2

UVODNIK

UREDNIKOV STOLPEC

Pri pisanju uvodnika v prejšnji, jesenski številki glasila, sem se naučil, da se na vreme res ne gre zanesti. Medtem ko sem jaz pisal o indijanskem poletju, so nas ob izidu glasila že presene-tile prve snežne padavine. V tokratnem glasilu smo mesto pod drobnogledom namenili Umetniškemu društvu Folklorna skupina Kozje, ki je prazno-valo tri desetletja svojega delovanja. Društvo s takšno tradici-jo si zasluži vse priznanje in seveda tudi našo pozornost. Dve desetletji manj je praznovalo tudi Muzejsko društvo Kozje in tudi njihovo delovanje predstavljamo v tokratni številki. Pišemo seveda tudi o Prazniku kozjanskega jabolka, okoljskem sejmu s tradicijo, ki je že tako prerasel okvirje naše občine, da si ga je na televizijski oddaji lastila že sosednja. Karateisti ponovno navdušujejo z uspehi, v Kozjem so se začeli plesati orientalski plesi in še kopica drugih zanimivosti se nahaja v glasilu. V rubriki Iz albuma smo vam tokrat pripravili slikovni pregled investicij, ki so se v letošnjem letu izvedle na področju Občine Kozje. Zelo z zanimanjem sem prebral tudi obsežen članek, ki nam ga je o svojem poletnem delu na Norveškem poslal Simon Rajgl. Tokrat objavljamo polovico članka, preostanek pa še čaka na spomladansko številko. Sicer pa še malo in leto 2012 bo za nami. Leto v znamenju re-cesije, varčevalnih ukrepov, demonstracij in parole »Gotof si«. Naj bo prihajajoče 2013 boljše, bolj vedro in predvsem bolj po-zitivno.

Roman Gradišek, odgovorni urednik

K NASLOVNICIZa letošnjo praznično naslovnico smo izbrali zanimivo fo-tografijo, ki nam jo je poslal Marko Sok.

Franc Grobelšek

T O K R A T P R E B E R I T E

Uvodnik .................................. 2-3

Pod drobnogledom -

30 let FS Kozje .........................4,5

Iz občinskega sveta .................... 6

Iz občinskege uprave............... 7-12

Predstavljamo ........................... 13

Kmetijstvo ............................ 14-15

Aktualno ............................. 16-19

Iz albuma .............................20-21

Iz šolskih klopi .................... 22-27

Iz naših krajev .................... 28-32

Nasveti-Pisali smo ..................... 33

S potovanja ..........................34-35

Šport .................................... 36-37

Policija svetuje ..........................38

Oglas .......................................39

3

UVODNIK

ZMAJEV GLAS – GLASILO OBČINE KOZJE, številka 63, javno glasiloZmajev glas je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 531IZDAJA: OBČINA KOZJEODGOVORNI UREDNIK: Roman GRADIŠEKUREDNIŠKI ODBOR: Suzana KUNST, Franc PLAHUTA, Jasna SOKLEKTORIRANJE: Elica TUČIČUREDNIŠTVO: Kozje 37, 3260 Kozje, tel. (03) 800-14-00, e-naslov: zmajev.glas@gmail.com Oblikovanje naslovnice: Franc GROBELŠEKOblikovanje in tisk: Grafika Gracer Celje Naklada: 1350 izvodovGlasilo brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini Kozje

Spoštovani občanke, občani!

na novo asfaltirano je cestišče skozi vas. Med pomembne in večje zadeve pa spada tudi novogradnja doma krajanov v Podsredi, ki poteka v skladu z načrti. Veselim se otvoritve v naslednjem letu, saj bo to eden lepših domov tudi širše, ki bo zagotavljal odlične pogoje delovanja vseh društev in akterjev v KS Podsreda. Tudi rekonstrukcija občinske ceste Lesično-Gaberje je končana in zagotavlja varno in bolj prijetno vo-žnjo. Tudi sicer smo skupaj s krajevnimi skupnostmi in upo-rabniki uspeli poasfaltirati več kilometrov občinskih cest in se še bolj približali občini brez makadama na pomembnih od-sekih cest. Zaradi velikega pomanjkanja oziroma presušitve vodnega vira smo na Osredku uspeli zgraditi nov vodovodni sistem in s tem zagotovili zdravo pitno vodo uporabnikom. Na otvoritvi je bilo zelo veselo. V Kozjem smo zgradili nove kleti in drvarnice in s tem sprostili nekdanje zapore. Tlak pred poslovilno vežico na Pilštanju je obnovljen. Seveda smo izvedli še cel niz manjših zadev, ki pa so za naše skupno bi-vanje velikega pomena. Vsa aktivna društva smo nemoteno financirali v skladu z dodeljenimi sredstvi na osnovi progra-mov, ovrednotenih na razpisih. Enako velja za vse javne za-vode. V sled tega je bilo tudi dogajanje na športnem, kultur-nem in drugih področjih zelo pestro in kvalitetno. Tudi letos so naši javni delavci lepo skrbeli za urejenost krajev.Prav je, da se ob iztekajočem letu zahvalim vsem in vsakemu posebej, ki ste kakorkoli pripomogli k temu, da se pri nas veli-ko dogaja in da imamo lepo urejeno občino. Posebna zahvala gre tudi občinskemu svetu, podžupanji, predsednikom KS in mojim sodelavcem na upravi. Zopet smo dokazali, da se da s pravilnim planiranjem, pristopom, prijaznostjo, strpnostjo in z odgovornostjo doseči in realizirati velike cilje.Vsem od najmlajšega do najstarejšega želim, da bi se dobro počutili v družinah in krajih in v miru doživeli božič in skok v novo leto.

Leto se že bliža kon-cu in zima je že po-trkala na vrata. Pred nami je zadnji letošnji Zmajev glas, ki povze-ma pestro dogajanje v obdobju od zadnje izdaje našega glasi-la. V zraku se že čuti praznično vzdušje, ki pa ima žal glede doga-janja v naši domovini grenak priokus. Splo-

šna gospodarska in družbena kriza se je zarezala med nas in prav gotovo vpliva na naše počutje. Verjamem in upam, da bo prevladal razum in da bo kultura dialoga pripomogla k iskanju dobrih rešitev za izhod iz krize, v kateri se je znašel svet. Upam, da bo k temu pripomogel tudi nov predsednik naše države.V naši občini smo uspešno zaključili vse zastavljene cilje v smislu izvajanja proračuna. Lahko rečem, da je za nami pestro leto in da sem vesel, da smo kljub težkim časom prejeli vsa državna in evropska sred-stva, ki so bila odobrena za izvajanje projektov in da so iz-brani izvajalci dobro opravili svoje delo. Posodobitev vodovo-dnega sistema Pilštanj- Kozje je uspešno zaključena. Največ problemov in dela je bilo v trgu Kozje, mislim pa, da smo se prav odločili in zamenjali vse obstoječe vode, zato bo trg daljnoročno urejen in bolj prijeten za bivanje in dogajanje v njem. Vsa dela, vključno s tlakovanjem, javno razsvetljavo in urbano opremo, pa so predmet proračuna za leto 2013. Vas Šonovo je dobila novo kanalizacijo, vodovodno omrežje, položen je tudi cevovod za javno razsvetljavo, razširjeno in

Beseda župana

4

POD DROBNOGLEDOM

Trideset let folklornega ustvarjanja in poustvarjanja

Kljub skromnim začetkom je pre-poznavnost skupine hitro rasla Začetki delovanja folklorne skupine so bili zelo skromni. Skupina je zagnano vadila dvakrat tedensko. Ob nastopih so velik problem predstavljala oblačila. Folklorne kostume si je skupina v tem začetnem ob-dobju izposojala pri folklorni skupini iz Senovega in Šentjurja, izposoja pa je bila ve-zana tudi na zagrebško gledališče. Z nastopi je v prvih letih FS prispevala k popestritvi proslav in praznikov na območju nekdanje Občine Šmarje pri Jelšah. Kar nekaj pa je bilo v tem obdobju nastopov tudi v sose-dnji Hrvaški: Planina Donja, Pregrada, Iva-njec, Krapina, Juraj u Trnju in Koprivnica. Prav gotovo pa je bilo za člane v tedanjem začetnem obdobju veliko doživetje njihovo prvo gostovanje v Makedoniji.Prepoznavnost skupine je rasla in v letu 1986 se je skupina prvič predstavila na tele-viziji Slovenija v oddaji »Pod lipo« z vklju-čitvijo direktnega prenosa iz Kozjega. Zaradi želje po nabavi lastnih oblačilnih ko-stumov so folkloristi začeli izvajati številne komercialne nastope v tedanjih Atomskih toplicah in Zdravilišču Rogaška Slatina. Programska leta pa so bila čedalje bolj za-polnjena s številnimi nastopi na priredi-tvah, proslavah in otvoritvenih svečanostih,

Članstvo v kateremkoli društvu pomeni mnogo več kot le številko na seznamu članov, po katerem se v nekaterih primerih šteje tudi moč in velikost društva. Članstvo je neke vrste pripadnost, ki nalaga določene obveznosti, skozi katere pa lahko udejanjiš svoje interesne dejavnosti in sposobnosti, ki jih skozi poklicno prakso ali pa tudi sicer v življenju kot posameznik težje uresničiš. Pravo članstvo je pravzaprav še veliko več kot zgolj pripadnost, za katerega si se prostovoljno odločil. Kot član društva si po svojih sposobnostih odgovoren tudi za napredek, ugled in prepoznavnost društva na vseh nje-govih področjih delovanja in ustvarjanja. Vse to in še mnogo več druži člane Umetniškega društva Folklorna skupina Kozje, da že trideset let vztrajajo pri svojem delu in poslanstvu ohranjanja in po-ustvarjanja slovenskega ljudskega plesnega izročila.

Belokranjski ples na Virštanjški noči 2008

ki so bile spočetka predvsem krajevnega značaja. Redno so se udeleževali srečanj folklornih skupin, ki jih je organizirala Zveza kultur-nih organizacij Šmarje pri Jelšah in tako medsebojno primerjali in ocenjevali delo in uspehe. Srečanja pa so bila tudi prijetno druženje med člani folklornih skupin ob-močja nekdanje Občine Šmarje pri Jelšah. V naslednjih letih se je skupina programsko začela vse bolj odpirati navzven. Udeleževa-ti so se pričeli območnih srečanj FS. Ta sre-čanja so imela ocenjevalni in selektorski po-men, saj so nastope ocenjevali predstavniki Zveze za kulturno ljubiteljsko dejavnost iz Ljubljane in določili skupino, ki se je lahko uvrstila na medobmočno srečanje FS. Območna srečanja folklornih skupin so člani FS pričeli organizirati tudi sami. Leta 2003 je bilo prvo Območno srečanje fol-klornih skupin ljudskih pevcev in godcev v Kozjem, ki ga je skupaj s folklorno skupino organiziral JS RS za Kulturne dejavnosti Območna izpostava Šmarje pri Jelšah.

Celovečerni koncerti in obletnicePrvi celovečerni koncert, ki ga je priredila FS Kozje, je bil posvečen 3. obletnici delo-vanja skupine. Programska leta so se vrstila in vsakih pet let delovanja so obeležili s celovečerno pri-reditvijo, ki so ji vpletli določen vsebinski pomen, vezan na krajevno izročilo. Tako so si ob petletnih jubilejih sledili celovečer-ni nastopi, s predstavitvijo novih plesnih spletov, tudi novih folklornih kostumov in dejavnosti vseh delujočih skupin od otrok v Vrtcu Zmajček Kozje, osnovnošolcev šol Kozje in Lesično, do mladinske in odrasle folklorne skupine, povezanih v plesni splet , ki ga je zaokrožala določena vsebinska ce-lota.Ob 25-letnici delovanja so na oder postavili zanimivo legendo o kozjanskem zmaju, ki je v delovanje FS vnesla nove programske in koreografske usmeritve in vzbudila veliko

zanimanja pri publiki. Tudi sicer FS skrbi za odrsko predstavitev nekaterih običajev. Tako imajo na oder postavljen običaj Mar-tinovanja in Kresovanje.

Mednarodno delovanje Prve predstavitve v tujini je vsekakor po-trebno povezati s sodelovanjem s Koz-janskim parkom in tedanjim direktorjem Francijem Zidarjem, ki se je kulturnega poslanstva plesnega izročila dobro zavedal in v mednarodno kulturno sodelovanje ob raznih priložnostih vključeval tudi predsta-vitev slovenskega plesnega izročila. V sodelovanju s Kozjanskim parkom so folkloristi odpotovali v v Sinzeldorf, kjer so s svojimi folklornimi oblačili in plesi sode-lovali v povorki ob praznovanju 100-letnice gasilstva.Leta 2001 so v sodelovanju s Kozjanskim parkom nastopili na božično-novoletnem sejmu v Zwettlu v Avstriji. Skupaj s Kozjan-skim parkom so odšli tudi na praznovanje 30-letnice naravnega parka Bavarski gozd v Waldmunchen v Nemčijo. Leta 2004 je folklorna skupina postala čla-

Uvod v prireditev ob jubileju

5

ob intenzivnem delu lažje in hitreje naučili na novo postavljenih plesnih spletov, hkrati pa utrdili že postavljene splete. Na intenziv-nih vajah je bilo delo resno in postavljeno po vnaprej določenem urniku, ki ga je pri-pravil strokovni vodja skupine. Ta je za delo na vajah običajno pripravil tudi nov plesni splet. Tako je FS v svojem delovanju imela intenzivne vaje v različnih krajih v Sloveniji in na Hrvaškem. Intenzivnih vaj se folklori-sti spominjajo na eni strani kot zelo resnega in tudi napornega dela, ki pa ga je vendarle spremljalo živahno »folklorno obredje«.

Priznanja Za svoje delovanje je FS Kozje dobila prvo priznanje leta 1988 na Srečanju delovnih ljudi na Boču, kjer ji je Zveza sindikatov Slovenije podelila srebrni znak za vestno delo. Sledilo je kar nekaj priznanj Krajevne skupnosti Kozje za številne na-stope, s katerimi veliko prispevajo h kultur-nemu dogajanju v kraju in širši okolici. Na svečanih sejah občinskega sveta so za svoje delo prejeli kar dve denarni nagradi. Najbolj pa so člani folklorne skupine seveda pono-sni na najvišje priznanje, ki ga lahko podeli župan, to je grb Občine Kozje, ki so ga pre-jeli ob 25-letnici delovanja društva.Vzgojna dejavnost in izobraževanje mladih FS veliko pozornost posveča tudi vzgoji mladih. Folklorna interesna dejavnost se prične že v Vrtcu Zmajček Kozje in se na-daljuje v Osnovni šoli Kozje in Osnovni šoli Lesično in v primeru, da je dovolj mladih članov, znotraj FS Kozje pa deluje tudi mla-dinska folklorna skupina. Dokumentiranje in vodenje kronikeČlani folklorne skupine pa so ponosni tudi na svojo skrbno vodeno in zapisano zgodo-vino. V tridesetih letih se je nabral zajeten sveženj desetih knjig, kjer se skozi natančno urejeni kronološki pisni in fotografski ma-terial lahko razbere razvoj in rast Umetni-škega društva Folklorne skupine Kozje.

Jasna Sok

POD DROBNOGLEDOM

nica C;I;O;F:F:-a mednarodnega združenja folklornih skupin in po zaslugi številnih vidnejših nastopov in prepoznavnosti sku-pine so pričela prihajati vabila tudi za sode-lovanje na mednarodnih festivalih.Tako je FS v septembru 2005 odpotovala v Radnevo, v Bolgarijo, naslednje leto so gostovali v Italiji, sledilo je gostovanje na Madžarskem, na Češkem, pa v Srbiji, Hrva-ški in Makedoniji. Tovrstna gostovanja so prinesla skupini povsem nova doživetja in dragocene izku-šnje, ob katerih se je skupina ne le plesno, ampak tudi duhovno kalila. Naporno in utrudljivo dolgotrajno potovanje, prenaša-nje težkih folklornih oblačil in pogosti na-stopi ob mnogih nepredvidljivih situacijah, dolgotrajna potovanja iz kraja v kraj nasto-pa, vročina ali mraz, zasluženo kosilo v po-znih večernih urah po opravljenih nastopih zahtevajo od članov skupine veliko disci-pliniranost in resnično potrpežljiv odnos. Potovanje pa je seveda tudi spoznavanje tujih krajev in ljudi, njihovih običajev ter navad. Ti pa vedno znova prinašajo v skupi-no prijetno razpoloženje, na katerega osta-nejo nepozabni spomini. Ob izkušnjah udeležbe na mednarodnih fe-stivalih je znotraj skupine prišla pobuda, da takšen festival organizirajo tudi v Kozjem. V maju 2007 se je v Kozjem odvijal prvi mednarodni folklorni festival z udeležbo folklornih skupin iz Italije, Avstrije in Slo-venije. V letošnjem letu je potekal že šesti tovrstni festival. Prav tako se je v letošnjem letu FS Kozje uspelo uvrstiti v svetovnih koledar CIOFF-ovih festivalov iz celega sve-ta. Na koledarju so bile doslej tri tovrstne prireditve v Sloveniji (Folkart Maribor, Slo-folk Novo mesto in Zeleni Jurij Črnomelj), od letošnjega leta pa je na svetovnem kole-darju tudi Mednarodni folklorni festival v Kozjem.

Folklorni kostumi in oblačilni videz

Kljub dolgoletnim naporom, opravljenim številnim komercialnim nastopom, iskanju sponzorskih sredstev, iskanju ustreznosti blaga in krojačev se danes FS lahko pred-stavi s spleti petih slovenskih pokrajin, ki jih lahko suvereno predstavi v oblačilnem videzu petih slovenskih pokrajin. Tako v mnogočem skupina prispeva k ohranjanju in prezentaciji oblačilne kulturne dediščine ne le Kozjanskega temveč tudi drugih slo-venskih pokrajin.

Izobraževanje Da bi člani FS lažje primerjali svoje delo in uspehe, so se udeleževali večine srečanj, ki so bila organizirana na območnem in medobmočnem nivoju in tako spremljali kritike ocenjevalne komisije za svojo, ka-kor tudi za ostale udeležene skupine. To je vsekakor prinašalo dragocene izkušnje in navodila, kaj je dobro in kaj ne. Prav tako pa se je FS udeleževala nastopov in srečanj, ki so jih prirejale druge vidnejše akademske folklorne skupine in se ob njihovih večino-ma jubilejnih nastopih skušala zgledova-ti po vsem tistem, kar bi tudi sama lahko predstavila. Na seminarjih za vodje folklornih skupin, ki jih organizira Zveza ljubiteljskih kulturnih dejavnosti Ljubljana, se je izobraževalo več članov. Kar pet članov ima opravljene men-torske izpite in nosijo naziv izprašani men-tor folklorne skupine.

Pospešene vaje Folklorna skupina je leta 1989 odšla na prve pospešene vaje v Portorož. Pri sami izvedbi in namestitvi članov je veliko poma-gal Jože Planinc in DO Metka Kozje, saj so omogočili, da se je FS lahko nastanila v njihovem počitniškem domu, kjer so imeli tudi vaje. Delo na intenzivnih vajah je poslej folklor-na skupina vključevala v programski sklop svoje redne letne dejavnosti, v katerem so se člani folklorne skupine na enem mestu in

Gostovanje na Madžarskem v kozjanskih prazničnih nošah

Nastop na tridesetletnici društva

6

IZ OBČINSKEGA SVETA

S 14. SEJE OBČINSKEGA SVETADopolnitev Načrta razvojnih programov od 2012 do 2015 Občina Kozje je na javni razpis Ministrstva za infrastrukturo in prostor »Sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti« v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, 6. razvojne prioritete »Trajnostna raba energije«, 1. prednostne usmeritve »Energetska sanacija javnih stavb«, prijavila dve operaciji, in sicer Energetska sanacija Osnovne šole

Kozje in Energetska sanacija Osnovne šole Lesično. Eden izmed pogojev razpisa je bil tudi dokument o zagotovljenih sredstvih za izvedbo operacije, kar predstavlja odlok o veljavnem proračunu občine in NRP, v katerega je uvrščen projekt, ki je predmet vloge. Občinski svet je sprejel dopolnitev Načrta razvojnih programov, s katero je uvedel dve novi proračunski postavki v NRP Občine Kozje za obdobje 2012-2015, in sicer: Energetska sanacija Osnovne šole Kozje in Energetska sanacija Osnovne šole Lesično.

Odlok o ustanovitvi OKP Javnega podjetja za komunalne storitve Rogaška Slatina d.o.o. S pristopom Občine Poljčane kot ustanoviteljice javnega podjetja smo posamezne občine že pristopile k sprejetju splošnega akta, ki vključuje tudi Občino Poljčane. Med obravnavami na posameznih občinskih svetih so se ugotovila še nekatera manjša neskladja, predvsem glede načina uveljavitve splošnega akta. Ker mora biti besedilo odloka sprejeto v identični obliki na občinskih svetih vseh občin ustanoviteljic, se je predlagalo, da se pomanjkljivosti pravočasno odpravijo in se zagotovi objava in uveljavitev odloka. Občinski svet je predlagani odlok sprejel v obeh obravnavah.

Odlok o dopolnitvi Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Kozje Na predhodni seji občinskega sveta je bil članom občinskega sveta predstavljen projekt daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v naselju Kozje. Člani občinskega sveta so projekt podprli ter zadolžili župana in občinsko upravo, da pripravijo potrebne akte za zagon navedenega projekta. V skladu z določili Energetskega zakona se daljinsko ogrevanje in oskrba z energetskimi plini iz omrežja izvajata kot izbirna lokalna gospodarska javna služba. Odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Kozje v 4. členu določa, katere so izbirne javne gospodarske službe, izvajanje dejavnosti daljinskega ogrevanja v odloku ni zajeto.

Predlagano je bilo, da se odlok dopolni tako, da se kot izbirna javna gospodarska služba določi tudi izvajanje dejavnosti daljinskega ogrevanja, oskrba s toplotno energijo iz lokalnega omrežja.V skladu z odlokom se gospodarska služba lahko izvaja preko režijskega obrata, v javnem podjetju, v javnem zavodu, s podelitvijo koncesije osebam zasebnega prava ali z vlaganjem javnega kapitala v dejavnosti oseb zasebnega prava. Občinski svet je sprejel v obeh obravnavah dopolnitev odloka, s katerim je kot izbirno gospodarsko javno službo določil tudi Izvajanje dejavnosti daljinskega ogrevanja, oskrba s toplotno energijo iz lokalnega omrežja.

Volitve predstavnika v volilno telo za volitve člana državnega sveta in za določitev kandidata za člana državnega sveta Na zadnji seji občinskega sveta so bile izvedene volitve predstavnika Občine Kozje v volilno telo za volitve člana državnega sveta.Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je občinskemu svetu predložila seznam predlaganih kandidatov za elektorja in za člana

državnega sveta. Za predstavnika Občine Kozje v volilno telo 5. volilne enote za izvolitev člana državnega sveta je prispel en predlog, in sicer predlog za g. Veljka Kolarja. Za člana državnega sveta RS kot predstavnika lokalnih interesov 5. volilne enote ni bilo predloga. Občinski svet je z izvedenim postopkom tajnega glasovanja določil kot predstavnika Občine Kozje v volilnem telesu za izvolitev člana Državnega sveta RS g. Veljka Kolarja.

Soglasje k zadolžitvi javnega zavoda Razvojna agencija Sotla Razvojna agencija Sotla kot projektni partner sodeluje v treh projektih evropskega teritorialnega sodelovanja SI-HR in SI-AT (čezmejni projekti). Za projekte ima sklenjene pogodbe o sofinanciranju z nepovratnimi EU in nacionalnimi sredstvi:1. Pogodba o partnerstvu za projekt »Vino-kultura-kulinarika-doživeti

vinske ceste – VINO COOL« Zavod za turizem Maribor in partnerji,2. Sporazum o partnerstvu za projekt »Oblikovanje skupnih čezmejnih

okoljskih standardov – 48 UR« Občina Štore in partnerji,3. Sporazum o partnerstvu za projekt »Razvoj čezmejne wellness

destinacije s povezovanjem podeželskih turističnih produktov – Wellness 3+« RA Kozjansko in partnerji.

Projekta pod št. 2 in 3 sta že zaključena, medtem ko se bo projekt pod

št. 1 predvidoma izvajal do junija 2013. Za izvedene projektne aktivnosti RA Sotla izstavlja poročila in zahtevke za sofinanciranje na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. S potrjevanjem poročil in izplačilom zahtevkov se (izplačilni organ je Slovenski regionalni razvojni sklad) kasni, zato so predvideli, da bodo v javnem zavodu nastopile likvidnostne težave, saj morajo pokrivati tekoče stroške poslovanja in izvajati projektne aktivnosti tudi za projekte, ki so financirani iz drugih virov (npr. Leader projekti). Svet zavoda se je seznanil z likvidnostno situacijo in podal soglasje direktorici, da izvede postopek najema kratkoročnega bančnega kredita. Stroške za odobritev kredita in pripadajoče obresti bomo pokrivali iz lastnih prihodkov. V skladu z zakonom o javnih financah in zakonom o financiranju občin je zavod zaprosil Občino Kozje kot eno od ustanoviteljic javnega zavoda RA Sotla za izdajo soglasja k zadolžitvi za potrebe premoščanja likvidnostnih težav v višini do 50.000 EUR za obdobje enega leta. Občinski svet je soglasje podal.

Aneks št. 1 k Pogodbi o vzpostavitvi območnega razvojnega partnerstva za območje »Obsotelja in Kozjanskega« Pogodba o ustanovitvi ORP za območje Obsotelja in Kozjanskega je bila podpisana 12. 06. 2006.S sprejetim aneksom se je uskladila Pogodba o ustanovitvi ORP za

območje Obsotelja in Kozjanskega s sprejetimi spremembami Zakona o skladnem regionalnem razvoju, prav tako se je iz pogodbe izključila Občina Bistrica ob Sotli, saj je iz območnega partnerstva izstopila.Dopolnitve oz. uskladitve z ZSRR in ZSRR-2A se nanašajo na vzpostavitev območnega razvojnega sveta, njegovo sestavo in delovanje.

