VESELO SRCE - oratorij.net · 4 O to `no src e Pogum sre ~a nja s se b oj. R esnic a v as bo osv...

O R A T O R I J 1998

VESELOSRCE

Priro~nikza oblikovanje otrok

in dora{~ajo~ih

Pripravil in uredilJanez Poto~nik SDB s sodelavci

Ljubljana 1998

VESELO SRCE. ORATORIJ 1998.

Priro~nik za oblikovanje otrok in dora{~ajo~ih.

zbirka

CIP - Katalo`ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana

37.018:271.789.1(035)

VESELO srce : priro~nik za oblikovanje otrok in dora{~ajo~ih : oratorij1998 / pripravil in uredil Janez Poto~nik s sodelavci ; [risbe AndrejDoblehar, Ale{ Pu~nik, Marica Jane`i~; izdajatelj Salezijanska mladinskapastorala]. - Ljubljana : Salve, 1998. - (Zbirka Animator ; 7)

ISBN 961-211-114-6

1. Poto~nik, Janez 2. Salezijanska mladinska pastorala

73832448

Pripravil in uredil: Janez Poto~nik SDB s sodelavciOblikovanje naslovnice: Petra ̂ erne-OvenRisbe: Andrej Doblehar, Ale{ Pu~nik, s. Marica Jane`i~ HMPLektor: Mateja Ho~evar Gregori~Urednik zbirke: Janez Poto~nik SDBIzdajatelj: Salezijanska mladinska pastoralaZalo`ba: SALVE d.o.o. Ljubljana, Rakovni{ka 6Tisk: Tiskarna Dan, Ljubljana 1998

ANANANANAN MAMAMAMAMATORTORTORTORTOR 77777

Po mnenju Ministrstva za kulturo RS {tev. 415-3/98 z datumom 6.3.1998 je publikacija Veselo srce,Oratorij 1998, uvr{~ena med proizvode, za katere se pla~uje 5% davek od prometa proizvodov.

NAVODILA, PISMO IZ RIMA .......1 - 5

VESELO SRCE - ZGODBA ................. 6

PREMI[LJEVANJA .............................. 7

DELO V SKUPINI .............................. 8

MOLITVE ZA OTROKE ..................... 9

DELAVNICE .................................... 10

IGRE, ZAKLJU^NA PRIREDITEV ...11-12

SRE^ANJA ZA ANIMATORJE........... 13

PESMI ............................................. 14

6

1 UVODPred leti beseda oratorij mnogim {e ni pomenila kaj dosti, ve~ina je ni

razumela. Danes je s to besedico è zelo druga~e. Morda odraslim {e niprav prirasla k srcu in je ne razumejo, zelo blizu pa je tiso~em otrok, kiprav dobro vedo, kaj vse se skriva za to sicer tujo besedo, ki ji je sv. JanezBosko vdihnil toliko privla~nost. To so dnevi veselja, razgibanih dejavno-sti, pesmi, igre in tudi kr{~anskega ìvljenja. To so dnevi, ki jih navadnootroci skupaj s svojimi animatorji in voditelji preìvijo kar v svojem doma-~em okolju. Mnogim star{em je program oratorija dobrodo{la ponudba,da v ~asu svoje slu`be niso v skrbeh za svoje otroke. Otrokom pa je to do-brodo{la sprememba v~asih v è kar zdolgo~asenem po~itni{kem ~asu,mladim animatorjem pa velik izziv, da zaslutijo vrednoto zastonjskega da-rovanja, da vzljubijo svoje mlaj{e sova{~ane, da se navadijo skupinskegadela, da koristno preìvijo del svojih po~itnic, da se veliko nau~ijo za ìv-ljenje.

Tokrat bo rde~a nit oratorija zgodba o mladem Mihu in njegovih pri-jateljih, kar bo gotovo lepa osnova za razmi{ljanje in vzgojo vseh tistih, kise bodo udeleìli po~itnic v programu oratorija.

Naslov leto{njega oratorija VESELO SRCE vabi k ̀ ivljenju pristnih vred-not, pravega prijateljstva, poglobljeni duhovnosti, odpu{~anju ipd. Naslovin vsebina leto{njega oratorija se navdihujeta tudi v dejstvu, da je leto{njeleto posve~eno Svetemu Duhu. Eden glavnih sadov Duha pa je veselje. Kr{-~anstvo je v svojem temelju sporo~ilo veselja.

Z oratorijem in zgodbo, ki je rde~a nit skozi dvanajst enot, èlimo otro-kom in mladim ponuditi:

DOM, ki sprejema,@UPNIJO, ki evangelizira,[OLO, ki uvaja v ìvljenje, inDVORI[Ê za njihove prijateljske stike in za ̀ ivljenje v veselju

(prim. Konstitucije Dru`be sv. Fran~i{ka Sale{kega, ~l. 40, Ljubljana 1991).

Cilj, ki smo si ga zastavili ob pripravi tega priro~nika, je predvsem us-posobiti otroke in mlade, da bi znali dati Bogu "prostor", ki mu gre, inseveda pomagati tudi drugim, da bi se odlo~ali za pravo prijateljstvo, zaprave vrednote, za dobro, za veselje: tako, kot se je do tega dokopal Miha zdon Boskovo pomo~jo. Obenem naj bi se nau~ili zavestno in odgovornosprejemati naloge in obveznosti v ìvljenju skupnosti.

Priro~nik je mozaik celostne ponudbe otrokom za po~itni{ke dni. Pripripravi tega bogatega gradiva so sodelovali:

7

Zgodba o Mihu Magoneju - po knjigi, ki jo je napisal sv. Janez Bosko osvojem gojencu, priredila Janez Poto~nik in Berta Golob;

Pismo iz Rima - sv. Janez Bosko;Premi{ljevanja in delo v skupinah: Ivan Turk, Janez Poto~nik, s. Marta

Zadravec in salezijanski bogoslovci: Jure Babnik, Klemen Balaì~, DragoJerebic, Matej Kova~i~, Zoltan Varga, Bo{tjan Jamnik;

Delavnice - vzgojiteljice vrtca Dominik Savio iz Domàl;Igre - salezijanski bogoslovci, Ale{ U{eni~nik in Jakob Tr~ek;Molitve za otroke - sestre h~ere Marije Pomo~nice: s. Ivanka Ber~an, s.

Ivanka Zakraj{ek;Molitvena sre~anja za animatorje - iz italijanskega originala (Alla scuola

di Gesu, Itinerario di preghiera per animatori, LDC, Torino 1997) prevedla Kri-stina [kibin;

Pesmi - Peter Pu~nik SDB, Mateja Jamnik, [pela Burnik;Ilustracije - Ale{ Pu~nik, Andrej Doblehar, s. Ivanka Zakraj{ek, s. Marica .

Vsem tem in mnogim drugim, ki so sodelovali in svetovali pri nastaja-nju priro~nika VESELO SRCE, iskrena hvala. Naj vse pri tem delu sprem-lja don Boskova misel:

"ê ho~ete storiti kaj dobrega, svetega, potem vzgajajte mladino!"

8

2 VSEBINSKI PREREZABDOGZ ENIBESV ETONDERV

1 ovijlnemoP ejna~ers,~okenakevol~agedalmejnejlvi@ .higurdodtsonrozoP.senad .imidalmzitibejonbmemoP

tsondevodaR tsonrozoP

2 esitoriS enhemsan a~ers.ukevol~mekasvvorboditaksI .inemerpset,irovoganetraK ovtsjletajirP

3 legnA hurav.agegurdaztsonrovogdonibrkS invotatluzervarpe~,jajartzV .jokat ejnapuaZ

4 onòtO ecrs.jobessajna~ersmugoP ose^.alidobovsoobsavacinseR .zajidutokhalmes,igurdin~ers

nitsola@ ejlesev

5 oleseV ecrsuhudmenejrimuvejejlesevovarP .ucrsmetsi~vni .ijletajirpivosuzeJomaromitatsoP tsonerksI

6 obokaK ulkepv.itrmsopujnejlviÒ .jadesnijakutiteviòkaK .ajnejrovogagepelodnezebujL

niedeseB ejnejrovog

7 irke^ ervaz.modopsoGzizevanvitiB itsartsotinokaZ .ujnejlvi`menvohudv vetiloM

8 omaS olam.itsonìnopkolibaV ejnazes,voradhijovsesitileseV .itajivzarhijniitavejlavhaz itnelaT

9 cenevinòR az akintorbod.egurdazi~oitemI ap,igurdojirotsmanagerbodokiloK .omadevazenholpsagetes

niabotsevZ tsonèlavh

01 mesV nerksi jletajirp,egurditave~ujlkV ,~omopaniti~oksirp .agegurdtevsan.zonimopoitejerps

nidelgZ talotsopa

11 onvodoG olirad.ejudogodkjadK .mecnejlvalsoli~{oV .serazedesebitezV tsovijldjanzI

21 maS mogoBzvdoherpej,an~igartomasintrmS .trmsanevarpirperbodnemoP.e{pel .ovolS

ejn{ukzierP tsonejlvarpirP

9

PRIRO^NIKAPSniVETILOM INIPUKSV ECINVALED ERGI

acvoanejlbugzI 7-3,51kL itemderpitirkS akvajipniakni~iL aselzikalV letak{zikalV acipaka~edR

jehaZ 01-1,91kLojanzopesijletajirP ...imos~e{V akinàrvositi~inU

ansarkO acidosop acintsepaZ ~orboi~eteL

irdoM 51-01,2tM nofeleT natipakeje~ojoM enorK cejazi~eteL

ujromanrahiV 72-32,8tM cuminr~igobU obdosderP ziacinrdaJ asel ejobirabiR

ejnejatsV 32-91,02nJ e~orv,olpot,olzrM ibtavsaN aklitevS dalkazminarB

overD 73-33,21tMkevatsivatseS ejicaicosA etmibujl,etmiàrvoS aklitevS

ivtilomO 41-5,6tMniitsonrozopvajaV ujna{ulsop akjli{opTTPandu^

ketivonejnsU omsipotevSazitnelaT 32-41,52tM ajdalejalulpirP asubotvarefo[ kiazoM onkoonvraB

ilaksana{iH 91-11,71kL aknejlvatseS aèrmavokjaP)x2(aci{iH yicenevinòR ecivrv

~ulniloS 61-31,5tM ke~neroKaniùrD ekorejovsiàkoP ek~evS absiRcelajeS 9-1,31tM itemS akre~havijldjanzI aciltak{anliraD aknejlpeLavosuzeJ vetinemerps 8-1,71tM

nad,~oN cepikitanloS kepo{insarkO an~ujlkaZ vetiderirp

10

3 CILJI ORATORIJA

• Pomagati mladim, da bi izkusili ìvljenje s pozitivne, spro{~ene plati,da bi se zavedli, kako bogato je lahko njihovo ìvljenje. S tem jim po-magamo razvijati najbolj skrite zaklade njihove ~love~nosti.

• Poslu{ati Mihovo zgodbo in posodobiti sporo~ilo te zgodbe.

• Izkustveno pokazati mladim, da pravzaprav vsak ~lovek hrepeni poBogu, da se vsak lahko sre~a z njim in da se je treba vselej truditi za to,da ostanemo z njim povezani, da mu ostanemo zvesti. ê mu ne osta-nemo zvesti, bo na{e ìvljenje postalo nesre~no. Pri tem pa moramopomagati tudi drugim, tudi drugim razodevati Boga in jim èleti do-bro. Polnost sre~e in pristno sre~anje z drugimi je mogo~e ìveti samo,~e se sre~amo z Bogom.

• Obrniti pozornost mladih na to, da se resno vpra{ajo o tem, kakoìvijo nekatere ~love{ke in duhovne vrednote.

• Spodbuditi mlade, da bi se odgovorno vklju~ili v ìvljenje in dejavno-sti okolja, v katerem so (druìna, prijatelji, oratorij, skupina, vas, mestna~etrt ...).

• Vzgajati mlade, da bi odkrivali Boga, ki je navzo~ v dogodiv{~inahvsakdanjosti, da bi odkrivali Boga tudi po vsem lepem, ki se nam razo-deva (po naravi ...).

• Spodbuditi odra{~ajo~e, da bi se zavedli, kam nas lahko pripelje egoi-zem, zagledanosti vase in v svoj prav, ki ve~krat zaznamuje tudi njiho-vo ìvljenje.

• Sredi vsakdanjega ìvljenja odkriti prilo`nosti za sre~anje z Bogom. Znavdu{enjem ìveti svojo vero in pri~ati zanjo {e posebej v okolju, kizahteva od nas napor in velikodu{nost.

• Pomagati mladim, da bodo odkrili, da so tudi preizku{nje sestavnidel ìvljenja - in kako je tedaj potrebno ohraniti zaupanje in notranjomo~ v boju za dobro.

• Pomagati mladim, da bodo na zdrav na~in zaìveli s seboj, z drugimiin z Bogom. Pri tem nam bo {e posebej v pomo~ izku{nja ti{ine, moli-tve in zaupanja voditelju.

11

4 NA^RT IN UPORABA

ZGODBA

Leto{nji priro~nik, ki je è ~etrti v seriji »oratorij«, dobiva navdih obìvljenjepisu Mihata Magoneja, ki ga je napisal njegov vzgojitelj sv. JanezBosko. Privla~na zgodba predstavlja ìvljenjsko pot mladega fanta Miha,ki prihaja iz {tevilne druìne. O~e mu je è umrl, mama pa mora samaskrbeti za ve~ otrok. Najstarej{i Miha doìvlja ta krizni poloàj v druìni,bolj je doma na ulici kot v druìni, {olo ga ne zanima, nekateri njegoviprijatelji so è po je~ah ... Nekega dne pa se njegovo ìvljenje za~enja spre-minjati. Na èlezni{ki postaji v Carmagnoli v Piemontu se sre~a z don Bo-skom. Ta nenavadni duhovnik takoj osvoji njegovo srce in Miha mu kma-lu sledi v njegov zavod v Turin. Igra, veselje dvori{~a ... vse to takoj osvojimladega Miha. Kmalu pa opazi, da so njegovi vrstniki bolj kot on sam,veseli, spro{~eni in razigrani. S prijateljevo in don Boskovo pomo~jo naj-de pot do veselja in sr~nega miru. Postane {e bolj zavzet za dobro - in na tejpoti k dobremu pomaga tudi drugim. Vendar tudi njega, kot tedaj mnogemlade, po slabih dveh letih bivanja pri don Bosku doleti neozdravljivabolezen in po nekaj dnevih bolehanja umre.

Don Bosko, ki ga je poznal v dno du{e, kmalu po njegovi smrti napi{eìvljenjepis, ki je samo nekaj let po objavi v italijanskem jeziku prevedentudi v sloven{~ino.

Naj Mihova zgodba pomaga tudi mladim v oratoriju, da bi razmi{ljalio odgovornosti do ìvljenja in okolja, v katerem ìvijo, da bi si prizadevaliza osebno rast, za ~love{ke in duhovne vrednote in se z vsem srcem okleni-li Gospoda.

NAMEN IN UPORABA PRIRO^NIKA

Gradivo je namenjeno osnovno{olskim otrokom in mladostnikom. Pri-ro~nik lahko uporabljamo v skupini, lahko pa je koristen tudi posamezni-kom za njihovo osebno rast.

Lahko ga uporabimo za poletni oratorij, za po~itnice v hribih, na mor-ju, za duhovna sre~anja, lahko ga uporabljamo tudi vse leto kot gradivo zadelo v raznih skupinah (npr. pri kaki uri verouka, pri ministrantskih sre~anjih,pri duhovnih spodbudah pri delu z otro{kimi zbori ipd.).

Za poletni oratorij je gradivo sestavljeno tako, da ga lahko uporablja-mo za tedenski, {tirinajstdnevni ali tritedenski program.

12

Na~rt in uporaba

1. Tedenski program oratorijaZa {est dni oratorija uporabimo 1.-5. in 12. zgodbo (pripravimo zgodbo,

izberemo najprimernej{e spodbude za delo po skupinah, delavnice, molitve, igre ...).Zgodbe 6-11 lahko uporabimo za »sre~no«, pri ma{i v naravi, pri zaklju~-ni prireditvi ali jih prihranimo za ob~asna oratorijanska sre~anja med le-tom (ob kostanju, za miklavà, novo leto, pusta, ipd.)

2. [tirinajstdnevni program oratorijaê poteka oratorij dva tedna od ponedeljka do sobote, lahko za vsak

dan uporabimo eno zgodbo in vse, kar se navezuje nanjo.

3. Tritedenski program oratorijaVsak teden priporo~amo {tiri enote, za~etna je lahko spoznavanje oseb

iz zgodbe oratorija, v drugem in tretjem tednu pa je potrebno po en danobogatiti {e z drugimi ponudbami (izleti, velike igre ipd.).

êprav je leto{nja zgradba tega priro~nika druga~na kot prej{nja leta(vsebina ostaja povsem ista: zgodba, premi{ljevanja, delo v skupini, delavnice, mo-litve za otroke, igre), priporo~amo, da vse vsebinske elemente, ki jih predla-ga priro~nik, izvedemo v enem dnevu: od zgodbe do molitve, delavnic inigre, pa tudi molitev animatorjev ob ve~ernem povzetku.

ZASNOVA ORATORIJA

Sestavljenost priro~nika Oratorij 98 temelji na nekajletni izku{nji ora-torija v slovenskih ùpnijah. Glede na anketo, ki je bila izvedena na za-klju~nem sre~anju animatorjev avgusta 1996, ki so izvajali program orato-rija 96, je ta poletni oratorij dobil temeljno tele obrise:

Dnevni red oratorija8.00 • zbiranje animatorjev, priprava na dan, pri~akovanje in spreje-

manje otrok9.00 • prihod otrok, za~etek ob zastavi oratorija, petje, zgodba, delo

v skupinah, jutranja molitev10.15 • delo v delavnicah12.00 • opoldanska molitev Angel Gospodov, malica

• odmor (ponekod gredo pojest kaj domov)13.30 • popoldanske igre, igre brez meja, velike igre, olimpiade, ko

lesarska tekmovanja ipd.16.00 • sklep oratorija s spu{~anjem zastave, kratko molitvijo, navodi

li in kratko mislijo voditelja za "sre~no!" oz. »za lahko no~«16.30 • animatorji pospravijo prostore in dvori{~e ter se zberejo k

pospravi dneva in molitvi, ki je predlagana v priro~niku, ki

13

Na~rt in uporaba

pa jo lahko svobodno prirejajo, prilagajajo in izbirajo tudikaj drugega. Naj gredo pravo~asno po~ivat, da ne bodo na-slednji dan preve~ utrujeni.

Daljna in bli`nja priprava na oratorij• nujna je priprava animatorjev med {olskim letom (vsaj 3 sre~anja, pri-

poro~a se tudi dalj{a priprava, en ali dva vikenda, da se animatorji ~im bolj poveè-jo med seboj, da si naberejo tudi nekaterih teoreti~nih in prakti~nih znanj in izku-{enj);

• sodelovanje pri skupni pripravi na oratorij: nekateri teoreti~ni pou-darki za vzgojno delo animatorjev v oratoriju, sre~anje z animatorji iz dru-gih ùpnij, seznanjanje z gradivom za dolo~eno leto, u~enje pesmi ipd.;

• privabiti k sodelovanju sponzorje (ob~ina, podjetja ...), priskrbeti sidovolj materialnih sredstev za izvedbo oratorija (v raznih podjetjih, pri pri-vatnikih ipd.: papir, pisala, barvice, druga potrebna sredstva, zlasti za delavniceipd.);

• pravo~asno naro~iti in nabaviti vse potrebno za oratorij: zlasti pri-ro~nik, majice in drug material, ki je v ta namen pripravljen;

• pravo~asno o datumu in vsebini oratorija obvestiti otroke prek ùpnij-skih glasil, oznanil, verouka in roditeljskih sestankov ter ve~jih plakatov.

ZGRADBA PRIRO^NIKA

Priro~nik VESELO SRCE je sestavljen iz dvanajstih zgodb, ki so temelj-no razdeljene na dva dela:1. del: 1.-5. in 12. zgodba,

ki govorijo predvsem o Mihovi poti spreobrnjenja, ter2. del: 6.-11. zgodba,

ki prina{ajo nekaj utrinkov iz Mihovega ìvljenja v oratoriju.

Vsaka zgodba vsebuje naslednje prvine:

Vrednote oz. vzgojni ciljVsaka zgodba nakazuje prizadevanje za neke vrednote oz. vzgojni cilj po-

samezne vsebinske enote, ki usmerja delo dneva. Pomembno je, da anima-torji poznajo vrednote vseh zgodb in da jih sku{ajo tudi uresni~evati (glejpredvsem vsebinski prerez priro~nika). S preprostimi plakati jih lahko predstavi-mo vsem udeleèncem oratorija, njihovim star{em in drugim odraslim.

ZgodbaGre za pripoved zgodbe o mladem fantu Mihu, njegovi mladosti,

prijateljih in njegovem vzgojitelju, duhovniku Janezu Bosku. Zgodbo

14

Na~rt in uporaba

lahko svobodno prirejamo, primerno okoli{~inam in ozra~ju v ora-toriju. Vsaka zgodba je tako sestavljena, da jo lahko beremo po vlo-gah ali zaigramo. Zahteva spontanost, izvirnost in veselo ozra~je, podrugi strani pa tudi resen pristop, da bo sporo~ilo zgodbe jasno innedvoumno. Tudi okolje oz. prostor sam po sebi naj spodbuja doìv-ljanje zgodbe.

Premi{ljevanjeTa del je namenjen predvsem vzgojitelju. Besedilo predstavi nekaj vred-

not, ki jih najdemo v zgodbi. Vzgojitelj lahko poglobi nekatere pomem-bne vidike zgodbe. Voditelju priporo~amo, da se poglobi tudi v nakazanesvetopisemske odlomke. Ti odlomki {e dodatno osvetljujejo vsebino zgod-be dolo~enega dne. Vse to nam pomaga, da bi se znali pri igri zabavati inda bi se znali igrati z vsemi in z vsakim posebej. Predvsem pa so nenado-mestljivi, ko ho~emo otroke in mlade nau~iti brati in razlagati dogodke iznjihovega ìvljenja v lu~i Bo`je besede in jih ob razli~nih ìvljenjskih situa-cijah usmerjati na pravo pot ìvljenja.

Predvsem je na vzgojiteljih, da "razlagajo" besedo Svetega pisma in jovna{ajo v ìvljenjske izku{nje otrok in mladih, da bi mogli skupaj z njimibrati in poslu{ati to besedo, ki spra{uje, izziva, vliva pogum in daje pravi inedini odgovor na vsako ~love{ko prizadevanje.

Delo v skupiniZa zgodbo vsakega dneva imate v priro~niku v posebnem poglavju tudi

spodbude za delo in pogovor v skupinah. Vsaka enota je temeljno sestav-ljena iz treh delov:

a) Animacijska igra, ki naj otroke in animatorje v zgodanjih dopoldan-skih urah razpoloì na temo dneva.

b) Sledi posebna zgodba, ki poglablja nakazane vrednote dneva (lahkojo izpustite ali pa jo uporabite in z njeno pomo~jo poglobite sporo~ilo/vsebine Miho-ve zgodbe).

c) V zadnjem delu sledi resno delo ob temeljnih vsebinah/vredno-tah tistega dneva. Z delom v skupinah posku{ajte poglobiti predstavljenevrednote in se o njih pogovoriti, kaj konkretnega ustvariti, se pripravitina jutranjo molitev ipd. Predlagane naloge zahtevajo vsaj nekaj priprave(pripraviti potrebni material). Bodite ~imbolj izvirni. Potruditi se mora-mo, da ta program dobro izpeljemo, da tako {e bolj poosebimo sporo-~ilo zgodbe.

Molitve za otrokeMolitev je srce dneva, je trenutek, v katerem lahko mladi doìvijo Mi-

hovo zgodbo na globlji ravni, na kateri odkrivajo navzo~nost nevidnega,ki je oblikovalec njihovega ìvljenja. V njem, Bogu, lahko "preberejo" tudisvojo zgodbo in odkrijejo v njej znamenja Bo`je navzo~nosti. Z molitvijo

15

Na~rt in uporaba

posku{amo mladim omogo~iti sre~anje z Bogom prek vrednot, ki jih sre-~ujemo v pripovedi. Za vsak dan predlagamo nekaj gradiva, ki nam obzgodbi pomaga moliti. Kako so zasnovane molitve? Skozi celoten poteksta ohranjeni enotna tematika in enotna oblika.

Tematika molitve se navdihuje ob geslu Oratorija 1998 Veselo srce.V prostoru, v katerem se bomo zbirali za molitev, namestimo velik grad

s srcem. Za srcem naj bo dvignjena zastava z napisom veselje. Vsak dan najbi proti koncu molitve pobarvali ali nalepili del mavri~nega srca.

Vsak naj ga razdeli na toliko delov, kolikor dni bo trajal oratorij.Vsak otrok naj bi dobil tudi svoje srce, ki bi ga med trajanjem oratorijasestavljal in bi ga spominjal na vrednoto dneva, ki naj bi jo sam uresni-~il. Tako bo tudi njegovo srce veselo, saj je Jezus z njim, on pa ima radvesele ljudi.

Oblika molitve: V uvodni besedi animator ali voditelj povzame zgodboin poudari sporo~ilo zgodbe (glej tudi poglavja "Premi{ljevanje"). To naj botudi tema molitve. Sledi primerna pesem; najbolje, ~e je himna (Veselje jezastava ... glej v dodatku s pesmimi). Ta pesem naj bo nekak duhovni moto zaves ~as oratorija. Med to pesmijo lahko otroci pobarvajo del mavri~negasrca. Eden od voditeljev pri`ge sve~o, ki naj ostane pri`gana ves ~as moli-tve. Potem poslu{amo odlomek Bo`je besede in ponovimo odpev. Sledijorazne oblike molitev: pro{nje, zahvale, znane molitve ali primerna prostamolitev. Vse skupaj sklenemo s pesmijo.

Molitev za sklep dneva: Preden kon~amo dan, je dobro, ~e se za kakominuto v ti{ini zamislimo. V tem ~asu naj si mladi izpra{ajo vest in se oseb-no zahvalijo Bogu za preìveti dan. Kratko zmolimo, voditelj pa naj povenekaj besed (povzetek dneva, napoved novega dne, kratka spodbuda, opozorilo,vzgojni poudarek ...), »besedo za slovo, za sre~no« oz. »besedo za lahko no~«.

[e nasvet: Samo animator, ki je sam osebno sre~al Gospoda, bo lahkomladim pomagal pri njihovem sre~anju z Bogom. îm bolje molitev pri-pravimo, tem bolj bo uspela: primerno pripravljen prostor, potrebna zbra-nost in ti{ina ... vse to so nujni pogoji, da se mladi doìveto sre~ajo z Bo-gom. Molitve, ki jih v priro~niku predlagamo, naj animatorji po potrebispremenijo in prilagodijo razmeram, {tevilu udeleèncev, potrebam in ob-~utljivosti razli~nih okolij.

DelavniceV poglavju »delavnice« imate ve~ predlogov, ki se bolj ali manj lahko

navezujejo tudi na posamezne zgodbe (npr. izdelovanje vlaka - je zelo primer-no za prvo zgodbo, ki govori o tem, kako je don Bosko zamudil vlak in potem naèlezni{ki postaji sre~al svojega prijatelja Miha). Za vsako zgodbo je nakazanavsaj ena delavnica, za nekatere tudi ve~. Nekatere so bolj primerne za majh-ne otroke, nekatere pa za ve~je (zlasti je pomembno, da poskrbite, kaj bodo delali

16

Na~rt in uporaba

fantje vi{jih razredov O[). Vse so bolj ali manj tudi ilustrirane, da bi takolaè izvedli, kar èlite. Pri tem pa ne pozabite uporabljati tudi svoje domi{-ljije. In pravo~asno si pripravite dovolj vsega tistega, kar potrebujete zadelavnice. Delavnice na~rtujte tako, da bodo lahko otroci ohranili kak lepspomin zase in da bodo njihovi izdelki tudi razstavljeni na sklepnem sre-~anju oratorija.

Priporo~ilo: Ob pripravi delavnic se lahko posluìte predlogov iz pri-ro~nikov prej{njih let (Oh, ta direndaj; Sonce za vse; Biser planin), {e zlasti, ~ekake delavnice doslej {e niste izvedli ali imate oratorij prvi~ v svojem kraju.

Zgodba v igriV leto{njem priro~niku vam predstavljamo pet iger (in {e dve v progra-

mu zaklju~ne prireditve). Zelo vam priporo~amo, da te igre è prej dobrona{tudirate, jih po potrebi prilagodite in jih potem tudi izvedete. Vsakanova igra je namre~ izziv za otroke, to pa samo tedaj, ~e so voditeljem inotrokom pravila zelo jasna.

Prav je, da v program oratorija vklju~ujete nekatere è znane igre, npr.:igre brez meja, igre s kolesi, vodne igre in morda tudi iskanje skritegazaklada.

Priporo~amo pa vam, da si pri organizaciji iger pomagate tudi s prej{-njimi priro~niki in s knjigo Igrajmo se (avtor Rafo Pinosa, zalo`ba Salve, Ljub-ljana).

Igre izvajamo po navodilih; na prostem ali pa tudi v ve~jih prostorih.[e nekaj pobud glede nekaterih iger:• Olimpiada, vodne igre, igre s kolesiOlimpiada lahko dejansko poteka ves teden, vodne igre pa takrat, ko je

primerno vreme. Otroke è vnaprej opozorimo, naj prinesejo s sabo obleko,da se lahko preoble~ejo. Kadar imamo igre s kolesi, je prav, da se umaknemonekam, kjer bodo lahko otroci zelo na varnem, seveda naj pridejo s kolesi.

• Splo{ne opombe za igreVse igre lahko igramo kot tekmovalne (tako, da vsak tekmovalec tekmuje

zase in za skupino), nekatere lahko tudi samo kot razvedrilne. Voditelji igernaj si natan~no zapisujejo dose`ke tekmovalnih iger (priporo~amo velik pla-kat), ki jih na koncu zdruìjo v kon~ne rezultate.

Pri tekmovalnih igrah je {e posebej treba paziti na disciplino in prav tuse pokaè, koliko smo res animatorji ...

Igre morajo biti skrbno pripravljene, prav tako tudi pravila, da se izog-nemo prepiranju vpri~o otrok, kdo od animatorjev ima prav. Cilj igre na-mre~ ni samo razvedrilo, ampak tudi vzgoja.

• Delitev skupinSkupine lahko razdelimo na razli~ne na~ine. Prav pa je, da upo{teva-

mo podobnost v strukturi skupine (starost, spol, {tevilo ...). Da bi omogo~i-li ~im bolj{i potek iger in da bi vsi lahko ~im ve~ igrali, lahko ve~je skupi-ne razdelimo {e na manj{e, katerih rezultati se na koncu pripi{ejo mati~niskupini. Pri igrah, ki se igrajo v parih, naj bodo skupine sodega {tevila, ~epa to ni mogo~e, naj kateri od igralcev igra dvakrat.

17

Na~rt in uporaba

• Vodenje skupin in animiranje igerVsako skupino naj vodi en (ali ve~) animator, poleg tega naj ima vsaka

skupina svojega animatorja, ki jo spremlja in spodbuja.Nujno je, da ima kdo od animatorjev pregled nad celotnim dogaja-

njem igre. To je {e posebej pomembno, da lahko usmerja skupine in hitrore{uje nastale teàve.

P.s.Opozorilo: Odlomki "Delo v skupini", "Delavnica", "Zgodba v igri" in

"Molitve za otroke" so sredi{~ni deli vsakega dneva in se logi~no navezuje-jo na "Zgodbo" in na "Premi{ljevanje". Omenjeni {tirje deli vsebujejo ved-no isto vzgojno sporo~ilo. Animator naj poskrbi, da bo ta notranja pove-zanost med izvajanjem programa ostala jasna. To namre~ zagotavlja obkoncu neko harmoni~no izku{njo. âsovno lahko priro~nik prilagodi-mo, kot smo è omenili. Prilagoditve ne smejo prekiniti notranje dosled-nosti. Dovolj je, da da animator na za~etku vsakega dela nekaj namigov,navodil ... in mladi bodo hitro razumeli, kako avantura njihovih po~itnicin Mihovih pustolov{~in poteka logi~no.

DODATEK IN PRILOGA

V DODATKU najdemo predlog za zaklju~no sre~anje.V PRILOGI pa so na voljo osnutki za skupna molitvena sre~anja ani-

matorjev ob za~etku oz. sklepu vsakodnevnega oratorija.V prvem delu je osnova teh sre~anj naslednja: svetopisemski odlomki iz

Lukovega evangelija, razmi{ljanje o teh odlomkih, na osnovi evangeljskihodlomkov sledijo zelo posre~ene konkretne spodbude za delo animator-jev (za osebno duhovno rast in gradnjo medosebnih odnosov, vzgojni poudarki) inpotem {e molitev.

V drugem delu je nakazan na~in, kako prakticirati t. i. »lectio divina«.Podan je primerek na osnovi enega svetopisemskega odlomka (s {tirimistopnjami). Potem so nakazani svetopisemski odlomki (za mesec julij in av-gust 98) s temeljnimi izzivi za »lectio divina«.

Prilogo za animatorje lahko uporabimo tudi ob drugih prilo`nostih, zla-sti za na~rtno delo v t. i. »{oli animatorjev« ali npr. v delu z birmanskimivoditelji (ne »prakticisti~ni vidik« ampak vidik »osebnega oblikovanja oz. osebnerasti« animatorjev). Prav zaradi tega poglavja, ki je izrecno namenjeno ani-matorjem (skupaj z uvodnim Pismom iz Rima), zelo priporo~amo, da imapriro~nik vsak od animatorjev.

Pesmi: Prav na koncu je {e nekaj novih pesmi, ve~ina med njimi se izrec-no navdihuje ob leto{nji temi oratorija.

5 PISMO IZ RIMA(Sv. Janez Bosko)

Atti del Capitolo Superiore della Pia Societa Salesiana1/1920/ N. 1, 24 giugno, pp. 40-48

Rim, 10. maja 1884

Preljubi moji otroci v Jezusu Kristusu!

Naj sem blizu ali dale~, vedno mislim na vas. Eno samo èljo imam, to,da bi vas videl sre~ne tukaj na zemlji in v ve~nosti. Ta misel, ta èlja me jenagnila, da vam napi{em pismo. To, dragi moji, da sem dale~ od vas, meteì. To, da vas ne vidim in ne sli{im, mi povzro~a skrb, ki si je ne moretepredstavljati. Zato sem vam èlel napisati te vrstice è pred tednom dni,ampak ve~ne zaposlitve so mi namero prepre~ile. êprav manjka le nekajdni do moje vrnitve, ho~em priti do vas vsaj s pismom, ko è osebno nemorem. To so besede ~loveka, ki vas iskreno ljubi v Jezusu Kristusu in ~utidol`nost, da vam govori odkrito kakor o~e. In vi mi dovolite, kajne? Inpazljivo me boste poslu{ali, in vse, kar vam bom povedal, prenesli tudi vìvljenje.

Eno samo èljo imam, to,da bi vas videl sre~ne

tukaj na zemlji in v ve~nosti.

Dejal sem, da ste vi moja edina in nenehna skrb. Tako sem nekega ve~e-ra stopil v svojo sobo, in medtem ko sem se spravljal k po~itku, sem za~elmoliti molitev, ki me jo je nau~ila moja dobra mama. V tistem hipu se mije zazdelo, ne vem ali napol v spanju ali v neki raztresenosti, da stojita predmano dva stara gojenca iz Oratorija. Eden od njiju se mi je pribliàl, meprisr~no pozdravil in dejal:

- O, don Bosko, ali me poznate?- Seveda te poznam, sem odgovoril.- In se me {e spominjate, je pristavil.- Tebe in vseh drugih. Ti si Valfre in si bil v Oratoriju pred letom 1870.- Povejte - je nadaljeval mo` - ali bi èleli videti fante, ki so bili v Orato-

riju v mojem ~asu?

19

20

Pismo iz Rima

- Pokaì mi jih, sem mu odgovoril. Zelo me bo veselilo. Tedaj mi jeValfre pokazal fante take, kot so bili v tistem ~asu po zunanjosti, po posta-vi, po letih. Bilo mi je, kakor da sem v nekdanjem Oratoriju med odmo-rom. Bil je prizor, poln ìvljenja, razgibanosti in veselja. Nekateri so tekali,drugi skakali, tretji se lovili. Tu so se igrali ma~ke in mi{i, tam ~rnega mo-à ali pa so nabijali ògo. Skupina fantov je z o~mi in u{esi poslu{ala du-hovnika, ki jim je pripovedoval zgodbico. Neki klerik se je igral s fanti"glejte v vodico" ali "razne poklice". Petje, smeh in kri~anje so se razlegalipovsod. Okrog klerikov in duhovnikov so se zbirali fantje in veselo vzkli-kali. Videlo se je, da je vladala med fanti in predstojniki prava prisr~nost inzaupljivost. Prizor me je o~aral in Valfre mi je dejal: »Vidite, doma~nostrodi ljubezen in ljubezen zaupanje. V takem ozra~ju se srca odpirajo infantje povedo u~iteljem, nadzirateljem in predstojnikom vse brez strahu.Pri spovedi in v vsakdanjem ìvljenju so odkritosr~ni in za kogar vedo, dajih resni~no ljubi, ubogljivo store vse, karkoli jim zapove.«

Doma~nost rodi ljubezenin ljubezen zaupanje.

V tem trenutku se mi je pribliàl {e neki nekdanji gojenec s sivo bradoin mi je rekel: - Don Bosko, ali ho~ete spoznati in videti fante, ki so sedaj vOratoriju? (Ta, ki me je nagovoril, je bil Joè Buzzetti.)

- Da, sem mu odgovoril. Sedaj je è mesec dni, kar jih nisem videl!In pokazal mi jih je: videl sem Oratorij in vse vas med odmorom. Toda

ni~ ve~ ni bilo vpitja, veselja in pesmi. Ni~ ve~ tiste razgibanosti in ìvahno-sti kot v prej{njem prizoru.

