UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA - core.ac.uk · Sodne odločbe Vrhovnega sodišča..... 48 ....
Transcript of UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA - core.ac.uk · Sodne odločbe Vrhovnega sodišča..... 48 ....
UNIVERZA V MARIBORU
PRAVNA FAKULTETA
ANJA FELDA
REVIZIJA KOT IZREDNO PRAVNO
SREDSTVO V PRAKSI VRHOVNEGA
SODIŠČA
Diplomsko delo
Maribor, 2015
UNIVERZA V MARIBORU
PRAVNA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
REVIZIJA KOT IZREDNO PRAVNO
SREDSTVO V PRAKSI VRHOVNEGA
SODIŠČA
Študentka: Anja Felda
Številka indeksa: 71166969
Študijski program: UNI-PRAVO
Študijska smer: Javno pravo
Mentorica: doc. dr. Tjaša Ivanc
Maribor, september 2015
Vsebina
1. UVOD ....................................................................................................................................................1
1.1. Cilji diplomskega dela ....................................................................................................................2
1.2. Predvidene metode diplomskega dela ..........................................................................................3
2. PRAVNA SREDSTVA...............................................................................................................................4
2.1. Redna pravna sredstva ..................................................................................................................6
2.1.1. Pojem in vrste rednih pravnih sredstev .................................................................................6
2.2. Izredna pravna sredstva ................................................................................................................7
2.2.1. Pojem in vrste izrednih pravnih sredstev ...............................................................................7
3. REVIZIJA ............................................................................................................................................ 10
3.1. Pojem in pomen revizije ............................................................................................................. 10
3.2. Dovoljena in dopuščena revizija ter legitimacija za njeno vložitev ............................................ 11
3.2.1. Seštevek vrednosti posameznih zahtevkov ......................................................................... 12
3.3. Revizijski razlogi .......................................................................................................................... 13
3.3.1. Meje preizkusa izpodbijane sodbe ...................................................................................... 14
3.4. Postopek revizije ........................................................................................................................ 15
3.4.1. Razlogi za dopustitev revizije .............................................................................................. 15
3.4.2. Predlog za dopustitev revizije ............................................................................................. 16
3.4.3. Vložitev revizije ................................................................................................................... 19
3.5. Odločanje revizijskega sodišča ................................................................................................... 21
3.6. Revizija zoper sklep .................................................................................................................... 22
3.7. Spremembe revizije z novelo ZPP-D ........................................................................................... 22
4. SODNA PRAKSA VRHOVNEGA DRŽAVNEGA SODIŠČA ....................................................................... 26
4.1. Sodna praksa v povezavi 105a. in 367. člena ZPP ...................................................................... 27
4.1.1. Sklep II DoR 89/2010 ........................................................................................................... 27
4.1.2. Sklep II DoR 26/2009 .......................................................................................................... 28
4.2. Sodna praksa v povezavi 374. in 377. člena ZPP ..................................................................... 29
4.2.1. Sklep II DoR 13/2009 ........................................................................................................... 30
4.2.2. Sklep II DoR 15/2009 ........................................................................................................... 30
4.2.3. Sklep VIII DoR 7/2009 .......................................................................................................... 31
4.3. Sodna praksa v povezavi 367. in 367/4. členom ZPP ................................................................ 32
4.3.1. Sklep II DoR 5/2009 ............................................................................................................. 33
4.3.2. Sklep II DoR 8/2009 ............................................................................................................. 33
4.3.3. Sklep II DoR 42/2009 .......................................................................................................... 34
4.3.4. Sklep II DoR 210/2012 ......................................................................................................... 35
4.4. Sodna praksa v povezavi 367. in 367b. člena ZPP ...................................................................... 36
4.4.1. Sklep II DoR 14/2009 ........................................................................................................... 37
4.4.2. Sklep DoR 18/2009 .............................................................................................................. 37
4.4.3. Sklep II DoR 25/2009 ........................................................................................................... 38
4.5. Sodna praksa v povezavi 367. in 367a. člena ZPP ..................................................................... 39
4.5.1. Sklep III DoR 26/2009 .......................................................................................................... 39
4.5.2. Sklep II DoR 2/2009 ............................................................................................................. 40
4.5.3. Sklep II DoR 16/2009 ........................................................................................................... 41
4.5.4. Sklep II DoR 39/2009 ........................................................................................................... 42
4.5.5. Sklep VIII DoR 2/2009 .......................................................................................................... 42
5. ZAKLJUČEK ......................................................................................................................................... 44
6. LITERATURA IN PRAVNI VIRI .............................................................................................................. 47
6.1. Knjige in članki ............................................................................................................................ 47
6.2. Pravni viri .................................................................................................................................... 47
6.3. Internetni viri .............................................................................................................................. 48
6.4. Sodne odločbe Vrhovnega sodišča ............................................................................................. 48
POVZETEK
V diplomskem delu je predstavljen pojem revizije kot izredno pravno sredstvo, predvsem v
praksi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju Vrhovno sodišče RS). Za
lažje razumevanje je na začetku diplomskega dela opredeljen pojem pravnih sredstev.
Navedena so tudi redna in izredna pravna sredstva in pojasnila, v čem se redna razlikujejo
od izrednih pravnih sredstev.
V drugem delu diplomske naloge se bom osredotočila na pojem revizije, razložila, katere
so funkcije revizije, dotaknila se bom pojmov dopustnosti in dovoljenosti revizije, naštela
bom revizijske razloge in predstavila, kako postopek z revizijo poteka. Osredotočila se
bom tudi na pogoje, ki jih je potrebno izpolnjevati in upoštevati, da se revizija kot izredno
sredstvo lahko uporabi. Poseben poudarek pri obravnavi revizije kot izrednega pravnega
sredstva bom namenila tudi razlagi, zakaj le-ta ni zagotovljena z Ustavo Republike
Slovenije1, ki v 25. členu ureja pravico do pravnega sredstva, ampak marsikdo pozabi, da
ta člen zajema le pritožbo ali drugo (redno) pravno sredstvo. Revizija pa je izredno pravno
sredstvo ravno zato, ker omogoča poseg v pravnomočno odločbo sodišča, pravnomočnost
pa je ustavnopravno varovan institut, ki ga ureja 158. člen Ustave RS, namenjen pa je
varstvu pravnega reda s tem, da izključuje negotovost posameznika glede pravno urejenih
razmerij, da prepreči ponavljanje postopka ter ponovno odločanje v isti zadevi, v kateri gre
za isto stvar in za isto osebo, ne glede na to, ali je bila z odločbo zadeva pravilno rešena.
V nadaljevanju bodo predstavljene tudi spremembe, ki jih je prinesla novela ZPP-D2 iz leta
2008, saj je reforma izrednih pravnih sredstev, revizije in zahteve za varstvo zakonitosti
izhajala iz izhodišča, da mora Vrhovno sodišče RS skrbeti za razvoj in enotnost pravnega
reda na splošno in s tem presegati pomen odločitev v konkretni zadevi.
Zadnji del diplomskega dela bo obravnaval revizijo kot izredno pravno sredstvo v praksi
Vrhovnega sodišča RS, s čimer bo predstavljen postopek in odločanje v zvezi z revizijo.
Menim, da je predstavitev praktičnih primerov za boljše razumevanje samega pojma
1 Ustava Republike Slovenije, Ur.l. RS, št. 33/91, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 25. člen.
2 ZPP-D, Ur. l. št. 45/08 z dne 9. 5. 2008.
revizije kot izrednega pravnega sredstva nujna, saj bom tako najlažje prikazala
kompleksnost ter različnost tega pojma od primera do primera.
KLJUČNE BESEDE : revizija, izredno pravno sredstvo, sodna praksa Vrhovnega
sodišča, Zakon o pravdnem postopku
SUMMARY
I will try to present revision as an extraordinary legal remedy, especially in the praxis of
the Supreme Court, in my final thesis. Because the understanding of certain terms, linked
to revision as an extraordinary legal remedy, is necessary for the understanding of my
thesis, I will begin by explaining the concept of certain legal terms, defining which are
ordinary and which are extraordinary and by explaining the difference between ordinary
and extraordinary legal remedies.
I will concentrate on the concept of revision in the second part of my thesis. I am going to
describe which are the functions of revision and I will write about the concepts of
admissibility and acceptability of revision. I will list the reasons for revision and present
the procedure of revision. I will focus on the terms, which have to be followed and fulfilled
for revision to be used as an extraordinary remedy. I will pay special attention to the
explanation of why revision as an extraordinary legal remedy is not guaranteed by the
Constitution of the Republic of Slovenia, which regulates the right to a legal remedy in
Article 25, but many forget that this article only covers complaints or other (ordinary)
remedies. Revision is an extraordinary legal remedy, because it allows an intervention in
the court's final judgment and the legal effect of the court is a constitutionally protected
institute, governed by Article 158 of the Constitution of the Republic of Slovenia. It is
intended for the protection of the judicial rules in that it excludes the uncertainty of
individuals towards legally regulated relationships and in that it avoids repeating the
procedure and review of the decision in the same case, in which it concerns the same
matter and the same person regardless of whether the matter was properly solved by a
court's decision.
