Vezenje - GOV.SI · 2019. 9. 11. · na vasi. Takrat je najve~ vezenin nastalo za balo (vezena...
Transcript of Vezenje - GOV.SI · 2019. 9. 11. · na vasi. Takrat je najve~ vezenin nastalo za balo (vezena...
1
Vezenje Osnovni vbodi in tehnika vezenja
S l ikarsk i , mar je t icni in gobe l insk i vbod
Angleško vezenje in vezenje r iše l je
Izbirni predmet
ˇ
2
3
Izbirni predmet
Vezenje Osnovni vbodi in tehnika vezenja
S l ikarsk i , mar je t icni in gobe l insk i vbod
Angleško vezenje in vezenje r iše l je
ˇ
CIP - Katalo`ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana
371.214.1:746.3
MLAKAR, Matilda U~ni na~rt. Izbirni predmet [Elektronski vir] : programosnovnošolskega izobra`evanja. Vezenje / [avtorici Matilda Mlakar,Majda Ferk]. - 1. izd. - Ljubljana : Ministrstvo za šolstvo inšport : Zavod RS za šolstvo, 2008
Na~in dostopa (URL): http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/osnovnosolsko_izobrazevanje/program_devetletne_osnovne_sole/abecedni_seznam_izbirnih_predmetov_v_devetletni_osnovni_soli/Na~in dostopa (URL): http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/osnovnosolsko_izobrazevanje/program_devetletne_osnovne_sole/izbirni_predmeti_v_devetletni_osnovni_soli/
ISBN 978-961-234-680-5 (Zavod RS za šolstvo)1. Gl. stv. nasl. 2. Ferk, Majda238038784
Sprejeto na 102. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobra`evanje 24. maja 2007.
U~ni na~rt za izbirni predmet
VEZENJE
Osnovni vbodi in tehnika vezenja: 35 urSlikarski, marjeti~ni in gobelinski vbod: 35 urAngleško vezenje in vezenje rišelje: 32 ur7., 8. in 9 razred
AVTORICI:Matilda Mlakar, u~iteljica prakti~nega pouka, predmetna u~iteljica tehni~ne vzgoje in fizike, u~iteljica vezenja v kro`kih vezenja na OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, OŠ Cirkovce in OŠ Mladika v Ptuju v obdobju od 1994 do 2004, upokojenaMajda Ferk, predmetna u~iteljica biologije in kemije, u~iteljica vezenja v kro`ku vezenja v OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica od 2001 do 2004 STROKOVNA SODELAVKA:Ivanka Kores, ravnateljica OŠ Cirkovce
Izdala in zalo`ila Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo
Za ministrstvo: dr. Milan ZverZa zavod: mag. Gregor Mohor~i~
Uredila: Nataša PurkatJezikovni pregled: Danica Ma~ek in Tatjana Li~en
Oblikovanje: TANDARPrelom: Ko~evski tisk, Ko~evje
Prva izdaja
Ljubljana, 2008
K a z a l o1 OPREDELITEV PREDMETOV ................................................................................................. 3
2 SPLOŠNI CILJI PREDMETOV................................................................................................. 4
3 OPERATIVNI CILJI PREDMETOV ........................................................................................... 5
3.1 Osnovni vbodi in tehnika vezenja .......................................................................................5
3.2 Slikarski, marjeti~ni in gobelinski vbod ........................................................................... 10
3.3 Angleško vezenje in vezenje rišelje .................................................................................. 14
4 KATALOG ZNANJA .............................................................................................................. 18
4.1 Osnovni vbodi in tehnika vezenja ..................................................................................... 18
4.2 Slikarski, marjeti~ni in gobelinski vbod ............................................................................ 19
4.3 Angleško vezenje in vezenje rišelje .................................................................................. 19
5 PRILOGE............................................................................................................................. 21
5.1 Medpredmetne povezave: ................................................................................................ 21
5.2 Specialnodidakti~na priporo~ila ....................................................................................... 21
5.3 Ocenjevanje znanja ..........................................................................................................22
5.4 Predlog literature za u~itelje ............................................................................................22
3
1 OPREDELITEV PREDMETA
Zna~ilno `ensko doma~e rokodelstvo v preteklosti je bilo (in je še vedno) izdelovanje vezenin
ali na kratko vezenje. Vezenina se je razvijala v stari Gr~iji, Ameriki in Evropi. Tehnika vezenja
– okraševanja obla~il in drugih predmetov za vsakdanjo rabo se je v zgodovini ~loveka vedno
bolj izpopolnjevala in postajala vedno bogatejša in raznovrstnejša. V srednjem veku so vezenine
krasile sobane na dvorcih, v pala~ah in cerkvah.
Z razvojem mest so za~ele šivati vezenine meš~ansko dekle, meš~anska gospa in kme~ko dekle
na vasi. Takrat je najve~ vezenin nastalo za balo (vezena posteljnina, prti in prti~ki), ki jo je
nevesta pripeljala na novi dom. Z uvedbo `enskih ro~nih del v u~ni program osnovne šole so
generacije spoznavale osnovne tehnike vezenja. Med drugo svetovno vojno in po njej je razvoj
ro~nega vezenja zastal, ker je bilo ro~no delo za dekleta v osnovni šoli odpravljeno.
Vezenje (osnovni vbodi in tehnika vezenja; slikarski, marjeti~ni in gobelinski vbod; angleško
vezenje in vezenje rišelje) so trije samostojni enoletni izbirni predmeti, ki jih osnovna šola
lahko ponudi u~encem zadnjega triletja osnovne šole. Znanja, ki so zaobse`ena v celotnem
programu, so med seboj povezana, se nadgrajujejo in poglabljajo, zato priporo~amo, da se
u~enec najprej vklju~i k predmetu osnovni vbodi in tehnika vezenja, naslednje leto k predmetu
slikarski, marjeti~ni in gobelinski vbod in nazadnje k predmetu angleško vezenje in vezenje
rišelje, kjer u~enci vezejo zahtevnejše oblike, tudi a`ur in kri`ce na štetje.
