SZPM BESPLATEN VESNIK» za sega{ni i za idni penzioneri

Izleguva edna{ mese~no. Redakcija tel. 02 3223 710 e-mail: kontakt@szpm.org.mk www.szpm.org.mk

VO OVOJ BROJ...

str. 3

RAZGOVOR SO NAZIF DAJLANI - PRETSEDATEL NA SINDIKATOT NAPENZIONERITE VOPOGRADEC - R. ALBANIJA

ULOGATANASENIORITENA SLOVENIJASTANUVA SEPOZNA^AJNA

str. 10

str. 2

ZABAVAstr. 15

str. 7

str. 5

POSETA NASTARSKIOT DOM"SJU RAJDER# VO BITOLA

29 oktomvri 2010 godinaGodina III, broj 27

str. 13

str. 12

INFO

NASTANI

ZDRAVSTVEN VODI^

IZBOR

PENZIONER

Osum godini po red SZPM organizira regionalni reviina pesna, muzika i igri. Godinava doma}ini bea zdru-`enijata na penzionerite od Sveti Nikole, Kavadar-

ci, Vinica, \or~e Petrov i Strumica. Vo sporedba so prva-ta revija {to se odr`a vo 2003 godina vo Probi{tip na kojau~estvuvaa samo 9 zdru`enija, godinava toj broj se zgolemina 39 ili za re~isi pet pati. Zna~itelno e podobren i kva-litetot na reviite so koi penzionerite stanaa ~uvari namakedonskoto folklorno bogatstvo.

Za reviite vo Sv.Nikole, Kavadarci i Vinica informi-ravme vo predhodnite dva broja na "Penzioner plus”. Vo ovojbroj davameprikaz na reviite vo Skopje (str. 9) i vo Stru-mica (str. 16).

Na 22 septemvri vo restoran kaj Ezero Treska, vo okoli-nata na Skopje, se odr`a Osmata regionalna revija na pes-

ni, muzika i igri. Na revijata zedoa u~estvo peja~ki i igra-orni grupi, dueti, solo-peja~i i instrumentalisti od zdru-`enijata na penzionerite na Tetovo, Gostivar, na "KiselaVoda”, "Karpo{“, "Centar”, "Gazi Baba” i "^air i Butel” odSkopje, na Saraj, [uto Orizari i \or~e Petrov.

Vo Domot na kulturata "Anton Panov” vo Strumica na 7oktomvri se odr`a pettiot posleden del na Osmata regio-nalna revija na pesni, muzika i igri na koja nastapija peja~-ki i igraorni grupi, solo-peja~i, dueti i orkestri na zdru-`enijata na penzionerite od gradot doma}in, Valandovo,Veles, Bogdanci, Gevgelija, Dojran, Negotino i starosni iinvalidski penzioneri od Kavadarci.

^uvari na makedonskotofolklorno bogatstvo

Na 10-tiot jubi-leen Festivalna treto doba,

koj se odr`a na 29-30septemvri i 1 oktom-vri ovaa godina, voCankareviot dom voQubqana se dade go-lem akcent na me|uge-neraciska i me|una-rodnata sorabotka.U~estvuvaa pretstav-nici na Slovenija,Makedonija, Hrvat-ska, Srbija, Italija,Avstrija i drugi zem-ji. Republika Make-donija na ovoj Festi-

val ja pretstavuva{e delegacija na SZPM, pretstavni-ci na Univerzitot treto doba od Skopje, kako i penzi-oneri ~lenovi na KUD "\oko Simonovski” od ZP "Kuma-novo”. Ovoj Festival e najgolem nastan od vakov tip voEvropa. Negovata cel e da se vospostavi dijalog i da seobezbedi povisok stepen na socijalna vklu~enost napostarite lu|e. Poop{irno na strana 3

Vo organizacija na Sojuzot na zdru`enijata nainvalidi na trudot i korisnici na invalid-ska penzija na Republika Makedonija na 25

septemvri vo Tetovo se odr`aa Devetite Republi~-

ki invalidski sportski natprevari.Na manifesta-cijata u~estvuvaa nad 290 qubiteli na sportot odkoi 100 natprevaruva~i od zdru`enijata na ovoj So-juz od "Gazi Baba”, "Centar”i "Kisela Voda” od Skop-je, Tetovo, Bitola, Gostivar, Kumanovo, Strumica,Valandovo, Berovo i \or~e Petrov.

Poop{irno za ova na strana 7

NASTANI PENZIONERplus oktomvri 20102

Sobranieto na Zdru`enietona penzionerite od Op{tinaBerovo, vo pro{iren sostav,

odr`a sostanok na koj, pokraj dru-goto, se razgleduva{e donesu-vaweto na noviot statut na orga-nizacijata.

- Donesuvaweto na noviot statute spored noviot Zakon za Zdru`e-nija na gra|ani koj e donesen vo

april godinava - izjavi pretseda-telot na Zdru`enieto Jovan Dup-karski.

Vo diskusiite na prisutnite naj-mnogu vnimanie se posveti na t.n.kolektivna odgovornost na orga-

nite. Toa zna~i deka site ~lenovikoi glasale za odluka koja prediz-vikala {teta, }e odgovaraat spo-red propisite. Po ovaa to~ka Sob-ranieto zaklu~i: site zabele{kida bidat dostaveni do Statutar-nata komisija koja }e gi analizirai }e gi vgradi vo noviot statut, aza toa Sobranieto }e bide izves-teno na narednata sednica.

Be{e poddr`ano ire{enieto da seprodol`i so vgra-duvaweto na ele-mentite od solar-niot sistem vo oniedelovi na domot ka-de {to toa dosega nee napraveno i na tojna~in bi se namali-le tro{ocite zaelektri~na energijaza dobivawe na top-la voda.

Kako {to be{e re~eno na dene{-nata sednica, vo naredniov periodse planira i ureduvawe na hodni-cite vo domot.

tekst i foto: Dragi Rolevski

Na 27.09.2010 godina na sedni-ca na Sobranieto na penzio-neri vo [tip be{e donesen

noviot statut. Toa be{e poslednafaza od usvojuvawe. Na sednicatapred delegatite obrazlo`enie poovoj dokument dade Mladen Vese-linov, ~len na statutarnata komi-sija, po {to ima{e kusa diskusija, apotoa istiot be{e usvoen.

- Prethodno nacrt- statutot gi

pomina site fazi narazgleduvawe, a po-toa be{e vraten nadorabotka, pri {to serazgledaa site zabe-le{ki - re~e Qubo-mir Janev, pretseda-tel na Komisijata.

Se nadevame,dodade toj, deka novodoneseniotstatut }e slu`i za pravilno i po-

uspe{no rabotewe na Zdru`enietona penzionerite na [tip.

C. Spasikova

Novi statut i vo [tip

Na 15 oktomvri Sobranietona Zdru`enieto na penzio-nerite "Centar” - Skopje

odr`a konstitutivna sednica nakoja gi verificira novite manda-ti na ~lenovite, a be{e izbrannov Izvr{en i Nadzoren odbor. Zapretsedatel na Sobranieto i naIzvr{niot odbor povtorno beaizbrani d-r Krste Angelovski iPavle Spasev, a Spiro Nikolov-

ski i Jordan Arsovski bea de-legirani za ~lenovi na Sobrani-eto na SZPM

- Na predhodnata sednica naSobranieto {to se odr`a na 25

avgust be{e usvoen noviot Statutna Zdru`enieto usoglasen so Za-konot za zdru`enija i fondacii,so {to prvi od penzionerskitezdru`enija se preregistriravmevo Centralniot registar - nagla-si Pavle Spasev. Toga{ be{e raz-gledan i usvoen i ~etirigodi{ni-ot izve{taj za rabotata na zdru-`enieto, vo koe ~lenuvaat okolu12.800 starosni i semejni penzio-

neri. Na sed-nicata serasprava{epo brojnipra{awa odinteres napenzioneri-te, a kako po-seben prob-lem be{e po-tenciran ne-dostig nap r o s t o r n imo`nosti zaaktivnosta na

ogranocite.Sobranieto usvoi i zaklu~ok da

se prodol`i so kompletirawe nadokumentacijata za izgradba nanov Dom na penzioneri. A.D.

Konstituivna sednica na ZP “Centar” - Skopje

Izbran nov Izvr{en odbor

Na 15 i 16 oktomvri godinava,penzionerkite od Pustec, R.Alabanija vo pridru`ba na

nivniot gradona~alnikot EdmondTemelko, dojdoa vo vozvratna po-seta na penzionerkite od ZP "^airi Butel#. Gostite bea pre~ekani

srde~no i toplo vo prostoriite naklubot i toa ne samo od penzione-ri, tuku i drugi gra|ani. Tie beapozdraveni so toplo dobredojdeod pretsedatelkata na `enite voZP Butel, Nada Dav~eva.

Dru`eweto prodol`i so sve~enave~er, pri {to doma}inite sepretstavija so nekolku pesni i oraod svojot bogat repertoar. Na ovaa

sredba, pokraj gradona~alnikot naPustec Edmond Temelko, prisus-tvuva{e i gradona~alnikot naop{tina "Butel#, Petre Latinov-ski, pretsedatelot na SZPM Du{-ko [urbanovski i sekretarot naSZPM Dragi Argirovski. Grado-na~alnikotLatinovski na grado-na~alnikot Temelko mu podariknigi za bibliotekata vo Pustec.

Dru`eweto prodol`i i drugiotden, koga gostite go posetija tra-

dicionalniot esenski bazar, nakoj so svoi proizvodi u~estvuvaa ipenzionerkite od zdru`enieto odButel. Posebno do`ivuvawe kajgostite predizvika posetata nacrkvata Sv. Nikola vo selo Mir-kovci kade be{e prireden ru~ekzbogaten so prijatna i vesela mu-zika od muzi~ari - penzioneri.Potoa gostite go razgledaa Skopje

i se zapoznaa so podale~noto ipoblisko istorisko minato nagradot.

- ]e poneseme nezaboravni iubavi vpe~atoci od ovaa sredba.Site nie premnogu sme zadovolni iposebno ni e milo {to po vtor patse sre}avame i dru`ime i eve tiena{i sredbi ve}e prerasnuvaat votradicionalni - ni re~e ElenaKoleska pretsedatelka na Zru`e-nieto na `eni od Pustec.

- Se trudevme i da-dovme se od sebe gos-tinkite {to podobro ipo prijatno da se ~uv-stvuvaat na ovaa sred-ba. Da se ~uvstvuvaatkako da se doma i se daim ostane vo ubavi spo-meni. Veruvam deka iovaa na{a sredba }e imostane vo dolgo prijat-no se}avawe i dekavakvite sredbi }e sta-nat tradicija vo na{eto

dru`ewe - ni re~e Nada Dav~eva.Sredbata mina vo retko ubava

atmosfera so mnogu muzika, pesnai ora. Na zaminuvawe se pozdra-vija so doviduvawe, a kapna i ponekoja solza. Site bea zadovolni{to povtorno se sretnaa i dekatradicijata prodol`uva i ponata-mu.

Vasil Pa~emski

Penzionerkite od Pustec na gosti kaj penzionerkite od ZP "^air i Butel#

Tradicijata prodol`uva i ponatamu

Berovo:

Nov statut

Sobranieto na ZP Sv. Nikoleodr`a sednica na koja bearazgledani i usvoeni Iz-

ve{tajot za postignatite rezul-tati, kako i za finansisko mate-rijalnoto rabotewe na zdru`eni-eto vo izminatiot period. Be{eutvrdeno deka dvata izve{taiuka`uvaat na dobro rabotewe naZP Sv. Nikole, {to ne zna~i dekane mo`elo da bide u{te podobro,za {to treba da se stremi i rako-vodstvoto i ~lenovite.

Potoa be{e usvoena Programataza narednata godina, kako i fi-nansiskiot plan za aktivnostitena zdru`enieto vo naredniot pe-riod. Na sednicata isto taka sediskutira{e za noviot statut nazdru`enieto. Nacrt predlogotbe{e izgotven od komisijata zapravni i statutarni pra{awa.Posle iscrpnata diskusija be{eusvoen zaedno so predlo`enitezabele{ki i sugestii od strana nadiskutantite.

Na sednicata, pretsedatelot

Mirko Danailov se osvrna natenziite i nezadovolstvoto koise prisutni kaj penzionerite vovrska so visinata na penziite. Tojistakna deka pri~ina za vakvotonezadovolstvo e zatoa {to vo2008 godina ima{e poka~uvawe napenziite koe kolku tolku go pra-te{e poskapuvaweto na `ivotni-te tro{oci. Vo 2009 godina zara-di krizata nema{e poka~uvawe, avo 2010 godina samo 1,1%. Kakorezultat na ova penzionerskiotstandard e zagri`uva~ki nizok.Iako bea prezemeni nekoi akciikako {to e prestoj na penzioneri-te so niski primawa vo bawite iodmorali{tata sepak, toa ne mo-`e da gi nadomesti poskapu-vawata na komunaliite, hranata idrugite potrebi.

Pokraj pretsedatelot na sedni-cata svoi diskusii imaa: Qubo-mir Traj~ev, Dragica Apostolo-va, Nikola Atanasov i drugi.

V.Petru{eva

Sv. Nikole:

Sednica na sobranie

Zdru`enieto na penzioneri"Taftalixe” DDD - Skopje, odformiraweto vo fevruari

2008 godina prioritetno se anga-`ira{e na svoeto omasovuvawe popricipot za dobrovolno pristapu-vawe i za~lenuvawe na penzione-ri od podra~jeto na op{tina Kar-po{ i dosega toa prerasna vozdru`enie so 5.800 ~lenovi. Zara|aweto i rastot na Zdru`enieto,za programskite opredelbi i zaizvr{uvaweto na zada~ite vo ne-soodvetni uslovi i okolnosti prinedostatok na finansiski sred-stava i necelosna normativna re-guliranost na penzionerskoto or-ganizirawe i drugi vlijanija, nigovorea pretsedatelot na ZP Di-mitrije Dimovski i sekretarotPavle Vasileski.

Osven omasovuvaweto, re-zultatite vo ostvaruvawetona programskite zada~i ne beatolku zabele`itelni i zatoarakovodstvoto prezede merkida se nadminat slabostite iZdru`enieto da zastane napocvrsti noze. Vakvata opre-delba dovede do odr`uvawesednica na Sobranieto pri{to bea izvr{eni dopolnu-vawa na statutot i na prog-ramskite celi, a so odlukataza preregistrirawe bea postaveninovi potpori za stabilnost.

- Ovaa aktivnost se sovpa|a sopotrebata za usoglasuvawe na ra-botata i dejstvuvaweto na Zdru`e-nieto spored noviot Zakon za zdru-`enija i fondacii, taka {to naspomenatata sednica Sobranietoso aklamacija gi donese site pot-

rebni akti kako prilog kon prija-vata za preregistracija. So ovoj ~inZdru`enieto ja potvrdi svojatastabilnost i mo`nost za natamo{-no opstojuvawe, - re~e pretsedate-lot Dimitrije Dimovski.

Zdru`enieto ~lenuva vo SZPM iGradskiot sojuz na ZP i kako ram-nopraven partner so drugite zdru-`enija uspe{no sorabotuva i u~es-tvuva vo razni aktivnosti i mani-festacii od zaedni~ki interes.Najneposredna plodna sorabotka evospostavena so gradona~alnikotna op{tina Karpo{ Stev~e Jaki-movski koj go poddr`a Zdru`enie-to vo najte{kite momenti i mate-rijalno go potpomogna obezbedu-vaj}i prostorii za rabota na rako-vodstvoto i za ostvaruvawe naaktivnostite vo ogranocite na

podra~jeto na Op{tinata.So otvoraweto na postojanoto

sedi{te na Zdru`enieto se sozda-doa novi povolni uslovi za celos-no izvr{uvawe na zada~ite iostvaruvawe na programskiteaktivnosti definirani i vo Re-{enieto za preregistrirawe kakozalo`ba i garancija za uspeh vo

natamo{nata rabota i dejstvu-vawe. So kolkava sigurnost ientuzijazam se pristapuva kon re-aliziraweto na Programata, do-volno za sebe govorat i zada~itekoi treba da se izvr{uvaat vo na-redniot period: prezemawe rabotii aktivnosti za organiziranoostvaruvawe na pravata na ~leno-vite utvrdeni so Zakonot i aktitena ZP; unapreduvawe i jaknewe nadejstvuvaweto na ZP; razvivawena demokratskite odnosi i sozda-vawe uslovi za po{iroko u~estvona bazata vo odlu~uvaweto; nata-mo{no omasovuvawe na ZP; pomo{vo ostvaruvaweto na pravata na~lenovite od oblasta na penzis-koto osiguruvawe, zdravstvenata isocijalnata za{tita; sorabotka sohumanitarni i drugi organizacii iobezbeduvawe pomo{ na socijalnozagrozeni i iznemo{teni lica;organizirawe sportsko-rekrea-tivni i kulturno-zabavni aktiv-

nosti so u~estvo vosportski natprevarii muzi~ki revii; so-rabotka so drugizdru`enija, nevla-dini organizaci, soorganite na lokalna-ta samouprava i dru-gi aktivnosti.

Opstojuvaweto ifunkcioniraweto naZdru`enieto e pod-dr`ano i potkrepeno

od site aspekti i sozdadeni se re-alni uslovi za postignuvawe za-bele`itelni uspesi. Za rakovod-stvoto na ZP ova e nova mo`nost zadejstvuvawe i predizvik za doka-`uvawe na podgotvenosta i za-lo`bata za pogolemi uspesi.

Mendo Dimovski

Zdru`enie na penzioneri "Taftalixe” DDD - Skopje

Novi potpori za stabilnost

SORABOTKAPENZIONERplus oktomvmri 2010 3

Vo Qubqana neodamna zavr{i10-tiot jubileen Festival natreto doba. Na Festivalot koj

se odr`a na 29-30 septemvri i 1oktomvri, ovaa godina se dade golemakcent na me|unarodnata sorabotka.U~estvuvaa pretstavnici na Slo-venija, Makedonija, Hrvatska, Srbi-ja, Italija, Avstrija i drugi zemji.Republika Makedonija na ovoj Fes-tival ja pretstavuva{e delegacijana SZPM predvodena od potpretse-datelot i sekretarot, ^edo Georgi-evski i Dragi Argirovski, kako i od

penzioneri ~lenovi na KUD "\okoSimonovski# od ZP "Kumanovo#, ipretstavnici na Univerzitot tretodoba od Skopje. Vremeto i su{tina-ta na festivalot se odnesuvaa naprvi oktomvri, Me|unarodniot denna starite lica i be{e posvetena naEvropskata godina za borba protivsiroma{tijata i socijalnata isklu-~enost. Ovoj Festival e najgolemvakov nastan vo Evropa. Negovatacel e da se vospostavi me|u-genera-ciskiot dijalog i da se obezbedipovisok stepen na socijalna vklu-~enost na postarite lu|e.

Na 29.09.2010, vo Cankareviotdom vo golemata Gallus sala ispol-neta do posledniot agol be{e otvo-ren Festivalot, so intonirawe nahimnite na Slovenija i na Evropa.Prv zboruva{e gradona~alnikot naQubqana, Jankovi}, koj re~e dekagri`ata za postarite e na zna~ajnomesto. Potoa ministerot za trud,Svetlik, govore{e za op{testvoto{to staree i za aktivna solidar-nost. Pretsedatelkata na SDPS,Mateja Novak, govore{e za socijal-

nata i ekonomskata situacija vozemjata i ja naglasi potrebata zamnogu pogolem sluh na prateniciteza potrebite na penzionerite. So-birot go pozdravi i Narodniot pra-vobranitel za ~ovekovi pravaZdenka ^eba{ek-Travnik, MarjanSedmak, zamenik-pretsedatel naAGE (Evropska platforma za starilu|e), kako i pokrovitelot na fes-tivalot i pretsedatel na Parla-mentot d-r Pavel Gantar. Na otvo-raweto be{e izvedena bogata kul-turno umetni~ka programa. Zna~ajno

e da se zabele`i de-ka spikerot pri naja-vuvaweto na penzio-nerskoto KUD "\okoSimonovski# od Ku-manovo, naglasi, de-ka, ova e prv slu~ajza ovie deset godinivo otvoraweto dau~estvuva ansamblod druga dr`ava.Nivniot muzi~kos-censki splet "Bilja-

na platno bele{e na OhridskotoEzero# be{e odu{eveno pozdraven

so gromoglasen aplauz. Vo isto vre-me, na pove}e podgotveni mesta voCankareviot dom, zapo~naa nastaniso prezentacii na kulturnite tra-dicii, no i na pridobivkite na no-vite e-tehnologii. Festivalot be-{e "podelen" vo nekolku nivoa, tkn."tematski parkovi#: vo oblasta nakulturata; saemska manifestacija;organizirawe na rabotilnici zadeca i za stari lica.

