Uporabniku in okolju prilagojeno načrtovanje stanovanjske gradnje

Matej Blenkuš

Univerza v LjubljaniFakulteta za Arhitekturo

doktorska disertacijamentor prof. dr. Miloš Bonča

Ljubljana 2003

UPORABNIKU IN OKOLJU PRILAGOJENO NAČRTOVANJE

STANOVANJSKE GRADNJE

Matej Blenkuš, M. Sc.prof. dr. Miloš BončaUporabniku in okolju prilagojeno načrtovanje stanovanjske gradnjeUser and environment adapted housing designUniverza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturoLjubljana, maj 2003

Petra PiberPetra PiberMatej Blenkuš, Domen FrasMegacop, d.o.o.Studio Graffit, d.o.o.

Quark XPressScala, ScalaSans

ikone dejavnosti iz aplikacije ”Uporabniški vmesnik”

avtor mentornaslovtitleizdalakraj in datum

lektoriranjeprevodoblikovanjetiskanjevezava

prelomtipografija

slika na naslovnici

CIP − Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

728(043.3)

BLENKUŠ, MatejUporabniku in okolju prilagojeno načrtovanje stanovanjske gradnje : doktorska disertacija / Matej Blenkuš ; [prevod Petra Piber]. − Ljubljana : M. Blenkuš, 2003

124057344

UPORABNIKU

IN OKOLJU

PRILAGOJENO

NAČRTOVANJE

STANOVANJSKE

GRADNJE

tabela 1:1Parametri prostora v

arhitekturi

tabela 1:2Lastnosti materiala v

arhitekturi

tabela 1:3Mehanizmi kompozici−

je v arhitekture

enaèba 1:1Osnovno razmerje med

prostorom in materialom

prebivanje bivalni prostor okolje

dejavnosti prostori dejavniki

parametri dejavnosti parametri prostora parametri dejavnikov

parametri prostora

nošenje ločevanje nošenje

zunanji ovoj notranji ovoj

ogrodje lupina celičje

lastnosti ogrodja lastnosti lupine lastnosti celičja

ločevanje

ostenje

lastnosti ostenja

lastnosti materiala

n

notovojzun

n

ovojzun

n

zun

par

par

PK

last

last

M

par

par

P .........111

=οο

n

notovojnot

n

ovojnot

n

not

par

par

PK

last

last

M

par

par

P .........111

=οο

PzunPnotMzun ovojMnot ovojKzun ovojKnot ovojpar1 ... nlast1 ... n

zunanji prostor

notranji prostor

material zunanjega ovoja

material notranjega ovoja

kompozicija zunanjega ovoja

kompozicija notranjega ovoja

vsi parametri od 1 do n

vse lastnosti od 1 do n

mehanizmi urejanja celote mehanizmi urejanja delov

mehanizmi kompozicije

material (M)

prostor (P)

kompozicija (K)

razmerje

Izvleček 7Abstract 7Ključne besede / Keywords 8Predgovor 9Opredelitev raziskovalne teme in predmeta 10Delovna hipoteza in ničelna hipoteza 11Cilji raziskovanja 11

Uvod 13Metodologija 15

Kaj je dom? 21

Sistem prostora 25Uvod 25Prebivanje 28Sistematizacija bivanja 41Dejavnosti prebivanja 46Parametri prebivanja 46Okolje 71Sistematizacija okolja 74Dejavniki okolja 78Organizacija dejavnikov okolja 84Sistematizacija bivalnega prostora 88Organizacija bivalnih prostorov 93Transformacija parametrov prostora 101Sklep 108

Sistem ovoja 109Uvod 109Vloga arhitekturnega ovoja 110Delitev elementov ovoja 113Zasnova sistema ovoja 120Štirje nivoji ovoja 123Nekaj primerov interpretacije ovoja 132Organizacija elementov lupine 137Organizacija obeh sistemov 140Primeri kompozicij 148Sklep arhitekturnega sistema 155

Arhitekturni kriteriji 157Razlaga pojmov 158Cilji načrtovanja 161Oblike vrednotenja 163Objektivno vrednotenje 167Objektivni kriteriji arhitekture 170Subjektivno vrednotenje 178

5uvod

11 :: 1

2

33 :: 13 :: 23 :: 33 :: 43 :: 53 :: 63 :: 73 :: 83 :: 93 :: 103 :: 113 :: 123 :: 13

44 :: 14 :: 24 :: 34 :: 44 :: 54 :: 64 :: 74 :: 84 :: 94 :: 10

55 :: 15 :: 25 :: 35 :: 45 :: 55 :: 6

KAZALO VSEBINE

uporabniku in okolju prilagojeno načrtovanje stanovanjske gradnje6

Subjektivno zaznavni kriteriji arhitekture 187Kolektivno vrednotenje 192Kolektivni kriteriji arhitekture 198Sinteza kriterijev vrednotenja 207Razhajanja v načinu vrednotenja 209Sklep 218

Načrtovanje 219Kaj je načrtovanje 219Faze načrtovanja 222Sistematizacija postopka 235Sklep 254

Aplikacije sistema načrtovanja 255Anketa o bivalnih navadah 256Prilagodljiva fasadna lupina 267Uporabniški vmesnik 276Midip 281Integral 3 284Uglašena hiša (Tuned house) 287Mixerbau 290Stolpnica po meri 294Vrstnica po meri 297

Diskusija 303Zahvala 306Reference 307Priloge 319

5 :: 75 :: 85 :: 95 :: 105 :: 115 :: 12

66 :: 16 :: 26 :: 36 :: 4

77 :: 17 :: 27 :: 37 :: 47 :: 57 :: 67 :: 77 :: 87 :: 9

88 :: 18 :: 2A :: D

7uvod

IZVLEČEK

Načrtovanje stanovanjske arhitekture se zaradi okoliščin, pogojenih z njenimrazvojem, cepi na sfero individualne in skupinske (kolektivne) gradnje. Kljubnjuni skupni vsebini ju ločujejo metodološka, operativna, ekonomska, last−niška in tehnična načela. Individualna gradnja je zaradi neposrednega stika znaročnikom, unikatnosti izvedbe in sorazmerno daljšega časa načrtovanja (nastanovanjsko enoto) bistveno bolj prilagodljiva dejavnikom okolja in konkret−nemu uporabniku. V tezi se zato sprašujemo, ali lahko postopek načrtovanjakolektivne stanovanjske gradnje ob pomoči načel sistemske in kibernetičneteorije redefiniramo do te mere, da bo omogočal natančnejše upoštevanjedejavnikov okolja in uporabnikovega prebivanja.

Izgradnja postopka poteka na dispoziciji, da je načrtovanje arhitekturereševanje problemov (v angleščini problem solving), pri čemer na osnoviizbranih kriterijev skladno z izhodiščnimi prostorskimi razmerji postopomaizoblikujemo arhitekturni ovoj. Elemente postopka načrtovanja, to so prostor,ovoj in kriteriji vrednotenja, eksplicitno povežemo v enoten, odprt in pregle−den sistem. Sistematizacija poteka po metodi kategorizacije. Prostor delimona prebivanje, bivalni prostor in okolje, ki jih opišemo z izbranimi parametriprostora. Ovoj delimo najprej na nosilni in ločilni sistem, tega pa naprej naelemente lupine, ogrodja, ostenja in celičja stavbnega ovoja. Kriterije delimona tehnične, objektivne, subjektivne in kolektivne. Vsi omenjeni sestavni delinačrtovanja so med seboj povezani s specifičnimi razmerji, odnosi in vplivi.

Izgrajeni sistem je pregledno in odprto ogrodje, iz katerega izpeljemo večaplikativnih postopkov načrtovanja. Z njimi preverjamo operativno in postop−kovno učinkovitost sistema. Raziskovanje sklenemo z diskusijo, v kateriopisujemo možne implikacije sistema. Zaradi razmeroma natančne sistema−tizacije elementov in dejavnikov arhitekture je sistem neposredno prenosljivv računalniško podprto načrtovanje, s ključnim poudarkom na zajemanju,organiziranju in reprezentiranju podatkov, nekoliko manj pa sta osvetljenanjihova optimizacija in avtomatizacija. Z nekaterimi izmed aplikacij nakazu−jemo smer nadaljnjega razvoja in raziskovanja. Z redefinicijo načrtovanja tezane postavlja le sistematičnih okvirov za strokovno delo, temveč hkrati odpiranova vprašanja o evoluciji načrtovanja stanovanjske gradnje.

ABSTRACT

Residential architecture is divided into the spheres of individual and collec−tive construction, which is a result of circumstances deriving from its devel−opment. In spite of their common contents, they are separated by method−ological, operational, economic, ownership and technical principles. As aconsequence of a personal connection with the customer, the uniqueness ofthe implementation, as well as a relatively longer planning period (per resi−dential unit), individual construction is considerably more adaptable to both,the factors of environment and the individual user. Therefore, the thesisexamines the question whether the residential design supported by princi−ples of the system and cibernetic theories can be re−defined to the extent tofacilitate a more precise recognition of factors of the environment and theresident’s dwelling.

8 uporabniku in okolju prilagojeno načrtovanje stanovanjske gradnje

The development of processes is based on the disposition that architectureplanning is a problem solving process, during which the architectural shell isgradually conceived with the assistance of selected criteria in concordancewith the initial spacial relations. Elements of the planning process, i. e. thespace, shell and evaluation criteria, are explicitly fused into a uniform, openand transparent system. The systematisation takes place according to themethod of categorisation. The space is divided into dwelling, the dwellingspace and environment which are described with selected parameters ofspace. The shell is initially divided into the support and division systems; thelatter being subsequently split into elements of the shell, skeleton, walls andcells of the envelope. All the enumerated constituents of planning are inter−related by specific relations, proportions and influences.

The designed system is a transparent and open framework on the basisof which several applicative planning processes can be extracted. They areused to check the operational, as well as procedural efficiency of the system.The research rounds off with a discourse desribing several possible implica−tions of the system. Due to a relatively detailed systematisation of architec−tural elements and factors, the system can be directly transferred to the com−puter addied planning with a special emphasis on the collection, organisationand representation of data, and to a lesser extent on their optimisation andautomatisation. Several applications point to the direction of the future devel−opment and research. The re−definition of the planning process does not onlyset systematic framework for specialist work but also launches new questionsconcerning the evolution of the residential construction planning.

KLJUČNE BESEDE

stanovanjska arhitektura, kolektivna stanovanjska gradnja, postopek načrto−vanja, integrirano načrtovanje, sistematizacija arhitekture, računalniško pod−prto načrtovanje

KEYWORDS

residential architecture, housing, design method, integrated design, architec−tural systematisation, computer−aided design

9uvod

PREDGOVOR

Raziskovanje stanovanjske gradnje skozi prizmo sistemskih teorij, računal−niškega programiranja in samega postopka načrtovanja je postopna evolucijaideje, s katero se ukvarjam že od diplomske naloge leta 1998 naprej. Načindela in dostikrat tudi razmišljanje o obliki, načrtu in konkretnem rezultatu nagradbišču nas, generacijo, na kateri se je kalila množična uporaba računal−nikov, postavlja v dvojno vlogo. Statični in hierarhični postopki, ki smo se jihpriučili in smo jih primorani izvajati v praksi v okviru tradicionalne organi−zacije dela in izmenjave podatkov, se zdijo v ostrem nasprotju z dinamikodela, preoblikovanja podatkovnih struktur in produkcijo, ki smo jim priča izzatipkovnice. Mar drsnik, s katerim postopoma prilagajamo barvo lika vPhotoshopu, ni podoben vplivu, ki ga ima padec cene nafte na kakovost fa−sadne opne poslovne hiše na Manhattnu, in nenazadnje, v čem se razlikuje oddrsenja roke urbanista, ki počasi vleče navidezno, a odločilno gradbeno linijoproti notranjosti stavbnega otoka? Mar nas v tem našem načinu dela realnostpravzaprav ni prehitela po hitri obvoznici?

V diplomski nalogi sem se prvič srečal s pojmom dinamičnega modelanačrta, strukture, podatkovnega zapisa ali pa celo gibljive oblike, ki se jesposobna prilagajati nekaj osnovnim kvantitativnim podatkom o lokaciji inbodočih uporabnikih. In kakšen je videti dinamični model, če ga pogledamood blizu? Nekako tako, kot če bi odprli plastično ohišje diskete in na njejskušali prebrati magnetno zapisani dokument. Ne gre, če pa bi nam že uspe−lo, bi tam našli polno ničel in enic. Dokument dobi svojo pravo in edino oblikošele takrat, ko ga natisnemo na papir, preberemo naglas ali v okviru obesimona steno. Dinamični model dobi obliko takrat, ko se njegov princip sreča sstvarno materijo. Nekoliko sorodno Platonovim idejam, a ne namerno.

V magistrski nalogi, ki sem jo konec leta 1999 izdelal v Helsinkih, semskušal idejo dinamičnega modela prenesti iz kvantitativnih voda v bolj živ−ljenjske, stvarne in seveda manj natančno merljive okvire. Tu se je prvič poja−vila stanovanjska arhitektura. Iz dveh razlogov. Prvi je bil, da so vhodni podat−ki modela postali stvarni ljudje, ki so na razvoj načrta vplivali tako s svojimiobjektivnimi kakor tudi emocionalnimi in simbolnimi potrebami. Model jepostal zahtevnejši, a obenem realnejši. In drugi razlog, prostor prebivanja jetisti, ki je v najintimnejšem stiku s posameznikom. Nobena druga zvrstarhitekturnega ustvarjanja ne vključuje tako širokih potencialov človeka kotindividuuma in skupnosti, javne sfere, kot jih stanovanjska arhitektura. Izborje bil logičen in verjamem, da pravi.

V doktorski nalogi, ki sem jo bil zaradi obveznosti v okviru programamladega raziskovalca primoran izdelati v sorazmerno kratkem času medletoma 2000 in 2002, pa se je dinamični model z dodajanjem novih prvinokolja in vrednotenja prelevil v tezo o dinamičnem načrtovanju. Če sta biladiploma in magisterij ciljno aplikativno usmerjena, pa sem se v doktoratutrudil, da lastno aplikativno izvajanje postavim na teoretične temelje, osnovoza sodobni postopek načrtovanja. V razpravi je poudarek na sistematizacijistatičnih in dinamičnih dejavnikov, ki vplivajo na potek načrtovanja, na iskan−ju njihove medsebojne povezanosti in izgradnji sistema, ki je združljiv zračunalniško filozofijo in strukturo, obenem pa sposoben zaobjeti in opisatisodobno informacijsko turbulenco stanovanjske gradnje.

A preden besedo prepustim strožji znanstveni dikciji, še nekaj besed oarhitekturi in znanstveno−raziskovalnem delu, kot sem ju imel možnost spoz−nati v preteklih letih. Priznam, da sem sprva imel precejšnje pomisleke osami združljivosti arhitekture, ki jo marsikdo označuje s terminom stroka, inmetodologije znanstvenega dela. Tudi modeli, ki so nam bili medpedagoškim procesom postavljeni za zgled, v veliki meri temeljijo na pravihznanostih, katerih teoretični razvoj je trden in neomajan že od renesansenaprej. A v arhitekturi ni tako, tu se stalno sprašujemo o ”resnicah”, tu nitiVitruvius niti Palladio niti le Corbusier in Koolhaas ne predstavljajo takopostopne in konsistentne nadgradnje teorije arhitekture, kot jo poznajo medi−cina, biologija, kemija ali fizika. Vsi avtorji se pravzaprav venomer sprašujejoin podajajo različne odgovore na eno in isto vprašanje, kaj je ”prostor?” Da biprisluhnil lastni odločenosti o sprehodu v znanstveno−raziskovalne vode, semsi postavil delovno tezo o razmerju med znanostjo in arhitekturo.”Znanstveno delo v arhitekturi je stalno spraševanje o osnovnih (in nikolidokončno podanih) ’resnicah,’ preverjanje njihove veljavnosti na podlagikonkretnih podatkov o realnem stanju v družbi in prostoru, temelječ naizsledkih demografije, ekonomije, filozofije, kulture, etnologije, gospodarstvain tako naprej, ter prek njih vnovič podajanje drugačne in spet začasne’resnice’.”

Relativnost arhitekturne res eksistence je tako vplivala tudi na nestandard−no podajanje argumentov raziskave. Običajna formula, teorija, hipoteza, meto−da, rezultat in razprava, se v doktorski nalogi ne odvija tako korakoma in pre−močrtno, temveč je prepletena in skrita v postopnem razkrivanju delčkovresnice na osnovi teoretičnih in metodičnih izsledkov, to je parcialnih rezul−tatov, ki jih enega po enega nanizamo do konca. Tam se končno izoblikujeteza o načrtovanju. Ne le, da takšna struktura vsebinsko bolj ustreza tematskiin vsebinski delitvi same razprave, tudi že kompleksnost obravnavane snovizahteva, da se ta na večih mestih strne in oblikuje v delne zaključke. Iskrenoupam, da takšno podajanje argumentov ne bo zmedlo bralca, vajenega struk−ture primarnega dokumenta, ampak mu bo predvsem olajšalo postopno ”pre−bijanje” skozi obsežno delo.

V Ljubljani, 3. oktobra 2002

OPREDELITEV RAZISKOVALNE TEME IN PREDMETA

Osnovni namen pričujoče doktorske disertacije je raziskati potencialne vpliveuporabnika in okolja na zasnovo stanovanjske arhitekture. Ker je stanovanj−ska arhitektura izjemno širok pojem, je za njegovo temeljitejše proučevanjenujno, da si takoj postavimo okvire, znotraj katerih ga bomo obravnavali. Vrazpravi se tako ne bomo ukvarjali s pregledom stanovanjske gradnje, pravtako ne bomo opisali njenega natančnega zgodovinskega razvoja, temveč nasbodo zanimali predvsem postopki, ki merodajne okoliščine in dejavnikebivanja ter okolja preoblikujejo v konkretni bivalni prostor. Govorili bomo ozakonitostih in principih geneze stanovanja.

Pojem stanovanjska arhitektura razumemo v prvi vrsti kot prostor, ki jenamenjen (izključno in vključno) prebivanju in je vedno postavljen v dolo−čeno okolje. Prostor je obdan z materialno ovojnico, arhitekturnim ovojem.


Arhitektura kot sestav prostora in ovoja, nadalje členjen na prebivanje in okol−je ter nosilni in ločilni sistem, so tematska jedra raziskave, na osnovi katerihpostopoma definiramo bivalni prostor, to je osrednjo entiteto stanovanjskearhitekture. Pojem načrtovanje razumemo kot postopek kvantitativnega inkompozicijskega reševanja problema na osnovi postavljenih meril. Merila(kriteriji) arhitekture so dinamični vrednostni parametri, ki materijo prebi−vanja in okolja formalizirajo v arhitekturo. Kriteriji vrednotenja so poleg pros−tora in ovoja tretji obsežnejši tematski sklop.

Osnovni predmet raziskave je sinteza omenjenih treh tematskih sklopov.To je postopek načrtovanja, ki lahko hkrati upošteva dejavnike okolja in pre−bivanja, ob tem pa sledi tudi postavljenim arhitekturnim merilom. Zaraditematske širine in raznolikosti je raziskava sistematična, predmet raziskavepa obravnavan kot hipotetični sistem. Raziskava je v ključnem, sinteznemdelu, osredotočena na skupinsko ali kolektivno stanovanjsko arhitekturo, sajso tam napetosti med temami, ki jih raziskujemo, največje in najbolj prob−lematične.

DELOVNA IN NIČELNA HIPOTEZA

1. Delovna hipoteza: Obstaja celovit sistem, ki učinkovito, nearbitrarno, trans−parentno in dovolj natančno povezuje dejavnike individualnega prebivanja,konkretnega okolja in postavljene kriterije vrednotenja, da lahko služi kotosnova za postopek načrtovanja stanovanjske arhitekture.

2. Nièelna hipoteza: Prebivanja, okolja in kriterijev vrednotenja ni mogoče zdru−žiti v celovit sistem načrtovanja pod pogoji, navedenimi v delovni hipotezi.

Veljavnost delovne hipoteze bo dokazana, če bomo na osnovi znanstvenihpostopkov in metod relevantno teoretično znanje o prebivanju in okolju lahkozdružili v povezan arhitekturni sistem, kriterije vrednotenja pa vključili vanjkot nadzorne mehanizme sistema. Argumentacijo hipoteze podajamopostopoma in skladno s tematskimi sklopi, opredeljenimi v predmeturaziskovanja.

CILJI RAZISKOVANJA

Temeljni cilji raziskave so:

1. dokazati veljavnost delovne hipoteze,

2. z različnimi postopki aplikativno preveriti uporabnost sistema, ki ga bomorazvili v raziskavi,

3. izdelati sistemsko osnovo za računalniško izdelan postopek integriraneganačrtovanja,

4. preveriti pestrost in raznolikost populacije in s tem smiselnost raziskoval−nega dela.

11uvod

uvod

Nedvomno je stavbni fond, ki je tako ali drugače namenjen prebivanju, medvsemi arhitekturnimi ”tipi” številčno in površinsko najobsežnejši. A vendar jeodnos stroke do načrtovanja stanovanj nekoliko mačehovski, v najboljšemprimeru pa precej ”nenavaden.” Besedo nenavaden smo izbrali zaradi neka−terih nasprotujočih si dejstev v zvezi s stanovanjsko gradnjo.

Pred industrijsko revolucijo v 18. stoletju bi bilo težko izdelati pravodefinicijo stanovanjske arhitekture. Velika večina prostorov prebivanja jenamreč hkrati vključevala skoraj vse vsakodnevne dejavnosti in opravilatakratnega človeka (prebivanje, delo in druženje). Na vasi so kmečka opravila,shranjevanje in vzreja domačih živali potekale ”pod isto streho,” ponekoddolgo časa celo v istem prostoru. V mestih so meščanske hiše vključevale takoprostore za delo, sprejemanje poslovnih strank kakor tudi samo prebivanje.Podobno so bili urejeni tudi deželni dvorci. Tudi Vitruvius (glej 6. knjiga,poglavje 5, 1990, 130) v opis hiše, namenjene prebivanju, vključuje del, ki jenamenjen izključno prebivanju lastnika, in tistega, ki je namenjen spreje−manju in urejanju (poslovnih) odnosov z ljudmi. Pri Palladiu zasledimo, dase stanovanjska vsebina njegovih vil po eni strani meša z agrarno−proizvodni−mi dejavnostmi (na primer vila Barbaro, glej Tavernor, 1991, 54), po drugistrani pa z javno reprezentančnimi in ”počitniškimi” (na primer vili Chiericatiin Rotonda, ibid., 78). V tradicionalnih hišah zato pravzaprav ne moremopotegniti meje med stanovanjsko, administrativno, javno in proizvodnoarhitekturo. Te stavbe so združevale vse oblike človekove dejavnosti, ki sodanes deljene, in jih največkrat tesno prepletale med seboj. Šele meščanskehiše, nastale med širitvijo srednjeveškega Amsterdama, so po navedbahWitolda Rybczynskega (1986, 59) prvič služile izključno vsakodnevnemu pre−bivanju, kot ga razumemo danes. Delitev se je formalizirala in razširila zindustrializacijo Evrope, nastankom delavskega razreda in pojmov, kot je”delovni čas,” ki so delo pravzaprav eksplicitno ločili od nedela. To je bilotedanji civilizaciji povsem tuje. In tu se nenavadna zgodba šele začne.

Individualna (včasih tudi enodružinska) ali zasebna stanovanjska gradnjaje bila od konca 19. stoletja dalje v pomenski obliki naslednica reprezentančnevloge, ki jo je imela gradnja vil in palač. Njen vsebinski in fizično ustreznozmanjšani obseg je postavil prave ekonomske temelje za poligon drznegaarhitekturnega eksperimentiranja. Hiša je nenadoma postala izraz osebnegaprepričanja in pogleda na svet, kar je razširilo njene potencialne okvire insprožilo pravi kreativni plaz. Primerov eksperimentiranja pri individualnigradnji je ničkoliko, omenimo le nekaj najpomembnejših: Gerrit ThomasRietveld (hiša Schröder, 1923–24), le Corbusier (hiša Stein/de Monzie,1926–28), Pierre Chareau in Bernard Bijovet, (hiša de Verre, 1928–31), AlvarAalto (vila Mairea, 1938–41), Ludwig Mies van der Rohe (hiša Farnsworth,1945–51), Charles Eames (hiša Eames, 1945–49) in tako dalje, pa vse do RemaKoolhaasa (vila Dall’Ava, 1991), Shingerouja Bana (hiša zavesa – stena, 1995)in Bena van Berkla (hiša Möbius, 1995–98). Seveda se zgodovina individualnehiše, odraz plemenitosti naročnika in kreativnosti arhitekta, nadaljuje.

A revolucionarna pripoved o individualni hiši bi ne bila popolna, če ne bipovedali tudi, da si na svetu storitev arhitekta more (ali želi) privoščiti vsega

13uvod

1

skupaj manj kot pet odstotkov prebivalcev (Doxiadis, 1963). Glavnino individ−ualne gradnje, čeprav je v resnici ne moremo šteti k ”pravi” arhitekturi, pred−stavlja laièna stanovanjska gradnja. Gre za prenos tradicije – če že ne stro−kovnega, pa vsaj fizičnega sodelovanja posameznika pri gradnji lastnega bival−išča. Ni čudno, da ta tradicionalno najbolj razširjena oblika stanovanjske grad−nje ostaja trdno zakoreninjena v popularni kulturi, včasih iz nujnosti, včasihpa zaradi običaja in celo socialnega prestiža. In hkrati trdno izločena iz profe−sionalnega načrtovanja.

Zgodba o razvoju kolektivne stanovanjske gradnje pa se drži ozke, sprva šezelo mračne, enakomerne in enolične poti. Začne se z inženirsko gradnjo pros−torsko in higiensko spornih delavskih sosesk v 19. stoletju. Z razvojem socialnezavesti in človeških vrednot se stanovanja v razvitem svetu postopoma, a lepočasi večajo. Spreminja se podoba njihovega skeleta, ki vse bolj raste v višino,medtem ko tlorisna zasnova ostaja tako rekoč enaka že od sredine 20. let, ko soAlexander Klein, Walter Gropius in Ludwig Hilberseimer tehnično uzakonilitipologijo sodobnega stanovanja (Schneider, 1997, 18). Če je imela sodobnazasebna gradnja vedno dovolj zanesenjaštva, individualizma in patronaže, da seje formalno razvijala tako navzven kot navznoter, se sproščala in bila sposobnaartikulirati najsodobnejše arhitekturne tendence, ostaja kolektivna gradnja ujetav ozke pogoje, ki jih določajo stanovanjski skladi, socialne institucije in nizko−proračunsko tržišče. Posameznikove bivalne navade in značilnosti okolja, ki sev zasebni gradnji učinkovito prepletajo med seboj, pa pri skladanju stanovanj vvelike skladovnice za vsakogar in nikogar ne pridejo do pravega izraza (glej GilliGalfetti, 1997, 7–8). ”A kot kaže, današnji nepremičninski trg, ki bolj ali manjtemelji na stereotipni običajni družini, tako rekoč nima zveze s pestrostjourbane realnosti, za katero so med drugim značilni nenehen pritok novih pre−bivalcev, ki govorijo drugačen jezik in imajo drugačno kulturo, raznolikostsocialnih skupin, hiter razvoj računalniške tehnologije, ki je povzročila velikzasuk ne le v našem poklicnem življenju, temveč tudi v navadah, in daleč manjzanesljive razmere pri zaposlovanju. (ibid., 10).”

A privilegij, ki ga v arhitekturnem načrtovanjuuživa individualna gradnja, ne odpade zato, kerbi bilo to teoretično nemogoče, temveč zato, kerpraktični vzgibi pri načrtovanju zavirajo kakršenkoli odmik od stereotipije proti posamičnosti, into v glavnem iz čisto produkcijsko−operativnihrazlogov. Gradnja kolektivnih stanovanjskih ob−jektov v večini primerov posega po tehnikah,značilnih za masovno gradbeniško proizvodnjo. Jo−seph Pine (1993, 15) jo opisuje s parametri, ki jihpodajamo v tabeli 1:1.

Med proizvodne parametre, ki kolektivnogradnjo najbolj očitno ločujejo od individualne,štejemo standardizacijo proizvoda (tipsko stano−vanje za povprečno družino), poudarek na opera−

tivni uèinkovitosti (iz načrtovanja in gradnje so odstranjeni vsi moteči faktorji,od lokalnih značilnosti do potreb in predstav posameznika), široko tržišèe(enaka zasnova in oblika stanovanja v vseh hitro razvijajočih se mestih sveta),hierarhièna organizacija in vertikalno povezovanje (centralno planiranje brez


tabela 1:1Lastnosti masovne

proizvodnje (vir: Pine, 1993, 15)

lastnosti masovne proizvodnje

zamenljivi deli

posebni stroji

osredotočenje na postopek proizvodnje

delitev dela

tok dobrin

poudarek na nizkih stroških in ceni

ekonomika velikih količin

standardizacija proizvoda

stopnja specializacije

poudarek na operativni učinkovitosti

hierarhična organizacija s šolanim vodstvenim kadrom

vertikalno povezovanje

15metodologija

posluha za posamičnosti), poudarek na nizkih stroških in nizkih cenah (stano−vanje je poceni in zato vsakomur dostopno) in tok dobrin (to je celoten grad−beniški aparat, ki s svojo tehnologijo dirigira potek in v veliki meri tudi videzgrajenega).

Navedli smo nekaj ”nenavadnosti,” ki se skrivajo v pojmu stanovanjskegradnje. Ne glede na to, da je vsebina laične, individualne in kolektivnegradnje pravzaprav v vseh primerih enaka, pa zaradi različnih razlogov, kipogosto niso arhitektuni, meja med vsemi tremi oblikami ostaja jasna inneprehodna. Vprašanje, ki si ga tako postavljamo, je, kaj bi v načrtovanjuarhitekture moralo potekati drugače, da bi bili vsi njeni proizvodi deležnipodobnega vrednotenja in meril kakovosti. Kakšno naj bo torej načrtovanje,da ne bomo več govorili o A, D in Z produkciji prebivanja? Kako naj sivprašanje o arhitekturi prebivanju postavimo na novo, na pravih in enakovred−nih temeljih? Raziskovalna pot, na katero stopamo s temi vprašanji, nemaraizhaja iz iste človekove prepuščenosti svetu, na podlagi katere je nastalaprvinska koča Marc−Antoina Laugierja, to je iz človekovega prvinskega raz−merja do okolja, v katerem si je primoran vzpostaviti svoje prebivanje (glejHarries, 1997, 112). A splet sodobnih okoliščin nas bo pripeljal drugam, kdrugačni koči, ali bolje ”kočam.”

metodologija

NAMEN POGLAVJA

V poglavju navajamo osnovne uporabljene metode znanstveno−raziskovalne−ga dela. Podajamo razliko med klasifikacijo in kategorizacijo ter uvedemopojem sistema. Sistematizacijo arhitekture uporabljamo zato, da bi pojme, skaterimi opisujemo, dojemamo in vrednotimo prostor, povezali v soodvisnoceloto, osnovo za koherenten in sistematičen postopek načrtovanja. Spra−šujemo se, zakaj je nujen metodični pristop k problemu ter kakšne so pred−nosti in hkrati morebitne slabosti sistematike.

METODE DELA

Razprava temelji na kombinaciji vseh treh temeljnih znanstveno−raziskoval−nih metod. Ključni del temelji na opisni metodi, ki se na določenih mestihdopolnjuje z zgodovinsko, nekateri vidiki razprave pa so modelirani tudi zeksperimentalno metodo (glej Kališnik, Lah, 1998, 16).

Osnovne uporabljene tehnike opisne metode so indukcija, dedukcija, štu−dija primera in sinteza. Pri indukciji si pomagamo z interdisciplinarnimi viriin stališči, ki jih s pomočjo postopne kategorizacije artikuliramo do te mere,da lahko na osnovi kategorij in njihovih medsebojnih razmerij sintetiziramoosnovno hipotezo. Osnovna postopka, ki smo ju uporabili za postavitevhipoteze, sta kategorizacija in sistematizacija. Legitimnost omenjenih postop−kov opisujemo v naslednjem podpoglavju. Na nekaterih mestih skladnosthipoteze z realnostjo deduktivno preverimo na podlagi študije primera, to je

1 :: 1

kategorija [gr. katego−ria]: vrsta pojmov, kiizražajo najsplošnejšeoblike, odnose alizakone realnosti, inlahko vkljuèujejo vsedruge pojme (vir: Verbinc, 1982)

sistem [gr. systema, sys−tematos, to je sestavacelote iz posameznihdelov]: skupina znaravnimi zakonipovezanih, soodvisnihteles, enot, ki sestavlja−jo zakljuèeno celoto(vir: SSKJ, 1997) fgž

na izvedenih ali objavljenih arhitekturnih delih. Hipoteza je osnova zaizgradnjo sistema. Za raziskavo določenih vidikov razprave smo uporabilitudi tehniko ankete, ki je bila izdelana skladno s pravili anketiranja.Posebnost analize rezultatov ankete je, da v populaciji nismo iskali le statis−tičnega povprečja, ampak tudi individualno raznolikost.

Zgodovinska metoda se v razpravi pojavlja redkeje, predvsem zato, ker soključna področja našega raziskovanja historično sistematično slabo obdelanaali pa sploh še niso (na primer zgodovina teorije načrtovanja, zgodovina opti−mizacije, zgodovina arhitekturnega sistema). Zgodovinsko metodo zatouporabljamo le v najbolj splošnih in teoretičnih delih razprave, ko opisujemoevolucijo določene arhitekturne ideje ali pristopa, za sistematično obdelavo panam služi že omenjena opisna metoda. Metoda dela je namenoma izbranatako, da vire, sklice, dognanja in teorije povzema horizontalno in široko, to jev povezavi arhitekture z drugimi disciplinami, ne pa vertikalno in poglo−bljeno, to je znotraj evolucije same stroke.

Eksperimentalna metoda je v arhitekturi redkost. Z vidika procesaarhitekture, to je zaznavanja, dojemanja, pojmovanja in ustvarjanja prostorain prostorskega ovoja, arhitekturna znanost še ne operira s teoretično sin−takso, na podlagi katere bi bilo možno laboratorijsko preverjati vpliv de−javnikov, izločenih iz okolja. Vsi dosedanji poskusi so zato v resnicitehnične, psihol0ške ali sociološke narave, ne pa konkretno arhitekturne.Tudi eksperimentov, na katere se opiramo v tej razpravi, strogo znanstveno−raziskovalno ne bi mogli uvrstiti v to metodo dela. Vseh dejavnikov nikakorni bilo mogoče nadzorovati, bili smo brez skupine placebo in tako naprej. Pavendar štejemo aplikativni odsek razprave v tisti del raziskovanja, prikaterem smo kot raziskovalci vplivali na potek dogodkov (ibid., 17). Iz tegasledi, da jih ne bi mogli šteti niti k opisni niti k zgodovinski metodiraziskave. Najpogostejša tehnika poskusa je bila simulacija postopka načrto−vanja ob omejevanju nekaterih vpletenih dejavnikov. Simulacijo smo izvajaliv okvirih študijsko−pedagoškega, lastnega raziskovalnega in profesionalnegadela. Nekatere prostorske učinke proučevanih pojmov smo raziskovali zračunalniško simulacijo, pri čemer uporabljeni modeli zaradi zgoraj omen−jenih taksonomskih vzrokov še zdaleč ne zadoščajo metodološkim zahte−vam, ki veljajo za to obliko eksperimenta v drugih tehničnih znanostih (naprimer simulacija preoblikovanja materiala v strojništvu, simulacija hidrav−like v fiziki in podobno). Eksperiment z računalniško simulacijo je v arhitek−turi še vedno na osnovni razvojni stopnji in ga nikakor ne smemo zamenje−vati s siceršnjim široko uporabljenim modeliranjem podobe prostora (vangleščini rendering).

Na največje metodološke težave smo naleteli pri verifikaciji postavljenehipoteze. Raziskovanje z opisno metodo predvsem na področju prebivanja innačrtovanja znotraj prave arhitekturne teorije ni obrodilo sadov, saj so omen−jeni pojmi slabo ali nedosledno obdelani. Seveda ne izključujemo možnosti,da smo spregledali katerega izmed pomembnejših virov, saj smo bili dokajomejeni z razponom in dometom dostopnih bibliotečnih institucij. Da ne biprišli do spekulativnih zaključkov, smo morali hipotezo na nekaterih mestihpreveriti zunaj same arhitekturne teorije, to je v drugih disciplinah in strokah.Področje prostora, arhitekturnega ovoja in vrednotenja je arhitekturno teo−retično dobro pokrito in ni predstavljalo večjih raziskovalnih težav.


17

Večina uporabljenih virov so primarni dokumenti in ugotovitve lastnihraziskav, nekaj virov je terciarne narave, v obliki preglednih člankov in sis−tematičnih pregledov.

SISTEMATIZACIJA

Sistematizacija načrtovanja arhitekture, da ali ne? Celotno klasičnoznanstveno−raziskovalno delo temelji na indukciji in dedukciji, ti pa na takšniali drugačni obliki sistematizacije dejstev, to je kategorizaciji, klasifikaciji,tipologiji in podobno (glej Kališnik, Lah, 1998, 12). Znotraj veljavne znan−stvene doktrine pravzaprav nimamo drugih možnosti, kot da uporabimoomenjene postopke.

Pa vendar je splošno prepričanje glede arhitekturnega dela veliko bolj nastrani kreativnih, intuitivnih in na sploh nesistematičnih metod dela. To paraziskovanje arhitekture deloma postavlja pod vprašaj. A preden opustimozastavljeno nalogo, se vprašajmo, kaj je v načrtovanju arhitekture pravzapravstvar kreativno−intuitivnega postopka in kaj stvar sistematičnega raziskovanja.Nedvomno so postopki, s katerimi si med ustvarjalnim procesom pomagajoposamezni avtorji, precej nesistematični, dinamični in nepregledni. Človeko−vo delovanje je na prvi pogled dostikrat arbitrarno, nelogično in ne deluje ure−jeno. Odločitve so nenadne, nepovezane in presenetljive.

A vendar vse stroke niso tako skeptične do omenjenegaa problema.Sociolog Anselm Strauss v svoji knjigi Basics of Qualitative Research (Osnovekvalitativnega raziskovanja) navaja, da je človekovo vedenje včasih ”urejeno inusklajeno tako kot balet ali simfonija,” včasih pa ”dinamično, kaotično innepredvidljivo kot pretep na nogometni tekmi” (Strauss, Corbin, 1998, 166),pa vendar je v omenjenem viru podroben opis postopka raziskovanja, ki skušata vedenja primerjati med seboj, jih povezati in iz njih izpeljati določeno oper−ativno hipotezo. Tudi Christopher Alexander, arhitekt in matematik, v uvoduv svoje temeljno teoretično delo Notes on Synthesis of Form (Zapis o strnitvioblike) opiše primer, s katerim želi poudariti pomen sistematičnega pristopak problemu. ”Vemo, da so podobno omejene tudi sposobnosti posameznika,da računa na pamet. Če hočemo streti trd računski oreh, moramo najti način,kako razčleniti problem, da bo razumljivejši. Takšen način lahko najdemo žev običajnih računskih operacijah. Vzamemo svinčnik in v dveh minutahbomo na hrbtu kuverte rešili problem, ki ga v glavi ne bi mogli, pa če bi setrudili sto let.” (1974, 5–6). S sistematizacijo operira tudi psihologija, ki je žepred časom razmeroma uspešno in natančno dešifrirala človekove najboljzagonetne miselne in kreativne procese (glej Pečjak, 1977), v svoje razisko−valno delo pa redno vključuje sistematična orodja.

Veliko predsodkov do sistematičnega raziskovanja arhitekture jepovzročilo tudi njeno izdatno klasificiranje v polpreteklem obdobju. Med kat−egorizacijo, ki jo uporabljamo v razpravi, in klasifikacijo, ki je bila v arhitekturisicer v veljavi, obstaja ključna konceptualna razlika. Poglejmo si najprej, kajje klasifikacija. Miroslav Živković (1977, 88) navaja, ”da znanstvena klasi−fikacija služi odkrivanju reda med pojavi. Klasifikacija je delitev in povezo−vanje pojmov.” Nujna načela dobre klasifikacije so:

metodologija

. doslednost; vsi razredi klasifikacije morajo temeljiti na enakih kriterijihdelitve,

. popolnost; razredi morajo biti izbrani tako, da je z njimi moč klasificirativse primerke raziskovanja,

. izèrpnost; razredi morajo biti izbrani tako, da vsebinsko pokrivajo vseprimerke raziskovanja oziroma povedano drugače, da se izognemorazredoma ”drugo” in ”nedefinirano,”

. izkljuènost; izbrani razredi se med seboj ne smejo prekrivati, vsakprimerek lahko pripada le enemu razredu (ibid.).

Klasifikacija deli predmete raziskovanja na določene razrede. Primer klasi−fikacije je na primer delitev dejavnosti prebivanja na osnovne funkcije (glejIvanšek, 1988a). Skrajna oblika klasifikacije je coning. Prav tu pa nastopinjena največja težava. Živković navaja, da je smisel delitve na razrede odkri−vati red, a v resnici klasifikacija podatke posiljuje z redom, saj z načelomdoslednosti in izključenosti od raziskovanega primerka zahteva, da jevključen v natančno en sam razred (ne pa v dva ali nobenega), izdelan potočno določenem kriteriju. Klasifikacija prebivanja, kot smo je vajeni varhitekturni teoriji, na žalost počne ravno to. Dejavnosti prebivanja razvršča vdiskretne razrede glede na en sam kriterij, to je glede na uporabnost alifunkcijo. Z enakim zanosom deli na razrede ali tipe tudi ljudi, družine,stanovanja, predele mesta in tako dalje. Vsi mejni primeri, ki bi deloma pri−padli eni, deloma drugi skupini, komaj kateri, ali pa kar vsem hkrati, zapade−jo v stereotipijo, njihov večplastni pomen pa je razvrednoten. Ni čudno, da jeklasifikacija v arhitekturi na slabem glasu.

Vid Pečjak piše (1977, 347), da številni avtorji ne ločujejo striktno klasi−fikacije in kategorizacije. A med njima obstaja ključna razlika. Če razred aliklasa določa skupek bistvenih značilnosti nekega predmeta raziskovanja (naprimer razred vretenèarjev v biologiji), pa je kategorija le ena izmed lastnosti,po kateri lahko ločimo predmete med seboj. Kategorizacija je postopek, prikaterem predmete na osnovi podobnosti primerjamo med seboj, ne pa enaèi−mo. Vsak predmet ima vrsto lastnosti ali kategorij; po prvi kategoriji pripadaeni skupini, po drugi pa čisto drugi. Strauss pomen in vlogo tehnike katego−rizacije v kvalitativnem raziskovanju podrobno opisuje. ”[Sistematična orod−ja, op. avt.] so zasnovana tako, da analitikom pomagajo izvesti korake, nujneza izdelavo teorije: konceptualizacijo, določanje kategorij in razvijanje nji−hovih lastnosti ter dimenzij, pa tudi kasnejše primerjanje kategorij shipotezami ali odkrivanjem razmerij med njimi. Konceptualizacija pomenizdruževanje podobnih prvin v skladu z določenimi lastnostmi in poimeno−vanje teh prvin, tako da je iz imena razvidna povezava. Pri konceptualizacijivelike količine podatkov skrčimo v manjše, lažje obvladljive podatkovneskupke. Ko imamo kategorije, bi radi opisali njihove lastnosti. Hočemo tudipokazati, kako se naši koncepti (kategorije) razsežnostno spreminjajo gledena te lastnosti. S specifikacijo in določanjem razsežnosti se nam razkrivajovzorci. Tako dobimo osnovo in začetno strukturo za izdelavo teorije.”(Strauss, Corbin, 1998, 121)


Podobno si lahko razlagamo tudi Alexandrovo kritiko razumevanja mesta spomočjo drevesne strukture (glej sliko 1:1). Hierarhična drevesna delitev prede−lov in pojavov mesta je pravzaprav večstopenjska delitev na razrede. Delitev namreže (v angleščini lattice), kjer vsak pojav hkrati pripada več ”razredom”, paustreza delitvi po kategorijah (1997, 30). V jeziku sistemske teorije elementi sklasifikacijo pripadejo diskretnim (v angleščini discrete) skupinam, pri katego−rizaciji pa mehkim (v angleščini fuzzy) skupinam. Na neustreznost klasifikaci−je, to je strogega hierarhičnega zapisa podatkov o prostoru, opozarjajo tudi prviteoretiki računalniškega modeliranja načrtovanja (glej Tomlison, 1975, 64–65;Hillier, Learman, 1975, 16–24).

Dojemanje stvarnosti glede na kategorije v prvi vrsti izvi−ra iz Aristotelove filozofije. Aristotel loči deset izjavnih formali kategorij (Fürst, 1990, 26). Kategorije razumevanja invrednotenja stvarnosti je kasneje nadgradil Immanuel Kant,ki vpelje še dve dodatni in jih razvrsti na štiri osnovneprincipe (ibid., 62). Tako poznamo kategorije kvantitete,kvalitete, relacije in naèina. Vse kategorije, ki jih izpeljujemo vtej tezi, povzemajo osnovno Kantovo členitev. Kot izhodiščekritičnega arhitekturnega diskurza pa omenjena avtorja nava−ja tudi Fedja Košir v razpravi Vrednote: metode in merila(1991, 29–32).

Vrnimo se k tehnikam kvalitativnega raziskovanja.Delitev na kategorije je osnova za nadaljnjo analizo stvarnegapojava, v našem primeru načrtovanja arhitekture, ki gaStrauss imenuje urejanje koncepta (v angleščini conceptualordering). ”[Urejanje koncepta, op. avt.] pomeni razvrščanjepodatkov v kategorije (in včasih range) v skladu z njihovimilastnostmi in dimenzijami, nakar jih razložimo z opisom.Znanstveniki skušajo iz svojih podatkov iztisniti pomen, takoda jih razvrstijo v skladu s klasifikacijsko shemo. V tempostopku iz podatkov izluščijo posamičnosti in jih definirajoz njihovimi različnimi občimi lastnostmi in razsežnostmi.”Končni učinek raziskovanja na osnovi kategorij pa je, dapodatki ohranijo svojo večplastnost informacije, raznolikost vizraženosti in hkratno pripadnost različnim občim pojmom,ter da lahko na osnovi različnih kategorij naredimo primer−jave med podatki, sklepamo na ponavljajoče se odnose(korelacije med kategorijami), sovisnosti, posebnosti, izjemein nenavadnosti. Na osnovi izpeljanih relacij med kategorija−mi smo zasnovali celovit sistem arhitekturnega naèrtovanja. Vtezi smo kategorijo imenovali parameter, če smo z njo opisovali značilnostiprostora, in lastnost, če smo opisovali materialni arhitekturni ovoj. Odnose inpovezave med kategorijami smo poimenovali vpliv in kriteriji.

A preden nadaljujemo razpravo, se vprašajmo, kje znotraj sistematizacijevseeno prežijo nevarnosti. Osnovna pomanjkljivost določanja kategorij je, dapri njihovi izbiri spregledamo katero izmed navidez nepomembnih lastnosti,po katerih pa se neki predmet ali pojav izrazito ločuje od razmeroma sorod−nih pojavov. Tej nevarnosti smo se med delom skušali izogniti s tehnikospraševanja in nasièenosti kategorij (Strauss, Corbin, 1998, 75), po kateri anal−

19metodologija

slika 1:1Mesto ni drevo (v anglešèini City Is Not a Tree), (virAlexander, 1997, 30)

AB

A B C D E F

CDE

CDEF

ABCDEF

ABC

A B C

ABCDE

D E F

A B C D E F

CDE

CD

BCD

CDEF

ABCDEF

A B C D E F


iziranim pojavom dodajamo nove in nove, čim bolj skrajne in nenavadne, injih skušamo opisati na osnovi obstoječih kategorij. Če stare kategorije pojavane opisujejo zadovoljivo, dodamo novo. A v teoriji vedno obstaja možnost, dasmo spregledali katerega od vidikov.

Načrtovanje kljub predlagani sistematizaciji ostaja človekovo kreativno inhkrati intelektualno delo. Postopki, ki jih v razpravi razvijamo na osnovi sis−tematizacije, odpirajo nov pogled na samo načrtovanje in povečujejo njegovoučinkovitost, nikakor pa ga ne želijo preoblikovati v mehanski in rutinskipostopek. Človeški kreativni faktor ostaja ključni element pri vrednotenju inodločanju. A hkrati nam sinergija sistema in človekovega uma omogoča, dase določena in vnaprej predvidena kvaliteta ter kvantiteta dela odvijata sis−temsko, nepredvidljivo in nerutinsko delo pa vzporedno z njima kreativno inintuitivno. Takšna sistemsko podprta kreativna oblika načrtovanja je bilavseskozi temeljna vizija in cilj našega raziskovanja. Izbrane metode doslednosledijo tej filozofiji, ne glede na njihov ”prizvok” in rabo v preteklosti.

tabela 1:2Razlike med

klasifikacijo in sistematizacijo

(vir: Vester, 1991, 40)

opira se na natančnost detajla

spreminja vedno le eno spremenljivko

je neodvisen od trajanja: opazovani pojavi so povratni

ovrednoti dejstva z dokazi v okviru kake teorije

je bolj koristen pri linearnih in šibkih izmenjavah učinkov

vodi v disciplinsko usmerjeno izobrazbo

vodi v detajlno programiran način delovanja

dosega dobro detajlno znanje, toda slabo definirane cilje

gradi natančne in podrobne vzorce, ki so težko uresničljivi

opira se na zapažanje celote

spreminja cele skupine spremenljivk naenkrat

vključuje trajanje in nepovratnost

vrednoti dejstva s primerjavo funkcij vzorca in realnosti

je bolj koristen pri nelinearnih iizmenjavah učinkov

vodi v interdisciplinarno izobrazbo

vodi v način delovanja, ki je določen s cilji

dosega le neizostrene detajle, toda dobro znanje o ciljih

ponuja vzorce, ki niso dovolj trdni, da bi bili osnova znanja, vendar so za odločitve in delo uporabni

klasifikacijski način sistemski način

21

kaj je dom?

NAMEN POGLAVJA

V uvodnem poglavju razprave podajamo nekaj raznolikih in ilustrativnihpogledov na pojme dom, domovanje in prebivanje. Z različnimi opisi inmnenji želimo čim bolj osvetliti predmet raziskave ter zaobjeti skrajne oblikenjegovega pomena in reprezentacije. Zbranih primerov ne nameravamopodrobneje analizirati, za začetek je dovolj zgovorna njihova lastna sporočil−nost.

DOM V ŠTEVILKAH

DOM V BESEDAH

Dom je streha nad glavo. (Gorban, 27, Velika Britanija)

Dom je topla postelja. (Hje Jun, 15, Južna Koreja)

Dom so toplina, ljubezen in varnost. (Andreja, 30, Hrvaška)

Dom je sad vseh mojih prizadevanj in žrtev v mojem življenju. (Vera, 76, Jugoslavija)

Dom je tam, kjer je moja mama. (Giuseppe, 28, Italija)

Dom je tam, kamor se grem preobleč med dvema zabavama. (Ivan, 19, Rusija)

Dom je tam, kjer lahko gola hodim naokrog. (Sabine, 28, Nemčija)

Dom je tam, kamor bi se vedno rad vrnil. (Jorge, 34, Argentina)

Dom je tam, kjer je večina mojih spominov. (Josef, 70, Češka)

Dom je tam, kjer lahko kričim na vse grlo, pa ne grem nikomur na živce. (Natalie, 14, ZDA)

DOM V ZGODBI

”Pred kratkim objavljena knjiga za otroke The Big Orange Slot pripovedujezgodbo o gospodu Plumbeanu, ki srečno živi na ulici, kjer so vse hiše enake.Nekega dne pa golob, ki leti nad hišo gospoda Plumbeana, nehote izpustipločevinko živo oranžne barve, zato na lepi olivno zeleni strehi ostane velikmadež. Gospod Plumbean po nekaj dnevih tuhtanja vso hišo pobarva s fan−tazijskimi barvami in vzorci z majhnimi oranžnimi madeži in črtami: slikeslonov, levov, lepih deklet in kopačev na paro. Naslednji dan na streho na−mesti lažen stolp z uro, preuredi vrt ter na njem posadi palme in kruhovce,obesi visečo mrežo in pase aligatorja. Njegovi sosedje so čisto iz sebe zaradinjegovega početja in pravijo, da je ob pamet, da so se mu skisali možgani, daje popenil in da se mu meša. On pa odgovarja: Moja hiša, to sem jaz, in jazsem moja hiša. Moja hiša je kraj, kjer hočem biti, in podobna je vsem mojimsanjam.” (vir: Pinkwater, 1977)

kaj je dom?

2

tabela 2:1Kaj nam pomeni dom,anketna raziskava (vir: Peèjak, 1997, po Bollnowu)

tabela 2:2Kaj je dom, nekajodgovorov v anketniraziskavi (vir: Colors, 1998)

29,127,0

11,76,5

3,91,3

pomen doma delež v odstotkih

50%

zavarovanostudobnost

počitekdružina

reprezentancahigiena

DOM V STRIPU

Serija shem je izdelana po N. J. Habrakenu, nizo−zemskem arhitektu (Habraken, 1972). Opisuje odnosmed uporabnikom in arhitektom, zgodba pa gre nekakotakole: Dandanašnji imamo nenaraven odnos do svojegaprebivališča. Nenaravnost odnosa postane očitna, koproučimo, kakšni odnosi so sploh možni. Obstaja šesttipov naravnih odnosov, sedmi pa ustvarja tako imeno−vane ne−domove.

Prvi ... je najpreprostejši; stanovalec si svoj dom zgradisam, z lastnimi rokami.

Drugi primer osebnega odnosa je, ko obrtnik ali mojster... ponudi svoje storitve. Tak tip je pogost v zgodovinistare celine.

Tretji tip osebnega odnosa je, ko arhitekt nastopi kotposrednik med stanovalcem in obrtnikom. Tak tipstoritve si lahko privošči le redko kdo.

Prvi izmed kolektivnih odnosov je, ko se skupnost odloči,da bo skupaj zgradila skupno prebivališče. Celotno deloizpelje sama, po svojih najboljših močeh.

Drugi tip kolektivnih odnosov se razlikuje od prvega potem, da skupnost prepusti delo mojstru.

Pri tretjem načinu kolektivnih odnosov pa med skupnost−jo in obrtnikom nastopi posrednik, arhitekt.

Sedmi odnos je ne−odnos. V masovni gradnji ne najdemonobenega od naštetih šestih primerov. Sedmi način zatoopredeljuje dejstvo, da bodoči stanovalci nikakor nesodelujejo pri gradnji. Med postopkom odločanja ostane−jo neznani.

Ravno iz tega razloga se dogaja, da arhitekt med načrto−vanjem nima nikakršnega stika z uporabniki, saj njihovovlogo prevzame drugi strokovnjak, ki pa o bodočihuporabnikih nima nič boljše predstave kot arhitekt.


slika 2:1 Sedem možnih odnosov

med uporabnikom,arhitektom instanovanjem

po Habrakenu, 1972).

1

2

3

4

5

6

7

DOM V BETONU

”Zasuk pri zaznavanju, oblikovanje spomina na osnovi negativa resničnosti zmehanizmi, ki so analogni smrtni maski starih Rimljanov ali naravi z njenopočasno fosilizacijo. Fosilizacija kulture bivanja iz 19. stoletja. Defa−milirizacija zasebnosti. Preobrazba nevidnega vidika mesta v monument.Kritika najbolj samozadovoljnih oblik spomina z utelešenjem minljive pretek−losti v otrdel, grob kos.” (Whiteread, 2000, 41)

23kaj je dom?

slika 2:2Rachel Whiteread,skulptura Hiša,1993–94, London (vir: Whiteread, 2000, 36)

sistem prostora

NAMEN SKLOPA POGLAVIJ

V poglavjih bomo opisali prvo raven sistematizacije arhitekture, ki bo potekalana nematerialni, to je čisti prostorski ravni. Osredotočili se bomo na zorni kotstanovanjske arhitekture, v katerem prostor prebivanja nastopi kot vmesnikmed prostorom, ki ga zavzema telo uporabnika, in prostorom okolja. Spra−ševali se bomo, kakšen je v resnici in v kakšni sovisnosti nastopa z obemaomenjenima prostoroma. Vse tri fenomene bomo klasificirali v skladu značeli sistematizacije, ki smo jo razložili v prejšnjem poglavju, in tako mednjimi vzpostavili sistemske odnose.

uvod

”... stavbarstvo [arhitektura, op. avt.] ne obstaja v neki vsoti širin, dolžin invišin gradbenih sestavin, ki prostor oklepajo, temveč v tej praznini, v temoklenjenem prostoru, v notranjem prostoru, v katerem se ljudje gibljejo in vkaterem žive.” (Bruno Zevi, 1959, 28)

Ko razmišljamo o bivalnem prostoru, na primer o dnevni sobi, ki joopazujemo, v njej prebiramo leposlovje ali se pomenkujemo s prijatelji, pros−tor motrimo z dveh vidikov: z vidika podobe in z vidika značaja. Po eni stranibomo z očmi pregledovali skladnost izbranih materialov, barv in kompozicijorazmestitve stenskih slik, ocenjevali videz in kakovost pohištva, površinskihmaterialov in svetil, ter se poglobili v vzorec zaves in opleska. Ugotavljalibomo, ali je prostor lep, urejen, okusen, skladen in podobno. Po drugi stranipa bomo s celim telesom zaznavali, ali se počutimo udobno glede na tempe−raturo, vlažnost in velikost, ali nas moti hrup, strmi pogledi mimoidočih, alipa je vse na svojem mestu in nam je prostor prijeten in udoben. O prostorutorej lahko govorimo predvsem na dva načina, o njegovi podobi in o njegovihrazmerah. Podoba je določena z materialom in njegovo manipulacijo,razmere pa z ambientalnimi značilnostmi, ki neposredno niso vezane nasamo materijo, ampak atmosfero, porajajočo se v njej ali okoli nje. Govoriti očistem prostoru, ne pa o stenskih površinah, tlakih in pohištvu, ki ga obdaja−jo, pomeni govoriti o njegovi nematerialni plati. O njej bomo razpravljali vtem poglavju.

VLOGA BIVALNEGA PROSTORA

Bivalni prostor je enostavno povedano prostor, kjer prebivamo. Ponavadi je toz ovojem zaključena praznina, v kateri zavarovani pred neprilikami okoljaopravljamo vsakodnevne rituale. Glede na to, da o prostoru lahko govorimo navsaj dva načina, o širšem, ki definira praznino skupaj z ovojem, in ožjem, kidefinira zgolj praznino, je za nadaljnjo razpravo ključno, da bivalni prostoranaliziramo v ožjem pomenu besede.

25sistem prostora :: uvod

3

3 :: 1

Bivalni prostor je nematerialna praznina – torej prostor v ožjem pomenu besede,– ki je namenjena prebivanju.

Osnovna lastnost bivalnega prostora, kot ga pojmujemo v tej razpravi je, danam nudi ugodne delovne in bivalne razmere za opravila prebivanja.

Vendar s tem, ko razmere v bivalnem prostoru postavljamo na prvomestu, vseeno nočemo trditi, da je njegova podoba manj vredna in manj ključ−na za kakovostno in kulturno prebivanje. Naša teza temelji zgolj na stališču,da je ob upoštevanju delitve arhitekture na praznino in ovoj njena podoba boljv domeni ovoja, razmere pa bolj v domeni praznine oziroma prostora v ožjempomenu besede. Pojma sta si lahko navzkriž: sicer lep in urejen prostor jelahko zaradi svojih določenih ambientalnih pomanjkljivosti neprimeren zaživljenje, podobno kot je oporečen tudi udoben, a neurejen in neskladen pros−tor. Za zdravo, udobno in kulturno bivanje morata biti nujno izpolnjena obapogoja. V poglavju o sistematizaciji prostora prebivanja se bomo sprva po−svetili razumevanju bivalnih razmer, na tej osnovi pa bomo podrobnejerazčlenili tudi druge, bolj estetske kakovosti bivanja. Vprašanje kakovostnegabivalnega prostora je zato najprej vprašanje prostorskih razmer, ki jihdostikrat opisujemo tudi s pojmom udobje.

Kljuèna vloga bivalnega prostora je, da omogoèa in nudi udobje, to pomenikakovostne razmere za prebivanje.

Witold Rybczynsky nam o razvoju udobja in njegovem pomenu v svoji knji−gi Home, a short history of an idea (Dom, kratka zgodovina ideje) sprva podaprecej duhovito definicijo udobja: ”V vseh šestih letih mojega arhitekturnegaizobraževanja je bilo udobje omenjeno le enkrat. Omenil ga je strojniinženir, ki naj bi naš letnik seznanil s skrivnostmi uravnavanja temperaturein ogrevanja. Govoril je o nekakšni ’coni udobja’, ki je, kolikor se spominjam,imela obliko prečno črtkane ledvice na grafu, s katerim je bilo prikazanorazmerje med temperaturo in vlažnostjo. Udobje je bilo znotraj ledvice, vseostalo pa je bilo neudobje. To naj bi bilo očitno vse, kar bi morali vedeti o tejzadevi. Bilo je zelo nenavadno, da smo to temo izpustili, saj je bil učni načrtsicer zelo skrbno sestavljen. Človek bi si mislil, da ima udobje ključno mestov študiju arhitekture, tako kot pravica v pravu in zdravje v medicini.”(Rybczynsky, 1986, vii)

To, docela suhoparno in mehansko pojmovanje udobja avtor skozizgodovinski pregled razširi v tezo, da je udobje veliko kompleksnejši pojav, kise je z razvojem doma in bivalnih navad plemenitil in širil. Pravi, da je pojemna videz sicer preprost in razumljiv, a če ga globlje razčlenimo, razpade namnogo plasti, med katerimi je omenjena ”ledvica” le ena izmed mnogih (glejibid., 230). Vsako zgodovinsko obdobje je tako dotedanjemu pojmovanjudodalo novo razsežnost. Udobje je vrednota bivanja, ki se razvija vzporedno zrazvojem civilizacije. Današnji pomen, kot ga razume Rybczynsky, zatovključuje: ”zasebnost in intimo, ... mir in poèitek, ... svetlobo, toploto in prezraèe−vanje ... ter prikladnost in uèinkovitost” (ibid., 231). Zagotavljanje kakovostnihbivalnih razmer tako ne pomeni le poskrbeti za pravo razmerje med zračnovlago in temperaturo, temveč hkrati odgovoriti na kopico podobnih ali kom−pleksnejših parametrov, ki opisujejo lastnosti bivalnega prostora.


def 3:1

def 3:2

udobje: kar pri uporabidaje obèutek stanja, ko

so v pravi meri zado−voljene zlasti èutne

potrebe koga (SSKJ)

Bivalni prostor je vedno naseljen z določenim uporabnikom in postavljen vdoločeno okolje. Kot rečeno, je pojem udobja nastajal postopoma in je vezanna človeka oziroma njegovo pojmovanje prostora. Rybczynsky piše, da jeudobje človekova ”kulturna iznajdba” (ibid., 230), kar z drugimi besedamipomeni, da udobja samega po sebi ni in prostor brez človeka ni niti udobenniti neudoben. Če omenjeno razmišljanje primerjamo z umetniškim pros−torom kiparstva, ugotovimo, da je udobje kategorija, ki je za arhitekturo edin−stvena in je ena njenih osnovnih poslanstev. V nasprotju s kiparstvom jearhitektura od človeka naseljen in uporabljen prostor. Človek oziroma njego−vo bivanje sta merilo udobja bivalnega prostora.

Bivanje je merilo udobja bivalnega prostora.

Vendar pa prostorske razmere bivalnega prostora ne nastanejo iz nič. Njihovdobršen delež je pogojen, omejen ali usmerjen z okoljem. Nekateri avtorjipojem okolja zato razumejo kot antipod bivalnega prostora, torej kot neudob−je. Harries opisuje Laugierjev proces nastajanja prvinske koče kot: ”Laugier senajprej vpraša, kaj bi si postavil prvinski človek, neobremenjen s stoletji civi−lizacije, brez pomoči in navodil, razen tistih, ki mu jih narekujejo razum innaravni interesi. Po njegovem mnenju je pračlovek potreboval kraj za počitek.Zlekne se v mehko travo ob žuborečem potoku, a si mora zaradi žgočegasonca kmalu poiskati hladno senco. Kar išče, najde v krasnem gozdu, a nalivga čisto zmoči. Tresoč se išče suho zavetje. V votlini je varen, a zaradi teme inzatohlega, slabega zraka ne more ostati v njej” (Harries, 1997, 112). Očitno jeprav neudobje naravnega okolja tisto, ki je prvinskega človeka prignalo takodaleč, da si je sam ustvaril bivalni prostor. Harries podobno razmerje medokoljem, človekom in bivalnim prostorom najde tudi v analizi stare zaveze, koišče vzroke, zakaj Adam in Eva v raju nista imela posebej izdelanega bivališča.”Le čemu bi v raju potrebovali bivališče? Mar za Adama in Evo ni bilo dobroposkrbljeno v ograjenem vrtu? Šele greh, zaradi katerega sta bila izgnana izraja in sta morala garati na prekletih tleh, ju je prisilil k gradnji. Tako ječlovekovo delo moralo odpraviti pomanjkljivosti sveta, ki je zaradi grehapostal negostoljuben, in si v njem z muko priboriti kraj, kjer je bilo varnejebivati in ki je bil vsaj delno nadomestilo za izgubljeno.” (ibid., 137) Vendar paokolje v svojem celotnem spektru ni venomer le sovražno udobju, temveč vse−buje tudi take dejavnike, ki jih človek želi vključiti v svoje bivališče, ne le povsej sili izključiti iz njega. Marc−Antoine Laugier omenja neprijetnosti zaradineposredne izpostavljenosti sončni svetlobi, a hkrati vemo, da je bilo sonce dopred sto leti tako rekoč izključni vir delovne in bivalne svetlobe. Podobno veljatudi za gibanje zraka, vode in podobno, da sovražno–prijateljskega odnosa do”naravne vegetacije” v bivalnih prostorih sploh ne omenjamo.

Kreacija bivalnega prostora v bolj ali manj neugodnih razmerah okolja jepo Harriesu tako rekonstrukcija izgubljenega raja. Okolje oziroma njegovekonkretne pogoje zato lahko razumemo kot osnovno konfiguracijo razmer, kijih mora človek s svojim bivališčem preseči do te mere, da si v njem ustvariudobje. Akt razmejitve bivanja od okolja pomeni nadgradnjo ali preoblikovanjeobstoječih razmer, tako da ustrezajo pričakovanim. Če je bivanje merilo udob−ja bivalnega prostora, je okolje njegovo izhodišèe.

27sistem prostora :: uvod

def 3:3

Okolje je izhodišèe udobja bivalnega prostora v pozitivnem in negativnem smislu.

Bivanje, bivalni prostor in okolje so s pojmom udobja med seboj nespornopovezani. Da bi si vzpostavil zadovoljive razmere za preživetje, človek stalnopreoblikuje okolje po svoji meri in v skladu s svojimi predstavami o udobju.Med njima se z razumevanjem bivalnega prostora spleta dvosmerna zveza. Poeni strani okolje s svojimi dejavniki pogojuje zasnovo bivalnega prostora, podrugi strani pa tudi človek vpliva na okolje, ko z raznosom materiala in energi−je spreminja njegovo osnovno ravnovesje.

Teza poglavja, na podlagi katere bomo izdelali sistem obravnave prosto−ra, izhajajoč v prvi vrsti iz def 3:3 (27) in def 3:4 (28), bo potekala po takšnemvrstnem redu. Najprej bomo razčlenili pojem bivanja in podali natančnejšodefinicijo razmer, ki ustvarjajo udobje. Nato bomo ta merila izkoristili za raz−gradnjo pojma okolje. To bomo razčlenili na posamezne dejavnike glede nanjihov vpliv na razmere v bivalnem okolju. Hkrati bomo določili, kakšen jepovratni vpliv bivanja na okolje. Splet bivanja in okolja bo prispeval končnodefinicijo razmer in razsežnosti bivalnega okolja. Na koncu bomo na podlagijasne predstave o bivalnem prostoru analizirali načela, po katerih seposamezni prostori združujejo v večje celote, stanovanja.

prebivanje

NAMEN POGLAVJA

Namen poglavja je globlja analiza pojma prebivanje. Razčlenitev interdisci−plinarnih razsežnosti pojma omogoča, da z vidika bivanja kritično preverimorazmejitev med načrtovanjem arhitekture, kar je naloga arhitekta, in nadaljn−jim preoblikovanjem po okusu uporabnika. Ob tem razkrijemo tista področ−ja, ki bi jih lahko upoštevali pri načrtovanju stanovanjske gradnje. Poglavje senaslanja na ugotovitve def 3:3 (27).

RAZLAGA POJMA

Letalo je rezultat skrbne selekcije.Letalo je zgled za logiko, ki je pripeljala do imenovanja problema in njegove ost−varitve.Problem hiše še ni bil imenovan.Kljub temu obstajajo splošno veljavna merila za stanovanjsko hišo.Stroj že sam po sebi vsebuje dejavnik ekonomiènosti, ki omogoèa selekcijo.Hiša je stroj za prebivanje. (le Corbusier, 1927, 108)

Sistematična analiza prebivanja je z vidika arhitekture zapleteno innehvaležno početje. In to iz več razlogov. Po eni strani je to pojem, ki ni le vizključni domeni arhitekture, temveč se, kot pravi Juhani Pallasmaa (1994a,17), še veliko bolj tiče ”psihologije, psihoanalize in sociologije.” Zato se zno−traj termina skrivajo različni načini proučevanje istega pojma. Prebivanje


def 3:4

3::2

lahko zato raziskujemo kot fenomenološki pojem (na primer Pallasmaa,1994b), kot pojem uporabnosti (na primer Beecher, 1849), kot ontološki pojem(na primer Heidegger, 1998), ter kot kulturni simbol in osebno identiteto (naprimer Rapoport, 1969 in Lawrence, 1989). Vse štiri navedene dimenzije sev vsakem elementarnem delu prebivanja spletajo v enkratne konfiguracijepomena in njegove interpretacije.

Definicije in opisi bivanja, kot jih srečujemo v literaturi, se v poskusih, dabi se razumevanju pojma strokovno in tesneje približali, nagibajo k poudar−janju enega ali kvečjemu dveh izmed štirih vidikov. Vsaka od vpletenih disci−plin podaja le delna in zato sorazmerno ozka dejstva o prebivanju. Arhitekturakot zbirna disciplina se s takšnimi parcialnimi pristopi ne more zadovoljiti.Zato menimo, da bi pravzaprav na vprašanje prebivanja legitimno lahkoodgovorili zgolj s hkratnim prepoznavanjem in upoštevanjem vseh omen−jenih vidikov.

Stabilno podlago za nadaljnjo analizo bivanja bomo zgradili v več korak−ih. Najprej se moramo vprašati, komu je bivanje namenjeno, na kakšen naèinse ta nanj odziva in s čim bo posledično pogojeno. Šele odgovor na ta trivprašanja nam bo dal iztočnico, da bomo lahko eksplicitneje izpeljali razmer−je med samim uporabnikom, ki prebiva, in arhitekturo, ki jo v ta namen ust−varjamo. Vprašanje posameznikovega prebivanja bomo razgradili z vsemi štiri−mi vidiki proučevanja.

PREBIVANJE IN ARHITEKTURA

Pallasmaa v svojem članku o bivanju, Identity, intimacy and domicile (Iden−titeta, intimnost in bivališče), razmerje med arhitekturo in bivanjem definirapo naslednjem ključu: ”Dom je individualizirano bivališče, a zdi se, da sosredstva za to subtilno personalizacijo zunaj naše predstave o arhitekturi.Bivališče, hiša, je embalaža, lupina za dom. Stanovalec substanco doma vnekem oziru izraža na ogrodje bivališča.” (Pallasmaa, 1994a, 17) Zanj arhitek−tura ostaja v okvirih materialnega ovoja oziroma školjke, bivanje oziroma vse−bina doma pa je skrita v njem. Uporabnik s postopnim poosebljanjem anon−imne školjke to počasi preoblikuje v dom. Pallasmaajevo stališče vsaj na videzpostavlja arhitekta z njegovim ustvarjanjem izven prave transformacije brez−imnega prostora v osebno domovanje.

Na podoben način si lahko razlagamo tudi razmerje med ”neposeljenimi”in ”poseljenimi” stanovanji doma za starejše, kot jih prikazuje skupinaMVRDV v predstavitvi lastnega projekta v Amsterdamu (Maas et al., 1998,334–335). Prva podoba prikazuje tisto, čemur Pallasmaa pravi školjka, druga papoudarja njeno transformacijo v domovanje. Ta za arhitekte sicer nenavadnagesta nakazuje dve stališči. Avtorji se zavedajo, da se pravi pomen prostoravzpostavi šele s končnimi uporabniki ne glede na njihovo nepredvidljivo poj−movanje ”estetike.” Prav tako pa primerjava med ”prej” in ”potem,” praznim inpolnim, brezosebnim in osebnim, dramatično razpira praznino, ki sicer zevamed obema polaritetama. MVRDV to, kar opisuje Pallasmaa, neposrednorazkrijejo, bodisi kot ”samokritiko” bodisi kot sugestijo.

Na omenjeno razmerje v obravnavi bivalnega prostora nas opozarja tudiJonathan Hill, ko pravi: ”Arhitekturo sestavljata načrtovanje in uporaba. Prvoje splošno sprejeto in velja za domeno arhitekta. Druga pa je manj priznana

29sistem prostora :: prebivanje

prebivati = 1. imeti kjebivališèe, zlasti zadaljši èas; 2. knjiž. biti,živeti; 3. zastar. pre−našati, trpeti; (vir:SSKJ)

dom = 1. prostor, hiša,kjer kdo stalno živi, od koder izhaja; 2. družinska skupnost,v kateri kdo živi; (v ožjem pomenubesede, vir: SSKJ)

ter cenjena in sodi v sfero uporabnika.” (Hill, 1998, 11) Na podlagi navedenihprimerov se zdi, da sta arhitekt in uporabnik skoraj nasprotna si pola, ki lahkosvoj odnos do prostora realizirata edino tako, da slednji nastopi in ”vstopi” šeletakrat, ko je prvi s svojim delom zaključil. S tega stališča je bivanje pravzapravizloèeno iz arhitekture.

Vendar pa s takšnim zaključkom ne smemo biti prehitro zadovoljni.Izločitev pojma bivanja iz samega načrtovanja stanovanjske arhitekture nasnamreč kmalu napelje do skrajnih poenostavitev in posplošitev tega sicer pre−pletenega in večrazsežnostnega pojma. Res je, da arhitektura celotnega pojmabivanja kljub natančni analizi in vrednotenju ne more in ne sme realiziratisama, saj bi mu s tem odvzeli tiste razsežnosti, ki so zajete v pojmu simbolain identitete. A to hkrati še ne pomeni, da bi morala biti docela izključena izprocesa preobrazbe anonimnega prostora v dom. Razmerje je sicer znotrajdoločenih vidikov in razsežnosti pojma bivanja izključujoče, a sta si po drugihvidikih načrtovanje in bivanje vseeno bližje, kot se zdi na prvi pogled.

FENOMENOLOGIJA PREBIVANJA

Dokaz za prepletanje arhitekture in posameznikovega prebivanja namPallasmaa ponuja sam, ko v nadaljevanju svojega članka opisuje tiste pros−torske vrednote, v katerih se njegov lastni dom razlikuje od brezimnega pros−tora. ”Stanujem v podstrešnem stanovanju pod pločevinasto streho. Izkušnjadoma je najmočnejša in najlepša med hudim nalivom, ko dež udarja po stre−hi ter s tem povečuje občutek toplote in varnosti. Hkrati me udarjanje dežjakomaj kako ped od moje kože neposredno povezuje s primarnimi elementi.Takšni občutki so za stanovalca v običajnem stanovanju izgubljeni.” (Pal−lasmaa, 1994a, 23) Poglejmo si navedek nekoliko podrobneje. Najprej avtorgovori o izkustvu doma, ki je konkretno opisan kot udarjanje dežja po pločev−inasti strehi v nasprotju s toploto in zaščito bivalnega prostora. Zaključi z ugo−tovitvijo, da je uporabnik standardnega stanovanja za takšna občutja prikra−jšan. Če navedek posplošimo, bi lahko dejali, da prostor, ki omogoča izkustvodoma, dovoljuje hkratno zaznavo in kontemplacijo fenomenov zunanjega innotranjega prostora. Brez oklevanja lahko trdimo, da je to vrednota inkakovost, ki je neposredno povezana z arhitekturo, tako z vidika razumevanjakot z vidika ustvarjanja teh razmerij. Očitno je torej, da avtor članka sprva ločibivanje od arhitekture, a nam proti koncu le poda namig, kako je možno zarhitekturo ustvarjati tiste prvine bivanja, ki jih sam imenuje izkustvo doma.

A če je izkustvo doma z načrtovanjem arhitekture moč konkretizirati,zakaj je potemtakem ta kakovost izvzeta iz standardnih stanovanj? Odgovor jesicer preprost, a nenavaden. Standardna stanovanja so zasnovana tako, daomogočajo optimalno udobje stanovalcev. Bivalni prostori so skrbno načrto−vani in noben od dejavnikov ne posega izven področja ”ledvice” udobja (glejpoglavje: Vloga bivalnega prostora, 3). Razmerja med hrupom, svetlobo,toploto, vonjem in pogledi so v standardnih stanovanjih objektivizirana do temere, da ni nikoli in nikjer noben od omenjenih dejavnikov nikomur moteč.Standardno stanovanje je odpravilo pojem neudobja.

Če se vrnemo na opis izkustva doma, je z vidika neudobja očitno, da biropotanje dežja na pločevinasti strehi marsikoga verjetno motilo. Z ukinitvi−jo neudobja je iz standardnega stanovanja izginilo sočasno zaznavanje


zunanjosti in notranjosti, lastnega prostora od sosednjega, zgoraj od spodaj,in podobno. Izginila so tista razmerja v zaznavi, ki so z objektivnega vidikasicer lahko moteča, s subjektivnega pa brezimne prostore spreminjajo vspecifične in osebne.

A to seveda ne pomeni, da bi s povečevanjem splošnega neudobja pri zas−novi stanovanja obenem povečevali tudi njegovo domačnost. V resnici gre zatiste posamičnosti in tolerance, ki so znotraj populacije uporabnikov skrajne.Tako za določene ljudi še pomenijo udobje, za druge pa istočasno že neudob−je. A vendar omogočajo, da stanovanje kot celota izraža večjo stopnjozdruževanja in prepletanja zunanjega in notranjega sveta. Hkratno zaznavan−je in obèutenje teh polaritet je jedro fenomenološke definicije bivanja. Pallasmaa zazgled postavlja vilo Maireo arhitekta Alvarja Aalta (1938–39, Noormakku), zakatero pravi, da: ”sta (v njej) arhitekturna razsežnost hiše ter osebna in zaseb−na razsežnost življenja postala eno.” Tesno razmerje arhitekture in bivanja pav nadaljevanju pogojuje z ”izjemnim prijateljstvom in vzajemnim delovanjemarhitekta in njegovega naročnika.” (1994a, 13) Fenomenološko osnovanorazmerje med prebivanjem in arhitekturo poudarja specifične fenomeneposameznikovega stanovanja, na osnovi katerih ta prepoznava lastno enkrat−nost in občo navezanost na okolje. Ustvarjanje takšnih razmer je pogojeno znatančnim poznavanjem posameznikovega vrednotenja pojavov okolja in nji−hove manifestacije v sklopu njegovega domovanja. Če povzamemo, fenome−nološko bivališče omogoča: da posameznik na podlagi lastnih afinitet do zaz−navnih kvalitet okolja soèasno zaznava fenomene zunanjega in notranjega pros−tora prebivanja.

UPORABNOST PREBIVANJA

Druga pomembna razsežnost, ki domovanje ločuje od anonimnega prostora,je uporabnost. Da bi bil prostor primeren za bivanje, mora vsekakor bitiuporaben za to. Uporabnost ali, kot jo dostikrat imenujemo, funkcionalnostdoma se v odnosu arhitektura – prebivanje odraža na več načinov. Arhi−tektonska zasnova omogoča, da so prostori ”funkcionalni,” kar pomeni ravnoprav veliki in v smiselnem soredju, da je povsod dovolj svetlobe za bivanje,delo in podobno. Kasneje stanovalec s prebivanjem v teh prostorih sprotirazmešča predmete, pohištvo in opremo tako, da razmestitev ustreza njegov−emu načinu bivanja in dela. Če smo pri fenomenologiji bivanja govorili o zaz−navnih kategorijah prostora, tu govorimo o njegovih razsežnostih ter o med−sebojni in interni organizaciji.

Pojem uporabnosti doma, kot ga opisujemo tu, je sorazmerno nov.Rybczynsky (glej 1986, 157) piše, da se je ta pomemben korak k modernemupojmovanju doma 20. stoletja razvil zaradi sprememb v ekonomskih indružbenih odnosih Združenih držav Amerike na prelomu med 19. in 20. sto−letjem. Splošna industrializacija in s tem stalno zaposlovanje delavcev vproizvodnih panogah na račun trga hišnih pomočnic in slug, kalvinističnanačela o vlogi ženske kot aktivne gospodarice doma ter vzporeden razvojhišne mehanizacije in tehnologije so pojmovanja hišnih opravil in njim pri−lagojenega domovanja postavili na nove temelje. Pravi da ”je ameriška žena izrazličnih razlogov – deloma socialnih in deloma ekonomskih – vse ali vsajdobršen del gospodinjskega dela opravila sama.” (ibid., 157)


Funkcionalen dom se tako prvič omenja že sredi 19. stoletja, ko je CatherineBeecher v svoji knjigi A Treatise on domestic economy (1849, Razprava o gospo−darnosti hiše) načela Taylorjeve vrste preseli iz industrijskih hal v stanovanjain hiše. Beecherjeva v razpravi našteva naslednje vrednote sodobnega doma:funkcionalno organizacijo prostorov v stanovanju, dimenzioniranje prostorovglede na uporabo in ne na obliko ter funkcionalno razmestitev opreme znotrajposameznih prostorov. Vrhunec funkcionalne emancipacije uporabnika 19.stoletja pa najdemo v delih Lillian Gilberth (Rybczynsky, 1986, 164), ki je napodlagi opazovanja in merjenja lastnih delovnih navad izdelala postopke, skaterimi si gospodinje lažje organizirajo dom po lastni meri, tako da je delodoma čim preprostejše, uèinkovitost pa čim večja. Družinski inženiring, kot sotakrat imenovali stremljenje po večji uporabnosti, prikladnosti in učinkovi−tosti doma, je poudarjal, da dom kljub uporabi industrijskih postopkov opti−mizacije ne sme postati univerzalen. Lastno podrobno proučevanje domačegadela razkriva razlike in posebnosti, ne pa povprečja in splošnosti (glej ibid.,191). Pravzaprav so z natančnim proučevanjem dokazali, da ”ne obstaja le ensam ’pravi’ način opravljanja hišnih opravil” (ibid., 191), ter obenem spod−budili uporabnike, da si poiščejo lastna načela, prilagojena osebnim potre−bam. Pojem uporabnosti doma je nastal na znanstveno−tehničnih osnovah, aje obenem razprl osebnostne razsežnosti in raznolikost hišnih opravil terposredno prebivanja. Čeprav je načelo uporabnosti v arhitekturnih krogih 19.stoletja naletelo na velik odpor, saj je postavljalo pod vprašaj takratne vred−note, ki so izhajale predvsem iz umetniškega videza in kompozicijske pravil−nosti hiše, je obenem utemeljilo arhitekturno dispozicijo in dimenzioniranjeprostorov ter opreme, bistvenih načrtovalskih postopkov sodobne prakse.

Inženirska praktičnost in arhitekturna umetnost nista našli skupnebesede vse do prve tretjine 20. stoletja. S stališča osebnosti in individualnostiposameznika pa je bila njuna združitev, do katere je navsezadnje le prišlo,prava katastrofa. Arhitekti 20. let 20. stoletja so Taylorjevo doktrino iz opti−mizacije dela doma prevedli v optimizacijo celotne proizvodnje stanovanjskihobjektov. Uporabnik je bil tako z jedra in cilja postopka degradiran na enegaizmed njegovih vmesnih členov. O vzrokih za razvoj te ideologije ne bomorazpravljali, omenimo le, da je iz ”osebnih vodil, ki si jih vsaka družina določisama” (po Lillian Gilberth, glej ibid., 191) nastala ”vzorčna družina”, kot joimenuje Inaki Abalos (2001, 71) in jo opiše z naslednjimi besedami:

”Glavno pa je, da ta [vzorčna] družina nima posebnih značilnosti; razlikekot izraz pomena so izbrisane in tako družina tvori del ogromne družbenecelote. Če hočemo v prihodnje doseči napredek, bo v Enost vseh stvari in ljudinujno treba vključiti posameznika... Posameznik ne sme razmišljati o tem,kar obstaja, odvreči mora svoje ključne funkcije in se vdati v strukturo, ki mujo vsiljujejo industrializacija in pozitivizem, ideologija, ki prehaja v filozofijo,in enkratna ter dokončna filozofija za nov svet. Ta subjekt ni nihče drug kot... povprečni človek, statistična družina, duševni konstrukt, ki je ortodoksnimarhitektom omogočil objektivizirati družbeno vedenje in ga izmeriti med tis−tim skoraj neoviranim eksperimentom, imenovanim eksistenčni minimum.”(ibid., 71–72)

Kratek pregled zgodovine uporabnosti bivanja nakazuje, da je s stališčafunkcionalnosti razmerje med uporabnikom in arhitektom izjemno občutlji−vo in doslej še ni doseglo ravnovesja, v katerem bi bila oba pola enakovredno


zastopana. Ne glede na stanje enoumja, do katerega je funkcionalistična dok−trina privedla pojem uporabnosti, pa nam vpogled v izvor same ideje dokazu−je, da v močno poosebljenem domovanju lahko pridejo do veljave tudi pojmifunkcionalnost, organizacija in dispozicija, s poudarkom na humanem inučinkovitem bivanju. Izkušnje modernizma pa dokazujejo, da smisel teh−nične optimizacije ni v doloèevanju povpreèja in splošnega, temveč v iskanjurazliènega in posebnega.

ONTOLOGIJA PREBIVANJA

Temeljna usmeritev modernega proučevanja ontoloških razsežnosti prebi−vanja izvira iz dela Martina Heideggerja, eksistencialističnega filozofa iz sre−dine 20. stoletja. Osnovna pojma njegove filozofije, izhajajoč iz dela Bit in èas,sta definicija človeka kot tu−bit (v izvirniku da−sein) (glej Heidegger 1997, 70)ter posledično človekovo stanje biti−v−svetu (v izvirniku in−der−Welt−sein) (glejibid., 84). Ne da bi se podrobneje spuščali v analizo omenjenega dela, je jasno,da tako pojem tu−biti kot biti−v−svetu razlagata temeljni odnos med človekomin prostorom. Heideggerjev človek je v prvi vrsti postavljen v določeno okolje,v katerem skozi biti−v−svetu realizira svojo pravo tu−bit. Uvrstitev Heideggerjav to razpravo zato ni naključna ali sama sebi namen, ampak nam v prvi vrstipojasnjuje tiste razsežnosti doma ali oikosa, ki so zajete v ontologiji prebivan−ja (ontologija je nauk o osnovnih načelih).

Precej poenostavljeno bi Heideggerjeva načela lahko strnili približnotakole. Človekovo bivanje v svetu je po eni strani ontièno ali stvarno, svet sezaznava in artikulira vodoravno, fragmentirano in površinsko, po drugi stranipa je ontološko ali načelno, svet se dojema navpično, sovisno in poglobljeno.Če je površinsko prebivanje osnovna materialna raven razumevanja in delo−vanja sveta, se v okviru poglobljenega prebivanja med človekom, okoljem,predmeti in sobivajočimi spletajo vezi, ki osmišljajo njegovo življenje in pre−bivanje. Po Heideggerju prebivanje dobi smisel in pomen šele takrat, ko lahkočlovek v svojem domovanju vzpostavi trdne vezi s krajem, okoljem, soljudmiin predmeti, ki ga obdajajo. Brez vpetosti v kraj in čas je prepuščen tavanju vmaterialnem, brezkrajnem in brezčasnem svetu površinskih podob. Biti−v−svetu opisuje tisto človekovo stanje, ki s svetom okoli sebe vzpostavlja trdnein močno strukturirane odnose. Način, kako posameznik vzpostavi trdnonavezavo na kraj in čas svojega prebivanja, Heidegger najde v pojmu èetverja,to je štirih simbolno−pomenskih razsežnosti posameznika, ki vsebujejo nje−govo navezanost na naravo, družino, vero in življenje oziroma smrt (glejHeidegger, 1998, 80). Ne glede na to, do kakšne mere so te štiri kapaciteteposameznika v današnjem času še aktualne ali uresničljive, je za našo razpra−vo pomembneje, da iz omenjene filozofije razberemo, kaj je predpogojsmiselnega in polnovrednega prebivanja: to je, da človek–posameznikvzpostavi osebno pomensko zvezo s prostorom in predmeti, kjer prebiva. Vsklopu besedil, ki se navezujejo na arhitekturno stvarjenje, nam omenjeniavtor na žalost razen upoštevanja četverja ne podaja nobenih drugih na−potkov, kako v arhitekturi tudi zares vzpostaviti takšno pomensko zvezo. V tejrazpravi nas namreč bolj kot dejanska razsežnost eksistencialistične filozofijezanimajo namigi, kako med načrtovanjem arhitekturnega dela omogočiti, dase posameznik, uporabnik prostora, nanj globlje naveže.


V iskanju konkretnejših primerov za oblike eksistencialističnega prebivanja sioglejmo Abalosov opis, ki temelji na analizi Heideggerjeve lastne koče vSchwarzwaldu. ”Eksistencialno hišo bi torej lahko opisali kot centrirano invertikalno hišo, v kateri živijo ljudje, močno navezani na kraj, trdna, hier−arhična in avtoritativna družina; to je hiša, ki varuje stanovalca pred nepris−tnim, nasilnim zunanjim okoljem in ki je v času in spominu povezana s sub−jektom, katerega izvor in predniki ga tako rekoč popolnoma opredeljujejo.Hiša je kraj avtentičnosti; je zavetišče, ki človeka varuje pred zunanjimi vplivi,pred neprijaznim vremenom in naravnimi silami, a tudi pred svetovljanskimin površinskim. Pred vidno podobo, ki se mu pogosto zdi zavajajoča.” (Abalos,2001, 51) Bivališče je opisano z naslednjimi ključnimi besedami: pribežališèein zavetišèe, to je zaščita pred napadalnim zunanjim in nepristnim svetom, aobenem kraj trdne in pristne zveze s strukturiranim socialnim okoljem,družino. Če tako govorimo o arhitekturi kot o ovoju, zavetišče v prvi vrsti ščitipred zunanjimi vplivi, a hkrati omogoča navezavo na kraj prebivanja. In čegovorimo o samem prostoru arhitekture, ta v svoji konfiguraciji vzpostavljatrdne hierarhične odnose med prostori, s poudarkom na posameznikoviuporabi glede na njegovo socialno vlogo v družinskem nukleusu. Eksis−tencialistična hiša je zato navznoter uravnotežena, eksplicitno èlenjena, s prist−nim in izraženim odnosom med okoljem in bivalnim prostorom, ki obenem ščitiin razkriva neposredno okolje.

Do podobnih zaključkov pridemo tudi ob analizi Framptonovega bran−ja Heideggerjevih besedil. Zanj prebivanje na kraju, v nasprotju z golimprostorom, omogoča človekovo smiselno eksistenco. Opisuje ga takole:”Kraj ... se na simbolični ravni pojavi z zavestnim poudarjanjem njegovegasocialnega pomena, na konkretni ravni pa z osnovanjem razločnega okolja,v katerem lahko bivajo človek, ljudje. Dovzetnost in odziv na občutenje kraja– to je njegove s čuti zaznane veljavnosti kot kraja – sta v največji meri odvis−na od njegove stabilnosti v vsakdanjem pomenu, pa tudi od primernosti inbogastva sociokulturnih izkustev, ki jih ponuja.” (Keneth Frampton, 1996,444) Da bi neki prostor lahko zaznali in dojeli kot kraj, Frampton postavljadva pogoja. Najprej mora ta prostor omogočati, da se človek s svojimiobčutji lahko trajno odziva nanj, poleg tega pa zagotavljati tudi pogoje zasmiselno in bogato socialno navezovanje. Arhitektura kot tvorka krajevnos−ti mora na podlagi obeh značilnosti ustvarjati razločno, trajno in preglednobivalno okolje.

Oba opisa sta si v jedru zelo sorodna; edina opaznejša razlika medAbalosovim in Framptonovim opisom je, da slednji namesto pristnosti navajastabilnost in trajnost prostorskega izraza kot predpogoj za vzpostavitev trdnihontoloških vrednot. Raziskavo artikulacije razmerja med arhitekturo insmiselnim prebivanjem zaključimo z navedbo Harriesa, ki zaznavo in doje−manje kraja premakne iz sfere človekovega razuma na celotno telesno zazna−vo. ”Prizadevanja, da bi človeka pravilno umestili, se morajo osredotočiti nacelo bitje, zlasti na njegovo telo. ... Le razmerje, ki izhaja iz človeškega telesa,nam omogoča, da se na Zemlji počutimo kot doma; šele ko se odpremo ... na−ravnemu jeziku kraja in časa, bomo dobili napotke, ki bi nas lahko pripeljalido vnovične vzpostavitve izgubljenih običajev in okolij, brez katerih ni prist−nega prebivanja.” (Harries, 1996, 395–396)

Arhitekturne značilnosti doma, ki v skladu s heideggerjansko filozofijosredine in druge polovice 20. stoletja vzpostavljajo in omogočajo resnično


prebivanje, lahko strnemo v naslednje ugotovitve. Eksistencialistično do−movanje ali zavetišèe:

. je centrirano z nedvoumno izraženo prostorsko organizacijo (ki vzpostavljapomenski center in socialno urejenost),

. nudi in izraža zašèito pred neugodnimi dejavniki okolja,

. artikulira konkretne in pristne prostorske in okoljske znaèilnosti, s poudar−kom na zaznavi celega telesa,

. s tem vzpostavlja trdne in trajne odnose s konkretnim krajem in èasom prebivanja.

Strogosti celične in strukturirane ureditve opisanega domovanja se zoper−stavlja Deleuzeov nomad (glej Deleuze, Guattari, 1980, 53–54), ki je v stalnemgibanju, izločen iz krajevne in časovne determiniranosti. Poststrukturalizemje vrednote urejenega in hierarhičnega sistema nadgradil s filozofijo prebi−valca generičnega mesta (glej Koolhaas 1997, 1238), ki zaradi stalnega giban−ja, pogostih selitev in večkulturnega okolja ne more veè vzpostaviti vezi, ki jihpogojujejo eksistencialisti. Deleuze, Guattari, Foucault, Lyotard in Derrida vsvetu mobilnosti in brezkrajevnosti (v angleščini placelessness) iščejo novesisteme organizacije, ki bi ontološke kapacitete urejenih struktur lahko nado−mestili z drugačnim videnjem in navezavo na svet in okolje.Poststrukturalizma zato ne smemo jemati zgolj kot ontièno ali površinsko platHeideggerjeve filozofije, temveč kot poskus prepoznavanja ontoloških prvin vtistih segmentih družbe, ki jih je Heidegger sicer obsodil na površinske.Abalos opisuje te družbene razmere z naslednjimi besedami: ”... ta novi način bivanja običajno opisujejo kot večjo mobilnost, ki gre z rokov roki s pojemanjem pomembnosti družine in domačnostnega načela, tetradicionalne povezave med krajem, hišo, družinskim deblom in fizičnolokacijo, v katero bi vtisnili pečat svojega obstoja. To je atomizacija in mobil−nost, ki je povezana tudi z umestitvijo v kratkotrajen in individualiziran svet.”(Abalos 2001, 149) Pri tem izvira iz tehnoloških, demografskih in ekonomskihpritiskov na prebivalce razvitejših družb. Razmere, ki jih pri Heideggerjunajdemo v središču vrednot, to so človekova navezava na družino in kraj pre−bivanja, se v kratkotrajnosti in prehodnosti izločenega posameznika ne more−jo uveljaviti. Abalos zato ob opisu Deleuzove filozofije ne zanika vrednotstrukturirane družbe, opozarja le, da razmere, v katerih živimo, preprosto nenudijo osnove za trdne in trajne krajevno−časovne vezi.

Razmerje, ki ga sodobni nomad vzpostavlja do svojega neposrednegaokolja nastanitve, je zato zgolj trenutno in naključno. Odnos, ki ga ob temvzpostavlja do kraja, je za kontinuiteto in razvoj razkrajajoč, saj z njim nevzpostavlja pravih korenin in ontoloških vezi, osnovanih na pristnosti in tra−jnosti. ”Za nenomadske civilizacije in njihove pripadnike je [mobilni človek]tako kot vsi nomadi parazit, plenilec, izkoriščevalec mesta, ki ga je sam ust−varil, in gledano z njihovega zornega kota hkrati pripomore k njegovemuuničenju, ker dela proti njemu in rezultate skupnih prizadevanj izrablja v last−no korist.” (ibid., 149)


Vendar pa, kot smo omenili že prej, nomadsko življenje le ni docela prikra−jšano za razmerja in zveze, ki bi življenju dajale določene vrednote in smisel.Deleuze navpičnost vpetosti v kraj in čas, ki bi ga lahko označili s korenino,zamenja z vodoravno vpetostjo v polje in gibanje, bolj znano pod imenomrizom ali korenika. Gre za principe organizacije, zaznave in vedenja, takoimenovana rizomska načela, ki jih Abalos opredeli z naslednjimi pojmi:”povezava in raznovrstnost, ... mnogoterost, ... ne−značilna pretrganost, ... kar−tografija in prenos” in nastopajo v nasprotju s ”klasičnimi drevesnimi alipiramidnimi modeli tipa vzrok in posledica, ki jih je zaznati v tradicionalnihznanstvenih in filozofskih formulacijah” (ibid., 148). Razmerje, ki ga nomadvzpostavlja do krajev in kultur, zato ni polarizirano oziroma urejeno podoločeni, vnaprejšnji hierarhiji, temveč je zanj značilno, da se sočasnonavezuje na različne situacije, kraje in družbene skupine, bodisi ideološkobodisi stvarno fizično, ter mehko prehaja med njimi v času in prostoru. Če jeHeideggerjeva navezanost na bit centrična in vertikalna, je Deleuzovatopografska in razporejena po celotni površini socialnih, kulturnih, ekonom−skih in krajevnih interakcij. Ni naključje, da gre sodobna informacijskatehnologija z roko v roki z omenjenimi načeli, saj omogoča hkratno teleko−munikacijsko in skoraj fenomenološko prisotnost na krajih, ki jih nismonikoli obiskali, spoznali ali razumeli. Prehajanje iz ene konstelacije omen−jenih parametrov v drugo je tipično za sodobnega nomada. Če smo pri eksis−tencialističnemu posamezniku govorili o njegovi trajni in pristni pripadnostidoločenemu kraju in času, pri poststrukturalističnemu posamezniku govo−rimo o spreminjajoči se delni pripadnosti različnim krajem in času. Tisto, včemer se oba ontološka pogleda na sodobno življenje razlikujeta v temelju, jerazmerje med trajno in spreminjajoèo se navezanostjo na svet.

Preden zaključimo in strnemo razumevanje sodobnega poststrukturalis−tičnega pogleda na generično življenje, se dotaknimo še značilnosti odnosamed nomadom in konkretnim okoljem. Pojmovanje okolja razberemo izDeleuzovega opisa puščave ali arktične pokrajine, kjer prostor ni organiziranglede na dominante in hierarhije, temveč se znotraj na videz poenotenepokrajine razkriva ”nenavadna in nežna topologija, ki je ne oblikujejo točke inpredmeti, temveč stanja, to je razmerja (med vetrovi, valovanjem, zvoki inšumi), to je taktilen oziroma bolje haptičen prostor, in zvočen bolj kot vidensvet” (ibid., 159). Okolje konstituirajo stanja, ki v sebi združujejo odnose medelementarnimi dejavniki fizičnega in socialnega okolja. Nomad s svojo hap−tično (tipalno) zaznavo potuje v svetu mehkega prevajanja enega stanja vdrugega (kar Deleuze imenuje gladek prostor, v angleščini smooth space) in obtem išče konstelacije, ki mu ustrezajo. Nomad tako ne prebiva, je le nastan−jen. Njegov šotor bi lahko opisali kot:

. zasidran z veèplastno in zabrisano prostorsko organizacijo (ki vzpostavljahkratno navezavo z neposrednimi in oddaljenimi stanji),

. izkorišèa ugodne dejavnike okolja,

. artikulira konkretna, vendar parcialna okoljska stanja, s poudarkom naneposredni zaznavi celega telesa,


. ob tem z navezavo na konkretno razlièna, vendar haptièno sorodna prostorska stanja vzpostavlja trdne vezi z lastnim naèinom bivanja.

Deleuze v svojih delih ni nikoli zanikal drugega pola, to je strukturiranega inhiearhičnega prebivanja, še več, nomadsko bivanje je po njem v prvi vrstipogojeno s prepletom rizomske in klasične organizacije, tako s socialnega,ekonomskega, političnega kot prostorskega vidika. Današnje stanje, v kateremživimo in iščemo svoje vezi, zato izhajajoč iz obeh idej ni izključujoče, temvečprepletajoče. Čeprav Deleuze nomada sicer opisuje kot zaključen subjekt, jeiz konteksta njegovih beril moč razbrati, da gre pri njem za delne principe, kise skupaj z eksistencialistično pozicijo v vsakem posamezniku prepletajo nadrugačen način.

Sodobna arhitektura, upoštevajoč stanjedružbe, kot ga opisuje filozofija, zato v iskanjuizraza bivališča ne posega več po skrajnostih ude−janjanja obeh polov, temveč oba principazdružuje glede na konkretne situacije in stališčauporabnikov. Heideggerjevi kraji so zato tudistanja, zasidrana in nespremenljiva do te mere, daso vzbudila ne le haptiènih, temveč tudi simbolnevezi v kolektivni kulturi. Razmerje med bivanjemin okoljem je zato v obeh primerih intenzivno inartikulirano, le da se v eni obliki izraža kot defen−zivno, v drugi pa kot ofenzivno. In hkrati je očitno,da ne glede na to, ali je navezava na okolje trajnaali trenutna, duhovna ali haptična, obe filozofijipoudarjata, kako je lahko človekovo bivanjesmiselno le, če celovito zaznava, prepoznava in reagira na okolje, v katerem je.V tej luči pa prepoznavanje konfiguracije kraja in konstelacije stanja niti ni večtako nasprotujoče, razlika ostaja le še v interpretaciji in vrednotenju krajevnein časovne razsežnosti.

Izjemen primer takšnega sočasnega razumevanja obeh razsežnosti,povezanih z vpetostjo v kraj in čas, lahko prepoznamo v Maison a BordeauxRema Koolhaasa (1998, OMA, Bordeaux). Hiša je zgrajena za družino, vkateri je oseba z moteno motoriko; v njej dvižni plato povezuje tri med sebojznačajsko različne platoje. Neki novinar časnika New York Times jo je opisalkot ”zavetje pred zavetjem” (Riley, 1998, 26), kot nenavadno zmes prehajan−ja po topografijah sveta in vpetosti v kraju in času.

SIMBOLIKA PREBIVANJA

Amos Rapoport je v svoji knjigi House form and culture (Oblika domovanja inkultura) podal tezo, da je vpliv socialnih in kulturnih dejavnikov ključen zarazvoje specifične oblike in konfiguracije domovanja. V izražanju omenjenihdejavnikov prek gradnje in načina bivanja je avtor načinu in organizaciji pre−bivanja pripisal močno simbolno vlogo v družbenem sistemu. Kot pravi, ”sohiša, vas in mesto izraz dejstva, da si družbe delijo nekatere splošno sprejetecilje in življenjske vrednote. Oblike primitivnih in ljudskih zgradb niso toliko


”Prostorsko−èasovnarazmerja in omejitveniso predikati stvari,temveè dimenzijeraznovrstnosti.”(Deleuze, Guattari,1980, 263)

slika 3:1Maison a BordeauxOMA, 1998, Bordeaux, (Riley, 1998, 93)

posledica posameznih želja kot skupnih ciljev povezane skupine in njeneželje po idealnem okolju. Zato imajo simbolno vrednost, saj simboli služijokulturi tako, da konkretizirajo njene zamisli in občutja.” (Rapoport 1969, 46)Prek gradnje in s tem materializacije stavbnega ovoja človek izraža svojo kul−turno in socialno pripadnost. Bivališče je prepredeno s simboli, to je predmetiin konfiguracijami, ki imajo v določenem družbenem krogu ustaljen pomen.Arhitektura v svojem ustvarjalnem procesu dostikrat spregleda pomene inrazsežnosti posameznikovega simbolnega pojmovanja prebivanja.

Raziskovanje simbolov in njihove vloge pri razumevanju in načrtovanjuprebivanja je samo po sebi, glede na svetovni nazor, mitologijo, etiko in občokulturo, lahko hitro brezplodno, saj kot pravi Rapoport, ne moremo prodretipod formalno površino simbolike, ne da bi se spraševali kako namesto kaj(ibid., 61). Sam razlikovanje v konkretni kvaliteti spraševanja po simbolurazloži na primeru prehranjevanja, ki se med kulturami v veliki meri razliku−je zaradi vpliva religije, pri čimer pa izpostavi, da je kaj, torej akt in potreba poprehranjevanju, skupen vsem ljudem, razlika pa je predvsem v tem, kako inkje v hiši se obeduje. (ibid., 62)

Simboliko prebivanja lahko ločimo na tri ravni: pomen doma kot celote,pomen organizacije dejavnosti doma in pomen predmetov in artefaktov nadomu. Ravni se v resnici prepletajo, saj se denimo znotraj določenega ritualaspecifičen predmet, ki simbolizira dom kot celoto, skoraj vedno nahaja natočno določenem mestu v konfiguraciji prostorov. A vseeno se ravni simbo−like razlikujejo v tem, da sta prvi dve vezani na dojemanje in uporabo prosto−ra, tretja pa na dojemanje in uporabo konkretnega predmeta. Poglejmo sinajprej prostor in simbolno vrednost njegove uporabe.

Rapoport razlaga, da je simbolno dojemanje in uporabo prostora v sklopuprebivanja v različnih kulturah možno razložiti in med seboj primerjati napodlagi elementarnih pojmov, kot so osnovne potrebe, zasebnost in podobno(ibid., 61). Pri tem poudarja, da se omenjene prvine sicer pojavljajo v vseh kul−turah, recimo potreba po miru in čistem zraku. Ključne kulturne razlike panastopijo v posameznih razmerjih vrednotenja prvin, ki jih sam imenuje vred−nostne sodbe (ibid., 60). Tako navaja, da imajo na primer Eskimi zelo visokotoleranco pri vonjavah in da je tudi v tradicionalni japonski hiši sanitarni vonjpovsem sprejemljiv (ibid., 61). Kategorije, prek katerih lahko natančnejerazumemo načine dojemanja in uporabe prostora pri različnih kulturah, delipo naslednjem ključu:

. osnovne bivalne potrebe,

. struktura družine,

. družbeni položaj ženske,

. vloga zasebnosti,

. vloga socialnih stikov.

Strukturo simbolnega pojmovanja doma tako lahko razložimo na osnovinavedenih pojmov, pri čimer je poleg vsebine in vrste določenega pojma (na


primer, katere so osnovne potrebe, kakšna je družinska struktura) bistvenotudi medsebojno vrednostno razmerje posameznih pojmov (na primer, ali jeupoštevanje strukture družine pomembnejše od zagotavljanja zasebnostioziroma zadovoljevanja osnovnih potreb).

Z drugimi besedami bi lahko zapisali, da je simboliko bivanja v velikimeri možno prevesti na določeno število funkcionalnih in socialnih para−metrov, katerih medsebojno razmerje vrednosti in pomena določa specifikokonkretne kulture. Taka oblika notacije pa je v arhitekturnem načrtovanju ženeposredno uporabna. Oblika in medsebojna razmerja prostorov tako po−sledično izražajo in omogočajo izpolnitev vrednostnega razmerja omenjenihfunkcionalnih in socialnih parametrov na edinstven, posamezni kulturi lastennačin. Očitno je, da sta simbolika prostora in s tem njegov pomen osnovanana specifièni konfiguraciji vrednot, ki sicer opisujejo osnovne človekove para−metre prebivanja.

Precej drugače se v okviru domovanja pojmujejo predmetni simboli. Kerso a priori predmetni, jih je v nasprotju z razumevanjem vloge prostoranemogoče razčleniti na opisne kategorije, medsebojna razmerja in kompo−nente. Razumevanje vloge predmetnih simbolov zato v prvi vrsti ostaja naravni njihovega nominalnega pomena, to je, kaj dejansko so in kakšno vlogoimajo v sklopu skupnosti bivališča kakor tudi v skupini ljudi. Raziskovanjenjihovih pomenov je zato precej predmetno usmerjeno. Antropolog RoderickLawrence nam pomen ognjišča oziroma kamina opisuje takole: ”Ognjišče jev pravem pomenu besede prasimbol domačega okolja, ki je v različnih kul−turah po starem veku dobil socialno konotacijo, ki se ohranja tudi v sodobnihdružbah. Dokaz za to je, da imajo ljudje doma tako kamine kot centralno ogre−vanje, vendar je očitno tudi, da se v uporabi ognjišča odraža njegovo vrednost,ki jo ima kot statusni simbol. Ker je v skromnejših stanovanjih nižjega insrednjega razreda kamin le redko pojavlja, bi lahko rekli, da služi kot indeksdružbene vrednosti bivalne enote in socialnega položaja stanovalcev.”(Lawrence 1989, 102)

V nadaljevanju omenjeni avtor v svoji razpravi ločuje tri vrste predmetnihsimbolov: pragmatiène (povsem utilitarne narave in brez simbolne vrednosti),družinske (predmeti posebne vrednosti za posameznike ali celo družinskoskupnost, spominki, dediščina) in socialno−kulturne predmete (tisti s kulturnoustaljenim pomenom, ki dostikrat služijo kot artefakti družbenega razliko−vanja, to je statusni simboli) (ibid., 103). Na podoben način tudi Pallasmaa ločitri vrste pomenov predmetnih simbolov: podzavestne (izhajajoč iz njihovihnaravnih in bioloških značilnosti, na primer vhod in ognjišče) in osebnepomene (vezane na pomen, pridobljen med posameznikovim življenjem, naprimer spomina vredne stvari, dediščina) ter družbene simbole (katerih namenje obiskovalcem in tujcem posredovati sporočilo, na primer statusni simboli,simboli kast in družbenih razredov, izobrazbe, ceha) (Palasmaa, 1994a, 21).

Predmetni simboli so dejstva, ki jih je očitno težko klasificirati drugačekot glede na njihov družbeni obseg pomena. A vloga, ki jo imajo v sklopu pre−bivanja, je pomembna in je ne smemo zanemarjati. Ko razmišljamo o zasnovibivalnega prostora, se moramo zato vprašati, kako arhitekt pri načrtovanjulahko prepozna in upošteva njihovo vlogo. Razumevanje pomena tistih pred−metov, katerih simbolika je podzavestna in biološko osnovana, je preprosto,saj se posamezniki iz različnih kultur v sami interpretaciji pomena med seboj


ne razlikujemo bistveno. Težave in morebitna kulturna ignoranca pa nastopi−jo pri tistih predmetih, ki so vezani na osebne in družbene nomenklature.Arhitekt ne more v celoti zaobjeti in upoštevati obsega in vrednostnih razme−rij teh simbolov, razen če naročnika ne pozna že dolgo in zelo dobro. Nekajolajšanja prinaša le dejstvo, da ti predmeti večinoma sodijo na raven opreme,torej raven osebne prilagoditve in organizacije prostora, in v nasprotju s pros−torsko simboliko niso tako kritično vezani na samo zasnovo bivalnega prosto−ra. Vsekakor pa položaj in vloga teh predmetov v prostoru vzpostavljajopomenske hierarhije, ki same po sebi sicer ne bi bile izražene. Zato je za zas−novo bivalnega prostora verjetno najpomembnejše, da se hierarhija prostorskihpomenov sklada in dopolnjuje s hierarhijo predmetnih pomenov.

SKLEP

V poglavju Prebivanje (28) smo osvetlili štiri najz−načilnejše poglede na ta pojem. V vsakem izmed njihsmo se spraševali, kako arhitektura s svojimi sredstviin s svojim načrtovanjem lahko udejanja vrednoteznačilnih pogledov. Če hipotetično povzamemo vseugotovitve tega poglavja in jih skušamo dati podskupni imenovalec, brez omahovanja lahko zatrdi−mo, da so te štiri oblike pojmovanja skrajno osebno aliskupinsko pogojene. Znotraj nobene izmed njih zatone moremo povzeti univerzalnih pravil igre, lahko leiščemo naèine, kako iz posameznika dobiti dovoljinformacij, da bi na njihovi osnovi v stvarnosti lahkoupoštevali vrednote prebivanja. Značilnosti zaznavedoma, njegova individualizirana uporabnost, principinavezanosti na kraj, čas in polja v okolju ter vrednos−tna razmerja med posameznimi modalnostmi pros−tora so osnova za komponente prebivanja, ki jih bomoizpeljali v naslednjem poglavju. Služile nam bodo kotsistem takega zapisa posameznikovih bivalnih navad,ki čim temeljiteje zaobjame navedena pojmovanja.


slika 3:2Tloris bivališèa man

dasse plemena Gabra(Guidoni, 1975, 42)

sistematizacija bivanja

NAMEN POGLAVJA

V tem poglavju bomo spoznanja o razsežnostih bivanja, ki smo jih povzeli vprejšnjem, strnili in umestili v sistem zapisa in organizacije posameznikovegaprebivanja. Sistem bo služil kot podatkovna osnova oziroma zapis o uporab−niku bivalnega prostora, namenjen nadaljnji obdelavi med načrtovanjem.

PREGLED RAZLIČNIH OBLIK SISTEMATIZACIJE

Tezo o sistematizaciji bivanja bomo začeli s pregledom nekaterih že uvel−javljenih načinov klasifikacije in sistematizacije pojma bivanja. V prejšnjempoglavju smo spoznali, da je bivanje kompleksen in večrazsežnosten pojem,ki ga sestavljajo vsaj štiri med seboj prepletene ravni oziroma vidiki. Po−dobno kot smo ob primerjavi različnih načinov teoretiziranja o bivanju spoz−nali, da je delni pogled na ta pojem bistveno pogostejši od celostnega, seomenjena pomanjkljivost pojavlja tudi pri obstoječih klasifikacijah. Vzrok zadelne pristope k analizi bivanja se skriva v tem, da se vsaka od strok, ki seukvarja s tem problemom, pojma loteva s svoje strani in upošteva predvsemsvoje parametre. Pregledali bomo klasifikacije arhitekture, psihologije inantropologije.

ARHITEKTURNA KLASIFIKACIJA

Vladimir Brezar (1984, 16) prebivanje v prvi vrsti opredeli z devetimi splošn−imi in izključnimi funkcijami, ki naj bi jih stanovanje omogočilo človeku.Vseh devet funkcij razen prve, ki je definirana kot krovna (”zadrževanje vzaprtem prostoru”), se med seboj loči glede na konèni uèinek v odnosu dočlovekovega telesa in duševnosti (”ohranjanje in obnavljanje življenja, osebnahigiena, vzdrževanje stanovanja in shranjevanje predmetov, socialni in telesnikontakti, informacija, rekreacija, kreacija in skrb za zdravje”). Klasifikacija jezato zasnovana tako, da s svojimi kategorijami pokrije celoten spekterpričakovanega učinka, ki ga ima stanovanje na človeka. Ob tem je pomemb−no dejstvo, ki ga avtor navaja tik pred tem, in sicer, da je potrebno ”ločevatiizključne [celostne, op. avt.] funkcije stanovanja od [posameznih] aktivnosti”(ibid., 16). To z drugimi besedami pomeni, da je teh devet funkcij bivanja zaljudi neko splošno načelo, biološko in pomensko univerzalno. Po drugi stranipa konkretne aktivnosti ali dejavnosti pri vseh ljudeh ne izpolnjujejo vednoene in iste funkcije oziroma ne dajejo vedno enakega končnega učinka.Gledanje televizije zato pri nekaterih sodi le v okvir informacije, pri drugih vokvir socialnih stikov, pri tretjih pa celo k obnavljanju življenja (to je počitku).Pri marsikomu se vse tri funkcije prepletajo.

Klasifikacija celoten in spl0šen obseg bivanja določa s primarno uporab−nega, to je funkcionalnega vidika. Ker so razredi izključni, dejavnosti prebi−vanja pa v sklopu funkcij le ohlapno opredeljene, nam omenjena metoda nedaje podrobnejšega vpogleda v predmetnost, kvantiteto in kvaliteto po−

41sistem prostora :: sistematizacija bivanja

3 :: 3

sameznikovega bivanja, ampak ostaja na splošnem, deskriptivnem nivoju. Sstališča arhitekturnega načrtovanje je to še kako pomembno, saj nas pri obrav−navi posameznikovega prebivanja ne zanima le, čemu prebiva doma, ampaktudi kaj in kako te cilje udejanja. Funkcionalni delitvi sorodna in enako sploš−na je tudi njena nadaljnja izpeljava, ki izboru prostorov v treh korakih pripišeustrezne funkcije ter te v nadaljevanju dimenzijsko in vsebinsko definira (glejibid., 16). Dvostransko razmerje med navedenimi funkcijami in prostori jeprav tako vprašljivo, še posebej s stališča, ko funkcij ne obravnavamo kotdiskretnih vsebin bivanja (je enako dejavnosti), temveč predvsem kotkapacitete, ki se znotraj posameznih elementov bivanja, aktivnosti odražajoheterovalentno.

Klasifikacija bivanja na podlagi različnih funkcij nam daje popolno slikoo splošnem namenu in učinku prebivanja v stanovanju, nič pa nam ne pove oposamiènostih in posebnostih bivanja ter njegovi dejanski komponentni ses−tavi. Ob tem se odpira vprašanje o pomenu razlikovanja med funkcijo(splošno oznako namena in vloge prebivanja) in dejavnostjo (oznako zgoljnjenega dela). Obeh pojmov, kot poudarja tudi avtor klasifikacije, ne smemozamešati. Menimo, da funkcija ne more služiti kot diskretna podatkovnaosnova za nadaljnje načrtovanje, saj različni ljudje z enakimi dejavnostmiuresničujejo številne in različne funkcije prebivanja. Iz tega vidika jeposledična enosmerna funkcionalna delitev prostorov nelogična in nesiste−matična. Zelo verjetno so izključno dejavnosti prebivanja dovolj celovite inkoherentne operacije v sklopu bivanja, da je možno načrtovanje na njihovineposredni osnovi. Iz sintaktičnega vidika je zato bolj smiselna delitev pre−bivanja na osnovne elemente – dejavnosti, funkcije pa nastopajo kot njenideskriptorji ali opisne lastnosti.

Na podobne nejasnosti naletimo tudi pri Hannesu Meyerju (glej Harries,1997, 143), ki prav tako našteva določene funkcije prebivanja, na osnovi kate−rih spodbuja k zasnovi funkcionalnih diagramov za vsakega družinskegačlana posebej. Predvsem se znotraj Meyerjeve klasifikacije mešajo takorazlične taksonomske kategorije, kot so funkcije stanovanjskega ovoja (naprimer šesta, to je zaščita pred vremenom), funkcije prebivanja (na primerpeta, to je osebna higiena), navade prebivanja (na primer druga, spalnenavade) ter konkretne dejavnosti (na primer deveta, kuhanje, in četrta, vrt−narjenje).

Obenem pa lahko iz splošnega pregleda arhitekturne literature, ki seukvarja z zasnovo stanovanjskih stavb, razberemo, da velika večina virov (glejna primer Paul, 1967, 120–125, izjema je Ivanšek, 1988a, 48–64) podaja klasi−fikacijo prostorov stanovanja, ne pa dejavnosti, ki se v njih odvijajo. Pojemdejavnosti je sicer prisoten, a ne kot samostojen in neodvisen element, temvečle kot podelement kategorije prostora. Literatura tako navaja razne dejavnostiv dnevni sobi: gledanje televizije, druženje in klepet na sedežni garnituri,shranjevanje knjig in predmetov in tako naprej. Praksa in nekatere konkretneraziskave pa dokazujejo (glej Ivanšek, 1988b, 62–72, in Hanson et al., 1998,300), da je distribucija dejavnosti v odnosu do prostorov vse prej kot ekskluziv−na, raje kar arbitrarna. Televizijo gledamo tudi v spalnici, kuhinji, jedilnici,kabinetu, nekateri pa jo celo v kopalnici. Za vsakršno malce bolj individual−izirano razmišljanje o zasnovi bivalnega prostora je klasifikacija bivanja gledena bivalne prostore zavajajoča in nagovarja k istoličnosti.


PSIHOLOŠKA KLASIFIKACIJA

Okoljski psiholog Roger G. Barker je za raziskave in medkulturne primerjavebivalnih navad razvil tako imenovane akcijske vzorce (v angleščini action pat−tern). Z akcijskimi vzorci je hotel avtor po navedbah Roberta B. Bechterja(1989, 169) ”... označiti splošne tipe vedenja v družbi.” V osnovi je Barkermeril, kaj ljudje počnejo na svojem domu in koliko èasa. Za osnovno tak−sonomsko enoto je bila določena dejavnost ene osebe, ovrednotena z številomur, namenjenih opravljanju te dejavnosti. Za potrebe analize in medsebojneprimerjave različnih družbenih skupin je Barker dejavnosti združil v skupine,ki jih je poimenoval akcijski vzorci. Loči naslednje skupine: vero, telesnozdravje, osebno nego, vzgojo, prehrano, posel, rekreacijo, estetiko (ki vključu−je vzdrževanje doma in kreativno delo), državljanske in pravne dejavnosti tersocialne stike. Ključen parameter, ki ga je Barker izpeljal iz navedenihvzorcev, je tako imenovani ”splošni indeks nasičenosti” bivališča (v angleščiniGRI oziroma general richness index) (ibid., 173), katerega osnovno merilo ječim širša in številčnejša zastopanost vzorcev v sklopu bivalnih navad.

Če kritično preverimo omenjeno klasifikacijo prebivanja glede na našezahteve, lahko ugotovimo, da je v psihologiji, ki je kot stroka s prostorommanj obremenjena kot arhitektura, pojem dejavnosti osnovno izhodišèe za opisbivanja. Tudi primerjava med akcijskimi vzorci in funkcijami nakazuje, da jeraznolike dejavnosti bivanja lažje nedvoumno in diskretno razdeliti na vzorcekot pa na funkcije, četudi ostajajo nekateri dvomi in možnosti različnih inter−pretacij (glej ibid., 171). Različnost bivanja pa ni opredeljena samo po za−stopanosti, ampak tudi po času uporabe oziroma izvajanja določene dejavnos−ti. Tako je po Barkerju bivanje opisano z dejavnostmi kot osnovnimi elemen−ti taksonomije, dejavnosti pa so konkretno analitično ovrednotene z dvemaparametroma, s pripadnostjo določenemu vzorcu in s časom izvajanja. Očitnoje, da za izračun vrednosti GRI, ki naj bi po Bechterju ”precej dobro opisalbivalne navade družin” (ibid., 173), zadoščata že dva, sorazmerno suhoparnaparametra dejavnosti, ki pa vseeno dovolj natančno opozarjata na konkretnerazlike v prebivanju ljudi.

ANTROPOLOŠKA KLASIFIKACIJA

Klasifikacija Rodericka J. Lawrenca pomeni prenos nekaterih antropološkihnačel v arhitekturno prakso (glej Lawrence, 1989, 93). Zato ni čudno, da sambivanje v prvi vrsti opisuje z dvema različnima kategorijama, dejavnostmi inprostori. Ob tem opozarja na pomen imena dejavnosti in prostorov, pri čemerpostavlja tezo, da so imena dejavnosti povezana z ”osebnim pomenom,”imena prostorov pa s ”socialnim pomenom in uporabo” (ibid., 93). Osnovnaelementa bivalne strukture kodira še naprej, in sicer jima določi relativnipoložaj glede na vhod v bivališče, pripadnost razmejitvenim dvojicam (naprimer čisto–umazano, dnevno–nočno, javno–zasebno) ter relativni pomendejavnosti glede na ostale (glej ibid., 93).