U~enec se lahko vklju~i k predmetu slikarski, marjeti~ni in gobelinski vbod, tudi ~e prejšnje
leto ni bil vklju~en k predmetu osnovni vbodi in tehnika vezenja, vendar obvlada minimalna
znanja osnovnih vbodov vezenja. K predmetu angleško vezenje in vezenje rišelje se lahko
vklju~i u~enec, ki vsaj delno obvlada osnovne vbode in tehniko vezenja. Predmeti spadajo
v dru`boslovno-humanisti~ni sklop izbirnih predmetov. Prispevajo pomembna znanja o naši
preteklosti in kulturni dediš~ini. Znanje vezenja je za današnji ~as zelo uporabno.
4
2 SPLOŠNI CILJI PREDMETOV
Z uvedbo izbirnih predmetov vezenje v zadnji triadi osnovne šole ̀ elimo u~encem podati znanja
s podro~ja vezenja in vezenin in tako obuditi kulturno dediš~ino ter ohraniti to lepo doma~o
obrt. Ta dejavnost je vezana na razum in ~ustva.
U~enec pri izbirnih predmetih vezenje:
– pri pregledovanju in izbiranju vzorcev razvija logi~no sklepanje in abstraktno mišljenje,
ustvarjalnost in domišljijo;
– nau~i se prepoznavati motive in tehnike ro~nega vezenja, ki so zna~ilni v posameznih po-
krajinah v Sloveniji;
– nau~i se prenašati sliko na platno in razvija likovne sposobnosti in estetski ~ut;
– nau~i se, kako pripraviti na~rt vzorca;
– navaja se na samostojno delo;
– spozna slovenske izraze za tehnike vezenja in vrste vbodov;
– pri vezenju razvija likovne sposobnosti za harmonije barv prejic, nau~i se pranja in likanja
vezenin;
– razvija interes za prakti~no delo in nadaljnje izobra`evanje ter si pridobi mo`nost poznejše
samozaposlitve;
– pri prakti~nem delu si razvija ro~ne spretnosti in pridobiva delovne navade, krepi pozor-
nost, natan~nost, vztrajnost in potrpe`ljivost;
– navaja se na ~isto~o pri delu;
– bolj kakovostno pre`ivlja prosti ~as;
– ohranja in razvija kulturno dediš~ino;
– pripravlja se za sodelovanje v kulturnem `ivljenju o`jega in širšega okolja ter za razumeva-
nje in human odnos do kulturne dediš~ine;
– sodeluje pri promociji šole, kraja in ob~ine;
– se dru`i v skupine, razvija humane odnose, prijateljstva in prijetno sproš~anje ter se navaja
na kulturni dialog;
– v dru`ino se prenašajo vrednote, kot so ljubezen, spoštovanje otrok do starejših in na-
sprotno;
– spoznava uporabno vrednost vezenin kot okras na obla~ilih, modnih dodatkih, za dekora-
cijo v stanovanjih, darila, turisti~ne spominke neko~ in danes;
– spozna vezenino in na~in vezenja kot pomemben element kulturne dediš~ine našega naroda;
– se seznani z zgodovino vezenja v Evropi in na Slovenskem;
– spozna, kako so vezle naše babice.
5
3 OPERATIVNI CILJI PREDMETOV
3.1 Osnovni vbodi in tehnika vezenja
U^NA TEMA: ZGODOVINA VEZENJA
CILJI:
– u~enci spoznajo, kaj je vezenina;
– seznanijo se, kje v Evropi so vezli `e v 17. stoletju (Benetke, Flandrija);
– spoznajo gradivo (vire) o za~etkih vezenja na Slovenskem;
– seznanijo se s pojmom nevestina bala;
– spoznajo vrste vezenin, ki so v preteklosti nastajale v spretnih rokah u~enk v osnovnih
šolah pri predmetu `enska ro~na dela, v rokah deklet in gospodinj: nevestina bala (vezeni
vzorci na rjuhah, pregrinjalih, prevlekah za vzglavnik, prevlekah za odejo, zavesah, na spod-
njem perilu);
– spoznajo vezenje kot okras v cerkvah;
– seznanijo se z razvojem vezenja danes: mali prti~ki (36 x 36 cm), torbice za suho sadje
(embala`a), okrasne blazine, vezeni vzorci na bluzah, pleteninah, kavbojkah, šalih.
PREDLAGANE VSEBINE:
– zgodovina vezenja v Evropi;
– za~etki vezenja na Slovenskem (na Ptuju je bil 1. te~aj vezenja za dekleta leta 1908 – doku-
ment: Publikacija OŠ Mladika v Ptuju);
– kaj je vezenina, tipi~ne slovenske narodne vezenine po pokrajinah.
DEJAVNOSTI:
– u~enci zbirajo stare vezenine doma, pri babicah, tetah, prababicah;
– izdelajo raziskovalno nalogo o vezeninah v preteklosti in danes;
– ogledajo si stare in sodobne vezenine v muzejih, cerkvah, na gradovih;
– pripravijo razstavo starih in novih (svojih) vezenin v šoli ob koncu šolskega leta ali na kul-
turni dan.
6
U^NA TEMA: ORODJE IN PRIBOR ZA VEZENJE TER PRIPRAVA NA PRAKTI^NO DELO
CILJI:
– u~enci spoznavajo pribor in orodje za vezenje ter razumejo njegovo uporabnost pri
prakti~nem delu;
– spoznavajo materiale za vezenje (platna in prejice);
– lo~ijo standardne materiale za vezenje (bomba`no in laneno platno) od nestandardnih (ple-
tenine, volna, juta, rafija);
– nau~ijo se izbrati motiv oz. risbo za vzorec;
– nau~ijo se zaš~ititi risbo (jo preplastiti in jo ohraniti kot vzorec za ve~kratno uporabo);
– nau~ijo se risbo prekopirati na platno;
– seznanijo se z nujnostjo higiene rok in mize pri delu (Vezemo le z umitimi rokami na ~isti
mizi!);
– nau~ijo se, da po kon~anem delu skrbno pospravijo šivanko (jo zabodejo v blazinico), zlo`ijo
platno (vezenje) in oboje pospravijo v ~isto platneno vre~ko.