Dominira{e interesot za konfe-renciskiot del na Festivalot vo koj

ima{e stru~ni plenarni konferen-cii, interesni debati za tematskipra{awa i trkalezni masi po koislede{e diskusija i se donesuvaazaklu~oci. Naglasena e potrebataod trpelivost i socijalen so`ivotna site generacii za da se obezbedipat kon blagosostojba i socijalnavklu~enost. Na prvata trkaleznamasa pod imeto: "Iskustvoto na zem-jite od Zapaden Balkan vo borbataprotiv siroma{tijata i socijalnataisklu~enost na starite lica# refe-rat na tema "Kon novoto vreme napenzionerskoto `iveewe i sta-reewe so dostoinstvo# podnese Dra-gi Argirovski, sekretar na SZPM i{ef na makedonskata delegacija.Referatot be{e vnimatelno pros-leden i so odobruvawe prifaten, abea usvoeni i predlo`enite zaklu-~oci za idni aktivnosti za podob-ruvawe na sostojbata na penzione-rite. Eden od zaedni~kite zaklu~o-ci za narednite aktivnosti seodnesuva na predlogot vo idninafestivali od ovoj vid da se odr`u-vaat i vo drugi balkanski dr`avi sofinasiska potkrepa na Evropskataunija.

Za celoto vreme na Festivalotima{e saemska mani-festacija na koja kakokomercijalen del beaponudeni mo`nosti, na-~ini i sredstva za odr-`uvawe i podobruvawena zdravjeto i olesnu-vawe na zdravstvenitetegobi na starite, a istotaka ima{e i nekomerci-jalni izlo`beni {tan-dovi na razni organiza-cii. Golem interes pro-javija gra|anite na Slo-

venija za {tandot na koj besplatnose pretstavi SZPM. Na izlo`beniotprostor bea plasirani promotivnimaterijali za Republika Makedoni-ja (CD, turisti~ki prospekti i sl.),publikacii i izdanija od SZPM, ka-ko {to se: biltenite od republi~-kite penzionerski sportski natpre-vari i od folklornite revii, knigi,vesnikot "Penzioner plus#, fotog-rafii so slu~uvawa od aktivnosti-te na penzionerite i drugo. Za krat-

ko vreme, od {tandot na zaintere-siranite posetiteli be{e podelennajnoviot broj "Penzioner plus#, vo300 primeroci.

Zna~ajno slu~uvawe se odviva{evo centarot na Qubqana, na plo{-tadot pred spomenikot na Pre{ern.So splet na makedonski pesni i orana otvorenata scena nastapi penzi-onerskoto KUD "\oko Simonovski# sookolu 40 minutna programa vo ~ijazavr{nica, so pesnata "Makedonskodevoj~e#, oroto go zaigraa golem brojod prisutnite gra|ani i se vee{emakedonskoto zname.

Prestavnici od makedonskata de-legacija bea primeni od pretseda-telot na dr`avata d-r Danilo Turk,kako i od pretsedatelot na Parla-mentot na RS d-r Pavel Gantar,pritoa se razgovara{e za me|una-rodnata sorabotka za re{avawe napenzionerskite prob-lemi. Pretsedatelkatana SDPS d-r MatejaKo`uh Novak prirediposeben priem za pret-stavnicite na make-donskata i hrvatskatadelegacija. Prestojotvo Qubqana be{eiskoristen i za sredbai razgovori so Dru{-tvoto na Slovene~ko-makedonsko prijatel-stvo.

Na sredbata so Ire-na Ko`eq Levi~ki, potpretseda-telka na EURAK (Evropska federa-cija na stari lica) be{e dogovorenaaplikacija na SZPM za priem voovaa zna~ajna penzionerska asoci-jacija, a za ova be{e razgovarano iso potpretsedatelot na AGE, MarjanSedmak.

Posledniot den Cankareviot domgo ispolnija u~enici koi se dru`ea,razgleduvaa i imaa razni rabotil-

nici i zabava. Ima{e aktivnosti odlikovnata umetnost, literaturata ifotografiraweto i nagradi. Vointergeneraciski natprevar, u~es-tvuva 39 osnovni u~ili{ta i 31 gra-dinki, koi zaedno prezentiraa 634likovni izrabotki. Crte` na taatema be{e ispraten i od u~enik odosnovno u~ili{te od Kavadarci.Glaven mediumski sponzor, sora-botnik i izvestuva~ od ovoj va`ennastan be{e uredni~kiot tim naportalot "Zlatni godini#.

Na pretstavenite pove}e od 150kompanii i organizacii, me|u koi i

izlaga~i od stran-stvo, na dvete otov-reni sceni i ~etiri-te centralni nasta-ni u~estvuvaa vkupnookolu 3.800 delega-ti, diskutanti, peja-~i, tan~eri, akteri idrugi, od slovene~-kite malcinstva vostranstvo i stranskigosti.

Finasiskite tro-{oci za tridnevniot

prestoj na makedonskata delegacijavo najgolem del bea pokrieni odEvropskata unija preku proekt naInstitutot Eureka od Qubqana.Ovoj model na finansirawe naaktivnosti na SZPM, so sredstva odEU, preku proekti, vo idnina treba

da bide oblast na po{iroko anga-`irawe i na rakovostvata na zdru-`enijata na penzionerite vo RM.

Dolgotrajnoto i naporno patu-vawe so avtobus za delegacijata odMakedonija be{e kompenzirano sonezaboravni spomeni, postignatataprezentacija, nastapite, dobieniteznaewa, iskustva, kontakti, poz-nanstva i sli~no. Tekst i foto d-r Ilija Gligorov

10-TI FESTIVAL ZA TRETO @IVOTNO DOBA VO QUBQANA 2010

Sojuzot na dru{tvata na penzione-rite na Slovenija e formiran vo1945 godina i vo svojot 65-godi{enrazvoj ima postignato vidni rezul-tati. Nakratko {to e karakteristikana dejstvuvaweto na ovaa najgolema,neprofitna, nevladina organizaci-ja vo va{ata zemja?

- Osnovnata cel na SDPS e posve-tena na podobruvaweto na `iveewetona starite, na me|ugeneraciskiot so-`ivot i o`ivuvaweto na solidarnos-ta. Sojuzot opfa}a 51 otsto od penzi-onerite vo Slovenija odnosno okolu250.000, organizirani vo 504 dru{tva,klubovi i aktivi {to dejstvuvaat vo13 regionalni zdru`enija. Sojuzot giistaknuva zaedni~kite interesi odoblasta na op{testvenoto `iveewe napenzionerite preku edinstven nastappred dr`avnite organi, a se ostvaru-vaat mnogubrojni zaedni~ki humani-tarni aktivnosti koi na ovoj na~in do-bivaat pogolema sigurnost vo ostvaru-vaweto. Posebno se vodi smetka za za-konskite re{enija vo oblasta na pen-zioniraweto, zdravstvenata za{titai domuvaweto na penzionerite. Godi-nava aktivnostite bea naso~eni i nareorganizacija na Solidarniot fond,usoglasuvawe so novite zakoni i spre-~uvawe na nasilstvoto vrz staritelu|e. Za taa cel ostvarena e konstruk-tivna sorabotka so vladinite slu`bi,so sindikatite i so nevladinite orga-nizacii. Ve}e deset godini se organi-zira Festival na tretata doba, koj odovaa godina stana i me|unaroden.

Denovive na sve~enoto otvorawena 10-tiot jubileen Festival na tre-tata doba vo Qubqana imavte im-presiven govor koj be{e mnogu dob-

ro primen od golemiot auditoriumvo Cankareviot dom. Na {to dadovteakcent i so koja cel?

- Vo Cankareviot dom se odr`a naj-golemata godi{na demonstracija naznaewe, iskustvo, dobra volja i ener-gija na postarata generacija vo Slove-nija. Ve}e deset godini se obiduvame,vo tekot na festivalot, da se vospos-tavi dijalog so planerite na razvojotna dr`avata, bidej}i slovene~kotoop{testvo, koe vo euforijata na neza-visnosta i na ekonomskiot liberali-zam, ne istisna na strana, no polekapo~nuva da se osvestuva deka za kva-liteten i dolgotraen razvoj e potreb-na mudrosta od postarata generacija.Zatoa sum osobeno zadovolna {tosponzoriraweto na festivalot goprezede pretsedatelot na parlamen-tot d-r Pavel Gantar, ~ovekot koj vosvojata funkcija ja personificiravrskata na gra|anskoto op{testvo soonie koi go planiraat razvojot naSlovenija vo moderna evropska zemja.Mislam deka e krajno vreme gra|an-skoto op{testvo da ostvari postojanainterakcija so svoite pretstavnici voparlamentot. Vo vistinski demokrat-ski dr`avi, pretstavnicite na naro-dot odlu~uvaat za klu~nite raboti nazemjata i tie raspolagaat so buxetot,za {to i go imaat posledniot zbor. Ni-tu edna vlada ne mo`e da odvoi pari,bez odobruvawe na parlamentot. Nieglasa~ite, se znae, malku sorabotuva-me so na{ite pretstavnici vo Sobra-nieto i gi ostavame sami na milost inemilost na onie koi od senka gi vle-~at koncite vo Vladata, vo Parlamen-tot i vo dr`avata. Premnogu dolgo ve-ruvavme na vetuvawata na politi~ki-

te partii, a nie kako sozdava~i na so-cijalnata dr`ava, na me|ugeneracis-koto po~ituvawe i sorabotka ostanav-me nemo}ni za seto toa {to se slu~u-va{e na dr`avno nivo. Sega `iveemevo zemja kade {to raboteweto ne se

po~ituva, kako i mudrosta na beliteglavi, a ~esto glaven zbor ima zlou-potrebata na doverbata na naselenie-to, baraj}i razni dupki vo zakonitekoi vodat kon plansko osiroma{uvawena naselenieto.

Tuka e mnogu va`na na{ata uloga,ulogata na seniorite na Slovenija.Imame dovolno znaewe, iskustvo,energija i mudrost, znaeme kako se ra-boti vo korist na site generacii.

[to prezemate za nadminuvawe namonotonijata na penzionerite zanivno aktivno stareewe?

- Nastojuvame {to pogolem broj pen-zioneri da se zanimavaat so rekrea-cija, sport, so mnogubrojni kulturniaktivnosti, so skromni ednodnevnipatuvawa. Toa ne e samo zabavno, toase mnogu odgovorni i va`ni aktivnos-

ti na slovene~koto op{testvo, koebrzo staree. Samo so aktivna gri`a zana{eto zdravje, }e pridoneseme zaodr`livosta na zdravstvenata i so-cijalnata kasa. Site zaedno, nie morada napravime obid da se privle~atpove}e stari lica vo aktivno sta-reewe. Mnogu va`na e rabotata za za-emna pomo{ na starite lica “Stari zastarite”. Golem broj volonteri od na-{ite redovi, redovno pomagaat na91.000 lu|e postari od 69 godini vosredinata kade {to `iveat i im po-mognat da bidat nezavisni {to e mo`-no podolgo. Mora da bidete svesni de-ka na toj na~in ne samo {to se pravatdobri dela, tuku se gri`at i za svoja-ta idnina. Ako se uspee vo site slove-ne~ki zdru`enija na penzioneri danavleze filozofijata za zaemna po-mo{, nie se nadevame deka nema da bi-deme sami, koga nam }e ni bide pot-rebna pomo{ sekoga{ vo na{ata sre-dina }e ima nekoj koj }e ni se najde i }eni ponudi poddr{ka.Vtor proekt zaistaknuvawe e “RESje” vo koj volonte-rite vo site 13 regioni im pomagaat nasvoite vrsnici zaboleni od zaborav-nost (demencija). Tuka e i proektot zaspre~uvawe na nasilstvoto vrz stari-te koj e me|unarodno finasiran odEvropskata unija. Proektot AOBISobezbeduva alternativni oblici zastanbena infrastrutura na starite, ame|unarodniot proekt LARA finasi-ran od EU e namenet za penzioneriteza u~ewe na jazici i internet.

Vo posledno vreme i vo Slovenijamnogu se govori za visinata na pen-ziite?

- To~no. Penziite ne se socijalnapomo{ od dr`avata ili od pomladata

generacija, nie samite si gi obezbedu-vavme vo rabotniot vek, tie nam nipripa|aat i treba da bidat tolku go-lemi {to eden ~ovek koj rabotel polnraboten `ivot, so penzija da mo`elesno da pre`ivee. Namaluvaweto navrednosta na penziite, {to se slu~uvavo tekot na poslednata decenija, ne epametna rabota, bidej}i go namaluvakvalitetot na `ivotot na celoto se-mejstvo. Penziite se va`en ekonomskifaktor vo op{testvoto, tie se izvorna prihodi i za na{ite deca i vnuci.Poradi toa SDPS postojano nastojuvaza pravilno usoglasuvawe na penziitei za pogolemo zgolemuvawe na onie soponiski primawa.

Na krajot, kako gledate na sorabot-kata so Sojuzot na zdru`enijata napenzionerite na Makedonija ?

- Sojuzot na dru{tvata na penzione-rite vo Slovenija golemo vnimanieposvetuva na sorabotka i na zaedni~-ki nastapi na sli~ni organizacii vozemjata i vo stranstvo. Me|unarodnatasorabotka dava mnogu zna~ajni zaed-ni~ki pozitivni iskustva. Posebnosme blagodarni na tebe i na kolegitekoi go podgotvija va{eto u~estvo naDesetiot festival na tretata `ivot-no doba. Ni be{e golema ~est deka toani uspea so zaemno zadovolstvo. Zabe-le`itelnoto va{e u~estvoto na Kon-ferencijata kon patot na blagosostoj-ba i socijalna vklu~enost i uspe{niotnastap na kumanovskiot penzionerskiansambal na sve~enoto otvorawe naFestivalot, kako i na otvorenata sce-na na Pre{ernov plo{tad, {iroko giotvoraat portite za natamo{na sora-botka i za podgotovka na zaedni~kiproekti za dostoinstvena starost napenzionerite od dvete zemji i po{i-roko od Zapadniot Balkan.

Dragi Argirovski

Intervju so pretsedatelkata na SDPS (ZDUS) d-r Mateja Ko`uh Novak

Ulogata na seniorite na Slovenija stanuva se pozna~ajna

Pozitivni odglasi od u~estvoto na makedonskite penzioneri

\

HRONIKA PENZIONERplus oktomvri 20104

Vo Republika Makedonija sepove}e se naglasuva potre-bata od me|ugeneraciska so-

lidarnost i anga`iranost protivsiroma{tijata i potrebata za bla-gosostojba na starite lica. Vpro-~em, gri`ata za dostoinstven `i-vot na starite proizleguva i odna~elata na Ustavot na RepublikaMakedonija. Vo ovoj najvisok akt nadr`avata, Makedonija ja oprede-luva kako socijalna dr`ava, aedna od temelnite vrednosti naustavniot poredok e zaemnosta,solidarnosta i socijalnata prav-da. Ustavot garantira i socijalnasigurnost na gra|anite. Istovre-meno postoi i iskonska aksioma~ovekot da nastojuva {to podolgoda `ivee i {to pove}e da sozdava.Vo tekot na godinite doa|aat iznaewata i mudrosta.

Vo Republika Makedonija se evi-dentirani okolu 275.000 starosni,semejni i invalidski penzioneri itie se organizirani vo 4 Sojuzi. Naj-broen i najaktiven od niv e SZPM(Sojuz na zdru`enijata na penzione-rite na Makedonija) koj dejstvuva 64godini i ima nad 225.000 ~lenovi,kade {to slo`no se dru`at profe-sori, lekari, rabotnici, policajci idrugi profesii. Okolu 50.000 ~le-novi se invalidski penzioneri po-deleni vo tri Sojuzi i glavno niv-nata aktivnost e naso~ena kon za{-tita na invalidskite prava. Pos-lednite nekolku godini temelno setransformira{e penziskiot sistemvo Republika Makedonija. Toa re-zultira{e penziite za site koris-nici da se isplatuvaat vo prvite 6dena vo mesecot. Se vovedeni i tripenziski stolbovi {to zna~i i dob-li`uvawe na penziskiot sistem vokompatibilnosta so penziskite sis-temi vo zemjite od Evropskata unija.Spored Zakonot za Penzisko-inva-lidsko osiguruvawe vo R Makedoni-ja vo penzija se zaminuva za ma`iteso zadol`itelno napolnuvawe na 64godini starost, a za `enite so 62 go-dini, no so najmalku 15 godini sta`.Me|utoa, okolu 35.000 stari materi-

jalno neobezbedeni lica i pokrajispolnuvawe na godini na starostne mo`at da dobijat penzija, bidej}igo nemaaat minimalno opredeleniotsta` na osiguruvawe. Najgolem brojod niv, osobeno od ruralnite sredi-ni, se vo golema siroma{tija, osa-meni, iznemo{teni. Poradi toaSZPM povede inicijativa do Sobra-nieto i do Vladata na RepublikaMakedonija za voveduvawe nadr`avna socijalna penzija, so {tosite stari lu|e }e bidat penzione-ri i }e gi koristat blagodatite napenzionerskoto organizirawe.

Novina e i toa {to se potpi{ani iMemorandumite za sorabotka pome|uSZPM i ZELS (Zaednica na edini-cite na lokalnata samouprava) iCrveniot krst na Makedonija, a sesklu~eni zna~itelen broj spogodbipome|u gradona~alnicite i zdru`e-nijata na penzionerite i so op{tin-skite odbori na Crveniot krst, zame|ugeneraciska solidarnost ianga`iranost po site pra{awa {togi interesiraat starite lu|e. Nag-lasena e potrebata od programiranaizgradba na penzionerski i domoviza stari, na klubovi i centri zadneven prestoj, sozdavawe na evi-dencija na penzioneri koi imaatpotreba od medicinska, materijalnai druga pomo{, organizirawe na hu-manitarni akcii, na kulturno-zaba-ven i sportski `ivot i sli~no.

No, `iveeme vo dinami~no i tur-bulentno vreme vo koe i penzione-rite treba da se doka`uvaat kakopotrebna i korisna kategorija. Me-|utoa, mnogu stari lu|e ako gi pra-{ate koj e najdolgiot temen tunel,ne slu~ajno }e vi odgovorat - toa etranzicijata vo Makedonija, vo kojanajmnogu se pogodeni tokmu penzio-nerite, zaedno so ste~ajcite i nev-rabotenite. Kako ilustracija na ovamo`e da poslu`i podatokot za zna-~itelniot pad na standardot napenzionerite. Soodnosot na prose~-na penzija so prose~na plata vo 1992godina iznesuva{e 77 otsto, vo 2008godina 55 otsto, a vo 2010 godina49,5 otsto. Zna~i vo tranzicijata

vrednosta na penziite e namalenaod 27 otsto. Namalen e i odnosot navraboteni so penzioneri, bidej}i vo1991 godina odnosot be{e 3 vrabo-teni na 1 penzioner, a vo minatatagodina 1,6 vraboteni na 1 penzioner.Nad 45 otsto od penzionerite voMakedonija izdr`uvaat dvajca ilipove}e ~lenovi od semejstvoto, aspored posledniot izve{taj naDr`avniot zavod za statistika pro-centot na siroma{tijata iznesuva31,1 otsto. Tokmu vo vakvi uslovi epotrebno ne samo zgolemuvawe napenziite, tuku i zajaknuvawe na me-|ugeneraciskata sorabotka za da seiznao|aat novi formi i oblici zagri`ata i pomo{ta na starite licai za zbogatuvawe na kvalitetot na`ivotot vo tretata `ivotno doba.Pri toa treba da se koristat pozi-tivnite evropski iskustva, koi oso-beno bea potencirani na ovoj Deset-ti jubileen festival za tretiot pe-riod od `ivotot vo Qubqana, aiznesenite konstatacii i zaklu~ociso pravo se o~ekuva da dadat novadinamika vo pottiknuvaweto na so-cijalniot so`ivot na site generaciina patot kon ostvaruvawe uslovi zadostoinstvena starost.

