreditodajalki (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 127) Hipotekarni kredit Pri hipotekarnem kreditu ni pomembna kreditna sposobnost dolžnika ker je kredit zavarovan s hipoteko Odobritev hipotekarnega kredita se nikoli ne odobri v 100 vrednosti založene nepremičnine ampak vedno manj Hipotekarni kredit spada med najstarejše kredite

KREDITI

KRATKOROČNI DOLGOROČNI

29

B KRATKOROČNI DOLGOVI Značilnosti kratkoročnih bančnih dolgov so3 Dospelost

- Rok vračila zapade v obdobju krajšem od enega leta Sezonski kredit

- Potreba po finančnih sredstvih je včasih sezonskega značaja kar pomeni da je potrebno proizvodnjo financirat v času proizvodnje Po končani sezoni se prodajni učinki prodajo in se obveznosti do kreditodajalca poravnajo

Kredit za terjatev zaloge - Vsebina je podobna kot pri sezonskem kreditu Medtem ko so sezonska nihanja

stanovita pa so lahko potrebe po finančnih sredstvih ki izhajajo iz terjatev in zalog nestanovita

Ročnost - Ročnost teh kreditov je običajno prilagojena značilnostim proizvodnje in prodaje

Namen kreditov je financiranje obratnih sredstev torej morajo biti roki usklajeni s sposobnostjo zalog in terjatev da se spremenijo v denar (čas obračanja teh oblik obratnih sredstev)

Reprogramiranje kreditov - V primeru motenj pri odplačevanju kreditov se lahko s kreditojemalcem dogovorimo o

novih pogojih vračanja kredita Govorimo o reprogramu kredita Zavarovanje

- Imamo zavarovani in nezavarovani bančni kredit Zavarovanje se lahko opravi z zalogami terjatvami in podobno vendar se v Sloveniji takšen način zavarovanja pogosto ne prakticira Običajno se zahtevajo kvalitetnejša zavarovanja (hipoteke garancije in podobno) Nekatere banke ponujajo kredite po sistemu tako imenovanega faktoringa ndash odkupa terjatev

Bančni krediti so povezani s stroški ki jih sestavljajo stroški obresti in stroški odobritve Višina je odvisna tudi od načina obrestovanja V osnovi sta v uporabi dekruzivni (obresti se plačajo po dospetju kredita) in anticipativni način obrestovanja (obresti se plačajo po odobritvi kredita) Glavnice se lahko plačujejo v enem znesku ali v obrokih Bistvene sestavine kratkoročnega dolga so

bull namen uporabe bull načrt odplačila bull ekonomska upravičenost bull dodatne informacije in - strokovne sposobnosti vodilnih - računovodski izkazi - načrti poslovanja bull nobenih presenečenj

3 Povzeto po Mayr (2003 84-85)

30

Kontokorentni kredit Je kredit ki ga banka odobri kreditojemalcu kot dodaten znesek v skladu s spreminjajočimi potrebami Takšna vrsta kredita je primerna kadar niha potreba po likvidnih sredstvih Ti krediti niso odobreni za določene posle ampak splošna okrepitev plačilne sposobnosti podjetja Najemajo se kot - kratkoročni krediti za gibljiva sredstva - sezonski krediti - premostitveni krediti Ponavadi se takšni krediti odobrijo za obdobje treh mesecev vendar se lahko tudi podaljšajo (revolving) Lombardni kredit Je kredit ki je odobren proti zastavi realnih dobrin Kreditojemalec le zastavi realne dobrine in pridobi finančna sredstva ne da zmanjša oziroma proda del svoje aktive Zastaviti pa se morajo dobrine ali stvari ki se lahko hitro prodajo Te pa so pomembne za zavarovanje kredita ker le tako je zagotovljeno da se bo kredit poravnal Glede na zavarovanje kredita tako ločimo menični lombard lombard vrednostni papir in blagovni lombard Eskontni kredit Eskontni kredit je kratkoročen kredit ki ga odobrijo poslovne banke na prošnjo komitenta s tem da eskontira menico ki še ni zapadla Znesek je enak znesku na katerega se glasi menica zmanjšana za odtegnjene obresti in provizijo Banka pravzaprav kreditira komitentovo terjatev do zapadlosti s pogojem da bo le-ta kredit odplačal če ga ne bo trasat ali kateri drugi menični obveznik Posebnost tega kredita je v tem da kredita ne vrne tisti ki ga je najel ampak trasat (trgovec ki od proizvajalca kupi blago in ga takoj ne plača izda lastno menico ali akceptira menico ki jo nanj vleče proizvajalec) Akceptni kredit Je menični kredit pri katerem se banka obveže s kreditno pogodbo da bo akceptirala menico ki jo nanjo trasira komitent Z akceptiranjem postane banka glavni menični dolžnik Prednost tega kredita je za banko v tem da bo imela na razpolago dovolj sredstev če bi morala poravnati menični dolg Komitent mora banki dati po uzancih na razpolago dovolj sredstev če kaže da bo morala banka poravnati menični dolg Rembursni kredit Akceptni kredit ki se uporablja v zunanji trgovini Od akceptnega se razlikuje po tem da je krit z blagovnim dokumentom Avalni kredit Aval je jamstvo za plačilo meničnega dolga Pri tem kreditu se banka s posebno garancijsko izjavo zavezuje da bo izpolnila obveznosti ki jih ima do tretje osebe (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122-126)

31

4 ZALOGE KOT ELEMENT MEDPRODAJNIH AKTIVNOSTI Elementi medprodajnih aktivnosti so tisti ki so direktno povezani z dobavo proizvodov odjemalcev V nadaljevanju bomo spoznali določitve optimalne velikosti naročil ter ravni signalnih in varnostnih zalog koeficient obračanja ki so sestavni deli upravljanja in vodenja zalog ter v veliki meri vplivajo na uspešno poslovanje podjetja 41 Optimalna velikost naročil Optimalna velikost naročila je količina pri kateri so celotni stroški (stroški vzdrževanja zalog stroški naročanja in stroški blaga na zalogi) najmanjši (Kovačič 2000 294) SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE s Skupni stroški Stroški vzdrževanja zalog Stroški naročila Stroški materiala in izdelave Q Q

VIIR (Kovačič 2000 294) S ndash stroški Q ndash količina naročila Q - optimalna naročena količina Završnik (2000 77) pravi da dosežemo optimalno naročilno količino ko so (stroški vzdrževanja zalog) = (stroškom naročanj)

Sz = Sn

32

Na sliki 6 je razvidno da stroški vzdrževanja zalog naraščajo z naraščanjem obsega naročila medtem ko stroški naročila padajo Vsota teh dveh vrst stroškov nam daje skupne stroške ki bodo minimalni ko bo naročena količina ustrezala najnižji točki krivulje skupnih stroškov Optimalna naročena količina

SzSnqQ sdotsdot

= 2 (9)

Q - optimalna naročena količina Sz ndash stroški vzdrževanja zalog Sn ndash stroški naročila q- poraba materiala v časovni enoti VIR (Mayr 2003 63) 42 Koeficient obračanja zalog Zaloge na eni strani vplivajo kot blažilec v materialnih tokovih na drugi strani pa povzročajo tudi občutne stroške Krajši čas zadrževanja materiala v skladišču in s tem hitrejše obračanje zalog znižuje potrebno višino zalog in s tem tudi stroške (Kaltnekar 1993 273) Koeficient obračanja zalog

K = YX (10)

X ndash vrednost prodaje v določenem obdobju Y ndash vrednost povprečnih zalog v določenem obdobju VIR Prirejeno po (Mayr 2003 60) Vsako podjetje želi danes imeti minimalne zaloge materiala za poslovanje V podjetniški dejavnosti se vpliv zalog na skupno poslovno uspešnost izraža s koeficientom obračanja zalog Manjši koeficienti obračanja pomenijo namreč daljšo vezavo denarnih sredstev in s tem večje poslovne stroške kar sicer ob nespremenjenih ostalih poslovnih pogojih lahko vpliva na manjšo poslovno uspešnost Pomembno za izračun koeficienta obračanja zalog je zavedati se da je vrednost prodaje izražena z tržnimi prodajnimi cenami ali po stroškovni vrednosti Če so v števcu upoštevane dosežene prodajne cene zaloge pa so v imenovalcu vrednotene po stroškovnih cenah je izračunani koeficient večji kot bi bil v primeru ko so tudi v števcu upoštevane stroškovne cene prodanih izdelkov (Brigham 2002 219) V praksi podjetja večinoma uporabljajo dosežene prodajne cene za izračune koeficientov obračanja lahko pa jih tudi izračunavajo na podlagi stroškovnih cen ki pa so primernejše za interne potrebe

33

43 Določanje obsega zalog Varnostna zaloga - varuje proizvodnjo pred izpadom (npr zaradi podaljšanja dobavnih rokov) Ocenimo jo na osnovi potrebnega čas za nujno dobavo potrebne količine blaga Signalna zaloga ndash je zaloga pri kateri je potrebno sprožiti nabavni proces Maksimalna opravičljiva zaloga ndash predstavlja tisti optimalni obseg zalog pri katerem so stroški nabave in skladiščenja v ravnovesju s stroški vezave kapitala SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG Višina zalog Kn Zm Za Kn 2 td tn Zv Zp Zs tn čas Legenda Razmerja Zm = maksimalna zaloga Zs = signalna zaloga ~ Zm = Zv + Kn (11) Zv = varnostna zaloga Zm + Zv Kn ~ Zp = = Zv + (12) Normativi 2 2 Zp = povprečna zaloga Za = aktivna zaloga ~ Za = Zm ndash Zv = Kn (13) Zap = povprečna aktivna zaloga Kn = optimalna naročilna količina Zm ndash Zv Kn td = dobavni čas ~ Zap = = (14) tn = čas naročanja 2 2 VIR povzeto po (Kaltnekar 1993 278) Pri dobavnih rokih in porabi materiala se podjetja srečujejo z raznolikimi oblikami ki so lahko

- stalna poraba stalni roki dobave - spremenljiva poraba stalni roki dobave - stalna poraba spremenljivi roki dobave - spremenljiva poraba spremenljivi roki dobave

34

431 Stalna poraba in stalni roki dobave

Na časovno enoto porabimo vedno enake količine materiala Z dobavo materiala ni težav je stalna Dobavljene količine so enakomerne Minimalna zaloga Zmin = tz q (15) Signalna zaloga Zsig = (tz + td) q (16) Naročena količina Q = tsn q (17)

Maksimalna zaloga Zmax = Zmin + Q = (tz + tsn) q (18) tz ndash čas morebitnega prekoračenja roka dobave td - rok tsn ndash obdobje porabe naročene količine q ndash poraba materiala v časovni enoti (lahko je ura dan mesec leto) Q ndash naročena količina

432 Spremenljiva poraba in stalni rok dobave

Poraba med (stalnim) časom dobave je sestavljena iz zaporedja neodvisnih (različnih) dnevnih porab ki jih lahko opišemo z normalno porazdelitvijo Poznati moramo povprečno dnevno porabo in njen standardni odklon Pričakovana poraba je seštevek povprečnih dnevnih porab v času dobave Poraba se normalno porazdeljuje in ima varianco ki je enaka seštevku posameznih varianc Kjer velja

Varianca = (standardni odklon)sup2 Minimalna zaloga Zmin = z σp td (19)

Signalna zaloga Zsig = q td + z σp td (20) ali Zsig = q td + Zmin (21) Maksimalna zaloga Zmax = Q + Zmin (22)

35

σp - standardni odklon od povprečja td ndash rok dobave q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti z ndash število standardnih odklonov od povprečja Q ndash naročena količina

433 Stalna poraba in spremenljivi roki nabave

Če se rok dobave normalno porazdeljuje je pričakovana poraba v času dobave normalno porazdeljena njena varianca pa ni seštevek varianc kot v prejšnjem primeru Vzrok je da predstavlja trenutni rok dobave eno vrednost ne pa zaporedje vrednosti Tako je pričakovana poraba v času dobave q td in standardni odklon dobave v času porabe q σtd Signalna zaloga Zsig = q td + z q σtd (23) Minimalna zaloga Zmin = z q σtd (24) td ndash povprečni rok dobave z ndash število standardnih odklonov od povprečja q ndash stalna poraba materiala v časovni enoti σtd - standardni odklon roka dobave

434 Spremenljiva poraba in spremenljivi roki nabave

Pričakovana poraba v času dobave je enaka zmnožku povprečne porabe in povprečnega roka dobave Če sta poraba in rok dobave porazdeljeni veličini bo skupna poraba v času dobave normalno porazdeljena s srednjo vrednostjo q in td Signalna zaloga

Zsig = q td + z td σtd sup2 + q sup2 σtd sup2 (25) z ndash število standardnih odklonov od povprečja σtd - standardni odklon roka dobave σp - standardni odklon od povprečja q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti td ndash povprečen rok dobave VIR povzeto po (Rak 2006 11-14)

36

5 FINANCIRANJE ZALOG ndash PRIMER PODJETJA UNICOMMERCE DOO 51 Predstavitev podjetja Leta 1926 je človek z vizijo g Andreas Stihl v Nemčiji ustanovil podjetje za proizvodnjo ndash najprej je proizvajal protipožarne naprave in pralne stroje Že prvo leto delovanja podjetja pa je izdelal prvo motorno verižno žago z električnim motorjem za upravljanje katere sta bila potrebna dva delavca Danes je to še vedno družinsko podjetje v svetu vodilni proizvajalec motornih žag in drugih motornih naprav ki ga vodi druga generacija potomcev Trenutno zaposluje podjetje ANDREAS STIHL AG amp CoKG s svojimi hčerinskimi podjetji v Švici Ameriki Braziliji Avstriji in Kitajski več kot 7900 sodelavcev ki proizvajajo široko paleto proizvodov namenjenih končnim potrošnikom v več kot 160 državah sveta STIHL ima svoja uvozno-distribucijska podjetja v 29 državah sveta (za primerjavo pred 20 leti jih je bilo 10) v ostalih državah pa sodeluje s pogodbenimi uvozniki Nenehne inovacije skrb za varno in lažje delo ter za človeka in okolje so naprave STIHL popeljale na sam svetovni vrh ndash leta 2004 je promet Skupine STIHL dosegel 17 milijard EUR (leta 1983 je znašal promet 390 milijonov EUR) STIHLreg naprave so tako že vrsto let daleč najbolj razširjena motorna orodja na svetu ki tudi v najtežje dostopnih področjih sveta lajšajo delo ljudem pri urejanju okolja in narave Blagovna znamka STIHL je na slovenskem področju prisotna že od poznih petdeset oziroma zgodnjih šestdeset let prejšnjega stoletja ko sta podjetje UNICOMERC kot tedanji zastopnik firme STIHL za jugoslovansko tržišče in gospod Klarić kot nositelj programa preko slovenskih uvoznih in trgovskih hiš organizirala prodajno in servisno mrežo Ob razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije se je podjetje UNIKOMERC Zagreb odločilo da predstavništvo v Ljubljani preregistrira v podjetje s statusom družbe z omejeno odgovornostjo Podjetje Unicommerce doo Ljubljana je pričelo poslovati 1992 leta njegova prioritetna naloga pa je bila zagotoviti kontinuirano oskrbo slovenskega tržišča z motornimi napravami STIHL in razširiti trgovsko mrežo Hitra rast tržnega deleža in širitev prodajnega asortimenta sta zahtevala večje skladiščne in upravne prostore Tako smo v letu 2004 zgradili nov skladiščno-poslovni objekt v Obrtno-industrijski coni v Logatcu Novi prostori omogočajo boljše sodelovanje s pooblaščenimi trgovci in hitrejšo oskrbo slovenskega tržišča s proizvodnim asortimentom STIHL in VIKING Današnja direktorica podjetja Unicommerce doo je ga Marijana Dajčman katere naloga je skrb za kontinuirano rast tržnega deleža in dobro organizacijo skladišča trgovskega blaga in rezervnih delov za nemoteno oskrbo slovenskega tržišča s Stihl Viking in Timersport izdelki

37

52 Vrste zalog v podjetju Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino ki se ukvarja z prodajo proizvodov znamke Stihl in Viking ter oblačili znamke Timbersport zato se pojavljajo v njihovem skladišču naslednje vrste zalog

trgovsko blago rezervni deli

V podjetju pa zaloge trgovskega blaga lahko razdelimo v tri temeljne skupine proizvodov glede na znamko

- Sthil izdelki - Viking izdelki - Timbersports

SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO Stihl izdelki Viking izdelki Timbersport izdelki

Motorne žage Kosilnice Oblačila Specialne žage Prezračevalnik trave Obutev Rezalne garniture Pihalno sesalna naprava Dodatki Motorne kose in naprave za košnjo Vrtni drobilnik Kombi motorji Motorni kultivator Multi motor OVO - zaščitna očala in ščitnik za ušesa Rezalniki za živo mejo Pogonska sredstva Višinski obvejevalniki Rokavice Čistilne naprave POS in DECO Pihalniki in sesalniki z drobilnikom Škropilne naprave Kompaktni brusilno-rezalni stroji Vozički z omejevalnikom globine reza Ročni vrtalni stroji Vrtalni stroji za vrtanje lukenj v zemljo Osebna zaščitna oprema Posode

VIR (Unicommerce doo 2007)

Prodajni asortiment

38

TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006

Celotne zaloge Leto 2006 (euro) Dlež v celotnih zalogah ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 848

Zaloge rezervnih delov 14949337 152

skupaj 98350900 100

VIR (prologa 6) Iz tabele 2 je razvidno da je imelo podjetje na dan 31 12 2006 vezanega kapitala največ v zalogah trgovskega blaga ki predstavlja kar 848 vseh zalog skupaj Ostali del vezanega kapitala pa lahko prepišemo k zalogam rezervnih delov katerih je 152 Delež zalog trgovskega blaga ki ga je bilo več kot polovico vseh zalog pa izhaja iz dejstva da je Unicommerce doo podjetje za zunanjo in notranjo trgovino katerega je glavna dejavnost zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timersports izdelkov oziroma proizvodov na slovenskem tržišču SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

0102030405060708090

31122006

zalogetrgovskegablagazalogerezervnihdelov

VIR (priloga 6) Kot je razvidno iz slike 10 je delež zalog rezervnih delov dosti manjši od trgovskega blaga kajti podjetje Unicommerce doo v svojem asortimentu prodajne ponudbe ima široko paleto proizvodov ki jih uvaža širom sveta in konkurira na slovenskem trgu predvsem s kvaliteto ki jo dokazuje z garancijo proizvodov od 5 do 10 let Izvajanje garancije za takšno obdobje izhaja iz dejstva da so proizvodi v celoti proizvedeni s strani enega samega proizvajalca in to je Stihl Drugi razlog pa izhaja iz dobro razvite logistične mreže ki podjetju omogoča enostavno in v hitrem času dostavo rezervnih delov Iz slike 10 in tabele 2 lahko vidimo da podjetje posveča največ pozornosti zalogam trgovskega blaga vendar pri vodenju in upravljanju zalog ki vplivajo na poslovanje podjetja ne sme pozabiti tudi na spremljanje zaloge rezervnih delov saj predstavljajo komponento ki vpliva na kvaliteto servisa odjemalcev

39

TABELA 3 CELOTNE ZALOGE NA DAN 31 12 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Zaloge in prihodki Leto 2005 (euro) Leto 2006 (euro)

Prihodki od prodaje 3184702 3355438

Zaloge (trgovskega blaga + rezervnih delov) 88399700 98350900

VIR (PRILOGA 67) Celotne zaloge v podjetju Unicommerce doo so se iz leta 2005 na leto 2006 povečale za 173736 evrov kar pomeni da je podjetje v letu 2006 imelo za 545 več vezanega kapitala v zalogah kot leta 2005 To pa lahko opravičimo z večjo prodajo v letu 2006 kajti prihodki od prodaje so za 221310 euro večji kar znaša 706 več kot leta 2005 kljub nespremenjenim prodajnim cenam izdelkov

40

53 Vodenje in spremljanje zalog V podjetju Unicommerc doo imajo vodenje in upravljanje zalog v skladišču računalniško podprto z internim programom ki prikazuje signalne minimalne varnostne in maksimalne zaloge (imenujejo ga AS 400 po centralnem računalniku)

531 Vodenje zalog

Podjetje ima svojo interni sistem označevanja proizvodov ki s pomočjo računalniškega programa omogoča analiziranje proizvodov ki se nahajajo v skladišču V podjetju ima vsak proizvod poleg serijske številke svojo številko artikla oz prodajno številko ki je sestavljena iz 11 številk ki so razdeljene v tri sklope in imajo svoj pomen A PRVI SKLOP ŠTEVILK Tako prvi sklop številk ki je sestavljen iz štirih številk pove za kakšen tip stroja gre Od prvega sklopa številk nam prvi dve številki povesta tip motorja drugi dve pa za kateri točno določeni stroj gre Na primer

11 ndash motorna žaga 12 ndash električne žaga 41 ndash motorna kosa 42 - ostale naprave (škropilnica pihalniki itd) 91

manjši rezervni deli ki so univerzalni 92 Itd

SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA)

To je prvi sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo)

To je obrazložitev za prvi dve številki prvega sklopa

41

1130 ndash motorna žaga MS 170 11 ndash nam pove da gre za 1137 ndash motorna žaga MS 192 motorno žago 30 pa točno 1128 ndash motorna žaga MS 460 kateri tip motorne žage

B DRUGI SKLOP ŠTEVILK Druga skupina številk je sestavljen iz treh števil ki nam pove za kateri sklop motorja gre Ali je ta proizvod nameščen pri cilindru verigi črpalki itd SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460)

To je drugi sklop števil To je tretji sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo) Na primer

1128 ndash 200 ndash na pove da gre za končen proizvod 1121 ndash 140 ndash na pove da gre za motorno žago model

MS 260 del ki se nahaja na filtru C TRETJI SKLOP ŠTEVILK Tretji sklop številk pa se za vsak proizvod razlikuje in nam omogoča definicijo za kateri točno proizvod gre pri vodenju in analiziranju zalog v podjetju Na primer

1121 ndash 140 ndash 1916 nam pove da gre za pokrov filtra 1128 ndash 200 ndash 0128 nam pove da gre za točno

določen proizvod To je motorna žaga MS 460 (končni izdelek) ki je prikazan na sliki

To je obrazložitev za drugi sklop

številk

To je obrazložitev za tretji sklop števil

To je obrazložitev za drugi dve številki

prvega sklopa

42

532 ABC analiza

Za upravljanje in vodenje zalog v podjetju uporabljajo tudi ABC analizo ki je računalniško podprta in kategorizira proizvode v tri skupine (A B in C) Namen razvrščanja blaga po tej analizi je v opravljanju selekcije in tako loči pomembno od nepomembnega V skupini A je majhno število artiklov vendar predstavljajo veliko vrednost za podjetje Nasprotno je v skupini C kjer je veliko število artiklov in ne predstavljajo posebne vrednosti za podjetje V prilogi 1 je prikazana prodajna vrednost izdaj vseh proizvodov podjetja Unicommerce doo iz skladišča za obdobje od 01 01 2007 do 31 10 2007 Izbrani kriterij je prodajna vrednost izdaj Analiza kaže da so izdelki Stihl ki so kategoriziranih v 37 kategorij v letu 2007 skupaj ustvarili prodajno vrednost izdaj 545727219 euro SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI Odstotek () izdane prodajne vrednosti 8 100 22 60 70 30 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Odstotek () izdelkov po prodajnih skupinah VIR (interni podatki podjetja Unicommerce doo)

43

TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

SKUPINA ŠTEVILO

IZDELKOV IZDANA PRODAJNA

VREDNOST DELEŽ A 5 375667032 0688379 70 B 8 125431039 0229842 22 C 24 44629148 0081779 8 SKUPAJ 37 545727219 1 100 VIR (Priloga 1) Iz slike 13 in tabele 4 je razvidno da je samo 10 vseh izdelkov podjetja Unicommerce doo v letu 2007 ustvarilo 70 izdane prodajne vrednosti od celote kar je 5 izdelkov (motorne žage motorne kose motorji za žage verige v roli in rezervni deli Stihl) V skupino B pa se je po metodi ABC analize uvrstilo 8 proizvodov katerih prodajna vrednost izdaj v letu 2007 je bila 125431048 euro in predstavlja 22 celote Po metodi ABC pa se je v skupino C uvrstilo 24 proizvodov ki je ustvarilo le 8 izdane prodajne vrednosti izdaj v letu 2007 Ko podjetje Unicommerce doo uvede v asortiment prodaje nov artikel oziroma izdelek ga rangira v razred A in šele po letu dni se glede na ustvarjeno prodajno vrednost izdaj lahko spremeni njegovo rangiranje v skupino v B ali C Paretovo teorijo lahko potrdimo z opravljeno analizo ABC ki opredeljuje da je v skupini A najmanjše število izdelkov ki pa predstavljajo velik delež v prodaji in so tako za podjetje nujno obhodni in močno vplivajo na njihovo poslovanje Zato podjetja morajo in tako tudi podjetje Unicommerce doo posvečati največ pozornosti takšnim izdelkom ter natančno določiti voditi in analizirati normative kot so signalna minimalna in maksimalna zaloga Kljub temu pa pri poslovanju ne smemo zanemarjati izdelke ki so klasificirani v skupinah B in C

44

54 Zaloge kot element medprodajnih aktivnosti Stroške ki jih povzročajo zaloge v podjetju Unicommerce doo (stroški skladišča stroški naročanja in stroški nezadostnega povpraševanja) ne prikazujejo in analizirajo posamično temveč jih predpisujejo med ostale oziroma druge stroške zato ne moremo prikazati optimalno velikost naročila kot smo jo podali v teoretičnem delu ki je značilna za proizvodna podjetja Vendar lahko optimalno velikost naročila varnostno in signalno zalogo izračunamo na podlagi razmerij med znanimi normativi zalog

541 Optimalna velikost naročila

V podjetju Unicommerce doo imamo znane podatke o predvideni prodaji in nabavi blaga za šest mesecev ki jih izračunavamo na podlagi povprečja prodaje in nabave zadnjih štirih let istega obdobja Povprečen dobaven čas za trgovsko blago (motorna žaga MS 290) je potreben mesec dni kar je znano iz sklenjenih pogodb Optimalna količina naročenega proizvoda se lahko izračuna Kn = Zm ndash Zv Zm= Zv + Kn Kn - optimalna naročilna količina Zv - varnostna zaloga Zm ndash maksimalna zaloga Zv = (tn q) td tn - zahtevan čas za trajanje zalog v primeru nedobave (v enaki časovni enoti) g - povprečna poraba v časovni enoti td - povprečni dobavni čas (v enaki časovni enoti) Izračun optimalne velikosti naročila in signalne zaloge bomo prikazali na primeru proizvoda MS 290 ki ga uvažamo iz Nemčije TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 Nabava v 6 mesecih 360 NA ZALOGI 154 Prodaja v preteklem mesecu 41 Prodaja v 6 mesecih 254 Količina zadnje nabave 120 Datum zadnje nabave 31 marec 2007

VIR (interni podatki Unicommerce doo)

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

28

323 Vir financiranja zalog z dolgovi

Zaloge podjetja financirajo z dolgovi ki pa jih delimo glede na čas vrnitve na kratkoročne in

dolgoročne dolgove kar prikazujemo na Sliki 5 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV - akceptni krediti - investicijski kredit - kontokorentni kredit - hipotekarni kredit - lombardni kredit - eskontni kredit - rembursni kredit - avalni kredit VIR prirejeno po (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122) A DOLGOROČNI DOLGOVI Značilnosti dolgoročnih dolgov za financiranje zalog je da rok vračila zapade v obdobju ki je daljše od enega leta Dolgoročni dolgovi se vštevajo med tako imenovane kvalitetne vire financiranja Zato so pomemben vir financiranja za nakup dolgoročnega premoženja V praksi pa podjetja svoje zaloge le redko financirajo z dolgoročnimi dolgovi ki so primernejši za financiranje stalnih sredstev Investicijski kredit Investicijski kredit je namenjen za kreditiranje stalnih sredstev in trajnega dela gibljivih sredstev (zalog) Zaradi dolgoročnosti in večjega tveganja ki je s tem povezano so banke pri določanju višine investicijskega kredita precej previdne Pri tem banke upoštevajo dosedanjo in pričakovano stopnjo dobička kreditojemalca Za odobritev investicijskega kredita je pomemben pričakovani čisti denarni tok od prihodnje investicije ki se mora v višini in dinamiki ujemati z anuitetami Zaradi varnosti bank postavljajo tudi pogoj da kreditojemalec vodi svoje finančne transakcije z računom ki ga ima pri banki ndash kreditodajalki (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 127) Hipotekarni kredit Pri hipotekarnem kreditu ni pomembna kreditna sposobnost dolžnika ker je kredit zavarovan s hipoteko Odobritev hipotekarnega kredita se nikoli ne odobri v 100 vrednosti založene nepremičnine ampak vedno manj Hipotekarni kredit spada med najstarejše kredite

KREDITI

KRATKOROČNI DOLGOROČNI

29

B KRATKOROČNI DOLGOVI Značilnosti kratkoročnih bančnih dolgov so3 Dospelost

- Rok vračila zapade v obdobju krajšem od enega leta Sezonski kredit

- Potreba po finančnih sredstvih je včasih sezonskega značaja kar pomeni da je potrebno proizvodnjo financirat v času proizvodnje Po končani sezoni se prodajni učinki prodajo in se obveznosti do kreditodajalca poravnajo

Kredit za terjatev zaloge - Vsebina je podobna kot pri sezonskem kreditu Medtem ko so sezonska nihanja

stanovita pa so lahko potrebe po finančnih sredstvih ki izhajajo iz terjatev in zalog nestanovita

Ročnost - Ročnost teh kreditov je običajno prilagojena značilnostim proizvodnje in prodaje

Namen kreditov je financiranje obratnih sredstev torej morajo biti roki usklajeni s sposobnostjo zalog in terjatev da se spremenijo v denar (čas obračanja teh oblik obratnih sredstev)

Reprogramiranje kreditov - V primeru motenj pri odplačevanju kreditov se lahko s kreditojemalcem dogovorimo o

novih pogojih vračanja kredita Govorimo o reprogramu kredita Zavarovanje

- Imamo zavarovani in nezavarovani bančni kredit Zavarovanje se lahko opravi z zalogami terjatvami in podobno vendar se v Sloveniji takšen način zavarovanja pogosto ne prakticira Običajno se zahtevajo kvalitetnejša zavarovanja (hipoteke garancije in podobno) Nekatere banke ponujajo kredite po sistemu tako imenovanega faktoringa ndash odkupa terjatev

Bančni krediti so povezani s stroški ki jih sestavljajo stroški obresti in stroški odobritve Višina je odvisna tudi od načina obrestovanja V osnovi sta v uporabi dekruzivni (obresti se plačajo po dospetju kredita) in anticipativni način obrestovanja (obresti se plačajo po odobritvi kredita) Glavnice se lahko plačujejo v enem znesku ali v obrokih Bistvene sestavine kratkoročnega dolga so

bull namen uporabe bull načrt odplačila bull ekonomska upravičenost bull dodatne informacije in - strokovne sposobnosti vodilnih - računovodski izkazi - načrti poslovanja bull nobenih presenečenj

3 Povzeto po Mayr (2003 84-85)

30

Kontokorentni kredit Je kredit ki ga banka odobri kreditojemalcu kot dodaten znesek v skladu s spreminjajočimi potrebami Takšna vrsta kredita je primerna kadar niha potreba po likvidnih sredstvih Ti krediti niso odobreni za določene posle ampak splošna okrepitev plačilne sposobnosti podjetja Najemajo se kot - kratkoročni krediti za gibljiva sredstva - sezonski krediti - premostitveni krediti Ponavadi se takšni krediti odobrijo za obdobje treh mesecev vendar se lahko tudi podaljšajo (revolving) Lombardni kredit Je kredit ki je odobren proti zastavi realnih dobrin Kreditojemalec le zastavi realne dobrine in pridobi finančna sredstva ne da zmanjša oziroma proda del svoje aktive Zastaviti pa se morajo dobrine ali stvari ki se lahko hitro prodajo Te pa so pomembne za zavarovanje kredita ker le tako je zagotovljeno da se bo kredit poravnal Glede na zavarovanje kredita tako ločimo menični lombard lombard vrednostni papir in blagovni lombard Eskontni kredit Eskontni kredit je kratkoročen kredit ki ga odobrijo poslovne banke na prošnjo komitenta s tem da eskontira menico ki še ni zapadla Znesek je enak znesku na katerega se glasi menica zmanjšana za odtegnjene obresti in provizijo Banka pravzaprav kreditira komitentovo terjatev do zapadlosti s pogojem da bo le-ta kredit odplačal če ga ne bo trasat ali kateri drugi menični obveznik Posebnost tega kredita je v tem da kredita ne vrne tisti ki ga je najel ampak trasat (trgovec ki od proizvajalca kupi blago in ga takoj ne plača izda lastno menico ali akceptira menico ki jo nanj vleče proizvajalec) Akceptni kredit Je menični kredit pri katerem se banka obveže s kreditno pogodbo da bo akceptirala menico ki jo nanjo trasira komitent Z akceptiranjem postane banka glavni menični dolžnik Prednost tega kredita je za banko v tem da bo imela na razpolago dovolj sredstev če bi morala poravnati menični dolg Komitent mora banki dati po uzancih na razpolago dovolj sredstev če kaže da bo morala banka poravnati menični dolg Rembursni kredit Akceptni kredit ki se uporablja v zunanji trgovini Od akceptnega se razlikuje po tem da je krit z blagovnim dokumentom Avalni kredit Aval je jamstvo za plačilo meničnega dolga Pri tem kreditu se banka s posebno garancijsko izjavo zavezuje da bo izpolnila obveznosti ki jih ima do tretje osebe (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122-126)

31

4 ZALOGE KOT ELEMENT MEDPRODAJNIH AKTIVNOSTI Elementi medprodajnih aktivnosti so tisti ki so direktno povezani z dobavo proizvodov odjemalcev V nadaljevanju bomo spoznali določitve optimalne velikosti naročil ter ravni signalnih in varnostnih zalog koeficient obračanja ki so sestavni deli upravljanja in vodenja zalog ter v veliki meri vplivajo na uspešno poslovanje podjetja 41 Optimalna velikost naročil Optimalna velikost naročila je količina pri kateri so celotni stroški (stroški vzdrževanja zalog stroški naročanja in stroški blaga na zalogi) najmanjši (Kovačič 2000 294) SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE s Skupni stroški Stroški vzdrževanja zalog Stroški naročila Stroški materiala in izdelave Q Q

VIIR (Kovačič 2000 294) S ndash stroški Q ndash količina naročila Q - optimalna naročena količina Završnik (2000 77) pravi da dosežemo optimalno naročilno količino ko so (stroški vzdrževanja zalog) = (stroškom naročanj)

Sz = Sn

32

Na sliki 6 je razvidno da stroški vzdrževanja zalog naraščajo z naraščanjem obsega naročila medtem ko stroški naročila padajo Vsota teh dveh vrst stroškov nam daje skupne stroške ki bodo minimalni ko bo naročena količina ustrezala najnižji točki krivulje skupnih stroškov Optimalna naročena količina

SzSnqQ sdotsdot

= 2 (9)

Q - optimalna naročena količina Sz ndash stroški vzdrževanja zalog Sn ndash stroški naročila q- poraba materiala v časovni enoti VIR (Mayr 2003 63) 42 Koeficient obračanja zalog Zaloge na eni strani vplivajo kot blažilec v materialnih tokovih na drugi strani pa povzročajo tudi občutne stroške Krajši čas zadrževanja materiala v skladišču in s tem hitrejše obračanje zalog znižuje potrebno višino zalog in s tem tudi stroške (Kaltnekar 1993 273) Koeficient obračanja zalog

K = YX (10)

X ndash vrednost prodaje v določenem obdobju Y ndash vrednost povprečnih zalog v določenem obdobju VIR Prirejeno po (Mayr 2003 60) Vsako podjetje želi danes imeti minimalne zaloge materiala za poslovanje V podjetniški dejavnosti se vpliv zalog na skupno poslovno uspešnost izraža s koeficientom obračanja zalog Manjši koeficienti obračanja pomenijo namreč daljšo vezavo denarnih sredstev in s tem večje poslovne stroške kar sicer ob nespremenjenih ostalih poslovnih pogojih lahko vpliva na manjšo poslovno uspešnost Pomembno za izračun koeficienta obračanja zalog je zavedati se da je vrednost prodaje izražena z tržnimi prodajnimi cenami ali po stroškovni vrednosti Če so v števcu upoštevane dosežene prodajne cene zaloge pa so v imenovalcu vrednotene po stroškovnih cenah je izračunani koeficient večji kot bi bil v primeru ko so tudi v števcu upoštevane stroškovne cene prodanih izdelkov (Brigham 2002 219) V praksi podjetja večinoma uporabljajo dosežene prodajne cene za izračune koeficientov obračanja lahko pa jih tudi izračunavajo na podlagi stroškovnih cen ki pa so primernejše za interne potrebe

33

43 Določanje obsega zalog Varnostna zaloga - varuje proizvodnjo pred izpadom (npr zaradi podaljšanja dobavnih rokov) Ocenimo jo na osnovi potrebnega čas za nujno dobavo potrebne količine blaga Signalna zaloga ndash je zaloga pri kateri je potrebno sprožiti nabavni proces Maksimalna opravičljiva zaloga ndash predstavlja tisti optimalni obseg zalog pri katerem so stroški nabave in skladiščenja v ravnovesju s stroški vezave kapitala SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG Višina zalog Kn Zm Za Kn 2 td tn Zv Zp Zs tn čas Legenda Razmerja Zm = maksimalna zaloga Zs = signalna zaloga ~ Zm = Zv + Kn (11) Zv = varnostna zaloga Zm + Zv Kn ~ Zp = = Zv + (12) Normativi 2 2 Zp = povprečna zaloga Za = aktivna zaloga ~ Za = Zm ndash Zv = Kn (13) Zap = povprečna aktivna zaloga Kn = optimalna naročilna količina Zm ndash Zv Kn td = dobavni čas ~ Zap = = (14) tn = čas naročanja 2 2 VIR povzeto po (Kaltnekar 1993 278) Pri dobavnih rokih in porabi materiala se podjetja srečujejo z raznolikimi oblikami ki so lahko

- stalna poraba stalni roki dobave - spremenljiva poraba stalni roki dobave - stalna poraba spremenljivi roki dobave - spremenljiva poraba spremenljivi roki dobave