PREDLAGANE VSEBINE:
– pribor in orodje za vezenje (šivanka, naprstnik ali tulec iz kartona, vdevalnik niti, okrogli
okvir, papir za kopiranje, majhne ukrivljene škarjice, bomba`no, laneno in mre`asto platno,
bomba`ne prejice);
– priprava na prakti~no delo.
DEJAVNOSTI:
– u~enci prinesejo v šolo šivanke in pribor za vezenje;
– iz kartona si izdelajo tulec – naprstnik za kazalec leve (ali desne) roke, da se ne bodo zbadali
vanj;
– u~enci izberejo preprosti motiv – risbo in jo prelepijo z lepilnim trakom (preplastitev), da
jo zavarujejo. Risbo polo`ijo na platno, jo pripnejo z bucikami, pod risbo polo`ijo kopirni
papir. Nato z izpraznjenim kemi~nim svin~nikom (ki ne piše!) vle~ejo po ~rtah. Na platnu
nastaja `elena risba – vzorec. Narisano platno polo`ijo na kazalec leve roke (ki je zaš~iten
s tulcem!), z desno pa šivanko vbadajo v platno po narisani ~rti. Levi~arji delajo ravno na-
sprotno in so pri vbadanju z levico prav spretni in natan~ni.
PRIPORO^ILA:
U~itelj `e uro prej u~ence seznani z nalogo, da prinesejo v šolo pribor za vezenje: šivanko, bla-
zinico za šivanke, škarjice, platno, platneno vre~ko za pribor in platno, karton, lepilni trak. Ves
7
pribor jim takrat tudi poka`e. Pojasni tudi, kakšno platno naj kupijo, koliko in kje. Pri uri jim
pomaga razrezati platno na prti~ke. Priporo~amo, da šola organizira nakup platna za u~ence.
U^NA TEMA: ENOSTAVNI STEBELNI VBOD
CILJI:
– u~enci spoznajo tehniko enostavnega stebelnega vboda;
– nau~ijo se s stebelnim vbodom vesti ravne ~rte, kotne, vijugaste in okrogle obrise narisane-
ga predmeta;
– pridobijo spretnost pravilne dr`e platna v rokah med prsti in pravilne dr`e šivanke;
– nau~ijo se za~etne stopnje vezenja, zaklju~evanja vzorca in prenos barvne nitke na so-
sednje narisano polje;
– spoznajo enostavno obrobo z resicami.
PREDLAGANE VSEBINE:
– higiena rok in mize pri vezenju,
– enostavni stebelni vbod,
– vezenje prti~ka,
– obroba (resice).
DEJAVNOSTI:
– u~enci samostojno izvezejo prti~ek, velik 36 x 36 cm, na katerega so si `e prejšnjo uro nari-
sali preprost motiv po lastni domišljiji in ustvarjalnosti;
– izvezeni prti~ek kon~ajo s preprosto obrobo z resicami;
– preden za~nejo vesti, si vedno umijejo roke.
PRIPORO^ILA:
Po uvodni frontalni razlagi u~itelj vsakemu u~encu posebej poka`e pravilno dr`o platna, šivanke
in tehniko stebelnega vboda. Stebelni vbod je najbolj znan in vsestransko uporaben vbod. Z
njim izvezemo obrise likov in posami~ne ~rte za narisano obliko (Glej: Vanda Bonando, Marinella
Nava: Vezenje. Lipa Koper 1983, str. 60). Obrobo z resicami naredijo u~enci tako, da na vseh
straneh izvle~ejo enako število nitk.
8
U^NA TEMA: ŠIROKI STEBELNI VBOD IN PREDNJI VBOD
CILJI:
– u~enci se nau~ijo razlikovati med enostavnim in širokim stebelnim vbodom;
– znajo prebrati risbo s širokim stebelnim vbodom;
– nau~ijo se pravilni za~etek širokega stebelnega vboda in kako ta vbod pravilno kon~ajo;
– nau~ijo se prehajanja s prvega polja na drugo;
– vedo, kdaj uporabijo široki stebelni vbod;
– spoznajo tehniko prednjega vboda, ki ga uporabijo za obrobo.
PREDLAGANE VSEBINE:
– priprava in risanje motiva,
– široki stebelni vbod,
– vezenje prti~ka s širokim stebelnim vbodom,
– prednji vbod – vaja na prti~ku,
– obroba prti~kov s prednjim vbodom,
– vezenje motiva na barvno jopico (po izbiri).
DEJAVNOSTI:
– izberejo in narišejo motiv na belo bomba`no platno, veliko 36 x 36 cm;
– u~enci izvezejo prti~ek s širokim stebelnim vbodom;
– vadijo prednji vbod na malem prti~u tako, da s tem vbodom z raznobarvnimi nitkami izve-
zejo ve~ vodoravnih in navpi~nih ~rt, ki se prekri`ajo;
– oba prti~ka kon~ajo z obrobo s prednjim vbodom;
– izvezejo lahko tudi preprosti motiv na barvno jopico (po izbiri).
PRIPORO^ILA:
Široki stebelni vbod se veze podobno kot enostavni stebelni vbod, le da nitko pripeljemo mimo
prejšnjega vboda za 1/2 nazaj. Pri ponovitvah tega vboda nastaja široki vez. Vezemo lahko tudi
z volno na pleten izdelek. Nastane okras na obla~ilu (Glej: Vanda Bonando, Marinella Nava:
Vezenje, Lipa Koper, 1983, str. 60).
Prednji vbod se veze od desne proti levi (levi~arji nasprotno). Preden za~nejo u~enci vesti ob-
robo s prednjim vbodom, si s svin~nikom zarišejo razdalje na robu prti~ka s to~kami, v katere
enakomerno vbadajo s šivanko (Glej: Vanda Bonando, Marinella Nava: Vezenje, Lipa Koper,
1983, str. 39).
