VAJE ZA CELOTEN 6. RAZRED - vedez.dzs.sivedez.dzs.si/datoteke/smc6-ul.pdf · 186 5. Kateri izmed...

SVET MATEMATIČNIH ČUDES 6

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

183

UČNI LISTI

184

UČNI LISTI ZA UTRJEVANJE ZNANJAPRI URAH FLEKSIBILNE DIFERENCIACIJE

... niæja zahtevnostna raven

... srednja zahtevnostna raven

... viπja zahtevnostna raven

185

1. Nariπi kot s poltrakoma m in n s skupnim izhodiπËem V. Kotu pobarvajnotranjost.

2. Ali so narisani koti pravilno oznaËeni? Pod kotom obkroæi DA oziroma NE.

DA NE DA NE DA NE

3. Narisane so toËke A, B in C. Nariπi kot ACB. Notranjost kota pobarvaj.

αC

V

BA

A

CB

4. a) Narisani so koti. Notranjost najmanjπega kota pobarvaj rdeËe, notranjostnajveËjega pa modro.

α β

γ

δ

b) Narisane kote uredi po velikosti. ZaËni z najmanjπim.

KOTI

α C BVA

186

5. Kateri izmed narisanih kotov je pravi? OznaËi ga z grπko Ërko alfa.

6. Pod vsak narisani kot zapiπi, katere vrste je. Izbiraπ lahko med: ostri kot, topikot, pravi kot, iztegnjeni kot, udrti kot.

7. Na sliki je πtirikotnik ABCD. Izpolni preglednico z oznakami kotov πtirikotnika.

AB

CD

1. naËin 2. naËin 3. naËin

α

B

DCB

8. Ali sta narisana kota skladna? Obkroæi odgovor. Pri ugotavljanju si lahkopomagaπ s πestilom.

DA NE

KOTI

187

α

9. Nariπi toËke A, B in C tako, da bo nastal topi kot BAC. Pobarvaj mu zunanjost.

10. Na sliki je veË kotov. Izpiπi vse ostre, prave, tope in udrte kote.

Ostri koti so:

Pravi koti so:

Topi koti so:

Udrti koti so:V

C

B

Aβ

γ

D FE

G

H

KOTI

γ

188

KOTI

1. Poltraku VA z izhodiπËem v toËki V dodaj poltrak VB tako, da bo nastal ostrikot AVB. Pobarvaj njegovo notranjost.

A V

3. Narisane so toËke A, B, C, D, E, F in G. Nariπi kot CDE in v preglednicozapiπi, katere toËke leæijo v notranjosti, katere na meji in katere v zunanjostikota.

E

G

DF A

B

C

Leæijo vnotranjosti

Leæijona meji

Leæijo vzunanjosti

2. Vsakemu narisanemu kotu oznaËi vrh in kraka.

189

KOTI

4. Kote uredi po velikosti. ZaËni z najmanjπim.

Dopolni: < < < < <

β γ δ

5. En krak udrtega kota je æe narisan. Nariπi πe drugi krak in pobarvaj notranjostkota. Kot oznaËi z grπko Ërko beta.

k

7. Na sliki je πestkotnik ABCDEF. Izpolni preglednico z oznakami kotovπestkotnika.

F

AB

C

D

E


6. Pod vsakim kotom zapiπi, katere vrste je.

A B

Cα

V

190

KOTI

9. Nariπi toËke A, B, C in D tako, da bo nastal ostri kot BAC, toËka D pa naj leæiv njegovi notranjosti.

10. Na sliki je veË kotov s skupnim izhodiπËem. PoiπËi in izpiπi vse ostre kote.

AV

BC

D

AV

B

8. Kotu AVB nariπi skladen kot. Uporabi πestilo in ravnilo. Skladnost kotov zapiπiz matematiËnimi simboli.

Ostri koti so: AVB,

191

KOTI

1. Nariπi udrti kot CAB. Pobarvaj njegovo notranjost.

2. Narisane so toËke A, B, C, D, E, F in G. Nariπi udrti kot CDE in v preglednicozapiπi, katere toËke leæijo v notranjosti, katere na meji in katere v zunanjostikota.

C

A

B

D

E

F

G

Leæijo vnotranjosti

Leæijona meji

Leæijo vzunanjosti

3. Nariπi kote α, β, γ, A, CVD in E tako, da velja:

A < α < E < β < CVD < γ.

Izmed narisanih kotov naj bosta dva ostra, dva topa, en pravi in en udrti kot.

192

KOTI

4. Pod vsakim zapisom nariπi ustrezen kot. Pod sliko napiπi, katere vrste je.

Kot je veËji od iztegnjenega. Kot je manjπi od pravega.

Vrsta kota:

5. Nariπi kot, ki je veËji od pravega kota in manjπi od iztegnjenega kota. KotoznaËi z grπko Ërko alfa.Nariπi πe toËko A, ki leæi v notranjosti kota, toËko B, ki leæi v zunanjosti kota,in toËko C, ki leæi na meji kota.

F

A

B

CD

E

6. Na sliki je πestkotnik ABCDEF. Izpolni preglednico z oznakami kotovπestkotnika.


193

KOTI

7. Kotu ε nariπi skladen kot AVB. Uporabi πestilo in ravnilo. Skladnost kotovzapiπi z matematiËnimi simboli.

ε

8. Nariπi toËke A, B, C, D in E tako, da bo nastal topi kot BAC. ToËka E naj leæiv notranjosti, toËka D pa v zunanjosti narisanega kota.

9. Na sliki je veË kotov s skupnim izhodiπËem. PoiπËi in izpiπi vse ostre, tope inudrte kote.

AV

BC

D

E

Ostri koti so:

Topi koti so:

Udrti koti so:

194

ŠTEVILA, IZRAZI, OSNOVNI GEOMETRIJSKI POJMI

1. Dani sta πtevili 186 in 93. IzraËunaj njuno vsoto in razliko ter njun zmnoæekin koliËnik.

Vsota Razlika Zmnoæek KoliËnik

2. Na morju merimo razdalje z navtiËnimi miljami. Ena navtiËna milja je 1852 m.»oln je prevozil 7 navtiËnih milj. Koliko metrov je to?

Zaokroæi dobljeni rezultat.

