UNIVERZA V NOVI GORICI

FAKULTETA ZA HUMANISTIKO

SAMOSTALNIŠKI LAŽNI PRIJATELJI V JEZIKOVNEM

PARU SLOVENŠČINE IN SRBŠČINE

DIPLOMSKO DELO

Kaja Sever

Mentor: prof. dr. Franc Marušič

Nova Gorica, 2017

II

III

NASLOV

Samostalniški lažni prijatelji v jezikovnem paru slovenščine in srbščine

IZVLEČEK

Lažni prijatelji so v jezikoslovju imenovani pari besed v različnih jezikih, ki so videti

podobno, imajo pa drugačen pomen. Ti besedni pari povzročajo velike probleme pri

prevajanju in učenju tujega jezika. Še posebej v sorodnih jezikih, kjer so besede lahko

izgovorno popolnoma enake (npr. hlad : hlad), pogosto tudi etimološko sorodne, zato se nam

posledično zdijo tudi pomensko povezane, kar pa ni vedno res (hlad v srbščini namreč pomeni

senca). Lažnih prijateljev je veliko med slovanskimi jeziki. Jaz sem se odločila za pregled

srbskih in slovenskih lažnih prijateljev.

V diplomskem delu sem predstavila lažne prijatelje med srbskim in slovenskim jezikom, in

sicer samostalnike v imenovalniku ednine, ki so videti popolnoma enaki (npr. lice - lice) oz.

se razlikujejo v eni do dveh črkah (npr. kovčeg - kovček). Naloga je sestavljena iz dveh delov,

in sicer bom najprej predstavila izhodišča za obravnavo lažnih prijateljih in na podlagi

obstoječih virov razložila njihovo tipologijo. V drugem delu pa bom podrobneje predstavila

slovensko-srbske lažne prijatelje med samostalniki po abecedi od A do Ž, za vsakega navedla

slovarsko razlago (v tabelah) in ponazoritvene stavke pridobljene iz Slovarja slovenskega

knjižnega jezika ter Rečnika srpskohrvatskoga književnog jezika. Primeri so prevajani

enosmerno, kar pomeni, da sem prevajala samo srbske primere v slovenski jezik, in sicer

pravilen in nepravilen prevod obravnavane besede.

Ker slovar lažnih prijateljev med srbskim in slovenskim jezikom še ne obstaja, želim z nalogo

ljudi, ki se učijo tujega jezika tj. srbščine ali slovenščine, opozoriti na problem lažnega

prijateljstva in jim pomagati, da se bodo z njim znali soočati.

KLJUČNE BESEDE

lažni prijatelji, srbščina, slovenščina, samostalniki

IV

TITLE

Noun false friends in the language pair Slovenian and Serbian

ABSTRACT

False friends in linguistics are pairs of words in two different languages that either sound the

same or are at least similar, but have a different meaning. Such word pairs create problems

when translating between two languages and when learning the other language. This can be

especially confusing in the case of related languages, where the words that are exactly the

same (for example, hlad : hlad) are often also etymologically related, and consequently also

appear to be related semantically (hlad in Serbian means "shadow", but in Slovenian it means

"cold"). There are many false friends among Slavic languages. I decided to review Serbian

and Slovenian false friends.

In this work, I show false friends among Serbian and Slovenian – nouns in the 1st person

singular, which appear to be exactly the same (for example lice "face" in Serbian: lice "cheek"

in Slovenian) or they are different in one or two letters (kovčeg "chest" in Serbian: kovček

"suitcase" in Slovenian).

The thesis consists of two parts: I will first present some background on false friends and

explain their typology based on the existing sources. In the second part, I present in more

detail the Slovenian-Serbian fake friends in alphabetical order, from A to Ž, with a dictionary

explanation (in tables) and illustrative sentences obtained from the Slovenian and Serbian

monolingual disctionaries (Slovar slovenskega knjižnega jezika and Rečnik srpskohrvatskoga

književnog jezika). I only translate Serbian sentences into Slovenian, with correct and

incorrect translation of each word.

I hope to help people who learn a foreign language, Serbian or Slovenian, by drawing their

attention to the problem of false friends and help them to be able to cope with it.

KEYWORDS

False friends, Serbian, Slovenian, nouns

V

VI

KAZALO

1 UVOD ............................................................................................................................................. 1

2 TEORETSKI OKVIR ...................................................................................................................... 3

2.1 Strokovni opis / definicija lažnih prijateljev............................................................................ 3

2.2 Obravnava lažnih prijateljev v strokovni literaturi .................................................................. 4

2.3 Tipologija lažnih prijateljev .................................................................................................... 5

2.3.1 Pomenski ali semantični lažni prijatelji ........................................................................... 5

2.3.2 Oblikovni lažni prijatelji .................................................................................................. 5

2.3.3 Lažni prijatelji brez ustreznice ali nični lažni prijatelji ................................................... 6

2.3.4 Drugi tipi lažnih prijateljev ............................................................................................. 6

2.4 Razlaga lažnih prijateljev v sorodnih jezikih .......................................................................... 7

2.4.1 Povezanost med jeziki ..................................................................................................... 7

2.4.2 Tipi lažnih prijateljev ...................................................................................................... 8

3 SLOVARSKI DEL ........................................................................................................................ 12

4 ZAKLJUČEK .............................................................................................................................. 107

5 LITERATURA ............................................................................................................................ 108

1

1 UVOD

Diplomsko delo Samostalniški lažni prijatelji v jezikovnem paru slovenščine in srbščine je

narejeno po principu slovarja, katerega namen je predstaviti lažne prijatelje jezikovnega para s

primeri pravilnega in nepravilnega prevoda in na ta način opozoriti uporabnike obeh jezikov

na zahrbtnost medjezikovne homonimije. Ciljni uporabniki tovrstnih slovarjev so po

Gabrovšku (Benedik, 2004, str. 6): »domači govorci izvornega / izhodiščnega jezika (J1), ki

se učijo ali že uporabljajo ciljni jezik (J2), prevajalci, ki delajo z obema jezikoma in številni

govorci J1, ki jih zanima J2.« Ker slovar lažnih prijateljev med srbščino in slovenščino še ne

obstaja, je moj cilj olajšati delo omenjenim uporabnikom.

Zaradi želje po čim boljšem razumevanju lažnih prijateljev sem diplomsko delo razdelila na

dva dela, in sicer v prvem teoretičnem delu predstavim lažne prijatelje in razložim njihovo

tipologijo. Uporabila sem tipologije različnih raziskovalcev, ki so se s to tematiko ukvarjali,

in si na ta način tudi pomagala izbrati tipologijo, ki sem jo uporabila v slovarskem delu.

Odločila sem se za tipologijo, ki jo v svojem članku predstavi Leban (1995), ki glede na

obliko in pomen lažnih prijateljev loči dve kategoriji, in sicer kategorijo pomenskih in

kategorijo oblikovnih lažnih prijateljev. Pomenski lažni prijatelji so pari besed enake ali

podobne oblike, ki se delno (delni lažni prijatelji) ali v celoti (popolni lažni prijatelji)

pomensko razlikujejo.

POPOLNI LAŽNI PRIJATELJI nimajo nobenega skupnega pomena, zato niso tako

problematični kot delni lažni prijatelji.

DELNI LAŽNI PRIJATELJI imajo vsaj en skupni pomen. Ti so bolj problematični,

saj lahko zaradi enega skupnega pomena hitro napačno domnevamo, da se njihovi

pomeni ujemajo v vseh primerih.

Oblikovni lažni prijatelji so na drugi strani pari besed, ki imajo enak pomen, a so oblikovno

različni, pri čemer pod obliko spada tako zapis besede, izgovorjava besede, morfološka

zgradba itd.

2

V slovarskem delu sem tako obravnavala lažne prijatelje, ki sem jih našla s pomočjo

Slovensko-srbskega, Srbsko-slovenskega slovarja avtorice dr. Maje Đukanović in pa

Slovensko-srbskega in srbsko-slovenskega slovarja Vlada in Maje Đukanović, kjer so nekateri

izmed uporabljenih (na videz popolnoma enaki) medjezikovnih homonimov vseh besednih

vrst že podčrtani. Zbrane besede sem s pomeni iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika1 in

Rečnika srpskohrvatskoga knjižnoga jezika2 izpisala v tabele (leva stran – slovenščina ter

prevod danega primera, desna stran – srbščina) in jim dodala primere iz že omenjenih

slovarjev, srbske pa sem še prevedla (pravilen, nepravilen prevod). Nekateri izmed pomenov

primera nimajo, saj ni bil naveden ali pa je bil prevod nemogoč, zaradi podobnega razloga pa

je odpadlo tudi nekaj besednih parov, tj. lažnih prijateljev (vseh je 112 od predvidenih 200).

Tabele oz. besedni pari so razvrščeni po abecedi, in sicer od B do Ž (pod črko A nisem našla

nobenega samostalniškega lažnega prijatelja), samostalniki so v imenovalniku ednine,

označeni z naglasnim mestom, sklanjatvijo in spolom. Besedni pari, ki se v pomenu skladajo,

so označeni s sredinsko oznako.

Slovarskemu delu sledi kot zaključek še komentar na zbrano gradivo.

1 V nadaljevanju SSKJ

2 V nadaljevanju RSKJ

3

2 TEORETSKI OKVIR

2.1 Strokovni opis / definicija lažnih prijateljev

Lažno prijateljstvo je pojav, ki je skupen številnim jezikovnim parom, še posebej pogost pa je

ta pojav pri jezikovnih parih katerih jeziki imajo skupen izvor (kot sta to v mojem primeru

srbščina in slovenščina ali na primer španščina in italijanščina itd.). Prav zaradi te številčnosti,

pa tudi zaradi čisto uporabnih razlogov – prevajanje, poučevanje in učenje jezika – se je

definiranja in raziskovanja lažnih prijateljev lotilo veliko jezikoslovcev, kar je privedlo do

velikega števila definicij, ki natančno ali manj natančno opredeljujejo pojav lažnega

prijateljstva v dveh jezikih (Kokot, 2007).

Lažni prijatelji so po neki splošni definiciji besede, ki v dveh jezikih podobno izgledajo ali se

podobno slišijo, imajo pa različen pomen.

David Limon v svojem članku »False-friends« and slovene-english translation iz leta 1986

opredeli lažne prijatelje kot prevajalski problem, kjer pri prevajanju leksikalnih postavk

izvornega jezika uporabimo postavke ciljnega jezika, ki zvenijo in / ali bi morale biti

enakovredne v tem kontekstu (v nekaterih primerih celo v vseh pogledih), v resnici pa niso.

Dušan Gabrovšek v predgovoru slovarja slovensko-angleških lažnih prijateljev (Benedik,

2004, str. 5) pravi, da so lažni prijatelji dvojice leksikalnih enot v dveh jezikih, v katerih sta

izraza etimološko sorodna3 (običajno grškega ali latinskega izvora, v primeru srbščine in

slovenščine pa najpogosteje praslovanskega izvora), zvenita tuje, sta podobne oblike,

razlikujeta pa se v pomenu. V nadaljevanju pove še, da so lažni prijatelji »vse dvojice

leksikalnih enot v dveh jezikih, pri katerih se pojavlja kakršenkoli problem v pomenu, ki

temelji na dejanski ali domnevni površinski podobnosti«.

Nekoliko drugače jih opredeli Lebanova (1995, str. 235), ki pravi, da so to »pari besed tujega

izvora v dveh jezikih, ki so v izhodiščnem in morda tudi v ciljnem jeziku ohranili videz ali

prizvok tujega, katerih bodisi oblikovna bodisi pomenska bodisi oblikovna in pomenska

podobnost skupaj dajejo misliti, da si besedi v celoti ustrezata, prav to pa je vzrok napak na

medjezikovni ravni«. Lebanova v tem primeru misli na slovensko-angleške lažne prijatelje.

3 O skupni etimologiji lažnih prijateljev govorimo takrat, ko en jezik prevzame besedo iz drugega jezika ali oba

prevzameta besedo iz nekega tretjega jezika oziroma sta ga podedovala iz prajezika in če je ta beseda kasneje

zamenjala pomen ter dobila dodatne pomene.

4

Po Fabjan Bajčevi (1994), ki obravnava slovensko-italijanske lažne prijatelje, so lažni

prijatelji po večini obravnavani kot besede s skupnim zgodovinskim izvorom, nastale

predvsem iz latinščine in grščine od začetka novega veka dalje za poimenovanje novega

pojava, nove misli ali nove iznajdbe. V nekaj letih naj bi se razširile po Evropi in se začele

uporabljati tudi po večini evropskih držav. Nekaterim izmed teh besed so se pomeni skozi čas

spremenili (Prav tam.).

Tako Peti-Stantić (2014) kot tudi Tušek (2011), ki pišeta o lažnih prijateljih med slovenskim

in hrvaškim jezikom, opredelita razliko med lažnimi prijatelji sorodnih in nesorodnih jezikov.

Slednji so predvsem internacionalizmi, mednarodne besede, ki so si podobne, a imajo v dveh

jezikih različno vsebino, in izposojenke, ki imajo v izhodiščnem jeziku povsem drugačno

vsebino. Pri lažnih prijateljih sorodnih jezikov gre po besedah Peti-Stantićeve za bolj

»zapletene in zanimive odnose«. Gre namreč za besede, ki ne delujejo kot izposojenke niti kot

internacionalizmi v teh jezikih, zaradi tega uporabnik misli, da je beseda sestavni del tako

enega kot tudi drugega jezika, da izhajajo iz istega etimona, da sta se torej razvili iz iste

besede starega skupnega jezika, ter da imajo enak pomen.

2.2 Obravnava lažnih prijateljev v strokovni literaturi

Kot navaja Lebanova (1998), so bili lažni prijatelji prvič sistematično obravnavani leta 1747 v

delu Remarques sur les germanismes avtorja Eleazarja Mauvillona, v leto 1928 pa sega prvi

slovar področja lažnih prijateljev, in sicer Lex Faux amis des vocabulaires anglais et

américain avtorjev Koesslerja in Derocquignyja.

Lebanova (1995) spregovori v svojem članku tudi o obravnavi lažnih prijateljev na

slovenskem. Pravi, da je bilo v 20. letih na to temo napisano zelo malo. Prvo slovarsko delo o

slovensko-angleških lažnih prijateljih je Glosar slovensko-angleških nepravih prijateljev, ki

ga je leta 1988 izdal Marjan Golobič. Glosar obsega 359 geselskih člankov, vendar se nikakor

ne more primerjati z ostalimi obstoječimi slovarji lažnih prijateljev tistega časa v drugih

jezikovnih okoljih (Prav tam.). Poleg Golobičevega glosarja omenja Leban (1998) kot

pomembno delo še slovensko-italijanski slovar lažnih prijateljev, Lažni prijatelji. Slovensko-

italijanski slovar paronimov, ki ga je leta 1994 objavila Diomira Fabjan Bajc.

5

2.3 Tipologija lažnih prijateljev

Glede na obliko in pomen lažnih prijateljev ločimo po Leban (1995) naslednje kategorije:

2.3.1 Pomenski ali semantični lažni prijatelji

To so pari besed enake ali podobne oblike, ki se delno (delni lažni prijatelji) ali v celoti

(popolni lažni prijatelji) pomensko razlikujejo.

POPOLNI LAŽNI PRIJATELJI nimajo nobenega skupnega pomena, zato niso tako

»zahrbtni« kot delni lažni prijatelji. (SLO aktualen : ANG actual)

DELNI LAŽNI PRIJATELJI imajo vsaj en skupni pomen. Ti so bolj zahrbtni, saj

lahko zaradi enega skupnega pomena hitro napačno domnevamo, da se njihovi pomeni

ujemajo v vseh primerih. (SLO livreja : ANG livery)

V nadaljevanju bom samo na kratko predstavila, katere besede se še šteje h lažnim

prijateljem, ki pa jih v moj slovar nisem vključila. Ponazoritveni primeri bodo angleško-

slovenski (primeri iz obravnavane literature).

Kot navaja Benedik (2004), obstajajo v okviru delnih lažnih prijateljev tudi dvojice, kjer je

razlika le v konotativnem pomenu. To so4:

- »Polje diskurza« – beseda iz jezika J1 (npr. slovenščina) je uporabljena v strokovnem

besedišču, omejena je na strokovno področje. Beseda iz jezika J2 (npr. angleščina) pa

se uporablja vsakodnevno, je del osnovnega besedišča.

- »Tenor« – beseda iz jezika J1 se uporablja formalno, beseda iz jezika J2 pa

neformalno.

- »Pogostost uporabe« – izraz iz jezika J1 se skoraj ne uporablja več oz. se uporablja

redko, medtem ko se izraz iz jezika J2 uporablja pogosto, vsakodnevno.

- »Geografske različice« (npr. britanska angleščina, ameriška angleščina)

2.3.2 Oblikovni lažni prijatelji

a) Morfološki ali ponski lažni prijatelji

4 Poimenovanja so točno taka kot jih je v predgovoru False friends: slovensko-angleškem slovarju lažnih

prijateljev uporabil Dušan Gabrovšek.

6

To so pari besed, ki imajo enak pomen, a deloma različno morfološko zgradbo. Razlike v

zgradbi so omejene na uporabo različnih pon (predpon ali pripon).

dvojice besed, ki so sestavljene iz različnih pon: predpon (SLO hiperprodukcija :

ANG overproduction), ali pripon (SLO investicija:ANG investment)

dvojice besed, ki imajo pono (predpono ali pripono) v J1, v J2 pa ne (SLO anulirati :

ANG annul)

dvojice besed, ki imajo pono v J2, v J1 pa ne (SLO municija : ANG ammunition)

b) Pravopisni ali ortografski lažni prijatelji

To so dvojice besed, ki se razlikujejo po načinu zapisovanja (SLO faraon : ANG pharaoh).

c) Fonološki ali glasoslovni lažni prijatelji

Ti se razlikujejo po obliki in izgovorjavi ali zgolj po izgovorjavi (SLO Orion [órion] : ANG

Orion [əˈraɪən], SLO papirus [pápirus] : ANG papyrus [pəˈpaɪrəs]).

2.3.3 Lažni prijatelji brez ustreznice ali nični lažni prijatelji

To so besede tujega izvora, tj. tujke, ki izgledajo ali se slišijo v J1 tako tuje, da si mislimo, da

imajo svojo lažno ustreznico v J2, vendar temu ni tako (SLO flomaster : ANG *flomaster – v

angleščini mu rečemo felt-tip pen oz. marker).

2.3.4 Drugi tipi lažnih prijateljev

Đukanović (2007) predstavi v svojem članku še dodatno razdelitev lažnih prijateljev, in sicer

jih deli na »homofone« in »homografe«. Prvi so takšni lažni pari, ki so glede na izgovor enaki

ali podobni, drugi pa so takšni, ki se enako ali podobno pišejo. Slednje deli še na lažne

prijatelje, ki pripadajo isti vrsti v obeh jezikih (npr. SLO grad : SRB grad, kjer sta besedi v

obeh jezikih samostalnika) in pa takšne, ki v J1 pripadajo eni vrsti v J2 pa drugi vrsti (npr. ker

je v srbščini samostalnik, v slovenščini pa veznik ali na primer čuvaj, ki je v srbščini glagol, v

slovenščini pa samostalnik) (Prav tam.).

7

2.4 Razlaga lažnih prijateljev v sorodnih jezikih

Ker je o slovensko-srbskih lažnih prijateljih napisano zelo malo, bom v tem delu predstavila

razlago slovensko-hrvaških lažnih prijateljev, ki sta tako kot slovenščina in srbščina sorodna

jezika.

Slovenski in hrvaški jezik (kot tudi srbski) pripadata zahodni veji južnoslovanskih jezikov,

zaradi česar najdemo med njima veliko podobnosti na vseh jezikovnih ravninah, tudi na

leksikalni. Tušek (2011) pravi, da je leksikalni material v obeh jezikih podedovan iz skupnega

slovanskega prajezika, oba pa sta si svojo leksiko v veliki meri izposojala tudi od drugih

jezikov.

Veliko število skladnih leksemov (v primeru hrvaščine in slovenščine) olajšuje komunikacijo

med govorci teh jezikov, ker govorci razumejo skupno leksiko brez dodatnega napora in se na

to leksiko naslanjajo v komunikaciji s tujim jezikom. Jezikovna podobnost, po drugi strani, pa

lahko povzroči tudi probleme v komunikaciji. Ko je pomen teh izrazov popolnoma ali delno

različen, lahko povzročajo probleme pri prevajanju, usvajanju in razumevanju jezika, (Prav

tam).

2.4.1 Povezanost med jeziki

Kot je zapisano že višje, štejemo k lažnih prijateljem pare jezikovnih enot v dveh jezikih – v

mojem primeru srbskem in slovenskem –, ki imajo nekaj skupnega, vendar si besedi v paru

nista v vsem enaki. Na podlagi tega, kar imata besedi v paru skupnega, jih ima bralec zmotno

lahko enakopomenske besede.

