Vpliv televizije na šport in športni prenosiCilj magistrskega dela je bil ugotoviti, kako...

Smetanova ulica 17

2000 Maribor, Slovenija

Monika Koleţnik

Vpliv televizije na šport in športni prenosi

Magistrsko delo

Maribor, oktober 2015


Magistrsko delo

Študent(ka): Monika Koleţnik

Študijski program: Študijski program 2. Stopnje

Medijske komunikacije

Mentor: izr. prof. dr. Marjan Druţovec, univ. dipl. inţ. el.

Lektorica: Polonca Štefanac, prof.

Zahvala

Zahvaljujem se svojemu mentorju izr. prof. dr.

Marjanu Druţovcu za učinkovito vodenje pri

izdelavi tega magistrskega dela.

Velika zahvala tudi celotni produkcijski ekipi

DVB d.o.o., predvsem g. Danielu Cofu za

posredovanje vseh potrebnih podatkov in za

to, da mi je omogočil vpogled v celotno

televizijsko športno produkcijo. Ob tem se

zahvaljujem tudi g. Dejanu Ozimiču za vse

kontakte in g. Stipi Jeriču za odgovore na moja

vprašanja.

Posebna zahvala gre tudi ekipi RTV Slovenija

za športni program, saj so mi prav tako

omogočili vpogled v njihovo delo na področju

športne produkcije. Zahvalila bi se tudi

producentu športnega programa g. Ladu

Vindišu za vse odgovore in predvsem

tehničnemu vodji g. Zlatku Gregorinčiču za

dragocene podatke, ki sem jih lahko vključila v

svojo raziskavo v okviru izdelanega

magistrskega dela.

In ne nazadnje velika zahvala moji celotni

druţini in partnerju za vso podporo in pomoč.

i


Ključne besede: športna produkcija, televizija in šport, televizijske pravice, športni

marketing, športni prenosi

UDK: 621.397.13:796(043.2)

Povzetek

Magistrsko delo opisuje medsebojno povezavo športa kot medijskega spektakla in

televizije kot enega največjih mnoţičnih medijev. Šport tako televiziji omogoča veliko

gledanost, ona pa ga dela pomembnega in zanimivega. Posamezni športi so se skozi čas

popolnoma prilagodili potrebam in zakonitostim televizije, tako v dolţini tekmovanja kot

tudi pri pravilih posameznih športnih panog. Neposredni televizijski športni prenos je

televizijskemu športu dal neko dodano vrednost, ki je s tem postal zanimivejši za gledalce

in oglaševalce, kateri za omenjen mnoţični medij predstavljajo glavni vir dohodka.

Predstavljena je tudi tematika televizijskih pravic prenosov določenih športnih tekem, za

katere se potegujejo razne televizijske hiše in kjer se obračajo nepredstavljivo velike vsote

denarja. Ker je glavni cilj televizije pridobiti čim večjo gledanost posameznega športnega

dogodka, je potrebno zagotoviti čim boljšo televizijsko produkcijo neposrednega

športnega prenosa. Pri tem je uporabljena najnaprednejša tehnologija, ki daje gledalcem

pred televizijskimi zasloni pogled in informacijo, katerih gledalci na samem prizorišču

športnega dogodka v tistem trenutku nimajo.

ii

The impact of television on sports and sports broadcasts

Key words: sports production, television and sport, television rights, sports marketing,

sports broadcasts

UDK: 621.397.13:796(043.2)

Abstract

Relationship between sport as media spectacle and television as one of the greatest mass

media is described in this thesis. Sport is providing increased viewership to television on

the other hand television is the one that makes sport interesting and meaningful.

Individual sports have adapted over time perfectly to the needs of television – they

adapted the length of a competition and also individual sports rules. Television sports

production gave some benefits to television sport which made it more interesting to

viewers and advertisers which represents the main source of income. The topic of

television rights is also presented in the thesis. There is a big competition between

broadcasters which spent a lot of money to get them. Since the main purpose of the

television is to get as much as possible viewers they have to provide the best possible

television sports production. The most advanced technology has to be used which is

giving the television viewers the best possible view that viewers at the venue cannot see.

iii

KAZALO

1 UVOD ........................................................................................................................................ 1

1.1 Namen in cilji magistrskega dela .................................................................................................... 2

1.2 Struktura magistrskega dela ........................................................................................................... 2

2 TELEVIZIJA IN ŠPORT ......................................................................................................... 3

2.1 Zgodovina športnih prenosov ......................................................................................................... 7

3 ŠPORTNI MARKETING NA TELEVIZIJI ........................................................................... 9

3.1 Vpliv televizije na šport .................................................................................................................. 9

3.2 Pravice za televizijske športne prenose ........................................................................................ 10

3.3 Marketing med športnimi prenosi ................................................................................................ 11

3.3.1 Sponzorska pogodba ...................................................................................................................... 14

3.3.2 Trženje iz zasede ............................................................................................................................ 15

4 TELEVIZIJSKI ŠPORTNI PRENOSI ................................................................................ 18

4.1 Osebje .......................................................................................................................................... 18

4.2 Predprodukcija ............................................................................................................................. 21

4.3 Produkcija .................................................................................................................................... 24

4.3.1 Snemanje ....................................................................................................................................... 25

4.3.2 Režija .............................................................................................................................................. 27

4.3.3 Posebne tehnologije ...................................................................................................................... 30

4.4 Postprodukcija ............................................................................................................................. 40

5 PRIMER IZVEDBE TELEVIZIJSKEGA ŠPORTNEGA PRENOSA .............................. 41

5.1 Predprodukcija ............................................................................................................................. 41

iv

5.1.1 Načrt postavitve kamer in mikrofonov na dejanskem primeru ..................................................... 42

5.1.2 Scenarij snemanja .......................................................................................................................... 52

5.1.3 Priprava grafike .............................................................................................................................. 55

5.2 Produkcija .................................................................................................................................... 56

5.2.1 Komentatorsko mesto ................................................................................................................... 56

5.2.2 Pot signala ...................................................................................................................................... 57

5.3 Postprodukcija ............................................................................................................................. 59

6 ŠPORTNA TELEVIZIJSKA PRODUKCIJA SKOZI ČAS ................................................ 62

7 SKLEP .................................................................................................................................... 67

VIRI IN LITERATURA ............................................................................................................... 70

v

KAZALO SLIK

SLIKA 1.1: GLAVNI AKTERJI IZVEDBE ŠPORTNEGA DOGODKA ............................................................................................ 1

SLIKA 2.1: POVPREČNA GLEDANOST SUPER BOWLA V ZDA MED LETI 1990-2015, MERJENA V MILIJONIH [43] ....................... 3

SLIKA 3.1: KROG FINANCIRANJA MEDIJSKEGA SPEKTAKLA [4] ........................................................................................ 12

SLIKA 3.2: POSTAVITEV OGLAŠEVALSKIH TABEL OD ZUNANJE STRANSKE ČRTE IGRIŠČA (FIFA) [16] ........................................ 13

SLIKA 3.3: POSTAVITEV OGLAŠEVALSKIH TABEL ZA GOLOM (FIFA) [16] .......................................................................... 13

SLIKA 3.4: POSTAVITEV OGLAŠEVALSKIH TABEL ZA STRANSKIMI ZASTAVICAMI (FIFA) [16] .................................................. 13

SLIKA 3.5: POSTAVITEV OGLASNIH TABEL (UEFA) [27] ............................................................................................... 14

SLIKA 4.1: POSTAVITEV TV KAMER (UEFA) [27] ....................................................................................................... 24

SLIKA 4.2: HD KAMERA [31] .................................................................................................................................. 26

SLIKA 4.3: 3D KAMERA [23] .................................................................................................................................. 26

SLIKA 4.4: PROFESIONALNI OBJEKTIVI Z VEČJO OPTIČNO POVEČAVO (ZOOM) [21] ............................................................. 27

SLIKA 4.5: KONTROLNA SOBA ................................................................................................................................. 28

SLIKA 4.6: KONTROLNA SOBA ZA MEDNARODNI TON ................................................................................................... 29

SLIKA 4.7: REPORTAŽNO VOZILO ............................................................................................................................. 30

SLIKA 4.8: OBVEZNA OPREMLJENOST DIRKALNIKOV S KAMERAMI V F1 [41] ..................................................................... 31

SLIKA 4.9: GOPRO KAMERE NA TOUR DE FRANCE [17] ................................................................................................ 32

SLIKA 4.10: "POV" KAMERA NA SMUČARSKI ČELADI TEKMOVALCEV [28] ........................................................................ 33

SLIKA 4.11: SNEMANJE Z DRONI [14] ...................................................................................................................... 33

SLIKA 4.12: UPORABA HAWK-EYE SISTEMA PRI TENISU (10 »HIGH SPEED« KAMER) [34]................................................... 35

SLIKA 4.13: GRAFIČNA PONAZORITEV GIBANJA IGRALCA (HAWK-EYE SISTEM) [20] ........................................................... 36

SLIKA 4.14: UPORABA HAWK-EYE SISTEMA PRI NOGOMETU ("GOAL LINE TECHNOLOGY«) S 14 »HIGH SPEED« KAMERAMI [46]

................................................................................................................................................................ 36

SLIKA 4.15: URA ZA POMOČ SODNIKU, RAZVITA ZA POTREBE CELOSTNEGA DELOVANJA HAWK-EYE SISTEMA [47] ................... 37

SLIKA 4.16: KAMERA PAJEK (»SPIDER CAMERA«) ZA SNEMANJE S PTIČJE PERSPEKTIVE [9] .................................................. 38

SLIKA 4.17: UPORABA »1ST & TEN LINE« TEHNOLOGIJE PRI AMERIŠKEM NOGOMETU [48] ................................................ 39

SLIKA 4.18: UPORABA »SIMULCAM« TEHNOLOGIJE PRI PRIMERJAVI VOŽNJE DVEH SMUČARJEV [25] .................................... 39

SLIKA 4.19: UPORABA TEHNOLOGIJE »PROTRACER« PRI GOLFU [26] ............................................................................. 40

SLIKA 5.1: »TV COMPOUND AREA« (VIR: ARHIV DVB D.O.O.) ..................................................................................... 41

SLIKA 5.2: NAČRT POSTAVITVE KAMER GOSTITELJSKE PRODUKCIJSKE EKIPE DVB ("HOST BROADCASTER") (VIR: ARHIV DVB D.O.O)

................................................................................................................................................................ 42

SLIKA 5.3: GLAVNA KAMERA ŠTEVILKA 1 IN KAMERA ŠTEVILKA 2 ZA BLIŽNJE KADRE ............................................................ 43

SLIKA 5.4: KAMERA ZA SUPER POČASNE POSNETKE - »SSM« ŠTEVILKA 3 ........................................................................ 44

SLIKA 5.5: »SSM« KAMERA ŠTEVILKA 6 ZA BLIŽNJE KADRE IN SNEMANJE DOGAJANJA V KAZENSKEM PROSTORU ...................... 44

vi

SLIKA 5.6: KAMERA ŠTEVILKA 8 ZA SNEMANJE ŠIRŠEGA KADRA – PROTINAPAD IN ENAJSTMETROVKE ..................................... 45

SLIKA 5.7: »BEAUTY SHOT« KAMERA ŠTEVILKA 9 ........................................................................................................ 45

SLIKA 5.8: KAMERA ŠTEVILKA 10 Z NASPROTNIM KOTOM SNEMANJA (»REVERSE ANGLE«) ................................................. 46

SLIKA 5.9: NAMEŠČANJE »STEADICAM« KAMERE ŠTEVILKA 12 ...................................................................................... 47

SLIKA 5.10: KAMERA ŠTEVILKA 13 ZA SNEMANJE REAKCIJ NA KLOPEH OBEH MOŠTEV ......................................................... 48

SLIKA 5.11: »FLASH« KAMERA ŠTEVILKA 14 ZA SNEMANJE INTERVJUJEV IN TUNELA ........................................................... 48

SLIKA 5.12: MINI KAMERA ŠTEVILKA 15 ZA GOLOM.................................................................................................... 49

SLIKA 5.13: NAČRT POSTAVITVE KAMER VSEH PRODUKCIJSKIH EKIP (VIR: ARHIV DVB D.O.O.).............................................. 50

SLIKA 5.14: NAČRT POSTAVITVE MIKROFONOV NA NOGOMETNI TEKMI ........................................................................... 50

SLIKA 5.15: USMERJEN "SHOTGUN" MIKROFON ........................................................................................................ 51

SLIKA 5.16: "OMNIDIRECTIONAL" MIKROFON ZA SNEMANJE AMBIENTALNEGA ZVOKA........................................................ 51

SLIKA 5.17: SCENARIJ SNEMANJA ZA "LINE-UP" S "STEADICAM" KAMERO (VIR: ARHIV DVB D.O.O.) .................................... 52

SLIKA 5.18: NAČRT SNEMANJA TEKME (1. DEL) (VIR: ARHIV DVB D.O.O.) ....................................................................... 53



SLIKA 5.21: KOMENTATORSKO MESTO ..................................................................................................................... 56

SLIKA 5.22: NAČRT KOMENTATORSKIH MEST (VIR: ARHIV DVB D.O.O.) .......................................................................... 57

SLIKA 5.23: ODDAJNI AVTOMOBIL ........................................................................................................................... 58

SLIKA 5.24: »PITCHSIDE« STUDIO OB IGRIŠČU............................................................................................................ 59

SLIKA 5.25: »PITCHVIEW« STUDIO S POGLEDOM NA IGRIŠČE ........................................................................................ 60

5.26: NOTRANJI »INDOOR« STUDIO ........................................................................................................................ 60

SLIKA 5.27: »FLASH INTERVIEW AREA« ZA OPRAVLJANJE INTERVJUJEV (VIR: ARHIV DVB D.O.O.) ........................................ 61

SLIKA 6.1: POSTAVITEV KAMER LETA 1999 IN 2014 (VIR: ARHIV RTV SLOVENIJA IN ARHIV DVB D.O.O.) .............................. 64

KAZALO TABEL

TABELA 2.1: ZASLUŽEK UEFE OD PRODAJE TV PRAVIC ZA PRENOS TEKEM LIGE PRVAKOV (V MILIJONIH €) [45] ........................ 6

TABELA 3.1: PRIMERI TRŽENJA IZ ZASEDE [13] [49] .................................................................................................... 16


1

1 UVOD

Posamezni športi so se skozi čas prilagodili potrebam televizije in oglaševalcev. Tako se

je prilagodila struktura športne igre, prilagodila so se njena pravila in podobno, kar je

posledično vplivalo tudi na športni prenos. Ta je s tem dobil neko dodano vrednost in zato

postal zanimivejši za gledalce in oglaševalce. Da je športni prenos sploh mogoč, je

potrebno uskladiti naloge in se dogovoriti za sodelovanje med medijskimi in produkcijskimi

hišami, sponzorji, oglaševalci ter organizatorji tekmovanja. V primeru, da gre za prenos

pomembnejšega športnega dogodka, je potrebno poskrbeti tudi za zakup televizijskih

pravic. Glede na to, katera televizijska hiša ima zakupljene omenjene pravice, lahko le-ta

prenaša športni dogodek. Organizator zaupa vso tehnično izvedbo športnega prenosa

produkcijski ekipi, s katero ima sklenjeno pogodbo. Slika se potem distribuira naprej do

medijskih hiš, ki so ţe vnaprej zakupile televizijske pravice. Za izvedbo samega športnega

dogodka pa organizator potrebuje denar, ki ga v veliki meri dobi od oglaševalcev in

sponzorjev prireditve. S tem je krog med vsemi petimi akterji sklenjen, kot prikazuje slika

1.1.

Slika 1.1: Glavni akterji izvedbe športnega dogodka

Pri športni televizijski produkciji neposrednih prenosov igra vedno pomembnejšo vlogo

tudi tehnologija, ki neprestano napreduje in se spreminja praktično iz dneva v dan. To pa


2

posledično pomeni, da postajajo standardi, ki jih mora neki televizijski športni prenos

doseči, vedno višji. S tem postajajo zahtevnejši tudi televizijski gledalci, zato se morajo

televizije še bolj potruditi za njihovo pozornost.

1.1 Namen in cilji magistrskega dela

Cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, kako televizija in z njo spreminjajoča se tehnologija

vplivata na šport in športne prenose oziroma na samo športno televizijsko produkcijo.

Namen dela je bilo opisati, kako sta se skozi čas spreminjali produkcijska tehnologija in

televizijska produkcija športnih prenosov nasploh. Med drugim je bila v magistrskem delu

opredeljena tudi tematika športnega marketinga, katerega hitrejši razvoj je posledica

dejstva, da se je šport prilagodil potrebam televizije in njeni čim večji gledanosti. Raziskan

je bil tudi način, kako se za televizijske pravice določenih pomembnejših športnih tekem

oziroma tekmovanj potegujejo razne televizijske hiše in kaj to pomeni zanje. Prav tako je

bil preučen celoten televizijski produkcijski proces neposrednih športnih prenosov in nove

tehnologije, ki se pri tem uporabljajo. Analizirana je bila tudi športna televizijska produkcija

skozi časovno obdobje 15 let.

1.2 Struktura magistrskega dela

Magistrsko delo je razdeljeno na sedem poglavij. V drugem poglavju je opredeljena

povezava med športom kot medijskim spektaklom in televizijo kot najpomembnejšim

mnoţičnim medijem. Predstavljena je tudi celotna zgodovina televizijskih športnih

prenosov od samega začetka do danes. Naslednje poglavje opisuje pojav športnega

marketinga, kjer je najprej razloţen vpliv televizije in marketinga na šport, nato je

opredeljen pomen televizijskih pravic za posamezne televizijske hiše ter v zaključku še

pomen marketinga med športnimi prenosi. Četrto in tudi najobseţnejše poglavje opisuje

celoten produkcijski proces televizijskih športnih prenosov. Ta je sestavljen iz treh delov –

predprodukcije, produkcije in postprodukcije. Zapisane so naloge in zadolţitve osebja, ki

sodeluje pri produkciji ter funkcija in delovanje reportaţnega vozila. Predzadnje poglavje

opisuje izvedbo televizijskega prenosa športne tekme na praktičnem primeru. V zadnjem

poglavju je skozi raziskavo opisano še spreminjanje televizijske produkcije in z njo tudi

tehnologije skozi čas.


