Vodni vrt

IVAN ESENKOMARJETKA HROVATIN

TEV@ TAV^AR

VRTNA MLAKANARAVNI PLAVALNI RIBNIK

VRTNA SAVNA

Kazalo

Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8Mlaka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12Kal . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20Mlaka in njeno sporo~ilo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24

I V A N E S E N K O

I. VRTNA MLAKA . . . . . . . . . . . . . . . . . 25

Izdelava vrtne mlake . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34

RASTLINSKI SVET . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42Vodne rastline . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43

– beli lokvanj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43– rumeni blatnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44– `abji {ejek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45– lasastolistna vodna zlatica . . . . . . . . . . . . . . . 45– vodna dresen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46– prava vodna smre~ica. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46– plav~ek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47– vodni ore{ek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48– kobulasta vodoljuba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49– {tiriperesna marzilka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49

– trpot~asti pore~nik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50– {~itolistna mo~virka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50– mala vodna le~a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51– navadni rogolist . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51– vodna {karjica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52– enostavni ali navadni je`ek . . . . . . . . . . . . . . 52– listne u{i . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53

Robne rastline . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54– maslenica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56– kalu`nica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56– vodna perunika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57– sibirska perunika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58– veliki poletni zvon~ek . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58– trst . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59– navadna krvenka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60– brestovolistni oslad . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60– navadna milnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60– vodna meta. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61– hmelj. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61– {irokolistni rogoz . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61

@IVALSKI SVET . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62Ribe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63Dvo`ivke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64

– sekulja ali rjava `aba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64– zelena `aba. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67– plav~ek ali barjanska `aba . . . . . . . . . . . . . . . 69– zelena rega . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70– navadna krasta~a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71

– hribski urh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73– navadni pupek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74

Plazilci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76– belou{ka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77– kobranka. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79– smokulja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79– navadni go` . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80– modras . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80– zelenec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81

Ptice. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82– siva ~aplja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83– vodomec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84– mlakarica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84– zelenonoga tukalica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85– moko` . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85– ~rna liska . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86– {oja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86– siva vrana . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86– ~rnoglavka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86– bela pastirica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87– siva pastirica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87– sloka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87– siva pevka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88– str`ek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88– krivokljun . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89

Sesalci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90– beloprsi je` . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91

– veliki voluhar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91– kuna belica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91

Netopirji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92– nathusijev netopir. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93– mali netopir . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93– mali podkovnjak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93– veliki podkovnjak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93

@u`elke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94– hrbtoplovka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94– obrobljeni kozak. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95– vodni {~ipalec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95– vodni drsalec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96– komarji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96– `iva nit . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97– vrtni ~mrlj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98– enodnevnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98– veliki spreminjav~ek. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98

Ka~ji pastirji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99– travni{ki {kratec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100– rani plamenec. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100– modri ble{~avec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100– pasasti ble{~avec. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100– modri plo{~ec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101– opoldanski {krlatec. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101– progasti kamenjak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101– krvavo rde~i kamenjak . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101– sredozemski lesketnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102

6 I V O D N I V R T

– bledi pe{~enec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102– veliki spremljevalec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102– modrozelena deva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102

Nega in vzdr`evanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104Vzgojni pomen mlake . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110Tujerodne rastline . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112

M A R J E T K A H R O V A T I N

II. NARAVNI PLAVALNIRIBNIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114

Kultura bivanja z naravo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116Razlika med naravnimi plavalnimi ribniki inklasi~nimi bazeni. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 118Prednosti naravnih plavalnih ribnikov . . . . . . . . . 118Sestavni deli naravnega plavalnega ribnika . . . . . 120Plju~a naravnega plavalnega ribnika . . . . . . . . . . 123Oksigenatorji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123Rastlinski ~istilci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 126Mehansko ~i{~enje vode . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 126Alge – ve~na nadloga. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 128Objekt s svojimi posebnostmi . . . . . . . . . . . . . . . . 128Potek izdelave objekta. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 130Oblika in globina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 132

Izdelava naravnega plavalnega ribnika . . . . . . . . 132Od sezone do sezone. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 132Urejena divjina na doma~em vrtu. . . . . . . . . . . . . 132

