IZVESTJEdržavne meščanske šole dr. Radoslava Razlaga

v Brežicahza šolsko leto 1935-36.

. • i*. ’ :,■•■•' '>t» „ -..J• ':**':. ■■ -"V V ' 'j -v " - ■

' , ' ' .•'■■•■ - V .-vi

. „ . . . . „ , . :v ' . . . . . . . -,v v

• • ■ V , ' - .

' - . - / . . / 'K ; .;aj .' ... :'r' ..-Tv-vf- ■ '. '-K,

•» ., >. -. ,. • - Vt-v;,;*••

'jfirS? *■:• v*S»^Ti»vi• f*-'»

.r:- v •"

■■ ■ - •.•■■.■

- ' £ - - *, . ■ - - ; . . ' - - • „ > ■ vC-“’ v.'. : ■:■"’{ ... ... ' . • •. • •’ U.. ' ■ . •

'

i-V**•«£ -> • ->-. v -.<*U . • .

Si'- -r .... ■

y: - 5-v. » *>

l'- if ' *>/; t - — ’ **

■- . ' . . ' v

•V- ; -' V i - i i .. ■ ■ ; ■; :‘,v- ‘.v - IS - , . : . - "

. .- *<•' - v s,-jK-;V ~ . . ■,' v■ ' "V f’ ' & ' 4;AS“'» r «- • -*t. t J* . - -m

' < , • • . - , . , • ' ■ * .■. .25»:.: . p

-.r v I r ; •>.' j -rv:’*, ■.

IZVESTJEdržavne meščanske šole dr. Radoslava Razlaga_________________v Brežicah_________________

za šolsko leto 1935-36.

B R E Ž I C E 1 9 3 6

Izd a lo in založilo U p ra v ite ljs tv o d ržav n e m eščan sk e Sole d r. R ad o s lav a R az lag a v B režicah T isk Z vezne t is k a rn e v Celjn (P re d sta v n ik M ilan Č etina)

D L RADOSLAV RAZLAG

Po Min. prosv. S. n. br. 283 z dne 15. V. 1935. ima naša šola naslov popesniku dr. Razlagu.

I

Radoslavu Razlagu v spominDolgo je R adoslav R azlag živel in deloval v B režicah; v

B režicah je tu d i um rl (že 56 let je od tega m inilo); naj m u spom in m ed nam i zopet oživi!

K akor da se je na lašč tako zgodilo, da je pokopan v B re­žicah, torej v m estu , k je r si sega ta v roko jugoslovenska b ra ta , eden s slovenskim , drugi s srb o h rv a tsk im k n jižn im jezikom ; zakaj R azlag je v sebi družil eno z d rugim , p isal je eno in drugo, bil je torej p ravi Jugosloven (pred 100 leti se je govorilo »Ilir«).

Tudi ro jen je bil R adoslav R azlag na slovensko-hrvatsk i m eji, ali ne k je tu k a j v brežiški okolici, nego dalje n a severu; v do ln jih S lovenskih goricah, v tis ti lepi v inorodni deželici med D ravo in M uro, v srezu lju tom erskem , pri Mali Nedelji se je narod il 1. 1826., torej p red 110 leti.

Tam so km etskega dečka k rs tili za Jakoba, ali zgodovina ga ne pozna kot Jak o b a ; v zgodovini je on R a d o s l a v ; to lepo slovansko im e si je — nam esto tu jeg a »Jakoba« — dal sam , zato da bi že im e kazalo, k a k šn a m u je b ila d uša ; R adoslav je čisto jugoslovensko ime. Izbral si je R azlag p ra v to im e pač zato, ker se njegovi ro js tn i vasi p ri M ali Nedelji p ra v i: Rado- slavci. T am okoli L ju to m era im ajo naše vasi ta k a zgovorna s lovanska im ena k ak o r: D ragotinci, Logarovci, Žerovinci . . .; m ord a se bodo kom u na jlepši zdeli baš Radoslavci.

G im nazijo, ki je ta k ra t im ela le 6 razredov, je R azlag začel š tu d ira ti v M ariboru, vse n ad a ljn je š tu d ije p a je p reb il v Gradcu. To je b ila n a jp re j »filozofija«, ki je odgovarja la d an ašn jem u7. in 8. g im nazijskem u razredu , ki p a je sp ad a la že k un iverzi; v šolskem letu 1843/44 je bil Jakob R azlag v G racu »m udro ljub ( — filozof) p rve godine«, t. j., v d anašn jem 7 g im nazijskem ra z ­redu.

V G racu je bilo ta k ra t mnogo jugoslovenske, posebno slovenske m lad ine; m aribo rsko okrožje je cerkveno spadalo še h g rašk i, sekovski škofiji; zato je v g rašk i bogoslovnici š tu ­d ira lo m nogo slovenskih bogoslovcev, ki so bili dom a iz onih k ra jev . Sam R azlag je 4 le ta š tu d ira l v G radcu bogoslovje (od 1845), a je pred posvetitv ijo izstopil te r se posvetil pravu.

Ko je R azlag p rišel v G radec, je n a ša m lad in a tam vneto go jila Jugoslovenstvo (ali, k ak o r se je ta k ra t reklo: Ilirstvo); m arljivo je č ita la ilirske kn jige (slovenskih je ta k ra t bilo zelo m alo) te r se vežbala v »ilirskem «, srb o h rv a tsk em k n jižn em je ­

— 5 —

ziku ; naj izmed teh g rašk ih »Ilirov« om enim sam o Je rn e ja F ran c lja , ki je bil iz Poljčan dom a, šolskega d ru g a R azlagu na filozofiji v G radcu, p a D avorina T rs te n ja k a (1. 1843/44 še teo­loga) in p ra v n ik a Iv an a M acuna, b liž ja Razljagova ro jaka . N ekak duhovni zašč itn ik in vzor je tej g ra šk i ilirsk i m lad in i bil S tanko Vraz, ki je bil tud i od L ju to m era dom a, a je ta k ra t s ta ln o živel že v Zagrebu kot ilirsk i kn jiževn ik . R azlag se je m oral ran o z V razom osebno sezn an iti; posetil ga je v Za­grebu, a zadnjič ga je videl v svoji dom ačiji 1. 1849. R azlag se je v G radcu dobro nauč il srbohrvaščine; 1. 1848. je p isal V razu pism o v tem našem jeziku.