Po Tušek (2011) se lažni prijatelji lahko pojavijo med nesorodnimi jeziki, ki niso v kontaktu

(angleščina : slovenščina), nesorodnimi jeziki v stiku (italijanščina : slovenščina) in v

sorodnih jezikih (srbščina : slovenščina, hrvaščina : slovenščina itd.).

Lažni prijatelji naj bi bili pogostejši in »nevarnejši«, kadar so jeziki tesno povezani, zaradi

pripadnosti isti jezikovni družini ali medsebojnega stika (Prav tam).

Ker vemo, da sta slovenščina in srbščina sorodna jezika s skupnim prajezikom –

praslovanščino, je jasno, da bomo med jezikoma našli številne podobne besede, morebitni

lažni prijatelji pa bi med tema dvema jezikoma lahko pri komunikaciji predstavljali velike

probleme. Zaradi skupnega izvora jezikov lahko pričakujemo, da bo lažnih prijateljev precej –

8

skupne besede iz praslovanščine so se zaradi samostojnega razvoja dveh jezikov z dodajanjem

različnih pomenov (tudi iz drugih jezikov) predrugačile.

2.4.2 Tipi lažnih prijateljev

Slovensko-srbski pravi prijatelji:

Pravi prijatelji (oziroma prevodne ustreznice) lahko postanejo lažni prijatelji:

- zaradi različne razporeditve pomena pri večpomenski besedi

ŽÊNA -e Ž ŽÈNA -e Ž

1. poročena ženska v odnosu do svojega

moža

2. dorasla oseba ženskega spola, zlasti

starejša

1. a) lice po polu suprotno muškarču, žensko

(→ ženska)

b) odrasla osoba ženskog pola; žensko (

ženska)

2. a) bračni drug ženskog pola, supruga (→

soproga, žena)

b) ona koja je udata ili ona koja je bila udata

(→ poročena ženska)

3. fig. pej. (o muškarcu) onaj koji nema muške

odvažnosti, plašljivac, kukavica, slabić (→

boječnež)

Beseda žena ima tako v slovenščini kot srbščini pomena »poročena ženska v odnosu do

svojega moža« in »dorasla oseba ženskega spola«, vendar je razlika v tem, kateri od obeh

pomenov je na prvem mestu, torej kateri je dominanten (pogosteje rabljen) pomen. Takšno

razmerje med pomenoma je v slovarskem geslu pogosto zaznamovano s tem, da je

dominanten pomen naveden kot prvi, manj pogosto rabljen pomen (sekundarni pomen) pa kot

drugi.

9

- zaradi razlike v pogostosti uporabe v enem jeziku v odnosu do drugega

RAZGÓVOR -a M RÁZGOVOR -a M

1. nav. mn. uradna izmenjava mnenj, stališč

2. raba peša izmenjava mnenj, misli; pogovor

1. međusobni govor, pričanje dvaju ili više

lica; usmena razmena mišljenja,

razpravljanje ( pogovor, izmenjava mnenj)

Beseda razgovor spada v to skupino, ker je pomen, ki je v srbščini dominanten, tj. »pogovor,

izmenjava mnenj«, v slovenščini ni več toliko v rabi. Ima namreč oznako »raba peša«.

Semantični lažni prijatelji:

Pari besed iz dveh različnih jezikov, ki se ujemajo po obliki, a so delno ali popolnoma

pomensko različni.

Delni lažni prijatelji

Največji problem pri prevajanju pa tudi sicer predstavljajo ravno ti lažni prijatelji. Pri delnih

lažnih prijateljih obstaja najmanj en skupen pomen, medtem ko so ostali pomeni različni.

Delni lažni prijatelji so zelo pogosti v sorodnih jezikih.

BLAGÓ -a S, mn. BLÂGO -a S

1. izdelek ali pridelek, namenjen tržišču

2. tudi mn. tekstilni izdelki, tkanina

3. star. premoženje, imetje

1. a) bogastvo, imanje ( premoženje)

b) novac, pare (često u zlatnicima); drago

kamenje, nakit, dragocenosti uopšte (

denar, zaklad)

2. a) fig. odveć drago biće ( draga oseba)

b) fig. zadovoljstvo ( zadovoljstvo)

c) duhovna, kulturna dobra ( dobrine)

3. a) zemaljska dobra, proizvodi zemlje (

10

pridelek, hrana)

b) stoka, marva ( živina)

Besedni par blago je delni lažni prijatelj, ker obstaja vsaj en skupni pomen v obeh jezikih.

Skupna pomena sta »izdelek ali pridelek, namenjen tržišču« in »premoženje«, ki pa ima v

slovenščini oznako starinsko. Ostali pomeni so si različni.

- med prevajanjem iz slovenščine v srbščino lahko naletimo na primere, v katerih ima

srbski izrazni par širši pomen od slovenskega (J1 > J2)

BÒD -a M BÔD -a M

redko bodljaj, zbodljaj 1. ubod iglom ili nekim šiljatim predmetom

( vbod z iglo ali ostrim predmetom)

2. tehnika u šivenju i vezenju ( tehnika

šivanja, vezenja)

3. bodež, predmet kojim se bode (bajonet,

šiljak, zubac i dr.) ( bodalo)

4. (obično mn.) pokr. v. bodac ( bodljaj)

5. bockanje, peckanje (od mraza) (

prebadanje)

6. a) sport. jedinica kojom se označava stepen

uspeha u takmičenjima ( točka)

b) naročiti pokret mačem u mačevanju (

gib pri mečevanju)

7. jedinica za procenjivanje vrednosti nečega,

npr. stana ( enota za ocenjevanje

vrednosti)

Beseda spada v to skupino, ker ima več pomenov v srbščini (sedem pomenov), kot v

slovenščini (en pomen).

11

- leksem v izhodiščnem jeziku v skupnem pomenu ima ožji pomen v odnosu do leksema

v ciljnem jeziku (J1 < J2)

BÁJKA -e Ž BÂJKA -e Ž

1. lit. pripoved o poganskih bogovih in drugih

bajeslovnih bitij

2. ljudska zgodba o nenavadnih pojavih in

dogodkih

3. nav. mn. ekspr. neresnična pripoved,

izmišljotina

1. knjiž. kratka priča o neverovatnim

događajima i natprirodnim bićima (

pravljica)

2. neverovatna priča, preuveličavanje u

pričanju ( govorica)

Beseda spada v to skupino, ker ima širši pomen v slovenščini (trije pomeni) kot v srbščini

(dva pomena).

Popolni lažni prijatelji

V to skupino spadajo besedni pari, ki nimajo nobenega skupnega pomena.

DÍRKA -e Ž DÎRKA -e Ž

1. tekmovanje v hitrostni vožnji ali jahanju

zmagal je na dirki za svetovno prvenstvo

2. ekspr. veliko prizadevanje za kaj

dirka za filmsko nagrado

1. tipka, dugme, puce i sl. na nekim

muzičkim instrumentima (na klaviru i

harmonici) i nekim mehanizmima ( tipka,

gumb)

2. mat. prava linija koja dodiruje

krivu liniju u jednoj tački, tangenta (

tangenta, dotikalnica)

V tem primeru v slovenščini dirka nosi pomen »tekmovanje v hitrostni vožnji ali jahanju« ter

»ekspr. veliko prizadevanje za kaj«, v srbščini pa pomeni »tipka / gumb« ter »tangenta«.

12

3 SLOVARSKI DEL

Besede so zbrane na podlagi celotnega abecednega seznama Slovensko-srbskega, Srbsko-

slovenskega slovarja avtorice dr. Maje Đukanović in s pomočjo že podčrtanih lažnih

prijateljev v Slovensko-srbskem in srbsko-slovenskem slovarju Vlada in Maje Đukanović. Kot

osnovo sem vzela okrog 200 zbranih besed – samostalnikov, ki so lažni prijatelji v

imenovalniku ednine. Od teh je ostalo 112 besednih parov, s katerimi sem sestavila slovar.

Neobravnavane zbrane besede so z realizacijo slovarja odpadle, večinoma zaradi skladnosti

vseh pomenov v obeh slovarjih (SSKJ in RSKJ) ali ker iskanega gesla v enem izmed

slovarjev sploh nisem našla ali eno od gesel ni bil samostalnik. Veliko odpadlih primerov je

nastalo tudi zaradi starinskih oz. zastarelih izrazov v SSKJ-ju, saj so le-ti bili enaki pomenom

v srbskem slovarju. Takšne primere sem izključila, saj kljub temu, da se tak pomen mogoče v

slovenščini ne koristi več, nisem mogla zastarelega oz. starinskega izraza oz. pomena prezreti

in izključiti.

Po tipologiji so zbrani lažni prijatelji delni in popolni (po Leban, 1995), torej taki, ki se

pomensko pokrivajo vsaj v enem izmed pomenov, in pa taki, ki nimajo niti enega skupnega

pomena. Skupne oz. prekrivne pomene sem označevala z znakom, ki sem ga

postavila na sredino tabele med oba pomena.

Vsako posamezno besedo sem iz slovarja izpisala v tabelo5, ji pripisala naglasno mesto, sklon

in spol. Besed, ki se niso skladale v naglasu (to je še vedno lažni prijatelj) ali v spolu (npr.

KAP je v slovenščini moškega spola, v srbščini ženskega), nisem izključila, temveč sem jih

ustrezno označila z dopisom, da gre za drugačen spol (Ž - ženski, M - moški, S - srednji).

Leva stran tabele je slovenska, desna pa srbska. Na levi se tako nahajajo pomeni dobljeni iz

SSKJ-ja, katerim sledijo tudi primeri v slovenskem jeziku, pobrani iz tega slovarja, na desni

strani pa se nahajajo pomeni iz RSKJ-ja z ustreznimi primeri. Zaradi slabšega poznavanja

srbskega jezika sem se odločila le za enostranski prevod primerov (prevajala sem samo srbske

primere), posledično je leva stran polnejša od desne.

5 Idejo za takšno obliko tabele, sem dobila na podlagi diplomske naloge z naslovom Les faux amis français-

slovènes = Francosko-slovenski lažni prijatelji avtorice Banovac Ariane (2013)

13

Prevodi srbskih pomenov v slovenščino so poleg originala navedeni v ležečem tisku s puščico

(→). Vsi primeri so v poševnem tisku z odebeljeni lažnim oz. napačno razumljenim lažnim

prijateljem.

Ker sem ugotovila, da pri lažnem prijateljstvu ni pomembno, če je beseda npr. ekspresivno

rabljena (ravno tako lahko pride do napačnega prevoda), sem tudi take primere navedla in jih

prevedla, če je to le bilo možno.

Vse okrajšave, ki so bile med slovarskim delom uporabljene v tabelah, so navedene v prilogi.

14

BÁBA -e Ž BÁBA -e Ž

1. slabš. ženska, navadno starejša 1. stara žena, starica ( starka)

2. ekspr. lepa, postavna ali spodobna ženska

baba pa je, baba

2. starija srodnica ( starejša sorodnica) a) mati roditelja ili njihova baba ( babica,

prababica)

b) tetka, strina ili ujna roditelja ( teta

staršev)

3. šalj. supruga ( soproga)

4. pokr. žensko čeljade koje se bavi oko dece

( ženska, ki skrbi za otroke)

a) babica; ( babica)

b) dojkinja; dadilja ( dojilja)

Slišoč nekaj, kar so ženske šepetale,

pa tudi glasno govorile okoli, se je

Nikanor naenkrat znašel v svoji koži.

Slišoč nekaj, kar so babe šepetale, pa

tudi glasno govorile okoli, se je

Nikanor naenkrat znašel v svoji koži.

5. žena uopšte ( ženska nasplošno)

Načuvši nešto od onoga što su uokolo babe

šaputale, a i glasno govorile, Nikanor se

odjednom nađe u svojoj koži.

3. ekspr. strahopeten ali klepetav moški 6. prezr. muškarac sa ženskim osobinama;

plašljivac, kukavica ( strahopetnež)

15

BÁJKA -e Ž BÂJKA -e Ž

1. lit. pripoved o poganskih bogovih in drugih

bajeslovnih bitij

zbirati ljudske bajke

2. ljudska zgodba o nenavadnih pojavih in

dogodkih

1. knjiž. kratka priča o neverovatnim

događajima i natprirodnim bićima (

pravljica)

3. nav. mn. ekspr. neresnična pripoved,

izmišljotina

2. neverovatna priča, preuveličavanje u

pričanju ( govorica)

BÁLA -e Ž BȀLA -e Ž

1 1. sluz iz usta i nosa ( smrkelj)

1. zvito ali stisnjeno, za transport

pripravljeno blago

2 tal. 1. upakovana roba; denjak, svežanj,

smotak (sena, drva i dr.)

( paket, snop, zvitek nečesa)

2. pokr. lopta ( žoga)

2. nevestina oprema

pripravljati, voziti balo

BANDÊRA -e Ž BANDÉRA in BÀNDĒRA -e Ž

redko bandero, prapor; zastava 1. zastava ( zastava)

Partizani so posekali drogove.

Partizani so posekali bandere.

2. stub uopšte (telegrafski, telefonski i dr.)

( drog)

Partizani su isekli bandere.

16

BÁNJA -e Ž BȀNJA -e Ž

velika posoda za kopanje; kopalna kad

natočiti toplo vodo v banjo

Takoj po prihodu v zdravilišče Ilidža

so se odpeljali v Sarajevo.

Takoj po prihodu v banjo Ilidža so se

odpeljali v Sarajevo.

Po celotni Dinarski regiji je blaga

klima z morskimi in zunanjimi

zdravilišči.

Po celotni Dinarski regiji je blaga

klima z morskimi in zunanjimi

banjami.

1. a) mineralno kupalište i lečilište, toplice

( zdravilišče, toplice)

Odmah iza dolaska u banju Ilidžu odvezli se

u Sarajevo.

b) klimatsko lečilište ( zunanje zdravilišče)

Dinarska celina ima u sebi i oblast blaže

klime, sa morskim i klimatskim banjama.

2. javno kupatilo; kupatilo, kupaonica u

stanu ( javno stranišče; kopalnica)

3. kupanje u toploj vodi ( kopanje v topli

vodi)

BÁRA -e Ž BȀRA -e Ž

redko močvirnat svet

Voda je bila bolj podobna mlaki kot

tekoči reki.

Voda je bila bolj podobna bari kot

tekoči reki.

1. a) plitka stajaća voda ( plitka stoječa

voda)

Voda je više naličila na baru nego na

tekuću reku.

17

Na dvorišču so bile luže.

Na dvorišču so bile bare.

b) mala količina vode, lokva ( luža)

Po avliji čitave bare.

c) šalj. velika voda, more

Odpravil sem se v močvirje, da bi

videl, če se tam pase.

Odpravil sem se v baro, da bi videl,

če se tam pase.

2. vodoplato, podvodno zemljište (

namočeno zemljišče, močvirje)

Uputim se u bare da vidim ne pase li tamo.

3. slabije seno s podvodne livade ( slabše

seno z namočenega travnika)

BERÁČ -a M BÈRAČ -a M

1 1. kdor prosi, pobira miloščino

dati beraču dar

2. ekspr. zelo reven človek

Mi smo kajžarji in berači, smrdimo po gnoju!

(I. Cankar)

2 1. nar. vzhodno obiralec grozdja; trgač

1. a) onaj koji bere (nešto) ( pobiralec)

b) onaj što pribira, skuplja ( zbiralec)

2. nar. zahodno košek, cajna 2. berilo ( košara)

BESNÍLO -a S BÈSNILO -a S

1. med. virusna bolest koja pouzrukuje

poremećenost uma (kod čoveka), preteranu

razdraženost i nenormalno stanje (i kod

čoveka i kod životinje) ( steklina)

stanje, ki ga povzroči skrajna živčna

razdraženost

2. preteran gnev, jarost ( bes)

18

Zaradi grozne smrtnosti in

neobičajne silovitosti tuberkuloze bi

se lahko reklo, da je smrtnost v

Beogradu velika.

Zaradi grozne smrtnosti in

neobičajnega besnila tuberkuloze bi

se lahko reklo, da je smrtnost v

Beogradu velika.

3. fig. silina, žestina ( naglost, silovitost)

Po užasnoj smrtnosti i po neobičnom besnilu

tuberkuloze može se reći da je smrtnost

velika u Beogradu.

Moral se je poročiti. Lepo je gledati

hišo in otroke; tukaj ni objestnosti,

ampak nesreča.

Moral se je poročiti. Lepo je gledati

hišo in otroke; tukaj ni besnila,

ampak nesreča.

4. bes, obest, ćef ( togota, objestnost)

Morao se ženiti. Valja gledati kuću i

decu; nije tu besnilo, nego nevolja.

BLAGÓ -a S BLÂGO -a S

1. izdelek ali pridelek, namenjen tržišču

dobaviti, pakirati, prodajati blago

2. tudi mn. tekstilni izdelki, tkanina

izdelovati, tkati, urezati blago

3. star. premoženje, imetje 1. a) bogastvo, imanje ( premoženje)

b) novac, pare (često u zlatnicima); drago

kamenje, nakit, dragocenosti uopšte (

denar, zaklad)

Mamina hčerka (draga oseba) pa

posluje in dela.

2. fig. a) odveć drago biće ( draga oseba)

A majčino blago posluje i radi.

19

Mamino blago pa posluje in dela.

Ples mi je bil edino zadovoljstvo.

Ples mi je bil edino blago.

Različni »veliki interpreti« narodno-

zabavne glasbe so uspeli to kulturno

dobrino popolnoma uničiti.

Različni »veliki interpreti« narodno-

zabavne glasbe so uspeli to kulturno

blago popolnoma uničiti.

b) zadovoljstvo ( zadovoljstvo)

Igra beše jedino mi blago.

c) duhovna, kulturna dobra ( dobrine)

Razni »veliki interpretatori« narodne muzike

uspeli su da ovo blago potpuno deformišu.

Postavi ga za svetlo mizo in mu daje

jesti hrane.

Postavi ga za svetlo mizo in mu daje

jesti blago.

Tudi, če je gnal živino kak pastir, je

bil to ponavadi kak starček.

Tudi, če je gnal blago kak pastir, je

bil to ponavadi kak starček.

3. a) zemaljska dobra, proizvodi zemlje (

pridelek, hrana)

Postavi ga iza sofre6 svijetle, pa mu dava

blaga blagovati.

b) stoka, marva ( živina)

Ako je za blagom i bio koji čobanin, bila je

to obično neka starčina.

BÒD -a M BÔD -a M

redko bodljaj, zbodljaj 1. ubod iglom ili nekim šiljatim predmetom

( vbod z iglo ali ostrim predmetom)

4. (obično mn.) pokr. bodac ( bodljaj)

2. tehnika u šivenju i vezenju ( tehnika

6 Po Wikipediji: v Turškem in Ottomanskem svetu pomeni »miza pripravljena za jesti«

20

velik šiv, šiv pred iglo

velik bod, bod pred iglo

šivanja, vezenja)

krupan bod, bod pred iglu

V sobo planeta dva orožnika z

nataknjenimi bodali na svojih puškah.

V sobo planeta dva orožnika z

nataknjenimi bodi na svojih puškah.

3. bodež, predmet kojim se bode (bajonet,

šiljak, zubac i dr.) ( bodalo)

Banuše u sobu dva oružnika s nataknutim

bodovima na svojim puškama.

Tudi on je mižal ob mrazenju.

Tudi on je mižal ob bodu.

5. bockanje, peckanje (od mraza) (

prebadanje7, mrazenje)

I on je pri bodu mraza zatreptao.

6. a) sport. jedinica kojom se označava stepen

uspeha u takmičenjima ( točka)

b) naročiti pokret mačem u mačevanju (

gib pri mečevanju)

Če seštejemo točke za vsak

posamezen kvadratni meter, prinese

kopalnica pet točk.

Če seštejemo bode za vsak posamezen

kvadratni meter prinese kopalnica pet

bodov.

7. jedinica za procenjivanje vrednosti nečega,

npr. stana ( enota za ocenjevanje

vrednosti, točka)

Kupatilo ukupnom zbiru bodova po jednom

kvadratnom metru donosi pet bodova.

7 Po SSKJ 2000: »ekspr. mraz jo prebada do kosti - zelo jo zebe«

21

BRÀNIK -ika M BRANÍK - a M

obrambni stolp, obrambni zid 1. vojn. zaštitni bedem; utvrđeno mesto koje

služi za odbranu ( zaščitno obzidje, mesto

za odbrano)

branilec, zaščitnik Kristusove vere

branik Kristusove vere

Večno na preži, večno budni stražar

človeštvo reši pred poplavo.

Večno na braniku, večno budni

stražar človeštvo reši pred poplavo.

2. a) fig. branilac, zaštitnik; zaštita (

branilec, zaščitnik)

branik vere Hristove

b) odbrana ( obramba, preža)

Večno na braniku večno stražar budni opet

čovečanstvu ti poplavu spreči.

Avtobus se je ustavil šele 15 metrov

po začetku zaviranja, saj je s celo

dolžino svojega odbijača izpred sebe

potiskal Bogojevića.

