Usmerjevalni protokoli - studentski.net · OSPF in BGP. Osnovno IP usmerjanje 7/9 ... –mejni...
-
Upload
truongdung -
Category
Documents
-
view
218 -
download
0
Transcript of Usmerjevalni protokoli - studentski.net · OSPF in BGP. Osnovno IP usmerjanje 7/9 ... –mejni...
Usmerjevalni protokoli
3. predavanje
Višja strokovna šola Velenje
Informatika Murska Sobota
Računalniške komunikacije in omrežja II
• Predavatelj: dr. Iztok Fister
• E-pošta: [email protected]
• Gradivo na naslovu: ftp.scv.si
Murska Sobota, december 2009
Vsebina
• Osnovno usmerjanje IP – usmerjevalni procesi
– avtonomni sistemi (AS)
• Usmerjevalni algoritmi – statično IP usmerjanje
– usmerjanje na osnovi vektorja razdalj
– usmerjanje na osnovi stanja povezav
• Notranji usmerjevalni protokoli – RIP, RIP-2
• Zunanji usmerjevalni protokoli – EGP, BGP
• Osnovna funkcija usmerjanja
– vhodni IP datagram z drugačnim IP naslovom od lokalnega naslova gostitelja se obravnava kot običajni izhodni IP datagram.
• Lastnosti:
– omenjena funkcija je prisotna v vseh IP implementacijah (vloga vmesnega gostitelja),
– vsak izhodni datagram je predmet usmerjevalnega algoritma lokalnega gostitelja,
– usmerjevalni algoritem usmeri datagram proti vmesnemu gostitelju na poti do ponora, t.j. izbere naslednji skok (angl. hop),
– naloga vmesnega gostitelja je, da posreduje IP datagram iz enega fizičnega omrežja v drugega.
Osnovno usmerjanje IP 1/9
• Osnovni pojmi pri usmerjanju
– Most (angl. bridge): povezuje LAN segmente na plasti rač.omrežja (LLC). Med omrežji prenaša naslove MAC (Transparent Bridging).
– Usmerjevalnik (angl. router): povezuje omrežja na omrežni plasti. Med omrežji prenaša naslove IP (IP routing).
– Prehod (angl. gateway): povezuje omrežja na aplikacijski plasti. Podpira preslikavo naslovov iz enega omrežja v drugega in je nepropusten za IP.
Osnovno usmerjanje IP 2/9
– Usmerjanje IP
Osnovno usmerjanje IP 3/9
Aplikacija
TCP
IP
Vmesnik X
Gostitelj
A
IP usmerjanje
Vmesnik X
Aplikacija
TCP
IP
Vmesnik Y
Gostitelj
B
Vmesnik Y
Gostitelj C v vlogi
usmerjevalnika
Omrežje X Omrežje Y
Osnovno usmerjanje IP 4/9
MAC2=2222.2222.2222 IP2=192.168.1.1
MAC1=1111.1111.1111 IP1=172.16.1.1
MAC4=4444.4444.4444 IP4=192.168.1.100
MAC3=3333.3333.3333 IP3=172.16.1.100
Who is 192.168.1.100
Who is 192.168.1.100
192.168.1.100 is MAC4
192.168.1.100 is MAC1
Send MAC1,MAC3,IP4,IP3
Send MAC4,MAC2,IP4,IP3
Answ MAC2,MAC4,IP3,IP4
Answ MAC3,MAC1,IP3,IP4
PC2 PC1
Router
IP MAC 172.16.1.100 MAC3
IP MAC 172.16.1.100 MAC3 192.168.1.100 MAC4
– Lastnosti usmerjevalnikov z omejenimi informacijami
• poznajo le del omrežja IP,
• lokalni gostitelji so pri vzpostavljanju in spreminjanju prehodov avtonomni,
• podpirajo statično usmerjanje,
• usmerjevalne informacije držijo v usmerjevalnih tabelah,
• napaka v zapisu prehoda enega izmed usmerjevalnikov lahko povzroči težavo, zaradi katere določeni del omrežja postane nedosegljiv.
Osnovno usmerjanje IP 5/9
– Lastnosti specializiranih usmerjevalnikov IP
• poznajo vsa omrežja IP, npr. usmerjevalnik v spletnem omrežju,
• podpirajo dinamično usmerjanje,
• uporabljajo dinamične usmerjevalne tabele, ki jih spreminjajo brez ročnega poseganja,
• spremembe v lokalnem omrežju naznanjajo drugim usmerjevalnikom v omrežju.