Leto 1848/49 je pri nas dvignilo slovensko, jugoslovensko in s lovansko zavest. Ilirsk i Jelačič, ki je potegnil pro ti M adžarom meč, je S lovencem pogled še bolj obračal v jugoslovensko sm er, proti Z agrebu in srbsk im S rem skim K arlovcem ; slovansko na­vdušenje, spojeno z av s tr ijsk im patrijo tizm om , je n arasllo , ko so naši ljud je videli, da s ta Jelačič in ru sk i ca r n a ogrsk ih bojiščih v rg la M adžare.

V takem razpoloženju je g rašk i š tu d en t p rav a R adoslav Razlag začel lite ra rn o delovati. L. 1851. je »jugoslovenski m la- deži« posvetil »Zvezdice«, knjižico, tisk an o v G radcu, ra zm iš­ljan ja o S lovanstvu , p rože ta s slovanskim i čuvstvi, 1. 1852. je is to tam izidal »Zoro«, »jugoslovenski zabav,nik«, a lm an ah s pesnim i, povestm i in članki razn ih p isa te ljev ; 1. 1853. je izšel v Zagrebu d rug i zvezek te njegove »Zore«. P risp ev k i »Zore« so p isan i ali slovenski ali ilirsk i (h rvatsko-srbsk i) ali v neki nesrečni vseslovanski m ešanici, v ka tero je zašel posebno Boži­d a r Raič; R azlag sam je pisal p rilično dobro h rv a tsk o -srb sk i, v endar je tu d i n jega slovansko navdušen je zaneslo predaleč za B ožidarom Raičem.

Vse to lite ra rn o delo pa je k m alu prenehalo , prv ič zato, ker je B achov av s trijsk i abso lu tizem vedno m očneje p ritisk a l in onem ogočal narodno delo tud i v Zagrebu, drug ič pa na jb rž tud i zato, k e r je Ra-zlag 1. 1854. n ap rav il d o k to ra t te r odšel v p ra k ­tičen poklic; bil je do 1. 1862. k oncip ijen t p ri ad v o k a tu K aisers- feldu v G radcu, a tega le ta (jun ija m eseca) je dobil ad v o k a tu ro v Brežicah.

To je bil čas, ko se je v h ab sb u ršk i m o n arh iji začelo zopet svobodnejše živ ljenje; d ržava se je p o s tav lja la n a nove tem elje. K ako se ona p reu red i? ali se ugodi d ržavnopravn im zah tevam H rva tske? Kaj bo s Slovenci poleg take ali d rugačne H rvatske?

Baš ta k ra t, 1. 1862., se je o tvo rila železnica: Z idani m ost — preko Z agreba v Sisek. S to železnico so se vezale tu d i n a ro d n o ­politične nade: bo ljša zveza bo m ed H rvatsko in slovenskim i deželam i, zveza Z agreba s slovenskim Posavjem . V lada je s icer onem ogočila politične jugoslovenske m an ifestacije ob

— 6 —

otvoritv i železnice sam e (1. okt.), ali že prvo nedeljo po n je otvo­ritv i, dne 5. okt., se je odpeljalo večje število Zagrebčanov v K rško in n a red ila se je tam »svečanost s veselja, što je H rv a tsk a železnieom spo jena sa svojim slavenskim p o sestrim am a š ta je r- skom i K ranjskom «; pozvan je bil v K rško tu d i novi advoka t R azlag iz Brežic in on je p rišel t j a in bilo je »kod s to la svesla- venskog vese lja i nap itn ica« , a za 14 dni bi im el R azlag v Zagreb p riti. T ako se je vsaj d ružabno hotelo neka j s to riti za našo skupnost.

D anašnji lju d je ne bi m ogli vsi razum eti, kaj je vesela d ru ­žabnost, zd rav ica in pesem v onih časih pom enila za n aš ra z v o j; »Pobratim ija« in »N aprej za s tav a slave« s ta se družili te r u s tv a rja li m očno razpoloženje. Tem u je poslužil tu d i R adoslav Razlag, »odvetnik v B režicah n a Slovenskem «, ko je 1. 1863. v G radcu izdal »Pesm arico«, knjigo , k i je n a 208 s tran eh obsegala silno veliko dom orodnih in lju b av n ih pesm i, slovenskih , sploh jugosiovensk ih in nekoliko d rug ih s lo vansk ih ; ta p o p u la rn a pesm arica je 1. 1872. doživela še drugo izdanje.

Kak ugled je R azlag užival v dom oljubnih krogih , se vidi iz tega, d a je bil tako j 1. 1862. in 1863. k a n d id ira n za p oslanca v š ta je rsk i deželni zbor, a izvoljen je bil šele 1. 1865. Razum em o to, če pom islim o, da je R azlag še v G radcu, torej predno je postal ad v o k a t v dom ovini, p rip ra v il » S l o v e n s k e g a p r a v - n i k a« (v G radcu 1862), ki je v slovenskem jeziku daja l po ­vzetke zakonov te r mogel zato odvetnikom , no tarjem , sodni­kom itd. služiti p ri slovenskem u rad o v an ju (a za to se je za­čen ja la borba). Bližal se je čas velik ih n aro d n ih zborov, ki so se im enovali »tabori«, n a k a te r ih so se v nav d u šen ih govorih u tem eljevale slovenske n aro d n e zahteve. Teh »taborov« se je udeleževal tu d i Razlag. P rv i »tabor« je bil av g u sta m eseca 1868 v L ju tom eru ; n a n jem je predsedoval in govoril Razlag. Govoril je R azlag tu d i n a tab o ru v Žalcu sep tem b ra m eseca is tega leta, sledečega le ta (m aja m eseca 1869) je govoril n a tab o ru v Viž- m arjih p ri L jub ljan i (tukaj ni p rodrl s svojim predlogom , naj bi se zgradil m ost m ed Sevnico in K ran jsk im ) in v Orm ožu (a vgusta m eseca).