Avtor na podlagi položaja ustvarja tako imenovane vrste, od najdostopne−jših do najbolj oddaljenih, na podlagi razmejitvenih dvojic združuje dejavnos−ti in prostore po sorodnosti, na podlagi relativnega pomena pa prepoznavapomenske centre znotraj bivališča. Če Lawrencovo klasifikacijo primerjamo z

43sistem prostora :: sistematizacija bivanja

Barkerjevo, ugotovimo, da je arhitekturno uporabnejša, saj že vzpostavljanujne relacije dejavnost–prostor ter vsakemu elementu taksonomije pripisu−je vsaj šest parametrov. Še posebej opozarjamo na parameter relativnegapomena, saj znotraj uniformne klasifikacije ustvarja hierarhije in lestviceindividualiziranega ali kulturnega pomena.

Med vsemi oblikami klasifikacije, ki nam jih je uspelo preveriti v litera−turi, pa nedvomno najbolj izstopa tista, ki jo predlaga Amos Rapoport (glejSetha, Low, 1989, xv). Njegov osnovni element je ponovno dejavnost, kateremnoštvo v sistem dejavnosti (v angleščini activity system) bivanja združujedoločene celične skupnosti. Vsako dejavnost nato podrobneje opiše s prikriti−mi dejavniki (med katerimi posebej izstopa pomen) ter okoljskimi dejavniki, toje s pričakovanimi razmerami v prostoru, kjer naj bi se dejavnost odvijala.Skupaj imenuje okoljske dejavnike ”profil kakovosti okolja” (v angleščini envi−ronmental quality profile) (ibid., xv). Vzporedno s sistemom dejavnosti pavpelje tudi kriterij bivalnih navad (v angleščini lifestyle). Ta kriterij določavrednostno in prioritetno razmerje med posameznimi dejavniki v profilukakovosti okolja oziroma povedano drugače, pokaže, katere lastnosti prostoraso za določeno kulturo pomembnejše od ostalih. Sam pravi, da je za analizo”raznolikosti posameznih kulturnih skupin najuporabnejši kriterij bivalnihnavad” (ibid., xvi), medtem ko je ”sistem dejavnosti podrobnejši” in primerenza analizo razmerja med konkretnim okoljem in njegovim prebivalcem.Opozarja tudi na dejstvo, da profil kakovosti okolja združuje ”posamezne stop−nje dnevnega prebivanja” (dejavnosti) v skladen sistem s ”sistemom okolij” inprek njih do ”stanovanja” (ibid., xv)

SKLEP

Preden povzamemo gornji pregled, bi želeli k razlagi delovnega postopkadodati nekaj pripomb. Različne klasifikacije bivanja smo namenoma naniza−li tako, da postopoma osvetljujejo vprašanje o problematiki in možnostihklasifikacije večplastnega pojma prebivanje. Zdi se, da je sistem, ki ga bomopredlagali v nadaljevanju, le logična posledica dejstev, do katerih so sedokopali omenjeni avtorji drugih nearhitekturnih disciplin. Vendar pravaizhodišča zasnove sistema ne izvirajo iz omenjenih primerjav, temveč imajokorenine v lastnem raziskovalnem delu v preteklih letih (glej Blenkuš, 1998,29–31, 1999, 22–23 ter 2002, 52–55). Primerjalna metoda nam zato v prvivrsti služi kot verifikacija lastnih izpeljav, ne pa kot zasnova hibridne klasi−fikacije. Omenjeno dejstvo navajamo zato, da bi poudarili njen pravi arhitek−turno−načrtovalski izvor.

Kratek pregled nekaterih klasifikacij prebivanja nam razkriva naslednjadejstva. Arhitektura zaradi nejasnega razločevanja med pojmi funkcija,dejavnost in prostor ne more vzpostaviti dovolj trdnega in striktnega sistema,ki bi zadovoljivo in nedvoumno opisoval bivanje. Pri znanostih, ki se s fenomenom prebivanja ukvarjajo na manj materialni in bolj sistematičniravni, spoznamo, da je osnovni opisni in klasifikacijski element dejavnost pre−bivanja.

Dejavnost prebivanja je osnovni element sistematizacije bivanja.


def 3:5

Med posamezniki in kulturami je opaziti razlike v bivalnih navadah, ki jihnajlažje opišemo, če dejavnostim pripišemo tri vrste parametrov: tiste, kidoločajo trajanje dejavnosti, tiste, ki določajo osebnostna razmerja pri dejavnos−tih in končno še tiste, ki opisujejo lastnosti okolja in položaja dejavnosti.

Posamezno dejavnost opišemo s parametri trajanja, osebnostnih razmerij ter last−nosti okolja in položaja.

Osebnostne in kulturne poglede na širši, splošnejši odnos do prostora palahko opišemo z vrednostnim razmerjem med posameznimi omenjenimiparametri dejavnosti. Z njim opredelimo in poudarimo tiste osebnostne inkulturne značilnosti, ki posameznikovo ali kulturno bivališče definirajo kotceloto.

Vrednostno razmerje parametrov dejavnosti opisuje splošen odnos posameznika(skupine) do kvalitet prebivanja in prostora.

Ob primerjavi nekaterih virov smo utemeljili izhodiščna načela razumevanjain interpretacije uporabnika bivalnega prostora v okviru postopka načrtovan−ja. Sistem se zdi sorazmerno preprost in v primerjavi s štirimi razsežnostmiprebivanja, ki smo jih razgradili v prvem delu poglavja, celo malce naiven. Vnadaljevanju razprave bomo zato na osnovi kombinacij in organizacij ses−tavnih delov – dejavnosti – skušali pojasniti zahtevnejše in zapletenejše oblikebivanja. Zavedamo se pasti, ki jih prinašajo takšne in podobne klasifikacije.Kakršnakoli znanstvena indukcija zahteva določeno stopnjo posplošitve inureditve pridobljenih podatkov do te mere, da so med seboj primerljivi.Sistem parametričnih dejavnosti zato v postopkih analize populacije nisporen. Delni pomisleki pa lahko nastopijo, ko ga uporabljamo za notacijoposameznikovih bivalnih navad in lastnosti ter posledične dedukcije. Vpoglavju 3:11 bomo tej temi posvetili več prostora ter razložili, kako lahko sis−tem služi kot kvantitativen indikator tistih značilnosti, ki jih nato obdelamokvalitativno. Ob tem razmišljanju pa ne moremo niti mimo dejstva, daarhitekturna stroka v resnici sploh ne razpolaga s kakšnim drugim alterna−tivnim sistemom, s katerim bi lahko zabeležili značilnosti posameznikoveganačina bivanja. Metoda dialoga in projektne naloge sta za zdaj edina splošnoveljavna načina izmenjave deskriptivne informacije med arhitektom inuporabnikom.

45sistem prostora :: dejavnosti prebivanja

def 3:6

def 3:7

dejavnosti prebivanja

DEFINICIJA ELEMENTA SISTEMA

Slovar slovenskega knjižnega jezika določa dejavnost kot delo ali delanje, ki jevezano na določeno področje. Dejavnosti prebivanja so torej tiste, ki so vezanena področje prebivanja oziroma domovanje. Čeprav navedena definicija v prvivrsti omenja delo, torej uporabo telesne ali duševne energije za pridobivanjedobrin, bomo naše pojmovanje razširili tudi na tiste akcije, katerih smoter niv prvi vrsti pridobiten. Domovanje ni namenjeno le delu, temveč tudi počitkuin razvedrilu. Dejavnost prebivanja je torej vsakršno èlovekovo opravilo v okvirudomovanja. Sem štejemo vse dejavnosti, od tistih najpogostejših (na primerkuhanje, igranje, pospravljanje, poslušanje glasbe), do malo manj pogostih(na primer poklicno delo, vzreja sobnih rastlin, slikanje, igranje na glasbila,priklop na internet) pa do izjemnih dejavnosti (na primer zbiranje staregaorožja in mizarjenje). Zavedati se moramo, da med dejavnosti sodijo tudiopravila, pri katerih človek na videz ne počne ničesar (na primer razmišljan−je, spanje, lenarjenje), a vseeno v okviru njegovega bivalnega okolja zavzema−jo določen prostor v določenem času. Ne glede na cilje in sredstva delovanja,bodisi fizična ali umska, je sam pojem dejavnosti v prvi vrsti vezan načlovekovo telo, njegov položaj in gibanje.

Dejavnost prebivanja je vsakršno èlovekovo opravilo v okviru njegovega domovanja.

parametri prebivanja

IZBOR PARAMETROV DEJAVNOSTI

Kakšen je prostor (oziroma prostori), v katerem si želimo živeti, to je oprav−ljati dejavnosti prebivanja? S tem postavljamo temeljno vprašanje, na katere−ga bi radi odgovorili s pomočjo izbranih parametrov dejavnosti. Z izboromparametrov ne raziskujemo samo značilnosti dejavnosti samih po sebi,temveč skušamo raziskati predvsem tiste arhitekturne vidike, ki prebivanjenavezujejo na bivalni prostor. Razmerje med delovanjem in prostorom jeključno, saj so v njem zaobjeti cilji raziskave in nujno potrebne vsebinskeomejitve.

Med namene podrobnega opisa in obravnave dejavnosti zato štejemo:

. vzpostaviti objektivno in kavzalno povezavo med prebivanjem in bivalnimprostorom,

. osnovati povezavo na neposrednih arhitektonskih znaèilnostih, ki so skupneprebivanju in bivalnemu prostoru,


3 :: 4

dejavnost, delo, delanje,vezano na doloèeno

podroèje; (vir SSKJ)

def 3:8

3 :: 5

. vzpostaviti analitiène temelje za prepoznavanje in oblikovanje fenomeno−loških kategorij bivalnega prostora,

. vzpostaviti analitiène temelje za razumevanje ontološkega razmerja medbivanjem in okoljem.

V razpravi o fenomenologiji, ontologiji in simboliki prostora smo spoznali, dapotencialne faktorje, ki bi natančneje opredelili navedene kategorije, lahkoiščemo predvsem v okoljskih in zaznavnih značilnostih bivalnega prostora,njihovih medsebojnih razmerjih ter specifike ločevanja prostora od okolja.Parametrični pristop je postopek, s katerim omenjene faktorje lahko na−tančneje opredelimo in jih modeliramo v postopku načrtovanja. V nadalje−vanju razprave bomo spoznali, do kakšne mere se lahko analitično približamorazsežnostim bivanja in koliko je to relevantno za samo načrtovanje bivalne−ga prostora.

Parametre dejavnosti smo v skladu z def 3:6 razdelili na tri skupine: oseb−ne, okoljske in operativne, in sicer glede na podrobnosti odnosa meddejavnostjo kot tako, uporabnikom in njenimi prostorskimi potrebami.Parametri določajo prostorske pogoje za optimalno opravljanje določenedejavnosti glede na razsežnosti človekove predstave o njih. Delitev na triskupine je okvirna, saj nekateri parametri ustrezajo klasifikaciji več skupinhkrati. O odnosih med njimi bomo na osnovi kvantitativne analize razpravl−jali v poglavju o sistemski analizi dejstev.

Osebni parametri; ti opredeljujejo tiste pogoje in potrebe dejavnosti, ki jihposameznik zaznava in vrednoti glede na osebno presojo socialnih, simbolnih innormativnih dejavnikov prostora. Mednje štejemo: ime, pomembnost, zasebnost inprilagodljivost.

Okoljski parametri; ti opredeljujejo fizikalne in èutno−zaznavne pogoje dejavnosti.Mednje štejemo: velikost, pestrost, svetlost, toploto, zraènost, vonj in tišino.

Operativni parametri; ti opredeljujejo krajevne in èasovne pogoje dejavnosti.Mednje štejemo: lego, stabilnost lege, trajanje, pogostost in èas.

IME

Ime dejavnosti je njeno osnovno določilo, ki nam v okvirih jezika oziromamedsebojnega sporočanja opredeljuje neko človekovo delovanje. Imedejavnosti je zato znotraj jezika določeno predvsem glede na cilje ali namenečlovekovega delovanja oziroma sredstva, s katerimi je cilje moč doseči.Kuhanje je denimo tista dejavnost, katere cilji so topla priprava hrane (oziro−ma delati hrano (bolj) užitno z delovanjem toplote; vir: SSKJ), spanje pa jetista dejavnost, pri kateri se človek želi spočiti (oziroma stanje telesnega induševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti; vir: SSKJ).Etimološko se ime dejavnosti spanje tako rekoč ne spreminja že vse od indo−evropskih korenin in je vezan bodisi na glagol, bodisi na vsebino spanja,sanje. Iz izvora besede, ki temelji na neki zelo splošni in univerzalni operaci−ji prebivanja, sledi etimološka sorodnost te besede znotraj vseh indoevrop−

47sistem prostora :: parametri prebivanja

def 3:9

def 3:10

def 3:11

ime, beseda, veè besed,ki se uporabljajo zarazlikovanje, doloèe−vanje (...) posamezne−ga iz iste vrste (...); (vir: SSKJ)

skih jezikov (glej Snoj, 1997, 594). Nasprotno pa je v primeru kuhanja izvorbesede vezan na latinski koren coquere, kar se loči od slovanske inačice péèi(ibid., 281–282). Razlike si lahko razložimo z različnim naèinom in sredstviza pripravo hrane.

V anketi o bivalnih navadah (glej poglavje 7:1) smo na vzorcu 92 sodelu−jočih našteli kar 65 različnih vrst imen dejavnosti. Njihovo število je prese−netljivo, še posebej, ker podrobnejša analiza posameznih imen pokaže, da sodelitve z vidika različnih parametrov upravičene. Branje knjige z vidika potreb−ne tišine nikakor ni primerljivo z branjem časopisov ali revij, prav tako sooblikovanje nakita, šivanje, modeliranje z maso Fimo, varjenje in ročno delo zorodjem, vse sicer zvrsti ročnega dela, med seboj parametrično zelo raznolike.

Ime dejavnosti nam v najbolj objektivnem primeru torej pomeni le, damora bivalno okolje s svojimi razmerami posamezniku omogočiti uspešnouresničevanje ciljev, ki si jih je zadal s samo dejavnostjo, če pač začuti potre−


ime dejavnosti prisotnost1,301,000,70

umivanjespanjeoblačenjeuživanje hraneopravljanje potrebedruženje z družinoposlušanje glasbegledanje televizijeobiskipriprava hranekopanjednevni počitekpranje oblekigra otrokdelo na računalnikutelovadbabranjeprirejanje zabavigranje na instrumentigranje družabnih igertkanjespanje domače živalislikanjemeditacijaseksvzgoja lončnicšivanjesavnanjeročno delo z orodjemlikanjekajenjepetjereševanje križankjogaurejanje okolice hišeplesdomači kinorazvijanje fotografijpletenjeličenjekopanje v bazenusončenjeoblikovanje materialov

100%100%

96%93%93%91%91%90%90%85%82%77%73%67%59%50%30%25%22%17%14%13%13%10%

9%8%8%7%7%5%4%4%4%4%4%4%4%4%4%3%3%3%3%

0,821,08

0,850,840,84

0,691,07

0,800,900,90

0,890,93

0,901,31

0,840,94

0,860,97

1,030,95

0,721,04

0,840,92

0,821,00

0,870,76

1,050,75

0,841,16

0,780,91

0,720,76

1,031,27

1,200,72

0,840,84

1,05

povprečni standardni odklon

tabela 3:1Imena dejavnosti innjihova prisotnost v

vzorcu. Prikazane sotiste dejavnosti, ki

nastopajo pri vsaj trehodstotkih anketirancev.Ostalih 22 dejavnosti se

pojavlja redkeje.Povpreèni standardni

odklon je povpreèjevseh standardnih

odklonov vseh lastnostidejavnosti.

(vir: Blenkuš, Soèan,2002).

bo po njej. A samo ime nam ne nudi dovolj informacij o tem, kako te ciljedosega in kakšno bi bilo najprimernejše okolje za to. Že v uvodu razprave smoopozorili, da uveljavljena načela načrtovanja, pri katerih se dejavnost mehan−sko prevaja v prostore, tem pa se določa bodisi avtorske bodisi splošne značil−nosti, negirajo pluralizem človekovega bivanja in silijo h deteminizmu in kon−formizmu. Zanašanje na ustaljene predstave o vsebini in značaju dejavnostiglede na njeno ime je dostikrat lahko zavajajoče.

Ime dejavnosti doloèa njene funkcionalne cilje, nikakor pa ne njenega položaja alikonkretnega znaèaja.

ZASEBNOST

Že ob površnem razmisleku o parametrih dejavnosti, ki bi naj−značilneje opisali bivanje, vsekakor ne moremo mimo pojmazasebnosti. Nekateri avtorji zasebnost štejejo med tiste civi−lizacijske dosežke, ki so sploh omogočili razvoj doma indružinske skupnosti. Riley (1998, 9) o razmerju med bivalnimprostorom in zasebnostjo piše: ”Zasebnost v zasebni hiši je ževse od njenih zametkov utemeljena z razločno razmejitvijomed njenimi stanovalci in njihovimi dejavnostmi ter javnimokoljem oziroma drugimi hišami.”

Definicija zasebnosti je zapletena, saj vključuje socialne,teritorialne in psihološke vidike človekove osebnosti. V litera−turi prevladuje tista, ki sta jo postavila psihologa Irwin Altmanin William H. Ittelson in jo Marko Polič (1996, 21) navaja kot ”proces, vkaterem posamezniki (ali skupina) nadzorujejo možnost stikov med seboj indrugimi ljudmi, možnost prenosa obvestil v eno ali drugo smer ter svobodoizbire s kom, kdaj in kje se bo družil.” V nadaljevanju o procesu zasebnostipiše, da je to: ”dialektičen, neenoličen proces med posameznikom ali skupinoter njegovim okoljem. Proces je dialektičen, ker gre za medsebojno delovanjesil, ki združujejo oziroma razdružujejo ljudi, neenoličen pa zato, ker je ’ide−alna’ zasebnost samo točka na kontinuumu želenega, na kateri so odkloni vkaterokoli smer nezaželeni” (ibid., 21).

Mehanizmi, s katerimi človek uveljavlja želeno stopnjo zasebnosti, so poAltmanu naslednji: osebni prostor, ozemlje, besedno in nebesedno vedenje(Polič, 1996, 21). Za razumevanje in določanje stopnje zasebnosti pri nekidejavnosti sta pomembni nebesedno in besedno vedenje, za načrtovanje bival−nega prostora pa osebni prostor in ozemlje. V manjših in zaprtih prostorih, naprimer sobah, pride bolj v veljavo ozemeljsko vedenje, saj se z njim nadziradostop na ozemlje, kjer se določena dejavnost trenutno opravlja. Tu so ključnielementi arhitekturnega ovoja, to so stene, okna, vrata, in podobno. Osebniprostor pa prihaja bolj v veljavo v večjih, odprtih prostorih, kjer se težjevzpostavi fizično mejo ’lastnega’ ozemlja. Osebni prostor je tako območjepričakovanega nadzora nad dostopom in drugimi stiki, ki je definirano nema−terialno in vedenjsko. Primerjava, ki jo bomo navedli, je sicer malce nenavad−na, a bo nedvoumno pojasnila razliko med ozemljem in osebnim prostorom.Dejavnost opravljanja potrebe ima isto stopnjo zasebnosti tako v sanitarnihkabinah v javnih zgradbah kot na prostem v naravi, a je v prvem primeru


def 3:12

zelo zasebno

zelo javno

shema 3:1Parameter zasebnost

območje, ki ga želi posameznik imeti pod nadzorom, minimal−no, v drugem pa sorazmerno veliko. Stanje prevelike zasebnostiimenujemo osamitev, premajhne pa gneèa (Polič, 1996, 21; poTaylorju in Altmanu, 1983).

Lawrence (1989, 95) prav tako povzema Altmanov opiszasebnosti, po katerem je ”zasebnost splošen proces, ki nastopav vseh kulturah, vendar se razlike med njim pojavljajo v speci−fičnih vedenjskih mehanizmih za nadzor nad zasebnostjo.”Pojav medkulturnih in medosebnih razlik si lahko razložimo stezo, ki pravi, da ”se ljudje šele v procesu svojega družbenegarazvoja nauče, kdaj in kako naj bodo ločeni od drugih ljudi”(Polič, 1996, 23; po Lauferju et al., 1976). Želja po zasebnostioziroma biti ”ločen” od ostalih, je tako univerzalna, ljudje pa serazlikujemo v tem, kako in kdaj jo uveljavljamo. Viri navajajo triznačilne oblike manifestacije zasebnosti: princip tradicionalnihvečdružinskih bivališč, orientalski princip in zahodnjaški prin−cip.

Srednjeveška bivališča zahodne Evrope, kjer je v isti hiši alidomačiji živelo veliko število ljudi, Rybzynsky (1986, 28) opisujetako: ”Poleg najbližjih družinskih članov so v njej živeli tudizaposleni, služničad, vajenci, prijatelji in varovanci – gospodinj−stva z do 25 člani niso bila redka. Ker so vsi ti ljudje stanovali veni ali največ dveh sobah, zasebnosti niso poznali. ... Kako so vtakšnih razmerah dosegli intimnost? Očitno je niso. Srednje−veške slike pogosto upodabljajo par v postelji ali kadi, blizu njegapa so v istem prostoru prijatelji ali služabniki, ki se očitnobrezbrižno pogovarjajo, ne da bi bili v zadregi.” Tanja Rener(1992, 42) o srednjeveški družini piše, da je ”popolnoma javna,... ker je javnost [srednjega veka] zasebna.” S podobnimi beseda−mi antropologinja Sandra Howell opisuje današnjo situacijo vnekaterih afriških plemenih (glej 1989, 281): ”V družinah ple−mena Organi ne poznajo besede za ’zasebnosti’. Ženske so bileob pojmu zasebnosti malce zmedene ali pa jih je nenavadnapredstava, da bi bile same, imele čas same zase in kotiček, kjer bibile skrite pred drugimi, zabavala.”

V orientalskih kulturah, na primer na Japonskem, sodružinske skupnosti manjše in vezane na krvno sorodstvo, a ponavedbah omenjene avtorice pojem zasebnosti prav tako nivezan na osebni prostor in ozemeljsko vedenje (ibid., 293).Rybzynsky (1986, 28) celo navaja, da je japonska beseda za


O = oseba ali skupina, D = druga oseba ali dražljaj iz okolja, debela èrta = zaprtameja, tanka èrta = odprta meja, dz = dosežena zasebnost, zz = zaželjena zasebnost

V primerih 1, 2, 5 in 6 je O dosegla zaželjeno raven stikov z D, ni pa je dosegla vostalih štirih primerih. Primer 3 kaže, da je šel D èez zaprto mejo O−ja (na primerodprl je vrata in ga zmotil), 4. primer pa, kako O ni uspelo doseèi željene ravnidruženja (na primer D ni slišal O−jevega poziva, naj vstopi). Primera 7 in 8 stasorazmerna prejšnjima (Poliè, 1996: 22; po Altmanu, 1976).

Oseba Okolje

dz = zz5

Oseba Okolje

dz = zz6

Oseba Okolje

dz < zz7

Oseba Okolje

dz > zz8

Oseba Okolje

dz = zz1

Oseba Okolje

dz = zz2

Oseba Okolje

dz < zz3

Oseba Okolje

dz > zz4

shema 3:2Altmanov prikaz

zasebnosti.

zasebnost (praibaši) privzeta iz angleščine (primerjajs privacy), kar namiguje na njen netradicionalniizvor in potemtakem na njeno odsotnost v bivalnikulturi. V tradicionalnih japonskih hišah prostori,namenjeni osebni rabi, na primer spalnice, nisozvočno in svetlobno izolirani.

V primerjavi z zgoraj omenjenima primeroma jezahodnoevropsko pojmovanje zasebnosti najboljeksplicitno in ozemeljsko definirano. Rybzynsky iščenjegove korenine v dveh izhodiščih 17. stoletja: v pre−hodu iz ogrevanja prostorov s centralnim ognjiščempredvsem v severnih delih Evrope na ogrevanje spečmi, kar omogoči, da je ponoči možno ogrevati večprostorov hkrati in s tem ljudi razdeliti po različnihsobah (glej ibid., 48), ter izločitev profesionalnegadela in hišne pomoči iz okvirov domovanja, kar senajprej zgodi na Nizozemskem in povzroči, da sobivalni prostori odslej prvenstveno rezervirani zasorazmerno ozek družinski krog (glej ibid., 56).

Hkrati pa je zanimivo tudi antično pojmovanjezasebnosti. Renerjeva (1992, 20) pravi, da o zaseb−nosti, kot jo razumemo danes, v antični Grčiji nemoremo govoriti, saj zasebno ni bilo protiutež javne−ga, temveč neka povsem druga, manjvredna kate−gorija bivanja. ”Zasebnost ima v antiki konotacijopomanjkljivosti (privacija), pomeni pomanjkanjebistvenih, esencialnih stvari, natančneje pomanjkan−je kreposti, vrlin in v prvi vrsti pomanjkanje najvišjevrednote, to je svobode. Antični človek je svobodenle tedaj, ko se vzdigne nad naravo, nad naravnepotrebe in se posveti krepostim, ...”

Svojevrsten, a nedvomno aktualen pogled nasodobno razmerje med zasebnim in javnim podatudi Viny Mass, ko v intervjuju za El Croquis pravida, ”je razkazovanje notranjosti, tudi lastne, očitnozelo sodobna tema. Morda se zdi perverzno, vendar ima skupne značilnosti zdanašnjo mešanico zasebnega in javnega: prečkanje ceste na prehodu zapešce, poslušanje ljubezenskega pogovora soseda, ki je poklical punco, način,kako ljudje razkazujejo svojo zasebnost na televiziji, da bi pritegnilipozornost. V takšnih razmerah se stare meje med zasebnim in javnim nezdijo več pomembne” (Mansila, Tunon, 1997, 15).

Zasebnost pa ima poleg antropološkega in psihološkega tudi drugepomene, ki še dodatno zapletajo razumevanje in uporabo tega termina. Mednjimi omenimo zasebnost v pravnem pomenu besede, ki se ozira predvsem naodnos do zasebne lastnine. Če skušamo ta pojem primerjati z gornjimi defini−cijami, je zasebna lastnina materializirana in legalizirana oblika ozemeljskegavedenja in v arhitekturi predstavlja najbolj eksplicitno udejanjanje človekovetežnje po nadzoru lastne zasebnosti. Preden zaključimo razpravo o zasebnostipri dejavnosti bivanja, navedimo še Altmanovo tezo o pomenu zasebnosti, ki


tabela 3:2Lestvica dejavnosti z vsajtriodstotno prisotnostjoglede na povpreènoizraženo stopnjo zasebnosti. 1 – zelo zasebno, 3 – srednje zasebno, 5 – zelo javno. (vir: Blenkuš, Soèan,2002).

ime dejavnosti5,03,01,0

povprečna stopnja zasebnosti

poljavnojavno

zelo zasebno

zasebno

zelo

zas

ebn

o

zelo

javn

o

sončenjeopravljanje potrebemeditacijasavnanjekopanjeumivanjetkanjespanjespolnostslikanjekopanje v bazenudnevni počitekoblačenjebranjejogadomači kinoličenjedelo na računalnikušivanjeigranje na instrumentlikanjereševanje križankrazvijanje fotografijpetjekajenjeoblikovanje materialovtelovadbaspanje domače živaliročno delo z orodjemuživanje hranedruženje z družinoposlušanje glasbeplesgledanje televizijepranje oblekpriprava hraneobiskipletenjevzgoja lončnicigra otrokprirejanje zabavigranje družabnih igerurejanje okolice hiše

1,01,21,31,3

1,51,61,61,6

1,81,8

2,02,22,22,32,32,32,32,32,42,52,52,52,52,52,52,52,62,7

3,03,13,13,23,23,2

3,53,53,6

3,83,8

4,14,24,34,3

pravi, da je poleg uravnavanja socialnih interakcij in stikov z okoljem zaseb−nost ključna za ”razvoj in vzdrževanje lastne identitete” (Altman, 1977, 68).Tako je odveč poudarjati, da zasebnost poleg uravnavanja stikov z okoljemvzpostavlja tudi prvinski ontološki temelj človekovega bivanja.

Zasebnost dejavnosti je parameter, ki opisuje stopnjo èlovekovega interesa povzpostavljanju in omejevanju fiziènih in informacijskih stikov z okolico. Bolj zaseb−na dejavnost teži k omejevanju stikov, bolj javna pa k njihovemu vzpostavljanju.

POMEMBNOST

Razmišljanje o konkretni pomembnosti dejavnosti se skoraj neposrednonavezuje na določen pomen, ki ji ga posameznik pripisuje. Pomen je širokpojem in ponavadi označuje neko spoznavno, miselno in čustveno reakcijo obstiku ali izvajanju tistega opravila, ki je nosilec pomena. Ta pomen jeabsoluten in ga je zelo težko indicirati ali kvantitativno opredeliti.Raziskovanje specifičnega pomena, ki ga ima neka dejavnost za posamezni−ka, na primer igranje na instrument, igranje družabnih iger ali priprava hrane,je skrito za kulturnimi in osebnostnimi značilnostmi posameznika, njegoveizobrazbe in preteklih spoznavnih izkušenj.

Amos Rapoport v okviru svojih sistemov dejavnosti navaja, da je osebnipomen eden ključnih latentnih parametrov (glej 1989, xv). Hkrati je, kotpravi, očitno, da je individualizirano prepoznavanje in upoštevanje pomenovdejavnosti nekega konkretnega posameznika lahko dolgotrajen psihoanali−tičen proces. Iz nastalih operativnih težav si pomagamo tako, da specifičnipomen dejavnosti nadomestimo z relativnim oziroma primerjalnim.Relativni pomen tako ne določa, zakaj je neka dejavnost pomembna, temvečle, katera dejavnost izmed vseh navedenih dejavnosti prebivanja je bolj in kat−era manj pomembna. Valorizacija relativnega pomena je načeloma prepušče−na posamezniku glede na njegov lasten odnos do kulture in osebnezgodovine. Z relativnim pomenom pokrijemo tudi vsa tista odstopanja innepričakovana stanja, ki se skrivajo v močno individualiziranih simbolnihpomenih posameznih dejavnosti in predmetov, ki se navezujejo nanje.

V literaturi razen Rapoportovega namiga o interpretaciji parametra rela−tivne pomembnosti nismo zasledili referenčnih navedb ali kakršnega kolisorodnega pojmovanja. Zato se nam je porodilo vprašanje, ali je ta parametersploh relevanten in uporaben za razumevanje posameznika. Da bi preverilihipotezo o smiselnosti parametra pomena, smo na podlagi ankete o bivalnihnavadah (Blenkuš, Sočan, 2002) izdelali analizo, ki odgovarja na vprašanje, vkakšni meri se anketirancem zdi smiselna opredelitev pomembnosti dejavnos−ti. Izkazalo se je, da parameter pomembnosti ni bil izražen le pri štirih odstotk−ih vseh opredelitev dejavnosti. Izmed vseh vrst parametrov dejavnosti, prikaterih so anketiranci namesto konkretne vrednosti lahko navedli, da nipomembna, je bil ta odstotek najnižji. Za primerjavo: zasebnost je nepomemb−na pri osmih odstotkih dejavnosti, velikost pa kar pri 17 odstotkih dejavnosti. Napodlagi gornje analize smo tako zaključili, da je ta parameter v vzorčni popu−laciji nedvomno eden najznačilnejših, če že ne najpomembnejših.

Podobno smo si zastavili tudi vprašanje, ali so dejavnosti, ki se pojavljajonajpogosteje in jih nekateri viri označujejo kot glavne dejavnosti prebivanja


def 3:13

(na primer Grandjean, 1973), tudi najpomembnejše. V tabeli navajamo lestvi−co dejavnosti po njihovi pomembnosti, ob tem pa navajamo tudi njihovo pris−otnost. Če tako izračunamo povprečno stopnjo pomembnosti za tisto polovi−co naštetih dejavnosti, ki so bolj prisotne (njihova povprečna prisotnost = 69%) ter enako storimo tudi za drugo, manj prisotno, polovico dejavnosti(njihova povprečna prisotnost = 6%), nato pa primerjamo rezultata, ugotovi−mo, da se povprečni relativni pomembnosti obeh skupin dejavnosti praktičnone razlikujeta (razlika znaša le 1/100 ocene). Glede na analizo in rezultatevzorčne populacije zato lahko sklepamo, da standardna literatura ob opisuprebivanja v resnici ne navaja tistih dejavnosti, ki so relativno pomembnejše,temveč le tiste, ki so bolj prisotne. Ob tem še enkrat opozarjamo na ločevanjerelativnega in absolutnega pomena ter biološke nujnosti.

Že bežen pogled na lestvico pomembnosti pokaže, da se tiste dejavnosti,ki jih štejemo k osebni higieni (umivanje in kopanje), pojavljajo sorazmerno


tabela 3:3Lestvica dejavnosti zvsaj triodstotno prisot−nostjo glede napovpreèno izraženostopnjo relativnepomembnosti. 1 – zelo pomembno, 3 – srednje pomembno,5 – zelo nepomembno.(vir: Blenkuš, Soèan,2002). Pri interpretaciji rezul−tatov v tabeli moramopaziti, da posameznihstopenj pomembnosti neposplošujemo za vseljudi, temveè jih inter−pretiramo relativno; pritistih osebah, kjer sepojavljata tako ’slikanje’kot ’gledanje televizije’,je glede na vzorec oèit−no, da je slikanjebistveno pomembnejšeod gledanja televizije. ime dejavnosti

zelo

pom

embn

o

zelo

nep

omem

bno

5,03,01,0

povprečna stopnja pomembnosti

srednjepomemebno

100%60%20%

prisotnost v populaciji

nepomembno

zelo pomembno

pomembno

spolnostjogaumivanjespanjeopravljanje potrebekopanjeslikanjekopanje v bazenuličenjesončenjekajenjepetjereševanje križankdruženje z družinobranjeigra otrokdelo na računalnikuplesoblačenjeuživanje hraneročno delo z orodjemvzgoja lončnicspanje domače živalitkanjepriprava hranedomači kinorazvijanje fotografijsavnanjeobiskiposlušanje glasbetelovadbadnevni počitekurejanje okolice hišepranje oblekmeditacijaprirejanje zabavigranje na instrumentigranje družabnih igerlikanjegledanje televizijepletenješivanjeoblikovanje materialov

1,11,51,51,61,71,81,92,02,02,02,02,02,02,12,12,1

2,32,32,32,32,42,42,52,52,52,52,52,52,62,62,72,72,82,82,82,82,9

3,13,23,23,33,3

3,5

9%4%

100%100%

93%82%

13%3%3%3%4%4%4%

91%30%

67%59%

4%96%

93%7%8%13%14%

85%4%4%7%

90%91%

50%77%

4%73%

10%25%

22%17%

5%90%

4%8%

3%

visoko. Ob tem bi radi poudarili, da se stopnja pomembnosti zgodovinsko inkulturno precej spreminja. Etnolog Georges Vigarello (glej 1999, 283) v svo−jem delu navaja razvoj pomena in vloge telesne higiene v zahodni družbi odsrednjega veka dalje. Pravi, da je bil pojem čistoče in z njim povezan pomenumivanja v srednjem veku bistveno nižji in omejen zgolj na vidne dele telesa,ki niso bili pokriti z obleko. Splošno človekovo čistočo so večinoma povezovaliz obleko, ne pa s telesom. Šele konec 18. stoletja se je v meščanskih krogih(ibid., 286) prebudila nova zavest o snažnosti celega telesa. Higiena je odtlejčedalje pomembnejša.

Parameter pomembnosti pa ne opredeljuje samo ontoloških in simbolnihrazsežnosti prebivanja, ampak je zelo uporaben tudi pri odločanju in sklepanjukompromisov. Ko nam je znano, katere dejavnosti so za nekega posameznikabolj in katere manj pomembne, je pri iskanju kompromisnih rešitev mogočeizbrati tiste alternative, ki so pomembnejšim dejavnostim manj v škodo.

Pomembnost je parameter, ki opredeljuje relativni položaj dejavnosti v hierarhijipomena vseh dejavnosti prebivanja. Stopnja pomembnosti je osnova za valorizaci−jo alternativ v procesu doloèanja.

PRILAGODITEV

Adaptacija ali prilagoditev je osnovni proces interak−cije med človekom in bivalnim prostorom. AntonTrstenjak pravi, da je adaptacija: ”odgovor organizmana notranje in zunanje dražljaje okolja v smeripreživetja” (1984, 151). Do prilagajanja pride, ko stan−je v okolju ne ustreza željam in pričakovanjemuporabnika prostora. Trstenjak opisuje dve vrsti

reakcije na omenjeno nesoglasje: nanj se posameznik lahko odzove ”z begom,z umikom, s preselitvijo iz enega kraja v drugega. To je pojav migracije, ...”(ibid., 163), ali pa ”tako, da vse to, kar ga je spočetka odbijalo, preoblikuje svojinaravi, svojim nazorom, čustvom in idealom primerno” (ibid., 163).

V arhitekturi nasploh, predvsem pa med samim načrtovanjem, je drugiodziv, to je preoblikovanje okolja po meri in potrebi, pomembnejši in anali−tično zanimivejši pojav. Proces preoblikovanja okolja nedvomno najboljerazčleni francoski psiholog Jean Piaget. Zanj prilagoditev oziroma strokovnoustreznejše adaptacija ni enosmeren proces, temveč vzajemno preoblikovan−je tako prostora kot tudi samega človeka. Zato pravi, da se ”adaptacija [poPiagetu] ... že v svojih najbolj preprostih oblikah pokaže kot gibljivo ravnoves−je med dvema temeljnima procesoma asimilacije in akomodacije” (Butina,1995, 139). Asimilacija je proces, s katerim organizem okolje preoblikuje posvojih potrebah, akomodacija pa je komplementaren proces, kjer se orga−nizem prilagaja okolju oziroma je preoblikovan zaradi okolja. Butina pravi, da”Piaget proces iskanja duhovnega ravnovesja [med akomodacijo in asimi−lacijo] imenuje uravnovešenje. Naloga uravnovešenja je doseči pretehtanokoordinacijo med asimilacijo in akomodacijo, tako kakor termostat vzpostavl−ja ravnovesje med mrazom in toploto” (ibid., 141).

Človekov odnos do bivalnega prostora je tako aktiven, saj z njim stalnovzpostavlja intelektualno in čustveno ravnovesje, razmerje med dopuščanjem


def 3:14

tabela 3:4Frekvenca povpreène

stopnje prilagoditve zavse anketirance vzorca

glede na izbor naj−pogostejših dejavnosti.(vir: Blenkuš, Soèan,

2002)

503010

št. anketirancevstopnja prilagajanja

1,0 − 1,5 nič1,5 − 2,5 delno2,5 − 3,5 srednje3,5 − 4,5 precej4,5 − 5,0 povsem

018

5615

2

in spreminjanjem neustreznega. Ljudje smo si medseboj glede na stopnjo tolerance neustreznega okol−ja zelo različni (glej poglavje 7:1); nekateri pričakuje−mo, da nam je okolje skoraj v celoti prilagojenoglede na trajne in trenutne potrebe (nizka stopnjatolerance, visoka asimilacija okolja), drugi pa smomanj zahtevni in smo se brez notranjega konfliktain stresa pripravljeni prilagoditi tudi na manj ideal−na okolja. Vsak človek, ne glede na to, koliko se je vresnici pripravljen prilagoditi, ima o pričakovanemstanju okolja izdelano intelektualno podobo, karPiaget imenuje shemata (glej ibid., 140), operativnodopuščanje odstopanja oziroma prilagodljivost teshemate pa je individualna lastnost človeka.

Parameter prilagodljivosti dejavnosti opisujeprav to, torej stopnjo naše pripravljenosti, da se ako−modiramo tudi na manj idealne razmere. Anketa obivalnih navadah nam je ob primerjavi povprečnestopnje prilagajanja za posamezne dejavnostipokazala, da se parametri različne dejavnosti v temne razlikujejo tako očitno med seboj kot na primerpri parametru pomembnosti ali zasebnosti (glejtabela 3:4). Stopnja prilagajanja se znatneje odraža drugje, to je pri osebnost−nih razlikah med posamezniki. Primerjava skupnega povprečnega prilagajan−ja nekaj izbranih dejavnosti nam nakazuje, da so nekateri posamezniki zno−traj vzorca celo tako skrajni, da njihova stopnja prilaganja znaša bodisi 1,5 (1– sploh se ni pripravljen prilagoditi), bodisi 4,7 (5 – pripravljen se je povsemprilagoditi), kar kaže tudi tabela 3:4.

Ko načrtujemo, nam stopnja prilagoditve pove, do kakšne merekonkreten uporabnik pričakuje, da mu bo bivalni prostor ”pisan na kožo”oziroma osebno prilagojen. Glede na teoretično podlago in ugotovitve, dokaterih smo prišli z lastnimi raziskavami, je več kot očitno, da je omenjeniparameter pomemben kazalec osebnostnih razlik v odnosu do prostora inokolja nasploh.

Prilagoditev je parameter, ki opredeljuje stopnjo pripravljenosti za prilagajanjetakšnemu bivalnemu okolju, ki ni povsem skladno z željenim.

VELIKOST

Parameter velikosti dejavnosti pove, kako velik bi moral biti prostor, ki ji jeizključno namenjen. Razmerje med dejansko razpoložljivo in željeno površi−no vrednotimo z dvema principoma, objektivnim ali absolutnim in osebnim alirelativnim principom. Tako je lahko neki prostor premajhen iz dveh razlogov.Najprej je dejanski prostor lahko manjši kot fizični obseg dejavnosti. S tem jedejavnost funkcionalno motena in v skrajnem primeru onemogočena. Ali paje dejanski razpoložljivi prostor večji oziroma enak fizičnemu obsegudejavnosti, vendar manjši kot subjektivno pričakovani obseg dejavnosti. Tu jedejavnost sicer funkcionalno neovirana, a je ogroženo človekovo počutje.


tabela 3:5Lestvica dejavnosti zvsaj desetodstotno pris−otnostjo glede napovpreèno izraženostopnjo prilagoditve. 1 – neprilagodljiv, 3 – srednje prilagodljiv, 5 – povsem prilagodljiv. (vir: ibid.)

ime dejavnosti

pov

sem

nep

rila

godl

jiv

pov

sem

pri

lago

dljiv

5,03,01,0

povprečna stopnja prilagodljivosti

precejneprilagodljiv

precejprilagodljiv

srednjeprilagodljiv

meditacijaopravljanje potrebeslikanjetkanjeumivanjedelo na računalnikukopanjespanjeigranje na instrumentbranjednevni počitekoblačenjetelovadbaigra otrokpriprava hranedruženje z družinouživanje hraneposlušanje glasbeobiskispanje domače živaligledanje televizijepranje oblekigranje družabnih igerprirejanje zabavspolnost

2,02,22,3

2,52,62,62,62,7

3,03,03,03,13,13,1

3,33,33,33,43,53,53,63,73,73,8

4,1

def 3:15

Pojavi se občutek utesnjenosti. Razlikovanje med obemaoblikama tolmačenja velikosti lahko primerjamo z distinkcijoprostora, ki jo je vzpostavil Norberg−Schultz (glej 1971, 11–12).Absolutno velikost bi lahko pripisali Norberg−Schultzovemupragmatičnemu prostoru, ki ga definira na osnovi neposrednihmaterialnih prostorskih odnosov, relativno pa eksistencialne−mu prostoru, ki ga avtor definira glede na človekov osebni,privzgojeni odnos do prostora.

Subjektivno pričakovana velikost prostora je v določenisovisnosti z zasebnostjo dejavnosti (faktor korelacije r = 0,71;glej poglavje 7:1); praviloma so bolj zasebni prostori sorazmer−no manjši, bolj javni pa sorazmerno večji. Pojav si lahkorazložimo s pojmoma osebni prostor in ozemlje. V primeruvečje zasebnosti je človekova težnja po nadzoru ”lastnega”ozemlja, ki ga trenutno uporablja, velika. Da bi željeni nadzoruspešneje uresničeval, si izbere sorazmerno manjši in lažeobvladljiv prostor.

Absolutna velikost dejavnosti se analizira glede na podrobno analizo njenihoperativnih vsebin, število uporabnikov določene dejavnosti in opremo, ki sepri tem uporablja (glej Brezar, 1984, 18 ). Velikost se zato loči na področje, kiga zavzema oprema (pasivno področje), tisto, ki ga zavzema človek medopravljanjem dejavnosti (aktivno področje) in včasih tudi na področje zadostop do dejavnosti ali mimo nje (komunikacijsko področje). Obsegdejavnosti, zaseden z opremo, je stalno v uporabi, medtem ko sta ostali dvepodročji uporabljani le delno ali občasno. Če si bivalni prostor deli večdejavnosti (na primer običajna dnevna soba), je možna souporaba aktivnegaali komunikacijskega področja obsega dejavnosti. Funkcionalni obsegdejavnosti je merljiv in empirično določljiv, saj temelji na velikosti in razmer−jih človekovega telesa ter predmetih, ki jih uporablja. Človekovo telo se v svo−jih razmerjih ni bistveno spreminjalo in zato ni znatneje vplivalo na evoluci−jo funkcionalnega obsega dejavnosti, medtem ko se uporaba orodja in opre−ma stalno spreminjata in posledično pogojujeta celoten razvoj razsežnostibivalnega prostora. V načrtovanju se absolutno velikost dejavnosti povzemapo standardih, ki so empirično določeni. Primerjava standardov različnih kul−turnih področij (Združene države Amerike, Finska, Velika Britanija, Nemčija)nam dokazuje, da se med seboj zelo malo razlikujejo. Funkcionalni obsegzato ni pogojen kulturno ali individualno, temveč le s splošnimi meramičloveškega telesa in razsežnostmi uporabljene opreme.

Relativno velikost dejavnosti pa je v nasprotju z absolutno nemogoče pred−pisati vnaprej. Gre za področje, ki je povezano s posameznikovimi privzgo−jenimi navadami, kulturo, iz katere izhaja, in celo s trenutnim razpo−loženjem. Med načrtovanjem ustreznega prostora bo dovolj, če se osredotoči−mo na prva dva dejavnika, privzgojene in kulturno pogojene navade.Posamezniki, ki so del svoje preteklosti preživeli v večjih in udobnejših pros−torih, kot bi bilo to funkcionalno potrebno, se bodo v tako imenovanih ”min−imalnih” prostorih počutili slabo in imeli občutek ”utesnjenosti” kljub funk−cionalni popolnosti. Gre torej za predstave o tem, kako velik bi moral bitidoločen prostor, četudi je ta predstava v nasprotju z znanstveno dokazljivimin nujno potrebnim obsegom dejavnosti. Obstajajo odstopanja navzgor in


precej manjši

običajno velik

precej večji

shema 3:3Parameter velikost

navzdol. Tako lahko prostor za spanje, na primer, po eni strani opišemo kot”brlog” ali luknja za spanje, po drugi strani pa kot ”kraljevska spalnica” ali dvo−rana za spanje. Nekje na intervalu med obema skrajnostima je tudi točka, kijo navajajo norme za projektiranje. Dejanska, za določenega posameznikaustrezna vrednost obsega neke dejavnosti, pa vedno odstopa od normiranevrednosti.

Tako kot pod pojmom ”spalnica” v različnih tradicionalnih kulturahnajdemo zelo različna tolmačenja o primerni velikosti spalnega prostora inštevilu skupaj spečih oseb; tudi zgodovinski pregled kulture spanja dokazujepodobno. Pascal Dibie v knjigi Etnologija spalnice (1999, 58) piše, da so nakarolinških dvorih v 8. stoletju v bogato okrašenih posteljah ”skupaj spalistarši, strici, tete, bratranci, sestrične, otroci, sužnji in služabniki, nemalokratveč kot ducat ljudi.” Isti avtor (ibid., 164) v nadaljevanju opisuje postelje nafrancoskem podeželju v 19. stoletju, kjer ”so bile večkrat druga nad drugorazvrščene dve ali tri postelje, ki so jih zapirali z drsnimi vrati.” V takih spal−nih omarah so kmetje spali ločeno, starši v eni postelji, hčere in dekle v drugi,sinovi in hlapci pa v tretji postelji. Poleg kulturnih in zgodovinskih razlik paobstajajo tudi razlike med posamezniki. Tisti, ki živijo v udobnejših prostorih,od svojih bodočih bivalnih prostorov pričakujejo vsaj enako visok ”standard,”kot so ga bili vajeni doslej.

Očitno je, da pri načrtovanju velikosti prostorov za konkretne ljudi obstrogem upoštevanju normativov sicer res ponujamo prostor, ki je za spanjezagotovo prijetnejši in udobnejši kot pa opisana primera iz zgodovine, a takohkrati ljudem z drugačnimi navadami in kulturo vsiljujemo poenotenevedenjske vzorce. Prav tako je pri ljudeh, ki imajo bolezensko deformacijoželjene subjektivne velikosti prostora (denimo agorafobijo, bolezenski strahpred odprtim, prevelikim prostorom in klavstrofobijo, bolezenski strah predzaprtim, premajhnim prostorom), to treba upoštevati pri načrtovanju nji−hovega okolja.

Zaradi očitne dvojnosti med dejansko velikostjo dejavnosti, ki je neodvis−na od posameznika ter empirično in eksperimentalno določljiva, ter osebnovelikostjo, ki je v celoti odvisna od posameznika, bomo med načrtovanjemprimeren obseg določene dejavnosti določili po naslednjem postopku:

. osnovna vrednost bo sledila veljavnim arhitekturnim normam,

. ocenili in spremenili jo bomo v skladu s posameznikovo predstavo, alinaj bo prostor, namenjen neki dejavnosti, večji, manjši ali enak običa−jnemu (normiranemu) obsegu.

Dvoličen postopek določevanja potrebne velikosti je nujen tudi zato, ker selaična predstava o absolutni potrebni velikosti za določeno dejavnost dostikratbistveno razlikuje od normirane. Med lastnimi raziskavami (v okviru projek−ta Uporabniški vmesnik, glej poglavje 7:3) smo zasledili celo takšna odstopan−ja, ki so velikost podcenila ali precenila za polovico. Z dvoličnim izračunomse takšnim nevarnostim izognemo.

Parameter absolutne (dejanske) velikosti dejavnosti doloèa površino ali prostor, kije na osnovi razsežnosti èloveškega telesa, opreme in potrebnih gibov potreben zanormalno opravljanje te dejavnosti.


def 3:16

Parameter relativne (osebne) velikosti dejavnosti doloèa potrebno površino aliprostor, namenjen opravljanju doloèene dejavnosti, glede na posameznikove oseb−ne predstave.

PESTROST

Parameter pestrosti ali živahnosti bi najenos−tavneje opisali kot merilo količine zaznavnihimpulzov, ki jih pričakujemo iz okolja obopravljanju neke dejavnosti. Glede na razno−like odzive posameznika, od privlačnosti dopestrega, odpora do motečih dražljajev pa doželje po socialnih stikih, vključuje pestrostštevilne vidike vrednotenja okolja. Pestrostraziskujemo glede na vidno in slušno zazna−vo.

Privlaèna pestrost okolja se navezuje nanjegove likovno−zaznavne kakovosti. Polič(1996, 44, po Bell et al., 1978) navaja šest kat−egorij zaznavne ”slike,” ki odločajo o človekovipreferenci do okolja. Dve izmed omenjenihkategorij, zapletenost in skrivnostnost zaz−navnega, sta skorajda sinonima za parameterpestrosti. Oba opisujeta tako imenovanoraziskovalno plat estetskega procesa, ki teži kpovečani količini dražljajev. Njej nasproti, kotprotiproces, pa se pojavlja razumevalna plat(ibid., 45), ki teži k čim večji urejenosti in pre−prostosti zaznavnega, torej k manjši pestrosti.

Parameter pestrosti tako z vidika estetske zaznave opredeljuje željeno razmer−je med preprostim in zapletenim, dvemi nasprotujočimi si gonili estetskegavrednotenja. Večja pestrost določene dejavnosti pomeni, da se zdiposamezniku privlačnejše takšno okolje, v katerem prevladujeta zapletenostin skrivnost namesto preprostosti in čitljivosti; za manjšo pestrost pa veljaravno obratno.

Moteèa pestrost se navezuje na vidne in slušne elemente zaznave, ki pre−segajo prag zaznavne tolerance. Bolj kot sama intenzivnost informacije je vtakih primerih kritična njihova gostota in nasičenost. Situacije, v katerihčlovek potrebuje višjo stopnjo duhovne zbranosti (na primer branje, igranjeinstrumenta, včasih tudi gledanje televizije), je zaželjena pestrost pravilomamanjša, saj vsako vidno in slušno razmeroma pestrejše dogajanje šteje zamoteče.

Med dražljaje, ki vplivajo na splošno pestrost okolja, moramo prištevatitudi tiste, ki izvirajo od drugih ljudi. Stopnja željene pestrosti je tako vdoločenem sorazmerju ali korelaciji s stopnjo zasebnosti (številom oseb, kiskupaj opravljajo določeno dejavnost), kar se je pokazalo tudi ob analizi rezul−tatov ankete (glej poglavje 7:1, 257, r = 0,80). Odstopanja od korelacijskekrivulje bolj zasebno – manj pestro do bolj javno – bolj pestro si lahko razlag−amo s konkretnim odstopanjem proti privlačni in moteči pestrosti, ki je zara−di narave (in željenega miru) dejavnosti različna od primera do primera.


def 3:17

tabela 3:6Lestvica dejavnosti z

vsaj desetodstotno pris−otnostjo glede na

povpreèno izraženostopnjo pestrosti:

1 – zelo zadržano, 3 – srednje zadržano,

5 – zelo pestro. (vir: ibid.).

ime dejavnosti

zelo

zad

ržan

a

zelo

pes

tra

5,03,01,0

povprečna pestrost

precejzadržana

srednjezadržana

precej pestrazelo pestra

tkanjemeditacijaspanje domače živaliopravljanje potrebebranjespanjednevni počitekpranje oblekigranje na instrumentdelo na računalnikukopanjegledanje televizijeumivanjeoblačenjeuživanje hraneposlušanje glasbetelovadbapriprava hraneslikanjespolnostdruženje z družinoobiskiigranje družabnih igerigra otrokprirejanje zabav

1,81,9

2,12,32,3

2,52,6

2,82,82,82,8

3,03,0

3,23,43,53,63,7

3,94,04,14,1

4,34,4

4,6

Pestrost, kot jo definiramo v tej razpravi, je v osnovi sorodna pojmu obre−menitve, ki ga zasledimo pri Poliču (1996, 30). Zanimiva je predvsem primer−java stopnje obremenitve okolja glede na dejavnosti, kot jih predlaga Polič, inizsledki ankete. Avtor pravi: ”Ker je za druženje potrebna zmerno visoka stop−nja vzburjenja, naj bi vse sobe, namenjene zabavi gostov ali druženju članovdružine (razen za obroke), imele zmerno visoko obremenitev. Področja,namenjena nalogam, ki zahtevajo nizko raven vzburjenosti – prehrana, span−je ali pa opravljanje zapletenih nalog, ki zahtevajo koncentracijo –, morajo bitiprijetna, a nizko obremenjujoča.” Primerjava konkretnih rezultatov (glej tabe−lo 3:6) in gornjih smernic dokazuje, da obe ugotovitvi v veliki meri sovpadatain da gre torej tudi s praktičnega vidika za sorodna prostorska pojma.Primerjava stopnje pestrosti posameznih dejavnosti dokazuje, da gre zasorazmerno variabilno lastnost (povprečna vrednost od 1,8 do 4,6), ki se zno−traj distribucije dejavnosti odraža v značilni fenomenološki stratifikaciji.

Parameter pestrosti doloèa nasièenost okolja z vidnimi in slušnimi dražljaji.Izraža se kot privlaènost ali motnja v bivalnem prostoru.

SVETLOST

Osvetljenost je vsekakor ena primarnih kakovosti bivalnegaprostora. Šele primerna osvetljenost prostora omogoča, da se vnjem človek lahko orientira in kvalificira s pomočjo vida. Ker jevid najrazvitejše čutilo in prek njega možgani pridobijo največinformacij o okolju, sta vid in vidno privilegirana vidika arhitek−ture. Za razliko od drugih čutov je vid izrazito daljinski, sajčloveku omogoča, da razmeroma natančno prepoznava obliketudi z večje razdalje. Pallasmaa pravi (1994b, 29), da se sodob−na arhitektura zaradi prevlade vida spreobrača v ”zenično umet−nost očesa,” kar zaradi oddaljenosti opazovalca od objekta pov−zroča, ”da stavbe izgubljajo prostorskost ter svojo navezanost najezik in misel telesa, s čimer ostajajo izobčene na hladni in brezčutni oddal−jenosti vida.” A obenem se nam poraja vprašanje, zakaj se dileme, ki jih odpi−ra Pallasmaa, pojavljajo šele v zadnjem času, ko pa se človekove sposobnostizaznavanja že več sto tisoč let niso bistveno spremenile? Z drugimi besedami,človekov vid prevladuje med čutnimi zaznavami bistveno dlje, kot so starenajstarejše arhitekturne najdbe, pa vendar je o pretirano ”vizualno” usmerjeniarhitekturi govora šele v zadnjih nekaj desetletjih.

Odgovor lahko najdemo v opisu bliskovitega razvoja osvetljevanja bival−nega prostora, kot ga podaja Rybczynsky (1986, 138). S stališča naravne osvetl−itve so bili prostori zaradi tehnološko omejenih razsežnosti oken dolgo časaobsojeni na temačnost. Šele razvoj novih stavbnih tipologij, kot je na primernizozemska meščanska vrstna hiša iz 17. stoletja, omogoči, da so notranjiprostori razkošneje osvetljeni. Rybczynsky prevrat v pojmovanju svetlostibivalnega okolja opisuje takole: ”Gradnja vrstnih hiš na izkrčeni zemlji imasicer svoje slabosti, vendar je stanovalcem hkrati prinesla nepričakovaneugodnosti. Ker so skupne stene med hišami nosile vso težo strehe in tal,zunanje, prečne stene niso imele nosilne vloge. Zaradi visokih stroškov zatemeljenje je bilo dobro, če je bilo to čim lažje. To so graditelji nizozemskihhiš dosegli tako, da so fasado preluknjali s številnimi velikimi okni, katerih


def 3:18

zelo temno

zelo svetlo

shema 3:4Parameter svetlost

vloga je sicer res bila prihranek pri teži, vendar je hkrati svetloba lahko prodi−rala daleč v dolgo, ozko notranjost. V času, ko še niso poznali plinskih svetilk,je bilo to zelo pomembno.” (ibid., 56) Tam, kjer je tehnologija lahke (večino−ma lesene) gradnje dovoljevala večje razpone, se je nizozemski izum kmaluprijel. Kamnite in opečne stavbe pa so bile še naprej obsojene na mračnost.Drugi ključni prevrat se zgodi, ko začne v bivalno okolje prodirati takšnaumetna osvetlitev, ki omogoča tudi natančnejše ”nočno” delo. Namesto svečse konec 18. stoletja pojavijo oljenke (ibid., 138), nato petrolejke in sredi 19.stoletja še plinske svetilke. Podeželje in manjša mesta so še nekaj desetletijostali obsojeni na prvi dve, dokler se ob koncu 19. stoletja ne uveljavi elek−trična osvetlitev (prva električno osvetljena stavba je bila neka veleblagovnicav Parizu, leta 1877, ki se ji je še isto leto pridružila tudi ena od londonskihveleblagovnic, ibid., 150). 20. stoletje je stoletje elektrike in umetne razsvetl−itve. Danes je tehnologija osvetljevanja barvno in jakostno tako podobna nar−avni svetlobi, da jo vztrajno izpodriva iz kolektivne zavesti osvetljenosti, zatose Viny Maas provokativno sprašuje, ali jo v arhitekturi sploh še potrebujemo(Maas, et al., 1998, 364).

Zanimiva so tudi Trstenjakova pričevanja o temačnosti ”sodobnih”domov, ko opisuje, kaj ”... doživljamo v hudo sodobno opremljenih zasebnihstanovanjih: človek dobi vtis, kakor da se ljudje hočejo ob teh nasilno znižanihstropih in zaradi temnih lesnih oblog z vseh šestih strani (s tal in stropa invseh štirih sten) nekam skriti; hoteli bi rešiti ’intimnost življenja’, ko so v širo−ki družbi vse preveč izpostavljeni brezdušni, trdi ’javnosti’ in njenim zahte−vam. ... Vendar pa gre, žal, v drug ekstrem. Sami se ne zavedajo, da si s temživljenje dobesedno zasenčijo in ga slej ko prej gledajo v zmeraj bolj temniluči.” (Trstenjak, 1984, 215) Avtor v svetlosti bivalnega prostora prepoznavaveč pomenov; prvi se očitno pojavlja v sovisnosti s stopnjo zasebnosti, drugipa v splošnm počutju, celo zdravju.

Z uporabnostnega vidika ni pravih razlik med naravno in umetno svet−lobo, ponekod velja celo prepričanje, da je umetna primernejša, saj je stabil−nejša, njen izvor pa je moč prilagajati trenutnim potrebam. Vendar pa obe−nem ne smemo pozabiti na druge, pomenske, simbolne in zdravstvene vidikesvetlobe v bivalnih prostorih, zaradi katerih je naravna osvetlitev še vedno vprednosti. Praktični pomen, ki ga imata v bivalnem prostoru obe obliki svet−lobe, je skladen z gornjimi ugotovitvami. Največkrat se uporablja kombinaci−ja obeh zvrsti osvetljevanja, pri čimer je natančnejšemu delu podnevi inponoči namenjena umetna svetloba, naravna pa s svojo nestanovitnostjo vprostor vnaša ontološke dimenzije človekovega odnosa do narave in njenihklimatskih ter svetlobnih ritmov.

Strogo ločevanje med naravno in umetno svetlobo je z vidika analize pre−bivanja problematično, saj je razmerje med ’dnevnimi’ in ’nočnimi’ dejavnos−tmi zaradi udobja, ki ga prinaša električna osvetlitev, vse manj vezano nadejansko osvetlitev sonca. S parametrom svetlosti dejavnosti zato merimouporabni (pragmatični) nivo osvetljenosti prostora, bodisi podnevi bodisiponoči. Sem štejemo tako okvirno ambientalno kot natančno delovno svet−lobo. Posebnosti in dinamika, zaradi kateri je dnevna svetloba enkratna, šte−jemo v okviru naše metode med tiste razgibanosti vidnega dražljaja, ki jih jebolj smiselno navezovati na parameter pestrosti.


Parameter svetlosti doloèa prièakovani uporabni nivo osvetljenosti prostoradejavnosti, ne glede na to, ali je le ta umetna ali naravna. Dinamiko zaznave, kijo prinaša naravna svetloba, štejemo k pestrosti.

TOPLOTA, VLAŽNOST IN ZRAČNOST

Med vsemi parametri dejavnosti, ki jih v tej razpravi omenjamo, so toplota,vlažnost (zraka) in zračnost (količina svežega zraka) tehnično in eksperimen−talno najbolj dognani. Del načrtovanja, ki je združen pod imenom strojnenaprave, operira s predpisi in postopki, ki glede na razmerje vseh treh para−metrov določajo, ali je okolje primerno za delo in prebivanje; z drugimibesedami, določajo, ali je v prostoru doseženo ugodje.

Vendar pa je kakovostno uravnavanje toplote, vlage in svežega zraka vzgodovini arhitekture sorazmerno nov pojem. Znane so pripovedi o slaboogrevanih bivalnih prostorih od srednjega veka (ko nastopi manjša ledenadoba) pa do začetka 20. stoletja. Neučinkovito ogrevanje zraka in delov stavbeje človek nadomeščal z intenzivnim oblačenjem in seveda nižjo stopnjo”ugodja.” Prav tako zanimiva je tudi revolucija svežega zraka v 19. stoletju,katere vzroke in razsežnosti Rbyczynski (1986, 134–135) opisuje takole:”Obstajala je ... znanstvena teorija, ki je med ljudmi povzročila preplah zara−di ’slabega zraka’. Urbanizacija in prenaseljenost 19. stoletja sta sprožilaštevilne epidemije. Poleg tega so se takrat začeli nagel razvoj znanosti in prvemedicinske raziskave, s katerimi so skušali najti razloge in zdravila. Veljalo jezmotno prepričanje, da so za veliko bolezni – malarijo, kolero, grižo, drisko intifus – krive snovi in umazanija v zraku. V tako imenovani teoriji kužnostisveži zrak ni pomenil le udobja, temveč tudi vprašanje življenja in smrti. Kerso zagovorniki zračenja svoje trditve utemeljevali z isto vnemo, kot je dan−današnji značilna za nasprotnike aditivov v hrani in zagovornike fluora, jetemu primerno rasla tudi zavest javnosti.” Avtor piše, da je bil predvsem vAngliji preplah zaradi bolezni in slabega zraka tako velik, da so priročnikinavajali tudi take napotke, v katerih so ’zadostno’ količino svežega zrakapostavljali daleč pred primerno ogretostjo prostorov.

Danes je uravnavanje toplote, zraka in celo vlage postalo tako razširjenoin samoumevno, da izginja iz značilne in poosebljene podobe bivalnegaprostora. Zakonodaja zagotavlja takšno opremljenost vseh stanovanj, da silahko posameznik sam uravnava vsaj prva dva parametra, na trgu pa se vsebolj uveljavlja tudi uravnavanje vlage. Četudi so omenjeni parametri tisti, kidanašnjo obliko in kakovost bivalnega prostora skoraj najizraziteje ločujejood razmer pred začetkom 20. stoletja, so postali tako splošni in samo−umevni, da izražanje značaja prostora in iskanje medosebnih razlik na nji−hovi osnovi ni več tako značilno. Iz omenjenih razlogov smo jih izbrisali sseznama parametrov, ki izraziteje določajo posameznikove individualizi−rane bivalne potrebe.

A ob tem ne smemo spregledati še drugega, nekoliko splošnejšega pom−ena, ki ga izražajo omenjeni parametri. Vzpostavljanje toplotnega ravnovesjav bivalnem prostoru je ena temeljnih oblik človekovega zoperstavljanja silamin razmeram naravnega okolja. Dejavnosti, ki to dejanje izražajo zelo pred−metno in nazorno, na primer kurjenje peči ali kamina in zračenje prostorov,so nosilke človekove prvobitne ontološke pozicije v odnosu do narave. Vsakadejavnost, katere cilj je neprimerne razmere zunanjega okolja neposredno pre−


def 3:19

oblikovati v ugodje, ukoreninja človekov neposreden odnos do kraja prebi−vanja. V njih lahko prepoznamo simboliko in pomen, ki ga zapoveduje eksis−tencializem oziroma Heideggerjeva ontologija. Tem dejavnostim pa sonasprotne vse tiste skrite, ki brez človekovega neposrednega zavzemanja pri−našajo instant ugodje.

VONJ

Prav tako kot toplota, vlažnost in zračnost sodi tudi parameter vonja med tistesestavine sodobnega doma, katerih potencialno neugodje je bilo stehnološkim razvojem (lokalnim prezračevanjem) skoraj povsem odprav−ljeno. V tej razpravi vonja nismo praktično raziskovali, saj znotraj proučevanepopulacije prave variabilnost niti nismo pričakovali.

Vseeno pa ima parameter vonja nekaj medkulturnih posebnosti. Vpoglavju Antropološka klasifikacija (24) smo opisali, da ima vonj v nekaterihkulturah bistveno višji prag tolerance, kot pa je to v navadi v Evropi. Prav takose pojavljajo nekatere splošnejše medosebne razlike, ki se v stvarnostiodražajo tako, da ljudi ločujejo na tiste, ki jih vonj kuhinje v ostalih bivalnihprostorih moti, in tiste, ki ga do neke mere trpijo. To se odraža v stopnjipovezanosti med prostori kuhanja in ostalimi prostori za dnevno delo insprostitev. Vonj v okvirih evropske kulture prav tako vnaša diferenciacije medsicer sorazmerno sorodnimi dejavnostmi osebne higiene in opravljanjapotrebe.

Pallasmaa (1994a, 32) opisuje tudi ontološke kapacitete zaznave vonja.Pravi, da ”nas lahko neki posebni vonj skrivnostno povrne v prostore, ki so sedocela izgubili iz našega vidnega spomina; nosnice vzbudijo pozabljene slike,ki nas zapeljejo v živahno sanjarjenje.”

Čeprav vonja ne moremo v zadostni meri uporabiti kot sredstva zarazumevanje operativnih in okoljskih razlik med posameznimi dejavnostmi,moramo upoštevati, da nekatere dejavnosti povzročajo prijetne, druge paneprijetne vonjave, kar se odraža na njihovi operativni združljivosti znotrajcelotne distribucije dejavnosti. Stopnja toleriranja intenzivnosti vonja v bival−nih prostorih pa je dejavnik, ki je bolj kot osebnostno pogojen kulturno in sega praktično upošteva v vrednostnem razmerju med posameznimi parametri(glej def 3:7, 45). V sodobnem, brez−smradnem in čistem bivalnem prostoruvonj izgublja pomen, s čimer hkrati pojenjuje njegova identifikacijska moč,kot jo opisuje Pallasmaa.

ZAHTEVA PO TIŠINI

Za razlago pomena in vloge parametra tišine se moramo spet nasloniti naspoznanja okoljske psihologije. Okolje, ki je glasno, ponavadi označimo kothrupno. Vendar pa razmerje med fizikalno izmerjeno glasnostjo in osebnimvrednotenjem hrupnosti ni sorazmerno. Polič (1996, 19) kot dejavnike hrupanavaja naslednje: glasnost, napovedljivost in nadzor nad virom hrupa. Z drugi−mi besedami, glasen izvor zvoka se bo osebi zdel hrupnejši, če jenenapovedljiv (glej ibid., 20) in če nad izvorom hrupa nima osebnega nadzo−ra. Na podlagi navedenih dejavnikov lahko razumemo, zakaj je neki izvorzvoka za povzročitelja prijeten (ni hrup), za opazovalca pa neprijeten in moteč


(je hrup). Vrednotenje pomena konkretne glasnostibivalnega prostora je zato v prvi vrsti vezano na to,kaj človek počne, torej na samo dejavnost. Dejav−nosti, ki so same po sebi povzročiteljice povečanestopnje glasnosti, načeloma dopuščajo glasnejšeokolje nasploh. Izjema so le tiste dejavnosti, ki sovezane na natančno artikulacijo in oblikovanje zvoka(na igranje glasbenega instrumenta, petje). Za pod−krepitev gornje teze navajamo povprečne stopnježelene glasnosti/tišine v prostoru glede na dejavnos−ti prebivanja.

Trstenjak (glej 1984, 240) pa navaja tudi tezo, dani ambivalentna samo povečana glasnost, ampakvelja podobno tudi za povečano tišino. Tako pravi, da”človek bi ne imel hrupa in trušča, če bi ga naskrivnem ne hotel imeti. Ni mu niti zoprn niti nad−ležen, čeprav tako govori, marveč mu je sredstvo kcilju: kompenzacija strahu.”

Skrajni meji glasnosti in tišine sta točki, kičloveka navdajata z močnimi pozitivnimi in nega−tivnimi čustvi. Že pri opisu pestrosti okolja smoomenjali pomen, ki ga ima v določenih situacijahtako imenovana ”zvočna kulisa,” raznolik in nenehno migetajoč izvor zvoka,od radijskega sprejemnika, sprehajalcev z ulice do petja ptic in šumenja valov.Podobno kot pri parametru svetlosti bomo te semantične razsežnosti glas−nosti in zvoka opredeljevali s parametrom pestrosti, splošen nivo glasnosti pas parametrom tišine. Hkrati se zavedamo, da natančno ločevanje obehrazsežnosti pri ljudeh ni možno, kar se odraža tudi na njuni precej velikikorelaciji (r = 0,76). A ne glede na to, koliko oba parametra v resnici meritaeno in isto stvar, s terminološkega vidika parametra ločimo v takšni meri, daraven (zahtevane) tišine določa zgornjo mejo naključne ali nepredvidljive glas−nosti, nad katero bi posameznik okolje ocenjeval kot moteče, raven pestrostipa nivo predvidljive in zaželene glasnosti, ki kakovostno nadgrajuje pros−torsko doživljanje.

Parameter zahtevane tišine doloèa dopustni nivo hrupa. Kakovostno dinamikoslušne zaznave štejemo k pestrosti.

LEGA IN STABILNOST LEGE

Med vsemi parametri, ki jih navajamo, je lega (glede na zunanjo lupino)vsekakor najbolj arhitekturno podkovana. Z njo opredeljujemo pričakovanipoložaj dejavnosti v gradientu med zunanjim prostorom zunaj zaprtih bival−nih prostorov ter med popolnoma zaprtim, v notranjost objekta pomaknjen−im notranjim prostorom.

Roderick J. Lawrence (Lawrence, 1989, 100) razmerje med parametromlege in zasebnosti skoraj izenačuje. V lastnih raziskavah je prišel do zaključ−ka, da se stopnjevanje zasebnosti pokriva z relativnim odmikom od zunanje−ga prostora oziroma vhoda. ”Topološka analiza petih načrtov za hišo ...


tabela 3:7Lestvica dejavnosti zvsaj desetodstotno pris−otnostjo glede napovpreèno izraženostopnjo tišine: 1–zelotiho, 3–srednje tiho,5–zelo glasno. (vir:Blenkuš, Soèan, 2002).

def 3:20

ime dejavnosti

zelo

tih

o

zelo

gla

sno

5,03,01,0

povprečna stopnja prilagodljivosti

zelo tiho

precej tiho

srednje glasnoprecej glasno

meditacijatkanjespanjebranjeigranje na instrumentdnevni počitekspanje domače živalislikanjedelo na računalnikugledanje televizijespolnostopravljanje potrebeposlušanje glasbekopanjeumivanjeuživanje hranedruženje z družinoobiskiigra otrokpriprava hraneoblačenjetelovadbapranje oblekigranje družabnih igerprirejanje zabav

1,01,2

1,61,71,7

1,92,0

2,22,32,3

2,62,62,72,7

3,03,0

3,33,33,43,53,53,53,63,7

4,3

pokaže, da gradient zasebnosti določi razdelitev notranjih pros−torov, od najdostopnejših, družabnih, ki so najbliže veži, donajbolj zasebnih, najmanj dostopnih, skritih čim dlje od vhoda.Takšno razporeditev prostorov lahko proučujemo tako, da ugo−tovimo, kje je veža glede na osrednje javno dvorišče in zasebnevrtove oziroma zunanji prostor, ki so na obrobju te stanovan−jske gradnje.” (ibid., 100) Na podoben način smo korelacijo medobema parametroma preverili tudi sami, vendar je ta v primer−javi z ostalimi korelacijami med parametri sorazmerno nizka (r= 0,56). Tako za korelacijo, ki sorazmerje med lego in zaseb−nostjo pojasnjuje le za dobro polovico vseh dejavnosti, s statis−tičnega vidika ne moremo trditi, da je določujoča.

A zakaj je vendarle prišlo do razlik med našo in Law−rencovo raziskavo? Eden verjetnih vzrokov je, da je Lawrence torazmerje proučeval na primerih pritličnih prostostoječihstanovanjskih objektov, drugi pa, da avtor lego enači z dejanskooddaljenostjo od vhoda. Dejavnosti, ki so pri njem tik ob zad−njem, ’zasebnem’ dvorišču, po njegovem mnenju veljajo zaoddaljene, po našem pa za precej zunanje. Prav tako sodejavnosti gornjih nadstropij zaradi oddaljenosti od vhoda vresnici lahko bolj zasebne, četudi se nahajajo tik ob fasadi.

Parameter lege zato v večji meri vrednoti željo po bližinistavbnega ovoja, ki poleg specifične stopnje zasebnostiomogoča tudi druge kakovosti, to so pogled, naravno osvetlitevin izpostavljenost. Podobno kot smo za parameter pestrosti ugo−tovili, da v sebi skriva mnogo simbolnih in osebnostnih vred−notenj pojmov sicer povsem fizikalne narave (svetloba in zvok),tudi lega vsebuje razsežnosti, ki jih je skoraj nemogoče razčlen−iti povsem analitično. Bolj kot dejanski pomen, ki ga ima zaposameznika faktor položaja dejavnosti, je za našo razpravopomembno, da ta parameter meri tiste tendence dejavnosti inposameznikov, ki se jasno izražajo in jih je z arhitekturnimisredstvi moč sorazmerno preprosto udejanjiti, a jih obenem nemoremo enačiti niti s svetlostjo, niti z zasebnostjo in pestrostjo(glej medsebojne korelacije v poglavju 7, 1).

Parameter lege doloèa prièakovan relativni položaj dejavnosti glede na stavbnolupino.

Stabilnost lege doloèa prièakovano navezanost dejavnosti na vnaprej doloèen krajv sklopu bivalnih prostorov.

Vzporedno s samo lego dejavnosti pa se poraja tudi vprašanje njenemorebitne položajne nedoločenosti. So takšne dejavnosti, ki so pomensko,simbolno ali tehnološko vezane na točno določen kraj v sklopu stanovanja, inhkrati tudi takšne, ki so proste, nevezane in v stalnem gibanju. S tem para−metrom resda analiziramo krajevno odvisnost posameznih dejavnosti, podrugi strani pa odpiramo tudi vpogled v dejansko potrebo po zasnovi kratko−trajno prilagodljivih (fleksibilnih) bivalnih prostorov, kar se tiče tako posa−


def 3:21

def 3:22

na srediniobjekta brezpogleda ven

v srediniobjekta s

pogledom ven

neposrednoob oknu

v zastekljenemzunanjem

prostoru

v zastekljenemzunanjem

prostoru

shema 3:6Parameter lega

shema 3:7Parameter stabilnost

lege

vedno isti položaj

v glavnem isti položaj

vedno drug položaj

meznih dejavnosti kakor tudi osebnostnih lastnostiuporabnikov.

Analiza rezultatov ankete nakazuje, da je večji deldejavnosti precej zakoreninjen in teži k ustaljeni legi,vendar pa obenem opozarja na tiste dejavnosti, ki odzasnove bivalnega prostora zahtevajo nekaj večmožnosti izbire poljubnega položaja. Če si dovolimomalo posplošitve, lahko zaključimo, da položaj rademenjavajo predvsem tiste dejavnosti, ki jih štejemomed razvedrila in sprostitev. Pojav si lahko razlagamos tem, da gre pri omenjenih dejavnostih bolj za ambi−entalno kot pa utilitarno navezanost na prostor, ki jebolj podvržena trenutnim vzgibom in razpoloženju.

TRAJANJE, POGOSTOST IN ČAS

Doslej smo s pomočjo parametrov opisovali značajin lego dejavnosti, ostali so nam le še njeni časovniokviri. Parametri trajanje, pogostost in čas opisujejočasovni interval, v katerem se dejavnost najpogoste−je ali najverjetneje odvija. Časovni interval je vezanna osnovni biološki ritem prebivanja, to je dnevnicikel, pa tudi na daljša ponavljajoča se obdobja,teden, mesec in leto.

Človeško telo je prilagojeno dnevnemu ritmu, saj se nekatere najos−novnejše dejavnosti prebivanja, na primer spanje in prehranjevanje, vednoodvijajo v skladu s 24−urnim intervalom. Pojav vsekakor ni presenetljiv, ker sodnevni biološki cikli v naravi najbolj očitni, tako vezani na razpoložljivodnevno svetlobo in toploto. Analiza odvisnosti časa dejavnosti odrazpoložljivih naravnih dejavnikov pokaže, da je njuno razmerje sicer vseohlapnejše, dan se vse bolj podaljšuje v temno in hladno noč, a osnovnibiološki ritem v svoji binarni obliki nedvoumno ostaja. V tabeli 3:9 so naštetetiste dejavnosti, ki so jih anketiranci v povprečju opisali kot dnevne (njihovapogostost je enkrat ali nekajkrat dnevno). Z zvezdico so označene tistedejavnosti, ki jih splošna literatura navaja kot osnovne dejavnosti bivalnegaprostora (na primer Greandjean, 1973).

Bolj subtilni in kulturno pogojeni so ostali, daljši naravni cikli, teden,mesec in leto. Poleg osnovne navezave na tedenski delovni ritem, ki ga poz−najo v vseh zahodnih družbah, so daljši cikli pogojeni z manj očitnimi, a kljubtemu prisotnimi spremembami v naravnem okolju. Zanimiva je primerjavamed tradicionalnimi agrarnimi in sodobnejšimi industrijskimi družbami. Priprvih se navezanost na mesečne in letne cikle izraža s skoraj takšnonatančnostjo kot na dnevne (na primer ločevanje poletnih in zimskih de−javnosti, ritem dejavnosti, vezan na lunine mene in podobno), pri drugih paje tehnološko učinkovitejše uravnavanje bivalnih razmer omogočilo, da oper−ativne razlike med poletjem in zimo vse bolj izginjajo. Segrevanje, ohlajanje,vlaženje ter sušenje zraka in prezračevanje so omogočili, da so bivalni, pred−vsem pa delovni prostori v razvitejših državah vse dni v letu, dan in noč, po


tabela 3:8 Lestvica dejavnosti zvsaj desetodstotno pris−otnostjo glede napovpreèno izraženostabilnostjo lege: 1 – vedno ista lega, 3 – v glavnem ista lega, 5 – vedno druga lega. (vir: Blenkuš, Soèan,2002).

ime dejavnosti5,03,01,0

povprečna stabilnost lege

ponavadi ista lega

v glavnemista legaponavadirazlična lega

vedn

o is

ta le

ga

vedn

o dr

uga

lega

delo na računalnikupranje oblekopravljanje potrebekopanjeslikanjespanjemeditacijaumivanjespanje domače živalipriprava hranegledanje televizijeigranje na instrumenttkanjeuživanje hranednevni počitektelovadbaigranje družabnih igeroblačenjeobiskiposlušanje glasbebranjedruženje z družinoigra otrokprirejanje zabavspolnost

1,51,51,51,61,71,81,81,81,81,91,9

2,12,42,52,52,52,62,6

3,03,13,2

3,63,73,7

4,5

potrebi segreti na 22°C, v njih je 50−odstotna relativna vlažnost, osvetljeni paso s 500 luksi.

Vseeno pa ostajajo v družbi sorazmerno trdno vpete simbolne in kulturnenavezave, izražene v obliki vikendov in praznikov. Dejavnosti, ki bi jih gledena njihovo povprečno stopnjo pogostosti lahko šteli med tedenske, so skorajv celoti izvzete iz navedb splošne literature, kar v tabeli 3:10 izkazujemo enakokot doslej.

Še zanimivejša pa je primerjava povprečne stopnje prisotnosti in pomem−bnosti med dnevnimi in tedenskimi dejavnostmi. To, da so dnevne dejavnos−ti pri ljudeh sorazmerno pogostejše (56 % proti 27 %), smo pričakovali, pre−


ime dejavnosti

zelo

pom

embn

o

zelo

nep

omem

bno

3,01,0

povprečna pogostost5,03,01,0

povprečna pomembnost

nekajkratdnevno

enkratali dvakratdnevno

100%60%20%


kajenjeuživanje hrane *opravljanje potrebe *umivanje *spanje domače živalioblačenjeigra otrok *ličenjepriprava hrane *druženje z družino *spanje *kopanje v bazenupetjereševanje križankposlušanje glasbespolnost *gledanje televizije *delo na računalnikupovprečje

4%93 %93 %

10 0%13 %

96 %67 %

3%85 %

91 %10 0%

3%4%4%

91 %9%

90 %59 %56 %

1,01,31,31,3

1,51,61,61,71,7

2,02,02,02,0

2,32,32,32,32,4

2,02,3

1,71,5

2,52,3

2,12,0

2,52,1

1,62,02,02,0

2,61,1

3,22,3

2,1

ime dejavnosti

zelo

pom

embn

o

zelo

nep

omem

bno

5,03,0

povprečna pogostost5,03,01,0

povprečna pomembnost

nekajkrattedensko

enkratali dvakrattedensko

100%60%20%


jogabranjemeditacijaurejanje okolice hišetelovadbatkanjednevni počitekkopanje *vzgoja lončnicsončenjepranje oblekigranje na instrumentlikanjeplessavnanjeslikanjedomači kinorazvijanje fotografijobiski *ročno delo z orodjemšivanjepletenjeigranje družabnih igerskupaj

2,82,82,93,03,13,23,23,33,33,33,3

3,73,83,83,83,94,04,14,24,34,34,34,4

1,52,1

2,82,8

2,72,5

2,71,8

2,42,0

2,82,9

3,22,3

2,51,9

2,52,52,6

2,43,33,3

3,12,5

4%30%

10%4%

50%14%

77%82%82%

3%73%

22%5%4%7%

13%4%4%

90%7%8%

4%17%

27%

seneča pa nas rezultat analize, ki dnevnim dejavnostim pripisuje višjo stopn−jo pomembnosti kot tedenskim. Razlika sama po sebi ni velika (2,5 proti 2,1),ni pa zanemarljiva. Rezultati ankete nakazujejo, da so frekventnejše dejavnos−ti, kljub potencialnemu zapadanju v rutino, še zmerom primarna določilapomena in s tem bivalnih razmer v stanovanju.

Parametri, ki opisujejo časovno distribucijo dejavnosti, pa niso uporabnisamo za proučevanje splošnih navad, temveč pridejo prav tudi pri podrobne−jši analizi posameznikovih časovnih presekov in proporcionalne uporabeposameznih prostorov v sklopu domovanja. V podpoglavju o psihološki klasi−fikaciji (43) smo omenjali Barkerjeve akcijske vzorce (glej Bechter, 1989,169), ki temeljijo izključno na časovni deskripciji dejavnosti. Sandra Howellpoudarja pomen eksplicitne časovne distribucije kot mehanizma za uravna−vanje zasebnosti. Za večdružinsko skupnost pravi, da ”vprašanje prostorskezasebnosti v tej kulturi nedvomno ne izstopa in ni pomembno za vzorcedejavnosti ter uporabo niti zunanjih niti notranjih prostorov.” Sandra C.Howell, Vana Tentokali, 1989, 290) V domovanjih, kjer omejene tehnološkein prostorske razmere ne omogočajo ozemeljskih mehanizmov za uravna−vanje zasebnosti, se ta odraža z močno hierarhijo in strukturo časovneuporabe prostorov.

Časovna distribucija dejavnosti, ki pomeni njeno pogostost glede nadnevni, tedenski in mesečni cikel, časom trajanja in obdobjem dneva, je zeloizrazita lastnost prebivanja, ki jasno izraža zgodovinske, kulturne in osebnerazlike med posamezniki. Urejena časovna struktura, ki se odraža z doslednonavezavo opravil na dnevne in tedenske cikle, vzpostavlja trdno vez medčlovekom in ontološkimi razsežnostmi prebivanja. Oblike prebivanja, ki po−udarjajo ontološke vrednote človekove kulture, so praviloma trdno navezanena ustaljene urnike in ritme (na primer prebivanje v samostanu). Zvestoba rit−mom narave poudarja človekovo zvezo z naravnim okoljem. S parametromčasa dejavnosti (kateri del dneva se ta odvija) lahko analiziramo stopnjo strik−tnosti časovne hierarhije posameznikovega prebivanja.

Parameter trajanja doloèa dolžino enkratnega opravljanja dejavnosti.

Parameter pogostosti doloèa dnevno, tedensko in meseèno pogostost dejavnosti.

Parameter èasa doloèa tisto obdobje dneva, ko se dejavnost obièajno odvija. Z njimprav tako indiciramo tiste dejavnosti, ki niso vezane na dnevni urnik.

OPREMA

Oprema je sestavni del in pripomoček pri skoraj vsaki dejavnosti. Pod poj−mom stanovanjska oprema, ki je bil v arhitekturo vpeljan v času modernizmasredi 20. stoletja, se skrivajo vsi kosi premičnega pohištva, vgrajeno pohištvoter razne električne in strojne naprave. Terminološko razlikovanje medpohištvom in opremo izvira iz prepričanja, da je pohištvo zapuščina 19. sto−letja, nabita s simboliko in tradicijo, oprema pa je pomensko nevtralna inosvobojena spon zgodovine. Ne glede na to je termin oprema širši pojem, kipoleg ’lesenega’ pohištva vključuje tudi sodobnejše pripomočke prebivanja,od gospodinjskih in klimatskih naprav do zabavne elektronike.


tabela 3:9 (leva stran)Primerjava prisotnosti,pogostosti in pomemb−nosti med dejavnostmi,ki se odvijajo na osnovidnevnega cikla (pogos−tost < 2,5). Prikazanaje njihova skupnapovpreèna vrednost za prisotnost inpomembnost.(vir: Blenkuš, Soèan,2002)

tabela 3:10 (leva stran)Primerjava prisotnosti,pogostosti in pomemb−nosti med dejavnostmi,ki se odvijajo v okvirutedenskega cikla(2,5<pogostost<4,5).Prikazana je njihovaskupna povpreèna vred−nost za prisotnost in pomembnost.(vir: Blenkuš, Soèan,2002)

def 3:23

def 3:25

def 3:24

V srednjem veku je bil odnos do stanovanjskeopreme za današnje razmere presenetljiv, če necelo moderen. Rybczynsky piše (1986, 26–27), daje bil srednjeveški dom ”preprost” in ”pičloopremljen,” saj ljudje v njem niso ”živeli, temvečtaborili.” Vsi kosi, vključno s posteljami, (če nisospali kar na klopeh), so bili premični in so jih vprostoru, ki je služil več namenom, razporejali popotrebi. Kosi, ki niso bili v uporabi, so ostalirazvrščeni ob stenah. Avtor na podlagi gornjihpričevanj razlaga izvor francoske in italijanskebesede za pohištvo, mobilier oziroma mobilia,torej premičnine.

Med nadaljnjim razvojem so se povečevalitako uporabnost kot simbolni ter statusni pomenpohištva; kategorije, ki so se nedvomno ohraniledo danes. Splošno pojmovanje razmerja med o−premo in prostorom je nesporno na straniopreme. Velja, da je lepo stanovanje tisto, ki jelepo ’opremljeno’, ne pa, da so njegovi prostorilepi že sami po sebi. Vzroki za to so preprosti, sajje oprema predmetna in jo je zato bistveno lažjezaznati, vrednotiti, finančno oceniti in presojatikot nepredmetnost prostorskega ambienta. V tejrazpravi je oprema pomembna iz treh razlogov:njene razsežnosti in način uporabe določajodejansko velikost dejavnosti, osebni in družbenipomen, ki ga nosijo posamezni kosi, neposrednooblikuje tiste razsežnosti doma, ki jih opisujemokot predmetno simbolne in se odražajo na para−metru pomembnosti, in nazadnje opremo lahkouporabljamo tudi kot del ločilnega sistema stavb−ne lupine ter z njo na preprost in subtilen načinrazmejujemo posamezne prostore.

Večina poleg dejanske površine (pasivnoobmočje) vključuje tudi dostopni prostor (komu−nikacijsko in aktivno območje), potreben za pre−hod ali uporabo opreme (glej parameter velikost).

Če je prostor opremljen le z enim samim kosom opreme, mora po tej logikipovršina prostora znašati vsaj toliko kot površina opreme skupaj z dostopnimprostorom. Če je opreme več, se vsota površin ustrezno zmanjša, in sicer od15 do 30 odstotkov, odvisno od števila kosov opreme. Potrebna površina jemanjša zaradi prekrivanja dostopnega prostora (glej tabelo 3:9).

Oprema, pri kateri je ob navedbi površine zvezdica (*), potrebuje vsajminimalni bivalni prostor (7 m2). Ti kosi so vezani na tako imenovane bivalnedejavnosti, torej tiste, kjer preživljamo več časa. (Vira za izračun površin:Ernst Neufert, 2002, Vladimir Brezar, 1984)

Parameter opreme doloèa vrsto in kolièino opreme, ki je potrebna za opravljanjedejavnosti.


1234567891011121314151617181920 2122232425262728293031 323334353637 38394041424344454647484950

enojna postelja za eno osebodvojna postelja za dve osebiotroška posteljagarderobna omara za eno oseboskupna garderobna omara omara za čistilaračunalniška miza s stolomvečja pisalna miza s stolommanjša pisalna miza s stolomknjižne policeomara za čevljesamostojen stolsamostojen foteljdvosedtrosedomara za TVomara za hi fiklubska mizicabifejedilna mizaokrogla jedilna mizajedilni kotkredencapralni strojkopalniška omarakopalna kadtuš kabinamajhen umivalnikumivalnikdvojni umivalnikstraniščna školjkabidepisoartrokaderokorito za rožepianinoklavirobičajen instrumentkaminmajhen enojni kuhinjski nizenojni kuhinjski nizdvojni kuhinjski nizshramba za živilakuhinja v obliki črke Lfinska savnaturška savnadžakuziomara za strojeskladiščna omarafotografska temnicadrugo

2 . (1 + 0,6)2 . (2 + 0,6 + 0,6)1,5 . (0,8 + 0,6)1,5 . (0,6 + 0,6)1,5 . (0,6 + 0,6)1,0 . (0,6 + 0,6)1 . (0,8 + 0,8)1,8 . (0,8 + 0,8)1,2 . (0,8 + 0,8)3 . (0,4 + 0,8)1 . (0,6 + 0,6)0,6 . (0,6 + 0,6)1,2 . (1,2 + 0,6)1,8 . (1,2 + 0,6)2,4 . (1,2 + 0,6)1,2 . (0,6 + 3,0)0,6 . (0,6 + 0,6)0,9 . (0,4 + 0,6)0,6 . (0,6 + 0,6)(0,8 + 2,0 ) . (1,5 + 2,0)3,3 . 3,3(0,8 + 1,6) . (1,5 + 1,6)1,2 . (0,6 + 1,2)0,6 . (0,6 + 0,6)0,4 . (0,4 + 0,6)1,8 . (0,8 + 0,8)0,9 . (0,9 + 0,8)0,6 . (0,4 + 0,8)0,9 . (0,6 + 0,8)1,4 . (0,6 + 0,8)0,6 . (0,7 + 0,8)0,6 . (0,7 + 0,8)0,6 . (0,3 + 0,8)0,6 . (0,7 + 0,8)0,4 . (0,9 + 0,6)1,8 . (0,8 + 0,8)3,0 . 3,01,8 . 1,81,2 . (0,9 + 1,2)2,1 . (0,6 + 1,2)3,6 . (0,6 + 1,2)3,0 . (1,2 + 1,2)1,2 . (0,6 + 0,8)4,5 . (0,6 + 0,9)2,1 . 2,11,5 . 2,12,1 . 2,11,2 . (0,6 + 0,6)1,5 . (0,6 + 0,6)

3,2 6,4 2,1 1,8 1,8 1,2 1,6 2,6 1,9 3,61,2 0,7 2,1 3,2 4,3 4,3 0,7 0,9 0,7 9,810,1 7,4 2,1 0,7 0,4 2,9 1,5 0,7 1,3 2,0 0,9 0,9 0,7 0,9 0,6 2,9 9,0 3,2 2,5 3,8 6,5 7,2 1,6 6,6 4,4 3,1 4,4 1,4 1,8 3,2 xy

m2*m2*m2*m2

m2

m2

m2*m2*m2*m2

m2

m2

m2*m2*m2*m2*m2*m2*m2

m2*m2*m2*m2*m2

m2

m2

m2

m2

m2

m2

m2

m2

m2

m2

m2

m2*m2*m2

m2*m2*m2*m2*m2

m2*m2

m2

m2

m2

m2

m2

m2

tabela 3:8Seznam najmanjšega

potrebnega prostora zauporabo navedenega

kosa opreme.

def 3:26

SKLEP

Čas je, da se vprašamo, kaj nam pravzaprav prinašajo parametri dejavnosti pre−bivanja. V podpoglavju o fenomenologiji prebivanja smo poglobljeni prvinskiodnos do prostora, kot ga opisuje Pallasmaa, pogojevali z natančnim pozna−vanjem človekovega odnosa do fenomenov v bivalnem prostoru. Parametri, kotso lega, svetlost, zahtevana tišina, pestrost, pomembnost, vonj in zasebnost, sozagotovo lahko dobra osnova za iskanje specifičnih prostorskih učinkov, ki bistimulirali razmerje med človekom in bivalnim okoljem.

Podobno smo v podpoglavju o ontologiji prepoznavali značilnostičlovekove navezave na svet. Bivalni prostor, ki vzpostavlja trajno razmerje medpotrebami in preferencami dejavnosti bivanja ter tistimi dejavniki okolja, ki sostabilnejši, manj spremenljivi in vezani na daljše časovne cikle, ponujakakovostno podstat za razvoj takšnih potencialov (pre)bivanja, kot jih opisujeHeidegger. Na podoben, a strukturno nekoliko drugačen način pa lahko zartikulacijo odzivov bivalnega okolja na bolj kratkotrajne, nepredvidljive insubtilnejše ritme okolja vzpostavimo tista dinamična in haptična bivanjskarazmerja, na katera opozarja Deleuze. Parametri, ki tu igrajo ključno vlogo, sopestrost, pogostost, čas, prilagoditev in pomembnost.

O simboliki prebivanja smo zapisali, da jo ločujemo glede na pomenprostorskih značilnosti in pomen predmetov. S parametri prebivanja lahkoneposredno notiramo prostorske preference ter dnevne, tedenske in mesečneritme in rituale. V poštev pridejo predvsem pomembnost, lega, pogostost inčas dejavnosti. Predmetno simboliko beležimo s parametrom opreme.

Nenazadnje pa nam parametri prebivanja omogočajo tudi natančnejšerazumevanje in upoštevanje uporabnih razsežnosti prebivanja, od individual−nega pojmovanja ugodja, velikosti in vrste dejavnosti do vpogleda v konkretnečasovne preseke prebivanja.

Zajetno poglavje o bivanju lahko sklenemo z razmislekom o predlaganisistematizaciji bivanja. Dom ima mnogo pomenov, ki se s svojimi skrivnost−mi, podzavestnimi pričakovanji in strahovi, neizbrisnim pečatom kulturne inosebne tradicije ter navdušenim stremljenjem po ekonomičnosti in učinkovi−tosti prebivanja zvijajo v nerazdružljiv klobčič vrednot in idealov. Pojem se jezdel tako zagoneten, da bi ga vsakršna klasifikacija kvečjemu oplazila, ali paga razdrobila v nepovezane atome. Upamo, da smo s postopnim razkrivanjemrazsežnosti prebivanja in njihovo sistematično analizo presegli del teh pred−sodkov. Zavedati se moramo, da je dom sestavljen iz dveh polov. Eno je fiz−ični prostor, ki ustvarja prostorske ambiente in atmosfero, drugo pa smo misami, ki ta prostor dojemamo in si ga razlagamo po svoje glede na lastni sis−tem vrednot. Postopek, ki ga predlagamo, si ne prizade−va za natančno reprezentacijo človekove duševnosti,temveč išče le zvezo med osebnimi vrednotami in dejan−skim prostorom, ki smo ga arhitekti dolžni ustvarjati.Sistem parametričnega prebivanja zato ni nadomestekbivanja, ampak je le njegova prostorska manifestacija,sistematično izražena tako, da kar najbolje odslikavavrednote osebnega pojmovanja bivalnega prostora.


tabela 3:9 Zmanjšanje površinedejavnosti zaradi veèopreme

02040odstotek zmanjšanjapotrebne površine

število kosov opreme

2 kosa3 kosi4 kosi5 ali več kosov

1520

2530

okolje

”Ko èlovek spreminja svet, spreminja tudi sebe.” (Ittelson, et al., 1974)

NAMEN POGLAVJA

Namen poglavja je nadaljnja teoretična analiza pojma okolje. Ključni vidik, nakaterega se bomo osredotočili v analizi, je razmerje med okoljem in bivalnimprostorom. Pojma okolje ne bomo razčlenili na široko, kot je to običaj v dru−gih teoretičnih delih, temveč bomo z zornega kota sistema prebivanja skušalinanizati tiste dejavnike, ki skupaj z njim sooblikujejo bivalni prostor.

RAZLAGA POJMA

Arhitektura se nenehno ukvarja z okoljem. Vsak njen proizvod je postavljen vokolje, njene značilnosti izvirajo iz okolja in končno, njeno udejstvovanje imaposledice za okolje. Pojem, ki ga skušamo zaobjeti, ni le vse tisto, kar pre−prosto je okoli nas in predmetov, ki jih opazujemo, temveč je z nami in zomenjenimi predmeti v dejavnem in dvosmernem odnosu. Definicija pojmaje nedvomno vsaj tako težavna, kot je bila definicija bivanja, saj se podobnotudi okolje manifestira s številnimi razsežnostmi in na različnih področjih.

Če skušamo okolje definirati po običajni poti, to je z razlago zaobjeti nje−gov celotni obseg, naletimo na težave, saj je okolje samo po sebi brezmejno.Nasploh je edina definicija, ki okolje lahko opiše razsežnostno, kvečjemuekskulzivna, nikakor pa ne inkluzivna. Z drugimi besedami, precej enos−tavneje je reči, kaj okolje ni, kot pa zaobjeti vse, kar okolje je. Zatorej lahko ssorazmerno prepričanostjo rečemo, da je okolje vse, razen objekta ali subjektaobravnave. Proti koncu poglavja bomo pokazali, da tudi ta teza ni povsempravilna. Filozofsko pojmovanje okolja kot prostora okoli nas se je iz končnepraznine v brezkončno spremenila šele s Kopernikom (leta 1543). Do takrat jeveljala stroga hierarhična ureditev sveta, kjer je Zemlja tako pomensko kot fiz−ično predstavljala njegovo središče, obod pa je imel postavljene jasne inpovsem predmetne meje. Steven Kent Peterson prostor predkopernikanskegaokolja opisuje kot ”izjemno in zaznavno obliko med objekti”, (Peterson, 1980,89), ki jo lahko razmejimo in ima značilne lastnosti. V nasprotju pa jePetersonov antiprostor ”brezobličen, načeloma nepretrgan, odprt in tekoč”(ibid., 91), skratka brezkrajno vesolje brez jasnih in končnih meja.

V naši razpravi se z okoljem ne bomo poglobljeno ukvarjali in iskalisplošne definicije zanj, temveč se bomo skušali osredotočiti na odnos medokoljem in uporabnikom oziroma med okoljem in bivalnim prostorom.Vseobsegajoč pojem lahko zato v okviru te razprave skrčimo na tisterazsežnosti in prvine, ki nastopajo v omenjenih odnosih. To bo izhodišče našeizpeljave in obravnave okolja v nadaljevanju. Za začetek si poglejmo nekajdefinicij okolja:

1. Arhitekt in urbanist Christopher Alexander (glej 1974, 15) pravi, da jeokolje (po njegovo tudi kontekst) zbir različnih vsebinskih, ekonomskih,funkcionalnih, zgodovinskih, naravnih in tehnoloških pogojev ter zahtev,

71sistem prostora :: okolje

3 :: 6

okolje = 1. stvarni induhovni svet z doloèeni−mi znaèilnostmi, kiobdaja èloveka, 2. pros−tor z doloèenimi znaèil−nostmi, ki obdaja oseboali stvar (vir: SSKJ)

ki so ali bodo vplivali na neko grajeno obliko. Avtor okolje definiraekskluzivno, saj ga omeji le na tiste dejavnike, ki vplivajo na obliko grajenega.Vzporedno navaja različne zvrsti okolja z ozirom na kulturne kategorije invrednote (vsebina, uporabnost in podobno). Če skušamo definicijo še bolj raz−graditi, ugotovimo, da je avtor razmeroma precizen tudi pri odnosu med okol−jem in grajenim, saj ga definira dvosmerno, prek razpoložljivih pogojev inpričakovanih zahtev.

2. Neoevolucijska definicija Herberta Spencerja, nastala na podlagiDarwinove teorije vrst, prepoznava okolje kot delujočo silo, ki se ji mora človekpodvreči ali se ji prilagoditi (glej Trstenjak, 1984, 57). Psiholog Roger Barkerje na njeni osnovi razvil svojo behavioristično teorijo, po kateri je človekovodziv na okolje pogojen z značilnostmi okoljskih situacij in zato ’neodvisen’od posameznikove volje. Obe razumevanji pojma okolja, Spencerjevo inBarkerjevo, sta osredotočeni na nadrejeni odnos okolja do človeka.

3. Pragmatična definicija okolja, ki jo med drugimi navaja Anton Trstenjak(ibid., 57), je v osnovi nasprotna prejšnji, saj okolje prepoznava kot pasivnomaterijo, namenjeno enostranskemu izkoriščanju, preoblikovanju in pre−delavi. Teorija, ki izvira iz industrijskega pogleda na svet, postavlja človeka vodnosu do okolja v nadrejeno vlogo.

4. Sodobne, ekološko usmerjene definicije okolja pa poudarjajo dvos−meren odnos med človekom in okoljem. Ljudje in okolje smo del enovitegasistema, vsak proces v njem, torej vsako razmerje med obema ’poloma’, sezato odraža s spremembami celega sistema. Ko si podrejamo okolje, posred−no vplivamo na lastno bivanje in predstavo o svetu, torej se tudi sami podre−jamo okolju (glej uvodni citat poglavja, 71). To pomeni, da je v okviru eko−sistemskih teorij nemogoče govoriti o klasičnem antipodu človek – okolje.Človek je del okolja in okolje je del človeka, pojma sta prepletena in se pred−vsem na osnovi nematerialnih struktur, to je posameznikovega eksisten−cialnega prostora (glej Norberg−Schultz, 1971, 10–11) in skupinske kulture,prevajata eden v drugega. V skladu s filozofijo omenjene teorije se je naglobalni ravni izoblikovala strategija trajnostnega razvoja, ki človeštvo sku−paj z njegovim okoljem prepoznava kot sklenjen ekosistem omejene stabil−nosti in vzdržljivosti (glej publikacije založbe Umanotera). Razmerje medposameznikom in okoljem se danes priznava kot dvostransko, pluralistično,a hkrati ekološko etično.

Skladno z navedenim Robert B. Bechter (1989, 165) opisuje, da je odnosmed okoljem in človekom ”takšen, da ima okolje velik vpliv na obnašanje,čeprav ga ne določa povsem, in obratno, obnašanje vpliva na okolje. To med−sebojno delovanje sproži dinamičen proces, s katerim obnašanje in okoljenenehno vplivata drug na drugega in spreminjata drug drugega.” Trstenjakznačilnosti ekološkega sistema opisuje v petih točkah: . ”kot dinamični sistem, ki ima samouravnalno moč, v kolikor so ljudje v

vzajemnih odnosih z materialnim in socialnim okoljem; po uporabimaterialnih sredstev, energij in informacij, pa tudi po notranji socialnistrukturi (razdelitvi funkcij in tako dalje) in odnosih do drugih kul−turnih sistemov;


. kot celostni sistem, v katerem utegne sprememba enega samega pojavavplivati (vzvalovati) tudi na vse druge; . kot sistem, ki ohranja ravnotežje le, če se ne ravna po zakonitostih

mehanskega napredka, marveč po organskih zakonih rasti, kjer se smejospremembe posameznih okoliščin porajati časovno le tako, da se lahko obnjih prilagajajo tudi vse druge; . kot normativni sistem, v katerem gre za načrtovanje (normiranje) socio−

kulturnih sprememb, to je zgodovinsko materialnih okoliščin; in končno. kot sistem na nadindividualni ali skupinski ravni.” (1984, 269)

5. Naštete značilnosti ekosistema pa imajo obenem sintaktične korenine vzgradbi metodičnih struktur, ki jih je v 50. letih 20. stoletja uvedel sociologKurt Lewin. Ilka Čerpes navaja, da metodične strukture ”omogočajo deduk−tivno interpretacijo stvarnosti in jih je mogoče ponazoriti z logično−matem−atičnimi modeli. Za znanstveno proučevanje in urbanistično načrtovanje jemetodični strukturalizem primernejši kot splošni, ... ” saj uvaja eksplicitnematematične modele, ki slonijo na topologiji in teoriji polja. Po Lewinovi teori−ji je vse pojave v okolju možno opisati s pojmi graf, vektor in mreža, odnosemed njimi pa s pojmi sosedstvo, bližina, kompozicija in podobno (glej Čer−pes, 1997, 21–22).

Omenjena načela si oglejmo podrobneje. Danes matematiki topologijodefinirajo kot: ”proučevanje lastnosti predmetov, ki se ohranjajo z deformaci−jami, upogibanjem in natezanjem,” kar na primer pomeni, da sta krog in elip−sa topološko enaka, le vsak drugače deformirana. ”Ena osrednjih idej topologi−je je, da imamo prostorske objekte, kot so krogi in krogle, lahko za samosto−jne objekte. Poznavanje objektov ni odvisno od tega, kako so ’predstavljeni’oziroma ’vtkani’ v prostoru. ... Najpogostejši pomen je imeti notranjotopološko ustreznost.” (glej Eric Weisstein, 1999, geslo: topology). Za ra−zumevanje okolja je teorija topologije pomembna, ker konkretni ali trenutniobliki in reprezentaciji pojava v resnici ne pripisuje prevelikega pomena, sajga skuša razumeti na osnovi notranjih oziroma lastnih strukturnih lastnosti.Okolje zato v prvi vrsti ni takšno, kot se kaže, temveč raje takšno, kot se naosnovi stalnih topoloških spreminjanj obnaša. Zakoni okolja zato niso vezani nakonkretne oblike, ampak na strukture. Na njihovi osnovi je moč modeliratitiste značilnosti ekosistemov, ki jih navaja Trstenjak. Podobno sociologAnselm Strauss pravi, da ima vsaka organizacija v okolju svoje ”namene,strukturo, pravila, težave, zgodovino, niz razmerij, prostorske lastnosti in takonaprej, ki ji zagotavljajo vir razmer.” (Strauss, Corbin, 1998, 195)

Topološki pristop nam nudi teoretično podlago za razumevanje odnosamed procesnim in fizičnim okoljem. Procesno okolje je sestavljeno iz različnihstruktur, to je ’organizmov’, ki so zgrajeni na osnovi notranjih odnosov,norm, ritualov, pravil in preferenc. Fizièno okolje pa je polje kvantitativnihstanj in pogojev, kamor se socialni organizmi umeščajo, se s tem formalnomanifestirajo in obenem preoblikujejo izvorno fizično okolje. Odnos medobema sistemoma je dvosmeren, saj je človek kot nosilec socialnega okoljahkrati tudi sestavni biološki del fizičnega okolja, fizično okolje pa se prekoblikovno določenih simbolov vpenja v procesno. Biološka navezanost na okol−je je tista, ki človeka zavezuje, da sistem ohranja v ravnotežju. Hkrati pa

73sistem prostora :: okolje

zavezanost simbolnemu (ali dobesednemu) pojmovanju sveta omogoča, da sev nenehnih topoloških transformacijah struktur ohranja določena stopnjaoblikovne kontinuitete. V biti sta procesno in fizično okolje le zorna kotarazumevanja enega in istega stvarstva, to je ekosistema narave, kamor z vsosvojo nematerialno in materialno kulturo nedvomno sodi tudi človek. Česklep primerjamo z uvodno predpostavko, da je okolje vse, kar obdaja subjekt,vidimo, da sodobna znanost egocentrièno doktrino počasi nadomešča zekološko.

sistematizacija okolja

DELITEV

Starejše delitve okolja, na primer Hellpachova (glej Trstenjak, 1984, 28) iz leta1924, delijo okolje na naravno, socialno in kulturno. Naravno okolje sestavljajo”tla, zrak, svetloba, minerali, rastline, živali in podnebje”, socialno okolje”družbeni pojavi”, kulturno okolje pa ”orodja in stroji, hiše in stanovanja,delavnice in tovarne, tehnične naprave, mostovi in jezovi, rudarstvo in pol−jedelstvo in gozdarstvo, pa tudi knjige in organizacije z državnimi upravamiin tako dalje.” Ob ugotovitvah iz prejšnjega podpoglavja se nam omenjenaklasifikacija zdi precej staromodna, saj sloni na temeljni dialektiki narava –človek, ki jo sodobno pojmovanje okolja presega.

V tej razpravi bomo zato okolje raje delili po ekosistemskem ključu, kiprepoznava predvsem dve kategoriji, materialno in procesno okolje. Prvi pojemopisuje kvantitativno stanje materije, drugi pa operativne odnose med delcimaterije. Delitev se prav tako sklada z osnovnim fizikalnim pojmovanjemsveta, ki tega deli na osnovne delce materije, kvante (opisuje jih kvantna teori−ja, to so kvarki, fotoni, nevtroni, elektroni, ... ) ter sile, ki med njimi nastopa−jo, polja (opisuje jih enotna teorija polj, to so električno, magnetno, gravitaci−jsko, jedrsko polje in druga).

Materialno okolje je zbir vseh stvarnih elementov in pojavov v okolju, tako ’nar−avnih’ kot tudi ’kulturnih’.

Procesno okolje je zbir vseh odnosov, povezav in medsebojnih vplivov med elemen−ti materialnega okolja.

V materialno okolje tako sodijo vsi pojavi in dejavniki, ki jih lahko merimo,opazujemo in sploh zaznavamo, v njem se Hellpachovo naravno okoljemehko preliva v kulturnega, saj je med njima skoraj nemogoče potegnitijasno razmejitev. Podobno postopno prehajanje naravnega okolja v kulturne−ga zasledimo tudi pri Gabrijelčiču, ki okolje deli na naravno, kulturno in mest−no krajino (1985, 50). Z drugimi besedami bi to sfero lahko imenovali tudikvantitativno okolje.

V procesno okolje pa sodi Hellpachovo socialno okolje, torej sistemupravnih, družbenih, družinskih in drugih medosebnih odnosov, kakor tudi


3::2

def 3:27

def 3:28

vsi ostali (nevidni) odnosi in povezave v ekosistemu, na primerkulturne vrednote in hierarhije, tržna gibanja, pretoki energije,naravni zakoni, selekcija in boj za obstanek, entropija in podob−no, kar se združuje v zaključeno kibernetsko zanko. Materialnookolje nam priča o konkretnem stanju, v katerem je stvarnost,strukturno pa nam pomaga razumeti procese, ki se odvijajo, terprek njih interpretirati preteklost in modelirati prihodnost.

Bivanje in bivalni prostor sta del okolja. Sprememba bivan−ja in bivalnega okolja povzroči sorazmerno spremembo nacelotnem okolju, in obratno, spremembe v okolju vplivajo nabivalni prostor in bivanje. Med temi pojmi lahko ločimo nekajvrst povezav. Okolje je lahko do bivalnega prostora dejavno, spre−jemno ali referenèno. Če govorimo o dejavnem okolju, pri temupoštevamo tiste elemente, ki na bivalni prostor vplivajo ne−posredno, na primer podnebje, razpoložljivi gradbeni materiali,električna preskrba, velikost in sestava povprečne družine intako dalje. Sprejemno okolje pa je tisto, na katerega vpliva bival−ni prostor, na primer onesnaževanje, hrup, gostota prebivalstva,nasilje v družbi in podobno. Referenčno okolje pa vzporedno zobema procesoma vplivov služi kot zgled ali vzor, po katerem sesistem uravnava, na primer moda, kultura, simbolika intipologija.

Dejavni elementi okolja so tisti, ki imajo neposreden vpliv na bivalni prostor.

Sprejemni elementi so tisti, na katere ima bivalni prostor neposreden vpliv.

Referenèni elementi pa so tisti, po katerih se bivalni prostor zgleduje ali se z njimikako drugaèe primerja.

Sistem arhitekturnega načrtovanja, kot ga predlaga ta razprava, upošteva vsetri zvrsti odnosov med bivanjem, bivalnim prostorom in okoljem. Vse tri vrsteodnosov bodo razložene v poglavju 3:11 (Organizacija bivalnih prostorov: 93)ter poglavju 5:9 (Kolektivni kriteriji arhitekture, 198). Za zdaj se nanje oprimole toliko, da nam izbor elementov okolja omejijo na tiste, ki so dejavni, spre−jemni oziroma referenčni za stanovanjsko gradnjo. S strogega ekosis−temskega vidika je takšno ekskluzivno obravnavanje okolja sicer sporno, kajtiv teoriji vsak element prek polja sorazmerno vpliva tudi na ostale, in sicerneposredno ali pa posredno prek drugih elementov. Kar pomeni, da imalahko bivalni prostor pozitivne ali negativne povratne vplive tudi na tistedejavnike, ki smo jih sicer izločili iz osnovne obravnave in vrednotenja medodločanjem.

V nadaljevanju podajmo pregled dejavnikov, za katere menimo, da soneposredno ali posredno relevantni za načrtovanje bivalnega prostora. Obtem seveda ne izključujemo možnosti, da smo izpustili takšne, ki bi se vkonkretnih situacijah izkazali za sporne ali celo ključne. Iz zagate pa si lahkopomagamo edino tako, da v praksi v načrtovanje vključimo tudi druge stroke,ki v okviru lastnih sistemov analizirajo nadaljnje, posredne vplive na okolje.Pri arhitekturnem načrtovanju si zato enostavno moramo postaviti meje, tako

75sistem prostora :: sistematizacija okolja

shema 3:8Razmerje med proces−nim in materialnimokoljem (shema prirejena poVester, 1991, 79)

def 3:29

def 3:30

def 3:31

z vidika racionalnosti kot strokovnih zmožnosti.Vendar ta omejitev, ki temelji na splošnemrazumevanju prepletenosti in povezanosti okolja,drugih strok in kriterijev ne izključuje, temvečomogoča, da se na katerikoli obravnavani de−javnik preprosto priključi s svojo sistemsko inpodatkovno strukturo.

MERILO

Okolje, naj si bo dejavno, sprejemno ali refer−enčno, deluje na več ravneh. Sociolog AnselmStrauss ločuje merilo posameznika, manjšeskupine (na primer družine in delovnega kolekti−va), lokalne, regionalne in svetovne oziroma glob−alne skupnosti (Strauss, Corbin, 1998, 194–195).Seveda omenjeni razpon meril ne velja zgolj zasocialno okolje, ampak se obenem manifestira tu−di pri vseh ostalih oblikah procesnega okolja.

Merilo pojasnjuje razpon ali obseg dejavnih,sprejemnih in referenčnih zvez, ki veljajo v okol−ju. Zaradi tistih okoljskih struktur, ki so izrazitorazpršene in pokrivajo skoraj vsa civiliziranaobmočja sveta, na primer internet, satelitska tele−

vizija in telefonija, postaja pojem referenènega okolja vse bolj globalen.Globalna moda, mednarodna zakonodaja in urbana kultura so pojmi, ki narazvoj in vrednotenje bivalnega prostora vplivajo hitreje in intenzivneje kotvzori iz neposredne bližine. Dejavno in sprejemno okolje sta praviloma boljlokalizirana, saj na bivalno okolje ne vplivata formalno (kot prenosljivepodobe), temveč funkcionalno in pogosto le iz neposredne bližine. Podnebjesodi med dejavna okolja, njegov neposredni vpliv je večinoma lokalen, čepravsamo po sebi funkcionira kot globalen sistem. (za podrobnejšo razlago meri−la in njegovega vpliva na vrednotenje v postopku načrtovanja glej poglavje 5:3,Oblike vrednotenja, 173)

VSEBINE

Delitev okolja na dejavne, sprejemne in referenčne elemente je sistemska.Predvsem nam pojasnjuje, kako okolje funkcionira samo po sebi, torej kakš−na je logika njegovega celostnega ustroja in kako se to odraža pri enem nje−govih sestavnih delov, prebivanju človeka. V praksi pa je bolj v veljavi delitev,ki razlikuje posamezne vsebine okolja. Ta delitev je tradicionalna, saj okoljeobravnava kot zbir ločenih in manjših zaključenih sistemov, osnovanih nastrokah in vedah (na primer geografiji, sociologiji in demografiji). Delitevsama po sebi ni napačna, saj je z njo v resnici pokrit celoten spekterdejavnikov okolja, problematična je edino zato, ker namesto k celostnemupogledu spodbuja k parcialnemu.

Krajinski arhitekt Ian McHarg je v okvir ved, ki skupaj celostno prouču−jejo okolje, vključil meteorologijo, geologijo, geomorfologijo, fiziografijo,


družbene vrednote; kulturni vzorci; norme; institucije; tehnologija

prostorski redi kulturnih vzorcev in norm; vrednote in norme, ki se nanašajo na kvalitete in določila prostorske distribucije dejavnosti, populacije in fizičnega okolja

A neprostorski vidiki B prostorski vidiki

delitev in razmestitev dejavnosti; funkcionalne sovisnosti; sistemi in podsistemi dejavnosti in oseb v gospodinjstvu z vidika njihove funkcionalne vloge

prostorske razmestitve funkcij in dejavnosti; spoji (prostorsko izražene funkcionalne sovisnosti); prostorski vzorci funkcij v gospodinjstvu

stvarni predmeti: geofizikalno okolje, antropogeno okolje, ljudje kot fizična telesa; kvalitete teh predmetov

nor

mat

ivi

fun

kcio

nal

no

(pro

cesn

o) o

kolje

stva

rno

(mat

eria

lno)

oko

lje prostorske razmestitve stvarnih predmetov; prostorski vzorci nastali na osnovi oblike površja, naselij, cestnih mrež, ljudi, itd.; prostorska razmestitev kvalitet stvanih predmetov

1 A 1 B

2 A 2 B

3 A 3 B

tabela 3:13delitev dejavnikov

okolja po Foleyu –prostorske strukture, (vir po Èerpes, 1997)

hidrologijo, vedo o prsteh, rastlinsko ekologijo, živalsko ekologijo, etnografi−jo, kulturno antropologijo in računalništvo. Slednjega predvsem zato, davzpostavi kakovosten sistem izmenjave podatkov (glej McHarg, 1998, 13).Frederic Vester, kibernetski inženir, okolje opisuje z naslednjimi vsebinami:gospodarstvom, prebivalstvom, izkoriščanjem površin, humano ekologijo,upravljanjem z naravo, infrastrukturo in splošno upravo (glej Vester, 1991, 91). Janez Koželj in Ilka Čerpes pa sta v urbanistično načrtovanje vključilatopografijo, komunikacije, parcelacijo, stavbni agregat, javni prostor inobstojne elemente (Čerpes, 1997, 93–99). Jožef Marinko (1978, 23) okoljerazdeli na dve vrsti parametrov, neodvisne (”to so tisti temeljni, objektivnipogoji, ki determinirajo razvoj okolja”, se pravi geografsko−ekološke in antro−pogene danosti, opredeljene kot vrednote) in odvisne (”pogoji, ki so povezanis spremembami časa in družbe”, torej sociodemografski in socioekonomskipogoji). Peter Gabrijelčič pa kulturno krajinski sistem členi na geomor−fološke, pedološke, ekološke, parcelne, poselitvene in precepcijske parame−tre (1985, 121).

S primerjavo med različnimi obravnavami okolja se spisek dejavnikovvztrajno podaljšuje. Vse omenjene vsebine tvorijo različne plasti enega in iste−ga okolja. Med plastmi se prepletajo vzročno−posledične povezave, en nivovpliva na vse ostale. Seznam dejavnikov, ki ga predlagamo v sklopu našemetode, je sinteza različnih pogledov na fenomen okolja. Kot smo že navedli,seznam ni ne obvezen, ne izključen, temveč naj služi kot izhodišče za vred−notenje vzorov, vplivov in posledic, ki jih ima stanovanjska gradnja na okolje.

77sistem prostora :: dejavniki okolja

shema 3:9delitev dejavnikov okolja po Foleyu (glejtabela 3:13)–tri oblikerazmerja med materi−alnim, procesnim innormativnim okoljem:levo–obièajna oblika,funkcionalno okolje kot težišèe prevajanjain vrednotenja,sredina–alternativnaoblika, normativnookolje kot težišèe,desno–materialno okol−je kot težišèe(vir po Èerpes, 1997)

norm

ativ

ifu

nkci

onal

no(p

roce

sno)

ok

olje

stva

rno

(mat

eria

lno)

ok

olje

neprostorski prostorski

1 A 1 B

2 A 2 B

3 A

3 B


1 A 1 B

2 A 2 B

3 A

3 B


1 A 1 B

2 A 2 B

3 A

3 B

dejavniki okolja

DEFINICIJA POJMA

Zaradi zakonitosti smiselne razgradnje pojma okolje je najpomembneje raz−jasniti, s kakšnim namenom ta pojem sploh skušamo analizirati. Le če nambo namen razgradnje (dekompozicije) jasen v celoti, bomo na podlagi iskane−ga cilja lahko vpeljali tiste kriterije, ki bodo analitično razgrajeni pojem spetsestavili v celoto (glej poglavje 4:8, Organizacija obeh sistemov, 140). Zato jenaše temeljno vprašanje, kakšen je vpliv okolja na bivalni prostor in hkrativpliv prostora nazaj na okolje.