Vo Republika Makedonija kakounikaten primer e Solidarniotfond so mese~no odvojuvawe po 120denari za pomo{ na semejstvata napo~inat penzioner od 30.000 denari(500 evra).

Poznato e deka staree samo telo-to, a ne i duhot, {to zna~i deka sta-rite lu|e gi imaat istite potrebi,kako i mladite. I tie sakaat da sedru`at, da imaat prijateli, ram-nopravno da u~estvuvaat vo op{tes-tveniot `ivot, da sakaat i da bidatsakani. Sojuzot na zdru`enijata napenzionerite na Makedonija ve}e 15godini e organizator na Republi~kipenzionerski sportski natprevari.Nad 10.000 penzioneri sportistiaktivnostite za ovie natprevari gizapo~nuvaat vo mart, a gi zavr{uva-at vo septemvri. Natprevarite vo 11sportski disciplini zapo~nuvaat nanivo na ogranoci, potoa vo nad 50

zdru`enija na penzioneri, a seodr`uvaat i osum regionalni, prekukoi se kvalifikuvaa 380 natpreva-ruva~i za Republi~kite penzioner-ski sportski natprevari.Za siteniv, kako i za okolu 1000 naviva~iovaa masovna penzionerska spor-tska manifestacija {to se odr`a na18 septemvri vo Radovi{ mina vosportski duh, vo rekreacija, zabavai nezaboravno dru`ewe i sozda-vawe novi prijatelstva mo{ne pot-rebni za `ivotot vo tretata doba.Ekspertite uka`uvaat deka so spor-tuvaweto mo`e da se zapo~ne vo kojbilo period od `ivotot, bidej}i edoka`ana sposobnosta na postaritelica da se adaptiraat i so fizi~kaaktivnost da otpo~nat duri i voosumdesettite i devedesettite go-dini od `ivotot.

Ve}e osum godini kako nova sod-r`ina vo penzionerskite aktivnos-ti SZPM gi vovede regionalnite re-vii na pesni, muzika i igri, so {to`ivotot na starite lu|e stanuva po-sestran i posodr`aen, a so toa i po-ubav. I ne samo toa. Ova kulturnodru`ewe na penzionerite zna~i-telno pridonesuva za obnovuvawe iza zbogatuvawe na makedonskatafolklorna riznica, a so umetni~kidostreli penzionerskite ansambli,peja~ki grupi i muzi~ari se po~estoosvojuvaat priznanija i nagradi narazni me|unarodni festivali. Pes-nata, muzikata i oroto, obi~aite inosiite na Makedoncite, Albancite,Turcite, Srbite, Vlasite, na Romitei na drugite nacionalnosti vo Ma-kedonija naj~esto uka`uvaat na so-`ivotot i na identitetot, {to i na-tamu treba da se neguva. I ova uka-`uva deka penzionerite ne se zdru-`uvaat vo penzionerskata asocija-cija samo za za{tita na pravata odpenzisko i invalidsko osiguruvawe,tuku i za zbogatuvawe na kvalitetotna `iveewe.

Vo minatata godina za prv pat be-{e formirana i dramska rabotil-nica pri Zdru`enieto na penzione-rite vo Kumanovo, koja so izvedbatana bitovata drama “Len~e kumanov-

~e” ne samo {to dobi nagrada na Me-|unarodniot amaterski festival voKo~ani, tuku ja osvoi i publikata vonad desetina gradovi vo koi gostu-va{e. Pottiknati od toa godinava japodgotvija i komedijata “[uti i ro-gati”.^esto sme svedoci i na penzi-onerski likovni izlo`bi, na posta-novki na ra~no izraboteni kolorit-ni nosii, na promocii i poetskisredbi, kako i na me|ugeneraciskasorabotka za {to poseben pottikdava i besplatniot vesnik na SZPM“Penzioner plus”.

Za odbele`uvawe e i toa {toVladata na R Makedonija preku Mi-nisterstvoto za trud i socijalnapolitika godinava povede akcija zaispra}awe na okolu 10.000 penzio-neri na bawsko-klimatska rekrea-cija. Od 1 oktomvri okolu 58.000 so-cijalno zagrozeni semejstva }e do-bivaat dr`avna poddr{ka po 10evra vo pla}awe na smetkite zastruja. Vo procesot na evrointegra-cija Vladata kako strate{ki doku-ment ja usvoi i Nacionalnata stra-tegija za stari lica za namaluvawena siroma{tijata i socijalnataisklu~enost vo period od 2010 do2019 godina. SZPM smeta deka ovojdokument nudi mnogubrojni re{enijaso primena na evropski standardi inormi za nadminuvawe na proble-mite na ovaa populacija vo op{tes-tvoto. Kako Sojuz se zalagame da seopredelat prioritetni merki, zaizgradba na starski domovi od naj-malku 1.000 legla i isto tolku stan-beni edinici vo kolektivnite stan-beni zgradi, da se renoviraat pos-tojnite penzionerski odmorali{tai da se izgradat novi so najmalku1.000 legla, site postari lica od 65godini da se oslobodat od partici-pacija za lekovi i lekuvawe i dru-go.

Vo SZPM se istaknuva i potreba-ta od obnovuvawe na sorabotkata sopenzionerskite asocijacii na Bal-kanot, {to }e bide od zaemen inte-res.

Trkalezna masa na tema: Iskustvata na dr`avite od Zapaden Balkan na poleto na borbata protiv siroma{tijata i socijalnata isklu~enost na starite licaIzlagawe na Dragi Argirovski, sekretar na SZPM

Kon novoto vreme na penzionerskoto `iveewe i stareewe so dostoinstvo

Pogradec e moderen grad na bre-got na Ohridskoto Ezero vo koe`iveat golem broj penzioneri.Pretsedatele Dajlani na {to e na-so~ena aktivnosta na penzioneri-te od ovoj region?

- Sindikatot na penzionerite voregionot na Pogradec poka`uva za-bele`itelni rezultati vo svoiteaktivnosti, vo za{tita na pravatana ~lenstvoto, vo organizirawe nasredbi na koi se informiraat zaekonomskata sosrojba vo dr`avataod {to zavisi i standardot na pen-zionerite, bidej}i koga ima pari zasite, ima i za starite lica, koi zas-lu`uvaat da imaat dostoinstven`ivot.Se organiziraat i razni dru-`ewa pome|u penzionerite i posetina zna~ajni mesta.Se naglasuva ipotrebata od smestuva~ki objekti nastari lica, za pogolema zdravstvenagri`a i sli~no.

Poznato e deka dobro sorabotu-vate so penzionerite od Makedo-nija. Na {to se dol`i toa?

- So Zdru`enieto na penzioneri-te na Ohrid i Debrca, kako sosedi naOhridskoto Ezero, i so Zdru`enieo

na penzionerite na Debar vosposta-vivme mnogu dobra i korisna me|ug-rani~na sorabotka. Nivnite iskus-tva vo organiziraweto na penzione-rite se za po~ituvawe i ni slu`atkako patokaz kako i nie podobro dase organizirame za da ovozmo`imena{eto ~lenstvo pove}e da se dru`ii sorabotuva, da se podobruva stan-dardot, kako i uslovite za `ivot votretoto doba. Preku ovie zdru`eni-ja nie vospostavivme dobra sorabot-ka i so Sojuzot na zdru`enijata napenzionerite na Makedonija, koja eedna od najbrojnite i najaktivnitenevladini, nepartiski i me|unacio-nalni organizacii vo RepublikaMakedonija. Za uspe{nata i korisnasorabotka pretsedatelite na zdru-`enijata na penzionerite na DebarBesnik Pocesta i na Ohrid \or|iTrp~eski gi proglasivme za na{ipo~esni ~lenovi.

Kako ja ocenuvate sorabotkataso Sojuzot na zdru`enijata na pen-zionerite na Makedonija?

- Vo mnogu sveri vo `ivotot rasnesorabotkata pome|u Republika Ma-kedonija i Republika Albanija.Zdru`enijata na penzionerite odMakedonija ~esto organiziraat eks-kurzii za svoite ~lenovi, posetuvaj-}i gi istoriskite znamenitosti iprirodnite ubavini, ezerata i mo-reto vo Albanija. Ima i vozvratniposeti. Sindikatot na penzioneritegi pozdravuva site ovie aktivnosti.Vo Struga imavme srde~na sredba sopretsedatelot na Sojuzot na zdru-`enijata na penzionerite na Make-donija Du{ko [urbanovski koj gipodr`a site na{i zalo`bi za me|ug-rani~nata sorabotka na penzioneri-

te.Delegacija od Pogradec godinavaprisustvuva{e na Regionalnitepenzionerski sportski natprevarivo Ki~evo. Ovie sportski sredbi giorganizira SZPM po petnaeseti pat.Penzionerkite i penzionerite senatprevaruvaa vo 11 sportski dis-ciplini i bevme odu{eveni od niv-niot sportski duh.

Vo Ki~evo imavme edno~asovnasredba so sekretarot na SZPM Dra-gi Argirovski, koj ne informira zaorganizacionata postavenost na So-juzot, za aktivnostite vo za{tita iunapreduvawe na pravata na penzi-

onerite, za solidarniot fond i zabrojnite aktivnosti.

Sekretarot Argirovski informi-ra{e i za nekolku proekti {to mo-`at zaedni~ki da se realiziraatkako {to e Balkanska penzionerskaolimpijada, Balkanski penzioner-ski festival i drugo.Sekako ubaviidei za razmisluvawe, {to }e pri-donese za novo pulsirawe na sora-botkata vo ovie prostori.Potrebnae me|usosedska sorabotka i za raz-mena na iskustva vo re{avaweto naproblemite na penzionerite, za me-|ugeneraciskata solidarnost i so-

`ivot i sli~no. Penzionerite trebada se dru`at, da razgovaraat za niv-nite problemi i potrebi, da bidatobjektivno informirani.Za pozdra-vuvawe e {to penzionerite vo Ma-kedonija imat svoj vesnik "Penzio-ner plus” i VEB stranica, {to e mno-gu korisno za podobar tretman i zapottiknuvawe na aktivnostite napenzioinerite na pove}e poliwa od`ivotot.

Razgovorot go vode{eVjolca Sadiku

Razgovor so Nazif Dajlani-pretsedatel na Konfederacija na sindikatot na penzionerite vo Pogradec - R. Albanija

Sorabotkata so zdru`enijata na penzionerite od Republika Makedonija e mnogu korisna

Vo Domot na kulturata vo Pogradec na 16 oktomvrise odr`a sednica na Konferencijata na sindikatot

na penzionerite na koja prisustvuva{e i delegacija napenzionerite od Makedonija. Referat za ekonomskitedvi`ewa vo Albanija i odrazot vrz standardot na pen-zionerite podnese Nazif Dajlani, pretsedatel nasindikatot na penzionerite na Pogradec, a sobirot gopozdravi Koq Nikola, pretsedatel na konfederacija-ta na sindikatot na Albanija, koj gi iznese zalo`biteza podobar `ivot na penzionerite.Za zna~eweto i o~ekuvawata na me|usosedskata penzi-onerska sorabotka govore{e Du{ko [urbanovski,

pretsedatel na SZPM.Za uspe{nata sorabotka pretsedatelot Dajlani dobi i

dve priznanija. Pretsedatelot na Zdru`enieto na penzi-onerite na Ohrid i Debrca \or|i Trp~eski sve~eno mu javra~i povelbata za po~esen ~len na zdru`enieto, a pret-sedatelot na Zdru`enieto na Debar Besnik Pocesta mu gopredate dokumentot za proglasuvawe za po~esen ~len nanivnoto zdru`enie.

Sredbata pome|u penzioinerite od Makedonija i Alba-nija mina vo prijatna prijatelska atmosfera.

V.S.

\

\

TRIBINAPENZIONERplus oktomvri 2010 5

Vesnik za sega{nite i za idnitepenzioneri

Izdava~:SZPM

Godina III - broj 27 oktomvri 2010 god.

BESPLATEN MESE^EN VESNIK

Izdava~ki sovet:Du{ko [urbanovski (pretsedatel)Andon Markovski\or|i SerafimovNurie Kadriu\or|i Trp~eskiGido Boj~evski^edo Georgievski iDragi ArgirovskiE-mail: argirovski@szpm.org.mk

Redakciski odbor:^edo GeorgievskiGlaven i odgovoren urednik;Dragi Argirovskizamenik glaven i odgovoren urednik;

^lenovi:Kalina Slivovska Andonova, urednik;Ivan~o Kuzmanovski,Kostadinka Kajmakovska,Cvetanka Ilieva,Hisen [akiriLektor:Verica Tocinovska

Adresa:SZPM ”12 udarna brigada”br. 2. zgrada na SSM - SkopjeTelefon: 02 3223 710tel-faks: 02 3128 390Web: www.szpm.org.mkE-mail: kontakt@szpm.org.mk

Proekt Razvoj Makedonija

tel. 02 3213 227E-mail: prm@szpm.org.mk

Kompjuterska obrabotka:PRM

Pe~ati:Grafi~ki centar Skopje

Rakopisite i fotografiite ne sevra}aat.

Spored Zakonot, za vesnikot se pla}adanok spored posebna namalenadano~na stapka.

PENZIONERplus

Vklu~uvaj}i se vo odbele`u-vaweto na Denot na penzione-rite na Makedonija, zdru`e-

nieto na op{tina Probi{tip vo so-rabotka so zdru`enieto na penzio-neri od Zletovo, na 21 septemvriorganizira{e piknik na zeleno vokompleksot na Lesnovskiot manas-tir Sv. Gavril Lesnovski. Na pik-nikot bea pokaneti zdru`enija odcelata na{a dr`ava i na golemo za-dovolstvo vo Lesnovo se najdoa gos-ti, odnosno izletnici od 17 zdru`e-nija i toa od: Skopje, Kumanovo, Kr.Palanka, Kratovo, Veles, Gevgelija,Strumica, Berovo, Del~evo, Mak.Kamenica, Sv. Nikole i drugi grado-vi. Pedesetina avtobusi i nad 70minibusi i kombiwa i bezbroj lekikoli ja okupiraa okolinata na ma-nastirot. Okolu 5 iljadi penzione-ri se najdoa vo prekrasniot ambientna manastirot, koj toj den go slave{ei praznikot "Mala Bogorodica”. Ka-ko {to e poznato, Lesnovskiot ma-nastir pleni so svojata ubavina i

spa|a vo redot na najubavite manas-tiri na Balkanot.

Zdru`enieto na penzioneri odProbi{tip pak, gi sobra pretseda-telite i pretstavnicite na 17-tezdru`enija na zaedni~ka sredba nakoja se razmenija mislewa okoluorganizacionata postavenost napenzionerite vo razni sredini, naprogramiranite aktivnosti i nivnarealizacija, a ne go krieja i zado-volstvoto od ona {to go do`iveaavo Lesnovo, manastirot i se ona {toim be{e ponudeno. Me|u penzioneri-te be{e i gradona~alnikot naop{tina Probi{tip, Toni Tonev-ski, koj gi pozdravi gostite, im po-saka prijatno i toplo dobredojde,mnogu zdravje i mnogu vakvi i sli~ni

aktivnosti. I toj ne go krie{e zado-volstvoto {to e me|u ovaa vozrasna,no dosta mudra generacija, koja tre-ba da im slu`i kako primer na pom-ladite. Da ne go odmineme i obra-}aweto na pretsedatelot na Zdru-`enieto na penzionerite od Pro-bi{tip, Todor Aksentiev, koj imveti na prisutnite deka vo naredni-te godini ovie sredbi }e bidat u{tepomasovni i poatraktivni, zo{toLesnovo poleka prerasnuva vo etno-selo vo koe mo`e da se prestojuva ipove}e denovi, zo{to toa go nudatobjektite adaptirani za selski tu-rizam, kako i dobronamernosta nadoma}inite.

M. Zdravkovska

Vo porane{nite jugoslovenski re-publiki, sega samostojni dr`avi,reformite vo penziskiot sistem seodvivaat so brojni pote{kotii, koise rezultat na zaostanuvawa vo osta-natata legislativa. Na{ata penzis-ka reforma oceneta kako mnoguuspe{na

Na neodamne{nata sredba na di-rektorite na fondovite za penzisko iinvalidsko osiguruvawe vo Qubqana,Republika Slovenija, neo~ekuvano,penziskata reforma ostvarena vo na-{ata Republika, predizvikala neza-pamteno interesirawe. Celta bila,direktorite od drugite dr`avi, {tose veli, direktno od Isni Jakupi, di-rektorot na Fondot na PIOM, da sezapoznaat kako seto toa e realiziranoi kako se nadminuvani oddelni prob-lemi vo ostvaruvaweto na penziskatareforma, {to sosema normalno se ja-vuvale... Odgovorite na direktorotJakupi se odnesuvale na postapnotovoveduvawe na trostolbniot penziskisistem vo na{ata dr`ava, potoa nama-luvaweto na pridonesite {to se upla-}aat po osnov na penzisko i invalid-sko osiguruvawe, funkcioniraweto napenziskite fondovi, no i "formulata”za redovno mese~no ispla}awe napenziite (sekoj petti den vo mesecot),polneweto na buxetskata kasa i sora-botkata so Vladata i dr. Po dadeniteodgovori, u~esnicite na sredbata nadirektorite na fondovite za penzis-ko i invalidsko osiguruvawe voQubqana, izrazile visoko misleweza sprovedenite (postapni) reformskizafati vo na{iot sistem so uveru-vawe deka nekoi “recepti” }e gi pri-menat vo svojata rabota, no i pobara-le, da se ostvarat i u{te nekolku vak-vi sre}avawa, so cel, proverka i nad-gradba na sopstvenite znaewa, ve}e

potvrdeni vo makedonskata penziskapraktika.

A, vakvite pozitivni mislewa iska-`ani na ovaa sredba, ne se ni{to dru-go tuku samo davawe potvrda i istak-nuvawe na vlo`enite napori {to Fon-dot na PIOM vo izminatite nekolkugodini, makotrpno i postapno gi osvo-juva{e reformskite pravila i se obi-duva{e da gi primeni vo praktikata.Se poka`a deka vlo`enite napori nasite vraboteni, ne bile zaludni, tukunaprotiv, sega ve}e se gledaat postig-natite i pofaleni rabotni rezultati.Koga kon ova }e se dodadat i sklu~e-nite bilateralni dogovori za sora-botka so dr`avite {to proizlegoa odraspa|aweto na porane{nata zaedni~-ka dr`ava, i reguliraweto na penzis-kiot status na iljadnici vraboteni,toga{ na{iot uspeh e u{te pogolem ipozna~aen. No, toj nema{e da bidepostignat dokolku paralelno so re-formskata politika ne se odviva{e iprocesot na kompjuterizacija na rabo-tata i povrzuvaweto na podra~niteedinici so centralnata slu`ba, kakoi obukata na vrabotenite, site rabot-ni zada~i da gi izvr{uvaat navreme iso maksimalna rabotna odgovornost...

Sostojbata, barem {to se odnesuvado brojot na korisnicite na penzii vona{ata Republika, za site izminatimeseci od ovaa godina e sleden:150.043 koristat starosna penzija,46.839 dobivaat invalidska penzija,dodeka 75.507 se primateli na semejnapenzija, ili vkupno - 272.389 penzio-neri. No, se zabele`uva i namaluvaweod 1.588 korisnici poradi pomal pri-liv na novi penzioneri, vo odnos naistiot period od minatata godina. Odpostojnata statistika mo`e da se vidideka najgolem broj penzioneri ima voBitola - 18.231, potoa Kumanovo -

14.574 korisnici na penzii, vo Ohridima 10.097 penzioneri od site katego-rii, vo Prilep ovoj broj iznesuva14.088, pa vo Tetovo - 14.582, vo Velesima 10.689 korisnici na penzija, do-deka vo Skopje ovoj broj iznesuva duri88.431 penzioner. Kon pogornite broj-ki treba da se dodadat u{te i 6.101penzioner, koi primaat penzii od dru-gite republiki, sega samostojni dr`a-vi proizlezeni od raspadot na jugos-lovenskata federacija.