P o litičn i oziri so bili pač vzrok, d a se je R azlag 1. 1869. iz Brežic p reselil v L jub ljano ; tu k a j je (od 1870—1872) izdaja l »Slo­venskega P rav n ik a . L ist za pravosodje, u p ravo in državoslovje«. Ko je bil grof H ohenw art, nem ški konservativec, av s trijsk i m i­n is trsk i p redsedn ik , izvoljen za p oslanca n a Slovenskem , je R azlag postal k ra n jsk i deželni g lav a r (od ce sa rja im enovan p red sed n ik deželnega zbora in odbora), torej visok političn i dosto janstven ik . Ali tu m u je bilo težko; stal je med dvem a s tru jam a , m ed »starim i« (Bleiweisoviini) ljudm i, ki so m u delali opozicijo, in m ed »m ladim i«, ki tu d i n iso bili z n jim čisto

— 7 —

zadovoljn i, 011 pa je om ahoval. Bil je pač 1. 1873. izvoljen na N otran jskem tud i za d ržavnega poslanca, ali k o n flik ti z Blei- w eisom so m u o težavlja li položaj. Končno je ostavil L jub ­ljano, se 1877 v rn il v Brežice in bil dalje tu advokat, do svoje ra n e sm rti I. 1880.

Vsi, ki so R azlaga poznali, m u priznavajo blag, p lem enit značaj (svojo dobro dušo je R azlag pokazal tu d i n. pr. n ap ram p esn ik u Jos. C im perm anu in P reše rnov i h čeri E rn es tin i Jelov- škovi). Le p rem eh ak je bil in se zdel zato v po litik i nezanesljiv . Njegovo rodo ljub je je bilo čisto. Bil je po svoji p rošlosti pač Ilirec - Jugosloven, a ni bilo n iko li slovenskega Ilirca-Jugoslo- vena, ki bi ne bil obenem neom ahljiv slovenski dom oljub in zaslužen delavec.

S lovenski p rav n išk i li te ra tu r i je R azlag polagal osnove, ali m i se ne spom in jam o sam o R azlaga-pravn ika, nego se spom i­n jam o celega plem enitega, rom an tičn o navdušenega rodo ljuba; naj nam ga kot tak eg a tu k a j p red s ta v lja n jegova pesem , ki je izšla v »Zori« 1852 in ki sm o jo še vsi to lik o k ra t peli, nam reč pesem :

»DOMOVINI.

Bodi zdrava, dom ovina, m ili moj slovenski k ra j!Ti p rek rasn a , ti- jed in a m eni si zem eljski ra j.

T u je šege, tu je ljudstvo so p r ija tlji, b ra tje ni*.S lava le, s lav jansko čuvstvo srce moje veseli.

P rim i čelov**, zem lja m ila, p rim i srce m oje v d a r — da bi vedno m a tk a b ila nepozabljena nikdar.«

Z a g r e b . Prof. dr. Fr. Ilešič.

* so p rija te lji, ne bratje .** poljub.

— 8 —

Iz šolske kronikeŠolsko leto 1935./36. se je pričelo z vpisovanjem učencev, ki

je bilo 1.. 2. in 3. sep tem b ra 1935. V pisan ih je bilo 79 dečkov in(56 deklic, sk u p aj torej 145.

6. sep tem bra , na ro jstn i dan Nj. Velič. k ra lja P e tra II., se ude­leži uč ite ljsk i zbor polnoštevilno sv. m aše in sokolske p ro ­slave v N arodnem domu.

9. sep tem bra : zače tn a služba božja in o tvo ritvena se ja nastav- n iškega zbora.

10. sep tem bra p riče tek rednega pouka.9. ok tobra: ž a ln a svečanost ob obletn ici n asiln e sm rti V iteš­

kega k ra lja A lek san d ra I. Z ed in ite lja : služba božja v župni cerkvi, potem n a šoli p redavan je , rec itacije in deklam acije o velikem pokojn iku . Zvečer se udeleže učitelji v N arodnem dom u kom em oracije, ki jo p rired i Sokol u m rlem u v iteš­kem u B ratu .

1. novem bra: po vseh razred ih okrasijo učenci slike blago- pokojnega k ra lja M učenika.Grob p esn ik a R adoslava R azlaga in vojaške grobove osna- žijo in okinčajo učenci n ašega zavoda.

1. decem bra: p ro slav a zed in jen ja : služba božja v župni cerkvi, n a šoli p a p redavan je , dek lam acije in petje državne him ne.

(5. decem bra popoldne in 7. decem bra dopoldne: sv. spoved in sv. obhajilo.

21. decem bra (zadnja u čn a u ra ): p red av an je o izseljencih.Od 21. decem bra 1935 do 13. ja n u a r ja 1936: božični odmor.22. decem bra: p rispe dovoljenje za o tvoritev vzporednice v

I. razr. (Min. prosv. S. n. br. 48706 z dne 12. decem. 1935.)12. ja n u a r ja : P odm ladek Rdečega k riža p rired i v K rškem kon­

cert s sodelovanjem sokolskega m lad in sk eg a o rkestra , ki sesto ji iz učencev in učenk našega zavoda.

27. ja n u a r ja : ob ičajna p ro slav a sv. Save.30. ja n u a r ja : n a s tav n išk a se ja ob zak lju čk u I. polletja.31. ja n u a r ja : p o u k a prosto ; razred n ik i vršijo svoje posle.

1. feb ru a rja : zadnjo u ro dobijo učenci d ijaške knjižice z vp i­san im i red i za I. polletje.

4. feb ru arja : S trossm ayerjeva p roslava : služba božja in p re ­davanje.

— 9 —

17. in 18. feb ru a rja : po u k a prosto : učenci in učenke se u d e­ležijo sv. M isijona in oprav ijo šolsko sv. spoved in sv. ob­hajilo .