Osnovno IP usmerjanje 6/9
– Usmerjevalne protokole v TCP/IP OS implementiramo z
• routed: osnovni usmerjevalni proces za notranje usmerjanje IP, ki uporablja RIP, in je implementiran v večini instalacij TCP/IP,
• gated: zahtevnejši usmerjevalni proces za notranje in zunanje usmerjanje IP, ki uporablja dodatne protokole, npr. OSPF in BGP.
Osnovno IP usmerjanje 7/9
– Avtonomni sistem AS • logični del večjega omrežja IP, ki
predstavlja administrativno enoto.
– Dinamični usmerjevalni protokoli • notranji usmerjevalni protokoli (angl.
Interior Gateway Protocol, krajše IGP): usmerjanje znotraj AS, npr. OSPF in RIP,
• zunanji usmerjevalni protokoli (angl. Exterior Gateway Protocol, krajše EGP): usmerjanje med posameznimi administrativno ločenimi AS, npr. BGP.
Osnovno IP usmerjanje 8/9
– Avtonomni sistemi AS
Osnovno IP usmerjanje 9/9
R
R
R
RR
R
R
RR
IGP
IGPIGP
EGP
Avtonomni sistem A Avtonomni sistem B
Avtonomni sistem C
Usmerjevalni algoritmi 1/25
• Vrste usmerjevalnih algoritmov
– statični: osnovni usmerjevalni algoritem,
– dinamični:
• Notranji usmerjevalni protokoli (IGP):
– usmerjanje na osnovi vektorja razdalj: protokola RIP, RIP-2,
– usmerjanje na osnovi stanja povezav: protokol OSPF.
• Zunanji usmerjevalni protokoli (EGP):
– mejni usmerjevalni protokol (BGP).
Usmerjevalni algoritmi 2/25
• Statično usmerjanje – prehode konfigurira omrežni admin. ročno,
– dosegljivost omrežja ni odvisna od stanja omrežja samega,
• Uporaba – definiranje privzetih prehodov ali prehodov,
ki se ne objavljajo avtomatično,
– izkoristek ali cena linij ne dopuščata povečanje prometa usm. protokola,
– zahtevamo kompleksno usm. politiko,
– določa varnejše omrežno okolje,
– omogoča boljši izkoristek usmerjevalnika.
Usmerjevalni algoritmi 3/25
• Usmerjanje na osnovi vektorja razdalj
– informacije o razdaljah usmerjevalnik vzdržuje v tabeli, t.i. vektorju razdalj,
– vektor razdalj določa pot, po kateri dosežemo določeno omrežje in pripadajočo ceno, t.j. razdaljo do le-tega,
– pot z nižjo ceno je primernejša od poti z višjo ceno,
– cene v vektorju razdalj usmerjevalni algoritem izračuna iz informacij, ki jih dobi od sosedov.
Usmerjevalni algoritmi 4/25
• Primer 1: gradnja vektorja razdalj 1/2
R1 R2 R3 N0
N1 N2 N3
N0 - 1 N1 - 1
N1 - 1 N2 - 1
N2 - 1 N3 - 1
N1 - 1 N2 R2 2 N3 R2 3
N2 - 1 N3 R3 2
Usmerjevalni algoritmi 5/25
• Primer 2: gradnja vektorja razdalj 2/2
R1 R2 R3 N0
N1 N2 N3
N4
N0 - 1 N1 - 1 N4 - 1
N1 - 1 N2 - 1
N2 - 1 N3 - 1 N4 - 1
N1 - 1 N2 R2 2 N3 R2 3 N4 R2 3
N2 - 1 N3 R3 2 N4 R3 2
Usmerjevalni algoritmi 6/25
• Izračun vektorjev razdalj
– usmerjevalnik tvori seznam omrežij, na katera je priključen, s pripadajočo ceno (vrednost = 1).
– inicializira usmerjevalno tabelo (tabela vektorja razdalj): lokalni gostitelj = 0, drugi usmerjevalniki v mreži = 1, vse ostalo = .
– usmerjevalnik periodično (vsakih 30 sec) prek med-usmerjevalnega protokola izmenja svojo usmerjevalno tabelo z drugimi sosedi na omrežju.
– iz dobljenih informacij, kjer skupno ceno do ponora poveča za 1, izračuna novo usmerjevalno tabelo.
– če do ponora vodita dve poti, vzame pot z manjšo ceno.