Vistinskata slika za rezultatitepostignati vo penziskata reforma mo-`e da se vidi najdobro, dokolku senapravi sporedba so visinata na se-ga{nata penzija so istata od minatata2009 godina. Sporedeno, prose~natapenzija od juni lani so ovogodi{natajunska penzija iznesuva prose~no zgo-lemuvawe od okolu 300 denari, raz-li~no po kategorii. Treba da se istak-ne deka Fondot na PIOM vo prvite{est meseci od godinava ostvari vku-pen prihod od 20.071,12 milioni dena-ri, period koga stapkata na pridonesie namalena od 19 na 18 procenti, aisto taka, se namaleni i sredstvata odbuxetot na Republikata. Vo ovoj peri-od re{eni se 15.143 barawa za penzi-ja, a za re{avawe se u{te 445 barawa,dodeka pak, na 1.280 idni korisnici napenzija im e re{en statusot po me|una-rodni dogovori.

Od pogornoto sosema jasno proizle-guva deka vo Fondot na PIOM se rabo-ti maksimalno anga`irano, profesio-nalno i stru~no, taka {to iska`anitevisoki ocenki za na{ata rabota e sa-mo potvrda na ona {to ve}e e prakti~-na primena na penziskata reforma vona{ata dr`ava i motiv za novi uspe-si...

m-r Sne`ana Kutuzovska

OD RABOTATA NA FONDOT NA PIOM

Penziskata reforma - gi dade rezultatitePove}emina sega{ni i idni penzioneri pra{uvaat postoi li zakon-

ska mo`nost za izmena na pravosilnoto re{enie za penzija, ako za toapostojat dokazi i argumenti i koj ~len od ZPIO ja dava taa mo`nost.

^len 145 od ZPIO - mo`nost da seizmeni pravosilnoto re{enie za penzija

Pokraj za{titata na poedine~nite prava od penziskoto i invalidsko-to osiguruvawe preku redovni pravni sredstva predvideni vo ~lenovite141 i 142 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, posto-jat isto taka i vonredni pravni sredstva. Vo eden od minatite broevi naovoj vesnik be{e pomesten tekst {to se odnesuva{e na vonrednotopravno sredstvo - obnova na postapkata vo uslovi koga postojat novifakti ili dokazi koi mo`e da dovedat da se promeni porane{notore{enie.

Imaj}i go predvid interesot na pogolem broj ~itateli na vesnikot“Penzioner plus” koi se interesiraat kako da proverat dali e pravilnoi zakonito re{enieto za penzija {to go dobile, vo ovoj napis davameinformacija deka postoi u{te edna mo`nost za proverka na zakonitostana re{enieto. Imeno, taa mo`nost ja dava ~lenot 145 od Zakonot za pen-ziskoto i invalidskoto osiguruvawe preku ~ija primena mo`e da seotstranat nezakonitostite pri ostvauvawe na pravata od PIO, se razbi-ra vo slu~aj da postojat.

So spomenatata zakonska odredba e regulirano deka:Pravosilno re{enie po barawe na strankata ili po slu`bena

dol`nost, mo`e da se izmeni so novo re{enie, ako so pravosilnotore{enie e povreden zakonot ili op{tiot akt na Fondot na {teta nastrankata.

Ako so pravosilnoto re{enie e povreden zakonot ili op{tiot aktna Fondot, na strankata pravoto po novoto re{enie i pripa|a oddenot koga se ispolneti uslovite za steknuvawe so pravoto.

Za da se primeni vo praktikata ovaa zakonska odredba treba da bidatispolneti slednite uslovi:

Da postoi pravosilno re{enie so koe e povreden zakonot, odnosnonepravilno e primeneta materijalnata odredba;

Pravosilno re{enie so koe e povreden materijalniot zakon da e na{teta na osigurenikot, odnosno korisnikot na penzija.

Re{nieto so koe e storena povredata na zakon na {teta na strankatamo`e da se zameni so novo re{enie i toa po barawe na strankata ili poslu`bena dol`nost. Re{enieto so koe se uva`uva baraweto na stranka-ta ili po slu`bena dol`nost go donesuva organot koj go donel pravosil-noto re{enie so koe e povreden materijalniot zakon na {teta nastrankata (toa mo`e da bide prvostepen ili vtorostepen ogran).

Vo slu~aite koga se poveduva postapka za povreda na materijalniotzakon so pravosilno re{enie, organot koj go donel re{enieto e dol`enda utvrdi dali postoi povreda na materijalniot zakon na {teta na osig-urenikot ili na korisnikot na penzija, odnosno dali nepravilno eprimenet zakonot i ako utvrdi deka postoi povreda na zakonot, so novo-to re{enie treba pravilno da go primeni zakonot, odnosno da ja ispravigre{kata.

Po~ituvani idni penzioneri, odnosno korisnici na pravo od PIO kakoosigurenici ili penzioneri, preku ovoj tekst vi se dava informacijadeka vo sekoe vreme mo`e da pobarate da se proveri re{enieto za pen-zija, dali pravilno e primenet zakonot i baraweto koj mo`e da go ponesedo prvostepeniot ili vtorostepeniot organ. Trgnuvaj}i od faktot dekapravata od PIO se li~ni - materijalni prava i se od traen karakter,zakonodavecot so pravo uredil deka pravoto po novoto re{enie pripa|aod denot koga se ispolneti uslovite za steknuvawe na pravoto, {toe vo interes na korisnicite na penzija. Zna~i ako se somnevate iposeduvate argumenti i dokazi deka vi e nanesena {teta sopravosilnoto re{enie, ne gubite nervi i son, tuku postapete spored~len 145 i pobarajte si go va{eto pravo. Stanka Trajkova

Pra{awa i odgovori

Lesnovski manastir

Sobir za pametewe

Na 26.09.2010 godina, aktivotna `eni-penzionerki pri

zdru`enieto na penzioneritevo [tip, organizira{e dru-`ewe i zabava na penzionerki-te od devet zdru`enija od Ma-kedonija i toa: Veles, Sv. Ni-kole, Bitola, Vinica, Tetovo,Prilep, od Skopje, \or~e Pet-rov i Gazi Baba i od gradot do-ma}in. Do site pozdrav upatipretsedatelot na zdru`enietona [tip, Mihail Kralev, so `elbaza sre}en i dolg `ivot na penzio-nerkite. Sa{ka Puri}, pretsedatelna aktivot na `enite se navrati nadolgogodi{nata rabota i uspe{natasorabotka so aktivite na `eni nizcela Makedonija. Taa re~e deka `e-nite so du{a gi ~ekaat ovie zabavi

bidej}i tie im se oddi{ka na du{a-ta.

Tokmu taka, pesnata i oroto japotkrevaat silata vo stapka {to ~e-kori, a du{ata se otvora za veselbai dru`ewe so prijatelite {irum na-{ata ubava tatkovina.

C.Spasikova

Dru`ewe i zabava vo [tip

Zdru`enieto na penzioneri od Ko-~ani godinava za svoite ~lenovinavreme gi obezbedi potrebnite

koli~ini na ogrevno drvo za pretstoj-nata zimska sezona. Nabaveni se 5,5iljadi kubni metri drva za 930 penzi-onerski semejstva od op{tinata, koise ispora~ani do korisnicite zaklu~-no so 15 septemvri.

- Pou~eni od minatite dve godini

koga golem broj na{i penzioneri imaaseriozen problem so drvata za ogrev,godinava re{ivme vo nabavkata di-rektno da u~estvuvame i nie odOp{tinskata organizacija na penzio-nerite od Ko~ani, - ni re~e \orgi Se-rafimov, predsedatel na ZP od ovojgrad.

So [umskoto stopanstvo "Ravna re-ka” od Peh~evo sklu~en e dogovor vo

mesec maj, i istiot e realiziran vocelost. Spored Serafimov na raspo-lagawe na ko~anskite penzioneri imstojat u{te 500 kubni metri orgevnodrvo, prete`no za onie koi zadocnileso pla}aweto ili sakaat dopolnitel-no da nabavat ogreven materijal. Ce-nata za kuben metar ogrevno drvoiznesuva 2.370 denari, cena koja eedinstvena na nivo na "Makedonski{umi” vo Makedonija.

K.Gerasimov

Ogrevno drvo za 930 penzionerski semejstva od Ko~ani

REKLAMI PENZIONERplus oktomvri 20106

INFOPENZIONERplus oktomvri 2010 7

Na "Ohridskite starogradskisredbi” koi se odr`aa konkrajot na septemvri, u~estvu-

vaa nad 150 peja~i i muzi~ari,glavno penzioneri od poznati vo-

kalno-instrumentalni sostavi odMakedonija i od sosedstvoto. Spo-red organizatorite celta na fes-tivalot e afirmirawe na vrednos-tite na starogradskiot melos, no i

za~uvuvawe na muzi~kite posebnos-ti i pesnite, karakteristi~ni zagradovite vo Makedonija, koi so de-cenii se prepejuvale i na toj na~ingi prenesuvale niz generaciite.

- Festivalotpostoi za sla-vewe na make-donskata sta-rogradska muzi-ka, no i muzikakoja se sozdava-la vo balkan-skite prostoriso formirawena gradskotojadro, so jak-neweto na zana-et~istvoto vo18 i 19 vek. Na-rodnata pesna

ispeana od narodniot genij niz go-dinite stanuva u{te podragocenabidej}i ne ja gubi svojata ubavina,tuku naprotiv taa i den-denes sepee i prepejuva, {to zna~i deka se

u{te e aktuelna, iako e ispeana voedni sosema drugi vremiwa i uslo-vi. Se u{te ima grupi koi{to ja ne-guvaat starogradskata muzika. Tiese ~uvari na pesnite, im davat nov`ivot so sekoe prepejuvawe, - re~ena otvoraweto na festivalot di-rektorkata na Centarot za kultura"Grigor Prli~ev” m-r Dragana Vel-koska.

Na 22-te "Ohridski starogradskisredbi”, nastapija Vokalni grupi odPrilep, Struga, [tip, Vev~ani, Vi-nica, Strumica , Radovi{, Kumanovoi doma}inot Ohrid, a kako gostinnastapi vokalnata grupa "Odesos#,od Varna, Republika Bugarija.U~esnicite na festivalot odr`aasve~eno defile niz StarataOhridska ~ar{ija. Vo ramkite nafestivalot bea pomesteni, tvore~-ka rabotilnica-sredba so tvore{-tvoto na penzionerkata MirjankaSel~enec, i Izlo`ba na fotogra-fii "Lazurna rapsodija”, od Atanas]u{koski od Vev~ani.

"Ohridskite starogradski sredbi”se realiziraat na inicijativa naCentarot za kultura "Grigor Prli-~ev” od Ohrid, so finansiska pod-dr{ka na Ministerstvoto za kultura.

K.Spaseski

"Ohridski starogradski sredbi”

Penzionerite, dostojno ja neguvaatstarogradskata muzika

Vo organizacija na Sojuzot nazdru`enijata na invalidi natrudot i korisnici na inva-

lidska penzija na Republika Ma-kedonija na 25 septemvri vo Teto-vo se odr`aa Devetite Republi~kiinvalidski sportski natprevari.Na manifestacijata u~estvuvaanad 290 qubiteli na sportot odkoi 100 natprevaruva~i od zdru-`enijata na ovoj Sojuz od "Gazi Ba-ba”, "Centar” i "Kisela Voda” odSkopje, Tetovo, Bitola, Gostivar,Kumanovo, Strumica, Valandovo,Berovo i \or~e Petrov.

Prigodnata sve~enost zapo~naso nastap na horot na invalidski-te penzioneri od Tetovo, a za zna-

~eweto na ovaa sportska mani-festacija zboruva{e Gido Boj~ev-ski, pretsedatel na Sojuzot nazdru`enijata na invalidi na tru-

dot i korisnici na invalidskapenzija, naglasuvaj}i deka pokrajnatprevaruvawe vo strelawe sovozdu{na pu{ka, pikado, {ah,

tr~awe i tegnewe ja`e, sredba-ta ima golemo zna~ewe za dru-`eweto i {ireweto na prija-telstva.Toj posebna ja istaknadobrata sorabotka so SZPMpozdravuvaj}i go prisustvotona sekretarot Dragi Argirovskii na Zdravko Petkovski, pret-sedatel na Komisijata za sport.

Vo imeto na domakinot mani-festacija ja pozdravi i Jugos-

lav Arizankovski, pretsedatelna Zdru`enieto na invalidite natrudot i korisnici na invalidskapenzija od Tetovo koj ja istakna

tradicijata naovie natpreva-ruvawa {to da-vaat pozitivniefekti vo raz-menata na is-kustva na pen-z i o n e r s k o t o`iveewe i so-rabotka.

Vo strelaweso vozdu{napu{ka najdobribea ekipite na

Tetoto i vo ma{ka i vo `enskakonkurencija. Kaj ma`ite vtorotomesto go osvoi "Gazi Baba” odSkopje, a treto Kumanovo.

Vo poedine~na konkurencija kaj

`enite najdobri bea tetov~ankiteBorka Trpevska, Pavlina Nastov-

ska i Qubica Kocevska, a kaj ma-`ite Done Perovski, Qup~oTrpkovski i Drag~e Kirovski siteod Tetovo.

Vo pikado ekipno kaj `enitepobedi Tetovo, pred Valandovo i

"Gazi Baba” - Skopje, a kajma`ite Tetovo, pred Ku-manovo i Strumica. Naj-dobra kaj `enite be{e Za-gorka Krstevska od Kuma-novo, a na vtoro i tretomesto se plasiraa tetov-~ankite Trpana Gavrovskai Zlata Trifunovska.

Vo {ah najdobra be{eVasilka Georgidis, predMarica Serafimovska i dvete odTetovo, a kaj ma`ite Tode Zafi-rovski od Tetovo, pred negoviotklubski kolega Mladen Simjanov-

ski i Stavre Milenkovski odskopska "Gazi Baba”.

Vo tr~awe najbrza be{e GrozdaTodosova od Tetovo pred bitol-~ankite Menka Luzovska i DostaMihajlovska, a kaj ma`ite pobediDimitar Rizov od Tetovo, predStojan Siljanovski i Qube Antev-ski dvaicata od skopska "Gazi Ba-ba”.

Vo tegnewe ja`e kaj `enite naj-dobra be{e ekipata na Tetovo,pred Bitola, a kaj ma`ite pobediGostivar, pred Tetovo i "Gazi Ba-ba” - Skopje.

Poradi vrne`livo vreme nat-prevarite vo frlawe kopje, disk i|ule ne se odr`aa.

Sevkupen pobednik i ovoj patstana ekipata na ZIT KIP na Te-tovo, pred Gostivar, Bitola i "Ga-zi Baba” od Skopje.

Vo restoranot "Princ” se odr`ai prijatna zabavna sredba na siteu~esnici.

D.Arg.

Deveti Republi~ki invalidski sportski natprevari

Sportistite-invalidi od Tetoto pak najdobri

So ~uvstvo na zadovolstvo i po~itgi pi{uvam ovie redovi za ~ove-kot koj preku svoeto zanimawe,

visokokvalifikuvan elektri~ar, ce-liot `ivot vnesuval svetlina vo do-movite, a preku krvodaruvaweto spa-suval ~ove~ki `ivoti. Kakva simbo-lika!

No, prisutno e i ~uvstvoto na odgo-vornost dali }e uspeam da iznajdamsoodvetni zborovi da go “portretiram”golemiot humanist, pove}ekratniotkrvodaritel, eden od rekorderite vokrvodaruvaweto vo dr`avata, sedum-deset i dvegodi{niot penzioner odNegotino - \or|i Kocev.

I pokraj toa {to gi ima mnogu, `ivose se}ava za prvoto krvodaruvawe i naonie potoa.

- Toa be{e dale~nata 1959 godina ibev na otslu`uvawe na voeniot rok.Ka`aa deka nekoi od vojnicite e te{-ko povreden i e potrebna krv. Iako~uvstvuvav mal strav i vozbuda, sepakkaj mene preovlada re{enosta da po-mognam.

Ottoga{ redovno u~estvuvam na sitekrvodaritelski akcii i stignav dobrojkata od 130 krvodaruvawa. Se~uvstvuvav zdrav i smetav deka u{temo`am da daruvam krv no, po sovet nalekarite, prestanav na 68 godini.

I sega prisustvuvam na krvodari-telskite akcii za da gi motiviram ipottiknam mladite i potencijalnite

krvodariteli na koiim pora~uvam, ako sezdravi, da ja daru-vaat dragocenatate~nost {to `ivotzna~i.

\or|i Kocev gi imadobieno site priznanija {to gi dode-luva Crveniot krst na Makedonija. Za100 pati daruvawe, pokraj priznanie-to od Crveniot krst, dobil pozlaten~asovnik od toga{niot gradona~alnikna Op{tina Negotino - d-r Stojan~oJankov. Vo 1999 godina bil dobitnikna 8 Noemvrisko priznanie {to mu gododelila Op{tinata za posebni pos-tignuvawa vo humanitarnata dejnost.Po predlog na Op{tinskata organiza-cija na Crveniot Krst dobi i Jubilej-na zna~ka na Crveniot krst na Make-donija. Pred nekolku godini za nego inegovite postignuvawa vo oblasta nakrvodaritelstvoto be{e snimen spot iprezentiran na centralna sve~enostvo Univerzalnata sala vo Skopje popovod Denot na krvodaritelstvoto.

Osven vo humanitarnata dejnost,\or|i Kocev bil aktiven i vo organitena upravuvaweto, vo mesnata zaednicai e istaknat sportski i op{testvenrabotnik vo Op{tinata.

Sega e ~len na Izvr{niot odbor naZdru`enieto na penzionerite od Ne-gotino.

Petar Stefanov

Krvodaritel - rekorder

Vo izdanie na op{tinata Peh-~evo, neodamna, be{e promo-virana knigata "Razvojnosta

na vospitno - obrazovnite procesivo Peh~evo i doajenot - u~itelkataJulija ^i~evska - Veselinska”.Proektot go podgotvija profesori-te Jelica i Atanas Nikolovski,Igor Popovski, Jovan Veselinski iTim~e Cekovski. Knigata e izdade-na po povod 1100 godi{ninata od

smrtta na Sveti Naum Ohrid-ski - ~udotvorec i 100 go-di{ninata od ra|aweto nanajgolemata humanistka i no-belovka Gonxa Bojaxiu - Maj-ka Tereza.

Vo izdanieto postojat dvepoglavja: vo prvoto se razraboteniop{testveno - politi~kiot, eko-nomskiot i kulturniot razvoj naPeh~evo, a vo vtoroto se pomestenireferati koi se odnesuvaat na `i-votniot i rabotniot pat na u~itel-kata Julija Veselinska, rodena vo1924 godina vo Prilep. Po zavr{u-vaweto na vojnata, kako zavr{engimnazijalec, vo u~ebnata 1945/46godina bila nazna~ena za u~itelkavo Peh~evo. Rabotej}i vo siroma{-ni uslovi, taa celiot svoj den gopominuvala vo rabota so peh~ev-skite deca: nautro so povisokiteoddelenija (kako predmeten nas-tavnik), a popladneto so prvoode-lencite.

- Stanuva zbor za makotrpna ra-bota, bez u~ebnici (osven bukvar i~itanka). Nastavni pomagala tuku-re~i i nema{e i sekoj se snao|a{e

kako znae{e i umee{e: pe-sok, zrnca od p~enka, grav,drveni stap~iwa, crte`i,dijagrami, razni sredstva idrugo - }e zapi{e Veselin-ska. Osven vo vospitno -obrazovniot proces u~ite-lakta Julija u~estvuvala ivo op{testveniot `ivot: na

simnuvaweto na ferexeto kaj `e-nata - muslimanka i na kolektivi-zacijata i na analfabetski kurs nakoj pokraj pismenosta se steknuvaloi osnovno obrazovanie. Vo u~ili{-teto vo Peh~evo bila otvorena iZemjodelsko - u~eni~ka zadruga ko-ja vr{ela i prakti~na rabota. Po-docna bile vovedeni i von{kolskiaktivnosti. U~itelkata Julijaaktivno rabotela i vo organizaci-jata na `enite, vo sindikatot...