Rezultat Zaokroæeno na stotice Zaokroæeno na tisoËice

3. IzraËunaj.

10 + 2 · 8 =

5 · 4 + 8 · 3 =

(80 + 3) — 4 · 7 =

11 · (15 + 16) =

(73 + 7) : (16 : 4) =

12 · (15 — 3 · 5) · 7 =

195


4. KoliËnik πtevil 44 in 11 poveËaj za razliko πtevil 305 in 243.

Izpolni preglednico.

Predhodnik Rezultat Naslednik

5. Izpolni preglednico.

m 0 5 10

3 · m

m + 39

5 · m + 1

12 · m + 2 · m

6. Vzporedni premici pobarvaj rdeËe, pravokotni pa modro. Vse premice tudioznaËi.

196


7. Nariπi premico p, ki je vzporedna s premico r. Nariπi πe premico s, ki jepravokotna na premico r. OznaËi preseËiπËe.

r

t

8. Nariπi toËko A, ki je od premice t oddaljena 2 cm. Nariπi πe premico u, ki jeod premice t oddaljena 1 cm.

197


1. IzraËunaj:

25 : 5 + 23 — 18 =

123 · 0 + 540 : 12 =

78 — 36 : 6 + 3 · 5 · 7 — 99 : 11 =

45 — 81 · 1 · 14 · 0 =

765 + 1 · 56 — 1104 : 23 =

(57 + 13 · 8 — 4) + 1200 : 20 =

((135 : 9 + 48 · 0) : 5) : 3 =


m 0 65 590

3 · m

6000 — 5 · m

(m — 3) · (m + 8)

12 · m + 2 · m

198


3. Dopolni povedi.

©tevilo 18 je predhodnik πtevila _______ in naslednik πtevila _______.

©tevilo _______ je predhodnik πtevila 138 in naslednik πtevila _______.

©tevilo _______ je predhodnik πtevila _______ in naslednik πtevila 999.

4. Manica in Uroπ Novak imata dva otroka: 16-letno Majo in 6-letnega Anæeta.Letos bodo vsi skupaj odπli na smuËanje v Avstrijo. Koliko bodo plaËali zasmuËarske vozovnice?Zapiπi izraz.

SMUČARSKE VOZOVNICE EUR

odrasli 168mladina od 15.—18. leta 135otroci od 6.—14. leta 84otroci do 5. leta brezplačno

O:

5. Zapisani so nekateri podatki o planetih Neptun in Uran. Vsa πtevila v besediluzapiπi z rimskimi πtevilkami.

NEPTUN URAN

Oddaljenost od Sonca: 30 a. e.Masa: 17 mas ZemljeObhodni čas: 185 letŠtevilo lun: 8Največji luni: Triton, Nereida

Oddaljenost od Sonca: 19 a. e.Masa: 15 mas ZemljeObhodni čas: 84 letŠtevilo lun: 20Največje lune: Titanija, Oberon, Umbriel, Ariel

199


6. Oglej si sliko. D

E

B

A

C

r us

t

v

p

a) Vstavi znak || ali ⊥ : p r v u s t

b) Izpolni preglednico: Razdalja Ocena Meritev

d(A,D)

d(A,C)

d(B,E)

d(E,D)

d(p,r)

c) Vstavi znak ∈ ali ∉ : E v D u E u B p

Ë) Na premici s poiπËi toËko R, ki je najbliæe toËki A.

Primerjaj d(A,R) in d(A,D) ter d(s,t):

200


1. IzraËunaj.

8 · 9 + 15 · 7 — 45 : 15 =

2576 : 56 : (2 · 3 + 40) =

(378 — 98 · 3) : (15 — 8· 1) =

18 · (890 : 2 + 5) — (6325 + 0 · 45 678) =

32 · (32 — 32 + 32) : 32 + 32 =

((135 : 9 + 48 · 0) : 5) : 3 + 23 =


n 0 345 1234

7 · n + 2

7890 — n · 6

(n · n · 0 · 432)

(n — 78) + n

3. Zmnoæku πtevil 567 in 12 priπtej razliko koliËnikov πtevil 81 in 3 ter 56 in 7.Zapiπi izraz:

O:

201


4. Dopolni povedi.

©tevilo 108 je predhodnik πtevila _______ in naslednik πtevila _______ .

©tevilo _______ je predhodnik πtevila 199 in naslednik πtevila _______ .

©tevilo _______ je predhodnik πtevila _______ in naslednik πtevila n.

5. RaËun, zapisan z rimskimi πtevilkami, zapiπi z arabskimi πtevilkami in ga reπi.

(XII · IX) + CCCXXVI =

6. Oglej si sliko.D

E

B

A

C

r us

t

v

p

a) Na sliki poiπËi pare vzporednih premic. Zapiπi jih. Uporabi simbole.

b) Na sliki poiπËi pare pravokotnih premic. Zapiπi jih. Uporabi simbole.

c) Oceni razdaljo med toËkami.Izpolni preglednico.

ToËki Ocena razdaljeA,DA,CB,EE,D

Ë) Izmeri razdalje med toËkami.Meritve zapiπi s simboli.

d(A,D) = |AD| =

d) Oceni razdaljo med premicama p in r.

Izmeri razdaljo med premicama p in r.

e) Primerjaj razdalji.

d(A,D) d(C,t) d(D,t) d(s,t)

202

...

...

...

...

...

1. Poimenuj posamezne dele v zapisu ulomka.

ULOMKI

38

... pove, koliko delov je pobarvanih

... pove, na koliko delov jerazdeljena celota

2. PoiπËi ulomke, ki so enaki zapisanim. Pomagaj si s sliko.

22

... 1

33446688

12 = 1

4 = 26 =

24 = 2

2 = 23 =

33 = 4

8 = 04 =

34 = 3

6 = 1 =

12

12

13

13

13

14

14

14

14

16

16

16

16

16

16

18

18

18

18

18

18

18

18

3. Ob vsaki sliki zapiπi ustrezen ulomek.

39

44

203

4. Ob vsaki sliki zapiπi dva ulomka: prvi naj predstavlja pobarvani del celote,drugi pa nepobarvani del.

19

89, ,

, ,

, ,

5. Nariπi daljico AB, dolgo 63 mm, in jo razdeli na 7 enako dolgih delov.Z rdeËo barvo pobarvaj te daljice. Koliki del daljice ni pobarvan?