Raj na vrtu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135

T E V @ T AV ^ A R

III. VRTNA SAVNA . . . . . . . . . . . . . . . . 142

Popolna spro{~enost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 143Vsaka savna zgodba zase . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 143Sam svoj mojster . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 144Zastekljena sprednja stena . . . . . . . . . . . . . . . . . . 144Iz vro~ega na mrzlo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 145Pe~ na drva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 145Dimnik za pe~ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 145Dovod sve`ega zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 146Izolacija prostora okoli pe~i . . . . . . . . . . . . . . . . . 146Le`alna klop . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 146Knajpanje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 147Vrtna savna visoko nad tlemi . . . . . . . . . . . . . . . . 147Kamnita vrtna savna na jadranskem otoku . . . . . 148

V O D N I V R T I 7

SLIKA 26 Na{a doma~a mlaka, ki je bila pred nekaj leti

obnovljena, je v novi obliki po velikosti za~asno pre-

polovljena. V na~rtu imamo {e eno, bistveno ve~jo

vodo, ki pa bo na{la svoje mesto potem, ko bodo

vnuki nekoliko zrasli. Mlaka je stara ve~ kot trideset

let. Nasi~ena z `ivim svetom vsako leto znova potrju-

je, kako je voda potrebna v okolju. Ob tej mlaki, ki je

v knjigi ve~krat prikazana v starej{i izvedbi in v raz-

li~nih letnih ~asih, je nastal velik del fotografij, ki

opremljajo knjigo.

SLIKA 27 Vrtna mlaka, urejena kot del okrasnega vrta

SLIKA 28 Majhna, z velikim posluhom za naravo

urejena mlaka

V O D N I V R T I V RTN A M L A K A I 27

27

28

SLIKA 29 Vrtna mlaka dru`ine Ro`mari~

iz Banovcev. Med njenim robom in hi{o

je le meter razdalje, kar omogo~a lahko-

ten pogled nanjo iz dnevnega prostora v

hi{i. Nasajena je smiselno in prvinsko,

obenem pa je dom {tevilnim `ivalim.

Celoten vodni motiv se imenitno do-

polnjuje s sonaravno obdelanim vrtom,

s katerim se ukvarjajo Ro`mari~evi. Vrt

vsebuje tudi netopirnice in gnezdilnice

za ptice ter samotarske ~ebele.

SLIKA 30 Preprosta mlaka na robu istrs-

ke vasice.

SLIKA 31 Na{a doma~a mlaka pred

nekaj leti, fotografirana v poznem po-

letju.

28 I V O D N I V R T I V RTN A M L A K A

29

30 31

V O D N I V R T I V RTN A M L A K A I 29

SLIKA 32 V trgovini kupljena izvedba mlake, izdelana iz

umetnega materiala, komajda zado{~a za `ivljenje vod-

nim `ivalim. Strme stene so past, zato mora biti tako

majhen bazen vedno poln do roba. Vpra{ljivo je tudi

prezimovanje `ivali v tako majhni vodi.

SLIKA 33 Mlaka je pravilno ume{~ena sredi vrtne trate.

Ozek rob divjinskih rastlin je prepu{~en sam sebi, lastni-

ca kosi trato tik do njega. Pas rastlinja povsem zado{~a

prebivalcem mlake za zavetje. V tej majhni mlaki `ivi

`ivahna zdru`ba `ivali, najbolj vpadljive so zelene `abe.

Ob~asno katero ulovi belou{ka ...32

33

30 I V O D N I V R T I V RTN A M L A K A

34

SLIKA 34 Mlaka na vrtu Davida Withringtona v mestu Peter-

borough v Angliji. Mlaka je sonaravna, tudi rastlinje v njej

je zna~ilno vodno in avtohtono. David Withrington je ento-

molog in ornitolog, ki je bil vso delovno dobo zaposlen v

angle{ki vladni organizaciji English Nature. Deloval je na

podro~ju varovanja sladkih voda, sicer pa je dober pozna-

valec in velik ljubitelj Slovenije, ki jo redno obiskuje `e {tiri

desetletja.

Napisal je tudi knji`ico Metulji Slovenije. S slovenskimi re-

kami se je spoznaval tudi v kanuju avtorja te knjige, s kate-

rim sta skupaj preveslala veliko kilometrov po na{ih ve~jih

vodotokih. David Withrington je danes upokojen, vendar {e

vedno aktiven na naravoslovnem podro~ju in reden obisko-

valec Slovenije. (Fotoarhiv Davida Withringtona)

SLIKA 35 David pri urejanju svoje vrtne mlake. Poudarek je

na spontanosti, okrasnih nasaditev prakti~no ni. Del vrta, v

katerem le`i mlaka, je v celoti prepu{~en naravnim proce-

som. (Foto: Fred van der Vegte)

SLIKA 36 Lovska sre~a sive ~aplje v njegovi vrtni mlaki

(Foto: David Withrington)

V O D N I V R T I V RTN A M L A K A I 31

35

36

SLIKA 37 Mlaka na vrtu gostinskega

lokala v Medvodah je vredna ogleda.