Sekako, izdavaweto na knigata zaJulija ^i~evska - Veselinska,osvetluva edno vreme od `ivotot irazvojot na Peh~evo i na Male{e-vijata, no zboruva i za nejzinata ra-bota i aktivnost, kako beleg na mi-natiot vek. Zatoa, mnogumina u~i-telkata Julija ja narekuvaat i peh-~evskata "Majka Tereza”,

Dragi Rolevski

Peh~evskata "Majka Tereza”

\

\

Denovive grupana debarskipenzioneri be-

{e na ednodnevna po-seta na gradoviteKor~a i Pogradec. VoKor~a ne mo`e{ dabide{ gostin, a da nego poseti{ muzejot naprvoto u~ili{te naallbanski jazik. Gru-pata penzionereri odDebar bea prijatno iznenadeni kogame|u imiwata na velikanite pros-vetiteli na albanski jazik naidoa ina Debarskiot prosvetitel SaidNajdeni. Potoa grupata ja poseti Ka-tedralata koja se nao|a vo centarotna gradot, kako i muzejot na sredno-vekovieto kade bea izlo`eni delana albanskite likovni umetnci odtoa vreme. Grupata na penzioneriteod Debar go poseti i turisti~kiotgrad Pogradec na Ohridskoto Ezero.

Penzionerite od Debar bea mo{nezadovolni od posetata na Kor~a iPogradec i bea sre}ni {to im seuka`a mo`nost da ja izbegnat, baremeden den, sekojdnevnata monotonija,karakteristi~na za `ivotot vo tre-toto doba.

Vodi~ot na ovaa grupa penzioneriod Debar, Zini Ame istakna dekavakvi poseti vo najskoro vreme }e serealiziraat i vo Republika Kosovo.

V.Sadiku

Penzionerite od Debar na poseta vo Kor~a

REKLAMI PENZIONERplus oktomvri 20108

REVIJAPENZIONERplus oktomvri 2010 9

OSMA REGIONALNA REVIJA NA PESNI, MUZIKA I IGRI, RESTORAN - EZERO TRESKA - SKOPJE

Vo prisustvo na nad 250 u~esnici i gosti,na 22 septemvri vo restoran kaj EzeroTreska, vo okolinata na Skopje, se odr`a

Osmata regionalna revija na pesni, muzika iigri {to ja organizira{e Sojuzot na zdru`eni-jata na penzionerite na Makedonija, a doma}inbe{e Zdru`enieto na penzionerite na \or~ePetrov.

Najprvin na prisutnite im se obrati Meto-dija Novkovski, pretsedatel na Zdru`enietona penzionerite - \or~e Petrov istaknuvaj}ideka kako doma}ini na revijata ova im pret-stavuva posebno priznanie i stimul za nata-mo{no anga`irawe.

Za zna~eweto na ovie revii zboruva{e iDu{ko [urbanovski, pretsedatel na SZPM,naglasuvaj}i ja potrebata od zbogatuvawe nasodr`inata na ovie kulturni manifestacii sopoetski sredbi na penzionerite, so prezenta-cija na doma{ni rakotvorbi i likovni izlo`bi

i se zalo`i za otvorawe etno-soba vo Skopje.Revijata za otvorena ja proglasi pokrovitelot

Sokol Mitrovski, gradona~alnik na Op{tina\or~e Petrov, pri {to gi pofali aktivnostite naSZPM kako vistinski formi so koi penzioneriteim davaat li~en primer na pomladite generaciikako se neguvaat izvornite i starogradskitepesni i ora. Sepak, re~e toj, vakvite revii netreba da gi podgotvuvame za sebe, tuku da se izve-duvaat na otvoren prostor pred pogolem brojgra|ani, so {to i uspehot }e bide pogolem.

Na revijata zedoa u~estvo peja~ki i igraornigrupi, dueti, solo-peja~i i instrumentalisti odzdru`enijata na penzionerite na Tetovo, Gos-tivar, na "Kisela Voda”, "Karpo{“, "Centar”, "GaziBaba” i "^air i Butel” od Skopje, na Saraj, [utoOrizari i \or~e Petrov.

Horot na Zdru`enieto na penzionerite “GaziBaba” i ovoj pat uspe{no ispolni nekolku make-donski pesni, a solistot Risto Stojkovski pee{eza ubavata Mare. Vpe~atliv be{e i nastapot nagrupata instrumentalisti so gajda, kaval itarabuka.

Vo pridru`ba na tambura{kiot orkestarMustafa Kamberi od ZP - Gostivar se pretstaviso poznatata albanska pesna od toj kraj “Napravime bo`e bilbil”, a za "Sul~e Begu” pee{e duetotAli Imeri i Fariz Limani. Jelena Jakimovskanastapi so makedonskata pesna “Mome moli boga”,a duetot Ilinka i Branko Bi{kovski so pesnata"Kalo devojko”. So aplauz bea pozdraveni i duetotkavalxii [abani Sava i Adnan Aliu za izvedbatana "Ezgijata”.

Horot "Serenada” na Zdru`enieto na penzioner-ite na Op{tina Karpo{ uspe{no ispolni splet napoznati makedonski pesni, a Lidija Jeremi} vosvoj stil nastapi so poetskata tvorba “Mi`i-tatara”.

So narodnite ora "Potr~ulka” i "^a~ak” se pret-stavi igraornata grupa na ZP "Kisela Voda”, anastapi i duetot Nika Dimitrievska i VioletaNikolovska. Posebno be{e pozdraven instrumen-talniot sostav na gajdi i kaval za spletot ora.

Uspe{en nastap ima{e i duetot Arif Haxiu iRiza Alimi od ZP - Saraj so dve pesni na albans-ki jazik: "Zmijata” i "Odat vozovite”.

Peja~kata grupa na ZP - Tetovo ispolni dve pes-ni od albanskiot folklor, a Tome Ugrinovski vonarodna nosija ja izvede poznatata makedonskapesna "Moma Angelina”. Duetot @ivana i MitraJovanovska so dajriwa vo pridru`ba na gajdavpe~atlivo ispolnija edna makedonska pesna.

Zdru`enieto na penzionerite na Op{tinaCentar se pretstavi so duetot Trajanka Tomova iZlate Stefanovski so dve makedonski pesni.

Od Zdru`enieto na penzionerite na Op{tina^air i Butel, nastapija dva dueta: Borka Ilievskaso Nada Garba{lieva i Trpana Dim~eva so Len~e^olakova, vo ~ija koreografija igraornata grupaispolni dve ora "Siwotisa” i "@ikino”.

Uspe{en nastap ima{e i [efki Kajtaz od ZP -[uto Orizari so dve ubavi romski pesni.

Vo imeto na Zdru`enieto na penzionerite -\or~e Petrov najprvin nastapi duetot VetkaNikolovska i Mile Goti} so makedonskata pesna"Sano} le Nado”, a Goti} vo solo ja ispolni srp-skata pesna "Da sakam druga ne mo`am”. So solo-izvedba se pretstavi i Ilija Stojanovski, a voduet Nadica i Stefan \urevski. Vo pridru`ba nakavalxii i gajda nastapi i igraornata grupa.

Priznanija na u~esnicite na revijata vo imetona SZPM im vra~i sekretarot Dragi Argirovski.

I pokraj toa {to na kvalitetot na ovaa revijavlijaeja restoranskite uslovi, sepak i ovoj patpesnata, igrata i muzikata poka`aa deka se izvorna novi prijatelstva i na dobro raspolo`enie.

D. Argirovski

Novi pesni i prijatelstva

Metodija Novkovski

ZP "Gazi Baba# - SkopjeZP "Centar# - Skopje

ZP "^air i Butel# - Skopje

ZP Gostivar

ZP Tetovo

ZP \or~e Petrov

Priznanija za u~esnicite na revijata

ZP [uto Orizari

ZP "Karpo{# - Skopje

ZP "Kisela Voda# - Skopje

ZP Saraj

SokolMitrovski

Du{ko [urbanovski

PANORAMA PENZIONERplus oktomvri 201010

Vo Pogradec, R. Albanija, odtatko diplomec na Univerzi-tetot vo Carigrad i majka do-

ma}inka, na den 14. 08. 1941 godinase rodi dete na koe semejstvotoStarova mu go odbra imeto Luan.Dete kako site deca toga{, podocnakoga odrasna stana umen i cenetma`: zavr{i Filolo{ki fakultetvo Skopje, a vo Zagreb magistrira idoktorira so trudovi od oblasta nafrancuskata i komparativnatakni`evnost. Sega i samiot e uni-verzitetski profesor koj sesrdnose trudi del od svoeto bogatoznaewe i iskustvo da im prenese nasvoite studenti. ^len e na MANU.Bil i diplomat. Nositel e na viso-ki doma{ni i stranski nagradi.

Od negovoto tvore~ko pero izle-goa dela koi im pripa|aat na raz-novidni `anrovi: patepisi, esei,kni`evni kritiki, poezija, raska-zi, romani. I seto toa ima beleg naedno avtenti~no i visoko estetskoramni{te. Ovde }e go spomenemesamo delot od mnogukni`jeto so za-edni~ki naslov "Balkanska saga”:Tatkovite knigi, roman, 1992, Vre-meto na kozite, roman, Ateisti~kimuzej, roman, 1997, Presadena zem-ja, roman, 1998, Patot na jagulite,roman, 2000, Tvrdina od pepel,roman, 2002. Ervehe, roman, Potra-ga po Elen Lejbovic, roman, 2008,Ambasadi, roman, 2010.

O~igledno, ona {to go izdeluva igo pozicionira vo samite vrvovi nasovremenata literatura vo Make-donija, no i nadvor od nea, se tokmuovie romani koi tematski se vrza-ni so Balkanot, eden prostor voo-bi~aeno prepoznatliv kako stere-otip so negativen predznak. Na fo-not na prikaznite za negovoto, kako{to samiot veli: otkornati~ko se-mejstvo, impresivno gi pretstavuvalu|eto i nastanite vo negovotoopkru`uvawe, predo~uvaj}i mu na~itatelot edna fantasmagori~naslika na vremeto, koe po mnogune{ta e neobi~no, dramati~no, gro-teskno, ispolneto so zabludi,stradawa, nelogi~ni potezi, n e vr e m e !

"Balkanskata saga” se razgrnuvapred nas so romanot Tatkoviteknigi. Se ~ini, deka toj pristap enajdobar.Tie se i jatkata i verti-kalata na Sagata. Vozbuduva fak-tot {to Tatkoto vo site preselbiso semejstvoto gr~evito se bori,kako ne{to besceneto, da gi ponesesvoite knigi. Tivkiot ~ovek so vi-soki maniri, strasen ~itatel ipromisluva~, erudit, kon knigiteima kulten odnos koj se temeli nanivnoto zna~ewe. Vo site prem-re`ja pred koi go isprava sudbina-ta bara i pronao|a re{enija vo tietefteri, rakopisi, prepisi, mapi istari izdnanija na razli~ni jazicii pisma. Refleksii od ova kniga }eprepoznaete i vo ponudeniov ro-man, Vremeto na kozite, objaven1993 godina, izbran za kniga na go-dinata, a vo Francija dobitnik navisokata nagrada @an Mone vo se-lekcijata za najdobar evropskiroman. Se opredeliv tokmu za negood dve pri~ini: prvo, romanot imaednostavna struktura, lesno e ~it-liv, raska`uva~kiot tek e spokoen,nenametlivo lirski. Avtorot ne senaprega da go dr`i ~itatelot podtenzija kako na `ica, tuku go osta-va sam da go prisposobi emocio-nalniot stav niz sebe, soodvetnona svojata senzitivnost. Niz pri-

kaznata se provlekuva blaga iro-nija {to na ~etivoto mu dava hu-morna notka posle koja gor~liviotvkus dodatno zagor~uva. Starovapoka`uva vistinsko nararativnomajstorstvo vo gradeweto naatmosverata i nijansiraweto nakarakterite. Qubovta, semejnataharmonija, vzaimnoto uva`uvawe,doverbata, lebdat nad se kako ne-besna koprina, kako univerzalenodgovor i lek za nesre}ite.

Vtorata pri~ina e sentimental-na, duri i za mene. Malkumina seonie koi ne go pametat mnogu `ivov r e m e t o n a k o z i t e! Ne mo-`e da se zaboravi taa siroma{tijaod najelementaren vid: gladija,iznosena, ispokinata obleka, obuv-ki {to prokisnuvaat, pritesnetost,ottamu neizbe`no i mnogu bolesti.A od najvisokoto mesto na vlasta ipartijata - direktiva: selaniteda gi napu{tat selata, da slezat vogradot za da stanat proleterijat isvesna rabotni~ka klasa, koja tre-ba da go dotol~i klasniot neprija-tel. Selanite so te{ko srce giostavaat selata, ama ne sami, doa-|aat zaedno so kozite-hranitelki.Na plo{tadot vo glavniot grad odsite strani pristiga edna belaorda, lu|eto kako da se zagubija vokozjata invazija. Vo gradot, se raz-bira, nedoumica, a vlasta i parti-jata vo panika. Nikoj ne znae {totreba da se pravi, nema direktiviza takviot razvoj na nastanite. Re-{avaat nebare da objasnat, lukavoda pregovaraat. Na binata, koja epostojan dekor oti kataden ima mi-tinzi ili paradi, se ka~uvaatgradskite i partiskite ~elnici.Partiskiot sekretar: "Dobredoj-dovte, bra}a selani... Ve o~ekuvav-me so denovi, no sami, bez ovie ko-zi.... Pa so kozi i na orawe ne seodi kamoli vo komunizmot... "Voda-~ot na kozarite, ^anga: "Nie, bra-te, so na{ite kozi se vra}ame odkomunizmot.... so kozite `iveev-me prirodno, prakomunisti~ki,{to bi rekle vie, "besklasno” Sokozite ostanavme `ivi....da ne beatie, nie nema{e da bideme ovde davi se pridru`ime, da stanime za-edno rabotni~ka klasa”. Vlasta,bez konkretni upatstva odozgorastravuva da prezeme ne{to na svo-ja raka. Taka kozite vremeno osta-nuvaat vo gradot. Lu|eto naviknu-vaat na nivnoto prisustvo i gi ko-ristat nivnite blagodeti. "Decavana{i imaat majki {to gi rodile, noi kozi {to gi odr`ale `ivi”, }ere~e ^anga. I rezultatot stanuvavidliv: decata od gradot `ivnuva-at, im se vra}a bojata na liceto,pozdrava e, posilno tupkaat kogaodat. Kozjoto mleko stanuva vis-tinski eliksir na `ivotot vo tieskudni godini. Iako vo Kozar maa-lo, pokraj rekata pod tvrdinata, noi vo drugite maala, sekoja ku}a ~u-va barem po edna koza, da se spasatdecata. Tatkoto dolgo se opira naisku{enieto da prezeme takov ~e-kor. Na dojdenecot najlesno mo`eda mu se prikrpi etiketa. Son ne gofa}a. Decata se poizrazeno veneat,bledneat, kojznae kakva bolest mo-`at da zafatat, neotporni. Majka-ta kako Boga go moli. Najposle, {tosaka neka bide: i vo nivnata avli-ja }e se ~ue kozjo mekawe. Ja pri-dobiva doverbata na sosedite, sta-nuva eden od niv, ednakov. Se raz-viva edno trogatelno prijatelstvoso planinecot ^anga, koe gi pomi-ruva site ideolo{ki, verski i na-cionalni razliki. Potoa... Potoa:romanot t r e b a da se pro~ita.Golemiot majstor na zborot i pri-kazot, P. M. Andreevski, vo ednaprigoda }e re~e: "Greota e da sepreraska`uva dobra kniga”. Nejze~itatel i e potreben. Bidete toj~itatel i otkrijte go nejziniotnajvozbudliv, zaumno - nadrea-listi~ki kraj!

Boris [uminoski

PRO^ITAV ZA VAS

Vremeto na kozite

Imeto na Marinela Jovanovi},profesor, porane{en biblio-tekar vo penzija, i e dobro poz-

nato na ohridskata javnost. Taa rabo-tela kako profesor vo Ohrid, potoaod 1978 do 1991 godina bila direkorna Gradskata biblioteka "GrigorPrli~ev”, a vo 1994 godina e promovi-rana za vi{ bibliotekar vo Odelot zamati~na dejnost i popularizacija naknigata i toa e do krajot na rabotniotvek.

Vo Radio Ohrid ja ureduva i ja vodiemisijata "Pro~itavme za vas”, vo kojadava osvrt na knigi od poznati do-ma{ni i stranski avtori so prekrasnainterpretacija na delovi od pretsta-venite knigi. Taa e i poznata po reci-tatorskite sposobnosti, prezenter nakuturnite nastani vo Ohrid i kultu-ren deec. Golem vqubenik e vo poezi-jata i ima napraveno izbor i sostave-no deset recitali za Goce, Jane,Prli~ev, za Makedonija, za revoluci-jata i drugo.

Kako profesor so u~enicite for-mirala sekcija koja nastapuvala porazni povodi za {to ima dobieno i

nagradi. Od 1957 godina, ~lenuvala vorakovodstvoto na socijalisti~katamladina na Ohrid i se do denes eaktivna kako op{testven rabotnik.Bila pretsedatel na Aktivot na `e-nite na voenite stare{ini, pretse-datel na Konferencijata za op{tes-tveno-politi~ka aktivnost na `enitevo Ohrid, ~len na pretsedatelstvotona SRNM-Ohrid, na Op{iskiot sin-dikalen sovet, delegat na Op{tes-tveno politi~kiot sobor na Sobrani-eto na Ohrid, a vo dva mandati bila ipotpretsedatel na istiot Sobor.

Profesionalno kako aktiven bib-liotekarski rabotnik bila izbiranavo rakovodstvoto na Dru{tvoto na bi-bliotekarite na Makedonija i vo Za-ednicata na mati~nite i samostojni-te biblioteki na Makedonija, za {toima dobieno diplomi i priznanija.

Vo 2006 godina e izbrana za pretse-datel na Mesniot ogranok "Biljaniniizvori” i za delegat vo Sobranietona ZP Ohrid - Debrca. ^len e na Ko-misijata za zdravstvo i potpretseda-tel na Nadzorniot odbor na ZP. Mari-nela Jovanovi} e dobitnik na Po-

falnica za postignati rezultati voMO ,,Biljanini izvori”.

Taa e i avtor na knigite, "Prli~evibesedi - hronika na eden kulturennastan”, "Ohridski literaturni tvor-ci od Prli~ev do denes”, "Mal ohrid-ski literaturno-nau~en leksikon” idrugi. Za svojot trud za knigata"Ohridski literaturni tvorci odPrli~ev do denes” e dobitnik na naj-visokoto priznanie na Ohrid, nagra-data "Sveti Kliment Ohridski -Patron na Ohrid” za 2000 godina.

Site ovie aktivnosti se samo delod nejzinoto bogato kulturno tvore{-tvo, recitatorstvo i prezenterstvo vonejzinoto re~isi 50-godi{no dejstvu-vawe vo kulturata i vo op{testvoto ie golem pridones za razvojot na kul-turata vo Ohrid. Za nea i za nejzinatapozitivna energija, za nejzinata duho-vitost so simpatii i voodu{evuvawemo`e da vi ka`e re~isi sekoj Ohri|a-nec.

K. Spaseski

Portret na Marinela Jovanovi} od Ohrid

Sestran kulturen deec i vo penzionerskite denovi

Pove}e od trista penzioneri voMakedonija se zanimavaat sop~elarstvo. Na nekoi toa im e

hobi, drugi p~elarstvoto go izdigna-le na profesionalno nivo kako do-polnitelna dejnost ili mal semeenp~elarski biznis.

Eden od niv e Kiro Mir~eski odSkopje, koj se penzioniral vo 2000

godina kako nastavnik po prakti~nanastava i ve`bi vo grade`notosredno stru~no u~ili{te vo Skopje.Pred 35 godini p~elareweto go za-po~nal kako hobi za deneska da goizdigne do stepen na profesiona-lizam i semeen biznis.