I am also going to mention the changes of revision, which were introduced by the
amendment of the Code of Civil Procedure (ZPP-D) in 2008, since the reform of
extraordinary legal remedies, revisions and the requirements for the protection of legality
arose from the fact that the Supreme court of the Republic of Slovenia has to take care of
the development and the unity of the judicial rules in general and by that overcome the
meaning of decisions in a concrete matter.
I will dedicate the last part of my final thesis to revision as an extraordinary legal remedy
in the praxis of the Supreme Court and in this matter present the procedure and the
decision making regarding revision. I believe that the presentation of actual practical cases
is necessary for the better understanding of the term revision as an extraordinary legal
remedy, in which it enables me to show the complexity and diversity of the term from case
to case.
KEY WORDS: revision, extraordinary legal remedy, praxis of the Supreme Court, The
Civil Procedure Act
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
1
1. UVOD
Revizija je zelo kompleksen pojav. Skozi zgodovino se je pojem revizije spremenil v veliki
meri, saj so se s spremembo zakonov spremenili tudi kriteriji za dopustnost revizije, definicija
revizije in revizija kot pravno sredstvo. V Zakonu o pravdnem postopku iz leta 19573 je bila
revizija namreč opredeljena kot redno pravno sredstvo, danes pa se uvršča med izredna
pravna sredstva. Do leta 1965 je bila revizija dovoljena glede na vrednost spora, v nekaterih
vrstah sporov je bila dovoljena tudi ne glede na vrednost spora. Prav tako je bila dovoljena,
kadar je sodišče spremenilo dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče I. stopnje. Z novelo
ZPP iz leta 19654 je bila revizija dopustna samo, če je sodišče II. stopnje spremenilo dejansko
stanje, revizija pa nikoli ni bila dopustna, če se je presoja opirala izključno na republiški
zakon. Torej je novela ZPP iz leta 1965 izredno skrčila to pravno sredstvo, saj sta odpadli
merili spornega predmeta in pravnega temelja, kot edino merilo za dopustnost revizije pa je
novela ohranila spremembo dejanskega stanja na drugi stopnji z obrazložitvijo, da gre v
takšnem primeru v bistvu za novo sodbo, proti kateri mora biti dovoljeno pravno sredstvo.5
Sprememba ZPP iz leta 19766 pa je revizijo prvič uveljavila kot izredno pravno sredstvo.
Dopustnost revizije je bila odvisna od dveh meril, in sicer od vrednosti spornega predmeta in
pravnega temelja civilnega spora. Tudi ZPP iz leta 19997 je dopustil vložitev revizije pri
določeni vrednosti spornega predmeta in zaradi določenih vrst sporov, in sicer zaradi sporov o
preživljanju, ko je preživnina prvič določena ali je ukinjena; zaradi odškodninskih sporov za
izgubljeno preživljanje zaradi smrti preživljavca, ko je ta odškodnina prvič določena ali
ukinjena; zaradi sporov iz avtorskih pravic, to so spori, ki se nanašajo na varstvo in uporabo
izumov in znakov razlikovanja ali pravico do uporabe firme, in v sporih v zvezi z varstvom
konkurence. Revizijo je obravnaval kot omejeno izredno pravno sredstvo, saj ni bila
dovoljena proti vsem pravnomočnim odločbam, omejena je bila tako glede njene dopustnosti
kot tudi glede razlogov, ki jih je bilo z revizijo mogoče uveljavljati. Kot je bilo že navedeno,
je bila dopustnost odvisna od vrednosti spornega predmeta in pravnega temelja nekaterih
3 Uradni list FLRJ, št. 4/57 in nasl.
4 Vir: www.pf.uni-lj.si/media/izredna.pravna.sredstva.doc, z dne 3. 11. 2014.
5 Prim: Ude L. in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV založba in Uradni list RS, Ljubljana, 2010,
str. 523. 6 Uradni list SFRJ št. 4/77 - 27/90.
7 Uradni list RS, št. 26/99.
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
2
sporov.8 V nadaljevanju pa se bom osredotočila tudi na spremembe, ki jih je predvidel ZPP-D,
hkrati pa se bom dotaknila tudi posledic, ki jih je omenjena novela prinesla.
V svojem diplomskem delu se bom osredotočila na revizijo, kot jo poznamo danes, in jo
predstavila v praksi Vrhovnega sodišča, saj menim, da se vsaka teorija s prakso dopolnjuje in
jo izpopolnjuje. Na začetku diplomskega dela bom predstavila pojem pravnih sredstev, kaj
sploh so, kje in kako so urejena, nato pa jih bom uvrstila med redna in izredna pravna sredstva
in podrobneje predstavila pomen le-teh. V drugem delu diplomske naloge se bom osredotočila
na pojem revizije same in v okviru prakse Vrhovnega sodišča ter kompleksnost tega pojma
tako predstavila tudi z drugega zornega kota. Menim, da je zgolj teorija brez prakse
neizpolnjena in ne more zaživeti v pravem pomenu besede, saj le reševanje primerov in
uporaba zakona v resničnem življenju, dasta teoriji težo, ki je nekaj vredna.
1.1. Cilji diplomskega dela
Cilj diplomskega dela je natančno predstaviti problematiko revizije kot izrednega pravnega
sredstva. Po zakonu je možno pritožbo vložiti zoper vsako prvostopenjsko sodbo, saj je to
pravilo brez izjeme. Konec koncev gre za ustavno pravico, ki je zapisana v 25. členu Ustave
Republike Slovenije. Problem izrednih pravnih sredstev in revizije kot takšne pa je, da se
izredna pravna sredstva lahko vložijo samo proti pravnomočnim sodnim odločbam. Glede na
predhodno opredelitev problematike in upoštevajoč osnovne in glavne cilje predlagane
diplomske naloge nameravam postaviti kot raziskovalni tezi naslednji vprašanji:
1. Ali se revizija v praksi izvaja tako, da dosega namen zakonodajalca?
2. Ali je na novo urejen institut dopuščene revizije v praksi dosegel svoj namen, tj. da
omogoča Vrhovnemu sodišču, da zagotavlja razvoj prava skozi enotno sodno prakso ali pa
pomeni le dejansko onemogočanje dostopa do Vrhovnega sodišča?
8 Ude L. in drugi, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, str. 523.
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
3
1.2. Predvidene metode diplomskega dela
V diplomski nalogi bom ustrezno uporabila več veljavnih znanstvenih metod, ki bodo
privedle do želenih rezultatov raziskovanja in opisovanja, in sicer:
opisna metoda,
primerjalna metoda,
analiza pravnih virov,
metoda deskripcije,
metoda analize,
metoda sinteze.
V teoretičnem delu diplomskega dela bom uporabila opisno oz. deskriptivno metodo, ki
temelji na proučevanju teorije iz domače in tuje literature. S preučevanjem le-te bom
poskusila predstaviti pojem revizije kot izredno pravno sredstvo, kakor je definirano v teoriji,
v nadaljevanju diplomskega dela pa bom predstavila še pojem revizije, kot ga poznamo iz
prakse Vrhovnega sodišča. Z metodo analize bom razčlenila kompleksne miselne tvorbe (npr.
sodbe) na njihove sestavne dele, saj je z raziskovanjem vsakega sestavnega dela posebej
možno znanstveno resnico spoznati na bolj enostaven način. Pomembno vlogo pri pisanju
diplomskega dela bo imela tudi metoda sinteze, pri kateri gre za postopek znanstvenega
raziskovanja in pojasnjevanja stvarnosti s pomočjo združevanja in sestavljanja enostavnih
miselnih tvorb v bolj kompleksne miselne tvorbe. Pri tem sestavljanju in združevanju gre za
iskanje skupnih lastnosti, skupnih elementov, pojavov, procesov, odnosov omenjenih
enostavnih miselnih tvorb.
V drugem delu diplomskega dela se bom posvetila raziskovalnemu procesu, kjer bom z
zbiranjem, analizo in interpretacijo podatkov in razlago sodb Vrhovnega sodišča poskušala
priti do zaključkov. Upam, da bom tako lahko lažje opredelila, če institut revizije v praksi
dosega namen zakonodajalca in predvsem ali novo urejen institut dopuščene revizije iz leta
2008 v praksi dosega svoj namen, tj. da omogoča Vrhovnemu sodišču zagotavljanje razvoja
prava skozi enotno sodno prakso ali pa pomeni le dejansko onemogočanje dostopa do
Vrhovnega sodišča.
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
4
2. PRAVNA SREDSTVA
Pravno sredstvo predstavlja pravno možnost, ki jo ima stranka na voljo, da izpodbija
nezakonite akte, saj se med sodnimi odločbami vedno najdejo tudi takšni, ki so v delu ali v
celoti v nasprotju z zakonom. V takšnem primeru nezadovoljna stranka vloži pravno sredstvo
proti sodni odločbi in jo izpodbija.