9
U^NA TEMA: PLOŠ^ATI VBOD IN ZAN^NI VBOD
CILJI:
– u~enci znajo na sliki dolo~iti širša polja, ki jih bodo zapolnili ali izvezli;
– vedo, da so za ploš~ati vbod primerna polja, široka do 0,5 cm;
– nau~ijo se pravilnega vbadanja, da bo ploš~ati vbod tudi po pranju gladek (upoštevati je
treba toleranco kr~enja platna in prejice);
– spoznajo na~in, kako za~nejo ploš~ati vbod in kako ga kon~ajo, ter prehod na sosednje
polje, nau~ijo se vle~i nitke paralelno (nitka zraven nitke);
– nau~ijo se vesti zan~ni vbod in ga uporabijo za obrobo.
PREDLAGANE VSEBINE:
– izbira, priprava in risanje vzorca,
– ploš~ati vbod,
– vezenje izdelka s ploš~atim vbodom,
– zan~ni vbod,
– obroba nadprta z zan~nim vbodom.
DEJAVNOSTI:
– izberejo in narišejo motiv na belo platno;
– u~enci vezejo ploš~ati vbod v ravno narisanem, vijugastem in okroglem polju;
– u~enci samostojno izvezejo okrasno blazino ali nadprt;
– nau~ijo se zan~no obrobo in z njo kon~ajo nadprt, ki so ga izvezli s ploš~atim vbodom.
U^NA TEMA: ENOSTAVNI KRI@NI VBOD (KRI@NI VEZ)
CILJI:
– u~enci znajo prebrati motiv (risbo) v kri`nem vbodu;
– znajo na karirasti papir narisati s kri`ci lastno zamisel (vzor~ek, `ival, cvetico…);
– urijo spretnost natan~nega risanja motiva v kri`cih na platno.
PREDLAGANE VSEBINE:
– na~rtovanje in risanje motiva s kri`ci na papir,
– risanje motiva na platno,
– vezenje izdelka v kri`nem vbodu,
– obroba izdelka.
10
DEJAVNOSTI:
– u~enci na~rtujejo motive s kri`ci na karirast papir;
– motiv narišejo na barvasto ali belo platno za vre~ko;
– s kri`nim vbodom izvezejo narisani motiv na vre~ko za sadje ali vre~ko za vezenje;
– spretnejši in hitrejši u~enci izvezejo še en izdelek s kri`nim vbodom (po izbiri: prti~ek, tor-
bico, ovitek za knjigo …).
PRIPORO^ILA:
Vre~ko za sadje ali vezenje, torbico ali ovitek za knjigo u~encem zašijejo starši ali šivilja s šivalnim
strojem, potem ko so u~enci vzorec izvezli ro~no. U~itelj u~ence opozori, da mora biti vzorec
narisan zelo natan~no, da bodo kri`ci v ravnih vodoravnih in navpi~nih vrstah.
3.2 Slikarski, marjetični in gobelinski vbod
U^NA TEMA: OSNOVNI VBODI (STEBELNI VBOD, PLOŠ^ATI VBOD, ZAN^NI VBOD)
CILJI:
– u~enci obvladajo enostavni stebelni vbod;
– znajo s stebelnim vbodom vesti ravne ~rte, kotne, vijugaste in okrogle obrise narisanega
predmeta;
– utrdijo spretnost pravilne dr`e platna v rokah med prsti in pravilne dr`e šivanke;
– znajo za~etne stopnje vezenja, zaklju~evanje motiva in prenos barvne nitke na sosednje
narisano polje;
– poznajo preprosto obrobo z resicami;
– u~enci znajo na sliki dolo~iti širša polja, ki jih bodo zapolnili ali izvezli;
– vedo, da so za ploš~ati vbod primerna polja, široka do 0,5 cm;
– nau~ijo se pravilnega vbadanja, da bo ploš~ati vbod tudi po pranju gladek (upoštevati je
treba toleranco kr~enja platna in prejice);
– poznajo na~in, kako za~nemo ploš~ati vbod in kako ga kon~amo, ter prehod na sosednje
polje, nau~ijo se nitke vle~i paralelno (nitka zraven nitke);
– znajo vesti zan~ni vbod in ga uporabijo za obrobo.
11
PREDLAGANE VSEBINE:
– higiena rok in mize pri vezenju,
– Izbira, priprava in risanje motiva,
– enostavni stebelni vbod,
– obroba prti~ka,
– ploš~ati vbod,
– vezenje izdelka s ploš~atim vbodom,
– zan~ni vbod,
– obroba prti~ka z zan~nim vbodom.
DEJAVNOSTI:
– u~enci prinesejo v šolo šivanke in pribor za vezenje;
– iz kartona si izdelajo tulec – naprstnik za kazalec leve (ali desne) roke, da se ne bodo zbadali
vanj;
– u~enci izberejo preprost motiv – risbo in jo prelepijo z lepilnim trakom (preplastitev), da jo
zaš~itijo. Risbo polo`ijo na platno, jo pripnejo z bucikami, pod risbo polo`ijo kopirni papir.
Nato z izpraznjenim kemi~nim svin~nikom (ki ne piše!) vle~ejo po ~rtah. Na platnu nastaja
`elena risba – motiv;
– u~enci samostojno izvezejo prti~ek, velik 36 x 36 cm, na katerega so si `e prejšnjo uro nari-
sali preprosti motiv po lastni domišljiji in ustvarjalnosti;
– izvezen prti~ek kon~ajo s preprosto obrobo;
– preden za~nejo vezenje, si vedno umijejo roke;
– izberejo in narišejo motiv na bel platnen prti~ek;
– u~enci vezejo ploš~ati vbod v ravno narisanem polju, v vijugastem in okroglem polju – izve-
zejo prti~ek;
– nau~ijo se ali ponovijo zan~no obrobo in z njo kon~ajo prti~ek, ki so ga izvezli s ploš~atim
vbodom.
PRIPORO^ILA:
Ker je za spoznavanje slikarske tehnike vezenja nujno predznanje tehnik vezenja iz 7. razreda
(stebelni, ploš~ati in zan~ni vbod), bodo u~enci v za~etku 8. razreda ponovili osnovne vbode in
tehnike vezenja oziroma se jih bodo u~enci, ki v 7. razredu niso obiskovali izbirnega predmeta
vezenje, na novo nau~ili.
