Univerza v Novi Gorici

Univerza v Novi Gorici

Univerza v Ljubljani,

Fakulteta za arhitekturo

Zoisova 12,

1000 LJUBLJANA

mentor: Prof. Janez Koželj

somentor: Prof. dr. Blaž Vogelnik

diplomant: Nejc Koradin, 25006630

leto vpisa: 2002 / 2003

leto izdelave diplomske naloge: 2011 / 2012

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / diplomska naloga: Univerza v Novi Gorici / diplomant: Nejc Koradin / mentor: prof. Janez Koželj / somentor: prof. dr. Blaž Vogelnik / leto vpisa: 2002 - 2003 / leto izdelave diplomske: 2011 - 20126

Kazalo

Od prve omembe do prve svetovne vojne 10

Medvojno obdobje 14 Anton Laščak: Generalni regulacijski plan mesta, 1917 14 Ricardo Del Neri: Regulacijski in rušitveni načrt mesta, 1919 14 Max Fabiani: Regulacijski in širitveni plan mesta Gorice, 1921 15

Po drugi svetovni vojni 17

Gorica 18Maks Fabiani: Revizija splošnega regulacijskega načrta, 1950 18Luigi Piccinato: Generalni regulacijski načrt, 1969 19Costa Roberto: Varianta generalnega regulacijskega načrta, 1981 19

Nova Gorica 20 Božidar Gvardijančič: Osnutek Nove Gorice ob Solkanu, 1947 21 Edvard Ravnikar: Osnutek novega mesta, 1946 – 1949 22 1957, Dejansko stanje 23 Viljelm Stremecki: Osnutek generalnega urbanističnega načrta, 1958 24 1963, Dejansko stanje 25 Marjan Vrtovec: Osnutek zazidalnega načrta za trgovski center ob Leninovi ulici, 1966 25 Viljelm Stremecki: Predlog cestnega omrežja, 1958 25 1974, Dejansko stanje 26 Tomaž Vuga: Urbanistični načrt Nove Gorice, Cestno omrežje, 1975 26 Andrej Pogačnik: Strokovne podloge družbenemu planu občine, 1979 27 1986, Dejansko stanje 28 Andrej Pogačnik: Urbanistična zasnova Nove Gorice, 1989 28 1991 Vizija nove združitve 30 Vittorio Gregotti, Augusto Cagnardi: Generalni občinski regulacijski načrt, 2001 31

Urbarbnistična zasnova 32

Analiza 34 Analiza degradiranih urbanih območij v širšem goriškem somestju 36 Infrastruktura 38 Morfološke značilnosti 42 Zelen sistem mesta 43

Sinteza 44 Prometna infrastruktura 44 Razvoj novih subcentrov 46

Projekt 50 Stanje višjega in visokošolskega izobraževanja na Goriškem 50 Umestitev 52 Povezava industrije, univerze, tehnološkega parka in mesta 54


Referenčni primeri univerzitetnih centrov 56 Free University 56 Pottery Think Bellt 57 Universita della Calabria 58 Fakulteta za Arhitekturo, Nantes 59 Gimnazija Montesoti Oost 60

Opredelitev projekta 62 Definiranje območja 62

Sedanji uporabniki prostora 64 Strojni obrati - STO (Storitve-Transport-Operativa) 64 Centralni obrati SGP 65 Gostol - Gopan 66 Kurivo 67 CGP - Samski domovi 67 Dinos 68 Solkanska industrija apna 69 Livarna Gorica 70 Slovenske Železnice 71

Faznost 72

Nova prometna mreža 74

Zasnova univerze 76

Prostorske potrebe 78

Arhitekturna zasnova 82

Grafične priloge 84 Situacija M 1:2000 84 Tloris pritličja M 1:1000 86 Tloris nadstropja M 1:1000 88 Prečni prerezi M 1:1000 90 Prečni prerezi M 1:1000 92 Tloris pritličje M 1:200 94 Tloris nadstropje M 1:200 95 Shema energetske zasnove 96 Prerez A-A M 1:200 96 Prerez A-A M 1:200 96

Strehe in fasadni pas 98

Prostorski prikazi 100


Od prve omembe

do prve svetovne

vojne

Gorica se prvič omeni 28. aprila 1001 v dokumentu, s katerim cesar Oton III. podari »polovico gradu, ki se mu pravi Solkan (Castellum Siliganum), in po-lovico vasi (villa), ki se v jeziku Slovanov imenuje Gorica...« oglejskemu patriarhu Ivanu IV. (984-1019). Iz dokumenta je moč sklepati, da je bila takrat Gorica še naselje oziroma vas. Edini grad, ki se v dokumentu omenja, je Solkanski grad, ki je stal na obrambni poziciji ob izsteku Soške doline.

Izvori goriških grofov niso najbolj jasni. Goriška je bila v lasti družine Eppenstein do leta 1090, ko so zavladali Koroški vojvodini in kmalu zatem izumrli (1122 - 1125). Po zapletenem dednem postopku grofija pride pod oblast rodbine Lurn.

Majnhard I. leta 1117 prevzame vlogo zavetnika oglejske cerkve in s tem funkcijo, da v njenem ime-nu pobira davke ter opravlja vse vojaške in sodniške posle v goriški grofiji. S pomočjo te pogodbe zač-nejo grofje pospešeno bogateti in si prisvajati nove posesti v Furlaniji. Preko odvetništva začnejo mešati oziroma celo enačiti oglejske fevde s cesarskimi. Kmalu ni mogoče več ločiti, katere posesti so last cerkve in katere so svoboden goriški aloid.

Od leta 1200 se začne vpliv goriških grofov v okviru cesarstva močno širiti. To obdobje sovpada z vla-davino Majnharda III., njegovega sina Alberta II. in Majnharda IV., ter Albertovega sina Henrika II. V tem obdobju se meje in vpliv goriške grofije najbolj raz-širijo; od Tržiča proti Istri. Leta 1253 se Majnhard III. poroči z Adelajdo Tyrolsko, s čimer združi goriško in tirolsko grofijo. Majnhard III. postane Majnhard I. Tirolski. Sočasno grofje utrjujejo svojo oblast v Furlaniji. Albert I. in njegov sin Henrik II. s številnimi vojaškimi pohodi osvojijo Tolmeč, Sacilejo, Caneve, Tricesimo in druga območja v gornjem Posočju.

Vzporedno z rastjo grofije se veča tudi pomen Gori-ce kot upravni, vojaški in trgovski center. Na razvoj mesta najpomembneje vpliva preselitev plemiške družine iz Solkana v Gorico. Selitvi po vsej verje-tnosti botruje strateška pozicija griča, ki omogoča nadzor nad večjim delom ravnice. Grad se prvič omeni leta 1202, ob katerem kmalu zraste naselje, ki se v srednjeveških virih omenja kot gornje mesto, znotraj katerega se upravljajo vsi administrativni in pravni posli grofije. Ob vznožju griča pa se še naprej razvija pretežno agrarno naselje – spodnje mesto oziroma vas, po kateri je kraj leta 1001 tudi dobil

ime. Pojavi se torej dvojnost mesto – vas: naselje na vrhu, ki je imelo leta 1288 že gotovo obzidje, je predstavljalo mesto, in vas izven obzidja, ki se je pretežno preživljala z živnorejo, hlevarstvom, sadjar-stvom in poljedelstvom.

Leta 1210 cesar Oton VI. podeli naselju na vrhu vzpetine tržne pravice, s tem dobi Gorica pravico do prirejanja letnih sejmov – na dan sv. Ivana, na dan sv. Hilarija in na dan sv. Andreja. Širjenje grofi-je in posledična rast tržišča sta v spodnjem mestu botrovala razvoju obrtniških in trgovinskih dejavno-sti, ki so se sčasoma pridružile primarnim agrarnim dejavnostim.

O rasti predvsem ekonomskega pomena Gorice v tem obdobju je moč sklepati tudi po temu, da se v mesto že leta 1325 preseli večja judovska skupnost, ki se je takrat preživljala predvsem z denarnimi posli in bančništvom. Med leti 1392 in 1397 gornje mesto dobi mestne pravice. Leta 1455 se z dekretom grofa Henrika IV. gornje in spodnje naselje združita.

V 14. stoletju so razvidne že vse prostorske prvine mesta: grad, obzidan gornji trg in mesto ob vznočju griča.

• Trg Cavour oziroma Stolni trg / Gosposki trg / Spodnji trg / Stari plac predstavlja osrednji trg spodnjega mesta. Zgradil se je postopno po letu 1330. Južni del trga zapira Cerkev Sv. Hilarija in Tacina (dokončana 1400) skupaj s pripadajočim pokopališčem. Z izgradnjo te cerkve postane Gorica leta 1465 samostojna župnija; do takrat je bila del solkanske pražupnije.

• Jugovzhodni del se imenuje Graben. Tam stoji frančiškanski samostan, ki naj bi ga po neka-terih virih ustanovil sam Anton Padovanski leta 1225. Po njem se na tem območju imenuje tudi današnji trg, trg Sv. Antona in je prepoznaven po širokem stebrišču, ki je bilo prej del samo-stanskega dvorišča. V 14. stoletju na trgu zgra-dijo današnjo palačo Lanthieri, del katere je tudi stolp mestnih vrat iz kraške smeri.

• Severo-zahodni del pa predstavlja današnja ulica Raštela, ki je povezovala Stari plac s Trav-nikom. Ob izteku ulice na Travniku so namreč stala rešetkasta vrata – “rastello” (od tod ime Raštel), ki so ločevala mesto od podeželja. Prečno na ulico Raštela pa je potekala ožja ulica Kočevje (naselje iz koč).

V 14. stoleju naj bi obzidje že obkrožalo tudi spo-dnje mesto. Obzidje naj bi imelo troje vrat: Raštel, Italija in Schoenhaus oziroma Kraška vrata. Trg Travnik, današnji center Gorice, takrat še sodi v okolico.1


Henrik II. umre leta 1323 med gostijo. Za časa njegovega življenja se ozemlje grofije najbolj razširi: krene v odprt vojaški konflikt z oglejskimi patriar-hi, zavzame del Karnije, premaga vojski Trevisa in Padove in se afirmira kot najpomembnejša vojaška in politična osebnost Furlanije. Z njegovo smrtjo se konča obdobje hitre rasti in prične se obdobje po-časnega, a vztrajnega zatona goriške grofije.

Oglejski patriarhat leta 1420 dokončno premagajo Benetke, s tem si prilastijo vsa njihova ozemlja. Go-riška postane nova mejna grofija med Serenissimo in Habsburžani; s tem tudi ozemlje odkritega boja obeh evropskih velesil. Leta 1477 dodži izkoristijo velik turški vpad in pod pretvezo obrambe Goriški odvzamejo Gradiščansko. Da bi avstrijski cesar Maksimilijan I. preprečil nadaljnje prodiranje Bene-čanov na sever, začne z grofom Lenartom menjati goriške fevde v Furlaniji za druge posesti na Ko-roškem in Kranjskem. S sklepanjem raznih dednih pogodb si želi Avstrija po diplomatski poti zagotoviti nadzor nad goriškim ozemljem. Habsburžani se odprtega spopada z goriškimi grofi načrtno izogiba-jo, saj bi konflikt lahko izkoristili sovražniki v regiji, v prvi vrsti Benetke, pod pretvezo za skupni napad. Lenart umre 12. aprila 1500 v Lienzu, brez moških potomcev. Cesar Maksimilijan pa si na podlagi de-dnih pogodb prisvojil Goriško.

Benetke nekaj let zatem krenejo nad Avstrijo. Njihova vojska pod poveljstvom Bartolomejem D'Alvianom osvoji Gorico 22. aprila 1508. V tem času porušijo stari grad in na njegovem mestu zgradijo novega, po kriterijih moderne vojne. Vendar je njihova vladavina v mestu kratega roka, saj so že po trinajstih mesecih, pod pritiski Cambrajske zveze primorani Gorico vrniti Habsburžanom, ki z izjemo Napoleonovega obdobja, ohranijo oblast do prve svetovne vojne.

Čeprav Maksimilijan skrči ozemlje grofije in ji odvza-me vsa koroška in tirolska ozemlja, grofija ohrani v precejšnji meri svoje pravice in številne institucije. V tem obdobju pride do razmaha vinogradništva, ustanavljajo se mnogi tekstilni obrati; urejajo se poti v smeri S-J, ki so preko Soške doline povezovale Gorico s Koroško in Avstrijo, in poti v smeri V-Z, ki območje povežejo s Kranjsko.

Do 16. stoletja se število prebivalcev Gorice poveča na 4000. V drugi polovici 16. stoletja se iz Kranjske v Gorico razširi reformacija, h kateri pomembno prispeva Primož Trubar, ki se v mesto preseli leta 1563. V tem obdobju postane spodnji del mesta pomembnejši od zgornjega. Sedeži mestnih ustanov se iz gornjega mesta selijo v bližino Starega placa. Ob cerkvi Sv. Hilarija in Tacina, na mestu stare me-stne kašče, se zgradi Magistrat. Obrambna funkcija mest postane zaradi razvoja modernega topništva,

manj pomembna. Mesto se začne razvijati izven obzidja. Leta 1540 grofje Turni na južni strani trga zgradijo mestno plačo (danes je v tej stavbi prefe-kura), l. 1556 pa se mestu še priključi Travnik. L. 1597 rodbina Codelli zgradi na severnem delu trga dvorec, ki mu leta 1746 prizidajo kapelo Sv. Križa, ki postane sedež nove škofije. Ob vznožju hriba raste-jo bolj ali manj gosposke hiše.

Na začetku 17. stoletja se v mestu začne protire-formacija. Leta 1615 se v mesto preselijo jezuiti, ki leta 1621 na Travniku zgradijo nejprej jezuitski samostan, leta 1654 pa še cerkev sv. Ignacija. Stavbi končno definirata zahodni rob trga in zna-čilno sklenjeno trikotno obliko Travnika. Usmiljeni bratje, ki se v mesto preselijo leta 1656, zgradijo bolnišnico na Placuti, leta 1653 pa še samostan sv. Klare na vogalu današnje Korše in ulice sv. Klare. Uršulinke, ki v mestu delujejo od leta 1672, zgradijo 2

3

4 5

1_zemljevid Gorice iz 1583Vir: Državni arhiv v Gorici

2_ zemljevid Gorice iz leta 1583 - Stolni trgVir: Državni arhiv v Gorici

3_grajski trg na risbi iz leta 1664viri: iz knjige »Il castello di Gorizia e il suo borgo.«

4_zemljevid Gorice iz leta 1756Vir: Državni arhiv v Gorici

5_današnja podoba Kraških vrat - Schoenhaus, ki so danes del palače Lanthieri

vir: avtor


uršulinski samostan in dekliško šolo v Nunški ulici (1672). V tem obdobju se zgradita tudi samostan in cerkev Karmeličanov na Kostanjevici. Oblikujejo se novi deli mesta, kjer prevladujejo cerkvene zgradbe. Na Travniku in Gosposki ulici (Carducci) se zgradijo najlepše mestne palače. Travnik postane nov center mesta. Leta 1629 se z izgradnjo Werdenberške pa-lače na severu Travnika oblikuje nova Šolska ulica (danes Mamelli).

Spori med Habsburžani in Benečani se v 17. sto-letju ponovno zaostrijo, kar privede do niza krvavih spopadov, znanih pod imenom gradiščanske vojne, ki trajajo od 1616 do 1618 in se brez jasnega izida končajo z madridskim mirom. Po zaslugi obramb pri Rubijah in v Brdih Gorica neposrednih bojev ni bila deležna.

Po končanih vojnah se razmahne gospodarsko ži-vljenje kraja. Urejajo se ulice, ki bi omogočale boljšo prevoznost kraja. Gradijo se mostovi čez potok Koren, kjer se oblikujeta zaselja Placuta oz. Mali trg in Gorišček oz. Koroški trg. Južno od mostu čez Koren in cesto na Koroško se oblikuje soseska Na Kornu. V tem predelu so stali mlini še iz časa gori-ških grofov. Na to dejavnost spominja ime sosednje – Mlinske ulice.

17. stoletje je za Gorico pomenilo pravo zlato dobo. Število prebivalstva se poveča na 8000. Zlasti v času cesarice Marije Terezije mesto doživi številne estetske spremembe.

Pomemben faktor v rasti mesta v 17. stoletju pred-stavlja judovski geto, ki ga ob ustanovitvi leta 1696 najprej umestijo na Nunško ulico, kasneje pa ga, po vsej verjetnosti na željo cerkve, preselijo v ulico Sv. Ivana (paralelna Gosposki). Geto se razteza od cerkve sv. Ivana na jugu, Gosposke ulice na vzho-du, vse do obrežja Korna na severu in zahodu. Leta 1699 v getu zgradijo molilnico, ki jo leta 1756 spre-menijo v sinagogo.

Leta 1751 – s papeško bulo – ustanovijo videmsko in goriška škofijo kot pravni naslednici razpadlega oglejskega patriarhata. V tem obdobju se razvija zlasti severni del mesta. Proti jugu stavbne strukture tudi kmalu presežejo grapo - bivši obrambni jarek na današnji via Rabbatta in via Mazzini. V okolici mesta se sočasno razvijajo samostojna naselja, ki pa so bila že ob prelomu stoletja priključena k mestu: Pristava in Braida Vacana leta 1703, soseska Na Kornu 1708, Mali Trg in Placuta leta 1756.

V 18. stoletju začne Karel VI. uvajati v monarhi-jo ekonomsko politiko tržnega tipa. Trst in Rijeka postaneta prostocarinski pristanišči. Trst se v drugi polovici 18. stoletja razvije v najpomembnejše pri-stanišče monarhije, kar pomembno vpliva na razvoj Gorice kot industrijsko in predelovalno območje v zaledju tržaškega pristanišča. Preko Goriške regije poteka znatni del trgovine med Avstrijo in italijan-skimi deželami, obenem tudi prevoz iz tržaškega pristanišča. V tem obdobju se izdatno razvija tudi kulturno življenje mesta. Ustanavljajo se prve tiskar-ne (1754), kulturni krožki, javne šole (1775), odpre se prvo mestno gledališče (1740).

V tem obdobju se konsolidira mestna struktura. Zaradi povečanega sodelovanja s Trstom se me-sto širi proti jugu, po izgradnji mostu čez Koren pri Zingrafu pa še proti zahodu, vzdolž regionalne ceste, ki mesto povezuje z Vidmom. Zgradi se cesta proti naselju Studeniz, kjer leta 1757 bogat španski jud Alvarez zgradi istoimensko palačo, ki služi kot zavetišče za prizadete otroke in sirote. Po jožefin-skih reformah leta 1785 palača preide v roke usmi-ljenih bratov, ki v stavbo preselijo bolnico iz Placute. Danes je v njej sedež videmske univerze.

6


V prvih desetletjih 20. stoletja se mesto razširi proti Rožni Dolini, kjer si svoje vile izgradijo številni av-strijski aristokrati. Najbolj znana je verjetno Mavrska Vila (Moresca, 1899), zgrajena po načrtih goriškega arhitekta Antona Laščaka. Proti Stari gori, na mestu kjer danes stoji Rdeča hiša (Casa rossa), pa so z zajezitvijo potoka Lijaka oblikovali manjše jezerce, ki je postalo priljubljena izletniška točka meščanov.

Posebno pozornost gre posvetiti tudi gradnji tovarn v Stražcah in Podgori na bregovih reke Soče. Sredi 19. stoleja družina Ritter na tem območju zgradi enega največjih industrijskih kompleksov v avstrijski monarhiji. Območje sega na obe strani reke in ob koncu stoletja zaposluje več kot 2000 delavcev. In-dustrijski objekti obsegajo: papirnico, rafinerijo slad-korja, moderen mlin, predilnico in tkalnico bombaža, sviloprejnico, tovarno za obdelavo svilenih ostankov in pivnico, ki je v lasti družine Catterini. Ob komple-ksu v Stražcah zgradijo tudi večjo delavsko kolonijo, ki obsega: 128 stanovanj za delavce, vsako s svojim vrtom, samsko hišo za 60 deklet, invalidski dom z bolnišnico, šolo, otroški vrtec, kopališče, pralnico, zadrugo, stanovanja za učitelje in večji park. Med kolonijo in tovarnami si družina Ritter zgradi vilo, ki je hkrati tudi upravno središče naselja. Tovarniški objekti so razporejeni vzdolž reke, da lahko izkori-ščajo pogonsko silo vode.

Kljub številnim izboljšavam v novem delu pa ostaja zgodovinsko jedro mesta degradirano, s slabimi sa-nitarnimi, higienskimi in bivalnimi razmerami. Goriški sestoj se v tem obdobju tako loči v dve razredno ločeni entiteti: letoviško mesto, zgrajeno po merah plemstva in bogatega meščanstva, ter prenaseljeni predeli srednjeveškega mesta in geta, kjer živi dela-vski razred.

V mesto začnejo leta 1866 prihajati številni tujci; priseljujejo se predvsem avstrijske plemiške družine in bogato meščanstvo. Iz prestolnice neke precej odročne grofije se začne pospešeno spreminjati v enega glavnih avstrijskih turističnih in zdraviliških mest. Ob tem se uvajajo številne novosti: električ-na razsvetljava, javni transport - tramvaj, prestižne trgovine, kavarne, javne sanitarije, kanalizacija, zdraviliške zmogljivosti in hoteli.

Leta 1861 v avstrijskem cesarstvu sprejmejo novo ustavo, ki podeli vsem narodom cesarstva enake pravice. V Gorici se hitro izkristalizirata zlasti dva, do tedaj dolgo plameneča nacionalna antagonizma: slovenski in italijanski. Židovski lingvist G. I. Ascoli zagovarja večvrednost italijanskega jezika, oporeka pa mu G. Persa, ki vabi Goričane, naj se ne oprede-ljujejo enostransko. Slovenska narodnostna politika se usmeri predvsem na gospodarsko osamosvoji-tev in uveljavitev enakopravnosti, ki jim jo zagota-vlja ustava in številčna prevlada v grofiji. Posebno pozornost posvečajo razvoju šolstva, odpirajo se številne čitalnice, stavbna zadruga “Svoj Dom”, hranilnice,...

Za potrebe slovenske obrtno – trgovske zadruge se leta 1905 po načrtih Maxa Fabianija zgradi Trgovski dom. Na vzhodni strani mesta, pa se po naročilu škofa Sedeja v Alvinovi ulici izgradi velika stavba Malega semenišča.

Na zahodu se z izgradnjo velikega semenišča razvije semeniška ulica, v kateri se leta 1767 izgradi še cerkev Karla Boromejskega.

V tem obdobju v Gorici dela arhitekt Nicolò Pacassi, ki izdela načrt za dve najlepši mestni stavbi: palači Attemsov Svetokriških, v kateri ima danes sedež občina, ter Attems Petzenstein, sedež Pokrajinskih muzejev. Leta 1715 v mesto napeljejo javni vodo-vod.

Leta 1797 Napoleonova vojska zasede Gorico in jo z vmesnimi prekinitvami obdrži do leta 1813. Po odprtju južne železniške proge leta 1865 se začne obdobje pospešenega gospodarskega razvoja Go-rice, ki traja do začetka 20. stoletja. Odprtje železni-škega postajališča na jugu mesta pomembno vpliva na širitev mesta v to smer. Zgradi se dolg drevored (Korzo Franca Jožefa), ki mesto poveže z novo postajo. S tem se oblikuje nova prometnica, ki se na začetku 20. stoleta (1906) podaljša do severne železniške postaje (Bohinjske). Korzo kmalu posta-ne glavna arterija mesta in elitna lokacija, kjer svoje rezidence gradijo vidni meščani. V tem stoletju se začne Gorica zaradi mile klime, južne lege, obsijano-sti s soncem in bližine Trsta vse bolj uveljavljati kot letoviško središče - “avstrijska Nica”. Temu slovesu botruje tudi značilna nizka raven izrabe zemljišč, ki da še danes razpoznaven videz vrtnega mesta.

6_akvarel Gorice iz leta 1731Vir: Državni arhiv v Gorici

7_ načrt Ritterjevega tovarniškega kompleksa in delvskih kolonij

Vir: iz revije Isonzo - Soča

8_Paolo Demarteau: Altimetrični načrt Gorice 1907Vir: iz knjige »Il Novecento a Gorizia. Ricerca di una Identita«

7

8


Po končani 1. svetovni vojni nastopi v mestu nova politična realnost: priključitev goriškega ozemlja v kraljevino Italijo in vzpon fašizma. Iz mesta se izseli dobršen del nemškega uradništva in slovenskega meščanstva. Prične se zaton Gorice kot turistično zdraviliške destinacije in Trsta kot najpomembnejše severnojadranske luke avstrijskega imperija.

V 20. stoleju je razvoj mesta podvržen dodatnim po-gojem, ki jih postavlja institut urbanističnega načrta. Pred tem se je mesto večinoma razvijalo stihijsko ob glavnih prometnicah. Leta 1920 je v Gorici usta-novljena “ Komisija za izdelavo regulacijskega in širitvenega načrta mesta Gorice”.

Anton Laščak: Generalni regulacijski plan mesta, 1917

Medvojno obdobje

Ricardo Del Neri: Regulacijski in rušitveni načrt mesta, 1919Leta 1919 Del Neri najprej zriše načrt poškodb, ki so nastale med vojno v merilu 1:2880. Stavbe razdeli v delno poškodovane, zelo poškodovane in porušene. Karte vsebujejo tudi večje število slik, ki prikazujejo povojno stanje Gorice. Ugotovimo lahko, da je zelo poškodovan in celo porušen večji del mesta.

Na podlagi popisa stanja Del Neri še isto leta izdela tudi načrt širitve mesta. Območje obravnave razdeli na tri dele: staro mesto, področje širitve in področje proizvodnih in kmetijskih dejavnosti.

Izkoristi dejstvo, da je večji del stavb v starem mestnem jedru poškodovanih ali celo porušenih za izboljšanje stanovanjskih in higienskih razmer v tem predelu. Glavni cilj, ki si ga zastavi, je zmanjšati

Laščak načrt mesta izdela med svojim prostovoljnim izgonom v Rimu (1916-17) in ga leta 1919 pošlje v dar novi mestni oblasti “osvobojene” Gorice. Na-črt predvideva precejšnjo rast mesta. Obsega pa območje med severno in južno železniško postajo, do struge Soče na zahodu in psihiatrične bolnišnice z griči na vzhodni strani.

Plan ima številne značilnosti podrobnega prostor-skega plana, saj poleg primarnega in sekundar-nega cestnega omrežja, zelenih površin, stavbnih otokov, detaljno prikazuje tudi umestitev pešpoti, drevoredov in posameznih reprezentančnih stavb. Na zahodu predvideva izgradnjo obvoznice, ki bi potekala vzdolž bregov reke Soče, na severu bi se v bližini severne železniške postaje priključila na Ko-lodvorsko ulico in nadaljevala svojo pot do starega mestnega jedra. Namen obvoznice naj bi bil hkrati zamejiti mesto in preprečevati nadaljnji longitudinal-ni razvoj Gorice.

Načrt vsebuje razpoznavne elemente utopičnih ide-alov laščakovega učitelja Camilla Siteja: izbranost oblikovanja, natančno določene trase poti, široki vrtovi in koncentrična cestna mreža.9

10


gostoto pozidave v centru in “prevetriti” ulice. Za izboljšanje pretočnosti načrtuje kompleksen sistem ulic in številne preboje.

Drugo območje urejanja predstavlja že delno urba-nizirano območje s stavbno strukturo iz 19. stoletja. Večjo širitev mesta predvideva na jugozahodu, kjer jo omeji na območje med Kornom in današnjo ulico Duca d’ Aosta; jugozahod po njegovem mnenju predstavlja najbolj zdrav del mesta.

Za razliko od Laščaka in kasnejšega Fabianijevega načrta ne predvideva večjih širitev mesta na se-ver - Svetogorsko četrt. Za njegov načrt je značilna tipologija nizke goste pozidave, kjer prostori vrtov prevladujejo nad stavbnim tkivom.

Max Fabiani: Regulacijski in širitveni plan mesta Gorice, 1921Fabianiev načrt v marsikaterem pogledu predstavlja presek obeh predhodnikov. Pred izdelavo urbani-stičnega načrta skrbno prouči njune predloge in v svojo varianto plana skuša vključiti najboljše rešitve obeh. Fabianijev plan marsikdo šteje za skupno delo Fabianija in Del Nerija, ki je bil v tistem obdobju glavni mestni inženir.

Problem selitve centralnih dejavnosti iz centra, ki se je odvijalo med pospešeno rastjo mesta v 19. sto-letju, Fabiani, podobno kot Laščak in Del Neri pred njim, rešuje tako, da združi nekatere glavne me-stne ulice na trgu Rotta, kamor umesti tudi številne storitve in trgovske dejavnosti. Center mesta skuša reaktivirati in mu povrniti nekdanjo centralno vlogo z umeščanjem številnih centralnih funkcij (tržnica, gledališče, pošta in nekateri šolski zavodi).

Ena glavnih težav mesta, ki jo vidi Fabiani, je lon-gitudinalna razvlečenost, s precejšnjimi razdaljami med severnim in južnim delom mesta ter posledično izrazita koncentracija prometa vzdolž glavne mestne osi. Fabiani skuša problem rešiti z dvema ukrepo-ma.

Prvi je izgradnja mestnega ringa, širine 25 m, ki bi objel celotno mesto in razbremenil ceste v naselju. Cesta bi na vzhodni strani povezovala obe železnici s civilno in vojaško bolnišnico. Zahodni del pa bi v večjem delu potekal po Laščakovi trasi.

Drugi poseg za razbremenitev Korše, ki ga Fabia-ni predvidi, je izgradnja dveh paralelnih cest, ki bi

povezovale obe železnici in bi potekale vzporedno s Koršo na vzhodni in zahodni strani.

Ring na žalost ni bil nikoli izgrajen v obliki in obsegu, kot si ga je zamislil Fabiani. Vzhodno paralelno ce-sto z nekarimi odkloni dokončajo leta 1964 (via Luca d’Aosta, via Roma), zahodna pa v celoti po začrtani fabianijevi trasi (ulica Usmiljenih bratov, ulica Paola Diacona, ulica Giacoma Leopardia, via Italico Brass, ulica generala Škodnika in Mrgeti ter se zaključi na trgu Caterinni).

Podobno kot predhodnik Del Neri načrtuje uredi-tev dveh večjih sklenjenih parkovnih površin. Eno vzdolž struge Korna, drugo pa na pobočju grajske-ga griča, kjer naj bi se uredili novi dostopi in spre-hajališča, ki bi sledila pobočju griča do grajskega obzidja. Pot naj bi postala nova mestna promenada, od koder bi se odpirali pogledi na mesto in dobršen del pokrajine.

V grobem bi lahko rekli, da se Fabiani opira na Del Nerijevo cestno mrežo na jugozahodnem in vzhodnem delu mesta, predvidi pa tudi rast mesta na sever, kar je značilnost Laščakovega načrta. Z

razliko od slednjega, pa uredi veliko bolj racionalno, ortagonalno ulično mrežo.

Posebno pozornost posveča tudi oblikovanju vedut. Upravne in druge raprezentančne stavbe postavi na vozlišča mestnega omrežja. Verjetno eden najbolj znanih primerov je umestitev cerkve Sv. Srca.

Fabjani postane vodja UPRA (Ufficio Provinciale Ricostruzione Archittetura). Začetne naloge urada so bile omejene na izdelovanje načrtov za obnovo porušenih in poškodovanih stavb. Fabiani pa pri svojem delu ubere popolnoma drugačno pot, v smislu: da – načrtovanje, ampak samo po natanč-nem urbanističnem planiranju poškodovanih ob-močij. V okviru te službe izdela urbanistične načrte, ki vključujejo naselja na celotnem območju goriške ravni, dobršen del Krasa ter Soške doline in celo-tno Vipavsko dolino, ki med spopadi sploh ni bila poškodovana.

Lahko bi rekli, da Fabiani v obdobju od konca 1. svetovne vojne do svoje smrti leta 1962 docela nad-zira in usmerja razvoj Gorice in širše goriške regije.