Avtobus se je ustavil šele 15 metrov

po začetku zaviranja, saj je s celo

dolžino svojega branika izpred sebe

potiskal Bogojevića.

Na zunanji strani vzvoda sprožilca je

kovinsko kopito.

Na zunanji strani vzvoda sprožilca je

3. razni predmeti koji služe kao zaštita (

predmeti za zaščito)

a) lučni štit koji ga zaštićuje od sudara (

odbijač)

Tek posle 15 metara kočenja autobus se

zaustavio pošto je čitavom dužinom svojim

branikom gurao ispred sebe Bogojevića.

b) greda koja zatvara put na prelazu preko

želežničke pruge ( zapornica)

c) drveni ili metalni deo puške koji zaštičuje

obarač ( kopito puške)

Izvana je oko poluge okidača metalni branik.

22

kovinski branik.

č) tupa strana raonika na plugu ( peta

pluga)

BRÁTRANEC tudi bratránec -nca M BRATÁNAC -nca M

Ker stari Mile ni imel otrok, je

posvojil svojega nečaka Raka.

Ker stari Mile ni imel otrok, je

posvojil svojega bratranca Raka.

1. bratov sin, sinovac, bratić ( nečak)

Kako stari Mile ne imaćaše dece, on usini

svoga bratanca Raku.

sin od strica ali tete 2. brat od strica8, bratučed ( bratranec)

BUKÉT -a tudi buké -ja M BÙKET -eta M

1. zastar. šopek

a) kita, svežanj (cveća) ( šopek)

b) ono što svojim oblikom podseća na kitu

cveća ( kar ima obliko šopka)

2. agr. vonj vina; cvetica

muškatov buket; buket starega vina

BUKVÁR -ja M BÙKVAR -a M

zastar. knjigarnar

pri bukvarju si je kupil Prešernove Poezije

1. školska knjiga za početnike u učenju

pismenosti, početnica ( prvo berilo)

CELÍNA -e Ž CELÌNA Ž

1. velika, sklenjena površina kopnega sveta

8 (Đukanović, 2005): »Če hočemo naglasiti, da gre za brata, v srbščini rečemo rođeni brat ali pa enostavno brat.

Bratranci pa so brat od tetke, brat od ujaka, brat od strica.«

23

ameriška, azijska celina

2. neobdelana zemlja

orati celino; njiva je ostala v celini

3. star. celota 1. stanje onoga što je celo, nepodeljeno,

neokrnjeno, čitavo, potpunost, celovitost (

celota)

Nisem imel osebnega interesa, šlo mi

je za dobrobit skupnosti.

Nisem imel osebnega interesa, šlo mi

je za dobrobit celine.

2. skupnost, zajednica ( skupnost)

Nije meni stalo do ličnog interesa, nego do

dobra celine.

CVÉT -a M CVÊT -a M

1. del rastline, značilen po lepi obliki in barvi

rastlina razvije cvet; utrgati cvet

1. bot. organ rasplođavanja u biljaka koji se

često odlikuje živim bojama i prijatnim

mirisom ( roža)

Ali bo prišla v času cvetenja?

Ali bo prišla v cvetu?

2. vreme cvetanja ( čas cvetenja)

Hoće l' ona o cvetu doći?

Za pasom je imel malo puško s

srebrnimi vzorci/okrasjem.

Za pasom je imel malo puško s

srebrnimi cvetovi.

Poglej jagnje, kako lepe oči ima! In

to belo liso na čelu.

Poglej jagnje, kako lepe oči ima! In

ta beli cvet na čelu.

3. ono što je nalik na cvet ( kar je kot cvet)

a) šara, ukras ( vzorec, okras)

Imao je malu pušku za pasom u srebrnim

cvetovima.

b) bela pega, belega na čelu nekih životinja

(konja, vola) ( bele lise na živalih)

Pogledaj jagnje kako mu je lepo oko! Pa ovaj

beli cvet na čelu.

24

Pravijo, da toliko vrtincev kot ima,

tolikokrat se bo oženil.

Pravijo, da toliko cvetov kot ima,

tolikokrat se bo oženil.

Sobo je zapolnjeval topli somrak, v

njem so utripali rumenkasti plameni

voščenih sveč.

Sobo je zapolnjeval topli somrak, v

njem so utripali rumenkasti cvetovi

voščenih sveč.

c) pokr. kružić kose zakovrčene na temenu

( vrtinec las)

Koliko tih cvetova ima, toliko puta, vele, da

će se ženiti.

č) plamen (sveče) ( plamen)

Sobu je ispunjavao topli sumrak, u njemu su

treperili žućkasti cvetovi voštanih sveća.

4. fig. mrazne šare na staklu ( ledeni vzorci

na steklu)

2. ekspr., navadno s prilastkom izbran, najlepši,

najpomembnejši del

5. fig. ono što se ističe svojim kvalitetima, što

je najlepše, najbolje ( najlepše, najboljše)

a) draga, mila, vrlo lepa osoba ( draga,

ljubeča, zelo lepa oseba)

b) najbolji, najbiraniji ljudi ( najboljši,

izbrani ljudje)

Komur se je rdečica sramežljivosti

razcvetela na obrazu.

Komur se je cvet sramežljivosti

razcvetel na obrazu.

6. fig. rumenilo na licu (kao znak stidljivosti)

( rdečica)

Kome se cvet stida rascvao na licu.

7. vrsta društvene igre ( družabna igra)

8. kao sastavni deo naziva mnogih biljaka

( sestavni del imena rastlin)

25

ČÀS -a M ČȀS -a M

Ob 19-i uri je začel splošni napad.

Ob 19-em času je začel splošni

napad.

ura književnosti; Jutri imam pouk ob

osmih.

čas književnosti; Jutri imam čas ob

osmih.

1. a) vremenska jedinica od šezdeset minuta,

sat ( šestdeset minut, ura)

U 19 časova otpočeo je opšti napad.

b) vremenska jedinica školske i druge nastave

(obično 45 minuta); predavanje koje se drži za

to vreme ( šolska ura – običajno 45 min)

čas književnosti; Sutra imam u osam čas.

Poljubil jo je in jo za trenutek

pogledal v oči.

Poljubil jo je in jo za čas gledal v oči.

2. vrlo kratko vreme, trenutak, tren, momenat

( trenutek, hip)

On joj je poljubio i oči, gledao ju još čas.

1. neomejeno trajanje

prostor in čas; čas teče

2. navadno s prilastkom omejeno trajanje kot del

neomejenega trajanja

kratek čas je skočil k sosedu

// točka v neomejenem trajanju

objavili so datum, čas in kraj prireditve

26

3. omejeno trajanje

a) s katerim človek razpolaga

pridem, če bo čas

b) s prilastkom ki je dogovorjeno ali določeno

za kaj

zadnji čas je, da to storiš

c) s prilastkom ki je ugodno, primerno za kaj

to ni primeren čas za obiske

č) s prilastkom v teku dneva, leta

vsak dan odhaja ob istem času

d) s prilastkom v življenju, bivanju

v času zorenja

3. a) vreme, doba uopšte ( čas, doba na

splošno)

b) određeno vreme za što, za kakav rad (

določen čas za nekaj)

Manjkalo je še sedem minut do pete

ure.

Manjkalo je še sedem časov do pete

ure.

4. zast. minut, minuta ( minuta)

Manjkalo je još sedam časova do pet sati.

5. mn. crkv. služba u pravoslavnoj crkvi u koje

se vreme čitaju psalmi i molitve ( čas

molitve)

6. (u priloškoj službi) začas, brzo ( hitro – v

prilastkovni rabi)

ČÁŠA -e Ž ČȀŠA -e Ž

1. knjiž. boljši kozarec kelihaste oblike

kristalna, srebrna čaša

// vsebina čaše // količina tečnosti pića ili čega drugog (

količina pijače ali česa drugega)

27

2. raba peša kozarec sploh 1. mala posuda (obično od stakla) iz koje se

pije ( kozarec)

DOMAČÍN -a M DOMÀĆIN -a M

1. kdor je doma, živi v določenem kraju //

kdor je po izvoru od tam, kjer živi

domačini so turiste sprejeli z nezaupanjem

V ospredju sedi starec, glava družine

Grga.

V ospredju sedi starec, domačin

Grga.

Veliko vdov je žalovalo in prebolelo

svojega soproga.

Veliko vdov je žalovalo in prebolelo

svojega domačina.

Njegova soproga si je še preveč

želela, da postane »skrbnež«.

Njegova soproga si je še preveč

želela, da postane »domačin«.

1. a) glava porodice, član porodice koji

upravlja domom ( glava družine)

U pročelju sedi starac, domaćin Grga.

b) muž, suprug ( mož, soprog)

Mnogo udovica žalilo je i prežalilo svoga

domaćina.

c) čovek privržen kući i porodici ( človek,

ki skrbi za dom in družino; skrbnež)

Njegova supruga i suviše je htela da ga

načini »domaćinom«.

2. zastar. (hišni) gospodar 2. onaj koji se brine o nekom domu, o nekoj

zgradi, koji vrši nadzor ( gospodar)

28

Naš gostitelj nas od časa do časa

obišče.

Naš domačin nas od časa do časa

obišče.

3. onaj koji prima koga u dom ( gostitelj)

Naš domaćin obiđe nas s vremena na

vrijeme.

3. mn., zastar. člani družine; domači

okrog očetove postelje so stali vsi domačini

DRUŽÍNA -e Ž DRÙŽINA -e Ž

1. zakonski par z otroki ali brez njih// eden

od zakoncev in otroci

ta družina stanuje v našem bloku

vsa družina je bila zbrana okrog mize

2. skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene

vezi; rodbina

glasbena nadarjenost je v njihovi družini že

tradicionalna

3. raba peša služabniki, služničad

gospodar je nadzoroval družino na polju

Kot velika kača, se je po strmini

spuščala železna četa, v njej pa

kraljica in njeno spremstvo.

Kot velika kača, se je po strmini

spuščala železna četa, v njej pa

1. a) drugovi, više drugova ( prijatelji)

b) skup pratilaca, pratnja ( spremljevalec,

spremstvo)

Poput sjajne zmije spuštala se gvozdena četa

nizbrdice, u njoj kraljica i njena družina.

29

kraljica in njena družina.

Njegove so barčice in mreže, Kljako

pa ukazuje sodelavcem.

Njegove so barčice in mreže, Kljako

pa ukazuje družini.

Tako! Kako to Zavpijejo zabavljači

razbijajoč po mizah.

Tako! Kako to Zavpije družina

razbijajoč po mizah.

c) ljudi koji su zajedno na kakvom poslu,

radu ( kolegi, sodelavci)

Njegove su brodice i mreže, a Kljako

upravlja družinom.

d) veselo društvo koje se skuplja zbog

zabave ( društvo, ki se za zabavo zbira,

zabavljači)

Zar tako! Zar to Zagrmi družina lupajući

po stolovima.

V naši hiši je veliko sostanovalcev,

res se lahko reče: »velika hiša«.

V naši hiši je veliko družin, res se

lahko reče: »velika hiša«.

2. kućna čeljad ( sostanovalec)

U našoj je kući mnogo družine, baš se može

kazati: velika kuća.

4. zastar. druščina, družba 3. društvo ( družba)

DŔVO -a S DȐVO drveta S

1. nar. poleno

v peči je prasketalo suho drvo

2. slabš. neroden, okoren človek

tako drvo je, ničesar ne razume

1. dugogodišnja biljka sa stablom, granama i

korenjem ( drevo)

30

Drevesa so izgubila liste.

Drva so izgubila liste.

Drva opustila lišće.

Vse pohištvo je iz mahagonijevega

lesa.

Vse pohištvo je iz mahagonijevega

drva.

2. sasečena drva ( nasekana drevesa, les)

Sav namještaj bijaše od mahagonijeva drva.

DÍRKA -e Ž DÎRKA -e Ž

1. tekmovanje v hitrostni vožnji ali jahanju

zmagal je na dirki za svetovno prvenstvo

2. ekspr. veliko prizadevanje za kaj

dirka za filmsko nagrado

1. tipka, dugme, puce i sl. na nekim

muzičkim instrumentima (na klaviru i

harmonici) i nekim mehanizmima ( tipka,

gumb)

2. mat. prava linija koja dodiruje

krivu liniju u jednoj tački, tangenta (

tangenta, dotikalnica)

DÚŠEK -ška M DÛŠEK -eka M

1. star. požirek

po prvem dušku je nehal piti

2. zastar. vdih

z globokimi duški je vdihaval hladni jutranji

zrak

// zrak, sapa

na stopnicah se je ustavljala in zajemala

dušek

3. zastar. odprtina, luknja za zračenje; dušnik

31

dušek v hlevu

// luknja, preduh

voda je iskala le duška, da se razlije po

dolini

Na raztrgani žimnici leži bolna

ženska, kateri so štete minute.

Na raztrganem dušku leži bolna

ženska, kateri so štete minute.

tur. a) debela, meka prostirka za ležanje,

obično od češljane vune stavljene u navlaku

pa prošivene, madrac; slamnjača. (

žimnica)

Na poderanom dušeku leži bolesna žena u

zadnjim časovima.

b) prošiven kolski jastuk. ( blazina)

DUŠNÍK -a M DÙŠNIK -íka M

1. odprtina, luknja za zračenje

dušnik v podmornici

2. redko cevka, ki dovaja zrak iz grla v

bronhije; sapnik, traheja

anat. hrskavičasta cev od ždrela do plućnih

krila kroz koju se diše, dušnjak. ( sapnik)

GÀD -a M GȀD -a M

1. strupena kača z verigi podobnimi lisami po

hrbtu

ne razlikuje gada od modrasa

// strupena kača sploh

varuj se gadov

2. pog., ekspr. neugnan, podjeten človek

sami stari gadje so se zbrali

V ječi je več bede in umazanije kot

1. prljavština, nečistoća; gadost (

umazanija, svinjarija)

U tamnici beše pre i jada i gada i smrada -

32

čistega zraka.

V ječi je več bede in gadov kot čistega

zraka.

nego čistog zraka.

Stresel sem se … mrčes me je grizel.

Stresel sem se … gad me je grizel.

Kaj ti bo ta palica – Kako, kaj mi

bo Bojujem se z umazano živaljo! …

Bojujem se s podgano.

Kaj ti bo ta palica – Kako, kaj mi

bo Bojujem se z gadom! … Bojujem

se s podgano.

2. zb. a) gamad, insekat, kukci koji žive na

čovečjem telu ( mrčes, žuželke)

Potucao sam se . . . gad me je jeo.

b) sitne ili prljave životinje ( umazane

živalice)

Šta će vam ta motka? — Kako, šta će mi?

Bijem gad! . . . Bijem pacove.

Ti malopridnež pa si se vsedel med

poštene ljudi.

Ti gad pa si se vsedel med poštene

ljudi.

3. pogrd. bezvredna i mrska osoba (

malopridnež, slab človek)

Pa ti si, gade sjeo među poštene glave.

GÁZ -a M GÂZ -a M

1. v sneg narejena ozka pot

hodila sta po ozkem gazu

Koliko je divjih rek brez mosta in

poti?

Koliko je divjih rek brez mosta in

gaza?

1. mesto na reci gde se može peške proći,

prelaziti (→ pot, po kateri prebrodiš reko)

Koliko ima divljih reka bez mosta i gaza?

33

Za korakom pravilnejšim od

zverinskega koraka, je ostal le molk.

Za korakom pravilnejšim od

zverinskega gaza, je ostal le molk.

Hod, resničnejši od zverskega gaza,

je vodil le molk.

2. hod, korak ( korak)

Hod pravilniji od zverinjeg gaza vodio samo

tišinama.

2. navt. razdalja med najglobljo točko ladje in

vodno gladino; ugrez

3. dubina do koje brod uroni u vodu (

ugrez)

GLÍVA -e Ž GLJȈ VA -e Ž

1. nav. mn., bot. rastline, ki so brez klorofila in

živijo kot gniloživke ali zajedavke,

Mycophyta

glive se uvrščajo med nižje rastline

2. star. goba mn. biljka bez hlorofila, obično sa šeširom i

stablom ( goba)

GÓD -u in -a M GÔD -a M

1. dan v letu, ko je osebno ime kakega

človeka navedeno v koledarju

praznuje god in rojstni dan

2. zastar. obletnica 1. a) dan u godini u koji se pominje, slavi

nešto, godišnjica, godišnji praznik, blagdan

( obletnica)

b) praznik, blagdan ( praznik, obletnica)

2. znak godišnjeg rasta debla, drveta u širinu,

godišnji prsten ( letnice pri deblu)

U drvetu opažamo mnogo koncentričnih

34

V drevesnem deblu najdemo veliko

koncentričnih krogov. To so letnice.

V drevesnem deblu najdemo veliko

koncentričnih krogov. To so godovi.

krugova. To su godovi.

GÔRA -e Ž GÒRA -e Ž

1. izrazita, visoka vzpetina zemeljskega

površja

v daljavi so se videle gore

2. nar. dolenjsko vinograd (v gričevnatem

svetu)

vinski hram v gori

Izza gozdov, izza hribov modrega

morja se je že dvignila rumena zora.

Izza gozdov, izza gora modrega

morja se je že dvignila rumena zora.

1. a) planina; brdo ( hrib, grič)

Iza šuma, iza gora plavetnih rumena se zora

digla već.

3. zastar. gozd v hribovitem svetu

2. a) šuma ( gozd)

b) odsečeno granje i grančice s lišćem (

gozdno dračje in listje)

4. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina 1. b) fig. hrpa, gomila ( kup)

GRÁD -u -a M (mn. gradovi) GRÂD -a M

1. v nekaterih deželah veliko utrjeno

poslopje, graščakovo bivališče

okoli gradu je lep vrt

mogočen, utrjen grad

2. zastar. Mesto Veliko naseljeno mesto, administrativni,

kulturni, trgovački i industrijski centar

jednog kraja, oblasti ( mesto)

35

GRADÍVO -a S GRȀDIVO -a S

1. snov, surovina za gradnjo, graditev 1. ono od čega se što pravi, tvori, građa (

surovina za gradnjo)

2. kar se rabi kot podatek, pripomoček pri

proučevanju, obravnavanju česa

2. ono što služi kao predmet obrade u

umetnosti i nauci, znanosti ( predmet

obravnave)

3. s prilastkom kar je zbrano po določenih

merilih, za določen namen

muzej razstavlja arhivalno gradivo o razvoju

šol

Učna snov je skupek kulturnih vsebin,

o katerih se učenci učijo v šoli.

Učno gradivo je skupek kulturnih

vsebin, o katerih se učenci učijo v

šoli.

3. ono što se predaje, uči u školi ( snov)

Nastavno gradivo čini skup onih kulturnih

dobara s kojima se učenici upoznaju u školi.

GRÁJA -e Ž GRÁJA -e Ž

raba peša ugotavljanje, očitanje napak,

pomanjkljivosti

z grajo lista se je zameril uredniku

// opominjanje, oštevanje

otrok je grajo zaslužil

Hrup za gričevjem je bil vse manjši,

zdaj so se slišali samo posamezni

glasovi.

Graja za gričevjem je bila vse

manjša, zdaj so se slišali samo

posamezni glasovi.

uzmešani glasovi i uzvici (ljudi, životinja);

galama, larma ( hrup)

Graje je po brežuljcima bilo sve manje, pa se

sad čuli samo pojedini glasovi.

36

GRÊDA -e Ž GRÉDA -e Ž

1 1. štirikotno obtesano ali obžagano deblo,

zlasti v gradbenih konstrukcijah; tram

1. dug, odebeo, prav, ravan, izrađen komad

drveta (betona, železa) koji služi za građu;

isp. balvan, brvno, direk, talpa ( tram)

2. palica, na kateri prenočuje, počiva

perutnina; gred

kokoši so že šle na gredo

3. vzdolžni, nosilni del ogrodja ladje, čolna;

gredelj

ladijska greda

2 oddeljena ploskev obdelane zemlje na vrtu

// oddeljena ploskev na solinah

3. duži komad zemlje opkoljen vodom (

greda, gredica)

4. leja ( gredica namenjena rožam)

Samo stena gorskega venca se lisasto

blešči.

Samo greda gorskega venca se lisasto

beli.

2. velika stena ( velika stena)

Samo se greda planinskog venca mestimično

beli.

5. pokr. sitan kamen, drobiš ( droben

kamen)

GÚBA -e Ž GȔBA -e Ž

1. kar nastane pri mečkanju tkanine, papirja

na hrbtu se mu na suknjiču delajo gube

// kar nastane pri namernem zapognjenju

tkanine

obleka z dvema globokima gubama

2. gubi podobna zareza, zlasti na obrazu

ima že gube okrog oči

3. manjša, gubi podobna izrastlina

v grlu sta dve prožni gubi, ki prestrezata zrak

37

Zdelo se mu je, da ga je od znotraj

začela gristi in da se po njem širi in

pustoši mrtvaška, grda in neznosna

gobavost.

Zdelo se mu je, da ga je od znotraj

začela gristi in da se po njem širi in

pustoši mrtvaška, grda in neznosna

guba.