12
U^NA TEMA: SLIKARSKI VBOD
CILJI:
– u~enci se na vezenem vzorcu seznanijo s tem, kako te~ejo nitke, s katerimi zapolnimo celot-
ne ploskve motiva;
– spoznajo, da slikarski vbod uporabljamo za polnjenje ve~jih ploskev;
– razvijajo smisel za skladnost barv in barvne harmonije;
– ugotovijo, da je slikarski vbod eden najlepših vezilnih vbodov;
– nau~ijo se pravilno vesti slikarski vbod;
– motiv »naslikajo« tako, da ploskve zapolnijo z raznobarvnimi nitkami ali meliranimi nitka-
mi.
PREDLAGANE VSEBINE:
– izbira in risanje motiva na belo platno,
– slikarski vbod – »slikanje« sadja,
– slikarski vbod – prekrivanje cvetnih listov,
– obroba prti~kov,
– pranje in likanje vezenin.
DEJAVNOSTI:
– u~enci izberejo in narišejo motive na bel bomba`ni prti~ek in nadprt;
– s slikarskim vbodom izvezejo dva izdelka: npr. prti~ek z motivom sadja (jabolko, hruška,
sliva, grozdje …), nadprt s cvetnim motivom (po izbiri).
PRIPORO^ILA:
U~itelj naj u~encem predstavi slikarski vbod najprej tako, da jim poka`e nekaj `e izvezenih
izdelkov v tej tehniki, šele potem naj razlo`i tehniko slikarskega vboda. Ve~ o razlagi slikarske
tehnike vezenja v: Vanda Bonando, Marinella Nava: Vezenje, Lipa Koper, 1983, str. 70–71.
U^NA TEMA: MARJETI^NI VBOD (ENOSTAVNI MARJETI^NI VBOD ALI VERI@NI MARJETI^NI
VBOD)
CILJI:
– u~enci znajo s šestilom narisati cvetove in izdelati motiv;
– razvijajo spretnost samostojnega na~rtovanja motiva na papir;
– znajo prenesti motiv na platno;
13
– usvojijo tehniko vezenja marjeti~nega vboda;
– znajo izdelati obrobo prti~ka.
PREDLAGANE VSEBINE:
– na~rtovanje motiva (cvetje) in risanje na platno,
– marjeti~ni vbod,
– vezenje prti~ka z marjeti~nim in ploš~atim vbodom,
– obroba prti~ka s prednjim ali zan~nim vbodom.
DEJAVNOSTI:
– u~enci na list A4 na~rtujejo motiv – tri razli~no velike kroge,
– na~rt motiva prenesejo na prti~ek iz belega ali barvastega platna,
– cvetove lahko dopolnijo s steblom in listi,
– cvetove izvezejo z marjeti~nim vbodom, sredino (manjši krog) pa napolnijo s ploš~atim vbo-
dom,
– prti~ek kon~ajo z obrobo po izbiri.
PRIPORO^ILA:
U~enci na list A4 s šestilom narišejo tri razli~no velike kroge. Vsak krog razdelijo na šest delov.
Znotraj vsakega kroga narišejo še manjši krog, ki pomeni sredino cveta (prašniki). Tako so dobili
motiv s tremi cvetovi. Na~rt prelepijo z lepilnim trakom, nato motiv prekopirajo na platno. Ve~
o razlagi marjeti~nega vboda v: Vanda Bonando, Marinella Nava: Vezenje, Lipa Koper, 1983,
str. 65.
U^NA TEMA: GOBELINSKI VBOD
CILJI:
– seznanijo se z materialom za gobelinski vbod (mre`asto platno, stramin, debelejše
bomba`ne niti, volnene niti);
– znajo uporabljati topo šivanko, ki se uporablja za vezenje gobelinskega vboda;
– usvojijo tehniko vezenja pokon~nega ali poševnega gobelinskega vboda;
– nau~ijo se natan~no brati vzorec (motiv) in razvijajo smisel za harmonijo barv.
PREDLAGANE VSEBINE:
– izbira materiala in preprostega motiva za vezenje gobelina,
– gobelinski vbod (pokon~ni ali poševni),
14
– vezenje izdelka (stenske tapiserije) z gobelinskim vbodom,
– obroba izdelka.
DEJAVNOSTI:
– u~enci prinesejo od doma po navodilih iz prejšnje ure material za vezenje gobelinskega
vboda (po izbiri: mre`asto platno ali stramin, debelejše bomba`ne niti ali volnene niti,
ustrezno debelo topo šivanko);
– izberejo si preprost vzorec (npr. vodoravne ~rte, liki, …);
– izvezejo izdelek z gobelinskim vbodom (stenska tapiserija, torbica, ovitek za knjigo …);
– izdelek kon~ajo z ustrezno obrobo ali ga šivilja sešije skupaj (npr. torbico).
PRIPORO^ILA:
U~itelj u~encem poka`e nekaj `e izvezenih izdelkov z gobelinskim vbodom. Ve~ o razlagi go-
belinskega vboda v: Vanda Bonando, Marinella Nava: Vezenje, Lipa Koper, 1983, str. 102–103.
3.3 Angleško vezenje in vezenje rišelje
U^NA TEMA: ANGLEŠKO VEZENJE
CILJI:
– u~enci prepoznavajo izvezene izdelke v tehniki angleškega vezenja;
– znajo brati na~rt za angleško vezenje in narisane ~rte ob obrisu vzorca (prednji vbod);
– seznanijo se s postopkom tehnike angleškega vezenja;
– znajo izvesti izdelek v tehniki angleškega vezenja;
– seznanijo se z zgodovinskim razvojem tehnike angleškega vezenja.
PREDLAGANE VSEBINE:
– branje na~rta za angleško vezenje in risanje vzorca na platno,
– priprava vzorca za za~etek angleškega vezenja,
– vezenje prti~ka v tehniki angleškega vezenja,
– izdelava obrobe prti~ka,
– pranje, sušenje in likanje prti~ka.