Na pomembnost obstoja pravnih sredstev kažejo že temeljna določila Ustave Republike
Slovenije. Šturm je v svojem delu zapisal, da se prav preko pravnih sredstev uresničuje
pravna država.9 Pravica do pravnih sredstev namreč izvira iz načela zakonitosti, ki je zapisan
v 2. členu Ustave RS10
, iz pravice do enakosti pred zakonom, ki je zapisana v 14. členu
Ustave RS in iz načela enakega varstva pravic, ki ga narekuje 22. člen Ustave RS. Ena od
temeljnih ustavnih pravic je namreč, da je vsakemu zagotovljeno enako pravno varstvo
njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi pristojnimi organi. Pomembno pa
je tudi načelo enakega varstva pravic, ki pomeni, da mora biti odločitev organa, ki odloča o
spornem primeru, enaka, kot je bila v drugih primerih.11
Najpomembnejši člen za
razumevanje našega področja je 25. člen Ustave RS, v katerem je vsakomur zagotovljena
pravica do pravnih sredstev zoper odločbe, ki jih izdajo sodišča, državni organi, organi
lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o posameznikovih
pravicah, pravnem interesu ali določajo njihove dolžnosti.
Bistveni namen pravnih sredstev je v omogočanju stranki, da brani svoje interese, saj z
njihovim uveljavljanjem stranka doseže, da oblastni organ ponovno presodi o pravilnosti
odločanja o določeni zadevi.12
Namen pravnih sredstev je omogočiti strankam, da se obrnejo
na višje sodišče zaradi odprave napak pri sojenju in da se z njihovo pomočjo zagotovi enotna
uporaba prava, saj sodišče z izdajo sodbe uporablja in hkrati tolmači zakon, zato je potrebno
enotno reševanje enakih pravnih vprašanj (načelo pravne varnosti).
9 Šturm L. in drugi, Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za državne in evropske študije, Kranj, 2010,
str. 274. 10
Ustava Republike Slovenije, Ur. l. RS, št. 33/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 68/2006, 47/2013. 11
Prim: Cvetko A., Dopuščena revizija, Revija HRM, izdaja 34/2010, april 2010, str. 10. 12
Jerovšek in Kovač v: Šturm L. in drugi, Komentar Ustave Republike Slovenije, 2011, str. 392–393.
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
5
S pomočjo pravnih sredstev se torej izpodbijajo sodne odločbe, zahteva se, da se sodna
odločba razveljavi ali spremeni, tako da se nadomesti z drugo odločbo višjega ali istega
sodišča. Z vložitvijo pravnega sredstva se sproži postopek za odločanje o veljavnosti
izpodbijane odločbe.
»Pri nekaterih pravnih sredstvih (npr. pri pritožbi, reviziji, obnovi potopka) je bolj poudarjen
namen zagotoviti pravilno in zakonito odločbo v konkretnem sporu, pri drugih (npr. pri
zahtevi za varstvo zakonitosti) pa namen zagotoviti enotno uporabo prava.«13
Pravna
sredstva se glede na značilnost delijo na suspenzivna, devolutivna, enostranska in
dvostranska, reformatična in kasatorična, ločimo pa jih tudi glede na to, ali so samostojna ali
nesamostojna pravna sredstva.14
Za lažje razumevanje in razlago bom pojasnila omenjene
pojme.
Prof. dr. Lojze Ude15
jih je v svoji knjigi Civilno procesno pravo podrobno razložil. Pojem
suspenzivnost odloži nastop pravnomočnosti in izvršljivosti. Zapisal je, da je pritožba proti
sodbi vedno suspenzivna, prav tako je pritožba proti sklepu vedno suspenzivna, razen če
Zakon o pravdnem postopku16
(v nadaljevanju ZPP) določa drugače. Navedel pa je, da so vsa
izredna pravna sredstva nesuspenzivna, saj jih upravičenec vlaga po pravnomočni odločbi.
Pojem devolutivnosti pomeni, da o pravnem sredstvu odloča višje sodišče. Pritožba proti
sodbi in pritožba proti sklepu sta devolutivni. Devolutivna izredna pravna sredstva so revizija
in zahteva za varstvo zakonitosti (odloča Vrhovno sodišče RS) ter ustavna pritožba (odloča
Ustavno sodišče). Ostala izredna pravna sredstva so nedevolutivna. Pojem enostranskih in
dvostranskih pravnih sredstev je pojasnil tako, da se pri enostranskem pravnem sredstvu
nasprotniku vlagatelja pravnega sredstva ne omogoči, da se o njem izjavi. Takšna je le
pritožba proti sklepu. Pri dvostranskih pravnih sredstvih imata obe stranki možnost prispevati
gradivo za odločanje o njem. En izvod pravnega sredstva se vroči nasprotniku, ki lahko nanj
odgovori. Takšna so vsa ostala pravna sredstva. Pojma reformatičnosti in kasatoričnosti je
opredelil tako, da pri reformatičnem pravnem sredstvu ima sodišče pooblastilo spremeniti in
13
Ude L., Civilno procesno pravo, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2002, str. 319. 14
Ude L., Civilno procesno pravo, str. 320–323. 15
Ude L., Civilno procesno pravo, str. 319–323. 16
Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. št. 45/08, z dne 9. 5. 2008.
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
6
razveljaviti izpodbijano sodno odločbo, če ugotovi, da so podani razlogi za izpodbijanje – v
tem primeru gre za revizijska (reformatična) pooblastila. Pri kasatoričnem pravnem sredstvu
pa ima sodišče pooblastilo samo razveljaviti (kasirati) izpodbijano sodno odločbo, če ugotovi,
da so podani razlogi za izpodbijanje – kasatorična pooblastila. Pri nas imajo vsa sodišča, ki
odločajo o rednih in izrednih pravnih sredstvih, kasatorična in revizijska pooblastila. Pomen
samostojnih pravnih sredstev je v tem, da jih je možno vložiti brez vložitve drugega pravnega
sredstva. Nesamostojna pravna sredstva pa je možno vložiti le skupaj z drugimi pravnimi
sredstvi.17
Pravna sredstva se tradicionalno delijo na redna in izredna. Najpomembnejša razlika med
rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi je v tem, da se redna pravna sredstva lahko vložijo
proti nepravnomočnim odločbam, izredna pravna sredstva pa proti pravnomočnim sodnim
odločbam. 18
2.1. Redna pravna sredstva
2.1.1. Pojem in vrste rednih pravnih sredstev
Bistvo rednih pravnih sredstev je, da so dovoljena proti nepravnomočnim sodnim odločbam.
To sta po Zakonu o pravdnem postopku19
le:
1. pritožba zoper sodbo,
2. pritožba zoper sklep,
3. po mnenju teoretikov pa tudi ugovor proti plačilnemu nalogu.20
Pritožba zoper sodbo je redno, suspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno
sredstvo. Pritožbeno sodišče ima kasatorična in revizijska pooblastila. Pritožba je dovoljena
zoper vsako sodbo, izdano na I. stopnji.
17
Ude L., Civilno procesno pravo, str. 319–323. 18
Prim: Ude L., Civilno procesno pravo, str. 320. 19
Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 – ZArbit, 45/08, 111/08 – odl. US, 57/09 – odl. US, 12/10 – odl. US, 50/10 – odl. US, 107/10 – odl. US, 75/12 – odl. US, 40/13 – odl. US, 92/13 – odl. US in 10/14 – odl. US. 20
Ude L., Civilno procesno pravo, 2002, str. 319–323.
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
7
Pritožba proti sklepu pa je redno, suspenzivno, devolutivno in enostransko pravno sredstvo
proti sklepu sodišča I. stopnje. Pritožbeno sodišče ima kasatorična in reformatorična
pooblastila.
V običajnih sporih je rok za vložitev pritožbe 15 dni od vročitve prepisa sodbe. Rok 8 dni od
vročitve prepisa sodbe je določen v sporih zaradi motenja posesti, v sporih majhne vrednosti
in gospodarskih sporih.
2.2. Izredna pravna sredstva
»Za kvaliteto sodnega varstva na eni strani in za zagotovitev sodnega varstva v razumnem
roku je izredno pomemben tudi sistem izrednih pravnih sredstev. Izredna pravna sredstva naj
bi na eni strani zagotovila pravilnost in zakonitost sodne odločbe v posamičnem civilnem
sporu, na drugi strani pa naj bi zagotovila tudi enotno uporabo zakonov.«21
2.2.1. Pojem in vrste izrednih pravnih sredstev
Izredna pravna sredstva so dovoljena proti pravnomočnim sodnim odločbam. V tem se tudi
razlikujejo od rednih pravnih sredstev, ki so dovoljena proti nepravnomočnim sodnim
odločbam. To so:
1. revizija proti sodbi,
2. revizija proti sklepu,
3. zahteva za varstvo zakonitosti,
4. tožba za razveljavitev sodne poravnave,
5. obnova postopka.
Revizija proti sodbi je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno
pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam II. stopnje. To pomeni, da gre za pravno
21
Ude L. in drugi, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, str. 521.
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
8
sredstvo, vloženo v postopku, ko ni več rednega pravnega sredstva in je zadeva že
pravnomočna. Revizijsko sodišče ima kasatorična in revizijska oz. reformatorična pooblastila.
Namen revizije je zagotoviti pravilno in zakonito odločbo v konkretnem sporu. O reviziji
odloča Vrhovno sodišče RS.
Revizija proti sklepu pa je dovoljena zoper sklep sodišča II. stopnje, s katerim je bila tožba
zavržena zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk. Revizija zoper sklep je dovoljena le v
sporih, v katerih je dovoljena zoper sodbo II. stopnje. Smiselno se uporabljajo določbe o
reviziji zoper sodbo.