3

2 TELEVIZIJA IN ŠPORT

Televizija kot mnoţični medij ima v svojem krogu veliko število gledalcev, ki spremljajo

njene programe. Za njeno preţivetje so ti bistvenega pomena, saj zagotavljajo visoko

učinkovitost oglaševanja na posameznih televizijskih postajah. Prav šport je prevladujoča

panoga, ki v povprečju pritegne največ gledalcev. To dokazujejo tudi podatki najbolj

gledanega športnega dogodka na svetu, finala lige ameriškega nogometa NFL Super

Bowl, na katerem se merita dve najboljši moštvi v posamezni sezoni. Spodnja slika 2.1

prikazuje povprečno gledanost Super Bowla v Zdruţenih drţavah Amerike med leti 1990 –

2015. Kot je z nje moč razbrati, je bila gledanost najvišja v letu 2015, ko je presegla kar

114 milijonov gledalcev samo na območju Zdruţenih drţav Amerike.

Slika 2.1: Povprečna gledanost Super Bowla v ZDA med leti 1990-2015, merjena v milijonih [43]

Zaradi velike gledanosti, ki jo šport zagotavlja televizijam, se je le-ta od samega začetka

športnih prenosov v 40. letih 20. stoletja uvrstil v redni program večine televizij. Kot novost

so se začeli pojavljati še tematski športni programi, ki v svojo programsko shemo uvrščajo

le športne dogodke.


4

Šport je zanimiv za gledalce, saj sam po sebi ponuja idealno kombinacijo drame in

nepričakovanega. [6] Gledalci namreč z igralci oziroma izbranim športnim moštvom skozi

tekmovanje pletejo nekakšne emocionalne vezi, preko katerih se identificirajo s svojimi

idoli. Ker je športna igra nepredvidljiva, čeprav poteka v skladu s strogo določenimi pravili,

je skozi tekmovanje nenehno prisotna negotovost dogajanja, kar gledalca pred

televizijskimi zasloni prepriča, da še naprej budno spremlja razplet. David Hall, direktor

Sky Sports-a, je leta 1991 izjavil: »Šport kot drama in šport kot soap opera, to je tisto, kar

hočejo ljudje gledati na televiziji.« [6]

»Mediji so tisti, ki kreirajo vrsto realnosti, ki proizvaja športne dogodke na način, v katerem

lahko ti v vsakem trenutku postanejo spektakel, ki je dostopen vsakomur in na vsakem

kraju, najverjetneje kar doma v dnevni sobi.« [4] Prav šport je najpreprosteje spremeniti v

televizijski spektakel, zanimiv tudi tistim, ki ga sicer ne spremljajo. To omogoča predvsem

najnovejša tehnologija in tehnika snemanja. Za primer vzemimo kar kamere za počasne

posnetke (»Slow Motion Camera«). Te v vsaki sekundi snemanja posnamejo več tisoč

posameznih posnetkov, zato se na njih vidi tudi premik vsake mišice športnika. Televizijski

gledalci lahko tako analizirajo vsak trenutek dogajanja na športnem prizorišču. Ti posnetki

so najbolj atraktivni v primerih poškodb, prekrškov ali pri vročekrvnosti med tekmeci. S

tako napredno tehnologijo lahko v vsakem trenutku povečamo dramatičnost in

vzpostavimo večjo dinamičnost ter napetost športne igre, kar je tudi značilnost spektakla.

Največja skrivnost televizijskega športnega spektakla je ta, da je doţivljanje le-tega

dvostopenjsko. Gledalec se namreč v tem primeru vţivlja v virtualno prisotnost medijsko

posredovanega športnega dogodka, po drugi strani pa se zaveda, da je to zgolj tisti

dogodek, ki mu ga posreduje medij in da mu ravno ta določa, kaj bo videl in česa ne.

Enak vpliv ima tudi televizijski komentator, ki odreja, kako naj bis gledalec razumel, kar

vidi. [4] Televizija tako na neki način manipulira s svojimi gledalci in jim vsiljuje dogajanje

po svojih ţe vnaprej zastavljenih merilih. Tako sama določa, kdaj bo neki športnik oziroma

športno moštvo predstavljeno kot zmagovalec in kdaj kot poraţenec.

Kot razlaga Barnett, ima televizija edinstveno sposobnost, da zdruţi ljudi z brezplačnim

dostopom do velikih športnih dogodkov. S tem je ogled tekme dostopen prav vsakemu,

tudi tistim, ki si tega drugače ne bi mogli privoščiti. Pred televizijskim ekranom smo

namreč vsi enakovredni. Posledica prej omenjene sposobnosti je vpliv na šport v smislu

vedno večje komercialnosti le-tega, saj se zaradi velike gledanosti v ozadju bijejo boji za


5

zakup oglaševalskega prostora. Enako velja za posamezne televizijske postaje, ki si

poskušajo zagotoviti mesto pri prenašanju posameznega športnega tekmovanja. [6]

Ker vsak šport ni primeren za televizijski prenos, se poskuša prilagoditi zahtevam in

potrebam televizije, v smislu prilagoditve pravil in strukture športne igre. Lep primer

tovrstnih sprememb je boks, ki je prilagodil število rund s 15 na 12 in s tem vplival na

celotno dolţino trajanja dvoboja. Tako je trajanje posameznega dvoboja razdeljeno na

eno polno uro skupaj z enominutnimi odmori, triminutnimi posameznimi rundami in nekaj

minutnim intervjujem z zmagovalcem, kar je dobrodošlo predvsem televiziji. Podobno

velja tudi za tenis, kjer so se priprave na servis zmanjšale na 20 sekund, kar je povzročilo,

da tekma poteka hitreje. Med drugim je gledalcem dovoljeno med tekmo reagirati prosto in

spontano, kjer je izjema še vedno Wimbledon. [2]

V določenih primerih se je spremenil tako čas trajanja posamezne tekme kot tudi čas

začetka le-te. Pomembnejši športni prenosi so tako na sporedu v t.i. prime-time, ko je

gledanost največja. To je v poznih popoldanskih in zgodnjih večernih urah (med 19.00 in

23.00) [24], ko druţine in posamezniki preţivljajo svoj prosti čas. Kar zadeva čas trajanja

pa velja nepisano pravilo, da je posamezna tekma odigrana v času 1-2 ur. Televizije imajo

zaradi svojega nadaljnjega programa najraje, da se neki športni dogodek zaključi ob polni

uri.

Televizija je med drugim vplivala tudi na hiter razvoj profesionalizma športa in pojava

športnih zvez, ki so v večini primerov tudi organizatorji tekmovanj. Zaradi velike

gledanosti, ki jo omogoča, je vplivala na popularizacijo določenih športnih panog in s tem

tudi na večje zasluţke igralcev, klubov in organizatorjev. To pa ima tudi eno slabost, saj

so zaradi prenašanja le določenih športov nekatere panoge postale pozabljene in se tako

niso mogle razvijati. Ob pojavu televizije je sledila takojšnja komercializacija športa, ki mu

je omogočila neverjeten napredek. Ob tem so se pojavili še športni »junaki«, ki so danes

zelo dobro blago za trţenje različnih podjetij.

Kot je televizija vplivala na šport, se je tudi sama v določenih primerih bila primorana

prilagoditi športu. Tako so se razvili tematski športni programi, ki prenašajo samo športne

dogodke in njihove posnetke. Prilagodil se je tudi program določenih televizij, ki so zaradi

pomembne športne tekme pripravljene popolnoma spremeniti svoje prvotne programske

načrte. Šport televiziji namreč prinaša velike zasluţke ne samo z gledanostjo, ampak tudi


6

s trţenjem oglasnega prostora. Ameriška NBC, ki je prenašala pretekli finale ameriškega

nogometa Super Bowl v letu 2015, je od oglaševalcev za 30 sekundni oglas zahtevala

dobre 4 milijone dolarjev. Za minutnega je bilo potrebno odšteti še enkrat toliko, torej

okroglih 8 milijonov dolarjev. [12] Šport je vplival tudi na pojav trga televizijskih pravic, kjer

se obračajo velike vsote denarja. FIFA je v obdobju 2011 – 2014 samo s prodajo

televizijskih pravic zasluţila 2.484 milijonov dolarjev. Od tega je zasluţek v vrednosti kar

2.428 milijona dolarjev dosegla s prenosom nogometnega Svetovnega prvenstva leta

2014 v Braziliji in 56 milijonov dolarjev s prenosom ostalih tekmovanj. [15] Neverjetno

vsoto denarja je odštel britanski British Telekom, ki je za nakup televizijskih pravic za

prenose tekem Lige prvakov in Evropske lige v obdobju 2015-2018 UEFI plačal 900

milijonov dolarjev.

Tabela 2.1 prikazuje zasluţek UEFE od prodaje televizijskih pravic za prenos tekem Lige

prvakov v sezonah od leta 2003 do leta 2014. Iz nje je razviden neverjetno velik in hiter

porast zasluţka, ki je iz sezone v sezono rasel. Padec je bil le v sezoni 2008/2009, vendar

mu je kmalu sledila hitra rast.

Tabela 2.1: Zasluţek UEFE od prodaje TV pravic za prenos tekem Lige prvakov (v milijonih €) [45]

Sezona (Liga prvakov) Zaslužek od TV pravic (v milijonih €)

2003/2004 450,5

2004/2005 469,5

2005/2006 481,8

2006/2007 625,1

2007/2008 625,7

2008/2009 623,2

2009/2010 847,9

2010/2011 885,3

2011/2012 892,3


7

2012/2013 1097,2

2013/2014 1116,8

Za porast cen in posledično zasluţka od televizijskih pravic je glavni krivec televizija, ki

dela šport gledljiv, pomemben in zanimiv. Pri tem je poleg neposrednega športnega

televizijskega prenosa pomembno tudi poročanje medijev o športnem dogodku, predvsem

pred njim, saj s tem poveličujejo pomembnost nekega športnega dogodka.

2.1 Zgodovina športnih prenosov

Športni prenosi so se najprej začeli z razvojem radia v 20-ih letih prejšnjega stoletja.

Vendar pa kmalu samo zvok dogajanja in komentiranje nista bila dovolj. S pojavom

televizije se je pokazala resnična pomembnost slike v svoji vsebinski vrednosti. Prvi

neposredni prenos športnega dogodka preko radijskih valov se je zgodil leta 1936, ko so

se odvijale poletne Olimpijske igre v Berlinu. Za snemanje dogajanja na štirih različnih

prizoriščih so bile uporabljene tri kamere in so skupaj posnele 72 ur neposrednega

prenosa. [37] Za prvi športni dogodek v Veliki Britaniji, ki je bil deleţen tovrstnega

neposrednega prenosa, velja 25-minutni prenos moškega teniškega dvoboja med

Bunnyjem Austinom in Georgeom Lyttleton Rogersonom v britanskem Wimbledonu iz leta

1937. Kar zadeva opremo, je bil prenos tehnično zelo skop, saj sta ga prenašali le dve

kameri – ena na jugovzhodnem kotu igrišča za pokrivanje bliţnjih posnetkov (»Close Up

View«) in druga v nasprotnem kotu za pokrivanje celotne igralne površine (»Total«).

Prenos dogajanja je bil v času turnirja na sporedu vsak dan po 30 minut. Slika je bila

distribuirana preko televizijske postaje BBC, ki je od takrat redno predvajala še tekme v

Veliki Britaniji priljubljenega kriketa. [39]

Dve leti kasneje se je zgodil še prvi televizijski športni prenos v Zdruţenih drţavah

Amerike, ko je komercialna radiodifuzna televizijska mreţa NBC prenašala tekmovanje v

baseballu, med dvema ameriškima univerzama Princeton in Columbia. Prenos ni bil

zanimiv za gledalce, saj je bil posnet le z eno kamero, ki ni bila ustrezna za pokrivanje

tekem na tako velikem terenu.


8

Največje tehnološke in tehnične spremembe so se pričele po koncu druge svetovne vojne,

saj so se takrat strokovnjaki lahko ponovno posvetili razvoju opreme, oddajnikov in

televizijskih sprejemnikov. Tako so leta 1967, natanko 30 let po prvem športnem

televizijskem prenosu v Wimbledonu, na istem tekmovanju, črno-belo sliko zamenjale

barve. Ko leta 1962 pride do satelitske povezave med Evropo in Zdruţenimi drţavami

Amerike, prične športne dogodke spremljati praktično ves svet. Leta 1994 se zgodi

prelomnica v sami produkciji neposrednih športnih prenosov, ko se na Svetovnem

prvenstvu v nogometu v ZDA začne prava poplava kamer in mikrofonov. [8] Slika

omenjenega tekmovanja je bila predvajana v 180-ih različnih drţavah po vsem svetu in si

jo je ogledalo kar neverjetnih 32 bilijonov televizijskih gledalcev. Na prizorišču je delalo

7000 članov vseh sodelujočih medijev. [30] Na naslednjem Svetovnem prvenstvu čez 4

leta v Franciji se je kvaliteta športnih prenosov še stopnjevala, ko je posamezno tekmo

spremljalo 18 kamer. [6]

Na preteklem Svetovnem prvenstvu v nogometu leta 2014 v Braziliji, je vsako tekmo

posebej snemalo 37 kamer, vključno s kamero iz zraka (»Aerial Camera«), kamero na

kablih (»Cable Camera«), dvema kamerama za počasne posnetke (»Ultra-Motion

Camera«) in z nekaj namenskimi kamerami za snemanje intervjujev. Prav tako je bila na

tem Svetovnem prvenstvu prvič predstavljena FIFA tehnologija gol črte, ki sodniku

neposredno pove, da je ţoga v celoti prešla gol črto in samodejno, v realnem času, odloči

o zadetku. [50]


9

3 ŠPORTNI MARKETING NA TELEVIZIJI

Mediji so tisti, ki naredijo nek športni dogodek pomemben. Zanj namreč velja, da je vreden

omembe, če je le-ta predvajan po televiziji, če pa ni, potem praktično za nas ne obstaja.

Glede na njegovo, recimo temu “navidezno” pomembnost, se posledično ustvari večje

zanimanje podjetij in drugih oglaševalcev za trţenje med njegovim televizijskim prenosom.

To omogoča financiranje dogodka in obenem seveda tudi zasluţke organizatorjev ter

predvsem medijev, ki športni dogodek prenašajo. Ločimo torej oglaševanje na samem

dogodku in oglaševanje med televizijskim prenosom. Med oglaševanje na dogodku spada

tako sponzoriranje tekmovanja, kot tudi sponzoriranje posameznega športnika ali moštev.

Med oglaševanje med televizijskim prenosom lahko uvrstimo še t.i. trţenje iz zasede in

oglaševanje pred začetkom, med premori in po koncu posamezne tekme na televizijskih

postajah, ki jo prenašajo. Seveda je oglaševanje samega dogodka prisotno tudi pred

prenosom, ko televizije oglašujejo sam prihajajoči dogodek.

3.1 Vpliv televizije na šport

Televizija je povzročila, da se je šport časovno prilagodil posameznim televizijskim

programskim shemam. Tako je večina športov izvedena v popoldanskem ali večernem

času, če le njihova narava to dopušča. Kot primer velja izpostaviti večerne tekme

svetovnega pokala alpskega smučanja v Flachauu in Schladmingu itd., ki so se znašle na

rednem sporedu tekmovanja prav zaradi dobičkonosnosti televizijskih športnih prenosov

in zato, ker zaradi svoje atraktivnosti pritegnejo veliko število gledalcev. Enako velja tudi

za finala raznih prvenstev (Liga prvakov, španski, angleški, italijanski pokal v nogometu in

podobno), skratka za športne dogodke, ki so najpomembnejši členi posameznih

tekmovanj. Dober primer prilagoditve športa predvsem zaradi namena oglaševanja so

številni odmori, imenovani »time-out«, ki se pojavljajo pri košarkarskih, hokejskih,

rokometnih, odbojkarskih tekmah in pri nekaterih drugih športnih panogah. V veliki večini

trajajo od 30 sekund do 1 minute, saj je to idealen časovni termin za prikaz zakupljenih

oglasov. Vsaka panoga ima omejeno število premorov, ki si jih posamezno moštvo lahko

vzame med samim potekom igre. V profesionalni ameriški košarkarski ligi NBA imajo tako

obvezne 20-sekundne »time-out« odmore, ki jim pravijo »Commercial Break« oziroma

dobesedno odmor za oglase. Na to, da je neki šport bolj gledljiv kot drug, vpliva tudi

njegova dramatičnost. Tako je na primer pri košarki omejen čas napada, ki daje igri večjo


10

dinamičnost in enakovredno napetost, saj tako ne more trajati v nedogled. Napetost med

samo igro lahko vzdrţujemo tudi preko pravil, kot je podaljšana igra pri tenisu na dva

zaporedna dobljena seta ali zlati gol pri nogometu oziroma katerakoli druga tako

imenovana »takojšnja smrt« pri ostalih športnih panogah, na primer v ameriški hokejski

ligi. Še eno dodatno pravilo, ki ga morajo upoštevati športniki zaradi pojava televizije in

medijev na splošno, je, da so le-ti pogodbeno zavezani dajati obvezne izjave po tekmi. S

tem izpolnjujejo dolţnost informiranja javnosti o dogajanju na tekmovanju. [6]

Izpostaviti velja še eno spremembo v ameriški profesionalni košarkarski ligi NBA, kjer je

bila včasih posamezna tekma razdeljena na dva dela, ki ju je ločeval polčas. Danes je

tekma razdeljena na četrtine. Logična razlaga za spremembo je pojav televizijskih

športnih prenosov, saj je tekma z le enim premorom lahko dolgočasna in tako hitro odvrne

televizijskega gledalca od nadaljnjega gledanja. Poleg tega pa lahko predolg odmor

povzroči njegovo večjo nestrpnost in posledično tudi izgubo zanimanja. Z vidika

oglaševalcev pa si lahko spremembo razlagamo kot dobrodošlo, saj v primeru le enega

odmora večina televizijskih gledalcev v njegovem času preneha z gledanjem in se vrne ob

nadaljevanju tekme. V primeru četrtin pa so odmori bistveno krajši in s tem je verjetnost,

da bo gledalec prestavil program ali pa odšel stran od televizije in njenih oglasov, veliko

manjša, saj bi s tem tvegal, da bo zamudil nadaljevanje.

