USTAV

NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Trgnuvaj}i od istoriskoto kulturno, duhovno i dr`avno nasledstvo na makedonskiot narod i od negovata vekovna borba za nacionalna i socijalna sloboda i za sozdavawe svoja dr`ava, a posebno od dr`avno-pravnite tradicii na Kru{evskata republika i istoriskite odluki na ASNOM i ustavno-pravniot kontinuitet na makedonskata dr`ava kako suverena republika vo Federativna Jugoslavija, od slobodno izrazenata volja na gra|anite na Republika Makedonija na referendumot od 8 septemvri 1991 godina, kako i od istoriskiot fakt deka Makedonija e konstituirana kako nacionalna dr`ava na makedonskiot narod vo koja se obezbeduva celosna gra|anska ramnopravnost i trajno so`itelstvo na makedonskiot narod so Albancite, Turcite, Vlasite, Romite i drugite nacionalnosti koi `iveat vo Republika Makedonija, a so cel:

- Republika Makedonija da se konstituira kako suverena i samostojna i kako gra|anska i demokratska dr`ava;

- da se vospostavi i izgradi vladeeweto na pravoto kako temelen sistem na vlasta;

- da se garantiraat ~ovekovite prava, gra|anskite slobodi i nacionalnata ramnopravnost;

- da se obezbedi mir i so`itelstvo na makedonskiot narod so nacionalnostite koi `iveat vo Republika Makedonija i

- da se obezbedi socijalna pravda, ekonomska blagosostojba i napredok na li~niot i zaedni~kiot `ivot.

Sobranieto na Republika Makedonija, donesuva

USTAV

NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

I. OSNOVNI ODREDBI

^len 1

Republika Makedonija e suverena, samostojna, demokratska i socijalna dr`ava.

Suverenitetot na Republika Makedonija e nedeliv, neotu|iv i neprenosliv.

^len 2

Vo Republika Makedonija suverenitetot proizleguva od gra|anite i im pripa|a na gra|anite.

Gra|anite na Republika Makedonija vlasta ja ostvaruvaat preku demokratski izbrani pretstavnici, po pat na referendum i drugi oblici na neposredno izjasnuvawe.

^len 3

Teritorijata na Republika Makedonija e nedeliva i neotu|iva.

Postojnata granica na Republika Makedonija e nepovredliva.

Granicata na Republika Makedonija mo`e da se menuva samo vo soglasnost so Ustavot.

^len 4

Gra|anite na Republika Makedonija imaat dr`avjanstvo na Republika Makedonija.

Na dr`avjanin na Republika Makedonija ne mo`e da mu bide odzemeno dr`avjanstvoto, nitu da bide proteran ili predaden na druga dr`ava.

Dr`avjanstvoto na Republika Makedonija se ureduva so zakon.

^len 5

Dr`avni simboli na Republika Makedonija se: grb, zname i himna.

Grbot, znameto i himnata na Republika Makedonija se utvrduvaat so zakon koj se donesuva so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.

^len 6

Glaven grad na Republika Makedonija e Skopje.

^len 7

Vo Republika Makedonija slu`ben jazik e makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo.

Vo edinicite na lokalnata samouprava vo koi kako mnozinstvo `iveat pripadnicite na nacionalnostite, vo slu`bena upotreba, pokraj makedonskiot jazik i kirilskoto pismo, se i jazikot i pismoto na nacionalnostite na na~in utvrden so zakon.

Vo edinicite na lokalnata samouprava vo koi kako zna~itelen broj `iveat pripadnicite na nacionalnostite, vo slu`bena upotreba, pokraj makedonskiot jazik i kirilskoto pismo, se i jazikot i pismoto na nacionalnostite, pod uslovi i na na~in utvrdeni so zakon.

^len 8

Temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija se:

- osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati so me|unarodnoto pravo i utvrdeni so Ustavot;

- slobodnoto izrazuvawe na nacionalnata pripadnost;

- vladeeweto na pravoto;

- podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska;

- politi~kiot pluralizam i slobodnite neposredni i demokratski izbori;

- pravnata za{tita na sopstvenosta;

- slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto;

- humanizmot, socijalnata pravda i solidarnosta;

- lokalnata samouprava;

- ureduvaweto i humanizacijata na prostorot i za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i na prirodata i

- po~ituvaweto na op{to prifatenite normi na me|unarodnoto pravo.

Vo Republika Makedonija slobodno e se {to so Ustavot i zakon ne e zabraneto.

II. OSNOVNI SLOBODI I PRAVA NA ^OVEKOT I GRA\ANINOT

1. Gra|anski i politi~ki slobodi i prava

^len 9

Gra|anite na Republika Makedonija se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto uveruvawe; imotnata i op{testvenata polo`ba.

Gra|anite pred Ustavot i zakonite se ednakvi.

^len 10

@ivotot na ~ovekot e neprikosnoven.

Vo Republika Makedonija ne mo`e da se izre~e smrtna kazna po nitu eden osnov.

^len 11

Fizi~kiot i moralniot integritet na ~ovekot se neprikosnoveni.

Se zabranuva sekoj oblik na ma~ewe, ne~ove~ko ili poni`uva~ko odnesuvawe i kaznuvawe.

Se zabranuva prisilna rabota.

^len 12

Slobodata na ~ovekot e neprikosnovena.

Nikomu ne mo`e da mu bide ograni~ena slobodata, osven so odluka na sudot i vo slu~ai i vo postapka utvrdena so zakon.

Liceto povikano, privedeno ili li{eno od sloboda mora vedna{ da bide zapoznato so pri~inite za negovoto povikuvawe, priveduvawe ili li{uvawe od sloboda i so negovite prava utvrdeni so zakon i od nego ne mo`e da se bara izjava. Liceto ima pravo na branitel vo policiskata i sudskata postapka.

Liceto li{eno od sloboda mora vedna{, a najdocna vo rok od 24 ~asa od momentot na li{uvaweto od sloboda, da bide izvedeno pred sud, koj bez odlagawe }e odlu~i za zakonitosta na li{uvaweto od sloboda.

Pritvorot mo`e da trae po odluka na sud najdolgo 90 dena od denot na pritvoruvaweto.

Pritvorenoto lice mo`e pod uslovi utvrdeni so zakon da bide pu{teno da se brani od sloboda.

^len 13

Liceto obvineto za kaznivo delo }e se smeta za nevino se dodeka negovata vina ne bide utvrdena so pravosilna sudska odluka.

Liceto nezakonito li{eno od sloboda, pritvoreno ili nezakonito osudeno, ima pravo na nadomest na {teta i drugi prava utvrdeni so zakon.

^len 14

Nikoj ne mo`e da bide kaznet za delo koe pred da bide storeno ne bilo utvrdeno so zakon ili so drug propis kako kaznivo delo i za koe ne bila predvidena kazna.

Nikoj ne mo`e povtorno da bide suden za delo za koe ve}e bil suden i za koe e donesena pravosilna sudska odluka.

^len 15

Se garantira pravoto na `alba protiv poedine~nite pravni akti doneseni vo postapka vo prv stepen pred sud, upraven organ ili organizacija ili drugi institucii {to vr{at javni ovlastuvawa.

^len 16

Se garantira slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na mislata.

Se garantira slobodata na govorot, javniot nastap, javnoto informirawe i slobodnoto osnovawe na institucii za javno informirawe.

Se garantira slobodniot pristap kon informaciite, slobodata na primawe i prenesuvawe na informacii.

Se garantira pravoto na odgovor vo sredstvata za javno informirawe.

Se garantira pravoto na ispravka vo sredstvata za javno informirawe.

Se garantira pravoto na za{tita na izvorot na informacijata vo sredstvata za javno informirawe.