Zahteva za varstvo zakonitosti je izredno, devolutivno, nesuspenzivno in dvostransko pravno
sredstvo državnega tožilca, določeno z zakonom, s katerim se izpodbijajo zaradi kršitve
zakona vse pravnomočne sodne odločbe. Glavno vodilo pri njenem vlaganju je javni interes
zagotovitve enotne uporabe zakonov. Zoper vsako pravnomočno sodno odločbo vloži zahtevo
za varstvo zakonitosti Državno tožilstvo v roku 3 mesecev od pravnomočnosti sodne
odločbe.22
Tožba za razveljavitev sodne poravnave se lahko vloži zaradi točno določenih razlogov, ki so
navedeni v 392. členu ZPP:
1. sodna poravnava je sklenjena v zmoti, pod vplivom sile ali zvijače,
2. pri sklenitvi sodne poravnave je sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti po
zakonu izločen ali je bil izločen s sklepom sodišča,
3. kršitev pravil o sposobnosti biti stranka, procesni sposobnosti, zastopanju strank in
pooblaščencih:
- pri sklenitve poravnave je sodeloval nekdo, ki ne more biti pravdna stranka,
- stranke pravne osebe ni zastopal zakonsko upravičeni zastopnik,
- pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik,
- zakoniti zastopnik ni imel posebnega dovoljenja za pravdo ali posamezna
pravdna dejanja,
- pooblaščenec stranke ni imel pooblastila za pravdo ali posamezna pravdna
dejanja, niti pozneje ni bila dana odobritev.
22
Ude L., Civilno procesno pravo, str. 343.
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
9
Tožbo za razveljavitev sodne poravnave lahko stranka vloži v 3 mesecih (subjektivni rok) od
dneva, ko je zvedela za razlog razveljavitve. Po poteku 3 let (objektivni rok) od dneva
sklenitve sodne poravnave se tožba ne more več vložiti. Tožbo je treba vložiti pri sodišču,
pred katerim je bila sodna poravnava sklenjena. Uporabljajo se določbe o obravnavanju
predloga za obnovo postopka.
Obnova postopka je izredno, nesuspenzivno, nedevolutivno in dvostransko pravno sredstvo, s
katerim stranke postopka zaradi taksativno naštetih zakonskih razlogov zahtevajo ponovno
odločanje o pravnomočno končanem sporu. Subjektivni rok za vložitev obnovitvenega
predloga za obnovo postopka znaša 30 dni od dneva obnovitvenega predloga, medtem ko
objektivni rok znaša 5 let od pravnomočnosti odločbe.23
23
ZPP-D, 396. člen
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
10
3. REVIZIJA
3.1. Pojem in pomen revizije
Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo
proti pravnomočnim odločbam II. stopnje. Vse našteto pomeni, da gre za pravno sredstvo,
vloženo v postopku, ko ni več rednega pravnega sredstva in je zadeva že pravnomočna.24
Revizijsko sodišče ima kasatorična in revizijska oz. reformatorična pooblastila. Stranke lahko
vložijo revizijo v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe (dovoljena revizija) oziroma v
petnajstih dneh po vročitvi sklepa Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije (dopuščena
revizija).25
Revizija je izredno pravno sredstvo, s katerim lahko stranka opravlja pravdna
dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik.26
Glavni namen revizije je zagotoviti pravilno in zakonito odločbo v konkretnem sporu. Prav
tako pa je namen revizije zagotoviti tudi enotno uporabo zakona na območju vse države in
razvoj prava s sodno prakso. Je pa res, da sta oba namena revizije, zlasti po uveljavitvi
posebej dovoljene revizije, ki je dovoljena predvsem tedaj, kadar je treba zagotoviti enotno
sodno prakso, uravnotežena.27
Cvetko je v svojem članku »Dopuščena revizija« zapisal:
»Revizija je izredno pravno sredstvo, s katerim se zagotavljajo pravilnost in zakonitost
obravnavane sodne odločbe in – to je še pomembnejše – enotna sodna praksa oziroma enotna
uporaba zakona.«
V teoriji je prevladalo mnenje, da je osnovni namen revizije zagotovitev enotnega pravnega
reda in pravne varnosti. To zagotavlja enakost pred zakonom, ki je določena tudi v 14. členu
Ustave RS in enako pomembno enotnost sodne prakse.28
O reviziji odloča Vrhovno sodišče
RS.
24
Cvetko A., Dopuščena revizija, str. 10. 25
ZPP-D, 367. člen. 26
ZPP-D, 3. odst. 86. člena. 27
Ude L. in drugi, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, str. 522. 28
Cvetko A., Dopuščena revizija, str. 10.
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
11
3.2. Dovoljena in dopuščena revizija ter legitimacija za njeno vloţitev
Revizija je izredno pravno sredstvo, ki ga je možno vložiti le proti pravnomočnim sodbam,
izdanim na II. stopnji. Zakonska ureditev določa za dovoljenost revizije določeno vrednost, do
katere je dovoljena, ali pa obstajajo posebne zadeve, v katerih je vedno dovoljena. Taka je
načeloma tudi ureditev v 367. členu ZPP, v katerem veže dovoljenost revizije na določeno
vrednost in na revizije v sporih, ko je ta vedno dovoljena.
Revizija je tako lahko dovoljena ali dopuščena:
1. dovoljena je, če vrednost spornega predmeta presega 40.000 evrov oz. 200.000 evrov v
gospodarskih sporih – v tem primeru je vedno dovoljena. Če pa vrednost izpodbijanega
dela sodbe ne presega 2.000 evrov, revizija ni dovoljena in tudi ne more biti dopuščena
(izjema pa je določena v delovnih in socialnih sporih, kjer je lahko vrednost manj kot
2.000 evrov, če je revizija seveda dopuščena);
2. dopuščena pa je lahko, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati
odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne
uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, zlasti pa v naslednjih primerih:
1. če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča II. stopnje odstopa od
sodne prakse Vrhovnega sodišča, ali
2. če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še
zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali
3. če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni
enotna.29
Če torej vrednost spornega predmeta ne presega 40.000 evrov (dovoljena revizija), lahko
Vrhovno sodišče iz naštetih razlogov dopusti revizijo.
Če povzamem, je novela ZPP določila tri skupine sodnih odločb glede na njihovo
reverzibilnost, in sicer:
1. sodne odločbe, zoper katere je revizija dovoljena,
2. sodne odločbe, zoper katere je revizija dovoljena le, če je dopuščena, in
3. sodne odločbe, zoper katere revizija sploh ni dovoljena (ne more biti niti dopuščena).30
29
ZPP-D, 367a. člen.
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
12
V prvo omenjeno skupino sodijo zadeve, v katerih vrednost spornega predmeta presega
40.000 evrov (v gospodarskih sporih je ta prag 200.000 evrov), in zadeve, v katerih poseben
zakon določa, da je revizija dovoljena oz. ni vezana na določeno vrednost spornega predmeta.
V drugo skupino sodijo zadeve, v katerih vrednost spornega predmeta znaša med 2.001 in
40.000 evrov (razen v delovnih in socialnih sporih, kjer najnižja vrednost spornega predmeta
ni določena). V trejo skupino pa sodijo zadeve, v katerih je revizija z zakonom izrecno
izključena, in v primerih, v katerih vrednost spornega predmeta ne presega 2.000 evrov (razen
v delovnih in socialnih sporih, kjer je revizijo mogoče dopustiti, čeprav vrednost spornega
predmeta znaša 2.000 evrov ali manj).31
3.2.1. Seštevek vrednosti posameznih zahtevkov
Pred uveljavitvijo novele ZPP-D leta 2008 se je razvila razvejana praksa Vrhovnega sodišča
prav v zvezi z vrednostjo izpodbijanega dela sodne odločbe. Ena izmed odločb, ki je skupaj z
drugimi tvorila prakso Vrhovnega sodišča na tem področju, je bil Sklep II Ips 658/2003 z dne
12. 1. 200532
. V tem primeru sta tožnici v tožbi sicer navedli vrednost spornega predmeta,
vendar nediferencirano, skupno za oba zahtevka zoper oba toženca (torej skupno za vse štiri
zahtevke). Taka navedba, ki je tožnici kasneje nista popravili, toženca pa ji nista ugovarjala,
pa ni v skladu z določbo 2. odstavka 41. člena ZPP, po kateri mora biti vrednost spornega
predmeta navedena posebej za vsakega od tožencev. Navedba zgolj ene, skupne vrednosti pa
ima zato enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta. Skratka,
tožnici si nista zagotovili pravice do revizije in zato je njuna revizija nedovoljena.
Kot problematični so se predvsem izkazali primeri objektivne kumulacije zahtevkov. Ena
izmed odločb, ki se je nanašala na omenjene seštevke in objektivno kumulacijo tožbenih
zahtevkov, je bil Sklep II Ips 423/2004 z dne 02. 2. 200633
, v katerem je sodišče določilo, da
kadar imajo zahtevki v tožbi različno pravno in dejansko podlago, mora biti vrednost
spornega predmeta navedena za vsak zahtevek posebej. Torej je zgolj povzelo ZPP, saj le-ta v
drugem odstavku 41. člena namreč določa, da če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali
30 Orehar Ivanc M., Institut dopuščene revizije po ZPP-D, Pravna praksa, št. 28, 2008, priloga str. II-VII, str. II. 31
Orehar Ivanc M., Institut dopuščene revizije po ZPP-D, str. III. 32
Vir: http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/9360/, z dne 3. 3. 2015. 33
Vir: http://www.sodisce.si/vsrs/odlocitve/10124/, z dne 3. 3. 2015.
