Univerza v Novi Gorici - ung.si fileKulturna zgodovina – prva in druga stopnja ter drugostopenjski...
Transcript of Univerza v Novi Gorici - ung.si fileKulturna zgodovina – prva in druga stopnja ter drugostopenjski...
… kaj bi se zgodilo, ko bi imel Shakespeare čudovito nadarjeno sestro … V. Woolf / Preveč je namreč hlapcev in tlačanov, preveč jih je v dolini šentflorjanski! I. Cankar / Brezbarvne zelene ideje divje spijo. N. Chomsky / O kako daleč, daleč si, Medana,- ti moja tiho, draga, rojstna vas!- Ko mislim náte, skrijem svoj obraz- in vem takrát, kakó je solza slana. A. Gradnik / Nekatere so zelo neubo-gljive, še zlasti glagoli – ti so najbolj ošabni. S pridevniki lahko počneš, kar se ti zljubi, z glagoli pa ne ... L. Carrol / Torej ženska bodi učena? poreče kdo z grozo. Nikakor ne učena, temveč samo izobražena. P. Pajk / Króg têbe pa svinčêna tôča, / In dèž krváv in solz pôtok, / In blísk in grom, – oh, bítva vróča! S. Gregorčič / Živjo Amerika, kjer so ženske prve! M. Prisland / Po vsej Evropi ugašajo luči. Ne bomo jih videli več za našega življenja. E. Grey / Nostalgia isn't what it used to be. P. De Vries / Z ruskih step veliki Stalin kliče zmagovito, z naših se gora odziva mu tovariš Tito. / Zgodovina je dialog med preteklostjo in sedanjostjo. / Evidentia in narratione / Če kdo želi ostati tujec v svoji deželi, gost v lastnem mestu in večni otrok v znanju, mu pustite, da dela po svoje. W. Camden / Principi di una scienza nuova d'intorno alla comune natura delle nazioni G. Vico / Zgodovina je ena od devetih umetnosti, tistih, ki jim je grški svet dosodil muzo. N. Zemon Davis / S časom se vse spremeni; ni razloga, zakaj bi bil jezik pri tem univerzalnem zakonu izjema. F. de Saussure / Logika in matematika nista nič drugega kot posebni jezikovni strukturi. J. Paiget / A language is a dialect with an army and navy. M .Weinreich / Kdor vlada, je v borbi s kaosom in v borbi z mrakom ni vesti. A. Novačan / Die Philosophen haben die Welt nur verschieden interpretiert; es kommt aber darauf an, sie zu verändern. K. Marx /
Morphology is an interesting field of inquiry in
c u r r e n t l i n -
Univerza v Novi Gorici Fakulteta za humanistiko
Informacije: tel.: 05 331 52 37 | faks: 05 331 53 85 | e-pošta: [email protected] | http://www.ung.si
Naslov: Univerza v Novi Gorici Fakulteta za humanistiko
Oblikovanje: A-media d. o. o., Šempeter pri Gorici
Fotografije: Arhiv Univerze v Novi Gorici
Založnik: Univerza v Novi Gorici, Vipavska 13, Rožna Dolina, Nova Gorica
Leto izida: 2012
Priprava in tisk: A-media d. o. o., Šempeter pri Gorici
Število natisnjenih izvodov: 1500
Brezplačna publikacija. Publikacija je financirana iz javnih sredstev.
FAKULTETA ZA HUMANISTIKO Dekanja: izr. prof. dr. Katja Mihurko Poniž
Fakulteta za humanistiko združuje s petimi akreditiranimi programi (Slovenistika – prva in druga stopnja,
Kulturna zgodovina – prva in druga stopnja ter drugostopenjski študij Migracije in medkulturni odnosi) študij
klasičnih humanističnih vsebin in aktualnih znanj. Naši programi dosegajo visoko kakovostno znanstveno,
strokovno in didaktično raven, študente in študentke usposabljamo za nadaljevanje študija ter za raziskovalno
in strokovno delo doma ali v tujini. Sodelavci in sodelavke Fakultete za humanistiko v slovenski prostor
uvajamo in v njem razvijamo nove metodologije dela v humanistiki in z njimi proučujemo krajevne značilnosti
in širše svetovne pojave. Našo pedagoško in raziskovalno skupino sestavljajo v glavnem mladi, a že uveljavljeni
znanstveniki; veliko jih je del svojega izobraževanja opravljalo v tujini, kjer se še naprej vključujejo v znanstvene
ali strokovne projekte. To omogoča hiter in uspešen pretok idej iz mednarodnega v slovenski prostor in
obratno, študente in študentke pa vzpodbuja k ustvarjalnemu študiju na matični ustanovi in na univerzah v
tujini. V prihodnosti načrtujemo obogatitev študijskih vsebin z novimi programi in predmeti, ki bodo – zveste
staremu humanističnemu geslu Animus facit nobilem – ponujale znanja in vedenja, ki jih dosedanji študiji na
slovenskih univerzah ne ponujajo.