V obna{anju in na obrazih mnogih fantov je bila videti neka zdolgo~a-senost, naveli~anost, ~emernost, nezaupnost. To me je v srce zabolelo. Resje, videl sem, da so mnogi tekali, se igrali, se razgibavali v blaèni brezskrb-nosti. Toda mnogi drugi so postajali sami, naslonjeni na stebre, in se pre-dajali nemirnim mislim. Nekateri so postajali po stopni{~ih in hodnikihali po balkonih z vrtne strani, da bi se izmaknili dru`bi. Zopet drugi so seleno sprehajali v gru~ah in se {epetaje pogovarjali, zraven pa so se sumlji-vo ozirali okrog. Zdaj pa zdaj so se zasmejali, toda njihov smeh so sprem-ljali taki pogledi, da bi sveti Alojzij gotovo zardel, ~e bi se zna{el v njihovidru{~ini. Celo med tistimi, ki so se igrali, so bili nekateri tako brezvoljni,da se je jasno videlo, kako jim je celo zabava odve~.

- Ali ste videli svoje fante? mi je rekel nekdanji gojenec.- Vidim jih, sem odvrnil z vzdihom.- Kak{na razlika od nas neko~! je vzkliknil nekdanji gojenec.- @al, kolik{na pu{~oba je na tem odmoru!- In to mrtvilo med odmori povzro~a, da so mnogi postali mla~ni v

prejemanju svetih zakramentov in da zanemarjajo verske dol`nosti. Le znejevoljo ostajajo v hi{i, kjer jih bo`ja previdnost napolnjuje s telesnimi,duhovnimi in umskimi dobrinami. Mnogi ne spolnjujejo svojega poklica,

21

Pismo iz Rima

predstojnikom so nehvale`ni, imajo neke svoje skrivnosti, upirajo se in {evse drugo àlostno, kar iz tega sledi.

- Razumem, sem mu odgovoril. Toda kako bi znova poìvili te mojedrage fante, da bi bili spet kot neko~ ìvahni, veseli in razgibani?

- Z ljubeznijo!- Z ljubeznijo? Kaj jih nimam zadosti rad? Ti ve{, da jih imam rad. Ti

ve{, koliko sem zanje trpel, kaj vse prenesel teh {tirideset let! In koliko tr-pim in prena{am tudi sedaj! Koliko pomanjkanja, kak{na poniànja, kak-{na nasprotovanja, preganjanja, in vse samo zato, da bi jim dal kruha, dabi jim oskrbel streho nad glavo in jim priskrbel u~itelje, predvsem pa, dabi jim pomagal do zveli~anja njihovih du{. Storil sem, kolikor sem vedelin mogel zanje, ki so ljubezen mojega ìvljenja.

- Ne govorim o vas.- O kom pa? O tistih, ki me nadome{~ajo? O ravnateljih, prefektih, u~i-

teljih, asistentih? Ali ne vidi{, da so pravi mu~enci u~enja in dela? Kakotro{ijo svoja mladostna leta zanje, ki jim jih je izro~ila Bo`ja previdnost?

- Vidim, razumem. Toda to ni dovolj. Najpomembnej{e manjka.- Kaj manjka?- Ali nimajo o~i? Ali ne razumejo? Ali ne vidijo, da je vse, kar se zanje

dela, storjeno iz ljubezni?- Ne, ponavljam, da to ni dovolj.- Kaj je torej treba?- Spoznajo naj, da ~e jih imamo radi v njihovi otro{ki razigranosti, v

tem, kar je njim pogodu, jih imamo prav tako radi tudi v tem, kar jim je ponaravi manj v{e~, to je v disciplini, v u~enju, v zatajevanju. Naj se nau~e zvnemo in ljubeznijo spolnjevati tudi to.

- Razloì mi bolje!

ê jih imamo radi v njihovi otro{ki razigranosti,v tem, kar je njim pogodu,

jih imamo prav tako radi tudi v tem,kar jim je po naravi manj v{e~.

- Opazujte fante med odmorom!- Opazoval sem jih in nato odgovoril: Kaj posebnega naj bi videl?- @e toliko let vzgajate mladino, pa ne razumete? Poglejte bolje! Kje so

na{i salezijanci? Pogledal sem in videl, da je bilo prav malo duhovnikov inklerikov med fanti, {e manj jih je sodelovalo pri njihovih zabavah. Pred-stojniki niso bili du{a odmora. Najve~ se jih je sprehajalo in pogovarjalomed seboj, ne da bi se zmenili, kaj po~enjajo gojenci. Nekateri so opazova-li igre, a se niso zmenili za fante. Drugi so sicer sledili igram, toda od dale~in niso opozarjali na morebitne napake. Na{el se je tudi kdo, ki je kaj opo-zoril, a {e to poredkoma in {e tedaj z gro`njami. Kak salezijanec bi se bil

22

Pismo iz Rima

rad pridruìl skupini fantov, pa sem videl, da so se gojenci nala{~ izogibalistika z u~itelji in predstojniki.

Tedaj je moj prijatelj povzel:- Ali niste bili vi v nekdanjih ~asih Oratorija vedno med fanti, zlasti {e

med odmorom? Se spominjate tistih lepih ~asov? Bilo je nebe{ko lepo,bila je doba, ki se je zmerom radi spominjamo; tedaj je bila prisr~nost zapravilo; nobene skrivnosti nismo imeli pred vami.

- Res je. Meni je bilo tedaj vse v veselje. Fantje so se kar trgali, kdo bo ve~pri meni, kdo mi bo lahko ve~ povedal, in kako ìvo so poslu{ali mojenasvete in jih vse upo{tevali. A sedaj vidi{, kako me od tega odvra~ajo ne-nehni obiski, opravki in slabo zdravje?

- Toda, ~e vi ne morete, zakaj vas ne posnemajo va{i salezijanci? Zakajjih ne opozarjate in ne zahtevate, da bi s fanti ravnali, kakor ste ravnali vi?

- Saj govorim, tako da sem è brez glasu, toda kaj, ~e se mnogi ne ~utijokos naporom kot neko~.

Naj imajo predstojniki radi to,kar ugaja mladim,

in ti bodo hitro vzljubili to,kar je v{e~ predstojnikom.

- In tako, s tem da zanemarjajo manj{e stvari, izgubijo ve~je, in to sonjihovi napori. Naj imajo predstojniki radi to, kar ugaja mladim, in ti bodohitro vzljubili to, kar je v{e~ predstojnikom. Tako bo njihov trud postallahek. Vzrok sedanjemu spremenjenemu stanju v Oratoriju je v tem, damnogi fantje nimajo zaupanja v predstojnike. Neko~ so bila vsa njihovasrca odprta predstojnikom. Vsi so imeli predstojnike radi in radi so jihubogali. Toda sedaj vidijo v predstojniku le predstojnika, ne pa o~eta, bra-ta in prijatelja; zato se jih boje in jih nimajo radi. ê ho~e{, da bi bili znovavsi eno srce in ena du{a, je treba, za Bo`jo voljo, to usodno pregrajo ne-zaupljivosti podreti in namesto nje zasaditi prisr~no zaupljivost. ê bo po-kor{~ina vodila gojenca kot mati otroka, bosta v Oratoriju znova zavladalanekdanji mir in nekdanje veselje.

- In kako naj podremo to pregrajo?- S prisr~nim odnosom s fanti, zlasti med odmori. Brez doma~ega pri-

sr~nega odnosa ne moremo dokazati ljubezni; brez tega dokaza pa ni zau-panja. Kdor ho~e biti ljubljen, mora pokazati, da ljubi. Jezus Kristus je bilmajhen z majhnimi in si je naprtil na{e slabosti. Pri njem se u~imo doma~-nosti! U~itelj, ki ga vidi{ samo na katedru, je u~itelj in ni~ ve~; ~e pa se sfanti druì v odmoru, jim postane brat. ê vidimo koga pridigati na pri`-nici, pravimo, da ne opravlja drugega kot svojo dol`nost. ê pa spregovo-ri besedo med odmorom, je to beseda ~loveka, ki ljubi. Koliko spreobr-njenj so povzro~ile va{e besede, ki ste jih med igro za{epetali fantom na

23

Pismo iz Rima

uho. Kdor se zaveda, da je ljubljen, ljubi, in kdor je ljubljen, doseè vse,zlasti od mladega ~loveka. Zaupljivost, ki jo rodi ljubezen, vzpostavi elek-tri~ni tok med fante in predstojnike. Srca se odpro, otroci razodenejo svo-je èlje in odkrijejo svoje napake. Ta ljubezen pomaga predstojnikom pre-na{ati vse teàve, ki jih imajo z otroki, vse nevolje, vse nehvale`nosti, nadle-govanja, pomanjkljivosti in nemarnosti.

Jezus Kristus ni zlomil nalomljenega trsta in ni ugasnil tle~ega stenja.On naj vam bo za zgled! Potem ne bo nih~e ve~ delal iz slavohlepja; nih~ene bo kaznoval zaradi razàljene ljubezni, nih~e se ne bo odtegnil nadzo-rovanju iz ljubosumnega strahu pred tovari{evim uspehom, nih~e ne boopravljal vzgojiteljev zato, da bi fantje cenili in imeli radi samo njega innobenega drugega predstojnika, saj bi s tem dosegel samo prezir in hinav-sko prilizovanje; nih~e se ne bo navezoval na enega samega otroka in setemu toliko posve~al, da bi pri tem zanemaril vse druge; nih~e ne bo izèlje po lastni udobnosti pozabil na svojo prvo dol`nost in zanemaril nad-zorovanje; nih~e ne bo zaradi ~love{kih obzirov opustil opominov tam,kjer bi moral opominjati.

ê bo vladala resni~na ljubezen, ne bo nih~e iskal drugega kot Bo`jo~ast in zveli~anje du{. ê pa ta ljubezen oslabi, ne gre ve~ dobro. Zakaj binadomestili ljubezen z mrzlim pravilnikom? Zakaj bi se predstojniki od-tujili od vzgojnih pravil, ki jim jih je postavil don Bosko? Zakaj se po~asiuvaja namesto sistema, ki z ljube~o ~uje~nostjo prepre~uje nerede, sistem,ki je sicer manj teàk in prikladnej{i za predstojnike, ker dopu{~a kazni,toda neti sovra{tvo in nevoljo; ~e pa ga ne izpolnjujemo, rodi zani~evanjedo predstojnikov in velike nerede?

Brez doma~ega prisr~nega odnosane moremo dokazati ljubezni;

brez tega dokaza pa ni zaupanja.Kdor ho~e biti ljubljen,

mora pokazati, da ljubi.

Do tega nujno pride, ~e ni doma~nosti. ê torej èlimo, da bi se v Ora-torij naselilo nekdanje veselo razpoloènje, naj znova zavlada stari sistem:predstojnik bodi vsem vse, vedno pripravljen poslu{ati otro{ke dvome intarnanje, vedno budno ~uje~ nad njihovim vedenjem, ves v skrbi za du{ev-ni in telesni blagor fantov, ki mu jih je zaupala Bo`ja previdnost. Tedajmlada srca ne bodo ostala zaprta, tedaj ne bo ve~ skrivnostnega {u{ljanja,ki ubija du{o. Samo v moralnih prestopkih naj bodo predstojniki neiz-prosni. Bolje je tvegati nevarnost, da iz hi{e preènemo nedol`nega, kakorda imamo v njej pohuj{ljivca. Asistenti naj se zavedajo, da so strogo dol`nipo vesti poro~ati predstojnikom vse, kar bi bilo kakorkoli v Bo`jo àlitev.

24

Pismo iz Rima

Tedaj sem ga vpra{al:- Kaj naj naredimo, da bodo zopet zavladale prava doma~nost, ljube-

zen in zaupljivost?- Natan~no izpolnjujte hi{na pravila!- Ni~ drugega?- Najbolj{a prikuha je dobra volja. Medtem ko je moj nekdanji gojenec

nehal govoriti in sem {e dalje z nezadovoljstvom opazoval tisti odmor, seme je za~ela pola{~ati ~edalje ve~ja utrujenost. Ko mi è ni bilo vzdràti,sem se stresel in tako sem se spet zavedel. Zna{el sem se ob postelji. Nogeso bile zate~ene in so me tako bolele, da nisem mogel ve~ stati. Bilo je èzelo pozno, zato sem {el spat, sklenil pa sem napisati svojim dragim otro-kom te vrstice.

Ni~ rad nimam takih sanj, ker me preve~ utrudijo. Naslednjega dnesem bil ves polomljen in sem komaj ~akal no~i, da bi {el po~ivat. Toda,komaj sem bil v postelji, sem spet za~el sanjati. Pred mano je bilo dvori{~e,fantje, ki so sedaj v Oratoriju, in tisti nekdanji gojenec iz Oratorija. Za~elsem ga spra{evati:

- Kar si mi govoril, bom povedal svojim salezijancem. Kaj pa naj re~emfantom v Oratoriju?

Odgovoril mi je:- Povej jim, koliko se predstojniki, u~itelji in asistenti trudijo in koliko

si prizadevajo iz ljubezni do njih. ê ne bi {lo za njihovo blaginjo, ne biprevzeli nase toliko `rtev. Naj vedo, da je skromnost vir miru. Naj potrpe znapakami drugih, kajti na svetu ni popolnosti; ta je samo v raju. Naj neha-jo z godrnjanjem, kajti to ohlaja srca. Predvsem pa naj pazijo, da bodovedno v posve~ujo~i milosti Bo`ji. Kdor ni pomirjen z Bogom, nima miruniti s samim seboj niti z drugimi.

- Ti torej sodi{, da med mojimi fanti nekateri niso pomirjeni z Bogom?- To je prvi korak nerazpoloènja. So tudi {e drugi, kot sami veste, in

treba jih je odstraniti, a sedaj jih ne bom omenjal. Samo kdor kaj skriva,nima zaupanja, ker se boji, da bi kake stvari pri{le na dan, in bi tako padelv sramoto in nesre~o. ê srce ni pomirjeno z Bogom, ga mu~ita tesnobain nemir, ne prena{a pokor{~ine, za prazen ni~ se razburja, zdi se mu, damu gre vse narobe, in ker sam nima rad prestojnikov, je prepri~an, da tudioni njega ne marajo.

- In vendar, dragi moj, ali ne vidi{, koliko spovedovanja in obhajil je vOratoriju?

- Res je, da se fantje pogosto spovedujejo, toda to, kar mnogim v bistumanjka, je vztrajnost v dobrih sklepih. Spovedujejo se, zapadajo pa v ved-no iste napake, v iste gre{ne prilo`nosti, v iste slabe navade, v iste neubog-ljivosti, v ista zanemarjanja dol`nosti. In tako gre to iz mesecev v mesece incelo v leta; nekateri nadaljujejo tako celo do prve gimnazije. To so spove-di, ki malo ali ni~ ne veljajo. Zato tudi ne prina{ajo miru, in ~e bi fant vtakem stanju pri{el pred Bo`je sodi{~e, bi bila to zares resna stvar.

- In je takih dosti v Oratoriju?- Malo v primerjavi s {tevilom fantov, ki so v hi{i. Poglejte! In mi jih je

pokazal.

25

Pismo iz Rima

Pogledal sem jih in opazoval vsakega posebej. In v teh fantih sem videlstvari, ki so me zelo uàlostile. Ne bom jih napisal, ko pa se bom vrnildomov, jih bom njim samim vsakemu posebej povedal. Sedaj vam re~emsamo to, da je è ~as, da molite in napravite trdne sklepe. Sklenite ne toli-ko z besedami kot z dejanji. Pokaìte, da so med nami {e vedno fantje kotComollo, Dominik Savio, Besucco in Siccardi.

Nazadnje sem vpra{al tega svojega prijatelja:- Mi ima{ {e kaj povedati?- Pridigaj vsem, velikim in malim, naj se vedno zavedajo, da so otroci

Marije Pomo~nice. Ona jih je privedla sem, da bi jih obvarovala pred ne-varnostmi sveta, da bi se imeli radi kot bratje in da bi slavili Boga in njo zlepim vedenjem. Marija skrbi z ne{tevilnimi milostmi in ~udeì, da imajokruh in sredstva za u~enje. Naj se zavedajo, da je è vigilija njenega prazni-ka in da mora z njeno pomo~jo pasti pregraja nezaupljivosti, ki jo je spret-no postavil hudobni duh med fante in predstojnike in jo izrablja v pogu-bo nekaterih du{.

Veste, kaj èli od vas ubogi star~ek,ki je za svoje drage fante potro{il vse ìvljenje?Ni~ drugega kot to, da bi se razmeram primerni

vrnili sre~ni ~asi nekdanjega Oratorija.

- Ali nam bo uspelo odstraniti to pregrajo?- Prav gotovo, ~e bodo veliki in mali pripravljeni potrpeti kak{no majh-

no odpoved iz ljubezni do Marije in bodo spolnjevali, kar sem dejal.Medtem sem {e opazoval svoje fante in ob pogledu na tiste, ki sem jih

videl na poti ve~nega pogubljenja, me je tako stisnilo v srcu, da sem sezbudil. [e mnogo zelo pomembnih stvari, ki sem jih videl, bi vam radpovedal, a ne utegnem, pa tudi primerno se mi ne zdi.

Naj kon~am: veste, kaj èli od vas ubogi star~ek, ki je za svoje dragefante potro{il vse ìvljenje? Ni~ drugega kot to, da bi se razmeram primer-ni vrnili sre~ni ~asi nekdanjega Oratorija. âsi prisr~nosti in kr{~anskezaupljivosti med fanti in predstojniki. âsi razumevanja in medsebojnepotrpe`ljivosti iz ljubezni do Jezusa Kristusa. âsi odprtih src v prepro{~i-ni in skromnosti, ~asi ljubezni in resni~ne veselosti za vse. Potolaìte me,prosim, in dajte mi upanje z obljubo, da boste naredili vse, kar èlim vblagor va{ih du{. Ne zavedate se dosti, kolik{na je sre~a za vas, da ìvite vOratoriju. Vpri~o Boga vam zagotavljam: zadosti je, da pride fant v salezi-jansko hi{o, in è ga preblaèna Devica sprejme pod svoje posebno vars-tvo. Razumimo se torej! Po ljubezni predstojnikov in po ljubezni gojencevnaj zavlada med nami duh sv. Fran~i{ka Sale{kega. Dragi moji otroci, prib-liùje se ~as, ko se bom moral lo~iti od vas in oditi v ve~nost. (Tajnikovaopomba: Tu je don Bosko nehal narekovati. V o~i so mu stopile solze, pa ne zato, da

26

Pismo iz Rima

bi mu bilo hudo umreti, ampak iz ljubezni do fantov. V o~eh in v glasu se mu je tobralo. êz trenutek je nadaljeval.) Zato hrepenim, dragi moji duhovniki, kle-riki in fantje, da ostanete na poti, na katero vas je poklical Gospod. - V tanamen vam sveti o~e, ki sem ga videl v petek 9. maja, iz srca po{ilja svojblagoslov.

Na praznik Marije Pomo~nice bom è z vami pred podobo na{e pre-ljube Matere. @elim, da bi ta veliki praznik obhajali z vso slovesnostjo. DonLazzero in don Marchiso naj poskrbita, da bomo veseli tudi v obednici.Praznik Marije Pomo~nice naj bo uvod v ve~ni praznik, ki ga moramoneko~ obhajati vsi zdruèni v raju.

Va{ v Jezusu Kristusu vdaniduhovnik Janez Bosko

6 ZGODBAMiha Magone, don Boskov gojenec

1 POMENLJIVO SREÂNJE

2 SIROTI SE NASMEHNE SREÂ

3 ANGEL VARUH

4 OTO@NO SRCE

5 VESELO SRCE

6 KAKO BO V PEKLU

7 Ê KRI ZAVRE

8 SAMO MALO

9 RO@NI VENEC ZA DOBROTNIKE

10 VSEM ISKREN PRIJATELJ

11 GODOVNO DARILO

12 SAM Z BOGOM

OSEBE

Miha: ìvahen dvanajstleten fantDon Bosko: prijazen duhovnik pri {tiridesetihKaplan: star prijazen duhovnikKlavdij: velik, suh, Mihov “angel varuh”Silvio: majhen, zelo ìvahen fantU~itelj: mlad fant, daje videz strogostiVe~ fantov: Magonejevi vrstniki (na èlezni{ki postaji, v zavodu)

28

29

Zgodba

1 Pomenljivo sre~anje

Don Bosko ~aka na èlezni{ki postaji, da se odpelje v Turin. Dan je sivin meglen in tema~en. Gru~a otrok pa se nedale~ stran imenitno zabava.De~ki kri~ijo in naredijo vse, kar jim v igri dolo~a njihov poveljnik.

Don Bosko (sam zase): Prav zanima me, kdo je ta fant, ki ima tak vplivna svoje prijatelje. Kako naj se mu pribliàm?

Igra postaja ~edalje bolj napeta. De~ki so razigrani kot le kaj, vlaka za vTurin pa od nikoder. Don Bosko se odlo~i. Dva nagla koraka in è je medotroki.

Miha (z rokami ob boku): Kdo pa ste? Zmotili ste nas sredi igre! Vsi mojitovari{i so se razbeàli. Zakaj nas ne pustite pri miru? Saj vas ni nih~e klical.

Don Bosko (mirno, vljudno): Tvoj prijatelj sem. Va{ prijatelj sem.Miha (odlo~no): Kak{en prijatelj, ~e nas motite pri igri! Kaj sploh ho~ete?Don Bosko (veselo): Rad bi se zabaval z vami. Ali me res no~ete sprejeti

v igro? Znam biti zelo ìvahen. Ali ne verjame{?Miha (skrajno odlo~no): Povejte, kdo ste! Ne poznam vas. [e predstavili

se niste!Don Bosko (prijazno): Kako da ne? Saj sem ti rekel, da sem tvoj prijatelj.

Rad bi se igral z vami. Kdo pa si ti?Miha (ponosno): Jaz sem Miha Magone, poveljnik igre, ~e vam je prav

ali ne.

De~ki, ki so se bili poskrili, se radovedno pribliàjo. Prisluhnejo pogovoru.

Don Bosko (prijateljsko): Miha, odlo~en fant si. Koliko si pa star?Miha (odrezavo): Dvanajst let.Don Bosko: Hodi{ kaj k spovedi?Miha: No ja, to pa. Pri prvem sv. obhajilu sem tudi è bil.Don Bosko: Se u~i{ kakega rokodelstva?Miha (se zasmeje): Pravijo, da ga è dobro znam; da sem se nau~il lenari-

ti in postopati.Don Bosko: Kaj pa {ola?Miha: V tretji razred sem hodil, ~e je to tako va`no.

30

Zgodba

Don Bosko: Kaj pa delajo tvoji star{i?Miha (manj ìvahno): O~e mi je è umrl. Mama pa dela od jutra od

ve~era, da nas preìvi. Mi otroci ji pa nagajamo.Don Bosko: Kaj pa ti, ko bo{ velik?Miha (brezbri`no): Eh, bom è kaj.

Don Bosku je jasno, da preì na Miha sto nevarnosti. Za vsako ceno gamora re{iti. Dobro, da vlaka {e ni od nikoder. [e ima ~as, da se z njim kajpomeni.

Don Bosko (prijazno): Miha Magone, prijatelj moj, ali bi hotel pustititole pohajkovanje in se izu~iti kakega rokodelstva?

Miha (resno): [e vpra{ate! Ampak zame ni ve~ pomo~i. Najbr` bompristal v je~i kot nekateri moji tovari{i. Kdo naj pa mi pomaga?

Don Bosko: Miha, tole ti svetujem: nocoj prav iz srca moli k nebe{ke-mu O~etu. On skrbi zame, zate in za nas vse. Vzemi tole svetinjico in pojdijutri h gospodu kaplanu. Povej mu, da se tisti duhovnik, ki ti jo je dal,zanima zate in bi te rad bolj natan~no spoznal.

Oster `vi`g. Na postajo je pridrdral vlak. Don Bosko odhiti kar brezpozdrava. Zavihti se na stopnice in vlak se è premakne. Duhovnik Miho-vih klicev ne sli{i ve~.

Miha (vpije): Saj ne vem za va{e imeee! Ali vas gospod kaplan poznaaa-jooo?

2 Siroti se nasmehne sre~a

Miha je nenadoma minilo vse veseljedo igre. Prijateljem je rekel, da gre do-mov. Pa ni {el domov, ampak naravnosth gospodu kaplanu.

Miha: Hvaljen Jezus, gospod kaplan.Kaplan: O Miha, tebe pa to uro ne

bi pri~akoval.Miha: Saj lahko grem, ~e vas motim.Kaplan: Kje neki! [e vesel sem te. Kaj

mi bo{ povedal lepega?

In Miha je povedal vse od za~etka dokonca. Z gospodom kaplanom se je {edolgo pogovarjal. Domov je {el ves ve-

31

Zgodba

sel in mama se ni mogla na~uditi njegovi dobri volji. Gospod kaplan pa je{e tisti ve~er napisal don Bosku tole pismo:

Bralec: De~ek Miha Magone se je rodil 19. septembra leta 1845. Postalje sirota brez o~eta. Mama mora trdo delati, da preìvi druìno, zato nemore paziti nanj. De~ek se klati s paglavci. Zanemarjen je. Zamuja {olo. Jepa zelo bister otrok. êprav je komaj kdaj pri pouku, je kar uspe{no dovr-{il tretji razred osnovne {ole. Toda star je zdaj è 12 let. Prepri~an sem, dani pokvarjen, da je pravzaprav zelo dober po srcu. Toda zelo te`ko ga jekrotiti. V {oli in pri verouku je najve~ji razgraja~. Sre~a za u~itelje in u~en-ce, ~e ga ni v {olo. Na neki na~in bi mu bilo treba pomagati ...

Don Bosko (bere glasno zadnje besede ...): ... sre~a za u~itelje in u~ence, ~ega ni v {olo. Na neki na~in bi mu bilo treba pomagati ... zelo dober posrcu ...

To je zdaj moja naloga. Takoj mu sporo~im, da je sprejet v zavod. Lah-ko se bo odlo~il za u~enje ali za rokodelstvo.

Ko je Mihatova mama prebrala don Boskovo sporo~ilo, je bila vsa izsebe. Od sre~e ni vedela, kaj naj po~ne. A jo je takoj zaskrbelo, kako najMiha oble~e za na pot. De~ek pa je zamahnil z roko, ~e{, saj sem dober tak,kakr{en sem. êz nekaj dni je bil Miha è v Turinu.

Miha (veselo): Gospod, gospod, ali me poznate? Tu sem. Pri{el sem. Jazsem tisti Miha Magone. Hvala, da ste me sprejeli v zavod.

Don Bosko (prijazno): Tebe pa res ne bi mogel pozabiti. Tako odli~nosi vodil tisto igro. Vseeno pa mi povej, ali si rad pri{el ali pa ti bo dolg~aspo domu in tovari{ih?

Miha (vzhi~eno): Rad, rad, rad. Komaj sem ~akal!Don Bosko ({aljivo): Oho! Samo da mi ne bo{ v zavodu vsega narobe

obrnil!Miha (odlo~no): Ne bom. Znam dràti besedo. Odslej bom samo {e pri-

den. Ne bi rad pristal v je~i.Don Bosko (dobrovoljno): Le bodi vesel! Privo{~im ti veselje. Kako si se

pa poslovil od mame in bratov?Miha: Obljubil sem jim, da vas bom ubogal.Don Bosko: To me veseli. Povej mi, bi raje hodil v {olo ali pa se u~il

kakega rokodelstva?Miha (resno): Kar vi odlo~ite. ê pa bi smel izbirati ... Veste, raj{i bi

hodil v {olo.Don Bosko: Tudi prav. Kajne, saj zdaj è ve{, kdo sem.Miha: Vem, vem, don Bosko.

32

Zgodba

3 Angel varuh

Don Bosko je takim gojencem, ki bi lahko hitro pozabili na lepo vede-nje in spodobno govorjenje, dolo~il starej{ega zanesljivega prijatelja. Mihani niti slutil, da ima tudi on takega angela varuha. To je bil velik suh fant,Klavdij.

Miha: Kr{~en mati~ek, danes bo {e veselo. V igri bom na-mazal vse nasprotnike. Moja ekipa bo zmagala.

Klavdij: Miha, Miha, kako pa govori{! @ali{ zakramentsv. krsta. Pa ma{~evalnost te je obsedla.

Miha: Daj no, kje pa! To se tako re~e. Da bi ti sli{al,kaj mi je v~asih letelo iz ust.

Klavdij: @e, è. Zdaj pa mora biti druga~e.Miha (razposajeno): ê sem pa tako vesel! In ko

tako zelo uìvam v igri.Klavdij (mirno): Bog te ima zato rad. Pri-

~akuje pa, da bo{ opustil kako svojo staro,ne preve~ lepo navado.

Miha (se izmika): Saj ve{, navada je èlez-na srajca. Te`ko jo je sle~i.

Klavdij: ê se zelo potrudi{, gre.Miha (vzkipljivo): Za vraga, meni se ne po-

sre~i!Klavdij (mirno): Seveda, kaj se pa brati{ s peklen{~ki!Miha (odlo~no): O to pa ne! Kdaj si me pa videl v njihovi dru`bi? Samo

takrat, ko sem se {e klatil po mestu, sem v~asih rekel kak “porko dàvolo”.Klavdij: P{{{t! Vem, da si se è zelo pobolj{al, ampak pri pouku si pa {e

zmeraj preve~ ìvahen.Miha (pojasnjevalno): To pa samo zato, ker mi je dolg~as. Nekaterim

trdim bu~am mora katehet po trikrat kaj razloìti. Mene pa mine potrplje-nje in za~nem uganjati burke.

Klavdij (karajo~e): âkaj, ~akaj, trdim bu~am si rekel. Saj ni tvoja zaslu-ga, da se s tako lahkoto u~i{. Pomagati bi moral tistim, ki se te`ko u~ijo, nepa da moti{ pouk.

Miha (prepri~ljivo): Ampak verjemi, res ni~ ne naredim iz hudobije.Klavdij: Vem. Zato ti pa prijateljsko svetujem, da bodi {e bolj pozoren

do vsega.Miha: Hvala, ker si prijazen z menoj. (Zami{ljeno): A misli{, da bo don

Bosko obupal nad mano? To se res ne sme zgoditi!Klavdij (veselo): Saj se ne bo. Glej, tamle prihaja. K nama gre.Don Bosko: Dober dan, fanta! Najbr` imata va`ne pogovore. Toda, Klav-

dij, prosim te, pojdi pomagat hi{niku pripravit drva za zimo.Klavdij (veselo): @e grem. Me è ni!Don Bosko: Miha, kako se po~uti{? Si dobre volje?Miha: Nekaj me zanima. Ali ima ~lovek enega angela varuha ali dva?

33

Zgodba

Don Bosko (se smeje): Koliko bi jih pa potreboval, Miha?Miha (odlo~no): Dva. Eden je {el pravkar pomagat hi{niku. Malo prej pa

mi je veliko dobrega svetoval.Don Bosko: Le zahvali se Bogu zanj. In spomni se nanj tudi potem, ko

bo{ è velik ... Miha, v~eraj si mi rekel, da bi rad {tudiral. Kaj bo{ storil papo kon~ani {oli?

Miha (boje~e): Don Bosko, ~e bi tak tazposajenec ... (beseda obti~i Mihatuna jeziku, povesi glavo ...)

Don Bosko (prijazno): No, kar povej, kar si hotel re~i. ê bi tak razposa-jenec ...

Miha (nekoliko boje~e, zadràno, zardi): ê bi tak razposajenec, kakr{ensem bil doslej jaz, {e lahko postal dovolj priden, da bi bil duhovnik, po-tem bi rad postal duhovnik!

Don Bosko (mirno, zaupno): Dobro, bomo videli, kaj bo znal napravitina{ razposajene. Hodil bo{ v {olo, kaj bo pa s teboj, je odvisno od tvojegaprizadevanja v {oli, od tvojega obna{anja in od drugih znamenj ...

Miha: ê le kaj premore dobra volja, re~em vam, da z mano ne bosteimeli teàv!

4 Oto`no srce

Minilo je mesec dni, odkar je Miha Magone pri{el v zavod. Zadovoljenje. Vendar je zares sre~en le v igri. Br` ko mine ~as za igro, se njegovo raz-poloènje spremeni. Srce postane oto`no. Miha ~uti, da nekaj ni in ni prav.Drugi gojenci so videti tako sre~ni ... Prijatelj Klavdij je è zdavnaj opazil,da fanta nekaj teì.

Klavdij: Miha, da nisi kaj bolan? @e nekaj ~asa nisi ve~ tako vesel, kot si bil.Miha: Ni~ mi ni. Zdrav sem kot riba.Klavdij: Zdi{ se mi otoèn.Miha (brezbri`no): Eh, v~asih sem celo àlosten, ne samo otoèn.Klavdij: Kaj pa se je zgodilo hudega?Miha: Drugi fantje so vsi tako veseli: ve~ molijo, ho-

dijo k spovedi in k obhajilu.Klavdij: Mar to ni prav? Ali te to moti?Miha (odkritosr~no): Ja in ne. Privo{~im jim, da so bolj{i

od mene. @alosten pa sem zato, ker sem sam {e zmerajdivjak.

Klavdij (opogumljajo~e): Daj, daj! Kdo pa ti brani, dajih v pobo`nosti in veselju ne bi posnemal?

Miha: To je lahko re~i!Klavdij: Pa tudi narediti ni te`ko. Lahko mi zau-

pa{, kaj te {e posebej teì. Mogo~e bi ti pa znal po-magati.

34

Zgodba

Miha (obotavljajo~e): Saj vem, da bi ti to rad storil, a teàva je v meni.Klavdij (bolj glasno): Ne bodi potrt, Miha! Iz vsake teàve se lahko izkop-

lje{, samo ~e ho~e{.Miha: Kako, ko pa je v meni tiso~ peklen{~kov.Klavdij: To pa ne bo dràlo. Malo pretirava{, Mi{ko!Miha (vzdihne): Nih~e me ne razume.Klavdij: Se ti zdi? Mar nismo vsi prijazni do tebe?Miha: Saj to je tisto. Vi ste prijazni zmeraj, mene pa nekaj ène, da bi

razgrajal. Pa obljubil sem, da bom priden. Klavdij, kaj bo z mano? Menegotovo ~aka pekel.

Klavdij ({aljivo): Tam bo pa vro~e. Midva, Miha, bova {la skozi vice na-ravnost v nebesa.

Miha: Ti è, ti.Klavdij: Ja, a ti pa ne? Bodi no pameten! ê te kaj teì, povej to pri

spovedi. Spovednik bo pomagal tudi tebi. Spet bo{ vesel.

Minilo je nekaj dni. Miha je stal ~isto sam pri ograji. Don Bosko ga jeopazil skozi okno svoje sobe. Slutil je, da se s fantom nekaj dogaja. Zaprl jemolitvenik in od{el na dvori{~e.

Don Bosko (prijazno): Dragi Miha, ali bi mi naredil uslugo? Ne bi rad,da mi odre~e{!

Miha (veselo): Vse bom naredil za vas. Kar povejte, kaj bi radi.Don Bosko (ti{e): Za trenutek bi rad pogledal v tvojo du{o, da bi videl,

kaj te teì. @e nekaj ~asa nisi ve~ zares vesel.Miha (àlostno): Ne znam si pomagati. Meni je tako hudo.

Miha je premagal jok. Solze si je brisal kar v rokav. Hlipal je in lovilsapo. Don Bosko je ~akal na pravi trenutek.

Don Bosko ({aljivo): Ja, kaj pa dela moj Miha, poveljnik in poglavar?Ali si pozabil, kak neugnan junak si bil? Na dan z besedo! Miha Magonevendar ni nobena mevà!

Miha (pla{no): Ne vem, kako bi za~el.Don Bosko: Lahko re~e{ samo eno besedo, vse drugo bom è jaz povedal.Miha (bolj pogumno): Don Bosko, moja vest ... vest me pe~e.Don Bosko: Saj sem vedel, da si fant od fare! ûdovito zdravilo poz-

nam za tvojo vest.

5 Veselo srce

Po dolgem in iskrenem pogovoru z don Boskom se je Miha odlo~il.Seveda, k spovedi mora! Duhovnik ga je pou~il, kako naj si izpra{a vest.Pove naj tiste grehe, ki se jih spominja, in ~e je kdaj katerega zamol~al aliga pozabil povedati, naj to stori zdaj.

35

Zgodba

Miha (zaskrbljeno): Ampak kako naj se spomnim vsega, kar se je zgodi-lo, in povrhu {e za ve~ let nazaj?

Don Bosko: Ne boj se. Vse se da narediti z najve~jo lahkoto. Samo spo-vedniku reci, da si bil pri prej{njih spovedih kdaj povr{en in na njegovavpra{anja bo{ lahko odgovoril le z “da” ali pa z “ne”. ê se bo{ spomnil,bo{ povedal, kolikokrat si napravil kaj neprimernega.

Miha (odlo~no): @e danes bi se rad spovedal.Don Bosko: Dobro si izpra{aj vest. ê bi zato potreboval ves dan, pojdi

k spovedi jutri.Miha: Bog me je tako dolgo ~akal, to je ve~ kot gotovo. Ni pa gotovo,

da bo ~akal name {e do jutri. Ne smem ve~ odla{ati.

Vzgojitelj je Miha potrepljal po rami in od{el nazaj v svojo sobo molit.Miha pa si je natan~no izpra{al vest in nekoliko pozneje pokleknil v spo-vednico. Ko mu je spovednik dal odvezo, so ga oblile solze.

Miha ({epetaje): Prosim vas, ali so mi zdaj res vsi grehi odpu{~eni? ê biè zdaj umrl, ali bi bil zveli~an?

Spovednik ({epetaje): Bodi povsem miren. ê te je dobri Bog ~akal pravdo zdaj, da si lahko opravil dobro spoved, ti je zagotovo odpustil vse gre-he. ê bi nocoj umrl, bi zagotovo pri{el v nebesa.

Miha (pomirjeno): Hvaljen Jezus.Spovednik: Vekomaj. Amen.

Miha je pri{el iz spovednice ves prerojen. Kako sem sre-~en, kako sem sre~en, je ponavljal sam pri sebi. Njegovosrce je vriskalo od veselja. Zve~er od ganjenosti dolgo nimogel zaspati. Molil je za tovari{e, s katerimi se je v~asihklatil po mestu. Molil je za mamo in za brate. Zjutraj jepotrkal na vrata don Boskove sobe.

Don Bosko: Dobro jutro, Miha. Kako si zgoden!Miha: Oprostite, ~e vas motim. Rad bi vampovedal, kako sem sre~en. Tako sem sre~en,da bi najraje kar umrl.

Don Bosko (vedro): No, no. Bodi vesel,da ìvi{. Toda tudi umreti je lepo, ~e smo Je-zusovi prijatelji.

Miha: Vse ìvljenje bi bil rad Jezusov pri-jatelj.