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
13
če se uveljavljajo zoper več tožencev, se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega
zahtevka.
Novela ZPP-D je poskušala probleme, ki so se do sedaj pojavili pri reševanju problemov z
revizijo, na nek način urediti z določbo 5. odstavka 367. člena, po kateri se vrednost
izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne glede na zgoraj omenjeni drugi odstavek 41. člena
ZPP ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov teh zahtevkov, ki so
še sporni, če je seveda odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna
za vse navedene zahtevke ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je
odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku.34
Res pa je, da
sta tako Dolenc kot Ude v svojih delih skeptična glede takšne uveljavitve, saj Ude meni, da:
»določba bo odločanje o dopustnosti revizije prej zapletla kot olajšala«35
.
Dolenc pa dodaja, da:
»ne samo, da ni povsem jasno, kdaj so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je
odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku, pač pa že sam
postopek odločanja o dopustnosti revizije pogosto ne bo dajal zanesljive podlage za
odločitev«.36
Kot je določeno v tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP lahko revizijo vloži odvetnik oz.
stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ima opravljen PDI .
3.3. Revizijski razlogi
Revizija je izredno pravno sredstvo, namenjeno odstranjevanju pravnih napak. Revizija se
lahko vloži:
zaradi absolute bistvene kršitve določb pravdnega postopka, razen
- kršitev krajevne ali arbitražne pristojnosti,
34
Dolenc M., O nekaterih vprašanjih v zvezi z dopuščeno revizijo po ZPP-D, Pravni letopis 2009, Znanstvena revija Instituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, GV Založba, 2010, str. 43. 35
Dolenc M., O nekaterih vprašanjih v zvezi z dopuščeno revizijo po ZPP-D, str. 43. 36
Dolenc M., O nekaterih vprašanjih v zvezi z dopuščeno revizijo po ZPP-D, str. 43.
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
14
- izdaje sodbe I. stopnje brez obvezne glavne obravnave,
- kršitev litispendence, tj. odločitev o zahtevku, o katerem že teče pravda,
- izključitev javnosti glavne obravnave v nasprotju z zakonom.
zaradi relativne bistvene kršitve določb pravdenga postopka pred sodiščem II. stopnje,
zaradi zmotne uporabe materialnega prava,
zaradi prekoračitve tožbenega zahtevka pred sodiščem II. stopnje.37
Izrecno je prepovedana revizija zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Zoper sodbo II. stopnje, s katero se potrjuje sodba na podlagi pripoznave, sodba na podlagi
odpovedi ali vmesna sodba na podlagi sporazuma strank je možno izpodbijati le zaradi 1., 2.
in 4. točke revizijskih razlogov zgoraj. Stranke lahko v reviziji navajajo nova dejstva in
predlagajo nove dokaze, če se nanašajo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka.38
3.3.1. Meje preizkusa izpodbijane sodbe
ZPP-D v 371. členu določa, da:
»Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z
revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. V primeru dopuščene revizije sodišče
preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj,
glede katerih je bila revizija dopuščena.«39
Pred sprejetjem novele ZPP-D je bila omenjena tematika urejena v 350. členu ZPP40
, v
katerem je bilo določeno, da sodišče II. stopnje preizkusi sodbo I. stopnje v tistem delu, v
katerem se izpodbija s pritožbo. Če iz pritožbe ni razvidno, v katerem delu se sodba izpodbija,
sodišče preizkusi sodbo v tistem delu, v katerem stranka ni zmagala v sporu. Sodišče II.
stopnje tako preizkusi sodbo sodišča I. stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi,
pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na
37
ZPP-D, 370. člen. 38
Prim: ZPP-D, 372. člen. 39
ZPP-D, 371. člen. 40
ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/2007, 350. člen ZPP.
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
15
pravilno uporabo materialnega prava. Na tem mestu je smiselno še omeniti, da je sodišče II.
stopnje pazilo na prekoračitev tožbenega zahtevka samo na zahtevo stranke.
3.4. Postopek revizije
Najprej je potrebno razjasniti razliko med predlogom za dopustitev revizije in revizijo, ker je
razlika med njima bistvena. Revizija se mora namreč osredotočiti na obrazložitev zatrjevane
(materialnopravne ali procesne) nezakonitosti izpodbijane odločbe, medtem ko je osrednja
sestavina predloga za dopustitev revizije opredelitev pravnega vprašanja, ki naj bi bilo tako
pomembno, da utemeljuje odločanje Vrhovnega sodišča. Vse druge sestavine predloga so
obrazložitev stališča, da je sporno vprašanje pomembno pravno vprašanje.41
Je pa res, da
imata predlog za dopustitev revizije in revizija kot samostojno pravno sredstvo tudi nekaj
skupnih značilnosti. Ena izmed teh je, da mora stranka tako v predlogu za dopustitev revizije
kot tudi v reviziji navesti vrednost izpodbijanega dela sodbe, saj drugače ne bo mogoč
preizkus dovoljenosti revizije. Omeniti pa velja tudi, da je tako za predlog za dopustitev
revizije kot tudi za revizijo predpisana dolžnost plačila takse in da je posledica neplačila takse
domnevni umik predloga oziroma revizije, kot je to navedeno v 105a. členu ZPP. Na to
tematiko pa se nanaša tudi Sklep II DoR 4/200942
, ki bo pojasnjen v nadaljevanju.
3.4.1. Razlogi za dopustitev revizije
Kriteriji za dopustitev revizije so določeni v 1. odstavku 367a. člena ZPP. Sodišče dopusti
revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem
vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj
prava preko sodne prakse. Tako bo sodišče dopustilo revizijo oziroma bodo pogoji podani za
dopustitev revizije zlasti v primerih:
če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča II. stopnje odstopa od
sodne prakse Vrhovnega sodišča, ali
41
Orehar Ivanc M., Institut dopuščene revizije po ZPP-D, str. V. 42
Vir: http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/upravno_sodisce_rs/61567/, 07.11.2014.
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
16
če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še
zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali
če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.
O dopustitvi revizije odloči Vrhovno sodišče na podlagi predloga stranke za dopustitev
revizije.43
3.4.2. Predlog za dopustitev revizije
Dopustitev revizije je v ZPP urejena v poglavju o izrednih pravnih sredstvih, zato se tudi
vložitev predloga za dopustitev revizije uvršča v postopek z izrednimi pravnimi sredstvi.
O dopustitvi revizije bo odločalo Vrhovno sodišče. Postopek je dvofazen, saj mora najprej
stranka podati predlog za dopustitev revizije in se v predlogu osredotočiti na razloge, ki
utemeljujejo dopustitev revizije (npr. neenotnost sodne prakse, odstop od sodne prakse itd.).44
Predlog mora stranka podati najkasneje v 30 dneh po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča II.
stopnje. Predlog za dopustitev revizije se vloži pri Vrhovnem sodišču.45
Ob tem velja še
dodati, da se revizija, ko se vlaga samostojno kot dovoljena, vloži pri sodišču I. stopnje. Tudi
zato, ker sta obe sredstvi vezani na rok, je pomembno, da stranka vloži sredstvo pri pristojnem
sodišču, saj v nasprotnem primeru tvega, da bo na pristojno sodišče prispelo prepozno.
Kot sem omenila, poteka revizijski postopek v dveh fazah, smisel tako zastavljenega postopka
pa naj bi bil predvsem v tem, da ima Vrhovno sodišče pri odločanju o dopustnosti revizije
pred očmi zgolj ali vsaj pomen samega pravnega vprašanja, o katerem naj odloči, in ne
celotne konkretne zadeve.46
Zakon postavlja stroge zahteve glede obvezne vsebine predloga, ki jim stranke ne uspejo kar
zlahka zadostiti. V predlogu za dopustitev revizije mora stranka oz. njen odvetnik:
- natančno in konkretno opredeliti sporno pravno vprašanje,
43
Prim: ZPP-D, 367a. člen. 44
Prim: Galič A., Novela zakona o pravdnem postopku (ZPP-D), Pravna praksa, št. 22, 2008, str. 22. 45
ZPP-D, 367b. člen. 46
Prim: Dolenc M., O nekaterih vprašanjih v zvezi z dopuščeno revizijo po ZPP-D, str. 47.
