Varuj nas Mati - 049 - november 2014

NOVEMBER 2014/ŠTEVILKA 9/LETO XXXII

Glasilo župnije

s Salezijanskim

Mladinskim Centrom

Ljubljana Rakovnik

NAUK O VERNIH DUŠAH

Mt 18,15–20

En sam dan vernih duš je za večnost več vreden kot 50 do 70 let raz-košnega življenja. Je najboljši pridigar prave življenjske modrosti,

uči:1. Pravo vrednost življenja. Če se danes zvečer ali jutri zjutraj spre-

hajamo med okrašenimi in osvetljenimi grobovi, uzremo tukaj grob bogataša, tam kraj zadnjega počitka reveža, tu sveži grob cvetoče devi-ce, tam gomilo priletnega starca, o tedaj nam postanejo besede preroka Izaija tako jasne kot še nikoli: »Vse meso je trava, vsa njegova milina kot cvetlica na polju. Trava se posuši, cvetlica ovene, človeško življenje mine kot senca« (prim. Iz 40), tedaj spoznamo, kako resnično je Go-spod govoril: »Kaj koristi človeku, če si ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi?«

november 2014, številka 9VARUJ NAS MATI 2

UVODNIK

2. Uči nas, da čas življenja modro koristimo. Kot glas trobente nam iz grobov zvenijo Jezusove besede: »Delajte dobro tako dolgo, ko je dan, pride noč, ko nihče več ne bo mogel delati. Ta noč je za nas pokoj-ne prišla, za vas živeče brate in sestre še sveti milostno sonce življenja, o, porabite kratki čas življenja, je cena večnosti. Vse napake, slabosti naj bodo odstranjene, vsaka krivica popravljena, zbirajte za večnost za-klade, ki jih ne uniči molj, noben tat ne ukrade. Pridobite si prijatelje s svojimi zemeljskimi dobrinami, zato da vas nekoč, ko boste odpokli-cani, sprejmejo v večna bivališča. Ti vaši prijatelji smo tudi mi verne duše, o ne pozabite na nas.«

3. Uči nas, da bdimo in smo pripravljeni na veliki vse odločujoči klic: »Daj račun o svojem gospodarjenju,« ker ne boš mogel več gospo-dariti. Tisoče grobov nam danes govori pomembne Kristusove bese-de: »Gospodar življenja bo prišel ob uri, ko boste najmanj mislili, zato kar vam pravim, to pravim vsem: Bodite pripravljeni!« Sveti Janez iz Damaska nam pripoveduje o uglednem bogatem kmetu in njegovih treh različnih prijateljih. Le tedaj bomo tudi mi pripravljeni na smrt, če si bomo po svojem premoženju pridobili prijatelje za večnost. Tedaj bo na našem grobu zapisano z zlatimi črkami: Blagor mrtvim, njihova dela jim sledijo.

Po: A. M. Slomšek – Prazniki

Jezus ji reče:»Tvoj brat bo vstal.«Marta mu odgovori: »Vem, da bo vstal ob vstajenju, poslednji dan.« Jezus ji reče: »Jaz sem

vstajenje in življenje. Kdor veruje v mene, bo živel, tudi če umrje; in kdor koli živi in veruje v mene, vekomaj ne bo umrl. Veruješ to?« (Jn 11,23–26)


UVODNIK / KORAKI

Ljudje nismo rojeni za smrt, temveč za večno življenje. Bog, ki je ljubezen, ni mogel ustvariti človeštva za trpljenje in smrt, ampak

ga je ustvaril za polnost življenja.Kristus se je prav zato učlovečil in šel v smrt, da bi bili njegovi brat-

je in sestre kot posinovljenci njegovega nebeškega Očeta deležni sk-rivnostnega Božjega življenja že tukaj na zemlji, v vsej polnosti pa v onostranstvu, po prehodu skozi smrt in poveličanje v večno življenje. Kristus je vsem pokazal pot in vsem pripravil prostor, saj je pri njego-vem nebeškem Očetu mnogo bivališč (prim. Jn 14,2–3).

Vendar je za vse to potrebna svobodno sprejeta vera v Kristusa in v troedinega Boga. In potrebno je sodelovanje s Svetim Duhom ter vračanje ljubezni. Lahko je ta vera še na stopnji iskanja, ki pa postopo-ma vse bolj prehaja v najdevanje, sobivanje, sočutenje in soživljenje z Bogom, ki je ljubezen in isčočo vero nenehoma krepi s svojo milostjo.

»Bog je svet tako vzljubil …« Naj nas to Jezusovo zagotovilo spremlja na naši življenjski poti. Naj osrečuje naše dneve in noči. Naj nas povede v naročje našega skupnega nebeškega Očeta, v polnost večne vsebožje in vsečloveške ljubezni in radosti.

Po: S. Janežiču

SVETIŠČE MARIJE POMOČNICE NA

RAKOVNIKU SLAVI 90 LET

Naj bo zahvala za naše svetišče, za vas spoštovani župljani!

Gospodu se hočemo še posebej zahvaliti za neštete dobrote našega telesa, da nam je podaril življenje in zdravje, da lahko opravimo

svoje delo. Kaj bi nam koristila najlepša njiva, najboljši vinograd, če ne


KORAKI

bi imeli zdravih rok, ki jih obdelujejo, kaj najbogatejša žetev, največji pridelek, če nam jed in pijača ne tekneta?