Vpliv televizije se kaţe tudi v tem, da so nekdaj nacionalni športi oziroma tekmovanja

postali globalni in mednarodno priznani športi. Dober primer je vsakoletna kolesarska

dirka po Franciji (»Tour de France«), ki se je ne udeleţujejo le francoski športniki, ampak

kolesarji s celotnega sveta. Zmaga na tem tekmovanju velja za mednarodno priznan

doseţek, saj tekmo v celoti prenašajo mnoge televizije po svetu. Tekmovanje kot takšno

je snemano s štirimi helikopterji, dvema letaloma, dvema motornima kolesoma in 35

drugimi vozili, vključno s tovornjaki ter z 20 drugimi kamerami. [40]

3.2 Pravice za televizijske športne prenose

Posamezne televizijske hiše morajo za prenašanje pomembnejših in najbolj gledanih

tekem zakupiti televizijske pravice, ki jih ponujajo organizatorji posameznega športnega

dogodka oziroma tekmovanja. Glavni zasluţek organizatorjev predstavlja prav prodaja

televizijskih pravic. Vsaka televizijska hiša lahko oddaja signal le v določenem

geografskem območju, v veliki večini primerov je doseg video in avdio signala omejen na


11

ozemlje posamezne drţave. Ob tem lahko pride do teţave - t.i. »overspilla«, ko sprejem

signala ni mogoče omejiti na točno določeno geografsko mejo. Ta problem se lahko reši z

določitvijo dometa nekega satelita, ki je primeren za to dejanje. Največjo teţavo

predstavlja oddajanje po medmreţju, ki ga je nemogoče preprečiti. [1]

Vse pravice do oddajanja signala televizijskih hiš so tudi časovno omejene. Moţno jih je

zakupiti za določeno časovno obdobje. [1] Tako velja zakup pravic za tri sezone skupaj za

prenose nogometnih tekem Lige prvakov in Evropske lige, kjer pravice ponuja ista

organizacija – UEFA ter za nogometne nacionalne lige, kot je angleška Premiere League,

španska La Liga ali italijanska Serie A, kjer televizijske pravice trţijo organizatorji lige. [1]

Zakup štirih sezon hkrati pa zahtevajo v francoski ligi Ligue 1 in nemški Bundesligi. Vsak

organizator sam odloča, za kolikšno časovno obdobje bo trţil televizijske pravice

posameznim televizijskim hišam. Tako Mednarodna nogometna zveza FIFA trţi pravice

televizijskega prenosa za obdobje sedmih let in sicer med leti 2015 in 2022. Sem spadata

tudi Svetovni prvenstvi v Rusiji leta 2018 in Katarju leta 2022 ter ostala tekmovanja,

katerih pravice za prenos bodo FIFI prinesle milijarden zasluţek. Ameriški trg ji bo

prinesel 1,2 milijarde dolarjev, Bliţnji vzhod in Juţna Amerika pa kar 1,7 milijarde dolarjev.

Omeniti velja dejstvo, da je FIFA s Svetovnim prvenstvom v Juţni Afriki leta 2010 samo s

televizijskimi pravicami iztrţila 2,4 milijarde dolarjev. Za primerjavo: Svetovno prvenstvo

leta 2002 je omenjeni krovni nogometni organizaciji za prodajo televizijskih pravic navrglo

1,12 milijarde dolarjev, leta 2006 pa 1,7 milijarde. [33] Po trenutnih napovedih in glede na

pretekle številke bo v obdobju 2015-2022 FIFA zasluţila še veliko več. [29]

3.3 Marketing med športnimi prenosi

Televizijski šport je skozi leta postal dober posel, saj v primeru, da nekega športa ne

prenašajo po televiziji, v očeh javnosti le-ta praktično ne obstaja. [3] Mediji so namreč

glavni »krivec« za to, da neki športni dogodek, pa naj gre za posamezno tekmo ali celotno

tekmovanje, dobi oznako pomemben. Verjetno marsikdo izmed nas ne bi poznal

vrhunskih športnikov kot so Tina Maze, Cristiano Ronaldo, Michael Jordan, Novak

Đoković in ostala velika imena športa, če ne bi bilo medijev, predvsem pa, če ne bi bilo

televizije in z njo športnih prenosov. Torej, kot rečeno, športne tekme brez televizijskega

prenosa praktično ni. To velja tudi za ljudi, ki si tekme ne ogledajo, saj jim mediji vzbudijo

občutek, kot da so zamudili zelo pomembno dogajanje. Tako je način podajanja in

povečevanja pomembnosti športnih dogodkov, ki se ga posluţujejo mediji, vplival na večjo


12

gledanost le-teh. Zaradi slednjega, je interes oglaševalcev za oglaševanje med športnimi

prenosi zelo hitro narasel. To je privedlo do tolikšnega interesa, da oglaševanje med

prenosom pomembnejših športnih dogodkov dosega nepredstavljivo visoke finančne

vloţke.

Medijski spektakli se poleg sponzorskega in oglaševalskega denarja financirajo tako, da

medijske hiše od organizatorjev tekmovanja zakupijo televizijske pravice za prenos

športnega dogodka. Potrošniki, ki so v tem primeru televizijski gledalci, nato plačajo ogled

spektakla posredno, to je prek medijskega servisa. Ta predvaja TV oglase, s katerimi

oglašuje spektakel, da pridobi nove potrošnike ali z oddajanjem oglasnega prostora

pokrije stroške prenosa oziroma v najboljšem primeru s prenosom zasluţi. Tako pridemo

do sklenjenega kroga: spektakel – mediji – trţišče – potrošnik – spektakel, kar prikazuje

slika 3.1. [4]

Slika 3.1: Krog financiranja medijskega spektakla [4]

Med del oglaševanja med samimi športnimi prenosi lahko uvrstimo še oglaševanje na

prizorišču tekmovanja. V tem primeru so najbolj opazne oglaševalske table na

nogometnih igriščih. Za njihovo postavitev veljajo posebne zahteve posameznih

organizacij, ki prirejajo tekmovanje, ena izmed glavnih pa je ta, da so dobro vidne na

televizijskih zaslonih gledalcev.

Tako na primer FIFA zahteva, da se v primeru oglaševanja na samem prizorišču,

oglaševalske table postavi 4-5 metrov stran od zunanje stranske črte igrišča (slika 3.2) in

5 metrov od gol črte (slika 3.3) oziroma 3 metre od kotnih zastavic (slika 3.4). Ob tem

oglaševalske table v večini primerov merijo v višino 90-100 centimetrov in morajo biti

vedno na vidnem polju glavnine kamer. [16]


13

Slika 3.2: Postavitev oglaševalskih tabel od zunanje stranske črte igrišča (FIFA) [16]

Slika 3.3: Postavitev oglaševalskih tabel za golom (FIFA) [16]

Slika 3.4: Postavitev oglaševalskih tabel za stranskimi zastavicami (FIFA) [16]

V primeru zahtev UEFE so le-te za Ligo prvakov drugačne. Ta namreč zahteva, da so

oglaševalske table od zunanje stranske črte igrišča oddaljene 4 metre, od kotnih zastavic

3 metre in od gol črte 5 metrov (slika 3.5). [27]


14

Slika 3.5: Postavitev oglasnih tabel (UEFA) [27]

3.3.1 Sponzorska pogodba

Prav tako dandanes ni športa ne samo brez oglaševalskega denarja, ampak tudi brez

sponzorjev. [3] Sponzorska pogodba je tako še en aspekt športnega marketinga, ki si

zasluţi več pozornosti. To je lahko pogodba med organizatorji in sponzorji nekega

športnega dogodka ali pa pogodba med športnikom oziroma neko športno ekipo in

sponzorjem. Lahko je tudi pogodba med sponzorjem in medijem, kateremu omogoča

prenos slike in zvoka nekega tekmovanja. Sponzorji so lahko podjetja ali posamezniki, ki

namenijo finančno podporo svojim sponzorirancem. Sponzorska pogodba je opredeljena

za določen čas in ima svoje zahteve ter omejitve, glede na predhodni dogovor med

obema akterjema – sponzorjem in sponzorirancem.

Pri opredelitvi sponzoriranja velikokrat pride do zamenjav med sponzoriranjem in

pokroviteljstvom. To je lepo razčlenil Meenaghan, ki pravi, da je »sponzor oseba, ki v

reklamne namene gmotno podpre ali omogoči kakšno dejavnost, medtem ko stopa

pokrovitelj v razmerje iz nekomercialnih razlogov« in s tem slednji ne zahteva plačila,

ampak to naredi prostovoljno. [5]


15

3.3.2 Trţenje iz zasede

S pojavom televizije se je poleg televizijskega oglaševanja med samimi športnimi prenosi

razvila še ena vrsta trţenja in sicer t.i. trţenje iz zasede (»Ambush Marketing«). Pri

tovrstnem trţenju gre za »trţenjsko aktivnost podjetja, s katero skuša le-to s svojo

blagovno znamko vzpostaviti pri povprečnem potrošniku povezavo s športno blagovno

znamko – navadno ob največjih športnih dogodkih, čeprav za to ni kupil sponzorskih

pravic. S tem ţeli sebe prikazati kot sponzorja dogodka, športnika ali športne

organizacije.« [42] Najuspešnejša podjetja, ki oglašujejo iz zasede, so tista, ki so tudi

najbolj iznajdljiva oziroma kreativna. Največja teţava, ki se tukaj pojavlja, je ta, da je

takšno trţenje zelo teţko dokazati, saj se tovrstni oglaševalci tega lotijo zelo premišljeno

in iščejo t.i. luknje v zakonu.

Glavni namen podjetij, ki se posluţujejo trţenja iz zasede, je ta, da ţelijo prav s pomočjo

televizije, ki še vedno, kljub poplavi novih tehnologij, velja za najbolj učinkovit oglaševalski

medij, kot tudi glede na dejstvo, da športne dogodke spremlja veliko število televizijskih

gledalcev, brez kakršnegakoli plačila trţiti svoje dobro ime med televizijskim prenosom

nekega pomembnega športnega dogodka. Tega se posluţujejo s prikazovanjem logotipa,

značilnih barv in drugih lastnosti oziroma prepoznavnih znakov, ki se navezujejo na neko

blagovno znamko, preko televizije kot mnoţičnega medija.

Ker so tekmovanja pomembna tudi za drţave oziroma mesta, v katerih se le-ta odvijajo,

saj jim prinašajo veliko dobička zaradi oglaševanja znotraj samih iger ter posledično tudi

zaradi porasta turizma, drţave za ta namen priredijo svoje zakone, s katerimi

onemogočajo konkurenco zunaj ekskluzivnih pravic sponzorjev tekmovanja. To od njih

zahtevata tudi Mednarodni olimpijski komite (MOK) in svetovna nogometna organizacija

FIFA. [11]

Trţenje iz zasede je privedlo celo tako daleč, da so na olimpijskih igrah v Atenah leta

2004 organizatorji gledalcem onemogočili vstop na prizorišče, če so ti imeli pijačo, hrano

ali oblačilo z logotipi podjetij, ki niso bili uradni sponzorji tekmovanja. Zanimiv je tudi

ukrep, ki določa, da sponzorji, ki niso del olimpijskih iger, ne smejo čestitati svojim

sponzorirancem ob morebitnem uspehu. To lahko storijo le uradni sponzorji tekmovanja,

četudi nimajo veliko zaslug za njegove dobre rezultate.


16

Znani primeri trţenja iz zasede so podani v spodnji tabeli 3.1, kjer je predstavljen športni

dogodek, oba akterja, pri čemer je prvi naveden odgovoren za trţenje iz zasede, drugi pa

je dejanski uradni sponzor dogodka in konkretni primer trţenja iz zasede:

Tabela 3.1: Primeri trţenja iz zasede [13] [49]

Leto Dogodek Neuradni in uradni

sponzor dogodka

Trženje iz zasede

2010 FIFA SP:

Juţna

Afrika

Pivovarni:

Bavaria Brewery in

Budweiser

Pivovarna Bavaria Brewery je 36 ţensk,

navijačic nizozemske nogometne

reprezentance, oblekla v privlačna, oranţna

mini krila. Ko so organizatorji izvedeli, kdo je

za to odgovoren, so jih aretirali in odpeljali.

Bavaria Brewery se je nato pritoţila, saj na

oblačilih ni bilo zaslediti kakršnega koli znaka,

ki bi kazal prav na omenjeno podjetje.

2006 FIFA SP:

Nemčija

Pivovarni:

Bavaria Brewery in

Budweiser

Pivovarna Bavaria Brewery je na eni zmed

tekem delila promocijska oblačila – oranţne

usnjene hlače, ki so jih navijači nosili na

samem prizorišču. Organizatorji so jih nato

prisilili, da so si ogledali tekmo v spodnjem

perilu.

2002 Zimske

OI:

Salt Lake

City

Pivovarni:

Shirf Brewery in

Anheuser-Busch

Lokalna pivovarna je svoja dostavna vozila

opremila z napisom »Neuradno pivo zimskih

iger 2002.« Ker pri tem ni bilo uporabljenih

nikakršnih oznak kot so »olimpijske« ali

»zimske olimpijske«, je bilo oglaševanje

legalno in dovoljeno.

1996 UEFA

Euro:

Anglija

Športni artikli:

Nike in Umbro

Športna blagovna znamka Nike je zakupila vsa

oglasna mesta v najbliţji podzemni postaji

Wembley Park in v njeni okolici. S tem je

porabila veliko manj denarja, kot bi ga, če bi

bila glavni sponzor Eura in je tudi dosegla večji


17

učinek. To je spodbudilo UEFO, da je od tega

dogodka naprej ţe na naslednjem prvenstvu

Euro 2000 zakupila vse oglasne prostore v

radiju 1-3 kilometra okoli prizorišč.

1996 Poletne

OI:

Atlanta,

ZDA

Fotografija:

Kodak in Fuji

Pionir klasične in digitalne fotografije Kodak je

za obdobje 4 let zakupil 50 glavnih

oglaševalskih mest na prizorišču takratnih OI v

Atlanti. Za to je namenil 28000 dolarjev na

mesec, torej skupno več kot 1,3 milijone

dolarjev. S tem je dajal obiskovalcem laţni

vtis, da je sponzor OI Kodak in ne njihov

konkurent Fuji, ki je to dejansko bil.

1992 Poletne

OI:

Barcelona

Bančne kartice:

American Express in

Visa

American Express je v času OI v Španiji

izvedel oglaševalsko kampanjo, v kateri je

omenjal dejstvo, da za obisk Španije ne

potrebujemo vize »don't need a visa«, kar je

povzročilo več nesporazumov. Kasneje so

objavili, da je kampanja bila legalna in ne

zavajajoča.


18

4 TELEVIZIJSKI ŠPORTNI PRENOSI

Pri izvedbi televizijskih športnih neposrednih prenosov je najprej potrebno dobro poznati

njihov pomen. Neposredni televizijski prenos je opredeljen kot »televizijsko oddajanje, ki

ga gledalci pred televizijskimi zasloni spremljajo sočasno z dejanskim potekom

dogajanja.« [8] V našem primeru je ta dogodek športna tekma. Kot v svojem članku

razlaga Mateja Veble je »vrednost televizijskega neposrednega športnega prenosa

tolikšna, da nam kot televizijskim gledalcem včerajšnja tekma danes ni več pomembna.«

[8] Iz te ugotovitve lahko sklepamo, da je športni dogodek enkraten in spektakularen, zato

je izvedba njegovega televizijskega prenosa še toliko bolj pomembna.

Televizijska športna produkcija je ena najbolj zapletenih televizijskih produkcij na splošno,

saj za šport velja, da je nepredvidljiv in ga ne moremo snemati po točno določenem

scenariju. Ob tem ima vsaka organizacija različne zahteve in standarde, ki jih mora

produkcijska ekipa upoštevati. Zaradi kompleksnosti neposrednega televizijskega

športnega prenosa je za njegovo izvedbo potrebno veliko osebja, ki ima ţe vnaprej točno

določeno funkcijo, veliko visoko tehnološko zmogljive opreme, reportaţnih vozil in ostalih

sestavnih delov prenosa. Veliko vlogo igra tudi priprava na snemanje, ki je del

predprodukcije. Produkcija poleg slednje vsebuje še produkcijski del, ki predstavlja

realizacijo športnega prenosa in postprodukcijski del, ki je pri prenosih v ţivo pravzaprav

ţe sprotni del same produkcije. V postprodukcijo lahko tako spada le kasnejša montaţa

raznih vrhuncev tekme ali drugih delov tekme, ki jih potrebujejo za dokumentacijo oziroma

arhiviranje.

