Urednici: Nataša Sorko in Dušica Boben

Oktober, 2014

Avtorji (po abecednem vrstnem redu) Boben Dušica

Čebašek – Travnik Zdenka Ferlan Istinič MarjetaPetrič Kerstin Vesna

Sorko Nataša

Recenzenta Prof. dr. Zoran Zoričić

Prim.doc.dr. Nevena Čavlovska Hercog

UredniciSorko NatašaBoben Dušica

Oblikovanje, prelom in tiskMelior d.o.o., Kranj

ZaložnikDruštvo Žarek upanja, Ljubljana

Število izvodov500

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

613.81-053.5(497.4)(082)

PASTI odraščanja v alkoholni kulturi : Analiza nekaterih ključnih dejavnikov odnosa do alkohola slovenskih osnovnošolcev / [avtorji Boben Dušica ... et al.] ; urednici Nataša Sorko in Dušica Boben. - Ljubljana : Društvo Žarek upanja, 2014

ISBN 978-961-92915-4-2 1. Boben, Dušica 275830528

Vsebina

RECENZIJI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

PASTI ODRAŠČANJA V ALKOHOLNI KULTURI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

POGLED MINISTRSTVA ZA ZDRAVJENA PROBLEMATIKO PITJA OTROK IN MLADOSTNIKOV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13

OTROCI IN MLADOSTNIKI KOT RANLJIVA SKUPINA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14

1. TeOReTiČna iZHODiŠČa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 151 .1 VPLIV VAROVALNIH DEJAVNIKOV IN DEJAVNIKOV TVEGANJA NA

OBLIKOVANJE ODNOSA OTROK IN MLADOSTNIKOV DO ALKOHOLA . . . . . . . . . . . . . . . 15

1 .2 VLOGA DRUŽINE V OBLIKOVANJU OTROKOVEGA ODNOSA DO RABE ALKOHOLA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21

1 .3 VPLIV NASILJA V DRUŽINI NA OBLIKOVANJE OTROKOVEGA ODNOSA DO RABE ALKOHOLA IN DRUGIH PSIHOAKTIVNIH SNOVI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23

1 .4 VLOGA IZOBRAŽEVALNIH USTANOV V OBLIKOVANJU OTROKOVEGA ODNOSA DO RABE ALKOHOLA IN DRUGIH PSIHOAKTIVNIH SNOVI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24

2. MeTODOLOGiJa RaZisKaVe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 262 .1 NAMEN . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

2 .2 VZOREC . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

2 .3 POSTOPEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

3 ReZULTaTi in RaZPRaVa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 313 .1 . OSNOVNI REZULTATI RAZISKAVE –

PRIKAZ RAZLIK GLEDE NA SPOL IN STAROST . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

3 .2 . ČEZ PET LET – PRIMERJAVA REZULTATOV RAZISKAVE OSNOVNOŠOLCEV GENERACIJE 2008/09 IN 2013/14 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56

4. ZaKLJUČeK s PReDLOGi UKRePOV. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67PREDLOGI PREVENTIVNIH AKTIVNOSTI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69

5 PRiLOGe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 705 .1 VPRAŠALNIK ALKOHOL IN MLADI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70

5 .2 SEZNAM SODELUJOČIH OSNOVNIH ŠOL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74

5 .3 . KAM PO POMOČ? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76

6. ViRi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80

7. aVTORJi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82

5

RECENZIJI Prof dr Zoran Zoričić Pročelnik Zavoda za alkoholizam i druge ovisnosti, KBC Sestre Milosrdnice, Zagreb

Autori u svom radu »Pasti odraščanja v alkoholni kulturi – Analiza nekaterih ključnih dejavnikov odnosa do alkohola slovenskih osnovnošolcev« proučavaju i objašnjavaju obiteljske i društvene uzročne fakto-re povezane s navadama pijenja mladih, te posljedice koje proizlaze iz takvog načina pijenja. Posebna je vrijednost istraživanja u komparaciji dobivenih rezultata s istraživanjem poduzetim prije pet godina, te se mogu pratiti trendovi u slovenskom društvu povezani s pijenjem mladih. Jasno se podvlači utjecaj pijenja starijih na pijenje mladih, te razlike između muške i ženske djece s obzirom na način pijenja.

Velika je vrijednost istraživanja veličina populacije ispitanika (sedmi, osmi i deveti razredi osnovne ško-le), kao i zastupljenost svih regija Slovenije u istraživanju. U radu su date i smjernice prevencije proble-ma, kao i mogući načini preveniranja i rješavanja, uključujući mlade, njihove roditelje i nastavnike. Data je i jasna mreža kontakt adresa na koje se mladi s problemom, kao i njihove obitelji mogu javiti.

Upravo oslanjajući se na podatke dobivene ovim i sličnim istraživanjima, stručnjaci s područja alkoho-logije vjerodostojno mogu interpretirati trendove i uspoređivati ih sa zemljama okruženja. Vrijednost istraživanja jest i u činjenici da upravo epidemiologija problema povezanih s uporabom alkohola među mladima nije ni približno epidemiološki do sada praćena kao ona s područja droga. Stoga, možemo zaključiti kako su autori još jednom odradili uspješno veliki posao na korist šire javnosti koja je dobila pouzdane podatke o značajnom javnozdravstvenom problemu.

V knjigi »Pasti odraščanja v alkoholni kulturi – Analiza nekaterih ključnih dejavnikov odnosa do alkohola slovenskih osnovnošolcev« avtorji raziskujejo in pojasnjujejo družinske in družbene de-javnike povezane z načinom pitja mladih in posledice pitja alkohola pri mladih. Dodana vrednost raziskovanja je v možnosti primerjave dobljenih rezultatov z raziskovanjem pred petimi leti. Na ta način je omogočeno spremljanje trendov in načinov pitja mladih v slovenskem prostoru. Pričako-vano je, da vpliva pitje alkohola starejših na pitje mladih ter da obstajajo razlike med dekleti in fanti ob upoštevanju različnega načina pitja enih in drugih.

Raziskovanje ima veliko težo tudi zaradi velikosti vzorca raziskave (sedmi, osmi in deveti razredi osnovnih šol) ter tudi zastopanost vseh regij Slovenije. V monografiji avtorji predlagamo smernice preventivnih dejavnosti in različne načine preventivnih intervencij, ki vključujejo tudi mlade, starše in učitelje. Hkrati pa navajajo tudi mrežo programov pomoči, kamor se lahko obrnejo po pomoč mladi s težavami in njihovi starši.

Na osnovi te raziskave in drugih podobnih raziskav imajo strokovnjaki s področja alkohologije mo-žnost pojasnjevanja trendov in možnost primerjave s trendi v sosednjih državah. Vrednost raziska-ve je izjemna, saj je bil do sedaj epidemiološko veliko bolj spremljan problem uporabe nedovolje-nih drog v primerjavi s pitjem alkohola mladih.

Kot rečeno, lahko zaključimo, da so avtorji še enkrat uspešno opravili veliko in pomembno delo v korist širše javnosti, ki ima sedaj na volje zaupanja vredne podatke o pomembnem javnozdravstve-nem problemu.

6 7

Prim.doc.dr. Nevena Čavloska Hercog

PASTI ODRAŠČANJA V ALKOHOLNI KULTURI, ANALIZA NEKATERIH KLJUČNIH DEJAVNIKOV ODNOSA DO ALKOHOLA SLOVENSKIH OSNOVNOŠOLCEV grupe autora : Boben Dušica, Čebašek – Travnik Zden-ka, Ferlan Istinič Marjeta, Petrič Kerstin Vesna i Sorko Nataša, uredjena od Sorko Nataša i Boben Dušica.

Monografija je proizašla iz multicentričnog istraživanja učinjenog na uzorku od 6787 dece, tokom 2013/14 školske godine koja pohadjaju osnovne škole u Sloveniji, uzrasta od 11 do 16 godina. U uzor-ku je bilo 51% dečaka i 49% devojčica. Korišćen je strukturisani upitnik sa 21 pitanjem, a rezultati su se mogli komparirati sa rezultatima dobijenim na sličnom uzorku 2009. godine.

Osnovnoškolci odgovorili su da alkohola do sada nije pilo 18% upitanih u generaciji god. 2013/14, od toga: 15 % dječaka i 21 % djevojčica. A u generaciji god. 2008/09 za ne pijenje alkohola se opredijelilo skoro 11 %.

Njihova prosječna dob u vrijeme prvog pijenja alkohola je 10 godina. Ova informacija je potvrđena od-govorima učenika osnovnih škola koja govori da 60 % osnovnoškolca koji su odgovorili na to pitanje prvi put pili su alkohol do dopunjene 10. godine.

Naši podaci pokazuju da je bilo 15 % učenika barem jednom pod utjecajem alkohola, bez obzira na dob, međutim, oni su nadalje odgovorili da se je dogodilo 13 % ispitanika se do 10 godina starosti, do uključivo 11 godina 21 %, a do uključujući 12 . godine, 41 %.

Više od 10 x bilo ih pod uticajem alkohola od 1 %, jednom pod uticajem alkohola bilo je 10 % ispita-nika.

U poslednjih 14 dana pre intervjua alkohol je pilo 20 % učenika osnovnih škola u poslednjoj sedmici 12 %

Gdje dolaze u kontakt sa alkoholom? Manje od 40 % dođe u kontakt sa alkoholom kod kuće što je u odnosu na generaciju 2008/09 manje koja je došla u kontakt sa alkoholom kod kuće na razini više od polovice svih ispitanika u uzorku 6798 učenika.

Koliko često učenici slovenačkih osnovnih škola pije alkohol? 8 % osnovnoškolske dece pije alkohol barem jednom sedmično, a 1 % je onih koji uživaju alkohol svaki dan, što znači da 8 % ispitanika redovno konzumira alkohol. Istovremeno, potrebno je dodati da je bilo koja konzumacija alkohola opasna za učenike, štetna i rizična.

Dali imaju ispitanici probleme pri kupovanju alkohola? Ako uporedimo generaciju osnovne škole 2008/09 i 2013/14 u odnosu na koliko problema imaju kada kupuju alkohol, možemo zaključiti da generacija 2013/14 ima više problema pri kupovanju alkohola u trgovini (47 %), na benzinskoj stanici (49 %) i baru (41 %) i da je više od pola ispitanika nema tih problema, što je nešto bolje u odnosu na generaciju 2008/09, kada je imalo kod kupovine alkohola problema samo oko 30% učenika osnovnih škola, bez obzira na mesto kupovine, trgovina benzinska stanica ili kafić.

Generacija 2013/14 god. manje nabavlja alkohol kod kuće, a ima više problema s kupovinom. Možemo se ispi-tati da li oni više puta kupuju alkohol i zbog toga imaju više problema? U odgovorima je nekoliko razlika između dečaka i devojčica, djevojčice u proseku devojčice imaju ma-nje problema sa kupovinom alkohola u odnosu na dečake.

Da li među mladima prisutno nasilje po pitanju pijenja alkohola? Prema društvenim događajima i utjecaju različitih društvenih socijalnih mreža (Facebook isl.) razmi-šljali smo o mogućnosti nasilja među mladima po pitanju nagovaranja ka konzumaciji alkohola sa strane vršnjaka.

Iz rezultata moguće je zaključiti da u poslednjih pet godina nema značajnih razlika. Samo 1% više učenika osnovnih škola god. 2013/14 odgovorilo je da imaju iskustava sa nagovaranjem – nasiljem po pitanju pijenja alkohola sa strana vršnjaka. U obe generacije, nešto više od 10% učenika osnovnih škola ima iskustava sa pritiskom u vezi pijenja alkohola sa strane vršnjaka.

Mišljenje o osnovnoj ili alkohol utiče na njihovo raspoloženje? Gotovo tri četvrtine ispitanih odlučili su da alkohol ne utiče na njihovo raspoloženje.

Dali učenici pomisle na štetna dejstva konzumiranja alkohola? Da, otprilike dve trećine ispitanika smatra da alkohol ima štetne posledice po njih, a jedna trećina misli da ne.

Da li veruju da se može veseliti bez konzumacije alkohola prilikom zabave? Jedna desetina ispitanika je odgovorila da ne. Generacija djece 2008/09 god. odgovorili su da ne u 7 %.

Šta misle učenici da li roditelji znaju da oni piju alkohol i da li bi oni to dozvolili? Oko četvrtine ispitanika smatra da roditelji ne znaju za njihovo pijenje alkohola. Polovina od njih još odgovorili su da roditelji znaju. U isto vrijeme blago je porastao postotak osnovnoškolaca koji se oseća-ju ili čak veruju da bi njihovi roditelji dopuštali njihovo pijenje alkohola. Postotak takvih učenika u po-slednjih pet godina je porastao sa 22 na 26 %.

Što misle učenici dali učitelji znaju da oni piju alkohol i dali bi imalo to uticaja na promenu odnosa prema njima ako bi znali? Gotovo dve trećine osnovnoškolaca veruje da učitelji ne znaju za njihovo pijenje alkohola. Isto tako više od jedne trećine veruje da bi nastavnici stav prema njima promenili ako bi znali za njihovo pijenje alkohola. Gotovo polovina ispitanika ne zna šta bi se dogodilo ako bi učitelji znali za njihovo pijenje alkohola.

Ovo komparativno istraživanje ukazuje da je prvo iskustvo mladih sa uzimanjem alkohola ostalo nepormenjeno, sa 10 godina starosti, medjutim više je dece koja nisu u ispiitivanm uzorku, koji je re-prezentativan, konzumirala alkohol nego pre pet godina (18 % za razliku od 11 %). Takodje se uočava porast dece koja smatraju da je alkohol nazobilazan faktor zabave (u prethodnoj generaciji 7 %, u ovom istraživanju 10 %). Promena percepcije porodične dozvole za pijenje se takodje promenila, me-rama očekivanim stavom roditelja ukoliko bi saznali za pijenje, skočila je sa 22 % na 26 %. Zabeležene su i razlike u odnosu na pol ispitanika u smislu da su dečaci pod većim rizikom, češće piju i opijaju se. Uticaj društvenih mreža te vršnjačkog pritiska se nije promenio u odnosu na prethodnu generaciju i nije obiman. Redukovano je nabavljanje alkohol u kući,već se uglavnom kupuje,a teškoće prilikom kupovine imaju više dečaci i to iz starije grupe, ovde je registrovan pozitivan trend .

8 9

Diskusija i predlozi autora odslikavaju njihovo komprehenzivno sagledavanje složenosti ove psihoso-cijalne pojave , u ovom istraživanju fokusirane na stavove mladih koji oblikuju nihovo ponašanje u odnosu na alkohol.

Dobijeni i jasno prikazani rezultati istraživanja su elaborirani, procesno sagledani u odnosu na stanje u prethodnoj generaciji, i pretočeni u važne preporuke koje adresiraju medjuzavisnost razvojnih identi-fikacionih procesa mladih sa bitnim sredinskim faktorima .

Ova monografija odslikava status prtaesens stavova i ponašanja mladih u Sloveniji danas i bogat je i pouzdan izvor za planiranje preventivnih programa u suzbijanju alkoholizma.

PASTI ODRAŠČANJA V ALKOHOLNI KULTURI, ANALIZA NEKATERIH KLJUČNIH DEJAVNIKOV ODNO-SA DO ALKOHOLA SLOVENSKIH OSNOVNOŠOLCEV DO ALKOHOLA avtorji : Boben Dušica, Čebašek – Travnik Zdenka , Ferlan Istinič Marjeta, Petrič Kerstin Vesna i Sorko Nataša, urednici: Sorko Nataša i Boben Dušica.

V monografiji je predstavljeno raziskovanje, v katerega so bili vključeni osnovnošolci. V vzorec je bilo vključenih 6787 učencev slovenskih osnovnih šol v starosti od 11 do 16 let. V vzorcu je 51 % dečkov in 49 % deklic. Uporabljen je strukturiran vprašalnik, ki je sestavljen iz 21 vprašanj, rezultate so avtorji primerjali s podobnimi rezultati, ki so jih dobili v raziskovanju leta 2009 na podobnem vzorcu.

Osnovnošolci so odgovorili, da jih do sedaj alkohola ni pilo 18 % vprašanih v generaciji 2013/2014, od tega: 15 % dečkov in 21 % deklic. V generaciji 2008/09 alkohola ni pilo skoraj 11 %.

Ob prvem pitju alkohola so bili povprečno stari 10 let. Ta informacije je potrjena tudi z odgovori učencev, ki govorijo o tem, da je jih 60 % prvič pilo alkohol do dopolnjenega 10. leta starosti.

Podatki kažejo, da je bilo 15 % vsaj enkrat opitih ne glede na njihovo starost. V nadaljevanju so odgovorili tudi, da se je to zgodilo 13 % vprašanim do 10. tega leta starosti, do vključno 11. leta 21 %, a do vključno 12. leta 41 %.

Več kot 10 x je bilo je opitih 1 % vprašanih, enkrat pa je bilo opitih 10 % vprašanih.

V zadnjih 14 dneh pred anketiranje je alkohol pilo 20 % učencev osnovnih šol, v zadnjem tednu pa 12 %.

Kje pridejo osnovnošolci v stik z alkoholom? Manj kot 40 % jih pride v stik z alkoholom doma, kar je v odnosu na generacijo 2008/08 manj. Generacija 2008/09 na vzorcu 6798 učencev je odgovorila, a jih pride v stik z alkoholom doma več kot polovica.

Kako pogosto učenci slovenskih osnovnih šol pijejo alkohol? 8% osnovnošolcev pije alkohol vsaj enkrat tedensko, a 1 % je takšnih, ki pijejo alkohol vsak dan, kar pomeni, da 8 % vseh vprašanih redno pije alkohol. Prav tako je potrebno dodati, da je za njih vsako uživanje alkohola nevarno, škodljivo in rizično.

Ali imajo osnovnošolci težave pri nakupu alkohola? V kolikor primerjamo generaciji 2008/09 in 2013/14 glede na njihove težave z nakupom alkoho-lom lahko zaključimo, da ima generacija 2013/14 več težav pri nakupu alkohola u trgovini (47 %), na bencinskem servisu (49 %) in lokalu (41 %) ter da več kot polovica vprašanih težav pri nakupu alkohola nima. To je nekoliko bolje kot v generaciji 2008/09, v kateri je imelo težave pri nakupu alkohola le okoli 30 % ne glede na to kje so alkohol želeli kupiti: trgovina, bencinski servis ali lokal. Generacija 2013/14 pride manj v stik z alkoholom doma in ima več težav z nakupom alkohola. Lahko se vprašamo ali je to posledica, da oni večkrat alkohol kupujejo in imajo zaradi tega tudi več težav? V odgovorih je nekoliko razlik med odgovori dečkov in deklic. V povprečju imajo deklice manj težav v primerjavi z dečki.

Ali so mladi zaradi spodbujanja k pitju alkohola deležni medvrstniškega nasilja? Glede na družbena dogajanja in vpliva različnih družbenih socialnih omrežij (Facebook ipd.) raz-mišljali smo tudi o vprašanju nasilja med mladimi povezano s spodbujanjem k pitju alkohola s strani vrstnikov.

Rezultati kažejo, da v zadnjih petih letih na tem področju ni prišlo do pomembnih razlik. Več kot 1 % slovenskih osnovnošolcev je odgovorilo v generaciji 2013/14, da imajo za seboj izkušnjo spodbujanja – nasilja – glede pitja alkohola s strani vrstnikov. V obeh generacijah je takšnih več kot 10 % učencev.

Ali so osnovnošolci mnenja, da alkohol vpliva na njihovo razpoloženje? Več kot tri četrtine vprašanih je mnenja, da alkohol nima vpliva na njihovo razpoloženje.

Ali učenci pomislijo na škodljive posledice pitja alkohola? Da, približno dve tretjini vprašanih meni, da ima pitje alkohola škodljive posledice, tretjina pa je prepričana, da jih nima.

Ali so osnovnošolci mnenja, da se lahko veselijo na zabavi brez pitja alkohola? Desetina vprašanih je odgovorila, da ne. V generaciji učencev šolskega leta 2008/09 jih je tako odgovorilo 7 %.

Kaj menijo osnovnošolci ali njihovi starši vedo za njihovo pitje alkohola in ali bi ga dovoljevali? Okoli četrtina vprašanih meni, da starši ne vedo za njihovo pitje alkohola. Polovica jih meni, da vedo. A istočasno se je nekoliko povečal odstotek tistih osnovnošolcev, ki menijo ali verjamejo, da bi njihovi starši dovoljevali njihovo pitje alkohola. Odstotek takšnih učencev se je v zadnjih petih letih povečal iz 22 na 26 %.

Kaj menijo osnovnošolci ali njihovi učitelji vedo za njihovo pitje alkohola in ali bi to vplivalo na spremembo njihovega odnosa do njih, če bi to vedeli? Dve tretjini osnovnošolcev verjame, da učitelji ne vedo za njihovo pitje alkohola. Več kot ena tre-tjina meni, da bi učitelji spremenili odnos do njih, če bi vedeli za njihovo pitje alkohola. Polovica vprašanih pa ne ve kaj bi se zgodilo, če bi učitelji vedeli za njihovo pitje alkohola.

Ugotovitve raziskave so, da imajo osnovnošolci prvo izkušnjo glede pitja alkohola okoli 10 leta in da v zadnjih petih letih glede ta ni pomembnih sprememb. Vendar je v tem reprezentativnem vzorcu več tistih, ki alkohola še niso pili kot pred petimi leti (18 % v primerjavi z 11 %). Prav tako se povečuje odstotek tistih, ki menijo, da se brez uživanja alkohola ne morejo veseliti (v prejšnji

10 11

PastI odRaščaNJa v alkoholNI kultuRIDoc. dr. Zdenka Čebašek-Travnik

Ko smo leta 2009 pripravljali analizo prve raziskave v okviru Društva - Žarek upanja (DŽU), smo se si postavili nekaj vprašanj, ki so enako pomembna še danes, pet let kasneje. Prav je, da jih večkrat ponavljamo in dopolnjujemo še z vprašanji o tem, kako se starši odzivajo na opijanje svojih otrok, med katerimi so tudi mlajši od 10 let.

Mediji nam v zadnjih mesecih posredujejo osupljive novice o številu in starosti otrok, ki zaradi alkoholnega opoja potrebujejo pomoč urgentne službe na pediatriji. Zato ponovno postavljam vprašanje, ali je prav, da otroci (to so osebe do 18. leta starosti!) uživajo alkoholne pijače? Strokovnjaki s področja obravnave odvisnosti poznamo odgovor, ki je odločen NE, hkrati pa se zavedamo, da že v nekoliko širšem okolju veljajo drugačne norme. Mnogi fakultetno izobraženi starši še vedno me-nijo, da je prav, da svoje otroke naučijo uživati alkoholne pijače na »kulturen način«, jim torej sami, v navidezno nadzorovanih situacijah ponujajo alkoholne pijače. Ne moremo se izogniti primerjavi s telesnim kaznovanjem otrok, kjer vlada podobno razhajanje mnenj – strokovnjaki za duševno zdravje telesnemu kaznovanju otrok odločno nasprotujemo, že med pedagogi in psihologi pa to nasprotovanje ni več tako samoumevno. Zakaj omenjam to primerjavo? Če hočejo starši uveljaviti prepoved uživanja alkoholnih pijač pri svojih otrocih, morajo glede tega postaviti jasna pravila in vnaprej predvideti ukrepe, ki jih bodo izvedli, če bo otrok kršil prepoved uživanja alkoholnih pijač. Torej predvideti, ali in kako bodo kaznovali otroka »kršitelja« in ali bo del kazni tudi telesno kazno-vanje. To so težka vprašanja, o katerih bi se morala pogovoriti in izreči oba starša ter svoja ravnanja uskladiti. Ker vemo, da je med odraslimi približno 15% oseb, odvisnih od alkohola, postane razu-mljivo, zakaj nekateri starši teh meja otrokom ne morejo postaviti. Otroci gotovo opazijo težave, ki jih imajo zaradi uživanja alkohola njihovi starši, a nimajo sogovornika, ki bi ga lahko vprašali karkoli v zvezi s tem. Če starši sami ne zmorejo omejiti uživanja alkohola, tega ne morejo zahtevati od svojih otrok. S tem je omajana njihova lastna kredibilnost v odnosu do alkohola, zato svojo avtoriteto izvajajo na najbolj neprimeren način – tudi s telesnim kaznovanjem otrok. Poudarimo – vsaka družina bi morala imeti jasno določena pravila glede uživanja alkohola, posebej jasno pa izoblikovati stališče, da mladoletni otroci ne smejo dobiti alkohola od starejših.

