Varnost in zdravje pri delu - GZ VOJNIK DOBRNA · trokomat . vgradna Črpalka. trokomat . trokomat...

STROJNIŠTVO

Martin Senegačnik

Fizikalne enote, ki se uporabljajo v gasilstvu Fizikalne osnove črpalk Vrste črpalk Posebne vrste črpalk Merilni instrumenti za tlak in podtlak na črpalkah Pogonske naprave v gasilstvu Osnove dela s črpalkami Osnove vzdrževanja strojnih naprav v gasilstvu

STROJNIŠTVO

masa, teža, gostota

vrtenje, centrifugalna sila

delo, energija moč

aerostatika v gasilstvu

hidrostatika v gasilstvu

hidrodinamika v gasilstvu

FIZIKALNE ENOTE, KI SE UPORABLJAJO

V GASILSTVU

Vsak predmet ali bitje je sestavljen iz določene količine snovi ali mase snovi

Masa pritiska s silo, imenovana teža na tla. Velikost teže je odvisna od zemeljske privlačne sile. Z oddaljevanjem od Zemlje se zmanjšuje in ko je dovolj oddaljeno nima več teže

Maso merimo z kilogrami (kg), težo pa z njutni (N) Na zemlji pritiska masa 1kg na tla s težo 10N ( na Luni pa samo z 1,6N)

Teža je je po eni strani večja čim večji je predmet po drugi strani pa na težo vpliva tudi gostota.

MASA, TEŽA, GOSTOTA

Gostota je fizikalni pojem, ki pove kakšno je razmerje med maso predmeta in njegovo prostornino, oziroma koliko kilogramov ima en liter snovi iz katere je predmet ( kg/dm3). Čim večja je gostota tem večja je teža predmeta.

MASA, TEŽA, GOSTOTA

Sila, ki jo moramo upoštevati je sredobežna ali

centrifugalna sila. To je sila, ki vleče vozila na ovinkih

navzven in dviguje sedeže na vrtiljakih.

Čim hitrejše je gibanje vozila tem večja je

centrifugalna sila, upira pa se ji sila trenja. (Če je

cestišče spolzko centrifugalna sila premaga silo

trenja in vozilo zdrsne z cestišča).

Vse vrste sil merimo z N (Newton)

VRTENJE – CENTRIFUGALNA SILA

Kdor dviguje ali vleče breme opravlja delo. Delo se v fiziki podaja kot zmnožek sile in dolžine poti W= F x s

Pri dvigovanju predmeta na višino je delo enako zmnožku teže predmeta in višina za kolikor se je predmet dvignil.

Navpično ali vodoravno premikanje ali pridobivanje hitrosti predmeta nastane zaradi delovanje sile. Sila da predmetu energijo. Predmet, ki se premika ima energijo zaradi hitrosti ali kinetično energijo, predmet ki se dviguje v višjo lego pa ima energijo višine ali potencialno energijo Energije merimo z Nm ali J

DELO, ENEGIJA, MOČ

Energije ne moremo ustvariti iz nič in je v nič

spremeniti, lahko jo le pretvorimo v drugo obliko

energije. Za to so potrebne energetske naprave.

Pomemben je čas v katerem opravimo neko delo. To

je podatek s katerim ocenjujemo delovno sposobnost

strojev, imenujemo pa ga moč, ki jo merimo z J/s ali

W

En vat moči razvije človek ali stroj pri dvigu teže 1N 1

meter visoko v 1 sekundi

DELO, ENEGIJA, MOČ

Pretok volumski m3/s

bar 100.000 Pa

liter 1 dm3

gostota kg/m3

viskoznost m2/s

10mVs 1 bar

delo, energija J=Nm

moč W=J/s

sila N

Plast zraka okrog zemlje je debela 40 km

1m3 zraka tehta 1,3kg

Masa zračne plasti je 5250 bilijonov ton ali 53 trilijonov N

Površina zemlje je 510 milijonov km2

na vsak cm2 pritiska z silo 10,13N (N - Newton)

enota za merjenje zračnega tlaka je Pa (Pascal)

dobimo ga če v posodo površine 1m2 vlijemo 1dcl vode in se le ta enakomerno porazdeli po celotni površini dobimo 0,1mm vode, le ta deluje na dno z silo s tlakom 1Pa

NAUK O ZRAČNEM TLAKU - AEROSTATIKA

Zračni tlak znaša 1bar tik nad morsko gladino, na višini 1000m nad morjem pa znaša približno 0,9 bara