4.1 Osebje

V celotnem produkcijskem procesu sodeluje veliko število ljudi, med katerimi ima vsak

svojo zadolţitev in od katerih je odvisna uspešnost realizacije neposrednega

televizijskega prenosa športnega dogodka. Ob tem morajo dobro preučiti pravila športne

panoge, katero pokrivajo, ter vse njene glavne akterje. Pomembno je tudi, da uresničijo

vse zahteve organizatorja, kar se dodela predvsem v predprodukcijskem delu s

produkcijskim planom. Ker se razseţnosti športnih dogodkov in zahtevnost njihove

produkcije razlikujejo glede na njihovo pomembnost, vrsto športne panoge in s tem tudi


19

velikost prizorišč, se prav tako razlikujejo naloge posameznih oseb, ki pri tem sodelujejo.

Tako imajo manjše produkcijske ekipe za pokrivanje manjših športnih dogodkov tudi manj

ljudi, ki tako opravljajo tudi kakšno nalogo več. V nadaljevanju je predstavljeno delo

glavnih akterjev, ki so odgovorni za uspešnost televizijskega prenosa. Njihove naloge se

lahko razlikujejo glede na velikost in s tem zahtevnost produkcijskega procesa, vendar so

v osnovi takšne, kot so predstavljene spodaj. [5]

Izvršni producent (»Executive Producer«). Odgovoren je za načrtovanje in logistiko

televizijske produkcije posameznega športnega dogodka. Njegova skrb so poleg

načrtovanja še finančni plani in včasih tudi pomembne kreativne odločitve ter pogajanje s

športnimi organizacijami glede televizijskih pravic, postavitev kamer in pokrivanja celotne

športne produkcije dogodka.

Producent (»Producer«). Odgovoren je za načrtovanje in logistiko pred dogodkom.

Sodeluje z reţiserjem, s katerim izdela celotni produkcijski načrt. Med samo televizijsko

produkcijo neposrednega športnega prenosa je odgovoren za časovno načrtovanje

oglasov, ponovno predvajanje določenih posnetkov športnega dogodka in za potek

produkcije v okviru finančnih in časovnih zmoţnosti.

Pomočnik producenta (»Assistant Producer«). Kot pove ţe njegov naziv, je njegova

naloga ta, da pomaga producentu in se glede na njegove ukaze tudi hitro in učinkovito

odzove. Nadzira postprodukcijo in skrbi za odkrivanje morebitnih nevšečnosti med samo

produkcijo ter za njihovo pravočasno odstranitev.

Vodja produkcije (»Production Manager«). Nadzira delovanje produkcijske ekipe, skrbi

za proračun, kadrovske zadeve, prevoz in nastanitve celotne ekipe.

Režiser (»Director«). Odgovoren je za kreativne in estetske dele televizijske športne

produkcije. Reţiser se mora dobro zavedati, česa si ţeli in kako se bo tega lotil. Zato

mora tudi dobro poznati zmoţnost snemalne opreme in svojo produkcijsko ekipo. Lahko bi

se reklo, da je nekakšen motivator celotne produkcijske ekipe. Biti mora sposoben

vizualizacije dogajanja, saj mora televizijskemu gledalcu le-tega pribliţati na način, kot da

je on dejansko del športnega dogodka. Med samim neposrednim televizijskim prenosom

poteka interna komunikacija med reţiserjem, snemalci ter grafikom. Ob tem komunicira še

s svojimi pomočniki, ki so običajno v istem prostoru kot on sam. Je glavni člen produkcije,


20

ki odloča, kdaj bo televizijskemu gledalcu predvajana katera slika, kdaj je čas za počasne

posnetke, kakšen kader je potreben v naslednjem trenutku, kdaj je na vrsti katera grafika,

kdaj je čas za oglase in podobno.

Pomočnik režiserja (»Assistant Director«). Je reţiserjeva desna roka, ki med

prenosom skrbi za časovno prilagoditev produkcije ter za zagotovitev posnetkov kamer,

grafike in počasnih posnetkov, pripravljenih na reţiserjevo zahtevo. Reţiserja opominja na

čas, obvezne oglasne bloke in na vnaprej pripravljene programske zahteve organizatorja.

Operater video posnetkov (»VTR Operator«). Njegova naloga je upravljanje s posnetki

med samim prenosom glede na reţiserjeve zahteve. Išče kontekstno primerne akcijske

video posnetke in jih tudi glede na reţiserjev ukaz predvaja v obliki počasnih posnetkov.

Hkrati skrbi za sprotno montaţo vrhuncev športnega dogodka in je tako v veliko pomoč

reţiserju.

Snemalec (»Camera Operator«). Njegova naloga je snemanje po predhodnih in tudi

sprotnih navodilih reţiserja. Ob tem mora upoštevati ustrezno uporabo snemalnih planov

in prilagoditi nastavitve kamere glede na svetlobne in druge razmere, v katerih snema.

Pomočnik snemalca (»Camera Assistant«). Pomaga snemalcu z nošenjem in

umikanjem kablov, da med snemanjem ne pride do nesreč. Skrbi za to, da se pred

kamero ne znajde kakšen mimoidoči, ki bi lahko zastiral pogled preko nje. Prav tako skrbi

za morebitno zamenjavo baterij in opozarja snemalca na zanimivo dogajanje med

športnim dogodkom, ki bi bilo privlačno tudi za televizijskega gledalca.

Tonski mojster (»Audio Supervisor«). Določa postavitev in izbiro vrste mikrofonov na

prizorišču. Odgovoren je za sprotno mešanje zvoka posameznih mikrofonov na eno sled,

ki se predvaja sočasno skupaj z video signalom, ki ga meša reţiser. Zvočni signal, ki

nastane z mešanjem tonskega mojstra, se tako imenuje mednarodni ton, ki je v primeru

športnih neposrednih televizijskih prenosov ambientalni zvok s prizorišča, ki daje

televizijskemu gledalcu realen občutek, da se nahaja tik ob športnem dogajanju.

Video operater (»Video Operator«). Odgovoren je za usklajevanje slik vseh kamer, ki so

uporabljene pri produkciji, da so le-te enotne in tako skrbi za čim bolj kvalitetno sliko,

katera se oddaja televizijskim gledalcem.


21

Grafik (»Graphics Operator«). Odgovoren je za posredovanje grafike glede na zahtevo

reţiserja, njeno sprotno izdelavo in ustrezno posredovanje predhodno izdelanih grafičnih

vloţkov.

Komentator (»Commentator«). Je povezovalni člen med televizijskimi gledalci in

neposrednim dogajanjem na igrišču. S svojimi statističnimi podatki bogati znanje

televizijskih gledalcev in na enostaven način omogoča razumevanje pravil neke športne

panoge tudi tistim, ki le-teh še ne poznajo. Ker se v večini primerov nahaja na prizorišču,

je on tisti, ki gledalcem predstavi tudi dogajanje, katerega televizijske kamere morebiti ne

posnamejo. Nekako sledi kontinuiteti posnetkov, ki jih sproti izbira reţiser in jih poskuša

na čim bolj objektiven in nepristranski način ubesediti. Kot pravi Kotnik: »bistvo

komentatorstva so prekinitve – dogajanje naredi takrat, ko ga ni.« [3]

4.2 Predprodukcija

Predprodukcija predstavlja prvi in hkrati tudi najpomembnejši del produkcijskega procesa.

V tej fazi potekajo priprave in načrtovanje snemanja, kamor spada izdelava

produkcijskega plana. Produkcijski plan tako vsebuje načrt postavitve kamer, mikrofonov

in ostale potrebne opreme kot so kabli, stojala in podobno. Med predprodukcijo lahko

štejemo izdelavo predpripravljene grafike ter številne sestanke produkcijske ekipe pred

samim dogodkom. Ekipa mora dobro poznati pravila igre športne panoge, ki jo snema,

vse udeleţence (tekmovalce, trenerje, športne direktorje itd.) in samo prizorišče

dogajanja. Pomembna je tudi izdelava finančnega plana, s katerim se oceni vrednost

produkcije nekega športnega dogodka. Izdelati je treba tudi načrt za postavitev

reportaţnih in drugih vozil, ki so del televizijske produkcije.

V predprodukcijski del procesa štejemo tudi upoštevanje zahtev oziroma priporočil raznih

športnih organizacij pri določenih tekmovanjih, kjer se te razlikujejo glede na organizacijo,

ki določeno tekmovanje prireja. Kot primer so opisane zahteve Zdruţenja evropskih

nogometnih zvez – UEFE, ki so glede postavitve kamer zelo specifične. Zahtevane so

točno določene različne pozicije posameznih kamer (slika 4.1) [27]:


22

Glavna kamera (»Main Camera«). Glavne in statične kamere so postavljene ob robu

sredine igrišča in morajo biti usmerjene stran od sonca. Le-te pokrivajo celotno igrišče in

snemajo večinoma širok plan (»Total«).

Kamera ob igrišču na sredini (»Pitchside Halfway Camera«). Ta kamera je statična in

je namenjena bliţnjim posnetkom igralcev. Postavljena je na sredino med obema klopema

obeh moštev.

Kamera za snemanje 16-metrskega prostora igrišča (»16 m Camera«). Kamere za

snemanje 16-metrskega prostora so namenjene za posnetke prepovedanih poloţajev in

izvajanja kotov.

Kamera nizko za golom (»Low Behind-Goal Camera«). Te kamere so postavljene

nizko za golom in snemajo bliţnje kadre.

Kamera za snemanje klopi (»Bench Camera«). Glavna naloga teh statično postavljenih

kamer je ta, da snemajo klopi obeh moštev.

»Beauty-Shot« kamera (»Beauty-Shot Camera«). Kamera, ki je postavljena visoko na

prizorišču, snema statično panoramo celotnega stadiona.

Kamera visoko za golom (»High Behind-Goal Camera«). Kamere, ki so postavljene

visoko za golom in se uporabljajo predvsem za snemanje enajstmetrovk nad gol prečko.

»Reverse-Angle« kamera (»Reverse-Angle Camera«). Kamere, ki so postavljene na

drugo stran igrišča (nasprotno glavnim kameram). Namenjene so za snemanje posnetkov,

ki razjasnijo okoliščine, katere druge kamere posnamejo pod kotom iz katerega se neki

dogodek ne vidi v celoti, ali pa so uporabne za snemanje reakcij na klopeh obeh moštev.

Kamera za snemanje 20-metrskega prostora igrišča (»20 m Camera«). Statične

kamere snemajo 20-metrski prostor igrišča na obeh straneh.

Kamera za snemanje tunela (»Tunnel Camera«). Največ dve statični kameri, ki

snemata prostor med slačilnico in igriščem, ki je v obliki tunela, skozi katerega pridejo

igralci na igrišče, ter ko ga zapustijo.


23

Kamera za snemanje 6-metrskega prostora igrišča (»6 m Camera«). Statične kamere,

ki snemajo 6-metrski prostor igrišča na obeh straneh.

»Steadicam« kamere (»Steadicams«). Uporabljeni sta lahko največ 2 tovrstni kameri, ki

snemata z iste strani kot glavne kamere. Namenjeni sta za »Line-Up« posnetke in kasneje

za snemanje metov iz outa. »Line-Up« kamera je uporabljena za snemanje bliţnjih

posnetkov igralcev ob začetni predstavitvi le-teh, vseh sodnikov, meta kovanca in obeh

kapetanov tik pred začetkom tekme.

Mini kamera (»Mini Camera«). Mini kamere so postavljene tik za gol mreţo, katere se ne

smejo dotikati. Prav tako ni dovoljena postavitev kamer na vratnici ali prečki

posameznega gola.

Sistem kamer za snemanje iz zraka (»Aerial Camera System«). Tovrstne kamere

morajo biti postavljene vsaj 21 metrov nad igriščem. V času polčasa ali pred oziroma po

tekmi se lahko kamere pribliţajo igrišču na višino do 3 metre.


24

Slika 4.1: Postavitev TV kamer (UEFA) [27]

Predprodukcijski del lahko vsebuje še vnaprej posnete reportaţe in studijski del pred

tekmovanjem ali pa posnetke intervjujev z glavnimi akterji tekmovanja pred tekmo oziroma

posnetke tekmovalcev med treningom ali ogrevanjem prav tako pred tekmo.

4.3 Produkcija

Med najpomembnejši del produkcije lahko uvrstimo snemanje, komentiranje, reţiranje

oziroma sprotno montaţo, upravljanje z grafiko in oddajanje slike neposrednega

športnega prenosa, skratka vse, kar se dogaja med samim prenosom športnega dogodka

oziroma pri njegovi realizaciji.


25

4.3.1 Snemanje

Snemanje športnega dogodka se razlikuje glede na specifične zahteve organizatorjev

tekmovanja in glede na športno panogo. Za nekatere športne panoge je zahtevano večje

število kamer, predvsem, ko gre za športe, ki se dogajajo na večjih prizoriščih (npr.:

smučanje, nogomet) ali pa manjše število, kot je opaziti pri prenosih športnih panog, ki se

odvijajo na manjšem območju (npr.: tenis, boks). Prav tako posamezni organizatorji

postavljajo določene zahteve in omejitve pri snemanju, saj je potrebno slediti nekim

tehničnim standardom, ki so značilni in prepoznavni za neko določeno tekmovanje. Nekaj

jih je opisanih ţe v podpoglavju o predprodukciji (zahtevana postavitev kamer,

mikrofonov, scenarij snemanja – »Line-up« in podobno).

Pri snemanju športnih dogodkov je zelo pomembno, da kamere ne prekoračijo osi

snemanja. Ta lahko poteka horizontalno, vertikalno ali kroţno. Pri večini športov je

uporabljena horizontalna os in sicer pri nogometu, košarki ali drugih, podobnih športih.

Vertikalna os snemanja se uporablja pri snemanju teniških iger, kjer je igra hitrejša in je

sledenje ţogi po horizontali teţje. Kroţna os kot pove ţe samo ime, poteka v obliki

navideznega kroga. Uporablja se pri snemanju bejzbola ali boksa. [5]

Snemanje športnih dogodkov poteka s kamerami, ki večinoma snemajo v HD tehnologiji

(slika 4.2). Kot kaţejo prihodnji trendi na tem področju, pa bo v prihodnosti prevladovalo

snemanje v 4K oziroma tako imenovani Ultra HD tehnologiji, ki gledalcem pred

televizijskimi zasloni ponuja še veliko boljšo resolucijo – 3840 x 2160, kar predstavlja 8

milijonov slikovnih točk in s tem prikazuje štirikrat več podrobnosti kot HD tehnologija z 2

milijonoma slikovnih točk. [35] Snemanje in posledično ogled slike oziroma posnetkov v

visoki ločljivosti omogočajo veliko bolj realen prikaz dejanskega pogleda gledalca, ki v

ţivo spremlja neki športni dogodek na samem prizorišču dogajanja. Slika je zato veliko

bolj ostra, vidnih je več podrobnosti, obogatene so barve in s tem je tudi ogled prenosa

gledalcem še toliko bolj zanimiv, saj imajo občutek, da se dejansko nahajajo na samem

mestu športnega dogajanja.

Prihodnost kaţe, da bodo kmalu športne tekme snemali in prenašali tudi v 3D tehnologiji

(slika 4.3), ki bo televizijskim gledalcem ponudila popolnoma novo, drugačno in obenem

tudi vznemirljivo izkušnjo, saj 3D slika daje še toliko večji občutek realne prisotnosti v

prostoru.


26

Slika 4.2: HD kamera [31]

Slika 4.3: 3D kamera [23]

Za snemanje športnih tekem so v zadnjih letih praktično nepogrešljive kamere za super

počasne posnetke (»Super Slow Motion - SSM«), ki so zmoţne posneti več 1000

posnetkov na sekundo (»frames per second«). Za primerjavo – običajne kamere

posnamejo le 25 posnetkov v eni sekundi. Za pokrivanje večjega območja dogajanja

nekega športnega dogodka so nepogrešljivi objektivi z večjimi povečavami (slika 4.4) kot

je na primer 95-kratni optični zoom. Tako kamere za super počasne posnetke kot objektivi

z večjimi povečavami se uporabljajo predvsem za snemanje ključnih in najzanimivejših

vrhuncev nekega športnega dogodka ter pomagajo televizijskim gledalcem pri

razumevanju dogajanja v primeru prekrškov, poškodb in drugih neljubih dogodkov pa tudi

pri analizi prejetih zadetkov oziroma točk.


27

Slika 4.4: Profesionalni objektivi z večjo optično povečavo (zoom) [21]

4.3.2 Reţija

Komentator je pogojen s komentiranjem slike, ki jo vidi gledalec pred televizijskimi zasloni

in je tako kot gledalci odvisen od reţiserjevih odločitev, slika katere kamere bo v danem

trenutku na zaslonih. Tako sta delo reţiserja in njegova komunikacija s snemalci, grafikom

ter njegovimi pomočniki še toliko bolj pomembna in odločilna pri televizijskem

neposrednem prenosu športnega dogodka. Pravzaprav je on tisti, ki odloča in izvaja

sprotno montaţo posnetkov vseh kamer, ki jih ima na voljo ter prav tako določa, kdaj se

bo na televizijskih zaslonih pojavila grafika. V primeru neposrednih športnih televizijskih

prenosov je, kot prikazuje slika 4.5, njegov sedeţ v reportaţnem vozilu v tako imenovani

kontrolni sobi pred monitorji, ki prikazujejo sliko vseh kamer na terenu in razpoloţljivo

grafiko ter pred video mešalno mizo.