25. m arca : p ro slav a m atere v veliki dvorani N arodnega dom a;sodeluje PRK naše šole.

od 8. do 20. ap rila : velikonočni odmor.15. ap rila : ban dr. M arko N atlačen obišče naše m esto; pozdravi

ga v im enu šole g. ra v n a te lj L udv ik Mikolič, v im enu m la­dine pa u čen k a II. razr. B anova M irica,

Začetkom m aja : v vseh raz red ih p red av an ja o m a te r i; učenci pišejo naloge o tej temi.

5. m aja (učna u ra fizike v III. in IV. razr.) k ra tk o p redavan jeo pom enu N ikole Tesle.

14. in a ja : sk u p n i m ajn išk i izlet n a sv. Gore.23. in 24. m aja : sv. spoved in sv. obhajilo.Koncem m aja se vrši n a šoli n ab ira ln a ak c ija za P ro titu b e r-

kulozno ligo, ki uspe za sedan je razm ere p rim ern o dobro.31. m aja : zak ljuček šol. le ta za IV. razr.Začetkom ju n ija izvršu je na naši šoli u p rav ite lj gosp. Ludvik

M ikolič svoje posle k o t m in is tr. odposlanec; (po Min. prosv. S. n. br. 18840 od 25. m aja 1936).

10. ju n ija : (zadn ja učna u ra) p red av an je o Jan k u Veselinoviču.12. ju n ija : popravn i izpiti za IV. razr.

od 13.—18. ju n ija : zavržni izpiti.20. ju n ija : zak lju čn a se ja za I., II. in III. razr.21. ju n ija : ra zs tav a slik in ročnih del učencev in učenk našega

zavoda.28. ju n ija : V idovdanska p roslava ; služba božja v župn i cerkvi,

potem n a šoii p redavan je , dek lam acije , re c itac ije in pevske točke. U čenci dobijo izpričevala.Tekom le ta je bilo v vsakem razred u po 9 sej raz red n ih

nastav il iški h zborov. P ri m esečnih strokovn ih sejah so se raz ­vijale s tv a rn e in poučne debate o poučevan ju razn ih predm etov Vsi n as tav n ik i so im eli vsaj po en vzorni nastop v polletju.

— 10 —

Izpremembe v učiteljskem zboruv šolskem letu 1935-36.

G. župn ik F ran c K lasinc je im enovan za veroučite lja n a naši šoli. (Kr. ban upr. IV. Nr. 13492/1; 26. av g u sta 1935; nastopil10. sep tem bra 1935.)

U čiteljica gčn. O šina E lizabe ta je zaposlena n a našem zavodu iz bednostnega fonda (kr. ban. upr. IV. Nr. 1950/1; 25. ja n u ­a r ja 1936; n as to p ila 5. febr. 1936.) in zopet raz rešen a ; (kr. b au upr. IV. Nr. 1950/35 ; 25. m a rc a 1930; raz re šen a 1. a p rila 1936)

G. Polenec A ntonov Anton, dipl. filozof, je dodeljen našem u zavodu ko t h o n o ra rn i n astav n ik . (Min. prosv. S. n. br. 5405;2. m arca 1936; nastop il 20. m arca 1936.)

N astavnica ga. M asten-Kolbezen V iljem ova A n ton ija je p re ­m eščena iz tu k a jšn je osnovne šole n a naš zavod. (Min. prosv.S. n. br. 13085; 22. a p r ila 1936; zaposlena že od 11. sept, 1934.)

G. Bulovan Ilija je dodeljen naši šoli ko t p ravoslavn i verouči- telj. (Kr. ban. upr. IV. Nr. 5292/3; 15. m a ja 1936.)

Nastavniški zborob zaključku šolskega leta 1935-36.(S lužbena doba je š te ta do 28. ju n ija 1936.)

M ikolič Jakobov Ludvik, up rav ite lj. U sposobljen za prirodopis, fiziko, kem ijo in računstvo . S lužbena doba: 28 let, 9 mesc., 28 dni. Učil: raču n stv o v I. a, II. in III. razr. Tedensko 10 ur.

De G osta-Pucelj A dolfova Iva, nastavn ica . U sposobljena za pri rodopis, zem ljepis in kem ijo. S lužbena doba: 12 let, 8 mesc., 6 dni. U čila: zem ljepis v I. a, I. b, III. in IV. razr., p rirodopis v I. a in I. b razr., r isan je v I. a in II. razr. in gospodinjstvo v II. in III. razr. Tedensko 24 ure . V a ru h in ja p rirodop isnega in zem ljep isnega k ab in e ta te r risalnice.) R azred n ičark aII. razr.

K reiner Jožefova H elena, nastavn ica . U sposobljena za sloven­ščino, nem ščino in zgodovino. S lužbena doba: 13 let, 7 mesc., 13 dni. U čila: nem ščino in zgodovino v vseh razr. Tedensko 25 ur. K n jižn iča rk a učite ljske kn jižn ice in nem ške dijaške knjižnice. R azred n ičark a III. razr.

— 11 —

M asten-Kolbezen V iljem ova A ntonija, n astavn ica . U sposobljena za srbohrvaščino , nem ščino in zgodovino. S lužbena doba 7 let,10 mesc. U čila: slovenščino v II., III. in IV. razr., r isan je vI. b in III. razr., petje v I. b, II. in III. razr., lepopis v I. b in II. razr., gospodinjstvo v I. b in IV. razr. T edensko 24 ure. K n jižn iča rk a slovenske d ijaške k n již n ic a R azredn ičarkaI. b razreda.

S rebre Gvidonov Božo, n as tav n ik , absolv. filozof. U sposobljen za m atem atiko , opisno geom etrijo in risan je . S lužbena doba: 15 let, 9 mesc., 12 dni. U čil: fiziko, kem ijo, geom etrijo , oziro­m a opisno geom etrijo v vseh razred ih , raču n stv o v IV. razr. in lepopis v I. a razr. T edensko 24 ure. V aruh kem ijskega in fiz ika lnega kab ineta .