DEJAVNOSTI:
– u~enci izberejo vzorec in preberejo na~rt za angleško vezenje, vzorec prekopirajo na bel
bomba`ni prti~ek;
15
– ob ~rti vzorca izvezejo prednji vbod,
– izvezejo prti~ek v tehniki angleškega vezenja,
– prti~ek obrobijo z zan~nim vbodom ali na rob prišijejo ~ipko,
– prti~ek v šoli operejo, raztegnejo, posušijo in zlikajo,
– u~enci pazijo na higieno rok, mize, na kateri vezejo, in na to, da platno ostane ~isto. Sadje,
hrana in sokovi niso priporo~ljivi, ko je na mizi vezenje.
PRIPORO^ILA:
Tehnika angleškega vezenja je nastala v Angliji, ko so se izdelovale bomba`ne vezenine: bela
nitka na belo platno ali barvasta nitka na belo ali barvasto platno, celo na ~rno platno.
Priprava na angleško vezenje: Ob ~rti polja, kjer bo nastala luknjica, izvezemo prednji vbod,
da okrepimo rob. Po sredini polja z majhnimi ostrimi škarjicami zare`emo ravni rez po dol`ini,
~ez njega pa pravokotno do tri kratke reze po širini polja (odvisno od dol`ine in oblike polja).
Zarezano platno upognemo po ~rti vzorca navznoter in za~nemo vesti ovojni vbod ali kordonet.
Ve~ o razlagi tehnike angleškega vezenja v: Vanda Bonando, Marinella Nava: Vezenje, Lipa
Koper, 1983, str. 72–73.
U^NA TEMA: VEZENJE RIŠELJE
CILJI:
– u~enci ponovijo ovojni vbod (pravilen za~etek in zaklju~ek kon~ane oblike);
– nau~ijo se napeljati nitko z enega dela vzorca na drugega ali tretjega, ~e je nitka še dovolj
dolga;
– znajo izdelovati mosti~ek ali pikot, ki ga pove`ejo na ovojni vbod vzorca;
– spoznajo tehniko vezenja rišelje, ki je razli~ica ~ipkastega vezenja;
– seznanijo se z enostavnim zan~nim vbodom.
PREDLAGANE VSEBINE:
– branje na~rta za vezenje rišelje in risanje preprostega vzorca na belo platno,
– tehnika vezenja rišelje,
– vezenje prti~ka v tehniki rišelje,
– izdelava obrobe prti~ka,
– pranje in likanje prti~ka.
16
DEJAVNOSTI:
– opazujejo `e izvezene motive v tehniki rešilje;
– izberejo preprost vzorec za vezenje rešilje in ga narišejo na prti~ek, velik 36 x 36 cm;
– izvezejo narisani vzorec in natan~no izdelajo mosti~ke;
– izvezejo obrobo ali prišijejo ~ipko;
– v šoli prti~ek operejo, raztegnejo posušijo in zlikajo.
U^NA TEMA: A@UR IN KRI@NI VBOD NA MRE@ASTEM PLATNU
CILJI:
– u~enci spoznajo tehniko vezenja a`ur in navadni kri`ni vbod na `e izvezenih izdelkih ali
skicah;
– znajo pravilno in natan~no vesti kri`ce z navadnim kri`nim vbodom na mre`asto platno;
– znajo vesti enostavni in obojestranski a`ur na mre`asto platno;
– z a`urom znajo izvesti obrobo prti~ka z resicami;
– vedo, da je navadni kri`ni vbod najpogostejša tehnika vezenja na Gorenjskem;
– nau~ijo se, kako pravilno za~eti a`ur, kako zaviti na vogalu in kako kon~ati.
PREDLAGANE VSEBINE:
– navadni kri`ni vbod na mre`astem platnu,
– vezenje prti~ka z navadnim kri`nim vbodom,
– enostavni a`ur in obojestranski a`ur,
– vezenje prti~ka v tehniki a`ur,
– vezenje obrobe prti~kov z a`urom in resicami,
– pranje, sušenje in likanje prti~kov.
DEJAVNOSTI:
– u~enci izvezejo prti~ek v tehniki a`ur (npr. vezejo dve ~rti enostavnega a`ura, v sredini pa
eno obojestranskega a`ura);
– prti~ek obrobijo z a`urom in naredijo resice;
– u~enci izberejo preprost vzorec za navadni kri`ni vbod (npr. gorenjski nagelj);
– izvezejo izbrani vzorec z navadnim kri`nim vbodom tako, da natan~no štejejo nitke. Tudi ta
prti~ek obrobijo z a`urom in naredijo resice;
– oba prti~ka operejo, posušijo in zlikajo.
17
PRIPORO^ILA:
Vzorci za kri`ni vbod in a`ur naj bodo preprosti in prti~ki majhni (npr. 36 x 36 cm), sicer bodo
u~enci imeli premalo ~asa, da izdelke kon~ajo. Izberejo lahko belo ali barvasto mre`asto platno,
da bodo lahko šteli in izvlekli nitke pri a`uru.
Gorenjske vezenine s kri`ci so bile vezene najve~krat samo z eno barvo, v~asih z dvema (rde~a
in modra, lahko tudi dve svetlejši barvi). V Beli krajini je mo~no razširjena tehnika vezenja
tkanice ali tkani~enje, ki je popolno posnemanje tkanja, znano pa je tudi štepanje, s katerim
so Belokranjice krasile rokavce, do pasu ali ni`je segajo~o srajco. V Beli krajini (pa tudi drugje)
lahko namesto navadnega kri`nega vboda in a`ura u~ence nau~ite vesti v tehniki tkani~enja
ali štepanja.
Ve~ o razlagi tehnike a`ur v: Vanda Bonando, Marinella Nava: Vezenje, Lipa Koper, 1983, str.
45–46. Ve~ o razlagi tehnike vezenja z navadnim kri`nim vbodom, tehnike tkani~enja in štepanja
pa v: Neli Niklsbacher-Bregar: Narodne vezenine na Slovenskem, Zalo`ba Centralnega zavoda
za napredek gospodinjstva, Ljubljana, 1982, str. 24–25, 166–168.