4
Nova Gorica je modernistično mesto na zahodni
meji Slovenije. Je kulturno, gospodarsko in
upravno središče severne Primorske. V Novi
Gorici so Slovensko narodno gledališče (http://
www.sng-ng.si/), Goriška knjižnica Franceta
Bevka (http://www.ng.sik.si/), Goriški muzej
(http://www.goriskimuzej.si/), Kulturni dom Nova
Gorica, dva velika igralniško-zabaviščna centra,
Perla in Park, v izgradnji je kompleks kinodvoran, na
voljo pa so tudi veliki nakupovalni centri itd. Ob tem
pa ne smemo pozabiti tudi na alternativno kulturo,
ki jo v okviru dejavnosti kot so čitalnica Babel,
galerija Tir in multimedijski center Mostovna goji
zlasti Zavod neinstitucionalne kulture Masovna.
V neposredni okolici je več kulturnozgodovinskih
znamenitosti, med drugim Frančiškanski samostan
na Kostanjevici nad Novo Gorico, romarska cerkev
na Sveti gori, samo mesto pa leži prav na meji
dveh velikih vinorodnih območij, Goriških brd in
Vipavske doline.
Poseben čar daje Novi Gorici državna meja, ki je
speljana skozi strnjeno somestje Nove Gorice,
Šempetra pri Gorici in italijanske Gorice. V
italijanski Gorici je poleg številnih italijanskih tudi
več slovenskih kulturnih ustanov, med drugim
knjižnica ter dva slovenska kulturna domova.
5
Študijski program Slovenistika prve stopnje je
univerzitetni dodiplomski program.
Trajanje študija: šest semestrov = 180 ECTS
Naziv: diplomirani slovenist oz. diplomirana
slovenistka
Št. vpisnih mest: 30
Univerzitetni študijski program Slovenistika je
prvi študijski program s področja humanistike,
ki smo ga začeli izvajati na Univerzi v Novi Gorici.
Namen študijskega programa Slovenistika ni v
„posnemanju” že obstoječih programov s tega
področja, ampak v ponujanju novih vsebin,
drugačnih metodologij, izvirnih pristopov.
Tradicionalno slovenistično delitev na jezikovne
in literarne vsebine nadgrajujemo z uvajanjem
Univerzitetni študijski program SLOVENISTIKA (1. stopnja)
temeljnih in izbirnih predmetov s področja
splošnega jezikoslovja in literarne teorije, jezikovne
in književne pojave preučujemo z metodami, ki so
v slovenskem prostoru nove, bogat nabor izbirnih
predmetov, smiselno urejenih po področjih,
pa študentom in študentkam omogoča, da se
seznanijo z vsebinami, s katerimi se bodo srečevali
pri nadaljnjem študiju ali na delovnem mestu.
Profesorji študente že med študijem spodbujajo
k samostojnemu raziskovanju posameznih tem ali
problemov in jih ob strokovnih vsebinah s področja
književnosti in jezika seznanjajo tudi z drugimi
humanističnimi in družboslovnimi vsebinami,
kar jim omogoča lažji prehod na raziskovalne
programe druge stopnje ali nadaljevanje študija za
pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe.
Tisti študenti, ki se želijo po opravljeni prvi
stopnji zaposliti, lahko izbirajo med „praktičnimi”
vsebinami, ki jih bodo potrebovali v prihodnji
službi (računalništvo, lektoriranje, podjetniški
seminar …).