Cenzurata e zabraneta.

^len 17

Se garantira slobodata i tajnosta na pismata i na site drugi oblici na op{tewe.

Samo vrz osnova na odluka na sud mo`e da se otstapi od na~eloto na nepovredlivost na tajnosta na pismata, ako e toa neophodno za vodewe na krivi~na postapka ili toa go baraat interesite na odbranata na Republikata.

^len 18

Se garantiraat sigurnosta i tajnosta na li~nite podatoci.

Na gra|anite im se garantira za{tita od povreda na li~niot integritet {to proizleguva od registriraweto na informacii za niv preku obrabotka na podatocite.

^len 19

Se garantira slobodata na veroispovesta.

Se garantira slobodno i javno, poedine~no ili vo zaednica so drugi, izrazuvawe na verata.

Makedonskata pravoslavna crkva, drugite verski zaednici i religiozni grupi se odvoeni od dr`avata i se ednakvi pred zakonot.

Makedonskata pravoslavna crkva, drugite verski zaednici i religiozni grupi se slobodni vo osnovaweto na verski u~ili{ta i na socijalni i dobrotvorni ustanovi vo postapka predvidena so zakon.

^len 20

Na gra|anite im se garantira slobodata na zdru`uvawe zaradi ostvaruvawe i za{tita na nivnite politi~ki, ekonomski, socijalni, kulturni i drugi prava i uveruvawa.

Gra|anite mo`at slobodno da osnovaat zdru`enija na gra|ani i politi~ki partii, da pristapuvaat kon niv i od niv da istapuvaat.

Programite i dejstvuvaweto na zdru`enijata na gra|anite i politi~kite partii ne mo`at da bidat naso~eni kon nasilno urivawe na ustavniot poredok na Republikata i kon pottiknuvawe ili povikuvawe na voena agresija ili razgoruvawe na nacionalna, rasna ili verska omraza ili netrpelivost.

Zabraneti se voeni ili poluvoeni zdru`enija {to ne im pripa|aat na vooru`enite sili na Republika Makedonija.

^len 21

Gra|anite imaat pravo mirno da se sobiraat i da izrazuvaat javen protest bez prethodno prijavuvawe i bez posebna dozvola.

Koristeweto na ova pravo mo`e da bide ograni~eno samo vo uslovi na voena i vonredna sostojba.

^len 22

Sekoj gra|anin so napolneti 18 godini `ivot steknuva izbira~ko pravo.

Izbira~koto pravo e ednakvo, op{to i neposredno i se ostvaruva na slobodni izbori so tajno glasawe.

Izbira~ko pravo nemaat licata na koi im e odzemena delovnata sposobnost.

^len 23

Sekoj gra|anin ima pravo da u~estvuva vo vr{eweto na javni funkcii.

^len 24

Sekoj gra|anin ima pravo da podnesuva pretstavki do dr`avnite organi i drugite javni slu`bi i na niv da dobie odgovor.

Gra|aninot ne mo`e da bide povikan na odgovornost, nitu da trpi {tetni posledici za stavovite izneseni vo pretstavkite, osven ako so niv ne storil krivi~no delo.

^len 25

Na sekoj gra|anin mu se garantira po~ituvawe i za{tita na privatnosta na negoviot li~en i semeen `ivot, na dostoinstvoto i ugledot.

^len 26

Se garantira nepovredlivosta na domot.

Pravoto na nepovredlivost na domot mo`e da bide ograni~eno edinstveno so sudska odluka koga e vo pra{awe otkrivawe ili spre~uvawe, na krivi~ni dela ili za{tita na zdravjeto na lu|eto.

^len 27

Sekoj gra|anin na Republika Makedonija ima pravo slobodno da se dvi`i na teritorijata na Republikata i slobodno da go izbira mestoto na svoeto `iveali{te.

Sekoj gra|anin ima pravo da ja napu{ti teritorijata na Republikata i da se vrati vo Republikata.

Ostvaruvaweto na ovie prava mo`e da se ograni~i so zakon, edinstveno vo slu~aite koga e toa potrebno zaradi za{tita na bezbednosta na Republikata, vodewe na krivi~na postapka ili za{tita na zdravjeto na lu|eto.

^len 28

Odbranata na Republika Makedonija e pravo i dol`nost na sekoj gra|anin.

Ostvaruvaweto na ova pravo i dol`nost na gra|anite se ureduva so zakon.

^len 29

Strancite vo Republika Makedonija u`ivaat slobodi i prava garantirani so Ustavot, pod uslovi utvrdeni so zakon i me|unarodni dogovori.

Republikata im garantira pravo na azil na strancite i na licata bez dr`avjanstvo, progoneti zaradi demokratsko politi~ko uveruvawe i dejstvuvawe.

Ekstradicija na stranec mo`e da bide izvr{ena samo vrz osnova na ratifikuvan me|unaroden dogovor i vrz na~eloto na reciprocitet. Stranec ne mo`e da bide ekstradiran zaradi politi~ko krivi~no delo. Dejstvijata na terorizam ne se smetaat za politi~ki krivi~ni dela.

2. Ekonomski, socijalni i kulturni prava

^len 30

Se garantira pravoto na sopstvenost i pravoto na nasleduvawe.

Sopstvenosta sozdava prava i obvrski i treba da slu`i za dobro na poedinecot i na zaednicata.

Nikomu ne mo`at da mu bidat odzemeni ili ograni~eni sopstvenosta i pravata koi proizleguvaat od nea, osven koga se raboti za javen interes utvrden so zakon.

Vo slu~aj na eksproprijacija na sopstvenosta ili vo slu~aj na ograni~uvawe na sopstvenosta se garantira praveden nadomest koj ne mo`e da bide ponizok od pazarnata vrednost.

^len 31

Stransko lice vo Republika Makedonija mo`e da steknuva pravo na sopstvenost pod uslovi utvrdeni so zakon.

^len 32

Sekoj ima pravo na rabota, sloboden izbor na vrabotuvawe, za{tita pri raboteweto i materijalna obezbedenost za vreme na privremena nevrabotenost.

Sekomu, pod ednakvi uslovi, mu e dostapno sekoe rabotno mesto.

Sekoj vraboten ima pravo na soodvetna zarabotuva~ka.

Sekoj vraboten ima pravo na platen dneven, nedelen i godi{en odmor. Od ovie prava vrabotenite ne mo`at da se otka`at.

Ostvaruvaweto na pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so kolektivni dogovori.

^len 33

Sekoj e dol`en da pla}a danok i drugi javni dava~ki i da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite rashodi na na~in utvrden so zakon.

^len 34

Gra|anite imaat pravo na socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven dogovor.

^len 35

Republikata se gri`i za socijalnata za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite soglasno so na~eloto na socijalna pravednost.

Republikata im garantira pravo na pomo{ na nemo}nite i na nesposobnite za rabota gra|ani.

Reublikata im obezbeduva posebna za{tita na invalidnite lica i uslovi za nivno vklu~uvawe vo op{testveniot `ivot.

^len 36

Republikata im garantira posebni socijalni prava na borcite od Antifa{isti~kata vojna i od site nacionalnoosloboditelni vojni na Makedonija, na voenite invalidi, na progonuvanite i zatvoranite za ideite na samobitnosta na makedonskiot narod i negovata dr`avnost, kako i na ~lenovite na nivnite semejstva koi nemaat mo`nosti za materijalna i socijalna egzistencija.

Posebnite prava se ureduvaat so zakon.

^len 37

Zaradi ostvaruvawe na svoite ekonomski i socijalni prava, gra|anite imaat pravo da osnovaat sindikati. Sindikatite mo`at da osnovaat svoi sojuzi i da ~lenuvaat vo me|unarodni sindikalni organizacii.

