Velikonočni žegen

DNIXIVV E L I K A N O Č 0 9

Š T I R I N A J S T

P R I L O G Aa p r i l 0 9

Velikonočni žegen

kibicZ B A D L J I V I P R I G R I Z K I

didD R U Z I N A i n D O M

dD R U Z I N Aid

i n D O M

novak-

sabotn

ik

XIV2 ŠTIRINAJST DNI

v e l i k a n o č 0 9Pripravila M i c k a O p e t n i k

Brez »žegna« si velike noči ne mo-remo predstavljati. Gospodinja ima te »svete reči« posebej shra-

njene. Jerbas ali košara, modli za peko šartljev, žegnana voda, lanski prantelj, kadilo, žegnane sveče in prti imajo v hiši častno mesto. Ko so fantiči prinesli z gobo žegnan ogenj v hišo, je gospodinja zakurila v štedilnik ali ognjišče. Včasih so na tem ognju kuhali šunko, klobase in jajca. Ponavadi se to skuha že v petek. Na-bulano prato pa pripravim v soboto. Goba ima svoj vonj. Vsa vas diši po že-gnanih gobah. Večja je družina, večja je košara. Lepo očiščena sprejema da-rove zemlje in dobrote gospodinj. Šunka je znak Božjega ja-gnjeta, šartelj p o n a z a r -ja trnjevo k r o n o ,

pet jajc, pet krvavih ran, hren pa žeblje. Jedila pregrne mati z belim prtom, čez pa pokrije lepo vezen prt. Pred križem, kjer duhovnik blagoslavlja jedi, vidiš različne, lepe prtiče. V Rožu so pogo-sto motivi s križnim vbodom in svetim imenom, IHS, na sredi. Stari prti so iz domačega platna in šivani z domačo rdečo nitjo.Ponekod k žegnu nesejo še kake druge pridelke. Žegen se prime potem tudi vigrednih posevkov. Veli-konočni prt se ne sme prati, sicer izgi-ne žegen. V Rožu imajo prti

debele dolge čope, najbrž zato, da ve-ter ne odkrije košare. V Podjuni veže-jo košare zgoraj in zataknejo v vozel rožo. Svitek iz polstenih trakov dene-jo na glavo in nanj jerbas. Duhovnik, ki jedi blagoslavlja, kar pol dneva potre-buje, da vsem ugodi. Ob hudi uri obesijo velikonočni prt na plot, da brani pred hudo uro. Naša ba-bica so, ko so pekli ržen kruh, ves čas žebrali, da bi kruh “gratal”. Kolikokrat so pokrižali kruh ali šartelj. Za otroke so ob peki za veliko noč imeli srceta. Ostanek nabulane pogače so dali v črne glinaste srčke. Otroci so jih v košaricah nesli k žegnu. Ali pokrižate kruh, ali

pogačo, ta Božji dar, preden ga uži-jete? Bog ga vam požegnaj, tudi

k mesu diši. Ne pozabljaj-mo dobrih starih navad,

izročajmo jih tudi po-tomcem.

Navade ob veliki noči imajo globlji pomen. Smi-

selno povezujejo naravo in duhovnost. Kristusovo trpljenje in

vstajenje je najvažnejša resnica našega verovanja. Škoda, da ta

Velikonočni žegenM a r i j a I n z k o

novak-

sabotn

ik

g o t t h a r d t

XIV 3ŠTIRINAJST DNI

Odpravila sem se na pot z vpra-šanjem, kakšnega pomena je to prvo zelenje, ki ga zvežemo v

„presenc“ ali „prajtelj“, ga nesemo k blagoslovu v cerkev in spet nazaj na naše domove. Moja dva sinova, Noa in Marko, sta šla z menoj na dom moje že rajne babice, Poderšnikove mame na Obirskem. Tam so nas sprejeli stric Iz-idor Oraže ter njegova prijateljica Za-lika Karničar in njuna hčerka Julija. V pogovoru smo ugotovili, da presenc spremlja družino celo leto. Običajno je, da se na cvetno nedeljo gre po maši z blagoslovljenim presencem v roki tri-krat okoli hiše in s tem ponese blago-slov na dom.

Na dvorišču Poderšnikove domačije nam je gospodar Izidor pokazal, kako iz vejic naredi križe in pripovedoval: „Križec pribijem na vrata hleva, dru-gega pa na skednju. Spominjam se, da je mama nabila na vrata tudi po tri kri-že. Nadalje smo križe pribili tudi še na kaščo in druga poslopja na kmetiji. Če se je kje kako staro poslopje podiralo,

je bilo tam najti nešteto majhnih kri-žev, pribitih pod streho.“

Pri Zaliki doma pa imajo posebno na-vado: „Na veliki četrtek razrežemo presenc na približno 10 cm dolge kose, jih denemo v košaro in jih hranimo v hiši ter jih med letom potem upora-bljamo. Ta dan naredimo tudi iz teh vejic po tri majhne pušeljce in jih nese-mo v hlev, na skedenj in v kaščo. Vejice iz košare pa uporabim najprej na veliki petek. Takrat jih vržem v ogenj, ko ku-ham meso ter pečem pogačo. Moj oče je nekdaj za veliko noč kadil s temi ve-jicami na domačiji, posebno pa takrat, ko je živina vigredi spet šla iz hleva na pašo. Kadar se začenja nevihta, vržem nekaj vejic v ogenj, da bi bili obvarova-ni strele in nesreče!“

Skupaj s stricem Izidorjem se odpra-vimo na travnike. Otroci drvijo nao-krog in uživajo sonce in veter. Izidor najprej nese križ na kup drv. Širni goz-dovi mu dajejo drevesa, ki jih s sinom Michaelom posekata in naredita iz njih

drva. Nato zasadi križ v zemljo in raz-laga: „Mama je vedno pokadila polje, ko smo začeli orati zemljo za žito in krompir, potem je v prvo brazdo za-kopala oglje. Jaz dam v zemljo križ.“ Zalika pa dostavi: „Mi pa doma damo v prvo brazdo tri križe – enega na za-četek brazde, drugega v sredino in tre-tjega na konec.“

Vejice presenca se vržejo v ogenj spet ob koncu leta, ko na domovih kadimo na sveti večer, na silvestrovo in na ve-čer pred praznikom svetih treh kra-ljev. Tako se sklene cikel letnih časov s pogledom nazaj in pogledom naprej. Ob slovesu z Obirskega nam je stric Izi dor podaril dva križca. Ko smo pri-šli nazaj v stanovanje, pa je sinček Noa dejal: „Jaz bom ta dva križa ne-sel na našo teraso in tam dal v zemljo, da bodo tudi pri nas fajn rastle roži-ce in solata ter zelišča.“ – Kako lepo, da je petletni otrok dojel sporočilo in moč tega običaja in ga ponesel v svo-je življenje!

zavest ponekod izginja. Temu, ki preživlja post res s pritrgovanjem, z misli-

jo na Kristusovo trpljenje, bo velika noč veličasten praznik. Tudi čiščenje hiš,

trebljenje travnikov, spoved prispevajo k lepoti in svetosti praznika.

Blagoslovljen presencM o n i k a N o v a k - S a b o t n i k

XIV ŠTIRINAJST DNI4

V Ž A R I Š Č U

Evropski trg kot središče Pliberka

Etnologinja Uši Sereinig, ki je v knji-gi »Križ kraž kralj Matjaž – Otroške pesmi, igre in igrače na južnem Koro-

škem« zbrala in zapisala otroške igre starej-še generacije na Koroškem, ugotavlja, da je ob veliki noči bilo priljubljeno sekanje, rol-kanje in trčljanje pirhov.