[e tisti dan je Magone v svojo bele`kozapisal sedem sklepov in jih ime-

noval sedem oro`nikov, ki najmu pomagajo varovati prijateljs-tvo z Jezusom:

36

Zgodba

1. Pogosto se sre~ati z Jezusom v obhajilu in pri sv. spovedi.2. Ne`no ljubiti sveto Devico Marijo.3. Veliko moliti.4. Pogosto klicati na pomo~ Jezusa in Marijo.5. Ne se pregre{iti zoper krepost ~istosti.6. Biti zmeraj s ~im zaposlen.7. V loku se izogibati slabi dru{~ini.Pred tabernakljem se je vsak dan Jezusu zahvalil za prijateljstvo in za to,

da mu je podaril veselo srce.

6 Kako bo v peklu

Na dvori{~u in pri igri je bilo zmeraj veselo.Tudi v zavodu, ne samo nekdaj na ulici, se jeMiha izkazal v domiselnosti.

1. de~ek: Le zakaj nas don Bosko tako svaripred peklom?

2. de~ek: Tako prepri~ljivo govori, kot dabi bil è kdaj tam.

3. de~ek: Vse prebere v u~enih knjigah.1. de~ek: Jaz pa mislim, da v Svetem pismu.3. de~ek: Seveda, saj tam pi{e: Pro~ izpred mene

v ve~ni ogenj.2. de~ek: Ampak ne pi{e “za ve~no v ogenj”. Mogo~e

je pa iz pekla {e kaka re{itev.1. de~ek: Ne verjamem.3. de~ek: Pa ~e bi tam zelo molil in se priporo~al Devici Mariji, mogo-

~e bi me ona re{ila.1. de~ek: Jaz pa mislim, da tisti, ki pride v pekel, sploh ne zna ve~ moli-

ti. Zato zanj ni ve~ re{itve.2. de~ek: Vpra{ati bi morali don Boska.3. de~ek: Kaj se trapimo z neumnimi mislimi. Tudi ~e bi pri{li v pekel,

kaj se ho~e, potrpeli bi.

Miha, ki je od strani prislu{koval pogovoru, se je delal, kot da prijate-ljev ne sli{i, in se jim je pridruìl. Skrivaj je pri`gal vìgalico in jo podràlpod roko tretjega de~ka.

3. de~ek (posko~i, zavpije): Bedak, kaj po~ne{! Ali si znorel?Miha (nekoliko zbadljivo): Nisem znorel. Preskusil sem tvojo potrpe`lji-

vost. ê misli{, da bi v peklu lahko trpel ve~ni ogenj, se pa res ne sme{razburjati zaradi tega plamen~ka, ki traja le trenutek.

3. de~ek: Brrr! Ajs, kako pe~e. Ja, verjamem, v peklu bo res hudo.

37

Zgodba

Nekega dne so bili fantje {e posebno razposajeni. Beseda je dala bese-do in prav vse niso bile take, da bi jim bile v ~ast.

Miha (glasno za`vi`ga na prste): Fijuuuu!De~ek: Kaj pa ti je?Miha (za`vi`ga glasneje): Fijuuu!De~ek: Trapa, a si pozabil na oliko?Ve~ de~kov (drug ~ez drugega): Kaj pa ti je? Tiho bodi! To se ne spodobi!Miha: ê ste vi tako malo olikani, da govorite nespodobno, sem pa res

tudi jaz lahko toliko neolikan, da vas opozorim na to, kaj po~enjate.

7 ê kri zavre

V zavodu se je Miha Magone dobro po~util, le v cerkvi se je sprvazelo dolgo~asil. Te`ko je bil pri miru in misli so mu uhajale dale~stran od pobo`nosti. Toda è ~ez nekaj mesecev je bilo vse druga-~e. êdalje raje se je mudil v cerkvi in {e tako dolga sv. ma{a se muje zdela kratka.

Zvonjenje.

Miha: K ma{i zvoni. Igre je konec.De~ek: Oh ne, Miha. Igrajva se {e naprej. Saj je {e

~as.Miha: Ni ve~ ~asa. Le ~etrt ure. Medtem se je

treba pripraviti.De~ek: Daj no, igro morava dokon~ati. Kak-

{na igra pa je to, ~e je ne igra{ do konca!Miha: Prav. Ostanem, ~e mi da{ tako pla~ilo,

kakr{no mi daje Bog.De~ek: Takega pla~ila res nimam. Ampak

molitve v cerkvi so tako dolge. Kako da se jih nenaveli~a{?

Miha: Tudi jaz sem bil v~asih tak. Dolg~as mije bilo v cerkvi. Zdaj pa vem, da je to Bo`ja hi{a.

De~ek: Ne znam biti tako poboèn kotti.

Miha: Saj ne gre za pobo`nost. Vsa stvarje zelo preprosta: kolikor raje se mudimov cerkvi, toliko ve~ upanja lahko imamo,da bomo neko~ ve~no v nebesih.

De~ek: Saj govori{ è kot kak duhovnik.Miha: Konec besedi. Pohitiva. Sv. ma{e ne smeva zamuditi.

------

38

Zgodba

ê se je Miha {e tako obvladoval, mu je kdaj zavrela kri. Tako se je zgo-dilo neko~ sredi mesta Turina. Na trgu je stala gru~a fantov. Mihovo uhoje ujelo bogokletno besedo. Magone je planil k preklinjevalcu in mu pri-mazal dve krepki klofuti. Vnel se je boj. Vmes je posegel don Bosko, Mi-hov predstojnik.

Don Bosko (pomirjevalno): Miha, preve~ si vro~ekrven. S pretepanjemse ni~ ne opravi.

Miha (ponosno): Premagal sem ga pa le. Kri mu je tekla iz nosa.Don Bosko: Nisi ga premgal. Pozablja{, da sem jaz posegel v spopad.Miha (obotavljaje): No, è, ampak ...Don Bosko: Ni~ “ampak”. Nikoli ne sme{ biti nasilen, pa ~eprav bi s

tem branil Bo`jo ~ast. Nebe{ki O~e nas u~i ljubezni in ne sovra{tva.Miha: Prav imate. Poskusil se bom pobolj{ati. ê bo {lo ...Don Bosko: Seveda bo. Z Bo`jo pomo~jo.

8 Samo malo

Miha Magone je bil ognjevite narave, z bujno domi{ljijo, prekipevajo-~ih ~ustev, nadvse ìvahen, vedno navdu{en za igro, imal pa je tudi velikob~utek dol`nosti. Ni ~udno, da so ga po kakem mesecu è hvalili vsi u~i-telji. Neko~ je u~itelj latin{~ine hotel preizkusiti njegovo pazljivost.

U~itelj: Miha!Miha: Prosim, gospod u~itelj.U~itelj: Ponovi, kar sem ravnokar nareko-

val.Miha: Samo malo sem si lahko zapom-

nil.U~itelj: Dobro, bomo pa sli{ali samo

malo.

Toda Miha je povedal vse in to zelonatan~no. Odtlej so u~itelji vsakogar, kise je dobro odrezal, imenovali “Samomalo”.

------Miha Magone je imel tudi prijeten sre-

brn glas in je nadvse rad pel. Sodeloval jepri javnih slovesnostih. Zgodilo se je, da sopevci nastopili v mestu med boì~no de-vetdnevnico.

39

Zgodba

De~ki (drug ~ez drugega): Miha, kako si danes lepo pel! Tvoj glas je naj-lep{i.

Miha (zapusti skupino brez besed).De~ek (gre za njim): Zakaj pa si uàljen? Saj smo te vendar pohvalili!Miha (àlostno): Saj ravno zato. Vse, ~isto vse je bilo zaman. Sam sebi

sem ugajal, ko sem pel; zdaj me pa {e vi hvalite. Pri Bogu nimam nobene-ga zasluènja.

De~ek: Ti si pa res ~uden. ê smo te mi veseli, te je Bog {e bolj vesel.Miha: @e, è. Ni pa prav, da sem bil sam sebi v{e~. V cerkev grem. Kesa-

nje bom zmolil.

9 Ro`ni venec za dobrotnika

Don Bosko (zve~er, naslonjen na okno): Ali je tomogo~e, Miha joka. Ob seniku stoji in joka. Le kajse je moglo hudega zgoditi? Pomagati mu moram.

Don Bosko (pride k Mihu): Kaj se je zgodilo, Miha? Ali tije slabo?

Miha (se prestra{i, zmede, gleda don Boska) ...Don Bosko: Ti je slabo, Miha? Pridi z menoj noter. Tu postaja

precej hladno.Miha (opogumljeno): Jokam, ko gledam mesec. @e toliko stoletij

razsvetljuje temo in {e nikoli ni odpovedal pokor{~ine svojemuStvarniku. Kaj pa jaz? (spet zajoka)

Don Bosko: Le pomiri se, fant. Bog je ustvaril mesec, da raz-sveltjuje temo, naju pa, da razveseljujeva ljudi okoli sebe. Vse jeprav storil.

Miha: Toda jaz sem Boga è tolikokrat àlil.Don Bosko: Pa ti je bilo àl in nebe{ki O~e ti je odpustil. Glej,

no~i se. Pojdiva na toplo in moliva vsak svojo ve~erno molitev (odi-deta).

------Don Bosko je svoje gojence velikokrat peljal na dalj{i sprehod. Neko~

jih je na poti ujela ploha. Pri nekem dobrotniku so prevedrili in se lahkocelo preoblekli. [e z dobrotami jim je postregel. Na poti proti domu jeMiha za~el zaostajati.

1. de~ek: Don Bosko, glejte, Miha je pa gotovo utrujen.Don Bosko: Po~akajmo ga.2. de~ek: Miha, ali te bolijo noge? Nisi vajen tako dolge poti?Miha (odlo~no): Kaj {e! Ni~ nisem utrujen. Ni~ me ne boli. [el bi pe{

tudi do Milana.Don Bosko: Pogumne besede! Zakaj pa zaostaja{, to me pa res zanima.

40

Zgodba

Vse nas zanima, mar ne?De~ki (drug ~ez drugega): Ja, ja, ja ...Miha: Molil sem ro`ni venec za gospoda, ki nas je tako lepo sprejel in

nam dal celo jesti. Prosil sem Boga in Marijo, naj blagoslovita njegovo hi{o.

Tudi to se je kdaj zgodilo, da je Miha prijel don Boska za roko in se muzahvalil, da ga je sprejel v zavod. Gledal mu je naravnot v o~i in don Boskaje vedno ganila njegova iskrena hvale`nost.

10 Vsem iskren prijatelj

Miha je gojil posebno pobo`nost do Ma-tere Bo`je. Iznajdljivost pa mu je narekovalaimeti rad tudi prijatelje. Na vse na~ine jim jeizkazoval naklonjenost.

Igra s hoduljami.De~ek: Miha, kako si ti spreten. Jaz sem pa tak

nerodne`.Miha (na hoduljah): To se ti samo zdi. Glej, ~isto

lahko se je takole premikati in gledati na svet iz pti~-je perspektive.

De~ek: Kar ob~udujem te.Miha: Na, vzemi moje hodulje in poskusi hoditi z

njimi. Bom jaz ob~udoval tebe.De~ek (posku{a): Zvrtelo se mi bo v glavi.Miha: Ne bo se ti. Saj te bom jaz varoval.

Ni~ se ne boj.De~ek (nerodno hodi)Miha: Vidi{, saj gre. Zdaj si pravi velikan.

------ê je Miha naletel na gojenca, ki ga je trla àlost, se je zelo prizadeval,

da bi ga spravil v dobro voljo. Toliko ~asa je uganjal burke, da se je za~elsmejati. Tudi pri nalogah je prijateljem rad pomagal.

De~ek (se mu~i z ra~uni): Ne gre in ne gre.Miha (pride bliè): Kaj ne gre?De~ek: Ti presneti ra~uni!Miha (pogleda v zvezek): Seveda. Narobe mnoì{. âkaj, ponovila bova

po{tevanko. 5 x 7 = ?De~ek: Je, je ... 28.Miha: Mario, to pa ne bo dràlo. Dobro premisli.

------

41

Zgodba

Miha je znal biti zelo potrpe`ljiv. Stregel je tudi bolnim fantom. [e po-no~i je bil rad pri njih. Zgodilo pa se je, da ga je zgrabila nenadna jeza.

Igra z ògo.

Miha: Bu~man, najraje bi te zmlel v son~ni prah. @ogo me~e{ previsoko!1. de~ek: Saj si nas ti u~il, kako se je treba ògati.Miha: Pa si nisi ni~ zapomnil, bu~a neumna.2. de~ek (ka{lja): Khm, khm. Magone je pa res lep kristjan!Miha (mirno): Oprostita. Prenaglil sem se. Sram me je, da sem bil tak!

11 Godovno dariloKakemu fantu, ki se ni mogel odlo~iti za lepo vedenje, je don Bosko za

tihega spremljevalca dolo~il Miha Magoneja. Tako je tudi on postal nekevrste angel varuh. Druìl se je s svojim varovancem in ga prijateljsko opo-minjal, kadar je bilo potrebno. Silvio mu je bil kasneje za to zelo hvaleèn.

Silvio: ûdim se, da ho~e{ bitimoj prijatelj, ko sem pa tako neo-likan.

Miha: Saj sem bil jaz v~asih {ehuj{i grobijan. Po~asi se bo{ spre-menil, kot sem se jaz.

Silvio: Ne vem, kar nekaj me ̀ e-ne, da nagajam in razgrajam.

Miha: êz tri dni bo moj god. @e zdaj se veselim tvojega darila.Silvio: Eh, jaz sem te pa hotel presenetiti. Ti si mi pa god kar sam omenil.Miha: Samo zato, da bi bilo tvoje darilo po mojem okusu.Silvio: Res? êsa si pa èli{?Miha: Ne vem, ali mi bo{ hotel ustre~i.Silvio: Tebi bom. Samo povej, kaj si èli{.Miha: Rad bi, da bi ti opravil dobro spoved in prejel obhajilo na dan

sv. Mihaela.Silvio: Zdaj sem pa res malo v zadregi.Miha: Zadrega ni huda stvar. Lahko jo je premagati.Silvio: Moral bi mi pomagati.

Magone je to tudi storil. S prijateljem se je o vsem pogovoril in ga pri-pravil na dobro spoved. Na Magonejev god sta oba prejela sv. obhajilo inbila sta sre~na in vesela. Miha pa je opravil {e eno nalogo.

Miha: Hvala za tako lepo godovno darilo, Silvio.Silvio: Jaz sem moram zahvaliti tebi. Zmeraj ti bom hvaleèn za vsak nasvet.Miha: Potem ti pa res {e nekaj svetujem.Silvio: Kar povej.

42

Zgodba

Miha: Sam ve{, da vzgojitelji niso navdu{eni nad tvojim obna{anjem.Bodi vesel, to je Bogu v{e~, le dol`nosti ne zanemarjaj.

Silvio: Ah, Miha, te`ko bo {lo.Miha: Ne bo tako te`ko. Pomagal ti bom.

To je Miha Magone tudi storil. S Silvijem sta postala velika prijatelja.Drug drugega sta spodbujala k dobremu. Gojenci so se radi druìli z nji-ma. Ko pa sta znala biti tako razigrana in vesela.

12 Sam z Bogom

Bilo je na zadnji dan leta 1858. Dan zahvale za vse prejete dobrote inobilne Bo`je milosti. Fantom v zavodu je govoril njihov predstojnik donBosko. Roko je dràl na glavi najbli`jega de~ka - to je bil Miha Magone - inmed drugim rekel tudi tole:

Don Bosko: Saj bo morda novo leto za koga izmed nas zadnje!

Miha si je te besede dobro zapomnil. Zazdelo se mu je, da se bodouresni~ile prav na njem.

Na tedenskem sestanku ~lanov dru`be Sv. Re{njega Telesa 16. januarjaje Miha Magone iz vre~ke, v kateri so bili listki s pomenljivimi izreki, po-tegnil listek s tole vsebino: Na sodbi bom sam z Bogom.

Miha (pla{no): Don Bosko, glejte, kaj pi{e na mojem listku. To je Bo`jipoziv. Umrl bom.

Don Bosko (mirno): Ne vznemirjaj se, Miha. Na smrt moramo biti vsaktrenutek pripravljeni. Vendar ne zaradi takihle listkov, ampak zato, ker tood nas èli Odre{enik.

Miha: Vseeno mi povejte, koliko ~asa bom {e ìvel.Don Bosko: @iveli bomo, dokler nas bo Bog ohranil pri ìvljenju.Miha: Ali bom ìvel {e do konca leta?Don Bosko: Ne vznemirjaj se, prijatelj moj. Na{e ìvljenje je v Bo`jih

rokah in Bog je dober O~e, ki ve, kako dolgo nas bo pustilìveti. Saj ni treba, da bi vedeli, kdaj bomo umrli. Po-trebno je, da se na smrt pripravljamoz dobrimi deli.

Miha (bolj à-lostno): Niste od-govorili na mojevpra{anje. To jeznamenje ,da je smrt èblizu.

43

Zgodba

Don Bosko: Tudi ~e bi bila! Mar ne bi rad pri{el v nebesa na obisk knebe{ki Materi.

Miha (spro{~eno): To pa! Zelo rad. Prav rad.

Saj se zdi neverjetno, vendar je povsem res, da se ~ez tri dni vedno raz-posajeni Miha ni mogel ve~ igrati. Na posteljo ga je priklenila nenadnabolezen. Vsi so bili pretreseni, ko so zvedeli, da je obleàl njihov veselifant. @e naslednji dan ni imel ve~ niti toliko mo~i, da bi vstal iz postelje.Opravil je spoved. Smrt je è trkala na vrata.

Don Bosko: Miha, bi raje ozdravel ali bi {el raje v nebesa?Miha (vedro): Tako naj bo, kot je Bogu v{e~.Don Bosko: A ~e bi ti Bog dal na izbiro, kako bi se odlo~il?Miha (mirno): Nespametno bi bilo, ~e ne bi izbral nebes.Don Bosko (o~etovsko): Bi res rad {el v nebesa? In kdaj bi rad pri{el tja?Miha: Takoj, ~e je tako Bogu v{e~.Don Bosko: Res, v vsem, v ìvljenju in smrti naj se zgodi njegova sveta

Bo`ja volja.

V bolnikovo sobo je stopil zdravnik. Njegove besede so bile resne. Mihaje spoznal, da je zadnje zdravilo zanj sv. obhajilo. Pobo`no je zauìl sv. ho-stijo. Kuhala ga je vro~ica. Pogled je uprl v don Boska.

Miha (jecljaje): Na sodbi ne bom sam z Bogom. Na listku je bila pomo-ta. Tam bo tudi Marija. Ni~ se ne bojim smrti.

Don Bosko: Prav je tako, Miha. Marija je na{a velika tola`ba.Miha: Povejte moji mami, naj mi odpusti, ker sem ji povzro~il toliko

àlosti. Iz srca mi je àl. Povejte ji, da jo imam rad. Pri Jezusu in Mariji jobom ~akal. Naj ne joka za menoj.

Don Bosko: Rad bi vedel, kaj te v tem trenutku najbolj tolaì.Miha: Tista majhna dobra dela, ki sem jih storil v ~ast Materi Bo`ji.Don Bosko: In kaj naj re~em tvojim prijateljem?Miha: Povejte jim, naj vedno dobro opravljajo sv. spoved. Recite jim, da

jih vse ~akam v nebesih.

Miha je z obema rokama prijel razpelo in ga trikrat poljubil. Miha Ma-gone, {e pred kratkim bojevit poglavar potepinske mestne klape, je tihoin vdano za{epetal:

Miha: Jezus, Marija, Joèf, v va{e roke izro~am svojo du{o!

In z nasmehom na obrazu je mirno od{el k Bogu.

7 PREMI[LJEVANJA

1 Pozornost - radovednost

Spominjam se profesorja, ki nam je razlagal, kako se moramo u~iti ...Govoril nam je, kako moramo biti pri u~enju radovedni in obenem po-zorni ... Biti moramo radovedni, kaj pi{e pod dolo~enim naslovom, obe-nem pa moramo biti pozorni, da si tisto, kar beremo, tudi zapomnimo.Da bi to zmogli, pa moramo uporabiti darove, ki nam jih je Bog podaril:pamet, u{esa, o~i in {e marsikaj ...

Mene pa je sedaj prijela radovednost in bi rad vedel, ~e ste bili kaj po-zorni, ko smo brali - prikazali zgodbo za dana{nji dan. Kdo nam lahkozgodbo ponovi? (nekdo, ki se javi, zgodbo obnovi)

Kdo sta glavna junaka na{e zgodbe? Don Bosko in Miha.V tej zgodbi nastopata dva junaka, ki sta bila pozorna in radovedna. In

prav ti dve vrednoti, ki ju opazimo pri obeh, sta omogo~ili, da je pri{lo dosre~anja med don Boskom in Mihom. Analizirajmo sre~anje.

Don Bosko je bil pozoren na gru~o pobalinov in je postal radoveden,kdo neki je tisti fanti~, ki ima tak vpliv na svoje prijatelje.

Tudi Miha postane pozoren na ~loveka, ki jih moti v njihovi igri, in gazanima, kdo je ta nesramne` in kaj ho~e od njih.

Pozornost in radovednost sta omogo~ili ~udovito sre~anje. In ko jevlak `e odpeljal, sta se v Mihu pozornost in radovednost {e pove~ali. Kakoneki je ime temu ~loveku?

Za~eli smo oratorij. Veliko nas je. In ~e ho~emo, da bodo na{a sre~anjaprijetna in koristna, moramo tudi mi biti pozorni in radovedni.

Pozorni moramo biti do ljudi in do stvari.Pozorni moramo biti do stvari, ki jih imamo na razpolago (knjige, pisa-

la, razne igre, `oge, prostore, na ~isto~o, urejenost ...). Pozorni do ljudi (do vodi-telja, do prijateljev in prijateljic), posebej {e do tistih, ki se morda te`je vklju-~ujejo v program oratorija, da se ne bodo dolgo~asili. Pozorni moramobiti do tega, kaj in kako govorimo, kako se obna{amo.

Biti moramo pozorni: pri skupnih programih, pri poslu{anju zgodbe,pri molitvah, pri poslu{anju Bo`je besede, pri igri in pri jeda~i in pija~i.Don Bosko je ve~krat govoril o tem, da ~e ho~e{ vedeti, kak{en je fant alidekle, opazuj ga pri igri in pri mizi.

Neko~ smo na duhovnih vajah prepevali tole pesem:Kdor ho~e pozoren bit, naj ima o~i odprte, za brata svojega, aleluja.Kdor ho~e pozoren bit, naj ima srce odprto za brata svojega, aleluja.Kdor ho~e pozoren bit, naj rabi domi{ljijo za brata svojega, aleluja!@elim sebi in vam, da bi bili zelo pozorni na vse, kar se dogaja v nas in

45

46

Premi{ljevanja

okoli nas, obenem pa radovedni, da bomo zaslutili, kaj nam ho~e ora-torij podariti. Zgodba o Mihu Magoneju ima za vse nas mlade bogatosporo~ilo.

2 Prijateljstvo

Med don Boskom in Mihom Magonejem se je za~el pogovor. Don Bo-skov odgovor na prvo Mihovo vpra{anje: »Kdo pa ste?« je bil: "Tvoj prijatelj.Va{ prijatelj sem! Rad bi se igral z vami ..."

Kaj se je v tistih be`nih trenutkih zgodilo v Mihovem srcu?Magone je imel svoje prijatelje, svojo klapo, med katero se je verjetno

dobro po~util, saj je bil glavni med njimi. Toda sre~anje z nekom, ki mu jeob prvem sre~anju zatrdil, da èli biti njegov prijatelj, ga ni pustilo ravno-du{nega. Videli smo, da je pustil svojo dru{~ino in {el iskat bolj natan~enodgovor, kdo je tisti mo`.

Tudi don Bosko je z radovednostjo bral kaplanovo pismo. Besede: "De~ekje sirota brez o~eta. Klati se s paglavci. Prepri~an sem, da ni pokvarjen. V {oli jerazgraja~. Sre~a za u~itelje in u~ence, ~e ga ni v {olo," so don Boska vznemirilein prisilile k razmisleku, kaj lahko zanj stori.

Ob prihodu v zavod mu je ponudil svojo prijateljsko roko. Postala staresni~na prijatelja. Imeti dobrega prijatelja, je zlasti za mladega ~lovekavelika sre~a. Brez prijatelja je te`ko ìveti. O tem govori tudi besedilo po-pevke, ki jo mladi radi prepevajo:

Vsakdo mora imeti prijatelja, vsakdo mora imeti prijatelja! (odpev)1. Pa ~e je le kamen, kamen z vi{avja, pa ~e je le trava z zelenega tla,pa ~e je ìvalca, ìvalca z mravlji{~a, pa ~e je samo ~lovek to.2. Saj mora{ nekomu zaupat skrivnosti, saj mora{ nekomu povedati vse.Prijatelj postal bo{, delil vse bridkosti, prijatelj, ki vedno pomagal bo.3. Svoje mu dal bo{ tihe molitve, svoje mu dal bo{ srce na oltar,postal bo{ bolj vreden Njegove daritve, ~e ljubil ga bo{, saj Bo`ji si dar.

Kak{ni odnosi so lahko med stvarmi in bitji, ki jih opeva pesem?Kak{na zveza je lahko med kamni, med rastlinami, med ìvalmi, med

ljudmi?Kak{en je lahko odnos med na{tetimi stvarmi in bitji ter ~lovekom?Kak{no prijateljstvo je lahko med ljudmi in med ~lovekom in Bogom?V pogovoru smo verjetno ugotovili, da ~im popolnej{e je neko bitje,

tem ve~ja je njegova sposobnost za pravo - zavestno prijateljstvo.Pravo, zavestno in svobodno prijateljstvo je mo`no med ljudmi ter med

~lovekom in Bogom.Prijateljstvo se tudi stopnjuje. Prijateljstvo je kakor njiva, na kateri Bog

seje dobra semena za rast ~loveka. Resni~no prijateljstvo ljudem pomaga,da v dobrem dozorijo in se utrdijo.

47

Premi{ljevanja

Pri modrem Sirahu beremo: "Zvest prijatelj je mo~na obramba; kdor gaje na{el, je na{el zaklad. Zvest prijatelj je nepopla~ljiv in za njegovo vrednostni cene. Zvest prijatelj je balzam `ivljenja. Kateri se Boga boje, ga najdejo.Kdor se boji Gospoda, ima pravo prijateljstvo; zakaj kakr{en je on, tak je tudinjegov prijatelj." (6,14-17)

3 Zaupanje

Nadaljujmo na{ pogovor tam, kjer se je kon~ala dana{nja zgodba. Kdose spomni, kaj je Miha vpra{al don Boska na koncu pogovora? (ugibajo ...)

Ali ima ~lovek enega angela varuha ali dva? Da tudi to... pa {e nekaj gaje vpra{al: "Don Bosko, vam smem nekaj zaupati?«

Kaj menite, na kaj je mislil Miha, ko je don Bosku rekel, ali mu smenekaj zaupati. Kaj pomeni beseda zaupanje? (pripovedujejo ...)

Pojma prijateljstvo in zaupanje sta si zelo blizu, tako blizu, da ni enegabrez drugega.

Ko mladi pripovedujejo o svojih prijateljih in prijateljicah, na vpra{a-nje, zakaj so si dolo~eno osebo izbrali za prijatelja ali prijateljico, je najve~-krat odgovor: zato, ker ji (mu) lahko vse zaupam.

Pomembnih, osebnih stvari navadno ne pripovedujemo komurkoli.Povemo jih samo nekaterim osebam. Tistim, za katere vemo, da so vrednezaupanja. Osebam, za katere vemo, da nas ne bodo pustile na cedilu, danas ne bodo izdale, pa naj jih to stane karkoli ho~e.

V birmanski skupini smo se pogovarjali o zaupanju in o tem, komumlad ~lovek lahko zaupa. Splo{no mi{ljenje je bilo, da lahko zaupamonekomu, ki je vreden zaupanja.

Najprej lahko popolnoma zaupamo Bogu. Potem pa pridejo na vrsto: praviprijatelji, star{i, stari star{i, duhovniki (zlasti pri sveti spovedi), v~asih tudiu~itelji, taki, ki niso samo u~itelji, ampak so tudi prijatelji.

Eno od znamenj pristnega prijateljstva je tudi to, da pomagamo prija-telju, da spozna svoje slabe lastnosti in jih potem tudi popravi. S tem na-menom je don Bosko Mihu ob prihodu v oratorij podaril prijatelja, ki gaje spremljal in ga prijateljsko opozarjal na napake. Miha se zato ni jezil,ker je videl, da mu novi prijatelj `eli dobro, da je zanj pravi angel varuh.Da, pravi, zaupni prijatelj je lahko pravi angel varuh, navidezni pa zvod-nik, zapeljivec.

V Svetem pismu imamo ~udovite zglede zaupnega prijateljstva. Enood najlep{ih je prijateljstvo med mladim Davidom in Jonatanom (1Sam 19,1-7).

Varovati se je navideznih prijateljev, prijateljev iz koristoljublja. Kolikoprijateljev je imel izgubljeni sin, dokler je imel denar. Ko je tega zmanjkalo,so se oddaljili. Fant je ostal sam s svojo bole~ino (prim. Lk, 15,11 sl.).

V srcu mladega ~loveka zelo bole~e odmeva, ~e kdo zlorabi njegovozaupanje. Pri izbiri zaupnih prijateljev je potrebna modrost in previdnost.

48

Premi{ljevanja

Miha je v don Bosku odkril prijatelja, ki mu je zaupal veliko èljo svoje-ga srca. Kaj mu je zaupal? Da bi rad postal duhovnik. Kaj menite, ali lahkotak{no stvar, kot je duhovni poklic, zaupamo komurkoli? To je veliki dar,ki ga moramo skrbno varovati pred mnogimi jastrebi, ki ga ho~ejo uni~i-ti. Varovati to skrivnost pred vsemi ljudmi, ki ne znajo mol~ati. Najboljpametno je tako velik zaklad zaupati spovedniku pri spovedi. In spoved-nik, duhovni voditelj bo najla`je pomagal, da pride do prave poklicneodlo~itve.

@elim ti, da najde{ zaupnega prijatelja, prijateljico in da sam postane{tak{en, da bo{ zaupanja vreden. Bodimo drug drugemu zaupni angelivaruhi!

4 @alost in veselje

^lovek je rojen, da bi bil sre~en. Don Bosko je govoril svojim fantom:"@elim vas videti sre~ne in vesele tukaj na zemlji in v nebesih."Velikokrat v ìvljenju sre~ujemo ljudi, tudi mlade, ki se nam zdijo zelo

veseli in sre~ni, ko so pri igri, v kaki veseli dru`bi, na zabavah. Ko pa pride-jo domov v svojo druìno ali v svojo sobo, ko so sami, jih zajame nekaoto`nost, àlost.

Nekaj podobnega se je dogajalo z na{im prijateljem Mihom. Bil je ve-sel pri igri. Dober {portnik je bil. Imel je è veliko prijateljev.

Iz zgodbe pa smo zaslutili, da Miha kljub vsemu ni bil zadovoljen insre~en. Kaj menite, zakaj Miha ni bil sre~en? (pripovedujejo ...) Miha je donBosku priznal: "Don Bosko, moja vest ... vest me pe~e!" Po~asi je spoznaval, danekatere stvari iz prej{njega ìvljenja niso bile dobre, niso bile Bogu v{e~,zato je bil àlosten.

Miha ~uti, da ni dovolj, da ima prijatelje v ~love{ki podobi, zahrepenelje po prijateljstvu z Bogom. To je bila zahteva njegove vesti.

Kaj je vest?Vest je neki notranji glas, ki mi govori, da je potrebno dobro storiti,

slabo dejanje pa opustiti. Vest je glas, ki me po dobrem dejanju pohvali,me navdaja z veseljem, za slabo dejanje me kara in povzro~a nemir v mojinotranjosti.

Glas vesti ~utimo na veliko na~inov.ûtimo ga kot LU^, v kateri lo~im dobro in slabo. Spoznam tudi to,

da je isto dejanje lahko v dolo~enih okoli{~inah dobro, v drugih pa slabo.Npr.: spati je dobro. Toda spati in po~ivati tedaj, ko bi se moral u~iti, ko bimoral napisati doma~o nalogo, ko bi moral iti k ma{i, pa je nekaj slabega.Ali: pobirati jaboka je dobro dejanje. Pobirati jabolka v tujem sadovnjaku,brez dovoljenja, pa je è nekaj drugega.

Vest ~utimo kot SMEROKAZ. Ogla{a se pred dejanjem in po njem kotspodbuda ali kot prepoved: Delaj dobro, varuj se hudega!

Po dejanju se vest ogla{a kot SODNIK. Po dobrem dejanju pride poh-

49

Premi{ljevanja

vala, sre~a, mirna vest, po slabem dejanju pa sledi graja, nemir, nezado-voljstvo.

Obsodba in o~itanje vesti mu~i krivca, tudi ~e ga nih~e ni videl, tudi ~ega drugi za dolo~eno dejanje hvalijo. Veliki sodnik vidi in sodi v notranjo-sti. Na{a vera nas u~i, da nam po vesti govori dobri Bog.

Dejanje, zaradi katerega ~utimo nemir vesti in smo àlostni, se imenujeGREH. Greh je veliko, najve~je zlo, ki ~loveka lahko doleti. Greh pu{~a zaseboj posledice za du{o in telo, za ~asno in ve~no sre~o.

Samo ~lovek ~uti glas vesti. @ival ne lo~i dobrega in slabega. @ival lo~isamo prijetno in neprijetno po naravnem instinktu. Tiger raztrga ovco ingre mirno spat, ~lovek pa po slabem dejanju ostaja nemiren.

Kako se re{iti àlosti zaradi slabega dejanja in postati spet vesel, nam boMiha povedal jutri.

5 Iskrenost

Na{ prijatelj Miha, ki smo ga smo v~eraj sre~ali vsega àlostnega, je zo-pet potrkal na don Boskova vrata. Kaj je hotel povedati don Bosku? Da, da.Hotel je povedati, kako je sre~en, kako njegovo srce vriska od veselja po-tem, ko je dobro in iskreno opravil sveto spoved. V njegovem srcu se je {ebolj utrdila iskrena èlja:

Vse ìvljenje bi rad bil Jezusov prijatelj.Vsak izmed nas naj se vpra{a, kako je z nami? Z menoj in s teboj? Sem

jaz kdaj po spovedi ~util to notranje veselje, resni~no èljo utrditi prija-teljstvo z Jezusom?

ê smo iskreni pred seboj, drug pred drugim in pred Bogom, mora-mo priznati, da velikokrat tega velikega darila svete spovedi, po kateri namJezus èli vrniti veselje srca, ne vzamemo dovolj zares. Mi se sicer spovedu-jemo, molimo kesanje, obljubljamo, da se bomo pobolj{ali, pa vendar sepri nas ni~ ne spremeni. Prijatelj Miha nam je dal zgled, kaj moramo stori-ti, da bomo utrjevali prijateljstvo med seboj in z Jezusom. Kaj vse je storilMiha za dobro spoved?

* Najprej je dobro premislil, kak{no je bilo njegovo dosedanje ìvlje-nje.

* Vse slabosti in grehe je iskreno obàloval.* Iskreno se je izpovedal. Don Boska je prosil, naj mu pomaga, da ne bi

~esa pozabil.* Napravil je trdne sklepe. Se spomnite, katere? Mislim, da je prav, da

jih posku{amo skupaj ponoviti:1. Pogosto se bom sre~eval z Jezusom v obhajilu in pri sv. spovedi.2. Iskreno bom ljubil sveto Devico Marijo.3. Veliko - vsak dan bom molil.4. Pogosto bom klical na pomo~ Jezusa in Marijo.5. Ne bom se pregre{il zoper krepost ~istosti.

50

Premi{ljevanja

6. Zmeraj bom s ~im zaposlen.7. V loku se bom izogibal slabi dru{~ini.* Na koncu pa smo {e sli{ali, da se je vsak dan pred tabernakljem zahva-

ljeval Jezusu za prijateljstvo in za to, da mu je podaril veselo srce.

Kako nekaj ~udovitega je Bog napravil v srcu tega mladega fanta. Bogje ta ~ude` lahko napravil, ker je Miha pri vsem tem zavzeto in z ljubeznijosodeloval. In kako lepo bi bilo, da bi se podoben ~ude` zgodil tudi v mo-jem in tvojem ìvljenju. Pogum. Ni~ ni nemogo~e. ê je zmogel Miha,zakaj ne bi {e ti in jaz?

6 Kako bo v peklu

Sem bil kdaj pri~a podobnemu dogodku kot Miha? Kako sem ravnal?Vsak udeleènec naj pove kako izku{njo!

^lovek ne sme delati vsega, kar bi lahko. Ne sme ubijati, torej tudi grdogovoriti ne ...

S svojim govorjenjem si odpiram ali pa zapiram vrata, ki vodijo k prija-teljem. Enako si s svojim govorjenjem odpiram ali zapiram vrata, ki vodijov nebesa.

êsar polno je srce, to usta govore. Skrbeti je treba za ~istost misli inbesed. Vsak lahko pove nekaj predlogov, kako bi ohranjali to ~istost.

Deset minut te bom poslu{al in povedal ti bom, kdo si.Danes bodimo pozorni, kako govorijo moji prijatelji.Kletvice so ma{ila, ki se jih èlimo znebiti. ê nam to ne uspeva, pa

tovrstna ma{ila zamenjajmo z drugimi, bolj blagimi in nedol`nimi, npr.Kilimandàro, trava zelena ipd. (êz tri dni preveri, kako ti to uspeva.)

Prek govorjenja se kaè odnos do domovine in kulture: ali pazi{ nalastno izraànje, uporablja{ tujke in spakedrane besede, se jih sploh zave-da{, teì{ k lepemu govorjenju - brez ma{il in kletvic, rad prebere{ kakoknjiìco ali zgodbo iz knjige, se zaveda{, da je to jezik na{ih pradedov?

Sprejmi nasvet ali opozorilo drugega glede tvojega govorjenja ali izra-ànja.

Naloga: ê sli{i{ prijatelja, da morda izre~e kaj neprimernega ali upo-rablja kake spakedrane besede, ga prijateljsko opozori.

