GA

LE

RI

JA

Vo

dn

iko

va

65

Lju

blj

ana

Od

prt

ov

sak

dan

od

10. d

o19

. ure

. Ob

sob

ota

h, n

edel

jah

inp

razn

ikih

zap

rto

.

Milan Rožmarin

Rojen je 5. julija 1946 v Slovenski Bistrici. V Mariboru je končalosnovno šolo in maturiral na klasični gimnaziji. Diplomiral je naFakulteti za naravoslovje in tehnologijo, na oddelku za fiziko inmatematiko, na Univerzi v Ljubljani. Zaposlen je na Institutu“Jožef Stefan”, kjer poleg službenih obveznosti opravlja tudifunkcijo galerista. Z likovnim ustvarjanjem se ukvarja že več kot45 let. V tem času je izoblikoval stil, ki bi ga lahko poimenovaliabstraktni impresionizem, iz katerega so se razvile kasneje slikein podobe barvnih naključij in naključnih form. Živi v Ljubljani,dela in ustvarja v Ljubljani in Portorožu.

November 1995, Galerija “Jožef Stefan” , Ljubljana

November 2001, Galerija “Jožef Stefan”, Ljubljana

Oktober 2003, Likovno razstavišče Univerzitetne knjižniceMaribor, Maribor

Junij 2005, M. Rožmarin, Galerija Muta, Muta

Oktober 2005, Galerija Loterije Slovenija, Ljubljana

September 2006, Galerija Krka, Novo mesto

Januar 2007, Galerija Ana, Sevnica

Maj 2008, Galerija Vodnikova domačija

S e razstaveamostojn

Stara čolnarna, 2008, olje na platnu, 70 cm x 80 cm

Simetrija je rdeča, 2008, olje na platnu, 65 cm x 65 cm

KRIČAVABARVITOST

Štirideset ustvarjalnih let je za človeka zavidljiva doba, za MilanaRožmarina pa še posebej, saj je po osnovni izobrazbi fiziknaravoslovec znanstvenik na eni, po duši in rezultatih svojegadela pa tudi izvirni slikar s svojevrstno izrazno močjo inrazpoznavnostjo na drugi strani. Po svoji naravi vedno umirjen inprijazen, dobronameren in uglajen se v svojem ateljeju spremeni vstrastnega in vehementnega slikarja, ki pri svojem delu uporabljapredvsem žive primarne (rumena, rdeča, modra) in sekundarne(oranžna, violetna, zelena) barve. Te brez zadržkov (kar iz tube spomočjo lopatice in beneškega terpentina) gnete, razpostavlja,premika in zoperstavlja eno proti drugi ali tretji na različno velikih,včasih mimobežnih ali vzporednih oblikah, ki s svojim notranjimbarvitim nemirom in pregnetenimi zaradi načina uporabe slikarskelopatice zgeometriziranimi reliefnimi posegi, ustvarja asociaciježivobarvnega oceana, ki nepredvidljivo valovi na mestu znotrajoblik ali skupaj z njimi in s tem ne dovoli opazovalcu vizualnegapočitka. Zato pozornejši opazovalec teh slik tudi sam doživljanjihov nemir, strast, gibanje, evforijo ter živi sprostitveni radostninaboj, vedno združen s trpko konkretnostjo (brez sentimentalnosti), ki jo ustvarjajo globoki reliefni posegi v običajno debelonanešeno barvno maso, ki »pljuska« velikokrat sramežljivo čezvznemirjene z aktivno ali pasivno linijo omejene robove barvnihpolj. Le-ta se pri tem zatemnijo ali osvetlijo, oplemenitijo ali ne ssosednjo čisto barvo in zaključijo svoj ples v različnih plastičnodelujočih nasprotjih.

Milan Rožmarin gradi svoje slike v samem aktu slikanja hitro, vnekakšnem transu brez razmišljanja, toda premišljeno glede navečmesečno inkubacijsko dobo med rojstvom osnovne ideje innjeno končno realizacijo. Slikarsko podlago gradi s pomočjo naplatno reliefno nanešene bele barve, na katero nanaša ostalebarve najprej s čopičem, zatem pa še z lopatico. Pri slikanju seprepusti notranjemu občutku za pravo mero in asociacijam, ki semu pri tem porajajo in po katerih včasih tudi podnaslavlja svojalikovna dela kot npr.: Zelena rega, Žerjav, Delfin, Marsovci,Strašilo, Katedrala, Plankton, Počitnice, Ribe na obali, Rdečareka itd. Sam svoje slike uvršča že od leta 1970 v »abstraktniimpresionizem«, pred petnajstimi leti pa je temu dodal še izraz»podobe naključnih form«.