Zračni tlak deluje v vseh smereh z enako velikostjo

STISNJEN ZRAK

Zrak je kot ostali plini stisljiv

Ko zrak stiskamo se zračni tlak dviguje in nastaja nadtlak

Vsak tlak v posodi, ki je nižji od enega bara imenujemo podtlak

NAUK O ZRAČNEM TLAKU - AEROSTATIKA

Podtlak merimo z vakummetrom, nadtlak pa z barometrom

1bar = 105Pa = 10N/cm2 = 10mVS

TLAK STISNJENEGA ZRAKA

Osnovni zakon hidrostatike pravi da tekočina

nima lastne oblike ampak zavzamejo obliko

posode v kateri se nahajajo. Tekočine v zaprti

posodi ni mogoče stisniti na manjšo

prostornino

Francoski fizik Pascal je ugotovil, da tlak na

dnu posode ni odvisen od oblike posode

ampak od višine vode v posodi

Nauk o tlaku v mirujoči tekočini - hidrostatika

Tlak vode ne deluje samo na dno, ampak

tako kot tlak zraka na vse strani enako

Tlak mirujoče vode na dnu imenujemo

hidrostatični tlak

1m vodnega stebra pritiska na dno z silo

1N/cm2

10mVS = 1bar


Hidrostatični tlak s spodnje strani je enak višini vodnega stolpa h2 in potiska kocko z silo F2 navzgor

Hidrostatični tlak z zgornje strani je enak višini vodnega stolpa h1 in potiska kocko z silo F1 navzdol

Razliki med obema silama pravimo sila vzgona, tej pa se upira teža kocke


Tlačna črta diagrama kaže statični tlak na vsakem mestu cevi. Na začetku je tlak nižji kot v rezervoarju, saj se del tlaka porabi za pridobivanje hitrosti vode v cevi. Čim večja je hitrost tem večji tlak se porabi, pa tudi pretočni upor zaradi trenja je večji. Na koncu cevi se tlačna črta vedno spusti do zračnega tlaka 1bar.

NAUK O GIBANJU TEKOČIN

- hidrodinamika

Fizikalno ločimo naslednje tipe črpalk

– batna črpalka

– membranska črpalka

– zobniška črpalka

– cevna črpalka

– krilna črpalka

– ejektorska črpalka

– druge črpalke

FIZIKALNE OSNOVE ČRPALK

– z gibanjem bata se izmenično spreminja prostornina v komori

– to povzroča odpiranje in zapiranje sesalne in tlačne zaklopke

– pri gibu bata navzven se odpre sesalna komora, preko katere steče voda v komoro

– pri gibu bata nazaj se sesalna zaklopka zapre, zmanjša se prostornina, odpre se tlačna zaklopka, preko katere steče voda v zbiralnik

– vetrnik

– v vetrniku je zrak, ki se pri zmanjšanju prostornine stisne in nato potiska vodo v enakomerni količini naprej do porabnika

Kje se uporablja?

črpalke za vbrizg goriva – dizel

– vakuumske črpalke za MB

– visokotlačne črpalke

(majhna količina vode in visok pritisk)

– brentače

– nahrbtnjače

Pri odmikanju membrane navzdol nastane

nad njo podtlak, ki odpre dovodno zaklopko –

tekočina steče v komoro. Membrana se

pomakne navzgor v komori nastane nadtlak

ki potisne tekočino iz komore.

Uporaba v avtomobilski industriji, za črpanje

jedkih snovi, za visokotlačne črpalke,..

Zobnika se vrtita v prazno

Prazen prostor med ohišjem in zobniki so

komore, ki se povečujejo in zmanjšujejo in na

ta način prečrpavajo tekočino

Tlak je večji čim hitreje se zobnika vrtita

Uporaba za dovajanje mazalnega olja med

zobnike in ležaje v strojih za obdelavo kovin

ZOBNIŠKA ČRPALKA

Črpa lahko do 9m sesalne višine

V tekočini so lahko kosi do premera 10mm

Tlak ki ga doseže je odvisen od vzdržljivosti

cevi vendar ne več kot 2 bara

V okroglem ohišju je ekscentrično postavljen kovinski valj, ki ima v radialnih utorih postavljene lopatice

Med lopaticami in ohišjem nastanejo komore

Vgrajene so v nekatere starejše gasilske centrifugalne črpalke za sesanje zraka iz ohišja črpalke in sesalnih cevi