7 ê kri zavre

Kaj mislite, zakaj je Mihu postala molitev v{e~ in je tako rad sodelovalpri sveti ma{i, ~eprav prej ni bil tak{en? Verjetno je ugotovil, da se v molitvipogovarja z Bogom in da Bog ni kar tako. On je ve~ kot vse stvari na svetu,

51

Premi{ljevanja

ve~ kot {e tako zanimiva igra, ve~ kot {e tako zanimiv film na televiziji, ve~kot {e tako dober ra~unalnik ali igrica, ki jo na njem igramo. On je ustva-ril vso zemljo, vse ìvali, vse ljudi. ê On ne bi vladal v vesolju, bi se sesulo.On nas ljubi in nam daje, da ìvimo, daje nam vse vesele trenutke in tudimalo manj vesele. Zaradi vsega tega je prav, da se mu zahvaljujemo in gaslavimo. Ko tako molimo, smo tudi sami veseli.

Miha se tega zaveda, zato je rekel svojemu prijatelju: "Ostanem, ~e mida{ tak{no pla~ilo, kot mi ga daje Bog."

V~asih se nam kot Mihovemu prijatelju zgodi, da se nam ne ljubi iti kma{i ali da se nam zve~er ali zjutraj ne ljubi moliti. Ve~krat nam je te`koprekiniti z gledanjem televizije, z igranjem igre; te`ko nam je prenehatiklepetati s prijatelji pred cerkvijo. Takrat pomislimo, da nas ima Bog radin pri~akuje, da se bomo pogovorili z njim. ê ne molimo ali molimoslabo, mu je hudo. Hudo mu je zato, ker ve, da ~e ne molimo, {kodujemosami sebi.

Pri ma{i sedimo skupaj z najbolj{im prijateljem. Toliko mu morampovedati o vsem, kar sem doìvel in tudi on mora isto povedati meni. Karne moreva nehati govoriti. Ali pa drugemu malo ponagajam, on pa meninazaj. Ne da bi vedel, kdaj je ma{e konec.

In tako se zgodi, da sploh nisem bil pri ma{i. Sedel sem v cerkvi, delalpa vse drugo, kot sodeloval in molil. ê smo kdaj tak{ni, se potrudimo, dase bomo pobolj{ali.

Ko se odlo~imo pobolj{ati, to ne gre tako enostavno. Zdi se nam, danam sploh ne gre, najraje bi odnehali. Pomislimo, da na vrh gore ne pri-demo z enim korakom, temve~ jih moramo narediti nekaj tiso~. Tudi {olene kon~amo v enem dnevu, ampak v 8,12,16 letih. Prav tako se pobolj{uje-mo vsak dan po malo, vendar gotovo.

ê ne bi bilo Mihca, prijatelj ne bi {el k ma{i. Tudi mi povabimo prija-telja, ki se mu ne da k ma{i. Storili bomo veliko dobro delo.

8 Samo malo

Ve~krat imamo prilo`nost, da prijatelje ali so{olce, ki jih sre~ujemo,veselijo razne stvari. Vidimo, da nekateri raje igrajo nogomet, drugi rajeri{ejo ali igrajo kak instrument. Temu pravimo talenti. To so mo`nosti, kismo jih dobili od Boga in sedaj je na nas, da jih razvijemo.

Ni pa dobro za ~loveka, ~e teh mo`nosti, ki jih ima v sebi, ne razvije.Takrat se lahko zgodi, da ~lovek ne doseè tistih na~rtov, ki mu jih je zau-pal Gospod.

V kratki zgodbi bi rad predstavil, kaj se lahko zgodi, ~e spozna{, kak{netalente ali zmo`nosti ima{, in jih ne uresni~i{.

Neki moàk je sedel na vlaku. Na vsaki postaji je pogledal skozi okno,zmajal z glavo in vzdihnil. Po kak{nih petih, {estih postajah ga le vpra{aeden izmed sopotnikov: ”Ali vas morda kaj boli. Tako bridko jokate.” ”Ne,

52

Premi{ljevanja

ne,” mu je odvrnil moàk. ”Pravzaprav bi moral izstopiti. Vozim se namre~v napa~no smer. Toda tu notri je tako prijetno toplo.”

Iz zgodbe lahko razberemo {e nekaj. Da razvijem svoje talente, se mo-ram nau~iti tudi tveganja, stopiti moram iz vsakdanje lenobnosti in tvegatisvoj prosti ~as in tudi marsikako udobnost.

Miha pa u~itelji in so{olci niso imeli radi samo zaradi talentov, ki jih jeimel, ampak tudi zaradi poni`nosti.

S svojimi talenti se Miha ni hvalil, ampak jih je odgovorno razvijal.Miha se zaveda svojih talentov (dober spomin, lep glas). Teh darov ne

pripisuje svojim zaslugam, ampak ve, da so mu podarjeni.Zaveda se, da ni bilo prav, ko je bil sam sebi v{e~ - takoj obudi kesanje.Vsak izmed nas ima darove, talente, ki mu jih je podaril Bog. Pomem-

bno je, da si priznamo darove in da jih uporabimo in razvijamo. S tempokaèmo hvale`nost Bogu za prejete darove.

Kako Miha ohrani poni`nost?S preprostim kesanjem, kjer Bogu razloì svoje napake in prosi od-

pu{~anja.ê sodelujemo s svojimi talenti in jih oplemenitimo s poni`nostjo, je

to zagotovilo, da sodelujemo z Bo`jim na~rtom, ki ga ima Bog z nami.

9 Zvestoba

Kaj pomeni biti zvest? Pomeni vztrajati pri neki odlo~itvi, ne glede nato, kaj se bo zgodilo. Seveda te odlo~itve ne naredimo kar tako, ampakpremi{ljeno. Ali je lahko zvest nekdo, ki ves ~as i{~e samo to, kar mu bougajalo? Verjetno bo tak ~lovek v zvestobi prej ali slej naletel na teàvo.Vpra{anje je, ali jo bo znal pretrpeti. Ko bo videl, da zaradi nje ne moredose~i vsega, kar se mu zaho~e, bo hitro odjadral z vetrom in pustil zve-stobo dale~ stran. Ni namre~ lahko vztrajati pri obljubi, ~e nimamo raz-loga, zaradi katerega bi vztrajali. Ni lahko vztrajati v zvestobi, ~e nas ktemu ne vabi nekaj lep{ega, veli~astnej{ega od na{ih trenutnih èlja. Kogledamo naravo, vidimo v njej Stvarnika, ki ji je dal ~udovite zakone, pokaterih se ravna. Vsako leto si po vrsti sledijo pomlad, poletje, jesen, zima,no~i vedno sledi dan, kamen nikoli ne pade v zrak in {e za ne{teto drugihstvari opaàmo, kako sledijo svojim zakonom in se nikoli ne spozabijo.Vendar pa je vsak izmed nas {e bolj popoln kot sonce, bolj popoln kot vsanarava, ki sledi zakonom. êprav tudi mi ìvimo na tem svetu in smonjegov del, pa nam je Bog dal tudi mo`nost odlo~anja, svobodnega izbi-ranja. Dal nam je na izbiro svojo dobroto ali pa izbiro svoje poti, ki àlpelje stran od njega. Ker je edino Bog dober, prisluhnimo njegovim spod-budam v na{em ìvljenju. Pokesajmo se svoje nezvestobe, tako kot Miha,in obljubimo Bogu, da se bomo trudili vztrajati in mu biti zvesti kljub{tevilnim oviram, ki nas ~akajo.

53

Premi{ljevanja


Miha je imel zelo rad Marijo. Rad se je zatekal k njej, saj se je zavedal, daje ona njegova mati. Pred desetletji so ljudje vsak ve~er izkazovali ljubezendo Marije z molitvijo ro`nega venca, ~ez dan pa z molitvijo Angel Gospo-dov. Ali se znam ustaviti ob opoldanskem zvonjenju in zmoliti vsaj enoZdravo Marijo?

Ljubezen, ki jo je Miha gojil do Matere Marije, so oku{ali tudi njegovitovari{i: bil jim je pravi prijatelj. Rad je pomagal tistim, ki so imeli teàve zu~enjem ali pa so bili kakorkoli zapostavljeni. Ni jih ponièval, ni pa jihtudi pomiloval. Vsakemu je rad pomagal pri u~enju, rad jih je bodril, nik-dar pa ni podpiral lenobe.

Ali znamo vsak dan ìveti, kot se spodobi za kristjana? ê nas kdo po-trebuje, mu znamo prisko~iti na pomo~ ali se raje umaknemo? Pomaga-mo, ker to delamo iz veselja ali zaradi lastne koristi?

Miha se kljub svojim talentom nikdar ni povi{eval in ni ponièval ti-stih, ki mu niso bili kos. Nasprotno, {e z ve~jo vnemo jim je pomagal, da bitudi oni postali mo~nej{i in bolj u~eni. Ostal je skromen.

Ob tem se lahko vpra{amo, kako ravnamo mi.Bog nas je ustvaril, da si med seboj pomagamo, da vidimo stisko bli`-

njega. ê komu ne gre dobro, trpijo z njim vsi, in ~e kdo uspeva, je toveselje vseh. Znamo ostati kljub uspehom poni`ni? Znamo spo{tovati tiste,ki so bolj nerodni od nas, nimajo talentov, ki jih imamo mi?

Kljub svojim vrlinam pa se je kdaj razjezil tudi on. Ob teh primerih soga njegovi tovari{i opomnili. Vedno jim je rad prisluhnil. Ni si zatisnil u{esin zakri~al od besa. Hvaleèn jim je bil za opomine.

Ali smo tudi mi veseli, ~e nas kdo opozori, opomni ali nam kaj svetuje?Smo takoj negativno nastrojeni proti njemu?

Po vsakem trenutku slabosti, ko je pri{el v spor s prijatelji, je Miha èlelporavnati ra~une. Br` ko je spoznal svojo napako, se je opravi~il in postal{e bolj ponièn kot prej. Iz vsake napake se je ~esa nau~il. Zato so ga prija-telji imeli {e posebej radi.

11 Iznajdljivost

Zamisli si, da si navdu{en navija~ in si na tekmi kluba, za katerega navi-ja{. Si na tribuni in na ves glas vpije{. Daje{ nasvete, kako naj igrajo. Trepe-ta{, ali bodo zadeli gol ali ko{. Ni ti vseeno za rezultat.

[e bolj je potrebno, da skrbi{ in da te zanimajo drugi ljudje, prijatelji,ki ìvijo okrog tebe, kot Miha. ê èli{ pomagati drugim, to lahko nare-di{, ker od zunaj la`je vidi{ razli~ne re{itve, podobno kot na tekmi. Nesme{ biti brezskrben do drugih. Tudi tekme ne more{ »hladno« spremlja-ti v ti{ini, brez komentarja.

54

Premi{ljevanja

Ko kdo potrebuje nasvet ali pomo~, tedaj ne sme{ ~akati. Takoj pohitina pomo~. ê bo{ preve~ ~akal ali predolgo zbiral pogum za pomo~, bo{izgubil vso pripravljenost. Potrebno se je odzvati takoj, dokler je zadeva {evro~a. Saj tudi po tekmi ne bo{ ~akal nekaj dni in {ele potem za~el grajatislabo igranje.

ê koga èli{ opozoriti na njegovo napako,to naredi, ko sta na samem,naj za~uti, da si mu povedal zato,ker mu èli{ pomagati, ne pa ga razàliti.Vsekakor mu bo hudo, ker vsaka resnica boli in prizadene ~loveka.Tistemu, ki èli pomagati tebi,da bi postal bolj{i, mora{ biti hvaleèn.Spomni se Silvia! Samo tisti je pravi prijatelj, ki te opozori tudi na tvoje

napake. Ko pomagamo drugim ljudem, ne pri~akujmo nobene protiu-sluge. Preprosto pomagajmo drugim, ker so v teàvi!

12 Pripravljen sem - zgodi se Bo`ja volja

V ~asu, ko je ìvel don Bosko, je veliko mladih fantov umrlo zaradinajrazli~nej{ih bolezni. Med njima sta prav gotovo najlep{a cvetova Domi-nik Savio in Miha Magone.

Don Bosko je pogosto govoril svojim fantom tudi o smrti, z namenom,da bi bili vedno pripravljeni, vedno v Bo`ji milosti. Don Bosko je ponav-ljal misel, da ni toliko pomembno, kako dolgo ~lovek ìvi, pa~ pa, kakokdo ìvi!

Prehodili smo kratko pot Mihovega ìvljenja. V nekaj letih je prehodildolgo pot. Iz uli~nega razgraja~a je postal svetnik, vzornik mladih.

Najprej smo ga sre~ali kot navihanega vodjo pobalinov blizu èlezni{-ke postaje, kjer se je v be`nem pogovoru sre~al z don Boskom. To sre~anjeje bilo zanj odre{enjsko. Z veseljem je od{el v don Boskov oratorij. Ker sesam ni zmogel re{iti starega pouli~nega Miha, je dobil angela varuha v ~lo-ve{ki podobi, ki mu je pomagal. Spoznaval je svoje slabosti, jih obàlovalin opravil ìvljenjsko spoved. Sklepi, ki jih je napravil po tisti spovedi, namgovorijo o njegovem ìvljenjskem programu. Postal je resni~no sre~en invesel fant. Potem je on postal angel varuh tistim, ki so bili tega potrebni. Nakoncu smo ga sre~ali, kako pogumno je pogledal smrti v o~i.

"Tako naj bo, kot je Bogu v{e~."Miha je z obema rokama prijel razpelo in ga trikrat poljubil ter

za{epetal:"Jezus, Marija, Joèf, v va{e roke izro~am svojo du{o!”Z nasmehom na obrazu je mirno od{el k Bogu.Ob don Boskovi pomo~i smrti ni sprejel kot kazen, ampak kot èljno

pri~akovano sre~anje z Jezusom in Marijo.

55

Premi{ljevanja

Kon~ujemo na{a oratorijanska sre~anja. Hvale`ni smo Bogu za ~udo-vit zgled svetosti, kakor jo je uresni~il de~ek ulice, Miha Magone.

V marsi~em nam je podoben. Mi pa postanimo podobni njemu v pri-zadevanju, da postanemo sveti tudi mi. K temu nas zavezuje tudi Mihovonaro~ilo don Bosku za njegove prijatelje:

"Povejte jim, naj vedno dobro opravljajo sv. spoved in da jih vse ~akam vnebesih."

Prav gotovo bi se vsi mi neko~ radi resni~no sre~ali z Magonejem. Po-goj je: vstopnica svetosti. Pogumno se podajmo na ~udovito avanturo sve-tosti. Vodi~ naj nam bo prijatelj Miha, ki nas je spremljal vse dni oratorija.

Sleherni med nami naj napravi kak sklep, podobno, kakor je to storilMagone, ko je opravil dobro sveto spoved. Dobro si je sklepe napisati, ~ejih slu~ajno pozabimo, da se jih zopet spomnimo. ^e kdo ne ve, kaj bi bilozanj najbolj primerno skleniti, naj se {e enkrat spomni sklepov, ki jih jenapravil Miha. Primerni in koristni bodo za vsakega med nami.

8 DELO V SKUPINI

1 Radovednost in pozornost

Animacijska igra: Skriti predmetiUvod: ê Kri{tof Kolumb ne bi bil dovolj radoveden, ne bi odkril Ame-

rike. ê otrok ne bi kar naprej spra{eval, se ne bi ni~ nau~il. ê raziskova-lec ne bi iskal, ne bi na{el. ê nismo pozorni, ne sli{imo pti~jega petja inne opazimo, da kdo potrebuje na{o pomo~. Naj nam k pravi radovedno-sti in pozornosti pomaga naslednja igra.

Igra: Na sredo med skupino otrok postavimo ~im ve~ majhnih pred-metov (vse morajo poznati, npr. denar, svin~nik, barvice, rob~ek, frnikulo ipd.).Nekaj ~asa (eno minuto) naj si jih ogledujejo. Potem predmete zakrijemoin vsakdo od otrok mora na list napisati, katere si je zapomnil.

Varianta: Tekmujemo lahko v dveh (3, 4) skupinah, katera skupina si jezapomnila ve~ predmetov. ê je samo ena skupina, lahko tekmujejo posa-mezniki med seboj.

Zgodba: Li~inka in pijavkaNekega dne sta se pogovarjali li~inka ka~jega pastirja in pijavka. Li~in-

ka je vedno znova hrepenela po povr{ini vode, da bi se na njej nauìlasveèga zraka. Pijavka ji je rekla: ”Poglej mene! Ali kdaj zdihujem po tem,~emur ti pravi{ zrak?” ”Ah!” je vzdihnila li~inka. ”V meni je pa~ to neza-dr`no hrepenenje. Sama ne vem, zakaj tako hrepenim kvi{ku. Neko~ semè bila nad vodno povr{ino. Pri tem sem videla svetel sij in ~udne sence so{vigale ~ez mene. Toda moje o~i najbr` niso primerne za to, kar je nadvodo. Vseeno pa bi rada vedela, kaj je tam!” Pijavka se je kar zvijala odsmeha: ”O, ti zasanjana du{a! Misli{, da je nad mlako {e kaj? Pusti te iluzije!Verjemi meni, izku{eni starki: ta mlakuà je ves svet - in svet je mlakuà.Razen nje ni ni~!” ”Toda jaz sem videla svetlobo in sence!” je ugovarjalali~inka. ”Sama izmi{ljotina! Kar lahko ~utim in otipam, to je zame resni~-no,” jo je zavrnila pijavka.

Toda ni trajalo dolgo, ko se je li~inka dvignila nad vodo. Zrasle so jiperutnice, oblila jo je zlata son~na svetloba, obsijala nebesna modrina.Lahko je poletela nad mlako in se nauìla sveèga zraka.

Spodbude za pogovor in nalogaPozornost - kaj mi ta beseda pomeni?Kaj najprej opazi{ na drugem, na kaj si najprej pozoren (na splo{no)?Konkretno: Dva si izmenjata mnenje - kaj ti najprej opazi{ na meni in

kaj jaz na tebi?Opazim skrbi in potrebe drugih: poi{~imo (pogovorimo se), kdo v na{i

57

58

Delo v skupini

okolici potrebuje kako pomo~. Morda lahko tej osebi pomagamo na kakzelo konkreten na~in.

Ali: Kako bom danes pomagal v oratoriju tistemu, ki ~uti, da ni sprejet,ali ga vsi odrivajo.

Naloga: Danes bom nekoga presenetil s kako zelo konkretno stvarjo: znasmehom, pomo~jo mlaj{emu, z dobro besedo, s pozdravom, z bonbo-nom.

Danes naj nih~e ne ostane sam.

2 Prijateljstvo

Animacijska igra: Prijatelji se poznajo in V{e~ so mi vsi tistiUvod: Prijatelji se res dobro poznajo med seboj. Kako smo kaj mi prija-

telji med seboj? Jezus nas vabi, da bi si bili vsi prijatelji med seboj. Tisti, kije res pravi prijatelj, je prijatelj vsakemu. Tudi naslednji igri naj pomagatagraditi prijateljstvo z vsemi.

Igra a: Skupina sedi v krogu. Nekomu (enemu za drugim, tako da pridevsak na vrsto) zaveèmo o~i in mora tipaje (samo glavo drugega) ugotoviti,kdo je. Tudi ta igra je lahko tekmovalna (dve ali ve~ skupin). Kdo ve~kratugotovi prav? Seveda, se za vsakega novega tekmovalca v krogu ~im boljpreme{amo.

Igra b: Vsa skupina je v krogu. Voditelj vzklikne: »V{e~ so mi vsi tisti, ki... npr. imajo ~rne copate (ali: dolge lase; uhane v u{esih; fantje, manj{i od 150cm ipd.). In vselej se vsi tisti, ki imajo npr. ~rne copate, dvignejo, stopijo vsredo in objamejo okrog ramen. ê pa ho~emo v trenutku razgibati vse,lahko igro igramo takole: v{e~ so mi vsi »po barvi o~i« ali »po mesecurojstva« ali »po barvi hla~« ali »po dolìni las«. In na vsak voditeljev vzklikse vsa skupina razdeli v podskupine, npr.: ~rnohla~niki skupaj, plavohla~-niki skupaj, sivohla~niki skupaj ipd. Vsaka podskupina se zbere v krogu inobjame okrog ramen kot zgoraj. Pomembno je, da nih~e ne ostane osam-ljen.

Zgodba: Uni~iti sovra`nikaO nekem kitajskem cesarju pravijo, da je hotel zajeti sovra`nikovo de-

èlo in vse ljudi uni~iti. Pozneje so ga videli, kako je s svojimi sovra`nikijedel in se {alil. Vpra{ali so ga:

”Ali nisi hotel sovra`nikov uni~iti?””Seveda! Saj sem jih tudi uni~il,” je odgovoril cesar. ”Naredil sem jih

namre~ za svoje prijatelje!”

Spodbude za pogovor in nalogaVsak odgovori pisno ali z risbo na tale vpra{anja:Krmar mojega ìvljenja je ...

59

Delo v skupini

Kaj delajo prijatelji?Kdo je po tvoje res pravi prijatelj in kdo ni pravi prijatelj?Biti prijatelj tudi s tistim, ki ga nih~e nima rad!Naloga: @e med dnevom si bom na{el ~as in v cerkvi obiskal najbolj{e-

ga prijatelja Jezusa!

Pesem: Sem jaz ... gradim prijateljstvo!

3 Zaupanje

Animacijska igra: TelefonUvod: Kolikokrat si kaj pri{epnemo, koliko stvari si zaupamo in no~e-

mo, da bi drugi sli{ali. Tudi igra telefon naj pomaga k temu, da bi zmogliiskreno zaupati drugemu (in ne lagati) in da bi hoteli pozorno prisluhnitidrugemu.

Igra: @e znana igra. Igramo jo lahko na ve~ na~inov.Preprost na~in: sosedu sporo~imo misel (besedo) na uho, ta jo sporo~i

naslednjemu. Kak{ne so zveze med nami?Tekmovalni na~in: voditelj levemu in desnemu sosedu sporo~i isto mi-

sel (besedo), ta dva jo potem isto~asno sporo~ita naprej. Vsa skupina naj borazdeljena na dve podskupini s po enakim {tevilom udeleèncev. Drugivoditelj na drugi strani sprejema sporo~ilo (ali dva od zadnjih otrok). Z dvi-gom roke nakaè(ta), kdaj je sporo~ilo pri{lo do njega. Tekmujemo naj-prej glede pravilnosti, potem pa tudi glede hitrosti sporo~anja.

Zgodba: Moj o~e je kapitanBilo je na morju. Nebo se je nenadoma stemnilo in ladjo so za~eli pre-

metavati visoki valovi. Potniki so vznemirjeno begali sem ter tja in se plahoozirali po z bliski razbi~anem nebu in po neugnano razbesnelem morju.Samo neki fantek je mirno vztrajal pri svojih igra~ah in ni gledal ne nadesno ne na levo. Nekdo ga je vpra{al:

”Kaj ti se pa ni~ ne boji{ viharja?” In fantek je mirno odgovoril:”Saj je kapitan moj o~e!”

Spodbude za pogovor in nalogaKomu najla`je zaupam in komu res ne morem zaupati?Zakaj nekomu la`je in drugemu te`je zaupam?Komu zaupamo, kadar nas zajamejo viharji ìvljenja?Ali zaupamo kapitanu ladje na{ega ìvljenja, nebe{kemu O~etu?V skupini se o tem pogovorita dva po dva.Manj{i lahko na plakat napi{ejo / nari{ejo, komu zaupajo in komu ne.Naloga: Jezusu bom pri ve~erni molitvi zaupal tisto, kar ne upam zau-

pati nobenemu drugemu ~loveku.

60

Delo v skupini

4 @alost in veselje

Animacijska igra: Ubogi ~rni mucUvod: Mnogokrat je kdo àlosten in bi ga radi osre~ili, razveselili. Igra

posku{a na povsem preprost na~in drugega pripraviti do veselja.Igra: Skupina sedi v krogu. Za~ne prostovoljec, ki èli biti ubogi ~rni

muc. Po vseh {tirih se plazi od enega do drugega. Ustavi se pred enim~lanom skupine in ga s svojim raznoraznim mijavkanjem posku{a spravitiv smeh (trikrat lahko zamijavka). Tisti, pred katerim se ustavi in kogar ho~espraviti v smeh, ga mora potolaìti z besedami: ubogi ~rni muc. ê se le-tane za~ne smejati, mora ubogi muc iskati novo `rtev, ki jo bo spravil v smeh.Ko dobi nekoga, ki se mu za~ne smejati, zamenjata vlogi.

Zgodba: Pred sodboNeki Irec je umrl nenadne smrti in se zna{el na onem svetu. Ves

zaskrbljen je stopil v vrsto, kjer so è drugi ~akali na Gospodovo sod-bo. In potem je brez diha gledal in poslu{al, kako je Gospod iskal pozapiskih in odlo~al:

”Tu stoji zapisano: Ko sem bil la~en, si mi dal jesti. Prav. Pridi vnebesa!”

Drugemu je rekel: ”Zapisano je: Ko sem bil èjen, si mi dal piti.Prav, tudi ti pridi v nebesa!” In nato tretjemu: ”Tu stoji zapisano: Po-potnik sem bil in si me sprejel ter pogostil. Le pridi tudi ti z drugimadvema v nebesa!”

In tako je {lo naprej. Ubogi Irec se je ob vsakem na tihem vpra{al,~e bi tudi zanj lahko to veljalo, pa je vedno spoznal, da ne. Pri srcu muje bilo ~edalje tesneje in tesneje. Ves prepla{en je gledal Gospoda, koje pri{la vrsta nanj.

Gospod je najprej iskal po zapiskih, nato je pogledal nanj in rekel: ”Kajdosti tukaj ni zapisanega, nekaj si pa le dobrega storil. Tukaj pi{e: Bil semàlosten, pobit in obupan, ti pa si me razvedril, pripovedoval si mi veselestvari in mi vlil poguma. Dobro, pridi v nebesa tudi ti!”

Spodbude za pogovor in nalogaPogovorite se, kdaj si bil najbolj àlosten v ìvljenju in zakaj (lahko v

manj{ih skupinah).Najbolj sre~en in vesel sem, ~e (ko, ker) ... (pisno ali z risbo).Poi{~ite vzroke àlosti in veselja: napi{ite ali nari{ite na plakat.Naloga: Danes bom posku{al vsakemu podariti nasmeh oz. mu biti v

veselje.

Pesem: ê si sre~en ...

61

Delo v skupini

5 Iskrenost

Animacijska igra: Mrzlo, toplo, vro~eUvod: ê ho~emo v neznani deèli priti tja, kamor ho~emo, potem

nam morajo ljudje ob poti prav svetovati, biti morajo iskreni in po{teni,ne smejo lagati. Isto velja, ~e i{~emo neznani naslov v nekem velemestu.Naj nam k iskrenosti pomaga tudi naslednja igra.

Igra: V prostoru skrijemo nek predmet. Prostovoljcu (ali nekomu, ki gadolo~imo ...), povemo, kateri predmet smo skrili. Vzklikanje vseh v skupinimu pomaga pri iskanju. Vzklikamo na naslednji na~in: zelo mrzlo pome-ni, da je predmet zelo dale~; mrzlo - dale~, toplo - bliè, vro~e - blizu, zelovro~e - zelo blizu.

Zgodba: Na svatbiNa Daljnem vzhodu sta se poro~ila dva mlada. Bila sta zelo revna, zato

sta goste prosila, naj vsak prinese s seboj steklenico rièvega vina in ga privhodu vlije v sod. Na ta na~in bo vsak nekaj prispeval k veselemu praznova-nju. Ko so bili è vsi zbrani, so stre`nice nato~ile kozarce. Nazdravili somladoporo~encema in pili. Takrat pa so vsi okameneli. Vsak je imel v ko-zarcu le vodo, kajti vsak si je mislil: ”Ene stekleni~ke vode, ki jo bom prililv sod, ne bo nih~e opazil!” Na àlost pa so vsi mislili tako.

Spodbude za pogovor in nalogaZahvali se Bogu, da si zdrav.Ali si vedno iskren?Kdaj ne more{ povedati kake stvari po resnici? Kdaj si se lagal?Naloga: Pomislil bom na svoje dosedanje ìvljenje in se vpra{al, kdaj

nisem bil iskren do star{ev (sem se jim zlagal za ocene ali kaj podobnega) in ~ejim to {e nisem priznal, jih bom prosil za to odpu{~anja.

Pesem: Veselje je zastava ...

6 Besede

Animacijska igra: Sestavi stavek in asociacijeUvod: S 25 ~rkami, ki nam jih je dal Gospod, je zapisano vse Sveto pi-

smo in toliko lepega v svetovni literaturi. S preprostimi ~rkami re~e ma-mica otroku: rada te imam in fant dekletu: ljubim te in duhovnik spove-dancu: odpu{~eni so ti tvoji grehi. @al, vselej sestava teh ~rk ni najlep{a inizzvenijo tudi kletvice v na{ih ustih. Naj igra pomaga, da bi ~rke vselej pravsestavljali in zato lepo govorili in da bi znali izbirati prave besede (drugaigra).

62

Delo v skupini

Igra a: Z velikimi ~rkami na posami~ne listke (eno ~rko na en listek)napi{emo neko misel, pregovor ali besedo (npr. govori lepo, la` ima kratkenoge, sluìte v veselju ...). Lahko naredimo isto misel za ve~ skupin (ali dvo-jic, posameznikov), ~e bo to tekmovalna igra. Listke (enega stavka / misli)med seboj pome{amo. Otroci morajo ~imprej sestaviti: ali ~im ve~ besedali pa dolo~eno misel / besedo / pregovor.

Igra b: Igralci stojijo / sedijo v krogu. Voditelj si izmisli neko besedo.Pri tem vrè ògo (kapo ...) enemu od igralcev. Tisti, ki sprejme ògo (kapo),se mora ob tisti besedi domisliti druge besede, ki pa ima neko notranjopovezavo s prej{njo besedo, npr.: beseda - knjiga - pisatelj - Pre{eren - Vrba- reka - ribe - petek - post ... Igra je lahko tudi tekmovalna. Komur se ustavi,dobi kazensko to~ko. Kdor ima ob koncu najmanj kazenskih to~k, zmaga.

Zgodba: Sovraìm te, ljubim teUro{ je bil ìvahen petleten fanti~. Zelo rad je imel mamico in ona

njega. Toda nekega dne je na vsak na~in hotel imeti v rokah oster no`. Koje mami to opazila, ga je opozorila, da je to zelo nevarno, in mu ga skorajna silo vzela iz rok. To pa Uro{u nikakor ni bilo v{e~ in se je silno razjezilter za~el vpiti: ”Sovraìm te! Sovraìm te!” in è je pobegnil iz hi{e in tekelv bli`nji gozdi~ek, kamor se je ve~krat umikal, ko ga je kaj pi~ilo. Utrujen,objokan in jezen se je usedel na stari {tor in spet za~el vpiti: ”Sovraìm te!Sovraìm te! Sovraìm te!” In tedaj je zasli{al izza vsakega debelega dreve-sa: ”Sovraìm te ... sovraìm te ... sovraìm te!” Uro{ se je prestra{il, takoprestra{il, da je stekel domov, se vrgel mami v objem in zakri~al: ”Mami,mami, strah me je. Nekdo me sovraì. Sli{al sem ga, kako je kri~al name,da me sovraì!” Mami ga je prijazno povpra{ala: ”In kje si to sli{al, Uro{?Pokaì mi tisti kraj” Uro{ jo je prijel za roko in rekel: ”V gozdu, na {toru!”Peljal jo je na tisti {tor: ”Tukaj, vidi{. Tukaj na {toru sem sedel in potem mije neki hudobni ~lovek zakri~al: sovraìm te!” ”@e dobro, è dobro,” jeodgovorila mama. ”Bodi miren in sedaj stori, kar ti bom rekla ... zajemisapo in zelo na glas zakli~i: Ljubim te! Ljubim te! Ljubim te!” In Uro{ jestoril, kot mu je rekla mama. In zasli{alo se je: ”Ljubim te ... ljubim te ...ljubim te!” Uro{ se je nasmehnil in {e glasneje zavpil: ”Ljubim te! Ljubimte! Ljubim te!” In spet je sli{al odmev: ”Ljubim te ... ljubim te ... ljubim te!”Mama ga je vpra{ala: ”Kaj sli{i{, Uro{? Kdo je bil? Sovra`nik ali prijatelj?”

Spodbude za pogovor in nalogaPomisli, v katerih okoljih ti najraje uidejo kake grde besede?Ali si è kdaj upal svojega prijatelja opomniti, ~e je izrekel kako grdo

besedo?Kako je v vrhunskem {portu, ~e nekdo zakolne?Iz besed naslovov raznih ~asopisov (ki jih izreèjo otroci sami) sestavimo

neko misel, pregovor, plakat ... Kako dobijo besede v kombinaciji z drugi-mi besedami povsem nov pomen!

Naloga: Vsakemu od doma~ih bom z nekaj kratkimi besedami napisalna papir (malo pisemce), da jih imam rad, da sem jim hvaleèn za vse, da ...

63

Delo v skupini

7 Molitev

Animacijska igra: Vaja v pozornosti in poslu{anjuUvod: Bolj ko smo zbrani pri molitvi, ve~ imamo od nje. Tako bo tudi

pri tej igri: kolikor bolj bodo tiho in pozorni, toliko ve~ bodo ugotovili intoliko ve~ nagrad bodo dobili.

Igra: Skupino razdelimo na dva ({tiri) dela in gremo toliko narazen,da se ne morejo motiti med seboj, in tudi, da jih ne morejo motiti ~lanidrugih skupin. V vsaki polovici vsem ~lanom zaveèmo o~i. Nato v vsakipolovici skupine iz vre~ke vle~emo predmete, ki smo jih è prej pripravili,in jih me~emo na tla. ^lani skupine morajo po zvoku prepoznati pred-met. Za vsak prepoznan predmet dobijo nagrado.

Zgodba: ûdna po{tna po{iljkaOsemletni Ton~ek je nekega dne obstal na gri~u in nepremi~no zrl v

nebo. Nemo je opazoval rde~ balon, ki ga je kupil s prihranki. Nih~e nivedel, kaj namerava s tem balonom, kajti Ton~ek je imel svojo skrivnost.Skrivaj je napisal pismo in ga privezal na vrvico, na kateri je bil privezanbalon. V pismu je pisalo: ”Dobri Bog! êz nekaj tednov bom dobil bratcaali sestrico. Doma nas je è {est otrok in moji star{i nimajo denarja. Trijespimo v isti postelji, ker nimamo dovolj postelj in posteljnine. Prosim, do-bri Bog, daj, da bom lahko svojemu bratcu ali sestrici pripravil slamnja~oin posteljnino. Lahko je tudi è rabljena. Stanujem v Arconi v ju`ni Italiji.Tvoj Ton~ek Sala.”

De~ek je {e enkrat pogledal, ~e je pismo dovolj trdno privezano, po-tem pa je balon spustil. Poln upanja in zaupanja v Bo`jo pomo~ se je vrnilv doma~o hi{o. Naslednje dni je bil Ton~ek kot na èrjavici. Ni~ posebne-ga se ni zgodilo, toda Ton~ek je upal in molil. [esti dan pa je pred hi{ozagledal po{tarja, ki je prina{al paket. Ton~ek je bil ves razburjen. S po{tar-jem je stopil v hi{o, kjer je bila zbrana vsa druìna. Po{tar je hotel izro~itipaket o~etu, toda ta je trdil, da je gotovo pomota, saj ni mogo~e, da bidobili paket. Po{tar pa mu je rekel: ”Bedak, kaj ne zna{ brati? Glej, tukajpi{e: Druìna Sala. To ste vendar vi!” O~e se je malo umiril in è mirnejerekel: ”To je res. Toda v Rovigu, od koder prihaja paket, ne poznam niko-gar. Tudi nisem ni~esar naro~il. Zato je jasno, da paket ni na{. Zaman sitorej prizadeva{, paketa ne bom sprejel!”

Sedaj se je oglasil Ton~ek: ”O~e, odprimo vendar paket, pa bomo vide-li, ~e je za nas ali ne!”

O~e in po{tar sta se strinjala. Naglo so raztrgali vrvico in odprli {katlo.V njej so bile plenice, posteljnina in otro{ko perilo za dojen~ka. Stvarisicer niso bile ~isto nove, toda bile so ~iste in cele. Materi so se o~i karzasvetile od veselja, Ton~ek pa je rekel: ”Kako je prav, da ni imena tistega,ki je paket poslal. Tako o~e ne more paketa vrniti!” Nato je skrivaj smukniliz hi{e in pohitel na gri~, kjer je pred dnevi spustil balon. Ves sre~en se jeBogu zahvalil, da je usli{al njegovo pro{njo.

64

Delo v skupini

Spodbude za pogovor in nalogaKatero molitev si se najprej nau~il? Katere molitve znate (vsak lahko eno

zmoli)? Kdaj najla`je molite? S kom? Za koga?Posku{ajo naj napisati razne oblike molitve: pro{nja, zahvalna, ~astilna

molitev.Naloga: Zve~er bom zmolil eno desetko ro`nega venca za vse, ki Boga

ne poznajo ali ga no~ejo poznati.

8 Talenti

Animacijska igra: Priplula je ladjaUvod: Kaj vse nam Gospod podarja?! Ob tem, ko razmi{ljamo, kaj vse

nam lahko pripelje neka prekooceanska ladja, lahko otroke opozorimotudi na to, kaj vse nam podarja Gospod.

Igra: Igralci stojijo / sedijo v krogu. Vodja igre re~e: "Priplula je ladja,polna ... f!" Pri tem vrè ògo (kapo ...) enemu od igralcev. Ta npr. hitrore~e: "fig!" Nato poda ògo naslednjemu, ki se mora prav tako spomnitibesede na f (fiòla). Ko pridejo vsi na vrsto, pove vodja igre novo ~rko. êkdo ne ve besede ali se zmoti ali ponovi è izre~eno besedo, dobi ~rnopiko. Kdor ima najmanj pik, zmaga.

Zgodba: [ofer avtobusaNeki angle{ki voznik mestnega avtobusa je imel sedem minut odmora

med dvema vo`njama. Veliki trg, kjer je kon~al svojo vo`njo, je bil obra{-~en z gostim grmovjem. Voznik se je odlo~il, da bo svojih sedem minutodmora porabil za ureditev tega trga. Tako je ob koncu vsake vo`nje trebilgrmovje in plevel. Po~asi je spremenil obra{~en trg v ~udovito lep vrt, nakaterem so rasli hrasti in topoli, vrtnice, petunije, cinije in vijolice. Mehketravnate povr{ine so bile obdane s pobeljenimi robniki, pe{~ene poti paso vodile k prostoru za piknik. Njegovo delo je prineslo veselje tiso~im.