Urejena je s posluhom za naravo.

SLIKA 38 Mlaka v Vrtcu ^rnu~e, enota

Son~ek v [entjakobu pri Ljubljani

SLIKA 39 Mlaka, opremljena s klopjo, ki

je poleti pogosto zasedena.

SLIKA 40 Lon~ena ra~ka ...

SLIKA 41 ... ali `aba in podobni okraski

lepo pristojijo vodnemu motivu. Izogi-

bajmo se tistim iz umetnih materia-

lov. Vrt naj bo okolje, kjer se bomo

radi zadr`evali, besedo pa moramo

dati tudi otrokom. Le tako jih bomo

navdu{ili nad naravo, kajti vrt je

okolje, kjer jo bodo spoznavali najbolj

varno.

SLIKA 42 Voda na vrtu dru`ine Toman

na Brezjah na Gorenjskem

(Foto: Toma` Toman)

32 I V O D N I V R T I V RTN A M L A K A

37 38

39 40

41

42

V POLETNI VRO^INI NAS LE OPAZOVANJEVODE NA VRTU NE OHLADI – `elimo se potopitiv njej in se osve`iti. To se nam lahko uresni~i, ~e seodlo~imo za naravni plavalni ribnik, v katerem lahkozaplavamo in iz vode ob~udujemo vodne in obvodnerastline ter `ivali. Na prvi pogled je to okrasni ribnik,ki ga krasijo prelepe vodne rastline, vendar se v njemlahko tudi kopamo in spro{~amo. ^eprav mu re~emoribnik, v njem navadno nimamo rib, saj bi njihoviiztrebki vplivali na kakovost vode. ^e se ribam ne`elimo odre~i, pa moramo to upo{tevati pri dimen-zioniranju filtrov.

KULTURA BIVANJA Z NARAVOPrvi naravni plavalni ribnik je nastal pri na{ih severnihsosedih. Leta 1983 ga je zgradil Avstrijec WarnerGamerith. Avstrijci in Nemci so vodilni na tem pod-ro~ju, na splo{no je kultura so`itja z naravo na do-ma~ih vrtovih tam na vi{ji ravni kot zaenkrat pri nas.Zanje je vrt `ivljenjski prostor, ki ga delijo z rastlinamiin `ivalmi. Zavedajo se, da sta `aba in de`evnik poka-zatelja ~istega okolja, ne pa vsiljivca na vrtu. V Slo-veniji je tovrstna osve{~enost {e dale~ za omenjenimi

dr`avami, se pa miselnost tudi zaradi svetovnih tren-dov `e spreminja. Krepi se zavedanje narave in so`itjaz njo na razli~nih podro~jih. Predvsem srednje inmlaj{e generacije se z na~inom `ivljenja vra~ajo k nar-avi. Spoznavajo, da tako kot lahko pridelajo sadje inzelenjavo brez {kropljenja s kemi~nimi sredstvi, selahko tudi kopajo v vodi brez klora. Med njimi je tudiveliko takih, ki so po kopanju v kloriranih bazenih utr-peli razli~ne razjede na ko`i, ki jih je te`ko pozdraviti.Zato i{~ejo alternativo, kar naravni plavalni ribniki alipa naravni bazeni (brez rastlin) zagotovo so. Ve~a setudi povpra{evanje po nastanitvah na turisti~nihkmetijah ali v tako imenovanih glampingih, kjer turistiu`ivajo v miru v naravi, isto~asno pa je poskrbljeno zarazvajanje na naravi prijazen in miren na~in. Naravniplavalni ribniki so izvrstna zamisel tudi za tovrstnoturisti~no ponudbo, ki je vse bolj priljubljena tudi prinas, najbolj pa po njej trenutno povpra{ujejo Belgijciin Nizozemci.Obstajajo razli~ne tehnologije in sistemi za izvedbonaravnih plavalnih ribnikov, cilj pa je isti: zagotovitinaravno neopore~no vodo brez dodajanja kemikalij,v kateri se lahko kopamo v ~udovitem naravnem

116 I V O D N I V R T I NAR AVN I P L AVA L N I R I B N I K

Voda je element, ki nas ohlaja in pomirja. ^e jo imamona vrtu, privabi tudi {tevilne majhne in malo ve~je `ivaliin vrt za`ivi. Tisti, ki imajo doma ribnik ali vrtno mlako,lahko u`ivajo v opazovanju pestrega dogajanja v in obvodi. [e posebej otroci zelo u`ivajo, ko vidijo `abo,paglavce, ka~jega pastirja, je`a in ostale `ivali.Navadimo se, da nas pride obiskat celo belou{ka in nasz zanimanjem opazuje, a se tudi vljudno umakne, da nasne moti. Narava na vrtu nas lahko veliko nau~i, meddrugim tudi spo{tovanja drugih `ivih bitij ter strpnosti.