Pri črpalki z vodnim obročem krila ne sega jo do stene ohišja in se ne premikajo

Rotor je ekscentrično postavljen v ohišje

Ohišje je treba zaliti z vodo, pri vrtenju rotorja se ustvari vodni obroč, ki skupaj z krili tvori komore

Voda, ki teče po tlačni cevi ima hitrost in tlak ki ji je ga dala črpalka

Če se cev hitro zoži naraste hitrost, tlak pa pade

Tlak pade pod 1bar in nastane podtlak

Če naredimo na tem mestu luknjico bo na tem mestu potekalo sesanje zraka ali drugega medija

EJEKTOR

Črpalka ki je sestavljena iz enega statorja in enega rotorja in ima torej smo eno tlačno stopnjo imenujemo enostopenjska črpalka

Izdelujemo jih le do tlaka 12 bara

Dvostopenjska črpalka je izdelana iz dveh enakih enostopenjskih črpalk, katerih rotorja sta na isti gredi

Voda iz prvega statorja teče v drugi rotor z enako hitrostjo kot v prvega, vendar z višjim tlakom

V drugem statorju se tlak še zviša

Če hočemo doseči pri enostopenjski črpalki enak tlak kot pri dvostopenjski se mora rotor hitreje vrteti ali pa mora biti večji

CENTRIFUGALNA ČRPALKA

CENTRIFUGALNA ČRPALKA

Črpalke delimo glede na dosežen tlak v tri

skupine:

nizkotlačne do 3 bare

srednjetlačne od 3 do 15 barov

visokotlačne nad 15 barov

VRSTE ČRPALK

PRENOSNA ČRPALKA

Ohišje

Na ohišje in v njem so pritrjeni vsi ostali sestavni deli. Narejeno je iz aluminijeve zlitine ki je odporna proti slani vodi.

Rotor

Rotor je pritrjen na gred črpalke in je narejen iz enakega materiala kot ohišje, gred pa je jeklena. Črpalka ima lahko več rotorjev na isti gredi, vsak pa mora imeti svoj stator. Gasilske črpalke imajo navadno dva rotorja.

Sesalni priključki

Je odprtina v ohišju skozi katero prihaja voda

v sredino rotorja

Tlačni priključki

Na gasilskih črpalkah sta navadno dva, na

vgradnih pa navadno več ( do 6), vsak pa je

opremljen z ventilom in tlačno spojko

Manometer

Je priprava s katero merimo tlak vode ki teče iz črpalke. Kadar so ventili zaprti kaže najvišji tlak

Manovakummeter – merilnik podtlaka

Je merilna priprava s katero merimo podtlak je na sesalnem delu črpalke če vodo črpamo in nadtlak če dobivamo vodo iz hidranta. Rdeče številke kažejo podtlak črne pa nadtlak.

Sesalne naprave

Centrifugalna črpalka lahko sesa vodo le če

sta sesalna cev in ohišje črpalke napolnjeni z

vodo, zato mora biti dodana sesalna naprava,

ki izčrpa zrak

TROKOMAT

VGRADNA ČRPALKA

TROKOMAT

TROKOMAT - DELOVANJE

V ČRPALKI NI TLAKA V ČRPALKI JE TLAK

ČRPALKA NA PRIKOLICI

STABILNE ČRPALKE

CENTRIFUGALNA ČRPALKA - PREREZ

ENO IN DVOSTOPENJSKA

ENO IN VEČ STOPENJSKE

samosesalna črpalka

potopna črpalka

globinski sesalnik

POSEBNE VRSTE ČRPALK

GLOBINSKI SESALEC

GLOBINSKA ČRPALKA

TURBOČRPALKA V PREREZU

RAZBREMENILEC TLAKA

MEDMEŠALEC ZA PENO

MEŠALEC PENE

POTOPNE ČRPALKE

POTOPNE 220 IN 380 V

POTOPNA ČRPALKA V

PREREZU

MULJNE ČRPALKE

MULJNA ČRPALKA - PREREZ

ČRPALKE ZA VNETLJIVE

TEKOČINE

ČRPALKE ZA KISLINE

Manometer

• je priprava, ki strojniku kaže tlak vode, ki

teče iz črpalke

vgrajen je na ohišju pred tlačnim izlivom

številčnica na manometru kaže področje

od 0 do 25 barov

MERILNI INSTRUMENTI ZA TLAK

Manovakummeter

• je merilna naprava, ki kaže strojniku, kakšen je podtlak oziroma nadtlak v vstopni odprtini v ohišje – sesalno grlo