Andreja Reher

7

IZ OBČINSKE UPRAVE

Potrjen projekt »Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle«Občina Kozje je v sodelovanju s sosednjimi petimi občinami (Šmarje pri Jelšah, Roga-ška Slatina, Rogatec, Podčetrtek in Šentjur) že v letu 2009 pristopila k skupnem projek-tu - operaciji Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle. Občine želimo v sklopu projekta po-sodobiti in obnoviti dotrajane magistralne vodovodne sisteme in tako doseči cilj učin-kovite izrabe naravnih virov - učinkovita raba vode. Z vodo kot naravno dobrino je namreč potrebno ravnati skrajno gospo-darno in preprečiti prevelike izgube vode. V stanju, v kakršnem je sedanji vodovodni sistem, pa so izgube zelo velike. V ta namen je bila v sredini leta 2009 oddana vloga za pomoč iz Kohezijskega sklada (nepovratna evropska sredstva).Po štirih dopolnitvah vloge, dodatno izde-lani PGD in PZI dokumentaciji, pridoblje-nih pravnomočnih gradbenih dovoljenjih in izdelani hidravlični študiji, investicijski dokumentaciji, razpisni dokumentaciji za izbor gradbenega izvajalca in nadzornika (razpisna dokumentacija je bila potrjena s strani takratne Službe vlade za lokalno sa-moupravo in regionalno politiko), je obči-nam končno uspelo.Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehno-logijo je po štirih letih le izdalo dolgo pri-čakovano odločbo o dodelitvi sredstev za skupino projektov »Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle«, v višini 11.960,664,30 € ne-povratnih sredstev. Občina Kozje želi v sklopu omenjenega projekta posodobiti magistralni cevovod na

Z. št. OPIS DEL SKUPNI

STROŠKINEUPRAVIČENI

STROŠKIUPRAVIČENI

STROŠKI

NEPOVRATNA SREDSTVA

(kohezijski sklad + državna sredstva)

1Projektna/investicij. dokumentacija

834.948,00 834.948,00 0,00 0,00

2 Nakup zemljišč 0,00 0,00 0,00 0,00

3 Gradbena dela/ nakup opreme 15.844.089,00 2.286,00 15.841.803,00 13.864.613,63

4 Obveščanje javnosti 70.000,00 0,00 70.000,00 61.439,00

5 Nadzor 166.355,00 0,00 166.355,00 145.317,156 Vmesna vsota 16.915.392,00 837.234,00 16.078.158,00 14.071.369,787 DDV 3.383.078,00 3.383.078,00 0,00 0,008 SKUPAJ 20.298.470,00 4.220.312,00 16.078.158,00 14.071.369,78

9 OBČINA KOZJE 2.270.505,00 161.345,14 2.109.159,86 1.851.526,09

OBČINA KOZJE

načrt razvojnih programov pod postavko Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle – Vo-dooskrba v občini Kozje, v skupni višini 2,27 milijona evrov, kjer se pričakuje prido-bitev 1,85 milijona nepovratnih evropskih in državnih sredstev. Gradbena dela pa se bodo izvajala v obdobju 2013-2015.Občina Kozje se zahvaljuje vsem občankam in občanom, ki so s podpisom služnostne pogodbe omogočili, da se bodo lahko re-konstrukcijska dela v posodobitev cevo-vodnega sistema izvajala tudi po zasebnih zemljiščih.

Daniel Čoklc

V tabeli je predstavljena finančna konstrukcija celotnega skupnega projekta in posebej del, ki pripada Občini Kozje:

relaciji Zagorje–Lesično–Pilštanj, približno 11 km cevovoda. Predvidena je rekonstruk-cija obstoječega cevovodnega sistema, ki je trenutno poddimenzioniran in iz neu-streznega azbestno-cementnega materiala. Rekonstrukcija se bo vršila s cevovodi iz sodobnejših in predvsem odpornejših cevi iz ustreznih DUKTIL materialov. Trasa rekonstruiranega cevovodnega sistema je sprojektirana večji del ob obstoječih cevo-vodih, ki bodo za čas izvajanja del še aktivni in se bodo po dokončanju gradnje prenehali uporabljati.Projekt je uvrščen v občinski proračun in

Zaključen javni razpis za dodelitev proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstvaObčina Kozje je dne 20. 02. 2012 objavila javni razpis za dodelitev proračunskih sred-stev za pospeševanje razvoja malega gospo-darstva v Občini Kozje v letu 2012. Razpis je bil odprt do 31. 10. 2012.Skupna vrednost razpisanih sredstev za so-financiranje razvoja malega gospodarstva v letu 2012 znaša 8.000 EUR.Na podlagi javnega razpisa so se sredstva dodeljevala za naslednja namena:- pospeševanje odpiranja novih delovnih

mest,

- promocija izdelkov in storitev in sveto-valne storitve.

Upravičenci so lahko prijavili ukrepe, ki so se izvedli v času od 01. 10. 2011 do 31. 10. 2012.Do določenega roke je prispelo 5 vlog za prvi namen in 5 vlog za drugi namen.

Po pregledu in obravnavi vlog je Odbor za gospodarstvo in razvoj v skladu s Pravilni-kom o dodeljevanju sredstev za pospeševa-

nje razvoja malega gospodarstva v Občini Kozje odobril sredstva štirim prijavam za prvi namen in štirim prijavama za drugi na-men. V skladu s sprejetim proračunom ter s skle-pom Odbora za gospodarstvo in razvoj se je v letošnjem letu razdelilo za ukrep pospeše-vanje odpiranja novih delovnih mest 5.000 €, za ukrep promocija izdelkov in storitev in svetovalne storitve pa 3.000 €.

Andreja Reher

8

IZ OBČINSKE UPRAVE

Regijska štipendijska shema savinjske regije 2012/2013Razvojna agencija Savinjske regije d. o. o. – RASR tudi letos izvaja projekt Regijska šti-pendijska shema Savinjske regije – RŠS kot prioritetni projekt Regionalnega razvojnega programa Savinjske regije 2007-2013.

Občina Kozje je v šolskem letu 2012/2013 podpisala pismo o nameri za vključitev v ome-njeno štipendijsko shemo, s katerim je izrazila namen sofinanciranja štipendij. Predvideva se sofinanciranje ene štipendije za dijaka in ene

Zimska služba 2012/13 na območju Občine KozjeZimska služba se izvaja na občinskih cestah, ki so po odloku o kategorizaciji občinskih cest v Občini Kozje kategorizirane kot lokalne ce-ste in kot javne poti ter na javnih površinah - pločnikih, intervencijskih poteh, avtobusnih postajališčih, parkiriščih in drugih površinah za pešce in prevozna sredstva. Za izvajanje zimske službe je na lokalnih cestah in šolskih cestah pristojna občina, na javnih poteh in javnih površinah (parkirišča, pločniki …) pa krajevne skupnosti. Nekategorizirane dovo-zne poti, trotoarje in individualne odcepe do objektov so dolžni čistiti njihovi lastniki.Občane prosimo, da se v primeru nepravoča-sno očiščenih oz. nevzdrževanih cest obrnejo direktno na svojega vzdrževalca, kontaktne osebe in številke so podane v spodnjih tabe-lah. Če ne veste, kdo je vzdrževalec občinskih cest na vašem območju oz. se vam le-ta na klice ne oglaša, kontaktirajte občinsko upra-vo Občine Kozje (Daniel Čoklc in Matej Ko-stevc), kjer vam bomo pomagali.Osnovni nalogi izvajalca zimske službe sta:- da posipa ceste po prednostnem vrstnem

redu takoj, ko se na vozišču zazna pojav poledice. Na cestah oziroma cestnih od-sekih, za katere je v operativnem planu predvideno tudi preventivno posipanje, se posipa že ob nastopu okoliščin, v katerih se lahko pričakuje poledica;

- da začne praviloma odstranjevati novoza-padli sneg, ko ga zapade 10 cm na cesto oz.

javno površino. Pri odstranjevanju snega mora izvajalec upo-števati naslednje prioritete:1. prioriteta: šolske avtobusne proge v času pouka, 2. prioriteta: lokalne ceste,3. prioriteta: dostop do javnih ustanov in jav-na parkirišča,4. prioriteta: javne poti.Pri odstranjevanju snega z javnih prometnih površin, streh, funkcionalnih in drugih povr-šin je prepovedano onemogočanje prometa

IZVAJALCI ZIMSKE SLUŽBE NA OBČINSKIH CESTAH

OBMOČJE IZVAJALEC KONTAKTNA OSEBA ŠTEVILKA

LESIČNO, ZAGORJEGAAL Albin Leskovšek s.p., Sela 1, 3254 Podčetrtek, podizvajalec VOC CELJE d.d.

LESKOVŠEK ANDREJ LESKOVŠEK ALBIN oz. GERŠAK MATJAŽ

031 349 497 041 627 921051 301 582

LESIČNO, PILŠTANJ, GUBNO, MAROF, DRENSKO REBRO, KLAKE, ZDOLE, ZEČE, KOZJE

VOC CELJE, VZDRŽEVANJE IN OBNOVA CEST, d.d., Lava 42, 3000 Celje

GERŠAK MATJAŽ 051 301 582

KOZJE - VETRNIK – GORJANE, RIHTAR, TOPLICE

VOC CELJE, VZDRŽEVANJE IN OBNOVA CEST, d.d., Lava 42, 3000 Celje

GERŠAK MATJAŽ 051 301 582

BUČE, BUČKA GORCA, ORTNICE, VRENSKA GORCA

EKOD d.o.o., Vrenska Gorca 16, 3255 Buče DOBRAVC MIRKO 051 651 357

POKLEK , ŽELEZNO, OSREDEK, RAKONCA

KARL KUNEJ S.P., Osredek pri Podsredi 19, 3257 Podsreda. KUNEJ KARL 031 650 052

PRILEP (Kos – Kostanjšek) BRAČUN JANEZ, Gradišče 26, 3257 Podsreda BRAČUN JANEZ 040 899 244

BISTRICA - POKORNA VAS TOVORNIK ALOJZ, Zagorje 55, 3261 Lesično TOVORNIK ALOJZ 041 794 082

po teh površinah. Sneg se mora odlagati ob robu vozišča, pri čemer mora biti zagotovljen odvod vode, ali na površini, kjer odstranjeni sneg ne ovira prehodnosti oziroma prevozno-sti udeležencev v prometu.V času odstranjevanja snega z javnih površin (parkirišča) so lastniki vozil dolžni odmakniti svoja vozila, saj je le tako možno očistiti jav-ne površine. Hidranti, ki so v uporabi zaradi požarne varnosti, morajo biti dostopni ob vsa-kem času in ne smejo biti zametani s snegom.

Daniel Čoklc

Rušitev nevarnih dotrajanih objektovNa območju Občine Kozje je kar nekaj objek-tov, ki s svojim zgledom in nevarnostjo poru-šitve, ki je ponavadi posledica nevzdrževanja, kazijo prelepo kozjansko pokrajino.V letošnjem letu je Občini Kozje v sodelova-nju z lastniki dotrajanih nevzdrževanih in ne-varnih objektov uspelo porušiti in odstraniti kar dva večja objekta, ki sta kazila območje prav na vstopnih točkah občine, natančneje ob regionalni cesti R2 423 Črnolica – Bistrica ob Sotli.

štipendije za študenta, in sicer v deležu 25 %. Med 45 vlogami delodajalcev ni bilo nobene vloge iz Občine Kozje.Odbor za gospodarstvo in razvoj je podprl do-delitev štipendije enemu dijaku in enemu štu-dentu iz Občine Kozje, za katera je bil izkazan interes delodajalca iz druge občine.

Povprečna višina dijaške štipendije za šolsko leto 2012/2013 znaša 194,72 EUR, povprečna študentska štipendija pa je 370,09 EUR.

Andreja Reher

Prvi objekt je bil gospodarsko poslopje – ko-zolec v Podsredi, neposredno ob novem več-namenskem objektu – Dom krajanov v Pod-sredi. Občina Kozje se je z lastniki objekta dogovorila, da se objekt poruši in tako izboljša izgled naselja Podsreda. Drugi objekt pa je bil dotrajana stanovanjska hiša v naselju Šonovo. Nova lastnica objekta je rušitev naročila pri lo-kalnem izvajalcu, ki je v nekaj dneh izvedel ru-šitev objekta in ureditev okolice. Ves gradbeni material je bil odpeljan na legalne deponije.

Občina Kozje poziva vse lastnike dotrajanih objektov, da v kolikor jim to dopuščajo finanč-ne zmožnosti, poskrbijo za svoje objekte, jih redno vzdržujejo in obnavljajo in tako pripo-morejo k urejeni občini in kozjanski pokraji-ni. Lastniki dotrajanih objektov, ki ogrožajo okolico in predstavljajo nevarnost oz. kazijo okolico, se lahko za pomoč pri urejanju po-stopkov in za rušitev objektov obrnejo tudi na občinsko upravo Občine Kozje.

Daniel Čoklc

9

IZ OBČINSKE UPRAVE

Končana I. faza ureditve trga Kozje

V začetku meseca decembra je bila s polo-žitvijo asfaltne prevleke na obeh občinskih cestah, ki potekata skozi trg, zaključena I. faza ureditve trga Kozje. S položitvijo asfaltne prevleke so se dela v trgu za letošnje leto zaključila, izvajalec, podjetje Plima d.o.o. iz Žalca, pa mora do-končati še manjše malenkosti.

V sklopu ureditve trga Kozje je Občina Koz-je v letošnjem letu uredila:- 430 m manjkajoče meteorne kanalizacije

za odvajanje padavinskih voda, ki se zbe-rejo na javnih površinah in strehah objek-tov v trgu,

- 340 m fekalne kanalizacije, - kanalizacijo za energetsko varčno javno

razsvetljavo trga,- kanalizacijo za telekomunikacijske vode

(optični kabel),- elektrifikacijo trga (vse nadzemne elektro

vode smo spravili pod zemljo v elektro kanalizacijo),

- obnovo lokalne ceste LC 181051 (Koz-je–Vetrnik–Gorjane) ter JP 681541 (eno-smerna ulica) znotraj obravnavanega ob-močja trga, skupaj cca 500 m,

- ureditev hidroizolacije na objektih v eno-smerni ulici,

- izgradnjo novih parapetov za postavitev enotnih vrtnih ograj v enosmerni ulici,

- postavitev robnikov za potrebe izgradnje pločnika ob državni cesti (mimo motela).

Za dokončanje ureditve trga Kozje bo po-trebno v prihajajočem letu izvesti tudi II. fazo, ki pa zajema naslednja dela:- ureditev mirujočih površin s tlakova-

njem,- ureditev talnih označb in označitev nove-

ga prometnega režima parkiranja v trgu,- ureditev novih dostopov do objektov –

trotoarjev,- postavitev energetsko varčne javne raz-

svetljave,- postavitev vrtnih ograj,- postavitev urbane opreme (koši, klopce,

stojala za kolesa, zasaditve, vodnjak),- izgradnja pločnika ob državni cesti

(mimo motela).

Zasnova nove ureditve izhaja iz historične oblike lijakastega oziroma trapezoidnega trga, značilnega za mesta in trge na Štajer-skem. Zaradi dejstva, da je trg Kozje varo-van kot območje naselbinskega spomenika Kozje – trško jedro (EŠD 4593), je bila pre-nova, ki je načrtovana v trapeznih oblikah, ki se manifestirajo tako v grajenih (tlak, zid-ci, vodni motiv…) kot raščenih (živice…) strukturah trga, usklajena z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Uredi-tev trga po prenovi je prikazana v spodnji situaciji.

Daniel Čoklc

Energetska sanacija javnih objektovObčina Kozje je na Javni razpis Ministrstva za infrastrukturo in pro-stor »Sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo stavb v lasti lokal-nih skupnosti« prijavila dva projekta, in sicer Energetska sanacija OŠ Kozje z enoto vrtca in Energetska sanacija OŠ Lesično. V sklopu projekta Energetska sanacija OŠ Kozje z enoto vrtca želi ob-čina izvesti naslednja dela:- energetsko sanacijo ovoja stavbe (toplotna izolacija fasade, zame-

njava dotrajanih in energetsko neustreznih oken in vrat, toplotna izolacija stropa proti neogrevanemu podstrešju z zamenjavo do-trajane strešne kritine, toplotna izolacija tal ter sanacija toplotnih mostov),

- optimizirati energetsko učinkovitost ogrevalnega sistema (izboljša-ve na ogrevalnih sistemih in vgradnja frekvenčne regulacije),

- priključitev obeh javnih objektov na daljinsko ogrevanje z lesno bi-omaso.

Vrednost navedenih del je skladno s projektno dokumentacijo in pro-jektantskimi popisi del ocenjena na 426.088 € z DDV, občina pa je na razpisu kandidirala za 340.884 € nepovratnih evropskih sredstev. V primeru uspešne prijave se bo projekt začel izvajati v letu 2014, zaklju-čen pa mora biti najkasneje do aprila 2015. V primeru izvedbe nave-denih del bi OŠ Kozje in vrtec Zmajček na leto privarčevala kar 141 MWh toplote na leto (dobrih 42 % energije), 17,75 MWh električne

energije in uporabila 211MWh toplote za ogrevanje, pridobljene iz ob-novljivih virov energije*- lesna biomasa.V sklopu projekta Energetska sanacija OŠ Lesično pa želi občina izve-sti naslednja dela:- energetsko sanacijo ovoja stavbe (toplotna izolacija fasade, zame-

njava dotrajanih in energetsko neustreznih oken in vrat, toplotna izolacija stropa proti neogrevanemu podstrešju z zamenjavo do-trajane strešne kritine, toplotna izolacija tal ter sanacija toplotnih mostov),

- optimizirati energetsko učinkovitost ogrevalnega sistema (izboljša-ve na ogrevalnih sistemih in vgradnja frekvenčne regulacije),

- nakup in montaža nove peči na lesno biomaso.Vrednost navedenih del je skladno s projektno dokumentacijo in pro-jektantskimi popisi del ocenjena na 445.331 € z DDV, občina pa je na razpisu kandidirala za 359.170 € nepovratnih evropskih sredstev. V primeru uspešne prijave se bo projekt začel in končal v letu 2013. V primeru izvedbe navedenih del bi OŠ Kozje in vrtec Zmajček na leto privarčevala kar 167 MWh toplote na leto (55 % energije), 1,25 MWh električne energije in pridobila ter uporabila 132 MWh toplote za ogrevanje, pridobljene iz obnovljivih virov energije*- lesna biomasa.Rezultati o uspešnosti prijave na javnem razpisu bodo znani v priho-dnjih dneh. Daniel Čoklc

10

IZ OBČINSKE UPRAVE

Izgradnja Večnamenskega centra KozjeObčina Kozje si že vrsto let prizadeva, da bi našla rešitev za gradnjo nadomestne te-lovadnice pri Osnovni šoli Kozje. Obstoječa telovadnica je bila zgrajena v poznih šestde-setih letih prejšnjega stoletja in je že v zelo slabem stanju, je energetsko zelo potratna, okoljsko nesprejemljiva in potresno nevar-na. Za rešitev tega problema je bilo izvede-nih veliko aktivnosti. Tako je bilo izdelanih več predlogov, in sicer od dozidave obsto-ječe telovadnice in rekonstrukcije obstoječe do rušitve obstoječega objekta in izgradnje novega na isti lokaciji. Izdelana je bila pro-storska preverba Osnovne šole Kozje, ki je pokazala, kakšne površine so potrebne za izvajanje pouka glede na število otrok v šolskem okolišu, vključno s potrebnimi površinami za športno vzgojo. Demograf-ska slika šolskega okoliša OŠ Kozje je sicer dokaj stabilna, rahlo padajoča. Vendar kljub temu kaže, da bo osnovna šola 9-oddelčna, izjemoma bi se lahko zgodilo, da bi lahko bila tudi 10-oddelčna. Po veljavnih stan-dardih za šolski prostor pomeni to, da OŠ Kozje pripada 1 vadbeni prostor za izvaja-nje športne vzgoje, kar predstavlja 546 m² površin, vključno s pomožnimi površinami. Ta površina je torej tudi tista, ki je lahko predmet sofinanciranja s strani ministrstva na javnem razpisu, seveda v primeru, da je investicija uvrščena v program sofinancira-nja. Občina je investicijo že prijavila na jav-ni razpis, vendar se kljub popolnosti vloge ni uvrstila v program sofinanciranja, saj je bila odobreno financiranje samo za nekaj najnujnejših investicij.

Po sprejeti odločitvi, da se problem telova-dnice reši z novogradnjo na obstoječem me-stu in da se zadosti tako potrebam šole kot tudi potrebam kraja po športnih površinah, je občina izdelala potrebno dokumentacijo in v začetku leta 2011 pridobila tudi grad-beno dovoljenje za izgradnjo večnamenske športne dvorane pri Osnovni šoli Kozje. Predviden objekt je velikosti 2.183 m² bruto tlorisne površine. V objektu bi se zagota-

vljala najmanjša še smiselna rokometna oz. malonogometna dvorana, seveda s primar-no uporabo za šolski pouk. Kadar se ne bi potrebovala celotna dvorana naenkrat, bi jo bilo možno razdeliti na 3 vadbene enote. Objekt bi bil s toplim hodnikom povezan s šolo, za zunanje uporabnike bi bili zago-tovljeni posebni vhodi. Ob tem so vsesko-zi tekle aktivnosti za pridobitev ustreznih finančnih sredstev. Postalo je jasno, da s strani ministrstva, pristojnega za šolstvo in šport, v daljšem časovnem obdobju ni pri-čakovati sofinanciranja, saj je ministrstvo zelo omejeno s sredstvi, zato so tudi razpisi zelo redki, z majhnimi finančnimi sredstvi, ki komaj zadoščajo za stavbe šol, ki so v iz-redno slabem stanju. Tudi delež sofinanci-ranja bi v skladu s pogoji ministrstva lahko bil največ dobrih 20 % celotne vrednosti investicije, glede na priznani šolski stan-dard. Manjši delež sofinanciranja je mogoče pridobiti tudi s strani Fundacije za šport, kjer pa vsako leto prispe več kot 10-krat več vlog, kot je razpisanih sredstev.

Zaradi vseh dejstev je bilo nujno iskati vire drugje. Občina Kozje je upravičena do evropskih sredstev iz Razvoja regij, kjer so natančno določeni nameni sofinancira-nja. Občina Kozje je v finančni perspektivi 2007-2013 upravičena še do skoraj 1 mio EUR sredstev iz tega naslova, ob zahtevi, da prijavi ustrezni projekt, zagotovi vso potrebno dokumentacijo, projekt izvede v skladu z vsemi zahtevami in doseže ustre-zne cilje. Težava je v tem, da se iz teh sred-stev ne sme graditi športna infrastruktura, kar pa predvidena večnamenska športna dvorana vsekakor je. Zato smo po številnih usklajevanjih prišli do rešitve, ki bo zadosti-la potrebam kraja po ustreznih površinah tako za šport kot tudi druge dejavnosti, is-točasno pa bo ustrezala namenom javnega poziva ustreznega ministrstva. Tako je bilo potrebno spremeniti namembnost predvi-denega objekta v večnamenski center, v ta namen popraviti obstoječo projektno doku-

mentacijo in pridobiti spremembo gradbe-nega dovoljenja.

Občina Kozje bo porušila obstoječo telova-dnico pri osnovni šoli in na njenem mestu (seveda v veliko večjih gabaritih) zgradila Večnamenski center Kozje. Le-ta bo zagota-vljal prostor tako kulturnim, gospodarskim, družbenim dejavnostim, manjši del pa bo namenjen športni dejavnosti za potrebe osnovne šole. Zaradi zahtev javnega poziva in transparentnosti porabe evropskih sred-stev, ki so strogo namenska, je bilo potrebno objekt razdeliti na dva dela, ki pa sta med-sebojno ločena s pregradno steno, sicer pa z eno streho in enim zunanjim obodom ter skupnimi tehničnimi prostori. 2/3 objek-ta bosta namenjeni večnamenskemu delu (kulturne in športne dejavnosti), 1/3 objek-ta pa bo namenjena za potrebe športne vzgoje. Projekt izgradnje Večnamenskega centra Kozje je Občina že v mesecu avgu-stu 2012 prijavila na javni poziv ministrstva, vendar še vedno ni dobila ustreznega sklepa o sofinanciranju. Po terminskem planu bi se dela morala začeti že v jeseni, vendar se bo začetek zamaknil na pozne zimske mesece. Za športni del objekta je občina kandidira-la tudi na sredstva Fundacije za šport, kjer bodo do konca februarja 2013 znani rezul-tati razpisa. Za izvedbo investicije je občina najela tudi kredit. V odvisnosti od začetka gradnje bo tudi dokončanje investicije, pr-votno je bilo predvideno za jesen 2013. Na-membnost objekta mora v skladu s pogoji razpisa ostati 5 let po zaključku gradnje še nespremenjena, v tem času se bo tudi poka-zalo, ali je smiselno, da pregrada še vedno ostane ali se odstrani in tako pridobi velik skupen prostor.

Želimo, da bi po večletnem prizadevanju za realizacijo tega projekta, le-ta bil uspešno iz-veden v čim krajšem času, saj bi s tem omo-gočili prepotrebne prostore tako osnovno-šolcem kot tudi ostalim prebivalcem občine.