9_Anton Laščak: Generalni regulacijski načrt, 1917vir: iz knjige »Anton Lasciac: Tra echi secessionisti e sugestioni

orientali«

10_ Riccardo Del Neri: Regulacijski in širitveni načrt, 1919

11_Max Fabiani: Regulacijski in širitveni plan mesta, 1921Vir obeh: iz knjige »Il Novecento a Gorizia. Ricerca di una Identita«11



Po koncu druge svetovne vojne je Goriška pokrajina razdeljena na dva dela: zahodni, ki obsega Gorico in manjši del zaledja, ki ostane v Italiji, in vzhodni, ki obsega dobršen del zgodovinske goriške pokrajine, ki pripada Jugoslaviji. Na eni strani tako ostane me-sto, skupaj z vsemi storitvami, bolnišnico in šolami, na drugi strani pa obsežno podeželje brez centra, industrijskih obratov, trga za kmetijske izdelke, tr-govin in drugih nujno potrebnih regionalnih ustanov. Nevzdržna situacija, ki leta 1947 pripelje do odloči-tve o ustanovitvi novega regionalnega centra - Nove Gorice. Na drugi strani pa sledijo počasno umiranje mesta, staranje populacije in odseljevanja mladih v bolj dinamična mesta Furlanije Julijske Krajine in širše Italije.

Po drugi svetovni

vojni

Gorica Po koncu druge svetovne vojne je Goriška pokrajina razdeljena na dva dela: zahodni, ki obsega Gorico in manjši del zaledja, ki ostane v Italiji, in vzhodni, ki obsega dobršen del zgodovinske goriške pokrajine, ki pripada Jugoslaviji. Na eni strani tako ostane me-sto, skupaj z vsemi storitvami, bolnišnico in šolami, na drugi strani pa obsežno podeželje brez centra, industrijskih obratov, trga za kmetijske izdelke, tr-govin in drugih nujno potrebnih regionalnih ustanov. Nevzdržna situacija, ki leta 1947 pripelje do odloči-tve o ustanovitvi novega regionalnega centra - Nove Gorice. Na drugi strani pa sledijo počasno umiranje mesta, staranje populacije in odseljevanja mladih v bolj dinamična mesta Furlanije Julijske Krajine in širše Italije.

Povojne neugodne razmere, izguba zaledja in po-slabšanje geostrateške pozicije mesta negativno vplivajo na nadaljnji razvoj. Prične se zaton industrij-skega in storitvenega sektorja. Število prebivalcev se v obdobju takoj po koncu vojne, na račun istrskih ezulov sicer poveča, od 40.627 leta 1951 do 43.918 leta 1970, vendar se v kasnejšem obdobju število prebivalcev niža in doseže leta 2010 število 35.980.

V veljavi je še vedno Fabianijev predvojni urabistični plan, ki ga avtor ves čas dopolnjuje; devetindvajset let popravkov, sprememb in dodatkov, kar je na nek način največji doprinos Fabianija: Pogled na mesto kot na živ organizem, ki potrebuje nenehno pozornost in prilagajanje. Dejstvo, da mora biti vsak urbanistični načrt odprt, vključujoč in prilagodljiv spremembam, ki se v mestu dogajajo ves čas. Pla-niranje in urejanje mest je proces, ki se nikoli resnič-no ne konča.

Maks Fabiani: Revizija splošnega regulacijskega načrta, 1950Po končani vojni in definiranju nove meje Fabiani še enkrat preveri načrt iz leta 1921, da bi vrisal nujne spremembe in izboljšave. V tem času se mestu priključijo naselja Ločnik, Podgora, Pevma, Šmaver in Štandrež, medtem ko ostanejo Vrtojba, Šempe-ter in Solkan z delom Gorice na drugi strani meje. Na nek način bi lahko rekli, da je načrt iz leta 1950 sinteza plana iz leta 1921 in planov posameznih okoliških naselij. V nov načrt vključi tudi izgradnjo devetih novih trgov in spremebo v spodnjem delu

13


doline Korna, kjer bi se umestila stalna razstava – forma viva. Načrt naj bi prikazoval končno podobo “velike Gorice”. Historični del mesta naj bi se ohra-njal v obstoječem stanju, višji objekti (30 - 50m) pa bi se umeščali na nižje ležeče predele mesta, na način, da ne bi kazili historične vedute na mesto. Nov večji razvojni pol pa bi se razvil na južnem delu mesta, kjer bi se razvijali železniška infrastruktura, avtocesta, nove regionalne ceste in vodna pot, ki bi iz jadranskega morja vodila do Gorice, ta pa bi se potem nadaljevala k Jugoslaviji. Zanimivo je, da je v okviru Osimskih sporazumov med Jugoslavijo in Italijo strokovna komisija dokazala izvedljivost plov-ne poti. Načrti za severni del mesta so bili povečini uničeni.

Luigi Piccinato:

Generalni regulacijski načrt, 1969Piccinato predvideva, da se bo mesto do leta 1995 razširilo na 85.000 prebivalcev. Večjih širitev na sever, ki ga omejuje nova meja, ne predvideva. Glavnino razvoja in nadaljnih širitev postavi na južni del mesta, ki je teritorialno bližje Italiji, hkrati pa ponuja dovolj veliko ozemlje za umeščanje novih objektov. Tu, v skladu z mednarodnimi sporazumi, umesti mednarodni mejni prehod, avtocesto, cestni terminal – autoporto ter industrijsko obrtno como Štandrež in Sovodnje.

Staro mestno jedro naj bi se, glede na plan, ohra-njalo v njegovi zgodovinski obliki. Predel, ki je nastal v 19. stoletju, pa naj bi postal nov center, kjer bi bile umeščene vse centralne in upravne dejavnosti mesta.

Pri cestni mreži v večji meri upošteva smernice, ki jih je Fabiani postavil leta 1921; izgradnjo ringa okoli mesta, ki bi povezoval železniško postajo s sveto-gorskim naseljem in glavne objekte, nanizane na obronkih mesta (bolnica, mejni prehodi,…).

Večji del Piccinatovega plana je bil v naslednjem obdobju tudi uresničen. Industrijski pol mesta, tran-sportni terminal, mejni prehodi in odsek avtocesta so bili skoraj v celoti izgrajeni, prav tako stnovanjska četrt Sv. Ane. Neuresničena pa sta ostala obvoznica in nov upravni center mesta. Ena glavnih pomanklji-vosti tega plana, ki se je izkristalizirala v naslednjih letih, je bila slaba navezava na novo mesto, ki je nastajalo na drugi strani meje.

Costa Roberto: Varianta generalnega regulacijskega načrta, 1981Leta 1981 regionalna oblast sprejme nov urbani-stični načrt, ki ga izdela ing. Costa in ki naj bi bil, upoštevajoč želje mestne uprave, bolje prilagojen predvsem hitremu razvoju Nove Gorice na sever-nem robu mesta.

Razvoj mesta proti jugu, kot ga predvideva Picci-nato ni bil več ustrezen. Pospešiti je bilo potrebno razvoj mesta proti severu. Prav tako se je nov plan

odpovedal premestitvi upravnega centra mesta na Koršo. Jedro mesta in z njim vse centralne in uprav-ne dejavnosti naj bi se ohranilo na območju starega mestnega jedra, kakor je predvidel že Fabiani. S tem naj bi se preprečilo nadaljnje siromašenje in praznjenje starega mesta.

Glede na Piccinatijev načrt je bila tudi bistveno revidirana naselitvena kapaciteta mesta iz 85.000 na 60.000 prebivalcev, zaradi česar plan tudi ni pred-videval večjih širitev stanovanjskih površin, temveč zgoščanje obstoječega stavbnega tkiva. Nadaljnji

12_stran 16-17; mejni prehod Rožna Dolinavir: Pokrajinki arhiv v Novi Gorici

13_Max Fabiani: Načrt regulacijereke Soče s plovnim kanalomvir: iz knjige »Maks Fabiani - Vizije prostora

14_Luigi Piccinato: Generalni regulacijski načrt, 1969, namenska raba

15_Costa Roberto: Varianta generalnega regulacijskega načrta, 1981, centralne dejavnosti in nova cestna mreža

vir obeh: iz poročila »Gorizia - Nova Gorica: Proposta per lo sviluppo urbanistico coordinato delle aree di confine.«14 15


razvoj mesta naj bi se odvijal v okvirih obstoječe cestne mreže. Predvidel pa je nadaljnjo širitev in-dustrijskih in trgovskih kapacitet vzdolž ceste tretje Armade.

V sklopu plana je predlagana tudi nova prometnica v smeri sever – jug, ki bi tekla vzdolž bregov Soče in bi povezovala industrijsko cono v Štandrežu, kjer bi se cesta navezovala v avtocestni odsek, s kasarna-mi na severnem delu mesta, kjer bi se cesta stekla v obstoječo cestno mrežo v Solkanu. Prometnica bi tako imela značilnosti hitre ceste in bi predstavljala glavno povezavo med mestoma, ločenima z mejo. Predlog je zaradi posegov v občutljivo naravno ob-močje Soče sprožal številne polemike in ni doživel uresničitve.

Nova državna meja med Italijo in Jugoslavijo se je od vseh območij na Primorskem še najbolj čutila prav na Goriškem. Zarezala je po sredini regije, tako rekoč med hišami. Veliko infrastrukturnih objektov je tako ostalo ločenih od njenega naravnega zaledja, kar je že od prvih dni po razmejitvi prisililo oblasti na obeh straneh meje k sodelovanju pri reševaju perečih problemov teritorija.

Aneksi k pariški mirovni pogodbi so postavili okvir za reševanje teh težav. Mejo naj bi na licu mesta določita mešana komisija. Nova meja bi se lahko oddaljila od meje, ki jo je kot najbolj optimalno pre-dlagala pogodba, največ 500 m v obe smeri. Ker se je določevanje meje na licu mesta precej zavleklo, so morali pri načrtovanju Nove Gorice upoštevati 500 m koridor vzdolž mejne črte.

Druga pomembna težava, s katero se je soočala jugoslovanska krajevna oblast, je bila slaba pove-zanost teritorija. Vse poti so potekale v glavnem ra-dialno, glede na mestno središče. Prečnih povezav je bilo, zaradi konfiguracije terena, malo. Obronki Panovca in Sv. Marka so se zajedali globoko v me-stno tkivo, regionalne ceste pa so se tem vzpetinam v glavnem izogibale. Poleg tega je bila ena glavnih slabosti priključenega teritorija tudi nizka stopnja urbanizacije. Pobuda za izgradnjo novega regional-nega središča Goriške, se je tako pojavila že kmalu po določitvi nove meje. Pobudo je prevzel pred-vsem Okrajni ljudski odbor za Goriško, s sedežem v Ajdovščini.

Prvi načrt za novo mesto leta 1947 izdela arhitekt Božidar Gvardijančič. Umesti ga na šempetrsko po-lje, na območje med Vrtojbo in Šempetrom. V tem obdobju je v Jugoslaviji še vedno vladalo prepriča-nje, da bo Gorica v doglednem času vrnjena, tako da je projekt zasnovan bolj kot četrt kot pa povsem samostojno mesto z vsemi centralnimi in upravnimi površinami. Že kmalu po oddaji tega predloga pa se v odboru oblikuje stališče, da bi moralo novo mesto

Nova Gorica

stati na Solkanskem polju, na trikotniku med Solka-nom, Grčno in Kromberkom na vzhodu. Argumen-tom, ki botrujejo takšni odločitvi je več, v grobem pa jih delimo na:

• POLITIČNI: Edino mesto, ki bi se formiralo na tem območju, bi lahko bilo zares novo, ne pa razširjeni Šempeter, Vrtojba,…

• HISTORIČNI: Navezava na Solkan, ki je bil glede na raziskave najstarejše naselje in prvi grad na območju goriške ravnice.

• GEOPOLITIČNI: Mesto bi bilo na tem področju veliko bolje povezano s širšim Soškim in Trno-vskim zaledjem, ki je predstavljalo kar ¾ celo-tnega goriškega ozemlja.

• STRATEŠKI: Mesto, ki bi ležalo ob vznožju trnovskega roba, naj bi bilo iz vojaškega stališča lažje ubranljivo, kot mesto, ki bi ležalo na veliko bolj odprtem šempetrskem polju.

• GOSPODARSKI: Severni del naj bi ponujal boljše pogoje za razvoj industije: Soča, elektrar-ne, železniška postaja in industrijski tiri, razvita mizarska dediščina v Solkanu.

• PROMETNI: Severni del je prometno izhodišče za Soško dolino, Trnovsko in Banjško plano-to, Goriška Brda, hkrati pa je tudi dovolj dobro povezano z Vipavsko dolino. Nova meja je tudi bistveno spremenila prometne koridorje, zlasti povezavo med Vipavsko in Soško dolino. V vsa-kem primeru je bilo potrebno izgraditi moderno cestno povezavo med Ajševico in Solkanom, ne glede na to, kje bi mesto stalo.

• GEOLOŠKI: Zemljišče v omenjenenem trikotniku je ilovnato in zato manj primerno za kmetijstvo, območje nad Grčno, ki je močvirnato, pa bi se ga dalo po potrebi izsušiti. Na drugi strani naj bi bila zemlja na Šempetrskem polju najboljške kvalitete in zato veliko primernejša za kmetijske površine.

16

17

18


Glavne pomankljivosti solkanske variante pa naj bi bile predvsem močna burja v zimskih mesecih, močvirnata območja na jugu in omenjene možnosti za večji urbani razvoj mesta.

Po določitvi meje so pristojnosti za načrtovanje novega mesta prešle pod kompetence Ministrstva za gradnje LRS in ministra Ivana Mačka – Matije, ki je tudi določil lokacijo. Gvardijančič naj bi vse do konca zagovarjal šempetrsko varianto kot bolj optimalno za razvoj novega mesta. Po določitvi lo-kacije so dobili trije arhitekti (Gvardijančič, Ravnikar in Župančič) nalogo, da pripravijo vsak svoj predlog izgradnje novega mesta. Žal Župančičeve variante nismo uspeli dobiti, bomo pa podrobnejše predsta-vili varianti Gvardijančiča in Ravnikarja.

Božidar Gvardijančič: Osnutek Nove Gorice ob Solkanu, 1947Gvardijančič predvidi izgradnjo mesta za 20.000 ljudi. Geometrija novega mesta je osnovana na Gabrijelov drevored (današnja Erjavčeva cesta), ki predstavlja glavno mestno os in determinira celotni

19 20

16_tovarna Meblo v Kromberku

17_Solkansko polje in severna železniška postajavir obeh: iz knjige Občina Nova Gorica

18_situacija leta 1945 pred začetkom gradnjevir: arhiv Oddelka za okolje in prostor Mestne občine Nova Gorica

19_Božidar Gvardiančič: osnutek novega mesta med Šempe-trom in Vrtojbo

20_ Božidar Gvardiančič: osnutek novega mesta ob Solkanuvir obeh. iz poročila Racionalizacija urbane strukture Nove Gori-

ce zs arhitekturo mesta


ortagonalni sistem ulic. Glavna mestna os bi pote-kala od starega mesta do glavnega mestnega trga z domom ljudske posvete, pokrajinskega in okrajnega upravnega poslopja. Stanovanjski bloki so usmer-jeni v osi sever jug, pod kotom 45 stopinj, glede na cestno mrežo. Glavno regionalno cesto, ki povezuje Vipavsko in Soško dolino, Gvardijančič potegne ob železniških tirih. Ozek pas med železnico in regio-nalno cesto pa je predviden za umeščanje industrij-skih površin. Eno glavnih vodil Gvardijančičevega mesta je bilo predvsem čim bolj optimalna navezava na obstoječe cestne koridorje in vzpostavitev čim boljših povezav med novim in starim mestom na drugi strani meje, tako da bi se lahko v drugi fazi novo mesto čim bolje navezalo na staro mesto.

Edvard Ravnikar: Osnutek novega mesta, 1946 – 1949E. Ravnikar izdela za Novo Gorico dva načrta.

Prvega, ki ga arhitekt izdela že leta 1946 in je do-kumentiran samo z dvema slikama in serijo razlag. Plan se osredotoča zlasti na vzpostanovitev novega urabanega centra regije, ne pa toliko na odnos in povezave, ki naj bi jih novo mesto stkalo s starim. Načrt novega mesta sloni na Le Corbusierjevem cestnem križu in ortagonalni cestni mreži, ki mesto deli na štiri osnovne mestne funkcije: center, sta-novanja, industrija in oddih. Glavno povezavo med Solkanom in Šempetrom vzpostavi z magistralo, ki poteka skozi center mesta, ki se vedutno naslanja na Sveto Goro in je glavna nosilka centralnosti. Ob magistrali naj bi se vrstil širok niz objektov, v katerih bi se umeščale trgovine, gostinski lokali, zdravstve-ne ustanove ter obrtne delavnice. Na jug postavi ve-čje stanovanjske površine, vzhodno stran pa naj bi

zamejevala širša krajinska poteza z jezerom, rekrea-cijskimi površinami in industrijska četrt (na območju današnje obrne cone Kromberk). Predvidi pa tudi izgradnjo nove železniške proge, ki bi od Solkana potekala ob vznožju Sv. Katerine do Ajševice, od tam pa naprej do izteka na obstoječo železniško progo nekje med Volčjo Drago in Prvačino.

Drugi predlog Edvard Ravnikar izdela po tem, ko minister Maček določi njegov predlog kot najprimer-nejši za izgradnjo novega urbanega centra Goriške. Drugi predlog se precej razlikuje od prvega in pred-videva izgradnjo mesta za 15.000 prebivalcev. Ur-banistični načrt je tudi precej manj radikalen. Novo mesto je postavljeno nekoliko bolj na vzhod, saj se mora držati 500 m koridorja, kolikor se je lahko meja še premikala do njene dokončne določitve. Magi-strala naj se tudi ne bi več zaključevala s predorom, ampak naj bi se končala z južno obvoznico. Predor je postavljen vzhodneje, na lokacijo, kjer leži tudi danes in je glede na prvo varianto bistveno krajši. Glavni cestni koridir med Soško in Vipavsko dolino vzpostavlja nova vzhodna obvoznica, ki teče skozi ta predor in povezuje Solkan, Novo Gorico, Rožno dolino, kjer vstopi v drugi predor, pod Markovim hribom in se zaključuje v Šempetru. Obe obvoznici (južna in vzhodna) naj bi se križali v bližini tunela skozi Panovec. Magistrala se tako reši tranzitnega prometa, ostane pa kot osnova Le Corbusierjevega cestnega križa. Načrt vključuje tudi Gabrielov dre-vored – Erjavčeva ulica, ki vodi v staro Gorico in ga je načrt iz leta 1946 brisal, s čimer magistrala dobi direktno povezavo s starim mestom. Osrednji trg, ki ga Ravnikar postavi na križišče med Erjavčevo in magistralo, je mišljen kot večji odprt prostor, kjer bi se lahko odvijale politične manifestacije. Okrog njega naj bi se nizale stavbe javnega značaja: obla-stni ljudski odbor (današnja občina), oblastni komite KPS, mestni ljudski odbor in kulturni center. Šolski kare je postavljen na mestu, kjer stoji tudi danes.

21

22

23


Stanovanjski kareji se, gleda na gostoto pozidave, ločujejo na dva tipa: 200 stanovanj na hektar in 800 stanovanj na hektar. Gostejša stanovanjska pozida-va, ki naj bi imela v pritličju urejen javni program, je predvidena na severnem in južnem delu magistrale. Na skrajni južni rob mesta so postavljeni še zapori, prostori in klub notranje uprave.

Leta 1950 Ravnikarja odstavijo z mesta vodenja izgradnje novega mesta, njegove pristojnosti pa prevzame lokalna oblast. Zaradi sorazmeroma počasne rasti mesta lokalna oblast ne vidi smisla v nadaljni gradnji visokih blokov. V naslednjem obdo-bju se gradijo predvsem manjši objekti s šestimi ali devetimi stanovanji.

1957, Dejansko stanjeNa karti iz leta 1957 prepoznamo magistralo, ki pa je zgrajena le v delu njene dolžine. Magistrala še vedno poteka skozi pretežno kmetijsko območje. Poleg nje lahko iz Ravnikarjevega načrta prepozna-mo še šest ruskih blokov na južnem delu mesta, občinsko stavbo, ki formira glavni mestni trg, in tri poslovne stavbe na vzhodnem delu mesta. Na severni strani se magistrala steka v obvozno cesto Šempeter – Solkan, ki pa poteka po Ravnikarjevi trasi samo v delu med Kromberško cesto in Rožno dolino. Ob Erjavčevi ulici stoji stara opekarna in štirinajst manjših objektov, ki stojijo na kareju med 24

25

21_Edvard Ravnikar: prva varianta urbaniustičnega načrta Nove Gorice, z predorom v osi Kidričeve

22_Edvard Ravnikar: Druga varianta urbanističnega načrta Nove Gorice, z novo obvozno cesto Vojkovo in predorom v osi te ceste

23_Edvard Ravnikar: perspektivna skica nove mestne magistrale

24_širša regionalna umestitev novega mesta in nova železniška pentlja

25_situacija leta 1957

vir vseh: arhiv Oddelka za okolje in prostor Mestne občine Nova Gorica


Erjavčevo in Prešernovo in so bili zgrajeni po Gvard-jančičevih načrtih. Južneje ob Kornu pa stojijo štirje večji Fürstovi bloki. Zgrajena je tudi že Delpinova ulica, ob kateri stojita hotel s kavarno (današnji Park) in daljši trgovski objekt.

Odgovorov na vprašanje, zakaj so Ravnikarjevo zasnovo po samo desetih letih opustili, je več. Vse-kakor je pomemben faktor odigrala šibka gospodar-ska struktura mesta, ki po prekinitvi republiškega financiranja samo ni zmoglo financirati načrtovane gradnje. Po drugi strani pa je pomemben faktor predstavljalo tudi lokalno, pretežno ruralno, prebi-valstvo, ki se v večji meri z načrtovano večstano-vanjsko gradnjo ni strinjalo.

Viljelm Stremecki: Osnutek generalnega urbanističnega načrta, 1958Stremeckijev načrt prekine skoraj desetletje dolgo obdobje stihije, ki nastopi po opustitvi Ravnikarje-vega načrta in ponovno vzpostavi smernice nadalj-nemu razvoju mesta. V večji meri ohrani Ravnikar-jevo vizijo mesta in cestne mreže, opusti pa rigiden koncept Le Corbusierjevega mestnega križa kot osnove za razporeditev nejvažnejših mestnih con. Magistralo sicer ohrani kot nosilko centra, ob kateri se nizajo glavne mestne zgradbe. Opušča pa sever-no prečno ulico, namesto katere predvidi izgradnjo sekundarne diagonale na magistralo in bi povezo-vala center mesta z jugovzhodnim delom Solkana. Med obe diagonali postavi novo prečnico na ma-gistralo (današnjo Rejčevo), ki magistralo povezuje z industrijsko cono ob železniški postaji. Načrtuje tudi izgradnjo sistema obvoznic na južni, vzhodni in zahodni strani mesta, ki bi oblikovale nekakšen mestni rig, preko katerega bi se tranzitni promet popolnoma izognil mestu. Iz Ravnikarjevega načrta ohrani večino cest, ki potekajo v smeri sever jug in so vzporedne na magistralo. Prostor na posameznih

26 27


karejih pa je zapolnil z drugačnimi programi. Trikotni prostor, ki ga definirata nova prečna cesta in Erjav-čeva ulica, je rezerviran za javne funkcije, storitve-ne dejavnosti, šport in šolstvo. Športne površine se premakne na kare, ki ga zamejujejo Erjavčeva, Cankarjeva in Rejčeva ulica, kjer stoji tudi danes. Tako kot avtobusna postaja, ki jo postavi na križišče med magistralo in Erjavčevo ulico. Šolski kare pa ostane na mestu, kamor ga je umestil že Ravnikar. V mesto vstavi tudi novo vertikalo, nebotičnik, ki služi kot višinska dominanta mesta in označuje središče mesta, trg Edvarda Kardelja. Območje vzdolž žele-zniške postaje in tovornega postajališča je po planu rezerviran za industrijsko cono.

1963, Dejansko stanje

Do leta 1963 se v skladu s Stremeckijevem za-zidalnim načrtom zgradi kar 17 velikih objektov, med njimi: nebotičnik, šolski center, večnamenska športna dvorana na Erjavčevi, zdravstveni dom z le-karno, hotel pri današnjem kazinoju Park, avtobusna postaja, naselje enodružinskih hiš na Grčni, stano-vanjski blok z lokali v pritličju (Čebelnjak) in večje število blokov na zahodu Erjavčeve. Izgradijo se tudi podaljšek Erjavčeve do magistrale, ulica Tolminskih puntarjev, odsek Delpinove in nastavek prečne – Vojkove ulice. Na vzhodu mesta, v industrijski coni Kromberk, so zgrajene prve tovarne. V Solkanu se skoncentrira gradnja enodružinskih hiš z vrtom.

Marjan Vrtovec: Osnutek zazidalnega načrta za trgovski center ob Leninovi ulici, 1966Vrtovčev plan lahko jemljemo kot dopolnilo Stre-meckijevega bolj splošnega urbanističnega plana. Gre za osnutek zazidalnega načrta novega trgo-vskega centra Nove Gorice, ki obsega kare med Delpinovo, Magistralo, Erjavčevo in Vojkovo. V tem prostoru Vrtovec razporedi tri dominantne objekte, ki ustvarjajo obojestransko obzidano notranjo peš ulico. V medprostoru, med Magistralo in Delpinovo, naj bi se umeščal nov trgovski in kulturno upravni center mesta. Notranja ulica bi se razširila v dva trga na vsaki strani. Čeprav projekt ni bil nikdar v celoti realiziran je usodno vplival na ravoj magistrale v naslednjih letih. Mestno življenje se z odprtega prostora, ki ga je definirala magistrala, prestavi v zaključen prostor notranjega trga med Magistralo in Delpinovo.

Viljelm Stremecki: Predlog cestnega omrežja, 1958Stremecki leta 1967 skupaj z ing. Lojkom pripravi nov predlog cestnega omrežja, ki predvideva, da bo mesto do leta 2000 imelo 30.000 prebivalcev.

Tranzitni promet skozi mesto naj bi razbremenjeval sistem obvoznic. Prva vzhodna obvoznica bi pote-kala od Solkanskega mosta ob vznožju Sv. Kateri-ne do križišča pri Hrastu, tam se priključi na novo povezovalno cesto med Vojkovo in Kromberško cesto, od tam se cesta nadaljuje po obstoječi trasi do Rožne doline, od tu svojo pot do priključka na

avtocesto pa nadaljuje po obronkih Rožne doline in Šempetra, ob vznožju Markovega hriba, po trasi, ki se v veliki meri prekriva z današnjo Šempetrsko obvoznico. Druga, zahodna obvoznica pa naj bi potekala vzporedno z železnico in bi služila kot hitra povezova med industrijskimi conami v Šempetru in Novi Gorici. Severna obvoznica bi se pri vili Bar-tolomei odcepila od vzhodne obvoznice in svojo

26_nebotičnik, postavljen glede na Strmeckijev zazidalni načrt centra Nove Gorice - ob izgradnjivir: Pokrajinki arhiv v Novi Gorici

27_Vilijem Strmecki::Zazidalni načrt centra Nove Gorice, 1959

28_stanje leta 1963vir obeh: arhiv oddelka za okolje in prostor Mestne občine Nova Gorica

29_Erjavčeva ulica z novimi bloki glede na Gvardijančičev osnutekvir: Pokrajinki arhiv v Novi Gorici

30_Vilijem Strmecki: Osnutek generalnega urbanističnega načrta; 1958vir: arhiv oddelka za okolje in prostor Mestne občine Nova Gorica

28

29 30


pot nadaljevala ob vznožju trnovskega roba naprej po Vipavski dolini. Južna obvoznica pa bi se pod Kapelo odcepila od zahodne obvoznice in svojo pot nadaljevala vzdolž obronkov Panovca do Ajševice, kjer se priključi severni.

Stremecki predvidi tudi izgradnjo nove razbreme-nilne ceste, nekakšen notranji ring, po katerem bi potekal večji del notranjega mestnega prometa. Ma-gistrala kot centralna os in glavna mestna cesta se opušča. Ring naj bi tvorile ulica Gradnikovih brigad, Delpinova, podaljšana Gregorčičeva in Lavričeva ulica.

1974, Dejansko stanje

beton s kovinskim opažem, se zgradi nova mestna četrt Ledine. Od vrtovčevega načrta se realizira samo osrednji mestni centralni prostor.

Tomaž Vuga: Urbanistični načrt Nove Gorice, Cestno omrežje, 1975Elaborat za novo cestno omrežje Nove Gorice Vuga v osnutku izdela že leta 1971, vendar ni bil spre-jet, saj so želeli počakati, da bi ga sprejeli skupaj z ostalimi mestnimi načrti. Ker pa do leta 1974 ostalih projektov še ni bilo, načrte cestne infrastukture pa so potrebovali za načrtovanje nekaterih regionalnih cestnih odsekov, so ga sprejeli po ločenem postop-ku.

Vuga v svojem načrtu predlaga izdelavo dveh cest v smeri sever-jug, prve – obvoznice, ki je prvenstveno namenjena regionalnemu – tranzitnemu prometu, in druge – mestne, ki bi povezovala posamezne centre naselij (Solkana, Nove Gorice, Rožne Doline, Šem-petra in Vrtojbe).

Nova obvoznica, ki jo načrtuje Vuga, bi se od obstoječe Soške ceste odcepila pri Solkanskem pokopališču, nadaljevala ob vznožju Huma in Sv. Katerine do križišča s Kromberško, kjer bi se priklju-čila na Vojkovo do Delpinove, od tu naprej pa Vuga predvideva razširitev obvoznice v štiripasovnico z izgradnjo nove tunelske cevi pod Panovcem. Razen razširjenega dela, je trasa v večji meri enaka dana-šnjemo poteku obvoznice. Trasa zahodne ceste pa naj bi potekala vzdolž Soške, po cesti XI. Korpusa od koder bi svojo pot nadaljevala po Prvomajski uli-ci do Kapele, kjer naj bi se izgradil predor do Rožne

Do leta 1974 doživi Nova Gorica precejšen razvoj, zlasti povečanje individualne enodružinske gradnje. Gradnja se izvaja predvsem na prostih območjih, tako na vzhodu proti Kromberku, proti hribom na severu in Solkanu. Precej se razširijo tudi industrij-ska območja, tako tista na vzhodu ob železniški postaji in industrijskem tiru kot tudi vzhodna pod Kromberkom. Dokončana je tudi Rejčeva cesta, ob kateri se nizajo novi objekti. S prehodom na novo tehnologijo gradnje, iz opečnate gradnje na armiran

31

32


Doline, od tu pa bi Se promet nadaljeval po cesti Prekomorskih brigad in Žnidarčičevi do centrov Šempetra in Vrtojbe.

Glavni vstopi v Novo Gorico naj bi bili iz vzhodne obvoznice urejeni iz Vojkove ulice Tolminskih pun-tarjev in ulice Gradnikovih brigad, ki se v podaljšku navezuje na obvoznico. Vuga tudi predlaga presta-vitev avtobusne postaje, saj njena pozicija v centru mesta ni primerna. Predlaga več možnih lokacij vzdolž vzhodne obvoznice, tam kjer ta seka vpadni-ce v mesto.

Andrej Pogačnik: Strokovne podloge družbenemu planu občine, 1979Večja skupina urbanistov in drugih strokovnjakov, ki jih koordinira dr. Andrej Pogačnik, pripravijo leta 1979 obsežnejši elaborat, ki naj bi služil kot osnova širšemu urbanističnemu planu, ki bi obravnaval širše območje občine. Občina je bila v tem obdobju pre-cej večja, kot je danes in je poleg današnje občine obsegala še občine Kanal ob Soči, Brda, Šempeter – Vrtojba, Renče - Vogrsko in Miren – Kostanjevica.

Pri določanju naselitvenih vzorcev jim služi kot osnova analiza primerjalne prednosti prostora za določene rabe. Študijo sestavljajo tri karte: karta najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč, popis gozdov, geomorfoloških razmer in zadnja sintezna karta, ki prikazuje vse tri kategorije. Preko teh kart določajo območja najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč, varo-vana območja lesno proizvodnih gozdov, območja erozije, možnih melioracij, infrastrukturnih koridorjev in naravovarstvenih območij. Z izločevanjem ugota-vljajo splošno primernost prostora za urbanizacijo.

Na osnovi analiz demografske rasti mesta v minulih letih izdelajo prognozo, po kateri naj bi prebivalstvo iz takratnih 42.097 poraslo na 73.776 do leta 2000. Prebivalstvo naj bi se zgoščevalo zlasti na širšem urbanem območju Nove Gorice. Naselja, kot so Solkan, Šempeter, Bukovica, Bilje in Renče, naj bi v doglednem času zrasla z mestom, k čemur bi po eni strani predvsem pripomoglo preseljevanje iz nera-zvitih predelov občine v bolj razvite, po drugi strani pa izseljevanje prebivalcev iz ožjega centra Nove Gorice, ki naj bi se selili v primestna naselja indivi-dualne gradnje. Dnevne migracije pa naj bi reševali z izgradnjo hitre elektrificirane primestne železnice med Kanalom in Prvačno.