V naši raziskavi ugotavljamo, da se je delež osnovnošolskih otrok, ki pijejo vsak teden, v zadnjih petih letih skorajda prepolovil (v letu 2013/14 vsaj 8%, v letu 2008/9 pa 14% anketiranih), zato nastaja vtis, da tako starši, kot otroci postopoma sprejemajo odklonilna stališča do alkohola. Da torej vedo, da ni prav, da otroci uživajo alkoholne pijače in tudi da ni prav, da jim jih starši ponujajo (svojim) otrokom. To lahko razberemo tudi iz podatka, da se je zmanjšal delež tistih, ki se z alko-holnimi pijačami oskrbijo doma.

Vendar se s takšno ugotovitvijo ne smemo zadovoljiti, saj je med anketiranimi otroci kar 15% takšnih, ki so bili vsaj enkrat opiti, med njimi pa se jih je 13% opilo še preden so dopolnili 10 let. Ta odstotek s starostjo hitro narašča in je pri 12–letnih otrocih že 41%. To pa je tudi v absolutnih šte-vilkah podatek, ob katerem bi se morala zganiti ne le stroka, temveč tudi širša družba in politika. Na bolj odločen odziv civilne družbe in politike še čakamo.

Ker se letos podrobneje posvečamo družinskim okoliščinam mladih ljudi, je zanimivo pogledati odgovore na vprašanje, ali starši vedo za njihovo pitje in ali bi ga dovoljevali. Približno polovica an-ketiranih učencev meni, da starši vedo za njihovo pitje, četrtina pa – da ne vedo, dobra petina pa

generaciji 7%, v tej raziskavi 10%). Sprememba odnosa družine glede dovoljevanja pitja alkohola se je prav tako spremenila s pričakovanimi stališči staršev, v kolikor bi le ti vedeli za pitje alkohola njihovih otrok. Ta odstotek se je povečal iz 22 na 26 %. Ugotovljene so tudi razlike glede na spol vprašanih. Dečki so bolj rizičnim, večkrat in pogosteje pijejo alkohol ter pogosteje in večkrat so opiti. Vpliv družbenih omrežij in vrstniškega pritiska se ni spremenil glede na predhodno gene-racijo. Zmanjšal se je odstotek tistih, ki se z alkoholom oskrbijo doma, pogosteje vprašani alkohol kupijo, težave z nakupom alkohola imajo pogosteje starejši dečki. Tu je mogoče zaznati pozitiven trend.

Diskusija in predlogi avtorju predstavljajo njihov celostni pogled na ta psihosocialni pojav. V tem raziskovanju so usmerjeni predvsem v stališča mladih, ki vplivajo na njihova vedenja v povezavi z njihovim odnosom do alkohola.

Rezultati raziskave so jasno in razumljivo prikazani. Pogled na njih je procesen v odnosu na pred-hodno generacijo in v monografiji avtorji govorijo o priporočilih glede povezanosti razvojnih pro-cesom z drugimi dejavniki.

Ta monografija predstavlja stališča in vzorce vedenja mladih v Sloveniji danes in je bogat ter za-upanja vreden vir podatkov za načrtovanje preventivnih programov na področju zasvojenosti z alkoholom.

12 13

jih ni vedela, če starši vedo za njihovo pitje ali ne. Vprašanje cilja predvsem na komunikacijo med starši in otroki. Menimo, da bi odkrit pogovor na to temo lahko bistveno vplival na otrokov odnos do alkohola, s tem pa tudi na aktualno vedenje. Torej – ali bo otrok moral pitje skrivati pred starši, ali bo pil z njihovo vednostjo ali celo dovoljenjem. Glede na to, da se je odstotek anketirancev, ki menijo, da bi jim starši dovolili uživanje alkohola, v zadnjih petih letih povečal (iz 22 na 26%), bi kazalo ta podatek uporabiti pri preventivnem delu s starši. Predvsem bi jim bilo dobro predstaviti način, kako naj se s svojimi mladostniki pogovarjajo o rabi alkohola, kako naj ravnajo, ko se sami znajdejo v priložnosti, da bi pili in kako, kadar opazijo pijanega vrstnika. Takšni pogovori bi tudi starše privedli do razmisleka o njihovem lastnem odnosu do alkohola in kako jih glede tega vidijo njihovi otroci. Zato zainteresirane bralce vabim k branju ugotovitev naše raziskave iz leta 2012 (Analiza nekaterih ključih dejavnikov pitja alkohola odraslih prebivalcev Slovenije, Društvo – Žarek upanja, 2013).

Vse raziskave, ki jih je doslej opravilo Društvo – Žarek upanja (2003 – brez objave, 2009, 2010, 2013) sodijo med nizko proračunske projekte. Kljub temu so bile opravljene na metodološko ustrezen način in predstavljajo kamenček v mozaiku epidemioloških raziskav o rabi alkohola med prebivalci Slovenije. Takšne raziskave imajo več ciljev, med katerimi smo v prvih letih izpostavljali predvsem preventivnega. Vsi sodelavci v raziskavah so bili prostovoljci, ki so bili dobro seznanjeni z raziskovalnimi vprašanji, kasneje so znali pravilno interpretirati rezultate. Ob anketiranju smo mlade seznanjali s posledicami škodljive rabe alkohola in se z njimi pogovarjali o tem, kako se lahko zabavajo tudi brez alkohola. Kasneje smo naša vprašanja in analize razširili, k sodelovanju pa pritegnili različne strokovnjake, ki so naše rezultate lahko umestili v epidemiološko podobo rabe alkohola v Sloveniji. Rezultate raziskav tako že uporabljamo kot didaktični prikaz pri izvajanju pre-ventivnega dela, izdane publikacije pa poleg empiričnega dela osvetljujejo posamezna področja, povezana s škodljivo rabo alkohola. Letošnji publikaciji smo tako dodali poglavja o vlogi družine in izobraževalnih ustanov pri oblikovanju otrokovega odnosa do rabe alkohola ter o vplivu nasilja na razvoj otrokovega odnosa do alkohola in drugih psihoaktivnih snovi.

Društvo Žarek upanja ima strokovno verificiran program za izvajanje celostne psihosocialne po-moči posameznikom in družinam, ki se soočajo s stiskami povezanimi s pitjem alkohola, stabilno financiranje svoje dejavnosti in vedno večjo prepoznavnost – tako med uporabniki, kot med stro-kovnjaki, tako v Sloveniji, kot v tujini. Hvaležna sem za priložnost, da delovanje društva lahko spre-mljam od njegovih začetkov, saj potrjuje moje prepričanje, da je vredno investirati svoje znanje v ljudi, ki imajo vizijo in močno motivacijo za spremembe na bolje. Zato hvala Mijo, hvala Nataša za vajino energijo, srčnost in predanost naši skupni viziji.

PoglEd MINIstRstva Za ZdRavJE Na PRoblEMatIko PItJa otRok IN MladostNIkovVesna-Kerstin Petrič

Zavedanje o tem, da alkohol predstavlja veliko breme za posameznika, družine in družbo, se tudi v naši, tako imenovani »mokri kulturi«, izboljšuje. Podatki kažejo, da v povprečju pijemo vedno manj in da vedno bolje razumemo, da pitje alkohola ni sprejemljivo na delovnem mestu in da lahko za volan sedemo samo trezni. Velika dostopnost alkoholnih pijač in povezovanje pitja alkohola z zabavo in pogosto tudi s športom pa sta dva od ključnih razlogov, da se povečuje tvegano in škodljivo pitje med otroki in mladostniki in da se z alkoholom v Sloveniji srečajo otroci zelo zgodaj.

V polemikah o tem, kaj naj mladim svetujemo glede pitja alkohola, pogosto pozabimo, da je za mlade v obdobju odraščanja in razvoja možganov, škodljivo vsako uživanje alkohola. Prepoved prodaje alkoholnih pijač mlajšim od 18 let ne more biti učinkovita niti ob stalnem in strogem nadzoru njenega izvajanja, če te prepovedi ne posvojijo lastniki lokalov, prodajalci, natakarji, orga-nizatorji prireditev za mlade, učitelji in predvsem starši. Če otrokom in mladim alkohol ponujamo že doma in dopuščamo, da se mladi družijo na javnih površinah z namenom opijanja, težko pri-čakujemo, da bodo javno zdravstvena sporočila o tveganjih povezanih z alkoholom mladi slišali in upoštevali. Tako kot že v kar nekaj slovenskih mestih, so se za prepoved opijanja na javnih odprtih površinah odločili tudi v svobodomiselnem Amsterdamu. Za tak, za mnoge pri nas preveč drasti-čen ukrep, so se odločili zato, ker razumejo, da starši težko mladostniku prepovejo druženje in še težje predpišejo vedenje, če jih pri tem ne podpira celotna družba. Ukrep razumejo predvsem kot sporočilo mladim, da je opijanje nesprejemljivo, in pomoč staršem, pri postavljanju mej svojim mladostnikom.

Svetovna zdravstvena organizacija že vrsto let opozarja, da vzgojna sporočila dosežejo svoj na-men samo, kadar so del celovite alkoholne politike, ki vključuje omejevanje cenovne in druge dostopnosti do alkohola vsem, ne samo mladim, in korenito omeji oglaševanje alkoholnih pijač v vseh medijih, tudi na spletu. Gre za ukrepe, ki ne zahtevajo velikih investicij države, zahtevajo pa politično voljo in široko podporo javnosti. Ob omejitvah pa bo za uspeh potrebno mladim omo-gočiti več organiziranega druženja in zabave, ki bo spodbujalo njihovo ustvarjalnost in predvsem ne bo pogojeno z interesom zaslužka iz naslova prodaje alkoholnih pijač. Kvalitetno preživljanje prostega časa prepogosto pogojeno s finančnimi možnostmi posameznika in njegove družine, zato bodo nujna vlaganja tako s strani države kot lokalnih skupnosti v dostopnost do kakovostnih programov za mlade, če naj breme bolezni, tudi zaradi alkohola, v prihodnje ne povečuje tveganja za revščino in socialno izključenost prihodnjih generacij odraslih in s tem manjšo produktivnost in slabši razvoj naše družbe.

Na Ministrstvu za zdravje pozdravljamo publikacijo, ki je pred vami, saj bo zagotovo prispevala k večjemu zavedanju o nujnosti korenitih sprememb v odnosu do alkohola v Sloveniji in večji podpori tako politike kot javnosti učinkovitim ukrepom na tem področju. Radi razglašamo, da so otroci naše največje bogastvo. Če je temu res tako, se tudi v času finančnih omejitev, ne bo težko odločati za prednostna vlaganja v njihovo zdravje.

14 15

otRoCI IN MladostNIkI kot RaNlJIva skuPINaMarjeta Ferlan Istinič Sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Trendi kažejo, da je tvegano in škodljivo pitje alkohola eden od resnih problemov naše družbe, ki se z leti še stopnjuje. Še posebej to velja za mladostnike. Glede na to, da je mladostniško ob-dobje obdobje preizkušanja in oblikovanja navad, med drugim tudi navad pitja alkohola, je treba mladostnikom zaradi njihove ranljivosti v prihodnjih letih posvetiti še prav posebno pozornost. Po Konvenciji o otrokovih pravicah obravnava otrok kot nacionalne prioritete pomeni, da mora blagi-nja otrok in mladih, ki so prihodnja odrasla generacija, postati prednostni cilj v vseh pravnih doku-mentih, politikah in razvojno naravnanih programih države kot tudi njenih proračunskih izdatkov. Skladno s slovensko ustavo in Splošno deklaracijo o človekovih pravicah ter drugimi mednarodni-mi dokumenti je soglasno sprejeto, da so otroci in mladostniki upravičeni do posebne družbene skrbi in pomoči, ter da je država odgovorna za to, da vsakemu otroku in mladostniku prizna in zagotovi pravico do življenjske ravni, ki ustreza njegovemu telesnemu, umskemu, duhovnemu, nravstvenemu in družbenemu razvoju.

Tvegano in škodljivo pitje alkohola med mladimi v svetu in tudi v Sloveniji predstavljata problem, katerega posledice se kažejo v številnih razsežnostih kot so medvrstniško nasilje in druge oblike nasilja, bolezni, poškodbe, slab učni uspeh in osipništvo. Za psihosocialno pomoč poleg zdra-vstvenih institucij že vrsto let skrbi tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki preko sofinanciranja različnih programov podpira razvijanje raznovrstnih programov obravnave v okviru preventivnega delovanja kot tudi nudenja strokovne pomoči. Gre za social-novarstvene programe, ki dopolnjujejo javno službo in preko različnih oblik obravnave delujejo v različnih okoljih. Ob prepoznavanju te problematike je Ministrstvo za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti v okviru sprejetja nacionalne strategije nacionalnega varstva za ob-dobje od 2013-2020 (ReNPSV13-20) upoštevalo, da se bodo obstoječe kurativne in vzdrževalne socialnovarstvene storitve in programi ohranjali oziroma povečevali glede na potrebe. Še poseb-no pozornost bomo v prihodnjem obdobju namenili preventivnim programom za mladostnike z več poudarka na ozaveščanju celotne javnosti in še posebej mladostnikov. Vse te aktivnosti smo vključili tudi v Program za otroke in mladostnike (2006-2016), kjer smo še posebej izpostavili preventivne programe za mladostnike. Poleg zagotavljanja sredstev za preventivno delovanje pa bomo morali zagotoviti tudi sredstva za raziskave, s pomočjo katerih bomo ugotavljali učinkovi-tost mehanizmov za zmanjšanje škodljive rabe alkohola. Zagotovo pričujoča raziskava ne more postreči z odgovori na vsa vprašanja, ki so povezana s tveganim in škodljivim pitjem alkohola, ki je med mladostniki. Verjamem pa, da bo pričujoča raziskava o odnosu osnovnošolcev do alkohola, ki je zajela vse regije Slovenije, pripomogla pojasniti razloge za stanje na tem področju z ugotovitvami in pripomogla k pojasnitvi razlogov za stanje na tem področju in z dragoceni-mi ugotovitvami pomagala pri reševanju tega problema vsem, ki se na različne načine s temi vprašanji srečujemo pri svojem delu, torej vsem, ki raziskujejo to področje, pa tudi tistim, ki se znajdejo v stiski.

1. TeOReTiČna iZHODiŠČaNataša Sorko

1.1 vPlIv vaRovalNIh dEJavNIkov IN dEJavNIkov tvEgaNJa Na oblIkovaNJE odNosa otRok IN MladostNIkov do alkohola

V tem delu so predstavljeni nekateri problemi povezani s tvegano in škodljivo rabo alkohola in drugih psihoaktivnih snovi pri otrocih in mladostnikih, ki so vse pogostejši. Zaskrbljujoče je dej-stvo, da otroci in mladostniki po alkoholu posegajo že zelo zgodaj, kar ugotavljajo številne doma-če in tuje raziskave.

Na podlagi teoretičnih spoznanj znanosti in rezultatov raziskav, ki so jih opravili slovenski in tuji raziskovalci, so v monografiji v nadaljevanju tudi predstavljeni predlogi ukrepov, ki kažejo usmeri-tve za prihodnje preventivno delovanje in izvajanje različnih preventivnih programov. Predlagane aktivnosti so usmerjene na zmanjševanje škodljive in tvegane rabe alkohola med odraslo popula-cijo ter otroci in mladostniki, spodbujanje vseh starostnih skupin k krepitvi zdravega življenjskega sloga brez uživanja alkohola in drugih psihoaktivnih snovi z ozaveščanjem, informiranjem, sve-tovanjem, nudenjem pomoči in svetovanjem, zmanjševanjem stigme, izobraževanjem, pridobi-vanjem novih, zdravih, vedenjskih navad, učenjem socialnih veščin, komunikacijskih spretnosti, s spodbujanjem k prevzemanju odgovornosti, skrbi za lastno zdravje, telesno in duševno.

Opredelitev osnovnih pojmov povezanih s pitjem alkohola

V nadaljevanju so navedeni nekateri osnovni pojmi, ki bodo v nadaljevanju večkrat omenjeni (povzeto po Kolšek, 2004; Anderson in Baumberg, 2006; Čebašek Travnik, 1999; Svetovna zdra-vstvena organizacija, 2005; Zorko, 2009) in se uporabljajo v zvezi s pitjem alkohola pri odraslih. Enota alkohola vsebuje približno 10 gramov alkohola, kar je 1 dcl vina ali 2,5 dcl piva ali 0,3 dcl žgane pijače. V Sloveniji veljajo naslednje meje manj tveganega pitja za odrasle: za odrasle moške ne več kot 14 enot alkohola na teden (oziroma ne več kot dve enoti na dan) in ne več kot pet enot ob eni priložnosti, za odrasle ženske in osebe, starejše od 65 let, pa ne več kot sedem enot na teden (oziroma ne več kot enoto na dan) in ne več kot tri enote ob eni priložnosti. Otrok pod vpli-vom alkohola je neroden, nemiren, težko in nezbrano govori, ima težave s koncentracijo, izgubi nadzor nad lastnim vedenjem, težko se zbere, opazimo hitro menjavo razpoloženja. Otrokov zu-nanji videz in vedenje sta drugačna kot smo ga sicer pri njemu vajeni. Otrok pod vplivom alkohola lahko celo izgubi zavest. Tvegano pitje alkohola je vzorec rabe alkohola, ki dolgoročno in z veliko verjetnostjo vodi k škodljivim posledicam pitja alkohola. Pri otrocih in mladostnikih to velja za vsako pitje alkohola. Škodljivo pitje alkohola je vzorec uživanja alkohola s prisotnostjo negativnih posledic pitja alkohola. Gre za redno uživanje alkoholnih pijač, ki presega meje manj tveganega pitja. Pri otrocih in mladostnikih to velja za vsako pitje alkohola. Sindrom odvisnosti od alkohola je skupina vedenjskih, kognitivnih in fizioloških fenomenov, ki se razvijejo po ponavljajočem se škodljivem uživanju alkohola. Zanj so značilne težave pri obvladovanju pitja v smislu začetka in prenehanja pitja ter oslabljena sposobnost nadziranja količine popitega alkohola, močna želja po pitju alkohola, vztrajanje pri uživanju alkohola kljub škodljivim posledicam, zanemarjanje drugih dejavnosti zaradi uživanja alkohola, stanje odtegnitve (odtegnitveni sindrom), spremenjena tole-ranca, ko je za doseganje enakega ali pričakovanega učinka opitja potrebna vedno večja količina alkohola oziroma je ob enaki količini učinek alkohola bistveno manjši.

16 17

Varovalni dejavniki in dejavniki tveganja

Sindrom odvisnosti je proces, ki se razvija več let. Kako hitro se bo sindrom odvisnosti razvil je odvisno od številnih dejavnikov tveganja, ki pospešujejo razvoj in od varovalnih dejavnikov, ki razvoj sindroma odvisnosti zavirajo.

Različne raziskave so med dejavnike tveganja za škodljivo pitje alkohola izpostavile prisotnost alkohola v družinski anamnezi, to je pojav sindroma odvisnosti ali težav z alkoholom pri starših, sorojencih ali drugih ožjih sorodnikih. Hkrati pa navajajo tudi, da nekateri kognitivni primanjkljaji (npr. težave pri odločanju in reševanju vsakodnevnih problemov), duševne bolezni v otroštvu (med njimi najpogostejšimi so motnje razpoloženja), pomanjkanje socialnih veščin, ne-podporno socialno okolje, nizka samopodoba in specifična vzgoja - permisivna (Gerrard, Gibbons, Zhao, Russell in Reis Bergan, 1999; Ellis, Zucker in Fitzgerald, 1997; Clark, 2004; Clark, Bukstein in Corne-lius, 2002; Zorko 2009) prav tako predstavljajo dejavnike tveganja za razvoj sindroma odvisnosti.

Raziskave kot dejavnik tveganja za pitje otrok in mladostnikov poudarjajo tudi pitje vrstnikov ozi-roma med-vrstniški pritisk, ki pa ga avtorji opredeljujejo zelo različno. Nekateri ga opredelijo kot ponujanje pijače s strani vrstnikov, drugi kot težnjo k enakosti in posnemanju, tretji kot sledenje zaznanim socialnim normam v zvezi s pitjem alkohola (Borsari in Carey, 2001).

Mladostniki so za razvoj škodljivega pitja alkohola bolj ranljivi tudi zaradi razvojnih sprememb, predvsem dozorevanja možganov v času mladostništva (Anderson, 2007; Pechmann in dr., 2005). Izhajajoč iz različne literature (Tomori in dr., 1998; Sande, 2004; Green in Rachel, 2001; Clark, Buk-stein in Cornelius, 2002; Zorko, 2009) so dejavniki tveganja za razvoj odvisnosti med mladostniki predstavljeni po področjih: individualno (osebnosti in vedenjski kot npr.: uporništvo, impulziv-nost, anksioznost, motnje razpoloženja, večja potreba po dražljajih in ponavljanju le teh, asoci-alno vedenje, večja osebnostna ranljivost, nagnjenost k uživanju psihoaktivnih snovi), družinsko (uporabo psihoaktivnih snovi pri starših/sorojencih/širši družini, nejasna pravila v družini, permi-sivna ali pretirano toga in stroga vzgoja, negativna komunikacija in pomanjkanje komunikacije, poslabšanje družinskih odnosov, oddaljeni starši, odnos staršev in drugih družinskih članov do alkohola), vrstniško (zgodnjo uporabo različnih psihoaktivnih snovi pri vrstnikih in vrstniški sku-pini, primerjave med vrstniki in pritisk vrstnikov, odnos vrstnikov do alkohola) in šolsko področje (šolsko neuspešnost, odpor do šole, pomanjkanje možnosti za konstruktivno uveljavitev, odnos učiteljev in drugega šolskega osebja do alkohola) ter področje skupnostnih dejavnikov (permisiv-ne družbene norme in zakone, nejasnost prehoda v odraslost, slaba pripadnost soseski in lokalni skupnosti, nizek socialno-ekonomski status, dostopnost alkohola).

Med varovalnimi dejavniki, ki posameznika varujejo pred razvojem odvisnosti, različni avtorji (Cle-veland in dr., 2008; Ames in Roitzsch, 2000; Sale, Sambrano, Springer, Pena, Pan in Kasim, 2005, Zorko, 2009) izpostavljajo občutek kompetentnosti, asertivnost, sposobnost učinkovitega reševa-nja problemov, dobre socialne spretnosti in podporno socialno okolje. Pomembno je, da otroka opremimo z veščinami odločanja in reševanja problemov, da se bo znal kasneje v življenju soočati s težavami in bo usmerjen k iskanju rešitev. Pomembno je, da krepimo otrokovo samozavest tako, da prepoznamo njegove dobre lastnosti in področja, kjer je uspešen ter ga pri tem spodbujamo. Otroka moramo naučiti, da se sam pohvali in si tako gradi samozavest. Socialne spretnosti in podporno socialno okolje krepimo s tem, ko otroku omogočimo med-vrstniško druženje, komu-nikacijo in vzpostavljanje stikov. Tako otroku pomagamo graditi raznoliko in trdno socialno okolje, ki bo kasneje zanj v življenju vir pomembne opore in pomoči.

Seveda pa pri razvoju sindroma odvisnosti od alkohola ne moremo govoriti le o enem vzročnem dejavniku, temveč gre za prepletanje več dejavnikov tveganja z več varovalnimi dejavniki. V za-dnjem obdobju raziskovalci (Hampton, 2006; Heath in Nelson, 2002, Zorko, 2009) poudarjajo, da gre pri razvoju odvisnosti za prepletanje dejavnikov dednosti in dejavnikov okolja. Ko govorimo o dejavnikih dednosti, govorimo o tem, kar smo podedovali od naših staršev, medtem ko med dejavnike okolja sodijo vse značilnosti okolja, v katerem posameznik živi (npr. dostopnost alko-hola, dohodek na prebivalca, ...). Pri dejavnikih dednosti in okolja ima velik pomen ravno njuno prepletanje.

Dostopnost alkohola otrokom in mladostnikom

Pomemben dejavnik tveganja škodljive rabe alkohola med otroci in mladostniki je finančno -go-spodarski interes določenih akterjev (alkoholna industrija, gostinci in prodajalci) za enostaven do-stop mladih do alkohola. Alkoholna industrija na različne načine oglašuje svoje izdelke, pri čemer se je izkazalo, da oglasi, oddaje in filmi, ki spodbujajo pitje alkohola, pri otrocih in mladostnikih povečujejo željo po alkoholu, spodbujajo pozitivna pričakovanja v zvezi s pitjem alkohola in po-spešujejo pitje alkohola (Anderson, 2007; Wills, Sargent, Gibbons, Gerrard in Stoolmiller, 2009; Anderson, de Bruijn, Angus, Gordon in Hastings, 2009; Zorko, 2009). Večina držav Evropske unije si prizadeva za krepitev odgovornega odnosa do alkohola in prepoved oglaševanja, strežbe in prodaje alkohola mladoletnim.