Prostor v odnosu med okoljem in bivalnim prostorom ne nastopa kot ločenfenomen, temveč je venomer tudi njegov sestavni del. Tako ta odnos ni deter−minističen (glej Spencerjevo teorijo, 72), da bi lahko preprosto govorili o neod−visnih (okolje) in odvisnih spremenljivkah (bivalni prostor), ampak je povraten(interaktiven). Oba pojma, tako okolje kot lupina, sta zgrajena iz odvisnih spre−menljivk, pri čemer je razmerje med njimi zelo raznoliko in le redko obveljazakon močnejšega, večjega ali številčnejšega. Majhna sprememba v okolju, naprimer rušenje neke stavbe in njena vnovična, drugačna postavitev, lahko popol−noma zasuka in spremeni značaj okolja, lahko pa nanj tako rekoč ne vpliva.

Vrnimo se k naši osnovni nalogi, delitvi pojma okolja na prvine, ki imajorazlične vplive na obliko in delovanje bivalnega prostora. Te prvine v nadal−jevanju imenujemo ”dejavniki”, saj so do prostora dejavni oziroma vplivajonanj in so vplivani od njega. Postopek členitve kompleksnega pojma bopotekal nekako takole: v najrazličnejših vedah, ki se srečujejo z okoljem in gaproučujejo, bomo poiskali objektivne kvantitativne kategorije raziskovanja,preverili, ali imajo neposreden ali posreden vpliv na bivalni prostor, in jih, četo drži, uvrstili na seznam ”dejavnikov okolja.” V skladu z delitvijo okolja namaterialnega (glej def 3:27, 74) in procesnega (glej def 3:28, 74), se tudidejavniki okolja delijo na tiste, ki so kvantitativno in materialno merljivi, inna tiste, ki med prvimi opredeljujejo vzajemne zveze.

Materialni dejavnik okolja je vsebinski element okolja, ki se izraža s kvantitativn−imi lastnostmi, s katerimi je v sovisnem odnosu z ustrojem bivalnega prostora.

Procesni dejavnik okolja je vsebinski element okolja, izražen s kvalitativnimi last−nostmi, ki opredeljujejo funkcionalna in pomenska razmerja med materialnimidejavniki okolja.

Dejavnike okolja lahko na podoben način delimo tudi na dejavne, sprejemnein referenčne. Razmerje med vsebinsko, strukturno in vplivno delitvijo jepodano na koncu pregleda dejavnikov. (tabela 3:13, 80).

Celovitost navajanja in upoštevanja dejavnikov okolja bomo med načrto−vanjem preverjali s pomočjo kvalitativne analize. V konkretnem okolju bomoiskali kompleksnejše kvalitete, objektivne ali subjektivne, ter preverili, ali jihlahko zadovoljivo ovrednotimo z naštetimi ”dejavniki.” Navedeni postopeklahko razložimo s primerom: v nekem okolju se pojavljajo značilne prvine,


def 3:32

def 3:33

3::8

kot so relief, promet, hrup, in podobno, a hkrati je isto okolje opazovalecopisal s kvaliteto ”izpostavljeno.” Na podlagi objektivnih dejavnikov preveri−mo, ali z značilnostmi reliefa, prometa in hrupa lahko razložimo pogoje, kipri opazovalcu zbudijo občutek izpostavljenosti. Če ugotovimo, da to nimožno, moramo seznam dejavnosti še dopolnjevati; v našem primeru naprimer z močjo prevladujočega vetra.

DEJAVNIKI OKOLJA

Med dejavnike materialnega in procesnega okolja, ki vplivajo na načrtovanjestanovanjske arhitekture, štejemo:

obliko tal;. naklon terena (strm, položen, raven),. prevladujoča smer terena (pri terenu z naklonom),. trdnost tal (mehka, trda, skalna),. gibanje tal (frekvenca in intenzivnost potresnih pojavov, potresne cone).

vode;. intenzivnost pretoka (stoječa voda, potok, reka, veletok),. smer in oblika vode (smer struge, obale, močvirje, delta),. biokemična sestava vode (industrijska, termalna, pitna voda).

osvetlitev;. smer sonca (orientacija, sence),. količina sonca (močno, šibko, število sončnih dni na leto),. višina sonca (poleti, pozimi, zjutraj, opoldne, zvečer).

podnebje;. smer vetra (prevladujoča smer, vetrovna roža),. intenzivnost vetra (moč, sunkovitost, spremenljivost intenzivnosti),. temperatura zraka (dnevni in letni cikel, nihanja),. vlažnost zraka (relativna vlažnost),. čistost zraka (količina kemičnih in mehanskih emisij),. količina padavin (spremenljivost glede na letne čase, poplave, suše).

vegetacijo;. vrsta vegetacije (njive, sekundarni gozd, sadovnjaki, parki, travniki,

naravni gozd, močvirje,...),. struktura vegetacije (gostota, lega),. pestrost vegetacije (podrast, grmovje, drevesna plast),. stopnja izrabe, predelave (kulturna krajina, naravna krajina).

tehnologijo;. zbor materialov (lastnosti materialov),. principi vgrajevanja (polizdelki, prefabrikati, industrijska gradnja,

ročna gradnja),. principi transporta (velikost gradbenih elementov),. principi standardizacije (modularne mere, standardni stiki).


infrastrukturo;. raven preskrbe (elektrika, vodovod, kanalizacija, plin, daljinsko ogrevanje,

telekomunikacije, ...),. kakovost preskrbe (cena, zanesljivost).

tržišèe;. vplivno tržišče (lokalno, regionalno, svetovno),. cena nabave in dobave (cena materialov, polizdelkov, gibanje cen),. cena zemljišča (absolutna cena, relativna cena),. cena delovne sile (gradnja na kraju samem, prefabricirana gradnja).

povezave;. vrste povezav (pešpoti, kolesarska, cestna, vodna povezava, AC,

železnica, ...),. uporaba povezav (individualna, javna),. merilo povezav (lokalne, regionalne, državne,...),. smer in dostopnost (priključki na cestni sistem, smer proti večjemu

mestu),. intenzivnost in frekvenca povezav,. intenzivnost emisije.

dejavnosti;. vrsta dejavnosti (razvedrilna, produkcijska, rekreacijska, bivalna,..),. položaj (oddaljenost),.merilo dejavnosti (lokalnega, regionalnega, globalnega pomena),. intenzivnost dejavnosti (gostota = št. upor/m2, kol. prod./m2, stan./m2,

gosta, redka, razpršena dejavnost, centralna, časovna razporeditev,dnevne, nočne, opoldanske, poletne, zimske dejavnosti),. emisija hrupa in svetlobe (moč emisije, časovni razpon emisije).

demografijo;. socialna struktura (tipi bivalne skupnosti – vrsta družine, kmečke

skupnosti –, gostota prebivalstva, gibanje gostote prebivalstva – dnevno,postopno, trend –, izvor bivalne skupnosti – kmečko, polkmečko, industrijsko, meščansko, migracijsko prebivalstvo),. ekonomska struktura (ekonomski razredi glede na dohodek, status –

študentje, upokojenci, zaposleni),. etnična in verska struktura (značilnosti – homogena, mešana, polar−

izirana, manjšinska, večinska, geto –, simbolika etničnih in verskihskupin, sistem bivalnih vrednot, načini bivanja, principi socializacije),. izobrazbena struktura (stopnja splošne in kulturne izobrazbe, stopnja

razgledanosti in odprtosti).

kulturo;. zgodovinski razvoj (izraženost in intenzivnost identitete kraja, ohran−

jenost identitete, homogenost/heterogenost identitete, evolucija prin−cipov – enakomeren, prekinjen, skokovit razvoj),.materialna kultura (vrsta – likovna, stavbna, glasbena, obrtniška, ... −,


ohranjenost, izraženost, merilo pomena – lokalni, regionalni, globalni –,lega v prostoru),. nematerialna kultura (vrsta – ljudsko izročilo, tradicija, moda, etika –,

ohranjenost, izraženost, merilo pomena – lokalni, regionalni, globalni).

poselitev;. parcelacija (smer, velikosti parcel, struktura parcelacije),.medsebojna lega zgradb (sklenjena, nesklenjena, razpršena zazidava),. gostota stavbnega tkiva (gosta, redka, FSI),. pestrost, strukturna različnost stavbnega tkiva,. starost stavbnega tkiva (historično, staro, novo, struktura starosti

poselitve – polarizirana, mešana, prevladujoča),. poselitveni vzorci (tipi – vrste, stolpi, šahovnica, tepih, ...–, stopnja

izraženosti, struktura),. stopnja prilagojenosti posameznim lokalnim dejavnikom okolja (obliki

tal, osvetlitvi, podnebju, ..., demografiji, kulturi) = stopnja krajevne identitete,. hierarhija stavbnega tkiva (dominante, anonimno tkivo),. ohranjenost lokalne stavbne identitete (stopnja ohranjenosti, prvine in

vrste stavbnih elementov).

zakonodajo;. predpisi o minimalnih bivalnih pogojih,. predpisana raba zemljišča (stanovanjska, proizvodna, komercialna,

kmetijska, mešana, ...),. predpisana gostota stavbnega tkiva,. predpisane smeri zazidave in medsebojne lege zgradb (plansko−ured−

itveni pogoji, zazidalni načrti),. varovanje naravne dediščine (lega in vpliv območja, stopnja varovanja),. varovanje kulturne dediščine (lega in vpliv varovanega območja, vrsta

varovanja – arhitekturno, urbanistično, etnološko, tehnično −, stopnjavarovanja – spomenik, dediščina).

varovanje okolja;. stopnja ogroženosti okolja (onesnaženost, ranljivost),. pospeševanje in zaviranje razvoja (vrsta dejavnosti, intenzivnost rabe,

stopnja vpliva),. trajnostni razvoj (upoštevanje načel, presoja vpliva na okolje).

Medsebojni vpliv med dejavniki okolja in bivalnega prostora na osnovi gorn−je delitve je opisan v poglavju 4:8, Matrike medsebojnih vplivov elementov,142. Na njihovi osnovi fenomene okolja lahko analitično in praktično preva−jamo v razmerja znotraj bivalnega prostora.

STRUKTURNA ZGRADBA DEJAVNIKOV

Nekateri avtorji (na primer Kevin Lynch, 1960, 140–145, in Ilka Čerpes, 1997,93–99, delno pa tudi Peter Gabrijelčič, 1985, 121) določena procesna razmer−ja v okolju prikazujejo z ustaljenimi strukturnimi elementi. Ti elementi


vzpostavljajo topografske, pomenske in delno tudi medsebojne odnose medmaterialnimi dejavniki okolja. Z njimi označujemo kakovosti izraženosti do−ločenega dejavnika (ali tipičnega sestava dejavnikov), ki se manifestirajo prekbolj ali manj razločnih področij enovitega značaja, robov področij, prevojev inprehajanj ter v njih izraženih središčih. Strukturna analiza okolja je za načr−tovanje stanovanjske arhitekture pomembna zato, ker znotraj parametričneanalize okolja prepoznava določene kompleksnejše in okoljsko značilne (tip−ične) komponentne sestave, ki na zasnovo bivalnega prostora ne vplivajokvantitativno (dejavno in sprejemno), temveč referenčno. Konkretno je struk−turna analiza najučinkovitejša pri iskanju vzorcev v obliki tal, vegetaciji,povezavah, dejavnostih in poselitvi. Več o konkretnih razmerjih med ustal−jenimi okoljskimi vzorci in zasnovo stanovanjske arhitekture lahko najdemopri omenjenih avtorjih.

podroèje, polje, ploskev:. gostota (gosta, redka),.moč polja (velika, majhna),. frekvenca moči (dnevni, tedenski, letni ritmi, gradienti),. prevladujoča smer (enakomerna, prepletena, vijugasta),.merilo (lokalno, regionalno, državno, globalno),. enovitost (homogena, heterogena, polarizirana, neskončna).

rob, meja:. intenzivnost (neizražena, izražena, blaga, ostra),. smer (enakomerna, vijugasta, sekana),

vozlišèe, center, težišèe, izvir,

. lega glede na področje (centralna, robna),

. število vozlišč znotraj področja (en center, več centrov),

. intenzivnost, pomen vozlišča (lokalni center, širši center).

stik, prevoj, prag, mešanje:. izraženost (očiten prehod, brezšiven prehod),. diferencial (razlika med področji, ki ju stika),. intenzivnost, pomen stika (intenzivnost rabe, namen).

pretok:.moč pretoka (intenzivnost, hitrost),.merilo pretoka (področje izvora in vpliva),. frekvenca pretoka (dnevni, tedenski, letni ritmi, gradienti),. nepravilnosti pretoka (napovedljivost, turbulenca, gubanje).



shema 3:10Prikaz parcialnegavpliva posameznihdejavnikov okolja narazliène parametrebivalnega prostora

svetlost tišina zasebnost pestrost pomembnost

sonce v popoldanskem času

intenziven promet v jutranjih in večernih urah

cerkevni zvonik v bližini

− −+ − + + + +−

delitev okolja

dejavnik okolja

oblika talpovršinske vode

osvetlitevpodnebje

vegetacijatehnologija

infrastrukturatržišče

povezavedejavnosti

demografijakultura

poselitevzakonodaja

varovanje okolja

mat

eria

lno

oko

lje

pro

cesn

o o

kolj

e

dej

avn

o o

kolj

esp

reje

mn

o o

kolj

ere

fere

nčn

o o

kolj

e

tabela 3:14Tabela razmerij medrazliènimi vrstamidelitve okolja. Na levije vsebinska delitev,spodaj delitev glede navpliv, zgoraj pa delitevglede na ustroj.

organizacija dejavnikov okolja

VRSTE ANALIZE

Organizacijo dejavnikov v okolju lahko proučujemo na tri načine, in sicer kotpogoje polja (v angleščini field conditions), kot robne pogoje (v angleščinimargin conditions) in kot mrežne pogoje (v angleščini lattice conditions).Razlike v proučevanju in upoštevanju med načrtovanjem nastanejo iz dvehrazlogov:

1. Dejavniki imajo različen vplivni domet. Tako ti pri pogojih polja vplivajoneposredno na kraju samem (kratek domet), pri robnih pogojih s sorazmer−no oddaljene, a prostorsko še merljive razdalje (srednji domet), pri mrežnihpa z velike razdalje, ki prostorsko ni več merljiva oziroma relevantna (velik doneskončen domet).

2. Okolje (ali kontekst) pri načrtovanju upoštevamo na več načinov. Ko naprimer govorimo o obravnavanem območju arhitekturnega posega, lahko prianalizi dejavnikov upoštevamo dogajanje bodisi na sami lokaciji bodisi v njen−em sosedstvu ali pa sploh ne. Pri pogojih polja tako upoštevamo topografijoparametrov, ki se v sklopu obravnavanega območja izražajo z različno inten−zivnostjo, ritmom in tako dalje. Pri robnih pogojih je območje obravnaveizpraznjeno področje (tabula rasa), na katerega vplivajo le razmere z robnihpodročij, pri točkovnem pa nista relevantni niti neposredno niti bližnje okol−je, upoštevamo le oddaljene in nekrajevne reference.

POGOJI POLJA (FIELD CONDITIONS)

Dejavniki okolja, ki jih analiziramo kot pogoje polja, nastopajo v okviru obrav−navanega območja, so krajevno določeni in imajo sorazmerno majhen dometvpliva. Njihova analiza temelji na ploskovnem skeniranju (postopnem zaje−manju podatkov po mreži) in jo izdelamo kot topografijo določenega dejavni−ka glede na njegovo intenzivnost, smer, merilo in frekvenco. V postopku načr−tovanja jih upoštevamo neposredno, in situ.


shema 3:11Pogoji polja;

leva shema, pogoji poljaza linijske dejavnike;

desna shema, pogoji poljaza ploskovne dejavnike

3::9

Pri analizi pogojev polja je eden izmed ključnih dejavnikov gostota skeni−ranja, to je zajemanja podatkov. Čim večja je gostota, tem manjša je verjet−nost, da bomo zaradi prevelike velikosti mreže izpustili kak ključen, a zelolokalen dejavnik. A hkrati s povečavo gostote naraščajo operativna zah−tevnost, količina podatkov in s tem povezano trajanje njihovega pridobivan−ja. Novejši algoritmi analize pogojev polja temeljijo na večfaznem skeniran−ju, ki gostoto analize lokalno izboljšuje le na tistih področjih, kjer se v poljupojavljajo največji diferenciali oziroma prevoji. S tem je gostota analizesorazmerna z raznolikostmi v polju, s čimer se možnost napake innenatančnosti bistveno zmanjšata.

Arhitektura, ki upošteva raznolikost pogojevpolja, je v svoji sestavi ponavadi prostorsko hete−rogena in členjena, saj se vsak njen stavbni ele−ment odziva na drugačne lokalne pogoje.

vsi dejavniki, vse ploskve,krajevna matrika intenzivnosti, smeri ali merila dejavnika,

èasovna funkcija frekvence ali ritma dejavnika.

ROBNI POGOJI (MARGIN CONDITIONS)

Robni pogoji so dejavniki okolja, ki vplivajo zbližnjih področij zunaj obravnavanega območjain imajo večji domet. Njihova analiza temelji nadveh postopkih, na linijskem skeniranju(postopnem zajemanju podatkov ob robu) ter namodeliranju vpliva (določitvi izvora in oceniupadanja intenzivnosti z razdaljo). Slednji načinje nekoliko boljši, saj nam omogoča vpogled vemisijo dejavnika po celotnem območju obrav−nave, ne samo na njenih robovih. V postopkunačrtovanja jih upoštevamo bodisi neposredno(če ocenimo njihovo dejansko intenzivnost) aliorientacijsko (če poznamo le smer izvora, inten−zivnost pa ocenimo na osnovi povprečij).

Arhitektura, ki upošteva robne pogoje, je pon−avadi členjena glede na specifične smeri, kar seizraža v orientirani sestavi lupine in razmestitvistavbnih teles.

vsi dejavniki, vsi robovi,robna funkcija intenzivnosti, smeri ali merila dejavnika,

funkcija upadanja z razdaljo,èasovna funkcija frekvence ali ritma dejavnika.

85sistem prostora :: organizacija dejavnikov okolja

enaèba 3:1Pogoji polja:dej 1..nfs |a1,1 .. ax,y|ft (t)

)(.. tfa..a

a..afdej t

x,yx,

,y,sn o

1

1111 =

shema 3:12Robni pogoji

)()()(.. dftfxfdej tsn oo=1

enaèba 3:2 Robni pogoji:dej 1..nfs (x)f (d)ft (t)

MREŽNI POGOJI (LATTICE CONDITIONS)

Mrežni pogoji pa so dejavniki, ki ne vplivajo prekkraja ali smeri. Njihov odnos z obravnavanimobmočjem je neteritorialen, zato je vezan na tistedejavnike, ki nastopajo kot referenčni elementi.Njihov vpliv ni odvisen od razdalje ali položaja,temveč od vsebine in pripadnosti določeni coni.Intenzivnost vpliva teh dejavnikov je zato po vsemobravnavanem območju enotna, pod pogojemseveda, da sodi v celoti v eno vplivno cono. Če sev njegovem okviru pojavlja meja dveh različnihcon, je prehod med njima diskreten oziromaskokovit. Arhitektura mrežnih pogojev jehomogena.

vsi dejavniki, vse cone,konstanta intenzivnosti, smeri ali merila dejavnika,èasovna funkcija frekvence ali ritma dejavnika.

Z matematičnimi zapisi dejavnikov okolja smopostavili osnovo za njihovo modeliranje mednačrtovanjem. Isti dejavniki lahko sočasno deluje−jo na več ploskvah, več robovih ali več conah. Prinačrtovanju je potrebno upoštevati vse omenjenerazsežnosti okolja, natančnost analize pa je odvis−na od relativnega pomena, ki ga ima določendejavnik v sklopu izbranega vrednostnegarazmerja dejavnikov. Zaradi strukturne in vplivnerazlike med njimi prihaja do razlik v oblikahanalize. Povezave, dejavnosti, kultura, poselitev invarovanje okolja so tisti dejavniki, ki jih moramosočasno proučevati z vsemi oblikami analiz, sajzaradi svojega antropogenega izvora, komplek−snosti in prepletenosti učinkujejo na različnihmerilih, dometu in nivojih (glej tabela 3:15).


shema 3:13Mrežni pogoji

enaèba 3:3Mrežni pogoji:

dej 1..nC

ft (t)

tabela 3:15Oblike analize,

primerne zaposamezne dejavnike.

)(.. tfCdej tn o=1

oblika talpovršinske vode

osvetlitevpodnebje

vegetacijatehnologija

infrastrukturatržišče

povezavedejavnosti

demografijakultura

poselitevzakonodaja

varovanje okolja

oblika analize

dejavnik okolja po

goji

po

lja

rob

ni

po

goji

mre

žni

po

goji

NEKAJ PRIMEROV ANALIZE OKOLJA

87sistem prostora :: organizacija dejavnikov okolja

Šenčur

Kranj

EU

Ljubljana

letališčeBrnik

alpe

cesta

avtocesta

uvoz

gozd

parkiriščepolje

naselje

gozd

šibek vpliv

smer vpliva

močan vpliv

shema 3:14Analiza dejavnikaposelitev po metodi”pogoji polja.”Prikazana so podroèjain centri.(vir: Vrstnica po meri,AC Kranj, 2002)

shema 3:15Analiza razliènihdejavnikov po metodi”robni pogoji.”Prikazani so robovi in stiki.(vir: Vrstnica po meri,AC Kranj, 2002)

shema 3:16Analiza dejavnikapovezave po metodi”pogoji polja” in”mrežni pogoji.”Prikazana so podroèja,robovi, stiki in pretok.(vir: Vrstnica po meri,AC Kranj, 2002)

sistematizacija bivalnega prostora

NAMEN POGLAVJA

”... bivalni prostor je lahko zasnovan kot sistem okolij, znotraj katerega seodvijajo določeni sistemi dejavnosti. Takšna definicija je nujna, če hočemoizdelati tehtno primerjavo med kulturami. V nasprotnem primeru bi utegniliprimerjati neprimerljive enote. Ta sistem lahko vključuje različne načinepostavitve z različnimi povezavami in ločnicami.” (Rapoport, 1989, xiv)

V prejšnjih dveh podpoglavjih smo bivanje in okolje podrobno razčlenili.V tem poglavju bomo bivalni prostor izpeljali kot vmesnik med omenjenimapojmoma. Namen poglavja je torej sistematična analiza razmerja med bivan−jem, bivalnim prostorom in okoljem, to je prevajanje in prilagajanjedejavnikov okolja posameznikovim parametrom prebivanja.

RAZLAGA POJMA

Okvirno smo bivalni prostor že definirali v uvodu poglavja 3 (glej def 3:1, 26).Vzpostavili smo hipotetično razmerje med značilnostmi prebivanja inrazmerami v okolju. Postopoma smo razvili sistem, kako lahko razmeromanatančno opišemo posameznikove bivalne navade. Hkrati smo spoznali,kateri dejavniki okolja eventualno vplivajo na razmere v bivalnem prostoru.Naša končna naloga v razumevanju te triade je, da pojem bivalnega prostoraše enkrat razčlenimo in ga skušamo vpeti med oba prostorska sistema.”... obstajati mora kraj dogajanja ... Agora, na primer, je bila kraj doga−

janja ... Agora, stoa. Stoa je bila naravnost čudovita ... Nič sten, samo stebri,samo varnost. V njej so rasle stvari. Trgovine so nastajale. Ljudje so se tamsrečevali, se srečujejo: Senčno je. Pokažeš kakovost, arhitekturno, brez name−na. Zgolj priznanje nečesa, česar ne moreš definirati, a mora biti postav−ljeno... A to je izrazita arhitekturna kakovost. Neverjetno. To je začetekarhitekture. Ne sledi priročniku. Ne izhaja iz praktičnih vprašanj. Izhaja iznekakšnega občutka, da nekje mora obstajati svet znotraj sveta. Svet, vkaterem človekov um nekako postane oster.” (Louis Kahn, 1997, 239)

Kako lahko slikoviti opis kakovosti arhitekture Luisa Kahna pripomore kdefiniciji bivalnega prostora? Sprva nas odvrne od sistematične analize, sajpravi, da je kakovost arhitekturnega prostora nekaj, česar se ne da določiti oziro−ma natančno razložiti, nekaj, kar je treba pravzaprav najprej sezidati, da bi kas−neje lahko doumeli. Vendar Kahnova skrivnostna drža skriva nekaj konkretne−jših namigov. Arhitekturno snovanje je ustvarjanje sveta v svetu oziroma vokviru naše terminologije bivalnega prostora – v sklopu okolja. Ta ustvarjeniprostor se od okolja loči po tem, da ostri človekov um, torej je na neki način pre−cizen in razločen svet občutij oziroma, kot pravi sam, nekakšnih občutij. Vendarteh občutij ne moremo predpisati vnaprej, tako kot lahko prostoru že vnaprejdoločimo namen in uporabo. Občutja so nekaj, česar iz stavbe ne moremoizločiti in laboratorijsko proučiti. Občutja so le tam, kjer je prostor, oziromatam, kjer stavba dejansko stoji. In stavba stoji v okolju. Z drugimi besedami,občutenje bivalnega prostora je okolje v okolju, artikulirano do te mere, daizostri človekovo vrednotenje lastnega bivanja in zato prostor naredi uporaben.


3::10

Bivalni prostor je razločno preoblikovano okolje, skladno s človekovim poj−movanjem lastnega prebivanja.

Kahnovo pojmovanje nam je v veliki meri potrdilo razmerja med okol−jem, arhitekturo in človekom. Manj natančno pa nam razlaga, kaj mu občut−je prostora pomeni. Odgovor na to vprašanje lahko najdemo v psihologiji, kise ukvarja s človekovo zaznavo, dojemanjem in strukturiranjem prostora.Anton Trstenjak na primer navaja teorijo prostorskih valenc psihologa Boeschain jo navezuje na vedenjski prostor, to je človekov osebni sistem prostorskihpomenov. (Trstenjak, 1984, 184) ”Vedenjski prostor je topološki sistemvalenc. Prostorske valence so višina, globina, daljina, bližina, odprtost, za−prtost, ugodna, neugodna, različne simbolike, preference in tako dalje.”Vedenjski prostor nastopa kot protiutež abstraktnemu geometrijskemu pros−toru, racionalnemu sistemu, neodvisnemu od zaznave in osebnih preferenc.Ali lahko potemtakem zapišemo, da je Kahnovo občutje pravzaprav sistemvalenc, to je človekovih odzivov na primarna prostorska razmerja?

Podobno členitev prostora omenja tudi Kurt Lewin, ki ločuje geometrijs−ki in hodološki prostor. Hodološki prostor je tisto razumevanje prostora, kitemelji na človekovem osebnem stanju in prednostih. Nedvomno najočitne−jšo zvezo med prostorom občutja in arhitekturnim prostorom pa najdemopri Christopherju Norberg−Schultzu (1971, 11). Najvišji nivo pojmovanjaprostora poimenuje logièni prostor, racionalni konstrukt, neodvisen odpoložaja in opazovanja, zelo soroden geometrijskemu prostoru Trstenjaka inLewina. Spoznavni prostor, s katerim je ”človek sposoben misliti o prostoru”,loči na eksistencialni prostor, ki topološko opredeljuje človekov vrednostni sis−tem prostorskih hierarhij in njihovih medsebojnih odnosov, ter prostor zaz−nave, s katerim s čuti dojema neposredno okolje. Eksistencialni prostor,primerljiv s spoznavnimi zemljevidi (glej Polič, 1996, 58, ali Lynch, 1971), ječlovekov trajni shematski ”vzorec” (Likar, 1995, 35) orientacije, preferenc inprostorskega reda, razmeroma deformirana slika realnosti, ki se s postopnimdodajanjem zaznav bogati v izkušnjah. Logični prostor je razumska inmetrična objektivizacija eksistencialnega prostora. In kje je v tem sklopuprostor arhitekture?

Norberg−Schultz pravi, da je ”arhitekturni prostor ... konkretizacija eksis−tencialnega prostora” (1971, 12). Trditev nas sprva nekoliko preseneti, saj bipričakovali, da bo arhitektura s svojim snovanjem sledila najvišji oblikičlovekovega umevanja prostora, to je logičnemu prostoru. A Norberg−Schultzugovarja, da se mora arhitektura v prvi vrsti ”prilagoditi potrebam organskegadelovanja ... in dobri zaznavni orientaciji” (ibid., 12). Arhitektura moraomogočiti, da more človek le na podlagi razmeroma stabilnih, konkretnih inartikuliranih situacij razviti svoj lastni eksistencialni svet, to je bivanjskorazmerje do prostora. Arhitekturni prostor, ki naj odgovarja človekovi psi−hologiji dojemanja lastnega položaja v okolju, vedno sestoji iz ”krajev (različne−ga značaja), med katerimi se vzpostavljajo odnosi, napetosti in ... hierarhije”(ibid., 31). Če arhitekturni prostor nima teh kvalitet, se nanj človek ne odzivaveč eksistencialno. Odziv je lahko dvojen, bodisi preoblikuje prostor po struk−turi lastnih vzorcev (navad in izkušenj), bodisi skuša prostor zapustiti.

Ali je potemtakem arhitektura svet v svetu, to je bivalno okolje v okvirihsplošnega okolja, artikuliran prostor, ki zbudi človekov um, ga izostri in znjim vzpostavi bivanjski odnos; prostor, ki zna odgovoriti človekovemu

89sistem prostora :: sistematizacija bivalnega prostora

načinu dojemanja, prostor, ki v konkretnem okolju vzpostavlja razmere,sorodne človekovemu sistemu prebivanja?

Ne glede na to, ali sta si Kahn in Norberg−Schultz povsem edina gledevloge arhitekture, je njuno razmišljanje zelo sorodno in dokazuje osnovnorazmerje med občim okoljem, arhitekturnim (bivalnim) prostorom in po−sameznikovimi bivanjskimi vzorci (ali navadami prebivanja). Lahko zapišemo,da je bivalni prostor takšna artikulacija okolja, ki posamezniku omogoèa, da lahkov njem zasidra lastne sheme prebivanja. Ob tej obči definiciji arhitekturnegaprostora lahko dodamo še, da bi po Norbeg−Schultzovem mnenju ta artiku−lacija morala biti v prvi vrsti ”stabilna” in ”v medsebojnih napetostih” (primer−jaj s Heideggeerjevo filozofijo, opisano v podpoglavju Ontologija prebivanja,13), po Kahnovo pa predvsem ”ostra.” Za zdaj se bomo od predlaganih oblikartikulacije okolja oddaljili, a jih bomo same po sebi kot jedro odnosa medokoljem, prebivanjem in bivalnim prostorom vzeli kot izhodišče za nadaljnjeizpeljave. Ob upoštevanju izgradnje sistema zato lahko zapišemo:

Sistem bivalnega prostora je preoblikovan (artikuliran) sistem okolja, tako da ods−likava posameznikov (ali skupinin) sistem prebivanja.

Postavljena definicija je dovolj splošna, da ne predpisuje konkretnega načinaartikulacije, vendar v človeku (kot posamezniku in skupini oziroma družbi)prepoznava kriterije za preoblikovanje okolja. Definicija ni niti skrajno liber−alna niti skrajno socialna, za merilo si postavlja zasnovani sistem prebivanja,ki temelji na parametrih in vrednostnih odnosih bodisi posameznika bodisivečje skupine. Vrednotenju bivalnega prostora posvečamo poglavje o kriteri−jih arhitekturnega sistema (glej poglavje 5, 157).

PARAMETRI BIVALNEGA PROSTORA

Imamo dva prostorska sistema: prvi je bivanje, ki ga sestavljajo dejavnosti,drugi pa je okolje, ki ga sestavljajo dejavniki. Tako dejavnosti kot dejavniki sopodrobneje opredeljeni s parametri. Bivalni prostor nastopa med njima kotintegralni pojem, ki dejavnike okolja prilagaja dejavnostim bivanja in sevedavice versa. Sistemsko je tako bivalni prostor preplet obeh. Ker je prostor vsaj vdoločeni meri v sorazmerju s človekovim eksistencialnim prostorom, zanjuporabljamo enako taksonomijo, kot smo jo uporabili za opisovanje dejavnos−ti prebivanja. S tem med miselno pojmovnim in stvarno fizičnim svetomvzpostavljamo potencialno kompatibilnost in možnost preverjanja ene indruge oblike, to je želene predstave in resničnega stanja. Okolje tu nastopa kotmaterialna osnova oziroma sistem dejavnikov, ki se izražajo v konkretnemprostoru prebivanja. V najsplošnejši obliki sistema je bivalni prostor lestvarno okolje v prizmi prebivanja.

Zunanje okolje nam v konkretnem prostoru in času s svojimi dejavnikisamo po sebi ustvarja določene razmere. Te lahko skozi zorni kot sistema pre−bivanja preoblikujemo v niz konkretnih prostorskih parametrov, ki so vsorazmerju s parametri dejavnosti. Dejavnik osvetlitve (sonca) v bivalnemprostoru polovico dneva vzpostavlja svetle, polsvetle ali temne razmere.Dojemanje tega prostora je tako vezano na principe človekovega pojmovanjaprebivanja in na razmere, ki jih omogoča okolje. Podobno se vzpostavlja


def 3:34

razmerje med dejavnikom povezave in parametrom hrupa, vegetacijo inpestrostjo, zakonodajo in velikostjo in podobno. Razmerja vseh dejavnikov okol−ja do parametrov prostora lahko prikažemo v dvodimenzionalni matrikivplivov in posledic (glej tabele od 4:4, 142 do 4:7, 145).

Vendar pa stanje, ki ga okolje ponuja in omogoča samo po sebi, skorajnikoli ni skladno s človekovimi shemami prebivanja, to je pričakovanimibivalnimi razmerami v prostoru. Njegova osnovna in naravna reakcija je, dasi razmere preoblikuje in prilagodi čim bližje tistim, ki so zajete v njegovihshemah prebivanja. Arhitektura je eden izmed mehanizmov za vzpostavljan−je sorazmerja med shemami in stanjem v prostoru. Z njo v prvi vrsti uravna−va klimatske parametre (toploto, zraènost, vlažnost, svetlobo in tako naprej),kakor tudi osebne in socialne (zasebnost, pomembnost in podobno). Končnozato lahko zapišemo:

Bivalni prostor je okolje, preoblikovano po merilu prebivanja na osnovi arhitek−turnega ovoja.

Bivalni prostor je okolje v okolju, do neke mere prilagojeno človeku. Vzporednoz vzpostavljanjem novih, boljših razmer prebivanja se nastajajočim razmeramprilagaja tudi človekova predstava o prebivanju. Razmerje med eksistencialnimprostorom (prebivanje) in arhitekturnim prostorom (bivalni prostor) je dvos−merno in dinamično (glej poglavje 3:12, Prilagodljivost bivalnega prostora, 101).Prav tako je dvosmerno tudi razmerje med okoljem in bivalnim prostorom, sajz vzpostavitvijo novega okolja v okolju povratno vplivamo na stanje osnovnegakontekstualnega okvira. V poglavju o arhitekturnih kriterijih bomo spoznali,kakšni motivi nas v teh procesih sovplivanja vodijo h končnemu razmerju instanju vseh treh sistemov, to je prebivanja, prostora in okolja.

Načine preoblikovanja dejavnikov okolja bomo podrobneje opisali, ko sebomo v razpravi ukvarjali z materialnostjo arhitekturnega ovoja. Zaenkratnavedimo le nekaj osnovnih principov; najprej ločimo pasivno, aktivno inosebno preoblikovanje.

Pasivno preoblikovanje s pomoèjo arhitekturnega ovoja:. prevajanje pomeni neposreden prenos določenih parametrov določene−

ga dejavnika skozi arhitekturni ovoj v bivalni prostor,. ločevanje pomeni neposredno prekinitev ali izolacijo pred določenimi

vplivi dejavnikov okolja s pomočjo ovoja.

Aktivno preoblikovanje s pomoèjo energije:. uravnavanje določenih parametrov bivalnega prostora s pomočjo

mehanskih naprav.

Osebno ali spontano preoblikovanje:. vpliv na določene parametre bivalnega prostora zaradi sprotnih emisij

in značaja človekove dejavnosti.

Osebni ali spontani vpliv človeka in njegovega delovanje v prostoru je zajet vosebnem preoblikovanju. Sem štejemo predvsem vpliv na tišino, vonj, zaseb−nost in merilo (glej tabelo 4:7, 145). S pomočjo razlikovanja med pasivnim in

91sistem prostora :: sistematizacija bivalnega prostora

def 3:35

aktivnim preoblikovanjem bivalnega prostora si lahko razlagamo nekatereključne razlike med tradicionalno in industrijsko gradnjo. Tradicionalna grad−nja praviloma nima na razpolago zelo učinkovitih virov energije, zato je zanjoznačilno zlasti pasivno preoblikovanje okolja; arhitekturni ovoj deluje inter−aktivno. Zanimiv primer je berberski šotor, katerega ovoj je stkan iz volne, kiv suhih dneh prepušča zrak ter obenem ščiti pred soncem, v dežju pa senapne in oblikuje v nepropustno opno.

Industrijske gradnja pa se z ovojem v prvi vrsti ločuje od okolja, s čimervzpostavi tako imenovano ničelno stanje, ki ga nato s pomočjo energije urav−nava na želeno stopnjo. Arhitekturni ovoj ni več interaktiven, temveč le šepopolnoma izolativen.

Razlike med obema oblikama gradnje se izražajo pri udobju bivalnegaprostora in videzu ovoja. Pri prvi je udobje skromno in omejeno na ozek oper−ativni razpon arhitekturnega ovoja ter energetsko omejenega aktivnega pre−oblikovanja, kar vpliva tudi na specifičen videz stavbe. Pri drugi obliki pa jeudobje popolno, potencialna ”funkcija” ovoja je prepolovljena, s čimer so jiomogočeni širši formalni in simbolni razponi. Osnovana je na absolutni izo−laciji (z izjemo prehajanja svetlobe), ki je splošna in od okolja neodvisna, terzato izrazno nevtralna (primerjaj z načeli mednarodnega sloga). Industrijskaarhitektura zato niha med dvema skrajnostima, nevtralnostjo in formalnonasičenostjo; labilno stanje izvira iz njune ohlapne operativne vloge, pogojenes popolnim mehanskim uravnavanjem bivalnih razmer.

Parametre bivalnega prostora povzamemo po parametrih prebivanja.Tako ponovno ločimo osebne parametre (zasebnost), okoljske parametre(velikost, pestrost, svetlost, toploto, zraènost, tišino in vonj) ter operativne para−metre uporabe (lego, stabilnost lege ter trajanje, pogostost in èas uporabe prosto−ra). Ime, pomembnost in prilagodljivost so izrazito egocentrično orientiraniparametri, zato se v samem bivalnem prostoru neposredno ne izražajo.Njihova uporaba pa je vseeno možna, če govorimo o človekovem vrednotenjuprostora, to je o njegovi oceni, do katere stopnje mu je prostor dejansko pri−lagojen. O njihovi transformaciji iz osebnostnih v prostorske lastnosti pišemov poglavju 3:12 (101).


shema 3:17Principi preoblikovanja

bivalnih prostorovzaradi vplivov:

1. pasivno prekoarhitekturnega ovoja,

2. aktivno z vnosomenergije

3. neposredno z izva−janjem dejavnosti dejavnost 2

dejavnost 3

dejavnost 1

bivalni prostor 1

bivalni prostor 2

bivalni prostor 3

meh. naprava 1

meh. naprava 2

prebivanjeokolje stanovanje

energija

dejavnik 2

dejavnik 3

dejavnik 1

1 3

2

organizacija bivalnih prostorov

”Naèrt poteka od znotraj proti zunaj; zunanjost je rezultat notranjosti. Elementiarhitekture so svetloba in senca, stene in prostor.

Razporeditev je stopnjevanje namena, razmestitev smotra.Èlovek na stvaritev arhitekture gleda z oèmi, ki so približno 168 centimetrov

nad tlemi. Tako lahko upošteva le cilje, ki jih razloèi oko, in smotre, ki upoštevajoarhitekturne elemente. Èe se jim pridružijo tudi smotri, ki ne govorijo jezikaarhitekture, dobimo iluzijo naèrtov, z napako v zasnovi, ali pa zaradi nagnjenos−ti k prazni predstavi prekršimo pravila Naèrta.” (le Corbusier, 1927, 177)

Citat, ki smo si ga izposodili iz le Corbusierjeve knjige Vers une Architecture(Proti arhitekturi), nam odpira novo, za načrtovanje ključno poglavje.Razmišljali bomo o zasnovi stanovanja oziroma z drugimi besedami ozdruževanju in organizaciji bivalnih enot v bivalno celoto. Zakaj je zgornjicitat zanimiv za nas? V prvi vrsti nam nakazuje smer načrtovanja, in sicer odznotraj navzven, iz bivalnega prostora proti okolju. Nato definira osnovne ele−mente arhitekturnega sistema, ki jih lahko primerjamo z našimi parametriprebivanja (svetloba in senca), arhitekturnim ovojem (stenami) in sistemombivalnega prostora (to je s samim prostorom). Izhodišče načrtovanja je člo−vekova antropološko pogojena zaznava prostora; konkretno le Corbusieromenja višino očišča (v nadaljevanju besedila pa čutno zaznavo nasploh, ibid.,187), kar se sklada z našo predpostavko o razmerju prebivanja, okolja in pros−tora. Avtorjeva teza očitno ni v nasprotju z našimi dosedanjimi zaključki.

A ta trenutek so za nas v tem citatu pomembnejša načela razporeditve.Zaenkrat smo v našem sistemu zasnovali sintakso osnovnih elementov bival−nega prostora. Naslednji logični korak je, da se deli združijo v celoto. LeCorbusier pravi, da je razporeditev stopnjevanje namena, razvrstitev smotra napodlagi osnovnih elementov in njihove antropološke zaznave. In kaj je pravinamen arhitekture? Le Corbusier v nadaljevanju kot osnovni namen navedeos ali vodilo, vendar ne le abstraktno in kozmično os renesanse, ki se steka vbrezkraj (ibid., 187), temveč os kot vodilo življenja, z jasnim izhodiščem inizraženim ciljem.

Arhitektura je osnovana na osi, ki je vodilo življenja. ”Os je najbrž prvamanifestacija človeškega; je sredstvo vsakega človekovega dejanja.” (ibid.,187). Če povzamemo, zaznava osnovnih elementov arhitekture naj se stopn−juje vzdolž osi ali vodil, razporeditev prostorov naj sledi logiki stopnjevanjaprostorske zaznave s končnim in izraženim ciljem. Nikjer drugje ni leCorbusier omenjenega prepričanja izrazil nazorneje kot v vili Savoye (glejCurtis, 1996, 275, oziroma poglavje 5:7, Primeri vrednotenja, 189).

Os, vodilo življenja, je celota v kompoziciji arhitekture, njeni deli soosnovni arhitekturni elementi. Vid Pečjak piše (1977, 131), da ima celota”nadsumativen značaj. Učinki dražljajev se ne seštevajo, ker delujejo drug nadrugega v odvisnosti od medsebojnih odnosov. Pri tem niso važni samosimultani, marveč tudi sukcesivni odnosi med komponentami.” Ob tempoudarja, da kompozicija celote ne sestoji zgolj iz krajevno oziroma pros−torsko pogojenih (simultanih) odnosov, temveč tudi časovnih (sukcesivnih).Priznavanje prepletanja razsežnosti in sovisnosti prostora ter časa je v arhitek−

93sistem prostora :: organizacija bivalnih prostorov

3::11

turi ključno. Teza o superiornosti celote nad delom, ki sovpadaz le Corbusierjevim poudarjanjem pomena osi, po Pečjaku izvi−ra iz principov gestalt psihologije (več o tem v poglavju 5:6,Komponente, 183). Tej teoriji pa je z vidika odnosa del proticeloti nasproten strukturalizem, ki priznava neodvisnost delanad kompozicijo celote (ibid., 131). V arhitekturi lahko tem prin−cipom sledimo v delih Alda van Eycka in drugih strukturalistov,primer je tako imenovani Orphanage v Amsterdamu, deloomenjenega avtorja (van Eyck, 1957–62). V stanovanjskiarhitekturi med sodobnejšimi projekti izstopa M’House (Gausaet. al., 1998), aplikacija stanovanjske hiše ”a la carte” (Salazar,Gausa, 1999, 166), kjer so posamezni deli hiše dognanivnaprej, končna kompozicija celote pa je posledično ”poljubna.”

Postavljeni smo torej pred vprašanje dominacije bodisidelov bodisi celote. Ne glede na izid dileme, ki se v arhitekturnitaksonomiji vleče že od stebrnih redov dalje, pa je v temtrenutku za našo razpravo smiselno, da ostajamo bližje prevla−di celote, saj bi v nasprotnem primeru razglabljanje o kompozi−ciji in njeni organizaciji postalo trivialno in brezpredmetno.Zavzemamo pa stališče, da se oba principa nikoli ne pojavljata

v povsem čisti obliki. (Tako le Corbusier uporablja pet elementov, taksonom−skih enot z razmeroma neodvisno vlogo in pomenom [Curtis, 1996, 176],prav tako Actarin projekt imenuje ”potencial prostorov, ki naj bi se v danemtrenutku združevali glede na sestavo družine.” [Salazar, Gausa, 1999, 164]).Izbrana organizacijska načela se v praksi vedno nahajajo nekje med obemaskrajnostima. Za izgradnjo teze o načrtovanju je zato smiselno, da si principeorganizacije celote ogledamo podrobneje.

PRINCIP DVOJNOSTI

Princip dvojnosti je dialektičen in temelji na pred−postavki, da sta človekovo prebivanje in bivalniprostor organizirana okoli primarnih proti−pomenk. Antropolog Roderick Lawrence (1989,100) navaja antipode, ki jih podajamo v tabeli 3:16.

V svojih raziskavah navaja, da se v sklopustanovanja ”odvije prehod iz zunanjih, javnih pros−torov v notranje, zasebne, v skladu z osnovnimvzorcem” (ibid., 100), ki temelji na navedenih polih.V nadaljevanju besedila Lawrence notranjost stano−vanja še podrobneje razdela in vpelje drugostopen−jsko ”binarno kodiranje” (ibid., 101).

Z njim avtor utemelji tako osnovno delitev prostorov stanovanja kot tudi seg−regacije njihovega pomena za posameznika. Lawrence organizacijo s polarni−mi dvojicami utemeljuje s samim načinom uporabe in kulturno predstavoljudi o posameznih bivalnih prostorih. Podobna načela so močno prisotna vsplošni praksi načrtovanja in jih predlagajo tudi nekateri arhitekturni viri.Vitruvij v šesti knjigi pravi, ”da moramo premisliti, na kakšen način naj bodozgrajeni prostori v hiši, ki so namenjeni lastnikom stanovanj in tisti, ki naj


slika 3:2Projekt M’House, se−

stavljanje delov v celoto

tabela 3:16Protipomenke prebi−vanja po Lawrencu

tabela 3:17Binarno kodiranje pre−

bivanja po Lawrencu

žensko

moško

zasebno

javno

snažno

nesnažno

znotraj

zunaj

nokturna (nočna) uporaba

diurna (dnevna) uporaba

osebne dejavnosti

skupinske dejavnosti

celična zasnova

odprta zasnova

bodo dostopni tudi drugim. Zasebne sobe so tiste, kamor ne sme nihčevstopati ... Skupni prostori so tisti, kamor smejo ljudje tudi brez povabila ...”(Vitruvij, 6. knjiga, 5. poglavje, po Brezar, 1984, 13), Brezar prav tako ločujednevni, nočni sklop in poleg obeh še gospodinjski sklop (ibid., 19).

Lawrence pravi, da bivalni vzorci, zasidrani v kulturi, izkazujejodoločene korelacije med pojmi, na primer: odprta zasnova = dnevna upora−ba = skupinske dejavnosti (glej tabela 3:17; pojmi, ki nastopajo v isti vrstici,so sovisni). V poglavju o analizi ankete o bivalnih navadah bomo tezo pre−verili z izračunom korelacij posameznih parametrov prebivanja glede narezultate ankete.

Očitno je, da se prostori povezujejo v sklope glede na osnovne kategorijeali parametre. Omenjeni viri v okviru našega sistema parametrov prostoranavajajo predvsem èas uporabe in stopnjo zasebnosti (povezanosti). Rapoport(1989, xiii) tem doda še pomen, saj načrtovanje bivalnega prostora utemelji zartikulacijo štirih osnovnih spremenljivk, prostora, èasa, pomena in poveza−nosti. Z drugimi besedami, prostorska organizacija dejavnosti sloni na difer−enciaciji èasa uporabe, pomena in stopnje povezanosti. Le Corbusier govori osvetlobi in senci. Juhani Pallasmaa pa opisuje razmerje med vonjem in dis−tinkcijo prostora takole: ”Kakšen užitek se je seliti iz enega kraljestva vonja vdrugega v ozki uličici starega mesta,” (1994a, 32). Henri Lefebre pa naveden−im kategorijam dodaja še neposredno in primarno telesno zaznavo, ”Medtelesom in njegovim prostorom, med razvijanjem telesa v prostoru in njego−vo zasedbo prostora je neposredna povezava... Ta je zares nenavadna: telo zenergijo, ki jo ima na razpolago, to živo telo, oblikuje ali izdela svoj lastenprostor; in narobe, prostorski zakoni, to so zakoni diskriminacije v prostoru,vodijo živo telo in vplivajo na razvijanje njegove energije.” (Lefebre, 1991, 170)

Ker je razlogov in strokovnih virov dovolj, lahko brez pomislekov zapiše−mo, da je organizacija bivalnega prostora v prvi vrsti osnovana okoli razloče−vanja prostorov po osnovnih kategorijah praktično vseh izbranih parametrov:osebnih, okoljskih in časovno−krajevnih. Parametri, ki so osnovni oziromapomembnejši za organizacijo členitve bivalnih prostorov, so stvar arhitektoveavtorske interpretacije, posameznikovih preferenc ali splošne kulture prebivanja.V poglavju o sistematizaciji prebivanja smo na primer napisali, da tradici−onalna japonska družba ne pozna krajevnih in prostorskih mehanizmov zazagotavljanje zasebnosti (glej poglavje 3:4, 49).

Vrednostno razmerje posameznih parametrov (glej tudi def 3:7, 69), to jehierarhija njihovega pomena v fazi členitve prostorov, je osnovni in splošnikazalec avtorskih, osebnih ali kulturnih vrednot prebivanja. Je ključni pojem, skaterim si razlagamo in načrtujemo notranjo organizacijo bivalnih prostorov.

Vrednostno razmerje parametrov je hierarhija relativne pomembnosti parametrovprostora. Je osnovni in splošni kazalec vrednot prebivanja.

PRINCIP GRADIENTA

Ostra dialektika uporabe, pomena in socialne vrednosti bivalnih prostorov jena videz logična, saj sledi nekaterim osnovnim delitvam narave, to je dnevuin noči, moškemu in ženskemu spolu in podobno. V resnici pa novejše inter−pretacije prebivanja prepoznavajo subtilnejše podrobnosti in manj diskretna


def 3:36

razlikovanja med bivalnimi prostori. Tako lahko v uvodnem citatu le Cor−busierja spoznamo, da razporeditev temelji na stopnjevanju, ne pa na razloèe−vanju.

Enega prvih prikazov brisanja ostrih mej med prostorskimi antipodi,konkretno med zunanjim in notranjim prostorom, najdemo pri Nollijevemzemljevidu Rima (glej Hösli, 1997, 95). Bernhard Hösli pravi, da ”se ta kon−cept neskončnega prostora, Nollijeva tehnika prikazovanja prostora trga, ki serazteza v cerkveno ladjo ali stebrišče palače ... zdi povsem ’naraven’ inrazumljiv.” Neprekinjen ali sovisni prostor javnih mestnih površin briše mejemed izhodiščnimi dvojnostmi, med znotraj in zunaj, tako da ”uporaba tegakoncepta morda razkriva inkluzivno mišljenje, ki zavrača pristop ’ali prvo alidrugo’, in pripravljenost ter sposobnost razumeti in opraviti ’tako s prvim kotdrugim’.” (ibid., 96)

Podobno razumevanje neprekin−jenega prostora najdemo tudi vbarcelonskem paviljonu Miesa vander Rohea (1928 – 1929). ArthurDrexler opisuje, da ga je doživel kot”notranji prostor, (ki) postanedrseči medij, speljan med ploskva−mi. Notranji in zunanji prostornista več v strogem nasprotju inpreprosto postaneta stopnji ali mo−dulaciji iste stvari.” (Drexler, 1960,15) Če vzamemo opis pod drob−nogled, postane jasno, da zunan−jost in notranjost postajata ”istastvar”, torej ne več dialektičnonasprotna si pola, temveč ”modu−lacija” zaprtosti, oziroma povedanodrugače, modulacija parametra lege.

V sodobnejši literaturi pogos−to uporabljen pojem ’continuousspace’ (neprekinjen, sovisen pros−tor) opisuje prav to, česar zametkelahko najdemo pri Nolliju inMiesu (primerjaj z Petersonovimantiprostorom, 71). Namesto da bi

bivalni prostor kot celoto zasnovali na polaritetah, se posamezni parametribolj ali manj mehko in brezšivno pretakajo iz ene skrajnosti v drugo. Javniprostor ulice postopoma prehaja v poljavnega, nato polzasebnega in končnodocela zasebnega. Podobno se previjajo tudi drugi parametri, lega, svetloba,hrup in podobno. Terence Riley v katalogu razstave ”Un−private house” (Ne−zasebna hiša) pojem zasebnosti oikosa kot dialektične opozicije javnega pub−likuma postavi pod vprašaj z vrsto projektov in realizacij, ki namesto ostredistinkcije prisegajo na mehko previjanje parametrov. ”Ne−zasebna hiša jeizziv za velik del dialektike, ki je v 19. stoletju okostenela okoli konceptazasebne hiše. Tipologija javno/zasebno, moško/žensko, narava/kultura intako dalje je nadaljevanje izziva, saj je inherentno nagnjena k ustvarjanju


shema 3:18Gradacija zasebnostidejavnosti prebivanja

glede na rezultateankete. Zasebnost nipolarizirana, ampak

postopoma narašèa odene skrajnosti k drugi.

(vir Blenkuš. Soèan2002)

opra

vlja

nje

pot

rebe

kop

anje

umiv

anje

span

jedn

evn

i poč

itek

obla

čen

jebr

anje

delo

na

raču

nal

nik

uig

ran

je n

a in

stru

men

tte

lova

dba

uživ

anje

hra

ne

druž

enje

pos

luša

nje

gla

sbe

gled

anje

tel

eviz

ijep

rip

ravl

jan

je h

ran

ep

ran

je o

blek

igra

otr

okob

iski

pri

reja

nje

zab

av

5

4

3

2

1

zelo javno

precej javno

srednje zasebno

precej zasebno

zelo zasebno

medsebojnih prostorskih povezav, ne pa k prostorskemu ločevanju.” Principgradienta pa ni nasproten principu dvojnosti, saj oba pravzaprav slonita naartikulaciji osnovnih parametrov bivalnega prostora. Njuna razlika se razkri−va predvsem v prostorski kompoziciji teh parametrov, kjer na eni straninastopajo diskretni sklopi z ostrimi mejami in prehodi, na drugi pa so tizmehčani, zabrisani in brezšivno stikajoči se, sklopi pa so zato težjedoločljivi.

Če tako primerjamo obe vrsti prostorskega dojemanja določenega bival−nega prostora, je pri sestavu ostrih meja pripadnost prostora enemu alidrugemu polu nedvoumna. Če v sklopu stanovanja obstaja prostorski prag, kieksplicitno ločuje javno od zasebnega, zunanje od notranjega in podobno,potem ni dvoma, kateri sferi pripada določeni prostor. Obratno pa v kom−pozicijah, kjer so pragovi zabrisani, določenemu elementu ne moremo prip−isati natančne ”polarne” pripadnosti. Tako je dojemanje teh vmesnih pros−torov lahko dvoumno, torej le implicitno nakazano. Colin Rowe in RobertSlutzky pojav prostorske kompozicije opisujeta s terminom prosojnost. ”Doprosojnosti pride, če so v prostoru mesta, ki jih lahko pripišemo dvema ali večreferenčnim sistemom, pri katerih klasifikacija ni definirana in bi se lahkoodločili za eno ali drugo.” (Rowe, Slutzky, 1997, 60).

Plastenje prostora zagotavlja večkratno in ambivalentno dojemanje pros−tora. Stonehouse navaja, da je postopno stopnjevanje zasebnosti in lege bival−nih prostorov od popolnoma odprtih do popolnoma zaprtih, ne le okoljskopsihološko in fenomenološko bogatejše, ampak hkrati natančneje ustrezazgradbi našega socialnega prebivanja (glej Stonehouse, 1998, 129). Razmere,kjer se človekovo telo nahaja v prostoru ”vmes” (med vrati, pred vhodom inpodobno), omogočajo hkratno interakcijo in zaznavo zasebnega ter javnega,svetlega ter temnega, odprtega ter zaprtega, to pa je bistveno širši, celovitejšiin bogatejši nadzor nad dogajanjem, kot pa če se venomer nahajajo le vrazmerah ene od obeh skrajnosti.”Tako bomo morda priča vnovični vzpostavitvi bogateje plastenim odno−

som med notranjim in zunanjim, ki bodo med kontinuiteto in spremembamizagotovo vnovič odkrili, razširili in predelali tradicionalne tipe in vzorce ter jihprepoznali kot nujne za stvarjenje trajnostnega okolja za posameznika indružbo, okolja, ki bo trajnostno tako z okoljskega kot kulturnega vidika, innam bo omogočalo, da bomo prebivali v okolju in z njim, ne pa zunaj njegain proti njemu” (ibid., 129).

Zakaj nekateri avtorji in strokovna literatura o stanovanjski gradnjipoudarjajo načelno ločevanje oziroma coning, drugi pa obenem opozarjajo nazaznavne in ontološke privilegije neprekinjenega prostora? Delni, nikakor pane popolni, odgovor na to dilemo lahko najdemo v psihologiji zaznavno−spoz−navnih procesov. Omenili smo že gestaltični pristop ter njegovo poudarjanjemedsebojnih ”nadsumarnih” odnosov delov in s tem dominacijo celote. Enoizmed načel gestalta, po katerem človeški možgani organizirajo zaznanidražljaj, se imenuje zakon pregnantnosti ali načelo ”dobre oblike” (Pečjak,1977, 133). Načelo pravi, da človek med spoznavanjem sam ”popravi” nekaterenepravilnosti v zaznavi, tako da iz nezaključenih likov dela zaključene, iz ner−avnih črt ravne, iz popačenih likov pravilne. Težnja po redu, ki možganomprecej poenostavi interpretacijo stvarnosti, obenem strukturira tudi drugedražljaje in zaznave, ne le vidnih in likovnih. Pečjak omenja še ”globino,


gibanja, konstantnost in podobno zapletene pojave” (ibid., 133). Z načelomdobre oblike si zato lahko v določeni meri pojasnimo človekovo organizacijskotežnjo, da posamezne bivalne prostore razporedi v logične in razločneskupine. Kot smo navedli že prej, se pri tem ozira tudi na dvojnosti in skra−jnosti v naravi.

Za primerjavo dvojnosti in gradienta pa je ključen primer organizacijestanovanja tudi tako imenovani loft, v bivališče predelano tovarniško poslop−je v velikosti približno od 150 do 200 m2, brez notranje predelitve in kakršne−ga koli ločevanja. Loft ne pozna prostorske diferenciacije ambientov, ni nedvojnost ne gradient, temveč popolno poenotenje prostorskega občutja.Edino orodje minimalnega uravnavanja razlik v stopnjah določenih para−metrov je razdalja. Vsi, načeloma sicer raznoliki bivalni prostori, se nahajajona veliki medsebojni oddaljenosti. ”Varna” razdalja zamenja tradicionalnovlogo ostenja. Abalos loft slikovito opisuje z naslednjimi besedami: ”V

nasprotju s prostorsko razdrobljenostjo, v kateri se funkcional−na oblika razkroji na območja večje ali manjše zasebnosti, taprostorski model zasebno sfero skrči na mimimum. ... Posteljein stranišča so večinoma le rahlo ločeni; hiša je kraj, kjer sepoučuje in uresničuje protiavtoritatizem. ’Mamine in atijeveskrivnosti’ ter njihova popolna kodifikacija kot razdrobljeniprostori se bodo umaknili empatičnemu razkazovanju intim−nosti, ki skuša zlomiti družbene in spolne tabuje. Ne bo hier−arhij in ostre ureditve, ne bo prostorske specializacije.Preprostost nevtralne embalaže bo postala nova bivanjska par−adigma. V njej ne bo druge kakovosti, razen velikosti/prostor−nine: ”toplina” dejansko postane negativna značilnost, njenakonotacija meščanskega potrošništva je še kako očitna, ko greza sprejemanje meril topline: zrak ne bo imel niti tehničnih,niti čutilnih niti eksistenčnih kvalitet...” (Abalos, 2001, 133)

Princip gradienta ali princip dvojnosti sta dve kompozicijs−ki načeli organiziranja bivalnih prostorov glede na izbraneparametre. Razlika med eno in drugo obliko je po van Berklusorodna razlikam med kolažem, strukturalno in hibridno umet−nostjo. Za prvo navaja, da je ”razdrobljena organizacija raz−ličnih delov”, drugo imenuje ”premešana organizacija enakihdelov”, zadnjo pa ”brezšivna organizacija različnih delov” (vanBerkel, Bos, 1999b, 84).

”Radikalno stapljanje arhitekturnih lastnosti v povezanoenost pomeni razširitev organizacije z eno samo površino izpretežno horizontalne strukture v tridimenzionalno organizaci−jo. ... Obogatene s svetlobo, zvokom in gibanjem nastanejorazmere, v katerih je spojena organizacija prežeta s spre−menljivimi substancami.” (van Berkel, Bos, 1999b, 84)

DISTRIBUCIJA DEJAVNOSTI

Videli smo, da lahko prebivanje organiziramo na več načinov, z različno stop−njo ločevanja, delitve, prehajanja, prepletanja in združevanja. V sistemu zanačrtovanje stanovanjske arhitekture to operacijo imenujemo distribucija


slika 3:3Kolaž, struktura inhibrid, trije principiorganizacije delov v

celoto (vir van Berkel,Bos, 1999b: 85)

dejavnosti. To je postopek razdelitve množice vseh dejavnosti na sklope,skupine in celice. Sklopi opredeljujejo osnovne vsebinske dele stanovanja in soponavadi osnovani na enem ali dveh parametrih prebivanja, na primerdnevnem in nočnem sklop, bivanju in delu, in podobno. Skupine so podrob−nejše delitve dejavnosti znotraj sklopa, vezane bodisi na konkretnega uporab−nika bodisi na vrsto opravila; primer je otroška in starševska skupina de−javnosti (znotraj nočnega sklopa). Celice pa so tiste združbe dejavnosti, ki sidejansko delijo skupni prostor. Kriterij odločitve o skupaj ležečih dejavnostihponavadi temelji na njihovi podobnosti (v parametrih), kar z drugimi beseda−mi pomeni, da so kompatibilne in ne motijo druga druge.

Postopek konceptualne, to je načelne delitve dejavnosti poteka v smerisklop skupina celica. Postopek operativne, to je uporabne delitve, pa pote−ka v obratni smeri: celice skupine sklopi. Razmerje med obema postop−koma je sorodno razmerju med celoto in delom, ki ga opisujemo v uvodu.Distribucija s trdno strukturo od zgoraj navzdol ponavadi uporablja ostrejšečlenitve med sklopi in blažje med celicami in skupinami. Distribucija zmehkejšo strukturo od spodaj navzgor pa je bolj topološka, dejavnosti se neločujejo diskretno, ampak zvezno. Tu so sklopi in skupine ohlapnejše, ne−katere celice pa so zato ostreje ločene med seboj.

Distribucija dejavnosti je vodilni princip delitve dejavnosti na osnovne sklope,skupine in celice.

Celica distribucije dejavnosti je sestav dejavnosti, ki so si med seboj parametriènokompatibilne in si delijo skupni bivalni prostor.

Sklop distribucije dejavnosti je sestav tistih dejavnosti, ki so si sorodne glede naenega ali veè parametrov bivalnega prostora. Sklopi so organizirani okoli tistihnekaj parametrov, ki so v vrednostnem razmerju najvišje zastopani (glej def 3:36).


def 3:37

def 3:38

def 3:39

shema 3:19Delitev dejavnosti na celice in sklope.Prikazan je operativnipostopek delitve.

celica "kuhinja"

celica "dnevna soba"

celica "kopalnica"

"hru

pn

i" s

klop

"mir

ni"

skl

op

celica "spalnica"kopanje

joga

gledanje TV

branje

kuhanje

oprav. potrebe

spanje

učenje

gledanje TV

branje

spanje

učenje

joga

kuhanje

oprav. potrebe

kopanje

SKLEP

Prave oziroma najboljše organizacije prebivanja ne moremo predpisati.Različna zgodovinska obdobja prisegajo na različna kompozicijska načela, karje razvidno tudi z van Berklove fotomontaže. Prav tako se kompozicija ali struk−tura bivalnih prostorov razlikuje med kulturami. V nekaterih primerih je bival−ni prostor členjen ostro in nazorno, drugod so prostorske meje manj izraženein so opazne na drugih nivojih, na primer časovni strukturi. Tako kot je za načr−tovanje pomembno, da prepoznamo in izberemo ustrezno vrednostno razmer−je med parametri bivalnega prostora, je ključno, da se med zasnovo opredelimotudi za najprimernejšo obliko kompozicijske skladnje. Ker pravega odgovora ni,je izbor prepuščen konkretnim razmeram in situacijam. Odprto ostaja le, ali soberljive in dovolj dobro znane tistim, ki odločajo o njih.

A obstaja tudi drugačna hipoteza, ki pravi, da so različni kompozicijskiprincipi sestavljanja delov v celoto le raznoliki pogledi na eno in isto stvarnost,na prebivanje in okolje, ki se skozi različne prizme različno lesketa. Zatrenutek primerjajmo le Curtisovo in van Berklovo interpretacijo vile Savoye,ki jo prvi opeva kot neprekinjeni prostor par excellence (glej Curtis, 1996,275), drugi pa graja kot primer razdrobljenega in diskretnega sestava pros−torov. Vprašanje puščamo odprto.


transformacija parametrov prostora

NAMEN POGLAVJA

Ugotovili smo, da lahko parametre bivalnega prostora v celoti povzamemo poparametrih prebivanja, saj je bivalni prostor okolje, preoblikovano po meriluprebivanja na osnovis arhitekturnega ovoja (gled def 3_35, 91). Okoljski inoperativni parametri bivalnega prostora ostajajo po definiciji enaki para−metrom prebivanja. Osebne parametre pa moramo pri vrednotenju prostorazaradi njihove izrazito egocentrične naravnanosti nekoliko drugače vrednoti−ti. V tem poglavju opisujemo njihovo transformacijo iz osebnega dojemanja vstvarne lastnosti prostora.

PRILAGODLJIVOST BIVALNEGA PROSTORA

Ko prilagodljivost, parameter prebivanja, prevajamo v sistem bivalnega pros−tora, moramo upoštevati nekaj ključnih razlik. V sistemu prebivanja je pri−lagodljivost pomenila osebnostno lastnost, to je zmožnost posameznika, da seprilagaja novim in ne docela idealnim situacijam. Ko z istim parametromopisujemo bivalni prostor, mislimo nekaj podobnega, le obratno sorazmerno.Prilagodljivost prostora označuje stopnjo fizične zmožnosti trenutnega (ali padolgoročnega) uravnavanja parametrov bivalnega prostora. Tako lahko govo−rimo o prostorih, ki so docela prilagodljivi, vključno z svetlostjo, zasebnostjo,opremo in celo velikostjo, ter takih, ki so povsem stabilni, nespremenljivi in znjimi ni mogoče uravnavati trenutnih potreb.

Med osnovne prilagodljivosti prostora štejemo možnost uravnavanjaosvetljenosti (z različnimi senčili ali umetno razsvetljavo), toplote (z različnimizastori, grelnimi in hladilnimi napravami) in zraènosti (z odpiranjem oken alis prezračevalnimi napravami). Parametre bivalnega prostora lahko zatodelimo tudi glede na to, koliko jih je v običajnih razmerah možno prilagajati.

1. Najmanj prilagodljivi parametri so v glavnem odvisni od organizacijenosilnega sistema (stavbno ogrodje in celičje, glej poglavje Štirje nivoji ovoja,123) in pri načrtovanju nastopijo kot prva stopnja odločanja in razmestitvedejavnosti v bivalnem prostoru. To so lega, zasebnost, velikost in merilo.

2. Srednje prilagodljivi parametri so v glavnem odvisni od organizacije loèil−nega sistema (stavbna lupina in ostenje) in pri načrtovanju nastopijo kot drugastopnja odločanja ter oblikovanja dejavnosti v bivalnem prostoru. To sopomembnost, pestrost, svetlost, toplota, zraènost in vonj.

3. Precej prilagodljivi parametri sicer hkrati sodijo med srednje pri−lagodljive, a jih je med aktivnim preoblikovanjem bivalnega prostora (obuporabi ustrezne energije) z mehanskimi sredstvi možno dodatno preobliko−vati. To so: svetlost, toplota, zraènost in vonj.

101sistem prostora :: transformacija parametrov prostora

3::12

4. Povsem prilagodljivi parametri so v glavnem odvisni le od dispozicijedejavnosti prebivanja in v procesu načrtovanja nastopijo kot tretja stopnjakontrole načrtovanja. Mednje sodi zvoènost.

Med bolj znane arhitekturne oblike prilagodljivega stanovanja sodi takoimenovana elastièna hiša. Dušan Grabrijan jo že leta 1959 opiše kot hišo, ”ki bistanovalcu dala čim več svobode, da si stanovanje sam ureja po svojim možnos−tih in potrebi.” Stvarno pa jo opredeli z ”obodnimi zidovi” in ”nekoliko pomičn−imi stenami (kulisami), ki se pričvrstijo v pod in strop in s katerimi je mogočevedno menjati red prostorov v stanovanju: ” ... s šestimi ali sedmimi takimikulisami moremo prostore stanovanje poljubno in po meri menjati” (Grabrijan,1959, 144). Za primer navede stanovanjski objekt Mies van der Roheja v soses−ki Weißenhof v Stuttgartu (van der Rohe, 1927). Gre torej za prilagodljivo zas−novan prostor, kjer je s pomikanjem elementov ostenja možno prilagajati tudizahtevnejše parametre, kot so velikost, zasebnost in lego, da svetlosti, pestrostiin zračnosti sploh ne omenjamo. Znotraj elastične hiše vseeno ostajata dvealternativi; prva je hiša, ki omogoča kratkoročno, skoraj trenutno prilagajanje(pogostost sprememb je približno enkrat tedensko), druga pa hiša, ki omogočazgolj dolgoročne prilagoditve (približno vsakih deset let).

Druga oblika prilagodljive hiše, ki jo prav tako omenja že Grabrijan, jerastoèa hiša. Tu gre za sestav bivalnih prostorov, ki mu je ”vedno mogoče kajdodati ali odvzeti, ”... ki organsko raste s potrebo.” Tehnične možnosti zapostavitev take hiše vidi v ”v serijah vnaprej opremljenih prefabriciranihposameznih (bivalnih) prostorov, ... ki so jih potem zlagali po potrebi in poraznem povpraševanju stanovalca” (ibid., 145, primerjaj z M’House, 83). Medelastično in rastočo hišo je razlika predvsem v tem, da ima prva vnaprejdoločen maksimalni obseg in prosto notranjo organizacijo, druga pa obseganima določenega, a je manj svobodna v razsežnostih posameznih bivalnihprostorov (saj so ti velikostno in značajsko izdelani vnaprej).

Pojem prilagodljivega bivalnega prostora je do skrajnosti pripeljalnizozemski arhitekt Constant Nieuwenhuys s projektom Novi Babilon (NewBabylon, 1958). Gre za okolje, ki je na osnovi kibernetične zveze človeka innaprav za uravnavanje parametrov prostorov stalnem spreminjanju in prilaga−janju trenutnim željam in potrebam (glej Kofman, Lebas, 2000, 80−89). Avtorsam o tem projektu pravi: ”V Novem Babilonu bodo vsi nenehno potovali in nebodo nikoli začutili potrebe po vračanju na kraj svojega rojstva, saj se bo ta tako

ali tako spremenil. Zato za Novi Babilon ni dode−lanega načrta. Nasprotno, vsi elementi ostajajo nastopnji nedoločenosti, mobilnosti in prožnosti.”(povzeto po Norberg−Schultzu, 1971, 27) V NovemBabilonu se tako vse prilagaja vsemu, to je vsiparametri bivalnega prostora so docela prilagojenivsem uporabnikom in obiskovalcem v vsakemtrenutku in na vsakem kraju. Gre za popoln meh−anizem interakcije med uporabnikom, prebivan−jem in bivalnim prostorom. Ni čudno, da jestvarno okolje iz tega projekta popolnoma izvzeto(glej sliko 3:4), saj to kot stabilna formacija vneskončnem vrtiljaku spreminjajočih se ambien−tov ne igra več nobene vloge.


slika 3:4Novi Babilon, uporab−

niku popolnoma pri−lagodljiv prostor

(vir Hughes, Sadler,2000: 83)

POMEMBNOST BIVALNEGA PROSTORA

”Tako kot identiteta so tudi bivališča lahko zasnovana kot pomembnidružbeni in kulturni objekti, ki jih uporabljamo za razmejitev prostora, zaizražanje čustev, način razmišljanja in družbene procese, hkrati pa nudijo pri−zorišče za kulturno definirane dejavnosti in fizično zatočišče.” (Rakoff, 1977,v Hummon, 1989, 209)

Prenos parametra pomembnosti iz sistema prebivanja v sistem bivalnihprostorov postaja vse eksplicitnejši. Simbolne dejavnosti oziroma rituali inobredi se največkrat odvijajo v prostorih posebnega pomena, torej v takšnih zrelativno višjo stopnjo pomembnosti. Ključna razlika med pomenomdejavnosti in pomenom prostora pa je, da je prostor materialno in največkratkrajevno vezan (razen če gre seveda za avtomobil), dejavnost pa je dostikratvezana le na določeno zaporedje opravil, včasih pa tudi določene predmete, kise jih pri tem uporablja. Razlike ne bi poudarjali že na začetku, če v njej vresnici ne bi prepoznali simptomov drastičnega prevrednotenja bivalnegaprostora zaradi vse pogostejših dnevnih in tedenskih migracij. V nadaljevan−ju bomo pojav razložili podrobneje. Parameter pomembnosti bivalnega pros−tora je v prvi vrsti teritorialno pogojen. V nasprotju z obredi in šegami, ki seobnavljajo in zasidrajo v posamezniku s časovnim ponavljanjem, a so lahkokrajevno povsem neodvisni (na primer muslimanski pozdrav Alahu in z njimpovezan obred čiščenja telesa), vzpostavlja bivalni prostor svojo avtoriteto znavezavo na nespremenljivost in stalnost kraja. Gre za ontološko kategorijo, kijo prepoznavamo v Heideggerjevih besedilih (glej poglavje Ontologija prebi−vanja, 13), katere manifestacije so v prvi vrsti eksplicitne in zato precej dru−gačne od izražanja simbolike dejavnosti in predmetov. V nadaljevanju pod−poglavja si bomo pogledali nekaj problematičnih vidikov razmerja medčlovekom in pomenom bivalnega prostora. ”... tipi in vzorci so zakoreninjeni v naših izkušnjah, ki smo jih dobili z

bivanjem na svetu, v situacijah, skozi katere začenjamo razumevati svet innaše mesto v njem ...” (Stonehouse, 1998, 129)

1. Problem samoprilagoditve (v anglešèini customization)

Poleg utilitarnih vlog, kot jih Hummon navaja v uvodnem citatu, stanovanjeizraža občutje, svetovni nazor, družabnost in specifiko kulture svojih stanoval−cev. V nadaljevanju avtor navaja, da ”posameznik pomene bivališča lahko izko−risti in jih do neke mere celo kultivira, da sebi in drugim razkrije, izrazi istovet−nost. Skratka, bivališče in oprema lahko v določenih razmerah povesta never−jetno veliko...” (ibid., 209), kar pomeni, da je bivalni prostor poligon za izražanjeosebne in skupinske identitete. Pojav je spet ključen za razumevanje oblike intransformacije stanovanj, saj nam pojasni, zakaj uporabnik bivalni prostornenehno spreminja, prilagaja in ”izboljšuje.” Posameznik s prilagajanjem bival−nega prostora, ki se v osnovi ne sklada z njegovim sistemom prebivanja,vzpostavlja krajevno pogojene reference v zvezi z lastno identiteto. Paillard inTrottin ugotavljata, da se uporabnik za samoprilagajanje arhitekture odloči zato,ker standardni (tipsko izdelani) prostor postane ”lepši, bolj učinkovit, boljenkraten in bolj estetski” (Paillard et al., 2001, 7). Zanimiva je tudi njuna teza,da je podzavestna draž takega preoblikovanja v tem, ker spremenjena oblika še


zmeraj nosi nekaj osnovne prepoznavnosti: avto hrošè je še vedno hrošè, vendaroplemeniten z individualno interpretacijo kolektivnega simbola (ibid., 7).Samoprilagoditev izpolnjuje svoje poslanstvo le takrat, ko omogoča dvojnobranje, splošno in posebno, ko je standardni predmet spremenjen le toliko, dapoudarja svojo različnost, enkratnost, nikakor pa ne tendence, da bi postal nekajpovsem drugega. V arhitekturi, kjer je večina prostorskih in stavbnih elementovbodisi standardiziranih bodisi pomensko kulturno globoko zakoreninjenih, jeta pojav obče prisoten na vseh nivojih bivalnega prostora. Ti majhni odklonioblike in uporabe, ki vztrajno nažirajo stanovanjsko arhitekturo, so z vidikavrednotenja celote in konsistence toliko bolj problematični.

2. Problem migracije in mobilnosti

”Čedalje večja nevezanost na kraj in zemljepisna mobilnost sta povzročila, daje človek brez korenin, njegov občutek istovetnosti je šibkejši zaradi izgubepomembnega občutka doma. Modernizacija, argumentirajo, je načelasocialne, kulturne in materialne posebnosti različnih krajev, najsi proučuje−mo območja, skupnosti, soseske, bivališča ali notranje prostore. Poleg tega jemodernizacija s spodbujanjem socialne in zemljepisne mobilnosti temeljitospremenila človekov odnos do kraja. Sodobni posameznik, ki se sooča znevezanostjo na kraj, homogeno pokrajino vrstnih hiš, urbano prenovo invseprisotnostjo McDonalda, ki se brez konca in kraja seli iz enega bivališča,skupnosti in območja v drugo, ne more razviti niti predstave o lastnem jazu,ki bi temeljila na lokalnem, niti občutka pripadnosti določeni pokrajini bivan−ja, skupnosti ali območju.” (Hummon, 1989, 220) Kot smo navedli že vuvodu, je identifikacija s prostorom vezana na njegovo krajevno določenost ins tem na njegovo stalnost. Porast dnevnih migracij, predvsem pa stalnihselitev (ki jim je evropska družba sicer sorazmerno manj podvržena) zman−jšuje avtoritativnost pomena kraja oziroma bivalnega prostora. Z zmanjše−vanjem pomena bivalnega prostora se hkrati diskvalificira tudi stanovanjskaarhitektura v oblikah, kot jih poznamo danes. Hummon navaja, da se priposameznikih izgubljena navezava na konkreten prostor prenaša na pred−

mete in rituale. Pravi, da ljudje priselitvi ”s seboj prinesejo domačepredmete, ki so še vedno simbolipreteklosti, s čimer v novem okoljuspet ustvarijo občutek domačnostiin kontinuitete” (ibid., 222). S praktičnega stališča Hummonovenavedbe potrjuje znani projektToya Ita, PAO I (1985) in PAO II(1986), projekt za nomadinjo.Abalos o tem projektu pravi, da s

stališča arhitekture ”hiša kot oblika, kot modul navezanosti (na kraj in čas, op.avt.), kot prepoznavno bitje in kot členjen notranji prostor preneha biti zan−imiva, saj ni več kraj arhitekturne artikulacije” (Abalos, 2001, 152). Ostaja le šenevidna opna, ter nekaj praktičnih predmetov osebne rabe in pomena.

Vprašajmo se, ali se arhitektura lahko zoperstavi tem pojavom, tako da jiuspe ohraniti svoje prostorske kakovosti in načela ter z njimi povezan pomen.


slika 3:5Toyo Ito, PAO I in

PAO II, popolnaarhitektura mobilnosti(vir Abalos, 2001: 150)

Če drži, da je pomen bivalnega prostora zaradi pogostih selitev degradiran nanekaj osebnih predmetov, se moramo potemtakem vprašati, kako lahko selečise človek v novem okolju vzpostavi svoje prejšnje prostorske navezave. Delniodgovor ponuja tako imenovana elastična hiša (glej podpoglavje Prila−godljivost bivalnega prostora, 101). Z vnovično razmestitvijo notranje pre−delitve lahko posameznik vzpostavi določene prostorske odnose (vrednostnarazmerja) in distribucije dejavnosti, kot jih je vajen iz prejšnjih domovanj.Elastična hiša omogoča prilagajanje ostenja, to je notranje predelitve, redkok−daj pa dovoljuje tudi prilagoditev lupine. Če se ob tem razmišljanju povrnemona zaključek poglavij o fenomenologiji in ontologiji prebivanja, je očitno, dazgolj fleksibilno ostenje ne more zadovoljiti vseh kapacitet in potencialovbivalnega prostora. Kritična ostaja predvsem navezava in uravnavanje odnosamed zunanjim in notranjim svetom. Pustimo vprašanje migracije za enkratodprto; k njemu se bomo vrnili proti koncu razprave, ko bomo kritično vred−notili nekaj modelov stanovanjske arhitekture.

3. Problem odtujitve (tudi alienacije)

”Je možno, da ob koncu 20. stoletja veličastna osama, kot si jo je predstavl−jal [Frank Lloyd] Wright, preprosto ne pomeni več občutka blaginje, kot gaje zbujala nekdaj? Ali pa nemara to osamo zdaj ne povezujemo le z neod−visnostjo, temveč v enaki meri tudi z odtujenostjo?” (Riley, 1998, 17).Terence Riley potrebi po ”domačnosti” in ”izolaciji,” ki ju slavi Wrightovaarhitektura, postavlja ob rob probleme sodobnih bivalnih prostorov, kiomogočajo takšno stopnjo izločenosti iz sveta, da namesto k domačnostipripomorejo k osamljenosti in odtujenosti. Vsekakor je z vidika zasebnostiin ločenosti od okolja med hišo Robbieja (Wright, 1908 – 1910) ali hišo WardWillits (Wright, 1902) ter standardiziranim stanovanjem v 12. nadstropjupredmestja evropske metropole bistvena razlika. Wright sicer zagotavljapopolno zasebnost, a vseeno hišo hkrati eksplicitno (s poudarjeno horizon−talnostjo) navezuje na zunanje okolje, ritme in dogajanja. Stolpničnostanovanje pa zaradi oddaljenosti in različnih nivojev onemogoča kakršnokoli interakcijo. Zato je Rileyeva trditev upravičena; hkrati nakazuje poten−cialno nevarnost pri skrajnostih aplikacije posameznih parametrov bivalne−ga prostora. Kot stranski učinek generične osamljenosti avtor navaja novemožnosti interakcije posameznika z živim in ”mimoidočim” okoljem. Tookolje pa ni neposredno in blizu, temveč je vseobsežno in vezano na sodob−no telekomunikacijsko prepletenost sveta. V okviru sodobne arhitektureRileyev odtujeni posameznik ne more več vzpostaviti stika s fizičnim okol−jem, zato si na internetu odpira okna ter tam nagovarja naključnemimoidoče in s tem opozarja nase. Pojem zasebnosti pridobiva noverazsežnosti, ko pravi da ”ni nujno grozeče, če nas nekdo opazuje [prek inter−neta]. Njegova pozicija celo nakazuje, da je v svetu osame lahko pomirju−joče, če nas nekdo opazuje.”(ibid., 17)

Neposreden odvod pomembnosti bivalnega prostora so značilne razlike voblikah identifikacije s prostorom. V nadaljevanju si bomo pogledali nekajnajpogostejših razlikovanj v identifikaciji.


IDENTIFIKACIJA Z BIVALNIM PROSTOROM

1. Razlike v spolu

Hummon ugotavlja, da je nekaj razlik v načinu identifikacije v splošnemodvisnih tudi od posameznikovega spola. Pravi da, ”ženske in moški domačeokolje obdajo z različnimi pomeni, ki temeljijo na tradiconalni istovetnosti,vezani na spol. Med ženskami in moškimi, ki se poistovetijo s svojim domom,bodo ženske hišo in dragocene predmete pogosteje imele za simboledružinskega življenja, medtem ko moški svojo navezanost na bivališčepogosteje razlagajo z delom, ki so ga vložili vanj, oziroma kot znamenje oseb−nega uspeha.” (Hummon, 1989, 217) Pojmovanje domovanja se pri ženskahpogosteje izraža v praktičnih in simbolnih dejavnostih prebivanja (na primerpriprava hrane, vzdrževanje doma in podobno), pri moških pa pogosteje v sta−tusni in ekonomski vrednosti posameznih predmetov, stavbnih elementov alicelote. Razlikovanje po mnenju avtorja izvira iz ”tradicionalne” delitve dela (kipa v resnici ni starejša kot 200 let) na gospodinjsko žensko delo in poklicnomoško, in kljub spremembam v delovnih navadah in delitvi dela še vednoostaja zakoreninjeno v popularni kulturi in podzavestnem vrednotenju bival−nega prostora.

2. Razlike v družbeni obliki

Podobne razlike se pojavljajo tudi med pripadniki tradicionalnih (agrarnih) insodobnih (industrijskih) družb. Hummon pravi da v tradicionalnihdružbenih ureditvah pogosto ”bivališče razumejo predvsem kot zatočišče inprostor za skupinske dejavnosti, uporaba doma za osebno razodevanje pa prejzmanjšuje kot povečuje prestiž posameznika. Poleg tega so se v tradicional−nih družbah posamezniki ’osebno’ poznali med seboj, pri čemer je njihovaidentitega običajno vtkana v takšne primarne odnose, kot je sorodstvo. V temprimeru imajo alternativni mehanizmi za predstavitev in definicije istovet−nosti, kot so bivališča, majhno funkcijsko vrednost tako za posameznika kotza skupino.” (ibid., 212) V nasprotju z navedenim pa v modernih družbenihureditvah ”zaradi relativne odprtosti socialnih skupin, visoke stopnjedružbene in zemljepisne mobilnosti in večje socialne ter kulturne het−erogenosti pri socialnih stikih in vrednotah istovetnost samega sebe in drugihpostaja čedalje bolj problematična. V takšnih razmerah so bivališča in domačipredmeti – kot alternativno sredstvo tako za sporočanje samoistovetnosti kotza prepoznavanje istovetnosti drugih – čedalje uporabnejša znamenja istovet−nosti.”(ibid., 213).

Avtor v prvi vrsti opozarja na razlike med individualno in kolektivno iden−tifikacijo z bivalnim prostorom. Obenem opozarja tudi na pojav, da v družbahz jasno socialno in rodovno strukturo ni pomembno poudarjanjeposameznosti in lastne identitete, saj se odraža v drugih hierarhijah. Istorazmerje med eksplicitnostjo socialne strukture in simboliko bivalnih pros−torov pa lahko v obratno sorazmerni vrednosti zasledimo v sodobnih, slabostrukturiranih družbah. Tu se posameznik socialno težko zasidra, zato potre−buje izrazitejše in očitnejše oblike izražanja, med katere nedvomno sodi tudiarhitektura. Razmerje, ki v sodobnih družbah vlada med dvema


posameznikoma, v tradicionalnih skupnostih lahko zasledimo kot razlikemed posameznimi plemeni.

Z imenovanjem nekaterih problemov in značilnosti človekove identi−fikacije z bivalnim prostorom smo hkrati razkrili nekaj vzrokov in možnostimoderne artikulacije parametra pomembnosti. Očitno je, da veliko formalnih,pomenskih in operativnih težav pri načrtovanju izvira prav iz sprememb inprevrednotenja parametra pomembnosti prostora.

IME BIVALNEGA PROSTORA

Poimenovanje nekaterih prostorov v stanovanju je neposredno vezano nadejavnost, ki se v njih odvijajo (spanje spalnica, kuhanje kuhinja, kopan−je kopalnica [in ne umivalnica]), medtem ko so imena nekaterih drugih,prav tako običajnih prostorov, bistveno manj funkcionalno določujoča. (naprimer razvedrilo (?) dnevna soba [in ne razvedrilnica], vzgoja (?) otroš−ka soba [in ne vzgojilnica]). Prav pri slednjih poimenovanjih je očitno, da tone izhaja neposredno iz dejavnosti, temveč iz drugih prvin ali parametrov, kiso za te prostore značilni (na primer dnevna soba prostor za dejavnosti, kiso povezane z dnevom, dnevno svetlobo in podobno; otroška soba soba zaotroke, ne glede na to, kaj v njej počnejo, stranišče prostor, ki je stran odostalih).

Prostori, ki so po naravi bolj tradicionalni in vezani na določen kosnepremične opreme ali stavbnega člena, nosijo ime po dejavnosti, ki se v njihprvenstveno opravlja (primeri nepremične opreme so postelja, štedilnik, ogn−jišče, sanitarna oprema, kopalna kad). Ti prostori so praviloma enonamenski(monofunkcionalni). Sem bi od običajnih prostorov stanovanja oziromastanovanjske hiše šteli še shrambo in garderobo (shranjevanje) pa čistilnicoali utiliti (čiščenje). Ostali prostori, katerih poimenovanje je odvisno od časaopravila, položaja ali starosti uporabnikov, pa so praviloma veènamenski (mul−tifunkcionalni). Ti prostori torej združujejo tiste dejavnosti, ki so si med sebojsorodne glede na eno ali več lastnosti oziroma parametrov. Njihov izvor jemlajše narave, pojavljajo se skladno z razvojem novih potreb oziroma proste−ga časa (primerjaj z def 3:38, 99).

Že bežna primerjava poimenovanja dejavnosti in njim namenjenim pros−torom nam dokazuje, da zveza med njimi ni preprosta in povsod enako osno−vana. Čeprav je zveza pri enonamenskih prostorih trdnejša in tehnično pogo−jena, pa je za proučevanje raznolikosti pri bivalnih potrebah ljudi pomembno,da si razjasnimo mejo med dejavnostmi ter prostori in med njimi ne vlečemoneposredne povezave, pa četudi je ta večinoma trdno ustaljena in vzeta vzakup brez predhodnega razmisleka. Zavedati se namreč moramo, da jeodnos med dejavnostjo in prostorom širše narave. V njem se srečuje tudiodnos med uporabnikom in arhitektom. Uporabnik prostor uporablja, opravl−ja v njem dejavnosti, arhitekt pa prostor zgradi, ustvari, mu nenazadnje daime. S prostorom da uporabniku primeren okvir, pogoje za opravljanjedejavnosti. Ustvarjanje prostorov bivalnega okolja, ne da bi razumeli vsebinoin značaj dejavnosti, ki se v njem opravljajo, ima lahko dve hudi posledici.Arhitekt bodisi ustvarja prostore, ki so izbrani in izoblikovani glede na nje−gove lastne predstave o najprimernejšem načinu bivanja, bodisi ustvarja pro−store, ki so kataloški, običajni, povprečni ali brezizrazni. S takšnim početjem


uporabniku ustvari okolje, ki njegovemu načinu bivanja morda ne ustrezapovsem, ter mu vsiljuje drugačne predstave in pogoje prebivanje, kot jih jevajen ali jih pričakuje; v primeru brezizraznega okolja pa ga pušča v prostorubrez okvirov in značaja.

sklep

Arhitekturni prostor smo zasnovali z medsebojno povezanimi sistemi prebi−vanja, okolja in bivalnih prostorov. Uvedeni sistem sorazmerno celostnopokriva vse razsežnosti in kategorije prostora ter človekove predstave o njem.Parametrični pristop k analizi dejavnikov, dejavnosti in prostora namomogoča, da se posamezne prostorske fenomene lahko analizira hkrati inenakovredno ter da se jih vrednoti tako z vidika okolja in prebivanja kotarhitekture stanovanjskega prostora. Tako smo postavili trden temelj, na pod−lagi katerega med načrtovanjem lažje in učinkoviteje uravnavamo interakcijemed omenjenimi pojmi. Že v def 3:35 (91) smo med te prostorske pojmedejavno vstavili tudi materialno obliko arhitekture. V naslednjem poglavjubomo v skupni sistemsko−teoretični okvir vpeljali tudi arhitekturni ovoj.


3::13

109sistem ovoja :: uvod

4

4::1

sistem ovoja

”Ob načrtovanju odzunaj navznoter, kakor tudi odznotraj navzven, se porajanapetost, ki nam pomaga pri zasnovi arhitekture. A ker je ’zunaj’ drugačno od’znotraj’, potemtakem zid – ta kraj prehajanja – postane arhitekturni dogodek.Arhitektura nastaja na stiku vnanjih in zunanjih sil prostora in njegoveuporabe. Sile notranjega in zunanjega okolja so splošne, kakor tudi posebne,vseobsegajoče, a obenem od danih dejavnikov odvisne.” (Venturi, 1968, 88)

NAMEN POGLAVJA

Druga raven sistematizacije arhitekture bo stvarno−materialna. V poglavju, kisledi, bomo celostni arhitekturni ovoj, torej stavbno materialnost, razčlenilina osnovne strukturne sestavne dele. Najprej bomo opisali osnovne vzroke zato, navedli nekaj možnih načel delitve, nato pa predlagali sistemsko delitev, kibo osnova za kasnejšo izgradnjo načrtovanja. Poglavje se naslanja na ugo−tovitve prejšnjega (poglavje 3), kjer je bilo razmerje med okoljem, človekom inbivalnim prostorom sistematizirano na osnovne elemente, gradnike koncep−tualnega sistema. Tu bomo govorili o tem, kako ta razmerja opredmetimo inupodobimo z materialnimi sredstvi.

uvod

V poglavju o sistemu okolja, uporabnika in bivalnega prostora smo prišli dougotovitve, da je bivalni prostor vmesnik med dejavniki in pogoji okolja terpotrebami uporabnika (glej def 3:34, 90 in def 3:35, 91). Stavba s svojo nosil−nostjo ter lupino notranji prostor ločuje od zunanjega in s tem bivalne pogo−je od zunanjih dejavnikov okolja. Osnovna, ne pa seveda tudi edina vloga, kijo ima stvarna arhitektura v okolju in človekovi kulturi, je zato prilagajanjedejavnikov okolja do te mere, da omogočajo čim kakovostnejše bivalne pogo−je. Arhitekturni ovoj s svojimi fizikalno−tehničnimi karakteristikami delujekot prevodnik med zunanjimi in notranjimi razmerami. Materiali, iz katerihje ovoj sestavljen ali zgrajen, imajo svojo podobo, ki stavbi daje končni izraz.

Od okolja izločen notranji bivalni prostor, opredeljen s svojimi parametri,pa je v veliki večini človekovih bivališč še nadalje strukturiran. Arhitekturniovoj je zato poleg zunanjega plašča sestavljen tudi iz notranjih predelitev.

Podoba in pomen arhitekturnega prostora sta vedno dvojno opredeljena, insicer z značilnostmi prostora samega po sebi ter z značilnostmi ovoja, ki juomejuje od okolice. Zaznava arhitekturnega dela, najsi bo to od zunaj ali odznotraj, je vedno dvoplastna. Primarno zaznavamo temeljne značilnosti prosto−ra (opisane s parametri bivalnega prostora), ki mu dajejo neki osnovni značaj,sekundarno pa zaznavamo tudi značilnosti ovoja, ki ga opredeljuje fizično. Česmo doslej spoznavali značilnosti in možnosti sistematizacije bivalnega prosto−ra samega po sebi, si v tem poglavju oglejmo, kakšni so dejanska vloga, èlenitevin struktura ovoja, ki ga materialno in razsežnostno opredeljuje.

vloga arhitekturnega ovoja

Arhitekturni ovoj izloči bivalni prostor iz nevtralnega okolja, ga stvarno−mate−rialno opredeli in mu da podobo. V literaturi lahko zasledimo dve pojmovan−ji vloge, ki ju ima arhitekturni ovoj pri izločevanja iz okolja.

Večina avtorjev prepoznava osnovno vlogo arhitekturnega prostora v loče−vanju notranjosti od zunanjščine. Med njimi je v svojih navedbah razmeromaprecizen Robert Slutzky, ki se naslanja na teorijo Thea van Doesburga (Rowe,1997, 90) in opisuje arhitekturni poseg v nevtralni fizični prostor okolja ”zvzpostavitvijo delitvenih elementov”, to je sten, zaslonov in podobnega. Šele spredelitvami omejen notranji prostor bo ”človek zaznal kot samostojen,opazen in določen arhitekturni prostor”. Vloga arhitekturnega ovoja, kot joopisuje Slutzky, je zato ločilna, takšna, ki notranji prostor natančno loči odzunanjega.

Občutek določenosti in izraženosti prostora jesorazmeren s stopnjo izločenosti oziromazaprtosti. Položaj in velikost delilnih elementov –sten, zaslonov in stropov – določita značilnosti, napodlagi katerih lahko o nekem prostoru govorimokot ”notranjem” ali ”zunanjem”. Slutzky v nadal−jevanju opozori, da sta konkretna kakovost inznačaj notranjega prostora določena z medsebo−jnimi razmerji in materialnimi značilnostmidelilnih elementov. ”Del substrata matematično−fizičnega prostora se preoblikuje, ker je arhitek−turno definiran: postal je arhitekturni prostor zlastnimi kvalitetami in atributi.” (ibid., 90)

V delnem nasprotju z zgoraj opisano vlogoarhitekturnega ovoja pa so navedbe nekaterihdrugih avtorjev, na primer Rogerja Stonehousa(1998, 127), ki ključno vlogo arhitekturnega ovoja

vidi v povezovanju bivalnega prostora z okoljem. ”Raznotera artikulacijalupine” po njegovih besedah služi predvsem ”vzpostavljanju od okolja delnopogojenega bivalnega prostora.” Lupina, ki delno in v skladu s potrebami pre−pušča veter, svetlobo in tako naprej, s svojo prepustnostjo sovpliva na značajin kakovost bivalnega prostora.

Očitno je, da je vloga arhitekturnega ovoja v odnosu med zunanjim okol−jem in notranjim bivalnim prostorom dvoplastna, saj entiteti loèuje in hkratipovezuje. Podobno lahko razumemo tudi dvojnost principov, po katerih jeprek ovoja oblikovan bivalni prostor. Če ovoj ločuje, se značaj prostora obliku−je glede na njegove lastne (formalne) znaèilnosti, če pa povezuje, se značajoblikuje glede na njegovo prepušèanje dejavnikov zunanjega okolja.

Dvojnost vloge arhitekturnega ovoja podobno prepoznava tudi RoderickJ. Lawrence (1989, 89). Zato pri njegovi definiciji opozarja na tri osnovnepojme: ”mejo, prag in prevoj.” Pojem meje in prevoja si zlahka razložimo zzgoraj opisanimi vlogami. Zanimivejši pa je pojem praga, ki nastopa kot ločniin povezovalni element hkrati. Lawrencovo videnje delovanja in vloge arhitek−turnega ovoja zato ni izključujoče – ta ni niti zgolj ločilna niti povezovalna –


4::2

shema 4:1Diagram Thea van

Doesburga, sistem loèil−nih elementov

(vir Rowe, Slutzky,1997)

ampak jo razume kot preplet obeh principov, pri katerem je od medsebojne−ga razmerja odvisno, ali bo ovoj nastopal kot meja, prag ali prevoj. Pravi, da je”pomembno analizirati meje, ki kažejo, kako so ločeni in povezani prostoritukaj in tam, znotraj in zunaj, zgoraj in spodaj. Koncepti meje, praga in pre−voja nam pridejo prav, ko ugotavljamo, kako so različni prostori in domenepovezani oziroma razmejeni med seboj. ” (ibid., 89)

Thomas Thiis−Evenson (1987, 116) omenjenima vlogama arhitekturnegaovoja dodaja še tretjo, to je nosilno vlogo. Ovoj poleg lastne opore proti tlomprenaša tudi tiste obtežbe, ki se nanj opirajo zvrha, bodisi strop, streha aliobtežba zaradi različnih vremenskih in seizmičnih pojavov.

”Povedano drugače, elementi strehe, stene in tal imajo isto vlogo – uskla−jujejo notranje in zunanje sile. Bitka med temi silami je življenjsko pomemb−ni predpogoj za človeštvo. Brez zavetja v najširšem pomenu besede človek natem planetu ne bi mogel živeti. V tem kontekstu ti omejevalni elementiutelešajo temeljni pomen in s tem temeljni izrazni potencial, saj jih vrednoti−mo glede na njihovo osnovno vlogo varovanja notranjega prostora pred zunan−jim. Njihov izrazni potencial je v tem, kako so streha, stene in tla povezani zokolico. Z drugimi besedami, izraz razmejitve postane viden z razponom medodprtim in zaprtim. Vsako arhitekturno delo mora najti svoje mesto nekje medpopolnoma zaprtim in popolnoma odprtim.” (ibid., 19 – 20)

Arhitekturni ovoj ima štiri kljuène vloge: − arhitekturna lupina prostorsko doloèa obseg bivalnega prostora,− loèuje zunanje okolje od notranjega bivalnega prostora; lupina kot meja,− povezuje zunanje okolje z notranjim bivalnim prostorom; lupina kot prevoj, − prenaša lastne in druge obremenitve proti tlom.

Na podlagi vloge arhitekturnega ovoja loèimo dva naèina za formiranje znaèajabivalnega prostora:

− znaèaj prostora je doloèen z lastnimi pojavnimi znaèilnostmi lupine,− znaèaj prostora je doloèen z stopnjo prepustnosti lupine za zunanje dejavnike.

111sistem ovoja :: vloga arhitekturnega ovoja

def 4:1

def 4:2def 4:3

delitev elementov ovoja

VZROKI ZA DELITEV

Delitev izvira tako iz potrebe po sistematizaciji, ki je opisana v drugempoglavju, kakor tudi iz narave same zasnove, gradnje in kasnejše uporabebivalnega prostora. Arhitektura je z materialnega vidika vedno določena obli−ka sestavljanja različnih polizdelkov in izdelkov v končno celoto, obogateno spomenom celostne podobe in prostora. Skoraj vsi osnovni načini ”gradnje”človekovih bivališč so si sorodni, od šotora do igluja, od lesene do kamnitehiše. Iz manjših sestavnih elementov, najsi bo iz ustrojene kože, ledenihblokov, klesanih kamnov ali pa lesenih brun, se postopno, z bolj ali manj het−erogenim sestavljanjem, ustvarja pokrit in zaprt prostor – bivališče.

Arhitekturni ovoj je a priori iz delov sestavljena kompozicija. Konèna posledica ses−tavljanja ali gradnje sta zakljuèen bivalni prostor ter integriran ovoj okrog njegaoziroma arhitekturni objekt.

Trditev v def 4:4 ima nekaj izjem. Obstajajo ljudstva, ki svoja bivališča negradijo s sestavljanjem delov, temveč z njihovim odstranjevanjem. Primer sobivališča v stenskih jamah ali tleh, ki jih človek izdela s postopnim izkopa−vanjem razmeroma mehkega materiala. Hkrati pa je tudi res, da pri obehizjemah le stežka govorimo o pravem arhitekturnem ovoju, to je o ločilu zunajod znotraj, saj se ta nakazuje le od znotraj, navzven pa je zgolj skalni masiv.

Sestavljivost je osnovni vzrok za delitev arhitekturne lupine na sestavnedele. Zaradi različnega pojmovanja lupine obstaja mnogo načinov delitveoziroma klasifikacije sestavnih delov. Različne klasifikacije pravzapravpomenijo le to, da iste sestavne dele razvrščamo v razrede glede na različneoperativne vidike. Zaradi pripadnosti posameznih sestavnih delov različnimklasam ali razredom, so ti v evoluciji gradnje pridobili določene razmeromaustaljene denotacije ali pomene. Pri tem imamo v mislih le tiste neposrednekomponente pomena, ki so na sestavne elemente vezane same po sebi, ne patudi sorazmerni odnos, ki ga imajo deli do celote.

TEKTONSKA KLASIFIKACIJA

Arhitekturni ovoj se zoperstavlja privlačni ali gravitacijski sili zemeljskemase. Za vzpostavitev ovoja, ki človeka ščiti z vsaj petih strani, je treba te silepremagati. Thiis−Evenson (1987, 116) govori o nosilni vlogi arhitekturnegaovoja, John N. Habraken (2000, 88) pa v osnovi sestavne dele deli izključnoglede na vlogo dela v sistemu tektonike ovoja. Po njegovem primarna hier−arhija sestavljanja delov temelji na gravitaciji. Vrstni red sestavljanja takostavbe v celoti kot njeni sestavnih elementov najprej zahteva postavitevnosilnega elementa, nato pa nanj pritrdi nošene elemente. Osnovna delitev,ki jo navaja – temelji stene streha −, ločuje stavbo na tri plasti. Temeljiimajo povsem nosilno vlogo, vloga sten je mešana, nosilna in nošena, strehapa je načelno gledano le nošena plast. Vsako plast oziroma nivo je mogoče


def 4:4

4::3

po isti logiki razčleniti tudi naprej; streha se na primer deli na ostrešje opaž kritino (ibid., 90).

Klasični arhitekturni jezik, kot ga opisuje Summerson (1980, 7), je pravtako izrazito tektonsko členjen. Steber, arhitrav in stena sledijo enakimzakonitostim, kot jih opisuje Habraken, od izključno nosilnega elementa doizključno nošenega (glej opombo 4:1).

Ob opisovanju različnih prostorskih klasifikacij seveda ne moremo mimoSemperjevih četvero arhitekturnih elementov. Izmed elementov ognjišèe, stre−ha, obod in nasip (Semper, 1989, 103) nas s stališča tektonske klasifikacije zan−imajo predvsem zadnji trije. Vloga nasipa je z omenjenega vidika enakovred−na temeljem, bistveno zanimivejše pa je Semperjevo razlikovanje medobodom in streho. V svojem delu za razliko od ostalih avtorjev najde praizvoroboda v viseèih preprogah (ibid., 104). To pomeni, da je njegovo pojmovanjeoboda izključno nenosilno oziroma nošeno. Vso nosilno vlogo v zasnovi bival−išča pripiše elementu strehe. Nadaljnje historične transformacije oboda, ko zrazvojem pridobiva vse bolj masivno in zidano podobo, so po njegovemsekundarne in prikrivajo njegovo pravo, ”tekstilno” naravo.

Ključna filozofija tektonske klasifikacije je delitev elementov glede narazmerje med nosilnostjo in nošenostjo. Pri večini avtorjev je to razmerje del−jeno, vsak element je deloma nosilen in deloma nošen, le Semper elementestrogo ločuje glede na tektonsko vlogo. Posledica takšne delitve, na katero ssvojo hierarhijo sestavljanja opozarja tudi Habraken (2000, 97), je, da je sta−bilnost pretežno nošenih elementov odvisna od tistih, ki so pretežno nosilni.Z drugimi besedami to pomeni, da v življenju določene stavbe, med vzdr−ževanjem ali nadgradnjo, ne moremo menjati ali nadomešèati nosilnih ele−mentov, ne da bi pri tem ogrozili tudi stabilnost nenosilnih elementov.

Menimo, da je ta operativna soodvisnost nosilnih in nošenih elementovključna za razumevanje razlik v interpretaciji Semperja in ostalih avtorjev.Tiste vrste bivališč, katerih stene so zaradi različnih okoliščin (na primer teže,premičnosti, dostopnosti materiala) izdelane iz manj trajnih materialov, kardenimo velja za nomadske šotore (te Semper navaja kot izhodišče za svojoargumentacijo, glej 1989, 103), zaradi vzdrževanja zahtevajo striktno delitevnosilnega in nenosilnega sistema. Noben drug element objekta ni pritrjen naobod šotora, zato ga lahko vzdržujemo in menjamo neodvisno od ostalih delov.V nasprotju s šotori pa je obod pri kamnitih bivališčih med najbolj trajnimi invzdržljivimi elementi in med evolucijo hiše ne zahteva posebnega vzdrževan−ja. Na stene se zato po celotnem obodu naslanjajo drugi elementi, stropi inostrešje. Za konkretno predelavo ali zamenjavo sten pri takšnih stavbah jenujno odstraniti vse ostale nošene elemente.

Zaključimo lahko, da je tektonska klasifikacija elementov arhitekturne−ga ovoja na nosilne, nosilno−nošene in nošene hkrati tudi operativna klasi−fikacija. Pri načrtovanju stanovanjskih stavb, pri katerih so parcialna oziro−ma delna vzdrževanja in predelave med osnovnimi evolutivnimi pojavi, jerazumevanje tektonske klasifikacije bistveno za planiranje njenega bodočegapreoblikovanja.

Elementi arhitekturnega ovoja se delijo na nosilne, nosilno−nošene in na nošene.

113sistem ovoja :: delitev elementov ovoja

opomba 4:1Ob tem moramopoudariti, da se pri tektonski klasifikacijiklasiènih elementovoziramo izkljuèno na njihove primarne,izvorne vloge. Povsemjasno je namreè, da je v kasnejših dobah rabetega jezika tudi samastena pridobilanekatere de factonosilne funkcijo, avseeno ostaja izrazklasiènih stavb zaradinarave svojega besed−njaka izrazito tektons−

def 4:5

FUNKCIONALNA KLASIFIKACIJA

Omenili smo, da arhitekturni ovoj bivalni prostor ločuje od okolja in ga hkratipovezuje z njim. Različni elementi to funkcijo opravljajo na različne načine.Z delitvijo ločilnih in povezovalnih vsebin posameznih stavbnih elementov seje razvila tudi funkcionalna klasifikacija. Thiis−Evensen (1987, 19) v prvi vrstiloči tla, stene in streho glede na to, od česa nas našteti elementi ločujejo.Pravi, da: ”je zunanji prostor, ki je omejen s streho, nad nami (nebo), stenemejijo na zunanji prostor okoli nas (pokrajina, ljudje), tla pa določajo zunan−ji prostor pod nami (zemlja).” V nadaljevanju klasifikacijo razčleni še podrob−neje, in sicer osnovne skupine deli glede na nosilnost, odprtost, material inobliko. O klasifikaciji nosilnosti smo že razpravljali, pojem odprtosti pa se vveliki meri tiče funkcije ločevanja in povezovanja.

Za ponazoritev se omejimo na vertikalni ločilni element, to je steno. Pristeni ločimo različne stavbne elemente glede na stopnjo njene odprtosti: polnastena (popolnoma zaprta), zaslon, niša, vrata, okna, zavesa, prehod in podob−no (popolnoma odprta). Pri primerjavi naštetih elementov ne moremo mimodejstva, da sta njihova uporabnost in uporaba pripomogla k eni najbolj kore−nitih in tradicionalnih oblik delitve in poimenovanja stavbnih elementov. Čeje tektonska klasifikacija bolj v domeni profesionalne terminologije (naprimer arhitrav, pilaster, lok), je funkcionalna tista, ki je dostopna in razumlji−va vsem uporabnikom bivalnih prostorov.

Na tem mestu ne nameravamo več razpravljati o vlogi in pomenu nave−denih stavbnih elementov, saj je tovrstnega naštevanja na pretek v skoraj vsehdelih, ki se sistematično lotevajo arhitekture. Pomembnejše od samega našte−vanja je dejstvo, da funkcionalna klasifikacija temelji na variabilni stopnjiodprtosti ali transmisiji elementov arhitekturnega ovoja.

Elementi arhitekturnega ovoja se delijo na odprte, deloma odprte in zaprte.

MATERIALNA KLASIFIKACIJA

Nadaljujmo pregled delitve stavbnih elementov z naslednjim vidikom. To jematerial, iz katerega je v osnovi sestavljen element. Ločimo kamnite, lesene,kovinske, tekstilne, steklene in druge elemente stavbe. Klasifikacijo po mate−rialu omenjata tako Thiis−Evensen (ibid., 19) kakor tudi Semper (1989, 103),ki pravi, da so se obrti različne obdelave materialov razvile na temelju osnovnedelitve arhitekturnih elementov. Tako keramiko in kovino pripisuje ognjišču,opeko nasipu, tesarsko obdelavo lesa strehi ter tkalstvo izdelavi oboda.Klasifikacija po materialu tako vključuje primarno delitev dela med gradnjobivališča, kar se še danes odraža pri standardizirani delitvi stavbnih elemen−tov v popisu del, sestavnega dela vsakega projekta za pridobitev gradbenegadovoljenja (glej ULRS, 1997, člen 17).

V navezavi na materialno klasifikacijo stavbne elemente lahko delimotudi po njihovi odpornosti in trajnosti. Ker so vsi stavbni elementi iz snovi, ”kije vzeta iz narave” in nato deloma termično in kemično preoblikovana, je tudinjihovo propadanje podvrženo naravni patologiji, od oksidacije in razpadazaradi ultravijoličnih žarkov, mehanskih procesov zaradi temperature invlage, kemičnih vplivov atmosferskih agensov do biološkega razpadanja zara−


def 4:6

di favne in flore (na primer Zbašnik, 1996). Osnovni izbor materiala zatoneposredno vpliva na trajnost stavbnega elementa. Deloma je patologijo močupočasniti s specifično površinsko obdelavo.

Od osnovnega materiala stavbnega elementa so prav tako neposrednoodvisne tudi njegove površinsko izrazne značilnosti. Materiali imajo značilnoteksturo, barvo, odboj, pestrost in osnovno obliko. Materialna klasifikacijazato v veliki meri sovpada s klasifikacijo videza. Razlikovanje ometane, kam−nite, opečne in lesene stene se v običajni terminologiji povsem pokriva z njen−im ločevanjem glede na pričakovani videz.

Čeprav je omenjena korelacijo med videzom in stvarnim materialom pri−marna in logična, se v zgodovini arhitekture pojavljajo določene tehnikeobdelave, katerih pravi namen je prikrivanje osnovnega materiala in ustvar−janje lažnega videza. Omenimo le stucco lustro, tehniko ”izdelave umetnegamarmorja” (Kresal, Zbašnik, 1994, 50), ki temelji na obdelavi zidane inometane stene. Teoretično programsko podstat iskreni korelaciji izraza inmateriala postavi Viollet−le−Duc, ki kot drugi pogoj resnične oziroma pravearhitekture postavi načelo, ”da morajo biti materiali vgrajeni v skladu z njiho−vo kvaliteto in značilnostmi” (Frampton, 1980, 64).

Preden sklenemo razpravo o materialih in delitvi arhitekturnih elemen−tov, opozorimo še na en zanimiv pojav, ki izvira iz zgoraj omenjene klasi−fikacije. Večina teoretikov klasičnega arhitekturnega jezika se strinja, da jeizvor oblik arhitrava in stebra posledica značilnosti gradnje z lesom(Summerson 1963, 13). Če trditev drži, to pomeni, da se je izhodiščna sovis−nost materiala in izraza zaradi tektonske sorodnosti izrodila v novo, mešano,in s tem dekontekstualizirano obliko stavbnega elementa. Na splošno ječlovekovo pojmovanje materialov izjemno neposredno, taktilno in osebno,zato ni čudno, da se materialna klasifikacija ne prepleta le z izrazom, ampaktudi s simbolnim pomenom arhitekturnih elementov. Primer dorskega stebraje tipičen pojav, kjer močna in v kulturo ukoreninjena simbolika oblike medevolucijo stavbnega tipa preseže in zabriše odvisnost materiala ter izraza.

Elementi arhitekturnega ovoja se delijo glede na osnovni material ter poslediènoglede na trajnost, izraz in neposredni pomen.

OBLIKOVNA KLASIFIKACIJA

Ne glede na to, da je delitev stavbnih elementov z vidika oblike v strokovni lite−raturi razmeroma dobro opisana in jo za razliko od ostalih delitev izjemnonazorno pokriva tudi splošna likovna teorija, pa je postavljanje trdnejšihzaključkov o njenem izvoru in pomenu izjemno nehvaležno delo.

Prvi vzrok za to je dvoličnost v zunanji in notranji obliki arhitekturnegaovoja, na katero opozarja Rudolf Arnheim (1977, 101). Zunanji ovoj je plas−tičen, in če ga opazujemo s primerne oddaljenosti, ga vidimo kot razpoz−naven predmet v prostoru. Notranje oblike, torej oblike praznega prostora,pa zaradi lastne vsebovanosti znotraj predmeta opazovanja kot celotenikakor ne moremo zaznati. Vedno je del prostora za ali nad nami, in ga zvidom ter ostalimi čutili ne moremo popolnoma zaobjeti. Poleg tega se obli−ki razlikujeta konceptualno; pri zunanjem opazovanju je oblika predmetna,pri notranjem prazninska. Arnheim (ibid., 92) celo pravi, da se zunanja in


def 4:7

notranja oblika med seboj sočasno izključujeta, vendar je hkrati enatemeljnih nalog arhitekturnega ovoja, da med obema oblikama vzpostavikoherentno sovisnost.

Govoriti o obliki arhitekturne lupine, ne da bi upoštevali njeno dvo−ličnost, je nekonsistentno in zavajajoče. S tega vidika lahko omenimonekatere projekte Etienne−Louisa Boulléja, na primer kenotaf Isaacu Newtonu(pribl. 1785), ali pa Claude−Nicolasa Ledouxa oziroma njegovo hišo nad rekoLoue (1804). V obeh delih se odraža težnja po izčiščenem oblikovanju arhitek−turnega ovoja do te mere, da na račun popolnih geometrijskih oblik izginjatamaterialnost in tektonika. Boulléjev primer je s tega vidika še nekoliko zan−imivejši, saj izkazuje napore, da bi ovoj prebrodil dihotomijo zunanje innotranje oblike. Zanimivejši in zaznavno bogatejši pa so verjetno primeri, vkaterih arhitekti niso stremeli k poenotenju zunanje in notranje oblike ovoja,temveč so z manipulacijo debeline namensko poudarili njegovo dvoličnost terv medsebojno napetost vstavljali nove povezovalne prostore. Za primer naved−imo manjšo kapelo na pokopališču v Stockholmu, delo Gunnarja Asplunda(1918–20), ki navzven s streho nakazuje obliko trikotne prizme, navznoter paz obokom obliko valja. Na podobne primere dvojnosti v oblikovanju arhitekt−nega ovoja je opozoril tudi Miloš Bonča (1984, 30), predvsem pri zasnovicerkva arhitekta Gregorja Mačka. V cerkvi v Šmartinu pri Kranju se notranjiprostor ovalne oblike s transformacijo ovoja in z vstavljanjem novih vmesnihprostorov sklene v zunanji pravokotni obliki.

V dobi francoskega racionalizma je veljalo pre−pričanje, da je arhitekturna oblika praideja vsegagrajenega, kar je teoretično dokazoval Laugier (1753)s trikotno obliko ”prvobitne koče”, sorodnosti pa jev antični arhitekturi Rima iskal tudi Le Corbusier(1927, 158), ki je arhitekturna opazovanja strnil vpetih osnovnih geometrijskih telesih.

O izvoru formalnega vidika arhitekturnegaovoja je težko natančno govoriti. Korenine lahkoiščemo v osnovnih platonskih telesih (po Pitagoriin Platonu, glej Sagan 1983, 58), katerih lepoto invzor popolnosti je renesančni astronom JohannesKepler izkoristil za razlago celostnega kozmične−ga sistema (Mysterium Cosmographicum, ibid.,60). Drugi vzrok pa bi lahko iskali v specifičnifizionomiji zaznave, ki jo opisuje psihologijagestalta (glej poglavje 5:6 Komponente, 183). Ker

človeški možgani med zaznavno−spoznavnim procesom živčne dražljaje orga−nizirajo v čim preprostejše ploskovne in prostorske oblike, tudi na račun del−nega popačenja stvarne zaznave, v množici impulzov lažje prepoznavajo pre−proste oblike in predmete v prostoru. S tem si lahko razložimo, zakaj je medfilozofskim razvojem prišlo do idealizacije osnovnih oblik, saj so temožganom lažje zaznavne in s tem prepoznavnejše. Poleg fizionomskihvzrokov pa si trdovratnost tradicije osnovnih prostorskih oblik lahko pojasni−mo tudi z njihovo simboliko, ki se je razvila in izoblikovala s trajno uporabo.

Nekateri avtorji, ki jih lahko združimo pod imenom deterministi oblike,zavračajo neodvisno pojmovanje oblike arhitekturnega ovoja in trdijo, da je


slika 4:1Pet osnovnih oblikarhitekture po Le

Corbusieru (vir Le Corbusier,

1927, 159)

možno izvor oblik dokazati zgolj na podlagi funkcije (to je varovanje vsebinestavbe pred specifičnimi klimatskimi dejavniki) in materiala (ki je v okolju narazpolago). Omenjena usmeritev je v teoretični obliki prevladovala v modern−izmu 20. stoletja, začela pa se je s Sullivanovim sloganom ”form follows func−tion” (oblika sledi namenu, Frampton, 1980, 56). Šele Rapoport (1969, 42) jez navajanjem številnih primerov dokazal, da je oblika s funkcijo in materi−alom kvečjemu pogojena, ne pa tudi izključno določena. Pravi izvor za nas−tanek oblik vidi v človekovem kulturnem in simbolnem svetu.

Iz gornjih teoretičnih povzetkov je očitno, da se arhitekturna oblika zara−di dvojnosti zunaj–znotraj izogiba natančni (od prostora neodvisni) opre−delitvi, ter da je nemogoče eksplicitno določiti njeno sovisnost z objektivni−mi dejavniki (uporabo in materialom), saj je v enaki meri odvisna tudi odimplicitnih dejavnikov (kulture in simbolike). Obe dejstvi nam preprečujeta,da bi lahko upravičili kakršno koli objektivnejšo klasifikacijo arhitekturneoblike. Za nadaljevanje razprave je zato ključno, da obliko prepoznamo kotrazmeroma neodvisno kategorijo stavbnih elementov, ter da se zavedamonjene neizbrisne prisotnosti v profesionalnih in socialno−kulturnih krogih,čeprav je ni mogoče natančno klasificirati in definirati. V nadaljevanjurazprave bomo zasnovali postopke, po katerih bo oblika elementov in stavb−ne celote prepoznavna do te mere, da jo bo moč ovrednotiti znotraj likovne−ga in kulturnega konteksta.

Elementi arhitekturnega ovoja imajo lastno bolj ali manj prepoznavno obliko,katere klasifikacija je vezana na likovno in kulturno taksonomijo.

KLASIFIKACIJA NADZORA

Doslej smo teoretično obdelali vse tiste lastnosti stavbnih elementov, ki jih kotosnovo za svojo tipologijo omenja tudi Thiis−Evensen. To so nosilnost,namen, material in oblika. Pravzaprav stavbne elemente večine arhitekturnihdel na temelju omenjenih kategorij lahko dovolj natančno klasificiramo; tovelja predvsem za javne, proizvodne, komunalne in zasebne zgradbe. Prikolektivni večlastniški gradnji pa se pojavlja še ena oblika delitve, to je delitevpo nadzoru. Nanjo nas v prvi vrsti opozarja Habraken, ki stavbne elementedeli tudi glede na socialne nivoje odločanja in upravljanja z njimi (Habraken2000, 126). Uporaba in lastništvo bivalnega prostora sta povezana z nadzoromin lastništvom stavbnih elementov, ki ga omejujejo, pri čemer pa ta odnos nivedno enostranski in ekspliciten (ibid., 127). Navajeni smo, da je celotna stav−ba v lasti ene same fizične ali pravne osebe. V resnici pa, še posebej pristanovanjski gradnji, se v sklopu celotnega objekta pojavljajo stavbni elemen−ti, ki so skupna ali deljena lastnina (na primer stopnišče, vhod), zasebna last−nina (notranje stavbno pohištvo, tlaki in oprema) ter elementi, ki se izmikajonatančnejšemu lastniškemu ločevanju (okensko stavbno pohištvo, balkoni,terase in podobno).

Pravzaprav ločevanje lastništva na skupno in individualno, ki ga slovens−ka zakonodaja sicer razmeroma natančno določa (glej URLS, 1991, 8. člen),niti ni toliko odločilno, pač pa je v praksi pomembnejše, kdo ima stvaren nad−zor nad določenimi stavbnimi elementi. Do dramatičnega razkoraka med last−ništvom in nadzorom zaradi zakonskih mehanizmov sicer ne more priti, je pa


def 4:8

toleranca družbenega sistema dovolj velika, da se vseenopojavljajo manjša, bolj ali manj opazna odstopanja (glejopombo 4:2).