34

431 Stalna poraba in stalni roki dobave

Na časovno enoto porabimo vedno enake količine materiala Z dobavo materiala ni težav je stalna Dobavljene količine so enakomerne Minimalna zaloga Zmin = tz q (15) Signalna zaloga Zsig = (tz + td) q (16) Naročena količina Q = tsn q (17)

Maksimalna zaloga Zmax = Zmin + Q = (tz + tsn) q (18) tz ndash čas morebitnega prekoračenja roka dobave td - rok tsn ndash obdobje porabe naročene količine q ndash poraba materiala v časovni enoti (lahko je ura dan mesec leto) Q ndash naročena količina

432 Spremenljiva poraba in stalni rok dobave

Poraba med (stalnim) časom dobave je sestavljena iz zaporedja neodvisnih (različnih) dnevnih porab ki jih lahko opišemo z normalno porazdelitvijo Poznati moramo povprečno dnevno porabo in njen standardni odklon Pričakovana poraba je seštevek povprečnih dnevnih porab v času dobave Poraba se normalno porazdeljuje in ima varianco ki je enaka seštevku posameznih varianc Kjer velja

Varianca = (standardni odklon)sup2 Minimalna zaloga Zmin = z σp td (19)

Signalna zaloga Zsig = q td + z σp td (20) ali Zsig = q td + Zmin (21) Maksimalna zaloga Zmax = Q + Zmin (22)

35

σp - standardni odklon od povprečja td ndash rok dobave q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti z ndash število standardnih odklonov od povprečja Q ndash naročena količina

433 Stalna poraba in spremenljivi roki nabave

Če se rok dobave normalno porazdeljuje je pričakovana poraba v času dobave normalno porazdeljena njena varianca pa ni seštevek varianc kot v prejšnjem primeru Vzrok je da predstavlja trenutni rok dobave eno vrednost ne pa zaporedje vrednosti Tako je pričakovana poraba v času dobave q td in standardni odklon dobave v času porabe q σtd Signalna zaloga Zsig = q td + z q σtd (23) Minimalna zaloga Zmin = z q σtd (24) td ndash povprečni rok dobave z ndash število standardnih odklonov od povprečja q ndash stalna poraba materiala v časovni enoti σtd - standardni odklon roka dobave

434 Spremenljiva poraba in spremenljivi roki nabave

Pričakovana poraba v času dobave je enaka zmnožku povprečne porabe in povprečnega roka dobave Če sta poraba in rok dobave porazdeljeni veličini bo skupna poraba v času dobave normalno porazdeljena s srednjo vrednostjo q in td Signalna zaloga

Zsig = q td + z td σtd sup2 + q sup2 σtd sup2 (25) z ndash število standardnih odklonov od povprečja σtd - standardni odklon roka dobave σp - standardni odklon od povprečja q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti td ndash povprečen rok dobave VIR povzeto po (Rak 2006 11-14)

36

5 FINANCIRANJE ZALOG ndash PRIMER PODJETJA UNICOMMERCE DOO 51 Predstavitev podjetja Leta 1926 je človek z vizijo g Andreas Stihl v Nemčiji ustanovil podjetje za proizvodnjo ndash najprej je proizvajal protipožarne naprave in pralne stroje Že prvo leto delovanja podjetja pa je izdelal prvo motorno verižno žago z električnim motorjem za upravljanje katere sta bila potrebna dva delavca Danes je to še vedno družinsko podjetje v svetu vodilni proizvajalec motornih žag in drugih motornih naprav ki ga vodi druga generacija potomcev Trenutno zaposluje podjetje ANDREAS STIHL AG amp CoKG s svojimi hčerinskimi podjetji v Švici Ameriki Braziliji Avstriji in Kitajski več kot 7900 sodelavcev ki proizvajajo široko paleto proizvodov namenjenih končnim potrošnikom v več kot 160 državah sveta STIHL ima svoja uvozno-distribucijska podjetja v 29 državah sveta (za primerjavo pred 20 leti jih je bilo 10) v ostalih državah pa sodeluje s pogodbenimi uvozniki Nenehne inovacije skrb za varno in lažje delo ter za človeka in okolje so naprave STIHL popeljale na sam svetovni vrh ndash leta 2004 je promet Skupine STIHL dosegel 17 milijard EUR (leta 1983 je znašal promet 390 milijonov EUR) STIHLreg naprave so tako že vrsto let daleč najbolj razširjena motorna orodja na svetu ki tudi v najtežje dostopnih področjih sveta lajšajo delo ljudem pri urejanju okolja in narave Blagovna znamka STIHL je na slovenskem področju prisotna že od poznih petdeset oziroma zgodnjih šestdeset let prejšnjega stoletja ko sta podjetje UNICOMERC kot tedanji zastopnik firme STIHL za jugoslovansko tržišče in gospod Klarić kot nositelj programa preko slovenskih uvoznih in trgovskih hiš organizirala prodajno in servisno mrežo Ob razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije se je podjetje UNIKOMERC Zagreb odločilo da predstavništvo v Ljubljani preregistrira v podjetje s statusom družbe z omejeno odgovornostjo Podjetje Unicommerce doo Ljubljana je pričelo poslovati 1992 leta njegova prioritetna naloga pa je bila zagotoviti kontinuirano oskrbo slovenskega tržišča z motornimi napravami STIHL in razširiti trgovsko mrežo Hitra rast tržnega deleža in širitev prodajnega asortimenta sta zahtevala večje skladiščne in upravne prostore Tako smo v letu 2004 zgradili nov skladiščno-poslovni objekt v Obrtno-industrijski coni v Logatcu Novi prostori omogočajo boljše sodelovanje s pooblaščenimi trgovci in hitrejšo oskrbo slovenskega tržišča s proizvodnim asortimentom STIHL in VIKING Današnja direktorica podjetja Unicommerce doo je ga Marijana Dajčman katere naloga je skrb za kontinuirano rast tržnega deleža in dobro organizacijo skladišča trgovskega blaga in rezervnih delov za nemoteno oskrbo slovenskega tržišča s Stihl Viking in Timersport izdelki

37

52 Vrste zalog v podjetju Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino ki se ukvarja z prodajo proizvodov znamke Stihl in Viking ter oblačili znamke Timbersport zato se pojavljajo v njihovem skladišču naslednje vrste zalog

trgovsko blago rezervni deli

V podjetju pa zaloge trgovskega blaga lahko razdelimo v tri temeljne skupine proizvodov glede na znamko

- Sthil izdelki - Viking izdelki - Timbersports

SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO Stihl izdelki Viking izdelki Timbersport izdelki

Motorne žage Kosilnice Oblačila Specialne žage Prezračevalnik trave Obutev Rezalne garniture Pihalno sesalna naprava Dodatki Motorne kose in naprave za košnjo Vrtni drobilnik Kombi motorji Motorni kultivator Multi motor OVO - zaščitna očala in ščitnik za ušesa Rezalniki za živo mejo Pogonska sredstva Višinski obvejevalniki Rokavice Čistilne naprave POS in DECO Pihalniki in sesalniki z drobilnikom Škropilne naprave Kompaktni brusilno-rezalni stroji Vozički z omejevalnikom globine reza Ročni vrtalni stroji Vrtalni stroji za vrtanje lukenj v zemljo Osebna zaščitna oprema Posode

VIR (Unicommerce doo 2007)

Prodajni asortiment

38

TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006

Celotne zaloge Leto 2006 (euro) Dlež v celotnih zalogah ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 848

Zaloge rezervnih delov 14949337 152

skupaj 98350900 100

VIR (prologa 6) Iz tabele 2 je razvidno da je imelo podjetje na dan 31 12 2006 vezanega kapitala največ v zalogah trgovskega blaga ki predstavlja kar 848 vseh zalog skupaj Ostali del vezanega kapitala pa lahko prepišemo k zalogam rezervnih delov katerih je 152 Delež zalog trgovskega blaga ki ga je bilo več kot polovico vseh zalog pa izhaja iz dejstva da je Unicommerce doo podjetje za zunanjo in notranjo trgovino katerega je glavna dejavnost zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timersports izdelkov oziroma proizvodov na slovenskem tržišču SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

0102030405060708090

31122006

zalogetrgovskegablagazalogerezervnihdelov

VIR (priloga 6) Kot je razvidno iz slike 10 je delež zalog rezervnih delov dosti manjši od trgovskega blaga kajti podjetje Unicommerce doo v svojem asortimentu prodajne ponudbe ima široko paleto proizvodov ki jih uvaža širom sveta in konkurira na slovenskem trgu predvsem s kvaliteto ki jo dokazuje z garancijo proizvodov od 5 do 10 let Izvajanje garancije za takšno obdobje izhaja iz dejstva da so proizvodi v celoti proizvedeni s strani enega samega proizvajalca in to je Stihl Drugi razlog pa izhaja iz dobro razvite logistične mreže ki podjetju omogoča enostavno in v hitrem času dostavo rezervnih delov Iz slike 10 in tabele 2 lahko vidimo da podjetje posveča največ pozornosti zalogam trgovskega blaga vendar pri vodenju in upravljanju zalog ki vplivajo na poslovanje podjetja ne sme pozabiti tudi na spremljanje zaloge rezervnih delov saj predstavljajo komponento ki vpliva na kvaliteto servisa odjemalcev

39

TABELA 3 CELOTNE ZALOGE NA DAN 31 12 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Zaloge in prihodki Leto 2005 (euro) Leto 2006 (euro)

Prihodki od prodaje 3184702 3355438

Zaloge (trgovskega blaga + rezervnih delov) 88399700 98350900

VIR (PRILOGA 67) Celotne zaloge v podjetju Unicommerce doo so se iz leta 2005 na leto 2006 povečale za 173736 evrov kar pomeni da je podjetje v letu 2006 imelo za 545 več vezanega kapitala v zalogah kot leta 2005 To pa lahko opravičimo z večjo prodajo v letu 2006 kajti prihodki od prodaje so za 221310 euro večji kar znaša 706 več kot leta 2005 kljub nespremenjenim prodajnim cenam izdelkov

40

53 Vodenje in spremljanje zalog V podjetju Unicommerc doo imajo vodenje in upravljanje zalog v skladišču računalniško podprto z internim programom ki prikazuje signalne minimalne varnostne in maksimalne zaloge (imenujejo ga AS 400 po centralnem računalniku)

531 Vodenje zalog

Podjetje ima svojo interni sistem označevanja proizvodov ki s pomočjo računalniškega programa omogoča analiziranje proizvodov ki se nahajajo v skladišču V podjetju ima vsak proizvod poleg serijske številke svojo številko artikla oz prodajno številko ki je sestavljena iz 11 številk ki so razdeljene v tri sklope in imajo svoj pomen A PRVI SKLOP ŠTEVILK Tako prvi sklop številk ki je sestavljen iz štirih številk pove za kakšen tip stroja gre Od prvega sklopa številk nam prvi dve številki povesta tip motorja drugi dve pa za kateri točno določeni stroj gre Na primer

11 ndash motorna žaga 12 ndash električne žaga 41 ndash motorna kosa 42 - ostale naprave (škropilnica pihalniki itd) 91

manjši rezervni deli ki so univerzalni 92 Itd

SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA)

To je prvi sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo)

To je obrazložitev za prvi dve številki prvega sklopa

41

1130 ndash motorna žaga MS 170 11 ndash nam pove da gre za 1137 ndash motorna žaga MS 192 motorno žago 30 pa točno 1128 ndash motorna žaga MS 460 kateri tip motorne žage

B DRUGI SKLOP ŠTEVILK Druga skupina številk je sestavljen iz treh števil ki nam pove za kateri sklop motorja gre Ali je ta proizvod nameščen pri cilindru verigi črpalki itd SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460)

To je drugi sklop števil To je tretji sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo) Na primer

1128 ndash 200 ndash na pove da gre za končen proizvod 1121 ndash 140 ndash na pove da gre za motorno žago model

MS 260 del ki se nahaja na filtru C TRETJI SKLOP ŠTEVILK Tretji sklop številk pa se za vsak proizvod razlikuje in nam omogoča definicijo za kateri točno proizvod gre pri vodenju in analiziranju zalog v podjetju Na primer

1121 ndash 140 ndash 1916 nam pove da gre za pokrov filtra 1128 ndash 200 ndash 0128 nam pove da gre za točno

določen proizvod To je motorna žaga MS 460 (končni izdelek) ki je prikazan na sliki

To je obrazložitev za drugi sklop

številk

To je obrazložitev za tretji sklop števil

To je obrazložitev za drugi dve številki

prvega sklopa

42

532 ABC analiza

Za upravljanje in vodenje zalog v podjetju uporabljajo tudi ABC analizo ki je računalniško podprta in kategorizira proizvode v tri skupine (A B in C) Namen razvrščanja blaga po tej analizi je v opravljanju selekcije in tako loči pomembno od nepomembnega V skupini A je majhno število artiklov vendar predstavljajo veliko vrednost za podjetje Nasprotno je v skupini C kjer je veliko število artiklov in ne predstavljajo posebne vrednosti za podjetje V prilogi 1 je prikazana prodajna vrednost izdaj vseh proizvodov podjetja Unicommerce doo iz skladišča za obdobje od 01 01 2007 do 31 10 2007 Izbrani kriterij je prodajna vrednost izdaj Analiza kaže da so izdelki Stihl ki so kategoriziranih v 37 kategorij v letu 2007 skupaj ustvarili prodajno vrednost izdaj 545727219 euro SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI Odstotek () izdane prodajne vrednosti 8 100 22 60 70 30 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Odstotek () izdelkov po prodajnih skupinah VIR (interni podatki podjetja Unicommerce doo)

43

TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

SKUPINA ŠTEVILO

IZDELKOV IZDANA PRODAJNA

VREDNOST DELEŽ A 5 375667032 0688379 70 B 8 125431039 0229842 22 C 24 44629148 0081779 8 SKUPAJ 37 545727219 1 100 VIR (Priloga 1) Iz slike 13 in tabele 4 je razvidno da je samo 10 vseh izdelkov podjetja Unicommerce doo v letu 2007 ustvarilo 70 izdane prodajne vrednosti od celote kar je 5 izdelkov (motorne žage motorne kose motorji za žage verige v roli in rezervni deli Stihl) V skupino B pa se je po metodi ABC analize uvrstilo 8 proizvodov katerih prodajna vrednost izdaj v letu 2007 je bila 125431048 euro in predstavlja 22 celote Po metodi ABC pa se je v skupino C uvrstilo 24 proizvodov ki je ustvarilo le 8 izdane prodajne vrednosti izdaj v letu 2007 Ko podjetje Unicommerce doo uvede v asortiment prodaje nov artikel oziroma izdelek ga rangira v razred A in šele po letu dni se glede na ustvarjeno prodajno vrednost izdaj lahko spremeni njegovo rangiranje v skupino v B ali C Paretovo teorijo lahko potrdimo z opravljeno analizo ABC ki opredeljuje da je v skupini A najmanjše število izdelkov ki pa predstavljajo velik delež v prodaji in so tako za podjetje nujno obhodni in močno vplivajo na njihovo poslovanje Zato podjetja morajo in tako tudi podjetje Unicommerce doo posvečati največ pozornosti takšnim izdelkom ter natančno določiti voditi in analizirati normative kot so signalna minimalna in maksimalna zaloga Kljub temu pa pri poslovanju ne smemo zanemarjati izdelke ki so klasificirani v skupinah B in C

44

54 Zaloge kot element medprodajnih aktivnosti Stroške ki jih povzročajo zaloge v podjetju Unicommerce doo (stroški skladišča stroški naročanja in stroški nezadostnega povpraševanja) ne prikazujejo in analizirajo posamično temveč jih predpisujejo med ostale oziroma druge stroške zato ne moremo prikazati optimalno velikost naročila kot smo jo podali v teoretičnem delu ki je značilna za proizvodna podjetja Vendar lahko optimalno velikost naročila varnostno in signalno zalogo izračunamo na podlagi razmerij med znanimi normativi zalog

541 Optimalna velikost naročila

V podjetju Unicommerce doo imamo znane podatke o predvideni prodaji in nabavi blaga za šest mesecev ki jih izračunavamo na podlagi povprečja prodaje in nabave zadnjih štirih let istega obdobja Povprečen dobaven čas za trgovsko blago (motorna žaga MS 290) je potreben mesec dni kar je znano iz sklenjenih pogodb Optimalna količina naročenega proizvoda se lahko izračuna Kn = Zm ndash Zv Zm= Zv + Kn Kn - optimalna naročilna količina Zv - varnostna zaloga Zm ndash maksimalna zaloga Zv = (tn q) td tn - zahtevan čas za trajanje zalog v primeru nedobave (v enaki časovni enoti) g - povprečna poraba v časovni enoti td - povprečni dobavni čas (v enaki časovni enoti) Izračun optimalne velikosti naročila in signalne zaloge bomo prikazali na primeru proizvoda MS 290 ki ga uvažamo iz Nemčije TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 Nabava v 6 mesecih 360 NA ZALOGI 154 Prodaja v preteklem mesecu 41 Prodaja v 6 mesecih 254 Količina zadnje nabave 120 Datum zadnje nabave 31 marec 2007

VIR (interni podatki Unicommerce doo)

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

29

B KRATKOROČNI DOLGOVI Značilnosti kratkoročnih bančnih dolgov so3 Dospelost

- Rok vračila zapade v obdobju krajšem od enega leta Sezonski kredit

- Potreba po finančnih sredstvih je včasih sezonskega značaja kar pomeni da je potrebno proizvodnjo financirat v času proizvodnje Po končani sezoni se prodajni učinki prodajo in se obveznosti do kreditodajalca poravnajo

Kredit za terjatev zaloge - Vsebina je podobna kot pri sezonskem kreditu Medtem ko so sezonska nihanja

stanovita pa so lahko potrebe po finančnih sredstvih ki izhajajo iz terjatev in zalog nestanovita

Ročnost - Ročnost teh kreditov je običajno prilagojena značilnostim proizvodnje in prodaje

Namen kreditov je financiranje obratnih sredstev torej morajo biti roki usklajeni s sposobnostjo zalog in terjatev da se spremenijo v denar (čas obračanja teh oblik obratnih sredstev)

Reprogramiranje kreditov - V primeru motenj pri odplačevanju kreditov se lahko s kreditojemalcem dogovorimo o

novih pogojih vračanja kredita Govorimo o reprogramu kredita Zavarovanje

- Imamo zavarovani in nezavarovani bančni kredit Zavarovanje se lahko opravi z zalogami terjatvami in podobno vendar se v Sloveniji takšen način zavarovanja pogosto ne prakticira Običajno se zahtevajo kvalitetnejša zavarovanja (hipoteke garancije in podobno) Nekatere banke ponujajo kredite po sistemu tako imenovanega faktoringa ndash odkupa terjatev

Bančni krediti so povezani s stroški ki jih sestavljajo stroški obresti in stroški odobritve Višina je odvisna tudi od načina obrestovanja V osnovi sta v uporabi dekruzivni (obresti se plačajo po dospetju kredita) in anticipativni način obrestovanja (obresti se plačajo po odobritvi kredita) Glavnice se lahko plačujejo v enem znesku ali v obrokih Bistvene sestavine kratkoročnega dolga so

bull namen uporabe bull načrt odplačila bull ekonomska upravičenost bull dodatne informacije in - strokovne sposobnosti vodilnih - računovodski izkazi - načrti poslovanja bull nobenih presenečenj

3 Povzeto po Mayr (2003 84-85)

30

Kontokorentni kredit Je kredit ki ga banka odobri kreditojemalcu kot dodaten znesek v skladu s spreminjajočimi potrebami Takšna vrsta kredita je primerna kadar niha potreba po likvidnih sredstvih Ti krediti niso odobreni za določene posle ampak splošna okrepitev plačilne sposobnosti podjetja Najemajo se kot - kratkoročni krediti za gibljiva sredstva - sezonski krediti - premostitveni krediti Ponavadi se takšni krediti odobrijo za obdobje treh mesecev vendar se lahko tudi podaljšajo (revolving) Lombardni kredit Je kredit ki je odobren proti zastavi realnih dobrin Kreditojemalec le zastavi realne dobrine in pridobi finančna sredstva ne da zmanjša oziroma proda del svoje aktive Zastaviti pa se morajo dobrine ali stvari ki se lahko hitro prodajo Te pa so pomembne za zavarovanje kredita ker le tako je zagotovljeno da se bo kredit poravnal Glede na zavarovanje kredita tako ločimo menični lombard lombard vrednostni papir in blagovni lombard Eskontni kredit Eskontni kredit je kratkoročen kredit ki ga odobrijo poslovne banke na prošnjo komitenta s tem da eskontira menico ki še ni zapadla Znesek je enak znesku na katerega se glasi menica zmanjšana za odtegnjene obresti in provizijo Banka pravzaprav kreditira komitentovo terjatev do zapadlosti s pogojem da bo le-ta kredit odplačal če ga ne bo trasat ali kateri drugi menični obveznik Posebnost tega kredita je v tem da kredita ne vrne tisti ki ga je najel ampak trasat (trgovec ki od proizvajalca kupi blago in ga takoj ne plača izda lastno menico ali akceptira menico ki jo nanj vleče proizvajalec) Akceptni kredit Je menični kredit pri katerem se banka obveže s kreditno pogodbo da bo akceptirala menico ki jo nanjo trasira komitent Z akceptiranjem postane banka glavni menični dolžnik Prednost tega kredita je za banko v tem da bo imela na razpolago dovolj sredstev če bi morala poravnati menični dolg Komitent mora banki dati po uzancih na razpolago dovolj sredstev če kaže da bo morala banka poravnati menični dolg Rembursni kredit Akceptni kredit ki se uporablja v zunanji trgovini Od akceptnega se razlikuje po tem da je krit z blagovnim dokumentom Avalni kredit Aval je jamstvo za plačilo meničnega dolga Pri tem kreditu se banka s posebno garancijsko izjavo zavezuje da bo izpolnila obveznosti ki jih ima do tretje osebe (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122-126)

31

4 ZALOGE KOT ELEMENT MEDPRODAJNIH AKTIVNOSTI Elementi medprodajnih aktivnosti so tisti ki so direktno povezani z dobavo proizvodov odjemalcev V nadaljevanju bomo spoznali določitve optimalne velikosti naročil ter ravni signalnih in varnostnih zalog koeficient obračanja ki so sestavni deli upravljanja in vodenja zalog ter v veliki meri vplivajo na uspešno poslovanje podjetja 41 Optimalna velikost naročil Optimalna velikost naročila je količina pri kateri so celotni stroški (stroški vzdrževanja zalog stroški naročanja in stroški blaga na zalogi) najmanjši (Kovačič 2000 294) SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE s Skupni stroški Stroški vzdrževanja zalog Stroški naročila Stroški materiala in izdelave Q Q

VIIR (Kovačič 2000 294) S ndash stroški Q ndash količina naročila Q - optimalna naročena količina Završnik (2000 77) pravi da dosežemo optimalno naročilno količino ko so (stroški vzdrževanja zalog) = (stroškom naročanj)

Sz = Sn

32

Na sliki 6 je razvidno da stroški vzdrževanja zalog naraščajo z naraščanjem obsega naročila medtem ko stroški naročila padajo Vsota teh dveh vrst stroškov nam daje skupne stroške ki bodo minimalni ko bo naročena količina ustrezala najnižji točki krivulje skupnih stroškov Optimalna naročena količina

SzSnqQ sdotsdot

= 2 (9)

Q - optimalna naročena količina Sz ndash stroški vzdrževanja zalog Sn ndash stroški naročila q- poraba materiala v časovni enoti VIR (Mayr 2003 63) 42 Koeficient obračanja zalog Zaloge na eni strani vplivajo kot blažilec v materialnih tokovih na drugi strani pa povzročajo tudi občutne stroške Krajši čas zadrževanja materiala v skladišču in s tem hitrejše obračanje zalog znižuje potrebno višino zalog in s tem tudi stroške (Kaltnekar 1993 273) Koeficient obračanja zalog

K = YX (10)

X ndash vrednost prodaje v določenem obdobju Y ndash vrednost povprečnih zalog v določenem obdobju VIR Prirejeno po (Mayr 2003 60) Vsako podjetje želi danes imeti minimalne zaloge materiala za poslovanje V podjetniški dejavnosti se vpliv zalog na skupno poslovno uspešnost izraža s koeficientom obračanja zalog Manjši koeficienti obračanja pomenijo namreč daljšo vezavo denarnih sredstev in s tem večje poslovne stroške kar sicer ob nespremenjenih ostalih poslovnih pogojih lahko vpliva na manjšo poslovno uspešnost Pomembno za izračun koeficienta obračanja zalog je zavedati se da je vrednost prodaje izražena z tržnimi prodajnimi cenami ali po stroškovni vrednosti Če so v števcu upoštevane dosežene prodajne cene zaloge pa so v imenovalcu vrednotene po stroškovnih cenah je izračunani koeficient večji kot bi bil v primeru ko so tudi v števcu upoštevane stroškovne cene prodanih izdelkov (Brigham 2002 219) V praksi podjetja večinoma uporabljajo dosežene prodajne cene za izračune koeficientov obračanja lahko pa jih tudi izračunavajo na podlagi stroškovnih cen ki pa so primernejše za interne potrebe

33

43 Določanje obsega zalog Varnostna zaloga - varuje proizvodnjo pred izpadom (npr zaradi podaljšanja dobavnih rokov) Ocenimo jo na osnovi potrebnega čas za nujno dobavo potrebne količine blaga Signalna zaloga ndash je zaloga pri kateri je potrebno sprožiti nabavni proces Maksimalna opravičljiva zaloga ndash predstavlja tisti optimalni obseg zalog pri katerem so stroški nabave in skladiščenja v ravnovesju s stroški vezave kapitala SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG Višina zalog Kn Zm Za Kn 2 td tn Zv Zp Zs tn čas Legenda Razmerja Zm = maksimalna zaloga Zs = signalna zaloga ~ Zm = Zv + Kn (11) Zv = varnostna zaloga Zm + Zv Kn ~ Zp = = Zv + (12) Normativi 2 2 Zp = povprečna zaloga Za = aktivna zaloga ~ Za = Zm ndash Zv = Kn (13) Zap = povprečna aktivna zaloga Kn = optimalna naročilna količina Zm ndash Zv Kn td = dobavni čas ~ Zap = = (14) tn = čas naročanja 2 2 VIR povzeto po (Kaltnekar 1993 278) Pri dobavnih rokih in porabi materiala se podjetja srečujejo z raznolikimi oblikami ki so lahko

- stalna poraba stalni roki dobave - spremenljiva poraba stalni roki dobave - stalna poraba spremenljivi roki dobave - spremenljiva poraba spremenljivi roki dobave

34

431 Stalna poraba in stalni roki dobave

Na časovno enoto porabimo vedno enake količine materiala Z dobavo materiala ni težav je stalna Dobavljene količine so enakomerne Minimalna zaloga Zmin = tz q (15) Signalna zaloga Zsig = (tz + td) q (16) Naročena količina Q = tsn q (17)

Maksimalna zaloga Zmax = Zmin + Q = (tz + tsn) q (18) tz ndash čas morebitnega prekoračenja roka dobave td - rok tsn ndash obdobje porabe naročene količine q ndash poraba materiala v časovni enoti (lahko je ura dan mesec leto) Q ndash naročena količina

432 Spremenljiva poraba in stalni rok dobave

Poraba med (stalnim) časom dobave je sestavljena iz zaporedja neodvisnih (različnih) dnevnih porab ki jih lahko opišemo z normalno porazdelitvijo Poznati moramo povprečno dnevno porabo in njen standardni odklon Pričakovana poraba je seštevek povprečnih dnevnih porab v času dobave Poraba se normalno porazdeljuje in ima varianco ki je enaka seštevku posameznih varianc Kjer velja

Varianca = (standardni odklon)sup2 Minimalna zaloga Zmin = z σp td (19)

Signalna zaloga Zsig = q td + z σp td (20) ali Zsig = q td + Zmin (21) Maksimalna zaloga Zmax = Q + Zmin (22)

35

σp - standardni odklon od povprečja td ndash rok dobave q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti z ndash število standardnih odklonov od povprečja Q ndash naročena količina

433 Stalna poraba in spremenljivi roki nabave

Če se rok dobave normalno porazdeljuje je pričakovana poraba v času dobave normalno porazdeljena njena varianca pa ni seštevek varianc kot v prejšnjem primeru Vzrok je da predstavlja trenutni rok dobave eno vrednost ne pa zaporedje vrednosti Tako je pričakovana poraba v času dobave q td in standardni odklon dobave v času porabe q σtd Signalna zaloga Zsig = q td + z q σtd (23) Minimalna zaloga Zmin = z q σtd (24) td ndash povprečni rok dobave z ndash število standardnih odklonov od povprečja q ndash stalna poraba materiala v časovni enoti σtd - standardni odklon roka dobave

434 Spremenljiva poraba in spremenljivi roki nabave

Pričakovana poraba v času dobave je enaka zmnožku povprečne porabe in povprečnega roka dobave Če sta poraba in rok dobave porazdeljeni veličini bo skupna poraba v času dobave normalno porazdeljena s srednjo vrednostjo q in td Signalna zaloga

Zsig = q td + z td σtd sup2 + q sup2 σtd sup2 (25) z ndash število standardnih odklonov od povprečja σtd - standardni odklon roka dobave σp - standardni odklon od povprečja q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti td ndash povprečen rok dobave VIR povzeto po (Rak 2006 11-14)

36

5 FINANCIRANJE ZALOG ndash PRIMER PODJETJA UNICOMMERCE DOO 51 Predstavitev podjetja Leta 1926 je človek z vizijo g Andreas Stihl v Nemčiji ustanovil podjetje za proizvodnjo ndash najprej je proizvajal protipožarne naprave in pralne stroje Že prvo leto delovanja podjetja pa je izdelal prvo motorno verižno žago z električnim motorjem za upravljanje katere sta bila potrebna dva delavca Danes je to še vedno družinsko podjetje v svetu vodilni proizvajalec motornih žag in drugih motornih naprav ki ga vodi druga generacija potomcev Trenutno zaposluje podjetje ANDREAS STIHL AG amp CoKG s svojimi hčerinskimi podjetji v Švici Ameriki Braziliji Avstriji in Kitajski več kot 7900 sodelavcev ki proizvajajo široko paleto proizvodov namenjenih končnim potrošnikom v več kot 160 državah sveta STIHL ima svoja uvozno-distribucijska podjetja v 29 državah sveta (za primerjavo pred 20 leti jih je bilo 10) v ostalih državah pa sodeluje s pogodbenimi uvozniki Nenehne inovacije skrb za varno in lažje delo ter za človeka in okolje so naprave STIHL popeljale na sam svetovni vrh ndash leta 2004 je promet Skupine STIHL dosegel 17 milijard EUR (leta 1983 je znašal promet 390 milijonov EUR) STIHLreg naprave so tako že vrsto let daleč najbolj razširjena motorna orodja na svetu ki tudi v najtežje dostopnih področjih sveta lajšajo delo ljudem pri urejanju okolja in narave Blagovna znamka STIHL je na slovenskem področju prisotna že od poznih petdeset oziroma zgodnjih šestdeset let prejšnjega stoletja ko sta podjetje UNICOMERC kot tedanji zastopnik firme STIHL za jugoslovansko tržišče in gospod Klarić kot nositelj programa preko slovenskih uvoznih in trgovskih hiš organizirala prodajno in servisno mrežo Ob razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije se je podjetje UNIKOMERC Zagreb odločilo da predstavništvo v Ljubljani preregistrira v podjetje s statusom družbe z omejeno odgovornostjo Podjetje Unicommerce doo Ljubljana je pričelo poslovati 1992 leta njegova prioritetna naloga pa je bila zagotoviti kontinuirano oskrbo slovenskega tržišča z motornimi napravami STIHL in razširiti trgovsko mrežo Hitra rast tržnega deleža in širitev prodajnega asortimenta sta zahtevala večje skladiščne in upravne prostore Tako smo v letu 2004 zgradili nov skladiščno-poslovni objekt v Obrtno-industrijski coni v Logatcu Novi prostori omogočajo boljše sodelovanje s pooblaščenimi trgovci in hitrejšo oskrbo slovenskega tržišča s proizvodnim asortimentom STIHL in VIKING Današnja direktorica podjetja Unicommerce doo je ga Marijana Dajčman katere naloga je skrb za kontinuirano rast tržnega deleža in dobro organizacijo skladišča trgovskega blaga in rezervnih delov za nemoteno oskrbo slovenskega tržišča s Stihl Viking in Timersport izdelki

37

52 Vrste zalog v podjetju Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino ki se ukvarja z prodajo proizvodov znamke Stihl in Viking ter oblačili znamke Timbersport zato se pojavljajo v njihovem skladišču naslednje vrste zalog

trgovsko blago rezervni deli

V podjetju pa zaloge trgovskega blaga lahko razdelimo v tri temeljne skupine proizvodov glede na znamko

- Sthil izdelki - Viking izdelki - Timbersports

SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO Stihl izdelki Viking izdelki Timbersport izdelki

Motorne žage Kosilnice Oblačila Specialne žage Prezračevalnik trave Obutev Rezalne garniture Pihalno sesalna naprava Dodatki Motorne kose in naprave za košnjo Vrtni drobilnik Kombi motorji Motorni kultivator Multi motor OVO - zaščitna očala in ščitnik za ušesa Rezalniki za živo mejo Pogonska sredstva Višinski obvejevalniki Rokavice Čistilne naprave POS in DECO Pihalniki in sesalniki z drobilnikom Škropilne naprave Kompaktni brusilno-rezalni stroji Vozički z omejevalnikom globine reza Ročni vrtalni stroji Vrtalni stroji za vrtanje lukenj v zemljo Osebna zaščitna oprema Posode

VIR (Unicommerce doo 2007)

Prodajni asortiment

38

TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006

Celotne zaloge Leto 2006 (euro) Dlež v celotnih zalogah ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 848

Zaloge rezervnih delov 14949337 152

skupaj 98350900 100

VIR (prologa 6) Iz tabele 2 je razvidno da je imelo podjetje na dan 31 12 2006 vezanega kapitala največ v zalogah trgovskega blaga ki predstavlja kar 848 vseh zalog skupaj Ostali del vezanega kapitala pa lahko prepišemo k zalogam rezervnih delov katerih je 152 Delež zalog trgovskega blaga ki ga je bilo več kot polovico vseh zalog pa izhaja iz dejstva da je Unicommerce doo podjetje za zunanjo in notranjo trgovino katerega je glavna dejavnost zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timersports izdelkov oziroma proizvodov na slovenskem tržišču SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

0102030405060708090

31122006

zalogetrgovskegablagazalogerezervnihdelov

VIR (priloga 6) Kot je razvidno iz slike 10 je delež zalog rezervnih delov dosti manjši od trgovskega blaga kajti podjetje Unicommerce doo v svojem asortimentu prodajne ponudbe ima široko paleto proizvodov ki jih uvaža širom sveta in konkurira na slovenskem trgu predvsem s kvaliteto ki jo dokazuje z garancijo proizvodov od 5 do 10 let Izvajanje garancije za takšno obdobje izhaja iz dejstva da so proizvodi v celoti proizvedeni s strani enega samega proizvajalca in to je Stihl Drugi razlog pa izhaja iz dobro razvite logistične mreže ki podjetju omogoča enostavno in v hitrem času dostavo rezervnih delov Iz slike 10 in tabele 2 lahko vidimo da podjetje posveča največ pozornosti zalogam trgovskega blaga vendar pri vodenju in upravljanju zalog ki vplivajo na poslovanje podjetja ne sme pozabiti tudi na spremljanje zaloge rezervnih delov saj predstavljajo komponento ki vpliva na kvaliteto servisa odjemalcev

39

TABELA 3 CELOTNE ZALOGE NA DAN 31 12 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Zaloge in prihodki Leto 2005 (euro) Leto 2006 (euro)

Prihodki od prodaje 3184702 3355438

Zaloge (trgovskega blaga + rezervnih delov) 88399700 98350900

VIR (PRILOGA 67) Celotne zaloge v podjetju Unicommerce doo so se iz leta 2005 na leto 2006 povečale za 173736 evrov kar pomeni da je podjetje v letu 2006 imelo za 545 več vezanega kapitala v zalogah kot leta 2005 To pa lahko opravičimo z večjo prodajo v letu 2006 kajti prihodki od prodaje so za 221310 euro večji kar znaša 706 več kot leta 2005 kljub nespremenjenim prodajnim cenam izdelkov

40

53 Vodenje in spremljanje zalog V podjetju Unicommerc doo imajo vodenje in upravljanje zalog v skladišču računalniško podprto z internim programom ki prikazuje signalne minimalne varnostne in maksimalne zaloge (imenujejo ga AS 400 po centralnem računalniku)

531 Vodenje zalog

Podjetje ima svojo interni sistem označevanja proizvodov ki s pomočjo računalniškega programa omogoča analiziranje proizvodov ki se nahajajo v skladišču V podjetju ima vsak proizvod poleg serijske številke svojo številko artikla oz prodajno številko ki je sestavljena iz 11 številk ki so razdeljene v tri sklope in imajo svoj pomen A PRVI SKLOP ŠTEVILK Tako prvi sklop številk ki je sestavljen iz štirih številk pove za kakšen tip stroja gre Od prvega sklopa številk nam prvi dve številki povesta tip motorja drugi dve pa za kateri točno določeni stroj gre Na primer

11 ndash motorna žaga 12 ndash električne žaga 41 ndash motorna kosa 42 - ostale naprave (škropilnica pihalniki itd) 91

manjši rezervni deli ki so univerzalni 92 Itd

SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA)

To je prvi sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo)

To je obrazložitev za prvi dve številki prvega sklopa

41

1130 ndash motorna žaga MS 170 11 ndash nam pove da gre za 1137 ndash motorna žaga MS 192 motorno žago 30 pa točno 1128 ndash motorna žaga MS 460 kateri tip motorne žage

B DRUGI SKLOP ŠTEVILK Druga skupina številk je sestavljen iz treh števil ki nam pove za kateri sklop motorja gre Ali je ta proizvod nameščen pri cilindru verigi črpalki itd SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460)

To je drugi sklop števil To je tretji sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo) Na primer

1128 ndash 200 ndash na pove da gre za končen proizvod 1121 ndash 140 ndash na pove da gre za motorno žago model

MS 260 del ki se nahaja na filtru C TRETJI SKLOP ŠTEVILK Tretji sklop številk pa se za vsak proizvod razlikuje in nam omogoča definicijo za kateri točno proizvod gre pri vodenju in analiziranju zalog v podjetju Na primer

1121 ndash 140 ndash 1916 nam pove da gre za pokrov filtra 1128 ndash 200 ndash 0128 nam pove da gre za točno

določen proizvod To je motorna žaga MS 460 (končni izdelek) ki je prikazan na sliki