Suzana Kunst

11

IZ OBČINSKE UPRAVE

Otvoritev novega vodovoda na OsredkuObčina Kozje je v letošnjem letu uspešno iz-vedla izgradnjo novega vodnega zajetja in dela vodovoda na območju Osredka pri Podsredi. To območje se je v sušnih mesecih že dalj časa srečevalo s problemom zagotavljanja zadostne količine pitne vode tamkajšnjim prebivalcem. Zadnje sušno obdobje, ki se pričelo lansko je-sen, pa je botrovalo temu, da so morali vodo za to območje dovažati tamkajšnji gasilci, vča-sih tudi večkrat dnevno. Investicija, ki se je pričela izvajati v poletnih mesecih letošnjega leta in ki je stala dobrih 36.000,00 €, je bila v celoti financirana iz pro-računa Občine Kozje. V okviru investicije je izvajalec del zgradil novo 5 m³ vodno zajetje,

Z otvoritve vodovoda

ki je preko novega črpališča in cevovoda v dolžini 1.100 m povezano z obstoječim vodo-hranom. V sklopu investicije pa se je deloma obnovil in posodobil tudi obstoječi vodohran, ki je bil že precej dotrajan. Projekt za izvedbo investicije je izdelalo pod-jetje OKP iz Rogaške Slatine, izvajalec grad-benih del pa je bil na razpisu izbran Kunej Adolf s.p. iz Gorjan. »Izvir pri treh apnencah«, kot so ga poimenovali uporabniki, je izjemno pomembna pridobitev za ta območje, česar se še kako zavedajo vsi tamkajšnji prebivalci, kjer se s kontrolirano pitno vodo po novem oskrbuje kar 12 družin. Zato so za ta namen pripravili izjemno lepo otvoritev, katere ude-

Ureditev odseka lokalne ceste lc 181160, odsek Kovačič – Gabrje

Občina Kozje je v sklopu projekta Ureditev odseka lokalne ceste LC 181160 Kovačič – Gabrje uspešno zaključila izvedbo rekon-strukcije najbolj poškodovanega dela pred-metne ceste v skupni dolžini 1300 m. Preko javnega razpisa je bil izbran izvajalec gradbenih del podjetje GAAL d.o.o., ki ga zastopa Albin Leskovšek, pogodbena vre-dnost del pa je znašala 169.860,17 € z DDV. V sklopu projekta so se tako izvedla zemelj-Obnovljena lokalna cesta

Snegolom in poplaveCelotno območje Občine Kozje je v času od 27. 10. 2012 do 30. 10. 2012 zajelo močno sne-žno neurje, ki je z dolgotrajnimi padavinami povzročilo nemalo nevšečnosti na cestah in ostali infrastrukturi, veliko škodo pa je pov-zročilo tudi na gozdnih površinah. Ker v tem času na listnatih drevesih listje še ni povsem odpadlo, je bilo zaradi posledic snegoloma poškodovane cca. 10.000 m3 lesne mase, kar je po poročilih Zavoda za gozdove Slovenije povzročilo za okrog 300.000,00 € škode. Hitro topljenje vsega zapadlega snega pa je na-dalje povzročilo sprožanje manjših usadov ter poslabšanje že obstoječih plazov in usadov na območju celotne občine. Posledicam snegoloma so v času od 04. 11. 2012 do 05. 11. 2012 sledile še obilne padavine s poplavami, ki so prav tako močno poškodo-vale cestno in drugo infrastrukturo ter struge

vodotokov. Prva ocena škode, ki jo je Obči-na Kozje posredovala na Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje, je znašala 940.000,00 €. Ta ocena je zajemala škodo, ki je nastala kot posledica snegoloma in kot posle-dica kasnejših poplav. Naknadno je uprava občine s strani Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje pre-jela obvestilo, da se škoda po snegolomu ne bo upoštevala in ocenjevala, ampak pride v poštev samo škoda po posledicah poplav, ki so trajale od 04. 11. 2012 do 05. 11. 2012. Tako se je za-radi teh sprememb ocena škode na območju Občine Kozje občutno zmanjšala in po izvedbi cenitve vseh poškodovanih objektov, poškodo-vane infrastrukture ter struge vodotoka Bistri-ca in po vnosu v aplikacijo AJDA znaša skupaj 451.952,51 €, brez škode v gozdovih. Opravljen vnos škode v spletno aplikaci-jo AJDA je zajemal naslednje poškodovane objekte:- štirje objekti transportne infrastrukture

(občinske ceste) v skupni oceni 104.558,07 €,

- škoda na vodotoku Bistrica na celotnem

ležba je bila zelo številčna. Prerez otvoritvenega traku je ob žu-panu Občine Kozje gospodu Dušanu Andre-ju Kocmanu in p r e d s e d n i k u Krajevne skupnosti Osredek gospodu Borisu Beucu opravil gospod Ivan Godler iz Osredka, ki je s svojim delom prispeval k lepši zunanji podobi novega zajetja. Blagoslov pa je opravil tamkajšnji župnik gospod Alojz Weingerl.

Matej Kostevc

ska dela ter sanacije globinskih poškodb, izdelava spodnjega nosilnega ustroja z raz-širitvami voziščne konstrukcije, razširitev voziščne konstrukcije na 4,00 m, ureditev odvodnjavanja, preplastitev celotnega odse-ka in ureditev bankin na obeh straneh ceste. Poleg vseh naštetih del se bo za zagotavlja-nje večje varnosti na obnovljenem delu ce-ste, ko bodo dopuščale vremenske razmere, uredila še vsa potrebna horizontalna in ver-tikalna prometna signalizacija.Z izvedbo projekta je občina poskrbela za večjo prometno varnost in prevoznost na obravnavanem območju, izboljšan pa je tudi dostop do naselji Gabrje in Zagorje.

Matej Kostevc

območju Občine Kozje, ki po oceni Agen-cije RS za okolje znaša 309.574,20 €,

- poškodbe na poplavljenem objektu »Levsti-kov mlin« v Podsredi v višini 37.820,24 €.

Matej Kostevc

Praznična razsvetljavaObčina Kozje je tudi v letošnjem letu pristo-pila k prazničnem krašenju večjih naselij po občini. Pri tem smo se ravnali racionalno in obseg glede na lansko leto zmanjšali. Zaradi dotrajanosti smo del opreme posodobili z varčnejšo praznično razsvetljavo, kar bo pri-pomoglo tudi k manjši porabi električne ener-gije. Postavitev praznične razsvetljave v času pisanja tega prispevka še ni povsem zaključe-na, bo pa po zagotovilih izvajalca del, podjetja Elektro Kunst d.o.o. iz Vrenske Gorce, zaklju-čena najkasneje do srede, 19.12. 2012.

Matej Kostevc

12

IZ OBČINSKE UPRAVE

Izgradnja Večnamenskega objekta – Doma krajanov v Podsredi Občina Kozje je v začetku leta 2012 preko javnega razpisa Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja prejela za pro-jekt Izgradnja večnamenskega objekta – Doma krajanov v Podsredi sredstva v višini 355.353,18 EUR. Izvajalec gradbenih del podjetje Adapta-cije – Vzdrževanje d.o.o. iz Ljubljane dela pospešeno izvaja že od letošnjega junija. Zaradi neugodnih vremenskih razmer so v začetku decembra začasno prekinili z deli in zapustili gradbišče. V letošnjem letu so tako zgradili nov objekt zunanjih dimenzij 19,60

m x 12,60 m, izdelali leseno ostrešje s tremi frčadami, na vzhodni strani objekta vgradil 5 strešnih oken in celotno streho, vključno s streho obstoječega gasilskega doma, pokrili z opečno strešno kritino. Izdelane so predel-ne stene in izvedene elektro ter strojne in-štalacije, položen je estrih, vgrajena biološka čistilna naprava. Vgrajeno je celotno stavb-no pohištvo, ki ga je izdelalo in montiralo lokalno podjetje Rajmax d.o.o. iz Kozjega, vključno z industrijskimi dvižnimi garažni-mi vrati na elektro pogon dimenzij 3800 x 3500 mm, ki se nahajajo na garažnem delu

gasilskega doma. Skladno z njihovim obve-stilom naj bi z deli nadaljevali predvidoma v mesecu marcu 2013, z deli pa morajo za-ključiti najkasneje do avgusta 2013. Nabavo in montažo opreme na objektu pa bo izvedlo podjetje Lesnina MG Oprema, d.d. iz Ljubljane, takoj ko bo izvajalec grad-benih del zaključil z gradbeno-obrtniškimi in inštalacijskimi deli. V skladu s pogodbo mora izvajalec opremo dobaviti in zmonti-rati najkasneje do avgusta 2013.

Daniel Čoklc

OBČINA KOZJE

»Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje«

Srečanje gospodarstvenikov Občine KozjeV četrtek, 13. decembra 2012, je na pobu-do Odbora za gospodarstvo in razvoj Ob-čine Kozje v Motelu Ribnik Kozje potekalo srečanje podjetnikov, obrtnikov in nosilcev dopolnilnih dejavnosti na kmetiji iz Obči-ne Kozje. Uvodni pozdrav in govor je imel predsednik odbora Jernej Jagrič, župan Dušan Andrej Kocman pa je v nadaljeva-nju predstavil aktualne novosti na podro-čju gospodarstva in infrastrukture v občini. Direktorica Razvojne agencije Sotla Bojana Žaberl je prisotne seznanila s projekti, ki so razpisani za potrebe razvoja gospodarstva na državni in evropski ravni in ponudila po-moč agencije v zvezi s prijavami na razpise. Daniel Čoklc, ki je na občinski upravi od-govoren za področje komunalne dejavnosti,

je na kratko predstavil trenutni status Po-slovno-obrtne cone Kozje in ceno nakupa parcele, ki je med najcenejšimi na tem ob-močju. Suzana Kunst, direktorica občinske uprave, je seznanila z osnovnimi informaci-jami v zvezi z Regijsko štipendijsko shemo, v katero je že tretje leto vključena tudi naša občina, in prisotne povabila k sodelovanju v prihodnjem letu, hkrati pa je ob predstavitvi občinskega razpisa za dodelitev proračun-skih sredstev za pospeševanje razvoja ma-lega gospodarstva pozvala h koriščenju teh sredstev. S področja kmetijstva je možnost koriščenja sredstev prisotnim predstavila Milenca Krajnc, kmetijska svetovalka, in prav tako ponudila pomoč, v kolikor bi se kdo želel prijaviti na razpise.

Lepo število udeležencev srečanja

Srečanje, ki se ga je udeležilo skoraj štiride-set gospodarstvenikov iz občine, se je za-ključilo s prijetnim druženjem.

Polona Zakošek

Skrajšana in enostavnejša vloga za znižanje plačila vrtca in uveljavljanje otroškega dodatkaMinistrstvo za pravosodje in javno upravo si v okviru projekta Odprave administrativnih ovir že dalj časa prizadeva, da državljanom ne bi bilo potrebno izpolnjevati zapletenih obrazcev, s katerimi se srečujejo v vsakdanjem življenju. V prvem koraku nam je v sodelovanju z Mi-nistrstvom za delo, družino in socialne za-deve uspelo poenostaviti vlogo za ponovno uveljavljanje pravice do otroškega dodatka in vlogo za znižanje plačila vrtca. Če do bistvenih sprememb, ki bi vplivale na upravičenost do pravice, ni prišlo, bodo starši po novem od-dali samo izjavo, da želijo ponovno uveljavljati pravico. Tako ne bo več potrebno izpolnjevati

obsežnega obrazca, ki je predviden samo za nove vloge.Ministrstvo za pravosodje in javno upravo je pripravilo tudi enostavno e-vlogo, ki jo je z uporabo digitalnega kvalificiranega potrdila možno izpolniti in oddati elektronsko.S to spremembo je uveljavljen samo prvi korak v smeri bolj prijaznega sistema uveljavljanja pravic, predvsem tistih, ki jih morajo državlja-ni uveljaviti oziroma obnavljati vsako leto. V drugem koraku so predvidene spremembe Za-kona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in drugih področnih zakonov, ki bodo omo-gočile uveljavitev enostavnega sistema, kot ga že poznamo na področju dohodnine. Vsaj za

nekatere pravice (npr. otroški dodatek) bodo starši vložili vlogo za uveljavitev pravic samo enkrat, pristojni center za socialno delo pa bo v določenem obdobju po uradni dolžnosti preveril, če je družina do pravice še upravi-čena. Gre za uveljavitev tako imenovanih in-formativnih izračunov. Informacijski sistem (e-sociala) namreč že omogoča avtomatsko preverjanje izpolnjevanja pogojev. Seveda pa bo še vedno potrebno vložiti vlogo v primeru, ko bo prišlo do okoliščin, ki bodo pomembno vplivale na upravičenost. Postopki in aktivno-sti za uveljavitev tega sistema se bodo pričeli že v začetku leta 2013. Ministrstvo za pravosodje in javno upravo

13

PREDSTAVLJAMO

Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso v KozjemPodjetje TopKo energija d.o.o. se je odločilo, da zgradi v Kozjem omrežje za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso (DOLB), na-tančneje na lesne sekance. Pri samem projektu imamo podporo tudi s strani Občine Kozje, s kate-ro dobro sodelujemo.

DOLB ima veliko prednosti pred klasičnim ogrevanjem, tako na lokalnem, kot tudi na širšem ob-močju.Naštel bi le nekaj prednosti kori-ščenja lesne biomase (sekancev):- Je obnovljiv vir energije.- Prispeva k nujnemu čiščenju

gozdov.- Zmanjšuje onesnaževanje

okolja (manjša raba fosilnih goriv; študije v svetu namreč kažejo, da industrija ni več največji onesnaževalec okolja, temveč so to individualna ku-rišča ter promet).

- Denar za nakup kuriva ostane doma v lokalnem okolju.

- Zagotavlja razvoj podeželja.- Odpira nova delovna mesta.- Ogrevanje je cenejše od ogre-

vanja na fosilna goriva.Poleg zgoraj naštetih prednosti so še sekundarne prednosti, ki pozi-tivno vplivajo na kraj in bližnjo okolico. Odpravijo se odlagališča lesene embalaže, lesnih ostankov in koristijo se ostanki zelenih re-zov. V kolikor ima država razde-lan sistem osveščanja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, lahko občina kandidira za naslov »Zelena občina«, kar je za kraj s turistično vizijo zagoto-vo zelo pomembno. Poleg novih delovnih mest se omogoča kmeč-kemu prebivalstvu dodaten za-služek in stimulacijo za čiščenje gozdnih površin.

Edina slabost je visoka investi-cijska vrednost, ki pri projektu DOLB Kozje znaša za prvo fazo 1 MIO EUR.

V jesenskih mesecih smo inten-zivno pristopili k izvedbi projek-ta, tako da imamo že narejeno študijo izvedljivosti, začrtano predvideno traso toplovoda, idej-no zasnovo objekta same kotlov-nice in pridobljeno zemljišče v obrtno-poslovni coni za izgra-

dnjo samega objekta kotlovnice na lesne sekance. V prvih mese-cih naslednjega leta bomo izde-lali vso potrebno dokumentacijo in poskrbeli za pridobitev konce-sije za izvajanje neobvezne javne službe - oskrbe s toploto. Predvi-deno je, da bi v mesecu maju že pridobili gradbeno dovoljenje, ki je pogoj za pridobitev sredstev na razpisu DOLB 3 in za pridobitev kredita EKO sklada. Po pridobi-tvi le-teh, bi se naj v drugi polovi-ci junija pričelo z gradnjo objekta kurilnice in gradnjo toplovoda, v mesecu avgustu pa bi že lah-ko pričeli z montažo opreme in priključevanjem uporabnikov na omrežje. Zaključek del in pri-četek obratovanja je predviden v začetku meseca oktobra 2013, torej s pričetkom kurilne sezone 2013/2014. Takrat bi naj bilo na DOLB že priključenih 29 hiš in 9 večjih uporabnikov (šola, vr-tec, zdravstveni dom, bloki,…). Zanimanje za tovrstno ogreva-nje je veliko, saj je omenjeni na-čin poleg tega da bistveno manj onesnažuje okolje kot sedanji načini ogrevanja, tudi cenovno ugodnejši od ogrevanja na ku-rilno olje. Trenutno je prihranek pri ogrevanju do 30 %, glede na ogrevanje na kurilno olje.

Sam projekt je razdeljen na dve fazi, tako bi se naj do oktobra 2013 priključili na ogrevanje na levi strani potoka Bistrice, kasne-je pa še zainteresirani na desni strani (trg, samopostrežna…).

Pri pridobivanju zainteresiranih uporabnikov ste mi zastavljali več vprašanj, na katera pa bi želel še enkrat odgovoriti, kajti sedaj je tudi že znan način obračunavanja toplotne energije.Cena ogrevanja je vnaprej znana in je sestavljena iz priključnine in porabljene energije.• Priključnina se obračuna gle-

de na velikost toplotnega pri-ključka in znaša npr. za dru-žinsko hišo 15 KW. Prispevek za priključnino je 19,90 EUR/kW/leto + davek, torej za dru-žinsko hišo 15*19,90 =298,50/ leto, ker pa se plačuje v me-sečnih obrokih, je strošek pri-ključnine 24,87 EUR/mesec +

davek. • Energija pa se plačuje po de-

janski porabi toplotne ener-gije, in sicer se števec daljin-sko odčita na koncu meseca, plača pa se v naslednjem me-secu za pretekli mesec. Cena porabljene energije je 59,90 EUR/MWh + davek. Cena MwH iz kurilnega olja znaša z davkom med 125 in 130 EUR, odvisno od izkoristka peči. Če preračunamo na sedanjo porabo kurilnega olja, bi hiša, ki porabi 2000 l olja, plačala za ogrevanje preko sistema DOLB z davkom 1508 EUR (vključeni vsi stroški, tako priključnina, kot porabljena energija), če je bila poraba ku-rilnega olja 1500 l, pa bo cena preko DOLB z davkom 1220 EUR.

• V stanovanjskih blokih je ta prihranek na letnem nivoju 1600 EUR/posamezni blok, upoštevana je dejanska pora-ba v lanski kurilni sezoni.

• Strošek samega priklopa je minimalen, saj je v času iz-vajanja investicije in zaradi pridobljenih spodbud sam priključek brezplačen, lastnik poskrbi le za izkop kanala od parcelne meje do svoje kuril-nice, v katerega se položijo cevi, ter za izvedbo preklopa svoje instalacije v hiši na sis-tem DOLB (priklop dveh cevi iz obstoječe peči na DOLB toplotno postajo, ki jo dobite brezplačno, v sami postaji je tudi števec porabljene ener-gije). Ocenjeni strošek upo-rabnika je tako med 100 in 200 EUR, odvisno od dolžine izkopa kanala. V blokih je ta strošek 1780 EUR + davek /blok, pri čemer je vključen izkop in priklop obstoječega sistema na DOLB.

Še enkrat bi poudaril, da posegov na obstoječi sistem ogrevanja ni, tako da ni potrebnih dodatnih investicij v svojem že obstoječem ogrevalnem sistemu.• Vsi uporabniki lahko obdržijo

tudi svoje obstoječe peči, če to želijo.

• Odjem toplote bo možen v času kurilne sezone, pred-

vidoma v mesecih oktober, november, december, janu-ar, februar, marec in april. V poletnih mesecih pa oskrbe s toplo vodo ne bo, ker v kra-ju ni dovolj zanimanja zanjo, čeprav smo predvideli tudi to možnost.

• Sistem DOLB ima pred klasič-nim ogrevanjem velike pred-nosti, prav tako pa bo tudi vedno cenejši od ogrevanja na fosilna goriva. Zaradi tega ne vidimo vzroka, da bi se bodoči uporabniki odločili za odklop iz sistema. Smo pa se odloči-li, da uporabniku ponudimo tudi možnost, da se iz siste-ma odklopi kadarkoli. Takrat velja 3-mesečni odpovedni rok, prav tako pa morajo biti poravnane vse obveznosti iz naslova porabljene energije in priključne moči. Vrne pa se tudi toplotna postaja.

• Cene ogrevanja so znane vnaprej. Ker gre za podeljeno koncesijo, mora vsak dvig cen potrditi občinski svet in drža-va, zato strahu pred nekontro-liranimi dvigi cen ne bi smelo biti. Poleg tega pa bo v pogod-bi o dobavi toplote tudi varo-valka, ki bo zagotavljala vedno vsaj 10 % cenejše ogrevanje od ogrevanja na fosilna goriva.

Pri izgradnji toplovoda smo s projektanti iskali najboljše mo-žne poti, tako da se po eni strani približamo z vodom vašim ku-rilnicam, po drugi strani pa čim manj posegamo v prostor. Pot toplovoda je izbrana tako, da ne uničuje vaših urejenih površin. Skoraj vsepovsod teče po travna-tih površinah. Tudi naših novoas-faltiranih cest se ne bo uničevalo. Se pa že vnaprej zahvaljujem vsem, ki bodo dovolili prekop po svojem zemljišču. S podrobnost-mi in prošnjo za prekop se bom pri vsakem posamezniku oglasil v naslednjih tednih.Za vsa morebitna vprašanja v zvezi z DOLB sem Vam vedno na voljo na telefonski številki 041/631-480 (Jože) ali preko ele-ktronske pošte: topko.energija@gmail.com.

TopKo energija d.o.o.Jože Preskar

14

KMETIJSTVO

14

Stanje kmetijstva v Občini KozjeSlovenija je pred nekaj dese-tletji imela več kot 800.000 hektarov kmetijskih ze-mljišč. Sedaj so te površine skoraj prepolovljene. Bili smo preskrbljeni z vrsto kmetijskih proizvodov. Po vstopu v EU smo lahkomi-selno odpravili vrsto do-mačih proizvodov (slad-kor, krušna žita, prašičje meso…). Omejitve, ki jih pri pridelavi hrane posta-vljajo zahteve (več ko tre-tjina slovenskega ozemlja je v območju Nature 2000 in kar petina kmetijskih ze-mljišč so posebna varstvena območja), lahko vplivajo na manjši obseg pridelave. Toda po drugi strani bi prav ta območja lahko dajala več za uresničevanje posta-vljenih ciljev na področju ekološkega kmetijstva in pridelave bolj zdrave hra-ne. Slovenija je v tovrstni pridelovalno-prodajni po-nudbi močno podhranjena, kot kažejo razmere na trgu, kjer ponudbo dopolnjujejo pridelki tujih proizvajalcev. Zato ni več vseeno, za ka-kšen namen se prideluje žita

na kmetijskih površinah. In ni vseeno, če na njivah, kjer naj bi pridelovali hrano za ljudi in živali, dobiva pred-nost »betonska njiva«.

Po uradnih evidencah RKG (register kmetijskih gospo-darstev) je v letu 2012 v Občini Kozje evidentiranih 585 kmetijskih gospodar-stev. Na območju Občine Kozje obdelujemo skupaj 2.875,44 ha kmetijskih po-vršin. Od tega obdelujemo 605,87 ha njivskih površin s povprečno velikostjo 0,38 ha, travnikov 2.098,77 ha s povprečno velikostjo 0,66 ha, vinogradov 104,07 ha s povprečno velikostjo 0,22 ha, travniških sadovnjakov 47,29 ha s povprečno veli-kostjo 0,35 ha in intenziv-nih nasadov jabolk, breskev, jagod, marelic… 19,44 ha s povprečno velikostjo 0,67 ha. Na njivskih površinah pridelujemo koruzo na 260 ha oz. na 42,9 %, ječmen na 74,8 ha oz. na 12,37 %, pšenico na 59 ha oz. na 9,76 %, tritikalo na 7,8 ha oz. na 1,29 %, piro na 5,72 ha oz.

na 0,95%, rž, ajdo, oves in proso le na 6,73 ha oz. na 1,12 %, oljne buče pridelu-jemo na 2,48 ha oz. na 0,41 %, stročnice (krmni grah, bob, sojo) na 1,94 ha oz. na 0,32 %, krompir na 4,70 ha oz. na 0,78 %. Ostala pride-lava na njivskih površinah predstavlja detelje, deteljno travne mešanice, lucerno in trave na njivi v skupni povr-šini 181 ha oz. 30 %. Iz tega izhaja, da na njivskih povr-šinah v glavnem še vedno pridelujemo krmo za živino, le manjši del pa je namenjen hrani za ljudi. Na obmo-čju Občine Kozje počasi, a vztrajno sledimo pridelavi zdrave ekološko, integrirano in sonaravno pridelane hra-ne. Tako imamo na obmo-čju 25 ekoloških kmetij, ki obdelujejo skupaj 221 ha oz. 7,69 % kmetijskih zemljišč in se ukvarjajo z najrazlič-nejšo pridelavo in predela-vo. V integrirano pridelavo je vključenih 23 kmetij, ki obdelujejo skupaj 55,97 ha njivskih, sadjarskih in vino-gradniških površin. V sona-ravno rejo je vključenih 65 kmetij, ki oskrbujejo 525 ha travnatih površin.

Po podatkih ARSKTRP (Agencije RS za kmetijske trge) je v letu 2012 odda-lo subvencijsko vlogo 390 kmetij iz območja Občine Kozje. Na podlagi teh kmetij smo na dan 1. 2. 2012 imeli v reji 1033 govejih živali do starosti 1 leta na 158 kmeti-jah, 837 govejih živali v sta-rosti med 1 in 2 leti na 166

kmetijah, in 1.334 govejih živali nad dve leti starosti na 235 kmetijah oz. 5,6 glav/kmetijo. Prav tako smo imeli v reji drobnico, in sicer 162 jagnjet do starosti 1 leta na 20 kmetijah in 263 odraslih ovc na 21 kmetijah, 27 koz-ličkov do starosti 1 leta na 6 kmetijah in 112 odraslih koz na 16 kmetijah. Na 18 kme-tijah smo redili tudi konje.

V času številnih sprememb tudi na področju kmetijstva se velikokrat sprašujemo, kako naprej, kje so naše ne-izkoriščene možnosti, pri-ložnosti in rešitve. Glede na zapisana dejstva in glede na naravne danosti ter tradici-onalnost naših kmetovalcev in kmetij je odprtih mnogo priložnosti za razvoj sleher-ne kmetije na našem obmo-čju. Ali se te priložnosti skri-vajo v povečanju in pestrosti pridelave, v novem načinu tehnologije, prehrane do-mačih živali ali v zaokrože-vanju kmetijskih zemljišč, pa je odvisno od usmeri-tve posamezne kmetije. Za preusmeritev proizvodnje v novo obliko oz. dejavnost je poleg finančnih sredstev in znanja potreben tudi po-gum. In naj vas opogumi dejstvo, da kupci iščejo in vse bolj cenijo pridelke in izdelke s kmetij.

Verjamem, da bomo ohrani-li kmetijsko proizvodnjo na naših kmetijah in jo s sku-pnim delom, vztrajnostjo in z novimi priložnostmi še nadgradili.

15

AKTUALNO

Pavšalno nadomestilo davka na dodano vrednost za kmeteKmetovalci oz. predstavniki kmečkega gospodinjstva, pri katerih se dohodek od osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti ugota-vlja na podlagi katastrskega dohodka, le-ta pa znaša manj kot 7.500 EUR ter prostovoljno niso postali zavezanci za DDV, imajo pravi-co do uveljavljanja pavšalnega nadomestila DDV.Če želi kmet uveljavljati pavšalno nadomestilo DDV, mora:- dobavljati kmetijske in gozdarske pridelke, ki so rezultat osnov-

ne kmetijske in gozdarske dejavnosti ter opravljati storitve za plačilo v okviru osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti ali preko strojnega krožka, in sicer

- mora te pridelke in storitve dobavljati zavezancem za DDV.

ZEMLJIŠKI POGOJI ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UVELJA-VLJANJA PAVŠALNEGA NADOMESTILA

Pavšalno nadomestilo je mogoče uveljavljati za kmetijske in goz-darske pridelke ter kmetijske in gozdarske storitve, kadar so izpol-njeni naslednji pogoji:- za pridelke živinoreje, poljščine, krmne rastline, vrtnine in

druge pridelke, kadar imajo člani kmečkega gospodinjstva v uporabi vsaj 1 ha njiv, travnikov, barjanskih travnikov in pašni-kov;

- za pridelke čebelarstva, kadar imajo člani kmečkega gospo-dinjstva v uporabi več kot 10 čebeljih panjev;

- za sveže sadje, oreške in oljčno olje, kadar imajo člani kmečke-ga gospodinjstva v uporabi vsaj 0,3 ha plantažnega ali eksten-zivnega sadovnjaka;

- za gozdarske pridelke, kadar imajo člani kmečkega gospodinj-stva v uporabi vsaj 1 ha gozdne plantaže in gozda;

- za storitve v rastlinski pridelavi, živinoreji in storitve za goz-darstvo, kadar imajo člani kmečkega gospodinjstva v uporabi vsaj 2 ha kmetijskih zemljišč in gozda, od katerih mora biti vsaj 1 ha kmetijskih zemljišč.