Na Koroškem so pirhe sekali tako, da je kdo iz določene razdalje poskusil zapičiti kova-nec v pirh soigralca. Jajce si komu nastavil na tla v plitvo jamo. Otrok, ki ga je sekal, je moral odmeriti toliko čevljev, kolikor sta se jih šla stavit. Če se je kovanec zapičil v pir-hu, sta bila pirh in kovanec njegova. Če ni za-del, je dobil kovanec tisti, ki je pirh nastavil. Zelo priljubljeno je »rolkanje«, ki je še da-nes obvezen del velikonočnega praznovanja. Otroci naredijo drčo iz dveh skodel, leskovih palic ali grabelj. Ponekod imajo tudi poseb-ne »rolke«. Po njej spuščajo pirhe. Vsak po-skusi usmeriti pirh tako, da se pritakne čim več spodaj ležečih pirhov. Kolikor jih zade-ne, toliko denarja dobi (včasih so to bili gro-ši, danes so to centi ali evri). Plačati mora ti-sti, čigar jajce je zadeto. Pri usmerjanju pirha je važno, kako nastavijo špic, konico jajca. Tudi trčljanje (turčinje) otroci na Koroškem še danes poznajo in igrajo. Pri tem dva igral-ca trčita špic, konico jajca, drug ob drugega. Igralec, čigar pirh je ostal cel, v znak zma-ge dobi ubiti pirh svojega soigralca. Včasih so uporabljali tudi lažna jajca, »smolake« ali »smolinjake«, ki so jih bili napolnili z vročo tekočo smolo. Ponekod so uporabili tudi le-seno pobarvano jajce kot lažno jajce.Velikonočne igre imajo družabni namen. Za igranje se srečujejo domači, žlahta ter sosedje. Skupno praznujejo veliko noč in

tudi pomlad, ki šele omogoča igre na pro-stem. Nekoč so bile igre otrok na vasi, na paši in drugod važen del otroškega druže-nja in otroškega vsakdanjika. Igre pa so tudi del praznovanj: velikonočne igre s pirhi so sestavni del na Koroškem bogato ohranjenih velikonočnih šeg in navad.Pri velikonočnih igrah s pirhi so se razvi-le zanimive družinske tradicije, ki jih še da-nes gojijo. Igre s pirhi imajo zelo preprosta pravila, razvile pa so se neštete variante – npr. razne oblike »rolk« (od čisto preprostih do lepo oblikovanih) ter razna »družinska« pravila pri »rolkanju«. V Zadjakovi družini v Dobu se npr. pri rolkanju zberejo nečaki in nečakinje, strici pa na jajca položijo kovan-ce; kdor jajce zadene, pobere kovanec z jajca. Če danes pred veliko nočjo pogledamo po trgovinah, opazimo velika čokoladna veli-konočna jajca, ki so zavita v razkošne ovit-ke, v njih pa so presenečenja, kot jih pozna-mo iz manjših »Kinder-jačk«. V Italiji npr. so ta jajca del velikonočne tradicije, otroci pa jih prejmejo od staršev, stricev, prijatelj-skih sosedov ipd., tako da se jim včasih na-bere kar lepo število čokoladnih jajc, mame pa premišljujejo, kam bodo šle z obilno čo-kolado, ki ostane, potem ko otroci odpre-jo jajce in iz njega izkopljejo razne manjše igrice, igrače ...

Igra v najrazličnejših oblikah je torej del velikonočnega praznovanja, vsak kraj pa ima svoje posebnosti. Del koroškega veli-konočnega praznovanja so igre s pirhi, za katere so potrebna samo jajca, nekaj cen-tov, dve palici, in že se v velikonočno pra-znovanje vseli mnogo otroškega vriska in veselja.

e v r o p s k a r a z s t a v a

E v r o p s k a r a z s t a v a 2 0 0 9 v p l i b E r k u s p o m E m b n i m p r i s p E v k o m p l i -b E r š k E ž u p n i j E – » m o č b E s E d E i n m o č s l i k E « z »v i z i j o b o ž j E g a «

Igre s pirhi

Evropski trg okrog farne cerkve v Pliberku. Park religij med župniščem in cerkvijo. Prvega maja bo odprtje teh dveh novih znamenitosti v Pliber-ku. Za mnoge je središče Pliberka že do sedaj bilo okrog cerkve. Z Evrop-sko razstavo 2009 bo to postalo nepreklicno.

Kako se je pliberška fara vključila v Evropsko raz-stavo?Ivan Olip: Leta 2006 se je začelo govoriti o Evropski razstavi v letu 2009. Ta-krat se je občina Št. Pavel pogajala z občino Pliberk. Koordinator razstave v Št. Pavlu p. Gerfried Sitar me je poklical in rekel, da bi bilo lepo, če bi s kakim projektom sodelovala tudi fara Pliberk. Čeprav ni-sem bil povabljen, sem se udeležil pogovora na obči-ni in ponudil sodelovanje. Župan Štefan Visotschnig je zamisel o sodelovanju pliberške fare pri Evrop-ski razstavi takoj podprl z besedami: »Iz vsega, če-sar se loti Cerkev, nastane nekaj velikega!« S pomo-čjo Mathilde Hollauf smo vložili načrt za Evropski trg in Park religij in dobi-li odobrenih nekaj več kot 411.000 evrov.

Kaj so priprave na Evrop-sko razstavo premakni-

D e k a n I v a n O l i p o p r i s p e v k u p l i b e r š k e f a r e k E v r o p s k i r a z s t a v i 2 0 0 9

M a r t i n a P i k o - R u s t i a

»Nekaj vidnega tudi za poznejše rodove«

o p e t n i k


Evropski trg kot središče Pliberkae v r o p s k a r a z s t a v a Pripravil V i n c e n c G o t t h a r d t

E v r o p s k a r a z s t a v a 2 0 0 9 v p l i b E r k u s p o m E m b n i m p r i s p E v k o m p l i -b E r š k E ž u p n i j E – » m o č b E s E d E i n m o č s l i k E « z »v i z i j o b o ž j E g a «

Dekan Ivan Olip je obrise Evropske-ga trga in parka petih največjih sve-tovnih religij že vedno imel pred se-boj. Sedaj je to vidno tudi vsem drugim. Manjka samo še to, da poženejo dre-vesa, da zacvetijo vrtnice, požene ro-žmarin, da začne teči voda v vodnjaku pred cerkvijo, ter da se namestijo 45 krat 45 centimetrov velike železne plo-šče, ki simbolizirajo evropske države. Te plošče, vodnjak in simboli za sedem zakramentov so delo umetnika Helmu-ta Blažeja. Simboli za evropske države

so nameščeni okrog cerkve in kažejo v nebesno stran, kjer so evropske države. Znamenita glava Kogelnikove je posta-la simbol za Avstrijo, Helmut Blažej pa je pripravil tudi simbol za Hrvaško. Do njenega pristopa k Evropski uniji bo to mesto na trgu ostalo prazno. Prav ta poteza kaže daljnovidnost, s kate-ro je pliberška fara obravnavala svoj prispevek za Evropsko razstavo 2009. Gledala ni samo do 1. maja 2009, tem-več predvsem na to, kaj bo od tega leta ostalo.

S t a t i s t i k a2235 delovnih ur so opravili prostovoljci pri urejanju okolice cerkve in župnišča. Mnogi so pomagali. Anton Pikalo je bil med temi, ki so naj-več časa preživeli na Evropskem trgu. Odprtja trga ni dočakal, umrl je nenadoma lani pred božičem. Stroški za projekt znašajo 434.923,60 evrov. Do-datnih izdatkov bo še približno 50.000 evrov.