1. med. opasna kožna bolest, lepra (

gobavost)

Učini mu se da ga odnekle iznutra počinje da

nagriza i po njemu se širi i pustoši ga

mrtvačka, ružna i nepodnošljiva guba.

Vsega se bomo otresli – svoje

podlosti, hudobije, greha.

Vsega se bomo otresli – svoje

podlosti, gube, greha.

2. fig. a) pokvarenost; nevaljalstvo (

hudobija)

Sve ćemo otresti svoje podlosti, gube,

grijehe.

b) pogrd. loš, pokvaren, lukav čovek (

slabič, pokvarjenec)

Obstal je na mestu kot drevesna goba

priraščena na deblo.

Obstal je na mestu kot guba

priraščena na deblo.

3. bot. gljiva na drvetu, trud za kresanje;

obolelo zadebljanje ( drevesna bolezen,

goba)

Mališ stajaše na mjestu, prirašten uz deblo

kao guba.

Naj vas garje pomorijo! (kozja

kletev)

Naj vas gube pomorijo! (kozja kletev)

4. vet. šuga (na domaćim životinjama) (

garje)

Guba vas pomorila! (kletva kozama)

38

HLÉB -a M HLȄB -a M

1. knjiž. večjemu krogelnemu odseku

podobno oblikovan kruh

na dan je dobil pol hleba

hleb kruha

// kar je temu podobno

oblikoval je glino v hlebe

2. zastar. kruh sploh 1. ljudska hrana od brašna mešanog s vodom

i pečenog na vatri ( kruh)

Veliko je sirot brez obleke, hrane,

brez ničesar.

Veliko je sirot brez obleke, hleba,

brez ničesar.

2. hrana uopšte ( hrana nasplošno)

Mnogo je sirotinje bez odela, bez hleba, bez

ičega.

Svoboden književnik od ljudi ne dobi

sredstev za preživetje.

Svoboden književnik od ljudi ne dobi

hleba.

3. osnovna sredstva za život, zarada, služba,

posao i sl. ( sredstva za preživetje)

U narodu ne nalazi hleba slobodan

književnik.

HLÁD -a, -u M HLÂD -a M

Senca je prekrila že pol steze.

Hlad je prekril že pol steze.

1. prostor koji nije ogrejan suncem, senka

koju baca predmet osvetljen suncem (

senca)

Hlad pao već do pola sokaka.

39

1. zmerno nizka temperatura 2. svežina, hladovina ( svežina, senca)

Zdaj ni več junak, prej trska, ki se v

vsakem vetrčku zamaje.

Zdaj ni več junak, prej trska, ki se v

vsakem hladu zamaje.

3. povetarac, dah ( vetrček)

Sad ne junak više, no trst kojoj svaki hlad

kidiše.

Strašna praznina ga obdaja s čudno

jezo.

Strašna praznina ga obdaja s čudnim

hladom.

4. jeza ( jeza)

Strašna praznina obli ga čudnim hladom.

Vsi ljudje že vejo, da je šef v zaporu.

Vsi ljudje že vejo, da je šef v hladu.

5. zatvor, haps ( zapor)

Već svi ljudi znaju da je gazda u hladu.

2. nav. ekspr. zadržanost, neprijaznost

v očetovem glasu je bilo čutiti hlad

IZVÒD -óda M ÌZVOD -a M

vsaka od več istovrstnih tiskanih stvari

od te knjige se je ohranil samo en izvod

Prvi dopis je bil natisnjen v celoti,

drugi pa samo v krajši obliki.

Prvi dopis je bil natisnjen v celoti,

drugi pa samo v izvodu.

1. izvadak iz kakve knjige ili pismenog

sastava; sažeta verzija nekog teksta ( izpis,

izpisek)

Jedan mu je dopis bio i štampan ceo, a drugi

u izvodu.

2. sud do kojega se dođe razmatranjem čega,

40

Če bi bil kdo pameten, bi bil ta

zaključek logičen.

Če bi bil kdo pameten, bi bil ta izvod

logičen.

zaključak ( sodba, zaključek)

Kad bi ko tako umovao, onda bi se taj izvod

logikom zvao.

IZVÒR s prilastkom -ôra M ÌZVOR -a M

Vodijo zakulisno vojno za odkrivanje

vira (nahajališč) nafte.

Vodijo zakulisno vojno za odkrivanje

izvora nafte.

1. mesto gde podzemna eoda ili druga kakva

tekućina, tečnost izbija na površinu zemlje,

mesto otkud što izvire, ističe, vrelo ( izvir,

vir, studenec)

Vode zakulisnu borbu za osvajanje izvora

nafte.

1. značilnost glede na prvotno pripadnost

//v rodilniku značilnost glede na prvotne

sestavine

//značilnost glede na prednike zlasti s

socialnega stališča

2. a) mesto otkuda se što dobavlja, otkuda

se ko snavdeva čim.

b) mesto gde što nastaje, započinje; sredina,

pojave, okolnosti iz kojih što potiče ili se

razvija

c) razlog, uzrok, povod; ono što pruža

mogućnosti za nešto ( povod)

2. značilnost glede na nastanek

ti običaji imajo svoj izvor v poganstvu

3. kar omogoča, pogojuje nastanek,

nastajanje česa; vir

otrok je izvor sreče

// kar kaj daje

izdatni izvori toplotne energije

na osnovi vira

3. pisani dokumenat na osnovu koga se

vrši naučno ispitivanje ili istraživanje ( vir)

na osnovi izvora

41

na osnovi izvora

Vse spise mi morate dostaviti v

izvirniku.

Vse spise mi morate dostaviti v

izvoru.

4. original spisa, isprave, knjige ( izvirnik )

Svaki spis imate mi u izvoru ili u prijepisu

dostaviti.

JÉD -i Ž JÊD -a M

1. živilo, pripravljeno za uživanje, navadno z

dodatki

gosta, neslana, okusna, dobro zabeljena jed

2. ed. uživanje hrane, jedi

brati pri jedi

Hitro se usede in od jeze pogoltne

slino.

Hitro se usede in od jedi pogoltne

slino.

1. osećanje ogorčenosti, neprijateljstva prema

kome, gnev, srdžba; pakost, zloba, mržnja

( sovražnost, jeza; sovraštvo)

Sjede naglo i od jeda proguta pljuvačku.

Ko nas piči kača, najprej skušajmo iz

ugriza posesati strup.

Ko nas piči kača, najprej skušajmo iz

ugriza posesati jed.

2. otrov ( strup)

Kad zmija ujede valja pokušati da joj se jed

iz uboda posisa.

Konec je bil tak, da je ona že

naslednji dan obžalovala kamnito

korito kot žolč zelene Drine.

Konec je bil tak, da je ona že

naslednji dan obžalovala kamnito

3. žuč ( žolč)

Kraj je bio takav da je ona već sutradan

žalila kamenito korito kao jed zelene Drine.

42

korito kot jed zelene Drine.

JÉZA -e Ž JÉZA -e Ž

1. močno kratkotrajno čustvo, ki povzroča

napadalne težnje

ob pogledu na njihovo prizadetost ga je jeza

kmalu minila

// ekspr. kar je posledica takega čustva

braniti otroka pred očetovo jezo

2. nav. ekspr. negativen, odklonilen odnos

s to odločitvijo si je nakopal jezo domačih

3. knjiž., ekspr. silovitost, divjost

jeza valov

Šel sem na dvorišče. Stresel sem se od

groze.

Šel sem na dvorišče. Stresel sem se od

jeze.

1. osećaj studeni, hladnoće praćen drhtanjem

tela ( groza)

Izašao sam u dvorište. Stresao sam se od

jeze.

Manjši otroci, še posebej kmetje,

občutijo strah zaradi te slike.

Manjši otroci, še posebej kmetje,

občutijo jezo zaradi te slike.

Ko se srečajo, grejo naenkrat skozi

njih sladki mravljinci strasti.

Ko se srečajo, gre naenkrat skozi njih

sladka jeza strasti.

2. a) osećanje straha, užasa ( groza, strah)

Manju djecu, osobito seljačku, hvata jeza od

te slike.

b) srsi, žmarci od snažnog osećanja

prijatnosti, ugodnosti ( ščemenje,

mravljinčenje )

Kad se sretoše prođe kroz njih oboje

odjednom kao slatka jeza strasti.

43

KÁL -a M KÂL -a M

Pere noge, prašne in umazane od

blata.

Pere noge, prašne in umazane od

kala.

raskvašena zemlja, blato ( namočena tla,

blato)

Pere noge od prašine i kala zamazane.

1 1. plitvejša kotanja s stoječo vodo; mlaka

po dežju so se napolnili vsi kali

// razmočen, močviren kraj

pod pobočjem je veliko kalov

2. agr. drobni delci, ki lebdijo v tekočini;

kalež

kal se useda; vino ima kal

2 1. mlada, iz kalčka razvijajoča se rastlinica

2. ekspr., navadno z rodilnikom prvi pojav tega,

kar se začenja razvijati ali ima možnosti za

razvoj

seme poganja, žene kal

3. nav. mn. mikroorganizem, ki povzroča kako

bolezen; klica

uničiti kali; škodljive kali

KÁP KÂP

1 M -a 1. najnižji rob strehe, s katerega se

odteka voda

s kapa je kapljalo

// nav. ekspr. voda, kapljajoča, odtekajoča s

strehe, z drevesa

mlada stebla je uničil kap

2. napušč, pristrešek

hiša ima širok kap

44

S kapljicami znoja je zalila vsak

centimeter te bele poti.

S kapom znoja je zalila vsak

centimeter bele poti.

Hiša bi lahko pogorela, on pa ne bi

niti kapljice vode vrgel na ogenj.

Hiša bi lahko pogorela, on pa ne bi

niti kapa vode vrgel na ogenj.

V očeh se jim iskri kanček veselja.

V očeh se jim iskri kap veselja.

1 Ž 1. a) delić čega tekućeg, tečnog koji ima

okruglast oblik ( kapljica)

Kapima znoja je zalila svaku stopu ove bele

trase.

b) euf. vrlo mala količina makar malo čega

tekućeg ( kapljica nečesa)

Mogla je [kuća] vatrom izgoreti, on se ne bi

mašio da kap vode na plamen baci.

c) fig. nešto vrlo malo, ostatak, trag, tračak

( sled, kanček)

U očima im zaiskri kap veselja.

2. mn. lek u tekućem stanju koji se uzima

prema broju kapljica ( zdravilo v

kapljicah)

2 Ž -i : naglo prenehanje delovanja

življenjsko pomembnih organov zaradi

krvavitve ali zamašitve žile

3. med. izliv krvi u mozak, apopleksija; nagla

smrt zbog srčanog oboljenja, srčani udar (→

kap)

Ljudje se vzpenjajo na strehe hiš in

strgajo sneg, ki se nabira pod žlebovi.

Ljudje se vzpenjajo na strehe hiš in

strgajo sneg, ki se nabira pod kapovi.

2 M pokr. žleb ili cev kroz koju kapa voda s

krova ( žleb)

Penju se [ljudi] na kućna slemena i grnalom

ruše s krova sneg koji se bučno uhrpava pod

kapovima.

KMÈT -a M KMȄT -a M

45

Baron in tlačan sta si stala nasproti v

stalni napetosti.

Baron in kmet sta si stala nasproti v

stalni napetosti.

1. ist. neslobodan seljak koji se nije mogao

seliti sa zemlje feudalnog gospodara koju je

obrađivao ( podložnik)

Baron i kmet stajali su jedan prema drugome

u stalnoj suprotnosti.

2. ist. a) lično slobodan seljak, ali bezemljaš

koji je živeo na zemlji svoga gospodara

(vlastelina, spahije) i davao mu deo od

prihoda i radnu snagu; rajetin; čifčija (

tlačan)

b) zemlja koja je dana na obrađivanje jednom

kmetu ( fevd)

Jaz sem vaški veljak in hočem to biti

do konca.

Jaz sem kmet in hočem to biti do

konca.

3. zast. seoski glavar, starešina, knez (

vaški veljak, knez)

Ja sam kmet, i hoću da ostanem do kraja.

.

Svetniki z županom so danes pri šoli.

Svetniki s kmetom so danes pri šoli.

4. ist. ugledniji seljak biran ili postavljen u

opštini da sudi sporove među seljacima;

sudija, sudski organ u opštini ( župan)

Odbornici sa kmetom danas su kod škole.

46

Predsednik in porotniki občinskega

sodišča morajo imeti nepremičninski

cenzus.

Predsednik in kmetje občinskega

sodišča morajo imeti nepremičninski

cenzus.

5. pokr. izabran sudac, porotnik ( porotnik)

Predsjednik i kmetovi općinskih sudova

moraju imati imovinski cenz.

1. kdor ima zemljo in jo obdeluje ter se s tem

preživlja

6. zast. a) ugledan seljak ( ugleden kmet)

b) seljak uopšte ( kmet)

2. slabš. neroden, neuglajen človek

ne bodi tak kmet

3. mn., nav. ekspr., s predlogom dežela, podeželje

prišel je s kmetov

4. šah. šahovska figura, ki se giblje v

pravokotni smeri naravnost

blokirati kmeta

KOBÍLICA -e Ž KÒBILICA -e Ž

1. žuželka zelene barve z zelo dolgima

zadnjima nogama

5. zool. nar. skakavac (→ kobilica)

2. nav. ekspr. manjšalnica od kobila 1. dem. od kobila (→ majhna kobila)

Glodal je kokošjo prsno kost.

Glodal je kokošjo kobilico.

2. anat. račvasta prsna, grudna kost u ptica,

lomilica, jadež, jadac (→ prsna kost pri

pticah, krokarnica)

Glodao [je] kokošiju kobilicu.

47

3. vzdolžni, nosilni del ogrodja ladje, čolna;

gredelj

4. temeljna uzdužna drvena ili čelična greda

u sredini brodskog dna (→ gredelj)

// muz. kobilica ploščica na trupu godalnih

instrumentov, čez katero so napete strune

3. drveni podmetač ispod struna na gudačkim

instrumentima (→ kobilica)

KOLEDÁR -ja M KOLÈDAR -ára M

1. sistematična razdelitev leta na dneve,

tedne in mesece

1. zast. kalendar (→ koledar)

2. list, več listov (papirja) z razdelitvijo leta

na dneve, tedne in mesece, navadno s podatki

o luninih menah, praznikih

obesiti koledar na steno

// knjiga, ki vsebuje poleg koledarskih

podatkov še praktično poučne in literarne

sestavke

marsikaj zanimivega je v tem koledarju

3. publ., navadno s prilastkom razpored, red

pripravili so natančen koledar tekmovanj v

zimski sezoni

2. jedan od pevača koleda (→ kolednik)

KOPÍTO -a S KÒPITO -a S

1. rožena kožna tvorba na koncu prstov

nekaterih sesalcev

1. rožnata navlaka na kraju noge u nekih

sisara (→ kopito)

2. spodnjemu delu noge podobna, navadno

lesena priprava za izdelovanje, oblikovanje

obuval

dati čevlje na kopito

// ekspr., v prislovni rabi v zvezi s po izraža, da

ima kaj ustaljeno ali pogosto se ponavljajočo

48

obliko

predava po enem kopitu

3. leseni, navadno razširjeni del strelnega

orožja

udaril ga je s kopitom

puškino kopito

2. zool. kopitnjak (→ divji ingver)

KOZÍCA -e Ž9 KÒZICA -e Ž

1 1. okrogla nizka posoda za kuhanje,

dušenje, praženje

lonci in kozice

// železna posoda na treh nogah za kuhanje

2. pokr. tronožna zemljana bačva (→ sod na

treh nogah)

2. obrt. vstavljeni del blaga v koraku pri

hlačah, pod pazduho pri rokavih

vstaviti, všiti kozico

kozice pri rokavih

2 nav. ekspr. manjšalnica od koza 1. dem. i hip. od koza (→ majhna koza)

3. ist. pokr. seoska devojčica u vlasteoskim

porodicama u Dubrovniku koja je morala do

svoje udaje vršiti kućne poslove (→ hišna

pomočnica veleposestnikov v Dubrovniku)

4. zool. vrsta sitnog dugorepog raka, gotovo

providnog tela (→ vrsta raka)

5. mn. pokr. ospice, boginje (→ ošpice, črne

koze)

9 Pri drugem geslu imamo dve naglaševanji, in sicer kozíca in kôzica.

49

KRÀJ krája M KRÂJ krȁja M

1. del zemeljske površine, naseljen tako, da

tvori zaključeno celoto

v tem kraju je več let služboval

// navadno s prilastkom ta del glede na določeno

značilnost

ogled znamenitega partizanskega kraja

2. a) deo kakvog mesta; strana sveta, zemlje,

oblast, predeo (→ predel, kraj)

b) prostor koji se prostire u nekom pravcu

(računajući od sredine), strana (→ stran

nečesa)

2. večji ali manjši del zemeljske površine

// navadno s prilastkom ta del

a) glede na gospodarsko usmerjenost

b) z oslabljenim pomenom glede na geografsko

značilnost

c) glede na podnebno značilnost

č) glede na kakovost tal

// v prislovni rabi, v zvezi z na izraža manjši del

površine česa sploh

3. veća teritorijalna jedinica koja ima kakvo

naročito obeležje (istorijsko, geografsko,

atmosfersko, ekonomsko i sl.) (→ regija,

kraj)

3. navadno s prilastkom manjši del zemeljske

površine sploh

poiskal je pripraven kraj in se skril

// v prislovni rabi, v zvezi na kraju samem tam, kjer

se kaj zgodi, je

storilca so prijeli na kraju samem

4. v prislovni rabi, s predlogom izraža največjo

oddaljenost od

a) središča

b) izhodišča, začetka

// nav. ekspr., v zvezi z do izraža visoko stopnjo

1. krajna tačka; crta koja čini granicu kakve

površine i površina pored te crte, ivica, rub;

krajnji deo odeće, kakvog predmeta i sl. (→

konec, zaključek)

4. kopno (u suprotnosti prema moru, vodi),

obala (→ kopno)

50

Z rutami mahajo iz kopnega in iz

parnika.

Z rutami mahajo iz kraja in iz

parnika.

I mašu rupcima s kraja i s parobroda.

5. raba peša, v prislovni rabi, s predlogom izraža

a) nastop dejanja; začetek

b) približevanje prenehanju dejanja; konec

5. a) poslednji čas, momenat čega što prolazi,

vreme koje je blizu toga momenta, koje je

povezano s tim momentom, svršetak (→

konec)

Aljoša ne sumi v to, da se je starčku

približala smrt.

Aljoša ne sumi v to, da se je starčku

približal kraj.

b) smrt (→ smrt)

Da se starcu približio kraj, u to Aljoša ne

sumnjaše.

6. nav. mn., redko krajevec, krajec

gledal ga je izpod širokih krajev

7. prva leta po 1945 najnižja upravna enota

kraji in mesta

KRÍLO -a S KRÍLO -a S

11. nav. mn. organ za letanje na trupu žuželk in

ptičev

1. a) organ koji služi za letenje kod ptica i

nekih kukaca, insekata (→ peruti)

b) po narodnom verovanju takav organ u

ljudi, i nekih životinja (obično u zmaja,

zmije, konja) (→ mitološka krila)

2. nešto načinjeno, skovano, slično pravom

ptičjem krilu, a služi kao ukras (→ kar je

podobno ptičjim krilom)

2. del letala, ki ga drži pri letenju v zraku

3. a) jedna od ravnih plosnatih površina,

pomoću kojih se avion održava u zraku,

vazduhu (→ letalsko krilo)

51

Na morju se vidi le ena in edina

ladja, ki pa je spustila jadra, ker ni

vetra.

Na morju se vidi le ena in edina

ladja, ki pa je spustila krila, ker ni

vetra.

b) fig. jedro (→ jadro)

Dosred mora vidi se jedna jedina lađa ali je

krila objesila, jer nije vjetra.

detelja s petimi listi

detelja s petimi krili

5. list biljke (→ list pri rastlini)

krajiška detelina od pet krila

V vsakem letu, ko sem napredoval, si

mi bil tudi ti v pomoč.

V vsakem letu, ko sem napredoval, si

mi bil tudi ti v krilo.

9. fig. pomoć, odbrana, zaštita (→ pomoč,

zaščita)

Svakom letu naprednome i ti beše jedno

krilo.

21. žensko oblačilo, ki pokriva spodnji del

telesa

obleči krilo in bluzo

// ekspr. ženska, navadno v odnosu do

moškega

ogreje se za vsako krilo

2. star. naročje

10. a) deo tela u sedećem položaju od

stomaka do kolena na kome se može što

držati (→ naročje)

Iz okrilja lepšega sveta bo prišel nov

človek.

Iz krila lepšega sveta bo prišel nov

11. sredina, okrilje (→ okrilje)

I niknut će iz krila ljepšeg svijeta nov čovjek.

52

človek.

KŔST -a M KȐST kŕsta M

En krak križa, na katerem stoji jelka,

odpada.

En krak krsta, na katerem stoji jelka,

odpada.

1. križ (→ križ)

Jedan krak krsta na kome jelka stoji, otpade.