18
4 KATALOG ZNANJA
4.1 Osnovni vbodi in tehnika vezenja
a) Temeljni standardi znanja
U~enec:
– razlo`i, kaj je vezenina in kaj vezenje;
– razlo`i politi~ne in gospodarsko-socialne razmere, ki so bile vzrok za razvoj te umetne obrti
na Slovenskem;
– našteje kraje (središ~a) v Sloveniji, v doma~i ob~ini in v sosednjih ob~inah, kjer so nekdaj
vezli in kjer vezejo še danes,
– pravilno uporablja pribor za vezenje in se pripravi na prakti~no delo;
– pozna razli~ne vrste vezenin in njihovo estetsko in prakti~no vrednost;
– obvlada osnovne vbode vezenja: stebelni vbod, ploš~ati vbod; enostavni kri`ni vbod, zan~ni
vbod in prednji vbod za obrobo na prti~ku;
– izveze vsaj pet izdelkov z razli~nimi vrstami vbodov in jih obrobi.
b) Minimalni standardi znanja
U~enec:
– razlo`i, kaj je vezenina in kaj vezenje;
– pozna politi~ne in gospodarsko-socialne razmere, ki so bile vzrok za razvoj te umetne obrti
na Slovenskem;
– prepozna materiale za vezenje in osnovne vbode (stebelni vbod, ploš~ati vbod, enostavni
kri`ni vbod, prednji vbod za obrobo);
– pozna estetsko in prakti~no vrednost vezenine;
– izveze vsaj tri izdelke z razli~nimi vrstami vbodov in jih obrobi.
19
4.2 Slikarski, marjetični in gobelinski vbod
a) Temeljni standardi znanja
U~enec:
– našteje kraje (središ~a) v Sloveniji, v doma~i ob~ini in v sosednjih ob~inah, kjer so nekdaj
vezli in kjer vezejo danes;
– pravilno uporablja pribor za vezenje in se pripravi na prakti~no delo;
– pozna razli~ne vrste vezenin in njihovo estetsko in prakti~no vrednost;
– obvlada osnovne vbode vezenja: stebelni, ploš~ati, enostavni kri`ni, zan~ni vbod in prednji
vbod za obrobo na prti~ku;
– obvlada zahtevnejše tehnike vezenje: slikarski, marjeti~ni in gobelinski vbod;
– izveze vsaj po en izdelek z razli~nimi vrstami zgoraj navedenih vbodov in jih obrobi.
b) Minimalni standardi znanja
U~enec:
– našteje evropska središ~a, kjer se je razvijalo vezenje `e pred sto leti;
– opiše zgodovinske razmere, v katerih je vezenje doseglo lep razvoj;
– razlo`i, zakaj je razvoj vezenja po 2. svetovni vojni pri nas zastal;
– zna izbrati ustrezne materiale za vezenje;
– pozna tehnike vezenja: slikarski vbod, marjeti~ni vbod in gobelinski vbod;
– obvlada osnovne tehnike vezenja: stebelni, ploš~ati, enostavni kri`ni, zan~ni vbod in pred-
nji vbod za obrobo na prti~ku,
– izveze vsaj tri izdelke z razli~nimi vrstami vbodov in jih obrobi.
4.3 Angleško vezenje in vezenje rišelje
a) Temeljni standardi znanja
U~enec:
– zna opisati vrste vezenja po pokrajinah na Slovenskem (npr.: na Gorenjskem vezejo s kri`ci,
v Beli krajini je znano belokranjsko tkani~enje, na Štajerskem in v Prekmurju vezejo stebelni
vbod, ploš~ati vbod …);
– pozna in razlo`i, kako so nastajale barvne kombinacije prejic neko~ in danes (nekdaj eno-
barvna, rde~a in modra, danes pisane, bele in ~rne);
20
– zna razlo`iti, zakaj se je angleško vezenje razvilo v Angliji (dr`ava je uva`ala belo bomba`no
platno iz kolonij);
– obvlada zahtevnejše tehnike vezenja: angleško vezenje, vezenje rišelje in kri`ce na mre`asto
platno (ali tkani~enje, štepanje);
– zna med seboj prepletati angleško vezenje in vezenje rišelje (razli~ica ~ipkastega veze-
nja);
– izveze vsaj štiri izdelke v zgoraj navedenih tehnikah vezenja in jih obrobi.
b) Minimalni standardi znanja
U~enec:
– zna opisati vrste vezenja po pokrajinah na Slovenskem (npr.: na Gorenjskem vezejo s kri`ci,
v Beli krajini je znano belokranjsko tkani~enje, na Štajerskem in v Prekmurju vezejo stebelni
vbod, ploš~ati vbod …);
– pozna in razlo`i na vezenem prti~ku angleško vezenje in vezenje rišelje, ki se med seboj
dopolnjujeta,
– obvlada osnove tehnik vezenja: angleško vezenje, vezenje rišelje, a`ur in kri`ce na mre`asto
platno,
– izveze vsaj tri izdelke v zgoraj navedenih tehnikah vezenja in jih obrobi.
21
5 PRILOGE
5.1 Medpredmetne povezave:
Predmet vezenje se navezuje na vsebine predmetov:
– zgodovina
– likovna vzgoja
– gospodinjstvo
– slovenš~ina
– geografija
– tehnika in tehnologija
5.2 Specialnodidaktična priporočila
Prakti~ni del pouka naj se izvaja v blokurah (po dve uri skupaj) vsak drugi teden. Razloga za to
sta nekoliko daljša priprava na delo in vezenje na platno. Zahtevajo se zbranost, natan~nost in
vztrajnost pri usvojitvi novega vboda.