Dostop do alkohola mladoletnim v lokalih in trgovinah urejuje Zakon o omejevanju porabe al-kohola (ZOPA; Ur. l., št. 15/2003), ki v 7. členu prepoveduje prodajo in ponudbo alkoholnih pijač in pijač, ki so jim dodane alkoholne pijače, osebam, mlajšim od 18 let. S tem v Sloveniji skušamo otrokom in mladostnikom omejiti dostop do alkohola ter posledično preprečevati tvegano pitje in opijanje. Kljub ustrezni zakonski ureditvi prihaja na tem področju do številnih kršitev, kar doka-zujejo tudi rezultati naše raziskave.

Posledice tveganih oblik pitja alkohola med otroci in mladostniki

Otroci in mladostniki so v primerjavi z odraslimi bolj ranljivi za posledice tveganega pitja alkohola. Povečana ranljivost otrok in mladostnikov je posledica več dejavnikov, ki izhajajo iz značilnosti razvojnega obdobja otroštva in mladostništva. Otroci in mladostniki so bolj občutljivi za učinke alkohola, ker njihov telesni in duševni razvoj še nista končana, ker so telesno šibkejši, ker se nji-hovi možgani, katerih delovanje se pri dolgotrajnem prekomernem pitju alkohola lahko trajno spremeni, še razvijajo (Anderson, 2009). Nenazadnje so otroci in mladostniki bolj ranljivi tudi zato, ker imajo v primerjavi z odraslimi manj izkušenj in znanja v zvezi s pitjem alkohola in njegovih učinkov.

Posledice tveganega pitja alkohola, ki so razdeljene, podobno kot drugi avtorji, na telesne (zastru-pitev z alkoholom, glavoboli, motnje srčnega ritma, motnje dihanja, vnetje trebušne slinavke, vne-tje želodca, motnje ravnotežja, utrujenost, zaspanost, izguba zavesti, koma, smrt, motnje spanja in apetita, nihanje telesne teže), psihološke (neopravičeno izostajanje od pouka, slabši učni uspeh, upad volje in motivacije, zanemarjanje aktivnosti, obžalovanje svojih dejanj, težave s spominom, upad koncentracije, težave pri odločanju in reševanju problemov, tvegana spolna vedenja, tvega-no uživanje drugih psihoaktivnih snovi, razdražljivost, agresivnost, anksioznost, duševne motnje, samomorilno vedenje in socialne (težave v družinskih odnosih, težave v odnosih z vrstniki, težave

18 19

v odnosih z učitelji in drugimi, izguba prijateljev, sprememba družbe, prepiri, pretepi, prerivanja, pobegi od doma, nasilje, težave s policijo) (povzeto po Institute of Alcohol Studies, 2009; Čebašek in Travnik, 1999; Hibell in dr., 2009; Stergar, Pucelj in Scagnetti, 2003; Zorko, 2009).

Posledice tveganega pitja alkohola se med seboj povezujejo in niso med seboj ločene katego-rije, kar pomeni, da se posledice, ki so vidne na enem od treh področij, pogosto kažejo tudi na preostalih dveh področjih. Tako bo lahko imel mladostnik, ki je zaradi pogostega opijanja in pre-komernega pitja alkohola izgubil voljo in postal depresiven, hkrati težave na vseh treh področjih: težko bo spal in izgubil bo apetit (telesne posledice), izgubil bo motivacijo za delo in šolo, imel bo več težav s koncentracijo (psihološke posledice) ter se bo zelo verjetno umikal v osamo ali si našel drug krog prijateljev (socialne posledice). Otrok pod vplivom alkohola težje razume učno snov, izgubi voljo do učenja, nima motivacije, uči se manj in tudi manj učinkovito kot tisti vrstniki, ki alkohola ne pijejo. Dolgotrajno škodljivo pitje alkohola vpliva na mladostnikovo sposobnost odločanja in reševanja vsakodnevnih težav, kar lahko vpliva na uspeh pri dokončanju šolanja in odločanju za nadaljevanje šolanja.

Odnos otrok in mladostnikov do alkohola

Raziskave kažejo, da tisti, ki pričnejo piti alkohol pred svojim 15. letom, je v neki točki njihovega življenja štirikrat bolj verjetno, da bodo postali odvisni kot tisti, ki so začeli piti po svojem dvajse-tem letu (Tomori, 1995).

Otroštvo

Razvoj otroka v obdobju otroštva (od sedmega do dvanajstega leta) ima specifične značilnosti. Za pravilen razvoj otroka je pomembno spodbudno družinsko okolje, v katerem otrok dobi osnovne informacije o ljudeh, o medsebojnih odnosih, življenju in težavah. Otroka vzgajamo k samostoj-nosti in hkrati skrbi za druge. V tem razvojnem obdobju otroci veliko svojega časa že preživljajo z vrstniki, ki imajo zlasti v njihovem socialnem okolju pomembnejšo vlogo kot v zgodnejših razvoj-nih obdobjih. Otroci pa so tudi že sposobni oceniti svoj položaj in popularnost v vrstniški skupini (Marjanovič Umek, Zupančič, 2004).

Mladostništvo

Mladostništvo je viharno obdobje človekovega življenja, kot ga je v svoji študiji l. 1904 označil Hall (Poljšak Škraban, 2004: 7), v katerem si mladostnik oblikuje odnos do sebe, svojega spremi-njajočega se telesa, se sooča s svojo spolno vlogo, si izoblikuje odnos do vrstnikov, avtoritet. Za mladostnike je značilno nihanje razpoloženja, uporništvo, iskanje »novih«, ne vedno najboljših, rešitev. Mladostnik tudi preizkuša vzorce vedenja odraslih, s posnemanjem in zgledovanjem. Od-nos staršev do alkohola in škodljivo pitje alkohola pri tem ni nobena izjema.

Mladostniki se v obdobju adolescence srečujejo z oblikovanjem svoje lastne identitete. Identiteta so duševne in vedenjske značilnosti posameznika, ki predstavljajo enotnost življenja in doživljanja skozi različna življenjska obdobja in različne socialne situacije (Nastran Ule, 1992). Mladostniki se soočajo s problemi krize odraščanja, iskanjem smisla svojega življenja, identitete, čustvovanja, iskanjem tolažbe v omami, skratka s težavami, pogojenimi z razvojnimi procesi in na drugi stra-

ni zahtevami socialnega okolja. Mladostnik preizkuša, testira pitje alkohola, kar lahko privede do škodljivega in / ali tveganega pitja alkohola ter se kasneje tudi lahko razvije v sindrom odvisnosti od alkohola (Boben Bardutzky, 2004).

Mladostništvo pa je tudi obdobje, ko mladostniki vedno manj svojega prostega časa preživljajo s svojimi starši. Starševska avtoriteta postaja bolj selektivna in vezana na posamezna področja. S starši se mladostniki ne radi ali pa sploh ne pogovarjajo o uživanju drog, alkohola, smislu življenja. Izkušnje kažejo, da se mladostniki s starši zelo malo pogovarjajo, raje sploh nič. Se zapirajo med štiri stene, pretirano gledajo televizijo, uporabljajo neprimerna vedenja. Starši in otroci so sicer v tem obdobju vse bolj v enakovrednem položaju. Vse bolj pa se v tem obdobju mladostnik identi-ficira s svojo vrstniško skupino in izgublja stik s starši.

Če povzamemo, mladostniki v obdobju svojega odraščanja, ob iskanju odgovora na vprašanje kdo sem, ko se soočajo sami s seboj, s telesnimi in drugimi spremembami, s svojo krizo odrašča-nja, še toliko bolj potrebujejo jasna in nedvoumna sporočila odraslih, veliko spodbud, medse-bojnega sprejemanja in razumevanja, da se razvijejo v odgovorno osebnost, ki bo stiske, težave in druge neprijetne konfliktne situacije znala reševati pravilno, brez iskanja navidezne moči, po-guma, rešitve v omami alkoholnih hlapov ali drugih psihoaktivnih snovi, ki bi vplivale na njihove razpoloženje in sprejemanje sveta okoli sebe.

Oblikovanje identitete

Oblikovanje identitete mladostnika se v obdobju adolescence kaže s tem, ko se mladosntik spra-šuje kdo sem, komu pripadam, kaj želim doseči, postati. E. Erikson (1980) s svojo teorijo psihoso-cialnega razvoja dokazuje, da je razvoj identitete pomemben vezni člen med otroštvom in od-raslostjo. Proces individualizacije je predpogoj za oblikovanje osebne identitete in vključuje tudi osamosvajanje od staršev, vendar je pomembno, da z njimi mladostnik obdrži bližino, podobno velja tudi za odnose z vrstniki. Hkrati pa identiteto razume kot vzajemno povezanost s samim seboj (selfsameness) in povezanost z drugimi. V tej točki svoje teorije se Erikson približa konceptu sistemske družinske teorije in govori o dveh temeljih človekovih potrebah, po avtonomnosti, lo-čenosti do drugih in po intimni povezanosti z drugimi. Cilj pa je ohraniti ravnotežje med obema potrebama, kar se mladostnik prične učiti v družinskem okolju, ki ima izjemno pomembno vlogo za oblikovanje identitete mladostnika. Po Eriksonu oblikovanje identitete poteka z opazovanjem in predstavami, oboje pa vpliva na presoje mladostnika, kaj je dobro in kaj ne ter je nadalje sklepal, da je oblikovanje identitete psihosocialni proces samopresojanja (Poljšak Škraban, 2004).

Ljudje smo družbena bitja, zato potrebujemo vzgojo, da se oblikujemo kot osebnost, da si obliku-jemo svojo lastno identiteto. Ljudje od rojstva dalje vzpostavljajo preko vzgoje socialne odnose s pomembnimi osebami, postajajo del skupnosti, najprej v družini, nato v šoli, kasneje v delovnem okolju, kjer poteka proces socializacije, sprejemajo družbene vrednote, norme, pravila, meje, vlo-ge. Pri tem pa mladostniki pogosto naletijo na konflikt s samim seboj. V družinskem okolju nor-mo, pravilo, predstavlja nekaj, v šoli nekaj povsem drugega, med vrstniki nekaj povsem tretjega. Mladostnik se znajde v konfliktu s samim se seboj, ko se mora vedno znova prilagajati situaciji in razmeram in na koncu težko presoja kje ravna bolj prav in kje manj. Dopustnost oz. nedopustnost pitja alkohola v različnih okoljih je eden izmed primerov, ko se mladostnik prav gotovo lahko znajde sam seboj v konfliktni situaciji.

20 21

Socializacija torej poteka preko odnosa s starši, vrstniki, vzgojitelji, vzorniki in tudi s pomočjo druž-benih institucij. Na mladostnikov odnos do alkohola v pretežni meri vplivajo starši, vzgojitelji in drugi s svojim odnosom do alkohola.

Za otroka in mladostnika je izjemno pomembno, da si krepi svojo socialno mrežo preko odnosov s starši, vrstniki, vzgojitelji in drugimi. Pri čemer je zelo pomembna tudi skrb za oblikovanje socialne identitete, ki jo Goffman (1963) razume kot celoto normativnih pričakovanj, ki jim mora ustrezati posameznik v neki socialni situaciji in identifikacije, s katerimi ga največkrat prepoznajo in pripo-znajo drugi ljudje. Osebna identiteta pa zajema predvsem individualne značilnosti posameznika in njegovo spontanost delovanja ter mu nalaga pričakovanja glede lastnega obnašanja. S priča-kovanji preko izkušenj v vsaki situaciji mladostnik potrjuje svojo edinstvenost in individualnost (Poljšak Škraban, 2004).

Sklepne misli

Starši ne bi smeli dovoljevati pitja alkoholnih pijač otrokom, saj le to vpliva na njihov telesni, du-ševni, kognitivni, duhovni razvoj (Čebašek – Travnik, Hovnik – Keršmanc, idr., 1999).

Otroci in mladostniki so izpostavljeni številnim oviram in problemov, alkohol in druge psihoaktiv-ne snovi, ki povzročajo odvisnost so le ena izmed njih. Spremembe v družbi, spremembe vrednot, norm, storilnostna naravnanost za starše, vzgojitelje in učitelje pomenijo pomemben dejavnik pri njihovi vzgojni vlogi pri odraščanju otrok in mladostnikov.

1.2 vloga dRužINE v oblIkovaNJu otRokovEga odNosa do RabE alkohola

Naloga odraslih je, da naredimo vse, kar je v naših močeh, da ustvarimo pogoje za zdrav in celostni razvoj otroka in mladostnika ob ustrezni podpori širšega socialnega okolja. Vzgoja in socializacija morata biti usmerjeni in morata otroka in mladostnika spodbujati k krepitvi zdravega življenjskega sloga tudi z namenom oblikovanja pravega odnosa do alkohola in drugih psihoaktivnih snovi.

Nollerjeva in Callan (1991) sta mnenja, da kvaliteta družinskih odnosov opredeljuje sposobnost in zaupanje mladostnika, s pomočjo katerih mladostnik lažje premaguje prehod iz mladostništva v odraslost. Odnosi v družini vplivajo na način spopadanja z nalogami adolescence, stopnjo pro-blematičnega vedenja in sposobnost ustvarjanja pomembnih tesnih odnosov. S tega vidika je naloga družine spodbujanje otrok in mladostnikov k avtonomiji in neodvisnosti.

Pomemben dejavnik tveganega pitja otrok in mladostnikov je dostopnost alkohola v domačem okolju. Dom je okolje, kjer otroci zelo pogosto prvič pridejo v stik z alkoholom. Ugotovili so, da družine, kjer je alkohol na voljo in kjer starši pijejo tvegano, spodbujajo pitje otrok (Spijkerman, van den Eijnden in Huiberts, 2008; Wills, Sargent, Gibbons, Gerrard in Stoolmiller, 2009; Zorko, 2009).

V primarni družini vsak posamezen član družine pridobi svoje prve socialne izkušnje, doživetja, občutja, čustva (kot npr.: občutek varnosti, sprejetosti, pripadnosti, ljubezni, ljubosumja strahu, jeze, sovraštva, maščevanja, zavisti, moči, ipd). Aktivno vključevanje posameznih članov v družini se sčasoma krepi. Družina razvojno prehaja skozi posamezne faze. V vsaki razvojni fazi je naloga družine slediti spremembam in napredku, ki naj bi jih družina dosegla in se usposobila za kon-struktivno reševanje težav. Hkrati pa družina deluje po načelih organizacije ter celovitosti in si hkrati izoblikuje tudi svojo, sebi lastno, samoregulacijo (Tomori, 1994).

Družina izpolnjuje pomembne biološke, sociološke in psihološke funkcije in sicer (Tomori, 1994): • družina kot varno okolje in sistem predstavlja psihosocialno oporo in podporo vsem članom družine, hkrati pa družina kot sistem neguje, oskrbuje, varuje družinske člane;

• družina kot sistem omogoča ohranjanje socio – kulturnih izročil družine, ki se prenašajo iz ene v drugo generacijo in omogoča prilagajanje okolju;

• družina kot sistem daje možnost razvijanja lastnih identitet posameznih članov družine v smislu pripadnosti družini ter po drugi strani tudi daje posamezniku možnost avtonomije, kar pa je nujno potrebno za proces separacije in individualizacije.

Otrok se v družini uči. Tudi brez aktivnega poslušanja, besedne razlage in spodbud. Uči se, ko opazuje starše, ko počnejo kar je bolj in tudi tisto, kar je manj primerno. Uči se kako ravnati ob stiskah, težavah in po drugi strani na kakšen način in kako se veseliti. Nauči se kaj je sreča in kdaj smo žalostni ter kako ravnati v takšnih situacijah, trenutkih, dogodkih.

Odnos staršev do alkohola bistveno vpliva na oblikovanje odnosa mladostnika do alkohola, saj se le ta zgleduje po svojih starših in verjame, da je tisto, kar počno oni prav in dobro tudi zanj. Zato ne preseneča, da ima mnogo otrok in mladostnikov, ki izhajajo iz družin, v katerih je vsaj en član družine tvegano ali škodljivo pil alkohol, podoben odnos do alkohola kot njihovi starši. V družinah, kjer tvegano in škodljivo alkohola ne pijejo, svoje otroke in mladostnike usmerjajo v krepitev po-zitivnih vrednot, v aktivno preživljanje prostega časa, postavljajo jasna pravila, meje, norme, je več

22 23

možnosti, da bo takšen mladostnik tudi sam razvil ustrezen odnos do alkohola. Lahko govorimo tudi o izkustvenem učenju in pomembni vlogi družine, ki pa v današnjem času vzgojo svojih otrok in odgovornost zanjo poskuša prenašati na vzgojitelje in učitelje, najpogosteje v šolskem okolju.Na eni strani govorimo o izkustvenem učenju v družinskem okolju, po drugi strani pa številne raziskave potrjujejo v prejšnjem odstavku že navedena dejstva. Tako raziskovalci ugotavljajo, da stroga pravila staršev glede pitja alkohola in kvalitetni pogovori o alkoholu in njegovih negativ-nih učinkih zmanjšujejo verjetnost, da bo otrok tvegano pil, medtem ko škodljivo pitje staršev in prisotnost alkohola doma, pospešujeta pitje alkohola pri otrocih (Spijkerman, van den Eijnden in Huiberts, 2008). 

Po mnenju dijakov (Stergar, Pucelj, Scagnetti, 2003) pa so glede pitja alkohola matere strožje od očetov. Nadalje pa so starši glede pitja in uporabe drugih drog strožji z dekleti kot fanti. Fantje pa so prepričani, da bi jih starši želeli prepričati, naj se ne opijajo. Fantje pa so pogosteje odgovorili, da ne vedo, kakšno je mnenje njihovih staršev glede pitja alkohola (Stergar, Pucelj, Scagnetti, 2003).

Odnos do alkohola in komunikacija v družini

Starši so pogosto mnenja, da se je način življenja v zadnjih letih tako zelo spremenil, da nimajo dnevno niti pol ure časa, da bi ga preživeli s svojim mladostnikom, saj so prezaposleni s službo, kariero, dodatnim delom za preživetje družine ipd.

Starši v procesu osebnostnega spreminjanja (tudi v procesu okrevanja po zdravljenju odvisnosti) prihajajo do drugačnih spoznanj. Da si je čas zase in svoje pomembne bližnje enostavno treba vzeti in da se vedno najde pol ure na dan za pogovor s pomembnimi bližnjimi. Tako se ustvarjajo možnosti za ohranjanje pravih vrednot v družini s ciljem krepitve medsebojnega zaupanja, spo-štovanja do sebe in drugih, iskrenosti, solidarnosti ipd.

Prav tako se postavlja vprašanje, ali starši zaradi svoje preobremenjenosti prisluhnejo svojim otro-kom v pravem trenutku, jih slišijo, ali gredo te informacije mimo njih in jih opazijo šele takrat, ko so razmere že kritične, ko dobijo obvestilo iz šole, ko jim piše psihologinja ali socialna delavka, da je otrok nemogoč, moteč v razredu, ne sodeluje v šoli, se je njegov šolski uspeh bistveno poslab-šal… Se morda mladostniki zatekajo v omamo in tvegane oblike vedenja zaradi tega, ker niso deležni dovolj pozornosti s strani svojih staršev in to pogrešajo, so osamljeni, žalostni, nesrečni, preobre-menjeni, ker ne morejo podeliti prijetnih in tudi malo manj prijetnih izkušenj, čustev, doživetij s svojimi starši in je njihovo zatekanje v alkohol, slabši učni uspeh, umikanje v svoj svet, alarm za starše, da bi se ti prebudili in ugotovili, da z njimi živi njihov mladostnik, ki potrebuje osebno in čustveno oporo in podporo, prijazno besedo, da ga nekdo razume, ga sliši, mu prisluhne, se z njim pogovori.

Pri celostnem osebnostnem zorenju in razvoju otroka je izjemno pomembno, da se starši pogo-vorijo s svojim otrokom o vsem. Pravočasna komunikacija je izjemnega pomena in predstavlja pomemben varovalni dejavnik, da se tvegana vedenja pri otroku in mladostniku ne razvijejo. Z mladostnikom se je potrebno pogovoriti tudi o alkoholu in podobnih temah, čeprav so dostikrat odrasli mnenja, da so določene stvari kar same po sebi umevne, a niso. Iskreno zaupanje v odnosu starš – otrok ni nekaj samo po sebi umevnega. Za zaupen, iskren, spoštljiv odnos mora svoj delček

prispevati tudi starš in znati prisluhniti otroku in uvideti kdaj otrok resnično potrebuje stik z njim, ne glede na to, ali je to pogovor, stik roke, objem.

Ker živimo v informacijski družbi, so otroci in mladostniki okupirani z različnimi informacijami iz različnih medijev. Obstaja nevarnost, da si ravno zaradi vseh informacij otrok in mladostnik o al-koholu in drugih psihoaktivnih snoveh ustvari napačne predstave in prepričanja. Naloga odraslih in staršev je otrokom pojasniti vse dileme, odgovoriti na vprašanja, da bo mladostnik imel čim manj možnosti, da ne bi po nepotrebnem zašel v slepo ulico, v kateri bi preizkušal tvegane oblike vedenja kot so škodljivo in tvegano pitje alkohola, kar ga posledično lahko pripelje tudi v druge odklonilne oblike vedenja.

V pogovoru z otrokom je izjemno pomembna tudi usklajenost besedne in nebesedne komunika-cije, da po nepotrebnem ne ustvarjamo zmedenosti pri otroku in mladostniku, ko govorimo eno, s kretnjami, tonom glasom, govorico telesa pa sporočamo nekaj povsem drugega. Mladostnik bo to opazil prej kot si mislimo in ravnal po svoji lastni izbiri. V tem pogledu je jasnost sporočil, ki so namenjena otroku in mladostniku ključna.

1.3 vPlIv NasIlJa v dRužINI Na oblIkovaNJE otRokovEga odNosa do RabE alkohola IN dRugIh PsIhoaktIvNIh sNovI

Raziskave so pokazale, da otroci in mladostniki zaradi nasilja v družini utrpijo veliko in nepopra-vljivo škodo, zato potrebujejo pomoč, da prebolijo izkušnjo nasilja. Zavedati se moramo, da je v družini s prisotnostjo nasilja in uživanja alkohola pogosto prisotno ne-fizično nasilje, ki pa pre-pogosto ostane skrito za štirimi stenami. Posledice le tega pa se pri otrocih pokažejo kasneje, v času odraščanju, v obdobju osamosvajanja. To so težke življenjske situacije, ko se moramo odrasli soočati s stiskami iz otroštva in za to potrebujejo varno okolje in kompetentnega strokovnjaka, ki jih razume.

Kot navajajo na spletni strani Policije je veliko otrok prepričanih, da so tudi sami delno krivi oz. da so odgovorni za ustvarjanje ne-mirnega vzdušja v družini. Vendar pa krivda ni nikoli otrokova!Kaznivi dejanji, ki ju v okviru družine obravnava policija, sta:

• nasilje v družini po 191. členu Kazenskega zakonika (oškodovanec je polnoletna oseba) ter • zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje po 192. členu Kazenskega zakonika (oško-dovanec je vsakdo, ki je mlajši od 18 let).

Nekatere posledice, ki jih utrpijo otroci, zaradi nasilja v družini: • otroci do 3. leta starosti: nemirno spanje, počasnejši razvoj, zaspanost, zanemarjena zuna-njost, prestrašeno odzivanje na močnejše glasove, strah pred vpitjem, strah pred osebami;

• otroci do vstopa v šolo: pogostejša obolevnost, težave z odpornostjo, sramežljivost, asocial-nost, pomanjkanje samospoštovanja, slaba samopodoba, pretirana samokritičnost, agresiv-nost, grizenje, težave v predšolskem varstvu in vzgoji, nespoštovanje odraslih in avtoritet, nezaupanje vase in druge, številni nepojasnjeni strahovi;

• osnovnošolci: pogostejša obolevnost, težave z odpornostjo, izmikanje, nasilje – potreba po fizičnem izkazovanju moči, kraje, laži, nočne more, motnje hranjenja, ponavljajoče samopo-škodbe, slabi učni uspeh, občutek lastnega perfekcionizma, pitje alkohol, uživanje drog in druga destruktivna vedenja.

24 25

Pri prisotnosti tveganega in škodljivega uživanja alkohola, zasvojenosti ter tudi nasilja so v družini prisotne lastnosti odvisne družine, ki se kažejo v (Čebašek - Travnik, 2003):

• zamenjavi prednostih nalog; • spreminjanju vrednot; • opuščanju odgovornosti in razvoj odvisniškega vedenja pri drugih družinskih članih.

Nasilje predstavlja v družinah z zasvojenostjo z alkoholom tudi enega izmed načinov reševanja nesoglasij, nestrinjanja in konfliktov.

Zapomniti si moramo: Otroci imajo pravico do srečnega otroštva!

Dolžnost staršev je, da otrokom pomagamo, kadar potrebujejo pomoč. To je tudi dolžnost drugih odraslih, če starši trenutno tega ne zmorejo.