1. v krščanskem okolju obred, s katerim se kdo

sprejme med kristjane

2. fig. a) krštenje (→ krst, krščenje)

Ko so naši starši sprejeli krščansko

vero, je vsak od njih dobil novo ime

po nekem krščanskem svetniku.

Ko so naši starši sprejeli krst, je vsak

od njih dobil novo ime po nekem

krščanskem svetniku.

Vsakemu je pravično sojeno, naj bo

Turk ali kristjan.

Vsakemu je pravično sojeno, naj bo

Turk ali krst.

Stanojlo gre na križišče.

Stanojlo gre na krst.

b) hrišćanska vera (→ krščanska vera)

Kada su nam stari primili krst, svakoga su

od njih kumovi narekli u jedno novo ime,

nekog kršćanskog sveca.

c) hrigićanski svet, hrišćanstvo (→

krščanstvo)

d) hrišćanin (prema muslimanu) (→ kristjan)

Svatko dobiva sud po pravdi, bio Turčin ili

krst.

e) mesto gde se putovi razilaze, raskršće,

raskrižje (→ razpotje, križišče)

Stanojlo iziđe na krst.

53

2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom podelitev

imena pri slavnostni predaji v uporabo

krst ladje, tovarne

3. ekspr., navadno s prilastkom dogodek, ki

simbolizira začetek, nastop kake dejavnosti

prestal je svoj govorniški, politični krst

Na hrbtu nosim že pet križev.

Na hrbtu nosim že peti krst.

3. pokr. odsek vremena od deset godina,

decenija (→ desetletje)

Ja sam već na leđa peti krst prebacio.

Gledal je njivo s kupi ovsa, zloženimi

na njej.

Gledal je njivo s krsti ovsa, zloženimi

na njej.

4. krstina (→ kup)

Motrio je oranicu s krstovima zobi, složenim

na njoj.

5. osam vezda u sazvežđu Labuda (→ zvezde

v ozvezdju laboda)

KRTÍNA -e Ž KRTÌNA -e Ž

manjši kup zemlje, ki ga izrije krt

s koso je zadel ob krtino

// nav. ekspr. manjši kup zemlje

ob kopačih na pobočjih so nastajale krtine

// ekspr. manjši hrib, vzpetina

na vsako krtino se je povzpel

Krt gre pod zemljo, ljudje pa ga

najdejo.

1 pokr. 1. krtica (→ krt)

Krtina ide ispod zemlje, pa je ljudi nađu.

54

Krtina gre pod zemljo, ljudje pa jo

najdejo.

2. pogrd. čovek koji bilo čime izaziva sličnost

s krticom (→ človek podoben krtu)

Žrl je pusto meso, drugi pa so lačni

in žejni trpeli.

Žrl je krtino, drugi pa so lačni in

žejni trpeli.

2 1. krto meso (→ pusto meso)

Krkao je krtinu dok su ostali, gladni i žedni,

krvarili.

2. spoljašnji, mesnati deo oko koštice nekih

plodova (→ meso sadu)

KÚP -a M KÛP -a M

1 star. kupčija

ogoljufati koga pri kupu

Nevesta se je pridobila z nakupom ali

ugrabitvijo.

Nevesta se je pridobila s kupom ali

ugrabitvijo.

1 1. kupnja, kupovina (→ nakup)

Nevjesta se sticala kupom ili otmicom.

2. kupljen predmet (→ kupljen predmet)

2 KÙP kúpa M

1. s prilastkom kar je navadno brez reda

združeno v obliko polkrogle

brskal je po kupu pepela

// določena količina kake snovi, predmetov

2 KȔP 1. veća količina kakvih predmeta

nagomilanih jedan na drugi; hrpa (→ kup,

kopica)

// ekspr., z rodilnikom velika količina, množina

zložiti kaj v kupe

55

2. v prislovni rabi, v zvezi z na, v izraža, da se kaj

navadno brez reda združuje v obliki

polkrogle

dračje je nosil, spravljal na kup

// ekspr. izraža, da je kaj drugo

poleg drugega

v kupih se dviguje para

/ mn., ekspr. izraža veliko količino, množino

še nikoli ni bilo na kupu toliko ljudi

2. skup, zbor ljudi (→ skupščina, zbor)

3 KȔP pokr. četvrtasta mreža za lovljenje

riba (→ mreža za lovljenje)

KÚPA -e Ž KȔPA -e Ž10

1. vznes. boljši kozarec kelihaste oblike

v kupi se je lesketalo vino

// vsebina kupe

izpil je kupo do dna

2. zastar. kozarec sploh

polna kupa vina

Na policah so stali bokali in srebrne

gravirane skodelice.

Na policah so stali bokali in srebrne

gravirane kupe.

1 lat. velika čaša (obično masivna), pehar (→

skodelica)

Na policama stajali su bokari i srebrene

gravirane kupe.

2 tal. pokr. crep u obliku žlebastih glinenih ili

cementnih pločica, ćeramida (→ strešnik)

10

Zaradi nepotrebnih pomenov besed in nemožnih prevodov, je odstranjeno nekaj pomenov.

56

3 1. geometrijsko telo koje nastaje kad se

prava linija kojoj je jedan kraj nepomičan

obrće po kružnici, čun, stožac, konus (→

stožec – geometrijsko telo)

Kupola bo narejena iz vulkanskega

pepela in peska.

Kupa bo narejena iz vulkanskega

pepela in peska.

2. predmet sličnog oblika, najviši deo, vršak

čega, kupola (→ kupola)

Kupa bude napravljena od naslaga

vulkanskoga pepela, pijeska.

LEPÁK -a M LÉPAK -pka M

večji list, pola papirja z obvestilom, vabilom,

razglasom, pritrjena na javnem prostoru;

plakat

nalepiti, pribiti lepak

trgati lepake z zidu

Vedel je, da je to lepilo, ki povezuje

dekleta.

Vedel je, da je to lepak, ki povezuje

dekleta.

Lepljiva supstanca biljnog ili životinskog

porekla, sredstvo za lepljenje (→ lepilo)

Znao je da je to siguran lepak kojim se

vezuju devojke.

57

LÉTO -a S LȄTO -a S11

2 star. poletje

1 1. a) najtoplije od četiri godišnja doba (→

poletje)

Izmicalo je leto.

Čeprav ni dovolj zrel, je razmišljal že

o številnih stvareh.

Čeprav nima dovolj leta, je razmišljal

že o številnih stvareh.

b) fig. doba zrelosti i pune snage (→ zrelost)

Iako ima malo leta, razmišljao je već o

mnogom.

1 1. čas dvanajstih mesecev, ki se začne 1.

januarja in traja do 31. Decembra

// s prilastkom ta čas glede na kako značilnost,

dejavnost

mokrotno, sušno leto

// s prilastkom čas dvanajstih mesecev z

drugačnim stalnim začetkom

šolsko leto

2. arh. godina

2. navadno s števnikom čas dvanajstih mesecev

– eno leto

že tretje leto poteka, odkar ga ni

// s števnikom ta čas za označevanje starosti

česa

hiša je stara sto let

3. mn. starost, življenjska doba

med njima je precejšnja razlika v letih

11

Odstranjeni so bili nepotrebni pomeni.

58

4. mn., navadno s prilastkom omejeno trajanje v

življenju, bivanju

ta leta so bila zanj srečna

// omejeno trajanje z razmerami,

okoliščinami, stvarnostjo vred

takrat so bila huda leta

// knjiž., z vrstilnim števnikom omejeno trajanje

desetih let, z začetkom, kot ga nakazuje

števnik

šestdeseta leta prejšnjega stoletja so

preobrat

5. mn., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža

dolgo omejeno trajanje kot del neomejenega

trajanja

od takrat so minila že leta

6. letnik

tretje leto filozofije je študiral na Dunaju

3. godišnji prsten na drvetu (→ letnica12

)

LÍČNOST -i Ž LȈČNOST -i Ž

nav. ekspr. lastnost, značilnost ličnega13

občudovati ličnost hišice

Od oseb, ki so imele pomembnejšo

vlogo v Kristusovem življenju, je

starejšim pomemben Pilat.

1. lice, osoba (→ oseba)

Od ličnosti koje su imale vidniju ulogu u

Isusovu životu starim je važan Pilat.

12

Po SSKJ-ju: »gozd. enoletni debelinski prirastek lesa: les ima goste, široke, valovite letnice.« 13

Po SSKJ-ju: »líčen (pridevnik) nav. ekspr. lep, zlasti po obliki, izdelavi«

59

Od ličnosti, ki so imele pomembnejšo

vlogo v Kristusovem življenju, je

starejšim pomemben Pilat.

Iz skoraj neobstoječega bitja se je

postopoma ustvarila osebnost.

Iz skoraj nejasnega bitja se je

postopoma ustvarila ličnost.

Politik, javni zastopnik, uglednež,

javni delavec.

Politik, javni zastopnik, ličnost, javni

delavec.

To, kar je pomembno pri glavnem

liku, je pomembno tudi pri ostalih

likih v tem romanu.

To, kar je pomembno pri glavni

ličnosti, je pomembno tudi pri ostalih

ličnostih v tem romanu.

2. a) čovek kao individualnost, osobenost;

intelektualno i moralno izgrađena osoba (→

osebnost)

Od skoro nebuloznog bića postepeno se

stvarala ličnost.

b) čovek od vrednosti; ugledan, uticajan

čovek (→ uglednež)

Političar, narodni zastupnik, ličnost, javni

radnik.

c) knjiž. lik (u književnom delu) (→ lik)

To što važi o glavnoj ličnosti važi i o svim

ostalim ličnostima u ovom romanu.

LÚČ -i Ž LÛČ -a M

Gospodinje imajo za prižig raje

borovino.

Gospodinje imajo za prižig raje luč.

1. a) borovina, borovo drvo (za potpaljivanje

vatre) (→ borovina)

Gazdarice više vole luč za potpalu.

1. vir umetne svetlobe

luč brli, gori, plapola, sveti, ugasne

60

// priprava, ki prižgana oddaja svetlobo;

svetilka

kupiti novo luč

b) svetiljka od borovine, buktinja; svetiljka

uopšte (→ svetilka iz borovine, bakla;

svetilka na splošno)

// pog. električna napeljava, električna

energija

hribovske vasi so dobile luč

2. kar omogoča, da so predmeti vidni;

svetloba

stal je tako, da mu je luč sijala na obraz

3. ekspr., v povedni rabi bister, pameten človek

biti največja luč v razredu

4. vznes. pozitivne vrednote

// duševno stanje glede na te vrednote

5. z oslabljenim pomenom poudarja pomen

samostalnika, na katerega se veže

6. s prilastkom izraža, da je kdo (videti) tak,

kot določa prilastek

// navadno v zvezi z gledati, videti izraža odnos do

česa, kot ga določa prilastek

Bil sem žarek svobode skozi tolikšno

temo.

Bil sem luč svobode skozi tolikšno

temo.

2. fig. luča (→ žarek)

Ja sam bio luč slobode kroz tolike tame.

3. fig. pesn. oko (→ oko)

4. bot. vrsta bora (→ vrsta bora)

MÁNA -e Ž MȀNA -e Ž

1. sladek sok nekaterih rastlin, ki so ga

predelale ušice

2. bot. a) naziv za nekoliko vrsta lekovitih

biljaka i slatkog soka od njih (→ zdravilen

sok nekaterih rastlin)

61

b) plamenjača (→ plesen)

2. po bibliji snov, ki jo je Bog pošiljal

Izraelcem za hrano v puščavi na poti v

Palestino

1 hebr. 1. rlg. hrana u obliku slatke rose ili

zrnevlja kojom je, po Svetom pismu, bog

hranio Izraelce u Sinajskoj pustinji (→

mana)

V zaporu so se navadili pomanjkanja

in pregreh.

V zaporu so navajeni težkih man in

pregreh.

2MÁNA

nedostatak, pogreška, neispravnost

(→ pomanjkljivost, napaka, pomanjkanje)

Na robiji se naviknuli na teške mane i

opačine.

MLADÍNA -e Ž MLADÌNA -e Ž

1. mladi ljudje, zlasti med štirinajstim in

petindvajsetim letom

// ekspr. mlajši ljudje sploh

1. mladež, mlađi svet (→ mladi ljudje)

2. pog. člani Zveze socialistične mladine

zborovanje tovarniške mladine

Ej, to ni petelin, ampak fant.

Ej, to ni petelin, ampak mladina.

2. momčina, delija (→ fant)

Ehej, nije pijetao, no je mladina.

Teto sem našel pri perutnini, držala

je bele piščance.

Teto sem našel pri perutnini, držala

je belo mladino.

3. živina, perad; pilići (→ živina; piščanci)

Tetu sam našao kod peradi držala [je] samu

bijelu mladinu.

Kdaj je mlada luna?

Kdaj je mladina?

4. mlad mesec, mlađak; mena Meseca (→

mlada, nova luna)

Kad li ovo pada mladina?

62

MÓČA -e ž MÓČA -e Ž

1. stanje zaradi dolgotrajnega deževja

zaradi moče kaže na polju slabo

// star. padavine, zlasti dež

letošnji maj ima veliko moče

2. raba peša mokrota, tekočina

v čevljih je moča kar klokotala

3. nar. močviren svet, močvirje

v daljavi je bila moča

Svoje prijatelje gosti s »šnitami«.

Svoje prijatelje gosti z močo.

1. komad hleba, kruha umočen u vrelu mast

ili mastan sok (→ kruhove »šnite«)

Nudi svoje prijatelje močom.

2. fig. podvala, smicalica, spletka (→

potegavščina, spletka)

NÁHOD -óda in -a M NÁHOD -a M

vnetje nosne sluznice, pri katerem se

močneje izloča sluz ali gnoj

dobiti, imeti nahod

Drugih sorodnikov nimam, ne po

krvi, ne po bogu, ker sem najdenček.

Drugih sorodnikov nimam, ne po

krvi, ne po bogu, ker sem nahod.

nađeno dete (obično novorođenče) (→

najden dojenček, novorojenček; najdenček)

Ja drugog roda nemam ni po krvi ni po bogu,

jer sam ja nahod.

NASLÒV -óva M NÁSLOV -a M

1. navedba imena, priimka in bivališča

sporočiti na določen naslov

// kraj bivanja, prebivanja

63

iskati koga na napačnem naslovu

2. navadno s prilastkom ime glasbenega,

likovnega, literarnega dela

1. natpis, naziv kakvog dela ili teksta (→

naslov besedila)

V nazivu se brez zakonsko

predpisanega postopka ne sme

spreminjati ničesar.

V naslovu se brez zakonsko

predpisanega postopka ne sme

spreminjati ničesar.

2. a) kanc. adresa, naziv nadleštva, ustanove,

ureda (u zaglavlju kakvog akta i sl.) (→

naziv ustanove)

Nijedno se pismo ne može doznačiti naslovu

bez zakonom propisanog postupka.

5. zastar. oznaka, vzdevek b) zvanje, titula (→ nadimek)

3. s prilastkom beseda, več besed, ki izražajo,

označujejo

a) višjo, visoko stopnjo izobrazbe

podeliti naslov doktor znanosti

b) višjo, visoko stopnjo na hierarhični

lestvici v kaki družbi, organizaciji

imeti pravico do naslova guverner, načelnik

c) publ. visoko stopnjo na jakostni, vrednostni

lestvici v kaki športni disciplini, kulturni

dejavnosti

dobiti naslov najboljša filmska igralka

č) vrsto glede na medsebojne, zlasti

starostne, vljudnostne odnose ljudi

naslov za odraslega moškega

64

4. jur., navadno v zvezi pravni naslov pravni

predpis, dokument, na osnovi katerega se

lahko uveljavlja določena pravica

// publ. sklad, fond

3. pravn. zast. osnov, potvrda, dokumenat o

kakvom pravu (→ predpis)

NAVLÁKA -e Ž NȀVLAKA in NȂVLAKA -e Ž

nav. ekspr. nekoristne, odvečne stvari

pospraviti navlako

Odstrani prevleke s pohištva.

Odstrani navlake s pohištva.

1. ono što se navlači na što, preko čega radi

zaštite i podešeno je prema predmetu na koji

se navlači (→ zaščitna prevleka)

Navlake skini s pokućstva.

2. kožica, mrena što se navuče na oko (→

veka)

3. pokr. a) sprava kojom se obruči natežu na

burad (→ naprava za dajanje obročev na

sode)

b) drvena naprava (nalik na kutlaču), kojom

opančar navlači opanak na kalup (→

čevljarski klinec)

NOGAVÍCA -e Ž NÒGAVICA -e Ž

nav. mn. pleteno oblačilo za na nogo

obuti nogavice

Zasukal je hlačnice in gazil blato.

Zasukal je nogavice in gazil blato.

1. deo pantalona, čakšira, hlača ili gaća koji

obuhvata nogu (→ del hlač, hlačnica)

Zasukao nogavice i gazi blato.

2. mn. pokr. gaće, pantalone, čakšire, hlače (→

65

Obleče ji svilene hlače.

Obleče ji svilene nogavice.

spodnje, kratke hlače)

Navuče joj svilene nogavice.

OBRÀZ -áza M ÒBRAZ -a M

1. prednja stran glave

namazati, natreti obraz s kremo

// nav. ekspr., navadno s prilastkom z mimiko

a) izraženo razpoloženje, stanje

z boječim, plahim obrazom je vprašal

b) izražena lastnost

imel je zelo inteligenten obraz

2. ekspr., navadno s prilastkom človek

ta obraz mi je znan iz avtobusa

Solza mu spolzi po licu.

Solza mu spolzi po obrazu.

1. jedna strana lica (→ lice)

Kliznu mu obrazom jedna suza.

Danes so mi z obraza pobrali človeški

značaj.

Danes so mi z obraza pobrali človeški

obraz.

Dal vama bom zlate medalje, na

katerih je podoba Obilića.

Dal vama bom zlate medalje, na

katerih je obraz Obilića.

2. a) izgled, lik (→ izgled, značaj)

Moj vlastiti ljudski obraz skinut mi je noćas s

lica.

b) slika (→ podoba)

Daću vama od zlata medalje, koje nose obraz

Obilića.

3. ekspr., navadno s prilastkom oblika pojavljanja

a) glede na zunanjost, videz

b) glede na vsebino, bistveno značilnost

3. csl. uzor, primer (→ model, primerek)

66

4. lit., zlasti v drugi polovici 19. stoletja kratko

literarno besedilo, v katerem se avtorjevo

trenutno razpoloženje primerja, izenačuje z

motivom iz narave

Jenkovi Obrazi

Kje imaš čast in ponos?

Kje imaš obraz in ponos?

4. fig. čast, poštenje; ponos; osećanje stida

(→ čast; ponos; sramežljivost)

Gdje ti je obraz i ponos?

OBŔT -i tudi -í Ž ȌBRT in ÒBRT -a M

1. gospodarska dejavnost, ki opravlja storitve

in v manjših količinah predeluje, proizvaja

// s prilastkom področje v taki dejavnosti

1. zanat(stvo) (→ obrt)

2. opravljanje storitev in predelovanje,

proizvajanje v manjših količinah

dobro obvladati mizarsko obrt

// ekspr. opravljanje določenega dela sploh,

zlasti na umetniškem, znanstvenem področju

pisateljska obrt

3. pravica do opravljanja take dejavnosti

vzeli so mu obrt

Oficirji so bili zmedeni zaradi

nepričakovanega preobrata in niso

takoj vedeli, kaj delajo.

Oficirji so bili zmedeni zaradi

nepričakovane obrti in niso takoj

vedeli, kaj delajo.

2. preokret, promena (→ preobrat,

sprememba)

Zbunjeni ovim neočekivanim obrtom oficiri

nisu znali u prvi mah šta rade.

67

Potreben je hiter denarni tok.

Potrebna je hitra obrt.

Promet podjetja je podvojen.

Obrt podjetja je podvojena.

3. a) opticaj (novca, kaštala); tok, pravac

kretanja (→ tok denarja)

Potreban [je] brz i živ obrt.

b) promet (godišnji) (→ promet)

Obrt preduzeća je udvostručen.

4. obrtaj, okretanje (→ prihodek)

5. izraz, fraza (→ pojem, fraza)

OGLÈD -éda M ȌGLED -a M

glagolnik od ogledati14

1. postupak u naučnom istraživanju u kome

se veštački izaziva pojava, slična onoj u

prirodi, opit, pokus, eksperimenat (→

poskus, eksperiment)

Temelj mojega eseja je pogum

znanstvenikov in umetnikov, ki so bili

v življenju napačno razumljeni.

Temelj mojega ogleda je pogum

znanstvenikov in umetnikov, ki so bili

v življenju napačno razumljeni.

2. knjiž. vrsta kraće, koncizne književne

rasprave napisane bez namere za iscrtnošću,

esej (→ spis, esej)

Okosnica moga ogleda jest hrabrost

učenjaka i umjetnika, koji su bili neshvaćeni

za života.

Matica hrvatska pošilja članom

dvojnik »Hrvatske revije« v pregled.