Za zasnovo celostnega sistema načrtovanja stanovan−jskih stavb je ključno, da razmerje pojmov lastništvo innadzor upoštevamo v skladu z njunimi posebnostmi.Načeloma naj bi se pojma pokrivala, vendar smo naprimeru videli, da se v praksi pojavljajo odstopanja. V na−daljevanju bomo zato govorili o klasifikaciji nadzora, sajse prav v njej skrivajo pravi vzroki in pogoji za modi−fikacije stavbe med njeno evolucijo. Elemente stavbebomo delili na zasebne, skupne (v lasti več stanovalcev) injavne. Hkrati bomo upoštevali, da kategorije s stališčanadzora mehko prehajajo ena v drugo, medtem ko so sstališča lastništva striktno ločene.

Elemente arhitekturnega ovoja lahko delimo glede na to, kdo ima nadzor nadnjihovo uporabo in vzdrževanjem. Loèimo zasebne, skupne in javne elemente.Kategorija nadzora le deloma sovpada z dejanskim lastništvom.

SKLEP

Po pregledu glavnih oblik klasifikacije stavbnih elemen−tov lahko naredimo nekaj delnih zaključkov. Vsakemustavnemu elementu lahko pripišemo pripadnost gledena naslednje kategorije: nosilnost, funkcijo ločevanja odokolja, materialno sestavo, obliko in nivo nadzora.Kategorije so med seboj v delno sovisnih odnosih, pred−vsem oblika je med drugim vezana na materialno sesta−vo in funkcijo ločevanja. Tako lahko znani element, naprimer steber, opredelimo glede na njegovo nosilnost,material in tako naprej.

Nekateri odnosi med kategorijami se s trajnouporabo ustalijo v arhitekturi. Če za primer spet vza−memo steber, se ta praviloma pojavlja kot osnovni nosil−ni element, zanj se uporablja le nekaj osnovnih vrstmateriala (les, jeklo, beton), hkrati pa ima zelo izrazito instalno obliko (vitek, navpičen). Takšni ponavljajoči sesestavi tipičnih konfiguracij v arhitekturni zgodovinikonvergirajo v tako imenovane tipe. (Več o tipih in ti−pologiji v poglavju 5:8 Semantika in tipologija, 192).Pojav je značilen in največkrat vezan na določen, raz−meroma zaprt socialno−kulturni krog, v katerem se ele−ment v svoji značilni konfiguraciji pogosteje pojavlja.Samo obliko, ki je sicer med vsemi kategorijami najbolj

”opazna”, zaznavna ali prepoznavna, zato pogosto poimenujemo z imenomstavbnega elementa. Tako ji dostikrat zaradi ”navade” ali pogoste uporabepripisujemo nekatere kategorije, ki ji sicer v konkretnih primerih de facto nepripadajo. Spomnimo se na Eisenmannov prekinjeni ”steber” (glej sliko 4:2,


opomba 4:2Primer je na primer postopna menjava oken

in balkonskih vrat v starejših kolektivnihblokih. Toleranca odstopanja med last−

ništvom in nadzorom je dovolj velika, da se vmestnih okoljih pojavljajo stanovanjski bloki

starejšega datuma, kjer enovitost fasadeiznakažena z raznovrstnimi oblikami, barva−

mi in materiali zamenjanega stavbnegapohištva. Stanovanjski zakon sicer lastništvo

fasade in stavbnega pohištva doloèa kot skup−no in brez veèinskega soglasja nedotakljivo,vendar niti lastniki prenovljenih stanovanj,

niti solastniki skupnih delov bloka, temudoloèilo ne prepisujejo prevelikega pomena.

def 4:9

slika 4:2Stavbi element ”steber”,

ki pa ni nosilen(vir Ciora, 1993, 92)

Wexner Center for the Visual Arts, Columbus, Ohio, 1983–89), narisana”okna” na baročnih palačah (na primer dvoriščno pročelje nunskega sa−mostana v Ljubljani) ter že prej omenjeni stucco lusto. Prav zato, ker oblikane izvira neposredno iz ostalih kategorij stavbnega elementa, a kljub temuostaja njegova najbolj prepoznavna (in tipična) kakovost, je oblikovna klasi−fikacija pogosta, a precej nenatančna kategorija.

Prav tako zanimivi kot elementi, ki z obliko ”zavajajo”, pa so tisti, ki seizmikajo standardni nomenklaturi. Za ilustracijo navedenega si poglejmoobod Johnsonove steklene hiše. (Philip Johnson, 1949, Glass House, NewCanan, Connecticut). Ali hišo obdajajo okna ali stena? Po funkcionalni intektonski klasifikaciji bi obod šteli k steni, po materialni in oblikovni pa koknu. Na podoben način se poimenovanju izmikajo tudi tla, stene in stropiKoolhaasovega Educatoriuma (OMA, 1993–97, Utrecht, Nizozemska), kizvezno prehajajo eden v drugega. Ovoj sodobne arhitekture nenehno ust−varja nove stavbne elemente, ki uhajajo tradicionalnemu (tipološkemu)poimenovanju.

Ime stavbnega elementa zato ne more nastopati kot kategorija klasi−fikacije. Če glede na kategorije vsakemu elementu vedno lahko pripišemodoločene lastnosti, pa poimenovanje vseeno ni njegov nujni sestavni del. Imese porodi šele z večkratno uporabo, tradicijo in podobnim. O oboduJohnsonove hiše včasih govorimo kot o ”stekleni opni”, ”stekleni zavesi”, pre−voj tlaka v steno in strop pa se v zadnjih virih omenja kot ”zvezna ali neprek−injena ploskev”, vendar pa ti termini še zdaleč ne dosegajo takšne splošne vel−javnosti kot ostali ukoreninjeni elementi.

V tej razpravi zagovarjamo stališče, da je zaradi pričakovane natančnos−ti izdelane taksonomije samo poimenovanje elementov drugotnega, včasihcelo zavajajočega značaja. Zasnova sistema arhitekturnega ovoja bo zatotemeljila izključno na doslej omenjenih kategorijah, neodvisno oddejanskega poimenovanja. Menimo, da omenjene kategorije zadostujejo za opiskaterega koli stavbnega elementa, saj definirajo njegovo tektonsko, funkcionalno,materialno, oblikovno in lastniško vlogo. Klasifikacija bo potekala po nasled−njem ključu, osnovna ali krovna delitev stavbnih elementov bo temeljila naeni izmed kategorij, v nadaljnji delitvi pa bomo vsakemu elementu določilipripadnost ostalim kategorijam.

Enotna klasifikacija vseh stavbnih elementov, ne glede na ime ali pripad−nost določenemu razredu, ima velike operativne prednosti. V vsakemtrenutku namreč vse vgrajene stavbne elemente lahko analiziramo po katerikoli specifični kategoriji (na primer nosilnosti, odprtosti ali materialu), sčimer stavbo celostno vrednotimo, lahko pa analiziramo vsak element sam posebi glede na specifično razmerje med posameznimi kategorijami (na primersovisnost oblike in funkcije). Poenotenje zornega kota in razumevanja ses−tavnih delov neke celote nam omogoča, da pogled nanjo ni več fragmentiranin podrejen delom, marveč omogoča, da kompozicijo arhitekturnega ovojalahko spoznavamo in vrednotimo celostno.

119sistem ovoja ::

zasnova sistema ovoja

”V nadaljevanju bo naše razmišljanje omejeno na tiste arhetipe, ki sestavljajoelemente prostorske razmejitve, na tla, stene in streho. To pa ne pomeni, dabomo zanemarili prostorske volumne, kot so kocka, krogla, valj, stožec in takonaprej. Volumen in razmejitev sta medsebojno odvisna, saj postavitev pros−torskih meja lahko okrepi ali oslabi prostorsko obliko. Čemu bomo dali pred−nost, je odvisno predvsem od želje po proučevanju stavbe kot posebnega poja−va, to pomeni proučevanje konstrukcije elementov strehe, stene in tal.

Kar se tiče oblike, lahko element tal, stene in strehe razdelimo v kate−gorije, ki hkrati predstavljajo štiri ravni lestvice znotraj konstrukcije razme−jitvenih elementov. Prva je povezana z glavnimi oblikami elementa, druga ssistemom konstrukcije, ki pokaže, ali so glavne oblike masivne ali samoskelet. Pri tretji gre za površinsko obdelavo glavnih oblik, pri četrti pa za odpr−tine v glavnih oblikah.” (Thiis−Evensen, 1987, 18–19)

Za uvod v razlago sistema arhitekturnega ovoja si na hitro poglejmorazlago Thiis−Evensonovih pogledov na problem klasifikacije arhitekture.Avtor nas najprej opozori, da konkretna klasifikacija arhitekturnih elementovlahko obsega izključno njen stvarno−materialni del, torej to, kar sami ra−zumemo kot pojem arhitekturni ovoj. Razmerje med ovojem in prostorom jesovisno in specifično, pri čemer je ovoj tisti, ki definira in modificira prostor.Prav tako zanimiva izhodišča pa postavlja tudi v drugem odstavku, kjer vlogoovoja deli na obliko, nosilnost, površino in prepustnost.

MATERIAL

”Arhitektura, ki skuša z materiali odražati razmere v družbi, v kateri jihuporabljajo v njihovi primarni obliki in ne kot izdelke, na primer pločevino,in ki najema obrtnike, delajo z njimi, najsi bo s pomočjo računalnika ali breznjega, v tovarni ali kar na gradbišču, bi lahko predstavljala evolucijo tradicijev umetni obrti konec 20. stoletja... Kič in neotradicionalna uporaba materialovin izdelkov pri ustvarjanju lažne arhitekture žali naše čute kot jih pristnozgodovinske zgradbe nikoli.” (Ian Ritchie, 1997, 52–53)

Osnovna kategorija arhitekturnega ovoja je material. Ovoj se od pojmovokolja in bivalnega prostora loči po tem, da je materialen in stvaren. Kot bomopokazali v nadaljevanju, je material osnova arhitekturnega ovoja, ne pa tudinjegovo edino določilo. Material ovoja ima svoje lastnosti, ki imajo dvojnovlogo. Po eni strani se manifestirajo kot take, torej lastnosti materiala an sich(same po sebi), po drugi strani pa ovoju posredno omogočajo izpolnjevanjenjegovih primarnih funkcij, nosilnosti in ločevanja. Zaradi te ontološke dvo−jnosti, da material obenem je in omogoèa, se v opusu arhitekture razpira ši−roko polje njegove raznolike uporabe, interpretacije in simbolike.

Med lastnosti materiala štejemo: . stvarno fizikalne lastnosti (teža, tekstura, barva, ...),. odpornost in trajnost,. pomen.


4::4

def 4:10

Definicijo in taksonomijo materiala bomo v razpravi preskočili, saj so različnedelitve, opisi in obnašanje v literaturi dobro pokriti. Kresal (1993) v pregledugradiva navaja tako fizikalne, kemijske, oblikovne kot tudi rezistenčne last−nosti različnih materialov (glej tudi Foster, 1989), pri čemer pa pomenskemuodnosu med človekom in samim materialom namenja zelo malo pozornosti.Menimo, da je ta kategorija vseeno izjemno pomembna za vrednotenje inoblikovanje bivalnega prostora. V nadaljevanju jo opisujemo s pomenom mate−riala. V lastnih raziskavah (Blenkuš, et al., 2002) smo ”pomene” materialov,kot so jih opisovali posamezniki, primerjali med seboj. Pri tem smo prišli dozaključka, da je osnovno pomensko vrednotenje materiala sorodno, vendar pripodrobnostih med posamezniki prihaja do značilnih odstopanj. Z drugimibesedami, les je v osnovi ovrednoten kot intenziven in živ material, vendar papri njegovi privlačnosti prihaja do bistvenih odstopanj (za kategorije merjen−ja pomena glej Pečjak 1977, 468–474).

OSNOVNA DELITEV

Prvostopenjska delitev, ki jo predlagamo v tejrazpravi, je po funkciji ločevanja delitev arhitek−turnega ovoja na:

. stavbno lupino (zunaj–zunaj) in

. stavbno celièje (znotraj–zunaj).

Na njej bo slonela vsa nadaljnja zasnova načrto−vanja. Delitev v prvi vrsti temelji na funkcionalnikategoriji (glej def 4:6, 114), torej na ločevanju zu−nanjega prostora od notranjega (stavbna lupina),ter na medsebojnem ločevanju notranjih bivalnihprostorov (stavbno celičje). Na drugi stopnji delitvepa obe skupini delimo glede na tektonske razlike.

Dobimo štiri razrede stavbnih elementov:. stavbno ogrodje (zunanji, nosilni in neloèilni elementi),. stavbna lupina (zunanji, nenosilni in loèilni elementi),. stavbno celièje (notranji, nosilni in neloèilni elementi),. stavbno ostenje (notranji, nenosilni in loèilni elementi).

Zasnova delitve, ki je sicer na prvi pogled presenetljiva, saj stavbne elementeločuje na štiri dokaj različne skupine, je v prvi vrsti konceptualna. To pomeni,da poudarek ni na tem, v katero skupino izključno sodi neki stavbni element,temveč predvsem, kako na ta element gledamo, torej kako ga vrednotimo vsklopu organizma cele stavbe. Tako elemente sistematiziramo na vidike, nepa na med seboj ločene razrede. Neki element, na primer zunanja masivnastena, je tako lahko del stavbnega ogrodja kot lupine. Neprekinjena ploskev vEducatoriumu (Koolhaas, et al., 1993 – 1997, glej sliko 4:3) je hkrati del stavb−ne lupine ter stavbnega ogrodja.

Kot smo že omenili, se sistemske skupine stavbnih elementov ločijoglede na vidike vrednotenja. Navedli smo vidik nosilnosti in ločevanja. K

121sistem ovoja :: zasnova sistema ovoja

def 4:11

slika 4:3 Neprekinjena ploskev jehkrati del lupine instavbne predelitve.(vir Ibelings, 1998, 84)

temu dodajmo še vidik nadzora, tako značilnega zastanovanjsko gradnjo. Praviloma so štiri skupine elemen−tov urejene po stopnjah nadzora od zgoraj navzdol. Stavbnoogrodje in stavbni skelet sta pod nadzorom javnega sektorja,stavbna lupina pod nadzorom skupnosti stanovalcev, stavbnepredelitve pa pod nadzorom posameznih stanovalcev. Tadelitev je načelna, v nadaljevanju navajamo primer, kjer sepojavljajo drugačne oblike razmerja (glej sliko 4:4).

VARIACIJE SISTEMA

John N. Habraken (2000, 65) oba osnovna nivoja arhitek−turnega ovoja navezuje navzgor in navzdol na hierarhičnoorganiziran sistem celotnega bivalnega okolja. Nivoji nje−govega sistema so: (1) telo in orodja, (2) oprema, (3) celièje,(4) ogrodje, (5) cestna mreža in (6) mestne arterije (poševnosta zapisana nivoja, ki ju podrobneje obravnavamo tudi v tejrazpravi). Hierarhija nivojev ni samo hierarhija nadzora,temveč tudi oblike. Mestne arterije razrežejo celotni mestniprostor, znotraj katerega ceste določajo stavbne otoke in stem hkrati tudi stavbno ogrodje. To predelitvam določazunanje meje, te naprej opremi in končno človekovemutelesu, ki v tem nivojsko razmejenem in oddvojenem pros−toru živi svoje življenje.

V navezavi s širšimi in ožjimi arhitekturnimi sistemi Habraken (2000, 61)omenja devet bivalnih modelov, in sicer glede na to, kateri od prvih štirihnivojev so prisotni (1 – 4). To pomeni, da je v nekaterih kulturah bivalni pros−tor zgrajen le na osnovi dveh ali treh nivojev, ne pa celotne lestvice, kot smojo opisali zgoraj. Zanimivi so primeri, v katerih je definiran zgolj s stavbnolupino in človeškimi orodji (1 + 4), na primer nubske koče iz blata in slamnatekoče plemena Burundi. V obeh primerih bivališča nimajo ne specifičneopreme ne notranjih predelitev. Podobno je tudi s tradicionalnimi japonski−mi hišami, v katerih so izmed omenjenih nivojev prisotni lupina, predelitvein orodja, ”manjkajo” pa običajni večji pohištveni kosi (1 + 3 + 4).


slika 4:4 Stavbna lupina pod

nadzorom posameznihstanovalcev;

stanovanjski objekt vHongkongu

(vir Habraken, 2000, 51)

štirje nivoji ovoja

Delitev elementov arhitekturnega ovoja na štirividike oziroma nivoje je sistematična in konceptu−alno izčiščena, kar dokazuje tabela 4:1. Nivoji semed seboj razlikujejo, a se hkrati glede na značilnekategorije ovoja tudi povezujejo. Zunanji stavbniplašè je združen v nivojih ena in dva, notranja stavb−na èlenitev pa v nivojih tri in štiri. Podobno se nivo−ja ena in tri združujeta v nosilni sistem, nivoja dvain štiri pa v loèilnega.

Če se ob tem spomnimo na def 4:1 (111), s katero smo opredelili vlogoarhitekturnega ovoja, ugotovimo, da je predlagana delitev v celoti prilagojenadefiniciji osnovnih funkcij ovoja. Iz povzete primarne delitve interpretacijenjegove vloge izhajajo tudi razlike v lastnostih in kategorijah med štiriminivoji. Razlike bomo razčlenili paroma, za nosilni in ločilni sistem posebej.

NOSILNI SISTEM

”Konstrukcije so od nekdaj bistvena sestavina arhitekture. Ne glede na to, alije človek gradil preprosto zavetišče zase in za svojo družino ali pa veliko javnozgradbo, je moral oblikovati različna gradiva in jih uporabiti v določenihkoličinah, da so lahko kljubovala privlačnosti zemlje in drugim nevarnimsilam, kot na primer vetru, streli, potresu in ognju. Seveda je moral pri temupoštevati tudi namen zgradbe. In ker je človek od nekdaj imel čut za lepoto,so bile vse konstrukcije spočete skladno z določenimi estetskimi prepričanji,ki so pogosto zahtevala mnogo več kot samo trdnost in gospodarnost.”(Salvadori, Heller, 1979, 7)

Osnovna vloga nosilnega sistema je zadostiti tistim nalogam arhitek−turnega ovoja, ki smo jih definirali v def 4:1, 111, to je obseèi bivalni prostor ins tem posredno omogočiti, da je ločen od okolja, ob tem pa prenesti lastne indruge obremenitev proti tlom. Lastne obremenitve so predvsem lastna teža,druge obremenitve pa teža ločilnega sistema, koristna obtežba uporabnika,teža meteornih padavin ter seizmično klimatske obremenitve. V razpravi sene nameravamo spuščati v podrobnosti zasnove nosilnega sistema, saj so taznanja del posebne projektantske discipline. Bolj kot sama mehanska nosil−nost, za katero v sklopu metode načrtovanja predvidevamo, da jo bo zasnovalin obdelal statik, nas zanima, kakšen je odnos med nosilnim sistemom inbivalnim prostorom, kakšen je odnos med nosilnim in ločilnim sistemom terkakšen je odnos med nosilnim sistemom in okoljem. V skladu z osrednjoidejo te razprave se bomo najbolj posvetili odnosom med omenjenimi nivojizasnove in razumevanja bivalnega prostora.

V podpoglavju o tektonski klasifikaciji smo ugotovili, da med nosilnimiin nenosilnimi elementi vlada strukturna sovisnost. Nenosilni elementi so odnosilnih statièno odvisni. Nenosilni elementi, ki jih združujemo v ločilnem sis−temu, so zato položajno odvisni od nosilnega sistema. Z njim pravzaprav vveliki meri pogojujemo lego vseh elementov arhitekturnega ovoja. Iz omen−jenega sledi, da je nosilni sistem nosilec volumetriène oblike arhitekturnega

123sistem ovoja :: štirje nivoji ovoja

4::5

tabela 4:1Delitev arhitekturne−ga ovoja na štiri nivoje glede na vlogoin položaj

nosilni sistem

1. ogrodje

3. celičje

ločilni sistem

2. lupina

4. ostenje

zunaj

znotraj

znotraj

znotraj

ovoja. Primerjava s človeškim telesom in njegovim skeletom je sicer rahlozastarela, a naj nam navedeno tezo ilustrira delo paleontologov, ki na podlaginajdenih okostij prazgodovinskih živali sklepajo na njihovo obliko inpojavnost. Ločilni sistem nosilnega ovija ali obdaja kot kokon, ali pa se mednjima razpenja kot membrana.

Volumetrično obliko, katere vlogo in pomen opisujemo v podpoglavju ooblikovni klasifikaciji, lahko razumemo kot nematerialno strukturo, ki defini−ra osnovne prostorske odnose med elementi, to so velikosti, razdalje, proporci−je in podobno. Z njo neposredno določamo tako razsežnosti notranjih bival−nih prostorov kot celotnega objekta. Nosilni sistem določa bazično stavbnoplastièno in prostorsko podobo.

Na ključno (in dostikrat zanemarjeno) vlogo nosilnega ali tektonskegasistema pri zasnovi arhitekturnega ovoja opozarja Frampton (1996b, 518) zbesedami, naj se človek v poizvedovanju po izvorni temi arhitekture spomni,da je ta zavezana ”strukturni in konstruktivni obliki”. Zanj je objekt ”v prvivrsti stvarjenje konstrukcije, šele nato pa razprava o površini, prostoru intlorisu” (ibid., 520). ”Trdimo lahko, da je značaj gradnje prej ontološki kot pareprezentativen in da je bistvo grajenega v lastni pojavnosti, ne pa v zastopan−ju oddaljene ideje”.

Poleg tektonske vloge nosilnega sistema ne smemo spregledati niti nje−gove infrastrukturne vloge. Ne samo, da dejansko ”nosi bivalne prostore”,temveč jih hkrati tudi podpira pri oskrbi z virom ogrevanja, osvetljevanja, zenergijo, vodo, plinom, telekomunikacijami in tako dalje. Nosilni sistem, kotga razumemo v tej razpravi, v sebi združuje vse eksistencialne parametre.

Ob tem pa ne moremo mimo primerjave s sorodnim stavbnim siste−mom, ki ga Kendall (Kendall, Teicher, 2000, 31) povzema po Habrakenu. Toje tako imenovani podporni sistem (v angleščini support), ki ga opisuje kotpodlago za vertikalno parcelacijo s celostno infrastrukturno oskrbo.”Podporni sistem je stalni, skupni del zgradbe, ki daje prostor za poselitev ininfrastrukturno oskrbo. S stališča lastništva osnovna zgradba deluje kot ver−tikalno posestvo, ki naj bi se razvijalo in delilo kot katero koli drugo.” Vendarmed obema sistemoma obstaja ključna razlika. Podporni sistem poleg sta−tične in infrastrukturne oskrbe nudi tudi klimatsko zaščito. ”Podporni sis−tem ni zgolj skelet. Ni nevtralen, temveč omogoča arhitekturo. Je prej oskr−bovan, okoljsko zaščiten prostor znotraj pozidanega območja.” (ibid., 34) Vnašem primeru pa je klimatska zaščita ločena od nosilnega sistema in vceloti pripade loèilnemu sistemu. Ključni razlog za razliko med obemarazmeroma sorodnima pogledoma na stanovanjsko gradnjo se skriva vizhodiščni vlogi arhitekturnega ovoja. Na podlagi dosedanjih ugotovitev vrazpravi smatramo, da sta ločilni in nosilni vlogi med seboj pomensko infunkcionalno preveč raznoliki (kar dokazujejo klasifikacije različnih avtorjev)in ju ne bi bilo mogoče združiti v skupno kategorijo.

Na osnovi dosedanjih dognanj se vprašajmo, kakšen je sploh osnovni ele−ment nosilnega sistema. Ko element definiramo in mu določimo lastnosti, nasod zasnove ogrodja in skeleta celotne stavbe do končne kompozicije elemen−tov loči le še korak ...

Omenili smo tektonsko in oblikovno naravo nosilnega sistema. Zatobomo osnovni element definirali na njunem temelju. V načelu, ki velja takoza nivo ogrodja kot za nivo skeleta, lahko zapišemo:


Osnovni element nosilnega sistema je volumetrièno zakljuèeno in abstraktno telo,znotraj katerega se v vsej njegovi prostornini pojavlja materialno homogena intehnièno istovrstna nosilna logika.

Za lažje razumevanje gornjega načela si oglejmo nekaj primerov. Običajnaenonadstropna in opečna enodružinska hiša brez nosilnih predelnih sten zlesenim dvokapnim ostrešjem se deli na tri elemente ogrodja: obe etaži (to stadva kvadra, med seboj ločena z etažno armirano betonsko ploščo in obdana zmasivno obodno konstrukcijo oziroma zidom) in zgornjo prizmo z lahko pal−ično konstrukcijo (ostrešje). Na nivoju celičja pa se vsak element ogrodja delina sobe, v hiši razdeljene s predelnimi stenami. V čem je torej bistvena razli−ka med ogrodjem in celičjem? Gre za dva hierarhično odvisna nivoja; ogrod−je podpira stavbo v celoti, celičje pa njene notranje prostore. Celičje lahko pre−oblikujemo, odstranjujemo in nadomeščamo, ne da bi pri tem posegali vogrodje, obratno pa to seveda ni mogoče. Na ogrodje ”pripenjamo” elementelupine, na celičje pa elemente ostenja. Razlika je torej v logiki sestavljanjaoziroma posledično v klasifikaciji nadzora.

Ogrodje oziroma sestav elementov ogrodja daje celotni stavbi trdnost in s temzunanjo prostorsko obliko.

Celièje oziroma sestav elementov celièja daje bivalnim prostorom trdnost in s temnotranjo prostorsko obliko.

Na osnovi gornjih definicij se lahko samozavestneje vrnemo k problemuarhitekturne oblike, ki smo ga načeli v podpoglavju o njeni klasifikaciji.Arnheimovo dvoličnost zunanje in notranje oblike je mogoče preprostorazložiti s tem, da mu zunanja oblika pravzaprav pomeni stavbno ogrodje,notranja pa stavbno celičje. Oba nivoja se zaradi tektonske in pomenskeneodvisnosti med seboj seveda bolj ali manj razlikujeta. In ko Arnheim(1977, 92) govori o človekovi težnji, da bi obe obliki miselno ”združil” inpoenotil zaradi zaznavne čistosti, to pomeni, da gre za razumsko iskanje”koherence” obeh nivojev.

Preden zaključimo z opisom nosilnega sistema, se za trenutek pomudi−mo še pri enem izmed vprašanj, ki smo jih postavili pri klasifikaciji oblike, insicer, kakšno je razmerje med materialno in oblikovno delitvijo stavbnih ele−


def 4:12

def 4:13

def 4:14

shema 4:6Delitev nosilnega sistema na ogrodje in celièje

elementi ogrodjaarhitekturni ovoj elementi celičja

mentov. Razmerje med obliko in materialom nosilnega sistema si na podlagiRapoportovih dognanj lahko razložimo z dejstvom, da je oblika ogrodja (torejvelikost, razponi in premostitve) pogojena z omejitvami nosilnosti konstrukci−jskega materiala. To v resnici pomeni, da namesto o relaciji material protiobliki lahko govorimo o minimalni nosilnosti materiala proti obliki. Zato sose sorodne konstrukcijske rešitve lahko pojavljale v na videz zelo različnihmaterialih oziroma obratno, različne rešitve v sorodnih materialih. Kotpoudarja Rapoport, je dejavnik nosilnosti materiala odločilen glede na svojeomejitve, ne pa per se. Material s svojo nosilnostjo zato lahko pogojuje obliko,obraten odnos pa bi bil glede na gornje ugotovitve neosnovan.

Strnimo lastnosti osnovnega elementa nosilnega sistema.

Material: . stvarne lastnosti (teža, tekstura),. odpornost in trajnost,. konotativni pomen.

Nosilnost:.mejna nosilnost (glede na material).

Prostorska oblika:. relativna = merilo (glede na velikost èloveškega telesa),. absolutna = velikost (višina, širina, dolžina, ...),. proporcija (glede na razmerja razsežnosti),. plastièna (kvader, prizma, ... , blok, amorfno telo),. položaj (v ospredju, v ozadju, ...).

Kot smo doslej že večkrat omenili, tvorita ogrodje in celièje abstraktni nosilniprostorski okvir, ki volumetrično določa obliko in strukturo stavbe. Po−enostavljeno bi si oba nivoja lahko predstavljali kot ”žična” modela osnovnestrukture stavbe, kjer so nosilne (horizontalne) ploskve zapolnjene z gostejšomrežo. Model nastopa v dveh nivojih, ogrodju in celičju. Očitno je, da namnosilni sistem določa prostor na ontološko−evklidski način, o njegovih fenom−enoloških prvinah pa nam ne pove ničesar. Zaznavni prostor bomo definiralis pomočjo ločilnega sistema.

LOČILNI SISTEM

”Moderna je poskušala definirati kompletno arhitekturno delo na znanstveniosnovi in šele kriza stroke, ko išče svojo pripovedno moč, ko se spontanovrača k izhodiščem stavbarstva in k izročilu preteklosti – približa tedaj arhitek−turo umetnosti. Vzporednost med znanostjo in umetnostjo v stroki postajaopazna – sedaj se lahko tudi Lupina, ki prostor oklepa, razdeli na tehnološko inoblikovno.” (Bonča, 1984, 8)

Začnimo našo razlago loèilnega sistema z Bachelardovo pripovedjo oskrivnostnem pomenu, ki ga imajo vrata, element ločilnega sistema par excel−lence. ”Koliko sanjarjenj bi bilo torej treba analizirati v luči te preprostebesede: vrata! Vrata so cel kozmos Napol odprtega. So vsa njegova prvobitnapodoba, sam izvor sanjarjenja, v katerem se kopičijo želje in skušnjave, skuš−njava, da bi bit odprli do najskrivnejših globin, želja, da bi osvojili vse zadr−


def 4:15

žane biti. Vrata shematizirajo dve mogočni možnosti, ki jasno razvrščata dvatipa sanjarjenj. Včasih so dobro zaprta, zaklenjena, zapahnjena. Včasih soodprta, in to na stežaj.” (Bachelard 2001, 246). Svet napol odprtega je jedro ra−zumevanja temeljne ontološke in fizične podobe, ki jo nosi ločilni sistem.Njegova vloga, ki smo jo opisali v def 4:1 (111), je dvojna in soèasna, to je vhkratnem povezovanju in loèevanju prostorov, ki ležijo na obeh straneh ovoja.

Govorimo lahko o več oblikah ločevanja; fizičnem, klimatskem, svetlob−nem, zvočnem in podobno. Ločilni sistem ponavadi vse oblike ločevanjazdružuje v enem samem elementu, v naši razpravi pa jih bomo obravnavaliločeno kot lastnosti loèilnega sistema. Ko razmišljamo o bistvu elementov ločil−nega sistema, naj si bo to lupina ali ostenje, ugotavljamo, da je jedro učinkovi−tosti in izraza ločila v izboru pravega materiala, ki ga uporabimo. Klasifikacijaločevanja je zato sorazmerna s klasifikacijo materiala. Tako kot pri nosilnemsistemu, v katerem izbrani material najmanj pogojuje, če že ne določa vsenadaljnje korake v zasnovi, je tudi izbor materiala za ločilo osnovna postavkanjegovega delovanja.

Tako kot pri analizi odnosa med obliko in materialom konstrukcije tudipri ločilnem sistemu naletimo na nesorazmerne odnose. Čeprav je ločilosestavljeno iz stvarnega materiala, je njegova operativna vrednost merjenaglede na uspešnost pri zoperstavljanju podnebnim dejavnikom, prevajanjusvetlobe in svežega zraka in tako dalje. Rapoport opozarja (1969, 83), da spodnebnim determinizmom (neposredno odvisnostjo oblike od okoliškegapodnebja) ne moremo opravičiti pestrosti in raznolikosti naselij v sorodnihpodnebnih področjih. Razmerje med materialom in s tem izrazom ločilne−ga sistema ter njegovo dejansko sposobnostjo ločevanja ni neposredno insimetrično. Ob opisu elementa moramo zato v prvi vrsti razlikovati medlastnostmi transmisije in lastnostmi materiala. Oba pojma sta v določenisovisnosti, ki pa ni mehanska, saj omogoča razmeroma široke možnostizbire in variacij.

Osnovna razlika v pojmovanju lupine in ostenja je po eni strani pros−torske narave, saj prva ločuje zunanji prostor od notranjega, drugo pa lenotranje prostore med seboj. Po drugi strani pa ju hkrati razlikujemo glede nasocialno vlogo. Lupina načeloma enotno ločuje skupnost stanovalcev, ki pre−bivajo v istem objektu, od preostale družbe in okolja, ostenje pa posameznepredstavnike te skupnosti med seboj. To pomeni, da je medsebojno ločevan−je operativno neodvisno od njihove skupne ovojnice. Razmerje lupina – osten−je je ekvivalentno razmerju ogrodje – celičje.

Ločilni sistem je pritrjen na nosilnega. Je ploskovne narave, kar pomeni,da osnovo volumetričnega ogrodja odeva z ravnino kože. Ukrivljena ploskev,ki s svojo površino zapira in ločuje bivalne prostore, omogoča in preprečujeprehajanje energije, svetlobe, vetra, pogledov in podobnega. Zaradi materi−alne sestave ima poleg lastnosti transmisije tudi lastnosti lastne podobe.Ločilni sistem ima zato venomer dvojno vlogo; po eni strani razpira pogled nasvet za njim, po drugi strani pa ga z lastno podobo zastira.

Kakšen je osnovni element ločilnega sistema? Skušajmo ga definirati natemelju njegove ključne vloge, to je povezovanju in ločevanju.

Osnovni element loèilnega sistema je geometrijsko zakljuèena ploskev, na katerepovršini se pojavlja materialno homogena in enotna transmisijska logika.


def 4:16

Kot ponavadi bomo definicijo oplemeniti s primerom. Vzemimo za primerfasado večstanovanjskega bloka z regularno razporejenimi okni, ki se spodajzaključujejo s kompozitnim parapetom. Okna obkroža ometan zid enotneobdelave in barve. Takoj je očitno, da je vsako okno svoj element fasade, pravtako pa tudi parapet. Ker je ostala površina fasade enotnega videza, jo štejemoza en sam velik element lupine.

Če na kratko primerjamo def 4:12 in def 4:16, torej definiciji osnovnih ele−mentov nosilnega in ločilnega sistema, je očitno, da smo meje elementovpostavljali na osnovi geometrijske zaključenosti. Izbor ni slučajen (glej poglav−je 5:6 Komponente, 183). Homogenost v nosilnih in transmisijskih lastnostihnam omogoča sistematično parametrično vrednotenje, zaključenost teles inlikov pa kompozicijsko vrednotenje arhitekturnega ovoja.

A vrnimo se k pojmovanjem ločilnega sistema. Roger Stonehouseopozarja na razkošje in bogastvo v interpretaciji osnovne vloge ločilnega sis−tema. ”... kot posledica vnovičnega odprtja in razvoja tega odnosa med notran−jim in zunanjim prostorom nam je na voljo več možnosti, da se zavedamobivanja in umeščenosti v okolje. To delno govori v prid fenomenologiji in fizi−ki; to je argument za dnevno sobo, ki poudari zimski dan, kot ga je analiziralBachelard z opazko Franka Lloyda Wrighta o ’ognju, ki gori med samimzidovjem hiše’, argument za ležanje v postelji na vroče sončno popoldne, kose zavese dvigujejo v sapici, za igro svetlobe, šelestenje listja, oddaljeneglasove in vonj cvetja, ki prihajajo skozi okno; argument za tisto, kar LindaHeschong imenuje ’termični užitek’, za fiziko valovanja toplote in zraka, ki seizraža in izkorišča z obliko zgradb, to je s kraji našega bivanja na svetu,situacijami v našem življenju. Je predvsem argument za bivanje, ne pa tolikoargument proti okolju.” (Stonehouse, 1998, 128) Prehajanje energije indejavnikov okolja skozi stavbno lupino očitno ni samo fizikalni pojav, marvečse v njem odraža fenomenološko dojemanje prostora. Zato bi bilo zmotno, čebi lupino ali ostenje označili zgolj za izolatorje pred okoljem, saj bi s temzanemarili ves potencial za sooblikovanje značaja prostora, ki ga omogočadelna in variabilna prepustnost lupine. Navedimo zdaj končno definicijolupine in ostenja.

Lupina oziroma sestav elementov lupine celotno stavbo loèuje in povezuje z okol−jem, s èimer hkrati doloèa njen znaèaj in ploskovni izraz.

Ostenje oziroma sestav elementov ostenja med seboj loèuje in povezuje bivalne pro−store, s èimer hkrati doloèa njihov znaèaj in ploskovni izraz.


shema 4:7Delitev loèilnega

sistema na lupino in ostenje

elementi lupinearhitekturni ovoj elementi ostenja

def 4:17

def 4:18

Kakšna je razlika med ločilnim sistemom in Habrakenovim polnilom (vangleščini in−fill)? Polnilo je sistem elementov notranjih predelitev stanovan−ja, ki je socialno in tehnološko neodvisen od sistema podpore. Poleg ostenjavključuje tudi lokalno infrastrukturo (Kendall, Teicher, 2000, 35). Stanovalecima svoj sistem polnila popolnoma pod nadzorom in ga lahko dopolnjuje alipredeluje v skladu s svojimi potrebami. Iz navedenega je očitno, da jeHabrakenovo polnilo sorodno našim elementom ostenja,lupina pa je del podpore. Bistvena razlika med obema nači−noma delitve je v njenem izhodišču. Predlagana delitev vprvi vrsti temelji na funkcionalni in tektonski klasifikaciji,Habrakenova pa na klasifikaciji nadzora. Njegovi elementisistema so nujno distinktivni, predlagani pa dovoljujeomedsebojno prepletanje.

Ob ponovnem pregledu in primerjavi definicij def 4:13, def 4:14, def 4:17in def 4:18 (ogrodje, celičje, lupina in ostenje) je očitno, da smo vse omenjenepojme ovrednotili z dvema vlogama, funkcionalno in pojavno, oziromapovedano drugače, navedli smo, kaj stavbni element počne in kakšno podoboima pri tem. Nosilnost in transmisija sta funkcionalni kategoriji, oblika, značajin izraz pa estetske. Prav tako je očitno, da se funkcionalne kategorije manife−stirajo prek metričnih lastnosti elementov, estetske pa prek kompozicijske last−nosti njihovega sestava. Primerjava z Albertijevimi firmitas, utilitas in venus−tas se ponuja kar sama od sebe. Ključna razlika, ki jo bomo v poglavju o vred−notenju arhitekture tudi podrobneje obdelali, je v pojmu venustas, ki pri nasrazpade v tri elementarno različne kategorije (učinek, podoba in pomen).

Strnimo lastnosti osnovnega elementa loèilnega sistema.

Material: − stvarne lastnosti (teža, tekstura),− odpornost in trajnost,− konotativni pomen.

Transmisija:− fizièna prehodnost (glede na material),− toplotna prevodnost (glede na material),− zraèna prevodnost (glede na material),− zvoèna prevodnost (glede na material),− svetlobna prevodnost (glede na material).

Ploskovni izraz:− relativen = merilo (glede na razsežnosti èloveškega telesa),− absoluten = velikost (širina, višina, ...),− proporcija (razmerje med razsežnostmi),− likoven (barva, gostota, pestrost).

Določili smo osnovne nivoje in sestavne elemente sistema arhitekturnegaovoja. Prav tako smo določili njihove materialne, funkcionalne in pojavnelastnosti, po katerih jih bomo vrednotili med načrtovanjem. Poudarimo natem mestu še enkrat, da smo z ločitvijo kompleksnega pojma ovoja naosnovne nivoje in podnivoje želeli doseči predvsem konceptualno čistost injasnost. Videli smo, da si s pomočjo razumevanja nivojev lažje odgovorimo na


def 4:19

tabela 4:2Primerjava medHabrakenovimi inpredlaganimi elementiovoja

predlagani sistem

ogrodje

lupina

celičje

ostenje

Habrakenov sistem

podporni sistem

polnilo

nekatera temeljna vprašanja funkcije in forme. Konceptualni nivo−ji pa se v realnih manifestacijah dostikrat prepletajo in mešajomed seboj. Vendar to za samo razumevanje in uporabo predla−ganega sistema ne pomeni ovire ali nevarnosti. Nosilni in ločilnisistem sta sicer kategoriji, vezani na materialne prvine, a ševedno predstavljata le naèin gledanja na podobo in delovanjearhitekturne lupine. Pomembno je razumeti, da lahko na vsak,še tako preprost arhitekturni gradnik, na primer na opeko, hkratigledamo z nosilne in loèilne plati. Pravzaprav se v tem skriva ključ−na sestavina bogastva in kompleksnosti arhitekturnega jezika.

PREPLETANJE MED LOČILNIM IN NOSILNIM SISTEMOM

Med obema sistemoma arhitekturnega ovoja se spleta trdnapovezava. Zaradi klasifikacije smo oba nivoja ločili in ju ločenotudi obravnavali. Vendar pa se nivoja dostikrat združujeta, takoda en in isti stavbni element predstavlja tako nosilni kot ločilnisistem. Tradicionalna bivališča, grajena iz homogenega ma−sivnega materiala, na primer kamna, opeke ali blata, so le edenizmed številnih primerov. V uvodu poglavja smo navedli nekajvzrokov, zakaj prihaja do prepleta ali ločevanja. Tudi dandanessta v uporabi obe obliki, četudi tehnološki razvoj daje prednostločevanju.

Ker smo sisteme distinktivno že opisali, nas zdaj zanima,kakšne lastnosti lahko pripišemo elementu stavbnega ovoja, če vsebi združuje oba sistema. V bistvu gre za preprost sestav last−nosti, kar pomeni, da ima ta element tako nosilne kot transmisi−jske lastnosti, hkrati pa vpliva na obliko, izraz in značaj stavbe.Ko nekemu elementu dodelimo dvojno vlogo, vzporedno zman−jšamo njegovo operativno ”svobodo,” saj je zato podvržen večfunkcionalnih omejitev. Podajmo primer. Stavba, grajena inizolirana z masivno opeko, zaradi omejitev nosilnosti in transmi−sije materiala nikoli ne more doseči takšne stopnje svetlobne pre−pustnosti (prosojnosti), kot je to mogoče pri ločenih sistemih, naprimer jeklenem skeletu z obešeno fasado. Omenimo šeprimere, v katerih je fasadni ovoj načelno ločen na nosilni inločilni, vendar elementi obeh sistemov deloma prevzemajo tudinasprotne vloge. Da opis ne bi zvenel prezapleteno, ga razložimos primerom lesenega predalčja, ki je polnjeno z opeko (na primersrednjeevropski fachwerk). Predalčje je v osnovi nosilni sistem,vendar ponekod deluje tudi ločilno (izolativno), obratno pa soopeke načeloma ločilni sistem, ki deluje deloma tudi nosilno.Sodobno aplikacijo tega principa najdemo tudi pri Miesu van derRoheju (na primer stavbe inštituta Illinois Institute ofTechnology, Chicago, 1939–56).Prav tako zanimiva kot združevanje sistemov pa je tudi podrob−nejša obravnava njune medsebojne odvisnosti. V podnebnomanj ugodnih področjih lupina praviloma objema ogrodje, česamo po sebi nima dobrih transmisijskih lastnosti. S tem je


lupina

ostenje

ogrodje

celičje

nosilni sistem zavarovan pred spremenljivimi vplivi, bivalni prostor pa predenergijskimi izgubami (problem tako imenovanega toplotnega mosta). Premikproti ugodnejšemu podnebju pravilo razrahlja do te mere, da lupina ogrodjane objema, temveč je lahko nanj obešena (na primer pri šotorih).

VEČSLOJNA SESTAVA ELEMENTOV LOČILNEGA SISTEMA

Zaradi svoje značilne površinske transmisije, to je prevajanjaenergije in drugih fizikalnih prvin pravokotno skozi svojoploskev, ločilni sistem lahko razpade na eno ali več eksplicitnoločenih plasti, ne da bi se s tem zmanjšala njegova osnovnaučinkovitost. Tako razlikujemo enoslojne in veèslojne (kompoz−itne) elemente ločilnega sistema (glej na primer Brezar, 1984).

Osnovno načelo večslojnih elementov je, da vsaka izmed ses−tavnih plasti prevzame parcialno vlogo pri ločevanju oziromapovezovanju prostorov. Na prvi pogled se zdi tak pristop sporenoziroma nelogičen, saj je večslojna sestava praviloma komplek−snejša (zapletenejša, dražja, slabše vzdrževana) od enega samegamateriala oziroma plasti, ki bi lahko prevzela enakovredno vlogocelotnega sestava. A večslojne opne pridejo do polne veljave, ko želimo, dapredelna opna na različne lastnosti deluje z različno stopnjo prilagodljivosti.Kompozitne sestave omogočajo, da z vsako plastjo ločeno uravnavamoposamezne delne transmisije stavbne lupine.

Večplastno stavbno lupino je pri nas najbolj natančno razčlenil MilošBonča (1984, 8), ki jo loči na ”tehnološko dvojno opno in oblikovno tretjofasadno opno.” Bonča poudarja, da je ključni potencial stavbne lupine v njenivečplastni obliki. Vsaka plast ima natančno določeno vlogo in izraz. Če plastiopišemo v vrstnem redu od znotraj navzven, osnovno stavbno ogrodje odeva”dvojna racionalno−tehnološka opna,” ki ”ščiti osnovni tehnični kontejnerpred zunanjimi vplivi; pomaga kontrolirati toploto in hlad; zmanjšuje poraboenergije za gretje in ohlajevanje notranjih prostorov in če je steklena,omogoča neovirane poglede od zunaj navzven in spremljanje dnevnih insezonskih sprememb, deluje kot dodatna akustična zaščita notranjim pros−torom in tudi kot dodatna zaščita pred padavinami, kemičnim vplivom, ...”(ibid., 14). Opisana opna ima prvenstveno transmisijsko vlogo, saj nadzorujeodnose med zunanjimi in notranjimi pogoji. Njen izraz je odraz vsebine inčasa, ki botruje njenim tehnološkim rešitvam. Sledi pa ji ”tretja povezovalno−oblikovna opna” (ibid., 13), katere naloga je ”povezati novo z obstoječim okol−jem v celoti” na način ”nadaljevanja mestne slike z interpretacijami obstoječihvolumnov, merila, oblik, struktur, barve, ...” Plastenje osnovne lupine, ses−tavljene dvojne in tretje opne, Bonča razgrajuje do te stopnje, damednje vrine nov element stavbnega ogrodja – volumen.Ključni pomen te operacije je, da ploskovnemu izrazu, nakaterega je omejena stavbna lupina, doda novo volumenskoartikulacijo ter s tem izraz ”tretje opne” in obliko vstavljenegaelementa ogrodja združuje v pojmu arhitekturnega ”dodatka”.Bončeva stavba lupina je večslojna, s čimer je njena povezoval−no/ločilna vloga izrazitejša in učinkovitejša tako na nivojufunkcije kot oblike.


shema 4:8Analiza ovoja obstojeèestavbe, detekcijaelementov ogrodja,celièja, lupine in ostenja,MVRDV, KBWW,Utrecht, 1997(glej tudi sheme na levistrani)

slika 4:5Veèplastna lupina vse−buje lasten program,Yves Lion, DomusDemain, 1984(vir Gili Galfetti, 1997, 49)

nekaj primerov interpretacije ovoja

NAMEN POGLAVJA

Predlagani sistem arhitekturnega ovoja bomo preverili z dvema od sodobne−jših pristopov k arhitekturni sintaksi. Elemente predlaganega sistema bomo zmetodo primerjave skušali aplicirati na pet toèk arhitekture le Corbusierja inMöbiusov trak Bena van Berkla. Kompatibilnost z obema razmeroma skrajni−ma oblikama arhitekturnega jezika nam bo služila kot ”dokaz” za uporabnostpredlaganega sistema.

PET TOČK ARHITEKTURE

Curtis (1982, 176) opisuje sintaktični jezik le Corbusierja kot ”arhitekturnibesednjak, temelječ na armiranem betonu, s katerim je moč zadostiti vsemzahtevam sodobne industrijske družbe.” Na njih je švicarski arhitekt zasnovalvečji del svojega življenjskega opusa. ”Pet točk nove arhitekture” sestavljacelosten sistem arhitekturnega ovoja, ki zadosti tako tektonskim kot izola−tivnim zahtevam, obenem pa arhitekturi ponuja nove, za tisti čas revolu−cionarne prostorsko–ploskovne oblikovne možnosti. V nadaljevanju bomo teelemente skušali razložiti in primerjati s predlaganim sistemom arhitek−turnega ovoja.

Les pilotis ali stebričje so po Curtisu (ibid., 176) ključni in izhodiščni sin−taktični element. Prostostoječ in od lupine neodvisen armiranobetonski skeletdaje stavbi osnovno tektonsko oporo, a hkrati omogoča, da se vse obodne innotranje površine artikulira neodvisno od skeleta.

Le plan libre ali prosti tloris je neposredna posledica uvedbe stebričja. Kerstebri notranji prostor komajda prebadajo, nikakor pa ga ne delijo, je lahkozasnova in predelitev bivalnih prostorov docela neodvisna in prosta.

La façade libre ali prosta fasada je prav tako neposredna posledica uvedbestebričja. Ker se vsa nosilna vloga arhitekturnega ovoja prenese na sklelet, jefasada docela osvobojena. Curtis pravi, da ostaja le še ”tanka membrana oziro−ma okno poljubnih razsežnosti”, ki se ne prilagaja več tektonski logiki, ampakpotrebam ”pogleda, podnebja, zasebnosti in kompozicije” (ibid., 176).

La fenetre en longueur ali okno v neprekinjenem pasu je element, ki po enistrani omogoča največjo možno osvetljenost bivalnih prostorov, poudarjastrukturno neodvisnost, a hkrati uvaja značilno kompozicijsko prepoz−navnost. Zanimivo je, da prve tri točke sistema formalno svobodo razpirajo vneskončnost, medtem ko jo četrta točka spet omejuje in do neke mere pred−pisuje.

Les toits−jardins ali strešni vrt je prav tako kot stebričje možen zaradi armi−rane betonske konstrukcije in drugih sodobnejših pridobitev v tehnologijiravnih streh. Ta element po le Corbusierju nadomešča izgubljeno tlorisnopovršino narave in s tem ohranja naravno ravnovesje ter status quo.

Skušajmo omenjene termine razložiti na podlagi sistema arhitekturnegaovoja. Prva ugotovitev je, da le Corbusier striktno loèuje nosilni in loèilni sistemin v tem odkriva ogromne kompozicijske prednosti. Stebričje je zato sinonim


4::6

za neodvisno ogrodje stavbe, prosta fasada pa za lupino, razmeroma neodvis−no od nosilnega sistema. Ker je ogrodje skoraj povsem dematerializirano, seznotraj horizontalne površine stavbe prosto razprostira nivo celièja in ostenja.Odvisnost celičja od ogrodja je okleščena na najmanjšo možno mero, tako daje bivalni prostor omejen le v navpičnih smereh. Osvobojeni odnos medogrodjem in celičjem poudarjajo horizontalna okna v transmisiji in izrazu.Nosilni in ločilni sistem pa sta po drugi strani neposredno združena v strehi,kar je poudarjeno s strešnim vrtom – to je z delom zemlje, ki je nošena in odbivalnega prostora docela izolirana.

Četudi je le Corbusierjev sistem drugačen od tistega, ki ga predlagamo vrazpravi, s primerjavo lahko ugotovimo, da je znotraj predlagane klasifikacijemogoče interpretirati in sistematizirati njegovo celotno sintakso. Ključna raz−lika med obema sistemoma je, da je le Corbusierjeva sintaksa materialno informalno določena, torej jo sestavljajo konkretni elementi obče teoretičneklasifikacije. Sorodnost pa se kaže v tem, da so njegovi elementi pravzapravmarginalne ali mejne aplikacije med odnosi naših nivojev, torej takšni, ki vnajvečji meri poudarjajo neodvisnost ogrodja, lupine, celičja in ostenja. Če bina podoben način iskali diametralno nasprotje le Corbusierjevi sintaksi, bi topomenilo zbir elementov, v katerem se vsi nivoji ovoja maksimalno prepleta−jo in združujejo v enem materialu. Colquhoun (1981, 51) vidi to nasprotje vprincipih klasične gradnje. ”Le Corbusier je napisal pet pravil, od katerih sevsa odmikajo od uveljavljene prakse in jo spreminjajo. Piloti so popolna spre−memba v primerjavi s klasično tektoniko. ... Strešna terasa je v nasprotju zdvokapnico in shrambo na podstrešju nadomesti s sobo na prostem. ...Fenetre en longeur (okno v neprekinjenem pasu, op. prev.) je v nasprotju sklasičnim okenskim aedicule (okno, obdano s stebri in timpanonon, op. prev.)... prosta fasada nadomesti urejeno razporeditev okenskih odprtin s svobodnokompozicijo površine ... Svobodni načrt je v nasprotju z načeli, s katerimi soomejili distribucijo, ker so bile nujne vertikalno sovisne nosilne stene, zato sega nadomesti s svobodno razporeditvijo nenosilnih pregrad, ki so razporejeneglede na funkcionalnost.”

CONTINUOUS SURFACE

Vprašajmo se, kateri pojmi in pojavi sodobne arhitekture bi predlagani sistemklasifikacije postavili pod največji vprašaj. Teoretična podlaga, na kateri smosistem zasnovali, je taksonomija, veda o delitvi na razrede. Med razredi oziro−ma nivoji smo vzpostavili tudi sistem medsebojnih odvisnosti in odnosov.Zato naša teza temelji tudi na teoriji struktur. Sistem bi najbolj problema−tizirali, če bi z njim skušali pojasniti pojave, ki relativizirajo taksonomijo instrukturo. To so poststrukturna načela, katerih najizrazitejši manifestacijiarhitekturnega ovoja sta continuous surface ali nepretrgana (a tudi sovisna, virGrad et al., 1994) površina in continuous space ali sovisen prostor. Za veri−fikacijo predlaganega sistema si podrobneje poglejmo oba pojma.

Pojem sovisne površine je teoretična nadgradnja geometrijskih pojmov, kiizvirajo iz matematike. Izhajajo iz ločevanja geometrijskih ploskev na usmer−jene in neusmerjene. Ploskve, ki so usmerjene, imajo dve med seboj različnistrani, zgornjo in spodnjo, sprednjo in zadnjo, zunanjo in notranjo (glej vanBerkel, Bos, 1999c, 17). Neusmerjene ploskve pa takšne diametralne, po

133sistem ovoja :: nekaj primerov interpretacije ovoja

nekaterih navedbah celo dialektične, delitve ne poznajo. Pri takšnih, običajnoprostorsko zavitih ploskvah, ena stran zvezno prehaja v drugo in nato nazaj vprvo. Zanje ne moremo reči, kaj je zgoraj ali spodaj oziroma znotraj ali zunaj.Najbolj znan primer takšne ploskve je Möbiusov trak. Definiran je kot:”neusmerjena ploskev z eno samo ploskvijo, ki jo dobimo tako, da sklenjenobroč prerežemo v trak; pri tem en konec zasučemo, nato pa konca vnovičpovežemo.” (Weisstein, 1999, Möbius strip). Sovisne površine so tako arhi−tekturni ovoji, katerih lupina je sestavljena iz neusmerjenih ploskev. Takšna,sicer precej geometrijska razlaga, ima na funkcijo lupine seveda drastičneposledice. Če ukinemo ploskvino vlogo ločevanja med zgoraj in spodaj ali pazunaj in znotraj, je ves smisel ločilnega sistema seveda postavljen na glavo.Van Berkel in Bos prav v tem fenomenu vidita največji doprinos k teoretičniarhitekturi, saj nedialektičnost arhitekturnega ovoja omogoča, da se zunanjiin notranji svet ter zgoraj in spodaj, kakor tudi vsi ostali diametralni pros−torski pojmi, hibridno prelivajo eden v drugega. S tem izginja klasično loče−vanje med bivalnim prostorom in okoljem, naravo in človekom, nadomeščapa ga mehak prevoj fenomena iz ene oblike v drugo. Takšna površina ponjunem: ”povezuje vsebino, infrastrukturo, gradnjo, dogodke in čas. ... kotbrezrobna geometrijska struktura, ki je ni mogoče orientirati in ki se križasama s sabo, nima zaprte notranjosti.” (ibid., 19). Arhitekturo sovisne po−vršine pogostokrat spremlja tudi termin ”seamless surface” oziroma brezšiv−na ploskev. To omenjamo, ker termin poudarja, da gre pri sovisnih ploskvahza mehko in zvezno prevajanje enega fenomena v drugega.

Kako si torej sovisne ploskve lahko razložimo v okviru predlagane klasi−fikacije arhitekturnega ovoja na nosilni in ločilni sistem? Očitno je, da gre prisovisnih ploskvah v prvi vrsti za vlogo, ki jo sicer nosi ločilni sistem. Čeodpade njihova usmerjenost, morajo biti njihove transmisijske lastnostiploskovno simetrične. Ali z drugimi besedami, tako lupina kot ovoj morataimeti takšno elementarno sestavo, da je vseeno, ali sta obrnjeni navzven alinavznoter. Njuna transmisija mora biti iz obeh strani enaka, ergo simetrična.Drugi značilni pojav pri sovisnih ploskvah je, da združuje notranji in zunan−ji prostor. V terminologiji našega sistema bi to pomenilo, da morata biti inte−grirana po dva pojma, ki smo ju ločili zaradi specifike zunaj – znotraj. Torej,ogrodje in celičje morata biti združena v enotnem nosilnem sistemu, lupinain ostenje pa v enotnem ločilnem sistemu. Obstaja pa še tretja značilnost, kisicer ne izhaja neposredno iz lastnosti sovisnih ploskev, temveč iz njihovearhitekturne interpretacije (ibid., 19), da ”Möbiusov trak” združuje program(funkcijo), infrastrukturo in nosilnost (konstrukcijo). To bi hkrati pomenilo,da morata biti končno združena v enotno formo tudi ločilni in nosilni sistem.

Poglejmo, ali se pravila sovisnih ploskev, kot so razložena po naši klasi−fikaciji, odražajo tudi v resnici. Kot prvi primer bomo vzeli pod drobnogledhišo Möbius (poimenovano po omenjenem traku) arhitekta Van Berkla insodelavcev (van Berkel et al., 1995–1998). Salazar in Gausa hišo opisujeta znaslednjimi besedami: ”Prebivanje kot sovisno ločevanje: hiša Möbius brez−šivno povezuje program, kroženje in strukturo. ... Struktura gibanja je pre−meščena v organizacijo dveh glavnih materialov, uporabljenih za hišo, steklain betona, ki se premikata drug pred drugega in menjata prostor, betonskakonstrukcija postaja pohištvo, steklena fasada pa se spreminja v notranjeločilne stene.” (Salazar, Gausa 1999, 224) Iz citata lahko zaključimo, da hiša


oziroma arhitekturni ovoj združuje loèevanje vse−bine in nosilnost v enoten sistem, ki se deli na dvaosnovna stavbna elementa, stekleno in betonskolupino. V nadaljevanju tudi razberemo, da preha−jata iz vloge notranjih predelitev v vlogo zunanjelupine in nazaj, brez prekinitve in menjave mate−riala. In če si podrobneje pogledamo sestavo stek−lene in betonske lupine, ugotovimo, da sta iz−brana takšna materiala, ki enakovrednosimetrično nastopata z obeh strani, od zunaj in odznotraj. Opozorimo le še, da je betonska lupinatista, ki v resnici v enem samem elementuzdružuje nosilnost in ločevanje, steklena lupinapa nastopa zgolj v ločilni vlogi. Med njimanastopa zanimiv kontrast, saj je po eni stranibetonska lupina v celoti in popolnoma neprosoj−na, medtem ko je steklena v celoti prosojna.

Na podlagi gornje analize smo dokazali, da je s predlaganim sistemomklasifikacije možno razložiti tudi takšna teoretična in praktična izvajanja, ki sesicer na prvi pogled zdijo revolucionarna in zunaj dosedanjih klasifikacijarhitekture. Sistem je zasnovan tako, da se posamezni nivoji – ogrodje, lupina,celičje in ostenje – po potrebi v skladu s konceptualnimi in kompozicijskiminačeli med seboj poljubno združujejo v hibridne nivoje. To se nato odraža nakonkretnih materialnih in fizikalnih lastnostih osnovnih elementov takšnihintegriranih sistemov. Prepričljiv dokaz za vse navedeno je hiša Möbius.

CONTINUOUS SPACE

O sovisnem prostoru lahko v okviru naše klasifikacije govorimo na dva nači−na, najprej in primarno kot o fenomenu prostora, šele nato pa kot ofenomenu arhitekturnega ovoja. Na tem mestu se bomo pojavu posvetili le sstališča arhitekturnega ovoja, s stališča prostora pa ga obravnavamo v poglavju3:11, Princip gradienta(95).

Sovisni ali neprekinjeni prostor bi lahko opisali kot zunanje ali notranjeprostorsko doživetje, pri katerem se posamezni prostorski ambienti zveznoprelivajo eden v drugega, ne da bi jih ločevale očitnejše pregrade, vrata, alidruge predelitve. Sovisni prostor deluje navidez kot en sam neprekinjen ele−ment. S stališča našega sistema se nam zato poraja vprašanje, ali z našo klasi−fikacijo lahko opišemo neprekinjeni arhitekturni prostor, takšen, ki mustežka določimo meje. Očitno je, da sta si pojma neprekinjen in neskončennavzkriž z definicijo def 4:14 (125), v kateri smo elemente celičja označili kotzaključena prostorska telesa.

V sodobni zgodovini arhitekture sovisni prostor omenjata in poudarjataže Loos in le Corbusier. Oba avtorja omenjata pomen mehkega in neprekin−jenega prostorskega doživetja, ki opazovalca brez nepotrebnega prediranjapragov popelje skozi celoten objekt. Podoben prostor se ovija tudi okolisovisne ploskve, analizirane v prejšnjem podpoglavju.

Podrobnejša analiza nekaterih del, v katerih se ideja sovisnega prostoramanifestira v najčistejši obliki, pa nam razkriva, da je ta prostorski pojav

135sistem ovoja :: nekaj primerov interpretacije ovoja

slika 4:6Hiša Möbius, preple−tanje zunanjega innotranjega ovoja.(vir Salazar, Gausa,1999, 227)

neprekinjen kvečjemu zaznavno, ne pa tudi dejan−sko. V resnici bi lahko vse primere sovisnega pros−tora razčlenili v verigo manjših prostorov oziromaambientov, ki se brez občutnejših predelitev stika−jo med seboj. Sovisni prostor je tako s stališča zaz−nave res neprekinjen, saj se značaji posameznihambientov med seboj ne razlikujejo toliko, da bijih zaznali kot med seboj različne, s stališča arhi−tekturnega ovoja pa je sovisni prostor realiziran skompleksnim sestavom celic, povezanih v celičje.Med njimi vseeno nastopa ostenje, ki pa je nadoločenih prevojnih mestih deloma ali povsemdematerializirano, tako da je njegova transmisijapopolna. Continuous space je zato zvrst celičja,pri kateri je razlika v značaju stikajočih se celictako majhna, da je vloga ločilnega sistema delomaali povsem razvrednotena. Transmisija ostenja jezmanjšana na minimum.

Očitno je, da lahko z našim sistemom adekvatno razložimo tudi pojme, ki sevztrajno izogibajo dokončnosti in trdnim prostorskim razmejitvam. Ome−njeni primeri za fenomen prostora in ovoja so le delček širokega naboravariacij, ki jih po našem prepričanju lahko teoretično in praktično celostnorazumemo s pomočjo predlagane klasifikacije ovoja.


slika 4:7 Sovisni prostor

(continuous space) v dvojèku KBWW,

MVRDV, Utrecht, 1997(vir Ibelings, 1998, 115)

organizacija elementov lupine

NAMEN POGLAVJA

Predstavitev predlaganega sistema arhitekturnega ovoja bomo zaključili zanalizo členitve obstoječe stavbe. Zaradi sorazmerne preprostosti in nazor−nosti smo izbrali stavbo Združenja za pomoč odvisnikom od droge, arhitek−ta Einarja Dahleja (glej sliko 4:8, 138)

ČLENITEV

Zgradbo lahko členimo na prikazane elemente ogrodja in lupine (glej tabelo4:3, 138). Členitve izdelamo skladno z definicijami elementov (glej def 4:12,120 in def 4:16, 123) Nekateri elementi so si navidez sicer zelo podobni (naprimer el 02 – steklena stena – in el 03 – stekleno okno), a so si različni v tis−tih parametrih, ki niso neposredno vidno zaznavni (v konkretnem primeru jeto fizična prepustnost, skozi el 02 lahko oseba stopi iz hiše, skozi el 03 pa nemore).

LOČILNI SISTEM

V tabeli 4:4 je natančen opis lastnosti posameznih elementov lupine.Lastnosti povzemamo po def 4:19 (125). Podobno bi lahko opisali lastnostivseh sestavnih elementov lupine (od el 01 do el 07).

Delne podobe oziroma plasti izraženosti posameznih lastnosti prikazuje−mo v gornji shemi. V prvi vrsti so prikazane transmisijske lastnosti (T), vdrugi ploskovni izraz (F), v tretji in četrti pa fizične in rezistenčne lastnostimateriala (P, R) (glej def 4:19). Opazimo lahko, da ”rentgenske” slike posa−meznih lastnosti niso enake, kar pomeni, da se stavbna lupina deli na različneploskve glede na prepustnost, obliko in material. Superpozicija vseh plasti enevrh druge, je končna podoba in učinek stavbe. Ponoči stopi v večji meri v vel−javo prepustnost, podnevi ploskovni izraz, čez čas pa tudi odpornost materi−ala (ko se določeni elementi starajo hitreje od ostalih). Zasnova in obravnavaelementov po plasteh lastnosti nam daje vpogled v prostorsko–časovnoobnašanje stavbne lupine.

NOSILNI SISTEM

Členitev nosilnega sistema na izbranem primeru je omejena zgolj na prikazrazličnih lastnosti prostorske oblike (F), saj sta material in nosilnost ogrodjaskrita v lupini in zato ne soustvarjata podobe stavbe (glej def 4:15, 121).Izražajo se konstrukcijski volumni, prava materialnost pa je prikrita z lupino.Ker se ogrodje izraža le na eni izmed percepcijskih plasti, je njegova pros−torska podoba v vseh pogojih in razsežnostih enotna, to je skupek ali povpreč−je posamičnih parametrov lastnosti.

137sistem ovoja :: organizacija elementov lupine

4::7


element lupine

lesena fasada

steklena stena

stekleno okno

lesena fasada

deljeno okno

opečna streha

steklena streha

opečna streha

oznaka

el 01

el 02

el 03

el 04

el 05

el 06

el 07

el 06

element ogrodja

telo hiše

stopnišče

streha telesa

streha stopnišča

el 01

lesena fasada

barvana lesena oblogazračni slojtoplotna izolacijalesena podkonstrukcijaparna zaporanotranji zaščitni sloj

zelo majhnaninimajhna (ocena)srednjaslaba

dobrasrednjalahkasrednja (največ čez 2 etaži)

zelo velikaosnovnaniv celotibrezlokalenzelena, svetla, srednje nasičena

v ravniniosnovna

el 02

steklena stena

troslojna zasteklitevv lesenem okvirusenčilo

srednjavelika do srednjani oziroma majhnasrednja (ocena)srednjaslaba

dobrasrednjalahkavelika (čez celo etažo)srednjasrednje visokaniv celotibrezregionalen, lokalenbrez barve, delno barva el 01

v ravniniosnovna

sestavni del

ime

sestava

toplotna prevodnost svetlobna prevodnostzračna pretočnostzvočna prevodnostodpornost proti vlagiodpornost proti soncu

odpornost proti vetrutrdnosttežavelikost gostotatehnična dovršenostfizična prehodnostohranjenostdekoracijaizvor materialabarva

položajoblika

slika 4:8Dahle, Einar, Zgradba

Združenja za pomoèodvisnikom od droge,

Brummunddal,Norveška, 1988

(vir: Norberg−Schultz,1993, 122)

tabela 4:3Èlenitev elementov

ogrodja in stavbelupine

tabela 4:4Parametrièni opis ele−

mentov stavbnegaovoja el 01 − el 02

el 01

el 02

el 03

el 04

el 05

el 06

el 06

el 07


shema 4:9Parametrièni prikazvrednosti posameznihlastnosti elementovogrodja

T [ prehodnost ] T [ toplota ] T [ zrak ] T [ svetloba ] T [ zvok ]

F [ velikost ] F [ gostota ] F [ oblika ] F [ položaj ] F [ dekoracija ] F [ b nasičenost ]

majhna / nizka izraženost

srednja

velika / visoka izraženost

F [ b svetlo

R [ vlaga ] R [ UV svetloba ] R [ veter ] R [ ohranjenost ]

P [ tehnična dov. ]P [ trdnost ] P [ teža ] P [ izvor ]

shema 4:10Parametrièni prikazvrednosti posameznihlastnosti elementovlupine

F [ merilo ] F [ proporcija ] F [ volumen ] F [ položaj ]

majhna / nizka izraženost

srednja

velika / visoka izraženost

organizacija obeh sistemov

”Zrisati načrt pomeni določiti in pripraviti ideje. Pomeni imeti ideje. Pomeniurediti te ideje tako, da postanejo razumljive, uresničljive in sporočljive. ...Načrt je do neke mere povzetek, kot analitično kazalo vsebine. Vsebuje ne−verjetno količino idej in impulz namena v tako zgoščeni obliki, da se zdi pro−zoren kot kristal in geometrijska oblika.” (le Corbusier, 1927, 165)

ELEMENTI SISTEMA

Arhitektura je organiziranje elementov prostora in elementov ovoja v celovitin integriran sistem. Na spodnji shemi prikazujemo osnovna razmerja medposameznimi elementi. Dejavnosti prebivanja (def 3:8, 46) se prek distribuci−je (def 3:37, 99) razporedijo v bivalne prostore (def 3:35, 91). Med prostori sena osnovi celičja (def 4:14, 124) in ostenja (def 4:18, 127) vzpostavi materialnarazmejitev. Sklop prostorov pa je z ogrodjem (def 4:13, 125) in lupino (def 4:17,128) ločen od okolja (def 3:27, 74 in def 3:28, 74).

DELOVANJE SISTEMA

Stanje v bivalnem prostoru je zbir naslednjih vplivov (glej shemo 4:12): 1.,vpliva dejavnikov okolja, ki se prek ločevanja/povezovanja lupine in ogrodjadeloma preoblikujejo; 2., vpliva sosednjih bivalnih prostorov, ki se prek loče−vanja/povezovanja celičja in ostenja prav tako deloma preoblikujejo; ter 3.,neposrednega vpliva emisije dejavnosti, ki se glede na distribucijo odvijajo vbivalnem prostoru. Elementi arhitekturnega ovoja preoblikujejo in uravnava−jo zunanje in notranje vplive. Končno stanje oziroma razmere v bivalnemprostoru so posledica konkretnih parametrov dejavnikov, dejavnosti in pros−torov ter lastnosti ogrodja, lupine, celičja, ostenja in distribucije.

Dejavniki okolja, bivalni prostori in dejavnosti prebivanja so entitete pros−tora. So nematerialne arhitekturne prvine, ki pogojujejo ali omogočajo raz−mere za prebivanje. So prvine prostora, ki so med seboj sovisne, vendar še ne


shema 4:11Shema elementov sis−tema arhitekturnega

prostora in ovoja

dejavnost 2

dejavnost 3

dejavnost 1

bivalni prostor 1

bivalni prostor 2

bivalni prostor 3

bivanjeokolje stanovanje

arhitektura

dejavnik 2

dejavnik 3

dejavnik 1 lupi

na

ogro

dje

dist

ribu

cija

deja

vnos

ti

ostenje

celičje

ostenje

celičje

4::8

prostorsko in časovno opredeljene. Šele distribucija dejavnosti, ostenje, celič−je, lupina in ogrodje so tisti materiali v sistemu, ki vzpostavljajo natančneprostorske in arhitekturne odnose med prebivanjem, bivalnim prostorom inokoljem. Distribucija dejavnosti in elementi arhitekturnega ovoja so celote,sestavljene iz delov. Temelj arhitekturnega ustvarjanja je sovisno združevan−je delov v celoto. Osnovni mehanizem te operacije je kompozicija.

MATRIKE MEDSEBOJNIH VPLIVOV ELEMENTOV SISTEMA

1. Vpliv dejavnikov okolja na razmere v bivalnem prostoru (pasivno preoblikovanje, glej Naèini preoblikovanja, 91)

Tabela 4:5 prikazuje matriko razmerij med dejavniki okolja in lastnostmibivalnega prostora. V stolpcu so navedeni dejavniki okolja, v vrstici lastnostiprostora. Opomba v obarvanih poljih nam pojasnjuje, kako dejavnik vpliva nadoločeno lastnost. Matriko lahko zaradi dvodimenzionalne organiziranostiberemo tako po stolpcih kot po vrsticah.

V navpični smeri nam za vsak parameter, ki ga parcialno analiziramo vbivalnem prostoru, navaja vse vplivne elemente okolja, torej vse dejavnike, kijih je načeloma potrebno upoštevati pri celostni analizi parametra. Prav takolahko na podlagi matrike prepoznamo tiste dejavnike okolja, ki imajoneposreden vpliv na prostor, torej nanje nimamo vpliva brez povratnega inkonkretnega spreminjanja okolja (temno siva polja). Ostali dejavniki se vprostor prevajajo posredno, povratni vpliv načeloma ni problematičen (svetlosiva polja). Slednje je z regulacijo lupine in ogrodja možno prilagajati in s tempribliževati želenim pogojem.

V vodoravni smeri pa nam matrika prikazuje tako imenovano vplivno močposameznega dejavnika okolja. Čim številčnejša so presečna polja med para−metri in analiziranim dejavnikom, tem večji vpliv ima ta na pogoje v bivalnihprostorih, hkrati pa drži tudi, da je vpliv tem neposrednejši in s tem bistvenomanj prilagodljiv, čim več je med njimi temneje obarvanih polj. Za primer si


shema 4:12Shema delovanja ele−mentov arhitekturnegasistema: stanje v bival−nem prostoru, stanje je seštevek vplivov, ki se preoblikujejopreko arhitekturnihèlenov; ugotavljanjestanja glede na (1)vplive dejavnikov okol−ja, (2) vplive dejavnostibivanja in (3) vplivesoležnih bivalnih pros−torov

dejavnost 2

dejavnost 3

dejavnost 1

bivalni prostor

bivanje

bivalniprostori

stanje

okolje

prostor 2

prostor 1

prostor 3

dejavnik 2

dejavnik 1

dejavnik 3

lupi

na

ogro

dje

oste

nje

1 2

celič

je

3

dist

ribu

cija

deja

vnos

ti

oglejmo dejavnik demografije, ki ima štiri presečna polja, vsa obarvana temnomodro. Značilnosti demografije se razmeroma močno odražajo na zasnovibivalnega prostora, torej jih je potrebno upoštevati ”dobesedno”, saj namarhitekturni ovoj ne ponuja sredstev, s katerimi bi demografske pogoje okoljalahko kakorkoli spreminjali in prilagajali. V popolnem nasprotju pa nastopa naprimer dejavnik podnebja, ki ima le dve presečni polji, obarvani srednjemodro. Gre torej za dejavnik z razmeroma majhnih vplivom, ki se na pogoje vbivalnem prostoru prevaja prek fasadne lupine, kjer ga je z različnimi arhitek−turnimi sredstvi mogoče nadzorovati in prilagajati potrebam v prostoru.Ključna razlika med demografijo in podnebjem je s stališča bivalnega prostoraprav to, da se prvi izraža v glavnem neposredno, drugi pa le posredno.

2. Vpliv lastnosti stavbnega ogrodja in celièja na razmere v bivalnem prostoru(pasivno preoblikovanje, glej Naèini preoblikovanja, 91)

Če si podrobneje pogledamo odnos med stavbnim ogrodjem in bivalnimprostorom, ugotovimo, da ogrodje predstavlja neko splošno formalno določi−lo ali okvir prostora, ki z vrsto konstrukcije, etažnosti, razsežnosti inpoložajem neposredno vpliva predvsem na svetlost, lego, zasebnost, merilo,


tabela 4:5 (a)Razmerje med para−

metri prostora indejavniki okolja


metri prostora in last−nostmi ogrodja

svetlost

sence mikroreliefa

naravna osvetlitev

zastiranje svetlobe

razpoložljiva tehn. zasteklitve

vpliv trenda

značilni elementi

minimalna dopustna svetlost

parameter prostora dejavniki okolja

oblika tal

površinske vode

osvetlitev

podnebje

vegetacija

tehnologija

tržišče

povezave

dejavnosti

demografija

kultura

poselitev

zakonodaja

varovanje okolja

pestrost

pogled na oblike reliefa

pogled na vodna telesa

pogled osvetljeno okolje

pogled na rastje vpliv trenda

pogled na gibanje prometa

pogled na dejavnosti

pestrost glede na običaje

značilni elementi

lega

položaj ob fasadi

vpliv trenda

položaj ob vhodu, povezavahpoložaj ob sorod_nih dejavnostihpoložaj glede na običajepoložaj glede na simbolikoznačilni položaj

predpisana lega

presoja vpliva lege

toplota

pregrevanje, dogrevanje

preko tehnične dovršenosti

razpoložljiva stopnja izolacije

značilni elementi

min. in maks. dopustna toplota

presoja porabe eng. za ogrevanje,

zračnost

preko zračne prevodnosti

preko sorazmerne velikosti

razpoložljiv sistem prezrač.

presoja porabe eng. za prezrač.

svetlost

globina telesa

orientacija glede na vir svetlobe

stopnja demate_rial. ploskev

gostota in prevl. smeri teles

parameter prostoralastnost ogrodja

oblika [velikost]

oblika [položaj]

nosilnost

kompozicija

pestrost

orientacija glede na pestro okolje

pestrost izbrane konstrukcije

lega

globina telesa

toplota

razmerje med pov. in prost.

orientacija glede na vir toplote

zračnost

globina telesa

gostota in prevl.smeri teles

najbolj dramatično pa na velikost (3) (glej tudi poglavje 3:12, Prilagodljivostbivalnega prostora, 93). Navedene lastnosti stavbnega ogrodja ponavadi dajomejne vrednosti, do katerih se lahko razvijejo lastnosti bivalnega prostora vnadaljnji obravnavi. To denimo pomeni, da s širino ogrodja določimo, kakšnaje maksimalna osvetljenost z naravno svetlobo na obodu, predvsem pa v jedrustavbe. Podobno z vrsto konstrukcije že vnaprej omejimo takšne parametrebivalnega prostora, kot sta svetlost in velikost, saj lahko izbor lahke konstruk−cije namesto masivne omogoči povsem drugačne možnosti izbranegarazmerja v prosojnih in neprosojnih elementih fasadne lupine.

Vpliv na ostale lastnosti je v glavnem posreden, kar pomeni, da lahko spoložajem stavbnega ogrodja v okolju in etažnostjo uravnavamo vpliv dejav−nikov okolja na večino lastnosti bivalnega prostora. Zato že čista strukturastavbnega ogrodja, brez kakršne koli vsebine, v okolju ustvarja določeno pred−hodno podlago za razmestitev dejavnosti bivanja, saj glede na raznolikostmikrolokacijskih dejavnikov nastajajo področja z različno potencialno parame−trično izraženostjo. Ta področja so ponavadi določena z mejnimi vrednostmiin razponi. Podobno kot smo prikazali razmerja med med parametri bivalne−ga prostora in dejavniki okolja ter stavbnim ogrodjem, lahko analiziramo tudinjihov odnos do stavne lupine in distribucije dejavnosti (glej tabeli 4:7 in 4:8).


tabela 4:6 (b)Razmerje med para−metri prostora in last−nostmi ogrodja

tabela 4:5 (b) Razmerje med para−metri prostora indejavniki okolja, drugi del

parameter prostora dejavniki okolja

oblika tal

površinske vode

osvetlitev

podnebje

vegetacija

tehnologija

tržišče

povezave

dejavnosti

demografija

kultura

poselitev

zakonodaja

varovanje okolja

zvočnost

zaslombe, odboji

delne zaslombe

razpoložljiva stopnja izolacije

emisija hrupa prometa

emisija hrupa dejavnosti

minimalna dopustna zaščita

zasebnost

reliefna zavetja in zaslombe

naravna zavetja in zaslombe

razpoložljiva stopnja nadzora

vpliv trenda

javna cona ob povezavah

javna cona ob dejavnostih

vrednotenje glede na običaje

vrednotenje glede na simboliko

značilni elementi

velikost

omejitve v reliefu

omejitve zaradi vodnih teles

omejitve zaradi rastja

razpoložljivi razponi

socialna struktura družine

značilni gabariti

minimalna dopustna velikost

presoja vpliva velikosti

merilo

stopnja povezanosti

vpliv merila dejavnosti

socialna struktura družine

prisotnost kolektivnih navad

značilni vzorci

optimalno število uporabnikov

pomembnost

izpostavljene lege v reliefu

kakovost izvedbe

cena in kakovost izvedbe

hierarhija vhoda

vrednotenje glede na običaje

vrednotenje glede na simboliko

parameter prostoralastnost ogrodja

oblika [velikost]

oblika [položaj]

nosilnost

kompozicija

zvočnost

orientacija glede na vir hrupa

masivnost izbrane konst.


zasebnost

orientacija glede na dejav. okolja


velikost

razpoložljive razsežnosti

razpoložljivi razponi

merilo

antropometrične razsežnosti

pomembnost

sorazmernost razsežnosti

orientacija glede na okol. pomene

Vpliv lastnosti stavbne lupine na razmere v bivalnem prostoru(pasivno preoblikovanje, glej, 91)

Vpliv distribucije dejavnosti na lastnosti bivalnega prostora (osebno preoblikovanje, glej, 91)

KOMPOZICIJA

Kompozicija je in bo neločljivi del arhitekture, vse dokler ne bo izginila njenaelementarna narava. Vsebine, prostor, okolje in lupina so bili doslej zaznavaniin proučevani na analitično elementarni osnovi. Arhitektura, celota, pa jeedinstveno stapljanje teh prvin v kompleksno in sovisno tvorbo. Vendar papod pojmom kompozicije ne smemo razumeti le klasičnih sestavov; kom−pozicija se stalno spreminja in razvija nove odnose med elementi. Na začetku21. stoletja smo priča razpadu vertikalnih, pomenskih in trdih družbenihstruktur na elemente, ki se ponovno združujejo na horizontalnih, para−metričnih in mehkih strukturah (glej poglavje Ontologija prebivanja, 14).Tudi pri razvoju arhitekturne kompozicije lahko sledimo podobnemu proce−su: klasično – vertikalna dominacija celote nad delom, moderno – členitevcelote na plasti, strukturno – osamosvojitev hierarhičnega dela, dekonstruk−tivno – fragmentacija in razpad hierarhije dela, poststrukturno – horizontalnavzpostavitev nove celote.

Zakaj je v arhitekturi kompozicija tako pomembna? Pravega odgovora nato vprašanje ne moremo najti v tej razpravi, saj se v njem pravzaprav sprašu−jemo po samem smislu umetnostnega ustvarjanja. Zadovoljimo se lahko spredvidevanjem, da kompozicija odgovarja človekovi želji po razpoznavnemprostorskem sistemu in redu, kar je neposredni podaljšek njegovega spoz−navnega procesa v možganih. Poglejmo si definicijo kompozicije, ki jo poda−ja Butina.

Kompozicija; 1. način sestavljanja delov v celoto; tudi način, kako se delikombinirajo v celoto; 2. bolj ali manj dokončna ureditev likovnih enot v struk−turo slike; ureditev izbranih likovnih prvin v enovito celoto. Vsaka uporablje−


svetlost

svetlobna prevodnost

soraz. velikost, barvne svetlost

parameter prostoralastnost lupine

transmisija

material [rezistenca]

ploskovni izraz

material [stvarne lastnosti]

material [konotat. pomen]

pestrost

ohranjenost

gostota, barvna nasič., dekoracija

izvor

kognitivna moč

lega

fizična prehodnost

dpornost na atmosf. vplive

tehnična dovršenost

toplota

toplotna prevodnost

sorazmerna velikost element.


kognitivna aktivnost

zračnost

prek zračne prevodnosti

sorazmerna velikost

svetlostparameter prostora

distrib. dejavnosti

emisija dejavnosti v prostoru

število dejavnosti v prostoru

pestrost lega toplota

prek lastnih emisij toplote

zračnost

prek števila dejavnosti

3.

4.


metri prostora in lastnostmi lupine


metri prostora in distribucijo dejavnosti

na likovna prvina ima svojo lastno notranjo vrednost, vse pa morajo bitiuporabljene tako, da je celota pomembnejša od sestavnih delov.Kompozicijsko urejanje temelji na usklajevanju razlik, nasprotij in sorodnos−ti med likovnimi izraznimi sredstvi. Zato je kompozicija najvažnejše opravilopri likovnem delu. (vir: Butina, 1995, 328)

Značilnost arhitekturne kompozicije je, da jo sestavlja več ravni.Kompozicijo distribucije dejavnosti tako sestavljajo kompozicija pomena,zasebnosti, svetlosti in podobno. Vsak parameter bivalnega prostor določa poen nivo, na podlagi katerega je elemente možno razumeti in posledično ses−tavljati med seboj. Podobno pri sestavljanju elementov nosilnega sistemastavbnega ovoja govorimo o kompoziciji materiala, nosilnosti in volumna, prielementih ločilnega sistema pa o kompoziciji materiala, transmisije inploskve.

Kompozicija je naèin sestavljanja delov v celoto, ki temelji na artikulaciji razlik,nasprotij in sorodnosti med osnovnimi elementi.

Menimo, da je ena najpomembnejših arhitekturnih prvin njena večplastnakompozicija, kar jo ločuje od ostalih likovnih umetnosti, ki operirajo le zvolumensko in ploskovno kompozicijo. Pevsner trdi podobno, ko piše, da”lahko stavba vzbuja estetske učinke na tri različne načine. Prvič jih lahkoustvarjajo: način, kako se v njej obravnavajo zidovi, okenska sorazmerja,razmerja med razsežnostjo sten in razsežnostjo oken, odnosi med nad−stropji, okrasje, ... Drugič je estetsko pomembno tudi to, kako se obravnava


parameter prostoradistrib. dejavnosti

emisija dejavnosti v prostoru

število dejavnosti v prostoru

zvočnost

prek glasnosti dejavnosti


zasebnost

stopnja zasebn. dejavnosti


velikost


merilo


pomembnost

stopnja pomembnosti

parameter prostoralastnost lupine

transmisija

material [rezistenca]ploskovni izraz

material [stvarne lastnosti]material [konotat. pomen]

zvočnost

zvočna prevodnost

ohranjenost

sorazmerna velikost


zasebnost

svetlobna in fiz. prehodnosti

soraz. velikost, gost. in položaja

kognitivna akt. in privlačnosti

velikost

prek dejanske velikosti

merilo

fizična prehodnost

antropometrične velikosti in gost.


pomembnost

velikost, oblika in dekoracija


tabela 4:7 (b)Razmerje med parametri prostora in lastnostmi lupine

tabela 4:8 (b)Razmerje med parametri prostora in distribucijo dejavnosti

def 4:20

zunanjost kake stavbe kot celote – sem sodijo nasprotja med gmotami,učinek strehe ..., menjava izboklin ali vdolbin. Tretjič pa na naše čute vpli−va tudi obravnavanje notranjščine, na primer zaporedje prostorov, ... Prvi odteh treh načinov je dvodimenzionalen; to je slikarski način. Drugi je trodi−menzionalen in ker obravnava stavbo kot gmoto, kot plastično enoto, je tokiparski način. Tudi tretji način je trodimenzionalen, vendar zadeva prostorin je zato bolj stavbarski kot prejšnja dva. Arhitektura se razlikuje od slikein kipa prav po tem, da je prostorska.” (Pevsner, 1966, 5) Zato posebejopozarjamo tudi na tiste plasti, ki so pri nekaterih avtorjih včasih zapostavl−jene, to so kompozicije občutja (parametrov prebivanja), materiala, nosil−nosti in transmisije. Vzroke za nesorazmerje med pomeni vseh plasti lahkoiščemo v tradicionalnih postopkih načrtovanja, to je v ploskovnem načrtu inperspektivni risbi. Reprezentacijske tehnike obeh postopkov poudarjajopredvsem likovne, to je vizualne prvine arhitekture, medtem ko ostale plas−ti zlahka ostajajo neizražene in potencialno neartikulirane (glej v Pérez−Gómez, 1997).

Arhitekturno kompozicijo lahko razumemo kot razmerja izraženostidoločenih elementarnih plasti v prostoru in času. V vseh štirih razsežnostihse oblikujejo liki, robovi, področja in prevoji. V nadaljevanju omenjamo nekajosnovnih kompozicijskih mehanizmov, pri čimer opozarjamo, da je sintaksaarhitekturne kompozicije preobširno področje, da bi ga lahko celovito obdelaliv tej razpravi. Pojme deloma ali v celoti povzemamo po slovarčku likovno teo−retičnih pojmov Milana Butine (v 1995, 320–344):

1. Mehanizmi uravnavanja celote. simetrija – statično ravnovesje ali ”somernost v razporeditvi likovnih enot

na nasprotnih straneh neke točke, linije ali ravnine, ... ni pa nujno, da sovse enote enake in somerno razporejene, važno je, da imajo isto ... težo”(ibid., 339). Pri arhitekturni lupini govorimo o osni simetriji, pri ogrodjupa o ravninski simetriji.. asimetrija – dinamično ravnovesje ali ”svobodno urejeni elementi, ki

postavljajo nekatere dele (sklope) kompozicije nasproti drugim, da binastala enotnost” (ibid., 320). Asimetrija kompozicijo členi na nekaj medseboj različnih sestavnih sklopov, ki so v dinamičnem ravnovesju.. harmonija – ”določena količina različnosti v eni ali več ... lastnostih ob

istočasni podobnosti v eni ali več drugih lastnosti ... orisa” (ibid., 327),oziroma povedano drugače, različnost v le nekaj parametrih elementovarhitekturne kompozicije, sorodnost pa v ostalih. . disharmonija – sorodnost v nobenem ali le nekaj parametrih arhitekturne

kompozicije, različnost v ostalih. . topografija – takšen sestav elementov kompozicije, pri katerem so medse−

bojne razlike elementov razmeroma majhne in omejene le na nekaj para−metrov. V topografiji ni izrazitih robov, elementi ”prehajajo” eden vdrugega.

2. Mehanizmi uravnavanja odnosov med deli:. dominacija – prevladovanje enega elementa, skupine ali sklopa nad ostal−

imi deli kompozicije. Dominacija se izkazuje z bistveno povečano izra−ženostjo vrednosti enega ali več parametrov.


. kontrast, rob – ”neposreden odnos ... izrazil, ki poveča učinek s poudar−janjem razlik med zoperstavljenimi lastnostmi” (ibid., 328) oziroma para−metri. Kontrast kompozicijo v prostoru in času členi na osnovne, medseboj bistveno različne dele ali sklope. Kontrast poudarja stike.. prevoj, prag – neposreden odnos, ki zmanjšuje učinek z brisanjem razlik

med zoperstavljenimi lastnostmi. Prevoj briše stike.. ponavljanje – ”ponavljanje ... enakih elementov v redu in na enakih med−

sebojnih razmakih, ... ima močno celosten in jasen učinek” (ibid., 334).Elementi kompozicije so med seboj parametrično in položajno skladni.. ritem – ”zaporedje nekega elementa, urejeno s specifično frekvenco”

(ibid., 338) glede na razsežnosti ploskve, prostora in časa. Ločimo enotnein dinamične ritme..mreža – osnovni kompozicijski člen, ki določa bolj ali manj usklajena

prostorska in časovna razmerja med elementi kompozicije. Mreža jedvodimenzionalen ritem, zato ločimo enotne in dinamične mreže.

− os, ravnina – osnovni kompozicijski člen, okoli katerega so elementi vpoložajnem ravnovesju (simetriji).. proporcija – ”sorazmerje med deli neke celote, ... proporcijski sistemi se

največkrat nanašajo na razmerja velikosti, dolžine in ... stopnje svetlostibarvnih odtenkov” (ibid., 335) oziroma povedano drugače, ti sistemi senanašajo na parametre posameznih elementov kompozicije.. drugi mehanizmi.

Izbor mehanizmov je začasen, kajti pričakovati je, da se bo v bodoče dopol−njeval z novimi prijemi in razsežnostmi arhitekture. Kot smo že omenili,sodobne arhitekturne kompozicije poudarjajo asimetrijo, topografijo, prevojin dinamične mreže.


primeri kompozicij

V nadaljevanju bomo prikazali nekaj osnovnih kompozicijskih razmerij medelementi arhitekturnega ovoja. Izdelali bomo dve primerjavi.

V prvi bomo analizirali elemente ločilnega sistema, to je ostenja inlupine, glede na prepustnost. Stopnja prepustnosti ločilnega sistema je brezdvoma osnovna kompozicijska plast, saj odloča o tem, ali v zasnovi prevladu−jejo mehanizmi prevoja ali kontrasta. Slednje končno vpliva na povezanostbivalnih prostorov med seboj in z okoljem, kar je ena ključnih determinantpri zasnovi stanovanja. Nenazadnje nam stopnja prepustnosti pove, ali govo−rimo o diskretnem (glej poglavje Princip dvojnosti, 94) oziroma zveznemprostoru prebivanja (glej poglavje Princip gradienta, 95).

V drugi primerjavi bomo analizirali mešane odnose med posameznimielementi, predvsem z vidika prevlade enega nad drugim. Že v poglavju oarhitekturni lupini smo pokazali, da meje med posameznimi sistemi nisovedno eksplicitne, saj elementi enega sistema zvezno prehajajo v drugegaoziroma so združeni v hibridni sistem (glej, 129). V primerjavi bomo prikaza−li najznačilnejše aplikacije.

KOMPOZICIJA PREPUSTNOSTI LOČILNEGA SISTEMA

Ostenje je razmeromama neprepustno.

Bivalni prostori so eksplicitno ločeni, dejavnosti prebivanja znotrajposameznih celic se obračajo k sebi, poudarek je na zaključeni inpravilni geometriji prostorov celičja. Poudarjen je element celičja,ostenje je kot okvir potisnjeno v ozadje. Pogost mehanizem kom−pozicije je simetrija zasnove celičja. Ostenje deluje kot rob in kon−trast. Distribucija dejavnosti je ostro strukturirana in diskretna.Prostor je členjen in se ga dojema skozi prostorske razsežnosti.


4::9

shema 4:13Neprepustno ostenje

shema 4:14Primer neprepustnega

ostenja, Schnebli inAmman, Zürich, 1986

(m = 1:300; pt+1n,Schneider, 1997, 278)

lupina

ostenje

dejavnost

poudarjenelement

Ostenje je razmeroma prepustno.

Bivalni prostori so le implicitno ločeni, dejavnosti prebivanja semed seboj prepletajo in povezujejo. Poudarek je na geometriji inplastiki elementov ostenja, celičje je potisnjeno v ozadje in pred−stavlja prostorski okvir prosto–stoječim elementom. Pogost meha−nizem kompozicije je asimetrija zasnove celičja, ostenje pa delujekot prevoj. Distribucija dejavnosti je ohlapno strukturirana in zvez−na. Prostor se dojema skozi časovne razsežnosti.

149

shema 4:15Prepustno ostenje

shema 4:16Primer prepustnegaostenja, vrstne hiše,Herman Hertzberger,Delft, 1976(m = 1:300; pt+1n+2n,Schneider, 1997, 246)

shema 4:18Primer neprepustnelupine, strnjenastanovanjska zazidava,Rem Koolhaas,Fukuoka, 1991(m = 1:300, pt+1n+2n,Schneider, 1997, 286)

shema 4:17Neprepustna lupina

lupina

ostenje

dejavnost

poudarjenelement

Lupina je razmeroma neprepustna.

Okolje je od bivalnih prostorov eksplicitno ločeno. Dejavnostibivanja se bodisi obračajo k sebi, bodisi povezujejo med seboj.Poudarek je na geometriji in plastiki stavbe kot celote, pri čemerokolje nastopa kot nevtralni okvir. Pogostejši mehanizem kom−pozicije je simetrija zasnove ogrodja, saj stanovanje ni navezano nazunanje prostore in ogrodje ali stanovanje, zato vzpostavlja volu−menske artikulacije zunanjosti. Ogrodje je zaključeno in poudar−jeno, lupina je potisnjena v ozadje. Lupina deluje kot rob in kon−trast med zunanjostjo in notranjostjo. Stavba kot celota se dojemaprek prostorskih razsežnosti.

lupina

ostenje

dejavnost

okoljepoudarjenelement

Na gornjih štirih primerih smo pokazali skrajnosti v stopnji prepustnosti prielementih ostenja in lupine. Z njimi uravnavamo predvsem povezanostdejavnosti prebivanja med seboj in z okoljem, dojemanje prostorskih inčasovnih razsežnosti stanovanja ter dominacijo ogrodja nad lupino in celičjanad ostenjem. V praksi se najpogosteje uporablja vmesne strukture (naprimer polprepustna lupina), pojavljajo pa se tudi mešane kombinacije (naprimer neprepustna lupina, prepustno ostenje).

Lupina je razmeroma prepustna.

Okolje je od bivalnih prostorov ločeno le implicitno. Dejavnostibivanja se odpirajo proti okolju in manj druga proti drugi.Poudarek je na geometriji in plastiki stavbnih delov oziroma ele−mentov lupine, celota je manj zaznavna. Ogrodje ni zaključeno inje v ozadju, elementi lupine stopajo v ospredje. Pogostejša je asi−metrija zasnove ogrodja, saj se jo izkorišča za izoblikovanje zunan−jih polzastrtih prostorov. Lupina deluje kot prevoj med zunanjostjoin notranjostjo. Stavba se dojema prek časovne razsežnosti.


lupina

ostenje

dejavnost

okoljepoudarjenelement

shema 4:19Prepustna lupina

shema 4:20Primer prepustne

lupine, stanovanjskiblok, Oswald M.

Ungers, Berlin, 1967(m = 1:300; tipièno n,Schneider, 1997, 278)

Ogrodje je podrejeno celièju.

Ogrodje se prilagaja celičju. Med njima bodisi ni več jasne mejebodisi je ogrodje skrajno dematerializirano in preoblikovano vskelet. Nosilni sistem je atektonski (armiranobetonski in jekleniokviri oziroma skelet) ali pa gre za prefabricirane celice (na primerkontejnerji). Dejavnosti prebivanja so določene z razsežnostmi inoblikami ogrodja. Stavba se obrača navzven.

KOMPOZICIJA ELEMENTOV ARHITEKTURNE LUPINE

Celièje je podrejeno ogrodju.

Elementi celičja so podrejeni osnovni obliki ogrodja. Sistema staločena in hierarhično urejena. Okolje določa razsežnosti in oblikeogrodja, celičje členi notranjost v skladu z razpoložljivimi možnos−tmi. Nosilni sistem je ponavadi tektonski in oboden (zid) ali pa greza sistem prefabricirane konstrukcije s prečnimi ali vzdolžniminosilnimi stenami. Stavba se obrača navznoter.

151

ogrodje

celičje

dejavnost

okolje

shema 4:22Primer podrejenegacelièja, stanovanjskiblok, Le Corbusier,Marseille, 1947(m = 1:300, 1n+2n+3n,Schneider, 1997, 131)

shema 4:21Ogrodju podrejenocelièje

ogrodje

celičje

dejavnost

okolje

shema 4:24Primer podrejenegaogrodja, terasnastanovanja, MosheSafdie, Marseille, 1967(m = 1:300, 1n+2n,Schneider, 1997, 186)

shema 4:23Celièju podrejenoogrodje


Lupina je podrejena ostenju.

Lupina se prilagaja in sledi ostenju. Oba sistema sta združena inmed njima ni jasne meje. Lupina prav tako kot ostenje bivalne pro−store izvaja iz okolja in jih med seboj ločuje. Dejavnosti prebivanjase z okoljem prepletajo in so ločene le implicitno. Transmisija hib−ridnega sistema je prilagojena lokalnim razlikam med posamezni−mi bivalnimi prostori in okoljem. Sestava lupine in ostenja jesimetrična, med zunanjo in notranjo površino ni bistvene razlike.Ko lupina prehaja v ostenje, zunanja površina prehaja v notranjo,in obratno.

Ostenje je podrejeno lupini.

Elementi ostenja so podrejeni osnovnemu ovoju lupine. Sistemasta ločena in hierarhično urejena. Lupina bivalne prostore povsododdvaja iz okolja, ostenje pa jih povsod med seboj ločuje. Dejav−nosti prebivanja so eksplicitno ločene od okolja. Transmisija osten−ja je prilagojena lokalnim razlikam med bivalnimi prostori, trans−misija lupine pa je prilagojena splošnemu ločevanju zunaj od zno−traj. Sestava lupin je asimetrična, z izrazito razliko v rezistenci(odpornosti) zunanje in notranje površine.lupina

ostenje

dejavnost

okolje

shema 4:25Lupini podrejeno

ostenje

shema 4:26Primer podrejenega

ostenja, stanovanjskaplomba, Jacques

Herzog in Pierre deMeuron, Basel, 1993

(m = 1:300; 4n+5n,Schneider, 1997, 278)

lupina

ostenje

dejavnost

okolje

shema 4:27Ostenju podrejena

lupina

shema 4:28Primer podrejene

lupine, enodružinskahiša, Shingeru Ban,

Tokio, 1995(m = 1:300; 4n+5n,

Riley, 1999, 74)

153

Lupina je odvisna od ogrodja.

Kompozicija povzema kompozicijo ogrodja. Če se sestava ogrodjaprilagaja lokalnim dejavnikom okolja, je stavba kot celota pros−torsko prilagojena okolju. V poštev pridejo dejavniki, ki se prevaja−jo prek pogojev polja. Okolje se odraža na plastiki.

Lahko pa je ogrodje prilagojeno sklopom celičja; takrat je stav−ba prostorsko prilagojena prebivanju. Vsebina se odraža v plastiki.

Lupina je neodvisna od ogrodja.

Kompozicija lupine ne povzema kompozicije ogrodja. Lahko seprilagaja raznolikim smerem in orientacijam iz okolja, ki pogoju−jejo njeno sestavo. Takrat se stavba kot celota ploskovno prilagajarazmeram okolja. Najpogosteje pridejo v poštev dejavniki, ki seprevajajo prek robnih pogojev. Okolje se odraža na fasadi.

Lahko pa se namesto ogrodju prilagaja sklopom celičja, s čimerse prilagodi značaju bivalnih prostorov. Takrat je stavba kot celotaploskovno prilagojena prebivanju. Vsebina se odraža na fasadi.

sistem ovoja :: primeri kompozicij

lupina

ogrodje

dejavnost

okolje

shema 4:30Primer neodvisnelupina, enodružinskahiša, Richard Meier,Darien, CO, 1968(m = 1:300, pt+1n,Schneider, 1997, 217)

shema 4:29Od ogrodja neodvisnalupina

lupina

ogrodje

dejavnost

okolje

shema 4:32Primer odvisne lupine,enodružinska hiša,Kisho Kurokawa,Tokio, 1973(m = 1:300, pt+1n,Schneider, 1997, 216)

shema 4:31Od ogrodja odvisnalupina


Ostenje je podrejeno celièju.

Elementi ostenja nastopajo kot nesamostojni in mešani členi vkompoziciji. Njihova sestava, transmisija in videz so podrejenirazmeram v posameznih celicah. Med dvema celicama nastopa ele−ment, ki je nesimetričen (je v obeh različen) ter formalno in rezis−tenčno odgovarja absolutnem stanju v celici. Dejavnosti prebivanjaso z raznolikimi elementi ločene med seboj in operirajo vsaka zase,prostor s svojo celovito obliko in obdelavo stopa v ospredje.

Ostenje je neodvisno od celièja.

Elementi ostenja nastopajo kot samostojni in zaključeni členi vkompoziciji. Njihova sestava, transmisija in videz niso podrejenirazmeram posameznih celic, temveč funkciji ločevanja–povezo−vanja vseh celic med seboj. Med dvema celicama tako nastopa ele−ment, ki ima simetrično sestavo (je enak z obeh strani) in trans−misijsko odgovarja relativni razliki v parametrih obeh bivalnihprostorov. Dejavnosti prebivanja so med seboj povezane s skupni−mi elementi, ostenje s svojo materialnostjo stopa v ospredje predprostorskostjo celičja.

ostenje

celičje

dejavnost

okolje

shema 4:33Od celièja neodvisno

ostenje

shema 4:34Primer neodvisnega

ostenja, stanovanjskiblok, Helmut Richter,

Dunaj, 1990(m = 1:300; 4n+5n,

Schneider, 1997: 59)

ostenje

celičje

dejavnost

okolje

shema 4:35Od celièja neodvisno

ostenje

shema 4:36Primer neodvisnega

ostenja, stanovanjskiblok, Hans Jäger,

Dunaj, 1990(m = 1:300; 4n+5n,

Schneider, 1997, 134)

Prikazali smo nekaj osnovnih razmerij med elementi arhitekturnega ovoja.Omenili smo tiste učinke na povezanost prebivanja z okoljem in prilago−jenosti stavbe enemu ali drugemu polu, ki izhajajo neposredno iz nastalihodnosov. Poleg čiste zasnove so seveda možne tudi mešane, s čimer pač tveg−amo, da v sklopu iste stavbe uporabimo več morebiti pomensko nasprotujočihsi mehanizmov kompozicije. O vrednotenju kompozicije bomo podrobnejespregovorili v poglavju o kriterijih arhitekturnega načrtovanja.

sklep arhitekturnega sistema

V tem poglavju smo stanovanjsko arhitekturo razgradili na njene osnovneprostorske in materialne elemente. Principi sistematizacije izvirajo iz naraveprebivanja, zaznave arhitekture in umestitve stavbe v okolje. Verjamemo, dasmo zasnovali sistem, s katerim lahko dovolj natančno, celovito in orga−nizirano povzamemo tiste značilnosti stanovanjske arhitekture, ki so pomem−bne pri načrtovanju.

V nadaljevanju razprave bomo na osnovi zgrajenega sistema vpeljali kri−terije, s katerimi pri načrtovanju merimo uspešnost izbora elementov in nji−hove končne kompozicije. Zaenkrat smo spoznali, kaj načrtovati in kako načr−tovati stanovanje, kriteriji vrednotenja pa nam bodo podali še, ali načrtovati inzakaj.

155sistem ovoja :: sklep arhitekturnega sistema

4::10

157arhitekturni kriteriji

5arhitekturni kriteriji

Arhitekturne stvaritve stalno vrednotimo, hote ali nehote. Že malo daljšipogled na določeno stavbo vzpostavlja podzavesten odnos do opazovanegaobjekta. Naj gre za strinjanje ali nestrinjanje, privlačnost ali neprivlačnost,naš organizem, čutila in um se venomer odzivajo na arhitekturno stvarnost.Vrednotenje arhitekture zato ni le domena arhitekturnih kritikov, temvečvseh njenih uporabnikov, torej celotne družbe. Merila kritikov so v resniciobjektivnejša, utemeljena in izčiščena, življenje ljudi pa krojijo predvsem nji−hove osebne sodbe o bivalnem in sploh celotnem življenjskem okolju.

Zakaj nas pri načrtovanju sploh zanimajo kriteriji vrednotenja? Mar ni tonaloga, ki jo v imenu družbe nase prevzame strokovna javnost šele po za−ključeni gradnji, nato pa še vsi njeni ostali uporabniki? Na postavljenivprašanji bi seveda zlahka odgovorili pritrdilno, če se ne bi ukvarjali z načrto−vanjem arhitekture. Res je namreč, da lahko o delni vrednosti zgradbe govo−rimo šele, ko je ta dokončana in v uporabi, o polni pa šele čez vrsto let, ko seizkaže tudi njena širša kulturna in ne samo estetsko−uporabna vrednost. Ahkrati je načrtovanje tudi proces, ki zahteva krožno in sprotno preverjanje del−nih rezultatov, torej postopno približevanje optimalnemu cilju, ki je sevedadoločen, še preden je bil zmešan prvi kubični meter betona.

Med nastajanjem načrta se zato uporablja modele in simulacije realnos−ti, s katerimi arhitekt kritično preverja hipotetično obnašanje stavbe. Modeliso le redko pravi laboratorijski eksperimenti, kot jih poznajo naravoslovneznanosti; največkrat so le abstrakcije realnosti, s katerimi preverjamo uporab−nost, operativnost, podobo in pomen arhitekture. Modeli so nujni in osnovnisestavni del načrtovanja, in v krožnem procesu dajejo povratne informacije.Brez njih bi bilo načrtovanje obsojeno na postopek s ”poskusi in popravki”oziroma na ”učenje na napakah”. Za vse to je gradnja predraga, preveč trajnain je prevelika odgovornost, da bi lahko tako eksperimentirali. Naèrt, primarnisimulacijski model pri naèrtovanju, je abstrakten zapis o realnosti, ki v sebi skrivadovolj informacij, na podlagi katerih ga je možno kritièno preveriti in optimiziratido te mere, da za ok0lje, javnost in uporabnike ne predstavlja obremenitve ali celoškode.

Kriteriji vrednotenja so zato tako v realnem kot v modelnem svetutemeljni sestavni del postavljanja delnih ali konènih sodb. V osnovi se realni inmodelni svet med seboj ne razlikujeta, saj je rezultat sodbe v svoji strukturienakovreden; stavba ali načrt stavbe, oba sta lahko lepa, grda, privlačna, zan−imiva, pomembna, bogata, draga, poceni, suhoparna ali neopazna. Reakcija jetorej enaka. Razlika nastaja drugje.

uvod

Pri načrtih smo ponavadi navajeni na papirnati, dvodimenzionalni medij– ne glede na to, da je na njem stavba lahko upodobljena ”tridimenzionalno”(glej Perez−Gomez, 1997) –, vedno gre za redukcijo dimenzij prostora (s štirina tri pri animaciji oziroma s štiri na dve pri sliki), redukcijo materiala (papirali zaslon namesto pravega materiala), redukcijo števila čutil, ki so pri vred−

notenju sicer angažirani (vsa čutila v primerjavi zvidom pri klasičnih načrtih, vsa čutila v primerjaviz vidom in sluhom pri tako imenovani ”multi−medijski” predstavitvi) ter za redukcijo časa vred−notenja (v najboljšem primeru celoten čas načrto−vanja v primerjavi s časom, ko v stavbi prebiva−mo). V nadaljevanju bomo v tabeli 5:1 skušalioceniti, kakšno stopnjo osiromašenja predstavljareprezentacija arhitekture v primerjavi z njenomanifestacijo.

Skupni rezultat redukcije je zmnožek vseh faktorjev, torej (4 ⋅ 8 ⋅ 7 ⋅ 24) ÷ (2⋅ 1 ⋅ 1 ⋅ 1), kar nanese 2688. Ta krajša in malce lahkomiselna ekskurzija v arit−metiko nam nakazuje, da načrt ponuja približno 2500−krat slabšo kakovostzaznave od realnosti.

Zoper ta pojav si pri načrtovanju pomagamo na več načinov. Najprej spovečanjem števila načrtov za določeno stavbo, kar lahko v celoti razbremeniredukcijo dimenzije, deloma pa tudi redukcijo materiala. Nato si pomagamoz diagrami in operativnimi shemami, ki skušajo preseči razkorak zaradiredukcije časa, pri redukciji čutil pa razen ”multimedijske” projekcije še nipravih alternativ. Hkrati s povečevanjem števila reprezentacij določene stavbepa si človeški možgani pomagajo tudi s preteklimi izkušnjami in sestavljan−jem celostne senzorne slike na njihovi podlagi. Govorimo o vzorcih, o kater−ih bomo širše razpravljali v nadaljevanju.

Na splošno pa lahko trdimo, da za verodostojnejšo simulacijo arhitek−turnega posega uporabljamo dve metodi, in sicer povečevanje številareprezentacijskih modelov in izboljšanje kakovosti posameznih modelov.Zasnova načrtovanja je zato v veliki meri zasnova modelov reprezentacije.Čim bolj si želimo, da bi bil načrt ali model stavbe razumljen skladno zbodočim stvarnim rezultatom, tem bolj se moramo potruditi, da bi obvladalivseh ”2688 razsežnosti”, kot jih zahteva zaznava arhitekture.

V resnici pa je popolna simulacija realnega tako s stališča kvantne fizike(glej Heiselbergovo naèelo nedoloèljivosti) kot s stališča arhitekturne praksepopolnoma utopična in zavajujoča. V naši tezi zagovarjamo stališče, da bimorali reprezentacijo arhitekture izboljševati v širino, ne pa v globino. Kajpravzaprav mislimo s tem? Širitev kakovosti reprezentacije v globinopomeni, da postopoma izboljšujemo kakovost modela v eni od dimenzij.Tak primer so danes že običajni tako imenovani ”tridimenzionalni modeli”in računalniško izdelani pogledi na stavbo, ki upoštevajo vizualno obnašan−je materialov in svetlobe. Tak pristop sicer dosega izjemno ločljivost in stem globino, a ostaja ujet v sferi vidnega in časovno omejenega območja.Raztezanje v širino pa si prizadeva, da bi v modeliranje arhitekture vneslo


tabela 5:1Primerjava

manifestacije inreprezentacije

arhitekture

* Število materialov, kise pojavijo v povpreèni

zaznavi arhitekture,smo seveda samo oce−nili. Medtem ko deni−

mo nekaj pišemo, sedi−mo na stolu, tapeci−

ranem s tekstilom,naslanjamo se na

leseno mizo, tipkamopo plastiènih tipkah,obkroža nas ometanzid, nad glavo sveti

kovinska svetilka, predvetrom nas varuje stek−

lena šipa, skozikaterovidimo betonsko škar−

po, ob kateri je prislon−jenih nekaj starihopeènih zidakov.

Ocenimo torej osemmaterialov, ponekod

veè, ponekod manj. Zapreprosto oceno reduk−

cije to zadošèa.

** glej Pallasmaa,1994a

manifestacija

487

24

2688

reprezentacija

2111

1

komponente

redukcija dimenzijeredukcija materialaredukcija čutilredukcija časa

skupaj

******

5:1

vse njene vidike, predvsem pa tiste, ki so bili doslej zaradi prevlade vida intehnike zanemarjeni.

Pri vsakem snovanju novega načina za modeliranje arhitekturnegaposega se moramo najprej vprašati, kaj sploh želimo prikazati na modelu.Zatorej, kaj je predmet modela? Predmet modela so različni dejavniki oziro−ma vidiki stavbe, ki bi jih radi nazorno prikazali. Pri tem uporabljamo običa−jnw načrtw, makete, fotomontaže, sheme, filmw, diagramw, opisw in podob−no. Med načrtovanjem se odločamo na podlagi teh parcialnih modelov, ki jihje v praksi vedno vsaj nekaj. Modele izkoriščamo, da z njimi opredmetimodoločene vidike in nato ovrednotimo njihovo uspešnost. Ko se vsi akterji, kisodelujejo pri načrtovanju, na podlagi vrednotenja modelov strinjajo, da jedosežena optimalna rešitev, je projekt zaključen in začne se prenos modela vrealnost. Uvod zaključimo s sklepom, da so izhodišèa za zasnovo novih mode−lov reprezentacije pravzaprav kriteriji za vrednotenja arhitekture. Šele na osnovijasnega kriterija izbranega vidika vrednotenja lahko določimo predmet mod−ela in nato metode, kako bi jih opredmetili v modelu. Poglavje posvečamo tejizjemno zahtevni temi, torej vrednotenju in kriterijem arhitekture.

RAZLAGA POJMOV

Načrtovanje pomeni usklajevanje raznovrstnih vplivov, pogledov in merilarhitekture. V primerjavi z ostalimi miselnimi procesi, reševanjem proble−mov in celo z drugimi vrstami načrtovanja, je arhitekturno načrtovanje gledena obsegu in razsežnosti ena najbolj zapletenih in hkrati najmanj rutinskihmetod reševanja problemov. Najbolj zapletena zato, ker upošteva vplive izstrukturno zelo raznolikih prostorov (okolje, glej, 69; prebivanje, glej, 28),najmanj rutinska pa, ker cilj načrtovanja tako rekoč nikoli ni določen a priori,temveč se oblikuje a posteriori, glede na manipulacije z dejavniki med samimpostopkom.

V prejšnjih poglavjih (glej Sistem prostora, 25 in Sistem ovoja, 109) smonašteli dejavnike, ki vplivajo na postopek načrtovanja. Ti tvorijo tako imeno−vani problemski prostor (Heath, 1984, 45), podatkovni okvir, ki vsebuje urejenein relevantne pogoje, izhodišča in akterje v nadaljnjem postopku.

Cilji načrtovanja so raznovrstni dosežki oziroma izpolnitev pričakovanj, kčemur naj bi pripomogla rešitev problema, to je konkretna stanovanjska stav−ba. Uspešnost arhitekture bi po splošni teoriji reševanja problemov lahkodefinirali s stopnjo, do katere konkretna stavba izpolnjuje vse zastavljene cilje.Da bi bila omenjena terminologija razumljivejša, navedimo preprostejšiprimer iz gospodarstva. Na voljo imamo na primer 15 enot plačila, ki bi jih radienakomerno razdelili med 3 zaposlene. Če si podrobneje pogledamo prejšnjistavek, lahko v njem razločimo vse elemente reševanja problemov. Problemskiprostor tvorijo 15 enot plačila in trije zaposleni, cilj pa je enakomerna razdelitevplačila na zaposlene. Cilj tako definira pričakovano razmerje med dejavnikiproblemskega prostora (= enakomerno razdeliti). Postopek reševanja proble−ma je vsekakor na moč preprost, pomagamo si z aritmetičnim računom,operacijo deljenja. Rezultat, torej rešitev problema, je 15 ÷ 3, tako da vsakzaposleni dobi pet enot. Rešitev problema lahko takoj preverimo z zadanimicilji: ker je vsak od zaposlenih dobil enako visoko plačilo, je bilo zadoščenocilju, da ga razdelimo enakomerno. Problem smo tako uspešno rešili.

159arhitekturni kriteriji :: uvod

***(na levi strani) Za vzorec smo vzeli èasnaèrtovanja stanovan−jske hiše, ki ga ocenju−jemo na eno leto, èe searhitekt angažira boljkot obièajno, èas prebi−vanja v istemstanovanju pa je enakpovpreèni starostiženske ob prvem poro−du, kar doloèa èasovnoobdobje ene generacije.

Primer je seveda smešno banalen in ga v ekonomski, še manj pa arhitekturnipraksi, skoraj nikoli ne srečamo. Je pa koristen, saj nam pomaga razumeti,kakšen je odnos med problemskim prostorom, cilji in rešitvijo problema.Opisani primer pa bi lahko zlahka približali vsakodnevni resničnosti, če bi mupoleg cilja, ki si ga je zastavil delodajalec, dodali še drugaène cilje, na primerželje posameznih delavcev, da vsak zase pridobi čim več. Rešitev pa bi bilaizjemno nepredvidljiva, če bi prepustili delavcem, da sami razpolagajo inodločajo o delitvi dobička. Operacijo enakomernega deljenja bi nadomestili zoperacijo medsebojnega pogajanja. Ko smo povečali število ciljev ter namestoobjektivnega postopka reševanja problema uvedli subjektivnega, smo iz pre−proste uporabne naloge naredili stvaren ekonomskopolitični problem vsak−dana. V prvem, matematičnem, problemu je bil edini kriterij, po katerem smovrednotili uspešnost rešitve glede na zadane cilje, povsem abstrakten in objek−tiven. Pri drugem, ekonomskopolitičnem problemu, pa je kriterijev več, vsajtoliko kot ciljev. Kriterija delodajalca sta enakomernost delitve (ki je pogojena znjegovo predstavo o zagotavljanju pravičnosti in socialnega miru v kolektivu)ter skupna višina plačila, ki naj bo èim nižje, kriterija delavcev pa sta dejanskoèim višje skupno plačilo ter subjektivna ocena razmerja med lastnim vloženimdelom in izkazanim plačilom. Razlika med cilji in kriteriji ni bistvena, cilji soohlapnejši (na primer želja po dobičku), kriteriji pa so posamezna vrednostnamerila za operativno doseganje zadanih ciljev.

Kriteriji so merila za vrednotenje razmerja med izhodišènim in konènim stan−jem vseh dejavnikov problemskega prostora.

Vsak cilj je sestavljen iz določenega števila kriterijev in njihovih pričakovanihkončnih vrednosti.

Vrnimo se k arhitekturi. Cilji arhitekture so potemtakem raznovrstnidosežki, ki jih zgrajena stavba prinaša uporabniku, okolju in kulturnemuprostoru, kriteriji pa so merila, s katerimi posamezni akterji merijouspešnost pri doseganju ciljev. Kar postopek načrtovanja stanovanjskih stavbresnično zaplete, je dejstvo, da je v postopek vključenih veliko raznovrstnihin nestalnih ciljev, ki pa imajo hkrati tudi zelo ohlapno definirana merila.Prav slednje je vzrok, da se ključne odločitve pri načrtovanju zaradi pomanj−kanja nedvoumnih kriterijev sprejemajo na podlagi predsodkov, neosnovanihsodb in vzorcev.

Pri načrtovanju sodeluje več fizičnih ali pravnih oseb, ki jih imenujemoakterji načrtovanja. Vsak akter ima svoj cilj, tega pa sestavljajo različni kriter−iji iz različnih sfer problemskega prostora. Da bi postopek načrtovanja vsaj nateoretičnem nivoju lahko lahko prevedli iz ohlapne gestikulacije v argumenti−ran dialog, moramo več energije posvetiti natančnejši definiciji akterjev, ciljevin kriterijev načrtovanja.


def 5:1

cilji in akterji načrtovanja

Kdo so akterji načrtovanja? Ker so cilji nekakšna projekcija sedanjosti v pri−hodnost (od tod tudi termin projektiranje), je vrednotenje ciljev lastno pred−vsem človeku, organizmu s pričakovanji in vrednostnimi merili. Samo mate−rialno okolje nima ”afinitetnega” odnosa do arhitekturnega posega. S tegavidika je zato terminološko sporna trditev, ”da neki prostor [okolje] določene−ga posega ne prenese”, saj se za njo vedno skrivajo konkretni cilji in pred−stave, ki jih ima družba oziroma njen predstavnik do obravnavanega prosto−ra. Okolje je zato del problemskega prostora, ki na poseg vpliva ter je hkratideležno povratnega vpliva, ne sodi pa k akterjem načrtovanja. Med akterje, kiv postopek načrtovanja vstopajo z lastnimi cilji, zato lahko štejemo uporabni−ka, naročnika, arhitekta (skupaj z interesom izvajalca), laično, strokovno inupravno javnost.

Ni potrebno posebej dokazovati, da imajo priposameznem projektu različni akterji zelo razno−like cilje. Uporabnik ima največkrat za cilj udobnobivanje, urejeno bivalno okolje, dobiček, samoak−tualizacijo in pridobitev družbenega statusa,arhitekt pa ustvarjalno zadovoljstvo, samoaktual−izacijo, dobiček in podobno. Ostali poli javnostiimajo teoretično bolj nadzorno vlogo in naj bipreprečevali škodljive vplive, razvrednotenje okoljain ekscese, a ni izključeno, da se za občim pojmomjavnega interesa skrivajo tudi povsem zasebni interesi (določila javnegainteresa v RS so definirana v Zakonu o graditvi objektov, Zakonu o urejevan−ju okolja, določila profesionalnega interesa pa v visokošolskem programu, prizbornici in profesionalnih društvih).

Rešitev postopka načrtovanja, to je grajeni poseg v prostor, je zato pri−lagojena sorazmernemu konsenzu med cilji posameznih akterjev. Konsenzali razmerje med uveljavitvami parcialnih ciljev pa je nepredvidljivo in sespreminja celo med samim načrtovanjem in gradnjo (glej opombo 5:1, 162).Iz navedenega je očitno dvoje:. da so cilji posameznih akterjev v postopku načrtovanja nestalni in

podvrženi spremembam v vrednostih in medsebojnih razmerjih,. da je za postopek načrtovanja nesmiselno in z objektivnega vidika celo

škodljivo, če vanj vgrajujemo trajne a priori cilje. Nujno je le, da so vsiposamični cilji v vsakem trenutku prepoznavni in njihovo oscilacijovedno lahko pravočasno zaznamo in upoštevamo.

Če se vnovič spomnimo na definicijo kriterija (glej def 5:1, 160), ugotovimo,da kriteriji v resnici niso enostransko vezani niti na posamezne cilje niti naposamezne akterje. Kriteriji so vezani le na elemente problemskega prostora.Zasnovani arhitekturni sistem nam celovito pokriva in razlaga odnose v prob−lemskem prostoru. V skladu s sistemskim pristopom smo pojma kriterij incilj definirali takole:

Kriterij uspešnosti je vrednostno razmerje stanja doloèenega dejavnika v prob−lemskem prostoru pred posegom in po njem.