Znani pobožni zdravnik Hilling je poznal umetnost, da je slepim ozdravil živec. Zelo rad je pripovedoval, kako so bili toliki slepi ne-skončno veseli, ko so spet uzrli ljubo luč. Tako stari Jud o svojem sinu Joelu: In ti imaš vid od svoje mladosti, vsako jutro uzreš dnevno sve-tlobo. Si se velikemu Zdravniku že kdaj zahvalil za svoje zdrave roke, noge, ušesa, ude telesa? Zdrav utrip srca dnevno več kot 300.000-krat, vsak sveži vdih, jasno oko, sveži udi, vse, vse, kar je tebi in tvojim ljubo in drago, je kot glasen klic zvona: »Ljubi Boga in se mu zahvali!« Brez-številni slepi, gluhi, bolni, tudi njihovo stokanje, nas nenehno opomi-njajo k zahvali in hvalospevu.

Človek ceni dobrotnike šele tedaj, ko jih nima več. »Kaj imaš, o člo-vek, česar ne bi prejel« (prim. 1 Kor 4,7)? Toda vse telesne dobrine so le senca v primerjavi s tistimi dobrinami, ki jih Bog daje človeku – duhovne dobrine in milosti so kot tanek pivnik, v katerega zavijemo dragocene jagode.

hvaležni Mirko, žpk

ZA ZAKONCE IN DRUŽINE

Je tvoja družina sveta?

Ko Sveto pismo uporablja izraz sveti, ga uporablja v pomenu »lo-čen« in »različen«. Beseda vsebuje tudi pomen, da si zdrav in ce-

lovit v svetu, okolju, kjer je veliko nezdravega in krhkega.


KORAKI / UTRIP

Svetost zato vključuje radost, veselje in sproščenost, sočutje in razu-mevanje ter sposobnost, da odpuščamo in nam je odpuščeno, da ljubimo in smo ljubljeni. To je svetost.

Svetost v družinah ne pomeni odsotnosti sporov. Tudi ne dejstva, da nihče nikogar ne rani. Svetost v družinah se rojeva iz sposobnosti, da se učimo odpuščati in se spraviti z drugimi, da smo pripravljeni soočiti se s težavami in storiti kaj, da bi jih rešili.

V družinskem življenju svetost pomeni pripravljenost, da se damo vo-diti Božji luči, ki je v nas, ko se zdi, da okrog nas zmaguje tema. Pomeni, da si dan za dnem prizadevamo uvesti ustvarjalen red v nered in zmedo našega življenja. Ko si prizadevamo za odpuščanje, spravo, za pravo skup-nost, prinašamo v naše družinsko življenje Boga.

Družina postaja sveta, ko si prizadeva, da bi bila »zdrava«, ne pa takrat, ko se trudi, da bi bila popolna, »perfektna« v skladu z modnimi muhami in trendi.

B. Rustja, Zgodbe za srečo v družini

ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET

Srečanje smo začeli z molitvijo. Prebrali smo svetopisemski odlomek in ob njem premišljevali.

Anita Kušar se je udeležila pastoralnega tečaja Laik – voditelj, ki je bil 6. oktobra 2014, v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu, in nam je na kratko povzela vsebino.

Namen letošnjega Pastoralnega tečaja je bil pomagati laiku pri is-kanju in prepoznavanju svoje temeljne poklicanosti. Tako kot mora duhovnik najprej utrjevati svojo poklicanost in utrjevati svojo iden-titeto, mora tudi laik slediti svoji krstni poklicanosti prepoznavati po-slanstvo, ki mu ga je Jezus zaupal v Cerkvi in svetu.

Glavni predavatelj prof. dr. Andrej Šegula je v uvodnem predavan-ju podal nekaj teoloških poudarkov o poslanstvu in poklicanosti laika od 2. vatikanskega koncila do danes. Uvodoma je predstavil defi nicijo


UTRIP

laikov. Pod laiki razumemo vse vernike, ki so bili s krstom včlenjeni v Kristusa in s tem uvrščeni v božje ljudstvo, razen udov svetega reda in redovniškega stanu. Temeljnega pomena je spoznanje, da v skladu s Cerkvijo, poklicanost in poslanstvo laikov izvirata iz krsta in sta potr-jena z zakramentom svete birme. Z drugimi besedami, mesto in delo v Kristusovem telesu sta nam dana neposredno, po Svetem Duhu, ne po-sredno, preko službe posvečenih. Kot laiki smo poklicani k deležnosti pri poslanstvu Kristusove Cerkve s tem, da živimo sredi sveta in vse njegove probleme in skrbi naslavljamo z Božjim sporočilom odrešenja.

Aleš Primc in Bojan Doljak sta poslanstvo laika v svetu in Cerkvi predstavila na podlagi svojih praktičnih izkušenj. Bojan Doljak je član ŽPS, voditelj zakonskih skupin, koordinator svetopisemskega marato-na, organizator Nikodemovih večerov,… Predstavil je svojo izkušnjo laik-voditelj. Izpostavil je, da je pomembno pastoralno delo opravljati z ljubeznijo in v sodelovanju s Sv. duhom. Predstavil je gibanje Druži-na in življenje, njihovo poslanstvo in način delovanja. Aleš Primc je v Sloveniji v zadnjem času znan kot voditelj Civilne iniciative za družino in pravice otrok. Predstavil je lastne izkušnje kako iz ideje razviti cilj in načrt za uresničitev zastavljenega cilja ter kako o tem nagovoriti in navdušiti druge. V svojem predavanju je zelo poudaril, da se moramo truditi, da smo aktivni kristjani, ne samo z zavzemanjem in predstavl-janjem stališč, ampak z zgledom drugim, predvsem pa našim otrokom.