3. a) proba, kušanje, proveravanje vrednosti

(→ poskus, poskušnja)

b) uzorak, ugled (→ primer, pregled)

Matica hrvatska šalje svojim članovima ovaj

dvobroj »Hrvatske revije« na ogled.

14

Po SSKJ-ju: »1. z gledanjem zaznati; 2. zastar. Zagledati«

68

Matica hrvatska pošilja članom

dvojnik »Hrvatske revije« na ogled.

4. a) pažlivo ogledanje, pregledanje čega (→

pregledovanje, pregled)

b) (ponekad u mn.) ogledanje, gledanje devojke

koja je za udaju ili vojnika prilikom

regrutacije (→ gledanje dogodka)

ÔKNO -a S, mn. tudi ÓKNA ÒKNO ȍkana S

Stekla so bila umazana.

Okna so bila umazana.

1. a) staklo na prozoru (→ steklo na oknu)

Okna su bila prljava.

1. odprtina v steni stavbe, prevoznega

sredstva, narejena zaradi svetlobe, zračenja

// okvir s steklom, prozornejšim materialom,

prirejen za takšno odprtino

b) prozor (→ okno)

2. nav. ekspr., s prilastkom odprtina

okno podzemne votline

3. odprtina v pregradi, (večjem) oknu zaradi

poslovanja s strankami; okence

blagajniško okno

4. ekspr. odprt, svoboden prostor, ki omogoča

različno delovanje, vplivanje

to področje je predstavljalo okno v svet

5. etn. del kozolca med dvema stebroma

založiti okna s snopjem

To je mogoče opaziti npr. v rudnikih,

kjer se zvrta jame in kopa rove.

To je mogoče opaziti npr. v rudnikih,

2. vertikalni otvor, jama, rov u rudniku radi

vađenja rude (→ jašek, jama, rov)

Zapaža se to npr. u rudnicima gdje se buše

okna i kopaju rovovi.

69

kjer se zvrta okna in kopa rove.

Okoli njega [mosta] so lovili ribe ali

pod njegovimi loki golobe.

Okoli njega [mosta] so lovili ribe ali

pod njegovimi okni golobe.

3. otvor ispod luka na mostu (→ lok na

mostu)

Pecali su ribu oko njega [mosta] ili lovili

golubove pod njegovim oknima.

Jabolke so odstranjene iz stenika z

žitom.

Jabolke so odstranjene iz okna z

žitom.

4. pregradak u ambaru (→ stenik)

Jabuke izvađene iz okna sa žitom.

Našla je izvir hladne vode.

Našla je okno hladne vode.

5. mesto iz koga izvire voda, izvor (→ izvir

reke)

Ona nađe okno vode hladne.

6. pokr. oko, okce (krompira) (→ krompirjevo

oko)

ÔTOK -óka M ÒTOK -a M

1. del kopnega sveta, obdan z vodo 2

1. = ostrvo (→ otok)

2. mošt, šira (→ mošt)

2. s prilastkom navadno manjša površina, ki se

po lastnostih, značilnostih razlikuje od okolja

travnati otoki v puščavi

3. grad. označeni ali dvignjeni del vozišča

zlasti za usmerjanje prometa

obvezna smer okoli otoka

70

Rana se ni videla, oteklina pa je bila

modro-zelenkasta.

Rana se ni videla, otok pa je bil

modro-zelenkast.

1 ȌTOK -a

1. otečeno mesto (na telu), oteklina (→

oteklina)

Rana se nije videla, ali otok [je] bio

modrozelenkast.

Narediti je treba prekop, saj mora

odtekanje gorskega hudournika

dobiti drugo smer.

Narediti je treba prekop, saj mora

otok gorskega hudournika dobiti

drugo smer.

2. oticanje, odlaženje vode (→ odtekanje

vode)

Moraju se prokopi izvesti, otok brdskih

bujica mora dobiti drugi pravac.

PÁCKA -e Ž PȀCKA -e Ž

Vse, kar sem našla na učiteljevi mizi,

je palica za udarce.

Vse, kar sem našla na učiteljevi mizi,

je palica za packe.

1. udarac šibom čim sličnim po dlanu (→

udarec s palico ali čim podobnim)

Beše svega što se na učiteljevom stolu obično

nalazi sem pruta za packe.

Brat je iz mamine stare copate

naredil otepač za ubijanje muh.

Brat je iz mamine stare copate

naredil packo za ubijanje muh.

2. sama šiba ili nešto slično čime se daje

udarac (→ palica za udarec, otepač)

Brat je od mamine stare papuče napravio

packu za ubijanje muha.

1. kar nastane zaradi (nehote) razlite tekočine

po kaki površini, navadno okrogle oblike

3. mrlja od mastila, mrlja uopšte (→ madež)

71

2. ekspr. umazan človek, navadno otrok

umij se, ne bodi taka packa

3. ekspr. kdor grdo, malomarno piše, riše

poglej te črke, da moreš biti taka packa

4. ekspr. malopriden, malovreden človek

bil je velika packa in falot

PÁNJ -a M PȂNJ pánja M

1. zaboju podobna priprava za bivanje čebel

čebele letajo iz panja

// čeb. biološka celota, ki sestoji iz delavk,

matice in trotov; čebelja družina

panj roji

2. nerazsekan večji kos debla

// po podiranju drevja preostali del debla; štor

1. a) deo drveta koji ostane na korenu kad se

stablo pretesteri, sruši, prelomi (→ panj)

b) debeo komad ogrevnog drveta (→ štor)

Ne bo pravice, dokler se vaša glava

ne znajde na krvavem tnalu.

Ne bo pravice, dokler se vaša glava

ne znajde na krvavem panju.

2. komad balvana, klade koji služi za sečenje

(→ tnalo)

Neće biti pravde dok se vaša glava ne nađe

na krvničkom panju.

3. deo zuba koji se vidi, zubna kruna (→

zobna krona)

4. fig. a) noge koje su zbog starosti ili bolesti

izgubile gipkost i pokretljivost (→ noge

starejše osebe)

b) onaj koji je u životu ostao sam, bez ikoga

svoga (→ človek, ki je ostal brez bližnjih)

72

PÁS -ú tudi -a M PȂS -a M

1. podolgovat kos blaga, usnja, ki se nosi

zapet, zavezan okrog telesa

// tak kos blaga, usnja kot del obleke, plašča

1 1. Ono čime se opasuje, potpasuje odeća po

struku, pojas, opasač (→ pas)

2. del trupa tik pod prsnim košem

2. najuži deo čovečjeg trupa iznad kukova,

pojas

// del obleke, plašča, ki pokriva ta del trupa

v pasu oprijet plašč

3. navadno s prilastkom priprava za določene

namene, ki se daje, namešča navadno okrog

trupa

3. ono što je poput pojasa razmešteno oko

čega ili ga okružuje

4. navadno s prilastkom kar je podobno pasu

ozek pas neba

// kar se pojavlja, nastopa v ozki, podolgovati

obliki

pas bodeče žice okrog mesta

5. navadno s prilastkom ozko in dolgo,

podolgovato področje, območje česa

pas drevja

// ozemlje z določenimi značilnostmi

potresni pas ob Tihem oceanu

6. avt. del ceste, cestišča, po katerem poteka

promet v eno smer

cesta ima tri pasove

Dedki plešejo z vnuki, tri »kolena« se

vrtijo v kolu.

Dedki plešejo z vnuki, trije pasovi se

vrtijo v kolu.

4. fig. pokr. rođaci jednog stepena srodstva u

odnosu na zajedničkog pretka, koleno (→

sorodstveno koleno)

S unučađu djedovi igraju, po tri pasa vrte se

u kolu.

5. ljudi bliskog uzrasta ili doba života koji

žive u isto vreme, naraštaj (→ generacija)

73

Vsaki generaciji so dane naloge,

najtežje pa so položene na naša

ramena.

Vsakemu pasu so dane naloge,

najtežje pa so položene na naša

ramena.

Svakom pasu drugi predstoje zadaci, no

najteže naša podnela su pleća.

Zavrtel je svojo damo na svoje mesto

in v zadnjem koraku dvignil svojo

mehko nogo.

Zavrtel je svojo damo na svoje mesto

in v zadnjem pasu dvignil svojo

mehko nogo.

2 lat. 1. korak (naročito u plesu) (→ korak v

plesu)

Okrenuvši svoju damu k njezinu mjestu,

načini posljednji pas podigavši svoju meku

nogu.

2. sport. a) u mačevanju ispad, skok prema

protivniku (→ skok v mečevanju)

b) u nogometu i sličnim igrama dodavanje

lopte saigraču (→ podajanje žoge)

3. kart. izjava da igrač ne želi učestvovati

u igri (→ odstop iz igre)

3

PȀS psȁ

1. domaća životinja, srodna vuku, koja služi

čoveku kao zaštita za čuvanje kuće i stoke,

u lovu i (na krajnjem Severu) kao zaprega

(→ pes)

2. pogrd. a) čovek koji svojim postupcima

izaziva prezir (→ hudoben, nasilen človek)

b) policijski agent (→ policist)

3. (Pas) astr. ime zvezde (→ ime zvezde)

74

PERÚT -i Ž PȄRUT -i Ž

1. nav. mn. organ za letanje na trupu ptičev

zlomiti si perut

// takemu organu podoben del telesa na

upodobljenih bajeslovnih bitjih

perut angela se je pri prevozu poškodovala

2. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno

takemu organu

peruti klopotca

3. nar. zahodno slamnat napušč, nadstrešek

perut je molela daleč čez zid

4. star. del ključa, ki prijemlje v ključavnico;

brada

hotel je odkleniti vrata, pa je zlomil perut

5. etn. ukrivljena deščica, skozi katero teče

nit, ko se navija na vreteno kolovrata

perut se je enakomerno vrtela

Z gostim glavnikom češem prhljaj z

glave.

Z gostim glavnikom češem perut z

glave.

1. ljuščice od izumrlih gornjih delova kože

(osobito na glavi) (→ prhljaj)

S glave češljem gustim perut skidam.

Naokoli plemiških dvorov povsod

teka, vrešči, kriči perjad.

Naokoli plemiških dvorov povsod

teka, vrešči, kriči perut.

2. pokr. perad (→ perjad, perutnina)

Naokolo vlastelinskih dvorova posvud trke,

krike, rike peruti.

Kič se lušči z umetnosti, kot perje s

piščančje kože.

Kič se lušči z umetnosti, kot perut s

3. pokr. pero (→ perje)

Kič se ljušti s umjetnosti kao peruti s pileće

kože.

75

piščančje kože.

PÉSNICA -e Ž PÉSNICA -e Ž

ženska, ki piše pesmi

znana pesnica in prevajalka

stisnili smo pesti in zobe

stisnili smo pesnice in zobe

a) stisnuta šaka, pest (→ pest)

stisli pesnice i zube

b) udarac šakom (→ udarec s pestjo)

POMÈN -éna M PȌMEN -a M

1. kar beseda vsebuje glede na označevani

pojem, predmet

pomen te besede je nejasen

// navadno s prilastkom kar kaka jezikovna enota

sploh vsebuje glede na označevani pojem,

posredovano misel

čeprav razumem vse besede, mi pomen

stavka ni jasen

2. ekspr., s prilastkom, v zvezi v pomenu poudarja

bistvene, tipične lastnosti česa, kot jih določa

prilastek

on je prijatelj v pravem pomenu

3. navadno s prilastkom pozitivne lastnosti,

značilnosti česa

a) glede na (možni) vpliv, posledice,

delovanje

ta način dela vedno bolj izgublja svoj pomen

b) glede na področje, dejavnost, kot jo določa

prilastek

gospodarski, turistični pomen kraja

76

4. ekspr., v prislovni rabi, navadno v zvezi brez

pomena izraža nepotrebnost česa

nima pomena še enkrat začeti

Pognojili so zemljo in izginili

zapuščeni brez spomina.

Pognojili so zemljo in izginili

zapuščeni brez pomena.

1. ono što se sačuvalo u pamćenju o kome ili

čemu, misaona predstava toga, sećanje (→

spomin)

Pognojili su kao đubre zemlju i nestade ih

pustih bez pomena.

Pri omembi vina so se policistu

zasvetile oči.

Pri pomenu vina so se policistu

zasvetile oči.

2. spominjanje (→ omemba)

Pri pomenu vina oči karabinijera su

zasvetlele.

Obletnice moje smrti bojo pretekle

brez slovesnosti.

Obletnice moje smrti bojo pretekle

brez pomena.

3. svečana priredba u spomen nekog

događaja ili nekog umrlog čoveka (→

slovesnost)

Obletnice moje smrti bez pomena će proteći.

4. crkv. svečano gošćenje i zadušnice na

uspomenu umrloga posle sahrane ili na dan

njegove smrti (→ sedmina)

POSTÁVA -e Ž PȌSTAVA -e Ž

1 navadno s prilastkom 1. človeško telo glede na

zunanji videz, zlasti rast, mere

kljub porodom ima še lepo postavo

// neznano, nejasno vidno živo bitje, navadno

človek

77

neka postava je ležala v parku

2. knjiž. oseba kot literarna, dramska

upodobitev; lik

igralec je ustvaril prepričljivo postavo

vaškega veljaka

3. šport. moštvo, del moštva pri določenem

tekmovanju

trener je določil postavo šele dan pred

tekmovanjem

2 star. predpis, zakon

kršiti, obiti postavo

V podlogi leve gamaše so bili

rokopisi.

V postavi leve gamaše so bili

rokopisi.

1. a) tkanina ili koža kojom je postavljena

unutrašnja strana u odeći, obući i sl.,

podstava (→ podloga)

U postavi leve kamašne nalazili su se

rukopisi.

b) ono čime je što postavljeno, podmetnuto

ispod čega i služi kao potpora, podloga,

osnova (→ podloga, osnova)

Sedijo za polno mizo in vsak se

zabava s svojim pogrinjkom.

Sedijo za polno mizo in vsak se

zabava s svojo postavo.

2. jelo postavljeno pred koga i sud u kojem

je takvo jelo (→ pogrinjek)

Sjednu za punijem stolom, i svaki se zabavi

svojom postavom.

3. sud u koji kaplje rakija iz kotla ili kazana

(→ podstavek)

78

v shrambi je bogastvo

na postavi je bogastvo

4. mesto gde je nešto stavljeno, pohranjeno

(→ »shramba« )

na postavi blago

5. sport. način držanja, položaj nogu pri

izvođenju vežbe, igre (→ postavitev)

6. raspored predmeta i osoba pri izvođenju

kakve radnje ili pri gradnji kakvih objekata

(→ ureditev, razporeditev)

PREGÓVOR -a M PRȄGOVOR -a M (obično v mn.)

ljudska književna zvrst, ki kratko, navadno v

prispodobi, izraža kako življenjsko izkušnjo

sklicuje se na to, kar pravi pregovor

Med Sofijo in Beogradom se vodijo

pogovori o političnem sporazumu.

Med Sofijo in Beogradom se vodijo

pregovori o političnem sporazumu.

razmena mišljenja o kakvoj zajedničkoj

stvari (→ pogovor, razgovor)

Između Sofije i Beograda vođeni su

pregovori za politički sporazum.

PREPÀD -áda M PRÈPAD in PRÉPAD -a M

1. kraj z navpično ali skoraj navpično

spuščajočo se strmino

gams se ne boji strmin in prepadov

2. ekspr. kar onemogoča sodelovanje med

različnima stranema

premostiti prepad med sprtima strankama

79

3. ekspr., z rodilnikom velika mera česa hudega,

neprijetnega

pehati koga v prepad obupa

Minil je čas silovitih napadov na

gradove.

Minil je čas silovitih prepadov na

gradove.

1. iznenadni napad (→ napad)

Prošlo je vreme munjevitih prepada na

gradove.

nenaden napad gripe

nenaden prepad gripe

2. fig. naglo izbijanje bolesti (→ napad

bolezni)

iznenadni prepad gripe

PRIRÉDBA -e Ž PRÌREDBA -e Ž

1. kar je vsebinsko, oblikovno narejeno

ustrezno za kak namen

priredba po francoskem originalu

2. glagolnik od prirediti15

1. mere koje se preduzimaju da bi se nešto

priredilo, priređivanje (→ priprava)

Največ delamo po vaseh,

organiziramo politične konference in

kulturne prireditve.

Največ delamo po vaseh,

organiziramo za politične konference

in kulturne priredbe.

2. predstava kulturno-zabavnog karaktera (→

prireditev)

Najviše radimo po selima održavamo

političke konferencije i kulturne priredbe.

15

Po SSKJ-ju: »1. narediti vsebinsko, oblikovno ustrezno za kak namen; 2. narediti kaj za začasno uporabo,

navadno ne iz ustreznega materiala; 3. narediti, kar je potrebno, da se kak javni dogodek začne, uresniči«

80

PRISTÁJANJE -a S PRÌSTAJANJE -a S

glagolnik od pristajati16

a) pristajanje ladij

b) pristajanje letal

c) pristajanje na načela

zdaj mu sledi nek prašič

zdaj mu pristaja nek prašič

Jure osvaja njo.

Jure pristaja za njo

glagolnik od pristajati17

a) sad pristaje neko prase za njim

b) Jure za njom pristaje

PÚH -a M PȔH -a M

1 mehki dlaki podobno perje pri ptičjih

mladičih

gnezdu so čivkali s puhom pokriti mladiči

// nav. ekspr. mlade, mehke dlake, iz katerih se

razvijejo brada, brki

obriti si puh

// kar je podobno perju, mehki dlaki sploh

deblo in listi so porasli s puhom

2 1. močen sunek zraka

puh ga je vrgel na tla

// zamolkel glas ob takem sunku

puhi lokomotive

2. izdih zraka, pri katerem se zaprte ustnice

hitro, sunkovito odprejo

njegov puh je otroka prestrašil

3. star. dah, zadah

16

Po SSKJ-ju: »1. s plutjem prihajati do kopnega, obale in se ustavljati; 2. z letenjem prihajati na zemljo, tla in

se ustavljati; 3. ekspr. prihajati kam in tam ostajati; 4. publ., navadno v zvezi z na privoljevati v kaj, soglašati s čim 17

Po RSKJ-ju:1. nesvrš. prema pristati; 2. (za kim) a) stalno ići uz nekoga (→ slediti); b) stalno se nalaziti u

blizini nekoga, bacati, upravljati poglede prema nekome pokazujući na taj način svoju sklonost, dopadanje

(najčešće o momku i devojci) (→ osvajati)

81

po sobi je udaril vinski puh

Živel je kot polh v svoji jami.

Živel je kot puh v svoji jami.

1 zool. 1. životinja iz reda glodara koja čini

prelaz od miševa k vevericama i koja spava

zimski san (→ polh)

Živeo je kao puh u svojoj jami.

debel, meščanski, zlatozobi lenuh

debel, meščanski, zlatozobi puh

2. fig. i pogrd. lenj čovek koji voli da spava (→

lenuh)

ugojeni građanski zlatozubi puh

Pomlad je za te ljudi čas, ko iz

shrambe porabijo še zadnji ostanek

moke.

Pomlad je za te ljudi, ko iz sharambe

porabijo še zadnji puh moke.

2 poslednji ostatak od čega što se postepeno

troši (→ ostanek)

Proljeće znači za te ljude doba kad je

izmeten iz sanduka i zadnji puh brašna.

RAZGÓVOR -a M RÁZGOVOR -a M

1. nav. mn. uradna izmenjava mnenj, stališč

razgovori potekajo v prijateljskem ozračju

2. raba peša izmenjava mnenj, misli; pogovor 1. međusobni govor, pričanje dvaju ili više

lica; usmena razmena mišljenja, raspravljanje

(→ pogovor)

Te je bog poslal, da boš moj

tolažnik?

Te je bog poslal, da boš moj

razgovor?

2. osoba koja usamljenome donosi utehu

i razonodu (→ tolažnik)

Je li te bog poslao da mi budeš razgovor?

82

REDÍTELJ -a M RÈDITELJ -a M

Notranji lik drame je bil največji

problem. Režiser ga je rešil izredno

ustrezno.

Notranji lik drame je bil največji

problem. Reditelj ga je rešil izredno

ustrezno.

1. umetnički rukovodilac i organizator

postavljanja na scenu pozorišne ili filmske

predstave, režiser (→ režiser)

Unutrašnji karakter drame bio je najveći

problem. Reditelj ga je rešio izvanredno

pravilno.

1 1. kdor skrbi za red, disciplino, zlasti na

kaki prireditvi

2. redar (→ nadzornik)

// šol. učenec, ki skrbi za red, čistočo v

razredu

reditelj je pobrisal tablo in prezračil razred

2. zastar. organizator, vodja

3. 2. fig. pesn. upravljač, vođa, predvodnik (→

vodja)

2 star. rednik, hranilec

reditelj družine

RÉVNOST -i Ž RÉVNOST -i Ž

značilnost, lastnost revnega18

revnost nekaterih slojev prebivalstva

Zaustavil sem se pri vašem

čebelnjaku, da bi preučil marljivost

teh krilatih živalic.