Spodbude za pogovor in nalogaSkupaj naredijo plakat, na katerem s simboli prikaèjo nekaj talentov

(darov).Vsak sam izdela svojo osebno izkaznico, na katero napi{e svoje osebne

podatke, in na{teje vsaj pet svojih darov ali talentov ter napi{e, kje in kakobi te svoje talente uporabil.

ê uporabimo vse svoje talente, nastane nekaj lepega. Gradimo svojoosebnost in bogatimo druge.

V svojem ìvljenju ho~em ... (prosti pogovor).Naloga: Eden od darov je tudi »pomo~ doma~im«, zato bom zve~er

pomagal mami pospraviti po ve~erji, zjutraj pa bom lepo sam pospravilsvojo sobo.

65

Delo v skupini

9 Zvestoba

Animacijska igra: SestavljenkaUvod: ê ho~emo, da bo mozaik res lep, potem mora vsak kamen~ek

biti na svojem mestu in tam mora ostati. Biti mora zvest svojemu poslans-tvu ... Tudi vsakdo med nami je postavljen v nek prostor in nek ~as in meddolo~ene ljudi. Bog tako ho~e in ̀ eli, da bi tudi mi bili zvesti: ljudem okrogsebe, nalogam, ki jih imamo ipd.

Igra: Tudi ta igra nam bo spregovorila o zvestobi. Lahko je tekmoval-na. Kolikor je skupin, toliko pripravimo enakih razglednic. Razreèmojih na ~im ve~ ko{~kov in vse ko{~ke skrbno spravimo v kuverto. Isto~asnoto kuverto s ko{~ki razdelimo vsem skupinam. împrej morajo ~im lep{esestaviti razglednico. Ko{~ke lahko med seboj lepijo s selotejpom.

Varianta: Na hrbtno stran lahko napi{emo neko misel / pregovor (spetnaj velja: na vseh razglednicah naj bo enak pregovor). V tem primeru ni po-membno, kdo prej oz. lep{e sestavi razglednico, ampak kdo prej ugotovipregovor.

Zgodba: Pajkova mreàNekega dne se je pajek spustil po mo~ni niti z visokega drevesa v grmi-

~evje. Tu si je za~el graditi mreò, ki je postajala vedno lep{a in ve~ja. Z njoje brez teàv lahko ujel bogat plen. Ko se je zve~erilo, je {e enkrat pogledalmreò. Pri tem je odkril nit, ki je vodila navzgor, in po kateri je zjutrajsplezal z drevesa. Zaradi preobilnega dela je nanjo ~isto pozabil. Ni se mo-gel spomniti, ~emu sluì, zato jo je imel za nepotrebno. Preprosto jo jeodgriznil, da ne bi kazila mreè. Takrat pa je mreà padla v globino, sekakor mokra krpa ovila okrog pajka in ga zadu{ila.

Spodbude za pogovor in nalogaKaj pomeni: biti mo` beseda?In pregovor: obljuba dela dolg?Pogovor (lahko pi{ejo na plakat) o tem, kaj se zgodi v naravi ali v ìvlje-

njuu ljudi, ~e ni zvestobe: npr: ~e sonce ne bi vz{lo, ~e ne bi padal de`, ~esonce ne bi za{lo, ~e drevesa ne cvetijo, ~e nas budilka zjutraj ne zbudi, ~eradar odpove, ~e se ne drìjo pogodb, ~e animatorjev jutri ne bi bilo naoratorij, ~e ùpnika v nedeljo ne bi bilo ma{evat, ~e fant ni zvest punci, ~eo~ka ...

Naloga: Ve~erno molitev bom namenil za to, da bi se v druìni vsi ime-li zelo radi med seboj in da bi duhovniki in animatorji bili zvesti svojemupoklicu.

66

Delo v skupini

10 Zgled, apostolat

Animacijska igra: Druìna Koren~ekUvod: Mladi zelo radi posnemajo svoje idole, svoje vzornike. Ta igra

nam lahko nazorno pokaè, kak{ni smo, ~e tako zvesto posnemamo svojevzornike: delamo, govorimo, mislimo kot vzorniki ... Obenem naj bo taigra vabilo, da bi se vsi zazrli v tiste prave vzore - Jezusa Kristusa, svetnike,dobre kristjane, po{tene ljudi.

Igra: V tej igri lahko sodeluje ve~ igralcev, vsi so ~lani druìne Koren-~ek. En igralec je o~e, drugi mama, tu so {e otroci, pa stara mama, tete instrici, lahko tudi pes, ma~ka itd. Vodja igre mora pripovedovati zgodbo odogodiv{~inah druìne Koren~ek in vsakokrat, ko omeni npr. o~eta, moraigralec, ki je o~e Koren~ek, vstati, se zasukati, in spet sesti (mama za~eti petiuspavanko, otrok zajokati, stara mama vzdihniti, pes zalajati, ma~ka zamijavkatiipd.). ê vodja igre omenja vso druìno Koren~ek, mora vsak dati svoj glas(svoj gib ...). Igra traja, dokler vodji ne zmanjka domi{ljije ali dokler seigralci ne naveli~ajo.

Zgodba: Pokaì svoje rokeMlado dekle je bilo na smrtni postelji. @ena, ki je sedela pri njej, jo je

vpra{ala, ali se boji smrti. Dekle je za{epetalo: ”Oh, ne! Ne vem pa, kaj najre~em Jezusu, ko se bom z njim sre~ala. Zdi se mi, da v svojem ìvljenjunisem naredila ni~ dobrega, velikega. Veste, bilo mi je komaj osem let, komi je umrla mama. Posku{ala sem jo posnemati, ko sem skrbela za dom inza {tiri mlaj{e bratce. Ve~krat sem bila preve~ utrujena, da bi lahko {e kajnaredila.” @ena je prijela njeno raskavo in ùljavo roko in ji solznih o~irekla: ”Jezusu ne reci ni~esar! Pokaì mu svoje zgarane roke! Razumel tebo in te pohvalil, kajti veliko si naredila!”

Spodbude za pogovor in nalogaRazpolovimo razli~ne razglednice ali slike. Vsak od otrok i{~e svoj par.Sporo~ilo igre: vsak se trudi, da bo do konca oratorija pomagal oziro-

ma prisko~il na pomo~, kjer bo le mogel. [ele celota je res lepa.Pripovedovanje, kako je nekdo pomagal bli`njemu ali kako je nekdo

pomagal njemu.Vsak pri`ge svojo sve~o kot simbol izgorevanja za druge.Naloga: Doma bom pri ve~erni molitvi pri`gal sve~ko (vendar bom pa-

zil, da jo bom po molitvi ugasnil oz. da ne bom kaj zakuril). [e bolje pa bo, dapovabim svoje doma~e, da ob skupni ve~erni molitvi pri`gemo sve~ko.

67

Delo v skupini

11 Iznajdljivost

Animacijska igra: SmetiUvod: ê ho~emo v ìvljenju kaj dose~i, je potrebno biti v~asih malo

iznajdljiv. Tokrat naj bi bili iznajdljivi voditelji in z igro dali otrokom razu-meti, da je tudi pobiranje smeti zelo koristna in potrebna stvar.

Igra: Pred sre~anjem z otroci je treba pripraviti "smeti". V papir zavijko{~ke ~okolade, bonbone ali `ve~ilni gumi in papir~ke zme~kaj. V vsa-kem papirju naj bo po en kos. [tevilo »smeti« dolo~i sam in jih razme~ipo celem prostoru. Ko pridejo otroci, jih povabi, naj jih pomagajo pobi-rati v ko{ za smeti (ko{ naj bo ~ist).

Otrokom povej: Animatorji so poskusili novo igro, ki vas jo bodo nau-~ili. Preden nadaljujemo program, vas povabim, da pomagate pobrati raz-metan papir. Otrokom, ki so pobirali »smeti«, razdelimo le-te tako, davsak dobi enako. Tisti pa, ki niso pomagali, naj dobijo po en kos ali ko{-~ek, ampak ne od {tevila smeti.

Na koncu igre jim razloìmo namen pobiranja smeti, da se vidi, kdo jebil pripravljen pomagati.

Zgodba: Iznajdljiva h~erkaV neki druìni je bil prepir. Mo` in èna sta si o~itala vsemogo~e stvari,

otroci pa so ju nemo~ni v strahu opazovali. Naenkrat pa je dvanajstletnah~erka stekla iz stanovanja in na drugi strani ceste stopila v telefonsko cen-tralo. Zavrtela je doma~o {tevilko in o~e je dvignil slu{alko, ne da bi opa-zil, da h~erke ni v sobi. Prisluhnil je dekli{kemu glasu, ki ga je vpra{eval:”Dober dan. Sem novinarka in delam anketo za neko revijo. Rada bi vasvpra{ala, ali ljubite svojo èno?” O~e je ves zmeden zajecljal: ”Ja, seveda.”Nato je dal slu{alko èni, ki je takoj spoznala h~erkin glas: ”Oprostite, gos-pa! Delam anketo in bi rada vedela, ali imate svojega moà radi?” Mati jekomaj iztisnila svoj: ”Ja!” ”Hvala!” je {e sli{ala glas z drugega konca ìce.O~e in mati sta se mol~e spogledala, nato pa je o~e rekel s treso~im gla-som: ”Mislim, da bi obema prijala skodelica kave.”

Spodbude za pogovor in nalogaMalo domi{ljije: kaj vse bi hotel narediti (in kako), da bi bilo lep{e na

tem svetu: naj pi{ejo oz. ri{ejo na plakat. Kaj bi naredil za otroke, mlade,odrasle, v druìni, na sestrinem mestu, za bolne in stare, v Cerkvi, pri ve-rouku ... naj izrasijo z besedo ali risbo ~imve~ svojih èlja in pri~akovanj.

Naloga: Ko bom odhajal domov, bom pobral vsaj en papir~ek in gadal v ko{ za smeti. Ali: domislil se bom, kako bom doma presenetil svojestar{e s kakim dobrim delom. Posku{al bom biti zelo iznajdljivi.

68

Delo v skupini

12 Preizku{nje, pripravljenost

Animacijska igra: No~, danUvod: ê ho~emo kaj dose~i, moramo biti pripravljeni tudi na kake

preizku{nje. V tem primeru na to, da je treba velikokrat po~epniti. In ~eho~emo zmagati, moramo biti vsak trenutek zelo pozorni, pripravljeni ...»Ne veste ne ure, ne dneva!«

Igra: Vso skupino povabimo, da vstane. Razdelimo jo v dva dela. Eni nabesedo DAN stojijo in na besedo NO^ po~epnejo, druga skupina obrat-no: na besedo NO^ stoji, na besedo DAN po~epne. Igra je lahko na izpa-danje. Lahko je tudi tekmovalna.

Zgodba: Solnati kipecSolnati kipec neke deklice je sli{al pripovedovati o morju. In silno si je

ta solnata deklica zaèlela videti morje. In ne le videti, otipati, ob~utiti toveli~astno morje. Nekega dne se je tako resni~no zna{la na obali in sli{alavalovanje morja. Radovedno je stopila prav blizu morja in za~ela vpra{eva-ti: ”Morje, povej mi, kdo si?” In morje ji je odgovorilo: ”Naredi {e koraknaprej, stopi vame in bo{ videla, kdo sem!” In deklica iz soli je plaho stopi-la z nogo v morje. Pri tem je za~utila trpko bole~ino: ”Morje, to boli!” Inmorje je odgovorilo: ”Stopi {e naprej, pogumno!” In deklica iz soli je vmorje stopila {e z drugo nogo. Prestra{ena je ugotovila, da ji morje topinjene noge, da boli. Bolj in bolj pa ji je postajalo jasno, kaj to morje je.Pogumno je zakora~ila v morje, in ko je bila è do vratu v vodi, je deklicazasli{ala svoj glas: ”Morje, to sem jaz!”

Spodbude za pogovor in nalogaIz knjige Leto svetnikov izberemo nekaj svetnikov, ki so zelo ~astili Ma-

rijo in v vsem izkali Bo`jo voljo. Otroci naj izpisujejo nekaj primerov.Narediti iz sebe nekaj lepega za Boga (vsak napi{e kak sklep).Priprava na zahvalno molitev: Pripravimo stvari oz. simbole za to, s

~imer se zahvaljujemo Bogu, npr. vsak prinese svojo roò in ob tem povesvojo izro~itev (predanost) Bogu).

Naloga: Na poti domov bom na polju natrgal majhen {opek ro`, gadoma dal v majhno vazico (kozar~ek) z vodo, postavil na svojo no~no oma-rico, poleg poloìl svoje sklepe oratorija in se Bogu z molitvijo iskrenozahvalil za vse (lahko jo sestavim tudi sam).

9 MOLITVE ZAOTROKE

V prostoru, v katerem se bomo zbirali za molitev,namestimo velik grad s srcem.

Za srcem naj bo dvignjena zastava z napisom: VESELJE.Vsak dan naj bi proti koncu molitve

pobarvali ali nalepili del mavri~nega srca.Vsak naj ga razdeli na toliko delov, kolikor dni bo trajal oratorij.

Vsak otrok naj bi dobil tudi svoje srce,ki bi ga med potekom oratorija sestavljal

in bi ga spominjal na vrednoto dneva, ki naj bi jo sam uresni~il.Tako bo tudi njegovo srce veselo,

saj je Jezus z njim, on pa ima rad vesele ljudi.

1 Pomenljivo sre~anje

Uvod@ivljenje vsakega izmed nas je dar. V~asih se tega ne zavedamo, kot se

tega ni zavedal Miha Magone, vse dokler ni doìvel pomenljivega sre~anjaz don Boskom. @ivimo brez zanosa, brez navdu{enja, smo naveli~ani, mrki,z odporom do vsega. Kje je vzrok? Vzrok je v dejstvu, da nismo odkrili, neustvarili v sebi sveta, polnega Boga, sre~e in veselja. Gre za tisto globokoveselje brez greha, za globoko sre~o, ki se na zunaj razodeva v miru, topli-ni srca, spro{~enosti duha in v pripravljenosti, da ìvimo za so~loveka.

Prav to bomo v tem ~asu oratorija lahko v sebi odkrili ob skupnih sre-~anjih, ki jih bomo obogatili ne samo z zgodbo, igro, petjem, delom, am-pak tudi z zbrano molitvijo. Vsak dan, ko se bomo obrnili na svojega Pri-jatelja Jezusa, bomo risali mavri~no podobo veselega srca. Veselega zato,ker bo na{e srce grad, v katerem bo Jezus na{el ~astno mesto in bo deleènposebne pozornosti. V srcu, kjer kraljuje Jezus, ne more biti àlosti, am-pak le veselje, saj tudi majhne teàve lahko spremenimo v blagoslov, ko jihdarujemo Jezusu. Na gradu na{ega srca naj vedno plapola zastava veselja.Sv. Marija Mazzarello je rekla: ”Veselje je znak srca, ki zelo ljubi Boga.”

70

71

Molitve za otroke

Pesem: Veselje je zastava ...(Jezus je Odre{enik, {t. 118, ali: glej Priloga)

Evangelij: Lk 15,3-7Pesem: Ovca zapustila je pastirja ... (VZG II, str.142)

Vsak izmed nas je gotovo sre~al v ìvljenju ~loveka, dobro osebo, kije nanj naredila poseben vtis in pustila v njem nepozaben spomin. Mor-da je bil to prijazen pogled, topla beseda, dejanje pomo~i, dar odpu{-~anja, ki ga nisi nikoli pozabil. Da si to doìvel, je moral biti nekdoPOZOREN DO TEBE. V trenutkih ti{ine se spomnimo teh oseb ter sezanje Bogu zahvalimo.

(Pustimo nekaj trenutkov za razmi{ljanje ob rahli glasbi.)

O~ena{ ...Zdravamarija ...Slava O~etu ...

(Medtem pobarvamo ali pritrdimo del mavri~ne barve v srcu,ki krasi skupni prostor zbiranja. Lahko dodamo tudi vrednoto: pozornost.)

Marija je bila zelo pozorna do Jezusa in do vseh ljudi. Prosimo jo zapomo~ in varstvo ob za~etku oratorija, naj bo vedno na{a Mati in Vodnica.

O Gospa moja ...

Gospod, prosimo teza nas vse, bodisi doma bodisi na po~itnicah ali tu v oratoriju:da bi bili gostoljubni in pripravljeni za pomo~in da bi se vsakdo, ki pride k nam, v na{i dru`bi dobro po~util;pomagaj nam, da bomo ~as dobro izkoristili.Podari nam novih mo~i: za telo, za duha, za ìvce.Daj, da se bom poslej ljudem bliàlz ve~jo prijaznostjo in pozornostjo.Poslal si nas na veliko potovanje -potovanje na{ega ìvljenja.Ostani nam ob strani na vseh na{ih potih -prek vi{in pa tudi v temnih dolinah.Daj, da se ne bomo nikoli utrudiliin da bomo kljub vsem ovinkom pri{li na cilj,h kateremu potujemo.

Alfonso Pereira

72

Molitve za otroke

2 Siroti se nasmehne sre~a

Uvod@ivljenje, ki smo ga prejeli v dar, ni vedno ro`nato. Mnogokrat nas preiz-

ku{a s trpljenjem, ki ga je oku{al tudi Miha. Bil je reven, brez o~eta in vslabi dru`bi. Ali je res vse izgubljeno zanj, kot si je sam mislil? Ni, ker jesre~al prijatelja don Boska, ki ga je opazil in vzljubil tak{nega, kot je bil. Vnjem je videl veliko dobrega, ~eprav je bil na zunaj poglavar tolpe.

Tudi nas Nekdo pozna. In ta Nekdo je prijatelj Jezus. Ve za vse na{enapake in slabosti, pa nas kljub temu pri~akuje in ra~una na nas. Pribli`-no tak je bil Zahej, ki je pred ljudmi veljal za goljufa, ki mu ni za zaupati.Jezus pa je videl njegovo notranjost in èljo po druga~nem ìvljenju. Po-treboval je samo pomo~ prijatelja, ki ga ne obsoja in ki ga jemlje resno.

Pesem: Veselje je zastava ...Evangelij: Lk 19,1-10Pesem: Ko Jezus je za~el u~iti ... (ZG, str. 60)

(Lahko preberemo tudi iz knjige Bodo pa kamni spregovorili:Zahejevo drevo, str. 33.)

Potreba po prijateljstvu je v vsakem ~loveku. Prijateljstvo je eno najglob-ljih ~ustev in ima na sebi nekaj ve~nega. V nekaj trenutkih ti{ine se spom-nimo na svojega prijatelja ali prijateljico in mu podarimo v molitvi svojnasmeh sre~e in hvale`nosti ...

(Lahko sledijo spontane molitve za prijatelje in prijateljstva ali pa naslednje:)

1. Gospod, zahvaljujem se ti za zvestega prijatelja, ki kljub mojim napa-kam vztraja in odkriva v meni semena dobrega.

Odpev: Hvala ti, hvala ti, o Jezus (po melodiji O blagoslovljen Zveli~ar).2. Gospod, zahvaljujem se ti za iskrenega prijatelja, ki se mi ne boji po-

vedati mojih napak in ozkosti. Z njegovo pomo~jo postajam bolj{i ~lovek.Odpev: Hvala ti, hvala ti ...3. Gospod, zahvaljujem se ti za nesebi~nega prijatelja, ki me s svojo è-

ljo po resnici vabi na pot skromnosti, u~ljivosti in odprtosti za druge.Odpev: Hvala ti, hvala ti ...

Pesem: Vsakdo mora imeti prijatelja ... ( ZG, str. 123)

MolitevBog govori po prijateljihGospod Jezus, hvala ti,da ho~e{ tolikokrat priti k meni po ljubezni,ki mi jo izkazujejo prijatelji: po toplini njihovega objema,po nepri~akovanem telefonskem klicu,

73

Molitve za otroke

po razglednici, ki prispe prav tisti dan,ko potrebujem spodbudo.Dragi Gospod, v~asih se mi zdi{ tako dale~,toda sli{im lahko govorico ~love{kega dotika,~love{kega glasu in pisnega sporo~ila.Naj se bolj in bolj nau~im dojemati dejstvo,da vsa ta ljubezen prihaja od tebe,da si ti popolna ljubezen,da si vir ljubezni in njena izpolnitev.Zahvaljujem se ti za vsak izraz tvoje ljubezni do mene.Naj postanem bolj vreden sprejeti tvojo ljubezen,ne glede na to, kako jo izraà{.In naj me ta ljubezen tako zaobjame,da se bom nau~il ljubiti: ljubiti tebe in dopustiti,da bo{ po meni ti ljubil druge.

Joyce Huggett

3 Angel varuh

UvodVsak dan se sre~ujemo z mnogimi ljudmi, v {oli, na ulici, doma. Mnogo-

krat jih niti ne opazimo, pa tudi pozdrav nam v~asih kar te`ko pride iz ust.Morda vidim koga, ki je v stiski, ki je v teàvi, pa si mislim: ”Njegov problem.Kar sam naj se znajde!” Ko pa sam potrebujem pomo~, zahtevam, da midrugi dajo tisto, kar èlim, druga~e pa sem uàljen, jezen. Vendar, ~e dobropremislim, vidim na vsakem koraku, kako smo odvisni drug od drugega,kako lahko nekomu ob meni ìvljenje olep{am ali pa ga naredim bolj nez-nosnega. Drug za drugega smo odgovorni in drug drugemu lahko poma-gamo postati bolj{i, kot je to storil Klavdij z razposajenim Mihatom. Potreb-na nam je vztrajnost, potrebno nam je zaupanje. Tako drug za drugega po-stajamo zvezda, ki nas vodi, kot nekdaj tri kralje, k Jezusu.

Pesem: Veselje je zastava ...Evangelij: Mt 2,10-15Pesem: Vsak dan mimo mene gre na stotine ljudi ... (ZG, str. 156)

Da lahko drugi v nas zaupajo, moramo postati vredni zaupanja. Nih~enam ne pripoveduje svojih skrivnosti, ~e ve, da jih ne znamo dràti zase, dajih bomo izkoristili za druge namene. Ko nam nekdo zaupa, moramo znatiohraniti skrivnost zase in po svojih mo~eh storiti vse, da drugemu poma-gamo v njegovi stiski, teàvi. Za trenutek se ustavimo v ti{ini in pomislimo,ali znamo biti ljudje zaupanja, ali nam drugi zaupajo, pa tudi, kako potemdrugim pomagamo biti bolj{i.

74

Molitve za otroke

Bog nam neizmerno zaupa. Zato se obrnimo k njemu, ki je na{ Stvarnik.

Tebe ljubim, Stvarnik moj ...

Recimo Mariji, da zaupamo vanjo. Ona nas nikoli ne zavrne, vedno nasrazume. Priporo~imo ji vse ljudi, ki nam zaupajo, pa tudi vse, ki so razo~a-rani, ki nimajo nikogar.

Zdravamarija ...Slava O~etu ...

4 Oto`no srce

UvodVelikokrat smo è videli kak{nega àlostnega ~loveka. Hudo mu je, nje-

gov obraz je otoèn, morda ima celo objokane o~i. Velikokrat niti ne vemo,zakaj je nekdo àlosten. Kar ne more se nasmehniti. Tudi nam se je ègotovo to kdaj zgodilo. Bili smo nesre~ni, ni~ nas ni moglo razveseliti. Patudi ni~ nam ni {lo od rok. Kaj naj storimo, kadar se tako po~utimo?

Najprej moramo premisliti, od kod izvira na{a àlost. Pri tem je na{najve~ji Pomo~nik Sveti Duh, ki najbolje pozna na{e srce in ve, kaj je vnjem. ê ga prosimo, nam on pomaga spoznati, kaj je v nas, in nam damo~, da smo iskreni sami s seboj. ê smo bolni, se lahko zdravimo, ~e paje v na{em srcu kaj narobe, moramo imeti pogum, da stopimo vanj in seiskreno vpra{amo, kaj je narobe. ̂ e je v na{em srcu {e tak{en vihar, je Jezusvedno z nami, on ga lahko pomiri, samo poklicati ga moramo na pomo~:”Gospod, re{i me!” Tako so ga poklicali na pomo~ u~enci, ki so se na jeze-ru neuspe{no borili z valovi.

Pesem: Veselje je zastava ...Evangelij: Mt 8,23-27Pesem: Veruj v Boga, veruj v Boga ... (ZG, str. 120)

(ve~krat ponovimo)ali: Ni~ ne de, ~e so poti ... (ZG, str. 151)ali: Ti, ki vir ìvljenja si za me ... (ZG, str. 116)

Notranje veselje izvira iz ~istega srca, zato se tudi mi ustavimo nekajtrenutkov v ti{ini in pomislimo, kak{no je na{e srce, kaj je v njem, ali jedobrota, ljubezen do Boga in bli`njega ali pa {e kaj drugega, kar nam teìvest. Greh je najve~ji razlog za na{o àlost.

(premor ti{ine)

75

Molitve za otroke

Tako se je zgodilo tudi na{emu Mihatu. Prijatelj Klavdij in don Boskosta mu pomagala pogledati v du{o.

Prosimo Stvarnika in potem Marijo za pogum, da bi se znali z iskre-nostjo sre~ati s seboj in vedno hoditi skupaj z Jezusom v ìvljenju.

Tebe ljubim Stvarnik moj ... O Gospa moja ... Slava O~etu ...

5 Veselo srce

UvodKo ~lovek najde pot v svoj notranji svet, odkrije svoje nepopolnosti in

grehe. Znajde se v veliki zadregi pred seboj in pred Bogom. V taki zadregise je zna{el na{ junak Miha. ûtil je, da mora nekaj storiti. V njem je bilavelika èlja po resnici. Kdor res ljubi resnico, ta je ponièn in u~ljiv.

Miha je iskreno iskal, zato ni zaprl svojega srca duhovniku, ampak po-ni`no pokleknil v spovednico in poln hvale`nosti pri{el iz nje z mnogimina~rti za pobolj{anje. Kaj je pravzaprav tisto, kar je Mihata napolnjevalo zveseljem? Ponovno prijateljstvo z Jezusom, odre{enost, ki ga je osvobodilaodve~ne navlake.

Tudi nas, mene, Kristus osvobaja vsakokrat, ko se mu pribliàmo vpreprostosti, nenarejenosti, skesanosti, polni iskrene èlje po pobolj{anju.Ponavlja mi: ”Mir vam bodi!” V tem trenutku naredimo tako kot apostoli.Preprosto mu odprimo srce, da bo mogel stopiti vanj in ga spremeniti.

Pesem: Veselje je zastava ...Evangelij: Jn 20,19-23Pesem: On re{uje mene ... (ZG, str. 88)

Dar odpu{~anja prejmemo po duhovniku, ki ga po{ilja Bog. On je sred-nik med nami in Bogom. Po njem prihaja Bog med nas. Ali kdaj molim zaduhovnike, za spovednika? ê tega do sedaj {e nismo storili, se danes po-sebej spomnimo tistih duhovnikov, ki so se trudili za na{e veselo srce. Na-redimo pa tudi kak{en dober sklep.

(trenutki ti{ine, nato pritrdimo mavri~ni del srca)

Skupaj zmolimo molitev sv. Terezije Deteta Jezusa za duhovnike:

Jezus, ve~ni, veliki duhovnik,ohrani svoje duhovnike v zavetju svojega presvetega Srca,da jim nih~e ne bo mogel {kodovati.Ohrani neomadeèvane njihove maziljene roke,

76

Molitve za otroke

ki se vsak dan dotikajo tvojega presvetega telesa.Ohrani ~iste njihove ustnice,ki jih je porde~ila tvoja dragocena kri.Ohrani njihovo srce ~isto in sveto,ki je zape~ateno z vzvi{enim znamenjem tvojega slavnega duhovni{tva.Naj rastejo v ljubezni in zvestobi do tebe.Obvaruj jih vsega posvetnega.Daj jim z oblastjo spreminjati kruh in vino,tudi mo~ spreminjati srca.Blagoslovi njihovo delo z obilnimi sadoviin podari jim neko~ krono ve~nega ìvljenja. Amen.

sv. Terezija Deteta Jezusa

ali:O~ena{ ...Zdravamarija ...

6 Kako bo v peklu

UvodNa{e ̀ ivljenje tu na zemlji je prehodno, po nekaj desetletjih se prevesi v

ve~nost. Lahko si predstavljamo son~ni vzhod - rojstvo, potovanje po nebu- na{e bivanje in ustvarjanje;

in son~ni zahod - na{ odhod v ve~nost. Vsi trenutki so zelo pomembni.To pa zato, ker je ljubezen tista, ki ostane ve~no in bo vsebina ve~ne sre~e.Gorje pekla je v tem, da tam ni ve~ mo`no ljubiti. Korenina pekla je greh.Torej je zelo pomembno, kako ìvim danes, ta dan, ki mi ga Bog podarja,ali v ljubezni ali v grehu?

”Dana{nji dan je tu, zate, da bi bil sre~en! Drugega dneva namre~ ni-ma{, da bi ìvel v vsej polnosti, da bi bil vesel in zadovoljen! V~eraj? Je èmimo. Jutri? [ele pride. Danes - je torej edini dan, ki je zares tvoj. Naredi iznjega svoj najlep{i dan! ûdovito!”

(Roè sre~e mora{ saditi sam, str. 50)

Postati moram dobro drevo, ki bo rodilo svoj sad. Jezus pravi v Evan-geliju: ”êsar je polno srce, to usta govore. Dober ~lovek prina{a iz dobre-ga zaklada dobro ... hudoben hudo.”

@iveti pomeni: ustaviti se tam, kjer sije sonce. Vzemi si ~as za sre~o!

Pesem: Veselje je zastava ...Evangelij: Mt 12,33-37Pesem: Pusti drobnarije, ~as hiti ... (Zapojmo bratje, str. 21)

77

Molitve za otroke

Koliko besed izgovorimo po nepotrebnem in z njimi àlimo bli`nje-ga, predvsem pa Boga. Presekajmo korenine zla. V trenutkih ti{ine se bomspomnil vseh tistih, ljudi in otrok, ki grdo govorijo, da bi njihovo srcepostalo dober zaklad. Vsi skupaj zmolimo:

Tebe ljubim ... O~ena{ ...Zdravamarija ... Slava O~etu ...Kesanje ... O Gospa moja ...

7 ê kri zavre

UvodDanes razmi{ljamo, kako se je Miha od za~etka dolgo~asil, ko je bil v

cerkvi. Takrat {e ni razumel, kaj se v njej velikega dogaja, kako je v cerkvinavzo~ sam Jezus. Bog ne pri~akuje od nas u~enih besed, dolgih ur moli-tve, pri~akuje pa, da se nanj pogosto spomnimo, da, ko molimo, zaresmislimo nanj. On je vedno z nami, ko smo v cerkvi, pa tudi, ko smo doma,ko smo v tem ~asu oratorija v dvorani, pri igri, petju. On nas je vednovesel, vedno nas ima rad. In kako je vesel, ko mu preprosto povemo s svo-jimi besedami, kaj se nam dogaja, da ga prosimo, se mu zahvalimo za vselepo. ê je on z nami, ~e nam on pomaga, potem lahko tudi mi postajamobolj{i, korak za korakom, dan za dnevom. Ko je Jezus u~il moliti apostole,jih je nau~il O~ena{. Vsi smo torej med seboj bratje in sestre. Z veliko po-zornostjo, po pesmi prisluhnimo odlomku Evangelija, da bomo tudi miznali moliti, kot nas u~i Jezus.

Pesem: Veselje je zastava ...Evangelij: Mt 6,5-14Pesem: Jezus je pot, resnica in ìvljenje ... (ZG, str. 47) V molitvi je pot, resnica in ìvljenje ...

(Nato lahko dva zmolita po vlogah naslednji O~ena{.)

O~ena{ ...

M: O~e na{, ki si v nebesih ...B: Ja?M: Ne prekinjaj me. Molim!B: Saj si me ti nagovoril.M: Jaz naj bi tebe nagovoril? Ne ... ne, pravzaprav ne. Tako pa~ moli-

mo: O~e na{, ki si v nabesih!B: Poglej, è spet! Kli~e{ me, da bi za~el pogovor z mano, kajne? Torej,

za kaj gre?

78

Molitve za otroke

M: Posve~eno bodi tvoje ime...B: Misli{ to resno?M: Kaj naj mislim resno?B: @eli{ resni~no posve~evati moje ime? Kaj pa to pomeni?M: To pomeni ... mmm ... to pomeni ..., ne vem, kaj to pomeni. Kako

naj bi to vedel?B: Pomeni, da me èli{ ~astiti, da sem ti zelo pomemben, da ti je moje

ime dragoceno.M: A tako, hmm, to razumem.

M: Pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih takona zemlji.

B: To resni~no stori{?M: Da se tvoja volja zgodi? Seveda. Redno grem ob nedeljah k sveti

ma{i, vsak dan zmolim kratke molitve ...B: @elim ve~: èlim, da si uredi{ ìvljenje; èlim, da dela{ dobro sebi in

drugim; èlim, da nisi zadovoljen s cilji, ki jih lahko z lahkoto doseè{;èlim, da opusti{ navade, s katerimi gre{ so{olcem na ìvce; èlim, da nemisli{ samo nase in na svojo lastno korist, ampak tudi na druge. Kajti vse,kar stori{ mojim najmanj{im bratom, meni stori{.

M: Zakaj to pripoveduje{ ravno meni? Poglej, koliko hinavcev ne gresamo ob nedeljah, ampak tudi med tednom v cerkev! Te poglej, kako ìvijo.

B: Oprosti, mislil sem, da resni~no moli{ za to, da bi pri{lo moje kra-ljestvo in da se zgodi moja volja. To se namre~ za~ne osebno pri sebi, ki zato prosi. [ele, ko bo{ isto èlel, kot jaz, bo{ lahko postal poslanec mojegakraljestva.

M: To mi postaja vedno bolj jasno. Lahko nadaljujem z molitvijo?

M: Daj nam danes na{ vsakdanji kruh ...B: Ti ima{ dosti hrane in se lahko vsak dan do sitega naje{. Tvoja pro{-

nja vsebuje zadolìtev, da bo{ nekaj naredil zato, da bi vsi, ki trpijo na vsemsvetu lakoto, dobili vsakdanji kruh.

M: Kaj lahko jaz kot posameznik sploh spremenim? Politiki in vsi, kiimajo oblast, naj nekaj spremenijo.

B: Z malim, kar ima{ in uspe{ narediti, lahko prispeva{ svoj dele`. Mo`-nosti je dovolj: bolj ceniti vsakdanjo hrano, posebno kruh, prihranke da-rovati potrebnim, deliti s tistimi, ki nimajo ... in JAZ bom naredil iz male-ga velike stvari.

M: In odpusti nam na{e dolge, kakor tudi mi odpu{~amo svojim dol`nikom ...B: In tvoj so{olec?M: Sedaj pa {e z njim za~ni! Ti ve{, da me je javno osramotil, njegovo

predrzno govorjenje mi gre tako na jetra, da bi ga najraj{i ... In on to tudive. Stalno se dela norca iz mene, me zafrkava ...

B: Vem, vem. In tvoja molitev?M: Ne mislim tako, kot sem zmolil ...

79

Molitve za otroke

B: Lepo, da si vsaj odkrit. Si zadovoljen, ~e te vsak dan spremljata tagrenkoba in odpor do so{olca?

M: Ne. Spravita me v slabo voljo in me naredita bolnega!B: @elim te ozdraviti. Odpusti mu in jaz ti odpustim. Potem sta predrz-

nost in sovra{tvo njegova greha in ne tvoja. Gotovo bo{ zgubil nekaj svoje-ga imidà, vendar odpu{~anje ti bo prineslo mir v srce.

M: Hm. Ne vem, ali bom imel zadosti mo~i za ta korak.B: Jaz ti bom pomagal.

M: In ne vpelji nas v sku{njavo, temve~ re{i nas hudega ...B: Ni~ raj{i od tega. Izogibaj se ljudi in situacij, ki bi te sku{ali oz. v

katerih bi bil sku{an.M: Kako to misli{?B: Ti pozna{ lastne {ibke to~ke: da se no~e{ obvezati in prevzeti od-

govornosti, denar, napadalnost, jeza ... Ne dajaj sku{njavcu nobene mo`-nosti.

M: Mislim, da je bil to najte`ji O~ena{, ki sem ga kdajkoli zmolil vsvojem ìvljenju. Vendar sem prvi~ za~util v sebi neko povezavo s svo-jim ìvljenjem.

B: Lepo. Napredujeva. Sedaj pa {e zmoli do konca.

M: Kajti tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj. Amen.B: Ve{, kaj me razveseljuje? ê me kdo za~enja jemati resno, pristno

moliti in hoditi za menoj ter delati, kar je moja volja. ê kdo spozna in~uti, da ga prizadevanje za prihod nebe{kega kraljestva osre~uje.

Slava O~etu ...

8 Samo malo

UvodDanes smo se zbrali pred Gospodom, da se mu zahvalimo. Na{e ìvlje-

nje je obogatil z mnogimi darovi, ki jih è poznamo ali pa jih {e odkriva-mo. Bog nam je dal razne sposobnosti, ne zato, da bi se z njimi vaìli inpovzdigovali nad druge, ampak, da bi z njimi razveseljevali druge. Na{ezadrànje naj bi bilo vedno skromno, poni`no, saj si nismo sami dali da-rov in sposobnosti, ki jih imamo. Vse so Bo`ji dar, sami nimamo za tozaslug. To, kar znam jaz, morda ti ne zna{, to, kar zna{ in zmore{ ti, pamorda jaz ne zmorem. Don Bosko nas vabi k skromnosti z besedami: ”Kdorje skromen in ljubezniv, ga bodo ljubili vsi: Bog in ljudje.” Pomembno je,da svoje talente ali darove razvijamo in jih uporabljamo za dobro. K temunas danes spodbuja Mihov zgled in Jezusova spodbuda v Evangeliju.

Pesem: Veselje je zastava ...

80

Molitve za otroke

Evangelij: Mt 25,14-23Pesem: Mnogo poti ... (ZG, str. 69)

Gospod Jezus Kristus, v Evangeliju nas u~i{, da svojih talentov ne sme-mo zakopati, temve~ z njimi kup~evati, da se pomnoìjo, pove~ajo. Hvalati, Jezus za talente, s katerimi si me obdaril.

Odpev: O moj Gospod, bodi zahvaljen ... (ZG, str. 86)

Jezus, hvala ti za talente mojih bratov, sester, vseh, ki so z menoj v orato-riju. Bogatijo moje ìvljenje, da je lep{e in polno.

Odpev: O moj Gospod, bodi zahvaljen ...