118 I V O D N I V R T I NAR AVN I P L AVA L N I R I B N I K

okolju. V Sloveniji se z izdelavo teh ribnikovukvarja kar nekaj podjetij, saj se povpra{evanje zelopove~uje.

RAZLIKA MED NARAVNIMI PLAVALNIMIRIBNIKI IN KLASI^NIMI BAZENIDolo~ene izvedbe naravnih bazenov, ki so brez rastlin,se na prvi pogled ne razlikujejo od klasi~nih bazenov.Gre le za na~in ~i{~enja vode, ki poteka v naravnihbazenih s pomo~jo mikroorganizmov in razli~nih filt-rov, pri klasi~nih pa se voda ~isti kemi~no. Kadar govo-rimo o naravnem plavalnem ribniku, pa `e samazasaditev rastlin ka`e, da ne gre za klasi~en bazen.Seveda pa so klju~ne razlike predvsem pri sami vodi,ki se v naravnem bazenu vzdr`uje na naraven na~in,brez kemikalij in drugih pripravkov, kar je sevedabistvena prednost za vse, ki poudarjajo pomen narave,in tiste, ki imajo zdravstvene te`ave zaradi kopanja vkloriranih bazenih. Zavedati se moramo, da se nar-aven bazen odziva na spremembe v okolju, torej vre-mensko dogajanje, to so padavine in spremembetemperature, a se tudi hitro uravnovesi.

PREDNOSTI NARAVNIH PLAVALNIHRIBNIKOVNaravni plavalni ribnik deluje na naraven na~in. Rast-line, ki so sestavni del ribnika, so premi{ljeno izbrane,saj vodo ~istijo in ji dovajajo kisik. Voda in rastlinehitro privabijo razli~ne vodne in obvodne `ivali, zatobo na vrt kmalu pri{la `aba, zra~ni prostor se bonapolnil z razli~nimi `u`elkami, med njimi bodo medprvimi ka~ji pastirji, ptice si bodo v plitvini osve`ileperje in se od`ejale, nekatere, denimo lastovke, sebodo kar okopale, tudi `ejne ~ebele si bodo prilastilesvojo kapljico vode. Ob ve~erih bo mimo {vignil ne-topir, {e preden se boste zavedli njegove prisotnosti.Mnogi se bojijo, da bo tako velika vodna povr{ina pri-vabila komarje, a je bojazen odve~, saj voda v takembazenu zaradi sistema filtriranja ves ~as kro`i, torej ni

144 I V O D N I V R T I V RTN A S AVN A

oblikovalec Philippe Starck. On si je zamisli savno kotsamostojen objekt na prostem, s pogledom na vrt inokolico. Njegova re{itev je bila zame navdih in spoz-nanje, da je savna bistveno lep{a, ~e stoji zunaj in ima pomo`nosti {e lep razgled. Hitro sem na{el primeren pros-tor za savno v naravi, na rahlo padajo~em terenu, z raz-gledom na smu~i{~e. Za name~ek zraven te~e tudi gorskipotok, {irok le malo ve~ kot meter, ki ima le nekajmetrov od vhoda v savno mali tolmun. Takoj sem vedel,da na tem mestu ne bom potreboval tu{a. Ko potrebu-jem ohladitev, grem v potok.Na{a po~itni{ka brunarica je tako dobila manj{oleseno sestro – savno. Savne, ki so v notranjih pros-torih, imajo praviloma le majhno okno na vratih, mojanova igra~a pa ima veliko stekleno sprednjo steno in stem odprt pogled v naravo.

SAM SVOJ MOJSTERZunanjo savno lahko na vrtu postavite sami, ~e stero~no spretni in imate radi tovrstno razvajanje. S tembo va{ vrt pridobil dodatno vrednost.