161arhitekturni kriteriji :: cilji in akterji načrtovanja

5::2

tabela 5:2Elementi naèrtovanja

x kriteriji

ugodjeobremenitev

podobaučinekpomen

= cilji

izbor kriterijevvrednost kriterijev

akterji

uporabnikarhitektnaročniklaična javnoststrok. javnostupravna

problemski prostor

prebivanjeokoljebivalni prostor

ogrodjelupinaceličjeostenje

def 5:2

Cilj je komponentni sestav prièakovanih vrednosti posameznih kriterijev.

Kaj smo pravzaprav dosegli s tem? Kriteriji uspešnosti so komponente, neod−visne od akterjev in cilja, ki jih je v postopku možno modelirati. Posameznicilji pa so sestav parcialnih vrednosti kriterijev uspešnosti. Vsak od akterjev vpostopku načrtovanja ima tako svoj lastni (in trenutni) cilj, izoblikovan naosnovi konkretnega izbora in vrednosti posameznih občih kriterijev.

Relativno preprosta definicija vnaša zelo visoko stopnjo sistemske ure−jenosti v načrtovanje. Neki poseg tako lahko vrednotimo na primer s kriteri−jem ekonomskega dobička in s kriterijem obremenitve okolja; to sta dovoljjasna pojma, da vsi vpleteni akterji svoje cilje lahko izrazijo s pričakovanimakončnima vrednostima obeh kriterijev. Pri tem je seveda najvažnejše, da svojecilje vsak akter izoblikuje glede na razmerje med pričakovanim dobičkom instopnjo škodljivega posega v okolje. Na videz različni cilji s tem postanejotransparentni in med seboj sistemsko primerljivi.

Dosegli smo, da se vsi akterji v postopku načrtovanja naslanjajo na skup−no strukturo svojih ciljev, z različnimi parcialnimi vrednostmi posameznihkriterijev. Četudi bi se med načrtovanjem komponentna sestava cilja po−sameznega akterja spreminjala, to ne bi vplivalo na integriteto sistema načr−tovanja, saj bi se v dinamičnem procesu spremenile le vrednosti, ustroj sis−tema pa bi ostal nespremenjen. V samem postopku bi se ob takem premikucilja najverjetneje zgodilo, da bi se iskanje rešitve preusmerilo, sistem vred−notenja pa bi ostal enak in ne bi dopuščal, da bi zaradi lokalne spremembeizgubili pregled nad obnašanjem celote.

Poleg tega smo z enotno strukturo vseh ciljev pravzaprav dosegli šepomembnejši napredek pri jasni definiciji cilja, to je, da se skupni konsenz cil−jev vseh akterjev v postopku načrtovanja prav tako lahko definira s strukturokriterijev uspešnosti po komponentah, pogajanja med akterji pa podobno kot vekonomiji potekajo na osnovi optimizacije končne vrednosti posameznih kri−terijev za vse vpletene stranke.

Poglavje o ciljih načrtovanja zato lahko sklenemo z ugotovitvijo, da postopeknačrtovanja (v ožjem, profesionalnem smislu) ni zgolj usklajevanje ciljev medposameznimi akterji, temveč je pravzaprav optimizacija rešitve glede na trenut−no vrednost in razmerje kriterijev v strukturi dogovorjenega cilja sodelujočihakterjev. Tako se načrtovanje deli na dva sovisna in sočasna sklopa:. profesionalni sklop, to je iskanje optimalne rešitve glede na trenutno

konfiguracijo kriterijev,. politièno ideološki sklop, to je iskanje dejanske konfiguracije kriterijev

glede na neprofesionalna razmerja med cilji posameznih akterjev.

Postopek načrtovanja, ki ga v tezi razvijemo, v celoti pokriva profesionalnisklop, s primeri pa prikazuje posledice odločitev politično−ideološkega sklopa.S stališča znanstvenega pristopa bi bilo namreč skrajno lahkomiselno, če bina nivoju splošne metodologije podajali trajne vrednostne sodbe za tisterelacije, ki so v resnici najbolj podvržene tako trenutnim kot trajnimdružbenim nihanjem. Z vidika proučevanja postopka je zato najpomembne−jše in edino objektivno sprejemljivo, da se zasnuje tak mehanizem, ki ciljesicer strukturira, a jih obravnava kot nihajoče in spremenljive komponentnesestave v sistemu postopka.


opomba 5:1Zelo tipièna sta dva

primera za preobrat vcilju posameznih akter−

jev. Ponavadi uporab−nik povratno informa−cijo o ceni posega dobi

relativno pozno, kardostikrat vpliva na nje−gove cilje oziroma pre−glasi arhitektove. Pravtako si na primer laiè−na javnost pred dokon−

èanjem grobih grad−benih del (na primer

zidarskih) tudi naosnovi predhodnih raz−

grnitev ne predstavljadejanskega vpliva

posega na neposrednookolje. Slednje zato

med gradnjo lahko za−suèe ali preoblikuje

razmerje ciljev, ki jebilo nastavljeno v

izhodišèu.

def 5:3

oblike vrednotenja

V nadaljevanju se posvečamo podrobnejši definiciji posameznih kriterijevuspešnosti, prikazali bomo njihovo praktično uporabo ter z njimi skiciralinekatere najpogostejše cilje in razhajanja akterjev, ponavadi dejavnih, kisodelujejo pri načrtovanju stanovanjskih stavb.

IZVOR

Kriterije uspešnosti lahko glede na izvor meril, s katerimi se vrednoti razmer−je med dejanskim in pričakovanim stanjem, razdelimo na več značilnihskupin. Skupine povzemamo po klasifikaciji, ki jo je izdelal psiholog Rot(1960, 52–83) in izhaja iz razdelitve na osebno, skupinsko in obče vrednoten−je. Rotovo nekoliko širšo klasifikacijo v celoti podajamo v dodatku (glejPsihološka klasifikacija vrednotenja, 319):. objektivno merljivi kriteriji,. subjektivno zaznavni kriteriji,. kolektivni kriteriji.

OBSEG

Vrednotenje arhitekturnega posega v določenem prostoru je glede na obsegkriterijev mogoče izvajati na dva načina:. vrednost objekta samega po sebi (glede na absolutna merila),. vrednost objekta glede na njegovo okolje (glede na relativna merila).

V prvem primeru analiziramo objekt kot od okolja neodvisen, ”samostoječ”element. Takšno vrednotenje je teoretično sorodno klasičnemu estetskemuvrednotenju. Panofsky (1955, 11) estetsko zaznavo pogojuje z dejstvom, daobjekt sam na sebi dojemamo izključno glede na njegove značilnosti, neod−visno od česarkoli drugega, materialnega ali pomenskega. Le takrat gre začisto estetsko izkušnjo. Njegovo slikovito razlago navajamo v celoti. ”Vsakpredmet, najsi bo iz narave ali narejen s človeškimi rokami, lahko doživljamoestetsko. To se zgodi že, ko ga pogledamo (ali mu prisluhnemo), ne da bi gapri tem intelektualno ali čustveno povezovali s čimer koli zunaj njega. Čečlovek pogleda drevo s tesarjevimi očmi, ga bo povezoval z različnimi načiniuporabe lesa. In če ga pogleda z očmi ornitologa, ga bo povezoval s ptiči, ki bilahko gnezdili na njem. Ko gledalec na konjskih dirkah gleda žival, na kateroje stavil, bo njeno uspešnost povezoval s svojo željo, da bi zmagala. Le kdor sebo brez zadržkov in popolnoma prepustil opazovanemu predmetu, ga bolahko doživel estetsko.”

V drugem primeru pa objekt vrednotimo kot del širše celote, kot sestavnielement neke množice, torej glede na vse tisto, kar Panofsky imenuje neestet−sko vrednotenje. Okolica, referenčni okvir ali kontekst pa ni nujno omejen lena stavbe v neposredni objektivni bližini, temveč zajema vse tiste reference,ki so v kakršnem koli odnosu z analiziranim objektom, najsi bo krajevnem,časovnem, vsebinskem, pomenskem in podobno. Pri celostnem vrednotenjunekega posega se ne smemo omejiti le na neposredno in očitno, temveč

163arhitekturni kriteriji :: oblike vrednotenja

5::3

moramo kot relativno merilo upoštevati tudi vse tiste reference, ki so vsebin−sko, časovno in pomensko primerljive z objektom. Res je, da je neposrednakrajevna okolica najočitnejša, nedvoumna in zaznavna, vendar vseeno niodločilna, predvsem takrat, ko se arhitekturni poseg z vidika merila, pomenain vsebine bistveno razlikuje od svoje okolice .

V obeh obsegih vrednotenja, absolutnem in relativnem, se pojavljavprašanje meje. Do kod sega objekt, do kod se razprostira njegovo referenènoobmoèje? Pri vrednotenju arhitekture se razlike v interpretaciji ne pojavijo lezaradi neenakih meril vrednotenja, ampak pravzaprav še pogosteje zaradirazličnega referenčnega območja. Nekateri tako vrednotijo izjemno ozko inlokalno, drugo širše regionalno ali celo globalno. Izbor referenčnega območjaje seveda strateška odločitev in je največkrat odvisna od pomenskega merilaopazovanega objekta. Čim večji je pomen določene stavbe (na primer”državno gledališče”, ”mestna galerija”, ”kulturna dvorana četrtne skupnosti”),tem širše naj bi bilo praviloma njegovo referenčno območje. Širino območjaobičajno določijo objekti enake vsebine in pomena na nivoju skupnosti višje−ga merila (na primer referenčno območje ”državnega gledališča” tvorijo ”vsa”državna gledališča v srednjeevropski regiji). Nekoliko preprosteje, a vseenonedvoumno je določevanje meje samega objekta. V arhitekturi je v pomočtako imenovana lastniško−pravna delitev, ki nedvoumno določa meje objektain njegovega zemljišča. V resnici pa ima lahko predvsem pri večstanovanjskihobjektih takšno ”lastniško” gledanje dramatične posledice. Ti objekti so z vidi−ka likovne percepcije enotni, z vidika lastniške percepcije pa deljeni.Dihotomija nastaja takrat, ko se lastniki posameznih enot slepijo in svojedeleže ”estesko” vrednotijo in preoblikujejo an sich, na očitno škodo celotne−ga, fizično zaključenega objekta.. Relativna merila: manjši kot, lepši kot, pomembnejši kot, .... Absolutna merila: majhen, velik, lep, grd, nepomemben, pomemben,...

Ker so absolutna merila zasnovana abstraktno in izhajajo iz posplošitve celot−nega stvarstva (to je občega, enciklopedičnega pogleda na svet), se v zaznavipojavljajo posledično, ponavadi sledijo relativnemu vrednotenju in situ.

Relativni kriteriji uspešnosti so tisti, ki nastopajo pri vrednotenju arhitekturnegaposega glede na njegov referenèni okvir.

Absolutni kriteriji uspešnosti so tisti, ki nastopajo pri vrednotenju arhitekturnegaposega glede na obèa merila.

Kontekst je celotni referenèni okvir arhitekturnega posega, sestavljen iz stvarnih,družbenih in pomenskih znaèilnosti. Merila za doloèanje obsega konteksta sovezana na kraj in pomen arhitekturnega posega.

Vrednotenje po obsegu je nedvomno eden izmed ključnih faktorjev zarazumevanje celotnega postopka vrednotenja. Primeri iz prakse nam na−kazujejo, da lahko različne interpretacije obsega povzročijo nesoglasja, diho−tomije in shizofrenično podobo realnosti. Delni razlog lahko pripišemo tudidejstvu, da delitev na absolutno in relativno vrednotenje nikoli ni tako klin−ično čista, kot jo opisuje Panofsky, saj se človek–opazovalec, ne le kot opa−


def 5:4

def 5:5

def 5:6

zovalec arhitekture, ampak predvsem kot njen uporabnik, ne more izluščitiin osvoboditi iz konteksta .

IZRAŽENOST KONTEKSTA

Oblike vrednotenja ločimo tudi glede na to, kako natančno je izražen relativnikontekst. Ločimo:. eksplicitni kontekst in. implicitni kontekst.

Delitev smo povzeli po Habrakenu, ki ločevanje na eksplicitno (nedvoumno,pojasnjeno) in implicitno (vsebovano, ne pa točno izraženo, oba pojma poSSKJ) opisuje tako: ”Obliko običajno razumemo zelo različno, kot nespornojasne lokalne predpise in pravilnik o gradnji ali pa kot izrazito implicitne šegein navade. Med tema skrajnostima je vseh vrst postavljanja pravil, doseganjasporazumov in sklepanja kompromisov. O čemer se ne razpravlja, kar imamoza samoumevno, pripomore k najtesnejšim vezem. Prava nerazdružljivost tičiv implicitnem.” (2000, 228) Avtor poudarja, da so implicitna merila družbenočvrstejša in zato pravzaprav pogosteje izražena kot eksplicitna. Implicitnamerila so značilna za homogena socialno−kulturna okolja, kjer se nenapisananomenklatura ohranja s kontinuirano tradicijo, folkloro in izobrazbo. So−cialno mešana, torej sodobnejša okolja, pa zahtevajo jasno in pravno neizpod−bitno nomenklaturo, ki jo pripadniki vseh socialnih skupin interpretirajoenako. Podobno si lahko razlagamo tudi razmerje do grajenega konteksta.Stavbe, ki so v neposredni okolici opazovanega objekta, tvorijo njegov eksplic−itni (neposredni) kontekst. Tiste, ki izvirajo iz krajevno in časovno oddaljenihlokacij, a so v vsebinski in pomenski sovisnosti, pa tvorijo implicitni kontekst.

Eksplicitni kontekst sestavljajo tisti elementi referenènega okvira, ki so nedvoum−no izraženi, preverljivi ter krajevno in èasovno prisotni.

Implicitni kontekst sestavljajo tisti elementi referenènega okvira, ki so v njem vse−bovani, a niso izraženi in preverljivi ter so krajevno in èasovno odsotni.

NIVO

Tretji način za delitev oblik vrednotenja pa je po nivoju oziroma globinisamega vrednotenja. Prvi dve delitvi sta govorili o širini (velikosti) inizraženosti (gostoti) vrednotenja, tu pa bomo raziskali še tretjo razsežnost,globino. Ločimo tri nivoje:.metrično vrednotenje (na osnovi izračunov in meritev),. empirično vrednotenje (na osnovi zaznavno−spoznavnih procesov),. pomensko vrednotenje (na osnovi kulture).

Delitev po nivojih temelji na naravi človekovega zaznavanja, spoznavanja inpojmovanja stvarnosti (primerjaj z Rotovo klasifikacijo, 319). Svet lahko v prvivrsti raziskujemo na podlagi strogo analitičnih dejstev, ki so neodvisna odnaših zaznavnih sposobnosti. To je objektivno vrednotenje stvarnosti. Natolahko raziskujemo tudi na podlagi zaznave, to je v skladu s čutnimi impulzi,

165arhitekturni kriteriji :: oblike vrednotenja

def 5:7

def 5:8

ki nam jih v obliki možganskih podob posredujejo naša čutila. To vrednoten−je imenujemo subjektivno. Tretji nivo pa je najgloblji, saj v vrednotenjevključuje tudi pomen, ki ga pripišemo zaznanemu objektu. Pomen izhaja izkolektivnega ”besednjaka” kulture, ki ga vsak človek zgradi na osnovi lastnihin priučenih spoznanj. To vrednotenje je kolektivno.

Kot navaja Harries, Paul Weiss ločuje zaznavno vrednotenje od po−menskega takole: ”Da bi dosegli estetski predmet, moramo stopiti v svetzdrave pameti z njenimi čilimi in življenjskimi dejavnostni. Tam moramo skoncentracijo od celote izločiti delček. Omejevanje je posledica spremembe vstališču. Namesto da bi se ukvarjali s svetom zdrave pameti, kot se širi poogromnem prostoru in času in je urejen v skladu z dogovori, tradicijo insocialnimi potrebami, moramo z delčkom tega sveta, ki ga iztrgamo iz kon−teksta, ravnati tako, da ga osvobodimo socialne vloge in mu navdihnemo last−na čustva, interese in vrednote.” Pomensko vrednotenje temelji na kolektivnikonvenciji, tradiciji in družbenem okviru, torej kulturi, zaznavno vrednoten−je pa na osebnostni in čustveni angažiranosti, osredotočenosti in vrednotah.

− Objektivna merila: srednje velik, zelo svetel, hrupen, ...− Subjektivna merila: neprivlačen, prijeten, moteč, ...− Kolektivna merila: pomemben, izjemen, postranski, ...

Objektivni kriteriji uspešnosti so tisti, ki merijo metriène (kvantne) vrednostirazmerja sovisnosti (enaèb) posameznih dejavnikov problemskega prostora.

Subjektivni kriteriji uspešnosti so tisti, ki merijo kompozicijske (strukturne)kvalitete v sestavih dejavnikov problemskega prostora.

Kolektivni kriteriji uspešnosti so tisti, ki merijo pomenske (semantiène) vrednostiv tipskih sestavah dejavnikov problemskega prostora.

Delitev po nivojih je ključna za razumevanje postopka vrednotenja arhitek−ture. V nekaterih zgodovinskih obdobjih so bili določeni nivoji vrednotenjanadrejeni ostalim nivojem, drugikrat pa spet podrejeni. V nadaljevanju bomos historično metodo pregledali raznolikosti vrednotenja. Razmerje medposameznimi nivoji v strokovni arhitekturi se do neke mere prilagaja trenut−nim razmeram z nenehno nihajočim družbenopolitičnim trendom. S tegavidika je zato zelo pomembno, da vsakršno vrednotenje, sodobno ali his−torično, razumemo kot prepleteni ali izključujoči sestav vseh treh nivojevvrednotenja. Na tak način so dejstva, ki so se na prvi pogled zdela diametral−no nasprotna, le vrednotenje enega in istega, vendar z različnih zornih kotovnivojev kriterijev.


def 5:9

def 5:10

def 5:11

objektivno vrednotenje

ZGODOVINSKO ZALEDJE

Leta 1928 je arhitekt Hannes Meyer zapisal: ”Vsena tem svetu je proizvod enačbe [uporabnost xvrednost]; vsa umetnost je kompozicija in zatoneuporabna, vse kar je živo, je uporabno in zatoneumetniško”. (Norberg−Schultz 1971, 17, glej tudiCurtis, 1996, 199) Pozitivistična načela, ki jih jeprivzela arhitektura funkcionalizma, izvirajo izfilozofije Augusta Comta (1798–1857) (glej Abalos,2001, 69). ”Comte je bil prepričan, da je mogočesvet oziroma stvarnost spoznati racionalno,razumsko in to brez preostankov. ... V svojemnačrtu je ohranjal zgolj raziskovanje pozitivne,faktične, trdne in dane stvarnosti.” (Jerman, 1989,70) Po Comtu, in njegovo stališče je kasneje prevzela tudi Ecolé Polytechnic,znanost ne more zaupati v špekulativnost dedukcije, ampak odkriva splošne instalne zakone tako, da uporablja temeljno metodo pozitivnih znanosti ali nar−avoslovja: opazovanje, eksperiment ali poskus ter seveda matematiko. ”... temeljna revolucija, ki karakterizira odraslost našega duha, je v bistvu vtem, da namesto nedosegljive določitve pravih vzrokov povsod postavimo pre−prosto raziskovanje zakonov, to je konstantnih odnosov, ki obstajajo med opa−zovanimi fenomeni: Če gre za najmanjši ali največji učinek, za sunek intežnost ali za mišljenje in nravnost, resnično spoznamo lahko samo različnemedsebojne povezave, ki so lastne njihovemu poteku, ne da bi kdaj doumeliskrivnost njihovega nastajanja.” (Fürst, Halmer, 1990, 67, po Comte, A.)

Opazovanje objektivno merljivih dejstev in prek njih iskanje temeljnihodnosov v naravi, paradna konja pozitivističnih znanosti, sta prisotna tudi varhitekturi, in sicer tako pri načrtovanju kot njenem vrednotenju. Jedrodanašnje znanstvene metodologije izhaja iz načel pozitivizma, zato je tudiprofesionalna praksa v veliki meri določena z njenimi postopki. Analiza invrednotenje objektivno merljivih kriterijev s strani vseh akterjev v postopkunačrtovanja je zagotovo najbolj veljaven, sprejet, nedvoumen in avtoritativennačin vrednotenja arhitekturnega posega.

TEORIJA OBJEKTIVNOSTI

Kriteriji, ki temeljijo na objektivno merljivih dejstvih, so prvenstveno kvantita−tivni, torej numerični. Osnova za njihovo določevanje so univerzalni matema−tični postopki. Njihova osnovna prednost je, da so postopki za izračun znanivnaprej vsem udeleženim akterjem, sam izračun pa je vedno preverljiv zanazaj. Zato so ti kriteriji med vsemi sistemsko najbolj prosojni, najtežje ovr−gljivi in imajo med argumenti pogajanja največjo moč. Matematična doktrinajim daje izjemno avtoriteto in trdnost. Mednje štejemo na primer ceno grad−nje, pa tudi emisijo hrupa, strupenih plinov, svetlost v prostorih in podobno.

167arhitekturni kriteriji :: objektivno vrednotenje

slika 5:1Abstrakcija stvarnegasvetu (vir Norberg−Schultz 1971: 13)

5::4

Arhitekturni prostor, kot ga vrednotimo z objektivnimi kriteriji, to je zmatematičnim operiranjem z abstraktnimi prvinami, bi lahko primerjali tudis Norberg−Schultzovim logiènim prostorom (Norberg−Schultz 1971, 11). Zanj jelogični prostor najvišja stopnja umevanja realnosti, čisti konstrukt uma, kjerse s pomočjo matematične analize razkrijejo odnosi, ki vsakdanji zaznaviostajajo prikriti.

Zaradi navedenih značilnosti so ti kriteriji najširše uporabni in večinomanesporni, ko gre za izmenjavo argumentov, izračuni pa so dognani vnaprej indostikrat celo del pravilnikov in zakonodaje. Njihov rezultat je vedno vrednost,ki mersko določa enega izmed izhodiščnih dejavnikov problemskega prosto−ra. Slednje pa predstavlja še eno prednost objektivno merljivega, saj je njiho−vo stvarno vrednost ne glede na postopke in izračune, s katerimi smo mednačrtovanjem simulirali vrednosti kriterijev, vedno mogoče preveriti v real−nem svetu po zaključku gradnje. Skladnost s kriteriji tako ni računsko pre−verljiva že na osnovi sporazumno sprejetih modelov med načrtovanjem,ampak je njihovo dejansko vrednost mogoče izmeriti in situ. Zato ni pre−senetljivo, da je precej praktičnih primerov za uporabo omenjenih kriterijevnajti že v Pravilniku o minimalnih tehničnih pogojih za gradnjo stanovan−jskih stavb in stanovanj (ULRS, 2000). V 19. členu ta navaja: ”Soba ne sme bitiširoka manj od polovice svoje dolžine, niti manj kot 190 cm.” V tem praviluse pravzaprav skrivata dva kriterija. Eden je širina (= krajša stranica sobe),drugi pa razmerje stranic (= krajša stranica ÷ daljša stranica). Pravilnik seve−da ne definira le kriterijev in njihovih načinov izračuna, njegov končni namenje predpisati mejne vrednosti kriterijev. V primeru 19. člena so to širina >= 190cm, razmerje stranic >= 0,5. Podobno lahko interpretiramo tudi drugi podčlen22. člena, ki pravi naslednje: ”Celotna zastekljena površina teh odprtin[navezuje se na 1. podčlen, kjer jih navede, in sicer so to okna in zastekljenavrata] mora dosegati najmanj sedmino podne površine prostora; pri tem se neupoštevajo steklene površine, visoke do 0,50 m nad gotovim podom.” Po istemnačelu kot prej lahko izpeljemo naslednje kriterije: najprej steklena površina =širina stekla ⋅ (višina stekla [–0,5 m, èe sega steklo do tal ]), nato pa še meriloosvetljenosti = steklena površina ÷ podna površina. Mejne vrednosti, ki jih določa22. člen, so merilo osvetljenosti >= 1/7.

Na podoben način bi lahko z nekaj truda v matematično formulacijoprevedli dobršen del tega pravilnika. A v resnici precizne enačbe med načrto−vanjem niso potrebne, saj gre v omenjenem pravilniku in njemu podobnihdokumentih za izjemno preproste izračune, ki jih je večinoma operativno inpravniško lažje izvajati in nadzirati v pisni, ne pa aritmetični obliki. Sorodnose argumentacija v načrtovanju izvaja tudi v drugih disciplinah načrtovanja,predvsem seveda tehniških, na primer pri načrtovanju gradbenih konstrukcij,strojnih in električnih instalacij ter v gradbeni fiziki in podobno.

Parameter je z enaèbo doloèeno razmerje med metrièno merljivimi dejavniki prob−lemskega prostora.

Omenili smo različne prednosti pri uporabi in argumentaciji objektivnih kri−terijev v postopku načrtovanja. Seveda se v njihovi uporabi skriva tudi mnogopomanjkljivosti. Navedimo dve. Z vsesplošneje priznano uporabo lahko ob−jektivni kriteriji postanejo izjemno avtoritativno orodje v argumentaciji ciljev.


def 5:12

Parameter; konstantaali spremenljivo število,

ki ima v doloèenifunkcijski povezavi

viden ali izjemenpomen (vir: SSKJ)

Ta faktor moči je zato hkrati tudi mamljivo orožje zlorabe. To še posebej veljaza kriterije, katerih izračun ni tako jasen in preprost kot pri omenjenih dvehčlenih, ampak se za njim skriva bolj zapletena enačba. Čim več raznovrstnihdejavnikov vključuje, in čim preprostejši je njen rezultat, tem lažje je z njomanipulirati in prikrivati stvarna dejstva (na primer enačba za izračun brutodomačega proizvoda ter posredno letne gospodarske rasti, ali pa enačbagospodarske uspešnosti Mednarodnega denarnega sklada). V arhitekturi statakšna kriterija na primer FSI (floor space index) in BEP (bruto etažna površi−na). Njun izračun je sicer preprost in načeloma nedvoumen, v praksi pazapleten in ga zato vsi akterji v dialogu načrtovanja redko sami preverjajo.Druga njegova pomanjkljivost pa je bolj teoretične narave. S striktno objek−tivizacijo dejstev smo dostikrat primorani stvarnost oskubiti na njene matem−atične podrobnosti, pri čemer spregledamo njeno bistvo, ki se skriva vkakovosti celote. Na primer, omenjeni 22. člen pravilnika določa meriloosvetljenosti le z dvema parametroma, z velikostjo steklene in podnepovršine. V resnici pa je dejanska zaznana svetlost prostora poleg omenjenihdveh parametrov vezana še na vpadni kot in orientacijo naravne svetlobe,barvo in svetlobno odbojnost površin v prostoru, globino prostora, fiziološke,emocionalne in psihične značilnosti opazovalca in tako naprej (glej pod−poglavje Svetlost, 59 in Pestrost, 58).

Pri tem pa ni naš namen, da bi omenjeni pravilnik postavljali pod vprašaj,saj je njegova osnovna naloga zagotoviti najmanjšo dopustno osvetljenost, kijo načrtovalec lahko vsekakor preseže. Naš namen je predvsem opozoriti, dalahko ob upoštevanju abstraktne in matematično posplošene enačbe zaradinjene vseobsegajoče avtoritete zlahka pozabimo na ostale vplivne dejavnikeoziroma jih v argumentaciji zaradi njihove nominalne obrobnosti težko uvel−javljamo. Na to opozarjajo tudi nekateri teoretiki načrtovanja. ”Legitimno,vendar katastrofalno iskanje trdnih ’objektivnih’ meril prinaša skušnjavo, dabi se osredotočili na spremenljivke, ki jih je mogoče z lahkoto izmeriti, inhkrati zanemarili tiste, ki se izmikajo preprosti razvrstitvi in preverjanju.”(Mann, Bender, 1972) Tudi Norberg−Schultz ima pri vrednotenju prostora kri−tičen odnos do znanstvene doktrine. Za sodobni svet pravi, da ”v svoji skrajniobliki ’znanstveni’ pristop okolje skrči na množico ’surovin’, človeka pa nasestav ’potreb’. Bivanje je s tem oluščeno smisla.” (1971, 17)

Čeprav znanstvena doktrina temelji na objektivno merljivih kriterijih, pati po navedbah določenih avtorjev, predvsem kritikov medvojne in povojnemainstreamovske arhitekture, ne morejo biti eno in edino merilo za opiso−vanje in vrednotenje prostora oziroma, če smo natančnejši, človeka v pros−toru. Poudarjajo namreč, da je kartezijanski prostor lahko kvečjemu edenizmed modelov razumevanja stvarnosti, ne pa tudi njen eksistencialninadomestek.

Za konec poglavja o objektivnih kriterijih za vrednotenje arhitekture pa sipoglejmo še mnenje Alda van Eycka, ki v manifestu skupine Team 10(Smithson 1968, 101) pravi :”Kdor uganko prostora skuša rešiti abstraktno, boizdelal osnutek praznine in ga poimenoval prostor. Kdor bo človeka skušalspoznati abstraktno, bo govoril z njegovim odmevom in ga imenoval pogovor.Človek še vedno tako vdihava kot izdihava. Kdaj bo enako počela tudi arhitek−tura?”

169arhitekturni kriteriji ::

Lastnosti objektivno merljivih kriterijev lahko povzamemo:

. osnova za doloèanje so matematièni postopki in enaèbe,

. so splošno uveljavljeni, profesionalno in nominalno priznani,

. njihovo vrednost je možno modelirati in jo med naèrtovanjem lahko preveri−jo vsi akterji,. njihovo vrednost je po konèanem posegu mogoèe izmeriti v realnosti,. pri argumentaciji imajo veliko težo in avtoriteto,. definicije in izraèuni po kriterijih zahtevajo visoko stopnjo objektivizacije in

redukcije realnosti na nekaj osnovnih parametrov.

Večina bistvenih objektivnih kriterijev za načrtovaje stanovanjskih stavb jezajetih v različnih projektantskih pravilnikih in smernicah. Ti so splošnosprejeti, ustaljeni in veljavni v trenutni praksi, zato o njih ne bomo izgubljalibesed. Glede na našo izhodiščno tezo, da je stanovanjska arhitekturavzpostavitev bivalnih razmer za uporabnika v konkretnem fizičnem in kul−turnem okolju, se moramo pri načrtovanju posvetiti tistim objektivnim kri−terijem uspešnosti, ki bi to tezo tudi opredmetili.

PARAMETRIČNI KRITERIJ

Parametrični kriterij je splošen opis katerega koli objektivnega kriterija.Njegova vrednost je določena bodisi z meritvijo ali oceno enega samega para−metra bodisi s kompleksnejšim izračunom več parametrov glede na vnaprejdoločeno medsebojno razmerje – enačbo.

Parametrièni kriterij je razmerje med prièakovano in izraèunano vrednostjodoloèenega parametra.

objektivni kriteriji arhitekture

V arhitekturi je v uporabi zelo veliko kriterijev, ki bi jih lahko označili kotparametrične. V prejšnjem poglavju smo predpise za gradnjo stanovanj inter−pretirali v metrični obliki. Podobne so tudi izpeljave drugih parametrov, naprimer tišine, zračnosti, toplote in podobno. Modeli za izračun teh kriterijevmed načrtovanjem se razlikujejo po stopnji zahtevnosti. Z nekaterimi, račun−sko zahtevnejšimi, se ukvarjajo posebne tehnične vede in discipline. Izračuntoplote v prostoru temelji na normiranem fizikalnem prehajanju energije invlage skozi plasti arhitekturnega ovoja (glej Neufert 2002, 121–122), s čimer sepodrobno ukvarjata gradbeno strojništvo in gradbena fizika. Podobnozahtevni so tudi drugi kriteriji, na primer izračun evakuacijskega časa izobjekta, izračun statične trdnosti in povesa in podobno. Skupna značilnostvseh takšnih kriterijev je, da zanje velja normirani postopek izračuna (določens standardi) ter normirana minimalna dovoljena vrednost (določena s pred−pisi). Med načrtovanjem je postopek izračuna prezapleten, da bi ga lahkostrokovno neoporečno izvajal arhitekt sam, zato v ta namen angažira ustreznestrokovne sodelavce. Normativni kriteriji nam ponavadi ne določajo nekega


def 5:13

def 5:14

5::5

optimuma, temveč spodnjo mejo, pod katero v zasnovi objekta ne smemo. Naspodnjem seznamu navajamo najpogostejše skupine objektivnih kriterijev inelemente sistema, na katere ti najbolj vplivajo:. konstrukcijski kriteriji (lastnost ogrodja nosilnost),. varnostni kriteriji (lastnost lupine in ostenja material),. zdravstveno higienski kriteriji (parametri prostora lega, zasebnost,

velikost, lastnost lupine in ostenja material),. kriteriji gradbene fizike (parametri prostora zvoènost, toplota, zraè−

nost, lastnost lupine in ostenja transmisija),. kriteriji osvetlitve (parametri prostora svetlost).

KRITERIJ OBREMENITVE

”Eno osnovnih načel varstva okolja je načelo preventive.” (Keuc, 2002, 9) Vskladu z zakonom (URLS, 1993, 4. člen) mora biti vsak poseg v okolje pro−jektiran in izveden tako, da čim manj spremeni okolje, pomeni čim manjšetveganje za okolje ter kar najbolj zmanjša porabo prostora, snovi, energije vgradnji. Kriterij obremenitve tako meri povratni vpliv stanovanjske gradnje naokolje. Zakon med potencialne povratne negativne vplive šteje:. vstop nevarnih, strupenih in drugih škodljivih snovi v kateri koli medij

(vodo, zrak, tla) ali odplakovalni tok (pred reciklažo, obdelavo ali odla−ganjem),. neučinkovita raba surovin, energije, vode in drugih naravnih virov,. obremenitev naravnih virov,. tveganje za zdravje ljudi in okolja, ki je povezano z izpusti in prenosi

nevarnih snovi.

Dejavniki okolja, ki se jih omenjeni zakon dotika, so: oblika tal, površinskevode, podnebje, vegetacija in dejavnosti. Vendar stanovanjska gradnja ne gledena obseg ne sodi med tiste obremenitve okolja, za katere bi po zakonu moraliizdelati posebno študijo presoje vpliva na okolje (URLS, 1996, 2. in 3. člen).Kriterij obremenitve tako glede na naštete dejavnike okolja ne sodi med nor−mativne ali omejujoče kriterije, temveč opcijske, in o njihovih mejnih vred−nostih presojajo akterji načrtovanja sami.

Ostali kritični dejavniki okolja, ki jih normativno vrednotenje zadeva tudiz drugih vidikov, so še poselitev, vegetacija in dejavnosti. V mislih imamo speci−fična okolja, ki so normativno opredeljena kot naravna in kulturna dediščina.Zanje veljajo posebni zakonski predpisi (URLS, 1997, 21. člen), ki v postopkunačrtovanja podobo stavbne lupine pogojujejo s posebnimi (omejevalnimi)kriteriji. Ti kriteriji so od okolja do okolja drugačni, vezani na lokalne prvine,vendar jih zaradi njihove normativne vloge štejemo med objektivne.

V postopku načrtovanja vpliv na okolje proučujemo kot relativno spre−membo omenjenih prostorskih struktur. Sprememba se vrednoti kvantita−tivno, če gre za merljive dejavnike, ali kompozicijsko, če gre za likovno−pros−torske dejavnike.

Kriterij obremenitve je razmerje med stanjem strukture dejavnikov okolja predarhitekturnim posegom in po njem. Parcialno razmerje med posameznimidejavniki se doloèi na osnovi vrednostnega razmerja.

171arhitekturni kriteriji :: objektivni kriteriji arhitekture

def 5:15

KRITERIJ CENE

Med osnovne in najbolj razširjene objektivne kriterije načrtovanja sodi krite−rij cene. V njem združujemo vse finančne ocene odhodkov in prihodkov, ki sovezani na arhitekturni poseg. Struktura kriterija se deli na tiste elementecene, ki so statični, in tiste, ki so dinamični. Statična cena se oblikuje na pod−lagi nekaterih od projekta neodvisnih dejavnikov, na primer nakupazemljišča, operativnih stroškov in podobno. Vsekakor je zanimivejšadinamična cena, ki se navezuje na skoraj vse spremenljivke objekta. Z vidikaokolja je prvenstveno vezana na tržišče in tehnologijo (faktor odhodka) terdemografijo, kulturo in poselitev (faktor prihodka). Prav tako je ključnovezana na lastnosti stavbnega ovoja, vse od izbora in količine elementov pa donjihove tržne cene. Na koncu pa je odvisna tudi od vpliva parametrov okoljain bivalnega prostora, ki določajo njeno končno tržno vrednost.

Kriterij cene je razmerje med ceno vseh elementov arhitekturnega ovoja in pri−hodkom od prodaje bivalnega prostora.

Postopkov za oceno stroškov oziroma dohodkov, povezanih z gradnjostanovanjskih objektov, je mnogo. Okviri te razprave nam preprečujejo, da bise tej temi podrobneje posvetili. Vseeno pa nas zanima, kakšna je potencial−na korelacija med elementi predlaganega arhitekturnega sistema in okvirnimpostopkom izračuna. Najprej princip faznega izračuna cene objekta.

1. Osnovna ocena (upošteva se vse elemente ogrodja, za natančnejši izračunpa tudi ostenja, upošteva se le glavne lastnosti ovoja):. ogrodje in celičje:: prostorska oblika: skupna velikost in prostornina

osnovnih elementov okvirna cena gradnje, infrastrukture in final−izacije = C0,. ogrodje in celičje:: prostorska oblika: parameter oblike faktor cene

gradnje glede na zapletenost oblike (najpreprostejša gradbena oblika jekvader) =K1,. ogrodje in celičje:: prostorska oblika: parameter položaja faktor cene

gradnje glede na zapletenost medsebojnega položaja (najpreprosteje je,če so vsi elementi v isti ravnini) = K2,. ogrodje in celičje:: material faktor cene glede na izbrani konstrukcijs−

ki material = K3,. ogrodje in celičje:: nosilnost faktor cene glede na izbran konstrukcijs−

ki sistem = K4.

osnovna cena = C0 ⋅ (K1 ⋅ (K2 ⋅ (K3 ⋅ (K4))))

Izraèun osnovne cene objekta glede na ogrodje in celièje

Faktorji K1 do K4 so nanizani glede na svojo običajno stopnjo relevantnostiv oceni. Najosnovnejši izračun lahko temelji že na izračunu osnovne cene (vC0 je zajeta povprečna skupna cena gradnje na enoto prostornine alipovršine) (glej Paul, 1967, 68), ostali faktorji postopoma pripomorejo knatančnejši oceni. Izračun temelji na predpostavki, da je cena gradnje


def 5:16

enaèba 5:1

najbolj odvisna od prostornine objekta, šele nato pa od same zapletenostioblike in materiala.

2. Podrobnejša ocena (upošteva se vse elemente ogrodja in celičja ter po−membnejše elemente lupine in ostenja, upošteva se le glavne lastnosti ovoja):. ogrodje in celičje: prostorska oblika: parameter površine osnovnih ele−

mentov podrobnejša cena gradnje in infrastrukture = C1,. ogrodje in celičje: faktorji cene K1 do K4 (glej 1. točko),. lupina in ostenje: ploskovna oblika: skupna velikost osnovnih elementov

podrobnejša cena finalizacije = C2,. lupina in ostenje: material faktor cene glede na izbrani material = K5,. lupina in ostenje: transmisija faktor cene glede na zahtevnost trans−

misije (odstopanje od standardnih karakteristik) = K6,. lupina in ostenje: ploskovna oblika: velikost faktor cene glede na veli−

kost posameznih elementov (odstopanje od standardnih velikosti) = K7.

podrobnejša cena = C1 ⋅ (K1 ⋅ (K2 ⋅ (K3 ⋅ (K4)))) + C2 ⋅ (K5 ⋅ (K6 ⋅ (K7)))

Izraèun podrobnejše cene glede na ogrodje, celièje, lupino in ostenje

Faktorji K5 do K7 so nanizani glede na njihovo relevantnost v izračunu.Preprostejša oblika temelji že na osnovni ceni (v C1 je zajeta povprečnacena gradbeno−konstrukcijskih del na enoto talne površine ali prostornine,v C2 pa podobno za obrtniška in finalna dela na enoto stenske in talnepovršine). Izračun temelji na predpostavki, da je cena finalnih in obrtnišk−ih del odvisna predvsem od površine, nato pa od izbranega materiala,karakteristik in končno dimenzij elementov. Opozarjamo pa, da je vrstnired faktorjev določen glede na trenutne tržne kazalce. V 60. in 70. letihpreteklega stoletja sta imela faktorja K4 (konstrukcijski sistem) in K7 (stan−dardnost dimenzij elementov) bistven večjo težo, kot jo imata danes, kar seje v končni fazi tudi formalno odražalo na stanovanjski gradnji (glej Brezar,1984, 27).

3. Natančna ocena (upošteva vse elemente in vse lastnosti arhitekturnegaovoja), se izdela enako kot običajni popis del z rekapitulacijo stroškov. Pridobiali oceni se vrednost dobave in montaže vsakega elementa ogrodja, celičja,lupine in ostenja posebej, seštevek nam da končno ceno objekta.

Postopek ocene prihodka je glede na obstoječo tržno prakso manjnatančen. Osnova za izračun prodajne vrednosti stanovanja je lokalna tržnacena kvadratnega metra stanovanjske površine, dodatno ovrednotena z neka−terimi parametri kakovosti bivalnega prostora in neposrednega okolja. Četržno ceno označimo s Ct, tlorisno površino vseh elementov stavbnega celičjas pt, faktor kvalitete bivalnega prostora s Kb, okolja pa s Ko, sledi:

ocena prihodka = Ct ⋅ pt ⋅ Kb ⋅ Ko

Izraèun ocene prihodka od prodaje glede na ogrodje in celièje


enaèba 5:2

enaèba 5:3

Vprašanje ostajata le še faktorja kvalitete prostora. Kakovost bližnjega okoljaje s stališča cene težko objektivno vrednotiti. Znotraj dejavnikov okolja sevedaobstajajo nekateri, ki pomagajo (vegetacija, površinske vode, dejavnosti,poselitev), ali pa škodujejo (povezave, poselitev, dejavnosti). Dostikrat je fak−tor kakovosti okolja skrit že v osnovni ceni, če je ta pridobljena na podlagidovolj podrobne mikroanalize tržišča. V razpravi se v podrobnejše korelacijemed okoljem in ceno stanovanja ne nameravamo spuščati, saj je slednjebistveno pomembnejši faktor pri urbanističnem planiranju lokacije stanovanjkot pa pri arhitekturnem načrtovanju posameznih objektov. V nasprotju zokoljem pa je kakovost bivalnega prostora ena temeljnih spremenljivk vpostopku načrtovanja. Gre za sestavljen pojem, osnovan tako na objektivnihkot subjektivnih in kolektivnih kriterijih. S stališča objektivne obravnavekakovost bivalnega prostora definiramo s faktorjem ugodja (glej Kriterij ugod−ja, 174), katerega tržna vrednost je sorazmerna z doseženo višino ugodja.

Na tem mestu smo se pojmu vrednosti stanovanja posvetili le toliko,kolikor se neposredno navezuje na sistem delitve arhitekturnega ovoja podane−ga v disertaciji. Med slovenskimi avtorji je temo podrobneje obdelal VladimirBrezar (1993), pri čimer Brezarjev ključ vrednotenja stanovanja združuje tudidruge kriterije vrednotenja, ki jih v tej razpravi obravnavamo ločeno.

KRITERIJ VZDRŽEVANJA

Med pomembne objektivne ekonomske kriterije sodi tudi kriterij vzdrževan−ja oziroma stroškov za obratovanje in obnavljanje arhitekturnega ovoja. Delstroškov za vzdrževanje predstavljajo tekoči stroški, povezani s porabo energi−je za vzdrževanje ustreznih razmer v bivalnem prostoru. Ti stroški so v prvivrsti odvisni od transmisijskih lastnosti lupine, pa tudi od zapletenosti oblikeogrodja (razmerje med prostornino in površino plašča objekta). Čim večja jeizolativnost lupine glede na transmisijo toplote in zraka in čim preprostejša jeprostorska oblika ogrodja, tem manjše so energetske izgube in z njimipovezani obratovalni stroški. Natančen postopek izračuna toplotnih izgubdefinira gradbena fizika. Kriterij vzdrževanja je deloma obratno sorazmeren skriterijem energetske obremenitve okolja in ima normativno določen maksi−malni razpon. Tisti del stroškov, ki je povezan z obnavljanjem in materialnimvzdrževanjem, pa je odvisen od rezistenčnih lastnosti vseh elementov arhitek−turnega ovoja, še najbolj pa od stavbne lupine in njenemu sorazmerju zdejavniki podnebja. Stroške obnavljanja določimo glede na predvideno dobovzdrževanja ali zamenjavo posameznega elementa lupine. V primerih najem−niške gradnje je kriteriju vzdrževanja dodan prihodek od oddajanja bivalnihprostorov. Metoda izračuna prihodka je enaka prodajni (glej enačba 5:3).

Kriterij vzdrževanja je razmerje med stroški obratovanja in stroški obnavljanjaarhitekturnega ovoja ter prihodki od oddaje bivalnih prostorov. Kriterij je vezan naèasovno dimenzijo.

KRITERIJ UGODJA

Med sistemsko in operativno najzanimivejše objektivne kriterije štejemo kri−terij ugodja. Kot smo zapisali v def 3:2 (26), je ključna vloga bivalnega prosto−


def 5:17

shema 5:1(na desni strani)

Izraèun ugodja 1, medželjenimi in danimi

pogoji ni prekrivanja;ugodje = 0

shema 5:2(na desni strani)

Izraèun 2, med pogojije delno prekrivanje;

ugodje = delno

shema 5:3 (na desni strani)

Izraèun 3, med pogojije skoraj popolno

prekrivanje; ugodje = veliko

ra v tem, da omogoča in nudi udobje, to pomenikakovostne razmere za prebivanje. Ob razlagipojma smo se dotaknili tehnične definicijeudobja, ki pomeni razmerje med temperaturo invlažnostjo zraka v bivalnem prostoru. Zato sipostavljamo vprašanje, kako bi s pomočjo zasno−vanega sistema vpeljali tak kriterij, ki bi naobjektivni osnovi meril udobje bivalnega prosto−ra.

Kriterij smo poimenovali ugodje. Glede nazgradbo sistema je ta kriterij zasnovan prepros−to. Z njim ugotavljamo parcialno razmerje pa−rametrov prostora med željami in omogočeni−mi razmerami. Želje ali potrebe so zapisane vparametrih dejavnosti prebivanja, razmere paso posledica preoblikovanja bivalnega okoljazaradi vrste različnih dejavnikov (glej shema4:12, 141). Ker so bivalni prostor in dejavnostiprebivanja taksonomsko enotno obravnavani,sta medsebojna primerjava in ocena ugodjapreprosta. Na shemah prikazujemo možnarazmerja med željami dejavnosti prebivanja(željeni pogoji) in razmerami v bivalnem pros−toru (dani pogoji).

Ker prebivanje sistemsko delimo na dejavnosti, te pa naprej naposamezne parametre, je potrebno med izračunom vsa ta delna ugodja medseboj proporcionalno sešteti. V dodatku (glej Izračun ugodja, 322) podajamoceloten aritmetični postopek izračuna. Proporcionalno razmerje medposameznimi dejavnostmi je določeno s parametrom relativnega pomena(pomembnejše dejavnosti imajo večjo težo), razmerje med posameznimiparametri pa na osnovi vrednostnega razmerja prebivanja (def 3:36, 58).

Kriterij ugodja je razmerje med želenimi parametri dejavnosti prebivanja inomogoèenimi parametri bivalnega prostora. Parcialno razmerje med posamezni−mi parametri se doloèi na osnovi vrednostnega razmerja.

KRITERIJ UPORABNOSTI

Pri navajanju objektivnih kriterijev vrednotenja seveda ne moremo mimo kri−terija uporabnosti. Kljub temu, da velika večina načrtovalske literaturepostavlja funkcionalnost načrta na sorazmerno visoko mesto, pa ob prebiran−ju le redko naletim na natančnejši opis, kaj naj bi funkcionalnost pravzapravpomenila. Obstaja več pojmovanj; funkcionalno ali uporabno je tisto, kjer jerazpoložljiv prostor čim bolj smotrno izkoriščen, oziroma na najmanjšimožni površini omogoča največje število različnih dejavnosti. Ta definicijaprevladuje pri vrednotenju več−stanovanjske gradnje. Pri individualni gradnjipa med funkcionalne štejemo tiste zasnove, kjer se dejavnosti, ki nastopajo včasovno ponavljajočih se kombinacijah, pojavljajo sorazmerno skupaj oziro−ma v enotnih vsebinskih sklopih. Tako velja neposredna zveza med spalnico


def 5:18

1 2 3 4 5

želeni pogoji

dani pogoji

ugodje

1 2 3 4 5

želeni pogoji

dani pogoji

ugodje

1 2 3 4 5

želeni pogoji

dani pogoji

ugodje

in kopalnico za bolj funkcionalno rešitev, ob predpostavki seveda, da jeuporabnik obeh prostorov isti.

Vladimir Brezar podobno med osnovne razsežnosti kriterija uporabnostišteje ”dimenzijo, vrsto in nomenklaturo prostorov, ki so potrebni, da se vstanovanju odvijajo predvidene dejavnosti,” ter ”njihove želene in neprimernemedsebojne povezave” (Brezar, 1993, 5). Zadovoljivo velikost in prostornost vpredlaganem sistemu načrtovanja vrednotimo že v okviru kriterija ugodje,preko parametra velikosti bivalnega prostora. Zato se v okvirih sistema načr−tovanja osredotočimo na uporabnost medsebojnih povezav med dejavnostmi.Tej dodamo še definicijo, ki jo navaja Lillian Gilberth (glej Rybczynsky, 1986,164), da je funkcionalen prostor tisti, ki je prilagojen bivalnim in delovnimnavdam konkretnega posameznika, njegovim ritmom in rutinam. S kriteri−jem uporabnosti tako vrednotimo medsebojne odnose znotraj distribucijedejavnosti, prilagojene konkretnemu uporabniku. Podobno kot pri ostalih kri−terijih, se tudi tu vrednoti razmerje med želenimi povezavami in ločevanji ternačrtovanim stanjem. Povezanost dejavnosti definiramo z njihovo medsebo−jno fizično oddaljenostjo in številom prostorov, ki jih je pri povezavi potrebnoprečkati. Najbolj povezane so dejavnosti, ki nastopajo v istem prostoru.Sorodno vrednotenje uporabnosti načrtovanega bivališča je vpeljal že YonaFriedman (glej 1975), pri čimer se je osredotočil izključno na število pros−torov, ki dve dejavnosti med seboj ločuje.

Kriterij uporabnosti v določeni meri v praksi sovpada s kriterijem ugodja.V aplikaciji Integral 3 (284), smo pokazali, da lahko pri zasnovi distribucijedejavnosti s povečanim poudarkom na parametrih zasebnost in tišina pride−mo do skoraj enakih rezultatov, kot bi jih dobili, če bi upoštevali kriterijuporabnosti. Sorodno zasebne in tihe dejavnosti nastopajo tudi po ”funkciji”zelo pogosto skupaj. Ob združevanju parametrično sorodnih dejavnosti v večsklopov, se pričakovane povezave vzpostavljajo že same po sebi.

Kriterij uporabnosti je vsekakor bolj eksplicitno in nedvoumno orodjeodločanja, vendar pa je lahko iz istih vzrokov dostikrat podvrženo zakorenin−jenim bivalnim vzorcem, če že ne predsodkom. V načrtovanju, kjer skušamona podlagi upoštevanja najosnovnejših dejstev o bivalnih navadah posamezni−ka priti do rešitev, ki so enkratne in neobremenjene z vzorci, je kriterijuporabnosti smiselno upoštevati zgolj kot kontrolni, ne pa tudi osnovni kom−pozicijski mehanizem.

KRITERIJ PRILAGODITVE

Je objektivni kriterij, s katerim določamo stopnjo, do katere so parametri kom−ponent v arhitekturnem ovoju prilagojeni diferencialu med bivalnimi prostori,prebivanjem in okoljem. Z drugimi besedami, pove nam, v kakšni meri sezasnova arhitekture odziva na svoje neposredne dejavnike. Možni sta dveskrajni obliki prilagoditve ovoja:

Arhitekturni ovoj je povezovalec in vmesnik med prebivanjem in okol−jem. Ovoj se dvostransko in simetrično prilagaja obema dejavnikoma, posre−duje ustrezni (dopustni) nivo informacije in energije ter s tem omogočakompromisne rešitve, a hkrati vzpodbuja optimalno povezanost bivalnihprostorov s svojim okoljem. To je izraženo tako, da vsebina in podoba ovojana eni strani vedno nakazujeta stanje na drugi, saj je zgrajena kot direktni


odziv na medsebojno razliko. Zasnova ovoja temelji na pasivnem (arhitek−turnem) preoblikovanju prostora (glej stran, 91) in načelu, da je ostenje odlupine ločeno (glej primer ko je ostenje neodvisno od celičja, 154). Porabaenergije je minimalna.

Arhitekturni ovoj je loènik med prebivanjem in okoljem. Ovoj se dvos−transko prilagaja obema dejavnikoma, vendar je tako njegova zgradbaasimetrična. Preprečuje kakršno koli prehajanje informacije in energije, nje−gova vsebina je z obeh strani različna, posebej odgovarja razmeram vsakegaod obeh prostorov. Prostora ostajata nepovezana med seboj, njune lokalnerazmere lahko optimiziramo z mehanskim preoblikovanjem (glej stran, 91).Zasnova ovoja temelji na načelu, da je ostenje z lupino integrirano (geljprimer ko je ostenje podrejeno celičju, 154). Poraba energije je maksimalna.

V praksi gre največkrat za prepletanje oblik. Element ovoja, okno, se pon−avadi prilagaja, kot je opisano v prvi obliki, element stena pa ponavadi podrugi obliki. V kompoziciji, kjer nastopata skupaj, nastane mešana oblika pri−lagoditve.

Kriterij prilagoditve je razmerje med prièakovano in modelirano stopnjo prilago−jenosti arhitekturnega ovoja dejanskim parametrom prebivanja in okolja.

PRIMERI VREDNOTENJA

Četudi objektivno vrednotenje v arhitekturi ni redkost in se pogosto uporablja,lahko v literaturi zasledimo le nekaj primerov, kjer se namesto tehničnihparametrov uporablja prostorske. Med zgodnjimi primeri omenimo YonoFridmana, ki je na podlagi kriterija povezanosti in oddaljenosti posamičnih pros−torov vrednotil in optimiziral različne tlorisne dispozicije (glej Friedman,1975). Njegovo delo je z vzporedno sociološko analizo prostora nadgradil BillHillier. V svoji knjigi The social logic of space (Družbena podstat prostora) jeskupaj z Julienne Hanson iskal objektivno dokazljive povezave med kulturnopogojenimi prostorskimi vzroci bivališč in naselij ter parametričnimi izračunipovezanosti in oddaljenosti prostorov (glej Hiller, Hanson, 1984). V zadnjemčasu pa je Julienne Hanson objavila nadaljevanje omenjene raziskave, kjerobema omenjenima kriterijema dodaja še izračun preglednosti med prostori(glej Hanson, 1998). Zanimiva je njena analize hiše Schröder GerritaRietvelda, kjer proučuje stopnjo povezanosti prostorov hiše v stanju, ko jepovsem odprta, predeljena in opremljena s pohištvom (glej sliko 5:2).

SKLEP

V tem poglavju smo določili osnovne kriterije za objektivno vrednotenjestanovanjske arhitekture. Osredotočili smo se predvsem na tiste, ki so v liter−aturi slabše obdelani ali pa jih podajamo na novo. Ključna vrednost vsehobjektivnih kriterijev je, da jih je moč modelirati z računskimi postopki. Nateh kriterijih temelji tudi večina računalniških programov, ki so namenjenimodeliranju tehničnih karakteristik stavb. S podobnim namenom smonapisali tudi natančnejšo definicijo kriterija cene in ugodja; služila nam bostakot osnova za mehanske postopke, ki so potrebni za optimizacijo načrta.


def 5:19

subjektivno vrednotenje

ZGODOVINA TEORIJE ZAZNAVE

Strogi pozitivizem je na prvo, še nekoliko prikri−to kritiko naletel že na kongresu CIAM 8 vLondonu leta 1951. Predvsem mlajša generacijaarhitektov je na tem kongresu izrazila prepričan−je, da človeka ne moremo pojmovati in obravna−vati kot enoten in neraznolik element množice,temveč je potrebno pri proučevanju in načrtovan−ju upoštevati ”bolj kompleksna načela, temelječna socioloških in konjukturnih vedenjih.” (Curtis2000, 52) Odpor proti matematičnemu poj−movanju človekove interakcije s prostorom jepovsem odkrito izbruhnil šele leta 1956 nadubrovniškem CIAM 10, kjer je Team 10(Bakema, Van Eyck, Smithson) predstavilradikalnejša stališča (Abalos 2001, 69).

”Prostor nima zavetja, čas niti trenutka začloveka. Ta ni upoštevan. Da bi človeka ’upošte−vali’ – mu pomagali priti domov –, mora biti zaob−jet v njunem pomenu. (Človek je tako subjekt kotobjekt arhitekture.) Karkoli že pomenita prostorin čas, kraj in dogodek pomenita več...”

”Kajti prostor je v podobi človeka kraj, čas pa je v podobi človeka dogodek.Dandanašnji sta prostor in tisto, s čimer bi moral sovpasti, da bi postal ’pros−tor’ – človek doma sam s seboj –, izgubljena. Oba iščeta isti kraj, a ga ne more−ta najti. (van Eyck 1968, 27)

Eyckova interpretacija prostora se deli na prostor (v angleščini space) inkraj (v angleščini place). Prostor je čista abstraktna geometrija, določena z evk−lidskimi načeli in kriteriji. Je prostor, ki je razumljiv vsem, a lasten nikomur.Posameznik, torej subjekt v arhitekturi, pa vidi prostor kot kraj. Delitev jesorodna Norberg−Schultzovem ločevanju logičnega in eksistencialnega pros−tora (Norberg−Schultz, 1971, 27). Kakšna je pravzaprav bistvena razlika mednačeli, ki jih je podpirala starejša generacija modernistov in so temeljili napozitivizmu ter povojnem ”humanizmu” petdesetih let? Odgovor se skriva vEyckovi formulaciji, ki pravi, da je kraj èlovekovo videnje prostora, dogodek paje èlovekovo videnje časa. Abstraktni kategoriji prostor in čas, razsežnostimatematične domene, sta sicer vseobsegajoči načeli, ki pa se s človekovo per−cepcijo preoblikujeta v bolj osebna pojma, to sta kraj in dogodek. Pri tem jepravzaprav najbolj presenetljivo, da mlajša generacija ne zanika absolutnihnačel, ki so jih zasnovali modernisti, temveč le zahteva, naj se pri snovanjuprostora upošteva, da človek prostora ne dojema le v abstraktnem, logičnemsmislu, ampak tudi v izkustveno eksistencialnem.

V drugo skupino kriterijev zato štejemo subjektivno zaznavne kriterije.To so torej tisti kriteriji vrednotenja in odločanja, ki temeljijo na človekovi


5::6

slika 5:3Johannes Vermeer,

Èastnik in smejoèe sedekle, 1658 – 1660,

(vir Hill, 1998: 220)

osebni zaznavi in interpretaciji stvarnosti. V nasprotju z vseobsegajočiminačeli objektivnih kriterijev je osebna zaznava podvržena fiziološkim in psi−hološkim zakonitostim zaznave prostora. Pečjak o zaznavi prostora piše:”Človek zaznava prostor s štirimi čuti: z vidom, sluhom, tipom in kinestetičnoobčutljivostjo. Od teh je najvažnejši vid.” (Pečjak 1977, 112)”Prostor, ki v njem živimo, ima tri dimenzije: dolžino, širino in globino.

Toda mrežnica ima le dve: dolžino in širino (če izvzamemo njeno ukrivl−jenost). Slike na mrežnici so lahko na desni ali na levi strani, zgoraj ali spo−daj, a ne spredaj in zadaj. Vendar človek brez težav zaznava globino inrazmeroma točno presoja oddaljenost predmetov. Globinsko zaznavanjeomogočajo globinski znaki. Razlikujemo fiziološke in psihološke globinskeznake. Prvi so povezani s strukturo organizma, drugi pa so rezultat izkušenj”.(ibid., 112) Četudi se zdi Pečjakova razlaga človekove zaznave prostora pre−prosta, ima zelo pomembne posledice za same kriterije vrednotenja arhitek−ture. Pojmovanje zaznave skozi fiziološke globinske znake, ki so odvisni odrazvitosti naših zaznavnih organov, ter skozi psihološke globinske znake, kiso vezani na osebne izkušnje, pomeni, da kakovost in vrednost zaznave šezdaleč nista univerzalni in pri vseh ljudem enaki, temveč med njima obstaja−jo tako telesne kot izkustvene razlike. To so spoznanja, na katera so posrednoopozarjali arhitekti, omenjeni v uvodu poglavja.

Pečjak o vplivih osebnostnega razpoloženjain izkušenj pri objektivnosti zaznave pravi, da”motivacijski dejavniki, kot so na primer interesi,stališča, vrednote, emocije, na zaznavanje vplivajona dva načina: posredno s tem, da usmerjajopozornost in učenje, a tudi neposredno z interak−cijo med senzornimi in motivacijskimi vsebina−mi. Kljub mnogim teorijam in hipotezam pa šenimamo zares ustrezne razlage te interakcije. Nijasno, kako morejo motivacijski dejavniki po−segati v fenomenološki svet, ki je neposredenodraz dražljajev. Vendar o teh vplivih ne moremoveè dvomiti.” (Pečjak 1977, 109)

Sociolog Strauss podobno kot Pečjak opozarja na raznolikost, do katerepride zaradi relativno preprostih zaznav objektivnega sveta, ki pa so vednopodprte z subjektivnimi in afektiranimi izkušnjami: ”Če vidimo besedo, jiobičajno pripišemo pomen, ki izvira iz pogoste uporabe ali izkušenj. Ker sena besede odzovemo na določen način, smo pogosto prepričani, da smo seve−da razumeli, kaj je sogovornik hotel povedati s svojo izjavo. Vendar našeprepričanje ni nujno pravilno. Pomislite na neko besedo – katerokoli – invprašajte druge, kaj jim pomeni. Dober primer je beseda ’rdeče’. Nekdo biodgovoril ’bik, šminka in kri’. Kdo drugi bi rekel ’strast’. Morda za vaspomeni najljubšo obleko, vrtnico, eleganten športni avto ali pa nič odnaštetega. Za primer predlagamo, da sestavite seznam vseh misli, ki vamšinejo v glavo, ko pomislite na besedo ’rdeče’. Neverjetno, kajne? Rdeča jeveliko več kot barva. V sebi združuje čustvenost, občutja, strukturo, vzne−mirjenje, vonj in akcijo. Te asociacije izvirajo iz pomenov, ki smo jih sčaso−ma začeli povezovati s to besedo, najsi bo iz osebnih ali kulturnih razlogov.”(Strauss, Corbin 1999, 81)

179arhitekturni kriteriji :: subjektivno vrednotenje

slika 5:4Jay Smith in MarinaDel, Ray skatepark,1979, (vir Hill, 1998: 203)

Človek zato prostora ne vrednoti le skozi logično−razumsko prizmo, temvečse v svojem vsakdanjem življenju večinoma opira na empirično zaznavnevidike. Sodbe, ki jih pri tem sprejema, zato lahko zelo nihajo v valenci inkakovosti pri ljudeh z različnimi zaznavnimi sposobnostmi in širinoizkušenj. Subjektivno zaznavni kriteriji v postopku načrtovanja največkratpomenijo oviro, saj stališč in sodb različnih udeležencev v načrtovanju nimožno pripeljati do skupnega imenovalca. Po psihologu Rotu (Rot 1960,52–83) med sodbe, ki temeljijo na subjektivno zaznavnih kriterijih, štejemo”(1) sodbe na podlagi reprodukcije lastnih zaznav in ugotovitev o zunanjemsvetu oziroma sodbe glede na objektivno izkustvo, (2) sodbe na podlagireprodukcije notranjih zaznav, spominjanja lastnega obnašanja oziromasodbe glede na subjektivno izkustvo ter (3) sodbe, ki morejo nastati na pod−lagi različnih vrst podatkov, za katere pa je značilno, da so prežete z emoci−jami in da se osvajajo ali odbijajo v prvi vrsti zaradi afektivnega odnosa oseb−nosti nasproti njihovi vsebini.”

Če te tri vrste sodbe analiziramo s stališča tehtnosti in variabilnosti argu−mentacije med načrtovanjem, lahko ugotovimo, da se načeloma sodbe, kiizhajajo iz reprodukcije zaznav zunanjega sveta, med ljudmi ne bi smele raz−likovati, ob predpostavki seveda, da izhajajo iz istovrstnega sveta. Kočljivejšeso sodbe, ki temeljijo na reprodukciji (izkustvu) notranjih zaznav. Tu za samovrednost sodbe ni pomembno le, iz kakšnega okolja izhaja človek, temvečpredvsem, na kakšen način je v njem prebival. In končno, sodbe na podlagiafektov, bodisi trenutnih bodisi trajnih. Če ugotovitve psihologa Rota strnemoin prevedemo na razumevanje argumentacije v postopku načrtovanja, potemlahko rečemo, da so subjektivno zaznavni kriteriji odvisni od:. okolja ali okolij prebivanja, ki pomenijo človekovo preteklo izkustvo za−

znave prostora,. načina prebivanja in razumevanja teh okoljih,. ter čustvenega odnosa, ki ga je vzpostavil z vsebino preteklih in trenut−

nih izkušenj.

Pri vrednotenju prostora so tako izvor, kakovost in afekt opazovalčevihizkušenj ključne spremenljivke, ki bolj ali manj deformirajo vrednotenjestvarnega sveta. Bolj ko so si soudeleženci načrtovanja v navedenih spre−menljivkah različni med seboj, bolj je ogrožena kakovost dialoga. Pri vred−notenju prostora te spremenljivke nikakor niso zanemarljive, saj ima vsakposameznik pestro zalogo lastnih izkušenj bivanja, to je prebivanja v social−nem in fizičnem prostoru.

Zdaj, ko sta nam obseg in raznolikost človekove subjektivne zaznave boljjasna, skušajmo prepoznati tudi osnovna načela, po katerih se ti kriteriji splohoblikujejo. Pri objektivnih kriterijih smo ugotovili, da se ti formirajo na osnoviabstraktnih količin prostora (na primer širini in globini sobe). Zanimivo je, dase tudi pri subjektivni zaznavi kriteriji vzpostavljajo na zelo podoben način.Razlika je le, da abstraktne količine zamenjamo z zaznavnimi. Teoretiki zaz−nave prostora (na primer Butina, 1995, Arnheim, 1977) se strinjajo, da zaz−navna spoznava temelji na prepoznavanju vzorcev znotraj osnovnih fiziološk−ih elementov zaznave (to so ploskev, barva, črta). V proces, ki se deli nafiziološko (senzorno) in psihično (spoznavno) fazo, človek tako na nivojuspoznavanja razlikuje oblike in iz njih ustvarja znake višjega reda. Prav sled−


nja faza zaznave, torej sinteza smiselne vsebine v polju zaznanega, je tista, kitemelji predvsem na izkustvih in afektu.

Butina, ki je stališča lingvista Johna Lyonsa prevedel v likovno−zaznavniproces, o tem govori kot o temeljni zgradbi likovne slovnice (Butina 1995, 221).

A, Minimalne semantiène vrednosti fotemov je mogoèe razbrati iz zaèetnihrazdelkov tega dela razprave; pomenske vrednosti oblik in likovnih spremenljivkter prostora se naslanjajo na temeljne vrednosti vizualnih zaznav, toènejenazornih pojmov.

B, Vsaka od naštetih likovnih prvin zahteva lastno sintakso pri opisovanjuoblik in likovnega prostora, temelj teh slovnic pa so njihove vizualne lastnosti, kotso opisane v posameznih razdelkih tega dela; tako se na primer popolnoma raz−likujeta slovnici svetlo−temnega in toplo–hladnega.

C1, Oblike so lahko ploskovne, dvodimenzionalne ali prostorske, tridimen−zionalne; slovnièna pravila opisovanja oblik pa so odvisna od izhodišèa, ki je lahkobarvno ali svetlostno (tonsko).

C2, Likovne spremenljivke se opredeljujejo glede na stalno obliko (predmeta)in ji spreminjajo pomen (na podoben naèin kot na primer samostalnikom spre−menijo pomen pridevniki, prislovi ali števniki).

D1, Sintaksa likovnega prostora je odvisna od izbranega izhodišènega ele−menta, na primer tona ali barve, in od ustreznih globinskih vodil.

D2, Ta sintaksa se nanaša na kompozicijo likovnega dela v klasiènem smislubesede ”kompozicija,” na primer harmonija, kontrast in drugo.

Likovna sintaksa, izhajajoč iz zakonitosti zaznavnega in spoznavnega proce−sa, nam služi za osnovo pri določanju subjektivno zaznavnih kriterijev zapotrebe načrtovanja. Skušajmo navedeno terminologijo razložiti z boljarhitekturnimi pojmi.


shema 5:4Likovna sintaksa poButini (vir Butina,1995: 221)

Bsvetlo / temnolinija / točkabarva

C1prostoroblikaploskev

C2velikost,teža (masa)položajsmerštevilogostotatekstura

D1linearnatonskavalenskabarvna inglobinskavodila

D2ponavljanjeharmonijakontrastdominacijain tako dalje

A

fotologija

predmet

jezikovni znak

morfologija sintaksa likovnega prostora

sintaksa likovne kompozicije

semantika

pomen

DA CB

ZAZNAVNE KATEGORIJE

Na prvem nivoju zaznave (glej shem0 5:4, korak A), ki ga Butina opisuje kotnivo minimalne semantične zaznave, gre za neposredne valence osnovnihdražljajev. To so na primer zaznavne vrednosti svetlobe, barv, materialov inmerila. Na nivoju minimalne semantične zaznave se tako v likovni sintaksi izpolja zaznave reducirajo osnovni elementi slovnice, to so nazorni pojmi.Butina jih opisuje s pomočjo naslednje sheme:

”Nazorni vizualni pojmi so posredniki med čut−nim slojem vidne stvarnosti in abstraktnim mis−elnim slojem, pa tudi med zamislijo in čutnimslojem likovnih materialov... V stvarnosti so vsevidne lastnosti vpete v celote stvari in pojavov; vprocesu likovne analize te celote razstavljamo,izbrane dele povezujemo v posplošene miselne

modele, ki so znova celote, vendar ne več iste kot v stvarnosti.” Likovni zaz−navno−spoznavni proces temelji na razgradnji stvarnosti (stvarna celota) prekzaznavnih kategorij na nazorne pojme (osnovne zaznavne dele), ki se sestavijonazaj v abstraktne pojme (miselne celote). (Butina 1995, 265)

Katere so zaznavne kategorije v arhitekturi, kakšni so nazorni pojmi?Opazimo lahko, da tako kot Lyons in de Saussure v sintezi lingvistične sin−takse za izhodišče nazornih pojmov štejeta zaznavo govorjenega in pisanegabesedila, tako se Butina osredotoči na likovno zaznavo, torej tiste dražljaje, kiso primarno pogojeni z vidom. Osnovni likovni pojmi so definirani z razlika−mi v svetlosti in barvi, dveh osnovnih komponentah svetlobe, ki jih mrežnicalahko prepozna. V nasprotju z osredotočenostjo na en sam senzorni organ pafenomenologi v arhitekturi, najbolj odkrito verjetno Juhani Pallasmaa,opozarjajo, da zaznava prostora ni vezana le na čut vida, temveč tudi na vseostale čute: ”Vsak dotik z arhitekturo je sestavljen iz več čutnih zaznav;kakovost snovi, prostora in merila enakovredno precenijo oko, uho, nos, koža,jezik, kosti in mišice.” (Pallasma, 1994a, 32) Kateri so torej tisti arhitekturninazorni pojmi, elementi minimalne semantične zaznave? Natančnega odgov−ora na to vprašanje v literaturi nismo mogli najti, kajti razprave, ki se te temedotikajo (na primer Pallasmaa, 1994a, Norberg−Schultz, 1971), pravilomapreskočijo definicijo tega najnižjega, fiziološkega nivoja in se osredotočijo namiselne celote (to je abstraktne pojme), zavedajoč se njihovega mnogočutne−ga izvora in z njim povezanega pomena.

Zaznava arhitekturnega prostora je v primerjavi z likovno zaradi večjegaštevila aktiviranih čutov ter nadaljnje delitve zaznave na nematerialno zazna−vo prostora in materialno zaznavo ploskev in predmetov, ki prostor definirajo(glej poglavje 3:4), bolj zapletena od Butinove definicije. Pravzaprav konciznearhitekturne sintakse v literaturi ni moč zaslediti, nedvomno tudi zaradiširine in globine raznolikih nazornih pojmov zaznave. Bistvena razlika medlikovno in arhitekturno prostorsko zaznavo je, da je opazovalec pri prvi odpredmeta opazovanja ločen (oddaljen), pri drugi pa je hkrati tudi njegov ses−tavni del. Prostor dojemamo kot pojem (medij), v katerem se sami gibljemoin bivamo, lupino pa kot od telesa ločeno materialnost (predmet), do kateregaimamo prostorsko in senzorno distanco. Ob natančnem branju avtorjev (naprimer Holl, 1994, Pallasmaa, 1994a in Prerez−Gomez, 1994) lahko pridemo


tabela 5:3Zaznavno−spoznavniin kretaivni proces z

vidika likovne sintakse

nazorni pojmi

zaznavni deli

abstraktni pojmi

miselna celota

vidne lastnosti snovi

stvarna celota

zaznavno spoznavni proces

kreativni proces

do delnega sklepa, da je vidna zaznava v glavnem predmetna, na osnovi tipa,telesa, sluha in konstitucije pa prostorska. Nekateri drugi avtorji pa poudarja−jo tudi socialno zaznavo arhitekture (na primer Hiller, Hanson, 1984,Lawrence, 1989). Kot smo že omenili, se vse kategorije prepletajo med seboj.Vzporednice lahko iščemo tudi med arhitekturnimi zaznavnimi kategorijamiin vlogo, ki jo človeku predstavlja bivalni prostor (glej različne vidike prebi−vanja, poglavje 3:2, Prebivanje, 28).

A vseeno skušajmo vsaj delno premagati zadrego, ker nimamo prave sin−taktične definicije nazornih pojmov v arhitekturi. Tako pri Butini kot priLynosu se prava teorija sintakse začne šele na višjem, spoznavnem nivoju.Zato lahko zaenkrat sklenemo, da se pri nazornih pojmih v arhitekturi nesmemo omejevati le na vidni impulz, temveč upoštevati vse čute, pa tudisocialno, prostorsko in predmetno zaznavo. Karnas v resnici bolj zanima, kot kateri so ti ”atomi”zaznave, so postopki, s katerimi se osnovninazorni pojmi v spoznavnem procesu združujejov abstraktne likovne in arhitekturne pojme. Čeprimerjamo lingvistične in likovne interpretacijespoznavnega procesa, se te med seboj v principihne razlikujejo, saj je za vse značilno, da ne poteka−jo več na nivoju čutov, temveč na nivoju sorodnihmiselnih možganskih procesov, ki vse sprejeteinformacije obdelujejo po sorodnih principih. Topomeni, da možgani načeloma vse senzornepodatke, najsi gre za besede, ploskve, predmeteali prostor, obravnavajo podobno. Potemtakem nirazloga, da bi struktura arhitekturne slovniceimela bistveno drugačno osnovo kot ostale spoz−navne sintakse. V nadaljevanju bomo zato upora−bili zakonitosti sintakse, ki so pri omenjenih av−torjih – de Saussurju, Piagetu, Chomskemu, Ly−onsu in Butini – pravzaprav bolj ali manj enotne.A obenem moramo upoštevati, da imamo varhitekturi opraviti z drugačnimi, verjetno boljobširnimi in raznolikimi nazornimi pojmi kot papri likovni teoriji ali lingvistiki.

Zaznavne kategorije so tisti dejavniki problemskega prostora, ki so zaznavni napodlagi prostorskega, predmetnega in socialnega zaznavno−spoznavnega procesa.Prek zaznavnih kategorij se zaznavajo nazorni pojmi, atomi zaznavno−spoz−navnega procesa.

KOMPONENTE

V drugem koraku likovne sintakse (glej shema 5:4, korak B) se v spoznavnemprocesu nazorni pojmi začenjajo oblikovati v smiselno sporočilo. Po Butini(1991, 191–192) poteka proces spoznavanja vzorcev takole: v dvodimenzional−nem podatkovnem polju, ki ga možganom sporoči očesna mrežnica, se napodlagi lokalnih diferencialov (razlik med sosednjimi vrednostmi), to je na


slika 5:5Prostor svetlobe,mešanje prostorske inpredmetne zaznave,James Turrell

def 5:20

osnovi razlikovanja svetlo – temno in hladno – toplo, na mestih največjihlokalnih razlik oblikujejo abstraktne razmejitvene črte in točke.

Tako na podlagi prepoznavanja lokalnih kontrastov znotraj heterogenegapodatkovnega polja pride do prepoznavanja zaključenih oblik – likov (shema5:4, korak C1). Butina govori (ibid., 190), da ”se na zaznavnem nivoju to kažekot razlikovanje figure, lika od ozadja, na miselnem pa kot razlikovanje biti odne−biti, enega pojma od drugega.” Pri prepoznavanju likov ima večjo vlogorazlikovanje v valenci barve, pri določevanju njihovega položaja v prostoru parazlikovanje v svetlosti. Psiholog Gibson (1996, 259) pa med postopke pros−torske orientacije, to je sestavljanje tridimenzionalnega konstrukta iz dvodi−menzionalnega podatkovnega polja, šteje tudi gibanje čutil in celega telesa.”Scanning” je po njegovem usmerjen v tiste točke, kjer so lokalne razlike(kontrasti) največje. ”Gledanje torej ni nikakršno pasivno beleženje dražljaj−skega materiala, marveč je aktivno opravilo duha. Zaznavanje sestoji izuporabljanja nazornih pojmov kot enostavnih in splošnih oblikovnih kate−gorij.” (Butina 1995, 138) Pečjak (1977, 97) opisuje razmerje med likom inpodlago takole: ”Lik je nekaj enovitega in celovitega. Notranja organizacija jevisoka. Pogosto se zdi plastičen. Od podlage se jasno loči. Zdi se, da leži prednjo. Rob naj bi pripadal liku, ne podlagi. Lega lika je v polju natančno določe−na. Vedno je v središču pozornosti. Lik tudi bolj impresionira opazovalca,človek si ga laže zapomni, diferencialni pragi pa so nižji kot za podlago.Nasprotno pa je podlaga bolj difuzna, slabo organizirana in nedoločena. Nedojemamo je jasno in razločno, nima niti prave površine, zdi se, da ležirazblinjena za likom.”

V nadaljevanju (ibid., 97) pa razlikovanje med likom in podlago vidi tudipri prepoznavanju z drugimi čutili, ne samo z vidom: ”Lik in podlaga pa nistaomejena na vidno zaznavanje, čeprav so ju v tej modalnosti najbolj pogostoproučevali. Če poslušamo zvoke, se nekateri izločijo, individualizirajo,postanejo bolj jasni in ostri, drugi pa ostanejo difuzni v ozadju slušnega polja.Lahko bi govorili tudi o tipnih, temperaturnih in vonjalnih likih in podlagah.”Če takšno spoznavanje arhitekturno−prostorskih prvin ni vezano le na likovnedražljaje, temveč tudi na ostale čute, gre očitno v vsakršnem spoznavnem pro−cesu za sorodna načela prepoznavanja predmeta od podlage.

Proces lik – podlaga najbolje definira gestaltska psihologija. Posebnostgestalta v zvezi z likom, kot smo ga opisali doslej, je, da ta vsebuje lastno orga−nizacijo. Po definiciji psihologa Wertheimerja (Butina 1991, 158) je gestaltcelota, katere značilnosti niso določene z značilnostmi njenih individualnihdelov, ampak z notranjo naravo celote. To pomeni, da je lik definiran z nekimsintaktičnim načelom oziroma lastnim strukturnim pravilom. Sposobnost zaprepoznavanje likov po sintaktičnih načelih naj bi bila po prepričanjugestaltistov prirojena in vsem ljudem enotna. Neki lik, na primer trikotnik, vresnici ni le en sam (nima točno določene podobe), marveč jih je neskončnomnogo, pri čemer nekateri primeri trikotnikov od optimalne podobe odstopa−jo bolj, drugi pa manj. Človek uporablja sintaktična načela, s katerimi pre−poznava konkretne reference na določeni lik, po navedbah nekaterih avtorjevtudi pralik. Butina odstopanje meri z likovnimi spremenljivkami (shema 5:4,korak C2). Vsak lik je zato določen na takšen način. Opisan je z likovnimispremenljivkami, ki jih skupaj povezuje sintaktično pravilo. Likovnim spre−menljivkam (na primer barvi, obliki, svetlosti) Butina pripisuje tudi lastno


konotacijo (na primer pomen toplih barv, oziroma mehkih likov in podobno),odstopanja pa z razhajanjem (divergenco) ali približevanjem (konvergenco) vpomenskih valencah (za pomenske valence glej tudi Osgoodove semantičnediferenciale, 1953). Komponente zaznave lahko imenujemo tiste spoznavnelike, ki so se med miselno−zaznavnim procesom ločili od podlage na osnovigestaltskih načel. V arhitekturni zaznavi nastajajo liki znotraj vseh zaznavnihkategorij, čutnega, telesnega in socialnega zaznavanja.

Komponente so osnovni sestavni deli zaznave, ki se izoblikujejo na osnovi medse−bojnih razlik in sorodnosti v polju doloèene zaznavne kategorije. Komponente seizoblikujejo na osnovi naèel gestalta.

PODOBA

Spoznavne komponente, ki temeljijo na redukciji zaznavnega polja prekzaznavnih kategorij, se v miselnem procesu združujejo in oblikujejo v orga−nizirane strukture – podobe (glej shema 5:4 – koraka D1 in D2). Podoba jekompozicija komponent. Piaget (glej Butina, 1991, 140–141) navaja, dačlovek prek spoznavnih vzorcev, ki jih on imenuje shemate, prepoznavazaključene kompozicije v prostoru in družbi. Piagetovo delo je pomembnopredvsem zato, ker poudarja, da so shemate prilagodljive in da jih vsakposameznik ustvarja sam med svojim razvojem (glej tudi 3:5, Prilagoditev,54). Za našo razpravo je teza ključna, saj v nasprotju z občimi gestaltskimipravili podobe razume kot subjektivne miselnetvorbe. Kakovost, značilna za zaznavo vrednoten−ja arhitekture, se zato v fazi, ko se liki združujejov skupine, to je kompozicije, med ljudmi razliku−je, predvsem zaradi njihovih preteklih izkušenj sprepoznavanjem istovrstnih (a ne nujno sorod−nih) kompozicij. Tako lahko govorimo o zazna−vanju podob katere koli zaznavne kategorije, najsibo svetlobe, zvoka, vonja, pa tudi teže, stika s soljudmi in podobno.Človekov odziv na zaznano podobo bo v veliki meri odvisen od razumljivosti(ujemanju z njegovimi dosedanjimi shematami), skladnosti (ujemanju znjemu poznanimi kompozicijskimi načeli) in afekta podobe (čustvenegaodziva na zaznano podobo).

Podobe so zakljuèene kompozicijsko−strukturne sestave razliènih komponent znot−raj doloèene zaznavne kategorije.

UČINEK

Pojem učinka nam določa posameznikov odziv na zaznano podobo. Razlikamed podobo in učinkom je pomembna predvsem z vidika samega načrtovan−ja. Spoznali smo, da je človekova slika realnosti, to je ”podoba” (po def 5:22),organizirana po bolj ali manj poosebljenih kompozicijskih načelih. Če se pritem strinjamo z likovnimi teoretiki, so sami mehanizmi kompozicije (glej4:8, Kompozicija, 142) vsaj kulturno poenoteni, če že ne univerzalni.Subjektivne razlike vrednotenja podobe nastajajo takrat, ko:


def 5:21

def 5:22

tabela 5:4Povzetek zaznavno−spoznavnega procesa,primerjava pojmov

komponenta

lik

glede na splošna

pravilla gestalta

kompozicija

podoba

glede na osebne

shemate

nazorni pojem

dražljaj

glede na fiziološke

zaznavne kategorije


. je podoba sestavljena iz takšnih mehanizmov, ki opazovalcu niso znani,

. je podoba sestavljena iz večplastnih in zapletenih mehanizmov, ki jihopazovalec ni sposoben zadovoljivo razčleniti,. je podoba sestavljena iz mehanizmov, do katerih ima opazovalec izrazi−

to afektiran odnos.

Če je podoba neka razmeroma splošna kompozicijska struktura, potem jeučinek posameznikov rezultat te podobe. Navedeni trije vzroki pogojujejokončni učinek zaznave arhitekture na posameznika. Učinek je izrazito osebnareakcija, ki jo v očeh drugih težko vrednotimo. Podoba je zadnja zaznavno−spoznavna entiteta, katere modeliranje je na osnovi razmeroma trdnih prin−cipov še smiselno. Vrednotenje učinka je špekulacija z odzivi. Ben van Berkelnačrtovanje učinka opisuje z naslednjimi besedami. ”Če hočemo ustvaritiresnično v praksi uporabno arhitekturo, moramo poznati, preračunati in urav−navati njene učinke. A kako definirati arhitekturni učinek? Tega čutimo, a gane moremo prijeti; učinek ni predmet, dejstvo in lastnost. Ni snoven, podobnokot sevanje. Učinek ne spominja na svoj izvor; ’bolečina ni podobna igli’.Učinek – aktiven je kot občutek – ni standardiziran in kategoriziran, temvečostaja nemirna, nedefinirana masa na področju nezavednega. Učinek je izrazpojava, ki vključuje čutne izkušnje z zunanjim svetom, pa notranjim svetom,kot so sanje ter zamisli, in končno, izkušnje s čustvi ali strastjo. Arhitekturneposledice povezujejo te tri vidike fenomenologije in pripomorejo k njenemuodražanju na številnih ravneh. Subjektu se razkrije kot živo zavedanje, ki je vsamem jedru povezano z množico lastnosti.” (van Berkel, Bos, 1999c, 15)

Uèinek je kompozicijska kvaliteta podobe, naèeloma znotraj doloèene zaznavnekategorije, vezana na percepcijske sposobnosti opazovalca.

Učinek arhitekture je soroden učinku likovnega dela v galeriji. Ob sprehoduskozi razstavne prostore se bodo nekemu obiskovalcu oči ustavile na speci−fični mojstrovini. Prepoznal bo subtilne, a izrazno močne in s čustvi nabitekompozicijske prijeme, medtem ko bo nekdo drug brezbrižno odtavalnaprej. Enako se dogaja z zaznavo prostora, predmetnosti in socialnostistavbe. Nekdo bo v gibanju skozi prostor, med ljudmi in predmeti, prepoz−naval skladnost in strukture, odzval se bo, stavba bo imela učinek nanj. Adrugi bodo v prostoru prepoznali le najizrazitejše, najbolj banalne inosnovne mehanizme urejanja.

Ker v literaturi nismo našli trdnih psiholoških in antropoloških dokazovo občih mehanizmih kompozicije, četudi je o njih v knjigah o likovni teorijiveliko poenotenih načel, ne moremo govoriti o univerzalni teoriji sintaksepodobe. Modeliranje podobe arhitekture (v mislih imamo pojem podobe, kotga opisujemo v prejšnjem poglavju), izhajajoč iz zaznavnih kategorij in natokomponent, ostaja postopek, ki ga ne moremo in ne smemo objektivizirati. Avendar pri vrednotenju s precejšno zanesljivostjo lahko uporabljamo meha−nizme, ki so medkulturni in obče znani. Merila kompozicije so zato edinorazpoložljivo sredstvo, s katerim lahko z nekaj objektivne rezerve vrednotimomodelne podobe v postopku načrtovanja. Odzivi na te podobe so učinki, ti pav veliki meri odvisni od zmožnosti opazovalca, da prepozna in razume meha−nizme, skrite v podobi.


def 5:23

subjektivno zaznavni kriteriji arhitekture

KRITERIJ PODOBE IN UČINKA

Na osnovi relativno dolge razprave o vprašanjih, ki so se porodila ob težnjah,da se v arhitekturnem načrtovanju dejansko upošteva tudi osebnostna merilavrednotenja, lahko v tem trenutku vsa navedena znanja strnemo in povza−memo v enotnem sistemu zaznavnega vrednotenja arhitekture. Psihologija inlingvistika sta zaznavno−spoznavni proces razdelili v postopne faze obliko−vanja sporočila zaznave, ki jih bomo povzeli v celoti (glej tabelo 5:4, 185).Kriteriji, ki temeljijo na subjektivni zaznavi, bodo osnovani na pojmu podobein učinka.

Prvo vprašanje je, kako razumeti razmerje med stanjem pred posegom inpo njem, kot ga navaja definicija kriterija (glej def 5:1, 160). V nasprotju zobjektivnimi merili, ki so v stvarnem svetu eksplicitno prisotna, so podobeprimarno vezane na svet zaznave. Stanje po posegu je seveda podoba, ki jozgrajena stavba generira v okolju, stanje pred posegom pa je imaginarnapodoba te stavbe, konstrukt pričakovanja, ki si ga vsak izmed udeležencevpostopka načrtovanja predstavlja na likovni osnovi (ali pa kako drugače). Pritem moramo opozoriti, da stanja pred posegom ne smemo mešati z dejanskopodobo kraja, preden smo vanj posegli z novo stavbo, saj ta domena sodi medtako imenovane kolektivne kriterije. Subjektivni, torej individualno osnovanikriteriji, so zato vezani izključno na posameznikovo predstavo o rezultatuintervencije.

Upoštevajoč def 5:1 se moramo v nadaljevanju vprašati, katerihdejavnikov problemskega prostora se sploh tičejo zaznavni kriteriji. Odgovorje preprost: to so vsekakor dejavniki, povezani s senzorno zaznavo posega vprostor, od vidne pa do telesne zaznave, od predmetne do prostorske, kottudi druge oblike telesne zaznave prostora, na primer zaznavanje osebnost−nega in socialnega prostora (za bivalni prostor glej def 3:9, def 3:10 in def 3:11,47, za ovoj glej def 4:15 in def 4:19, 126–129). Z vidika okolja tako govorimopredvsem o materialni podobi arhitekturnega posega, na nivoju bivalnegaprostora pa tudi o ostalih nivojih zaznavne podobe. Te podobe se oblikujejona osnovi percepcije in podatkov, ki jih dobimo s čutili. Ker vemo, da spoz−navanje arhitekturnega prostora ni vezano le na oko, temveč tudi na ostalačutila in organe, je pri vrednotenju podobe in pomena nujno, da se upoštevaceloten senzorni spekter.

Podobo arhitekturnega posega bomo zato za potrebe vrednotenja mod−elirali na osnovi vidnega, slušnega, tipalnega, telesnega in osebnega zazna−vanja, analiza pa bo temeljila na zakonitostih zaznavno−spoznavnega procesa.V teoretičnem pregledu tega procesa smo ugotovili, da je ločevanje zaznavne−ga polja na komponente bolj ali manj splošen fiziološki pojav. Ker smo si vtem koraku spoznavanja realnega ljudje v veliki meri enakovredni (z izjemotistih z okvarami čutil in čutnih centrov), bomo za osnovo arhitekturnegaposega, tako na nivoju distribucije dejavnosti kot na nivoju stavbnega ogrod−ja, pojem, ki nas zanima, razgradili na osnovne komponente. Delitev na kom−ponente se sklada s členitvijo bivalnega prostora in arhitekturnega ovoja, ki

187arhitekturni kriteriji :: subjektivno zaznavni kriteriji arhitekture

5::7

smo jo opisali v poglavjih 3 in 4 (Sistem prostora in Sistem ovoja). Strukturobivalnega prostora in ovoja bomo prek sintakse zaznavno−spoznanega proce−sa (v našem primeru so to mehanizmi kompozicije) prevedli v konstrukt, kinaj bi na analitičen način prikazoval podobo stavbe.

Prav tako smo ugotovili, da je človekovo prepoznavanje smiselne podobevezano na njegove izkušnje v prepoznavanju kompozicije stvarnega sveta innjegovih sestavnih delov. Veščina uporabe mehanizmov je vezana na človeko−vo bogastvo izkušenj v spoznavanju stvarnosti. V postopku načrtovanja jekorak iz sestave komponent k podobi prvi, ki sposobnost in kakovost vred−notenja arhitekture med posamezniki ločuje glede na pridobljene izkušnje.

Večplastna podoba arhitekture, torej tista, ki temelji na vseh vrstah zaz−nave, je sestavljena iz posameznih, med seboj ločljivih komponent, ki se naosnovi kompozicijskih načel organizirajo v smiselne elemente višjega reda –podobe. Subjektivno vrednotenje je zato v prvi vrsti vrednotenje razumljivosti,skladnosti in smiselnosti teh elementov. Te pa se vrednoti po osnovnih kom−pozicijskih načelih, med njimi so: ponavljanje, simetrija, asimetrija, harmonija,kontrast, dominacija, ritem in podobno (za popoln seznam glej poglavje 4:8,Kompozicija, 144 oziroma Butina, 1991, 221). S stališča uporabnosti subjek−tivno zaznavnih kriterijev za argumentacijo v postopku načrtovanja pa lahkopovzamemo:

Subjektivno vrednotenje podobe temelji na enotnih zaznavno−spoznavnih pro−cesih, katerih rezultati so odvisni tako od predmeta opazovanja kot tudi od pri−dobljene spretnosti pri prepoznavanju situacij, sorodnih naravi opazovanja.Bogastvo preteklih izkušenj vpliva na kakovost in globino prepoznavanja podobe.Te si pridobimo z izobrazbo in poglobljenim, èustveno angažiranim opazovanjem,torej z intelektualno emocionalnim odnosom do okolja.

Kriterij podobe je razmerje med prièakovano podobo stavbe in njenim modelom vpostopku naèrtovanja. Obe stanji se vrednoti s kompozicijskimi merili, bodisiloèeno po zaznavnih kategorijah bodisi združeno v enotno podobo.

Vrednost kriterija podobe ni neka številka, temveč sodba, ali je podoba mod−ela lepša, privlaènejša, skladnejša, bolj urejena, bolj harmonièna in podobno odpričakovane. Na osnovi primerjalnih sodb med pričakovanim in predvidenimposameznik sklepa o ustreznosti podobe bivalnega prostora in njegovemovoju. Vse te sodbe pa niso rezultat modelirane strukture podobe, temvečučinka, ki ga ima ta na akterja v postopku načrtovanja.

Podobo je med načrtovanjem mogoče modelirati na dva načina. Poprvem, bolj uveljavljenem, se skuša čim več zaznavnih kategorij združiti venem modelu, posnetku realnosti. Imenujemo ga sintetični način. Drugi paje analitičen in modelira parcialne podobe po posameznih zaznavnih kate−gorijah. Vzporedno ustvari več podob, ki pa so vsaka posebej vezane le na enozaznavno kategorijo. Oba način imata svoje prednosti in pomanjkljivosti.

1. Sintetièni model omogoča vrednotenje superpozicije posameznih zvrstikompozicij, torej daje razmeroma celostno percepcijsko sliko o stavbi. Podrugi strani pa lahko zaradi omejitev v mediju predstavitve združuje razmero−ma malo različnih zaznavnih plasti, med katerimi nedvomno dominiravizualna. To pomanjkljivost se da delno odpraviti tako, da elemente bivalnega


def 5:24

prostora in ovoja modeliramo čim nazorneje, s čimer ”napeljujemo” na tisteprvine zaznave (na primer težo, rezistenco, transmisijo, pomen), ki jih medijsam po sebi ne dopušča. Model je inpliciten. A v takšnem referenčnempristopu se skriva tudi past, saj se zanaša, da bodo nazorni elementi modelarazumljeni enako, kot so bili zamišljeni. Izsledki gornje teoretične razpravekažejo, da ni vedno tako.

2. Analitièni model daje fragmentirano sliko posameznih plasti realnosti. Znjim ne moremo narediti modela celostne, to je končne podobe o bivalnemprostoru in ovoju, vendar nam plastenje po zaznavnih kategorijah omogočavpogled v druge kvalitete stavbe. Ker v vsakem modelu prikazujemo enooziroma kvečjemu dve kategoriji, je tehnika reprezentacije lahko enotna zavse modele. Govorimo o diagramu. Zaradi reprezentacijske enotnosti in pre−prostosti je diagram vedno ekspliciten. Vsekakor ob tem zahteva pojasnilo okategorijah, ki jih predstavlja; a njihovo vrednotenje je veliko bolj nedvoumnokot pri sintetičnem modelu. Različne diagrame lahko zaradi enotnosti formeprimerjamo med seboj ter prek njihove superpozicije prepoznavamo poten−cialna neskladja med posameznimi zaznavnimi ”slikami”. Učinkovitostarhitekture je v veliki meri odvisna od tega, v kakšnem medsebojnem odnosuso si parcialne plasti podobe prostora in ovoja. Stanja, kjer so si podobenasprotujoče, se odražajo kot zmedena in ”kaotična”; stanja, kjer so podobepovsem skladne, kot stroga in ”formalna.” Iskanje pravega razmerja med vsemiplastmi arhitekturne podobe je ena njenih temeljnih kvalitet in nalog.

V tej razpravi menimo, da je za vrednotenje sub−jektivno−zaznavnih kriterijev analitični modelboljši pripomoček od sintetičnega. Eksplicitnostin možnost analize superpozicije so tistekakovosti, ki bistveno omejujejo možnost dvoum−ja in nerazumevanja modela v postopku načrto−vanja. Kompozicije, prikazane v diagramski obli−ki, so čitljive, predstavljene preprosto in jasno, injih je lažje prepoznati in vrednotiti tudi razmero−ma manj usposobljeni osebi (glej shema 5:6, 190).Vseeno pa sintetičnega modela ne bi smelipovsem opustiti. Navsezadnje nam daje celovitopodobo, to je miselno osnovo, na kateri gradimoin vrednotimo posamezne analitične plasti sub−jektivne zaznave.

PRIMERI VREDNOTENJA

Določeni skrajni teoretiki moderne so v objektivno merljivih dejstvih videliedine kriterije vrednotenja (glej poglavje 5:4, Objektivno vrednotenje, 167).Paradoksalno, obenem pa tudi precej logično, se glavna protagonistična delamoderne arhitekture v veliki meri vrednotijo na podlagi kriterija podobe (glejCuris, 1996, vila Savoye; Rowe, Slutzky, 1997, vila Garches in podobno).Pravzaprav je bilo zanašanje na popolno objektivnost le pretveza, paradni konjin spogledovanje z ideali tehnike, praksa pa je objektivno merljivo vseeno

189arhitekturni kriteriji ::

shema 5:5Diagram gibanja, poLouisu Kahnu (virAllen, 1999: 56)

venomer nadgradila z izjemno podobo in kompozicijo. Curtis (1996, 275)pravi da: ”... je bila v nekaterih ozirih predstava o ’mednarodnem slogu’ restehtna, v drugih pa šibka. Zdi se, da so se prvi zagovorniki sodobne arhitek−ture preveč ukvarjali z definiranjem posplošene zgodovinske istovetnosti zaslog in niso bili dovolj pozorni na individualne in osebne cilje. V 20. letih sov nekaterih zahodnoevropskih državah in predelih Sovjetske zveze ter ZDAgovorili skupni jezik izražanja, vendar je bil ta bolj zapleten, kot so leksikoni,in je pripomogel k prehodnemu obdobju pri večini sodelujočih arhitektov.Poleg tega je bila to samo ena od številnih vizualnih možnosti, in najzan−imivejša dela v tem okviru so bila tako individualna, da jih tako rekoč ni bilomogoče kategorizirati.”

Z vidika obče zaznavne teorije je zanimivo tudi raziskovanje norveškegaarhitekta Thiis−Evensona, ki je proučeval fenomenološki pomen prostorskihoblik. Njegov pristop je nekje med subjektivno zaznavnim in kolektivno spre−jetim. Razlika v zasnovi njegove obče ”tipologije,” ki jo izpostavlja tudi sam, paleži v sklicevanju na osnovne parametre človekovega subjektivnega odnosa dostvarnega prostora – torej na gibanje, težo in snov. ”Skupne izkušnje podobnokot simbolni pomeni temeljijo na prepoznavanju, tokrat pa se nanašajo nanaša telesna izkustva. Ta so skupna vsem ljudem in jih pridobivamo, ko sesoočamo s pojavi okoli nas. Te stvari so dane, denimo težnost in naravne sile.Izkustva s temi pojavi lahko opišemo z izrazi, povezanimi z gibanjem, težo invsebino. Kot dejavni posamezniki se premikamo v odnosu do dinamične ref−erence, ki jo označuje težnost in ki nam zato predstavlja velik razpon značil−nosti: ležimo, sedimo, stojimo, tečemo, se sklanjamo in zvijamo. Dan in nočpripomoreta k izkustvom, ki so odvisna od svetlobe in teme. Izkustva, ki jihdobimo z dotikom, nas učijo o razlikah med mehkim in trdim, grobim innežnim, vlažnim in suhim. Te izkušnje sestavljajo zapleteno mrežo referenc,ki so osnova za naš odziv, ko se gibljemo v odnosu do predmetov v prostoru.Ti gibi so opisani glede na fizično razmerje s stvarmi okoli nas. Hodimo ponečem, stopimo na nekaj, stopimo z nečesa, gremo ob nečem, skozi nekaj,med nečem, pod nečim in tako naprej. A način, kako te stvari počnemo, ninematerialen, saj so izkustva različna, če hodimo po nečem strmem alipoložnem, širokem ali ozkem – če je tisto, kar je nad nami, nizko in težko alivisoko in lahko, če je tisto, po čemer hodimo, mehko ali trdo, grobo ali gladkooziroma povedano drugače, eksistencialni izraz arhitekturne oblike, ki temeljina gibanju, teži in snovi oblike, prepoznamo na podlagi skupnih izkustev znaravnimi pojavi. Enako kot simbolični pomen v arhitekturi tudi eksistencial−ni izrazi ustvarjajo podobe, na katere se odzivamo. To pomeni, da naše okolje’uporabljamo’ prej psihično kot fizično.” (Thiis−Evensen, 1987, 25)

Za ilustracijo si poglejmo Curtisov opis vile Savoye: ”Arhitektura dela s


shema 5:6Diagrami podob

posameznih kategorijstavbne lupine.

Primerjaj s shemo 4:9(138–139)

R odpornostT prevodnost F oblika P fizične lastnosti K pomen

štirimi dimenzijami, ne samo tremi. Že po naravi se ukvarja s časom in spre−membo. Obliko stavbe začnemo razumeti postopno, ko hodimo po njej, inprimerjamo scenografske incidente ter jih vključujemo v čedalje popolnejšopredstavo o celoti: kakšna se nam bo zdela zgradba, je odvisno tudi od vre−mena, svetlobe, ki poudarja silhuete, oblike in globino. Gibanje in spremem−ba sta skoraj samo bistvo zasnove vile Savoye. V njen opis bi se najlaže podalikot na promenado.” (Curtis, 1996, 275) Pri tem ”subjektivnem” vrednotenjuarhitekture avtor kritike uporabi zaznavne kategorije vida (svetlobo, obris,obliko in globino) ter seveda telesa (gibanje, zaznavo vremena). Po njegovemmnenju je jedro kvalitete in smisla tega arhitekturnega dela občutenje difer−enciala v zaznavnih kategorijah prek kinetične zaznave prostora. Očitno je, daCurtis govori tako o dinamični prostorski kompoziciji svetlobe kot tudi vetra,vonja in telesnosti. Ta dinamika celostne percepcije po njegovem ”uteleša mitsodobnega življenja” in ”vključuje odmeve preteklosti” (ibid, 275). Potem−takem bi težko trdili, da je bila arhitektura moderne subjektivne zaznaveoskubljena, saj ta po njegovih navedbah predstavlja jedro in idejo ne samo vileSavoye, temveč tudi drugih del tistega obdobja. Mit sodobnega bivanja ninekaj neopisljivega in mitičnega, temveč je pojem bivalnega prostora, ki jeorganiziran kot zvezna, dinamična in na določenih mestih diskretno lomlje−na kompozicija vseh zaznavnih kategorij – prav to, kar nam na nivoju zaznavenudi tudi vila Savoye.

Tako kot Curtis v ”objektiviziranem” svetu moderne arhitekture išče izrazesubjektivnega in osebnega, lahko tudi pri Alešu Vodopivcu zasledimo podob−ne težnje, ko v svojem delu Primarna opredelitev arhitekturnih elementov ”objek−tivnost” funkcije stavbe ločuje na tako imenovano arhitekturno (subjektivno) inpraktièno (objektivno) funkcijo. ”Arhitekturna funkcija je vprašanje pomena,odnosov, kompozicije, tekotnike, ... praktična funkcija pa je vprašanje uporab−nosti” prostora (Vodopivec, 1980: 51)

Kriterija objektivnosti in podobe sta oblikovalain usmerjala produkcijo modernistične arhitek−ture. Kritiki tega obdobja zato arhitektom niso oči−tali le priseganja na suhoparne in nečloveške kri−terije pozitivizma, ampak tudi akademizem in eli−tizem kriterijev podobe. Zapisali smo, da je vred−notenje podobe predvsem miselno−čustvenadimenzija, ki za svoje kakovostno sprejetje zahte−va relativno visoko stopnjo spoznavanja mehaniz−mov kompozicije.

191arhitekturni kriteriji :: subjektivno zaznavni kriteriji arhitekture

slika 5:6Vila Savoye, zaznavaveèplastne podobe (vir Curtis, 1996, 275)

kolektivno vrednotenje

”Oblika izraža funkcijo le na osnovi sistema uveljavljenih navad in prièakovanj.”(Eco, 1973, 136)

”Ko se med sprehajanjem po gozdu spotaknemo ob šest èevljev dolgo in tri èevlješiroko gomilo, napravljeno z lopato v obliki piramide, se zresnimo in nekaj v nas gov−ori, tu je nekdo pokopan. To je arhitektura.” (Adolf Loos, po Vodopivec, 1980, 12)

”Arhitekture ne moremo gledati in ocenjevati kot forme same na sebi, temveè pred−vsem kot vprašanje pomena oziroma simbolne forme.” (Vodopivec, 1980, 4)

ZGODOVINSKO ZALEDJE

Vzporedno z iskanjem ”zakonitosti,” ki bi opisovale razmerje med stvarnoobliko in vsebino njenega spoznavanja, so se pojavile tudi kritike pristopov, kiskušajo dojemanje in razlago stvarnosti skrčiti na zaznavno−spoznavni proces.Zelo zanimiv je komentar A. Colquhuona, ki v okviru kritike strogo kom−pozicijskega pristopa podaja Gombrichevo razlago teorije V. Kandinskega.”Teorija Kandinskega temelji na prepričanju, da imajo oblike fiziognomskoali ekspresivno vsebino, ki se k nam prenaša neposredno. Takšno mnenje jebilo deležno hudih kritik, zelo prepričljivo pa jo je v svoji knjigi Meditations ona Hobby Horse (glej 1971) ovrgel tudi E. H. Gombrich. Pokazal je, da ima ure−ditev oblik, kot jo najdemo na sliki Kandinskega, pravzaprav malo vsebine,razen če tem oblikam ne pripišemo sistema konvencionalnega pomena, ki niinherentno sami obliki. Postavlja tezo, da so fiziognomske oblike nejasne,čeprav ne povsem brez izrazne vrednosti, in da jih lahko razložimo le znotrajdoločenega kulturnega okolja.” (Colquhoun 1981b, 48) Subjektivno zaznavnovrednotenje, ki temelji na kompozicijskih načelih, meri estetske uèinke ustro−ja bivalnega prostora, vendar so ti vsebinsko skopi, če nimajo navezave nakolektivni vrednostni sistem. Pomen kompozicije je prepoznan šele znotrajveljavnega vrednostnega sistema.

Razvoj kolektivnega razumevanja in vrednotenja arhitekture je potekal vtreh fazah. Najprej so bila podana univerzalna načela, nato pa raziskane še nji−hove lokalne manifestacije. V prvi fazi se je vzpostavila ustrezna teoretična pod−laga (sintaksa) za razumevanje ustroja in pomena arhitekturnega prostora. V

drugi fazi so bila ta dognanja preverjena (tipologija)z nekaj praktičnimi primeri, šele tretja faza pa jeakademsko−teoretično izhodišče razširila v splošnoraziskovanje medčloveških razlik (kultura).

Med najuspešnejše kolektivne sisteme ustal−jenih vrednot nedvomno sodi jezik s svojo sintak−so in semantiko. Lingvistične teorije zato nisopripomogle samo k razumevanju odziva človekakot posameznika na sprejeto sporočilo, ampakseveda tudi k kreaciji sistema sporočil, ki si galjudje lahko čim bolj nedvoumno izmenjujejo.Lingvistika je dala osnovo za razumevanje kolek−


5::8

slika 5:7Matti Suronen,

hiša Futuro, 1968 (vir Jackson, 1998, 102)

opomba 5:2Vasilij Kandinskij v svoji

knjigi Od toèke do èrterazlaga, da so oblike,

same po sebi nosilke pom−ena in v opazovalcu

vzbujajo ponavljajoèe sereakcije. Tak pristop je

soroden tistimfenomonološkim teo−

retikom, ki trdijo, da jevsebina spoznavnega

procesa pri vseh ljudehenaka in neodvisna odzgodovinskega ali kul−

turnega konteksta. (glejKandinskij 1985)

tivnih vrednostnih sistemov tudi v arhitekturi. Jezik ali znakovni kod je civi−lizacijska osnova, temelj formacije socialnih skupin na nedružinski osnovi.Znak je osnovni sestavni del znakovnega koda. Vsak znak ima svojo podobo(akustično sliko, označevalca oziroma po Ferdinandu de Saussurju signifiant)in svoj pomen (označenca oziroma v francoščini signifié).

Znakovni kod je sestav ustaljenih razmerij med podobami in pomeni, ki veljajoznotraj doloèene socialne skupine.

Znak je podoba, ki znotraj doloèenega znakovnega koda oznaèuje pomendoloèenega predmeta, pojma ali dogodka.

SINTAKSA

V drugi polovici sedemdesetih let se je torišče arhitekturne teorije vrtelo okoliprevajanja splošne teorije znakov, katere duhovna očeta sta bila zlasti NoamChomsky in de Saussure, v arhitekturno teorijo znakov. Pri tem so nekateripoudarjali predvsem sintaktične prvine teorije Chomskega (na primerEisenmann [glej 1982, 18], veliko pred Chomskim pa že J.N.L. Durand [glejMoneo, 1978, 28−29]), drugi pa tudi semantične elemente oziroma tipologije(na primer Christopher Alexander [glej 1977, x], Aldo Rossi [glej 1999]).Sintaktične prvine določajo načela, po katerih se iz posameznih znakov (vlingvistiki iz besed, v arhitekturi pa iz stavbnih elementov) sestavljajo tvorbevišjega reda in s tem kompleksnejšega pomena. Ta načela se delijo naprej natako imenovana. generativna pravila (Chomsky, 1950), ki dajejo stavkuosnovno ”pravilno” strukturo, in transformacijska pravila, ki s spreminjanjemnormativne strukture stavku priredijo ustrezno modaliteto ali prenesenpomen (Roland Barthes ga imenuje tudi tretji ali ”otopeli” pomen, glej 1985,47). Struktura povezovanja znakov v sporočilo v lingvistiki temelji na slovnici,v arhitekturi pa predvsem na zakonih tektonike, termodinamike in kompozi−cije. Po navedbah Monea (1978, 29) je sintaktična pravila uporabljal že Durand(1805), ki iz osnovnih stavbnih elementov (steber, slop, lok, stena in podobno)po načelih dispozicije (to je po nekaterih mehanizmih kompozicije, predvsemosi, mreže in simetrije, glej 4:8, 144) sestavlja v prvi vrsti v stavbne člene (por−tiko, stopnišče, dvorišče, arkade in podobno), te pa končno združi v stavbe.Izbor elementov sledi stavbni vsebini, dispozicija pa je mehanizem nadzora,da sestavljanje iz elementov v celoto ne bi zapadlo v fragmentacijo. PoDurandu je dispozicija sintaktično pravilo, ki iz znakov ustvarja smiselne inpravilne celote. Transformacijska pravila, o čimer Moneo sicer ne piše eksplic−itno, a je po Durandovih navedbah očitno, pa so tako imenovani arhitekturnistili, katerih vloga je tako sekundarna, celo ”tiranska” (ibid., 29), in osnovi neda pomena, temveč mu doda le ustrezno modaliteto.

193arhitekturni kriteriji :: kolektivno vrednotenje

tabela 5:5Dopolnjena tabela 5:4,Povzetek zaznavno−spoznavno semantiène−ga procesa, primerjavapojmov

def 5:26

def 5:25

komponenta

lik

glede na splošna

pravilla gestalta

kompozicija

podoba

glede na osebne

shemate

kultura

pomen

glede na kolektivni

vrednostni sistem

nazorni pojem

dražljaj

glede na fiziološke

zaznavne kategorije


Vrhunec (in hkrati skorajšnji konec) sintaktičnega pristopa je arhitekturnateorija doživela v zgodnjih delih Petra Eisenmanna, predvsem v njegovem cik−lusu desetih hiš (House I – House X) (glej Eisenmann 1982). V nasprotju zostalimi teoretiki je avtor generativna in transformacijska pravila izkoriščal vneskončnih modulacijah in ponavljanjih, da bi osnovne stavbne elemente,torej pomenske znake, z večkratnimi transformacijami osvobodil izhodiščnihpomenov. Po navedbah Gandelsonasa (ibid., 7) naj bi operacije osnovnihoblik ponavljal toliko časa, da bi se njihovi pomeni in reference izbrisali,operacije kot take pa s tem postale pravi formalni predmet arhitekture. Vnekem oziru je Eisenmannovo delo sorodno dadaizmu v slikarstvu, predvsempa iskanju onomatopeje arhitekturnih oblik. Svoje sintaktične postopke načr−tovanja je avtor imenoval dekompozicija (ibid., 36).

Ne glede na to, ali so generativna oziroma sintaktična pravila osnovana natemeljih tektonike, dispozicije ali dekompozicije, so vsi sistemi, ki so jihuporabljali omenjeni avtorji, izhajali iz splošnih in natančno določenih kom−pozicijskih pravil sestavljanja elementov. Jezik, ki so ga uporabljali, zato niizviral iz ustroja socialne skupine, temveč se je bodisi nagibal k akademskisplošnosti (kompoziciji) bodisi k njeni zlorabi (dekompoziciji).

Sintaksa je sestav dogovorjenih pravil združevanja znakov v pomenske enote viš−jega reda. Generativna sintaksa združuje osnovna pravila sestavljanja sporoèil(oèitni pomen), transformacijska sintaksa pa operacije preoblikovanja sporoèila(preneseni pomen).

SEMANTIKA IN TIPOLOGIJA

Druga veja teoretikov arhitekturne lingvistike pa je v nasprotju s prej omen−jenimi avtorji na prvo mesto postavila semantiko, sintakso pa uporabljala le kotnjeno orodje. Priznavali so, da je semantika v vrednotenju arhitekture ključ−na, saj nudi splošen referenčni sistem, ki znanim oblikam (označevalcem)pripisuje družbeno dogovorjeni pomen (simbol). Sistem znakov so poimeno−vali tipologija, njene sestavne elemente pa vzorci in tipi.

Bistvena razlika med vzorci (nekateri avtorji jih imenujejo tudi ikone,glej klasifikacijo C.S. Peirca, kot jo navaja po navedbah Geoffreya Broadbent1978, 474) in tipi je, da se vzorci pojavljajo vedno v enakih parametričnih instrukturnih konfiguracijah ter skoraj nimajo oblikovnih in operativnihvariacij (glej Alexander, 1977, xvii), medtem ko imajo tipi bolj ohlapno para−metrično sestavo in je zato poudarek na ustroju. Vseeno pa je tudi znotrajterminologije nekaj razlik. Predvsem starejši avtorji so tipe pojmovali bližjetemu, kar danes imenujemo vzorci. Primer je Quatremere de Quincy(Moneo 1978, 28), ki tip definira kot pravzor, prvo namensko rabo določeneoblike. Zanj je tip statična, zgodovinsko utemeljena oblika, vezana nadoločeno uporabo, obliko in včasih celo material. Quatremerov tip je sorodenPlatonovi ideji (glej Fürst, 1990, 8), ”nespremenljivem, večnem in absolut−nem” kozmičnemu vzoru, ki daje vsemu stvarnemu pravi smisel in uni−verzalno referenco.

Sodobno pojmovanje tipa izvira predvsem iz del umetnostnega zgodovi−narja G.C. Argana (ibid., 35), ki je tip definiral kot ”notranji oblikovni ustroj”


def 5:27

stavbe, referenčno obliko, ki se lahko izraža spomočjo različnih parametrov komponent in last−nosti materialov. Izvor tipov je zgodovinski in preknjih se ohranja izročilo zgodovine. Zato za razlikood Quatremerovega tipa Arganov ni končnodoločen z namenom oziroma uporabo, temveč gaje moč preoblikovati v skladu z različnimi sodob−nimi uporabami. Tako se tip ohranja in razvija kotživi element zgodovinskega procesa v arhitekturi.Praktični primeri teorije tipologije se odražajo nadelih A. Rossija (1999), ki tipologijo uporabljaracionalno in prilagodljivo, R. Venturija (1968), kipa, nasprotno, tipe interpretira bolj dobesedno inbližje vzorcem oziroma, kot jih sam imenuje,podobam (v angleščini images). Oba menita, da sotipi kot znakovna sporočila dovolj splošni in obči,da vsak opazovalec nedvoumno sprejme inrazume njihov pomen. Pri tem se opirata na kon−tinuiteto in evolucijo relacije forma – pomen.

Tip je znaku sorodna specifièna struktura, ki razliène podobe razliènih dejavnikovproblemskega prostora povezuje med seboj na ponavljajoè in prepoznaven naèin,ponavadi v odnosu z doloèeno vsebino ali namenom.

Tipologija je znakovni kod, vezan na doloèeno socialno in profesionalno skupino.Njen osnovni znak je tip.

Splošnost in obča razumljivost pa se hkrati nekaterim teoretikom nista zdelatako samoumevna, zato tipologije niso razumeli kot znakovnega jezika per se,temveč bolj kot simbolni kod, ki zahteva določeno izobrazbo in nomen−klaturo. Brodabent piše da je: ”simbolizem problematičen, ker temelji na kul−turi in se ga je treba naučiti, zato se njegov pomen lahko tudi spremeni.”(Broadbent 1978, 480) Precej bolj argumentirano pa sorodno tezo podaGandelsonas: ”Kakorkoli že, analogija arhitekture z jezikom ni čisto natanč−na. Jezikovne konvencije so toge in jih sprejemamo kot takšne. V arhitekturipa se pravila spreminjajo in niso obvezna... Zato je za izraz arhitekturnegaznamenja potrebna definicija formalnega kodnega sistema... A v arhitekturiformalnega sistema niso definirali tako natančno in izčrpno kot na primer vglasbi. Arhitekti že od nekdaj delajo z drobci sistema, ne pa s popolnimjezikom.” (Eisenmann, 1978, 18) Kljub trudu in navidezni sorodnosti medarhitekturo in lingvistiko se zaprt in formalno nedvoumen znakovni sistem vpraksi ni nikoli uveljavil do te mere, da bi bil splošno priznan in del strokovnekonvencije.

Kljub vsemu je tipološki pristop, še posebej po Rossijevi zaslugi, varhitekturo prinesel bolj poglobljeno razumevanje zgodovinskega in fizične−ga konteksta. To pomeni, da se tipi niso proučevali v svoji formalni obliki,temveč raje kot materialno in funkcionalno zelo raznolike upodobitveenakega izvornega tipa. Pristop, ki je v arhitekturnem prostoru iskal prostorovnotranji formalni ustroj s temeljem na strukturnih principih kompozicije in


slika 5:8Richard Hamilton,Just what is that makestoday’s homes so different, so appealing?kolaž (vir Gili Galffeti,1997, 19)

def 5:28

def 5:29

sestavljanja, je s primerjavo tipološko sorodnih, po kraju izvora in njihovikončni obliki pa zelo različnih del, počasi pripravljal plodna tla za razisko−vanje medkulturnih razlikovanj v zasnovi prostora.

KULTURA

Šele tipološki (notranje strukturni) pristop je oblike v arhitekturi razumel dovoljabstraktno ter ob tem spoznaval njihove procese geneze in transformacijepraoblike, da je bilo pestrost in raznolikost v grajeni kulturi različnih narodovmogoče postaviti na skupni imenovalec in jih med seboj objektivno primerjati.Enega ključnih konceptualnih prelomov je nedvomno povzročila knjiga B.Rudofskega (glej 1964) Arhitektura brez arhitektov. Bolj kot provokacija zoperteoretično akademski pristop k zasnovi prostora je delo pomembno, ker skušana primerih kulturno in krajevno različnih naselij razumeti principe, ki sobotrovali raznolikosti. Z drugimi besedami, odpira raziskave o modifikacijistavbnega tipa v različnih naravnih in socialnih pogojih. Šele študije, ki so prekenotnih izhodišč iskale sorodnosti in skupna načela pri odzivu na topografijo,kulturo, klimo in druge dejavnike okolja, so teorijo ”tipa,” torej notranjegaustroja oblike, lahko podprle s stvarnimi in trdnimi primeri. Glavna teoretičnanačela v tej smeri je postavil Amos Rapoport (glej 1969).

Razmerje med kulturo in kolektivnim vrednostnim sistemov podajaantropolog Setha. Pravi, da ”spremenljivost in refleksivnost kulture poudarja−ta dve definiciji kulture, kultura kot simbolični proces in kultura kot interpre−tativni proces. Kultura, ki jo razlagamo kot simbolični proces, se nanaša nadružbeno oblikovani sistem pomena, ki ga lahko proučujemo z opazovanjem.Kulturni simboli izražajo skupne kulturne pomene in omogočajo njihovodekodiranje in odkrivanje. Če kulturo definiramo kot interpretativni proces,to pomeni proučevanje postopoma spreminjajočih se pomenov in dejanj shistorično in kritično analizo. Kultura kot interpretativni proces je z večvidikov zadnja od definicij in jo je najtežje jasno označiti, vendar tu z njohočemo pokazati, da je kultura hitro spreminjajoč se niz pomenov in idej, kiso značilni za skupino ljudi, da je politični in ekonomski okvir in zgodovin−sko obodbje. Kulturno znanje se prenaša in reproducira prek jezika in sim−bolične reprezentacije, vendar ga je najlaže interpretirati oziroma razumetiznotraj nekega socialnopolitičnega konteksta in zgodovinskega obdobja.Predstava o spremembi je tu pomembna – medtem ko se raziskovalci kultureobičajno zatečejo k pomenom kulture, ko govorijo o neki družbi ali skupini,je vir interpretativne kulture pogosto vzajemno delovanje kulturno različnihljudstev.” (Setha 1989, 7)

Teorija kultur je v pojmovanje tipologije vnesla nove dimenzije. Tipi nisoveč univerzalne praoblike, ki bi bile obče veljavne ne glede na kraj in kulturo,ampak so pogojene s krajevnimi razmerami in socialnimi odnosi, ki veljajo vdoločeni kulturi. Habraken (2000, 278) zato govori o okoljskih tipih in opozar−ja na probleme zaradi nerazumevanja posegov, do česar pride, če se tipeuporablja zunaj njihovih izvornih okoliščin (ibid., 265). Ne samo, da se s temizneverimo okoliščinam, ki so botrovale nastanku ponavljajoče se oblike, tem−več smo izgubili tudi referenčno pomensko kulturno−socialno okolje, ki je tatip uporabljajo in ga oblikovalo, modificiralo in transformiralo med svojimrazvojem. Tip zunaj svojega izvornega kolektivnega vrednostnega sistema nimapravega smisla.


Kultura je kolektivni vrednostni sistem simbolov, pomenov in navad, ki jih doloèe−na socialna skupina deli in upošteva. Kultura je nujni okvir zadovoljivegatipološkega vrednotenja.