H irjan Ivanova B ariča, učite ljica . S lužbena doba: 14 let, 9 mesc., 13 dni. U čila: srbohrvaščino v vseh razred ih , d ržavoznanstvo v IV. razr., r isan je v IV. razr., petje v I. a in IV. razr., deško ročno delo v vseh razred ih . Tedensko 25 ur. R azredničarka. IV. razr. V a ru h in ja delavnice, k n jižn iča rk a srbohrvaške di ja šk e knjižnice.

Polenec A ntonov A nton, diplom , filozof. U sposobljen za bo ta­niko, zoologijo, paleontologijo , geologijo, fiziologijo, kem ijo in m ineralogijo . Učil: slovenščino v I. a in I. b razr., xemjle p is v II. razr., p rirodopis v II. razr. h ig ijeno v 1. a, I. b inII. razr. in raču n stv o v I. b razr. T edensko 20 ur. R azrednikI. a razr.

K lasinc F ran c , m estn i župnik . Učil verouk v vseh razred ih . Tedensko 10 ur.

Dr. H ude list Vinko, banovinski zd ravn ik . Učil h ig ijeno v III. in IV. razr. Tedensko 2 uri.

B erg inc-R ustija E leonora, u č ite ljica ročn ih del. U čila žensko ročno delo v vseli razred ih . Tedensko 8 ur.

Telovadbo s ta poučevala učitelj gosp. S ancin Drago za dečke in u č ite ljica gčn. O šina E lizabe ta za deklice.

— 12 —

Učne knjigev šolskem letu 1935-36.

1. Verouk.

I. razr.: Dr. A. Levičnik: Zgodbe sv. p ism a I. in II. del.II. raz i1.: Alojzij S tro j: K ra tk a zgodovina katol. cerkve.

l il. razr.: Jak lič , V rečar: L itu rg ika .IV. razr.: Jan k o M lakar: K atolišk i verouk.

2. Slovenski jezik.

1 do IV. razr.: Bajec, Rupel, Sovre, Šolar: S lovenska čitanka , za odnosno I. do IV. razr. sred n jih in sorodnih šol.

IV. razi’.: dr. A. B reznik : S lovenska slovnica za sredn je šole, 3. izdaja.

3. Srbohrvaški jezik.

I. do III. razr.: dr. M. R upel: S rb sk o -h rv a tsk a vadnica, od­nosno I. do III. letnik.

IV. raz r.: Fr. P o ljanec, BI. M arčič: H isto rija Jugosl. kn jižev­nosti.

4. Nem ški jezik,

I. razr.: dr. M. T rivunac in J. K angrga: N em ška č itan k a za sredn je šole. I. del.

II. do IV. razr.: dr. J. B ezjak: N em ška v ad n ica odnosno I. inII. del.

5. Zemljepis.

I. do III. razr.: F r. F in k : Zem ljepis za mešč. šole. D ruga, po novem učn. n a č rtu predel, izdaja.

IV. razr.: J. Orožen: Zem ljepis k ra lj. Jugoslav ije za IV. razr.sredn jih šol.I. do IV. razr.: dr. M ilan Šenoa: G eografijski atlas.

6. Zgodovina.

I. razr.: dr. Vasilij Popovič: Zgodovina sta reg a veka.II. in III. razr.: D. B. L azarevič: Zgodovina Jugoslovanov, od­

nosno I. in II. knjiga.IV. razr.: dr. V. Popovič: P reg led k u ltu rn e in gospod, zgodovine.

— 13 —

7. Prirodopis.I. in II. razr.: dr. St. Bevk: P riro d o p is ž iva lstva in ra s tl in ­

stva za mešč. šole.

8. Fizika.III. in IV. razr.: K. K unc: F iz ik a za nižje razrede sred n jih šol.

9. Kemija.III. in IV. razr.: M. P rezelj: K em ija in m in era lo g ija za n ižje

razr. s red n jih šol.

10. Higijena.I. do IV. razr.: dr. H om an: Som ato logija in h ig ijena, II. del.

11. Računstvo.I. do IV. razr.: A. Č rnivec: R ačun ica za mešč. šole odnosno

I. do III. del.

12. Geometrija.1. do IV. razr.: J. M azi: G eom etrija za nižje razrede sredn jih

šol in J. Božičevi c: G eom etrija i geom. črtan je .

13. Opisna geometrija.III. in IV. razr.: J. Božičevič: G eom etrija in geom. č rtan je za

III. i IV. razred grad. škola.

Knjižnice in učilaU čite ljska k n jižn ica "obsega 605 kn jig in revij.K njižn ica za učence šteje 490 kn jig in revij in sicer:

slovensk ih : 339, s rb o h rv ašk ih : 50, in nem šk ih : 101.

K njižn ica za revne učence: 448 učn ih k n jig in (54 atlan te . Z b irka za zem ljep is in zgodovino: 14 zem ljep isn ih in 4 zgodo­

v in sk i zem ljevidi; 21 zgodovinska slika, 2 globusa, te lu rij in 00 sk iop tičn ih slik. — Skioptikon.

P riro d o p isn a zb irka : 1. Ž ivalstvo: 52 nagačen i živali, 5 v a lk o ­holu; 8 su h ih p repara tov , 16 škatel m etu ljev in hroščev te r 48 sten sk ih slik.2. R astlinstvo : 34 plode in ra s tlin e te r 15 s ten sk ih slik.

F iz ik a ln a zb irka : 6 s ten sk ih slik in tablic, 24 stereoskopne slikein 88 aparatov .

- 14 —

K em ijska zb irka : 58 kem ikalij, 56 sten sk ih slik, 48 stek len ic in orodja.

Z b irk a za m atem atik o in opisno geom etrijo : 27 m odelov iz že­leza, žice in lepenke.

Z b irka za prostoročno risan je : 138 razn ih m odelov; Z zvezka predlog A. Siča.