1.4 vloga IZobRažEvalNIh ustaNov v oblIkovaNJu otRokovEga odNosa do RabE alkohola IN dRugIh PsIhoaktIvNIh sNovI

Šola je ustanova, ki poleg družine lahko največ prispeva k krepitvi zdravega življenjskega sloga pri otrocih in mladostnikih. V šoli veljajo določena merila in pravila vedenja. Šola je tudi okolje, kjer učenci preživijo veliko časa. Izobraževanje je osnovna sestavina vsakega programa za prepreče-vanje škodljivega pitja alkohola. Poleg poznavanja škodljivega delovanja psihoaktivnih snovi je pomembno tudi razvijanje življenjskih veščin, ki otrokom pomagajo, da bodo alkoholu lažje rekli ne. Šola naj bi bila ustanova, ki bo učencem lahko pomagala pri reševanju vsakdanjih mladostni-ških problemov, jih ob tem spremljala in spodbujala ter s tem krepila pozitivne, zaželene, oblike vedenja.

Učitelji posredujejo znanje o škodljivih vedenjih z različnimi metodami in podatki, tudi o zasvoje-nosti. Učenci naj bi to znanje vgradili v svoj življenjski slog in življenjski nazor. Pri tem ne smemo prezreti dejstva, da je tudi učitelj učencem pomemben vzornik. Učitelj učence pritegne k sodelo-vanju, aktivnemu poslušanju ter sledenju.

Šola kot izobraževalna institucija je tudi prostor, kjer naj ne bi bil alkohol dostopen otrokom in mladostnikom, čeprav podatki naše raziskave kažejo, da 1 % učencev pride v stik z alkoholom v šolskem okolju.

Učitelji in pedagoški delavci imajo zahtevno nalogo otrokom in mladostnikom predstaviti, jih informirati, jih ozaveščati glede tveganega pitja alkohola in da je zanje vsako pitje alkohola tve-gano, škodljivo in nevarno. Učitelji posredujejo vse te informacije na klasičen način in s svojim vzgledom. Učitelj ali / in svetovalni delavec na šoli je pomembna oseba v otrokovem življenju, ki mu kaže smernice kaj je prav in kaj ne ter mu postavljajo meje. In je oseba, ki za marsikaterega otroka predstavlja pomembno osebo, osebo, vredno zaupanja. Učitelji morajo biti opremljeni tudi z veščinami kako otroku pomagati, ko mu le ta zaupa pomembne in zaskrbljujoče podrobnosti iz svojega življenja, iz življenja njegove družine. Velikokrat pa je najpomembnejši občutek za otroka, da ve, da v stiski ni sam in da se lahko zaupa kompetentni odrasli osebi in ima izkušnjo, da jo bo ta oseba razumela in ji poskušala pomagati. Ob spoštljivem in empatičnem odnosu med učenci in

delavci šole so rešljive tudi manj zaželene situacije, s katerimi se vsakodnevno soočamo.

Šola in učitelj predstavljata otroku, ki živi v neugodnih družinskih razmerah, rešilno bilko, pot do rešitve, saj se tam počuti varnega in zaželenega. Slednje je opaziti v dobrem odnosu z učiteljem, v sprejetosti med učenci, v pozitivno naravnani šolski klimi. Prizadevati si moramo, da šola učencem ne predstavlja okolje, kjer doživlja le stres in razočaranja, saj se tako le še poveča otrokova ranlji-vost. Pomembno je dejavnike kot so: padec učnega uspeha otroka, nemotiviranost, ko se otrok počuti nesprejetega med vrstniki vzeti resno in jih razumeti celostno ter mu poskušati pomagati.

Šola ni le izobraževalna institucija, kjer bi otroci pridobivali le znanje iz različnih področjih. Šola je tudi socialno okolje, kjer otroci in mladostniki pridobivajo prepotrebne osebne, socialne in druge izkušnje, ki so zanje v določenem trenutku in tudi v prihodnje zelo pomembne.

26 27

2. MeTODOLOGiJa RaZisKaVe Nataša Sorko, Dušica Boben

2.1 NaMEN

V raziskavo smo vključili osnovnošolce, učence 7., 8. in 9. razreda, v šolskem letu 2013/14. Obiskali smo 59 slovenskih osnovnih šol in osnovnošolce spraševali o njihovih stališčih in odnosu do alko-hola (Slika 1). Učenke in učenci so odgovarjali na kratek vprašalnik, ki smo ga nekoliko prirejenega že uporabili v raziskavi med osnovnošolci pred petimi leti ter rezultate prikazali v publikaciji Odra-ščanje: z ali brez alkohola (Boben – Bardutzky idr, 2009).

Želeli smo izvedeti: • ali so že poskusili alkohol, koliko so bili stari ob prvem pitju alkohola in kako pogosto pijejo alkohol,

so že bili opiti, kdaj in kolikokrat se je to že zgodilo ter koliko priložnosti za pijte alkohola so imeli do trenutka anketiranja v življenju, v zadnjih 12 mesecih ter zadnjih 30 – ih dneh;

• ali ob alkoholu uživajo tudi druge psihoaktivne snovi (v nadaljevanju PAS); • kako alkohol povezujejo s počutjem in z zabavo; • ali menijo, da na njihovo pitje vplivajo vrstniki; • ali se zavedajo škodljivih posledic pitja alkohola; • ali poznajo koga, ki bi že imel posledice zaradi pitja alkohola; • kako pridejo v stik z alkoholom in ali imajo težave pri nakupu alkohola; • kaj menijo o tem, kako starši in učitelji gledajo na pitje alkohola.

2.2 vZoREC

Populacija, ki smo jo želeli zajeti v našem vzorcu, so slovenski učenci sedmega, osmega in devete-ga razreda osnovnih šol. Teh je bilo v začetku šolskega leta 2013/14 52.874. Največ od teh (18.072 ali 34 %) je bilo učencev osmega razreda, 33 % učencev sedmega in 32 % osmega razreda. V Sloveniji je v tej populaciji 51 % dečkov in 49 % deklic. V sedmem razredu prevladujejo v začetku šolskega leta po starosti 12-letniki (16.459 ali 93 %), v osmem razredu je 94 % 13-letnikov in ravno tolikšen delež je 14-letnikov v devetem razredu. V devetem razredu je bilo na začetku šolskega leta v Sloveniji 885 (5 %) 15-letnikov in 16-letnikov (Vir: Statistični urad RS, http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp, vpogled: 15.7.2014).

Slovensko prebivalstvo (in s tem osnovnošolci) so po regijah zelo neenakomerno razporejeni. Podatki Urada Republike Slovenije za statistiko za leto 2013 kažejo, da je največ prebivalstva (27,43 %) v osrednjeslovenski regiji, kamor spada Ljubljana, sledi podravska regija z Mariborom (14,45 %), savinjska regija (13,13 %), gorenjska regija (10,72 %) itd. Najmanj poseljeni regiji sta notranj-sko-kraška in zasavska s po manj kot 3 % prebivalstva (Vir: Statistični urad RS, http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp, vpogled: 15.7.2014). (glej tudi sliko 1).

Izbor mladostnikov za naš vzorec ni bil sistematičen in ne naključen. K sodelovanju smo povabili vseh 450 slovenskih osnovnih šol. Odzvalo se jih je 59 (15,7 %) iz 51 različnih krajev Slovenije (glej sliko 1 in 2). Najslabše v našem vzorcu sta zastopani koroška in savinjska regija. S podobno situaci-jo smo se srečevali že pred petimi leti, ko sta bili ti dve regiji tudi slabo zastopani.

Slika 1: Slovenija z označenimi kraji osnovnih šol, ki so sodelovale v raziskavi

28 29

Slika 2. Delež slovenskega prebivalstva in učencev zajetih v vzorec po regijah.

Zbrali smo odgovore 6787 slovenskih učencev iz sedmega, osmega in devetega razreda ali 12,84% njihove populacije. Razporeditev vzorca po spolu in razredih oz. dopolnjenih letih starosti predstavljamo v tabeli 1.

Tabela 1: Udeleženci po spolu in razredu oz. letih starosti

Dečki Deklice Skupaj Leta Dečki Deklice SkupajRazred število število število (delež) starosti število število število (delež)

11 let 4 1 5 (0,1 %)7. razred 1277 1128 2405 (35%) 12 let 773 713 1486 (21,9 %)8. razred 1137 1094 2231 (33 %) 13 let 1166 1073 2239 (33,0 %)9. razred 1081 1070 2151 (32 %) 14 let 1128 1142 2270 (33,5 %)

15 let 418 360 778 (11,5 %)16 let 6 3 9 (0,1 %)

Skupaj 3495 3292 6787 (100 %) Skupaj 3495 3292 6787 (100 %)

Razporeditev udeležencev po spolu se le za pol odstotka razlikuje od razporeditve v populaciji: 51,5 % dečkov in 48,5 % deklic. Delež po spolu glede na razred oz. leta starosti pa nekoliko niha, a razlika ni večja od enega odstotka. Tudi delež razporeditve glede na razred je zelo blizu razporedi-tvi v populaciji: v našem vzorcu je za 2 % več sedmošolcev in ravno toliko manj devetošolcev kot jih je v populaciji. Izračuni o deležu mladostnikov v vzorcu glede na starost pa so pokazali, da smo v naši raziskavi zajeli 9,0 % slovenskih 12-letnikov, 12,4 % 13-letnikov, 13,2 % 14-letnikov in 45,8 % vseh slovenskih 15-letnikov iz osnovnih šol. Delež 15-letnikov je velik verjetno zato, ker smo podatke za populacijo pridobili ob začetku šolskega leta (Vir: Statistični urad RS, http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp, vpogled: 15.7.2014), naše podatke pa proti koncu šolskega leta 2013/14, ko je v osnovni šoli največ petnajstletnikov. Ker je v populaciji približno 18.000 mladostnikov ene generacije (torej tudi 15-letnikov), ti v našem vzorcu predstavljajo približno 11 %.

V izračunih smo upoštevali odgovore vseh, le kadar smo jih primerjali po starosti, smo 11- in 16-le-tnike izločili. Odločili smo se, da primerjamo mladostnike glede na njihovo starost in ne na razred, ki ga obiskujejo, saj je tema, ki jo raziskujemo vezana na starost; tako prikazani rezultati pa so tudi primerljivi z rezultati drugih raziskav. Večinoma velja tudi, da je starost in obiskovanje določenega razreda med seboj povezana: v našem vzorcu so bili učenci iz 7. razreda v povprečju stari 12,4 leta (SD = 0,5 leta; min = 11 let in maks = 14 let), učenci iz 8. razreda v povprečju stari 13,4 leta (SD = 0,5 leta; min = 12 let in maks = 16 let) ter učenci iz 9. razreda 14,4 leta (SD = 0,5 leta; min = 12 let in maks = 16 let).

30 31

2.3 PostoPEk

V raziskavi smo uporabili vprašalnik Alkohol in mladi, ki smo ga uporabili že v podobni raziskavi med osnovnošolci v šolskem letu 2008/09 (Boben Bardutzky idr., 2009). V šolskem letu 2013/14 smo vprašalnik le nekoliko prilagodili (Priloga). Vprašalnik je sestavljen iz 3 demografskih vprašanj in 21 vprašanj zaprtega in odprtega tipa. Vsebinske sklope vprašanj bi lahko razdelili na naslednje skupine:

• prvi stik z alkoholom in pogostost pitja alkohola/drugih psihoaktivnih snovi (vprašanja 1-10): ali si že poskusil alkohol, koliko si bil takrat star, kako pogosto piješ alkoholne pijače ter ali poleg alkohola uži-vaš tudi druge psihoaktivne snovi, kako pogosto, katere; ali si že bil kdaj v življenju opit, kdaj se je to zgodilo prvič in kolikokrat se je to zgodilo ter koliko priložnosti za pitje so anketirani osnovnošolci imeli do sedaj v življenju, v zadnjih 12 mesecih in zadnjih 30 dneh;

• navade pitja alkohola na zabavah (vprašanja 11, 12): ali pred odhodom na zabavo zaužiješ alkohol za boljše počutje, ali na zabavi redno piješ;

• kako mladostniki pridejo v stik z alkoholom (vprašanja 9, 18-19): kje najpogosteje prideš v stik z alko-holom, na kakšen način se oskrbiš z njim, ali imaš težave pri nakupu alkohola v trgovini, na bencinskem servisu in v lokalu;

• vpliv vrstnikov na njihovo pitje alkohola (vprašanje 13): ali te k pitju alkohola ter uživanju drugih drog spodbujajo prijatelji;

• mnenje mladostnikov o posledicah alkohola (vprašanja 14-17): ali meniš, da alkohol dobro vpliva na tvoje počutje, si lahko sproščen v družbi tudi brez alkohola; ali ob pitju alkohola pomisliš na škodljive posledice, poznaš posledice pitja alkohola v tvoji družini, sorodstvu...;

• kaj mladostniki menijo o tem, kako starši in učitelji gledajo na njihovo pitje alkohola (vprašanji 20 in 21): ali tvoji starši/učitelji vedo, da uživaš alkohol in če bi vedeli, bi ti to dovoljevali.

Raziskava je potekala v šolskem letu 2013/2014, od 11.3.2014 do 15.5.2014. Izpolnjevanje vpra-šalnikov je potekalo v razredu, na šoli, ki so jo učenci obiskovali. Vsak udeleženec v raziskavi je individualno izpolnil vprašalnik. Za to je porabil največ 10 minut. Anketiranje sta izvedla dva stro-kovnjaka, ki imata izkušnje z anketiranjem in dobro poznata tematiko. Na začetku sta učenke in učence seznanila z namenom zbiranja podatkov in jih primerno motivirala.

Podatke smo analizirali s statističnim programom STATISTICA in z ustreznimi statističnimi tehni-kami ter metodami po posameznih vprašanjih. Zanimali so nas deleži posameznih odgovorov glede na spol, starost in tudi razlike med njimi. Primerjali pa smo tudi rezultate izvedenih raziskav v šolskem letu 2008/09 in v šolskem letu 2013/14. Zanimale so nas razlike v rezultatih.

V naslednjem poglavju predstavljamo osnovne podatke za celoten vzorec in za oba spola ter primerjavo rezultatov prejšnje raziskave pred petimi leti med osnovnošolci in sedanjo.

3 ReZULTaTi in RaZPRaVaDušica Boben, Nataša Sorko

3.1. osNovNI REZultatI RaZIskavE – PRIkaZ RaZlIk glEdE Na sPol IN staRost

Rezultate smo uredili po vsebinskih sklopih, podobno kot smo to naredili pred petimi leti. Zač-nemo s podatki o začetkih pitja med mladimi in pogostostjo pitja, kamor smo vključili tudi nove podatke dodatnih petih dodatnih vprašanj. Nadaljujemo s podatki o dostopnosti alkohola med mladimi, njihovih prepričanjih in mnenjih, povezanimi z alkoholom ter zaključimo z zadnjima vprašanjema povezanima s starši in učitelji. Za vsako vprašanje predstavljamo odgovore za celotni vzorec, ločeno za dečke in deklice ter tudi po starostnih skupinah (za 12-, 13-, 14- in 15-letnike). Poskušali smo zajeti vse rezultate kot v letu 2009 (Boben-Bardutzky idr., 2009), da bi jih bralec lahko neposredno primerjal.

ZAČETKI PITJA ALKOHOLA

Na vprašanje »Ali si že poskusil alkohol?« je pritrdilno odgovorilo 5555 ali 82,1 % udeležencev raziskave, med njimi je bilo statistično značilno več dečkov kot deklet (85,1 % dečkov in 78,9 % de-klet; χ2 = 42,84; df = 1; p = 0,0000). Ko smo med seboj primerjali različne starostne skupine, smo prav tako ugotovili statistično značilno razlike (χ2 = 219,57; df = 3; p = 0,0000), alkoholne pijače je že poskusilo 71,9 % 12-letnikov, 79,4 % 13-letnikov, 88,2 % 14-letnikov in 91,4 % 15-letnikov. Na sliki 3 so prikazani odstotki učencev, ki so že poskusili alkohol, ločeno po starostnih skupinah in spolu. V vseh starostnih skupinah je poskusilo alkohol več dečkov kot deklic. Na sliki se lepo vidi tudi trend naraščanja števila učencev, tako dečkov kot deklic, po starosti. Razlike med starostnimi skupinami in spoloma so statistično značilne (F = 36,98, p = 0,00).

Slika 3: Odstotek dečkov in deklic, ki so že pili alkohol, po posameznih starostnih skupinah

32 33

Na vprašanje »Koliko si bil/-a star/-a, ko si prvič popil/-a alkoholno pijačo?« so udeleženci zapisali (ne obkrožili) leta starosti. Na to vprašanje je odgovorilo le 81,7 % udeležencev. Predvidevamo, da so med tisti-mi, ki na vprašanje niso odgovorili, poleg tistih, ki alkohola še niso poskusili, ali se niso spomnili, verjetno tudi taki, ki na to vprašanje niso želeli odgovoriti.

Povprečna starost udeležencev, ko so prvič popili alkohol, je bila 9,7 let (SD = 2,4; Me = 10,0; N = 5547). Ločena za dečke in deklice v štirih starostnih skupinah je prikazana na sliki 4.

Slika 4: Povprečna starost dečkov in deklic, ko so prvič popili alkohol

Podobno kot druge slovenske in tuje raziskave (Currie in dr., 2008; Jeriček, Lavtar in Pokrajac, 2007; Hibell in dr., 2009), smo ugotovili, da dečki alkohol prvič poskusijo pri statistično značilno nižji sta-rosti (M = 9,4 let; SD = 2,3) kot deklice (M = 10,0 let; SD = 2,3) (t = -9,82; df = 5545; p = 0,000). Trendi naraščanja povprečnega leta, s katerim začnejo piti učenci v naši raziskavi, so vidni tudi glede na starost: 12-letniki začnejo piti v povprečju pri 9 letih (SD = 2,1), 13-letniki pri 9,6 letih (SD = 2,2), 14-letniki pri 10,0 letih (SD = 2,4) in 15-letniki pri 10,2 leta (SD = 2,7).

POGOSTOST PITJA ALKOHOLA

V raziskavi leta 2014 smo učence še bolj natančno spraševali o njihovem pitju kot pred petimi leti. Zanimalo nas je, ali so bili že kdaj opiti, kdaj se jim je to prvič zgodilo, kolikokrat, pa tudi kdaj so nazadnje pili in koliko priložnost so imeli za pitje. V nadaljevanju predstavljamo rezultate za vsako vprašanje posebej.

Pri predstavitvi rezultatov raziskave ne gre pozabiti, da smo anketirali nepolnoletne otroke in mla-dostnike, stare od 12 do 16 let, učenke in učence osnovnih šol. Poudariti velja, da je za naše anke-tirance vsako pitje alkohola škodljivo, tvegano in nevarno ter da vpliva na njihov celostni psihosocialni, kognitivni, čustveni in telesni razvoj. Pri nepolnoletnih otrocih in mladostnikih težko govorimo o drugih kriterijih pitja alkohola, ki sicer veljajo za populacijo odraslih oseb.

Na vprašanje »Kako pogosto piješ alkohol?« so imeli udeleženci 6 možnih odgovorov: vsak dan, enkrat tedensko, enkrat mesečno, enkrat letno, manj kot enkrat letno, nisem še pil. 18,6 % jih je napisalo,

da še niso pili. Na to vprašanje ni odgovorilo 25 učencev, med preostalimi pa je največ takih, ki alkohol pijejo enkrat letno (25,3 %) ali manj kot enkrat letno (27,4 %). Kljub relativno majhnemu deležu (7,4 %), je vseeno zaskrbljujoče, da jih kar 7,4 % učencev v zadnji triadi osnovne šole pije vsak dan ali enkrat tedensko (glejte tabelo 2).

Tabela 2: Odgovori udeležencev o tem, kako pogosto pijejo alkohol

Odgovori Število Odstotki

Vsak dan 74 1,1

Enkrat tedensko 432 6,3

Enkrat mesečno 1416 20,9

Enkrat letno 1718 25,3

Manj kot enkrat letno 1861 27,4

Nisem še pil 1261 18,6

Brez odgovora 25 0,4

Skupaj 6787 100,0

Ugotovili smo, da dečki pijejo statistično značilno pogosteje v primerjavi z deklicami (χ2 = 163,31; df = 5; p = 0,0000), med njimi je več tistih, ki pijejo vsak dan ali enkrat tedensko in manj takih, ki še niso pili (glejte sliko 5). Razlike v pogostosti pitja alkohola med različno starimi učenci so prav tako statistično značilne (χ2 = 406,15; df = 15; p = 0,0000). Na sliki 6 se vidi porast odstotkov različno starih učencev pri prvih treh kategorijah in upad pri zadnjih dveh kategorijah, kar pomeni, da je s starostjo vedno manj ne-pivcev ali tistih, ki pijejo bolj redko in vedno več rednih (mesečnih, tedenskih, dnevnih) pivcev.

Opomba: Če vsota ni enaka 100 %, je to zaradi zaokroževanja.Slika 5: Odstotek dečkov in deklic glede na pogostost pitja alkoholnih pijač

34 35

Opomba: Če vsota ni enaka 100 %, je to zaradi zaokroževanja.Slika 6: Odstotek udeležencev, ki pijejo alkoholne pijače, glede na starost in pogostost pitja alkohola

Učenci so v 15,5 % potrdili, da so bili v življenju že opiti oziroma pijani. Le 25 učencev na to vprašanje ni odgovorilo. Med dekleti jih je bilo pijanih 11,8 %, med dečki 19,2 %, razlika med njimi je statistično značilna (χ2 = 70,49; df = 1; p = 0,0000). Statistično značilne so tudi razlike med različno starimi učenci (χ2 = 367,91; df = 3; p = 0,0000), kjer s starostjo raste delež tistih, ki so že bili pijani. Delež raste tako pri dečkih kot deklicah (glejte sliko 7).

Opomba: Če vsota ni enaka 100 %, je to zaradi zaokroževanja.Slika 7: Delež opitih dečkov in deklet po starostnih skupinah

Na vprašanje, »Koliko si bil/-a star/-a, ko se je to prvič zgodilo?« je odgovarjalo le tistih 1047 učencev, ki so na prejšnje vprašanje pritrdili. Najmlajši je bil opit že pri 4 letih. Ugotovili smo statistično značilne razlike med dečki in deklicami (t = -5,89, df = 1045, p = 0,000), med starostnimi skupinami (F = 132,846, p = 0,00) in tudi med različno starimi dečki in deklicami (F = 60,796, p = 0,00). Aritmetične sredine slikovno predstavljamo na sliki 8.

Slika 8: Povprečna starost dečkov in deklic, ko so bili prvič opiti

Na vprašanje »Kolikokrat do sedaj si bil/-a opit/-a oziroma pijan/-a?« so učenci lahko izbirali med šestimi od-govori: nikoli, enkrat, 3–4-krat, 5–7-krat, 8–10-krat in več kot desetkrat. Le 0,2 % učencev na to vprašanje ni odgovorilo. Odstotek odgovorov za dečke in deklice je v tabeli 3, na sliki 9 in 10 pa so prikazani deleži za različno stare dečke oz. deklice, vendar brez odgovorov »nikoli«. Število dečkov, ki so že bili opiti, je bilo 664, deklic pa 386.

Tabela 3: Odstotek pogostosti opitosti med dečki in deklicami

Število opitosti Delež dečkov Delež deklic

Nikoli 80,9 88,2

Enkrat 11,0 6,6

3–4-krat 5,3 3,4

5–7-krat 1,0 0,9

8–10-krat 0,5 0,2

več kot 10-krat 1,3 0,8

Med dečki in deklicami smo potrdili statistično značilne razlike na ravni p < 0,000 (χ2 = 72,09; df = 5; p = 0,0000) in prav tako med različnimi starostnimi skupinami (χ2 = 430,98; df = 15; p = 0,0000).

36 37

Opomba: Če vsota ni enaka 100 %, je to zaradi zaokroževanja.Slika 9: Delež dečkov v starostni skupini po številu opitij z alkoholom.

Opomba: Če vsota ni enaka 100 %, je to zaradi zaokroževanja.Slika 10: Delež deklic v starostni skupini po številu opitij z alkoholom.

Vprašanje »Koliko priložnosti za pitje alkoholnih pijač si imel/-a do današnjega dne?« smo časovno omejili na tri ob-dobja: življenje, zadnje leto in zadnji mesec. Učenci so izbirali med šestimi ponujenimi odgovori: nisem imel nobene priložnosti, eno, dve, 3–5, 6–10 in več kot 10.