Pomembno je, da delamo z ljubeznijo in da gradimo na mladih, da bodo zmogli živeti vero. Ker se v zadnjem času število duhovnikov zmanjšuje, bodo morali nekatera dela prevzeti laiki. Imeti moramo ak-tivne člane ŽPS. Pastoralo pa moramo graditi na laikih in družinah. Anita je povedala, da je bil pastoralni tečaj vsebinsko dober, je bilo pa manj udeležencev kot običajno.

Pripravili smo nagovor za bralce božje besede. Izobraziti želimo skupino bralcev beril, da bi poenotili pravila (kako pravilno brati božjo besedo, kako priti do ambona).

Sklenili smo, da se pred cerkvijo postavijo opozorila, kako ureje-ni pridemo v cerkev (to je hiša molitve). Na plakatu naj bo napisano:


UTRIP

prepoved fotografi ranja, sladoleda, mobitela, živali in kakšna oblačila niso primerna. Kateheti naj pri verouku opozarjajo veroučence, kako naj pridejo urejeni k maši. Birmance je potrebno tudi opozoriti, kakšna oblačila so primerna za birmo.

Sejo smo zaključili v kapeli z molitvijo pred najsvetejšim (molili smo za domovino, za družine, za novoimenovanega nadškofa, …).

Barbara Flajnik

SMC 2014

Sodelovanje na tradicionalni prireditvi»Dan četrtne skupnosti Rudnik«Rudnik, 18.9.2014


UTRIP

Dne 18.09.2014 je na četrtkovo popoldne potekala prireditev Dan četrtne skupnosti Rudnik, kamor spada tudi naš mladinski cen-

ter SMC Rakovnik. Tudi v letošnjem letu smo pripravili zanimivo mo-delarsko delavnico in za to priložnost iz mladinskega centra postavili ročni nogomet. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem, ki so prire-ditev pripravili in tudi našim članom, ki so poželi kar nekaj pozitivnih odzivov. Na stojnico smo vabili mlade družine, otroke in tudi odrasle, z namenom da bi jim predstavili naš širok in pester program.

Prireditev je lepo uspela in tudi v prihodnje računamo na ohranja-nje naše vloge na tej tradicionalni prireditvi.

ZAČETEK LIGE

V nedeljo 5.10. smo se vsi športniki SMC Rakovnika zbrali na Ra-kovniku, da bi tako kot vsako leto začeli našo ligo. Tudi vreme

nam je bilo naklonjeno in vsi smo z veseljem prišli. Zbrali smo se po-poldne ob treh in se začeli zabavati vsak po svoje. Nekateri smo igrali odbojko, drugi nogomet, spet tretji košarko. Kamorkoli si pogledal si


UTRIP

videl nasmejane obraze in videlo se je, da so vsi zadovoljni. Tako smo se zabavali še kakšno uro, potem pa je prišel najboljši del tega popol-dneva. Spečeni so bili čevapčičiii… Bili smo utrujeni in lačni, zato nas je novica, da je hrana pripravljena še toliko bolj razveselila. Ko smo bili spet siti, smo se vrnili na igrišča. Tako smo skupaj uživali do sedmih, ko se je piknik zaključil in smo odšli domov. Bili smo veseli, da smo z takim navdušenjem začeli našo ligo in vsi skupaj se že veselimo novih uspehov, ki nas čakajo v tem letu.

Monika Tomažič

VIKEND ZA ANIMATORJE

V petek, 26. 9. se je ob 17.00 na Rakovniku zbralo 25 veselih anima-torjev. Porazdelili smo se v avtomobile in se odpeljali do Prežga-

nja. Bog nam je uslišal prošnje in nam naklonil sončen vikend. Naša kuharica Ruža nam je že tako po prihodu odšla kuhat večerjo, ki pa smo jo z velikim užitkom pojedli ob 20.00. Sledil je zabavni večer, ki ga je pripravil Jan Golob. Temu je sledila večerna molitev in nato spanje.


UTRIP

V soboto zjutraj, po zajtrku smo imeli prvi delovni sklop – tržnico idej, na kateri smo ugotavljali, kako bi določeno aktivnost v SMC-ju izvedli ali izboljšali. Po kratkem odmoru je sledil drugi delovni sklop, na katerem smo se pogovarjali o naših osebnih načrtih za animatorsko delo. Po dobrem in težko pričakovanem kosilu nas je zamotila igra.

Ob 16h nas je obiskal slovenski misijonar Danilo Lisjak, ki nam je predstavil njegovo delovanje v misijonih. Iz zanimivega pogovora smo izvedeli tudi, kako so v Ugandi (Afrika) gradili misijon in obnovili sta-ro cerkev. Sledil je tretji delovni sklop, v katerem smo določili kriterije oz. pogoje, kakšen naj bi bil rakovniški animator. Po razpravi in dobri večerji je sledil fi lm. Po fi lmu in večerni molitvi smo se odpravili spat.