DOVOLJENJE ZA UVELJAVLANJE PAVŠALNEGA NADOME-STILA

Kmetovalci, ki izpolnjujejo pogoje za uveljavljanje pavšalnega na-domestila, morajo pridobiti dovoljenje za uveljavljanje pavšal-nega nadomestila s strani pristojnega davčnega urada. Vlogo za pridobitev dovoljenja oddate v elektronski obliki prek sistema eDavki davčnemu organu. Vlogo lahko vloži le en član kmečkega gospodinjstva kot njegov predstavnik. Dovoljenje za pavšalno nadomestilo je veljavno od datuma izdaje dovoljenja do izteka koledarskega leta, za katero je bilo izstavljeno. Obstoječim imetnikom dovoljenja je davčni organ s 1. januarjem naslednjega leta podaljšal njihovo veljavnost za naslednje koledar-sko leto po uradni dolžnosti, razen če imetnik dovoljenja ne pre-dloži obračuna pavšalnega nadomestila v skladu s predpisi.

OBRAČUN PAVŠALNEGA NADOMESTILA

Pavšalno nadomestilo se uveljavi tako, da kupci kmetijskega blaga oz. naročniki storitev, ki so davčni zavezanci za DDV, odkupni vre-

dnosti prištejejo znesek pavšalnega nadomestila, ki ga izračunajo po 8 % stopnji. Kupci kmetijskih pridelkov ali storitev, ki so iden-tificirani za namene DDV, lahko znesek pavšalnega nadomestila DDV, ki ga plačajo kmetu pavšalistu, uveljavljajo kot odbitek DDV-ja v svojem obračunu DDV.Na podlagi računov, ki jih v imenu kmeta pavšalista izdajo kupci blaga ali storitev, identificirani za namene DDV (zavezanci DDV), mora imetnik dovoljenja za uveljavljanje pavšalnega nadomestila do 31. januarja tekočega leta za preteklo koledarsko leto davčne-mu organu predložiti obračun pavšalnega nadomestila. Obračun pavšalnega nadomestila se odda v elektronski obliki pre-ko sistema eDavki za obdobje veljavnosti dovoljenja v posame-znem letu.

SPREMEMBE PRI UVELJAVLJANJU PAVŠALNEGA NADO-MESTILA

Če želi predstavnik kmečkega gospodinjstva, na katerega se glasi dovoljenje za pavšalno nadomestilo, za predstavnika gospodinjstva določiti drugo osebo ali če želi dopolniti/spremeniti seznam bla-ga in storitev, za katerega ima pravico do pavšalnega nadomestila, lahko uveljavi spremembo pri pristojnem davčnem organu. To lah-ko stori v elektronski obliki. Isti obrazec izpolni imetnik dovolje-nja za pavšalno nadomestilo v primeru, ko pravice do pavšalnega nadomestila ne želi več uveljavljati. Davčni organ nato dovoljenje razveljavi in izbriše imetnika s seznama upravičencev do pavšalne-ga nadomestila.

NOV ELEKRONSKI NAČIN POSLOVANJA KMETOV PAVŠA-LISTOV

Od 1. julija 2012 poteka poslovanje imetnikov dovoljenja za uve-ljavljanje pavšalnega nadomestila z davčnim organom le še v ele-ktronski obliki preko portala eDavki.Po novem tako vlagatelj oz. imetnik dovoljenja za uveljavljanje pavšalnega nadomestila v elektronski obliki predloži vlogo za pri-dobitev/spremembo/prenos/prenehanje dovoljenja za uveljavljanje pavšalnega nadomestila ter obračun pavšalnega nadomestila.

Če kmetje pavšalisti sami ne želijo oz. ne morejo poslovati z DURS-som na ta način, lahko za elektronsko davčno poslova-nje pooblastijo Kmetijsko svetovalno službo Šmarje pri Jelšah.

Za vse dodatne informacije in prijave pokličite na tel. št. 03 818 30 43 oz. 041 429 927 ali se oglasite osebno v času uradnih ur na sede-žu Kmetijske svetovalne službe v Šmarju pri Jelšah ob ponedeljkih med 8.00 in 12.00 uro in sredah v Kozjem med 9.00 in 10.00 uro v prostorih sejne sobe Občine Kozje, izven uradnih ur pa po dogo-voru s kmetijsko svetovalko.

Pripravila:Milenca KRAJNC, univ.dipl.ing.kmet.

Terenski kmetijski svetovalec I.

16

AKTUALNO

V čast jabolku v znamenju srečne trinajstice, ki je prinesla le presežkeV Kozjanskem parku verjamejo v srečno trinajstico. Verjamejo zato, ker je bil letos trinajsti Praznik kozjanskega jabolka spet nekaj posebnega, uspelo jim je postaviti kar 139 stojnic, na katerih se je predstavilo 160 razstavljavcev. Dvodnevno sejemsko doga-janje pa je po njihovi oceni obiskalo okrog 15 tisoč obiskovalcev.In ko so že malce z bojaznijo pogledovali v nebo, ki je v soboto, ko se je sejemsko doga-janje pričelo, pošiljalo dežne kaplje, so kma-lu uvideli, da je vsaka bojazen odveč. Prav nič namreč ne more odgnati zvestih in novih obiskovalcev, ki želijo v Podsredi drugi vi-kend v oktobru doživeti sejem, ki ima zares dušo. Dušo pa ima v prvi vrsti predvsem za-radi zaposlenih, zato se je mag. Teo Hrvoje Oršanič, direktor Kozjanskega parka, v svo-jih uvodnih besedah najprej zahvalil svojim sodelavcem, potem pa izpostavil še dejstvo, da vsa njihova požrtvovalnost v preteklosti ni ostala neopažena. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da ni bojazni, da bi kdaj neopažen ostal Praznik kozjanskega jabolka. Tega se zaveda tudi minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, ker tudi zaradi dejstva, da je prebivalec Kozjanskega parka, to prireditev še posebej ponosno spremlja. Zaposlenim v Kozjanskem parku je zato čestital za izje-mno organizirano prireditev, ki je zagotovo edinstvena v slovenskem prostoru. Minister Bogovič je izpostavil še odgovornost do ohranjanja narave, ki mora biti v domeni prav vseh ljudi. »In ravno Kozjanski park je živ dokaz povezanosti naravnega okolja s kulturno dediščino in življenjem ljudi,« je poudaril Bogovič in omenil razvoj ekološke-ga kmetijstva, ki je vsekakor temelj poti, po kateri bomo hodili v naslednjih desetletjih.

Novo osrednje prizorišče dogajanjaSvetlo prihodnost Prazniku kozjanskega ja-bolka iz leta v leto napoveduje tudi domači župan Dušan Andrej Kocman. Dobro so-delovanje s parkom je letos pripeljalo tudi do novega osrednjega prostora pred cerkvi-jo. Slednjega je občina asfaltirala in organi-zatorji so se odločili tam postaviti šotor, ce-loten trg pa spremeniti v eno samo sejmišče. Odločitev se je izkazala za izvrstno in župan Kocman je bil zadovoljen, da je tudi občina dodala svoj doprinos. Zahvalil se je vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli k orga-nizaciji in realizaciji praznika in predvsem čestital zaposlenim v Kozjanskem parku, ki vedno znova dokazujejo, da zmorejo. Čestitke s strani Kozjanskega parka pa je prejel tudi župan, ki je le nekaj dni prej pra-znoval okrogli jubilej. Direktor parka mag. Oršanič mu je v imenu sodelavcev izročil darilo, župan pa je vse navdušil s pesmijo »En starček je živel« in požel bučen aplavz. Sledila je uradna otvoritev praznika, pri ka-teri so sodelovali vsi visoki gostje, ki pa jih ni bilo malo. Med njimi so poleg omenjenih bili dr. Vinko Gorenak, minister za notranje zadeve, župani občin, ki ležijo v parku, di-rektorji zavarovanih območij ter še mnogi drugi, ki so nazdravili z jabolčnim sorbe-tom, in barantanje na stojnicah se je pričelo. Nekaj časa so imeli obiskovalci odprte celo dežnike, vendar ni to prav nikogar moti-lo, barantanje je steklo v zadovoljstvo vseh razstavljavcev in obiskovalcev, to pa je tudi najpomembnejše.Med pomembnejšimi dogodki pa je bila tudi podelitev naziva Carjevič leta 2012, ki ga je prejel Janko Dobravc, podelil pa mu ga je sam minister za kmetijstvo in okolje

Franc Bogovič. Ko so novega carja usto-ličili na tronu, ki stoji na dvorišču uprave Kozjanskega parka, se je minister Bogovič sestal s predstavniki Skupnosti zavarovanih območij Slovenije, kamor spada tudi Koz-janski park. Ministru je bila predstavljena Skupnost zavarovanih območij Slovenije in aktualna problematikazavarovanih območij.

Pestra ponudba, kulturni program, zanimive razstave …Že podatek 139 stojnic pove, da je bila leto-šnja ponudba na stojnicah še pestrejša. Med najpogostejšimi vprašanji je letos bilo »Kje je najbližji bankomat?«, kar priča o tem, da se je zares kupovalo. Poleg tega pa so ime-li obiskovalci moč videti tudi, kako se peče pravi domači jabolčni štrudl. Najboljšega sta letos spekli Marija Berglez in Marta Gnus. Veliko občudovanja je požela gobar-ska razstava Gobarskega društva Kozjansko Kozje, saj so razstavili kar 240 vrst gob, zelo barvit pa je bil tudi kulturni program. Sejem so z nastopom odprle mažoretke iz Desini-ča, manjkali pa niso skupina Fitschebeen iz Nemčije, številni ljudski pevci, folklorne skupine, tamburaši, mladi harmonikarji ter še in še. Tradicionalno se je odvilo tudi tekmovanje v najdaljšem olupu, ki ga je iz-rezal Martin Magdalenc. Letos je dosegel dolžino nekaj več kot tri metre. Dobro je bilo poskrbljeno tudi za otroško zabavo in v Kozjanskem parku so z eno besedo resnič-no mislili na vse. Tudi na tiste, ki živijo v športnem duhu. V soboto se je odvijal ma-lonogometni turnir mladih nogometašev in veteranov, v nedeljo pa so tradicionalno na vrsto prišli tekači. Absolutni rekord v teku iz Podsrede do gradu Podsreda in nazaj je ponovno dosegel Vinko Jost.Z velikim zadovoljstvom je dogajanje spre-mljal tudi domačin in predsednik KS Pod-sreda Marko Kunej, ki je ob izteku prire-ditve veliko zahvalo izrekel zaposlenim v Kozjanskem parku. Tako kot je v navadi, je uradni del dogajanja s pesmijo polepšal žu-pan Dušan Andrej Kocman, direktor mag. Teo Hrvoje Oršanič pa je prezadovoljen o prazniku in vseh vanj vpletenih govoril v presežkih. In prav nič se ni motil, ko je ob otvoritvi napovedal, da bo dogajanje pre-krasno in da so jabolka sladka. Res je bilo tako.

Zdenka IvačičOgromno število stojnic in obiskovalcev

17

AKTUALNO

Razstavi Stare sorte jabolk in Sadje na znamkah

V okviru prireditev, ki so v tednu Praznika kozjanskega jabolka potekale v Podsredi, so v Kozjanskem parku tudi letos pripravili že tradicionalno razstavo Stare sorte jabolk in razstavo Sadje na znamkah. Direktor Kozjanskega parka mag. Teo Hrvoje Oršanič se je v poz-dravnem govoru sprehodil skozi Praznik kozjanskega jabolka in predstavil njegov osnovni namen. Predstavil je prireditve, ki so jih že izvedli. Tako so v nedeljo izvedli pohod po kozjanskih sadovnja-kih, v torek sta predstavnika Zavoda RS za varstvo narave predsta-vila projekt »Spodbujanje tradicije obrezovanja glavatih vrb«, ki ima v prostoru Kozjanskega parka svojo specifiko. V sredo je sledil dan odprtih vrat in Kozjanski park je obiskala delegacija iz Albani-je. Obiskali so jih strokovnjaki za sadjarstvo in njihova pozornost je bila predvsem usmerjena v negovanje visokodebelnega sadjar-stva. V Kozjanskem parku pa v zadnjem času posvečajo pozornost tudi metuljem. Tako so pred kratkim pričeli z manjšo raziskavo, v kateri so že evidentirali okoli 1000 vrst različnih metuljev. Lucija Zorenč je nato predala besedo Adrianu Černelču, ki skoraj vsako leto pripravi razstavo starih sort jabolk. Černelč je povedal, da je ta razstava res tradicionalna, saj so na njej sorte, ki so jih lastniki skozi stoletja negovali, pričajo pa tudi o biotski raznovr-stnosti, ki jo na terenu vse bolj ugotavljajo.Lucija Zorenč je nato predstavila še razstavo iz zbirke sadja na znamkah Janka Štampfla. Ena njegovih velikih ljubezni je filateli-ja. Na pot zbiranja znamk je stopil že kot otrok, leta 1952. Na raz-stavi pa gre preko znamk tudi za poštno zgodovino pošt Bistrica

ob Sotli in Podsreda. Posebej zanimiva pa je seveda njegova zbirka sadja na znamkah. Tu so tudi znamke Kozjanskega parka. Izdali so dve seriji, kot osebne znamke, ki jih lahko izda kdorkoli preko Pošte Slovenije. Nastale so na osnovi sodelovanja z ilustratorko Za-gorko Simič. Lucija Zorenč se je zahvalila avtorju zbirke znamk, direktor pa mu je izročil priložnostno darilo. Kulturni program so glasbeno obarvali tamburaši skupine Zelenjak.

Jasna Sok

Fotografski extempore Kozjansko jabolkoEna od vzporednih prireditev Praznika kozjanskega jabolka je tudi fotografski extempore, ki je postal že stalnica prireditve. Letos so ga že šestič organizirali skupaj s Fotografsko zvezo Slovenije in Fo-tografskim društvom Celje. Otvoritev fotografij je bila tudi letos v Slovensko –bavarski hiši in je sovpadala s številnimi prireditvami po slovenskih muzejih, ki so se izvajale v okviru projekta »Ta veseli dan kulture«, kot je po-vedala kustosinja Nataša Ferlinc Krašovic. Direktor Kozjanskega

parka mag. Teo Hrvoje Oršanič je čestital vsem avtorjem, ki si za fotografiranje vzamejo čas. Opravičil pa se je vsem tistim, ki jih komisija ni izbrala kot nagrajence fotografij. Opogumil jih je, da naj jim to ne vzame volje do fotografiranja, temveč jim naj bo spodbuda za delo v prihodnje. Nataša Ferlinc Krašovic je poveda-la, da se je letos extempora udeležilo 17 fotografov, ki so v času od 12. do 14. oktobra v fotografski objektiv ujeli pokrajino, ljudi, živali, rastline in dogajanje na trgu Podsreda. Skupaj so oddali 299 fotografij. Strokovna žirija v sestavi Vinko Skale, Joco Žnidaršič in mag.Teo Hrvoje Oršanič je pregledala oddane fotografije in za projekcijo izbrala 97 fotografij, za razstavo pa 32. Med razstavlje-nimi fotografijami so tri prejele 1., 2. in 3. nagrado, trem fotografi-jam pa so podelili diplome. Prvo nagrado je prejela fotografija konj Mirana Orožima, drugo nagrado fotografija zaljubljencev Marka Soka, tretjo pa razpelo Franca Bidra. Diplome so prejele: fotografija pokrajine Andreja Žmavca, fotografija gosi Andreje Ravnak in fotografija pogovora Mojce Cvirn. Nagrade za fotografije so prispevali: Terme Olimia, Graviart Kozje, Marko Kostanjšek in Kozjanski park. Podelitev nagrad in diplom je v kulturnem programu popestri-la tamburaška skupina Zelenjak, kateri so obiskovalci prireditve predano prisluhnili. Fotografom se organizatorji zahvaljujejo za sodelovanje in jih naslednje leto zopet vabijo na Kozjansko med gozdove, vinograde, sadovnjake in travnike ter med prijazne ljudi, na že sedmi Fotografski extempore Kozjansko jabolko.

Jasna Sok

Tradicionalna razstava jabolk

Pronagrajena fotografija

18

AKTUALNO

Sodobna arhitekturna tipologija na KozjanskemSodobna arhitekturna tipologija na Kozjanskem je naslov projekta, ki ga izvajamo v Javnem zavodu Kozjanski park. Pridobili smo ga v okviru 3. javnega poziva »LAS OBSOTELJE IN KOZJANSKO« za izbor projektov za izvajanje lokalne razvojne strategije 2007-2013. Prijavitelj Javni zavod Kozjanski park omenjeni projekt izvaja skupaj s partnerji: Občino Kozje, Občino Podčetrtek in Razvojno agencijo Sotla. Pomemben strokovni del projekta izvaja Zavod za prostor Savinjske regije METRO SR iz Celja. Projekt smo začeli iz-vajati januarja 2012, zaključili ga bomo konec junija 2013.Tako kot vse občine v Sloveniji se tudi občine znotraj območja Koz-janskega parka srečujejo s problematiko izdelave občinskih pro-storskih načrtov. V teh prostorskih aktih se bodo med drugim na novo določili tudi pogoji za gradnjo novih objektov. V trenutno še veljavnih aktih so ti pogoji glede na današnji način gradnje, bivanja in energetske izrabe zastareli ter v dobršnem delu tudi zaviralni. Zaradi navedenega želi Javni zavod Kozjanski park v sodelovanju z občinami, ki sodijo vanj, za območje Kozjanskega parka pridobi-ti strokovne kriterije za umeščanje novih objektov v prostor. Le-ti bodo morali na eni strani upoštevati arhitekturno tipologijo ob-močja, v katerega se umeščajo, na drugi pa sodoben način gradnje, bivanja in rabe energije, ki morajo biti ekološki in trajnostni. Z izvajanjem projekta želimo prispevati k izboljšanju kakovosti ži-vljenja na podeželju, k čemer prispeva tudi kvalitetna in racionalna raba prostora, saj je prostor omejena dobrina. Hkrati številni pro-storski strokovnjaki kot laična javnost ugotavljajo, da je podeželska krajina onesnažena z mnogimi neustrezno oblikovanimi objekti, zato je nujno potrebno ukrepati.

Projekt je namenjen trem ključnim skupinam, ki soodločajo in so-delujejo pri posegih v prostor, in sicer:- Vsem občinam znotraj območja LAS - dobili bodo izhodišča

Delavnica za učence šol s področja parka

za pripravo in sprejem prostorskih aktov ter za usmerjanje in-vestitorjev.

- Vsem prebivalcem in investitorjem znotraj območja LAS - po-kazalo se jim bo primere dobre prakse ter jih usmerilo v kvali-tetnejšo gradnjo.

- Projektantom – ki bodo dobili izhodišča za upoštevanje ar-hitekturne tipologije pri projektiranju stavb znotraj območja LAS.

V okviru projekta bo strokovna ekipa Zavoda za prostor Savinjske regije METRO SR opredelila izhodišča za oblikovanje objektov, ki bodo podlaga za izdelavo prostorskih aktov občin. Uporabo le-teh pa bo prikazala na petih konkretnih lokacijah. Rezultate projekta bomo predstavili v brošuri in na razstavnih pa-nojih, ki jih bomo selili v Občino Kozje, Občino Podčetrtek, Ob-čino Šmarje pri Jelšah, Občino Rogatec, Občino Rogaška Slatina.

Zanimivo je, da je sočasno zaključil svoje raziskovalno delo tudi arhitekt Andrej Pajer, ki je več kot deset let raziskoval in ustvarjal arhivsko gradivo za arhitekturno topografijo arhitekturne savinj-sko-kozjanske regije. Ta njegova raziskava nadaljuje delo prof. dr. Petra Fistra in njegovih sodelavcev z naslovom Arhitekturne kra-jine in regije Slovenije – arhitekturna identiteta (iz leta 1993). To raziskovalno delo Andreja Pajerja bomo predstavili v publikaciji, ki bo obsegala del njegovega obsežnega dela.

Vesna Zakonjšek

Končno brez makadamaV soboto, 17. novembra 2012, je bil poseben dan za ljudi, ki živijo neposredno ob lokalni cesti od Hribra do Penkovega sela (Reber-šak – Romih) na Drenskem Rebru, še zlasti za družino Andreja Kolarja in Miloša Reberšaka, saj so se dolgo prevažali s svojimi prevoznimi sredstvi po blatni, zaprašeni makadamski cesti. Mar-sikdaj so bili čevlji blatni, neurja pa so odnašala gramoz. Cilj imeti Občino Kozje brez makadama, kot jo je ob otvoritvi dejal župan Dušan Andrej Kocman, je vsekakor tudi zaradi tega 850-metrske-ga odseka nove asfaltne ceste bliže. Franc Plahuta, predsednik KS Lesično, v kateri je bila izvedena investicija, pa je krajane pozval, naj lepo skrbijo in vzdržujejo to cesto. Prisotni so bili enotni, da bodo še poprijeli za prostovoljno delo, tako kot so že, ko so se

izvajala dela. Mlada harmo-nikarja Dejan in Gašper sta raztegnila meh, g. župan pa je v družbi predsednika KS Lesično in svetnika Marka Kuneja ter ostalih prisotnih veselo zapel. Družina Kolar je vse pogostila na svoji kmetiji z dobrotami, še posebej pa je bil slasten domač odojek, o tem, da so se mize šibile pod težo virštanjskih vin, pa ni potrebno izgubljati besed.

Miroslava RomihPrerez traku

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje

19

AKTUALNO

S pomočjo avtomatskega defibrilatorja rešili življenjeV okviru humanitarne akcije Rotary Kluba Čatež in vseslovenske akcije »Sekunde rešujejo« sta občini Kozje in Bistrica ob Sotli s podpisom pisma o nameri leta 2008 pristopili k nabavi defibrila-torja. Glavni cilj akcije je bil vzpostaviti mrežo avtomatskih de-fibrilatorjev v Posavju in Obsotelju. V času nabave defibrilatorja je bila aktualna problematika »krčenja« dežurne službe na našem območju, zato je bil pomen nabave defibrilatorja za občini še to-liko večji. V Kozjem je defibrilator nameščen pred Zdravstveno postajo Kozje.V okviru nabave defibrilatorja je Rotary klub Čatež s podporo ob-čin Kozje in Bistrica ob Sotli organiziral tečaj usposabljanja, kjer so bile predstavljene osnove oživljanja ter delovanje avtomatskega defibrilatorja. Avtomatski defibrilator deluje po enakem principu kot profesionalni defibrilator, ki ga uporablja za to ustrezno uspo-sobljeno zdravstveno osebje. Uporablja se v vseh primerih nena-dne srčne slabosti, ko se človek nenadoma zgrudi in obleži ter se ne odziva na klice in ne naredi normalnega vdiha. Uporaba je sicer preprosta, saj se navodila izvajajo v glasovni obliki, zahteva pa zbranost in prisebnost izvajalca. Defibrilator poskuša s pomočjo elektrošoka srce spraviti nazaj v normalen ritem, pri tem je po-membno, da zna sam prepoznati ritem in se tudi pravilno odločiti za nadaljnje ukrepanje. Zaradi vsega navedenega je pomembno, da je avtomatski defibrilator nameščen na javnem, dostopnem me-stu. Naprava je prenosljiva, tako da se lahko zelo hitro prenese na kraj, kjer je potrebna pomoč. Zdravstvena stroka je prepričana, da so pri srčnih zapletih usodne prve minute in hitra ter učinkovita pomoč, ki jo lahko nudi vsak občan in tako reši življenje. Usodne bi lahko bile tudi za člana Lovske družine Kozje, ki se je

Defibrilator je nameščen na zunanji steni Zdravstene postaje Kozje

novembra s svojimi lovskimi tovariši odpravil na lov. Na poti mu je postalo slabo in izgubil je zavest. Pomoč lovskih kolegov, ki so ga z masiranjem skušali oživljati, je bila hitra in učinkovita, medtem pa so že pričakovali pomoč avtomatskega defibrilatorja, ki ga je po telefonskem klicu na pomoč na Zdravstveni postaji Kozje vzela Irena Jug in pohitela na kraj dogodka. Prisebno je vodila postopek oživljanja z avtomatskim defibrilatorjem in ko je prispela reševal-na služba, je bolnik že prihajal k zavesti. Kljub temu da je upravlja-nje z avtomatskim defibrilatorjem sicer enostavno, saj te glasovno vodi, je vendarle v tovrstnih situacijah potrebna velika zbranost. Jugova ima opravljeno usposabljanje za temeljne postopke oživlja-nja z avtomatskim defibrilatorjem in prav gotovo so tovrstni tečaji izjemnega pomena za občane, zato je Občina Kozje v mesecu de-cembru ponovno organizirala usposabljanje občanov za uporabo naprave za oživljanje. Avtomatski defibrilator pa je po opravljenem servisu nameščen na starem mestu, torej v preddverju Zdravstve-ne postaje Kozje.

Jasna Sok

Matjaž Javšnik nasmejal občinstvo v KozjemDa bi v teh kar težkih časih vsaj malo spro-stili in nasmejali občinstvo, se je invalidsko podjetje KIP Vizija d.o.o. Lesično odločilo, da v goste povabi stand up komedijanta Ma-tjaža Javšnika. Podjetje ima tudi sicer željo organizirati različne kulturne prireditve. Za začetek pa so pripravili nekaj bolj lahkotne-ga in zabavnega, da bi pritegnili čim širši krog zainteresirane publike. S tehnično po-močjo Občine Kozje jim je prireditev tudi uspela.Matjaž Javšnik, slovenski igralec in kome-dijant, je nastopal v kar nekaj celovečernih filmih. Pred leti je posnel oddajo Skriti mi-krofon. V oddaji je klical različne ustanove in posameznike raznovrstnih strokovnih usmeritev in jim razlagal svoje na videz nepomembne težave, vendar ob posnetkih kljub obilici smeha v nekaterih primerih

pridejo v ospredje vsakdanje težave malega človeka, ki jih v naglici življenja enostavno prezremo in jim nismo več sposobni pri-sluhniti drugače kot skozi satiro. Tako je tudi v svojem enournem nastopu v kinod-vorani Kozje dodobra nasmejal obiskovalce z izredno satirično obarvanim prikazom različnih spominov na mladost, obdobje socializma, sindikalnega dopustovanja, od-nosov med moškim in žensko ter drugih zanimivih tem, ki jih je skozi svoj nastop spontano nizal in vanje vpletal dogajanja, ki so pritegnila in nasmejala tako mlajše kot tudi starejše. V zahvalo za prijeten večer je direktorica podjetja Miroslava Romih Matjažu Javšni-ku izročila ročno žgano sliko trga Kozje, izdelano v njihovem invalidskem podjetju.