Kot glavno urbanizirano območje določi širše ur-

31_dejansko stanje leta 1974

32_Tomaž Vuga: cestno omrežje Nove Gorice, avtobusne linije, 1974

33_Andrej Pogačnik: Strokovne podloge prostorskega dela družbenega plana občine Nova Gorica, namenska raba prosto-

ra, 1979

vir vseh: arhiv oddelka za okolje in prostor Mestne občine Nova Gorica33


bano območje Nove Gorice, ki poleg ožjega mesta obsega še Solkan, Šempeter, Vrtojbo, Bukovico, Volčjo Drago, Kromberk, Ajševico in Rožno Dolino. Posamezna obmestna naselja naj bi tako razvijala nekatere specializirane funkcije, predvsem pa večje industrijske komplekse (Kromberk, Lijaško polje, Šempeter, Vrtojba, Volčja Draga). Nova Gorica naj bi se dodatno specializirala, razvijala svojo mestnost in nekatere centralne funkcije, kot so višje in visoko šolstvo, raziskovalna dejavnost - inštituti, obrtne in servisne storitve, specializirane trgovine,...

Preostala naselja v občini naj bi se razvijala po zmerno policentričnem modelu. Novi subcentri občine naj bi se formirali v naseljih, ki imajo največji potencial, da se razvijejo v občinska razvojna sre-dišča. Prometna infrastruktura igra pri tem eno od glavnih funkcij. Njihova razporeditev bi morala biti takšna, da bi bilo vsaj 90 % prebivalcev znotraj pol urne izohrone od teh središč.

Nova Gorica naj bi se razvila v središče regional-nega pomena z do 48.000 prebivalcev in gravitacij-skim območjem 70.000 prebivalcev, ki naj bi vršilo funkcijo urbanega središča višjega reda tudi za okoliške občine (Tolmin, Ajdovščina, deloma tudi Idrija in Sežana).

1986, Dejansko stanjeCeste se izgradijo v skladu z Vugovo zasnovo. Zgra-

jene so ulica Gradnikovih Brigad, dokončane Lavri-čeva in Cankarjeva. Na Vojkovi so med zdravstve-nim domom in križiščem s Cankarjevo dograjeni trgovski objekti, ob izteku Magistrale šolski objekti, dijaški dom in dom upokojencev, po načrtih Tomaža Vuge in Rajka Kovačiča je izgrajeno večje večstano-vanjsko naselje Cankarjeve in Gradnikovih (kare 6).

Kljub temu pa se v tem obdobju, obdobju pospe-šene rasti, ki je bila predvsem posledica pospešene rasti zaradi ”baby boom” effekta, demografska rast mesta nekoliko umiri.

Andrej Pogačnik: Urbanistična zasnova Nove Gorice, 1989Drugi plan dr. Pogačnika je bil izdelan potem, ko je postalo jasno, da so bile prognoze demografske rasti v prvem planu preoptimistične in da zato ciljev, ki jih je tisti plan postavljal, ne bo možno realizira-ti. Po drugem planu naj bi se mesto do leta 2011 razširilo za vsega 7500 prebivalcev. Glavni cilj tako postane reurbanizacija in humanizacija mesta. Po dolgem času se spet omenja tudi povezovanje Nove Gorice s staro. Tudi meje ureditvega območja se zožijo na območje med potokom Lijakom, državno mejo, Solkanom in avtocesto. Območje Vrtojbe je iz planov izvzeto, saj naj bi se nadaljnji razvoj tega naselja omejeval, s čimer bi preprečili poseganje na območje najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč.

Gostejša stanovanjska gradnja z lokali v pritličju je predvidena na območju Ledin II in na severu magi-strale. Stanovanja višje gostote predvidijo na ob-močju jugozahodnega dela Šempetra, Brodce in na jugu Pristava. Gradnje srednje gostote (vrstne, atrij-ske in terasaste hiše) naj bi zaokroževale obstoječa naselja pod Kekcem, v Rožni Dolini, pod Markom in dve večji coni na cesti Volčja draga – Šempeter. S pomočjo novih večnamenskih objektov z izrazitim vertikalnim coningom naj bi reurbanizirali obmo-čji Kardeljevega trga in stare komunale. Posebno pozornost plan posveča tudi prenovi starih vaških jeder, zlasti Solkana in Šempetra.

Centralne dejavnosti naj bi se skoncentrirale na centralnem kareju med magistralo in Delpinovo. Tu naj bi se zgradil nov kultuni dom in osrednje regijske upravne, družbene in poslovne stavbe. Vzdolž magi-strale naj bi se gostile poslovne, trgovske, gostinske in turistične dejavnosti, ki bi se na severu stekale v nov severni trg pred vilo Bartolomei. Na drugi strani pa bi se magistrala zaključevala z večjim vidnim po-udarkom (stolp, antena, spomenik). Plan predvideva tudi nov intermodelni terminal na koncu Lavričeve, kjer bi združili avtobusno in železniško postajo, v objektu stare kurilnice pa bi se umestil nov muzej bohinjske železnice. Na izpostavljenih pobočjih Panovca med Kapelo in cesto čez Rafut naj bi se izgradil tudi večji raprezentančni objekt: muzej, hotel visoke kategorije,… Podobno je predvideno obmo-čje na pobočjih Stare Gore – vrh Markovega hriba za širitev bolniške dejavnosti (sanatorij, zdravstven inštitut), univerzitetni kampus ali znanstveno razi-skovalni park. Območje med železniško postajo v Šempetru in ulico Prekomorskih brigad predvidi za nadaljne širjenje bolnišnične dejavnosti, povezane z zdravstvom na višji stopnji oskrbe, ter rekreacijsko – rehabilitacijske površine.

Na območju med mednarodnim mejnim prehodom Vrtojba in Lijaškim poljem je predviden večji kom-pleks z nakupovalnimi centri, večjim bencinskim servisom ter drugimi turističnimi in gostinskimi de-javnostmi, ki bi služile tranzitnemu prometu.

Zaradi demografskih študij, ki so kazale na umirjanje rasti zaposlovanja v mestu, osnutek ne predvideva bistvenih širitev industrisjkih površin. Namesto tega naj bi se industrija preusmerila v izvozno usmerjeno, visoko tehnološko proizvodnjo, za kar je bila potreb-na ekološka sanacija obstoječih industrijskih obra-tov. Opuščajo pa se plani izgradnje novih industrij-skih con, zlasti tistega na Lijaškem polju pri Ajševici.

Nekatere odločitve iz prejšnjega plana kljub temu obdržijo. V Vrtojbi naj bi se tako zgradil večji tran-sportno - trgovinski terminal in industrijska cona. Prav tako naj bi se tudi širila obstoječa industrijska cona v Kromberku. Obdržijo tudi plan za izgradnjo vzhodne in zahodne obvoznice.

34

35


Zelene površine naj bi smiselno zaokrožili v štiri zelene krake, ki se kot reliefni poudarki iztekajo globoko v goriško ravnico. Severni obronki Panov-ca, ob potoku Kornu, naj bi se uredili v mestni park. Na vzhodni strani Vojkove, ob izstopu iz pretora, naj bi se uredila večja vodna površina – jezero, ki bi se lahko uporabljalo za rekreativne dejavnosti (V sklopu jezera bi se zgradilo tudi letno in zimsko kopališče), na severnem delu pa večje travnate površine in nov centralni štadion. Bregove potoka Korna bi preure-dili v linearni park z razgledišči, počivališči, rekrea-cijskimi objekti in trim potmi.

Trg Edvarda Kardelja naj bi se tlakoval, Borov gozdiček in bajer, ki v njem leži, pa saniral in uredil v park. Ob bregovih reke Soče (Drage) naj bi se ure-dile večje športno rekreacijske površine, prav tako v Šempetru vzdolž potoka Vrtojbica. Zanimiv je tudi predlog ojezeritve bivše gramozne jame v Vrtojbi in ureditev vrtičkov na bregovih.

Med Solkanom in Vrtojbo predvidijo izgradnjo vzpo-rednega železniškega tira, ki bi služil mestni žele-znici in nov industrijski tir med Solkanom in Volčjo Drago. Obudijo tudi Fabijanijevo zamisel o izgradnji vodne poti med Jadranskim morjem in Ajdovščino.

Ko danes ocenjujemo plan, ki ga je izdelala skupina pod vodstvom dr. Pogačnika, lahko vidimo, da so njihovi predlogi, kljub časovni oddaljenosti in spre-membi gospodarskega sistema, z marsikaterega vidika še vedno aktualni. Primerjalna prednost plana so zlasti obsežne in poglobljene analize, ki jih je plan izdelal. Tako bi se lahko, ob upoštevanju plana, izognili mnogim neustreznim prostorskim potezam v mestu: neustrezna umestitev bazena v mestu, umestitev štadiona, ki ne dopušča širitev oziroma ne omogoča izgradnje sodobnega štadionskega kompleksa, nadaljevanje stihijske gradnje v mestu, stagniranje razvoja magistrale in nadaljnje umešča-nje glavnih centralnih programov na Delpinovo (obr-tni dom, Hitova upravna stavba, Eda center,…),...

36 37

34_dejansko stanje leta 1986

35_Andrej Pogačnik: Urbanistična zasnova Nove Gorice, Osnu-tek in posebne podloge: Razvoj novih subcentrov

36_Andrej Pogačnik: Urbanistična zasnova Nove Gorice, Osnu-tek in posebne podloge:namenska raba prostora, 1989

37_Andrej Pogačnik: Urbanistična zasnova Nove Gorice, Osnu-tek in posebne podloge:zasnova prometnega omrežja, 1989

vir vseh: arhiv Oddelka za okolje in prostor Mestne občine Nova Gorica


1991 Vizija nove

združitve

Z razpadom Jugoslavije in rojstvom nove zdužene Evrope postane Goriška tisto ozemlje, ki najbolj ob-čuti korenite spremebe politične in kulturne geogra-fije kontinenta. Brišejo se meje, ki so Evropo ločeva-le celo stoletje, in ustvarja se nova, širša, evropska identiteta. S ponovnim združevanjem Goriške, teritorija, ki ga prebivalci z obeh strani meje čutijo kot svojega, se poraja tudi upanje, da bo ostarela in zaspana Gorica s ponovno navezavo na svoje naravno slovensko zaledje, živela v novi luči. Nova Gorica pa, da bo z navezavo na historično mesto na zahodu pridobila identiteto, ki je nikdar ni imela in širšo urbanost, s pomočjo katere bi se lahko uvelja-vila kot privlačen antipod hitro rastočemu koperske-mu somestju.

V 90-ih letih se v pričakovanju prihajajočih spre-memb pojavijo pobude o skupnem delovanju in planiranju obeh mest. Marko Peljhan v tem konte-kstu predlaga uveljavitev statusa evropskga mesta. Izdelanih je več študij in natečajev na temo nove go-riške urbanosti. Tako je leta 1992 v sklopu medna-rodnega natečja Europan 2 izdan predlog o združitvi peš poti, kolesarskih stez, cest in parkovnih površin obeh mest v skupni sistem, ki bi služil novi urbano-sti. Naloga predvideva tudi združitev parka ob poto-ku Kornu v Gorici s parkom pod Kapelo in ponovno vzpostavitev struge Korna s serijo kaskad, jezerom in ureditvijo bregov. Plan predvideva tudi izgradnjo nove soseke pod kapelskim gričem, nekakšnega dolgega niza stavb, ki bi sledile smeri konture griča.

Studio Axa izdela leta 1993 prometno študijo Nove Gorice za vzpostavitev vrste novih štiripasovnih cest, ki bi povezovale obe mesti. Leta 1996 Uni-verza v Ljubljani v sodelovanju z Oxford Brooks in studiom Axa iz Nove Gorice izdelajo obsežno štu-dijo združevanja obeh mest. Sledi jim vrsta drugih delavnic in natečajev, bolj in manj znanih arhitektov (med drugimi tudi studija Njiric+Njiric), ki pa v veliki meri ostanejo samo na papirju.

Najbolj resno se projekta združevanja obeh mest in nove realnosti, v kateri sta se mesti znašli z ukini-tvijo notranjih evropskih mej, lotijo v Gorici, ko leta 1997 zaupajo izdelavo novega generalnega občin-skega regulacijskega načrta enemu najbolj znanih in mednarodno uveljavljenih italijanskih arhitektov - Vittoriu Gregottiju.

38

39 40

41


Soče, kjer plan predvideva ureditev večjega krajin-skega parka, ki bi se navezoval na obstoječi Pevm-ski park, od tu pa na bližnje briške griče. Industrij-ska cona Stražce, ki je umeščena ob izlivu Korna, trenutno prekinja povezavo med dolino Korna in bregovi Soče in naj bi bila zato prekvalificirana.

OBMOČJE STRATEŠKEGA PREOBLIKOVANJA

Sem spadajo prazna oziroma le delno zapolnjena območja vzdolž državne meje. Na območju sol-kanskega polja je tako predvidena širitev stano-vanjskih površin, kjer bi morala biti ob hišah vsaj polovica površin namenjena kmetijskim kulturam, ki so tipične za to območje (predvsem sadovnjaki in vinogradi). Na območju bivšega mednarodnega mejnega prehoda Rožna Dolina naj bi se izgradil nov poslovni park, ki bi skupaj z univerzitetnim centrom na semeniškem hribu in novimi sejmišči, kongresnimi centri, hoteli in raziskovalnim centrom, le-ti naj bi se izgradili na območju bivšega sanatorija in bolnišnice, ustvaril nov gospodarski pol mesta. Podoben program naj bi se nadaljeval na jugu, kjer naj bi se so vzdolž ulice Tretje Armate nizali veliki športni in prireditveni programi kot tudi večje po-slovno trgovinske in hotelske površine. Poteza naj bi se končala na skrajnem jugu mesta, kjer so na območju bivšega mednarodnega mejnega prehoda in cestnega terminala Vrtojba predlagane dejavno-sti, povezane z mednarodnim transportom blaga in oseb, nov celinski terminal tržaške luke in logistično vozlišče desetega evropskega koridorja.

PROMETNO OMREŽJE

Predvideno je podaljšanje regionalne ceste Gori-ca - Videm do meje, kjer bi se lahko navezala na obstoječo vrtojbensko obvoznico ter novo cesto, ki bi povezovala avtocestni odsek s severno železni-ško postajo. Cesta naj bi potekala vzdolž Kolodvor-ske ulice, skozi nov predor pod Kostanjevico, in se nadaljevala po obstoječih cestah do polovice ulice Tretje Armade, v okviru je predvideno novo kroži-šče, od koder bi se cesta navezovala na nov avto-cestni priključek. Nova cesta naj bi tako razbreme-nila druge ceste v mestu in služila kot nosilka novih programov, ki se bodo nizali ob državni meji.

CENTER MESTA

Plan predvideva tudi nekatere izboljšave v samem centru mesta, in sicer širitev območja za pešce in izgradnjo večje podzemne porkirne hiše pod graj-skim gričem.

Vittorio Gregotti, Augusto Cagnardi: Generalni občinski regulacijski načrt, 2001Zaradi spremenjenih razmer, ki so nastale z raz-padom Jugoslavije, pospešenim razvojem Nove Gorice in Šempetra na drugi strani meje, vpadom prebivalstva v Gorici in odpravo meje z vstopom Slovenije v Evropsko Unijo, je leta 2001 sprejet nov strateški dokument, ki naj bi ponudil novo vizijo po-novno združenega mesta. V grobem se projekt deli na šest con, ki kot puzzle sestavljajo goriško urbano tkivo.

STANOVANJSKE POVRŠINE

Velik poudarek je predvsem na staremu mestnemu jedru in zgodovinskim zaselkom, ki so z rastjo me-sta postali njen del. Zelo natančno so kategorizirane posamezne stanovanjske cone, glede na stopnjo varovanja in raven dovoljenih posegov. Gregotti je prvi, ki jasno pove, da so kateri koli velikopotezni načrti o rasti in nadaljni širitvi mesta nesmiselni, saj Gorica spada med tako imenovana mesta, ki se krčijo – shrinking cities. Plan zato ne predvideva ve-čjih širitev stanovanjskih površin. Usmerja se pred-vsem v prenovo in polnjenje nepozidanih zemljišč znotraj obstoječega stavbnega tkiva.

PROIZVODNE IN POSLOVNE DEJAVNOSTI

Območje za širitev proizvodnih površin je predvide-no na južnem delu mesta na območje, ki je infra-strukturno najbolje oskrbljeno, s priključki na avto-cesto, železnico in cestnim terminalom. Vzdolž ulice Tretje armade, ki bi po novem prostorskem planu postala ena pomembnejših vpadnic v mesto in hkrati povezovalna os med Gorico in Novo Gorico, pa naj bi se nizali prostori, predvideni za širitev po-slovnih in trgovskih programov. Z okoljskega vidika sta kot posebej moteči prikazani obstoječi poslovni coni v Stražcah in Podgori ob Soči, ki sta nastali na začetku 19. stoletja; zlasti Stražce, ki prekinjajo načrtovani urbani park v dolini potoka Korna.

ZELENE POVRŠINE

Gregotti zasnuje urejen sistem zelenih površin, ki naj bi na novo valoriziral in povezal obstoječe površi-ne. Grajski grič naj bi se preoblikoval v urbani park. Prav tako pa naj bi se preoblikoval tudi obstoječi park v dolini potoka Korna. Struga potoka naj bi se vsaj v določenem delu odkrila in ponovno vzpo-stavila, park pa bi se potem nadaljeval do bregov

38_Studio Axa: zasnova skupno povezanega prometnega siste-ma: varianta A - funkcionalno integrirrano mesto, 1993

39_Studio Axa: Korelacija mestnih vsebin in primarne cestne mreže - možna projekcija, 1993

40_EUROPAN 2: Zmagovalni projekt: Crescent-Dom, prikaz ambienta,1991

41_EUROPAN 2: Zmagovalni projekt: Crescent-Dom, situaci-ja,1991

42_Gregotti, Cagnardi: Občinski generalni regulacijski načrt, coning, 2001

43_Gregotti, Cagnardi: Občinski generalni regulacijski načrt, območja mesta, 2001

vir vseih: arhiv Oddelka za okolje in prostor Mestne občine Nova Gorica

42

43


Ena osrednjih težav s katero se Gorica vseskozi sooča, je neusklajena urbana rast. Čeprav je bilo v zadnjih dvajsetih letih načetih več pobud na obeh straneh meje, pa te, zaradi jezikovnih in drugih pre-prek na obeh mestnih upravah, niso nikdar zaživele v obliki in obsegu, ki bi lahko zagotovil uspešni razvoj skupne urbanosti. Dodatne težave povzroča tudi neusklajena prostorska politika na slovenski strani. Od razpada bivše velike občine iz današnjih občin Nova Gorica in Šempeter – Vrtojba se je zače-lo še posebej čutiti pomanjkanje regionalne uprave, ki bi uravnavala razvoj v širšem medobčinskem – regionalnem kontekstu, blažila napetosti zaradi konkurence med občinama in usmerjala partikularne interese k sinergiji.

Urbarbni-stična

zasnova

+ Plan občin Nova Gorica in Šempeter - Vrtojba vir: http://www.geoprostor.net/

Plan občine Goricavir: http://www3.comune.gorizia.it


+

+ +

0 1 km 10 km


Pri analizi urbanega tkiva smo se osredotočili na analizo treh področij: degradiranih urbanih območij, infrastrukture in zelenih površin.

Degradirana urbana območjaSodobno mesto je podvrženo številnim zunanjim dejavnikom, kot so spremembe ekonomskih okoli-ščin, tehnološke inovacije, razvoj znanosti in druž-bene spremembe, ki mesto nenehno preoblikujejo. Naravni cikel vsakega mesta je tako tudi obdobje opuščanja predhodne rabe in propadanja grajenih struktur na njej. Tovrstne predele v mestu imenuje-mo degradirana urbana območja. To so deli prosto-ra, ki so iz različnih razlogov, zaradi intenzivne rabe, prenehanja predhodne rabe, slabega načrtovanja ali zgrešenih prostorskih politik razvrednotena kot bivalno in naravno okolje.

Stopnjo degradiranosti določenega okolja lahko ugotavljamo na dva načina.

Prvi, ki območje obravnava retrogradno z ovredno-tenjem oziroma s primerjavo stanja v danem prosto-ru in času, ględę na predhodna stanji na tem obmo-čju. “Pri čemer je potrebno poleg stanja v samem območju upoštevati tudi njegovo neposredno oko-lico, kjer lahko zaznavamo učinke razvrednotenja iz drugih območij in ugotavljamo posredne vplive degradiranega območja navzven” (Koželj, 1998: 17).

Drugi, komparativni način, ki stopnjo degradacije določenega območja ugotavlja s pomočjo primerja-ve določenega okolja z drugimi podobnimi okolji v mestu. “Razlike pokažejo primerljive pomanjkljivosti in slabša stanja v okolju, ki jih je še možno izpopol-niti oziroma nadomestiti. Tukaj torej ne vrednotimo obstoječega stanja v odnosu do predhodnega, am-pak ocenjujemo razlike med doseženim in načrtova-nim, še ne doseženim stanjem” (Koželj, 1998: 17).

“Ocena razvrednotenja oziroma degradacije izhaja torej tudi iz ocene neizkoriščenih razvojnih potenci-alov in primerjalnih prednosti določenega območja” (Koželj, 1998: 15).

Degradirana urbana območja (v nadaljevanju DUO) načeloma obravnavamo kot začasen, prehoden in časovno omejen pojav, ki spremlja evolutivno preo-brazbo vsakega urbanega sistema. DUO so obmo-čja, ki mestu in mestni politiki omogoča neprestano spreminjanje in izpopolnjevanje urbane strukture mesta in predstavljajo potencial za uvajanje različnih sprememb ter preurejanje obstoječega mestnega tkiva. Treba jih je torej sprejeti kot objektivno real-nost, ki nakazuje na nujnost sprememb v razvoju

mesta. V tem smislu lahko DUO v sistemu mesta vedno ustvarjajo nove možnosti za spremembe in inovacije. DUO omogoča rast mesta navznoter, s stalnim prestrukturiranjem opuščenih delov mesta v nove in vitalne predele.

Splošno razširjenost degradacije območij doka-zujejo tudi njegove raznovrstne pojavne oblike. Med DUO štejemo opuščena industrijska območja, rudniška območja, območja železniške infrastruktu-re, območja opuščenih vojašnic, opuščenih javnih skladišč, sive cone,…

Analiza


Območje bivšega mejnega prehoda Vrtojba in industrijski območji Vrtojba in Štandrež

Industrijsko območje ob severni železniški postaji

Industrijsko območje Kromberk

Ščedensko polje

Območje bivše splošne in psihiatrične bolnišnice v Gorici

Industrijsko bmočje Stražce v porečju Soče


Analiza degradiranih urbanih območij v širšem goriškem somestjuPri analizi degradiranih urbanih območij v širšem urbanem prostoru občin Nova Gorica, Šempeter – Vrtojba in Gorica, smo prepoznali devet večjih sklenjenih degradiranih območij:

INDUSTRIJSKO OBMOČJE PRI ŽELEZNIŠKI PO-STAJI V NOVI GORICI

Težka industrija se je v Novi Gorici v večji meri ohra-nila na območju železniške postaje, kjer obratujejo hidrarna Solkan, livarna Gorica in Gostol. Umestitev težke industrije v to območje je tako z okoljskega, prometnega kot tudi z vidika programske kompati-bilnosti z okoliško, pretežno stanovanjsko gradnjo problematična. Težavo povzroča zlasti atmosfersko onesnaževanje s trdimi delci in umestitev industrij-ske cone v ožjem delu centra mesta, ki ni primeren za tranzit težkega tovornega prometa.

ŠČEDENSKO POLJE IN KARE MED KIDRIČEVO IN ULICO GRADNIKOVIH BRIGAD

Območje je, zaradi bližine centra mesta, eno najbolj privlačnih lokacij v mestu za umeščanje centralnih dejavnosti. Z umestitvijo mestotvornih programov na tej lokaciji bi se končno izoblikovala Kidričeva cesta kot osrednja mestna avenija, kakršno je v svojih načrtih predvidel Ravnikar. Zaradi naštetih razlogov je ta lokacija že dlje časa tudi vključena v prostorske akte mesta kot območje za nadalj-njo širitev centra. Kljub privlačni lokaciji pa veljajo Ščeden za eno najbolj infrastrukturno podhranjenih območij mesta. Parcele so razdrobljene, majhne in imajo heterogeno lastništvo. Zaradi trenutne kme-tijske rabe pa območje tudi nima ustrezno urejene komunalne in električne infrastrukture niti izgrajene cestne mreže. Kar velja tudi za območje travnika ob Kidričevi, ki trenutno zaradi neurejene komunalno – meteorne infrastrukture v mestu služi kot glavno zbirališče in zadrževalnik, s katerega se absorbira v substrat večji del meteornih vod iz okoliških hribov. Nadaljnji razvoj območja je tako v veliki meri odvi-sen od izgradnje podaljška Kidričeve ceste in Ulice 30. divizije in ureditve sistema za odvajanje fekalnih in meteornih vod.

INDUSTRIJSKO OBMOČJE KROMBERK

Velik del nekdanje novogoriške industrije je v obdo-bju po osamosvojitvi Slovenije propadel. Posledica tega pa je postopno spreminjanje območij, ki so bila planirana za proizvodne dejavnosti in so nudila prebivalstvu zaposlitev v trgovskih conah. Krom-berška industrijska cona se je s propadom Mebla, tako na delu območja že spremenila v trgovino (npr. Mercator, Merkur, Qulandija), v preostalem delu pa so se naselile predvsem manjše uslužne dejavnosti. Objekt Mebla pohištva naj bi se problikovali v sejmi-šče. Lahko bi rekli, da je trenutno to območje v fazi intenzivnega prestrukturiranja.

vir fotografija industrijsko območje Kromberk: http://www.flickr.com:

vir fotografije območjr bivše splošne in psihiatrične bolnišnice : slikovne podloge k idejnemu natečaju prekvalifciranja bivše bolnišnice

vir druge fotografije: lasten arhiv


INDUSTRJISKO OBMOČJE STRAŽCE

Industrijsko območje v Stražcah in Podgori, ki je na-stalo na začetku 19. stoletja, stoji ob bregovih reke Soče. Težka industrija, ki je nekoč obratovala na tem območju, se je v večji meri opustila, posamezne objekte pa danes zasedajo manjše obrtne delavni-ce. Industrijska cona Stražce leži na območju, kjer se je stara struga Korna izlivala v Sočo, preden, so jo prekrili. Nov prostorski plan občine Gorice predvi-deva ponovno vzpostavitev struge potoka Korna in ureditev večjih sklenjenih parkovnih površin v dolini potoka Korna in vzdolž bregov Soče. Tako, da naj bi se območje bivše industrije v naslednih letih preure-dilo, pri čemer pa bo potrebno posvetiti veliko po-zornosti tudi spomeniški in kulturni dediščini stavb na območju.

OBMOČJE MEJNEGA PREHODA ROŽNA DOLI-NA

Z vstopom Slovenije v Schengensko območje leta 2007 so nekdanji mejni objekti in infrastruktura zgubili svojo nekdanjo funkcijo. Na območju Ro-žne Doline so je tako izpraznilo širše območje ob bivšem mednarodnem mejnem prehodu. Območje obsega poleg objektov bivše carine in mejne policije tudi dve večji kamionski parkirišči na obeh straneh meje. Glede na bližino obeh univerzitetnih stavb, univerze v Novi Gorici in pola Tržaške univerze v Gorici, in umeščenost med centri vseh treh mest, ima to območje velik potencial za razvoj pomemb-nejšega subcentra širše urbanosti. Območje je prometno dobro povezano z ostalim delom some-stja, saj po robu območja poteka Vzhodna mestna obvozniva - Vojkova, vzdolž meje pa železniuška proga. Železnica je teče po nasipu, in je glede na okoliški teren dvignjena na nivo +4m, kar omogoča enostavno povezovanje in po potrebi gradnjo novih cestnih povezav med obema mestoma z izgradnjo novih cestnih podhodov pod železnico. Območje tudi nudi večje sklenjene prazne površine, ki segajo na obe strani meje.

OBMOČJE BIVŠE SPLOŠNE IN PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE

Območje bivše splošne in psihiatrične bolnišnice leži med centrom Gorice in Šempetrom. Na severu se območje izteče do železniške proge Šempeter – Nova Gorica in širšega območja zelenih površin, ki se vije vzdolž proge. Območje med obema bolnica-ma je urejeno po principu širše paviljonske zazidave v zelenju. Glavna prednost območja je predvsem bujno zelenje in obstoječi stavbni fond, v katere-ga je mogoče, zaradi kvalitetne gradnje in visokih stropov, umestiti nove programe. Večina objektov na območju je praznih oziroma se dejavnost v njih opušča. Primarni bolnišnični program, za katerega je bilo območje projektirano, danes ni več v funkciji. Občina Gorica je za te potrebe izgradila novo bolni-šnico na bregu Soče. Danes je območje v veliki meri zapuščeno.

OBMOČJE MEJNEGA PREHODA VRTOJBA

Gre za enega največjih sklenjenih kompleksov v širšem goriškem somestju, ki zaradi ukinjanja notranjih mej EU ne služijo več svoji funkcij. Na območju stojijo številni carinski in skladiščni objekti, stavbe za pretovor ter mednarodni transport blaga in oseb, ki so trenutno prazni in bi se lahko napolnili z novimi programi. Širše območje mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba se na obeh straneh staplja z industrijskimi conami Vrtojba na severu in Štan-drež na jugu. Gre za glavni industrijski pol v širši goriški regiji, ki v danem trenutku kaže še njvečji potencial nadaljnje rasti, kar mu zagotavlja zlasti dobra infrastruktura in direktna navezava na glavne regijske prometnice: avtocesta Villese – Razdrto in železniška proga, ki povezuje novogoriško in go-riško postajo. Številna podjetja s tega območja so kljub temu v zadnjem ekonomskem ciklu propadla. Na slovenski strani so skušali ta pojav vsaj deloma zajeziti z izgradnjo tehnološkega parka v Vrtojbi, ki naj bi skrbel za zagon novih podjetniških iniciativ. Podobnega prijema so se začeli v zadnjih letih po-služevati tudi v občini Gorica, ki je na tem območju ustanovila goriško podružnico tehnološkega parka Area v Trstu. Ena glavnih pomanjklivosti te lokacije je oddaljenost od mestnega središča in pomanjkljiva socialna infrastruktura na območju.


InfrastrukturaGospodarski del osimskih sporazumov je že leta 1975 nakazoval strateško vizijo severno-jadran-skega prostora kot skupnega življenjskega in go-spodarskega prostora na meji Italije in Jugoslavije. Projekti, ki so bili v osimski sporazum vneseni predvsem na pobudo Italije, naj bi služili kot osnova za gospodarski in demografski preporod območij na vzhodni meji. Vendar t. i. »veliki« projekt zaradi ome-jenih gospodarskih možnosti Jugoslavije in oteže-nega meddržavnega sodelovanja v obdobju hladne vojne v glavnem niso nikdar uresničili. Večina jih je tako ostala v predalih, prestavljena na boljše čase, ki jih mnogi prepoznavajo prav v sedanjem obdobju pospešenih evropskih integracij.

Na slovenski strani stroka že vrsto let proučuje go-spodarske in siceršnje posledice vstopanja države v EU. Slovenija je v novi geopolitični konstelaciji zara-di ugodne lokacije na križišču evropskih koridorjev spet pridobila pomembno transportno vlogo, ki jo imela v času avstrijskega imperija. Temu se v dana-šnjih časih vsestranskega tehnološkega napredka pridružuje še vidik zemljepisne bližine Padskega bazena kot ene najrazvitejših regij na svetu.

Slovenija je v zadnjih dvajsetih letih sicer dokaza-la, da se te nove vloge zaveda in je tudi naredila nekatere konkretne korake v tej smeri, predvsem z izgradnjo avtocestnega križa. Glavna pomanjkljivost pa ostaja enostranski geotransportni razvoj s precej zapostavljeno železniško infrastrukturo.