So zakon mo`e da se ograni~at uslovite za ostvaruvawe na pravoto na sindikalno organizirawe vo vooru`enite sili, policijata i organite na upravata.

^len 38

Se garantira pravoto na {trajk.

So zakon mo`e da se ograni~at uslovite za ostvaruvawe na pravoto na {trajk vo vooru`enite sili, policijata i organite na upravata.

^len 39

Na sekoj gra|anin mu se garantira pravoto na zdravstvena za{tita.

Gra|aninot ima pravo i dol`nost da go ~uva i unapreduva sopstvenoto zdravje i zdravjeto na drugite.

^len 40

Republikata mu obezbeduva posebna gri`a i za{tita na semejstvoto.

Pravnite odnosi vo brakot, semejstvoto i vonbra~nata zaednica se ureduvaat so zakon.

Roditelite imaat pravo i dol`nost da se gri`at za izdr`uvawe i vospituvawe na decata. Decata se dol`ni da se gri`at za starite i iznemo{teni roditeli.

Republikata im obezbeduva posebna za{tita na decata bez roditeli i decata bez roditelska gri`a.

^len 41

Pravo na ~ovekot e slobodno da odlu~uva za sozdavawe na deca.

Republikata, zaradi usoglasen ekonomski i socijalen razvoj, vodi humana populaciona politika.

^len 42

Republikata posebno gi za{tituva maj~instvoto, decata i maloletnite lica.

Lice pomlado od 15 godini `ivot ne mo`e da bide vraboteno.

Maloletnite lica i majkite imaat pravo na posebna za{tita pri rabota.

Maloletnite lica ne smeat da bidat vrabotuvani na rabotni mesta {to se {tetni za nivnoto zdravje i moralot.

^len 43

Sekoj ~ovek ima pravo na zdrava `ivotna sredina.

Sekoj e dol`en da ja unapreduva i {titi `ivotnata sredina i prirodata.

Republikata obezbeduva uslovi za ostvaruvawe na pravoto na gra|anite na zdrava `ivotna sredina.

^len 44

Sekoj ima pravo na obrazovanie.

Obrazovanieto e dostapno na sekogo pod ednakvi uslovi.

Osnovnoto obrazovanie e zadol`itelno i besplatno.

^len 45

Gra|anite imaat pravo, pod uslovi utvrdeni so zakon, da osnovaat privatni obrazovni ustanovi vo site stepeni na obrazovanieto, osven vo osnovnoto obrazovanie.

^len 46

Na univerzitetot mu se garantira avtonomija.

Uslovite za osnovawe, vr{ewe i prestanok na dejnosta na univerzitetot, se ureduvaat so zakon.

^len 47

Se garantira slobodata na nau~noto, umetni~koto i na drugite vidovi tvore{tvo.

Se garantiraat pravata {to proizleguvaat od nau~noto umetni~koto ili drug vid intelektualno tvore{tvo.

Republikata go pottiknuva, pomaga i {titi razvojot na naukata, umetnosta i kulturata.

Republikata go pottiknuva i pomaga nau~niot i tehnolo{kiot razvoj.

Republikata gi pottiknuva i pomaga tehni~kata kultura i sportot.

^len 48

Pripadnicite na nacionalnostite imaat pravo slobodno da gi izrazuvaat, neguvaat i razvivaat svojot identitet i nacionalnite osobenosti.

Republikata im ja garantira za{titata na etni~kiot, kulturniot, jazi~niot i verskiot identitet na nacionalnostite.

Pripadnicite na nacionalnostite imaat pravo da osnovaat kulturni i umetni~ki institucii, nau~ni i drugi zdru`enija zaradi izrazuvawe, neguvawe i razvivawe na svojot identitet.

Pripadnicite na nacionalnostite imaat pravo na nastava na svojot jazik vo osnovnoto i srednoto obrazovanie na na~in utvrden so zakon. Vo u~ili{tata vo koi obrazovanieto se odviva na jazikot na nacionalnosta se izu~uva i makedonskiot jazik.

^len 49

Republikata se gri`i za polo`bata i pravata na pripadnicite na makedonskiot narod vo sosednite zemji i za iselenicite od Makedonija, go pomaga nivniot kulturen razvoj i gi unapreduva vrskite so niv.

Republikata se gri`i za kulturnite, ekonomskite i socijalnite prava na gra|anite na Republikata vo stranstvo.

3. Garancii na osnovnite slobodi i prava

^len 50

Sekoj gra|anin mo`e da se povika na za{tita na slobodite i pravata utvrdeni so Ustavot pred sudovite i pred Ustavniot sud na Republika Makedonija vo postapka zasnovana vrz na~elata na prioritet i itnost.

Se garantira sudska za{tita na zakonitosta na poedine~nite akti na dr`avnata uprava i na drugite institucii {to vr{at javni ovlastuvawa.

Gra|aninot ima pravo da bide zapoznat so ~ovekovite prava i osnovni slobodi i aktivno da pridonesuva, poedine~no ili zaedno so drugi za nivno unapreduvawe i za{tita.

^len 51

Vo Republika Makedonija zakonite moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot i so zakon.

Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.

^len 52

Zakonite i drugite propisi se objavuvaat pred da vlezat vo sila.

Zakonite i drugite propisi se objavuvaat vo „Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" najdocna vo rok od sedum dena od denot na nivnoto donesuvawe.

Zakonite vleguvaat vo sila najrano osmiot den od denot na objavuvaweto, a po isklu~ok, {to go utvrduva Sobranieto, so denot na objavuvaweto.

Zakonite i drugite propisi ne mo`at da imaat povratno dejstvo, osven po isklu~ok, vo slu~ai koga toa e popovolno za gra|anite.

^len 53

Advokaturata e samostojna i nezavisna javna slu`ba {to obezbeduva pravna pomo{ i vr{i javni ovlastuvawa vo soglasnost so zakon.

^len 54

Slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot mo`at da se ograni~at samo vo slu~ai utvrdeni so Ustavot.

Slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot mo`at da bidat ograni~eni za vreme na voena ili vonredna sostojba spored odredbite na Ustavot.

Ograni~uvaweto na slobodite i pravata ne mo`e da bide diskriminatorsko po osnov na pol, rasa, boja na ko`a, jazik, vera, nacionalno ili socijalno poteklo, imotna ili op{testvena polo`ba.

Ograni~uvaweto na slobodite i pravata ne mo`e da se odnesuva na pravoto na `ivot, zabranata na ma~ewe, na ne~ove~ko i poni`uva~ko postapuvawe i kaznuvawe, na pravnata odredenost na kaznivite dela i kaznite, kako i na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata, javnoto izrazuvawe na mislata i veroispovesta.

4. Osnovi na ekonomskite odnosi

^len 55

Se garantira slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto.

Republikata obezbeduva ednakva pravna polo`ba na site subjekti na pazarot. Republikata prezema merki protiv monopolskata polo`ba i monopolskoto odnesuvawe na pazarot.

Slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto mo`at da se ograni~at so zakon edinstveno zaradi odbranata na Republikata, za~uvuvaweto na prirodata, `ivotnata sredina ili zdravjeto na lu|eto.

^len 56

Site prirodni bogatstva na Republikata, rastitelniot i `ivotinskiot svet, dobrata vo op{ta upotreba, kako i predmetite i objektite od osobeno kulturno i istorisko zna~ewe opredeleni so zakon se dobra od op{t interes za Republikata i u`ivaat posebna za{tita.