6. IzraËunaj.

od 8 = od 55 = od 30 =

od = 4 od 6 = 2 od 100 = 10

14

12

35

56

10

ULOMKI

O:

37

204

ULOMKI

7. Z rdeËo barvo pobarvaj listke, na katerih so zapisani navidezni ulomki.Z modro barvo pobarvaj listke, na katerih so ulomki, ki imajo vrednost manjπood 1.

12

113 15

3

149

867

78

11

33

77

23 9

7

2913

54

205

ULOMKI

18


14




...

...

...

...

...

22

... 1

33446688

12 = 1

4 = 26 =

24 = 2

2 = 23 =

33 = 4

8 = 04 =

34 = 3

6 = 1 =

12

12

13

13

13

14

14

14

14

16

16

16

16

16

16

18

18

18

18

18

18

18

18


24

206

ULOMKI

4. Dopolni raËune.

5. V razredu je 24 uËencev, je deklic. Koliko deklic in koliko deËkov je vrazredu?

6. IzraËunaj.

od 14 = od 9 = od 625 =

od = 21 od 28 = 18 od 33 = 3

38

24

+ = 1 29

79

+ = 1

69

+ = 1 18

+ = 1

48

+ = 1 19

+ = 1

17

78

23

1925

14

207

ULOMKI

7. Z rdeËo barvo pobarvaj listke, na katerih so zapisani navidezni ulomki. Z modro barvo pobarvaj listke, na katerih so ulomki, ki imajo vrednost manjπo

od 1.

88

11

8010 44

20

38218

171515

5814

369

1023 11

5

59

85

1530

208

ULOMKI



16




...

...

...

...

...

22

... 1

33446688

12 = 1

4 = 26 =

24 = 2

2 = 23 =

33 = 4

8 = 04 =

34 = 3

6 = 1 =

12

12

13

13

13

14

14

14

14

16

16

16

16

16

16

18

18

18

18

18

18

18

18

34

36

209

4. Vsak raËun predstavi z ustreznim barvanjem lika.

5. V razredu je 24 uËencev, je deËkov. Dva deËka trenirata koπarko. KolikodeËkov ne trenira koπarke? Koliko deklic je v razredu?

58

=1 —

25

=1 —

23

13

=1 —

38

26

=1 —

33

=1 —

02

=1 —

6. IzraËunaj.

od 88 = od 45 = od 110 =

od = 35 od 120 = 80 od 324 = 45

18

72

25

6

711

5

ULOMKI

210

7. Z rdeËo barvo pobarvaj listke, na katerih so zapisani navidezni ulomki. Z modro barvo pobarvaj listke, na katerih so ulomki, ki imajo vrednost manjπo

od 1.

ULOMKI

428 7

21

1717

9712

4411

55

1326

100010

252427

369123

3225

165

425424

100328

211

MERJENJE KOTOV

1. Izmeri velikost kotov. Uporabi geotrikotnik.

α = β =

α β

2. Dopolni sliko tako, da bo nastal kot z dano velikostjo.

VV = 70°

3. Izmeri kote v liku in meritve zapiπi v preglednico. Ob vsaki meritvi zapiπi,katere vrste je kot.

D

A

C

B

Kot Velikost Vrsta kota

A

212

4. Dane kote izrazi v kotnih minutah in kotnih sekundah tako, kot kaæe primer.

MERJENJE KOTOV

Kotne stopinje Kotne minute Kotne sekunde

5. Izrazi v kotnih minutah.

12° 10' = _____________; 20° 25' = ______________; 35° 48' = ______________;

67° 39' = ____________; 110° 10' = ____________; 128° 15' = _____________.

1

5

20

80

110

136

1 · 60' = 60'' 1 · 3600'' = 3600''

6. Izrazi v kotnih sekundah.

2' 25'' = ____________; 20' 10'' = _____________; 35' 38'' = ________________;

38' 2'' = ____________; 2° 5' 10'' = ____________; 10° 20' 45'' = ____________.

213

7. Izrazi v kotnih stopinjah in kotnih minutah.

85' = 1° 25'; 98' = _____________________; 123' = _____________________;

245' = _____________________; 1210' = _____________________.

8. Seπtej.

17° 10' + 20° 25' = __________________________________________________

45° 16' + 10° 22' = __________________________________________________

53° 30' + 20° 32' = __________________________________________________

27° 57' + 34° 13' = __________________________________________________

9. PoiπËi razliko.

13° 10' — 3° 5' = ____________________________________________________

34° 35' — 10° 15' = __________________________________________________

47° 20' — 26° 30' = __________________________________________________

61° 16' — 13° 27' = __________________________________________________

10. a) Kotu AVB nariπi sokot. Pobarvaj ga modro.

B

A

V

MERJENJE KOTOV

214

11. Narisana sta kot C in poltrak DE. S πestilom in ravnilom nariπi kot EDF,skladen s kotom C.

CD E

12. Narisana kota seπtej.

MERJENJE KOTOV

b) Kotu α nariπi sovrπni kot. Pobarvaj ga rdeËe.

α

215


α = β =

MERJENJE KOTOV

α

β


V = 143°

V

3. Izmeri kote v liku in meritve zapiπi. Ob meritvi zapiπi, katere vrste je kot.Izpolni preglednico.

E

A

C

B

D


216

4. Kote, dane v stopinjah, izrazi v kotnih minutah in kotnih sekundah.

Kotne stopinje Kotne minute Kotne sekunde

12

35

43

80

128

156


12° 10' = _____________; 20° 25' = _____________; 35° 48' = _____________;

67° 39' = _____________; 110° 10' = _____________; 128° 15' = _____________.

MERJENJE KOTOV


2' 25'' =_____________; 20' 10'' = _____________; 35' 38'' = _____________;

38' 2'' = ____________; 2° 5' 10'' = ____________; 10° 20' 45'' = ____________.

217

MERJENJE KOTOV

7. Izrazi v kotnih stopinjah, kotnih minutah in kotnih sekundah.

185' = _______________; 598' = _______________; 3723' = _______________;

245'' = _______________; 72 510'' = _______________.

8. Seπtej.

30° 15' + 20° 25' = __________________________________________________

45° 46' + 10° 22' = __________________________________________________

53° 30' 12'' + 20° 32' 20'' = ___________________________________________

27° 57' 40'' + 34° 13' 30'' = ___________________________________________


34° 35' — 10° 15' = __________________________________________________

13° 30' — 35' = _____________________________________________________

47° 40' 16'' — 26° 30' 25'' = __________________________________________

61° 16' 15'' — 13° 27' 25'' = ___________________________________________

218

10. a) Kotu AVB nariπi sokota. Pobarvaj ju modro.

b) Kotu α poiπËi sovrπni kot. Pobarvaj ga rdeËe.