To je obrazložitev za drugi sklop

številk

To je obrazložitev za tretji sklop števil

To je obrazložitev za drugi dve številki

prvega sklopa

42

532 ABC analiza

Za upravljanje in vodenje zalog v podjetju uporabljajo tudi ABC analizo ki je računalniško podprta in kategorizira proizvode v tri skupine (A B in C) Namen razvrščanja blaga po tej analizi je v opravljanju selekcije in tako loči pomembno od nepomembnega V skupini A je majhno število artiklov vendar predstavljajo veliko vrednost za podjetje Nasprotno je v skupini C kjer je veliko število artiklov in ne predstavljajo posebne vrednosti za podjetje V prilogi 1 je prikazana prodajna vrednost izdaj vseh proizvodov podjetja Unicommerce doo iz skladišča za obdobje od 01 01 2007 do 31 10 2007 Izbrani kriterij je prodajna vrednost izdaj Analiza kaže da so izdelki Stihl ki so kategoriziranih v 37 kategorij v letu 2007 skupaj ustvarili prodajno vrednost izdaj 545727219 euro SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI Odstotek () izdane prodajne vrednosti 8 100 22 60 70 30 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Odstotek () izdelkov po prodajnih skupinah VIR (interni podatki podjetja Unicommerce doo)

43

TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

SKUPINA ŠTEVILO

IZDELKOV IZDANA PRODAJNA

VREDNOST DELEŽ A 5 375667032 0688379 70 B 8 125431039 0229842 22 C 24 44629148 0081779 8 SKUPAJ 37 545727219 1 100 VIR (Priloga 1) Iz slike 13 in tabele 4 je razvidno da je samo 10 vseh izdelkov podjetja Unicommerce doo v letu 2007 ustvarilo 70 izdane prodajne vrednosti od celote kar je 5 izdelkov (motorne žage motorne kose motorji za žage verige v roli in rezervni deli Stihl) V skupino B pa se je po metodi ABC analize uvrstilo 8 proizvodov katerih prodajna vrednost izdaj v letu 2007 je bila 125431048 euro in predstavlja 22 celote Po metodi ABC pa se je v skupino C uvrstilo 24 proizvodov ki je ustvarilo le 8 izdane prodajne vrednosti izdaj v letu 2007 Ko podjetje Unicommerce doo uvede v asortiment prodaje nov artikel oziroma izdelek ga rangira v razred A in šele po letu dni se glede na ustvarjeno prodajno vrednost izdaj lahko spremeni njegovo rangiranje v skupino v B ali C Paretovo teorijo lahko potrdimo z opravljeno analizo ABC ki opredeljuje da je v skupini A najmanjše število izdelkov ki pa predstavljajo velik delež v prodaji in so tako za podjetje nujno obhodni in močno vplivajo na njihovo poslovanje Zato podjetja morajo in tako tudi podjetje Unicommerce doo posvečati največ pozornosti takšnim izdelkom ter natančno določiti voditi in analizirati normative kot so signalna minimalna in maksimalna zaloga Kljub temu pa pri poslovanju ne smemo zanemarjati izdelke ki so klasificirani v skupinah B in C

44

54 Zaloge kot element medprodajnih aktivnosti Stroške ki jih povzročajo zaloge v podjetju Unicommerce doo (stroški skladišča stroški naročanja in stroški nezadostnega povpraševanja) ne prikazujejo in analizirajo posamično temveč jih predpisujejo med ostale oziroma druge stroške zato ne moremo prikazati optimalno velikost naročila kot smo jo podali v teoretičnem delu ki je značilna za proizvodna podjetja Vendar lahko optimalno velikost naročila varnostno in signalno zalogo izračunamo na podlagi razmerij med znanimi normativi zalog

541 Optimalna velikost naročila

V podjetju Unicommerce doo imamo znane podatke o predvideni prodaji in nabavi blaga za šest mesecev ki jih izračunavamo na podlagi povprečja prodaje in nabave zadnjih štirih let istega obdobja Povprečen dobaven čas za trgovsko blago (motorna žaga MS 290) je potreben mesec dni kar je znano iz sklenjenih pogodb Optimalna količina naročenega proizvoda se lahko izračuna Kn = Zm ndash Zv Zm= Zv + Kn Kn - optimalna naročilna količina Zv - varnostna zaloga Zm ndash maksimalna zaloga Zv = (tn q) td tn - zahtevan čas za trajanje zalog v primeru nedobave (v enaki časovni enoti) g - povprečna poraba v časovni enoti td - povprečni dobavni čas (v enaki časovni enoti) Izračun optimalne velikosti naročila in signalne zaloge bomo prikazali na primeru proizvoda MS 290 ki ga uvažamo iz Nemčije TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 Nabava v 6 mesecih 360 NA ZALOGI 154 Prodaja v preteklem mesecu 41 Prodaja v 6 mesecih 254 Količina zadnje nabave 120 Datum zadnje nabave 31 marec 2007

VIR (interni podatki Unicommerce doo)

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

30

Kontokorentni kredit Je kredit ki ga banka odobri kreditojemalcu kot dodaten znesek v skladu s spreminjajočimi potrebami Takšna vrsta kredita je primerna kadar niha potreba po likvidnih sredstvih Ti krediti niso odobreni za določene posle ampak splošna okrepitev plačilne sposobnosti podjetja Najemajo se kot - kratkoročni krediti za gibljiva sredstva - sezonski krediti - premostitveni krediti Ponavadi se takšni krediti odobrijo za obdobje treh mesecev vendar se lahko tudi podaljšajo (revolving) Lombardni kredit Je kredit ki je odobren proti zastavi realnih dobrin Kreditojemalec le zastavi realne dobrine in pridobi finančna sredstva ne da zmanjša oziroma proda del svoje aktive Zastaviti pa se morajo dobrine ali stvari ki se lahko hitro prodajo Te pa so pomembne za zavarovanje kredita ker le tako je zagotovljeno da se bo kredit poravnal Glede na zavarovanje kredita tako ločimo menični lombard lombard vrednostni papir in blagovni lombard Eskontni kredit Eskontni kredit je kratkoročen kredit ki ga odobrijo poslovne banke na prošnjo komitenta s tem da eskontira menico ki še ni zapadla Znesek je enak znesku na katerega se glasi menica zmanjšana za odtegnjene obresti in provizijo Banka pravzaprav kreditira komitentovo terjatev do zapadlosti s pogojem da bo le-ta kredit odplačal če ga ne bo trasat ali kateri drugi menični obveznik Posebnost tega kredita je v tem da kredita ne vrne tisti ki ga je najel ampak trasat (trgovec ki od proizvajalca kupi blago in ga takoj ne plača izda lastno menico ali akceptira menico ki jo nanj vleče proizvajalec) Akceptni kredit Je menični kredit pri katerem se banka obveže s kreditno pogodbo da bo akceptirala menico ki jo nanjo trasira komitent Z akceptiranjem postane banka glavni menični dolžnik Prednost tega kredita je za banko v tem da bo imela na razpolago dovolj sredstev če bi morala poravnati menični dolg Komitent mora banki dati po uzancih na razpolago dovolj sredstev če kaže da bo morala banka poravnati menični dolg Rembursni kredit Akceptni kredit ki se uporablja v zunanji trgovini Od akceptnega se razlikuje po tem da je krit z blagovnim dokumentom Avalni kredit Aval je jamstvo za plačilo meničnega dolga Pri tem kreditu se banka s posebno garancijsko izjavo zavezuje da bo izpolnila obveznosti ki jih ima do tretje osebe (Filipič in Markovič-Hribernik 2000 122-126)

31

4 ZALOGE KOT ELEMENT MEDPRODAJNIH AKTIVNOSTI Elementi medprodajnih aktivnosti so tisti ki so direktno povezani z dobavo proizvodov odjemalcev V nadaljevanju bomo spoznali določitve optimalne velikosti naročil ter ravni signalnih in varnostnih zalog koeficient obračanja ki so sestavni deli upravljanja in vodenja zalog ter v veliki meri vplivajo na uspešno poslovanje podjetja 41 Optimalna velikost naročil Optimalna velikost naročila je količina pri kateri so celotni stroški (stroški vzdrževanja zalog stroški naročanja in stroški blaga na zalogi) najmanjši (Kovačič 2000 294) SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE s Skupni stroški Stroški vzdrževanja zalog Stroški naročila Stroški materiala in izdelave Q Q

VIIR (Kovačič 2000 294) S ndash stroški Q ndash količina naročila Q - optimalna naročena količina Završnik (2000 77) pravi da dosežemo optimalno naročilno količino ko so (stroški vzdrževanja zalog) = (stroškom naročanj)

Sz = Sn

32

Na sliki 6 je razvidno da stroški vzdrževanja zalog naraščajo z naraščanjem obsega naročila medtem ko stroški naročila padajo Vsota teh dveh vrst stroškov nam daje skupne stroške ki bodo minimalni ko bo naročena količina ustrezala najnižji točki krivulje skupnih stroškov Optimalna naročena količina

SzSnqQ sdotsdot

= 2 (9)

Q - optimalna naročena količina Sz ndash stroški vzdrževanja zalog Sn ndash stroški naročila q- poraba materiala v časovni enoti VIR (Mayr 2003 63) 42 Koeficient obračanja zalog Zaloge na eni strani vplivajo kot blažilec v materialnih tokovih na drugi strani pa povzročajo tudi občutne stroške Krajši čas zadrževanja materiala v skladišču in s tem hitrejše obračanje zalog znižuje potrebno višino zalog in s tem tudi stroške (Kaltnekar 1993 273) Koeficient obračanja zalog

K = YX (10)

X ndash vrednost prodaje v določenem obdobju Y ndash vrednost povprečnih zalog v določenem obdobju VIR Prirejeno po (Mayr 2003 60) Vsako podjetje želi danes imeti minimalne zaloge materiala za poslovanje V podjetniški dejavnosti se vpliv zalog na skupno poslovno uspešnost izraža s koeficientom obračanja zalog Manjši koeficienti obračanja pomenijo namreč daljšo vezavo denarnih sredstev in s tem večje poslovne stroške kar sicer ob nespremenjenih ostalih poslovnih pogojih lahko vpliva na manjšo poslovno uspešnost Pomembno za izračun koeficienta obračanja zalog je zavedati se da je vrednost prodaje izražena z tržnimi prodajnimi cenami ali po stroškovni vrednosti Če so v števcu upoštevane dosežene prodajne cene zaloge pa so v imenovalcu vrednotene po stroškovnih cenah je izračunani koeficient večji kot bi bil v primeru ko so tudi v števcu upoštevane stroškovne cene prodanih izdelkov (Brigham 2002 219) V praksi podjetja večinoma uporabljajo dosežene prodajne cene za izračune koeficientov obračanja lahko pa jih tudi izračunavajo na podlagi stroškovnih cen ki pa so primernejše za interne potrebe

33

43 Določanje obsega zalog Varnostna zaloga - varuje proizvodnjo pred izpadom (npr zaradi podaljšanja dobavnih rokov) Ocenimo jo na osnovi potrebnega čas za nujno dobavo potrebne količine blaga Signalna zaloga ndash je zaloga pri kateri je potrebno sprožiti nabavni proces Maksimalna opravičljiva zaloga ndash predstavlja tisti optimalni obseg zalog pri katerem so stroški nabave in skladiščenja v ravnovesju s stroški vezave kapitala SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG Višina zalog Kn Zm Za Kn 2 td tn Zv Zp Zs tn čas Legenda Razmerja Zm = maksimalna zaloga Zs = signalna zaloga ~ Zm = Zv + Kn (11) Zv = varnostna zaloga Zm + Zv Kn ~ Zp = = Zv + (12) Normativi 2 2 Zp = povprečna zaloga Za = aktivna zaloga ~ Za = Zm ndash Zv = Kn (13) Zap = povprečna aktivna zaloga Kn = optimalna naročilna količina Zm ndash Zv Kn td = dobavni čas ~ Zap = = (14) tn = čas naročanja 2 2 VIR povzeto po (Kaltnekar 1993 278) Pri dobavnih rokih in porabi materiala se podjetja srečujejo z raznolikimi oblikami ki so lahko

- stalna poraba stalni roki dobave - spremenljiva poraba stalni roki dobave - stalna poraba spremenljivi roki dobave - spremenljiva poraba spremenljivi roki dobave

34

431 Stalna poraba in stalni roki dobave

Na časovno enoto porabimo vedno enake količine materiala Z dobavo materiala ni težav je stalna Dobavljene količine so enakomerne Minimalna zaloga Zmin = tz q (15) Signalna zaloga Zsig = (tz + td) q (16) Naročena količina Q = tsn q (17)

Maksimalna zaloga Zmax = Zmin + Q = (tz + tsn) q (18) tz ndash čas morebitnega prekoračenja roka dobave td - rok tsn ndash obdobje porabe naročene količine q ndash poraba materiala v časovni enoti (lahko je ura dan mesec leto) Q ndash naročena količina

432 Spremenljiva poraba in stalni rok dobave

Poraba med (stalnim) časom dobave je sestavljena iz zaporedja neodvisnih (različnih) dnevnih porab ki jih lahko opišemo z normalno porazdelitvijo Poznati moramo povprečno dnevno porabo in njen standardni odklon Pričakovana poraba je seštevek povprečnih dnevnih porab v času dobave Poraba se normalno porazdeljuje in ima varianco ki je enaka seštevku posameznih varianc Kjer velja

Varianca = (standardni odklon)sup2 Minimalna zaloga Zmin = z σp td (19)

Signalna zaloga Zsig = q td + z σp td (20) ali Zsig = q td + Zmin (21) Maksimalna zaloga Zmax = Q + Zmin (22)

35

σp - standardni odklon od povprečja td ndash rok dobave q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti z ndash število standardnih odklonov od povprečja Q ndash naročena količina

433 Stalna poraba in spremenljivi roki nabave

Če se rok dobave normalno porazdeljuje je pričakovana poraba v času dobave normalno porazdeljena njena varianca pa ni seštevek varianc kot v prejšnjem primeru Vzrok je da predstavlja trenutni rok dobave eno vrednost ne pa zaporedje vrednosti Tako je pričakovana poraba v času dobave q td in standardni odklon dobave v času porabe q σtd Signalna zaloga Zsig = q td + z q σtd (23) Minimalna zaloga Zmin = z q σtd (24) td ndash povprečni rok dobave z ndash število standardnih odklonov od povprečja q ndash stalna poraba materiala v časovni enoti σtd - standardni odklon roka dobave

434 Spremenljiva poraba in spremenljivi roki nabave

Pričakovana poraba v času dobave je enaka zmnožku povprečne porabe in povprečnega roka dobave Če sta poraba in rok dobave porazdeljeni veličini bo skupna poraba v času dobave normalno porazdeljena s srednjo vrednostjo q in td Signalna zaloga

Zsig = q td + z td σtd sup2 + q sup2 σtd sup2 (25) z ndash število standardnih odklonov od povprečja σtd - standardni odklon roka dobave σp - standardni odklon od povprečja q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti td ndash povprečen rok dobave VIR povzeto po (Rak 2006 11-14)

36

5 FINANCIRANJE ZALOG ndash PRIMER PODJETJA UNICOMMERCE DOO 51 Predstavitev podjetja Leta 1926 je človek z vizijo g Andreas Stihl v Nemčiji ustanovil podjetje za proizvodnjo ndash najprej je proizvajal protipožarne naprave in pralne stroje Že prvo leto delovanja podjetja pa je izdelal prvo motorno verižno žago z električnim motorjem za upravljanje katere sta bila potrebna dva delavca Danes je to še vedno družinsko podjetje v svetu vodilni proizvajalec motornih žag in drugih motornih naprav ki ga vodi druga generacija potomcev Trenutno zaposluje podjetje ANDREAS STIHL AG amp CoKG s svojimi hčerinskimi podjetji v Švici Ameriki Braziliji Avstriji in Kitajski več kot 7900 sodelavcev ki proizvajajo široko paleto proizvodov namenjenih končnim potrošnikom v več kot 160 državah sveta STIHL ima svoja uvozno-distribucijska podjetja v 29 državah sveta (za primerjavo pred 20 leti jih je bilo 10) v ostalih državah pa sodeluje s pogodbenimi uvozniki Nenehne inovacije skrb za varno in lažje delo ter za človeka in okolje so naprave STIHL popeljale na sam svetovni vrh ndash leta 2004 je promet Skupine STIHL dosegel 17 milijard EUR (leta 1983 je znašal promet 390 milijonov EUR) STIHLreg naprave so tako že vrsto let daleč najbolj razširjena motorna orodja na svetu ki tudi v najtežje dostopnih področjih sveta lajšajo delo ljudem pri urejanju okolja in narave Blagovna znamka STIHL je na slovenskem področju prisotna že od poznih petdeset oziroma zgodnjih šestdeset let prejšnjega stoletja ko sta podjetje UNICOMERC kot tedanji zastopnik firme STIHL za jugoslovansko tržišče in gospod Klarić kot nositelj programa preko slovenskih uvoznih in trgovskih hiš organizirala prodajno in servisno mrežo Ob razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije se je podjetje UNIKOMERC Zagreb odločilo da predstavništvo v Ljubljani preregistrira v podjetje s statusom družbe z omejeno odgovornostjo Podjetje Unicommerce doo Ljubljana je pričelo poslovati 1992 leta njegova prioritetna naloga pa je bila zagotoviti kontinuirano oskrbo slovenskega tržišča z motornimi napravami STIHL in razširiti trgovsko mrežo Hitra rast tržnega deleža in širitev prodajnega asortimenta sta zahtevala večje skladiščne in upravne prostore Tako smo v letu 2004 zgradili nov skladiščno-poslovni objekt v Obrtno-industrijski coni v Logatcu Novi prostori omogočajo boljše sodelovanje s pooblaščenimi trgovci in hitrejšo oskrbo slovenskega tržišča s proizvodnim asortimentom STIHL in VIKING Današnja direktorica podjetja Unicommerce doo je ga Marijana Dajčman katere naloga je skrb za kontinuirano rast tržnega deleža in dobro organizacijo skladišča trgovskega blaga in rezervnih delov za nemoteno oskrbo slovenskega tržišča s Stihl Viking in Timersport izdelki

37

52 Vrste zalog v podjetju Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino ki se ukvarja z prodajo proizvodov znamke Stihl in Viking ter oblačili znamke Timbersport zato se pojavljajo v njihovem skladišču naslednje vrste zalog

trgovsko blago rezervni deli

V podjetju pa zaloge trgovskega blaga lahko razdelimo v tri temeljne skupine proizvodov glede na znamko

- Sthil izdelki - Viking izdelki - Timbersports

SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO Stihl izdelki Viking izdelki Timbersport izdelki

Motorne žage Kosilnice Oblačila Specialne žage Prezračevalnik trave Obutev Rezalne garniture Pihalno sesalna naprava Dodatki Motorne kose in naprave za košnjo Vrtni drobilnik Kombi motorji Motorni kultivator Multi motor OVO - zaščitna očala in ščitnik za ušesa Rezalniki za živo mejo Pogonska sredstva Višinski obvejevalniki Rokavice Čistilne naprave POS in DECO Pihalniki in sesalniki z drobilnikom Škropilne naprave Kompaktni brusilno-rezalni stroji Vozički z omejevalnikom globine reza Ročni vrtalni stroji Vrtalni stroji za vrtanje lukenj v zemljo Osebna zaščitna oprema Posode

VIR (Unicommerce doo 2007)

Prodajni asortiment

38

TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006

Celotne zaloge Leto 2006 (euro) Dlež v celotnih zalogah ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 848

Zaloge rezervnih delov 14949337 152

skupaj 98350900 100

VIR (prologa 6) Iz tabele 2 je razvidno da je imelo podjetje na dan 31 12 2006 vezanega kapitala največ v zalogah trgovskega blaga ki predstavlja kar 848 vseh zalog skupaj Ostali del vezanega kapitala pa lahko prepišemo k zalogam rezervnih delov katerih je 152 Delež zalog trgovskega blaga ki ga je bilo več kot polovico vseh zalog pa izhaja iz dejstva da je Unicommerce doo podjetje za zunanjo in notranjo trgovino katerega je glavna dejavnost zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timersports izdelkov oziroma proizvodov na slovenskem tržišču SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

0102030405060708090

31122006

zalogetrgovskegablagazalogerezervnihdelov

VIR (priloga 6) Kot je razvidno iz slike 10 je delež zalog rezervnih delov dosti manjši od trgovskega blaga kajti podjetje Unicommerce doo v svojem asortimentu prodajne ponudbe ima široko paleto proizvodov ki jih uvaža širom sveta in konkurira na slovenskem trgu predvsem s kvaliteto ki jo dokazuje z garancijo proizvodov od 5 do 10 let Izvajanje garancije za takšno obdobje izhaja iz dejstva da so proizvodi v celoti proizvedeni s strani enega samega proizvajalca in to je Stihl Drugi razlog pa izhaja iz dobro razvite logistične mreže ki podjetju omogoča enostavno in v hitrem času dostavo rezervnih delov Iz slike 10 in tabele 2 lahko vidimo da podjetje posveča največ pozornosti zalogam trgovskega blaga vendar pri vodenju in upravljanju zalog ki vplivajo na poslovanje podjetja ne sme pozabiti tudi na spremljanje zaloge rezervnih delov saj predstavljajo komponento ki vpliva na kvaliteto servisa odjemalcev

39

TABELA 3 CELOTNE ZALOGE NA DAN 31 12 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Zaloge in prihodki Leto 2005 (euro) Leto 2006 (euro)

Prihodki od prodaje 3184702 3355438

Zaloge (trgovskega blaga + rezervnih delov) 88399700 98350900

VIR (PRILOGA 67) Celotne zaloge v podjetju Unicommerce doo so se iz leta 2005 na leto 2006 povečale za 173736 evrov kar pomeni da je podjetje v letu 2006 imelo za 545 več vezanega kapitala v zalogah kot leta 2005 To pa lahko opravičimo z večjo prodajo v letu 2006 kajti prihodki od prodaje so za 221310 euro večji kar znaša 706 več kot leta 2005 kljub nespremenjenim prodajnim cenam izdelkov

40

53 Vodenje in spremljanje zalog V podjetju Unicommerc doo imajo vodenje in upravljanje zalog v skladišču računalniško podprto z internim programom ki prikazuje signalne minimalne varnostne in maksimalne zaloge (imenujejo ga AS 400 po centralnem računalniku)

531 Vodenje zalog

Podjetje ima svojo interni sistem označevanja proizvodov ki s pomočjo računalniškega programa omogoča analiziranje proizvodov ki se nahajajo v skladišču V podjetju ima vsak proizvod poleg serijske številke svojo številko artikla oz prodajno številko ki je sestavljena iz 11 številk ki so razdeljene v tri sklope in imajo svoj pomen A PRVI SKLOP ŠTEVILK Tako prvi sklop številk ki je sestavljen iz štirih številk pove za kakšen tip stroja gre Od prvega sklopa številk nam prvi dve številki povesta tip motorja drugi dve pa za kateri točno določeni stroj gre Na primer

11 ndash motorna žaga 12 ndash električne žaga 41 ndash motorna kosa 42 - ostale naprave (škropilnica pihalniki itd) 91

manjši rezervni deli ki so univerzalni 92 Itd

SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA)

To je prvi sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo)

To je obrazložitev za prvi dve številki prvega sklopa

41

1130 ndash motorna žaga MS 170 11 ndash nam pove da gre za 1137 ndash motorna žaga MS 192 motorno žago 30 pa točno 1128 ndash motorna žaga MS 460 kateri tip motorne žage

B DRUGI SKLOP ŠTEVILK Druga skupina številk je sestavljen iz treh števil ki nam pove za kateri sklop motorja gre Ali je ta proizvod nameščen pri cilindru verigi črpalki itd SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460)

To je drugi sklop števil To je tretji sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo) Na primer

1128 ndash 200 ndash na pove da gre za končen proizvod 1121 ndash 140 ndash na pove da gre za motorno žago model

MS 260 del ki se nahaja na filtru C TRETJI SKLOP ŠTEVILK Tretji sklop številk pa se za vsak proizvod razlikuje in nam omogoča definicijo za kateri točno proizvod gre pri vodenju in analiziranju zalog v podjetju Na primer

1121 ndash 140 ndash 1916 nam pove da gre za pokrov filtra 1128 ndash 200 ndash 0128 nam pove da gre za točno

določen proizvod To je motorna žaga MS 460 (končni izdelek) ki je prikazan na sliki

To je obrazložitev za drugi sklop

številk

To je obrazložitev za tretji sklop števil

To je obrazložitev za drugi dve številki

prvega sklopa

42

532 ABC analiza

Za upravljanje in vodenje zalog v podjetju uporabljajo tudi ABC analizo ki je računalniško podprta in kategorizira proizvode v tri skupine (A B in C) Namen razvrščanja blaga po tej analizi je v opravljanju selekcije in tako loči pomembno od nepomembnega V skupini A je majhno število artiklov vendar predstavljajo veliko vrednost za podjetje Nasprotno je v skupini C kjer je veliko število artiklov in ne predstavljajo posebne vrednosti za podjetje V prilogi 1 je prikazana prodajna vrednost izdaj vseh proizvodov podjetja Unicommerce doo iz skladišča za obdobje od 01 01 2007 do 31 10 2007 Izbrani kriterij je prodajna vrednost izdaj Analiza kaže da so izdelki Stihl ki so kategoriziranih v 37 kategorij v letu 2007 skupaj ustvarili prodajno vrednost izdaj 545727219 euro SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI Odstotek () izdane prodajne vrednosti 8 100 22 60 70 30 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Odstotek () izdelkov po prodajnih skupinah VIR (interni podatki podjetja Unicommerce doo)

43

TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

SKUPINA ŠTEVILO

IZDELKOV IZDANA PRODAJNA

VREDNOST DELEŽ A 5 375667032 0688379 70 B 8 125431039 0229842 22 C 24 44629148 0081779 8 SKUPAJ 37 545727219 1 100 VIR (Priloga 1) Iz slike 13 in tabele 4 je razvidno da je samo 10 vseh izdelkov podjetja Unicommerce doo v letu 2007 ustvarilo 70 izdane prodajne vrednosti od celote kar je 5 izdelkov (motorne žage motorne kose motorji za žage verige v roli in rezervni deli Stihl) V skupino B pa se je po metodi ABC analize uvrstilo 8 proizvodov katerih prodajna vrednost izdaj v letu 2007 je bila 125431048 euro in predstavlja 22 celote Po metodi ABC pa se je v skupino C uvrstilo 24 proizvodov ki je ustvarilo le 8 izdane prodajne vrednosti izdaj v letu 2007 Ko podjetje Unicommerce doo uvede v asortiment prodaje nov artikel oziroma izdelek ga rangira v razred A in šele po letu dni se glede na ustvarjeno prodajno vrednost izdaj lahko spremeni njegovo rangiranje v skupino v B ali C Paretovo teorijo lahko potrdimo z opravljeno analizo ABC ki opredeljuje da je v skupini A najmanjše število izdelkov ki pa predstavljajo velik delež v prodaji in so tako za podjetje nujno obhodni in močno vplivajo na njihovo poslovanje Zato podjetja morajo in tako tudi podjetje Unicommerce doo posvečati največ pozornosti takšnim izdelkom ter natančno določiti voditi in analizirati normative kot so signalna minimalna in maksimalna zaloga Kljub temu pa pri poslovanju ne smemo zanemarjati izdelke ki so klasificirani v skupinah B in C

44

54 Zaloge kot element medprodajnih aktivnosti Stroške ki jih povzročajo zaloge v podjetju Unicommerce doo (stroški skladišča stroški naročanja in stroški nezadostnega povpraševanja) ne prikazujejo in analizirajo posamično temveč jih predpisujejo med ostale oziroma druge stroške zato ne moremo prikazati optimalno velikost naročila kot smo jo podali v teoretičnem delu ki je značilna za proizvodna podjetja Vendar lahko optimalno velikost naročila varnostno in signalno zalogo izračunamo na podlagi razmerij med znanimi normativi zalog

541 Optimalna velikost naročila

V podjetju Unicommerce doo imamo znane podatke o predvideni prodaji in nabavi blaga za šest mesecev ki jih izračunavamo na podlagi povprečja prodaje in nabave zadnjih štirih let istega obdobja Povprečen dobaven čas za trgovsko blago (motorna žaga MS 290) je potreben mesec dni kar je znano iz sklenjenih pogodb Optimalna količina naročenega proizvoda se lahko izračuna Kn = Zm ndash Zv Zm= Zv + Kn Kn - optimalna naročilna količina Zv - varnostna zaloga Zm ndash maksimalna zaloga Zv = (tn q) td tn - zahtevan čas za trajanje zalog v primeru nedobave (v enaki časovni enoti) g - povprečna poraba v časovni enoti td - povprečni dobavni čas (v enaki časovni enoti) Izračun optimalne velikosti naročila in signalne zaloge bomo prikazali na primeru proizvoda MS 290 ki ga uvažamo iz Nemčije TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 Nabava v 6 mesecih 360 NA ZALOGI 154 Prodaja v preteklem mesecu 41 Prodaja v 6 mesecih 254 Količina zadnje nabave 120 Datum zadnje nabave 31 marec 2007

VIR (interni podatki Unicommerce doo)

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

31

4 ZALOGE KOT ELEMENT MEDPRODAJNIH AKTIVNOSTI Elementi medprodajnih aktivnosti so tisti ki so direktno povezani z dobavo proizvodov odjemalcev V nadaljevanju bomo spoznali določitve optimalne velikosti naročil ter ravni signalnih in varnostnih zalog koeficient obračanja ki so sestavni deli upravljanja in vodenja zalog ter v veliki meri vplivajo na uspešno poslovanje podjetja 41 Optimalna velikost naročil Optimalna velikost naročila je količina pri kateri so celotni stroški (stroški vzdrževanja zalog stroški naročanja in stroški blaga na zalogi) najmanjši (Kovačič 2000 294) SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE s Skupni stroški Stroški vzdrževanja zalog Stroški naročila Stroški materiala in izdelave Q Q

VIIR (Kovačič 2000 294) S ndash stroški Q ndash količina naročila Q - optimalna naročena količina Završnik (2000 77) pravi da dosežemo optimalno naročilno količino ko so (stroški vzdrževanja zalog) = (stroškom naročanj)

Sz = Sn

32

Na sliki 6 je razvidno da stroški vzdrževanja zalog naraščajo z naraščanjem obsega naročila medtem ko stroški naročila padajo Vsota teh dveh vrst stroškov nam daje skupne stroške ki bodo minimalni ko bo naročena količina ustrezala najnižji točki krivulje skupnih stroškov Optimalna naročena količina

SzSnqQ sdotsdot

= 2 (9)

Q - optimalna naročena količina Sz ndash stroški vzdrževanja zalog Sn ndash stroški naročila q- poraba materiala v časovni enoti VIR (Mayr 2003 63) 42 Koeficient obračanja zalog Zaloge na eni strani vplivajo kot blažilec v materialnih tokovih na drugi strani pa povzročajo tudi občutne stroške Krajši čas zadrževanja materiala v skladišču in s tem hitrejše obračanje zalog znižuje potrebno višino zalog in s tem tudi stroške (Kaltnekar 1993 273) Koeficient obračanja zalog

K = YX (10)

X ndash vrednost prodaje v določenem obdobju Y ndash vrednost povprečnih zalog v določenem obdobju VIR Prirejeno po (Mayr 2003 60) Vsako podjetje želi danes imeti minimalne zaloge materiala za poslovanje V podjetniški dejavnosti se vpliv zalog na skupno poslovno uspešnost izraža s koeficientom obračanja zalog Manjši koeficienti obračanja pomenijo namreč daljšo vezavo denarnih sredstev in s tem večje poslovne stroške kar sicer ob nespremenjenih ostalih poslovnih pogojih lahko vpliva na manjšo poslovno uspešnost Pomembno za izračun koeficienta obračanja zalog je zavedati se da je vrednost prodaje izražena z tržnimi prodajnimi cenami ali po stroškovni vrednosti Če so v števcu upoštevane dosežene prodajne cene zaloge pa so v imenovalcu vrednotene po stroškovnih cenah je izračunani koeficient večji kot bi bil v primeru ko so tudi v števcu upoštevane stroškovne cene prodanih izdelkov (Brigham 2002 219) V praksi podjetja večinoma uporabljajo dosežene prodajne cene za izračune koeficientov obračanja lahko pa jih tudi izračunavajo na podlagi stroškovnih cen ki pa so primernejše za interne potrebe

33

43 Določanje obsega zalog Varnostna zaloga - varuje proizvodnjo pred izpadom (npr zaradi podaljšanja dobavnih rokov) Ocenimo jo na osnovi potrebnega čas za nujno dobavo potrebne količine blaga Signalna zaloga ndash je zaloga pri kateri je potrebno sprožiti nabavni proces Maksimalna opravičljiva zaloga ndash predstavlja tisti optimalni obseg zalog pri katerem so stroški nabave in skladiščenja v ravnovesju s stroški vezave kapitala SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG Višina zalog Kn Zm Za Kn 2 td tn Zv Zp Zs tn čas Legenda Razmerja Zm = maksimalna zaloga Zs = signalna zaloga ~ Zm = Zv + Kn (11) Zv = varnostna zaloga Zm + Zv Kn ~ Zp = = Zv + (12) Normativi 2 2 Zp = povprečna zaloga Za = aktivna zaloga ~ Za = Zm ndash Zv = Kn (13) Zap = povprečna aktivna zaloga Kn = optimalna naročilna količina Zm ndash Zv Kn td = dobavni čas ~ Zap = = (14) tn = čas naročanja 2 2 VIR povzeto po (Kaltnekar 1993 278) Pri dobavnih rokih in porabi materiala se podjetja srečujejo z raznolikimi oblikami ki so lahko

- stalna poraba stalni roki dobave - spremenljiva poraba stalni roki dobave - stalna poraba spremenljivi roki dobave - spremenljiva poraba spremenljivi roki dobave

34

431 Stalna poraba in stalni roki dobave

Na časovno enoto porabimo vedno enake količine materiala Z dobavo materiala ni težav je stalna Dobavljene količine so enakomerne Minimalna zaloga Zmin = tz q (15) Signalna zaloga Zsig = (tz + td) q (16) Naročena količina Q = tsn q (17)

Maksimalna zaloga Zmax = Zmin + Q = (tz + tsn) q (18) tz ndash čas morebitnega prekoračenja roka dobave td - rok tsn ndash obdobje porabe naročene količine q ndash poraba materiala v časovni enoti (lahko je ura dan mesec leto) Q ndash naročena količina

432 Spremenljiva poraba in stalni rok dobave

Poraba med (stalnim) časom dobave je sestavljena iz zaporedja neodvisnih (različnih) dnevnih porab ki jih lahko opišemo z normalno porazdelitvijo Poznati moramo povprečno dnevno porabo in njen standardni odklon Pričakovana poraba je seštevek povprečnih dnevnih porab v času dobave Poraba se normalno porazdeljuje in ima varianco ki je enaka seštevku posameznih varianc Kjer velja

Varianca = (standardni odklon)sup2 Minimalna zaloga Zmin = z σp td (19)

Signalna zaloga Zsig = q td + z σp td (20) ali Zsig = q td + Zmin (21) Maksimalna zaloga Zmax = Q + Zmin (22)

35

σp - standardni odklon od povprečja td ndash rok dobave q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti z ndash število standardnih odklonov od povprečja Q ndash naročena količina

433 Stalna poraba in spremenljivi roki nabave

Če se rok dobave normalno porazdeljuje je pričakovana poraba v času dobave normalno porazdeljena njena varianca pa ni seštevek varianc kot v prejšnjem primeru Vzrok je da predstavlja trenutni rok dobave eno vrednost ne pa zaporedje vrednosti Tako je pričakovana poraba v času dobave q td in standardni odklon dobave v času porabe q σtd Signalna zaloga Zsig = q td + z q σtd (23) Minimalna zaloga Zmin = z q σtd (24) td ndash povprečni rok dobave z ndash število standardnih odklonov od povprečja q ndash stalna poraba materiala v časovni enoti σtd - standardni odklon roka dobave

434 Spremenljiva poraba in spremenljivi roki nabave

Pričakovana poraba v času dobave je enaka zmnožku povprečne porabe in povprečnega roka dobave Če sta poraba in rok dobave porazdeljeni veličini bo skupna poraba v času dobave normalno porazdeljena s srednjo vrednostjo q in td Signalna zaloga

Zsig = q td + z td σtd sup2 + q sup2 σtd sup2 (25) z ndash število standardnih odklonov od povprečja σtd - standardni odklon roka dobave σp - standardni odklon od povprečja q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti td ndash povprečen rok dobave VIR povzeto po (Rak 2006 11-14)

36

5 FINANCIRANJE ZALOG ndash PRIMER PODJETJA UNICOMMERCE DOO 51 Predstavitev podjetja Leta 1926 je človek z vizijo g Andreas Stihl v Nemčiji ustanovil podjetje za proizvodnjo ndash najprej je proizvajal protipožarne naprave in pralne stroje Že prvo leto delovanja podjetja pa je izdelal prvo motorno verižno žago z električnim motorjem za upravljanje katere sta bila potrebna dva delavca Danes je to še vedno družinsko podjetje v svetu vodilni proizvajalec motornih žag in drugih motornih naprav ki ga vodi druga generacija potomcev Trenutno zaposluje podjetje ANDREAS STIHL AG amp CoKG s svojimi hčerinskimi podjetji v Švici Ameriki Braziliji Avstriji in Kitajski več kot 7900 sodelavcev ki proizvajajo široko paleto proizvodov namenjenih končnim potrošnikom v več kot 160 državah sveta STIHL ima svoja uvozno-distribucijska podjetja v 29 državah sveta (za primerjavo pred 20 leti jih je bilo 10) v ostalih državah pa sodeluje s pogodbenimi uvozniki Nenehne inovacije skrb za varno in lažje delo ter za človeka in okolje so naprave STIHL popeljale na sam svetovni vrh ndash leta 2004 je promet Skupine STIHL dosegel 17 milijard EUR (leta 1983 je znašal promet 390 milijonov EUR) STIHLreg naprave so tako že vrsto let daleč najbolj razširjena motorna orodja na svetu ki tudi v najtežje dostopnih področjih sveta lajšajo delo ljudem pri urejanju okolja in narave Blagovna znamka STIHL je na slovenskem področju prisotna že od poznih petdeset oziroma zgodnjih šestdeset let prejšnjega stoletja ko sta podjetje UNICOMERC kot tedanji zastopnik firme STIHL za jugoslovansko tržišče in gospod Klarić kot nositelj programa preko slovenskih uvoznih in trgovskih hiš organizirala prodajno in servisno mrežo Ob razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije se je podjetje UNIKOMERC Zagreb odločilo da predstavništvo v Ljubljani preregistrira v podjetje s statusom družbe z omejeno odgovornostjo Podjetje Unicommerce doo Ljubljana je pričelo poslovati 1992 leta njegova prioritetna naloga pa je bila zagotoviti kontinuirano oskrbo slovenskega tržišča z motornimi napravami STIHL in razširiti trgovsko mrežo Hitra rast tržnega deleža in širitev prodajnega asortimenta sta zahtevala večje skladiščne in upravne prostore Tako smo v letu 2004 zgradili nov skladiščno-poslovni objekt v Obrtno-industrijski coni v Logatcu Novi prostori omogočajo boljše sodelovanje s pooblaščenimi trgovci in hitrejšo oskrbo slovenskega tržišča s proizvodnim asortimentom STIHL in VIKING Današnja direktorica podjetja Unicommerce doo je ga Marijana Dajčman katere naloga je skrb za kontinuirano rast tržnega deleža in dobro organizacijo skladišča trgovskega blaga in rezervnih delov za nemoteno oskrbo slovenskega tržišča s Stihl Viking in Timersport izdelki

