VARNOST PRI IZKOPIH TEHNOLOGIJE IN...
Transcript of VARNOST PRI IZKOPIH TEHNOLOGIJE IN...
VARNOST PRI IZKOPIH
TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA
GRADBENIH JAM
LEGRO - Ivan Golob, k.d. Robanov kot 5, 3335 Solčava
Ivan Golob, univ.dipl.org., dipl.inž.gr.
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
PROJEKTNI TIM
vrsta objekta
(visoke, nizke gradnje)
oblika objekta
(točkovni, ploskovni, linijski)
dimenzije objekta
(tlorisne, globina, višina)
ZNAČILNOSTI OBJEKTA
ZNAČILNOSTI LOKACIJE ZNAČILNOSTI ZEMLJINE
površine za gradnjo
(velikost, odmiki sosednjih obj.)
fizikalne lastnosti zemljin
(poroznost, zasičenost, zrnavost,
vlažnost, gostota, prepustnost)
dostop do gradbišča
(obstoj, navezava, kvaliteta poti)
prisotnost inštalacij
(vrsta, globina, stopnja zaščite)
TEHNOLOGIJA
IZVEDBE
GRADBENE JAME
NABOR
NEVARNOSTI
UKREPI ZA
ZMANJŠANJE
TVEGANJA
UKREPI V FAZI
PRIPRAVE
PROJEKTA
UKREPI V ČASU
IZVAJANJA DEL
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
OSNOVE NAČRTOVANJA IN VRSTE GRADBENIH JAM
POJEM GRADBENA JAMA:
Gradbene jame so prostor, kjer je potrebno zagotoviti pristopnost in varnost pri delu za
izvedbo temeljenja in gradnjo objekta.
V urbanih pozidanih in prometno obremenjenih zazidalnih območjih, kjer je predvidena
gradnja novih objektov z več kletnimi etažami in ob tem predvidoma velikimi globinami
izkopov zaradi utesnjenosti in prostorskih omejitev pa niso mogoči izkopi gradbene jame
s prostimi, še stabilnimi brežinami, je zaradi varnega dela in varnosti bližnjih obstoječih
objektov visoko gradenj in prometnih površin nujno potrebno izvršiti varovanje brežin
predvidene gradbene jame.
IZVEDBA GRADBENE JAME JE ODVISNA:
• od globine temeljenja objekta
• od globine (nivoja) talne vode
• od vrste (fizikalnih lastnosti) temeljnih tal in
• od lokacije gradbenega objekta
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
VRSTE GRADBENIH JAM
Glede na naklon izkopnih brežin gradbene jame ločimo:
• gradbene jame s prostimi brežinami in
• gradbene jame, kjer so izkopne brežine podprte ali ojačane z
različnimi konstrukcijami.
Glede na pojav talne vode ločimo:
• suho gradbeno jamo;
• gradbeno jamo pod gladino podtalnice;
• gradbeno jamo v vodi.
VRSTE GRADBENIH JAM – gradbena jama s prostimi brežinami
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
• zagotovo najcenejša izvedba gradbene jame
• naklone brežin moramo dokazati z ustreznimi stabilnostnimi analizami
• če nakloni brežin projektno ni določen, se mora določiti v varnostnem načrtu
• zahteve za določitev naklonskega kota brežin:
α = 45° +𝜑
2
α … naklonski kot izkopa
𝜑 … kot notranjega trenja zemljine, odvisen od zrnavosti zemljine (velikosti zrn)
VRSTA ZEMLJINE KOT NOTRANJEGA TRENJA (φ) MAKSIMALNI KOT IZKOPA (α)
Kamen 90° 90°
Drobir 36°-40° 63°
Prodec 33°-35° 61°
Peščeni prodec 31°-34° 60°
Pesek 30°-33° 60°
Ilovica 16°-26° 53°
Glina 11°-22° 50°
• poleg globalne stabilnosti brežin je treba zagotoviti tudi površinsko stabilnost brežin z :
• obrizgi (cementni, bitumenski, brizgan beton)
• zaščite brežin z mrežami (žične, kokos, juta, konoplja, geotekstil, geomreže)
• vegetativna zaščita
VRSTE GRADBENIH JAM – gradbena jama s podprtimi brežinami
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
Glede na način podpiranja/opiranja vertikalnega izkopa gradbene jame ločimo:
1. toge podporne konstrukcije:
• brez opor (podpor) ali sider;
• enkrat oprte (podprte) ali sidrane;
• večkrat oprte (podprte) ali sidrane.
2. gibke podporne konstrukcije:
• enkrat oprte (podprte) ali sidrane;
• večkrat oprte (podprte) ali sidrane.
Glede na razpoložljivi prostor v gradbeni jami podporne konstrukcije:
• podpiramo in/ali razpiramo;
• sidramo.
Glede na značaj podporne konstrukcije ločimo:
• začasne podporne konstrukcije;
• trajne podporne konstrukcije (ki so del objekta)
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
TEHNIČNE IN TEHNOLOŠKE REŠITVE ZA IZVEDBO ZAŠČITE
GRADBENIH JAM S PODPRTIMI BREŽINAMI
Pilotne stene:
• Tehnologija Benotto
• Izdelava pilotov s pomočjo izplake
• Tehnologija Franki
• Uvrtnani piloti – mini in mikro koli
Diafragme
Injektiranje:
• zapolnjevanje praznih prostorov v tleh;
• kontaktno injektiranje;
• kompaktno injektiranje;
• konsolidacijsko injektiranje;
• jet-grouting
…
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
TEHNIČNE IN TEHNOLOŠKE REŠITVE ZA IZVEDBO ZAŠČITE
GRADBENIH JAM S PODPRTIMI BREŽINAMI
…
Zagatne stene:
Glede na material ločimo:
• lesene zagatnice,
• armirano-betonske zagatnice,
• jeklene zagatnice,
• kombinacija jeklenih nosilcev in lesenih polnil (H-beam).
Glede na izvedbo:
• prefabricirani elementi zagatnih sten,
• kombinacija montažnih in na mestu izdelanih elementov.