Tudi Italija je v tem obdobju naredila nekatere zelo konkretne korake. V Trstu se je tako oblikovalo kar nekaj raziskovalnih pobud, s katerimi se je to severno-jadransko mesto afirmiralo kot eno od pomembnejših »mest znanja« v tem delu Evrope. V preteklih dveh desetletjih so tako izgradili znan-stveno-tehnološki park (Area di ricerca; Znanstveni park Area - ZPA), ki danes velja za najuspešnejšo tovrstno ustanovo tako v Italiji kot tudi v širšem srednjeevropskem prostoru; mednarodni center za teoretično fiziko ICTP; mednarodni center za gene-tiko ICGEB in Sinhotron, ki naj bi z izgradnjo sinho-tronskega pospeševalnika četrte generacije postal najnaprednejša tovrstna ustanova na svetu. Z vsemi temi ustanovami že vrsto let uspešno sodelujejo tudi najboljše slovenske znanstvene ustanove in posa-mezniki. Nenazadnje so prav na podlagi znanja, ki so ga pridobili na teh ustanovah, nastala nekatera najbolj inovativna in uspešna slovenska podjetja: Cosilab, Instrumentation Technologies,…

Demobilizacija meje in novo sodelovanje na infra-strukturnem področju, ki ga narekuje Evropska Uni-ja, omogoča celovit pristop k reševanju cele vrste

teritorialnih problemov, ki so še do nedavno šibili goriško regijo.

Učinkovito sodelovanje obeh mest, ki si delita isti prostor in imata skupne interese, je lahko osnova za uveljavitev novih prostorskih politik in afirmacija Goriške kot pomembnega transportnega vozlišča. Priključitev obeh mest v integriran sistem evropskih prometnih koridorjev bi hkrati pomenil tudi konec izolacje, s katero se trenutno soočata obe mesti ob meji, in uveljavitev nove skupne razvojne vizije, ki bi mesti, ne glede na državni in pravni vidik, v katerem funkcionirata, združil v enoten, vključujoč, evropski okvir.

PETI KORODOR

Projekt z dolgoročno največjim strateškim vplivom na severno-jadranski prostor je peti panevropski koridor, ki naj bi imel še posebej močan vpliv na razvoj severno-jadranskih pristanišč. Trasa, ki naj bi povezovala Barcelono, Lyon, Torino, Benetke, Trst, Koper, Ljubljano, Budimpešto in Kijev, naj bi pote-kala po ožjem območju Primorske in Furlanije Julij-ske Krajine. Koridor predvideva, brez upoštevanja sekundarnih odcepov, skupno izboljšavo obstoječih avtocestnih in železniških struktur, izgradnjo novih in širitev nekaterih prometnih “ozkih grl”, ki trenutno onemogočajo hiter pretok ljudi in blaga, v skupni dolžini 1600 km.

Gorica je v izgradnjo osrednjega traka petega pa-nevropskega koridorja vključena indirektno. Večina investicij naj bi se zgostila na trasi Benetke – Porde-none – Trst, z velikim poudarkom na letališču Ronke in pristanišču v Tržiču, kjer naj bi se zgradila večja intermodalna terminala za pretovor blaga. Gorica je kljub temu uspela, z intenzivnimi pogajanji v Rimu, prikazati primerjalne prednosti mesta kot pomemb-nega prometnega vozlišča na tej trasi. V zadnjih letih je bilo tako vloženih več milijonov evrov za izgradnjo intermodalnega centra na območju bivšega cetnega terminala Autoporto, ki naj bi se v naslednjih letih preoblikoval v terminal za pretovor blaga po sistemu Ro.La. - avtovlak.

Z izgradnjo Intermodalnega terminala na območju Avtoporta, širitev avtocestnega odseka Villese – Gorica, posodobitev železniškega tira na odseku Videm – Gorica – Tržič in novega železniškega postajališča na območju letališča Ronke naj bi v naslednjem desetletju Trst in Gorica postali glavna italijanska vrata na vzhod.

Na slovenskem ozemlju potekajo priprave na priklju-čitev na peti panevropski koridor nekoliko počasne-je, saj je tudi situacija na infrastrukturnem področju precej drugačna. Slovensko železniško omrežje je zastarelo, zaradi nezadostnega priliva javnih financ

pa se stanje iz leta v leto slabša. Trenutno je samo 504 km železniških linij, od skupnih 1229, elektrifici-ranih kar nekaj železniških prog pa, zaradi neustre-znega vzdrževanja, dosega bistveno nižje hitrosti, kot bi jih trase sicer lahko prenesle. Takšen primer je bohinjska železnica, ki bi lahko z rednim vzdrže-vanjem in avtomatizacijo kretnic dosegala hitrosti do 100 km/h, medtem ko vlaki na tej progi danes dosegajo komaj 50 km/h.

Prisotnim težavam po vsej verjetnosti, zlasti slaba učinkovitost in organiziranost železnice, botrujejo tudi dejstvu, da je uporaba vlaka v Sloveniji, pri ena-kem številu potnikov, med najnižjimi v Evropi.

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

++

+

+

+

+

++

+

+

+

+

+

++

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

++

+

+

+

+

+

+

++

++

+

+

+

+

+

++

+

+

+

++ +

++

+++

+

++

+

++

Zgoraj: Omrežje novih panevropskih prometnih koridorjev. vir: http://www.corridora.eu/european/policy

Spodaj: Umestitev novih prometnih koridorjev in morskih pove-zav v širši severno jadranski regiji.vir: http://www.portsofnapa.com/

Na sosednji strani: Železniško in avtocestno omrežje in regional-ni centri v širšem območju Benečije julijske krajine in Zahodne slovenije.


+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

++

+

+

+

+

++

+

+

+

+

+

++

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

++

+

+

+

+

+

+

++

++

+

+

+

+

+

++

+

+

+

++ +

++

+++

+

++

+

++

VIDEM LJUBLJANA

POSTOJNA

AJDOVŠČINA

IDRIJA

TOLMIN

TRST

KOPER

GORICA

KRANJ

CELOVECBELJAK

JESENICE

BENETKEUniverza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / diplomska naloga: Univerza v Novi Gorici / diplomant: Nejc Koradin / mentor: prof. Janez Koželj / somentor: prof. dr. Blaž Vogelnik / leto vpisa: 2002 - 2003 / leto izdelave diplomske: 2011 - 2012

39

ADRIA A

Zaradi perečih problemov slabe infrastrukturne, predvsem železniške povezanosti na širšem ob-močju severnega Jadrana se je v zadnjih letih na pobudo Italije izoblikoval projekt Adria A, ki cilja na reorganizacijo dostopnosti čezmejnega območja in oblikovanje skupnega italijansko - slovenskega transportnega sistema lahke železnice.

Eden glavnih ciljev tega projekta je vzpostavitev manjkajočih povezav na železniški mreži obeh držav in odprava ozkih grl, ki trenutno dušijo prost pretok ljudi in blaga na tem območju. Projekt predvideva učinkovito integracijo obeh železniških sistemov v nov sistem javnega lokalnega transporta in izgra-dnjo intermodalnih terminalov med železniškim in letalskim prometom ter med letalskim in pomorskim prometom. Z boljšim infrastrukturnim omrežjem naj bi se krepile povezave med mesti na obeh straneh meje.

V sklopu tega projekta so predvideni tudi nekateri posegi, ki gredo v smeri modernizacije železniške proge Gorica - Nova Gorica in elektrifikacija proge Nova Gorica - Sežana.

TRIESTE

SEŽANA

DIVAČA

GORIZIA

UDINE

Aeroporto Marco PoloVenezia - loc. Tessera

Aeroporto Friuli Venezia GiuliaRonchi dei Legionari

Ljubljana Jože Pučnik AirportLjubljana

NOVA GORICALJUBLJANA

ŠEMPETER-VRTOJBA

MONFALCONE

VENEZIA

FERRARA

SLOVENIJA

ITALIA

KOPER

PORDENONE

PADOVA1 - INFRASTRUTTURE/INFRASTRU-KTURE

• realizzazione di un unico modello di trasporto per le Regioni del Veneto, del Friuli Venezia Giulia e della Slovenia• progettazione del collegamento mancante tra Capodistria e Trieste e fra gli aeroporti di Venezia, Ronchi dei Legionari e di Ljubljana tramite investimenti dell’ultimo mi-glio sulla linea ferroviaria esistente e la progettazione di un servizio integrato• progettazione delle due lunette di collegamento: Šempeter-Vrtojba e Gorizia SDAG/Gorizia S.Andrea. • progettazione dell’elettrifica-zione della linea ferroviaria Nova Gorica-Sežana

• vzpostavitev enega samega transportnega modela za deželi Veneto, Furlanijo – Julijsko krajino in Slovenijo• Projektiranje manjkajočih po-vezav med Koprom in Trstom ter med letališči v Benetkah, v Ronchi dei Legionari in v Ljubljani preko naložb od zadnje milje na obstoječi železniški progi in projektiranje celovitega sistema transporta

• Projektiranje dveh polkrožnih tirnih povezav: Šempeter-Vrtojba in Gorica SDAG/Gorica Štandrež• Projektiranje in elektrifikacija železniške proge Nova Gorica-Sežana

2 - SVILUPPO AEROPORTUALE E TURISMO/LETALIŠKI RAZVOJ IN TURIZEM

• elaborazione delle migliori sinergie possibili tra gli aeroporti di Venezia, del Friuli Venezia Giulia e di Ljubljana. • piano d’azione congiunto tra le città costiere nel campo del turi-smo marittimo

• Izdelava najboljših možnih siner-gij med letališči v Benetkah, Furla-niji - Julijski krajini in Ljubljani• Skupni akcijski načrt med obmor-skimi mesti na področju pomorske-ga turizma

3 - GECT - GRUPPO EUROPEO DI COOPERAZIONE TERRITORIALE/EZTS - EVROPSKO ZDRUŽENJE ZA TERITORIALNO SODELOVANJE

• costituzione del primo GECT tran-sfrontaliero italo-sloveno e aumen-

to della cooperazione istituzionale transfrontaliera • cooperazione settoriale nel cam-po dei trasporti e dell’ambiente

• Ustanovitev prvega čezmejnega EZTS-ja med Italijo in Slovenijo in povečanje čezmejnega sodelovanja na institucionalni ravni. • Sodelovanje na področjih tran-sporta in okolja

4 - FORUM PERMANENTE/TRAJNI FORUM

• primo forum italo-sloveno tran-sfrontaliero che coinvolgerà anche il pubblico• aggiornamento del modello di esercizio ferroviario e del TPL gom-ma di comune beneficio dell’utenza transfrontaliera • elaborazione di linee guida per l’armonizzazione dei piani struttura comunali, piani territoriali regiona-li, piani strategici nazionali

• Prvi italijansko-slovenski čezmejni forum, ki bo vključeval tudi javnost• Posodobitev modela železniškega sistema in cestnega javnega pro-meta za skupno korist čezmejnih

uporabnikov • Oblikovanje smernic za uskladitev občinskih strukturnih razvojnih programov, regijskih razvojnih programov in nacionalnih strateških programov

i 4 focus4 temeljne aktivnosti

temi e azionitematike in aktivnosti

1 - COORDINAMENTO E GESTIONE KOORDINACIJA IN UPRAVLJANJE PROJEKTA

• Costituzione dello Steering Comitee e del Consiglio Scientifico• Organizzazione di meeting (Steering Committee) e conferenze• General Management

• Ustanovitev steering committee-ja in strokovnega sveta• Organizacija sestankov (komiteja steering commit-tee) in konferenc• Upravljanje projekta

2 - LEGAMI MANCANTI INTERMODALI MANJKAJOČE MULTIMODALNE POVEZAVE

• Definizione dell’area metropolitana transfrontaliera e valutazioni strategiche• Progettazione dell’anello metropolitano e gli accessi ferroviari mancanti• Progettazione del progetto pilota: Adattare e ricon-vertire le linee storiche e sviluppo di servizi ferroviari dedicati (train-on-demand)

• Definicija območja čezmejne lahke železnice in strateška vrednotenja• Projektiranje povezave lahke železnice in manjkajočih železniških povezav• Pilotni projekt: Prilagoditev in preoblikovanje zgo-dovinskih prog ter razvoj posebnih železniških storitev (train-on-demand)

3 - TRASPORTI E TURISMO PROMET IN TURIZEM

• Elaborazione di un piano d’azione congiunto per il trasporto passeggeri fra le città marittime e le inter-connessioni con il sistema integrato metropolitano• Sviluppo aeroportuale dell’area: identificazione delle sinergie fra gli aeroporti di Venezia, Trieste e Ljubljana e valutazione del progetto prioritario numero 6 sullo sviluppo aeroportuale e marittimo

• Priprava usklajenega akcijskega načrta za potniški promet med obmorskimi mesti in povezave z integrira-nim sistemom lahke železnice • Letališki razvoj območja: določitev sinergij med letališči v Benetkah, Trstu in Ljubljani ter vrednotenje prioritetnega projekta številka 6 glede razvoja letališč in pristanišč

4 - ANALISI DOMANDA PASSEGGERI ANALIZA POVPRAŠEVANJA PO POTNIŠKEM PROMETU

• Analisi e stima della domanda di trasporto attuale• Stima della domanda di trasporto futura

• Analiza in ocena sedanjega povpraševanja na področju prometa• Ocena prihodnjega povpraševanja na področju prometa

5 - FORUM PERMANENTE DELL’AREA METROPOLITANA TRAJNI FORUM ZA OBMOČJE LAHKE ŽELEZNICE

• Realizzazione del forum permanente dell’area metro-politana composto da decisori politici ed esperti tecnici

• Ustanovitev trajnega foruma za projektno območje, sestavljen iz političnih subjektov in strokovnih izve-dencev

6 - MODELLO INTEGRATO DI TRASPORTO CELOVIT TRANSPORTNI MODEL

• Realizzazione del modello integrato di trasporto transfrontaliero metropolitano e calibrazione allo stato attuale• Definizione e simulazione degli scenari futuri infra-strutturali e di servizio al 2015 e 2020

• Vzpostavitev celovitega transportnega modela čezmejne lahke železnice in kalibracija v obstoječe stanje• Določitev in simulacija scenarijev na področju infra-strukture in storitev v letih 2015 in 2020

7 - ANALISI ECONOMICA FINANZIARIA E VALUTAZIONE DEGLI INTERVENTI EKONOMSKO-FINANČNA ANALIZA IN VREDNOTENJE POSEGOV

• Studio sulla valutazione della sostenibilità economico finanziaria e ambientale del ring metropolitano e piano condiviso di investimenti a breve e medio termine

• Vrednotenje ekonomsko-finančne in okoljske trajnosti sistema lahke železnice ter skupni načrt za kratkoročne in srednjeročne naložbe

8 - PIANO DI COMUNICAZIONE KOMUNIKACIJSKI NAČRT

• Realizzazione del database comune e updating con dati derivanti da rilevamento diretto• Diffusione e promozione• Mostra multimediale

• Izdelava skupne podatkovne baze in posodobitev te s podatki, ki izhajajo iz direktnih meritev• Širjenje podatkov in promocija• Multimedijska razstava

hitra proga v proučevanju

glavna proga I. reda

glavna proga II. reda

regionalna proga

eletrificirana proga

enotirna proga

dvotirna proga

Zgoraj: Adria-A, Prikaz novih intermodalnih in železniških povezav med posameznimi centri Severnojadarnske regije vir: http://www.adria-a.eu/sl

Spodaj: Dolgoročna zasnovaželezniškega omrežja v Sloveniji vir:http://www.sindikat-szps.si/

Na sosednji strani: Obstoječe cestne povezave med slovensko in italijansko stranjo mesta

stanje načrtovano


CESTNA MREŽA

Pretočna in integrirana cestna infrastruktura je glav-ni predpogoj, da bo v bodočnosti somestje resnično zaživelo kot en sam mestni organizem.

Ena glavnih preprek boljši integraciji cestne mreže Gorice in Nove Gorice je zlasti železniška proga, ki teče vzdolž bivše meddržavne meje, in postavitev sverne železniške postaje, ki zamejuje obe cestni mreži, poglablja mejo in deli urbano tkivo obeh mest na dvoje.

Slovenska in italijanska cestna mreža se trenutno stekata v petih točkah: na cesti 9. Korpusa, Erjav-čevi, v Rožni Dolini, Goriški ulici v Šempetru in na območju bivšega mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba.

• Prometna povezava med staro in Novo Gorico, ki poteka vzdolž ulice 9. korpusa, prečka žele-zniško progo s podvozom. Glavna težava pa je predvsem odročnost in oddaljenost od centra Gorice.

• Erjavčeva ulica, ki se na italijanski strani nada-ljuje v Via San Gabriele, je najkrajša povezava središč stare in Nove Gorice. Zaradi nivojske-ga prečkanja železniške proge pa cesta žel ne omogoča večje pretočnosti in je zato manj uporabljena.

• Najbolj frekventna povezava med mestoma je v Rožni Dolini. Cesta prečka železniško progo s podvozom in se na obeh straneh navezuje na pomembni mestni obvoznici: Vojkovo cesto in Via Emilio Cravos, ki se nadaljuje v Via Terza Armata.

• Goriška ulica povezuje center Šempetra s cen-trom Gorice, vendar je zaradi ozkega profila ce-stišča od vseh povezav še najmanj frekventna.

• Posebno pomembna za širšo regionalno sku-pnost je povezava preko nekdanjega mednaro-dnega mejnega prehoda Vrtojba, ki je del med-narodne avtocestne povezave Vilesse-Razdrto.

Z vstopom Slovenije v schengensko območje leta 2007 in posledičnim odpravljanjem meddržavnih mej, so se sprostila večja območja, ki jih je prej okupirala meja s svojimi logističnimi, vojaškimi in carinskimi objekti. V primeru meje med Gorico, Novo Gorico in Šempetrom ta neizkoriščena zemlji-šča ležijo v samem centru urbane tvorbe in s tem odpirajo vrsto možnosti za izgradnjo novih povezav med mesti.

Ena od poglavitnih nalog, na katero se morajo osredotočiti mestne oblasti pri oblikovanju novega somestja je izgradnja skupne infrastrukturne vizije in integracija cestnih mrež na obeh straneh meje. Samo to lahko privede do vzpostavitve komplemen-tarnih odnosov med urbanimi centri. Neuspeh na tem področju pa bo neizbežno privedel do še večje fragmentacije krajine in somestja.

Ulica 9. Korpusa

Erjavčeva ulica

Rožna Dolina

Goriška ulica

AC / Vilesse - Razdrto


Morfološke značilnostiGoriško raven na grobo delimo na solkansko, gori-ško, šempetrsko in vrtojbensko polje.

Na severu jo omejuje trnovski rob in gričevnat svet Goriških Brd. Zagozden ob vznožju Svete Katarine in Sabotina leži Solkan. Staro mostišče, kjer Soča izstopi iz ozke ledeniške doline ter ob vznožju gričev Oslavje in Kalvarija, nadaljuje svojo pot v Furlansko nižino in naprej do Jadranskega morja. Dolina reke Soče je bila skozi vse obdobje razvoja mesta po-membna komunikacijska pot v smeri S – J in je slu-žila kot ena pomembnejših povezav med mestom, sredozemsko obalo in alpskimi dolinami na severu.

Na vzhod se Goriška raven na široko odpira v Vipa-vsko dolino. Tu ležijo Rožna, Kromberska in Brani-ška dolina. Vipavska dolina skupaj s Postojnskimi vrati, predstavlja najnižjo in najbolj dostopno pove-zavo med Severovzhodno in Jugozahodno Evropo. Ta smer tako predstavlja enega največjih poten-cialov, ki ga ima mesto za svoj nadaljnji razvoj kot pomembno prometno vozlišče na 5. panevropskem prometnem koridorju.

Na jugu leži Mirensko polje in Kraški rob. Tukaj Soča seka Goriško raven in nadaljuje svojo pot ob vznožju Krasa. V tej smeri se med Doberdobom in Sovodnjami odpira tudi suhi dol, ki je najlažji prehod med krašimi hribi proti Štivanu, Tržiču in širšemu tržaškemu zaledju.

Na zahodu pri naselju Sovodenj se srečata dolini reke Soče in Vipave. Goriška ravnica se tukaj preliva v široko furlansko nižino – obsežno ravnico, ki se širi na zahodu in ki jo od gorice ločujeta griča Fortina in Medeje.

Naselja so nastala večinoma na robovih Goriškega polja, na terasah nad Sočo pa le v njenem južnem delu. Glavne urbane formacije so Gorica, Nova Go-rica, Solkan, Kromberk, Šempeter, Vrtojba, Štan-drež, Sovodenj, Ločnik, Madonini in Pevma.

Goriška raven se proti dolinam reke Soče in Vipave spušča v številnih trasah. Najvišje točke Goriške ravnine so na severu pri Solkanu in Kromberku, naj-nižji pa pri Sovodnjah in Mirnu. Sistem tras na se-veru prekinja dolina potoka Korna, ki je v zgodovini Gorici služil kot glavni odvodnik meteorne in fekalne vode ter pogonska sila številnih mlinov. Uradno leži Gorica na višini 84 m nadmorske višine.

Leva stran: Morfologija ožjega urbanega območja obeh Goric vir : arhiv Oddelka za okolje in prostor Mestne občine Nova Gorica

Desna stran: Večje sklenjene zelene površine


Zelen sistem mestaZa ožje goriško somestje je značilen sistem radial-nih zelenih klinov. Takšna konfiguracija je posledica morfologije terena, kjer se zelena pobočja Panovca, Markovega hriba, grajskega ter semeniškega griča, vrtojbensko polje, dolina potoka Korna in Soče za-žirajo globoko v mestno tkivo. Omrežje mestnih ze-lenih površin dopolnjujejo še mrežni sistem številnih drevoredov, javni in zasebni mestni vrtovi v Gorici ter moderno mesto v parku v Novi Gorici.

V zadnjih 20. letih se je na obeh straneh meje izo-blikovalo več projektov, ki so preučevali možnosti in potenciale povezovanja obeh mest. Vsi projekti so se bolj ali manj zaključevali z ugotovitvijo, da je za integracijo mest nujna izgradnja nove cestne trase vzdolž bivše meje, ki bo povezovala severno železniško postajo s priključkom na avtocesto in bo služila kot nova razvojna os nastajajočega some-stja. Uspeh integracije skupnega somestja sloni na izgradnji novih prekomejnih mestnih osi, ob katerih se bodo nizali veliki projekti obeh mest; novi mestni subcentri, ki bodo prevzeli vlogo generatorjev širše urbanosti.

Markov hrib in Stara Gora

Panovec

Grajski in Semeniški grič

Struga potoka Korna

Bregovi reke Soče

Kalvarija in obronki Goriških Brd

Škabriel in Trnovski rob

Sabotin


Prometna infrastrukturaNastavek takšne osi lahko prepoznamo v novi vzho-dni vpadnici, ki jo je v novem ureditvemen načrtu predvidel arhitekt Vittorio Gregotti in bi potekala od priključka na avtocesto Villese – Razdrto, po novi cestni trasi do priključka na Via Terza Armata in naprej do območja bivšega mejnega prehoda Rožna Dolina. Po našem mnenju bi se morala občina Nova Gorica navezati na to bodočo urbano potezo in jo navezati na načrtovano zahodno obvoznico.

Trasa, ki jo predlagamo na slovenski strani meje, bi potekala vzporedno s traso železnice in bi s tem pridobila tudi širši, regionalni pomen. Traso itali-janske ceste bi na območju Rožne doline speljali skozi podvoz pod železniško progo in ga povezali s krožiščem na Vojkovi cesti. S tem bi novo mestno vpadnico povezali z zahodno novogoriško obvoz-nico ter njenim solkanskim in šempetrskim krakom. Od tu bi se cesta nadaljevala po trasi ET2_VAR3, ki so je leta 2009 v okviru projektne naloge “Idej-na zasnova variantnih rešitev lokalne ceste Rožna Dolina – Nova Gorica” predlagali Danijel Kavčič, mag. Robert Rijavec in Robert Anželič. Trasa pred-videva izgradnjo nove ceste, ki bi tekla vzporedno z železniško progo od krožišča do predora pod Kapelo. Na drugi strani griča bi se cesta navezovala na Kolodvorsko cesto. Trasa predvideva tudi vkop Erjavčeve in izgradnjo novega krožišča na območju bivšega mejnega prehoda, kjer bi se srečevale Via san Gabriele, Erjavčeva, Kolodvorska in nova cesta Rožna Dolina – Nova Gorica. Nova skupna cesta naj bi bila urejena kot prehodna mestna avenija, ki bi omogočala hitro povezavo vseh območij v me-stu, kjub temu pa ohranila dovolj mestni značaj, ki omogoča mešanje avtomobilskega, kolesarskega in peš prometa.

S takšno traso bi lahko rešili več perečih težav obeh mest. Prva je meglioracija trase Erjavčeve, ki služi kot glavna povezava med obema centroma, z ureditvijo podvoza pod železnico. Druga pomembna pridobitev je navezava nove mestne vpadnice na železniško progo in severno železniško postajo, ki bi bila s tem bolje vpeta v šišri urbani kontekst some-stja. Vpadnica bi s tem dobila tudi širši regionalni pomen, saj bi cesta z realizacijo projekta Adria-A postala pomembna vstopna točka v mesto, ob ka-teri bi se lahko zgradil tudi nov intermodalni terminal in nova avtobusna postaja.

Sinteza Naš projekt tako sloni na prepletu dveh komple-mentarnih razvojnih osi. Prva je nova mestna vpa-dnica, ki naj bi povezala mesti v skupno somstje in ob kateri bi se nizali najpomembnejši metotvorni objekti. In druga, ki naj bi se vzpostavila s prenovo železniške proge Transalpine, ki bi mesto vpelo v širši prostor in iz njega naredilo enega od centrov bodoče severnojadranske super regije.

Tranzitni promet bi prevzeli dve mestni obvoznici: vzhodna t.i. solkanska obvoznica, ki se podaljša v šempetrsko in je že zgrajena, ter nova zahodna obvoznica, ki jo je načrtoval že Fabiani, ki bi pote-kala vzporedno s strugo Soče in bi jo bilo potrebno še izgraditi. Predlagamo izgradnjo nove ceste, ki naj od krožišča pri solkanskem mostu poteka vzpore-dno z železnico in bi se v nadaljevanju navezala na Via delli Scogli. Od tu bi cesta tekla do mosta pri Sv. Roku, kjer bi se lahko nova zahodna obvoznica navezala bodisi na Via Brigata Cuneo, s čimer bi bo-dočo obvoznico povezali z industrijskim območjem Peume, bodisi po Via dei Cordaioli, s čimer bi novo obvoznico bistveno bolj prepletli z goriškim urba-nim tkivom. Z novo zahodno obvoznico in direktno povezavo z mostom pri Sv. Roku bi Nova Gorica in Solkan pridobila tudi bolj naraven in neposreden stik z Goriškimi Brdi. Stara cesta mimo Oslavja omogoča precej bolj naraven in neposreden stik z Brdi kot trenutna osimska cesta.

Posege v železniško infrastrukturo predlagamo predvsem v smeri prenove obstoječe železniške in-frastrukture, elektrifikacije železniške proge na trasi Solkan – Gorica in Vrtojba – Sežana (ta poseg je že predviden v projekt Adria A), avtomatizacije kretnic in ponovne vzposavitve drugega tira na odseku Solkan – Gorica, po katerem bi lahko vzpostavili primestno železnico. Na bohinjski progi bi bilo tako potrebno obstoječe dizelske lokomotive zamenjati s hibridnimi, na kombininiran dizelsko – električni pogon. S tem bi pripomogli k večji integraciji tako širšega meddržavnega teritorija kot tudi boljšo povezanost primorske regije. Vzpostavitvijo hitre železniške povezave med širšim tržaškim urbanim območjem severno jadranskih pristaniških mest s slovenskimi alpami bi nenazadnje imela pozitivne učinke tako na razvoj slovenskega turizma kot tudi gospodarstva, z direktno povezavo med univerzo v Novi Gorici, visokotehnološkimi podjetji iz solkan-skega etnološkega park ter tržaškim univerzitetnim in raziskovalnimn polom.


VZHODNA MESTNA OBVOZNICA - obstoječa ce-stna povazava, ki povezuje Solkan, Novo Gorico z

Šempetrom in hitro cesto Razdrto - Vileš.

NOVA MESTNA VPADNICA - naj bi se vzpostavila kot nova mestna avenija , ki bi povezovala nove razvojne pole obeh mest vzdolž bivše državne meje in pripomogla k boljši prometni povezanosti

nastajajočega somestja.

NOVA ZAHODNA OBVOZNICA - povezuje Soško cesto z industrijsko cono v Pevmi in Videmsko cesto (Via Udine). Cesta vzopostavlja tudi bolj na-ravno povezavo med Solkanom in Podsabotinom.

AC / RAZDRTO - VILEŠ


A

B

++

++

++

Razvoj novih subcentrovGregotti v načrtu predvideva tudi umeščanje novih perogramskih polov mesta vzdolž nove mestne vpa-dnice. Sem naj bi se umeščali predvsem t. i. veliki projekti, takšni, ki po svojem obsegu in pomenu presegajo ožji mestni okvir in bi postali novi nosilci razvoja širšega somestja.

Prvi tak projekt naj bi se zgradil na območju bivšega mejnega prehoda Vrtojba, ki ga Gregotti nameni za dejavnosti, povezane z mednarodnim trasportom oseb in blaga, ter komplementarne dejavnosti, kot so hotelske, komercialne in osebne storitve. Bi-vši Avtoporto v Štandrežu naj bi se preoblikoval v nov intermodalni center petega panevropskega koridorja. Park velikih objektov (Parco delle Gran-di Attrezature) naj bi se zgradil na območju, kjer se nova mestna vpadnica priključi na avtocesto in potekala vzporedno s cesto Viale Terza Armata. Tu bi se zgradili veliki športno - rekreativni, trgovski in nastanitveni objekti. Poteza se na severu nadaljuje v območje bivše psihiatrične in splošne bolnišnice, ki naj bi se prestrukturirala v storitveni center večjih dimenzij, kamor bi se umeščali sejmišče, kongresni in hotelski objekti ter raziskovalni center oziroma univerza. Na območju bivšega mednarodnega mej-nega prehoda Rožna Dolina – Rdeča hiša pa naj bi se izgradil poslovni park.

Urbana poteza bi se morala nadaljevati na območju Nova Gorica, z umeščanjem podobnih mestotvornh programov. Na območju Nove Gorice smo na pod-lagi analize degradiranih urbanih območij prepoznali tri območja, kjer bi se morali izvesti takšni posegi: območje mejnega prehoda Rožna Dolina, pas ob severni železniški postaji in območje industrijske cone ob železniški progi. Ta območja najbolj defini-ra prav bližina obeh razvojnih osi, tako nove mestne vpadnice kot tudi železniška proga. Zato smo sem umeščali objekte, ki so pomembni nosilnci mesto-tvornih programov in so hkrati pomembni tudi za širšo regijo.

Območje industrijske cone ob železni-ški progiPreoblikovanje industrijske cone ob severni žele-zniški postaji v nov univerzitetno tehnološki pol in širitev trenutne poslovno tehnološke cone.

Severna železniška postajaVzpostavitev novega intermodalnega železniške-ga pola naj bi obsegala izgradnjo nove železniške

postaje z železniškim mostom v osi Rejčeve ulice, ki naj bi se na drugi strani navezoval na nakupo-valni center na območju majskih poljan. Center naj bi obsegal tudi izgradnjo nove avtobusne postaja na Kolodvorski cesti, parkirne površine za osebna vozila, hotele, mladinski hostel in rent-a-car. Pol naj bi se vspostavi kot nova vstopna točka v mesto s pomočjo katerega bi se lahko v mestu vzpostavil sistem Parkiraj in se vozi.

Območje mejnega prehoda Rožna DolinaObmočje v Rožni Dolini ponuja, zaradi direktne na-vezave tako na vzhodno mestno obvoznico in novo mestno vpadnico, kot tudi na železniško progo in načrtovano novo poslovno cono na italijanski strani enkratno priložnost za izgradnjo centra za večje dogodke, kot je sejemišče, nogometni štadijon, športne dvorane,...

Drugo razvojno os determinira prenovljena žele-zniška proga. Po našem mnenju bi morali razvojni poli vzdolž te osi prevzeti širše regionalne funkcije kot destinacije dnevnih šolskih in delovnih migracij. Vzdolž te osi smo prepoznali sledeča območja: ob-močje stare psihiatrične in splošne bolnišnice, ki jo sicer ureja tudi Gregottijev plan, območje ob splošni bolnišnici Franca Derganca v Šempetru, območje industrijske cone v Vrtojbi in območje mednarodne-ga mejnega prehoda Vrtojba.

