Župnija Tomaj 5. junij 2016 diplomsko delo z naslovom ...
2
Župnija Tomaj Kaj praznujemo? Koliko poznamo svoj kraj in župnijo? Koliko vemo o njeni zgodovini in vlogi na Krasu? S katerimi zakladi se ponaša Tomaj? Ali poznamo kakšno vidnejšo osebnost iz zgodovine, ki je vplivala na razvoj našega kraja in naših prednikov? 22. maj 2016 Duhovnik in pesnik Albert Miklavec Kulturni dom Tomaj, ob 19h Miroslava Cencič (Žvabova) je upokojena docentka za didaktiko, doktor pedagogike, zaslužna profesorica Univerze na Primorskem. Ukvarjala se je s teorijo vzgoje, z didaktiko, s pedagoško psihologijo in metodologijo ter objavila več strokovnih in znanstvenih del. Po upokojitvi raziskuje novejšo zgodovino zlasti Primorske in Krasa. S tega področja je objavila 10 samostojnih del in preko 150 publicističnih enot v revijah in zbornikih. Miroslava Cencič je pripravila doslej najpopolnejšo zbirko Miklavčevih pesmi. O pesnikovem doživljanju svetnih, človeških in duhovnih razsežnosti kot tudi o času in krajih, kjer je dobival navdihe za svoje ustvarjanje, nam bo na svoj privlačen način spregovorila v predavanju o tem našem tomajskem pesniku in duhovniku. Tako se bomo ob praznovanju sedemstoletnice tomajske župnije spomnili tudi 20 letnice smrti našega rojaka, ki je svoj odnos do Tomaja lepo izpovedal v pesmi: Spomin mi rad zahaja v moj Tomaj, kjer sem preživljal svoja mlada leta, ki so bila z ljubeznijo prežeta do vsega, kar krasi moj rojstni kraj. Predavanje bodo dodatno obogatili tomajski šolarji in MPZ Tabor Lokev. 5. junij 2016 Ivan Tavčar: Albin Kjuder tomajski Primož Škabar: Tomajska knjižnica Kulturni dom Tomaj, ob 19h Ivan Tavčar se je rodil v Trstu, 21. aprila 1943. Tam je obiskoval je slovenske šole vse do diplome (Trgovski Tehnični Zavod). Delal je kot špediterski izvedenec in prokurist, sedaj pa je v pokoju. Tržaški Slovenec, pesnik, pisatelj, muzikolog, ki je po krvi in po kulturni umeščenosti pesnik treh jezikov in kultur: slovenske, italijanske in avstronemške. Že s tem dejstvom je najbolj značilen pesnik Trsta kot srednjeevropskega mesta. Italijanski literarni kritiki ga imajo tudi za najbolj izrazitega tržaškega pesnika, tako po kulturni širini kot po izvirni poetiki. V Italiji je bil odlikovan s prvo nagrado na osemindvajsetih pesniških natečajih, z drugo nagrado na dvaindvajsetih, s tretjo nagrado na tridesetih itd. Odlikovan je bil tudi s tridesetimi osebnimi nagradami za literarno ustvarjanje in udejstvovanje. Že vrsto let sodeluje s slovenskimi programi (Radio Trst A), z muzikološkimi oddajami (Schubert, Löwe, Bellini, Donizetti, cikli o samospevih itd). Ivan Tavčar je Kjudrov nečak, ki je veliko časa preživel pri svojem stricu. Zato so njegovi spomini na strica še toliko bolj pomembni, saj bomo o tomajskem župniku zvedeli marsikaj iz prve roke. Nečakovi spomini bodo starejšim osvežili spomine na moža, ki je veliko naredil za ohranjanje tako vere kot slovenstva na Primorskem, mlajšim pa bo predavanje odkrilo marsikatero zanimivost iz preteklosti Tomaja in njegove okolice. Primož Škabar, rojen 3. 3. 