V nedeljo po zajtrku je sledil četrti delovni sklop, v katerem smo se pogovarjali o petih stebrih salezijanske mladinske duhovnosti. Sledila je priprava na sv. mašo in nato sv. maša. Po kosilu smo začeli pospra-vljati in pakirati, nato pa smo se odpravili domov.

Odzivi animatorjev na vikend so bili: hrana- super; zabavni večer – zanimiv in izviren; odmori – lahko bi bili daljši; tema oz. delovni sklopi – OK.

Klavdija Ž.

SREČANJE MENTORJEV SALEZIJANSKIH

MLADINSKIH CENTROV

Nova Štift a na Dolenjskem


UTRIP

V nedeljo, 19. 10. 2014, so se v Novi Štift i na Dolenjskem ponovno srečali mentorji salezijanskih mladinskih centrov. Na posvetu so

prisluhnili predavanju, si izmenjali izkušnje, iskali nove ideje in krepili svoja prijateljstva.

Animatorjem – mentorjem je v zanimivem in dinamičnem pre-davanju spregovoril salezijanec Klemen Balažič, vzgojitelj, profesor in voditelj duhovnih vaj v Želimljem. Don Boskov preventivni vzgoj-ni sistem je primerjal z gibanico: plasti testa predstavljajo štiri stebre oratorija (dom, šola, dvorišče, župnija), vmesni nadev pa don Boskov trinom vera-razum-ljubeznivost. Slednji trinom je mladim na izviren način približal tudi ob priliki o izgubljenem sinu. Čeprav je očeta sama ljubezen, izgubljenega sina vera in sina, ki je ostal doma, razum, je ko-nec zgodbe nesrečen, saj za uspešno vzgojo potrebujemo vse tri, pove-zane in v sodelovanju.

Po predavanju so se mentorji okrepili ob okusnem kosilu, po njem pa je sledila še ura intenzivnega dela po manjših skupinah. Ob izme-njavi izkušenj in podelitvi vtisov je čas kar prehitro minil. Zaključek pa je predstavljala sveta maša, ki je udeležencem dala dobro popotnico za nadaljnje delo v svojih SMC-jih.

Tilen Mlakar

Z VERIŽNIMI PISMI PO NAVADI NE POLNIM POŠTNEGA

PREDALA. VENDAR TOKRAT NE MOREM, DA NE BI.

Podpišem z vso odgovornostjo. Doma sem 100 metrov od vrtca in na poti do njega moram prečkati slepo ulico. To je to! Danes sem

bila službeno v Ljubljani in želela, da mojo 4-letnico dvigne iz vrtca njena 9-let in še kakšen mesec stara sestra. Obema sem razložila, kako bo danes, in obe sta bili navdušeni, starejša, ker se je počutila pomemb-no, tamala pa preprosto zato, ker je kul, če pride po tebe starejša sestra in se lahko važiš pred prijatelji.


UTRIP

Ampak ni šlo, ker starejša še ni stara 10 let, kar ta država ocenjuje kot sposobnost poskrbeti za mlajšo sestrico, meni kot mami, ki že sko-raj 10 let (še nekaj mesecev mi manjka), skrbim za starejšo hčer, pa ne zaupa moje presoje lastnih otrok. Seveda sem poskušala s klicem vrtec, a ni šlo, kakor tudi ne bi šlo, če bi kdo od mene kot učiteljice poskušal izsiliti kakšno podobno osnovnošolsko bedarijo.

Naj na tem mestu povem, da ima tamala krasne vzgojiteljice, ki jih ima neizmerno rada in si danes verjetno mislijo, da jaz bi pa že lahko razumela, ker sama delam v podobnem šmornu neumnih predpisov. Razumem. Ampak veste, kaj je narobe, nihče se ne upre tem neumnim določbam, ki jih pišejo razni eksperti, verjetno v okviru kakšnega naci-onalnega programa, varno skriti pred otroki v svojih pisarnah. Ne star-ši, ne vzgojitelji, ne učitelji in nenazadnje ravnatelji, ker je lažje slediti zakonu, kot pa povedati, da je slab ali da ima vsaj luknje, če ne prepade. Vsi smo tiho, no, jaz ne bom več. Danes pišem kot mama, ampak ver-jetno bi se morala tudi kot učiteljica upreti podobnim neumnostim v osnovni šoli.

Tako npr. moram v razredu sama krotiti 28 in po novem 2+ učen-ca in jim v glavo vbijati prilastkov odvisnik (sila nezanimiva stvar za nestrokovnjake), nisem jih pa po mnenju te države sposobna peljati 500 metrov po Šentjurju. Po drugi strani pa nas mediji bombardirajo s članki, kakšne invalide danes vzgajamo, tako starši kot učitelji. Pomi-slite, kaj vse so nam zaupali pri 9 letih. Sama sem lahko šla peš domov in to cele 3 kilometre in po makadamu, da so me tatre (Saj se spomnite teh tovornjakov?), ki so me prehitele, puščale v oblakih megle. Doma sem občasno dobila nakupovalni listek in denar in šla po tej isti poti nazaj v trgovino (Spet so me prehitevale tatre.) in s polnimi vrečkami domov.