Območje stare psihiatrične in splošne bolnišniceObmočje podrobneje obravnava nov general-ni občinski regulacijski načrt mesta Gorica, ki ga je izdelal Vittorio Gregoti, ki predvideva sanacijo obstoječega stavbnega fonda in izgradnja novega raziskovalnega centra, tehnološkega parka, hotela in poslovne površine.

Območje ob splošni bolnišnici Franca DergancaIzgradnja novega hibridnega kompleksa, ki naj bi obsegal novo Šempetrsko železniško postajo, hotel z W a potrebe bližnje bolnišnice in izgradnjo nove visoke šole za zdravstveno nego.

Industrijska cona in mednarodni mejni prehod vrtojbaŠiritev in izgradnja nove industrijsko pretovorne cone na območju bivšega mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba in širitev obstoječih industrijskih

površin na obeh straneh meje.


A

B

++

++

++

Nov univerzitetno raziskovalni pol ob severni železniški postaji

Nov intermodalen železniški pol: novo železniško postajo z železniškim mostom v osi Rejčeve ce-

ste, peroni, novo avtobusno postajo in parkirnimi prostori za osebna vozila

Nov center večjih dogodkov

Izgradnja tehnološkega parka

Nova železniška postaja

Izgradnja nove industrijske pretovorne postaje in širitev obstoječe industrijske cone


A

B

Zelen sistem mestaCilj načrtovanja zelenih površin na območju go-riškega somestja bi moral po našem mnjenju biti integracija posameznih zazelenih površin treh mest v sklenjen sistem urbanih parkov, ki bi povezoval široke mestne aleje, privatne in javne parkovne površine, športne objekte, gozdove, reke, potoke in umetna jezera.

Urejene trim poti na območju Panovaca veljajo za osrednjo rekreativno površino mesta, katere se poslužujejo občani vseh treh občin. Razvejan sistem peš poti že danes povezuje območje Panovca z Ra-futom in Kostanjevico in bi ga bilo mogoče povezati še z grajskim in semeniškim gričem. V ta namen bi bilo potrebno obnoviti nekatere stare, z mejo pre-kinjene poti, predvsem povezavo med Kapelo in starimi Solkanskimi vrati na grajskem obzidju. Pod Kostanjevico bi bilo potrebno sanirati tudi parka okrog laščakove vile in ga preurediti v javno dosto-pni park. Povezava med grajskim in semeniškim gričem je v večji meri že vzpostavljena, predlagamo pa postavitev brvi za pešče čez Via Bartolomeo d’Alviano na območju trga Sant’ Antonio in s tem ureditev direktne povezave med glavnimi – južni-mi grajskimi vrati in obsežno parkovno zasaditvijo okrog starega semenišča. Na podoben način, s peš brvjo čez ulico Pietra Blaserna, bi povezali še parkovni površini na semeniškem griču in tistimi, ki so urejene okrog stare splošne in psihiatrične bolni-šnice. Na severu se parkovne površine okrog bolnic s sprehajalnimi potmi in kolesarskimi stezami ob strugi potoka Vrtojbica povezuje proti jugovzhodu z območjem bolnišnice in centrom Šempetra, na se-verovzhodu pa se končuje pod Kapelo in ob vhodu v park Laščakove vile.

S tem bi povezali glavne mestne dominante: Kape-lo, Grad in Semenišče v integriran sistem zelenih poveršin z novimi dostopi, sprehajališči in kolesar-skimi potmi. Območje treh gričev bi postala nova mestna promenada, od koder bi se odpirali pogledi na mesto.

Druga zelena poteza, ki jo na novo vzpostavljamo in bo služila kot osrednja peš povezava obeh cen-trov, so urejene zelena površine na bregovih potoka Korna, s čimer bi združili potezo, ki jo je v svojem planu že predvidel tako Pogačnik kot tudi Gregotti in jo je kot idejno rešitev predlagala tudi projekt, ki je zmagal na mednarodnem arhitekturnem natečaju EUROPAN 2.

Na območju Pikoluda predlagamo ureditev jezera, ki bi služil v rekreativne namene, ribolov, sprehajanje in zadrževalnik ob visokih vodah. Vzdolž struge vse do državne meje bi uredili sklenjene zelene povr-

šine z različnimi športno-rekracijskimi površinami in parkovnimi zasaditvami. Linearen park bi uredili kot širši pas urbane krajine z velik poudarkom na elemtu vode z mnogimi slapovi, zajezeritvami in arhitekturno oblikovanimi protipoplavnimi nasipi. Od državne meje naprej strugo potoka prestavimo ob vznožje Kostanjevice, kar bi omogočalo ureditev širše parkovne ureditve ob vznožju griča. Obstoječa, stara struga bi se ohranila za potrebe oddvajanja vode ob nalivih. Struga se spelje skozi območje, ki ga trenutno zaseda trgovina s sadjem na Via Gio-sue Carducci, ki ga rušimo, in nadaljuje na trgu Na Kornu, kjer dobi potok bolj urban značaj, ponovno se razširi na ulici Italico Brass. Ulico Italico Brass med križiščem z Via Generale Scodnik in trgom pre-uredimo v ožjo enopasovno dovozno cesto, kjer se mešajo peš, avtomobilski in kolesarski promet. Na jugu se zeleni koridor naveže na obstoječe parkov-ne površine palače Coronini Cronberg in Ljudskega Vrta, kjer se uredi nova zajezeritev, ki podobno kot tista na Pikoludu služi v rekreativne namene in kot zadrževalnik ob visokih vodah.

Območje industrijske cone v Stražcah, ki se nahaja na samem izlivu potoka Korna v Sočo se ruši in pre-oblikuje v območje za turizem in wellness. Ohranjajo se spomeniško varovani objekti vile Ritter in indu-strijuski objekti iz 19. in začetka 20. stoletja.


A

BTkanje novih povezav med obstoječimi zelenimi po-vršinami na območju Rožne Doline. Vzpostavitev skupnih zelenih koridorjev, ki bodo povezali Pano-vec, Kapelo, Grajski in Semeniški grič ter zelene površine v okolici Šempetrske in stere bolnišnice v

Gorici.

Ponovna vzpostavitev bregov potoka Korna kot line-aren urbani park, ki združuje parkovne površine obeh

mest z zelenimi bregovi Soče


V osrednjem delu diplomske naloge smo se osredo-točili na projekt izgradnje univerzitetnega centra na območju degradiranega območja industrijske cone pri železniški postaji.

Stanje višjega in visokošolskega izobraževanja na GoriškemTrenutno je v Novi Gorici sedem ustanov, ki izvajajo oziroma organizirajo višješolsko, visokošolsko, uni-verzitetno in podiplomsko izobraževanje.

• UNIVERZA V NOVI GORICI

• VIRS

• TEHNIŠKI ŠOLSKI CENTER NOVA GORICA

• LAMPRET CONSULTING

• EVROPSKA PRAVNA FAKULTETA

• FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE

• LJUDSKA UNIVERZA NOVA GORICA

• UNIVERZA V NOVI GORICI

Univerza v Novi GoricUniverza v Novi Gorici je ustanova, ki se ukvarja z visokošolskim izobraževanjem na dodiplomskem in podiplomskem nivoju ter z znanstvenoraziskovalno dejavnostjo.

Delovati so začeli v študijskem letu 1995/1996 kot Fakulteta za znanosti o okolju, kot prva mednarodna podiplomska šola v Sloveniji, ki sta jo ustanovila Mestna občina Nova Gorica in Institut Jožef Štefan iz Ljubljane. Leta 1998 se, zaradi vpeljave novih študijskih programov in širitve znanstvenorazisko-valne dejavnosti, reorganizirajo in preimenujejo v Politehniko Nova Gorica, leta 2007 pa v Univerzo v Novi Gorici. Raziskovalna dejavnost poteka v štirih laboratorijih: Laboratoriju za astrofiziko osnovnih delcev, Laboratorij za fiziko organskih snovi, Labo-ratoriju za raziskave materialov, Laboratoriju za raz-iskave v okolju, Laboratoriju za večfazne procese; treh centrih: Centru za raziskave atmosfere, Centru za raziskave vina in Centru za sisteme in informa-cijske tehnologije; ter Inštitutu za kulturne študije. Strokovna in študijska literatura je raziskovalcem, študentom ter širši javnosti na razpolago v moderno opremljeni knjižnici.

Založba Univerze v Novi Gorici pa skrbi za izdajanje učbenikov, skript, zbornikov in drugih del. Za pove-zavo z gospodarstvom so poskrbeli z ustanovitvijo Primorskega tehnološkega parka. Park združuje tehnološko inovativna podjetja, ki omogočajo pre-nos razvojnih pobud in strokovnega znanja v pod-jetniško okolje. Ker se zavedajo tudi pomena, ki ga ima stabilno in predvidljivo zagotavljanje finančnih sredstev za izvajanje visokošolskega izobraževanja, so ustanovili Fundacijo Edvard Rusjan, katere po-slanstvo je skrb za kakovostni in stalni razvoj dejav-nosti, ki jih izvaja Univerza v Novi Gorici.

S širokim razponom dejavnosti, ki se medsebojno dopolnjujejo in bogatijo, si prizadevajo za doseganje najvišjega nivoja kakovosti izobraževalne in znan-stveno raziskovalne dejavnosti in za njuno celostno umeščanje v primorski, slovenski in mednarodni prostor.

Visokošolsko in raziskovalno središče PrimorskeVisokošolsko in raziskovalno središče Primor-ske (skrajšano VIRS Primorske) je zavod, ki so ga ustanovile Mestna občina Nova Gorica, občina Šempeter Vrtojba, GZS OZ za Severno Primorsko, Iskra Avtoelektrika, HIT, Primorje, Meblo Holding, GOAP. Kasneje je k ustanoviteljstvu pristopilo še več podjetij: Hidria, Soške elektrarne, Intra Lighting, Arctur, Spin, Daimond, Gostol Gopan, ICIT, Fimago in Gonzaga - Pro. VIRS je zavod, ki naj bi predsta-vljal interese predvsem regijskega gospodarstva in lokalne skupnosti, glede razvoja terciarnega izobra-ževanja v regiji.

V okviru VIRS Primorske izvaja terciarno izobraže-vanje pet visokošolskih ustanov; dve, ki imajo svoj sedež v Novi Gorici in tri dislocirane enote Univerze v Ljubljani in Primorske Univerze:

• Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici

• Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici

• Izredni visokošolski strokovni študij strojništva (v sodelovanju z Fakulteto za strojništvo, Univerze v Ljubljani)

• Visoki trokovni študijski program Multimedijske komunikacije (v sodelovanju s Fakulteto za elek-trotehniko, Univerze v Ljubljani)

• Visoki strokovni študijski program Zdravstvena nega (v sodelovanju z Visoko šolo za zdravstvo Izola, Univerze na Primorskem)

V naslednjih letih pa naj bi se organizirali še nasle-dnji visokošolski programi:

• Športna rekreacija

• Turizem

Projekt


Evropska pravna fakultetaEvropska pravna fakulteta v Novi Gorici (EVRO-PF) je samostojni in zasebni visokošolski zavod, ki sta ga ustanovila Inštitut za človekove pravice, sveto-vanje in izobraževanje s sedežem v Kranju in Inštitut za mednarodno pravo s sedežem v Ljubljani.

Študij na Evropski pravni fakulteti je urejen v skladu s sodobnim evropskim bolonjskim modelom študija s triletnim univerzitetnim in dvoletnim magistrskim študijem. Vsebina študijskih predmetov je usmer-jena v pridobivanje znanj s področja evropskega in mednarodnega prava s poudarki na primerjal-nem pravu, kot podlaga monističnemu pogledu na razmerje med pravom EU in slovenskim pravnim redom. EVRO-PF je za izvajanje svojih dejavnosti leta 2011 kupila prostore v Eda Centru.

Fakulteta za uporabne družbene študijeFakulteta za uporabne družbene študije v Novi Go-rici (FUDŠ) je bila ustanovljena 15. 6. 2006 in je ena najmlajših visokošolskih ustanov v Sloveniji. Tre-nutno se izvajata dodiplomska programa: Socialni menedžment in Uporabne družbene študije; ter trije podiplomski študijski programi: magistrski študijski program Medkulturni menedžment, magistrski štu-dijski program Socialni menedžment ter doktorski študijski program Sociologija.

S študijskim letom 2010/11 se je fakulteta preselila na Gregorčičevo 19, kjer se nahajajo pisarne refera-ta in tajništvo, dekanova pisarna, kabineti visokošol-skih učiteljev ter seveda predavalnice.

Ljudska Univerza Nova GoricaOsnovna dejavnost zavoda Ljudska univerza Nova Gorica (LUNG) je izobraževanje odraslih, ki niso vključeni v redno šolsko in univerzitetno izobraževa-nje. LUNG v ta namen organizira celostne progra-me izobražvanja, ki vključujejo od osnovne šole za odrasle, poklicnih in srednješolskih programov do višje in visoko šolskih strokovnih programov pa tudi magistrski študij. Zavod v okviru svojih dejavnosti organizira tudi mnoge izobraževalne dejavnosti in tečaje za otroke in mladino.

Lampret consulting d.o.o.Podjetje Lampret consulting iz Nove Gorice izvaja dejavnost poslovnega svetovanja in izobraževanja. Študijske smeri ki jih organizira se izvajajo v okviru Fakultete za management iz Kopra, s katero podje-tje sodeluje od leta 1998, kot organizator izrednega študija v Novi Gorici. Študijski programi se izvajajo v okviru Centra višjih strokovnih šol, ki organizira višješolska programa: Ekonomist in Poslovni sekre-tar; in Fakultete za komercialne in poslovne vede, ki organizira višješolske strokovne programe: Ekono-mist, Poslovni sekretar, Računovodja, Komercialist; in visokošolske programe: Komerciala in Turizem; in podiplomski magistrski študij Komerciale.

TŠC - Višja strokovna šolaVišja strokovna šola na Tehničnem šolskem centru v Novi Gorici izvaja tehniško-inženirski študijski pro-ces z več različnimi programi. Študijski proces se-stavljajo predavanja, praktične vaje in usposabljanje na delovnih mestih po posameznih podjetjih. Štu-dijski proces je naravnan izrazito uporabno, le slaba tretjina celotnega dela poteka v predavalnicah.

SklepDanes ima večina visokošolskih ustanov v Novi Gorici rešeno prostorsko problematiko. Edina usta-nova, ki nima urejenih prostorov, je Univerza v Novi Gorici, ki predstavlja osrednjo visokošolsko ustano-vo v regiji.

Univerza v Novi Gorici se že dlje časa sooča s hudo prostorsko stisko, zaradi katere je bila v preteklo-sti primorana posamezne študijske in raziskovalne enote razporediti na dislocirane lokacije, ki segajo od Ljubljane vse do Benetk. Razpršenost v precej-šnji meri zavira nadaljnji razvoj univerze in otežuje sodelovanje med različni oddelki. Sodelovanje, ki omogoča sinergijsko delovanje med različnimi oddelki, predstavlja danes ključ za razvoj sodobne znanosti.

V nadaljevanju diplomske naloge smo se zato osre-dotočili predvsem na reševanje prostorske stiske tega zavoda in načrtovanje visokošolskega centra, ki bi gostil to ustanovo.


Umestitev V občinskih dokumentih je gradnja novega univer-zitetnega centra predvidena na območju vzdolž struge potoka Korna, pod Kapelo. Območje obse-ga 58,282m2 nepozidanih površin. Od katerih sta trenutno v lasti občine dve večji sklenjeni površini. Prva leži na jugu lokacije, je velikosti 10,387m2 in spada v poplavno območje. Druga parcela, ki obse-ga 17,262m2, pa trenutno zaseda pomožno nogo-metno igrišče nogometnega kluba HIT Gorica.

Ponujena lokacija pod Kapelo v resnici postavlja bistveno več prostorskih problemov, kot pa ponuja rešitev. Območje je prometno slabo dostopno, ne leži vzdolž nobene pomembnejše mestne prometni-ce in je slabo infrastrukturno opremljeno. Dodatne težave povzroča tudi neposredna bližina potoka Korna, ki je v pretekloti že veliko krat poplavljal. Nova Gorica trenutno nima urejenega odvajanja me-teornih in fekalnih vode, obe se stekata po istih ce-veh, izgradnja čistilne naprave na območju Vrtojbe, zaradi medobčinskih sporov pa tudi že več let stoji. Neurejeno odvajanje meteornih vod onemogoča na-daljnji razvoj mesta. Precejšnji del zahodnega roba, kjer se trenutno gradi stanovanjsko naselje Majske Poljane, spada v poplavno območje stoletnih vod. Travnik med Kidričevo, Gradnikovo, Jelinčičevo in Vojkovo cesto, ki velja za enega najelitnejših parcel v mestu in območje, kamor naj bi se v bodoče širilo mestno središče, pa trenutno služi kot zadrževalnik za ponikanje meteornih vod, ki se sem stekajo iz pobočij Škabriela in Sabotina. Upoštevajoč razme-re in konfiguracijo terena bi bilo za mesto najbolj smotrno, če bi odvajanje meteornih vod uredila po potoku Kornu, v skladu s projektom, ki ga je že leta 1989 predlagal prof. dr. Pogačnik in predvideva preureditev bregov Korna v širšo parkovno uredi-tev, vzdolž katere bi se nizalo več jezer, slapov in nasipov. Z izgradnjo kampusa na tej lokaciji, pa bi mesto tudi izgubilo eno glavnih rekreacijskih površin in onemogočilo ponovno vzpostavitev struge poto-ka Korna kot osrednje zelene arterije mesta in zeleni koridor med Novo Gorico in bregovi reke Soče. Projekt, ki ga predvideva tudi nov prostorski plan občine Gorica.

V okviru urbanistične študije, s katero smo analizirali širše urbano območje občin Nova Gorica, Gorica in Šempeter – Vrtojba se je kot najprimernejša lokacija za umestitev novega univerzitetnega centra izkazalo degradirano urbano območje industrijske cone pri železnici v Novi Gorici.

(Gradbene parcele ležijo v območju zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč. Skupna izmera vseh zemljišč je 138,884m2 in obsegajo sledeče parcelne številke:

katastrska občina 2303-SOLKAN

parcelne številke: 1503/3, 1504/1, 1504/3, 1504/4, 1505, 1510/2, 1511/2, 1512/2, 1512/3, 1512/4, 1512/5, 1514/2, 1514/3, 1514/5, 1514/6, 1514/7, 1515/1, 1515/3, 1515/4, 1517/3, 1518/2, 1520/3, 1529/9, 2240/2, 2269/6, 2673, 2675, 2676/1, 2676/2, 2677/1, 2677/2, 2678/1, 2678/2, 2678/3, 2678/4, 2678/5

katastrska občina: 2304-NOVA GORICA,

parcelne številke: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 13/1, 13/2, 14, 15, 16, 17, 19, 21/5, 21/15, 21/16, 21/17, 21/34, 21/47, 21/48, 21/49, 21/50, 23, 34, 35/2, 35/3, 35/4, 35/5, 35/6, 35/7, 35/8, 35/9, 35/10, 35/11, 35/12, 35/13, 35/14, 35/15, 35/16, 35/17, 35/18, 35/19, 35/20, 35/21, 36/1, 36/2, 36/3, 36/4, 36/5, 36/6, 36/7, 36/8, 36/9, 36/10, 36/11)

PrednostiLokacija je prometno dobro dostopna z direktno navezavo na širšo prometno omrežje mesta in regije (novo mestno vpadnico in železnico). Skozi območje potekajo tri glavne prometnice, ki lokacijo prečkajo in označujejo njene robove. Prvomajska ulica, ki teče vzdolž vzhodnega roba bo z izgradnjo nove stanovanjske soseske majske Poljane, nakupoval-nega centra Supernova, pokrite tržnice in novih ki-nodvoran prevzela nekatere funkcije centra in s tem postala ena pomembnejših cest v mestu. Železniška proga, ki območje prečka v smeri S – J, naj bi se modernizirala in postala pomemben faktor regio-nalnih in čezmejnih integracij. Kolodvorska ulica, ki se na severu nadaljuje v Ulico Tridesete divizije in definira zahodni rob območja pa naj bi se preobliko-vala v novo mestno vpadnico, ki bo potekala vzdolž bivše meddržavne meje in bo povezala urbana tkiva Gorice, Nove Gorice in Šempetra v enovit mestni prostor.

Parcele na območju trenutno zasedajo industrij-ski obrati Gostola, Hidrarne Solkan, ROTO inox in Livarne Gorica, poslovno tehnološka cona Solkan, objekti Slovenske Železnice, kotalkališče Solkan, KUD Mostovna, Primorje in druga manjša podjetja. Večji del teh dejavnosti lahko upravičeno štejemo med težko industrijo, ki obremenjuje okolje ožjega središča mesta.

Predvidevamo, da se bodo površine, ki jih trenu-tno zasedajo veliki industrijski obrati, v naslednjih letih izpraznila. Obrati Hidrarne naj bi se preselili na območje kamnoloma v Solkanu, Gostol, Livarna, Roto in Dinos pa bi se po našem mnenju morali, zaradi onesnaževanja okolja in pritiskov javnosti z obeh strani meje, preseliti iz mesta, tiste dejavnosti,

!ÿ"ÿ#ÿ$ÿÿ%&'(ÿ)*+,-./&0 11ÿ2

!ÿ"ÿ#ÿ$ÿ%&3(ÿ)*+,-./&0 11ÿ2

/!ÿ"ÿ4ÿ$56789:;:6&'0 /(ÿ2Σ = #(((ÿ2/ÿ<=+**>

?;@A9B

&C/(((

!"#"!$%&ÿ#"'

()*ᘀჀ"

-./012ÿ34

!CD(E&3F$>GHÿI>=JKHD(E&3F(((FL:D(E&3F(&F9HMNOPHQF&((&/R-,SM5A9;T;@U;AVW$ALÿC

$6@B

Ⴠ$A7

AUY;969C

76?!8Lÿ$BT6ÿI

B@AV6

Y6:8

?

?6L:;@!96$

6T:B@

ZN=QN[ÿ?

H=\NP[0ÿ+-,-J-H-

L:@6$C

Z]=MN=<H,MH))Nÿ'0ÿ&&R(ÿ^JNQ

:NPCÿ"34ÿ_ÿ&ÿ3/R/&`(ÿÿÿ

5HaCÿ"34ÿ_ÿ&ÿ3/R/&`/(

<>=J)-O>,=NKKHbO>,=NKKH-H*

c6:;9A;@ÿ!B

Y@;V

V6ÿ

A;$

` /E-(&-/(&(

$6Ⴠ@:

Boris Podrecca: Načrt univerzitetnega kmpusa ob Kornu vir: arhiv Oddelka za okolje in prostor Mestne občine Nova Gorica


ki za svoje delo ne potrebujejo direktne navezave na železniško infrastrukturo, bi se lahko preselile v industrijsko cono Kromberk, tiste, ki pa so pri svojem delu vezane na železnico, pa bi se lahko preselile bodisi v Vrtojbo ali pa na območje, kjer naj bi se v bodoče uredila industrijaka ranžirna postaja v Prvačini. Obstoječi stavbni fond ob Prvomajski,bi tako lahko gostila nove univerzitetne, raziskovalne in poslovne vsebine, ki so z okoljskega vidika veliko bolj sprejemljive. Mesto, pa bi s tem pridobilo komunalno opremljeno zemljišče, kamor bi lahko umestila nov univerzitetni center.

SlabostiPo drugi strani pa dejavnosti, ki trenutno obratuje-jo na tem območju, predstavljajo tudi eno glavnih slabosti in preprek pri umeščanju novega univerzi-tetnega centra. Umeščnaje univerze na to območje predpostavlja selitev industrijskih obratov in odkup zemljišč. Proces ki lahko traja več let. V ta namen smo projekt izgradnje novega univerzitetnega cen-tra, raziskovalnih ustanov in tehnološkega parka razdelili v več faz.

Prva faza predvideva gradnjo na parcelah, ki so trenutno v lasti Slovenskih železnic in lahko pričaku-jemo, da se bodo pogajanja z njimi najhitreje zaklju-čila. Tukaj naj bi se zgradil večji del univerzitetnega programa.

Druga faza, kjer naj bi se zgradil preostal del univer-zitetnega programa, pa naj bi se nadaljevala na ob-močje, ki je trenutno v lasti podjetij DINOS, Mestne občine Nova Gorica in Hidrarne Solkan, ki naj bi se tudi sicer lahko s tega območja prva selila.

Parcele, ki so trenutno v lasti podjetij: Gostol - Go-pan, Hidrarne Solkan, ROTO inox, Livarne Gorica, Primorja in drugih manjših podjetij, in ki se bodo po vsej verjetnosti zadnja izpraznila, pa naj bi se lah-ko v bodoče preuredila in dogradila v raziskovalni center in nov tehnološki park, kjer bi svoje prostore dobila propulzivna mala in srednje velika tehnološka podjetja.

PriložnostiUmestitev novega univerzitetnega centra na ob-močje severne železniške postaje ponuja enkratno priložnost navezave novega študijsko raziakovalne ustanove v integralni sistem novih medobčinskih, medregionalnih in meddržavnih in povezav, ki so se začele na tem območju vzpostavljati po padcu notranjih mej Evropske Unije, kot tudi povezovanje univerzitetnega središča z nekaterimi že obstoječimi dejavnostmi na tem območju.

Degradirano industrijsko območje ob železniški po-staji v Novi Gorici se na severu navezuje na obstoje-čo poslovno tehnološko cono Solkan, kjer je že se-daj nameščenih kar nekaj visokotehnoloških podjetij in Center odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in procesno kontrolo. Povezovanje univerze z ob-stoječimi visokotehnološkimi dejavnostmi v občini in nadaljnja širitev poslovne cone, z izgradnjo tehnolo-škega parka in univerzitetnega inkubatorja bi imelo več pozitivnih posledic. Najpomembnejša je po vsej verjetnosti ta, da so tako raziskovalne površine kot tudi konferenčne dvorane in izgrajena IT infrastruk-tura ključne tako za delovanje tehnoloških groz-dov kot tudi univerzitetnih središč in raziskovalnih ustanov. Z umestitvijo teh programov v neposredno bližino pa ne bi omogočili le tega, da lahko oboji uporabljajo iste raziskovalne in konferenčne prosto-re, s čimer bistveno znižamo stroške izgradnje in bi se izognili podvajanju dragih raziskovalnih vsebin, ampak tudi bistveno pripomoremo k stapljanju in povezovanju obeh svetov (akademskega s poslov-nim). Večje število vpletenih nenazadnje pomeni tudi večji zagonski kapital in večjo finančno sposobnost za izgradnjo takšnega centra.

Velik potencial povezovanja prinašajo tudi novi prometni koridorji, ki naj bi povezovali širši medob-činski in čezmejni regionalni prostor. V naslednjem desetletju lahko pričakujemo vzpostavitev nove mestne vpadnice in modernizacijo bohinjske žele-znice. Prva naj bi prevzela nekatere funkcije manjka-jočega skupnega centra, ob kateri bi se nizali veliki projekti obeh mest. Univerza bi se z umestitvijo v ta programski koridor neposredno navezala na neka-tere komplementarne programe, ki so načrtovani na tem območju oziroma tukaj že stojijo. Na ozemlju Italije lahko naštejemo: poslovna cona na območju bivšega mejnega prehoda Rožna dolina, Univerzi-tetni center na semeniškem griču, nov univerzite-tno – raziskovalni kompleks na območju bivšega sanatorija in splošne bolnišnice, izpostava tržaške-ga tehnološkega parka Area v Gorici na območju bivšega mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba; in kompleksi na slovenski strani: širitev poslovno tehnološke cone Solkan, intermodalni center z novo avtobusno postajo na območju severne železniške postaje, nov železniška postaja v Šempetru z hote-lom, visoka zdravstvena šola ob vznožju Markovega hriba in predvidena širitev obstoječe industrijske cone v Šempetru. Nova mestna vpadnica bi s tem postala hrbtenica nove urbanosti in nosilka integri-ranega sistema novih mestnih polov.

Železniška proga, ki teče skozi našo lokacijo in po-vezuje Novo Gorico s kraškim, vipavskim, soškim in širšim severno-jadranskim zaledjem, naj bi s preno-vo prevzela vlogo nosilke novih interregionalnih po-vezav. Univerza s tem pridobi direktno povezavo z drugimi pomembnimi igralci na področju raziskav in

razvoja v širši severno jadranski regiji in tistimi pod-jetji v širši goriški regiji, s katerimi univerza že sedaj dobro sodeluje. Večina teh podjetij je skoncentrira-nih na bivših industrijskih območjih vzdolž železni-škega omrežja, ki so se v zadnjih letih preoblikovale v uspešne poslovne cone, kot so tiste v Ajdovščini in Solkanu, industrijskem območju Šempetra in tehnološki park Inkubator Sežana. Velik potencial predstavlja tudi vzpostavitev novih povezav s Sin-hotronom in Tehnološkim Parkom Area in drugimi razvojno raziskovalnimi ustanovami na italijanskem ozemlju. Podjetja danes vse manj vlagajo v lastni razvoj, ampak se za to vse bolj obračajo na univer-zitetne in raziskovalne ustanove, kjer je navadno skoncentriran najboljši kader in vrhunska infrastruk-tura. Hitre medkrajevne povezave, ki bi omogočale enostaven in hiter prevoz študentov in raziskovalcev med posameznimi ustanovami, bi tovrstne izmenja-ve še bolj pospešil in olajšal. Univerze, podjetja in raziskovalne ustanove bi se medsebojno oplajale in bogatile ter omogočile vzpostavitev nove mreže znanja, ki bi zapolnil vrzel, ki jo je pustila meja. Že danes je kar nekaj slovenskih visokotehnoloških podjetij, udeleženih v delo in raziskave Sinhotrona v Trstu. Podjetja kot so Instrumentation Technologies, Cosylab in druga bi lahko celo šteli za “spin-offe” te raziskovalne ustanove. Cosylab je tudi neposre-dno udeleženo v izgradnjo novega pospeševalnika četrte generacije, ki se trenutno gradi na območju Sinhotrona in naj bi postal prva tovrstna ustanova na svetu, in za njih izdeluje ondulatorje. Univerza bi z navezavo na železnico postala središče novih interregionalnih povezav in nov razvojni pol na tem omrežju. Koncentracija idej, kadra in raziskovalne infrastrukture, ki jo univerza prinaša, pa bi pred-stavljala tudi temelj novemu tehnološkemu razvoju regije.

NevarnostiGlavna nevarnost, ki se pojavlja na degradiranem območju industrijske cone v Novi Gorici, je pred-vsem nadaljnja fragmentacija oziroma stihijsko zapolnjevanja območja z malimi in srednje velikimi dejavnostmi in špekulativna gradnja, ki se je že za-čela z izpraznitvijo bivših centralnih obratov SGP-ja. Proces, ki je območje dodatno degradiral in razvre-dnotil, saj razparcelacija in neurejeno lastništvo v veliki meri še dodatno otežuje nadaljnjo sanacijo in revalorizacijo teh terenov. Temu bi se lahko zoper-stavili le z izdelavo jasne vizije bodočega razvoja območja, odkupom izpraznjenih parcel in aktivne udeležbe občine pri izvrševanju načrta sanacije območja.


Povezava industrije, univerze, tehnološkega parka in mestaZa teoretsko osnovo diplomske naloge smo vzeli nov koncept razvoja univerzitetnih središč v Evro-pi, ki sloni na prestrukturiranju klasičnih univerz in povezovanju teh ustanov s tehnološkimi parki v t. i. mesta znanja. Koncept, ki ga sodobne univerze črpajo iz izkušenj Stanford University in Stanford University Research Park, ki sta bila katalizator-ja hitrega tehnološkega razvoja Silicijeve Doline v Kaliforniji.

Kot razlog o smiselnosti takšnega povezovanja je treba omeniti dejstvo, da so izgrajene raziskovalne površine, konferenčne dvorane in IT infrastruktura kjučne tako za delovanje tehnoloških grozdov kot tudi univerzitetnih središč. S spajanjem obeh pro-gramov se tako izognemo podvajanju sicer drage R&R infrastrukture v regiji, istočasno pa pripomore-mo k stapljanju in povezovanju dveh svetov, na ka-terih sloni postomderna družba znanja: akademske-ga s poslovnim. Več vpletenih nenazadnje pomeni tudi večjo koncentracijo ljudi, denarja in storitev na enem mest, kar vsaj v začetni fazi bistveno pripo-more k uspešnemu zagonu takega centra.