Jasna SokZahvala direktorice izvajalcu

20

IZ ALBUMA

iz albuma Pridobitve v Občini Kozje v 2012...

Plaz Zagorje - Bobovec Drvarnice v Kozjem

Parkirišče v PodsrediVodovod Osredek

Ureditev trga Kozje Dom krajanov Podsreda

V rubriki iz albuma tokrat s fotografijami predstavljamo pregled tistega, kar se je v iztekajočem letu naredilo in uredilo v Občini Kozje. Fotografije so iz arhiva Občine Kozje, izbral in uredil jih je Roman Gradišek.

21

iz albuma

Ureditev platoja pri čistilni napravi Ureditev odseka Kovačič - Gabrje

Zamenjava vodovoda Pilštanj - Kozje Obnova mostu Zupan

Asfaltiranje odsek Gajšek

Asfaltiranje Ključice

Asfaltiranje odsek Hriber

Rekonstrukcija Šonovo

IZ ALBUMA

2222

IZ ŠOLSKIH KLOPI

Teden otroka v Vrtcu Zmajček KozjeV tednu otroka so v Vrtcu Zmajček Kozje ves teden potekale številne aktivnosti. Tako so otroci v vrtec prinašali jesenske plodove in v skladu s svojimi sposobnostmi izdelo-vali izdelke iz jesenskih plodov in drugega naravnega materiala. V torek so se otroci posvetili likovnemu ustvarjanju. Po svojih zamislih so poslikali pločnik in ploščad pred vrtcem. Naslednji dan je sledila kuli-narična delavnica. V delavnici so otroci iz sadja izdelovali različne kulinarične izdelke, seveda prilagojeno svojim starostnim spo-sobnostim. V četrtek pa sta starejši skupini, ki vključujeta otroke med četrtim in šestim letom starosti, imeli priložnost ogleda in-tervencijskih vozil v Šmarju pri Jelšah. Mlaj-še skupine so ostale v vrtcu, vzgojiteljice pa so jim priredile prijetno dopoldne s plesom

Čebelarka Marica Kolar razlaga o panju in sa-tnicah

in družabnimi igrami. Vzgojiteljici Lenka Černelč in Martina Agrež sta se odločili, da bi bilo lepo poslika-ti obnovljeni črni asfaltni pas, ki se vije proti vrtcu. Tako sta k poslikavi asfaltne prevleke pritegnili starše, kajti v skupini »medved-

kov«, ki ju vodita, so otroci stari od 1 do 3 let in tako mnogo premajhni za tovrstno ustvarjanje. Odziv staršev je bil zadovoljiv in ob skupnem druženju s starši so ustvar-jali cvetlično pot do vrtca. Teden otroka pa so zaključili s prijetnim pohodom v naravo. Različne starostne skupine otrok so odšle na svojim sposobnostim prilagojeno dolgo pot in se utrujene in zadovoljne ob občudo-vanju lepot, ki jih v tem času lahko vidimo v naravi, vrnile nazaj v vrtec. V tednu otroka so v Vrtcu Zmajček Kozje poskrbeli, da so se otroci seznanili s šte-vilnimi dejavnostmi, skozi katere so lahko spoznali veliko novega in aktivno izživeli svojo otroško ustvarjalnost.

(J.S.)

Medeni zajtrk Vrtca Zmajček KozjeV petek je bil za otroke vrtca Zmajček prav poseben dan. Pridružili so se vsesloven-skemu projektu »Tradicionalni slovenski zajtrk«. Tradicionalni slovenski zajtrk je nastal na pobudo Čebelarske zveze Slove-nije. S projektom želijo spodbuditi promo-cijo lokalne pridelave in predelave hrane, zdravega načina prehranjevanja in skrb za okolje, ključni poudarek in pomemben vi-dik projekta je torej, da otroci ta dan dobijo za zajtrk domača živila iz lokalnega okolja. Na osnovi tega je Čebelarska družina Pod-četrtek na šolo dostavila promocijski ma-terial, za vrtce pa je brezplačno dostavila tudi med. Zato so v vrtcu Zmajček zajtrk poimenovali »Medeni zajtrk«. Na zajtrk so povabili župana Dušana Andreja Kocma-

na, podžupanjo Milenco Krajnc, ravnatelja Romana Gradiška, vodjo vrtca Slavico Bla-žič in čebelarko Marico Kolar. Po slastnem medenem zajtrku so otroci po posameznih skupinah z zanimanjem prisluhnili čebelar-ki Marici Kolar, ki jim je ob panju in satnici nazorno prikazala, kako nastaja med, jih se-znanila z zdravilno močjo medu in otroci so lahko poskušali cvetni prah. Ker pa obisk čebelarke Marice Kolar v Vrtcu Zmajček Kozje poteka že vrsto let, so otroci v starej-ši skupini poleg odkritega zanimanja imeli že zanimiva vprašanja o čebelah in čebelar-stvu, na katera jim je čebelarka Marica ob svojih bogatih čebelarskih izkušnjah prija-zno odgovarjala.

(J.S.)

Z učenjem angleščine v novo šolsko letoV lanskem šolskem letu smo začeli z inter-nim projektom uvajanja angleščine v prvo vzgojno-izobraževalno obdobje. Tudi v le-tošnjem letu nadaljujemo po zastavljenih ciljih, katere smo v lanskem šolskem letu realizirali in jih za letošnje šolsko leto še razširili, saj so učenci dokazali, da so spo-sobni na igriv način sprejemati in uskladi-ščiti angleške besede/fraze ter jih v določeni situaciji pravilno uporabiti. Prijetno je de-lati z mlajšimi, ki nimajo nikakršnih zavor in so aktivni celih 45 minut. V letošnjem

Mladi učenci (na sliki manjkata dve učenki in dva učenca)

letu imamo v prvem razredu tudi deklici, ki sta se preseli v Slovenijo iz Velike Britanije. Tako je angleščina v tem razredu prisotna kar celo dopoldne. Sošolce in sošolke tako učita tudi Rubie in Renee, ki sta postali moji »asistentki«. Vsaka učna ura in tema je podkrepljena z glasbo ali s poslušanjem originalnih posnetkov, s projekcijo in tudi z delom na interaktivni tabli. Učnih pripo-močkov za delo imamo veliko. Radi pa jih ustvarimo tudi sami.

Mentorica: Lili Cerar

2323

IZ ŠOLSKIH KLOPI

Nepozabna šola v naraviKonec oktobra smo sedmo- in osmošolci OŠ Lesično skupaj z učite-ljicama odšli v šolo v naravi v dom Breženka, ki se nahaja v Fiesi. Tam se je odvilo nepozabnih pet dni z raznimi zabavnimi dejavnost-mi, od lokostrelstva, pohodov, ribištva do kanuizma in seveda nepo-zabne zaključne zabave.

Prihod v dom BreženkaV ponedeljek, 22. oktobra, smo se z učite-ljicama Jasmino Vršnik in Lidijo Kotnik Klaužer odpravili na dolgo pot proti Fiesi. Vožnja je bila dolga in utrujajoča. V Fieso smo prispeli približno ob enih popoldne. Bili smo zelo radovedni, kakšne so naše sobe, zato smo si jih šli ogledat. Bile so zelo urejene in lepe. Gospod Rado, ki je upra-vitelj CŠOD Breženka, nas je lepo sprejel in nam razložil domski red. Po kosilu smo imeli počitek in usmerjeni prosti čas. Ta dan ni bil posebno naporen, kajti imeli smo samo dve popoldanski dejavnosti. Najprej smo z učiteljico Katjo raziskovali morsko obalo, potem pa smo imeli lokostrelstvo. V tem domu so bivali tudi učenci drugih šol, s katerimi smo se pri aktivnostih izmenjevali. Zvečer smo odšli na razburljiv sprehod v Pi-ran in se utrujeni vrnili v dom.

Že drugi dan veliko zanimivih aktivnostiZbudili smo se v novo jutro in že pred zajtr-kom smo imeli jutranjo telovadbo ter se do-dobra razgibali. Zatem smo se sprehodili do Pirana in si ogledali njegove znamenitosti. Ko smo se vrnili, nas je že čakala učiteljica Sonja, ki nas je naučila nekaj o jezerih v Fi-esi. Najbolj zanimiva dejavnost tega dneva je bil zagotovo kanuizem. Razdelili smo se v dve skupini: Ferrari in Hitra pošta. S kanuji smo se odpravili proti Strunjanskemu zali-vu. Ogledali smo si gojišča školjk. Na poti proti domu smo tudi tekmovali in zmagala je skupina Ferrari. Zvečer smo imeli še kviz z izvirnimi vprašanji. Vrhunec večera pa je bila nogometna tekma, Chelsea-Shakhtar.

Vsi smo vneto navijali, žal smo si lahko ogledali le prvi polčas, ker je že bil čas za spanje.

Dolg in poučen pohodSreda je bila za večino najbolj naporen dan v CŠOD, saj smo prehodili veliko razdaljo. Pešačili smo do Strunjana, kjer smo preho-dili Strunjanske soline. Tekom pohoda smo si ogledali še Mesečev zaliv in skozi predor prispeli v Portorož, kjer smo imeli malo prostega časa za nakupovanje. V Fieso smo prišli v času kosila. Potem smo malce zadre-mali, nato pa je zopet sledil usmerjeni prosti čas. Tudi ta dan smo imeli lokostrelstvo, le da je tokrat šlo za tekmovanje med skupina-mi in posamezniki. Največ točk je dosegla skupina C, med posamezniki pa je najboljši rezultat dosegel Jaka Romih. Nato smo pri-stali pri uri morske biologije in se učili o žel-vah. Za na konec smo imeli še predavanje o Slovenski Istri, pri čemer smo si vsi skrbno beležili podatke.

Zaključna zabavaV četrtek nas je čakal še en vznemirljiv pa tudi naporen dan, saj smo imeli veliko ak-tivnosti. Prvi je bil na sporedu orientacijski pohod. Vseh pet skupin je hodilo po terenu in opravljalo različne naloge, ki so prever-jale znanje, ki smo ga pridobili v CŠOD. Na voljo smo imeli eno uro. Pred kosilom smo še spoznavali sredozemsko rastje z učiteljico Sonjo. Po obilnem kosilu ter počitku smo imeli zopet usmerjen prosti čas. Po eni uri športa smo imeli predavanje o ribah, zatem pa smo jih odšli tudi lovit. Žal ulov ni bil ravno velik, tri ribe pa smo le ujeli. Za ta

dan pa je bil načrtovan poseben večer, in sicer zaključna zabava. Pred zabavo smo se vsi lepo uredili in pripravili točke, s katerimi smo predstavili sobo oz. razred. Fantje so bili pravi kavalirji in v jedilnici pripravili vse potrebno za nepozaben večer. Res je bilo za-bavno, saj smo pripravili različne točke. Ne-kateri so peli, plesali ali pa uprizorili kakšno dramsko igro. Potem je sledila zabava. Vsi smo plesali in se super zabavali. Eden izmen tamkajšnjih učiteljev je celo povedal, da je to bila zabava, kakršne tam še niso imeli.

Zaključek bivanja v domu BreženkaKar prehitro je bil tukaj petek in s tem naš zadnji dan bivanja v domu Breženka. Pred povratkom smo šli na izlet z ladjico. Pred tem smo si vsi pripravili prtljago in jo od-nesli pred izhod. Na ladji je bilo kljub malo bolj kislemu vremenu lepo. Najprej smo se peljali do naših največjih slovenskih solin. V Sečoveljskih solinah smo šli v muzej, v katerem smo lahko videli fotografije, pripo-močke za pridelovanje soli in seveda tudi sol. Imeli smo si možnost ogledati eno iz-med ohranjenih solinarskih hiš, v katerih so bivali solinarji. Ko smo se vračali, smo lah-ko videli gojišče školjk in rib, na drugi strani pa Piran. Pred kosilom v domu smo imeli še podelitev priznanj, in sicer za najboljšo skupino ter za najbolj urejeno sobo fantov ter deklet. Po kosilu smo se poslovili od vr-stnikov iz OŠ Murska Sobota, od upravnika doma in učiteljev. V Lesičnem so nas priča-kali starši in nas odpeljali domov. Mislim, da nam bo ta zadnja šola v naravi v osnovi šoli ostala v lepem in dobrem spominu in se je bomo vsi radi spominjali.

Šolski novinarki: Tadeja Mlakar Anja Romih, 7. r.

Lep razgled z Belega križa

Vožnja z ladjo

24

IZ ŠOLSKIH KLOPI

Tri srebrna Proteusova priznanja in eno zlatoTema letošnjega tekmovanja iz znanja bio-logije za Proteusovo priznanje so bile orhi-deje Slovenije. Lahko jim rečemo tudi kuka-vičevke, saj cvetijo v času oglašanja kukavic. Pomembne so predvsem zato, ker so edina v celoti zavarovana družina rastlin v Sloveniji. Učenci, ki smo se prijavili na šolsko tekmo-vanje ter ga 18. oktobra tudi uspešno pisali, smo na pripravah postopoma spoznavali morfološko zgradbo predstavnikov družine orhidej, njihov življenjski prostor, pogoje za rast, razmnoževanje, vpliv delovanja člove-ka, poglobili smo se tudi v samo ogroženost orhidej, kaj jih ogroža in zakaj, ter spoznali posamezne predstavnike družine in njihove značilnosti. Na šolskem tekmovanju smo bronasta pri-znanja osvojili: Ines Maček, Nina Jazbec, Karmen Rajgl, Jaka Rajgl, Alja Božiček, Pe-tra Oprešnik, Katja Resnik, Nina Belina in jaz. Do odličnih uspehov nam je pomagala predvsem gospa učiteljica Lidija Čepin, ki nas je vsak teden pripravljala na tekmova-

Uspešne mlade biologinje

no učiti in se znajti iz neznane literature. Učenci smo po šolskem tekmovanju kma-lu izvedeli rezultate drugih sodelujočih šol, na podlagi katerih smo se nekateri uvrstili naprej, na državno tekmovanje. Dovolj točk smo zbrali Jaka Rajgl, Petra Oprešnik, Katja Resnik, Alja Božiček, Nina Belina in jaz ter se vse do 30. novembra pripravljali na dr-žavno tekmovanje. Za nas je to potekalo na OŠ Stična. Test iz državnega tekmovanja se nam je zdel precej težji in obsežnejši od šol-skega. Zahteval je precej natančnosti, veli-ko podrobnosti in razumevanja usvojenega znanja. Toda s sprotnim učenjem in voljo do tekmovanja nam je uspelo doseči odlič-ne rezultate. Petra, Nina in Katja so osvojile srebrno Proteusovo priznanje, medtem ko je meni uspelo osvojiti zlato. Pri vsem tem mi je največ pomenilo to, da sem rada hodila na priprave in da sem usvo-jila pravilni sistem učenja iz veliko literatu-re, kar mi bo vnaprej gotovo koristilo.

Neža Švajger, 8. r., OŠ Kozje

MatemčekNa OŠ Kozje smo imeli tudi letos šolsko tek-movanje v prostorski predstavljivosti. Tek-movanje organizira Mathema iz Ljubljane in se imenuje Matemček.Učenci, ki smo v posameznih razredih imeli največ točk, smo postali šolski prvaki.24. 11. 2012 je na Fakulteti za elektroteh-niko potekalo državno tekmovanje. Udele-žili smo se ga šolski prvaki za posamezna

Mizica, pogrni se

Nekoč je živel Mihec.Vsak dan je moral pa-sti kozo. Nekega dne pa se je koza delala, da jo boli trebuh. Mihec jo je poskusil odnesti k očetu, a mu je ta prišel nasproti. Ko je pri-šel, se je koza zlagala, da jo je Mihec hotel vreči v prepad. Oče je Mihcu dal kazen, da mora biti v hiši. Mihec mu je ugovarjal, da je zmenjen z Marjetko, a oče ni popustil. Oče je odšel, Miha pa je še malo postal. Tedaj je zaslišal avtobus in iz njega so vrgli starčka. Mihec mu je pomagal vstati in star-ček se je predstavil: Jaz sem starček Žaži. Ker si bil tako prijazen, ti bom izpolnil eno željo. Mihec je želel stanovanje, a tega ni dobil. Dobil je ovco, ki je bila čarobna - če

V torek, 13. 11. 2012, smo si učenci 1., 2. in 3. razreda v Krškem ogle-dali lutkovno predstavo Mizica, pogrni se.

si rekel : Ovca, stresi se, je z nje kar deževalo kovancev. Ovco je Mihec peljal na sprehod. Ko je prišel do gostilne, ga je gostilničarka ogovorila: Kaj počneš z ovco pred gostilno? To je vendar prepovedano! Saj to ni nava-dna ovca! Čarobna je! Pokazal ji je čarob-ne moči. Gostilničarka je rekla, da bo ovco nahranila, a jo je zamenjala. Mihec je hotel moči pokazati tudi Marjetki, a zaman. Sta-ra ovca ni bila čarobna. Marjetka je odšla in naenkrat se je pojavil starček Žaži. Mihcu je dal drugo priložnost. Dal mu je mizico, na kateri se je, če si rekel: Mizica, pogrni se, pojavila hrana. Šel jo je pokazat Marjetki, a ko je prišel mimo bara, ga je spet ustavila

gostilničarka in rekla je, da je prepovedano biti z mizo pred gostilno. A ko je pokazal, kako deluje, je bila navdušena. Rekla je, de je miza umazana in jo bo umila, a tudi to je zamenjala. Ko je poskušal čarovnijo izvesti pred Marjetko, mu ravno ni uspelo in Mar-jetka je mislila, da se mu meša. Kmalu se je spet pojavil starček Žaži in rekel: Dam ti zadnjo priložnost. Dal mu je vrečo s palico, izgovoril je čarobne besede in odšel. Mihec je ponovil besede in palica ga je začela tep-sti. Starček Žaži, ki se je spet prikazal, je po-vedal besede za protiurok in Mihec je nehal cviliti od bolečin. Spet je hodil mimo bara in srečal gostilničarko, ki ji je zdaj povedal za palico ter ji na uho zašepetal čarobne be-sede. Ko jih je izgovorila, je palica tepla njo. Pomočnike je vprašal, če imajo njegovo ovco in mizico. In res so ju imeli. Z Marjet-ko sta dobila stanovanje in v njem živela do konca svojih dni.

Lan Gradišek, 3. r., OŠ Kozje

nje, usmerjala k pravilnemu in lažjemu sis-temu učenja ter skupaj z nami obdelala vso potrebno literaturo. Na tekmovanje smo se prijavili z namenom, da razširimo svoje znanje biologije in da se naučimo pravil-

Ponosni smo na svoje ptičje krmilnice

Tekmovalci na državnem tekmovanju

razrede: Glorija Kajba iz 1., Eneja Lupše iz 2., Lan Gradišek iz 3., Tim Pirš iz 4. in jaz, Tamara Kos iz 5. razreda. Na tekmovanje

sta nas spremljala gospod ravnatelj Roman Gradišek in gospa učiteljica Marinka Mo-škon. Tekmovanje je trajalo eno šolsko uro in v tem času smo morali rešiti naloge. Po tekmovanju smo sestavljali različne kon-strukcije s poliedri. Najbolj smo bili veseli, ko smo čez štiri dni zvedeli rezultate in ve-selo novico, da sta postala državna prvaka Glorija Kajba in Lan Gradišek, ker sta vse naloge rešila pravilno.

Tamara Kos, 5. razred, OŠ Kozje

25

IZ ŠOLSKIH KLOPI

Zanimiva ustvarjalna delavnicaV sredo, 12. 12. 2012, smo četr-tošolci skupaj z razredničarko Nives Kostevc Arzenšek odšli v Podsredo, kjer smo se udeležili delavnice, ki jih

v tem predprazničnem času pripravlja Koz-janski park. Šli smo izdelovat voščilnice s poudarkom na lepopisju in kaligrafiji. V pro-storih je še prijetno dišalo, saj so naši prvošol-ci pred nami izdelovali pomandre in čutiti je

Ustvarjalna delavnica kaligrafije

bilo prijeten vonj po pomarančah in klinčkih. Najprej smo naredili skupinsko sliko, nato pa z voščenkami narisali snežno valovanje. Po-tem smo se lotili različnih vaj za lepo pisanje. Gospe Vesna in Nataša, ki sta usmerjali naše delo, sta nas pohvalili, da smo zelo uspešni pri pisanju. Zanimivo je bilo izpisovati različne oblike črk ter risati različne vzorce. Najbolj pa smo bili navdušeni, ko smo dobili v roke ka-ligrafska pisala, s katerimi smo se učili pisati različne črke. Za zaključek smo izdelali še no-voletno voščilnico in izpisali SREČNO 2013 s kaligrafskim pisalom. Za vse je bilo to nekaj novega in pri delu smo zelo uživali.

Učenci 4. razreda OŠ Lesično

Četrtošolci smo imeli nalogo, da skupaj s starši na-redimo doma ptičje krmilnice. Ko je zapadel sneg, smo jih prinesli v šolo. Krmilnice so zelo lepe. Vsaka je drugačna. Učiteljica Nives je rekla, da so nekatere pravi hoteli za ptice. Prišel je čas, da smo krmilni-ce postavili pred šolo. Pri tem nam je pomagal naš hišnik Jože. Nekaterim je spodaj pribil palico, da so lahko prosto stale. Količke s hišicami smo potisnili v zemljo, ostale hišice pa smo obesili na drevesa. Zdaj bodo ptički imeli zavetje in hrano v teh mrzlih dneh.

Patricija Polutnik, 4. razred OŠ LesičnoPonosni smo na svoje ptičje krmilnice

Izdelovanje ptičjih krmilnic

Ljubi me, sanjaj, beri!

Preplesti besede ljubiti, sanjati in brati je uspelo knjižničarkama OŠ Lesično. Povabi-lo k branju za bralno značko za zaposlene je pokazalo, kako močna je bila potreba po branju. Po branju drugačne literature, lite-rature za dušo, za sanjanje. Našli smo čas, ki je potreben za branje in tako v bralno znač-ko vpisali 83 % aktivnih bralcev.Priporočilni seznam je zajemal knjige, ki sva jih knjižničarki že prebrali in tudi s sodelovanjem gospe Andreje Bračun, ki vodi krajevno knjižnico v Lesičnem. Bralci imamo edini pogoj za uspešno opravljeno bralno značko, da v šolskem letu 2012/2013

preberemo tri knjige.In tako smo prvo srečanje bralcev imeli v začetku meseca decembra. Vonj po cimeto-vem čaju in piškotih ter nežna glasba so v nas zbudili željo, da prebrano knjigo pred-stavimo drugim bralcem in jih povabimo k branju te knjige.Ugotovitve, da smo v prvih treh mesecih že vsi prebrali in hkrati opravili bralno značko za zaposlene, nas niso presenetile. Pripravili smo nov nabor priporočilnih knjig za bra-nje, ki smo jih v preteklosti prebrali in skle-nili, da se v takšnem prijetnem kramljanju ob knjigah dobimo še vsaj enkrat.

Čudovit uvod v knjigo Čudežno potovanje avtorja Daniela Pennaca se glasi: Glagol »brati« se upira velelni obliki, v tej trmogla-vosti pa je soroden nekaterim drugim glago-lom, recimo »ljubiti« in »sanjati«.

Zagotovo lahko rečemo, da zaposleni na OŠ Lesično ljubimo branje, da radi sanjamo o prebranem in da preprosto beremo!

Šolski knjižničarki Vida Zajko Kovačič in Lučka Palir Mavrič

Udeleženlke v pogororu

Sredi vasi snežak stoji, okrog njega otroci zbrani so s cele

vasi,z namazanimi sanmi v dolino oddrveli bodo vsi.

Veseli snežak se na bregu smeji. V zimskih radostih uživajo vsi.

Maja Volavšek

Hvala ti, Božiček, za snežno darilo,pisala sem ti in že je snežilo.

Zaradi tebe, Božiček, lepši je svet, ker sneg prekril je vse vprek.

Larisa Kladušek

Že se zima nam najavlja, Miklavž od nas se že poslavlja.Božiček že po nakupih hiti, ker si vsak otrok nekaj drugega želi.Mi pa še samo božično drevo okrasimo,zjutraj pod njim bo prelepo darilo.

Barbara Plevnik

Hvala ti, zima, za to darilo, ki me je zelo razvedrilo. Sankam se po breguin delam snežake na snegu. Zato hvala ti zima, da si prinesla sneg, ki pričaral je smeh.

Patricija Polutnik

Danes sem dobil darilo, ker je ves večer snežilo.Smuči mi je prinesel Božiček, zato sem srečen kot ptiček.Naredil bom tudi sneženega moža,da mami pokažem, da je zima prišla.

Andrej Motoh

Zapadel je sneg, prinesel nam je novoletni smeh.

Le kaj bi mi sanke, če ne bi snežilo,moje bile so božično darilo.

Davor Leskovšek

Že božični čas prihaja,ko Božiček zgodaj vstaja. Dolgo v noč bedi,da pridnim otrokom darila priskrbi,jim vesel božič zaželi in obljubi mi, da vidimo se čez leto dni.