Moja učiteljica je lahko razstavila mojo risbo in poslala moj spis na tekmovanje, ne da bi moja mama sploh vedela za to, kaj šele, da bi morala kaj podpisati, lahko me je fotografi rala, lahko sem šla v šolo v naravi ne da bi moja mama podpisala 10 soglasij, učiteljica je tudi ni dnevno preko spletne strani obveščala, da že skoraj plavam. Prav tako


UTRIP

mi je učiteljica lahko povedala kako krepko, ker spet nisem pojedla goveje juhe in moja mama zaradi tega v šolo ni prišla z odvetnikom. Moja mama je bila srečna in jaz tudi, ker naju šola ni preveč morila v najinem svetu najinih pravil. In še nekaj, moji mami je ob tem znatnem pomanjkanju zakonodaje v 80 letih uspelo, vsaj po mojem mnenju , vzgojiti odgovornega otroka.

Danes pa moramo vsa pravila zapisati, kako se obnaša na avtobu-su, kako v varstvu, kako se pride od šole do igrišča, kakšna so pravila igre med odmori, kako se dežura, kako si razdelimo malico … Absurd, čakam dan, ko mi bo učenec rekel, da se je v hlače, ker nikjer ne piše, kako se v šoli pride do WC-ja. In mame smo živčne in v stresu, ker nam ne uspeva, ker so naši otroci premalo odgovorni, ker toliko stvari, ki smo jih mi zmogli mimogrede, ne zmorejo. In potem so se našli razni strokovnjaki a la Juhant, ki nam zdaj na šolskih sestankih v prepolnih predavalnicah razlagajo, kaj vse smo naredili narobe in kakšne razva-jene, nesposobne in neodgovorne otroke imamo in ti strokovnjaki so zdaj na misiji reševanja slovenskih otrok. Ne bo šlo samo z njimi. Po drugi strani pa se nihče ne loti zakonodaje, ki paralizira starše in učite-lje, da bi lahko vzgajali otroke v odgovorne ljudi.

Še enkrat, zadnjič, povem moja 9-let (in nekaj mesecev) stara Manca JE sposobna poskrbeti nekaj ur za 4-letno Jerco. Mimogre-de, če je lepo vreme Jerca popoldne to neskončno100-metrsko raz-daljo do vrtca prevozi s kolesom vsaj 20-krat in jaz se včasih zvečer derem z balkona, ko jo kličem k večerji. Ničesar velikega ne priča-kujem od te države trenutno, samo to, da mi pusti, da vzgajam svoje otroke tako, kot je moja mama mene. Zakaj? Ker sva se imeli »fajn«, jaz in mama. Dragi očetje in mame, če pričakujete, da bodo institu-cije vplivale na spremembo zakonodaje, se krepko motite, zato ape-liram: RECITE NE NEUMNOSTIM, uprite se in moje pismo delite.Zato pismo delim z razumnimi ljudmi.

Mirjana, Blažka


UTRIP

RAZMIŠLJANJE MLADOSTNIKA …

Dal si nam telo

Usmiljeni, milostljivi Bog!Dal si nam usta, da oznanjamo tvojo hvalo.Dal si nam noge, da razširjamo tvojo slavo.Dal si nam kolena, da jih v spoštovanju pripognemo pred teboj.Dal si nam roke, da jih v zahvalo in priprošnjo dvigamo k tebi in da z njimi delamo za blagoslov svojih bližnjih.Dal si nam ušesa, da prisluhnemo tvojemu glasu.Dal si nam srce, da gori v tvoji ljubezni in da vse naše bitje usmerja k služenju tebi.Pomagaj nam, da z vsemi svojimi darovi z veseljem služimo tebi in svojim bližnjim. Amen.

Youcat – Molitvenik za mlade

SVETNIK MESECA

10. novemberLEON VELIKI

To je prvi papež, ki je dobil vzdevek ‚Veliki‘. Bil je v Galiji, ko je leta 440 izvedel, da je izvoljen za papeža. Njegovo dolgo papeževanje

je minevalo v znamenju hudih bojev proti poganstvu in krivoverstvu, ki je razburkalo Vzhodno in Zahodno Cerkev. Nadzoroval je delo ško-fov in njihovo upravljanje škofi j. Branil je papežev primat v Cerkvi. V


UTRIP

zgodovini Cerkve in v obči zgodovini je znano srečanje med papežem Leonom Velikim in Atilo, Hunskim kraljem, ki je uničil in opustošil pokrajini Veneto in Ligurijo leta 452. Po tem srečanju je kralj Atila odšel iz Italije. Leon Veliki je umrl 10. novembra leta 461.

22. novemberCECILIJA

Cecilija, rimska mučenka, je ena najznačilnejših likov prvih kr-ščanskih stoletij. O njenem življenju in mučeniški smrti govori

pasijon iz 5. stoletja, ki pa se po sodbi novejših raziskovalcev naslanja na trdne zgodovinske temelje. Omenjeni pasijon opisuje Cecilijo kot čisto devico, zaročeno s poganom Valerijanom. V poročni noči mu je Cecilija razodela, da Božji angel čuva njeno deviško čistost. Soproga je prosila, naj sprejme vero v edinega Boga in se da krstiti, potem bo tudi on mogel videti angela, ki bo tudi njegov varuh. Mož je ugodil njeni želji. Valerijan je za krščanstvo pridobil tudi svojega brata Tiburcija. Vsi trije so umrli mučeniške smrti z obglavljenjem. V 15. stoletju so sv. Cecilijo častili kot zavetnico glasbe, ker je, kot pripoveduje poročilo o njenem trpljenju, na poročni slovesnosti v svojem srcu opevala Boga.