Izkušnje iz tujine (MIT, IIT, Trondheim NTNU, Univer-sity of South Carolina, UPenn Philadelphija, Adler-shof Berlinu, ETH Zentrum, London School of Eco-nomics,...) potrjujejo tudi pomen umestitve univerze v mestno središče oziroma njeno neposredno za-ledje. Mesta s tako opredeljenimi univerzami so se v preteklosti izkazala za veliko uspešnejša pri spod-bujanju poslovne dejavnosti in ustanavljanju novih podjetij z visoko dodano vrednostjo kot mesta, v katerih so univerze od mesta ločene in so umeščene v t. i. zeleno zaledje mesta, ki se je zadnjih štiride-setih letih izkazalo za popolnoma neustrezno reši-tev. Poleg že naštetih težav, ki se pojavljajo zaradi fizične oddvojenosti univerze in podjetij, predstavlja odaljenost univerze od centralnh programov me-sta težavo tudi za samo delovanja univerze. Zaradi pomanjkanja socialne infrastrukture, kot so bari, trgovine, restavracije, prostori za druženje in spro-stitev, nastanitvene kapacitete,... (skratka programi, ki so v centru že prisotni) so morale mnoge univerze naknadno same financirati izgradnjo teh vsebin, saj so se brez njih vse bolj spreminjala v mesta duhov, kjer nihče ni želel študirati (najbolj viden primer take univerze je univerza v Utrechtu). Umestitev univer-ze v mesto pa ne pripomore samo k večji živosti in atraktivnosti univerze, ampak omogoča tudi vključe-vanje svoje neposredne okolice v življenje univerze.

Vloga tehnoloških parkovDanes vse več mest in regij tekmuje, da bi posta-la naslednje središče znanosti in s tem ustvarila nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. V veliki meri je njihov uspeh odvisen predvsem od prave mešanice raziskovalne odličnosti, podjetniške dejavnosti in podpornih storitev, ki jih ponuja javni sektor. To novo paradigmo, sodelovanja poslovne-ga, univerzitetnega in državnega oziroma regijskega nivoja, pogosto imenujmo koncept “trojne vijač-nice”. Tehnološki parki predstavljajo eno ključnih orodij pri doseganju boljših interakcij med temi tremi ravnmi in boljše družbeno gospodarske klime za ra-zvoj gospodarstva širše regije. Navadno se ustana-vljajo kot skupno podjetje (joint venture) javne sfere, univerzitetno raziskovalnih ustanov in podjetniške iniciative. Univerzitetne ustanove s tem pridobijo direktno povezavo z realnim sektorjem, s tem pa možnost komercializacije svojih znanj in dostop mladih diplomantov in raziskovalcev do trga dela. Kot lastniki oziroma soustanovitelji pa so navadno prisotne tudi državne ozirom regijske oblasti, ki fi-nancirajo izgradnjo in vzpostavitev parka. Udeležba javnega sektorja v delovanje tehnološkega parka je poleg zagonskega kapitala pomembna tudi zaradi lokalne skupnosti, ki dobi neposreden stik s potre-bami gospodarstva in znanstvenega sektorja, na katere se potem lahko hitro odzove bodisi s spre-jemanjem ustreznih pravnih okvirov bodisi z vzpo-stavitvijo kakšnega drugega podpornega sistema. Gospodarstvo pa s tem pridobi stik z najnaprednej-šimi tehnologijami in raziskavami.

Študija primera: Oulu – Tehnopolis.fiŠtudija primera Oulu obravnava glavno mesto Se-verne Ostrobotnije, regije ki je bila priča dramatični gospodarski preobrazbi v zadnjih petih desetletjih. “Fenomen Oulu” temelji na premiku ekonomske paradigme v pokrajini na Severu Finske; opustitvi industrije, ki je temeljila na predelavi naravnih suro-vin, in uveljavitvi novega gospodarstva, ki temelji na znanju, R&R in inovacijah.

Eden ključnih dogodkov v procesu razvoja Oulu je bil ustanovitev Univerze Oulu med leti 1956 in 1958, kot del vladne politike, s ciljem ublažitve strukturnih razlik med posameznimi regijami na Finskem, ki so bila v veliki meri posledica pomanjkanja učiteljev na severu države. Leta 1965 so ustanovili oddelek za elektrotehniko, leta 1969 pa še oddelek za obdelavo podatkov v znanosti.

Prvo podjetje, ki se je odzvalo novim smernicam, je bilo podjetje Kajaani PLC. Papirno podjetje, ki se je do tedaj ukvarjalo predvsem z obdelavo celuloze, je leta 1970 ustanovilo hčerinsko podjetje Kajaa-ni Electronics. Kmalu za tem, že leta 1972, odpre podjetje Nokia v Oulu oddelek Nokia Electronics. V tistem času prejme Nokia naročilo s strani finske vojske za proizvodnjo radijske opreme po ameriški licenci.

Na začetku glavni razlog za lociranje telekomunika-cijskega oddelka Nokie v Oulu ni bil toliko navezava na bližnjo univerzo, temveč predvsem posledica vi-soke fluktuacije delovne sile in pomanjkanje prosto-rov v glavnem mestu Helsinki, stabilna delovna sila, nižji stroški dela v Oulu na drugi strani ter razpolo-žljiva namenska sredstva, ki jih je vlada dala na voljo podjetjem, da bi se ta preselila na Severno Finsko. V zgodnji fazi razvoja visokotehnološkega grozda je bila pomembna predvsem vloga velikih podjetij (No-kia), pozneje pa je postala enako pomembna tudi vloga malih in srednje velikih podjetij (MSP), katerih znatni delež predstavljajo univerzitetni “spin-off”.

V začetku 70-ih dobita v pokrajini svoja urada Mi-nistrstvo za trgovino in industrijo ter Ministrstvo za delo. Oba urada sta se skoncentrirala predvsem na lažje razporejanje državnih sredstev v javni in zaseb-ni sektor, organiziranje regionalnih razvojnih dejav-nosti in industrijsko usposabljanje. S tem se začne prvi večji finančni cikel razvoja javnih in zasebnih raziskovalnih laboratorijev. V začetku leta 1970 Univerza v Oulu skupaj z regijskim odborom Oulu organizira serijo seminarjev, ki služijo kot platforma za izmenjavo mnenj ter oblikovanje novih pobud ra-zvoja, industrija pa dobi možnost artikuliranja lastnih želja in potreb na področju izobraževanja in raziskav ter kakšne lokalne danosti bi potrebovala za uspe-šen nadalen razvoj v regiji.

Leta 1982 ustanovijo Oulun Teknologiakylä Oy (teh-nološki park Oulu), kasneje Technopolis Plc - prvi znanstveno raziskovalni park v Skandinaviji in še danes eden največjih in najbolj prepoznavnih teh-noloških centrov v Evropi. Mišljen je bil kot eden od ključnih nosilcev pri vzpostavljanju nove mreže no-silcev regionalnega gospodarskega in tehnološkega razvoja v regiji. Da bi ta procest olajšali, se njegova izgradnja predvidi v bližini Univerze v Oulu in re-gijskih laboratorijev, kot platforma, ki je omogočila intenzivno in dolgotrajno sodelovanje med podjetji, univerzami in vladnimi inštituti na področju R&R. Eden od ključev do uspeha finskega modela je tudi dobro delovanje regionalnih ustanov in finančnih organizacij, ki delujejo kot posredniki med vladno ravnijo in dejanskimi raziskovalnimi organizacijami (podjetja, univerze, politehnike, inštituti za R&R,...)

Občina olu in prikaz okolice vir: http://www.cleantechcluster.fi


Free UniversityCandilis, Josic, Woods, aktivni v obdobju med leti 1955-1968, so znani predvsem kot francoski pred-stavniki Team 10 in po njihovem leta 1963 nagraje-nem projektu Svobodne univerze v Berlinu. Glavni fokus njihovega dela je usmerjen na stavbe za mno-žice. V tem vidijo najpomembnejši izziv arhitekture in urbanega oblikovanja 20. stoletja, ki bi po njiho-vem mnenju morala temeljiti na racionalnih osnovah masovne kulture in serijske proizvodnje. Z razliko od takrat načrtovanih blokovskih naselij francoskih predmestij - banlieues, ki so se gradile po standar-diziranih principih in šablonah mednarodnega sloga, postavijo kot osrednji fokus njihovega arhitektur-nega dela in študij, raziskovanje vsakodnevne rabe grajenega okolja.

S projektom berlinske Svobodne univerze, skušajo Candilis - Josic - Woods dokazati odzivnost tipolo-gije ploščice pri oblikovanju fleksibilnega in v času prilagodljivega univerzitetnega centra. Woods je po-jasnil vključitev elementa začasnosti v projekt Freie Universität v Berlinu, kot:

“Ne moremo razmišljati o načrtovanju v statičnem smislu - v tridimenzionalnem prostoru, ko pa živimo v štiri dimenzionalnem svetu. Spoznanje, da pro-stor v katerem delamo in živimo, ni tridimenzionalni evklidski prostor ampak štiri-dimenzionalni svet, v katerem sta prostor in čas neločljivo povezana, je največji doprinos 20. stoletja.”

Projekt Svobodne univerze v Berlinu, kot je bil zasnovan na začetku, naj zato ne bi bila stavba v klasičnem pomenu zgrajene celote z jasno začrtano končno obliko. Stavbo vidijo kot proces oziroma organizem, ki se spreminja in prilagaja potrebam časa. Projekt je zasnovan kot “mesto v malem”. Sestavlja ga ortogonalno omrežje pešpoti oziroma hodnikov na dveh nivojih, uporaba prilagodljivih prefabriciranih gradbenih sistemov in razporeditev stavbnih volumnov vzdolž sistema notranjih ulic in trgov. Omrežje peš poti, sanitarna jedra in večje amfiteatrske predavalnice, naj bi predstavljale fiksni del stavbe, medtem ko naj bi osrednji del zgradbe - posamezne predavalnice, laboratoriji, pisarne, lokali - predstavljal variabilen del. Variabilni del bi bil se-stavljen iz lahkih montažnih elementov, ki omogočali da se stavba skozi čas spreminjanja in dograjuje.

Večina javnih funkcij, kot so restavracije, bari, knjižnice in prostori za druženje, bi se nahajali v pritličju zgradbe. Grozdi učilnic, seminarskih sob in študijskih laboratorijev bi bili prav tako umeščeni v pritličju, medtem ko naj bi bila tiha območja, kot so na primer pisarne pedagoškega kadra in neka-

teri laboratoriji, umeščena v nadstropju. Območje povezuje sitem peš poti, ki ga sestavljata niz širših dvo-nivojskih hodnikov, ki napajajo najbolj frekven-tna območja zgradbe, in sistem sekundarnih – ka-pilarnih poti, ki služijo napajanju posameznih - manj frekventnih območij v zgradbi. Tako vzpostavljen sistem, omogoča ustrezno pretočnost in komunika-cijo med posameznimi fakultetami, ne da bi pri tem bistveno posegal v avtonomijo posameznega dela. Sistem širokih notranjih ulic, ramp in stopnišč pove-zuje posamezne enote v odprt dvo-nivojski sistem, ki se razteza čez celo lokacijo in nudi potencial za nadaljnjo rast. Razporeditev trgov, zaprtih prosto-rov in nadkritih poti, ustvarja neprekinjeno in pestro prostorsko strukturo. Svobodna univerza v Berlinu opredeli koncept stavbne matrice kot strukturo, ki sestoji iz treh osnovnih načel: prepletenost vseh posameznih delov stavbe; uporaba relacijskih vzor-cev - fraktala, in začasnost (možnost spreminjanja - rasti - dograjevanja) kot enega osnovnih konceptov sodobne arhitekture.

Berlin Free UniversityCandilis/Josic/Woods

The Berlin Free University o�ers up the poten -tial of in�nite expansion and is less a buil -ding than a set of spatial rules. It privileges the development in plan of a new organisational structure for a public buil -ding typology, de�ning it as a city grid where the rhythms of Broa way Boogie Woogie suggest constant exchange and displacement, transfers that take place both in plan and section. In the Free University the building itself is a new city: an organisational structure that is at once ordered and shifting.

Broadway Boogie-WoogieP.Mondrian

posibilidad de expansion

proyecto para Frankfurt/C.J.W

A.Fotakis 16/09/09


The Berlin Free University offers up the poten-tial of infinite expansion and is less a buil-ding than a set of spatial rules. It privileges the development in plan of a new organisational structure for a public buil-ding typology, defining it as a city grid where the rhythms of Broa way Boogie Woogie suggest constant exchange and displacement, transfers that take place both in plan and section. In the Free University the building itself is a new city: an organisational structure that is at once ordered and shifting.

Broadway Boogie-WoogieP.Mondrian

Plan

Circulation Plan

posibilidad de expansion

proyecto para Frankfurt/C.J.W

A.Fotakis 16/09/09


longitudinal section 1:400

modulation

wall/windowdetail 1:20

A.Fotakis 16/09/09

References: «Free University of Berlin» AA/Exemplary Projects 3».

«A Little Place Called Space»AA Files 58/Sony Devabhaktumi

construction

Referenčni primeri

univerzitet-nih centrov

1_Tloris nadstropja

2_Prikaz komunikacij in atrijev

3_Prerez - prikaz enote

4_Možnost nadaljnega širjenja univerzitetnega centra

vir risb: iz knjige Candilis, Josic, Woods: Una decade de Arqui-tecture y Urbanismo

5_Fotografija Objekta

vir: www.wikipedia.org

1

2

3 4

5


odgovor na čas, ko je cena nepremičnin in inštalacij neprimerljiva s ceno in razpoložljivostvo človeškega kapitala. Razpršena infrastruktura in mobilne enote, ki se nanjo pripenjajo, se edine lahko dovolj hitro in neovirano prilagajajo socialno-ekonomskim razme-ram post-industrijske družbe, v kateri je vnaprejšnje določevanje programskih smernic vselej obsojeno na neuspeh. Začasnost se edina lahko z lahkoto pri-lagaja hitro spreminjajočim se potrebam sodobnega izobraževanja in industrije. Za Pricea je samo zača-sna arhitektura edina res fleksibilna oblika gradnje.

Pottery Think BelltCedric Price, eden od članov skupine Archigram, razvija projekte, ki naj bi spremenili fizične in druž-bene potrebe v arhitekturi in urbanizmu. Njegov pogled na arhitekturo je globoko etične narave, v središču katere je človek in učinek, ki ga arhitek-tura ima nanj. Arhitektura po njegovem mnenju vse prepogosto postane spomenik arhitektu in je z vidika uporabnika prepogosto utesnjujoča ali celo škodljiva (socialno, psihično in celo fizično). Eno ključnih vprašanj, ki bi si jih mora zastaviti arhitekt pred pričetkom projektiranja, kakšen doprinos bo njegov projekt prinesel družbi oziroma, ali je stav-ba, ki jo načrtuje sploh potrebna. Eden od njegovih najbolj znanih citatov je najbrž: “Če me kolega prosi, naj mu zrišem novo hišo, ga vprašam, ali ne bi bilo bolj smiselno, da zamenja ženo.” Čeprav naj bi tej isti kolegi rekli, da je ta argument v bistvu le izgovor, zakaj je za časa svojega življenja zgradil tako malo projektov.

Na arhitekturo Cedrica Prica je možno gledati skozi perspektivo načel odprte in fleksibilne gradnje 60-ih. Principi prožnosti, prilagodljivosti, začasnosti v ar-hitekturi in urbanizmu, ideja “odprtega oblikovanja” ima pomembno mesto tako v konceptu strukturali-stične arhitekture kot tudi pri delu Cedrica Prica, ki v svojih projektih strmi k razvoju nedoločene - odpte in družbeno odzivne arhitekture.

Neuresničen projekt “Potteries Thinkbelt” (1966) ima še posebej pomembno mesto med projekti Cedrica Prica. Projekt razkriva stremljenje arhitekta k odzivni, nedeterminirani in prilagodljivi arhitekturi. Arhitekturi, ki bi se odzivala ględę na spreminjajoče potrebe in želje posameznikov ter družbe.

Price predlaga uporabo opuščenega železniškega omrežja v degradiranem industrijskem okrožju Pot-teries kot osnovno nosilko nove tehnične univerze in recikliranje odsluženih industrijskih objektov z ume-ščanjem novih industrijskih in tehnoloških obratov. Mobilne učilnice, laboratorij in stanovanjski moduli so projektirani kot zložljivi vagoni, ki potujejo vzdolž železniških tirov in se ranžirajo glede na trenutne potrebe industrije. Posamezne enote se pri tem združijo in s tem formirajo univerzitetni center, in se, ko se potrebe spremenijo, spet preselijo in preraz-poredijo na drugi lokaciji.

Po mnenju Pricea ta projekt nazorno kaže, kako je mogoče, ob doslednem upoštevanju načel prožno-sti, prilagodljivosti, pretočnosti in uporabe “plug-in” rešitev, arhitekturo organizirati kot infrastrukturno polje, ki se lahko v vsakem trenutku prilagodi po-trebam sodobne družbe. Sistem “plug-in” naj bi bil

6_Območje Pottery Thinkbelt-a z prikzom stanovanjskih obmo-čij, industrijskih obratov in območji nakarerih se lahko ranžirajo

objekti univerze

7_Shematski prikaz ambienta univerze

8_ranžirani univerzitetni objekt

vir: iz knjige Cedric Price: Potteries Thinkbelt

6 7

8


Universita della CalabriaVittorio Gregotti je eden bolj izpostavljenih itali-janskih arhitektov. Svojo kariero začne pri reviji Casabella, pri kateri je dalj časa tudi urednik (1953-1963,1982-1996). Leta 1974 ustanovi arhitekturni biro Gregotti Association International, ki je do danes delal v kakšnih 20 različnih državah.

Na začetku kariere je skupaj z Aldo Rossijem, Gui-dom Canello, Gaio Aulenti, Gabetti, d’Isolo in brati Raineri eden glavnih nosilcev Neolibertija – italijan-skega veje kritičnega regionalizma. Kasneje pa se bolj orientira na strukturalizem in megastrukture kot so Univerza v Palermu (1969), Firencah (1972) in Calabriji (1974).

Navdih za oblikovanje univerze v Calabriji je Gregot-ti, kot sam pravi, črpal iz značilnosti okoliške kra-jine. Območje je oblikovano kot linijsko zaporedje grebenov, na vrhu katerih poteka omrežje lokalnih cest in niz vrstnih hiš na severnih pobočjih. Stavba, ki jo formira univerzitetni center, je oblikovana kot linearna poteza, ki sekajo pokrajino. Sestavljajo jo 3200m dolg “pomol” in dva niza kvadratnimi blokov na vsaki strani, ki gostijo 21 oddelkov univerze.

Pomol je oblikovan kot lebdeča - dvignjena ulica v treh nivojih, ki medsebojno povezuje posamezne bloke. Dvignjen pomol je vpet med zgornja nad-stropja blokov in s tem definira tudi višinski gabarit celotnega kompleksa. Zgornji nivo (širine 7m) je na-menjen motoriziranemu prometu - javnemu prevozu in dostavi. Spodnji je namenjen pešcem. Medteaža pa je oblikovana kot trikotno prostorsko paličje, ki daje celotni strukturi ustrezno horizontalno togost, v svojem jedru pa gosti inštalacijske vode. Linear-na poteza opredeljuje nov umetni horizont v dolini. Pomol s tem definira tudi oblikovni okvir ritmičnemu napredovanju grajenega tkiva in vmesnih praznih prostorov, ki gostijo sredozemsko vegetacijo in nasade oliv.

Sistem kvadratnih blokov, ki gostijo posamezne oddelke univerze, je urejen na mreži kvadratnih mo-dulov porazdeljena na obeh straneh pomola. Višina posameznih blokov variira med 2 - 5 nadstropji, gle-de na razliko med višinskim gabaritom, ki ga definira pomol in znaša 232,4m nadmorske višine, in višino terena. Posamezna etaža meri 5,4m. Notranjost blokov je osvetljena s pomočjo naravne svetlobe, ki vstopa v zgradbe skozi večje zastekljene površine na fasadi in strešnih oken.

Tam kjer se pomol sreča z omrežjem obstoječih lokalnih cest, ki prečkajo pobočje, so ustavljene prostorske cezure. Te so oblikovane kot štirje večji “urbani” trgi, ki gostijo podporne storitve univerze.

Enote s predavalnicami imajo 250 sedišč in visijo med posameznimi bloki. S tem omogočajo nemote-no cirkulacijo peščev pod njo in odpirajo neovirane pogled po pokrajini.

Gradnjo projekta kasneje ni vodil Greggotti, tako da končni projekt vključuje kar nekaj sprememb, ki jih originalni načrti niso predvidevali.

9_Prerez skozi dvignjen komunikacijski pomol

10_Aksonometrični prikaz sekcije

11_Prikaz enote z predavalnico

12_Skica komunikacijskega opomola

13_Fotografija makete

vir: iz poročila »Il Progetto per l' Universita della Calabria« oseb-na zbirka arhitekta

9

10

11

12

13


Fakulteta za Arhitekturo, NantesArhitekta Anne Lacaton in Jean-Philippe Vassal se ukvarjata s komercialnimi, izobraževalnimi, kultur-nimi in stanovanjskimi stavbami. Stalnica njihovega dela je želja, da bi s svojimi projekti čim manj pose-gali v okolico, s tem ohranili tisto, kar je na določeni lokaciji bistvenega, in uporaba skromnega arhitek-turnega jezika, ki temelji na ekonomiji razpoložljive-ga. Svoje delo opisujeta kot inteligentno recikliranje obstoječega inovativnega projektiranja in uporabe poceni industrijskih prefabrikatov, s katerimi se lah-ko bistveno znižajo stroški novogradenj, in upošte-vanje dejstva, da so pri večini lokacij danosti, ki so potrebne za prestrukturiranje in revitalizacijo dane-ga območja, že dane v lokaciji sami. Po njihovem mnenju je 90 odstotkov tega, kar je potrebno za uspešno dokončanje danega projekt, že na voljo na lokaciji. Philippe Lacaton je v veliki meri svoj odnos do arhitekture formiral v obdobju, ki ga je preživel v Nigeriji. Sam ta leta opisuje kot formativno obdobje, ko je iz prve roke spoznal, kaj vse je možno doseči s pomočjo inovativnih, partikularnih rešitev, v raz-merah, ko imaš zelo malo sredstev na razpolago. V svoji praksi pa posveča veliko pozornost tudi študiji recikliranja in preoblikovanja obstoječih stavbnih struktur, v primerjavi z rušenjem, ki se v večini pri-merov pokaže kot manj ekološka rešitev.

Lacaton in Vazal navajajo, da je prva in najpomemb-nejša naloga arhitekta, odločitev, ali je smiselno iti v gradnjo novega objekta ali ne. Če pa se že od-ločimo za novogradnjo je potrebno v novo stavbo vključiti tudi vso potrebno rezervo in ustrezno fleksi-bilnost, da se bo lahko projekt skozi čas spreminjal in prilagajal potrebam družbe. Njihovi projekti tako vselej vključujejo še določen del nedefiniranega – nepotrebnega prostora, ki lahko gosti različne zača-sne programe in v sebi zadržuje ustrezne prostorske rezerve za morebitno nadaljnje širjenje projekta.

Nova Fakulteta za Arhitekturo v Nantu je tri etažna stavba s svetlimi višinami etaž 9, 16 in 22 metrov. Do posameznih etaž dostopamo s pomočjo zunanje klančine, ki omogoča tudi kroženje vozil za enostav-no dostavo in prevoz do posamezne etaže, s tem pa neposreden stik stavbe z mestnim parterjem.

Notranjo členitev stavbe, tako horizontalno kot tudi vertikalno, dosežejo s pomočjo lahke jeklene kon-strukcije. Na ta način se lahko posamezni prostori v stavbi kar najbolj optimalno prilagodijo dejanskim programskim potrebama.

Odvečni prostor med posameznimi programskimi sklopi je urejen kot večnamenski dvoetažni pro-stor. Fasada, ki omejuje ta nedefiniran prostor, je iz prozornih poli-karbonatnih panelov, ki prepuščajo sončne žarke globoko v notranjost stavbe in s tem ustvarjajo ugodno notranjo klimo. Uporaba tega prostora je prepuščena pobudi uporabnikov stavbe (študentov, učiteljev in obiskovalcev), da ga organi-zirajo z dogodki in programirani, ki jih sami najbolj potrebujejo.

14_Prerezi

15_Tlorisi

16_Foto: Pogled na zunanjo avtomobilsko klančino

17_ Pogled s ceste

18_Foto: Prikaz notranjosti fleksibilnega dela in možnosti vpora-be le tega

19_Vstopna klančina in kolesarnica

vir: http://www.lacatonvassal.com/

14

15

16

17

18

19


Gimnazija Montesoti OostHerman Hertzberger in Aldo Van Ayk sta verjetno najbolj izpostavljena predstavnika nizozemskega strukturalizma. Skupaj sta med leti 1959 in 1963 tudi sourednikovala nizozemski arhitekturni reviji “FORUM”. Opus njegovih del je zelo širok in sega od urbanističnih načrtov, do pedagoških komercial-nih, inšitucionalnih, stanovanjskih in kulturnih stavb. Med najbolj znane projekte Hermana Hertzberger-ja verjetno sodi Centraal Beheer v Apeldoornu in stavba zavarovalniške družbe Centraal Beheer v Apeldoornu. Pomembno vlogo je Hertzberger odi-gral tudi kot pedagog in pisec knjige, ki so formirale generacije arhitektov.

Srednja šola Montessori Oost je verjetno prav tako eden izmed bolj izpostavljenih projektov tega arhi-tekta v katerem se kaže Hertzbergerjev pristop k oblikovanju pedagoškega prostora.

Šola je organizirana tako, da pričara vezi in vzdušje mesta; prostor z širokim spektrom možnosti in raz-ličnih prostorov, kjer se lahko otroci držijo.

Učilnice so organizirane v dveh zamaknjemih para-lelnih nizih vzdolž širšega več-etažnega odprtega prostora, kjer so posamezna nadstropja na obeh straneh zamaknjena za polovico etažne višine. S tem se omogočajo boljši vizualni in komunikacij-ski stiki med posameznimi etažami, kot bi to lahko naredili z enim samim centralnim stopniščem. Na ta način ustvarimo tudi zadosten prostor za galeri-je, stopnišča in platforme, ki povezujejo oba bloka učilnic v skupni odprt “urban” prostor. Na vsakem nastropju je urejen širši balkon, ki služi kot glav-na komunikacija in hkrati omogoča pregled nad skupnim prostorom. Ograja galerije vključuje tudi zložljive klopi, ki so namenjene individualnemu delu, posedanju, igri. Platforme, ki povezujejo posamezne etaže so oblikovane kot širše stopnišče, na katerih se lahko organizirajo predavanja, oziroma kjer se lahko učenci srečajo s prijatelji v času odmora, tako kot stopnišča v mestih, ki so vedno priljubljena me-sta neformalnih srečanj.

Osrednji prostor šole tako prevzame vlogo gene-ratorja socialnih izmenjav, kakršnega ima v mestu ulica. Notranji prostor je odprt in pregleden, tako da imamo lahko iz vsakega položaja v stavbi pregled nad celo stavbo. Odprt prostor šole promovira in spodbuja socialno interakcijo med učenci.

20_Tloris

21_Prerez

22_Shematski prikaz osrednje galerije

23_Povezovalne platforme, ki povezujejo posamezne etaže

24_Foto: Zunanji pogled

25_Foto: Pogled na notranji osrednji prostor

26_ Foto: Pogled z notranjega ganga

vir: http://www.ahh.nl/

20

21

22

23

24

25

26


Gradnjo novega univerzitetnega središča Univerze v Novi Gorice smo predvideli na degradiranem urba-nem območju industrijskih obratov v Novi Gorici in naj bi obsegalo prostore Fakultete za Aplikativno naravoslovje, Humanistiko, Znanosti o okolju, Po-diplomski študij, Visoke šole za umetnost in Po-slovno-tehniške fakultete. Prostore Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo smo obdržali v prostorih v Ajdovščini, kjer pouk poteka že danes. Poleg uni-verzitetnega centra je na območju predvidena tudi izgradnja univerzitetnega inkubatorja, raziskovalnih ustanov in tehnološkega parka, z proizvodnimi, laboratorijskimi in pisarniškimi prostori za mala in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo z raziskoval-no in tehnološko intenzivnimi dejavnostmi. Cilj pro-jekta je združitev visokotehnoloških, raziskovalnih in izobraževalnih dejavnosti na eni lokaciji in s tem doseganje sinergijskih učinkov pri ustvarjanju nove-ga, na znanju temelječega gospodarstva v severno primorski regiji.

Definiranje območjaObravnavano območje posegov leži znotraj zazida-nih in nezazidanih stavbnih zemljišč. Skupna izmera znaša 138,884m2 in obsegajo sledeče parcelne številke:

katastrska občina 2303-SOLKAN

parcelne številke: 1503/3, 1504/1, 1504/3, 1504/4, 1505, 1510/2, 1511/2, 1512/2, 1512/3, 1512/4, 1512/5, 1514/2, 1514/3, 1514/5, 1514/6, 1514/7, 1515/1, 1515/3, 1515/4, 1517/3, 1518/2, 1520/3, 1529/9, 2240/2, 2269/6, 2673, 2675, 2676/1, 2676/2, 2677/1, 2677/2, 2678/1, 2678/2, 2678/3, 2678/4, 2678/5

katastrska občina: 2304-NOVA GORICA,

parcelne številke: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 13/1, 13/2, 14, 15, 16, 17, 19, 21/5, 21/15, 21/16, 21/17, 21/34, 21/47, 21/48, 21/49, 21/50, 23, 34, 35/2, 35/3, 35/4, 35/5, 35/6, 35/7, 35/8, 35/9, 35/10, 35/11, 35/12, 35/13, 35/14, 35/15, 35/16, 35/17, 35/18, 35/19, 35/20, 35/21, 36/1, 36/2, 36/3, 36/4, 36/5, 36/6, 36/7, 36/8, 36/9, 36/10, 36/11

Na vzhodni strani lokacije teče Prvomajska ulica. Bivša meddržavna meja definira zahodni rob. Vzpo-redno teče Cesta IX. Korpusa, ki se na območju kotalkališča v Solkanu priključi Prvomajski ulici in od tam naprej poteka po zahodni strani območja. Na severnem je Velika Pot, ki se na italijanski strani naveže na Via delli Scogli, ki naj bi se upoštevajoč urbanistično zasnovo, ki smo jo izdelali v okviru naše diplomske naloge, preoblikovala v novo zaho-dno obvoznico. Na severnem robu pa leži pravkar

izgrajena nova dostavna cesta, ki se je izgradila za potrebe novega nakupovalnega centra na območju Majskih poljan in naj bi povezovala Prvomajsko uli-co z novo ulico, ki naj bi potekala vzdolž železnice.Opredelitev

projekta


SOLKANSKA INDUSTRIJA APNA

DINOS

K. S. SOLKAN - KOTALKALIŠČE

LIVARNA ZUERNLIV

CGP - SAMSKI DOM

KURIVO GORICA

CENTRALNI OBRATI SGP

MONG - MOSTOVNA

STO - Storitve -Transport - Operativa

GOSTOL

MONG - stanovanjski sklad

SLOVENSKE ŽELEZNICE


Strojni obrati - STO (Storitve-Transport-Operativa)Podjetje se ukvarja z transportom, gradnjo stanovanjskih in nestanovanjskih stavb (težka mehanizacija - bagri, rovokopaci) in vzdrževanjem. Železniškega tira ne potrebujejo, saj so v svoji dejavnosti vezani na tovornjake. Razvojnih načrtov glede širitve ali rekonstrukcije obstoječih stavb pa tudi nimajo. Glede možnosti preselitve današnjlh dejavnosti z območja ob Prvomajskt so mnenja, da zamisel ni slaba, pač pa je vprašanje kdo bi jo bil zmožen financirati. Priznavajo, da je njihova sedanja prostorska ureditev nefunkcionalna, zase bi potrebovali mehanično delavnico, garaže, skladišče za mehanizacijo in opremo.

Zemljišče ob Prvomajski meri okrog 8000 m2, objektl pa zasedajo približno tretjino vseh površin. Poleg lokacije ob Prvomajski ima podjetje zemljišča še v gramoznici Miren, ki pa za njihovo dejavnost ne pride v poštev (nasprotovanje krajevne skupnosti).