Barbara Narat

26

IZ ŠOLSKIH KLOPI

Pohod na LiscoV čudovitem jesenskem dnevu smo se v pe-tek, 19. 10. 2012, učenci 7., 8. in 9. razreda naše šole z učitelji spremljevalci podali na pohod na Lisco. Z avtobusom smo se peljali ob reki Savi in skozi Sevnico do vasi Lisce. Od tam pa nas je čakala še dobra ura strmega vzpona do vrha. Iz jezera megle v dolini ob Savi smo se dvignili v svež, a sončen jesenski dan. Hoja v hrib ni bila prenaporna in trudili smo se svoj tempo prilagajati celi skupini. Pazili smo le, da ne bi prišlo do kakšnih zdrsov, na vrhu pa smo bili poplačani s čudovitim razgledom. Pod nami je bila dolina Save, vi-

Ustvarjalni tehniški danV petek, 30. 11. 2012, smo imeli učenci OŠ Kozje tehniški dan z namenom, da bi v pra-zničnem času na svoj ustvarjalen in izviren način okrasili šolo. Prejšnji dan smo dobili sezname stvari, ki jih moramo prinesti za delo (geometrijsko orodje, škarje, lepilo, časopis, barvne revije in krompir). V petek ob osmih smo se vsi razredi zbrali v jedilnici, kjer sta nas pozdra-vila gospod Saša Škorić, ki je učitelj tehnike in tehnologije, in gospod Franci Grobelšek, učitelj likovne vzgoje. Gospod Škorić nam je povedal, kaj bomo delali, gospod Grobelšek pa nam je podrobno predstavil način dela in z njim v zvezi pojem ornament. Ob video-projekciji nam je pokazal slike, skice in ris-be, na katerih so bili določeni ornamenti, in kmalu smo izvedeli, da je ornament v bistvu

Obisk šolskega muzeja v LjubljaniV petek, 14. decembra, smo šli učenci 1., 2. in 3. razreda v Ljublja-no. V šoli smo vzeli malico in ve-seli sedli na avtobus. Peljali smo se malo več kot dve uri. Ko smo prišli v Ljubljano, smo najprej pomalica-li, potem pa smo šli na ogled me-sta. Ob 12. uri pa smo šli v šolski muzej in najprej počakali vodičko. Ko je prišla, nas je peljala v staro učilnico, kjer so bila stara pisala in papir. Zazvonil je šolski zvonec in vstopil je učitelj. Bil je zelo strog in imel je šibo. Najprej nam je uka-zal, da na tablice narišemo lestev z

Ko je sneg postal zlat …Na vasi je živela skromna družina. Bližala se je zima, bil je že november in začelo je snežiti. Veter je pihal in nanosil debelo snežno odejo. Naenkrat je prišel božič. Otroci so že pred tem pisali pisma in se veselili praznikov in skromnih darilc. Prišel je praznični večer in pričakovali so svoja darila. Minila je noč in nastalo je lepo zimsko jutro. Otro-ci so stekli k jelki in gledali, če je kje kakšen svetleč zavoj. A daril ni bilo. Bili so razočarani, a naen-krat se je z jelke vsul zlati prah. Zlati sneg! Otroci so bili najprej čisto zmedeni in niso vedeli, kaj je to. Počasi pa so videli, da zlati sneg vse spreminja. Njihov revni in skromni dom je postal prava gra-ščina. Leon Geršak, 4. r., OŠ Kozje

deli smo Gorjance in Sljeme, odpiral se nam je pogled proti Boču in Donački gori, naj-bolj pa nas je navdušilo, ker se je videl tudi Triglav. Ker imajo na Lisci lepo urejeno no-gometno igrišče, so fantje igrali nogomet, dekleta pa smo bolj občudovala naravo. Ta dan smo vsi imeli res kaj videti! Velik del lepe Slovenije je bil pred nami kot na dlani. Na poti nazaj v dolino smo opazovali rastli-nje in našli tudi rjavo gnezdovnico, ki smo jo prepoznali učenci, ki smo imeli prejšnji dan tekmovanje iz znanja biologije.Na pohodu smo bili učenci treh razredov, ki bomo tako v treh letih skupaj obredli vrho-

Na vrhu

ve okrog nas. Lani smo bili na Bohorju, letos na Lisci, v naslednjem šolskem letu pa se že veselimo pohoda na Boč.

Karmen Rajgl, 8. r. OŠ Kozje

poenostavljanje in ponavljanje določenih oblik, v našem primeru so bili to okraski. Okoli pol devetih smo odšli vsak v svojo učilnico, kjer smo dobili materiale (čopiče, tempere, lepenko za smrečice in risalni pa-pir). Nato smo narisali vsak svojo idejo za obliko novoletne jelke, po tem pa smo iz-brali tisto, ki se je vsem zdela najboljša in

vsak si jo je narisal. Nato smo iz krompirja naredili modele za odtiskovanje, jih pomo-čili v barvo in začeli s ponavljajočimi odti-si. Tako so nastajali ornamenti. Nekateri so jih dosegli tudi z zaporednim ponavljanjem narisanih ali nalepljenih motivov. Že med samim delom smo primerjali svoje ideje in za nasvet vprašali tudi učiteljice, ki so bile z nami, ali pa gospoda Grobelška.Čas je hitro minil in ko je bila ura 12, smo morali končati. Večina nas je bila že gotova, zato smo s skupnimi močmi hitro pospravi-li, ločili odpadke in šli pogledat, kaj so nare-dili ostali razredi. V jedilnici smo si ogledali tudi projekcijo fotografij, ki so nastale med delom. Nastali so zanimivi izdelki, različni, a ven-dar na nek način podobni in v tem praznič-nem času nas pozdravljajo s sten učilnic in šolskih hodnikov.

Teja Kolar, 8. r., OŠ Kozje

Ustvarjali so tudi najmlajši

desetimi prečkami. Vprašal nas je, na katero prečko bi stopili nazadnje. Morali smo šteti naprej in nazaj. Zatem smo reševali uganke in se naučili pesmico. Med uro sta bila ka-znovana naša učiteljica in Patrik, ker sta kle-petala. Ta pouk je bil zanimiv, ker smo videli, kako je bilo v šoli včasih. Po koncu učne ure v muzeju smo šli domov. V praznični Ljubljani smo se imeli res lepo!

Lan Gradišek, 3. r., OŠ Kozje

27

IZ ŠOLSKIH KLOPI

Zdrava prehrana v povezavi s kmetijstvomV petek, 16. 11. 2012, smo tako kot drugod po Sloveniji tudi na naši šoli organizira-li tradicionalni slovenski zajtrk, ki smo ga povezali s poučnim predavanjem kmetijske svetovalke iz Kmetijsko-gozdarskega zavo-da Celje ge. Milence Krajnc. Na zanimiv način nam je ob projekciji spregovorila o zdravi prehrani v povezavi s kmetijstvom.Med drugim smo izvedeli, da je v Občini Kozje 390 kmetij, ki obdelajo 2800 hektarjev zemljišč, to pa so njive, vinogradi, sadov-njaki, pašniki in travniki.Najprej nam je spregovorila o poljedelstvu, predvsem o žitih in kruhu, ki je osnova naše prehrane in tako smo se skupaj spreho-dili od »zemlje do žemlje«. Preden na njivi kaj zraste in preden začnejo kmetje pobirati pridelke s svojih njiv, jih morajo primerno pripraviti: njiva mora biti pognojena, po-tem jo preorjejo in šele nato lahko poseje-jo seme. Za njivo je potrebno tudi vnaprej skrbeti, preprečevati bolezni, zatirati plevel in škodljivce. Šele nato napoči čas, ko je treba pobrati, po-kositi ali požeti ter seveda primerno shraniti oz. predelati vse, kar je zraslo.Naloga vrtnarstva pa je pridelava zelenjave, zelišč v manjših količinah in vzgoja sadik, cvetja ter še raznih drugih rastlin. Zelenja-vo lahko gojimo na prostem, na vrtu, ali v zaprtih prostorih, rastlinjakih oz. ste-

klenjakih. V njih pa lahko gojimo več vrst zelenjave, od korenovk do gomoljnic. Ga. Milenca nam je podrobno razložila razliko med lokalno pridelano hrano in hrano, ki jo pripeljejo z drugega konca sveta. Na primer: lubenica, ki je bila vzgojena na domačem vrtu, ima v sebi še zelo veliko vitaminov, lu-benico, ki pa smo jo kupili v trgovini, pa so pobrali še nezrelo in je s pomočjo raznih ke-mikalij dozorela in s tem tudi izgubila skoraj vse vitamine.Na Kozjanskem je tudi veliko sadovnjakov, tako plantažnih kot travniških. Najpogo-stejše sadne vrste pa so: jabolka, hruške, breskve, nektarine, češnje, kutine itd. Zo-pet je pomembno, da je sadje pridelano lo-kalno in brez škropiv. Tako kot delimo kmetijstvo na več panog, imamo tudi več vrst pridelave hrane in več vrst kmetovanja. Integrirana pridelava hra-ne je naravi prijaznejše kmetovanje (zmanj-šuje negativne vplive kmetovanja na okolje in zdravje ljudi). Imamo pa tudi tako ime-novano tradicionalno pridelavo hrane, za katero pa nekateri pravijo, da je »razvojna cokla.« Eden od načinov kmetovanja je ekološko kmetovanje. To je kmetovanje, ki se obre-stuje na dolgi rok, pridelki so visoke ka-kovosti in predvsem izbor teh pridelkov je zelo širok. Temelji na štirih principih:

zdravje ljudi, živali in okolja, ekologija, po-štenost in previdnost. Takšna kmetija dobi tudi poseben certifikat kakovosti na sloven-ski ali evropski ravni.Kot sem že omenila, je bil na šoli organizi-ran tudi tradicionalni slovenski zajtrk, ki je vključeval sveže mleko, polnozrnat kruh, med in jabolko, vse domačega, kozjanske-ga porekla. Zajtrk je bil nadvse okusen in predvsem zdrav. »Zajtrk pojej sam, kosilo deli s prijatelji, ve-čerjo pa daj sovražniku,« je ob koncu preda-vanja dejala ga. Milenca. S podobno mislijo, ki naj nas vedno spremlja in opominja na pomembnost zdrave in uravnotežene pre-hrane, pa bi zaključila tudi jaz: »Eno jabolko na dan, odžene zdravnika stran.«

Petra Oprešnik, 9. r. OŠ Kozje

Prisluhnili smo zanimivemu predavanju

Maroko V četrtek, 22.11. 2012, nam je gospa pedagoginja Marinka Drofenik predavala o državi

Predavanje o MarokuGospa pedagoginja Marinka Drofenik je pripovedovala o obisku v Maroku. Tam je pre-živela deset dni. Ko je prišla, je po dveh mesecih prvič deževalo. Štiri dni je preživela v puščavi. Imela je svojo kamelo in vodiča. V puščavi je spala na tleh. Ko se je vrnila z ježe, je odšla v gostil-no, ki je imela kačo. Ogledovala si je stavbe, ki so bile oranžne barve. V Maroku so bile različ-ne trgovine z nakitom, sadjem, parfumi in spominki. Ogledala si je različne kaktuse. Pripove-dovala nam je o ljudeh, ki so bili temnejše polti. Tudi sam si že-lim obiskat puščavo.

Miha Švajger, 3. razred, OŠ KozjeMaroko nas je navdušil

Maroko. Najprej smo vsi odšli v računalniško učilnico, kjer je potekalo predavanje. Otroci v

Maroku ne prosijo za bonbone, ampak za denar, ki se imenuje dirham. Tam so vse hiše oran-žno-rdeče. Maroko je kraljevina, zato imajo tudi kralja. Hiše pred gradom so modro-bele. Imajo tudi morje, v katerem se doma-čini in drugi lahko kopajo. Tam so jahali kamele in štiri dni pre-spali v puščavi. Gospa Marinka nam je poveda-la zanimivost, ki mi je še pose-bej ostala v spominu. Če natakar toči čaj z visokega, te spoštujejo, če pa z nižjega, te manj cenijo. V neki gostilni je bila na stropu zvita kača. Nekateri obiskovalci so jo občudovali, mnoge pa je bilo strah. Predavanje mi je bilo zelo zanimivo.

Manca Berglez, 3. razred, OŠ Kozje

28

IZ NAŠIH KRAJEV

Podpisana listina o sodelovanju v mreži šol biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje

Človek in biosfera (MAB) je Unescov med-vladni raziskovalni program, ki vzpostavlja svetovno mrežo biosfernih območji, kjer se ohranja biološka pestrost in spodbuja traj-nostni razvoj. Kozjansko in Obsotelje se je svetovni mreži biosfernih območij priključilo 2. junija 2010 v Parizu. Nosilec priprave projekta vklju-čitve je bil Kozjanski park, ki je sedaj tudi upravljavec biosfernega območja, za koor-dinacijo slednjega pa skrbi Mojca Kunst. Usmeritev upravljanja biosfernih območij je v tem, da pomagajo iskati najprimernejše odgovore na eno temeljnih vprašanj dana-šnjega časa: kako uskladiti ohranjanje biot-ske raznovrstnosti, krajinske pestrosti ter naravnih virov z razvojnimi zahtevami.»Izobraževanje, raziskovanje in ohranja-nje narave so naloge, ki bodo pripomogle k uspešnemu upravljanju biosfernega ob-močja,« je ob podpisu listine o sodelovanju omenjenih šol v mednarodni mreži šol bi-osfernega območja Kozjansko in Obsoteljepovedala Mojca Kunst. Dodala je še, da želi-jo z ustanovitvijo mreže šol otroke že v zgo-dnji dobi njihovega izobraževanja pritegniti k iskanju in raziskovanju tistih delov njiho-

Kar šest šol je podpisalo listino o sodelovanju v mednarodni mreži šol biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje. V Kozjanskem parku, ki bdi nad tem sodelovanjem, so prepričani, da so izobraževanje, razisko-vanje in ohranjanje narave naloge, ki bodo pripomogle k uspešnemu upravljanju biosfernega območja.

Udeleženci podpisa listin o sodelovanju

vega domačega prostora, ki se jim z vidika njihovega poznavanja prostora zdijo najbolj zanimivi in želijo svoja spoznanja prenesti tudi ostalim prebivalcem in obiskovalcem prostora. Direktor Kozjanskega parka mag. Teo Hrvoje Oršanič se je v svojih besedah zahvalil Mojci Kunst, ki ni le dober koordi-nator biosfernega območja, ampak tudi ge-nerator idej. Poudaril je, da je ta projekt še ena od dobrih parkovnih praks, ki v časih, ki so zares težki, najde svetle trenutke. Priča-kujejo, da bodo učenci razvili dober odnos do okolja, kar nam vsem manjka. Izpostavil je še uspešno črpanja evropskih sredstev, saj Kozjanski park trenutno sodeluje v kar osmih mednarodnih projektih. S pomočjo evropskega denarja jim je uspelo narediti že velike projekte in tudi na ta način se bodo v bodoče lahko izognili skrajnim ukrepom. Za sodelovanje v projektu se je odločilo šest šol: OŠ Bistrica ob Sotli, OŠ Kozje, OŠ Le-sično, OŠ Slivnica pri Celju, OŠ Laško in OŠ Kumrovec (HR), listina o sodelovanju v mednarodni mreži šol biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje s sodelujočimi šola-mi pa je bila podpisana v sredo, 24. oktobra, na gradu Podsreda..

Miklavžev večer v Kozjem

V farni cerkvi v Kozjem so otroci tudi letos imeli priložnost, da skupaj s starši pričaka-jo prihod Miklavža. Maša, ki jo je daroval župnik Niko Marovt, je bila posvečena po-menu vzgoje, ki naj temelji na pogovorih, pa tudi okvirjih, ki naj jih starši postavljajo

Vse zbrane je nagovoril tudi župan Občine Kozje Dušan Andrej Kocman, ki je dejal, da je človek tisti, ki upravlja z našim planetom, ga onesnažuje in spravlja v slabo stanje, na drugi strani pa je človek tudi tisti, ki lahko ta planet reši. Poudaril je, da je dobro, da je vedno več takšnih, ki se tega zavedajo in nekaj storijo za naše okolje. »Tudi v Občini Kozje, ki je že dolgo časa v zavarovanem ob-močju Kozjanskega parka, se tega zavedamo in vemo ter poznamo, kaj je dobro in kaj je potrebno, da naredimo za naše okolje. Seve-da se tega ne zavedajo vsi, tega verjetno ne bomo dosegli nikoli, vendar je pomembno, da jih čim več dela prav.«

Zdenka Ivačič

svojim otrokom. V pridigo je župnik vple-tel spomine iz svoje mladosti in tako pri-tegnil k poslušanju tako otroke kot tudi starše. Berilo je prebral župan Občine Kozje Dušan Andrej Kocman. Na koru pa so zvenele božične pesmi mladih pevk. Šestošolke so izvedle kratek kulturni pro-gram, v katerem so s pripovedjo o dobro-tniku Miklavžu priklicale Miklavža. Ko se je Miklavž s košem, polnim daril, prikazal na cerkvenih vratih, je v cerkvi završalo. Miklavž je odložil svoj težki koš in pričel deliti darila. Otroško razpoloženje, polno radoživosti in veselja, so starši kar težko nadzorovali, saj so otroci vzneseno priča-kovali, kdaj bodo slišali svoje ime in smeli steči po darilo. Ko je Miklavž razdelil darila med otroke, je oprtal svoj koš in se odpravil še v druge kraje, kjer je z darili osrečeval še

ZAHVALATuristično društvo Kozje se lepo za-hvaljuje domačemu župniku Niko Marovtu, ki že vrsto let sodeluje s Turističnim društvom Kozje pri or-ganizaciji, izvedbi in pri sponzor-stvu miklavževanja.

Miklavž s svojimi pomočnicami

druge otroke. Vsa pisma za otroke sta tudi letos skrbno napisali članici Turističnega društva Kozje Nives Oprešnik in Darja Bevc ter s pomo-čjo še drugih članov turističnega društva poskrbeli, da se je Miklavž ustavil v Koz-jem in otrokom razdelil darila. Na trgu pa so člani Turističnega društva Kozje starše in otroke še pogostili s čajem, kuhanim vinom in slastnimi medenjaki.

(J. S.)

29

Zaradi nujne organizacije je iniciativa »OPK« zaprosila za pomoč župana občine g. Dušana Andreja Kocmana, ki je dovolil uporabo prostora, in predsednika TD Kozje Dušana Pirša, ki skuša skupaj s še nekaj čla-ni poskrbeti, da se nova ponudba za druž-beno aktivnost deklet in žena prime pri nas na Kozjanskem. To je lahko velika popestri-tev tako v ponudbi dejavnosti in seveda pri-čakovanih predstavitvah, ko bo »ekipa« za to usposobljena.S tem namenom tudi posredujemo nasle-dnje

VABILO:Zainteresirana dekleta (za začetek v sta-rosti nad 13 let) in ženske vabimo, da se včlanijo v sekcijo »orientalskega plesa« Kozje. Vadba poteka po dogovoru članic, začasno VSAKO SREDO po eno uro in pol v kinodvorani Kozje. Prijave in in-formacije so možne po telefonu (041 766 527 ali 031 336 463) ali pri vaditeljici na dan vadbe.

Za iniciativo »OPK« Jožef Božiček

IZ NAŠIH KRAJEV

Pogovor na temo Kozje in Kozjani v letih 1941–1942 Muzejsko društvo Kozje je v prostorih kinodvorane Koz-je organiziralo okroglo mizo oziroma razgovor z naslovom Kozje in Kozjani v letih 1941-1942. Pobuda za organiziranje tovrstnega pogovora je prišla s strani predsednika društva dr. Slavka Kremenška, ki se je že pred leti lotil tovrstne raziskave in svoje izsledke predstavil leta 2007 na razstavi Odpor; Koz-je 1941-1942. Med pobudami za razgovor je dr. Kremenšek navedel pietetni razlog; poteka namreč 70 let od ustrelitve 13 Kozjanov v Mariboru. Hkrati pa je skozi pogovor skušal opozo-riti na obdobje, ki je dandanes premalo v zavesti. Zato je bilo skozi pogovor, kljub časovni oddaljenosti, pričakovati razja-snitev nekaterih dejstev, pred-vsem pa dopolnitev tolmačenja položaja in dogodkov omenje-nega obdobja. V uvodnem delu je dr. Slavko Kremenšek pred-stavil nekaj literature in vire, ki se nanašajo na medvojno doga-janje. Udeleženci okrogle mize so z zanimanjem prisluhnili

obstoju osnutka kronike iz NOB Občine Šmarje pri Jelšah. Avtor kronike ni poznan. Zanimiv pa je tudi zapisnik o posvetovanju na Bohorju leta 1962. Ti zapisi so zanimivi, ker se v njih naha-jajo dogodki, ki niso bili nikjer objavljeni. Pavel Baloh je po teh virih napisal knjigo Po poteh re-volucije. Da bi bil pogovor čimbolj spod-bujen z različno tematiko teda-njega časa, je vodja pogovora dr. Slavko Kremenšek pripravil obsežen nabor tem z namenom, da bi se jih nato v pogovoru do-taknili tudi zainteresirani posa-mezniki. Tako je predstavil go-spodarski in socialni položaj v Kozjem v Kraljevini Jugoslaviji, spregovoril je o idejno-politični razdeljenosti Kozjanov, oživitvi katoliškega tabora in sokolski usmerjenosti Kozjanov, izposta-vil je vlogo nekaterih vidnejših osebnosti tedanjega časa, spre-govoril o prevratnih aprilskih dnevih, prvih represalijah in zametkih odpora ter o idejno-političnih in taktičnih razha-janjih v odporniškem gibanju.

V drugem delu je beseda tekla o različnih stališčih do odpora. V pogovor so se vključili ne-kateri domačini, ki so sami do-življali vojno obdobje, ali pa so po pripovedovanju očeta, par-tizana, sosedov ali sorodnikov skušali razjasniti ali pa dopol-niti predstavljena dejstva. Ne-kateri so skozi svoja pričevanja skušali povedati, da je delovalo odporniško gibanje v Kozjem vendarle v večjem razmahu, kot je bilo nakazano. Na osno-vi vprašanj, ki jih je postavljala skupina zainteresiranih zgodo-vinarjev in etnologov ter osta-lih, ki so na predavanje prišli iz Ljubljane, je dr. Kremenšek povzel, da vse te nakazane na-drobnosti kažejo na to, da so bile razmere v istem časovnem obdobju na Štajerskem bistve-no drugačne kot v Ljubljani. Ravno debata, ki se je razvila, je spodbudila dr. Kremenška k iskanju nekaterih novih dejstev. Zanimala bi ga študija »Koz-janska četa in njeno zaledje«. Skozi pogovor ugotavlja, da so bile stvari med seboj povezane,

Tečaj ali šola orientalskega plesa tudi v Kozjem

Če malo pobrskamo po internetu ali se dru-gače pozanimamo, ugotovimo, da je ta ples v Sloveniji že lepo razširjen. Seveda tukaj prednjačijo tisti na splošno razvitejši centri, kot so to Ljubljana, Maribor, Celje, v naši bližini pa so to Krško, Brežice in Sevnica. Odločitev, da poskusimo tudi v Kozjem z novo ponudbo za dekleta in ženske vseh starosti, pa je prišla iz skupine, ki deluje tudi v Šmarju pri Jelšah. Priložnostni nastop ne-kje na Kozjanskem je kreiral idejo, zakaj pa ne bi tudi naš kraj umestili med tiste bolj razvite.

Učiteljica in koreografinja orientalskega plesa ga. Irena Majcen iz Celja se je prija-zno odzvala in skupina desetih deklet vadi v kinodvorani Kozje enkrat tedensko od 8. novembra dalje.In kaj je orientalski ples?V predstavitvi si pomagam s kratkim iz-vlečkom iz raziskovalne naloge za področje orientalskih plesov, ki je nastala v Mariboru:»Od kar svet stoji, vsa zemlja pleše. Ori-entalski ples, ki izhaja iz Vzhoda z izvir-nim imenom v arabskem prevodu »Raks sharqi«, je v zadnjih letih navdušil šte-vilne Slovenke. To je ples, ki je družbeno koristen, saj ženskam pomaga pridobiti samozavest. Je odlična sprostitev in za-bava. Za gledalce je atraktiven, eleganten in zanimiv. Orientalski ples je priljubljen po celem svetu, gibi v njem so potovali po celotnem Vzhodu in se dopolnjevali. Primerjamo ga lahko z baletom, je veli-častven, dostojanstven in kraljevski ples. Postavlja se lahko kot individualna plesna figura, v višji stopnji pa preide še v možno folklorno koreografsko predstavitev kot npr.: čikhat, tahtib, ples z mečem, saidi ali npr. šamadan kot ples s svečami itd.«

Predsednik društva med pogovo-rom

zato predlaga dopolnitev razsta-ve s pomočjo pripovedi zainte-resiranih posameznikov, ki po starših, sorodnikih in znancih ohranjajo spomin na to obdobje.Župan Občine Kozje Dušan Andrej Kocman se je dr. Slavku Kremenšku za njegov nazorni prikaz dogajanja v Kozjem v le-tih 1941 in 1942 ter za pobudo in izvedbo pogovora na ome-njeno tematiko lepo zahvalil. Dr. Slavko Kremenšek pa je bil z iz-vedbo razgovora zadovoljen, saj so se dodali nekateri drobci, ki bodo z gotovostjo prispevali k utrjevanju zgodovinske zavesti.

Jasna Sok

30

IZ NAŠIH KRAJEV

Skupaj praznovali 260-letnico

Povabljeni so se zbrali v domu krajanov v Za-gorju. Vse zbrane je najprej pozdravil Dušan Andrej Kocman ter se vsem v imenu slavljen-cev z besedo in pesmijo zahvalil za udeležbo in povedal, da je vesel, da lahko praznuje v krogu prijateljev, s katerimi se tudi zunaj ga-silskih vrst dobro razume. Da pa slavljencev nihče ni mogel zgrešiti, je poskrbel Martin Jazbec, kajti vsem je priskrbel enake maji-ce z imenom in njihovo jubilejno starostjo. Zbrane sta prav tako čakali dve presenečenji. Najprej jih je prišel pozdravit sam minister za

V letošnjem letu so v PGD Lesično - Pilštanj - Zagorje obeležili kar pet častitljivih jubilejev, in sicer štiri Abrahame in Herkulesa. Martin Jaz-bec, Franc Žlender, Albina in Miran Bevc ter Dušan Andrej Kocman so svoje tovarišice in tovariše gasilce povabili, da skupaj nazdravijo njihovemu prazniku.

Peterica slavljencev

kmetijstvo in okolje Franc Bogovič ter jih vse presenetil z dejstvi, da tudi sam večkrat obi-šče Zagorje, saj ga ta kraj spominja na otroška leta. Slavljencem je tudi v bodoče zaželel obilo zdravja in uspehov. Ministru se je pridružil še vodja območne enote Zavoda za gozdove OE Celje Ivo Trošt, ki je slavljencem prav tako za-želel obilo zdravja. V imenu članov in članic PGD Lesično - Pilštanj - Zagorje je poveljnik Janko Oprešnik vsem zaželel še naprej tako dobro delo in jim skupaj z ostalimi člani izro-čil darilo. Drugo presenečenje pa jih je čakalo

Srečanje starejših občanov v LesičnemV nedeljo, 21. 10., je Krajevna organizacija Rdečega križa pod vodstvom predsednice Marte Bostner tudi letos organizirala srečanje starejših občanov Lesičnega. Zbrali so se v kulturno-gasilskem domu Lesično, uživali v programu najmlajših in se nasitili z okusnim kosilom.