28

Slika 4.5: Kontrolna soba

Uspešna interna komunikacija reţiserja s snemalci in grafikom je zelo pomembna, saj

njegove zahteve običajno zahtevajo hiter odziv, zato morajo biti oboji zelo pozorni in

čakati na njegova navodila. Reţiser tako snemalcem med prenosom najprej sporoči, da

se naj pripravijo, saj bo njihov posnetek kmalu del mednarodnega prenosa, ki poteka v

ţivo. Prav tako jim sporoči, kdaj njihova slika preneha biti del neposrednega prenosa. Če

reţiser ţeli v prenosu kakršen koli drug kader, to tudi naroči posameznemu snemalcu

(npr: kader na nogometni tekmi, v katerem je pribliţan posnetek igralca, ki je pravkar

dosegel zadetek). Podobna komunikacija poteka tudi z grafikom, ki glede na zahteve

reţiserja sproti upravlja z grafiko in mu pripravi potrebno gradivo. Reţiser obenem

komunicira tudi s svojimi pomočniki. V primeru snemanja s kamerami za super počasne

posnetke, ki je dandanes v športni produkciji ţe praktično nuja, mu pomagajo pomočniki,

ki glede na njegove ţelje in navodila iščejo zanimive posnetke in jih sproti predvajajo v

počasnem posnetku (»Slow Motion«), kar gledalcem omogoča podrobnejši vpogled v

dogajanje. Nenehno mu je na voljo tudi pomočnik, ki sedi zraven njega in ga opominja na

čas začetka ali konca tekme, na predhodno zahtevane grafike, kdaj je čas za oglase in

podobno. S tem mu olajša delo in skrbi, da pri prenosu ne pride do napak.


29

Kot je bilo ţe povedano, je mesto reţiserja in njegovih pomočnikov v reportaţnem vozilu

in sicer v kontrolni sobi, opremljeni z monitorji in video mešalno mizo. Zraven kontrolne

sobe se v reportaţnem vozilu nahajata še kontrolna soba za kamere, v kateri tehniki

skrbijo za usklajevanje slik vseh kamer na terenu, in pa kontrolna soba za ustvarjanje

mednarodnega tona, ki je opremljena z mešalno mizo, preko katere tonski mojster med

televizijskim prenosom skrbi za ustrezno prenašanje avdio signala iz samega prizorišča

športnega dogodka (slika 4.6).

Slika 4.6: Kontrolna soba za mednarodni ton

Na sliki 4.7 je predstavljena celotna skica notranjosti reportaţnega vozila, katero skrbi za

oddajanje mednarodne slike in zvoka, ki se v enaki obliki prenašata po vsem svetu.


30

Slika 4.7: Reportaţno vozilo

4.3.3 Posebne tehnologije

Z nenehnim hitrim razvojem produkcijske opreme se predvsem v športu in športnih

prenosih uporabljajo in preizkušajo nove tehnologije. Ena izmed novejših je snemanje z

mini kamerami, ki televizijskemu gledalcu omogočajo subjektivni pogled športnika, kar

mu omogoča, da se povsem identificira s pogledom tekmovalca. Dober primer je Formula

1, kjer krovna avtomobilistična organizacija FIA določa [36], da mora biti vsak dirkalnik

opremljen z vsaj 5 mini kamerami. Natančno postavitev kamer prikazuje slika 4.8 in sicer

morajo biti le-te nameščene na ogledalih na krilu (1), ob obeh straneh nosu (2), ob strani

pokrova motorja (3), nad sesalnim kanalom (4) in na ohišju pred voznikovo kabino (5). Od

sezone 2016 naprej se uporabljajo mini »High Speed« kamere, ki omogočajo snemanje

nekaj 1000 posnetkov v eni sekundi in so v veliko pomoč pri preiskavi morebitnih nesreč,

ki so v tem športu zelo pogoste.


31

Slika 4.8: Obvezna opremljenost dirkalnikov s kamerami v F1 [41]

Ob tem pa televizijskih gledalcem nudijo osupljiv subjektivni pogled in predvsem

atraktivne posnetke prehitevanj, adrenalinske voţnje ter podobno. Ob vsem tem je

gledalec med prenosom tekem Formule 1 deleţen še točnih trenutnih časov vseh

dirkačev, pogovorov med dirkači in njihovimi ekipami, grafičnih ponazoritev statistike,

interaktivne predstavitve ekip, posnetkov s helikopterja, čustvenih odzivov navijačev,

najbliţjih in še marsikaj. Tako je ogled športa preko televizije še toliko bolj zanimiv, saj ima

televizijski gledalec ne samo privilegijev gledalca najboljšega gledišča, ampak tudi veliko

podatkov, ki jih sicer na samem prizorišču športne tekme ne bi mogel dobiti.

Pa vendar se mini kamere ne uporabljajo samo v Formuli 1, ampak tudi v nekaterih drugih

športih. Kot novost se od leta 2015 tako imenovane GoPro mini HD akcijske kamere

(slika 4.9) uporabljajo tudi v kolesarski dirki imenovani Tour de France. Vsak dan

tekmovanja so organizatorji s tovrstnimi mini kamerami opremili najmanj 8 koles

tekmovalcev in nekatere mehanike ekip in tako televizijskim gledalcem dali moţnost, da

vidijo dirko z iste perspektive kot sami tekmovalci. Ob tem so poskrbeli tudi za atraktivni

ogled zaključnih šprintov, kar so omogočile kamere za super počasne posnetke (»Super


32

Slow Motion«). Nameščene so bile na 5 motorjih in 2 helikopterjih, 10 fiksnih tovrstnih

kamer pa je bilo postavljenih v bliţini končne ciljne črte. [44]

Slika 4.9: GoPro kamere na Tour de France [17]

Prav tako so mini kamere, ki jih imenujejo tudi »Point-of-View« kamere, katere se

običajno zapišejo s kratico POV in ki prikazujejo subjektiven pogled tekmovalca,

uporabljene pred smučarskimi tekmami, ko ima predtekmovalec na čeladi nameščeno

mini »POV« kamero. Z njo televizijskim gledalcem pokaţe celotno progo, ki jo bodo

morali tekmovalci odpeljati. Pri tem doseţe velike hitrosti in pokaţe teţavne dele trase, ki

sicer z običajnimi kamerami ne bi bili vidni. Enako velja za kamere za super počasne

posnetke, ki naredijo smučanje zelo gledljiv šport in omogočajo natančno preučevanje

njegove tehnike. Medtem so pri podjetju Riedel Communications ţe razvili mini »POV«

kamero, ki jo lahko pri voţnji nosijo tudi sami tekmovalci (slika 4.10), saj je oblikovana

tako, da zaradi svoje majhne teţe 64-gramov smučarja ne ovira, prav tako pa zaradi svoje

aerodinamičnosti ne vpliva na njegovo hitrost. Prvič je bila uporabljena na Svetovnem

prvenstvu alpskega smučanja v Schladmingu leta 2013 pri prenosu gostiteljske

produkcijske ekipe ORF. [28]


33

Slika 4.10: "POV" kamera na smučarski čeladi tekmovalcev [28]

Slika 4.11: Snemanje z droni [14]


34

Kot ena izmed novosti, ki se bo verjetno slej kot prej pojavila tudi v športnih prenosih v

ţivo, je snemanje z mini kamerami na dronih (»Dron Camera Technology«) kot

prikazuje slika 4.11. Droni so majhna brezpilotna letala, ki se jih upravlja s pomočjo GPS

sledilnika in krmilnika. Običajno je krmilnik za pilotiranje drona opremljen še z dodatnim

ekranom, preko katerega lahko v ţivo spremljamo sliko iz mini kamere na dronu in jo z

različnimi ukaznimi gumbi tudi posnamemo. Takšni posnetki so predvsem v športu zelo

atraktivni in omogočajo pogled s ptičje perspektive, obenem pa so le-ti lahko veliko bliţje

tekmovalcu in lahko posnamejo enkratne posnetke, kakršnih sicer iz helikopterja ni

mogoče posneti. Trenutno se z droni pri poskusih prenosa v ţivo ukvarja televizijska

mreţa Fox Sports pri snemanju superkros prvenstva in njihov odziv je zelo obetajoč. [14]

Ob hitrem tehnološkem razvoju, ki je značilen za ta čas, so se pojavili še droni, kateri

sledijo subjektu, ki je v športnih tekmovanjih igralec oziroma tekmovalec. Sledijo mu preko

GPS signala, brez kakršnega koli ročnega pilotiranja. [22] Ali bo snemanje z droni

naslednji velik korak pri neposrednih športnih televizijskih prenosih, bomo izvedeli kmalu,

ampak glede na atraktivnost njegovih posnetkov in dober nadomestek za draţje,

nevarnejše in okoljsko bolj problematične helikopterje, je njegova prisotnost v športnih

prenosih brţkone neizbeţna.

Naslednja relativno nova tehnologija, ki se uporablja pri športnih prenosih, so »Hawk-

Eye« sistemi [19]. Ti so uporabljeni predvsem pri športnih panogah kot so tenis,

nogomet, snooker in kriket. Sistem je zelo natančen in ima le 3,6-milimetrsko odstopanje.

Pri tenisu tako pokaţe natančno mesto odboja ţogice in veliko bolj zanesljivo določi, ali

točka velja ali ne, kot to lahko stori samo človeško oko. Tovrstna športna panoga

uporablja Hawk-Eye sistem ţe od leta 2003. Za delovanje sistema pri omenjeni športni

panogi je potrebno na prizorišče namestiti 10 »high-speed« kamer, kot je prikazano na

sliki 4.12.

Deluje tako, da najprej v vsakem posameznem posnetku (»frame«) vsake kamere

posebej opredeli skupino točk, ki označujejo pozicijo ţoge. Nato iz vseh posnetkov vseh

desetih kamer izdela 3D poloţaj ţoge in ga primerja s posnetki dveh ločenih kamer v

istem trenutku snemanja. Tako lahko na podlagi vseh teh podatkov grafično izriše pot

potovanja ţoge in tudi predvideva njeno nadaljnje gibanje. Sistem si zapomni pot vseh

ţog in tako sproti ustvarja grafični zapis, katerega končno obliko lahko vidijo tudi


35

televizijski gledalci ter gledalci na prizorišču in jim le-ta pokaţe, kam je padlo največ ţog.

To pa ni prednost le za njih, ampak je prav tako dobrodošlo za statistično analizo

posameznih tekem tudi s strani trenerjev in igralcev. Novost sistema je sledenje igralcu in

grafična ponazoritev njegovega gibanja na igrišču, kot prikazuje slika 4.13, kar je ponovno

zanimivo tako za gledalce pred televizijskimi zasloni, kot tudi za trenerje in igralce. Hawk-

Eye sistem med drugim omogoča tudi izpis hitrosti začetnega udarca – servisa. [18]

Slika 4.12: Uporaba Hawk-Eye sistema pri tenisu (10 »high speed« kamer) [34]


36

Slika 4.13: Grafična ponazoritev gibanja igralca (Hawk-Eye sistem) [20]

Od leta 2012 se ga uporablja tudi v nogometu, kjer je za njegovo optimalno delovanje

potrebnih 14 »high speed« kamer – 7 tovrstnih kamer za vsak posamezen gol,

prikazanih na sliki 4.14.

Slika 4.14: Uporaba Hawk-Eye sistema pri nogometu ("Goal Line Technology«) s 14 »high speed«

kamerami [46]


37

Vseh 14 kamer je običajno nameščenih na strehi stadiona, saj imajo s tem najboljši in

predvsem nemoteč pogled na celotno dogajanje na igrišču. Sistem Hawk-Eye oziroma

tehnologija gol črte (t.i. »Goal Line Tehnology«) je zmoţen najti ţogo, četudi je ta zelo

slabo vidna. Deluje na enak način kot pri tenisu, le da sodniku preko ure, ki jo nosi,

sporoči, kdaj je ţoga prečila gol črto z napisom »GOAL« oziroma v primeru skorajšnjega

zadetka s signalom, ki potrdi, da ţoga ni bila z vsem svojim obsegom za gol črto in tako

zadetek ni bil doseţen (slika 4.15).

Slika 4.15: Ura za pomoč sodniku, razvita za potrebe celostnega delovanja Hawk-Eye sistema [47]

Za delovanje sistema sta v osnovi dovolj le dve kameri, tako da je s posnetki vseh 7

kamer, ki so usmerjene na posamezni gol, sistem »Hawk-Eye« zelo zanesljiv.

Za športno televizijsko produkcijo se tako ţe uporabljajo, ali pa je njihova uporaba v

prihodnosti neizbeţna, relativno mlade tehnologije kot so mini kamere, »POV« kamere,

droni in »Hawk-Eye« sistemi. Ob njih se uporablja tudi kamera pajek, ki je trenutno dobra

alternativa snemanju z droni. Kamera pajek (»Spider Camera«) je kamera, ki potuje po

dveh vrveh in snema športno dogajanje s ptičje perspektive (slika 4.16). Ob tem je tudi


38

tiha in se lahko tekmovalcem neposredno pribliţa, ne da bi jih pri tem zmotila. Uporablja

se predvsem za snemanje športnih panog kot so smučanje, tenis, nogomet, ameriški

nogomet, atletika in mnogi drugi. Kamera pajek je na vrvi pripeta s štirimi vitli na motorni

pogon, kateri se upravljajo s programsko opremo, ki posreduje ukaze do vitlov preko

optičnih kablov. Ob tem se preko posebnih kablov iz optičnih vlaken, ki se nahajajo znotraj

prej omenjenih štirih kablov, prenašajo ukazi do kamere, prav tako preko njih potuje HD

signal nazaj na kontrolno postajo. Daljinska glava, ki se nahaja nad kamero, upravlja z

ostrino, zoom-om in zaslonko, v kolikor je to potrebno. [32]

Slika 4.16: Kamera pajek (»spider camera«) za snemanje s ptičje perspektive [9]

Poleg naštetega ima velik deleţ pri razvoju novih tehnologij, ki so pogosto ţe

nepogrešljive pri športnih prenosih v ţivo, ameriško podjetje Sportvision, katero ponuja

storitve kot sta »1st & Ten Line«, »Simulcam« in druge. Tehnologija »1st & Ten Line«

(slika 4.17) se ţe od leta 1997 uporablja pri ameriškem nogometu. [38] Omogoča grafični

prikaz črte, ki označuje razdaljo jardov, ki jih mora neka ekipa v tistem trenutku doseči.

Temelji na »real time« modelu, kar v tem primeru pomeni, da se informacije o kamerah

osveţujejo in pošiljajo produkcijskemu vozilu najmanj 30-krat na sekundo, kar omogoča

prenos grafike v realnem času. Deluje s snemanjem več kamer hkrati. Enkoder, ki se

nahaja znotraj posamezne kamere, spremlja delovanje in premike vsake kamere posebej

(zoom, ostrino, vertikalni premik, horizontalni premik, …). Ta pošilja podatke do

produkcijskega vozila, kjer so obdelani s posebnimi računalniškimi programi (en program

za vsako kamero). Glede na končne, obdelane podatke, se grafična podoba rumene črte,

ki označuje jarde, samodejno premika v skladu s premiki kamer.


39

Slika 4.17: Uporaba »1st & Ten Line« tehnologije pri ameriškem nogometu [48]

Naslednja tehnologija, ki se uporablja predvsem v neposrednih televizijskih prenosih

tekem smučanja in ki jo je prav tako razvilo podjetje Sportvision, je posnetek primerjave

dveh smučarjev hkrati. Imenuje se »Simulcam« [10] (slika 4.18). Deluje na tak način, da

zdruţi dva posnetka, dveh različnih smučarjev, ki sta bila posneta z isto kamero, na istem

mestu, v različnem času in v različnih premikih ter zoom-u kamere. Program nato glede

na posnetka izloči premikajoča se subjekta – smučarja in sinhronizira obe ozadji.

Slika 4.18: Uporaba »Simulcam« tehnologije pri primerjavi voţnje dveh smučarjev [25]

Del prenosov golfa je tehnologija, imenovana »Protracer« [26] (slika 4.19). Deluje tako,

da sledi golf ţogici od trenutka njenega premika in glede na njeno smer grafično izriše

natančno sled ţogice v realnem času. To omogoča CMOS senzor v kameri, ki prepozna

pozicijo ţogice s pomočjo programske opreme. Ţogici lahko sledi v celotnem njenem


40

premiku in pri tem sproti, v realnem času, televizijskemu gledalcu grafično izriše sled

ţogice v obliki barvne črte.

Slika 4.19: Uporaba tehnologije »Protracer« pri golfu [26]

4.4 Postprodukcija

Postprodukcija je pri neposrednih športnih prenosih praktično del produkcije, saj je

montaţa športne igre izvedena v realnem času, torej sprotna. K postprodukciji lahko poleg

montaţe uvrstimo še naknadno montaţo vrhuncev tekme, prenos intervjujev pred, med in

tik po tekmi ter program iz studia, ki ga pripravljaja vsaka televizijska postaja posebej.


41

5 PRIMER IZVEDBE TELEVIZIJSKEGA ŠPORTNEGA PRENOSA

Za boljšo predstavo celostne izvedbe televizijskih športnih prenosov je v tem poglavju

predstavljen konkretni produkcijski proces na primeru nogometne tekme Lige prvakov

(sezona 2014/15) v mariborskem Ljudskem vrtu med NK Maribor in FC Schalke 04, ki se

je odvijala 10.12.2014 ob 20.45. uri in se končala s porazom Maribora z 0:1. Za izvedbo

produkcijskega procesa tekme je bil odgovoren lastnik televizijskih pravic oziroma v tem

primeru tudi gostiteljska produkcijska ekipa Sportklub-a, ki je tako svoje delo prepustila

podizvajalcu – produkcijski ekipi podjetja DVB.

5.1 Predprodukcija

Ker je za izvedbo športnega prenosa potrebno veliko število reportaţnih oziroma

produkcijskih vozil, je potrebno v samem začetku dobro zastaviti načrt prostora za

postavitev tovrstnih vozil. Ta se imenuje »TV Compound Area« oziroma prostor za

produkcijska vozila. Omogočati mora tudi vse priključke, ki so za izvedbo potrebni

(elektrika, optika in podobno). Na spodnji sliki (slika 5.1) je prikazan načrt »TV Compound

Area« prostora.

Slika 5.1: »TV Compound Area« (vir: arhiv DVB d.o.o.)