– Primer 3: izračun usmerjevalne tabele
Usmerjevalni algoritmi 7/25
Usmerjevalnik
R1
Usmerjevalnik
R2
Usmerjevalnik
R3
Usmerjevalnik
R4Usmerjevalnik
R5
N1
N2
N4
N3N5
N6
MrežaNaslednji
skokMetrika
N1 R1 2
N2 - 1
N3 - 1
N4 R3 2
N5 R3 3
N6 R3 4
Usmerjevalnik R2:
Usmerjevalna tabelaMreža
Naslednji
skokMetrika
N1 R2 3
N2 R2 2
N3 - 1
N4 - 1
N5 R4 2
N6 R4 3
Usmerjevalnik R3:
Usmerjevalna tabela
MrežaNaslednji
skokMetrika
N1 R3 4
N2 R3 3
N3 R3 2
N4 - 1
N5 - 1
N6 R5 2
Usmerjevalnik R4:
Usmerjevalna tabela
– Povzetek 1/2 • usmerjevalnik na osnovi vektorja razdalj:
–Tvori seznam omrežij, ki jih lahko doseže in postavi metriko števila skokov na 1.
–Periodično deli usmerjevalno tabelo z ostalimi usmerjevalniki preko med-usmerjevalniškega protokola (angl. inter-router protocol).
–Usmerjevalno tabelo kreira na osnovi neposrednih prehodov kot prej in upošteva dodatne informacije, ki jih dobi od drugih usmerjevalnikov. Metrika cene predstavlja število skokov.
Usmerjevalni algoritmi 8/25
– Povzetek 2/2
• usmerjevalnik na osnovi vektorja razdalj:
–Briše napačne poti iz nove usmerjevalne tabele. Če obstajata dve poti do iste mreže, vzame pot z najmanjšim številom skokov.
–Novo usmerjevalno tabelo posreduje vsem usmerjevalnikom v danem omrežju. Usmerjevalne informacije se na ta način širijo po omrežju.
Usmerjevalni algoritmi 9/25
N0 N1
R1
N2 R2
N3 R3
N4
R4
N3a
N5 R5
– Primer 4: usmerjanje na osnovi vektorja razdalj
Usmerjevalni algoritmi 10/25
Net Hop Cost
N0 - 1
N1 - 1
N2 R2 2
N3 R3 2
N5 R3 3
N4 R4 2
Net Hop Cost
N0 - 1
N3 - 1
N3a - 1
N2 R2 2
N4 R4 2
N5 R5 2
• Primer 5: usmerjanje na osnovi vektorja razdalj
Usmerjevalni algoritmi 11/25
v0
v1
v4
v2
v3
N01
N12
N24
N14
N04
N34
N23
– Slabosti usmerjevalnega algoritma na osnovi vektorja razdalj:
• nestabilnost, ki jo povzročajo nesinhronizirani usm. v omrežju,
• dolg konvergenčni čas na velikih omrežjih,
• omejena velikost omrežja zaradi maksimalnega števila skokov,
• prenašanje usmerjevalnih tabel, čeprav se vsebina v njej ni spremenila.
Usmerjevalni algoritmi 12/25
– Usmerjanje na osnovi stanja povezav
• določitev topologije temelji na stanju povezav,
• vsak usm. identificira vse sosednje usm. v neposrednem povezanem omrežju,
• vsak usm. objavi seznam neposrednih povezav do sosednjih usm. in njihove pripadajoče cene (LSA),
• iz teh sporočil tvori podatkovno bazo trenutne topologije omrežja, ki je enaka na vseh usm.,
• iz te topologije, t.i. topološke karte, izračuna zahtevane poti do vsakega ponornega omrežja,
• imenujemo ga tudi algoritem najprej najkrajša pot (angl. Shortest Path First, SPF),
• najboljšo izvedbo tega algoritma predstavlja OSPF (angl. Open Shortest Path First).
Usmerjevalni algoritmi 13/25
– Princip usmerjanja na osnovi stanja povezav: • usmerjevalniki povezujejo sosede in
spoznavajo njihovo identiteto,
• usmerjevalniki tvorijo pakete stanja povezav (LSA): seznam mrežnih povezav in pripadajočih cen,
• pakete stanja povezav algoritem pošlje vsem usmerjevalnikom v mreži,
• vsi usmerjevalniki tvorijo podobno topološko karto,
• topološko karto služi za izračun najkrajše poti do ponorov v omrežju.