Občani so se zbrali ob 14. uri pred domom in zasedli mesta ob lepo opravljenem omiz-ju. Kot pozdrav jim je Dani Bratuša zaigral na harmoniko, sledila pa mu je predsednica organizacije, ki je vse prisotne nagovorila, se zahvalila vsem, ki so pomagali pri pripravah in organizaciji dogodka, ter povabila župana Občine Kozje Andreja Dušana Kocmana k mi-krofonu. V krajšem nagovoru je povedal nekaj vzpodbudnih besed, s katerimi je dal vedeti, da je odnose s starejšimi potrebno negovati, saj so v življenju že dali nekaj skozi, dočakali svojo srečo. S prijaznimi besedami sta prisotne nagovorila še predsednik OO RK Šmarje pri Jelšah Vlado Kamenšek in predsednik krajev-ne skupnosti Franc Plahuta, ki je s kozarcem v roki in s pesmijo »Kolkor kapljic, tolko let« nazdravil starejšim občanom. Ravno tako je izkoristil priložnost in županu tudi javno če-stital za rojstni dan in vsi skupaj so se z njim poveselili.Po resnejših temah so na vrsto prišli otroci OŠ

Lesično, ki so s svojimi nasmeški na obrazu in rahlo tremo že razsvetljevali prostor. Dve punci sta zaigrali na sintetizator in vzpodbu-dili nekaj plesnega majanja z glavo. Kasneje so skupaj zaigrali dve krajši predstavi, v katerih so med drugim predstavili slovenske pregovo-re in zdravilni učinek jabolk, mladi prstki so se preizkusili tudi na harmoniki in v sodelova-nju z zborčkom odpeli pesem »V dolini tihi«, kateri so se pridružili tudi udeleženci priredi-tve, tako da je odmevalo po celotni dvorani. Program je nadaljeval zvok harmonike, ki je občane pospremil h kosilu.

na sladki torti. Najprej naj bi sicer skupaj pra-znovalo samo pet oseb, kar naenkrat pa jih je bilo šest. Gospod Dušan Andrej se je pošalil na svoj račun in svoja leta razdelil na pol, tako da jih je 30 praznoval Dušan in 30 Andrej. Zbrane je hudomušno in glasbeno zabaval Jo-žef Kladušek - Pepi Josefino.

Vesna Žlender

Nastop učencev OŠ Lesično

Tudi drugo leto se bodo starejši občani imeli možnost združiti, uživati v animacijah in do-brem kosilu. Delili si bodo zgodbe, izkušnje in se nasmejali. Starost je nekaj impresivnega, saj povzema človekovo življenje: zrelost se je do-segla počasi in kljub mnogim oviram so se bo-lezni ozdravile, žalovanja prebolela ... Zrelost se je oblikovala skozi toliko želja, upanja, ob-žalovanja, pozabljene stvari in ljubezni. Člove-kova starost predstavlja lep tovor izkušenj in spominov. Popolno življenje, popoln vzorec življenja predstavljajo tako starost kot mladost in zrelost. Lepota jutra in sevalnost popoldne-va sta dobri, ampak oseba, ki bi zakrila okna z zavesami in prižgala luč, da prekrije mirnost večera, je nespametna. Starost ima svoja ugod-ja, ki niso, čeprav so drugačna, nič kaj slabša od tistih v mladosti.

Antea Mramor

Komemoracija ob spomeniku padlim borcem v Lesičnem V četrtek, 18. oktobra, smo se v Lesičnem pri krajevnem spomeniku poklonili spominu na padle borce NOB. Slavnostne komemoracije so se udeležili predstavniki Območne zveze za ohranjanje vrednot narodnoosvobodilne-ga boja, župan občine Kozje, učenci, učitelji OŠ Lesično z ravnateljico Ireno Krajnc in kar nekaj domačinov, ki so s svojo prisotnostjo še dodali vrednost spominu na te pomembne zgodovinske dogodke. Učenci OŠ Lesično so pripravili kulturni program, v katerem so se skozi pesem in besedo poklonili vsem borcem

za svobodo, ki so padli v teh krajih. Predstav-nik Območne zveze za ohranjanje vrednost NOB je položil venec, predstavnika skupnosti učencev OŠ Lesično pa cvetje in sveče. Župan Dušan Andrej Kocman je v nagovoru pouda-ril pomen takratnega časa za današnje dni in pomembnost zavedanja, da je mir dragoce-nost, ki pa žal ni večna. Poudaril je, da je mir neprecenljiva vrednota, za katero si moramo vseskozi prizadevati in tudi današnje rodove skozi tovrstne obeležitve opozarjati na pomen takratnih dni. Gordana Salobir

31

IZ NAŠIH KRAJEV

V Motelu Ribnik prireditev za starejše krajaneKrajevna organizacija RK Kozje je kot že mno-ga leta doslej tudi letos organizirala prireditev, ki je namenjena starejšim krajanom z name-nom, da se starejši vsaj enkrat na leto sreča-jo in medsebojno družijo. Kljub zelo težkim prometnim in vremenskim razmeram se je v Motelu Ribnik v Kozjem zbralo kar nekaj sta-rejših in predsednica KORK Kozje Marjana Plak jim je čestitala za korajžo in bila nadvse vesela njihove udeležbe. Za uvod v druženje so poskrbeli učenci OŠ Kozje z mentorico Lidijo Čepin. Učenci so skozi igro, glasbo in pesem povedali, da se zavedajo bogastva, ki jim ga nudi življenje v večgeneracijskih dru-žinah, kakor se tudi zavedajo pomena, ki ga imajo za mlade starejši krajani z vsemi svoji-mi življenjskimi izkušnjami in sposobnostmi, da s potrpežljivo predanostjo prisluhnejo tudi problemom, ki jih imajo mladi. Predsednica je v svojem govoru pozdravila vse prisotne kot tudi goste ter kolegice iz KOKR Lesično in Podsreda.Župan Dušan Andrej Kocman je v svojem pozdravnem govoru dejal, da ko govorimo o starejših, ne moremo mimo tega, da je kultu-

ra vsakega naroda odvisna tudi od odnosa do starejših. Poudaril je, da se moramo zavedati, da živimo eno življenje in pomembno je, da znamo in zmoremo medsebojno sodelovati. Zavedati se moramo, da so starejši prehodili različne poti, ki so jih pripeljale do številnih izkušenj in zato je treba spoštovati mnenja in potrebe starejših. Zahvalil se je KORK Kozje in območni organizaciji RK, ki mnogo pripo-moreta k temu, da posredujejo informacije, ki jih zaznajo na terenu in tako lahko prej posre-dujejo in rešijo situacijo. Starejšim pa je zaže-lel trdnega zdravja in prijetno počutje znotraj

svojih družin. Vladimir Kamenšek, predsednik Območnega združenja RK Šmarje pri Jelšah, je izrazil za-dovoljstvo, da se po krajevnih organizacijah organizirajo druženja z namenom, da se po-pestri življenje starejšim generacijam. Zaželel jim je še veliko zdravja in raznovrstnega dru-ženja ter se zahvalil vsem tistim, ki so kakor-koli prispevali k tovrstni organizaciji druženja.Veljko Kolar, predsednik Društva upokojen-cev Kozje, je povedal, da se znotraj društva trudijo za izobraževanje starejših in za razne oblike druženja. Rekel je, da morajo kljub tež-kim časom biti optimisti in naj pozabijo na krizo, ki nas pesti, in naj se v današnjem dnevu sprostijo. Ob zaključku je predsednica skupaj z županom za življenjske jubileje krajanom poklonila vrtnico. Predsednica se je zahvalila vsem, ki delajo in se trudijo za dobrobit sta-rejših, in vsem zaželela lepo popoldne. Za pri-jetno vzdušje je poleg hrane in medsebojnega druženja poskrbel tudi muzikant Jože Kla-dušek, ki je s svojo harmoniko in melodijami popeljal starejše tudi v svet njihove mladosti.

Jasna Sok

Pevke z OŠ Kozje

V Zagorju 5. srečanje starejših KORK Zagorje je organiziral že peto srečanje starejših v KS Zagorje. Zaradi slabega vre-mena se je v nedeljo, 28. 10., pri sveti maši v župnijski cerkvi Marije Pomočnice v Zagorju zbralo manjše število starostnikov. Druženje so nadaljevali v tamkajšnjem domu krajanov. Najprej so pripravili kratek kulturni program, za katerega so članice poskrbele kar same in odigrale šaljiv skeč z naslovom Srce, da te kap. Prikazale so prihod aktivistke Rdeče-ga križa, ki obišče starejšo osamljeno gospo. Medtem ko ji je aktivistka merila pritisk, sta se pogovarjali o njeni preteklosti. Starejšo go-spo je prepričljivo odigrala Milena Romih, aktivistko pa Tatjana Žlender. Obe sta si pri-služili bučen aplavz. Vse zbrane je pozdravila predsednica KORK Zagorje Tatjana Žlender. Vesela, da so se srečanja udeležili, je vsem za-

želela dobrega počutja in zdravja in da bi se še večkrat videli, župan Dušan Andrej Kocman pa je vesel pohvalil delo prostovoljk, ki so pri-pravile srečanje, na katerem se lahko starejši vsaj enkrat letno dobijo in skupaj poveseli-jo, saj si to zaslužijo. Tudi predsednik OZRK Šmarje pri Jelšah gospod Vladimir Kamenšek se je pridružil pohvali, vsem starejšim zaželel veliko zdravja in še veliko takšnih srečanj ter se zahvalil gospodu Jožetu Hriberniku za lepo darovano mašo. Vse je pozdravil tudi predse-dnik KS in KD Zagorje Daniel Zalokar in jim zaželel obilo zdravja. Članice so vsem obisko-valcem podarile cvet v spomin na srečanje. Ob dobrotah gostišča Banovina, harmoniki Toni-ja Hladina in slovenski pesmi se je nadaljevalo prijetno druženje.

Vesna Žlender

Igra za popestritev

ZAHVALAČlanice KORK Zagorje se zahvaljuje-jo vsem sponzorjem, ki so pripomo-gli pri izvedbi tega srečanja. Ti so: Občina Kozje, Solarmont d.o.o., KS Zagorje, Avtoprevozništvo Bevc Voj-ko s.p., Ekod d.o.o, Bar Ida, Trgovi-na Vihar, Kmetijska zadruga Šmarje pri Jelšah, Pekarna Resnik in Cvetli-čarna vrtnica Kozje.

Zagorje obiskal GuzajZagorje je obiskal raz-bojnik Gu-zaj. Kultur-no društvo P r e v o r j e je v domu k r a j a n o v v Zagorju

u p r i z o r i l o igro Guzaj, s podnaslovom »Guzi po naše!«.

Ta je nastala ob prebiranju del o »Guzaju« pi-scev Tirana, Straška, Golca, Petančiča in Tan-ška ter iz želje prikazati občinstvu razmere in dogajanje na kmetih, bolje rečeno pri kočarjih v tedanjih časih na Kozjanskem.Dogajanje je postavljeno v Amonov mlin, v drugo polovico devetnajstega stoletja, ko je svet in življenje na njem hudo spreminjala in-dustrijska revolucija, teh krajev pa se še skoraj dotaknila ni. Mlin je predstavljal udobno ži-vljenje, če ga je vodila prava roka. Amon, pravi

mlinar, je skrbel za vodo, »merico« in kako bi najbolje omožil hčer. Razgovor z »brentarji« pa prikaže, kako je njihov razbojnik vsemo-goč in tako postaja legenda, čeprav ga v resnici sploh ne poznajo. Ljubezen med mlinarjevo hčerko in »grajskim« pa pokaže, kako slepo predana in neomajna je ljubezen preprostega dekleta. Tudi »grajski« to spozna in želi uživati ljubezen, za katero sta oba pripravljena oditi v Ameriko.Z uprizoritvijo so kulturniki s Prevorja polep-šali večer krajanom Zagorja in ostalim obisko-valcem.

Vesna Žlender

Gosti s Prevorja

32

IZ NAŠIH KRAJEV

Na Kozjanskem se vedno dogajajo novosti na področju vzgoje in izobraževanja – tukaj žive inovativni ljudjeDne 14. novembra smo imeli na Osnovni šoli Kozje pomembno gostjo, predavateljico in pred-sednico centra za avtizem v Sloveniji, dr. Marto Macedoni-Lukšič.Prijetno presenečena nad lepoto kozjanske pokrajine, inovativ-nostjo, iznajdljivostjo in gosto-ljubnostjo ljudi tega področja nam je 'prenesla' pomembno, strokovno-izobraževalno vsebi-no o učenju in poučevanju otrok s spektroavtistično motnjo.Pred predavanjem je poudarila, da smo eden izmed redkih pri-merov dobre prakse vključeva-nja teh otrok v vrtec in osnovno šolo. Kajti toliko posluha, kot ga ima župan Občine Kozje gospod Dušan Andrej Kocman s svojo ekipo v sodelovanju z ravnate-ljem Osnovne šole in vrtca Koz-je gospodom Romanom Gradi-škom in njegovimi strokovnimi sodelavci, za otroke s posebnimi potrebami – tudi s sumom na spekrtoavtistično motnjo, je za-sledila redkokje v Sloveniji.Predavanja smo se udeležili vsi strokovni delavci Osnovne šole ter vrtca Kozje in Bistrica ob So-tli ter del strokovnih delavcev iz Osnovne šole in vrtca Podčetr-tek, Vrtca Rogaška Slatina, Vrtca Šmarje pri Jelšah, Osnovne šole Šmarje pri Jelšah, Osnovne šole Rogatec, Vrtca Velenje in Vrtca Ptuj ter nekaj vabljenih staršev iz Kozjega. Dr. Marta Macedoni-Lukšič nas je najprej seznanila s trenutno zelo slabo situacijo v vzgoji in izobraževanju, tudi kar se tiče otrok s posebnimi potrebami. Kot žena ministra za šolstvo, šport in znanost prejšnje vla-de je bila dobro podkovana o vseh kakovostnih spremembah, ki so se v štirih letih odvijale v sodelovanju s starši, strokovni-mi delavci - praktiki in strokov-njaki, predavatelji, na področju vzgoje in izobraževanja otrok s

posebnimi potrebami, vendar se je trend v zadnjih 12 mesecih obrnil v čisto napačno, nekako-vostno in nestrokovno popra-vljanje že omenjenih sprememb.Skozi ta pogled, neodvisen od političnih dogajanj, nam je predstavila tudi možno verje-tnost ustanovitve Centra za avti-zem, kjer bo celostna obravnava otrok s tovrstno motnjo in po-moč njihovim staršem ter stro-kovnim delavcem vrtca in šole, v okolici Mozirja. To pa pomeni za nas strokovne delavce boljšo dostopnost strokovne obravna-ve.V nadaljevanju nas je seznanila s pomembnimi kriteriji za pre-poznavanje otroka s spektroav-tistično motnjo ter strokovne

delavce opozorila na to, da so izjemno pomembne informacije osveščenih staršev, ki upraviče-no začnejo opozarjati vzgojite-ljico ali učiteljico na določene spremembe, ki jih opazijo pri svojem otroku. Tega ne smemo prezreti in jim moramo prisluh-niti ter primerno reagirati. Zelo pomembno je tudi, da otroku, ki je vključen v vrtec ali šolo, ustvarimo prijetno okolje, ki podpira njegove potenciale in ga spodbuja ter pozitivno moti-vira na tistih področjih, kjer se čuti primanjkljaj. Kajti le tako mu lahko zagotovimo varno in brezskrbno otroštvo ter dobro naložbo znanja in veščin, ki jih bo še kako potreboval na svoji življenjski poti. Poudarila je, da

smo z zglednim sodelovanjem med starši, otroki in strokovni-mi delavci kot ga je občutila na Osnovni šoli in v vrtcu Kozje na dobri poti.Zadovoljni in prijetno presene-čeni nad strokovnim znanjem, energičnostjo in naklonjenostjo strokovnim delavcem v praksi smo se od gospe Marte Mace-doni-Lukšič poslovili v upanju in želji, da ji uspejo zastavljeni cilji ter da nas še kdaj, mogoče ob drugi priložnosti ponovno obišče.Več o predavanju si lahko preberete na spletni strani Cen-tra za avtizem Slovenije:h t t p : / / w w w. p p t 2 t x t . c o m /r/76a1b6fa/

mag. Katja Valenčak, svetovalna delavka Vrtca Zmajček Kozje

Mir je neprecenljiva vrednota!V parku spomenikov v Kozjem so se poklonili vsem, ki so ži-vljenja izgubili za to, da danes ne poznamo gorja, imenova-nega vojna. Ganljive besede govorcev pa so bile prepletene s kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci OŠ Kozje.

V Občini Kozje vseskozi skrbijo, da je spomin na ljudi, ki so se v preteklosti borili za to, da danes vsi mi živimo v miru in svobo-di. Še posebej se vsem padlim v vojnah poklonijo v dneh pred dnevom mrtvih. Tako se je v mi-nulem tednu v parku spomeni-kov zbralo veliko število pripa-dnikov veteranskih organizacij iz Šmarja pri Jelšah, Bistrice ob Sotli, Rogaške Slatine, Brestani-ce in seveda veliko domačinov, med njimi tudi veliko mladih. Osnovnošolci so z recitacijami, nastopom violinistke in flavtist-ke ter s petjem kar treh pevskih

zborov poskrbeli za zares izre-den kulturni program in petje mladih je vsem seglo do srca. Do srca pa so vsem segle tudi besede župana Dušana Andre-ja Kocmana, ki je med drugim poudaril, da je mir neprecenlji-va vrednota in da se je potrebno zavedati, da le-ta ni večna. Zato je po njegovih besedah še kako prav in pomembno, da se skozi takšna obeležja, ki stojijo tudi v parku spomenikov v Kozjem, skozi rodove ohranja spomin na krute vojne dni v opomin

in zavedanje, kako srečni smo, da lahko živimo v času, ko ne poznamo grozot vojne, čeprav povsod na svetu ni tako.Predsednica območnega odbora ZB za vrednote NOB Šmarje pri Jelšah Anka Novak pa se je med drugim dotaknila aktualnih po-litičnih razmer in opozorila na nekatere odvzete pravice bor-cem, ki jih je povzročila zadnja zakonodaja, povezana z gospo-darsko krizo in varčevalnimi ukrepi.

(OKo)

33

NASVETI-PISALI SMO

Nasveti za podjetne 5 - obdarovanje in davki

Danes se v poslovnem svetu vse bolj pogreša pristen osebni odnos, vse manj imamo osebnega stika s svojimi poslovnimi partnerji, zato je z namenom ohranjanja dobrih in pristnih odnosov zelo pomemb-no, da takrat, ko obdarimo poslovnega partnerja, to naredimo pristno in iskreno. Pravo darilo združuje in sporoča naklonjenost, hvaležnost, pozornost, izvirnost, ustvarjalnost in s svojo sporočilnostjo presega materialno vrednost darila. A vendar poglejmo si še poslovna darila z vidika davčne zakonodaje.

Davčno obravnavanje daril pri prejemnikuGlede daril, ki jih podjetje da osebam, ki niso delavci podjetja ali nji-hovi družinski člani, Zakon o dohodnini določa, da darilo ni obdavče-no z dohodnino, če njegova vrednost ne presega 42 € oziroma če sku-pna vrednost vseh daril, prejetih v davčnem letu od istega darovalca, ne presega 84 €. Izjeme so delavci podjetja in njihovi družinski člani. V tem primeru se darilo obravnava kot dohodek iz zaposlitve, točneje kot boniteta. Bonitete, ki jih podjetje delavcu ne zagotavlja redno ali pogosto, se ne vključujejo v davčno osnovo delojemalca, če vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 13 €. Podjetje torej lahko ob novoletnih praznikih pogosti svoje zaposlene, njihovim otrokom do 15. leta starosti pa v decembru podari darila do vrednosti 42 €, ne da bi moralo pri tem obračunati akontacijo dohodnine.

Davčno obravnavanje daril pri darovalcuVštevanje odhodkov med davčno priznane odhodke je odvisno od tega, kateri osebi oziroma s kakšnim namenom je darilo dano. Če pod-jetje da darilo zaposlenemu ali njegovemu družinskemu članu, odho-dek v zvezi s takim darilom ni davčno priznan odhodek.Če pa podjetje da darilo poslovnemu partnerju, se odhodek, povezan s tem darilom, obravnava kot strošek reprezentance – prizna se kot odhodek v višini 50 % vrednosti darila.

Kako je z davkom na dodano vrednost pri darilih?Glede priznavanja odbitka vstopnega DDV-ja Zakon o davku na doda-

no vrednost pozna dve izjemi, in sicer:• brezplačno dajanje poslovnih vzorcev v razumnih

količinah kupcem ali bodočim kupcem, če jih ti ne dajo v prodajo oziroma so v takšni obliki, da jih ni mogoče prodajati,

• dajanje daril manjših vrednosti v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca, če se dajejo le občasno in če se ne dajejo istim osebam. Za darila manjših vrednosti se štejejo darila, pri katerih vrednost posameznega darila ne preseže 20 €.

Torej kako izbrati dobro poslovno darilo?Preden se odločite za darilo, si vzemite čas, saj je pravi izbor daril za marsikoga težaven. Razmislite, koliko denarja lahko zapravite za ta namen in si izdelajte proračun. Paziti morate, da pomembnih par-tnerjev vašega podjetja ne boste razočarali s pretirano skromnostjo. Preden popolnoma obupate in tako kot vedno sežete po majčkah in svinčnikih z vašim logotipom, blokcih in notesih in pa seveda butelj-kah, raje poskusite biti izvirni, presenetite s čim novim, drugačnim. Obdarovanje je lahko enostavno, zabavno in brez stresa – preprosto podarite unikatna poslovna darila. Z izborom ročno izdelanih, uni-katnih poslovnih daril boste svojim poslovnim partnerjem sporočili, da jih cenite in spoštujete, povečali boste svoj ugled in ugled vašega podjetja, dosegli boste, da jih bodo skrbno izbrana darila še naprej spominjala na vas in vaše podjetje in pokazali boste, da imate čut za lepoto in kvaliteto.Logotip vašega podjetja je pomemben sestavni del darila za poslov-nega partnerja, vendar priporočamo razumno uporabo – velikost in vidnost logotipa sta seveda odvisni od tipa darila. Škoda je, da darilo naredite neuporabno zaradi neprimerne postavitve vašega logotipa.

Miroslava Romih, Kip vizija d.o.o.

P.S.: Podarite z občutkom, naj bo vaše poslovno darilo nekaj poseb-nega in unikatnega, vendar kljub vsemu ne pozabite na davčni vidik obdarovanja.P.S.S.: V invalidskem podjetju Kip vizija d.o.o. izdelujemo unikatna ročno izdelana darila, ki so plod dela invalidov.

Pisali smo pred desetletjem

Decembra 2002 je izšla 15. številka glasila Zmajev glas, ki je na naslovnici prinesla fotografiji s 3. Praznika kozjanskega jabolka v Podsredi. V rubriki Beseda župana se je prvič predstavil novoizvoljeni župan Dušan Andrej Kocman, ki smo ga predstavili tudi z intervjujem. Predstavili smo tudi poročilo občinske volilne komisije o lokalnih volitvah v Občini Kozje.Pisali smo o tretjem Prazniku kozjanskega jabolka, ki ga je odprl minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač. Kozjanski park je na pobudo Marjana Marinška pripravil tudi spominsko sveča-nost ob 60-letnici streljanja talcev, med katerimi sta bila tudi na-dučitelj Ante Potočnik iz Podsrede in živinozdravnik Franc Moser iz Kozjega. Folklorna skupina Kozje je praznovala dvajsetletnico delovanja, Kulturno društvo Zagorje desetletnico in ob tem je pripravilo še večer kmečkih običajev, v Kozjem pa je zaživelo muzejsko društvo. V intervjuju smo predstavili Slavico Blažič, pomočnico ravnatelja za vrtec v Kozjem in aktivno članico folklorne skupine. Na OŠ Kozje so v uporabo predali novo kuhinjo in ob tem pripravi-

li kulturni program, na OŠ Lesično pa sta gostovala Marjan Marinšek in Pika Nogavička. Karateisti KK Kozjansko so osvojili 32 odličij na različnih tekmovanjih, v ligi malega nogometa je zmagal ekipa Go-stišče Ciril, drugo mesto pa je osvojila ekipa ŠD Podsreda, med ekipami NK Odred Kozje pa je največ uspehov za-beležila selekcija kadetov. V rubriki Iz Marinškove omare smo takrat podrobno spoznali An-drejčkove iz Lesičnega, v spomin na preminulega slikarja Marjan Prisička pa je članek o njegovem življenju in delu napisal Peter Kri-vec. Marjan Marinšek se je spomnil tudi na preminulega Franca Valenčaka, Terezija Trupi pa na umrlega župnika iz Zagorja, go-spoda Feliksa Strnišo. Na predzadnji strani se je od bralcev poslovil dotedanji župan Jože Planinc in člani občinskega sveta v mandatu od 1999 do 2002.

Roman Gradišek

34

S POTOVANJA

Kot nadobuden študent magistrskega študija znanosti o živalih (Msc) na oddelku za zootehniko sem želel pridobiti več izkušenj predvsem v državah, ki so razvitejše v kmetijstvu. V času mojega študija sem obiskal kar precej domačih, tujih, sodobnih in staro-dobnih kmetij ter videl dobršen del Evrope. Teorija, ki se razlikuje od videne prakse, mi je bila pogosto pereča misel, ko sem sedel na predavanjih ali pred spanjem razmišljal, kako bi jaz kmetoval. Volja po delu in kredibilnost, ki jo pridobiš kot mlad diplomirani inženir, ki ne le modruje o teoriji, ampak jo tudi sam zna praktici-rati, sta vodila v odločitev:»Treba bo v svet po praktične izkušnje!«Po urah brskanja po internetnih straneh, delovnih oglasih, foru-mih in zbiranju poguma za prijavo na delo v tujini sem izvedel za študentko Tino Rejec na oddelku za zootehniko, ki je lani preživela del poletja na govedorejski kmetiji na Norveškem. Takoj sem vzpo-stavil stik z njo in po nekaj pridobljenih informacijah sem začel pisati elektronska sporočila na kmetijo Waerstad iz okolice Berga. Navdušen sem bil nad pogoji, različnimi deli, ki naj bi jih opravljal in urno podstavko. Tako smo se dogovorili za 5-tedensko izkušnjo, začenši konec junija.