37

52 Vrste zalog v podjetju Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino ki se ukvarja z prodajo proizvodov znamke Stihl in Viking ter oblačili znamke Timbersport zato se pojavljajo v njihovem skladišču naslednje vrste zalog

trgovsko blago rezervni deli

V podjetju pa zaloge trgovskega blaga lahko razdelimo v tri temeljne skupine proizvodov glede na znamko

- Sthil izdelki - Viking izdelki - Timbersports

SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO Stihl izdelki Viking izdelki Timbersport izdelki

Motorne žage Kosilnice Oblačila Specialne žage Prezračevalnik trave Obutev Rezalne garniture Pihalno sesalna naprava Dodatki Motorne kose in naprave za košnjo Vrtni drobilnik Kombi motorji Motorni kultivator Multi motor OVO - zaščitna očala in ščitnik za ušesa Rezalniki za živo mejo Pogonska sredstva Višinski obvejevalniki Rokavice Čistilne naprave POS in DECO Pihalniki in sesalniki z drobilnikom Škropilne naprave Kompaktni brusilno-rezalni stroji Vozički z omejevalnikom globine reza Ročni vrtalni stroji Vrtalni stroji za vrtanje lukenj v zemljo Osebna zaščitna oprema Posode

VIR (Unicommerce doo 2007)

Prodajni asortiment

38

TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006

Celotne zaloge Leto 2006 (euro) Dlež v celotnih zalogah ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 848

Zaloge rezervnih delov 14949337 152

skupaj 98350900 100

VIR (prologa 6) Iz tabele 2 je razvidno da je imelo podjetje na dan 31 12 2006 vezanega kapitala največ v zalogah trgovskega blaga ki predstavlja kar 848 vseh zalog skupaj Ostali del vezanega kapitala pa lahko prepišemo k zalogam rezervnih delov katerih je 152 Delež zalog trgovskega blaga ki ga je bilo več kot polovico vseh zalog pa izhaja iz dejstva da je Unicommerce doo podjetje za zunanjo in notranjo trgovino katerega je glavna dejavnost zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timersports izdelkov oziroma proizvodov na slovenskem tržišču SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

0102030405060708090

31122006

zalogetrgovskegablagazalogerezervnihdelov

VIR (priloga 6) Kot je razvidno iz slike 10 je delež zalog rezervnih delov dosti manjši od trgovskega blaga kajti podjetje Unicommerce doo v svojem asortimentu prodajne ponudbe ima široko paleto proizvodov ki jih uvaža širom sveta in konkurira na slovenskem trgu predvsem s kvaliteto ki jo dokazuje z garancijo proizvodov od 5 do 10 let Izvajanje garancije za takšno obdobje izhaja iz dejstva da so proizvodi v celoti proizvedeni s strani enega samega proizvajalca in to je Stihl Drugi razlog pa izhaja iz dobro razvite logistične mreže ki podjetju omogoča enostavno in v hitrem času dostavo rezervnih delov Iz slike 10 in tabele 2 lahko vidimo da podjetje posveča največ pozornosti zalogam trgovskega blaga vendar pri vodenju in upravljanju zalog ki vplivajo na poslovanje podjetja ne sme pozabiti tudi na spremljanje zaloge rezervnih delov saj predstavljajo komponento ki vpliva na kvaliteto servisa odjemalcev

39

TABELA 3 CELOTNE ZALOGE NA DAN 31 12 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Zaloge in prihodki Leto 2005 (euro) Leto 2006 (euro)

Prihodki od prodaje 3184702 3355438

Zaloge (trgovskega blaga + rezervnih delov) 88399700 98350900

VIR (PRILOGA 67) Celotne zaloge v podjetju Unicommerce doo so se iz leta 2005 na leto 2006 povečale za 173736 evrov kar pomeni da je podjetje v letu 2006 imelo za 545 več vezanega kapitala v zalogah kot leta 2005 To pa lahko opravičimo z večjo prodajo v letu 2006 kajti prihodki od prodaje so za 221310 euro večji kar znaša 706 več kot leta 2005 kljub nespremenjenim prodajnim cenam izdelkov

40

53 Vodenje in spremljanje zalog V podjetju Unicommerc doo imajo vodenje in upravljanje zalog v skladišču računalniško podprto z internim programom ki prikazuje signalne minimalne varnostne in maksimalne zaloge (imenujejo ga AS 400 po centralnem računalniku)

531 Vodenje zalog

Podjetje ima svojo interni sistem označevanja proizvodov ki s pomočjo računalniškega programa omogoča analiziranje proizvodov ki se nahajajo v skladišču V podjetju ima vsak proizvod poleg serijske številke svojo številko artikla oz prodajno številko ki je sestavljena iz 11 številk ki so razdeljene v tri sklope in imajo svoj pomen A PRVI SKLOP ŠTEVILK Tako prvi sklop številk ki je sestavljen iz štirih številk pove za kakšen tip stroja gre Od prvega sklopa številk nam prvi dve številki povesta tip motorja drugi dve pa za kateri točno določeni stroj gre Na primer

11 ndash motorna žaga 12 ndash električne žaga 41 ndash motorna kosa 42 - ostale naprave (škropilnica pihalniki itd) 91

manjši rezervni deli ki so univerzalni 92 Itd

SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA)

To je prvi sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo)

To je obrazložitev za prvi dve številki prvega sklopa

41

1130 ndash motorna žaga MS 170 11 ndash nam pove da gre za 1137 ndash motorna žaga MS 192 motorno žago 30 pa točno 1128 ndash motorna žaga MS 460 kateri tip motorne žage

B DRUGI SKLOP ŠTEVILK Druga skupina številk je sestavljen iz treh števil ki nam pove za kateri sklop motorja gre Ali je ta proizvod nameščen pri cilindru verigi črpalki itd SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460)

To je drugi sklop števil To je tretji sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo) Na primer

1128 ndash 200 ndash na pove da gre za končen proizvod 1121 ndash 140 ndash na pove da gre za motorno žago model

MS 260 del ki se nahaja na filtru C TRETJI SKLOP ŠTEVILK Tretji sklop številk pa se za vsak proizvod razlikuje in nam omogoča definicijo za kateri točno proizvod gre pri vodenju in analiziranju zalog v podjetju Na primer

1121 ndash 140 ndash 1916 nam pove da gre za pokrov filtra 1128 ndash 200 ndash 0128 nam pove da gre za točno

določen proizvod To je motorna žaga MS 460 (končni izdelek) ki je prikazan na sliki

To je obrazložitev za drugi sklop

številk

To je obrazložitev za tretji sklop števil

To je obrazložitev za drugi dve številki

prvega sklopa

42

532 ABC analiza

Za upravljanje in vodenje zalog v podjetju uporabljajo tudi ABC analizo ki je računalniško podprta in kategorizira proizvode v tri skupine (A B in C) Namen razvrščanja blaga po tej analizi je v opravljanju selekcije in tako loči pomembno od nepomembnega V skupini A je majhno število artiklov vendar predstavljajo veliko vrednost za podjetje Nasprotno je v skupini C kjer je veliko število artiklov in ne predstavljajo posebne vrednosti za podjetje V prilogi 1 je prikazana prodajna vrednost izdaj vseh proizvodov podjetja Unicommerce doo iz skladišča za obdobje od 01 01 2007 do 31 10 2007 Izbrani kriterij je prodajna vrednost izdaj Analiza kaže da so izdelki Stihl ki so kategoriziranih v 37 kategorij v letu 2007 skupaj ustvarili prodajno vrednost izdaj 545727219 euro SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI Odstotek () izdane prodajne vrednosti 8 100 22 60 70 30 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Odstotek () izdelkov po prodajnih skupinah VIR (interni podatki podjetja Unicommerce doo)

43

TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

SKUPINA ŠTEVILO

IZDELKOV IZDANA PRODAJNA

VREDNOST DELEŽ A 5 375667032 0688379 70 B 8 125431039 0229842 22 C 24 44629148 0081779 8 SKUPAJ 37 545727219 1 100 VIR (Priloga 1) Iz slike 13 in tabele 4 je razvidno da je samo 10 vseh izdelkov podjetja Unicommerce doo v letu 2007 ustvarilo 70 izdane prodajne vrednosti od celote kar je 5 izdelkov (motorne žage motorne kose motorji za žage verige v roli in rezervni deli Stihl) V skupino B pa se je po metodi ABC analize uvrstilo 8 proizvodov katerih prodajna vrednost izdaj v letu 2007 je bila 125431048 euro in predstavlja 22 celote Po metodi ABC pa se je v skupino C uvrstilo 24 proizvodov ki je ustvarilo le 8 izdane prodajne vrednosti izdaj v letu 2007 Ko podjetje Unicommerce doo uvede v asortiment prodaje nov artikel oziroma izdelek ga rangira v razred A in šele po letu dni se glede na ustvarjeno prodajno vrednost izdaj lahko spremeni njegovo rangiranje v skupino v B ali C Paretovo teorijo lahko potrdimo z opravljeno analizo ABC ki opredeljuje da je v skupini A najmanjše število izdelkov ki pa predstavljajo velik delež v prodaji in so tako za podjetje nujno obhodni in močno vplivajo na njihovo poslovanje Zato podjetja morajo in tako tudi podjetje Unicommerce doo posvečati največ pozornosti takšnim izdelkom ter natančno določiti voditi in analizirati normative kot so signalna minimalna in maksimalna zaloga Kljub temu pa pri poslovanju ne smemo zanemarjati izdelke ki so klasificirani v skupinah B in C

44

54 Zaloge kot element medprodajnih aktivnosti Stroške ki jih povzročajo zaloge v podjetju Unicommerce doo (stroški skladišča stroški naročanja in stroški nezadostnega povpraševanja) ne prikazujejo in analizirajo posamično temveč jih predpisujejo med ostale oziroma druge stroške zato ne moremo prikazati optimalno velikost naročila kot smo jo podali v teoretičnem delu ki je značilna za proizvodna podjetja Vendar lahko optimalno velikost naročila varnostno in signalno zalogo izračunamo na podlagi razmerij med znanimi normativi zalog

541 Optimalna velikost naročila

V podjetju Unicommerce doo imamo znane podatke o predvideni prodaji in nabavi blaga za šest mesecev ki jih izračunavamo na podlagi povprečja prodaje in nabave zadnjih štirih let istega obdobja Povprečen dobaven čas za trgovsko blago (motorna žaga MS 290) je potreben mesec dni kar je znano iz sklenjenih pogodb Optimalna količina naročenega proizvoda se lahko izračuna Kn = Zm ndash Zv Zm= Zv + Kn Kn - optimalna naročilna količina Zv - varnostna zaloga Zm ndash maksimalna zaloga Zv = (tn q) td tn - zahtevan čas za trajanje zalog v primeru nedobave (v enaki časovni enoti) g - povprečna poraba v časovni enoti td - povprečni dobavni čas (v enaki časovni enoti) Izračun optimalne velikosti naročila in signalne zaloge bomo prikazali na primeru proizvoda MS 290 ki ga uvažamo iz Nemčije TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 Nabava v 6 mesecih 360 NA ZALOGI 154 Prodaja v preteklem mesecu 41 Prodaja v 6 mesecih 254 Količina zadnje nabave 120 Datum zadnje nabave 31 marec 2007

VIR (interni podatki Unicommerce doo)

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

32

Na sliki 6 je razvidno da stroški vzdrževanja zalog naraščajo z naraščanjem obsega naročila medtem ko stroški naročila padajo Vsota teh dveh vrst stroškov nam daje skupne stroške ki bodo minimalni ko bo naročena količina ustrezala najnižji točki krivulje skupnih stroškov Optimalna naročena količina

SzSnqQ sdotsdot

= 2 (9)

Q - optimalna naročena količina Sz ndash stroški vzdrževanja zalog Sn ndash stroški naročila q- poraba materiala v časovni enoti VIR (Mayr 2003 63) 42 Koeficient obračanja zalog Zaloge na eni strani vplivajo kot blažilec v materialnih tokovih na drugi strani pa povzročajo tudi občutne stroške Krajši čas zadrževanja materiala v skladišču in s tem hitrejše obračanje zalog znižuje potrebno višino zalog in s tem tudi stroške (Kaltnekar 1993 273) Koeficient obračanja zalog

K = YX (10)

X ndash vrednost prodaje v določenem obdobju Y ndash vrednost povprečnih zalog v določenem obdobju VIR Prirejeno po (Mayr 2003 60) Vsako podjetje želi danes imeti minimalne zaloge materiala za poslovanje V podjetniški dejavnosti se vpliv zalog na skupno poslovno uspešnost izraža s koeficientom obračanja zalog Manjši koeficienti obračanja pomenijo namreč daljšo vezavo denarnih sredstev in s tem večje poslovne stroške kar sicer ob nespremenjenih ostalih poslovnih pogojih lahko vpliva na manjšo poslovno uspešnost Pomembno za izračun koeficienta obračanja zalog je zavedati se da je vrednost prodaje izražena z tržnimi prodajnimi cenami ali po stroškovni vrednosti Če so v števcu upoštevane dosežene prodajne cene zaloge pa so v imenovalcu vrednotene po stroškovnih cenah je izračunani koeficient večji kot bi bil v primeru ko so tudi v števcu upoštevane stroškovne cene prodanih izdelkov (Brigham 2002 219) V praksi podjetja večinoma uporabljajo dosežene prodajne cene za izračune koeficientov obračanja lahko pa jih tudi izračunavajo na podlagi stroškovnih cen ki pa so primernejše za interne potrebe

33

43 Določanje obsega zalog Varnostna zaloga - varuje proizvodnjo pred izpadom (npr zaradi podaljšanja dobavnih rokov) Ocenimo jo na osnovi potrebnega čas za nujno dobavo potrebne količine blaga Signalna zaloga ndash je zaloga pri kateri je potrebno sprožiti nabavni proces Maksimalna opravičljiva zaloga ndash predstavlja tisti optimalni obseg zalog pri katerem so stroški nabave in skladiščenja v ravnovesju s stroški vezave kapitala SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG Višina zalog Kn Zm Za Kn 2 td tn Zv Zp Zs tn čas Legenda Razmerja Zm = maksimalna zaloga Zs = signalna zaloga ~ Zm = Zv + Kn (11) Zv = varnostna zaloga Zm + Zv Kn ~ Zp = = Zv + (12) Normativi 2 2 Zp = povprečna zaloga Za = aktivna zaloga ~ Za = Zm ndash Zv = Kn (13) Zap = povprečna aktivna zaloga Kn = optimalna naročilna količina Zm ndash Zv Kn td = dobavni čas ~ Zap = = (14) tn = čas naročanja 2 2 VIR povzeto po (Kaltnekar 1993 278) Pri dobavnih rokih in porabi materiala se podjetja srečujejo z raznolikimi oblikami ki so lahko

- stalna poraba stalni roki dobave - spremenljiva poraba stalni roki dobave - stalna poraba spremenljivi roki dobave - spremenljiva poraba spremenljivi roki dobave

34

431 Stalna poraba in stalni roki dobave

Na časovno enoto porabimo vedno enake količine materiala Z dobavo materiala ni težav je stalna Dobavljene količine so enakomerne Minimalna zaloga Zmin = tz q (15) Signalna zaloga Zsig = (tz + td) q (16) Naročena količina Q = tsn q (17)

Maksimalna zaloga Zmax = Zmin + Q = (tz + tsn) q (18) tz ndash čas morebitnega prekoračenja roka dobave td - rok tsn ndash obdobje porabe naročene količine q ndash poraba materiala v časovni enoti (lahko je ura dan mesec leto) Q ndash naročena količina

432 Spremenljiva poraba in stalni rok dobave

Poraba med (stalnim) časom dobave je sestavljena iz zaporedja neodvisnih (različnih) dnevnih porab ki jih lahko opišemo z normalno porazdelitvijo Poznati moramo povprečno dnevno porabo in njen standardni odklon Pričakovana poraba je seštevek povprečnih dnevnih porab v času dobave Poraba se normalno porazdeljuje in ima varianco ki je enaka seštevku posameznih varianc Kjer velja

Varianca = (standardni odklon)sup2 Minimalna zaloga Zmin = z σp td (19)

Signalna zaloga Zsig = q td + z σp td (20) ali Zsig = q td + Zmin (21) Maksimalna zaloga Zmax = Q + Zmin (22)

35

σp - standardni odklon od povprečja td ndash rok dobave q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti z ndash število standardnih odklonov od povprečja Q ndash naročena količina

433 Stalna poraba in spremenljivi roki nabave

Če se rok dobave normalno porazdeljuje je pričakovana poraba v času dobave normalno porazdeljena njena varianca pa ni seštevek varianc kot v prejšnjem primeru Vzrok je da predstavlja trenutni rok dobave eno vrednost ne pa zaporedje vrednosti Tako je pričakovana poraba v času dobave q td in standardni odklon dobave v času porabe q σtd Signalna zaloga Zsig = q td + z q σtd (23) Minimalna zaloga Zmin = z q σtd (24) td ndash povprečni rok dobave z ndash število standardnih odklonov od povprečja q ndash stalna poraba materiala v časovni enoti σtd - standardni odklon roka dobave

434 Spremenljiva poraba in spremenljivi roki nabave

Pričakovana poraba v času dobave je enaka zmnožku povprečne porabe in povprečnega roka dobave Če sta poraba in rok dobave porazdeljeni veličini bo skupna poraba v času dobave normalno porazdeljena s srednjo vrednostjo q in td Signalna zaloga

Zsig = q td + z td σtd sup2 + q sup2 σtd sup2 (25) z ndash število standardnih odklonov od povprečja σtd - standardni odklon roka dobave σp - standardni odklon od povprečja q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti td ndash povprečen rok dobave VIR povzeto po (Rak 2006 11-14)

36

5 FINANCIRANJE ZALOG ndash PRIMER PODJETJA UNICOMMERCE DOO 51 Predstavitev podjetja Leta 1926 je človek z vizijo g Andreas Stihl v Nemčiji ustanovil podjetje za proizvodnjo ndash najprej je proizvajal protipožarne naprave in pralne stroje Že prvo leto delovanja podjetja pa je izdelal prvo motorno verižno žago z električnim motorjem za upravljanje katere sta bila potrebna dva delavca Danes je to še vedno družinsko podjetje v svetu vodilni proizvajalec motornih žag in drugih motornih naprav ki ga vodi druga generacija potomcev Trenutno zaposluje podjetje ANDREAS STIHL AG amp CoKG s svojimi hčerinskimi podjetji v Švici Ameriki Braziliji Avstriji in Kitajski več kot 7900 sodelavcev ki proizvajajo široko paleto proizvodov namenjenih končnim potrošnikom v več kot 160 državah sveta STIHL ima svoja uvozno-distribucijska podjetja v 29 državah sveta (za primerjavo pred 20 leti jih je bilo 10) v ostalih državah pa sodeluje s pogodbenimi uvozniki Nenehne inovacije skrb za varno in lažje delo ter za človeka in okolje so naprave STIHL popeljale na sam svetovni vrh ndash leta 2004 je promet Skupine STIHL dosegel 17 milijard EUR (leta 1983 je znašal promet 390 milijonov EUR) STIHLreg naprave so tako že vrsto let daleč najbolj razširjena motorna orodja na svetu ki tudi v najtežje dostopnih področjih sveta lajšajo delo ljudem pri urejanju okolja in narave Blagovna znamka STIHL je na slovenskem področju prisotna že od poznih petdeset oziroma zgodnjih šestdeset let prejšnjega stoletja ko sta podjetje UNICOMERC kot tedanji zastopnik firme STIHL za jugoslovansko tržišče in gospod Klarić kot nositelj programa preko slovenskih uvoznih in trgovskih hiš organizirala prodajno in servisno mrežo Ob razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije se je podjetje UNIKOMERC Zagreb odločilo da predstavništvo v Ljubljani preregistrira v podjetje s statusom družbe z omejeno odgovornostjo Podjetje Unicommerce doo Ljubljana je pričelo poslovati 1992 leta njegova prioritetna naloga pa je bila zagotoviti kontinuirano oskrbo slovenskega tržišča z motornimi napravami STIHL in razširiti trgovsko mrežo Hitra rast tržnega deleža in širitev prodajnega asortimenta sta zahtevala večje skladiščne in upravne prostore Tako smo v letu 2004 zgradili nov skladiščno-poslovni objekt v Obrtno-industrijski coni v Logatcu Novi prostori omogočajo boljše sodelovanje s pooblaščenimi trgovci in hitrejšo oskrbo slovenskega tržišča s proizvodnim asortimentom STIHL in VIKING Današnja direktorica podjetja Unicommerce doo je ga Marijana Dajčman katere naloga je skrb za kontinuirano rast tržnega deleža in dobro organizacijo skladišča trgovskega blaga in rezervnih delov za nemoteno oskrbo slovenskega tržišča s Stihl Viking in Timersport izdelki

37

52 Vrste zalog v podjetju Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino ki se ukvarja z prodajo proizvodov znamke Stihl in Viking ter oblačili znamke Timbersport zato se pojavljajo v njihovem skladišču naslednje vrste zalog

trgovsko blago rezervni deli

V podjetju pa zaloge trgovskega blaga lahko razdelimo v tri temeljne skupine proizvodov glede na znamko

- Sthil izdelki - Viking izdelki - Timbersports

SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO Stihl izdelki Viking izdelki Timbersport izdelki

Motorne žage Kosilnice Oblačila Specialne žage Prezračevalnik trave Obutev Rezalne garniture Pihalno sesalna naprava Dodatki Motorne kose in naprave za košnjo Vrtni drobilnik Kombi motorji Motorni kultivator Multi motor OVO - zaščitna očala in ščitnik za ušesa Rezalniki za živo mejo Pogonska sredstva Višinski obvejevalniki Rokavice Čistilne naprave POS in DECO Pihalniki in sesalniki z drobilnikom Škropilne naprave Kompaktni brusilno-rezalni stroji Vozički z omejevalnikom globine reza Ročni vrtalni stroji Vrtalni stroji za vrtanje lukenj v zemljo Osebna zaščitna oprema Posode

VIR (Unicommerce doo 2007)

Prodajni asortiment

38

TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006

Celotne zaloge Leto 2006 (euro) Dlež v celotnih zalogah ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 848

Zaloge rezervnih delov 14949337 152

skupaj 98350900 100

VIR (prologa 6) Iz tabele 2 je razvidno da je imelo podjetje na dan 31 12 2006 vezanega kapitala največ v zalogah trgovskega blaga ki predstavlja kar 848 vseh zalog skupaj Ostali del vezanega kapitala pa lahko prepišemo k zalogam rezervnih delov katerih je 152 Delež zalog trgovskega blaga ki ga je bilo več kot polovico vseh zalog pa izhaja iz dejstva da je Unicommerce doo podjetje za zunanjo in notranjo trgovino katerega je glavna dejavnost zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timersports izdelkov oziroma proizvodov na slovenskem tržišču SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

0102030405060708090

31122006

zalogetrgovskegablagazalogerezervnihdelov

VIR (priloga 6) Kot je razvidno iz slike 10 je delež zalog rezervnih delov dosti manjši od trgovskega blaga kajti podjetje Unicommerce doo v svojem asortimentu prodajne ponudbe ima široko paleto proizvodov ki jih uvaža širom sveta in konkurira na slovenskem trgu predvsem s kvaliteto ki jo dokazuje z garancijo proizvodov od 5 do 10 let Izvajanje garancije za takšno obdobje izhaja iz dejstva da so proizvodi v celoti proizvedeni s strani enega samega proizvajalca in to je Stihl Drugi razlog pa izhaja iz dobro razvite logistične mreže ki podjetju omogoča enostavno in v hitrem času dostavo rezervnih delov Iz slike 10 in tabele 2 lahko vidimo da podjetje posveča največ pozornosti zalogam trgovskega blaga vendar pri vodenju in upravljanju zalog ki vplivajo na poslovanje podjetja ne sme pozabiti tudi na spremljanje zaloge rezervnih delov saj predstavljajo komponento ki vpliva na kvaliteto servisa odjemalcev

39

TABELA 3 CELOTNE ZALOGE NA DAN 31 12 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Zaloge in prihodki Leto 2005 (euro) Leto 2006 (euro)

Prihodki od prodaje 3184702 3355438

Zaloge (trgovskega blaga + rezervnih delov) 88399700 98350900

VIR (PRILOGA 67) Celotne zaloge v podjetju Unicommerce doo so se iz leta 2005 na leto 2006 povečale za 173736 evrov kar pomeni da je podjetje v letu 2006 imelo za 545 več vezanega kapitala v zalogah kot leta 2005 To pa lahko opravičimo z večjo prodajo v letu 2006 kajti prihodki od prodaje so za 221310 euro večji kar znaša 706 več kot leta 2005 kljub nespremenjenim prodajnim cenam izdelkov

40

53 Vodenje in spremljanje zalog V podjetju Unicommerc doo imajo vodenje in upravljanje zalog v skladišču računalniško podprto z internim programom ki prikazuje signalne minimalne varnostne in maksimalne zaloge (imenujejo ga AS 400 po centralnem računalniku)

531 Vodenje zalog

Podjetje ima svojo interni sistem označevanja proizvodov ki s pomočjo računalniškega programa omogoča analiziranje proizvodov ki se nahajajo v skladišču V podjetju ima vsak proizvod poleg serijske številke svojo številko artikla oz prodajno številko ki je sestavljena iz 11 številk ki so razdeljene v tri sklope in imajo svoj pomen A PRVI SKLOP ŠTEVILK Tako prvi sklop številk ki je sestavljen iz štirih številk pove za kakšen tip stroja gre Od prvega sklopa številk nam prvi dve številki povesta tip motorja drugi dve pa za kateri točno določeni stroj gre Na primer

11 ndash motorna žaga 12 ndash električne žaga 41 ndash motorna kosa 42 - ostale naprave (škropilnica pihalniki itd) 91

manjši rezervni deli ki so univerzalni 92 Itd

SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA)

To je prvi sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo)

To je obrazložitev za prvi dve številki prvega sklopa

41

1130 ndash motorna žaga MS 170 11 ndash nam pove da gre za 1137 ndash motorna žaga MS 192 motorno žago 30 pa točno 1128 ndash motorna žaga MS 460 kateri tip motorne žage

B DRUGI SKLOP ŠTEVILK Druga skupina številk je sestavljen iz treh števil ki nam pove za kateri sklop motorja gre Ali je ta proizvod nameščen pri cilindru verigi črpalki itd SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460)

To je drugi sklop števil To je tretji sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo) Na primer

1128 ndash 200 ndash na pove da gre za končen proizvod 1121 ndash 140 ndash na pove da gre za motorno žago model

MS 260 del ki se nahaja na filtru C TRETJI SKLOP ŠTEVILK Tretji sklop številk pa se za vsak proizvod razlikuje in nam omogoča definicijo za kateri točno proizvod gre pri vodenju in analiziranju zalog v podjetju Na primer

1121 ndash 140 ndash 1916 nam pove da gre za pokrov filtra 1128 ndash 200 ndash 0128 nam pove da gre za točno

določen proizvod To je motorna žaga MS 460 (končni izdelek) ki je prikazan na sliki

To je obrazložitev za drugi sklop

številk

To je obrazložitev za tretji sklop števil

To je obrazložitev za drugi dve številki

prvega sklopa

42

532 ABC analiza

Za upravljanje in vodenje zalog v podjetju uporabljajo tudi ABC analizo ki je računalniško podprta in kategorizira proizvode v tri skupine (A B in C) Namen razvrščanja blaga po tej analizi je v opravljanju selekcije in tako loči pomembno od nepomembnega V skupini A je majhno število artiklov vendar predstavljajo veliko vrednost za podjetje Nasprotno je v skupini C kjer je veliko število artiklov in ne predstavljajo posebne vrednosti za podjetje V prilogi 1 je prikazana prodajna vrednost izdaj vseh proizvodov podjetja Unicommerce doo iz skladišča za obdobje od 01 01 2007 do 31 10 2007 Izbrani kriterij je prodajna vrednost izdaj Analiza kaže da so izdelki Stihl ki so kategoriziranih v 37 kategorij v letu 2007 skupaj ustvarili prodajno vrednost izdaj 545727219 euro SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI Odstotek () izdane prodajne vrednosti 8 100 22 60 70 30 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Odstotek () izdelkov po prodajnih skupinah VIR (interni podatki podjetja Unicommerce doo)

43

TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

SKUPINA ŠTEVILO

IZDELKOV IZDANA PRODAJNA

VREDNOST DELEŽ A 5 375667032 0688379 70 B 8 125431039 0229842 22 C 24 44629148 0081779 8 SKUPAJ 37 545727219 1 100 VIR (Priloga 1) Iz slike 13 in tabele 4 je razvidno da je samo 10 vseh izdelkov podjetja Unicommerce doo v letu 2007 ustvarilo 70 izdane prodajne vrednosti od celote kar je 5 izdelkov (motorne žage motorne kose motorji za žage verige v roli in rezervni deli Stihl) V skupino B pa se je po metodi ABC analize uvrstilo 8 proizvodov katerih prodajna vrednost izdaj v letu 2007 je bila 125431048 euro in predstavlja 22 celote Po metodi ABC pa se je v skupino C uvrstilo 24 proizvodov ki je ustvarilo le 8 izdane prodajne vrednosti izdaj v letu 2007 Ko podjetje Unicommerce doo uvede v asortiment prodaje nov artikel oziroma izdelek ga rangira v razred A in šele po letu dni se glede na ustvarjeno prodajno vrednost izdaj lahko spremeni njegovo rangiranje v skupino v B ali C Paretovo teorijo lahko potrdimo z opravljeno analizo ABC ki opredeljuje da je v skupini A najmanjše število izdelkov ki pa predstavljajo velik delež v prodaji in so tako za podjetje nujno obhodni in močno vplivajo na njihovo poslovanje Zato podjetja morajo in tako tudi podjetje Unicommerce doo posvečati največ pozornosti takšnim izdelkom ter natančno določiti voditi in analizirati normative kot so signalna minimalna in maksimalna zaloga Kljub temu pa pri poslovanju ne smemo zanemarjati izdelke ki so klasificirani v skupinah B in C

44

54 Zaloge kot element medprodajnih aktivnosti Stroške ki jih povzročajo zaloge v podjetju Unicommerce doo (stroški skladišča stroški naročanja in stroški nezadostnega povpraševanja) ne prikazujejo in analizirajo posamično temveč jih predpisujejo med ostale oziroma druge stroške zato ne moremo prikazati optimalno velikost naročila kot smo jo podali v teoretičnem delu ki je značilna za proizvodna podjetja Vendar lahko optimalno velikost naročila varnostno in signalno zalogo izračunamo na podlagi razmerij med znanimi normativi zalog

541 Optimalna velikost naročila

V podjetju Unicommerce doo imamo znane podatke o predvideni prodaji in nabavi blaga za šest mesecev ki jih izračunavamo na podlagi povprečja prodaje in nabave zadnjih štirih let istega obdobja Povprečen dobaven čas za trgovsko blago (motorna žaga MS 290) je potreben mesec dni kar je znano iz sklenjenih pogodb Optimalna količina naročenega proizvoda se lahko izračuna Kn = Zm ndash Zv Zm= Zv + Kn Kn - optimalna naročilna količina Zv - varnostna zaloga Zm ndash maksimalna zaloga Zv = (tn q) td tn - zahtevan čas za trajanje zalog v primeru nedobave (v enaki časovni enoti) g - povprečna poraba v časovni enoti td - povprečni dobavni čas (v enaki časovni enoti) Izračun optimalne velikosti naročila in signalne zaloge bomo prikazali na primeru proizvoda MS 290 ki ga uvažamo iz Nemčije TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 Nabava v 6 mesecih 360 NA ZALOGI 154 Prodaja v preteklem mesecu 41 Prodaja v 6 mesecih 254 Količina zadnje nabave 120 Datum zadnje nabave 31 marec 2007

VIR (interni podatki Unicommerce doo)

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

33

43 Določanje obsega zalog Varnostna zaloga - varuje proizvodnjo pred izpadom (npr zaradi podaljšanja dobavnih rokov) Ocenimo jo na osnovi potrebnega čas za nujno dobavo potrebne količine blaga Signalna zaloga ndash je zaloga pri kateri je potrebno sprožiti nabavni proces Maksimalna opravičljiva zaloga ndash predstavlja tisti optimalni obseg zalog pri katerem so stroški nabave in skladiščenja v ravnovesju s stroški vezave kapitala SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG Višina zalog Kn Zm Za Kn 2 td tn Zv Zp Zs tn čas Legenda Razmerja Zm = maksimalna zaloga Zs = signalna zaloga ~ Zm = Zv + Kn (11) Zv = varnostna zaloga Zm + Zv Kn ~ Zp = = Zv + (12) Normativi 2 2 Zp = povprečna zaloga Za = aktivna zaloga ~ Za = Zm ndash Zv = Kn (13) Zap = povprečna aktivna zaloga Kn = optimalna naročilna količina Zm ndash Zv Kn td = dobavni čas ~ Zap = = (14) tn = čas naročanja 2 2 VIR povzeto po (Kaltnekar 1993 278) Pri dobavnih rokih in porabi materiala se podjetja srečujejo z raznolikimi oblikami ki so lahko

- stalna poraba stalni roki dobave - spremenljiva poraba stalni roki dobave - stalna poraba spremenljivi roki dobave - spremenljiva poraba spremenljivi roki dobave

34

431 Stalna poraba in stalni roki dobave

Na časovno enoto porabimo vedno enake količine materiala Z dobavo materiala ni težav je stalna Dobavljene količine so enakomerne Minimalna zaloga Zmin = tz q (15) Signalna zaloga Zsig = (tz + td) q (16) Naročena količina Q = tsn q (17)

Maksimalna zaloga Zmax = Zmin + Q = (tz + tsn) q (18) tz ndash čas morebitnega prekoračenja roka dobave td - rok tsn ndash obdobje porabe naročene količine q ndash poraba materiala v časovni enoti (lahko je ura dan mesec leto) Q ndash naročena količina

432 Spremenljiva poraba in stalni rok dobave

Poraba med (stalnim) časom dobave je sestavljena iz zaporedja neodvisnih (različnih) dnevnih porab ki jih lahko opišemo z normalno porazdelitvijo Poznati moramo povprečno dnevno porabo in njen standardni odklon Pričakovana poraba je seštevek povprečnih dnevnih porab v času dobave Poraba se normalno porazdeljuje in ima varianco ki je enaka seštevku posameznih varianc Kjer velja

Varianca = (standardni odklon)sup2 Minimalna zaloga Zmin = z σp td (19)

Signalna zaloga Zsig = q td + z σp td (20) ali Zsig = q td + Zmin (21) Maksimalna zaloga Zmax = Q + Zmin (22)

35

σp - standardni odklon od povprečja td ndash rok dobave q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti z ndash število standardnih odklonov od povprečja Q ndash naročena količina

433 Stalna poraba in spremenljivi roki nabave

Če se rok dobave normalno porazdeljuje je pričakovana poraba v času dobave normalno porazdeljena njena varianca pa ni seštevek varianc kot v prejšnjem primeru Vzrok je da predstavlja trenutni rok dobave eno vrednost ne pa zaporedje vrednosti Tako je pričakovana poraba v času dobave q td in standardni odklon dobave v času porabe q σtd Signalna zaloga Zsig = q td + z q σtd (23) Minimalna zaloga Zmin = z q σtd (24) td ndash povprečni rok dobave z ndash število standardnih odklonov od povprečja q ndash stalna poraba materiala v časovni enoti σtd - standardni odklon roka dobave

434 Spremenljiva poraba in spremenljivi roki nabave

Pričakovana poraba v času dobave je enaka zmnožku povprečne porabe in povprečnega roka dobave Če sta poraba in rok dobave porazdeljeni veličini bo skupna poraba v času dobave normalno porazdeljena s srednjo vrednostjo q in td Signalna zaloga

Zsig = q td + z td σtd sup2 + q sup2 σtd sup2 (25) z ndash število standardnih odklonov od povprečja σtd - standardni odklon roka dobave σp - standardni odklon od povprečja q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti td ndash povprečen rok dobave VIR povzeto po (Rak 2006 11-14)