Republikata garantira za{tita, unapreduvawe i zbogatuvawe na istoriskoto i umetni~koto bogatstvo na makedonskiot narod i na nacionalnostite, kako i na dobrata koi go so~inuvaat bez ogled na nivniot praven re`im.

So zakon se ureduvaat na~inot i uslovite pod koi opredeleni dobra od op{t interes za Republikata mo`at da se otstapat na koristewe.

^len 57

Republikata go pottiknuva ekonomskiot napredok i se gri`i za poramnomeren prostoren i regionalen razvoj kako i za pobrz razvoj na stopanski nedovolno razvienite podra~ja,

^len 58

Sopstvenosta na trudot se osnova za upravuvawe i u~estvo vo odlu~uvaweto.

U~estvoto vo upravuvaweto i odlu~uvaweto vo javnite ustanovi i slu`bi se ureduva so zakon i vrz principite na stru~nost i kompetentnost.

^len 59

Na stranskite vlo`uva~i im se garantira pravoto na slobodno iznesuvawe na vlo`eniot kapital i dobivkata.

Pravata steknati vrz osnova na vlo`eniot kapital ne mo`at da se namaluvaat so zakon ili drug propis.

^len 60

Narodnata banka na Republika Makedonija e emisiona banka.

Narodnata banka e samostojna i odgovorna za stabilnosta na valutata, za monetarnata politika i za op{tata likvidnost na pla}awata vo Republikata i kon stranstvo.

Organizacijata i rabotata na Narodnata banka se ureduvaat so zakon.

III. ORGANIZACIJA NA DR@AVNATA VLAST

1. Sobranie na Republika Makedonija

^len 61

Sobranieto na Republika Makedonija e pretstavni~ki organ na gra|anite i nositel na zakonodavnata vlast na Republikata.

Organizacijata i funkcioniraweto na Sobranieto se ureduvaat so Ustavot i so Delovnikot.

^len 62

Sobranieto go so~inuvaat od 120 do 140 pratenici.

Pratenicite se izbiraat na op{ti, neposredni i slobodni izbori so tajno glasawe.

Pratenikot gi pretstavuva gra|anite i vo Sobranieto odlu~uva po svoe uveruvawe.

Pratenikot ne mo`e da bide otpovikan.

Na~inot i uslovite za izbor na pratenicite se ureduvaat so zakon {to se donesuva so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.

^len 63

Pratenicite vo Sobranieto se izbiraat za vreme od ~etiri godini. Mandatot na pratenicite go verificira Sobranieto. Mandatot po~nuva da te~e od konstitutivnata sednica na Sobranieto. Novoizbranoto Sobranie se sostanuva na konstitutivna sednica najdocna 20 dena po odr`anite izbori. Konstitutivnata sednica ja svikuva pretsedatelot na Sobranieto od prethodniot sostav.

Dokolku ne se zaka`e konstitutivna sednica vo predvideniot rok, pratenicite sami se sostanuvaat i go konstituiraat. Sobranieto na dvaeset i prviot den od denot na zavr{uvaweto na izborite.

Izbori za pratenici vo Sobranieto se odr`uvaat vo poslednite 90 dena od mandatot na stariot prateni~ki sostav ili vo rok od 60 dena od denot na raspu{taweto na Sobranieto.

Mandatot na pratenicite vo Sobranieto mo`e da se prodol`i samo vo slu~aj na voena ili vonredna sostojba.

So zakon se utvrduva nespojlivosta i neizbirlivosta na funkcijata pratenik vo Sobranieto so vr{ewe na drugi javni funkcii ili profesii.

Sobranieto se raspu{ta ako za toa se izjasni mnozinstvoto od vkupniot broj pratenici.

^len 64

Pratenicite u`ivaat imunitet.

Pratenikot ne mo`e da bide povikan na krivi~na odgovornost ili da bide pritvoren za iska`ano mislewe ili za glasawe vo Sobranieto.

Pratenikot ne mo`e da bide pritvoren bez odobruvawe na Sobranieto, osven ako e zate~en vo vr{ewe krivi~no delo za koe e propi{ana kazna zatvor vo traewe od najmalku pet godini.

Sobranieto mo`e da odlu~i da se primeni imunitet nad pratenik i koga toj samiot ne se povikal na nego, ako e toa potrebno zaradi vr{ewe na funkcijata pratenik.

Za vreme na mandatot pratenicite ne podle`at na obvrska vo vooru`enite sili.

Pratenikot ima pravo na nadomest utvrden so zakon.

^len 65

Pratenikot mo`e da podnese ostavka.

Pratenikot ostavkata ja podnesuva li~no na sednica na Sobranieto.

Na pratenikot mu prestanuva mandatot koga e osuden za krivi~no delo za koe e propi{ana kazna zatvor vo traewe od najmalku pet godini.

Na pratenikot mo`e da mu bide odzemen mandatot koga e osuden za krivi~no ili drugo kaznivo delo {to go pravi nedostoen za vr{ewe na funkcijata pratenik, kako i za neopravdano otsustvo od Sobranieto pove}e od {est meseci. Odzemaweto na mandatot go utvrduva Sobranieto so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.

^len 66

Sobranieto e vo postojano zasedanie.

Sobranieto raboti na sednici.

Sednicite na Sobranieto gi svikuva pretsedatelot na Sobranieto.

Sobranieto donesuva delovnik so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.

^len 67

Sobranieto od redot na pratenicite izbira pretsedatel i eden ili pove}e potpretsedateli, so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.

Pretsedatelot na Sobranieto go pretstavuva Sobranieto, se gri`i za primena na Delovnikot na Sobranieto i vr{i drugi raboti utvrdeni so Ustavot i so Delovnikot na Sobranieto.

Funkcijata pretsedatel na Sobranieto e nespojliva so vr{ewe na druga javna funkcija, profesija ili funkcija vo politi~ka partija.

Pretsedatelot na Sobranieto raspi{uva izbori za pratenici i izbor na pretsedatel na Republikata.

^len 68

Sobranieto na Republika Makedonija:

- go donesuva i izmenuva Ustavot;

- donesuva zakoni i dava avtenti~no tolkuvawe na zakonite;

- gi utvrduva javnite dava~ki;

- donesuva republi~ki buxet i zavr{na smetka na buxetot;

- donesuva prostoren plan na Republikata;

- ratifikuva me|unarodni dogovori;

- odlu~uva za vojna i mir;

- donesuva odluka za menuvawe na granicata na Republikata;

- donesuva odluka za stapuvawe i istapuvawe od sojuz ili zaednica so drugi dr`avi;

- raspi{uva referendum;

- odlu~uva za rezervite na Republikata;

- osnova soveti;

- izbira Vlada na Republika Makedonija;

- izbira sudii na Ustavniot sud na Republika Makedonija;

- vr{i izbor i razre{uvawe na sudii;

- vr{i izbori, imenuvawa i razre{uvawa i na drugi nositeli na javni i drugi funkcii utvrdeni so Ustavot i so zakon;

- vr{i politi~ka kontrola i nadzor nad Vladata i nad drugite nositeli na javni funkcii {to se odgovorni pred Sobranieto;

- dava amnestija i

- vr{i drugi raboti utvrdeni so Ustavot.

Sobranieto za vr{ewe na rabotite od svojata nadle`nost donesuva i odluki, deklaracii, rezolucii, preporaki i zaklu~oci.

^len 69

Sobranieto mo`e da raboti ako na sednicata prisustvuva mnozinstvoto od vkupniot broj pratenici. Sobranieto odlu~uva so mnozinstvo glasovi od prisutnite pratenici, a najmalku so edna tretina od vkupniot broj pratenici, ako so Ustavot ne e predvideno posebno mnozinstvo.

^len 70

Sednicite na Sobranieto se javni.