α

11. Nariπi C = 75°. S πestilom in ravnilom nariπi temu kotu skladen kot in gaoznaËi z β.

MERJENJE KOTOV

V

B

A

219

12. Narisana kota seπtej. Uporabi πestilo in ravnilo.

α

β

MERJENJE KOTOV

220

MERJENJE KOTOV


α = β =


α

β

V

3. Izmeri kote v liku in meritve zapiπi v preglednico. Ob vsaki meritvi zapiπi,katere vrste je kot.

V = 215°


E

A

C

B

D

F

221

MERJENJE KOTOV


15° 45' = _____________; 24° 52' = _____________; 135° 48' = _____________.


38° 2'' = _____________; 12° 55' = _____________; 10° 20' 45'' = _____________.

6. Izrazi v kotnih stopinjah, kotnih minutah in kotnih sekundah.

418' = _______________; 1598' = _______________; 37 123'' = _______________;

245'' = _______________; 84 512'' = _______________.

7. Seπtej.

30° 15' + 20° 25' = ________________________________________________

45° 46' + 10° 22' = ________________________________________________

53° 30' 12'' + 20° 32' 20'' = _________________________________________

27° 57' 40'' + 34° 13' 30'' = __________________________________________

222

b) Kotu α poiπËi sovrπni kot. Pobarvaj ga modro.

α

MERJENJE KOTOV

9. a) Kotu AVB poiπËi sokota. Pobarvaj ju rdeËe.

V

B

A


34° 35' — 10° 15' = ________________________________________________

13° 30' — 35' = ____________________________________________________

47° 45' 16'' — 26° 30' 25'' = ___________________________________________

61° 16' 15'' — 13° 27' 25'' = ___________________________________________

223

10. Nariπi C = 124°. S πestilom in ravnilom nariπi temu kotu skladen kot in gaoznaËi z β.

11. Nariπi razliko kotov α — β. Uporabi πestilo in ravnilo.

α

β

MERJENJE KOTOV

224

α

β

γ

12. Narisane kote raËunsko in grafiËno seπtej. Pri grafiËnem seπtevanju uporabiravnilo in πestilo.

MERJENJE KOTOV

225

DECIMALNA ŠTEVILA

1. PoiπËi dana πtevila na πtevilski premici in jih zaokroæi na cela πtevila.

©tevila: 8,4 8,49 8,8 8,09 8,7 8,01

Zaokroæene vrednosti:

7,9 8 8,1 8,2 8,3 8,4 8,5 8,6 8,7 8,8 8,9 9 9,1 9,2 9,3

2. Zaokroæi na desetine.

67,42 ·= 39,190 ·= 42,54 ·=

42,49 ·= 100,399 ·= 20,06 ·=

3. Zaokroæi na dve decimalki.

65,928 ·= 73,501 ·= 32,193 ·=

0,441 ·= 5,242 ·= 231,087 ·=

4. IzraËunaj.

56,7+ 42,2

826,7+ 39,85

150,07+ 291,823

456,821 + 66,2

396,005 + 22,22

56,7 — 42,2

826,79 — 39,85

150,07— 91,823

456,821 — 66,2

396,005 — 22,22

8

226

5. Prepiπi raËune v stolpce in jih izraËunaj.

67,8 + 43,99 = 45,32 + 510,6 = 340,66 — 298,49 =5104,8 — 230,74 = 39,006 + 670 = 2459,67 — 340 =

6. Kolesar je prvi dan prevozil skoraj 80 km, drugi dan malo veË kot 75 km,tretji dan pa malo veË kot 82 km. Ugotovi, koliko kilometrov natanko jeprevozil vsak dan. Izbiraπ lahko med spodaj zapisanimi koliËinami.

74,99 km 80,01 km 79,8 km 82,3 km 75,4 km 81,99 km

7. Uporabi podatke iz 6. naloge.

a) Koliko kilometrov je kolesar prevozil v vseh treh dneh skupaj?

b) Kateri dan je kolesar prevozil najveË in kateri dan najmanj kilometrov?

c) Kolesar je æelel v vseh treh dneh skupaj prevoziti 250 km. Koliko kilometrovmu πe manjka do æelene razdalje?

DECIMALNA ŠTEVILA

1. dan: 3. dan:2. dan:

227

DECIMALNA ŠTEVILA

1. Zaokroæi na cele vrednosti.

67,8 ·= 56,901 ·= 45,01 ·=

412,69 ·= 21,4 ·= 0,01 ·=


67,42 ·= 39,190 ·= 42,54 ·= 6,99 ·=

72,49 ·= 100,399 ·= 20,06 ·= 5,001 ·=


65,928 ·= 73,504 ·= 32,193 ·= 88,999 ·=

0,441 ·= 5,242 ·= 231,087 ·= 0,001 ·=


67,8 + 43,99 = 45,32 + 510,6 = 340,66 — 298,49 =5104,8 — 230,74 = 39,006 + 670 = 2459,67 — 340 =

5. IzraËunaj:

4104 + 45,66 = 22 + 32 = + =42

1008

1006

100027

100

228

DECIMALNA ŠTEVILA


74,99 km 80,01 km 79,8 km 82,3 km 75,4 km 81,99 km






229

8. V tovarni so prvo leto izdelali 4,5 t sladkorja, drugo leto 0,4 t manj kot prvoleto, tretje leto pa 3,7 t manj kot v prvem in v drugem letu skupaj. Koliko tonsladkorja so pridelali v tovarni v vseh treh letih skupaj?