Sedanji uporabniki

prostora

Parcele v lasti podjetja Dinos. Valorizacija stavbnega fonda in oprikaz rušitev (oranžno).

vir fotografije: lasten arhiv

STO1 PREREZ 1:2500

TLORIS 1:2500

UPORABNA POVRŠINA:4,467m2

UPORABNA PROSTORNINA:11,356m3

VIŠINA KAPI:14m, 10mVIŠINA SLEMENA:14m, 10mKONSTRUKCIJA:AB - prefabricirana

STO1


Centralni obrati SGPObmočje centralnih obratov SGP, se je z propadom bivšega SGP-ja razdelilo med več lastnikov. Danes na tem območju obratujejo podjetja: CMM Trade d.o.o.,ROTO Inox d.o.o., Piramida-impex d.o.o., Klimatizacija in ventilacija Klivent Iztok Trop s.p., Medigo d.o.o., Marvel trgovina in zastopstvo d.o.o., Reklame Štrukelj Stojan s.p., The North East Company, Specialistična ordinacija za zobne, Ustne bolezni in paradontologijo Vasilij Vendramin dr. dent. med., Teme projektiranje, inženiring in proizvodnja d.o.o., Editor d.o.o., Living livarski inženiring d.o.o. in nekatere fizične osebe.

Nove dejavnosti predstavljajo za to območje precejšnjo obremenitev. Najbolj pereč problem je parkiranje, saj so, kljub precejšnjemu povečanju števila osebnih vozil zaposlenih in obiskovalcev, površine parkirišč ostale praktično nespremenjene. Selitev teh podjetji z območja predstavlja verjetno največjo težavo. Zaradi velikega števila podjetji in majhne finančne zmožnosti, saj bi se lahko dogovarjanja o selitvi precej zavlekla.

Podjetja, ki danes obratujejo na tem območju pri svojem delu niso odvisna od železniške infrastrukture.

Parcele v lasti podjetja Dinos.Valorizacija stavbnega fonda in oprikaz rušitev (oranžno).


SGP2 PREREZ 1:2500

TLORIS 1:2500



VIŠINA KAPI:6mVIŠINA SLEMENA:7.27mKONSTRUKCIJA:AB - prefabricirana

SGP1 PREREZ 1:2500

TLORIS 1:2500



VIŠINA KAPI:7.34mVIŠINA SLEMENA:10.86mKONSTRUKCIJA:AB - prefabricirana

SGP1

SGP2


Gostol - GopanLokacija ob Prvomajski je trenutno edina, s katero podjetje Gostol razpolaga. Površina njihovega zemljišča meri 2.4 ha (+6000m2 na nasprotni strani Prvomajske, ki ga trenutno uporabljajo kot parkirišče). Pokrite površine merijo približno 1800m2 bep.

Zavedajo se da je dolgoročno, selitev dejavnosti z lokacije ob Prvomajski ulici nujna. Svojčas se je kot opcija ponujala izgradnja nove industrijski cone Lijak. Podjetje bi bilo tudi pripravljeno zemljišča v mestu odstopiti v zameno, če občina zgradi nadomestne objekte na novi lokaciji. Kot nova lokacija bi zadoščalo tudi manjše zemljišče, kot je sedanje, saj bi bilo možno nov obrat racionalneje urediti.

Na območje je speljan industrijski tir (sam tir je bil njihova investicija, skupaj z SGP, medtem, ko je zemljišče pod tiri v lasti železnice) Ta industrijski tir danes predstavlja le manjšo prednost in bi ga lahko pogrešali. Z vidika transporta po železnici, bi se lahko brez problemov selili na novo lokacijo. Transport po železnici namreč ne presega v povprečju 5 vagonov na leto (ocena).

Valorizacija stavbnega fonda in oprikaz rušitev (oranžno).

G1

G2

G3

G4G2 PREREZ 1:2500

TLORIS 1:2500

G3 PREREZ 1:2500

TLORIS 1:2500

G4 PREREZ 1:2500

TLORIS 1:2500

G1 PREREZ 1:2500

TLORIS 1:2500



VIŠINA KAPI:10,4mVIŠINA SLEMENA:12,3mKONSTRUKCIJA:AB - prefabricirana

UPORABNA POVRŠINA: 6,055m2

UPORABNA PROSTORNINA: 27,924m3

VIŠINA KAPI: 10m, 7.9m, 5.1mVIŠINA SLEMENA: 11.3m, 10.3m, 5.5mKONSTRUKCIJA:AB - prefabricirana



VIŠINA KAPI:14m, 10mVIŠINA SLEMENA:14m, 10mKONSTRUKCIJA:AB - prefabricirana


UPORABNA PROSTORNINA:3,4387.5m3

VIŠINA KAPI:6.3m, 7.9mVIŠINA SLEMENA:9,2mKONSTRUKCIJA:jeklena in AB - prefabricirana

Parcele v lasti podjetja Gostol.

Pogled na obrat podjetja Gostol.Stojišče vedute je na karti lastništva označeno z simbolom



KurivoNa tej lokaciji se podjetje pretežno ukvarja s prodajajo: gradbeni material, opremo za gradnjo, plin,... Zemljišča v njihovi lasti merijo 3800 do 4000m2. Vsi objekti na območju so pritlični, večji del zemljišč pa obsega deponija na prostem.

Na njihovo območje je speljan industrijski tir. Železnice pa pri svojem delu ne uporabljajo veliko, saj je pretovor preko železnice zanimiv le za nekatere vrste artiklov (doslej le premog, v zadnjem času tudi cement). Železnica ne predstavlja večjega deleža v strukturi celokupnega transporta (okrog 3 - 5 %), tako da bi se zadovoljili tudi z zemljiščem, ki ni opremljeno s tovrstno infrastrukturo.

CGP - SAMSKI DOMOVI

Poleg Kuriva stojijo na tem območju tudi objekti, ki so v lasti podjetja CGP, v katerih ima podjetje urejene samske domove, ki pa so trenutno prazni.

Parcele v lasti podjetij Kurivo in CGP.Valorizacija stavbnega fonda in oprikaz rušitev (oranžno).

Pogled na zemljišče podjetja Kurivo.Stojišče vedute je na karti lastništva označeno z simbolomvir fotografije: lasten arhiv


DinosGlavna dejavnost podjetja je zbiranje in priprava (sortiranje, predelava, stiskanje ) odpadkov. Na sedanji lokaciji imajo približno 2400 m2 zemljišč, od tega je okoli 1700 m2 deponije, ostalo so stavbe.

Trenutno podjetje nima načrtov za selitev s trenutne lokacije. Zavedajo pa se, da je v dolgoročni perspektivi selitev potrebna; v tem primeru bi potrebovali od 5000 do 6000 m2 veliko zemljišče, ki bi bilo opremljeno z enako infrastrukturo, kot jo imajo danes. Že pred 40 leti je bila v ta namen napravljena študija, ki je predvidevala selitev sortirnice v tedaj načrtovano industrijsko cono v Ajševici, ki pa kasneje ni bila uresnicena.

Za svojo dejavnost potrebujejo železnico: po njej gre približno 3/4 transporta. Konkurenčnost njihovega poslovanja je v precejšnji meri odvisna od cene transporta, saj znašajo potni stroški precejšnji del vseh stroškov.

Parcele v lasti podjetja Dinos. Valorizacija stavbnega fonda in oprikaz rušitev (oranžno).

Pogled na obrat podjetja DINOS.Stojišče vedute je na karti lastništva označeno z simbolom



Solkanska industrija apna Solkanska industnja apna (SlA) ima v lasti dva večja zemljišča v Solkanu: v kamnolomu, kjer pridobivajo mineralne surovine in kjer se nahaja tudi del proizvodnje, ter ob Cesti IX. korpusa, kjer poteka proizvodni proces hidratizacije in nakladanja na železniške vagone.

Za obratovanje kamnoloma imajo dovoljenje za 10 do 15 let, zaloge v hribu pa omogočajo tudi daljše koriščenje. Podjetje načrtuje v naslednjem obdobju selitev procesa hidratiziranja na območje kamnoloma in ga tam združiti z tamkajšnjimi obrati.

Zemljike ob Prvomajski meri 7189 m2. SIA je pri svojem delu vezana na železnico, saj kar 50 % vsega pretovora opravijo preko tirov (zelezarna Ruše. Jesenice, italijanske železarne). To ustreza 35 - 40.000 t letno (včasih celo 80 - 100.000 t; kamenje za Jesenice). Za potrebe podjetja, bi bilo možno izgraditi industrijski tir pod kamnolomom. Valorizacija stavbnega fonda in oprikaz rušitev (oranžno). Parcele v lasti podjetja SIA.

Pogled na prostore hidrarne.Stojišče vedute je na karti lastništva označeno z simbolomvir fotografije: lasten arhiv


Livarna GoricaLastnik livarne Ligo d.o.o. je podjetja Ernst Zürn GmbH & Co KG München iz Nemčije. Podjetje ima 40 let izkušenj v kovinski industriji. V podjetju izdelujejo ohišja za ležaje, menjalnike, črpalke, uteži, vozlišča, prirobnice, ohišja starterjev, menjalnikov, zavorne bobne. 90% svojih proizvodov izvozijo v EU.

Trenutno Livarna zaseda približno 2,4 ha zemljišč, od katerih je pozidana približno tretjina. Železnice ne uporabljajo in trenutno tudi nimajo urejenega industrijskega tira.

Zaradi onesnaževanja okolja se nad njihovim delom pritožuje javnost z obeh strani meje, zato bi bila selitev obrata nujna.

Valorizacija stavbnega fonda in oprikaz rušitev (oranžno).

L1 PREREZ 1:2500

TLORIS 1:2500



VIŠINA KAPI:9mVIŠINA SLEMENA:9mKONSTRUKCIJA:AB

L1

Parcele v lasti podjetja Livarna Gorica.

Pogled na obrat Livarna Gorica.Stojišče vedute je na karti lastništva označeno z simbolom



Slovenske ŽelezniceNa območje ob Prvomajski ulici se izvajajo naslednje interne dejavnosti: administracija, potiniška postaja, popravilo in vzdrževanje lokomotiv in vagonov; na tej ŽP tudi sestavljajo vlake, ki gredo potem naprej (izjema so direktni vlaki Sežana - Avstrija)

Različne službe, ki so prisotne na ZP Nova Gorica, so v različnih organizacijskih sistemih: prometna dejavnost ima nadrejeno centralo v Postojni, vleka vlakov pa v Divači.

Valorizacija stavbnega fonda in oprikaz rušitev (oranžno). Parcele v lasti Slovenskih železnic.

Pogled na prostore hidrarne.Stojišče vedute je na karti lastništva označeno z simbolomvir fotografije: lasten arhiv


Območje v lasti Slo-venskih železnicVečina univerzitetnih in pomožnih objektov se bo zgradila na zemljiščih, ki so trenutno v lasti Sloven-skih železnic. To območje hkrati predstavlja prvo fazo izgradnje univerzitetnega centra. Na zahodni strani železnice sta ob tovarni Mostovna predvide-ni Fakulteta za humanistiko in Poslovno tehniška fakulteta. Fakulteta za aplikativno naravoslovje bo zgrajena na območju Gostola in Centralnih obratov SGP na zemljišču vzhodno od železnice. Na obmo-čju nekdanjega Kuriva pa smo predvideli izgradnjo Fakultete za znanost o okolju, ki naj bi bila zgrajena v dveh fazah.

Območje hidrarne, podjetja DINOS in ko-talkališča v SolkanuV drugi fazi se predvidi širitev univerzitetnega centra še na severni del na območje kotalkališča Solkan, Dinos in Hidrarne. Fakulteta za podiplomske študije bo na območju Hidrarne v Solkanu, ki načrtuje se-litev svojih dejavnosti na območje kamnoloma in je po naši oceni, glede na trenutne razmere, prvo pod-jetje, ki se bo selilo iz tega območja. V sklopu tega projekta je potrebno predvideti tudi selitev podjetja Dinos iz samega zgodovinskega jedra Solkana na območje obrtne cone Kromberk.

Obstoječe območje kotalkališča v Solkanu je v lasti krajevne skupnosti Solkan. Kotalkališče je trenutno precej zanemarjeno in ni v uporabi. V sklopu di-plomske naloge smo predvideli rušitev obstoječih stavb na območju in izgradnjo novega športnega objekta, ki bi, poleg pokritega kotalkališča v parter-ju, obsegal še postajališče za primestno železnico, večjo restavracijo z barom in letnim vrtom in odprte športne površine za tenis in košarko v prvem nad-stropju.

Z izgradnjo druge faze smo tako izgradili vse predvi-dene prostore za univerzo in tako smiselno zaključili najpotrebnejši del.

Sanacija obstoječih objektov in širitev cen-tra na območje livarne in Prvomajske uliceV tretji in s tem tudi zadnji fazi izgradnje univer-zitetnega centra predvidevamo dograditev vseh dopolnilnih programov, ki spadajo v sklop sodobne univerze. To so tehnološki park, R&R ustanove in univerzitetni inkubator kot tudi upravno trgovski center – s trgovino, banko, pošto, barom, restavra-cijo in konferenčno dvorano, ki so nepogrešljiv del tako velikega sistema.

Na območju Gostola in Centralnih obratov SGP smo predvideli rušitev vseh manjših objektov in lop, ki niti po svoji obliki niti po svoji in konstrukciji ne omogočajo umeščanja novih programov. Ohranili smo vse večje industrijske objekte in osrednjo – poslovno stavbo Gostola. Ohranjene stavbe omo-gočajo umestitev laboratorijev, pisarn in proizvodnih kapacitet, ki ustrezajo malim podjetjem, ki naj bi v bodočnosti sestavljale jedro tehnološkega parka v Novi Gorici.

Ob prvomajski cesti, ki naj bi z izgradnjo stano-vanjske soseske Majske Poljane in nakupovalnega centra Super Nova postala ena pomembnejših ulic v mestu pa smo predvideli izgradnjo komercialnih površin, ki naj bi služile tako univerzitetnemu centru kot tudi širši okolici. Na Območju Gostola smo tako predvideli izgradnjo garažne hiše s trgovinami v parterju. Konferenčno dvorano za 500 ljudi, banko, pošto, restavracjo in manjše lokale pa smo umestili na območje bivših centralnih obratov.

Dodatne površine za tehnološki park, R&R ustanove in univerzitetni inkubator smo predvideli tudi na ob območju Livarne Solkan kot smiselne dopolnitve obstoječega tehnološkega parka. Vsi načrtovani objekti na tem območju so novogradnje in so s sis-temom programskih hodnikov povezani s Fakulteto za podiplomske študije na območju Hidrarne.

V obstoječih stavbah se predvideva obnovo podov, na vseh industrijskih halah bo treba zamenjati kriti-no. Industrijskim stavbam v sklopu hal G2 (glej stran 66) na območju Gostola in hale STO1 na območju strojnih obratov STO (glej stran 64) in hala SGP1 na območju centralnih obratov SGP (glej stran 65) smo predvideli montažo strešnih svetlobnikov po siste-mu strehe z naklonom Trimoterm SNV.

FaznostNa sklop hal G3 na območju Gostola (glej stran 66) bodo potrebne tudi manjše rušitve za vgradnjo povezovalnega hodnika. Vsi novi prizidki in vzidave v obstoječih halah se predvidevajo v lahki jekleni konstrukciji z montažnimi polnili.


3. faza 2. faza 1. faza

Gradnja v več etapah glede na razpoložljivosti

zemljišč M 1:5000


Za potrebe projekta smo predvideli ureditev nove prometne mreže. Trenutno je zaradi industrijskih obratov, ki so tu prisotni, območje slabo dostopno. Južni del območja, kjer stojijo obrati Gostol - Go-pan, centralni obrati SGP in tehnični objekti žele-znice so ograjeni, dostop za pešce in motoriziran promet pa je urejen mimo zapornic. Podobno velja tudi na južnem delu, kjer stojo Hidrarna Solkan, podjetje Dinos in Livarna Gorica. Poslovno tehno-loška cona v Solkanu je verjetno najbolj urejeno in dostopno območje. Ima urejeno ortogonalno cestno mrežo, ki se na jugu navezuje na Cesto IX. Korpusa, na severu pa na Veliko Pot. Dostopni za pešce sta tudi Kotalkališče v Solkanu, ki je zanemarjeno in trenutno ni v uporabi, in KUD Mostovna, ki ima sicer tudi ograjeno dvorišče z zapornicami, a so te več ali manj ves čas odprte.

Da bi območje napravili bolj dostopno širšemu mestu, smo na območju predvideli izgradnjo nove mreže cest, kolesarskih in peš poti.

Na južnem delu območja, med novim nakupovalnim centrom in obstoječimi industrijskimi halami Go-stola, se uredi nova povezovalna cesta med Prvo-majsko ulico in novo dovozno ceto, ki bo potekala vzporedno s tiri in naj bi se na Jugu navezovala na Erjavčevo ulico na severu pa na novo krožišče.

Druga pomembna povezava med Prvomajsko ulico in Cesto IX. Korpusa se uredi na severnem delu, kjer se obe ulici skupaj z novo dovozno cesto srečajo v novem krožišču.

Večina dovozov je urejenih s Prvomajske ulice. Skupaj z novo dovozno cesto, ki bo potekala vzpo-redno z železniško progo, južno povezovalno cesto in dvema cestama, ki bosta povezovali Prvomajsko in Zahodno cesto, ustvarjajo osrednjo cestno mrežo na območju.

Na severnem delu območja je trenutno nameščena Livarna Gorica in nastajajoči tehnološki Park Solkan. V diplomski nalogi smo predvideli selitev livarne in rušitev vseh obstoječih objektov livarne, razen upravne stavbe. Ne tem mestu smo predvideli izgra-dnjo osrednje parkirne hiše s 745 parkirnimi mesti. Novo dostopno cesto uredimo z novim krožiščem na Cesti IX. Korpusa, kjer se bojo sekale Cesta IX. Korpusa, nova dovozna (Velika Pot) cesta in nova regionalna cesta, ki bo povezaovala Cesto IX. Kor-pusa z novo zahodno obvoznico.

Kot eno od strateških investicij v prihodnosti je MONG predvidela tudi elektrifikacijo železniške pro-ge od mejnega prehoda Vrtojba do Solkana. S tem bi povezali Novo Gorico in italijansko Gorico s hitro primestno železnico. V nadaljevanju naj bi se uredila tudi celotna trasa Bohinjske železnice v skladu z sprejetim nacionalnim programom izgradnje žele-znic, ki predvideva elektrifikacijo proge in posodo-bitev telekomunikacijskih povezav. Na odseku med Sežano in Novo Gorico naj bi se zgradil tudi doda-ten tir. Elektrifikacija posledicno pomeni tudi manjše rekonstrukcije, zlasti poglabljanje predorov. Investi-cija je ocenjena na 72 milijonov Euro.

Današnja ranžirna postaja v Novi Gorici naj bi se selila na ŽP Vrtojba, ali pa v Prvačino; lahko pa se tudi predvidi diferencirana selitev v Prvacino, Volčjo Drago in Vrtojbo. Na vsako od navedenilh postaj bi lahko vozile italijanske lokomotive. V obeh primerih pa bi morali zgraditi tir v smeri Prvačina - Vrtojba kot manjkajočo stranico trikotnika. V načrtu je tudi izboljšanje povezave ŽP Vrtojba z italijansko stranjo. Najbolj realna alternativa ŽP ob Prvomajski bi bila Prvačina. Tamkajšna ŽP ima sicer samo 6 tirov, vendar je še prostor za širitev. Pomembno je, da se ohrani rezervat, ki dopušča kasnejšo širitev.

S tem bi smiselno zaokrožili infrastrukturno omrežje na območju Goriške in povezali disperzno gradnjo v regiji. V ta namen je ob obstoječih tračnicah potreb-no predvideti 8 metrski koridor, za namestitev za to potrebno infrastrukturo.

Projekt predvideva tako gradnjo novih objektov, kot tudi sanacijo obstoječega stavbnega fonda na območju.

Nova prometna

mreža


P

P

PP

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

P

PPP

P

PP

Parkirna hiša

Parkirni prostori na parterju

Postajališče mestne železnice

Avtobusno postajališče

Kolesarska steza

Podhod pod železnico

Cesta

Kolesarska steza

Peš in kolesarske poti

Železnica

Umestitev novega univerzitetnega pola v kontekst somestja.

Prometna shema

0 100m


Družba znanja je koncept, ki se pogosto upora-blja za ponazoritev prehoda iz industrijske dobe v post-industrijsko, v kateri so tehnološke inovacije in znanje, podstat ekonomske rasti in družbenega preoblikovanja. Prehod iz ekonomije akumulacije in centralizacije v odprt in decentraliziran model, ki omogoča mednarodno kroženje znanja, pre-nos veščin in kompetenc in medsebojno oplajanje znanj in tehnoloških naporov pri ustvarjanju novih proizvodov. Sodobni gospodarski odnosi temeljijo na vzpostvavitvi novih omrežij odličnosti in znanja. Univerze in druge znanstveno tehnične inštitucije pa se vzpostavljajo kot novi centri, točke, ki z generira-njem novih znanstvenih spoznanj, najnaprednejšega raziskovalnega dela in vrhunskega kadra omogoča-jo vzpostavitev tega omrežja.

Sodobne univerze se danes vse bolj usmerjajo k oblikovanju odprtih sistemov poučevanja, ki naj bi omogočali različne oblike povezovanja in združeva-nja posameznih pedagoških in raziskovalnih usta-nov, glede na trenutne potrebe družbe in gospodar-stva. Univerza v Novi Gorici je ena redkih pri nas, ki je k temu načinu interdisciplinarnega poučevanja in stapljanju raziskovalnega in pedagoškega dela zavezana že vse od njenih začetkov. Njena kompa-rativna prednost, majhna in mlada univerza, temelji na prilagodljivosti programov in organiziranju različ-nih interdisciplinarnih kombinacij študijev, ki sledijo spreminjajočim potrebam družbe in industrije. Z razliko od večjih univerzitetnih centrov, ki se lah-ko osredotočijo na široko ponudbo specializiranih smeri, konkurenčna prednost Univerze v Novi Gorici v temelji na sposobnosti usmerjanja v različne interdisciplinarne kombinacije študijskih področij in povezovanju z realnim sektorjem, ki omogoča valorizacijo študijskega dela v realnem času. Univer-za v Novi Gorici bi se morala, upoštevajoč specifi-čen način dela, predvsem povezovanje z industrijo in stapljanje pedagoškega in raziskovalnega dela, interdisciplinarnega pouka in prekrivanje različnih študijskih smeri, oblikovati kot odprta struktura. Strategija oblikovanja novega univerzitetnega centra mora zato temeljiti na odprtem konceptu oblikova-nja, ki bo omogočal tako interdisciplinarno povezo-vanje med posameznimi fakultetami, raziskovalnimi dejavnostmi in poslovnim svetom kot tudi inertno sposobnost nadaljnje rasti in prilagajanja skozi čas. Na podlagi teh smernic in študij primerov univerzi-tetnih centrov smo določili naslednje tri smernice, na podlagi katerih bomo oblikovali nov univerzitetni center v Novi Gorici:

Postopna rastRazvojna dinamika, bi morala temeljiti obvladljivih korakih, ki omogočajo sprotno prilagajanje potre-bam univerze.

Aditivna strukturaOblikovanje stavbe kot niza manjših enot, vezanih na skupne večnamenske prostore, ki delujejo kot povezovalno tkivo in prostor socialnih interakcij. Oblikovanje odprte strukture, ki je organizirana na dveh ravneh: na raven centralnega generičnega povezovalnega omrežja, ki združuje skupne prosto-re in glavne infrastrukturno komunikacijske razvode ter na raven posameznih enot, ki so vpeti v to mrežo in se lahko znotraj obstoječe infrastrukture poljubno organizirajo glede na trenutne potrebe.

Združevanje v sklopeZdruževanje posameznih programskih sklopov po prerezu stavbne strukture in dodajanje enot po tlorisu vzdolž centralne komunikacijske in infrastruk-turne hrbtenice. Po tej zasnovi so prostori v pritli-čju načeloma primerni za javni program, knjižnice, predavalnice, seminarske prostore in laboratorije, zgornje etaže pa za pisarne pedagoškega kadra, sejne sobe in nekatere specializiran raziskovalne laboratorije.

Uporabnost sodobnih fleksibilnih struktur se kaže predvsem v odprtosti grajenih struktur, ki se lahko znotraj obstoječe infrastrukturne in komunikacijske mreže prilagajajo različnim programskim in uporab-niškim potrebam. Omogočajo prilagajanje v času. Z uporabo odprtega načrtovalnega procesa opre-deljujemo le osnovne smernice bodočega razvoja univerze, nastavimo osnovno ogrodje, na katero naj bi se lahko v bodočnosti pripele nove stavbe. Končna oblika in način njegove vzpostavitve osta-nejo nedefinirane, kar je še posebno primerno, če upoštevamo, da lahko prostorske in programske okvire, ki jih navadno definirajo različni normativi in standardi, določimo le za dane trenutne potrebe, ni-kakor pa ne morejo ti modeli predvideti tudi bodoče rasti in potrebe univerze.

Faze gradnje navadno določimo na podlagi mode-lov in različnih možnih scenarijev, ki se prilagajajo spremenljivim robnim pogojem in razpoložljivosti parcel za rast kompleksa. Velikost in končna oblika vsakega odprtega sistema je odvisna od različnih spletov okoliščin in vplivnih dejavnikov, ki skozi čas na razvoj in širjenje univerze različno vplivajo.

Primerjava s sorodnimi univerzitetnimi središči, ki so za svoj koncept vzele odprt sistem projektiranja in sistem postopne rasti (Svobodne univerze v Berlinu, Univerze v Calabriji, Fakulteta za arhitekturo Nantes,…), kaže na primerljivo prednost takšnega pristopa, pri zagotavljanju možnosti za različno rabo posameznih prostorov. To navadno lahko dosežemo na dva načina: z odvojitvijo osnovne strukture, ki jo navadno definirajo komunikacijske osi in skupni programi (t. i. “grid”), na katero se poljubno dograjujejo posamezne specializirane, pedagoško raziskovalne enote (t. i. “infill”), in z izgradnjo nekoliko predimenzionirane centralne zgradbe, ki vsebujejo določen del nedefiniranega – nepotrebnega prostora, ki lahko gosti različne začasne programe in v sebi zadržuje ustrezne prostorske rezerve za morebitno nadaljno širjenje. Konstrukcija je navadno izdelana iz prefabriciranih modularnih elementov, bodisi betonskih, ki omogočajo gradnjo velikih odprtih prostorov, ki služijo kot osnovna struktura, v katero lahko umeščamo vrsto različnih dejavnosti, bodisi s pomočjo drugih lahkih montažnih sistemov, ki omogočajo enostavno zamenjavo, dograjevanje in neprestano prilagajanje zunanje forme notranjim potrebam stavbe.

Zasnova univerze


aplikativnonaravoslovje

humanistika

znanost o okolju

poslovno tehnična

podiplomskištudiji

knjižnice

druženje

komunikacije

menza

parkiriščakongresna

dvoranaparkirišča

TP

parkiriščauniverza

študentskisvet

čajne kuhinje

menza

laboratoriji

delavnice

pisarne

kongresnadvorana

parkiriščaobiskovalci

TP - TEHNOLOŠKI PARK

SKUPNI PROSTORI

PARKIRIŠČA

UNIVERZA


Prostorske potrebe univerze v Novi Gorici in določitev velikosti univerzitetnega kampusaPravilnikov o načrtovanju visokošolskih ustanov obstaja v svetu sorazmerno malo, saj so prostorske potrebe v veliki meri odvisne od potreb posamezne ustanove in različnih metod pedagoškega dela, ki se jih poslužujejo. Prav s tega vidika je določitev prostorskih potreb univerzitetnega središča, ki naj bi se gradil v Novi Gorici sorazmerno težka, brez sodelovanja zaposlenih na fakultetah. Pri določanju prostorskih potreb posameznih fakultet smo se zato osredotočili na trenutne prostorske potrebe univer-ze in načrtovanje odprtega aditivnega sistema, ki lahko vključuje bodočo rast. Da bi to dosegli smo se posluževali dveh virov:

• Pravilnika, ki je bil napisan v 70-h v Veliki Brita-niji za potrebe načrtovanja tamkajšnjih univer-zitetnih centrov (Campus Planning and Design; Schmertz, Mildred F.; 1972).

• Analize trenutnih študijskih programov, ki jih izvaja univerza v Novi Gorici, na podlagi katere smo določili.

Analiza programa Univerze v Novi GoriciVisoko šolstvo se je v Novi Gorici začelo intenzivne-je razvijati 24. septembra 1995, ko je bila na pobudo Inštituta Jožef Štefan in takratnega vodstva občine Nova Gorica ustanovljena Fakulteta za znanosti o okolju, prva mednarodna podiplomska šola v Sloveniji in predhodnica današnje Univerze v Novi Gorici. Uvedba tega študijskega programa kot tudi vseh tistih, ki so se univerzi počasi priključevali v naslednjih letih, je bila tesno povezana z osnovnimi razvojnimi usmeritvami institucije. Ta se tako v razi-skovalni kot tudi v izobraževalni dejavnosti usmerja predvsem v aktualna področja, ki v Sloveniji niso zadostno pokrita. Od ostalih visokošolskih ustanov pri nas pa se je že od samega začetka razlikovala tudi po tako imenovanem frankofonskem modelu poučevanja, ki temelji na samostojnem raziskoval-nem delu študentov, pedagoško delo pa poteka predvsem kot navezava na le to. Posledično se je izoblikoval tudi model poučevanja, v katerem je

razmerje med številom študentov in številom pro-fesorjev izjemno ugodno, saj na enega profesorja pride le pet študentov. Zaradi tega lahko študentje v sodelovanju z mentorji že med študijem lažje uve-ljavijo individualne strokovne interese.

Študijski programi so moderni in interdisciplinarni, kar zagotavlja izjemno visoko stopnjo zaposljivosti diplomantov (95 % v enem letu po diplomi). Te-sna povezava študijskih programov z raziskovalno dejavnostjo na univerzi in z razvojnimi oddelki v industriji študentom omogoča, da se zelo zgo-daj seznanijo s praktičnim delom, kar je posebej pomembno za hitro vključevanje v delovni proces. Univerza v sodelovanju s tujimi visokošolskimi ustanovami tudi pripravlja skupne študijske progra-me.

Študijski programi trenutno potekajo v Gorici (Italija) v Križni ulici, kjer poteka študijski program s področja okolja. V Ajdovščini poteka učni proces Fakultete za aplikativno naravoslovje in Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo. Ostale smeri se izvajajo v Novi Gorici, kjer se še najbolj čuti pro-storska stiska.