42

»TV Compound Area« je v primeru tekme Lige prvakov med NK Maribor in FC Schalke 04

gostila kar 19 reportaţnih vozil – tovornjakov in studio s pogledom na igrišče. Med vozili

so bila spremljevalna vozila (»Tender Truck«) za prenos kamer, kablov in ostale opreme,

oddajni avtomobili (»SNG«), vozilo za grafiko (»Deltatre«), vozilo s pisarno, rezervna

agregata v primeru izpada elektrike in reportaţno vozilo gostiteljske produkcijske ekipe

(»Host Broadcaster«), v tem primeru DVB, s kontrolno sobo z reţiserjem, kontrolno sobo

za uskladitev kamer in sobo za ustvarjanje mednarodnega tona.

5.1.1 Načrt postavitve kamer in mikrofonov na dejanskem primeru

Kot je razvidno iz slike 5.2 je bil na tekmi NK Maribor in FC Schalke 04 načrt postavitve

TV kamer sledeč:

Slika 5.2: Načrt postavitve kamer gostiteljske produkcijske ekipe DVB ("host broadcaster") (vir:

arhiv DVB d.o.o)

Slika 4.3 tako prikazuje načrt postavitve televizijskih kamer gostiteljske produkcijske ekipe

DVB. Kot lahko iz nje razberemo, je DVB za snemanje uporabil 15 svojih kamer. Številka


43

1 predstavlja glavno kamero, ki je bila namenjena snemanju širšega plana in je bila tudi

največkrat uporabljena pri samem prenosu. Ob njej je kamera številka 2, ki je bila

namenjena snemanju bliţnjih kadrov posameznih igralcev in prekrškov nad njimi. Obe

kameri sta prikazani na sliki 5.3.

Slika 5.3: Glavna kamera številka 1 in kamera številka 2 za bliţnje kadre

Kamera številka 3 je snemala super počasne posnetke (»SSM - Super Slow Motion«), ki

so v času oddajanja v ţivo, ob prekrških ali drugih sumljivih situacijah, razkrivali, kaj se je

v resnici zgodilo in kakšne so bile čustvene reakcije igralcev (slika 5.4).


44

Slika 5.4: Kamera za super počasne posnetke - »SSM« številka 3

Kameri številka 4 in 5 sta bili nameščeni na 16-metrski dolţini igrišča in sta prikazovali

posnetke prepovedanih poloţajev in izvajanja kotov obeh moštev. Kameri številka 6 in 7

sta bili namenjeni snemanju bliţnjih posnetkov dogajanja v kazenskem prostoru obeh

strani, medtem ko je imela kamera številka 6 še dodatno nalogo snemanja super počasnih

posnetkov (slika 5.5).

Slika 5.5: »SSM« kamera številka 6 za bliţnje kadre in snemanje dogajanja v kazenskem prostoru

Visoko nad golom je bila postavljena kamera številka 8, ki je snemala širši kader.

Namenjena je bila predvsem snemanju morebitnih enajstmetrovk in protinapadov (slika

5.6).


45

Slika 5.6: Kamera številka 8 za snemanje širšega kadra – protinapad in enajstmetrovke

Kamera številka 9 je bila nameščena poleg video table in je snemala t.i. »beauty shot«,

kar je pomenilo, da je bila vedno na istem mestu in je prikazovala sliko celotnega stadiona

(slika 5.7). Njeni posnetki so bili uporabljeni pred začetkom tekme, med polčasom in po

koncu. Običajno se istočasno na posnetku uporabi še grafika statistike tekme.

Slika 5.7: »Beauty shot« kamera številka 9

Kamera številka 10 (slika 5.8) je snemala dogajanje z nasprotnega dela stadiona ter po

potrebi nadomeščala kameri številka 3 in 11. Da pa televizijskih gledalcev nenadna

sprememba kota snemanja ne bi zmedla, je bilo v primeru prenašanja slike iz te kamere

obvezno potrebno na ekran zapisati, da gre za t.i. »Reverse Angle«.


46

Slika 5.8: Kamera številka 10 z nasprotnim kotom snemanja (»Reverse Angle«)

Prej omenjena kamera številka 11 je snemala super počasne posnetke v dolţini 20

metrov igrišča. Kamera številka 12 za razliko od ostalih ni bila statična, ampak je pri tem

šlo za t.i. »steadicam« kamero (slika 5.9), ki je s pomočjo nekakšnega prenosnega

stojala, pritrjenega na obleko snemalca, lahko zelo stabilna. V tem primeru je bila

uporabljena za posnetke prve postave obeh moštev in sodnikov tik pred začetkom tekme

t.i. »Line-Up« in kasneje za snemanje metov iz outa.


47

Slika 5.9: Nameščanje »steadicam« kamere številka 12

Glavni namen kamere številka 13, ki je prikazana na sliki 5.10, je bil posneti reakcije

trenerjev in igralcev na obeh klopeh.

Kamera številka 14, t.i. »Flash« kamera, je imela nalogo snemati tunel, skozi katerega so

prihajali oziroma odhajali igralci, trenerja in sodniki (slika 5.11). Tako je bila njena slika

uporabljena le na začetku in koncu tekme ter med polčasom. Kasneje se je njena funkcija

spremenila, saj je snemala intervjuje v t.i. »Flash Interview Area« prostoru in slačilnici

obeh moštev.


48

Slika 5.10: Kamera številka 13 za snemanje reakcij na klopeh obeh moštev

Slika 5.11: »Flash« kamera številka 14 za snemanje intervjujev in tunela


49

Zadnja kamera produkcijske ekipe DVB je bila mini kamera številka 15 (slika 5.12), ki je

snemala dogajanje v golu. Namenjena je bila počasnim posnetkom in je snemala širši

kader.

Slika 5.12: Mini kamera številka 15 za golom

Gostiteljska produkcijska ekipa DVB je s svojimi 15 kamerami oddajala svojo sliko vsem

naročnikom televizijskih pravic po svetu, seveda vključno s Sportkubom. Vendar pa imajo

vsi naročniki televizijskih pravic pravico, da tudi sami snemajo posamezne tekme. Tako

sta se zaradi takojšnjega napredovanja v tekmovanju Lige prvakov v primeru zmage

nemškega kluba FC Schalke 04 nemški televizijski hiši ZDF in Sky Sports odločili in hkrati

zahtevali snemanje tekme še z nekaj svojimi kamerami. Ob obeh nemških produkcijskih

ekipah in slovenskemu DVB-ju so svoje kamere prinesle še Sportklub in Telekom

Slovenije. Tako so si na primer Nemci priskrbeli kamere, ki snemajo samo njihovega

trenerja in določene igralce. Ob tem so zahtevali tudi postavitev studia tik ob igrišču in

svoje mesto za snemanje intervjujev v t.i. »Flash Interview Area« prostoru. Tako je

celotno tekmo snemalo kar 35 kamer vseh produkcijskih ekip, kot prikazuje slika 5.13.


50

Slika 5.13: Načrt postavitve kamer vseh produkcijskih ekip (vir: arhiv DVB d.o.o.)

Tako kot načrt postavitve kamer mora biti v predprodukcijskem delu pripravljen tudi načrt

postavitve mikrofonov oziroma ozvočenja samega prizorišča športnega tekmovanja. V

primeru tekme med NK Maribor in FC Schalke 04 je bilo uporabljenih 15 mikrofonov. Kot

prikazuje slika 5.14, jih je bila večina usmerjenih proti igrišču (mikrofoni številka 1-12), dva

sta snemala zvok navijačev obeh ekip (mikrofona številki 13 in 14), eden pa je bil

usmerjen v vse smeri in je snemal zvok celotnega dogajanja (mikrofon številka 15).

Slika 5.14: Načrt postavitve mikrofonov na nogometni tekmi


51

Vsi mikrofoni razen zadnjega so bili usmerjeni (»Shotgun« mikrofoni) in so zajemali ozki

kot avdio signala (slika 5.15).

Slika 5.15: Usmerjen "Shotgun" mikrofon

Mikrofon z več-smerno krivuljo (»Omnidirectional« mikrofon), ki je na sliki 5.14 označen s

številko 15, je snemal 360-stopinjski kot in tako posnel ambientalni zvok (slika 5.16).

Slika 5.16: "Omnidirectional" mikrofon za snemanje ambientalnega zvoka


52

5.1.2 Scenarij snemanja

Kot del predprodukcijskih priprav je pomembna tudi priprava na določene načine in

scenarije snemanja, ki jih je pri športu glede na njegovo nepredvidljivost teţko izvesti.

Eden izmed predvidljivih delov tekmovanja je v tem primeru prihod in predstavitev obeh

prvih postav in vseh sodnikov na posamezni tekmi. Nanj se je potrebno posebej pripraviti,

saj mora vse potekati natanko po zahtevah organizatorja tekmovanja, ki je v tem primeru

UEFA.

Kot prikazuje slika 5.17, »Steadicam« kamera sprva od desne proti levi posname bliţnje

kadre obrazov vseh igralcev v prvi postavi, nato se postavi na sredino, kjer posname še

vseh pet sodnikov, rokovanje med njimi in obema kapetanoma ter met kovanca, nato

zaključi s snemanjem in odide na svojo sekundarno pozicijo (kamera številka 12 na sliki

5.13).

Slika 5.17: Scenarij snemanja za "Line-Up" s "Steadicam" kamero (vir: arhiv DVB d.o.o.)

Najpomembnejši del predprodukcije predstavljajo slike 5.18, 5.19 in 5.20, kjer je prikazan

celoten načrt snemanja pred, med in po tekmi.


53

Slika 5.18: Načrt snemanja tekme (1. del) (vir: arhiv DVB d.o.o.)



54


Video in avdio signal, imenovan »Feed A«, ki ga je produkcijska ekipa DVB snemala po

tem scenariju, je bil posredovan vsem naročnikom oziroma lastnikom televizijskih pravic.

Ti so se v prenos vključili po svoji lastni presoji in ţelji, saj jih je večina v času pred, med

in po tekmi imela svoj studio program in program, namenjen svojim oglaševalcem. Načrt

snemanja je do sekunde natančno zasnovan 1 uro in 10 minut od začetka tekme ter do 6

minut in 30 sekund po zadnjem sodnikovem ţviţgu. Kot lahko iz njega razberemo, je

potrebno najprej pokazati posnetke prihoda obeh ekip, slačilnic, prihoda navijačev in

posnetke stadiona. Nato sledi grafična predstavitev obeh enajsteric in njihovih zamenjav.

Potem so na vrsti posnetki ogrevanja nogometašev in še nekaj posnetkov stadiona. Ob

20.30 sledi vklop v ţivo in sicer je prvi na vrsti 40 sekundni posnetek brez prikazovanja

sponzorjev z grafiko o vremenskih razmerah in nato posnetek atmosfere na stadionu, torej

navijačev. Čez natanko 1 minuto in 30 sekund so na vrsti bliţnji kadri nekaterih igralcev v

počasnih posnetkih, nato ponovno posnetki stadiona. Po tem se posnamejo počasni

posnetki dveh zvezdnikov nasprotnih ekip in njihova primerjava. Sledijo jim posnetki

stadiona in njegove atmosfere ter posnetki igralcev v tunelu, tik pred prihodom na igrišče.

Ko igralci pridejo na stadion, je na vrsti »Line-up«, ki je posnet s »Steadicam« kamero, kot

je prikazano na sliki 5.19. To pomeni, da sledijo posnetki igralcev obeh prvih postav,

sodnikov in meta kovanca, nato posnetek stadiona tik pred začetkom in bliţnji kader

sodnika tik ob njegovem ţviţgu. Nadaljnje delo je popolnoma prepuščeno navodilom


55

reţiserja. Ob polčasu so na vrsti posnetki igralcev, ko zapuščajo igrišče in grafika s

trenutnim rezultatom. Sledijo posnetki stadiona z grafično prikazano statistiko tekme in

lestvico najštevilčnejših podaj in pretečene razdalje. V času, ko večina televizij prenaša

sliko iz lastnega studia, so prikazani posnetki vseh golov in dosedanjih vrhuncev tekme s

super počasnimi posnetki. Pred začetkom drugega polčasa sledi prenos posnetkov

stadiona in ogrevanja zamenjav. Nato je na vrsti posnetek prihoda igralcev in sodnikov.

Po sodnikovem ţviţgu je delo ponovno v celoti prepuščeno reţiserju tekme. Po zadnjem

ţviţgu in s tem tudi koncu tekme, sledi prenos posnetkov odhoda igralcev in posnetka

mnoţice na stadionu. Posnetek stadiona je opremljen z grafiko o končnem rezultatu

tekme, njeno statistiko in najštevilčnejšimi podajami ter pretečeno razdaljo. Nato so

predvajani posnetki vseh golov in največjih priloţnosti, vključno s super počasnimi

posnetki. Sledijo še intervjuji, 6 minut in 30 sekund po koncu je tudi konec prenosa in s

tem oddajanja signala.

5.1.3 Priprava grafike

Ločimo dve vrsti grafike in sicer predhodno pripravljeno ter sprotno grafiko. [8] Predhodno

pripravljeno grafiko je potrebno pripraviti pred pričetkom samega prenosa, medtem ko se

sprotna grafika oblikuje v času prenosa in se prilagaja glede na dogajanje na samem

prizorišču. Med predhodno grafiko na primeru nogometne tekme Lige prvakov lahko

štejemo prikaz prve postave ter rezervne klopi in podatkov o posameznih igralcih,

moštvih, trenerjih ali sodnikih pa tudi pripravo grafike v primeru podeljenih rumenih ali

rdečih kartonov. Prav tako v ta sklop grafike šteje še kakršna koli statistika, ki je znana ţe

pred začetkom tekme, na primer statistika rezultatov prejšnjih tekem tekmovanja, pozicija

kluba na lestvici v tekmovanju in podobno. Vnaprej je lahko pripravljena tudi osnovna

grafika, ki prikazuje čas, rezultat in čas morebitnih podaljškov tekme, ta pa v času

neposrednega prenosa postane sprotna grafika, saj se prilagaja glede na dejansko

dogajanje na igrišču. V primeru nogometne tekme med NK Maribor in FC Schalke 04 je za

grafiko skrbel grafik v vozilu ponudnika »Deltatre«, ki je glede na zahtevo reţiserja in

zahteve UEFE sprotno prilagajal grafiko ter jo pošiljal glavnemu vozilu v lasti produkcijske

ekipe DVB.


56

5.2 Produkcija

5.2.1 Komentatorsko mesto

Delo v produkciji poleg dela snemalcev in ob njih tudi tonskih mojstrov, ki skrbijo še za

zvočni signal, pripada še komentatorju in reţiserju, katerih vloga pri neposrednem

prenosu je prav tako velika. Komentator je nekakšna vez med televizijskim gledalcem in

dejanskim dogajanjem na športnem prizorišču. V večini primerov je njegov sedeţ na

skrbno izbranem komentatorskem mestu (slika 5.21), ki se nahaja na delu, s katerega je

pogled na dogajanje dobro viden (tik ob igrišču). Nekateri komentatorji, ki se športnega

dogodka iz finančnih ali kakršnih koli drugih razlogov ne morejo udeleţiti, komentirajo iz

domačega studia in gledajo enako sliko kot gledalci pred televizijskimi zasloni.

Slika 5.21: Komentatorsko mesto

Iz načrta komentatorskih mest (slika 5.22) v primeru tekme med NK Maribor in FC

Schalke 04 lahko razberemo, da je bilo zasedenih 9 tovrstnih sedeţev, ki so jih zahtevali

lastniki televizijskih pravic. Prvi dve mesti sta bili rezervirani za ekipo grafikov, medtem ko

je tretje mesto pripadlo domačemu lastniku televizijskih pravic, kateri je tudi prenašal

tekmo. Četrto in peto mesto je bilo oddano nemški televiziji ZDF, šesto mesto je pripadlo

organizatorjem tekmovanja – UEFI, sedmo mesto pa je bilo pripravljeno za tehnike

gostiteljske produkcijske ekipe (»Host Broadcaster«) DVB. Ti so med neposrednim


57

televizijskim prenosom skrbeli za brezhibno tehnično delovanje vseh komentatorskih

mest. Osmo mesto je bilo rezervirano za še drugo nemško televizijo Sky Sports in zadnje,

deveto mesto za še enega slovenskega lastnika televizijskih pravic – Telekom Slovenije.

Komentatorska mesta so bila v celoti opremljena (»fully equipped«) z monitorjem,

statistiko in dvema slušalkama ali le delno opremljena (»partially equipped«) z monitorjem

in statističnimi podatki ali pa brez opreme (»non equipped«), kjer so si komentatorske

ekipe same oskrbele vso potrebno opremo.

Slika 5.22: Načrt komentatorskih mest (vir: arhiv DVB d.o.o.)

5.2.2 Pot signala

Med samo produkcijo športnega dogodka se snemata tako avdio kot tudi video signal, ki

se v obliki mednarodnega tona in slike večinoma oddajata preko oddajnika oddajnega

avtomobila in sta oblikovana glede na sprotne odločitve reţiserja ter tonskega tehnika. V

primeru tekme med NK Maribor in FC Schalke 04 sta signala mednarodnega zvoka in

slike potovala najprej od reportaţnega vozila, kjer sta se oba signala preko tako avdio kot

tudi video mešalne mize dokončno oblikovala, do oddajnega avtomobila z oddajnikom

(slika 5.23). Za vse gledalce televizijske postaje Sportklub, ki je televizijski neposredni


58

prenos omogočila, sta nato signala potovala do njenega sedeţa v Beogradu in nato

naprej v posamezne drţave oziroma do naročnikov prenosa.

Slika 5.23: Oddajni avtomobil

Distribucija obeh signalov lahko v osnovi poteka na tri načine in sicer preko [7]:

- link-a,

- satelitskega link-a,

- ali optične povezave.

Preko link-a je vzpostavljena direktna povezava z oddajnikom, preko katerega signala

potujeta preko posameznih oddajnikov, satelitov ali optike do televizijskih gledalcev.