Glede na podpiranje:
• razpiranje,
• sidranje,
• kombinacija vzdolžnih nosilcev in prečnih razpor,
• kombinacija vzdolžnih nosilcev in sider
…
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
TEHNIČNE IN TEHNOLOŠKE REŠITVE ZA IZVEDBO ZAŠČITE
GRADBENIH JAM S PODPRTIMI BREŽINAMI
…
Varovanje brežin z brizganim betonom in pasivnimi sidri (soil nailing)
Zagatni nasip:
• zemeljski
• leseni
• betonski
• jekleni
»Soil mix«
Torkretirana stena
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
ZAŠČITA GRADBENIH JAM – TEHNOLOGIJA BENOTTO
• Benotto je sistem za izvedbo pilotov na gradbišču
• piloti večjih prerezov (60, 80, 100, 125, 150cm)
• cevno oblaganje sten vrtine z dvoplaščno cevjo
• vtiskanje cevi z oscilacijo cevi vzdolž lastne osi - s
tem gibanjem (osciliranjem) se v precejšnji meri
zmanjša bočno trenje zemljišča na obložno cev. Konec
(dno) cevi (končni čevelj – krona) je primerno
nazobljen ter odpira sebi pot k prediranju
• za potiskanje opažne cevi zadošča potisni učinek
lastne teže cevi in teže oscilirnega primeža (lavirke),
ki je na cev oprijet. Potisk navzdol se pospešuje s
hidravličnimi cilindri.
• izkop materiala se opravi z eno vrvnimi grabilniki.
Eno vrvni grabilniki so konstruirani tako, da se
grabilne lopute odpirajo in zapirajo samodejno
izrabljajoč lastno težo, ki visi na eni manevrirani vrvi.
Oblika grabilnih loput se lahko spreminja glede vrste
zemljišča, ki ga izkopavamo.
• po izkopu se vstavi armaturni koš
• betoniranje je izključno s kontraktorji – jeklenimi
cevmi vstavljenimi v armaturni koš pilota
izvlačenje opažne cevi po opravljenem betoniranju s
hidravličnimi cilindri (ponavadi 2 kom), ki sta
postavljena med primežem in nosilnim okvirjem na
tleh.
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
ZAŠČITA GRADBENIH JAM – TEHNOLOGIJA BENOTTO
Hidravlični oscilator cevi (“lavirka”) tipa GC 72
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
ZAŠČITA GRADBENIH JAM – TEHNOLOGIJA BENOTTO
Enovrvna grabilnika prvi tip BELR in drugi tip BEL
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
ZAŠČITA GRADBENIH JAM – IZDELAVA PILOTOV S POMOČJO IZPLAK
• je sistem za izvedbo pilotov na gradbišču
• piloti manjših prerezov (10, 20, 30cm)
• izdelujejo se do globine 30m
• piloti nižjih nosilnosti
• izvedba: najprej se izvede vrtina odprtine s pomočjo izplake, ki pod visokim pritiskom ob konici drogovja
izplakuje material. Ko dosežemo potrebno globino, vstavimo v vrtalno drogovje, ki je zapolnjeno z vodo
armaturni koš. Sledi betoniranje, ki iz vrtalnega drogovja izpodriva vodo. Na vrh vrtalnega drogovja se pritrdi
naprava, ki v vrtini oziroma betonu povzroča nadtlak. Postopoma se vrtalno drogovje izvleče, nadtlak pa
vtisne in skomprimira beton v odprtino. Tako je zaključen pilot.
• z uporabo stisnjenega zraka se zgosti beton, kar poveča nosilnost pilotov.
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
ZAŠČITA GRADBENIH JAM – PILOTI PO TEHNOLOGIJI FRANKI
S to tehnologijo se izdelajo betonski piloti, ki se izredno prilagodijo temeljnim tlom.
Za opaž se vzame jeklena cilindrična cev, ki je na notranji strani popolnoma gladka. Cev postavimo na tla in vanjo
nasujemo zemlje vlažen beton, ki ga komprimiramo z nabijačem. S tem smo izvedli betonski čep, ki se tesno
prilega na stene jeklene cevi in jo zato vodotesno zapira. Zaradi učinkovanja nabijala se zgostijo tla in beton se
pogrezne navzdol, pri čemer zaradi močne komprimacije betona s samim trenjem potegne cev s seboj in jo potiska
v tla.
Vodotesnost je tako velika, da voda ne more vdirati. Z nadaljnjim nabijanjem betona se cev in beton prebijata
vedno globlje in izrivata oziroma komprimirata tla. Pri tem tresljaji niso posebno veliki v okolici, saj se nabija nogo
cevi, ne pa njene glave. Odpor pri nabijanju nam pove, kdaj smo dosegli zadostno globino. Ko smo jo dosegli,
fiksiramo cev s pomočjo dveh močnih jeklenih vrvi, ki sta pritrjeni na nabijalnem odru.
Pri nadaljnjem nabijanju betona se cev ne mora več pogrezati naprej, pač pa se začenja zaradi nabijanja betonski
čep pogrezati naprej v zemljino. Ko je betonski čep samo še 40 cm v cevi, dodamo novo betonsko mešanico in
nabijamo naprej dokler nimamo spet samo 40 cm betona v cevi. To je pomembno, da v cev ne prične vdirati voda.
Tako postopoma izvlečemo cev in nabijamo beton in skrbimo, da iz cevi ne izbijemo betona zaradi vodotesnosti.
Pri tem se beton vtiska v zemljino ne samo vertikalno, ampak tudi na stran, tako da dobimo nepravilno, zelo
hrapavo površino pilota. Pilote armiramo z okroglo armaturo in s spiralnimi stremeni. Pri tem moramo paziti, da je
armatura dovolj oddaljena od stene cevi, na drugi strani pa, da imamo dovolj prostora za nabijač.
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
ZAŠČITA GRADBENIH JAM – PILOTI PO TEHNOLOGIJI FRANKI
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
ZAŠČITA GRADBENIH JAM – UVRTANI PILOTI – CFA (KONTINUIRANA
SPIRALA)
• CFA je sistem za izvedbo
pilotov na gradbišču
• izboljšana tehnologija
uvrtanih pilotov
• piloti srednjih prerezov
(30, 40, 60 cm)
• brez oblaganja vrtine z
zaščitno cevjo
• vrtina se izvede s
kontinuirno spiralo, ki se z
vrtenjem sama poglablja.
Občasno se spirala na
posameznih višinah zadrži
z močno vrvjo, pritrjeno na
jarem. Z nadaljnjim
vrtenjem spirala izvleče
material izkopa.
• betoniranje se pod visokim
pritiskom izvede skozi
votlo os spirale, spirala pa
se počasi izvlači
• po betoniranju se vstavi
armaturni koš
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
ZAŠČITA GRADBENIH JAM – DIAFRAGME
Diafragma je upogibna podporna konstrukcija iz
armiranobetonskih na mestu izdelanih panelov običajne
debeline od 40 do 120 cm in širine 3 do 6 m. Prednost
diafragme je v tem, da dobimo kontinuirano steno, ki je
lahko tudi del objekta.