• na številčnici so na levi strani rdeče številke od 0 do 1 z vmesnimi številkami 0,1; 0,2 … s predznakom –

• na desni strani številčnice so črne številke od 0 do 20 barov

MERILNI INSTRUMENTI ZA PODTLAK

motor z notranjim zgorevanjem

delovanje bencinskega motorja

štiritaktni motor

dvotaktni motor

pogonska goriva in priprava goriva za motorje

delovanje dieslovega motorja

mazanje motorjev

hlajenje motorjev

POGONSKE NAPRAVE V GASILSTVU

je pogonska naprava, ki pridobiva energijo s

pomočjo notranjega izgorevanja mešanice

zraka in goriva

Ločimo:

- dizel motorje

- bencinske ali OTTO motorje

• po načinu vžiga

• po številu taktov

• po vrsti hlajenja

• glede na gibanje bata

• glede na razpored valjev

• osnovna delitev motorjev z notranjim izgorevanjem po načinu ustvarjanja zmesi in vžigu:

– bencinski motorji (vžig z električno iskro)

– dizelski motorji (samovžig zaradi kompresije)

• Bencinski motorji prednostno obratujejo z bencinskim gorivom. Zmes goriva in zraka se pripravi pred dovodom v izgorevalni prostor. Za vžig so potrebne vžigalne svečke.

• Dizelski motorji obratujejo z dizelskim gorivom. Zmes nastaja v motorju. Izgorevanje v valjih se začne s samovžigom, ki ga omogoči kompresija. Zaradi načina vžiga se imenujejo tudi motorji s kompresijskim vžigom.

• Obstajajo tudi motorji s hibridnim načinom vžiga.

• Delitev motorjev z notranjim izgorevanjem po načinu delovanja oziroma številu delovnih taktov:

– štiritaktni motorji – pri njih delovni proces sestavljajo štirje gibi valja oziroma dva vrtljaja ročične gredi; štiritaktni motorji imajo ločeno izmenjavo plinov;

– dvotaktni motorji – pri njih delovni proces sestavljata dva giba valja oziroma en vrtljaj ročične gredi; dvotaktni motorji imajo odprto izmenjavo plinov.

• gibanje batov:

– motorji s premočrtnim gibanjem bata

– motorji s krožnim gibanjem bata (npr. Wanklov motor)

• Po razporedu valjev ločimo:

– vrstni motor (valji ležijo v vrsti)

– “V” motor (valji v obliki V)

– bokser motorji (nasprotno ležeči valji)

– zvezdasti motorji (valji razporejeni v zvezdo –

letalstvo)

LINIJSKA RAZPOREDITEV

“V” RAZPOREDITEV

NASPROTI LEŽEČI

DELITEV GLEDE NA BATE

1. SVEČKA

2. PROSTOR ZA ZGOREVANJE

3. GLAVA MOTORJA

4. BAT

5. SORNIK

6. BATNI OBROČKI

7. OJNICA

8. VALJ –CILINDER

9. KARTER

10. ROČINA GRED

MOTOR Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM

o mešanica goriva in zraka pri zgorevanju v zgorevalnem prostoru ob vžigu sunkovito potisne bat navzdol, ta pa preko ojnice zasuče gred

o bat se ustavlja na zgornji in spodnji mrtvi točki

o prostornina med obema točkama je gibna prostornina

o pri motorjih z več valji so gibne prostornine seštete in to imenujemo prostornina motorja

o pot bata navzgor ali navzdol imenujemo takt

o Ko opravi motor sesanje, stiskanje, zgorevanje in praznjenje pravimo, da je motor štiritakten - gred naredi dva obrata, motor pa samo en delovni takt- izgorevanje

o Motorje, ki opravijo vse štiri postopke v dveh taktih in jih imenujemo dvotaktni

o Kompresijsko razmerje je podatek ki pove kolikokrat manjša je prostornina v zgornji mrtvi točki od prostornine valja v spodnji mrtvi točki

o Motorji z večjim kompresijskim razmerjem imajo pri enaki prostornini motorja večjo moč

