Varovanje domačih živali na pašniku pred napadi velikih zveri · 2011-06-03 · Rjavi medved: v...
Transcript of Varovanje domačih živali na pašniku pred napadi velikih zveri · 2011-06-03 · Rjavi medved: v...
Varovanje domačih živali na pašniku pred napadi velikih zveri
1 Prostor in razmere v katerem poteka reja živali na prostem (zemljišča, živali) in v katerem se pojavljajo velike zveri
2 Velike zveri v Evropi in Sloveniji ter njihova škoda na premoženju
3 Oblike varovanja
4 Razmere v katerih poteka paša
5 Kje se zatakne, da ne deluje
6 Končno ! Načini varovanja z elektroograjami
1 Prostor in v razmere v katerem poteka reja živali na prostem (zemljišča, živali) in se
pojavljajo velike zveri
- pasejo se na zaraščenih površinah in tudi …
- … na odprtih površinah (“lepih pašnikih”)
Analiza stanja reje drobnice in rabe prostora
Sprememba staleža drobnice med 2006 in 2010glede na upravne enote
Stalež drobnice v letu 2010 po upravnih enotah
Odstotek trajnega travinja (1300) od kmetijskih zemljiščpo statističnih regijah v letu 2011
Odstotek kmetijskih zemljišč v zaraščanju (1410) od kmetijskih zemljišč po upravnih enotah v letu 2011
1 Prostor in v razmere v katerem poteka reja živali na prostem (zemljišča, živali) in se
pojavljajo velike zveri
Sivi volk:v Slovenij od 50 do 70 osebkov
2 Velike zveri v Evropi in Sloveniji ter njihova škoda na premoženju
Rjavi medved:v Slovenij od 480 do 550 osebkov
Evrazijski ris:v Slovenij od 10 do 20 osebkov
ŠT. OVAC V SLO 1992 - 2009
0
20000
40000
60000
80000
100000
120000
140000
160000
19921993
19941995
19961997
19981999
20002001
20022003
20042005
20062007
20082009
LETO
ŠT. O
VAC
Velja za volka, od leta 1995 do 2010 (Černe, 2011
VRSTAŠTEVILO
ŠKOD. PRIM.
%
ŠKOD. PRIM.
VREDNOST (EUR)
% (VREDNOST)
drobnica 2147 96,5 % 1.352.835 95,5 %osel 32 1,4 % 39.210 2,8 %govedo 22 1,0 % 16.740 1,2 %konj 8 0,4 % 2.563 0,2 %
divjad (obora) 6 0,3 % 2.082 0,2 %
druga domača žival
5 0,2 % 1.541 0,1 %
prašič 1 0,0 % 176 0,0 %? 3 0,1 % 1.270 0,1 %SKUPAJ 2224 100,0 % 1.416.417 100,0 %
Škoda od volkov glede na škodni objekt (obdobje 1995 do 2010, Černe, 2011)
PROSTORSKA DINAMIKA ŠKOD
(Černe, 2011)
Volk je razširjen po celi Evropi ali pa še bo (Avstrija, Belgija, Velika Britanija), variia samo
njegovo število in gostota!
3 Oblike varovanja:
- ograje (masivne, elektro: stalne, začasne)- psi čuvaji- elektronska strašila (svetlobna, zvočna)- nočno zapiranje v hlev ali nočno (varno) ogrado- s pastirjem (človekom)
Obstoječe stalne/začasne elektroograje so postavljene za namene nadzorovane paše domačih živali!!!
Elektroograja je učinkovita pri svojem “delu” če izpolnjuje tri zahteve:- je prilagojena vrsti živali, ki jo zadržujemo na željenem območju- dobro mora biti vidna, da živali vsak trenutke vedo do kje lahko gredo- biti mora napajana z dovolj močnimi pulzi električnega toka
3 Razmere v katerih poteka paša
Paša pomeni: da je na pašniku samo ena vrsta ali celo kategorija živali, žival nekaj dni uporablja isto zemljišče in je priučena elektroograji, elektroograjo spoznajo živali preko dneva, na ograjenem zemljišču imajo zagotovljeno pašo in vodo, domače živalise kot skupina seznanijo z elektroograjo, elektroograja vedno deluje, kadar so domače živali na pašniku, domače živali so zelo zvedave in prag njihove previdnosti je nizek.