Sobranieto mo`e da odlu~i da raboti bez prisustvo na javnosta so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.

^len 71

Pravo da predlaga donesuvawe na zakon ima sekoj pratenik vo Sobranieto, Vladata na Republika Makedonija i najmalku 10.000 izbira~i.

Inicijativa za donesuvawe na zakon do ovlastenite predlaga~i mo`e da dade sekoj gra|anin, grupa gra|ani, institucii i zdru`enija.

^len 72

Interpelacija mo`e da se postavi za rabotata na sekoj nositel na javna funkcija, Vladata i sekoj nejzin ~len poedine~no, kako i za pra{awa od rabotata na dr`avnite organi.

Interpelacija mo`at da podnesat najmalku pet pratenici.

Prateni~ko pra{awe mo`e da postavi sekoj pratenik.

Na~inot i postapkata na podnesuvaweto i raspravata po interpelacija i prateni~ko pra{awe se ureduvaat so Delovnikot.

^len 73

Sobranieto odlu~uva za raspi{uvawe na referendum za oddelni pra{awa od svojata nadle`nost so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.

Odlukata na referendumot e usvoena, ako za nea glasalo mnozinstvoto od izbira~ite koi glasale, dokolku glasale pove}e od polovinata od vkupniot broj izbira~i.

Sobranieto e dol`no da raspi{e referendum koga predlog }e podnesat najmalku 150.000 izbira~i. Odlukata donesena na referendumot e zadol`itelna.

^len 74

Sobranieto donesuva odluka za menuvawe na granicata na Republikata so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.

Odlukata za menuvawe na granicata na Republikata e usvoena na referendum, dokolku za nea glasalo mnozinstvoto od vkupniot broj izbira~i.

^len 75

Zakonite se proglasuvaat so ukaz.

Ukazot za proglasuvawe na zakonite go potpi{uvaat pretsedatelot na Republikata i pretsedatelot na Sobranieto.

Pretsedatelot na Republikata mo`e da odlu~i da ne go potpi{e ukazot za proglasuvawe na zakonot. Sobranieto povtorno go razgleduva zakonot i dokolku go usvoi so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici, pretsedatelot na Republikata e dol`en da go potpi{e ukazot.

Pretsedatelot e dol`en da go potpi{e ukazot, dokolku spored Ustavot, zakonot se donesuva so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.

^len 76

Sobranieto osnova postojani i povremeni rabotni tela.

Sobranieto mo`e da osnova anketni komisii za site oblasti i za sekoe pra{awe od javen interes.

Predlog za osnovawe anketna komisija mo`at da podnesat najmalku 20 pratenici.

Sobranieto osnova postojana anketna komisija za za{tita na slobodite i pravata na gra|aninot.

Naodite na anketnite komisii se osnova za poveduvawe postapka za utvrduvawe na odgovornost na nositelite na javnite funkcii.

^len 77

Sobranieto izbira naroden pravobranitel.

Narodniot pravobranitel gi {titi ustavnite i zakonskite prava na gra|anite koga im se povredeni od organite na dr`avnata uprava i od drugi organi i organizacii {to imaat javni ovlastuvawa.

Narodniot pravobranitel se izbira za vreme od osum godini, so pravo na u{te eden izbor.

Uslovite na izbor i razre{uvawe, nadle`nosta i na~inot na rabotata na narodniot pravobranitel se ureduvaat so zakon.

^len 78

Sobranieto osnova Sovet za me|unacionalni odnosi.

Sovetot go so~inuvaat: pretsedatelot na Sobranieto i po dvajca ~lenovi Makedonci, Albanci, Turci, Vlasi, Romi i dvajca ~lenovi od drugite nacionalnosti vo Makedonija.

Pretsedatelot na Sobranieto e pretsedatel na Sovetot.

Sobranieto gi izbira ~lenovite na Sovetot.

Sovetot gi razgleduva pra{awata od me|unacionalnite odnosi vo Republikata i dava mislewe i predlozi za nivno re{avawe.

Sobranieto e dol`no da gi razgleda mislewata i predlozite na Sovetot i da donese odluka vo vrska so niv.

2. Pretsedatel na Republika Makedonija

^len 79

Pretsedatelot na Republika Makedonija ja pretstavuva Republikata.

Pretsedatelot na Republikata e vrhoven komandant na vooru`enite sili na Makedonija.

Pretsedatelot na Republikata svoite prava i dol`nosti gi vr{i vrz osnova i vo ramkite na Ustavot i zakonite.

^len 80

Pretsedatelot na Republikata se izbira na op{ti i neposredni izbori, so tajno glasawe, za vreme od pet godini.

Za pretsedatel na Republikata isto lice mo`e da bide izbrano najmnogu dva pati.

Pretsedatelot na Republikata mora da bide dr`avjanin na Republika Makedonija.

Za pretsedatel na Republikata mo`e da bide izbrano lice koe na denot na izborite napolnilo najmalku 40 godini `ivot.

Za pretsedatel na Republikata ne mo`e da bide izbrano lice koe do denot na izborite ne bilo `itel na Republika Makedonija najmalku deset godini vo poslednite 15 godini.

^len 81

Kandidat za pretsedatel na Republikata mo`at da predlo`at najmalku 10.000 izbira~i ili najmalku 30 pratenici.

Za pretsedatel na Republikata e izbran kandidatot koj dobil mnozinstvo glasovi od vkupniot broj izbira~i.

Ako vo prviot krug nitu eden kandidat za pretsedatel ne go dobil potrebnoto mnozinstvo glasovi, vo vtoriot krug se glasa za dvajcata kandidati koi vo prviot krug dobile najmnogu glasovi.

Vtoriot krug na glasawe se odr`uva vo rok od 14 dena od zavr{uvaweto na prviot krug na glasaweto.

Za pretsedatel e izbran kandidatot koj dobil mnozinstvo glasovi od izbira~ite koi glasale, dokolku glasale pove}e od polovinata izbira~i.

Dokolku i vo vtoriot krug na glasawe nitu eden od kandidatite ne go dobil potrebnoto mnozinstvo glasovi, se povtoruva celata izborna postapka.

Ako za pretsedatel na Republikata e predlo`en eden kandidat, a vo prviot krug na glasawe ne go dobil potrebnoto mnozinstvo glasovi, se povtoruva celata izborna postapka.

Izborot za pretsedatel na Republikata se vr{i vo poslednite 60 dena od mandatot na prethodniot pretsedatel. Vo slu~aj na prestanok na mandatot na pretsedatelot na Republikata od koi i da e pri~ini, izborot za nov pretsedatel se vr{i vo rok od 40 dena od denot na prestanokot na mandatot.

Pred prezemaweto na dol`nosta, pretsedatelot na Republikata dava sve~ena izjava pred Sobranieto so koja se obvrzuva na po~ituvawe na Ustavot i zakonite.

^len 82

Vo slu~aj na smrt, ostavka, trajna spre~enost da ja vr{i funkcijata ili prestanok na mandatot po sila na Ustavot, do izborot na nov pretsedatel na Republikata, funkcijata pretsedatel na Republikata ja vr{i pretsedatelot na Sobranieto.

Nastapuvaweto na uslovite za prestanok na funkcijata pretsedatel na Republikata go utvrduva Ustavniot sud na Republika Makedonija po slu`bena dol`nost.

Vo slu~aj na spre~enost da ja vr{i funkcijata, pretsedatelot na Republikata go zamenuva pretsedatelot na Sobranieto.

Koga pretsedatelot na Sobranieto ja vr{i funkcijata pretsedatel na Republikata, toj u~estvuva vo rabotata na Sobranieto bez pravo na odlu~uvawe.