Armatura je zaradi pravokotnosti prereza bolje
izkoriščena, konstrukcija je lahko vodotesna. Za
izvedbo diafragme se najprej izdela uvodni kanal, ki
služi kot vodilo grabilca med izkopom panela
diafragme. Izkop panela se izvaja izmenično za parne
in neparne segmente. Bager spusti čeljust grabilca do
uvodnega kanala in prične z izkopavanjem materiala, ki
ga odlaga na transportno vozilo. Medtem se aktivira
črpalka za betonitno izplako, ki napolni vodilni kanal
ter služi kot zaščita pred zruški zemljine. Sledi vgradnja
armaturnega koša, ki ga vstavimo v panel diafragme s
pomočjo bagra. Po vgradnji armature sledi faza
vgradnje betona, kateri izpodriva lažjo betonitno
izplako. Zaradi mešanja betonita in betona se na vrhu
diafragme ustvari mešanica obeh materialov, ki
zmanjšuje nosilnost, zato ta del tudi odstranimo.
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
ZAŠČITA GRADBENIH JAM – DIAFRAGME
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
ZAŠČITA GRADBENIH JAM – DIAFRAGME
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
ZAŠČITA GRADBENIH JAM – DIAFRAGME
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
ZAŠČITA GRADBENIH JAM – INJEKTIRANJE
Injektiranje je postopek, pri katerem vtiskamo suspenzijo v praznine, kaverne in razpoke, ki se
nahajajo v kamninah oz. zemljinah, z namenom, da izboljšamo nosilnost primarne zemljine oziroma
kamnine. Z namenom, da bi dosegli želene rezultate, najprej zvrtamo vrtino v kamnino. Potem skozi
to vrtino vtisnemo suspenzijo s pomočjo pritiska, in to počnemo tako dolgo, dokler niso vse razpoke
v okolici vrtine zapolnjene. S POSTOPKI INJEKTIRANJA LAHKO STABILIZIRAMO
ZEMLJINO V OBMOČJU GRADBENIH JAM.
Injektiranje ima v modernem inženirstvu zelo širok razpon uporabe. Injektiranje se v
osnovi deli na bistvene sklope:
• zapolnjevanje praznih prostorov v tleh (Injekcijska masa oz. suspenzija se vtiska v
tla tako dolgo, dokler niso zapolnjeni vsi prazni prostori v tleh.
• kontaktno injektiranje (zapolnjevanje
praznin med kamninami in betonskimi
strukturami ali med deli konstrukcij.
Torej namen kontaktnega injektiranja
je torej zagotovitev potrebnega
kontakta med kamnino in določeno
strukturo (npr. kontakt med hribino in
primarno podgradnjo v tunelu).
• kompaktno injektiranje se večino uporablja za stabilizacijo tal pod objekti.
Kljub temu se še uporablja za stabiliziranje temeljev večjih objektov,
vključujoč tudi mostove in tla pod piloti.
• konsolidacijsko injektiranje je podobno kompaktnemu, zajema pa
injektiranje bistveno debelejših plasti kot pa kontaktno. Njegova uporabnost je
velika, recimo pod temelji zgradb, v okolici tunelov, za pilotnimi stenami in
utrjevanje čela podzemnih izkopov.;
• jet-grouting spada po tehnologiji med injektiranje, dejansko pa je to
tehnologija izdelave pilotov. Princip izvedbe:
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
ZAŠČITA GRADBENIH JAM – INJEKTIRANJE
• z močnim pritiskom popolnoma razrežemo okolico vrtine do potrebne globine. Sočasno z rezanjem
hribine se okoli hribine vtiska injekcijska masa pod pritiskom in tako nastane homogena zmes, ki se po
določenem času strdi in doseže določeno tlačno trdnost.
• se lahko izvaja v različnih kamninah oziroma zemljinah.
• zmes, katero vtiskamo skozi šobe na vrtalni glavi, je sestavljena iz vode, cementa in pepela. Po potrebi se
dodajajo različni aditivi.
• bistvena prednost jet–groutinga pred ostalimi načini pilotiranja je v tem, da jo lahko uporabljamo v
finejših materialih s premerom zrn manjših od 0,06 mm. S to tehnologijo lahko dosegamo premere pilotov
do 300 centimetrov. Prepreke, na katere naletimo med izvajanjem (kosi drv, večji kamni), lahko preprosto
zalijemo z injekcijsko maso.
• ni ovir glede globine pilotov, saj je največja dosežena globina pri izdelavi jet-grouting pilotov 70 m. Ta
tehnologija zahteva zelo visok tlak od 300 do 700 barov, injekcijsko maso pa vtiskamo s hitrostjo 250 do
330 m/s. Velika hitrost injekcijske mase nam omogoča rušenje oz. rezanje strukture tal in njeno mešanje z
zemljino ali ostalimi kamninami.
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
ZAŠČITA GRADBENIH JAM – JET-GROUTING PILOTI
Poznamo tri osnovne postopke izvedbe jet–grouting:
• enosistemski način (injekcijska masa);
• dvosistemski način (injekcijska masa + voda ali zrak);
• trosistemski način (injekcijska masa + voda + zrak).
Enosistemski način je najbolj razširjen postopek jet-groutinga. Pri tem
postopku injekcijska masa služi za rušenje hribine in mešanje injekcijske mase
z razrušeno hribino.
Premeri pilotov, ki so doseženi s tem postopkom, so naslednji:
•40–60 centimetrov v glini;
•50–120 centimetrov v peskih.
Premer pilota je odvisen od moči vtiskanja injekcijske mase. Kritični element
je visokotlačna črpalka, saj mora imeti pretok cca. 60 do 220 l/min, tlak od
400 do 500 barov in takšne pogoje mora zagotavljati kontinuirano 8 ur.
Pribor za vrtanje in injektiranje ima premer 90 - 110 milimetrov, debelino
ostenja vrtalnega drogovja pa 10 milimetrov. Vrtanje, ki se izvaja, je lahko
rotacijsko, udarno rotacijsko ali kombinacija rotacijskega vrtanja in izpiranja
tla. Ko z vrtanjem dosežemo želeno globino, se vklopi visokotlačna črpalka in
prične se injektiranje s stalnim rotiranjem in dvigovanjem celotnega pribora in
tako prične nastajati pilot.