Sklenimo zgodovinski pregled z vnovično postopno primerjavo medArganovim in Habrakenovim tipom. Oba avtorja pojmujeta tip kot formalnokonfiguracijo osnovnih komponent, kot notranji ustroj. Pri obeh lahko izborkomponent v določeni meri variira, ob predpostavki, da se ohrani njihovomedsebojno razmerje. Ob dosledni primerjavi pa ugotovimo, da strukturaArganovih tipov temelji bolj na geometrično−kompozicijskih odnosih (for−malnih parametrih), za Habrakena pa imajo večjo veljavo dejavniki tehničnih,teritorialnih in socialnih odnosov (neformalni parametri). Oba tipa sta vari−abilna in se s postopno rabo razvijata in spreminjata, vendar jih pri slednjemne moremo nekritično prenašati iz okolja v okolje.

POMEN

Če smo v prvih poglavjih o kriterijih arhitekturnega sistema govorili oracionalnem umevanju stvarnosti, v nadaljnjih poglavjih o subjektivno zaz−navnem, pa na koncu govorimo o kolektivni zaznavi in razumevanju okolja.Za kolektivno ali skupinsko razumevanje arhitekture je nujen skupni koduporabnikov, sporazum ožje ali širše socialne skupine. Kriterijev vrednoten−ja, ki temeljijo na pomenskem sistemu jezika, ne smemo enačiti z objektivn−imi kriteriji, saj pomen, ki ga ima znak, ni nujno objektiven (skladen sstvarnostjo) ali preverljiv (skladen s preteklostjo). De Saussure o razmerjumed znakom in pomenom pravi, da sta dostikrat arbitrarna in da naravanjunega medsebojenga odnosa za strukturo in operativnost jezika ni pomem−bna. To si lahko razlagamo tudi z dejstvom, da je onomatopeja v besedoslovjuprej redkost kot pa pravilo.

Kolektivni kriteriji zato omogočajo, da si ljudje izmenjujejo vrednostnokvalificirane informacije, ne da bi bilo njihovo vrednost treba vedno znovadokazovati na znanstveno objektiven ali empirično subjektiven način. Pomenje osnovni vrednostni kriterij kolektivnega koda. V zgodovinskem pregledusmo pokazali, kakšne so kapacitete in variacije znotraj kolektivnega pomenav arhitekturi. Omenjali smo očitni in preneseni pomen glede na uporabogenerativnih in transformacijskih sintaks. Tudi psihologi govorijo o dvehkomponentah pomena. Pečjak loči denotativni ali ekstenzionalni (raztezni)in konotativni ali intenzionalni (okrepljeni) pomen (1977, 449). ”Denotativnipomen se nanaša na stvari, pojave, lastnosti, odnose, ki jih znak označuje...v praktične namene je dovolj, če rečemo, da denotativni pomen pojasnjujejodefinicije, kot jih najdemo v besednjakih, leksikonih in enciklopedijah.”(ibid., 449) Avtor opozarja, da je denotativni pomen pri različnih ljudeh sicerpodoben, vendar najdemo tudi razlike, ki so odvisne od posameznikovihizkušenj. ”Posebno pojmi, katerih referenčni okvir ne vsebuje konkretnihpredmetov, morejo imeti različne vsebine. Hkrati pa razlike v tolmačenjudenotativnega pomena znotraj zaključenih socialnih skupin niso občutne inne predstavljajo ovir v komuniciranju. Konotativni pomen pa je odvisen odčlovekove motivacije, emocij in osebnosti v ožjem smislu.” (ibid., 450) O vari−abilnosti konotativnega pomena razlaga, da ”se razvije z emocionalnimi


def 5:30

izkušnjami. Ker emocije niso togo vezane na zaznave, se ta pomen med ljud−mi precej razlikuje, mnogo bolj kot denotativni, čeprav spet ne povsem”(ibid., 450). Pravi, da so nekatere besede ”bolj nasičene z denotativnim po−menom, druge s konotativnim” (ibid., 450). Med prve v prvi vrsti šteje tistepojme, ki so obče preverljivi in definirani (kolektivni pomen), med slednje patiste, ki temeljijo na osebnem in čustvenem razumevanju stvarnosti (to jepoosebljen kolektivni pomen, spremenjen zaradi okoliščin zaznavno−spoz−navnega procesa).

Vrednotenje pomena je zato večplastno, pri čimerse kot referenčni okvir pojavljajo obče, kolektivneali subjektivne izkušnje. Pečjak (ibid., 451) v nadal−jevanju navaja, da se napake v medsebojni komu−nikaciji pojavljajo takrat, ko se raba konotativnihin denotativnih pomenov med seboj zamenjuje.Pri vrednostnih sodbah, torej kritičnem vred−notenju arhitekture, je to prav tako pogost pojav. Vresnici sam po sebi ni tako moteč, saj je subjek−

tivne ocene znotraj kulturno homogenega kroga razmeroma preprosto ločitiod objektivnih in kolektivnih. Prava ovira v komuniciranju nastopi, ker imajoobjektivni in kolektivni kriteriji praviloma bistveno večjo težo in relativno močkot pa subjektivni. Akterji v postopku načrtovanja, ki denotativne kriterijepomena hote ali nehote zamenjujejo s konotativnimi, zato določenim sodbampripisujejo preveliko, redkeje pa premajhno težo.

Pomen je simbolna vrednost podobe (def 5:22). Izvira iz kolektivnega vrednostne−ga sistema, to je lokalne kulture (def 5:30). Razpoznava in uporablja se ga spomoèjo neposredne reference in pravil sintakse vrednostnega sistema (def 5:27).

Konotativni ali preneseni pomen je poosebljena oblika denotativnega oziromasplošnega pomena.

kolektivni kriteriji arhitekture

RAZVOJ KOLEKTIVNEGA VREDNOSTNEGA SISTEMA

Na osnovi historičnega pregleda bomo povzeli in interpretirali kolektivne kri−terije v skladu s splošno definicijo kriterija def 5:1 (160). Ključno spoznanjeteoretičnega diskurza v prejšnjem poglavju je, da arhitekture ne moremovrednotiti zgolj na podlagi objektivno merljivih in osebno zaznavnih meril,temveč je ta vedno in povsod postavljena v okolje z že izdelanim vrednostnim(pomenskim) sistemom. Ker je gradnja prvobitna človekova dejavnost in jetako rekoč njegov neločljivi del, je nemogoče pričakovati, da bi se arhitekturniposeg lahko znašel v okolju, ki bi bil ob posegu povsem nem in ravnodušen.To bi bilo možno le, če bi bila neka stavba prvi grajeni objekt v tem prostorusploh in bi skupnost njenih bodočih uporabnikov (stanovalcev) hkrati neimela kakršnih koli skupnih izkušenj o bivanju v grajenih stavbah. Z drugimi


tabela 5:6Pregled delitve pomena

in primerjava nekaterih pojmov

def 5:31

def 5:32

konotativni pomen

preneseni pomen

poosebljen kolektivni pomen

manj obče veljaven, včasih le za posameznika

transformacijska sintaksa

denotativni pomen

očitni pomen

kolektivni pomen

obče veljaven znotraj sprejetega vrednostnega sistema

generativna sintaksa

5::9

besedami, to je možno le takrat, ko bi bilo okolje povsem nepozidano in brezgrajenega konteksta, njegovi prebivalci pa brez kulture prebivanja.

V skladu s pojmovanjem kulture kot veznim mehanizmom pri povezo−vanju in komunikaciji določene skupine ljudi, kar smo opisali v poglavju 5:8(192), je kultura neločljiv del bivanja civiliziranega in socialnega človeka (glejtudi definicije kulture v prilogi). Kolektivna merila vrednotenja pomena so vobljudenem prostoru vedno že prisotna in se izražajo na različnih nivojih.Preden opišemo njihove pojavne oblike, poglejmo, kako jih je sploh možno”meriti”.

Kriterije smo definirali kot vrednostno razmerje stanja nekega dejavnikav problemskem prostoru pred posegom in po njem (def 5:1, 160). V prejšnjempoglavju pa smo v delu o likovnem in besedoslovnem pomenoslovju kolek−tivno veljavna spoznanja opisali z abstraktnim pojmom pomena. Pomen zatoni stvarni dejavnik problemskega prostora (na primer nagib terena), temvečnjegova kolektivna interpretacija (na primer kako se nagib terena odraža vgrajenem fondu v tem okolju). Pomembno je namreč, da pri definiciji kriter−ijev ohranimo dovolj jasno mejo med posameznimi vrstami. Kolektivna mer−ila vrednotenja zato niso merljiva niti praktično (tako kot objektivno racional−ni kriteriji) niti empirično (kot subjektivno spoznavni kriteriji), temveč je nji−hova osnova za vrednotenje pomen, ki nastaja na podlagi interpretacije dejstevin podobe.

Če torej o stanju določenega dejavnika v prob−lemskem prostoru pred posegom govorimo s stal−išča kolektivnih kriterijev, pri tem mislimo na vel−javne lokalne interpretacije tega dejavnika, to je nanjegove pomene. Ti dejavniki v celostni sliki pome−na zelo redko nastopajo samostojno, ampak sezdružujejo v večje pomenske strukture, ki jihnekateri avtorji opisujejo s terminom tip, vzorec inpodobno. Dejavniki problemskega prostora (ele−menti bivalnega prostora, prebivanja in okolja kottudi stavbnega ovoja) se s stališča kolektivnih kri−terijev ne vrednotijo sami po sebi, ampak kotstrukture, sestavljene iz posameznih komponent,to je kot podobe. Slednje izvira iz preproste logike.Človek je v skupnem bivanju na podlagi vsakdan−jih opravil, predmetov, načina bivanja in izražanjaustvaril sistem kolektivnega vrednotenja. Ta oprav−ila, predmeti, in podobno so posamični elementiproblemskega prostora, njegova vsebina oziromakomponente, ki jim je pripisal neko podobo inpomen. Kultura zato ni nastajala na analitičniosnovi, ampak na sintetični, se pravi na osnovikomponent (predmetov, dejanj) in kompleksnihodzivov na prostor (podobe).

Stanje dejavnika problemskega prostora po posegu pa je med načrtovan−jem s stališča kolektivnega vrednotenja model pomena. Ugotovili smo, da sepomeni razvijajo na osnovi interpretacije vsebine in podobe. Njuno medsebo−jno razmerje pa je izhodišče za modeliranje pomena:

199arhitekturni kriteriji :: kolektivni kriteriji arhitekture

tabela 5:7Zasnova kolektivnegavrednostnega sistemain njegovih sestavnihdelov, pomenov

podoba

kompozicija prostora:asimetrična razporeditev opreme,dominacija TV naprave,prepletanje dejavnosti,prevoj z jedilnico,prag do hodnika,

kompozicija ovoja:disharmonični elementi ostenja,dominacija likovnih elementov

tip

ime:dnevna soba

komponente

dejavnosti:druženje z družino,gledanje televizije,dnevni počitek

oprema:TV naprava,sedežna garnitura,spominki

lastnosti ovoja:srednja transmisija svetlobe,večja barvna nasičenost,večja gostota ploskve

parametri:poljavnopolsvetlosrednje glasno

zasnova tipa

1. Stališèe enakega tipa: Kakšno je razmerje med podobo tipa lokalne kulture inpodobo modeliranega tipa? Primerjava je veljavna le, če je modelirani tip povsebini in podobi prepoznan znotraj lokalne kulture in ima zato uveljavljenreferenčni pomen. Primerjava lahko poteka na strukturni osnovi; primerja sesorodnost njune kompozicije, to je sorazmerje med posameznimi deli(poglobljena ali strukturna primerjava). Prav tako lahko primerjamo na kom−ponentni osnovi; primerja se parametrične vrednosti posamičnih komponent(površinska ali formalna primerjava). Prva primerjava pove, ali se neka podo−ba obnaša kot uveljavljen tip, druga pa, ali ima tudi takšen videz. S temvprašanjem ugotavljamo razmerje med kulturno pogojenim in modeliranimtipom – v kakšni meri sta si sorodna, podobna, kakšna so odstopanja? Ker gre zasorodni entiteti, je kriterij vrednotenja vprašanje analogije (glej Sola−MoralesRubio, 1996, 234).

Primer: primerjava dveh ”dnevnih sob,” načrtovane in njenega kolek−tivnega tipa. Njuna podoba in komponentna sestava sta sorodni, razlikujeta sev podrobnostih. Zelo verjetno bo načrtovani dnevni prostor interpretiran kot”dnevna soba,” stopnja razlikovanja od kolektivne podobe pa bo vplivala na to,ali bo pomen dnevne sobe denotativen (blizu občega tipa) ali konotativen(sorazmerno spremenjen obči tip). Stopnja dopustne transformacije občegatipa je sorazmerna z njegovo kulturno zasidranostjo.

2. Stališèe neenakega tipa: Kakšno je razmerje med podobo nekega tipa lokalnekulture in podobo modelirane strukture iste vsebine? Kakšno je razmerje med vse−bino nekega tipa in vsebino modelirane strukture iste podobe? Primerjava je vel−javna le, če modelirana struktura po komponentah in podobi ni neposrednoprepoznana kot določen tip, je pa nekemu referenčnemu tipu sorodna bodisipo podobi, bodisi po vsebini.

Gre za primerjavo dveh entitet, ki ne pripadata istemu tipu, imata pa naprimer sorodno komponentno sestavo (vsebino). Tako v primeru vrednotenjanačrtovane dnevne sobe obči tip dnevne sobe primerjamo s posebno ”dnevnosobo,” prostorom z enako vsebino, a precej drugačno podobo. Oba prostoraimata v skladu z ugotovitvami iz prejšnjih poglavij sicer enako ime (glejpoglavje Ime bivalnega prostora, 47). Primerjava med njima temelji predvsemna kompozicijski ravni (saj so komponente sorodne). Tako ponavadi govo−rimo o bolj in manj izraziti (izdelani, prefinjeni) kompoziciji, kar vpliva nanjeno izrazno moč in s tem intenzivnost pomena. Če je posebna ”dnevna soba”bolj izdelana od obče, z bolj poglobljeno kompozicijo, govorimo o prevladipomena posebnega nad občim, da je posebno pomembnejše. V drugemprimeru, ko je kompozicija posebnega revnejša, manj poglobljena, pa pravi−mo, da je posebno manj pomembno. Ker gre za dve kompozicijsko različnientiteti, je kriterij vrednotenja vprašanje kontrasta (ibid., 232).


tabela 5:8Vrste vrednotenja gledena razmerje med kom−ponentami, podobo in

tipom. ”Modelni” jemodelirani tip v

postopku naèrtovanja,”kulturni” je kolektivno

veljavni tip.

komponente

modelni ≅ kulturni


vsebina ?

×

podoba


kompozicija ?


×

postopek

analogija

kontrast

kontrast

disjunkcija

vrsta vrednotenja

sorodni tipi

različni tipi, enaka vsebina

različni tipi, enaka podoba

primerjava ni možna

Lahko pa gre tudi za primerjavo dveh entitet, ki imata sicer sorodno podobo(kompozicijo), a različno vsebino. Te primerjave so manj pogoste, saj zahteva−jo podrobnejšo analizo komponentne sestave, kar je pri kolektivnem vred−notenju redkost. Vseeno pa si za primerjavo oglejmo, kaj se zgodi, če v navad−ni dnevni sobi vse komponente (dejavnosti, predmete, elemente ostenja)nadomestimo z drugačnimi, ohranimo pa njihovo navezavo na ostale bivalneprostore, dispozicijo dejavnosti, kompozicijo elementov. Ni dvoma, da tapovsem nova konstelacija v nekem oziru še vedno spominja na dnevno sobo(tudi zato, ker je še vedno tam, kot je običajno), vendar jo bomo po novemimenovali trim kabinet, delavnica ali delovni atelje. Govorimo lahko o sorod−nosti ”značaja” obeh prostorov. Primerjavo vsebin izdelamo glede na različnekomponente, vse parametre prostora in glede na lastnosti komponent.Verjetno najizrazitejša pa je primerjava parametra pomembnosti, in sicermed tistim, na kar značajsko spominja modelirani prostor in pomembnostjote vsebine, ki jo dejansko ima.

KRITERIJ POMENA

Neposredno vrednotenje pomena je možno le z vrednotenjem posameznihtipov. Vprašanje pa je, koliko je določeni arhitekturni poseg primerljiv, prilago−jen oziroma prepoznaven znotraj obstoječega ”besednjaka” kulturnega okolja, vkaterem se pojavlja. Z drugimi besedami, kakšen je odnos med pomenomposega in po tipu, vsebini in podobi sorodnimi pomeni v obstoječi krajevni insocialni kulturi. Imenovali ga bomo kriterij pomena in je osnovni kriterij, skaterim merimo vrednost posega znotraj kolektivnega vrednostnega sistema.

Kriterij pomena je razmerje analogije in kontrasta med pomenom znotraj vred−nostnega sistema skupine (stanje pred posegom) in pomenom, ki ga poseg vnaša vokolje (model stanja po posegu).

Le še nekaj besed o vrednotenju pomena. Variacije pri različnih oblikah vred−notenja pomena (glej tabelo 5:8) glede na tipičnost modela smo prikazali vštirih paralelno različnih oblikah. Dostikrat pa sta entiteti primerjave nekjemed sorodnim in različnim razmerjem. Dnevno sobo denimo, vrednotimoglede na to, katera komponentna sestava arhitekturnega ovoja je tipična, pre−cejšen del dejavnosti prebivanja pa običajni vsebini ne ustreza. Z vidika vred−notenja pomena ovoja gre za analogije, z vidika prebivanja in bivalnega pros−tora pa za kontraste. Menimo, da so to zavajujoče situacije, saj v resnicipomenijo, da stavbni ovoj govori eno (ima videz dnevne sobe), prebivanje padrugo zgodbo (deluje pa kot spalnica). A to še ne pomeni, da gre zaneprimeren prostor, saj je povsem možno, da je bil ustvarjen za nekoga, kiizhaja iz kulture, v kateri je ta relacija običajna in tipična.

Največje ovire pomenskega vrednotenja nastopijo prav zaradi diver−gentne kulture, prepletanja vrednostnih sistemov in s tem nepredvidljivihinterpretacij podobe. Igra podobe in pomena je zapletena in jo je med načr−tovanjem težko ujeti v sistem. Vsekakor bi bilo najlažje, če bi se pomenupovsem odpovedali, a bi s tem tvegali posledice, ki jih je prinesla moderna.Človek teži k temu, da bi svoj zaznavno−spoznavno−pomenski proces zaključilz določenim pomenom. Gola podoba, to je čista kompozicija, neobremenjena


def 5:33

s pomeni, je v zaznavnem svetu redkost in pravzaprav zahteva ”šolanega” opa−zovalca, ki je sposoben odmisliti denotacije in konotacije. Določena podoba sev miselnem toku hitro naveže na referenčne pojme, najsi bo to na osnovisorodne vsebine, podobe ali pa obojega skupaj. Pomen bistveno olajša misel−ni proces, saj zaznano podobo razmeroma uspešno vklopi v človekov celostnivrednostni sistem. Če ne bi bilo tako, bi odpadli vsa kultura, jezik in vrednote– vrednostni sistemi, ki so človeku omogočili zgraditi sedanjo civilizacijo.

VRSTE MODELA

Vsak tip tako ali drugače predpisuje komponen−tno in kompozicijsko sestavo arhitekturne en−titete. Tipična ”dnevna soba” je v celoti defini−rana. Tipski projekt je določen do zadnje podrob−nosti. Če se v tej perspektivi povrnemo k vlogiarhitekturnega ovoja (glej def 4:1, 105), da je ovojposrednik med pogoji okolja in razmerami bival−nega prostora, se vprašajmo, v kakšni meri lahkotip zadosti tem specifičnim nalogam. Ker so vtipu komponente ovoja že zajete, je z njimidoločena tudi njegova transmisija, prostorski inploskovni izraz in podobno.

Tip, vsebina in podoba a priori se že po definiciji zoperstavljajo temu, da bibila ovoj in dispozicija dejavnosti prilagojena dejavnikom problemskega pros−tora. Zato ločimo različne oblike modela, ki se bolj ali manj podrejajo refer−enčnemu tipu glede na lastne posebnosti in potrebe:

1. Identièni model ali vzorec. Identični model je tista oblika modela, kateregavsebina (komponentna sestava) in podoba (kompozicija) sta povsem enaki re−ferenčnemu modelu v vrednostnem sistemu. Primera: bovška montažna hiša(proizvajalec Marles, d. d.), standardno stanovanje za povprečno družino.

2. Analogni model. Analogni model je oblika, katere vsebina in podoba stasorodni (še prepoznavni), ne pa enaki referenčnemu modelu v vrednostnemsistemu. Ob očitenjšem odstopanju pri v vsebini in podobi analogni modelprehaja v kontrastnega. Primer: tradicionalna vaška struktura homogenesocialne skupine, naselje Abitanti (glej Cimperman, 2002); vrstne hiše obkanalih v Amsterdamu (primer po Habrakenu, 2000, 279).

3. Kontrastni model. Kontrastni model je oblika, pri kateri je bodisi vsebinabodisi podoba razmeroma drugačna od referenčnega modela v vrednostnemusistemu. Stopnja kontrasta med modelom in referenčnim poljem je različna,od blagega do ostrega kontrasta. Primer, kontrast v vsebini (komponentahovoja in prebivanja), vrstne hiše v Kairu, slika 5:9.

POMEN OKOLJA, KULTURE IN POSELITVE

Izmed vseh dejavnikov okolja sta v kolektivnem vrednostnem sistemuarhitekture daleč najbolj izpostavljena kultura in poselitev. O kulturi smo že


slika 5:9Primer blagega kon−

trastnega model, vrstnehiše v Kairu. (vir

Habraken, 2000, 294)

pisali, naj omenimo le, da so v razmerju do poselitve v kulturi zajeti abstrak−tni, nematerialni tipi, v poselitvi pa stvarni in materialni. To sicer ne pomeni,da kulturni tipi niso osnovani na komponentah arhitekturnega ovoja (ki jematerialen), ampak zgolj, da podoba in vsebina tipa nista realizirani vstvarnem svetu, temveč zapisani, mišljeni ali kako drugače upodobljeni vnearhitekturnem mediju.

Poselitev je interpretacija in materializacija kulture. V njej so razmerjamed vsebino in podobo dejavna, prebivanje se odvija v ovoju in vpliva na stal−no razvijajočo se kulturo, ta pa pod vplivi drugih sistemov stalno preoblikujesvoje prebivališče po novih vzorih (tipih). Med kulturo in poselitvijo vednonastopa napetost. Oba pojma zaokrožata isto kategorijo, to je vrednostni sis−tem pomenov, eden kot dejstvo, drugi kot ideja. Poselitev je eksplicitni kon−tekst, kultura pa implicitni (glej poglavje 5:3, Izraženost konteksta, 156).

Model je v sorazmerju z okoljem in prebivanjem.Model ne upošteva kolektivnega vrednostnegasistema in je zasnovan tako, da arhitekturni ovojuravnava odnose med okoljem, bivalnim pros−torom in prebivanjem. Gre za optimalno prilago−jenost dejavnikom problemskega prostora. V čistiobliki (brez kombinacije z drugimi kategorijami)ni nosilec pomena. Njegove kvalitete so prag−matične in kompozicijske. (Upoštevanje kriteri−jev ugodja def 5:18, obremenitve def 5:15, pri−lagoditve def 5:19, in podobe def 5:24).

Model je v sorazmerju z mikrokulturo prebivalca.Podobno kot pri prejšnji kategoriji se model prila−gaja referenčnemu tipu v vrednostnem sistemuposameznika, prebivalca načrtovanega stanovan−ja. Kategoriji se razlikujeta v tem, da je prvauporabniku (in okolju) prostorsko stvarno prilago−jena, druga pa se prilagaja predstavi, ne pa tudistvarnim razmeram. Zato obstaja velika verjet−nost, da bodo končni uporabniki prepoznalipomen posega. (Upoštevanje kriterija pomena def5:34 – posameznik, konotativni pomen def 5:32).

Model je v sorazmerju z lokalno kulturo okolja.Model se v identični, analogni ali kontrastni obli−ki prilagaja referenčnemu tipu, prisotnemu vlokalni kulturi kraja, kjer se poseg načrtuje.Obstaja razmeroma velika verjetnost, da bodolokalni prebivalci poseg pomensko prepoznali.(Upoštevanje kriterija pomena – kultura def 5:34).


2. kategorija

1. kategorija

slika 5:10, Primer sorazmerja zokoljem in prebivanjem:Glen Murcutt, BingiPoint, 1982–1984, (vir Fromont, 1995, 100)

3. kategorija

slika 5:12, Primer sorazmerja zlokalno kulturo okolja:Jose Antonio Coderch,La Barcelonetta,Barcelona, 1951, (virCurtis, 1996, 485)

slika 5:11, Primer sorazmerja zmikrokulturo prebival−cev: Tipski naèrt 98124,neznana lokacija,1999, (vir Home Plans,1999, 45)

Model je v sorazmerju z absolutno, globalno kulturookolja. Velja enako kot za 2. in 3. kategorijo, le daje referenčni obseg globalen, torej ateritorialen alivseobsegajoč. Zato obstaja velika verjetnost, da bopomen posega splošno prepoznan, neodvisno odnaroda in kulture. Globalna ekonomija in modastalno ustvarjata tipe globalnih razsežnosti, kater−ih pomenska veljavnost je omejena na razmero−ma kratek čas. (Upoštevanje kriterija pomena –kultura def 5:34).

Model je v sorazmerju z lokalno, relativno poselitvijov okolju. Za razliko od 2., 3. in 4. kategorije, prikaterih je vrednostni sistem osnovan na kulturi, jev tem primeru model identičen, analogen ali kon−trasten s poselitvijo v okolju. V tej situaciji obsta−ja verjetnost, da bo poseg eksplicitno prepoznanin primerljiv, pomensko ovrednoten pa glede naglobino razmerja med opazovalcem in referenčnoposelitvijo (poglobljeno razmerje: stalen prebi−valec kraja in uporabnik poselitve; površinskorazmerje: obiskovalec, turist). (Upoštevanje kri−terija pomena – poselitev def 5:34).

Model je v sorazmerju z globalno, absolutnoposelitvijo. Vrednostni sistem je sestavljen izrazličnih primerov poselitve, teritorialnorazpršenih, vsebinsko in kompozicijsko pa sorod−nih vrednotenemu modelu. Poseg bo podobnokot pri 5. kategoriji pomensko ovrednoten gledena razmerje med opazovalcem in referenčnoposelitvijo (globlje razmerje: uporabnik tovrstneposelitve, obiskovalec, turist; površinsko razmer−je: stalen prebivalec kraja). (Upoštevanje kriterijapomena – poselitev def 5:34).

V tabeli 5:9 predstavljamo 15 različnih historičnih, realnih in utopičnih sce−narijev bivalnega okolja. Zvezdice označujejo sklic (povezavo) na enegaizmed šestih vrednostnih okvirov, ki se jim bivalni prostor in njegov ovojlahko prilagajata. Število zvezdic meri ”uspešnost” modela, saj več zvezdic vresnici pomeni večjo, širšo eksplicitno−implicitno pomensko vrednost.Izjema je prva kategorija, ki vrednoti neposredno razmerje do dejavnikovproblemskega prostora.

V skladu s stališčem, ki smo ga postopoma izoblikovali v tej razpravi, jeprva kategorija osnovni pogoj fenomenološke, ontološke, uporabne inekološke vrednosti stanovanjske arhitekture. Zato menimo, da so vsi scenari−ji, ki ne upoštevajo prve kategorije (in z njo povezanih kriterijev), pogubni zaarhitekturo, kot jo poznamo in razumemo danes.


4. kategorija

slika 5:13 Primer sorazmerja z

globalno kulturo okolja:Ben van Berkel,

hiša Möbius, Het Gooi, 1998,

(vir Riley, 1999, 131)

5. kategorija


lokalno poselitvijo:Wilhel in Maria

Huber, enodružinskahiša, Leiterberg, 1990, (vir Broto, 2000, 64)

6. kategorija


globalno poselitvijo:Berthold Lubetkin in

Tecton, stanovanjaHigh Point I, London,1933–1935 (vir Curtis,

1996, 332)


tabela 5:9Sistemska analiza scenarijev razmerjamed okoljem, poselitvijoin kulturo. Posamezniscenariji so kombinaciješestih kategorij, ki opisujejo obsegposameznega vrednost−nega sistema.

tabela 5:12Ocena obièajnezastopanosti predla−ganih kriterijev prirazliènih akterjihpostopka naèrtovanja.Pri vrednostih gre za ocene, ki se v praksiod primera do primerarazlikujejo.

čiste oblikeagrarni model, vaspostindust. model, generično mestopragmatični model, naseljeindustrijski model, mestoliberalni model, Novi Babilonkompromisne oblikeromantični model, turistična kmetijaturistični model, vikend naseljeekološki model, trajnostni modeltehnološki model, nomadska vaspotrošniški model, katalogvrtno mesto, Broadacre Citytrend model, hotelkič model, Disneylandutopične oblikesocialistični model, Hilberseimerkapitalistični model, Superstudio

1 2 3 4 5 6kategorijescenariji

poselitevkulturačlovek

nivo

objektivni

objektivniobjektivniobjektivniobjektivniobjektivni

subjektivni

subjektivnikolektivnikolektivni

obseg

absolutni

relativnirelativni

absolutniabsolutnirelativni

absolutni

relativniabs./rel.abs./rel.

izraženost

eksplicitni

eksp./imp.eksp./imp.eksplicitnieksplicitnieksp./imp.

eksplicitni

implicitniimplicitnieksplicitni

kriterij

tehnični kriteriji

ugodjeobremenitev cenavzdrževanjeprilagoditev

podoba

pomen posameznikapomen kulturepomen poselitve

kriterij akterji

tehnični kriteriji


podoba


arh

itek

t

up

ora

bn

ik

inve

stit

or

up

ravn

a en

ota

laič

na

javn

ost

stro

k. j

avn

ost

tren

d

traj

no

stn

i ra

zvo

j

sku

paj

20

1719181814

23

152324

nepomemben kriterijključen kriterij

tabela 5:10Pregled predlaganihkriterijev za vrednote−nje arhitekturnega mo−dela med naèrtovan−jem. Primerjava nivoja,obsega in izraženosti.

Vsekakor pa ne izključujemo možnosti, da se bo v prihodnosti uveljavil kateriizmed modelov, ki se izmikajo prvi kategoriji, in se morda razvil v popolno−ma novo, še neznano kombinacijo kategorij. Ne vemo; a slednje bo teoretičnomožno le, če bo sistem prostora in ovoja, kot smo ga razvili v tej razpravi,izgubil svojo veljavo.

SKLEP

Ideologija moderne se je dobro obnesla pri uresničevan−ju najelitnejših oblik arhitekturnega snovanja (različnestanovanjske vile, palače, prestolnice in podobno), primnožični uporabi pa njeni končni uporabniki, to je občajavnost, zahtevnih kriterijev podobe ni niti sprejela, nitije ni potrebovala. Ni čudno, da so se kriteriji, ki so mod−ernizmu dali poetiko in humanost, z množično uporaboizrodili. Zaznava dinamičnega prostora, o kateri govoriCurtis, zahteva tenkočutnega opazovalca z visokimi estet−skimi merili. Na tehtnici vrednotenja so po nekajposkusih usklajene objektivno–subjektivne kolektivnegradnje (na primer Stuttgart, soseska Weissenhof) pre−vladali objektivni kriteriji, in z monotonostjo in ponavl−janjem, spet paradoksalno, ustvarili tipologijo z močnonegativno konotacijo.

Kritiki povojnega obdobja (glej Team 10, 172) soostro grajali takšne razmere. Njihovo tezo, da je varhitekturo treba vpeljati človeka, lahko razumemo tuditako, da arhitekture ne smemo vrednotiti samo na osnovi

kompozicijskih (nadčloveških) meril, ampak tudi na podlagi pomenskih.Obdobje, ki je sledilo, je poskusilo oboje; tako rekonstrukcijo vloge kolektivnosprejetega pomena z uporabo tradicionalnih vzorcev bivanja (na primerAlexander et al., 1977) kot uvajanje množično sprejetih meril pomena prekprilagajanja vrednotam popularne kulture.

Razplet obeh ekskurzij nam je znan, zanimivejši so razlogi, kot jih lahkointerpretiramo s stališča naše teze. Alexandrovemu jeziku vzorcev je v velikimeri spodletelo zato, ker v resnici niso tako obče veljavni, kot se je zdelo šepod ideološkim vplivom univerzalne slovnice Chomskega (glej Cook,Newson, 1988) v 70−ih letih. A hkrati so ti osnovni gradniki po definicijivzorcev kompozicijsko med seboj nezdružljivi, in sicer s stališča kakovosti kri−terija podobe. To je posledica dejstva, da so vzorci delne strukture, vezane natočno določene komponente ter njihove medsebojne relacije, ki jih ni mogočehomogeno povezovati med seboj v koherentno in kompozicijsko smiselnoceloto.

Bolj zapleteno je vprašanje, zakaj popularna kultura s stališča subjek−tivnega vrednotenja arhitekture nikoli ni naletela na splošno veljavna tla.Delni razlog je, da so njena merila podobe bistveno nižja od merilusposobljenih arhitektov, zato jo ti praviloma zavračajo. Kljub temu je najboljrazširjena, saj je proizvodnja stavbnega fonda v celoti prepuščena svobodne−mu trgu, ki se seveda prilagaja kriterijem uporabnikov.


dejavnik prostorakriterij

tehnični kriteriji


podoba


dis

po

zici

ja

no

siln

i si

stem

lo

čiln

i si

stem

dej

avn

o o

kolj

esp

reje

mn

o o

kolj

ere

fere

nčn

o o

kolj

e

tabela 5:11Upoštevanje dejavnikovproblemskega prostora

pri posameznih predla−ganih kriterijih.

POVZETEK IZPELJAVE VREDNOTENJA

Celostno vrednotenje arhitekturnega posega je kritično vred−notenje vseh upoštevanih dejavnikov problemskega prostoraglede na izbrano obliko vrednotenja. Različne kriterije vred−notenja, ki smo jih vpeljali v razpravi, je teoretično možnozdružiti v celostno vrednotenje. Združitev je možna zato, kerje kriterijem skupna osnovna struktura (struktura kriterijevje prikazana tabelah 5:10 in 5:11).

Upoštevani dejavniki problemskega prostora so izbortistih dejavnikov, za katere oseba, ki vrednoti, meni, da sobistveni za ”pravilno” oceno. Praviloma vsi udeleženci prinačrtovanju poudarjajo in upoštevajo predvsem tistedejavnike, ki so neposredno povezani z njihovimi profesion−alnimi ali zasebnimi interesi.

Oblika vrednotenja je določena s parcialnimi razmerjimed nivojem, obsegom in izraženostjo kriterijev.

Dejanski nivo kriterijev je razmerje med objektivnimi,subjektivnimi in kolektivnimi kriteriji. To razmerje hkratidoloča razmerje med občimi, skupinsko pridobljenimi inindividualno izkustvenimi dejstvi. Čim bolj prevladujejoobče veljavna dejstva, tem večja je verjetnost, da ne bo priha−jalo do večjih razlik med različnimi oblikami vrednotenjaposameznih akterjev načrtovanja. Skupinsko pridobljenadejstva lahko povzročijo razlike pri oblikah vrednotenja, čeakterji prihajajo iz različnih socialnih skupin. Osebno−izku−stvena dejstva v nasprotju s preostalima dvema v vredno−tenje posameznih udeležencev vedno vnašajo divergenco.

Dejanski obseg kriterijev je razmerje med absolutnimiin relativnimi kriteriji. To razmerje obenem določa razmer−je med absolutnimi (splošnimi) in kontekstualnimi (od okol−ja odvisnimi) merili vrednotenja. Razlike nastajajo v pozna−vanju meril in tolmačenju obsega kontekstualnega območja.Absolutno vrednotenje v postopku načrtovanja obeta manjrazhajanja, vendar je povsem neuporabno, če vsi akterji nisodobri poznavalci splošnih meril. Vzrok za to je dejstvo, daabsolutna merila pravzaprav temeljijo na abstraktnih misel−nih primerjavah, ki so za razumevanje načeloma zahtevne−jše od neposrednega stvarnega primerjanja na kraju samem.Pri relativnem vrednotenju gre sicer za isti vzrok, le da imata ravno nasprotni učinek. Že skromno poznavanje merildaje določene rezultate, saj je neposredne primerjave medobjektom in okoljem večinoma lahko razumeti. Kar pa jehkrati tudi vzrok, da so zaradi delnih zaključkov in ”povr−šinskega” vrednotenja razlike med posameznimi akterjiznatnejše.

207arhitekturni kriteriji :: sinteza kriterijev vrednotenja

5::10

def 5:34

dejavniki problemskega prostora =dejavnosti prebivanja, bivalni prostor,dejavniki okolja, nosilni sistem ovoja, loèilni sistem ovoja (poglavje 3 in 4)

oblike vrednotenja = obseg, izraženost, nivokriterijev (poglavje 5)

vrednotenje posega = dejavniki problem−skega prostora × oblika vrednotenja

vrednotenje posega = D’ (pp) ° (p × o × i)

problemski prostor:D’ (pp) = množica upoštevanihdejavnikov problemskega prostora

oblika vrednotenja:p × o × i = (nivo × obseg × izraženost)

nivo:p = po : ps : ps(objektivno : subjektivno : kolektivno)

po odvisen od obèe veljavnih dejstevps odvisen od obèih fizioloških in osebnih

izkustvenih dejstevpk odvisen od skupinskih pridobljenih in

osebnih izkustvenih dejstev

obseg: o = oa : or (absolutno : relativno)

oa odvisen od kakovosti poznavanjasplošnih meril

or odvisen od prepoznavanja obsega, glo−bine in izraženosti konteksta

izraženost::i = ie : ii (eksplicitno : implicitno)

ie odvisna od avtoritativnih merilii odvisna od hermetiènih kolektivnih

meril

sinteza kriterijev vrednotenja

Izraženost referenčnega okvira je razmerje med eksplicitno in implicitnoizraženimi dejavniki. Obenem obseg določa tudi razmerje med upoštevanjemsplošnih avtoritativnih meril in meril ožje socialne skupine. Če so vsiudeleženci iz iste socialne skupine, so implicitna merila med načrtovanjemlahko zelo široko uporabljena. Če pa so akterji pripadniki različnih skupin, jetreba eksplicitno formalizirati vse razlike v implicitnih merilih. Če medsebo−jne razlike niso formalno izražene, je zelo verjetno, da bo med načrtovanjemprihajalo do dvoumja in nerazumevanja drug drugega.

KONČNA IZPELJAVA

Po def 5:2 je kriterij uspešnosti razmerje medvrednotenjem pričakovanega in načrtovanegastanja arhitekturnega posega. Na osnovi delnihizpeljav iz prejšnjega podpoglavja lahko skupnovrednotenje arhitekturnega posega matematičnozapišemo (glej def 5:35).

Vrednotenje arhitekturnega posega je v prvivrsti razmerje med pričakovanim in načrtovanimstanjem posega. To razmerje je integral oziromaseštevek vseh dejavnikov problemskega prostora(okolja in uporabnika), analiziranih glede naizbrano obliko vrednotenja. V enačbi so zajeti vsiobravnavani kriteriji, inštrumentalna orodja prak−tičnega vrednotenja.

Če se vrnemo na dispozicijo teze o postopkunačrtovanja, v kateri smo njegove cilje definirali

kot komponenti sestav pričakovanih vrednosti kriterijev (def 5:3, 164), potemlahko zdaj o naravi in obnašanju ciljev povemo bistveno več. Očitno je, da jevsebina cilja odvisna od dveh ključnih dejavnikov, (a) upoštevanih dejavnikovproblemskega prostora in (b) oblike vrednotenja. Tu med posameznimi akter−ji v postopku načrtovanja nastajajo bistvene vsebinske razlike. Izbordejavnikov problemskega prostora tako vpliva na (a1) celovitost vrednotenja.Videli smo, da so nivo, obseg in izraženost vrednotenja vsak posebej sestavl−jeni iz več komponent ali celo alternativ. Izbor deleža ali prevlada posameznihkomponent bistveno vpliva na (b1) kakovost vrednotenja ter (b2) variabilnostvrednotenja. Načeloma se s povečano kakovostjo (ob enakovrednem deležuvseh komponent nivoja, obsega in izraženosti) povečuje tudi delež tistihmeril, ki so odvisna od posameznikove pripadnosti določeni socialni skupini,njegove izobrazbe in osebnih izkušenj. Čim bolj kakovostno je načrtovanje,tem večja razhajanja lahko pričakujemo med posameznimi vrednotenji.Ugotovitve lahko strnemo v nekaj sklepov.

Z veèjo celovitostjo vrednotenja se obratno sorazmerno zmanjšuje možnostmorebitnega razhajanja med posameznimi vrednotenji.

Z veèjo kakovostjo vrednotenja se hkrati poveèuje tudi variabilnost, kar krepimožnosti za morebitno razhajanje med posameznimi vrednotenji.


def 5:35

def 5:36

def 5:37

( )ppD∫ ′

××

i

e

r

a

k

s

o

i

i

o

o

p

p

p

stp stn

( )n

p

e

i

r

a

k

s

o

st

st

i

i

o

o

p

p

p

ppDvrednotenjeposega

××•′= ∫

seštevek upoštevanihdejavnikov problemskegaprostora

oblika vrednotenja

prièakovano stanjenaèrtovano stanje

razhajanja v načinu vrednotenja

Razhajanje pri vrednotenju je glavni razlog za slabšo operativnost postopkanačrtovanja. Preprost primer: dve osebi ocenjujeta neki predmet in pri temprideta do različnih ocen. Vzrok za to pa ni samo ocenjevanje, temveč izbor inkakovost kriterijev, ki sta jih osebi upoštevali pri ocenjevanju. To pomeni, dado razhajanja ni prišlo, ker bi imeli osebi a priori drugačne poglede na ocen−jeni predmet, temveč zato, ker sta uporabili različne načine vrednotenja. A varhitekturno načrtovanje so vključeni različni kriteriji, objektivni, subjektivniin kolektivni, zato lahko že osnovni dogovor o skupnem naèinu vrednotenja, to jeo njegovi širini in obliki, pripomore k boljši operativnosti in večji učinkovi−tosti načrtovanja.

V nadaljevanju bomo našteli nekaj najpogostejših vzrokov za razhajanjav postopku načrtovanja. Primere bomo stvarno in teoretično opredelili ter stem opozorili na mesta, kjer prihaja do razhajanja. Vsak primer bomozaključili z opisom ene od rešitev za konfliktno situacijo. Pri tem vnovičopozarjamo, da je optimalna oblika vrednotenja vezana tako na samo doktri−no načrtovanja kot na vsebino projekta in okolje, v katerem ta stoji. V postop−nem teoretično−zgodovinskem pregledu smo lahko spremljali pojav, da vsakadoba in z njo veljavna doktrina določeni obliki vrednotenja pripisuje večjo ins tem primernejšo vlogo. Oscilacija oblike vrednotenja je zato normalendružbeno−kulturni pojav. Določiti optimalno obliko bi bilo zato kratkotrajnoin sporno dejanje. A vseeno nas zgodovina sodobne in tradicionalne arhitek−ture uči, da so tudi najradikalnejši primeri trajno uspešni le, če kljub prevla−di nekaterih faktorjev vrednotenja pri zasnovi vsaj deloma upoštevajo tudipreostali spekter kriterijev. Trajno uspešni so tisti primeri arhitekturnegadela, ki se sicer nesporno naslanjajo na določen pol vrednotenja, vendar pritem nikoli namerno ne zanikajo ostalih polov.

RAZHAJANJE IZHODIŠČA

Akterji upoštevajo razliène dejavnike problemskega prostora; na primer investitorupošteva dejavnike tržišča (cena zemljišča, cena gradbenega materiala),stanovalec dejavnike uporabnika (izbor in velikosti dejavnosti), načrtovalec padejavnike naravnega okolja (osončenje, naklon terena in podobno).

razhajanje izhodišèa: D’ (pp) K D’’ (pp) < D (pp)

Izbor upoštevanih dejavnikov je pri posameznih akterjih različen in ne zaob−jema vseh dejavnikov problemskega prostora.

Razhajanju se je mogoče izogniti tako, da vsi udeležneci v postopku načr−tovanja v čim večji meri razširijo svoj izbor dejavnikov ter s tem povečajo last−no in skupno celovitost vrednotenja. Tako se preseki posameznih vrednotenjvedno bolj prekrivajo. Posamezni akterji začno uporabljati skupne kriterije,na osnovi katerih je bistveno več možnosti za konsenz in optimalno končnorešitev.

možnost rešitve def 5:38 (209): D’ (pp), D’’ (pp) zD (pp) D’ (pp) z D’’ (pp)

209arhitekturni kriteriji :: razhajanja v načinu vrednotenja

5::11

def 5:38

RAZHAJANJE NIVOJEV

Akterji uporabljajo različne nivoje oblike vrednotenja; na primer inženirupošteva predvsem objektivne kriterije (poraba energije, naravna osvetlitev, trd−nost konstrukcije), naročnik subjektivne kriterije (videz, privlačnost, izraznost),arhitekt pa kolektivne kriterije (pomen v okolju, skladnost z okoljem).

razhajanje nivojev: p’ Kp’’ Kp’’’

inženir p’ = po >> ps, pk (prevlada objektivnih kriterijev)naroènik p’’ = ps >> po, pk (prevlada subjektivnih kriterijev)arhitekt p’’’ = pk >> po, ps (prevlada kolektivnih kriterijev)

Razhajanje nivojev je pravzaprav najpogostejša oblika razhajanja pri vred−notenju arhitekture. Zgodovinsko−teoretični pregled opisov vseh trehosnovnih nivojev vrednotenja nam namreč dokazuje, da so se posameznaobdobja prav tu med seboj najbolj razlikovala. V našem primeru smo navedlitriado inženir, naročnik in arhitekt, a podobno bi lahko primerjali tudi vred−notenje različnih izrazitejših stanovanjskih objektov iz treh različnih dob.(Glej Abalos 2001, primeri iz poglavij 1, 3 in 2 – v omenjenem vrstnem redu,Ludwig Mies van der Rohe, hiša s tremi patii, 13, Jacques Tati, hiša družineArpel v filmu Mon Oncle, 61, ter Martin Heidegger, njegova lastna koča vSchwarzwaldu, 37).

Razhajanju bi se lahko izognili tako, da se vsi akterji v postopku načrto−vanja še pred zaèetkom dela dogovorijo za razmerje med posameznimi nivoji vred−notenja. To razmerje je med načrtovanjem seveda možno prilagajati, pri čemerpa je ob vsakršni spremembi vsem akterjem jasno, kako in za kakšno ”ceno”se vrednotenje spreminja. Težave lahko vseeno nastopijo takrat, ko posamezniakterji kljub priznavanju skupne oblike vrednotenja niso usposobljeni, da bi nanekaterih nivojih lahko samostojno vrednotili arhitekturo (na primer naročnikslabo presodi vpliv na okolje, dostikrat tudi kompozicijske značilnosti, arhitektne more sam preveriti statičnega izračuna, inženir ne razume do potankostikompozicije stavbe in podobno). Če se med načrtovanjem pojavita takšna”nezaupljivost” in dvom v dogovorjeno interdisciplinarno delitev dela, ni vnevarnosti samo konkretno vrednotenje, temveč uspeh celotnega projekta. Natem mestu se ne nameravamo spuščati v področja, ki jih pokrivajo tehnike mod−eriranja in upravljanje s projektnimi skupinami (za več informacij glej Toplak,2001, 57), poudarimo le, da je za sporazum o delitvi dela v postopku načrto−vanja ključno še to, da sodelujoči uskladijo tudi mnenje o nivoju vrednotenja.Določanje, kakšno vrednost bodo imeli kriteriji posameznih nivojev (na primerizračun toplotne izgube, ocena pomenskega vpliva v okolju, ocena videza inkompozicijskih lastnosti) pa ostajajo domena za to usposobljenih akterjev.Vsak zato v skupnem vrednotenju lahko predstavi svoje kriterije, njihovokončno medsebojno razmerje, ki mora biti tudi razvidno in preverljivo, pa jestvar sporazuma vseh udeležencev. S tem smo vsaj delno izločili faktor razha−janja, ki opredeljuje, ”glede na kaj vrednotimo” objekt, a kot rečeno, še vednoostaja faktor ”kdo kaj ovrednoti”.

možnost rešitve def 5:39 (210): p’ z p’’ z p’’’


def 5:39

RAZHAJANJE V SUBJEKTIVNIH KRITERIJIH

Akterji uporabljajo soroden nivo vrednotenja, kjer prevladujejo subjektivni dejavni−ki, ki pa so za vsakogar drugaèni; na primer mnenje naročnika (lastna ocenapodobe in kompozicijskih lastnosti) in arhitekt (profesionalna ocena istih kri−terijev) nista enakega mnenja glede videza določenega prostora v stanovanju.

razhajanje v subjektivnih kriterijih: ps > pk >> po; ps’ K ps’’

Do takšnega razhajanja na splošno pride takrat, ko je več akterjev bodisiusposobljenih za vrednotenje določenega kriterija bodisi jih kriteriji osebnozadevajo, zato so njihove ocene zaradi različnih osebnih izkušenj in izobrazbedrugačne. Najpogostejša so razhajanja med arhitektom in naročnikom gledeoblikovnega izraza in kompozicije. Prvi zagovarja likovno strogost, harmoni−jo in urejenost, drugi pa bo zaradi spontanosti in disharmonije zlahka spre−gledal temeljna likovna načela. Na videz preprosta vprašanja lepšega in gršega,prijetnega in neprijetnega, moteèega in nemoteèega, v resnici nakazujejo ključnorazhajanje pri kriterijih podobe in učinka (glej def 5:22, 185 in def 5:23, 186),ki nastane zaradi različne usposobljenosti za prepoznavanje globine inkakovosti kompozicijskih lastnosti vseh zaznavnih kategorij stavbe, ne lelikovnih in vidnih.

razhajanje v subjektivnih kriterijih: ps > pk >> po; pk’ K pk’’

Podobno razhajanje lahko vznikne tudi, ko pri sicer dogovorjenem nivojuvrednotenja prevladujejo kolektivni kriteriji, a zaradi osebnih izkušenj aliafektiranosti pri vrednotenju prevlada konotativni pomen nad nominativnim.V takšnih primerih eden ali več akterjev namenoma ali nehote pri skupnemvrednotenju uveljavlja konotativne, torej osebno pridobljene pomenske vred−nosti (2. kategorija, tabela 5:9, 205). Pojav je še posebej pogost pri naročnikihin uporabnikih bivalnih prostorov, saj so ti njihovi neposredni uporabniki.Razhajanja so lahko še posebej problematična, če se z njimi vrednoti tistestavbne dele, ki posegajo v tako imenovani javni oziroma skupni prostorulice ali mesta.

V obeh primerih ni prave kompromisne rešitve. Ker so razhajanja posled−ica individualno pridobljenih osebnih ali profesionalnih izkušenj, jenemogoče, da bi se kateri izmed akterjev pri vrednotenju ”zmotil” (vse sodbeso z logičnega vidika pravilne glede na različne referenčne okvire). Prav takoje iluzorno mišljenje, da je rešitev omenjenega problema v medsebojnem”vzgajanju” in postopnem preoblikovanju prepričanja. Ne samo, da so takipostopki dolgotrajni, ampak so prav tako precej nezanesljivi in redkokdaj pri−nesejo vzajemno zadovoljstvo. V mislih imamo predvsem prepričanje neka−terih ”profesionalcev,” da je ”neuke” naročnike najprej treba prevzgojiti, saj vnasprotnem primeru kasneje ne bodo znali ustrezno ceniti ”prave” arhitek−ture. Naj poudarimo, da pri omenjenih razhajanjih ne gre zgolj za poznavan−je oziroma nepoznavanje osnov prostorske kompozicije, temveč za celotenpretekli izkustveni in pomenski svet, v katerem je sama kompozicija je le en,pogosto ne najpomembnejši del. Misel, da bi jih med načrtovanjem bilomogoče izbrisati in nadomestiti z novim, pravilnejšim načinom razmišljanja,


def 5:40

def 5:41

ni le patetična, temveč tudi nehumana in represivna. Težave v vrednotenjunastopijo tudi zato, ker arhitekti sami dostikrat niso sposobni ločevati profe−sionalno utemeljenih, kolektivnih in objektivnih vrednotenj od lastnih, oseb−no pridobljenih.

Kot smo že omenili, vmesna in kompromisna rešitev za ekstrema nismiselna, saj prinaša delne rezultate, ki niso v prid nikomur izmed akterjevnačrtovanja. Edina logična, v praksi pa redko v celoti izvedljiva rešitev je pro−fesionalna delitev posameznih vrednotenj glede na stvarno usposobljenost,končno prizadetost ter učinek v javno−zasebni sferi. Arhitekt bi v takšnihsituacijah zato moral prepoznati stvarni nivo določenega razhajanja ter obupoštevaju predvidenega vpliva na okolje izbrati profesionalno argumentira−no vrednotenje ali pa upoštevati naročnikovo mnenje.

možnost rešitve def 5:40 (211) in def 5:41 (211): ps = ps’ ali ps’’; pk = pk’ ali pk’’

Opišemo lahko še en praktičen primer. V postopku načrtovanja arhitektpogosto izbere krovno kompozicijsko načelo – koncept, ki določa vsa nadaljn−ja razmerja v zasnovi stavbe. Med načrtovanjem se postopoma razkrivajodetajlnejši elementi in obdelava. Naročnik ima vedno bolj jasen vpogled,katerega celovitost pa je v veliki meri odvisna od njegove sposobnosti za pre−poznavanje kompozicijskih načel. Če mu jih ne uspe vrednotiti toliko, kot jihvrednoti arhitekt, v ospredje postopoma stopajo posamezni zaključeni ele−menti, ki jih pomensko (po tipu) vrednoti same po sebi. Tu se vključijo vsenaročnikove pretekle izkušnje in v skladu z njimi vrednoti posamezne delceneuvidljive celote. Ob odsotnosti kompozicijskega vrednotenja izstopajokonotativne vrednosti, ki seveda kritično ogrožajo celovitost kompozicijskezasnove. Konotativni pomenski svet je v človeku fragmentiran, saj njegoveizkušnje sestavlja neskončno število vtisov iz preteklih bivalnih okolij, poto−vanj, filmov, časopisov in pripovedovanja. Glede na to, da vse to predstavljačlovekovo osebno zgrajeno kulturo, bi bilo zmotni misliti, da so ti vtisiškodljivi. Za takšno situacijo sta dva rešitvi. Če sta se oba akterja, arhitekt innaročnik, dogovorila, da med načrtovanjem dajeta prednost izključno kriter−iju podobe in učinka, je s stališča operativnosti postopka logično, da prevla−da mnenje arhitekta, ki je profesionalno odgovoren za celovitost, skladnostin likovnost bivalnega prostora. V nasprotnem primeru, ko ima vodilno vlogokriterij pomena, je logično, da se zasebni pomenski svet gradi na osnovinaročnikove konotativne kulture, javni pomenski svet pa na osnovi nomina−tivne. Poudarjamo pa, da z opisom možnih rešitev ne želimo predpisovatireceptov za načrtovanje, saj bi bilo to glede na ugotovitve v uvodu te razpraveskrajno nesmiselno. Če ponovimo, bistvo operativnosti načrtovanja je v pre−poznavanju posameznih nivojev in kriterijev vrednotenja ter v njihovinatančni medsebojni artikulaciji. Dilema, ali naj v načrtovanju prevladamnenje naročnika ali arhitekta, je odvisna od vsakokratne in edinstvenesituacije, v kateri mora arhitekt poleg podajanja profesionalnih sodb tudikoordinirati in prepoznati oblike razhajanja.


RAZHAJANJA V KOLEKTIVNIH KRITERIJIH

Akterji uporabljajo soroden nivo vrednotenja, pri katerem prevladujejo kolektivnidejavniki, ki pa jim niso skupni; na primer uporabniki iz različnih kulturno−socialnih skupin vrednotijo stanovanje (vrednotenje pomena glede na lastenkulturno–socialni kontekst, 2. kategorija, slika 5:11, 203) drugače kot arhitekt(ocena istih kriterijev glede na kontekst poselitve, 5. ali 6. kategorija, sliki 5:14in 5:15, 204).

razhajanje v kolektivnih kriterijih: pk >> po, ps; pk’ K pk’’

Do navedenega razhajanja pride, ko posamezni akterji v postopku načrtovan−ja izhajajo iz različnih kulturno−socialnih krogov. Sem štejemo razlike vsocialnih razredih, etnični pripadnosti, starostnih in kulturnih razredih.Razlike opazimo pri interpretaciji pomena posameznih stavbnih elementov,od posameznih prostorov in njihove vsebine do likovnega pomena arhitek−turnih elementov. Značilni sta dve obliki: pri prvi na primer arhitekt vzaključen kulturno−socialni krog uporabnikov vnaša tuje interpretacije pome−na na osnovi lastne kulturno−socialne pripadnosti (nekateri primeri tip−iziranih zahodnih stanovanjskih sosesk, zgrajenih v tretjem svetu v okvirumednarodne humanitarne pomoči), pri drugi pa arhitekt v svojem okolju poveljavnih regionalnih kulturnih vzorcih gradi za mešane priseljene uporab−nike, ki prihajajo iz različnih kulturno−socialnih razmer (primer so različnesocialne in neprofitne stanovanjske soseske v večjih evropskih mestih, naprimer Biljmeer, Amsterdam).

Omenjena razhajanja so najpogostejša v sferi kolektivne masovne grad−nje in so posledica mednarodnih migracij ter globalnega kulturnega mešan−ja. Ključno vlogo pri reševanju teh težav igrata kolektivni vrednostni sistemokolja, kjer stavba stoji, in vrednostni sistem njenih končnih uporabnikov.Vrednostni sistem arhitekta je z vidika operativnosti načrtovanja brezpred−meten, saj v skrajnem primeru povzroči, da v tujem okolju tujim ljudemvsiljuje tuje vrednote. Prvi opisani zaplet zato nastopi kot primer okrnjenegapostopka načrtovanja, pri katerem zaradi časovnih, ekonomskih in političnihvzrokov dejavniki okolja niso bili upoštevani zares, ampak zgolj fiktivno.

Iskanje optimalnega razmerja med vrednostnima sistemoma lokalnegaokolja in uporabnikov moramo uskladiti z razmerjem poseganja zasebnegainteresa v javni prostor. Tu gre zato za iskanje kompromisne, vmesne rešitve,ki glede na izrazitost in občutljivost obeh vrednostnih sistemov razmeji alizdruži posamezne vrednote. Zavedati se moramo, da preseljevanje ljudi vnašanove kulturne elemente in vzorce v druga okolja. Globalno kulturno mešanjeje neizogibna posledica večje učinkovitosti pri transportu surovin in delovnesile. Končna odločitev o kolektivnem vrednostnem sistemu, ki mu bo prilago−jena neka stanovanjska stavba, zato v veliki večini primerov ne bi smelaizključevati nobenega izmed obeh polov.

možnost rešitve def 5:42 (213): pk = deloma pk’ + deloma pk’’


def 5:42

RAZHAJANJE V RELATIVNEM OBSEGU

Akterji uporabljajo predvsem relativne obsege vrednotenja, vendar se razhajajo vširini upoštevanega obsega; na primer arhitekt vrednoti projekt glede na širokaali regionalna merila (glede na sorodne objekte v drugih državah), v nasprotjus skupnostjo stanovalcev, ki projekt vrednoti glede na ozka ali lokalna merila(glede na neposredno okolje).

razhajanje v relativnem obsegu: or >> oa; or’ Kor’’

Do omenjenega razhajanja najpogosteje pride, ko se merilo objekta (ali obsegobmočja, ki mu objekt služi; krajevni, občinski, regionalni, državni, ...) nesklada s prevladujočim merilom okolja, za katerega se ga načrtuje.Upoštevanje ozkih lokalnih ali neposredno krajevno primerljivih kriterijevpripomore k povsem drugačni zasnovi, kot če pri načrtovanju prevladujejoširoki oziroma obči kriteriji, pri katerih referenčno polje sestavljajo istovrstniobjekti izven lokalnega krajevnega področja. Takšnih primerov je veliko pred−vsem pri gradnji infrastrukture in javnih objektov, medtem ko jih je pristanovanjski gradnji sorazmerno manj (na primer gradnja kolektivnegastanovanjskega objekta v naselju razpršene individualne gradnje).

A tudi sicer med različnimi akterji nastopajo zelo raznoliki obsegi vred−notenja, neodvisno od merila okolja. Na splošno je širina vrednotenja pogoje−na s stopnjo strokovne in kulturne izobrazbe ter splošno razgledanostjo, kipreprečujejo, da bi intervencijo omejili le na njen neposredni (lokalni) refer−enčni okvir, ampak jo prepoznavamo tudi v širšem kontekstu.

Pri zasnovi arhitekturnih objektov je za določanje primernega obsegavrednotenja treba upoštevati merila vsaj dveh ključnih dejavnikov, vsebine(uporabnika) ter okolja. Če med načrtovanjem prihaja do razkoraka medomenjenima meriloma, je najbolj smiselno iskanje večplastnih rešitev, torejtakih, ki hkrati referirajo na vse izpostavljene kontekstualne obsege. Ker zas−nova stavbe in njenih sestavnih delov vključuje veliko elementov, katerih obli−ka in uporaba se lahko sočasno nanašata tako na ozek kot tudi širok obsegvrednotenja, različna merila med seboj niso izključujoča. Večplastno načrto−vanje, ki zadovolji vse plasti kontekstualnega vrednotenja, razen ko gre zaizjemna okolja in vsebine, pri katerih mora vrednotenje ostati v zelo ozkodoločenem obsegu, nudi dovolj smiselno interpretacijo vsem akterjem načr−tovanja, da se razhajanju lahko izognemo.

možnost rešitve def 5:43 (214): or = od or’ do or’’

RAZHAJANJE V IMPLICITNI IZRAŽENOSTI

Akterji v glavnem upoštevajo implicitno izraženi kontekst, katerega interpretacijein izvori so razlièni. Na primer arhitekt se pri svojem vrednotenju ozira naimplicitno izražene dejavnike, upoštevajoč lastno kulturno−socialno pripad−nost (profesionalni trendi, klišeji, osebne navade), uporabnik pa v nasprotju znjim upošteva dejavnike, ki izvirajo iz njegovega socialnega okolja (navade,tradicija, rituali).


def 5:43

razhajanje v izraženosti: ii >> ie; ii’ K ii’’

Omenjeno razhajanje nastane bodisi nenamerno, če akterji izhajajo izrazličnih kulturno−socialnih okolij, bodisi namerno, če so razlike v inter−pretaciji istega konteksta posledica kulturne ignorance ali želje po prevladi.Ker implicitni kontekst ni točno določen, torej ni opisan, zapisan ali drugačereprezentiran, omogoča med načrtovanjem zelo različne interpretacije.Implicitno se ponavadi vrednoti razmerje do kulturnega konteksta, bistvenoredkeje do poselitvenega. Bivalne navade določene socialne skupine je možnovrednotiti z različno stopnjo kakovosti in širine interpretacije. Če je vred−notenje površno, bo med načrtovanjem prišlo do zamenjave neproučenihbivalnih navad s tujimi vzorci bivanja. Takšen primer bi bil, če bi arhitektsicer prepoznal določene navade v ciljni skupini uporabnikov (na primerposebne oblike druženja, komponente dejavnosti), torej bi upošteval implic−itne družbene značilnosti, a bi pri zasnovi stanovanjskega objekta uporabiltakšne oblikovne vzorce (podobe in komponente ovoja), ki bi vsebinsko sicerustrezali, izrazno in pomensko pa ne, saj izhajajo iz tujih aplikacij in referenc.Problematično razhajanje pa v praksi ne nastopi med arhitektom in uporab−nikom, kot smo opisali v primeru, temveč med priseljenim uporabnikom (aliveč uporabniki) in lokalnim okoljem, in to v bistveno večji meri. Situacija je vmnogočem podobna razmeram, ki nastanejo zaradi razhajanja v kolektivnihkriterijih. Tudi predlagana možnost rešitve je zato enaka, smiselna je rešitevz delnim upoštevanjem obeh polov, končno razmerje pa je odvisno od njuneobčutljivosti in izraženosti.

možnost rešitve def 5:44 (215): ii = deloma ii’ + deloma ii’’

VREDNOTENJE BREZ RAZHAJANJ

Pregled najpogostejših oblik konfliktih razmer med načrtovanjem lahkosklenemo z vprašanjem, kdaj bi bilo v načrtovanju najmanj razhajanj. Čeupoštevamo navedbe v definicijah od def 5:38 (209) do def 5:44 (215), lahko zizločanjem kritičnih konfiguracij izpeljemo najbolj nekonfliktno stanje vnačrtovanju.

Z vidika širine obsega upoštevanih dejavnikov v problemskem prostoru jerazmerje najmanj rizično, če vsi akterji v postopku načrtovanja upoštevajo vserazpoložljive dejavnike. Na pogled se zdi že prvi pogoj razmeroma iluzoren,saj je problemski prostor sam po sebi tako obširen, da ga noben izmedudeleženih akterjev, profesionalec ali laik, ne more kompetentno obvladati.Izpeljava nekritične oblike vrednotenja, to je njenega obsega, nivoja inizraženosti, bo pokazala, da je pod določenimi pogoji vseeno mogoče govoritio tehnično in strokovno obvladljivem celostnem problemskem prostoru.

Glede na def 5:40 (211), def 5:41 (211) in def 5:42 (213) lahko zaključimo,da so z vidika nivoja problematični tako subjektivni kot kolektivni kriterijivrednotenja. Strateško najmanj tvegana je zato odločitev, da se jih izloči izpostopka vrednotenja in da izključno vlogo nivoja dobijo objektivni kriteriji(po). Podobna ugotovitev sledi iz def 5:43 (214), kjer lahko upoštevajoč istologiko izločimo vse kriterije relativnega konteksta. Obseg vrednotenja je zatozožen na absolutni kontekst (oa). Končno pa lahko glede na def 5:44 (215)


def 5:44

izločimo tudi vrednotenje glede na implicitne dejavnike. Če hočemo dosečinajmanjše možno razhajanje v postopku načrtovanja, je treba izbordejavnikov omejiti zgolj na eksplicitno izražene (ie).

Oblika vrednotenja, ki upošteva le objektivne, absolutne in eksplicitnoizražene kriterije vrednotenja, je zato z vidika operativnosti postopka načrto−vanja najmanj sporna. Ti kriteriji so določeni in našteti v normah in stan−dardih, obče veljavni, vidni in merljivi. Ker je njihov obseg omejen s standar−di, obstoječo poselitvijo in splošnimi pravili načrtovanja, lahko ugotovimo, daje s tem hkrati docela zadoščeno tudi prvemu pogoju, to je popolni celovitostivrednotenja. Tako je logična posledica gornje izpeljave za operativno opti−malen postopek načrtovanja, da je potrebno upoštevati vse kriterije, ki so obèi,objektivni in nedvoumno izraženi. Primerjava slednje definicije z obsegomgradbene zakonodaje in gradbeno−arhitekturnih standardov nekako ni večpresenetljiva.

vrednotenje brez razhajanja:

Na koncu omenjene izpeljave se vprašajmo, kaj nam prinaša takšna oblikavrednotenja oziroma raje, kaj z njo izgubimo? Očitno je, da nam upoštevanjevseh občih, objektivnih kriterijev, ki jih nedvoumno izrazijo vsi udeleženci prinačrtovanju, zagotavlja teoretično nekonfliktno in enotno načrtovanje, ahkrati vrednotenje osiromaši za elemente variabilnega osebnega, kulturnega,kontekstualnega in implicitnega dojemanja, znaèilnega za uporabnika, arhitektain okolje. Na tak način se docela odpovemo kriterijem podobe, učinka in pom−ena, kar navsezadnje izniči samo sporočilnost arhitekturnega dela.

POVZETEK RAZHAJANJ V VREDNOTENJU

Vprašanje razhajanja v postopku načrtovanja je očitno tudi vprašanje vrednot,ki zagotavljajo kakovost arhitekturnega dela. Teoretični pregled in razčlenitevkompleksnega vrednotenja dela v postopku načrtovanja nam dokazuje, da jepluralizem kriterijev, s katerimi merimo posamezno delo, eden osnovnih pred−pogojev za kakovostno ustvarjanje. Izključitev vseh potencialno motečih oblikvrednotenja je sicer najenostavnejša rešitev za divergentno situacijo, a očitnotudi najslabša. Kakovostno arhitekturno delo lahko nastane le ob pluralnemsoočenju različnih oblik vrednotenja, kjer se s postopnim luščenjem medse−bojnih razlik postopoma razpira taka oblika vrednotenja, ki hkrati najbolj ustrezanaravi projekta, okolju, v katerem je, in akterjem, ki sodelujejo pri postopku.Očitno je, da se prava komponentna sestava oblike vrednotenja, ki vključujezbir relevantnih dejavnikov, ter nivo, obseg in izraženost vrednotenja, mednačrtovanjem razkriva postopoma, s pomočjo koordinacije mnenj in prepoz−navanja parcialnih oblik vrednotenja posameznih akterjev.

Analiza strukture vrednotenja, ki smo jo podali v zadnjem delu tegapoglavja, nam omogoča, da lahko miselno ali teoretično zaobjamemo celotenrazpoložljiv spekter meril, ki so smiselna za sam postopek načrtovanja.Struktura določa načelno sestavo vseh komponent, ne določa pa njihovega


def 5:45

( ) ( )n

peao st

stiopppDvrednotenje posega ××•= ∫

medsebojnega razmerja. Poudarili smo že, da je to komponento razmerje lastnoin edinstveno za vsak projekt posebej, odvisno od znaèilnosti vsebine, okolja ininteresov akterjev naèrtovanja.

V razlagi posameznih potencialnih razhajanj smo navedli nekaj možnihscenarijev za razplet konfliktov. Ponoven pregled teh rešitev pokaže, da serazhajanje rešuje po nekaj osnovnih načelih:

. naèelo širitve konfiguracije; uporabimo ga, ko akterji upoštevajo razmero−ma ozke in med seboj izključujoče dejavnike vrednotenja (glej možnostrešitve def 5:38),

. naèelo skupne konfiguracije; upoštevamo ga, ko akterji uporabljajo različnamedsebojna razmerja nivojev, obsega in izraženosti kriterijev (glejmožnost rešitve def 5:39),

. naèelo izloèevanja; uporabno je, ko se akterji odločijo za eno (optimalno alinajboljšo) od alternativ osebnega vrednotenja (glej možnost rešitve def5:40 in def 5:41),

. naèelo združevanja; uporabljeno je, ko se akterji sporazumejo o sestavljenirešitvi, ki združuje elemente vseh alternativ (glej možnost rešitve def 5:42in rešitve def 5:44),

. naèelo veèplastnosti; uporabljeno je, ko se alternative, ki se med sebojnačeloma ne izključujejo, sestavijo v večplastno rešitev (glej možnostrešitve def 5:43).

Če se vrnemo k uvodnemu delu tega poglavja, kjer smo razlagali smisel vred−notenja in kriterijev v postopku načrtovanja, lahko glede na def 5:2 (161) inpredvsem def 5:3 (162) ugotovimo, da je razlike v kriterijih, ki se pojavijo medposameznimi udeleženci v postopku načrtovanja, pravzaprav v celoti mogočerazložiti z razhajanji v izhodišèih. Podobno lahko tudi razlike v ”individualnih”ocenah posameznih udeležencev razložimo z razhajanji pri obliki vrednotenja,konkretno pri nivoju, obsegu in izraženosti. Temeljno spoznanje, da pravza−prav vsi udeleženci v postopku načrtovanja uporabljajo enako strukturo vred−notenja (glej def 5:35, 208), razlike pa nastopajo le v obsegu in razmerjihposameznih kriterijev oziroma komponent, je ključ za zasnovo predlaganegapostopka načrtovanja. Na podlagi tega spoznanja lahko razberemo posamezneoblike vrednotenja vseh akterjev v postopku načrtovanja in z uporabo naèelreševanja razhajanja število skupnih imenovalcev povečamo do te mere, da jekonsenz med udeleženci načrtovanja sklenjen optimalno in sporazumno.

Šele ko so nivo, obseg in izraženost vrednotenja arhitekture bolj ali manjusklajeni, torej so kriteriji enotni, se v projektni skupini akterjev lahko obliku−je strategija skupnega cilja načrtovanja. Cilj je pričakovano vrednostno razmer−je posameznih parametrov odločanja, to je kriterijev. S pomočjo tehnikematriène primerjave kriterijev (v angleščini forced pair comparison, Toplak,2001, 84) se vrednoti posamezne modele med načrtovanjem (glej tudi poglav−je 6:2, 223). Konèna odloèitev je sprejeta na osnovi politièno−ideološkega, osebne−ga ali javnega razmerja kriterijev naèrtovanja.


sklep

Na koncu teoretične razprave o postopku vrednotenja le še poudarimo, dacelostno upoštevanje kriterijev vrednotenja samo po sebi še ne zagotavljauspešnega arhitekturnega dela. Z vzpostavitvijo kompleksnega in širokegasistema vrednotenja smo omogočili, da se posamezni modeli (delne rešitve)med načrtovanjem lahko vrednotijo celostno in v skladu z razpoložljivimproblemskim prostorom. S tem preprečimo, da bi nehote spregledali katere−ga izmed dejavnikov, ki bi lahko ključno vplival na kakovost izvedenega dela.Izbor in oblika vrednotenja pa nam sama po sebi še ne zagotavljata, da bodocilji naèrtovanja, ki si jih zastavijo posamezni udeleženci, dovolj visoki in širo−ki, brez česar končna rešitev ne more predstavljati kakovostnega arhitek−turnega dela.

Kakovost arhitekture ni le v tem, da se med naèrtovanjem upošteva èim veèdejavnikov, ampak predvsem v tem, da so merila za uresnièevanje ciljev glede naizbrane dejavnike doloèena z ambicijo po konèni veèplastni, sporazumni in èimširši kakovosti dela. Naroènik ali uporabnik se svojih ambicij ponavadi zelo dobrozaveda, njegovi cilji so pogosto zastavljeni celo previsoko. Operativno se mu porobu lahko postavi le arhitekt, še posebej na tistem podroèju, ki ga gradbenazakonodaja zaradi svoje objektivnosti in eksplicitnosti ne more pokriti. To je sferapodobe, uèinka in pomena javnega prostora, torej celotnega kulturnega okolja.


5::12

219načrtovanje :: kaj je načrtovanje

6

6::1

načrtovanje

”Èedalje živahnejša informacijska doba je v arhitekturno proizvodnjo prineslapomembne spremembe. Problemski prostor (kontekst) vsebuje nekatere informacije,ki jih je mogoèe obdelati, kodirati. Takšna informacija lahko dobi obliko. In oblikaomogoèa vzporedno dimenzijo – drugo abstrakcijo v raèunalniški obliki –, s katerolahko dopolnimo prejšnjo abstrakcijo modernizma. Ne gre torej za revolucijo varhitekturni obliki, kar bi morda lahko rekli za sodobna avantgardna gibanja.Resniène preobrazbene dimenzije arhitekture ne najdemo le v formalni revoluciji –èeprav ima tudi ta lahko daljnosežne posledice –, temveè tudi v temeljni spremembi– drugaèni kritièni, etièni, poetièni (ali po-etièni) dimenziji v dejavni arhitekturi.”(Salazar, Gausa, 1999, 19)

NAMEN POGLAVJA

V tem poglavju bomo ugotovitve celotne razprave strnili v sistem načrtovanjastanovanjske gradnje. V prvem delu bomo podali nekatera teoretičnaizhodišča sodobnega načrtovanja, na podlagi katerih bomo elemente in kri−terije arhitekturnega sistema sintetizirali v operativno celoto. V nadaljevanjubomo predlagali dva modela, integralno načrtovanje in načrtovanje zmnožičnim prilagajanjem, dve obliki uporabniku in okolju prilagojeneganačrtovanja.

kaj je načrtovanje

Z vprašanjem načrtovanja se zavzeto spopadajoskoraj vsa arhitekturna teoretična dela. Na splošnolahko zapišemo, da je načrtovanje postopno iskan−je ”optimalne” oblike in ustroja stavbe, ki bi zados−tila izhodiščnim pogojem. Gre za akumulacijoraznovrstnih informacij, njihovo vrednotenje in združevanje v poenostavl−jenem in večplastnem teoretičnem modelu stavbe, načrtu. (glej tabelo 5:1,158) A bistveno lažje kot natančno odgovoriti na vprašanje, kaj je načrtovan−je, je seveda opisati nekaj primerov zanj. Lionel March (1997, 250) navaja triosnovne oblike načrtovanja: induktivni, deduktivni in produktivni postopek.Induktivni postopek temelji na sklepanju s posameznega na splošno, to je nasintezi parcialnih rešitev (hipotez) in informacij v celovit modelu. Prednostindukcije je v tem, da temelji na posamičnostih in te zato v svoji rešitvi tudidovolj natančno upošteva. Obenem pa ne nudi pravega jamstva, da boposamezne dele med načrtovanjem tudi v resnici mogoče združiti v koher−entno, operativno smiselno in kompozicijsko skladno celoto. Principe induk−tivnega postopka najdemo pri van Berklovi tehniki deep plan, (van Berkel,Bos, 1999a, 30). Deduktivni postopek poteka nasprotno: temelji na sklepanjuiz splošnega na posamezno, to je na postopnem dopolnjevanju hipotetične,a celostne rešitve s posameznimi deli. Prednost dedukcije je v tem, da jenjeno izhodišče že celovito, ima zagotovljeno operativno in kompozicijsko

induktivni postopek

deduktivni postopek

produktivni postopek

deli

deli

deli

celota

celota

celota

tabela 6:1Oblike postopka naèr−tovanja po LioneluMarchu (vir 1997, 250)

urejenost, a obenem ne obljublja, da bodo vsiposamezni deli znotraj vnaprej določene celotetudi v resnici učinkovali optimalno. Principededuktivnega postopka najdemo na primer priLouisu Kahnu (1998, 41), Wielu Artesu (Paillardet al., 2001, 163) kot tudi pri poznem leCorbusieru. Kot piše Curtis (1996, 42), je strehakapele Notre−Dame−du−Haut deducirana iz oblikerakovega oklepa. Produktivni postopek je poMarchu edini, ki prednosti in pomanjkljivostiobeh postopkov združuje v dvosmernem, sočas−nem induktivno – deduktivnem procesu.Marcheva delitev postopka načrtovanja temelji nasmeri sklepanja glede na del in celoto arhitekture(glaj tabelo 6:1, 220).

Psihologi štejejo načrtovanje med miselneprocese oziroma konkretneje med postopke reše−vanja problemov (v angleščini problem solvingprocess). Alexander (1974, 15) pravi, da je načrto−vanje ”iskanje oblike,... oblika je rešitev proble−ma,... problem je določen s kontekstom (problem−skim prostorom).” Takšna, razmeroma preprostadefinicija načrtovanja temelji na premočrtnemrazmišljanju po korakih. Analizi problema sledinjegova natančna definicija, tej pa ustrezna reši−tev. Primerjamo jo lahko s premočrtnimi miselni−mi procesi, ki jih Pečjak (1977, 326) opisuje kotpreparacijo, inkubacijo, iluminacijo in verifikacijo.Pri arhitekturnem načrtovanju skladno z omen−jeno shemo ločimo dve fazi, fazo programiranja infazo oblikovanja. Prva je osredotočena na podrob−no analizo problemskega prostora (preparacija ininkubacija) – v stanovanjski gradnji so to vsi rele−

vantni dejavniki okolja in prebivanja (Pena et al., 1977, 138) – kot tudi na natan−čno opredelitev ciljev (ibid., 136). V fazi oblikovanja se pridobljene podatke invrednote pretvori v obliko (iluminacija in verifikacija).

V resnici pa reševanje problemov ne more potekati tako premočrtno, če jeproblemski prostor širok, razmeroma neobvladljiv in slabo strukturiran. Večjekoličine podatkov je nemogoče normirati do take stopnje, da bi jih lahko imen−ovali natančna definicija problema. Cross (glej 1984, 135–166) navaja, da sonačrtovalski problemi ”slabo definirani,” da se se izmikajo oprijemljivim in sta−tičnim definicijam, kar pomeni, da arhitekti med iskanjem rešitve hkrati ust−varjajo tudi problem, za katerega ponujajo rešitev (glej Lawson, 1990). Z drugi−mi besedami, načrtovanje je pravzaprav neprestano prehajanje iz programskev oblikovalsko fazo in obratno, kar se še posebej očitno izraža pri stanovanjskigradnji. Van Leeuwen (1999, 46) pravi, da je ”načrtovanje postopno dodajanjenovih informacij obstoječemu zbiru, vzpostavljanje novih zvez in odnosov,” sčemer ”izhodišče” načrtovanja, to je problemski prostor, pravzaprav postanedinamična struktura, ki se plemeniti in preoblikuje na poti do rešitve. Po tem


shema 6:3Faze in potek drevesne−

ga naèrtovanja

shema 6:1Faze in potek pre−

moèrtnega naèrtovanja

preparacija iluminacija

programiranje

problem rešitev

oblikovanje

inkubiacija verifikacija

premočrtno načrtovanje

shema 6:2Faze in potek krožnega

naèrtovanja

problem rešitev

krožno načrtovanje

preparacija

programiranje

inkubiacija

verifikacija

oblikovanje

iluminacija

problem

drevesno načrtovanje

preparacija

programiranje

verifikacija

oblikovanje

inkubiacija 1

iluminacija 1

oblikovanje

inkubiacija 2

iluminacija 2

oblikovanje

inkubiacija 3

iluminacija 3

postopku iz premočrtnega dela prehajamo v kro−žnega, kjer vsaka postopna rešitev odpira novavprašanja in daje delne odgovore na stara. Gre zalogičen postopek, ki problemski prostor povratnostrukturira do te mere, da načrtu ali modelu odgo−varja le v tistih dejavnikih, ki so v resnici relevantni.Postopek načrtovanja pomeni izluščiti problem izmnožice vplivov in potencialnih dejavnikov. Ko jenačrtovanje zaključeno, je problem dokončnodefiniran in hkrati tudi rešen. Pečjak navaja, da psi−hologi takšen način razmišljanja imenujejo postop−no popravljanje napake oziroma ”means−end,” terga opisuje: ”Ko reševalec problema napreduje poproblemskem prostoru, mora neprestano izbiratikrižišča oziroma vozlišča, ki naj jih doseže, inoperacije za dosego. Izbira poteka na podlagi ocen,pri čemer pomaga tudi spomin.” (Pečjak, 1977,402)

Tretja pogosteje uporabljena oblika pa jekompromis med obema možnostima. Nastopa vdrevesni obliki v takšnem vrstnem redu: najprejse določijo skupni cilji načrtovanja, s funk−cionalno analizo se v grobem definira problem,zbere se več alternativnih rešitev ter se jih ovrednoti glede na kriterije skup−nega cilja. Izbere se rešitev, ki je glede na povprečje kriterijev med vsemipredlogi najboljša. Potek povzemamo po postopku organiziranja vrednosti(v angleščini value engineering, glej Green 1992, 256). Če je premočrtnonačrtovanje določeno tako z vidika izhodišča kot z vidika cilja, ciklično paniti s prvega niti z drugega, drevesno načrtovanje izhodišča pušča odprta,nastavi pa si sorazmerno trdne cilje. Vsaka izmed alternativ si izbere svojaizhodišča, kar pripomore k različnim oblikovalskim rešitvam. Teza, da jenačrtovanje urejeno, točno usmerjeno in mehanično delo, je napačna innaivna. Stvarnosti je najbližja krožna oblika načrtovanja, v praksi pa sepogosto pojavlja drevesna, saj ponuja razmeroma učinkovito razmerje medporabljenim časom in doseženim optimumom.

Naèrtovanje je postopno oblikovanje rešitve glede na dejavnike problemskega pros−tora in zadane cilje. Loèimo premoèrtno, krožno in drevesno obliko naèrtovanja.

221načrtovanje :: kaj je načrtovanje

def 6:1

krožni sistem

energija se pretaka krožno

deli služijo več funkcijam

majhna entropija/veliko informacij

odprt system/zaprte zanke

razpršeno shranjen spomin

velika stopnja vnovične uporabe materiala

več vzporednih kanalov

malo odpadkov

samouravnalni

večnamenski

stalen pretok energije

pestrost, kompleksnost,

stalnost

veliko število vrst

biomorfna estetika

premočrtni sistem

energija se pretaka premočrtno

deli so specializirane modularne komponente

velika entropija/malo informacij

zaprt sistem/brez zank

spomin shranjen v centraliziranih komponentah

velika materialna izguba

enojni kanali

veliko odpadkov

neravnovesje se prenaša naprej

en namen

naraščajoč pretok energije

uniformnost, preprostost,

nestalnost

majhno število vrst

premočrtna estetika

tabela 6:2Razlike med premoèrt−nim in krožnim siste−mom (vir van der Ryn,Bunnell, 1997, 136)

faze načrtovanja

Videli smo, da vsako načrtovanje zajema tri sklope: imenovanje cilja, izbordejavnikov problemskega prostora in oblikovanje rešitve (glej def 6:1, 221). Čeje oblikovanje kreativna faza, izbor dejavnikov pa tehnično−analitična, pa jeimenovanje cilja pravzaprav politična odločitev.

IMENOVANJE SKUPNEGA CILJA

V poglavju o kriterijih smo omenili, da je cilj parcialni komponentni sestavposameznih vrednosti kriterijev (glej def 5:3, 162), iskanje skupnega cilja vsehakterjev pa izhodiščni korak za operativno uspešno načrtovanje. Cilji so sub−jektivne predstave posameznih akterjev načrtovanja. Ne samo, da so ti cilji vosnovi divergentni, prav tako je nemogoče, da bi bil ustroj optimalnega ciljalahko znan že vnaprej (glej Green, 1992, 262). Skušajmo to pojasniti sprimerom. Recimo, da se naročnikov cilj nanaša na kriterij cene in kriterijpodobe. Pričakuje, da bo njegova hiša stala na primer na 5000 enotah in bila”usklajena ter simetrične kompozicije”. Arhitekt si glede podobe zastavienake cilje, glede pomena pa pričakuje, da hiša v okolju ne bo ”prevladovala.”Šele med načrtovanjem se pokaže, kakšno operativno razmerje se poraja medkriteriji glede na problemski prostor. Lahko se na primer izkaže, da 5000 enotnikakor ni dovolj za simetrično kompozicijo, saj ta zaradi upoštevanja razmer−ij potrebuje večjo površino. Iz tega sledi, da sta si kriterij podobe in pomenaprav tako v nasprotju, saj povečava in kompozicijska strogost dvigujeta njenolokalno pomembnost. Očitno je, da lahko šele prva kreativna soočenja zokvirnim ciljem in okvirnim problemskim prostorom vzpostavijo tista med−sebojna razmerja, ki bodo krojila nadaljnje načrtovanje. Naročnik in arhitektse lahko uskladita, ali je kriterij podobe pomembnejši od cene in pomena sku−paj oziroma obratno. Divergenca in konvergenca posameznih kriterijev sta odprojekta do projekta različni, pri čemer pa se nekateri vzorci pojavijo razmero−ma pogosto (ugodje je divergentno s podobo, cena je divergentna z ugodjemin podobo, pomen je divergenten s podobo in tako dalje, a tu navajamo lenekatera najbolj splošna razmerja, saj vsaka situacija podaja svoje kon−stelacije, ki jih je potrebno prepoznati in uskladiti).

Postopek določevanja skupnega cilja, kot vidimo, poteka vzporedno zostalim načrtovanjem. Zato je operativno bistveno bolj smiselno določitivrednostno razmerje med posameznimi kriteriji (na primer podoba imaprednost pred ceno, ta pa pred pomenom in podobno), ne pa njihovekonkretne ciljne vrednosti,. Šele med načrtovanjem se izkaže, kakšnokončno vrednost je sploh mogoče doseči glede na izbrano razmerje kriterijev(glej Dale, 1992, 232).

V uvodu smo navedli, da je imenovanje skupnega cilja politična odločitev.V zahtevnejših postopkih načrtovanja, v katere je vključenih velikoudeležencev z različnimi stališči, se vse bolj uveljavlja tehnike moderiranja,oblika skupinskega dela, ki temelji na postopnem iskanju skupnih vrednot inciljev. ”Moderiranje skupinskih procesov se izkaže za proaktivno, saj razrešu−je konflikte, takoj ko se ti pojavijo, ali pa preprečuje njihovo pojavitev. Spomočjo moderiranja je mogoče uglasiti veliko število tudi zelo različnih


6::2

tabela 6:3 (desno zgoraj)

Vrste kriterijev vpostopku naèrtovanja

in njihova možnaobtežena vrednost.

glasov. Predstavlja uporabno alternativo meto−dam, ki so temeljile na pogajalskih načelih,”(Toplak, 2001, 9). Omenjeni pristop ponuja vrstotehnik, s katerimi skupina akterjev postopomapride do konsenza o razmerju kriterijev, na pod−lagi katerega izpelje obteženo vrednotenje delnihmodelov v postopku načrtovanja (Green, 1992,261). V razpravi se moderiranju ne bomo podrob−neje posvetili, omenimo le metodo matrièneprimerjave parov (v angleščini forced pair compar−ison) (Toplak, 2001, 84), pri kateri s postopnimmedsebojnim primerjanjem pomena posame−znih kriterijev pridemo do njihove skupne vred−nostne lestvice.

Imenovanje skupnega cilja naèrtovanja je usklajevanje razmerja med pomemb−nostjo in prioriteto razliènih kriterijev vrednotenja. Pri naèrtovanju potekavzporedno z ostalimi fazami.

Določanje razmerja med kriteriji, ki jih upoštevamo v predlaganem postopkunačrtovanja (glej tabela 6:3), pa ni vezano le na nivo vrednotenja (to je na vrstokriterijev, glej tabelo 5:11, 205), temveč tudi na njihovo izraženost in obseg.Zadnji kakovosti vrednotenja sta sorazmerni izraženosti in stopnji upošte−vanja problemskega prostora. Sočasno z odpiranjem relevantnega prob−lemskega prostora se oblikuje tudi prava oblika vrednotenja, glej def 5:34, 207(vrednotenje stanja = vsi dejavniki prostora × oblika vrednotenja).

IZBOR DEJAVNIKOV PROBLEMSKEGA PROSTORA

Med potencialne dejavnike problemskega prostora štejemo elemente sistemaprostora, to so dejavnosti prebivanja in dejavniki okolja. Omenili smo že, dase s postopnim povečevanjem obsega in izraženosti kriterijev širi tudi rele−vantno območje dejavnikov problemskega prostora. Pečjak (1977, 333) imenu−je postopno preoblikovanje izbranih dejavnikov problemskega prostora refor−mulacija problema. Ta vedno poteka sočasno s samim reševanjem problema,vsaka delna rešitev je hkrati tudi oblikovanje ”novega” problema. Avtor pravi,da je mišljenje (to je načrtovanje, op. avt.) ”proces preciziranja problema aliproces preciziranja rešitve” (ibid.). Za sam postopek načrtovanja pa jepomembno tudi, v kakšni meri so stanja (vrednosti) dejavnikov v času načr−tovanja stalna oziroma z drugimi besedami, kakšna je verjetnost, da se bostanjihova sestava in ustroj v bodoče spreminjala. Postopek mora upoštevatipotencialno evolucijo in transformacijo dejavnikov, bodisi tako, da njihovpraktični pomen relativizira, bodisi tako, da tiste elemente načrta, ki se nanjih naslanjajo, oblikuje prilagodljivo.

Dejavniki problemskega prostora so dejavnosti prebivanja in dejavniki okolja.Njihov izbor in vrednosti se med naèrtovanjem spreminjajo.

223načrtovanje :: faze načrtovanja

def 6:2

def 6:3

tabela 6:4Matrièna primerjavaparov, postopek medsebo−jne primerjave pomem−bnosti. V vsaki primer−javi se med para kriteri−jev (na primer C in E)razporedi 6 toèk. Èe jekriterij E sorazmernopomembnejši kot C,potem v vrstico E, stolpecC vpišemo 4 toèke, v vrstico C, stolpec E pa 2 toèki (4 + 2 = 6).

A

B

C

D

E

3

1

2

4

3

1

2

5

5

5

3

4

4

3

3

5

2

1

2

1

14

12

7

8

18

A B C D E Sešt

evek

nivo

objektivno

objektivnoobjektivnoobjektivnoobjektivnoobjektivno

subjektivno

subjektivnokolektivnokolektivno

obtežena vrednostkriterij

tehnični kriteriji


podoba


12

1415997

16

71417

Pri dejavnikih okolja je mogoče razmeroma dovoljnatančno napovedati potencialne spremembe v pogojih polja(mikrolokacija, shema 3:11, 84), bolj nepredvidljivi sorobni pogoji (makrolokacija, shema 3:12, 85), najmanjpredvidljivi pa mrežni (translokacija, shema 3:13,86).Mrežni pogoji zajemajo dislocirane silnice inoscilacije, ki so z vidika posamičnega arhitekturnegaposega skoraj povsem arbitrarne. Če so njihove vrednostiv postopku načrtovanja upoštevane kratkoročno in sta−tično, se lahko ob morebitnem kasnejšem preoblikovanjemreže globalnih vplivov sunkovito in nepričakovane obrnevrednost in s tem pomen arhitekturnega posega.

Med dejavnostmi prebivanja vlada podobno razmerje.Delno lahko prihodnje spremembe predvidimo na osnoviparametra stabilnosti lege (glej shema 3:7, 64), deloma pana osnovi pričakovanih sprememb v strukturi družinskeskupnosti (glej Brezar 1984, 36 ali Ivanšek, 1988, 44).Omenjena vira obseg pričakovanih sprememb utemeljuje−

ta s statističnimi podatki in populacijskim povprečjem (na primer mladidružini se po petih letih in pol skupnega prebivanja rodi 1,8 otroka, od tega0,95 deklice in 0,85 dečka). V resnici pa je evolucija dejavnosti prebivanjabistveno manj predvidljiva, kot jo podrobno določajo statistični letopisi. Gledena to je bolj logična metoda, ki jo predlaga Stephen Kendall (2000, 38), in sicernaj bi med načrtovanjem predvideli rok uporabe za elemente stavbnega ovoja,ki neposredno vplivajo na razmere dejavnosti prebivanja, ta rok pa naj bi bil vskladu s pričakovano frekvenco sprememb. Tako prenova (in morebitno pre−oblikovanje) bolj ali manj sovpada z dejanskimi spremembami (glej tudipoglavje 3:12, 102). Vsekakor je anticipacija obnašanja dejavnikov v prob−lemskem prostoru in njihova zastopanost pri vrednotenju ena ključnihstrateških odločitev načrtovanja.

ANALIZA DEJAVNIKOV PROBLEMSKEGA PROSTORA

Med načrtovanjem dobivamo podatke o problemskem prostoru z analizookolja in prebivanja. V splošnem lahko ločimo tri oblike analize:

1. Kvantitativna analiza okolja in prebivanja. S kvantitativno analizo dobimometrične podatke (ali ocene) o trenutnem stanju v prostoru glede na parame−tre dejavnikov in dejavnosti. Izraža se bodisi numerično, relativno ali opisno.Kvantitativna analiza se v okolju izvaja na pogojih polja, robnih in mrežnihpogojih. Prikaz je tako lahko topografski (pogoji polja), konturni (robni pogoji)in vektorski (mrežni pogoji) (glej različne analize okolja v poglavje Aplikacije).Skladno z izborom ustreznih dejavnikov, za katere menimo, da soustvarjajorelevantni problemski prostor, sledijo ustrezne parametrične analize pogojevpolja, robov in mreže (glej na primer Gabrijelčič, 1985, analiza pogojev polja,pa tudi Marinko, 1978, pogoji polja).

V nasprotju z okoljem pa podatki o prebivanju, ki jih dobimo med anali−zo, niso prostorsko artikulirani. Prikaz je zato v kvantitativni fazi metričen,vezan na parametre dejavnosti, ne pa tudi na njihove konkretne prostorske


tabela 6:5Dejavniki okolja in

dejavnosti prebivanja.Pojmi so navedeni gledena njihovo prièakovano

spremenljivost med naèr−tovanjem in evolucijo

bivalnega prostora(Spremenljivost dejavno−sti je ocenjena na podlagirezultatov ankete o bival−

nih navadah).

dejavnosti prebivanja

gledanje televizijeumivanjeuživanje hraneopravljanje potrebedelo na računalnikuoblačenjebranjekopanjeobiskipriprava hranepranje oblekdnevni počitekdruženje z družinoposlušanje glasbespanjeigra otrok...

dejavniki okolja

osvetlitevpodnebjeoblika talpovršinske vodevegetacijapovezaveinfrastrukturaposelitevzakonodajavarovanje okoljademografijakulturatehnologijatržiščedejavnosti

man

j sp

rem

enlji

vibo

lj sp

rem

enlji

vi

lege. V okviru razprave smo podatke o prebivanjupridobivali na dva načina, prek uporabniškegavmesnika (glej poglavje 7:3, 276) in z anketo obivalnih navadah (glej poglavje 7:1, 256). V obehprimerih je šlo za postopno parametrično zaje−manje tistih podatkov, za katere so se analiziraneosebe odločile, da so relevantni. Na izbranihprimerih v nadaljevanju prikazujemo nekaj oblikanalize in prikaza kvantitativnih podatkov. Vzvezi z njimi povejmo le še to, da je kakršna kolikvantitativna analiza prebivanja in okolja smisel−na le takrat, ko je njena operativna natančnost pri−lagodljiva. Izbor dejavnikov problemskega prosto−ra je od primera do primera načrtovanja dru−gačen, prav tako je nujno, da to načelo upošteva−mo tudi pri zbiranju podatkov. Izbor vrste analizein njena končna gostota naj bosta prilagojeni konkretnim razmeram v polju.Spomnimo se Deleuzovega haptičnega opisa puščavske in arktične pokrajine(glej poglavje 3:2, 33), ki bi s splošnimi analitičnimi orodji ostala homogen innem teritorij, saj se vsi fenomeni odvijajo znotraj razmeroma ozkega zaz−navnega intervala. Šele s precizno in predvsem natančno uravnano analizo pav njej prepoznamo raznolika in skrajno heterogena stanja. Smisel analize pre−bivanja in okolja namreč ni predvsem to, da bi prepoznali absolutne vrednos−ti določenega dejavnika, temveč njegova relativna distribucija znotraj obravna−vanega polja. Kvantitativna analiza se ne glede na svoje metrično in objek−tivizirano izhodišče ne izvaja normativno, temveč adaptivno. Za potrebe pred−laganega sistema načrtovanja je kvantitativna analiza okolja in prebivanjasmiselna le v okvirih parametrov bivalnega prostora (glej def 3:9, 47), saj so tineposredno združljivi z lastnostmi stavbnega ovoja in objektivno merljivimikriteriji. Kvantitativno je moč analizirati predvsem sprejemno/dejavnedejavnike okolja.

Kvantitativna analiza dejavnikov problemskega prostora poteka v okvirihparametrov bivalnega prostora s topografsko, konturno, vektorsko (okolje) inmetrièno analizo (prebivanje). Obseg, nivo in natanènost analize so prilagojenidejavnikom.

def 6:4

shema 6:4Primer kvantitativneanalize dejavnosti pre−bivanja. Prikazana jezasebnost, glasnost,svetlost, velikost inmerilo ( projektStolpnica po meri,2001)

shema 6:5Primer kvantitativneanalize okolja.Prikazana je konturnaanaliza robnih pogojevza dejavnik veter (virprojekt Vrstnica pomeri, Lucija, 2002)

druženje

osebna higiena

ustvarjanje

telovadba

pranje

garderobashranjevanje

spanjetoaleta

učenje

gostiteljstvo

gledanje TV

kuhanje

prehranjevanje

sproščanje

zelo

zas

ebna

ingl

asna

con

aze

lo z

aseb

na in

pr

ecej

tiha

con

a

prec

ej ja

vna

ingl

asna

con

apo

ljavn

a in

sr

ednj

e tih

a co

na

225

2. Kvalitativna analiza okolja in prebivanja. Namen kvalitativne analize jepridobivati relevantne podatke o odnosih med isto− in raznovrstnimi dejavni−ki ter dejavnostmi problemskega prostora. Kvaliteta polja je medsebojnorazmerje med kvanti, to je prostorsko lociranimi dejavniki. Če v sklopu kvan−titativne analize v okolju analiziramo ”materialne” plati dejavnikov, se v kval−itativni analizi razkrivajo njihove ”procesne” plati. Prehod na kvalitativnoanalizo okolja lahko primerjamo z zaznavno−spoznavnim procesom vred−notenja arhitekture. Kvantitativna analiza v okolju prepoznava dražljajedejavnikov, kvalitativna pa izoblikovane like, to je podroèja in strukture (glejpoglavje 3:8, 82, strukture v prostoru, Lynch, 1960, in v času, Lynch, 1970,ter prostoru in času, Allen, 1999). Ob tem moramo opozoriti, da razmerjamed posameznimi dejavniki in dejavnostmi niso vezana izključno na njiho−vo teritorialno sosedstvo, temveč je potrebno njihove procese analizirati tudiv okviru robnih in mrežnih pogojev. Tako okolje in prebivanje na nivoju

polja lahko kakovostno prepoznavamo kot različ−na podroèja, na nivoju robnih pogojev njihovoizraženost robov, na nivoju mreže pa sovisnostimed njihovimi centri, vozlišèi in seèišèi. Podobnoje tudi Alexandrovo razlikovanje (1974, 87), kidiagrame, sicer sorodne kvalitativni analizi, ločina oblikovne diagrame (v angleščini formal dia−gram, vezane na prostorske odnose) in pogojnediagrame (v angleščini requirement diagram,vezane na neprostorske odnose).

Nekatere antropogene dejavnike okolja, manjpa tudi dejavnosti prebivanja, je smiselno anal−izirati še na višjem, to je kompozicijskem nivoju(glej poglavje 4:8, 144). Tu imamo v mislih pred−vsem dejavnik kulture in poselitve. Ker se omenje−na dejavnika odražata tako na nivoju dejavnega,sprejemnega okolja kot tudi na nivoju referenčne−ga, se marsikatera relevantna znaèilnost odraža šelena docela abstraktnem, kompozicijskem nivoju. Semšteje analiza kompozicijskih značilnosti poselitvena nivoju stavbnega ogrodja, lupine, ostenja inceličja. V kulturi se kompozicija odraža v drugih,nematerialnih sferah človekovega dela in ustvar−jalnosti. Kot primer načrtovalsko orientirane anal−ize stavbne lupine in ogrodja relevantne poselitvenavajamo Bončino analizo Dunajske in Slovenskeceste v Ljubljani, ”Zunanja ulica, notranja ulica”(1984, 47–95) ter ”Evidentiranje možnih pristopovk interpolaciji v zgodovinskem jedru Dubrovnika”istega avtorja (1985). Miloš Bonča poleg običajnihpristopov k vrednotenju raznolikih kompozicij vposelitvi (na primer kontrasta in analogije, glej deSola−Morales Rubió, 1996, 234) uporabi tudipostopke transformacije in povpreèja.


shema 6:6Primer kvalitativne

analize okolja, dejavnikitopografija, vegtacija,poselitev in dejavnosti.

(vir projekt Vrstnica pomeri, Lucija, 2002)

Kvalitativna analiza problemskega prostora raziskuje prostorske strukture, njiho−va podroèja, robove, prevoje in centre. Poglobljena oblika analize raziskuje kom−pozicijska naèela dejavnikov, predvsem v poselitvi in kulturi.

3. Analiza pomena. Analiza pomena obsega identifikacijo hierarhije gledena pomembnost posameznih dejavnikov okolja, predvsem v okviru kulture inposelitve. Prepoznavanje pomensko izstopajočih elementov v okviru poselitvein kulture temelji na izstopajočih kvantitativnih parametrih, še posebej pakvalitativnih in kompozicijskih. Nekaterih dejavnikov sicer ne moremo hier−arhično ustrezno ovrednotiti zgolj eksplicitno, na osnovi razmerij podobe,temveč le v skladu z njihovo ukoreninjeno simbolno vrednostjo bodisi nomi−nalnega (na primer uzakonjena stavbna dediščina) bodisi implicitnega (naprimer tradicionalno, ritualno in simbolno) pomena. Nominalni in implicitnipomen sta zabeležena v kolektivnem vrednostnem sistemu (glej poglavje 5:9,198). Vplivno področje elementa okolja z višjega hierarhičnega nivojaizražamo bodisi kot referenčno točko mrežnih pogojev bodisi kot vplivnopodročje pogoja polja. Analiza pomena lahko v okolju razkriva določenaneskladja, še posebej tam, kjer se eksplicitno izraženi pomen (to je prevladu−joča podoba) ne pokriva z nominalnim ali implicitnim (to predpisanim aliprikritim). Človekovo vrednotenje je vedno večplastno in upošteva vse triomenjene nivoje, kar pomeni, da kakršnokoli razhajanje med njimi rušistrukturno sliko prostora oziroma, kot ga imenuje Norberg−Schulz, njegoveksistencialni prostor (glej 1971).

Pomen analiziramo na osnovi eksplicitnih, implicitnih in nominalnih lastnostidejavnikov problemskega prostora. Eksplicitne lastnosti izvirajo iz kvalitativneanalize, nominalne in implicitne pa iz kolektivnega vrednostnega sistema.

Kvalitativna analiza, kompozicija in pomen nam razkrivajo prostorske odnose,ki se v bivalnem prostoru manifestirajo kot referenčne oblike in pomeni.Analiza v tem primeru ne poteka po parametrih bivalnega prostora, temveč pospecifičnih lastnostih, sestavah, kompozicijah in tipiki posameznih elementov.

OPTIMIZACIJA MODELA

Med vsemi tremi ”fazami” načrtovanja je optimizacija oblike tista, ki jepravzaprav edina strogo arhitekturna. Marsikateri vir se zato niti ne ukvarja sstrukturo kriterijev in problemskega prostora. Tak dokaj akademski,ekskluzivno oblikovni pristop pa je v očitnem nasprotju s sodobnimi postop−ki integriranega načrtovanja in projektnega vodenja, kjer se informacija, vred−nost in oblika združujejo v enotnem in prepletenem ustroju. Med prvenceintegriranega načrtovanja lahko kljub nekaterim strateškim pomanjkljivostimštejemo Alexandrove zapise Notes on Synthesis of Form (1974). Sam pravi, daje ”oblika diagram sil konteksta,” (ibid., 21). Ustroj oblike je komplementarenustroju konteksta (shema 6:7, 228). V preteklih nekaj desetletjih je takopostopoma postalo jasno, da je analiza kriterijev in problemskega prostorasestavni in hkratni del načrtovanja.

Kaj pravzaprav pomeni optimizacija? Green (1992, 260) navaja, da opti−mizacija izvira iz tehnik linearnega programiranja, kjer s pomočjo postopnega


def 6:5

def 6:6

prenarejanja spremenljivk v procesu pridemo do rešitve, ki ima najboljšerazmerje vrednosti. V resnici je ”prava” tehnična optimizacija v arhitekturnemnačrtovanju redkokdaj uporabna, saj je glede na matematične zakonitostivezana na objektivno merljive parametre. V prejšnjih poglavjih smo pokazali,da so v arhitekturi ključno prisotni tudi kriteriji podobe in pomena, ki jih nemoremo vrednotiti znotraj poenotenega pojma koristi (v angleščini utility;korist je skupna vrednost posameznih obteženih objektivno merljivih kriteri−jev, glej Gärdenfors, Sahlin, 1988, 3), ki se pri klasični optimizaciji uporabljakot ključno merilo. V arhitekturi se, strogo gledano, optimizacija ni uveljavilazaradi naštetih omejitev, vendar pa se izraz vseeno manj striktno uporabljatudi v primerih krožne in drevesne oblike načrtovanja (Green, 1992, 260).Med optimizacijami v načrtovanju ločimo vrednotenje le nekaterih izbranihalternativ (neformalna optimizacija, po Newtonu, 1990, 182–193) in vred−notenje vseh možnosti (formalna optimizacija, ibid.).

Formalna optimizacija oziroma iskanje globalnega maksimuma teo−retično pomeni, da bi modelirali in vrednotili vse možnosti oblikeglede na dejavnike problemskega prostora. S praktičnega vidika paje omenjeni postopek problematičen iz dveh razlogov. Ročno, torejnemehansko modeliranje in vrednotenje, je zamudno in popolno−ma neobvladljivo, računalniško, to je mehansko preverjanje, pa jeomejeno na vrednotenje ozkega spektra objektivnih kriterijev. Vcelostnih modelih, kjer hkrati modeliramo večje število elementovstavbnega ovoja različnih nivojev (ogrodje, lupine, celičje in osten−je), formalna optimizacija za zdaj ni možna, saj jo omejujejo širinaproblemskega prostora ter subjektivno in kolektivno vrednotenjearhitekture. Uporablja se jo v delnih modelih, ki simulirajo trans−formacijo oblike le dela znotraj celote omejenih in konstantnihpogojev (glej poglavje 6:3, 243). Med sodobnejšimi primeri naved−imo Mitchellov algoritem (1990, 152) za oblikovanje poljubnih vilpo načelih palladianske kompozicije. V postopku vrednotenja sevsaka od možnih oblik preveri z nekaj objektivnimi kriteriji (naprimer velikost, proporcija in podobno), posebnost pa so sintak−tično zapisana pravila za kriterij podobe. Mitchell izpelje 72 algo−ritmičnih pravil (ibid. 157–172), po katerih izvaja postopno preob−

likovanje vseh pravilno ovrednotenih kombinacij mrežne zasnove prostorov.Rezultat je 119 variacij na temo vile Malcontente. Omenjeni algoritem izpeljevse možne variante oblikovanja tlorisa vile s specifično obliko in sintakso; dapa bi postopek v resnici lahko imenovali optimizacija, bi bilo vseh 119 varianttreba primerjalno ovrednotiti po vnaprej določenih kriterijih in najti nekajnajboljših rešitev. Mitchellov postopek vrednotenje v celoti prepušča subjek−tivni odločitvi. Negroponte pa že leta 1975 zapiše, da je mehanska ”opti−mizacija arhitekturi nevarna” (1975, 189) ter namesto nje predlaga mehkejšehevristične metode za vrednotenje alternativ.

Optimizacija je sistematièno vrednotenje razliènih rešitev naèrtovanja, izdelanihglede na postopno spreminjanje kompozicije stavbnega ovoja.

Neformalna optimizacija pa je glede na gornje ugotovitve manj problematičnain zato pogosto uporabljena metoda. Ključna razlika v primerjavi s formalno


shema 6:7Diagram analize kon−teksta (programa) in

sinteze oblike (realizac−je) po Alexandru,

(vir 1974, 94).

program sestavlja množica dejavnikov

realizacijo sestavlja množica diagramov

sint

eza

anal

iza

def 6:7

optimizacijo je, da obravnavamo le nekaj različnihmodelov, ki jih potem vrednotimo mehansko,objektivno, subjektivno ali kako drugače, pač gledena razpoložljivi čas. Ker gre za vrednotenje lenekaterih alternativ, pri tem postopku obstaja teo−retična možnost, da smo spregledali katero izmedteoretično boljših rešitev, saj je dobršni delmožnosti ostal nepreverjen. Opisani postopeklahko primerjamo s klasičnim natečajnim postop−kom za izbor ”najboljšega projekta.” Izbrana alter−nativa se lahko med kasnejšim, bolj celostnimvrednotenjem pokaže kot nepopolna. Vrednotenjuin izbiranju prvih alternativ zato dostikrat sledioptimizacija boljših alternativ pri tistih kriterijihin dejavnikih, ki se izkažejo za najbolj sporne inproblematične. Postopek imenujemo iskanjelokalnega optimuma, poteka pa lahko formalno(vzdolž enega izmed kriterijev) ali pa neformalnoz izborom novih alternativ znotraj ožjega, boljspecifičnega problemskega in vrednostnega prostora (glej shemi 6:10 in 6:11,231).

Načrtovanje je medsebojno približevanje modela, osnovanega nastvarnem problemskem prostoru, in vrednostnega razmerja kriterijev, osno−vanega na idealizirani predstavi a priori. Povsem naivno bi bilo pričakovati, daje načrtovanje še tako preprostih oblik lahko premočrten in usmerjen proces.Arhitekturno naèrtovanje je edinstven, drevesni in krožni proces postopnega pre−strukturiranja oblike, problemskega prostora in cilja.

REPREZENTACIJA MODELA IN NJEGOVO VREDNOTENJE

Kakršna koli oblika načrtovanja, formalna ali neformalna, ciklična ali dreves−na, se med postopkom večkrat vrednoti glede na razmerje do pričakovanegacilja. V poglavju o vrednotenju arhitekture smo zapisali, da je načrt osnovnoreprezentacijsko sredstvo (glej poglavje 5:1, 158). Prav tako smo podalinekatere iztočnice in primerjave med enoplastnimi in večplastnimi oblikamivrednotenja. Na tem mestu o omenjenih postopkih ne bomo več razpravljali.V zvezi z reprezentacijo modela pa poudarimo nekaj stališč. Predstavitevovrednotenih objektivnih kriterijev arhitekture sama po sebi ne skriva pasti,saj so podatki večinoma združeni v enodimenzionalnih metričnih in s tempreverljivih rezultatih. Ker je načrtovanje skupinski proces, kjer jeudeleženih več akterjev z različno strokovno usposobljenostjo, je pomemb−no, da se prezentacija osnovnih (in razmeroma suhoparnih podatkov) poda−ja v takšni obliki, v kateri je njena sporočilnost čim bolj osredotočena inhkrati večplastna. Tufte pravi, da predstavitev kvantitativnega podatka,izločenega iz pravega konteksta ostalih enakovrednih podatkov, ni smiselnain da je zavajajoča (1982, 77 in 139). ”Oblikovanje, namenjeno prikazu infor−macij, naj bodo razumljiv odraz kompleksnosti. Naloga oblikovalca ni, da bizapletel tisto, kar je preprosto, temveč da bi vizualno predstavil komajopazno in zapleteno – da bi torej razodel tisto, kar je kompleksno.” (ibid.,


kriterij A (podoba)

vse možne rešitve modela

optimalna rešitev

ugodna cenaslaba podoba

neugodna cenadobra podoba

optimalno ra

zmerje

med kriterije

ma A in B

krit

erij

B (

cen

a)shema 6:8Iskanje optimalnerešitve glede na kriteri−ja A (podobe) in B(cene).

191) Veenvliet in Wind predlagata, da se kvantitativne vrednosti več objek−tivnih kriterijev (na primer ugodje, cena, obremenitev) prikaže za vse mod−elne alternative hkrati (1992, 153). Posamezne kriterije po navodilih avtorjevnanesemo na osi večrazsežnostnega koordinatnega sistema, alternative papredstavljajo točke v prostoru, pri čemer upoštevamo njihovo tolerančnoobmočje glede na natančnost vrednotenja (glej shemo 6:9). Iskano razmerjemed vrednotenimi kriteriji prikažemo kot prostorsko os, oddaljenost alter−nativ od nje pa meri njihovo dejansko skladnost s pričakovanim. Če se

odločimo za ciklični postopek, torej za takšnega,pri katerem se določeno vrednotenje pojavlja vdaljšem časovnem intervalu, je smiselno, dapostopne vrednosti na enak način prikažemo vodvisnosti od časa.

Prednost hkratne reprezentacije več nivojevinformacije, bodisi s stališča alternativ bodisi sek−venčno, je po Tufteju ključna zato, ker se takokvantitativni podatki sami po sebi formirajo vkvalitativno izraženo informacijo. Če alternativevrednotimo hkrati, je tako ločevanje boljših alter−nativ od slabših vizualno nedvoumno, to pa veljatudi za splošno oceno razmerja med zastavljenimicilji in možnostmi, ki jih problemski prostor vresnici ponuja; to je primerjava med osema kri−terijev in oblaka alternativ. Smiseln in premišljenprikaz kvantitativnih podatkov sam po sebi dvignemetrično vrednotenje na višji, kvalitativni nivo(Tufte, 1982, 170).

V poglavju o nivojih vrednotenja smo zapisali, da je vrednotenje kriterijapodobe vezano na subjektivno pridobljene izkušnje in sposobnosti kompozi−cijskega vrednotenja. Reprezentacija podobe se zato ne more izognitinevarnosti, da bi bile nekatere kakovosti razumljene premalo nazorno. A kri−terija podob ne pesti samo razmeroma negotova sposobnost za prepozna−vanje in vrednotenje kompozicije, temveč sta tudi obseg in izraženost v velikimeri prepuščena osebnemu izboru meril. Posameznikovo sposobnost zavrednotenja podobe pa zavira tudi kriterij pomena, ki s svojo konotativnomočjo čisto estetsko vrednotenje zasuče v poosebljene pomenske sodbe. Zatoje med načrtovanjem ključno, da so sredstva za reprezentacijo podobeuporabljena skrajno diagramsko in abstraktno in jasno osredotočena napoudarjanje kompozicijskih mehanizmov sestave elementov. Konkretnejšeupodabljanje elementarnih sestavov in lastnosti vrednotenja podobe se zlah−ka sprevrže v analizo tipov in posrednega, s tega stališča ”zavajajočega” vred−notenja pomena.

V poglavju o kompoziciji smo zapisali, da sovisnost delov uravnavajo zeloabstraktni, nematerialni mehanizmi, ki se enakovredno odražajo tako na nivo−ju distribucije dejavnosti kot pri sestavi elementov lupine in stavbnega ogrod−ja. Temeljno izrazno sredstvo arhitekture izhaja v najveèji meri iz možnostipoenotenega kompozicijskega vrednotenja zelo raznolikih fenomenov prostora, prekrazsežnosti širine, višine in seveda èasa. Zato je analiza podobe ključni povezo−valni element načrtovanja, s katerim je mogoče soèasno preverjati različne


kriterij A (podoba)

boljša rešitev

slabša rešitev

slabše rešitve

tolerančno območje

optimalno ra

zmerje

med kriterije

ma A in B

krit

erij

B (

cen

a)

shema 6:9Iskanje najboljše vari−ante glede na kriterija

A (podoba) in B(cena)

kompozicijske mehanizme na različnih plastehbivalnega prostora, lupine in ogrodja. S tem seve−da nočemo trditi, da morajo biti kompozicijskopoenotene vse plasti stavbne podobe. Ravnonasprotno, večplastno izrazno bogastvo materialain prostora arhitekturi omogoča, da se kompozici−jske mehanizme med načrtovanjem izkoristi zamedsebojno napetost, prekrivanje in namernedvoumnosti. Colin Rowe (Rowe, Slutzky, 1997, 37)v zasnovi lupine in stavbnega ogrodja vile Garchesprepozna večplastno kompozicijo, ki jo opisuje znaslednjimi besedami: ”Vsaka od teh fasadnihravni je nepopolna sama po sebi ali celonedokončana; a kljub temu je fasada organiziranaravno s temi vzporednimi ravnmi, ki so kot refer−enčno merilo, rezultat vsega tega pa je vertikalnaslojevitost notranjega prostora zgradbe, sosledjelateralno razširjenih prostorov, ki so nanizanidrug za drugim.” (ibid., 38). Pravo razmerje medkompozicijami različnih lastnosti stavbne lupine,ogrodja in distribucije (na primer kompozicijazasebnosti proti kompoziciji materialov) je dru−gačno od primera do primera.

Stanovanja, v katerih se načrtuje jasna in ver−tikalna struktura prebivanja (glej poglavje 3:1,Ontologija prebivanja, pojem Heidegger, 33), pon−avadi zahtevajo bolj poenoten izraz, v katerem sekompozicije elementov nižjih strukturnih nivojevskladajo z višjimi, krovnimi mehanizmi zasnove.To v stvarnem pomeni, da je distribucijadejavnosti glede na ključne parametre med sebojpoenotena (zasebnost je sorazmerna položaju,pestrosti, svetlosti in podobno), prav tako je priključnih lastnostih z njo usklajena zasnova celič−ja, ostenja, ogrodja in lupine. Hiša je kompozici−jsko poenotena in strukturno hierarhično orga−nizirana. V prid tej tezi govori tudi splošno uveljavljena korelacija med neka−terimi parametri prebivanja, ki je bila ugotovljena na podlagi analize ankete obivalnih navadah (glej poglavje 7:1, 256). Po drugi strani pa se prepletene inhorizontalno organizirane strukture prebivanja (glej pojem Deleuze,, 36)učinkoviteje vpletajo v kompozicijsko večplastne zasnove distribucije, ogrod−ja in lupine. Medsebojno prekrivanje (in neujemanje) kompozicij zasebnosti,svetlobe, lege, transmisije, nosilnosti, rezistence in tako naprej poudarjahkratno vpetost posameznih elementov stavbnega ovoja v različne prepleta−joče se strukture zaznave in dojemanja prebivanja. Tu ne moremo govoriti ohierarhiji ali dominaciji parametrov ter lastnosti distribucije in ovoja. Zaradiizrazite arhitekturne večplastnosti je medsebojna artikulacija posameznihnivojev kompozicije dostikrat pomembnejša od dejansko izbranih kompzici−jskih mehanizmov posameznih nivojev. Ker je človekovo dojemanje in mišl−


op1

op2

s1s2

položaj postelje vzdolž stene

8.04.00.0

stop

nja

dos

ežen

ega

uči

nka

max

mid

min

izhodišče s1 izhodišče s2

op

položaj postelje vzdolž stene

8.04.00.0

stop

nja

dos

ežen

ega

uči

nka

max

mid

1. korak 2. korak

min

shema 6:10Iskanje lokalnega opti−muma položaja posteljevzdolž stene. Izbranoizhodišèe pogojujerešitev.

shema 6:11Iskanje optimuma spomoèjo vzroèenja.Postopno zgošèevanjepripelje do optimuma.

jenje sintetično, pravi izraz stavbe pride na danšele s hkratnim vrednotenjem vseh njenih rele−vantnih nivojev. (glej shemo 5:6, 190, Diagrampodob posameznih kategorij stavbne lupine)

Medsebojna primerjava kriterijev podobe vrazličnih alternativnih modelih ne more slonetina preprostih in eksplicitnih prikazih, kot smo jihomenili pri objektivnem vrednotenju. Spetpoudarjamo, da je podoba subjektiven kriterij, prikaterem bistveno težje primerjamo kompozicij−sko boljše in slabše variante kot na primervelikost, svetlost ali cena elementov v modelu.Izbor kompozicijskih mehanizmov je v velikimeri pogojen z dejavniki kulture, poselitve intržišča kakor tudi z individualnimi preferencami.V razpravi zato opozarjamo, da je pomembnejšakot posamezni izbor mehanizma njihova končnamedsebojna artikulacija in konstruiranje željene−ga učinka, s čimer so seveda povezane tudi poten−cialna globina, večplastnost in struktura umet−niške vrednosti arhitekture (glej primer večplas−tne artikulacije kompozicije na sliki 6:2, 232).

V sistemu načrtovanja je postopkovno najza−htevnejše in najbolj problematično vrednotenjepomena. Zakaj? Vrednotenje pomena je glede naopisano izpeljavo (glej def 5:33, 201) vedno rela−tivno, torej upošteva referenčne dejavnike prob−lemskega prostora, predvsem kulturo in poselitev.V poglavju o obliki vrednotenja smo ob analizimožnih razhajanj spoznali, do kakšnih opera−tivnih razlik pri vrednotenja lahko pride, če nje−gov nivo, obseg in izraženost niso usklajeni.Nikjer drugje te razlike niso tako očitne kot prikriteriju pomena, ki je sam po sebi a priori vezanna individualno ali kolektivno pogojen izbor referen−ènega okvira. Na nivoju primerjave med podobo inpomenom zato vlada ključna razlika. Repre−zentacija podobe je nesporna, saj so mehanizmikompozicije znani in po številu razmeroma ome−jeni. Po drugi strani pa je reprezentacija pomenanajprej vezana na tipologijo, to je kolektivni vred−nostni sistem, znotraj katerega sploh iščemo re−ferenčni pomen. Na primer, določenemu kompo−nentno/kompozicijskemu sestavu bi, sklicujoč sena izbrano tipologijo, po kriteriju analogije lahkopripisali ”tak in tak” pomen, kar bi prikazali vreprezentaciji pomena. Zato v primerih, ko refe−renčna tipologija ni vsaj večinoma usklajenaoziroma se med posameznimi akterji načrtovanja


zasebno

zasebno

stabilno

spremeljivo stab

ilno

spre

mel

jivo

javno

08:15

10:25

16:00

23:10

izključuje, reprezentacija pomena ni le nesmisel−na, ampak tudi praktično neizvedljiva. Iz zagatevodi več poti.