Satelitski link pošilja signala preko zakupljenega transponderja in ju nato vključi v program

v TV razdelilnici za določen program.

Zadnji način za distribucijo tako avdio kot video signala preko optičnih povezav je veliko

hitrejši kot preko satelitskega link-a.


59

5.3 Postprodukcija

Med zadnji del produkcijskega procesa spada postprodukcija, ki v primeru neposrednih

športnih prenosov pomeni montaţo vrhuncev tekme, izvedbo intervjujev in prenos iz

studia. Intervjuji in studijski del v večini primerov posname vsaka televizijska postaja

posebej, tako da je tukaj delo produkcijske ekipe praktično končano. Intervjuji se

opravljajo na mestu, ki je temu namenjen, studio pa se lahko nahaja na samem prizorišču

dogajanja ali v prostorih televizijskih hiš. V primeru tekme NK Maribor in FC Schalke, je bil

na prizorišču tik ob igrišču postavljen studio (»pitchside«) televizije Sky Sports (slika 5.24)

in studio s pogledom na celotno igrišče (»pitchview«) televizije Sportklub (slika 5.25).

Nemški ZDF (slika 5.26) je razpolagal z notranjim studiem (»indoor«).

Slika 5.24: »Pitchside« studio ob igrišču


60

Slika 5.25: »Pitchview« studio s pogledom na igrišče

5.26: Notranji »indoor« studio


61

Mesto za intervjuje se imenuje »Flash Interview Area« in je opremljeno s kamerami,

platnom sponzorjev za ozadje, lučmi in ostalo potrebno opremo. Njegov načrt prikazuje

slika 5.27. Iz njega je razvidno, da je prostor vseboval večje število studiev, namenjenih

posameznim televizijskim postajam, ki so bile lastnice televizijskih pravic za prenos

takratne tekme.

Slika 5.27: »Flash Interview Area« za opravljanje intervjujev (vir: arhiv DVB d.o.o.)


62

6 ŠPORTNA TELEVIZIJSKA PRODUKCIJA SKOZI ČAS

Za laţje razumevanje spreminjanja in napredovanja športne televizijske produkcije skozi

čas, je bila v sklopu magistrskega dela narejena še raziskava, v kateri je bila izvedena

analiza nogometnih tekem iz leta 1999 in 2014. Obe tekmi sta bili odigrani v mariborskem

Ljudskem vrtu. Na tekmi iz leta 1999 sta se 19. oktobra tega leta pomerila domače moštvo

NK Maribor in nogometaši iz italijanskega Lazia. Tekma se je končala z zmago gostujočih

z 0:4. Tekma iz leta 2014 je posnetek NK Maribora in nemškega FC Schalke 04, ki se je

odvijala 10. decembra. Tudi ta se je končala s porazom Maribora z 0:1. Tekmi sta bili

izbrani za primerjavo, saj sta bili obe odigrani v skupinskem delu nogometne Lige prvakov

v obdobju 15 let in sta tako dobra primera napredka tehnologije. Tekmo iz leta 1999 je

prenašala televizijska produkcijska ekipa RTV Slovenija, drugo pa produkcijska ekipa

DVB, ki je bila podizvajalec televizije Sportklub. Podatki, ki so bili uporabljeni v sklopu

raziskave, so bili pridobljeni iz arhiva RTV Slovenija in DVB d.o.o.

Z raziskavo je bilo ţeleno ugotoviti, kako se je spremenila tehnika snemanja, kako je

napredovala tehnologija, kako je napredek vplival na gledalčevo izkušnjo gledanja, kako

so se spremenili standardi snemanja (število, vrsta in postavitev kamer/mikrofonov) in

druge razlike, ki jih je bilo moč opaziti.

Obe tekmi sta bili odigrani ob 20.45. uri, v tako imenovanem prime-time, torej času

največje gledanosti televizije. Prva je bila odigrana v torek, druga v sredo. Tekme Lige

prvakov so bile sprva odigrane na le en dan v tednu in sicer ob četrtkih. Zaradi tega, da bi

lahko televizije prenašale več tekem in s tem še povečale število televizijskih gledalcev ter

posledično zasluţile več denarja s trţenjem svojega oglasnega prostora, so tekme Lige

prvakov danes igrane ob torkih in sredah. Tekmo iz leta 1999 je komentiral le en

komentator, medtem ko sta tekmo 15 let pozneje komentirala dva. To pomeni, da je bilo

televizijskim gledalcem posredovanih več podatkov, saj se lahko komentatorja v tem

primeru med seboj menjavata in dopolnjujeta.

Ker je obdobje 15 let veliko, se je spremenila tudi tehnologija in zahtevani standardi

snemanja. Današnji televizijski prenosi športnih tekem se preteţno snemajo s HD (»High

Definition«) kamerami, ki ponujajo sliko z več kot 2 milijonoma slikovnih točk, medtem ko

so pred 15 leti snemali z analognimi kamerami, ki so snemale le s 300-400 tisoč točkami.

Le leto kasneje se je začela uporaba SD (»Standard Definition«) kamer. Z digitalizacijo


63

vsebin se je spremenil tudi format snemanja. Tekma iz leta 1999 je tako snemana v

formatu z razmerjem stranic 4:3, medtem ko so tekme danes snemane v formatu 16:9, saj

so tudi naši televizijski zasloni neprimerno večji. Zaradi hitro rastoče tehnologije se je

močno povečala kvaliteta slike športnih prenosov. Slika lahko zaradi večjega števila

slikovnih točk pokaţe veliko več detajlov, tudi barve so bolj naravne oziroma realne. Tako

ima televizijski gledalec občutek, da se v tistem trenutku nahaja prav na športnem

prizorišču, kar nepredstavljivo izboljša njegovo t.i. uporabniško izkušnjo. To mu omogoča

tudi zajeti zvok, ki ga snemajo tako usmerjeni (»Shotgun«) mikrofoni kot tudi mikrofoni z

več-smerno krivuljo (»Omnidirectional«), kateri snemajo ambientalni zvok. Postavitev

mikrofonov se v primerjavi s tekmami izpred 15 let ni bistveno spremenila. Leta 1999 so

snemali analogni »stereo« ton, danes se snema digitalni večkanalni (»Surround«) ton, t.i.

»Dolby 5.1«. Večkanalni zvok pomeni, da dobi poslušalec ob poslušanju občutek 3D

prostora in se tako lahko še bolj identificira s samim športnim dogajanjem na televizijskem

zaslonu.

Zaradi vedno boljših objektivov je mogoče sliko veliko bolj povečati (»zoomirati«), kar

omogoča vpogled v vsako podrobnost dogajanja na igrišču. Danes je namreč mogoče

povečati sliko kar za 100-krat, medtem ko so bili objektivi kamer leta 1999 zmoţni sliko

povečat za polovico te vrednosti in sicer le za 55-krat. Ob pojavu kamer za počasne

posnetke se je povečal tudi zajem slike. V primerjavi s kamerami iz leta 1999, ki so v eni

sekundi posnele 25 – 30 posnetkov, jih lahko današnje kamere v enakem času

posnamejo najmanj 75. To naredi posnetke še toliko bolj atraktivne, saj se s takšnim

zajemom slike lahko vidijo premiki tudi vsake mišice posebej pri posameznem športniku.

V obdobju 15 let so se povečali standardi snemanja športnih tekem oziroma tekmovanja.

Tako je število kamer, ki snemajo tekmo, iz pribliţno 15 kamer v letu 1999 poskočilo kar

za več kot 2-krat. Na tekmi leta 2014 jih je bilo uporabljenih kar 35. V vseh letih ostaja

princip postavitve kamer v osnovi enak. Ţe leta 1999 so upoštevali pravilo 180 stopinj, ki

določa, da morajo biti kamere postavljene do vodoravne črte oziroma osi, katera poteka

po sredini od levega do desnega gola. Kamere praviloma začrtane osi ne smejo prečkati.

V primeru, da le-to prečkajo, je potrebno televizijske gledalce na to opozoriti z napisom

»nasprotni kot« (»Reverse Angle«), saj se v nasprotnem primeru lahko orientacijsko

zmedejo. Danes se kamere z nasprotnim glediščem uporabljajo predvsem za snemanje

reakcij na klopi, predvsem trenerjev posameznih moštev. V letu 1999 je mogoče na

posnetkih opaziti napis »nasprotni kot« pri prikazu prekrškov ali priloţnosti, kjer dogajanje


64

pri posnetkih drugih kamer ni dobro vidno. Osnovna postavitev kamer leta 1999 in

postavitev le-teh leta 2014 na istem tekmovanju (Liga prvakov) je prikazana na spodnji

sliki (slika 6.1).

Slika 6.1: Postavitev kamer leta 1999 in 2014 (vir: arhiv RTV Slovenija in arhiv DVB d.o.o.)


65

Kot je iz nje razvidno, se osnovna postavitev kamer ni bistveno spremenila. Število

osnovnih kamer je ostalo praktično isto. V obeh produkcijskih načrtih so vsebovane:

glavna kamera, kamera za bliţnje posnetke, kameri za golom ob igrišču, kameri visoko za

golom, kamera z nasprotnim kotom snemanja, kameri za snemanje posameznih strani

igrišča, kameri za snemanje prepovedanih poloţajev, »Beauty-shot« kamera in dinamična

kamera za snemanje začetnih postav pred pričetkom tekme.

Prva izmed opaznih razlik je ta, da so v letu 1999 za snemanje uporabljali 4 dinamične

kamere, medtem ko je bila na tekmi iz leta 2014 uporabljena le ena kamera na t.i.

»Steadicam«. Izmed omenjenih štirih kamer sta bili dve uporabljeni za snemanje ob

igrišču za golom in drugi za snemanje dogajanja pred pričetkom tekme, obeh klopi in

morebitnih zamenjav. Prisotnost večjega števila tovrstnih kamer pred 15 leti bi lahko bila

posledica manj zmogljivih objektivov z veliko manjšo optično povečavo.

Druga razlika, ki jo je vredno izpostaviti, je uporaba kamer za super počasne posnetke

(»SSM«). V letu 2014 sta bili tako uporabljeni dve tovrstni kameri, medtem ko pred 15 leti

takšnih kamer na trţišču še ni bilo. Enako velja za mini kamero, ki je prav tako eden

izmed najnovejših produktov današnjega razvoja tehnologije.

Tehnika snemanja se v teh letih ni bistveno spremenila. Kamera tako kot včasih sledi ţogi

s premikanjem preteţno po horizontali, le redko po vertikali. Ob tem pusti več prostora na

sliki v smeri, v katero se giblje igralec. Danes je zaradi boljših objektivov več

»zoomiranja«, občasno se uporablja tudi zameglitev sprva ostrene slike ter obratno, kar

snemanju poda neko dodatno, estetsko vrednost. Opaziti je tudi pogostejšo uporabo

počasnih posnetkov, ki so posneti iz veliko več različnih kotov kot v letu 1999. To

omogoča predvsem veliko večje število kamer, ki snemajo dogajanje na igrišču. Enako

velja za uporabo bliţnjih posnetkov, ki jih omogočajo veliko boljši in zmogljivejši objektivi

kot tisti izpred 15 let.

Počasni posnetki so v novejših športnih prenosih večinoma ločeni od slike v ţivo s

prehajanjem grafike (logotip). Tako televizijski gledalec dobro ve, kdaj gleda posnetek in

kdaj mu je predvajana slika v realnem času. Tega v prenosih izpred 15 let ni bilo, zato je

gledalec moral biti veliko bolj pozoren, da je lahko ločil posnetek od slike v ţivo.


66

Ena izmed ugotovitev razlik prenosov športnih tekem danes in pred 15 leti je bila ta, da je

danes dramatičnost le-teh veliko večja in bolj izpostavljena kot včasih. Kaţe se v hitrejšem

menjavanju kadrov in bliţnjih posnetkov reakcij igralcev, trenerjev ali navijačev

posameznih ekip. Tako je v samo igro vpletenih več čustev, kar lahko vpliva tudi na

televizijskega gledalca in njegovo dojemanje tekme. Včasih čustva niso bila tako nazorno

prikazana, kot danes to omogočajo najnovejše kamere oziroma tehnologija.

Napredek je viden tudi pri grafiki, ki je danes estetsko veliko napredovala. Obenem pa je

preko grafike posredovane tudi veliko več statistike, kot je na primer število pretečenih

kilometrov posameznih igralcev ali moštev. Do tega podatka pred 15 leti namreč ni bilo

mogoče priti.


67

7 SKLEP

Z razvojem novih tehnologij in ob tem s pojavom televizije se je povečal pomen športne

igre. Televizija je tako šport vzela za svojega, saj ji prinaša zelo veliko gledanost in s tem

večje zasluţke s trţenjem oglaševalskega prostora, kar je tudi zagotovilo za njen obstoj.

Ob tem se je razmahnil porast tematskih športnih programov, ki so namenjeni prenosu le

omenjenih vsebin.

Sčasoma je televizija svojim potrebam prilagodila tudi pravila in čas trajanja športnih iger.

Dosegla je, da so v določenih športnih panogah obvezni tehnični odmori t.i. »Time Out«,

ki jih izkoristi za predvajanje oglasov. Pa tudi to, da je pri košarki omejen čas napada, kar

stopnjuje napetost, ki izpodriva morebitno monotonost. Slednja televiziji predstavlja enega

največjih strahov, saj lahko televizijskega gledalca pripravi do tega, da preklopi na drug

program. Glavna naloga televizije je namreč pritegniti in kar je zanjo najteţje, obdrţati

gledalce. Zaradi potreb in narave televizije se niso prilagodila le pravila ampak tudi čas

trajanja in začetka neke športne tekme. Tako so danes pomembnejše tekme, odigrane v

času največje gledanosti t.i. prime-time in sicer v popoldanskem oziroma večernem času.

Zaradi programskega načrta televizije, ki je zastavljen ţe vsaj teden vnaprej, je čas

trajanja posameznih športnih tekem omejen na polno uro ali če to ni mogoče, na pol polne

ure. To posameznim televizijskih postajam omogoča laţjo uvrščanje v njihovo programsko

shemo.

Naslednji vpliv televizije na šport se kaţe tudi v hitrejšem razvoju profesionalizma

posameznih športnih panog in hkrati tudi vedno večje komercializacije športa. Zaradi

pojava televizije tako glavni namen športa ni več le zabava, tekmovanje in merjenje moči,

ampak tudi zasluţek. Športne tekme televiziji omogočajo velike zasluţke s prodajo

oglasnega prostora, organizatorjem pa neverjetne zasluţke s prodajo televizijskih pravic

posameznim televizijskim postajam. Komercializacija športa je tako privedla tudi do

pojava sponzorstva. Njegov namen je sponzoriranje tako posameznih športnikov kot tudi

športnih tekmovanj, v zameno za oglaševanje med samim športnim televizijskim

prenosom.

Televizija je vplivala tudi na pojav športnih junakov, na katere se televizijski gledalci

čustveno naveţejo, kar je še eden izmed trikov za zagotavljanje njene gledanosti. Njen


68

vpliv se kaţe tudi pri obuditvi nekaterih prej ne toliko gledanih športnih panog ali pa pri

nekakšnem »izumljanju« novih, kot je na primer paralelni slalom pri deskanju in smučanju

na snegu.

Slabost tolikšnega vpliva televizije na šport je lahko morebitna »pozaba« na določene

športne panoge, ki so zaradi nje zamrle ali pa je njihova gledanost strmo padla. Za šport

namreč danes velja, da tista športna panoga, ki jo televizije ne prenašajo, praktično ne

obstaja.

Z nenehnim napredkom tehnologije, ki se uporablja pri televizijski športni produkciji in

vedno večjim zahtevam televizijskih gledalcev in organizatorjev, so se zvišali tudi

standardi, ki jih mora neki televizijski prenos doseči. Povečalo se je število kamer,

povišala se je kvaliteta snemanja in tudi zmogljivost produkcijske opreme. V športni

televizijski produkciji so tako postale nepogrešljive kamere za počasne posnetke (»SSM«)

in nekatere druge, kot so kamera pajek (»Spidercam«), mini kamera ali mini »POV«

kamera. Poleg naštetih se uporabljajo tudi podvodne kamere s posebno zaščito pri

snemanju plavanja ali pa kamere, ki na vozečem se stojalu (»dollyju«) sledijo

tekmovalcem pri atletiki. Posebno dodano vrednost športnim prenosom dajejo posnetki iz

helikopterja pri kolesarski dirki ali pa posnetki mini kamere na dronih (brezpilotna letala).

Napredek se pozna tudi pri kvaliteti slike in zvoka, ki se danes snemata predvsem v HD

tehnologiji. Vedno bliţje pa smo gledanju športnih televizijskih prenosov v tehnologiji 4K

ali celo 8K.

Ob tem pa se ni bistveno spremenila tehnika snemanja, saj je bila vedno upoštevana os

snemanja (t.i. pravilo 180 stopinj), prav tako je bila enaka uporaba tako bliţnjih kot tudi

širših planov. Tudi včasih so se uporabljali počasni posnetki, vendar kamere pred 15 leti

niso bile zmoţne narediti toliko posnetkov v sekundi kot to zmorejo današnje kamere.

Opazna razlika pri televizijskih športnih prenosih je tudi ta, da je danes dramatičnost

športnih tekem veliko večja, kar se kaţe pri hitrejšem menjavanju različnih kadrov in pri

pogostejši uporabi počasnih in bliţnjih posnetkov posameznih, za televizijskega gledalca

zanimivih, športnih akcij.

S pojavo športnih televizijskih prenosov se je tako povečala gledanost posameznih

televizijskih programov, katerim zagotavlja njihov obstoj in večji zasluţek. Prenose


69

športnih tekem si televizije zagotovijo z zakupom televizijskih pravic, ki na trgu dosegajo

vrtoglave vsote, kar pomeni, da preţivijo le najmočnejše in največje televizijske postaje.