6
Študij na UNG je po eni strani povezan z okoljem, v
katerem se odvija: študenti se seznanijo z dinamiko
medkulturnih stikov in vplivov, s kulturo sosednjih
narodov in z metodami preučevanja vseh teh
pojavov. Po drugi strani pa je študij mednarodno
primerljiv in zanimiv: splošne jezikoslovne in
literarne vsebine, teorije, metodologije, študij tujih
jezikov in svetovne književnosti – so dejavniki, ki
našim študentom omogočajo nadaljevanje študija
ali iskanje zaposlitve doma ali v tujini.
Vpisni pogoji
Na univerzitetni študijski program Slovenistika se
lahko vpišejo kandidati, ki so končali srednjo šolo
z maturo. Vpišejo se lahko tudi kandidati, ki so
opravili poklicno maturo, vendar le z izpitom iz
enega izmed maturitetnih predmetov: zgodovina,
sociologija, filozofija ali psihologija (izbrani predmet
ne sme biti predmet, ki ga je kandidat opravil pri
poklicni maturi). Na program se lahko prepišejo
tudi študentje iz drugih visokošolskih in višješolskih
študijskih programov. Prepisanim študentom in
diplomantom katerih koli visokošolskih strokovnih
in univerzitetnih študijskih programov študijska
komisija lahko prizna opravljene izpite, ki po
obsegu in zahtevnosti ustrezajo standardom
Univerze v Novi Gorici.
Zaposljivost
Diplomanti bodo obvladali širok razpon
humanističnih znanj, zato bodo lahko zaposlitev
iskali v raziskovalnih organizacijah, kulturnih
ustanovah, medijskih hišah, v založništvu, v
javni upravi, v mednarodnih organizacijah, v
privatnem sektorju in v raznih strokovnih službah,
z nadaljevanjem študija in pridobitvijo pedagoško-
andragoške izobrazbe pa tudi v vzgojno-
izobraževalnih organizacijah.
Opis programa
Program se iz leta v leto spreminja, posodablja,
bogati – v skladu z novimi znanstvenimi odkritji, s
potrebami družbe in z željami študentov. Program
je ovrednoten s kreditnimi točkami po evropskem
sistemu ECTS, kar daje študentom možnost, da se
med študijem ali po njem vključijo v druge študijske
programe doma in po svetu. Predmetnik je zasnovan
tako, da omogoča pridobitev širokega temeljnega
znanja na področjih slovenistike, splošnega
jezikoslovja in literarnih ved. Obvezne predmete, pri
katerih se študentje seznanijo s temeljnimi znanji s
področij jezikoslovja in literarnih ved, dopolnjujejo
izbirni predmeti, ki ponujajo poglobitev vsebin ter
interdisciplinarno širjenje znanja.
7
1. LETNIK sem./ vaje ECTS
Slovenski jezik – Slovenski knjižni jezik 30 30 6
Slovenski jezik – Glasoslovje 40 20 6
Slovenska književnost 1 60 60 12
Uvod v študij književnosti z literarno teorijo 45 45 8
Pregled svetovne književnosti I 60 30 8
Osnove računalništva 15 45 3
Pisanje zvrstnih besedil 30 30 3
Splošno jezikoslovje I 40 20 6
Lektorat tujega jezika I 60 60 8
Skupaj 60
2. LETNIK predavanja sem./ vaje ECTS
Slovenski jezik – Morfologija 40 20 6
Slovenski jezik – Skladnja 40 20 6
Slovenska književnost II 60 60 12
Pregled svetovne književnosti II 30 30 6
Sociolingvistika 30 30 6
Lektorat tujega jezika II 60 60 8
Izbirni predmeti 16
Skupaj 60
3. LETNIK ECTS
Slovenski jezik – Pomenoslovje 20 10 3
Slovenski jezik – Besediloslovje 20 10 3
Slovenski jezik – Jezikoslovni seminar 30 3
Slovenska književnost III 45 45 9
Jezikovne tehnologije 30 30 4
Literatura na stičišču 30 30 6
Izbirni predmeti 20
diplomsko delo 12
Skupaj 60
8
Izbirni predmeti: Semiotika in teorija simbolov, Frazeologija, Dialektologija, Zgodovina slovenskega jezika,
Slovenska uprizoritvena umetnost, Literatura in druge umetnostne zvrsti, Uvod v literarno interpretacijo,
Jezikovnosvetovalni seminar, Metodologija literarnega raziskovanja, Izbrana poglavja iz starejše slovenske
književnosti / novejše slovenske književnosti / svetovne književnosti / kulturne zgodovine (vse po 4 ECTS = 30
ur predavanj + 30 ur vaj) Psiholingvistika, Pragmatika (oboje po 2 ECTS = 30 ur predavanj)
Lektorati angleščne, italijanščine, španščne, francoščine, nemščine, furlanščine (vse po 8 ECTS = 60 ur predavanj
+ 60 ur vaj). Izvajanje izbirnih predmetov v posameznem letu je odvisno od zanimanja študentov.