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
17
- natančno in konkretno navesti pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno,
natančno in konkretno opisati zatrjevane kršitve postopka oz. natančno in
konkretno opisati sodno prakso, od katere naj bi odločitev odstopala oz.
natančno in konkretno opisati neenotnost sodne prakse o spornem vprašanju
(treba je navesti tudi opravilne številke zadev Vrhovnega sodišča oz. kopije
odločb II. stopnje ),
- okoliščine, ki kažejo na pomembnost spornega vprašanja,
- kratko obrazložiti, zakaj je sodišče II. stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.47
Iz zgodaj navedenega je razvidno, da se večkrat ponavlja besedna zveza »natančno in
korektno«, na kar je opozorila tudi Orehar Ivančeva v svojem članku in to razjasnila s
pojasnilom, da je temu verjetno tako, ker je Vrhovno sodišče doslej že zavračalo presojo
nesubstanciranih revizijskih navedb, se pravi navedb, ki niso bile tako opredeljene, da bi bilo
iz njih enoznačno razvidno, katero stališče v izpodbijani odločbi je napačno, zakaj je napačno
in kaj sploh želi revident z uveljavljanjem zatrjevane napake doseči.48
Predlogi ne bodo torej uspešni, če bodo le na široko povzemali stanje zadeve in primerjali
svoje primere z dosedanjimi stališči sodišč, ampak se bo moral zastopnik stranke oz. odvetnik
pri sestavi predloga za dopustitev revizije osredotočiti konkretno na razloge, ki utemeljujejo
dopustitev revizije. Odvetnik se torej mora zavedati, da Vrhovno sodišče v zadevah, v katerih
že predlog za dopustitev revizije ni kakovosten, ne bo dopustilo niti revizije. Popolnost je
torej glavna predpostavka za vsebinsko odločanje o predlogu za dopustitev revizije.
Robnik je v članku opozoril tudi na dejstvo, da:
»Predlogu za dopustitev revizije mora stranka priložiti tudi izvod pravnomočne sodbe sodišča
II. stopnje, lahko pa tudi izvod sodbe sodišča I. stopnje in morebitne druge listine. To pa zato,
ker o dopustitvi revizije Vrhovno sodišče odloča samo še na podlagi vloženega predloga in
priloženih listin, brez priprave celotnega spisa s strani nižjih sodišč.«49
47
Orehar Ivanc M., Institut dopuščene revizije po ZPP-D, str. V. 48
Prim: Orehar Ivanc M., Institut dopuščene revizije po ZPP-D, str. V. 49
Prim: Robnik I., Revizija po noveli ZPP-D, Odvetnik: glasilo Odvetniške zbornice Slovenije, letnik XII, št. 3, 2009, str. 12.
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
18
O predlogu za dopustitev revizije s sklepom odloča senat treh sodnikov Vrhovnega sodišča.50
Senat treh sodnikov o dopustitvi odloči brez sodnega spisa in brez izjave nasprotne stranke,
saj gre za nekontradiktoren postopek.51
Za obrazložitev sklepa, s katerim se predlog za
dopustitev revizije zavrne, zadošča, da se senat treh sodnikov splošno sklicuje na neobstoj
zakonskih pogojev iz 367a. člena ZPP, to je namreč zapisano v drugem odstavku 367c. člena.
Torej pri odločanju o vsebini predloga za dopustitev revizije zakon izhaja iz predpostavke, da
gre le za dvostransko razmerje med stranko, torej predlagateljem in med sodiščem.52
Menim,
da je ta določba dobrodošla, saj odločilno prispeva k nujno potrebni razbremenitvi Vrhovnega
sodišča.
Predlogu za dopustitev revizije ali reviziji mora biti priložen tudi dokaz o izpolnjevanju
pogojev iz 3. odstavka 86. člena tega zakona – torej dokaz, da ima stranka, ki je ne zastopa
pooblaščenec, sama ali njen zakoniti zastopnik PDI, saj v nasprotnem primeru sodišče vlogo
zavrže.53
Takšen kriterij menim, da je zasnovan smiselno, saj je po novem oz. po noveli ZPP-
D bistveno za dopustitev revizije in za uspeh le-te bistvena vsebina predloga in vsebina
vložene revizije, ki bo morala zadostiti konkretnim zahtevam ZPP. Takšnim zahtevam pa
bodo lahko uspešno zadostili samo resnično ustrezno usposobljeni odvetniki (in specializirani
pooblaščenci v delovnih in socialnih sporih) in zato menim, da je zahteva po odvetniškem
zastopanju v revizijskem postopku nujna. Tukaj pa bi bilo smiselno še poudariti, da je za
vložitev izrednih pravnih sredstev potrebno novo in posebno pooblastilo odvetniku, ki mora
biti tudi predloženo ob vložitvi pravnega sredstva. Sankcija za opustitev te dolžnosti je
namreč zavrženje pravnega sredstva, kot je to določeno v petem dostavku 98. člena ZPP.
Na tem mestu je smiselno omeniti tudi Ustavno odločbo U-I-74/14-9, Uradni list RS, št.
48/201554
, s katero je sicer bilo razveljavljeno besedilo 5. odstavka 98. člena, ki se nanaša na
predložitev pooblastila v primeru vložitve pritožbe. Sodišče je v navedenem primeru odločilo,
da se že omenjeni 5. odstavek 98. člena ZPP razveljavi, kolikor se nanaša na postopek s
pravnim sredstvom pritožbe. Poudariti je potrebno, da ZPP s tem, ko določa sankcijo
takojšnjega zavrženja pritožbe, če odvetnik ne predloži pravilnega in popolnega pooblastila,
posega v pravico do pravnega sredstva oseb, v imenu katerih je odvetnik vložil pritožbo.
50
ZPP-D, 367c. člen. 51
Galič A., v Novela Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D), str. 22. 52
Robnik I., Revizija po noveli ZPP-D, str. 12. 53
Prim: ZPP-D, 367č. člen. 54
http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US30697, z dne 01.09.2015
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
19
Takšno stališče je namreč zavzelo sodišče. Prav tako pa so sodniki v odločbi navedli tudi, da
pospešitev pravdnega postopka, zagotavljanje sojenja brez nepotrebnega odlašanja in
povečanje odgovornosti odvetnikov za hitro in učinkovito vodenje postopka ter za skrbno,
kvalitetno in strokovno zastopanje strank, so ustavno dopustni cilji za omejitev pritožnikove
pravice iz 25. člena Ustave, ki posamezniku daje pravico do pravnega sredstva. Vsebinsko so
povezani z učinkovitim zagotavljanjem pravice do sodnega varstva nasprotne stranke. Na tem
mestu pa se smiselno postavlja vprašanja, zakaj pa se pri vložitvi izrednih pravnih sredstev še
vedno zahteva pooblastilo? Na to vprašanje je Ustavno sodišče odgovorilo še v okviru
ocenjevanja, ali sploh gre za poseg v pravico iz 25. člena Ustave. Navedlo je namreč, da je
razmerje med odgovornostjo strank in aktivnostjo sodišča na ravni pritožbenega postopka
drugačno, do strank bolj prizanesljivo kot na ravni izrednih pravnih sredstev, s katerimi se
posega v pravnomočne sodne odločbe. Pritožba je namreč varovana v okviru človekove
pravice iz 25. člena Ustave, medtem ko izrednega pravnega sredstva človekove pravice ne
zagotavljajo, iz česar med drugim sledi, da za pritožbeni postopek iz Ustave izhajajo zahteve
po varovanju strank pred pretrdimi učinki načela, da nepoznavanje prava škoduje.
Če Vrhovno sodišče revizijo dopusti, ima nato stranka dodaten rok 15 dni za vložitev revizije,
ki mora biti argumentirana v polnem obsegu. ZPP pa v 4. odstavku 367c. člena narekuje tudi,
da tako zoper sklep o dopustitvi revizije kot zoper sklep, da revizija ni dopustna, ni pritožbe.
Brez te določbe, menim, da bi celotna ureditev dopuščene revizije izgubila vsak smisel.
3.4.3. Vloţitev revizije
Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, lahko stranke vložijo revizijo v 30 dneh
od vročitve prepisa sodbe (dovoljena revizija) oziroma v 15 dneh po vročitvi sklepa
Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije (dopuščena revizija).55
Enako kot v primeru po zakonu dovoljene revizije se tudi s sklepom dopuščena revizija vloži
pri sodišču I. stopnje. Kot sem omenila, se revizija vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo I.
stopnje, in sicer v zadostnem številu izvodov za:
55
ZPP-D, 1. odst. 367. člena.
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
20
● sodišče,
● nasprotno stranko,
● Vrhovno državno tožilstvo RS pa samo v primeru vložitve revizije zoper sodno
poravnavo, zamudno sodbo, sodbo na podlagi odpovedi oziroma pripoznave in vmesno
sodbo na podlagi sporazuma strank.56
V primeru dopuščene revizije mora biti reviziji priložen predlog za dopustitev revizije in
sklep o dopustitvi revizije.57
Nasprotna stranka pa lahko v 30 dneh od vročitve revizije poda
sodišču nanjo odgovor. Vložena revizija ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe, zoper katero
je vložena. O reviziji pa odloča Vrhovno sodišče na seji, torej kar brez obravnave.
Prepozno, nepopolno ali nedovoljeno revizijo zavrže s sklepom sodnik sodišča I. stopnje.