1966 v Kopru, je osnovno šolo obiskoval v Dutovljah, srednjo pa v Sežani. Šolanje je nadaljeval na Filozofski fakulteti v Ljubljani – smer Bibliotekarstvo in sociologija, leta 1993 je zagovarjal diplomsko delo z naslovom Albin Kjuder in Tomajska knjižnica. Od leta 1993 je zaposlen v sežanski Kosovelovi knjižnici kot vodja oddelka za nabavo. Primož Škabar je eden najboljših poznavalcev Tomajske knjižnice. Kot študent bibliotekarstva jo je temeljito pregledal, popisal in jo prikazal v diplomskem delu. Ker se je o vsebini knjižnice marsikaj domnevalo in govorilo, bomo tokrat lahko dejansko izvedeli, kaj se v njej nahaja in kako je bila urejena. Morda bomo potem še bolj cenili njen kulturni pomen za Tomaj in širšo regijo ter spoznali pomemben del Kjudrovega dela. 19. junij 2016 Razvoj duhovnije, spreminjanje farnih meja, cerkve, duhovniki v tomajski fari Kulturni dom Tomaj, ob 19h Miroslava Cencič s svojim izrednim poznavanjem zgodovine Tomaja in Krasa vselej navduši svoje poslušalce. Tako nam bo tudi tokrat spregovorila o nastanku tomajske duhovnije in o nadaljnjem razvoju tega za celoten Kras tako pomembnega verskega in kulturnega središča. Predstavila nam bo tudi duhovnike, ki so tu delovali in vsak po svoje prispevali k ohranjanju in rasti duhovnega in kulturnega življenja. 26. junij 2016 Praznovanje 700-letnice Ob 10h slovesna zahvalna sveta maša, ki jo bo v farni cerkvi v Tomaju daroval škof Jurij in ob tem blagoslovil tudi obnovljene orgle, po maši pa druženje ob domačih dobrotah in žlahtni kapljici na župnijskem dvorišču
Transcript of Župnija Tomaj 5. junij 2016 diplomsko delo z naslovom ...
ŽupnijaTomaj
Kajpraznujemo?Kolikopoznamosvojkrajinžupnijo?KolikovemoonjenizgodoviniinvloginaKrasu?SkaterimizakladiseponašaTomaj?Alipoznamokakšnovidnejšoosebnostizzgodovine,kijevplivalanarazvojnašegakrajainnašihprednikov?
22.maj2016DuhovnikinpesnikAlbertMiklavec
KulturnidomTomaj,ob19h
Miroslava Cencič (Žvabova) je upokojena docentka zadidaktiko, doktor pedagogike, zaslužna profesoricaUniverzenaPrimorskem.Ukvarjalase jes teorijovzgoje,zdidaktiko, s pedagoško psihologijo in metodologijo terobjavila več strokovnih in znanstvenih del. Po upokojitviraziskujenovejšozgodovinozlastiPrimorskeinKrasa.Stegapodročja je objavila 10 samostojnih del in preko 150publicističnihenotvrevijahinzbornikih.
Miroslava Cencič je pripravila doslej najpopolnejšo zbirkoMiklavčevih pesmi. O pesnikovem doživljanju svetnih,človeških induhovnih razsežnosti kot tudio času inkrajih,kjerjedobivalnavdihezasvojeustvarjanje,nambonasvojprivlačen način spregovorila v predavanju o tem našemtomajskem pesniku in duhovniku. Tako se bomo obpraznovanju sedemstoletnice tomajske župnije spomnilitudi 20 letnice smrti našega rojaka, ki je svoj odnos doTomajalepoizpovedalvpesmi:
SpominmiradzahajavmojTomaj,kjersempreživljalsvojamladaleta,kisobilazljubeznijoprežetadovsega,karkrasimojrojstnikraj.
PredavanjebodododatnoobogatilitomajskišolarjiinMPZTaborLokev.
5.junij2016IvanTavčar:AlbinKjudertomajskiPrimožŠkabar:Tomajskaknjižnica
KulturnidomTomaj,ob19h
Ivan Tavčar se je rodil v Trstu, 21. aprila 1943. Tam jeobiskovaljeslovenskešolevsedodiplome(TrgovskiTehničniZavod).Delal je kot špediterski izvedenec in prokurist, sedajpajevpokoju.