Zaustavil sem se pri vašem

čebelnjaku, da bi preučil revnost teh

1. a) osobina onoga koji je revnostan,

usrdnost, velika predanost (nečemu);

marljivost (→ vnema; marljivost)

Zaustavih se kod vašega pčelinjaka da

razmatram revnost tih krilatih živinica.

18

Po SSKJ-ju: 1. ki ima malo materialnih dobrin; 2. ki ima malo določene stvari; 3. po vrednosti, količini zelo

majhen (izbrani trije osnovni pomeni)

83

krilatih živalic.

S pretiranim trudom neumorno

oddaja zahtevke za svojo župnijo.

S pretirano revnostjo neumorno

oddaja zahtevke za svojo župnijo.

b) zauzimanje, nastojanje, briga (→ trud,

skrb)

U prevelikoj revnosti za svoju parohiju

neumorno odašilje zamolnice.

Ni bilo niti drobca umazanije, zavisti

in zavidljivosti, še manj pa

razuzdanosti.

Ni bilo niti drobca umazanije, zavisti

in revnosti, še manj pa razuzdanosti.

2. revnjivost, zavidljivost (→ zavidljivost)

Nije bilo ni trunke prljavštine, zavisti,

revnosti, a još manje razvrata.

RÉČ -í Ž RÊČ -i Ž

1. kar je, obstaja ali se misli, da je, obstaja, in

se pojmuje kot enota

za vsako reč ne obstaja beseda

2. kar je samó snovno in se pojmuje kot

enota

reči, pojavi in pojmi

// kar je táko in ni potrebno, mogoče

natančneje poimenovati

na cesti je ležala čudna reč

3. ekspr., s prilastkom bitje

tista drobna reč je začela mahati s perutmi in

čivkati

84

4. kar je, se dogaja in ni potrebno, mogoče

natančneje poimenovati

on si to reč razlaga drugače

// kar je táko in je predmet

a) govorjenja, pisanja

govoril mu je prav hude reči

b) mišljenja, čustvovanja

imeti glavo, srce polno drugih reči

5. ed., star. kar je končni, najvišji cilj

določenega prizadevanja; stvar

biti vnet za narodno reč

6. nav. ekspr., v povedni rabi, s prilastkom izraža,

da je osebek tak, kot določa prilastek

7. ekspr., v medmetni rabi, s prilastkom izraža

a) omiljevanje, neprizadetost

b) omalovaževanje

c) zadrego, zaskrbljenost, nejevoljo

// izraža soglasje, pritrditev brez pridržka

8. ekspr., v povedni rabi, s prilastkom izraža, da se

pristojnost za to, kar je določeno z osebkom,

omejuje samo na osebo, ki jo določa prilastek

// izraža popolno omejitev zanimanja,

prizadetosti v zvezi s povedanim na osebo, ki

jo določa prilastek

Pisec izoblikuje nove besede.

Pisec izoblikuje nove reči.

1. najmanja jezička jedinica koja ima

određeno značenje, određen smisao, jezički

znak za određeni pojam (→ beseda)

Pisac kuje nove reči.

Srbski jezik se uporablja samo dve

nepolni stoletji.

2. a) jezik (jednoga naroda) (→ jezik)

Samo nepuna dva veka rimuje se srpska reč.

85

Srbska reč se uporablja samo dve

nepolni stoletji.

b) dijalekat; narečje (→ narečje)

3. način izražavanja, govor; iskaz (→ govor)

4. sposobnost govora (→ sposobnost govora)

Preden sem šel v gimnazijo, mi je oče

dal eno dolgo pridigo.

Preden sem začel z gimnazijo, mi je

oče dal eno dolgo reč.

Beseda preide na denar.

Reč preide na denar.

In on si je drznil javiti se za besedo.

In on si je drznil javiti se za reč.

potrditi svoje izjave

potrditi svoje reči

5. a) beseda, govor; pridika (→ govor,

pridiga)

Pre no što ću poći u gimnaziju, otac mi je

održao jednu dužu reč.

b) razgovor, dijalog (→ pogovor)

Reč prelazi na novac.

c) izlaganje mišljenja, učešće u diskusiji;

pravo, odobrenje za učešće u diskusiji (→

govor, beseda)

I on [se] usudio javiti se za reč.

d) izjava, iskaz (→ izjava)

potvrditi svoje reči

O tem mora svojo oceno določiti

vrhovno finančno sodišče.

O tem mora svojo reč določiti

vrhovno finančno sodišče.

6. stav, gledište; ocena, sud (→ stališče,

ocena)

O tome ima da kaže svoju reč vrhovni

računski sud.

7. poslovica, izreka; parola (→ pregovor,

rek)

86

moder pregovor našega naroda

modra reč našega naroda

mudra reč našega naroda

Pogosto mi pride na misel, da bi

prekršila obljubo.

Pogosto mi pride na misel, da bi

prekršila reč.

8. obećanje; data obaveza (→ obljuba)

Dolazi mi na um češće da prekršim reč.

9. mn. prepirka, svađo (→ spori)

10. rđav glas, ružna priča, poruga (→

posmehljivka)

SESTRÍČNA -e Ž SȄSTRIČINA -e Ž

hči strica ali tete

predstavila mu je svojo sestrično

Komaj zdaj je pomislil na svojo

nečakinjo.

Komaj zdaj je pomislil na svojo

sestrično.

Sestrina kći, kći jedne sestre u odnosu na

drugu braću i sestre, nećakinja (→ nečakinja)

Tek sada se sjeti na svoju sestričinu.

SÍTNEŽ -a M SÍTNEŽ M in Ž

ekspr. siten človek

staremu sitnežu nikoli ne ustrežeš

Po klancu teče voda in nosi s sabo

drobir in nadrobljeno listje.

Po klancu teče voda in nosi s sabo

sitnež in nadrobljeno listje.

1. a) sitne stvari, sitni predmeti (→

drobnarije, drobir)

Nizbrdicom otiče voda i nosi sitnež i

ispresijecano lišće.

b) unutrašnji organi i delovi tela zaklane

87

drobovina divjega prašiča

sitnež divjega prašiča

Sprejemni izpit je polagal z nekimi

otroci.

Sprejemni izpit je polagal z nekimi

sitneži.

životinje (→ drobovina)

sitnež od divljeg vepra

c) sitan novac, sitnina (→ drobiž)

d) mala deca, životinjska mladunčad (→

otroci, mladiči)

Polagao je prijemni ispit s nekim sitnežom.

malenkosti življenja

sitneži življenja

2. fig. sitne, beznačajne okolnosti, ono što

nema neke veće važnosti ili vrednosti, sitnice

(→ malenkosti)

sitneži života

SKLÀD skláda M SKLȀD in SKLȂD -a M

1. debelejša plast kamnine, trdne snovi

apnenčasti skladi

Izkazani napori niso v razmerju s

pridobljenimi rezultati.

Izkazani napori niso v skladu s

pridobljenimi rezultati.

Njegovo delo ne predstavlja

popolnega soglasja med vsebino in

obliko.

1. a) pravilna raspoređenost, ravnomeran

raspored delova neke celine (→ del celote)

b) odgovarajući odnos, srazmera (→

razmerje)

Učinjeni napori ne stoje u skladu sa

postignutim rezultatima.

c) saglasnost, podudarnost (→ soglasje)

Njegovo delo ne predstavlja savršen sklad

između sadržine i oblika.

88

Njegovo delo ne predstavlja

popolnega sklada med vsebino in

obliko.

Občuduje bratsko složnost, kakšne

čudeže dela.

Občuduje bratski sklad, kakšne

čudeže dela.

2. prijateljski odnos, složenost, sloga,

jednodušnost (→ složnost)

Divi se skladu bratinskom kako može da

čudesa stvara.

Kdor ne ve, kaj je usklajenost ali

lepota barv na eni sliki, ta ne bo na

sliki opazil ne usklajenosti, ne lepote

barve.

Kdor ne ve, kaj je sklad ali lepota

barv na eni sliki, ta ne bo na sliki

opazil ne sklada, ne lepote barve.

3. a) melodičnost, milozvučnost,

blagoglasnost (→ melodičnost)

b) dobro slaganje, usklađenost (boja, nijansi)

(→ usklajenost)

Ko ne zna šta je sklad ili lepota boja u jednoj

slici taj kod slike neće zapaziti ni sklad ni

lepotu boje.

2. navadno s prilastkom kar sestavljajo zlasti

drug na drugem urejeno zloženi kosi,

predmeti

skladi knjig, papirja

4. naslaga, sloj (→ plast)

ogromni skladovi kamenog uglja

3. denarna sredstva, določena, zbrana za kak

namen

sklad za obnovo porušenih vasi

4. navadno s prilastkom celotna količina stvari,

ki so navadno podlaga kake dejavnosti

obnavljanje knjižnega sklada v knjižnici

89

5. v zvezi biti v skladu biti tak, da s čim drugim

sestavlja

a) urejeno, prijetno celoto

hiša ni v skladu z okolico

b) logično urejeno celoto

predpisi so v skladu z zakonom

5. međe od neuzorane zemlje između dveju

njiva (→ meja)

SLÍNA -e Ž SLȈNA -e Ž

prozorna, nekoliko sluzasta tekočina, ki jo

izločajo slinavke

// nav. ekspr. tej podobna tekočina

polževa slina

a) sluzava tečnost koju izlučuju žlezde u

ustima čoveka i životinje (→ slina)

b) sluzava tečnost koja teče iz nosa, bale (→

smrkelj)

SLUČÁJ -a M SLȔČAJ -a M

Pripravljal se je, da v nedeljsko

pridigo vključi zvonarjev pripetljaj.

Pripravljal se je, da v nedeljsko

pridigo vključi zvonarjev slučaj.

1. a) ono što se dogodilo, zbilo, događaj (→

dogodek, pripetljaj)

Spremao se da u nedeljnu propovijed uplete

zvonarev slučaj.

b) pojava, ispoljavanje čega (→ izraz,

izražanje)

c) osoba na kojoj se takva pojava javlja (→

izrazitelj)

2. povoljan sticaj okolnosti koji omogućuje

da se što učini, izvrši (→ primeren trenutek)

90

Zastal je, čakajoč na primeren

trenutek, da izreče svoje misli.

Zastal je, čakajoč na slučaj, da izreče

svoje misli.

Zastao je čekajući slučaj da izreče svoje

misli.

kar povezuje, povzroča sovpad

nepričakovanih, med seboj vzročno

nepovezanih dejanj, dejstev

3. (obično u vezi s predlozima: u, za) stanje,

situacija, okolnosti, prilike u kojima se što

događa (→ v primeru, za primer)

Jedan deo toga novca rešili su da ostane,

neka se nađe za slučaj nužde.

4. pojava, okolnost, koja nije rezultat neke

zakonitosti, pravila, uzročne povezanosti (→

okoliščina)

SMÉT -í Ž SMȄT smèta M

1. zelo majhen delec snovi, ki je kje, kjer ni

potrebno, zaželeno

odpihniti smet z dlani

Suhi vaški konji so popadali v zamet.

Suhi vaški konji so popadali v smeti.

Veter žvižga in kup listja dviga s poti.

Veter žvižga in smeti listja dviga s

poti.

1. a) vetrom nanesena velika hrpa snega (→

zamet)

Mršavi seljački konji propadali su u smetove.

b) gomila, mnoštvo čega (→ gomila, kup)

Vetar zviždi smetove lišća s puta diže.

2. nav. mn. neuporabna, nekoristna, odpadna

snov

2. smeće (→ smeti)

3. slabš. nepomemben, malovreden človek

taka smet mi že ne bo ukazovala

91

SNÁGA -e Ž SNÁGA -e Ž

Zaradi hude bolezni ni občutil niti

volje, niti moči.

Zaradi hude bolezni ni občutil niti

volje, niti snage.

1. sposobnost fšičkog i duševnog rada,

jačina, moć, sila (→ moč)

Teško oboleo nije osećao ni volje ni snage.

Veliko obveznosti, ki so imela

zakonsko veljavo, je država izničila z

novimi zakoni.

Veliko obveznosti, ki so imela

zakonsko snago, je država izničila z

novimi zakoni.

2. valjanost, vrednost (→ veljava, vrednost)

Nekoliko obaveza, koje su imale zakonsku

snagu, država je ništila novim zakonima.

revolucionarne organizacije

revolucionarne snage

Napadamo s sedemkrat večjo vojsko.

Napadamo s sedemkrat večjo snago.

3. a) organizovani skup ljudi koji teže istom

cilju (→ organizacija)

revolucionarne snage

b) vojne jedinice, oružani odredi, vojna sila,

vojska (→ vojska)

Napadamo sa sedam puta većom snagom.

Delo, tovor, preznoji se telo.

Delo, tovor, preznoji se snaga.

4. fig. ljudsko telo (→ telo)

Posao, teret, zaznoji se snaga.

5. naziv odmila za voljeno biće ili korisnu

Životinju (→ uporablja se kot ljubkovalnico)

Dober poslovodja je tisti, ki najame

telesno in umno močne delavce.

6. radnici, ljudi na nekom području rada (→

delavci, delavstvo)

Smatra se poslodavcem onaj koji uzima

telesnu ili umnu snagu pod najam.

92

Dober poslovodja je tisti, ki najame

telesno in umno močno snago.

stanje brez umazanije, prahu 7. pokr. čistoća (→ čistoča)

STRÉLA -e Ž STRÉLA -e Ž

Naj ljubezenska puščica umaže srce!

Naj ljubezenska strela umaže srce!

1. tanka šipka, obično drvena, koja se

završava kamenim ili metalnim šiljkom

(nekad natopljen otrovom) koja služi za

streljanje iz luka (→ puščica)

Od ljubavne strele neka srce mrije!

1. močna trenutna svetloba v obliki cikcaka,

ki nastane pri razelektrenju ozračja, ali njen

učinek

2. (ponekad s atributom bož(i)ja) munja (→

strela)

2. ekspr. zloben, hudoben človek

ta strela je vsega zmožen

3. ekspr., v medmetni rabi izraža

a) jezo, nejevoljo nad kom

strela naj ga udari

b) začudenje, presenečenje

gromska strela, kaj pa ti tukaj

c) podkrepitev trditve

tristo strel, da imaš prav

3. fig. (obično mn.) zajedljive, pakosne reči

upravljene na nečiju adresu; postupci, akcije

uperene protiv nekoga (→ ukrepi proti

nekomu)

Na tržnici so paprike: od debelih

babur, do koničastih rdečih puščic.

Na tržnici so paprike: od debelih

4. a) ono što podseća na strelu, što je u obliku

strele (→ kar je podobno puščici)

Na pijaci ima paprika: od debele babure do

šiljatih strela crvenih.

93

babur, do koničastih rdečih strel.

b) znak u obliku kratke crte koja se završava

sa dva oštra ugla i služi da ukaže na pravac

kretanja (→ puščica - znak)

SÚKNJA -e Ž SȔKNJA -e Ž

težko vrhnje moško oblačilo, ki sega

navadno čez kolena in se spredaj zapenja

črna, ponošena suknja

Dvignejo krilo in migajo, ko grejo.

Dvignejo suknjo in migajo, ko grejo.

1. a) deo ženske odeće od pojasa, od struka

nadole (→ krilo)

Zadižu suknje i vrckaju se kad idu.

b) takav deo donjeg rublja (→ spodnje krilo)

Pretirano rad je imel ženske.

Pretirano rad je imel suknje.

2. fig. a) ženska osoba (→ ženska)

Neumjereno je volio suknje.

b) moralno slab čovek plašlivac, strašljivac

(→ boječnež)

3. neob. dugačka sveštenička haljina,

reverenda, mantija (→ dolga obleka, halja)

ŠÁRA -e Ž ŠÁRA -e Ž

1 nav. slabš. 1. malo vredni, odvečni predmeti

bajta je bila polna cunj in šare

// malo vredno blago

ta šara je vse, kar imam

2. malo vredni drobni predmeti

pospravila je šaro, ki jo je stresla iz torbe

// predmeti sploh

lopa je zasedena z zidarsko šaro

94

2 1. star. lisa, pega

pred očmi so se mu delale svetle šare

Angleži bulijo v okraske njegove

preproge.

Angleži bulijo v šare njegove

preproge.

1. crtež (obično u boji) izvezen na kakvoj

tkanini, urezan u metalu, drvetu i sl. radi

ukrasa (→ okrasek na nečemu)

Englezi bulje u šare njegovog ćilima.

2. zastar. Barva

2. boja, preliv boje; spektar (→ barva)

3. upola zrelo, zarudelo grožđe (→ na pol

zrelo grozdje)

TÉČNOST -i Ž TȄČNOST -i Ž

1. lastnost, značilnost tečnega, nasitnega

tečnost jedi

2. lastnost tečnega človeka

svoje tečnosti ni mogel prikriti

3. slabš. tečnež

te tečnosti ne povabimo

Krvna tekočina prenaša hranljive

snovi do vseh organov in tkiv.

Krvna tečnost prenaša hranljive

snovi do vseh organov in tkiv.

1 1. = tekućina (→ tekočina)

Krvna tečnost raznosi hranljive materije do

svih organa i tkiva.

tekočnost pripovedovanja

tečnost pripovedovanja

2. osobina i stanje onoga što je tečno (→

tekočnost)

tečnost pripovedanja

95

2

osobina, svojstvo onoga štoje tečno, što je

prijatno za jelo, ukusnost (→ okusnost)

TÍSKANJE -a S TȈSKANJE -a S

glagolnik od tiskati19

tiskanje knjig, vabil

tiskanje denarja

tiskanje tkanin

potiskanje čolna v morje

tiskanje čolna v morje

tlačenje prstka v ušesa

tiskanje prstka v ušesa

stiskanje vina

tiskanje vina

glagolnik od tiskati20

tiskanje čamca u more

tiskanje prstića u uši

tiskanje vina

TÓK -a M TȎK tȏka in tȍka M

1. nepretrgano, v določeni smeri gibajoča se

snov, zlasti tekočina, plin

// nepretrgano, v določeni smeri gibajoči se

del vode v reki, jezeru, morju

2. navadno s prilastkom v strugi tekoča voda

dolžina, širina (rečnega) toka

3. nepretrgano gibanje zlasti tekočine, plina v

določeni smeri

sredi reke je tok najmočnejši

1. a) tečenje, kretanje žive vode (→ tok vode)

b) pravac tekuće vode, linija, put kojim

protiče reka, potok i sl.: gornji tok, donji tok

(→ smer toka)

c) uopšte kretanje tečnosti ili tečnost u

kretanju po kakvoj površini (→ premikanje

tekočine)

19

Po SSKJ-ju: »1. prenašati z določeno tiskarsko tehniko na papir; 2. nanašati črke, vzorce, znake na tkanino,

pločevino, plastiko; 3. objavljati« 20

Po RSKJ-ju: 1. potiskivati, gurati, terati (→ potiskati); 2. trpati, gurati nešto(u što), utrpavati (→ tlačiti); 3.

Štampati (→ tiskati); 4. Cediti (→ precediti)

96

4. navadno v zvezi električni tok gibanje

naelektrenih delcev

električni tok nastane, se prekine

// to gibanje glede na učinek, ki ga povzroča,

delo, ki ga opravi

5. s prilastkom strnjeno, v določeni smeri

premikajoča se skupina ljudi, stvari

6. s prilastkom prehajanje ljudi, stvari z enega

mesta na drugo na določenem področju

7. s prilastkom kar obstaja, se dogaja z

nepretrganim sledenjem kakih enot, pojavov

8. s prilastkom delovanje, dejavnost na kakem

področju, določena s posebnim sistemom

idej, sredstev

d) med. odliv iz materice, belo pranje (→ beli

tok)

Na pol mrtva veternica spremlja

premikanje oblaka.

Na pol mrtva veternica spremlja tok

oblaka.

širjenje svetlobe

tok svetlobe

2. a) kretanje u prostoru ili po kakvoj

površini: tok saobraćaja, tok vozila (→

potek: potek prometa, potek vozil)

Polumrtva vetrenjača na po oka prati oblaka

tok.

b) širenje, prostiranje (→ širjenje)

tok svetlosti

Izpit poteka v pravo smer.

Izpit poteka v toku.

3. pravac i način kojim se nešto razvija (→

prava smer)

Ispit teče pravilnim svojim tokom.

97

TŔK -a M TȒK -a M

glagolnik od trčiti ali trkniti21

lahen trk na vrata

trk kozarcev

Nenadoma se je zaslišalo konjski tek.

Nenadoma se je zaslišalo konjski trk.

Dečki so se pogmali v tek pred dvema

nemškima vojakoma.

Dečki so se pognali v trk pred dvema

nemškima vojakoma.

1. najbrži konjski hod, kas, galop (→ konjski

tek)

Odjednom se ču konjski trk.

2. najbrže kretanje, trčanje (→ tek)

Dečaci nagnuše u trk ispred dva nemačka

vojnika.