Informacije: tel.: 05 331 52 37 | faks: 05 331 53 85 | e-pošta: [email protected] | http://www.ung.si
9
Univerzitetni študijski program KULTURNA ZGODOVINA (1. stopnja)
Direktorica: izr. prof. dr. Petra Svoljšak
Študijski program Kulturna zgodovina prve stopnje
je univerzitetni dodiplomski program.
Trajanje študija: šest semestrov = 180 ECTS
Naziv: diplomirani zgodovinar oz. diplomirana
zgodovinarka
Št. vpisnih mest: 40
Izviren in inovativen študijski program
Kulturna zgodovina je utemeljen na slovenski
kulturnozgodovinski tradiciji, saj smo Slovenci kot
skupnost smisel in možnost svoje samobitnosti
dolgo razpoznavali izključno v kulturi. Zato je
kulturna zgodovina v časovno-razvojni perspektivi
brez dvoma ena osrednjih humanističnih disciplin
na Slovenskem, ki pa je šele na Univerzi v Novi
Gorici dobila svoj samostojni program.
10
Študijski program Kulturna zgodovina zajema vse
tiste vsebine, ki so potrebne za uspešno opravljanje
poklica univerzitetni diplomirani zgodovinar/
zgodovinarka. Temeljni cilj študijskega programa
je izobraziti strokovnjake, ki bodo sposobni
opravljati dela na področju raziskovalnih, kulturnih
in upravnih dejavnosti. Za doseganje pričakovanih
ciljev študij študente seznanja s temeljnimi
vsebinami kulturne zgodovine, zgodovine idej in
ideologij ter intelektualnega razvoja.
Velik delež študijskega programa je namenjen
antičnemu obdobju, ki bistveno zaznamuje prav
razvoj severnoprimorskega prostora. Obenem pa
program Kulturna zgodovina zajema več vsebin in
področij (pravna zgodovina, cerkvena zgodovina,
agrarna zgodovina, kulturna dediščina, zgodovina
osebe in njenih položajev, zgodovina idej), ki so
v slovenski študijski tradiciji izvirni. To omogoča
tudi uvajanje temeljnih in izbirnih predmetov
ter smiselno, tako vsebinsko kot metodološko,
povezovanje z drugimi humanističnimi in
družboslovnimi vsebinami.
Ob pridobivanja teoretičnega znanja študenti
bogatijo svoje obzorje z reševanjem konkretnih
delovnih nalog in raziskovanjem tem, ki so
zanimive tako za lokalno okolje kot mednarodni
prostor. Na stičišču slovanskega, romanskega in
germanskega sveta pomeni tako zastavljeni študij
zgodovine tudi pomembno oporo slovenski
skupnosti v zamejstvu.
Vpisni pogoji
Na študij kulturne zgodovine se lahko vpišejo
kandidatke in kandidati, ki so končali srednjo
šolo z maturo, in kdor je opravil poklicno maturo
v katerem koli srednješolskem programu ter izpit
iz enega izmed predmetov mature. Kandidat
mora opraviti izpit iz izbirnega maturitetnega
predmeta zgodovina. Ce je omenjeni izpit opravil
v okviru poklicne mature, mora opraviti katerikoli
drugi maturitetni predmet: sociologijo, geografijo,
filozofijo ali psihologijo.
Zaposljivost
Diplomanti so zaposljivi v raziskovalnih inštitutih in
drugih raziskovalnih organizacijah, izobraževalnih
ustanovah, ki se ukvarjajo z izobraževanjem
odraslih, v časopisnih organizacijah, zavodih za
varstvo kulturne dediščine, v arhivih, različnih
kulturnih organizacijah, nekaterih upravnih
službah, v notarskih pisarnah, pri zemljiški knjigi
ali na tujih in domačih univerzah. Z nadaljevanjem
študija in pridobitvijo pedagoško-andragoške
izobrazbe pa bodo zaposljivi tudi v vzgojno-
izobraževalnih organizacijah.