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
ZAŠČITA GRADBENIH JAM – JET-GROUTING PILOTI
metoda je popolnoma enaka kot pri enofluidnem sestavu. Razlika je v
tem, da zaradi prisotnosti zraka pride do povečanja premera pilota za 2
do 2,5 krat glede na enofluidni sestav. Zaradi potrebe po dovodu zraka
potrebujemo dvoplaščno vrtalno cev.
najzahtevnejša za izvedbo, saj imamo tu prisotne tri fluide:
injekcijsko maso, zrak in vodo. Pri tej metodi izperemo na površino
bistveno več delcev tal, ki jih je potrebno nadomestiti z ustrezno
večjo količino injekcijske mase, tudi do 50%.
Premeri, ki jih lahko dosežemo, so: v glini do 150 cm, v peskih do
250 cm. To omogoča izpiranje delcev proti površini in posebna
injekcijska zmes. Sveže betonske slope je mogoče armirati.
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
ZAŠČITA GRADBENIH JAM – JET-GROUTING PILOTI
Shematski prikaz postavitve enofluidnega sestava za izvedbo jet–groutinga
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
ZAŠČITA GRADBENIH JAM – ZAGATNICE IN ZAGATNE STENE
Glede na material ločimo:
• lesene zagatnice,
• armirano-betonske zagatnice,
• jeklene zagatnice,
• kombinacija jeklenih nosilcev in lesenih polnil (H-beam).
Glede na izvedbo:
• prefabricirani elementi zagatnih sten,
• kombinacija montažnih in na mestu izdelanih elementov.
Glede na podpiranje:
• razpiranje,
• sidranje,
• kombinacija vzdolžnih nosilcev in prečnih razpor,
• kombinacija vzdolžnih nosilcev in sider.
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
ZAŠČITA GRADBENIH JAM – ZAGATNICE IN ZAGATNE STENE
LESENE ZAGATNE STENE: • uporabljamo za začasno opiranje v temeljnih tleh, kjer jih je mogoče zabiti (pesek - gramoz,
glina, ilovica …)
• debelina lesenih zagatnic je od 6 do 30cm
• zagatnice zabijemo v zemljo minimalno ½ višine izkopa
• za grobo oceno dimenzij zagatnic velja pravilo, da je debelina zagatnice v (cm) dvakratnik
dolžine v (m). Na primer, če imamo dolžino L=14m, bi potem naj bila debelina zagatnice
d=2x14=28cm. Širina lesenih zagatnic je 25cm
• globina gradbene jame do 15m
• material je smreka, bor, macesen in hrast
• zagatnice spodaj poševno prirežemo, da se pri zabijanju čvrsto pritisnejo na sosednji ploh
• zabijamo jih tako, da najprej ob vodilni pilot zabijemo do neke primerne globine (približno 2m)
prvi ploh, nato drugega in tako naprej. Do končne globine zabijemo najprej krajna ploha ob
vodilnih pilotih.
• ko je stena zabita, pritrdimo klešče s plohi s pomočjo vijakov
• po potrebi (statičnem računu) zagatno steno sidramo
ARMIRANO – BETONSKE ZAGATNE STENE:
• uporaba enaka kot lesene
• sestavljajo jih prefabricirane AB zagatnice iz betona visoke trdnosti, L = 6, 9, 12, (20)m
• slabost AB zagatnic je njihova teža
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
ZAŠČITA GRADBENIH JAM – ZAGATNICE IN ZAGATNE STENE
JEKLENE ZAGATNE STENE:
• se v praksi največ uporabljajo
• uporabljamo za začasno opiranje v temeljnih tleh,
kjer jih je mogoče zabiti (pesek - gramoz, glina,
ilovica …)
• enostavno jih zabijamo in izvlečemo (vibracijsko)
• so odporne na mehanske vplive ter uporabne večkrat
• posamezne elemente stikamo v nevtralni osi.
• zaradi primerno urejenih stikov so stene zelo tesne
in nepropustne.
• z njimi se precej lahko prebije ovire, kot so les, stare
zidove, beton, preperele skale
• ko je stena zabita, pritrdimo klešče s plohi s
pomočjo vijakov
• po potrebi (statičnem računu) zagatno steno sidramo
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
ZAŠČITA GRADBENIH JAM – BERLINSKE STENE
BERLINSKE STENE:
• So izvedene iz jeklenih H in I profilov, nameščenih na določeni medsebojni razdalji (1 - 3 m).
• Prostor med njimi pa običajno zapolnimo z lesenimi plohi.
• Konstrukcija je gibka, možno jo je sidrati.
• Namenjena je predvsem začasnemu varovanju gradbenih jam.
• Računamo jo podobno kot zagatno steno, le pod nivojem vpetja, kjer ni plohov, ne moremo
računati, kot da je stena kontinuirana.
• Za ta primer obstajajo posebne metode izračuna (Wiessenbach).
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
ZAŠČITA GRADBENIH JAM – VAROVANJE BREŽIN Z BRIZGANIM
BETONOM IN PASIVNIMI SIDRI
• Se največkrat uporablja pri izgradnji objektov, kjer je nek majhen premik objekta z zaledjem dovoljen.
• Najpogosteje se uporabljajo tako imenovana SN in IBO sidra. Pri SN sidrih se v trdnejšo podlago izvrta luknja,
v katero se natoči cementna masa z nizkim vodocementnim faktorjem, nato pa se sidro vstavi v vrtino. Pri IBO
sidrih se na konici sidra uporabi samouvrtalno krono. Sidra so votla, kar omogoči, da se po uvrtanju
poinjektirajo.
• Temu sledi zaščita brežine z brizganim betonom, in ko ta doseže zadostno trdnost, se na sidro nadene še
podložna ploščica in matica.
• Pasivna geotehnična sidra so sestavljena iz jeklene palice,
podložne plošče in matice. Jeklene palice so različnih
premerov (najpogosteje 24 ali 36 mm) in dolžine 4 m. V
primeru, da se za sidranje objekta potrebuje daljša sidra, se
za spajanje uporabi spojni člen.
• Pasivna sidra neposredno po sami vgradnji ne prevzamejo
obtežbe. Ko pride do premika sidranega objekta in se sila
prenese na podložne plošče, ki so prvotno ukrivljene, se te
izravnajo ali pa upognejo v nasprotno smer. Sidro tako
prevzame obtežbo – se aktivira.