Z b irka za deška ročna dela: 54 kosi o rodja; 2 skobeljn ika.Z b irka za ženska ro čn a dela: šivalni s tro j: 4 zvezki A. Siča.Z b irk a za pevski pouk : k lav ir, 2 gosli, 7 n o tn ih podstavkov,

v ijo lin sk a šola (M alat), 5 zvezkov.Telovadnico in telovadno orodje uporab ljam o sk u p n o s Soko­

lom in z osnovno šolo.

Dijaške organizacijeP odm ladek R dečega k riža ; (poverjenica gčn. H irjan Bariča).

V članjen je bil 41 učenec. V sak razred im a svoj razredn i ocibor. U čenci gojijo cvetlice in se udeležujejo dela n a vrtu .

P odm ladek Jad ran sk e straže ; (poverjenik u p rav ite lj Mikolič). V članjenih je 69 učencev. 23. ju n ija 1935. I. je dobil podm ladek p rapor, ku m o v ala je n ek d an ja u čen k a naše šole, ga. A nka Srebretova. — S ta ršem in p rija te ljem naše m lad ine gre po­sebna hvala , da podp ira jo z velik im razu m ev an jem s trem ­ljen ja podm ladka. JS. Č uvajm o naše m orje!

F erija ln i savez; (poverjenik g. Polenec A nton) včlan jen 1 uče­nec.

Zajednica doma in šolePo u k azu kr. banske u p rave IV. No. 10.524 se je le ta 1934

osnovala za tukajišnjo m eščansko šolo »Zajednica dom a in šole«. N am en d ru š tv a je u s tv a rja ti čim tesnejšo zvezo m ed s ta rš i in šolo. M edsebojno obveščanje naj p rivede rod ite lje in n astav n ik e do enotnega p o sto p an ja pri vzgoji učencev dom a in v šoli. S ta rš i im ajo m ožnost spoznavati težavno delo u č ite lj­s tv a in lah k o sodelujejo pri razn ih vzgojnih v p ra šan jih ; na- s tav n ik i p a im ajo priliko , d a n a tan čn e je spoznavajo socialne prilike, v k a te rih živijo učenci in dom ačo vzgojo učencev. Zato se naj vršijo ro d ite ljsk i ses tan k i s p red av an ji, zlasti p a s s tv a r­nim i debatam i, ki naj k o ris tijo sta ršem in nastavn ikom , k e r bodo d rug d rugega bližje spoznavali in razum evali. Z ajednica šteje 26 članov, želeli pa bi, da bi postali vsi s ta rš i č lan i in vselej polnoštevilno posečali n jene sestanke.

- 15 -

Poučne ekskurzijeN ekateri razred i so si ogledali v Z agrebu zoološki in b o ta ­

nični vrt, m uzeje itd. — Na bo tan ičn ih ekskurz ijah v bližnjo okolico so opazovali učenci pod strokovn im vodstvom dom ače k u ltu rn e rastline . S kupn i m ajn išk i izlet se je vršil 14. m aja na sv. Gore.

O pozarjam o, da so poučni izleti za učence obvezni in da se m orajo v rš iti po zakonu. Ti izleti n iso za učite ljs tvo n iti zabava n iti razvedrilo , tem več im ajo u č ite lji, kot nadzorn i o rgan i, veliko odgovornost, k a te re se povsem zavedajo te r im ajo p ri tem še zna tne stroške, ki jih jim nihče ne povrne. Ponovno pou d ar­jam o, da so poučne ekskurzije določene po zakonu in zato obvezne k ak o r za učite ljstvo tako tu d i za učence.

Naslovi slovenskih šolskih nalogV III. razr.: 1. L astovka se poslav lja. 2. Z načaj M atije Gubca.

3. Moje m isli ob 1. decem bru. 4. N aša kri v tu jin i. 5. M ati, tvoje im e je sveto! 6. P om ladn i izprehodi. 7. O dpri srce, od­pri roke, o tira j b ra tovske solze!

V IV. razr.: 1. Ko listj'e ru m en i . . . 2. P ro m etn a sred stv a nekdaj in sedaj. 3. V eličina F ran c e ta P reše rn a . 4. Jad ran , s lav a naše p re tek lo sti in moč naše bodočnosti. 5. M ati, tvoj sm ehljaj je d ražji od zlata , tvoje solze ostrejše ko t meč. 6. Kaj me v lite ­ra tu r i najbolj zan im a? 7. Kam sedaj?

S I R O T A

Dr. R adoslav Razlag.

M ati ziblje, lepo poje, dete m ilo se sm ehlja, še ne ve za tuge svoje, n« za žalosti sveta.

Le za m am o srce bije, m am o išče le oko, m am i le ljubezen klije, m am o u s ta kličejo.

M ati um rje , z la ta m am a, m ilo joče deklica, po širokem svetu sam a se ozira M ilica.

ž lah tn ih rožic, lep, cveteč, z vencem deklica povene, n ju zdaj nič ne loči več.

Tam na grob ji venec dene

— 16 —

Redovanje učencevob koncu šolskega leta 1935-36.

I. a razred36 učencev.

R azredn ik : g. Polenec Anton.

1. Č ešnovar Rado

1. C erjak M arjan2. Judež Jožef3. K elher Jožef4. Kovačič A nton5. M ikac Drago

1. Jak lič Alfonz2. Kovačič M ilan3. L u p šin a Ivan4. M ilavec A lbin5. P le te rsk i Drago

O d l i č n i :2. S chm id t Rudolf

3. Zorko F ran c

P r a v d o b r i :6. M ikolič B oru t7. M ikolič Niko8. M ohor F ran c9. S m rek ar Srečko

10. V inkšel M artin11. Vogrinc Iv an

D o b r i :6. Š avrič F ranc7. Tom še B ogom ir8. Tom še F ran c9. Veble F ran c

10. V idm ar Drago

S p o p r a v n i m i z p i t o m :1. A jster F ran c (nem.) 3. K alin A nton (geom.)2. G ram c Ivan (geom.) 4. K olednik Ant. (nem., geom.)