Informacije: tel.: 05 331 52 37 | faks: 05 331 53 85 |
e-pošta: [email protected] | http://www.ung.si
11
1. LETNIK predavanja sem./vaje ECTS
Družba in kultura vzhodnoalpskega prostora od
prazgodovine do visokega srednjega veka60 45 8
Svetovne vojne 20. stoletja 60 45 8
Politična zgodovina Habsburške monarhije 60 45 8
Pravna zgodovina 60 45 8
Uvod v študij zgodovine 60 45 8
Nemščina / Latinščina 60 45 8
Izbirni predmeti 12
Skupaj 60
2. LETNIK predavanja sem./vaje ECTS
Stari vzhod in kultura antične družbe 60 45 8
Kultura fevdalne družbe 60 45 8
Kulturna zgodovina slovenskega prostora 60 45 8
Gospodarska zgodovina 60 45 8
Kultura regij in obmejnih prostorov 60 45 8
Nemščina / Latinščina 60 45 8
Izbirni predmeti 12
Skupaj 60
3. LETNIK predavanja sem./vaje ECTS
Evropa v obdobju revolucij 60 45 8
Zgodovina historiografije 60 45 8
Agrarna zgodovina 60 45 8
Temeljne zgodovinske znanosti 60 45 8
Diplomska naloga 16
Izbirni predmeti 12
Skupaj 60
Izbirni predmeti: Statistične metode, Metodologija empiričnega dela v humanistiki, Kulturna dediščina v historični
perspektivi, Arhivistika, Zgodovina in literatura (vsi po 6 ECTS = 90 ur predavanj in seminarjev oziroma vaj); Spomin
in zgodovina (4 ECTS), Športna kultura in prosti čas v zgodovini (2 ECTS).
Lektorati angleščine (I in II), italijanščine (I in II), furlanščine (vsi po 6 ECTS = 45 ur predavanj + 45 ur vaj).
Izvajanje izbirnih predmetov v posameznem letu je odvisno od zanimanja študentov.
12
Študijski program Slovenistika druge stopnje je
magistrski študijski program.
Trajanje študija: štiri semestre = 120 ECTS
Naziv: magister slovenistike oz. magistrica
slovenistike
Študijski program druge stopnje Slovenistika
je 2-letni magistrski študijski program in je
nadaljevanje 3-letnega študijskega programa
Slovenistika, vendar se na študij lahko vpišejo
tudi študentje iz drugih študijskih smeri. Ima dve
študijski smeri: Jezikoslovje in Literarne vede. Glavne
značilnosti programa so poudarek na samostojnem
raziskovalnem delu, veliko število izbirnih vsebin,
poudarjanje krajevne specifike, mednarodna
primerljivost in sprotno posodabljanje programa.
Magistrski študijski program Slovenistika omogoča
tudi povezovanje vsebin z obeh smeri, tako
Jezikoslovja kot tudi Literarnih ved, saj lahko
študenti izberejo veliko število predmetov tudi
z druge smeri, s čimer si pridobijo celovito
slovenistično izobrazbo, lahko pa se študentje
usmerijo v zgolj eno področje študija, s čimer
si zagotovijo trdne temelje za nadaljnje delo na
izbranem področju .
Magistrski študijski program SLOVENISTIKA (2. stopnja)
Smer Jezikoslovje
Študijska smer Jezikoslovje je bolj kot študiju
slovenistike namenjena študiju jezikoslovja. Smer
se posveča preučevanju jezika v okviru tradicije
formalnega jezikoslovja tvorbeno-pretvorbene
slovnice. Program je zastavljen po vzoru
uveljavljenih magistrskih študijskih programov
jezikoslovja drugod po svetu in se kot tak
oddaljuje od ostalih jezikoslovnih programov na
slovenskih univerzah. Študij je sestavljen iz štirih
obveznih in serije izbirnih predmetov.