Usmerjevalni algoritmi 14/25
Usmerjevalni algoritmi 15/25
• Gradnja topoloških kart
– identificiranje sosednjih usmerjevalnikov,
– razpošiljanje informacij za izračun topoloških kart,
– kreiranje topoloških kart.
• Izračun usmerjevalnih tabel
– izračun najkrajših poti,
– polnjenje usmerjevalne tabele,
– optimizacijski algoritem.
Usmerjevalni algoritmi 16/25 • Identificiranje sosednjih usmerjevalnikov
– s paketom Hello (na PPP linijah in v omrežjih, ki ne podpirajo Broadcast-a),
– z naslovom Multicast (v LAN omrežjih).
• Razpošiljanje infor. o stanju povezav
– stohastično pošiljanje kratkih sporočil LSA (angl. Link State Advertisement), ki določajo
• izvorni usmerjevalnik,
• vse ostale usmerjevalnike do katerih ni neposredne povezave (kako?),
• starost paketa z vključevanjem zaporedne številke.
– sporočila poplavijo omrežje (angl. flooding).
Usmerjevalni algoritmi 17/25
• Kreiranje topoloških kart
– s popolno množico LSA algoritem zlahka izračuna graf topološke karte omrežja,
– vsak LSA predstavlja eno povezavo v grafu,
– razpošiljanje paketov LSA temelji na pravilnih usmerjevalnih tabelah (problem koklje in jajca, t.j. paket ali tabela),
– gornji problem rešuje shema poplava
• zagotavlja, da imajo vsi usmerjevalniki v omrežju iste informacije o stanju povezav,
• če je zaporedna številka prejetega paketa LSA ista kot v podatkovni bazi, paket uničimo.
–Izračun najkrajših poti
•vsako vozlišče na topološki karti neodvisno izračuna najkrajše poti (uporabi Dijkstra-ov algoritem),
•rezultat algoritma je drevo z najkrajšimi razdaljami od izvora, ki je v korenu drevesa, do vseh ostalih vozlišč v omrežju.
Usmerjevalni algoritmi 18/25
– Polnjenje usmerjevalne tabele
• iz drevesa najkrajših poti usmerjevalno tabelo zlahka polnimo,
• potrebujemo samo sprehod po drevesu najkrajših povezav od korena do ponora in dodamo ustrezen zapis v usm. tabeli.
– Optimizacija algoritma SPF
• najpomembnejša je optimizacija delnega preračunavanja drevesa najkrajših poti,
• usmerjevalno tabelo napolnimo, ko izračunamo drevo najkrajših poti.
Usmerjevalni algoritmi 19/25
Usmerjevalni algoritmi 20/25
– Algoritem za izračun najkrajše poti
• algoritem Nizozemca Edsgerja Dijkstre iz leta 1959 (angl. single-source problem),
• rešuje problem najkrajše poti iz danega izvornega vozlišča v usmerjenem grafu z nenegativnimi utežmi povezav,
• časovna zahtevnost algoritma je ,
• večina znanih algoritmov za iskanje najkrajših poti v usmerjenem grafu ima časovno zahtevnost .
O n2
nO e
Usmerjevalni algoritmi 21/25
• Dijkstrov algoritem
– vhod: podan usmerjeni graf G=(V,E), izvorno vozlišče in funkcija cene za katero velja , če vozlišči ne tvorita povezave in .
– izhod: za vsak minimalna izmed vseh poti P od do glede na vsoto cen povezav E.
– metoda: tvorimo množico tako, da leži najkrajša pot od izvora do vsakega obiskanega vozlišča S.
0v V , i jl v v
,i jl v v
i jv v
v0
v V
,i jv v
,i jl v v 0
v
S V
Usmerjevalni algoritmi 22/25
• Dijkstrov algoritem v psevdokodu
begin
1.
2.
3. for vsak v in do
4. while do
begin
5. izberi vozlišče tako, da je min;
6. dodaj w k S;
7. for vsak do
8.