1. F iegelinü ler Jožef2. G rahek Š tefan3. Knez F ran c4. K rapinec Milivoj

S l a b i5. K rapinec Z vonim ir6. Krošl K arl7. O sojnik Jožef8. Zorko Ivan

— 17 —

o i co

I. b razred33 učenke.

R azred n ičark a: nastav il, ga. M asten A ntonija.

1. B an S lav k a2. B ernetič D arinka

1. Bevk A polonija . Cetin Š te fan ija . Cverlin F rid a

4. G lavnik A restila5. G rad išn ik M elita6. Lopatič A nica7. Lopatič V ida8. M ilavec V ik to rija

O d l i č n e :3. L ipužič M arija4. S trgai- Iren a

5. Škofca L judm ila

P r a v d o b r e :9. P ožar Iv an k a

10. Rugelj Z la ta11. Seiko V era12. S ladovič D anica13. Š trbunoelj A ngela14. Š trito f Jožefa15. T ille r F ran č išk a16. V ranetič A na

1. G abrič H erta2. G liha Je lk a3. Lopatič M arija

D o b r e4. Megovec V eronika5. S avn ik Olga6. W in te r S lava

S p o p r a v n i m i z p i t o m :

1. Jak lič M arija (zgod., geom.) 2. Rušič B osiljka (rač., zemlj.>

1. H odnik Jožefa2. P e tan M ira

S l a b e :3. S m rek a r S ilva4. U rek ar Olga

II. razred19 -f- 10 = 29 učencev (nk).

R azred n ičark a: nastav il, ga. De C osta Iva.

O d l i č n i :1. B an M irica 2. Ž ab k ar M arija

P r a v d o b r i :1. B ra tan ič F ran c 3. Ž argi M irko2. D anko D rago 4. Ažbe S lav ica

— 18 —

5. Ivekovič M arija6. Kobal Iren a

7. Krofi SiJva8. P o tisk M iroslava

D o b r i :1. K erin Cvetko2. M edvedec Janez

3. M ilavec Ivan L Kobal M ajda

S p o p r a v n i m i z p i t o m :1. Bevk Cvetko (slov.)2. K erin Božo (rač.)3. K odrič Jože (nem.)4. K ram ar S tanko (ze;mlj.,

5. L apuh M artin (srbohr., rač.)'6. Š tirn Lavo (verouk, rač.)7. Poček Bogom ila (zgodov.)

prirod.)

S l a b i :1. Deržič F ran c2. Dim ič F ran c3. H a id n e r Maks4. K unej S tanko

5. L indič S tanko6. M ustar F ran c7. P o ljan šek B ojan8. P ožar Jožefa

III. razred10 + 17 = 27 učencev (nk).

R azredn ičarka: nastavil, gčn. K re iner Helena.

O d l i č n e :1. B an Iv an k a 2. M ikac E m ilija

3. S chm idt M atilda

P r a v d o b r i :1. E rjavec L judev it 3. Š trbuncelj Jožefa2. Les H erm in a 4. Z upančič Iv an a

D o b r i :1. R osina M arjan2. Š k a rja F ran c3. G erjevič A na

4. K ern M arija5. L otrič H elena6. Lovše Jožefa

7. Š ošter Bogoljuba

S p o p r a v n i m i z p i t o m :1. L upšina F ran c (srbohr.,

rač.)2. P o ljanšek Miloš (srbohr.,

nem.)

— 19 —

3. V olčanšek V lad im ir (nem., 5. Deržič M arija (zemljep., zem ljep.) zgodo v.)

4. W arle tz E d v ard (srbohr., G. K olarič Teodora (zgodov.)zemljep.) 7. P o tisk R ozalija (rač.)

8. R esnik Iv an k a (rač.)

S l a b i :1. Knez S tanko 3. U rek S tan is lav2. K ralj L ad islav 4. Kovačič M arija

5. V renko Jo sip in a

IV. razred11 —j— 6 = 17 učencev (nk).

R azred n ičark a : učitelj, gčn. H irjan B ariča.

P r a v d o b r i :1. ButkoviC V ladislav 4. U ršič M arjan2. Č ater Drago 5. Golič A na3. L ebar M arjan 6. W in te r Olga

D o b r i :1. A lbert Josip 2. M ilavec F ranc

3. Savn ik Z lata

S p o p r a v n i m i z p i t o m :1. Is k ra F ran c (rač., geom.) 4. Vatovec Cvetko (slov.)2. R azdevšek S tan is lav 5. G abrič M artin a (zgodov.)

(zemljep., zgodov.) 6. G regorevčič A na (slov.,3. Šavrič Jožef (slov., nem.) zemljep.)

' 7. H öfler A na (s>lov., zgodov.)

S l a b :

Š k o rjan c Boris

Po izp itu dne 12. ju n ija so p oprav ili rede vsi navedeni učenci (nke). U čenec R azdevšek se ni jav il k izpitu.

— 20 —

z a v r S n i i z p i tse je vršil od 13. do 18. ju n ija 1936.

Izpitni odbor:a) p redsedn ik : g. u p rav ite lj M ikolič L udvik ;b) člani izp raševalci:

n astavn . ga. M asten A n to n ija za slovenščino; učitelj, gčn. H irjan B ariča za srbohrvaščino ; n astav n . ga. De C osta Iva za zem ljepis; n astavn . gčn. K re iner H elena za zgodovino; n a s ta v n ik g. S rebre Božo za m atem atik o ;

c) s ta ln i č lan i: učitelj, gčn. H irjan B ariča, ozirom a n astav n . ga. M asten A n to n ija in nastavn . g. Srebre Božo.

Za izp it je izbral odbor nalogo: »Ti sebe ostro, d ruge m ilo sodi«. (J. S trita r.) N a podlagi le tn ih ocen in redov pism ene naloge je bil oproščen u s tn eg a izp ita iz slovenščine: B utkovic V la­dislav.