32 % učencev je imelo v življenju že več kot 10 priložnosti za pitje – nekoliko več dečkov kot deklic (glejte sliko 11). Na to vprašanje ni odgovorili 67 učencev, kar je manj od 1 %. Razlike, ki jih vidimo na sliki 11 med dečki in deklicami, smo potrdili tudi statistično (χ2 = 104,07; df = 5; p = 0,0000). Statistično značilne so tudi razlike med starostnimi skupinami (χ2 = 536,79; df = 15; p = 0,0000). Deleži pri odgovoru »nobene« se z leti manjšajo (od 26,5 % pri 12-letnikih do 7,4 % pri 15-letni-kih), prav tako pri dogovorih »ena priložnost«, »dve« in »3-5«. Zvišujejo pa se deleži na preostalih dveh možnih odgovorih, tako da se deleži pri »več kot 10« iz 19,8 % pri 12-letnikih povečajo na 50,7 % pri 15-letnikih.

Opomba: Če vsota ni enaka 100 %, je to zaradi zaokroževanja.Slika 11: Odstotek števila priložnosti za pitje alkoholnih pijač v življenju glede na spol

V zadnjem letu (zadnjih 12 mesecih) 29,6 % učencev iz celotnega vzorca ni imelo nobene priložnosti za pitje alkoholnih pijač, 19,7 % je imelo eno priložnost, 14,6 % oz. 15,2 % dve oz. 3–5 priložnosti, 9,4 % od 6 do 10 priložnosti ter 10,2 % več kot 10. Na to vprašanje ni odgovorilo 95 (1,4 %) učencev. Deleži odgovorov za dečke in deklice posebej so na sliki 12. Med dečki in deklicami so statistično značilne razlike (χ2 = 71,59; df = 5; p = 0,0000).

Ugotovili smo tudi statistično značilne razlike med različno starimi učenci (χ2 = 578,01; df = 15; p = 0,0000). Trendi so podobni kot pri prejšnjem vprašanju. Z leti se veča število priložnosti, ki jih imajo učenci za pitje alkoholnih pijač. Odgovor »nobene« so izbrali v 46,5 % 12-letniki in le v 14,7 % 15-letniki, medtem ko so odgovor »več kot 10« 12-letniki izbrali v 5,2 %, 15-letniki pa v 20,2%.

Opomba: Če vsota ni enaka 100 %, je to zaradi zaokroževanja.Slika 12: Odstotek števila priložnosti za pitje alkoholnih pijač v zadnjih 12 mesecih glede na spol

V zadnjem mesecu (zadnjih 30 dni) v celotnem vzorcu več kot polovica (53,5 %) učencev ni imela nobene priložnosti za pitje alkoholnih pijač. 18,8 % učencev je imelo eno priložnost, 10,9 % dve, 7,9 % 3–5 priložnosti, 2,7 % od 6 do 10 priložnosti ter 4,6 % več kot 10. Na to vprašanje ni odgo-vorilo 111 (1,6 %) učencev. Deleže odgovorov, ločeno za dečke in deklice, predstavljamo na sliki 13. Med njimi so statistično značilne razlike (χ2 = 91,93; df = 5; p = 0,0000).

38 39

Opomba: Če vsota ni enaka 100 %, je to zaradi zaokroževanja.Slika 13: Odstotek števila priložnosti za pitje alkoholnih pijač v zadnjih 30 dneh glede na spol

Statistično značilne razlike so pri odgovorih na to vprašanje tudi med različno starimi učenci (χ2 = 352,95; df = 15; p = 0,0000). Z leti upada delež tistih učencev, ki bi v zadnjem mesecu ne imeli priložnosti za pitje alkohola (67,7 % 12-letnikov, 59,8 % 13-letnikov, 45,9 % 14-letnikov in 38,6 % 15-letnikov) in se počasi veča delež v zadnji kategoriji »več kot 10 priložnosti« (2,6 % 12-letnikov, 3,5 % 13-letnikov, 5,4 % 14-letnikov in 9,5 % 15-letnikov).

Učence smo vprašali, kdaj so nazadnje pili, in jim ponudili 6 možnosti za odgovor: pred tednom dni, pred 14 dnevi, pred enim mesecem, pred enim letom, pred več kot enim letom in nikoli. Na to vprašanje ni odgovorilo 37 učencev, največ (22,4 %) jih je zapisalo, da so nazadnje pili pred enim mesecem ali pred enim letom (21,5 %). 18,5 % jih je zapisalo, da še nikoli niso pili, kar se ujema z odgovori na vprašanje »Kako pogosto piješ?« (glejte tabelo 2).

Odgovori učencev, ločeni za dečke in deklice, so prikazani na sliki 14. Tudi ti podatki potrjujejo, da deklice pijejo manj pogosto. Razlike med dečki in deklicami so statistično značilne na ravni p < 0,000 (χ2 = 91,29; df = 5).

Opomba: Če vsota ni enaka 100 %, je to zaradi zaokroževanja.Slika 14: Odstotek dečkov oz. deklic glede na zadnje pitje alkoholne pijače

Opomba: Če vsota ni enaka 100 %, je to zaradi zaokroževanja.Slika 15: Odstotek različno starih učencev glede na zadnje pitje alkoholne pijače

Različno stari učenci se med seboj statistično značilno razlikujejo (χ2 = 445,03; df = 15; p = 0,0000) glede na to, kdaj so nazadnje pili alkoholne pijače. Delež učencev z leti narašča pri odgovorih »pred tednom dni«, »pred 14 dnevi«, »pred enim mesecem«, upada pa pri »pred več kot enim letom« in »nikoli« (slika 15).

Učence smo vprašali, ali pred odhodom na zabavo zaužijejo alkohol za boljše počutje. Imeli so tri možne odgo-vore: da, občasno, ne. Le 1,3 % jih je pritrdilo, 3,9 % alkohol pred zabavo zaužije občasno, večina (6423 ali 94,6 %) pa ne (8 učencev ni odgovorili na to vprašanje).

Ugotovili smo, da med spoloma obstajajo statistično značilne razlike glede tega, ali pred odho-dom na zabavo zaužijejo alkohol. Dečki pred zabavo pijejo v primerjavi z deklicami statistično značilno več (χ2 = 27,04; df = 2, p = 0,0000) (slika 16).

Opomba: Če vsota ni enaka 100 %, je to zaradi zaokroževanja.Slika 16: Odstotek odgovorov učencev, ali pred odhodom na zabavo zaužijejo alkohol, ločeno za dečke in deklice

40 41

Opomba: Če vsota ni enaka 100 %, je to zaradi zaokroževanja.Slika 17: Odstotek učencev glede na uživanje alkohola pred odhodom na zabavo po posameznih starostnih skupinah

Statistično značilne razlike smo ugotovili tudi med posameznimi starostnimi razredi (χ2 = 113,51; df = 6; p = 0,0000). Pokazalo se je, da pred zabavo alkohol najpogosteje zaužijejo 15-letniki, naj-manjkrat pa 12-letniki (slika 17). Ko smo posamezne starostne skupine obravnavali ločeno po spolu, se je pokazal enak trend, ugotovili smo namreč, da v vseh starostnih skupinah dečki pred zabavo pogosteje zaužijejo alkohol kot deklice.

Učenci so imeli na vprašanje »Ali na zabavi redno piješ alkohol?« tri možne odgovore: da, občasno, ne. 569 ali 8,4 % jih je pritrdilo, 23,0 % alkohol pred zabavo zaužije občasno, 4649 ali 68,5 % pa ne (tudi pri tem vprašanju 7 učencev ni odgovorili). Med dečki in deklicami obstajajo statistično zna-čilne razlike glede pitja na zabavi (χ2 = 69,08; df = 2; p = 0,0000). Dečki v primerjavi z deklicami na zabavi pogosteje pijejo alkohol (slika 18).

Opomba: Če vsota ni enaka 100 %, je to zaradi zaokroževanja.Slika 18: Odstotek odgovorov učencev, ali na zabavi pijejo alkohol, ločeno za dečke in deklice

Prav tako so se pokazale statistično značilne razlike v pitju alkohola na zabavi med posameznimi starostnimi skupinami (χ2 = 548,13; df = 6; p = 0,0000). Pokazalo se je, da alkohol na zabavi najpo-gosteje uživajo 15-letniki, najmanj pogosto pa 12-letniki (slika 19).

Opomba: Če vsota ni enaka 100 %, je to zaradi zaokroževanja.Slika 19: Odstotek odgovorov učencev, ali na zabavi pijejo alkohol, ločeno po posameznih starostnih skupinah

Na vprašanje »Ali poleg alkohola uživaš tudi druge psihoaktivne snovi (tobak, droge, pomirjevala, ...)?« so učenci od-govarjali z »da« ali »ne«, nato pa so imeli možnost pritrdilni odgovor še natančneje opredeliti: da, uživam redno ali da, uživam občasno. Na to vprašanje ni odgovorilo le 32 učencev. 310 ali 4,6 % jih je zapisalo, da poleg alkohola uživa še druge psihoaktivnih snovi. Od tega jih 97 (1,4 % vseh udeležencev) redno uživa PAS. Izmed 310 učencev jih največ (75 %) kadi tobak, 15,6 % marihua-no, 3,2 % ali 10 jih jemlje pomirjevala, okrog 1-2 % jih je zapisalo, da uživa heroin, kokain oz. droge.

Statistično značilnih razlik med dečki in deklicami ni, ne glede uživanja PAS (χ2 = 2,05; df = 1; p = 0,1525), ne glede rednosti uživanja (χ2 = 0,135; df = 1; p = 0,713). Delež dečkov, ki uživajo PAS, je glede na celoten vzorec dečkov 4,9 % (1,6 % redno in 3,3 % občasno), delež deklic pa je, glede na celoten vzorec deklic, 4,2 % (1,3 % redno in 2,9 % občasno).

Potrdili smo statistično značilne razlike med starostnimi skupinami pri uživanju PAS (χ2 = 94,82; df = 3; p = 0,0000), ne pa glede pogostosti uživanja PAS (χ2 = 3,17; df = 3; p = 0,3669). Starejši kot so učenci, višji je odstotek tistih, ki poleg alkohola uživajo tudi druge PAS. Med 12-letniki jih je v našem vzorcu 1,8 %, med 13-letniki 2,9 %, med 14-letniki 6,5 % in med 15-letniki že 9,1 %. Raste tudi rednost uživanja: od petih 12-letnih učencev do 25 15-letnikov. Delež pogostosti uživanja glede na starostno skupino je prikazan na sliki 20.

Slika 20: Razporeditev pogostosti uživanja PAS znotraj skupine učencev določene starosti, ki uživajo PAS

42 43

RAZPRAVA

Ugotavljamo, da je 82,1 % učencev že poskusilo alkohol, pomembno več dečkov kot deklic kar je pomembno, saj številne domače in tuje raziskave že ugotavljajo, da se razlike med dečki in deklicami zmanjšujejo.

Odstotek tistih, ki se že poskusili alkohol, v našem vzorcu z leti narašča, kar se kaže v tem, da je kar 91,4 % 15- letnikov že poskusilo alkohol.

Povprečna starost ob kateri so anketirani učenci prvič poskusili alkohol je manj kot 10 let. Deklice prvič poskusijo alkohol pri nekoliko višji starosti kot dečki.

V svojih zaključkih in razmišljanjih sledimo ideji, da smo glede odnosa do alkohola in pitja alko-hola spraševali nepolnoletne osnovnošolce, stare med 12 in 15 let. Zanje velja, da je vsako pitje alkohola škodljivo, tvegano in nevarno.

7,4 % anketiranih osnovnošolcev vsaj enkrat tedensko pije alkoholne pijače, več kot 1% od teh je takšnih, ki alkohol pije vsak dan. Petina osnovnošolcev pije alkohol vsaj enkrat mesečno. Dečki pi-jejo pogosteje kot deklice in v slovenski populaciji osnovnošolcev so v teh kategorijah statistično pomembne razlike med dečki in deklicami. Kar desetina dečkov pije alkohol vsaj enkrat tedensko. S starostjo pa narašča delež tistih, ki pijejo alkohol vsak dan.

Skoraj petina dečkov je v našem vzorcu odgovorila, da so že bili opiti. S starostjo se ti odstotki pomembno povečujejo. Kritično obdobje glede opijanjanja mladih je med 13. in 14. letom, ko se delež opitih bistveno poveča. Kar 35 % 15- letnikov je že bilo opitih.

Tretjina učencev je imela v življenju že več kot 10 priložnosti za pitje alkohola, v zadnjem letu pa je eno priložnost za pitje alkohola imela petina osnovnošolcev.

Z leti narašča število priložnosti za pitje alkohola kot govorijo podatki, ki smo jih pridobili z raziska-vo, kar lahko pripišemo tudi procesu odraščanja, ko se mladostniki poskušajo identificirati s svojo vrstniško skupino in se tudi prilagajajo dinamiki v svoji vrstniški skupini. Po podatkih imajo dečki več priložnosti za pitje kot dekleta.

Izpostaviti pa velja tudi to, da so starši ob odraščanjem otrok vedno bolj tolerantni glede njihove-ga pitja alkohola.

Četrtina dečkov je v zadnjih 14 dneh pila alkohol in tretjina vseh 15- letnikov.

Pred zabavo in zabavi pogosteje pijejo dečki kot deklice. Ob strnjenih podatkih iz raziskave, odgovorih, ki so nam jih zaupali osnovnošolci na 59 različnih osnovnih šolah iz vseh statističnih regij, se nam postavlja vprašanje, se morda sploh zavedamo posledic teh nekaj številk. Skoraj desetina naših osnovnošolcev pije alkoholne pijače enkrat te-densko.

Družbena prepričanja glede pitja alkohola so zelo (preveč) tolerantna. Ali morda pripišemo težave v šoli, z učnim uspehom, konfliktnimi odnosi med vrstniki temu, da otroci in mladostniki uživajo

alkohol? Se vprašamo zakaj določeni otroci pri pouku niso dovolj zbrani? Nimajo več istega nivoja sposobnosti koncentracije, niso motivirani za pridobivanje novih znanj? Kolikokrat pomislimo, da je to morda potrebno pripisati uživanju alkohola?

Prvi korak k večjemu zavedanju glede posledic uživanja in opijanja otrok in mladostnikov moramo narediti odrasli. Poskrbeti moramo za svojo osveščenost in pravilno držo, ki jo bodo tudi otroci in mladostniki prepoznali kot ustrezno in pravo. Vse se začne pri odraslih. Z našim vzgledom. Vzgajajmo z vzgledom in ne le s praznimi besedami, ki z neustreznimi dejanji odraslih v trenutku izgubijo svojo težo in pravi pomen.

PREPRIČANJA O ALKOHOLU IN VPLIV VRSTNIKOV NA NJIHOV ODNOS DO ALKOHOLA

Zanimalo nas je, na kakšen način učenci razmišljajo o alkoholu in njegovem vplivu ter ali jih k pitju spodbujajo vrstniki.

Vprašali smo jih »Ali meniš, da alkohol dobro vpliva na tvoje počutje?« in jim ponudili tri možne odgovore: da, ne ali »ne morem se odločiti«. Največ (74,0 %) jih meni, da alkohol ne vpliva dobro na njihovo počutje, 7,7 % učencev je odgovorilo, da alkohol dobro vpliva na njihovo počutje, preostali pa se niso mogli odločiti (17,7 %) ali na vprašanje niso odgovorili (0,6 %).

Deleži odgovorov v skupini dečkov in deklic je prikazan na sliki 21. Izračuni potrjujejo statistično značilne razlike med spoloma (χ2 = 44,84; df = 2; p = 0,0000): dečki v večjem številu menijo, da je alkohol dobro vpliva na njihovo počutje kot deklice.

Opomba: Če vsota ni enaka 100 %, je to zaradi zaokroževanja.Slika 21: Odstotek odgovorov učencev, ali alkohol dobro vpliva na njihovo počutje, ločeno za dečke in deklice

44 45

Opomba: Če vsota ni enaka 100 %, je to zaradi zaokroževanja.Slika 22: Odstotek odgovorov udeležencev, ali alkohol dobro vpliva na počutje, ločeno po posameznih starostnih skupinah

Mnenja, glede dobrega vpliva alkohola na počutje se statistično značilno razlikujejo tudi med po-sameznimi starostnimi skupinami (χ2 = 181,38; df = 6; p = 0,0000). Na sliki 20 vidimo, da starejši kot so udeleženci, višji je odstotek tistih, ki menijo, da alkohol dobro vpliva na njihovo počutje ali se ne morejo odločiti.

Podobno kot pri prejšnjih vprašanjih se je tudi tu pokazalo, da so razlike med spoloma prisotne tudi znotraj posameznih starostnih skupin. V vseh starostnih skupinah je med tistimi, ki menijo, da alkohol dobro vpliva na njihovo počutje več dečkov kot deklet.

Na vprašanje »Si se sposoben/sposobna sproščeno veseliti v družbi prijateljev tudi brez alkohola ali drugih snovi (drog), ki bi vplivale na tvoje spremenjeno, »boljše«, razpoloženje?« so udeleženci odgovarjali z da, ne ali ne vem. Spodbuden je podatek, da je kar 84,0 % (5704) učencev mnenja, da se lahko sproščeno veseli v družbi prijateljev tudi brez alkohola ali drugih drog. 9 % jih meni, da to ni možno, 5,7 % ne ve odgovora. Na to vpra-šanje ni odgovorilo 83 ali 1,2 % učencev, ki so sodelovali v raziskavi.

Na sliki 23, kjer so predstavljene spolne razlike, vidimo, da manj dečkov kot deklic meni, da so se sposobni sproščeno veseliti v družbi prijateljev brez alkohola. Razlike med spoloma so statistično značilne na ravni p < 0,000 (χ2 = 97,08; df = 2).

Opomba: Če vsota ni enaka 100 %, je to zaradi zaokroževanja.Slika 23: Odstotek odgovorov učencev, ali menijo, da so se sposobni sproščeno veseliti v družbi brez alkohola,

ločeno po spolu

Razlike so se pokazale kot statistično značilne tudi takrat, ko smo med sabo primerjali posamezne starostne skupine (χ2 = 19,22; df = 6; p = 0,0038), čeprav trendi niso tako očitni kot pri drugih vprašanjih (slika 22).

Opomba: Če vsota ni enaka 100 %, je to zaradi zaokroževanja.Slika 24: Odstotek odgovorov učencev, ali menijo, da so se sposobni sproščeno veseliti v družbi brez alkohola, ločeno po

starostnih skupinah

Na vprašanje »Ali ob pitju alkohola pomisliš na škodljive posledice pitja alkohola?« jih je 3044 ali 44,9 % ude-ležencev odgovorilo pritrdilno, 16,7 % jih pomisli na škodljivost občasno in 2071 ali 30,5 % ob pitju alkohola ne pomisli na njegove škodljive posledice. Na to vprašanje 541 (8,0 %) učencev ni odgovorilo, med njimi so bili tudi tisti, ki še niso poskusili alkohola.

Med dečki in deklicami smo ugotovili statistično značilne razlike glede tega ali ob pitju alkohola pomislijo na škodljive posledice alkohola (χ2 = 76,00; df = 2; p = 0,0000), pri čemer deklice v pri-merjavi z dečki ob pitju alkohola pogosteje pomislijo na škodljive posledice (slika 25).

Opomba: Če vsota ni enaka 100 %, je to zaradi zaokroževanja.Slika 25: Odstotek odgovorov udeležencev, ali ob pitju pomislijo na škodljive posledice, ločeno za dečke in deklice

46 47

Statistično značilne razlike smo ugotovili tudi med starostnimi skupinami (χ2 = 68,16; df = 6; p = 0,0000). Mlajši kot so udeleženci, večji je odstotek tistih, ki ob pitju alkohola pogosteje pomislijo na škodljive posledice (slika 26).

Opomba: Če vsota ni enaka 100 %, je to zaradi zaokroževanja.Slika 26: Odstotek odgovorov udeležencev, ali ob pitju pomislijo na škodljive posledice, ločeno po posameznih starostnih

skupinah

Vprašanje o škodljivih posledicah pitja alkohola smo v tej, ponovljeni raziskavi v letu 2014 do-polnili z vprašanjem, ali učenci poznajo koga, ki je utrpel posledice zaradi pitja alkohola. Izbirali so lahko med več možnimi odgovori: v družini, sorodstvu, med prijatelji, znanci, ne poznam nikogar. Največ, 42,6 % ne pozna nobenega, ki bi utrpel posledice pitja alkohola. Sledi skupina znancev (30,0 %), sorod-stvo (10,0 %) in prijatelji (7,4 %). Ostale možnosti in njihove kombinacije so bile redko zastopane med odgovori. Na to vprašanje ni odgovorilo 34 ali 0,5 % učencev. Število izbir, ločeno za dečke in deklice, je na sliki 27. Na splošno več ljudi poznajo deklice kot dečki.

Slika 27: Število izbir, v katerem okolju učenci poznajo koga, ki je imel posledice zaradi pitja alkohola, glede na spol (več možnih odgovorov)

V raziskavi nas je zanimal medvrstniški pritisk, ki je pomemben dejavnik pitja alkohola mladih (Borsari in Carey, 2001). Udeležence smo vprašali »Ali te k pitju alkohola in uživanju drugih drog spodbujajo ali nagovarjajo prijatelji?«. Večina učencev (5815 ali 85,7 %) je odgovorila, da jih prijatelji ne spodbujajo k uživanju alkohola in drugih drog, 11,1 % jih je odgovorilo, da jih prijatelji občasno spodbujajo, le 212 ali 3,1 % pa, da jih prijatelji spodbujajo in nagovarjajo. Le šest udeležencev na to vprašanje ni odgovorilo.

Med spoloma je statistično značilna razlika (χ2 = 7,37, df = 2, p = 0,025); vrstniški pritisk občutijo dečki bolj kot dekleta (slika 26). Ugotovili smo tudi statistično značilne razlike med starostnimi skupinami (χ2 = 132,32; df = 6; p = 0,0000). Na sliki 29 vidimo, da se s starostjo veča odstotek odgovorov »da« in »občasno«, manjša pa odstotek odgovorov »ne«.

Opomba: Če vsota ni enaka 100 %, je to zaradi zaokroževanja.Slika 28: Odstotek odgovorov učencev, ali jih k pitju alkohola spodbujajo prijatelji, ločeno za dečke in deklice

Opomba: Če vsota ni enaka 100 %, je to zaradi zaokroževanja.Slika 29: Odstotek odgovorov učencev, ali jih k pitju alkohola spodbujajo prijatelji, ločeno po starostnih skupinah

48 49

DOSTOPNOST ALKOHOLA

Pri ocenjevanju dostopnosti alkohola osnovnošolcem iz tretje triade nas je zanimalo: kje mladi prihajajo v stik z alkoholom, na kakšen način se oskrbijo z alkoholom in ali imajo težave pri nakupu alkohola.

Učenci so na vprašanje, kje najpogosteje pridejo v stik z alkoholom, imeli možnost izbrati med tremi odgo-vori: doma, med prijatelji, v šoli ali drugje. Lahko so izbrali tudi več odgovorov, zato imamo več kombinacij (glejte sliko 28, kjer je zapisano število izbranih odgovorov tudi ločeno po spolu). Naj-več (32,9 %) učencev je izbralo odgovor »drugje« in doma (32,1 %). Večji delež (23,1 %) zavzema tudi odgovor »med prijatelji«. 7,4 % učencev na to vprašanje ni odgovorilo, večina jih je bila takih, ki alkohola še niso poskusili.

Statistično značilnih razlik med dečki in deklicami oz. med starostnimi skupinami nismo računali. Surovi podatki pa kažejo, da je delež dečkov, ki pride v stik z alkoholom doma in med prijatelji, večji kot pri deklicah. S starostjo upada delež učencev, ki pridejo v stik z alkoholom doma (12-le-tnikov je 41,7 %, 13-letnikov 37,8 %, 14-letnikov 31,3 %, 15-letnikov 23,8 %), narašča pa delež »med prijatelji« (12-letnikov je 13,5 %, 13-letnikov 18,4 %, 14-letnikov 31,9 %, 15-letnikov 42,2 %).

Slika 30: Število izbir, kje pridejo učenci v stik z alkoholom, glede na spol (več možnih odgovorov)

Na vprašanje »Na kakšen način se oskrbiš z alkoholom?« so imeli učenci več možnih odgovorov: odnesem ga od doma, kupim ga v trgovini, prinese ga prijatelj, kupim ga na bencinskem servisu, naročim v lokalu, drugi načini. Izbrali so jih lahko več. Le 1,3 % učencev na to vprašanje ni odgovorilo. Njihovi odgovori, združeni (če jih je bilo več) in ločeno za dečke, deklice ter vse skupaj, so prikazani na sliki 29. Največkrat so učenci odgovorili (32,5 %), da se ne oskrbijo z alkoholom; skoraj v enakem deležu (32,2% ) pa, da alkoholno pijačo prinese prijatelj. Podobni deleži za ta dva odgovora sta tako pri dečkih kot pri deklicah, le da je na prvem mestu po deležu pri dečkih »prijatelji« (31,4 %) in na drugem »se ne oskrbim« (28,6%), pri deklicah pa ravno obratno, na prvem mestu »se ne oskrbim« (37,6 %) in na drugem »prijatelji« (34,0 %). Na tretjem mestu je »dom«, med dečki v 18,4 %, med deklicami pa izbran v 11,5 %.