13
Smer Jezikoslovje
1. LETNIK(ure) ECTS
Skladnja 90 9
Fonetika in fonologija 90 9
Semantika 90 9
Formalne osnove jezikoslovja 30 6
Individualno raziskovalno delo I 9
Izbirni predmeti 18
2. LETNIK
Izbirni predmeti 24
Individualno raziskovalno delo II 24
Magistrsko delo 12
Skupaj 120
Izbirni predmeti (izbor): Skladnja II, Fonologija II, Korpusno jezikoslovje, Dialektologija, Besediloslovje, Izbrana
poglavja iz jezikoslovnih ved, Sociolingvistika, Antropološka lingvistika, Nevrolingvistika, Morfofonologija,
Leksikalna gramatika in semantika, Historično jezikoslovje, Teorija komunikacije, Logika in analitična filozofija,
Analiza manj znanega jezika, Zgodovina filozofije jezika, Retorika, Pragmatika, Psiholingvistika (vsi po 6 ECTS =
60 ur predavanj in seminarja oz.vaj).
14
Smer Literarne vede
Smer Literarne vede sestavljajo obvezni predmeti s področij literarnih ved in jezikoslovja, ki se navezujejo na
slovensko književnost. Izbirne predmete lahko kandidati izbirajo z obeh smeri, s težiščem na literarnovednih
predmetih. Ob obveznih predmetih, ki podajajo temeljne literarnovedne vsebine in poglabljajo jezikoslovno
znanje, študenti na smeri Literarne vede izbirajo predmete iz treh modulov: Slovenska književnost med
srednjim vekom in romantiko, Literature manjšin in malih narodov, Študiji spolov in književnost.
1. LETNIK (ure) ECTS
Metodologija literarnega raziskovanja 90 9
Sodobne literarne teorije 90 9
Metodologija medkulturnih študij 90 9
Skladnja / Fonetika in fonologija 60 6
Individualno raziskovalno delo I 9
Izbirni predmeti 18
2. LETNIK
Izbirni predmeti 18
Obvezni izbirni predmet s smeri jezikoslovje 6
Individualno raziskovalno delo II 24
Magistrsko delo 12
Skupaj 120
Izbirni predmeti · Študije spolov in književnost: Reprezentacije spolov v slovenski književnosti, Spolni
stereotipi v slovenski mladinski književnosti, Sociologija spolov idr. · Slovenska književnost med
srednjim vekom in romantiko: Slovensko srednjeveško slovstvo in evropski kontekst, Slovstvo slovenskih
protestantskih piscev idr. · Literature manjšin in malih narodov: Sociologija in estetika manjšinskega pisanja,
Slovenska književnost v diaspori, Literarno ustvarjanje v tujejezičnem okolju idr. (vsi po 6 ECTS = 60 ur).
15
Informacije: tel.: 05 331 52 37 | faks: 05 331 53 85 | e-pošta: [email protected] | http://www.ung.si
16
Magistrski študijski programKULTURNA ZGODOVINA (2. stopnja)
Študijski program Kulturna zgodovina druge
stopnje je magistrski študijski program.
Trajanje študija: štiri semestre = 120 ECTS
Naziv: magister zgodovine oz. magistrica
zgodovine
Št. vpisnih mest: 30
Magistrski program kulturne zgodovine je
raziskovalno usmerjen. Temeljni cilj študijskega
programa je izobraziti strokovnjake, ki bodo
sposobni opravljati dela na področju raziskovalnih,
kulturnih in upravnih dejavnostih, kjer je potrebno
obvladovanje kulturnozgodovinskih znanj in
veščin, ki jih zahtevajo pomožne zgodovinske
vede. Magister zgodovine bo sposoben opravljati
aplikativno delo in vzpostaviti celovite in tvorne
odnose med strokovnjaki iz različnih znanstvenih
disciplin, ki morajo nujno sodelovati pri reševanju
praktičnih in raziskovalnih problemov na področju
kulturne zgodovine.
Program zaradi individualizacije in poglobitve
posameznih kulturnozgodovinskih problematik
dopušča veliko prostora posameznikovim
predstavam in željam o študijski problematiki ter
je še posebej odprt za vsebine drugih študijskih
programov. Kompleksno znanje omogoča hitrejšo
reakcijo na probleme, ki se v družbi pojavljajo
zaradi nerešenih vprašanj iz preteklosti, s čimer se
oblikujeta strpnost in konkurenčnost v obmejnem
prostoru. Študijski program osredinja svojo
pozornost na reflektirano življenje z zgodovino in
v njej. Študentje med študijem razvijejo kritično
reflektirano zavest o slovenstvu, evropejstvu in
svetovljanstvu. Tako spoznajo, da se osebne in
skupinske identitete različnih ravni ne izključujejo.