TržaškiSlovenec,pesnik,pisatelj,muzikolog,kijepokrviinpokulturniumeščenostipesniktrehjezikovinkultur:slovenske,italijanske in avstronemške. Že s tem dejstvom je najboljznačilenpesnikTrstakotsrednjeevropskegamesta.Italijanskiliterarni kritiki ga imajo tudi za najbolj izrazitega tržaškegapesnika,takopokulturniširinikotpoizvirnipoetiki.
V Italiji je bil odlikovan s prvo nagrado na osemindvajsetihpesniških natečajih, z drugo nagrado na dvaindvajsetih, stretjo nagrado na tridesetih itd. Odlikovan je bil tudi stridesetimi osebnimi nagradami za literarno ustvarjanje inudejstvovanje.
Ževrsto letsodelujesslovenskimiprogrami(RadioTrstA),zmuzikološkimi oddajami (Schubert, Löwe, Bellini, Donizetti,cikliosamospevihitd).
Ivan Tavčar je Kjudrov nečak, ki je veliko časa preživel prisvojemstricu.Zatosonjegovispomininastricašetolikoboljpomembni,sajbomootomajskemžupnikuzvedelimarsikajizprveroke.Nečakovispominibodostarejšimosvežilispominena moža, ki je veliko naredil za ohranjanje tako vere kotslovenstvanaPrimorskem,mlajšimpabopredavanjeodkrilomarsikatero zanimivost iz preteklosti Tomaja in njegoveokolice.
Primož Škabar, rojen 3. 3. 1966 v Kopru, je osnovno šoloobiskoval v Dutovljah, srednjo pa v Sežani. Šolanje jenadaljeval na Filozofski fakulteti v Ljubljani – smerBibliotekarstvo in sociologija, leta 1993 je zagovarjal
diplomsko delo z naslovom Albin Kjuder in Tomajskaknjižnica. Od leta 1993 je zaposlen v sežanski Kosoveloviknjižnicikotvodjaoddelkazanabavo.
Primož Škabar je eden najboljših poznavalcev Tomajskeknjižnice.Kotštudentbibliotekarstvajojetemeljitopregledal,popisal in joprikazal v diplomskemdelu. Ker se jeo vsebiniknjižnicemarsikajdomnevalo ingovorilo,bomotokrat lahkodejanskoizvedeli,kajsevnjejnahajainkakojebilaurejena.Morda bomo potem še bolj cenili njen kulturni pomen zaTomaj in širšo regijo ter spoznalipomembendelKjudrovegadela.
19.junij2016Razvojduhovnije,spreminjanjefarnihmeja,cerkve,
duhovnikivtomajskifari
KulturnidomTomaj,ob19hMiroslavaCencičssvojimizrednimpoznavanjemzgodovineTomaja inKrasavselejnavduši svojeposlušalce.Takonambotuditokratspregovorilaonastankutomajskeduhovnijein o nadaljnjem razvoju tega za celoten Kras takopomembnega verskega in kulturnega središča. Predstavilanam bo tudi duhovnike, ki so tu delovali in vsak po svojeprispevali k ohranjanju in rasti duhovnega in kulturnegaživljenja.