3 Zakaj ne deluje pri velikih zvereh, če deluje pri ovcahKakšne so naše velike zveri in kako se obnašajo:- velike zveri so različne po velikosti in kategorijah ter največkrat lačne- z delujočo elektroograjo pridejo v dotik zelo poredko, zato je ne poznajo- skozi elektroograjo se najverjetnje splazijo ponoči in jo pri tem ne vidijo- premagujejo številne ovire predvsem pa strah- kadar izven pašne sezone zver prečka elektroograjo v njej ni toka- zveri so zelo previdne in nezaupljive
4 Postavitev in delovanje elektroograje
Potrebni material: napenjalni kol (A), nosilni kol (B), distančni kol (C), žica (S), napenjalni izolatorji (E), nosilni izolatorji, spojni vijaki (F), napenjalci (D), stikalo (H), dvojno izoliranažica (I), vzmetna spojka (G).
a) večžičnastalna
elektroograja
a) večžična stalna elektroograja
4 Postavitev in delovanje elektroograje
Potrebni material: leseni nosilni kol (G), plastični količek (C), elektrotrak, elektrovrvica (B), ročka (A), vreteno za trak/vrvico (D), povezovalni kabel (E), baterijski pašni aparat (F).
b) začasnaelektroograja
Navadna elektrovrvicain elektrotrak
Turboelektrovrvicain elektrotrak
5 Kje se zatakne, da ne deluje
-premalo žic v ograji- žice so preveč narazen, predvsem spodnje- luknje (depresije) pod spodnjo žicami
- tudi elektromreža je lahko neučinkovita (kot na sliki)
-IN SEVEDA, kadar v elektroograji NI ELEKTRIČNEGA TOKA
5 Kje se zatakne, da ne deluje
Nočna – varna ograda preko nočiElektromreža visoka 145 – 170 cm,
dovolj je že 106 cm, če seveda …
Elektromreža višine 145 cm, jesen 2010, Senožeče
Uporaba nočne varne ograde na pašniku, že od
leta 2003, Cerknica
Prestavljanje elektromrež za nočno ogrado. Ruša na prvi pogled res ni rešena, so pa vse ovce žive
POTEM, na površini nočne Ograde se razširi bela detelja
NAJPREJ
Lokacija večtedenske nočne ograde
Kako izgleda nočno varovanje za elektromrežo na pašniku iz zraka, Cerknica, 2009
Vzdrževanju učinkovitosti delovanja elektromreže pripreprečevanju napadov je potrebno posvetiti posebnopozornost.
Nadgradnjaobodne
Elektroograje(tudi to je možno)
Ojačitvemasivne ali
(elektro)ograje
zdistančniki z zunanje
strani
Vaba (jetra) v pločevinki na zunajistrani elektromreže!
Slika: Lokacije izbranih kmetij na Pivško in Ilirsko Bistriškem območju, kjer poteka č ž
Slika: Lokacija izbrane kmetije na Kočevskem, kjer poteka varovanje ovc na pašnik s pomočjo višji elektromrež.
Slika: del pašnih površin na kmetiji Šabec (okoli 100 plemenskih ovc in 8 konj)
Slika: Lokacija nočne ograde (postavljena 31.3. 2011, uporabljeno 6 kosov elektromrež, višine 145 cm), vse naokoli so pašniki
Hlev
Slika: del pašnih površin na kmetiji Štemberger (okoli 800 plemenskih ovc)
Slika: Lokacija nočne ograde (postavljena 31.3. 2011, uporabljeno 6 kosov elektromrež, višine 145 cm)
Namesto zaključkaVarovanje domačih živali na pašniku je možno, če upoštevamo in
izvajamo ukrepe, ki jih zahteva uporaba elektroograj/elektromrež, da deluje(jo) učinkovito pri odbijanju napadov po velikih zveri.
Tudi zemljišče, na katerem se živali pasejo in mesto, kjer prenočujejo v varni ogradi mora biti tako urejeno, da je pripravljeno na morebitni napad velikih zveri.
Potrebno bo še kar nekaj novega znanja in vključitve večih inštitucij v učenje in preizkušanje varovanja pašnih živalih pred napadi velikih zveri.
V tujini (Švica, Francija, Nemčija) imajo na tem področju narejenega že veliko.
Sobivanje človeka in velikih zveri je v določenih razmerah možno, še posebej če se nas slednje bojijo oz. bodo bale.