- Celoto semejstvo e vklu~eno vop~elareweto i oddr`uvaweto ivodeweto na semejniot p~elarskibiznis. Sinot Goce e p~elar i me-

naxer, a }erkata Sla|ana ja menaxi-ra p~elarskata prodavnica. Jassum p~elar, sam gi izrabotuvamp~elnite sandaci i druga p~elar-ska oprema od drvo. Nabaviv ma-{ina za melewe {e}er za proiz-vodstvo na poga~i od {e}er voprav i sopstven med za prehranu-vawe na p~elite {to e neophodnagarancija za profesionalnoto p~e-larstvo koga p~elite zimuvaat, do-deka soprugata Stojna pomaga nasite - veli Kiro.

Vo trite p~elarnici {to se loci-rani eden vo Skopje, a drugite dva vos. Serendinovo i s. Sekirci prilep-sko, Kiro ima okolu ~etiristotinip~elni semejstva.

No toj ne zastanuva tuka. Razmis-luva za zgolemuvawe na kapacitetotna p~elnite semejstva.

- So proizvodstvo i proda`ba named ne mo`e da se pokrijat tro{o-cite. Zatoa se posvetivme i nadrugi proizvodi, kako mle~, po-len, propolis, a vo pregovori sumza proizvodstvo na p~elin otrovkoj se upotrebuva vo farmacev-tskata industrija i medicinata -veli Kiro.

Svoeto slobodno vreme Kiro goposvetuva na p~elite vo p~elnicite.Tuka go nao|a mirot i zadovolstvotokako {to veli toa go ispolnuva ipenzionerskite denovi mu se popri-

jatni i poubavi. Toj vo momentotp~elnite semejstva gi podgotvuva zazimuvawe. So svoite proizvodiu~estvuval na pove}e faestivali named.

- Naj mil mi e, i sekoga{ u~estvu-vam na festivalot na med {to seoddr`uva vo Skopje sekoja godinavo po~etokot na mesec maj so sitemoi proizvodi. Za mojata rabota itrud imam dobieno pove}e pofal-nici i blagodarnici, a pofalni-cata kako najdobar p~elar vo Ma-kedonija {to ja dobiv mi dava pot-tik i elan {to pove}e da se posve-tam na p~elarstvoto i proizvod-stvo na p~elni proizvodi. Setotoa e odraz na celosnata posvete-nost kon p~elarstvoto. Gi sledamnajnovite dostignuvawa i razvojna p~elarstvoto, a i novi saznani-ja dobivam kako od mediumite,spisanijata, izlo`bite, taka i odsovetite na stru~nite lica.

Ovoj dolgogodu{en p~elar-penzi-oner, miren i tivok po karakter,ispolnet so verba i nade` deka sa-mo so upornost i rabota mo`e da sepostigne se i deka taka se prodol-`uva `ivotot, go ostavivme so `el-ba {to pouspe{no da napreduva, akako primer za penzionerite kako daim bidat pointeresni, zanimlivi ipoubavi penzionerskite denovi.

Vasil Pa~emski

P~elarewe kako inspiracija i zadovolstvo

Bitolskiot Dom zastari lica "Sju Raj-der” , me|u bitol~a-

ni odamna poznat i kako"Penzionerski”, e eden odtrite penzionerski domo-vi vo gradot koi gi zgri-`uvaat penzionerite istarite lica, odnosno po-sakuvana destinacija zaproveduvawe na penzio-nerskire denovi.

Na{iot interes za poseta na Do-mot za stari lica "Sju Rajder#, sesoznanijata za podgotovka i prevze-mawe na pozna~aen zafat vo samiotdom. Kako sega{niot kapacitet ne gizadovoluva potrebite na gradot, sopodgotven proekt vo 2008 godina,preku Op{tina Bitola, odobreni sesredstva od IPARD programata, zarekonstrukcija na oddelni objekti,izgradba na novi i nadgradba na pos-tore~kite.

- Ovoj dom e eden od postarite vozemjava, formiran vo 1953 godinakako starski dom, a dene{nata,odnosno sega{nata sostojba na objek-tot e izgradena so donacija naangli~ankata Sju Rajder vo 1969 go-dina, so osnovna dejnost za zgri`u-vawe, ishrana, li~na higiena izdrastvena za{tita na stari i izne-

mo{teni lica. Sekako, treba da sezabele`i kontinuiranata adaptaci-ja i voveduvawe na posovremeni apa-rati i na~in na rabota, so tekot navremeto, }e go promenat i podobrat`ivotot na lu|eto vo ovoj dom. Vo taanasoka od strana na personalot, sepribiraat podatoci od stanarite nadomot za nivnite potrebi so cel daim se izleze vo presret i da se za-dovolat nivnite barawa. Vo domotse zgri`eni 140 lica od Bitola, bi-tolsko i sosednite Op{tini, od koi90 posto se penzioneri, a ostatokotse lica so lesna popre~enost. Soodluka na vladata na Republika Ma-kedonija, vo 2005 godina, prefrlenise ingerenciite od dr`avno naop{tinsko nivo. Se nadevame dekaso dobivaweto na sredstva odIPARD programata, }e gi ispolnimena{ite zacrtani celi, so {to sigu-

ren sum, ovaa ustanova }e bide posa-kuvano mesto za sekoj penzioner,

- veli direktorot na domotBlagoja Ilievski.

Delegacija na Sojuzot na penzi-oneri od Bitola, po povod 8 sep-temvri, go poseti domot, a odstrana na rakovotstot be{e za-poznaeno so rabotata i ~ekoritekoi se prevzemaat za podobruvawena `ivotniot standard na penzio-nerite smesteni vo ovoj dom.

Doma}inskiot odnos kon ovojDom i gri`ata za lu|eto vidliva e

od samiot vlez, preku sredeniteparkovi i uredni prostorii, {toupatuva na spokojstvo, sigurnost iudoben `ivot. Za toa sekojdnevno segri`i personal, vo koj pokraj drugi-te e i postojanata lekarska gri`a,anga`manot na medicinskite sestrii gerento doma}inki. Domot raspo-laga i so sopstvena kujna. Vo ramki-te na mo`nostite upravata se zalagaza zadovoluvawe na potrebite napenzionerite, so voveduvawe na po-sodr`ajni aktivnosti naso~eni konrelaksacija na penzionerskite de-novi, pri {to e anga`irana i poseb-na slu`ba predvodena od socijalenrabotnik. Sorabotkata na Domot soSojuzot na penzioneri Bitola e kon-tinuirana, a {to se ogleda i vo ~es-ti sredbi i iska`aniot interes zasorabotka. Dobre Todorovski

Spokojni penzionerski denovi

\

\

\

\

REKLAMIPENZIONERplus oktomvri 2010 11

ZDRAVSTVO PENZIONERplus oktomvri 201012

Na 29.09.2010 godina Komisi-jata za zdravstvo pri SZPModr`a sednica na koja be{e

razgledana informacija za sos-tojbite so lekarstva od pozitiv-nata lista posle voveduvawe nareferentnite ceni, kako i aktu-elnite sostojbi vo zdravstvenataza{tita vo sekundarnata i terci-jalnata dejnost. Kako {to istaknapretsedatelot na Komisijata d-rNikola Stojanovski po stapuvawena sila na odlukata na Fondot zazdravstveno osiguruvawe za re-ferentni ceni, dobieni se iz-ve{tai samo od 26, od vkupno 50

zdru`enija. Vo 12 od niv snabde-nosta so lekovi e dobra, no vo ru-ralnite podra~ja e neredovna.Neredovno snabduvawe ima i vo10 gradovi. Isto taka se `alat ina refundacijata deka odi bavno.Taka e vo Lozovo i Labuni{te.

Vo site gradovi ima dovolnoapteki, no vo 14 selski podra~janema apteki.

[to se odnesuva do ambulantiima re~isi sekade, {to zna~i de-ka primarnata zdravstvena za{-tita e dobro uredena. Ambulantinema samo vo 12 op{tini.

K.A.

Infarkt mo`e da bide i prvamanifestacija na nekoi srce-vi zaboluvawa, no za `al toj i

ponatamu e vode~ka pri~ina za smrt.Dodeka vo razvienite zemji vo sve-tot za~estenosta na smrt od infarktse smaluva vo na{ata zemja i vo so-sednite zemji raste, no da vidimekako nastanuva infarktot. Kako {toe poznato lu|eto imaat dve srceviarterii: leva i desna i tie go snab-duvaat srceto so krv, odnosno kis-lorod. Ako od bilo koja pri~ina ovojproces se poremeti srceto strada,se o{tetuva. Promenite koi nasta-nuvaat na ovie krvni sadovi ne sesamo od nivno stesnuvawe od masno-tii. Promenite mnogu ~esto se pre-dizvikani i od arteriosklerozaproces koj e povrzan so procesot nastareewe. Ovoj proces zema zamavposle 45 godini kaj ma`ite i posle55 godini kaj `enite. Na arterios-klerozata osven vozrasta, vlijaat idrugi faktori koi se podeleni vodve grupi: faktori na koi ne mo`eda se vlijae i faktori na rizik nakoi mo`e da se vlijae.

Najva`ni faktori na kardiovas-kularniot rizik sepak se: genetskapredispozicija, godini na starost,ma{kiot pol, {ekerna bolest, povi-{en krven pritisak, pu{ewe, zgole-mena telesna te`ina, fizi~ka ne-aktivnost i drugo.

Iako mnogumina mislat dekainfarkt e iznenaden i intenziven

napad kako onoj {to gogledame po filmovitekoga ~ovekot }e se fati zagradi i }e padne mrtov,vistinata e ne{to drugo.Mnogu infarkti po~nuva-at so slaba bolka ili soneprijatno ~uvstvo nateskoba. Simptomite mo-`at da prestanat i pov-torno da se javat, a duri i onoj kojpretrpel infarkt naredniot patte{ko gi prepoznava bidej}i infar-ktot e pridru`en so razli~ni sim-ptomi. Sepak najva`en simptom eBOLKATA. Taa naj~esto se javuva na-utro, posle fizi~ka aktivnost i na-por, posle obilen i te`ok obrok ilipri stud. Lokacijata na bolkata epod gradnata koska i li~i na ste-gawe, pe~ewe ili kinewe. Bolkatatrae okolu polovina ~as i se {irikon levoto rame, levata raka i dol-nata vilica. Mo`e da ja prati obil-no potewe, slabost, ~uvstvo na za-mor i malaksalost, ma~nina i ne-dostatok na vozduh. Mo`e da gi imasite simptomi, no i samo nekoi i ka-ko {to gledate mnogu se sli~ni sodrugi bolesti.

Za `al vo posledno vreme od ovastra{na bolest stradaat se pomladilu|e, kako rezultat na nezdravaishrana, golema te`ina, konzumi-rawe alhohol, pu{ewe i fizi~kaneaktivnost Isto taka pri~ina mo-`at da bidat naporni ve`bi ne so-

odvetno dozirani i nasvoja raka, iznenadenemocionalen stres kako{to e smrt na blizok,kako i nekontroliranaupotreba na lekovi, no,vo golem broj slu~ai du-ri i ne se znae to~natapri~ina. Kako da e vni-mavajte i kako `iveete,no i na eventualnitesimptomi, bidej}i ako se

deluva vo prvite dva ~asa infar-ktot se pre`ivuva. No, eve edna uba-va vest vo vrska so infarktot.

[vedskite nau~nici soop{tijadeka razvivaat vakcina koja }e mo-`e da ne za{titi od srcevi bolestii koja bi go namalila brojot nainfarkti za 70%! Spored niv prvi-te eksperimenti dale dobri rezul-tati a istata bi bila vo upotreba zatri do pet godini. Istra`uva~ite odinstitutot "Karolinska” tvrdat de-ka vakcinata bi ja spre~ila reakci-jata na imunolo{kiot sistem konzgolemenata koli~ina na holeste-rol (masnotii) vo krvta. Novatavakcina zasega se testira samo nalaboratoriski gluvci, no dodeka dabide primenliva i na lu|e, vnima-vajte na prvite znaci koi go identi-fikuvaat infarktot, za da znaete{to e potrebno da prevzemete za daspasite ne~ij `ivot ili mo`ebisvojot.

Imajte go seto ova na um dodeka dadojde vakcinata, no i potoa!

podgotvil: M.Serafimovski

Vakcina protiv infarkt

Plastikata navleze vo sitesferi na dene{niot `ivot. Soplastika i plasti~ni predme-

ti se sre}avame na sekoj ~ekor. Sekoristi zatoa {to e lesna, fleksi-bilna, dekorativna, no taa ima i ne-dostatoci: vekot na razgraduvawe ie dolg, no isto taka spored najnovi-te soznanija taa e opasna po `ivototna ~ovekot bidej}i sodr`i vo sebetoksini i odredeni kancerogeni ma-terii.

Spored istra`uvawata, edna odpri~inite za pojava na rak na dojkamo`e da bide plastikata. Vodata odplasti~ni {i{iwa vo kolata e de-finirana kako eden od naj~estitepri~ini za visoko nivo na dioksinvo tkivoto na mle~nata `lezda, adioksinite se mnogu kancerogeni.Onkolozite smetaat deka ne smee da

se pie ostavena vodavo kolata vo plasti~-ni {i{iwa! Toplina-

ta reagira so hemikalii od plasti-kata koi gi oddeluvaat dioksinitevo vodata. Dioksinite se toksini,koi se po~esto se nao|aat vo testo-vite za biopsi~en materijal od ra-kot na gradata. Zatoa posebno `eni-te treba da bidat vnimatelni i dane pijat voda od {i{iwa stoeni natoplo, iako rak na mle~na `lezdamo`e da bide dijagnosticiran i kajma`ite! Namesto plasti~ni treba dase koristat {i{iwa od staklo. Istotaka ne treba da se stavaat plas-ti~ni {i{enca vo mikrobranovatape~ka, nitu pak e dobro da se zam-rznuva voda vo plasti~ni {i{iwa!Mnogu doma}inki stavaat da se pod-gree hrana vo plasti~ni kutii i naj-lonski kesi vo mikrotalasna pe~kabez da znaat deka toa e opasno zanivnoto zdravje. Osobeno e {tetno

ako hranata sodr`i masnotii. Zapodgrevawe treba da se koristatstakleni i porcelanski sadovi, za-toa {to tie se bezbedni. Kombina-cija na plastika i temperatura etempirana bomba za na{iot organi-zam. Zatoa vnimavajte pri upotrebana plastikata. Ne upotrebuvajte sa-dovi na koi pi{uva za EDNA UPOT-REBA. Izbegnuvajte isto taka oboenaplastika za ~uvawe tur{ija i zelkaza zima. Opasno e vrelo pe~eno mesoda se zavitka vo folija ili pe~eni-te piperki da se stavaat vreli voplasti~ni kesi. Vo momentot ni{tonema da po~uvstvuvate, no po nekojagodina da, i toa mnogu }e ve ~ini. Oddruga strana plastikata e najgole-miot i najneuni{tiviot otpad koj jazagaduva na{ata planeta!

Ova treba da go znae sekoj i toamo`e da pretstavuva prodol`uvawena ne~ij `ivot.

podgotvila: M. Damjanoska

Plastikata e opasna

GRE[KA - Prenebregnuvawena vtoro mislewe za va{ataop{ta sostojba

Mo`e da ve voznemirat alter-nativite za ona {to va{iot le-kar nikoga{ ne go spomenuvalili duri ne gi povrzal so nekojaopasna dijagnoza.

RE[ENIE - Pobarajte nekojakonsultativna slu`ba. Najdobarna~in e da najdete iskusen lekarod druga bolnica ili praktika ida dobiete u{te barem ednomislewe.

GRE[KA - Prestanuvawe naupotreba na silni antidepre-santi...

Mo`ebi povtorno se ~uvstvu-vate dobro, no nenadejno preki-nuvawe so lekovite mo`e da veostavi so simptomi na nastinka,nesonica, nagon za povra}awe ineraspolo`enie, najmalku ednanedela. Ovaa sostojba se nareku-va problem "sindrom na diskon-tinuitet”.

RE[ENIE - Ne otka`uvajte se."Ako se ~uvstvuvate podobro, toazna~i deka va{iot antidepre-sant dejstvuva” veli dr. NadaStotland, pretsedatelka naAmerikanskata PsihijatrijskaAsocijacija. Ako mora da presta-nete, izvestete go va{iot lekari po~nete so prekinuvaweto po-leka (t.e. namalete ja dozata naedna ~etvrtina sekoi dve nede-li). Ako depresijata povtorno vise vovlekuva, pak zemajte ja ce-lata doza lekovi.

GRE[KA - Otka`uvawe od

ponatamo{no ispituvaweStravot i nelagodnosta spre-

~uvaat 30 do 50 procenti od `e-nite da odat na dodatni prover-ki, ako Pap testot (cervikalen-kancer skrining) otkriva somni-telni kletki. No detektirawetona rakot na grloto na matkata vonegovite najrani stadiumi gi po-ka~uva va{ite {ansi za pre`i-vuvawe do 92 procenti, ovozmo-`uvaj}i negovoto {irewe dapadne na 39 procenti ili pove-}e.

RE[ENIE - Odete kaj va{iotlekar vedna{. Ako Pap testototkriva samo malku neobi~nikelii, mo`ebi vi treba samou{te eden pregled vo vreme od 4do 6 meseci, za da se testirateza kletki predizvikuva~i na rakna ~ovekoviot papilomavirus(HPV). Ako dobienite rezultatise negativni, prodol`ete so va-{ite godi{ni pregledi.

GRE[KA - Namaluvawe ki-logrami so dietalni pijaloci

Zdravstveniot Nau~en Centarod Univerzitetot vo Teksas voedno prou~uvawe (studija)utvrdil deka lu|eto koi pijatdietalen napitok vo tekot nasedum godini 41% od niv vero-jatno dobivaat pregolema te`i-na od onie koi ne pijat. Pri~ina"Dietalnite pijaloci ~esto vo-dat kon prejaduvawe, dodeka lu-|eto "gi tro{at” kaloriite koi{totuku gi za{tedele na vtorotopar~e pica ili kola~e. Ima do-kazi deka ve{ta~kite zasladu-

va~i mo`e da vi go pottiknatapetotot za pove}e slatki.

RE[ENIE - Pijte voda, kafeili nezasladen ~aj. Ako vi se ja-de slatko (blago) dodajte polo-vina kafena la`i~ka {e}er (sa-mo 7 kalorii) ili med ( 10 kalo-rii) vo kafeto ili ~ajot. Akoobi~nata voda vi e premnogublutkava, obidete se so aroma-tizirana nezasladena voda ilidodajte limon.

GRE[KA - Zemawe ekstraacetaminofeni - lekprotivbolka

Na etiketata pi{uva "650 mi-ligrama sekoi 4 do 8 ~asa” ta-ka{to malku pove}e mo`e bol-kata da ja namali pobrgu? "Ace-taminofenot se zloupotrebuvaza{to se smeta za bezbeden iblag”, veli dr. An M. Larson odJugozapadniot Medicinski Cen-tar na Univerzitetot vo Taksas.Nagolemuvaj}i ja prepi{anatadoza mo`e da dovede do o{tetu-vawe na crniot drob ili duri inegovo nefunkcionirawe, {toubiva okolu 100 lu|e sekoja go-dina.

RE[ENIE - Dr`ete se do so-vetuvanata doza. I ne me{ajte goacetaminofenot so drugi apte-karski lekovi. "Re~isi site le-kovi za nastinki, grip, sinusi ialergii sodr`at isto taka ace-taminofen” - veli Larson. Akone ste sigurni, pra{ajte go va-{iot lekar ili farmacevt. Ovava`i i za drugi lekovi.

Podgotvila T. Gavrovska

Naj~esti gre{ki koi gi pravat lu|eto vo vrska so zdravjeto

Sednica na Komisijata za zdravstvo na SZPM

Spored Ustavot na RepublikaMakedonija, na{ata dr`ava edefinirana kako demokratska

i socijalna dr`ava vo koja site gra-|ani imaat pravo na socijalna sigur-nost. Na sekoj gra|anin mu se garan-tira pravoto na zdravstvena za{ti-ta kako neprikosnoveno op{to gra-|ansko pravo. Pritoa, gra|aninot imapravo i dol`nost da go ~uva i unap-reduva sopstvenoto zdravje. Pravatana gra|anite od oblasta na zdrav-stvenata za{tita se regulirani soposebni zakonski propisi, kako {tose:

Zakonot za zdravstveno osiguru-vawe,

Zakonot za zdravstvena za{titai sl., a vo svetot so Deklaracijataza pravata na pacientite vo Evropadonesena od Svetskata zdravstvenaorgaganizacija vo 1994 god.