Pogoji za nedovoljenost revizije so enaki kot pri pritožbi. Torej je revizija nedovoljena, če jo
vloži nekdo, ki nima te pravice, nekdo, ki jo je umaknil, ali nekdo, ki zanjo nima pravnega
interesa, ali če je vložena zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti, ali če v
primerih, ko ni dovoljena že po samem zakonu, ni bila dopuščena (kot to narekuje drugi
odstavek 374. člena).58
Izvod dovoljene revizije oz. dopuščene revizije pošlje sodnik sodišča I. stopnje skupaj s
predlogom za dopustitev revizije in sklepom sodišča o dopustitvi revizije, nasprotni stranki in
državnemu tožilstvu. Nasprotna stranka lahko v 30 dneh od vročitve revizije poda odgovor
nanjo, državno tožilstvo pa se o reviziji izjavi in lahko proti isti sodbi vloži zahtevo za varstvo
zakonitosti. Nato pošlje sodišče I. stopnje revizijo z morebitnim odgovorom nasprotne stranke
in izjavo tožilstva preko sodišča II. stopnje revizijskemu sodišču.59
Revizijsko sodišče odloča o reviziji brez obravnave.60
Sprejeto odločbo je treba poslati
sodišču I. stopnje prek sodišča II. stopnje. Izvod odločbe je treba poslati pristojnemu
državnemu tožilstvu.
56
Prim: ZPP-D, 373 člen. 57
ZPP-D, 2. odst. 373 člena. 58
ZPP-D, 374. člen. 59
Prim: ZPP-D, 375. člen. 60
ZPP-D, 376. člen.
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
21
3.5. Odločanje revizijskega sodišča
V primeru po zakonu dovoljene revizije revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo
v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, v primeru dopuščene revizije pa samo v delu,
glede katerega je bila revizija dopuščena oziroma dovoljena.61
Revizijsko sodišče pa ima več možnosti, in sicer lahko:
s sklepom zavrže revizijo kot prepozno, nepopolno ali nedovoljeno, če tega ni storilo v
mejah svojih pravic že sodišče I. stopnje62
;
s sklepom ugodi reviziji ter v celoti ali delno razveljavi:
- sodbo sodišča I. stopnje in sodbo sodišča II. stopnje,
- samo sodbo sodišča II. stopnje,
in vrne zadevo v novo sojenje pristojnemu sodišču, če ugotovi bistvene kršitve določb
pravdnega postopka, zaradi katerih je dopustna revizija63
;
s sklepom razveljavi izdane odločbe in zavrže tožbo, kadar ugotovi, da:
- je bilo odločeno o zahtevku, ki ne spada v sodno pristojnost oz.
- je bilo odločeno o zahtevku, o katerem:
je bilo že prej pravnomočno razsojeno (res iudicata),
je bila sklenjena sodna poravnava (res transacta).64
Če so bili kršene procesne predpostavke, npr. sposobnost biti stranka, procesna sposobnost ter
pravila o zastopanju, revizijsko sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču v novo
odločanje, če se pomanjkljivosti lahko odpravijo. Če pomanjkljivosti ni možno odpraviti,
revizijsko sodišče sodbo razveljavi in jo zavrže. Sodišče ima tako možnost, da:
ugodi reviziji:
61
Robnik I., Revizija po noveli ZPP-D, str. 13. 62
ZPP-D, 377. člen. 63
ZPP-D, 379. člen. 64
ZPP-D, 379/2. člen.
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
22
- s sodbo in spremeni izpodbijano sodbo, če ugotovi nepravilno uporabo
materialnega prava,
- s sklepom ter v celoti ali delno razveljavi obe ali višjo sodbo in vrne zadevo v
novo sojenje, če je prišlo zaradi zmotne uporabe materialnega prava do
nepopolne ugotovitve dejanskega stanja65
,
v primeru prekoračenega tožbenega zahtevka:
- s sklepom razveljavi sodbo sodišča II. stopnje in vrne zadevo v novo sojenje ali
- s sodbo spremeni izpodbijano sodbo.66
3.6. Revizija zoper sklep
O reviziji zoper sklep je namenjenih nekaj besed v 384. členu ZPP, kjer je tudi zapisano, da
stranke lahko vložijo revizijo zoper sklep sodišča II. stopnje, s katerim je bil postopek
pravnomočno končan. Zapisano je tudi, da je revizija vselej dovoljena zoper sklep, s katerim
je sodišče II. stopnje zavrglo vloženo pritožbo oziroma s katerim je potrdilo sklep sodišča I.
stopnje, da se revizija zavrže.
Revizija je tako dovoljena zoper sklep sodišča II. stopnje, s katerim je bila tožba zavržena
zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk. Revizija zoper sklep je dovoljena le v sporih, v
katerih je dovoljena zoper sodbo II. stopnje. Najvažneje pa je, da se v postopku z revizijo
zoper sklep smiselno uporabljajo določbe tega zakona o reviziji zoper sodbo.
3.7. Spremembe revizije z novelo ZPP-D
Novela zakona o pravdnem postopku (ZPP-D) je stopila v veljavo s 1. oktobrom 2008.67
Novela je prinesla reformo izrednega pravnega sredstva revizije, prav tako pa je prinesla tudi
nekaj pomembnih novosti predvsem glede razširitve sankcij za neaktivnost strank v postopku,
65
ZPP-D, 380. člen. 66
ZPP-D, 381. člen. 67
Nove določbe o reviziji veljajo za revizijo v zadevah, v katerih do 1. oktobra 2008 še ni bila izdana odločba, s katero je bil postopek pred sodiščem I. stopnje končan (2. odst. 130. člena ZPP-D). V zadevah, v katerih je bila do 30. septembra 2008 že izdana odločba sodišča I. stopnje, se torej še vedno uporabljajo določbe o reviziji, ki so veljale pred 1. oktobrom 2008.
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
23
spremembe so tudi glede vročanja in pritožbenega postopka.68
Za moje področje dela je
seveda najbolj pomembna drugačna ureditev revizije, na katero se bom osredotočila v
nadaljevanju. Do sprememb na področju je privedlo predvsem mnenje zakonodajalca, da je
Vrhovno sodišče preobremenjeno in da zato ni več sposobno uresničevati svojega temeljnega
poslanstva in ker je ocenil, da je zahtevi po individualni pravičnosti zadoščeno z
dvostopenjskim sodnim odločanjem.69
Torej je bila ureditev revizije sprejeta predvsem zaradi
preobremenjenosti Vrhovnega sodišča.
Glavna novost novele ZPP-D je bila prav na področju revizije, saj je novela uvedla institut
dopuščene revizije in kot odločilen kriterij za (ne)dopustnost revizije skoraj v celoti opustila
vrednost spornega predmeta.70
Z reformo naj bi se Vrhovnemu sodišču zagotovilo, da lahko
uresničuje svojo ustavno funkcijo – zagotavljanje razvoja prava skozi sodno prakso in njeno
poenotenje.71
Prav tako pa je ključna novost novele ZPP-D prav zgoraj omenjen nov sistem
dopustitve revizije. Sodišče revizijo namreč dopusti le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča
mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne
varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse. Temeljni pogoj za
vsebinsko odločitev o predlogu za dopustitev revizije pa je njegova perfektnost, kar pa
pomeni izpolnjevanje strogih zahtev glede obvezne vsebine predloga. 72
Zgoraj opisane cilje poskuša novela doseči s kombinacijo po zakonu dovoljene revizije in s
strani sodišča dopuščene revizije. Zato novela tudi uvaja institut dopuščene revizije in uvaja
sistem, po katerem se revizija dopusti po kriteriju objektivnega pomena zadeve z vidika
pravnega reda v celoti.73
Če revizija ni že po zakonu dovoljena, jo lahko sodišče dopusti, kar
je zapisano v tretjem odstavku 367. člena ZPP. Obstajajo pa tudi izjeme, ki jih zakon narekuje
v četrtem odstavku 367. člena ZPP, v katerem določa, da lahko sodišče revizijo dopusti, razen
če zakon določa, da revizije ni ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe (seveda
razen v delovnih in socialnih sporih) ne presega 2.000 evrov.
68
Vir: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5040, z dne 28.10.2014. 69
Poročevalec DZ RS, št. 21/2008, str. 11–15. 70
Galič A., Novela zakona o pravdnem postopku (ZPP-D), str. 22. 71
Robnik I., Revizija po noveli ZPP-D, str. 11. 72
Grm U., Dejansko učinkovanje aktualne ureditve revizije, 8. 73
Galič A., Novela zakona o pravdnem postopku (ZPP-D), str.22.
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
24
Cvetko je v svojem delu »Dopuščena revizija« zapisal, da je z novelo ZPP-D pri izrednem
pravnem sredstvu revizije za vprašanje dovoljenosti praktično postala zanemarljiva vrednost
spornega predmeta, zato pa meni, da imajo bistveno večji poudarek merilo reševanja pravnih
vprašanj, razvoj prava skozi sodno varstvo in kot bistveno zagotavljanje enotnosti pravnega
reda in enotna sodna praksa.74
Menim, da je s tem poizkušal Cvetko poudariti ravno to, kar je
zapisal tudi Galič v svojem članku »Novela zakona o pravdnem postopku«, in sicer, da je s
takšno novelo poizkušal zakonodajalec dosledno zagotoviti, da bo najvišje sodišče v državi,
torej Vrhovno sodišče RS, lahko popolnoma izvajalo svojo z Ustavo RS določeno funkcijo.