end
end
S v0 ;
D v ;0 0
V - v0 i,D v l v v ;0
S V
w V -S D w
v V -S
v D v ,D w + l w,vD min
Usmerjevalni algoritmi 23/25
• Primer 6: usmerjeni graf s petimi vozlišči
v0
v1
v4
v2
v3
2
3
4
7
5
610
Usmerjevalni algoritmi 24/25
• Koraki izvajanja Dijkstrovega algoritma
Iteracija S w
Začetno - - 2 10
1 2 2 5 9
2 5 2 5 9 9
3 9 2 5 9 9
4 Vsa 9 2 5 9 9
v0
,v v0 1
, ,v v v0 1 2
, , ,v v v v0 1 2 3
v1
v2
v3
v4
D w D v1 D v2 D v3 D v4
– Primer 7: praktična uporaba algoritma SPF
Usmerjevalni algoritmi 25/25
E
DB
CA1
2 1
4
3
3
B-2
C-1
A-2
D-4
A-1
D-1
E-3
C-1
B-4
E-3
C-3
D-3
A EDCB
Podatkovna baza
stanja povezav
A
E
DB
C
• Problem Koenigsberških mostov
Eulerjevi grafi 1/5
– Problem: • imamo sedem mostov, ki povezujejo štiri
dele mesta med seboj,
• najti obhod mesta, ki bi prečkal vsak most natanko enkrat in se vrnil v izhodišče.
• problem ima rešitev?
– Rešitev: • reši Leonhard Euler v članku leta 1736,
• članek pomeni začetek teorije grafov, čeprav ni napisan v jeziku grafov,
• pri reševanje problema uporabi topološko shemo.
Eulerjevi grafi 2/5
– Topološka shema problema
Eulerjevi grafi 3/5
– Problem v jeziku teorije grafov:
• Štiri dele mesta uporabimo za točke grafa,
• Sedem mostov predstavljajo povezave grafa,
• Iskanje Eulerjevega obhoda v tem grafu.
Eulerjevi grafi 4/5
– Rešitev problema v jeziku teorije grafov:
• Pogoj za Eulerjev obhod: kadarkoli pridemo v neki del mesta, mora obstajati možnost, da ta del zapustimo po še neprehojenem mostu,
• Graf je Eulerjev, če ima vsaka točka sodo stopnjo.
– Sklep:
• Problem Koenigsberških
mostov nima rešitve.
Eulerjevi grafi 5/5
+1+1
+1+1
=2=2
Interni usmerjevalni protokoli 1/9
– Standardni interni usmerjevalni protokoli (IGP): • RIP (angl. Routing Information
Protocol), • RIP-2 (angl. Routing Information
Protocol Version 2), • OSPF (angl. Open Shortest Path First).
– Uporabljamo jih znotraj AS.
– Routing Information Protocol (RIP): • usmerjanje na osnovi vektorja razdalj,
• primeren za manjša omrežja,
• obstajata dve verziji RIP: – verzija 1: zelo razširjen s številnimi znanimi
omejitvami (označena kot RIP),
– verzija 2: izboljšana verzija, ki rešuje omejitve predhodne verzije in z njo ostaja kompatibilna.
• koda protokola, znana kot proces routed, implementirana v različnih inačicah OS UNIX.
Interni usmerjevalni protokoli 2/9
– Lastnosti protokola RIP
• usmerjevalniki pošiljajo v omrežje pakete RIP kot UDP datagrame prek vrat 540,
• pakete >512 bajtov fragmentiramo,
• paket RIP je običajen Broadcast poslan v LAN na naslov gostitelja 255.255.255.255 ali naslov izvornega usmerjevalnika,
• v usmerjevalnikih teče v aktivnem (strežnik), v končnih vozliščih pa v pasivnem načinu (odjemalec).
Interni usmerjevalni protokoli 3/9
– Princip delovanja protokola RIP • omogoča pošiljanje dveh vrst paketov:
zahtevo in odgovor,
• usmerjevalniki pošiljajo vsebino tabele vektorjev razdalj v naslednjih primerih:
– periodično (npr. vsakih 30 sekund),
– kot odgovor na poslano zahtevo,
– ko se spremeni vsebina tabele vektorjev.
• glede na vsebine sporočil spreminjajo aktivni in pasivni sistemi lastni vektor razdalj,
• pot do določenega gostitelja ostane v tabelah, dokler ne najdemo boljše alternativne poti ali poti ne zbrišemo.
Interni usmerjevalni protokoli 4/9
– Format paketa RIP
Interni usmerjevalni protokoli 5/9
Command
Version
Reserved
2
Reserved
IP Address
Reserved
Metric
1
1
2
2
2
4
8
4
Število
oktetov
Se lahko
ponavljajo
Družina
IP
naslovov
Verzija = 1
Zahteva=1
Odgovor=2
– Slabosti protokola RIP:
• ne zagotavlja prenosa mask podomrežja,
• usmerjevalnik, ki sprejme odgovor RIP, mora informacije o podomrežju dobiti od drugod, da lahko pravilno interpretira IP naslov,
• ne moremo ga uporabiti v omrežjih z variabilno masko podomrežja.