• Pasivna sidra so podvržena koroziji, zato se v primerih,
kjer je predvidena njihova trajnost, ta sidra različno
protikorozijsko zaščitijo. Sidra se lahko ovijejo v različne
PVC ovoje ali pa se vse kovinske dele zaščiti s
pocinkanjem ali kromiranjem.
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
ZAŠČITA GRADBENIH JAM – ZAGATNI NASIPI
• Za gradbeno jamo v odprti vodi
• Pri dimenzioniranju je potrebno upoštevati vplive vetra in valov ter zavarovanje zaključiti 30-50 cm nad
najvišjim izmerejnim vodostajem.
• Zagotoviti moramo stabilnost nasipa kot celote, stabilnost nosilnih temeljnih tal in lokalno stabilnost brežin
nasipa.
• Izbira vrste zagatnega nasipa je odvisna od višine vode ter lastnosti temeljnih tal.
Zemeljski zagatni nasipi
• so narejeni iz materiala, ki vsebuje 30-50 % fino zrnatih
vezljivih zemljin.
• doseči moramo kar največjo nepropustnost, da s tem
preprečimo pronicanje vode. Zato je potrebna kar najbolj
efektivna komprimacija. Da je zagatni nasip čim bolj
nepropusten, zgradimo večinoma v njem gosto,
nepropustno jedro iz ilovice, gline, betona ali pa jekleno
zagatno steno.
• Če imamo opravka s tekočo vodo, moramo na vodni strani
pobočje zavarovati pred izpiranjem s fašinami, kamnitimi
bloki, betonskimi ploščami in podobno.
• V primeru, da pri dimenzioniranju višine zagatnega nasipa
ne upoštevamo možne maksimalne vode, mora tudi
notranje pobočje nasipa biti izvršeno tako, da ga visoka
voda pri poplavi ne bi porušila.
• V zemeljskih nasipih moramo upoštevati vpliv pronicanja
vode.
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
ZAŠČITA GRADBENIH JAM – ZAGATNI NASIPI
Leseni zagatni nasipi
• Se uporabljajo tam, kjer nimamo več kot 2,0 m višine
vode in kjer je les poceni material.
• Uporabni pa so le, če so tla taka, da dopuščajo zabijanje
opažnih plohov in pilotov.
• Izvedemo jih tako, da zabijemo leseno zagatno steno, ki
jo opremo z razporami, podolžnimi lesovi in piloti. Na
vodni strani nasujemo koherentno, malo propustno
zemljino, ki jo dobro komprimiramo.
• V primeru močnega toka ali učinkovanja valov moramo
nasip zavarovati s fašinami, prepleti ali podobno. Pri
večjih globinah izvedemo lesene zagatne nasipe v obliki
skrinje.
Betonski zagatni nasipi
• se izvaja takrat, kadar so čvrste hribine (skale) blizu
površine tal, da zabijanje zagatnih sten, plohov in pilotov
ni možno.
• Ob vodilnem odru spustimo lesene opaže na skalno
podlago. Ko opaž leže na skalo, očistimo skalnata tla in
nahrapavimo površino. Nato se na približno 2 m
izmenično navrtajo vrtine. V te vrtine vstavimo votle
jeklene cevi, ki jih zalijemo s cementno fino malto ali
mlekom. Opaž pritrdimo na te cevi. Nato vstavimo še
drugo stran opaža. V mirni vodi zabetoniramo steno.
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
ZAŠČITA GRADBENIH JAM – ZAGATNI NASIPI
Jekleni zagatni nasipi
• so tesnejši in pogosto so tudi cenejši, ker jih lahko
večkrat uporabljamo. Prav tako so uporabni za večje
vodne globine, torej kot jeklene zagatne stene. Zlasti
pripravni so, če želimo imeti v gradbeni jami prostor,
ker so pri jeklenih zagatnih nasipih razpore pri manjših
globinah nepotrebne.
• Izvesti je mogoče le eno jekleno zagatno steno z
enostranskim ali obojestranskim nasipom. Lahko pa
izvedemo tudi skrinjaste zagatne nasipe, ki jih
napolnimo ali z betonom ali z zemeljskim materialom.
• Posebne oblike predstavljajo celični jekleni zagatni
nasipi, pri katerih uporabljamo za priključke specialne
jeklene zagatne elemente. Od celičnih oblik poznamo
razne variante, predvsem cilindrične, segmentne in
kvadratne.
• Za polnitev skrinjastih nasipov uporabljamo navadno
pesek ali prodec s kolikor mogoče veliko
prostorninsko težo. Celični nasipi imajo to prednost,
da nudijo proti vdoru vode precej veliko sigurnost.
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
ZAŠČITA GRADBENIH JAM – TORKRETIRANE STENE
Torkretirana stena
Pomembno je , da se gradbena jama poglablja sočasno z
varovanjem ostenja gradbene jame s pomočjo torkreta. Torkret
se lahko nanaša direktno na ostenje hribine gradbene jame ali
pa na predhodno nameščeno armaturno mrežo. Namestitev
armaturne mreže lahko izvedemo na več načinov:
• armaturna mreža se lahko namesti na predhodno vgrajena
začasna sidra raznih tipov;
• armaturno mrežo se lahko namesti s pomočjo krajših
armaturinih palic, ki se vgrajujejo istočasno z
nameščanjem armaturne mreže.
Torkret se po navadi izvaja tudi na zemljino, ki je nezaščitena
med dvema pilotoma.
Običajno zaporedje del pri varovanju vkopne
brežine s pasivnimi sidri in torkretom
Torkretirana stena pri
gradnji iztočnega
kanala hidro elektrarne
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
ZAŠČITA GRADBENIH JAM – OSUŠEVANJE GRADBENE JAME V
VISOKI PODTALNICI
Kadar gradbena jama sega pod nivo talne vode, moramo lokalni nivo podtalnice
vzdrževati pod dnom gradbene jame.
Znižanje nivoja talne vode v gradbeni jami dosežemo z nepropustnimi zagatnimi
stenami, direktnim črpanjem vode, injektiranjem, yet-groutingom ali tudi z
znižanjem nivoja talne vode na širšem območju gradbene jame.
Poznamo neposredno in posredno osuševanje gradbene jame.
Črpanje talne vode iz gradbene jame je uporabno le pri majhnih vodnih dotokih.
Pri črpanju vode iz gradbene jame izdelamo na dnu jame zbirne jarke, kamor
položimo sesalni koš črpalke. Te jarke moramo primerno zavarovati, če traja
delo dalj časa in če bi zaradi tega bila nevarnost, da se stene jarkov zrušijo. To
izvedemo z opiranjem ali z zapolnitvijo jarkov z grobim prodcem (drenaža).