Park religij Umetniško je park oblikoval ume-tnik Rudi Benetik. Park ima obliko oblaka, v njegovi sredini bodo stali stebri iz stekla z vdelanimi sim-boli petih največjih verstev sveta. Drevesa ginko bodo dajala parku senco.

Evropski trg V tlak Evropskega parka so vdelani simboli 27 držav Evropske unije in Švice. Pred vhodom v cerkev so vdelani simboli sedmih zakramentov. Središče parka pa je vodnjak. Sim-bole in vodnjak je umetniško oblikoval umetnik Helmut Blažej.

Omanov križev pot V farni cerkvi v Pliberku bodo v času Evropske razstave križev pot te cer-kve zamenjale slike Omanovega piranskega križe-vega pota. Velikoformatne slike so razastavljene pod geslom »Moč slike – vizija Božjega«.

Arhitektonski načrt Evropski trg in Park religij je za »božji lon«oblikoval arhitekt Anton Reichmann.

D e k a n I v a n O l i p o p r i s p e v k u p l i b e r š k e f a r e k E v r o p s k i r a z s t a v i 2 0 0 9

le v fari, kakšne sledove so za-pustile?Olip: Začetna skepsa in dvomi so se izkazali za neutemljene. Iz načrtov je nastalo nekaj le-pega. Ko bodo vsa dela do-končana in bo tudi Evropska razstava 2009 že zgodovina, bo ostalo nekaj edinstvenega. Znali smo izrabiti edinstve-no šanso in smo ustvarili ne-kaj vidnega tudi za poznejše rodove.

Kaj mislite, da bosta Park re-ligij in Evropski trg premakni-la v Pliberku? Kaj bo po koncu Evropske razstave drugače?Olip: Za koroško stvarnost je pomembno, da premostimo ozkotirnost, ozko gledanje na nacionalizme ter da se od-premo drugim narodom, dru-gim verstvom in se zavemo, da nas druži skupna evrop-ska zavest. Zanimivo je tudi to, da je Evropski trg tako za-snovan, da se vse steka pro-ti središču, to je k cerkvi. Sre-dišče je krščanstvo. Evropa brez krščanstva ne bi bila to, kar je. Kar zadeva Park re-

ligij, smo veliko razpravlja-li tudi o tem, zakaj pripisova-ti važnost drugim verstvom. Sklep razprav je bil, da dru-ge religije za nas ne pomeni-jo nevarnosti. Nevarna je edinole naša mlačnost v krščanstvu in nepozna-vanje lastne vere. Če svoje krščanstvo zave-stno živimo, se ni tre-ba bati islama, hin-duizma ali drugih verstev.

Vizijo Božjega bo predsta-vil Omanov križev pot v mestni cerkvi. Kakšna je vizija za Cerkev v tej re-giji, kjer živite?Olip: Vizija je, da se od-premo drugemu, da okre-pimo lastne korenine, lastno krščansko identiteto. Zave-dati se moramo, da živimo v pluralni družbi ter da so tudi pri nas navzoča druga ver-stva.

»Nekaj vidnega tudi za poznejše rodove«

g o t t h a r d t


v ž a r i š č u

d o b e s e d n o i z k n j i g e

»Prekleta avtocesta!« Jelka Mrak Do-linar tega ni mogla samo misliti. Mo-rala je povedati na glas. Moralo je iz nje. Sin Lojze jo miri: »Mama, vra-čamo se z romanja v Medžugorje. Ne moreš tako govoriti.« Ona pa do-živi še enkrat vse ponižanje, ki ga je doživela kot jetnica pri gradnji Ce-ste bratstva in edinstva v bližini kraja Rajič v Slavoniji na Hrvaškem.

Spomini Prav tako, kot je morala iz nje vsa bolečina spomina na kruti čas zapora po koncu 2. svetovne vojne, v besedah »Prekleta avtocesta!«, tako je lansko leto spomladi začela razmi-šljati o tem, da napiše svoje spomine. Takole pravi: »Veliko je bilo že napi-sanega o trpljenju našega naroda med okupacijo in o tem, koliko hudega mu je povzročil okupator. Le malo pa je napisanega o tem, kako je ves ta čas, kot dodatek k hudemu, stalinistični bič v roki brata začel najbolj surovo morijo v imenu svobode.« Jože Moži-na, ki je Jelki Dolinarjevi več let pri-govarjal, da naj napiše spomine, je napisal v uvodu knjige: »Jelka Mrak Dolinar je pisanje spominov vzela kot dolžnost do resnice in do ljudi, ki so zaradi tega trpeli. Spomine pa je lah-

ko napisala predvsem zato, ker je re-presivni aparat ni zlomil in ker je svoje preganjalce po svojih močeh premagala na bojnem polju, ki se mu reče čista vest.« Samo eno leto je trajalo, da je napisa-la spomine, februarja letos je v založ-bi Družina izšla knjiga Brazde moje-ga življenja. Jelka Dolinar opisuje v tej knjigi svoja otroška leta, težišče pa je posvečeno njenemu šestletnemu zaporu, ko se je Jelka Dolinar s svojo sestro znašla v kolesju komunistične represije. Knjiga dobiva še posebno težo tudi zaradi najnovejših odkri-tij v Hudi Jami pri Laškem. Tako kot povojni poboji, ko je Slovenec pobijal Slovenca, je knjiga še pod posebnim žarometom javnosti. Bogastvo knji-ge so tudi nešteti dokumenti in priče-vanja nekaterih drugih jetnic tega ne-človeškega režima.

Jelka Mrak Dolinar živi danes v Špi-talu ob Dravi, stara skoraj 84 let. Tja je pribežala leta 1951. Poročila se je z Lojzetom Dolinarjem; z njim je tik pred njegovo smrtjo praznovala zla-to poroko. Spomine je posvetila tiso-čim slovenskim otrokom, ki so morali ostati sami, brez staršev, ko je ko-

munistična oblast pobila več desetti-soč nedolžnih ljudi, med njimi mame, brate in sestre teh otrok. Knjigo pa je posvetila tudi svojemu sinu Lojze-tu in trem vnukom. Vnukinja Vikto-rija je narisala tudi sliko za naslovni-co knjige. Začetek šestletnega zapora je tale prizor: Ob koncu vojne sta se Jelka in njena sestra znašli na zadnjem vla-ku z domobranskimi ranjenci, ki so ga na poti iz Ljubljane pri Lescah za-jeli partizani. Sestri sta bili med de-vetimi, ki ranjencev kljub odhodu nekaterih zdravnikov niso zapusti-li. Medtem ko je komunistična oblast težke ranjence najprej prepeljala v Ljubljano in jih po mesecu dni dala kratko malo pobiti, se je za Jelko in njeno sestro začela kalvarija povojnih zaporov in prisilnega dela.

Devet oseb 120 težko ranjenih lju-di ni pustilo samih. Vsi drugi so odšli. Jelka Dolinar je ostala pri njih. – Za-kaj niste tudi vi zapustili ranjencev in zbežali? Kaj je bilo tisto, kar vam ni pustilo oditi? Jelka Dolinar: »Ker so se mi ranjenci smilili. Ostal je en du-hovnik, dva bogoslovca, dve diplomi-rani sestri, še nekdo in midve s sestro,

Na mrtvem tiru sem se zrušilaVlak je zapeljal v Lesce in se ustavil. Takoj so odklopili vagon

s hrano in s sanitetnim materialom. V vagone so prišli partizani in partizanke, vsi oboroženi z mitraljezi. Kakor da so podivjali, so zmerjali, preklinjali in z njihovih obrazov je sikalo sovraštvo. Mi pa smo bili mirni. Ranjencem so pobrali vse, kar je bilo dosegljivo: ure, verižice, prstane; kradli so, kar so dosegli.