36

5 FINANCIRANJE ZALOG ndash PRIMER PODJETJA UNICOMMERCE DOO 51 Predstavitev podjetja Leta 1926 je človek z vizijo g Andreas Stihl v Nemčiji ustanovil podjetje za proizvodnjo ndash najprej je proizvajal protipožarne naprave in pralne stroje Že prvo leto delovanja podjetja pa je izdelal prvo motorno verižno žago z električnim motorjem za upravljanje katere sta bila potrebna dva delavca Danes je to še vedno družinsko podjetje v svetu vodilni proizvajalec motornih žag in drugih motornih naprav ki ga vodi druga generacija potomcev Trenutno zaposluje podjetje ANDREAS STIHL AG amp CoKG s svojimi hčerinskimi podjetji v Švici Ameriki Braziliji Avstriji in Kitajski več kot 7900 sodelavcev ki proizvajajo široko paleto proizvodov namenjenih končnim potrošnikom v več kot 160 državah sveta STIHL ima svoja uvozno-distribucijska podjetja v 29 državah sveta (za primerjavo pred 20 leti jih je bilo 10) v ostalih državah pa sodeluje s pogodbenimi uvozniki Nenehne inovacije skrb za varno in lažje delo ter za človeka in okolje so naprave STIHL popeljale na sam svetovni vrh ndash leta 2004 je promet Skupine STIHL dosegel 17 milijard EUR (leta 1983 je znašal promet 390 milijonov EUR) STIHLreg naprave so tako že vrsto let daleč najbolj razširjena motorna orodja na svetu ki tudi v najtežje dostopnih področjih sveta lajšajo delo ljudem pri urejanju okolja in narave Blagovna znamka STIHL je na slovenskem področju prisotna že od poznih petdeset oziroma zgodnjih šestdeset let prejšnjega stoletja ko sta podjetje UNICOMERC kot tedanji zastopnik firme STIHL za jugoslovansko tržišče in gospod Klarić kot nositelj programa preko slovenskih uvoznih in trgovskih hiš organizirala prodajno in servisno mrežo Ob razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije se je podjetje UNIKOMERC Zagreb odločilo da predstavništvo v Ljubljani preregistrira v podjetje s statusom družbe z omejeno odgovornostjo Podjetje Unicommerce doo Ljubljana je pričelo poslovati 1992 leta njegova prioritetna naloga pa je bila zagotoviti kontinuirano oskrbo slovenskega tržišča z motornimi napravami STIHL in razširiti trgovsko mrežo Hitra rast tržnega deleža in širitev prodajnega asortimenta sta zahtevala večje skladiščne in upravne prostore Tako smo v letu 2004 zgradili nov skladiščno-poslovni objekt v Obrtno-industrijski coni v Logatcu Novi prostori omogočajo boljše sodelovanje s pooblaščenimi trgovci in hitrejšo oskrbo slovenskega tržišča s proizvodnim asortimentom STIHL in VIKING Današnja direktorica podjetja Unicommerce doo je ga Marijana Dajčman katere naloga je skrb za kontinuirano rast tržnega deleža in dobro organizacijo skladišča trgovskega blaga in rezervnih delov za nemoteno oskrbo slovenskega tržišča s Stihl Viking in Timersport izdelki

37

52 Vrste zalog v podjetju Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino ki se ukvarja z prodajo proizvodov znamke Stihl in Viking ter oblačili znamke Timbersport zato se pojavljajo v njihovem skladišču naslednje vrste zalog

trgovsko blago rezervni deli

V podjetju pa zaloge trgovskega blaga lahko razdelimo v tri temeljne skupine proizvodov glede na znamko

- Sthil izdelki - Viking izdelki - Timbersports

SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO Stihl izdelki Viking izdelki Timbersport izdelki

Motorne žage Kosilnice Oblačila Specialne žage Prezračevalnik trave Obutev Rezalne garniture Pihalno sesalna naprava Dodatki Motorne kose in naprave za košnjo Vrtni drobilnik Kombi motorji Motorni kultivator Multi motor OVO - zaščitna očala in ščitnik za ušesa Rezalniki za živo mejo Pogonska sredstva Višinski obvejevalniki Rokavice Čistilne naprave POS in DECO Pihalniki in sesalniki z drobilnikom Škropilne naprave Kompaktni brusilno-rezalni stroji Vozički z omejevalnikom globine reza Ročni vrtalni stroji Vrtalni stroji za vrtanje lukenj v zemljo Osebna zaščitna oprema Posode

VIR (Unicommerce doo 2007)

Prodajni asortiment

38

TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006

Celotne zaloge Leto 2006 (euro) Dlež v celotnih zalogah ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 848

Zaloge rezervnih delov 14949337 152

skupaj 98350900 100

VIR (prologa 6) Iz tabele 2 je razvidno da je imelo podjetje na dan 31 12 2006 vezanega kapitala največ v zalogah trgovskega blaga ki predstavlja kar 848 vseh zalog skupaj Ostali del vezanega kapitala pa lahko prepišemo k zalogam rezervnih delov katerih je 152 Delež zalog trgovskega blaga ki ga je bilo več kot polovico vseh zalog pa izhaja iz dejstva da je Unicommerce doo podjetje za zunanjo in notranjo trgovino katerega je glavna dejavnost zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timersports izdelkov oziroma proizvodov na slovenskem tržišču SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

0102030405060708090

31122006

zalogetrgovskegablagazalogerezervnihdelov

VIR (priloga 6) Kot je razvidno iz slike 10 je delež zalog rezervnih delov dosti manjši od trgovskega blaga kajti podjetje Unicommerce doo v svojem asortimentu prodajne ponudbe ima široko paleto proizvodov ki jih uvaža širom sveta in konkurira na slovenskem trgu predvsem s kvaliteto ki jo dokazuje z garancijo proizvodov od 5 do 10 let Izvajanje garancije za takšno obdobje izhaja iz dejstva da so proizvodi v celoti proizvedeni s strani enega samega proizvajalca in to je Stihl Drugi razlog pa izhaja iz dobro razvite logistične mreže ki podjetju omogoča enostavno in v hitrem času dostavo rezervnih delov Iz slike 10 in tabele 2 lahko vidimo da podjetje posveča največ pozornosti zalogam trgovskega blaga vendar pri vodenju in upravljanju zalog ki vplivajo na poslovanje podjetja ne sme pozabiti tudi na spremljanje zaloge rezervnih delov saj predstavljajo komponento ki vpliva na kvaliteto servisa odjemalcev

39

TABELA 3 CELOTNE ZALOGE NA DAN 31 12 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Zaloge in prihodki Leto 2005 (euro) Leto 2006 (euro)

Prihodki od prodaje 3184702 3355438

Zaloge (trgovskega blaga + rezervnih delov) 88399700 98350900

VIR (PRILOGA 67) Celotne zaloge v podjetju Unicommerce doo so se iz leta 2005 na leto 2006 povečale za 173736 evrov kar pomeni da je podjetje v letu 2006 imelo za 545 več vezanega kapitala v zalogah kot leta 2005 To pa lahko opravičimo z večjo prodajo v letu 2006 kajti prihodki od prodaje so za 221310 euro večji kar znaša 706 več kot leta 2005 kljub nespremenjenim prodajnim cenam izdelkov

40

53 Vodenje in spremljanje zalog V podjetju Unicommerc doo imajo vodenje in upravljanje zalog v skladišču računalniško podprto z internim programom ki prikazuje signalne minimalne varnostne in maksimalne zaloge (imenujejo ga AS 400 po centralnem računalniku)

531 Vodenje zalog

Podjetje ima svojo interni sistem označevanja proizvodov ki s pomočjo računalniškega programa omogoča analiziranje proizvodov ki se nahajajo v skladišču V podjetju ima vsak proizvod poleg serijske številke svojo številko artikla oz prodajno številko ki je sestavljena iz 11 številk ki so razdeljene v tri sklope in imajo svoj pomen A PRVI SKLOP ŠTEVILK Tako prvi sklop številk ki je sestavljen iz štirih številk pove za kakšen tip stroja gre Od prvega sklopa številk nam prvi dve številki povesta tip motorja drugi dve pa za kateri točno določeni stroj gre Na primer

11 ndash motorna žaga 12 ndash električne žaga 41 ndash motorna kosa 42 - ostale naprave (škropilnica pihalniki itd) 91

manjši rezervni deli ki so univerzalni 92 Itd

SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA)

To je prvi sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo)

To je obrazložitev za prvi dve številki prvega sklopa

41

1130 ndash motorna žaga MS 170 11 ndash nam pove da gre za 1137 ndash motorna žaga MS 192 motorno žago 30 pa točno 1128 ndash motorna žaga MS 460 kateri tip motorne žage

B DRUGI SKLOP ŠTEVILK Druga skupina številk je sestavljen iz treh števil ki nam pove za kateri sklop motorja gre Ali je ta proizvod nameščen pri cilindru verigi črpalki itd SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460)

To je drugi sklop števil To je tretji sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo) Na primer

1128 ndash 200 ndash na pove da gre za končen proizvod 1121 ndash 140 ndash na pove da gre za motorno žago model

MS 260 del ki se nahaja na filtru C TRETJI SKLOP ŠTEVILK Tretji sklop številk pa se za vsak proizvod razlikuje in nam omogoča definicijo za kateri točno proizvod gre pri vodenju in analiziranju zalog v podjetju Na primer

1121 ndash 140 ndash 1916 nam pove da gre za pokrov filtra 1128 ndash 200 ndash 0128 nam pove da gre za točno

določen proizvod To je motorna žaga MS 460 (končni izdelek) ki je prikazan na sliki

To je obrazložitev za drugi sklop

številk

To je obrazložitev za tretji sklop števil

To je obrazložitev za drugi dve številki

prvega sklopa

42

532 ABC analiza

Za upravljanje in vodenje zalog v podjetju uporabljajo tudi ABC analizo ki je računalniško podprta in kategorizira proizvode v tri skupine (A B in C) Namen razvrščanja blaga po tej analizi je v opravljanju selekcije in tako loči pomembno od nepomembnega V skupini A je majhno število artiklov vendar predstavljajo veliko vrednost za podjetje Nasprotno je v skupini C kjer je veliko število artiklov in ne predstavljajo posebne vrednosti za podjetje V prilogi 1 je prikazana prodajna vrednost izdaj vseh proizvodov podjetja Unicommerce doo iz skladišča za obdobje od 01 01 2007 do 31 10 2007 Izbrani kriterij je prodajna vrednost izdaj Analiza kaže da so izdelki Stihl ki so kategoriziranih v 37 kategorij v letu 2007 skupaj ustvarili prodajno vrednost izdaj 545727219 euro SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI Odstotek () izdane prodajne vrednosti 8 100 22 60 70 30 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Odstotek () izdelkov po prodajnih skupinah VIR (interni podatki podjetja Unicommerce doo)

43

TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

SKUPINA ŠTEVILO

IZDELKOV IZDANA PRODAJNA

VREDNOST DELEŽ A 5 375667032 0688379 70 B 8 125431039 0229842 22 C 24 44629148 0081779 8 SKUPAJ 37 545727219 1 100 VIR (Priloga 1) Iz slike 13 in tabele 4 je razvidno da je samo 10 vseh izdelkov podjetja Unicommerce doo v letu 2007 ustvarilo 70 izdane prodajne vrednosti od celote kar je 5 izdelkov (motorne žage motorne kose motorji za žage verige v roli in rezervni deli Stihl) V skupino B pa se je po metodi ABC analize uvrstilo 8 proizvodov katerih prodajna vrednost izdaj v letu 2007 je bila 125431048 euro in predstavlja 22 celote Po metodi ABC pa se je v skupino C uvrstilo 24 proizvodov ki je ustvarilo le 8 izdane prodajne vrednosti izdaj v letu 2007 Ko podjetje Unicommerce doo uvede v asortiment prodaje nov artikel oziroma izdelek ga rangira v razred A in šele po letu dni se glede na ustvarjeno prodajno vrednost izdaj lahko spremeni njegovo rangiranje v skupino v B ali C Paretovo teorijo lahko potrdimo z opravljeno analizo ABC ki opredeljuje da je v skupini A najmanjše število izdelkov ki pa predstavljajo velik delež v prodaji in so tako za podjetje nujno obhodni in močno vplivajo na njihovo poslovanje Zato podjetja morajo in tako tudi podjetje Unicommerce doo posvečati največ pozornosti takšnim izdelkom ter natančno določiti voditi in analizirati normative kot so signalna minimalna in maksimalna zaloga Kljub temu pa pri poslovanju ne smemo zanemarjati izdelke ki so klasificirani v skupinah B in C

44

54 Zaloge kot element medprodajnih aktivnosti Stroške ki jih povzročajo zaloge v podjetju Unicommerce doo (stroški skladišča stroški naročanja in stroški nezadostnega povpraševanja) ne prikazujejo in analizirajo posamično temveč jih predpisujejo med ostale oziroma druge stroške zato ne moremo prikazati optimalno velikost naročila kot smo jo podali v teoretičnem delu ki je značilna za proizvodna podjetja Vendar lahko optimalno velikost naročila varnostno in signalno zalogo izračunamo na podlagi razmerij med znanimi normativi zalog

541 Optimalna velikost naročila

V podjetju Unicommerce doo imamo znane podatke o predvideni prodaji in nabavi blaga za šest mesecev ki jih izračunavamo na podlagi povprečja prodaje in nabave zadnjih štirih let istega obdobja Povprečen dobaven čas za trgovsko blago (motorna žaga MS 290) je potreben mesec dni kar je znano iz sklenjenih pogodb Optimalna količina naročenega proizvoda se lahko izračuna Kn = Zm ndash Zv Zm= Zv + Kn Kn - optimalna naročilna količina Zv - varnostna zaloga Zm ndash maksimalna zaloga Zv = (tn q) td tn - zahtevan čas za trajanje zalog v primeru nedobave (v enaki časovni enoti) g - povprečna poraba v časovni enoti td - povprečni dobavni čas (v enaki časovni enoti) Izračun optimalne velikosti naročila in signalne zaloge bomo prikazali na primeru proizvoda MS 290 ki ga uvažamo iz Nemčije TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 Nabava v 6 mesecih 360 NA ZALOGI 154 Prodaja v preteklem mesecu 41 Prodaja v 6 mesecih 254 Količina zadnje nabave 120 Datum zadnje nabave 31 marec 2007

VIR (interni podatki Unicommerce doo)

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

34

431 Stalna poraba in stalni roki dobave

Na časovno enoto porabimo vedno enake količine materiala Z dobavo materiala ni težav je stalna Dobavljene količine so enakomerne Minimalna zaloga Zmin = tz q (15) Signalna zaloga Zsig = (tz + td) q (16) Naročena količina Q = tsn q (17)

Maksimalna zaloga Zmax = Zmin + Q = (tz + tsn) q (18) tz ndash čas morebitnega prekoračenja roka dobave td - rok tsn ndash obdobje porabe naročene količine q ndash poraba materiala v časovni enoti (lahko je ura dan mesec leto) Q ndash naročena količina

432 Spremenljiva poraba in stalni rok dobave

Poraba med (stalnim) časom dobave je sestavljena iz zaporedja neodvisnih (različnih) dnevnih porab ki jih lahko opišemo z normalno porazdelitvijo Poznati moramo povprečno dnevno porabo in njen standardni odklon Pričakovana poraba je seštevek povprečnih dnevnih porab v času dobave Poraba se normalno porazdeljuje in ima varianco ki je enaka seštevku posameznih varianc Kjer velja

Varianca = (standardni odklon)sup2 Minimalna zaloga Zmin = z σp td (19)

Signalna zaloga Zsig = q td + z σp td (20) ali Zsig = q td + Zmin (21) Maksimalna zaloga Zmax = Q + Zmin (22)

35

σp - standardni odklon od povprečja td ndash rok dobave q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti z ndash število standardnih odklonov od povprečja Q ndash naročena količina

433 Stalna poraba in spremenljivi roki nabave

Če se rok dobave normalno porazdeljuje je pričakovana poraba v času dobave normalno porazdeljena njena varianca pa ni seštevek varianc kot v prejšnjem primeru Vzrok je da predstavlja trenutni rok dobave eno vrednost ne pa zaporedje vrednosti Tako je pričakovana poraba v času dobave q td in standardni odklon dobave v času porabe q σtd Signalna zaloga Zsig = q td + z q σtd (23) Minimalna zaloga Zmin = z q σtd (24) td ndash povprečni rok dobave z ndash število standardnih odklonov od povprečja q ndash stalna poraba materiala v časovni enoti σtd - standardni odklon roka dobave

434 Spremenljiva poraba in spremenljivi roki nabave

Pričakovana poraba v času dobave je enaka zmnožku povprečne porabe in povprečnega roka dobave Če sta poraba in rok dobave porazdeljeni veličini bo skupna poraba v času dobave normalno porazdeljena s srednjo vrednostjo q in td Signalna zaloga

Zsig = q td + z td σtd sup2 + q sup2 σtd sup2 (25) z ndash število standardnih odklonov od povprečja σtd - standardni odklon roka dobave σp - standardni odklon od povprečja q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti td ndash povprečen rok dobave VIR povzeto po (Rak 2006 11-14)

36

5 FINANCIRANJE ZALOG ndash PRIMER PODJETJA UNICOMMERCE DOO 51 Predstavitev podjetja Leta 1926 je človek z vizijo g Andreas Stihl v Nemčiji ustanovil podjetje za proizvodnjo ndash najprej je proizvajal protipožarne naprave in pralne stroje Že prvo leto delovanja podjetja pa je izdelal prvo motorno verižno žago z električnim motorjem za upravljanje katere sta bila potrebna dva delavca Danes je to še vedno družinsko podjetje v svetu vodilni proizvajalec motornih žag in drugih motornih naprav ki ga vodi druga generacija potomcev Trenutno zaposluje podjetje ANDREAS STIHL AG amp CoKG s svojimi hčerinskimi podjetji v Švici Ameriki Braziliji Avstriji in Kitajski več kot 7900 sodelavcev ki proizvajajo široko paleto proizvodov namenjenih končnim potrošnikom v več kot 160 državah sveta STIHL ima svoja uvozno-distribucijska podjetja v 29 državah sveta (za primerjavo pred 20 leti jih je bilo 10) v ostalih državah pa sodeluje s pogodbenimi uvozniki Nenehne inovacije skrb za varno in lažje delo ter za človeka in okolje so naprave STIHL popeljale na sam svetovni vrh ndash leta 2004 je promet Skupine STIHL dosegel 17 milijard EUR (leta 1983 je znašal promet 390 milijonov EUR) STIHLreg naprave so tako že vrsto let daleč najbolj razširjena motorna orodja na svetu ki tudi v najtežje dostopnih področjih sveta lajšajo delo ljudem pri urejanju okolja in narave Blagovna znamka STIHL je na slovenskem področju prisotna že od poznih petdeset oziroma zgodnjih šestdeset let prejšnjega stoletja ko sta podjetje UNICOMERC kot tedanji zastopnik firme STIHL za jugoslovansko tržišče in gospod Klarić kot nositelj programa preko slovenskih uvoznih in trgovskih hiš organizirala prodajno in servisno mrežo Ob razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije se je podjetje UNIKOMERC Zagreb odločilo da predstavništvo v Ljubljani preregistrira v podjetje s statusom družbe z omejeno odgovornostjo Podjetje Unicommerce doo Ljubljana je pričelo poslovati 1992 leta njegova prioritetna naloga pa je bila zagotoviti kontinuirano oskrbo slovenskega tržišča z motornimi napravami STIHL in razširiti trgovsko mrežo Hitra rast tržnega deleža in širitev prodajnega asortimenta sta zahtevala večje skladiščne in upravne prostore Tako smo v letu 2004 zgradili nov skladiščno-poslovni objekt v Obrtno-industrijski coni v Logatcu Novi prostori omogočajo boljše sodelovanje s pooblaščenimi trgovci in hitrejšo oskrbo slovenskega tržišča s proizvodnim asortimentom STIHL in VIKING Današnja direktorica podjetja Unicommerce doo je ga Marijana Dajčman katere naloga je skrb za kontinuirano rast tržnega deleža in dobro organizacijo skladišča trgovskega blaga in rezervnih delov za nemoteno oskrbo slovenskega tržišča s Stihl Viking in Timersport izdelki

37

52 Vrste zalog v podjetju Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino ki se ukvarja z prodajo proizvodov znamke Stihl in Viking ter oblačili znamke Timbersport zato se pojavljajo v njihovem skladišču naslednje vrste zalog

trgovsko blago rezervni deli

V podjetju pa zaloge trgovskega blaga lahko razdelimo v tri temeljne skupine proizvodov glede na znamko

- Sthil izdelki - Viking izdelki - Timbersports

SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO Stihl izdelki Viking izdelki Timbersport izdelki

Motorne žage Kosilnice Oblačila Specialne žage Prezračevalnik trave Obutev Rezalne garniture Pihalno sesalna naprava Dodatki Motorne kose in naprave za košnjo Vrtni drobilnik Kombi motorji Motorni kultivator Multi motor OVO - zaščitna očala in ščitnik za ušesa Rezalniki za živo mejo Pogonska sredstva Višinski obvejevalniki Rokavice Čistilne naprave POS in DECO Pihalniki in sesalniki z drobilnikom Škropilne naprave Kompaktni brusilno-rezalni stroji Vozički z omejevalnikom globine reza Ročni vrtalni stroji Vrtalni stroji za vrtanje lukenj v zemljo Osebna zaščitna oprema Posode

VIR (Unicommerce doo 2007)

Prodajni asortiment

38

TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006

Celotne zaloge Leto 2006 (euro) Dlež v celotnih zalogah ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 848

Zaloge rezervnih delov 14949337 152

skupaj 98350900 100

VIR (prologa 6) Iz tabele 2 je razvidno da je imelo podjetje na dan 31 12 2006 vezanega kapitala največ v zalogah trgovskega blaga ki predstavlja kar 848 vseh zalog skupaj Ostali del vezanega kapitala pa lahko prepišemo k zalogam rezervnih delov katerih je 152 Delež zalog trgovskega blaga ki ga je bilo več kot polovico vseh zalog pa izhaja iz dejstva da je Unicommerce doo podjetje za zunanjo in notranjo trgovino katerega je glavna dejavnost zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timersports izdelkov oziroma proizvodov na slovenskem tržišču SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

0102030405060708090

31122006

zalogetrgovskegablagazalogerezervnihdelov

VIR (priloga 6) Kot je razvidno iz slike 10 je delež zalog rezervnih delov dosti manjši od trgovskega blaga kajti podjetje Unicommerce doo v svojem asortimentu prodajne ponudbe ima široko paleto proizvodov ki jih uvaža širom sveta in konkurira na slovenskem trgu predvsem s kvaliteto ki jo dokazuje z garancijo proizvodov od 5 do 10 let Izvajanje garancije za takšno obdobje izhaja iz dejstva da so proizvodi v celoti proizvedeni s strani enega samega proizvajalca in to je Stihl Drugi razlog pa izhaja iz dobro razvite logistične mreže ki podjetju omogoča enostavno in v hitrem času dostavo rezervnih delov Iz slike 10 in tabele 2 lahko vidimo da podjetje posveča največ pozornosti zalogam trgovskega blaga vendar pri vodenju in upravljanju zalog ki vplivajo na poslovanje podjetja ne sme pozabiti tudi na spremljanje zaloge rezervnih delov saj predstavljajo komponento ki vpliva na kvaliteto servisa odjemalcev

39

TABELA 3 CELOTNE ZALOGE NA DAN 31 12 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Zaloge in prihodki Leto 2005 (euro) Leto 2006 (euro)

Prihodki od prodaje 3184702 3355438

Zaloge (trgovskega blaga + rezervnih delov) 88399700 98350900

VIR (PRILOGA 67) Celotne zaloge v podjetju Unicommerce doo so se iz leta 2005 na leto 2006 povečale za 173736 evrov kar pomeni da je podjetje v letu 2006 imelo za 545 več vezanega kapitala v zalogah kot leta 2005 To pa lahko opravičimo z večjo prodajo v letu 2006 kajti prihodki od prodaje so za 221310 euro večji kar znaša 706 več kot leta 2005 kljub nespremenjenim prodajnim cenam izdelkov

40

53 Vodenje in spremljanje zalog V podjetju Unicommerc doo imajo vodenje in upravljanje zalog v skladišču računalniško podprto z internim programom ki prikazuje signalne minimalne varnostne in maksimalne zaloge (imenujejo ga AS 400 po centralnem računalniku)

531 Vodenje zalog

Podjetje ima svojo interni sistem označevanja proizvodov ki s pomočjo računalniškega programa omogoča analiziranje proizvodov ki se nahajajo v skladišču V podjetju ima vsak proizvod poleg serijske številke svojo številko artikla oz prodajno številko ki je sestavljena iz 11 številk ki so razdeljene v tri sklope in imajo svoj pomen A PRVI SKLOP ŠTEVILK Tako prvi sklop številk ki je sestavljen iz štirih številk pove za kakšen tip stroja gre Od prvega sklopa številk nam prvi dve številki povesta tip motorja drugi dve pa za kateri točno določeni stroj gre Na primer

11 ndash motorna žaga 12 ndash električne žaga 41 ndash motorna kosa 42 - ostale naprave (škropilnica pihalniki itd) 91

manjši rezervni deli ki so univerzalni 92 Itd

SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA)

To je prvi sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo)

To je obrazložitev za prvi dve številki prvega sklopa

41

1130 ndash motorna žaga MS 170 11 ndash nam pove da gre za 1137 ndash motorna žaga MS 192 motorno žago 30 pa točno 1128 ndash motorna žaga MS 460 kateri tip motorne žage

B DRUGI SKLOP ŠTEVILK Druga skupina številk je sestavljen iz treh števil ki nam pove za kateri sklop motorja gre Ali je ta proizvod nameščen pri cilindru verigi črpalki itd SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460)

To je drugi sklop števil To je tretji sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo) Na primer

1128 ndash 200 ndash na pove da gre za končen proizvod 1121 ndash 140 ndash na pove da gre za motorno žago model

MS 260 del ki se nahaja na filtru C TRETJI SKLOP ŠTEVILK Tretji sklop številk pa se za vsak proizvod razlikuje in nam omogoča definicijo za kateri točno proizvod gre pri vodenju in analiziranju zalog v podjetju Na primer

1121 ndash 140 ndash 1916 nam pove da gre za pokrov filtra 1128 ndash 200 ndash 0128 nam pove da gre za točno

določen proizvod To je motorna žaga MS 460 (končni izdelek) ki je prikazan na sliki

To je obrazložitev za drugi sklop

številk

To je obrazložitev za tretji sklop števil

To je obrazložitev za drugi dve številki

prvega sklopa

42

532 ABC analiza

Za upravljanje in vodenje zalog v podjetju uporabljajo tudi ABC analizo ki je računalniško podprta in kategorizira proizvode v tri skupine (A B in C) Namen razvrščanja blaga po tej analizi je v opravljanju selekcije in tako loči pomembno od nepomembnega V skupini A je majhno število artiklov vendar predstavljajo veliko vrednost za podjetje Nasprotno je v skupini C kjer je veliko število artiklov in ne predstavljajo posebne vrednosti za podjetje V prilogi 1 je prikazana prodajna vrednost izdaj vseh proizvodov podjetja Unicommerce doo iz skladišča za obdobje od 01 01 2007 do 31 10 2007 Izbrani kriterij je prodajna vrednost izdaj Analiza kaže da so izdelki Stihl ki so kategoriziranih v 37 kategorij v letu 2007 skupaj ustvarili prodajno vrednost izdaj 545727219 euro SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI Odstotek () izdane prodajne vrednosti 8 100 22 60 70 30 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Odstotek () izdelkov po prodajnih skupinah VIR (interni podatki podjetja Unicommerce doo)

43

TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

SKUPINA ŠTEVILO

IZDELKOV IZDANA PRODAJNA

VREDNOST DELEŽ A 5 375667032 0688379 70 B 8 125431039 0229842 22 C 24 44629148 0081779 8 SKUPAJ 37 545727219 1 100 VIR (Priloga 1) Iz slike 13 in tabele 4 je razvidno da je samo 10 vseh izdelkov podjetja Unicommerce doo v letu 2007 ustvarilo 70 izdane prodajne vrednosti od celote kar je 5 izdelkov (motorne žage motorne kose motorji za žage verige v roli in rezervni deli Stihl) V skupino B pa se je po metodi ABC analize uvrstilo 8 proizvodov katerih prodajna vrednost izdaj v letu 2007 je bila 125431048 euro in predstavlja 22 celote Po metodi ABC pa se je v skupino C uvrstilo 24 proizvodov ki je ustvarilo le 8 izdane prodajne vrednosti izdaj v letu 2007 Ko podjetje Unicommerce doo uvede v asortiment prodaje nov artikel oziroma izdelek ga rangira v razred A in šele po letu dni se glede na ustvarjeno prodajno vrednost izdaj lahko spremeni njegovo rangiranje v skupino v B ali C Paretovo teorijo lahko potrdimo z opravljeno analizo ABC ki opredeljuje da je v skupini A najmanjše število izdelkov ki pa predstavljajo velik delež v prodaji in so tako za podjetje nujno obhodni in močno vplivajo na njihovo poslovanje Zato podjetja morajo in tako tudi podjetje Unicommerce doo posvečati največ pozornosti takšnim izdelkom ter natančno določiti voditi in analizirati normative kot so signalna minimalna in maksimalna zaloga Kljub temu pa pri poslovanju ne smemo zanemarjati izdelke ki so klasificirani v skupinah B in C

44

54 Zaloge kot element medprodajnih aktivnosti Stroške ki jih povzročajo zaloge v podjetju Unicommerce doo (stroški skladišča stroški naročanja in stroški nezadostnega povpraševanja) ne prikazujejo in analizirajo posamično temveč jih predpisujejo med ostale oziroma druge stroške zato ne moremo prikazati optimalno velikost naročila kot smo jo podali v teoretičnem delu ki je značilna za proizvodna podjetja Vendar lahko optimalno velikost naročila varnostno in signalno zalogo izračunamo na podlagi razmerij med znanimi normativi zalog

541 Optimalna velikost naročila

V podjetju Unicommerce doo imamo znane podatke o predvideni prodaji in nabavi blaga za šest mesecev ki jih izračunavamo na podlagi povprečja prodaje in nabave zadnjih štirih let istega obdobja Povprečen dobaven čas za trgovsko blago (motorna žaga MS 290) je potreben mesec dni kar je znano iz sklenjenih pogodb Optimalna količina naročenega proizvoda se lahko izračuna Kn = Zm ndash Zv Zm= Zv + Kn Kn - optimalna naročilna količina Zv - varnostna zaloga Zm ndash maksimalna zaloga Zv = (tn q) td tn - zahtevan čas za trajanje zalog v primeru nedobave (v enaki časovni enoti) g - povprečna poraba v časovni enoti td - povprečni dobavni čas (v enaki časovni enoti) Izračun optimalne velikosti naročila in signalne zaloge bomo prikazali na primeru proizvoda MS 290 ki ga uvažamo iz Nemčije TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 Nabava v 6 mesecih 360 NA ZALOGI 154 Prodaja v preteklem mesecu 41 Prodaja v 6 mesecih 254 Količina zadnje nabave 120 Datum zadnje nabave 31 marec 2007

VIR (interni podatki Unicommerce doo)

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

35

σp - standardni odklon od povprečja td ndash rok dobave q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti z ndash število standardnih odklonov od povprečja Q ndash naročena količina

433 Stalna poraba in spremenljivi roki nabave

Če se rok dobave normalno porazdeljuje je pričakovana poraba v času dobave normalno porazdeljena njena varianca pa ni seštevek varianc kot v prejšnjem primeru Vzrok je da predstavlja trenutni rok dobave eno vrednost ne pa zaporedje vrednosti Tako je pričakovana poraba v času dobave q td in standardni odklon dobave v času porabe q σtd Signalna zaloga Zsig = q td + z q σtd (23) Minimalna zaloga Zmin = z q σtd (24) td ndash povprečni rok dobave z ndash število standardnih odklonov od povprečja q ndash stalna poraba materiala v časovni enoti σtd - standardni odklon roka dobave

434 Spremenljiva poraba in spremenljivi roki nabave

Pričakovana poraba v času dobave je enaka zmnožku povprečne porabe in povprečnega roka dobave Če sta poraba in rok dobave porazdeljeni veličini bo skupna poraba v času dobave normalno porazdeljena s srednjo vrednostjo q in td Signalna zaloga

Zsig = q td + z td σtd sup2 + q sup2 σtd sup2 (25) z ndash število standardnih odklonov od povprečja σtd - standardni odklon roka dobave σp - standardni odklon od povprečja q ndash povprečna poraba materiala v časovni enoti td ndash povprečen rok dobave VIR povzeto po (Rak 2006 11-14)

36

5 FINANCIRANJE ZALOG ndash PRIMER PODJETJA UNICOMMERCE DOO 51 Predstavitev podjetja Leta 1926 je človek z vizijo g Andreas Stihl v Nemčiji ustanovil podjetje za proizvodnjo ndash najprej je proizvajal protipožarne naprave in pralne stroje Že prvo leto delovanja podjetja pa je izdelal prvo motorno verižno žago z električnim motorjem za upravljanje katere sta bila potrebna dva delavca Danes je to še vedno družinsko podjetje v svetu vodilni proizvajalec motornih žag in drugih motornih naprav ki ga vodi druga generacija potomcev Trenutno zaposluje podjetje ANDREAS STIHL AG amp CoKG s svojimi hčerinskimi podjetji v Švici Ameriki Braziliji Avstriji in Kitajski več kot 7900 sodelavcev ki proizvajajo široko paleto proizvodov namenjenih končnim potrošnikom v več kot 160 državah sveta STIHL ima svoja uvozno-distribucijska podjetja v 29 državah sveta (za primerjavo pred 20 leti jih je bilo 10) v ostalih državah pa sodeluje s pogodbenimi uvozniki Nenehne inovacije skrb za varno in lažje delo ter za človeka in okolje so naprave STIHL popeljale na sam svetovni vrh ndash leta 2004 je promet Skupine STIHL dosegel 17 milijard EUR (leta 1983 je znašal promet 390 milijonov EUR) STIHLreg naprave so tako že vrsto let daleč najbolj razširjena motorna orodja na svetu ki tudi v najtežje dostopnih področjih sveta lajšajo delo ljudem pri urejanju okolja in narave Blagovna znamka STIHL je na slovenskem področju prisotna že od poznih petdeset oziroma zgodnjih šestdeset let prejšnjega stoletja ko sta podjetje UNICOMERC kot tedanji zastopnik firme STIHL za jugoslovansko tržišče in gospod Klarić kot nositelj programa preko slovenskih uvoznih in trgovskih hiš organizirala prodajno in servisno mrežo Ob razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije se je podjetje UNIKOMERC Zagreb odločilo da predstavništvo v Ljubljani preregistrira v podjetje s statusom družbe z omejeno odgovornostjo Podjetje Unicommerce doo Ljubljana je pričelo poslovati 1992 leta njegova prioritetna naloga pa je bila zagotoviti kontinuirano oskrbo slovenskega tržišča z motornimi napravami STIHL in razširiti trgovsko mrežo Hitra rast tržnega deleža in širitev prodajnega asortimenta sta zahtevala večje skladiščne in upravne prostore Tako smo v letu 2004 zgradili nov skladiščno-poslovni objekt v Obrtno-industrijski coni v Logatcu Novi prostori omogočajo boljše sodelovanje s pooblaščenimi trgovci in hitrejšo oskrbo slovenskega tržišča s proizvodnim asortimentom STIHL in VIKING Današnja direktorica podjetja Unicommerce doo je ga Marijana Dajčman katere naloga je skrb za kontinuirano rast tržnega deleža in dobro organizacijo skladišča trgovskega blaga in rezervnih delov za nemoteno oskrbo slovenskega tržišča s Stihl Viking in Timersport izdelki

37

52 Vrste zalog v podjetju Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino ki se ukvarja z prodajo proizvodov znamke Stihl in Viking ter oblačili znamke Timbersport zato se pojavljajo v njihovem skladišču naslednje vrste zalog

trgovsko blago rezervni deli

V podjetju pa zaloge trgovskega blaga lahko razdelimo v tri temeljne skupine proizvodov glede na znamko

- Sthil izdelki - Viking izdelki - Timbersports

SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO Stihl izdelki Viking izdelki Timbersport izdelki

Motorne žage Kosilnice Oblačila Specialne žage Prezračevalnik trave Obutev Rezalne garniture Pihalno sesalna naprava Dodatki Motorne kose in naprave za košnjo Vrtni drobilnik Kombi motorji Motorni kultivator Multi motor OVO - zaščitna očala in ščitnik za ušesa Rezalniki za živo mejo Pogonska sredstva Višinski obvejevalniki Rokavice Čistilne naprave POS in DECO Pihalniki in sesalniki z drobilnikom Škropilne naprave Kompaktni brusilno-rezalni stroji Vozički z omejevalnikom globine reza Ročni vrtalni stroji Vrtalni stroji za vrtanje lukenj v zemljo Osebna zaščitna oprema Posode

VIR (Unicommerce doo 2007)

Prodajni asortiment

38

TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006

Celotne zaloge Leto 2006 (euro) Dlež v celotnih zalogah ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 848

Zaloge rezervnih delov 14949337 152

skupaj 98350900 100

VIR (prologa 6) Iz tabele 2 je razvidno da je imelo podjetje na dan 31 12 2006 vezanega kapitala največ v zalogah trgovskega blaga ki predstavlja kar 848 vseh zalog skupaj Ostali del vezanega kapitala pa lahko prepišemo k zalogam rezervnih delov katerih je 152 Delež zalog trgovskega blaga ki ga je bilo več kot polovico vseh zalog pa izhaja iz dejstva da je Unicommerce doo podjetje za zunanjo in notranjo trgovino katerega je glavna dejavnost zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timersports izdelkov oziroma proizvodov na slovenskem tržišču SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

0102030405060708090

31122006

zalogetrgovskegablagazalogerezervnihdelov

VIR (priloga 6) Kot je razvidno iz slike 10 je delež zalog rezervnih delov dosti manjši od trgovskega blaga kajti podjetje Unicommerce doo v svojem asortimentu prodajne ponudbe ima široko paleto proizvodov ki jih uvaža širom sveta in konkurira na slovenskem trgu predvsem s kvaliteto ki jo dokazuje z garancijo proizvodov od 5 do 10 let Izvajanje garancije za takšno obdobje izhaja iz dejstva da so proizvodi v celoti proizvedeni s strani enega samega proizvajalca in to je Stihl Drugi razlog pa izhaja iz dobro razvite logistične mreže ki podjetju omogoča enostavno in v hitrem času dostavo rezervnih delov Iz slike 10 in tabele 2 lahko vidimo da podjetje posveča največ pozornosti zalogam trgovskega blaga vendar pri vodenju in upravljanju zalog ki vplivajo na poslovanje podjetja ne sme pozabiti tudi na spremljanje zaloge rezervnih delov saj predstavljajo komponento ki vpliva na kvaliteto servisa odjemalcev

39

TABELA 3 CELOTNE ZALOGE NA DAN 31 12 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Zaloge in prihodki Leto 2005 (euro) Leto 2006 (euro)

Prihodki od prodaje 3184702 3355438

Zaloge (trgovskega blaga + rezervnih delov) 88399700 98350900

VIR (PRILOGA 67) Celotne zaloge v podjetju Unicommerce doo so se iz leta 2005 na leto 2006 povečale za 173736 evrov kar pomeni da je podjetje v letu 2006 imelo za 545 več vezanega kapitala v zalogah kot leta 2005 To pa lahko opravičimo z večjo prodajo v letu 2006 kajti prihodki od prodaje so za 221310 euro večji kar znaša 706 več kot leta 2005 kljub nespremenjenim prodajnim cenam izdelkov