DECIMALNA ŠTEVILA

230

DECIMALNA ŠTEVILA

1. Zaokroæi na cele vrednosti.

67,8 ·= 456,901 ·= 45,01 ·=

412,69 ·= 21,4 ·= 0,01 ·=


67,42 ·= 39,190 ·= 42,54 ·= 6,99 ·=

42,49 ·= 100,399 ·= 20,06 ·= 5,001 ·=


65,928 ·= 73,501 ·= 32,193 ·= 88,999 ·=

0,441 ·= 5,242 ·= 231,087 ·= 0,001 ·=


67,8 + 43,99 — 24,8 = 45,32 — 0,006 + 510,6 =340,66 — 298,49 + 340,66 = 5104,8 — 230,74 =340 + 2459,67 — 340 = 39,006 + 670 — 223,67 — 39,006 =

231

5. IzraËunaj:

DECIMALNA ŠTEVILA


1104 + 45,66 = 22 + 32 =42

1008

100

600 — 60,08 =81000 + =27

1006

1000

54 — 18 =210

2100 43 — 22 =1

2

74 km99100 80 km1

100 79 km810 75,4 km 81,99 km


232

DECIMALNA ŠTEVILA





8. V tovarni so prvo leto izdelali 4,5 t sladkorja, drugo leto 0,4 t manj kot prvoleto, tretje leto pa 3,7 t manj kot v prvem in v drugem letu skupaj. Koliko tonsladkorja so pridelali v tovarni v vseh treh letih skupaj?

233

1. IzraËunaj.

45 · 100 = 4,265 · 100 =

6,98 · 1000 = 111,11 · 104 =

43225 : 100 = 416,98 : 100 =

4356,8 : 1000 = 3209,3 : 104 =

2. IzraËunaj.

56 · 4,3 34,2 · 0,3 0,04 · 1,22

DECIMALNA ŠTEVILA

3. IzraËunaj koliËnike.

1081 : 23 = 13392 : 558 =

145,2 : 24 = 98,25 : 655 =

16,8 : 1,2 = 13,475 : 5,5 =

234

DECIMALNA ŠTEVILA


x 0,02 52 8,204

4 · x

450 + 4 · x

x · 100

5. IzraËunaj vrednost izrazov.

a) 346 + 563 — 230 =

b) 45,2 — 14,5 + 452,23 =

c) 490,5 · 2 — 52,5 · 2,3 =

Ë) (34,5 — 23,2 + 56,8) : 2 =

d) 45,8 : 1000 + 42,42 · (34,6 — 4,6) =

235

6. SlaπËiËar proda v enem dnevu 12,4 kg jagodovega sladoleda, 15,2 kg vanili-jevega sladoleda in 7,8 kg borovniËevega sladoleda. Koliko kg sladoledaproda v 10 dneh? Koliko kg sladoleda proda od zaËetka junija do koncaavgusta, Ëe ga v povpreËju proda vsak dan enako koliËino?

7. Kuharska knjiga je debela 3,9 cm in ima 1300 strani.

a) Koliko listov je v knjigi?

b) Koliko je debel en list? Izrazi v centimetrih.

DECIMALNA ŠTEVILA

236

DECIMALNA ŠTEVILA

1. IzraËunaj.

45 · 100 = 31 · 103 =

4,265 · 100 = 6,98 · 1000 =

429,01 · 100 = 111,11 · 104 =

43225 : 100 = 313000 : 103 =

416,98 : 100 = 4356,8 : 1000 =

429,1 : 100 = 3209,3 : 104 =


1081 : 23 = 51204 : 102 =

145,2 : 24 = 1956 : 30 =

148,35 : 2,3 = 13,475 : 5,5 =

2. IzraËunaj.

56 · 4,3 45,2 · 4,3 34,2 · 0,3 0,04 · 1,22

237

DECIMALNA ŠTEVILA


x 0,02 52 8,204

4 · x · 103

450 + x : 4

x : 102


a) 346 + 563 · 3 — 180 : 15 =

b) 45,2 — 14,5 + 452,23 =

c) 490,5 + 2 · (540 — 52,5 · 2,3) =

Ë) (34,5 — 23,2 + 56,8) : 2 =

d) 45,8 : 1000 + 42,42 · (34,6 — 4,6) =

238

DECIMALNA ŠTEVILA

6. SlaπËiËar proda v enem dnevu 12,4 kg jagodovega sladoleda, 15,2 kg vanili-jevega sladoleda in 7,8 kg borovniËevega sladoleda. Koliko kilogramovsladoleda proda v 10 dneh? Koliko kilogramov sladoleda proda od zaËetkajunija do konca avgusta, Ëe ga v povpreËju proda vsak dan enako koliËino?




c) Kolikokrat debelejπa je knjiga, ki ima 3250 strani?

239

1. IzraËunaj.

45 · 100 = 31 · 103 =

4,265 · 100 = 0,595 · 10 =

6,98 · 1000 = 429,01 · 100 =

111,11 · 104 = 3209,345 · 105 =

43225 : 100 = 313000 : 103 =

416,98 : 100 = 687,34 : 10 =

4356,8 : 1000 = 429,1 : 100 =

11111,1 : 105 = 3209,34 : 104 =

2. IzraËunaj.

56 · 4,3 45,2 · 4,3 34,2 · 0,3 0,04 · 1,22 309,02 · 10,03

DECIMALNA ŠTEVILA


1081 : 23 = 13392 : 558 = 51204 : 102 =

240

16,8 : 1,2 = 148,35 : 2,3 = 13,475 : 5,5 =

DECIMALNA ŠTEVILA

145,2 : 24 = 98,25 : 655 = 1956 : 30 =


x 0,06 54 8,304

4 · x · 103

450 + x : 3

x : 102

(240 + 5 · x) : 1,2

241


a) 346 + 563 — 230 =

b) 45,2 — 14,5 + 452,23 =

c) 490,5 + 2 · (483 — 52,5 · 2,3) =

Ë) (34,5 — 23,2 + 56,8) : 2 =

d) 45,8 : 1000 + 42,42 · (34,6 — 4,6) =

DECIMALNA ŠTEVILA

6. SlaπËiËar proda v enem dnevu 13 kg jagodovega sladoleda, 2,5-krat manjvanilijevega sladoleda in 1,6-krat veË borovniËevega sladoleda. Kolikokilogramov sladoleda proda v 10 dneh? Koliko kilogramov sladoleda prodaod zaËetka junija do konca avgusta, Ëe ga v povpreËju proda vsak dan enakokoliËino?

242

DECIMALNA ŠTEVILA




c) Kolikokrat debelejπa je knjiga, ki ima 3250 strani?

Ë) Koliko centimetrov bi bila debela knjiga s 3250 stranmi, Ëe bi bil vsak listdebelejπi za tisoËino centimetra?

d) Kolikokrat debelejπa bi bila ta knjiga od kuharske? Rezultat zaokroæi nadve decimalki.