Jezus, hvala ti za star{e, vzgojitelje, animatorje, katehete, u~itelje, ki nampomagajo odkrivati in razvijati na{e talente.


Jezus, hvala ti, ker nas vedno znova preko zakramentov spodbuja{, dane popustimo lenobi, ampak se vztrajno trudimo in delamo, da bi razvilisvoje sposobnosti in z njimi razveseljevali tebe in ljudi.


MolitevBo`ji dotik v ~loveku so njegove sposobnosti:ljubiti, misliti, hrepeneti, sanjati, upati, verovati ...to so njegovi talenti.Vsakemu so dani razli~no. Vsi talenti pa so enakovredni.[tevilo ni pomembno, ker Bog gleda na ustvarjalno delo,na podvojitev, ne pa na {tevilo sposobnosti v ~loveku.Talenti so v vsakem od nas, v so{olcih, v u~iteljih,v profesorjih, v star{ih ...[ele v stiku z drugimi se zavemo, kaj nosimo v sebi;{ele v ustvarjalnem delu se nam pokaèjo zmo`nosti na{ega dela.Ko zbiramo pogum, da pokaèmo, kaj vemo, da storimo nekaj,se nas morda pola{~a pri srcu strah,toda ravno takrat moramo iz privajenega zavetja.Sicer postanemo podobni tretjemu sluàbniku,ki ni bil zmoèn tvegati, narediti "kup~ijo".

O~ena{ ...Zdravamarija ...Slava O~etu ...

81

Molitve za otroke

9 Ro`ni venec za dobrotnika

UvodV ìvljenju se nam ve~krat zdi samoumevno, da imamo hrano, obleko,

dom ... Pa mi vendar vsak dan ne{teto neznanih ljudi pripravlja sre~o. Mno-ìca delavcev, inènirjev, kmetov, u~iteljev se je trudilo zame. Nekam glo-boko je v~asih zakopana na{a hvale`nost.

Pri Mihatu pa nas preseneti prav njegova rahlo~utnost do ~loveka, kijim je ponudil gostoljubje v svoji hi{i. Molil je zanj. V njem je bila ìva lepain sveta lastnost - HVALE@NOST.

Jezus, ti nas u~i{ hvale`nosti. Marsikateri ve~er me najde{ med devetimigobavci, ki se ti niso pri{li zahvalit. Gospod, daj mi hvale`no srce!

Pesem: Veselje je zastava ...Evangelij: Lk 17,11-19Pesem: Hvala za vsako dobro jutro (ZG, str. 39)

Vsak na{ trenutek je odvisen od tvoje dobrotne roke. Ti si na{ velikidobrotnik, ki nam daje{ vse potrebno za ìvljenje. Nekaj trenutkov v ti{inirazmi{ljajmo o dobroti, s katero nas obsipa Bog.

V obliki litanij se zahvaljujmo in vzklikajmo HVALA TI:• Dobri Bog, ustvaril si nebo in zemljo - HVALA TI.• Jezus, ti si na{ Odre{enik.• Sveti Duh, ti nas vodi{ in u~i{.• Dal si nam skrbne star{e.• Vsak dan nam v oratoriju daje{ vesele in prijazne vzgojitelje.

Vse te pro{nje in zahvale poveìmo v lep {opek Mariji in zmolimodesetko ro`nega vencaza vse, ki so danes gostoljubni z nami.


Uvod”Kdor ima v srcu ljubezen, ima vedno nekaj, kar lahko da.” Tako je

zapisal sv. Avgu{tin. Zgolj govorjenje je mahanje po zraku. Ljudje ho~emodokazov ljubezni, ko se resni~no nekdo zavzame za moje probleme, mesku{a razumeti, je z menoj potrpe`ljiv ...

Tak zgled nam danes ponuja zgodba o Mihatu. Obvladoval in obliko-val je svoj zna~aj. Postal je lu~ za druge. Pozabil je nase in gledal na potre-be drugih. Na njem je zaàrel Kristusov obraz. O da bi tudi nam zaàreliobrazi ob sre~evanju drugega z drugim.

82

Molitve za otroke

Pesem: Veselje je zastava ...Evangelij: Mt 5,13-16Pesem: O moj Bog, dopusti mi ... (ZG, str. 85)

ali: Kristus stoji pred nami ... (ZG, str. 65)

Dobra sol in lu~ sem, ~e mnoìm in darujem dobroto, resnico, ljube-zen. Ali te lepe lastnosti ìvijo v meni? Jih morda kdaj postavljam pod mer-nik in je okrog mene vse temno?

V molitvi bom prosil zase, da bi Bog po meni mogel zaìveti v drugih,z molitvijo, ki jo je napisala Mati Terezija:

Gospod, ho~e{ moje roke, da bi dana{nji danpomagal ubogim in bolnim, ki so pomo~i potrebni?Gospod, danes ti dam svoje roke.Gospod, ho~e{ moje noge, da bi dana{nji danobiskala vse tiste, ki potrebujejo prijatelja?Gospod, danes ti dam svoje noge.Gospod, ho~e{ moj glas, da bi dana{nji dan nagovorila tiste,ki so potrebni besed ljubezni?Gospod, danes ti dajem svoj glas.Gospod, ho~e{ moje srce, da bi dana{nji danljubila vsakega osamljenega ~loveka, ker je ~lovek?Gospod, danes ti dam svoje srce.

Mati Terezija

aliSluìti drugim pomeni na tak ali druga~en na~inumirati samemu sebi.Treba je darovati svoj ~as, svoje mo~i, svoj denar,treba je iti iz samega sebe, zmotiti ritem svojih navad,omejiti svoje delovanje drugod,odre~i se prenekateremu zadovoljstvu.Skratka: slu`ba vklju~uje `rtev.Sem danes komu sluìl? Kaj sem `rtvoval?ê se bom navadil na majhne vsakdanje `rtve,mi beseda "`rtev" ne bo ve~ povzro~ala strahu, postala mi bo doma~a.Poglej samo okoli sebe, kaj vse delajo zate drugi,na primer tvoja mama.Koliko je moje ìvljenje slu`ba?ê pripadam kaki skupini, v kolik{ni meri sem njen koristen ~lan?Gospod, pri{el si, da bi sluìl;glej, na razpolago sem ti, da ti pomagam.

83

Molitve za otroke

11 Godovno darilo

UvodVsak od nas je pri krstu dobil svoje ime. Bog nas je poklical v `ivljenje

in nam podaril tudi zavetnika, svetnika, ki v nebesih prosi za nas. [e naposeben na~in se ga spominjamo na svoj godovni dan. Takrat niso po-membna samo materialna darila, ki jih dobimo, najve~ lahko nekomudamo, ~e molimo zanj. Tak{nega daru je bil na{ Miha najbolj vesel. Danesse `elimo Bogu zahvaliti za svojega zavetnika. Lahko jih povemo kar naglas.

(medtem rahla glasba)

Hvala ti, Gospod, za mojega krstnega zavetnika. On je tisti, ki prosi zame,da bi Bo`ja beseda obrodila bogate sadove v mojem srcu. Druga~e se lah-ko zgodi kot semenu v priliki, ki jo bomo sli{ali, da se Bo`ja beseda razgu-bi in ne obrodi sadu, ~e ni pripravljenosti v na{em srcu.

Pesem: Veselje je zastava ...Evangelij: Mt 13,1-9Pesem: Glejte, sejalec gre sejat ... (ZG, str. 105)

Na{e srce je njiva, na katero je posejana Bo`ja beseda. Ali bo lahko obro-dila sad?

Prosimo na{ega Prijatelja Jezusa, naj nam pomaga, na pripro{njo na-{ih zavetnikov, da bomo dobra zemlja za njegovo besedo:

JEZUS, USLI[I NAS

1. Jezus, daj, da bomo vedno radi poslu{ali tvojo besedo.2. Jezus, naj ne pozabimo na to, kar nam vsak dan znova naro~a{.3. Jezus, naj vedno bolj poslu{amo tvoj glas kot pa glas hudobnega duha, ki ho~e zadu{iti tvojo besedo v na{ih srcih.4. Jezus, naj bomo pozorni nate in ne raztreseni.5. Jezus, naj radi molimo za svoje prijatelje, saj je to zanje najlep{e darilo.6. Jezus, spomni se vseh tistih, za katere nih~e ne moli. Bodi jim ti blizu.

Izro~imo se {e Mariji, ki je Bo`jo besedo vedno s skrbnostjo ohranjalav svojem srcu in je v njej vedno obrodila bogate sadove:

O Gospa moja ...Slava O~etu ...

84

Molitve za otroke

12 Sam z Bogom

UvodNa{e ìvljenje je romanje. Romamo proti nebesom. [ele tam bomo do-

kon~no doma, za ve~no zdruèni z Jezusom, z Marijo, z vsemi svetniki, ssvojimi prijatelji, znanci. [ele tam bomo zares sre~ni, trajno sre~ni. Ven-dar se velikokrat vedemo, kot da ne bi ìveli za nebesa. Vsak dan, vsak tre-nutek si namre~ izbiramo nebesa, ~e smo dobri, ~e imamo radi Boga inbli`njega, ~e delamo dobra dela. Tam bodo izpolnjena vsa na{a pri~ako-vanja, vsi na{i upi. Tam bomo gledali Jezusa iz o~i v o~i, v vsej njegovi lepo-ti, ki nam je tukaj {e prikrita. Bila pa je è za hip razodeta nekaterim apo-stolom.

Pesem: Veselje je zastava ...Evangelij: Mt 17,1-8Pesem: Na poti skozi ìvljenje ... (ZG, str. 73)

Ko se je Miha pripravljal na svoje dokon~no sre~anje z Bogom, ga jenajbolj tolaìl spomin na opravljena dobra dela v ~ast Materi Bo`ji. Rekelje: ”Na sodbi ne bom sam z Bogom. Tam bo tudi Marija. Ni~ se ne bojimsmrti.” Miha je bil pripravljen, ker se je vsak dan pripravljal na to dokon~-no sre~anje z Bogom. Kako pa je z menoj? Lahko se za trenutek ustavimoin vsak naj pomisli, kako bi bilo, ~e bi danes umrl? ê bomo vsak trenutekpripravljeni, bo na{e srce zares lahko vedno veselo.

Ko danes zaklju~ujemo dneve oratorija, se Bogu zahvalimo za vse da-rove, ki smo jih bili v tem ~asu dele`ni, predvsem za dar, da smo ga vsakdan bolj spoznali in ga razveseljevali z dobrimi deli. Na{e srce, ki se jeobarvalo z mavri~nimi barvami pozornosti, prijateljstva, zaupanja, veselja,iskrenosti, molitve, zvestobe, dobrega zgleda, iznajdljivosti in pripravlje-nosti, naj vedno ostane veselo srce, ker bo v njem vedno prebival Jezus. Inna na{i poti bo z nami Marija, ki nas bo spodbujala in nam vlivala pogu-ma.

Zahvalimo se za te dni s pesmijo:

Pesem: On mi dal prelepo je nebo ... (ZG, str. 87)ali: Na tej poti v ve~nost trden bom ostal ... (ZG, str. 74)

10 DELAVNICE

1 Vlak iz lesenih odpadnih kosov (1. zgodba)

Pripomo~ki:Odpadni leseni deli (kvadri, kocke, okrogle pal~ke), letev, lepilo nikol, èb-

lji, kladivo, vrvica ali ìca, tempera barvice oz. flomastri ipd.Izdelava:Pri kakem mizarju nabavimo

odpadni material. Prosimo ga,da ga nareè na enake dele (kva-dre v obliki enega vagona oz. lokomo-tive). Morda se da z njim dogo-voriti, da spredaj in zadaj izvrtatudi luknje (za kolesa - slika A), alipa dela to animator z vrtalnimstrojem v samem ~asu delavnic.Med dve ve~ji kocki (oz. kvadra) zle-pimo manj{o kocko (ali pribijemoèbelj na eno in drugo kocko ter pove-èmo z vrvico ali ìco - slika A), do-damo kolesa (zlepimo ali pa zvrta-mo luknjo v spodnjem delu kocke ter skozi njo napeljemo okroglo pal~ko, ki ji navsakem koncu pribijemo ali prilepimo kolo - slika B). Na prvi vagon oz. lokomo-tivo lahko nalepimo {e dimnik (slika ^). Vse skupaj primerno pobarvamo.

Opomba: Primerno za fante vi{jih razredov.

2 Vlak iz {katel (1. zgodba)Pripomo~ki:[katle oz. {katlice enakih dimenzij (npr. od tablet, vìgalic ali kakih ve~jih

{katel ipd.), papirnati tulci (npr. od toaletnega papirja) ali tr{i karton, tr{i pa-pirnati trakovi ali vrvica, lepilo, {karje, no`, lahko tudi plasti~ne slamice(za osi koles), tempera barvice.

Izdelava:[katle zlepimo med se-

boj s trakom iz kartona(ali poveèmo z vrvico - slikaA). Nareèmo kolesa izpapirnatih tulcev (ali tr{e-

86

87

Delavnice

ga kartona - slika B) in nalepimo na {katle (oz. kolesi poveèmo s plasti~no slami-co, ki jo è prej nataknemo skozi dve luknji »vagona«). Dodamo {e dalj{i tulec zadimnik (slika C). Vse skupaj primerno pobarvamo.

Opomba: Primerno za mlaj{e.

3 Okrasna posodica iz {koljk (2. zgodba)

Pripomo~ki:2 ve~ji {koljki, ko{~ek usnja, univerzalno lepilo, tempera barve, nitro-

lak, ~opi~i, {karje.Izdelava:Dve o~i{~eni, enako veliki {koljki po-

barvaj s ~rno barvo po izbo~eni (zunanji)povr{ini. Ker so vse ve~je {koljke po zuna-nji strani rebraste, lahko rebra pisano po-barva{ s tempera barvami (slika A).

Vdolbinice lahko poslika{ ~rtkasto v kro`-ni smeri (slika B).

Ko se barva posu{i, jo premaì z nitrolakom, da bokasneje odporna proti vodi.

Iz ~rnega usnja izreì s {karjami 2 ko{~ka jaj~aste oblike (slika C).[koljki poklopi eno na drugo.En ko{~ek usnja namaì z lepilom in {koljki zlepi po zunanji strani, kot

kaè slika ^.Po~akaj, da se lepilo posu{i, prilepi {e drugi del usnja po notranji stra-

ni {koljkinega zgiba (slika D). Lepilo se mora nekaj ~asa su{iti, preden sme-mo {koljko odpirati.

Dobil si posodico za odlaganje ogrlic, kovancev, sponk ipd.

4 Zapestnica prijateljstva (2. zgodba)

Pripomo~ki:Volnene nitki, varovalna sponka ali selotejp.Izdelava:Vzemi 2 volneni nitki razli~nih barv. Ena naj bo dalj{a kot druga (slika

A). Obe skupaj prepogni (slika B) in naredi vozel ter prilepi z lepilnimtrakom na mizo ali spni z varovalno zaponko na kavbojke (slika C). Natoza~ni s prepletanjem: najprej za~ne{ z nitko {tev. 1 in jo da{ ~ez sredinskinitki, nitko 2 da{ ~ez nitko {tev. 1 na desni strani, gre{ pod sredinskimanitkama in nato na levi strani najprej pod nitko {tev. 1 in nato ~ez njo,zategnemo ter dobi{ vozel (slika ^). Potem nadaljuje{ z nitko {tev. 1, ki jesedaj na desni strani in jo da{ ~ez sredinski nitki, nitko {tev. 2 pa da{ ~ez

88

Delavnice

nitko {tev. 1 na levi strani,gre{ pod sredinskima nit-kama in nato na desnistrani najprej pod nitko{tev. 1 in nato ~ez njo (sli-ka D). Potem zategni terdobi{ vozel (slika E). Takonadaljuje{, dokler ne do-bi{ tako dolge zapestnice,ki ustreza tvoji roki in jona koncu zaveì tako, dadve nitki prepelje{ skoziza~etno pentljo (slika F)ter zaveè{ skupaj z drugi-ma dvema nitkama.

To zapestnico prija-teljstva si lahko tudi zame-njamo, jo komu podari-mo ipd.

5 Krone (3. zgodba)

Pripomo~ki:Lepenka (od rjavih kartonastih {katel, ki imajo dve plasti kartona, ravno in

valovito), svetle~ papir raznih (zlasti svetlih, zlatih oz. srebrnih) barv, {karje,meter ali vrvica, gumica, morda tudi barvice, vo{~enke, flomastri ...

Izdelava:ê si ho~emo na-

rediti krono za svojoglavo, moramo naj-prej ugotoviti, kakovelik je obseg na{e gla-ve. Zato potrebujemometer ali vrvico (slikaA). Ko bomo delalikrono, jo bomo nare-dili nekoliko manj{o,ker je bomo zadaj spe-li z gumico, ki bo po-magala, da se bo kro-na prilagajala na{i glavi (slika B). Najbolje je, da eden od animatorjev pri-pravi {ablono krone (lahko tudi razli~ne {ablone - slika C), ki si jo potem otro-ci preprosto preri{ejo in izreèjo ter nalepijo na krono barvni papir, si jopobarvajo, okrasijo in zadaj z animatorjevo pomo~jo spnejo z gumico.

89

Delavnice

6 Jadrnica iz lesa (4. zgodba)

Pripomo~ki:Letvica, pal~ka, tanka bakrena ì~ka, lesene trske, lesen podstavek, bela

- trda plastika, svin~ena kroglica, PVC-vre~ka, brusilni papir, ro~na àga,{karjice, olfano`, lepilo, lak, skica - na~rt.

Izdelava:Najprej nari{emo na~rt jadrnice na papir ali karton (slika A). Obliko

jadrnice iz kartona prenesemo na letvico (s svin~nikom nari{emo obliko - slikaB), nato pa z àgo in brusilnim papirjem oblikujemo trup jadrnice (otro-kom naj pomagajo starej{i!). Ko je trup dokon~an, v naj{ir{em delu jadrnice(na sredini po {irini) zvrtamo luknjo (s pomo~jo ro~nega vrtalnika - slika C). Vluknjo zapi~imo pali~ico in jo tudi dobro zalepimo, tako da trdno stoji(slika ^). Nato pripravimo jadro, ki mora biti primerne velikosti (ponavadije to PVC-vre~ka ali papir, ki ga uporabljajo za jadralna padala - slika D); nanjnalepimo dve trski (eno zgoraj, drugo spodaj). Ko se pali~ici pritrdita ~vrstona jadro, lahko celotno jadro pritrdimo s pomo~jo bakrene ìce na èzarezano pali~ico, ki è pravokotno stoji na trupu jadrnice (slika E). Jadr-nici dodamo {e krmilo (v obliki krmila razrezana plastika -slika A) in ga pritr-dimo v zadnji del trupa jadrnice na spodnji strani (zarezo naredimo z olfano-èm). Krmilo obteìmo s svin~eno kroglico. Ladjico lahko poslikamo; natopa jo za{~itimo s prozornim lakom. Ko se lak posu{i, lahko ladjico tudipreizkusimo v vodi.

Nasvet:Da bo ladjica lahko ”stala” tudi na suhem, ji naredimo podstavek!Opomba: Primerno za starej{e (fante).

90

Delavnice

7 Svetilka (5. zgodba)

Pripomo~ki:Aluminijasta folija, karton ali papir,

svin~nik, igle ali {estilo, lepilo (selotejp) alispenja~, kro`nik, sve~a.

Izdelava:Poljubno velik kos aluminijaste folije

pravokotne oblike poloìmo na trdnopodlago, ki mora biti zavarovana s karto-nom ali nekaj sloji papirja. Na folijo nari-{emo poljuben luknji~ast vzorec, ki ga pre-bodemo z razli~no debelimi iglami, {esti-li, silami … (slika A). Folijo zvijemo v valjin jo zlepimo ali spnemo na koncih (slikaB). Postavimo jo na kro`nik in v sredinodamo sve~o (slika C). Dobili bomo sve~-nik, ki bo metal zanimive sence.

Opomba: Primerno za starej{e.

8 Svetilka (6. zgodba)

Pripomo~ki:Ve~ji stekleni kozarci (1 l, 2 l in ve~), sve~a, barve za steklo, ~rn kola`

papir, {karje, sve~a, selotejp.Izdelava:Kozarec pobarvamo z

barvami za steklo. Zmeri-mo obseg kozarca s trakomkola` papirja {irine 10 cm(oz. odvisno od vi{ine kozarca)ter ga razdelimo na 5-6 de-lov (odvisno tudi od obsega ko-zarca, npr. 3-5cm en zgib), zlo-ìmo v harmoniko, nanjonari{emo pajaca (slika A) inizreèmo (slika B).

Ko se je barva na stekluè posu{ila, na steklo nale-pimo ta trak (iz katerega jenastalo 5-6 pajacev). V koza-rec pokapamo vosek in nanjpritrdimo sve~o (slika C).

91

Delavnice

9 Izdelava ovitka za Sveto pismo (7. zgodba)

Pripomo~ki:Usnje, luknja~, lepilo, {karje.Izdelava:Sveto pismo polo`imo na ve~ji kos usnja in odmerimo (slika A).Naredimo luknje z luknja~em in se{ijemo z usnjenim trakom druge

barve ter na koncu naredimo vozel (slika B).Okrasimo sprednjo stran z razli~nimi motivi (po `elji), kot so npr. kri`,

hostija, golob (slika C).

10 Mozaik (8. zgodba)

Pripomo~ki:Odvisno od tega, iz katerih materialov oz. na kak na~in delamo mo-

zaik: iz barvnih kamen~kov oz. kamen~kov, ki jih pobarvamo, ali iz raznihsemen; karton, lesena plo{~a oz. ko{~ek furnirja, lepilo, risba za prerisova-nje, barve in lak.

Izdelava:Za podlago vzamemo kos lesa ali tr{i papir, glede na to, kaj uporabimo

za mozaik (kamen~ki na les, semena lahko na les, furnir ali tr{i karton).Na karton oz. les / furnir nari{emo (oz. preri{emo) neki motiv: cvetlico, srce,

simbol oratorija ali nekaj podobnega (slika A).Na ta obris nana{amo (lepimo) razne kamen~ke ali semena. Tudi vso pod-

lago lahko zapolnimo z dolo-~enimi kamen~ki ali semeni(slika B).

Ko se stvari malo posu{ijo,poljudno pobarvamo. In kose posu{i tudi barva, lahko {eprelakiramo, da bo izdelekobstojen.

92

Delavnice

11 Barvno »okno« (8. zgodba)

Pripomo~ki:Tr{i papir A4-A3, {karje, svin~nik, lepilni trak, raznovrstni barvni svet-

le~i papir (prav je, da je prosojen).Izdelava:Na tr{i papir oz. karton (format A4-A3) naredimo na~rt barvnega okna.

^rne ~rte (svin~ene spojke), ki povezujejo del~ek okna z drugim del~kom,morajo biti zelo jasne in dovolj {iroke (5-10 mm), da bomo lahko nanjelepili barvni papir (slika A).

Na~rt naj bo ~im boljizviren (zgolj igra barv alitudi kak jasen motiv - slika A).

Tiste del~ke, ki naj bibili napolnjeni z »barvnimsteklom«, natan~no izreè-mo (slika B).

Iz barvnega prosojnegapapirja nareèmo primer-ne ko{~ke za del~ke barv-nega okna. Te del~ke zlepi-mo na hrbtni strani na~rtaokna - kartona (slika C).

Ko kon~amo, postavi-mo izdelek pred okno, namizo (pred svetilko) in za-sije nam ~udovito okno(slika ^).

12 Hi{ica v cvetju (9. zgodba)

Pripomo~ki:Tr{i papir ali karton, barvice ali flo-

mastri.Izdelava:Najenostavnej{i na~in, da pride{

do hi{e, je, ~e si jo naredi{ iz papirjaali kartona. Zadovoljni bodo prav go-tovo otroci, saj bodo vanje lahko na-selili lutke in igra~ke (npr. »kinder jaj~-ka«).

Kos tr{ega papirja (format A4 ali A5)zloìmo tako, kot ga prikazujejo spod-nje skice (A-C).

93

Delavnice

Hi{o lepo pobarvamo; nari{emo okno, vrata, streho, roè v lon~kih …(slika C). Skupaj (cela skupina otrok) lahko na tak na~in naredi – zgradi celovrsto hi{ in mesto RADOSTI!

13 Papirnata hi{ica (9. zgodba)

Pripomo~ki:Tr{i papir ali karton, {karje, lepilo, barvice ali flomastri.Izdelava:Poleg modela, ki smo ga è pokazali, lahko naredimo hi{ico iz papirja

{e na en na~in, ki je res malce zamuden, zato pa bo videti druga~na. Potre-bujemo tr{i papir, na katerega v primerni velikosti preri{emo model, ki jena na{i risbi (slika A). ^rtkasta ~rta je upogib, polna ~rta pa izrez. Posebejizreèmo streho (slika B), in ~e èlimo, tudi dimnik. Vse skupaj zlepimo inlepo pobarvamo (slika C). Hi{o lahko postavimo na tr{o podlago iz karto-na in zreèmo {e drevo, kot je videti na na{i risbi, pa bomo imeli vrt (slika^). ê ho~emo, da bo hi{ica res pravi dom za pun~ke, vrata izreèmo del-no tako, da se na eni strani {e drìjo. Tako jih bomo lahko odpirali inzapirali. Podobno lahko naredimo tudi okna.

94

Delavnice

14 Ro`ni venec iz vrvice (9. zgodba)

Pripomo~kiTanka (plasti~na) vrvica, majhni kriì (lahko iz lesa ali kovine), jagode

(»bunkice«) iz plastike ali lesa (ve~ barv), ve~ posebnih konic s profilom zadelanje vozlov.

Izdelava:Vsi vemo, kako je nare-

jen ro`ni venec (prim. z ènarejenim ro`nim vencem).Torej, kako narediti ro`nivenec? En konec vrvice sepomo~i v {minko ali lak alilepilo, da se ta utrdi in jepotem la`je vpeljati jagodona vrvico. Na drugi konecse pribli`no pet centimetrov od konca naredi prvi vozel s pomo~jo koni-ce s profilom. Konico (dolga je pribli`no za en nov svin~nik) si naredimo iz»{pic« starega de`nika in jo na eni strani polepimo s trakom, da postanebolj pripravna za delo. Kako narediti vozel, glej sliko (slika A)! Po vnesenihdesetih bunkicah se naredi vozel, se doda {e ena in zopet vozel itd. Kozaokriìmo pet desetk, se naredi vozel z obema koncema vrvic. Sledi vo-zel, ki se naredi na isti na~in kot prej{nji, samo da z dvema vrvicama hkra-ti. Kraj{a vrvica se odreè v bliìni vozla, dalj{a pa sluì za nadaljnji vozel,sledi ena jagoda, vozel, tri jagode in zopet vozel. Ob koncu se pritrdi {ekrièc (slika B).

Varianta: Namesto takih ali druga~nih bunkic za Zdravamarije in O~e-na{e lahko naredimo tudi npr. dvojni (kraj{i) vozel za Zdravamarijo in trojni(dalj{i) vozel za O~ena{. Tako imamo ro`ni venec samo iz vrvice.

15 Sve~ke (10. zgodba)

Pripomo~ki:Orehove lupine, vosek (ostanki starih sve~), stenj, ko-

zarec, voda.Izdelava:V orehove lupine postavimo kratek

stenj in vlivamo vosek (ki smo ga prejstopili ali ga sproti topimo - slika A).Tako dobimo male sve~ke. Temale sve~ke lahko potem postavi-mo v skoraj poln kozarec (ali ve~-jo stekleno posodo) vode (slika B).

95

Delavnice

16 Risba (10. zgodba)

Pripomo~ki:Sve~a, risalni papir, vodene barvi-

ce ali tempere.Izdelava:Risanje s sve~o na temo prijateljstvo.

Ko s sve~o nari{emo neki motiv, to pre-barvamo z vodeno barvo ali tempero.

17 êstitka - lepljenka iz semen (11. zgodba)

Pripomo~ki:Semena (npr. rumena in rde~a zrna koruze, p{enica, ri`, zrna kave, son~nice

itd.), papir za ~estitko (ali lep kos lesa), {karje, lepilo, svin~nik, lak.Izdelava:Iz papirja odreèmo v pravih merah podlago za ~estitko in jo nato pre-

pognemo ~ez polovico (ali prosimo mizarje, da nam les odreèjo v nekih pravihlepih oblikah, obe ploskvi naj bosta ravni; oblika lesa je odvisna od izdelka, ki si gaèlimo narediti).

Leseno ploskev lepo o~istimo, jo zgladimo in pobarvamo z bar-vo, ki nam bo sluìla za ozadje na{e umetnine. Pobarvano ploskev

nato natanko premaèmo z (razred~enim) lakom. S temje les pripravljen. Nato na pripravljen les oz. papir na-ri{emo vzorec. Na ta vzorec najprej nanesemo lepiloin nanj potem nana{amo semena. Tako dobimo zelolepe okraske (roè, obraz ...), lahko pa naredimo npr.iz p{eni~nih zrn celo ~isto navaden klas.

Na koncu vse skupaj {e enkrat premaèmo z(razred~enim) lakom in slika je kon~ana. Seveda mo-ramo po~akati, da se lak posu{i.

18 Darilna {katlica (11. zgodba)

Pripomo~ki:[eleshamer, okrasni papir, ki ga prilepimo na {eleshamer, {karje, svin~nik.Izdelava (glej na drugi strani):Preri{i risbo. Polne ~rte pomenijo izrez, ~rtkane pa upogib. Mreàste

ploskve namaè{ z lepilom, kot vidi{ na osnutku, plo{~e s pikicami pa sspodnje strani. Vse natan~no izreì, pobarvaj, okrasi oz. polepi z okrasnimpapirjem in zlepi. Preden zapre{, lahko da{ v {katlico kak bonbon ali dru-go simpati~no darilce za mamo, o~ka, prijatelja(ico) ipd.

97

Delavnice

19 Okrasni {opek (12. zgodba)

Pripomo~ki:Kosi materialov (usnje, blago, papir, klobu~evina), svin~nik, {karje, meril-

ce, kovanec.Izdelava:Na tr{i papir nari{i krog (po obrisu najve~jega kovanca). V krog vri{i obliko

roìce (~rtkano na sliki A). Da bodo listi roìce enaki, si nari{i v krog kri`.Roìco izreì natan~no po obrisu (slika B).Roìco iz lepenke obrisuj na klobu~evino (~e ima{ klobu~evino v ve~ bar-

vah, jih uporabi, da bo {opek bolj pisan).Roìco prepogni po dalj{ih oblikah na polovico (~rtkano na sliki C).Na sredino prepognjene roìce napravi s {karjami 0,5 cm globoko za-

rezico (slika ^). Zarezice napravi na vse roìce. Iz klobu~evine izreì trakec10 x 1 cm (slika D).

Na enem koncu traku napravi vozel (slika E).Napravi toliko trakcev z vozli, kot ima{ roìc.Trakce vpelji v zarezice na roìcah (slika F), dobi{ roìce na pecljih

(slika G).Iz enakega materiala izreì {e en dalj{i trakec in z njim poveì roìce na

pecljih v {opek (slika H).Konici zvezanega traku izoblikuj (s {karjami) v {iljasti konici (pu{~ici na

sliki H).V zanko zvezanega traku lahko vstavi{ varnostno zaponko in {opek pri-

trdi{ na klobu~ek, kapico ali na obla~ilo.

11 IGRE

1 Rde~a kapica

Saj poznate tisto zgodbico o Rde~i kapici, kajne?Neko~ je ìvela Rde~a kapica ... (nadaljujemo pripoved).

IgralciDve skupini po deset do dvajset igralcev in voditelj igre.Potrebuje{Igri{~e ali ve~ji raven prostor.PripraviNa igralnem prostoru zari{i sredinsko ~rto in vzporedno z njo, v odda-

ljenosti dveh do treh metrov, {e dve vzporedni ~rti. Ozna~i {e rob igri{~a.PravilaIgralci skupine se razporedijo vzdol` ~rte. Naloga skupine je, da izbere

enega izmed treh pozdravov: »LOVEC« nameri pu{ko v nasprotnika inustreli »bummm«; »RDEÂ KAPICA« pomaha nasprotniku in pozdravi»ìvjo« ali »zdravo«; »VOLK« nasprotniku pokaè zobe in zaren~i »grrr,grrr«. Na dani znak si skupini izmenjata pozdrav. V primeru, da sta poz-drava enaka, mirujejo. ê pa sta razli~na, se zgodi naslednje: »lovec« lovi»volka«, »volk« lovi »Rde~o kapico«, »Rde~a kapica« pa lovi »lovca«. Do-tik nasprotnika pomeni ulov. Igralec lahko lovi samo do roba igri{~a.

ZmagaZmaga skupina, ki je v dolo~enem ~asu ujela ve~ nasprotnikov.[tejemo {tevilo ulovov.Druga mo`nost: zmaga skupina, ki je uspela ujeti vse ~lane nasprotne

skupine. Pri tem na~inu vsak, ki je ujet, prestopi k nasprotni ekipi.OpombaZelo primerno je, da vsako skupino vodi, spodbuja in usmerja en ani-

mator.

2 Lete~i obro~

IgralciDve skupini od deset do petnajst igralcev.

Potrebuje{Igri{~e za odbojko ali mali nogomet, en obro~ (dovolj velik, iz plastike),

dve enako dolgi leseni palici, dva stola ali kak druga~en podstavek.

99

100

Igre

PripraviNa obeh straneh igri{~a zari{i polkro`ni prostor (»prostor«, pribli`no 2-

3 m) in vanj postavi stol (podobno kot npr. prostor in gol pri rokometu).PravilaVsaka skupina se razporedi po svoji polovici igri{~a. V sredini »prosto-

ra« je stol, na katerem stoji igralec nasprotne skupine. V rokah drì palico.Naloga skupine je, da spravi obro~ na palico. Obro~ si lahko podajajo. Pritem jih ovirajo igralci nasprotne skupine tako, da jim posku{ajo odvzetiobro~. Pri oviranju ne smejo igralcev dràti z rokami.

Igralec, ki ima obro~, se ne sme premikati (delati korakov), ~e se, ekipiodvzamemo obro~. Enako se zgodi, ~e obro~ zadrùje pri sebi ve~ kotnpr. eno (dve, tri) minuto.

»Prostor« je za{~iteno obmo~je, ~e vanj vdre igralec, ki napada, se eki-pi odvzame obro~; ~e pa igralec, ki brani, imajo nasprotniki prosti met.

ZmagaZmaga skupina, ki v dolo~emem ~asu spravi obro~ ve~krat na palico.

3 Lete~i zajec

IgralciDve enako {tevil~ni skupini.Potrebuje{Dve ògi in veliko prostora.PripraviZari{i dve vzdol`ni ~rti v razmiku ca. pet metrov (»prehod«). Ozna~i za-

~etek in konec »prehoda«.PravilaSkupina A se postavi na eno in drugo stran prehoda. Polovica skupine

B se postavi v kolono (eden za drugim) na za~etek »prehoda«, druga polovi-ca pa na konec »prehoda«. Na dani znak najprej stoje~i igralec skupine B,ki stoji na za~etku »prehoda«, posku{a priti na drugo stran, ne da bi bilpri tem zadet od nasprotnikov (ki imajo dve ògi in ciljajo oz. si podajajo iz enestrani na drugo). Ko prekora~i ~rto na drugi strani, je to znak za tam stoje-~ega soigralca, da lahko {tarta. Tako igralci skupine B izmeni~no prehaja-jo iz ene na drugo stran. ê je pri prehodu igralec zadet, skupina izgubieno ìvljenje. Ko skupina izgubi pet ìvljenj, vlogi zamenjamo.

ZmagaZmaga skupina, ki ji je uspelo narediti ve~je {tevilo zamenjav (prehodov

iz ene na drugo stran).

101

Igre

4 Riba ribo je

Vsi vemo, da velike ribe majhne ribe jedo, toda malo jih je, ki vedo, da obstajariba - vohun. Nepomembna siva ribica, ki se lahko spremeni v katerokoli ribo. Lah-ko se podalj{a, da je podobna jeguljam, ali napihne, da postane podobna ribi »ò-ga«, lahko se zravna, da postane morski list in tako naprej ... Njeno ime izvira iznjene navade, da poro~a velikim ribam, kje se nahajajo male ribice. V zameno jipustijo del~ek ulova in tako se lahko riba - vohun naje, ne da bi ji bilo treba loviti.

IgralciDve ali ve~ skupin, vsaka po deset igralcev.Potrebuje{Dve ali ve~ vrst listi~ev, o{tevil~enih od ni~ do devet.PripraviVsak igralec prejme en listi~ in ga pogleda, vendar drugim ne sme

sporo~iti svoje {tevilke. Skupine se porazdelijo po igri{~u in igra se lahkoza~ne.

PravilaKo se nekdo od igralcev èli sre~ati z nasprotnikom, se ga dotakne

(ga ujame) in oba si pokaèta listi~a: kdor ima {tevilko vi{je vrednosti,izkju~i nasprotnika (velika riba majhno je). Npr. {tevika devet »poje« {te-vilko dve. ê se sre~ata dve »enaki ribi« (npr. dve {estici), ostaneta obe {enaprej v igri.

»Riba - vohun« je igralec, ki ima listi~ s {tevilko ni~: Ko se »riba - vo-hun« sre~a z nasprotnikom, tako odkrije, katera je njegova {tevilka in toinformacijo lahko posreduje svojim soigralcem. Vendar ne more izkju~itinasprotnika niti ne more biti izkju~en.

Ko je eden od igralcev izkju~en, nikakor ne sme svojim soigralcem iz-dati {tevilke tistega, ki ga je izkju~il. Ravno tako nih~e ne sme drugim spo-ro~iti, kdo je »riba - vohun«. Ko je iz igre izklju~en zadnji igralec skupine,je z njim izklju~en tudi igralec »riba - vohun«.

ZmagaZmaga skupina, ki zadnja ostane na igri{~u s kakim svojim predstavni-

kom (eden ali ve~).

5 Branim zaklad

To, kar ima ~lovek rad, brani z vsem srcem in z vsemi mo~mi. Ne dovoli, da bimu kdorkoli ljubljeno stvar ukradel.

IgralciDve skupini po petindvajset igralcev (najve~).

102

Igre

Potrebuje{Dve ali ve~ òg, kredo ali kaj drugega, da bo{ lahko ozna~il ~rte igri{~a,

dvanajst kegljev (za kegelj lahko uporabi{ steklenico ali plastenko, napolnjeno speskom), trakove za polovico igralcev.