Slika 31: Število izbir za različne oskrbe z alkoholom glede na spol (več možnih odgovorov)

S starostjo se manjša delež odgovorov, da alkohol mladostniki odnesejo od doma (takih 12-le-tnikov je 16,3 %, 13-letnikov 17,2 %, 14-letnikov 14,3 % in 15-letnikov le 8,6 %). Manjša se delež odgovorov »se ne oskrbim«, se pa veča odstotek odgovorov »prinese ga prijatelj« (med 12-letniki jih je ta odgovor izbralo 24,8 %, med 13-letniki 30,2 %, med 14-letniki 37,4 % in med 15-letniki že 40,6 %). Statistično značilnih razlik zaradi majhnega deleža pri nekaterih odgovorih nismo ra-čunali.

Učence smo spraševali ali imajo težave pri nakupu alkohola v trgovini, na bencinskem servisu in v lokalu. Na vsako od teh treh vprašanj je bil možen odgovor da ali ne. Na vprašanje ni odgovorilo nekaj več kot tretjina učencev, udeleženih v raziskavi (tabela 4).

Tabela 4: Odgovori udeležencev na vprašanja o težavah pri nakupu alkohola

Težave Ni težav Ni odgovora

Nakup v: f % f % f %

trgovini 2050 30,2 2282 33,6 2455 36,2

bencinskem servisu 2106 31,0 2204 32,5 2477 36,5

lokalu 1765 26,0 2556 37,7 2466 36,3

Na sliki 32 predstavljamo delež tistih učencev in učenk, ki imajo težave pri nakupu alkohola – delež smo izračunali glede na tiste udeležence raziskave, ki so na to vprašanje odgovorili. Izraču-nali smo tudi statistično značilnost razlik med spoloma. V primerjavi z deklicami ima več dečkov težave tako pri nakupu alkohola v trgovini (χ2 = 11,04; df = 1; p = 0,0009), kakor tudi pri nakupu alkohola na bencinskem servisu (χ2 = 15,48; df = 1; p = 0,00008) in v gostinskem lokalu (χ2 = 19,83; df = 1; p = 0,0001).

50 51

Slika 32: Odstotki tistih dečkov in deklic, ki imajo težave pri nakupu alkohola, in so na to vprašanje odgovorili

Slika 33: Odstotki učencev po starostnih skupinah, ki imajo težave pri nakupu alkohola, in so na to vprašanje odgovorili

Po naših podatkih je videti, da težave pri nakupu alkohola v trgovini in na bencinskem servisu z leti naraščajo, v lokalu pa se z leti manjšajo (slika 31). Statistično značilne razlike med starostnimi skupinami smo potrdili pri težavah na bencinskem servisu (χ2 = 10,39; df = 3; p = 0,0155), ne pa pri nakupu v trgovini (χ2 = 6,50; df = 3; p = 0,0896) ali v lokalu (χ2 = 1,38; df = 3; p = 0,7105).

V Sloveniji velja Zakon o omejevanju porabe alkohola, ki zelo jasno v 7. členu prepoveduje prodajo alkoholnih pijač mladoletnim osebam. V naši raziskavi pa ugotavljamo, da ima samo tretjina otrok starih od 12 in do 15 let težave pri nakupu alkohola. Ugotavljamo, da imajo mlajši manj težav kot starejši. In se nam postavlja vprašanje, ki bi ga veljajo raziskati: ali morda prodajalci alkoholnih pi-jač menijo, da mlajši, torej npr. 12- letniki, alkohola ne kupujejo zase, temveč npr.: za svoje starše? In se sprašujemo s kakšnimi preventivnimi in medijskimi akcijami bi lahko ozavestili, informirali in svetovali prodajalce alkohola, da v prihodnje alkoholnih pijač ne bi prodajali mladoletnim ose-bam. Očitno pa je, da se prodajalci alkoholnim pijač ne zavedajo, da vsakič, ko prodajo alkoholno pijačo mladoletni osebi kršijo veljavni Zakon o omejevanju porabe alkohola in bi lahko bili za to tudi kaznovani. Ob vsem tem se lahko vprašamo tudi o družbeni odgovornosti teh odraslih oseb, ki omogočajo nakup alkoholnih pijač mladoletnim.

MNENJE MLADOSTNIKOV O TEM, KAKO STARŠI IN UČITELJI GLEDAJO NA NJIHOVO PITJE ALKOHOLA

Mladostnike smo vprašali: »Ali tvoji starši vedo, da uživaš alkoholne pijače?« Odgovorili so lahko pritrdilno, nikalno ali pa »ne vem«. Na to vprašanje, kljub možnemu odgovoru »ne vem« ni odgovorilo kar 25,3 % udeležencev. Največ (2715 ali 40,0 %) jih je odgovorilo, da njihovi starši vedo, da uživajo alkoholne pijače, 1232 ali 18,2 % jih pravi, da starši ne vedo, 16,5 % pa so odgovorili »ne vem«.

Razlike med spoloma so bile statistično značilne (χ2 = 15,00; df = 2; p = 0,0005). Med tistimi, kate-rih starši vedo, da pijejo alkohol, je bilo več deklic (slika 34).

Opomba: Če vsota ni enaka 100 %, je to zaradi zaokroževanja.Slika 34: Odstotek odgovorov učencev, ali starši vedo, da uživajo alkoholne pijače, ločeno za dečke in deklice

Pomembne razlike smo ugotovili tudi med starostnimi skupinami (χ2 = 16,92; df = 6; p = 0,0096). Med tistimi, katerih starši vedo, da pijejo alkohol je bilo največ 12- in 13-letnikov. Več podatkov je na sliki 35.

Opomba: Če vsota ni enaka 100 %, je to zaradi zaokroževanja.Slika 35: Odstotek odgovorov udeležencev, ali starši vedo, da uživajo alkoholne pijače, ločeno po starostnih skupinah

52 53

Učence smo v nadaljevanju vprašali tudi: »Če bi (starši) vedeli (da uživaš alkoholne pijače), bi ti to dovoljevali?« Možni odgovori so bili: da, ne, ne vem. Na to vprašanje ni odgovorilo 1302 (19,2 %) učencev. Največ (2712 ali 40,0 %) jih pravi, da starši v tem primeru pitja ne bi dovoljevali, petina (20,6 %) pa poroča, da bi njihovi starši pitje alkohola dovoljevali, če bi zanj vedeli. Prav tako petina ni vedela, kakšno bi bilo mnenje njihovih staršev.

Med spoloma smo ugotovili statistično značilne razlike glede tega ali menijo, da bi njihovi starši dovoljevali pitje alkohola, če bi vedeli zanj (χ2 = 15,52; df = 2; p = 0,0004). Med tistimi, katerih starši bi dovoljevali pitje alkohola, je bilo nekoliko več dečkov v primerjavi z deklicami in obratno, več staršev deklic kot dečkov ne bi dovoljevalo pitje alkohola (slika 36).

Opomba: Če vsota ni enaka 100 %, je to zaradi zaokroževanja.Slika 36: Odstotek odgovorov učencev, ali bi starši dovoljevali pitje alkoholnih pijač, če bi zanj vedeli,

ločeno za dečke in deklice

Opomba: Če vsota ni enaka 100 %, je to zaradi zaokroževanja.Slika 37: Odstotek odgovorov učencev, ali bi starši dovoljevali pitje alkoholnih pijač, če bi zanj vedeli,

ločeno po starostnih skupinah

Statistično značilne razlike so tudi med starostnimi skupinami (χ2 = 36,30; df = 6; p = 0,0000). Odstotek pritrdilnih odgovorov s starostjo učencev počasi raste od 22 % pri 12-letnikih do 27 % pri 15-letnikih. Več podatkov je na sliki 37.

Podobni vprašanji kot za starše smo udeležencem postavili tudi za učitelje. Na prvo: »Ali učitelji na tvoji šoli vedo, da uživaš alkoholne pijače?« ni odgovorilo 25,5 % učencev. Samo 170 (2,5 %) jih je odgovori-lo, da njihovi učitelji vedo, da uživajo alkoholne pijače; 47,6 % (3399) jih meni, da učitelji ne vedo in 24,4 %, da ne vedo odgovora.

Razlike v mnenju dečkov in deklic glede tega, ali njihovi učitelji vedo, da pijejo alkohol so bile sta-tistično značilne na ravni p < 0,0002 (χ2 = 17,32; df = 2). Med tistimi, katerih učitelji vedo, da pijejo alkohol, je bilo skoraj enkrat več dečkov v primerjavi z deklicami – vendar v primerjavi s celotnim vzorcem zelo malo (2,5 % deklic in 4,1 % dečkov) (slika 38).

Opomba: Če vsota ni enaka 100 %, je to zaradi zaokroževanja.Slika 38: Odstotek odgovorov učencev, ali učitelji vedo, da uživajo alkoholne pijače, ločeno za dečke in deklice

Prav tako smo ugotovili statistično značilne razlike med starostnimi skupinami (χ2 = 27,75; df = 6; p = 0,0001). Na splošno bi lahko rekli, da učenci menijo, da učitelji ne vedo za njihovo uživanje alkoholnih pijač, vendar pa se delež z leti zmanjšuje. Relativno velik je tudi odstotek (s starostjo udeležencev raste) tistih učencev, ki ne vedo, ali učitelji opazijo njihovo uživanje alkoholnih pijač (slika 39).

Opomba: Če vsota ni enaka 100 %, je to zaradi zaokroževanja.Slika 39: Odstotek odgovorov učencev, ali učitelji vedo, da uživajo alkoholne pijače, ločeno po starostnih skupinah

54 55

Na dodatno vprašanje »Če bi (učitelji) vedeli (da uživaš alkoholne pijače), bi to vplivalo na njihov odnos do tebe?« so imeli tri možne odgovore: da, ne, ne vem. Na to vprašanje ni odgovorilo 19,3 % učencev. 28,3 % učencev meni, da bi njihovi učitelji spremenili odnos do njih, če bi vedeli, da pijejo alkohol, 15,8 % je odgovorilo, da učitelji odnosa do njih ne bi spremenili, kar 36,5 % pa jih ni vedelo ali bi se odnos učiteljev do njih spremenil.

Razlike v mnenju dečkov in deklic glede tega, ali bi njihovi učitelji spremenili odnos do njih, če bi vedeli, da pijejo alkohol, so bile statistično značilne (χ2 = 14,47; df = 2; p = 0,0007). Več dečkov kot deklic je mnenja, da njihovi učitelji ne bi spremenili odnosa do njih, če bi vedeli, da pijejo alkohol. Več deklet kot dečkov pa ne ve, ali bi poznavanje uživanja alkoholnih pijač vplivalo na odnos učiteljev do njih (slika 40).

Opomba: Če vsota ni enaka 100 %, je to zaradi zaokroževanja.Slika 40: Odstotek odgovorov učencev glede na to, ali bi vedenje o uživanju alkoholnih pijač vplivalo na učiteljev odnos do

njih, ločeno za dečke in deklice

Naši podatki kažejo tudi statistično značilne razlike v odgovorih različno starih učencev (χ2 = 18,78; df = 6; p = 0,0046). Podobno kot pri prejšnjem vprašanju skoraj polovica učencev ne glede na starost, ne ve odgovora. Delež tistih, ki menijo, da se odnos učiteljev ne bi spremenil, je podo-ben (okrog 20 %) v vseh starostnih skupinah (slika 41).

Opomba: Če vsota ni enaka 100 %, je to zaradi zaokroževanja.Slika 41: Odstotek odgovorov učencev glede na to, ali bi vedenje o uživanju alkoholnih pijač vplivalo na učiteljev odnos do

njih, ločeno po starostnih skupinah

RAZPRAVA

Ugotavljamo, da se z leti starosti niža delež tistih, ki menijo, da alkohol ne vpliva na njihovo poču-tje. Torej, vedno več je tistih, ki menijo, da alkohol vpliva na njihovo počutje. Postavljamo si vprašanje glede povezanosti števila izkušenj in poskusov pitja alkoholnih pijač s prepričanjem oz. stališčem, da pitje alkohola vpliva na njihovo počutje. Ta trend je bolj opazen pri dečkih kot pri deklicah. Če sledimo rezultatom raziskave ugotovimo, da imajo dečki več priložnosti za pitje alkoholnih pijač kot dekleta.

Slaba desetina učenk in učencev tretje triade je mnenja, da se niso sposobni veseliti brez uživanja alkoholnih pijač. Pretresljiv podatek. Vsak deseti osnovnošolec star od 12 do 15 let se ni sposoben veseliti brez alkohola. Vprašati se je potrebno kako teh 10 % učencev uspe slediti pouku, šolskim in drugim obveznostim, kako ti otroci preživljajo svoj prosti čas, čemu in komu ga namenjajo in kakšen je njihov odnos s starši in drugimi pomembnimi osebami? Kdo so tiste osebe v njihovih življenjih, ki so zanje vredne zaupanja in spoštovanja, jim predstavljajo avtoriteto in kompetentno osebo, ki ji verjamejo, jo poslušajo in spoštujejo?

Približno polovica deklic in dečkov pomisli na škodljive posledice pitja alkoholnih pijač. Vendar ta delež z leti pada. Vedno manj je tistih, ki pomislijo na škodljive posledice. Sprašujemo se ali ni morda pri teh otrocih in mladostnikih trenutno ugodje, užitek in pripadnost skupini prevladal v primerjavi s škodljivimi posledicami? Kaj takšno razmišljanje in stališče govori o prihodnosti teh otrok? Sprašujemo se kaj je mogoče storiti in v kateri smeri, da bi ta trend obrnili v drugo smer? Glede na to, da delež tistih, ki pomislijo na škodljive posledice pada, je očitno, da so mlajši glede uživanja bolj previdni. Je morda prisoten strah, ki pa se ob izkušnjah s pitjem alkohola manjša in bledi.

Dečki in deklice so deležni spodbujanja glede pitja alkohola s strani vrstnikov. Pogosteje dečki kot deklice. Vendar delež tistih, ki so spodbujeni k pitju s strani vrstnikov z leti raste. 8% 12- letnikov je deležnih spodbujanja glede pitja alkohola in več kot petina 15-letnikov. Delež se z leti več kot podvoji.

Vrstniki, prijatelji in sošolci so z leti vedno bolj pomembni za otroke in mladostnike, kar je pove-zano z razvojnimi teorijami celostnega razvoja otroka in mladostnika. Zato ne preseneča, da se vedno manj otrok z alkoholom oskrbi doma, vedno več pa se z leti z alkoholom oskrbi in ga uživa med prijatelji.

Težave z nakupom alkohola so pomembno področje, ki smo ga v Sloveniji poskušali pred leti urediti z Zakonom. In pravno formalno smo to uredili. Kot pa ponovno ugotavljamo se v realnosti kaže drugačna situacija. Kar tretjina otrok in mladostnikov starih od 12 do 15 let takšnih težav nima, kar je skrb vzbujajoče in tudi to, da imajo starejši pri nakupih alkohola več težav kot mlajši. V lokalih pa je situacija precej podobna ne glede na starost.

Sprašujemo se o avtoritetah, ki jih kot takšne vidijo otroci in mladostniki. Pri oblikovanju odnosa do alkohola pri otrocih in mladostnikih najpomembnejšo vlogo odigrajo starši. Vendar se pri tem soočamo z več različnimi pogledi hkrati, ko so predvsem odrasli in tudi starši pretirano popustljivi glede pitja alkoholnih pijač pri svojih otrocih, o čemer pišemo že v uvodu. Vendar je pomembno izpostaviti podatek, da so otroci in mladostniki mnenja, da bi petina njihovih staršev dovoljevala njihovo pitje alkohola.

Nadalje pa so dečki pogosteje mnenja, da učitelji ne bi spremenili odnosa, če bi oni vedeli, da uživajo alkohol, v primerjavi z deklicami.

56 57

3.2. čEZ PEt lEt – PRIMERJava REZultatov RaZIskavE osNovNošolCEv gENERaCIJE 2008/09 IN 2013/14Dušica Boben, Nataša Sorko

Leta 2009, ko smo prvič izvedli raziskavo med slovenskimi osnovnošolci zadnje triade, smo rezul-tate primerjali z drugimi objavljenimi študijami. Spraševali smo se, ali podatki res kažejo, da vedno več mladih pride vedno bolj zgodaj v stik z alkoholom in da jih ob koncu osnovne šole vedno več uživa alkoholne pijače. Raziskava čez pet let, nam tokrat podaja bolj jasne odgovore, saj smo jo izvedli na enako velikem vzorcu, primerljivem z raziskavo iz leta 2009, izvedli smo jo na enak način in v enakem obdobju šolskega leta ter uporabili le nekoliko dopolnjen vprašalnik.

Vzorca sta bila skoraj enako velika, skupaj sta štela kar 13.585 učencev: 50 % so predstavljali učen-ci iz leta 2009 (6798) in 50 % učenci iz leta 2014 (6787). V obeh vzorcih je bil skoraj enak delež dečkov in deklic (51 % dečkov v letu 2009 in 51,5 % dečkov v letu 2014). Prav tako je bil v obeh vzorcih skoraj enak delež učencev iz 7., 8. in 9. razreda. V letu 2009 je bilo to razmerje 33-35-32, v letu 2014 pa 35-33-32. Vzorca sta se dobro ujemala tudi po starostnih skupinah; manjše razlike so le v deležu 15-letnikov. V letu 2009 smo imeli 24 % 12-letnikov, 34 % 13-letnikov in 14-letnikov ter 6 % 15-letnikov. V letu 2014 je bilo to razmerje: 22-33-34-11.

Vprašalnik smo izboljšali tako, da smo dodali še pet novih vprašanj, da bi dobiti bolj podroben vpogled v mladostnikovo pitje alkohola (več o njih glejte v poglavju 2.). Na podlagi izkušenj iz dvoumnih odgovorov mladostnikov iz leta 2009 smo tudi dopolnili ali popravili nekaj vprašanj. Za ta vprašanja primerjave niso bile možne.

Rezultate smo združili v nekaj razdelkov. Najprej nas je zanimalo, ali se mladi danes bolj zgodaj srečajo z alkoholnimi pijačami kot mladostniki pred petimi leti. V naslednjem razdelku smo pri-merjali pogostost pitja alkoholnih pijač. Ena od težav, ki smo jo spoznali pred petimi leti, je bila dostopnost alkohola nepolnoletnim mladostnikom v trgovinah in lokalih kljub jasnim zakonskim prepovedim. Poskušali smo odgovoriti, ali je danes drugače. Kar nekaj vprašanj je posvečenih pogledu mladih na alkohol, njihovim prepričanjem in mnenjem ter tudi vrstniškemu pritisku. V zadnjem razdelku primerjamo védenje mladostnikov, kako na njihovo pitje alkohola gledajo starši in učitelji.

ZAČETKI PITJA ALKOHOLA

Na vprašanje, ali si že poskusil alkohol, je leta 2009 odgovorilo pritrdilno 89,3 % vseh mladostnikov, vključenih v raziskavo, leta 2014 pa 82,1 % (slika 1). χ2 test je potrdil statistično značilno razliko (χ2 = 144,80; df = 1; p = 0,0000). Tudi analiza ločena za dečke in deklice, kaže podoben trend (slika 42). Število (in delež) dečkov in deklic, ki so že poskusili alkoholne pijače, se je v letu 2014 zmanjšalo. Razlike med tema dvema letoma so statistično značilne za dečke (χ2 = 64,75; df = 1; p = 0,0000) in deklice (χ2 = 81,84; df = 1; p = 0,0000). Iz slike se jasno vidi, da je tako v letu 2009 kot v letu 2014 več dečkov poskusilo alkohol kot deklic.

Slika 42: Delež mladostnikov, ki so že poskusili alkohol (da) in tistih, ki ga še niso (ne), v vzorcu iz leta 2009 in 2014

Slika 43: Delež dečkov in deklic, ki so že poskusili alkohol, v vzorcu iz leta 2009 in 2014

Na vprašanje, koliko si bil star, ko si prvič popil alkohol, tudi v letu 2014 kar nekaj mladostnikov ni odgovo-rilo. V letu 2009 je na to vprašanje odgovorilo 81,7 % vprašanih, v letu 2014 – podobno – 86,1 %. Povprečno leto, ko so prvič popili alkohol, je ločeno za dečke in deklice in za celotna vzorca zapisan v tabeli 5. Povprečna starost se je zvišala. Čeprav razlika ni velika, je statistično značilna, tako med celotnima vzorcema (t = -4,74; df = 11397; p = 0,000002), kot pri dečkih (t = -4,95; df = 6003; p = 0,000001) in deklicah (t = -1,98; df = 5392; p = 0,048). Mediana je bila v obeh letih, za oba spola in celotna vzorca 10 let. Prav tako se ni spremenila najnižja (2 leti) in najvišja (15 let) starost, pri kateri so vprašani učenci prvič popili alkohol.

Tabela 5: Povprečne vrednosti in standardni odkloni začetka pitja alkohola v vzorcu iz leta 2009 in 2014 ločene po spolu

Leto Dečki Deklice Vsi

M SD N M SD N M SD N

2009 9,09 2,76 3048 9,91 2,70 2804 9,48 2,76 5852

2014 9,42 2,35 2957 10,04 2,35 2590 9,71 2,37 5547

58 59

POGOSTOST PITJA ALKOHOLA

Učence smo vprašali, kako pogosto pijejo, ali pijejo pred odhodom na zabavi, na zabavi in ali uži-vajo še kakšne druge nedovoljene psihoaktivne snovi (PAS). Vprašanje, kako pogosto piješ alkohol, smo v letu 2014 dopolnili tako, da smo našteli nekatere pijače, ki vsebujejo alkohol. S tem smo verjetno izboljšali veljavnost vprašanja, ki je bila morda v letu 2009, vprašljiva. Učenci so lahko izbrali enega od šestih ponujenih odgovorov: vsak dan, enkrat tedensko, enkrat mesečno, enkrat letno, manj kot enkrat letno in nisem še pil. Na sliki 44 so deleži odgovorov glede na leto zbiranja podatkov.

Opomba: Če vsota ni enaka 100 %, je to zaradi zaokroževanja.Slika 44: Šest kategorij pogostosti pitja alkoholnih pijač in njihov delež v vzorcu učencev iz leta 2009 in 2014

χ2 test je potrdil statistično značilne razlike (χ2 = 438,21; df = 5; p = 0,0000). Tudi slika 44 nazorno kaže razlike v obeh letih. V letu 2014 kar 8 % več učencev še ni pilo (ta razlika ne nastane zaradi starostno neenakega vzorca), povečal se je tudi delež tistih, ki pijejo bolj poredko (manj kot enkrat na leto ali enkrat na leto), ter temu primerno zmanjšal delež »rednih« pivcev. Čeprav moramo biti pri razlagi, zaradi nekoliko različnih vprašanj, previdni, bi pa lahko potrdili pozitivni trend.

V letu 2009 je 3,1 % učencev odgovorilo, da pred odhodom na zabavo zaužije alkohol za boljše počutje. V letu 2014 je bilo takih odgovorov 1,3 % (slika 45). Zmanjšal se je tudi odstotek tistih, ki pred zabavo občasno kaj popijejo. Razlike v odgovorih v letu 2009 in 2014 so statistično značilne na ravni p < 0,0000 (χ2 = 130,39; df = 2).

Drugače pa je z odgovori na vprašanje, ali na zabavi pijejo alkoholne pijače. Med letoma 2009 in 2014 ni statistično značilnih razlik na ravni p < 0,01 (χ2 = 7,82; df = 2; p = 0,02008). Delež tistih, ki ne pijejo se je za dober odstotek povečal, vendar tudi tistih, ki pijejo (glejte sliko 46).

Opomba: Če vsota ni enaka 100 %, je to zaradi zaokroževanja.Slika 45: Delež učencev, ki pred odhodom na zabavo zaužijejo alkohol za boljše počutje (da), občasno ali sploh ne, v vzorcu

iz leta 2009 in 2014

Opomba: Če vsota ni enaka 100 %, je to zaradi zaokroževanja.Slika 46: Delež učencev, ki na zabavi pije alkoholne pijače (da), občasno ali sploh ne, v vzorcu iz leta 2009 in 2014

Morda bolj obetajoč je podatek, da se je nekoliko znižal odstotek tistih učencev, ki so pritrdilno odgovorili na vprašanje, ali poleg alkohola uživaš tudi druge psihoaktivne snovi. Razlika je statistično značilna (χ2 = 33,77; df = 1; p = 0,00000). V letu 2009 jih je 6,9 % (ali 470) potrdilo uživanje drugih PAS, v letu 2014 le 4,6 % (ali 310). Te številke nam še ne razkrijejo dejanskega stanja, morda le to, da današnji mladostniki (zaradi različnih vzrokov) to skrivajo. Vsekakor lahko trdimo, da je na uživanje drugih psihoaktivnih snovi drugačen pogled kot na uživanje alkohola, ki pa je družbeno mnogo bolj sprejemljivo. Druge raziskave pa kažejo, da se je bistveno zmanjšal % otrok in mladostnikov, ki kadijo zaradi uvedbe različnih preventivnih programov in morda lahko to zmanjšanje delno pripišemo tudi temu dejavniku. V prejšnji raziskavi pa smo ugotavljali, da največ mladostnikov poleg alkohola kadi.