Moja pot na sever se je začela na letališču v Zagrebu in nadaljeva-la preko Zuricha v Oslo, prestolnico Norveške, kamor sem prispel na svežih 11 stopinj. Nadaljeval sem 11-urno pot z vlakom preko Trondheima v majhno mesto Grong, kjer sem prestopil na avtobus in 4-urno potovanje, kjer sem del poti preplul še s trajektom. Med

Poletno delo na Norveškem

potjo smo se pogosto umikali ovcam, ki so prav ležerno poležavale na asfaltni cesti, saj ni ograj, le gozd, jase, jezera. Nekaj kilome-trov pred krajem Berg, na križišču za Grotheim, sem izstopil. Tukaj me je pričakal Oystein Waerstad, gospodar kmetije, s katerim sva se odpeljala do posestva. Ob pogledu na kmetije, obdane s hribi, sveže pokošenimi travniki, šele zdaj cvetoče magnolije, ob vonju morja in besedah gospodarja »No, tukaj boš delal, Simon«, mi je odleglo. Končno sem tu!Celotno logistično zahtevno potovanje je trajalo 22 ur, v tem času pa sem skorajda odprtih ust opazoval raznoliko deželo - od me-stnega vrveža, samotnih kmetij sredi »čiste divjine«, jezer, gora, močvirij, mešanih gozdov, nizkega grmičevja, polj, travnikov s pašnimi ovcami ter govedom do neskončno fjordov. Potovanje je popolnoma varno, a drago, ljudje umirjeni, v kratkih rokavih pri 10 stopinjah. Nekoliko so zadržani, toda prijazni, ko sem rabil ka-kšen napotek, ter skoraj vsi znajo vsaj osnove angleškega jezika. Stavbe na podeželju so skoraj vse lesene, tradicionalno rdeče ali bele barve, prav tako trgovine, uradi, bencinske črpalke. Hiše ima-jo verando, velika okna, nekatere so bile pokrite z »zeleno streho«, krito s travo in mahom. Na dvorišču je običajno drog s plapolajočo zastavo, ki visoko dvignjena obiskovalcu že od daleč da vedeti, da je nekdo doma.Prijazno in prav nič zadržano so me pozdravili člani družine, na-mreč ljudje na podeželju so običajno bolj odprti, še posebej proti severu države. Nastanil sem se v počitniški prikolici zraven hiše,

Hlev pri Waerstadtovih.

Tipična norveška hiša z zastavo.

Družina Waerstad in jaz. Jaz, babica Anna, žena Tammarong, sin Knut, gospodar Oystein.

Hiša z »zeleno streho«.

35

S POTOVANJA

kjer sem imel kopalnico in garderobo. Podpisali smo delovno po-godbo, listino o začasnem bivališču, ki sem nesel na policijo in davčni urad. Razkazali so mi hlev, kjer so bile molznice, teleta in pitanci, skupno 100 glav govedi in me natančno seznanili z delov-nim dnem. Moje delo naj bi bilo predvsem molža, krmljenje ži-vali, napajanje telet, čiščenje boksov in pomoč pri raznih delih na kmetiji. Stroške potovanja in hrano sem kril sam, delovnik je trajal maksimalno 7,5 ur dnevno, 5 dni v tednu. Vikendi so bili načeloma rezervirani za ogled bližnjih znamenitosti, spoznavanje prijateljev in njihove kulture. Delovno obleko in obutev sem dobil pri njih, pogovarjali smo se v angleščini. Vsak dan sem pisal delovni dnev-nik, v katerega sem zapisal, koliko ur sem delal in kaj sem delal.

Naravne danosti norveškemu kmetijstvu niso naklonjene, saj je malo površin primernih za kmetovanje. Te so skrbno obdelane in izkoriščena je skoraj vsaka ped. Tik ob morju so navadno travniki, saj ob morebitni visoki plimi slana voda na žitih povzroči precej večjo škodo. Pogosto dežuje in je precej hladneje, od žit prevladuje ječmen, koruza uspeva le na jugu in jugozahodu, kjer so tudi naj-boljši pogoji. Norveška je znana tudi po pridelavi krompirja in po največji ribiški industriji v Evropi. Kmetuje se še po regijah vzdolž obale do severa države, predvsem govedoreja in reja drobnice, pra-šičereja je večinoma na jugozahodu, perutninarstvo pa je okrog mesta Trondheim nekoliko severneje. V oskrbi s hrano niso samo-zadostni, dobro označene uvožene izdelke pa porabniki kupujejo z nekaj zadržka. Mladi se malo odločajo za kmetovanje in predvsem stremijo k boljšemu zaslužku v norveški naftni industriji na jugo-zahodu države.Kmetija Waerstad leži v regiji Somna, 300 metrov od morja, na skrajnem robu doline, kjer je še nekaj govedorejskih in ovčerejskih kmetij. V tej regiji živi 2000 ljudi in prav toliko je molznih krav. Na začetku 20. stoletja so pretežno gozdnato posest kupili predniki, ki so sem prišli iz juga države, izsekali gozd in ustvarili travnike, njive. Postopoma se je zemlja dokupovala in danes znaša skupno 110 ha, od tega 28 ha travinja, 2 ha njiv, ostalo je gozd, vendar je večina malovrednega grmičevja. Kmetija je bila večinsko govedorejska, usmerjena v pridelavo mleka in mesa in je pred nekaj leti redila čez 120 glav govedi. Zaradi pomanjkanja prostora in preveč ročnega dela se je to število zmanjšalo ter niha med 80 in 100 glavami, od tega je stalnih 30 krav molznic. Redijo črno-belo, lisasto in norve-ško rdečo pasmo.Poslopje je zgrajeno iz starejšega dela, kjer je spodaj prosta reja te-let ter telic z izpustom na polnih tleh in prosta reja bikov pitancev na rešetkah, zgoraj pa garaža in delavnica. V novejšem delu je 30 stojišč za krave molznice z mlekovodom, boksa na rešetkah za bika in breje telice ter nekaj posameznih boksov za novorojena teleta.

Izpust za molznice vodi na 3,5 ha velik travnik. Hlev se nadaljuje v predprostor, kjer je voz za travno silažo, samovozni krmilni avto-mat za močna krmila in dva velika silosa. V časih pred balirkami sta bila polna travne silaže s samovoznim dvigalom, ki je prineslo krmo na krmilno mizo. Poslopje in tehnologija nista najsodobnej-ša, vendar funkcionalna in dobičkonosna ter iz vidika dobrobiti živali ustrezna, zato ni predvidenih večjih sprememb, pravijo pri Waerstadovih.Zraven hleva stoji rastlinjak s sezonskim balkonskim cvetjem, ka-terega vodi sestra gospodarja Marian Waerstad Grude. Ob redni službi ima 3 zaposlene od aprila do julija ter pravi, da tako cvetje kot posel »cvetita«. V regiji ni prisotne močne konkurence, kupci so domačini. Ko se sezona zaključi, se rastlinjak pospravi in čaka na naslednje leto.Moj delovni dan se je začel ob 7.00, gospodar je navadno molzel, za vse ostalo sem skrbel jaz. Vsaka stvar je imela svoje mesto, vsako opravilo je bilo vestno opravljeno v določenem vrstnem redu in najpomembneje, brez naglice in stresa. Teleta sem napajal iz ve-der, na voljo imajo močna krmila, travno silažo in vodo, biki in telice travno silažo in 1 kg močne krme, dodane ob krmljenju. Krave molznice so krmljene s travno silažo, čez dan so na paši, od večera do jutra pa večkrat dobijo določeno količino močnih krmil s pomočjo samovoznega krmilnega avtomata. Po molži sem krave spustil na pašo, očistil stojišča, bokse pri teletih, krmilno mizo in razvozil travno silažo. Do večerne molže ob 17.00 je bilo časa na pretek za razna dela na kmetiji, katera sem običajno opravil sam. Ogradil sem pašnik, kosil travo, naredil krmilnik, zidal, varil, po-pravljal razne reči, skratka, kar je bilo treba in kar sem znal. Pogo-sto so me spraševali o mojem mnenju, kaj in kako narediti, kar mi je zelo godilo. Bil sem deležen velikega zaupanja, tako je bila kme-tija za nekaj dni prepuščena tudi samo meni in družina je lahko šla po opravkih bolj ali manj brez skrbi.Košnja travnikov je samo dvakrat letno, trava je ugodne botanične sestave in dobre kvalitete. Ječmen žanjejo v septembru, pridelek pa je skromen, nekje 3-4 tone na hektar. Vsakih 5 let se opravi analiza tal na parcelah in nato se pripravi gnojilni načrt za vsako parcelo posebej s predvideno količino gnojevke in mineralnih gnojil. Trava se večinoma vsa balira v okrogle bale in skoraj vsaka kmetija ima lastno balirko, saj je treba košnjo in baliranje opraviti v tistem dne-vu ali dveh, ko ne dežuje in ni časa za usluge. Kljub pomanjkanju časa se zaradi dobre organiziranosti in načrtovanja vse opravi v do-glednem času. Nič se ne dela zadnji hip in v naglici. S stroji se dela z določeno hitrostjo in obrati, tako se prihrani kar največ goriva. Rek »čas je denar« ne drži, denar je v organiziranosti in varčevanju, vsaj na kmetiji Waerstad.

Simon RajglNadaljevanje prihodnjič

Jaz in Marian ob luknji v hribu Torghatten

Ob norveškem morju

36

ŠPORT

S tekmami 30. kroga se je zaključila 13. se-zona Lige malega nogometa »Štus Design« Kozjansko, ki je bila izenačena kot še no-bena doslej in v kateri je nastopilo petnajst ekip iz štirih občin. Še nekaj krogov pred koncem je bilo v igri za zmago pet ekip, v zadnji krog pa so vodilne tri ekipe vstopile z enakim številom točk. Zadnji krog je bil nekaj posebnega tudi po tem, da je oko-li igrišča v Kozjem bilo še kar nekaj zaplat snega, ki je zapadel nekaj dni prej. Izmed vodilnih treh ekip je ekipa ŠD Podsreda v zadnjem krogu remizirala z ekipo MM Ga-silček Imeno in zaradi tega ostala na tretjem mestu. Preostali vodilni ekipi ŠD Kozje KMK Merks Mof Štus Design Vitamin bar in Vulkanizerstvo F1 sta v zadnjem krogu zabeležili zmagi. Ker sta bili tudi v medse-

Končana trinajsta sezona lige malega nogometa

Zmagovalna ekipa trinajste sezone

bojnih tekmah popolnoma izenačeni, je o končni zmagi odločila gol razlika, ki pa je bila pri ekipi iz Kozjega boljša za 16 zadet-kov. Kozjani so se tako po letu 2008 drugič veselili naslova prvaka, v svojih vrstah pa imajo tudi najboljšega strelca lige. Z dose-ženimi 57 zadetki je to postal Iztok Štus, njegovo število zadetkov v sezoni pa je tudi največje v trinajstletni zgodovini lige. Na četrto in peto mesto so se uvrstili lanski in predlanski prvaki. V Kozjem je ostal tudi pokal za fair-play. Osvojila ga je najstarejša ekipa v ligi – ŠD Kozje, ki je v celotni sezoni prejela le tri rumene kartone. Ostale ekipe iz Občine Kozje so zasedle naslednja mesta: 7. ŠD Buče, 11. ŠD Podsreda Motel Ribnik, 12. ŠD Kozje, 13. ŠD Zagorje in 14. ŠD Lesično. Pokale najboljšim ekipam sta podelila vodja

tekmovanja Jože Zajc in predstavnik spon-zorja lige Daniel Štus, organizator, Športna zveza Kozje, pa je poskrbela še za topel obrok za vse nastopajoče.

(R.G.)

Zadnjo oktobrsko nedeljo so se na četrtem turnirju v sezoni 2012 zbrali člani društva Tenis klub Kozje. Na zadnjem turnirju, ki tradicionalno šteje tudi kot občinsko prvenstvo, se je zbralo šestnajst igralcev, pr-vak pa je pričakovano po-stal Blaž Hartl.

Lepo jesensko vreme z nadpovprečnimi temperaturami za konec oktobra je na četrti letošnji turnir članov privabilo rekordno število tekmovalcev. Zmagovalec turnirja in občinski prvak je pričakova-no postal Blaž Hartl, ki je v finalu premagal Mateja Soka. Matej je bil v Blaževi odsotnosti prvak v zadnjih dveh sezonah, tokrat pa je Blaž še enkrat več dokazal, da je najboljši tenisač v Občini Kozje

Občinsko prvenstvo Kozjega v tenisu

Najboljša četverica

v zadnjem desetletju. Na tretje mesto se je uvrstil Tadej Hartl, ki je v tekmi za tretje mesto premagal predsednika društva Romana Gradiška. Slednji je prvim trem po zaključku turnirja podelil me-dalje in nove klubske majice. Blaž Hartl je bil daleč najboljši tudi na klubski lestvici za sezono 2012, saj je zmagal na vseh štirih turnir-jih. Drugo mesto je osvojil Matej Sok s tremi drugimi mesti, tretji pa je bil Roman Gradišek z enim drugim, enim tretjim in dvema četrtima mestoma. (R.G.)

Rok Perčič drugi na mednarodnem namiznoteniškem turnirju v Krapini STK Zagorec-Krapina je v mesecu septembru pripravil 11. odpr-to prvenstvo Krapine v namiznem tenisu. V kategoriji dečkov do 18. let je igralec Tenis Kluba Kozje Rok Perčič dosegel odlično 2. mesto. To je bil Rokov prvi mednarodni turnir, med mladimi hr-vaškimi igralci je pokazal odlično igro in potrdil tudi drugače do-bro sodelovanje med slovenskimi in hrvaškimi namiznoteniškimi igralci. (E. P.)

Ponovni uspeh mladih namiznoteniških igralcev iz Kozjega

V petek, 30. novembra, sta Športno društvo Kompolje in Občina Dobre-polje organizirala odprti turnir v na-miznem tenisu za deklice in dečke v počastitev tamkajšnjega občinskega praznika. Na turnir v 120 ki-lometrov oddaljeno Dobrepolje sta se odpravila tudi mlada člana Tenis kluba Kozje Rok in Eva Perčič v spremstvu njunega trenerja Ervina Perčiča. Med 44 udeleženci sta odlično nastopila. V kate-goriji dečkov do 18 let je med posamezniki zmago ponovno slavil lanski zmagovalec Rok Perčič, medtem ko je bila Eva Perčič v ka-tegoriji deklic do 14 let odlična tretja. Zmagoslavje med posame-zniki sta nadgradila še med dvojicami, kjer sta osvojila tretje me-sto. To je bil njun prvi turnir v njuni starostni kategoriji in odlična popotnica za nadaljnji trening in športne uspehe. Tako je zbirka medalj namiznoteniških igralcev iz Kozjega bogatejša za dve po-samični medalji in medaljo za zmago v dvojicah. (E. P.)

37

ŠPORT

Državno prvenstvo v karateju - Bor Hartl in Joži Preskar državna podprvaka, Jožef Kladušek osvojil bronasto medaljo

V soboto, 1. 12., je v ŽALCU potekalo državno mladinsko prvenstvo v karateju. Zagotovo gre za eno najzahtevnejših tekem v slovenskem prostoru, še posebej v mlajših konkurencah.Četudi štejemo med manjše slovenske klube, so naši tekmovalci vedno konkurenčni, kar smo dokazali tudi tokrat. Smo eden redkih klubov na območju Kozjanskega, ki se lahko pohvali z odličnimi rezultati z državnega kot tudi mednarodnega okolja. Poleg Jožija Preskarja, ki v zadnjih letih odličja pobira kot za stavo, so bili naši aduti še brata Kla-dušek, brata Hartl in Anja Rajgl.V mladinski konkurenci je nastopil Joži Preskar. Po že dveh osvoje-nih naslovih državnega prvaka in še štirih odličjih v vseh disciplinah smo od njega tudi tokrat upravičeno pričakovali največ. V katah mu je uspelo ponoviti uspeh iz lanskega leta, ko je dosegel 2.mesto. V športnih borbah pa so mu stopničke za las ušle. Po dveh iz-jemno težkih bojih mu je načrte prekrižal sedaj že aktualni državni prvak, kljub temu da je Joži še 30 sekund pred koncem boja vodil, je nasprotnik uspel preobrniti rezultat in z nekaj sreče zmagal.Izjemen napredek je mogoče opaziti predvsem v mlajših selekcijah. Če smo lansko sezono končali nekoliko pod pričakovanji, sta bila tokrat trud in vztrajnost na treningih zagotovo poplačana. V kategoriji mlajši dečki sta naš klub na državnem prvenstvu že drugič zastopala Jan in Bor Hartl. V konkurenci 40 tekmovalcev ni bilo čutiti pretiranega pri-tiska in želja po uspehu ni bila nikoli večja. Po intenzivnih treningih v zadnjih nekaj mesecih sta se v ring podala z zvrhano mero samoza-vesti in koncentracije. Jan je tekmo končal v drugem krogu tekmova-nja, medtem ko je Bor tako rekoč pometel s konkurenco in na koncu osvojil 2. mesto. Pri 11 letih je tako postal državni podprvak Slovenije, s čimer se v svoji konkurenci uvršča v sam vrh slovenskega karateja.

Pri najmlajših, v ka-tegoriji malčki, sta se izkazala Jožef in Jan Kladušek. Po številnih že osvojenih medaljah se tudi pri njiju nismo zadovoljili le s sloga-nom »pomembno je sodelovati, ne zma-gati«. Jan Kladušek je turnir zaključil v dru-gem krogu izločilnih bojev. Ob spodbudi očeta in ostalih članov KK Kozjansko se je Jo-žef Kladušek zavihtel na hvalevredno 3. mesto in tako še potrdil uspeh naših tekmovalcev na letošnjem državnem prvenstvu.Naša bojevnica Anja Rajgl, ki je za razliko od fantov nastopila v špor-tnih borbah, tokrat ni imela sreče. Po repasažih za 3. mesto je morala priznati tesen poraz.Turnirja se je udeležilo 420 tekmovalcev iz 52 klubov. Kljub temu da smo eden manjših klubov v Sloveniji, vztrajno nizamo odlične rezul-tate tako na državnem kot tudi mednarodnem nivoju in se poskušamo na vsakem koraku približati najboljšim. Naši mladi člani so nadvse obetavni in če bomo v tem ritmu nadaljevali tudi v prihodnje, rezultati ne morejo izostati. Navsezadnje sta trud in volja le ustrezno poplača-na!Frekvenco treningov smo letos še povečali. Treningom v Kozjem in Pristavi pri Mestinju smo sedaj dodali še treninge v Rogaški Slatini. Začeli pa smo tudi s pripravami na sedaj že tradicionalni športni tabor Kozje za mlade nadobudne športnike. V želji, da se odkrije šekakšen nebrušen potencial, bo dostopen vsem članom in predvsem nečlanom.V mesecu januarju bo klub organiziral klubsko karate tekmovanje v telovadnici OŠ Kozje, kjer se bodo mlajši nadebudneži lahko preizku-sili v kar 5 disciplinah pod budnimi očmi sodnikov. V mesecu februar-ju pa bo potekalo 3. kolo šolske karate lige v telovadnici OŠPodčetrtek. Vabljeni k ogledu!

Andrej Hartl

Šahovsko amatersko državno prvenstvo v KozjemV soboto, 1. decembra, se je v Kozjem v Motelu Ribnik odigralo dr-žavno amatersko šahovsko prvenstvo v pospešenem šahu. Zbralo se je 25 igralcev iz Maribora, Trzina, Ljubljane, Krškega, Brežic, Šmarja pri Jelšah, Šentjurja, Celja, Ptuja in domačini. Tekmovalce je na začetku pozdravil župan Dušan Andrej Kocman in predstavil občino v nekaj besedah ter na koncu zaželel čim več dobrih rezultatov nastopajočim. Tekmovalci so odigrali 9 kol po švicarskem sistemu s tempom 10 mi-nut + 5 sekund na potezo po igralcu. Državni amaterski prvak je postal Samo Virtič iz Maribora, ki je zbral 7 točk, 2. mesto je zasedel Vinko Urbanc iz Trzina – 6,5 točk in 3. mesto Jože Volčanšek iz Brežic, prav tako 6,5 točk.

Nastopilo je tudi nekaj igralcev s Kozjanskega in iz Obsotelja, ki so zbrali pogum in niso ostali brez točk. Tonči Babič iz Bistrice ob Sotli - 5 točk, Jože Jazbinšek z Buč - 4 točke, Jože Gubenšek iz Bistrice ob Sotli - 3,5 točk, Bojan Centrih iz Lesičnega 3 točke, po 2 točki pa sta osvojila Mihael Kolar iz Kozjega in Božo Tadina iz Bistrice ob Sotli. Menim, da so ti rezultati odlični, saj je bilo tekmovanje zelo borbeno in tudi favorit po šahovskem ratingu, Stanko Nikolič iz Ptuja, je pristal šele na 5. mestu s šestimi točkami.Na koncu bi se zahvalil Motelu Ribnik, ki je sponzorsko pokril del stroškov tekmovanja, in županu, ki mi je zagotovil podporo za nasle-dnja leta pri tovrstnih organizacijah.

Marjan Drobne

Slika z decemberskega treninga v Kozjem

Na državnem prvenstvu v Žalcu

38

POLICIJA SVETUJE

POROČILO PP ŠMARJE PRI JELŠAH

Z A H V A L A za pomoč pri izvedbi glasbenega festivala in

2. moto zbora MK Drachenburg Kozje.

Za sponzorska sredstva se zahvaljujemo Občini Kozje, Av-totehniki Celje, Hypo Group, Erik Perc s.p., Rajmax, d.o.o., Proting, d.o.o. Iskrena hvala tudi Slikopleskarstvu Voršnik Bojan s.p., Asfalt Kovač d.o.o, Govinda Žnidarec Roman s.p., Bar Izvir s.p., Ko-vaštvo Pečnik Miran s.p., Plima, d.o.o., 4S MEDIA, ZIP s.p., MM Tehnika d.o.o., MM Bar Gasilček s.p., Mitek Mitja Zupan s.p., Kmetija Rogina, Darko Kukovičič s.p., Multitisk Gobec Andrej d.o.o., Vulkanizerstvo Mulej Dejan s.p., Kunaj Marjan s.p., Pirš Herman s.p., Gostilna Šempeter Kunst Srečko s.p., Pavlič Line d.o.o., Zidar Dejan s.p., Boštjan Golež s.p., Pro-plan d.o.o., Pekarna Resnik s.p., Tigrad d.o.o., Danilo Čepin s.p., Montluks s.p., Mops d.o.o., Mansa d.o.o., Švajger Miran s.p., Profine Nemčija, Schachermayer d.o.o., Mesnica Nada Kozje, vsem članom MK Drachenburg in KMK ter prijateljem.

Policisti Policijske postaje Šmarje pri Jelšah želimo občanom Občine Kozje v letu 2013 obilo

zdravja, sreče in medsebojnega razumevanja, predvsem pa, da bi živeli varno.

Opozorilo glede uporabe pirotehničnih izdelkov

Prihaja obdobje božično-novoletnih praznikov, zato ni odveč, da opozorimo občane na uporabo pirotehničnih izdelkov, katerih uporaba v tem obdobju je dovoljena od 26. 12. do 02. 01. Uporaba le-teh ni dovoljena v strjenih naseljih, v zaprtih prostorih, v okolici domov za ostarele, zdravstvenih ustanov, šol, vrtcev, cerkva ter med množico ljudi. Prav tako ni dovoljen nakup in uporaba pirotehničnih izdelkov osebam do petnajstega leta starosti brez navzočnosti staršev ali skrbnika.

Čas novoletnih počitnic, dopustov in nakupovanja

Čas božičnih in novoletnih praznikov veliko občanov izkoristi za krajše počitnice ali smučanje, zato ni odveč ponovno opozorilo občanom, da v času svoje odsotnosti od doma poskrbijo, da bo njihovo premoženje pravilno zavarovano. Da bi svoj dopust preživeli sproščeno, predlagamo, da se pred odhodom povežejo s sorodniki, prijatelji ali sosedi, ki bodo v času njihove odsotnosti popazili na njihov dom.

Ponovno moramo opozoriti občane, posebno starejšo populacijo, da na tem območju zopet operirajo skupine, ki po domovih pod pretvezo ponujajo v prodajo razne artikle, prosijo za vodo in hrano, kupujejo ali povprašujejo po raznih kovinskih predmetih (odpadno železo itd.), njihov namen pa je izvrševanje kaznivih dejanj, najpogosteje tatvine denarja in vrednostnih predmetov (zlatnina itd.). Velikokrat smo preko glasila opozarjali na tovrstno problematiko, ampak še vedno prihaja do tovrstnih kaznivih dejanj z istim načinom kot je opisan zgoraj, ko storilci izkoristijo zaupanje in nepazljivost kasnejših oškodovancev. V zadnjem obdobju beležimo tudi vlome v stanovanjske hiše skozi okna. Da bi bilo tovrstnih kaznivih dejanj manj oziroma da bi bili oškodovanci čim manj oškodovani, svetujemo:- večjih vsot gotovine in dragocenosti ne hranite doma; - ne odpirajte vrat neznancem; - zapirajte in zaklepajte vhodna vrata; - pred vhodnimi vrati imejte ustrezno razsvetljavo. Zelo

priporočljiva je senzorska luč; - vrata opremite s ključavnico z varovalom ali varnostno

verigo in kukalom; - namestite domofon ali videofon;

Lahko pa v primeru, da ste postali žrtev tovrstnih dejanj, policiji pri izsleditvi storilcev precej pomagate, če si dobro zapomnite ali takoj zapišete predvsem:- osebni opis sumljivih oseb (spol, starost, velikost, obleka,

posebne značilnosti obraza, hoje, govora in drugo);- registrsko številko, barvo, znamko in tip vozila; - smer, kamor so storilci pobegnili.

Žeparstvo je razširjeno povsod po svetu, še zlasti pa v večjih

mestih. Pogosto gre za organizirane skupine, izurjene za različne zvijače, s katerimi premotijo žrtev. Njihov plen so predvsem gotovina, čeki, plačilne kartice in druge listine, redkeje pa nakit, ure ali ostale vrednosti, ki jih ima žrtev pri sebi.

V času prazničnih nakupovanj v večjih trgovskih centrih vam svetujemo:- s sabo ne nosite večjih količin gotovine; - ne plačujte z gotovino in pazite na čeke in plačilne kartice; - pazite na osebno prtljago, nosite jo čim bolj ob telesu; - ročna torbica naj bo vedno zaprta in nikoli je ne puščajte brez

nadzora (na primer v lokalu, vlaku, čakalnici …); - denarnico in dokumente nosite čim bolj ob telesu in ne v

torbicah, še posebej ne v zunanjih žepih; - izogibajte se množici; storilci uporabljajo efekt presenečenja

in hitrosti, izkoristijo nepazljivost žrtve.

Preventiva je pomembno področje policijskega dela. S številnimi projekti za šole, vrtce in domove za starejše občane, s sodelovanji na preventivnih prireditvah in na druge načine svetujemo občanom, kako lahko poskrbijo za lastno varnost in varnost svojega premoženja. S takšnimi oblikami dela, med katere tudi sodijo prispevki v glasilu Zmaj glas, bomo nadaljevali tudi prihodnje leto.

Vodja policijskega okoliša Franc Fon

39

OGLAS