Pri pouku predmetov vezenja posredujemo teoreti~na in prakti~na znanja ter vzgajamo. Nove
vsebine posameznih u~nih tem naj u~itelj podaja nazorno, tako da pred u~ence polo`i izvezene
izdelke in risbe motivov in vzorcev, ki jih bodo u~enci vezli. Na prilo`enih u~nih listih naj bodo
kopije motivov in vzorcev z vprašanji o tehniki vbodov. U~itelj naj se prilagaja razvojni stopnji
u~enca in njegovim sposobnostim. Spremlja naj njegovo dejavnost, ga spodbuja in opozarja
na napake.
Te`iš~e pou~evanja naj predstavlja prakti~no delo. Samostojno in prakti~no delo poteka v obliki
delavnice. U~enec rešuje svoje te`ave s pomo~jo u~iteljeve individualne razlage.
U~itelj naj ima na voljo ve~ razli~nih vzorcev. U~enec nariše na platno vzorec, ki si ga je izbral,
lahko pa nariše tudi vzorec po svoji zamisli na papir in ga potem prekopira na platno. U~itelj naj
izbira stare slovenske narodne motive, ki jih najde v literaturi, na starih vezeninah, v muzejih…
Poleg tega naj izbere tudi sodobne motive – torej vezenje za današnji ~as.
Svoje izdelke – vezenine (oprane in zlikane) – u~enci skrbno shranijo v ~isto škatlo ali predal za
razstavo, ki jo bodo pripravili ob koncu šolskega leta. Po razstavi naj svoje izdelke doma upo-
22
rabljajo: npr. prti in prti~ki naj krasijo mizo ali polico, okrasna blazina naj bo polo`ena v dnevni
sobi na kav~u, vre~ka za sadje naj visi na zidu na hodniku … Vezenine so izvezene z razumom,
dušo in s srcem, torej naj nam lepšajo dru`insko `ivljenje.
Na u~ne list naj u~enci zapišejo vrste vbodov, ki so se jih nau~ili, nalepijo najljubše vzorce in
naštejejo izdelke, ki so jih izvezli. Tako bo nastalo dokumentirano u~en~evo delo v mapi. Ob
koncu šolskega leta naj prejmejo pohvalo za udele`bo pri pouku vezenja in na razstavi.
Pri predmetu osnovni vbodi in tehnika vezenja u~enci usvojijo osnovne tehnike vezenja (kri`ni,
stebelni, ploš~ati vbod), pri predmetu slikarski, marjeti~ni in gobelinski vbod utrdijo znanje
osnovnih tehnik vezenja in usvojijo slikarski vbod, marjeti~ni vbod in gobelinski vbod, pri pred-
metu angleško vezenje in vezenje rišelje utrdijo znanje osnovnih tehnik vezenja, nadgradijo
znanje in osvojijo angleško vezenje, vezenje rišelje, a`ur in kri`ce na leakril.
K sodelovanju naj ob~asno povabijo tudi starejšo ljubiteljico vezenja, ki bo u~encem pokazala,
kako so vezli v starih ~asih. V treh letih naj u~enci spoznajo slovensko vezenino.
5.3 Ocenjevanje znanja
Z oceno ocenimo u~en~evo znanje in spretnosti. Te se ka`ejo kot:
– zbiranje informacij in izdelava projektne naloge,
– uporaba orodja in pribora za vezenje,
– sodelovanje v skupini,
– priprava na prakti~no delo,
– sprejemanje odlo~itev in na~rtovanje vzorcev,
– spretnost vezenja v posameznih tehnikah,
– pranje in likanje vezenih izdelkov in
– kakovost in estetski videz izdelkov.
5.4 Predlog literature za učitelje
– Bonando, Wanda in Nava, Mirella: Vezenje, Koper: Zalo`ba Lipa. 1983.
– Vse o ro~nih delih (prevedel Slavko Sušnik), Koper: Zalo`ba Lipa. 1983.
– Ro~na dela (pletenje, kva~kanje in vezenje), Ljubljana: Mladinska knjiga. 1979.
– Narodne vezenine na Slovenskem, Ljubljana: Zalo`ba Centralnega zavoda za gospodinj-
stvo. 1982.
23
– Ro~na dela (prevedla in priredila Darinka Petkovšek), Ljubljana: Mladinska knjiga. 1978.
– Vse o ro~nih delih (prevedla Marjana Samide), Koper: Zalo`ba Lipa. 1983.
– Korber, Marjana: Slovenske narodne vezenine. Velikono~ni prti, Ljubljana: Dru`ina. 2001.
– Rozboršek, Ivan: Slovenska krasilna umetnost, Celje: Mohorjeva dru`ba. 1992.
– S. M. Justina Višner O. S. U.: Slovenske narodne vezenine, Koper: Ognjiš~e. 1989.
– Bogataj, dr. Janez: Sto sre~anj z dediš~ino na Slovenskem, Ljubljana: Prešernova dru`ba.
1992.
– Košuta, Marta: Tr`aška noša in njena vezenina, Trst: Zalo`ba Devin. 1997.
BROŠURE, ^LANKI IN REVIJE:
– Anna (Burda), št. 1, januar 2000.
– Anna (Burda), št. 6, junij 1992.
– Anna (Burda), št. 6, junij 1994.
– RAKAM 7, Milano 1993.
– RAKAM 2, Milano 1993.
– S. E. D. (Glasnik slovenskega etnološkega društva ), 1999, 39/1, str. 49.
– BIOVEZ – Vezilje iz Slovenske Bistrice: Etnologija je povsod, str. 50 (Raziskavo je vodila
etnologinja Tanja Hohnec.).
– Hohnec, Tanja: Tekstil v pohorski hiši: bilten Mladinski raziskovalni tabor Šmartno 94,
ZTOKS – Gibanje znanost mladini, Ljubljana, junij 1995.
– Golob, Franc: Album pripoveduje, Ob 100-letnici Mladike Ptuj.
SPLETNI VIRI:
– Odprta šola – gimnazija Jesenice (šol. l. 2000/2001).
– Kulturni utrinek – VEZENINE neko~ in danes tudi v Bev~ah.
– Turisti~no društvo Rate~e – Planica – Sekcija za ro~na dela.
– Društvo `ena Tisa, Ptujska Gora.
24
ISBN 978-961-234-680-5