Magistrant je sposoben sodelovanja in povezovanja
z različnimi strokami tako v teoriji kot praksi – oboje
je conditio sine qua non v sodobnem pojmovanju
zgodovine. Študijski program s svojimi obveznimi
in izbirnimi predmeti poleg teoretičnega znanja še
posebej spodbuja k reševanju konkretnih delovnih
problemov (prijava projektov, izdelava elaboratov,
mikroraziskave, skupinsko delo, iskanje tematik).
Informacije: tel.: 05 331 52 37 | faks: 05 331 53 85 | e-pošta: [email protected] | http://www.ung.si
17
Vpisni pogoji
Končan študijski program prve stopnje v obsegu vsaj 180 ETCS s področij zgodovine, etnologije, antropologije,
vzgoje in izobraževanja, sociologije, kulturologije, političnih ved, teologije, prava ali sorodnih disciplin.
1. LETNIK (ure) ECTS
Intelektualna zgodovina slovenskega prostora 120 10
Zgodovina krščanstva in katoliške cerkve 120 10
Spol in moč (Zgodovina osebe ter njenih pravnih položajev in vlog) 120 10
Nacionalni problemi v Habsburški monarhiji 120 10
Izbirni predmeti 1 120 10
Izbirni predmeti 2 120 10
2. LETNIK
Evropska družba 20. stoletja 120 10
Izbirni predmet 1 120 10
Izbirni predmet 2 120 10
Magistrsko delo 30
Skupaj 120
Izbirni predmeti:
Srednjeevropska in mediteranska kulturna dediščina v historični perspektivi, Moderna
Evropa, Moderna zgodovinska zavest in zgodovina idej, Goriška od dežele do regije (vsi po 10 ECTS = 60 ur in
predavanj in 60 ur seminarjev).
18
19
Direktorica: izr. prof. dr. Marina Lukšič Hacin
Trajanje študija: štiri semestre = 120 ECTS
Naziv: European Master in Migration and
Intercultural Relations
Št. vpisnih mest: 25
Mednarodni študijski program Migracije in
medkulturni odnosi (angl. European Master in
Migration and Intercultural Relations) je plod
sodelovanja med evropskimi in afriškimi
univerzami, pod vodstvom Univerze v Oldenburgu
(Nemčija). V akademskem letu 2011/12 se je
program prvič začel izvajati s podporo elitnega
programa za mednarodno sodelovanje in
izmenjavo študentov in profesorjev na področju
visokega šolstva, Erasmus Mundus.
Evropska komisija je program prepoznala kot
edinstven predvsem zaradi interdisciplinarne in
medkulturne perspektive. Študij se osredinja na
človekove pravice, demokratične vrednote, socialno
državo in trg dela, to je na izzive, s katerimi se
soočajo tako države članice EU kot širši globalni svet.
S pomočjo programa Erasmus Mundus bo
študijski program Migracije in medkulturni odnosi
slovenskemu okolju približal izzive, s katerimi
se soočamo tudi sami, po drugi strani pa bo
naše vedenje in videnje prihodnosti promoviral v
akademskem prostoru EU, Afrike in širše po svetu.
Temeljni cilj mednarodnega študijskega programa
Magistrski študijski programMIGRACIJE IN MEDKULTURNI ODNOSI
je usposobiti izvedence, ki bodo s pomočjo
pridobljenega teoretičnega, metodološkega
in empiričnega znanja s poudarkom na
interdisciplinarnih pristopih in transkulturnih vidikih
migracij pripravljeni na vodenje oziroma samostojno
izvajanje znanstvenoraziskovalnih projektov. Ker
bodo poleg tega dobili vpogled tudi v praktično
delo z migranti v medkulturnem kontekstu,
bodo sposobni kritično ovrednotiti obstoječe
migracijske študije ter aktualne prakse in strategije
v okviru migracijskih in integracijskih politik. S
pridobljenimi izvedenskimi znanji za načrtovalno,
usklajevalno in ocenjevalno delo na tem področju
bodo lahko suvereno sooblikovali in uresničevali
strategije formalnopravnega in praktičnega urejanja
medkulturnih odnosov, povezanih z migracijami.