40

53 Vodenje in spremljanje zalog V podjetju Unicommerc doo imajo vodenje in upravljanje zalog v skladišču računalniško podprto z internim programom ki prikazuje signalne minimalne varnostne in maksimalne zaloge (imenujejo ga AS 400 po centralnem računalniku)

531 Vodenje zalog

Podjetje ima svojo interni sistem označevanja proizvodov ki s pomočjo računalniškega programa omogoča analiziranje proizvodov ki se nahajajo v skladišču V podjetju ima vsak proizvod poleg serijske številke svojo številko artikla oz prodajno številko ki je sestavljena iz 11 številk ki so razdeljene v tri sklope in imajo svoj pomen A PRVI SKLOP ŠTEVILK Tako prvi sklop številk ki je sestavljen iz štirih številk pove za kakšen tip stroja gre Od prvega sklopa številk nam prvi dve številki povesta tip motorja drugi dve pa za kateri točno določeni stroj gre Na primer

11 ndash motorna žaga 12 ndash električne žaga 41 ndash motorna kosa 42 - ostale naprave (škropilnica pihalniki itd) 91

manjši rezervni deli ki so univerzalni 92 Itd

SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA)

To je prvi sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo)

To je obrazložitev za prvi dve številki prvega sklopa

41

1130 ndash motorna žaga MS 170 11 ndash nam pove da gre za 1137 ndash motorna žaga MS 192 motorno žago 30 pa točno 1128 ndash motorna žaga MS 460 kateri tip motorne žage

B DRUGI SKLOP ŠTEVILK Druga skupina številk je sestavljen iz treh števil ki nam pove za kateri sklop motorja gre Ali je ta proizvod nameščen pri cilindru verigi črpalki itd SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460)

To je drugi sklop števil To je tretji sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo) Na primer

1128 ndash 200 ndash na pove da gre za končen proizvod 1121 ndash 140 ndash na pove da gre za motorno žago model

MS 260 del ki se nahaja na filtru C TRETJI SKLOP ŠTEVILK Tretji sklop številk pa se za vsak proizvod razlikuje in nam omogoča definicijo za kateri točno proizvod gre pri vodenju in analiziranju zalog v podjetju Na primer

1121 ndash 140 ndash 1916 nam pove da gre za pokrov filtra 1128 ndash 200 ndash 0128 nam pove da gre za točno

določen proizvod To je motorna žaga MS 460 (končni izdelek) ki je prikazan na sliki

To je obrazložitev za drugi sklop

številk

To je obrazložitev za tretji sklop števil

To je obrazložitev za drugi dve številki

prvega sklopa

42

532 ABC analiza

Za upravljanje in vodenje zalog v podjetju uporabljajo tudi ABC analizo ki je računalniško podprta in kategorizira proizvode v tri skupine (A B in C) Namen razvrščanja blaga po tej analizi je v opravljanju selekcije in tako loči pomembno od nepomembnega V skupini A je majhno število artiklov vendar predstavljajo veliko vrednost za podjetje Nasprotno je v skupini C kjer je veliko število artiklov in ne predstavljajo posebne vrednosti za podjetje V prilogi 1 je prikazana prodajna vrednost izdaj vseh proizvodov podjetja Unicommerce doo iz skladišča za obdobje od 01 01 2007 do 31 10 2007 Izbrani kriterij je prodajna vrednost izdaj Analiza kaže da so izdelki Stihl ki so kategoriziranih v 37 kategorij v letu 2007 skupaj ustvarili prodajno vrednost izdaj 545727219 euro SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI Odstotek () izdane prodajne vrednosti 8 100 22 60 70 30 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Odstotek () izdelkov po prodajnih skupinah VIR (interni podatki podjetja Unicommerce doo)

43

TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

SKUPINA ŠTEVILO

IZDELKOV IZDANA PRODAJNA

VREDNOST DELEŽ A 5 375667032 0688379 70 B 8 125431039 0229842 22 C 24 44629148 0081779 8 SKUPAJ 37 545727219 1 100 VIR (Priloga 1) Iz slike 13 in tabele 4 je razvidno da je samo 10 vseh izdelkov podjetja Unicommerce doo v letu 2007 ustvarilo 70 izdane prodajne vrednosti od celote kar je 5 izdelkov (motorne žage motorne kose motorji za žage verige v roli in rezervni deli Stihl) V skupino B pa se je po metodi ABC analize uvrstilo 8 proizvodov katerih prodajna vrednost izdaj v letu 2007 je bila 125431048 euro in predstavlja 22 celote Po metodi ABC pa se je v skupino C uvrstilo 24 proizvodov ki je ustvarilo le 8 izdane prodajne vrednosti izdaj v letu 2007 Ko podjetje Unicommerce doo uvede v asortiment prodaje nov artikel oziroma izdelek ga rangira v razred A in šele po letu dni se glede na ustvarjeno prodajno vrednost izdaj lahko spremeni njegovo rangiranje v skupino v B ali C Paretovo teorijo lahko potrdimo z opravljeno analizo ABC ki opredeljuje da je v skupini A najmanjše število izdelkov ki pa predstavljajo velik delež v prodaji in so tako za podjetje nujno obhodni in močno vplivajo na njihovo poslovanje Zato podjetja morajo in tako tudi podjetje Unicommerce doo posvečati največ pozornosti takšnim izdelkom ter natančno določiti voditi in analizirati normative kot so signalna minimalna in maksimalna zaloga Kljub temu pa pri poslovanju ne smemo zanemarjati izdelke ki so klasificirani v skupinah B in C

44

54 Zaloge kot element medprodajnih aktivnosti Stroške ki jih povzročajo zaloge v podjetju Unicommerce doo (stroški skladišča stroški naročanja in stroški nezadostnega povpraševanja) ne prikazujejo in analizirajo posamično temveč jih predpisujejo med ostale oziroma druge stroške zato ne moremo prikazati optimalno velikost naročila kot smo jo podali v teoretičnem delu ki je značilna za proizvodna podjetja Vendar lahko optimalno velikost naročila varnostno in signalno zalogo izračunamo na podlagi razmerij med znanimi normativi zalog

541 Optimalna velikost naročila

V podjetju Unicommerce doo imamo znane podatke o predvideni prodaji in nabavi blaga za šest mesecev ki jih izračunavamo na podlagi povprečja prodaje in nabave zadnjih štirih let istega obdobja Povprečen dobaven čas za trgovsko blago (motorna žaga MS 290) je potreben mesec dni kar je znano iz sklenjenih pogodb Optimalna količina naročenega proizvoda se lahko izračuna Kn = Zm ndash Zv Zm= Zv + Kn Kn - optimalna naročilna količina Zv - varnostna zaloga Zm ndash maksimalna zaloga Zv = (tn q) td tn - zahtevan čas za trajanje zalog v primeru nedobave (v enaki časovni enoti) g - povprečna poraba v časovni enoti td - povprečni dobavni čas (v enaki časovni enoti) Izračun optimalne velikosti naročila in signalne zaloge bomo prikazali na primeru proizvoda MS 290 ki ga uvažamo iz Nemčije TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 Nabava v 6 mesecih 360 NA ZALOGI 154 Prodaja v preteklem mesecu 41 Prodaja v 6 mesecih 254 Količina zadnje nabave 120 Datum zadnje nabave 31 marec 2007

VIR (interni podatki Unicommerce doo)

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

36

5 FINANCIRANJE ZALOG ndash PRIMER PODJETJA UNICOMMERCE DOO 51 Predstavitev podjetja Leta 1926 je človek z vizijo g Andreas Stihl v Nemčiji ustanovil podjetje za proizvodnjo ndash najprej je proizvajal protipožarne naprave in pralne stroje Že prvo leto delovanja podjetja pa je izdelal prvo motorno verižno žago z električnim motorjem za upravljanje katere sta bila potrebna dva delavca Danes je to še vedno družinsko podjetje v svetu vodilni proizvajalec motornih žag in drugih motornih naprav ki ga vodi druga generacija potomcev Trenutno zaposluje podjetje ANDREAS STIHL AG amp CoKG s svojimi hčerinskimi podjetji v Švici Ameriki Braziliji Avstriji in Kitajski več kot 7900 sodelavcev ki proizvajajo široko paleto proizvodov namenjenih končnim potrošnikom v več kot 160 državah sveta STIHL ima svoja uvozno-distribucijska podjetja v 29 državah sveta (za primerjavo pred 20 leti jih je bilo 10) v ostalih državah pa sodeluje s pogodbenimi uvozniki Nenehne inovacije skrb za varno in lažje delo ter za človeka in okolje so naprave STIHL popeljale na sam svetovni vrh ndash leta 2004 je promet Skupine STIHL dosegel 17 milijard EUR (leta 1983 je znašal promet 390 milijonov EUR) STIHLreg naprave so tako že vrsto let daleč najbolj razširjena motorna orodja na svetu ki tudi v najtežje dostopnih področjih sveta lajšajo delo ljudem pri urejanju okolja in narave Blagovna znamka STIHL je na slovenskem področju prisotna že od poznih petdeset oziroma zgodnjih šestdeset let prejšnjega stoletja ko sta podjetje UNICOMERC kot tedanji zastopnik firme STIHL za jugoslovansko tržišče in gospod Klarić kot nositelj programa preko slovenskih uvoznih in trgovskih hiš organizirala prodajno in servisno mrežo Ob razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije se je podjetje UNIKOMERC Zagreb odločilo da predstavništvo v Ljubljani preregistrira v podjetje s statusom družbe z omejeno odgovornostjo Podjetje Unicommerce doo Ljubljana je pričelo poslovati 1992 leta njegova prioritetna naloga pa je bila zagotoviti kontinuirano oskrbo slovenskega tržišča z motornimi napravami STIHL in razširiti trgovsko mrežo Hitra rast tržnega deleža in širitev prodajnega asortimenta sta zahtevala večje skladiščne in upravne prostore Tako smo v letu 2004 zgradili nov skladiščno-poslovni objekt v Obrtno-industrijski coni v Logatcu Novi prostori omogočajo boljše sodelovanje s pooblaščenimi trgovci in hitrejšo oskrbo slovenskega tržišča s proizvodnim asortimentom STIHL in VIKING Današnja direktorica podjetja Unicommerce doo je ga Marijana Dajčman katere naloga je skrb za kontinuirano rast tržnega deleža in dobro organizacijo skladišča trgovskega blaga in rezervnih delov za nemoteno oskrbo slovenskega tržišča s Stihl Viking in Timersport izdelki

37

52 Vrste zalog v podjetju Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino ki se ukvarja z prodajo proizvodov znamke Stihl in Viking ter oblačili znamke Timbersport zato se pojavljajo v njihovem skladišču naslednje vrste zalog

trgovsko blago rezervni deli

V podjetju pa zaloge trgovskega blaga lahko razdelimo v tri temeljne skupine proizvodov glede na znamko

- Sthil izdelki - Viking izdelki - Timbersports

SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO Stihl izdelki Viking izdelki Timbersport izdelki

Motorne žage Kosilnice Oblačila Specialne žage Prezračevalnik trave Obutev Rezalne garniture Pihalno sesalna naprava Dodatki Motorne kose in naprave za košnjo Vrtni drobilnik Kombi motorji Motorni kultivator Multi motor OVO - zaščitna očala in ščitnik za ušesa Rezalniki za živo mejo Pogonska sredstva Višinski obvejevalniki Rokavice Čistilne naprave POS in DECO Pihalniki in sesalniki z drobilnikom Škropilne naprave Kompaktni brusilno-rezalni stroji Vozički z omejevalnikom globine reza Ročni vrtalni stroji Vrtalni stroji za vrtanje lukenj v zemljo Osebna zaščitna oprema Posode

VIR (Unicommerce doo 2007)

Prodajni asortiment

38

TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006

Celotne zaloge Leto 2006 (euro) Dlež v celotnih zalogah ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 848

Zaloge rezervnih delov 14949337 152

skupaj 98350900 100

VIR (prologa 6) Iz tabele 2 je razvidno da je imelo podjetje na dan 31 12 2006 vezanega kapitala največ v zalogah trgovskega blaga ki predstavlja kar 848 vseh zalog skupaj Ostali del vezanega kapitala pa lahko prepišemo k zalogam rezervnih delov katerih je 152 Delež zalog trgovskega blaga ki ga je bilo več kot polovico vseh zalog pa izhaja iz dejstva da je Unicommerce doo podjetje za zunanjo in notranjo trgovino katerega je glavna dejavnost zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timersports izdelkov oziroma proizvodov na slovenskem tržišču SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

0102030405060708090

31122006

zalogetrgovskegablagazalogerezervnihdelov

VIR (priloga 6) Kot je razvidno iz slike 10 je delež zalog rezervnih delov dosti manjši od trgovskega blaga kajti podjetje Unicommerce doo v svojem asortimentu prodajne ponudbe ima široko paleto proizvodov ki jih uvaža širom sveta in konkurira na slovenskem trgu predvsem s kvaliteto ki jo dokazuje z garancijo proizvodov od 5 do 10 let Izvajanje garancije za takšno obdobje izhaja iz dejstva da so proizvodi v celoti proizvedeni s strani enega samega proizvajalca in to je Stihl Drugi razlog pa izhaja iz dobro razvite logistične mreže ki podjetju omogoča enostavno in v hitrem času dostavo rezervnih delov Iz slike 10 in tabele 2 lahko vidimo da podjetje posveča največ pozornosti zalogam trgovskega blaga vendar pri vodenju in upravljanju zalog ki vplivajo na poslovanje podjetja ne sme pozabiti tudi na spremljanje zaloge rezervnih delov saj predstavljajo komponento ki vpliva na kvaliteto servisa odjemalcev

39

TABELA 3 CELOTNE ZALOGE NA DAN 31 12 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Zaloge in prihodki Leto 2005 (euro) Leto 2006 (euro)

Prihodki od prodaje 3184702 3355438

Zaloge (trgovskega blaga + rezervnih delov) 88399700 98350900

VIR (PRILOGA 67) Celotne zaloge v podjetju Unicommerce doo so se iz leta 2005 na leto 2006 povečale za 173736 evrov kar pomeni da je podjetje v letu 2006 imelo za 545 več vezanega kapitala v zalogah kot leta 2005 To pa lahko opravičimo z večjo prodajo v letu 2006 kajti prihodki od prodaje so za 221310 euro večji kar znaša 706 več kot leta 2005 kljub nespremenjenim prodajnim cenam izdelkov

40

53 Vodenje in spremljanje zalog V podjetju Unicommerc doo imajo vodenje in upravljanje zalog v skladišču računalniško podprto z internim programom ki prikazuje signalne minimalne varnostne in maksimalne zaloge (imenujejo ga AS 400 po centralnem računalniku)

531 Vodenje zalog

Podjetje ima svojo interni sistem označevanja proizvodov ki s pomočjo računalniškega programa omogoča analiziranje proizvodov ki se nahajajo v skladišču V podjetju ima vsak proizvod poleg serijske številke svojo številko artikla oz prodajno številko ki je sestavljena iz 11 številk ki so razdeljene v tri sklope in imajo svoj pomen A PRVI SKLOP ŠTEVILK Tako prvi sklop številk ki je sestavljen iz štirih številk pove za kakšen tip stroja gre Od prvega sklopa številk nam prvi dve številki povesta tip motorja drugi dve pa za kateri točno določeni stroj gre Na primer

11 ndash motorna žaga 12 ndash električne žaga 41 ndash motorna kosa 42 - ostale naprave (škropilnica pihalniki itd) 91

manjši rezervni deli ki so univerzalni 92 Itd

SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA)

To je prvi sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo)

To je obrazložitev za prvi dve številki prvega sklopa

41

1130 ndash motorna žaga MS 170 11 ndash nam pove da gre za 1137 ndash motorna žaga MS 192 motorno žago 30 pa točno 1128 ndash motorna žaga MS 460 kateri tip motorne žage

B DRUGI SKLOP ŠTEVILK Druga skupina številk je sestavljen iz treh števil ki nam pove za kateri sklop motorja gre Ali je ta proizvod nameščen pri cilindru verigi črpalki itd SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460)

To je drugi sklop števil To je tretji sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo) Na primer

1128 ndash 200 ndash na pove da gre za končen proizvod 1121 ndash 140 ndash na pove da gre za motorno žago model

MS 260 del ki se nahaja na filtru C TRETJI SKLOP ŠTEVILK Tretji sklop številk pa se za vsak proizvod razlikuje in nam omogoča definicijo za kateri točno proizvod gre pri vodenju in analiziranju zalog v podjetju Na primer

1121 ndash 140 ndash 1916 nam pove da gre za pokrov filtra 1128 ndash 200 ndash 0128 nam pove da gre za točno

določen proizvod To je motorna žaga MS 460 (končni izdelek) ki je prikazan na sliki

To je obrazložitev za drugi sklop

številk

To je obrazložitev za tretji sklop števil

To je obrazložitev za drugi dve številki

prvega sklopa

42

532 ABC analiza

Za upravljanje in vodenje zalog v podjetju uporabljajo tudi ABC analizo ki je računalniško podprta in kategorizira proizvode v tri skupine (A B in C) Namen razvrščanja blaga po tej analizi je v opravljanju selekcije in tako loči pomembno od nepomembnega V skupini A je majhno število artiklov vendar predstavljajo veliko vrednost za podjetje Nasprotno je v skupini C kjer je veliko število artiklov in ne predstavljajo posebne vrednosti za podjetje V prilogi 1 je prikazana prodajna vrednost izdaj vseh proizvodov podjetja Unicommerce doo iz skladišča za obdobje od 01 01 2007 do 31 10 2007 Izbrani kriterij je prodajna vrednost izdaj Analiza kaže da so izdelki Stihl ki so kategoriziranih v 37 kategorij v letu 2007 skupaj ustvarili prodajno vrednost izdaj 545727219 euro SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI Odstotek () izdane prodajne vrednosti 8 100 22 60 70 30 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Odstotek () izdelkov po prodajnih skupinah VIR (interni podatki podjetja Unicommerce doo)

43

TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

SKUPINA ŠTEVILO

IZDELKOV IZDANA PRODAJNA

VREDNOST DELEŽ A 5 375667032 0688379 70 B 8 125431039 0229842 22 C 24 44629148 0081779 8 SKUPAJ 37 545727219 1 100 VIR (Priloga 1) Iz slike 13 in tabele 4 je razvidno da je samo 10 vseh izdelkov podjetja Unicommerce doo v letu 2007 ustvarilo 70 izdane prodajne vrednosti od celote kar je 5 izdelkov (motorne žage motorne kose motorji za žage verige v roli in rezervni deli Stihl) V skupino B pa se je po metodi ABC analize uvrstilo 8 proizvodov katerih prodajna vrednost izdaj v letu 2007 je bila 125431048 euro in predstavlja 22 celote Po metodi ABC pa se je v skupino C uvrstilo 24 proizvodov ki je ustvarilo le 8 izdane prodajne vrednosti izdaj v letu 2007 Ko podjetje Unicommerce doo uvede v asortiment prodaje nov artikel oziroma izdelek ga rangira v razred A in šele po letu dni se glede na ustvarjeno prodajno vrednost izdaj lahko spremeni njegovo rangiranje v skupino v B ali C Paretovo teorijo lahko potrdimo z opravljeno analizo ABC ki opredeljuje da je v skupini A najmanjše število izdelkov ki pa predstavljajo velik delež v prodaji in so tako za podjetje nujno obhodni in močno vplivajo na njihovo poslovanje Zato podjetja morajo in tako tudi podjetje Unicommerce doo posvečati največ pozornosti takšnim izdelkom ter natančno določiti voditi in analizirati normative kot so signalna minimalna in maksimalna zaloga Kljub temu pa pri poslovanju ne smemo zanemarjati izdelke ki so klasificirani v skupinah B in C

44

54 Zaloge kot element medprodajnih aktivnosti Stroške ki jih povzročajo zaloge v podjetju Unicommerce doo (stroški skladišča stroški naročanja in stroški nezadostnega povpraševanja) ne prikazujejo in analizirajo posamično temveč jih predpisujejo med ostale oziroma druge stroške zato ne moremo prikazati optimalno velikost naročila kot smo jo podali v teoretičnem delu ki je značilna za proizvodna podjetja Vendar lahko optimalno velikost naročila varnostno in signalno zalogo izračunamo na podlagi razmerij med znanimi normativi zalog

541 Optimalna velikost naročila

V podjetju Unicommerce doo imamo znane podatke o predvideni prodaji in nabavi blaga za šest mesecev ki jih izračunavamo na podlagi povprečja prodaje in nabave zadnjih štirih let istega obdobja Povprečen dobaven čas za trgovsko blago (motorna žaga MS 290) je potreben mesec dni kar je znano iz sklenjenih pogodb Optimalna količina naročenega proizvoda se lahko izračuna Kn = Zm ndash Zv Zm= Zv + Kn Kn - optimalna naročilna količina Zv - varnostna zaloga Zm ndash maksimalna zaloga Zv = (tn q) td tn - zahtevan čas za trajanje zalog v primeru nedobave (v enaki časovni enoti) g - povprečna poraba v časovni enoti td - povprečni dobavni čas (v enaki časovni enoti) Izračun optimalne velikosti naročila in signalne zaloge bomo prikazali na primeru proizvoda MS 290 ki ga uvažamo iz Nemčije TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 Nabava v 6 mesecih 360 NA ZALOGI 154 Prodaja v preteklem mesecu 41 Prodaja v 6 mesecih 254 Količina zadnje nabave 120 Datum zadnje nabave 31 marec 2007

VIR (interni podatki Unicommerce doo)

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

37

52 Vrste zalog v podjetju Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino ki se ukvarja z prodajo proizvodov znamke Stihl in Viking ter oblačili znamke Timbersport zato se pojavljajo v njihovem skladišču naslednje vrste zalog

trgovsko blago rezervni deli

V podjetju pa zaloge trgovskega blaga lahko razdelimo v tri temeljne skupine proizvodov glede na znamko

- Sthil izdelki - Viking izdelki - Timbersports

SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO Stihl izdelki Viking izdelki Timbersport izdelki

Motorne žage Kosilnice Oblačila Specialne žage Prezračevalnik trave Obutev Rezalne garniture Pihalno sesalna naprava Dodatki Motorne kose in naprave za košnjo Vrtni drobilnik Kombi motorji Motorni kultivator Multi motor OVO - zaščitna očala in ščitnik za ušesa Rezalniki za živo mejo Pogonska sredstva Višinski obvejevalniki Rokavice Čistilne naprave POS in DECO Pihalniki in sesalniki z drobilnikom Škropilne naprave Kompaktni brusilno-rezalni stroji Vozički z omejevalnikom globine reza Ročni vrtalni stroji Vrtalni stroji za vrtanje lukenj v zemljo Osebna zaščitna oprema Posode

VIR (Unicommerce doo 2007)

Prodajni asortiment

38

TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006

Celotne zaloge Leto 2006 (euro) Dlež v celotnih zalogah ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 848

Zaloge rezervnih delov 14949337 152

skupaj 98350900 100

VIR (prologa 6) Iz tabele 2 je razvidno da je imelo podjetje na dan 31 12 2006 vezanega kapitala največ v zalogah trgovskega blaga ki predstavlja kar 848 vseh zalog skupaj Ostali del vezanega kapitala pa lahko prepišemo k zalogam rezervnih delov katerih je 152 Delež zalog trgovskega blaga ki ga je bilo več kot polovico vseh zalog pa izhaja iz dejstva da je Unicommerce doo podjetje za zunanjo in notranjo trgovino katerega je glavna dejavnost zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timersports izdelkov oziroma proizvodov na slovenskem tržišču SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

0102030405060708090

31122006

zalogetrgovskegablagazalogerezervnihdelov

VIR (priloga 6) Kot je razvidno iz slike 10 je delež zalog rezervnih delov dosti manjši od trgovskega blaga kajti podjetje Unicommerce doo v svojem asortimentu prodajne ponudbe ima široko paleto proizvodov ki jih uvaža širom sveta in konkurira na slovenskem trgu predvsem s kvaliteto ki jo dokazuje z garancijo proizvodov od 5 do 10 let Izvajanje garancije za takšno obdobje izhaja iz dejstva da so proizvodi v celoti proizvedeni s strani enega samega proizvajalca in to je Stihl Drugi razlog pa izhaja iz dobro razvite logistične mreže ki podjetju omogoča enostavno in v hitrem času dostavo rezervnih delov Iz slike 10 in tabele 2 lahko vidimo da podjetje posveča največ pozornosti zalogam trgovskega blaga vendar pri vodenju in upravljanju zalog ki vplivajo na poslovanje podjetja ne sme pozabiti tudi na spremljanje zaloge rezervnih delov saj predstavljajo komponento ki vpliva na kvaliteto servisa odjemalcev

39

TABELA 3 CELOTNE ZALOGE NA DAN 31 12 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Zaloge in prihodki Leto 2005 (euro) Leto 2006 (euro)

Prihodki od prodaje 3184702 3355438

Zaloge (trgovskega blaga + rezervnih delov) 88399700 98350900

VIR (PRILOGA 67) Celotne zaloge v podjetju Unicommerce doo so se iz leta 2005 na leto 2006 povečale za 173736 evrov kar pomeni da je podjetje v letu 2006 imelo za 545 več vezanega kapitala v zalogah kot leta 2005 To pa lahko opravičimo z večjo prodajo v letu 2006 kajti prihodki od prodaje so za 221310 euro večji kar znaša 706 več kot leta 2005 kljub nespremenjenim prodajnim cenam izdelkov

40

53 Vodenje in spremljanje zalog V podjetju Unicommerc doo imajo vodenje in upravljanje zalog v skladišču računalniško podprto z internim programom ki prikazuje signalne minimalne varnostne in maksimalne zaloge (imenujejo ga AS 400 po centralnem računalniku)

531 Vodenje zalog

Podjetje ima svojo interni sistem označevanja proizvodov ki s pomočjo računalniškega programa omogoča analiziranje proizvodov ki se nahajajo v skladišču V podjetju ima vsak proizvod poleg serijske številke svojo številko artikla oz prodajno številko ki je sestavljena iz 11 številk ki so razdeljene v tri sklope in imajo svoj pomen A PRVI SKLOP ŠTEVILK Tako prvi sklop številk ki je sestavljen iz štirih številk pove za kakšen tip stroja gre Od prvega sklopa številk nam prvi dve številki povesta tip motorja drugi dve pa za kateri točno določeni stroj gre Na primer

11 ndash motorna žaga 12 ndash električne žaga 41 ndash motorna kosa 42 - ostale naprave (škropilnica pihalniki itd) 91

manjši rezervni deli ki so univerzalni 92 Itd

SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA)

To je prvi sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo)

To je obrazložitev za prvi dve številki prvega sklopa

41

1130 ndash motorna žaga MS 170 11 ndash nam pove da gre za 1137 ndash motorna žaga MS 192 motorno žago 30 pa točno 1128 ndash motorna žaga MS 460 kateri tip motorne žage

B DRUGI SKLOP ŠTEVILK Druga skupina številk je sestavljen iz treh števil ki nam pove za kateri sklop motorja gre Ali je ta proizvod nameščen pri cilindru verigi črpalki itd SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460)

To je drugi sklop števil To je tretji sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo) Na primer

1128 ndash 200 ndash na pove da gre za končen proizvod 1121 ndash 140 ndash na pove da gre za motorno žago model

MS 260 del ki se nahaja na filtru C TRETJI SKLOP ŠTEVILK Tretji sklop številk pa se za vsak proizvod razlikuje in nam omogoča definicijo za kateri točno proizvod gre pri vodenju in analiziranju zalog v podjetju Na primer

1121 ndash 140 ndash 1916 nam pove da gre za pokrov filtra 1128 ndash 200 ndash 0128 nam pove da gre za točno

določen proizvod To je motorna žaga MS 460 (končni izdelek) ki je prikazan na sliki

To je obrazložitev za drugi sklop

številk

To je obrazložitev za tretji sklop števil

To je obrazložitev za drugi dve številki

prvega sklopa

42

532 ABC analiza

Za upravljanje in vodenje zalog v podjetju uporabljajo tudi ABC analizo ki je računalniško podprta in kategorizira proizvode v tri skupine (A B in C) Namen razvrščanja blaga po tej analizi je v opravljanju selekcije in tako loči pomembno od nepomembnega V skupini A je majhno število artiklov vendar predstavljajo veliko vrednost za podjetje Nasprotno je v skupini C kjer je veliko število artiklov in ne predstavljajo posebne vrednosti za podjetje V prilogi 1 je prikazana prodajna vrednost izdaj vseh proizvodov podjetja Unicommerce doo iz skladišča za obdobje od 01 01 2007 do 31 10 2007 Izbrani kriterij je prodajna vrednost izdaj Analiza kaže da so izdelki Stihl ki so kategoriziranih v 37 kategorij v letu 2007 skupaj ustvarili prodajno vrednost izdaj 545727219 euro SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI Odstotek () izdane prodajne vrednosti 8 100 22 60 70 30 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Odstotek () izdelkov po prodajnih skupinah VIR (interni podatki podjetja Unicommerce doo)

43

TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

SKUPINA ŠTEVILO

IZDELKOV IZDANA PRODAJNA

VREDNOST DELEŽ A 5 375667032 0688379 70 B 8 125431039 0229842 22 C 24 44629148 0081779 8 SKUPAJ 37 545727219 1 100 VIR (Priloga 1) Iz slike 13 in tabele 4 je razvidno da je samo 10 vseh izdelkov podjetja Unicommerce doo v letu 2007 ustvarilo 70 izdane prodajne vrednosti od celote kar je 5 izdelkov (motorne žage motorne kose motorji za žage verige v roli in rezervni deli Stihl) V skupino B pa se je po metodi ABC analize uvrstilo 8 proizvodov katerih prodajna vrednost izdaj v letu 2007 je bila 125431048 euro in predstavlja 22 celote Po metodi ABC pa se je v skupino C uvrstilo 24 proizvodov ki je ustvarilo le 8 izdane prodajne vrednosti izdaj v letu 2007 Ko podjetje Unicommerce doo uvede v asortiment prodaje nov artikel oziroma izdelek ga rangira v razred A in šele po letu dni se glede na ustvarjeno prodajno vrednost izdaj lahko spremeni njegovo rangiranje v skupino v B ali C Paretovo teorijo lahko potrdimo z opravljeno analizo ABC ki opredeljuje da je v skupini A najmanjše število izdelkov ki pa predstavljajo velik delež v prodaji in so tako za podjetje nujno obhodni in močno vplivajo na njihovo poslovanje Zato podjetja morajo in tako tudi podjetje Unicommerce doo posvečati največ pozornosti takšnim izdelkom ter natančno določiti voditi in analizirati normative kot so signalna minimalna in maksimalna zaloga Kljub temu pa pri poslovanju ne smemo zanemarjati izdelke ki so klasificirani v skupinah B in C

44

54 Zaloge kot element medprodajnih aktivnosti Stroške ki jih povzročajo zaloge v podjetju Unicommerce doo (stroški skladišča stroški naročanja in stroški nezadostnega povpraševanja) ne prikazujejo in analizirajo posamično temveč jih predpisujejo med ostale oziroma druge stroške zato ne moremo prikazati optimalno velikost naročila kot smo jo podali v teoretičnem delu ki je značilna za proizvodna podjetja Vendar lahko optimalno velikost naročila varnostno in signalno zalogo izračunamo na podlagi razmerij med znanimi normativi zalog

541 Optimalna velikost naročila

V podjetju Unicommerce doo imamo znane podatke o predvideni prodaji in nabavi blaga za šest mesecev ki jih izračunavamo na podlagi povprečja prodaje in nabave zadnjih štirih let istega obdobja Povprečen dobaven čas za trgovsko blago (motorna žaga MS 290) je potreben mesec dni kar je znano iz sklenjenih pogodb Optimalna količina naročenega proizvoda se lahko izračuna Kn = Zm ndash Zv Zm= Zv + Kn Kn - optimalna naročilna količina Zv - varnostna zaloga Zm ndash maksimalna zaloga Zv = (tn q) td tn - zahtevan čas za trajanje zalog v primeru nedobave (v enaki časovni enoti) g - povprečna poraba v časovni enoti td - povprečni dobavni čas (v enaki časovni enoti) Izračun optimalne velikosti naročila in signalne zaloge bomo prikazali na primeru proizvoda MS 290 ki ga uvažamo iz Nemčije TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 Nabava v 6 mesecih 360 NA ZALOGI 154 Prodaja v preteklem mesecu 41 Prodaja v 6 mesecih 254 Količina zadnje nabave 120 Datum zadnje nabave 31 marec 2007

VIR (interni podatki Unicommerce doo)

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

38

TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006

Celotne zaloge Leto 2006 (euro) Dlež v celotnih zalogah ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 848

Zaloge rezervnih delov 14949337 152

skupaj 98350900 100

VIR (prologa 6) Iz tabele 2 je razvidno da je imelo podjetje na dan 31 12 2006 vezanega kapitala največ v zalogah trgovskega blaga ki predstavlja kar 848 vseh zalog skupaj Ostali del vezanega kapitala pa lahko prepišemo k zalogam rezervnih delov katerih je 152 Delež zalog trgovskega blaga ki ga je bilo več kot polovico vseh zalog pa izhaja iz dejstva da je Unicommerce doo podjetje za zunanjo in notranjo trgovino katerega je glavna dejavnost zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timersports izdelkov oziroma proizvodov na slovenskem tržišču SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

0102030405060708090

31122006

zalogetrgovskegablagazalogerezervnihdelov

VIR (priloga 6) Kot je razvidno iz slike 10 je delež zalog rezervnih delov dosti manjši od trgovskega blaga kajti podjetje Unicommerce doo v svojem asortimentu prodajne ponudbe ima široko paleto proizvodov ki jih uvaža širom sveta in konkurira na slovenskem trgu predvsem s kvaliteto ki jo dokazuje z garancijo proizvodov od 5 do 10 let Izvajanje garancije za takšno obdobje izhaja iz dejstva da so proizvodi v celoti proizvedeni s strani enega samega proizvajalca in to je Stihl Drugi razlog pa izhaja iz dobro razvite logistične mreže ki podjetju omogoča enostavno in v hitrem času dostavo rezervnih delov Iz slike 10 in tabele 2 lahko vidimo da podjetje posveča največ pozornosti zalogam trgovskega blaga vendar pri vodenju in upravljanju zalog ki vplivajo na poslovanje podjetja ne sme pozabiti tudi na spremljanje zaloge rezervnih delov saj predstavljajo komponento ki vpliva na kvaliteto servisa odjemalcev

39

TABELA 3 CELOTNE ZALOGE NA DAN 31 12 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Zaloge in prihodki Leto 2005 (euro) Leto 2006 (euro)

Prihodki od prodaje 3184702 3355438

Zaloge (trgovskega blaga + rezervnih delov) 88399700 98350900

VIR (PRILOGA 67) Celotne zaloge v podjetju Unicommerce doo so se iz leta 2005 na leto 2006 povečale za 173736 evrov kar pomeni da je podjetje v letu 2006 imelo za 545 več vezanega kapitala v zalogah kot leta 2005 To pa lahko opravičimo z večjo prodajo v letu 2006 kajti prihodki od prodaje so za 221310 euro večji kar znaša 706 več kot leta 2005 kljub nespremenjenim prodajnim cenam izdelkov

40

53 Vodenje in spremljanje zalog V podjetju Unicommerc doo imajo vodenje in upravljanje zalog v skladišču računalniško podprto z internim programom ki prikazuje signalne minimalne varnostne in maksimalne zaloge (imenujejo ga AS 400 po centralnem računalniku)

531 Vodenje zalog

Podjetje ima svojo interni sistem označevanja proizvodov ki s pomočjo računalniškega programa omogoča analiziranje proizvodov ki se nahajajo v skladišču V podjetju ima vsak proizvod poleg serijske številke svojo številko artikla oz prodajno številko ki je sestavljena iz 11 številk ki so razdeljene v tri sklope in imajo svoj pomen A PRVI SKLOP ŠTEVILK Tako prvi sklop številk ki je sestavljen iz štirih številk pove za kakšen tip stroja gre Od prvega sklopa številk nam prvi dve številki povesta tip motorja drugi dve pa za kateri točno določeni stroj gre Na primer

11 ndash motorna žaga 12 ndash električne žaga 41 ndash motorna kosa 42 - ostale naprave (škropilnica pihalniki itd) 91

manjši rezervni deli ki so univerzalni 92 Itd

SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA)

To je prvi sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo)

To je obrazložitev za prvi dve številki prvega sklopa

41

1130 ndash motorna žaga MS 170 11 ndash nam pove da gre za 1137 ndash motorna žaga MS 192 motorno žago 30 pa točno 1128 ndash motorna žaga MS 460 kateri tip motorne žage

B DRUGI SKLOP ŠTEVILK Druga skupina številk je sestavljen iz treh števil ki nam pove za kateri sklop motorja gre Ali je ta proizvod nameščen pri cilindru verigi črpalki itd SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460)

To je drugi sklop števil To je tretji sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo) Na primer

1128 ndash 200 ndash na pove da gre za končen proizvod 1121 ndash 140 ndash na pove da gre za motorno žago model

MS 260 del ki se nahaja na filtru C TRETJI SKLOP ŠTEVILK Tretji sklop številk pa se za vsak proizvod razlikuje in nam omogoča definicijo za kateri točno proizvod gre pri vodenju in analiziranju zalog v podjetju Na primer

1121 ndash 140 ndash 1916 nam pove da gre za pokrov filtra 1128 ndash 200 ndash 0128 nam pove da gre za točno

določen proizvod To je motorna žaga MS 460 (končni izdelek) ki je prikazan na sliki

To je obrazložitev za drugi sklop

številk

To je obrazložitev za tretji sklop števil

To je obrazložitev za drugi dve številki

prvega sklopa

42

532 ABC analiza

Za upravljanje in vodenje zalog v podjetju uporabljajo tudi ABC analizo ki je računalniško podprta in kategorizira proizvode v tri skupine (A B in C) Namen razvrščanja blaga po tej analizi je v opravljanju selekcije in tako loči pomembno od nepomembnega V skupini A je majhno število artiklov vendar predstavljajo veliko vrednost za podjetje Nasprotno je v skupini C kjer je veliko število artiklov in ne predstavljajo posebne vrednosti za podjetje V prilogi 1 je prikazana prodajna vrednost izdaj vseh proizvodov podjetja Unicommerce doo iz skladišča za obdobje od 01 01 2007 do 31 10 2007 Izbrani kriterij je prodajna vrednost izdaj Analiza kaže da so izdelki Stihl ki so kategoriziranih v 37 kategorij v letu 2007 skupaj ustvarili prodajno vrednost izdaj 545727219 euro SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI Odstotek () izdane prodajne vrednosti 8 100 22 60 70 30 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Odstotek () izdelkov po prodajnih skupinah VIR (interni podatki podjetja Unicommerce doo)