Med temi učenci, ki so potrdili uživanje PAS, jih tako v letu 2009 kot 2014 nekoliko manj kot tretji-na to počne redno, preostali pa občasno. Med vzorci iz različnih let glede pogosti uživanja PAS ni statistično značilnih razlik (χ2 = 0,034; df = 1; p = 0,8540).

60 61

DOSTOPNOST ALKOHOLA

Učence smo spraševali, kje najpogosteje pridejo v stik z alkoholom in na kakšen način se oskrbijo z njim. Pri obeh vprašanjih so imeli več možnosti, zato je bilo veliko kombinacij. Ker podatkov nismo obdelali ve-dno enako, rezultati primerjave niso najbolj zanesljive.

Opomba: Če vsota ni enaka 100 %, je to zaradi zaokroževanja.Slika 47: Delež učencev, ki pride v stik z alkoholom doma, med prijatelji in v šoli, v vzorcu iz leta 2009 in 2014

Vzorec, kjer učenci pridejo v stik z alkoholom, je enak v obeh letih: največkrat se z alkoholom sre-čajo doma, najmanjkrat v šoli. Alkohol je močno povezan tudi z njihovimi prijatelji. V letu 2014 je razkorak med tem, ali pridejo v stik z alkoholom v domačem okolju ali pri prijateljih, večji kot v letu 2009, vendar je razlika verjetno nastala, ker smo v letu 2014 dovolili več možnih odgovorov, ki pa jih zaradi primerljivosti nismo upoštevali. Tako je izpadla iz rezultatov v letu 2014 skoraj polovica učencev. Podobne težave smo imeli pri primerjavi odgovorov, kako se oskrbijo z alkoholnimi pijačami. Na sliki 48 so odstotki, ki kažejo, koliko učencev od vseh v vzorcu, se je oskrbelo na določenem mestu (dom, lokal, prijatelji, trgovina, bencinski servis). V letu 2014, so tako kot v letu 2009, prijatelji glav-ni vir oskrbe z alkoholom. Zaskrbljujoče je, da se je v letu 2014 po naših podatkih kar za dvakrat povečala oskrba alkohola doma.

Slika 48: Delež učencev po oskrbi z alkoholom doma, v trgovini, pri prijateljih, na bencinskem servisu in v lokalu, v vzorcu iz leta 2009 in 2014

Zanimalo nas je tudi, ali nepolnoletni osnovnošolci iz vzorca v letu 2014, še vedno relativno brez težav nabavijo alkoholne pijače v trgovini, lokalu ali na bencinskih servisih. Na sliki 47 so deleži odgovorov »da, imam težave pri nakupu alkohola« na različnih mestih in v obdobju po petih letih. Razlika je oči-tna, tudi statistično značilno potrjena: trgovina (χ2 = 256,722; df = 1; p = 0,0000), bencinski servis (χ2 = 326,471; df = 1; p = 0,0000), lokal (χ2 = 123,460; df = 1; p = 0,0000).

V letu 2009 je imelo približno 30 % učencev v vzorcu težave na vseh treh mestih, kjer ponujajo alkoholne pijače. V letu 2014 so se, po odgovorih učencev, težave povečale. V trgovini in na ben-cinskem servisu ima težave pri nakupu okrog 48 % mladoletnikov iz našega vzorca, skoraj 41 % tudi v lokalih.

Slika 49: Delež učencev, ki imajo težave pri nakupu alkohola v trgovini, na bencinskem servisu in v lokalu, v vzorcu iz leta 2009 in 2014

PREPRIČANJA O ALKOHOLU IN VPLIV NA NJIIHOV ODNOS DO ALKOHOLA

Mladostnike smo spraševali po njihovem mnenju o tem, ali menijo, da alkohol dobro vpliva na počutje in ali pred pitjem pomislijo na škodljive posledice, za katere predvidevamo, da jih poznajo. Vprašali smo jih tudi, če menijo, da bi se lahko sproščeno zabavali brez alkohola. Na koncu smo v ta razdelek uvrstili tudi njihove izkušnje, ali jih k pitju alkohola spodbujajo ali nagovarjajo prijatelji.

Na vprašanje, ali menijo, da alkohol dobro vpliva na njihovo počutje, so lahko odgovorili pritrdilno, nikalno ali pa »ne morem se odločiti«. Rezultati iz leta 2009 in 2014 v obliki deležev v posameznih vzorcih so na sliki 50. Vzorec odgovorov je enak v obeh letih, se je pa v letu 2014 povečalo število tistih, ki menijo, da alkohol ne vpliva dobro na njihovo počutje (v letu 2009 jih je tako menilo 68,9 %, v letu 2014 že 74,4%). Zmanjšal se je delež neodločenih. Analiza razlik je potrdila, da so te statistično značilne na ravni p < 0,0000 (χ2 = 51,065; df = 2).

62 63

Opomba: Če vsota ni enaka 100 %, je to zaradi zaokroževanja.Slika 50: Delež izbranih odgovorov (da, ne morem se odločiti, ne) učencev iz vzorca iz leta 2009 in 2014 na vprašanje o

vplivu alkohola na njihovo počutje

Opomba: Če vsota ni enaka 100 %, je to zaradi zaokroževanja.Slika 51: Delež izbranih odgovorov (da, občasno, ne) učencev iz vzorca iz leta 2009 in 2014 na vprašanje o tem, ali pred

pitjem alkohola pomislijo na škodljive posledice

Statistično značilne razlike med vzorcema smo ugotovili tudi pri odgovorih učencev v letu 2009 in 2014 o tem, ali pred pitjem alkohola pomislijo na njegove škodljive posledice (χ2 = 63,95; df = 2; p = 0,0000). Več učencev iz vzorca iz leta 2014 pomisli na škodljivost alkohola, torej manj takih to počne le občasno ali sploh ne (slika 51).

Več učencev v vzorcu iz leta 2014 pa v primerjavi z učenci pred petimi leti menijo, da se brez alkohola ali drugih snovi (drog), ki vplivajo na razpoloženje, niso sposobni sproščeno veseliti v družbi prijateljev. Delež takih se je iz 6,8 % povečal na 9,2 %. V letu 2014 je bilo tudi manj neodločenih učencev. Razlike med odgovori na to vprašanje v vzorcu iz 2009 in 2014 so prav tako statistično značilne (χ2 = 31,46; df = 2; p = 0,0000). Deleži za tri možne odgovore (da, ne vem, ne) za oba vzorca so na sliki 52.

Opomba: Če vsota ni enaka 100 %, je to zaradi zaokroževanja.Slika 52: Delež izbranih odgovorov (da, ne vem, ne) učencev iz vzorca iz leta 2009 in 2014 na vprašanje o tem, ali so se

sposobni sproščeno veseliti brez alkohola ali drugih snovi

Primerjava odgovorov iz leta 2009 in 2014 je pokazala, da vpliv vrstnikov, ostaja približno enak (razlike so bile statistično neznačilne na ravni p < 0,06: χ2 = 5,50; df = 2). V obeh vzorcih pritisk vrstnikov občuti le približno 3 % učencev, zajetih v obeh raziskavah (slika 53).

Opomba: Če vsota ni enaka 100 %, je to zaradi zaokroževanja.Slika 53: Delež izbranih odgovorov (da, občasno, ne) učencev iz vzorca iz leta 2009 in 2014 na vprašanje o tem, ali jih k pitju

alkohola spodbujajo ali nagovarjajo prijatelji

64 65

MNENJE MLADOSTNIKOV O TEM, KAKO STARŠI IN UČITELJI GLEDAJO NA NJIHOVO PITJE ALKOHOLA

Zanimalo nas je, ali starši in učitelji učencev, ki so sodelovali v raziskavi, vedo za njihovo pitje alkoholnih pijač. Učenci so imeli na izbiro poleg odgovora »da« in »ne« tudi odgovor »ne vem«. Podatki kažejo, da so se v obeh primerih – vsaj statistično (»starši«: χ2 = 33,57; df = 2; p = 0,0000; »učitelji«: χ2 = 49,95; df = 2; p = 0,0000) – zgodile spremembe. Na sliki 52 (starši) in 53 (učitelji) so deleži odgovorov iz leta 2009 in 2014. Medtem, ko se je delež učencev, ki menijo, da njihovi starši vedo za pitje alko-hola v letu 2014 povečalo, se je delež tistih, ki menijo, da njihovi učitelji vedo zmanjšalo. Glede na odgovore učencev, ostaja približno 24 % staršev, ki ne ve, da njihovi otroci pijejo. Učiteljev, ki ne vedo za pitje, pa se je v petih letih povečalo za 6,6 %.

Opomba: Če vsota ni enaka 100 %, je to zaradi zaokroževanja.Slika 54: Delež izbranih odgovorov (da, ne vem, ne) učencev iz vzorca iz leta 2009 in 2014 na vprašanje, ali starši vedo, da

uživa alkoholne pijače

Opomba: Če vsota ni enaka 100 %, je to zaradi zaokroževanja.Slika 55: Delež izbranih odgovorov (da, ne vem, ne) učencev iz vzorca iz leta 2009 in 2014 na vprašanje, ali učitelji na šoli

vedo, da uživa alkoholne pijače

In kaj učenci menijo bi se zgodilo, če bi starši oz. učitelji vedeli, da pijejo alkoholne pijače? V letu 2014 četrtina učencev, ki je odgovorila na to vprašanje, meni, da bi starši pitje dovolili (v letu 2009 jih je enako menilo nekoliko manj), skoraj polovica pa pitja ne bi dovolila (v letu 2009 46 %). Še največja razlika med odgovori v letu 2009 in 2014 je pri odgovoru »ne vem«: če leta 2009 skoraj tretjina učencev ni vedela, kaj bi se zgodilo, jih v letu 2014 le četrtina ne ve, ali bi starši njihovo pitje odobravali (slika 56). Razlike med obema vzorcema so statistično značilne na ravni p < 0,000 (χ2 = 59,27; df = 2).

Opomba: Če vsota ni enaka 100 %, je to zaradi zaokroževanja.Slika 56: Delež izbranih odgovorov (da, ne vem, ne) učencev iz vzorca iz leta 2009 in 2014 na vprašanje, ali bi starši, če bi

vedeli da pijejo, to dovoljevali

Opomba: Če vsota ni enaka 100 %, je to zaradi zaokroževanja.Slika 57: Delež izbranih odgovorov (da, ne vem, ne) učencev iz vzorca iz leta 2009 in 2014 na vprašanje, ali bi se odnos

učiteljev, če bi vedeli da pijejo, do njih spremenil

Učenci iz vzorca iz leta 2014 nekoliko drugače vidijo, kako bi lahko njihovo pitje alkoholnih pijač vplivalo na odnos učitelja do njih. Razlike v primerjavi z letom 2009 so statistično značilne (χ2 = 69,00; df = 2; p = 0,0000; glejte tudi sliko 57). Znižal se je delež učencev, ki ne vedo, ali bi njihovo pitje vplivalo na odnos z učitelji, povečal pa delež tistih, ki meni, da bi se odnos spremenil.

66 67

RAZPRAVA

Poudariti je potrebno, da pri primerjavi rezultatov raziskave, v katero smo vključili generacijo osnovnošolcev šolskega leta 2008/09 in generacijo 2013/14 ugotavljamo, da je se za 7% povečal delež tistih, ki alkohola še niso poskusili. V obeh generacijah pa je alkohol do anketiranja statistič-no pomembno poskusilo več dečkov kot deklic.

V raziskavi ugotavljamo statistično pomembne razlike med dečki in deklicami in tudi v primerjavi obeh generacij. Mnogo druge raziskave namreč poudarjajo, da deklice vse bolj postajajo podob-ne dečkom, tudi glede pitja alkohola, česar pa mi v naši raziskavi ne moremo potrditi.

Starost ob prvem pitju se je nekoliko zvišala, a ne bistveno. Slovenski osnovnošolci se v povprečju prvič srečajo s pitjem alkohola pred dopolnjenim 10. – im letom starosti, ne glede na generacijo. Tako dečki (nekoliko prej) kot deklice.

V generaciji 2013/14 se je delež tistih, ki pijejo alkohol vsaj enkrat tedensko pomembno zmanjšal v primerjavi z generacijo 2008/09 in sicer iz 16 na 7 %.

Še vedno se soočamo z vprašanjem kako dober 1 % učencev tretje triade pride v stik z alkoholom v šolskem okolju. Ta delež se v obdobju zadnjih pet let ni spremenil. Ostal je enak.

Spodbudno vendarle je, da ugotavljamo, da imajo v povprečju osnovnošolci starostne skupine, ki je vključena v raziskavo, več težav pri nakupu alkohola. Še vedno imajo najmanj težav pri nakupu alkohola v lokalu. V generaciji 2008/09 je imelo težave z nakupom alkohola 30 % osnovnošolcev, v generaciji je takšnih 48 %.

Približno 5 % več osnovnošolcev v sedanji raziskavi meni, da alkohol ne vpliva na njihovo počutje. Več pa jih pomisli na škodljive posledice pitja. Vse to govori o tem, da otroci in mladostniki ra-zumsko vedo, da je alkohol škodljiv, a ga kljub vsemu uživajo. Sprašujemo se kaj vpliva na takšne njihove odločitve in njihovo pripravljenost na pridobivanje tako škodljivih izkušenj za svojo priho-dnost? Izpostaviti želimo moč pozitivnega vzgleda in ti. modelnega učenja.

Pri primerjavi obeh generacij ugotavljamo, da se je delež tistih, ki se niso sposobni veseliti brez alkohola, v zadnjih petih letih povečal iz 6 na 10 %. Če povzamemo, več je tistih v drugi generaciji, ki alkohola še niso poskusili, učenci druge gene-racije alkohol pijejo manj pogosto. Po drugi strani pa ugotavljamo, da se je delež tistih, ki se niso sposobni veseliti brez alkohola skoraj podvojil. Postavljamo si vprašanje kaj je vplivalo na to, da je ta desetina mladostnikov prišla do takšnih lastnih prepričanj? In če nadaljujemo, v zadnjih petih letih se je, glede na prepričanja osnovnošolcev, povečal tudi delež tistih staršev, ki bi dovoljevali pitje svojih otrok.

4. ZaKLJUČeK s PReDLOGi UKRePOVNataša Sorko

Za nami je pregled rezultatov raziskave, ki smo jo izvedli v šolskem letu 2013/14.

K vsaki zahtevni nalogi smo pristopili z določenimi pričakovanji. Vsak s svojimi. Želeli smo si za-ključkov, ki bi nakazovali čim več pozitivnih trendov pri oblikovanju odnosa otrok in mladostnikov do alkohola. Prav je, da nikoli nismo zadovoljni, ker to pomeni, da smo na določeno področje svojega dela pripravljeni vlagati dodatno energijo, svoj čas, znanje in izkušnje s prepričanjem, da nam lahko uspe zastavljeno, začrtano.

Zavedamo se, da so rezultati in zaključki, ki so pred vami, za nas velika obveznost in odgovornost. Izvedene raziskave v okviru naše organizacije imajo vedno aplikativni namen, kar pomeni, da bomo poskušali v naslednjem obdobju vplivati na izvajanje programov v takšni smeri, da bi rezul-tati v prihodnje ohranjali pozitivne trende in da bi se jim pridružili še novi. Zavedamo se, da je pred nami silno zahtevna naloga. Zavedamo se, da je področje težav zaradi pitja alkohola v slovenski populaciji eno najzahtevnejših in tudi predstavlja enega izmed največjih javno zdravstvenih in socialnih problemov.

Menimo, da je pred odraslimi osebami velika odgovornost in naloga, da svojim otrokom in učen-cem ustvarjamo čim bolj varne in primerne pogoje za njihovo odraščanje in razvoj. Prepogosto so mnogi mnenja, da je mogoče vzgojo prenesti, preložiti odgovornost na učitelje, vzgojitelje ali še koga drugega. Vendar na koncu se moramo zavedati, da je družina in spodbudno družinsko oko-lje tisto, ki lahko ustvari najboljše pogoje za odraščanje otrok. Na žalost pa je lahko tudi pomem-ben dejavnik tveganja za razvoj številnih destruktivnih vedenj pri otrocih, med katere štejemo tudi pitje alkoholnih pijač.

Svetovna zdravstvena organizacija (Edwards, 1994) je slovensko kulturo prepoznala kot mokro kulturo, kar se med drugim kaže tudi v veliki tolerantnosti glede pitja alkohola in tudi enostavni dostopnosti alkohola.

Vse življenje se učimo z vzgledi. Otroci in odrasli. Vendar odrasli poskušamo vzgajati z besedami. In v takšnih situacijah se ne zavedamo kako pomemben je vzgled v primerjavi z izrečenimi bese-dami. Težava nastane ko vzgled in izrečene besede niso usklajene. Tako otrokom in mladostnikom predajamo dvojno sporočilo. Vzgojni pristop poslušaj me kaj govorim in ne glej me kaj delam ni učinkovit. Tega se mnogi ne zavedajo. In ravno o tem govorijo rezultati naše raziskave. Odrasli pogosto mladoletnim otrokom govorimo o škodljivih posledicah pitja alkohola. O tem poročajo preko odgovorov v raziskavi. Škodljive posledice pitja alkoholnih pijač niso nekaj, kar je mogoče opaziti takoj, čez noč. In tu je začarani krog, v katerega smo ujeti, ko jim o tem pripovedujemo. Edi-no pravo stališče glede pitja alkohola pri nepolnoletnih otrocih in mladostnikih je, da je vsako pitje alkohola zanje škodljivo, tvegano in nevarno ter s seboj prinaša posledice. In takšno stališče glede pitja otrok in mladostnikov bi morali imeti vsi odrasli. Rezultati raziskav namreč kažejo, da tisti, ki začnejo s pitjem alkohola pred dopolnjenim 15 – im letom starosti, bodo v neki točki svojega življenja štirikrat bolj verjetno postali zasvojeni z alkoholom kot tisti, ki so s pitjem alkohola pričeli po dopolnjenjem 15. – em letu starosti. Hkrati pa je iz gensko – vedenjskih raziskav razvidno, da so pri premiku pitja na čas po 16 – em letu socialni in okoljski dejavniki pomembnejši od genskih vplivov (Boben – Bardutzky, 2004).

68 69

Vloga pomembnih odraslih (starši, skrbniki, vzgojitelji, učitelji, mentorji, trenerji ipd.) je pri razvoju želenih in neželenih oblik vedenja zelo pomembna. V tej sklepni misli želimo izpostaviti pomen osebnega stika in komunikacije z mladostnikom. Velja, da so dobri medosebni odnosi tisti, ki nam pomagajo pri prestopanju različnih ovir v življenju. V takšnih trenutkih je odnos s kompetentno odraslo osebo rešitev začetek poti k rešitvi nastale situacije. In podobno je tudi z odnosom do alkohola. V spoštljivem in pristnem medosebnem odnosu je mogoče razjasniti še tako težavne trenutke, s katerimi se srečujemo vsi, mladostniki v obdobju odraščanja in krize odraščanja, ko se soočajo s svojo spremenjeno podobo in vlogo. Mladostniki si želijo biti samostojni in avtonomni, vendar potrebujejo podporo s strani odraslih oseb, ki jih oni osebno vidijo kot avtoritete in spo-štovanja vredne osebe. Nemalokrat pa se zgodi, da mladostnik v svojem ožjem socialnem okolju takšne osebe ne najde ali pa meni, da je nima. In verjetno je en del tudi takšnih v našem vzorcu, ki posegajo po pitju alkohola, ker ob sebi ne vidijo kompetentnih odraslih oseb, ki bi jim en del poti odraščanja pomagale prehoditi skupaj. In na to bi želeli opozoriti. Menimo namreč, da je ključ naših odgovorov na zastavljena vprašanja ravno v odnosu odraslih do alkohola in soljudi. Živimo v času, v katerem so zabrisane pomembne tradicionalne vrednote. Truditi se moramo, da jih oži-vimo. Mladostniki iščejo odgovore v virtualnem svetu, ker jih pogostokrat v resničnem ne uspejo dobiti. Njihovi poskusi naletijo na »gluha ušesa«.

Učinkoviti preventivni programi, ki bi spreminjali celotno sliko odnosa ljudi do alkohola, bi morali vključevati vse starostne skupine.

Glede na dosedanje izkušnje menimo, da bi ločeno bilo potrebno vključevati v preventivno delo otroke in mladostnike, starše in učitelje. Programi bi morali biti prilagojeni posamezni starostni skupini.

Otroci in mladostniki potrebujejo varno in spodbudno socialno okolje za pridobivanje novih izku-šenj. Sodobne informacijske tehnologije so prinesle številne prednosti in tudi slabosti, ki vplivajo na razvoj otrok in mladostnikom. Menimo, da bi programi namenjeni otrokom morali vključevati veliko pogovorov v skupini in učenje komunikacijskih in socialnih veščin na njim primeren način preko socialnih iger, iger vlog. Pri otrocih bi bilo potrebno ponovno okrepiti pomoč so-prijatelji in solidarnost med njimi ter vzbuditi pri njih potrebo po osebnem druženju in stikih. Ravno potreba po osebnih stikih pri njih ni več tako prisotna, ker so neprestano »v stiku« preko družbenih omrežij in svetovnega spleta.

Starši so v poplavi svojih službenih obveznosti in pomanjkanja informacij o tem kaj stori v dolo-čenem trenutku, nemočni. Pri delu z njimi bi bilo potrebno osvetliti ponovno njihovo starševsko vlogo, saj se dostikrat dogaja, da bi si starši želeli odgovornost za vzgojo prenesti na učitelje in vzgojitelje. Eden izmed pomembnejših ciljev dela s starši je tudi ozavestiti, informirati in svetovati staršem kako pri otroku in mladostniku prepoznati tvegane oblike vedenja ter jim hkrati pojasniti kaj to pomeni poiskati pomoč.

Učitelje / vzgojitelje bi bilo potrebno vključiti v programe z namenom opremiti jih z dodatnimi teh-nikami in metodami prepoznavanja stisk in možnostih ukrepanja v kriznih situacijah.

Nekateri nujni ukrepi bi lahko bili: • ozaveščanje vseh odraslih o tem, da je vsako pitje škodljivo in tvegano za otroke in mladostnike pred

njihovo polnoletnostjo; • zmanjševanje dostopnosti alkohola za otroke in mladostnike; • stroga prepoved oglaševanja alkohola, ki k pitju nagovarja mlade; • izvajanje programov, ki bi otrokom omogočili, da bi se razvijali v samozavestne osebnosti z realno

samopodobo, ki ne potrebovale uživanja alkohola za sprostitev in veselje.

PREdlogI PREvENtIvNIh aktIvNostI

Namen izvajanja preventivnih aktivnosti je vpliv na zmanjševanje rabe alkohola med odraslo populacijo, otroci in mladostniki, spodbujanje vseh starostnih skupin k krepitvi zdravega življenjskega sloga brez uživanja alkohola in drugih psihoaktivnih snovi z ozaveščanjem, informiranjem, svetovanjem, nudenjem pomoči, zmanjševanjem stigme, izobraževanjem, pridobivanjem novih, zdravih, vedenjskih navad, učenjem socialnih veščin, komunikacijskih spretnosti, s spodbujanjem k prevzemanju odgovornosti, skrbi za lastno zdravje, tako telesno kot duševno.

Preventivni programi morajo biti usmerjeni k vzpostavljanju neposrednega pogovora med mla-dimi, kjer prisluhnejo svojim vrstnikom, njihovim težavam, spoznajo kaj čutijo, saj bodo s prepo-znavanjem svojih čustev otroci in mladostniki razrešili veliko svojih notranjih stisk in ugank. Na ta način pa se srečujejo tudi s svojo razvojno krizo. S pomočjo ciljev je potrebno spodbujati te-meljno naravnanost na samostojno reševanje vprašanj, stisk, problemov. Gre torej za spodbujanje in krepitev notranje motivacije za samorazvoj in samouresničevanje ter za razvoj odgovornosti, tolerantnosti in komunikativnosti. Ideja izhaja iz prepričanja, da je mlade mogoče naučiti ustre-znih življenjskih - socialnih spretnosti (veščin) in da jih je treba podpreti pri izgradnji trdnega in stabilnega doživljanja lastne identitete. Delo z otroci in mladostniki mora biti strokovno vodeno. Aktivnosti: • socialno učenje - učenje skozi igro Namen in cilj strokovnega dela z mladostniki v adolescenci je jih usmerjati k krepitvi zdravega življenjskega sloga in pozitivnih vrednot, ko se le ti soočajo s problemi krize odraščanja, iskanjem smisla svojega življenja, čustvovanja, iskanja tolažbe v omami, skratka s težavami, pogojenimi z razvojnimi procesi in zahtevami socialnega okolja.