Tako smo prišli do Jesenic. Nebo je bilo temno, grmelo je, bližala se je huda nevihta. V dveh odprtih vagonih so ležali ranjenci. Moja sestra je bila vedno zelo odločna. Stražar ji je dovolil, da je šla do načelnika železniške postaje in ga prosila za dva pokrita vagona. V odprtih vagonih so bili ubogi ranjenci

izpostavljeni soncu in mrazu. Hitro smo prenesli ranjence v zaprta vagona, ki so ju

železničarji priklopili. Grmenje se je hitro približevalo in ko je bil zadnji ranjenec

na suhem, so se odprli vsi nebesni registri. Kako smo se odd-ahnili! Lilo je kot iz škafa. Bili smo srečni. Tudi postajenačelnik, ki nas je gledal, kako se trudimo, je bil zadovoljen, da nam je ugodil. Ranjenci so seveda občutili odklapljanje in priklapljanje vagonov, saj so nekateri imeli ob tem hude bolečine.

Naslednji dan, 10. maja 1945, so nas odpeljali na Blejsko Dobravo in vlak zapeljali na mrtvi tir.

Starejši možakar v civilu s puško na rami nas je stražil. Sedel je na stolu, nas opazoval in verjetno mislil svoje. Govoriti z nami ni smel. Diplomirani sestri Anica in Marija sta lajšali rane, kakor

Na Kalvariji povojnih zaporov in prisilnega delaJelka Dolinar je napisala knjigo. Kot posvetilo rada napiše: »Želim in upam, da se nikoli ne bi zgodilo več toli-ko hudega – trpljenja, lakote, žeje, ponižanja –, kot to opisujem v svoji knjigi.«


Brazde mojega življenja je knjiga spominov Jelke Mrak Dolinar, ki živi v Špitalu ob Dravi. Jelka Dolinar je po vojni preživela šest let v zaporih in na prisilnem delu v nekdanji Jugoslaviji. Avtobiografska knjiga je dragoceno pričevanje, ki razsvetljuje povojne zločine. Pretresljivost knjige je v tem, ker se bere kot kriminalni roman, ven-dar je vsak stavek in vsaka beseda gola resnica. Če kdo slučajno avtorici tega noče verjeti, dodani dokumenti so še pretresljivejši. Ko bralec knjigo odloži, se pojavi pred njim vprašanje: »Kako je mogel slovenski narod preseči režime, ki smo jih imel do danes za najbolj grozne?«

Jelka Mrak Dolinar: Brazde mojega življenja. Založba Družina 2009. Spremna beseda: Jože Možina. Slika na naslovni strani: Viktorija Dolinar. Knjiga stane 18 evrov. Kupiti jo je mogoče v Mohorjevi knjigarni v Celovcu.

sta vedeli in znali. Rane so bile grozljive.Enajstega maja so bile razmere še hujše. Stokanje in zadah

sta se stopnjevala, saj smo že toliko dni preživeli v nemogočih higienskih razmerah. Bili smo lačni in neumiti, saj vode še za piti ni bilo.

/.../

Še isti dan smo prišli nazaj na Jesenice. Zaradi podhranjenos-ti sem omedlela. Stražar je poklical Rdeči križ in odpeljali so me v jeseniško bolnišnico. Nudili so mi prvo pomoč in mi dali jesti.

Ko so ljudje izvedeli, da sem iz »belega« transporta so me hodili ogledovat in zmerjat.

Prosila sem žensko, ki je tisti dan odhajala iz bolnišnice domov, da bi obvestila dobro prijateljico z Jesenic, da sem v

jeseniški bolnišnici. Kljub strahu je prijateljica prišla z njeno sestro in mi prinesli nekaj hrane. Tako dobrega prepečenca v svojem življenju še nisem jedla!

Ob obisku je hitro dozorel sklep: »Pobegni!« Prvo noč sem veke podpirala s prsti, da ja ne bi zaspala, to pa iz samega stra-hu pred drugimi bolniki. Kmalu za tem, ko sta prijateljici odšli, sem šla iz sobe, kot da bi šla na hodnik na sprehod. V bolniških copatah sem šla po stopnicah navzdol, ven iz hiše, in bežala v smeri postaje. Pot se mi je zdela neskončno dolga. Ljudje pa so se obračali in me začudeno gledali, kako sem tekla v copatah. Izmučena sem prišla do vagonov, ki so stali na mrtvem tiru in se zrušila.

Iz knjige Jalka Mrak Dolinar: Brazde mojega življenja.

Na Kalvariji povojnih zaporov in prisilnega delaJelka Dolinar je napisala knjigo. Kot posvetilo rada napiše: »Želim in upam, da se nikoli ne bi zgodilo več toli-ko hudega – trpljenja, lakote, žeje, ponižanja –, kot to opisujem v svoji knjigi.«

ki sva imeli tečaj Rdečega križa. Se-stra je rekla, da ostane. Pa sem rekla, da bom ostala tudi jaz. Kaj drugega nisem več razmišljala, čeprav sem ve-dela, da si bo delal oče velike, zelo ve-like skrbi. Bog je že tako hotel. (Mol-či.) Tedaj sem samo rekla, ostala bom. Vedela sem, kaj se dogaja. V trenut-ku odločitve nisem mislila, kaj bi lah-ko bilo, če ... Mislila sem samo na to, da bom tem revežem pomagala, koli-kor bo mogoče. Nikdar nisem mislila na to, da se bom srečala z zverinami v človeški podobi. Barbarin rov je dosti zgovoren.«

Bi napravili kaj drugače, kot ste sto-rili? Jelka Dolinar: »Ne bi mogla.« - In kakšna je vaša želja glede odnosa Slovenije do povojnih zločinov? Jel-ka Dolinar nekaj časa molči. »Kaj si želim? Da bi Slovenija končno o teh stvareh spregovorila in da bodo tisti, ki so bili vodje Komunistične parti-je in s tem tudi organizacije teh zloči-nov, končno imenovani z imeni ter da bi oblast ta režim končno obsodila.« - Kaj pa je vaša želja slovenskemu na-rodu? Jelka Dolinar: »Vse dobro. Da ne bo nikoli več toliko sovraštva. Da bi končno prišlo do sprave!«

Pripravil V i n c e n c G o t t h a r d t

g o t t h a r d t


Kako doživljate veliko noč?Gusti Gasser: Velika noč je čas za dru-žino, čas srečevanja, čas pogovora. Praznujem v krogu družine, prijate-ljev in znancev. Maria Hajnžič-Kežar: Veliko soboto pri nas doma močno oblikujejo šege in navade. Zgodaj zjutraj greva s hčerko Kristino po blagoslovljen ogenj, ka-terega neseva tudi k sosedom. V do-poldanskem času barva mož z otro-ki jajca. Popoldne pa gre vsa družina k blagoslovu jedil. Pri vaškem križu

se zbere tako rekoč vsa vas. To je po-sebno srečanje vaščanov, saj se med letom tako nikoli ne srečamo. Cela družina sodeluje pri vstajenju v far-ni cerkvi. Po vstajenju pa se srečamo pri mami, kjer prižgemo velikonoč-ni kres, nato pa pokusimo žegen. Ker vodim cerkveni zbor, mož in hčer-ka pa pojeta, smo za veliko noč veli-ko v cerkvi in pri mašah. Sicer pa so velikonočni prazniki dnevi, ko se sre-čujemo v družinskem krogu, gremo na obiske, sprejemamo obiske in pra-znujemo rojstne dneve mame in se-stre. Dunja Hribar: Velika noč je zame velik družinski praznik. Naša babica kot glavna organizatorka poskrbi za do-brote, ki jih nesemo k blagoslovu na vasi. V zadnjih letih sva se z možem udeleževala vstajenja na Obirskem, kjer sem doživljala vedno posebno vstajenjsko ozračje. Letos, ko je sin