243

1. Izmeri dolæino daljice AB. Meritev zapiπi v razliËnih enotah.

|AB| = ________ cm = ________ mm

DOLŽINA, OBSEG, MERSKE ENOTE

A

B

2. Na Ërte napiπi ustrezne enote.

4 km = 4000 ______ 12 cm = 1,2 ______ 0,9 m = 90 ______

3. Ana in Jan sta izmerila dolæino igriπËa s koraki. Ana je naredila 25 korakov,Jan pa 20. Koliko meri Janov korak, Ëe je Anin dolg 4 dm?

4. Narisan je geometrijski lik. Izmeri, kar potrebujeπ za izraËun obsega, in izraËunajobseg.

244


5. IzraËunaj obseg kvadrata z dolæino stranice a = 4,5 cm.

6. Obseg enakostraniËnega trikotnika meri 2,4 dm. IzraËunaj dolæino stranice.

7. Obkroæi Ërko pred pravilno enakostjo.

A 0,3 kg = 3 g

B 45 dag = 0,45 kg

C 12 kg = 120 dag

» 50 kg = 0,5 t

8. Maja je izraËunala, da je od 2 kg = 1,5 kg. Ali je prav izraËunala? Obkroæipravilni odgovor.

DA NE

34

245

9. Vstavi ustrezen znak (<, >, =), da bo zapis pravilen.

25 dag 2,5 kg 30 dag + 5 g 3,5 kg

0,4 kg 40 g 0,01 t + 20 kg 0,03 t


10. V posodi je 7 dl vode. Nariπi, do kod sega voda v posodi.

1l

11. V tovarni so napolnili 2800 pollitrskih steklenic s sokom. Koliko hektolitrovsoka so natoËili v steklenice?

12. Na Ërto zapiπi P, Ëe je izjava pravilna, in N, Ëe je napaËna.

_____ Deciliter je desetina litra.

_____ Hektoliter vsebuje 1000 litrov.

_____ 5 centilitrov je polovica decilitra.

246


|AB| = ________ cm = ________ dm



0,073 km = 73 ______ 6 cm = 0,06 ______ 0,4 dm = 40 ______

3. Ana in Jan sta izmerila dolæino igriπËa s koraki. Ana je naredila 25 korakov,Jan pa 20. Koliko meri Janov korak, Ëe je Anin dolg 40 cm?

4. Narisan je geometrijski lik. Izmeri, kar potrebujeπ za izraËun obsega, inizraËunaj obseg.

A

B

247

5. Obseg kvadrata meri 16,8 m. Kolikπna je dolæina stranice kvadrata?


6. Kvadrat in enakostraniËni trikotnik imata enako dolgo stranico, in sicera = 65 mm. Za koliko centimetrov se razlikujeta njuna obsega?

7. Obkroæi Ërke pred pravilnimi enakostmi.

A 30 g = 0,3 dag

B 20 dag = 0,2 kg

C 0,04 t = 40 kg

» 50 g = 0,05 kg

D 6 kg = 600 g

8. Maja je izraËunala, da je od 2 kg = 1,5 kg. Ali je prav izraËunala? Obkroæipravilen odgovor.

DA NE

34

248

10. V posodi je 0,6 l vode. Nariπi, do kod sega voda v posodi.


9. Uredi zapisane mase po velikosti od najmanjπe do najveËje.

a) 200 g 0,08 kg 15 dag

b) 4 kg 25 dag 4,025 kg 4 kg 400 g

11. V tovarni so napolnili 3500 pollitrskih steklenic z mareliËnim, 1750 pa zborovniËevim sokom. Koliko hektolitrov soka so natoËili v steklenice?


_____ Hektoliter vsebuje 100 litrov.

_____ Tri litre je veË kot dva tisoË centilitrov.

_____ Mililiter je stotina decilitra.

1l

249


|AB| = ________ cm = ________ dm



0,08 km = 80 ______ 29 cm = 0,29 ______ 0,9 ______ = 900 mm

A

B

C

3. Ana in Jan sta izmerila dolæino igriπËa s koraki. Ana je naredila 25 korakov,Jan pa 20. Koliko meri Janov korak, Ëe je Anin dolg 0,4 m?

4. Narisan je geometrijski lik. Izmeri, kar potrebujeπ za izraËun obsega, inizraËunaj obseg.

250


5. Obseg pravokotnika, ki je πirok 0,4 m, je 2 m. Kolikπna je dolæina pravokotnika?

6. EnakostraniËni trikotnik ima dvakrat daljπo stranico kot kvadrat z obsegom1 m. IzraËunaj obseg enakostraniËnega trikotnika.

7. Obkroæi Ërke pred pravilnimi enakostmi.

A 30 g = 0,3 dag

B 20 dag = 0,2 kg

C 0,04 t = 40 kg

» 50 g = 0,05 kg

D 6 kg = 600 g

8. Maja je izraËunala, da je od 1 kg = 75 g. Ali je prav izraËunala? Obkroæipravilen odgovor.

DA NE

34

251

1l

9. Uredi zapisane mase po velikosti od najmanjπe do najveËje.

a) 200 g 0,08 kg 15 dag 0,001 t


b) 4 kg 25 dag 4,025 kg 4 kg 400 g 4,04 kg

10. V posodi je 800 ml vode. Nariπi, do kod sega voda v posodi.

11. V tovarni so napolnili 2500 pollitrskih in 1400 dvolitrskih steklenic z olivnimoljem. Koliko hektolitrov olja so natoËili v steklenice?


_____ 50 litrov je polovica hektolitra.

_____ Tri litre je veË kot dva tisoË centilitrov.

_____ Mililiter je tisoËina decilitra.

252

1. IzraËunaj ploπËino osenËenega dela pravokotnika. Dolæina pravokotnika meri4 cm, πirina pa 2 cm.

PLOŠČINA, POVRŠINA, PROSTORNINA

2. Obkroæi vse koliËine, ki so veËje od 9,4 cm2.

100 mm2 8,5 dm2 0,05 m2 9,07 cm2

3. Dopolni povedi:

Kvadrat s ploπËino 1 m2 ima stranico dolgo ________ m.

Kvadrat s stranico 1 dm ima ploπËino ________ cm2.

Kvadrat, ki ima stranico dolgo ________ m, ima ploπËino 1 km2.

Stranica kvadrata meri 1 mm, njegova ploπËina pa _____________.