Zaradi visoke gledanosti in zaradi večjih zasluţkov organizatorjev se povečujejo tudi

standardi in zahteve, ki jih morajo televizijski prenosi upoštevati. Zato je televizijska

športna produkcija neposrednih prenosov zahtevna, kar posledično zahteva veliko priprav

na samo realizacijo športnega prenosa, ki mora potekati brezhibno.


70

VIRI IN LITERATURA

[1] Bergant, V., Ilešić, M., Grilc, P., Podobnik, K., Vlahek, A., Levovnik, J., Jagodic, T.,

Moţina, D., Gornik, M., Koritnik, B., Zagorac, D. Šport in pravo. Ljubljana: GV Zaloţba,

2008.

[2] Doupona, M., Petrović, K., Strel, J., Bednarik, J. Šport in druţba: sociološki vidiki.

Ljubljana: Fakulteta za šport, 2000.

[3] Kotnik, V. Neposredni športni prenos in TV gledalec. Monitor ISH, vol.IV, (2002), str.

91-109.

[4] Kotnik, V., Kruljac, N. Razprava o spektaklu: pregled teorij in njihovih konceptualnih

korespondenc. Koper: Univerzitetna zaloţba Annales, 2013.

[5] Meenaghan, T. Commercial Sponsorship. London: European Journal of Marketing,

1983.

[5] Owens, J. Television sports production: 4th edition. USA: Focal Press, 2009.

[6] Prešern, U. Primerjava športnih programov na Televiziji Slovenija in POP TV.

Ljubljana: FDV, 2006.

[7] Purgaj Bojan. Organizacija in realizacija televizijskih prenosov. Maribor: Fakulteta za

elektrotehniko, računalništvo in informatiko, 2011.

[8] Veble, M. Televizijski šport. Ljubljana: Znanstvena zaloţba Filozofske fakultete

Univerze v Ljubljani, 2012.

ELEKTRONSKI VIRI:

[9] Australia v India: Kohli makes history; 'spidercam' controversy. BBC, 2015. Dostopno

na: http://www.bbc.com/sport/0/cricket/30722738 [11.07.2015].

http://www.bbc.com/sport/0/cricket/30722738


71

[10] Bialik, C. 'SimulCam' Creators Envision Tech-Heavy Sports Training. The Wall Street

Journal, 2002. Dostopno na: http://www.wsj.com/articles/SB1016742956548288880

[11.07.2015].

[11] Bolcar, B. Olimpijska zaseda. Delo, 2012. Dostopno na:

http://www.delo.si/mnenja/blog/olimpijska-zaseda.html [05.04.2015].

[12] Brady, J. How much do Super Bowl commercials really cost? SB Nation, 2015.

Dostopno na: http://www.sbnation.com/nfl/2015/2/1/7923513/super-bowl-commercials-

2015-price-cost [05.03.2015].

[13] Burton, N., Chadwick, S. Ambush marketing in sport: an assessment of implications

and management strategies. Converty University, 2008. Dostopno na:

http://www.coventry.ac.uk/Global/05%20Research%20section%20assets/Research/Centr

e%20for%20the%20international%20Business%20of%20Sport/Working%20paper%20ser

ies/CIBS%20WP03.pdf [05.04.2015].

[14] Costa, B. Fox Sports Runs Drone Tests Prior to Supercross Event. Sports Video

Group, 2015. Dostopno na: http://sportsvideo.org/main/blog/2015/03/fox-sports-runs-

drone-tests-prior-to-supercross-event/ [10.07.2015].

[15] FIFA: Financial report 2014. Zurich: Federation Internationale de Football

Association, 2015. Dostopno na:

http://resources.fifa.com/mm/document/affederation/administration/02/56/80/39/fr2014web

en_neutral.pdf [20.06.2015].

[16] Football Stadiums: Technical recommendations and requirements. FIFA, 2007.

Dostopno na:

http://www.fifa.com/mm/document/tournament/competition/football_stadiums_technical_re

commendations_and_requirements_en_8211.pdf [02.04.2015].

[17] GoPro hitting the road for 2015 Tour de France. Live Production, 2015. Dostopno na:

http://www.live-production.tv/news/sports/gopro-hitting-road-2015-tour-de-france.html

[09.07.2015].

http://www.wsj.com/articles/SB1016742956548288880

http://www.delo.si/mnenja/blog/olimpijska-zaseda.html

http://www.sbnation.com/nfl/2015/2/1/7923513/super-bowl-commercials-2015-price-cost

http://www.sbnation.com/nfl/2015/2/1/7923513/super-bowl-commercials-2015-price-cost

http://www.coventry.ac.uk/Global/05%20Research%20section%20assets/Research/Centre%20for%20the%20international%20Business%20of%20Sport/Working%20paper%20series/CIBS%20WP03.pdf



http://sportsvideo.org/main/blog/2015/03/fox-sports-runs-drone-tests-prior-to-supercross-event/

http://sportsvideo.org/main/blog/2015/03/fox-sports-runs-drone-tests-prior-to-supercross-event/

http://resources.fifa.com/mm/document/affederation/administration/02/56/80/39/fr2014weben_neutral.pdf

http://resources.fifa.com/mm/document/affederation/administration/02/56/80/39/fr2014weben_neutral.pdf

http://www.fifa.com/mm/document/tournament/competition/football_stadiums_technical_recommendations_and_requirements_en_8211.pdf

http://www.fifa.com/mm/document/tournament/competition/football_stadiums_technical_recommendations_and_requirements_en_8211.pdf

http://www.live-production.tv/news/sports/gopro-hitting-road-2015-tour-de-france.html


72

[18] Hawk-Eye Innovations. Dostopno na:

http://www.hawkeyeinnovations.co.uk/page/sports-officiating/tennis [10.07.2015].


http://www.hawkeyeinnovations.co.uk/page/about-hawk-eye [10.07.2015].


http://www.hawkeyeinnovations.co.uk/products/ball-tracking/electronic-line-calling

[18.08.2015].

[21] Kvalifikacijska tekma za EP: CRO-NOR. DVB. Dostopno na:

http://dvbpro.eu/sl/portfolio-item/kvalifikacijska-tekma-za-ep-cro-nor/ [20.04.2015].

[22] Lily camera: new drone uses GPS to follow you around. The Telegraph, 2015.

Dostopno na: http://www.telegraph.co.uk/technology/technology-video/11601684/Lily-

camera-new-drone-uses-GPS-to-follow-you-around.html [10.07.2015].

[23] Mahoney, J. Bringing 3-D Video Production To The Masses. The Digital Edge, 2010.

Dostopno na:

http://www.thedigitaledgeblog.com/2010/06/23/bringing-3-d-video-production-to-the-

masses/ [20.04.2015].

[24] Mihajlović, N. TV-pravice za ligo prvakov so iz leta v leto bolj vroče. Finance, 2014.

Dostopno na: http://www.finance.si/8812670/TV-pravice-za-ligo-prvakov-so-iz-leta-v-leto-

bolj-vro%C4%8De?metered=yes&sid=422282919 [05.03.2015].

[25] Olympics Simulcam. Sportvision. Dostopno na:

http://www.sportvision.com/media/olympics-simulcam [11.07.2015].

[26] Protracer. Dostopno na:

http://www.protracer.se/experience/protracer-tv/learn/ [12.07.2015].

[27] Regulations of the UEFA Champions League 2015-2018 cycle: 2015/16 Season.

UEFA. Dostopno na:

http://www.hawkeyeinnovations.co.uk/page/sports-officiating/tennis

http://www.hawkeyeinnovations.co.uk/page/about-hawk-eye

http://www.hawkeyeinnovations.co.uk/products/ball-tracking/electronic-line-calling

http://dvbpro.eu/sl/portfolio-item/kvalifikacijska-tekma-za-ep-cro-nor/

http://www.telegraph.co.uk/technology/technology-video/11601684/Lily-camera-new-drone-uses-GPS-to-follow-you-around.html

http://www.telegraph.co.uk/technology/technology-video/11601684/Lily-camera-new-drone-uses-GPS-to-follow-you-around.html

http://www.thedigitaledgeblog.com/2010/06/23/bringing-3-d-video-production-to-the-masses/

http://www.thedigitaledgeblog.com/2010/06/23/bringing-3-d-video-production-to-the-masses/

http://www.finance.si/8812670/TV-pravice-za-ligo-prvakov-so-iz-leta-v-leto-bolj-vro%C4%8De?metered=yes&sid=422282919

http://www.finance.si/8812670/TV-pravice-za-ligo-prvakov-so-iz-leta-v-leto-bolj-vro%C4%8De?metered=yes&sid=422282919

http://www.sportvision.com/media/olympics-simulcam

http://www.protracer.se/experience/protracer-tv/learn/


73

http://www.uefa.com/MultimediaFiles/Download/Regulations/uefaorg/Regulations/02/23/5

7/51/2235751_DOWNLOAD.pdf [02.04.2015].

[28] Riedel RiCam Googles Camera to Provide Live-POV Shots at FIS Alpine Ski World

Championship. SoundProLight 2013. Dostopno na:

http://www.soundprolight.com/broadcast/Riedel-RiCam-Goggles-Camera-to-Provide-Live-

POV-Shots-at-FIS-Alpine-Ski-World-Championship.html [09.07.2015].

[29] Ro., Š. FIFA s televizijskimi pravicami do milijardnega zasluţka. Delo, 2011.

Dostopno na:

http://www.delo.si/sport/nogomet/fifa-s-televizijskimi-pravicami-do-milijardnega-

zasluzka.html [01.04.2015].

[30] Soccer Illustrated. Junij/julij, 1994. Dostopno na:

http://www.rsssf.com/wk94/numbers.html [05.03.2015].

[31] Sony HSC-100R Digital Triax Broadcast Camera. B&H. Dostopno na:

http://www.bhphotovideo.com/c/product/1000272-

REG/sony_hsc_100r_digital_triax_camera.html [20.04.2015].

[32] Spidercam. Wikipedia, Dostopno na: https://en.wikipedia.org/wiki/Spidercam

[11.07.2015].

[33] STA. FIFA si obeta veliko denarja od televizijskih pravic. Finance, 2005. Dostopno na:

http://www.finance.si/137996/FIFA-si-obeta-veliko-denarja-od-televizijskih-pravic

[01.04.2015].

[34] Technology in sports. Studio Sayers, 2011. Dostopno na:

http://www.studiosayers.com/blog/2011/1/20/technology-in-sports.html [10.07.2015].

[35] Tehnologija 4K. Big Bang, 2013. Dostopno na: http://info.bigbang.si/slika/tehnolgija-

4k [20.04.2015].

[36] Television cameras and timing transponders. Formula 1. Dostopno na:

http://www.uefa.com/MultimediaFiles/Download/Regulations/uefaorg/Regulations/02/23/57/51/2235751_DOWNLOAD.pdf

http://www.uefa.com/MultimediaFiles/Download/Regulations/uefaorg/Regulations/02/23/57/51/2235751_DOWNLOAD.pdf

http://www.soundprolight.com/broadcast/Riedel-RiCam-Goggles-Camera-to-Provide-Live-POV-Shots-at-FIS-Alpine-Ski-World-Championship.html

http://www.soundprolight.com/broadcast/Riedel-RiCam-Goggles-Camera-to-Provide-Live-POV-Shots-at-FIS-Alpine-Ski-World-Championship.html

http://www.delo.si/sport/nogomet/fifa-s-televizijskimi-pravicami-do-milijardnega-zasluzka.html

http://www.delo.si/sport/nogomet/fifa-s-televizijskimi-pravicami-do-milijardnega-zasluzka.html

http://www.rsssf.com/wk94/numbers.html

http://www.bhphotovideo.com/c/product/1000272-REG/sony_hsc_100r_digital_triax_camera.html

http://www.bhphotovideo.com/c/product/1000272-REG/sony_hsc_100r_digital_triax_camera.html

https://en.wikipedia.org/wiki/Spidercam

http://www.finance.si/137996/FIFA-si-obeta-veliko-denarja-od-televizijskih-pravic

http://www.studiosayers.com/blog/2011/1/20/technology-in-sports.html

http://info.bigbang.si/slika/tehnolgija-4k

http://info.bigbang.si/slika/tehnolgija-4k


74

https://www.formula1.com/content/fom-website/en/championship/inside-f1/rules-

regs/Television_cameras_and_timing_transponders.html [09.07.2015].

[37] Television History: The First 75 Years. TVhistory. Dostopno na:

http://www.tvhistory.tv/1936%20German%20Olympics%20TV%20Program.htm

[15.03.2015].

[38] The Making of Football's Yelow First-and-Ten Line. ETHW. Dostopno na:

http://ethw.org/The_Making_of_Football%27s_Yellow_First-and-Ten_Line [11.07.2015].

[39] Throwback Thursday: The first Wibledon on television. Wimbledon. Dostopno na:

http://www.wimbledon.com/en_GB/news/articles/2015-02-

05/throwback_thursday_the_first_wimbledon_on_television.html [05.03.2015].

[40] Tour de France. Wikipedia. Dostopno na:

http://en.wikipedia.org/wiki/Tour_de_France#Broadcasting [06.03.2015].

[41] Transponders and Cameras. Formula 1 Dictionary. Dostopno na:

http://www.formula1-dictionary.net/transponder_and_camera.html [09.07.2015].

[42] Trţenje iz zasede (»ambush marketing«). Olimpijski komite Slovenije. Dostopno na:

http://www.olympic.si/olimpijski-marketing/uporaba-olimpijskih-simbolov/trzenje-iz-zasede-

ambush-marketing/ [05.04.2015].

[43] TV viewership of the Super Bowl in the United States from 1990 to 2015 (in millions).

Statista, 2015. Dostopno na: http://www.statista.com/statistics/216526/super-bowl-us-tv-

viewership/ [02.03.2015].

[44] TV: GoPros inside the peloton. Le Tour de France, 2015. Dostopno na:

http://www.letour.com/le-tour/2015/us/pre-race/news/ahc/tv-gopro-inside-the-peloton.html

[09.07.2015].

[45] UEFA: Financial report 2012/13. Astana: 2014. Dostopno na:

http://www.uefa.org/MultimediaFiles/Download/uefaorg/Administration/02/07/89/16/20789

16_DOWNLOAD.pdf [29.07.2015].

https://www.formula1.com/content/fom-website/en/championship/inside-f1/rules-regs/Television_cameras_and_timing_transponders.html

https://www.formula1.com/content/fom-website/en/championship/inside-f1/rules-regs/Television_cameras_and_timing_transponders.html

http://www.tvhistory.tv/1936%20German%20Olympics%20TV%20Program.htm

http://ethw.org/The_Making_of_Football%27s_Yellow_First-and-Ten_Line

http://www.wimbledon.com/en_GB/news/articles/2015-02-05/throwback_thursday_the_first_wimbledon_on_television.html

http://www.wimbledon.com/en_GB/news/articles/2015-02-05/throwback_thursday_the_first_wimbledon_on_television.html

http://en.wikipedia.org/wiki/Tour_de_France#Broadcasting

http://www.formula1-dictionary.net/transponder_and_camera.html

http://www.olympic.si/olimpijski-marketing/uporaba-olimpijskih-simbolov/trzenje-iz-zasede-ambush-marketing/

http://www.olympic.si/olimpijski-marketing/uporaba-olimpijskih-simbolov/trzenje-iz-zasede-ambush-marketing/

http://www.statista.com/statistics/216526/super-bowl-us-tv-viewership/

http://www.statista.com/statistics/216526/super-bowl-us-tv-viewership/

http://www.letour.com/le-tour/2015/us/pre-race/news/ahc/tv-gopro-inside-the-peloton.html

http://www.uefa.org/MultimediaFiles/Download/uefaorg/Administration/02/07/89/16/2078916_DOWNLOAD.pdf

http://www.uefa.org/MultimediaFiles/Download/uefaorg/Administration/02/07/89/16/2078916_DOWNLOAD.pdf


75

[46] Villa complete first phase of Hawk-Eye technology in B6. Aston Villa Football Club,

2013. Dostopno na: http://www.avfc.co.uk/page/NewsDetail/0,,10265~3220055,00.html

[10.07.2015].

[47] Women's World Cup will use goal-line technology. The Canadian Press, 2015.

Dostopno na: http://www.cbc.ca/sports/soccer/women-s-world-cup-will-use-goal-line-

technology-1.3016236 [10.07.2015].

[48] 1st and Ten Line System: Football. Supervision. Dostopno na:

https://www.sportvision.com/media/1st-and-ten%E2%84%A2-line-system [11.07.2015].

[49] 5 Companies Launch Ambush Marketing Attacks. Amsterdam Printing, 2010.

Dostopno na: http://blog.amsterdamprinting.com/2010/07/27/5-companies-launch-

ambush-marketing-attacks/ [05.04.2015].

[50] 2014 FIFA World Cup. Wikipedia. Dostopno na:

http://en.wikipedia.org/wiki/2014_FIFA_World_Cup#Media [05.03.2015].

http://www.avfc.co.uk/page/NewsDetail/0,,10265~3220055,00.html

http://www.cbc.ca/sports/soccer/women-s-world-cup-will-use-goal-line-technology-1.3016236

http://www.cbc.ca/sports/soccer/women-s-world-cup-will-use-goal-line-technology-1.3016236

https://www.sportvision.com/media/1st-and-ten%E2%84%A2-line-system

http://blog.amsterdamprinting.com/2010/07/27/5-companies-launch-ambush-marketing-attacks/

http://blog.amsterdamprinting.com/2010/07/27/5-companies-launch-ambush-marketing-attacks/

http://en.wikipedia.org/wiki/2014_FIFA_World_Cup#Media

Vpliv televizije na šport in športni prenosiCilj magistrskega dela je bil ugotoviti, kako...

Documents

Transcript of Vpliv televizije na šport in športni prenosiCilj magistrskega dela je bil ugotoviti, kako...