Jona star 18 mesecev, bo praznovanje gotovo drugačno. Oba z možem pri-hajava iz velikih družin. Vsaka druži-na se kot velika skupnost sreča ob ve-liki noči. K sinu Joni pa bo letos prvič prišla na obisk botra. Obisk botre je bil zame vedno čisto poseben dogo-dek. To, kar sem sama lepega dožive-la, to hočem posredovati tudi svoje-mu otroku. Slavica Kelich: Obhajanje velikonoč-nih praznikov v naši družini močno zaznamuje služba mojega moža Her-mana, ki je diakon in ima dosti oprav-kov v teh dneh. Seveda tudi pri nas pripravimo košaro za blagoslov, kate-ro nese eden od odraslih sinov k bla-goslovu. Priprava vstajenjskih obre-dov zahteva veliko časa. Mnogo tega dela preostane meni in moram po-skrbeti, da vse funkcionira. Po vstaje-nju pa smo vsi povabljeni k moževim staršem na šunko.

OKROGLA MIZA NEDELJE

Vrednote smernice v življenju

V zadnjem času se veliko govori o vrednotah, kaj pomenijo posamezniku,

predvsem pa o tem, ali so sploh še zanimive in potrebne v današnjem času.

O vrednotah, tudi takih, ki oblikujejo velikonočne praznike, so

na okrogli mizi spregovorile žene.

M o n i k a N o v a k - S a b o t n i k

Dunja Hribar, delovna asistent-ka, poročena, sin Jona, doma v Gluhem lesu pri Št. Primožu

Slavica Kelich, upokojenka, po-ročena, sinova Danijel in Andreas ter vnuki-nja Lina, doma na Bajtišah

XIV 9ŠTIRINAJST DNIŠTIRINAJST DNI 9XIV

Žene v veliki meri oblikujejo praznik, ki skriva v sebi številne vrednote: vero, tradi-cijo, običaje, družinsko skupnost … Kaj pomenijo vre-dnote današnjemu človeku? Gusti Gasser: Vrednote so del širših družbenih prepričanj o tem, kaj je dobro in zaželeno, in so vsakemu po-samezniku svojevrstni kažipoti. Po-menijo nam merilo, s katerim oce-njujemo svoje ravnanje in ravnanje drugih. Tako so nam smernice, po ka-terih uravnavamo svoje življenje. Dunja Hribar: Veliko noč z njenimi simboli sem že kot otrok in kot mini-strantka doživljala kot nekaj zelo le-pega. Kot deklica marsičesa nisem ra-zumela. V spominu na tisti čas pa mi

je ostalo veliko pozitivnega. Velika noč, Jezusovo vstajenje, mi daje nov zagon, da človek vedno lahko vsta-ne. Če sem nekdaj videla v veliki noči predvsem težo križevega pota, vidim danes tudi druge vrednote. Kot mlad človek imaš svoje vrednote, na dru-gi stopnji razvoja pa imaš drugačne vrednote. Danes, ko sem sama mama, opažam, da so zame pomembne dru-ge vrednote. Npr. da je otrok pri maši miren. Ob praznikih doživljam dru-ženje s sorodniki in prijatelji kot po-sebno vrednoto. Prav nekaj lepega, nekaj čisto posebnega je obisk botre. Občutek imeti zunaj družine neko-ga, ki skrbi, misli nate, na katerega se lahko zaneseš, se z njim lahko pogo-varjaš, je velika dragocenost. Števil-ne so vrednote, ki so vedno prisotne v življenju. Pri vzgoji otrok pa je važno, da vrednote živiš, kajti otrok hitro za-zna, ali si avtentičen.

Kako oblikujejo vrednote človeško življenje?Gusti Gasser: Vrednote so odvisne od družbe, od okolja, v katerem živimo, so odvisne od odnosov z ljudmi. Mlad človek se orientira po družbenih vre-dnotah, se sooča z njimi in jih kritič-no presoja in primerja s svojimi iz-kušnjami in tako najde svoje poti in svoje vrednote.Slavica Kelich: Ko so bili otroci majh-ni, sem gledala predvsem na to, da je bil zanje lep praznik. Danes raz-mišljam drugače in je velika noč po-stala zame nekaj izredno veselega. Zunanje priprave, ki spadajo k obha-janju praznikov, mi niso več tako po-membne. V vstajenju vidim in čutim


Vrednote smernice v življenju

V zadnjem času se veliko govori o vrednotah, kaj pomenijo posamezniku,

predvsem pa o tem, ali so sploh še zanimive in potrebne v današnjem času.

O vrednotah, tudi takih, ki oblikujejo velikonočne praznike, so

na okrogli mizi spregovorile žene.

M i c k a O p e t n i k

Mag. Gusti Gasser, klinična psihologinja, poročena, hčerki Valentina in Christina, doma v Podgradu pri Bilčovsu

Maria Hajnžič-Kežar, pa-storalna asistentka v Pliberku, poročena, sin Emanuel, hčerki Kristina in Jasmina, doma na Horcah pri Št. Vidu

gott

hardt


nepopisno vrednoto, ki smo jo preje-li. To vrednoto, to pojmovanje vsta-jenja želim posredovati otrokom. Če bodo to razumeli, dosegli globoko vero, bodo drugače gledali na življe-nje. Zame sta skupnost in vera najve-čji vrednoti. Premalo mi je samo iti v cerkev, tam pri maši in po maši do-živeti skupnost je zame prava oblika obhajanja. Po odhodu otrok od doma in moževi veliki zaposlenosti pogre-šam družinsko skupnost. Toda upam, da se bo tudi to spremenilo.

Vsak človek nosi v sebi vrednote – jih čuva, neguje, živi. Kako je mogoče te vrednote

posredovati mlajše-mu rodu?Gusti Gasser: Mladim biti zgled, za-nje skrbeti, jim dati občutek solidar-nosti in skupnosti, to je naša naloga. Solidarnost se začne v družini, kjer se učimo spoštovanja, ljubezni, tole-rance, solidarnosti in komunikacije. Družbeno-politična naloga pa je, da poskrbimo za dobro izobrazbo, za de-lovna mesta, za varnost, za socialno pravičnost in za stabilnost. Mladim moramo odpirati perspektive.Maria Hajnžič-Kežar: Najvažnejše je, da vrednote živimo in jih mladi ob nas doživljajo. Kar živiš, je važno, ne tisto, kar govoriš. Če bodo le del tega živeli in delali, kar sama živim, bom zadovoljna. Slavica Kelich: Kar govorim, mora biti enako temu, kar živim. Vse, kar smo mladim dali, je ostalo v njih. Četu-di morda tega ne živijo tako, kot smo živeli mi. Toda o našem zgledu raz-mišljajo. Ne pričakujem, da bi dela-li isto, kot sem delala jaz. Oni bodo drugače živeli kot mi. Tudi mi nismo živeli tako, kot so živeli naši star-ši. Zame je pomembno, da veruje-jo. Morda na drugačen način kot jaz. Opažam pa, da jim vera v Boga nekaj pomeni.

Dunja Hribar: Povezanost z Bogom hočem posredovati tudi sinu Joni. Cerkveni prazniki in zakramenti so nekaj pomembnega in nekaj, kar nam ponuja Cerkev. Te lepe rituale, ki bo-gatijo življenje, hočeva posredova-ti sinu.