^len 83

Dol`nosta pretsedatel na Republikata e nespojliva so vr{ewe na druga javna funkcija, profesija ili funkcija vo politi~ka partija.

Pretsedatelot na Republikata u`iva imunitet.

Za odzemawe na imunitetot na pretsedatelot na Republikata odlu~uva Ustavniot sud na Republika Makedonija so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj sudii.

^len 84

Pretsedatelot na Republika Makedonija:

- go opredeluva mandatot za sostav na Vladata na Republika Makedonija;

- gi postavuva i gi otpovikuva so ukaz ambasadorite i pratenicite na Republika Makedonija vo stranstvo;

- gi prima akreditivnite i otpovikovnite pisma na stranskite diplomatski pretstavnici;

- predlaga dvajca sudii na Ustavniot sud na Republika Makedonija;

- predlaga dvajca ~lenovi na Republi~kiot sudski sovet;

- imenuva trojca ~lenovi na Sovetot za bezbednost na Republika Makedonija;

- gi predlaga ~lenovite na Sovetot za me|unacionalni odnosi;

- imenuva i razre{uva i drugi nositeli na dr`avni i javni funkcii utvrdeni so Ustavot i so zakon;

- dodeluva odlikuvawa i priznanija vo soglasnost so zakon;

- dava pomiluvawe vo soglasnost so zakon i

- vr{i drugi funkcii utvrdeni so Ustavot.

^len 85

Pretsedatelot na Republikata go izvestuva Sobranieto za pra{awa od negovata nadle`nost najmalku edna{ godi{no.

Sobranieto mo`e da pobara od pretsedatelot na Republikata mislewe za pra{awa od negovata nadle`nost.

^len 86

Pretsedatelot na Republikata e pretsedatel na Sovetot za bezbednost na Republika Makedonija.

Sovetot za bezbednost na Republikata go so~inuvaat: pretsedatelot na Republikata, pretsedatelot na Sobranieto, pretsedatelot na Vladata, ministrite koi rakovodat so organite na dr`avnata uprava vo oblastite na bezbednosta, odbranata i nadvore{nite raboti i trojca ~lenovi koi gi imenuva pretsedatelot na Republikata.

Sovetot gi razgleduva pra{awata svrzani so bezbednosta i odbranata na Republikata i dava predlozi na Sobranieto i Vladata.

^len 87

Pretsedatelot na Republikata e odgovoren za kr{ewe na Ustavot i zakonite vo vr{eweto na svoite prava i dol`nosti.

Postapka za utvrduvawe na odgovornost na pretsedatelot na Republikata pokrenuva Sobranieto so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici. Za odgovornosta na pretsedatelot odlu~uva Ustavniot sud so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj sudii.

Ako Ustavniot sud utvrdi odgovornost na pretsedatelot na Republikata, funkcijata mu prestanuva po sila na Ustavot.

3. Vlada na Republika Makedonija

^len 88

Vladata na Republika Makedonija e nositel na izvr{nata vlast.

Svoite prava i dol`nosti Vladata gi vr{i vrz osnova i vo ramkite na Ustavot i zakonite.

^len 89

Vladata ja so~inuvaat pretsedatel i ministri.

Pretsedatelot i ministrite ne mo`at da bidat pratenici vo Sobranieto.

Pretsedatelot i ministrite u`ivaat imunitet. Za nivniot imunitet odlu~uva Vladata.

Pretsedatelot i ministrite ne podle`at na obvrska vo vooru`enite sili.

Funkcijata pretsedatel na Vladata i minister e nespojliva so vr{ewe na drugi javni funkcii ili profesii.

Organizacijata i na~inot na rabotata na Vladata se ureduva so zakon.

^len 90

Pretsedatelot na Republika Makedonija e dol`en vo rok od deset dena od konstituiraweto na Sobranieto mandatot za sostav na Vladata da go doveri na kandidat na partijata, odnosno partiite {to imaat mnozinstvo vo Sobranieto.

Mandatorot vo rok od 20 dena od denot na doveruvaweto na mandatot, na Sobranieto mu podnesuva programa i go predlaga sostavot na Vladata.

Vladata, na predlog na mandatorot i vrz osnova na programata, ja izbira Sobranieto so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.

^len 91

Vladata na Republika Makedonija:

- ja utvrduva politikata na izvr{uvaweto na zakonite i drugite propisi na Sobranieto i e odgovorna za nivnoto izvr{uvawe;

- predlaga zakoni, republi~ki buxet i drugi propisi {to gi donesuva Sobranieto;

- predlaga prostoren plan na Republikata;

- predlaga odluka za rezervite na Republikata i se gri`i za nivno izvr{uvawe;

- donesuva uredbi i drugi propisi za izvr{uvawe na zakonite;

- utvrduva na~ela za vnatre{na organizacija i za rabota na ministerstvata i drugite organi na upravata, ja naso~uva i vr{i nadzor nad nivnata rabota;

- dava mislewe za predlozite na zakoni i drugi propisi koi na Sobranieto mu gi podnesuvaat drugi ovlasteni predlaga~i;

- odlu~uva za priznavawe na dr`avi i vladi;

- vospostavuva diplomatski i konzularni odnosi so drugi dr`avi;

- donesuva odluki za otvorawe na diplomatsko-konzularni pretstavni{tva vo stranstvo;

- predlaga imenuvawe ambasadori i pratenici na Republika Makedonija vo stranstvo i imenuva {efovi na konzularni pretstavni{tva;

- predlaga javen obvinitel;

- vr{i imenuvawa i razre{uvawa na nositeli na javni i drugi funkcii utvrdeni so Ustavot i so zakon i

- vr{i drugi raboti utvrdeni so Ustavot i so zakon.

^len 92

Vladata i sekoj nejzin ~len, za svojata rabota odgovaraat pred Sobranieto.

Sobranieto mo`e da izglasa nedoverba na Vladata.

Pra{awe za doverba na Vladata mo`at da postavat najmalku 20 pratenici.

Glasaweto za doverba na Vladata se vr{i po istekot na tri dena od postavuvaweto na pra{aweto za doverba.

Povtorno pra{awe za doverba na Vladata ne mo`e da se postavi pred istekot na 90 dena od poslednoto glasawe za doverba, osven ako pra{aweto za doverba go postavi mnozinstvoto od vkupniot broj pratenici.

Odlukata za izglasuvawe nedoverba na Vladata se donesuva so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici. Ako na Vladata i e izglasana nedoverba, Vladata e dol`na da podnese ostavka.

^len 93

Vladata ima pravo da postavi pra{awe za doverba pred Sobranieto.

Vladata ima pravo da podnese ostavka.

Ostavkata na pretsedatelot na Vladata, negovata smrt ili trajnata spre~enost da ja vr{i funkcijata, povlekuvaat ostavka na Vladata.

Na Vladata i prestanuva mandatot koga Sobranieto se raspu{ta.

Vladata na koja i e izglasana nedoverba, koja podnela ostavka ili na koja mandatot i prestanal poradi raspu{tawe na Sobranieto, ostanuva na dol`nost do izborot na nova Vlada.

^len 94

^len na Vladata ima pravo da podnese ostavka.

Pretsedatelot na Vladata mo`e da predlo`i razre{uvawe na ~len na Vladata.

Za predlogot za razre{uvawe na ~len na Vladata odlu~uva Sobranieto na prvata naredna sednica.

Dokolku pretsedatelot na Vladata predlo`i razre{uvawe na pove}e od edna tretina od ~lenovite na Vladata od prvobitniot sostav, Sobranieto odlu~uva kako za izbor na nova Vlada.

^len 95

Dr`avnata uprava ja so~inuvaat ministerstva i drugi organi na upravata i organizacii utvrdeni so zakon.