Najlažja in zato pogosto uporabljena jeukinitev vrednotenja pomena pri načrtovanju. Taukrep ima nekaj pasti. Če pomena sploh ne vred−notimo, se zlahka pripeti, da nas končni odziv vprostoru preseneti, lahko celo negativno. Šepogostejše pa se zgodi, da med načrtovanjempomen ni bil ustrezno usklajen z ”dialektom”svojih končnih uporabnikov. Ti v iskanju lastne−ga poistovetenja in reprezentacije vrednostnegasistema skozi ikonografijo bivalnega prostora posvoje zapolnijo ”prazen prostor,” ne da bi pri temupoštevali kritičnost drugih kriterijev, v prvi vrstiobjektivnih, zlasti pa kriterija podobe. Suzzane Stephens je o simboliki vsak−danje uporabe zapisala, ”Ljudje hrepenijo po simboličnem okolju, nabitem zasociacijami, pomeni in vsebino, da bi izrazili svojo samopodobo, fantazijein življenjski slog. In ni jim mar, kako nepristni so pri tem.” (Stephens,1976, 37–38).

Druga možnost pa se naslanja na ugotovitve pri razhajanju kolektivnih kri−terijev (glej def 5:42, 213). Zapisali smo, da je v primerih neusklajenega vred−notenja ena izmed možnih rešitev za nerazumevanje delna ali veèplastna artiku−lacija pomena. Ključni moment takšne strategije načrtovanja je seveda identi−fikacija potencialnih ciljnih skupin, ki bodo stavbo vrednotile tako ali drugače.Poleg tega je treba opredeliti tiste elemente stavbnega sistema, ki najbolj zade−vajo posamezne skupine uporabnikov. Končno pa se relevantne tipologije invrednostni sistem kritično prilagajajo drug drugemu in usklajujejo med sebojglede na pričakovana razmerja. Kljub vsemu v stanovanjski gradnji takšnanapoved vrednostnega sistema dostikrat sploh ne more biti zanesljiva. Tako priindividualni kot pri kolektivni gradnji je nemogoče predvideti obseg vrednost−nega sistema bodočih uporabnikov. Za primer navedimo divergentne transfor−macije v izhodišču poenotenih sosesk, na primer naselje Pessac (Le Corbusier,1924), ki ga za primer navaja tudi Kevin Lynch (1972, 208), v Sloveniji pa nasel−je Murgle (Ivanšek, 1965–1988). Topogledno se zdi čisto smiselnaHabrakenova (glej 1972) eksplicitna delitev stavbnih elementov na podporo invsebino, torej na tiste elemente, ki sledijopomenskemu sistemu širšega okolja, in tiste, ki sose sposobni prilagajati ikonografiji posameznika.

Vrnimo se k reprezentaciji pomena. Če smopodobo modela prikazovali s prostorsko inčasovno osnovanimi diagrami s poudarkom namehanizmih kompozicije, pa je vrednotenje pom−ena relativno in referenčno. To pomeni, da se znjimi sklicujemo na pričakovane elementetipologije vrednostnega sistema, ki niso več pros−torsko in časovno umeščeni v kompozicijo,ampak vse bolj učinkujejo kot samostojni ele−menti vrednotenja. V skrajnih primerih je zato


slika 6:1Skica notranjšèine,Eduardo Souto deMoura, hiša BomJesus, Braga, 1996 (vir Broto, 2000, 77).

slika 6:3Skica vrta, EduardoAlejandro de la Sota,hiša Alcudia, Mallorca,1984 (vir Abalos, 2001, 169).

slika 6:2(na levi strani) Prikazmedsebojne artikulacijekompozicije zasebnostiin spremeljivosti.(vir Vrstnica po meri,Lucija, 2002).

reprezentacija pomena shematska, celo v obliki skice. Te predstavitvenetehnike niso natančne (kakor je vrednotenje pomena v resnici nenatančno inzgolj predvideno) in se osredotočajo na tipiko fenomena in njeno analog−no/kontrastno vlogo v izbranem kontekstu kulture in poselitve. Inaki Ábalos(2001, 178) podobno interpretira skice arhitekta de le Sote (1984, hiše vAlcuidii na Mallorci), o katerih pravi, da z ”metaforiko obèutja” izražajo”brezčasnost trenutkov, polnih užitkov.” Elementi, ki nastopajo na de laSotovi skici, na primer ”sedenje ob bazenu,” ”platnena streha,” ”breza” in”ležalnik,” niso predočeni kot natančne komponentne sestave s strogodoločeno lego in medsebojnim odnosom, temveč kot tipi distribucijedejavnosti in arhitekturnega ovoja. Kar nam de la Sota prikazuje, ni natančnakompozicija podobe ali lastnosti komponent, temveč sestavljanka pomenov, toje metafor občutij. Ali nas izbor predlaganega sredstva reprezentacije pre−seneča? Nekoliko že, pričakovali bi, da bi bila predstavitev pomena, hier−arhično najvišjega fenomena v zaznavno−spoznavnem procesu, bolj eksplicit−na in nedvoumna. A v resnici je ravno obratno. Čim bolj se v procesu zaznavein mišljenja oddaljujemo od objektivnega dražljaja, tem bolj oseben, preob−likovan in nepričakovan postaja arhitekturni učinek. Načrtovanje tistihpomenov, ki niso nominalno predpisani, in s katerimi arhitektura v resnicinajveč operira, je že v jedru kvečjemu implicitno, pričakovano, mišljeno,nikoli pa ne določeno, dokazano in nedvoumno. V tem pogledu je skicapovsem primerna, saj je njena stopnja nedorečenosti sorazmerna nepred−vidljivosti učinka načrtovanega pomena.

SKLEP

Uporaba, preoblikovanje in vrednotenje stanovanjske arhitekture se v največjimeri odražajo z izbranim razmerjem nominalnih, individualnih in kolek−tivnih interesov, to je kriterijev. Strategija načrtovanja je iskanje pravegapostopka artikulacije dejavnikov problemskega prostora znotraj omenjenegarazmerja. Ne glede na postopke optimizacije oblike je temeljna odločitev vustroju cilja in razmerja med akterji. Med raziskavo smo skušali čim širšerazpreti problemski prostor, vpeljati pojme in dejavnike, ki so vpleteni v načr−tovanje, ter med njimi potegniti matrike medsebojnih odnosov, nasprotij inkooperacije. Očitno je, da je možnih dejavnikov okolja preveč, da so dejavnos−ti prebivanja močno individualizirane in jih je nemogoče trajno in natančnoupoštevati, da so elementi stavbnega ovoja kompleksni, večplastni invečpomenski. V takšni poplavi informacij, ki bi jih morda lahko upoštevalimed načrtovanjem, se prepletajo niti strukturno zapletenih vrednostnih siste−mov. Načrtovanje je dinamičen proces, kjer se podatki in kriteriji spreminja−jo vzporedno s samim napredovanjem modela. Arhitektova ključna naloga jepoleg izbora prave oblike (načrtovanja v ožjem pomenu besede) pravzaprav vstalnem navigiranju znotraj informacijskega, vrednostnega in reprezenta−tivnega sistema načrtovanja. Pravi sistem načrtovanja kot orodje ustvarjalnegaprocesa mora zato v omenjeni poplavi podatkov in kriterijev arhitektu služitinekako tako, kot mornarjem v nevihti služi kompas.


sistematizacija postopka

NAMEN POGLAVJA

V poglavju o sistematizaciji postopka načrtovanja bo predstavljena končnasintaksa predlaganega sistema. Postopek bo združeval elemente sistema pros−tora, arhitekturnega ovoja in kriterijev vrednotenja. Vpeljane elemente bomoopredelili glede na njihovo vlogo v sklopu celote. Definirali bomo konstante,reference, spremenljivke in kriterije v sistemu načrtovanja stanovanjskearhitekture.

POJMI

1. Konstante. Konstante so elementi ovoja, ki se med modeliranjem arhitek−turnega posega sicer ne spreminjajo. Predpostavka o obstoju konstant vpostopku načrtovanja je navzkriž z navedbo (glej točka 4, 71), v kateri smobivalni prostor in ovoj, ki ga obdaja, definirali kot sovisni del okolja, to je okol−je v okolju. Po tem načelu vsaka sprememba, vsako modeliranje bivalnegaprostora de facto vpliva tudi na razmere v širšem okolju. Konstante uvajamokot ”umetne” ali poenostavljene elemente procesa z namenom, da bi namomogočili delno modeliranje znotraj razmeroma izoliranih pogojev. Več otem v podpoglavju o modulih načrtovanja (glej poglavje 6:3, 235).

Konstante so elementi ovoja, ki jih v postopku naèrtovanja ne spreminjamo inoblikujemo.

2. Reference. Reference so parametri, kompozicije in tipi problemskega prostora,ki se med modeliranjem le delno (ali neznatno) spreminjajo. Z njimi označuje−mo tiste dejavnosti in dejavnike, ki so sovisnim spremembam sicer podvrženi,niso pa osnovni elementi modeliranja. Referenčen je pogosto na primerdejavnik okolja poselitev, ki ga v večini primerov obravnavamo kot referenco vpostopkih vrednotenja, a se po končanem posegu njegovo ravnovesje zaradinovogradnje le deloma preoblikuje. Referenčen je tudi dejavnik osvetlitve, sajmodelirana stavba v pogojih polja prav tako povratno vpliva na osvetlitev. Kotrečeno, so reference glavni okvir vrednotenja. Ne glede na to, ali med načrto−vanjem pričakujemo, da bo poseg znatneje vplival na okolje, se na podlagi rele−vantnih referenc vrednoti kriterij obremenitve. Izbor relevantnih referenc jedinamična komponenta postopka in se med modeliranjem spreminja ter prila−gaja izboru dejavnikov problemskega prostora (glej poglavje 6:2, 222).

Reference so osnovni in sestavljeni elementi problemskega prostora, ki vplivajo nanaèrtovanje in na katere (v omejenem obsegu) povratno vpliva naèrtovana stavba.

3. Spremenljivke. Spremenljivke so tisti elementi ovoja, ki jih med načrtovan−jem prilagajamo in uravnavamo upoštevajoč lastnosti konstant in vpliv refer−enc. Gledano splošno, so spremenljivke vsi elementi arhitekturnega ovoja indispozicije prostora, saj je načrtovanje iskanje oblike stavbne celote in vseh

235načrtovanje :: sistematizacija postopka

6::3

def 6:8

def 6:9

njenih delov. V opisu konstant smo navedli, da v delnih modelih nekaterespremenljivke lahko obravnavamo kot konstante, torej nespremenljive ele−mente ovoja. Eden najznačilnejših primerov delitve elementov ovoja na spre−menljivke in konstante je Habrakenov sistem podpore (konstante) in vsebine(spremenljivke) od trenutka, ko uporabniki bivalnih prostorov sami določajodispozicijo, celičje in ostenje svojih stanovanj.

Spremenljivke so elementi ovoja, ki jih spreminjamo in oblikujemo v postopkunaèrtovanja.

4. Kriteriji. Kriterije smo podrobno opisali in definirali v poglavju o vred−notenju arhitekture. Naj vnovič poudarimo le, da je medsebojno vrednostnorazmerje kriterijev spremenljiva in dinamična komponenta postopka in je nemoremo določiti vnaprej (glej poglavje 5, 157).

SINTEZA SHEME

Načrtovanje je operativni sestav prostorskih,arhitekturnih in vrednostnih sistemov. Elementisistema nastopajo v medsebojni odvisnosti, ki joFrederic Vester (1991, 79) imenuje ”realna kiber−netska prepletenost,” in ta vse relevantne elementesistema vpenja v celovito mrežo. Povezave medelementi opisujejo različne vplive in procese, kimed načrtovanjem potekajo hkrati. V prejšnjempoglavju smo videli, da lahko v celotnem postopkunačrtovanja prepoznamo nekaj kategoričnorazličnih faz. S stališča kibernetike sistema je člen−itev na zaporedne korake sporna, saj se vsaka spre−memba v konstelaciji elementa v sistemu odrazitakoj, ne pa šele takrat, ko je zanjo predvidenkorak v procesu. Krožne procesne sheme, v kater−ih so posamezni koraki ponavljajoče se nanizanieden za drugim, so zato lahko zavajajoče, ker se vresnici celotni cikel odvije le redko kdaj. Vrstni redin krogotok korakov načrtovanja, ki jih prikazuje−mo z diagramom (glej shemo 6:11, 236), je zato lenačelen, nikakor pa ne stvaren ali obvezujoč. Privsaki ponovni intervenciji na načrtovanem mod−elu sta vedno prisotna le prvi in zadnji korak,vmesne evalvacije pa se izvajajo po potrebi. Tak jepraktični ali vsakdanji način načrtovanja, prilago−jen selektivnemu in delnemu modeliranjuposameznih elementarnih sklopov in kriterijev.

Prikazani diagram zaporedja sledi logiki linearnega programiranja, računal−niški paradigmi zgodnjih programskih jezikov (na primer fortrana). Tatemelji na vnaprej določenem zaporedju nalog, ki jih izvaja krmilnik.Objektno programiranje, ki je v splošno uporabo prišlo sredi 90. letih pretekle−ga stoletja (na primer Visual C, Java), pa temelji na tehniki večopravilnosti (v


def 6:10

shema 6:11Diagram naèelnega

zaporedja korakovkrožnega naèrtovanja

modeliranje razmer v prostorureprezentacija razmer

vrednotenje vpliva bivalnega prostorana prebivanje = kriterij ugodjam, prilagoditve

vrednotenje vpliva bivalnega prostorana okolje = kriterij obremenitve, prilagoditve

korektura komponent in kompozicije arhitekturnega ovoja in distribucije

1

2a

2b

3

4

model

analiza kvantitet 1

analiza kvantitet 2

analiza kvalitet

odločitev

vrednotenje kompozicije in tipa distribucije in ovoja = kriterij cene, podobe in pomena

angleščini multitasking), pri kateri krmilnik hkrati opravlja več nalog. Objektiso elementi v programu, med njimi so vzpostavljene programske zveze inoperacije, dogodki in vplivi na sistem pa se na vseh objektih poznajo sočasnoin sovisno. Ta pristop je bližji človekovemu načinu razmišljanja in dela, prikaterem celoten postopek ni strateško določen vnaprej, ampak se v oblikipozicijskih taktik postopoma približuje dinamičnemu cilju. Če se povrnemok samemu načrtovanju, je njegov kibernetski ustroj bistveno bližje objektnikot pa linearni logiki, objekti so konstante, reference in spremenljivke proce−sa, vplivi in kriteriji pa medsebojna razmerja, ki uravnavajo njihovo delovan−je in obnašanje. Primerjavo z objektnim programiranjem omenjamo iz dvehrazlogov. Najprej, da bi ovrgli morebitne pomisleke in predsodke preduporabo sistemskega pristopa, ki ga včasih še vedno razumemo le kot ne−kakšen ”konservativni” in mehanistični potek linearnega programiranja.Obenem pa v strukturi objektno orientiranih programskih jezikov prepoz−navamo realne možnosti za postopno izgradnjo računalniško podprtega orod−ja za načrtovanje, ki bi združeval različne sovisne module.

MODULI POSTOPKA NAČRTOVANJA

Delitev na module sloni na delitvi korakov po diagramu (glej shema 0:1), pričemer sta vrstni red in uporaba posameznih modulov med načrtovanjempoljubna. Izbor analiz in vrednotenj, ki jih v postopku uporabljamo, je takoodvisen od specifične faze načrtovanja. Če se v postopku odloča o načelnih inkvantitativnih parametrih stavbe, poteka modeliranje, vrednotenje in popravl−janje modela po korakih 1 2a 4. V naslednjem, drugače orientiranemkoraku, lahko modul 2a zamenja 2b ali 3, ali pa vrednotimo po več kriterijihhkrati in pri tem uporabljamo vse module. V nadaljevanju podrobnejeprikazujemo procesno shemo posameznih modulov.

Modul 1, izračun in ocena razmer v bivalnem prostoru glede na dejavnikeproblemskega prostora in elemente arhitekturnega ovoja. Vpliv dejavnikovokolja (1), sosednjih bivalnih prostorov (2) in soležnih dejavnosti prebivanja(3) se v prostor prevaja prek distribucije dejavnosti, formalnih lastnosti stavb−nega ogrodja in celičja, ter transmisijskih in formalnih lastnosti lupine inostenja (glej tabele 4:5 do 4:8, 142–145).

dejavnost 2

dejavnost 3

dejavnost 1

bivalni prostor

bivanje

bivalniprostori

stanje

okolje

prostor 2

prostor 1

prostor 3

dejavnik 2

dejavnik 1

dejavnik 3

lupi

na

ogro

dje

oste

nje

1 2

celič

je

3

dist

ribu

cija

deja

vnos

ti

shema 6:12Modul 1, modeliranjerazmer v bivalnemprostoru

Modul 2a, vrednotenje kriterija ugodja glede na razmerje med dejanskim stan−jem v bivalnem prostoru (Y) in potrebami, ki so izražene s posameznimidejavnostmi prebivanja (P). Primerjava je metrična in kvantitativna, kriterijugodja je objektivno merljiv. Razmerje med pomembnostjo posameznihparametrov prebivanja se določi glede na vrednostni sistem uporabnika.

Modul 2b, vrednotenje kriterija obremenitve glede na razmerje med stanjem vbivalnem prostoru (X) in zahtevami, ki so izražene s posameznimi dejavnikiokolja (N). Podobno kot pri 2a je primerjava metrična in objektivno merljiva.Razmerje med pomembnostjo posameznih dejavnikov v skupnemobteženem izračunu se določi glede na vrednostni sistem družbe v okolju.

Modul 3, vrednotenje elementov distribucije (F), ostenja (E), celičja (D), lupine(C) in (B) ter ogrodja (A) glede na kompozicijska in tipološka merila, ki izvi−rajo iz subjektivnih načel meril (Q) in kolektivnih meril družbe (W). Vrednotise kriterij podobe in pomena. Opazimo lahko, da se vrednotenje lupine cepina pol prebivanja in pol okolja. Delitev na shemi je okvirna in najpogostejša,vendar pa je možno, da so tudi drugi elementi vrednoteni dvostransko. Pri tehelementih lupine se razlike v pričakovanih ciljih akterjev okolja (Q) in prebi−vanja (W) najizraziteje in najbolj konfliktno izražajo tako v postopku načrto−vanja kot tudi med evolucijo in preoblikovanjem stavbe.


shema 6:13Modul 2a, vrednotenjekriterija ugodja glede

na prebivanje

shema 6:14Modul 2b, vrednotenjekriterija obremenitve

glede na okolje

dejavnost 2

dejavnost 3

dejavnost 1

bivalni prostor

bivanjeokolje

stanje ?

dejavnik 2

dejavnik 1

dejavnik 3

Y

P

dejavnost 2

dejavnost 3

dejavnost 1

bivalni prostor

bivanje

stanje ?

okolje

dejavnik 2

dejavnik 1

dejavnik 3

N

X

Modul 4, pregled vrednotenja pri vseh kriterijih, primerjava vrednosti mod−ela z zadanimi cilji. Sledi trojni ”ukrep,” (1), sprememba distribucije (L),ostenja (P), celičja (R), lupine (S) in (N) ter ogrodja (M) glede na stališča kri−terijev prebivanja in okolja, (2), preoblikovanje ciljev vrednotenja glede narealne možnosti modela in (3), preoblikovanje izbora dejavnikov prob−lemskega prostora, to je dodajanje in odvzemanje dejavnikov okolja in de−javnosti prebivanja.

Kot rečeno, je načrtovanje preplet vseh omenjenih modulov v kompleksnimreži povezav, vplivov in sovisnosti. Na diagramih posameznih modulovpostopka smo s členitvijo postopka želeli nazorneje prikazati potek dogajanja,na končnem diagramu (glej shemo 6:17) pa nas bolj kot sledenje posameznim


dejavnost 2

dejavnost 3

dejavnost 1

bivalni prostor

bivanjeokolje

dejavnik 2

dejavnik 3

dejavnik 1

pomenpodoba

obremenitev

pomenpodobaugodjecenavzdrževanje

lupi

na

ogr

odje

B

A

C

oste

nje

celič

je

D

QW

E

F

dist

ribu

cija

dejavnost 2

dejavnost 3

dejavnost 1

bivalni prostor

bivanjeokolje

dejavnik 2

dejavnik 3

dejavnik 1

pomenpodoba

obremenitev

?

? ?

??

??

? pomenpodobaugodjecenavzdrževanje

R

P

L

S

N

M

lupi

na

ogro

dje

oste

nje

celič

je

dist

ribu

cija

deja

vnos

ti

shema 6:15Modul 3, vrednotenjedistribucije in arhitek−turnega ovoja

shema 6:16Modul 4, odloèitev inpreoblikovanje distribu−cije in ovoja

elementom in povezavam zanima končna posledica, ko so vsi moduli združeniv enoten organizem. Izbor posameznih modulov in njihov vrstni red uporabesta odvisna tako od dejavnikov problemskega prostora kot od akterjev,vključenih v postopek, in zato hkrati tudi od cilja, ki si ga postavimo z načrto−vanjem. Načrtovanje ni recept, lahko pa o njem govorimo na osnovi vnaprejznanih sestavin. Sociolog Anselm Strauss govori na podoben način o naraviterenskega raziskovalnega dela v humanističnih vedah. ”Skoraj nemogoče je,da bi se vnaprej pripravili na vse možne nepredvidene zaplete, do katerih lahkopride med raziskavami na področju biologije in družbenih ved. Pravzaprav biraziskovanje iz več razlogov lahko razumeli kot krožni process, v katerem jevelikokrat treba iti nazaj in naprej in naokrog, preden je cilj končno dosežen.Ker je tako, bi raziskovalci lahko – in to tudi počnejo – poskrbeli za kombi−nacijo postopkov. Ni standardnega niza metod, ki je enako uporaben v vsehfazah raziskovanja, in ni vedno dobro, če pri vseh raziskovalnih projektih zavse faze uporabimo isto kombinacijo različnih tehnik. Znanstveniki so zatopragmatični in povezujejo različne znane tehnike, da bi dosegli želeni rezul−tat,...” (Strauss, Corbin, 1998, 30) Strauss navaja, da je raziskovalno delo soci−ologa analitika pragmatično, postopki pa so taktike, ki jih smiselno uporabljaglede na razmere, v katerih se je znašel. Načrtovanje je omenjenemu primeruzelo sorodno, saj združuje nekatere splošne in tehnične prvine, ki smo jihovrednotili z objektivnimi kriteriji, prvine tiste skupine ljudi, v katere okolje


shema 6:17Integralna kibernetiè−na shema naèrtovanja

dejavnosti

prebivanje

soležnibivalniprostori

razmere

pomenpodoba

obremenitev

pomenpodobaugodjecenavzdrževanje

okolje

ogro

dje

lupi

na

celič

je

oste

nje

D

C

dejavniki bivalni prostor

ostali prostori

dist

ribu

cija

deja

vnos

ti

Y

P

S

3

P

Q

3

R

L

E

F

N

X

A

B

1

1

N

1

M

W

2

eksterier interier

arhi

tekt

urni

čle

ni

bomo posegli, in tiste, ki ga bo skupaj uporabljala, kar smo merili s kolektivn−imi kriteriji, in nenazadnje s subjektivnimi kriteriji merjene prvine po−sameznika, ki je končni uporabnik bivalnega prostora. Sistem, ki ga predlag−amo, je prilagodljiv posameznim situacijam, precizen ali okviren, hiter ali dol−gotrajen, dinamičen in soroden strukturi objektnega programiranja, predvsempa zmožen integralno upoštevati vse parametre okolja in prebivanja, ki jih jebilo mogoče zaobjeti v predlaganem sistemu načrtovanja.

Ne izključujemo možnosti, da je predlagani sistem nepopoln. Pravzapravsmo prepričani, da je. A vendar nas to dejstvo ne spravlja v obup. Siste−matizacija, sistemska teorija, parametrizacija in kategorizacija so racionalnamatematična in filozofska orodja, s katerimi ”zahodna” znanost operira že odAristotela naprej. Menimo, da smo znotraj razpoložljive znanstvene metodikedosegli operativni optimum, ki sta se mu arhitekturna teorija in praksadostikrat izmikali. Nekatere operacije miselno−ustvarjalnega procesa sevedane izhajajo zgolj iz logične dedukcije in indukcije, ključnih operatorjevznanstvenega dela, temveč se dostikrat poslužujejo tudi intuicije, osebne sim−bolike in ritualov. Te odločitve dostikrat temeljijo na podatkih, ki jih še vednone moremo sistematizirati in nazorneje opisati.

A zasnovani sistem načrtovanja le ni stroj za odločanje, ki bi slepegavarno pripeljal čez avtocesto, temveč je predvsem mehanizem akumulacije,organizacije, reprezentacije in delnega vrednotenja podatkov o okolju, uporabnikuin stavbi, ki jo naèrtujemo. Odločitve je vedno sprejemal človek in jih vedno bo,s svojimi merili etike, prava, tehnike, kulture in estetike. Sistemi, postopki,integrirano načrtovanje in modeliranje arhitekture pa tako arhitektu kot ostal−im udeležencem v postopku pomagajo, da so ključni elementi za sprejeman−je odločitev v pravem trenutku na pravem mestu.

NADALJNJA ČLENITEV NAČRTOVANJA

Sistem načrtovanja smo glede na faze modeliranja, vrednotenja in intervenci−je delili na več avtonomnih modulov. Zapisali smo, da lahko postopekvključuje poljubno zaporedje faz, ob predpostavki, da se v vsakem kroguizvede modeliranje, izbrano vrednotenje in prilagoditev modela. V nadalje−vanju bomo prikazali, kako je sistem načrtovanja možno razgraditi tudi poobsegu elementov arhitekturnega ovoja, ki jih modeliramo in vrednotimo vposameznem krogu.

Integrirano modeliranje je oblika načrtovanja, kjer se v modulih izračunain ocene vplivov (1) ter vrednotenja (2–3) upošteva vplive in posledice za vseelemente arhitekturnega ovoja in distribucije dejavnosti. Gre za popolnomodeliranje, saj postopek vključuje vse elemente, ki nastopajo v medsebojniodvisnosti. Sistem učinkuje kot celota, vsi elementi ovoja so spremenljivke,upošteva se celoten merodajen problemski prostor. Takšna oblika postopkaima veliko prednost, saj kar v največji meri preprečuje možnost, da bi mednačrtovanjem spregledali vpliv spremembe, do katere pride v enem delu sis−tema, na razmeroma ”oddaljene” elemente na drugem delu. Za primer vzemi−mo načrtovanje stanovanjske hiše, pri kateri so elementi ostenja zvedeni izpreciznih modularnih kosov, na primer steklenih zidakov, lahko pa tudi izvidne opeke. Dimenzioniranje celičja je neposredno odvisno od velikosti ses−tavnega dela ostenja. Integrirano modeliranje upošteva, da morebitna spre−


memba v velikosti modula iz kakršnega koli razloga (na primer zaradi razmerna tržišču) neposredno vpliva na celičje, ostenje, ogrodje in lupino, nemara pacelo na distribucijo dejavnosti. Povezave veljajo tudi v nasprotni smeri, odsprememb pri razsežnosti ogrodja do posledic, ki jih to prinaša celičju inostenju. Tehnika integriranega modeliranja vključuje sočasno načrtovanjevseh elementov, stalno prehajanje iz enega merila (sistema) v drugega, ter jesorodna nekaterim računalniškim postopkom obdelave načrta (na primerneskončno povečevanje in pomanjševanje, delo z bloki, programiranimi slogi,sklici in podobno). Navajeni smo poljubnega in sorazmernega povečevanja inpomanjševanja celote in hkrati delov računalniške risbe. V integriranem mod−elu bi pomanjšanje neke zapletenejše stavbe potekalo tako, da bi se elementiovoja sicer enakomerno zmanjševali, vendar po principih, ki so lastni vsake−mu elementu posebej. Omenjeno ostenje bi se zmanjševalo korakoma gledena velikost gradbenega modula, distribucije dejavnosti glede na omejitve

zaradi minimalne zahtevane površine za opravl−janje dejavnosti (na primer dimenzije sanitarneenote) in podobno. Dejansko zmanjševanje takone bi potekalo mehko in zvezno, kot smo vajenipri običajnem pomanjševanju risbe, temvečskokovito in izjemno dinamično. V raziskaviStrukturni model projektiranja (Blenkuš, 1998, 33)smo na osnovi objektivnih kriterijev zasnovaliintegrirani model doma za starejše, v kateregasmo vključili vsa posamična obnašanja osnovnihelementov celičja, in z njim preverjali pomanjše−vanje in povečevanje glede na ciljni standard inkapaciteto. Krivulja, ki bi bila pri klasičnempovečevanju ali pomanjševanju zvezna in mehka,se je v tem primeru izkazala kot stopničasta inlomljena.

Integirani postopek naèrtovanja oziroma modeliranja pri oblikovanju, presojivplivov in vrednotenju hkrati upošteva vse elemente stavbnega ovoja. Temuprimerno obsežnejši je tudi problemski prostor.

Na prvi pogled se zdi postopek integriranega načrtovanja nepotrebno zapletanje,saj se ustaljena praksa načrtovanja od zgoraj navzdol (od večjih elementov kmanjšim) v teoriji izkaže za dovolj uporabno in je povratna aplikacija spremembredkokdaj potrebna. A opozoriti moramo, da so ustaljeni postopki prilagojeniproblemskemu prostoru, ki je dobro strukturiran, hierarhičen, predvidljiv in imalogično podatkovno hierarhijo. V uvodu poglavja o načrtovanju pa smo videli, dapogosto ni več tako. Sodobni problemski prostor, ki izvira iz prepletenihlokalnih, regionalnih in globalnih dejavnikov, oscilira močneje, kot smo sipripravljeni priznati. Odločitve, ki smo jih sicer sprejeli v prvih fazah načrtovan−ja, to je glede stavbnega ogrodja, so dostikrat postavljene pod vprašaj še celotakrat, ko se ukvarjamo le še z elementi ostenja. V takih primerih se je v načrto−vanju mogoče vrniti spet na začetek, ali pa uporabiti integralni model, s katerimse vrednoti spremembe osnovnih načel glede na obnašanje podrobnosti.Kljub razmeroma razviti računalniški tehnologiji pa so integralni modeli v načr−


def 6:11

0

2000

4000

6000

8000

10000

12000

velikost [m2]

60 80 100 120 140 160 180 kapaciteta [št. oseb]

shema 6:18Diagram vseh velikostidoma za starejše glede

na kapaciteto inkakovost. Velikost

doloèena na podlagigeneriranih podorbnih−programskih shem vseh

prostorov za vserazpone spremenljivk.

(vir Blenkuš, 1998)

tovanju še redkost. Eden izmed vzrokov je zahtevnost razumevanja in modeli−ranja vplivov med vsemi elementi sistema (to je, kako na primer položaj gradbenelinije vpliva na velikost potrebnih sanitarnih enot), drugi pa, da arhitekturna teori−ja o takih povezavah in sovisnostih pravzaprav zelo redko razpravlja. ChristopherAlexander računsko primerja zapletenost in operativnost integriranega modela zdeljenim (1974, 40–41); razlika, ki jo navaja, je 2100 (model s stotimi elementi) proti10 ⋅ 210 (deset delnih modelov z desetimi elementi) in razkriva, da je prva številkapribližno 1,237 ⋅ 1026 krat večja od druge. Problem kvantitativne kompleksnostiostaja, prav tako pa tudi kvalitativne sovisnosti med elementi še niso (in mordanikoli ne bodo) formalizirane do te mere, da bi jih bilo mogoče modelirati ssodobnimi računalniškimi mehanizmi (primer možnih matrik sovisnosti ele−mentov sistema načrtovanja podajamo v poglavju 4:8, tabele 4:5 do 4:8, 141–145).

Delno modeliranje je členitev postopka načrtovanja naavtonomne podsisteme, ki so sestavljeni iz delnega izbora elementovovoja in distribucije. Smisel delitve je v tem, da v množici celotneganačrtovanja neki parcialni sklop začasno izločimo iz celote in gaobravnavamo ”neodvisno” od ostalega sistema. S tem postopek pre−cej poenostavimo ter lažje upoštevamo vse dejavnike problemskegaprostora, ki so dejansko relevantni znotraj parcialnega podsistema. Topomeni, da tisti elementi, ki jih modeliramo v podsistemu, nastopa−jo kot spremenljivke, preostali pa kot konstante sistema. Prav tako jeizbor referenc zožen na tiste, ki vplivajo na izbrane spremenljivke.Alexander razliko med integralnim in delnim modeliranjem razložis shematsko primerjavo (glej shemo 6:19).

Logično je, da se vrednotenje v delnih modelih lahko sorazmer−no natančno izvaja le v sklopu elementov podsistema, to je spre−menljivk, konstante pa se ocenijo glede na stanje pred delitvijo napodsisteme. Vsekakor namreč obstaja velika možnost, da bi bilo vred−notenje tistega dela sistema, ki je konstanten, v primeru popolne pre−pletenosti in sovisnosti precej drugačno. Modelirane spremenljivkezaradi izločenosti iz okolja pač ne morejo vplivati na preostali sistem,zato se njihovo preoblikovanje na celoti ne more primerno odraziti.

Delni postopek naèrtovanja oziroma modeliranja pri oblikovanju, presoji vplivovin vrednotenju soèasno upošteva le ozek del elementov stavbnega ovoja. Temuprimerno zožen je tudi problemski prostor.

Kakšni so delni postopki načrtovanja stanovanjske arhitekture? Prvo, nomi−nalno delitev na delne faze načrtovanja najdemo že v Zakonu o gradnji objek−tov (ULRS, 1984). V tabeli smo prikazali predpisano fazno delitev in navedlireference, kriterije in spremenljivke vseh delnih sistemov (glej tabela 6:6).Omenjena nominalna delitev je striktna, kar pomeni, da se odločitve vsakefaze posebej zaključijo tako formalno kot eksplicitno in da je med načrtovan−jem prehajanje na prejšnje, predhodne in že ”minule” faze operativno inpravno nemogoče.

Alexander opozarja, da mora delitev na podsisteme slediti ustroju celot−nega sistema, ki je od vsebine do vsebine drugačen. Načrtovanje industrijskihizdelkov, pohištva, stanovanj in poslovnih prostorov se deli na različne ele−mente sistema, z njimi povezan ustroj in notranje medsebojne povezave


shema 6:19Primerjava integri−ranega in delnega mod−ela naèrtovanja. Skrogi sta oznaèenaizbrana podsistema. (vir Alexander, 1974,64 − 65)

def 6:12

integrirano načrtovanje

integralni model

delni model 1

delni model 2

delno načrtovanje

vplivov. Prav tako v določeni meri zgradbo ustroja pogojujejo tudi akterji načr−tovanja in dejavniki problemskega prostora. Delitev, ki ne izhaja iz prave orga−nizacije ”problema,” je lahko usodna za operativnost postopka in kakovostkončnega rezultata. Predlaga, da se vedno oblikuje takšne podsisteme, znotrajkaterih so povezave najgostejše, meje med njimi pa se pojavljajo tam, kjer sopovezave šibke (glej shema 6:18). Če izberemo drugačne podsisteme, naprimer takšne, ki hierarhijo načrtovanja določajo že vnaprej, a priori, je ver−jetnost, da bo prišlo do križanja odločitev in neupoštevanja medsebojnihvplivov, bistveno večja (glej shema 6:19).Strogo gledano to pomeni, da bi bilo treba med dejavniki problemskega pros−

tora, elementi stavbnega ovoja in cilji akterjev načrtovanja vednoznova iskati delitve na podsisteme, ki bi najbolje ustrezale speci−fičnemu ”problemu.” Vsaka arhitekturna naloga zahteva svojpristop. Pa vendar, ali si ta postopek operativno lahko do nekemere olajšamo? V razpravi smo znotraj stanovanjske arhitektureiskali komponente in sisteme komponent, ki bi čim natančnejeodgovarjali naravi vrednotenja, uporabe in načrtovanja. Postopnazasnova elementov in celote sistema načrtovanja je temeljila nanatančni analizi teorije, stanja in možne variabilnosti dejstev.Preverili smo njihovo združljivost in potencialno prekrivanje, to je

na primer združevanje ostenja z lupino, ogrodja s celičjem in podobno, anal−izirali njihovo stopnjo neodvisnosti in hierarhije ter vpeljali razmeromanatančna sovisna načela. Celotna študija in razprava o prebivanju, okolju,bivalnem prostoru in arhitekturnem ovoju je pravzaprav služila temu, da si natej točki razprave upamo zatrditi, kako so omenjeni dejavniki okolja, dejavnostiprebivanja, elementi distribucije in ovoja sistemsko dovolj precizno nastavljeni, dajih lahko uporabimo kot gradnike podsistemov za delno modeliranje skoraj vsakenaèrtovalske naloge s podroèja stanovanjske arhitekture. Posamičnost postopkase glede na razmere problemskega prostora in cilje akterjev udejanja prek


tabela 6:6Delitev postopka naèr−tovanja na faze, ki jih

doloèa ZGO (URLS,1984). Vsaka faza jeomejena na doloèenereference, kriterije in

spremenljivke.

shema 6:19Apriorna izloèitev pod−

sistema iz celotnegasistema, pri kateri sene upošteva lastnega

notranjega ustroja (virAlexander, 1974, 66)

okolje (predvsem naravne danosti)bivanje (predvsem velikost, zasebnost, lega) izraz (predvsem kompozicija in kontekst) ugodje (predvsem ugodje)ogrodje, celičje, distribucija dejavnosti

okolje (predvsem kultura, poselitev, zakonodaja)pomen (poselitev, kultura), obremenitev (predvsem poraba)stavbno ogrodje, fasadna lupina

okolje (predvsem tehnologija, zakonodaja) bivanje (predvsem svetlost, tišina, ipd)izraz (predvsem kompozicija in kontekst) ugodje (predvsem ugodje, funkcionalnost)obremenitev (poraba, delno stroški obratovanja)fasadna lupina

1. faza idejnega projekta:

dejavniki (reference in kriteriji)

kriteriji

spremenljivke

2. faza projekta za pridobitev lokacijske dokumentacije

dejavniki (reference in kriteriji)kriteriji

spremenljivke

3. faza projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja

dejavniki (reference in kriteriji)

kriteriji

spremenljivke

izločitev delnega modela

a priori podsistem

poljubnega faznega sestavljanja posameznih mikrosklopov sistema v večjesklope, operativno zaključene podsisteme. Pravni potek načrtovanja, kot gapredpisuje ZGO, je le ena izmed mnogih kombinacij postopka.

Spoznali smo, da je integrirano načrtovanje operativno prezahtevno, zatoje potrebno postopek razbiti na več podsistemov in faz v postopku. Izbor ele−mentarnih delcev in njihove sovisnosti v sistemu, s čimer smo se ukvarjalivečji del te razprave, omogoča unikatno fazno zasnovo delnih modelov načr−tovanja, temelječo na končnem in omejenem številu komponent.

Prav tako smo spoznali, da je povezanost sklopov sistema dvosmerna, odcelote k delu in vice versa (glej tabela 6:7). Kako naj bi torej potekal postopeknačrtovanja stanovanjske arhitekture? Že takoj je očitno, da izhodiščne faze, toje podsistema, ki bi ga najprej modelirali, ne moremo predvideti vnaprej. ZGOpredvideva, da se najprej obdela ogrodje, nato celičje in distribucija, potem papostopoma še vse ostalo (glej tabela 6:6). Habraken v okviru metode SAR (vnizozemščini Stichting Architecten Research, glej Kendall, 2000) predlaga, dase najprej zasnujeta ogrodje in lupina (tako imenovana podpora), šele nato paod prvega popolnoma neodvisno tudi ostenje in celičje (tako imenovana vsebi−na). Po postopni ali ”papirčkovi” metodi (Brezar, 1984, 9) pa se najprej določidistribucija dejavnosti, nato celičje, nato ogrodje, sledita še lupina in ostenje.Nekateri postopki so hierarhični, nekateri členjeni, nekateri sledijo razvojudela proti celoti, drugi pa razvoju celote proti delom.

Vprašanje izhodišča zato ni postransko vprašanjemetode načrtovanja. Ne le, da odloča o poudarku na tistihdejavnikih problemskega prostora, ki jih izberemo v prvih,odločilnih fazah dela, kar se nato odraža na objektivni, sub−jektivni in kolektivni vrednosti stavbe, ampak v veliki meridoloča, kdo je tisti, ki sprejema kljuène odloèitve v zgodnjihstrateških fazah naèrtovanja. Zasnova od celote proti delomdaje bistveno večji poudarek dejavnikom okolja kot padejavnostim prebivanja, posledično pa tistim kriterijem, kizadevajo okolje. V teh primerih je okolje, ki združujekolektivne in nekatere objektivne kriterije, izhodišče zasnove. Uporabnik ssvojimi specifičnimi dejavnostmi prebivanja pride na vrsto bistveno kasneje.Pri nasprotni obliki postopka načrtovanja, to je od dela k celoti, je vrednost−no razmerje obratno. Poudarek je na uporabniku in subjektivnih kriterijihvrednotenja.

Postopek delnega naèrtovanja, ki poteka od celote k delu in kjer je v prvih fazahmodeliranja poudarek na ogrodju in lupini, v glavnem temelji na vrednotenju prekobjektivnih in kolektivnih kriterijev. Takšno naèrtovanje je prilagojeno okolju.

Postopek delnega naèrtovanja, ki poteka od dela k celoti, kjer je v prvih fazah mo−deliranja poudarek na distribuciji dejavnosti, celièju in ostenju, v glavnem temeljina vrednotenju prek subjektivnih kriterijev. Takšno naèrtovanje je prilagojenouporabniku.

Ali je potemtakem uporabniku in okolju prilagojeno načrtovanje stanovan−jske arhitekture operativni paradoks? Je, če uporabljamo le tradicionalnepostopke, ki upoštevajo eno samo izhodišče in premočrtni prehod v ostale


tabela 6:7Dvosmerna hierarhijasklopov arhitekturnegasistema

def 6:13

def 6:14

prebivanje

distribucija dejavnosti

ostenje/celičje

lupina/ogrodje

okolje

prebivanje


ostenje/celičje

lupina/ogrodje

okolje

od

del

a p

roti

cel

oti

od

cel

ote

pro

ti d

elu

faze načrtovanja. Preprost odgovor na vprašanje, kakšno bi potemtakemmoralo biti dvosmerno prilagojeno načrtovanje, bi bil: takšno, ki ima vsaj dveizhodišèi naèrtovanja, prvo, ki daje poudarek okolju, in drugo, ki je vrednost−no prilagojeno uporabniku. Če ponovimo, uporabniku in okolju prilagojenonaèrtovanje je tisto, ki hkrati upošteva obe skrajni izhodišèi naèrtovanja, to jeproblemskega prostora in vrednotenja. Takšno je integrirano načrtovanje, sajpo definiciji (glej def 6:11, 242) hkrati upošteva vse sklope stavbnih elemen−tov, kriterijev in referenc.

Prav tako lahko ugotovimo, da je načrtovanje individualnih oziromaenodružinskih stanovanjskih objektov uspešnejše pri hkratnem upoštevanjuuporabnika in okolja. To nas ne preseneča; problemski prostor individualnehiše je namreč v primerjavi s kolektivnim stanovanjskim blokom (upoštevajočvse zainteresirane in vpletene) toliko manjši in lažje nadzirljiv, da lahko tudi z”ročnim” načrtovanjem v glavi sočasno obdelujemo vse relevantne podatke inpravzaprav podzavestno izvajamo integrirano modeliranje. Prav tako je v načrto−vanje vpletenih manj akterjev, na razpolago je več časa, poleg tega načelomavlada višja stopnja zaupanja in sodelovanja, tako da ni nujno, da so vsi argu−menti eksplicitno reprezentirani in nazorno modelirani. Marsikatera alternati−va, model in odločitev ostajajo preverjeni le v arhitektovi glavi, kar precej olajšaoperativnost dela. Načrtovanje individualne gradnje je ob upoštevanju vsehdejavnikov okolja in dejavnosti prebivanja ter vrednotenju z vsemi navedenimikriteriji povsem izvedljivo in uspešno tudi v sedanji, ”ročni” obliki.

Pri kolektivni gradnji pa so razmere drugačne. Akterjev je več, stopnjazaupanja je nizka, čas načrtovanja je omejen in vsak argument v postopkumora biti eksplicitno reprezentiran in dokazan. Modeliranje s tradicionalnimipostopki enostavno ne more biti več hkratno, ker količina podatkov,natančnost predstavitve in zahtevana hitrost dela presegajo zmogljivostčloveških možganov. Postopek je zato členjen na delne modele, pravilomazačenši od zgoraj navzdol. Ključne odločitve padejo že takrat, ko je končniuporabnik še na varni razdalji.

Metoda SAR je delna rešitev za zagato. Kolektivni stanovanjski objekt raz−pade na dva fizično, vsebinsko in lastniško ločena dela, ki se nikjer ne križatain pravzaprav delujeta neodvisno drug od drugega. A povrnimo se v našemrazmišljanju daleč nazaj proti uvodnim poglavjem o prebivanju. Tam smozapisali, da fenomenološke in ontološke kakovosti niso ujete v samo (iz okol−ja izločeno) bivališče, temveč se porajajo tam, kjer se zunaj in znotraj, okoljein uporabnik, družba in posameznik prepletajo in prevajajo drug v drugega.Če se ob tem spomnimo tudi na definicijo bivalnega prostora, okolja v okolju,je vse težje govoriti o ostrem ločevanju prostora prebivanja od prostora okol−ja. Habrakenova dialektična delitev na ”podporo” in ”vsebino” se uporabnikuin okolju res sočasno prilagaja, a zanjo bi težko trdili, da ji uspeva vzpostavitivse arhitekturne potenciale, ki jih je možno izraziti v mehkem prepletanjuogrodja s celičjem in lupine z ostenjem. Po členitvi vrednotenja, ki smo joprikazali v uvodu poglavja (glej tabelo 6:5, 224), je očitno, da je stavbna lupinanajizrazitejši element ovoja, pri katerem se očitno križa prilagojenost enemuin drugemu polu. Lupina ima izjemen arhitekturni potencial mnogoplastnepodobe ter pomena sočasne prilagoditve okolju in uporabniku. Dialektičnaizločitev katerega koli izmed obeh polov plastenju in prepletu povsemodvzame veljavo, ki bi bila sicer lahko izražena. V eni izmed aplikacij (glej


poglavje 7:2, 267) prikazujemo celoten razpon možnosti, ki jih ima dvostran−sko prilagojena lupina. Obenem spet poudarjamo, da se podobne napetostilahko odražajo tudi na drugih elementih ovoja, v skrajnem primeru celo nadistribuciji dejavnosti. Na tej točki lahko delovno hipotezo dokončno potrdi−mo, ničelno pa ovržemo:

Integrirano modeliranje je uporabniku in okolju prilagojeno naèrtovanje. Sistemnaèrtovanja, ki smo ga razvili v tej razpravi, je teoretièna osnova za razlièneoblike dvosmernega postopka naèrtovanja. Delno modeliranje je praktièna alter−nativa. Obièajni postopki naèrtovanja kolektivne stanovanjske gradnje ne zmorejohkrati upoštevati obeh skrajnih izhodišè postopka, okolja in uporabnika. MetodaSAR je preprièljivejša, vendar ne izkorišèa vseh arhitekturnih potencialov. Stavbnielementi, predvsem ovoj, ne smejo biti eksplicitno loèeni na domeno uporabnika indomeno okolja, saj se s tem izgubi njihova integralna prepletenost in povezanost.

V nadaljevanju podajamo model načrtovanja kolektivne gradnje, ki na osnovidanašnje tehnologije in logistike načrtovanja omogoča, da je v največji merizadoščeno gornjim pogojem. Model temelji na ekonomski doktrinimnožičnega prilagajanja (v angleščini mass customization). V poglavju oaplikacijah podajamo nekaj praktičnih eksperimentalnih projektov, ki v večjiali manjši meri uporabljajo načela množičnega prilagajanja. V istem poglavjuprav tako podajamo nekaj sistemsko in računalniško podprtih modulov inte−griranega modela načrtovanja. Aplikacije podsistemov integriranega modelain modela množičnega prilagajanja so nam služile za preverjanje predlaganesistemske teorije načrtovanja ter kot predlog in smernice za prihodnji razvojpraktičnih orodij načrtovanja.

MNOŽIČNO PRILAGAJANJE (MASS CUSTOMIZATION)

Joseph Pine II, avtor knjige Mass customization, opisuje naslednico Fordovemasovne proizvodnje z naslednjimi besedami: ”Množično prilagajanje je kottehnološko možnost leta 1970 napovedal Alvin Toffler v svojem delu FutureShock, zasnoval (in poimenoval) pa ga je Stan Davis leta 1987 v delu FuturePerfect. Nastalo je celo nekaj več, kot je pred 22 leti napovedal Toffler in predpetimi leti opisal Davis. Množično prilagajanje je novo videnje tekmovalnostiv poslu, s katerim sta imenovanje in uresničitev želja ter potreb posamezne−ga uporabnika postala najpomembnejša, vendar ne na račun učinkovitosti,učinka in nizkih stroškov.” (Pine, 1993, xiii) V čem sta si sploh sorodna načr−tovanje kolektivne gradnje in množično prilagajanje? Ključ se skriva v stavku,v katerem Pine množično prilagajanje definira z dvema pogojema: pri−lagoditev proizvodnje oziroma postopka načrtovanja individualnemupotrošniku oziroma uporabniku, ter obenem ohranitev učinkovitosti insmotrnosti, značilnih za masovno proizvodnjo. V besednjaku arhitekture bipogoja lahko opisali kot združitev množične in poenotene gradnje zapovprečnega uporabnika s poosebljenim prilagajanjem končnemu uporab−niku in okolju.

Stan Davis v uvodu iste knjige pravi: ”Do nedavnega je bilo vse narejenopo meri ali masovno. Šele v preteklem desetletju so združili ta nasprotujočasi tipa proizvodnje, in ta združitev ni omejena le na proizvodnjo izdelkov.


Priča smo množični proizvodnji, distribuciji in dostavi izdelkov ter storitev pomeri. S prilagajanjem metod spremembam v poslovnem svetu si pot na to pri−zorišče utira tudi množično prilagajanje.” Razmerje med obrtniško in ma−sovno proizvodnjo lahko primerjamo z razmerjem med načrtovanjem indi−vidualne gradnje za znanega uporabnika in načrtovanjem kolektivne gradnjeza fiktivnega, povprečnega in tipiziranega uporabnika. Ekstrema, ki sta naprvi pogled nezdružljiva, se povezujeta in dopolnjujeta v postopku množične−ga prilagajanja. Pine v nadaljevanju svoje knjige poda ekonomske prednostiin tržno stabilnost, ki jih nova doktrin prinaša proizvajalcem, usmerjenim naširše tržišče. A v tem trenutku nas bolj kot smotrnost in učinkovitost zani−majo dejanski postopki, s katerimi je množično prilagajanje mogoče doseči vpraksi.

Čeprav lahko med prve zametke množičnega prilagajanja v arhitekturi ponavedbah Giediona (1982, 501) štejemo predlog Walterja Gropiusa z na−slovom Izdelava stanovanj z standardiziranimi komponentami iz leta 1909 (vangleščini The Construction of Dwelling with Standardized ComponentParts), pa običajno načrtovanje kolektivne ali skupinske gradnje z izjemometode SAR temelji na načelu, da je zaradi učinkovitosti gradnje iz načrto−vanja nujno izločiti vse dejavnike, ki so količkaj nestabilni, predvsem pa mednačrtovanjem nepredvidljivi. Uporabniki kolektivne stanovanjske gradnjenajvečkrat niso znani vnaprej, zato so po načelu učinkovitosti izločeni.Merodajni ostanejo le še dejavniki okolja. V tem trenutku ni važno, ali imamov mislih dejavne, sprejemne ali referenčne dejavnike okolja, topografijo, veg−etacijo, kulturo ali poselitev. Za razumevanje je ključno, da so ti deloma ali vceloti upoštevani pri načrtovanju, saj so bistveno stabilnejši in predvidljivejšiod neznanega končnega uporabnika. Primerjamo jih lahko z občimi tržnimikazalci in statističnimi analizami, s pomočjo katerih masovna proizvodnjavnaprej strateško planira obliko in politiko določenega proizvoda.

Množično prilagajanje pa proizvoda ne načrtuje vnaprej, temveč uporabl−ja drugačne taktike, pri katerih je končna oblika določena šele s končnimuporabnikom. Pine pravi, da ”si je z uporabo tehnologije in novih metodvodenja utrla pot v novo paradigmo, pri čemer je s prožnostjo in odzivnostjopripomogla k pestrosti ter prilagajanju.” (Pine, 1993, 45). Množično pri−lagodljivost podpirata sodobna tehnologija in logistika upravljanja, kiomogočata kratek in natančen odzivni čas ter hitro prilagoditev proizvoda zaz−nanim spremembam na tržišču oziroma pri končnem uporabniku.

Prvo načelo, ki bi se mu moralo podrediti podobno zasnovano načrtovan−je, je torej učinkovito, hitro in razmeroma natančno ugotavljanje potrebkončnih uporabnikov. To pomeni, da se mora spremeniti način pridobivanja inupravljanja z informacijo o posameznikovem prebivanju. Namesto statističnihpopisov in raziskav, ki iščejo skupni imenovalec in povprečje celotne popu−lacije, pride v poštev posamično anketiranje, katerega rezultat je zaznavaposamiènosti, razlik in nenavadnosti. Manuel de Landa (1994) navaja, ”da je bilopred letom 1960 popolnoma nemogoče pričakovati, da bi načrtovanje urejenihstruktur lahko potekalo normalno, ne da bi bilo v celoti pod nadzorom cen−tralne institucije. Danes pa se postopoma razvijajo znanja in taktike, s kateri−mi je spontana geneza urejenega (nekaotičnega) prostora že možna.” Ta odpi−ra vrata ”odprtemu” načrtovanju, uvajanju manj predvidljivega in posamične−ga namesto splošnega in povprečnega. ”Nekateri konteksti resničnosti so


dostopni, prilagodljivi – znanstveno in statistično prvič –, gledano s stališča ar−hitektovega dela. Si torej lahko domišljamo, da bo informacijska doba arhitek−te ’približala’ kontekstom, ki so se jim doslej zdeli nedostopni? Si je mogočepredstavljati, da si ’sferi’, v katerih se gibljeta arhitekt in stanovalec, pri načr−tovanju individualnega prebivališča ne bosta več tako nasprotni? Si lahkozamislimo oblike arhitekturne proizvodnje, ki z resničnostjo deluje precej bolj’vzajemno’, kot je bilo to možno doslej? V razsežnostnem polju je prišlo domorfološkega razpada.” (Salazar, Gausa, 1999, 18)

Drugi korak pa je prilagoditev načrtovanja do te mere, da se končniproizvod ali načrt oblikuje šele na točki, kjer se sreča s potrebami posamezni−ka. Pine navaja več možnosti, med katerimi sta dve, ki bi bili uporabni vnašem primeru.

PRILAGODITEV NA KRAJU SAMEM (POINT−OF−DELIVERY CUSTOMIZATION)

Pravi, da ”je ta metoda najprimernejša za izdelkein storitve, ki imajo med sicer razmeroma stan−dardnimi lastnostmi tudi inherentno posebnost.V tem primeru standardni del lahko proizvajamocentralno, za posebnost pa poskrbimo na krajusamem (če je to mogoče hitro urediti, lahko tudipri prodajalcu).” (ibid., 183) V jeziku načrtovanjabi to pomenilo, da je projekt stanovanja v večs−tanovanjskem objektu skoraj v celoti izdelan,ostaja pa nekaj neznatnih podrobnosti, ki ne vpli−vajo na ključne sestavine načrtovanja in podobe objekta kot celote. Za pri−lagoditvijo na kraju samem se tako skrivajo manjši premiki in opuščanjedoločenih sten, izbira cenovno in tržno enakovrednih finalnih obdelav. Pinepoudarja, da je princip učinkovit pri tistih proizvodih, katerih uporabna vred−nost je sicer splošna, simbolna pa je odvisna od proizvodno relativno margin−alnega dela celote. Primer so tako ohišja prenosnih telefonov kot stenskakeramika v stanovanju. Doseči osnovno učinkovitost po omenjenem principuje precej preprosto, osnovni proizvod ostaja skoraj nespremenjen (tipskostanovanje), omogočiti je treba le nekaj alternativ, ki morajo biti vedno nazalogi na kraju samem. Ta oblika prilagajanja je zaradi operativne prepros−tosti izvedljiva kvečjemu na elementih ostenja. Spremembe celičja, lupine,ogrodja in distribucije načeloma niso več možne, saj je z njimi povezanih pre−več vplivov in kriterijev, ki jih na kraju smamem ne moremo več nadzirati.Tako kot je s stališča dobička pri prodaji prenosnih telefonov skoraj vseeno,ali prodajo več črnih ali več belih ohišij, je s stališča podobe in pomenastanovanjske stavbe v celoti skoraj vseeno, kakšne so podrobnosti v finalniobdelavi ostenja.

Postopek prilagajanja na kraju samem se kljub logističnim težavam,predvsem zaradi dostikrat neustrezne zaloge alternativ in dobave materiala,hitro uveljavlja tudi v domači stanovanjski proizvodnji. Ob tem spet opozar−jamo, da je v okvirih logistične in ekonomične upravičenosti ta oblika prila−gajanja za uporabnika omejena na elemente ostenja, bistveno manj je izvedlji−va pri elementih celičja, nemogoče pa jo je uporabiti v distribuciji dejavnosti,

249načrtovanje ::

shema 6:20Shema proizvodneverige za prilagoditevna kraju samem

proizvodna veriga

razvoj

načrtovanje

trženje in prodaja

gradnja

opis posameznih faz

stalen razvoj novih tipologij stanovanj

načrtovanje v okolju z uporabo standardnih tipov stanovanj

trženje in prodaja prilagojenih stanovanj

gradnja standardnih stanovanjs prilagajanjem na licu mesta

pri ogrodju in lupini. Poskusi, da bi bili na kraju samem prilagodljivi tudiostali elementi ovoja, lahko drastično vplivajo na podobo in pomen stavbe kottudi na operativnost same gradnje. Kot navaja Pine, premik celotnega načrto−vanja na kraj sam zahteva popolno preobrazbo načrtovanja in gradnjestanovanjskih objektov (glej ibid., 185). Za zdaj, ko je gradnja še vedno trdnozakoreninjena v svojih ustaljenih proizvodnih modelih, je ta strategija šeutopija.

Prilagoditev objekta na kraju samem uporabniku in okolju (v anglešèini point−of−delivery customization) je omejena na tiste elemente ostenja, ki nimajo bistvenegavpliva na ostale elemente in kriterije.

MODULARNA PRILAGODITEV KONČNEGA PRODUKTA (MODULARIZE COMPONENTS TO CUSTOMIZE END PRODUCTS AND SERVICES)

”Najboljša metoda za množično prilagajanje ob minimalnih stroških in mak−simalni prilagoditvi posamezniku je oblikovanje modularnih komponent, kijih lahko kombiniramo v celo vrsto končnih izdelkov in storitev: ekonomikavelikih količin pomeni, da iste modularne komponente uporabimo za čim večizdelkov, medtem ko prilagajanje posamezniku zagotovimo s kopico izdelkov,ki jih lahko spreminjamo.” (ibid., 196). Pine navaja, da je modularna pri−lagoditev med vsemi navedenimi oblikami proizvodnje najboljša. Takozdružuje skoraj neskončne možnosti za končno prilagajanje in prednostiširoke proizvodnje osnovnih modulov. V jeziku načrtovanja to pomeni, dakrovno, èasovno omejeno in organizirano naèrtovanje modularnih komponentnaèrta poteka od okolja navzdol (primerjaj z masovno proizvodnjo modulov),

prilagajanje konènemu uporabniku pa se na osnovirazpoložljivih komponent ter hitrega in natanènegaodkrivanja njegovih potreb odvija na kraju samem.Celotno načrtovanje tako vsebuje načrt končnegaštevila modularnih komponent, ki so pripravl−jene vnaprej, ter načrt principa za sestavljanjekomponent na osnovi podatkov, dobljenih oduporabnika na kraju samem. Pojmoma spre−menljivka in konstanta stavbnega ovoja doda−jamo še pojem modul.

Moduli so po lastnostih razlièni, vendar združljivi elementi stavbnega ovoja, ki jihv postopku naèrtovanja pripravimo vnaprej, nato pa jih glede na konkretnerazmere ustrezno izberemo in sestavimo.

Pri modularnem načrtovanju je treba upoštevati nekaj osnovnih pogojev. Vtabeli 6:8 (251) navajamo, da so pravzaprav vsi elementi arhitekturnega ovojalahko načrtovani modularno. Teoretično je to sicer možno, vendar čim bolj sez modularnostjo približujemo okolju, tem bolj narašča potencialna zapletenostin razvejanost načrta, a hkrati tudi njegova dejanska prilagodljivost potrebamuporabnika. V praksi se modularnost največkrat uporablja na tistih sklopihovoja, za katere je pričakovana variabilnost največja, ostali elementi pa so kon−stantni, neprilagodljivi in ”tipsko” zasnovani. Pri individualni gradnji je mod−


def 6:15

def 6:16

shema 6:21Shema proizvodne

verige za modularnoprilagoditev

proizvodna veriga

razvoj

načrtovanje

trženje in prodaja

gradnja

opis posameznih faz

stalen razvoj novih tipologij stanovanj

načrtovanje v okolju z uporabo standardnih tipov stanovanj

trženje in prodaja prilagojenih stanovanj

gradnja standardnih stanovanjs prilagajanjem na licu mesta

ularnost bližja okolju, pri kolektivni pa prebivanju. Nujno jetudi, da komponente stavbnega ovoja sledijo osnovnimnačelom modularnega sestavljanja (glej shema 6:22, 254).Načela so izbrana skladno z načrtom sestavljanja na krajusamem. Celoten izbor modulov je zasnovan tako, da so vsirazpoložljivi moduli bolj ali manj prilagojeni dejavnikom okolja(vkljuèno s kulturo in poselitvijo), konèni izbor vgrajenega ele−menta pa specifiki uporabnika. Na ta naèin je dejansko mogoèedoseèi uravnoteženo napetost med okoljem in uporabnikom.

Modularna prilagodljivost, ki jo predlagamo v razpravi,temelji na ekonomski napetosti med stabilno proizvodnjoin spremenljivim povpraševanjem. Z vidika arhitekturnega načrtovanja spre−menljivo povpraševanje enačimo s potrebami uporabnika, stabilno proizvod−njo pa z razmerami v okolju. Pri nekaterih modelih prilagajanja tudi pogojiokolja sodijo v polje spremenljivega povpraševanja (na primer montažne intipske hiše). Menimo, da je takšno stališče napaèno in za potencialno kakovostarhitekture škodljivo. Lega stavbe in relevantni dejavniki okolja, ki jo obkrožajo,so v zelo veliki meri stabilni. Ko načrtujemo objekt zadoločeno okolje, je veliko racionalnejše in preprostejše, česo tisti elementi ovoja, ki se prilagajajo dejavnikom okolja,zasnovani natančno in vnaprej, brez možnosti posebnegaprilagajanja. Le tako je namreč okolje možno upoštevatipoglobljeno in na vseh nivojih vrednotenja, ne le na podla−gi nekaj osnovnih parametrov, kot je to običajno primontažni gradnji. Prav tako so zelo redko upravičeni pre−fabrikacija sestavnih komponent po meri okolja, njihovoskladiščenje in sestavljanje na kraju samem. Ne le, da so tekomponente ponavadi zelo velike (na primer montažni san−itarni prostori, drugi bivalni prostori, konstrukcijski ele−menti) in je njihovo skladiščenje težavno, temveč do zapletov prihaja tudi pritransportu, montaži in logistiki. Večina proizvajalcev montažnih hiš osnovnihsestavnih delov v proizvodnji tako ali tako nima na zalogi, ampak jih izdela vdelavnici po naročilu (vir: proizvodni program hiš Kager in Riko). Vzrokov zamodularno prilagojenost okolju, zato ne smemo iskati v racionalizaciji inpocenitvi proizvodnje, ampak v racionalizaciji in pocenitvi naèrtovanja. Trditevje na prvi pogled seveda presenetljiva, v resnici pa je paradoksalna.Proizvajalci tipskih in montažnih hiš razpolagajo z omejenim številom načr−tov, a z neomejenimi možnostmi za prilagoditev proizvodnje. Sistem, ki je vdobi strateškega prehajanja s poudarka na proizvodnji na poudarek na storitviskregan z vsako logiko.

A vrnimo se k modularnosti prilagajanja uporabniku v znanem indoločenem okolju. Model, ki ga predlagamo, je najbolj uporaben tam, kjer istastavba v okolju združuje večje število različnih uporabnikov. To so vse oblikekolektivne gradnje, vključno z vrstno in ploskovno (tepih in atrijsko) gradnjo.Ločimo dve osnovni obliki modularnega prilagajanja stavbnega ovoja.

1. Prilagajanje loèilnega sistema je tehnično in operativno preprostejše, saj soelementi ploskovni (lažji transport in montaža), razsežnosti stavbe kot celotein njenih posameznih lastniških delov pa določeni vnaprej in zato neprob−


prebivanje

delno prilagajanje

ostenja

tipsko ostenje

celičje


lupina

ogrodje

okolje

od

del

a p

roti

cel

oti

od

cel

ote

pro

ti d

elu

prebivanje


sestava ostenja

sestava celičja

sestava lupina

sestava ogrodja

modul ostenja

modul celičja

modul lupine

modul ogrodja

okolje

od

del

a p

roti

cel

oti

od

cel

ote

pro

ti d

elu

tabela 6:8Prilagoditev na krajusamem, tabela elemen−tov ovoja in njihovavloga v postopku naèr−tovanja

tabela 6:9Modularna pri−lagoditev, tabela ele−mentov ovoja in njiho−va vloga v postopkunaèrtovanja

lematični. Načrtovanje je ločeno na fazo določanja ogrodja in celičja, ki sta pri−lagojena tako dejavnim, sprejemnim in referenčnim elementom dejavnikovokolja kot statistični analizi in predvidevanjem dejavnosti prebivanja.Dimenzije elementov ločilnega sistema so usklajene z vnaprej določenimirazsežnostmi stavbe. Stiki so suhomontažni. Material nosilnega sistema, nje−gova nosilnost in prostorska oblika so določeni in nespremenljivi. Prilagajamolahko material ločilnega sistema, njegovo transmisijo in ploskovno obliko. Vbivalnem prostoru so tako prilagodljivi naslednji parametri: svetlost, delomapestrost, toplota, zraènost, zvoènost, zasebnost in deloma pomembnost. Zato je pritej obliki modularnosti možno prilagajati distribucijo dejavnosti, če nepri−lagodljivi parametri bivalnega prostora (velikost, lega, pestrost, nekateri kosi

opreme in pomembnost) niso primarno zastopaniv vrednostnem sistemu prebivanja. Upravnipostopek (v skladu z ZGO) lahko v fazi lokaci−jskega dovoljenja steče neodvisno od končnegaizbora elementov lupine in ostenja, z dovoljzoženim ali prilagojenim izborom elementovlupine pa je možno nedoločenost stavbe razvlečitudi prek gradbenega dovoljenja.

2. Prilagajanje nosilnega sistema je zahtevnejše. Elementi so prostorski, zatojih je potrebno zaradi transporta in montaže členiti v manjše komponente(glej Screibmayer, Grabner, 1999, 11). Prav tako razsežnosti stavbe kot celote,hkrati pa tudi njena interna lastniška delitev, niso določeni vnaprej. To lahkopovzroči večje pravne in logistične težave. Izdani ne moreta biti niti lokacijskoniti gradbeno dovoljenje, dokler nista določeni dokončna razsežnost in površi−na stavbe. To pomeni, da lahko v primeru prilagajanja nosilnega sistemaupravni postopek steče šele, ko sta znana celotna razporeditev in izbor ele−mentov. Pri večjem številu uporabnikov je to lahko precej moteča okoliščina.Druga osnovna težava pa nastopi zaradi same parcelacije. Če se delitev razpo−ložljivega prostora prilagaja potrebam posameznih uporabnikov, ki vstopajo vprojekt postopoma in nepredvidljivo, se pri zapolnjevanju razpoložljivegaprostora lahko pojavijo vrzeli. Ta pojav spominja na znano računalniško igroTetris (igra je nastala leta 1986, njen avtor je ruski programer Aleksej Pajitnovet al.). Igralec mora različne naključno izbrane padajoče oblike hitro zlagati vzid tako, da pri tem pusti čim manj praznih prostorov (glej slika 6:3, 253).Padajoče oblike so mrežno modularne. Vrzeli v nosilnem sistemu po končaniparcelaciji lahko zapolnimo le tako, da imamo vedno na razpolago elemente,ki so veliki zgolj eno modularno enoto. Tretja okoliščina, ki prav tako otežujepoljubno sestavljanje prostorskih modulov, je problem dostopa do vseh enot.Mrežna parcelacija z dostopi na vsakih n modulov je sprejemljiva rešitev, ven−dar omejuje rast in zlaganje elementov na kvadrante velikosti n.n modulov.

Prav tako pa je možno vpeljati kompromisnoostro parcelacijo v eni smeri, po njej speljatidostope, širino modularnega ogrodja prilagoditina polovico širine med dostopnimi osmi, višinopa prepustiti poljubnemu prilagajanju (glejaplikacija Mixerbau, 290). Z drugimi besedami,elementom celičja in ogrodja dopustimo, da so


tabela 6:10Prilagodljivi elementi

modularne zasnoveloèilnega sistema(lupina in ovoj)

tabela 6:11Prilagodljivi elementi

modularne zasnovenosilnega sistema

(ogrodje in celièje)

ločilni sistem

materialploskovna oblika

transmisija

bivalni prostor

svetlost(pestrost)

toplotazračnostzvočnostzasebnost

nosilni sistem

/

ločilni sistem

/

bivalni prostor

velikostpestrost

legapomembnost

oprema

nosilni sistem

materialprostorska oblika

prilagodljivi le v eni smeri, druga pa je določena vnaprej glede na dostop,infrastrukturo in osnovno delitev razpoložljive površine. Še preprostejša pa jeoblika moduliranja, pri kateri sta vnaprej določeni obe osnovni tlorisnirazsežnosti, prilagodljiva pa je višinska sestava elementov ogrodja. Primeromenjene modulacije najdemo pri MVRDV, projekt Hoornse Kwadrant,1992 (glej Maas et al., 1998, 597). Tu je tlorisna parcelacija povsem določena,kar precej olajša sistem dostopov in lastništva.

Na glede na končno varianto modulacije ogrodja ali celičja morajo bitirazsežnosti elementov med seboj modularne, da bi jih lahko po eni stranibrez večjih praznin zlagali skupaj, po drugi strani pa zato, da so sestavljive zmodularnimi elementi ostenja. Prilagajamo lahko material nosilnega sistemapod pogojem, da ohranjamo konstantno nosilnost in njegovo ploskovnoobliko. V bivalnem prostoru so tako prilagodljivi naslednji parametri: velikost,pestrost, lega, pomembnost in oprema. Podobno kot v modularni zasnovi ločil−nega sistema je distribucijo dejavnosti pri tej obliki modularnosti možno pri−lagajati, če neprilagodljivi parametri bivalnega prostora (svetlost, toplota,zračnost, zvočnost in zasebnost) v vrednostnem sistemu prebivanja nisozastopani primarno, saj v tem primeru kriterij ugodja ob poljubnem sprem−injanju ni izraziteje moten.

Nazadnje pa še razmislimo, kakšne so oblike dejavne vloge in principaupoštevanja končnega uporabnika. V najosnovnejši (in hkrati najslabši) oblikiuporabnik sam izbira med komponentami in sestavlja module. Postopek jeslab zato, ker uporabnik nima zadostnega znanja, da bi svoj izbor lahko koher−entno vrednotil. Pogosto se opira le na kriterij pomena in sestavo določi naosnovi simbolov in tipov. S stališča objektivnih kriterijev (razen cene) in kri−terija podobe je njegov izbor docela arbitraren in temu primerno kakovosten,vse na škodo končnega izdelka. Tovrstna participacija je za stroko in kakovostprebivanja škodljiva, četudi vzbuja lažni vtis zadovoljstva in uporabniškesamoaktualizacije. Primere uvajanja zakonskih in strokovno podprtih kontrol−nih mehanizmov, ki delno odpravljajo omenjene težave, lahko najdemo v dis−ertaciji Ilke Čerpes Samoorganizacija in urejanje naselij (2002). Jaime Salazar sev nasprotju z enostransko participacijo sprašuje: ”Kaj bi se zgodilo, če bidoločene sfere naše realnosti lahko poslali v podatkovno bazo, iz katere črpajo


slika 6:4Tetris, postopno zapol−njevanje razpoložljivepovršine z modularni−mi kosi. Levo: potekigre, sredina: redkazapolnitev, desno:manj vrzeli, gostejšazapolnitev

podatke tudi za druge materialne procese, in jih ponovno rekodirali v arhitek−turno vsebino? Kako bi arhitektovo delo lahko ’razgrnili’ pred uporabnikovimkontekstom in dinamiko, njegovim okusom, dejanskimi potrebami, fantazija−mi in željami?” (Salazar, Gausa, 1999, 21) Pri prilagajanju arhitekture kon−čnemu uporabniku ne gre za to, da bi ta del načrtovanja vzel v lastne roke,temveč naj bi bilo načrtovanje dovolj hitro, fleksibilno in natanèno, da lahkozazna in upošteva relevantne podrobnosti in posebnosti. V razpravi smo v tanamen razvili nekaj analitičnih postopkov, s katerimi uporabnikove potrebe innavade hitro in razmeroma učinkovito prevedemo v relevantno arhitekturnopodatkovno strukturo (glej poglavje 7:1, 256 in 7:5, 284).

Modularna zasnova je ena od osnovnihmožnosti za dvosmerno prilagodljivo načrtovan−je. S praktičnega vidika gre še vedno za delnomodeliranje, vendar je uspešnost takšnega načr−tovanja že primerljiva z razponom, ki ga dosegaintegrirano modeliranje. Omogoča nam, da zzačetnim omejenim razponom razpoložljivihelementov in oblik podobo stavbe ohranimo vokvirih, ki so z vidika kriterijev okolja še spre−jemljivi. Tako kasnejše faze načrtovanja, to jeupoštevanje potreb končnega uporabnika, neglede na izbrane komponente ne morejopovzročiti nepričakovanih posledic na celotnemsistemu. Načrtovani izbor modulov zato nepredstavlja omejitve pri prilagajanju uporab−niku, temveč nujen in logičen nadzor ter upošte−vanje dejavnikov okolja. Kršenje načel vnaprejizdelanih modulov pomeni prevlado interesaposameznika nad interesi širše skupnosti.

sklep

V tem poglavju smo predstavili načela sistematičnega načrtovanja stanovan−jske gradnje. Odgovorili smo na vprašanje, kakšno je uporabniku in okoljuprilagojeno načrtovanje in s tem potrdili delovno hipotezo. Celovito integrira−no načrtovanje je teoretično sicer obetavno, a mu praktična načrtovalska orod−ja zaradi tehnoloških in strokovnih omejitev še ne morejo slediti. Dobrodošelkompromis prinašajo modeli modularnega prilagajanja, ki se vse pogostejeuveljavljajo predvsem v menedžmentu in ekonomiji. Arhitektura si tu počasiutira pot. Ekonomist Joseph Pine poudarja, da prehod iz masovne namnožično prilagojeno proizvodnjo le redkokdaj zahteva popolno in enovitoprestrukturiranje proizvodne verige. Prehod je lahko postopen, z uvajanjemizboljšav in inovacij po korakih. Nekaj praktičnih primerov postopnega uvel−javljanja sprememb opisujemo v poglavju o aplikacijah metode. Nobenaizmed aplikacij ne predstavlja celovitega preoblikovanja načrtovanja, temvečznotraj celotnega procesa določene sklope zamenjuje z novimi, okolju inuporabniku prilagodljivimi moduli.


shema 6:22Šest naèel modularne−

ga sestavljanja (poPine, 1993, 198)

modularnost s skupno komponento

modularnost z menjavo različnih komponent

modularnost z vodilom mešana modulrnost

modularnost po meri modularnost z enotnim stikom

6::4

255aplikacije sistema načrtovanja

7aplikacije sistema načrtovanja

SPLOŠNO O APLIKACIJAH

V nadaljevanju bomo na kratko opisali devet aplikativnih primerov ali postop−kov, s katerimi je bil sistem naèrtovanja praktično preverjen. Opise podajamov poenoteni obliki, pri čemer gre posebej opozoriti na tabelarični prikaz kri−terijev in elementov arhitekturnega ovoja, ki so bili vsak na svoj način obravna−vani pri vsaki izmed aplikacij. Iz primerjave tabel je razvidno, da nobenaizmed aplikacij ne pokriva celotnega spektra vrednotenja in ovoja, vsi postop−ki so v manjši ali večji meri delni modeli načrtovanja.

Razpon aplikacij teče od povsem analitičnih orodij za izboljšanjeučinkovitosti in optimizacije uporabniku in okolju prilagojenega načrtovanja(anketa o bivalnih navadah, uporabniški vmesnik, midip in Integral 3), prekteoretičnih preizkusov (prilagodljiva fasadna lupina) pa do povsem praktičnihmodelov načrtovanja (uporabniški vmesnik, Uglašena hiša, MixerBau,Stolpnica in Vrstnica po meri). Aplikacije so razvrščene tako, da se prviprimeri, omejeni le na en ozek segment stavbnega ovoja ali določen kriterij,vsebinsko in postopkovno širijo, tako da zadnje aplikacije pokrivajo že skorajceloten spekter sistema načrtovanja. Izjema je aplikacija uporabniški vmes−nik, saj združuje tako teoretično kot praktično fazo načrtovanja.

Končni namen aplikacij je preveriti in izpopolniti razliène postopke, izhaja−joè iz zasnovanega sistema naèrtovanja ter vključujoč orodja in analize, ki sonam na razpolago. slika 7:1

Werner Panton,Pantower, 1968–69, (vir Jackson, 1998, 187)

anketa o bivalnih navadah

SPLOŠNO O ANKETI

Namen ankete o bivalnih navadah, ki smo jo v sklopu raziskovanja izdelali vsodelovanju z asist. mag. Gregorjem Sočanom, univ. dipl. psih. z inštitutaHeijmans Instituut v Groningenu, bi lahko povzeli v treh točkah. Prvi namenje bil preveriti izbor, način in natančnost merjenja parametrov prebivanja priposameznikih, poleg tega smo hoteli preveriti variabilnost v populaciji gledena omenjene parametre in nazadnje pridobiti nekaj osnovnih kvantitativnihpodatkov o bivalnih navadah v populaciji.

METODE

Anketa je bila izdelana dvostopenjsko. V prvi stopnji, izvedeni na majhnemvzorcu desetih oseb, smo hkrati preverjali splošno uporabnost zasnovanegamerilnega inštrumenta. Drugo stopnjo smo po manjši korekciji instrumen−ta izvedli na večjem vzorcu 95 oseb. Anketirance smo spraševali po vrsti inznačaju dejavnosti, ki bi jih želeli opravljati v svojem bodočem domovanju.Za poizvedovanje po njihovih željah, ne pa po trenutnih razmerah, v katerihti ljudje prebivajo, smo se odločili namenoma. Rezultat ankete zato ni odrazdejanskih bivalnih razmer v populaciji, temveč potreb in želja. Za načrto−vanje, to je projekcijo prihodnjega stanja, je slednji podatek bistvenopomembnejši.

Vprašalnik ankete (glej priloga A, 319) je vseboval demografska vprašanja(spol, starost, izobrazba in podobno), vprašanje o vrsti dejavnosti, ki jihposameznik na svojem domu želi opravljati, ter podrobna vprašanja o znaèa−ju vsake navedene dejavnosti posebej. Spraševali smo po vrednostih posameznihparametrov prebivanja (glej poglavje Parametri prebivanja, 3:4, 46), zaizražanje ocene je bila uporabljena pet−stopenjska vrednostna lestvica z nev−tralno oceno na sredini intervala. Pri vsakem izmed parametrov je imel anke−tiranec tudi možnost označiti, da neki parameter (lastnost prostora) zadoločeno dejavnost zanj ni pomemben. Tako smo dobili vpogled v pomemb−nost določenih parametrov in dejavnosti prebivanja za posameznika in celot−no populacijo. Povprečen čas anketiranja je bil 35 minut. V nasprotju z uvel−javljenim anketiranjem na področju arhitekture (glej Ivanšek, 1988b, 62–72;Živković, 1977, 59–60), pri katerem je osnovni cilj ankete pridobiti podatke opovpreèni vrednosti posamezne merjene lastnosti, smo se tu pri analizi rezul−tatov osredotočili na tiste, ki razkrivajo razliènost.

REZULTATI

Pilotno anketiranje prve stopnje je pokazalo, da je petstopenjska lestvicarazumljivejša in preprostejša od grafične lestvice ter da jo je mogoče hitrejeizpolniti. Okvirna primerjava rezultatov anketiranja istih oseb na oba omen−jena načina nam je pri malem pilotnem vzorcu (10 oseb) nakazala, da odgo−vori na posamezne vrednosti parametrov prebivanja ne nastopajo arbitrarno,


7::1

temveč so v resnici precej primerljivi med seboj. Vsekakor pa je bilpilotni vzorec premajhen, da bi na podlagi vzporednega ankati−ranja lahko podali trdnejše zaključke. Izbrali smo petstopenjskolestvico.

V drugi stopnji smo izmed 95 izpolnjenih anket dve izločili,saj anketiranca nista sledila navodilom in anketi nista bili zado−voljivo izpolnjeni. Osnovne statistične rezultate ankete, predvsempovprečne vrednosti posameznih parametrov za različnedejavnosti prebivanja, podajamo v poglavju z opisi samih para−metrov prebivanja, zato jih ne bomo ponavljali. Osredotočimo seraje na tiste analize, ki nam dajejo bistveno boljši vpogled v struk−turo in variabilnost populacije.

ANALIZA KORELACIJ PARAMETROV PREBIVANJA

Analiza korelacije parametrov prebivanja nam razkriva sorodnostiin morebitne sovisnosti med posameznimi parametri prebivanja.Izbrali smo jo, ker skušamo na njeni osnovi priti do potencialnihspoznanj o razmerjih, ki so znotraj proučevane populacije stabil−na in bolj ali manj zasidrana. Analiza je pomembna, ker z njosplošne bivalne navade (dejavnosti in njihove lastnosti) proučuje−mo celostno, to je kot povezan sistem, v katerem en parameter vvečji ali manjši meri hipotetično vpliva tudi na druge. Z njoraziskujemo tiste ponavljajoče se relacije, ki smo jih v razpravizaobjeli v pojmu vrednostno razmerje prebivanja. Rezultati korelacijso odraz kolektivnih vrednot prostora, veljavnih znotraj anal−izirane populacije.

Za analizo smo število proučevanih dejavnosti prebivanja skrčili na 15najpogostejših. Pri ostalih dejavnosti, ki se pojavljajo bistveno manj pogos−to, je bila številčna zastopanost premajhna, da bi bili rezultati korelacije rel−evantni. Izbrane dejavnosti za analizo korelacij podajamo v legendi (glejtabelo 7:1). Selekcijo smo naredili tudi pri posameznih parametrih in izbrali

tiste, ki so po eni strani dovolj zastopani, po drugi pa med seboj precejrazlični. Izbor parametrov je v drugi legendi (glej tabelo 7:2). Končnanasičenost uporabljenih podatkov je dosegla nekaj več kot 75 odstotkov.Različne parametre prebivanja smo po parih primerjali z izbranimidejavnostmi in izračunali njihove korelacije. Vrednosti teh, ki jih prikazuje−mo v tabeli, pove v kakšni meri so podatki (to je dejavnosti) razpršeni okoliregresijske linije. Višja korelacija zato pove, da so podatki razpršeni bližje

257aplikacije sistema načrtovanja :: anketa o bivalnih navadah

tabela 7:2Legenda oznak para−metrov prebivanja vtabeli korelacij

tabela 7:3Korelacije parovizbranih parametrov.Statistièno pomembnekorelacije nad 0,266(pri ravni tveganja1%) so poudarjene.

dejavnost

spanjeoblačenjeopravljanje potrebeumivanjekopanjednevni počitekpriprava hraneuživanje hranedelo za računalnikomprirejanje zabavgledanje televizije

koda

SPANOBLAOPPOUMIVKOPADPOCPHRAUHRADRACZABVGLTV

parameter prebivanja

zahtevana tišinavelikostlega dejavnostipestrostpomembnostprilagoditevstabilnost lege

koda

ZTISRVELLEGAPEST

POMBPRLGSTAB

ZTIS

0,65

0,13

0,76

0,58

0,14

0,53

0,36

RVEL

0,67

0,93

0,71

0,23

0,60

0,72

LEGA

0,61

0,56

0,12

0,39

0,80

PEST

0,80

0,25

0,62

0,71

ZASB

0,61

0,88

0,60

POMB

0,72

0,16

PRLG

0,53

parameter

RVEL

LEGA

PEST

ZASB

POMB

PRLG

STAB

tabela 7:1Legenda oznakdejavnosti na dia−gramih korelacij

regresijski liniji, to je črti ki reprezentira konstantno razmerje med ana−liziranima parametroma prebivanja.

Kako si razložimo dobljene rezultate? Čeprav so dejavnosti prebivanja v svo−jih parametrih razmeroma enakomerno razvrščene vzdolž celotne lestvice mer−jenja, torej se vrednostno med seboj precej razlikujejo, se med njihovimiposameznimi lastnostmi kažejo precej očitne in trdne povezave oziromakorelacije. Čim bolj so točke, ki predstavljajo posamezne dejavnosti, strnjenevzdolž enotne krivulje (temna črta), tem očitnejša je sovisnost med njimi. Ssvetlejšo črto je omejeno območje, v katerem se bo z 95−odstotno verjetnostjonahajala neka dejavnost populacije. To pomeni, da dejavnosti, za katero jepotrebna takšna prilagojenost prostora, kot je to na primer pri spanju, kopanjuali umivanju (st. prilag. = cca. 2,5), obenem pa bi imela podobno stopnjo zaseb−nosti kot gledanje televizije (zasebnost = cca. 3,5), v analizirani populaciji skorajzanesljivo ne bi mogli najti (točka [3,5 2,5] pade izven območja svetle črte).Podobno ”malo verjetne” so tudi dejavnosti z visoko stopnjo pestrosti in majhnorelativno velikostjo. Rezultat, ki nas nedvomno precej preseneča. Menimo, da sorazmerja, ki smo jih odkrili v analizi, do neke mere mere splošna, po drugi stranipa povsem specifična za analizirano populacijo. Na to predpostavko bi lahkozanesljiveje odgovorili šele z anketiranjem v drugačnih kulturnih okoljih.


shema 7:1Korelacija velikosti in

pestrosti, r = 0,93

shema 7:2Korelacija lege in sta−bilnosti lege, r = 0,80

shema 7:3Korelacija zasebnostiin pestrosti, r = 0,80

shema 7:4Korelacija zasebnosti

in prilagoditve, r = 0,88

relativna velikost

5.04.54.03.53.02.52.01.51.0

pest

rost

5.0

4.5

4.0

3.5

3.0

2.5

2.0

1.5

1.0

TELO

ZABV

INST

BRNJ

DRAC GLTV

GLAS

OBSK

IGRA

DRUZ

OBLA

PROB

OPPO

KOPA

UMIV

DPOC

UHRA

PHRA

SPAN

stalnost polo aja5.04.54.03.53.02.52.01.51.0

lega

gle

de n

a fa

sado

5.0

4.5

4.0

3.5

3.0

2.5

2.0

1.5

1.0

TELO

ZABV

INST

BRNJ

DRAC

GLTV

GLAS

OBSKIGRA

DRUZ

OBLA

PROBOPPO

KOPAUMIV

DPOC

UHRA

PHRASPAN

zasebnost5.04.54.03.53.02.52.01.51.0

pest

rost

5.0

4.5

4.0

3.5

3.0

2.5

2.0

1.5

1.0

TELO

ZABV

INSTBRNJ

DRACGLTV

GLAS

OBSK

IGRA

DRUZ

OBLA

PROB

OPPO

KOPAUMIV

DPOC

UHRA

PHRA

SPAN

zasebnost5.04.54.03.53.02.52.01.51.0

stop

nja

prila

godi

tve

5.0

4.5

4.0

3.5

3.0

2.5

2.0

1.5

1.0

TELO

ZABV

INSTBRNJDRAC

GLTVGLAS OBSK

IGRADRUZ

OBLA

PROB

OPPOKOPA

UMIV

DPOCUHRA PHRA

SPAN

A analiza rezultatov ankete nedvomno dokazuje, da je v naši kulturi razmero−ma močno zasidrana predstava, kako velik, pester in uporabniku prilagojen najbi bil prostor, ki je na primer precej zaseben, četudi smo si v zvrsti, obliki in last−nostih dejavnosti prebivanja med seboj precej različni (s čimer se ukvarjamov analizi 3PCA). Podobno zakoreninjene so predstave, kako tih, pester innespremenljiv je majhen prostor, vključno s tem, kje naj bi ob tem bil.Pravega pomena analize korelacij zato ne smemo iskati v posameznih vred−nostih sovisnosti, temveč v ugotovitvi, da v pojmovanju bivalnega prostora vel−jajo nekatere zakonitosti, ki imajo lahko, to lahko trdimo brez nadaljnjega,velik vpliv na zasnovo arhitekture. Ustaljena zveza med parametri prostora jekulturno in populacijsko pogojena navada, ki jo pri načrtovanju zavestnolahko bolj ali manj upoštevamo, ter se pri tem približujemo ali oddaljujemood uveljavljenih prostorskih vzorcev. Tako je presenetljiva ugotovitev, da medljudmi očitno obstajajo razmeroma izraziti vzorci, vezani na specifičnaarhitekturna razmerja v prostoru.

TRISMERNA KOMPONENTNA ANALIZA (3PCA)

Trismerna komponentna analiza nam v nasprotjuz običajno analizo korelacij daje posplošeno slikoo tistih dejavnikih populacije, v katerih se tanajbolj razlikuje. Izbrali smo jo, da bi z njo na sis−tematičen način prišli do indikatorjev raznolikosti.V vedah, ki se sicer ukvarjajo z analizo pojavov vdružbi, je trismerna komponentna analiza za−enkrat še redkost. Njena posebnost v primerjavi znavadno komponentno analizo je v tem, dazdružuje rezultate raziskave (anketiranja, merjen−ja in podobno), ki so nanizani vzdolž treh spremenljivk. V našem primeru so todejavnosti prebivanja, parametri prebivanja in anketirane osebe. Avtor analize je L.R. Tucker (glej 1966, 279–311), avtor računskega algoritma pa psiholog HenkA. L. Kiers (glej Kiers, van Mechelen, 2001, 84–110). Cilj te analize je, da se napodlagi latentne strukture v podatkih oblikujejo komponente, tipične kombi−nacije merjenih spremenljivk podatkov, ki se formirajo glede na največje razlikemed podatki.

Izvorne podatke ankete smo selekcionirali podobno kot pri korelacijskihanalizah, le da smo tu zaradi narave računskega algoritma manjkajočepodatke (to so vsi odgovori ”ni pomembno”) morali nadomestiti z ocenjeniminumeričnimi vrednostmi.

Rezultati komponentne analize so zbrani v tako imenovani jedrni matri−ki, ki opisuje razmerja med posameznimi komponentami analiziranih spre−menljivk (glej tabelo 7:6). Kako si lahko razlagamo matriko? Števila v tabelioznačujejo velikost korelacije med vsemi tremi komponentami. Število v prvivrsti v drugem stolpcu pomeni, da med komponentami B1, C2 in A1 obstajasoodvisnost v relativni višini 7,3. Čim višja je vrednost, bolj sovisne so medseboj komponente. Tako lahko razberemo, da komponenta anketirancev A5po eni stani močno korelira z B1 in C2 (14,1), po drugi strani pa tudi z B2 inC1 (16,5). Tako lahko z interpretacijo ”pomena” posameznih komponent pros−tora (C1 – C3) in dejavnosti (B1, B2) sklepamo na značilnosti komponent anke−


dejavnosti, pri katerih se pričakuje osebni nadzor nad razmerami

dejavnosti, namenjene druženju

B1

B2

bolj zahteven do prostora (bolj specifičen)

bolj bistven prostor bolj pomemben, bolj zaseben)

bolj oboden prostor (bolj ob fasadi, večji, svetlejši)

C1

C2

C3

tabela 7:5Interpretacija kompo−nent parametrov pros−tora

shema 7:5 (na naslednjem listu)Shematski prikazznaèaja bivalnih pros−torov, kot bi ustrezaliposameznikom spoudarjeno nasièenostjos komponento A1–A5.Prikazani sta pozitivnain negativna vrednost.

tabela 7:4Interpretacija kompo−nent dejavnosti prebi−vanja

tirancev (A1–A5), to je petih najznačilnejših (in med seboj najraznolikejših)skupin populacije. Z drugimi besedami, posamezna razmerja med kompo−nentami razkrivajo tiste skupine posameznikov, dejavnosti in parametrovprostora, s katerimi si najlepše razložimo heterogenost populacije pri mer−jenih bivalnih navadah. Kako so se v našem primeru oblikovale komponente?Interpretacije posameznih komponent so v tabeli (glej tabelo 7:7). In−terpretacija komponent je izdelana glede na pripadnosti konkretnih dejavnos−ti in parametrov posameznim izračunanim komponentam.

Če pomen komponent nekoliko posplošimo, bi lahko sklepali, da se medljudmi dejavnosti najbolj razlikujejo glede na stopnjo pričakovanega osebneganadzora (B1) ter glede na to, ali so namenjene druženju (B2). Parametri pros−tora se glede na strukturo populacije najbolj očitno ločijo na tiste, ki opisuje−jo stopnjo prilagoditve (C1), tiste, ki opisujejo pomen prostora (C2), in tiste, kidoločajo njegovo lego, svetlost in podobno (C3). Najpomembnejši rezultatanalize pa se skriva v komponentah anketirancev, ki jih interpretiramo naosnovi združevanja komponent B in C, (tabela 7:7).

Do kakšnih zaključkov v zvezi z bivalnimi navadami anketirane popu−lacije lahko pridemo na osnovi trismerne komponentne analize ankete?Očitno je, da nekateri posamezniki od povprečja populacije izstopajo po tem(A1), ali jim je bivalni prostor nasploh pomemben ali nepomemben. Ta značil−nost nas ne preseneča, podatek pa je uporaben za odločitev, v kakšni meri seje sploh smiselno podrobneje ukvarjati z načrtovanjem bivalnega prostora zakonkretnega posameznika. Nadalje (A2) posamezniki izstopajo tudi glede nato, ali se raje družijo v temnem in proti sredini stanovanja, ali pa raje na svetlemin ob oknih. Ta podatek je ključen za načrtovanje skupnih prostorov, to jednevne sobe, jedilnice in prostorov, kjer sprejemamo obiske. Tretja kompo−


C1

zahtevnost

0,1

0,8

16,1

2,7

0,1

19,2

C2

bistvenost

7,3

1,1

7,7

5,4

0,2

10,3

C3

središčnost

2,7

0,8

1,7

2,0

14,1

15,8

C1

zahtevnost

1,5

1,3

4,9

15,3

16,5

19,2

C2

bistvenost

14,0

0,1

2,0

4,2

1,0

15,8

B1

dejavnosti osebnega nadzora

B2

dejavnosti druženja

C3

središčnost

1,1

16,4

0,4

1,2

0,1

19,7

parametri

prostora

A1

A2

A3

A4

A5

prispevek

Opis osebe z visoko vrednostjo komponente

Vse dejavnosti, še zlasti pa druženje, so bistvene.

Druženje je bolj obodno locirano.

Do dejavnosti osebnega nadzora je precej zahteven in so mu bistvene.

Do druženja je zahteven, dejavnosti osebnega nadzora so nebistvene.

Dejavnosti osebnega nadzora so obodne, do druženja je zahteven.

pozit. vrednostjo

prebiva v svetišču

druži se v paviljonu

prebiva zaščiten

prebiva družabno

prebiva v odprtem prostoru

Karikiran opis osebe s/z:negat. vrednostjo

prebiva v prenočišču

druži se v votlini

prebiva nezaščiten

prebiva nedružabno

prebiva v celičnem prostoru

parametri prostora

A1

A2

A3

A4

A5

tabela 7:6Jedrna matrika tris−merne komponentne

analize; bistvene kom−ponentne pripadnosti

so poudarjene.Dejavnosti so opisane zdvema komponentama(B1 in B2), parametriprostora s tremi (C1,

C2 in C3), anketirancipa s petimi (A1–A5).

tabela 7:7Interpretacije kompo−

nent anketirancevglede na pripadnost

komponentam B in C.Komponente so izraèu−

nane tako, da èimnatanèneje opredeljuje−jo medosebne razlike vpopulaciji. V zadnjem

stolpcu navajamo”karikirane” inter−

pretacije.

nenta (A3) daje poudarek tistim posameznikom,ki so jim osebne dejavnosti pomembne, bivalni pros−tor pa prilagojen in obenem osebne dejavnostinepomembne, prostor pa neprilagojen. Podatekpride prav pri odločitvi o načrtovani vlogi pros−torov osebnega nadzora v sklopu celotnegastanovanja, na primer spalnice, kopalnice, garder−obe, kabineta za osebno delo in podobno. Četrtain peta komponenta sta s stališča interpretacijesestavljeni in zato zahtevnejši, saj križno vključu−jeta mešane komponente dejavnosti in para−metrov prostora. Tako četrta komponenta (A4)izločuje tiste posameznike, ki pričakujejo, da sojim prostori, namenjeni druženju, precej prilagojeni(prostori so specifični in ”pisani na kožo”),medtem ko jim osebni prostori niso nepomembni, inposameznike, za katere velja obratno: pri druženjune zahtevajo posebne prilagojenosti (ustrezne sotudi standardne rešitve), paè pa so jim precejpomembni osebni prostori. Komponenta takonakazuje nekatere splošnejše odnose med osebn−imi in družabnimi prostori v stanovanju. Gledena pozitivno ali negativno izraženost te kompo−nente pri posamezniku se težišče načrtovanja seliz družabnih na osebne prostore. Peta komponen−ta (A5) pa govori o položaju prostorov osebnegaprebivanja in specifiki prostorov druženja. Po−splošili bi ju lahko z opisom, da pozitivna vred−nost nakazuje tendence po bolj odprtem, svetlemin povezanem prebivanje, negativna pa nakazujebolj zaprto in celično prebivanje. Na shemi 7:5 staprikazani obe ekstremni obliki te komponente.

aplikacije sistema načrtovanja :: anketa o bivalnih navadah

A1 (+) A1 (-)

A2 (+) A2 (-)

A3 (+) A3 (-)

A4 (+) A4 (-)

A5 (+) A5 (-)

bistven prostorobičajen prostor

nebistven prostor

oboden prostorobičajen prostorsredinski prostor

zahteven do prostor

običajen do prostora

nezahteven do prostora

Rezultati 3PCA dokazujejo, da znotraj analiziranega vzorca s stališča vrstedejavnosti in parametrov prostora obstajajo pomembne razlike. Ta ugotovitevpotrjujejo eno izmed bistvenih odločitev v predlaganem sistemu načrtovanja,da bomo raznolikosti človekovega prebivanja proučevali na osnovi izbora inznačilnosti dejavnosti prebivanja. Analiza sama po sebi ne pomeni, da sta tati dve spremenljivki edini, s katerima si lahko razlagamo medosebne razlikev bivalnih navadah populacije, vsekakor pa sta v tem pogledu pomembni invredni tako raziskovanja kot tudi upoštevanja v postopku načrtovanja. To paje tudi druga pomembna lastnost 3PCA, saj nam daje analitičen vpogled vznačilnosti posameznikovega odnosa do prebivanja in bivalnega prostora. Vprimerih, ko hkrati načrtujemo za večje število uporabnikov in namokoliščine načrtovanja preprečujejo, da bi se posebej ukvarjali z vsakim, jeanaliza 3PCA dobro izhodišče za imenovanje osnovnih načel zasnove bival−nega prostora, prilagojene konkretnemu uporabniku.

Uporabnost 3PCA v načrtovanju bi se pokazala tudi v primerih, ko namokoliščine načrtovanja dopuščajo, da znotraj večstanovanjskega objektavnaprej zasnujemo nekaj značajsko različnih tipov oziroma modulov ali nji−hovih sestavnih delov stanovanja (glej poglavje 6:3, 250). V tem primeru bibilo smiselno, da bi vnaprej oblikovane tlorisne rešitve prilagodili različnimpozitivnim in negativnim značilnostim posameznih komponent, saj te najz−načilneje odslikavajo medosebne razlike v populaciji. Ob tem pa moramo opo−zoriti, da so komponente izdelane glede na populacijo, katere vzorec smoanketirali. V kulturah, ki so drugačne od naše, bi bilo potrebno v lokalnemokolju izvesti anketiranje podobnega obsega in s tem ugotoviti zanj specifičnekomponente bivalnih navad.

ANALIZA PERCENTILNIH RANGOV

Izbrane analize ankete bivalnih navad nizamo od uporabnosti v splošnemproučevanju populacije do njene uporabe v konkretnih situacijah, ko načrtu−jemo za znanega uporabnika. Tako šteje analiza percentilnih rangov medtiste, ki nam dajejo vpogled v posebnosti, značilnosti in ”drugačnosti”posameznika. Z njo merimo odstopanje posameznika od povprečja popu−lacije glede na najpogostejše dejavnosti in posamične parametre prostora.Izhodiščne rezultate ankete smo tudi v tem primeru selekcionirali na nekajnajpogostejših.

V analizi percentilnih rangov parametrov smo merili, koliko posameznik(upoštevajoč vse njegove dejavnosti prebivanja) odstopa od povprečnih vred−nosti parametrov v populaciji. Analiza je uporabna v dveh primerih. Tako sotisti parametri ali lastnosti bivalnega prostora, v katerih posameznik bistveno


A11

12

26

12

30

10

0

A217

10

7

23

7

15

13

A33

37

7

10

3

18

5

A418

9

3

6

5

12

23

A51

3

7

8

4

0

18

značilnosti

se druži v sredini in prebiva nedružabno

prebiva zaščiten

prebiva v bivališču, ki je nepomembno

se druži v votlini

prebiva v bivališču, ki je nepomembno

prebiva zaščiten

prebiva nedružabno (in je običajen)

anketiranci

1

2

3

4

5

6

7

tabela 7:8Znaèilnosti prvih sedmih

anketirancev glede nanjihovo pripadnost

posameznim komponen−tam. Vrednosti nad 15 sopoudarjene, saj predstav−

ljajo opaznejše odstopa−nje od povpreèja popu−

lacije. V znaèilnostih sonaštete tiste znaèajske

lastnosti posameznika, vkaterih oèitneje odstopa

od populacije.

odstopa v pozitivni ali negativni smeri (primer svetlosti: bolj svetel oziromabolj temen kot povprečje), ključni za samo načrtovanje, saj se v njih stanovan−je kot celota najbolj razlikuje od povprečnega. Pri načrtovanju je zato smisel−no, da se osredotočimo na te, posebne parametre, ter z njimi artikuliramo inidentificiramo bivalni prostor. Poleg tega nam daje omenjena analiza tudisplošno sliko posameznikovega odstopanja, to je seštevek vseh odstopanj priposameznih parametrih. Primerjava odstopanja med obema anketirancemana prikazanem diagramu (glej shema 7:6) kaže, da je anketiranec številka 81v parametrih prebivanja sorazmerno blizu populacijskemu povprečju, večjiodklon zasledimo le pri tem, kdaj se dejavnosti opravljajo, medtem ko števil−ka 55 od povprečja zelo odstopa v pomembnosti, velikosti, času in drugih para−metrih. Na shemi so na abscisni osi vrednosti rangov zmanjšane za 50odstotkov. Vrednost 0 (sicer PR = 0,5) tako pomeni skladnost preferenc anal−izirane osebe s povprečjem vzorca.

Podrobnejši vpogled v range anketiranca številka 55 nam pokaže, da tav vseh parametrih razen svetlosti odstopa v negativni smeri, pri pomemb−nosti, relativni velikosti in času opravljanja dejavnosti pa je odstopanje šeposebej izrazito. To pomeni, da so njegove predstave o stanovanju blizuskupini manjših in manj pomembnih prostorov s stabilno lego (za inter−pretacijo pozitivnih in negativnih vrednosti glej merske lestvice ankete obivalnih navadah v dodatku, 319).

V drugi obliki iste analize (glej shemo 7:7, 264), to je v povpreènih abso−lutnih percentilnih rangih dejavnosti, pa prikazujemo le enosmerni (absolutni)odklon od vrednosti 0,5 (povprečja vzorca) za vsako navedeno dejavnost pose−bej. Odklon je enosmeren, ker so vzroki za razlike v posameznih dejavnostihlahko zelo različni (pozitivni in negativni, vključujoč vse različne parametre),tako da bi nam običajno povprečjenje lahko izničilo pozitivne in negativneodklone. Tovrstna analiza rangov nam v postopku načrtovanja razkrije tisteznačilne posameznikove dejavnosti, v katerih ta najbolj odstopa od povprečja.Podobno kot pri rangih parametrov je smiselno, da se načrtovanje osredotočina posebnosti.


−40,0

−30,0

−20,0

−10,0

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

55

povp

rečj

e

frek

venc

a

kdaj

teko

m d

neva

lega

v s

tano

vanj

u

pest

rost

pom

embn

ost

stop

nja

prila

gaja

nja

rela

tivna

vel

ikos

t

stab

ilnos

t leg

e

svet

lost

traj

anje

zase

bnos

t

zaht

evan

a tiš

ina−40,0

−30,0

−20,0

−10,0

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

81

povp

rečj

e

frek

venc

a

kdaj

teko

m d

neva

lega

v s

tano

vanj

u

pest

rost

pom

embn

ost

stop

nja

prila

gaja

nja

rela

tivna

vel

ikos

t

stab

ilnos

t leg

e

svet

lost

traj

anje

zase

bnos

t

zaht

evan

a tiš

ina

shema 7:6Povpreèni percentilnirangi parametrov pre−bivanja za anketirancašt. 81 in št. 55

Primerjava obeh zvrsti rangiranja anketirancev (glej shema 7:6 in shema 7:7)nam razkriva nekatere posebnosti. V splošnem je odklon po dejavnostih zaštevilko 81 podobno majhen kot pri parametrih. Pozornost vzbujata le dvedejavnosti, pranje obleke in druženje z družino. Pri načrtovanju je smiselno,da se nekaj pozornosti posveti omenjenima dvema dejavnostima. Obratno pav primeru percentilnih rangov dejavnosti za številko 55 pozornost zbujajo tistedejavnosti, v katerih je anketiranec deloma podoben povprečju, to so spanje,uživanje hrane in gledanje televizije. V vseh ostalih dejavnostih anketiranecizrazito odstopa od povprečja, najverjetneje v skladu z ugotovljenimi značil−nostmi iz prejšnje sheme.

Analiza percentilnih rangov je učinkovito in preprosto orodje podrobne−jšega zaznavanja tistih značilnosti prebivanja, v katerih se posameznik odpovprečja najbolj razlikuje. Podatki, ki jih z analizo pridobimo, so uporabnina nivoju detajlnejšega načrtovanja posameznikovega bivalnega prostora,takšnega, ki že vključuje obravnavo posameznih prostorov in njihovih znača−jev, to je v glavnem elementov ostenja, včasih pa tudi lupine. V nasprotju s3PCA, ki je vsebovala analizo tako splošnih kot posameznih značilnosti pop−ulacije, so percentilni rangi usmerjeni v konkretno analizo posameznika.Analizo smo kot izhodiščno informacijo o uporabniku izkoristili pri aplikaci−ji Vrstnica po meri.

OMREŽJA DEJAVNOSTI

Zadnjo izmed analiz, ki smo jih izvajali direktno na podlagi rezultatov anketeo bivalnih navadah temelji na sociološki teoriji socialnih omrežij (glej Scott,2000, 38–49). Scott navaja, da ”so se analize socialnih omrežij pojavile kotskupek metod za analizo socialnih struktur, ki izrecno omogočajo proučevan−je teh struktur z vidika njihovih odnosov.” V našem primeru smo jo uporabilizato, da bi analitično preverili odnose med dejavnostmi prebivanja določnegaposameznika. Omrežja dejavnosti so tako diagrami, ki s črtami povezujejo poparametrih prebivanja bolj podobne dejavnosti.

Ker je ročno izvajanje takšnih primerjav zamudno, hkrati pa nenatančno,smo za izris grafov uporabili algoritem Pajek, ki ga je s sodelavci izdelalVladimir Batagelj (glej Batagelj, Marvar, 1998, 47–57). Prednost tega algorit−ma je tudi v tem, da elemente omrežja, v našem primeru so to dejavnosti, po


10%

20%

30%

40%

50%

skup

en o

dklo

nsp

anje

prip

rav

hran

euž

ivan

je h

rane

umiv

anje

kopa

nje

opra

vlja

nje

potr

ebe

pran

je o

blek

obla

enje

druž

enje

z d

ruži

noig

ra o

trok

spre

kem

anje

obi

skov

posl

ušan

je g

lasb

egl

edan

je te

levi

zije

bran

jeig

ranj

e na

inst

rum

ent

prir

ejan

je z

abav

telo

vadb

a

skup

en o

dklo

nsp

anje

prip

rav

hran

euž

ivan

je h

rane

umiv

anje

kopa

nje

opra

vlja

nje

potr

ebe

pran

je o

blek

obla

enje

druž

enje

z d

ruži

noig

ra o

trok

spre

kem

anje

obi

skov

posl

ušan

je g

lasb

egl

edan

je te

levi

zije

bran

jeig

ranj

e na

inst

rum

ent

prir

ejan

je z

abav

telo

vadb

a

10%

20%

30%

40%

50%

shema 7:7Povpreèni absolutni

percentilni rangidejavnosti za anketi−ranca št. 81 in št. 55

81 55

ploskvi ali prostoru razporedi tako, da so si bližjetiste, ki so si dejansko sorodnejše. Algoritem tako”sam” poskrbi, da se dejavnosti na osnovi podob−nosti samostojno razporedijo v sklope in skupine.Dejavnosti, ki so si glede na parametre prebivan−ja ”zelo podobne” so v diagramu povezane s črto.Povezave v našem primeru nastopijo pri zgornjih20 odstotkih med seboj najbolj podobnih dejav−nosti. Rezultat nam v postopku načrtovanja služikot izhodišče za distribucijo dejavnosti, to jeosnovno členitev stanovanja po dejavnostih.

V primeru anketiranca številka deset (glejshemo 7:8) lahko opazimo, da se je večinadejavnosti združila v središčnem prepletu, kjer sov vozlišču dejavnosti obiski, igra otrok in prire−janje zabav. Presenetljiva sta bližina in sorodnostdejavnosti umivanje in kopanje, ki nastopatasorazmerno blizu dejavnostim, ki jih ponavadioznačujemo kot bolj javne od omenjenih dveh.Prav tako v določeni meri preseneča, da gledanjetelevizije ni vključeno v središčni vozel. Shemastrukture dejavnosti anketiranca številka 15 jeobičajnejša in se okoli dejavnosti uživanja hranedeli na več kril, vsako očitno s svojim značajem.Nekoliko spet preseneča, da je priprava hrane pre−cej različna od ostalih centralnih dejavnosti.

V razpravi uporabnost analize omrežjadejavnosti prepoznavamo na dveh nivojih. V prvivrsti nam diagrami ”algoritmične,” to je docelamehanske, delitve in združevanja dejavnosti vsklope in skupine s svojo skoraj ”pravilno” alilogično členitvijo dajejo vedeti, da je lahko celopovsem računska obdelava dejavnosti glede na nji−hove parametre prostora dovolj smiselna in celopresenetljivo natančna metoda za zgodnjo organi−zacijo podatkov. Omenjeni postopek dokazuje, daje delitev in organiziranje dejavnosti izključno po sorodnosti njihovih para−metrov primerljiva z empirično, ki smo jo vajeni iz tradicionalnega načrto−vanja. Izbor parametrov prostora je tako očitno izbran dovolj natančno, da znjim lahko opišemo skoraj vse zakonitosti, v skladu s katerimi je izoblikovanatako običajna kot tudi posebna členitev dejavnosti prebivanja. Po drugi stranipa je pomen diagrama dejavnosti omrežja koristno orodje za zgodnjo analizoin organizacijo distribucije dejavnosti. Uporaben je v primerih, ko imamo prinačrtovanja dovolj časa za vsakega posameznega uporabnika, da elementeceličja in ostenja, včasih pa tudi lupine in ogrodja neposredno prilagajamonjegovim potrebam. Analizo smo kot izhodiščno informacijo o uporabnikuizkoristili pri aplikaciji Vrstnica po meri.


nPoci

pHrana

uHrana

dPoci

Umivanj

Kopanj

pOblek

oPotre

oOblek

dDruzina

iOtro

Obisk

pGlasba

gTV

Vzgoja lo

Kopanj

oPotre

pOblek

oOblek

dDruzina

iOtro

Obisk

pGlasba

gTVpZabav

Joga

Klepet

nPoci

pHranauHrana

dPoci

Umivanj

shema 7:8Primerjava omrežijdejavnosti za anketi−ranca št. 10 in št. 15

SKLEP

Anketa o bivalnih navadah nam ni dala le podrobnega vpogleda v strukturobivalnih navad populacije s stališča merjenih spremenljivk, temveč smo nanjeni osnovi lahko izbrali in izdelali nekaj povsem praktiènih in uèinkovitihorodij za analizo populacije in posameznika. Vrstni red analize, od korelacijeparametrov prek 3PCA, percentilnih rangov pa do omrežij dejavnosti, namvsak zase dajejo različne nivoje vpogleda v značilnosti posameznika in nje−govega odnosa do širše populacije. V primerjavi z anketami, ki se običajnoizvajajo v arhitekturi in imajo za cilj ugotoviti splošnosti in povprečje v popu−laciji, so statistične in sociološke analize, ki smo jih izbrali v okviru postopkanačrtovanja, izrazito usmerjene v iskanje posebnosti, razliènosti in specifike takoskupin v populaciji kot tudi konkretnih posameznikov. Statistične analize sov našem primeru uporabljene z namenom, da bi v postopku načrtovanjalahko čim učinkoviteje upoštevali značilnosti konkretnih uporabnikov in jimtudi pri množični gradnji ponudili čim bolj prilagojen bivalni prostor.


prilagodljiva fasadna lupina

UVOD

Zasnova prilagodljive fasadne lupine je aplikacija urav−navanja in spreminjanje oblike ter lastnosti fasadnelupine glede na raznolike zahteve bivalnih prostorovvečstanovanjskega objekta in pogoje stabilnejšegaokolja.

METODA

Zasnova fasadne lupine bo teoretično potekala odznotraj navzven. To pomeni, da bomo najprej naizbranih parametrih prebivanja (velikost, svetlost inzasebnost) proučili predvideno stopnjo raznolikostinotranjih vplivov, to je različnih bivalnih prostorov,nato ugotovili stopnjo razlike med danimi zunanjimiin pričakovanimi notranjimi pogoji ter končno zas−novali modularen sistem fasadnih elementov, kibodo po potrebi prilagajali lokalne razlike med zunanjim in notranjim.Mehanizem nadzora vključuje predhodno modularno poenotenje fasadnihelementov v različnih parametrih in analizo nastale kompozicije ter pome−na stavbe v odnosu do okolja. Če bomo pri vrednotenju delnega modela, kibo maksimalno prilagojen uporabnikom, ugotovili, da stavba ne vzpostavl−ja pričakovanega dialoga z okoljem (oziroma je obremenitev poselitve nadpričakovano), bomo raznolikost fasadnih elementov na račun ugodjauporabnikov krčili toliko časa, da bo končno razmerje med ugodjemuporabnikov in obremenitvijo okolja optimalno.

MODULARNOST

Prilagodljivost je v tem primeru dosežena s pomočjo tako imenovane ”busmodularity” oziroma po načelu sestavljivosti z vodilom (glej Pine, 1993, 196).Stavbno ogrodje je vodilo, na katerega se pripenja po velikosti delno poenoteneelemente ločilnega sistema – fasadne lupine. Tehnološko so elementi lupineizvedeni tako, da imajo različni kosi enak način pripenjanja na stavbno ogrod−je. To pomeni, da je na katerem koli delu vodila možno pripeti katerega koliizmed fasadnih elementov. Stik med elementom in vodilom – lupino in ogrod−jem – je konstanten in zato neodvisen od lege in vsebine vodila.

SPLOŠNA NAČELA ELEMENTOV LUPINE

Lupina stanovanjskega objekta bo sestavljena iz bolj ali manj raznolikih fasad−nih elementov. Načeloma so elementi montažni, sestavljivi iz nabora pred−pripravljenih kosov. Montažnost je posledica tehnološke neodvisnosti fasadnelupine od stavbnega ogrodja. Neodvisnost konstrukcije od obloge je opera−tivno nujna za optimalno vzdrževanje.

267aplikacije sistema načrtovanja :: prilagodljiva fasadna lupina

tabela 7:9Prikaz roèno izvajanihmodulov (man) v siste−mu naèrtovanja zaaplikacijo ”prilagodljivefasadne lupine”

tabela 7:10Prikaz spremenljivk(var), konstant (const)in modularnih delov(modul) v sistemunaèrtovanja zaaplikacijo ”prilagodljivefasadne lupine”

man

man

man

man

man

man

man

man

tehnični kriteriji

ugodje

obremenitev

cena

vzdrževanje

prilagoditev

podoba

pomen posameznika

pomen kulture

pomen poselitve

disp

ozic

ijade

javn

osti

celič

je

oste

nje

ogro

dje

lupi

na

const const const varpostopek

disp

ozic

ijade

javn

osti

celič

je

oste

nje

ogro

dje

lupi

na

7::2

Osnovni fasadni element bo dvoplasten. Prvaplast bo namenjena fizični zaščiti vsebinestavbe in bo temeljila na preprostih geo−metričnih operacijah, izvajanih v pravokot−niku. Pravokotnik elementa lupine bomoohranili v celoti v enem materialu ali pa gabomo delili po vertikali oziroma horizontalina dva materialno različna dela. Delitev fasad−nega elementa tako po vertikali kot po hori−zontali z razmeroma preprosto variacijo dajevisoko stopnjo raznolikosti, najsi gre za urav−navanje transmisije okolja v bivalni prostor alispecifične geometrijske zahteve, ki jih imajoposamezni kosi opreme (na primer parapet jenujen za kuhinjski niz, slop pa za garderobno

omaro). Z raznolikim sestavljanjem dveh osnovnih materialov prve plastibomo uravnavali parameter ”svetlosti.”

Druga plast bo namenjena optični zaščiti vsebine. Določen del potrebbivalnih prostorov bomo usklajevali z drugo plastjo. Ta bo celotno površinofasadnega elementa prekrivala z enotnim materialom različne gostote. Zraznoliko uporabo druge plasti bomo uravnavali parameter zasebnosti.

. Druga plast lupine je sestavljena iz enega samega elementa, štirih razliènihgostot in dveh orientacij; št. delov je 1, št. orientacij je 2, št. variacij je 4; izèesar sledi št. variant = 2 ⋅ 4 = 8. Prva plast lupine je združena iz dveh razliènih elementov, ki sta sestavljena

vertikalno ali horizontalno, v dveh možnih orientacijah in šestih možnihvariacijah: št. delov je 2, št. geometrij je 2, št. orientacij je 2, št. variacij = 4 +2; iz èesar sledi št. variant = 2 ⋅ 2 ⋅ 4 + 2 = 18

PARAMETER VELIKOST

Pri stiku elementov lupine s stavbnim ogrodjem se pojavljajo predvsem kon−strukcijska vprašanja. Pri obešenih fasadah velja, da jih največkrat pripen−jamo na zgornji in spodnji stranici elementa (na primer način obešanjafasadne obloge iz kamna). Pripenjala na spodnji strani prevzemajo večino ver−tikalne obtežbe, pripenjala na zgornji strani pa del horizontalne in hkratiuravnavajo spremembe v razsežnosti fasadnih elementov zaradi atmosferskihpogojev. Če za obešanje večjih fasadnih elementov veljajo enaka načela, topomeni, da bi bilo za modularno sestavo nujno poenotiti razmerje med spod−njo in zgornjo stranico elementa. Če povzamemo, višina fasadnih elementovje za vse vrste elementov enotna in je prilagojena razmiku med možnimipodročji pripenjanja na stavbno ogrodje, to je najpogosteje višini etaže oziro−ma razmiku med konstrukcijskimi ploščami.

Pri širini fasadnih elementov smo manj omejeni, saj ni vezana na kon−strukcijska načela. Pomembno je le, da so vertikalni stiki med posameznimi ele−menti poenoteni in kompatibilni. Če je stavbno ogrodje skelet, je širina elemen−ta pravzaprav poljubna, torej neposredno vezana na velikost bivalnega prostora.


0+5 1+4 2+3 3+2 4+1 5+0

5+0 4+1 3+2 2+3 1+4 0+5

orientacija L / D

geom

etri

ja V

/ H

variacije V

variacije H

variacije G

1 2 3 4

orientacija L / D

shema 7:9Variabilnost velikosti

prve in druge fasadnelupine.

. Višina vseh elementov lupine je enotna; višina el. je const

. Širina fasadnega elementa je poljubna; širina el. je var

Tu uvedemo prvi kontrolni mehanizem podobe fasadne lupine. Da bi v spre−menljivi kompoziciji različno širokih elementov uvedli načela delnega reda(urejenosti), širino fasadnega elementa omejimo na nekaj modularnih mer,večkratnikov osnovne širine.

. Širina fasadnega elementa je veèkratnik osnove; širina el je n ⋅ const, n je 2 do 5

Širina fasadnega elementa vpliva nazaj na razpoložljivo velikost bivalnegaprostora. Tako uvedba regulacije urejenosti podobe od zunaj lahko povzročizmanjšanje ugodja znotraj. Prostori, katerih lega narekuje pozicijo neposred−no ob fasadi, se ponavadi pojavljajo v razponu med 7 m2 in 25 m2. Če vza−memo globino prostora 3,6 m, sledi, da se širina giblje med 1,9 m in 6,9 m.Za začetek si izberimo srednje visoko stopnjo prostosti in modulirajmo širi−no fasadnega elementa na 0,9 m. Možne so torej širine 1,8, 2,7, 3,6, 4,5, 6,3in 7,2 metra. Modulacije velikosti fasadnih elementov na način, kot jeprikazana na sliki, dajo štiri možne velikosti.

PARAMETER MERILO

Če govorimo o merilu fasadne lupine, ga razumemo na dva načina. Po enistrani je merilo elementov lupine v neposredni povezavi z bivalnim pros−torom, njegovo vsebino, torej s človekom in njegovimi antropomorfnimiznačilnostmi. Tu govorimo o absolutnem merilu, saj naj bi fasadni elementivsaj v neki meri odražali normalna razmerja do osnovnih človeškihrazsežnosti (na primer velikost odprtin je v stanovanjskih objektih ponavadiširša od 60 cm in ožja od 150 centimetrov; večja ali manjše dimenzija povzročifizične ali operativne ovire za uporabnika – človeka).

Po drugi strani pa se merilo fasadnih elementov izraža tudi navzven, vokolje. Za stanovanjske stavbe je običajno ”malo” fasadno merilo, torejrazsežnosti fasadnih elementov redko presežejo višino običajne stanovanjskeetaže (na primer 250 centimetrov). Pri stavbah z velikim številom etaž je malomerilo še posebej problematično, ponekod so zato stavbni elementi povečanina dve etaži, četudi pri tem ne povezujejo nujno enakovrednih vsebin (naprimer Edvard Ravnikar, stanovanjske stolpnice na Štefanovi ulici, Ljubljana,1959–60, le Corbusier, Pavillion l’Esprit Nouveu, Pariz, 1925, kjer je istiuporabnik razpotegnjen čez dve etaži, ali pa Unité d’Habitation, Marsilles,1947–53, istega avtorja). Bivanju prilagojeno merilo je za mestno okolje zatonajvečkrat predrobno tako zaznavno kot pomensko.

Ko elemente lupine prilagajamo predvsem merilu bivalnih prostorov, podvprašaj postavimo širino elementov nad tri module (več kot 270 centimetrov),saj presega razumne antropološke mere. Upoštevanje merila pogojuje največjoširino fasadnega elementa. Elementi večjih širin razpadejo na več manjših.