Sodelujoče univerze: Univerza v Novi Gorici
(Slovenija), Univerza v Oldenburgu (Nemčija),
Univerza v Stavangerju (Norveška), Južnočeška
univerza v Ceških Budějovicah (Ceška), Ahfad
univerza for Women (Sudan), Makerere University
Kampala (Uganda) in Mbarara znanstvena in
tehnična univerza (Uganda).
Študij se v prvem letu izvaja v Nemčiji in na
Norveškem, drugo leto pa študentje glede na izbiro
modulov potujejo na tisto partnersko univerzo, ki
izbrane module izvaja. Na voljo je omejeno število
štipendij.
20
Vpisni pogoji
Zaključen študijski program prve stopnje s področja družboslovja, zgodovine, kulturologije, pedagogike,
prava, ekonomije in novinarstva, s povprečno oceno najmanj 8. Zahtevano je predhodno znanje o migracijah,
medkulturnih odnosih in empiričnih metodah raziskovanja, kar študent dokazuje s predložitvijo potrdil o
relevantnih modulih, opravljenih na dodiplomski stopnji. Študentje, katerih materni jezik ni angleščina in ki
na dodiplomski ravni niso bili vpisani v program, ki se je izvajal v angleškem jeziku, morajo predložiti dokazilo
o poznavanju angleškega jezika. Izbor kandidatov izvede mednarodni konzorcij sodelujočih univerz na
podlagi uspeha na predhodnem študiju, izkušenj na področju migracij in medkulturnih odnosov, motivacije
in poznavanja jezikov.
Zaposljivost
S pridobljenim teoretičnim, metodološkim in empiričnim znanjem s poudarkom na interdisciplinarnih
pristopih in transkulturnih vidikih migracij bodo magistri pripravljeni na zaposlitev v raziskovalnih organizacijah,
v vladnih in nevladnih organizacijah, pristojnih za migracije in begunce, v izobraževalnih ustanovah itd.
Več informacij na spletnem naslovu: http://www.emmir.org
Informacije: tel.: 05 331 52 37 | faks: 05 331 53 85 | e-pošta: [email protected] | http://www.ung.si
21
Ob pedagoški dejavnosti Fakulteta za humanistiko organizira tudi druge oblike izmenjave humanističnih znanj
in spoznanj:
- okrogle mize
- pogovorni večeri
- predstavitve knjig
- simpoziji, konference
- lektorati tuji jezikov
- intenzivni jezikovni tečaji slovenskega jezika za študente na Erasmus izmenjavi (EILC)
Sodelujemo z Raziskovalnim centrom za humanistiko UNG, Kariernim centrom UNG, Slovenskim izobraževalnim
konzorcijem, Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti
22
Poslanstvo in vizijaFakultete za humanistiko
Poslanstvo
Poslanstvo Fakultete za humanistiko je podajanje tradicionalnih in novih (v slovenskem prostoru doslej le
redko predavanih) humanističnih spoznanj, ki temeljijo na aktualnih mednarodno odmevnih znanstvenih
izsledkih, umestitev teh vsebin v slovenski prostor ter spodbujanje večkulturnosti. Dodana vrednost vseh
programov na Fakulteti za humanistiko so vsebine, ki so izjemno pomembne za strpen medkulturni dialog
v obmejnem prostoru. V njem je študij humanistike vitalnega pomena, saj pomaga razumeti preteklost, ki
je nekoč pomenila dejavnik, zaradi katerega je bilo sožitje oteženo. A v Evropi brez meja je danes prav tako
pomembno spoštovanje nacionalne identitete, slovenskega jezika in kulture, ki se v tem prostoru preko
študijskih in znanstvenih vsebin na UNG ohranjajo na visoki ravni.
Vizija
S sledenjem znanstveni odličnosti in najvišjim izobraževalnim standardom želimo goriški, slovenski in
mednarodni prostor obogatiti z novimi humanističnimi spoznanji in programi ter z njimi prispevati k
povezovanju med akademsko in družbeno javnostjo v prostoru, v katerem delujemo.
23Informacije: tel.: 05 331 52 37 | faks: 05 331 53 85 | e-pošta: [email protected] | http://www.ung.si
Univerza v Novi Gorici
Vipavska 13
Rožna Dolina
SI-5000 Nova Gorica
Tel.: 05 331 52 23
Faks: 05 331 52 24
E-pošta: [email protected]
www.ung.si