PripraviNa igri{~u zari{i dva koncentri~na kroga, ki naj merita eden deset, dru-

gi petnajst metrov v premeru. V sredi{~e kroga postavi keglje (npr. v krog spremerom enega metra), lahko tudi samo enega, dva ali tri (ali pa preprosto enkol).

PravilaVarianta AZnotraj manj{ega kroga se postavi skupina A: branitelji, ki ne smejo

prestopiti ~rte notranjega kroga. Igralci skupine B se razporedijo okolive~jega kroga (zunaj kroga). Njihov cilj je, da z dvema ògama zbijejo vsekeglje. @ogo lahko me~ejo samo z rokami. Napadalci si lahko med sebojpodajajo ògo. Ne smejo pa prestopiti meje ve~jega kroga. Branitelji pre-prosto branijo, da kdo z ògo ne zadene kegljev - »zaklada« - v njihovisredi. ê se òga ustavi znotraj manj{ega kroga, jo morajo branitelji takojvre~i ven.

Igra se kon~a, ko so podrti vsi keglji. Nato za~nemo z drugim »tekom«,vloge skupin se obrnejo.

Varianta BNa znak se skupina B priblià manj{emu krogu, vendar morajo pri

tem paziti, da ne prestopijo ~rte, ki ozna~uje manj{i krog. Branitelji (skupi-na A) lahko v tem primeru lovijo nasprotnike. ê je kdo od napadalcevujet, se mora postaviti za ~rto velikega kroga in je ne sme ve~ prekora~iti.Napadalci si lahko med seboj podajajo ̀ ogo. ̂ e se ̀ oga ustavi znotraj manj-{ega kroga, jo morajo branitelji takoj vre~i ven.

Igra se kon~a, ko so podrti vsi keglji. Nato za~nemo z drugim »tekom«,vloge skupin se obrnejo.

ZmagaZmaga skupina, ki je zbila keglje v kraj{em ~asu.

103

Zaklju~na prireditev

12 ZAKLJU^NAPRIREDITEV

Dragi vzgojitelji in amimatorji, zavedati se morate, da je zaklju~ek ora-torija krona vsega, kar je bilo narejeno pred in med samim oratorijem. êbi slikar narisal ~udovito sliko in jo potem skril v omaro ali jo celo uni~il,ni naredil ni~esar, {e huje, naredil je ogromno {kodo. Nujno mora svojoumetnino pokazati prijateljem, znancem, jo poslati na razstavo ... Tako jetudi z oratorijem! Ne skrivajte tega, kar so ustvarili otroci, pa naj bodo toizdelki v delavnicah ali pa pesem, smeh, veselje, igra in {e kaj.

Zaklju~ek oratorija mora biti zato zelo dobro na~rtovan in seveda tudipripravljen, ni dovolj re~i: ah, bo è kako!

Pred seboj imate eno od mo`nosti, kako lahko organizirate zaklju~ekoratorija, ki ga pa morate obogatiti s tistimi to~kami, ki so bile zna~ilne zava{ oratorij.

Predlagan zaklju~ek oratorija temelji na sodelovanju star{ev. Naj star{ine bodo samo gledalci, temve~ naj aktivno sodelujejo v programu.

ProgramVse se dogaja na kakem velikem igri{~u, dvori{~u, parkiri{~u ali trgu.

Prostor primerno okrasite z baloni, zastavicami, plakati, risbami; tako sebo è na zunaj videlo, da se bo tu dogajalo nekaj posebnega.

pozdrav in kratka predstavitev oratorijapesem, bans ali pleskratka igrica ali ske~bans za vsepredstavitev delavnic (poveste, da razstavljene izdelke lahko kupijo)igre, v katere so vklju~eni tudi star{i (glavni igralci so star{i)

igre: taksist, {ofer avtobusa, kraljevi prestolspu{~anje balonov s sporo~ili

Razlaga programaProgram je zelo obseèn, zato ga prilagodite. Nikakor naj ne traja ve~

kakor uro in pol.

Spu{~anje balonov s sporo~iliOb koncu programa razdelite vsem navzo~im balon, napolnjen s CO2.

104


Na vrvice od balonov so privezani karton~ki, na katerih je napisano spo-ro~ilo. Primer:

@UPNIJA MARIJE POMO^NICERAKOVNIKORATORIJ 98 - VESELO SRCELJUBITE DRUG DRUGEGA(ali PRIJATELJSTVO JE ZAKLAD ali POMAGAJTE BLI@NJEMU ...)

Ob himni oratorija ali ob bu~nem aplavzu spustijo vsi balone v zrak,da ponesejo sporo~ilo {e drugim.

Pred odhodom pogostite star{e s pecivom, ki so ga seveda spekli star{isami ali pa otroci v delavnicah.

Igre

TaksistPripravaPri kakem mehaniku poskusite dobiti uni~en avto, ki naj ga priredi za

igro. Odstrani naj motor, vsa stekla, lu~i, streho, sedeè - pusti naj sede` zavoznika, zbrusi naj vse ostre dele in naj jih primerno za{~iti.

V oratoriju lahko ta avto pobarvate, okrasite in seveda uporabite zarazne igre. ê je mogo~e, imate lahko tudi v sklopu delavnic mehani~nodelavnico, ki pripravi avto za igro.

Seveda ne pozabite pustiti zavore, ro~ne zavore ter volana.ê nimate sre~e pri mehaniku, lahlo uporabite normalen avto, a naj

ne bo prevelik in nov.IzvedbaOtroke razdelite v skupine po 5 do 8 otrok. Izmed star{ev pokli~ite

toliko prostovoljcev, kolikor skupin imate (ni nujno, da sodelujejo vsi otro-ci).

Naloga star{ev je vo`nja avtomobila po postavljenem poligonu, nalogaotrok pa je riniti avto.

Lahko se organizira spretnostna vo`nja ali pa dirka z avtom (ne bodite vskrbeh zaradi hitrosti, ker je ni).

[ofer avtobusaPripravaSposodite si nekaj vozi~kov, ki pa naj bodo enako veliki .IzvedbaRazdelite se po skupinah kakor pri prvi igri. Kolikor je skupin, mora

biti tudi star{ev.Otroci bodo tokrat potniki, ki jih morajo star{i v ~im hitrej{em ~asu

prepeljati na drugi konec mesta.Tudi pri tej igri postavite poligon in nekaj postaj, pri katerih ~akajo

105


otroci na trolejbus. Ko pridirja trolejbus, vstopijo otroci na vozi~ek in seodpeljejo na kon~no postajo. ê ne uspe odpeljati vseh otrok v prvemkrogu, lahko vo`njo ponovi.

Pri igri uporabljajte fantazijo, saj le tako igra postane zanimiva.Zmaga skupina ({ofer), ki bo v najhitrej{em ~asu pri{la na drugi konec

mesta.

Kraljevi prestolPripravaNa dve mo~ni palici, najbolje na èlezno cev, pritrdite stol, na na~in,

kot so narejeni stoli za prena{anje kraljev. ê je mogo~e, zvarite stol na cevtik pod sedeèm. ê ste stol privezali na palici, to naredite zelo dobro, dabodo nosila zdràla celo igro.

IzvedbaIgra poteka tako kot igra {ofer avtobusa. Razlika je le v tem, da je na

sedeù samo en igralec, ki ga nosita dva star{a. Po mo`nosti naj bosta dvamo{ka.

Opozorilo: Ne pozabite na nagrade!

13 SREÂNJA ZAANIMATORJE

1 ANGELOVO OZNANJENJE MARIJI

Bog nas kli~e in poverja nalogo kot Mariji

UvodKakor Marijino, tako je tudi na{e ìvljenje volja Boga O~eta, ki nas

kli~e k najgloblji povezanosti z Njim v sluènju bratom.

Bo`ja beseda: Lk 1,26-38

Razmi{ljanjeGospod Bog napravi prvi korak. Tako kot je neko~ poklical Marijo,

kli~e danes nas. Zanj nismo le {tevilke, temve~ otroci, ki nas On ljubi vsvojem Sinu Jezusu.

Koliko sem prepri~an, da sem poklican/a, da bi bil/a GOSPODOVDRU@ABNIK? Znam prisluhniti Njegovemu klicu ob poslu{anju Bo`je be-sede, ob voditeljevih napotkih, v te`kih trenutkih sluènja drugim?

"Ne boj se ... pri Bogu ni ni~ nemogo~e". Odkritje in sprejetje tega, dasmo Bo`ji otroci, nam pomaga "brati" vse na{e ìvljenje kot Bo`ji dar. Na{pogled v prihodnost se ne zatemni, ker je Bog z nami in za nas.

Znam gledati na svoje ìvljenje kot na dar?Zaupam, da Bog ne bo nikoli pozabil na svojo obljubo zvestobe?"Glej, dekla sem Gospodova," je prost odgovor Marije. To je zgled na{e-

ga odgovora. Popolnoma predana, poni`na, polna ljubezni, ker je odkri-la, da je bila ljubljena kot prva.

Je moj odgovor, ki ga dam Bogu, usmerjen k iskanju Boga, ali le namoj lasten uspeh?

Sem pripravljen odgovorno izpolnjevati dol`nosti, ki sem jih sprejelkot animator?

Moja naloga

107

108

Sre~anja za animatorje

Odgovor na Bo`jo besedoCelo Sveto pismo nam pripoveduje zgodbe o poklicanosti. Danes se ti

prizori pojavljajo v na{ih ìvljenjih. Vsak od nas je zgodba o poklicanosti.Z molitvijo znova odkrijmo na{e korenine izbranih, kot neko~ O~etje vStari zavezi.

Skupna molitevO Gospod, Mojzesu si zadal te`ko nalogo,da osvobodi tvoje ljudstvo egiptovske su`nosti.Vsakemu ~loveku si zaupal neko nalogo,pomembno ali ne, v tvojih o~eh je dragocena in nujna.Ne vemo {e, kaj ho~e{ od nas.Mogo~e bomo morali {e nekaj let po~akati,preden bomo spoznali na{o poklicanost.Prosimo te, o Gospod, da bi bili odprti tvojemu klicu,~eprav bi nas ~akala te`ka pot brez slave.Ti sam nam pomagaj spoznati in izpolniti tvojo voljo.Vedno te ho~emo ~utiti ob sebi na tej na{i poti z otroki.

O~ena{

Molimo.O~e, ti, ki si poklical Marijo za Mater tvojega Sina,pomagaj nam, da bi bili vsak dan pozorni na tvoj klic,da bi tako bili znamenja in nosilci tvoje ljubezni na{im otrokom.Po na{em Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu,ki je Bog, in ìvi in kraljuje s tebojv edinosti s Svetim Duhom na vekov veke. Amen.

2 MARIJA IN ELIZABETA

Klic postane sluènje

UvodMarija nam je model kristjana, ki takoj odgovori na O~etov klic. Za

nas pa je tudi zgled popolnega in zastonjskega sluènja vsem, ki sopotrebni.


109


Razmi{ljanjeMarija ne izgublja ~asa. Ne more ~akati. Angelovo oznanjenje jo vodi k

vsem, ki so potrebni pomo~i, kajti v njih se da prepoznati Bog.Koliko se moje ìvljenje spreminja zaradi moje molitve? Kolik{en del

mojega ìvljenja postaja molitev? Sem prepri~an, da je biti animator, mojamolitev, ki se udejanja?

Marija je pozdravila Elizabeto: to je pozdrav, ki ga je dobila od angela.Svoji sestri~ni pove o daru Svetega Duha, ki ga je prejela od Boga.

Kaj podarjam drugim: Boga ali sebe? Sem glasnik Velikega Animator-ja (Svetega Duha)?

Moje srce je polno veselja. Ga razdajam tudi drugim?"Blagor nji, ki je verovala": Marija je prva svetnica Evangelija, ker je ver-

jela, ker je z zaupanjem sprejela, kar ji je povedal Bog.Sem pozoren na osebe okrog sebe, ki so "svetniki", ker so verjeli v Gospo-

da? Znam prepoznavati bogastva in vrline drugih? Se jim znam zahvaliti? Sekdaj zahvalim Gospodu za ta "znamenja", ki razodevajo Njegovo dobroto?

Moja naloga

Odgovor na Bo`jo besedoSkupaj z Marijo izrazimo svojo hvalo Gopodu za vse, kar je storil za nas.

Skupna molitevMoja du{a poveli~uje Gospoda (lahko molimo ali pojemo)

O~ena{

Molimo.O~e, izvir vseh darov, podari nam o~i,da bi videli potrebe bratovin tako dokazovali tvojo dobroto kakor Marija.Po na{em Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu,ki s teboj v ob~estvu Svetega Duha ìvi in kraljuje vekomaj. Amen.

3 JEZUS V TEMPLJU

Animator je tisti, ki mu je pri srcu to, kar je "njegovega O~eta"

UvodBiti na Gospodovi strani je naloga, ki nam je dana v vseh letih na{ega

ìvljenja. Komur je Gospod smisel ìvljenja, ta zna hoditi skupaj z brati.

110



Razmi{ljanjeTo, da se je Jezus za tri dni izgubil v Jeruzalemu, è nekako napoveduje

velikono~no tridnevje. @e kot de~ek, Jezus pogumno izpolnjuje O~etovovoljo.

Sem prepri~an v to, da je cilj vzgojitelja sre~anje otrok z Gospodom?Ali lahko s svojim ìvljenjem, s svojimi besedami pripomorem k temu nji-hovemu sre~anju?

Jezus je rasel tako kot vsi otroci, bil je pokoren svojim star{em. Ali ~u-tim potrebo po rasti, po svoji vzgoji? Se pri tem zgledujem po tistih, ki sopred menoj na poti duhovnega ìvljenja?

Sprejemam predloge in opombe vodje Oratorija?[e enkrat dobro opazuj Marijino po~etje: i{~e sina, ga najde, ne razu-

me, kaj ji govori, a vse tiho premi{ljuje v svojem srcu.Kaj pa moja izku{nja iskanja Boga? Sledi mogo~e Marijini poti?

Moja naloga

Odgovor na Bo`jo besedoProsimo Gospoda Jezusa, v tej molitvi, da bi bili, tako kot on, trdni v

svojih ìvljenjskih odlo~itvah:

1. Gospod, poklical si me k oznanjevanju tvoje Besede. Pomagaj mi, dabi ìvel po tebi in da bi bil orodje tvojega miru.

2. Stoj mi ob strani z lu~jo tvoje Besede, da bi otroci, ki si mi jih zaupal,na{li v meni ìvo pri~o tvojega evangelija.

1. Dotakni se mojega srca in naredi moje ìvljenje prozorno, da mojebesede ne bodo la`nive, ko bodo {irile tvoje.

2. Razlij nad menoj ves svoj mo~ni sijaj, da bom {e pred mojimi otrokimislil kakor ti, ljubil ljudi tako kakor ti, sodil tako kot ti.

1. Podari mi veselje za delo v skupnosti in navdajaj me z àlostjo vedno,ko se bom oddaljil od drugih in hotel hoditi sam.

2. Zaupaj me svoji Materi. Daj mi veselje, da bom tako skrbel za te otro-ke, kakor ona neko~ za svojega Sina.

O~ena{

Molimo.O, Gospod, ti ki si z nami delil teàve odra{~anja,podpiraj nas, da bomo zvesti v iskanju samo tistega,kar ustreza tvoji podobi o nas.Ti, ki z Bogom O~etom v ob~estvu Svetega Duhaìvi{ in kraljuje{ vekomaj. Amen.

111


4 BLAGRI

Veseli z njim v odprti ljubezni

UvodJezus, je oseba, ki popolnoma prevzame tistega, ki mu ho~e slediti. Biti

svet pomeni odlo~ati se kot Jezus, postaviti se na njegovo stran.

Bo`ja beseda: Lk 6,17-23,27-31,37-38

Razmi{ljanjeKako ~udni so tile blagri! Glavna opora pri na{em trudu za svetost je

Jezus Kristus: samo v njem lahko postanemo bogati, le v njem smo siti,sre~ni. Kdor ima Gospoda, ima vse, kdor je dale~ od njega, je ni~.

Kako ocenjujem neki na~in ìvljenja? Kaj me moti pri Jezusovih besedah?Ponovno preberi vrstice od 27 do 31: Jezus nam kaè, kako se mora

obna{ati kristjan, kar pa velja tudi za vzgojitelja. Kaj mi pove ta evangeljskiodstavek o mojem sluènju kot animator? êsa se bojim na tej poti?

"Dajte in vam bo dano": Ko podarim neko stvar, se odpovem ne~emu,da obogatim drugega. To pa ne drì pri podarjanju samega sebe: bolj, kose zastonj darujemo drugim, ve~ prejemamo.

Sem to v svojem ìvljenju è presku{al? Se vpra{am o tem, ko sem zaressre~en? Ob pomo~i otrokom in ob sodelovanju z drugimi animatorji jevedno nevarnost, da bi sodil mnenja drugih:

Koliko je v meni to prisotno in kako se sku{am izogniti tej slabosti?

Moja naloga

Odgovor na Bo`jo besedoV molitvi obnovimo svojo voljo, da bomo vse svoje ìvljenje in delo za

otroke usmerjali k Jezusu:

1. Moje pravo bogastvo si ti, Gospod, v tebi je vse moje dobro, ob tebise napaja moja du{a, ti si moje ìvljenje.

2. Vse moje misli vodijo k tebi. Vsak dan mojega ìvljenja je pot proticilju z dobrim vodnikom, tvojim Sinom.

1. Tebi ho~em prepevati, o tebi ho~em govoriti. Ho~em pri~ati o tvojidobroti in tvojih pre~udovitih delih.

2. Ti ljubi{ brez pri~akovanja, in ne da bi karkoli zahteval v zameno,obsipa{ z dobrotami vse, ki te zanje prosijo.

O~ena{

112


Molimo.Gospod, naj se s teboj dvignemo zelo visoko, nad svet, nad ~as.O~isti na{ pogled in daj, da bodo na{e o~i tako kot tvoje.[ele takrat bomo lahko videli vesolje,~love{tvo in zgodovino tako, kot jih vidi{ ti - z ljubeznijo,ki smo jo prejeli od Boga.Ki ìvi{ in kraljuje{ vekomaj. Amen.

5 GOSPOD POMNO@I KRUH

Gospod Jezus nas prosi za sodelovanje

UvodKristus ne deluje sam. Za pomo~ prosi dvanajst mo`, ki se ~utijo odgo-

vorne za dobro svojih bratov.


Razmi{ljanjeKristus ne potrebuje nikogar? Evangelij nam pripoveduje, da je Kristus

potreboval tudi osla (Mk 11,3). No~e storiti vsega sam. Dvanajstere prosiza pomo~, da bi nasitili mnoìce, da bi oznanjali evangelij, saj ho~e, da bibili dejavni.

Koliko se ~utim Gospodovega sodelavca kot animator?Sem prepri~an, da moram delati vse tako, kot da bi bilo odvisno od

mene, s tem da se zavedam, da je vse odvisno od Boga?Jezusova pozornost do potreb ljudi ni omejena zgolj na duhovno ra-

ven, temve~ na celotno osebo, kajti vsak ~lovek je enost telesa in duha.Znam spo{tovati samega sebe, tako da gledam na vsako stvar kot na

dar, ki ga moram {e razviti?Sem kot animator pozoren na potrebe otrok, tako po duhovnem, kot

po {portu, kulturi ...?

Moja naloga

Odgovor na Bo`jo besedo@iveti pomeni, da smo pripravljeni umreti za neko stvar. Poklicani smo,

da ìvimo za Kristusa in da zanj tudi umremo, kajti le v njem bo na{e ìvlje-nje re{eno.

113


Psalm 27Gospod, ti si moja lu~ in moja re{itev,

koga bi se bal?Gospod, ti si varuh mojega ìvljenja,

pred kom bi trepetal?Gospod, moj Bog, ti si moja mo~ in moj {~it:

vate sem zastavil svoje zaupanje.K tebi se privija moja du{a, Gospod,

mo~ tvoje desnice me podpira.Gospod, ti si moje upanje,

moja zvestoba è od rane mladosti.Zaupam vate, Gospod, ti si moj Bog,

v tvojih rokah so moji dnevi.Slava O~etu in Sinu

in Svetemu Duhu,kakor je bilo v za~etku tako zdaj in vselej

in vekomaj. Amen.

O~ena{

Molimo.Gospod Jezus, svojim apostolom si zaupal, da nadaljujejo tvoje delo.Podari nam o~i, da bi znali videti potrebe bratov,da bi tudi oni videli, kako jih ima{ rad.Ki ìvi{ in kraljuje{ vekomaj. Amen.

6 KAKO SLEDITI JEZUSU

Nevarnost odla{anja

UvodNi dovolj biti z Jezusom, da ga spoznamo takega, kot v resnici je. Da do-

bro spoznamo njegovo osebnost, moramo najprej utrditi na{o sposobnost~udenja. On pa nas vedno znova vpra{uje: "In vi, kaj pravite, kdo sem?”


Razmi{ljanjeNa{a hoja za Gospodom nas vedno znova pripelje k vpra{anjem o nje-

govi osebnosti. Samo na Kalvariji lahko razumemo najglobljo resni~nostKristusove osebe.

114


V tem trenutku moje poti se vpra{am: Kdo je zame Kristus? Koliko semmu dopustil, da se je "vme{al" v moje ìvljenje?

Slediti Jezusu ne pomeni, da damo sebe na prvo mesto, temve~ njega.To pomeni, da mora vse, kar smo in kar delamo, imeti temelje v njem,mora biti zanj, kajti vse, kar je njemu podarjeno, bo ob koncu na{ega ìv-ljenja re{eno, kar pa je vezano na nas, bo izgubljeno.

Ne pozabi: "Brez mene ne morete ni~esar storiti."êsa {e nisem podaril Gospodu Jezusu? Kaj sem obdràl zase in je

sedaj v nevarnosti, da bo neko~ izgubljeno?

Moja naloga

Odgovor na Bo`jo besedoS psalmistom izrazimo svojo èljo po globljem spoznanju Boga, da bo

na{e ìvljenje v skladu z na{im delom.

Psalm 119Blagor njim, ki je njih pot brez madeà,

ki hodijo v postavi Gospodovi!Blagor njim, ki spolnjujejo njegove odredbe,

ga i{~ejo z vsem srcem, ne po~enjajo hudobije,marve~ hodijo po njegovih potih!

Ti si dal svoje zapovedi,da bi se jih natan~no dràli.

O da bi bila moja pot trdnav spolnjevanju tvojih zakonov!

Tedaj ne bom osramo~en,~e pazim na vse tvoje ukaze.

Slavil te bom s pravim srcem,ko bom spoznal tvoje pravi~ne odloke.

Dràl se bom tvojih zakonov;nikar me ne zapusti popolnoma!

Kako bo mladeni~ ohranil svojo pot ~isto?ê se bo dràl tvojih besed.

Z vsem svojim srcem te i{~em;ne daj, da bi zablodil od tvojih ukazov.

S svojimi ustioznanjam vse tvoje odloke.

@ivljenja po tvojih odredbahse veselim kot najve~jega bogastva.

O~ena{

Molimo.Gospod, ti si na{e ìvljenje in na{a svoboda;

115


vodi nas s Svetim Duhom, da bi spoznali tvojo osebnost,kajti le tako, da te poznamo takega, kot si,te lahko bolj ljubimo.Ki ìvi{ in kraljuje{ vekomaj. Amen.

7 EVANGELIJ JE SREÂ ZA MALE

Vzgajati pomeni ... postati majhen

UvodJezus moli O~eta in se mu zahvaljuje, ker je malim razodel svojo besedo,

in vse nas vabi, da bi se zavedli pomembnosti njegove prisotnosti za nas.


Razmi{ljanjeEvangelij nam oznanja veselje. Je "vesela novica"! Edina vredna, da jo

oznanjamo z vsem na{im ìvljenjem. To je pa ~isto v nasprotju z na{imdelovanjem, ki je v~asih tako po~asno, kakor da bi nas nekdo ugasnil, vsehokrog nas pa se loteva zaspanost. Mnogi kristjani smo tako ljudje mrkih,napetih obrazov, brez upanja. @ivim svoje kr{~anstvo s polnim veseljemali se oteùjem ob misli, da sem edini nesre~ne`, ki ne more delati tega,kar delajo drugi?

Le kdor ve, da potrebuje pomo~, prose~e iztegne roko ... To je dejanje"malih", ki jih Gospod ljubi. Ti so edini, ki imajo odprt vhod v Bo`je kra-ljestvo, ker s pogumom in preprostostjo postavljajo Boga na prvo mesto.Kako sem se odzval na predloge za delo, ki bi od mene zahtevalo ve~ kotsem sam na~rtoval? Koliko zidov bom moral {e podreti, da bo Bog res naprvem mestu moje lestvice vrednot?

Moja naloga

Odgovor na Bo`jo besedoTa psalm je gore~a pro{nja ubo`ca, ki se obra~a k Gospodu in je pre-

pri~an, da bo usli{an: Bog ostaja zvest svoji obljubi.

Psalm 85Nagni, Gospod, svoje uho,

usli{i me; zakaj beden sem in ubog;varuj mojo du{o, ker sem ti vdan;

re{i svojega sluàbnika, ki v tebe upa!

116


Ti si moj Bog: usmili se me,Gospod; zakaj neprestano te kli~em!

Razveseli svojega slu`abnika,ker k tebi, Gospod, povzdigujem svojo du{o!

Zakaj ti, Gospod, si dober in milosr~en,poln usmiljenja do vseh, kateri te kli~ejo.

^uj Gospod mojo molitev,poslu{aj glas moje pro{nje!

Ob dnevu svoje stiske kli~em k tebi,saj me usli{i{.

Ni tebi enakega med bogovi, Gospod,ni dela, podobnega tvojemu delu.

Vsi narodi, ki si jih ustvaril, pridejo in te bodo molili, Gospod;slavili bodo tvoje ime.

Zakaj velik si in ~udodelen;ti edini si Bog.

U~i me, Gospod, svojo pot,da bom hodil v tvoji resnici;

vodi moje srce,da se bo balo tvojega imena!

Slavil te bom, Gospod, moj Bog, z vsem svojim srcemin tvoje ime poveli~eval na veke.

Zakaj veliko je bilo tvoje usmiljenje do mene,re{il si mojo du{o iz brezna podzemlja.

O~ena{

Molimo.O~e Gospod nebes in zemlje, zahvaljujemo se ti,ker si nam po svojem Sinu Jezusu Kristusurazodel vso svojo globoko ljubezen.Naj vse, kar smo prejeli, postane dar za na{e brate.Po Kristusu na{em Gospodu. Amen.

8 MARTA IN MARIJA

Vzeti si ~as za Boga

UvodSprejeti Gospoda pomeni poslu{ati njegovo besedo, jo postaviti na prvo

mesto, neoziraje se na kup stvari, ki jih je treba {e postoriti.

117



Razmi{ljanjeMarija si je izvolila najbolj{i del, ki je edini potreben. Jezus no~e pri-

merjati sluènja z molitvijo in poslu{anjem njegove besede. On samo potr-juje, da je edino pravo in resni~no sluènje tisto, ki ima v njem za~etek inkonec.

Koliko trenutkov svojega dne namenjam Gospodu? Leì moje Svetopismo vse zapra{eno na kdovekateri polici moje sobe, ali pa je postalomoja najljub{a knjiga, po kateri vsak dan segam?

Gospod pokara Marto, a ne zaradi njene stre`be, temve~ zaradi njenezaskrbljenosti.

Skrb, nestrpnost se velikokrat porajajo v nas, ker se bojimo, kak{ni bodorezultati. Tudi pri animiranju se v~asih zgodi, da nam je pomembnej{e, ~ebo uspela igra, ki smo jo pripravili, ali ~e bo na{ "bans" dovolj zabaven,kot pa ~e se otroci dobro po~utijo, v veselem in vzgojnem okolju.

In jaz? Kaj vse bi lahko popravil?

Moja naloga

Odgovor na Bo`jo besedoIzbrali smo pot z Gospodom, ker nas je On prvi izbral.

OdpevJaz izberem tebe, Gospod. (po vsaki vrstici)

K tebi, Gospod, se dviga moja du{a.Ti ima{ vse moje zaupanje.Ne dovoli, Gospod, da bi me premamil greh.Mlad sem {e, Gospod, na za~etku svoje ìvljenjske poti.Daj mi spoznati vse tvoje poti, Gospod.Pokaì mi smer, po kateri naj grem.Vodi me s svojo resnico: moj Bog, pou~i me.Gospod, jaz izbiram tebe, samo tebe

kot edinega u~itelja svojega ìvljenja.Samo ti me lahko vodi{ do re{enja: nih~e drug, moj Bog.Samo ti si moje upanje, vedno, v vsakem trenutku mojega ìvljenja.Gospod, ne pozabi svoje ljubezni, ki mi jo è od nekdaj naklanja{.Pozabi moje napake iz otro{tva, varuj me s svojo dobroto.

O~ena{

118


Molimo.Usmiljeni O~e, podari nam edinstveno in poni`no srce,da bomo poslu{ali besede tvojega Sina,ki {e vedno odmeva v tvoji Cerkviin da ga bomo vedno sprejemali ter mu sluìli v vseh na{ih bratih,ki ìvi in nas ljubi vekomaj. Amen.

9 KRISTJANOVA MOLITEV

Vzgajati se v molitvi

UvodJezus je u~itelj molitve, ker je mo` molitve. On nam govori, da kdor ne

moli, kdor ni eno z O~etom, je ni~.


Razmi{ljanjeSkrivnost molitve je vsa v tej mali besedi OÊ. Nam se zdi nekaj vsakda-

njega, da Boga tako imenujemo. V resnici pa je prav v tej besedi razlikamed kr{~anstvom in vsemi ostalimi verstvi. Kristjan se ne boji svojega Bogain njegove mo~i, ki bi ga lahko ovirala.

Pro~ torej z vraèvernostjo, strahom pred ~rno ma~ko, pro~ z obeski,ki prina{ajo sre~o, ~arovniki ...

V koliko je moje ìvljenje prepu{~eno naklju~jem, nasvetom, ki jih i{-~em v {tevilnih horoskopih, in sanjam o trenutku, ki bo spremenil mojeìvljenje?

Na{ Bog je dober in ljubezniv O~e. To naj bi bil temelj na{e vere inkorenina na{e molitve.

Govorim z Bogom o svojem veselju, o teàvah, o vsem, kar po~nem?Kaj mi sploh {e onemogo~a, da bi svoje ìvljenje poloìl v toplo in varnonaro~je.

Bodimo previdni, ko molimo O~ena{, da ne bo to le neka formula, skatero bi hoteli kaj dose~i, morda tudi na {kodo drugih, saj je On O~evseh.

Molim za te otroke, za svoje star{e, za vse simpati~ne in antipati~ne pri-jatelje? Se v moji molitvi najde prostor tudi za druge animatorje, za na{oùpnijo in njene odgovorne, za najbolj potrebne okrog nas?

Moja naloga

119


Odgovor na Bo`jo besedoKristjani smo edini, ki si upamo imenovati Boga z imenom "O~e", kajti

tako nas je nau~il njegov sin Jezus. Kako sem sre~en, da ti lahko re~emO~e!

1. Kako velika je tvoja dobrota, Jezus! Nau~il si nas moliti Boga, ki galahko imenujemo O~e.

2. Kristus, ti si Bo`ji Sin: zaradi tvoje ljubezni sem tudi jaz postal Bo`jiotrok.

1. [e danes si ne bi nih~e upal re~i Bogu: O~e, ~e nas ti tega ne bi nau-~il.

2. Vesel sem, ker imam Boga za O~eta: Jezus, ho~em, da bi bil tudi onzadovoljen, da me ima za sina.

1. Jezus, pomagaj mi, da bi se vselej, ko bi Bogu rekel "O~e", zavedal, dasem poklican, da ìvim kot dober sin.

2. Jezus, rad bi se ti zahvalil, ker si nas nau~il moliti "O~ena{". Pomagajmi, da bi ga vedno molil z vso svojo vero.

O~ena{

Molimo.Gospod, razodeni nam skrivnost molitve tvojega Sina,na{ega brata in Odre{enika,in nam podari svojega Duha, da bi te z zaupanjem klicali,tako kot nas je nau~il on,in da bi rasli ob izku{nji tvoje ljubezni.Po Kristusu na{em Gospodu. Amen.

10 APOSTOLOVA PRIPRAVLJENOST

Animatorstvo je zvestoba

UvodTipi~na kristjanova drà je ~uje~nost. Mi nismo gospodarji ne ~asa ne

prostora. ûti pomeni ~akati na sre~anje s svojim Gospodom. Amen.


Razmi{ljanjeGospod nas prosi, da bi bili vedno pozorni, kakor policaji, ki urejajo

promet, kakor igralec odbojke, pripravljen na sprejem òge, kakor {prin-

120


ter, ki ~aka na sodnikov strel. Zakaj? Ker ne vemo "ne ure, ne dneva". Tamisel nas ve~krat vznemirja, a ~e jo sprejmemo, ter z veseljem in resnostjonegujemo, nas bo osre~ila.

Verjamem bolj tej Jezusovi besedi ali vsem, ki govorijo o smrti kot onekem tabuju?

ûje~nost je sad vaje: je okrepitev volje, ki ne pusti nagonu in trenut-nim èljam, da bi me vodile; je zvestoba moje vsakodnevne dol`nosti "bla-gor tistemu sluàbniku, ki ga bo Gospod na{el pri delu". Da postane{ do-ber {portnik, je potrebno veliko treningov.

Animator ni tisti, ki je bolj{i od drugih: dobil je neko nalogo. Zastonj-sko sluènje je njegova lastnost.

Koliko truda vlagam v svoje vsakodnevne dejavnosti? Se pustim, da meimajo drugi za peto kolo, ali pa sem jaz gospodar v svoji hi{i? Ob~utimkdaj utrujenost ob stvareh, ki jih po~nem? Kako se odzovem?

Moja naloga

Odgovor na Bo`jo besedoS psalmistom poveli~ujemo Bo`jo dobroto in k slavljenju na{ega Odre-

{enika povabimo vso naravo, vsakega ~loveka in {e posebej svojo du{o.

Psalm 103Usmiljen in milostljiv je Gospod,

potrpe`ljiv in zelo milosr~en;ne vojskuje se vedno,

ne jezi se na veke;ne ravna z nami po na{ih grehih,

ne vra~a nam po na{ih krivdah.Kakor je nebo visoko nad zemljo,

tako visoko presega njegovo usmiljenjezasluènje tistih, ki se ga boje.

Kakor dale~ je vzhod od zahoda,tako dale~ od nas odrine na{e pregrehe;

kakor se o~e usmili otrok,se Gospod usmili njih, ki se ga boje.

Usmiljenje Gospodovo pa traja od veka do vekanad njimi, ki se ga boje,

in njegova pravi~nost nad otrok otroki,nad njimi, ki se drè njegove zaveze,

se spominjajo njegovih zapovediin jih spolnjujejo.

Slavite Gospoda vsi njegovi angeli,ki v silni mo~i vr{ite njegova povelja, poslu{ni njegovi besedi!

Slavite Gospoda vse njegove vojske,njegovi sluàbniki, ki izpolnjujete njegovo voljo!

121


Slavite Gospoda vsa njegova dela, na vseh krajih njegove oblasti:slavi, moja du{a, Gospoda!

Slava O~etu in Sinuin Svetemu Duhu,

kakor je bilo v za~etku tako zdaj in vselejin vekomaj. Amen.

O~ena{

Molimo.O~e, naj v na{ih srcih gori ista vera,ki je gnala Abrahama, da je kot romar ìvel na zemlji,in naj na{a lu~ nikoli ne ugasne,da nas bo{ na{el budne ob smrtni uriin nas popeljal v ve~no domovino.Po na{em Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu,ki s teboj v ob~estvu Svetega Duha ìvi in kraljuje vekomaj. Amen.

11 USMILJENI SAMARIJAN

Postati bli`nji, skloniti se k {ibkemu

UvodGospod Jezus nas je s tem, da je postal eden izmed nas, nau~il, da je

posebnost kristjana ljubezen. Naloga nas, animatorjev, je, da to posebnostresni~no ìvimo.


Razmi{ljanje"In kdo je moj bli`nji?« je hotel u~itelj postave tekmovati z Jezusom.

Postavi vpra{anje, da bi ga sku{al. Ne more se re{iti svojih misli. Tudi ani-mator ve~krat ostaja zaprt v svojem svetu, svoji kulturi, v lastnih merilih.

Se mi kdaj zgodi, da se delam, kot da ne razumem tega, kar me Jezusprosi? Sodim druge glede na svoje poglede, mi{ljenja, koristi?

Se v ùpniji kot skupina animatorjev ustavljamo ob besedah ali le obna{i skupini, mislimo na besede ali na to, kar se v ùpniji dogaja?

Videl je in {el mimo! In oba, duhovnik in levit vesta, kaj pravi Svetopismo. Se bojita?

Se imata za kaj ve~? Se no~eta umazati? Stavki, ki ne zbri{ejo dejstva:reve` ostaja na robu ceste.

122


Je kdo, ki bi mi lahko o~ital, da sem {el naprej, da sem se obna{al, kotda ga ne vidim? Sem odprt vsem otrokom v skupini, vsem ljudem v ùpni-ji, znam prisluhniti potrebam tistih, ki vlagajo najve~ truda v svoje delo inso na tleh? Smo mi, skupina animatorjev, dober zgled ljubezni v ùpniji?Nam lahko kdo o~ita, da se drìmo zase in da mislimo samo na to, karsami ho~emo?

"Samarijan se je ustavil in poskrbel zanj."Tujec vidi svojega bli`njega na tleh, se ustavi in ... postane njegov bli`-

nji. Vse ostalo, njegovo hitenje, cilj, proti kateremu je {el, ... ni pomem-bno. Tu je mo`, ki ga potrebuje: najva`nej{e je to, da ga ljubimo.

Animatorjeva izku{nja prehaja prekosvobode o~i (znati videti potrebe in trpljenje vseh!),svobode srca (znati gledati z ljubeznijo!);svobode o~i (odlo~itev, da se ustavi{ in poskrbi{ za drugega!);svobode volje (bli`nji je pomembnej{i od mojih stvari, mojih na~rtov!).Kako je z mojim usmiljenjem, mojim sluènjem? Grem pri tem do konca

ali pa delam vse povr{no in hitro? Kateri otrok, katera oseba iz mojegaìvljenja v tem trenutku potrebuje moj ~as, prijateljstvo, pomo~, kdo po-trebuje mojo radodarnost?