4. Ana je pobarvala 6 cm dolg in 3 cm πirok pravokotnik, Jan pa kvadrat sstranico, dolgo 4 cm. Kdo je pobarval veËjo ploskev in za koliko?

253

5. Dopolni sliko tako, da bo nastala mreæa kocke:


6. Dolæina kvadra meri 4 cm, πirina 3 cm in viπina 2 cm. Kolikπna je vsotadolæin vseh robov kvadra? Obkroæi Ërko pred pravilnim rezultatom.

A 1,08 dm B 9 cm C 18 cm » 3,6 dm

7. Kolikπna je povrπina kocke z robom, dolgim 0,3 dm?

8. Z ravno Ërto poveæi vsako koliËino z ustrezno enoto.

obseg ploπËina prostornina povrπina

cm m3 dm2 l

254


10. Koliko kock z robom 1 cm potrebujeπ, da sestaviπ kocko z robom 4 cm?

11. Akvarij ima obliko kvadra z dolæino 4 dm, πirino 2 dm in viπino 3 dm.Koliko litrov vode je v njem, Ëe sega voda do polovice viπine akvarija?

9. Pretvori:

4 dm3 180 cm3 = ________ cm3 = ________ dm3 986 dm3 = ________ m3

5 cm3 37 mm3 = _________ mm3 3 hl = _______ dm3

255



2. Obkroæi vse koliËine, ki so veËje od 180 m2.

8 a 0,02 ha 104 dm2 0,005 km2

3. Dopolni povedi:


Kvadrat, ki ima stranico dolgo 1 dm, ima ploπËino ________ cm2.

Kvadrat, ki ima stranico dolgo ________ m, ima ploπËino 1 km2.

Stranica kvadrata meri 1 mm, njegova ploπËina pa ________.

5. Dopolni sliko tako, da bo nastala mreæa kvadra:

4. Rok je razrezal pravokotnik s ploπËino 10 cm2 na 10 enakih (skladnih) kvadratov.Koliko merita ploπËina in obseg enega kvadrata?

256


6. Rob kocke meri 0,7 m. Kolikπna je vsota dolæin vseh robov kocke? ObkroæiËrko pred pravilnim rezultatom.

A 2,8 m B 42 dm C 4,9 m » 84 dm

7. Kolikπna je povrπina kvadra z dolæino 6 cm, πirino 0,4 dm in viπino 50 mm?



cm m3 dm2 l

9. Pretvori:

47 m3 82 dm3 = ________ m3 = ________ dm3 68 cm3 = ________ dm3

0,48 cm3 = ________ mm3 3 hl = ________ dm3

10. Koliko kock z robom 1 cm potrebujeπ, da sestaviπ kocko z robom 4 dm?

11. Posodo, ki ima obliko kocke, so napolnili z 8 litri tekoËine. Koliko meri robte posode?

257

4. Rok je razrezal kvadrat s ploπËino 9 cm2 na πtiri manjπe skladne kvadrate.Koliko merita ploπËina in obseg enega manjπega kvadrata?


2. Obkroæi vse koliËine, ki so manjπe od 0,5 ha.

64 a 1800 m2 105 dm2 0,05 km2

3. Dopolni povedi.


Kvadrat s stranico, dolgo 1 dm, ima ploπËino ________ cm2.

Kvadrat, ki ima stranico dolgo________ m, ima ploπËino 1 km2.

Stranica kvadrata meri 1 mm, njegova ploπËina pa ________.

5. Dopolni sliko tako, da bo nastala mreæa kvadra:


258


6. Povrπina kocke meri 1,5 dm2. Kolikπna je vsota dolæin vseh robov kocke?Obkroæi Ërko pred pravilnim rezultatom.

A 1 dm B 6 cm C 0,6 m » 25 cm

7. Dolæina kvadra meri 50 mm, viπina in πirina pa 0,8 dm. IzraËunaj povrπinokvadra.



cm m3 dm2 l

9. Pretvori:

9 m3 1 dm3 = ________ m3 = ________ dm3 68 cm3 = ________ dm3

0,48 cm3 = ________ mm3 3 hl = ________ dm3

259

10. Koliko kock z robom 1 cm potrebujeπ, da sestaviπ kvader z robovi 4 dm,2 dm in 3 dm?

11. Posodo, ki ima obliko kocke, so napolnili z 8 litri tekoËine. Koliko meri robte posode?


260

1. S stolpci je prikazana povpreËna meseËna koliËina padavin za tri slovenskekraje: Mursko Soboto, Ljubljano in Æago za obdobje od 1961 do 1990.

OBDELAVA PODATKOV

Odgovori na vpraπanja.

V katerem mesecu je padlo najveË padavin? Kje? _________________________

Koliko padavin je padlo v Murski Soboti v marcu? ________________________

V katerih mesecih je v Murski Soboti padla enaka koliËina padavin?

________________________________________________________________

V katerem mesecu je padlo v Ljubljani 100 mm padavin?

________________________________________________________________

V katerih mesecih je padlo v Ljubljani veË kot 100 mm padavin?

________________________________________________________________

V katerem kraju morajo najveËkrat vzeti s seboj deænik?

________________________________________________________________

400350300250200150100500

J F M A M J J A S O N D

Muska Sobota Ljubljana Æaga

mm

261

OBDELAVA PODATKOV

2. V preglednici je prikazano, koliko uËencev sedmega razreda si je izbralodoloËen izbirni predmet.

Izbirnipredmet

Ansambelskaigra FrancoπËina NemπËina ©port za

zdravjeObdelavagradiv — les

Sodobna pri-prava hrane

©tevilouËencev

18 16 24 20 16 20

Oblikuj prikaz s stolpci.

3. Mitja, Uroπ in Primoæ so tekli na 800 m. Na koliko naËinov si lahko razdelijotri medalje, Ëe dva tekaËa ne moreta deliti istega mesta?

Zlata Srebrna Bronasta

4. Martin vræe v zrak dva kovanca: kovanec za 1 evro in kovanec za 2 evra. Nakoliko naËinov lahko padeta na tla? Nariπi.

Legenda: 4 uËenci =

262

5. Zapiπi v tabelo po dva dogodka, ki se bosta uresniËila ZAGOTOVO aliMOGO»E ali pa je NEMOGO»E, da se uresniËita.

ZAGOTOVO

MOGO»E

NEMOGO»E

6. Katerekoli tri dele tarËe pobarvaj rdeËe.

Jan strelja s puπËico v tarËo. Kaj je bolj verjetno: da zadene rdeËe ali belo polje?