Interni usmerjevalni protokoli 6/9
– Routing Information Protocol Version 2
• razširitev protokola RIP,
• omogoča enostavno zamenjavo protokola RIP v manjših in srednje velikih omrežjih,
• podpira omrežja z variabilno masko podomrežja,
• zagotavlja interoperabilnost s protokolom RIP: oba protokola delujeta na istih podatkovnih strukturah.
• namesto Broadcastinga raje uporablja Multicasting.
Interni usmerjevalni protokoli 7/9
– Format paketa RIP-2
Interni usmerjevalni protokoli 8/9
Command
Version
Reserved
X'FFFF'
Authentic Type
Authentic. Data
2
Reserved
1
1
2
2
2
16
2
2
Število
oktetov
Se lahko
ponavljajo
Geslo, če je izbran tip 2
0=avtentikacije ni
1=zahtevano geslo
Zahteva=1
Odgovor=2
IP Address
Subnet Mask
Next Hop
Metric
4
4
4
4
– Opisi polj RIP-2
• Version: vrednost 2 pove usmerjevalnikom RIP, da rezervirana polja ignorirajo,
• Address Family: vrednost X’FFFF’ pomeni, da gre za avtentikacijski zapis,
• Authentication Type:
– 0 = ni avtentikacije,
– 2 = polje Authentic. Data vsebuje geslo.
• Authentic. Data: 16-bitno, tekstovno polje,
• Subnet Mask: maska podomrežja,
• Next Hop: priporočilo usmerjevalniku o naslednjim skoku.
Interni usmerjevalni protokoli 9/9
• Zunanji usmerjevalni protokol – EGP
– Uporabljamo za izmenjavo usmerjevalnih informacij med zunanjimi usmerjevalniki
– Temelji na periodičnem pošiljanju paketov Hello I Hear You in sprejema odgovore sosednjih usmerjevalnikov
– Zunanji usmerjevalnik EGP sporoča informacije svojim sosedom EGP
– Usmerjevalne informacije znotraj AS zbira usmerjevalnik EGP s pomočjo poljubnega notranjega usmerjevalnega protokola IGP
Zunanji usmerjevalni protokoli 1/4
• Mejni usmerjevalni protokol – BGP
– Uporabljamo za izmenjavo informacij o dosegljivosti omrežja med avtonomnimi sistemi (AS)
– Temelji na usmerjevalnem protokolu, ki usmerja pakete na osnovi omrežne politike
– BGP deluje na plasti TCP, kar pomeni, da morata dva usmerjevalnika, preden lahko izmenjata informacije med seboj, vzpostaviti sejo
– BGP je zelo težko konfigurirati
– Večji del konfiguriranja prevzamejo ISP-ji
Zunanji usmerjevalni protokoli 2/4
• Kdaj ne uporabljati BGP? 1/2
– Če je omrežna politika implementirana v AS skladna s politiko ISP-ja, BGP ne potrebujemo.
– Ko se priključimo na dva različna ISP-ja potrebujemo BGP zaradi:
• redundance,
• porazdelitve obremenitve (angl. Load Sharing),
• različnih tarif v določenem času dneva in noči.
– Pri redundančni liniji v pripravljenosti lahko namesto BGP uporabimo statično usm.
– Pri obeh aktivnih linijah potrebujemo BGP.
Zunanji usmerjevalni protokoli 3/4
• Kdaj ne uporabljati BGP? 2/2
Zunanji usmerjevalni protokoli 4/4
A
B
C
Static
Uporaba statične smeri za
zagotavljanje povezljivosti
ISP izvaja BGP
Številka
omrežja
Obveščanje privzetega
omrežja preko IGP-ja
Privzeto
omrežje
BGP za povezavo do ISP-ja uporabljamo samo v primeru,
ko imamo drugačno omrežno politiko od ISP-ja.
Dodatna naloga
• Primer: omrežje OSPF
B D
C E
F
2
1
7
8
1
4
4A
4
6
Dodatna naloga 2
• Primer: usmerjevalna tabela R3, R5
R2
192.168.1.0
R1
R3
R4
R5 R7
R6192.168.2.0
192.168.3.0
192.168.4.0
192.168.5.0192.168.7.0
192.168.6.0
192.168.8.0
.1 .1
.2
.1
.1
.1.1 .1.2 .2
.2
.3
.3 .1
Dodatna naloga 3
• Primer: omrežje RIP
B D
C E
FA