Pravata na zdravstvenite osi-gurenici spored Zakonot za zdrav-stveno osiguruvawe vo RepublikaMakedonija

Koi se uslovite za steknuvawe napravata od zadol`itelnoto zdrav-stveno osiguruvawe?

Osigureni lica vo smisla na Za-konot za Zdravstveno osiguruvawese licata vo raboten odnos, penzio-nerite, zemjodelcite, licata priv-remeno nevraboteni dodeka primaatpari~en nadomestok i nevraboteni-te lica {to se prijavuvaatvo Zavo-dot za vrabotuvawe, licata koris-nici na postojana pari~na pomo{ idrugi lica {to decidno se nabroenivo ~len 5 od Zakonot za zdravstvenoosiguruvawe, koi od svoite mese~niprimawa izdvojuvaat odredenisredstva, utvrdeni so pozitivnitezakonski propisi i gi vnesuvaat voFondot za zdravstveno osiguruvawe.Vrz osnova na zadol`itelnotozdravstveno osiguruvawe na osigu-renikot i na ~lenovite na negovotosemejstvo (bra~niot drugar, decatarodeni vo brak ili vonbra~no, posi-nocite, posvoenite deca i decatazemeni na izdr`uvawe), se obezbe-duva zdravstvena za{tita. So za-dol`itelnoto zdravstveno osiguru-vawe na osigurenite lica im seobezbeduva

pravoto na osnovni zdravstveniuslugi vo slu~aj na:

povreda na rabota i profesio-nalno zaboluvawe i

bolest i povreda nadvor od ra-botata.

Na koi nivoa se davaat zdravstve-nite uslugi?

Zdravstvenite uslugi se davaat naslednite nivoa:

primarna zdravstvena za{tita;specijalisti~kokonsultativna

zdravstvena za{tita ibolni~ka zdravstvena za{tita

so medicinska rehabilitacija.Primarna zdrastvena za{titaVo primarnata zdravstvena za{-

tita se vr{at zdravstveni pregledizaradi utvrduvawe, sledee i prove-ruvawe na zdravstvenata sostojba,lekuvawe vo ordinacija ili vo do-mot na bolniot; uka` uvawe na itna

medicinska pomo{; sproveduvawe napreventivni, terapevtski i rehabi-litacioni merki i prepiuvawe le-kovi spored listata na lekovi {toja utvrduva Fondot za zdravstvenoosiguruvawe. Ovie zdravstveniuslugi gi vr{i izbraniot (mati~en)lekar.

Kako }e izberete svoj mati~en le-kar?

Slobodniot izbor na lekar e ednood osnovnite na~ela na koi se zas-nova noviot sistem na zdravstveno-to osiguruvawe. Spored nego, sekoeosigureno lice ima pravo i dol-`nost da izbere svoj mati~en lekarvo primarnata zdravstvena za{titabilo vo dr`avniot ili vo privatni-ot sektor, koj ima sklu~eno dogovorso FZO. Vi prepora~uvame da izbe-rete lekar vo blizina na va{etomesto na `iveewe. Na toj na~in voslu~aj na bolest mnogu brzo }e stig-nete do svojot lekar i }e gi izbegne-te nepotrebnite tro{oci za prevoz.Vie imate pravo da odberete lekari vo drug kraj, no vo toj slu~aj tro{o-cite za prevoz }e padnat na va{ to-var. Izborot na mati~niot lekarsfatete go kako Va{e pravo daizberete lekar na kogo najmnogu e muveruvate, koj }e Vi vr{i zdravstve-na za{tita i koj }e se gri`i za Va-{eto zdravje. Izbraniot lekar edol`en na pacientot da mu uka`uvaredovna i itna medicinska pomo{,da mu dava medicinski soveti, da gosledi negovoto zdravje, da prezemasoodvetni medicinski merki za le-kuvawe, da mu prepi{uva lekovi narecept, po potreba da mu dava ampu-larna (iwekciona) terapija, da baralaboratoriski i drugi dijagnosti~kiispituvawa, da dava ocenka za bo-leduvawe do 15 dena, da go upatuvana komisija za prodol`uvawe na bo-leduvaweto, a po potreba da go upa-tuva na specijalisti~ki pregledi ibolni~ko lekuvawe. Izbor na lekarse vr{i pome|u lekarite od primar-nata zdravstvena za{tita i toa:

site osigureni lica izbiraatlekar po op{ta medicina;

decata do 6 godi{na, odnosno do14 godi{na vozrast izbiraat lekarpedijatar;

decata od u~ili{na vozrastizbiraat lekar po {kolska medici-na;

`enite nad 14 godi{ na vozrastizbiraat i lekar-ginekolog;

rabotni~kata populacija izbiralekar po trudova medicina;

site osigureni lica izbiraatlekar po op{ta stomatologija.

Izbraniot lekar e dol`en daopredeli drug lekar {to vr{i istadejnost i koj }e go zamenuva vo slu~ajna negovo otsustvo od rabota. Ako neste zadovolni od tretmanot ili odkvalitetot na zdravstvenite uslugiili ako e podolgo vreme otsuten va{iot izbran lekar, vie vo sekoe vre-me mo`ete da go promenite izbrani-ot lekar.

Prodol`uva vo naredniot broj

Vodi~ za pravata na zdravstvenite osigurenici

Izdaden od Organizacija na potro{uva~i na Makedonijapotpomognato od Germanskoto ministerstvo

za ekonomska sorabotka i razvoj

\

IZBORPENZIONERplus oktomvri 2010 13

\

Site sme svedoci deka vo odr`u-vaweto na domot i ku}ata vo naj~es-ta, najgolema i naj{iroka upotrebase detergentite za ~istewe i pe-rewe. Me|utoa malku sme svesni de-ka nivnata upotreba, iako neophod-na, ne e taka naivna. Na toa uka`u-vaat mnogu svetski eksperti zaproblemi vrzani za domot i semej-stvoto.

Detergenti se sinteti~ki sred-stva za ~istewe i perewe koiotstranuvaat ne~istotii preku rea-girawe so masnotii i suspendirani~esti~ki, vklu~uvajki bakterii idrugi mikroorganizmi. Nekoi de-tergenti se upotrebuvaat samo za~istewe, a drugi mo`e da se koris-tat kako antisepti~ni i dezinfek-cioni sredstva za da gi uni{tuvaatili o{tetuvaat mikroorganizmite.

Detergentite vsu{nost se hemis-ki sredstva {to mo`e da imaat{tetno dejstvo na zdravjeto na lu|e-to. Kaj ~uvstvitelni lica, tie mo-`at da predizvikaat alergiski ivospalitelni rakcii, a isto takamo`e da imaat i toksi~en efekt.[tetnite efekti na detergentitemo`e da se manifestiraat so sim-ptomi na ko`ata, poradi kontakt soniv, so simptomi od strana na di{-nite organi, ako se vdi{uvaat nivniisparuvawa, so simptomi od gastro-intestinalniot trakt, pri eventu-alno vnesuvawe vo organizmot.

Janelle Elisabeth, ekspert za prob-lemi na domot i semejstoto, veli:"Ne{to taka ednostavno kako ma-{insko perewe na ali{tata mo`eda ima seriozni reperkusii za vas”i obrazlo`uva deka mnogu detergen-ti sodr`at kancerogeni hemikaliii drugi {tetni toksini, kako prime-ri naveduvaj}i gi fosfatite, feno-lite, naftenite destilati, doma{-nata varikina (natrium hipohlorit)i dr., koi se sodr`at kako aktivnisostojki vo niv. Koga lu|eto bi zna-ele {to se sodr`at detergentite,taa smeta deka dvapati bi se pomis-lile pred da gi upotrebat sledniotpat. Zatoa prepora~uva ~itawe naetiketite na detergentite, pri niv-noto kupuvawe i koristewe alter-nativni metodi od eko-sistemot.

Pokraj {tetnite efekti zazdravjeto, detergentite imaat idruga mana. Mnogu od niv se i skapi,{to ne e za zapostavuvawe ako sezemat vo predvid primawata namnozinstvoto, a osobeno na popula-cijata od tretata doba, na penzio-nerite i voop{to na starite lu|e.Zatoa ekspertite predlagaat al-ternativni metodi kako {to e naprimer ~isteweto so ocet. Tie ve-lat:

Raftovite za sredstva za ~is-tewe vo re~isi sekoja prodavnica sepretrupani so najrazli~en izbor odkoj mo`e da vi se svrti vo glavata, as¢ se sveduva na mnogu skapi, tok-si~ni, izli{ni proizvodi koi senatrupani na pazarot, nasprotimo`nosta vo va{iot {pajz ve}e dago imate eden od najdobrite pove}e-namenski sredstva za ~istewe - be-liot ocet. Ocetot, pokraj za ~is-tewe, ima u{te mnogu, mnogu drugiprimeni, a se koristi i kako lek. Votekstov Vi prezentirame idei kakonajdobro da go iskoristite ocetotkako sredstvo za ~istewe:

Dezodorirajte go mijalnikot:Stavete edna {olja soda bikarbonai edna {olja ocet vo odvodot. Osta-vete 5 minuti da otstoi, potoaisplaknete so vrela voda.

Is~istete gi rabotnite masi(vo kujnata): Izbri{ete gi povr{i-nite so krpa potopena vo ocet.

Is~istete go fri`iderot: Some{avina pola voda, pola ocetizbri{ete ja vnatre{nosta na fri-`iderot - policite i yidovite. ]egi simne i mirizbite.

Is~istete ja masnotijata odrernata: Ako ima masni damki navratata od rernata, sipete nekolkukapki ocet direktno na damkite,ostavete da stoi 15 minuti i izbri-{ete so sun|er.

Svetnete gi staklenite ~a{i i

drugite stakleni predmeti: Za da jaotstranite zamaglenosta, zavitkaj-te gi so krpa natopena vo ocet iostavete ja da otstoi. Otstranete jakrpata i isplaknete ja staklarijataso vrela voda.

Oslobodete se od naslagite odvarovnik na ~ajnikot: Napolnete go~ajnikot so ocet i ostavete go navklu~ena ringla da provrie. Osta-vete go da se izladi i isplaknete goso voda.

Otstranete gi damkite vo fil-xanite za kafe: Napravete smesa soednakvi delovi od ocet i sol (ilisoda bikarbona namesto sol) i prot-rijte ne`no pred da gi isplaknete.

Otstranete gi damkite (i nep-rijatniot miris) od sadovite odplastika (na pr. plasti~ni kutii socvrsto zatvorawe za ~uvawe hrana):Izbri{ete gi sadovite so krpa na-topena vo ocet.

Otstranete gi damkite od alu-miniumskite tenxeriwa: Zovrijteedna {olja ocet i edna {olja voda.

Izbrkajte gi mravkite: Is-prskajte ocet na dolniot del navleznite vrati, na prozorcite i ka-de i da vidite nivni tragi.

Is~istete gi otvora~ite zakonzervi: Istrijte go trkaloto odotvora~ot za konzervi so ocet, upo-trebuvaj}i stara ~etki~ka za zabi.

Otstranete lepenki ili etike-ti: Pokrijte ja lepenkata so krpapotopena vo ocet. Ostavete ja dastoi preku no}. Do nautro treba dabide otstraneta.

Svetnete gi porcelanskite mi-jalnici: Malku ocet i dobro triewei }e gi napravite da bleskaat.

Is~istete go talogot: Sipetemalku ocet, ostavete go da postoinekolku minuti i istrijte so stara~etki~ka za zabi.

Svetnete ja vece-{oljata: Si-pete edna ili dve {olji ocet iostavete go da stoi preku no}, a po-toa istrijte ja so klozetskata ~etka.

Svetnete gi linoleumskite po-dovi: Dodajte po edna {olja ocet nasekoj ~etvrt litar voda {to ja upot-rebuvate za ~istewe na podot.

Is~istete gi ~etkite za boja-disuvawe: Potopete gi ~etkite voocet vo vreme od eden ~as, pred dagi zovriete za da ja otstranite isu-{enata i stvrdnata boja.

Is~istete ja skarata: Isprskaj-te ocet na zgu`vana topka tenkaaluminiumska folija i potoa so neaenergi~no istrijte ja re{etkata.

Dezinficirajte gi drvenitedaski za se~ewe: Izmijte gi daskiteso ocet.

Dajte im sjaj na predmetite odko`a: Istrijte gi so krpa potopenavo ocet. Svetnete so suva krpa.

O~igledno e deka ocetot e pro-dukt za sekojdnevna doma{na upot-reba so mnogubrojni nameni vo ku}a-ta, od vkusen za~in, poznat na site,do doma{en ~ista~ {to pogore ni goprezentiraa ekspertite za domot isemejstvoto. Netoksi~en, ekolo{kizdrav, efikasen za ~istewe, evtin -toa se negovite karakteristiki. Akonekomu mu pre~i mirisot, toj so ga-rancija is~eznuva otkako }e se isu-{i, {to ne bi mo`elo da se ka`e zanekoi hemikalii {to se sodr`at vodetergentite. Koristej}i go ocetot}e bidete pozdravi, a dobro e i zadoma{niot buxet!

podgotvila: d-r M. Kalajxiska - Petru{evska

^istewe so ocet

Spored pravnite ekspertise postavuva pra{awe da-li po ovoj osnov }e se uki-

ne i pravoto za penzionirawekoe{to, isto taka, ne e so istikriteriumi za ma` i `ena

Ustavniot sud ukina dva ~lenaod Zakonot za penzisko i inva-lidsko osiguruvawe, koi seodnesuvaat na steknuvawe napravoto na semejna penzija navdovica ili vdovec. Sporedaktuelniot Zakon koga }e po~inepenziski osigurenik, negovatavdovica ima pravo da ja nasledinegovata penzija otkako }e na-polni 45 godini, a koga e vo pra-{awe ma` ~ija sopruga, penziskiosigurenik, po~inala toj imapravo da ja nasledi penzijata nasvojata sopruga koga }e napolni55 godini.

Kako {to obrazlo`uvaat odUstavniot sud, ukinuvaweto gonapravile, bidej}i utvrdile de-ka so ova zakonsko re{enie sesozdava neednakvost me|u polo-vite pri ista situacija, no bezda postojat drugi objektivizira-

ni kriteriumi poradi koi e nap-ravena takvata razlika.

Pravnite ekspekti vo zemjava,koi se dobro upateni vo ovaaproblematika, ja komentiraatodlukata na Ustavniot sud kakonedovolno izdr`ana, za{to soz-davawe neednakvost na polovitene e dovolen argumet za donesu-vawe vakva odluka. Spored nivse postavuva pra{awe dali poovoj osnov }e se ukine i pravotoza penzionirawe koe{to, istotaka, ne e so isti kriteriumi zama` i za `ena.

- Spored aktuelniot Zakon zapenzisko i invalidsko osiguru-vawe `enite mo`at da se penzi-oniraat po osnov na vozrasta sonavr{uvaweto na 62 godini, ama` na 64 godini - potsetuvaatpravnicite. Tie glasno se pra-{uvaat dali po istiot osnov akonekoj se po`ali, Ustavniot sud}e ja ukine i razlikata vo godi-nite kaj penzioniraweto podobrazlo`enieto deka se sozdavaneednakvost me|u polovite.

Ekspertite uka`uvaat deka zanekoi zakonski re{enija treba

da se pravat podetalni analiziza da ne se slu~uva da se nosatvakvi neargumentirani odluki.

Od Sojuzot na sindikatite naMakedonija pak velat deka nemada ja komentiraat odlukata naSudot, no fakt e deka koga senosel Zakonot tie ne bile pro-tiv vakvata odluka `enata daima pravo porano da dobie se-mejnata penzija.

- Samata priroda na `enata vosemejstvoto e poinakva od onaana ma`ot, pa logi~no e taa daima i vakva mo`nost porano dase stekne so vakva penzija - ko-mentiraat od pravniot sektor naSSM. Spored niv se otvora mo`-nost nekoj da dostavi nova ini-cijativa do Ustavniot sud i za-radi polova neednakvost da sepovle~at pove}e zakonskiodredbi.

Ekspertite predupreduvaatdeka sudot nema cvrsti argumen-ti za ovaa odluka, pa mo`e ponekoja sli~na inicijativa i taada padne.

Valentina Marjanovi}

Vdovec i vdovica na ista vozrast }e steknuvaatsemejna penzija

Verojatno ste se po~uvstvuvaleubavo po prestojot vo gradina-ta ili vo priroda odmoraj}i

se na nekoja livada. Sigurno ubavose ~uvstvuvate i otkako ste gi sre-dile va{ite cve}iwa na terasata.I vo edniot i vo drugiot slu~aj si-gurno ste pomislile deka toa e takazaradi ~istiot vozduh ili radostadeka ona {to go odgleduvate raste,se razviva, cveta... No iako i ova eto~no postoi u{te edna druga nemnogu poznata pri~ina.

Nau~nicite otkrile deka so izlo-`uvawe na eden vid bakterija kojase nao|a vo po~vata se namaluvaanksioznosta i se zgolemuvaatumstvenite sposobnosti, so drugizborovi, vo po~vata postoi bakte-rija koja ni go pravi `ivotot poubav,ne pravi posre}ni. Doroti Metjus,koja vr{ela istra`uvawa vo vrskaso ovaa bakterija, otkrila deka isposobnostite za u~ewe se zgolemu-vaat koga bakterijata se vnesuvapreku hranata ili koga se vdi{uva.Bakterijata za koja stanuva zbor eMycobacterium vaccae, i ~esto seslu~uva lu|eto nesvesno da ja vdi-{at koga prestojuvaat odredeno vre-me vo priroda.

Deka ovaa bakterija ima ~udot-vorna mo} ka`uva sledniot ekspe-riment. Otakako gluvcite bile "nah-raneti” so ovoj vid bakterija, bile

pu{teni da se snajdat vo lavirint.Istra`uva~ite otkrile deka oniegluvci koi bile nahraneti so bakte-rijata za dva pati pobrzo go pomina-le lavirintot i kaj niv bilo zabe-le`ano pomalo anksiozno odnesu-vawe otkolku kaj drugite gluvci.

Istra`uvawata isto taka otkriledeka koga ovaa bakterija e iwekti-rana kaj gluvci, go stimulira rastotna nivnite nevroni i predizvikuvazgolemuvawe na nivoto na seroto-nin, a kako rezultat na toa se nama-luva anksioznosta. Zaradi ovojfakt, kaj istra`uva~ite postoi na-de` deka bakterijata bi mo`ela daima i antidepresivni svojstva. Tiesmetaat deka namalenata anksioz-nost, zgolemenoto nivo na seroto-nin, podobrenata sposobnost zau~ewe, ne se edinstvenite benefitikoi gi dava ova bakterija, zatoaodlu~ile da istra`uvaat i ponata-mu.

Mo`ebi eden den }e postojat tab-letki so ovaa bakterija koi lu|eto}e gi koristat koga }e posakaat da se~uvstvuvaat ubavo, no dotoga{ pres-tojuvajte {to po~esto vo priroda iodgleduvajte cve}iwa, bidete vokontakt so zemja za da bidete poum-ni i posre}ni!

I na krajot, eve u{te nekolkuinteresni raboti okolu odgledu-vaweto cve}iwa. Nau~nicite doka-

`ale dekacve}eto vodomot, vodvorot ilina terasa-ta prido-nesuva zap o d o b r u -vawe nazdravjeto,a osobenogo namalu-va stresot. Samata aktivnost okolusadeweto, polevaweto i odr`u-vaweto e aktivnost koja smiruva inosi zadovolstvo. Cve}eto so svoiteubavi boi go razubavuva ambientot ini go pravi poprijaten prestojot i natoj na~in ne smiruva i go namaluvastresot i depresijata. Ne pomalku sebitni i ubavite opojni mirisi koipovolno dejstvuvaat na zdravjeto, aova e popoznato kako aromoterapijakoja se koristela i se koristi nizvekovite kaj mnogu narodi od raz-li~ni kulturi. Isto taka se smetadeka odredeni vidovi rastenija javpivaat negativnata energija odraznite zra~ewa od aparatite vona{eto opkru`uvawe. Ne slu~ajnoodredeni vidovi cve}iwa se pov-rzani so razni emocii i mnogu ~estocve}eto zamenuva mnogu ubavi pora-ki.