Se zabranuva politi~ko organizirawe i dejstvuvawe vo organite na dr`avnata uprava.

Organizacijata i rabotata na organite na dr`avnata uprava se ureduvaat so zakon {to se donesuva so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.

^len 96

Organite na dr`avnata uprava rabotite od svojata nadle`nost gi vr{at samostojno vrz osnova i vo ramkite na Ustavot i zakonite i za svojata rabota se odgovorni na Vladata.

^len 97

So organite na dr`avnata uprava vo oblasta na odbranata i policijata rakovodat civilni lica koi neposredno pred izborot na tie funkcii bile civili najmalku tri godini.

4. Sudstvo

^len 98

Sudskata vlast ja vr{at sudovite.

Sudovite se samostojni i nezavisni. Sudovite sudat vrz osnova na Ustavot i zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot.

Organizacijata na sudstvoto e edinstvena.

Zabraneti se vonredni sudovi.

Vidovite, nadle`nosta, osnovaweto, ukinuvaweto, organizacijata i sostavot na sudovite, kako i postapkata pred niv, se ureduvaat so zakon, {to se donesuva so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.

^len 99

Sudijata se izbira bez ograni~uvawe na traeweto na mandatot.

Sudijata ne mo`e da bide premesten protiv svojata volja.

Sudijata se razre{uva:

- ako toa sam go pobara;

- ako trajno ja zagubi sposobnosta za vr{ewe na sudiskata funkcija, {to go utvrduva Republi~kiot sudski sovet;

- ako gi ispolni uslovite za starosna penzija;

- ako e osuden za krivi~no delo na bezuslovna kazna zatvor od najmalku {est meseci;

- zaradi pote{ka disciplinska povreda propi{ana so zakon {to go pravi nedostoen za vr{ewe na sudiskata funkcija, {to ja utvrduva Republi~kiot sudski sovet i

- zaradi nestru~no i nesovesno vr{ewe na sudiskata funkcija {to vo postapka utvrdena so zakon, go utvrduva Republi~kiot sudski sovet.

^len 100

Sudiite u`ivaat imunitet.

Za imunitetot na sudiite odlu~uva Sobranieto.

Sudiskata funkcija e nespojliva so vr{ewe na druga javna funkcija i profesija ili so ~lenuvawe vo politi~ka partija.

Se zabranuva politi~ko organizirawe i dejstvuvawe vo sudstvoto.

^len 101

Vrhovniot sud na Republika Makedonija e najvisok sud vo Republikata i go obezbeduva edinstvoto vo primenata na zakonite od strana na sudovite.

^len 102

Raspravata pred sudovite i izrekuvaweto na presudata se javni.

Javnosta mo`e da bide isklu~ena vo slu~ai utvrdeni so zakon.

^len 103

Sudot sudi vo sovet.

So zakon se utvrduva koga sudi sudija poedinec.

Vo sudeweto u~estvuvaat i sudii porotnici koga toa e utvrdeno so zakon.

Sudiite porotnici ne mo`at da bidat povikani na odgovornost za mislewe i odlu~uvawe pri donesuvaweto na sudskite odluki.

^len 104

Republi~kiot sudski sovet go so~inuvaat sedum ~lenovi.

Sobranieto gi izbira ~lenovite na Sovetot.

^lenovite na Sovetot se izbiraat od redot na istaknati pravnici za vreme od {est godini, so pravo na u{te eden izbor.

^lenovite na Republi~kiot sudski sovet u`ivaat imunitet. Za nivniot imunitet odlu~uva Sobranieto.

Funkcijata ~len na Republi~kiot sudski sovet e nespojliva so vr{ewe na drugi javni funkcii i profesii ili so ~lenuvawe vo politi~ki partii.

^len 105

Republi~kiot sudski sovet:

- na Sobranieto mu predlaga izbor i razre{uvawe na sudii i utvrduva predlog za razre{uvawe od sudiska funkcija vo slu~aite utvrdeni so Ustavot;

- odlu~uva za disciplinska odgovornost na sudiite;

- ja ocenuva stru~nosta i sovesnosta na sudiite vo vr{eweto na nivnata funkcija i

- predlaga dvajca sudii na Ustavniot sud na Republika Makedonija.

5. Javno obvinitelstvo

^len 106

Javnoto obvinitelstvo e edinstven i samostoen dr`aven organ koj gi goni storitelite na krivi~ni dela i na drugi so zakon utvrdeni kaznivi dela i vr{i i drugi raboti utvrdeni so zakon.

Javnoto obvinitelstvo gi vr{i svoite funkcii vrz osnova i vo ramkite na Ustavot i zakon.

Javniot obvinitel go imenuva i razre{uva Sobranieto za vreme od {est godini.

^len 107

Javniot obvinitel u`iva imunitet.

Za negoviot imunitet odlu~uva Sobranieto.

Funkcijata javen obvinitel e nespojliva so vr{ewe na druga javna funkcija i profesija ili so ~lenuvawe vo politi~ka partija.

IV. USTAVEN SUD NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

^len 108

Ustavniot sud na Republika Makedonija e organ na Republikata koj ja {titi ustavnosta i zakonitosta.

^len 109

Ustavniot sud go so~inuvaat devet sudii.

Sobranieto gi izbira sudiite na Ustavniot sud so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici. Mandatot na sudiite trae devet godini bez pravo na povtoren izbor.

Ustavniot sud izbira pretsedatel od svoite redovi za vreme od tri godini i bez pravo na povtoren izbor.

Sudiite na Ustavniot sud se izbiraat od redot na istaknati pravnici.

^len 110

Ustavniot sud na Republika Makedonija:

- odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot;

- odlu~uva za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i so zakonite;

- gi {titi slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot {to se odnesuvaat na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na mislata, politi~koto zdru`uvawe i dejstvuvawe i zabranata na diskriminacija na gra|anite po osnov na pol, rasa, verska, nacionalna, socijalna i politi~ka pripadnost;

- re{ava za sudirot na nadle`nostite me|u nositelite na zakonodavnata, izvr{nata i sudskata vlast;

- re{ava za sudirot na nadle`nostite me|u organite na Republikata i edinicite na lokalnata samouprava;

- odlu~uva za odgovornosta na pretsedatelot na Republikata;

- odlu~uva za ustavnosta na programite i statutite na politi~kite partii i na zdru`enijata na gra|anite i

- odlu~uva i za drugi pra{awa utvrdeni so Ustavot.

^len 111

Funkcijata sudija na Ustavniot sud e nespojliva so vr{ewe druga javna funkcija i profesija ili so ~lenuvawe vo politi~ka partija.

Sudiite na Ustavniot sud u`ivaat imunitet. Za nivniot imunitet odlu~uva Ustavniot sud.

Sudiite na Ustavniot sud ne podle`at na obvrska vo vooru`enite sili.

Na sudija na Ustavniot sud funkcijata mu prestanuva ako podnese ostavka. Sudijata na Ustavniot sud }e bide razre{en od dol`nosta ako bide osuden za krivi~no delo na bezuslovna kazna zatvor od najmalku {est meseci ili koga trajno }e ja zagubi sposobnosta da ja vr{i svojata funkcija, {to go utvrduva Ustavniot sud.

^len 112

Ustavniot sud }e ukine ili poni{ti zakon ako utvrdi deka ne e vo soglasnost so Ustavot.

Ustavniot sud }e ukine ili poni{ti drug propis ili op{t akt, kolektiven dogovor, statut ili programa na politi~ka partija ili zdru`enie, ako utvrdi deka tie ne se vo soglasnost so Ustavot ili so zakon.

Odlukite na Ustavniot sud se kone~ni i izvr{ni.