OBDELAVA PODATKOV

263

OBDELAVA PODATKOV


400350300250200150100500



mm

Odgovori na vpraπanja.


________________________________________________________________

V katerih mesecih je padlo v Ljubljani veË kot 100 mm padavin?

________________________________________________________________

Kdaj je najveËja razlika med koliËinama padavin v Ljubljani in Æagi?

________________________________________________________________

V katerih mesecih je padlo na Æagi med 250 mm in 400 mm padavin?

________________________________________________________________

264

Izbirnipredmet

Ansambelskaigra FrancoπËina NemπËina ©port za

zdravjeObdelavagradiv — les

Sodobna pri-prava hrane

©tevilouËencev

18 16 24 20 16 20

OBDELAVA PODATKOV

2. V preglednici je prikazano, koliko uËencev sedmega razreda je izbralo doloËenizbirni predmet.

Oblikuj prikaz s stolpci.

3. Zapiπi vsa trimestna πtevila, ki jih lahko sestaviπ iz πtevk 0, 1 in 2 (πtevilo najse ne zaËne s πtevko 0). V vsakem πtevilu lahko vsako πtevko uporabiπ samoenkrat.

a) Zapiπi vsa πtevila.

b) Izpiπi πtevila, ki so manjπa od 10.

c) Izpiπi πtevila, ki so deljiva z 2.

265

OBDELAVA PODATKOV

4. Matej, Martin in Saπo se peljejo z avtobusom v πolo. Med voænjo vednosedijo, vendar lahko skupaj sedita le dva prijatelja. Katera dva? Zapiπi vsemoænosti.

5. Maja mora izbrati eno izmed πtevil, zapisanih v tabeli.

a) V koliko izborih je πtevilo sodo? ____________________________________

b) V koliko izborih je πtevilo liho? ____________________________________

c) V koliko izborih je πtevilo veËkratnik πtevila 3? ________________________

Ë) V koliko izborih je πtevilo manjπe od sedem in veËje od πtiri?_____________

d) V koliko izborih je πtevilo manjπe od devet in veËje od osem? __________

e) V koliko izborih dobimo pri deljenju πtevila s 4 ostanek 1? ____________

1 2 34 5 67 8 9

266

OBDELAVA PODATKOV


400350300250200150100500



mm

a) Odgovori na vpraπanja.


________________________________________________________________

Kdaj je najveËja razlika med koliËinama padavin v Ljubljani in Æagi?

________________________________________________________________

Pribliæno kolikπna je? ______________________________

V katerih mesecih je padlo na Æagi med 200 mm in 300 mm padavin?

________________________________________________________________

V katerih mesecih je padlo na Æagi vsaj 160 mm padavin?

________________________________________________________________

b) V preglednico izpiπi podatke za koliËino padavin na Æagi, zaokroæenena 50 mm natanËno.

J F M A M J J A S O N DMesecKoliËina

padavin (mm)

Æaga

267

OBDELAVA PODATKOV

Sestavi prikaz z vrsticami, Ëe veπ, da predstavlja 50 mm padavin.

268

2. V preglednici je zapisano πtevilo prebivalcev po statistiËnih regijah v Sloveniji(Popis 2002).

�100 000 prebivalcev

� 10 000 prebivalcev

� 1 000 prebivalcevOglej si reπen primer in nadaljuj.

OBDELAVA PODATKOV

Ime regije©tevilo prebivalcev v regijiZaokroæeno πtevilo (na tisoËice)

Pomurska120 875

121 000

Prikaz zaokroæenega stevila

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

Podravska310 743

____________________________

Koroπka73 296

____________________________

Savinjska253 574

____________________________

Zasavska45 436

____________________________

Spodnje posavska68 565

____________________________

JV Slovenija136 474

____________________________

____________________________

269

OBDELAVA PODATKOV

Osrednje slovenska488 364

____________________________

Gorenjska195 885

____________________________

Notranjsko-kraπka50 243

____________________________

Goriπka118 511

____________________________

Obalno-kraπka102 070

____________________________

Zapiπi vsaj pet ugotovitev, ki jih lahko razbereπ iz preglednice.

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

Kateri prikaz podatkov ti je bolj nazoren, grafiËni ali πtevilski?

270

3. Matej, Martin in Saπo se peljejo z avtobusom v πolo. Med voænjo vednosedijo, vendar lahko skupaj sedita le dva prijatelja. Katera dva? Zapiπi vsemoænosti.

4. Anja mora izmed dvanajstih kart izbrati eno. Izbira lahko med kartami izzgornje in spodnje vrstice.

S kriæcem oznaËi, ali se bo napoved uresniËila ZAGOTOVO (Z) ali MOGO»E(M) ali pa je NEMOGO»E (N), da se uresniËi.

a) Iz zgornje vrstice bo izbrala karto s kvadrati. Z M N

b) Iz zgornje vrstice bo izbrala karto z osmimi kvadrati. Z M N

c) Iz spodnje vrstice bo izbrala karto s kvadrati. Z M N

Ë) Iz spodnje vrstice bo izbrala karto s sodim πtevilom trikotnikov. Z M N

OBDELAVA PODATKOV

271

5. Izmed πtirih asov lahko izvleËeπ enega.

OBDELAVA PODATKOV

♥♠ ♦ ♣

Dopolni povedi z besedami: bolj verjetno, manj verjetno in enako verjetno.

a) Da izvleËem karto rdeËe barve, je _____________________________, kakorda izvleËem pikov as.

b) Da izvleËem srËev as, je _____________________________, kakor daizvleËem karto Ërne barve.

c) Da izvleËem pikov as, je ___________________________, kakor daizvleËem kriæev as.

Ë) Da izvleËem karto Ërne barve, je ___________________________, kakorda izvleËem karto rdeËe barve.

VAJE ZA CELOTEN 6. RAZRED - vedez.dzs.sivedez.dzs.si/datoteke/smc6-ul.pdf · 186 5. Kateri izmed...

Documents

Transcript of VAJE ZA CELOTEN 6. RAZRED - vedez.dzs.sivedez.dzs.si/datoteke/smc6-ul.pdf · 186 5. Kateri izmed...