Kaj so vrednote današnje mladine?Gusti Gasser: Raziskave z naslovom „Österreichische Jugend-Wertestu-die 2006/07“ nam kažejo ne samo to, da mladina ima vrednote, ampak tudi to, da so te vrednote povsem tradicio-nalne in starodavne. Osrednja med njimi je namreč imeti družino, otro-ke, in živeti srečno družinsko življe-nje. Zelo pomembno pa je mladini tudi imeti zagotovljeno delovno me-sto. Na tretjem mestu so prijatelji in prosti čas. Maria Hajnžič-Kežar: Ob veliki noči je našim otrokom gotovo vrednota sku-pna priprava in zažig kresa. Prav sku-pnost je za moje otroke zelo važna – skupnost v družini, s sorodniki, sre-čanje s prijateljicami pri zboru, po nedeljski maši. Ni važna oblika sku-pnosti, važno je, da obstajajo prosto-ri, kjer skupnost lahko živi. Slavica Kelich: Skupna praznovanja so, kolikor je mogoče, zelo pomembna za oba sinova. Veselijo se skupne večer-je za veliko noč, kjer pojemo in se po-govarjamo. Skupnost, vseeno kakšna je, je pomembna tudi zato, ker je kraj zaupanja in domačnosti.

Medčloveški odnosi, spoštovanje, razu-mevanje, pozornost do sočloveka so vre-

dnote, ki jih ne moremo kupiti. Kako vpliva družba na po-sredovanje vrednot?

Gusti Gasser: Vrednote so stvar posa-meznika, ki presoja, kaj je pomemb-no in kaj ne. Kako pa se posameznik odloči, po čem se orientira, katere vrednote postavi v središče svojega mišljenja in ravnanja, je odvisno od družbenih vrednot in od položaja po-sameznika v družbi. V današnji družbi, v kateri je vse po-drejeno gospodarski rasti in konku-renčnosti, v krutem svetu tekmova-nja, mladi nimajo dovolj opore, se počutijo negotovi in osamljeni. Raziskave pa tudi kažejo, da je dana-šnja mladina zelo odgovorna in kri-tična generacija, ki je odprta in pri-pravljena na sodelovanje. Treba jih je akceptirati kot enakovredne partner-je, jih poslušati, jih vzeti resno in jim dati priložnost, da svoje znanje doka-žejo in s tem opozorijo družbo nase. Dunja Hribar: Današnja mladina išče skupnost, hoče biti „in“ in „cool“ ter si želi priznanja. Pri delu z mladimi sem opazila, kako zelo jim manjkajo vrednote. Mladi iščejo družbo – mor-da je nimajo doma in jo zato išče-jo drugje. Babica me je vztrajno uči-la besed hvala in prosim. Danes vem, da se za temi besedami skriva veli-ko spoštovanje do sočloveka, okolja in stvari. Maria Hajnžič-Kežar: Ker so zunanji vplivi na mlade zelo močni, je važno, da oba starša živita in govorita o istih vrednotah. Nama z možem je bilo ve-dno važno, da sva oba govorila ena-ko. To je tudi velika izkušnja za od-nos med partnerjema. Za tak odnos se moraš truditi in se zavedati, da se spreminja. Slavica Kelich: Človek se nenehoma razvija. Važno je, da otrokom dopu-stimo, da iščejo svojo pot, da se raz-vijajo. Med njihovim in našim ra-zvojem ni razlike, razlika je v času, v katerem smo živeli mi in v katerem živijo mladi danes. Ima pa vsak čas svoj čar.


Vrednote smernice v življenju g o t t h a r d t


z a b i s t r e g l a v e

Ko boste križanko rešili, najdete v rume-nih poljih naše geslo. Rešeno križanko

poš ljite najpozneje do torka 28. aprila 2009 na uredništvo Nedelje (»Nagradna križanka«), Viktringer Ring 26, 9020 Kla-genfurt/Celovec. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike naslednjih nagrad:

Velikonočna nagradna križanka1. Potovanje z Domom v Tinjah na južno Gradiščansko (6. in 7. junija) v vrednosti 180.- evrov2. Ročno izdelana in poslikana lesena skrinjica v vrednosti 50.- evrov umetnika Petra Gotthardta3. Jezikovni kotički Franceta Vrbinca v dveh knjigah 4. Knjiga »Južna Koroška in njena cerkvena podoba v 20. stoletju. Uredila Marija Vrečar. 5. Dvojezična pesmarica Gloria 6. Nemško-slovenski in slovensko-nemški slovar (Janez Gradišnik) 7. Maček Muri – prva slovenska interaktivna slika-nica

geslo

sestavil:siMoN bizjak

Nagra

de v

vred

nosti

400

evrov

. Pot

ovan

je s

Tinj

ami,

pose

bna

lese

na sk

rinjic

a, k

njig

e in

slik

anic

a. Tovarna

papirjaMamilo iz maka

Ustvarjanje risb

Tina Turner

Naprava nad štedilni-kom

sodobniki Keltov

Nemški standard

Rus. pristanišče v delti Volge

Nikola Tesla

Šolski dan, namenjen športu

Lastnik kapitala

DeskripcijaAng. votla meraReka v Kranju

Boksarski udarec od strani

Prevoznik s kočijo, izvošček

Rdeči križsl. etnolog (Niko)

Nobelijoblaganje, obdajanje

Gr. mit. letalecCirkuški telovadec

Enka, enicaPeter Mankoč

organ sluha

Malajska blaznost (iz črk: KoMA)

starejši sl. pevec (»NATHA-LiE«)

Riba z bodicami ali ptica ujeda

Vzdevek Dwighta Eisenho-werja

Kraj v Podjuni, BleiburgSani

RaševinaKoščičasti sadež, češplja

Nekdanji avstrijski zunanji minister

Nog. trener WengerstarGerman

Krinka, naličnica

Dovtip, vicEdvard Rusjan

Reka v Romunijiigor Lukšič

Finoča Dvom

Niansa, tančica

Dokaz odsotnosti s kraja zločina

France slanasukanec v šivanki

Del cerkve za orglein pevce

Tekočina v žilahCunja

Dan, ko se delaLevje oglašanje

obraz (star.)Gosli, škant

Rjav konjLavrence olivier

Fr. filozof (Hippolyte)Majhen rogelj

Prostor za vhodnimi vrati

Kdor igra na lajnoRudolf Nurejev

Poželenje, strast

kanonPark in dvorana v Ljubljani

ivo sanadar

Prozornostizmišljo-tina, čenča

sharon StoneKraj v Beli Krajini

sestavina bencina, ki manjša klenkanje

sl. slikar ŠubicPredstojnik samostana

Črevesni zajedavecŠtevilo3,14159...

Plenitev divjadi

Gorovje na severu Maroka

Drog na vozu, ridovnik, rudo

Kraj ob soči (HE)Del vodovja

slovenski pesnik Mermolja

Rarog, škamp ali jastog

Drobec lesa, trska

.... Pilat

Robert Altman

sl. pevec NaberGregorij Rožman

Gledanje, mnenje, pogledi, nazor

Koničast list smreke ali bora

Nekd. palestinski voditelj (Jaser)

Elda Vider

Murnu podobna žuželka

Jurij Reja

1. nagrada: Potovanje s Tinjami na Gradiščansko

Skrinjica iz lesa (2. nagrada) je delo umetnika Petra Gottardta iz Ziljske doline.




dD R U Z I N Aid

i n D O M

mohorjeve družbe celovecp r i l o g a

Minulo knjižno leto smo uspešno končali in že smo se znašli v 2.