43

TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

SKUPINA ŠTEVILO

IZDELKOV IZDANA PRODAJNA

VREDNOST DELEŽ A 5 375667032 0688379 70 B 8 125431039 0229842 22 C 24 44629148 0081779 8 SKUPAJ 37 545727219 1 100 VIR (Priloga 1) Iz slike 13 in tabele 4 je razvidno da je samo 10 vseh izdelkov podjetja Unicommerce doo v letu 2007 ustvarilo 70 izdane prodajne vrednosti od celote kar je 5 izdelkov (motorne žage motorne kose motorji za žage verige v roli in rezervni deli Stihl) V skupino B pa se je po metodi ABC analize uvrstilo 8 proizvodov katerih prodajna vrednost izdaj v letu 2007 je bila 125431048 euro in predstavlja 22 celote Po metodi ABC pa se je v skupino C uvrstilo 24 proizvodov ki je ustvarilo le 8 izdane prodajne vrednosti izdaj v letu 2007 Ko podjetje Unicommerce doo uvede v asortiment prodaje nov artikel oziroma izdelek ga rangira v razred A in šele po letu dni se glede na ustvarjeno prodajno vrednost izdaj lahko spremeni njegovo rangiranje v skupino v B ali C Paretovo teorijo lahko potrdimo z opravljeno analizo ABC ki opredeljuje da je v skupini A najmanjše število izdelkov ki pa predstavljajo velik delež v prodaji in so tako za podjetje nujno obhodni in močno vplivajo na njihovo poslovanje Zato podjetja morajo in tako tudi podjetje Unicommerce doo posvečati največ pozornosti takšnim izdelkom ter natančno določiti voditi in analizirati normative kot so signalna minimalna in maksimalna zaloga Kljub temu pa pri poslovanju ne smemo zanemarjati izdelke ki so klasificirani v skupinah B in C

44

54 Zaloge kot element medprodajnih aktivnosti Stroške ki jih povzročajo zaloge v podjetju Unicommerce doo (stroški skladišča stroški naročanja in stroški nezadostnega povpraševanja) ne prikazujejo in analizirajo posamično temveč jih predpisujejo med ostale oziroma druge stroške zato ne moremo prikazati optimalno velikost naročila kot smo jo podali v teoretičnem delu ki je značilna za proizvodna podjetja Vendar lahko optimalno velikost naročila varnostno in signalno zalogo izračunamo na podlagi razmerij med znanimi normativi zalog

541 Optimalna velikost naročila

V podjetju Unicommerce doo imamo znane podatke o predvideni prodaji in nabavi blaga za šest mesecev ki jih izračunavamo na podlagi povprečja prodaje in nabave zadnjih štirih let istega obdobja Povprečen dobaven čas za trgovsko blago (motorna žaga MS 290) je potreben mesec dni kar je znano iz sklenjenih pogodb Optimalna količina naročenega proizvoda se lahko izračuna Kn = Zm ndash Zv Zm= Zv + Kn Kn - optimalna naročilna količina Zv - varnostna zaloga Zm ndash maksimalna zaloga Zv = (tn q) td tn - zahtevan čas za trajanje zalog v primeru nedobave (v enaki časovni enoti) g - povprečna poraba v časovni enoti td - povprečni dobavni čas (v enaki časovni enoti) Izračun optimalne velikosti naročila in signalne zaloge bomo prikazali na primeru proizvoda MS 290 ki ga uvažamo iz Nemčije TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 Nabava v 6 mesecih 360 NA ZALOGI 154 Prodaja v preteklem mesecu 41 Prodaja v 6 mesecih 254 Količina zadnje nabave 120 Datum zadnje nabave 31 marec 2007

VIR (interni podatki Unicommerce doo)

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

39

TABELA 3 CELOTNE ZALOGE NA DAN 31 12 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Zaloge in prihodki Leto 2005 (euro) Leto 2006 (euro)

Prihodki od prodaje 3184702 3355438

Zaloge (trgovskega blaga + rezervnih delov) 88399700 98350900

VIR (PRILOGA 67) Celotne zaloge v podjetju Unicommerce doo so se iz leta 2005 na leto 2006 povečale za 173736 evrov kar pomeni da je podjetje v letu 2006 imelo za 545 več vezanega kapitala v zalogah kot leta 2005 To pa lahko opravičimo z večjo prodajo v letu 2006 kajti prihodki od prodaje so za 221310 euro večji kar znaša 706 več kot leta 2005 kljub nespremenjenim prodajnim cenam izdelkov

40

53 Vodenje in spremljanje zalog V podjetju Unicommerc doo imajo vodenje in upravljanje zalog v skladišču računalniško podprto z internim programom ki prikazuje signalne minimalne varnostne in maksimalne zaloge (imenujejo ga AS 400 po centralnem računalniku)

531 Vodenje zalog

Podjetje ima svojo interni sistem označevanja proizvodov ki s pomočjo računalniškega programa omogoča analiziranje proizvodov ki se nahajajo v skladišču V podjetju ima vsak proizvod poleg serijske številke svojo številko artikla oz prodajno številko ki je sestavljena iz 11 številk ki so razdeljene v tri sklope in imajo svoj pomen A PRVI SKLOP ŠTEVILK Tako prvi sklop številk ki je sestavljen iz štirih številk pove za kakšen tip stroja gre Od prvega sklopa številk nam prvi dve številki povesta tip motorja drugi dve pa za kateri točno določeni stroj gre Na primer

11 ndash motorna žaga 12 ndash električne žaga 41 ndash motorna kosa 42 - ostale naprave (škropilnica pihalniki itd) 91

manjši rezervni deli ki so univerzalni 92 Itd

SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA)

To je prvi sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo)

To je obrazložitev za prvi dve številki prvega sklopa

41

1130 ndash motorna žaga MS 170 11 ndash nam pove da gre za 1137 ndash motorna žaga MS 192 motorno žago 30 pa točno 1128 ndash motorna žaga MS 460 kateri tip motorne žage

B DRUGI SKLOP ŠTEVILK Druga skupina številk je sestavljen iz treh števil ki nam pove za kateri sklop motorja gre Ali je ta proizvod nameščen pri cilindru verigi črpalki itd SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460)

To je drugi sklop števil To je tretji sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo) Na primer

1128 ndash 200 ndash na pove da gre za končen proizvod 1121 ndash 140 ndash na pove da gre za motorno žago model

MS 260 del ki se nahaja na filtru C TRETJI SKLOP ŠTEVILK Tretji sklop številk pa se za vsak proizvod razlikuje in nam omogoča definicijo za kateri točno proizvod gre pri vodenju in analiziranju zalog v podjetju Na primer

1121 ndash 140 ndash 1916 nam pove da gre za pokrov filtra 1128 ndash 200 ndash 0128 nam pove da gre za točno

določen proizvod To je motorna žaga MS 460 (končni izdelek) ki je prikazan na sliki

To je obrazložitev za drugi sklop

številk

To je obrazložitev za tretji sklop števil

To je obrazložitev za drugi dve številki

prvega sklopa

42

532 ABC analiza

Za upravljanje in vodenje zalog v podjetju uporabljajo tudi ABC analizo ki je računalniško podprta in kategorizira proizvode v tri skupine (A B in C) Namen razvrščanja blaga po tej analizi je v opravljanju selekcije in tako loči pomembno od nepomembnega V skupini A je majhno število artiklov vendar predstavljajo veliko vrednost za podjetje Nasprotno je v skupini C kjer je veliko število artiklov in ne predstavljajo posebne vrednosti za podjetje V prilogi 1 je prikazana prodajna vrednost izdaj vseh proizvodov podjetja Unicommerce doo iz skladišča za obdobje od 01 01 2007 do 31 10 2007 Izbrani kriterij je prodajna vrednost izdaj Analiza kaže da so izdelki Stihl ki so kategoriziranih v 37 kategorij v letu 2007 skupaj ustvarili prodajno vrednost izdaj 545727219 euro SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI Odstotek () izdane prodajne vrednosti 8 100 22 60 70 30 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Odstotek () izdelkov po prodajnih skupinah VIR (interni podatki podjetja Unicommerce doo)

43

TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

SKUPINA ŠTEVILO

IZDELKOV IZDANA PRODAJNA

VREDNOST DELEŽ A 5 375667032 0688379 70 B 8 125431039 0229842 22 C 24 44629148 0081779 8 SKUPAJ 37 545727219 1 100 VIR (Priloga 1) Iz slike 13 in tabele 4 je razvidno da je samo 10 vseh izdelkov podjetja Unicommerce doo v letu 2007 ustvarilo 70 izdane prodajne vrednosti od celote kar je 5 izdelkov (motorne žage motorne kose motorji za žage verige v roli in rezervni deli Stihl) V skupino B pa se je po metodi ABC analize uvrstilo 8 proizvodov katerih prodajna vrednost izdaj v letu 2007 je bila 125431048 euro in predstavlja 22 celote Po metodi ABC pa se je v skupino C uvrstilo 24 proizvodov ki je ustvarilo le 8 izdane prodajne vrednosti izdaj v letu 2007 Ko podjetje Unicommerce doo uvede v asortiment prodaje nov artikel oziroma izdelek ga rangira v razred A in šele po letu dni se glede na ustvarjeno prodajno vrednost izdaj lahko spremeni njegovo rangiranje v skupino v B ali C Paretovo teorijo lahko potrdimo z opravljeno analizo ABC ki opredeljuje da je v skupini A najmanjše število izdelkov ki pa predstavljajo velik delež v prodaji in so tako za podjetje nujno obhodni in močno vplivajo na njihovo poslovanje Zato podjetja morajo in tako tudi podjetje Unicommerce doo posvečati največ pozornosti takšnim izdelkom ter natančno določiti voditi in analizirati normative kot so signalna minimalna in maksimalna zaloga Kljub temu pa pri poslovanju ne smemo zanemarjati izdelke ki so klasificirani v skupinah B in C

44

54 Zaloge kot element medprodajnih aktivnosti Stroške ki jih povzročajo zaloge v podjetju Unicommerce doo (stroški skladišča stroški naročanja in stroški nezadostnega povpraševanja) ne prikazujejo in analizirajo posamično temveč jih predpisujejo med ostale oziroma druge stroške zato ne moremo prikazati optimalno velikost naročila kot smo jo podali v teoretičnem delu ki je značilna za proizvodna podjetja Vendar lahko optimalno velikost naročila varnostno in signalno zalogo izračunamo na podlagi razmerij med znanimi normativi zalog

541 Optimalna velikost naročila

V podjetju Unicommerce doo imamo znane podatke o predvideni prodaji in nabavi blaga za šest mesecev ki jih izračunavamo na podlagi povprečja prodaje in nabave zadnjih štirih let istega obdobja Povprečen dobaven čas za trgovsko blago (motorna žaga MS 290) je potreben mesec dni kar je znano iz sklenjenih pogodb Optimalna količina naročenega proizvoda se lahko izračuna Kn = Zm ndash Zv Zm= Zv + Kn Kn - optimalna naročilna količina Zv - varnostna zaloga Zm ndash maksimalna zaloga Zv = (tn q) td tn - zahtevan čas za trajanje zalog v primeru nedobave (v enaki časovni enoti) g - povprečna poraba v časovni enoti td - povprečni dobavni čas (v enaki časovni enoti) Izračun optimalne velikosti naročila in signalne zaloge bomo prikazali na primeru proizvoda MS 290 ki ga uvažamo iz Nemčije TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 Nabava v 6 mesecih 360 NA ZALOGI 154 Prodaja v preteklem mesecu 41 Prodaja v 6 mesecih 254 Količina zadnje nabave 120 Datum zadnje nabave 31 marec 2007

VIR (interni podatki Unicommerce doo)

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

40

53 Vodenje in spremljanje zalog V podjetju Unicommerc doo imajo vodenje in upravljanje zalog v skladišču računalniško podprto z internim programom ki prikazuje signalne minimalne varnostne in maksimalne zaloge (imenujejo ga AS 400 po centralnem računalniku)

531 Vodenje zalog

Podjetje ima svojo interni sistem označevanja proizvodov ki s pomočjo računalniškega programa omogoča analiziranje proizvodov ki se nahajajo v skladišču V podjetju ima vsak proizvod poleg serijske številke svojo številko artikla oz prodajno številko ki je sestavljena iz 11 številk ki so razdeljene v tri sklope in imajo svoj pomen A PRVI SKLOP ŠTEVILK Tako prvi sklop številk ki je sestavljen iz štirih številk pove za kakšen tip stroja gre Od prvega sklopa številk nam prvi dve številki povesta tip motorja drugi dve pa za kateri točno določeni stroj gre Na primer

11 ndash motorna žaga 12 ndash električne žaga 41 ndash motorna kosa 42 - ostale naprave (škropilnica pihalniki itd) 91

manjši rezervni deli ki so univerzalni 92 Itd

SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA)

To je prvi sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo)

To je obrazložitev za prvi dve številki prvega sklopa

41

1130 ndash motorna žaga MS 170 11 ndash nam pove da gre za 1137 ndash motorna žaga MS 192 motorno žago 30 pa točno 1128 ndash motorna žaga MS 460 kateri tip motorne žage

B DRUGI SKLOP ŠTEVILK Druga skupina številk je sestavljen iz treh števil ki nam pove za kateri sklop motorja gre Ali je ta proizvod nameščen pri cilindru verigi črpalki itd SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460)

To je drugi sklop števil To je tretji sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo) Na primer

1128 ndash 200 ndash na pove da gre za končen proizvod 1121 ndash 140 ndash na pove da gre za motorno žago model

MS 260 del ki se nahaja na filtru C TRETJI SKLOP ŠTEVILK Tretji sklop številk pa se za vsak proizvod razlikuje in nam omogoča definicijo za kateri točno proizvod gre pri vodenju in analiziranju zalog v podjetju Na primer

1121 ndash 140 ndash 1916 nam pove da gre za pokrov filtra 1128 ndash 200 ndash 0128 nam pove da gre za točno

določen proizvod To je motorna žaga MS 460 (končni izdelek) ki je prikazan na sliki

To je obrazložitev za drugi sklop

številk

To je obrazložitev za tretji sklop števil

To je obrazložitev za drugi dve številki

prvega sklopa

42

532 ABC analiza

Za upravljanje in vodenje zalog v podjetju uporabljajo tudi ABC analizo ki je računalniško podprta in kategorizira proizvode v tri skupine (A B in C) Namen razvrščanja blaga po tej analizi je v opravljanju selekcije in tako loči pomembno od nepomembnega V skupini A je majhno število artiklov vendar predstavljajo veliko vrednost za podjetje Nasprotno je v skupini C kjer je veliko število artiklov in ne predstavljajo posebne vrednosti za podjetje V prilogi 1 je prikazana prodajna vrednost izdaj vseh proizvodov podjetja Unicommerce doo iz skladišča za obdobje od 01 01 2007 do 31 10 2007 Izbrani kriterij je prodajna vrednost izdaj Analiza kaže da so izdelki Stihl ki so kategoriziranih v 37 kategorij v letu 2007 skupaj ustvarili prodajno vrednost izdaj 545727219 euro SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI Odstotek () izdane prodajne vrednosti 8 100 22 60 70 30 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Odstotek () izdelkov po prodajnih skupinah VIR (interni podatki podjetja Unicommerce doo)

43

TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

SKUPINA ŠTEVILO

IZDELKOV IZDANA PRODAJNA

VREDNOST DELEŽ A 5 375667032 0688379 70 B 8 125431039 0229842 22 C 24 44629148 0081779 8 SKUPAJ 37 545727219 1 100 VIR (Priloga 1) Iz slike 13 in tabele 4 je razvidno da je samo 10 vseh izdelkov podjetja Unicommerce doo v letu 2007 ustvarilo 70 izdane prodajne vrednosti od celote kar je 5 izdelkov (motorne žage motorne kose motorji za žage verige v roli in rezervni deli Stihl) V skupino B pa se je po metodi ABC analize uvrstilo 8 proizvodov katerih prodajna vrednost izdaj v letu 2007 je bila 125431048 euro in predstavlja 22 celote Po metodi ABC pa se je v skupino C uvrstilo 24 proizvodov ki je ustvarilo le 8 izdane prodajne vrednosti izdaj v letu 2007 Ko podjetje Unicommerce doo uvede v asortiment prodaje nov artikel oziroma izdelek ga rangira v razred A in šele po letu dni se glede na ustvarjeno prodajno vrednost izdaj lahko spremeni njegovo rangiranje v skupino v B ali C Paretovo teorijo lahko potrdimo z opravljeno analizo ABC ki opredeljuje da je v skupini A najmanjše število izdelkov ki pa predstavljajo velik delež v prodaji in so tako za podjetje nujno obhodni in močno vplivajo na njihovo poslovanje Zato podjetja morajo in tako tudi podjetje Unicommerce doo posvečati največ pozornosti takšnim izdelkom ter natančno določiti voditi in analizirati normative kot so signalna minimalna in maksimalna zaloga Kljub temu pa pri poslovanju ne smemo zanemarjati izdelke ki so klasificirani v skupinah B in C

44

54 Zaloge kot element medprodajnih aktivnosti Stroške ki jih povzročajo zaloge v podjetju Unicommerce doo (stroški skladišča stroški naročanja in stroški nezadostnega povpraševanja) ne prikazujejo in analizirajo posamično temveč jih predpisujejo med ostale oziroma druge stroške zato ne moremo prikazati optimalno velikost naročila kot smo jo podali v teoretičnem delu ki je značilna za proizvodna podjetja Vendar lahko optimalno velikost naročila varnostno in signalno zalogo izračunamo na podlagi razmerij med znanimi normativi zalog

541 Optimalna velikost naročila

V podjetju Unicommerce doo imamo znane podatke o predvideni prodaji in nabavi blaga za šest mesecev ki jih izračunavamo na podlagi povprečja prodaje in nabave zadnjih štirih let istega obdobja Povprečen dobaven čas za trgovsko blago (motorna žaga MS 290) je potreben mesec dni kar je znano iz sklenjenih pogodb Optimalna količina naročenega proizvoda se lahko izračuna Kn = Zm ndash Zv Zm= Zv + Kn Kn - optimalna naročilna količina Zv - varnostna zaloga Zm ndash maksimalna zaloga Zv = (tn q) td tn - zahtevan čas za trajanje zalog v primeru nedobave (v enaki časovni enoti) g - povprečna poraba v časovni enoti td - povprečni dobavni čas (v enaki časovni enoti) Izračun optimalne velikosti naročila in signalne zaloge bomo prikazali na primeru proizvoda MS 290 ki ga uvažamo iz Nemčije TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 Nabava v 6 mesecih 360 NA ZALOGI 154 Prodaja v preteklem mesecu 41 Prodaja v 6 mesecih 254 Količina zadnje nabave 120 Datum zadnje nabave 31 marec 2007

VIR (interni podatki Unicommerce doo)

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

41

1130 ndash motorna žaga MS 170 11 ndash nam pove da gre za 1137 ndash motorna žaga MS 192 motorno žago 30 pa točno 1128 ndash motorna žaga MS 460 kateri tip motorne žage

B DRUGI SKLOP ŠTEVILK Druga skupina številk je sestavljen iz treh števil ki nam pove za kateri sklop motorja gre Ali je ta proizvod nameščen pri cilindru verigi črpalki itd SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460)

To je drugi sklop števil To je tretji sklop števil

VIR (interen podatek podjetja Unicommerce doo) Na primer

1128 ndash 200 ndash na pove da gre za končen proizvod 1121 ndash 140 ndash na pove da gre za motorno žago model

MS 260 del ki se nahaja na filtru C TRETJI SKLOP ŠTEVILK Tretji sklop številk pa se za vsak proizvod razlikuje in nam omogoča definicijo za kateri točno proizvod gre pri vodenju in analiziranju zalog v podjetju Na primer

1121 ndash 140 ndash 1916 nam pove da gre za pokrov filtra 1128 ndash 200 ndash 0128 nam pove da gre za točno

določen proizvod To je motorna žaga MS 460 (končni izdelek) ki je prikazan na sliki

To je obrazložitev za drugi sklop

številk

To je obrazložitev za tretji sklop števil

To je obrazložitev za drugi dve številki

prvega sklopa

42

532 ABC analiza

Za upravljanje in vodenje zalog v podjetju uporabljajo tudi ABC analizo ki je računalniško podprta in kategorizira proizvode v tri skupine (A B in C) Namen razvrščanja blaga po tej analizi je v opravljanju selekcije in tako loči pomembno od nepomembnega V skupini A je majhno število artiklov vendar predstavljajo veliko vrednost za podjetje Nasprotno je v skupini C kjer je veliko število artiklov in ne predstavljajo posebne vrednosti za podjetje V prilogi 1 je prikazana prodajna vrednost izdaj vseh proizvodov podjetja Unicommerce doo iz skladišča za obdobje od 01 01 2007 do 31 10 2007 Izbrani kriterij je prodajna vrednost izdaj Analiza kaže da so izdelki Stihl ki so kategoriziranih v 37 kategorij v letu 2007 skupaj ustvarili prodajno vrednost izdaj 545727219 euro SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI Odstotek () izdane prodajne vrednosti 8 100 22 60 70 30 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Odstotek () izdelkov po prodajnih skupinah VIR (interni podatki podjetja Unicommerce doo)

43

TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

SKUPINA ŠTEVILO

IZDELKOV IZDANA PRODAJNA

VREDNOST DELEŽ A 5 375667032 0688379 70 B 8 125431039 0229842 22 C 24 44629148 0081779 8 SKUPAJ 37 545727219 1 100 VIR (Priloga 1) Iz slike 13 in tabele 4 je razvidno da je samo 10 vseh izdelkov podjetja Unicommerce doo v letu 2007 ustvarilo 70 izdane prodajne vrednosti od celote kar je 5 izdelkov (motorne žage motorne kose motorji za žage verige v roli in rezervni deli Stihl) V skupino B pa se je po metodi ABC analize uvrstilo 8 proizvodov katerih prodajna vrednost izdaj v letu 2007 je bila 125431048 euro in predstavlja 22 celote Po metodi ABC pa se je v skupino C uvrstilo 24 proizvodov ki je ustvarilo le 8 izdane prodajne vrednosti izdaj v letu 2007 Ko podjetje Unicommerce doo uvede v asortiment prodaje nov artikel oziroma izdelek ga rangira v razred A in šele po letu dni se glede na ustvarjeno prodajno vrednost izdaj lahko spremeni njegovo rangiranje v skupino v B ali C Paretovo teorijo lahko potrdimo z opravljeno analizo ABC ki opredeljuje da je v skupini A najmanjše število izdelkov ki pa predstavljajo velik delež v prodaji in so tako za podjetje nujno obhodni in močno vplivajo na njihovo poslovanje Zato podjetja morajo in tako tudi podjetje Unicommerce doo posvečati največ pozornosti takšnim izdelkom ter natančno določiti voditi in analizirati normative kot so signalna minimalna in maksimalna zaloga Kljub temu pa pri poslovanju ne smemo zanemarjati izdelke ki so klasificirani v skupinah B in C

44

54 Zaloge kot element medprodajnih aktivnosti Stroške ki jih povzročajo zaloge v podjetju Unicommerce doo (stroški skladišča stroški naročanja in stroški nezadostnega povpraševanja) ne prikazujejo in analizirajo posamično temveč jih predpisujejo med ostale oziroma druge stroške zato ne moremo prikazati optimalno velikost naročila kot smo jo podali v teoretičnem delu ki je značilna za proizvodna podjetja Vendar lahko optimalno velikost naročila varnostno in signalno zalogo izračunamo na podlagi razmerij med znanimi normativi zalog

541 Optimalna velikost naročila

V podjetju Unicommerce doo imamo znane podatke o predvideni prodaji in nabavi blaga za šest mesecev ki jih izračunavamo na podlagi povprečja prodaje in nabave zadnjih štirih let istega obdobja Povprečen dobaven čas za trgovsko blago (motorna žaga MS 290) je potreben mesec dni kar je znano iz sklenjenih pogodb Optimalna količina naročenega proizvoda se lahko izračuna Kn = Zm ndash Zv Zm= Zv + Kn Kn - optimalna naročilna količina Zv - varnostna zaloga Zm ndash maksimalna zaloga Zv = (tn q) td tn - zahtevan čas za trajanje zalog v primeru nedobave (v enaki časovni enoti) g - povprečna poraba v časovni enoti td - povprečni dobavni čas (v enaki časovni enoti) Izračun optimalne velikosti naročila in signalne zaloge bomo prikazali na primeru proizvoda MS 290 ki ga uvažamo iz Nemčije TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 Nabava v 6 mesecih 360 NA ZALOGI 154 Prodaja v preteklem mesecu 41 Prodaja v 6 mesecih 254 Količina zadnje nabave 120 Datum zadnje nabave 31 marec 2007

VIR (interni podatki Unicommerce doo)

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

42

532 ABC analiza

Za upravljanje in vodenje zalog v podjetju uporabljajo tudi ABC analizo ki je računalniško podprta in kategorizira proizvode v tri skupine (A B in C) Namen razvrščanja blaga po tej analizi je v opravljanju selekcije in tako loči pomembno od nepomembnega V skupini A je majhno število artiklov vendar predstavljajo veliko vrednost za podjetje Nasprotno je v skupini C kjer je veliko število artiklov in ne predstavljajo posebne vrednosti za podjetje V prilogi 1 je prikazana prodajna vrednost izdaj vseh proizvodov podjetja Unicommerce doo iz skladišča za obdobje od 01 01 2007 do 31 10 2007 Izbrani kriterij je prodajna vrednost izdaj Analiza kaže da so izdelki Stihl ki so kategoriziranih v 37 kategorij v letu 2007 skupaj ustvarili prodajno vrednost izdaj 545727219 euro SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI Odstotek () izdane prodajne vrednosti 8 100 22 60 70 30 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Odstotek () izdelkov po prodajnih skupinah VIR (interni podatki podjetja Unicommerce doo)

43

TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

SKUPINA ŠTEVILO

IZDELKOV IZDANA PRODAJNA

VREDNOST DELEŽ A 5 375667032 0688379 70 B 8 125431039 0229842 22 C 24 44629148 0081779 8 SKUPAJ 37 545727219 1 100 VIR (Priloga 1) Iz slike 13 in tabele 4 je razvidno da je samo 10 vseh izdelkov podjetja Unicommerce doo v letu 2007 ustvarilo 70 izdane prodajne vrednosti od celote kar je 5 izdelkov (motorne žage motorne kose motorji za žage verige v roli in rezervni deli Stihl) V skupino B pa se je po metodi ABC analize uvrstilo 8 proizvodov katerih prodajna vrednost izdaj v letu 2007 je bila 125431048 euro in predstavlja 22 celote Po metodi ABC pa se je v skupino C uvrstilo 24 proizvodov ki je ustvarilo le 8 izdane prodajne vrednosti izdaj v letu 2007 Ko podjetje Unicommerce doo uvede v asortiment prodaje nov artikel oziroma izdelek ga rangira v razred A in šele po letu dni se glede na ustvarjeno prodajno vrednost izdaj lahko spremeni njegovo rangiranje v skupino v B ali C Paretovo teorijo lahko potrdimo z opravljeno analizo ABC ki opredeljuje da je v skupini A najmanjše število izdelkov ki pa predstavljajo velik delež v prodaji in so tako za podjetje nujno obhodni in močno vplivajo na njihovo poslovanje Zato podjetja morajo in tako tudi podjetje Unicommerce doo posvečati največ pozornosti takšnim izdelkom ter natančno določiti voditi in analizirati normative kot so signalna minimalna in maksimalna zaloga Kljub temu pa pri poslovanju ne smemo zanemarjati izdelke ki so klasificirani v skupinah B in C

44

54 Zaloge kot element medprodajnih aktivnosti Stroške ki jih povzročajo zaloge v podjetju Unicommerce doo (stroški skladišča stroški naročanja in stroški nezadostnega povpraševanja) ne prikazujejo in analizirajo posamično temveč jih predpisujejo med ostale oziroma druge stroške zato ne moremo prikazati optimalno velikost naročila kot smo jo podali v teoretičnem delu ki je značilna za proizvodna podjetja Vendar lahko optimalno velikost naročila varnostno in signalno zalogo izračunamo na podlagi razmerij med znanimi normativi zalog

541 Optimalna velikost naročila

V podjetju Unicommerce doo imamo znane podatke o predvideni prodaji in nabavi blaga za šest mesecev ki jih izračunavamo na podlagi povprečja prodaje in nabave zadnjih štirih let istega obdobja Povprečen dobaven čas za trgovsko blago (motorna žaga MS 290) je potreben mesec dni kar je znano iz sklenjenih pogodb Optimalna količina naročenega proizvoda se lahko izračuna Kn = Zm ndash Zv Zm= Zv + Kn Kn - optimalna naročilna količina Zv - varnostna zaloga Zm ndash maksimalna zaloga Zv = (tn q) td tn - zahtevan čas za trajanje zalog v primeru nedobave (v enaki časovni enoti) g - povprečna poraba v časovni enoti td - povprečni dobavni čas (v enaki časovni enoti) Izračun optimalne velikosti naročila in signalne zaloge bomo prikazali na primeru proizvoda MS 290 ki ga uvažamo iz Nemčije TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 Nabava v 6 mesecih 360 NA ZALOGI 154 Prodaja v preteklem mesecu 41 Prodaja v 6 mesecih 254 Količina zadnje nabave 120 Datum zadnje nabave 31 marec 2007

VIR (interni podatki Unicommerce doo)

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

43

TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

SKUPINA ŠTEVILO

IZDELKOV IZDANA PRODAJNA

VREDNOST DELEŽ A 5 375667032 0688379 70 B 8 125431039 0229842 22 C 24 44629148 0081779 8 SKUPAJ 37 545727219 1 100 VIR (Priloga 1) Iz slike 13 in tabele 4 je razvidno da je samo 10 vseh izdelkov podjetja Unicommerce doo v letu 2007 ustvarilo 70 izdane prodajne vrednosti od celote kar je 5 izdelkov (motorne žage motorne kose motorji za žage verige v roli in rezervni deli Stihl) V skupino B pa se je po metodi ABC analize uvrstilo 8 proizvodov katerih prodajna vrednost izdaj v letu 2007 je bila 125431048 euro in predstavlja 22 celote Po metodi ABC pa se je v skupino C uvrstilo 24 proizvodov ki je ustvarilo le 8 izdane prodajne vrednosti izdaj v letu 2007 Ko podjetje Unicommerce doo uvede v asortiment prodaje nov artikel oziroma izdelek ga rangira v razred A in šele po letu dni se glede na ustvarjeno prodajno vrednost izdaj lahko spremeni njegovo rangiranje v skupino v B ali C Paretovo teorijo lahko potrdimo z opravljeno analizo ABC ki opredeljuje da je v skupini A najmanjše število izdelkov ki pa predstavljajo velik delež v prodaji in so tako za podjetje nujno obhodni in močno vplivajo na njihovo poslovanje Zato podjetja morajo in tako tudi podjetje Unicommerce doo posvečati največ pozornosti takšnim izdelkom ter natančno določiti voditi in analizirati normative kot so signalna minimalna in maksimalna zaloga Kljub temu pa pri poslovanju ne smemo zanemarjati izdelke ki so klasificirani v skupinah B in C

44

54 Zaloge kot element medprodajnih aktivnosti Stroške ki jih povzročajo zaloge v podjetju Unicommerce doo (stroški skladišča stroški naročanja in stroški nezadostnega povpraševanja) ne prikazujejo in analizirajo posamično temveč jih predpisujejo med ostale oziroma druge stroške zato ne moremo prikazati optimalno velikost naročila kot smo jo podali v teoretičnem delu ki je značilna za proizvodna podjetja Vendar lahko optimalno velikost naročila varnostno in signalno zalogo izračunamo na podlagi razmerij med znanimi normativi zalog

541 Optimalna velikost naročila

V podjetju Unicommerce doo imamo znane podatke o predvideni prodaji in nabavi blaga za šest mesecev ki jih izračunavamo na podlagi povprečja prodaje in nabave zadnjih štirih let istega obdobja Povprečen dobaven čas za trgovsko blago (motorna žaga MS 290) je potreben mesec dni kar je znano iz sklenjenih pogodb Optimalna količina naročenega proizvoda se lahko izračuna Kn = Zm ndash Zv Zm= Zv + Kn Kn - optimalna naročilna količina Zv - varnostna zaloga Zm ndash maksimalna zaloga Zv = (tn q) td tn - zahtevan čas za trajanje zalog v primeru nedobave (v enaki časovni enoti) g - povprečna poraba v časovni enoti td - povprečni dobavni čas (v enaki časovni enoti) Izračun optimalne velikosti naročila in signalne zaloge bomo prikazali na primeru proizvoda MS 290 ki ga uvažamo iz Nemčije TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 Nabava v 6 mesecih 360 NA ZALOGI 154 Prodaja v preteklem mesecu 41 Prodaja v 6 mesecih 254 Količina zadnje nabave 120 Datum zadnje nabave 31 marec 2007

VIR (interni podatki Unicommerce doo)

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

44

54 Zaloge kot element medprodajnih aktivnosti Stroške ki jih povzročajo zaloge v podjetju Unicommerce doo (stroški skladišča stroški naročanja in stroški nezadostnega povpraševanja) ne prikazujejo in analizirajo posamično temveč jih predpisujejo med ostale oziroma druge stroške zato ne moremo prikazati optimalno velikost naročila kot smo jo podali v teoretičnem delu ki je značilna za proizvodna podjetja Vendar lahko optimalno velikost naročila varnostno in signalno zalogo izračunamo na podlagi razmerij med znanimi normativi zalog

541 Optimalna velikost naročila

V podjetju Unicommerce doo imamo znane podatke o predvideni prodaji in nabavi blaga za šest mesecev ki jih izračunavamo na podlagi povprečja prodaje in nabave zadnjih štirih let istega obdobja Povprečen dobaven čas za trgovsko blago (motorna žaga MS 290) je potreben mesec dni kar je znano iz sklenjenih pogodb Optimalna količina naročenega proizvoda se lahko izračuna Kn = Zm ndash Zv Zm= Zv + Kn Kn - optimalna naročilna količina Zv - varnostna zaloga Zm ndash maksimalna zaloga Zv = (tn q) td tn - zahtevan čas za trajanje zalog v primeru nedobave (v enaki časovni enoti) g - povprečna poraba v časovni enoti td - povprečni dobavni čas (v enaki časovni enoti) Izračun optimalne velikosti naročila in signalne zaloge bomo prikazali na primeru proizvoda MS 290 ki ga uvažamo iz Nemčije TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 Nabava v 6 mesecih 360 NA ZALOGI 154 Prodaja v preteklem mesecu 41 Prodaja v 6 mesecih 254 Količina zadnje nabave 120 Datum zadnje nabave 31 marec 2007

VIR (interni podatki Unicommerce doo)

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

45

Izhajamo Zm = Zv + Kn Zv = (tn q) td Iz tabele 5 lahko vidimo da je povprečna mesečna prodaja motorne žage MS 290 42 komadov ki smo jih preračunali iz 6 mesečne prodaje Dostava za ta tip motorne žage je iz pogodbe dogovorjena mesec dni kar pomeni da v primeru ne dostave mora biti na zalogi teh tipov motornih žag za dva meseca (tn) V skladišču je namenjenih 5 paletnih mest za motorno žago MS 290 Na paleti je lahko 60 kosov motornih žag tipa MS 290

Zm = 5 palet 60 kosov = 300 kosov Zv = tn q td = 2 (2546) 1 = 2 42 1 = 84 kosov Kn = Zm ndash Zv = 300 ndash 84 = 216 kosov

Optimalna količina naročila za motorno žago MS 290 v primeru enkratnega naročila bi bila 216 kosov kar je približno 4 palete

542 Signalna zaloga

Signalna zaloga je tista višina zaloge pri kateri je potrebno sprožiti nabavo da le ta prispe v času ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču Biti mora enaka prodaji v dobavnem roku oziroma za toliko višja od varnostne zaloge Izhajamo Zs = Zv + (q td)

Zs = 84 + (42 1) = 126 kosov V podjetju Unicommerce doo vidimo da je v skladišču trenutno malo več zalog motornih žag MS 290 kot je signalna zaloga in to je ( 154 ndash 126 ) 28 Za določanje normativov varnostnih in signalnih zalog je potrebno upoštevati nekatere dejavnike in njihove vplive na preciznost določanja višin posameznih zalog To so

- naključne spremembe - predvidljive spremembe

Te spremembe je potrebno spremljati daljše časovno obdobje in jih upoštevati pri izračunu posameznih zalog Ker pa podjetja in tako tudi podjetje Unicommerce doo imajo v današnjem času na voljo sodobne informacijske in računalniške programe ki omogočajo da se ti izračuni lahko opravijo dokaj natančno

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

46

543 Koeficient obračanja

Pri vodenju analiziranju in upravljanju zalog je zelo pomembno poznati koeficient obračanja zalog in število dni vezav zalog Koeficient obračanja in dnevi vezave nam povedo kvaliteto oziroma likvidnost zalog TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

POSTAVKE LETO 2005 LETO 2006 LETO 2007

ZALOGE 11 75942500 88399700 98350900

ZALOGE 3112 88399700 98350900 100568200

POVPREČNO STANJE ZALOG 821711 933753 99465050

PRIHODKI OD POSLOVANJA 3184702 3358438 3944400

KOEFICIENT OBRAČANJA 3875 3596 397

VEZAVE V DNEVIH 9419 1015 9204

VIR (priloga 5 6 2) Namen tabele 6 je prikazati koeficient obračanja vseh zalog in njihov vpliv na dneve vezave v letu 2005 2006 in 2007 Koeficiente obračanja smo izračunali da smo povprečje zalog delili s prihodki prodaje dneve vezave pa da smo dobljene koeficiente obračanja delili 365 (številom dni v enem letu) V letu 2007 so se najhitreje obrnile celotne zaloge v primerjavi z letoma 2005 in 2006 V letu 2005 je znašal koeficient obračanja 3875 in se je v letu 2006 zmanjšal na 3596 krat Premoženje podjetja Unicommerce doo je bilo v letu 2006 vezano 9204 dni kar je za približno 95 dni manj kot leta 2006 Koeficient obračanja zalog in število dni vezave lahko izračunamo za vse zaloge vendar je bolje če izračunamo za vsako skupino zalog posebej Iz priloge 5 lahko vidimo da grupe zalog ki so bile po ABC analizi uvrščene v skupino A imajo največji odsev hitrosti obračanja zalog in najmanjše število dni vezav kar pomeni da imajo te naložbe podjetja Unicommerce doo najvišjo stopnjo likvidnosti V skupini B imajo grupe zalog manjši koeficient obračanja v primerjavi s skupino A vendar večji od skupine C