PODAJ MI ROKO

je letošnje geslo : DOBRODELNE AKCIJE ŽUPNIJSKE KARITAS :»KLIC DOBROTE 2014«

Socialnih stisk v Sloveniji je vedno več, vedno več pa je tudi dobrih ljudi in dobrodelnih akcij, ki pomagajo ljudem v stiskah. Prizadete

so družine, ki ogromno časa porabijo, da bi nekako zbrali denar za na-jemnino, položnice, za hrano in druge osnovne potrebščine, primanj-kuje jim časa za otroke. Pojavljajo se problemi uživanja nekvalitetne hrane, malomaren odnos do otrok, uživanje drog ali alkohola in še marsikatera težava. Prizadeti so starejši, osamljeni, brez pomoči širše družine.

Med prosilci za pomoč je vedno več ljudi, ki so sposobni za delo; tej vitalni populaciji je potrebno vrniti upanje in ohranjati njihovo dosto-janstvo.

Ne gre več samo za materialno revščino, ampak vprašanje smisla življenja v teh težkih razmerah in tudi za duhovno revščino.

Potrebe po pomoči naraščajo. Ne toliko po hrani, obleki, ampak zelo naraščajo potrebe po plačilu položnic. Ljudje, ki so se jim dohodki znižali, ne zmorejo plačati vsakomesečnih rednih stroškov; izklopijo jim elektriko, ker ne morejo plačati najemnine, grozijo deložacije. Žal število teh primerov raste. Kjer je brezposelnost, stečaji, pa se aktivira-mo župnijske Karitas, da nekako pomagamo ljudem, ki so ostali brez virov za preživetje.

Seveda imamo na eni strani ljudi, ki so enostavno navajeni, da družba poskrbi zanje, in na drugi tiste, ki bi raje stradali, kot prosili za pomoč, tudi v naši župniji.

Celoletno zbiranje prispevkov je namenjeno za pomoč ljudem v sti-ski, katerih število žal še vedno narašča. Pomoč ljudem združujemo s paketi iz državnih rezerv RS, čakamo pa na pomoč EU. Pogosto se srečujemo tudi z vsakdanjo ‚‘resnico‘‘ – s stiskami, pred katerimi smo nemočni in nevedni. Poskušamo vsaj delno olajšati gmotne stiske in se pogovoriti in svetovati ob drugih stiskah. V sožitju je moč.

KARITAS


Spet je advent in upamo, da lahko v naši župniji, v naši skupnosti, kjer bivamo in delujemo, zaupamo v Božjo ljubezen in dobroto, da ši-rimo upanje in solidarnost, tudi med tiste, ki so v stiski. Verjamem, da smo živa župnija in da znamo poskrbeti za naše bližnje.

S sredstvi karitativne-dobrodelne adventne akcije želimo tudi letos pomagati družinam in posameznikom v stiski v naši župniji, zato bo:

V NEDELJO 23. novembra 2014 PRED SVETIMI MAŠAMI možnost darovanja (hrana, denarni prispevki …) pred vhodi v cer-

kev Marije Pomočnice na Rakovniku.Če želite darovati ozimnico, nam sporočite in pridemo iskat tudi

na vaš dom (pustite sporočilo, naslov in kaj in koliko želite darovati - v vratarnici med tednom).

Za »odprte roke in srce« v dobrodelni nabirki Karitas se zahvalju-jemo vsem dobrotnikom, samo z darovi in prostovoljnim delom skozi celo leto pomagamo našim bližnjim. Za vsak vaš dar iskren: Bog po-vrni!

VABILO 1:

Vabljeni na pletenje adventnih venčkov v tednu pred 1. adventno nedeljo od ponedeljka 24.11. do petka čez cel dan v prostoru pod

cerkvijo, da se spletejo venčki in prijateljstva in izmenjuje znanje ple-tenja in krašenja venčkov. Vabljeni posamezniki in skupine. Priporo-čamo se za okraske, ki se vpletajo v venčke (pentlje, storžke, okrasne kroglice ipd).

VABILO 2:

Vabimo vas k sv.maši za pokojne sodelavce in dobrotnike Karitas, ki bo v ponedeljek 3.11.2013 ob 18h v župnijski cerkvi Vseh svetih

na Žalah. Mašo bo daroval škof Glavan.

KARITAS


KARITAS

OBVESTILO:Pomoč Karitas ob zadnjih poplavah v Sloveniji:

Slovenska Karitas se je v mesecu septembru z zbiranjem sredstev in s pomočjo prizadetim odzvala na poplave, ki so prizadele predvsem

območja Dolenjske, Bele Krajine, Prekmurja in v manjšem obsegu tudi druga območja vzhodne Slovenije. Za pomoč 72 prizadetim go-spodinjstvom je bilo do sedaj razdeljenih 50.000 EUR. Nekaj dodatnih vlog je še v reševanju.

Sedaj pa so Slovenijo prizadele nove poplave, ki so predvsem v Lju-bljani in Poljanski dolini v večji meri prizadela tudi gospodinjstva. Slo-venska Karitas se bo tudi tokrat odzvala z zbiranjem in razdeljevanjem pomoči za socialno ogrožene družine, ki jim je voda zalila stanovanjski del ali v kletnih prostorih uničila kurjavo ali kurišče. Pomoč bodo na prizadetih območjih koordinirale škofi jske Karitas.