Jama, v kateri se nahaja sesalni koš, naj bo tako velika, da je dovolj prostora, če
se pojavijo motnje na košu.
Črpalka mora biti dovolj močna, da zagotavlja zadostno odvajanje vode, da je
sposobnost odvajanja večja od predvidenega dotekanja. Priporočljivo je, da
nimamo samo ene črpalke, ampak da imamo več manjših črpalk in rezervne
črpalke, predvsem pri večjih gradbenih jamah, da ne pride do izpada črpalk.
Neposredno osuševanje gradbene jame
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
ZAŠČITA GRADBENIH JAM – OSUŠEVANJE GRADBENE JAME V
VISOKI PODTALNICI
Metoda znižanja nivoja talne vode na širšem
območju gradbene jame je uporabna zlasti pri
bolj propustnih tleh in velikih dotokih talne
vode.
Na obrobju gradbene jame izdelamo sistem
črpalnih vodnjakov, iz katerih nato izčrpamo
vodo z globinskimi črpalkami. Pomembno je
raziskati teren in proučiti, da ni z znižanjem
podtalnice ogrožen kakšen sosednji objekt.
Glavne prednosti znižanja podtalnice so:
• odpadejo zagatna zavarovanja ali pa se
znatno zmanjšajo,
• zmanjša oziroma oslabi se vodni pritisk.
Posredno osuševanje gradbene jame
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
PRAKTIČNI PRIMER GRADBENE JAME – Dalmatinova 8, Ljubljana
Projektna rešitev in želja
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
PRAKTIČNI PRIMER GRADBENE JAME – Dalmatinova 8, Ljubljana
Shema organizacije gradbišča
Izkop gradben jame je neproblematičen. Problem nastane pri odkopu rampe, po kateri izvažamo izkopano zemljo.
UKREPI:
• Za izkop zemlje rampe izberemo velik bager s podaljšano roko.
• Ko velik bager ne doseže več predvidenega dna gradbene jame,
na rampo prenesemo manjši bager,
ki izkop premeče na začasni nasip.
• Preostali klin rampe izkoplje mali
bager, material pa dvignemo
z avtodvigalom iz gradbene jame.
• Še preden pričnemo z odkopom rampe
izdelamo dostopno stopnišče za dostop
v gradbeno jamo.
Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih
PRILOGA IV
ZAHTEVE ZA VARNOST IN ZDRAVJE NA GRADBIŠČIH
12.9. Poti in rampe za odvažanje materiala iz izkopa morajo ustrezati trdnosti terena in karakteristikam
transportnih vozil. Njihov nagib v primeru predvidene vožnje z običajnimi tovornimi vozili ne sme
presegati 12,5%.
UKREP: Za izvoz izkopane zemlje iz gradbene jame po rampi naklona 20% predpišemo obvezno uporabo posebnih
tri in štiriosnih kamionov s pogonom na vsa kolesa!
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
PRAKTIČNI PRIMER GRADBENE JAME – Dalmatinova 8, Ljubljana
ORGANIZACIJSKI PROBLEM TRANSPORTA
ORGANIZACIJSKI PROBLEM IZKOPA RAMPE
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
PRAKTIČNI PRIMER GRADBENE JAME – Dalmatinova 8, Ljubljana
PROBLEM IZBORA TEHNOLOGIJE ZAŠČITE GRADBENE JAME
• NEPREDVIDENI PROBLEM: zaradi visokih
pritiskov vbrizgane injekcijske mase, je v
sosednjem objektu (ki je sicer star in slabo
izveden) prišlo do dviga gotovih tal v kleti,
posledično pa do hudih razpok tlakov in
deformacije kletnih vrat, predelnih sten in
stavbnega pohištva.
• UKREPI: sanacija sosednjega objekta in
sprememba tehnologije zaščite gradbene jame pri
sosednjih objektih – izvedba pilotov po
metodologiji BENOTTO
• POSLEDICE: Zmanjšanje prostora za podzemne
garaže → manjše število parkirnih mest →
zmanjšati število stanovanj → preprojektrianje
objekta → spremeba gradbenega dovoljenja →
velike časovne zamude → veliki stroški →
zmanjšanje vrednosti objekta →
HUDE EKONOMSKE POSLEDICE SO
PRIVEDLE DO STEČAJA INVESTITORJA
• tehnologija jet grouting zaščite gradbene jame je
bila izbrana z namenom, da se prostor med
objektoma Dalmatinova 6 in 10 maksimalno
izkoristi
Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih - OKVIREN
SEZNAM POSEBNO NEVARNIH DEL – PRILOGA II
• dela v izkopih globljih od 5 m ali v sipkem ali močvirnatem terenu, na višini več kot 10 m;
• dela s kemičnimi ali biološkimi snovmi, ki še posebej ogrožajo varnost in zdravje delavcev
• ali pri katerih je po predpisih potreben zdravstveni nadzor;
• dela v področju ionizirnega sevanja;
• dela v bližini električnih vodov visoke napetosti;
• dela pri katerih preti nevarnost utopitve;
• dela pri kopanju, čiščenju ali popravilu vodnjakov, pod zemljo in v tunelih;
• dela pri potapljanju z uporabo zraka pod tlakom;
• dela v kesonu z atmosfero s stisnjenim zrakom;
• dela z eksplozivnimi in lahko vnetljivimi snovmi;
• dela pri montaži ali demontaži težkih delov in/ali sklopov;
• dela ob potekajočem prometu na cestah in železnici;
• dela pri napenjanju kablov v prednapetih betonskih in drugih konstrukcijah;
• dela pri betoniranju, rezanju in obdelavi površin z napravami pod visokim pritiskom
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
PRI TEHNOLOGIJAH ZAŠČITE GRADBNEIH JAM S PODPIRANJEM BREŽIN LAHKO PRIČAKUJEMO
POJAV VEČ VRST GRADBENIH DEL, KI SO V PRILOGI II UREDBE NAVEDENE V SEZNAMU POSEBEJ
NEVARNIH GRADBENIH DEL (OZNAČENO Z RDEČO)
PILOTIRANJE – ZAGOTAVLJANJE VARNOSTNIH UKREPOV
PRAVILNIK O VARSTVU PRI DELU PRED NEVARNOSTJO ELEKTRIČNEGA TOKA
44. Člen
Pri gradbenih in drugih neelektrotehniških delih, ne glede na to, kje se izvajajo, kot npr.: postavljanje opažev, pri
delih z dvigali, z gradbenimi stroji in pri raznih montažnih in transportnih delih, morajo biti upoštevane naslednje
najmanjše varnostne razdalje približevanja delom pod napetostjo, glede na nazivno napetost:
do 1000 V 1000 mm
nad 1 do 110 kV 3000 mm
nad 110 do 220 kV 4000 mm
nad 220 do 400 kV 5000 mm
Pri zagotavljanju navedenih razdalj je treba upoštevati tudi morebitno možnost nihanja, npr. bremen,
konstrukcij, transportnih sredstev ali drugega.