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

47

55 Stroški zalog Zaloge so neobhodno potrebna komponenta za delovanje poslovnega procesa v katerega so vezana velika količina finančnih sredstev podjetja Podjetje Unicommerce doo financira svoje zaloge z lastnimi ali tujimi sredstvi kar pa povzroča oportunitetne stroške ker podjetje ne more vložiti ta finančna sredstva v druge naložbe ki so donosnejše Stroške ki jih povzročajo zaloge delimo na stroške skladiščenja naročanja in nezadovoljenega povpraševanja Stroški skladiščenja Podjetje Unicommerce doo nima stroškov skladiščenja kajti ima lastne skladiščne prostore v sklopu poslovnega prostora zato skladišči stroški niso posebej prikazani in jih vključujemo v druge stroške

Stroški naročanja Podjetje Unicommece doo ima fiksne stroške naročanja ki se ne plačujejo na količino naročila vendar na število naročil V podjetju Unicommerce doo naročajo blago

Verige iz Švice enkratmesec Stihl izdelke ( večina gotovih izdelkov rezervni deli olja oblačila itd) dvakrat na

mesec iz Nemčije Stihl izdelke (škropilnic) iz Brazilije enkrat na leto Sthil izdelke (motorne žage lahke kosilnice) iz ZDA štirikrat na leto Viking izdelke iz Nemčije enkrat na mesec

K stroškom naročanja prištevamo prisotno dokumentacijo in naročilnice ki so potrebne za izvedbo naročila telefonske pogovore in stroške dela tistih zaposlenih ki blago naročajo Stroški nezadovoljenega povpraševanja V podjetju Unicommerce doo so se v preteklosti soočili s to vrsto stroška ki je nastal zaradi pomanjkanja zalog in nezadovoljitve zahtev kupcev kar se je kazalo v izgubljeni prodaji izdelkov in rezervnih delov S tem je podjetje lahko posledično izgubilo ugled in kupce v prihodnjih nakupih Ker pa se podjetje Unicommerce doo zaveda takšnega stroška in posledice v svojem poslovanju je svoje delovanje usmerilo v izogibanje takšnim dogodkom kar jim je v zadnjih dveh letih tudi uspelo realizirati V podjetju Unicommerce doo stroške ki jih povzročajo zalog štejejo in prikazujejo v računovodskih izkazih v ostale stroške

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

48

56 Financiranje zalog v podjetju Unicommerce doo Oddelek finančne službe v podjetju Unicommerce doo ni posebej ločen kajti naloge finančne funkcije spadajo pod delavne naloge direktorice podjetja Marijane Dajčman Direktorica tako skrbi za optimalno finančno stanje ki je odvisno od likvidnosti terjatve do kupcev obveznosti do virov sredstev naložb itd TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO

Vir financiranja Leto 2005 (euro) Delež () Leto 2006 (euro) Delež ()

Lasten vir 2074619 849 2361780 84

Tuji vir 400679 151 450200 16

Skupaj 2645299 100 2811980 100

VIR (priloga 6) Pri financiranju se vsako podjetje kakor tudi Unicvommerce doo odloča med lastnimi (kapital) in tujimi (obveznosti) viri financiranja Pri tem odločanju pa za analiziranje lahko uporabimo kazalnike samofinanciranja razmerja med viri in stopnjo zadolženosti Zaradi uspešnega predhodnega poslovanja je podjetje Unicommerce doo rangirano v A razred bonitetnega tveganja kar pomeni da je ne tvegano glede vračila posojila (glavnice in obresti) kar kaže tudi velika vrednost kazalnika deleža kapitala v financiranju VIR (priloga 4) Izračuni samofinanciranja oziroma deleža kapitala v financiranju in kazalnik zadolženosti podjetja Unicommerce doo za leto 2005 in 2006

delež() = 2074619 100 2645299 = 849 Leto 2005 delež () = 400679 100 2811980 = 151 delež () = 2361780 100 2811980 = 84 Leto 2006 delež () = 450200 100 2645299 = 16 Iz izračunov je možno razbrati da se podjetje Unicommerce doo v večini financira z lastnim kapitalom oz virom financiranja ki predstavlja približno 84 kar je znatno več kot polovica skupnega vira financiranja Tuji vir financiranja pa znaša 16 v letu 2006 in 159 v letu 2005 kar pomeni da se je razmerje med lastnim in tujim virom financiranja iz leta 2005 v leto 2006 skoraj da ne spremenilo Kazalnika pa nam tudi povedo da so lastniki bili nosilci tveganja za okoli 84 tako v letu 2005 kakor v letu 2006

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

49

561 Financiranje zalog z blagovnim kreditom

Podjetje Unicommerce doo se pri svojem poslovanju nabave zalog trgovskega blaga in rezervnih delov poslužuje blagovnega kredita kateri je poznan kot najcenejši vir financiranja Značilnost blagovnega kredita je da se plačilo izvrši šele nekaj dni kasneje od dneva ko je bilo blago prevzeto Blago podjetje Unicommerce doo nabavi po računu ki zapade v plačilo po dogovorjenem roku ki se od dobavitelja do dobavitelja razlikuje Na primer

blago Stihl iz Nemčije ima rok plačila 30 dni blago Stihl iz Švice ima rok plačila 60 dni blago Stihl iz Amerike ima rok plačila 90 dni blago Viking iz Nemčije ima rok plačila 90 dni

Pri nabavljanju trgovskega blaga in rezervnih delov širom sveta podjetje Unicommerce doo posluje z znanimi in dogovorjenimi dobavitelji zaradi tega mu ni potrebno plačevati posebnih zavarovanj za plačilo

562 Revolving kredit za financiranje zalog

Za financiranje zalog podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja revolving kredit ki je posebna oblika kredita za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev Podjetje Unicommerce doo mora banki in to sta Probanka in Abanka kjer je njihov komitent najaviti koriščenje oziroma vložiti vlogo za odobritev finančnih sredstev na tekoči račun Rok vračila takšnega kredita je od treh do šestih mesecev ki ga datumsko banki opredelita podjetju Finančna sredstva lahko podjetje črpa in vrača do višine kredita v celotnem obdobju obresti pa se računajo samo na črpan del kredita Revolving kredit kot tuji vir financiranja podjetje Unicommerce doo najpogosteje uporablja zaradi fleksibilnih lastnosti kajti predmet prodaje podjetja so izdelki ki so večinoma sezonskega značaja TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM Meseci najem finančnih sredstev (euro) l 2007 Januar 0 Februar 50000 Marc 220000 April 220000 Maj 270000 Junij 60000 Julij 210000 Avgust 0 September 150000 Oktober 150000 November 150000 December 0 VIR (interni podatki Unicommerce doo)

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

50

TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA

OBRESTNA MERAdo vključno 6 mesecev od 645 NOMnad 6 do vključno 12 mesecev od 670 NOM

NADOMESTILO V EUROBDELAVA VLOGE za revolving kredit za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev

od 02 do 07 od višine kreditamin 63 EUR

SPREMEMBE V ZVEZI S KREDITOM podaljšanje roka vračila kredita od 01 do 05 od višine kredita enkratno ob

sklenitvi pogodbe min 21 EURvse ostale spremembe v zvezi s kreditom od 01 do 05 od višine kredita

min 21 EUR

NOM - nominalna obrestna mera

VIR (ABANKA 2008) Za odobritev revolving kredita pri Abanki ali Probanki podjetje Unicommerce doo potrebuje sledeče dokumente

bull pisni zahtevek z opisom posla višino kredita rokom vračila in načinom zavarovanja bull izpis iz sodnega registra (s sklepom o dokapitalizaciji) ki ne sme biti starejši od 30 dni bull obvestilo AJPES-a o dejavnosti in matični številki bull davčno številko bull zaključni račun za preteklo poslovno leto izkaz uspeha bilanca stanja razporeditev

dobička statistični podatki bull podpisni karton oziroma podpisni kartoni (če imate transakcijski račun odprt pri več

bankah) pooblaščenih podpisnikov za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu

bull potrdilo o plačilni sposobnosti (samo nekomitenti) bull predstavitev podjetja - družbe bull pooblastila bull vlogo za vzpostavitev poslovnega razmerja z Abanko dd

VIR (ABANKA 2008)

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

51

563 Financiranje s kratkoročnimi dolgovi

Podjetje Unicommerce doo v zadnjih dveh letih poslovanja ni financiralo svoje zaloge z klasičnimi kratkoročnimi dolgovi razen z revolving kreditom kajti večinoma se financira z lastnimi sredstvi Kratkoročni dolgovi zajemajo posojilo komitentu z odplačilno dobo do enega leta značilnosti tega kredita so - kredit lahko črpate v enkratnem ali večkratnih zneskih - mesečno odplačilo obresti - glavnico odplačujete po dogovoru (od zapadlosti kredita ali obročno v enakih in različnih obrokih) Kreditojemalec ob odobritvi za prejeto posojilo plača s Tarifo določene stroške odobritve in vodenja kredita Minimalni stroški priprave kreditne dokumentacije znašajo 4200 EUR maksimalni pa so določeni v skladu s Tarifo oziroma s posebnim sklepom Uprave banke

Za vsak kredit ki je odobren v Probanki mora kreditojemalec predložiti banki menico z menično izjavo ter za zavarovanje še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja

bull vknjižbo zastavne pravice na nepremičnem oz premičnem premoženju (hipoteko) bull zastavo vrednostnih papirjev bull odstop - cesija (tolarskih ali deviznih) terjatev bull zastavo depozita bull poroštvo tretje osebe bull zavarovalno polico zavarovalnice ali bull jamstvo države

Pravne osebe (delniške družbe družbe z omejeno odgovornostjo državni organi komanditne družbe ) za pridobitev kredita v Probanki potrebujejo naslednje dokumente

bull celotni izpisek iz sodnega registra pristojnega okrožnega sodišča star največ tri mesece ndash fotokopija telefaks (za komitenta in povezane osebe po določilih Zakona o bančništvu)

bull v primeru da iz izpiska ni nedvoumno razvidna povezanost oseb po določilih zakona o bančništvu še Družbeno pogodbo (doo) oz Statut (dd)

bull izjava o veljavnosti vpisov komitenta v sodni register na dan predložitve izpiska ndash original

bull obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije) ndash fotokopija

bull karton deponiranih podpisov s pooblastilom za podpisovanje plačilnih nalogov na TRR pravne osebe ndash fotokopijo potrjeno od matične banke staro največ 10 delovnih dni od predložitve

bull poslovna poročila izkaz poslovnega izida in bilanco stanja (SIT EUR) (konsolidirani v primeru zavezanosti) s potrdilom o prejemu ustrezne pooblaščene inštitucije za pretekla tri leta poslovanja ter tekoče poslovno leto (in za povezane osebe v skladu z zakonom o bančništvu) letno poročilo za zavezance - original fotokopijo ali elektronsko

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

52

bull poročilo pooblaščenega revizorja v primeru zavezanosti pravne osebe oz povezanih oseb k revidiranju izkazov poslovanja ndash fotokopija

bull izkaz finančnih tokov ( v primeru da ste ga zavezani izdelovati) na podlagi podatkov zaključnega računa ndash original fotokopija ali telefaks

bull projekcija denarnih tokov za obdobje trajanja kreditnega razmerja ndash original ali telefaks (ni obvezna za kratkoročne naložbe do 90 dni je pa priporočljiva)

bull povzetek oz celoten poslovni načrt za tekoče oz prihodnje leto ndash original fotokopija telefaks oz v primeru investicijske naložbe pa investicijski elaborat (ponudbe predračuni pogodbe) ndash original fotokopija ali telefaks

bull izpolnjen bančni obrazec o solventnosti ki ob predložitvi ne sme biti starejši od 10 dni - original

bull dokazila o zavarovanju in dokumentacija o realizaciji zavarovanja (npr menica z menično izjavo in pooblastilom za vnovčitev družbe oz lastnika pooblastilo za direktno obremenitev TRR generalna pogodba zastavna pogodba za nepremičnino predlog sporazuma o vknjižbi zastavne pravice sklep sodišča o vknjižbi zastavne pravice oz ustanovitvi hipoteke cenitvena poročila nepremičnin oz premičnin odpravki ndash notarski zapisi ažurirani zemljiškoknjižni izpiski zavarovalne police premoženjskega zavarovanja (proti požaru in drugih smiselnih rizikov) vinkulirane v korist banke) ndash original

VIR (PROBANKA 2008)

TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT KREDITI V DOMAČI VALUTI Z NOMINALNO OBRESTNO MERO

OBRESTNA MERA do 30 dni od 540 NOM nad 1 do vključno 3 mesecev od 585 NOM nad 3 do vključno 6 mesecev od 595 NOM nad 6 do vključno 12 mesecev od 620 NOM KREDITI V DOMAČI VALUTI (PRIBITEK V ODSTOTNIH TOČKAH NA EURIBOR USTREZNE ROČNOSTI)

OBRESTNA MERA do vključno 6 mesecev EURIBOR + od 095 ot nad 6 do vključno 12 mesecev EURIBOR + od 100 ot

NOM - nominalna obrestna mera

ot - odstotne točke

VIR (ABANKA 2008)

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

53

57 Analiza zalog Zaloge predstavljajo vezan kapital podjetja zato je pomembno vedeti kako velike so zaloge in kakšen je njihov delež v obratnih in v celotnih sredstvih celotnega podjetja TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v obratnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 5525

Zaloge rezervnih delov 14949337 99

Obratna sredstva 1509589 100

VIR (priloga 6) Iz tabel 8 in 9 je razvidno da zaloge trgovskega blaga leta 2006 znašajo 5525 kar je več kot polovica vseh obratnih sredstev medtem ko pa zaloge rezervnih delov zajemajo 99 V primerjavi s celotnimi sredstvi pa zaloge trgovskega blaga so 2966 zaloge rezervnih delov pa 531 vseh sredstev TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO

Zaloge Leto 2006 (euro) Delež zalog v celotnih sredstvih ()

Zaloge trgovskega blaga 83401563 2966

Zaloge rezervnih delov 14949337 531

Celotna sredstva 2811980 100

VIR (priloga 6) TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA

postavke Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007

Zaloge (povprečje) 821711 983509 1005862

Letna prodaja 3184702 3358438 3944400

Delež zalog v prodaji () 258 2928 255

VIR (priloga 256) Podjetje Unicommerce doo ima največji delež zalog v prodaji 2928 leta 2006

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

54

6 SKLEP Zaloge predstavljajo tisti del gibljivih sredstev ki vežejo velika finančna sredstva in imajo nizko stopnjo likvidnosti kar pomeni da so za podjetje nedonosna naložba ki pa so nujno potrebna za kontinuiran proces delovanja Očitno je da večja vrednost zalog zahteva večje vire sredstev kar ob nespremenjeni ceni uporabljenih virov sredstev pomeni tudi večje stroške financiranja ki so v primeru financiranja z dolgovi tudi izdatek Vsa podjetja se morajo odločiti za dolžniški ali lastniški vir financiranja pri tem pa skrbeti za optimalno strukturo virov financiranja Odločanje o gospodarjenju mora torej slediti cilju da ne bi zaradi manjšanja zalog ogrozilo svoje prodajne cilje in zaradi neracionalnega varčevanja zalog povečalo stroške financiranja in tako neposredno zmanjšalo donos in čisti denarni tok Kot smo predhodno dejali so v zalogah vezana sredstva zato mora vsako podjetje imeti organiziran takšen sistem vodenja upravljanja in analiziranja zalog ki omogoča pri poslovanju minimalne stroške in zagotavlja tekočo prodajo oziroma proizvodnjo Temu pravimo da mora strmeti k optimiziranju Spremljanje zalog je v podjetju Unicommerce doo računalniško podprto z posebnim programom ki omogoča hitrejše analiziranje vodenje in naročanje zalog Tako je podjetje pridobilo izboljšave ki so pripomogle k večji preciznosti manjšim stroškom in učinkovitejšemu optimiziranju zalog Ta program avtomatsko spremlja računa in opozarja na signalne varnostne maksimalne zaloge in ABC analizo Vsi proizvodi (končni izdelki in rezervni deli) imajo svojo prodajno kodo oziroma številko s katero v podjetju spremljajo in vodijo njihovo nabavo skladiščenje in prodajo V podjetju Unicommerce doo so zaloge razporejene na zaloge trgovskega blaga in zaloge rezervnih delov ki so na dan 3112 vezale v letu 2005 sredstev za 88399700 v letu 2006 pa 98350900 razlog za takšno visoko vezanost kapitala v zaloge je v dejavnosti podjetja katerega je zastopništvo za prodajo Stihl Viking in Timbersorts izdelkov kajti Unicommerce doo je podjetje za zunanjo in notranjo trgovino Da so se celotne zaloge povečale za 173736 euro kar je 545 lahko opravičimo z večjo prodajo kajti prihodki od prodaje so v letu 2006 znašali 221310 euro več kot predhodno leto Podjetje Unicommerce doo mora vsako leto povečati prihodke od poslovanja za minimalno 5 od prejšnjega leta kar jim tudi do zdaj uspeva Povprečne naložbe v celotne zaloge so leta 2005 znašale 821711 euro kar je v primerjavi z letom 2007 za 21 manj To lahko delno opravičimo z večjimi prihodki od poslovanja vendar v primerjavi z koeficientom obračanja celotnih zalog je bil leta 2007 večji samo 215 krat kar je znatno premalo v primerjavi z deležem povečanja povprečja celotnih zalog Podjetje Unicommerce doo bi lahko poskusilo rešiti problem s spremembo načrta prodaje in zmanjšanjem količine zalog Kajti te spremembe bi vodile podjetje da bi sredstva ki so trenutno vezana v zalogah namenili v donosnejše naložbe in tako posledično bi se tudi zmanjšali stroški ki ji povzročajo zaloge

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

55

Sredstva se najdalje zadržujejo v proizvodih skupine C ki so bile analizirane po ABC analizi in se v poprečju obrnejo 142 krat kar je 252 dni vezave Zaradi slabše likvidnosti proizvodov skupine C bi bilo racionalno povečati zaloge v skupini A in delno v skupini B ki imajo višji koeficient obračanja in stopnjo likvidnosti (povprečen koeficient obračanja v skupini A je 49) Razlogi za tako velike zaloge so da so proizvodi sezonskega značaja ki se naročajo leto dni prej in temeljijo na izračunih poprečja prodaje in nabave zadnjih pet let Celotne zaloge se v podjetju Unicommerce doo v večini financiraj z lastnimi sredstvi Razmerje med lastnim in tujim virom financiranja se iz leta 2005 v leto 2006 ni spremenil To pomeni da je podjetje imelo manj stroškov tujega vira financiranja (obresti) in več stroškov lastnega vira financiranja Podjetje Unicommerce doo zaradi večinskega lastniškega financiranja kaže večjo finančno stabilnost manjše stroške poslovanja in večjo konkurenčno prednost Podjetje Unicommerce doo pri financiranju zalog iz tujih virov se največ poslužuje blagovnega in revolving kredita Blagovni kredit je zelo uporaben ker podjetje ne rabi plačati takoj ob prispetju blaga v podjetje ampak uporablja nekaj dnevni odlok plačila Ta vrsta kredita je najcenejša oblika tujega vira financiranja Revolving kredit pa je uporaben za financiranje zalog zaradi fleksibilnih značilnosti samega kredita in predmeta prodaje podjetja Unicommerce doo ki so večinoma sezonskega značaja Revolving kredit ima nominalno obrestno mero za financiranje gibljivih sredstev katerega je rok nad 6 do 12 mesecev večjo od kratkoročnega kredita za 05 Zato bi bilo smiselno financirati zaloge katerih je znana oziroma predvidljiva prodaja z kratkoročnim kreditom Upravljanje in vodenje zalog je eden od najpomembnejših nalog v podjetju ker na eni strani je v zalogah vezan velik del sredstev ki povzroča stroške in s tem vpliva na poslovni izid podjetja na drugi strani pa so zaloge neposredno povezane z pravočasnim opravljanjem poslov Pri analizi upravljanja zalog na poslovanje podjetja Unicommerce doo sem ugotovila da podjetje ima spremljanje vodenje financiranje in prodajanje zalog zelo dobro organizirano Tako je podjetje Unicommerce doo majhno uspešno podjetje ki si povečuje tržni delež na slovenskem trgu Pri svojem poslovanju pa skrbi za optimizacijo zalog in finančno stabilnost

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

56

7 POVZETEK Zaloge kot vrsta gibljivih sredstev ki so potreben pogoj za delovanje podjetja se v času proizvodnega procesa kontinuirano preoblikujejo iz ene pojavne oblike v drugo pojavno obliko vežejo velika finančna sredstva in s tem povzročajo stroške Različna podjetja imajo zaradi svojega proizvodnega oziroma prodajnega programa zelo različen obseg in višino naložb v posamezne oblike zalog Zaloge imajo najnižjo stopnjo likvidnosti kar pomeni da je potreben daljši časovni interval za preoblikovanje v denar in tako predstavljajo za podjetje manj donosna vložena sredstva ki povzročajo velike stroške Brez zalog podjetja ne morejo delovati ampak različne službe imajo nasprotujoče si interese glede zalog Prodajna služba teži k večjim zalogam zaradi hitrejšega reagiranja na povpraševanje kupcev Enako proizvodnja kajti pomanjkanje zalog surovin materialov rezervnih delov in nedokončanih proizvodov lahko povzroči prekinjanje in zaostajanje procesov Obratno pa finance zahtevajo majhne zaloge ker zaloge predstavljajo vezen denar Zaradi čakanja tehnične in razvojne službe dokler niso izčrpane zaloge starih materialov tudi služba razvoja teži k majhnim zalogam Analiziranje in ugotavljanje optimalne velikosti zalog je zelo zahtevna naloga podjetja Podjetja z oblikovanjem zalog odpravljajo negotovosti pri ponudbi in povpraševanju izdelkov in tako ustvarjajo višjo raven zadovoljivosti zahtev kupcev Istočasno pa so grožnja podjetjem glede donosnosti kajti predstavljajo vezan kapital ki bi ga lahko investirali v bolj donosne naložbe Zato se podjetja morajo odločiti za takšen sistem vodenja upravljanja in financiranja zalog ki ne bo povzročal na eni strani prevelikih stroškov na drugi strani pa da bo omogočal in zagotavljal kontinuiran proces prodaje oziroma proizvodnje Ključne besede zaloge stroški gibljiva sredstva financiranje upravljanje analiziranje

vodenje poslovanje koeficient obračanja dnevi vezave trgovsko blago rezervni deli

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

57

SUMMARY Stock as the kind of current assets which present the needed condition for active company production changes continuously from one form into another during the production process bund high funds and causes costs Different companies share different dimension and amount of investment in each stock form due to the variety of their own production and sales programme Stocks have the lowest rate of liquidity that means longer time period for transforming into money which present less profitable stakes that cause high costs Without inventories companies can not be active but different departments has opposites stock interests Sales department wants higher stocks as the fast respond to customer demands The same opinion has the production because the shortage of material goods spare parts and unfinished products can result in process interruption and time lag On the other hand finance look for smaller stocks because the stock means bundled money The same opinion share technical and development departments which sell out the old stock of goods first and then wait Analysis and assessment of optimal expanse of stock is very exacting task of the company By forming the stock system the company can reduce the insecurity due to the products offer and demand and create higher level of customers` need satisfaction At the same time they are the companies treat according the profitability because they are the bundled funds that can be invested into more profitable investments Therefore the companies should decide for such stock management and financing systems which lead to normal costs and on the other hand enable and assure continual sale and production process Key words stock current assets financing management analysis operations capital turnover ratio bundling days merchandise spare parts

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

58

SEZNAM TABEL TABELA 1 POSTAVKE ZALOG 19 TABELA 2 ZLAOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO V 3112 2006 38 TABELA 3 CELOTNE ZALOG NA DAN 3112 2005 IN 2006 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 39 TABELA 4 PRIKAZ DELEŽEV IN VREDNOSTI PO ABC METODI V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 43 TABELA 5 PODATKI O ARTIKLU MS 260 44 TABELA 6 KOEFICIENT OBRAČANJA IN DNEVI VEZAVE ZA VSE ZALOGE V LETU 2005 2006 IN 2007 V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 46 TABELA 7 VIRI FINANCIRANJA V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 48 TABELA 8 UPORABA FINANČNIH SREDSTEV PRIDOBLJENIH Z REVOLVING KREDITOM 49 TABELA 9 CENE IN OBRESTNE MERE REVOLVING KREDITA 50 TABELA 10 CENE IN OBRESTNAE MERE ZA KRATKOROČNI KREDIT 52 TABELA 11 DELEŽ ZALOG V OBRATNIH SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 12 DELEŽ ZALOG V SREDSTVIH PODJETJA UNICOMMERCE DOO 53 TABELA 13 DELEŽ ZALOG V PRODAJI PODJETJA 53 SEZNAM SLIK SLIKA 1 GIBANJE POVPRAŠEVANJA PRI PREDPOSTAVKAH NEODVISNEGA IN ODVISNEGA POVPRAŠEVANJA 11 SLIKA 2 ABC ANALIZA ZALOG 18 SLIKA 3POJEM IN VSEBINA FINANCIRANJA 24 SLIKA 4 PRVA DELITEV VIROV FINANCIRANJA 24 SLIKA 5 VRSTE KREDITOV 28 SLIKA 6 SLIKA NAJMANJŠIH SKUPNIH STROŠKOV IN OPTIMALNE KOLIČINE 31 SLIKA 7 NORMATIVI ZALOG 33 SLIKA 8 VRSTE PRODAJNIH IZDELKOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO 37 SLIKA 9 PRIMERJAVA NALOŽB V ZALOGE V PODJETJU UNICOMMERCE DOO 38 SLIKA 10 PRODAJNA ŠTEVILKA REZERVNEGA DELA (POKRPV FILTRA) 40 SLIKA 11 PRODAJNA ŠTEVILKA KONČNEGA IZDELKA (MOTORNA ŽAGA MS 460) 41 SLIKA 12 RAZVRSTITEV PROIZVODOV PODJETJA UNICOMMERCE DOO PO ABC ANALIZI 42

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

59

SEZNAM LITERATURE

1 Antonič Boštjan Hisrich Robert D Peterin Tea in Vahič Aleš 2002 Podjetništvo Ljubljana GV Založba

2 Bastič Majda 1999 Izvedbeni management Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 3 Brigham Eugene F 2002 Fundamental of Financial Management Fort Worth The

Drayen pass 4 Filipič Drago in Franjo Mlinarič 1999 Temelji podjetniških financ Maribor

Ekonomskondashposlovna fakulteta 5 Filipič Drago in Tanja Markovič-Hribernik 2000 Osnove financ Maribor

Ekonomsko-poslovna fakulteta 6 Forgarty D W J H Blackstone in T R Hoffmann 1991 Production inventory

management Cincinnati South-Western Publishing 7 Heizer Jay 1990 Production and operation Management Strategies and tacties 2

nd Ed Boston Allyn and Bacon 8 Kaltnekar Zdravko 1993 Logistika v proizvodnem podjetju Kranj Moderna

organizacija 9 Kavčič Bogdan 2000 Upravljanje proizvodnje Novo mesto Visoka šola za

upravljanje in poslovanje Novo mesto 10 Koletnik Franc 1997 Analiziranje računovodskih izkazov Maribor Ekonomskondash

poslovna fakulteta 11 Križman Andreja 2006 Logistićni poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor

ndash Višja prometna šola 12 Samozaložba 13 Ljubičič Tone 2000 Planiranje in vodenje proizvodnje Kranj Moderna

organizacija 14 Mayr Branko 2003 Kako gospodariti da bomo potrebovali čim manj virov

financiranja Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije 15 Potočnik Vekoslav 2002 Nabavno poslovanje s primeri iz prakse Ljubljana

Ekonomska fakulteta 16 Rak Gregor2006 Logistični poslovni sistemi Maribor Prometna šola Maribor ndash

Višja prometna šola 17 Samozaložba 18 Samozaložba 19 Rebernik Miroslav in Leon Repovž 2000 Od ideje do denarja Ljubljana

Gospodarski vestnik 20 Repovž Leon in Jožko Peterlin 1998 Financiranje Koper Visoka šola za

management 21 Rushton A Oxley J and Croucher P 2000 Logistics and Distribution

Management London Kogan Page 22 Rusjan Borut 1999 Management proizvodnje Ljubljana Ekonomska fakulteta 23 Schall Lawrence D and Charles W Haly 1988 Itroduction to Financal

Management New York McGrav ndash Hill 24 Waters Donald 2003 Invetory Control and Management West Sussex England

John Wiley amp Sons 25 Zvršnik Bruno 2000 Nabava Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

60

SEZNAM VIROV 1 ABANKA 2008 Poslovne finance Financiranje poslovanja Revolving kredit (online) Dostopno na httpwwwabankasisyscmspageaspxMapaId=160 (142008) 2 AJPES 2008 Finančni podatki (online) Dostopno na httpwwwajpessiJOLPpodjetjeaspmaticna=5555884000ampleto=2006 (142008) 3 DEŽELNA BANKA SLOVENIJE 2008 Poslovanje s podjetji Krediti Revolving (online) Dostopno na httpwwwdbssipodjetjakreditikratkorocnirevolvingaspMapaID=206 (142008) 4 PROBANKA 2008 Krediti Kratkoročni krediti Dokumentacija (online) Dostopno na httpwwwprobankasiportalpage_pageid=3837175amp_dad=portalamp_schema=PORTAL (142008) 5 UNICOMMERCE DOO 2008 Predstavitev podjetja Produkti Stihl Viking in Timersports (online) Dostopno na httpwwwunicommercesislprodukti_stihl (142008) 6 INTERNI PODATKI PODJETJA UNICOMMERCE DOO

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

61

PRILOGE PROLOGA 1 ABC analiza grup zalog podjetja Unicommerce doo

ZAPOREDNA ŠTEVILKA PRODAJNI IZDELKI PRODAJNE

VREDNOSTI SKUPINA

1 MOTORNE ŽAGE 165151173 A

2 MOTORNE KOSE 75577353 A

3 MOTORJI ZA ŽAGE USA 53735844 A

4 VERIGE V ROLI 41630064 A

5 REZERVNI DELI STIHL 39572598 A

6 OLJA MASTI 33777383 B

7 MOTORNE ŠKROPILNICE 30178750 B

8 MEČI 14511871 B

9 PRIKLJUČKI ZA MOTORNE KOSE 13839461 B

10 VIKING OSTALI STROJI 11148030 B

11 OSTALI STROJI STIHL 9190910 B

12 REZALCI BETONA 6511412 B

13 PILE ZA BRUŠENJE 6273222 B

14 ZAŠČITNA SREDSTVA 6265334 C

15 ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO 4584000 C

16 REKLAMNI MATERIAL 4297420 C

17 PRIKLJUĆKI ZA MOTORNE KOSE 3506282 C

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

62

18 REZNE VERIGE 3111402 C

19 VIKING ELŠKARJE IN TRIMERJI 2950288 C

20 WAP VISOKOLAČNI PRALCI 2368861 C

21 OSTALO 2145513 C

22 GOZDARSKI PRIBOR 2033270 C

23 ELEKTRO ŽAGE 1784455 C

24 VRTALNIKI BT 1775138 C

25 ZOBNIKI 1652375 C

26 REZNE PLOŠČE ZA TS 1600831 C

27 TIMBERSPORTS KOLEKCIJA 1255855 C

29 VIKING REZERVNI DELI 1141676 C

30 SPECIALNA ORODJA 905471 C

31 SVEDRI ZA BAT 736078 C

32 PRIKLJUČKI 573502 C

33 VIKING REKLAMNI MATERIJALI 493914 C

34 POZICIJE ZA BRISANJE 426136 C

35 VIKING SEDEŽNE KOSILNICE 360000 C

36 WAP REZERVNI DELI 326971 C

37 SVEČKE 324906 C

38 VČLENI EMBALAŽA VERIGE 9470 C

SKUPAJ 545727219

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

63

PROLOGA 2 Promet podjetja Unicommerce doo v letu 2007

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

64

PROLOGA 3

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

65

PRILOGA 4 Bonitetni razred UNICOMMERCE DOO

Valuta EUR

Maribor

11032008 POVZETEK BONITETNEGA POROČILA ZA OBDOBJE JAN - DEC 2006 OSNOVNI PODATKI KOMITENTA Kratek naziv UNICOMMERCE DOO Naslov OBRTNIŠKA ULICA 21 1370 LOGATEC Matična številka 5555884 Davčna Številka 15661474 Datum ustan oz stat spremembe Šifra in naziv dejavnosti po SKD Število zaposlenih Drugi računi v fin organizacijah Številka TRR v Probanki dd Delničar Probanke dd nad 5 Odvisna oseba v Probanki dd Oseba v posebnem razmerju do banke Skrbnik komitenta oz skupine POVZETEK OCENE KOMITENTA IN RAZVRSTITEV V BONITETNO SKUPINO Na dan 31122006 Ocena Ponder 1 Ocena rednosti poravnavanja zapadlih obveznosti 500 2 Ocena finančnega položaja 493 3 Ocena zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga 400 4 Ocena sposobnosti za nadaljni razvoj 450 Predlog razvrstitve komitenta 445-454 Datum zadnjih pregledanih podatkov komitenta Razvrstitev v bonitetno skupino A

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

66

PRILOGA 5 Prihodki od poslovanja povprečna vrednost zalog koeficient obračanja in dnevi vezave po grupah zalog za leto 2007

GRUPE Prihodki od poslovanja 112007 31122007 Povprečna vrednost zalog Koeficient

obračanja Dnevi

vezave Motorne žage 129338542 17729248 23722464 20725856 624 5849

Elektro žage 1389180 1231420 1089099 1160260 120 30485

Motorne kose 58537549 12756957 15908069 14332513 408 8937

Škarje za živo mejo 3600285 1417604 2080830 1749217 206 17734

Motorne škropilnice 23674884 8391229 - 4195615 564 6468

Vrtalniki BT 1392181 829978 533077 681528 204 17868

Rezalci betona TS 5080832 1785495 815166 1300331 391 9341

Motorne za žage USA 22466140 4569528 5905955 5237742 429 8510

Priključki 406001 483738 320226 401982 101 36139

Ostali stroji Stihl 7220031 1220113 3394649 2307381 313 11665

WAP visokotlačni pralci 1833277 1671242 1128557 1399900 131 27872

Zaščitna sredstva 4168721 3005974 3429961 3217968 130 28176

Specialna orodja 827660 729531 709792 719662 115 31737

Olja masti 25564751 2794570 6560557 4677564 547 6678

Svečke 248519 156989 67165 112077 222 16461

Gozdarski pribor 1536161 728317 1270581 999449 154 23747

zobniki 1221366 868929 796560 832745 147 24886

Meči 9434011 5014800 3749366 4382083 215 16954

Razne verige 1249930 1128089 867280 997685 125 29134

Priključki za motorne kose 2386827 781762 854082 817922 292 12508

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

67

Svedri za BT 473694 370245 393453 381849 124 29423

razne plošče za TS 1160636 835261 949123 892192 130 28058

pile za brušenje 3567084 587933 889372 738653 483 7558

priključki za motorne kose USA 9789649 4802331 3065300 3933816 249 14667

verige v roli 29969132 7104192 3687224 5395708 555 6572

V členi embalaže verige 6919 7990 3674 5832 119 30766

rezervni deli Stihl 29087367 7026091 6854271 6940181 419 8709

WAP rezervni deli 227400 136386 124476 130431 174 20935

Viking el Škarje in trimerji 2220069 1404195 1540198 1472197 151 24204

Viking ostali stroji 8729227 2947675 3930075 3438875 254 14379

Viking sedežne kosilnice 295200 - 446900 223450 132 27628

Viking rezervni deli 713704 747502 612387 679945 105 34773

Viking reklamni material 434775 305543 320403 312973 139 26275

Reklamni material 4014338 2572027 2776676 2674352 150 24316

Timbersports kolekcija 809127 836595 646272 741434 109 33446

Pozicije za brisenje 103062 87834 59583 73709 140 26104

Ostalo 1261765 1283587 1083377 1183482 107 34235

SKUPAJ 394439996 98350900 100586200 99468550 397 9204

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

68

PROLOGA 6 Bilanca stanja za podjetje Unicommerce doo na dan 3112 v letu 2005 in 2006 Leto 2005 Leto 2006

A SREDSTVA 2645299 2811980

І DOLGOROČNA SREDSTVA 1356966 1300643

1 Nopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

10105 8872

2 Opredmetena dolgoročna sredstva 1287953 1240899

3 Dolgoročne finančne naložbe 58908 37673

4 Dolgoročne poslovne terjatve 0 13199

П KRATKOROČNA SREDSTVA 1288332 1509589

a Obratna sredstva 1264186 1509589

1 Zaloge 883997 983509

2 Kratkoročne poslovne terjatve 369871 497880

3 Denarna sredstva 10318 28201

b Kratkoročne finančne naložbe 22377 0

Ш KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE (AČR)

1770 1748

B OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

2645299 2811980

І DOLGOROČNI VIRI 2244619 2361780

a Kapital 2074619 2361780

b Dolgoročne obveznosti in rezervacije 170001 0

1 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0

2 Dolgoročne obveznosti 170001 0

П KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN REZERVACIJE

400679 450200

1 Kratkoročne obveznosti 372329 413420

2 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28350 36780

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719

69

PRILOGA 7 Izkaz poslovnega izida za leto 2005 in 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 2005 2006 A SREDSTVA 3218249 3392401І POSLOVNI PRIHODKI (KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA)

3184702 3358438

od tega Čisti prihodki od prodaje proizvodov storitev blaga in materiala

3135440 3355946

П FINANČNI PRIHODKI 30621 33955Od tega Finančni prihodki iz deležev 0 0Ш DRUGI PRIHODKI 2926 8B SKUPNI ODHODKI 2732006 3005421І POSLOVNI ODHODKI 2690120 29788271 Stroški blaga in materiala 2056474 22661332 stroški storitev 321160 3942253 Stroški dela 391242 3959314 amortizacija in odpis osnovnih sredstev 77516 767155 odpis obratnih sredstev 280 06 drugi poslovni odhodki 3151 9940П FINANČNI ODHODKI 41882 26594Ш DRUGI ODHODKI 4 0C DOBIČEK OZ IZGUBA PRED DAVKI

486243 386980

D DAVKI IZ DOBIČKA 117007 99261E ČISTI DOBIČEK OZ IZGUBA 369236 287719