• ustvarjalne, kreativne, kulturne dejavnosti Aktivnosti naj bi vključevale številne estetske in druge discipline: literaturo, deklamacijo, igro, umetnost linij, barv, umetnost tona, petja, prostora in časa. Ena pomembnejših značilnosti te vrste aktivnosti je, da otroci in mladostniki stopajo v prostor in čas skupaj z izvajalci programa. Pri vsem tem so pomembni medosebni odnosi. Ustvarjalnost in kreativnost sta bistvena elementa razvoja vsakega posameznika. Te aktivnosti je primerno dodati z namenom specifičnega pridobivanja novih izkušenj, preizkušanja lastnih možnosti in uveljavljanja, kar v veliki meri sledi načelom soci-alno pedagoškega dela, saj se posameznik v procesu ustvarjanja in soustvarjanja razvija (čustveni razvoj, krepitev odgovornosti za prevzemanje vlog, krepitev samostojnosti in ustvarjalnosti pri po-sameznikih, čut za estetiko, soočanje z novimi doživljanji, razvijanje komunikacijskih sposobnosti), hkrati pa vzpostavlja medosebne odnose z drugimi posamezniki.

• gibalne in športne aktivnosti Številni strokovnjaki (Brettschneider, Naul, Currie, Hardman, Kovač) dokazujejo, da je strokovno vodena, dovolj intenzivna, kakovostno strukturirana in redna športna vadba dejavnost, ki lahko nevtralizira negativne posledice današnjega pretežno sedečega načina življenja in neustreznih navad otrok in mladostnikov, kar je v precejšnji meri pogojeno tudi z družbenimi vrednotami in prepričanji. Zato je pomembno spodbujati razvoj in krepitev prepričanja mladih o pomembnosti športnih aktivnosti.

• šole za starše in podpora učiteljem in svetovalnim delavcem Aktivnosti: predavanja in delavnice z aktualno tematiko s poudarkom na izkustvenem delu z na-menom, da starši, učitelji ali svetovalni delavci pridobijo potrebno informacije.

Preventivne aktivnosti morajo biti organizirane po vsebinskih sklopih in ne enkratnega značaja.

70 71

5 PRiLOGe

5.1 vPRašalNIk alkohol IN MladI

88

5 PRILOGE

5.1 Vprašalnik Alkohol in mladi

ALKOHOL IN MLADI

Veseli nas, da si se odzval-a našemu vabilu in se odločil-a izpolniti vprašalnik z naslovom ALKOHOL IN MLADI. Poudarjamo, da ti zagotavljamo POPOLNO ANONIMNOST. To pomeni, da iz tvojih odgovorov na vprašanja ne bo mogoče razpoznati, kdo jih je napisal.

Prosimo te, da obkrožiš ustrezne odgovore, pri starosti pa napišeš število dopolnjenih let.

RAZRED: 7. / 8. / 9. SPOL: moški ženski

STAROST: __________let

1. Ali si že poskusil-a alkohol? DA NE

2. Koliko si bil star-a, ko si prvič popil-a alkoholno pijačo ? ______ let

3. Kako pogosto piješ pijače, ki vsebujejo alkohol (pivo, vino, žgane pijače, mešanice alkoholnih in brezalkoholnih pijač)?

Vsak dan Enkrat tedensko Enkrat mesečno Enkrat letno Manj kot enkrat letno Nisem še pil

4. Ali si že kdaj v življenju bil-a opit-a oziroma pijan-a? DA NE 5. Koliko si bil-a star-a, ko se je to prvič zgodilo ? ___________ let 6. Kolikokrat do sedaj si bil-a že opit-a oziroma pijan-a?

Nikoli Enkrat 3 – 4 x 5 – 7 x 8 – 10 x več kot 10 x

7. Koliko priložnosti za pitje alkoholnih pijač si imel-a do današnjega dne:

nobene eno dve 3 - 5 6 -10 več kot 10

v življenju

89

v zadnjih 12 mesecih

v zadnjih 30 dneh

8. Kdaj si nazadnje pil-a alkoholne pijače:

pred tednom dni pred 14 dnevi pred enim mesecem pred enim letom pred več kot enim letom nikoli

9. Kje najpogosteje prideš v stik z alkoholom?

Doma Med prijatelji V šoli Drugje

10. Ali poleg alkohola uživaš tudi druge psihoaktivne snovi, kot so tobak, droge, pomirjevala?

DA NE Če DA, REDNO OBČASNO

katere: ______________________________

11. Ali pred odhodom na zabavo zaužiješ alkohol za boljše počutje?

DA NE OBČASNO

12. Ali na zabavi piješ alkoholne pijače?

DA NE OBČASNO

13. Ali te k pitju alkohola ter uživanju drugih drog spodbujajo ali nagovarjajo prijatelji?

DA NE OBČASNO

14. Ali meniš, da alkohol dobro vpliva tvoje počutje?

DA NE NE MOREM SE ODLOČITI

72 73

90

15. Ali pred pitjem pomisliš na škodljive posledice pitja alkohola?

DA NE OBČASNO

16. Ali poznaš koga, ki je imel posledice zaradi pitja alkohola (npr.: prometna nesreča, prepiri v družini, ločitev v družini, bolezen, ipd)?

V družini V sorodstvu Med prijatelji Med znanci Ne poznam

17. Si se sposoben-a sproščeno veseliti v družbi prijateljev tudi brez alkohola ali drugih snovi

(drog), ki bi vplivale na tvoje spremenjeno, »boljše«, razpoloženje?

DA NE NE VEM

18. Na kakšen način se oskrbiš z alkoholom? (možnih je več odgovorov)

a. odnesem ga od doma b. kupim ga v trgovini c. prinese ga prijatelj d. kupim ga na bencinskem servisu e. naročim v lokalu f. drugi način (kateri: ________ ________ )

19. Ali imaš težave pri nakupu alkohola:

V trgovini DA NE

Na bencinskem servisu DA NE

V lokalu DA NE

20. Ali tvoji starši vedo, da uživaš alkoholne pijače?

DA NE NE VEM

Če bi vedeli, bi ti to dovoljevali?

DA NE NE VEM

91

21. Ali učitelji na tvoji šoli vedo, da uživaš alkoholne pijače?

DA NE NE VEM

Če bi vedeli, bi to vplivalo na njihov odnos do tebe?

DA NE NE VEM

Za sodelovanje se ti najlepše zahvaljujemo. O rezultatih ankete bomo poročali na naših skupnih srečanjih na vaši šoli.

Društvo – Žarek upanja

Letališka c. 33, SI – 1000 Ljubljana

www.zarekupanja.net

© Avtorji: dr. Zdenka Čebašek – Travnik, dr. med., Dušica Boben, univ. dipl. mat., univ. dipl. psih., Nataša Sorko, univ. dipl. soc. ped.

74 75

5.2 sEZNaM sodEluJočIh osNovNIh šol

OŠ Šturje Ajdovščina Ajdovščina

OŠ dr. Aleš Bebler Primož Hrvatini - Ankaran Ankaran

OŠ Apače Apače

OŠ Lava, Celje Celje

OŠ Cerklje na Gorenjskem Cerklje na Gorenjskem

OŠ Cirkovce Cirkovce

OŠ Loka Črnomelj Črnomelj

OŠ Dobrova Dobrova

OŠ Domžale Domžale

OŠ Dornberk Dornberk

OŠ Dragatuš Dragatuš

OŠ Duplek Duplek

OŠ Fram Fram

OŠ Gorica pri Slivnici Gorica pri Slivnici

OŠ Gornji Petrovci Gornji Petrovci

OŠ Istrskega odreda Gradišče Gradišče

OŠ Brinje, Grosuplje Grosuplje

OŠ Louis Adamič, Grosuplje Grosuplje

OŠ dr. Aleš Bebler Primož Hrvatini Hrvatini

OŠ Idrija Idrija

OŠ Dragotin Kette Ilirska Bistrica Ilirska Bistrica

OŠ I Kavčiča Izlake Izlake

OŠ Jakobski dol Jakobski dol

OŠ Marije Vere Kamnik Kamnik

OŠ Kašelj Kašelj

OŠ E. V. Pravde Koper Koper

OŠ Dragomirja Brkina, Kozina Kozina

OŠ Krško Krško

OŠ Kuzma Kuzma

OŠ Fran Saleški Finžgar Lesce Lesce

OŠ Danile Kumar, Ljubljana Ljubljana

OŠ Šmartno pod Šmarno goro Ljubljana

OŠ Martina Krpan Ljubljana Ljubljana

OŠ Makole Makole

OŠ Angelce Besednjak, Maribor Maribor

OŠ France Prešern, Maribor Maribor

OŠ Sladki vrh Maribor

OŠ Metlika Metlika

OŠ Naklo Naklo

OŠ Odranci Odranci

OŠ Brezno Podvelka Podvelka

OŠ Postojna Postojna

OŠ Olge Meglič, Ptuj Ptuj

OŠ Mladika, Ptuj Ptuj

OŠ Puconci Puconci

OŠ Radenci Radenci

OŠ Ribnica Ribnica

OŠ Solkan Solkan

OŠ Šalovci Šalovci

OŠ Rudolfa Maistra Šentilj Šentilj

OŠ Poljane nad Škofjo Loko Škofja Loka

OŠ Cvetka Golarja Škofja loka Škofja Loka

OŠ Škofja loka mesto Škofja Loka

OŠ Ivana Groharja Škofja Loka Škofja Loka

OŠ Škofljica Škofljica

OŠ Šmartno pri Litiji Šmartno pri Litiji

OŠ Trebnje Trebnje

OŠ Trzin Trzin

OŠ Žiri Žiri

76 77

5.3. kaM Po PoMoč?

Pomoč otrokom, mladostnikom in staršem

Svetovalni centri za otroke in mladostnike pomagajo otrokom, mladostnikom in staršem pri v primeru učnih, čustvenih, vzgojnih, vedenjskih, psihosocialnih in psihiatričnih motenj in težav:

Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana Gotska 18, 1000 Ljubljana, http://www.scoms-lj.si/

Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor Lavričeva 5, 2000 Maribor, http://www.svet-center-mb.si/

Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Koper Cankarjeva 33, 6000 Koper, http://www.svetovalni-center-kp.si/

Spletna svetovalnica To sem jaz - www.tosemjaz.net/Je spletna stran, namenjena mladostnikom za različna vprašanja o spolnosti, zdravi prehrani, tele-sni teži, samopodobi, zaljubljenosti, težavah z alkoholom in drogami,

Mladinsko informacijski center (MIC)MIC nudi informiranje, izobraževanje, svetovanje in pomoč, prostovoljno delo in druženje in za-bavo za mlade. www.mic.si

Center za pomoč mladimDruštvo Center za pomoč mladim združuje strokovno in prostovoljno delo na področju varovanja pravic ter osebnega in socialnega razvoja otrok in mladih. www.cpm-drustvo.si

Mladinsko Informativno Svetovalno Središče Slovenije (MISSS)MISSS informira, svetuje, izvaja programe za mlade in povezuje informativno svetovalne centre za mlade. www.misss.org

Telefoni za pomoč v stiski

Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik 080 116 12324h / dan, klici so brezplačni

SOS telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja 080 11 55 delovnik med 12. in 22. uro, klici so brezplačni

TOM, telefon otrok in mladostnikov080 12 34 med 12. in 22. uro, klici so brezplačni

Centri za socialno delo (CSD)

Prva socialna pomoč je socialnovarstvena storitev, ki jo izvajajo Centri za socialno delo v primerih, ko se posameznik prostovoljno obrne po pomoč na CSD in sicer: prvikrat zaradi težave ali stiske (zaradi težav s škodljivo rabo alkohola, težav v družini zaradi alkohola, ipd.) ali kasneje z novo stisko, ki je še nikoli prej ni urejal na CSD.

Posameznik ima možnost v pogovoru predstaviti svojo življenjsko situacijo, pojasniti okoliščine, ki so vplivale na njegovo stisko, izraziti svoja pričakovanja od CSD, strokovni / na delavec / ka pa mu nakaže možne rešitve ter mu tudi predstavi druge oblike pomoči, ki jih ponuja CSD (svetovanje, urejanje, vodenje, svetovanje družini, …), druge javne in zasebne institucije, društva in nevladne organizacije.

V kolikor posameznik želi ostati anonimen, mu je to s strani CSD tudi zagotovljeno. Storitev prve socialne pomoči je brezplačna.

Psihiatrične bolnice – oddelki za zdravljenje odvisnosti od alkohola

Proces zdravljenja odvisnosti se seveda med posameznimi ustanovami nekoliko razlikuje. A ven-dar je za zdravljenja odvisnosti potrebno čim bolj motivirati osebo odvisno od alkohola za čim večjo osebno odgovornost za zdravje in sprejemanje takšnih življenjskih odločitev, ki bodo omo-gočale uspešno zdravljenje odvisnosti (Čebašek – Travnik, Židanik, 2003). Proces zdravljenja se spreminja, vse več ljudi se odloča za ambulantno zdravljenje odvisnosti, a nekateri kljub vsemu potrebujejo bolnišnično zdravljenje. Prednost ambulantne obravnave je v tem, da je posameznik vključen v delovno in domače okolje (Židanik, 2003). Zato svetujemo, da se vsak posameznik obrne po pomoč k strokovnjaku, ki bo ocenil kakšna oblika zdravljenja je zanj najprimernejša in mu bo predstavil celotno mrežo pomoči, ki mu je na voljo.

Psihiatrična bolnišnica BegunjeBegunje na Gorenjskem 55 4275 Begunje na Gorenjskem 04 533 5213

Psihiatrična bolnišnica OrmožOddelek za bolezni odvisnosti Ptujska cesta 33 2270 Ormož 02 7415 146

Psihiatrična bolnišnica VojnikCeljska cesta 37 3212 Vojnik 03 780 01 00

Zdravstveni dom dr. Adolfa DrolcaDispanzer za zdravljenje alkoholizma in drugih odvisnostiSodna ulica 13, Maribor02 2517 572

78 79

Splošna bolnica Maribor, Oddelek za psihiatrijoOddelek za zdravljenje alkoholizma in psihoterapijoLjubljanska ul. 5, Maribor02 6181 141

Psihiatrična bolnišnica IdrijaOddelek za zdravljenje odvisnostiPot sv. Antona 49 5280 Idrija 05 373 44 17

Psihiatrična klinika LjubljanaKlinični oddelek za mentalno zdravjeEnota za zdravljenje odvisnosti od alkoholaPoljanski nasip 581000 Ljubljana 01 300 34 50

Psihiatrična klinika Ljubljana, Center za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drogZaloška 291000 Ljubljana01 587 49 00

Zasebna psihiatrična ambulanta in ambulanta za odvisne od alkoholaJožef Kociper, dr. med, specialist psihiaterGubčeva 22, Radenci02 566 97 42

Zdravstveni dom VelenjeDispanzer za mentalno higienoVodnikova cesta 1, VelenjeTel 03 58 99 546

Druge oblike pomoči, ki jo ponujajo društva in druge zasebne organizacije

Društva, nevladne organizacije, klubi, skupine ponujajo možnost nadaljevanja obravnave zasvoje-nosti in reintegracije oseb s težavami z zasvojenostjo in njihovih pomembnih bližnjih. Strokovno delo usmerjajo strokovnjaki. Posameznik je individualno ali v skupino vključen z namenom krepi-tve zdravega življenjskega sloga, vztrajanja v abstinenci ter reintegracije na vseh pomembnejših področjih svojega življenja. V skupini posameznik spremlja svoje vedenje, brez občutkov krivde ustvarja skladne odnose z drugimi.

Društvo – Žarek upanja – pomoč pri odvisnostih in zasvojenostih Letališka c. 33, Ljubljana tel: 01 89 77 023, 031 341 784 Dejavnosti: nudenje individualne in skupinske celostne psihosocialne obravnave in pomoči v pri-meru zasvojenostiwww.zarekupanja.net

Zveza skupin zdravljenih odvisnikov Slovenije (informacije o programih individualne in skupinske pomoči, ki jo nudijo društva, nevladne orga-nizacije in idr.)Letališka c. 33, Ljubljana http://www.zszos.si

Zveza klubov zdravljenih alkoholikov SlovenijePrešernova 6a, Tolminhttp://www.zveza-kza-slovenije.si/

80 81

6. ViRi

Ames, S.C. in Roitzsch, J.C. (2000). The impact of minor stressful life events and social support on cravings: A study of inpatients receiving treatment for substance dependence. Addictive behaviors, 25(4), 539-547.

Anderson, P. (2007). Commercial communications and alcohol. Utrecht: National Foundation for Alcohol Prevention. Dostopno na: www.stap.nl/content/bestaden/elsa_4_report_on_ impact.pdf

Anderson, P. in Baumberg, B. (2006). Alcohol in Europe. London: Institute of Alcohol Studies.

Anderson, P., de Bruijn, A., Angus, K., Gordon, R. in Hastings, G. (2009). Impact of alcohol advertising and media exposure on adolescent alcohol use: a systematic review of longitudinal studies. Alcohol Alcohol, 44(3), 229-43.

Boben Bardutzky, D., Boben, D., Čebašek-Travnik, Z., Levačič, M., Sorko, N., Zorko, M. (2009). Odraščanje: z ali brez alkohola. Rezultati raziskave med slovenskimi osnovnošolci. Ljubljana: Društvo Žarek upanja.

Boben Bardutzky, D., Boben, D., Čebašek-Travnik, Z., Levačič, M., Sorko, N., Zorko, M. (2010). Pot v odraslost: z ali brez alkohola. Rezultati raziskave med slovenskimi srednješolci. Ljubljana: Društvo Žarek upanja.

Boben Bardutzky, D. (2004) Posebne skupine ljudi, ki so odvisni od alkohola. V: Z. Čebašek-Travnik in M. Rus-Makovec (ur.) Osnove zdravljenja odvisnosti od alkohola – Učbenik in smernice za delo. Ljubljana: Psihiatrična klinika Ljubljana

Borsari, B. in Carey, K.B. (2001). Peer influences on college drinking: a review of the research. J Subst Abuse, 13(4), 391-424.

Clark, D.B. (2004). The natural history of adolescent alcohol use disorder. Addiction, 99(2), 5-22.

Clark, D.B., Buckstein O. in Cornelius, J. (2002). Alcohol use disorder in adolescents. Pediatric Drugs, 4(8), 493-502.

Cleveland, M.J., Feinberg, M.E., Bontempo D.E. in Greenberg, M. T. (2008). The role of risk and protective factors in substance use across adolescence. Journal of Adolescent Health, 43(2), 157-164.

Čebašek-Travnik, Z. (1999). Zloraba in odvisnost od psihoaktivnih snovi. V M. Tomori in S. Ziherl (ur.), Psihiatrija (str. 137-168). Ljubljana: Medicinska fakulteta.

Čebašek-Travnik, Z. (1999). Zloraba in odvisnost od psihoaktivnih snovi. V M. Tomori in S. Ziherl (ur.), Psihiatrija (str. 137-168). Ljubljana: Medicinska fakulteta.

Čebašek – Travnik, Z., Hovnik Keršmanc, M., Stergar, E. (1999). Alkohol? : čim manj – tem bolje, otroci in mladostniki pa sploh ne!. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije

Čebašek – Travnik, Z., Rus Makovec, M. (2004). Osnove zdravljenja odvisnosti od alkohola. V: Boben – Bardutzky, D. (2004). Posebne skupine ljudi, ki so odvisni od alkohola. Ljubljana: Psihiatrična klinika (44-51)

Ellis, D.A., Zucker, R.A. in Fitzgerald, H.E. (1997). The role of family influences in development and risk. Alcohol health and research world, 21(3), 218-226.

Erikson, E. (1980). Identity and the Life Cycle. New York: W.W. Norton & Company.

Gerrard, M., Gibbons, F.X., Zhao, L.J., Russell, D.W. in Reis Bergan, M. (1999). The effect of peers' alcohol consumption on parental influence: A cognitive mediational model. Journal of studies on alcohol, 13, 32-44.

Green, J.M.J, Rachel, V. (2001). Substance use, delinquent behaviour and risk and protective factors among students in the State of Missouri 2000. Missouri: Missouri department of Mental Health Devision.

Goffman, E. (1963). Stigma – Notes on the Management of Spoiled Identity. New Jersey: Prentice – Hall Inc.

Hampton, T. (2006). Interplay of Genes and Environment Found in Adolescents' Alcohol Abuse. JAMA: The journal of the American Medical Association, 295, 1760-1762.

Heath, A.C. in Nelson, E.C. (2002). Effects of the interaction between genotype and environment. Research into the genetic epidemiology of alcohol dependence. Alcohol research & health, 26(3), 193-201.

Hibell, B., Guttormsson, U., Ahlström, S., Balakireva, O., Bjarnason, T., Kokkevi, A., Kraus, L. (2009). The 2007 ESPAD Report. Substance Use Among Students in 35 Countries. Stockholm: CAN.

Institute of Alcohol Studies. (2008). Alcohol&Advertising. Ias Factsheet. Dostopno na: http://www.ias.org.uk/resources/factsheets/advertising.pdf (zadnji dostop: 27. 07. 2009).

Institute of Alcohol Studies. (2009). Adolescents & Alcohol: problems related to drinking. Ias Factsheet.

Kolšek, M. (2004). O pitju alkohola. Priročnik za zdravnike družinske medicine. Ljubljana: CINDI Slovenija.

Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Pechmann, C.L, Levine, L., Loughlin, S. in Leslie, F. (2005). Impulsive and self-conscious: adolescents' vulnerability to advertising and promotion. Journal of Public Policy & Marketing, 24(2), 202-221.

Poljšak Škraban, O. (2004). Obdobje adolescence in razvoj identitete. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Ramovš, J. In Ramovš, K. (2007). Pitje mladih. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka.

Sale, E., Sambrano, S., Springer, J., Pena, C., Pan, W. in Kasim, R. (2005). Family protection and prevention of alcohol use among Hispanic youth at high risk. American journal of community psychology, 36(3-4), 195-205.

Sande, M. (2004). Uporaba drog v družbi tveganj: vpliv varovalnih dejavnikov in dejavnikov tveganja. Ljubljana: PeF.

Zorko, M. (2009). Uvod. V: Sorko, N. (ur.). Odraščanje: z ali brez alkohola? Rezultati raziskave med slovenskim osnovnošolci. Ljubljana: Društvo Žarek upanja. (16-24).

Spijkerman, R., van den Eijnden, R.J. in Huiberts, A. (2008). Socioeconomic differences in alcohol-specific parenting practices and adolescents' drinking patterns. Eur Addict Res., 14(1), 26-37.

Stergar, E., Pucelj, V. in Scagnetti, N. (2005). Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino, Slovenija 2003. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.

Svetovna zdravstvena organizacija. (2005). Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene. Deseta revizija (1. knjiga, 2. izdaja). Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.

Tivadar, B. in Kamin, T. (2005). Razvoj pristopov za spodbujanje zdrave prehrane in gibanja v srednjih šolah. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.

Tomori, M. (1994). Knjiga o družini. Ljubljana: EWO

Tomori, M. (1995). Problematično pitje v adolescenci – možna napoved sindroma odvisnosti od alkohola.Ljubljana: Vinceversa

Tomori, M., Stergar, E., Pinter, B., Rus Makovec, M., Stinkovič, S. (1998). Dejavniki tveganja pri slovenskih srednješolcih. Ljubljana: Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Ministrstvo za zdravstvo RS.

Wills, T.A., Sargent, J.D., Gibbons, F.X., Gerrard, M. in Stoolmiller, M. (2009). Movie exposure to alcohol cues and adolescent alcohol problems: a longitudinal analysis in a national sample. Psychol Addict Behav., 23(1), 23-35.

Zakon o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001).

Zakon o omejevanju porabe alkohola (Uradni list RS, št.15/2003).

82

7. aVTORJiDušica Boben, univ. dipl. psih., univ. dipl. mat.,direktorica Centra za psihodiagnostična sredstva, Ljubljana

doc. dr. Zdenka Čebašek – Travnik, dr. med., spec. psihiatrije,psihoterapevtka in družinska terapevtka, varuhinja človekovih pravic

Nataša Sorko, univ. dipl. soc. ped., dipl. ekon.,Društvo – Žarek upanja – pomoč pri odvisnostih in zasvojenostih, Ljubljana