FAKULTETA ZA APLIKATIVNO NARAVOSLOVJE

• Študijski program prve stopnje Inženirska fizika

• Študijski program druge stopnje Eksperimental-na fizika

FAKULTETA ZA HUMANISTIKO

• Študijski programi prve stopnje Slovenistika

• Študijski programi prve stopnje Kulturna zgo-dovina

• Študijski programi druge stopnje Slovenistika, smer Jezikoslovje

• Študijski programi druge stopnje Slovenistika, smer Literarne vede

• Študijski programi druge stopnje Kulturna zgo-dovina

• Študijski programi druge stopnje Migracije in medkulturni odnosi

FAKULTETA ZA ZNANOSTI O OKOLJU

• Študijski program prve stopnje Okolje

• Študijski program druge stopnje Okolje

• Univerzitetni študijski program Okolje

POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA

• visokošolski strokovni študijski program Gospo-darski inženiring (1. stopnja)

• magistrski študijski program Gospodarski inže-niring (2. stopnja)

VISOKA ŠOLA ZA UMETNOST

• Digitalne umetnosti in praks

VISOKA ŠOLA ZA VINOGRADNIŠTVO IN VINAR-STVO

• Študijski program prve stopnje Vinogradništvo in vinarstvo

FAKULTETA ZA PODIPLOMSKI ŠTUDIJ

Podiplomski študijski program Ekonomika in tehnike konservatorstva arhitekturne in krajinske dediščine (tretja stopnja)

• Podiplomski študijski program Fizika (tretja stopnja)

• Podiplomski študijski program Interkulturni štu-diji - primerjalni študij idej in kultur

• Podiplomski študijski program Jezikoslovje ( III. stopnja )

• Podiplomski študijski program Karakterizacija materialov

• Podiplomski študijski program Krasoslovje

• Podiplomski študijski program Krasoslovje (tre-tja stopnja)

• Podiplomski študijski program Molekularna ge-netika in biotehnologija (tretja stopnja)

• Podiplomski študijski program Primerjalni študij idej in kultur (tretja stopnja)

• Podiplomski študijski program Znanosti o okolju

• Podiplomski študijski program Znanosti o okolju (tretja stopnja)

Prostorske potrebe


FAKULTETA SMER vpisnih mest v 1.l.

trajanje študija

skupaj šolajočih

predavalnic na študentam2

skupajpredavalnic m2

laboratorijev na študentam2

laboratoriji skuopaj m2

skladišča - shrambe m2

knjižnica m2

pisarne pedagoški kader m2

druženje pedagoški kader m2

pisarne administracija m2

Skupajm2

FAKULTETA ZA APLIKATIVNO NARAVOSLOVJE inženirska fizika (1.st) 40 3 120 1.9 228 4.9 588 30 150 540 22.8 160Eksperimentalna fizika (2.st) 30 2 60 1.9 114 4.9 294 15 75 270 11.4Fizika 20 3 60 1.9 114 13.8 828 15 75 270 11.4Karakterizacija materlov 20 4 80 1.9 152 13.8 1104 20 100 360 15.2

FAKULTETA ZA HUMANISTKO Slovenistka (1.st) 30 3 90 1.9 171 0.8 72 22.5 112.5 139.5 17.1 250Slovenistka (2.st) 30 2 60 1.9 114 0.8 48 15 75 93 11.4Kulturna zgodovna (1.st) 40 3 120 1.9 228 0.8 96 30 150 186 22.8Kulturna zgodovna (2.st) 30 2 60 1.9 114 0.8 48 15 75 93 11.4Migracije in medkulturni odnosi (2.st) 25 2 50 1.9 95 0.8 40 12.5 62.5 77.5 9.5Jezikoslovje 20 3 60 1.9 114 0.8 48 15 75 93 11.4Primerjalni študij idej in kultur 20 3 60 1.9 114 0.8 48 15 75 93 11.4

FAKULTETA ZA ZNANOST O OKOLJU Okolje (1.st) 40 3 120 1.9 228 4.9 588 30 150 540 22.8 200Okolje (2.st) 30 2 60 1.9 114 4.9 294 15 75 270 11.4Okolje (Univerzitetna smer) 40 4 160 1.9 304 4.9 784 40 200 720 30.4Znanosti o okolju 20 3 60 1.9 114 13.8 828 15 75 270 11.4

POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA Gospodarski inženiring (1.st) 60 3 180 1.9 342 2 360 45 225 279 34.2 120Gospodarski inženiring (2.st) 30 2 60 1.9 114 2 120 15 75 93 11.4

FAKULTETA ZA PODIPLOMSKE ŠTUDJE Ekonom. in teh. konzervatorstva v arh. 30 2 60 1.9 114 6.55 393 15 75 270 11.4 82.5Krasoslovje 15 3 45 1.9 85.5 6.55 294.75 11.25 56.25 202.5 8.55Molek. genetka in biotehnologja 20 3 60 1.9 114 15.2 912 15 75 270 11.4

UNVERZA V NOVI GORCI 1625 3486.5 18106 458.75 2293.75 5897.5 348.65 917.5 28022.2

KOMUNIKACIJE predavalnice 1543,75 laboratoriji 3828,45 pisarne 1538,85 6911

PARKIRNA MESTA 1PM na 3 študente 536,25 1PM na zaposlenega na univerzi 221 828

JEDILNICA 0,2m2 površine jedilnice na študenta 325 367

KUHINJA 0,17m2 kuhinje na študenta (1 glavni obrok na dan) 276,25 311.95

DRUŽENJE ŠTUDENTI 0,7m2 prostorov za druženje na študenta 1137,5 1137,5

ŠTUDENTSKI SVET 0.15m2 površin za študentski svet na štedenta 243,75 275.25

ŠPORT 0.47m2 športnih površin na študenta 763.75

SKUPAJ 34034,8




FAKULTETA ZA ZNANOST O OKOLJU

POSLOVNO/TEHNISKA FAKULTETA

ADMINISTRACIJA

JEDILNICAKUHINJADRUŽENJE - ŠTUDENTI

ŠTUDENTSKI SVETKONGRESNA DVORANA ŠPOR

KOMUNIKACIJE

FAKULTETA ZA PODIPLOMSKE ŠTUDIJE

PRIROČNA SKLADIŠČAKNJIŽNICE

SANITARIJEDRUŽENJE PEDAGOŠKI KADER

JAVNI SKUPNI DEL

POSAMEZNE UNIVERZITETNE STAVBE

Združevanje programov po sklopih


Aksonometrični in shematski prikaz

nizanja programov

širitev obstoječe poslovno tehnološke cone Solkan

FAKULTETA ZA PODIPLOMSKE ŠTUDIJE

POSLOVNO TEHNIČNA FAKULTETA



FAKULTETA ZA ZNANOST O OKOLJU

SKUPNI PROSTORI: Lokali - storitve

SKUPNI PROSTORI: Konferenčna dvorana

OVREDNOTENJE OBSTOJEČEGA STAVBNEGA FONDA

VSTAVLJANJE NOVIH VEBIN NA IZPRAZNJENA ZEMLJIŠČA IN STAVBE

rušitev

preureditev

brez posegov

Ponovna uporaba razpložljivega stavbnega fonda na lokaciji z vstavljanjam novih vsebin


Poleg nove mreže cest, kolesarskih poti in peš površin naj bi celotno območje povezala tudi novo omrežje dvoetažnih transparentnih povezovalnih sklopov, s katerim bi povezali posamezne stavbe, tako obstoječe kot novogradnje, v odprto struktu-ro med seboj povezanih prosto stoječih objektov v zelenju. Hodniki naj bi služili razvoju glavnega infrastrukturno komunikacijskega omrežja, gostili pa naj bi tudi vse servisne in skupne prostori, kot so razni kioski, fotokopirnice, čajne kuhinje, študenstki bari, razstavni panoji, IT točke, sejne sobe,... Mreža bi tako prevzela povezovalno vlogo med gospo-darstvom in univerzo, kot odprt prostor druženja, neformalnih interakcij in izmenjav.

Novozgrajeni objekti gostijo prostore univerze, raziskovalnih inštitutov in večji večnamenski kongre-sno tržni objekt ob Prvomajski Ulici. V svoji zunanji podobi in konstrukcijski zasnovi novogradnje po-snemajo obstoječo industrijsko dediščino območja. Stavbe so oblikovane kot večje industrijske zgradbe z lomljeno streho oziroma dvokapno streho, notra-nji prostor so v osnovi oblikovani kot samostojne enote, ki se pregrajujejo z lahkimi suhomontažnimi predelnimi stenami in lahko gostijo različne razpore-ditve in se tako skozi čas prilagajajo potrebam uni-verze.Knjižnice posameznih fakultet so oblikovane kot večji členjeni dvoetažni prostori z lomljeno stre-ho. Notranjost se deli na vhodni del, ki je oblikovan kot odprt dvoetažni prostor, in del, ki se deli v dve etaži, gornjega, ki je svetlejši in je zato namenjen čitalnicam, in spodnjega, ki je nekoliko manj svetel in je zato primernejši za knjižne police.

Industrijske objekte na območju smo v večji meri ohranili. Široki razponi in visoke svetle višine v notranjosti hal je možno preurediti bodisi v nove proizvodne obrate, ali pa, s pomočjo lahke jekle-ne montažne konstrukcije, notranjost razčleniti v dvoetažni niz laboratorijskih in pisarniških prostorov. Osvetljevanje prostorov v notranjosti smo predvideli s pomočjo naravne zenitalne svetlobe

Za potrebe stoječega prometa smo predvideli gra-dnjo petih parkirnih hiš, ki so smiselno razporejene po celotnem območju centra in imajo kapaciteto 2074 parkirnih mest. Podobno kot ostale stavbe smo tudi parkirne hiše navezali na mrežo hodnikov, preko katerih so urejeni dostopi do posameznih parkirnih etaž.

Trenutno je območje kjer nameravamo izgraditi nov univerzitetno poslovni center razdeljen med lastni-ko. V ta namen smo projekt razdelili v več faz. S tem smo želeli olajšali predvsem stroškovno in organiza-cijsko plat projekta.

Arhitek-turna

zasnova


VELIKAPREDAVALNICA

MALAPREDAVALNICA

LABORATORIJ

PISARNE

PROIZVODNJA

PISARNE

LABORATORIJ

PISARNE

TLORIS PREREZ

PROSTORI UNIVERZEVSTAVLJANJE NOVIH PROGRAMOVV OBSTOJEČE STRUKTURE

WC

SEJNA SOBA

GARDEROBA

PRIROČNO SKLADIŠČE

SKUPNI PROSTORI - HODNIK

KIOSK - FOTOKOPIRNICA

KAVARNA

IT TOČKA

VHOD

STOPNICE, DVIGALO

TLORIS PREREZTLORIS PREREZ

PREDAVALNICAENOSMERNADOSTOPNA RAMPA

PRKIRNIPROSTORI

TLORIS PREREZ

PROSTORI UNIVERZEPROSTORI UNIVERZE

Skupni prostori - hodnik

Vnašanje novih vsebin v obstoječe objekte

Prostori univerze

tloris prerez tloris prerez tloris prerez

vhod - vratarnica

vertikalne komunikacije

WC

garderoba

priročno skladišče

sejna soba

kiosk - fotokopirnica

čajna kuhinja z prostori za druženje

IT točka

proizvodnja

laboratoriji 1

laboratoriji 2

pisarna 1

velika predavalnica

predavalnica

mala predavalnica

seminar

VELIKAPREDAVALNICA

MALAPREDAVALNICA

LABORATORIJ

PISARNE

PROIZVODNJA

PISARNE

LABORATORIJ

PISARNE

TLORIS PREREZ


WC

SEJNA SOBA

GARDEROBA




KAVARNA

IT TOČKA

VHOD

STOPNICE, DVIGALO



PRKIRNIPROSTORI

TLORIS PREREZ


VELIKAPREDAVALNICA

MALAPREDAVALNICA

LABORATORIJ

PISARNE

PROIZVODNJA

PISARNE

LABORATORIJ

PISARNE

TLORIS PREREZ


WC

SEJNA SOBA

GARDEROBA




KAVARNA

IT TOČKA

VHOD

STOPNICE, DVIGALO



PRKIRNIPROSTORI

TLORIS PREREZ


VELIKAPREDAVALNICA

MALAPREDAVALNICA

LABORATORIJ

PISARNE

PROIZVODNJA

PISARNE

LABORATORIJ

PISARNE

TLORIS PREREZ


WC

SEJNA SOBA

GARDEROBA




KAVARNA

IT TOČKA

VHOD

STOPNICE, DVIGALO



PRKIRNIPROSTORI

TLORIS PREREZ

PROSTORI UNIVERZEPROSTORI UNIVERZEVELIKAPREDAVALNICA

MALAPREDAVALNICA

LABORATORIJ

PISARNE

PROIZVODNJA

PISARNE

LABORATORIJ

PISARNE

TLORIS PREREZ


WC

SEJNA SOBA

GARDEROBA




KAVARNA

IT TOČKA

VHOD

STOPNICE, DVIGALO



PRKIRNIPROSTORI

TLORIS PREREZ


VELIKAPREDAVALNICA

MALAPREDAVALNICA

LABORATORIJ

PISARNE

PROIZVODNJA

PISARNE

LABORATORIJ

PISARNE

TLORIS PREREZ


WC

SEJNA SOBA

GARDEROBA




KAVARNA

IT TOČKA

VHOD

STOPNICE, DVIGALO



PRKIRNIPROSTORI

TLORIS PREREZ


VELIKAPREDAVALNICA

MALAPREDAVALNICA

LABORATORIJ

PISARNE

PROIZVODNJA

PISARNE

LABORATORIJ

PISARNE

TLORIS PREREZ


WC

SEJNA SOBA

GARDEROBA




KAVARNA

IT TOČKA

VHOD

STOPNICE, DVIGALO



PRKIRNIPROSTORI

TLORIS PREREZ


Parkirne hiše

tloris prerez

enosmerna dovozna rampa

parkirni prostori

VELIKAPREDAVALNICA

MALAPREDAVALNICA

LABORATORIJ

PISARNE

PROIZVODNJA

PISARNE

LABORATORIJ

PISARNE

TLORIS PREREZ


WC

SEJNA SOBA

GARDEROBA




KAVARNA

IT TOČKA

VHOD

STOPNICE, DVIGALO



PRKIRNIPROSTORI

TLORIS PREREZ


VELIKAPREDAVALNICA

MALAPREDAVALNICA

LABORATORIJ

PISARNE

PROIZVODNJA

PISARNE

LABORATORIJ

PISARNE

TLORIS PREREZ


WC

SEJNA SOBA

GARDEROBA




KAVARNA

IT TOČKA

VHOD

STOPNICE, DVIGALO



PRKIRNIPROSTORI

TLORIS PREREZ


VELIKAPREDAVALNICA

MALAPREDAVALNICA

LABORATORIJ

PISARNE

PROIZVODNJA

PISARNE

LABORATORIJ

PISARNE

TLORIS PREREZ


WC

SEJNA SOBA

GARDEROBA




KAVARNA

IT TOČKA

VHOD

STOPNICE, DVIGALO



PRKIRNIPROSTORI

TLORIS PREREZ


VELIKAPREDAVALNICA

MALAPREDAVALNICA

LABORATORIJ

PISARNE

PROIZVODNJA

PISARNE

LABORATORIJ

PISARNE

TLORIS PREREZ


WC

SEJNA SOBA

GARDEROBA




KAVARNA

IT TOČKA

VHOD

STOPNICE, DVIGALO



PRKIRNIPROSTORI

TLORIS PREREZ


VELIKAPREDAVALNICA

MALAPREDAVALNICA

LABORATORIJ

PISARNE

PROIZVODNJA

PISARNE

LABORATORIJ

PISARNE

TLORIS PREREZ


WC

SEJNA SOBA

GARDEROBA




KAVARNA

IT TOČKA

VHOD

STOPNICE, DVIGALO



PRKIRNIPROSTORI

TLORIS PREREZ


VELIKAPREDAVALNICA

MALAPREDAVALNICA

LABORATORIJ

PISARNE

PROIZVODNJA

PISARNE

LABORATORIJ

PISARNE

TLORIS PREREZ


WC

SEJNA SOBA

GARDEROBA




KAVARNA

IT TOČKA

VHOD

STOPNICE, DVIGALO



PRKIRNIPROSTORI

TLORIS PREREZ


VELIKAPREDAVALNICA

MALAPREDAVALNICA

LABORATORIJ

PISARNE

PROIZVODNJA

PISARNE

LABORATORIJ

PISARNE

TLORIS PREREZ


WC

SEJNA SOBA

GARDEROBA




KAVARNA

IT TOČKA

VHOD

STOPNICE, DVIGALO



PRKIRNIPROSTORI

TLORIS PREREZ


VELIKAPREDAVALNICA

MALAPREDAVALNICA

LABORATORIJ

PISARNE

PROIZVODNJA

PISARNE

LABORATORIJ

PISARNE

TLORIS PREREZ


WC

SEJNA SOBA

GARDEROBA




KAVARNA

IT TOČKA

VHOD

STOPNICE, DVIGALO



PRKIRNIPROSTORI

TLORIS PREREZ


VELIKAPREDAVALNICA

MALAPREDAVALNICA

LABORATORIJ

PISARNE

PROIZVODNJA

PISARNE

LABORATORIJ

PISARNE

TLORIS PREREZ


WC

SEJNA SOBA

GARDEROBA




KAVARNA

IT TOČKA

VHOD

STOPNICE, DVIGALO



PRKIRNIPROSTORI

TLORIS PREREZ


VELIKAPREDAVALNICA

MALAPREDAVALNICA

LABORATORIJ

PISARNE

PROIZVODNJA

PISARNE

LABORATORIJ

PISARNE

TLORIS PREREZ


WC

SEJNA SOBA

GARDEROBA




KAVARNA

IT TOČKA

VHOD

STOPNICE, DVIGALO



PRKIRNIPROSTORI

TLORIS PREREZ


VELIKAPREDAVALNICA

MALAPREDAVALNICA

LABORATORIJ

PISARNE

PROIZVODNJA

PISARNE

LABORATORIJ

PISARNE

TLORIS PREREZ


WC

SEJNA SOBA

GARDEROBA




KAVARNA

IT TOČKA

VHOD

STOPNICE, DVIGALO



PRKIRNIPROSTORI

TLORIS PREREZ


VELIKAPREDAVALNICA

MALAPREDAVALNICA

LABORATORIJ

PISARNE

PROIZVODNJA

PISARNE

LABORATORIJ

PISARNE

TLORIS PREREZ


WC

SEJNA SOBA

GARDEROBA




KAVARNA

IT TOČKA

VHOD

STOPNICE, DVIGALO



PRKIRNIPROSTORI

TLORIS PREREZ


VELIKAPREDAVALNICA

MALAPREDAVALNICA

LABORATORIJ

PISARNE

PROIZVODNJA

PISARNE

LABORATORIJ

PISARNE

TLORIS PREREZ


WC

SEJNA SOBA

GARDEROBA




KAVARNA

IT TOČKA

VHOD

STOPNICE, DVIGALO



PRKIRNIPROSTORI

TLORIS PREREZ


VELIKAPREDAVALNICA

MALAPREDAVALNICA

LABORATORIJ

PISARNE

PROIZVODNJA

PISARNE

LABORATORIJ

PISARNE

TLORIS PREREZ


WC

SEJNA SOBA

GARDEROBA




KAVARNA

IT TOČKA

VHOD

STOPNICE, DVIGALO



PRKIRNIPROSTORI

TLORIS PREREZ


VELIKAPREDAVALNICA

MALAPREDAVALNICA

LABORATORIJ

PISARNE

PROIZVODNJA

PISARNE

LABORATORIJ

PISARNE

TLORIS PREREZ


WC

SEJNA SOBA

GARDEROBA




KAVARNA

IT TOČKA

VHOD

STOPNICE, DVIGALO



PRKIRNIPROSTORI

TLORIS PREREZ


VELIKAPREDAVALNICA

MALAPREDAVALNICA

LABORATORIJ

PISARNE

PROIZVODNJA

PISARNE

LABORATORIJ

PISARNE

TLORIS PREREZ


WC

SEJNA SOBA

GARDEROBA




KAVARNA

IT TOČKA

VHOD

STOPNICE, DVIGALO



PRKIRNIPROSTORI

TLORIS PREREZ


VELIKAPREDAVALNICA

MALAPREDAVALNICA

LABORATORIJ

PISARNE

PROIZVODNJA

PISARNE

LABORATORIJ

PISARNE

TLORIS PREREZ


WC

SEJNA SOBA

GARDEROBA




KAVARNA

IT TOČKA

VHOD

STOPNICE, DVIGALO



PRKIRNIPROSTORI

TLORIS PREREZ


VELIKAPREDAVALNICA

MALAPREDAVALNICA

LABORATORIJ

PISARNE

PROIZVODNJA

PISARNE

LABORATORIJ

PISARNE

TLORIS PREREZ


WC

SEJNA SOBA

GARDEROBA




KAVARNA

IT TOČKA

VHOD

STOPNICE, DVIGALO



PRKIRNIPROSTORI

TLORIS PREREZ


VELIKAPREDAVALNICA

MALAPREDAVALNICA

LABORATORIJ

PISARNE

PROIZVODNJA

PISARNE

LABORATORIJ

PISARNE

TLORIS PREREZ


WC

SEJNA SOBA

GARDEROBA




KAVARNA

IT TOČKA

VHOD

STOPNICE, DVIGALO



PRKIRNIPROSTORI

TLORIS PREREZ


VELIKAPREDAVALNICA

MALAPREDAVALNICA

LABORATORIJ

PISARNE

PROIZVODNJA

PISARNE

LABORATORIJ

PISARNE

TLORIS PREREZ


WC

SEJNA SOBA

GARDEROBA




KAVARNA

IT TOČKA

VHOD

STOPNICE, DVIGALO



PRKIRNIPROSTORI

TLORIS PREREZ


VELIKAPREDAVALNICA

MALAPREDAVALNICA

LABORATORIJ

PISARNE

PROIZVODNJA

PISARNE

LABORATORIJ

PISARNE

TLORIS PREREZ


WC

SEJNA SOBA

GARDEROBA




KAVARNA

IT TOČKA

VHOD

STOPNICE, DVIGALO



PRKIRNIPROSTORI

TLORIS PREREZ


laboratorij z pisalnim kotom

laboratorij

pisarne

knjižnica

čitalnica

VELIKAPREDAVALNICA

MALAPREDAVALNICA

LABORATORIJ

PISARNE

PROIZVODNJA

PISARNE

LABORATORIJ

PISARNE

TLORIS PREREZ


WC

SEJNA SOBA

GARDEROBA




KAVARNA

IT TOČKA

VHOD

STOPNICE, DVIGALO



PRKIRNIPROSTORI

TLORIS PREREZ


pisarna 2



12

3

4

5

6

98

7

10 11

13

12

Grafične priloge

Situacija M 1:2000S

obravnavano območje

1 - pokriti trg (steklena streha na jeklenem paličju)

2 - parkirna hiša z lokali v parterju (291 p. m.)3 - rekreacjske površine (odbojka)4 - rekreacjske površine (skatepark)5 - parkirna hiša (325 p. m.)6 - postajališče primestne železnice

(igrišči za tenis na strehi)7 - rekreacjske površine (košarka)8 - parkirna hiša (112 p. m.)9 - postajališče primestne železnice

(košarkaško igrišče na strehi)10 - železniški podhod s postajališkimi peroni 11 - železniški podhod12 - mostovna13 - parkirna hiša (826 p. m.)

SHEMA POŽARNIH POTI

0 10m 100m

Dostop z gasilskim vozilom je do posameznih stavb omogočen po omrežju peš in kolesarskih poti, ki so urejene skozi celotno območje univerzitetnega pola.

Objekti z tlorisno površino med 600 m2 in 6000 m2 imajo omogo-čan dostop z gasilskim vozilom do najmanj ene stranice objekta in najmanj eno delovno površino za intervencijo. Objekti z večjo tlorisno površino pa imajo zagotovljen dostop do najmanj dveh stranic objekta in najmanj dve delovni površini za intervencijo.

Posamezni univerzitetni in poslovni objekti so organizirani kot in-dividualni požarni sektorji. Požrane poti so po kompleksu ureje-ne skozi glavni povezovalni hodnik in zunanjih odprtih hodnikih.

Odvod toplote in dima sta urejena na naraven način s pomočjo okenskih odprtin v strehi. Ta so povezana z požarnimi detektorji in se v primeru požara avtomatično odprejo. Spodnje nadstropje v povezovalnih glavnih hodnikih, ki se koristijo tudi kot evakua-cijske poti se odpirajo po celotnem obodu fasadnega pasu.

V objektih je nameščen tudi avtomatski protipožarni brizgalni sistem (šprinkler), ki se napaja s pomočjo podzemnih bazenov z meteorno vodo.


A-A

B-B

C-C

D-D

Prečni prerezi M 1:1000

VOLVO XC90VOLVO XC90


VOLVO XC90VOLVO XC90


Vzdolžni prerezi M 1:1000

E-E

F-F

G-G

H-H


+0.10

7.60

7.60

7.60

7.60 8.00

8.00

8.00

8.00

2.55 2.90

0.407.69

0.407.69

0.407.69

0.407.69

0.407.69

0.407.69

0.408.09 8.09 8.09 8.09 8.09 8.09 16.40

0.40

7.60

0.40

7.60

0.40

7.60

0.40

7.60

0.40

8.00

8.00

8.00

8.00

2.55 2.90

0.30

0.407.69

0.407.69

0.407.69

0.407.69

0.407.69

0.407.69

0.408.09 8.09 8.09 8.09 8.09 8.09 3.54 4.00

0.46 0.46

0.233.31

0.23 0.233.31

4.00 3.54

3.770.23

3.770.23

0.40

0.40

0.40

0.40

0.40

0.30

+0.10+0.10 +5.10+5.10

+5.10

+5.10

A-A

B-BB-B

A-A

ZZZ AAAA BBBB CCCC DDDD EEEE FFFF GGGG HHHH ZZZ AAAA BBBB CCCC DDDD EEEE FFFF GGGG HHHH

22

23

24

25

26

22

23

24

25

26

2 3 2 4 2

5 7

1

1 - požarno stopnišče2 - laboratorijske površine3 - pisarne pedagoškikader

6

S4 - predavalnica5 - skupni prostori - mize6 - skupni prostori - čajna kuhinja

7 - vetrolov

Tloris pritličje M 1:200


+0.10

7.60

7.60

7.60

7.60 8.00

8.00

8.00

8.00

2.55 2.90

0.407.69

0.407.69

0.407.69

0.407.69

0.407.69

0.407.69

0.408.09 8.09 8.09 8.09 8.09 8.09 16.40

0.40

7.60

0.40

7.60

0.40

7.60

0.40

7.60

0.40

8.00

8.00

8.00

8.00

2.55 2.90

0.30

0.407.69

0.407.69

0.407.69

0.407.69

0.407.69

0.407.69

0.408.09 8.09 8.09 8.09 8.09 8.09 3.54 4.00

0.46 0.46

0.233.31

0.23 0.233.31

4.00 3.54

3.770.23

3.770.23

0.40

0.40

0.40

0.40

0.40

0.30

+0.10+0.10 +5.10+5.10

+5.10

+5.10

A-A

B-BB-B

A-A

ZZZ AAAA BBBB CCCC DDDD EEEE FFFF GGGG HHHH ZZZ AAAA BBBB CCCC DDDD EEEE FFFF GGGG HHHH

22

23

24

25

26

22

23

24

25

26

Tloris nadstropje M 1:200

2 3 2 4 2

4 6

1

5

S1 - požarno stopnišče2 - laboratorijske površine3 - pisarne pedagoški kader

4 - dvoetažni prostor5 - povezovalni balkon6 - povezovalni most


+13.20

+8.50

+5.00

±0.00+0.10

±0.35

+13.20

+8.50

±0.00+0.10

±0.35

±4.50

+5.00

±4.50

22°

68°

Podzemni požarni bazeni se napajajo z meteorno vodo. Z njmi se napaja av-tomatski protipožarni brizgalni sistem (šprinkler), služijo pa tudi za napajanje kotličkov v sanitarijah

Zunanje vodne površine se prav tako napajajo s pomočjo meteorne vode in poleg zagotavljanja ustreznejše mikro klime v vročih poletnih mesecih, lahko služijo tudi kot dodaten vir vode v pri-meru požara

Naklon sonca v času zimskega in poletnega solsticija.

Južna, vzhodna in zahodna pročelja zgor-njih etaž imajo za potrebe senčenja fiksi-rane zunanje nepremične horizontalne bri-soleje. Spodnje etaže zaradi nizke goste tipologije niso izpostavljene nizkemu son-cu. Dodatno senčenje spodnjih etaž zago-tavljamo z notranjimi senčili.

Prerez A-A M 1:200

Strehe imajo 30º naklon, saj je to naj-ustreznejši naklon za postavitev foto-voltaičnih panelov v tem delu Slovenije. Fotovoltaični paneli služijo kot glavni vir električne energije v zgradbah, hkrati pa z odprodajo odvečne elektrike na trgu pripomorejo k amortizciji stroškov uni-verzitetnega centra

Shema energetske zasnove


+13.20

+8.50

+5.00

±0.00+0.10

±0.35

+13.20

+8.50

±0.00+0.10

±0.35

±4.50

+5.00

±4.50

UNG FOTOVOLTAIČNA STREHA• površina foto. modulov: 25.000 m2

• naklon strehe: 30º• 1 kW moči 7m2 strehe• Instalirana moč: 3570 kW• LENA PROIZVODNJA: 3749 MWH

(v povprečju sončne elektrarne na kW instalirane moči proizvedejo 1050 kWh)

• kar zadošča za 937 gospodinjstev (povprečno Slovensko gospodinjstvo porabi 4000kWh na leto)

HE AJBA• Vodotok: Soča• Srednji pretok: 2,5 m3/s• Bruto padec: od 10,2 do 11,7 m• Istalirana moč: 0,250 MW• Letna proizvodnja: 1400 MWH

2.5 x več

Letni globalni obsev na osnovi desetletnih meritev direktne in difuzne osončenosti ter trajanja sonče-vega obseva v Sloveniji.

Vir: Internet http://www.razvojkrasa.si/640/popup.html

Geografska razporeditev najugodnejšega naklona

Vir: Internet http://www.razvojkrasa.si/si/energija/85/article.html

postavitev fotovoltaičnih modulov

Prerez B-B M 1:200

0 100m


Pri načrtovanju zunanjega izgleda novega univer-zitetne stavbe na območju industrijske cone ob severni železniški postaji, smo se zgledovaki zlasti po kvalitetni industrijski gradnji v in okoli Gorice Fasadni pas se prilagaja programu v notranjosti objektov. V grobem pa se deli na dve sestavi: pritli-čje je oblečeno v prefabricirane betonske pločšče in vertikalno členjene steklene površine; fasada v nadstropju pa je oblečena v lahke montažne fasa-dne panele, horizontalno členjene okenske površine in vlečenih jeklenih profilov za senčenje. V grobem lahko sestavo fasade delimo v tri sloje:

PROSOJNI SLOJ - ki se deli na vertikalno členjene steklene površine v pritličju, ki omogočajo lahek prehod med zunanjostjo in notranjostjo objekta in horizontalno členjene okenske površine v nadstro-pju;

NEPROSOJNI SLOJ - sestavljajo ga prefabricirani betonski fasadni paneli v pritličju in barvani vertikal-no členjeni lahki, montažni fasadni paneli v nadstro-pju; vsaka fakulteta ima svojo barvo, fasadni paneli v nadstropju pa so obarvane na podlagi tega;

ZRAČNI SLOJ - je sestavljen iz lahkih panelov vle-čenih jeklenih profilov - brisolejev in ga lahko upo-rabljamo bodisi samostojno, ali pa kot predfasada večjih prosojnih površin, za senčenje notranjosti

Strešna kritina je sestavljena iz istih materialov in barve, kot je sestava v nadstropju stavbe. Na južnih kapih so nameščeni fotovoltaični moduli. Naklon tako dvokapnih kot tudi lomljenih strehe pa je 30˚, kot najprimernejši naklon za fotovoltaične module.

Strehe in fasadni

pas

REFERENCE FASADNI OVOJ:

Gino Valle, Sedež podjetja Zanussi; Porcia di Pordenone vir: filkr.com

Gino Valle; Obrat podjetja Fantoni; Osopo, Udine vir: filkr.com

SaVin SeVer; Tiskarna Grafika Soča; Nova Goricavir: lasten arhiv

KonstrukcijaObjekti centra so zasnovani podobno kot indu-strijske zgradbe iz tipiziranih montažnih gradbenih sistemov, ki omogočajo hitro in nezahtevno gradnjo s serijskimi elementi stropnih in fasadnih plošč. No-silna struktura je iz prefabricirane armirano betonske skeletne konstrukcije po sistemu Primorje. Fasadni ovoj sestavljajo beprefabricirani betonski fasadni paneli in lahke, montažne fasadne plošče na jekleni podkonstrukciji. Vsi objekti so temeljeni z mikro-armirano temeljno ploščo 45cm. Podpore so na temeljno ploščo pritrjene s pomočjo stebrnih čevljev po sistemu PEIKKO. Zunanji povezovalni so sesta-vljeni na podoben način, razen delov, ki so obliko-vani kot mostovi in prečkajo ceste in železnico. Ti imajo tipizirano jekleno konstrukcijo, ki jo sestavljajo vzdolžno povezani jekleni okvirji z nateznimi pre-kladmi, ki nosijo profilirano jekleno pločevino, na ka-teri so sestavi talne in strešne konstrukcije. Obsto-ječe tovarne bodo ohranile originalno konstrukcijo, posamezne vzidave v tovarniške hale bodo iz lahke jeklene konstrukcije.


prefabricirana betonska konstrukcija

montažni fasadni in strešni paneli - Trimo (20cm)

prefabricirane betonske fasadne plošče (5cm)

horizontalna jeklena fasadna podkonstrukcija

horizontalni nepomični brisoleji (10cm)

45cm mikroarmirana betonska plošča

FASADNI PAS M 1:20

POGLED M 1:50



Prostorski prikazi

Univerza v Novi Gorici

Documents

Transcript of Univerza v Novi Gorici