DELOVANJE BENCINSKEGA MOTORJA

• kompresijsko razmerje mora ustrezati konstrukciji

motorja in vrsti goriva, ki ga motor uporablja

• pri sodobnih bencinskih motorjih se kompresijsko

razmerje giblje med 1:9 do 1:11

• če je kompresijsko razmerje za določeno vrsto goriva

previsoko, se lahko zgodi, da motor klenka

• klenkanje je pojav, pri katerem se mešanica bencina in

zraka prehitro vname oziroma se vname brez iskre

svečke

Štiritaktni motorji imajo v glavi

motorja najmanj dve odprtini

v katerih sta nameščena ventila

Ventile dvigajo in spuščajo

odmikači odmične gredi, le to pa

poganja ročična gred preko Galove

verige ali zobatega jermena

Skozi sesalno odprtino prihaja

sveža mešanica goriva in zraka,

skozi izpušno pa odhajajo zgoreli

plini

ŠTIRITAKTNI MOTOR

Prvi takt:

Sesalna odprtina je odprta, bat potuje navzdol

in sesa mešanico. Ko pride v spodnjo mrtvo

točko se sesalni ventil zapre (Sesanje)

Novejši motorji vsesavajo samo zrak, gorivo

se kasneje direktno vbrizga v valj.

DELOVANJE ŠTIRITAKTNEGA MOTORJA

Drugi takt: Oba ventila sta zaprta. Bat se

pomika navzgor in zmanjšuje prostor v valju,

s tem pa komprimira mešanico –

(kompresijski takt) zraka in goriva na

določeni tlak, ki je odvisen od konstrukcije

motorja (kompresijsko razmerje).


Tretji takt:

Oba ventila sta zaprta. Ko je bat tik pred

zgornjo mrtvo lego, iskra vžigalne naprave

(svečka) vžge mešanico zraka in goriva.

Zgoreli plini se hitro širijo in potiskajo bat proti

zgornji legi. Pri tem opravijo določeno delo–

delovni takt.(Ekspanzija)


Četrti takt:

Ko pride bat do spodnje mrtve točke se odpre

izpušni ventil, bat potuje navzgor in iztisne

zgorele pline (Izpušni takt) v izpušni

kolektor. Malo pred zgornjo mrtvo lego se

izpušni ventil zapre in se odpre sesalni ventil.

Postopek se ponovi.


Za razliko od štiritaktnega motorja dvotaktni

motor nima ventilov in odmične gredi.

Mešanica goriva in zraka prihaja v valj skozi

odprtino na steni valja. Odprtine odpira in

zapira bat met svojim potovanjem gor in dol.

nima stalnega mazanja, zato se mazivo

primeša h gorivu

DVOTAKTNI MOTOR

Prvi takt:

Bat potuje navzgor in stiska mešanico zraka in goriva, hkrati pa skozi odprtino na steni valja pod batom vstopa sveža mešanica. Ta takt torej združuje komprimiranje in sesanje. Na začetku procesa je bat v spodnji mrtvi točki. Odprt je izpušni kanal in izpušni plini od prejšnjega takta izhajajo iz valja. Odprt je tudi pretočni kanal, ki povezuje valj s karterjem. Ker je mešanica bencina in zraka v karterju pod tlakom, se giblje proti valju in ga polni. Pri tem del sveže mešanice pomaga iztisniti preostale izpušne pline (izplakovanje). Bat se nato giblje navzgor ter zapre sesalni in izpušni kanal. Začne se kompresija. Pred zgornjo mrtvo lego se vžge iskra svečke ter vžge mešanico bencina in zraka.

DVOTAKTNI MOTOR

Drugi takt:

Na koncu prvega takta se mešanica vžge in eksplozivno

bat potisne navzdol – delovni takt. Med potovanjem

bata navzdol se zapre sesalna odprtina, bat pa stiska

mešanico pod sabo. Proti koncu delovnega takta se v

bližini spodnje mrtve točke najprej odpre izpušni

kanal in plini začnejo iztekati iz valja. Ko pa pride v

spodnjo mrtvo točko se odpre kanal ki povezuje

karter z prostorom nad batom. Ta sveža mešanica

izpodrine zgorele pline. V tem taktu sta združena

izgorevanje in praznjenje

DVOTAKTNI MOTOR

• bencin je mešanica lahkih ogljikovih vodikov

• bencin mora biti čist, lahko hlapljiv zaradi lažjega vžiga

• najpomembnejša lastnost je odpornost proti klenkanju:

– klenkanje je pojav, ki se zgodi zaradi prehitrega vžiga goriva (to se zgodi brez svečke)

– to je več manjših eksplozij mešanice zraka in goriva, ki se slišijo kot cingljanje oziroma klenkanje

– dolgotrajno izpostavljanje temu pojavu botruje k pregrevanju motorja ter poškodbi batov in ventilov

– pojav se preprečuje z dodatkom svinčeve spojine, ki je strupena

– goriva se označujejo z oktani (80 do 100)

• novejša goriva imajo namesto svinčenih spojin primešan benzen, ki zahteva namestitev katalizatorjev na izpušne sisteme

• svinčene spojine in benzeni so STUPENI!!!