Moja naloga

Odgovor na Bo`jo besedoCilj na{ega animatorstva je {irjenje Bo`jega kraljestva med na{imi otro-

ki, med osebami, ki jih sre~ujemo. Uresni~imo to tako, da postanemo dru-gim bli`nji. Prosimo Boga:

1. Gospod, nau~i me, da ne bi ljubil le samega sebe, da ne bi ljubil le tistih, ki me ljubijo.2. Nau~i me misliti na druge, ljubiti tiste, ki jih nih~e ne ljubi.1. Daj, da bi znal trpeti ob bole~ini drugih.2. Podari mi, milost, Gospod, da bi se zavedal, da v vsakem trenutku, ki ga mi ìvimo v veselju, milijoni ljudi umirajo od lakote, kuge.1. Ne dovoli, Gospod, da bi v svoji sre~i ìvel sam.2. Daj, da bi za~util skrb do vesoljne rev{~ine, osvobodi me mene samega.

O~ena{

Molimo.O~e, naj nas mo~ in potrpe`ljivost tvoje ljubezni vselej podpirata.Osvobodi na{e srce, na{e mi{ljenje, na{o voljo, na{ ~as,da bi v slehernem bratu, ki ìvi ob nas in potrebuje pomo~i,znali videti tvoj odsev. Pomagaj nam,da bomo vedno bolj{i graditelji tvoje druìne v dobroti in ljubezni.Po Kristusu na{em Gospodu. Amen.

123


12 USMILJENI O~E

Ljubezni se ne da upreti: odpu{~anje privre iz nas.Nevarnost o{abnosti.

UvodEvangelist Luka nam govori o Bo`ji dobroti in usmiljenju. Ta odlo-

mek se nam bo mogo~e zdel nesmiseln, saj ga `e vsi dobro poznamo. Naj-br` je tako zaradi tega, ker se `e sami sebi zdimo nesmiselni. Ne potrebuje-mo spreobrnjenja, ker ne ljubimo Boga.


Razmi{ljanjeSrce te prekrasne prilike je lik O~eta. To je o~e, ki ne misli o ne~em

tako kot mi, in ki ne hodi naokrog s srcem na tehtnici, tako kot mi. Zgo-dovina je polna otrok, ki so pobegnili od doma, takih o~etov pa malo.Jezus nam ho~e s to priliko povedati, da se Boga ne da postaviti v merilana{ih mo`gan~kov, ki bi ga v~asih radi imeli za "pravi~nej{ega".

Dobra novica, ki pa jo vsi i{~emo, je ta, da nam Bog vedno odpu{~a.Spoved za~ne tukaj, ne ob priznanju na{ih grehov. Vemo, da je odpu{~a-nje Gospodov "poklic": zato pa priznavamo na{e grehe. Tudi med mladi-mi kristjani je spovedovanj zelo malo, to pa zato, ker so nam pomembnej-{i grehi kot pa Bo`je usmiljenje. K sre~i Njegov Sin ni mislil tako!

Je v meni zrelo prepri~anje, da je zakrament sprave predvsem priznava-nje Bo`je dobrote? Sem odlo~en ̀ iveti ta zakrament pogosteje, ker mi daje,da la`je ljubim, kajti spoved je predvsem izku{nja ljubezni brez meja?

O~e ~aka sina. Ob vrnitvi ga sprejme odprtih rok. Vzgajati, animirati ...zahteva ~akanje, potrpe`ljivost, razumevanje.

Sem do otrok tak kot O~e? Sem mogo~e tak o{abne`, kot je starej{ibrat?

Moja naloga

Odgovor na Bo`jo besedoNaj postane pesem kesanja kralja Davida na{a. Ne le izraz ob~utka kriv-

de, ker smo gre{ili. Je bole~ina ob spoznanju, da smo izdali ljubezen tiste-ga, ki ljubi z vsem srcem. Je izraz zaupanja, da nas Bog ne zapusti, ~etudiga mi prvi zapustimo.

124


Psalm 50Usmili se me, Bog, po svoji milosr~nosti,

po obilnosti svojega usmiljenja izbri{i mojo pregreho!Popolnoma me operi moje krivde

in mojega greha me o~isti!Zakaj svojo pregreho priznavam

in moj greh mi je vedno pred o~mi.Zoper tebe samega sem gre{il,

in, kar je hudo pred teboj sem storil,da se skaè{ pravi~nega s svojim izrekom,

brez graje v svoji sodbi.Glej, s krivdo sem se rodil

in z grehom me je spo~ela moja mati.Glej, odkritosr~nosti se veseli{,

in v notranjosti me u~i{ modrosti.Pokropi me s hizopom in bom o~i{~en,

operi me in bolj kot sneg bom bel!Daj mi sli{ati radost in veselje,

naj se vzradujejo kosti, ki si jih potrl!Obrni svoj obraz od mojih grehov

in vse moje krivde izbri{i!îsto srce, o Bog, mi ustvari

in duha stanovitnosti v meni obnovi!Ne zavrzi me izpred svojega obli~ja

in svojega svetega duha mi ne odvzemi!Vrni mi veselje nad tvojim zveli~anjem

in duha velikodu{nosti v meni utrdi.

O~ena{

Molimo.O Bog, ti ne zapusti{ nikogar,in ~eprav zavra~amo tvojo ljubezen,ti svoji Cerkvi, ki nas vedno zagovarja, dopu{~a{,da se skupaj z angeli veseli è ob enem samem gre{niku,ki se spreobrne.Po Kristusu na{em Gospodu. Amen.

125


13 BOG NA STRANI REVE@EV

Animirati = biti pozoren na najbolj potrebne

UvodOd tega, kako ìvimo svoje ìvljenje, je odvisna na{a ve~nost. Bo`ja be-

seda, zakramenti, Cerkev, bratje, nam pomagajo odgovarjati na Bo`ji po-ziv: postati eno z njim. Raj, veselje v njem gradimo è tukaj, tako kot tudipekel, popolno zavra~anje Boga.


Razmi{ljanjePrilika se ustavlja pri dveh to~kah: napa~na izraba dobrin in nujnost

gradnje raja è od tega trenutka.@ivljenje, ki nam ga Bog daje, je obsojeno na konec, mi pa trmasto

vztrajamo ob misli, da traja vekomaj. Vsi hitimo nabirati bogastva, v zmoti,da bomo po njih ve~no ìveli. V koliko je ta miselnost prisotna v meni?

Kolik{en pomen dajem "znamki" pri svojih obla~ilih? Ali z lahkoto de-lim z drugimi to, kar imam? Ali ~utim z najbolj revnimi, tako bli`njimikot tudi tistimi, ki so dale~?

Kdor pozimi vidi suhe in trnjeve veje, ne verjame, da bodo iz njih vzcve-tele prelepe roè. Tak{no je ve~no ìvljenje. Je è v nas, ~eprav ga je zelote`ko videti in si ga predstavljati. A vseeno je in bo vzcvetelo. Pogoji so namjasni: dejanja prijateljstva in ljubezni, kajti v bli`njem, predvsem v najboljubogem vidim Jezusa.

Je te`ko? Kot negovanje roè. Malo vode na dan ji zadostuje. Kdo soubogi ob meni? Podarjam svoj ~as drugim samo zato, ker vem, da bomnazaj dobil pohvalo, priznanje? Izbiram med prijatelji in otroci tiste, ki somi najbolj v{e~ ali tiste, ki so najbolj potrebni?

Moja naloga

Odgovor na Bo`jo besedoProsimo Gospoda, naj nam pomaga, da bomo pripravljeni, ko nas bo

poklical k sebi ob koncu na{ega ìvljenja. Trudimo se za bolj{i svet, takoda ga bomo pustili res bolj{ega, kot smo ga na{li.

(dva izmenjaje ali prvi del solist, drugi del lahko vsi)

Odpri moje srce, Gospod,da se bom nau~il ljubiti druge, kot si ti ljubil mene.

Odpri moje o~i, Gospod,da te bom videl v vseh bratih in sestrah.

126


Odpri moja u{esa, Gospod,da bom sli{al klice tistih, ki trpijo osamljeni,ki so la~ni kruha in ljubezni.

Po{lji svojega Duha, Gospod, nad vse tiste, ki pravijo, da so kristjani,da postanejo eno srce in ena du{a,tako kot ho~e{ ti.

O~ena{

Molimo.O Bog, ti kli~e{ svoje uboge po imenu,medtem ko bogata{ zate imena nima:~uj nad usodo zatiranih, ustavi brezbri`neè in daj,da se oprimemo pravo~asno tvoje besede,da bomo verjeli, da je tvoj Kristus vstal od mrtvih,in nas bo sprejel v tvoje kraljestvo.Po Kristusu na{em Gospodu. Amen.

14 APOSTOL JE ODGOVOREN ZA DRUGE

Animirati = odpu{~ati pogumno

UvodDanes nam Gospod pravi, da je vsakdo od nas odgovoren za ve~no ìv-

ljenje svojih bratov. Pravo nasprotje Kajnu, ki re~e Bogu: "Sem mar jazvaruh svojega brata?« Ja, mi smo.


Razmi{ljanjePohuj{anje ni samo v tem, da dajemo slab zgled, ampak v tem, da sprav-

ljamo v nevarnost vero in obna{anje najmlaj{ih, najpreprostej{ih, z na{imi"mamljivimi" besedami in obna{anjem. Pri tem pa je Jezus zelo strog.

Se kot animator ~utim odgovornega za rast otrok, ki so mi zaupani?Pazim na svoje obna{anje ali sem povr{en pri tem? Imam toliko poguma,da otroke opozarjam, ali pa prepustim to odgovornim?

Jezus nas prosi, da bi imeli tako srce kot Bog.Odpu{~ati sedemdesetkratno pomeni odpustiti vedno, tako kot nam

odpu{~a Bog, torej izbrisati vsako àlitev. To je {e ve~ kot pozabiti in nemisliti na to.

127


Sem sposoben odpu{~ati, napraviti prvi korak, ~e je potrebno, ali pamoje odpu{~anje spremlja "Odpustim ti, ampak ...."? Odpu{~am z lahkoto?

Moja naloga

Odgovor na Bo`jo besedoHo~e{ moje roke? Tako je naslov neke molitve matere Terezije iz Kal-

kute. Ta sestra je iz skrbi za zadnje pozabljene in najbolj osamljene napra-vila pot slu`enja Gospodu v bratih.

(vpra{anja bere eden, odgovarjamo vsi)

1. Gospod, ho~e{ moje roke, da bo{ danes z njimi pomagal ubogim inbolnim, ki so potrebni?

2. Gospod, danes ti dajem svoje roke.1. Gospod, ho~e{ moje noge, da bo{ danes z njimi obiskal tiste, ki po-

trebujejo prijatelja?2. Gospod, danes ti dajem svoje noge.1. Gospod, ho~e{ moj glas, da bo{ danes z njim govoril s tistimi, ki so

la~ni besed ljubezni?2. Gospod, danes ti dajem svoj glas.1. Gospod, ho~e{ moje srce, da bo{ danes ljubil vsakega ~loveka le zato,

ker je ~lovek?2. Gospod, danes ti dajem svoje srce.

O~ena{

Molimo.O Bog, poln usmiljenja,ti, ki nam odpu{~a{, ~e odpu{~amo svojim bratom,ustvari v nas novo srce, ki se ob vsaki `alitvi ve~a, in ki ne zna zavajati,da bo svet spoznal, kako nas ti ljubi{.Po Kristusu na{em Gospodu. Amen.

15 S POPOLNO LJUBEZNIJO

Animirati = dati vse, ne le drobtinic

Uvod"Pridi in hodi za menoj." To je vabilo, ki ga Jezus daje vsakemu izmed

nas. Biti Kristjan pomeni sprejeti Kristusa in se po Njem zgledovati. Vsamoralna na~ela, razna pravila ... so pripomo~ki, s katerimi mu postajamovedno bolj podobni.

128



Razmi{ljanjeZdi se nam dober, ta mladeni~, a preve~ zaljubljen vase in premalo v

Boga. ê bi ga Jezus hotel zadovoljiti, bi mu moral odgovoriti, kot je hotelon. Mogo~e je bilo njegovo vpra{anje odkrito, a odgovoril si je è sam,zato ni bilo prostora za resnico, ki mu jo je ponudil Jezus.

Kolik{en del tega mladeni~a je v meni? Sledim Jezusu samo takrat, koso njegovi pogoji enaki mojim? Kako se odzovem, kadar njegove zahtevezme{ajo moje na~rte?

"Kako? Samo to zahteva{ od mene?« Bogati mladeni~ je presene~en,ker Jezus od njega ho~e, da stori le to, kar mora. Najbr` je pri~akoval kajbolj zanimivega, modernega, te`jega. Ampak vse njegovo spolnjevanje dol`-nosti je bilo le formalno, njegovo srce pa dale~ od Boga, ker je bilo pre-ve~ navezano na svoje bogastvo. Tudi animatorjem se ve~krat zgodi, da siizberejo dela, v katera ne bi bilo treba vloìti preve~ truda, ali pa, da i{~ejoenkratne stvari, da bi dali vse od sebe in se pred drugimi dokazali.

Sem v tem tednu popolne predanosti malim okusil stotero dobrot, kijih Gospod daje svojim sluàbnikom? Sem prepri~an, da je moje uresni~e-nje v tem, da navadne stvari opravim na poseben na~in?

Moja naloga

Odgovor na Bo`jo besedoSveti Avgu{tin pravi, da nam je Bog bliè, kot smo mi sami sebi. Psalm

139 nam pomaga, da oku{amo to Bo`jo ljubezen. Pomislimo na kak do-godek, v katerem smo se ~utili ljubljenega od Boga ali od kake druge ose-be, v kateri smo ugledali njega.

Psalm 139 (v dveh zborih, po kiticah)Gospod, preiskuje{ me in me pozna{;ti ve{, ~e sedim ali vstanem;ti prodre{ v moje misli od dale~;ko hodim in ko leèm, ti vidi{ in na vsa moja pota pazi{.

Ko besede {e ni na mojem jeziku,glej, Gospod, ti è vse ve{;zadaj in spredaj me obdaja{in svojo roko name polaga{.

Pre~udovita mi je ta vednost,previsoka: je ne razumem.Kam naj grem pred tvojim duhomin kam naj beìm pred tvojim obli~jem?

ê bi se povzpel v nebesa, si ondi;~e bi legel v podzemlje, si tam.

129


ê bi vzel peruti zore, ~e bi prebival na koncu morja;tudi tja bi me vodila tvoja roka in me dràla tvoja desnica.

ê bi rekel: "Vsaj tema me bo pokrilain no~ me bo obdala namesto lu~i."Toda tema ti ne bo temna in no~ bo svetila kakor dan;temina ti je kakor lu~.

Ti si namre~ moje ledvice naredil,me stkal v telesu moje matere;hvalim te, ker sem tako ~udovito narejen,ker so ~udovita tvoja dela.

Mojo du{o pozna{ popolnoma,ni ti bilo skrito moje bistvo,ko sem bil oblikovan na skrivnem,ko sem bil tkan v globo~inah zemlje.

Moj zarodek so videle tvoje o~i,in v tvoji knjigi so vsi zapisani;dnevi so dolo~eni,preden je bil eden izmed njih.

Kako te`ke pa so mi tvoje misli, o Bog,kako ogromna njih vsota!ê bi jih {tel, jih je ve~ kot peska;~e bi pri{el do konca, sem {e pri tebi.

O~ena{

Molimo.Bog, na{ O~e, ki ve{ za ~ustva in misli vseh ljudi,daj, da bomo v lu~i tvoje vednosti znali ceniti zemeljske in ve~ne stvari,in daj, da postanemo svobodni in revni,da pridemo v tvoje Kraljestvo.Po Kristusu na{em Gospodu. Amen.

16 LOMLJENJE KRUHA

Nauk vstalega Kristusa

UvodNa{a molitvena sre~anja se zaklju~ujejo s stranjo o u~encih v Emavsu. V

tem odlomku so povzete vse teme, ki smo jih skupaj premi{ljevali. V os-predje stopa z mo~jo, da je Kristusovo vstajenje temelj na{e vere, na{egaupanja, na{e ljubezni do bratov. Sveti Pavel pravi: "ê Kristus ne bi vstal odmrtvih, bi bila prazna na{a vera."

130



Razmi{ljanjePot za Jezusom, ki smo jo z evangelistom Luko prehodili v teh dneh, se

strne v tem zaklju~nem odlomku. V~asih smo {li z Jezusom brez poguma,razo~arani, nepotolaèni. Gospod nas po{ilja nazaj v Jeruzalem, ki je na{aCerkev, na{a ùpnija, da oznanimo vsem, da je On zares vstal od mrtvih inda smo ga mi sre~ali.

Najde{ samega sebe v tej vzporednici Emavs - oratorij? Poskusi primer-jati obna{anje dveh u~encev s tistim, ki si ga ti doìvljal v teh dneh. Kristusse je dal spoznati po lomljenju kruha; njuni srci sta goreli na poti, a imelasta "zaprte o~i". Pri vsaki evharisti~ni daritvi se nam razodeva velikono~naskrivnost, ki se ji pridruùjemo, da postanemo eno z njim, ki se `rtvuje zaO~eta.

Kako ìvim nedeljsko evharistijo? Dovolim, da v meni gori Gospodovabeseda? Spoznavam Gospoda, ki ìvi med nami, po lomljenju kruha? Ob-staja povezava med ma{o in ìvljenjem: postaja moje ìvljenje vedno boljevharisti~na daritev?

ê sem zares sre~al Gospoda, vriskam od sre~e? Se v meni rojeva èlja,da bi tudi drugim povedal, kaj se je zgodilo, ali so vse to le sanje?

Moja naloga

Odgovor na Bo`jo besedoZahvalimo se Gospodu za vse, kar nam je v teh dneh podaril, in prosi-

mo Svetega Duha, da bi nam pomagal odkriti obliko ìvljenja, v kateri sinas je è od nekdaj zamislil.

(prvi del solist, drugi del vsi)

Moj Gospod in Bog, sprejemam to, da sem kristjan:- hvala ti, ker si me poklical, da sem kristjan.

Pomagaj mi, da bi se zavedal svoje poklicanostiin bil vedno navdu{en nad vsem, kar si mi dal:

- tega daru no~em obdràti zase.Gospod, rad bi ìvel zato, da bi zdaj in tukaj,

- v tej skupnosti in s temi ljudmi,ki me obkroàjo, zgradil Bo`je kraljestvo.

Gospod, po{lji svojega Duha, da bi jaz vsak dan delal tako,da bi bil Bog zadovoljen,

- po njem pa tudi drugi,ki jim bom tako pomagal stopiti v odprto skupnost z Bogom.

Gospod, ho~em biti kristjan:- pomagaj mi, da bi bil ~lovek v vsej svoji polnosti.

Naredi me sposobnega sprejeti ìvljenje v polnosti- in ga uìvati pred teboj, Gospodar ìvljenja.

131


O~ena{

Molimo.Bog, ti, ki si nas zvesto spremljal med to vzgojiteljsko izku{njo,daj nam Duha, da bi v skrivnosti evharisti~ne daritvespoznali kriànega in vstalega Kristusa,ki odpira na{a srca za modrosti Svetega pismain se nam razkriva v lomljenju kruha.Ker je On Bog, ki ìvi in kraljujes teboj in Svetim Duhom na vekov veke. Amen.

LECTIO DIVINABranje oziroma poslu{anje Bo`je besede, njeno premi{ljevanje in ute-

le{enje le-te v vsakdanjem ìvljenju, vse to skriva latinski izraz "lectio divi-na", ki ga bomo v nadaljevanju {e ve~krat sre~ali. Ali {e bolj jedrnato, ~e seposluìmo kar Jezusovih besed: "Moja mati in moji bratje so tisti, ki Bo`jobesedo poslu{ajo in ure{ni~ujejo" (Lk 8,21). To naro~ilo je mo`no uresni~itile, ~e se pribliàmo Bo`ji besedi, jo posvojimo tako, da postane na{a, karpomeni, da jo utelesimo (= del na{ega telesa).

Prva stoletja je Cerkev naravnost cvetela, njena zasidranost v Bo`jo be-sedo je bila o~itna. To nam izpri~ujejo najstarej{a besedila cerkvenih o~e-tov. Z milanskim ediktom (l. 313), ki je Cerkvi prinesel svobodo, in pozne-je s preseljevanji narodov se je tudi v Cerkvi marsikaj spremenilo. Vztraja-nje pri latinskem jeziku novim narodom ni omogo~ilo pristnega stika zBo`jo besedo, za~eli so se uvajati razni "nadomestki", ki pa so bili le trenut-na re{itev. Posledice ~utimo {e danes, ~eprav je 2. cerkveni vesoljni zbor vVatikanu s Konstitucijo o Bo`jem razodetju vse kristjane povabil k ponov-nemu prebiranju in uresni~evanju Bo`je besede.

Zvesti prenovi, za~rtani na 2. vatikanskem Koncilu, ̀ elimo tudi mi spod-buditi zlasti mlade slovenske rodove k rodovitnemu poslu{anju Bo`je be-sede. Ta naloga zahteva najprej od nas prijazno razpoloènje do Svetih spisov(= simpatija), njihovo prou~evanje, premi{ljevanje in izpolnjevanje. Samota drà bo imela vso veljavnost pri posredovanju neokrnjenega Jezusovegasporo~ila za na{ ~as. Odgovornost je velika, saj Jezusovo vabilo, da bi sejaliseme Bo`je besede "v ugodnih in neugodnih okoli{~inah" (2 Tim 4,2), veljatudi za nas, njegove u~ence! Le tako bomo mogli izpolniti Apostolovonaro~ilo: "Kristusova beseda naj bogato prebiva med vami. V vsej modrosti se medseboj pou~ujte in spodbujajte. S psalmi, hvalnicami in duhovnimi pesmimi v svo-jih srcih hvale`no prepevajte Bogu" (Kol 3,16).

132


Lectio divina v sebi razlikuje ve~ trenutkov,mi tukaj navajamo {tiri trenutke (najpomembnej{e!), ki so:

1. branje Bo`je besede (lectio)2. premi{ljevanje (meditatio)3. molitev (oratio)4. ~e{~enje Boga (contemplatio)

1. Branje (lectio)Voditelj izbere odlomek, ~eprav svetujemo, da ostane zvest Bo`ji bese-

di, ki jo nudi bogoslu`je dolo~enega dne. Lahko se uporabijo vsa berilaali samo eno izmed njih. Berilo se prebere na glas (jasno, ne prenaglo inglasno!). Udeleènci lahko poslu{ajo ali spremljajo branje z lastnim Sve-tim pismom, le v skrajnem primeru je lahko besedilo na listih. Nekateriizvedenci predlagajo uporabo razli~nih pisal za pod~rtovanje pomembnej-{ih besed, stavkov itd.

2. Premi{ljevanje Bo`je besede (meditatio)Je naslednji trenutek, v katerem posku{amo najti sporo~ilo besedila za

tisti dan. Najbolje je, ~e je premi{ljevanje vodeno: voditelj razloì dolo~e-ne izraze in, kar je najbolj pomembno, besedilo postavi v kontekst in izpo-stavi sredi{~no misel. Ne sme manjkati trenutek ti{ine. Nato lahko sprego-vorijo tudi poslu{alci (vpra{ajo, izrazijo svoje ob~udovanje, pritrdijo ...)

3. Molitev (oratio)Potem, ko smo se poglobili v Bo`jo besedo, se za~ne pogovor med

zaro~enko in zaro~encem, ~e se posluìmo prispodobe iz Visoke pesmi. Nesme manjkati drà hvale`nosti za dobroto Boga, ki nam jo vedno izkazuje;pro{nja za Bo`jo pomo~; pro{nja za odpu{~anje grehov in pomanjkljivo-sti, ki jih je Bo`ja beseda razkrila; poni`na pro{nja, da bi bili odprti zapobude, ki jih ponuja prebrani odlomek. Pro{nje prerastejo osebni okvirin se usmerijo na Cerkev, vse ljudi ...

4. ê{~enje (contemplatio)Pripada vsem kr{~enim. O~i se obrnejo na Jezusa Kristusa s Svetim Du-

hom v ~ast Ve~nega O~eta. Je skrivnost Svete Trojice, ki nas prevzame. Bogpostane na{ najve~ji prijatelj, ki nas vabi, da sprejmemo njegovo ljubezen vsvoje vsakdanje ìvljenje in jo posredujemo naprej. Lectio divina tako us-merja slehernega udeleènca, da od poslu{anja Bo`je besede preide k nje-nemu uresni~evanju v vsakdanjem ìvljenju.

133


Primer lectio divina

Uvodna molitevVedno pro{nja za dar Svetega Duha, ki je Svete spise navdihnil, brez

njega bi bili ~love{ko delo. Njegovo delovanje v nas naj nas razsvetli, da biBo`jo besedo mogli prav umevati, jo sprejeti in ìveti.

Pesem: Ti, ki vir ìvljenja si zame ...

Molimo. Nebe{ki O~e, po{lji svojega Tola`nika, Duha resnice,ki je povsod navzo~ in vse napoljnjuje.On je zaklad dobrih in darovalec ìvljenja.Naj prebiva v nas, nas o~isti slehernega madeàin re{i na{e du{e pogubljenja.Po na{em Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s tebojv ob~estvu Svetega Duha ìvi in kraljuje vekomaj. Amen.

1. Lectio - Lk 10,1-12.17-20

Branje svetopisemskega odlomka.

2. Meditatio

Jezus je z dvanajsterimi na poti v Jeruzalem, kamor gre izpolnit O~eto-vo voljo v Svetem Duhu: trpljenje, smrt in vstajenje. Poleg oznanjevanja, kise mu neomajno posve~a, gleda na prihodnost Bo`jega kraljestva. Dvanaj-steri, ki so njegov temelj, so è izbrani (prim. Lk 6,12-16). Sedaj dolo~i {edrugih dvainsedemdeset in jih po{lje naprej. Po{ilja jih po dva in dva, dapostaneta pri~e vsega, kar se bo zgodilo med oznanjevanjem.

Velika ètev potrebuje veliko delavcev. Gospod spodbuja, da bi moliliza nove delavce, prosili nebe{kega O~eta, ki je gospodar te ètve, za novedelavce. Samo on po{ilja vsakega delavca na svojo ètev.

Nato Jezus opi{e, v kak{en poloàj po{ilja svoje u~ence in kako naj seobna{ajo, ko bodo oznanjevali njegovo Besedo. Posluì se pretresljive pris-podobe o jagnjetih in volkovih (zgodovina se ponavlja! U~encem ni vedno post-lano: nasprotovanja, zasmehovanja, umori). Po{ilja jih brez vsega, njihovo edi-no sredstvo je Beseda, ki jo morajo oznanjati - to je smisel in cilj njihovegaposlanstva (tudi danes!).

U~enci prina{ajo Gospodov mir. Mir ima tukaj svetopisemski pomen,ki ne pomeni samo stanje brez vojne, ampak ko vsi imajo vse in nobene-mu ni~ ne manjka. Mir je Bo`ji dar in je zna~ilnost Bo`jega kraljestva. To

134


je dar, ki ga bodo v polnosti mogli ponesti {ele po njegovem vstajenju (prim.Jn 20,19.21). V hebrej{~ini se imenuje {alom in je pozdrav med brati inprijatelji. Samo ~lovek, ki je èljan miru, ga je sposoben sprejeti, drugi gazavrnejo. Mir je tudi znamenje ob~estva - mir je tam, kjer bratje slo`noìvijo in si dobro èlijo med seboj. Mir je mo`no sprejeti ali odkloniti: obedrì pu{~ata za sabo posledice.

Oznanjevanje se naslanja na pri~evanje: skrbeti za bolnike in jih ozdrav-ljati, kakor to dela Jezus. Je delo ljubezni, izkazano do brata, ki je v stiski(prim. Mt 25,31-46).

Veselo oznanilo je mo`no tudi zavre~i. V tem primeru je u~encem uka-zano, da naj otresejo prah z nog, in da nimajo nobenega stika s tistimi, ki sezoperstavijo Bo`jemu kraljestvu (prim. Apd 13,50-52). Kako huda obsodba~aka tiste, ki se zoperstavijo, celo Sodomi bo la`je!

Dvainsedemdeseteri so torej sli in ne brez uspeha. Ob vrnitvi v veseljuporo~ajo svojemu Gospodu, kaj vse so doìveli. Nakazana je mo~ Jezusovegaimena. Ime v Svetem pismu nakazuje celo osebo (prim. 2 Mz 3,14).

Glavni nasprotnik Bo`jega kraljestva je satan, ker ljudem preko zla pre-pre~uje, da bi se zveli~ali (kdor ima odprte o~i, tega ne bo zanikal tudi v sodob-nem ~asu). Jezus napove njegov dokon~ni poraz (prim. Jn 12,31; 16,11).

Samo od Gospoda prihaja mo~ za premagovanje zla in on jo podeli,komur ho~e, u~encem gotovo. [korpijoni in ka~e so v Stari zavezi simbolvsakr{nega zla. Ta obljuba bo ponovljena ob Gospodovem vnebohodu(prim. Mr 16,18).

Veselje ne zaradi zmage nad satanom, ampak zaradi tega, ker so imenau~encev zapisana v Knjigi ìvljenja (prim. 2 Mz 32,32-33; Dan 7,10; Apd 3,5).V njej so brez dvoma imena tistih, ki so se v zvestobi odlo~ili za Bo`je kra-ljestvo, to je za Jezusa Kristusa, in delajo zanj, za odre{enje slehernega ~lo-veka.

Poglobitev: Tudi mi danes s svojim krstom, birmo in vsako evharisti~nodaritvijo odgovorimo DA Jezusu Kristusu. Smo njegovi u~enci in v temtrenutku poslani na ètev, ki je ta na{ oratorij. Jezus nas potrebuje, zato naskli~e z vsemi talenti, ki jih imamo. Predlagam, da se nekoliko zaustavimoob podobi Gospodovega u~enca, kakor nam ga nakazuje odlomek, ki smoga pravkar prebrali.

Gospodov u~enec ima svoj temelj v Gospodu Jezusu Kristusu. Ne morese sam vsiliti, ~e ni prej v sebi za~util klica, ~e ga ni prej dolo~il Gospod.Vendar temu Gospodu ni vseeno, kak{en je njegov u~enec, zato mu da napot nekaj pravil:

• po{iljam te med volkove;• ne obremenjuj se z denarnico, s sandali in s pozdravi (~veke!);• vsakemu prina{aj moj mir, ~eprav ga morda ne bodo vsi veseli;• ~e bo{ garal, bo{ gotovo vreden svojega pla~ila;• ne ska~i iz hi{e v hi{o (iz skupine v skupino);• bodi zadovoljen s tem, kar ti dajo jesti;• opravi tudi kak{no dobro delo, zlasti bodi pozoren do bolnikov;• tistim, ki se zoperstavijo mojemu imenu, ne posve~aj pozornosti!

135


3. Oratio

Z ljubeznijo se ozrimo na na{ega Gospoda in U~itelja, ki nas po{ilja, dabi ponesli njegovo Besedo med nadebudneè tega Oratorija.

Kyrie, Kyrie, eleison ... (Taize - peto)

1. Gospod, ko se ti zahvaljujemo za tvojo Besedo, ki nam jo deli{ vednoznova, te prosimo, da bi kot tvoji u~enci vedno ostali zvesti tej Besedi.

2. Gospod, velikokrat se ~utimo brez mo~i, ko nas po{ilja{ na ètev tegaOratorija, zato te poni`no prosimo: spremljaj na{e dejavnosti, na{e trenut-ke, da se bo tako uresni~evalo Bo`je kraljestvo tukaj in zdaj.

3. Gospod, predstavil si nam dvainsedemdeset u~encev, ki si jih poslaloznanjat Besedo. Prosimo te za celotno Cerkev. Odpusti njene pomanj-kljivosti in jo z darom Svetega Duha utrdi, da bo ostala vedno zvesta tvojibesedi.

4. Gospod, prosimo te za vse udeleènce na tem oratoriju, da bi jimna{a navzo~nost bila znamenje tvojega miru.

5. Gospod prosimo te za vse brate in sestre, ki trpijo po domovih ali vbolni{nici, bodi ti njihova tola`ba v trenutkih preizku{enj.

6 ...O~ena{

4. Contemplatio

Ps 65 (66): Bog je zvesti varuh svojega ljudstva

Ta psalm nas vabi k ob~udovanju ~udovitih Bo`jih del.Po vsaki kitici bomo ponovili odpev:Velika so Gospodova delaPsalm bere posameznik, vsi ponavljajo odpev na koncu vsake kitice.Lectio divina se zaklju~i s Slava O~etu in z znamenjem krià.

Pesem: Kristus stoji pred nami, vabi na delo nas ...

Predlogi za Lectio divina

Legendapoudarjeno - svetopisemsko besedilopo{evni tisk - vsebina evangeljskega odlomka• normalni tisk - predlog za poglobitev (skupinsko in osebno)

136


Lk 10,1-12.17-20 (XIV. med letom)Jezus izbere dvainsedemdeset u~encev in jih po{lje oznanjatdvainsedemdeseteri se vrnejo• danes mene Gospod po{ilja• kak{en je moj odgovorPs 65 (66) Velika so Gospodova dela (zahvalni psalm - ob~estveni)

Lk 10,25-37 (XV. med letom)kako dose~i ve~no ìvljenjeprilika o usmiljenem Samarijanu• kaj je to: ve~no ìvljenje• kako dose~i ve~no ìvljenjePs 18 (19) Tvoje sodbe, Gospod, razveseljujejo srce

(hvalnica Bo`ji slavi in pouk o postavi)

Lk 10,38-42 (XVI. med letom)obisk pri Marti in Mariji• Marta in Marija: dve drì• danes me pride obiskat GospodPs 14(15) îsti v srcu bodo prebivali v Gospodovi hi{i (liturgi~ni psalm)

Lk 11,1-13 (XVII. med letom)nauk o molitvi, O~ena{prilika o nadle`nem prijatelju, ki je usli{an"Prosite in vam bo dano!" Prositi za dar Svetega Duha• kaj je to molitev• jaz in Sveti Duh (Sveta Trojica, zakrament sv. birme)Ps 137(138) Uboèc kli~e in Gospod ga poslu{a

(zahvalni psalm - posameznikov)

Lk 12,13-21 (XVIII. med letom)pohlepnost, korenina zlaprilika o bogatem neumneù• kaj vse razumem pod besedo pohlepnost• moj odnos do materialnih dobrinPs 94(95) Gospod, naj poslu{amo tvoj glas

(hvalnica in prero{ki opomin)

Lk 12,32-48 (XIX. med letom)mala ~reda se ne sme bati, zaklad v nebesihbudnost, prilika o gospodarju, ki se vrne s svatbebiti vedno pripravljen, prilika o dveh sluàbnikih: zvestem in nepripravljenem• kje zbirati zaklade• vpra{anje budnostiPs 32(33) Blagor narodu, ki pripada Gospodu

(hvalnica Bogu - Stvarniku in Gospodarju sveta)

137


Lk 12,49-57 (XX. med letom)izrek o ognju na zemlji in krstu trpljenjaJezus na Zemljo ne prina{a miru, ampak me~poznati znamenja ~asa• ogenj na zemlji• Jezus, vzrok delitev tudi danes (pozor: sekte!)Ps 39(40) Gospod, hiti mi pomagat

(zahvalni psalm - posameznikov in njegova pro{nja)

Lk 13,22-30 (XXI. med letom)ozka vrata in izbrancitudi pogani bodo pri{li v Bo`je Kraljestvo• moje prizadevanje in ozka vrata• ali sem misijonar od vzhoda do zahoda, od severa do jugaPs 116(117) Vsa ljudstva zemlje te bodo slavila, Gospod (hvalnica)

Lk 14,1.7-14 (XXII. med letom)katero mesto izbrati na gostijivabiti samo revne• gostija - njeni razli~ni pomeni• moje mesto v CerkviPs 67(68) Gospod, ti si o~e poni`nih (zahvalni psalm - ob~estveni)

Lk 14,25-33 (XXIII. med letom)resni~ni u~enci, prilika o zidanem stolpuprilika o dobro pripravljeni vojski, izrek o dobri in pokvarjeni soli• kdo je Jezusov u~enec• pomen kri`aPs 89(90) Gospod, daj nam priti do sr~ne modrosti

(pro{nji psalm - skupinski)

Lk 15,1-32 (XXIV. med letom)prilike o Bo`jem usmiljenju, izgubljena in najdena ovcaizgubljena in najdena drahma, izgubljeni in najdeni sin• kaj pomeni biti usmiljen• kdaj se Bog veseli in kako~Ps 50(51) Gospod, daj nam oku{ati veselje nad odpu{~anjem

(pro{nji -psalm - posameznikov)

Lk 16,1-13 (XXV. med letom)prilika o krivi~nem oskrbniku, ki ga Jezus pohvalizvestoba v vsem, slu`iti Bogu ali mamonu• ali Jezus navaja h krivi~nosti• zvestoba danesPs 112(113) Gospodovo ime naj bo slavljeno

13 PESMI

2. Hvalim. 3. Molim. 3. I{~em. 4. Prosim. 5. Kli~em. 6. Ljubim.

139

2.Kadar brat bo{ v te`avah, ti pomagal bom rad,z roko v roki gradila bova novi svet.Tam odkril bo{ lahko svoj najdra`ji zaklad,saj ljubezen vse zmore, le ~e zanjo si vnet.

140

2.V en kupe smo se zapodili, da bi skupaj b’li vso pot.Ob kitari smo si zapeli, glas je {el povsod.3.Vsi ljudje so se nam ~udili, da veseli smo tako.Nekateri z nami so peli, res je b’lo lepo.4.Kadar àlost v srcu teì te, pridi, vlak te ~aka è.Ob prijateljih zopet sre~en z nami bo{ zapel.

141

2.Kakor jutra rosa, ki ob soncu ve~ je ni,kakor vrt pomladni na novo o`ivi,~lovek se spreminja, ko ljubezen v njem ‚‚•‚•`ivi,mrak postaja sonce, v njem veselje prebudi.

142

2. In tudi, ko misli{, da `alosten si,takrat pesem zapoj, pro~ vse skrbi.

3. In ko domi{ljija spet gre svojo pot,vedi, s tabo Gospod gre vsepovsod.

144

VESELO SRCE - oratorij.net · 4 O to `no src e Pogum sre ~a nja s se b oj. R esnic a v as bo osv...

Documents

Transcript of VESELO SRCE - oratorij.net · 4 O to `no src e Pogum sre ~a nja s se b oj. R esnic a v as bo osv...