. Širina elementa lupine je dva− ali trikratnik osnove; širina je const ⋅ (2 ali 3)

Pri stavbah, katerih stavbno ogrodje vsebuje večje število etaž (na primer sedemin več) lahko zaradi drobnega stanovanjskega merila lupina razpade na


1. korak

2. korak

3. korak

4. korak

shema 7:10Zasnova fasadnelupine po korakih: 1. prilagoditev velikosti, 2. merilo okolja, 3. merilo èloveka, in 4. korak − prilagoditevobeh meril z drugolupino

množico nepreglednih, druga na drugo naloženih plasti, ki zaradi prekomernerepeticije izgubijo odnos do celote. Korekcija malega merila je v našemprimeru, ko smo omejeni z višino osnovnih elementov lupine, možna šele nanivoju druge fasadne plasti. Elemente druge plasti lupine združujemo v večje(dvojne ali trojne) enote, ki osnovno drobno merilo prekrivajo z večjimi ele−menti, bolj prilagojenimi velikemu merilu okolja.

PARAMETER SVETLOST

Razliki med konkretno osvetljenostjo okolja in potrebam v bival−nem prostoru se prilagajamo z različno svetlobno prepustnostjofasadne lupine. Čim večje so potrebe po svetlobi v bivalnem pros−toru, tem večja naj bo transmisija lupine. In obratno: čim manjšaje splošna osvetljenost okolja, tem večja mora biti transmisija ele−menta lupine, da bi bila zagotovljena optimalna osvetljenost vbivalnem prostoru. Kompozicija elementov lupine tvori njenopodobo, ki se odraža v okolju. V primerih, ko sta izbor in dis−pozicija elementov v celoti prilagojena le potrebam v posa−meznem bivalnem okolju, zaradi njene naključnosti in neureje−

nosti težko govorimo o okolju prilagojeni zasnovi lupine. Dostikrat so zatonujni povratni ukrepi v načrtovanju, ki število razpoložljivih modularnih ele−mentov lupine precej skrčijo ter s tem zmanjšajo neurejenost same kompozi−cije. Kot rečeno, s številom razpoložljivih modulov uravnavamo razmerje medprilagojenostjo okolju in prebivanju.

. Skupna svetlobna prevodnost elementa lupine je prilagojena razliki med svet−lostjo v okolju in potrebami v bivalnem prostoru.. Velikostno razmerje med svetlobno prevodnim in neprevodnim delom ele−

menta lupine doloèa njegovo skupno svetlobno prevodnost.

Skladno z vnaprej določenim največjim možnim številom različnih elemen−tov lupine svetlobno prepustnost uravnavamo z dvema, transmisijsko skrajn−ima, osnovnima deloma elementa. Prvi je za svetlobo prepusten (LT > 80 %),drugi pa ne (LT < 10 %). Zaradi minimalne dovoljene osvetljenosti bivalnihprostorov (glej ULRS, 2000), ki znaša 1/7 tlorisne površine, je izbor elemen−tov za manjše prostore, ki so v celoti vezani le na en sam element (širina < 270cm), zožen na tiste štiri, ki imajo LT > 30 %. Pri večjih prostorih, ki jih zapi−ramo z dvema elementoma lupine, takih omejitev ni, dokler njuna skupnatransmisija ne upade pod dopustno.

Za oblikovanje fasadne lupine imamo po načelih sestave osnovnega ele−menta lupine, njegove velikosti in merila na voljo (2 ⋅ 2 ⋅ 4 + 2) ⋅ 2 = 36 različnihfasadnih elementov, ki se razlikujejo tako po podobi kot svojem delovanju(velikosti, merilu in svetlosti). Kako naj oblikujemo fasado? Ker smo tako dobilirazmeroma zelo visoko stopnjo raznolikosti in bi se pri zasnovi fasad za manjšeobjekte hitro lahko zgodilo, da bi bil vsak fasadni element drugačen, je smiselno,da si že na začetku postavimo določene omejitvene pogoje. Geometrija fasadne−ga elementa nam v osnovi daje štiri možnosti glede na različno orientacijo inrazlično smer. Omejimo izbor različnih fasadnih elementov tako, da imajo vsifasadni elementi le eno možno orientacijo (bodisi horizontalno bodisi ver−tikalno). S tem zmanjšamo število različnih elementov na (2 ⋅ 4 + 2) ⋅ 2 = 20.


V

100%LT: 80% 60% 40% 20% 0%

0%LT: 20% 40% 60% 80% 100%

H

shema 7:11Variabilnost svetlobne

prepustnosti

ANALIZA PODOBE

Povratni vpliv podobe fasadne lupine smo preverili s štirimi različicami. Nashemi 7:12 so pri prvi zasnovi elementi orientirani v vodoravni smeri, smerobračanja odprtega in zaprtega dela fasade pa je poljubna. Podobna je tretjazasnova, le do so tu elementi orientirani navpično. Če ocenimo, da je razno−likost fasadnih elementov za okolje še zmeraj preveč obremenjujoča, jemožno število variacij še skrčiti. Druga in četrta zasnova imata poenotenosmer obračanja odprtih in zaprtih delov fasadnega elementa (pri številki dvaso odprti deli vedno na zgornji strani, pri številki štiri vedno na desni). Stem smo število raznolikih elementov zmanjšali na dvanajst. V nadaljevan−ju so poenostavitve možne še na račun raznolikosti v svetlobni prepustnos−ti in velikosti elementov. Če bi število različnih elementov zmanjšali deni−mo na tri (100 %, 50 % in 0 %), bi variabilnost (in z njo raznolikost fasade)upadla na šest, a bi se hkrati zaradi zožene ponudbe raznovrstne prepust−nosti zmanjšala tudi stopnja ugodja v bivalnih prostorih. Po drugi strani bilahko velikost vseh elementov skrčili na dve opciji, a ohranili variacije pre−pustnosti. Raznolikost bi ponovno upadla na šest. S tem pa bi seveda povrat−no vplivali na ugodje s stališča potrebne velikosti prostorov. Ostanimozaenkrat pri stališču, da naj bo ugodje v bivalnih prostorih čim manjmoteno, in si raje oglejmo, kakšno podobo in s tem pomen imajo štiri med


4

3

1

2

geometrija variacij

geometrija reda

geometrija variacij

geometrija reda

geometrija variacij

geometrija reda

geometrija variacij

geometrija reda

shema 7:12Štiri variante zasnovefasadne lupine gledena razlièno geometrijoin orientacijo elemen−tov. Svetlobna prepust−nost elementov je pri−lagojena potrebamauporabnikov v bivalnihprostorih.

seboj zelo različne, po stopnji bivalnega ugodja pa enakovredne različicefasadne zasnove (glej shemo 7:12, 270).

V skladu z načelom, ki določa, da so vsi fasadni elementi enako visoki, jeza vse štiri različice očitno, da se v vodoravni smeri vzpostavlja tako imeno−vana ”geometrija reda” oziroma urejenosti. Poudarjena enotnost pri višini ele−mentov členi fasado na štiri enake plasti, različne širine elementov pa še boljpoudarjajo vodoravnost, ker ni navpičnega reda. S stališča velikosti in merilafasadnih elementov je očitno, da je vodoravna smer vodilna, to je dominantnakompozicijska prvina reda in urejenosti v kompoziciji. Ta kompozicijska pod−stat je skupna vsem štirim različicam.

Razlike med njimi pa nastajajo pri odnosu med kompozicijo podstati(podlage) in kompozicijo raznolikih fasadnih elementov (prekritja). Ti po meri−lu in pomenu različni kompozicijski plasti delujeta sovisno in po določenihzakonitostih. V primeru številke dva se tako imenovana ”geometrija variacije”fasadnih elementov zaradi poenotene orientacije (vse odprtine so zgoraj)naslanja na vodoravnice, medtem ko navpične smeri ostajajo neizrazite. Stem geometrija podlage zgolj delno sovpada z geometrijo prekritja, kar otežinjun medsebojni odnos. Številka ena ni uspešna kompozicija, saj se prekritjene more odcepiti od podlage, ker se še vedno naslanja na njeno geometrijoreda, ki pa jo v nadaljevanju z lastno vodoravno variabilnostjo negira in sprav−lja v negotovost.

Povsem drugačna slika se vzpostavi, ko omogočimo tudi raznolikost vorientaciji elementov (obračanje odprtin navzgor ali navzdol), kot je to priprimeru ena. S tem se sprosti vodoravna naslonjenost kompozicije prekritjain ta lahko variira v vodoravni in navpični smeri. Vzpostavi se hierarhija medurejeno podlago, nosilko kompozicije, in razgibanim prekritjem, ki se nanjonaslanja. Razkrijeta se dve po globini in merilu med seboj različni plastipodobe in pomena fasade, s tem pa hkrati tudi zanimiv geometrijski preobrat,ko nosilec majhnega merila bivalnega prostora (fasadni element) z razgibanoin amorfno geometrijo ustvarja ploskve, ki daleč presegajo osnovno merilopodlage. Ti majhni elementi z vzorcem, ki ni vezan na členitev podlage, medseboj povezujejo štiri vodoravne plasti etaž v celovit, sicer amorfen, element vmerilu celotnega objekta. Osnovna delitev na etaže, ki je bila vzpostavljena žena samem začetku, je tako presežena in obogatena z elementi večjega merila.Številka dve je primer uspešne kompozicije, saj vzpostavlja jasno razmejitevmed podlago in prekritjem, hkrati pa na višjem nivoja vzpostavlja nove kom−pozicijske kvalitete, ki presegajo kakovost osnovnih sestavnih elementov.

Na podoben način lahko analiziramo tudi razliko med primeroma števil−ka tri in štiri. Geometrija variacij prekritja se v obeh primerih pojavlja v vodor−avni smeri in zato sovpada z geometrijo variacij podlage. V navpični smeritako ni spreminjanja dimenzij fasadnih elementov, s čimer se poudari inokrepi delitev na štiri osnovne etaže. Ker kompoziciji prekritja in podlage vsvoji variabilnosti sovpadata, delujeta sobežno, s čimer soustvarjata enotenizraz fasade. Zato med varianto tri in štiri ni bistvenih razlik, pri čemer se priprvi polnitve in praznine namenoma ali slučajno lahko združujejo v večjeenote, kar v omejenem obsegu vzpostavlja podoben učinek preseganja merilakot v primeru številka dve. Tako številka tri kot štiri sta primer kompozicije,pri kateri logika strukture prekritja sovpada s strukturo podlage. Med njimazato ne prihaja do plastenja in globinskega razhajanja, prekritje ostaja dosled−


no podrejeno podlagi. Oba primera sta kompozicijsko korektni rešitvi, kljubtemu pa pri nobeni ne moremo računati na vidnejše kakovostne preskokeprek izhodiščnega nivoja pomena.

Primerjalno analizo prikazanih primerov lahko sklenemo z naslednjougotovitvijo. Variacijske razlike, ki nastopajo med kompozicijo podlage(posledica velikosti in merila fasadnih elementov ter zasnove stavbnega ogrodja) inkompozicijo prekritja (posledica raznolikosti v želenih bivalnih pogojih za fasad−no lupino) so smiselne le v tistih primerih, ko sta si strukturi obeh plasti vgeometrijskih značilnostih dovolj različni, da med njima ne prihaja do nejas−nih razmerij in mešanja hierarhije. Vrednotenje obeh kompozicij potekaneodvisno, druga poleg druge. Pri tem opozarjamo predvsem na osnovniodnos obeh plasti do regulacije vodoravnic in navpičnic. Šele docela kon−trastne strukture ohranjajo dovolj medsebojne oddaljenosti, da je omogočenoglobinsko plastenje posameznih zaznavnih nivojev. Če dosledno razlikovanjev kompozicijskih principih ni možno, je bolj smiselno, da se prekritje s svoji−mi načeli podredi podlagi in poudari njen izraz, ne pa, da se ji zoperstavlja.

Če smo se v primerjalni analizi doslej ukvarjali predvsem s strukturnimiprvinami vpliva fasadne zasnove na okolje, je nujno, da analiziramo tudirazmerje, ki ga posamezni primeri vzpostavljajo na nivoju pomena in tipo−logije z obstoječo poselitvijo in kulturnim okoljem. Pod drobnogled vzemimole dva, uspešnejša primera, številka ena in štiri.

ANALIZA POMENA

Osnovna pomenska razmerja med objektom in njegovim okoljem so analogi−ja, kontrast in disjunkcija (glej poglavje Kriterij pomena). Glede na gornja trinačela lahko objekt v okolju nastopa v podrejeni, nadrejeni in usklajeni vlogi.Razmislimo, kakšen bi bil v obravnavanih primerih fasadne lupine odnos doobstoječe poselitve. Vzemimo za primer tri značilne primestne stavbne člen−itve, (tip A) srednje visoka poslovna stavba s poudarjeno vodoravnostjo, (tip B)

shema 7:13Analiza podobe zavarianti dve in tri,loèitev na kompozicijoprevodnosti in kom−pozicijo oblike.

F oblika

T prevodnost

F oblika x T prevodnost

T prevodnost

F oblikaF oblika x T prevodnost

srednje visoka večstanovanjska stavba z mešan−im navpično–vodoravnim izrazom in (tip C) vi−soka stanovanjska stolpnica s enotnim pretežnovodoravnim izrazom in poudarjeno členitvijona merilu stavbnega ogrodja (glej shemo 7:14).

S primerjalno matriko smo pokazali, kakš−na pomenska razmerja se razvijejo med različn−imi tipi obstoječe poselitve in obema varianta−

ma fasadne zasnove. Poudarili smo tisti kombinaciji, pri katerih se ustvarjausklajeno razmerje. Glede na navedbe nekaterih avtorjev (glej na primerKoželj, 1987) stanovanjsko tkivo zapolnjuje bolj ali manj anonimne medpro−store med pomensko izrazitejšimi javnimi, kulturnimi in komercialnimi vse−binami. Če se strinjamo s tem mnenjem, je logično, da v okolje vključujemotakšne stanovanjske objekte, ki so usklajeni z obstoječim tkivom. Tako išče−mo tista razmerja med obstoječim in novim, kjer je medsebojno razmerjepomena usklajeno. Opazimo lahko, da za poselitev tipa A nobena izmed obehrazličic ne ustvarja skladnega razmerja. Če bi bilo to kljub vsemu iskaniučinek, bi morali zasnovo fasadne lupine dodatno poenostaviti, kar bi njenoraznolikost umirilo do te mere, da tipu A ne bi bila več pomensko konkurenč−na. Pomen, ki ga v okolju nakazuje stanovanjski objekt, je tisti končni mero−dajni kriterij, ki povratno vpliva na izbrano variabilnost in modulacijo fasad−nih elementov ter lupine.

PARAMETER ZASEBNOST

Raznolikost fasadne lupine pa lahko nekolikouravnavamo tudi z drugo fasadno plastjo. Z njov prvi vrsti vplivamo na parameter zasebnosti,saj nam dodatni fasadni element omogoča, da znjim individualno določimo gostoto prehajanjasvetlobe in pogledov. V spodnjem primeruaplikacije druge plasti na fasadi pri variantištevilka tri smo z razmeroma močnimi in stro−go razporejenimi elementi dosegli formalnopoenotenje, pri čemer pa smo ohranili razno−


tabela 7:11Primerjalna matrika

pomena, to je medsebo−jnih odnosov obstojeèe

poselitve in variantzasnove fasade

shema 7:15Aplikacije druge

fasadne plasti na vari−anti tri. Osnovna

razgibanost je delomapoenotena.

shema 7:14Analiza pomena,

primerjava treh tipovobstojeèe poselitve A, B

in C ter dveh variantzasnove fasade

tip A tip B tip C

varianta 3

varianta 2

tip A

nadrejeni

kontrast

nadrejena

analogija

tip B

nadrejena

disjunkcija

usklajena

analogija

tip C

usklajeni

kontrast

podrejena

analogija

varianta 2

varianta 3

likost osnovne plasti in s tem velikost in transmisijo, prilagojeni potrebam vbivalnih prostorih. Zasnova je tako usklajena s tipom A (glej shemo 7:14).

Gornji primer nam pojasnjuje pojav, ko se z večplastno in posledičnokompleksnejšo fasadno lupino prilagajamo dejavnikom okolja, predvsemtipologiji okoliške poselitve, ter potrebam bivalnih prostorov, to je konkretnimuporabnikom. Zavedati se moramo, da vsaka fasadna plast uvaja novo, dru−gačno kompozicijo. Sorazmerje nastalih kompozicij je zato ključnega pome−na za berljivost, smiselnost in skladnost skupne podobe stavbne lupine. Če jepri varianti tri razmerje med kompozicijo prve in druge plasti v takšninapetosti, da še ne ogroža razumevanja celote, pa bi podobna aplikacija navarianto dve povsem porušila njene kompozicijske kvalitete.

SKLEP

S teoretičnim primerom smo pokazali, kako lahko z uporabo modularnihfasadnih elementov uravnavamo in optimiziramo razmerje med dejavnikiokolja in parametri prebivanja. Pri vrednotenju posameznih modelov smouporabljali kriterije ugodja, podobe in pomena, modelirali pa parametrevelikosti, merila, svetlosti in zasebnosti. Če bi v modeliranje vključili več para−metrov in dejavnikov ter vrednotili z več kriteriji, bi samo načrtovanje postalosorazmerno zapletenejše. Primer zasnove prilagodljive fasadne lupine najsluži kot ilustracija načel, ki jih podajamo v poglavju o množičnem prilaga−janju (glej poglavje 6:3, 247).


uporabniški vmesnik

UVOD

Opis aplikacije ”uporabniški vmesnik” (v angle−ščini user interface) je kratek povzetek magistrskenaloge, ki smo jo izdelali v letih 1998 in 1999.Temelj aplikacije je računalniško podprt uporab−niški vmesnik, zasnovan kot delno orodje vpostopku načrtovanja. Tega smo zasnovali kotpreplet integriranega in delnega modeliranja.Integrirano modeliranje je bilo uresničeno prinačrtovanju distribucije dejavnosti in celičja,delno pa pri načrtovanju ogrodja, lupine in osten−ja. Orodje je bilo po zaključku programiranjapreskušeno v treh aplikativnih projektih skonkretnimi pilotnimi uporabniki. Cilj aplikacijeje bil preveriti uspešnost in hitrost uporabnikuprilagojenega načrtovanja z računalniško pod−prtim vmesnikom.

METODA

Osnovna metoda načrtovanja je bila sestavljena iz naslednjih korakov.Vnaprej smo si izbrali izpraznjen poslovno−trgovski objekt v industrijsko−pris−taniški coni na južnem robu centra Helsinkov, v mestnem predeluHernesaari. Nadzemne etaže, razen pritličja, smo očistili do nosilnega skele−ta, fasado smo delno predelali, a v glavnem ohranili. Ogrodje in lupina sta bilatako določena vnaprej. Prav tako smo izdelali sistem modularnih predelnihelementov in zunanjih balkonov, ostenje in določeni elementi lupine so bilivnaprej zasnovani modularno.

Podatke o uporabniku smo zajemali po sistemu parametrov prebivanja,za kar smo izdelali poseben računalniški program – vmesnik. Arhitekt inuporabnik sta uporabljala isti vmesnik, prek katerega sta si izmenjevala, orga−nizirala in prikazovala podatke o vsebini nastajajočega načrta. Kriterija cene inugodja sta bila modelirana avtomatsko, pri čemer je bila cena sestavljena izvišine začetne investicije in mesečne najemnine (ogrodje in lupina sta najeta,ostenje in celičje pa v lasti uporabnika), stopnja ugodja pa posredovana prekpojavljajočih se konfliktov v posameznih bivalnih prostorih. Konflikt je bilsprožen takrat, ko sta se v istem bivalnem prostoru nahajali dve ali večnasprotujočih si dejavnosti glede na njihove parametre.

VMESNIK

Računalniško podprt vmesnik med uporabnikom in arhitektom ima nekajsplošnih pomanjkljivosti, ki smo jih predvideli že med samim programiran−jem:


7::3

tabela 7:12Prikaz modeliranih

(mod), prikazovanih(rep) in roèno izva−

janih (man) modulov vsistemu naèrtovanja za

aplikacijo ”vmesnikHernesaari”; poudar−

jeni moduli so raèunal−niško podprti.

tabela 7:13Prikaz spremenljivk

(var), konstant (const)in modularnih delov

(modul) v sistemu naèr−tovanja za aplikacijo”vmesnik Hernesaari”

man

mod

rep

man

man

mod

rep

rep

man

man

mod

rep

man

man

man

man

man

man

man

man

tehnični kriteriji

ugodje

obremenitev

cena

vzdrževanje

prilagoditev

podoba

pomen posameznika

pomen kulture

pomen poselitve

disp

ozic

ijade

javn

osti

celič

je

oste

nje

ogro

dje

lupi

na

var var modul const constmodul

postopek

disp

ozic

ijade

javn

osti

celič

je

oste

nje

ogro

dje

lupi

na

. splošen odpor in strah nekaterih posame−znikov do uporabe računalnika in računalnišk−ih programov,. onemogočeno je posredovanje tistih podatkov,

ki se jih ne da ovrednotiti znotaj sistema para−metrov prebivanja,. osebna pomoč pri delu in razmišljanju o last−

nem prebivanju ni na voljo,. odpor do posredovanja osebnih in zaupnih

podatkov brezosebnemu stroju oziroma raču−nalniku (Blenkuš, 1999, 24).

Hkrati pa smo pričakovali, da se bo vmesnikizkazal v nekaterih ključnih prednostih:

. uporabniku ni potrebno sprejemati pomemb−nih odločitev že med sestankom z arhitektom,temveč jih posreduje vmesniku ob poljubnemčasu,. računalniški vmesnik ni vezan na čas in kraj

dela, uporabnik lahko podatke o svojem prebi−vanju posreduje kadar koli in skoraj kjer koli,. arhitekt lahko istočasno sprejema podatke z

več vmesnikov, to je od več uporabnikov,. kratek odzivni čas na vse vnesene podatke; vmes−

nik na osnovne kriterije (ugodje in cena) reagirasam, tako da jih lahko do velike mere optimiziraže sam uporabnik, arhitekt poskrbi za kompozi−cijo, podobo in pomen (ibid., 23 – 24).

REZULTATI

Uporabniški vmesnik in trije z njegovo pomočjo zasnovani projekti so daliprve natančnejše rezultate o zmožnostih integriranega načrtovanja. Čepravsmo se omejili na hkratno modeliranje le dveh sklopov arhitekturnega ovoja(distribucijo dejavnosti in celičje), smo dokazali, da lahko uporabniku pri−lagojeno načrtovanje poteka bistveno hitreje kot pri tradicionalnih postopkih.S predpripravo modularnih elementov je zasnova ostenja potekala gladko, sajje izbor elementov neposredno izhajal iz relativne razlike med posameznimiprostori. Elemente ostenja smo v zadnji fazi načrtovanja kompozicijsko ure−dili in na nekaterih mestih poenotili. Ogrodje in lupina (z izjemo balkonskihenot) sta bila v celoti določena vnaprej. Predvidene pomanjkljivosti uporab−niškega vmesnika smo obšli tako, da smo osnovni izmenjavi podatkov prekvmesnika dodali neformalno pisno komunikacijo prek domače strani projek−ta in po elektronski pošti. Nekaj osnovnih težav je kljub temu ostalo:

. Reprezentacije distribucije dejavnosti in parametrov celičja so bile izdelaneavtomatsko, kar je nekoliko oteževalo njihovo berljivost. Uporabniki so semorali vnaprej seznaniti s tako imenovanimi navodili za branje diagramov.

277aplikacije sistema načrtovanja :: uporabniški vmesnik

shema 7:16Razmerje med uporab−nikom in arhitektom v postopku naèrtovanjaob uporabi vmesnika

. Za nekatere dejavnosti je bilo zajemanje parametrov že skoraj prevečnatančno glede na njihov relativni pomen in operativno nezahtevnost.Deloma smo se težavi izognili tako, da so vsi uporabniki zaèeli z enotnozasnovo celièja in distribucije, ki je vključevala tudi manj pomembne intrivialne dejavnosti. Če se uporabniki s temi manj pomembnimidejavnostmi (na primer pranje perila in podobno) niso želeli ali mogliposebej ukvarjati, so te ohranile svoje privzete vrednosti, ki so temeljilena populacijskem povprečju.. Kriterij cene pri pilotnih uporabnikih ni bil upoštevan v taki meri, kot bi

bil verjetno v resnici. Sodelovanje pri projektu je bilo eksperimentalno,projekti niso bili uresničeni (ibid., 58–59).

Kot rečeno, pa smo z uvajanjem integriranega modeliranja vseeno dosegliprecejšen napredek v samem postopku prilagojenega načrtovanja za večještevilo uporabnikov. Hitrost načrtovanja je dosegla približno en projekt na 15ur načrtovanja, pri čemer so bili vsi udeleženci na koncu zadovoljni z rezul−tatom in niso pričakovali nobenih popravkov več (kar smo preverili s pomočjoankete ob koncu postopka). Poleg tega smo v vzporedni neformalni izmenjavimnenj reševali vsa tista vprašanja in pomisleke, ki so bila sicer v programskousmerjeni razpravi med uporabnikom in arhitektom, izhajajoč iz sprotnihdiagramskih rezultatov, izpuščeni. Raven in učinkovitost dialoga sta dalečpresegla neusmerjene pogovore, ki smo jih sicer vajeni pri tradicionalnemnačrtovanju. S sprotno analizo podobe parametrov svetlobe, zasebnosti, pri−lagodljivosti, tišine in tako naprej smo lahko v okviru stanovanja učinkovitoartikulirali kompozicije sekvence, kontrasta in raznolikosti prostorskihpodročij, kar sicer ni običajno za večstanovanjske objekte (ibid., 60).

Tudi kar se tiče arhitekturne lupine, je upošte−vanje individualnih potreb uporabnikov pripo−moglo k drugačni, dvoplastni podobi stavbe.Razpored in modularni izbor balkonskih enot jebil prepuščen značaju tistih dejavnosti, ki sopotekale na zunanji strani lupine. S tem je biloomogočeno, da prilagojenost uporabniku delomapronica tudi na površje stavbne podobe. Izbormaterialov in zasnove vseh modularnih enot,tako lupine (balkonske enote) kot ostenja, je sle−dil lokalnim poselitvenim in kulturnim dejavni−kom. Pomensko se je stavba tudi po transforma−ciji še vedno precej skladala s svojim industri−jskim okoljem in prevladujočimi kompozicijamiv njem (ploskovna mreža in enoten ritem, pros−torska disharmonija). Spodnja plast lupine (oknain stena) neposredno sledi logiki okolja, medtemko se druga plast (balkonske enote) izmika enot−nemu ritmu in v okolje uvaja določene kompozi−cijske prvine, ki so sicer običajne pri stanovanj−skem programu. Navsezadnje gre le za vnos novevsebine.


Shema 7:17Prikaz uporabniškega

vmesnika – raèunal−niškega programa za

izmenjavo, orga−niziranje in prikazo−

vanje podatkov o bival−nem prostoru.

shema 7:18Prikaz treh razliènihstanovanjskih zasnov,ki so nastale v okviruaplikacije Uporabniškivmesnik. Vsaka enotaje natanèno prilagojenapotrebam in željamkonkretnega”naroènika.”

279

SKLEP

S projektom ”uporabniški vmesnik” smo prvič analizirali delovanje sistemanačrtovanja, predvsem uporabnost izbranih parametrov prebivanja v konkret−nem načrtovanju z ljudmi. Prav tako smo preverili uporabnost vnaprejšnjemodularne zasnove nekaterih elementov arhitekturnega ovoja, to je ostenja indeloma tudi stavbne lupine. Takšno razmerje med konstantnimi, modularni−mi in spremenljivimi elementi arhitekturnega ovoja (glej tabela 7:13, 276) sedobro obnese pri prenovi starih večnadstropnih industrijskih in poslovnihobjektov s skeletno konstrukcijo (ogrodje, ki minimalno omejuje) in pri več−stanovanjskih novogradnjah v strnjenem in občutljivejšem mestnem okolju,kjer naj bi bila artikulacija fasadne lupine bolj prilagojena okolju kot pauporabniku. Nekatere težave zaradi sorazmerne zapletenosti uporabniškegavmesnika smo kasneje upoštevali v anketi o bivalnih navadah, v kateri zato niveč prihajalo do nesporazumov in nerazumevanja parametrov prebivanja.

Med pomembne ugotovitve te aplikacije pa lahko štejemo tudi, da so vsipilotni uporabniki na koncu izrazili lastno prepričanje, da so bili udeleženi prisprejemanju kljuènih odloèitev, kakor tudi, da jim je zveza med izhodišènimiparametri in konèno obliko in podobo logièna. Četudi na osnovi treh pilotnihprimerov ne moremo sklepati na kaj bolj definitvinega, vseeno lahko trdimo,da omenjeni postopek, model in sistem načrtovanja lahko ponudijo nekaterekakovosti arhitekturnega dela, ki so za načrtovanje standardnih stanovanj žedolgo časa izgubljene.


Slika 7:2Dvoplastna zasnova

fasadne lupine.Spodnja plast sledistaremu stanju innaèelom okoliške

poselitve, vrhnja plastpa kompozicijsko sledinovemu programu in

temu prilagojenikulturi.

midip

UVOD

Model interakcije dejavnosti in prostora (MIDIP) najbi predvsem analiziral troje: prostorski učinek de−javnosti, zaželjeni značaj prostora in razlike medučinkom ter značajem, to je prostorske stopnje ugod−ja. Model je izdelan topografsko, to pomeni, da so vsiparametri analizirani po prostoru in je rezultat modelazemljevid uèinka, zaželjenega znaèaja oziroma stopnjeugodja. Model je primer računalniške simulacijeobnašanja nekaterih parametrov bivalnega prostora.Ker je njegov rezultat metričen, predstavljen v oblikizemljevida, ga lahko štejemo med eksperimentalnemetode.

METODA IN REZULTATI

Simulacija se lahko izvaja ločeno, torej se vsak izmed treh načinov medse−bojnega vpliva prostora in njegove uporabe prikazuje posebej, lahko pa tudiskupaj. Rezultati analize so tako prikazani s tremi do petimi razsežnostmi, pričemer sta prvi dve dimenziji vedno vezani na tlorisni dimenziji konkretnegaprostora, ostale pa prikazujejo rezultate analize. Podatki so povsod izračunanikot vrednosti uèinka vseh dejavnosti in elementov ovoja na doloèeno toèko v pros−toru (glej tudi prilogo B). Končni rezultat analize vseh točk prostora jetopografija analizirane lastnosti dejavnosti.

Vhodni podatki analize so organizirani v dva osnovna sklopa, v podatke odejavnostih in podatke o prostoru. Dejavnosti so podrobneje predstavljene s:položajem, časom delovanja, stopnjo pomembnosti, obsegom delovanja(način [točka, črta, polje] in razsežnost področja), intenzivnostjo oziromaznačajem delovanja.

Bivalni prostor pa je določen s svojimi omejitvami, ločilnimi elementi alistenami. Te se podrobneje predstavljene s: položajem, intenzivnostjo oziromaznačajem ločevanja.

V analizi so tako upoštevane različne dejavnosti, ki so razvrščene po pros−toru in ki oddajajo bolj ali manj močne dražljaje, ter sama geometrija prosto−ra, notranje razčlenjena s predelitvami, ki z različno stopnjo ”prosojnosti”ločujejo dogajanja med seboj.

V analizi uèinka dejavnosti pri postopnem ”sprehodu” skozi prostor zavsako točko preverjamo, ali nanjo vpliva določena dejavnost in v kakšni meri.Vsaka točka v sebi združuje vse vplive, tako oddaljene dejavnosti kot delovan−ja v bližini. Vpliv posamezne dejavnosti pa je odvisen od oddaljenosti opazo−valca ter prosojnosti predelitev, ki ju pri tem ločujejo. Vplivi posameznihdejavnosti se med seboj seštevajo. Analiza učinka dejavnosti torej prikazujepodročja, ki se v prostoru udejanjajo z različno stopnjo izraženosti simuli−ranega parametra prebivanja (glej shemi 7:19 in 7:20, 282).

281aplikacije sistema načrtovanja :: midip

7::4

tabela 7:14Prikaz modeliranih(mod) modulov v siste−mu naèrtovanja zaaplikacijo ”Midip”;poudarjeni moduli soraèunalniško podprti.

tabela 7:15Prikaz spremenljivk(var), konstant (const)in modularnih delov(modul) v sistemunaèrtovanja zaaplikacijo ”Midip”

mod mod mod mod mod

tehnični kriteriji

ugodje

obremenitev

cena

vzdrževanje

prilagoditev

podoba

pomen posameznika

pomen kulture

pomen poselitve

disp

ozic

ijade

javn

osti

celič

je

oste

nje

ogro

dje

lupi

na

var var var var varpostopek

disp

ozic

ijade

javn

osti

celič

je

oste

nje

ogro

dje

lupi

na

V analizi znaèaja pa ugotavljamo, kakšen bimoral biti prostor glede na potrebe prebivanja.Postopek ugotavljanja je preprostejši. Zaželeniznačaj se določi glede na dejavnosti, ki se vdoločenem prostoru izvajajo skupaj. Vsaka izmednjih vpliva na želeno stopnjo izraženostidoločenega parametra. Vpliv se obteži s stopnjopomembnosti posamezne dejavnosti. Pomemb−nejše dejavnosti imajo več teže in vpliva na želeniznačaj prostora. Oddaljenost tu nima vpliva, sajse na prostore gleda kot na zaključene elemente zenotnim značajem.

V analizi ugodja pa analiziramo odnos medopisanima modeloma. Ugotavljamo torej, kakšnaje razlika med tem, kakšen bi prostor pravilomamoral biti (značaj), in tem, kako se obnaša meduporabo (učinek).

SKLEP

Model interakcije dejavnosti in prostora je primer analitičnega modula vpostopku načrtovanja, ki zmore hkrati, to je integrirano, upoštevati vsedejavne elemente (arhitekturni ovoj, dejavnosti prebivanja in okolje). Za−snovani program je bil izdelan, da bi dobili topografski vpogled v obnašanjenekaterih parametrov bivalnega prostora. Dosežena stopnja modeliranja jeostala na osnovni ravni, ki je zanimiva z raziskovalnega vidika, bistveno manjpa s praktičnega. Uporaba programa je še vedno razmeroma zapletena,dobljeni rezultati pa ne nudijo neposredne praktične vrednosti. Kljub temu paima model nekaj ključnih potencialov, na katere želimo opozoriti. To−pografsko modeliranje stopnje ugodja je analitično orodje, ki daje podrobenpregled nad celotno načrtovano površino stanovanja. Kartografski rezultati

tako opozarjajo na tiste točke v prostoru, kjer serazmerje med želenim in dejanskim izrazitorazhaja. Prav tako nam zaradi interaktivnostiomogoča, da z njim integrirano in sproti prever−jamo učinkovanje distribucije dejavnosti, kom−pozicije celičja in ostenja. Vsaka sprememba setakoj pozna pri topografiji ugodja. Posebnostmodela v primerjavi z drugimi arhitekturnimisimulacijami prostora je, da lahko z njim anal−iziramo okoljske parametre (tišino, svetlost, karje sicer že običajno), predvsem pa osebne para−metre (zasebnost, pomembnost), ki so navidezmanj očitni, v zasnovi pa največkrat odločilni.

presečišče

središče opazovane dejavnosti A

stojišče 2

1,5 mdejavnost B

1,8 m

2,2 m

2,1 m

stojišče 1

osten

sDist razdalja v metrih

vpliv

d

elež

med

0 in

1

stojišče 1

stojišče 2

sDist = razdalja med stojiščem in dejavnostjo (0 .. x)sDus = stopnja prosojnosti predelne opne (1 .. 0)sFak = stopnja trenutnega vpliva dejavnosti (0 .. 1)

0

0,25

0,5

0,75

1

0 0,5 1 1,5 2 2,5 3

sDus=0,5

sDus=1

shema 7:20Postopek za izraèun

vpliva doloèenedejavnosti glede na

njeno oddaljenost odtoèke opazovanja

uporabniku in okolju prilagojeno načrtovanje stanovanjske gradnje

283aplikacije sistema načrtovanja :: midip

slika 7:3Tloris analiziranegastanovanja (glej sliko7:4)

slika 7:4Modeliranje ugodjaglede na parameterzasebnosti. Leva slikaprikazuje analizojavnega, desna pazasebnega. Svetlo soobarvana tista obmoè−ja, kjer je prostor dejan−sko premalo javen(levo) oziroma zaseben(desno) od prièakovanevrednosti.

5

200200

Spanje

3

90300

Kuhanje3

5050

Gledanje TV

1

150150

Obedovanje

3

90300

Delo na računalniku

2

90300

Delo na računalniku

1

90300

Prihod domov

4

90300

Branje

5

90300

Kopanje

shema 7:19 (na levi strani) Shemaizraèuna za uèineksimuliranega parame−tra bivalnega prostoraglede na dejavnosti inelemente ostenja

integral 3

UVOD

Integral 3 je računalniški modul v sistemu načrto−vanja, ki služi optimizaciji in modeliranju dis−pozicije dejavnosti in celičja. Zasnovan je kot prvikorak v soočenju s podatki o potrebah po−sameznega uporabnika. Rezultat modula je delo−ma ali povsem optimizirana dispozicija dejavnos−ti glede na največje doseženo ugodje. Model jekompatibilen s podatki, pridobljenimi z anketo obivalnih navadah.

METODA

Optimizacija dispozicije dejavnosti poteka na trinačine. Po prvi metodi se znotraj omejenegaštevila razpoložljivih elementov celičja (prostorov)preverjajo vse možne kombinacije dejavnosti, natopa se izbere tisto, pri kateri je skupno ugodjenajvečje. Metodo lahko štejemo za popolno opti−

mizacijo oziroma iskanje globalnega maksimuma. Na žalost je ta postopekizjemno zamuden, saj število kombinacij pri več prostorih in dejavnostihkmalu naraste prek 108, kar tudi pri učinkovitejšem računalniškem preraču−navanju pomeni dokajšnje časovne omejitve.

Po drugi metodi smo optimizacijo nekoliko poenostavili, saj postopekpoteka tako, da dejavnosti vedno delimo le v dva hipotetična bivalna sklopa terpri tem ugotavljamo, kakšna je njihova optimalna delitev na dve skupini. Vnadaljevanju tisti prostor ali sklop dejavnosti, kjer je izračunano ugodje manj−še, delimo po enaki logiki naprej na dve novi celici. V tretjem koraku izmedvseh dosedanjih celic ponovno izberemo tisto z najmanjšim ugodjem inponovimo postopek delitve. Delitev se ustavi, ko je doseženo želeno končnoštevilo celic. Postopek je bistveno hitrejši od prvega, vendar optimizacija nipopolna, saj gre pri vsakem koraku le za iskanje lokalnega maksimuma.Primerjava rezultatov, dobljenih z obema metodama, pokaže, da so mednjima vseeno le neznatne razlike.

Tretja metoda je nadgradnja druge. Postopek poteka po enakem načelu,glavna razlika pa nastopi, ko se je potrebno odločiti o prostoru ali celici, kjerbomo dejavnosti v naslednjem koraku delili na dve novi skupini. Tu odločitevprepuščamo človeškemu faktorju, ki ima na vpogled pet najboljših delitev pocelicah, nato pa izbere tisto celico, s katero se bo delitev nadaljevala. Vseh petrazličic je opremljenih z izračunom ugodja in cene po posameznih celicah.Prednost zadnje metode je v tem, da lahko že med optimizacijo distribucijedejavnosti prestrežemo določene avtomatizme, ki sicer sledijo logiki kriterijaugodja, a se zoperstavljajo drugim, prav tako odločilnim kriterijem pri zas−novi stanovanja.


7::5


(mod) in optimiziranih(opt) modulov v siste−

mu naèrtovanja zaaplikacijo ”Integral 3”;

poudarjeni moduli soraèunalniško podprti.



(modul) v sistemu naèr−tovanja za aplikacijo

”Integral 3”

opt

mod

mod

mod

rep

tehnični kriteriji

ugodje

obremenitev

cena

vzdrževanje

prilagoditev

podoba

pomen posameznika

pomen kulture

pomen poselitve

disp

ozic

ijade

javn

osti

celič

je

oste

nje

ogro

dje

lupi

na

var varpostopek

disp

ozic

ijade

javn

osti

celič

je

oste

nje

ogro

dje

lupi

na

REZULTATI

Modul Integral 3 poda rezultate v diagramski in tabelarični obliki. Rezultatvsebuje tri pomembne kategorije, s katerimi je opisana vsaka celica. To so vse−bina, oprema in znaèaj. V vsebini so zajete dejavnosti, ki so po optimizacijiugodja med seboj najmanj izključujoče in pri katerih je skupno ugodje rela−tivno največje. Oprema je seznam kosov opreme, vezan na posamezne de−javnosti, pri čemer so ponavljajoči se kosi šteti le enkrat. Oprema je osnova zaizračun izhodiščne velikosti celice in s tem njene cene. Izračunani značajprostora je sinteza parametrov prebivanja dejavnosti, ki potekajo v celici. Pritem so upoštevane določene korekcije, predvsem pri parametrih zasebnosti,velikosti in zahtevane tišine. Postopek izračuna skupnega ugodja podajamo vprilogi (glej prilogo B).

Če za optimizacijo distribucije dejavnosti uporabimo tretjo opisano meto−do, potem lahko z nekaj korekturami zelo hitro pridemo do osnovnih pro−gramskih sklopov stanovanja. Vsi nastali prostori so tako funkcionalno,

285aplikacije sistema načrtovanja :: integral 3

velikost 18,0 m2

oprema

trosed

samostojen fotelj

klubska mizica

stopnja ugodja 1,00

značaj

zelo pomemben

v zastekljenem

prostoru

povsem javen

precej večji

zelo svetel

zelo živahen

nekajkrat dnevno

glasen

družinska soba

vsebina

druženje z družino

branje

kurjenje ognja

velikost 16,9 m2

oprema

trosed

samostojen fotelj

omara za TV

omara za HiFi

računalniška miza s stolom

klubska mizica

stopnja ugodja 0,96

značaj

precej pomemben

v sredini s

pogledom

poljaven

večji

svetel

živahen

enkrat ali dvakrat

dnevno

tih

dnevna soba

vsebina

gledanje televizije

poslušanje glasbe

obiski

igra otrok

shema 7:20Diagramski prikazznaèaja celice (prosto−ra) 081–01 ”dnevnasoba” osebe številka 81;sledi arhitekturniprikaz, ki je posledicavsebine, velikosti inznaèaja

shema 7:21Diagramski prikazznaèaja celice (prosto−ra) 081–05 ”družinskasoba” osebe številka 8,sledi arhitekturniprikaz

tabela 7:18Tabelarièni prikaz vse−bine, opreme in znaèa−ja prostora 081−01,”dnevna soba” osebeštevilka 81

tabela 7:19Tabelarièni prikaz vse−bine, opreme in znaèa−ja prostora 081−05,”družinska soba” osebeštevilka 81

velikostno in značajsko natančno opredeljeni in direktno uporabni pri zasnovikompozicije celičja in ogrodja. Same celice so v postopku računane kot drugaod druge povsem izolirane, tako da se njihov značaj med njimi ne prevaja.

SKLEP

Integral 3 je primer popolne optimizacije razmeroma ozkega segmenta v siste−mu načrtovanja. Omogoča nam hitro in precej učinkovito redukcijo osnovnihinformacij o uporabniku, njihovo osnovno organizacijo in vrednotenje. Modelje uporaben v primerih, ko je čas načrtovanja, namenjen posameznemuuporabniku, skrčen na operativni minimum. Običajni postopek, ki sledi tejosnovni kvantitativni fazi, je sestava celic v smiselno in urejeno kompozicijo natemelju njihovih ključnih značilnosti in parametrov.

Pomanjkljivosti postopka lahko odkrijemo v občasnih nelogičnih alinesmiselnih kombinacijah dejavnosti, ki parametrično sicer sodijo skupaj,pomensko pa nikakor ne. Tretja metoda to pomanjkljivost v veliki meri odpravis človeškim nadzorom. Prav tako se moramo zavedati, da je izbor opreme v fazioptimizacije načelen, prav tako pa tudi iz nje izračunana velikost. Velikost inoprema prostorov sicer ne odstopajo od nominalnih in standardnih, torej s stro−go funkcionalnega vidika niso sporne, težko pa bi zanje trdili, da so v sami opti−mizaciji že konkretneje prilagojene posamezniku. Po drugi strani pa izraču−nana distribucija dejavnosti v večini primerov sovpada z običajno (izkustveno),pri čemer nam hkrati omogoča, da se male posebnosti posameznika razkrijejoin jih je mogoče upoštevati ali pač zavrniti med nadaljnjim načrtovanjem.Distribucija dejavnosti, rezultat modula Integral 3, ni obremenjena z vzorci inpredsodki, temveč temelji na objektivnih dejstvih posameznikovega prebivanja.Z njo se v prvih korakih načrtovanja učinkovito izognemo kakršnim koli pre−dispozicijam in fiksacijam tako uporabnika kot arhitekta. Modul smo uporabiliv aplikaciji Vrstnica po meri (297).


uglašena hiša (tuned house)

UVOD

Aplikacija Uglašena Hiša (Tuned House) je bila izde−lana leta 2000 v sodelovanju s projektantsko skupinoSadar in Vuga Arhitekti in Mihom Praznikom. Izdelanje bil projekt za poltipsko montažno hišo, sestavljenoiz projektno predpripravljenih modulov na nivojuogrodja, lupine, celièja in ostenja. Zasnovana je tako, dasi kupec s pomočjo uporabniškega vmesnika (tunerja)lahko organizira bivalni ambient po svojih željah inpotrebah, potem ko se je glede na velikost in orientaci−jo razpoložljive parcele ter po posvetu z arhitektomodločil za eno izmed 18 variant pritlične, mansardneali enonadstropne hiše.

METODA IN REZULTATI

Načrtovanje Uglašene hiše je ločeno na tri faze. V prvi fazi (zasnova) je bilaizdelana celotna modularna zasnova vseh elementov arhitekturnega ovoja.Stavbno ogrodje, sestavljeno iz talne plošče, prečnih lesenih okvirjev in ostreš−ja, je bilo zasnovano v šestih tlorisnih in treh višinskih oblikah, skupaj v 18razpoložljivih variantah ogrodja. Osnovna prostorska oblika je bila izbranaskladno s poselitvenimi vzorci primestnega okolja, natančna lokacija pa nibila znana vnaprej. Posamezne ambientne enote, ki so združevale po dverazlični dejavnosti v eno enoto celičja, so tako določale različne kombinacijedistribucije dejavnosti in elementov ostenja v različnih celičnih modulih.Najmanjše število v ogrodje vstavljenih celic je bilo osem, največje pa dva−najst. Širina ogrodja je bila večja od osnovne celične širine, zato jih je bilo vogrodje mogoče vstaviti na dva oziroma tri načine. Lupina se ne prilagajaogrodju, temveč celičju, zato so nosilni okviri vidni in izpostavljeni. Svetlobnoin toplotno neprepustni elementi lupine so bili zasnovani kot bioklimatskikolektorji, ki nekatere dejavnike okolja izkoriščajo za ogrevanje hiše.

V drugi fazi (prototip) se uporabnik najprej sreča s predpripravljenimimoduli ogrodja. Glede na kriterij cene in ugodja ob pomoči načrtovalca izberetisto osnovno obliko stavbe, ki velikostno ustreza njegovim potrebam. V tretjifazi načrtovanja (tuner) pa uporabnik prek vmesnika sam vstavlja enote celič−ja v ogrodje in na podlagi kriterijev cene in podobe izbere tisto kombinacijo,ki ustreza njegovim konkretnejšim pričakovanjem. Ko je kombiniranje enotzaključeno, gre montažna hiša v proizvodnjo in postavitev.

SKLEP

Uglašena hiša je praktični primer postopka načrtovanja, kjer so vsi elementizasnove modularno določeni vnaprej. Deloma jo lahko primerjamo s koncep−tom kock lego, četudi je v tem primeru hierarhija sestavnih elementov

287aplikacije sistema načrtovanja :: uglašena hiša

7::6

tabela 7:20Prikaz modeliranih(mod) in roèno izva−janih (man) modulov vsistemu naèrtovanja zaaplikacijo ”Uglašenahiša”; poudarjeni mod−uli so raèunalniškopodprti.

tabela 7:21Prikaz spremenljivk(var), konstant (const)in modularnih delov(modul) v sistemunaèrtovanja zaaplikacijo ”Uglašenahiša.”

mod

man

man

man

mod

mod

man

man

man

mod

mod

man

man

man

mod

mod

man

man

man

mod

mod

man

tehnični kriteriji

ugodje

obremenitev

cena

vzdrževanje

prilagoditev

podoba

pomen posameznika

pomen kulture

pomen poselitve

disp

ozic

ijade

javn

osti

celič

je

oste

nje

ogro

dje

lupi

na

modul modul modul modul constpostopek

disp

ozic

ijade

javn

osti

celič

je

oste

nje

ogro

dje

lupi

na

288

shema 7:21Shema modularnezasnove aplikacije

Uglašena hiša,hierarhija elementovarhitekturnega ovoja

uporabniku in okolju prilagojeno načrtovanje stanovanjske gradnje

ogrodje 2 ogrodje 1

celičje in ostenje 2 celičje in ostenje 1

distribucija dejavnosti lupina

natančno določena in elementov celičja ne moremo mešati z elementi ogrod−ja, kot bi bilo pri omenjenem sistemu eventualno možno. Podobna je tudidrugim izdelkom na tržišču, na primer avtomobilom Smart ali uram Swatch.Prednosti, ki jih taka zasnova omogoča, so:

. zelo dober nadzor nad končno kakovostjo podobe in pomena, saj so vsekomponente določene vnaprej,. hitrost in predvidljivost načrtovanja, enostavno modeliranje cene in

podobe posameznih kombinacij.

Ob tem pa se pri aplikaciji pojavlja tudi nekaj pomanjkljivosti:

. sorazmerno nižja stopnja prilagojenosti okolju in uporabniku, ki ne gledena sam proces in možne kombinacije še vedno izbira zgolj eno izmedštevilnih različic,. izbor elementov celičja v postopku načrtovanja ni ovrednoten s kriterijem

ugodja, izbor je prepuščen uporabniku, končna primernost in uporab−nost izbora je odvisna od laične odločitve in subjektivnega vrednotenja.

Uglašena hiša postavlja tehnične in operativnestandarde za popolno modularno zasnovostanovanjskih objektov. Njena stopnja prostosti jeizbrana tako, da optimizira razmerje medzapletenostjo ogrodja in zmožnostjo prilagajanjarazličnim dejavnikom in prebivanju. Njen končnividez in pomen, ki ga vnaša v okolje, je predvsemposledica njene sestavljivosti, potencialne razno−likosti in prilagodljivosti. Zaradi modularnosti indelne predpriprave posameznih elementov bi setako ekonomsko, tehnično kot tudi likovno pomen−sko najbolje obnesla kot oblika gostejše inmnožične individualne zazidave, pri kateri biraznolikosti med posameznimi primeri naj−izraziteje prišle do veljave.

289aplikacije sistema načrtovanja :: uglašena hiša

shema 7:22Faze naèrtovanja inrazmerje med okoljem,uporabnikom inarhitektom v aplikacijiUglašena hiša

mixerbau

UVOD

Aplikacija MixerBau je natečajni projekt, izdelanza mednarodni natečaj GAV Wohnung ... haltbarbis, razpisan leta 2000. Pri njem sta sodelovalaKatja Cimperman, in Corey Rubadue. Predmetnatečaja je bila urbanistična zasnova primestnestanovanjske soseske v Gradcu. Predlagan je bilurbanistični sistem, po katerem tiste dejavnikeproblemskega prostora, ki so v zgodnjih fazahnačrtovanja še neznani (tržišče in prebivanje),obravnava kot spremenljivke v sistemu. Končnapodoba urbanistične zasnove se tako razvije s sin−tezo razmer na tržišču in potreb konkretnihuporabnikov na podlagi izhodiščnih pravil in kri−terijev umeščanja ”naključnih enot” v zazidavo.

METODA

Program Mixerbau 4.0 je računalniški simulator, ki preverja, kako bi se pred−lagani urbanistični načrt lahko odzval na trenutne (ali pa naključne) kazalcetržnega povpraševanja in potreb bodočih uporabnikov. S sistemom pravilumeščanja enot, ki jih določijo tržni kazalci, se vedno znova ustvarja drugač−na, a po logiki sorodna urbanistična kompozicija. Vsaka izmed modularnihgradbenih enot sestoji iz stabilnega zidanega ogrodja, ki se zida po klasičnempostopku, ter iz prilagodljivega celièja in ostenja, s katerim uglašujemo potrebekonkretnih uporabnikov. Če izbiranje ustreznega stavbnega ogrodja potekana nivoju tržišča, se bivalni prostor z modifikacijo celičja in ostenja prilagajana nivoju posameznega kupca. Tako kot gradi sosesko program Mixerbau 4.0,se končna struktura naselja oblikuje med samo gradnjo, in sicer glede naurbanistična določila in kazalce (FSI, tipologija stanovanj, dispozicija gostote),ki nam na začetku še niso znani, tako da je naselje potrebam okolja in uporab−nikov prilagojeno v realnem času.

REZULTATI

Nastali projekt Mixerbau je sistem gradnje, načrtovanja in bivanja, ki se zop−erstavlja kaotičnosti razmer, saj v svojem ustroju in operaciji upošteva načelaodprtega načrtovanja.

Uporabnik je konkreten, individualen in nepredvidljiv, skratka kup nez−nank in spremenljivk. Za ”muhastega” uporabnika smo zasnovali stanovanjskoenoto, ki so znotraj enotnega obodnega oklepa prilagaja tako različnim tipomstanovanj (eno−, dvo−, tri− in štirisobno stanovanje) kot variacijam v velikostiposameznih prostorov. Uporabniku je omogočeno, da mehko in spremenljivokožo, ki se vpenja na ogrodje, premika in razporeja po svojih potrebah.


7::7



janih (man) modulov vsistemu naèrtovanja zaaplikacijo ”Mixerbau”;

poudarjeni moduli soraèunalniško podprti.



(modul) v sistemunaèrtovanja za

aplikacijo ”Mixerbau”

opt

mod

mod

mod

rep

tehnični kriteriji

ugodje

obremenitev

cena

vzdrževanje

prilagoditev

podoba

pomen posameznika

pomen kulture

pomen poselitve

disp

ozic

ijade

javn

osti

celič

je

oste

nje

ogro

dje

lupi

na

var varpostopek

disp

ozic

ijade

javn

osti

celič

je

oste

nje

ogro

dje

lupi

na

Glede na pogoj, ki določa gostoto gradnje indovoljuje celo šestkratno variacijo (FSI od 0.1 do0.6), je zato nemogoče predvideti končno urbanopodobo tega mestnega prostora. Urbanističnazasnova je mehka in prilagodljiva različnimkončnim gostotam pozidave. Sestav delov brezdokončne kompozicije temelji na zakonitostih, kijih ustvarjajo deli s svojimi stikanji in prepleti.Podobe ne iščemo v končni obliki, temveč vrazmerju, ki jih posamezni sestavni deli ustvarja−jo med seboj.

Arhitektura deluje kot vezivo, ne le kot prostorski material. Ta je vnajvečji meri prepuščen drugim dejavnikom problemskega prostora, ki v tejosnovni fazi načrtovanja niso predvidljivi. Kar je soseski kot zaključeni enotiskupno, kar ji daje identiteto in prepoznavnost, so arhitekturne in urbanis−tične zakonitosti, po katerih se različni deli spajajo v celoto. To so urbanističnikriteriji maksimalne gostote pozidave, gradacija gostote od zahodnega robaparcele proti vzhodnemu ter arhitektura modularnih enot ogrodja in kon−stantne stavbne lupine z ”zavesami” zasebnosti, ki skladno ovijajo posamezneamorfno razvite stanovanjske enote.

SKLEP

Izdelan urbanistični sistem in postopek načrtovanja ”Mixerbau” je pri−lagodljivost uporabniku in tržišču razširil z običajnega prilagajanja ostenja inceličja vse do modularne zasnove stavbnega ogrodja. Kljub nekaterimtehničnim kriterijem (FSI), ki omejujejo popolno svobodo zazidave, pa izomenjenega načela izvira ključna pomanjkljivost postopka. Končna podobazazidave je z vidika okolja odprta in zato neoprijemljiva, soseska v fazi načr−tovanja nima svojega obraza, svoje predmetnosti in s tem povezane iden−

291aplikacije sistema načrtovanja :: mixerbau

slika 7:5V aplikaciji Mixerbause razmerje medposameznimi modu−larnimi enotami ogrod−ja (enota A, B, C ali O) doloèa šele medprodajo stanovanjskesoseske. Konènorazmerje enot je umer−jeno glede na dejansketržne razmere.

shema 7:23Variacije konène zazi−dave po modeluMixerbau. Leva zazida−va je redka, prevladujepritlièna gradnja (enotaogrodja A), ki je pri−lagojena najnižjidopustni gostoti FSI,srednja je mešana,pojavljajo se eno−(ogrodje B) in dvonad−stropne gradbene enote(ogrodje C), desna pa jegosta, prilagojenanajvišjemu dopustnemuFSI, in v njej prevladujeveènadstopna zazidava.


shema 7:24Prilagodljivost modu−

larne enote ogrodjatipa A in B potrebam

konkretnega uporabni−ka. Bele cone so kon−stante, srednje sive so

modularne enotetlorisne zasnove, temno

sive pa polja možnerazširitve celièja zno−traj danega ogrodja.

shema 7:25 (na desni strani)

Variabilnost modu−larne enote ogrodjatipa A in B. Temno

sive cone (tip I–IIII)so modularne enote

celièja, ki jih je možnoodvzemati ali dodajati,

svetle cone so kon−stante, srednje sive pa

raztegljiva obmoèjacelièja.

11,6m 2

29,3m2

11,0m 2 8,7m2

8,7m2

+3,8m2 +3m2

+3,9m2+5,2m2

flexible prefabricated skinadjusting the privacy threshold[10 to 40 yrs lifetime]

stable masonary skindefining persistent spatial identityand privacy barrier

size tuningbuffer zone forfine adjustment of layout

basic spacesrequired living andwet zones

optional add on spacesadjustment of layout type

exterior spacessemi public barrier andspatial extension

7,6m 2

7,6m 2

7,5m2

8,5m 2

8,4m2

6,1m 2 2,8m 2

6,1m2 3m2

8m 2

2m 2 5,6m 2

8m2 17,9m2 +6,9m2

+2,0m25,6m 23m 2

18,7m 2

+4,9m 2

+4,9m 2

+6,0m 2

+6,0m2

+1,8m2

floor G

floor 1

9,8m2

waste deposit

+4,0m2

+3,2m 2

+4,6m2

flexible prefabricated skinadjusting the privacy threshold[10 to 40 yrs lifetime]

stable masonary skindefining persistent spatial identityand privacy barrier[80 to 200 yrs lifetime]

secondary skincontroling views[5 to 15 yrs lifetime]

exterior spacespublicity barrier

size tuningbuffer zone forfine adjustment of layout

basic spacesrequired living andwet zones

optional add on spacesadjustment of layout type

titete. Menimo, da projekt presega polja tradi−cionalnih arhitekturnih kompozicijskih inpomenskih vrednot, zato je njegova nedorečenapodoba prej odbijajoča kot pa vznemirljiva aliobetajoča.

Po drugi strani pa se z odprto zasnovoizognemo težavam zaradi nepredvidljivega tržišča,ki stanovanjsko gradnjo drži v togih in rigidnihokovih, med samo gradnje pa povzroča strukturnespremembe, ki jim tradicionalni postopek načrto−vanja sam še zdaleč ni kos. Tako ostaja odprtovprašanje razmerja med uporabnikom in z njimpovezanim tržiščem na eni strani in podobo, ki joobjekt vnaša v okolje, na drugi.

aplikacije sistema načrtovanja :: mixerbau

type I

type II

type III

type IIII

or

or

or

type I ~ 40,3m to 45,5m type I ~ 49,0m to 54,2m

type II ~ 51,9m to 60,9m type II ~ 57,7m to 66,2m

type III ~ 60,6m to 73,5m type III ~ 60,6m to 73,2m

type IIII ~ 69,3m to 85,5m

1s t

1s t 1s t

1s t 1s t

1s t

G

G

G

Gtype I

type II or

type III

type IIII

or

type I ~ 49,9m to 55,9m

type I ~49,0m to 52,1m

type II ~ 56,6m to 74,2m

type III ~ 63,0m to 78,6m

type II ~ 57,0m to 71,7m type II ~ 52,0m to 64,9m





stolpnica po meri

UVOD

Aplikacija stolpnice po meri je eksperiment pre−vajanja sistema načrtovanja v prakso. Izdelana jebila v sklopu pedagoškega procesa na ljubljanskiFakulteti za arhitekturo v poletnem semestru leta2000–2001. Skupina desetih študentov je spostopkom analize parametrov prebivanja razčle−nilo svoje konkretne ”naročnike” in s pomočjorazličnih analitičnih orodij iskala prvine, ki biopredmetile uporabnikovo pojmovanje doma. Napodlagi analitičnega vpogleda v uporabnikovnačin bivanja so bile nato izdelane osnovne kon−ceptualne sheme razdelitve danega prostora vstolpnici, te pa materializirane v arhitekturnemnačrtu in maketi.

METODA

Postopek načrtovanja je v aplikaciji potekal na osnovi ”uporabniškega vmesni−ka,” s katerim so bili zbrani podatki o uporabnikih, izdelana distribucijadejavnosti in zasnovane osnovne delitve elementov celičja. Vzporedno z vmes−nikom so bile v postopku uporabljene tudi ročno izdelane analize polj zaseb−nosti, fleksibilnosti, osvetljenosti ter časovni preseki rabe in podobno, in sicerpredvsem za tiste parametre prebivanja, pri katerih se je uporabnik najočitnej−še izražal in razlikoval od povprečja. Stavbno ogrodje je bilo določeno vnaprejin je omogočalo kolonializacijo dveh ali treh etaž v stolpnici. Prostorska oblikaogrodja se je prilagodila razmeram dejavnikov okolja, upoštevajoč predvsempovezave, poselitev, osvetlitev, tržišèe, demografijo in dejavnosti. Omenjenidejavniki so tako vplivali na izbor osnovne tipologije, orientacijo in lego v pros−toru, ter velikost in višino etaž. Interne medetažne delitve znotraj zaključenelastniške enote so bile izvedene naknadno z elementi celičja. Vsi ostali ele−menti lupina, celičje in ostenje so bili prepuščeni individualnemu načrtovanjuin s tem v celoti prilagojeni potrebam uporabnika.

REZULTATI

Dobljeni rezultat je večplasten. Na nivoju posameznika so bila ustvarjenastanovanja, ki so tako distribucijsko kot značajno ustrezala ”uporabnikom,”na nivoju stavbe pa nam raznolikost izdelanih projektov dokazuje formalni inoperativni razpon stanovanjske sheme znotraj enotnih izhodiščnih pogojev,medtem ko se na nivoju okolja na celotni podobi stolpnice odražajo takoznačilnosti individualnega kot kolektivnega. Prav slednje, prevlada pri−lagoditve uporabniku oziroma osebnemu interesu pred okoljem oziromakolektivnim interesom, je bilo določilo, ki smo ga v aplikaciji namenoma


7::8



janih (man) modulov vsistemu naèrtovanja zaaplikacijo ”Stolpnica pomeri”; poudarjeni mod−

uli so raèunalniškopodprti.



(modul) v sistemunaèrtovanja za

aplikacijo ”Stolpnica pomeri”

man

man

man

man

man

man

man

mod

mod

mod

man

rep

man

man

man

man

man

man

tehnični kriteriji

ugodje

obremenitev

cena

vzdrževanje

prilagoditev

podoba

pomen posameznika

pomen kulture

pomen poselitve

disp

ozic

ijade

javn

osti

celič

je

oste

nje

ogro

dje

lupi

na

var modul var modul constpostopek

disp

ozic

ijade

javn

osti

celič

je

oste

nje

ogro

dje

lupi

na

potencirali do skrajnosti. Fasadna lupina je v celoti prilagojena dejavnikomprebivanja ne glede na kriterije skupne podobe in pomena v okolju. Rezultatje eksperimentiranje z razmerjem med prilagojenostjo uporabniku in pri−lagojenostjo okolju (glej Blenkuš, 2002).

SKLEP

Z aplikacijo je bilo preverjenih nekaj ključnih vidikov sistema načrtovanja.Najprej smo preverili učinkovitost ”uporabniškega vmesnika,” če z njim dela−jo manj izkušeni projektanti, to je študentje. Aplikacija ni potekala v tako ozkozastavljenih časovnih okvirih kot pri ”uporabniškem vmesniku,” zato so biliračunalniško modelirani rezultati vzporedno preverjeni in nadgrajeni sklasičnimi analitičnimi postopki vrednotenja parametrov prebivanja. S temsmo v veliki meri premagali probleme z razumljivostjo reprezentacije omen−jenega vmesnika. Nastalim projektom je izraženim potrebam testnih”naročnikov” uspelo zadostiti v podobni meri, pri čemer je bil kriterij cene vtem primeru žal manj relevanten. Nadpovprečni rezultati aplikacije so polegobjektivnega prilagajanja potrebam uporabnika (upoštevajoč kriterij ugodja)komponente celičja in distribucije oblikovali v jasne in specifične kompozici−je parametrov prebivanja (upoštevajoč kriterij podobe in pomena), elementeostenja pa v kompozicijsko zaključene dele glede na značaj celičja. Iz slednje−ga je očitno, da objektivno podprti mehanizmi zagotavljajo neki osnovni nivokvalitete, presežki in arhitekturna kakovost pa izvirajo iz učinkovitega kom−pozicijskega in organizacijske načrtovanja.

S tehničnega in operativnega vidika smo preverili možnosti prilagojenegradnje v večnadstropnem objektu, upoštevajoč različne možne stopnjezasedenosti posameznih enot ogrodja. Prav tako pa smo preverili skrajniuporabnikov vpliv na podobo stavbne lupine. Dobljeni rezultat je vsekakorzunaj tolerirane podobe v skoraj vseh zvrsteh poselitve. Pri dejanski aplikaci−ji podobnih izhodišč bi bilo zato nujno uporabiti predpripravljeno modularnozasnovo lupine, ki bi upoštevala načela, opisana pri aplikaciji ”prilagodljivafasadna lupina” (glej poglavje 7:2, 267).

295aplikacije sistema načrtovanja :: stolpnica po meri

shema 7:25Vloga uporabnika vpostopku naèrtovanjapri aplikaciji Stolpnicapo meri

shema 7:26Vloga arhitekta vpostopku naèrtovanjapri aplikaciji Stolpnicapo meri

present organize frame

think clarify describe


prip

rava

span

je

iztr

eblja

nje

skla

d.

pran

je

druz

enje

vzdr

z.

umiv

anje

tele

sa

hran

e

hran

jenj

e

skla

d.

hran

e

gled

anje

tv

posl

usan

jera

dia

ustv

arja

nje

shra

n.kn

jig

vrtn

arje

nje

razv

ijanj

efo

togr

afij

navr

tu

razs

tavl

janj

e

bran

je

med

itira

nje

00−01

20−2121−22

07−0808−09

02−0301−02

03−0404−0505−0606−07

19−20

09−1010−11

18−19

11−1212−1313−1414−1515−1616−17

22−23

17−18

23−24

ure

dejavnosti

*priprava hrane *shranjevanje hrane

*hranjenje

*razstavljanje

*ustvarjanje *razvijanje fotografij

*branje *programiranje *iztrebljanje

*razstavljanje

*gledanje tv, dru�enje

*vrtnarjenje

*razstavljanje

* rekreacija

* meditiranje na travi

*shran. oblek

* spanje

*osebna higiena*iztreb ljanje

*kuh

anje

*dru

�enj

e

*eh

ranj

evan

jep

*vzg

oja

otro

k

*izl

oŁan

je

*bra

nje

*�tu

dij

*dom

aŁe

delo

lovr

o

umiv

anje

*izl

oŁan

je*b

ranj

e

*stik

z n

arav

o

*spa

nje

star

�i

A A

B

B

B

B

A A

druzenje

prehranjevanje

kuhanje

spanje

meditacija

branje

kkkkk

shema 7:27Analiza kompozicije

èasovne uporabe vzdolžnaèrtovane distribucije

dejavnosti

shema 7:28Pet stanovanjskih enot

izdelanih po meri. Kljubtemu, da je ogordje

poenoteno je raznolikostostenja oèitna

projekt 1 projekt 2 projekt 3 projekt 4 projekt 5

4. n

3. n

2. n

1. n

vrstnica po meri

UVOD

Aplikacija ”Vrstnica po meri” je v marsičem podobna”Stolpnici.” Prav tako je bila izvedena v okvirihpedagoškega procesa na fakulteti, in sicer v poletnemsemestru 2001/2002. Znova je sodelovalo deset štu−dentov, zasnova pa se je za razliko od prejšnjegaprimera nizala v horizontalni smeri, od tod ime vrstni−ca (vrstna hiša). Načrtovanje je potekalo na osnovimodula Integral 3, pilotni uporabniki pa so bilinaključno izbrani anketiranci iz Ankete o bivalnihnavadah. Poleg tega je bila več kot polovica postopkanačrtovanja namenjena prilagoditvi okolju, zato sodobljeni rezultati aplikacije prilagojeni dvosmerno,tako uporabniku kot okolju.

METODA

Načrtovanje je potekalo v treh korakih. Najprej so bile na treh izbranih lokaci−jah izdelane analize pogojev polja, robnih pogojev in mrežnih pogojev tistihdejavnikov, ki so najznačilneje opisovali konkretno okolje. Izdelane so bileanalize od petih do sedmih dejavnikov okolja, predvsem poselitve, povezav, veg−etacije, oblike tal in dejavnosti, ponekod pa tudi podnebja in površinskih voda.Ostali dejavniki so bili upoštevani bodisi nominalno bodisi kot konstante, kiv enakem obsegu veljajo za celotno analizirano območje.

V drugi fazi je bil ne glede na neznane bodoče uporabnike zasnovanosnovni element stavbnega ogrodja (ena stanovanjska enota), njih vrsta pa jebila nato umeščena v konkretno okolje ob upoštevanju kriterijev podobe, pom−ena, obremenitve, prilagoditve ter tehniènih kriterijev. Prostorska oblika inzgradba ogrodja sta se v celoti prilagodili dejavnikom okolja, v največji meriprav kulturi, poselitvi in obliki tal. Tudi ogrodje je bilo zasnovano modularno;na voljo so bili štirje osnovni velikostni razredi stavbnega ogrodja. V istemsklopu načrtovanja so bili tako narejeni tudi elementi lupine, to so različnifasadni elementi, s katerimi je bilo možno regulirati pričakovano transmisijo,podobo in material fasadne lupine. Med načrtovanjem stavbnega ogrodja jeobenem postalo jasno, da se v ogrodju same po sebi formirajo določene cone,in sicer glede na lokalni vpliv okolja, v katerem so konkretni parametri prebi−vanja (na primer zasebnost, svetlost, tišina in podobno) izraženi bolj poudar−jeno. Tako v drugi fazi ni bilo zasnovano le stavbno ogrodje, temveč vzpored−no z njim tudi določeni logični prednastavki kompozicije distribucijedejavnosti.

V tretji fazi je potekalo prilagajanje konkretnemu uporabniku. Da bipostopek potekal čim hitreje, je bilo naključno izbranih nekaj rezultatov anke−tirancev iz ankete o bivalnih navadah. Njihove bivanjske značilnosti so bilerazčlenjene z analizo percentilnih rangov, distribucija dejavnosti in elementi

297aplikacije sistema načrtovanja :: vrstnica po meri

7::9

tabela 7:26Prikaz modeliranih(mod), prikazovanih(rep) in roèno izva−janih (man) modulov vsistemu naèrtovanja zaaplikacijo ”Vrstnica pomeri”; poudarjeni mod−uli so raèunalniškopodprti.

tabela 7:27Prikaz spremenljivk(var), konstant (const)in modularnih delov(modul) v sistemunaèrtovanja zaaplikacijo ”Vrstnica pomeri”

man

mod

man

man

man

mod

mod

rep

man

man

man

man

mod

rep

man

man

man

man

man

man

man

man

man

man

man

man

man

man

man

man

man

tehnični kriteriji

ugodje

obremenitev

cena

vzdrževanje

prilagoditev

podoba

pomen posameznika

pomen kulture

pomen poselitve

disp

ozic

ijade

javn

osti

celič

je

oste

nje

ogro

dje

lupi

na

var var var const varpostopek

disp

ozic

ijade

javn

osti

celič

je

oste

nje

ogro

dje

lupi

na

celièja pa določeni z modulom Integral 3.Upoštevajoč nastavke kompozicije distribucijedejavnosti in izhajajoč iz značilnosti ogrodja so bilekončne tlorisne zasnove izdelane izjemno hitro. Vzaključni fazi načrtovanja so bili glede na pričako−vane razmere v bivalnih prostorih izbrani ustreznipredpripravljeni elementi stavbne lupine.

REZULTATI

Dobljeni rezultat so različni projekti vrstne zazidave,ki se kar najbolj prilagajajo dejavnikom okolja inkonkretnim uporabnikom. Končna, zunanja podobavrstnice v okolju je usklajena in v veliki meripoenotena. Doseženo razmerje med izrazom indi−vidualiziranega uporabnika in splošnega okolja jeoptimizirano in usklajeno. Uporabljeni postopek jeprimerna oblika sistema načrtovanja za vrstno, atri−jsko, nizko blokovno in terasno tipologijo stanovan−jske zazidave. Med aplikacijo niso bile opaženeključne pomanjkljivosti, na katere bi morali opozori−ti. Hkrati se je postopek tako v operativnem kot tudipedagoškem smislu izkazal za uspešnega. Nashemah od 7:31 do 7:33 prikazujemo tri različnetlorisne zasnove, ki so nastale na osnovi enotnegastavbnega ogrodja (glej risbo spodaj), a različnihznačilnosti posameznikov (anketirancev številka 18,61 in 81). Za analizo osebnostnih značilnosti smouporabili orodja opisana v poglavjih 7:1 in 7:5.


m1

m2

m4

m5

m3


shema 7:29(na levi strani)Analiza dejavnikovokolja, lokacija obVodnjanu, mikro− inmakroanaliza obliketerena. Shema enotne−ga ogrodja (vir: projektvrstnic Vodnjan)

t

povp

rečj

e

frekv

enca

kdaj

teko

m d

neva

lega

v s

tano

vanj

u

pest

rost

pom

embn

ost

stop

nja

prila

gaja

nja

rela

tivna

vel

ikos

t

stab

ilnos

t leg

e

svet

lost

traj

anje

zase

bnos

t

zaht

evan

a tiš

ina40,0

30,0

20,0

10,0

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

podatki za osebo 18

odklon od populacije

medsebojna sorodnost dejavnosti

optimalno združevanje

gled.TV

gled.TV

fotografija

fotografija

delo.računal

delo.računal

druženje

druženje

spanje

spanje

umivanje

umivanje

telovadba

telovadba

branje

branje

dn.počitek

dn.počitek

uživ.hrane

uživ.hrane

pripr.hrane

pripr.hrane

kopanje

kopanjeop.potrebe

op.potrebe

pranje

pranjeoblačenje

oblačenje

ig.inštum.

ig.inštum.

posl.glasbe

posl.glasbe

igra.otrok

igra.otrok

obiski

obiski

prirej.zabav

prirej.zabav

rekreiranje

hranjenje

plavanje

ustvarjanje

druženje

učenje in spanjespanje m

uziciranje

shema 7:31Analiza podatkov oosebi številka 18 (per−centilni rangi, omrežjein optimizacija dis−tribucije dejavnosti).Projekt je tem znaèil−nostim prilagojen.Lokacija AC Kranj.


t

povp

rečj

e

frekv

enca

kdaj

teko

m d

neva

lega

v s

tano

vanj

u

pest

rost

pom

embn

ost

stop

nja

prila

gaja

nja

rela

tivna

vel

ikos

t

stab

ilnos

t leg

e

svet

lost

traj

anje

zase

bnos

t

zaht

evan

a tiš

ina40,0

30,0

20,0

10,0

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0


op.potrebe

umivanjekopanje

telovadba

pranjelikanjebranje

ig.inštrum.

šivanje

druženje delo.računal.

uživ.hrane

pripr.hraneoblačenje

spanje

gled.TV

posl.glasbe

igra.otrok

obiski

podatki za osebo 81



op.potrebe

spanje

delo.računal.pranje

pripr.hrane

branj.knjig

uživ.hrane

igra.otrok

telovadba

oblačenje

likanje

umivanje kopanje

posl.glasbe

gled.TV

dnevni.počit.

obiski

šivanje

igranj.inštrum.

druženje

shema 7:32Analiza podatkov o

osebi številka 81 (per−centilni rangi, omrežje

in optimizacija dis−tribucije dejavnosti).

Projekt je tem znaèil−nostim prilagojen.

Lokacija AC Kranj.


povp

rečj

e

frekv

enca

kdaj

teko

m d

neva

lega

v s

tano

vanj

u

pest

rost

pom

embn

ost

stop

nja

prila

gaja

nja

rela

tivna

vel

ikos

t

stab

ilnos

t leg

e

svet

lost

traj

anje

zase

bnos

t

zaht

evan

a tiš

ina40,0

30,0

20,0

10,0

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

op.potrebespanje

delo.računal.

pranje

pripr.hranetelovadba

uživ.hrane

igra.otrok

oblačenjeumivanje

kopanje

op.potrebe

spanje

umivanje

kopanje

posl.glasbe

pranjeoblačenje

posl.glasbe

gled.TV

ročno.delo

delo.računal.

telovadba

gled.TV

ročno.delo

obiski

druženje

pripr.hrane

uživ.hrane

igra.otrok

obiski

druženje


podatki za osebo 61



sprejemanje

gostov

poslušanje glasbe

kopanje

oblačenje

spanje

gledanje televizije

delo na računalniku

priprava hrane

uživanje hrane

ročno delo z orodjemtelovadba

sprejemanje

gostov

poslušanje glasbe

spanjegledanje televizije

delo na računalnikuuživanje hrane

ročno delo z orodjemtelovadba

shema 7:33Analiza podatkov oosebi številka 61 (pre−centilni rangi, omrežjein optimizacija dis−tribucije dejavnosti).Projekt je tem znaèil−nostim prilagojen.Lokacija AC Kranj.

SKLEP

Aplikacija Vrstnica po meri je zadnji metodološ−ki projekt v okviru te raziskave. Pri njej smonajbolj doslej upoštevali razpoložljiva orodja insisteme za prilagajanje dejavnikom okolja. Pravtako smo uporabili tiste postopke in module vnačrtovanju, ki arhitektu najučinkoviteje repre−zentirajo podatke o uporabniku. Kljub soraz−merni neizkušenosti načrtovalcev (študentje) jebilo doseženo ugodno razmerje med časom načr−tovanja in končno kompozicijsko uporabnokakovostjo projektov. Sicer je res, da je bil faktoruporabnika v veliki meri objektiviziran in zato nivplival na načrtovanje, razen v izhodišču tretjefaze. V praktični rabi je torej pričakovati, da bi sedoslednejše prilagajanje uporabniku raztegnilona daljše časovno obdobje, še zlasti, ker gre zatakšno tipologijo, ki je v praksi že precej individ−ualizirana. Vendar takšno podaljševanje ne moreveč vplivati na končno podobo in pričakovanoraznolikost, saj je njen razpon določen že vokviru modularne predpriprave elementovogrodja in lupine.


slika 7:6Model kompozicijestavbnega ogrodja,

analiza prilagojenostiobliki tal (vir: projekt

Vrstnica Vodnjan)

shema 7:30Shema modularne zas−nove stavbnega ogrod−

ja. Možnih je šest oblikin velikosti stavbneenote (vir: projekt

Vrstnica Vodnjan).

diskusija

V disertaciji so postavljena teoretična načela za zgradbo sistema načrtovanja,ki učinkovito, nearbitrarno, transparentno in dovolj natančno povezujedejavnike individualnega prebivanja, konkretnega okolja in zastavljene krite−rije vrednotenja, da služi kot osnova za postopek načrtovanja stanovanjskearhitekture. Zgrajen je celovit arhitekturno−teoretični sistem komponent,povezav in kriterijev odločanja. Uporabnost sistema za različne načrtovalskenaloge je preverjena v aplikativnem delu disertacije.

V uvodu se tako sprašujemo, ali je kakovosti individualne, naročniškousmerjene stanovanjske gradnje možno združiti z množično gradnjo. Izdelanje celostni sistem načrtovanja in nekaj aplikacij, ki omenjeno ločevanje briše−jo in individualno prepletajo z množičnim. Ob uporabi zasnovanega sistemanačrtovanja, podprtega s sodobnimi računalniškimi orodji za zajemanje,organiziranje, predstavitev in eventualno optimizacijo podatkov, se lahko tudimnožična stanovanjska gradnja načrtuje okolju in končnemu uporabniku pri−lagojeno. Odgovor na zastavljeno vprašanje tako ni le razvoj optimalnegapostopka načrtovanja, temveč konceptualni sistem za razumevanje odnosovmed okoljem, uporabnikom in arhitekturo, ki se v postopku načrtovanja pre−pletajo v vsaki situaciji drugače.

Pomen našega raziskovanja je tako večplasten. Na idejno−konceptualniravni postavlja načela teoretičnega sistema razmerij med okoljem, uporab−nikom in arhitekturo. Sistem je zasnovan tako, da je kar najbolj odprt in pre−gleden, uporaben tako za človekove implicitne miselne procese kot za zahte−vano eksplicitno in natančno računalniško formulacijo problema in postopkarešitve. S tega vidika je zasnovani sistem posebnost, saj v teorijo arhitektureuvaja natančnejše definicije pojmov in operacij.

Na nivoju stanovanjske arhitekture zasnovani sistem načrtovanja rušizakoreninjeno prepričanje o masovni proizvodnji gradnje, namenjene prebi−vanju. Modularno množično prilagajanje in druge aplikacije v disertaciji so leprimeri možnih postopkov v okvirih dostopne tehnologije. Načela integri−ranega načrtovanja, to je hkratnega upoštevanja vseh dejavnikov, vključno znjihovo reprezentacijo in vrednotenjem, so zastavljena široko in segajo čeztehnološke in kadrovske okvire, v katerih je bila disertacija praktično prever−jena. V sferi raziskovanja vloge uporabnika v načrtovanju stanovanjskearhitekture je predstavljenih več postopkov iskanja posebnosti in raznolikostiv populaciji, s poudarkom na drugačnosti in možnosti individualne identi−fikacije z bivalnim prostorom. Ta dognanja so v delnem nasprotju z veljavni−mi statističnimi metodami, ki v populaciji večinoma raziskujejo njenopovprečje.

Na nivoju konkretne načrtovalske prakse, to je arhitektovega strokovnegadela, pa je v disertaciji izdelana vrsta načel, postopkov in orodij, ki omogočain lajša hkratno upoštevanje dejavnikov okolja in parametrov uporabnikovegaprebivanja.

Pomanjkljivosti sistema načrtovanja v prvi vrsti izvirajo iz izbranemetode dela, to je kategorizacije in sistematizacije. Kljub podrobnemu inter−disciplinarnemu pregledu obravnavanih pojmov, predvsem prebivanja, okol−ja in kriterijev arhitekture, še vedno obstaja možnost, da določenih vplivnih

303diskusija

8

dejavnikov ne bi bilo mogoče smiselno umestiti v parametre sistema. Vendarpa omenjena pomanjkljivost ni značilna le za izdelan sistem, temveč je pris−otna pri vseh oblikah načrtovanja. Razlika med sistemskimi in tradicionalni−mi postopki je v tem, da je sistem pregleden in odprt, kar pomeni, da je lažjeodkriti odstopanja in pomanjkljivosti, nesistematično načrtovanje pa jih vresnici prikriva, zato ostajajo skrite in na videz nepomembne. Sistem je orod−je v rokah načrtovalca. Če ga uporablja brezosebno in mehanično, brez oseb−nega nadzora in vrednotenja, se pomanjkljivostim ni mogoče izogniti. Neka−tere tehnične pomanjkljivosti lahko zasledimo tudi v razmerju med obstoječogradbeno zakonodajo in potencialom predlaganega sistema. Zakonodaja jeizrazito hierarhična, odločanje vedno poteka od zgoraj navzdol. V sistemusmo prikazali postopke, kjer uvajamo sočasno odločanje obeh nasprotujočihsi polov, v razpravi pa smo opozorili na tiste postopke, ki so z zakonodajo vtem trenutku še nezdružljivi. Vsebinske pomanjkljivosti pa bi lahko iskali vustroju povezave med različnimi elementi arhitekturnega prostora, ki smo jihopisali z matrikami povezav med elementi ovoja, dejavnostmi prebivanja indejavniki okolja. Predvsem pojem okolja je tako širok, da vsebinsko preseganačrtovani obseg te raziskave, zato ne izključujemo možnosti, da bi obpodrobnejši analizi odnosa med okoljem in arhitekturnim ovojem naleteli nanove vplive in povezave, ki v tej tezi niso našteti.

Zasnovani sistem ima vrsto implikativnih potencialov. Po eni strani dajesmernice za izdelavo novih načrtovalskih orodij, predvsem takih, ki bipoenostavila in pospešila večplastno modeliranje vrednotenja arhitekturnegaovoja prek kriterijev podobe in pomena. Ta orodja so izrazito modelne in dia−gramske narave. Med njimi omenimo predvsem modeliranje osebnih para−metrov prebivanja ob sodelovanju s strokovnjaki iz drugih znanstvenih disci−plin. Možna pa je tudi nadgradnja postopkov optimizacije, povezave z bazamiznanja o stanovanjski arhitekturi (v angleščini knowledge bank) in razvojnaprednejših algoritmov za določanje dispozicije in kompozicije elementovarhitekturnega ovoja. Ta smer razvoja je zelo spekulativna, saj skuša v postop−kih načrtovanja odločitve, ki jih mora sprejeti načrtovalec, prenesti na raču−nalniške algoritme. Razvoj optimizacije načrtovanja je v 70. letih preteklegastoletja zastal zaradi tehnoloških in konceptualnih omejitev.


slika 7:7Gasket homes

(dom–tesnilo),Archigram (RonHerron, WarrenChalk), 1965 (vir

GiliGalfetti, 1997, 125)

Zanimiva bi bila tudi aplikacija Ankete o bivalnih navadah v drugih kulturah,tako tradicionalnih kot sodobnih. S primerjavo rezultatov bi dobili podrobne−jši vpogled v vrednostni sistem, ki je splošnejši, in v tistega, ki je lasten naširegionalni populaciji in kulturi.

KONČNI SKLEP

Zaključimo disertacijo z ugotovitvijo, da je naše raziskovanje privedlo do sis−tema, ki mnoge navzkrižne dejavnike okolja, uporabnika, arhitekturnih merilin vrednotenja ter njihovih različnih interpretacij s strani udeležencev vpostopku načrtovanja združuje v celosten, prepleten, enovit in prožen teo−retični model. Zaradi širine in obsega zastavljene naloge je bilo treba vnovičpretehtati in preoblikovati nekatere osnovne arhitekturne pojme, sistem−atično gradnjo teze in njeno aplikativno preverjanje. Pojem stanovanjskearhitekture, ki izhaja iz metode in ugotovitev te razprave, se zato v dobršnimeri razlikuje od ustaljenih pojmovanj. Kljuèni pomen disertacije je zato v tis−tih specifiènih vidikih stanovanjske gradnje in njenega naèrtovanja, kjer soèasneprilagoditve okolju in uporabniku v arhitekturni diskurz vnašajo nov pogled innaèenjajo z njim povezana vprašanja.

305diskusija

zahvala

Uresničitev velikega projekta – doktorske disertacije – bi ne bila možna, če prisvojem delu ne bi imel izdatne podpore mentorja, kolegov, institucij,sodelavcev, prijateljev in družine.

V prvi vrsti bi se rad zahvalil prof. dr. Milošu Bonči, ki mi je kljub neka−terim sicer neobičajnim raziskovalnim metodam potrpežljivo stal ob strani,me vodil in mi nudil strokovno pomoč. Hvaležen sem tudi prof. TuomuSiitonenu za pomoč in svetovanje med magistrskim študijem na HUT.

Celoten podiplomski študij je v veliki meri finančno podprl sklad mlade−ga raziskovalca pri Ministrstvu za znanost, šolstvo in šport. Zahvaljujem sevsem, ki so mi pomagali in omogočili financiranje iz omenjenega sklada.

Del teoretičnih aplikacij je bil izveden ob pomoči mag. Gregorja Sočana,Saše Širce in Maše Zupančič. Praktične aplikacije so bile deloma izpeljane vokviru pedagoškega programa prof. Miloša Florijančiča ob pomoči študentov3. letnika študijskega leta 2000/2001 (Anja Koršič, Janja Brodar, Katja Šev−erkar, Miha Vehovar, Vesna Hudoklin, Mojca Berthold, Urška Pušpan, NikiMotoh in Nina Pintar) in 2001/2002 (Nina Mihelič, Lina Stepančić, GregaDrobnič, Polona Pezdirc, Tea Fabian, Renata Košnik, Matevž Granda, KajaZupe, Urška Bizjak in Duška Ðukić). Pri aplikacijah v okviru magistrskegaštudija so sodelovali kolegi in prijatelji Matej Šikovc, Gregor Sočan in JaakkoSuominen, natečajni projekt pa je bil izveden skupaj s Katjo Cimperman inCoreyem Rubadujem. Pri aplikaciji montažne hiše sem sodeloval z MihoPraznikom in projektanti biroja Sadar in Vuga arhitekti, predvsem Boš−tjanom Vugo, Juretom Sadarjem in Tatjano Kerčmar. Vsem omenjenim seza pomoč toplo zahvaljujem. Prav tako se zahvaljujem tudi Petri Piber zapomoč pri jezikovni plati doktorske naloge, Domnu Frasu za pomoč innasvete pri njenem oblikovanju in pripravi za tiskanje, Katji Cimperman paza vsebinsko svetovanje, vsestransko podporo in tehnično pomoč.

Nazadnje pa gre iskrena zahvala tudi najboljšim prijateljem in družini, kiso moje štiriletno raziskovanje spodbujali, navdihovali z novimi idejami inme ob tem stalno podpirali.

Hvala lepa,Matej


8::1

reference

A

Ábalos, Inaki, 2001: The good life, a guided visit to the houses of modernity,Editorial Gustavo Gilli, Barcelona

Alexander, Christopher, 1977: A pattern language, Oxford university press,New York

Alexander, Christopher, 1974: Notes on synthesis of form, Harvard universitypress, Cambridge, Massachusetts

Alexander, Christopher, 1997: A city is not a tree, v: Jencks, Ch., Kropf, K.,ed.: Theories and manifestoes of contemporary architecture, John Wiley andsons, West Sussex

Allen, Stan, 1999: Points + lines, Princeton Architectural press, 1999, NewYork

Altman, Irwin, 1977: Privacy regulation: Culturally universal or culturallyspecific?, Journal of Social Issues 33(3), 1977

Arnheim, Rudolf, 1977: The dynamics of architectural form, University ofCalifornia press, Los Angeles

B

Bachelard, Gaston, 2001: Poetika prostora, (prev. Lesničar−Pučko, T., nasl.izv. La poétique de l’espace), Študentska založba, Ljubljana

Barthes, Roland, 1985: The responsibility of forms, critical essays on music, artand representation, (prev. Howard, R., nasl. izv. L’obvie et l’obtuse), Hill andWang, New York

Batagelj, Vladimir in Mrvar, Andrej, 1998: Pajek: a program for large networkanalysis, v: Connections 21, november 1998, št. 2

Bechter, B. Robert, 1989: Behavior in the house, v: Low, S. M., Chambers, E.ed., Housing, culture and design, a comparative perspective, University ofPennsylvania press, Philadelphia

Beecher, Catherine E., 1849: A treatise on domestic economy: For the use ofyoung ladies at home and at school, Harper, New York

van Berkel, Ben, Bos, Caroline, 1999a: Move: Imaginations, liquid politic, UNStudio in Goose press, Amsterdam

van Berkel, Ben, Bos, Caroline, 1999b: Move: Techniques, network spin, UNStudio in Goose press, Amsterdam

van Berkel, Ben, Bos, Caroline, 1999c: Move: Effects, radiant sythetic, UNStudio in Goose press, Amsterdam

307reference

8::2

Blenkuš, Matej, 1998: Strukturni model projektiranja, diplomska naloga,Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana

Blenkuš, Matej, 1999: Architecture of home, magistrska naloga, HelsinkiUniversity of Technology, Helsinki

Blenkuš, Matej, et al., 2002: Raziskava pomena materiala in okolja na primeruRimskih toplic, neobjavljena raziskava, Svetilnik, 2002, Ljubljana

Blenkuš, Matej in Sočan, Gregor, 2002: Anketa o bivalnih navadah, neobjav−ljena raziskava, Univerza v Ljubljani, Rijksuniversiteit Groningen, 2002,Ljubljana, Groningen

Blenkuš Matej, 2002: Arhitektura domá, AB Arhitektov bilten, št. 155 / 156,2002

Bonča, Miloš, 1984: Novo in staro kot integralni prostor, objektiviziranje vgra−ditve novega v obstoječe, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani,Ljubljana

Bonča, Miloš, 1985: Evidentiranje moguèih pristupa interpolaciji u povijesnojjezgri Dubrovnika, natečajni projekt, Zavod za zaštitu spomenika kulture iprirode Dubrovnik, Dubrovnik

Bonča, Miloš, 1995: Pet vaj iz arhitekture ali arhitekturna razprava o hiši,razširjeni sinopsis za predmeta družbene zgradbe 1 in 2, Fakulteta zaarhitekturo, Univerza v Ljubljani, 1995, Ljubljana

Brezar, Vladimir, 1984a: Kompozitna struktura ovojnih konstrukcij, doktorskadisertacija, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana

Brezar, Vladimir, 1984b: Stanovanjske zgradbe I, povzetek predavanj 1. del,Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana

Brezar, Vladimir, 1993: Tipološki in funkcionalni kriteriji za kategorizacijostanovanj, izvleèek raziskovalne naloge, Fakulteta za arhitekturo, Univerza vLjubljani, Ljubljana

Broadbent, Geoffrey, 1978: A plain man’s guide to the tehory of sign in archi−tecture, Architectural Design, let. 47, 7 – 8, julij – avgust, 1978

Broto, Charles, 2000: New houses, Nippan, Barcelona

Butina, Milan, 1995: Slikarsko mišljenje, od vizualnega k likovnem, Cankarjevazaložba, Ljubljana

C

Cecilia, Fernando Marquez in Levene Richard, 2002: MVRDV, stacking andlayering, El croquis, št. 111, 3/2002, Madrid

Colquhoun, Alan, 1981a: Displacement of concepts in Le Corbusier, v: Essaysin architectural criticism, modern architecture and historical change, TheMIT press, Cambridge


Colquhoun, Alan, 1981b: Typology and design method, v: Essays in architec−tural criticism, modern architecture and historical change, The MIT press,Cambridge

Colors, 1998: What is home?, Colors 27, 1998, Colors magazine, Treviso

Cook, J. Vivian in Newson, Mark, 1988: Chomsky’s universal grammar, anintroduction, Blackwell publishers, Oxford

le Corbusier, 1927: Towards new architecture (prev. J. Rodker, nasl. izv. Versune architecture), Butterworth, Heinemann, London

Cross, N. 1984:, Developments in design methodology, John Wiley and sons,Chichester

Curtis, William J. R. 1996: Modern architecture since 1900, Phaidon, London

Curtis, Barry, 2000: The heart of the city, v: Hughes, J., Sadler, S. ed.: Non−plan, Architectural press, Oxford

Č

Čerpes, Ilka, 1997: Strukturni pristop k urbanistiènemu naèrtovanju, magistrs−ka naloga, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana

Čerpes, Ilka, 2002: Samoorganizacija in urejanje naselij, doktorska disertacija,Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana

D

Dale, J. E. S., 1992: Value management enhances professional development, v:Nicholson, M. P. ed., Architectural management, E & FN Spon, London

Deleuze, Gilles in Guttari, Felix, 1980: A thousand plateaus, capitalism &schizophrenia, (prev. Massumi, B., nasl. izv. Mille plateaux), University ofMinnesota press, Minnesota

Dibie, Pascal, 1999: Etnologija spalnice, (prev. Moder, Gregor, nasl. izv.Ethnologie de la chambre a coucher), Založba cf., Ljubljana

Doxiadis, C. A., 1963: Architecture in transition, Hutchinson & co., London

Drexler, Arthur, 1960: Ludwig Mies van der Rohe, Il Saggiatore, Milano

E

Eco, Umberto, 1973: Function and sign: semitics of architecture, Via, št. 2,1973

van Eyck, Aldo, 1997: Team 10 primer, v: Jencks, Ch., Kropf, K. , ed.:Theories and manifestoes of contemporary architecture, John Wiley andsons, West Sussex

309reference

F

Foster, Michael, ed., 1989: The principles of architecture, Mallard press, NewYork

Frampton, Kenneth, 1980: Modern architecture, a critical history, Thames andHudson, London

Frampton, Kenneth, 1996a: On reading Heidegger, v: Nesbitt, K. ed.,Theorizing a new agenda for architecture, Princeton architectural press,New York

Frampton, Kenneth, 1996b: Rappel a l’ordre, the case for the tectonic, v:Nesbitt, K. ed., Theorizing a new agenda for architecture, Princeton archi−tectural press, New York

Friedman, Yona, 1975: Toward a scientific architecture, The MIT press,Cambridge,

Fromont, Francoise, 1995: Glenn Murcutt, opera e progetti, Electa, Milano

Fürst, Maria, 1990: Filozofija, (prev. Debenjak, D. et al.), Državna založbaSlovenije, Ljubljana

G

Gabrijelčič, Peter, 1985: Varstvo in urejanje kulturne krajine, magistrska nalo−ga, Univerza v Ljubljani, Ljubljana

Gärdenfors, Peter in Sahlin, Nils−Eric, 1988: Bayesian decision theory – foun−dation and problems, v: Decision, probability and utility, Gärdenfors, P.,Sahlin, N.E. ed., Cambridge university press, Cambridge

Gibson, J. James, 1966: The senses considered as perceptual systems,Houghton Mifflin company, Boston

Giedion, Sigfried, 1982: Space, time and architecture, Harvard universitypress, Cambridge

Gilli, Gian Antonio, 1974: Kako se istražuje, (prev. Vjekoslav Mikecin, Comesi fa ricerca, org. 1972, Milano), prev. 1974, Školska knjiga, Zagreb

Gilli Galfetti, Gustau, 1997: Model apartments, experimential domestic cells (vizv. Pisos piloto, prev. Thomson, G.), Editorial Gustavo Gilli, Barcelona

Gombrich, Ernst H., 1971: Meditations on a hobby horse and other essays onthe theory of art, Phaidon publishers, New York

Grabrijan, Dušan, 1959: Kako je nastajala naša sodobna hiša, Mladinska knji−ga, Ljubljana

Grad, Škerlj, Vitorovič, 1994: Veliki angleško−slovenski slovar, elektronskaizdaja, ver. 1.0, DZS, Ljubljana

Grandjean, E., 1973: Ergonomics of housing, Taylor & Francis, London


Green, S.D., 1992: Value engineering during design: new directions inresearch, v: Nicholson, M. P. ed., Architectural management, E & FN Spon,London

H

Habraken, N. John, 1972: Supports, an alternative to mass housing, The archi−tectural press, London

Habraken, N. John, 2000: The structure of the ordinary, form and control inthe built environment, The MIT press, 2000, Cambridge

Hanson, Julienne, 1998: Decoding homes and houses, Cambridge universitypress, 1998, Cambridge

Harries, Karsten, 1996: The ethnical function of architecture, v: Nesbitt, K.ed.: Theorizing a new agenda for architecture, Princeton architectural press,New York

Harries, Karsten, 1997: The ethnical function of architecture, The MIT press,Cambridge,

Harris, Steven in Berke, Deborah ed., 1997: Architecture of the everyday,Princeton architectural press, New York

Heath, Tom, 1984: Method in architecture, John Wiley and sons, New York

Heidegger, Martin, 1997: Bit in èas (prev. Hribar, T. et al., nasl. izv. Sein unZeit), Slovenska matica, Ljubljana

Heidegger, Martin, 1998: Grajenje, prebivanje, mišljenje, (prev. Košar, A.;nasl. izv. Bauen, Wohnen, Denken, (izv. 1954), v: Voträge und Aufsätze, II.del), Arhitektov bilten, 1998, 141 – 142

Hill, Jonathan ed., 1998: Occupying architecture, between the architect and theuser, Routledge, London

Hill, Richard, 1999: Designs and their consequences, architecture andaesthetics, Yale university press, New Haven

Hillier, Bill in Hanson, Julienne, 1984: The social logic of space, Cambridgeuniversity press, 1984, Cambridge

Hillier, Bill in Learman, Adrian, 1975: The architecture of architecture, v:Hawkes, D. ed. Models and systems in architecture an building, The con−struction press, Lancaster

Home Magazine, 1999: Best−selling home plans, april 1999

Hösli, Bernhard, 1977: Comment to transparency, v: Rowe, C., Slutzky, R.,Transparency, Birkhäuser Verlag, Basel

Howell, Sandra C. in Tentokali, Vana, 1989: Domestic privacy: gender, cultureand development issues, v: Low, S. M., Chambers, E. ed., Housing, cultureand design, a comparative perspective, University of Pennsylvania press,Philadelphia

311reference

Hummon, David M., 1989: House, home and identity in contemporaryAmerican culture, v: Low, S. M., Chambers, E., ed., Housing, culture anddesign, a comparative perspective, University of Pennsylvania press,Philadelphia

I

Ibelings, Hans, ed. 1998: Architecture in the Netherlands, yearbook 1997 – 98,Nederlands architektuurinstituut, Rotterdam

Ittelson, W. H., et al., 1974: An introduction to environmental psychology,Holt, Reinehart and Winston, New York

Ivanšek, France, 1988a: Enodružinska hiša, od prostostojeèe hiše k nizkizgošèeni zazidavi, Ambient, Ljubljana

Ivanšek, France, 1988b: Družina, stanovanje, naselje, Ambient, Ljubljana

J

Jerman, Frane, 1989: Filozofija, Državna založba Slovenije, 1989, Ljubljana

K

Kahn, Luis, 1997: Silence and light, v: Jencks, Ch., Kropf, K. , ed.: Theoriesand mnifestoes of contemporary architecture, John Wiley and sons, WestSussex

Kahn, Louis, 1998: Conversation with students, Architecture at Rice 26,Princeton architectural press, Houston

Kalčič, Igor in Perossa, Mario, 1982: Kriteriji za vrednotenje in naèrtovanjestanovanj in stanovanjskih zgradb nove tipologije, Univerza v Ljubljani,Ljubljana

Kališnik, Miroslav in Lah, Ljubo, 1998: Uvod v znanstvenoraziskovalnometodologijo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana

Kandinski, Vasilij V., 1985: Od toèke do slike: zbrani likovnoteoretski spisi,(prev. Tršar, M.), Cankarjeva založba, Ljubljana

Kendall, Stephen in Teicher, Jonathan, 2000: Residential open building, E &FN Spon, London, New York

Keuc, Albin, 2002: Postopek presoje vpliva na okolje za zaèetnike, Umanotera,Ljubljana

Kiers, Henk A. L., in van Mechelen, Iven, 2001: Three−way component analy−sis: principles and illustrative application, v: Psychological Methods 6/2001, št.1

Kofman, Eleonore in Lebas, Elizabeth, 2000: Recovey and reappropriation, inLefebre and Constant, v: Hughes, J., Sadler, S. ed.: Non−plan, Architecturalpress, Oxford


Koolhaas, Rem in Mau, Bruce, 1997: S, M, L, XL, Benedikt Taschen, Köln

Košir, Fedja, 1991: Vrednote: metode in merila, Urbani izziv, št 18, 1991

Koželj, Janez, 1987: Tipologija mestne stanovanjske arhitekture in njena sovis−nost z morfologijo mestnega prostora, Knjižna zbirka Krt, Ljubljana

Kresal, Janez, 1993: Pregled gradiv, skripta, Fakulteta za arhitekturo,Univerza v Ljubljani, Ljubljana

Kresal, Janez, in Zbašnik, Martina, 1994: Površinska obdelava gradiv varhitekturi, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana

L

Lawrence J. Roderick, 1989: Translating antrophological concepts into architec−tural practice, v: Low, S. M., Chambers, E., ed., Housing, culture and design,a comparative perspective, University of Pennsylvania press, Philadelphia

Lawson, B.. 1990: How designers think, the design process de−mystified, 2ndedition, Butterworth architecture, London

Lefebre, Henry, 1991: The production of space, Blackwell, Oxford

van Leeuwen, J.P., 1999: Modelling architectural design information by fea−tures, doktorska disertacija, Eindhoven university of technology, Eindhoven

Likar, Darko, 1995: Arhitekturni postinformacijski sistem, doktorska disertaci−ja, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana

Lynch, Kevin, 1960: The image of the city, The MIT press, Cambridge

Lynch, Kevin, 1972: What time is this place?, The MIT press, Cambridge

M

Mass, Viny, et al. (MVRDV), 1998: Farmax, excursions on density, 010 pub−lishers, Rotterdam

Mann, A. in Bender, R., 1972: The role of research in the development of perfor−mance standards, v: Environmental research and practice (EDRA 3),University of California, 1972, Los Angeles

Mansilla, Luis Moreno in Tunon Emilio, 1997: A conversation with WinyMass, Jacob van Rijs and Nathalie de Vries, El Croquis, 1997, št. 86

March, Lionel, 1997: The logic of design and the question of value, v: Jencks,Ch., Kropf, K. , ed.: Theories and manifestoes of contemporary architecture,John Wiley and sons, West Sussex

Marinko, Jože, 1978: Razvoj in revitalizacija slovenske vasi, metodologija insprejemanje izhodišè za revitalizacijske posege v ruralnih naseljih, magistrskanaloga, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana

313reference

McHarg, Ian, 1998: Fitness, the evolutionary imperative, v: Scott, A. ed.,Dimensions of sustainability (symposium articles), E & FN Spon inRoutledge, London, New York,

Mitchell, William, 1990: The logic of architecture, The MIT press, Cambridge

Mitchell, William, 1975: Vitruvius computatus, v: Hawkes, D. ed. Models andsystems in architecture an building, The construction press, Lancaster

Moneo, Rafael, 1978: On typology, Oppositions, št. 13, poletje 1978, The MITpress, Cambridge

Morrison, Philip, 1994: Powers of ten: a book about the relative size of thingsin the universe and the effect of adding another zero, Scientific americanlibrary, New York

N

Negroponte, Nicholas, 1975: Soft architecture machine, The MIT press,CambridgeNeufert, Ernst, et al., 2002: Projektiranje v stavbarstvu (prev. Žitnik, et al.,nasl. izv. Bauentwurfslehre), Tehniška založba Slovenije, Ljubljana

Newton, S., 1990: Formal design optimisation and informal design, Proc. CIB90 building economics and construction management, 2 / 182 – 193

Norberg−Schulz, Christian, 1993: Skandinavische Architektur, neue Tendenzenim Bauen der Gegenwart (prev. Pehnt, A., Schiller, P.), Deutsche VerlagAnstalt, Stuttgart

Norberg−Schulz, Christian, 1971: Egzistencija, prostor i arhitektura, (prev.Maksimović, M. J.), Graðevinska knjiga, Beograd

P

Paillard, Louis in Tallon, Franck, et. al., 2001: In – ex 02, customize,Birkhäuser, Basel

Pallasmaa, Juhani, 1994a: Identity, intimacy and domicile – notes on the phe−nomenology of home, (prev. Kudel, Silja, nasl. izv. Identiteetti, intimiteetti jakotipaikka – huomioita kodin fenomenologiasta), Arkkitehti, 1/1994

Pallasmaa, Juhani, 1994b: An architecture of the seven senses, v: Questions ofperception, phenomenology of architecture, A+U, julij 1994, posebna številka

Panofsky, Erwin, 1995: Meaning in the visual arts, Garden City, New York

Paul, Samuel, 1967: Apartments, their design and development, ReinholdPublishing Corporation, New York

Pečjak, Vid, 1977: Psihologija spoznavanja, Državna Založba Slovenije, 1977,Ljubljana


Pena, William et al., 1977: Problem seeking, an architectural programmingprimer, Chaners books international, Boston

Pérez−Gómez, Alberto, 1997: Architectural representation and the perspectivehinge, The MIT press, Cambridge

Peterson, Steven Kent, 1980: Space and anti−space, The Harvard architecturereview, Harvard

Pevsner, Nikolaus, 1966: Oris evropske arhitekture, (prev.: Menaše, H., nasl.izv.: An outline of european architecture), Državna založba Slovenije,Ljubljana

Pinkwater, D., 1977: The big orange slot, Hastings House, New York

Polič, Marko, 1996: Ekološka psihologija, skripta predavanj, Filozofska fakul−teta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana

R

Rapoport, Amos, 1969: House form and culture, Pretince hall, EnglewoodCliffs

Rapoport, Amos, 1989: A link between culture and housing diversity, v: Low,S. M., Chambers, E., ed., Housing, culture and design, a comparative per−spective, University of Pennsylvania press, Philadelphia

Rener, Tanja, 1992: Razmerje med zasebno in javno dimenzijo družine in spol−na struktura zasebnosti, doktorska disertacija, Fakulteta za družbene vede,Univerza v Ljubljani, Ljubljana

Riley, Terence, 1998: Un−private house, The museum of modern art, NewYork

Ritchie, Ian, 1997: (Well) connected architecture, v: Jencks, Ch., Kropf, K.,ed.: Theories and manifestoes of contemporary architecture, John Wiley andsons, West Sussex

Rossi, Aldo, 1990: The architecture of the city, (prev. Ghirardo, D., nasl. izv.L’architettura della cita), The MIT press, New York

Rot, N., 1960: Uticaj mišljenja većine na stepen uverenosti sudova razlièite psi−hološke strukture, Sociologija 1, Filozofski fakultet, Beograd

Rowe, Colin in Slutzky, Robert, 1997: Transparency, Birkhäuser Verlag,Basel

Rybczynski, Witold, 1986: Home, a short history of an idea, Pocket books,London

van der Ryn, Sim in Bunnell, Sterling, 1997: Integral design, v: Jencks, Ch.,Kropf, K. , ed.: Theories and manifestoes of contemporary architecture, JohnWiley and sons, West Sussex

315reference

S

Sagan, Carl, 1983: Kozmos, (prev. Mikulinčić, D., Ruždjak, V.), OtokarKeršovani, Opatija

Salazar, Jaime in Gausa, Manuel, 1999: Single family housing, the privatedomain, Birkhäuser in Actar, 1999, Basel, Barcelona

Slavadori, Mario, Heller, Robert, 1979: Konstrukcije v arhitekturi (prev.Dobovišek, B.), Državna založba Slovenije, Ljubljana

Schneider, Friederike ed., 1997: Grundrißatlas, zweite auflage, BitkhäuserVerlag, Basel

Schreibmayer, Peter, Grabner in Johann, 1999: Bauen mit System, 3 JahreExperiment und Realität, Technische Universität Graz, Gradec

Scott, John, 2000: Social networks analysis, 2nd edition, Sage publications,London, Thousand Oaks, New Delhi

Semper, Gottfried, 1989: The four elements of architecture, and other writings,(prev. Mallgrave, H. F., Herrmann, W.), Cambridge university press,Cambridge

Alison Smithson, ed., 1968: Team 10 primer, Studio Vista, London

Snoj, Marko, et al., 1997: Slovenski etimološki slovar, Založba mladinska knji−ga, Ljubljana

ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 1997: Slovarslovenskega knjižnega jezika, elektronska izdaja, ver. 1.0, DZS, Ljubljana

Stephens, Suzzane, 1976: Signs and symbols as show stoppers, Progressivearchitecture LVII, št. 5, maj 1976

Stonehouse, Roger, 1998: Dwelling with the environment, the creation of sus−tainable buildings and sustaining situations through the layering of buildingform and detail, v: Scott, A. ed., Dimensions of sustainability (symposiumarticles), E & FN Spon in Routledge, London, New York

Strauss, Anselm in Corbin, Juliet, 1998: Basics of qualitative research, Sagepublications, Thousand Oaks

de Sola−Morales Rubió, Ignasi, 1996: From contrast to analogy: developmentsin the concepts of architectural interventions, v: Nesbitt, K. ed., Theorizing anew agenda for architecture, Princeton

Summerson, John, 1980: The classical language of architecture, Thames andHudson, London

T

Tavernor, Robert, 1991: Palladio and palladianism, Thames and Hudson,London


Thiis−Evensen, Thomas, 1987: Archetypes in architecture, Oxford universitypress, Norwegian university press, 1987, Oxford, Oslo

Tomlison, Janet, 1975: Computer representation of architectural problems, v:Hawkes, D. ed. Models and systems in architecture and building, The con−struction press, Lancaster

Toplak, Cirila ed., 2001: Moderiranje skupinskih procesov, Umanotera,Ljubljana

Trstenjak, Anton, 1984: Ekološka psihologija: problemi in perspektive,Gospodarski vestnik, Ljubljana

Tucker, L. R., 1960, Some mathematical notes on three−mode factor analysis,Psyhometrika. 31 (3), 279 – 3111

Tufte, Edward R., 1982: The visual display of quantitative information,Graphic press, Cheshire

U

ULRS, 1991 :Ministrstvo za okolje in prostor, Stanovanjski zakon, Uradni listRepublike Slovenije, 18/1991 in 19/1991, Ljubljana

ULRS, 1984: Ministrstvo za okolje in prostor, Zakon o gradnji objektov,Uradni list Republike Slovenije, 34/1984, Ljubljana

ULRS, 1993: Ministrstvo za okolje in prostor, Zakon o varstvu okolja, Uradnilist Republike Slovenije, 32/1993, Ljubljana

ULRS, 1996: Ministrstvo za okolje in prostor, Uredba o vrstah posegov, zakatere je obvezna presoja vplivov na okolje, Uradni list Republike Slovenije,32/1996, Ljubljana

ULRS, 1997: Ministrstvo za okolje in prostor, Zakon o varstvu kulturnededišèine, Uradni list Republike Slovenije, 7/1997, Ljubljana

ULRS, 1998: Ministrstvo za okolje in prostor, Pravilnik o podrobnejši vsebiniprojektne dokumentacije, Uradni list Republike Slovenije, 35/1998, Ljubljana

ULRS, 2000: Ministrstvo za okolje in prostor, Pravilnik o minimalnihtehniènih pogojih za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj, Uradni listRepublike Slovenije, 45/2000 in 57/2000, Ljubljana

V

Venturi, Robert, 1986: Complexity and contradiction in architecture, Themuseum of nodern art, New York

Verbinc, France, et al., 1982: Slovar tujk, Cankarjeva založba, Ljubljana

Vester, Frederic, 1991: Kriza prenaseljenih obmoèij, O razvijanju ekosis−temskega mišljenja, Državna Založba Slovenije, Ljubljana

317reference

Veenvliet, K. Th. in Wind, H. G., 1992: Constructability and the conceptualdesign, v: Nicholson, M. P. ed., Architectural management, E & FN Spon,London

Vitruvius Pollio, Marcus, 1990: Deset knjiga o arhitekturi (prev. Lopac, M.,nasl. izv. De architectura libri decem), Svjetlost, Sarajevo

Vigarello, Georges, 1999: Èisto in umazano, telesna higiena od srednjega vekanaprej, (prev. Šabec, Maja, nasl. izv. Le propere et la sale), Založba cf.,Ljubljana

Vodopivec, Aleš, 1980: Pojmovna opredelitev arhitekturnih elementov,Urbanistični inštitut RS, Ljubljana

W

Weisstein, Eric W., 1999:, http://mathworld.wolf”, domača stran, WolframResearch Inc., <01.08.2002>

Whiteread, Rachel, 2000: House, v: Quadrens 226, Lo intimo – The intimate,julij 2000

Z

Zbašnik−Senegačnik, Martina, 1996: Negativni vplivi gradiv na èloveka inokolje, doktorska disertacija, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani,Ljubljana

Zevi, Bruno, 1959: Pogledi na arhitekturo, (prev. Stopar, B., nasl. izv. Sapervedere l’architettura), Cankarjeva založba, Ljubljana

Ž

Živković, Miroslav, 1977: Uvod v metodologijo nauènog istraživanja,Arhitektonski Fakultet, Beograd

REFERENČNI PROJEKTI

Jure Sadar, Boštjan Vuga, Matej Blenkuš, Tatjana Kerčmar in Miha Praznik,1999: Tuned House, idejni projekt, Ljubljana

Matej Blenkuš, Katja Cimperman in Corey Rubadue, 2000: Mixerbau,natečajni projekt, Gradec

Miloš Florijančič, Matej Blenkuš in študentje III. letnika, 2001: Stolpnica pomeri, Fakulteta za Arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana

Miloš Florijančič, Matej Blenkuš, Mitja Zorc in študentje III. letnik, 2002:Vrstnica po meri, Fakulteta za Arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana


priloga

ANKETA O BIVALNIH NAVADAH

319priloge

A

shema 8:1Osnovni kartondejavnosti Ankete obivalnih navadah


�

shema 8:2Demografski vprašalnik

321priloge

�

�

shema 8:3Razlaga ankete

priloga

IZRAČUN UGODJA

Splošna enačba skupnega želenega pogoja v sklopualgoritma za izračun skupnega ugodja.

(1) Navadni izraèun. V najbolj poenostavljenemprimeru izračuna skupnega ugodja, to je v primerih,ko ne upoštevamo faktorja obtežitve za posameznedejavnosti ter je analizirana lastnost dejavnosti bival−nega prostora opredeljene z oceno različno od nič(konkretna vrednost lastnosti), velja, da je izračun:

(2) Obteženi izraèun. Ko so posamezni želenipogoji različnih dejavnosti obteženi s faktorji gledena njihovo sorazmerno pomembnost, je enačbanekoliko drugačna. Tudi v tem primeru velja, da sovse dejavnosti v analizirani lastnosti konkretnoopredeljene:

(3) Nesorazmerni izraèun. Ko vse dejavnosti bivanjav sklopu bivalnega prostora niso opredeljene skonkretnimi vrednostmi lastnosti, ampak imajonekatere med njimi vrednost nič, kar pomeni, daanalizirana lastnost za to dejavnost ni pomembna,poteka izračun takole:

(4) Nesorazmerni obteženi izraèun. Zadnja izmedmožnosti združuje značilnosti podatkov, opredel−jenih v 2. in 3. primeru in je zato najbolj splošnouporabna za vse primere. Zapišemo jo takole:


B

n

žpžp ni

i∑→== 1

[ ]511

1

,=

++=

→n

n

žp

nžpžp

žpK

[ ]0

51

1

1

1

11

>=

++⋅++⋅

=

→

→

n

n

n

nn

o

žp

ooožpožp

žp

,

KK

[ ]50

10

1

0

10

,

;

;

=

≤−

++>=

→n

n

žp

nnn

žpžpnn

žpK

[ ]50

1

000

1

0

1

1

11

,

;

;

=

≤

=⇒=∀

++⋅+⋅

>=

→

→=

n

ini

n

nn

žp

nn

ožp

ooožpožp

nnžpKK

enaèbe 8:1–8:5Splošna in specifiène

enaèbe izraèuna ugodjav aplikaciji Midip in

Integral 3.

priloga

DVE DEFINICIJI KULTURE

”Ni treba posebej poudarjati, da je kultura kompleksen termin, vendar gakljub temu lahko pomagamo pojasniti, če povzamemo več občih pojmovanj.Tri med njimi, ki se med seboj dopolnjujejo, se ukvarjajo z vprašanjem, kaj jekultura, in pojasnjujejo, da je to način življenja, značilen za skupino. Je sis−tem shem, ki se simbolično prenaša, način, kako obvladati ekološko okolje.Tri konceptualizacije načenjajo vprašanje, kaj kultura počne – po njihovemima vlogo drobnega tiska pri sestavljanju posameznih delov; podrobnostim dapomen, je lastnost, ki označuje skupino. Vse te konceptualizacije so pomem−bne, vendar nas ne zanima toliko narava kulture kot to, kateri izrazi kulturnihrazlik vplivajo na prebivališče. Zato poudarjamo zadnjega od naštetih kon−ceptov – kultura kot lastnost skupine, po kateri se loči od drugih in je prepoz−navna.” (Rapoport 1989, 12)

”Izraz kultura tu uporabljamo na več načinov. Vsaka definicija nudi drugačenpogled na kulturni process in večinoma predlaga drugačno metodologijo zakulturno analizo. Včasih kulturo razložimo kot pojav, ki ga tvorijo izključnoopazni socialno−strukturni vzorci človeškega vedenja. Pravila, ki urejajo tevzorce, pogosto proučujejo v praksi, z opazovanjem človekovega vedenja.Pravila vedenja so opisana kot tiste socialne structure, zlasti sociopolitične inekonomske, ki razvrščajo vedenje in ga delijo na vzorce v skladu s kulturnimistandardi. Kultura je včasih tudi definirana kot kognitivna struktura. Tuznanstveniki z vprašalniki proučujejo ’prvobitni vidik’. Tako kot pri prouče−vanju vedenja kognitivno strukturo najpogosteje predstavlja niz pravil, vendarso ta v glavi, kodirana v jeziku in služijo kot šablone kulturnih idej. Kulturakot vedenje in kultura kot znanje sta konservativni definiciji, saj na splošnopoudarjata omejitve vedenja zaradi pravil socialnih sturktur ali sporazumov.Pridobivanje kulture je priučeno različno prek jezika in vedenja, spremembapa se odraza v distribuciji normativnega vendeja in vzorcih rabe jezika.”(Setha 1989, 5)

323priloge

C


priloga

PSIHOLOŠKA KLASIFIKACIJA VREDNOTENJA

Psiholog Rot (1960: 52–83) razlikuje več vrst vrednotenja:

1. Sodbe na podlagi neposredno zaznanih podatkov o fizikalnih dražljajihoziroma sodbe glede na zaznavno evidentnost. Primeri: ravno zdaj sedim nastolu in ne v klopi, ta soba ima okna, zdajle imamo čevlje na nogah. (objek−tivna interpretacija okolja).

2. Sodba na podlagi reprodukcije lastnih zaznav in ugotovitev o zunanjemsvetu oziroma sodba glede na subjektivno izkustvo. Primeri: rože so različnihbarv, otroci so navadno živahnejši in nemirnejši od odraslih, ptice imajo krila(subjektivna zaznava in interpretacija okolja – ekstrospekcija).

3. Sodbe na podlagi reprodukcije notranjih zaznav, spomina na lastnoobnašanje oziroma sodbe glede na subjektivno izkustvo. Primeri: ponapornem delu navadno dobro spimo, za mraz smo bolj občutljivi na hrbtukot na rokah in obrazu, pogosteje se spominjamo prijetnih dogodkov izpreteklosti kot neprijetnih. (subjektivna zaznava in interpretacija lastnegaodziva na okolje – introspekcija).

4. Sodbe na podlagi spoznavanja logičnih odnosov, sklepanja oziromasodbe glede na logično evidentnost. Primeri: pol metra je daljše od tretjinemetra, če je Branko starejši od Marka in mlajši od Janka, potem je Janko stare−jši od Marka, če je A enako B in B enako C, potem je A enako C. (logično−matematična interpretacija okolja).

5. Sodbe na podlagi reprodukcije tujih zaznav in tujih misli ter rezultatovmišljenja, sprejetih zaradi znanstvene avtoritete oziroma sodbe glede naznanstveno avtoriteto. Primeri: Zemlja se giblje okoli svoje osi, v vesolju jehud mraz, svetloba Lune je odsev sončne svetlobe (obče kolektivna inter−pretacija okolja).

6. Sodbe na podlagi stereotipije. Rot pravi: ”Stereotipne sodbe imenujemotiste sodbe, ki se pogosto izrekajo, sprejemajo pa se ne na podlagi osebneizkušnje, niti na podlagi logičnega uvidevanja niti na podlagi znanstvene alikakšne drugačne avtoritete, marveč prvenstveno na podlagi pogostega stika zizrečeno sodbo.” Primeri: vsak začetek je težak, ženske govorijo veliko rajši odmoških, kdor laže, ta krade (kulturno−kolektivna interpretacija okolja).

7. Sodbe, ki lahko nastanejo na podlagi različnih vrst podatkov, za katere paje značilno, da so prežete z emocijami in da se sprejemajo ali odbijajo pred−vsem zaradi afektivnega odnosa osebnosti do njihove vsebine. Primeri: našaobala je najlepša obala v Evropi, izhajam iz znamenite družine, po pameti semnad povprečjem (kulturno−kolektivna interpretacija lastnega odziva na okolje).

D

Uporabniku in okolju prilagojeno načrtovanje stanovanjske gradnje

Documents

Transcript of Uporabniku in okolju prilagojeno načrtovanje stanovanjske gradnje