četrtletju novega knjižnega leta. Rad bi se danes zahvalil vsem našim ure-dnikom, sodelavkam in sodelavcem v distribuciji in prodaji, lektorjem, pre-vajalcem, avtorjem ter vsem drugim, ki so kakor koli povezani s produkci-jo in prodajo naše knjižne ponudbe. Zahvala tudi vsem vam, ki naše knji-ge kupujete in prebirate! Tudi enole-tno izhajanje DiD-a v prilogi Nedelje ocenjujem za uspešno, zato bomo tudi v tem nadaljevali in izdajali DID v tej obliki. Posebna zahvala tudi vsem žu-pnikom in poverjenikom Mohorjeve v naših dvojezičnih farah, ki nam vsako leto pomagajo pri širitvi našega knji-žnega daru. Z njihovo pomočjo je slo-venska knjiga lahko prisotna tudi pov-sod tam, kjer je živa slovenska beseda. Za to delo se Mohorjeva založba želi vsem poverjenikom zahvaliti s tem, da jih vabi na ogled Škofjeloškega pasi-jona.Upadanje branja knjig pri mlajši ge-neraciji se zrcali tudi v naši proda-ji knjiž nega daru, zanimivo pa je, da se dostikrat pojavijo želje, da bi v knji-žni dar uvrstili tudi več nemških knjig. Zato bomo pri letošnjem knjižnem daru to skušali upoštevati, prav tako pa bo treba iskati tudi nove možnosti in poti, kako našim bralkam in bralcem še bolj približati našo knjižno ponud-bo. Za mlajšo generacijo tu mislimo na nov projekt „e-book“. Vse naše knjige so vam vedno na razpolago v naši knji-garni v Celovcu.Knjižni dar za 2010 je eno izmed naših težišč, drugo težišče letošnjega dela je in bo izdaja 40 do 45 novih knjižnih izdaj tako s področja leposlovja kakor s področja otroške in mladinske lite-rature, zgodovinske, stvarne in znan-stvene knjige. Slaba tretjina programa naj bi izšla v nemščini.Tretje težišče našega dela v letošnjem letu je nedvomno projekt „Pahor“, saj smo se odločili, da s pomočjo EU v le-tošnjem letu izdamo kar pet nemških

prevodov uspešnic tržaškega pisate-lja Borisa Pahorja. Zato bomo tudi le-tos ponovno prisotni na za nas najpo-membnejših knjižnih sejmih – tako v Frankfurtu kakor tudi na Dunaju in v Ljubljani. Četrto težišče našega dela pa je šolski program. Poleg redne avstrijske šolske akcije 2009/10, kjer ponujamo celo vr-sto naših slovenskih in nemških šol-skih knjig, bomo pripravljali nov pro-jekt štirih učbenikov v Sloveniji, in sicer za program srednje strokovno iz-obraževanje ter ekonomski tehnik.

Drugi tak večji šolski projekt, ki pa bo trajal cela tri leta, je projekt „Udžbe-nik BIH“, kjer bomo v sodelovanju z avstrijsko družbo ADA ter z medna-rodnimi strokovnjaki in avtorji iz Slo-venije ter Bosne in Hercegovine pri-pravili nove učbenike za predmet Gospodarsko poslovanje ter strokovni Trijezični poslovno slovar. Priprave za ta projekt so bile dolgotrajne in zah-tevne, zato se vsem vključenim v to is-kreno zahvaljujem. Predvsem moram tu omeniti pomoč bivšega avstrijske-ga veleposlanika v Sloveniji Zdravka Inzka, ki mu na tem mestu želim veli-ko uspeha na njegovi novi in odgovor-ni poklicni poti kot visoki predstavnik EU v BiH. Čaka nas tudi priprava tradicionalnega praznika Mohorjeve, ki ga bomo letos v t. i. Slomškovem letu praznovali sku-paj s Celjsko in Goriško Mohorjevo; tako načrtujemo prikaz naših skupnih knjižnih izdaj ter večdnevno skupno romanje vseh treh Mohorjevih. Vse to pa naj bi olepšali in oblikovali s kultur-nim programom dijaki tako iz Sloveni-je, Italije kot tudi iz Koroške.Za dosego vseh teh zastavljenih ciljev in uresničitve programa bo potreb-no veliko dela in truda vseh v Mohor-jevi založbi v Celovcu, potreben pa bo tudi blagoslov blaženega škofa Antona Martina Slomška.Želim vam lepe in doživete velikonoč-ne praznike.

U r e d n i c a : G a b i F r a n k

Drage bralke,dragi bralci!

Mohorjeva knjigarna se je za letoš nji mednarodni dan otroške knjige – za Anderse-nov dan – domislila izjemne-ga projekta. Vodja knjigarne Miha Kreutz je povabil vse svoje stranke na posebno do-poldne. Toda te stranke niso navad ne stranke, navadno bralci. Gre za šole, ki sodelu-jejo z Mohorjevo knjigarno, to pomeni, da naročajo šol-ske učbenike in druge šolske potrebščine, da knjigarna v teh šolah pripravlja tudi ra-zne knjižne police.

Šole so se na povabilo zelo rade odzvale. Sodelovale so šole iz Podjune, v pliberški Kultur-ni dom se je s svojimi učitelji in učiteljicami pripeljalo oko-li 900 otrok. V dvorani je mla-de bralce pričakoval igralec in avtor Erich Schleyer. Pred nekaj meseci je otroke zaba-val še na predstavi Cindarela v celovškem Mestnem gledali-šču. Znan je tudi s televizijskih ekranov, moderiral je otroške oddaje, npr. Der schiefe Turm, v kateri je predstavljal otroške knjige, njegove knjige z naslo-vom Spirello so precej priljub-ljene in so jih na televiziji pred-vajali tudi kot risanke.Na Andersenov dan pa je na dveh predstavah prevzel učen-ce in učenke, ki so se z ume-tnikom zabavali, pogovarjali, kričali, smejali, ... Na simpati-

Izjemen projekt za Andersenov dani z z a l o ž b e

9 0 0 n a v d u š e n i h m l a d i h k n j i ž n i h m o l j e v v P l i b e r k u

Franc Kelih,vodja Mohorjeve založbe Celovec

in njenega šolskega programa




dD R U Z I N Aid

i n D O M

mohorjeve družbe celovecp r i l o g aIzjemen projekt za Andersenov dan

čen način je nastopil pred ob-činstvom, ki je najbolj kritič-no. Pripovedoval jim je živalske zgodbe in jih prelevil v zgodbe narodov, z njim so otroci poto-vali po celinah. Z za Schleyerja tako značilno zanimivo mimiko je mlade prevzel tako, da so se skoraj eno uro popolna preda-li temu igralcu, ki pa je pritegnil njihovo pozornost tudi s svojim prepoznavnim glasom, smejal se je in v istem hipu jokal. Z av-torjem otroških knjig so tekmo-vali, kdo je bolj glasen, odzivali so se na njegova vprašanja in se popolnoma zabavali.

Mohorjeva knjigarna je mla-de obiskovalce tudi obdarila z majhno spretnostno igrico, bo-nom za naslednji nakup v knji-garni, pa še sodelovali so lahko na žrebanju za potovanje v Le-goland. Šolam pa je vodja knji-garne Miha Kreutz podaril An-dersenove knjige. Hkrati pa je napovedal za naslednje leto po-dobno prireditev za rožanske šole. S to pobudo pa so sode-lavci Mohorjeve knjigarne že-leli približati knjigo otrokom, Andersenov dan je še najbolj primeren dan, in se hkrati za-hvaliti šolam za zaupanje.