BENCIN

• goriva za štiritaktne bencinske motorje:

– ločijo se po številu oktanov

• od 80 do 110

– neustrezen bencin (s premajhno oktansko

vrednostjo) povzroča nepravilno delovanje

motorja

– za osvinčene bencinske motorje je potrebno v

nova neosvinčena goriva dodajati dodatek, ki

nadomesti svinec

BENCIN

• goriva za dvotaktni bencinski motor:

– mešanje goriva in maziva pred vstopom v motor

– mešalno razmerje olja in goriva od 1 % do 5 %

• pri starejših izvedbah je moral uporabnik ustrezno količino olja primešati v rezervoar bencina

• pri novejših izvedbah se olje samodejno meša tik pred vstopom v motor, kar omogoča optimalno mazanje motorja in manjšo porabo goriva in maziva

– bencin, v katerem je primešano olje, ima omejeno življenjsko dobo na 3 mesece

• olje se v gorivu prične sesedati in združevati v kaplje, kar povzroča neenakomerno mazanje pri delovanju motorja ter onemogoča pravilno delovanje vžigne svečke

BENCIN

Bistvena razlika med diesel in bencinskim motorjem je v vrsti goriva, mešanju goriva z zrakom in načinu vžiganja.

Bencinski motor meša zrak in gorivo zunaj valja v vplinjaču, medtem ko diesel motor vsesa čisti zrak, gorivo pa se vbrizga naravnost v valj in se tam pomeša z zrakom

Diesel motor nima električne vžigalne naprave ampak se gorivo vžge samo od sebe. To je mogoče, ker bat zrak močno stisne in segreje čez 500°C ( vnetišče plinskega olja je 350°C), takoj ko gorivo brizgne v tako segret zrak se mešanica vžge

DIESEL MOTOR

Prvi takt: Bat potuje navzdol v valj priteka svež zrak,

na koncu takta se sesalna odprtina zapre.

Drugi takt: Bat potuje gor in stiska zrak, da doseže

tlak 90 barov, pri tem pa se segreje od 500 do 700°C

Tretji takt: Na koncu drugega takta brizgne v valj

skozi posebno šobo gorivo in se vname in povzroči

delovni takt ter potisne bat navzdol

Četrti takt: Izpušni ventil se odpre in bat med

potovanjem navzgor iztisne zgorele dimne pline iz

valja

TAKTI DIESELOVEGA MOTORJA

• vodno hlajenje valjev (monoblok ima izdelane pretočne kanale za vodo)

• zračno hlajenje valjev (blok je izdelan z zunanjimi rebri, zato so običajno valji med seboj ločeni, da lahko povečamo površino reber, ki odvajajo toploto okoliškemu zraku)

– Stene motornega bloka imajo običajno debelino med 4 in 8 mm. Zaradi zelo komplicirane oblike se te stene pri izdelavi ne strjujejo enakomerno, zato ostanejo v njih, po litju, znatne notranje napetosti, ki se ne porazgubijo do konca življenjske dobe motorja.

– Zelo je nevarno, če je blok podvržen hitrim spremembam temperature. To je posebej nevarno, če dolijemo hladno vodo v pregret motor, saj pri tem lahko nastanejo nevarne razpoke v stenah motorja.

DELITEV NA NAČIN HLAJENJA

V motorju se med seboj drgnejo kovinski deli, ki so sicer zelo gladko obdelani pa se vseeno med njimi pojavi trenje. Trenje povzroča, da se deli pri drgnjenju segrejejo. Bat bi se zaradi tega tako razširil, da se ne bi več mogel premikati v valju. Da do škodljivih pojavov ne pride moramo dele med seboj ločiti z tankim slojem olja, ob katero se drgneta oba kovinska dela.

Olje dovaja na mazalna mesta posebna črpalka. Olje obliva vse dele v notranjosti motorja in jih deloma tudi hladi, poveča pa tudi tesnjenje bata zaradi njene gostote. Tako mazanje imenujemo tlačno krožno mazanje, poznamo pa tudi mazanje z mešanico.