Osnovni deli zunanje savne:– lesena lopa, narejena prete`no iz lesa in stekla,– pe~ na drva,– dimnik za pe~,– dovod sve`ega zraka,– izolacija prostora okoli pe~i,– le`alna klop,– dostop do vode – tu{, potok, naravni plavalni ribnik ...Ena od mojih zunanjih savn stoji na precej nagnjenemterenu na Gorenjskem, zato sem si za osnovnokostrukcijo zamislil {tiri jeklene nerjave~e palice, vgra-jene v tla z betonom. Na vrhu teh jeklenih nosilcev sozaklju~ki z U profilom, ki dr`ijo trame. Objekt jespredaj dvignjen od tal dober meter, zadaj pa dvajsetcentimetrov. Odmik od tal je bistven, da savna ninikoli vla`na in mrzla. Tudi v hudem mrazu, ko je bila

zunanja temperatura minus petnajst stopinj Celzija, jeneogrevan prostor z zastekljeno sprednjo steno, skozikatero prostor greje sonce, ohranil prijetno tempera-turo. V primerjavi z zunanjim ostrim mrazom je bilo vsavni prav prijetno toplo. Vstop v savno je od strani posnemljivih stopnicah.

ZASTEKLJENA SPREDNJA STENALesena lopa je zelo preprosta. Steklena sprednja stenaje iz {tirih delov zaradi ote`enega transporta. Lokacija,

Savna na nagnjenem terenu v gozdu

V O D N I V R T I V RTN A S AVN A I 145

kjer stoji savna, je namre~ nedostopna z vozilom in vesmaterial je bilo potrebno prinesti petdeset metrovnavkreber na roke. Za zasteklitev je dovolj uporabapovpre~no kakovostnega dvojnega stekla termopan zizolativno vrednostjo Ug=1,0 W/m2K. V ~asu, ko je vsavni veliko vro~e vodne pare, tudi uporaba veliko boljizolativnega stekla ne bi prepre~ila rosenja stekla.Rosa se zaradi toplega zraka hitro posu{i. ^e bipostavili savno nekje v hribih, kjer so temperature zelonizke, je morda priporo~ljiva uporaba troslojnegastekla. Streha je enokapnica, brez napu{~a in stranskih`lebov, ki brez te`av prenese te`o en meter visokesne`ne odeje. ^e ga je ve~, ga odstranim z lopato.Osnovna skeletna lesena konstrukcija je iz smrekovihtramov dimenzije 10 × 10 cm. Z zunanje in notranjestrani sem pritrdil smrekov opa`, vmesni prostor pazapolnil z izolacijo – kameno volno z obojestranskoaluminijasto folijo. ^ez ~as se je izkazalo, da je bilauporaba smrekovega opa`a na zunanji strani napaka.Bistveno bolje bi bilo, ~e bi uporabil macesnov opa`, insicer zato, ker mora lesena povr{ina zunaj in notriostati neza{~itena. Notri bi bila za{~ita lesa nemogo~a,saj bi premazan les pri visokih temperaturah oddajalstrupene hlape, zunaj pa sem les prepustil naravnemustaranju.

IZ VRO^EGA NA MRZLOLesena lopa je razdeljena na predprostor z zavitoklopjo s pogledom na okolico in zabojem za drva tersavno s klopjo v obliki ~rke L. Razdelitev lope na dvaprostora pove~a celoten gradbeni tloris. Predprostorzagotovo ni potreben. Vzdr`evanje vmesne tempera-ture med temperaturo prostora s pe~jo in zunanjotemperaturo pri savnanju ni smiselno. Ko je telopregreto, zlahka prenese ve~je temperaturne razlike.Prehod iz pregretega prostora s temperaturo ve~ kot70 stopinj Celzija na minus deset stopinj Celzija zunajza izku{enega uporabnika savne ne bo te`avno.

PE^ NA DRVASrce savne predstavlja pe~ in v zunanji lopi je to lahkole pe~ na drva. Namesto elektri~nih grelcev granitnekamne greje ogenj. Pe~ na drva s steklenimi vratipoleg toplote seva {e romanti~no svetlobo rumeno-rde~e barve. Toplota, ki jo daje pe~ na drva, je manjagresivna kot toplota elektri~ne pe~i. K dobremuvzdu{ju prispeva tudi prasketanje drv. ^e z nalagan-jem drv v pe~ pretiravate in vam je postalo prevro~e,lahko temperaturo zmanj{ate tako, da odprete vrata inprostor prezra~ite.

DIMNIK ZA PE^Postavitev pe~i na drva zahteva tudi priklop nadimnik, za katerega morate pripraviti osnovne nosilce`e ob postavitvi osnovne skeletne konstrukcije. Dimnik

Potok ob savni za ohladitev