^len 113

Na~inot na rabota i postapkata pred Ustavniot sud se ureduvaat so akt na Sudot.

V. LOKALNA SAMOUPRAVA

^len 114

Na gra|anite im se garantira pravoto na lokalna samouprava.

Edinici na lokalnata samouprava se op{tinite.

Vo op{tinite mo`at da se osnovaat oblici na mesna samouprava.

Op{tinite se finansiraat od sopstveni izvori na prihodi opredeleni so zakon i so sredstva od Republikata.

Lokalnata samouprava se ureduva so zakon koj se donesuva so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.

^len 115

Vo edinicite na lokalnata samouprava gra|anite neposredno i preku pretstavnici u~estvuvaat vo odlu~uvaweto za pra{awa od lokalno zna~ewe, a osobeno vo oblastite na urbanizmot, komunalnite dejnosti, kulturata, sportot, socijalnata i detskata za{tita, predu~ili{noto vospituvawe, osnovnoto obrazovanie, osnovnata zdravstvena za{tita i vo drugi oblasti utvrdeni so zakon.

Op{tinata e samostojna vo vr{eweto na nadle`nostite utvrdeni so Ustavot i so zakon, a nadzorot nad zakonitosta na nejzinata rabota go vr{i Republikata.

Republikata so zakon mo`e da i doveri vr{ewe na opredeleni raboti na op{tinata.

^len 116

Teritorijalnata podelba na Republikata i podra~jata na op{tinite se utvrduvaat so zakon.

^len 117

Gradot Skopje e posebna edinica na lokalna samouprava, ~ija organizacija se ureduva so zakon.

Vo gradot Skopje gra|anite neposredno i preku pretstavnici u~estvuvaat vo odlu~uvaweto za pra{awa od zna~ewe za gradot Skopje, a osobeno vo oblastite na urbanizmot, komunalnite dejnosti, kulturata, sportot, socijalnata i detskata za{tita, predu~ili{noto vospituvawe, osnovnoto obrazovanie, osnovnata zdravstvena za{tita i vo drugi oblasti utvrdeni so zakon.

Gradot Skopje se finansira od sopstveni izvori na prihodi opredeleni so zakon i so sredstva od Republikata.

Gradot Skopje e samostoen vo vr{eweto na nadle`nostite utvrdeni so Ustavot i so zakon, a nadzorot nad zakonitosta na negovata rabota ja vr{i Republikata.

Republikata so zakon mo`e da mu doveri vr{ewe na opredeleni raboti na gradot Skopje.

VI. ME\UNARODNI ODNOSI

^len 118

Me|unarodnite dogovori {to se ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot se del od vnatre{niot praven poredok i ne mo`at da se menuvaat so zakon.

^len 119

Me|unarodnite dogovori vo imeto na Republika Makedonija gi sklu~uva pretsedatelot na Republika Makedonija.

Me|unarodni dogovori mo`e da sklu~uva i Vladata na Republika Makedonija koga toa e opredeleno so zakon.

^len 120

Predlog za stapuvawe vo sojuz ili zaednica so drugi dr`avi ili istapuvawe od sojuz ili zaednica so drugi dr`avi mo`at da podnesat pretsedatelot na Republikata, Vladata ili najmalku 40 pratenici.

Odlukata za stapuvawe ili istapuvawe od sojuz ili zaednica so drugi dr`avi ja donesuva Sobranieto so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.

Odlukata za stapuvawe ili istapuvawe od sojuz ili zaednica so drugi dr`avi e usvoena, ako na referendum za nea glasalo mnozinstvoto od vkupniot broj izbira~i.

^len 121

Odluka za stapuvawe vo ~lenstvo ili za istapuvawe od ~lenstvo vo me|unarodni organizacii donesuva Sobranieto so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici po predlog od pretsedatelot na Republikata, Vladata ili najmalku 40 pratenici.

VII. ODBRANA NA REPUBLIKATA, VOENA I VONREDNA SOSTOJBA

^len 122

Vooru`enite sili na Republika Makedonija go {titat teritorijalniot integritet i nezavisnosta na Republikata.

Odbranata na Republikata se ureduva so zakon {to se donesuva so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.

^len 123

Nikoj nema pravo da priznae okupacija na Republika Makedonija ili na nejzin del.

^len 124

Voena sostojba nastapuva koga pretstoi neposredna voena opasnost od napad vrz Republikata ili koga Republikata e napadnata ili i e objavena vojna.

Voena sostojba proglasuva Sobranieto so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici po predlog od pretsedatelot na Republikata, Vladata ili najmalku 30 pratenici.

Ako Sobranieto ne mo`e da se sostane, odluka za proglasuvawe na voena sostojba donesuva pretsedatelot na Republikata i mu ja podnesuva na Sobranieto na potvrduvawe {tom toa }e e vo mo`nost da se sostane.

^len 125

Vonredna sostojba nastanuva koga }e nastanat golemi prirodni nepogodi ili epidemii.

Postoeweto na vonredna sostojba na teritorijata na Republika Makedonija ili nejzin del go utvrduva Sobranieto po predlog na pretsedatelot na Republikata, Vladata ili najmalku 30 pratenici.

Odlukata so koja se utvrduva postoeweto na vonredna sostojba se donesuva so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici i ima va`nost najmnogu 30 dena.

Ako Sobranieto ne mo`e da se sostane, odluka za postoewe na vonredna sostojba donesuva pretsedatelot na Republikata i mu ja podnesuva na Sobranieto na potvrduvawe {tom toa }e e vo mo`nost da se sostane.

^len 126

Pri postoewe na voena ili vonredna sostojba Vladata vo soglasnost so Ustavot i so zakon donesuva uredbi so zakonska sila.

Ovlastuvaweto na Vladata da donesuva uredbi so zakonska sila trae do zavr{uvaweto na voenata ili vonrednata sostojba, za {to odlu~uva Sobranieto.

^len 127

Za vreme na voena sostojba, ako Sobranieto ne mo`e da se sostane, pretsedatelot na Republikata mo`e da ja imenuva i razre{uva Vladata i da imenuva i razre{uva funkcioneri ~ij izbor e vo nadle`nost na Sobranieto.

^len 128

Mandatot na pretsedatelot na Republikata, Vladata, sudiite na Ustavniot sud i na ~lenovite na Republi~kiot sudski sovet se prodol`uva za vreme na traeweto na voenata ili vonrednata sostojba.

VIII. IZMENA NA USTAVOT

^len 129

Ustavot na Republika Makedonija se izmenuva i dopolnuva so ustavni amandmani.

^len 130

Predlog za pristapuvawe kon izmena na Ustavot na Republika Makedonija mo`e da podnesat pretsedatelot na Republikata, Vladata, najmalku 30 pratenici ili 150.000 gra|ani.

^len 131

Odluka za pristapuvawe kon izmena na Ustavot donesuva Sobranieto so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.

Nacrtot za izmenata na Ustavot go utvrduva Sobranieto so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici i go stava na javna diskusija.

Odluka za izmena na Ustavot donesuva Sobranieto so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.

Izmenata na Ustavot ja proglasuva Sobranieto.

IX. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI

^len 132

Vo vremeto predvideno vo stavot 5 na ~len 80 od ovoj Ustav se smeta i vremeto na `itelstvo vo drugi republiki vo Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija.

^len 133

Za sproveduvawe na Ustavot }e se donese ustaven zakon.

Ustavniot zakon se donesuva so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.

Ustavniot zakon go proglasuva Sobranieto i vleguva vo sila istovremeno so proglasuvaweto na Ustavot.

^len 134

Ovoj Ustav vleguva vo sila so denot na proglasuvaweto od Sobranieto na Republika Makedonija.