3. (u priloškoj službi) brzo, žurno, trkom (→

hitro – v prilastkovni rabi)

TŔSKA -e Ž TȐSKA -e Ž

1 zool. velika morska riba s tremi hrbtnimi

plavutmi in dvema podrepnima plavutma,

Gadus morhua

polenovka je posušena trska

2 1. odsekan, odlomljen tanek, podolgovat

kos lesa

pazi, da se ti ne zadre kaka trska v roko

2. ekspr. zelo suh človek

toliko pojé, pa je taka trska

21

Po SSKJ-ju: trčiti: »1. narediti, da kaj pride v sunkovit dotik s čim; 2. premikajoč se priti v sunkovit dotik«

Trkniti: »1. navadno s skrčenim kazalcem udariti po vratih, izražajoč prošnjo za vstop; 2. narahlo udariti po

čem, navadno z določenim namenom; 3. premikajoč se priti v sunkovit dotik«

98

bot. visoka višegodišnja biljka iz por. trava,

čije se šuplje stablo upotrebljava u

građevinarstvu za pokrivanje krovova i dr.

(→ trs, trstika)

TVÓR -a M TVȌR in TVȎR -a M

1. gnojno vnetje lasnega mešička in okolice

tvor na vratu

2. zastar. Tvorba 1

1. rad, delo, tvorevina (→ tvorba)

2. pokr. umućeno belance kojim se oblaže

rana (→ beljak za rane)

zaudarja kot dihur

zaudarja kot tvor

2 zool. malena zver iz por. Kuna, skupocenog

krzna, hrani se glodarima i živinom, luči

sekret veoma neprijatnog zadaha, koji mu

služi kao zaštitno sredstvo i odbrana od

neprijatelja (→ dihur)

zaudara kao tvor

UMÒR -ôra M ÙMOR -a M

glagolnik od umoriti22

zahrbten umor

Zdelo se je, da ji je neka sladka

utrujenost tiščala telo.

1. osećanje smanjenja snage, sposobnosti za

rad ili aktivnost, sustalost, klonulost,

malaksalost usled dugog i napornog rada,

naprezanja, bolesti i dr., zamor (→

utrujenost)

Kao da joj je neki slatki umor tištio telo.

22

Po SSKJ-ju: »1. povzročiti smrt človeka, zlasti namerno; 2. ekspr. povzročiti izgubo česa duševnega«

99

Zdelo se je, da ji je nek sladek umor

tiščal telo.

2. razg. smrtni trenutak, čas, smrt, umiranje;

smrtni čas; biti na umoru (pri umoru), rana

od umora (→ smrt, čas smrti)

UPÀD -áda M ȔPAD in ÙPAD -a M

glagolnik od upasti23

upad vode

upad izvoza

upad moči, morale

vpad nemških tankov

upad nemških tankov

1. nagli nasilni ulazak, prodor, provala u neki

prostor (neprijatelja) (→ vpad)

upad nemačkih tenkova

Platon ni predvidel vstopa tako

velikega števila ljudi v življenje.

Platon ni predvidel upada tako

velikega števila ljudi v življenje.

2. iznenadni ulazak, upadanje (→ vstop,

vdor)

Platon nije predviđao upad ovako velikih

masa u društveni život.

VÓZ -á M VȎZ -a M

1. vozilo z navadno štirimi kolesi za prevoz

ljudi in tovora, ki ga vleče vprežna žival

napreči, zapreči voz

hitri vlak, potniški vlak, tovorni vlak

hitri voz, potniški voz, tovorni voz

1. = vlak (→ vlak)

brzi voz , putnički voz , teretni voz

23

Po SSKJ-ju: »1. dobiti nižjo gladino; 2. postati po obsegu manjši zaradi hujšanja, manjše čvrstosti; 3. priti na

nižjo stopnjo«

100

2. knjiž. vagon

2. teretna kola s teretom ili bez tereta (→

tovorni vagon)

3. žarg. avtomobil

rešilni voz

4. publ., z oslabljenim pomenom, s prilastkom kar

izraža potek, spreminjanje tega, kar določa

prilastek

potegniti voz razvoja naprej

3. tovar na kolima ili na saonama (kao mera):

voz drva (→ tovor na kolesih ali saneh)

4. pokr. prevozno sredstvo uopšte (→ vozilo)

5. vojn. artiljerijsko oruđe na točkovima,

kotačima (→ topovi)

VRÊME -éna S VRÉME vrȅmena S

stanje ozračja glede na temperaturo, vlago,

oblačnost

vreme se je izboljšalo, ustalilo

Upam in verjamem, da bo čas vse

pozdravil.

Upam in verjamem, da bo vreme vse

pozdravilo.

1. trajanje radnje ili zbivanja (→ trajanje,

čas)

Ja se nadam i verujem da će vreme sve

izlečiti.

Zdaj živimo v demokratičnem

veku/času/obdobju.

Zdaj živimo v demokratičnem

vremenu.

2. ograničen deo trajanja:

a) razdoblje, vek, epoha (→ vek)

Mi živimo danas u demokratskom vremenu.

b) određeni trenutak (→ določen trenutek)

101

Napočil je trenutek ločitve.

Napočilo je vreme ločitve.

sezona/čas modrih lilij

vreme modrih lilij

Došlo je vreme rastanka.

c) doba kad što dospeva ili kad čega ima;

sezona (→ sezona)

vreme plavih jorgovana

d) doba kad se što obavlja, vrši: ~ setve, ~

žetve (→ obdobje)

3. (obično mn.) prilike, život (→ življenje)

Vse je dobro, samo priložnost ni

prava!

Vse je dobro, samo vreme ni pravo!

Mornarje je doletela nezgoda sredi

morja.

Mornarje je doletelo vreme sredi

morja.

4. a) prilike, stanje u atmosferi (→

priložnost)

Sve dobro, samo vreme nije!

b) nevreme, nepogoda (→ nezgoda)

Zateklo ih mornare vreme sred mora.

5. gram. glagolski oblik koji označava kada

se vrši radnja: ~ sadašnje, ~ prošlo,

~ buduće (→ označuje, kdaj se zaključi delo)

6. med. nar. menstruacija (→ menstruacija)

ZAGRÁDA -e Ž ZȀGRADA in ZȂGRADA -e Ž

naprava, ki zagrajuje kak prostor 1. a) ono što je nečim ograđeno (njiva,

prostor za stoku i sl.; ograđeni deo kakve

prostorije, pregrada (→ zagrada, pregrada)

b) ono čime je nešto ograđeno, ograda (→

ograda)

102

zaobljen oklepaj, oglati oklepaj, velik

oklepaj, mali oklepaj

zaobljena zagrada, oglata zagrada,

velika zagrada, mala zagrada

2. grafički znak kojim se izdvaja deo teksta,

matematičkog izraza i dr. (→ oklepaj)

obla zagrada, uglasta zagrada, velika

zagrada, mala zagrada

ZNAČÁJ -a M ZNȀČAJ -a M

Sami stvari ne da več tako velikega

pomena.

Sami stvari ne da več tako velikega

značaja.

1. vrednost, velika uloga (u čemu), značenje

(→ pomen)

Samoj stvari ne dade više tako važan značaj.

1. kar označuje človeka kot posameznika

zlasti v odnosu do ljudi, okolja

// kar označuje žival kot osebek v odnosu do

drugih istovrstnih živali, do okolja, ljudi

2. karakter; karakternost (→ karakter, značaj)

2. nav. ekspr. oseba kot nosilec

a) s prilastkom določenih lastnost

odkrit značaj je povsod dobrodošel

b) pozitivnih lastnosti

med njimi je malo značajev

// v povedni rabi izraža značajnost, vztrajnost

on ima značaj

3. publ., s širokim pomenskim obsegom kar

označuje, loči kaj od drugega v okviru iste

vrste; narava, značilnost

analizirati značaj pesmi

103

ZÓB -á tudi zóba M ZȎB -i Ž

1. trd, bel izrastek v spodnji in zgornji

čeljusti za grizenje, žvečenje hrane

izpuliti zob

2. temu podoben del česa

zabiti grabljam nove zobe

Hodijo skozi gosto pšenico ali oves.

Hodijo skozi gosto pšenico ali zobe.

bot. vrsta strnog žita (najčešće kao hrana za

konje), ovas (→ oves)

Tumaraju po gustom žitu ili zobovima.

ZRÀK zráka M ZRȂK -a M

1. zmes plinov, vodne pare in trdnih delcev,

ki sestavlja ozračje

2. ta zmes, ki obdaja zemeljsko površino

3. ta zmes, ki jo dihajo živa bitja

4. ta zmes, ki napolnjuje kak zaprt prostor,

napravo

1 vazduh (→ zrak)

5. s to zmesjo napolnjen prostor nad

zemeljsko površino

// s to zmesjo napolnjen prostor okoli česa,

nad tlemi

6. v prislovni rabi, s predlogom izraža

prostor zunaj stavbe, v naravi

Žarek lune se utrujeno sprehaja po

nebu.

Zrak lune se utrujeno sprehaja po

nebu.

2 tudi ZRȀKA -e Ž

1. trak ili traci svetlosti koji dolaze iz jednog

svetlosnog izvora (→ žarki)

Umornim letom zrak meseca šeta.

104

2. mn. fiz. a) elektromagnetski talasi, valovi

koji luče zažarena tela (→ elektromagnetni

valovi)

b) naziv za razne vidove energije koju

otpuštaju atomi (kao sićušne čestice ili

elektromagnetske talase, valove) (→ valovi

drugega izvora)

3. mn. geom. više pravih linija koje iz jedne

tačke idu u raznim pravcima (→ žarek v

matematiki)

ŽÊNA -e Ž ŽÈNA -e Ž

1. poročena ženska v odnosu do svojega

moža

2. a) bračni drug ženskog pola, supruga (→

soproga, žena)

b) ona koja je udata ili ona koja je bila udata

(→ poročena ženska)

2. dorasla oseba ženskega spola, zlasti

starejša

// dorasla oseba ženskega spola kot nosilec

kake dolžnosti, kakega poklica

1. a) lice po polu suprotno muškarču, žensko

(→ ženska)

b) odrasla osoba ženskog pola; žensko (

ženska)

3. fig. pej. (o muškarcu) onaj koji nema muške

odvažnosti, plašljivac, kukavica, slabić (→

boječnež)

ŽIVÍNA -e Ž ŽIVÌNA -e Ž

Perjad poleti iz kola.

Živina poleti iz kola.

1. zb. domaće pernate životinje, živad, perad

(→ perjad, perutnina)

Živina poleće sa sedala.

105

1. navadno večje domače živali, ki se redijo,

vzrejajo zaradi gospodarskih koristi, zlasti

govedo

2. marva, stoka; životinja (→ govedo; živali)

2. nizko nasilen, surov človek

ta živina jo je pretepel

3. ekspr., navadno s prilastkom kdor ima

pomembnejši družbeni položaj

biti pomembna, velika, vplivna živina

3. zast. rak (bolest) (→ rak)

4. zast. množina ljudi, gomila (→ veliko ljudi)

ŽIVÒT -ôta M ŽÌVOT -òta M

1. trup

upogniti, zravnati život

3. zastar. Življenje 1. a) stanje živih bića od rođenja do smrti (→

življenje)

b) postojanje; opstanak (→ obstoj)

2. telesna snaga; svežima, zdravlje (→

fizična moč, zdravje)

3. način življenja, životni uslovi, uveti,

standard (→ način življenje)

Žrtvovali so na tisoče ljudi.

Žrtvovali so na tisoče životov.

4. živo biće, čovek; stanovništvo (→ človek)

Žrtvovavali su na hiljade života.

2. star. telo 5. telo, snaga; struk (→ telo)

Dajala sem jim za preživetje.

Dajala sem jim za život.

6. izdržavanje, opstanak (→ preživetje)

Ja sam im davala za život.

7. aktivnost čoveka ili društva, tok razvitka

(→ dejavnost človeka, družbe)

106

8. grana, oblast čovekove i društvene

delatnosti (→ panoge dejavnosti)

Biografija, delo in ideje.

Život, delo in ideje.

9. opis života, biografija (→ biografija)

Život, rad i ideje.

Dojenček ji pomeni smisel življenja.

Dojenček ji pomeni život.

10. sadržina življenja, ono što je najdraže

čoveku, životna sreća, uživanje (→ smisel

življenja)

Dete joj je svet i život.

Njegove oči bojo za trenutek dobile

nekaj živosti.

Njegove oči bojo za trenutek dobile

nekaj života.

11. živost, izrazitost (→ živost)

Oči njegove dobiše za časak nešto života.

107

4 ZAKLJUČEK

Diplomsko delo Samostalniški lažni prijatelji v jezikovnem paru slovenščine in srbščine je

pravzaprav slovar, ki je nastal z namenom seznaniti uporabnike obravnavanih sorodnih

jezikov na problem lažnega prijateljstva. Ker je ta tema lahko za tovrstne uporabnike

nepoznana, sem s teoretičnim delom želela razjasniti, kaj lažni prijatelji so in kako jih delimo

– njihovo tipologijo, glede na to, kaj so o njih pisali drugi.

Zaradi dejstva, da imata dva sorodna jezika, kot sta slovenščina in srbščina, več skupnega

(torej več lažnih prijateljev) kot dva nesorodna jezika (italijanščina : slovenščina / angleščina :

slovenščina), sem se odločila za obravnavo srbščine in slovenščine. S tem korakom sem

pričakovala lažje iskanje lažnih prijateljev, kar pa se je izkazalo za neresnično. Ravno v tem je

namreč trik lažnih prijateljev, da besede v nekem drugem jeziku v odnosu z izhodiščnim

jezikom (v mojem primeru slovenščino) izgledajo domače (slovenske), ko pa pridemo do

pomena, vidimo da temu ni tako. Pri iskanju sem si tako pomagala s tipologijo, in sicer sem se

odločila, da bom uporabila tipologijo po Leban (1995), ki loči popolne in delne lažne

prijatelje. Ta tipologija se mi je od vseh opisanih zdela najbolj smiselna in razumljiva, saj

uporablja besedne pare iste besedne vrste (samostalnik : samostalnik), deli pa jih na popolne,

torej taka, ki nimajo nobenega skupnega pomena, in delne, torej take, ki imajo vsaj en skupen

pomen.

V slovarskem delu sem tako obravnavala (od pričakovanih 200) 112 besednih parov oz.

lažnih prijateljev. Zaradi sorodnosti jezikov sem pričakovala, da bo več delnih lažnih

prijateljev, kar se je izkazalo za pravilno (veliko je starinskih izrazov, ki se v enem ali drugem

jeziku skladajo z enim izmed pomenov), saj sem jih našla 71, medtem ko je popolnih lažnih

prijateljev bilo 41. Obravnavani primeri imajo poleg pomenov še primere iz SSKJ-ja in

RSKJ-ja. Prevajala sem samo srbske primere, in sicer sem naredila pravilen in napačen

prevod. Nekateri izmed napačnih prevodov besede so povsem nesmiselni, kar pomeni, da nam

v praksi (v danem primeru, ne pa nujno v nekem drugem primeru) kot lažni prijatelji ne bi

povzročali težav, medtem ko so drugi primeri napačnih prevodov povsem sprejemljivi. Takšni

prevodi nam kažejo na problematiko lažnih prijateljev v dejanski rabi, saj domnevno

sprejemljiv prevod nosi drugačen pomen.

108

5 LITERATURA

Bajec A., Jurančič J., Klopčič M., Legiša L., Suhadolnik S. in Tomšič F. (1980). Slovar

slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Pridobljeno dne

25. 5. 2016 s spletne strani: http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html

Banovac A. (2013). Les faux amis français-slovènes = Francosko-slovenski lažni

prijatelji.Diplomsko delo. (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani), Ljubljana [A.

Banovac].

Fabjan Bajc D. (1994). Lažni prijatelji: slovensko-italijanski slovar paronimov/I falsi amici:

vocabolario italiano-sloveno dei paronimi. Trst: Mladika.

Gabrovšek D. (2004). Zakaj slovar lažnih prijateljev. V Benedik A. in Gabrovšek D. (2004).

False friends: slovensko-angleški slovar lažnih prijateljev. 1. izdaja. Ljubljana:

Cankarjeva založba, str. 5-7.

Ivir V. (1968). Serbo-Croat – English False Pair Types. Studia Romanica et Anglica

Zagrabiensia, 29-30. Str. 285 – 290.

Kokot P. (2007). Falsos amigos entre el español y el italiano : análisis de algunos sustantivos

= Falsi amici tra spagnolo e italiano di tipo sostantivale : alcuni esempi. Diplomsko

delo. (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani), Ljubljana [P. Kokot].

Leban K. (1969). Lažni prijatelji – možne rešitve za njihovo slovarsko obravnavo. Vestnik,

let. 32, št. 1/2 (1998), str. 239-253.

Leban K. (1969). Lažni prijatelji: (false friends). Vestnik, let. 29, št. ½ (1995), str. 234-243.

Limon D. (1986). »False friends« and slovene-english translation. V Klinar S. (ur.) Prispevki

k tehniki prevajanja iz slovenščine v angleščino: Teorija in praksa slovensko-

angleške kontrastivne analize. Radovljica: Didakta, str. 67-80.

Peti-Stantić A. (2014) Pravi in lažni slovenski in hrvaški prijatelji. Pridobljeno dne 15. 5.

2016 s spletne strani: http://centerslo.si/files/file/ssjlk/50_SSJLK/Peti-Stantic.pdf

Sofra (2017). Wikipedija The Free Encyclopedia. Pridobljeno dne 17. 6. 2017 s spletne strani:

https://en.wikipedia.org/wiki/Sofra

Stevanović M. in drugi (1990). Rečnik spskohrvatskoga književnog jezika. Novi Sad: Matica

srpska.

Tušek J. (2011). Slovensko-hrvatski lažni prijatelji. V Kranjc S. (ur.) Meddisciplinarnost v

slovenistiki. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, str. 503-508.

109

Đukanović M. (2010). Slovenačko-srpski, srpsko-slovenački rečnik: Slovensko-srbski, srbsko-

slovenski slovar. 2. izdaja. Beograd: Agencija Matić.

Đukanović V. in Đukanović M. (2005). Srbsko-slovenski in slovensko-srbski slovar.

Ljubljana: Pasadena.

Đukanović M. (2007). Srpsko-slovenačka međujezička homonimija. V Mršević-Radović D.

Gramatika i leksika – deskriptivni i normativni pristup. Beograd: Čigoja Štampa, str.

477-483

110

PRILOGA 1: OKRAJŠAVE / SKRAČENICE

Slovarske okrajševe Rečniške skračenice

nav. (navadno) vojn. (vojnička) – vojaška

mn. (množinsko) fig. (figurativno, u prenosnom smislu) –

v prenesenem pomenu

knjiž. (knjižno) pokr. (pokrajinski) – pokrajinsko

star. (starinsko) zast. (zastarelo) – zastarelo

ekspr. (ekspresivno) razg. (razgovorni jezik) – pogovorni jezik

slabš. (slabšalno) mn. (množina) – množina

etn. (etnologija) jd. (jednina) – ednina

nar. (narečno) knjiž. (književno, književnost) –

literatura

zastar. (zastarelo) prezr. (prezrivo) – zaničljivo

lit. (literarna teorija, literarna zgodovina) vet. (veterina) – veterina

zool. (zoologija) nar. (narodski) – ljudski

agr. (agronomija, agrotehnika) tal. (talijanski) – italijansko

pog. (pogovorno) med. (medicina) – medicina

bot. (botanika) sport. (sportski) – šport

ed. (ednina) zool. (zoologija) – zoologija

šalj. (šaljivo) pogrd. (pogrdno) – žaljivo

navt. (navtika, pomorstvo) bot. (botanika) – botanika

publ. (publicistično) šalj. (šaljivo) – šaljivo

obrt. (obrtništvo) i dr. (i drugo) – in drugo

vznes. (vzneseno) i sl. (i slično) – in podobno

jur. (juridični izraz) crkv. (crkveno) – cerkveno

grad. (gradbeništvo) zb. (zbirno) - skupno

čeb. (čebelarstvo) mat. (matematika) – matematika

111

avt. (avtomobilizem, avtomehanika) anat. (anatomija) – anatomija

šport. (športni izraz) pej. (pejorativno) – slabšalno

šol. (šolstvo) geom. (geometrija) - geometrija

žarg. (žargonsko) isp. (ispovedi) - izpoved

muz. (muzikologija) vet. (veterina) – veterina

tur. (turski) – turško

euf. (eufemizam) –

evfemizem/olepševalnica

ist. (istorijski, istorija) – zgodovinsko,

zgodovina

dem. (deminativ) – pomanjševalnica

nesvrš. (nesvršani glagol) – nedovženska

hip. (hipokoristika, odmila) –

ljubkovalnica

lat. (latinski) – latinsko

pesn. (pesnički) – poetično

hebr. (hebrejski) – hebrejsko

rlg. (religija) – vera

kanc. (kancelarijski) – uradniški

pkartaravn. (pravni, pravnički) –

pravniški

csl. (crkvenoslovenski) –

cerkvenoslovansko

kart. (kartaški) – kartanje

astr. (astronomija) – astronomija

neob. (neobično) – nenavadno

gram. (gramatika, gramatički) – slovnica