Zložljive lestve, naprave za dviganje in drugo se smejo prestavljati samo v položaju predvidenem za transport.
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
PILOTIRANJE – ZAGOTAVLJANJE VARNOSTNIH UKREPOV
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
PILOTIRANJE – ZAGOTAVLJANJE VARNOSTNIH UKREPOV
SPLOŠNI UKREPI (izvajalec
in strokovni delavec VZD)
UKREPI V VARNOSTNEM
NAČRTU (koordinator varnosti
v fazi priprave projekta)
UKREPI PRI IZVAJANJU
DEL (izvajalec, strokovni
delavec in koordinator
• Delovna oprema (vrtalni in ostali stroji
ter orodja na mehaniziran pogon) mora
biti pregledana in preizkušena z
veljavno listino – potrdilom o pregledu
in preizkusu delovne opreme;
• El. instalacije morajo biti ustrezno
izvedene, pred začetkom del (in vsakih
6 mesecev) pa opravljene elektro
meritve;
• Delovni oder se sme uporabljati le, če
je izdelan skladno z uredbo in ima
izpolnjen kontrolni list odra
• Delavci lahko opravljajo delo samo, če
so usposobljeni za varno delo in
varstvo pred požarom (teoretično in
praktično) in imajo opravljen ustrezen
periodični zdravstveni pregled (delo na
višini, prah, ropot, temperature, prepih
v skladu z izjavo o varnosti);
• Delavcem mora biti zagotovljena vsa
predpisana oprema za osebno varnost
pri delu, delavci pa jo morajo
uporabljati skladno s predpisi.
• Pri dovoznih cestah preveriti širino in nosilnost,
nosilnost mostov, višinske gabarite in širine
prehodov, podvozov in portalov.
• V organizaciji gradbišča zagotoviti prostor za
postavitev opreme (vrtalna garnitura za Benotto
min. 3x12m, za jet grouting prostor za silos,
mešalnico, visokotlačno črpalko in vrtalni stroj)
• Upoštevati, da se delovna oprema za vrtanje
lahko postavi 1m od roba gradbene jame
• Zagotoviti nosilnost delovnih platojev 120Mpa
• V terminskem planu predvideti tehnološke faze
(izkop se lahko izvaja 3 dni po izvedbi
vezne grede)
• Preveriti obstoj in vrsto pozemnih in nadzemnih
inštalacij in komunalnih vodov, zagotoviti
odklope, prestavitve, varnostne razdalje, …
• Preverti obstoj sosednjih in podzemnih objektov,
kanalet, kinet in ugotoviti njihovo nosilnost
• Zagotoviti skladnost faz dela in smeri izvajanja
pilotiranja z elaboratom geotehničnih del in
načrtom zaščite gradbene jame
• Zagotoviti ustrezno električno napajanje in
zadosten pretok vode na vodovodnem priključku
• Urediti dostope in delovišče
(zavarovati, označiti, preprečiti
dostop nezaposlenim, urediti poti,
zavarovati nevarne cone) v skladu
z varnostnim načrtom;
• Podpisati pisni sporazum
• Izvajati dela v skladu z 10. členom
uredbe
• Delo izvajati izključno po nalogu
odgovornega vodje (posameznih)
del
• Spoštovati določila pisnega
sporazuma in gradbiščnega reda
• Izkope v bližini pilotov izvajati s
posebno pazljivostjo
• Klesanje, odbijanje odvečne mase
pilota in štemanje za povezavo
pilota z gredo je izključno z
uporabo ročnega električnega ali
pnevmatskega orodja
• V ogroženem območju se lahko zadržujejo
le delavci, ki so nujno potrebni za izvajanje
del
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
PILOTIRANJE – ZAGOTAVLJANJE VARNOSTNIH UKREPOV
PRIMER NAVODILA ZA VARNO DELO Z BAGROM LINK BELT LS 78 IN LS 108 (tehnologija Benotto) 1/2 1. Vodja delovišča in upravljalec bagra morata skrbeti:
•da je vsako viseče breme na obešalo zanesljivo in uravnovešeno obešeno še preden se prične z dviganjem; •da verige, če jih uporabljamo za dviganje, niso deformirane, zavite ali zavozlane; •da dvigalna jeklena vrv nima pentelj in, če je sestavljena iz več delov, da ni zvezana z vozli;
•da breme pri dvigovanju in vrtenju stroja ne more zadeti v ovire; •da se ne prične in zaključuje dviganje in spuščanje bremena s prevelikimi pospeški in pojemki, ter da se breme dviga in obrača z enakomerno hitrostjo; •da se ne ovija bremena z nosilno vrvjo ampak le z brezhibno vzdrževanimi in preizkušenimi pomožnimi vrvmi; •da se za povezavo bremena ne uporablja že izrabljene, izločene pomožne vrvi; •da se nahaja dvižna vrv v navpičnem položaju, preden se prične z dvigom bremena; •da se gibanje bremena ne vrši nad glavami delavcev; •da to delo v nobenem slučaju ne ogroža ostalih delavcev na delovišču; •da se pri dvigovanju kraka vedno uporablja varnostna zapora.
2. Upravljalec mora med delom upravljanja bagra posvečati vso pozornost vsem delovnim operacijam, ki jih vrši. Med upravljanjem ne sme brati, se pogovarjati ali uživati hrane. 3. Če upravljalec zapusti komandno mesto, mora:
•spustiti breme na tla; •izklopiti stroj z izklopitvijo glavne sklopke; •zakleniti ključavnico za rotacijo.
4. Upravljalec bagra mora pred pričetkom dela preizkusiti delovanje zavor tako, da privzdigne breme za nekaj centimetrov in s pridrževanjem bremena preizkusi zavore.