MAZANJE MOTORJA

Postavitev motorne brizgalne mora biti čim bližja vodi, tako da je sesalna dolžina čim krajša

Sesalna cev mora biti položena tako da se vedno vzpenja od vode do brizgalne

Posebej je potrebno paziti na :

Sesalnega koša ne smemo položiti v blato

Če je voda onesnažena z listjem in travo položimo koš v dodatno košaro

Sesalni koš mora biti najmanj 30 cm pod vodo, vendar se ne sme dotikati tal

DELO S PRENOSNO ČRPALKO


Pri črpanju iz vodnjaka ali iz bazena mora biti koš

tako globoko kolikor lahko pade gladina med

črpanjem

Pri črpanju iz odprtega vodotoka položimo odprtino

sesalnega koša proti toku tako da tok porine vodo v

cev in tako pomaga pri črpanju

Kadar jemljemo vodo direktno iz hidranta moramo

paziti, da bo voda dotekala v agregat s tlakom 1 do

1,5 bara


Kontrola črpalke

Ko smo izbrali prostor za postavitev črpalke in

položili sesalne cevi pripravimo črpalko

Zapremo tlačne ventile

Zapremo pipo za praznjenje na spodnjem

delu ohišja

Sklopka mora biti vklopljena


Zagon motorja

Preverimo ali je rezervoar goriva poln

Ročaj sklopke postavimo v položaj vključeno

Vzvod čoka postavimo v položaj za hladen start

Vzvod za dodajanje goriva postavimo v prazen tek

Motor poženemo z ročajem za start; ko steče počasi

odiramo loputo čoka, nekoliko dodamo plin in

pustimo, da se motor segreje. Hladen motor ne sme

teči z visokim številom vrtljajev


Odzračevanje črpalke z navadnimi sesalnimi napravami

Motor teče rotor črpalke se vrti, tlačni ventili so zaprti

Vključimo sesalo napravo

Opazujemo vakummeter in manometer ter izpušno cev sesalne naprave. Vakummeter kaže vedno večji podtlak. Ko manometer pokaže tlak in iz izpuha sesalne naprave priteče voda sta sesalna naprava in ohišje črpalke polna vode

Sesalno napravo izklopimo

Ko potrebujemo vodo dodamo plin tako da manometer pokaže 2 do 3 bare ter odpremo tlačni ventil do konca


Naloge strojnika med akcijo

Strojnik ne sme zapustiti brizgalne med

obratovanjem

Stalno mora nadzorovati manovakummeter in

manometer

Stati mora na takem mestu da so mu v

dosegu ventili in ročico za plin

Pri črpalki z mazalko na sesalnem ležaju

gredi je treba vsakih 30 minut namazati


Kaj kaže strojniku manometer

Pri polnem delovanju črpalke nam sprememba kazalca kaže motnjo

Tlak je nenadoma zrasel – zaprli so ventile na trojaku ali ročniku

Tlak se je nenadoma znižal – odprli so ventile na trojaku in ročnikih, ali pa je zamašeno cedilo sesalnega koša

Kazalec pade na ničlo – tlačna cev je počila ali pa sesalna košara leži na suhem


Kaj kaže strojniku manovakummeter

Pri črpanju iz odprtih virov in vodnjakov stoji kazalec na rdeči strani številčnice in kaže sesalno višino

Kadar v črpalko doteka voda s tlakom (npr. iz hidranta ali iz prehodne črpalke v verigi), stoji kazalec na črni strani številčnice in kaže tlak na vstopu v tlačno cev

Pri delu z enakim tlakom pa pomeni premikanje kazalca:

Kazalec pokaže večji podtlak – gladina vode se je znižala, sito na sesalnem delu je zamašeno

Kazalec je skočil na ničlo – sesalna košara ne leži v vodi ali pa puščajo sesalne cevi. POZOR: ko dobiva črpalka vodo iz hidranta ali druge črpalke lahko dodate toliko plina da kazalec še kaže nadtlak


Delo z brizgalno, ki dobiva vodo iz hidranta

Na vstopni priključek namestimo prehodno spojko

Tlačne ventile in pipo za izpust vode iz ohišja zapremo

Hidrantni nastavek izplaknemo ter priključimo B vod, če je hidrantna cev vsaj 100mm lahko napeljemo dve B cevi do sesalnega priključka