26.junij2016Praznovanje700-letnice
Ob10hslovesnazahvalnasvetamaša,kijobovfarnicerkvi
vTomajudarovalškofJurijinobtemblagosloviltudiobnovljeneorgle,pomašipadruženjeobdomačihdobrotahinžlahtnikapljicinažupnijskemdvorišču
Preteklih700letžupnije
Župnija Tomaj praznuje 700-letnico svojega obstoja. Leta1316jenamrečnastalprviznanidokument,kidoloča,dajeTomaj samostojna plebanija z določenimi farnimimejami,in umešča novega duhovnika, plebana, in duhovnegapomočnika, klerika, saj je prejšnji pleban umrl. Listino zdatumom 11. maj 1316, napisano v latinščini napergamentni papir, je podpisal tržaški škof RudolfoPedrazzani. V listini so navedeni tudi kraji, v katerih imatomajskidušnipastir"pievan"pravicododajatev.Stemsodoločene tudi farne meje, ki obsegajo naslednja naselja:Tomaj – Thomai, Križ – Cruce, Šepulje – Xipulan, Kazlje –Caslan,Utovlje–Ottoglan,Dobravlje–Dobragna,obeBrdi–duabusBradia,Dutovlje–Dotoglan,Godnje–Godignian,Kreplje – Crepeglian, Avber – Alber, Kopriva – Chopriva,Brje – Breina, Skopo – Skop, Krajna vas – Crayhavas,Ponikve–Ponicha,Gradnje–Gradina,SežanskoGradišče–Gradische,Šmarje–LisovacoziromaSv.MarijavLeškovju,Vrhovlje – Vorcoglian, Repentabor – S. Maria Reypen,Voglje–VoglantervasiTernovicainSagragan,kijuniveč.Iz vsebine te listine je mogoče sklepati, da je Tomajskapražupnijaobstajalažepredtemletom,točnegapodatkaonjeni ustanovitvi pa ni. Na podlagi splošnega razvojakrščanstva inorganizacijecerkvev tistemobdobjusi lahkoustvarimoleokvirnopredstavootem.Ponekaterihvirihnajbi bila v teh krajih prva krščanska občina izven tržaškegaobzidja že v prvem obdobju pokristjanjevanja (4.-6.stoletje). Za podeželje je tržaški kapitelj imenovalduhovnike ekspozite, plebane, ki so delovali v imenuškofijskih duhovnikov, kanonikov. Lahko so maševali inspovedovali,sv.krstpajebilomogočeprejetisamodvakratletno na sedežu škofije v Trstu. Pozneje, v 12. stoletju soplebani dobili cerkveno samostojnost, smeli so deliti vsezakramente. Začetek Tomajske pražupnije verjetno seganekako v to obdobje. Tudi stara cerkev svetega Petra inPavla v Tabru je, sodeč po slogu, notranjih in zunanjihznakihmoralabitiiztistihčasov.V srednjem veku so pražupnije razpadale na vse manjšežupnije, te pa so se povezovale v dekanije in leta 1864 jebilaustanovljenaTomajskadekanija,ki jeobsegalažupnijeTomaj,Avber,Repentabor,SežanainPovir.
Tomajska župnija je bila spet povzdignjena v pomembnocerkveno središče, ko je bil tomajski župnik Albin Kjuderleta1955 imenovanzaprelata terbil vkoprski stolnici13.novembra 1955 slovesno ustoličen za apostolskegadelegata za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije indobil vse škofovske pravice ter javno prevzel skrb polegobširne tomajske župnije in dekanije še nad 46 župnijami.Leta 1961 pa je bil imenovan za apostolskegaadministratorjaslovenskegadela tržaško-koprskeškofije inje do leta 1964 bilo tako v Tomaju cerkveno središčeslovenskega dela koprske škofije, od koder je hodil našžupnik po župnijah birmat, pregledovat, svetovat in urejatvsecerkvenezadeve.Danes župnija Tomaj obsega vasi Tomaj, Križ, Šepulje,Utovlje, Dobravlje, Filipčje Brdo in Grahovo Brdo. Skorajvsaka vas ima svojo cerkev ali vsaj kapelico. V Tomaju sosvoj čas stale kar tri: cerkvica v Tabru (iz najzgodnejšegaobdobjaplebanije,obnovljenal.1619inpodrta l.1896,koso gradili samostan), cerkev na Britofu (prav tako izzgodnjega obdobja plebanije in večkrat povečana terobnovljena)infarnacerkevnavrhugriča(izleta1637).
Vabilo
Vsežupljaneinvse,kijihzanimanaškrajinnašapreteklostter kulturna in zgodovinska dediščina, lepo vabimo napredavanja, prirejena ob priložnosti visoke obletnice našežupnije.Nazadnjempredavanju,19.junija,bopredvidomana voljo tudi Zbornik župnije Tomaj z zbranimi vsebinamipredavanjinšedrugimiprispevkirazličnihavtorjev.S ponosom in hvaležnostjo se lahko ozremo nazaj vpreteklost,nasvojeprednikeinnjihovodelo;prosimoinsetrudimo,dasebodoenakolahkotudinašizanamci. župnikssodelavci
700-letnicažupnijeTomaj
maj,junij2016