Zbiranje sredstev nadaljujemo na računu, ki smo ga odprli v mese-cu septembru:

SLOVENSKAKARITASKristanova ulica 1,1000 LjubljanaTRR: SI 56 021400015556761,Namen: POPLAVE SLOVENIJA, Sklic: SI00201, Koda namena: CHAR, BICbanke: LJBASI2X.

Za poplavljene v Sloveniji lahko prispevate 5 EUR tudi z SMS sporo-čilom KARITAS5 na 1919.

Iskrena zahvala vsem, ki bodo prispevali za prizadete v poplavah. Slovenska Karitas

Za ŽK Rakovnik: Judita Petelin

ŽUPNIJSKA KARITAS RAKOVNIK, Rakovniška 6, LjubljanaDežurstvo v oktobru 13.11.2014 od 17h do 19h.TRR: 02058-0253398959 NLB. Hvala za vsak dar.


NAPOVEDNIK

RAZVEDRILO

PRIDNA ŽENA – »Vaša žena pa je meda strašno pridna.« – »Res je,« odvrne gospod Novak, »še ko pridem domov sredi noči, me pričaka z me-tlo v rokah!«

SREČANJE ZA SKUPINO STAREJŠIH RAKOVNIK

bo v torek, 11.11.2014, od 9.00 - 11.00 ure.Gostja srečanja bo ga Damjana Čampa, ki nam bo predstavila slovensko

društvo HOSPICLepo vabljeni!

Vika Brozovič

ZAHVALA

V četrtek 2. oktobra 2014 smo se poslovili od našega Srečka Peteli-na. Hvala vsem, ki ste s spremstvom počastili njegov odhod h Go-

spodu, nam izrekli sožalje, nam darovali za svete maše, cvetje in sveče. Posebna zahvala župniku g. Mirku Simončiču, prijateljema g. Francu Drobniču in g. Jožetu Zadravcu ter g. Juretu Babniku za poslovilni po-grebni obred. Zahvala moškemu pevskemu zboru Barje in župnijske-mu MPZ Rakovnik za lepo zapete pesmi in oba govora. Hvala vsem za molitveno podporo, posebno sestram HMP Rakovnik, molitveni skupini in župnijski Karitas ter ga. Mileni Hitij in g. Mirku Anželju. Še naprej ga priporočava v molitev, njegovi Majda in Judita


ŽUPNIJSKA KNJIŽNICA

NOVICE IZ KNJIŽNICEVELIKI SVETNIKI ZA PRELOMNE ČASE

V prelomnih časih Bog pošilja na svet velike ljudi. Tako sta bila npr. v 16. stoletju na svet poslana sv. Angela Merici (ustanoviteljica

uršulink) in sv. Ignacij Loyolski (ustanovitelj jezuitov). V od vojn raz-trgano Evropo, kjer nihče več ni vedel, kaj je prav in kaj narobe, Bog pošlje dva velika svetnika -duhovna učitelja.

Tudi danes so za Cerkev težki časi. In tudi danes nam Bog na pot pošilja velike svete ljudi. Poznate kakšnega velikana današnjega časa? Prepričana sem, da sta to Mati Terezija in papež Janez Pavel II. Prek njiju nam Bog kaže, kam usmeriti pot tega stoletja. Poslana sta nam, da se od njiju učimo.

Pa veste, česa nas učita?Mati Terezija se je vsa posvetila ubogim. Papež Frančišek nas vabi, da

se razgledamo okrog sebe in ugotovimo, kdo so ubogi v našem življenju. Prav daleč nam ni potrebno iti: ubogi so naši razvajeni otroci; osamljeni starši v domu za ostarele; ločena ranjena soseda… Mati Terezija pravi, da naj v njih vidimo Jezusa, ki kliče: »Žejen sem.« Dati moramo – ne samo »nekaj«, ampak »dati toliko, da boli.« Ona je dala VSE: naredila je zasebno obljubo, da pod kaznijo smrtnega greha ne bo Jezusu v življenju ničesar odrekla. Ali si upaš ti narediti tako obljubo vsaj za en dan?

»Smehljaj se Jezusu,« je rekla sestram, ki so odhajale v skrajno revš-čino. Podarjati se moramo z veselim srcem. To ni naša žrtev, ampak dar. Skopuhi so tisti, ki dajejo s težkim srcem. Dvajseto stoletje je bilo zazna-movano s skopuštvom, prekomernim kopičenjem denarja - ne samo za preživetje, ampak tudi za »varnost«. Velikodušnost matere Terezije kaže ogledalo svetu sebičnosti in skoposti. Kaj lahko jaz dam »mojim ubo-gim«? Ne razmišljajmo o denarju – mati Terezija je šla med uboge brez materialnih dobrin. Prinašala jim je Jezusa – nekoga, ki jih ima rad ne glede na to, kakšni so.

NAPOVEDNIK


Učimo se od matere Terezije. Več o njenem življenju si preberite v knjigah:

Lush Gjergji: Mati velikodušne ljubezni. Osnovni življenjepisni po-datki o življenju in delu matere Terezije.

Leo Maasburg: Mati Terezija – Čudovite zgodbe. Zgodbe in anek-dote iz njenega vsakdana, ki zlahka navdihnejo tudi nas.

Mati Terezija – Pridi, bodi moja luč. Zasebni spisi matere Terezije, ki nam odstirajo njeno intimno duhovnost in veličino njenega daru.