Izklopimo sesalno napravo

Odpremo ventile hidranta in nastavka,ter tlačni ventil na črpalki da jo odzračimo; manometer in manovakumeter kažeta enak tlak

Poženemo pogon črpalke in dokončno odpremo tlačni ventil

Počasi dodajamo plin tako manovakummeter ne kaže 1,5bara

Če bi mnovakummter pokazal podtlak bi se dovodna cev sploščila


Delo z brizgalno v verigi za dovod vode

Kadar moramo dobavljati vodo na velike razdalje in če moramo premagovati veliko višinsko razliko ena črpalka ne zadostuje

Vodja akcije na podlagi dolžine cevovoda upoštevajoč višinske razlike določi medsebojni razmik brizgan ki jih povežemo z B vodom

Vsaka brizgala v verigi razen prve ki stoji ob viru vode mora imeti odprt tlačni ventil na katerega priključimo B vod prav tako pa tudi vsaj en ventil na trojaku zračnost

Pipe za izpust vode iz ohišja morajo biti zaprte

Sesano napravo izključimo


Poženemo prvo črpalko in ko se motor ogreje damo plin

Vsako naslednjo črpalko poženemo šele ko pride vanjo voda. Počasi dodajamo plin da dosežemo želeni tlak, pri tem pa pazimo da na manovakummeter ne kaže podtlaka ampak tlak 1 do 1,5 bara če ne odvzamemo plin

Priporočljivo je vključiti trojak v tlačni vod pred vsako črpalko zaradi možnosti okvare brizgalne

Strogo pazimo, da izstopni tlak ni večji od 8 barov

Dobro je če na konec verige namestimo cisterno z lastno črpalko, ki oskrbuje napadalce z vodo da ni sunkov


Delo z brizgalno, kadar gasimo z peno

Za gašenje s peno potrebujmo ročnik za peno, medmešalec in posodo s penilom, ter vedro vode

Pri vključitvi medmešalca v tlačni vod pazimo na smer puščice v smeri vodnega toka

Medmešalec mora biti vključen do dve dolžini cevi pred ročnikom

Na motorni brizgalni dodamo toliko plina da dobimo na ročniku tlak 5 do 6 barov

Po gašenju izvlečemo cev za dovod penila v vedro vode da medmešalec posrka vso vodo ter tako opere sistem


Suhi sesalni preizkus

Zapremo tlačne ventile in snamemo slepe tlačne spojke

Zapremo pipice za izpust vode iz ohišja ter namestimo slepo spojko na sesalno grlo

Vklopimo motor, sesalno napravo ter nato opazujemo vakummeter

Kazalec mora takoj skočiti na rdeče polje in po 10 sekundah kazati 0,75 do 0,85 bara podtlaka

Ko se kazalec ustavi izklopimo sesalno napravo ter ustavimo motor

Opazujemo manovakummeter – če se kazalec v minuti ne premakne za več kot 0,1 bara je ohišje tesno


Delo z brizgalno pri veliki sesalni višini

Če je le mogoče se izogibajmo sesalni višini večji od 5m

Če ne moremo z sesalko pritegniti vode do črpalke je potrebno sesalne cevi napolniti z vodo seveda pa mora držati povratni ventil v sesalnem košu

Lahko se zgodi da pri velikih globinah in pri polnem plinu in pri popolnoma odvitem tlačnem ventilu zaslišimo ropot v črpalki. Ta pojav se imenuje kavitacija in nastane ker se v vodi pred rotorjem pojavijo mehurčki vodne pare, ko pride voda v področje višjega tlaka mehurček bliskovito izgine zato voda na tem mestu udari skupaj ali v rotor. V tem primeru odvzamemo plin in nekoliko zapremo ventil


Vzdrževanje brizgalne

Motor ne potrebuje posebnega vzdrževanja ampak le

redne letne servisne preglede

Dokler se motor ne uteče potrebuje skrbnejše

ravnanje ( prvih 20 ur), dvotaktnemu motorju pa bo

koristila mešanica z večjim deležem olja

Cedilo za zrak je potrebno očistiti po vsakem požaru

Filter za gorivo je treba redno čistiti

Redno spremljamo obrabo in stanje svečk

HVALA ZA POZORNOST

Varnost in zdravje pri delu - GZ VOJNIK DOBRNA · trokomat . vgradna Črpalka. trokomat . trokomat...

Documents

Transcript of Varnost in zdravje pri delu - GZ VOJNIK DOBRNA · trokomat . vgradna Črpalka. trokomat . trokomat...