9 0 0 n a v d u š e n i h m l a d i h k n j i ž n i h m o l j e v v P l i b e r k u

N o v o

Otroški knjigiFelix MittererSuperkokoš Hana ne popusti

Hana je superkokoš. Stara je devetinde-vetdeset let in ne zna le govoriti, tem-več tudi pisati. Izredno pametna je. V prvi knjigi se je soočila z dejstvom, da nje-ne sestre živijo v kokošjih proizvodnjah, ki se imenujejo baterijske kletke. Sebasti-jan in Tereza ji pomagata kokoške rešiti iz njihove-ga zapora. Po rešitvi svojih sestra s kokošje farme živi super-kokoš Hana srečno življenje, toda gradbenik Zve-zanšek, njen stari nasprotnik, snuje maščevanje. Hana se tako znajde v poskusnem laboratoriju. Ali se ji bo posrečilo rešiti se iz tega nevarnega polo-žaja s pomočjo lisjaka Bartolomeja? Ji bosta spet pomagala Tereza in Sebastijan?

Pustolovsko zgodbo o superkokoši Hani in o tem, kako ljudje žal še dandanes ravnajo z živalmi, pri-poveduje pisatelj Felix Mitterer tudi tokrat tako, da v bralcih prebudi močne vtise, pripoved pa se jih notranje dotakne. Preberite, kako Hana sanjari o sreči, spozna pekel, nepričakovano dobi pomoč in odpelje svoje živali v svobodo.143 strani, trda vezava, ilustracije, ISBN: 978-3-7086-0393-3, 17,50 evra

Christine NöstlingerFranc na šolskem izletu2. a razred in 2. b razred se skupaj odprav ljata na šolski izlet! Vendar pa se Franc tega sploh ne veseli. Dva dni bo moral namreč skupaj preživeti z Gabi in Ernestom, ki pa drug drugega sploh ne prenašata. Iz tega ne more biti nič do-brega!Toda ko Gabi na pohodu dobi na pod-platih krvave žulje in postane Ernest njen rešitelj, se vse skupaj obrne na glavo. Nenado-ma začne Franca razjedati ljubosumje, kajti Gabi je njegova najboljša prijateljica. Stanuje v sosednjem stanovanju in Franc pri njej preživi popoldneve.Priljubljene zgodbe o devetletnem dečku Francu zabavajo že generacije mladih bralcev, najnovejša knjiga o Francu na šolskem izletu ne sme manjkati na vaši knjižni polici.58 strani, trda vezava, barvne ilustracije, ISBN: 978-3-7086-0399-5, 15,90 evra

Blagoslovljene velikonočne praznike

www.mohorjeva.at

366 x slovenskoz jezikovnimi kotički skozi letoFrance Vrbinc cena: € 22,-

Novo

vam želijosodelavke in sodelavciMohorjeve založbe vCelovcu in d.o.o v Ljubljani


v e l i k o n o č n a v o š č i l a slovenskih duhovnikov na koroškem

Veselje v Gospodu je naša moč! Vstali Gospod pa je naše upanje! Blagoslovljene praznike in delavnike Vam želi

Jože Kopeinig v imenu vseh v Domu v Tinjah

Kristus je vstal!Blagoslovljene praznike vam želi

Peter Sticker,dekan in župnik v Globasnici

„Zapoj veselo o kristjan, veselja tvojega je dan!“S to slovensko velikonočno pesmijo želim, da bi se v srce vsakega bralca Nedelje naselilo veselje, da nas je Kristus odrešil.Martin Horvatžupnijski upravitelj v Žitarji vasi in Št. Lipšu.

Blagoslovljene velikonočne praznike želi

Slavko Thaler,župnik v Galiciji in Mohličah

Ivan Olip, dekan pliberške dekanije

Veselo alelujo želi

Janko Krištof,dekan boroveljske dekanije in župnik v Bilčovsu

Blagoslovljeno Veliko noč in veselo Alelujo vsem faranom iz Pliberka in Vogrč in vernikom iz dekanije ter vsem prijateljem in znancem


Peter Olip,župnik v Št. Lenartu pri Sedmih studencih in na Brnci

Veselo in blagoslovljeno veliko noč želi

Stanko Olip,dekan Beljak-dežela, župnik v Štebnu, Maloščah in Ločah

O neizmerna naklonjenost Tvoje ljubezni: Da bi služabnika odrešil, si Sina daroval (iz velikonočne hvalnice).

Veliko upanja in veselja nad vstalim Kristusom Vam že-lim za Veliko noč in za vse dni poglobljenega praznova-nja cerkvenega leta. Florijan Zergoi,

župnik v pokoju

»sklenil sem namreč, da med na-mi ne bom vedel za nič drugega

kakor za Jezusa Kristusa, in sicer križanega in od mrtvih vstalega.«

Apostol Pavel


Jože Marketz,škofovski vikar in župnik na Radišah


v e l i k o n o č n a v o š č i l a

POSOJILNICAZVEZA BANK

member of

Vesele velikonočne praznike

Vam želijo

Že danes se dogovorite za svetovalni sestanek pri naših kompetentnih svetovalcih.

tvoritirezerve

koristitimožnosti

izpolniti želje in sanje

optimalno koristiti možne

podpore

ustvariti stanovanjsko

lastnino

varovatise

tveganjposkrbeti

za finančnovarnost

Boljša informacija – boljša naložba!

DDr. Jaklitsch & Mag. Picej

Deutenhofenstraße 12 9020 Klagenfurt/Celovec Tel.: + 43 (0) 463 - 561 960e-mail: [email protected] § V a š i s t r o k o V n j a k i z a

- davčna vprašanja - podjetniško svetovanje - družbeno pravo - čezmejno poslovanje

V esele velikonočne praznike!

VAØA HIØA V CELOVCU!

knjigarna

zaloæba

tiskarna

ljudska øola

slomøkov dom

zavetiøœe

MohorjevaCelovec

www.mohorjeva.at

slika: Josef Till, 4 K Stein im Jauntal, str. 97,umetnik: Karl Brandstätter

Blagoslovljenevelikonoœnepraznikevam æelijo

sodelavke in sodelavciMohorjeve

VelikaNoc_nedelja2009:INSERATNOVICE 03.04.2009 7:52 Uhr Seite 1

slomashupwww.slomashup.at

Pošlji svoj video ali svojo fotogra� jo nawww.slomashup.at in zadeni iPod ali dobropis za iTunes!

Odvetniška pisarna Grilc & partnerji že 30 let uspešno dela v južnokoroškem pro storu in velja za strokovnjaka pri reševanju prav-nih vprašanj v Avstriji in Sloveniji.

Zdaj postajamo še boljši, ojacili in razširili smo se. Od 1. marca 2009 dalje je v našem teamu kolegica dr. Maria Škof. Prevzela je vodstvo naše fi liale v Gradcu.

GRILC & PARTNERR E C H T S A N W Ä LT E • O DV E T N I K I • AT T O R N EY S AT L AW

www.grilc.at

Želimo vsem bralcem in bralkam vesele velikonocne praznike.

ˆ

www.akroneu.com [email protected]

SALON CELOVEC

A-9020 KLAGENFURTPriesterhausgasse 24tel. +43 676 76 77 300gsm +386 31 562 111

Salon je odprt po predhodnem telefonskem dogovoru

tel. 0664 23 56 [email protected]

Nove dimenzije vašega prostora

Za brezplačen predstavitveni CD in katalog pošljite SMS na +386 31 562 111.

Oglas_Koroska_AKRON_210x148.indd 1 2.4.2009 15:55:04

dr. Matevž Grilc • dr. Maria Škof • mag. Rudi Vouk • dr. Roland Grilc

Velikonočni žegen

Documents

Transcript of Velikonočni žegen