5. Pred pričetkom vožnje mora dati opozorilo s hupo. Hupo mora po potrebi uporabljati tudi med vožnjo. Pri vzvratni vožnji sme vklopiti mehanizem za premik stroja šele potem, ko se prepriča, da je pot za strojem prosta. 6. Za dajanje znakov upravljalcu bagra, mora vodja delovišča določiti posebne delavce (signaliste). Upravljalec mora upoštevati samo signale, ki mu jih sporoča signalist. Izjema je le znak STOP, ki ga mora upoštevati ne glede na to, kdo ga daje. 7. Prepovedano je:
•vstopati ali izstopati s stroja, če se le-ta premika; •uravnavati, popravljati ali mazati mehanizme, ki so v gibanju.
8. Upravljalec mora stroj redno čistiti in vzdrževati.
9. Pred popravilom ali mazanjem na vrv obešenega orodja, se mora le-to spustiti na tla. 10. Jeklene vrvi (dvižne in pomožne) je potrebno vzdrževati v brezhibnem stanju. Roki pregledov, osebe za preglede, stopnja deformiranosti, ko je treba vrvi zamenjati, morajo biti vpisani v knjigo pregledov z navedbo datuma zamenjave vrvi. 11. Pri prevozu bagra po cestah je potrebno predhodno preveriti širino trase in nosilnost mostov.
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
PRIMER NAVODILA ZA VARNO DELO Z BAGROM LINK BELT LS 78 IN LS 108 (tehnologija Benotto) 2/2 12. Če dela bager v bližini električnih vodnikov, se mora izklopiti napetost za ves čas dela. Če to ni možno, moramo izvesti naslednje varnostne ukrepe:
a) za opazovanje približevanja bagra vodnikom mora vodja delovišča imenovati posebno zanesljivo osebo, ki mora upravljalca bagra takoj opozoriti z znakom STOP, ko ta pripelje stroj v nevarno cono vodnikov; b) upravljalec bagra mora zelo paziti na dana opozorila in signale in na njih takoj reagirati; c) vsi manevri se morajo izvajati v počasnejšem ritmu; d) pri delih pod prostimi električnimi vodi do 50 kV napetosti mora biti najmanjša razdalja med bagrom in vodniki m + 0,1 m za vsak kV nad 50 kV; e) če se vodi prenos bremen ročno, mora signalist videti, kdaj se je strežnik dotaknil bremena; f) če je prišlo do dotika bagra ali bremena z električnim vodnikom, mora upravljalec dela prekiniti za toliko časa, da se izklopi električna energija.
13. Kabina mora biti opremljena z ustreznim in brezhibnim gasilnim aparatom. Vsi, upravljalci, strežniki in vzdrževalci, morajo biti usposobljeni za rokovanje z njimi. V kabini bagra ni dovoljeno držati vnetljivih materialov. 14. V nobenem primeru se bager ne sme preobremenjevati z bremeni nad njegovo nosilnostjo. Podatki o nosilnosti v odvisnosti od dolžine in nagnjenosti kraka morajo biti tabelarično prikazani na vidnem mestu v kabini. 15. Pri premeščanju bremen z vrtenjem morajo upravljalci obračati bager z zmernimi hitrostmi, v kolikor v bagru niso vgrajene posebne varovalne naprave. 16. Prepovedano je dotikati se rotirajočih se zobnikov in gibajočih se vrvi. Delovne obleke ne smejo biti ohlapne. 17. Krake bagra ni dovoljeno obremenjevati s poševnimi silami, t.j. uporabljati bager za poševno vlečenje bremen. 18. V vetrovnem vremenu se sme vršiti transport bremen z večjimi površinami le, če so izvedeni posebni ukrepi za zmanjševanje prekomernega nihanja bremena. Pri vetru velikih hitrosti pa transport sploh ni dovoljen. 19. Če je dvižna vrv ohlapna, mora upravljalec vzroke ohlapnosti odpraviti pred dvigom bremena. 20. Na bobnu vitla morata ostati najmanj dva navoja neodvite vrvi, ko je prijemalna naprava v najnižji točki. 21. Pri parkiranju mora biti bager zavrt s parkirno zavoro. Pri parkiranju na pobočju morajo biti kolesa blokirana. 22. Pri menjanju nosilne vrvi mora biti ročica bagra spuščena na tla. Delavec, ki namešča vrv preko vrvenice na glavi ročice, mora biti zavarovan z varnostnim pasom. 23. Delavci, ki niso nujno potrebni za opravljanje del, se ne smejo zadrževati v nevarnem območju. 24. Da se zavaruje stroj pri dviganju bremen, mora stati vodoravno. Pri tem obremenitve tal ne smejo presegati dovoljenih mej, navedenih v tabelah izdelovalca stroja, ob največjih obremenitvah. Bager naj stoji najmanj 1 m od roba gradbene jame. 25. Kabina:
I. sedež upravljalca mora biti udoben in sposoben dušiti vibracije; II. v kabini naj bodo vgrajene klimatske naprave; III. v kolikor ropot v kabini presega dovoljene meje, mora upravljalec uporabljati ustrezna protihrupna zaščitna sredstva; IV. z vgraditvijo vstopnih klinov in držal naj se omogoči varno vstopanje in izstopanje iz kabine; V. v kabini naj bodo sledeča opozorila:
vestno upoštevaj izdana obratovalno-vzdrževalna navodila; ustavi delo, če se v ogroženi coni nahajajo delavci; ustavi manevre, če se delavci zadržujejo po visečimi bremeni; izklopi pogonski motor, če se moraš oddaljiti od stroja; prav tako razbremeni stroj bremena in onemogoči zagon pogonskega motorja in premik stroja
VARNOST PRI IZKOPIH – TEHNOLOGIJE IN ZAŠČITA GRADBENIH JAM
PILOTIRANJE – ZAGOTAVLJANJE VARNOSTNIH UKREPOV
Viri • Svetovni splet (fizikalne lastnosti zemljin, fotografije
zaščite gradbenih jam, skice tehnologij, …)
• Z. Močiler; Tehnološki elaborat za izvedbo zaščite
gradbene jame na objektu »Tercijarna stopnja čiščenja
na CČN Jesenice«; Geoinvest; 2014
• V. Remšak; Tehnologije izvedbe gradbenih jam;
diplomsko delo, junij 2010
• spletne strani Geoinvest d.o.o.
• spletne strani Slemenšek d.o.o.
• M. Slemenšek; Elaborat varovanja gradbene jame z
zaščito gradbene jame z zagatnimi stenami
HVALA ZA POZORNOST!