Milan Rožmarin je tipičen slikar akcije, ustvarjalnega trenutka,navdiha in sprostitve nakopičenih energij po načelu tukaj in sedaj,zato imamo občutek, ko opazujemo njegova dela, da mu barve inoblike tečejo po sliki kot težka, gosta, razburkana in živo obarvanavoda, ki se zaustavlja, valovi in preusmerja svoj tok ob boljstatičnih in tu in tam okorno naslikanih bregovih. K temu občutkupripomorejo na periferijah vzorcev znotraj posameznih oblik razgi

––

-

-

-

––

–

–

– --

bani, velikokrat »razcefrani«, ponekod surovi, pa tudi mehki,globoko in trdo prelomljeni, razčlenjeni ali elegantni, včasihtransparentni pa ponovno reliefno dvignjeni robovi, kar neprestano ustvarja občutek surove odbojnosti na eni in istočasnepovezanosti tako tretiranih oblik v skupno usodo, na drugi strani.Zato so prav periferije katerihkoli oblik in podoblik v teh slikahpomembni psihološki faktor določanja občutkov harmonije,stopnje komunikacije in plastičnih učinkov oblik med seboj innjihovih notranjih območij ter načina stopnjevanja najsvetlejšesrednje temno najtemnejše v različnih smereh. To stopnjevanječutimo tudi pri širinah oblik, njihovih dolžinah, gostoti vzorcev,stopnji reliefnosti in drugih optičnih dražljajih.

Globoki posegi slikarske lopatice v barvno maso teh slik ustvarjajov svojem »dolu« transparentno vidnost bele podlage, v svojem»hribu« pa visoko reliefno višino zgoščene barve, ki jo avtor (ko jesuha) ponekod sam »odbije« in s tem rani, zaradi česar opazimobele utrinke podlage sredi barvnih polj.

Poseganje v barvno maso s trpkost vzbujajočim gnetenjemustvarja v teh slikah realno in ne iluzivno romantično izkušnjobarve, pri čemer avtor velikokrat razmišlja o štiridimenzionalnibarvi. Zato je v svojem ustvarjanju posebnež, ki barve ne tretirasamo kot fluidni, simbolični in spektralni fenomen, temveč jo čuti inneguje kot maso materijo v popolni fizični obliki. Tudi evklidskodefinirane mikro ploskve, ki jih ustvarja lopatica, določajo strogostbarvnega nanosa ter »moški« način slikanja s civilizacijskimpridihom reda, razuma in urbanih krajin. Čutno čustvena komponenta barve se na ta način oplaja z razumskim in konkretno občutenim vzorčnim dodatkom, ki sicer v marsičem spominja na tehnikievkavstike in mozaika.

Slikarstvo Milana Rožmarina je prežeto z nebrzdanimi energijamirazburkane notranjosti človeka, ki je posvetil »uradni« del svojegaživljenja in poklica znanstvenemu delu, v slikarstvu pa našel temuenakovredni nasprotni pol in tako ustvaril asimetrično simetrijosožitja med znanostjo in umetnostjo v njem samem in v njegovemdelu. Medsebojno oplajanje in povezovanje obeh svetov pa je bilopri Milanu vedno intenzivno in produktivno. Zato je prav barviposvetil s fizikalnega, psihološkega in izrazno slikarskega (zeloosebnega) vidika svojo plodno dolgoletno in za slovenski prostorprav gotovo zelo izvirno, pogumno in brezkompromisno slikarskoustvarjalnost.

Darko Slavec

Vlju

dno

vabi

mo

Vas

inVa

šepr

ijate

ljena

odpr

jera

zsta

ve"K

riča

vaba

rvit

ost"

slik

arja

Mila

naR

OŽ

MA

RIN

A,

kibo

vče

trte

k,8.

maj

a20

08ob

19. u

ri.

Raz

stav

abo

odpr

tado

3.ju

nija

2008

.

Raz

stav

obo

odpr

l aka

dem

ski s

likar

prof

. Dar

koSL

AV

EC

.N

aod

prtj

ubo

nast

opila

Vero

nika

Zaj

ec, v

iolin

ske

citr

e.