Življenjepisi svetnikov so zgled in spodbuda za sveto življenje. Ali veste, da je veliko svetnikov bralo prav življenjepise svetnikov? Pra-znujte praznik vseh svetih tako, da vzamete v roko kakšno knjigo o svetnikih. Nekaj jih najdete v župnijski knjižnici, kratki opisi življenja svetnikov pa so na internetni strani www.svetniki.org.

Knjižnica je novembra odprta po vseh nedeljskih dopoldanskih mašah.

Jožica

NAPOVEDNIK


KOLEDAR:

NOVEMBER01.11. sob: vsi sveti. Molitev mladih v cerkvi Vseh svetih na Žalah

ob 20h02.11.ned: spomin vseh vernih rajnih03.11. pon: zakonska skupina SZR ob 20h; skupina za žene od 19,15h

– 21h 1. skup.05.10. sre: ob 20h zakonska skupina Mavrica; OPZ kostanjevanje06.11. čet: eno uro pred sv. mašo molitev pred Najsvetejšim.07.11. pet: prvi petek: posvetitev Srcu Jezusovemu.08.11. sob: prva sobota: posvetitev Srcu Marijinem, ob 10h sv. maša

z nagovorom.09.11. ned: 32. nedelja med letom – zahvalna – ponovitev dramska

igra, dvorana glasbene šole 10.11. pon: ob 19h srečanje za Karitas in ob 20h seja ŽPS (Župnijske-

ga pastoralnega sveta).11.11. tor: srečanje za starejše v prostorih župnišča ob 9h -12h, ob

19h srečanje za starše 1. in 2. raz.13.11. čet: eno uro pred sv. mašo molitev pred Najsvetejšim ob 19h

srečanje za starše 3. raz.16.11. ned: 33. nedelja med letom 17.11. pon: zakonska skupina SZR ob 20h; skupina za žene od 19,15h

– 21h 2. skup.18.11. tor: ob 20h uri Biblična skupina (3. torek)19.11. sre: ob 20.00 zakonska skupina Zvonci v župnijski pisarni.20.11. čet: eno uro pred sv. mašo molitev pred Najsvetejšim. – zve-

čer mladinski gost21.11. pet: priprava na sv. krst ob 17.00 uri v župnijski pisarni ministranti duhovne vaje Želimlje23.11. ned: KRISTUS KRALJ - praznovanje Zavoda Rakovnik

(10.30h); 15h stolnica - posvečenje24.11. pon: spominski dan Marije Pomočnice ob 10h sv. maša, bla-

goslov Marije Pomočnice kristjanov

NAPOVEDNIK


- ob 20h zakonska skupina srednja – priprava adventnih venčkov, pridružite se!26.11. sre: ob 20.00 uri zakonska skupina Iskrice.27.11. čet: eno uro pred sv. mašo molitev pred Najsvetejšim. 30.11. ned: 1. adventna nedelja. – predstavitev birmancev in izroči-

tev Svetega PismaDECEMBER

01.12. pon: skupina za žene od 19h – 21h 1. skup.05.12.pet: prvi petek: posvetitev Srcu Jezusovemu – obiska bolni-

kov na domu. ob 16h miklavževanje06.12. sob: prva sobota: posvetitev Srcu Marijinem, ob 10h sv. maša

z nagovorom.07.12. ned: 2. adventna nedelja – sprejem ministrantov

V CERKVI POZDRAVLJAMO NOVE ČLANE

Aleksej Vučić Nastja Zajec Žan Milavec Patrik Fortuna

Ela Mlakar Žiga TerčičNika Resnik Melanni NaredJulija Kuščer Benjamin Cevec

Vasja Garafol Lina Derglin Aljoša Kavčič Sofi ja Van Medved

V VEČNOST SO SE PRESELILI

Srečko Petelin 1935 Terezija Batagelj 1935Justina Lapornik 1921 Zvonko Penezić 1941

NAPOVEDNIK

Glasilo izdaja Župnija RakovnikUredil: Primož Rudolf ∙ Odgovorni urednik: Mirko Simončič ∙ Prelom Vito Lojk

Župnijski urad Ljubljana Rakovnik

Rakovniška 6, 1108 Ljubljana

tel: 01 427 14 59, n.c. 01 427 30 28

www.donbosko.si/rakovnik

[email protected]

[email protected]

Potrebno je znati poslušati, kar je povedano, in tudi, kar ni izrečeno.

Malo ljudi zna razumeti molk v zadregi, napol izgovorjeno ali zamolčano besedo.

Jospeh-Leo Suenens

Biblična skupina , ki jo vodi ga. Jana Podjavoršek, se dobiva

vsak 3. torek v mesecu ob 20h. Njeni člani se ob duhovnih globinah

Svetega pisma medsebojno bogatijo in osebno rastejo.

Župnijska Karitas Rakovnik

Rakovniška 6, LjubljanaDežurstvo v novembru

13.11. 2014 od 17h do 19h.TRR: 02058-025398959

NLB. Hvala za vaš dar. Za ŽK Rakovnik:

Judita Petelin

Župnijska knjižnica:Vabimo vas v župnijsko knjižnico, ki je odprta

po vseh nedeljskih dopoldanskih

mašah.

Varuj nas Mati - 049 - november 2014

Documents

Transcript of Varuj nas Mati - 049 - november 2014