K završnem u izp itu se je p rig lasilo 9 učencev in 5 učenk; izm ed teh so položili izp it

z o d l i č n i m u s p e h o m :

U ršič M arjan

s p r a v d o b r i m u s p e h o m :

1. A lbert Josip 5. Vatovec Cvetko2. B utkovic V ladislav 6. G abrič M artin a3. Č ater D rago 7. Golič A na4. L ebar M arjan 8. W in te r Olga

z d o b r i m u s p e h o m :

S avn ik Z lata

P o p r a v n i i z p i t i m a j o :1. Iska F ran c (m atem.) 3. Šavrič Jožef (domovinoz.)2. M ilavec F ran c (domovinoz.) 4. G regorevčič A na (slov.)

— 21

P R E G L E D U S P E H ARaza-. odi.: pr.: d.: p. ijzp.: slabi.: vseh

I. a 3 11 10 4 8 361. b 5 16 6 2 4 33

II. 2 8 4 7 8 29III. 3 4 7 8 5 27IV. — 6 3 7 1 17

V o d s t o t k i h :

R azr.: štev. učene.: izdel.: popr. izp.: slab ih

I. a 36 66,7 11,1 22 2I. b 33 81,8 6,1 12,1

II. 29 48,3 24,1 27,6III. 27 51,9 29,6 18,5IV. 17 52,9 41,2 5,9

22 —

Navodilaza šolsko leto 1936-37.P opravn i in dopolnilni izpiti bodo 28. in 29. avgusta . P is ­

m ene p rijave za te izpite (kolkovane z Din 5,— in po Din 10.— za vsak predm et) m orajo učenci vložiti p ri u p ra v ite ljs tv u m eš­čanske šole do 15. avgusta .

Šolsko leto 1936 - 87 p rične 1. sep tem bra z vpisovanjem , ki t r a ja do vštevši 3. sep tem bra V prv i razred se sm ejo vpisovati učenci, ki so z dobrim uspehom dovršili 4. razred osnovne šole, če n im ajo več od 14 let. P ri vp isovan ju m orajo pred ložiti zad ­nje šolsko izpričevalo, k rs tn i lis t in po trd ilo davčnega oblastva, (glej: »P lačevanje šolnine«!)

V višje razrede spre jem am o učence, ki so uspešno dovršili p redhodni razred m eščanske šole in za drugi raz red niso s ta ­rejši od 15 let, za tre tji razred ne s ta re jš i od 16 le t in za četrti razred ne s ta re jš i od 17 let. P ri vp isovan ju m orajo predložiti zadnje izpričevalo in po trd ilo davčnega o b lastv a (glej: »P lače­van je šolnine«!)

U prav ite ljstvo opozarja vse učence n a čl. 99. d iscip linsk ih p rav il, ki se g lasi: »K azniva dejan ja , s to rjen a ob p razn ik ih in šolskih počitn icah , se kaznuje jo , ko m inejo p razn ik i ali počit­nice, k ak o r bi b ila s to rjen a v šolskem času.

Plačevanje šolnineZa šolanje p lačajo sta rš i šo lski u p rav i šolnino v gotovini.

Znesek je določen po davku. Zato predloži učenec po trd ilo p r i­sto jnega davčnega oblastva, (kolkovano s kolkom Din 20.—) o v išin i neposrednega le tnega d av k a staršev . Učencem državnih , b anov insk ih in občinskih uslužbencev izd a ja ta k a p o trd ila u rad , k je r p re jem ajo s ta rš i plačo. Če p a p laču je jo ti uslužbenci tudi davek n a ren te ali neprem ično im ovino, m orajo tu d i p redložiti po trd ilo o v išin i tega davka. Za učence, k a te r ih s ta rš i im ajo več otrok na šoli, p lačajo za p rvega o tro k a popolno, za ostale o troke polovično šolnino. Za vpis več o trok n a isti zavod za­dostu je sam o eno potrdilo . P lačevan je šolnine je oproščen u če ­nec, č igar s ta rš i p lačajo m an j k o t Din 300,— neposrednega d av k a n a leto,.

— 23 -

V sm islu fin an čn eg a zak o n a je ra zv id n a šo ln in a za m eš­čanske šole za vse leto v tej-le razp redeln ic i:pri davku od Din 300

» » » 1.000 » > » » 3.000» » » » 5.000» » » » 10.000

I'— do 1.000'— znaša šolnina Din 50'— » 3 .0 0 0 — » » » 75-—» 5.000'— » » » 100'—» 10.000— » * » 150 —» 20.000 — » » » 200' —

» » » » 20 .000— » 50.000 — » » » 400'—Ža letni davek nad Din 50.000'— znaša šolnina Din 650'—

Brez p o trd ila o p lačev an ju davkov in brez v p lačan ja šo ln ine je vpis nemogoč. Da ne bo n ep rije tn ih zaprek in ovir, naj si s ta rš i in sk rb n ik i v lastnem in te resu p risk rb ijo om enjena po­trd ila že v tek u počitn ic in naj ne čakajo do posledn jega tre ­n u tk a , ko so u ra d i v tem pogledu preobrem enjeni.

P ri vp isu m o ra vp lača ti vsak učenec tu d i p rispevek za zdravstveno zaščito v znesku Din 20.— in za p rijav e Din 5.— kot kolkovino.

Vsa n a d a ljn ja nav o d ila o o tvoritven i službi božji in o p r i­če tk u red n eg a p o u k a bodo ra zv id n a n a šolski deski.

Uprava.

M L A D I N ADr. R adoslav Razlag.

Od U ra la do T rig lava, K rkonoš i do B a lk an a čuva n a ro d m a jk a S lava, gorostasnog’ velikana.

Pesen m ila od uzhoda se razlega, — tu g u peva, pesen ta k a od zahoda se odm eva, — n aro d zeva;

Bogu tuži svoje m uke, srčne boli m u odkriva, de tca sk lap a svoje ruke, n ad a m ajk e b is tra , živa.

Oj m ladino, k m ajci leti, hvata.j u m a svetle meče, za slobodu i k rs t sveti! M ladež s lav sk a ne odreče.

— 24 —

'5'

ffiglg

1- r M%Säjfe§§5s:L

■ ■■ ■ - ■ .

’ , ‘ - :

", ■ - : ■ . - . ;

'y ; - .