V.S.

Prestojuvajte vo priroda i odgleduvajte cve}iwaza da bidete posre}ni, no i pozdravi

\

Po povod 21 Septemvri, svet-skiot den za Alzhajmer, vo Ge-rontolo{kiot zavod "13 Noem-

vri“ vo Skopje, se odr`a sredba na~lenovite na makedonskata asocija-cija za Alzhajmer, so pacientite, za-boleni od ovaa bolest. Mototo naovogodi{noto odbele`uvawe e: "Se-ga e vreme za akcija”, no vreme zaakcija e i sega i vo idnina, bidej}ivnimanie i gri`a na bolnite odAlzhajmerovata bolest im e potreb-na i neophodna sekoga{!

Direktorkata na Gerontolo{kiotzavod "13 Noemvri”, Len~e Neloska,

zboruva{e za gri`ata i vnimanieto,kako i za se ona {to im se pru`a nabolnite od Alzhajmerovata bolestvo ovaa ustanova. Sredbata be{ezbogatena i so prisustvoto na humo-ristot Voj~e Kitanoski, koj so svoi-te numeri i humoristi~ki to~ki,vnese vedrina me|u pecientite iprisutnite. Nikoj ne mo`e{e da os-tane ramnodu{en od reakcijata napacientite na nastanot, iako sitepacienti ne se odnesuvaa podednak-vo. Imeno, onie koi ja minuvaatprvata faza na bolesta bea vidnovozbudeni i so netrpenie ja ~ekaa

sredbata. Na mnogumina od nivdodeka gi slu{aa humoristi~-nite numeri na Voj~e, im se po-javi i ponekoja nasmevka, re-akcija i komentar, {to e ret-kost za ovie pacienti koi `i-veat vo svoj poseben svet. Oviereakcii zna~ea deka tie zamoment se vratile vo realnos-ta, deka iskra na radost im jadoprela du{ata. Pacientitepak vo ponaprednatata faza nabolesta nemo prisustvuvaa,

bez vidlivi reakcii na licata, nosepak, na nekoj na~in kako da im go-de{e, kako da im donese zadovol-stvo ovaa sredba, ovoj nevoobi~aennastan. Pacientite vo terminalna-ta faza na bolesta ne bea svesni{to se slu~uva. Mnogu brzo, vo tekotna sredbata kako da im zdosadi setotoa, stanuvaa i bescelno {etaa pohodnikot. Kako i da e, i kako za ko-go, sepak sredbava vnese malkusvetlina vo te{kiot `ivot na oviebolni.

Za ~lenovite na dru{tvoto zaAlzhajmer na Makedonija be{e bitnodeka na ovoj den im se uka`a poseb-no vnimanie na bolnite. Bea zado-volni bidej}i pacientite gi prifa-tija so radost, a ova be{e i u{teeden dokaz deka borbata i naporitena dru{tvoto za pohuman i podobar`ivot na ovie bolni od ovaa te{ka izasega neizle~iva bolest ne se za-ludni i nosat rezultati. Zadovol-stvoto od nastanot be{e vzaemno.Sredbata be{e neposredna i prote-~e vo razgovor so pacientite. Nakraj bea napraveni i nekolku fotog-rafii za spomen na ovoj den.

D-r Kostadinka Bojkova, nevropsihijater

Odbele`an denot na bolnite od Alzhajmer

Iskra na radost i svetlina

REKLAMI PENZIONERplus oktomvri 201014

Vo sabota vo 8,30 nautro izleguva ma` na terasai sonlivo se protega. Do nego na sosednata terasakom{ijata prostira mokri ali{ta. Sonliviotpra{uva:

- Koga spie{e bre kom{ija?- Koga se `enev, pa nevidov kakva zemav!

* * *Go gleda dedoto vnu~eto nata`eno i go pa{uva:- [to ti e vnu~ko, {to se nervira{?- Ne mi se ~ita lektirata, mnogu e dosadna. - Ne se nerviraj i sedni da ~ita{. Kolku {to

zanam dosega nikoj ne umrel od ~itawe lektira.Eve gledaj me mene i jas sum gi ~ital lektirite.

- Da, ama od toa si ostarel, a toa e blisku dotoa {to veli{.

* * *@ena mu se `ali na svojot mati~en lekar:- Doktore, koga spie ma`ot mi ~krboti so

zabite. Dali e mo`ebi toa znak na starost?- Ne. Znak na starost }e bide koga dodeka spie

}e gi ~uva zabite vo ~a{a.

I se `ali edna `ena na svojata bliska pri-jatelka:

- Mi se sma~i od ma` mi. So svoeto odnesuvawemi e dojden ve}e preku glava. Nemo`am da gotrpam!

- Razvedi se {tom e taka.- Da, mnogu si umna. Nikako, ne doa|a vo pred-

vid! Mi predlaga{ da go napravam sloboden isre}en. Pa toj toa edvaj i go ~eka!

* * *-Mamo, tato mi udri dve {lakanici.-Zo{to dve?-Prvata mi ja udri koga mu ja poka`av

u~ili{nata kni{ka polna so edinici.-A vtorata?-Vtorata, koga vide deka mu ja poka`uvam nego-

vata {to ja najdov vo fijoka!* * *

Kelnerot mu nosi vino na gostinot. Gostinot goprobuva. Vinoto ne bilo ubavo, bilo so vkus navoda.

-Kako vi se dopa|a vinot, pre{al kelnerot.-Dobro e, samo ka`ete mi kade go polnite, na koj

izvor?

ZABAVAPENZIONERplus oktomvri 2010 15

Go sretnal str{enot{turecot koj se vra}alod koncert. Zastanalpred nego i go pra{al sosvojot osilav glas:

- Dobro te na~ekav.Mora{ da mi ka`e{ odkade ti e instrumentot{to tolku ubavo sviri,za da kupam i jas. Ako nemi ka`e{ `iv nema domada se vrati{.

[turecot odgovoril:- Za instrumentot e

lesno }e si go kupi{ voprodavnica, ama pred da nau~i{ ubavo da sviri{ treba da si go izvadi{ osiloto.

- Gluposti - rekol str{enot, a so {to }e se branam od du{manite bez osilo?- Toj {to sviri i pee nema du{mani - rekol {turecot!

[turecot i str{enot

M.T.

Podmornica- Iako podmornicite bile koristeni vobitkite u{te vo Amerikanskata Gra|anska vojna (vo1864 za prvpat), koga @il Vern ja objavil “20.000 milji”pod moreto, in`enerite po~nale da razmisluvaat zaponapredni podvodni vozila koi }e nurnat u{te pod-laboko vo moreto.Internet - Pisatelot na romani Vilijam Gibson, gopostavil temelot na sajberpank `anrot i na internetot(ili poto~no World Wide Web). Vo ~udesniot svet nanegovite romani, re~isi sekoj mo`e da ima pristap doglobalnata kompjuterska mre`a koristej}i se so speci-jalen interfejs vo mozokot, {to ovozmo`uva sekoj naplanetata da mo`e da razmenuva informacii vo istiotmoment. Vi zvu~i poznato?Elektri~en pi{tol - Koga Xek Kover go razvil svojotprv prototip za pomalku smrtonosnata alternativa napi{tolite, i go narekol so akronimot koj stoi za„Thomas A. Swift’s Electric Rifle”. Kover go izbral toa imespored herojot na nau~no fantasti~nata romani koi gi~ital kako dete, vo koi vo eden od niv imalo “elek-tri~na pu{ka” {to se koristela za lovewe.Atomska bomba - Ne e te{ko da se zamisli golemaeksplozija, no Robert Cromie ja zamislil taka detalno{to taa mo`ela da stane realnost. Vo knigata TheCrack of Doom, toj pi{uva za oru`je koe se koristi soenergijata na atomot za da uni{ti teritorija od okolu5 000 km2. ^etiri dekadi podocna zapo~na Menhetnproektot za razvivawe na prvata atomska bomba.Mobilni telefoni - Koga be{e proizveden prviotflip mobilen telefon, mnogumina iskomentiraa dekatoj izgleda kako komunikatorite vo Yvezdeni Pateki.Toa ne e slu~ajno. Martin Kuper, izumitelot na prviotmobilen telefon, bil inspiriran od gaxetot nakapetanot Kirk vo smisluvaweto na celiot koncept zaportabl telefon.Patuvawe vo vselenata - Iako knigata od 1865 godina,"Od Zemjata do Mese~inata#, trebalo da bide komi~na,@il Vern, napravil seriozni presmetki za da janapravi verodostojna negovata prikazna za trojca lu|ekoi se obiduvaat da otpatuvaat na mese~inata. Nekoiod negovite teorii i ravenki se poka`ale iznenadu-va~ki to~ni i sli~ni na onie koi se koristea na Apolomisiite, a toj isto taka to~no predvidel deka imabeste`inskata sostojba vo vselenata.Roboti - Idejata za sozdavawe ve{ta~ki `ivot pos-toela so vekovi, no terminot "robot” za prv pat biliskoristen od Karel ^apek vo dramata R.U.R. Sepak, zaprv pat vo 1927 lu|eto po~nale da gi gledaat robotitekako humanoidni ma{ini koi mo`at da bidat kontroli-rani od programerot - posle gledaweto na filmot naFric Lang - Metropolis

ZANIMLIVOSTI KRSTOZBOR

Humor

SKANDI

GNOJNOGNOJNO^IR^E ZA^IR^E ZAVREME NAVREME NAPUBERTETPUBERTET

PRILOG ZAPRILOG ZAMESTOMESTO

GIJOMGIJOMAPOLINERAPOLINER KISLORODKISLOROD SKANDISKANDI

OSTROVOTOSTROVOTNANA

ODISEJODISEJ

INIC. NAINIC. NAIMITEIMITE--TOROTTOROT

RANGELOVRANGELOV

STARO-STARO-RIMSKIRIMSKI

FILOZOFFILOZOFLUCIELUCIE

STARSTAREVREJSKIEVREJSKI

KARALKARAL

GGGGLLLLUUUUMMMMEEEECCCCOOOOTTTTNNNNAAAA

FFFFOOOOTTTTOOOOSSSSOOOOTTTT

JAPONSKIJAPONSKIOSTROV VOOSTROV VO

TIHIOTTIHIOTOKEANOKEAN

BOJA ZABOJA ZAKOSAKOSA

MAKARSKAMAKARSKA

SOLI NA URANOVASOLI NA URANOVAKISELINAKISELINA

PO^VA, ZEMJI[TE (MN.)PO^VA, ZEMJI[TE (MN.)

MEGU. AMAT.MEGU. AMAT.BOKS.BOKS.SOJUZSOJUZ

“INVENIT““INVENIT“

GRAD VOGRAD VO^AD^ADVIDVID

PAMU^NAPAMU^NATKAENINATKAENINA

VNATRE[NOVNATRE[NO“ANTIFA[.“ANTIFA[.

SOB. NASOB. NANAR.OSL.NAR.OSL.NA MAK.“NA MAK.“

SOJUZ NASOJUZ NADR@AVIDR@AVI

VID PTICAVID PTICA

ITAL.ITAL.RADIO TVRADIO TV

NAPAD VRZNAPAD VRZPOZ. LI^.POZ. LI^.

SVETO-SVETO-ZAREVOZAREVO

MEGU.MEGU.SOJUZ ZASOJUZ ZA

VOZ. SOOB.VOZ. SOOB.

METLAMETLA

BALEBALE

VID VOENAVID VOENAFORMAC.FORMAC.RABOTNIRABOTNI--

CI VOCI VOLEARNICALEARNICA

AVTOZNAKAVTOZNAKZAZA

PAN^EVOPAN^EVOGRAD VOGRAD VO

NIGERIJANIGERIJA

TONTON

EDENEDENKONTINENTKONTINENT

XIN SOXIN SOEDNO OKOEDNO OKOREKA VOREKA VOSRBIJASRBIJA

KIRIJAKIRIJANERA-NERA-

ZVIENAZVIENAVO[KAVO[KA

NATRIUMNATRIUMTI[INATI[INA

SEVERENSEVERENELENELEN

FILTRAT NAFILTRAT NABUBREZITEBUBREZITE

GRAD VOGRAD VO[VETSKA[VETSKAMORSKAMORSKA

RIBARIBA

MORSKAMORSKATESNINATESNINA

NA MALAJANA MALAJAATLETI^ARATLETI^AR

HENRIHENRI

NAMERANAMERA KISLORODKISLOROD SKANDISKANDI SVE[TENIKSVE[TENIKBOG NABOG NA

PODZEM-PODZEM-JETOJETO

OBLAST VOOBLAST VOHRVATSKAHRVATSKA

BELGISKIBELGISKIISTORI^ARISTORI^AR

@OZEF@OZEF

BELGRADBELGRADGRAD-GRAD-

ACIJA NAACIJA NAMOTORNOMOTORNO

MASLOMASLO

DR@AVADR@AVANA APEN.NA APEN.

POLUPOLU--OSTROVOSTROVDENOVIDENOVI

NA[ PEJA^NA[ PEJA^

ENA VEKOENA VEKO

ISTOK-ISTOK-SEVERO-SEVERO-ISTOKISTOK

KELVINKELVIN

CVRSTCVRSTMATERIJALMATERIJAL

DENARDENAR

^OVEKOVO^OVEKOVOTELOTELO

MUZI^KAMUZI^KANOTANOTA

ARTISKATAARTISKATALUPINOLUPINO

ALTALT

SOSTAV ODSOSTAV OD9 ^LENA9 ^LENA

(MN.)(MN.)VID VOENAVID VOENA

FORM.FORM.

MENICAMENICA

[TIT OD LAMBA[TIT OD LAMBA

DUB. PIS.DUB. PIS.ANTUNANTUN

MARIJAMARIJALITARLITAR

GRAD VOGRAD VOINDIJAINDIJA

AVTOZNAKAVTOZNAKZAZA

PAN^EVOPAN^EVO

ASTANTINASTANTIN

ARTISKATAARTISKATADEREKDEREK

BOTANI^KIBOTANI^KI(SKR.)(SKR.)

MUSLIMUSLI--MANSKOMANSKOM. IMEM. IME

KORISNOKORISNO

SVE[TENIKSVE[TENIK

DALTONOVDALTONOVSIS. ZASIS. ZA

ZAS. U^EWEZAS. U^EWEBORBOR

DEL ODDEL ODBRA[NOTOBRA[NOTO

[TO GO[TO GOZEMAZEMA

VODENI^.VODENI^.

RABOTNIKRABOTNIKVO BAKA-VO BAKA-

LNICALNICA

VID TRUPVID TRUP--KA (MN.)KA (MN.)

REVIJA PENZIONERplus oktomvri 201016

Vo Domot na kulturata "Anton Panov” vo Strumica na 7 oktomvri se odr`apettiot posleden del na Osmata regionalna revija na pesni, muzika i igrina koja nastapija peja~ki i igraorni grupi, solo-peja~i, dueti i orkestri na

zdru`enijata na penzionerite od gradot doma}in, Valandovo, Veles, Bogdanci,Gevgelija, Dojran, Negotino i starosni i invalidski od Kavadarci.

Na mnogubrojnata publika, na u~esnicite i na gostite dobredojde im posaka Dan-~e Daskalovska, pretsedatel na Izvr{niot odbor naZdru`enieto na penzionerite na Strumica, a grado-na~alnikot Zoran Zaev uka`a deka so pesnata naj-dobro se pobeduvaat prob-lemite i lo{ata misla, asamiot fakt deka ovaa mu-zi~ka manifestacija imarevijalen karakter, do-volno zboruva deka glavnapridobivka od nea }e bideneguvaweto na folkloroti zacvrstuvaweto i prod-labo~uvaweto na ve}evospostavenoto prijatel-stvo.

Vo imeto na organizato-rot SZPM pretsedatelot

Du{ko [urbanovskiovaa kulturna manifes-tacija ja proglasi zaotvorena, posakuvaj}iuspeh na revijata, dolgo zdravje na site u~esnici idobro dru`ewe. Pritoa napomna deka osum godini pored Sojuzot gi organizira ovie revii i deka godina-va doma}ini bea zdru`enijata na penzionerite odSveti Nikole, Kavadarci, Vinica, \or~e Petrov iStrumica. Vo sporedba so prvata revija {to seodr`a vo 2003 godina vo Probi{tip na koja u~estvu-vaa samo 9 zdru`enija, godinava toj broj se zgolemina 39 ili za re~isi pet pati. Zna~itelno e podobreni kvalitetot na reviite so koi penzionerite stanaa~uvari na makedonskoto folklorno bogatstvo.

Programskiot del na revijata vsu{nost zapo~na sohimnata na penzionerite i so nekolku prigodni do-setki na poznatiot voditel \or|i Kalajxiev.

Peja~kata grupa za-edno so solo-izvedu-va~ite i orkestarot naZdru`enieto na penzi-onerite na Strumicaispolnija tri miloz-vu~ni pesni od ovojkraj, me|u koi i "[to neme ma`i{ mamo zaStrumica”.

Sozdadenata atmos-fera ja nadopolni inastapot na peja~katagrupa i na solistite na Zdru`enieto na starosnite penzioneri na Kavadarci. Po-seben aplauz dobi solistot Risto Gelevski za interpretacija na pesnata "Starodru{tvo”. Dobar nastap ima{e i Traj~e Lazarov od Zdru`enieto na invalidski-

te penzioneri na Kavadar-ci, koj ispolni tri pesni,me|u koi i "Jano, Janike”.

So pesnata "Bor sadilamoma Evgenija” i so u{tedve makedonski tradicio-nalni pesni vo muzi~kapridru`ba na sintisajzerod muzikologot LeonidMan~ev, uspe{en nastapima{e i peja~kata grupa naZdru`enieto na penzione-rite od Valandovo.

Peja~kata iigraorna gru-pa na Zdru-`enieto napenzioneriteod Veles is-polni tripesni od Po-vardarjeto, aposeben vpe-~atok osta-vija so pes-nata "Vele{-kite ergeni”.

So nov re-pertoar i ko-reografija sepretstavi pe-ja~kata grupa isolistite naZdru`enietona penzione-rite od Bog-danci, koidosta uigranonastapija sopesnata "Pos-ledno pismo”.

Zdru`enieto na penzionerite na Gevgelija se pretstavi so `enska peja~ka gru-pa vo starogradska nosija i vo pridru`ba na violina, harmonika i gitara, so {topotsetija na make-donskite serenadi,osobeno so harmo-ni~nata izvedba na"Re`i, re`i tibi~kio” i humoris-ti~nata "Modernasi imam `ena” za{to dobija zaslu-`en aplauz od pri-sutnata publika.

Na Osmata regio-nalna revija napesni, muzika i

igri za prv patnastapi peja~katagrupa na Zdru`e-nieto na penzione-rite na Dojran itoa uspe{no so tripesni od koi pose-ben vpe~atok osta-vi "Mese~ino sjajnayvezdo”.

O f i c i j a l n i o tdel na revijatazavr{i so pesnata"Jane, Janke ubava”

vo ispolnuvawe name{anata peja~kagrupa so golemiotorkestar na Zdru-`enieto na penzio-nerite na Negotino.

Priznanijata zau~estvo na revijatagi vra~i ^edo Geor-gievski, potpretse-datel na SZPM.

Na krajot, kakogosti na ZP - Stru-

mica nastapi peja~kata grupa nazbratimenoto zdru`enie na penzi-

onerite na "Gazi Baba” od Skopje.Dragi Argirovski

Osma regionalna revija na pesni, muzika i igri vo Strumica

^uvari na makedonskoto folklorno bogatstvo

Dan~e Daskalova

Zoran Zaev

Du{ko [urbanovski

ZP Kavadarci

ZP Valandovo

ZP Strumica

ZP Veles

ZP Bogdanci

ZP Dojran

ZP Gevgelija

ZP Negotino

Priznanija za u~esnicite

ZP Gevgelija