Galič je tako v svojem članku navedel, da pri sprejetju novele ZPP-D ne gre le za reševanje
problema preobremenjenosti Vrhovnega sodišča, ampak predvsem za to, da se Vrhovnemu
sodišču zagotovi, da bo lahko uresničilo svojo ustavno funkcijo. Ta je v tem, da bo lahko v
konkretnih sodnih postopkih zagotavljalo razvoj prava skozi sodno prakso in njeno
poenotenje, še zlasti tedaj, ko se glede pomembnih pravnih vprašanj na nižjih sodiščih
zanesljiva sodna praksa ne more ustvariti. Za kakovostno uresničitev te naloge pa meni, da
mora biti nabor zadev, o katerih mora Vrhovno sodišče odločiti, znosen oz. obvladljiv.75
V noveli so poudarjene tudi vsebinske zahteve izdelave revizije in predloga za dopustitev
revizije, kar je zapisano v 367b. členu. Cilj novele je bil, da po spremembi revizije ne bi bilo
več vsebinsko bolj ali manj praznih revizij, s katerimi se je moralo do sedaj vsebinsko
ukvarjati Vrhovno sodišče. Na tem mestu pa je pomembno poudariti še eno novost, in sicer da
bo Vrhovno sodišče po noveli v revizijskem postopku pazilo izključno na kršitve, ki jih
zatrjuje stranka (in glede katerih je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo).76
Po noveliranem
371. členu ZPP torej odpade obveznost presoje pravilne uporabe materialnega prava po uradni
dolžnosti, saj po določbi drugega odstavka zgoraj omenjenega člena namreč v primeru
dopuščene revizije sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih
konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.
V drugem odstavku 367. člena ZPP in v 490. členu ZPP je zapisano, da je revizija v vsakem
primeru dopustna, če vrednost izpodbijanega dela sodbe presega 40.000 evrov, v
gospodarskih sporih pa 200.000 evrov. Galič je v svojem članku zapisal, da je prevladalo
74
Cvetko A., Dopuščena revizija, str.11. 75
Galič A., Novela zakona o pravdnem postopku (ZPP-D), str.22. 76
Prim: Galič A., Novela zakona o pravdnem postopku (ZPP-D), str. 22.
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
25
stališče, da naj bo v primerih, ki so subjektivno zelo pomembni za stranko, revizija dopustna
že po tem kriteriju, hkrati pa je poudaril, da bi bil napačen vtis, da je bistvo reforme v
desetkratnem dvigu revizijskega praga, saj meni, da je bistveno pri celotni noveli prav to, da
bo v prihodnje pri večini vseh zadev, s katerimi se ukvarja Vrhovno sodišče, šlo za dopuščene
revizije.77
Po drugi strani pa je v četrtem odstavku 367. člena ZPP zapisano, da revizija ni
dovoljena in je sodišče tudi ne more dopustiti, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne
sodbe ne presega 2.000 evrov, torej se postavlja tudi spodnji prag za dopustnost revizije, saj
po noveli revizija, če vrednost izpodbijanega dela sodbe ne presega 2.000 evrov, nikoli ni
dopustna, torej je tudi sodišče ne more dopustiti. Menim, da je taka omejitev upravičena, saj
je bil cilj novele ravno to, da stroški postopka ne smejo biti v nesorazmerju z vrednostjo
spora.
Prav tako pa je novela ohranila tudi izključitev revizije na drugih področjih, in sicer na
področjih stečaja, izvršbe, sredstev zavarovanja, sodnega registra, zemljiške knjige in vrste
drugih nepravdnih zadev.
Galič v svojem članku opozarja tudi na dejstvo, da prav zato, ker v določenih primerih
revizija sploh ne more biti dopustna, novela ZPP ohranja zahtevo za varstvo zakonitosti
(ampak zgolj za take primere, ko revizije že na abstraktni ravni ne more biti). Novela v 385.
členu ob vsem tem določa še to, kar bi sicer moralo veljati že zdaj, in sicer da je tudi pri tem
pravnem sredstvu glavni namen zagotovitev objektivne koristi, (ki je razvoj prava skozi sodno
prakso in poenotenje sodne prakse) ki presega konkretni primer in interese konkretnih
strank.78
Če torej povzamem, menim, da je bil namen predlaganih sprememb dvojen, in sicer
zagotavljanje možnosti, da bo Vrhovno sodišče lahko izvajalo svojo najpomembnejšo
funkcijo zagotavljanja enotne uporabe prava ter enotne sodne prakse in da bo postal obseg
dela obvladljiv.
77
Galič A., Novela zakona o pravdnem postopku (ZPP-D), str. 23. 78
Galič A., Novela zakona o pravdnem postopku (ZPP-D), str. 23.
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
26
4. SODNA PRAKSA VRHOVNEGA DRŢAVNEGA SODIŠČA
Menim, da je pomen enotne sodne prakse samega Vrhovnega sodišča ključnega pomena. Saj
če sodišče ne zna oziroma ne more zagotoviti enotne sodne prakse, kaj hitro »postane ovira za
hitrejše sojenje na nižjih stopnjah«, kot je to zapisal Dolenc79
v svojem članku. Meni namreč,
da je najpomembnejši razlog za zastoje v zahtevnejših zadevah prav v tem, da sodnik ne ve,
kako naj reši pravna vprašanja. V bistvu sodniku ob slabo napisanih zakonih in dvoumnih
pravilih res ne preostane drugega, kot da se upre predvsem na ustaljeno sodno prakso.80
Naloga Vrhovnega sodišča je, da sprejema načelna pravna mnenja o vprašanjih, ki so
pomembna za enotno uporabo zakonov in da sprejema pravna mnenja o vprašanjih sodne
prakse. Pravna mnenja torej nastajajo neodvisno od konkretnega primera. Zato se z njimi
ustvarja situacija, v kateri Vrhovno sodišče na nek način izdaja splošne abstraktne pravne
akte. Vrhovno sodišče je tako postavljeno v vlogo razlagalca predpisov. V nadaljevanju se
bom osredotočila na sklepe, ki jih je izdalo Vrhovno sodišče v zvezi z revizijo in bom na ta
način poskušala revizijo kot izredno pravno sredstvo prikazati še iz drugega zornega kota in jo
na ta način še lažje predstaviti in pojasniti.
Kot sem omenila že zgoraj ima Vrhovno sodišče RS več možnosti, kako ravnati, saj lahko
revizijo zavrže, lahko razveljavi že izdane odločbe in zavrže tožbo, lahko reviziji ugodi itd. V
nadaljevanju bom tako predstavila kar nekaj primerov z vsakega področja, torej bom
predstavila nekaj zadev, kjer je prišlo do fikcije umika predloga zaradi neplačila sodnih taks,
predstavila bom nekaj primerov, kjer je sodišče predlog zavrglo, ker je bil vložen prepozno,
predstavila bom tudi primere, kjer revizija ni bila dovoljena po določbah Zakona o
nepravdnem postopku, zgodilo se je tudi že, da je sodišče ugotovilo, da vrednost
izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 evrov in je zato predlog revizije
zavrglo, predstavila pa bom tudi primere, ko je sodišče predlog zavrglo, ker je ugotovilo, da ni
bil dovolj določno opredeljen, da bi sploh prišlo do vsebinske presoje. Osredotočila se bom
tako na različne primere in sklepe, ki jih je izdalo Vrhovno sodišče in pojasnila, kako so prišli
do sprejetja takšne odločitve.
79
Dolenc M., O nekaterih vprašanjih v zvezi z dopuščeno revizijo po ZPP-D, str. 50. 80
Prim: Dolenc M., O nekaterih vprašanjih v zvezi z dopuščeno revizijo po ZPP-D, str. 51.
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
27
4.1. Sodna praksa v povezavi 105a. in 367. člena ZPP
V ZPP-ju 105a. člen natančno določa pravila glede plačila sodnih taks. Slednji določa, da ob
vložitvi predloga za dopustitev revizije in ob vložitvi revizije, mora biti plačana sodna taksa.
Plačana mora biti najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. Prav
tako pa sodišče stranko v nalogu za plačilo sodne takse tudi opozori na posledice neplačila
sodne takse. V zadnjem/tretjem odstavku tega člena pa zakon navaja, da če v roku, ki ga
sodišče določi za plačilo sodne takse, le-ta ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev,
odlog ali obročno odplačilo sodnih taks, v tem primeru se šteje, da je vloga umaknjena.
V nadaljevanju bom predstavila dve odločbi, ki sta se nanašali ravno na problematiko
neplačilo sodne takse.
4.1.1. Sklep II DoR 89/201081
V tej zadevi je sodišče ugotovilo umik predloga ne glede na to, da je predlagatelj po pozivu
sodišča k plačilu takse podal predlog za takšno oprostitev, ker je ugotovilo, da glede na 1.odst.
13. člena ZST82
naknadna vloga za oprostitev ne more vplivati na že nastalo taksno obveznost
ob vložitvi predloga za dopustitev revizije. Glede omenjenega sklepa je sodišče obrazložilo,
da tožnik ni plačal sodne takse za predlog za dopustitev revizije in ker odločitev o kasneje
vloženem predlogu za oprostitev plačila taks na navedeno taksno obveznost ne more vplivati,
se šteje, da je bil predlog umaknjen. Situacija je bila sledeča. Toženec je 12. 2. 2010 vložil
predlog za dopustitev revizije zoper pravnomočni sklep o zavrženju predloga za obnovo
postopka, a ob tem ni podal predloga za oprostitev plačila sodne takse. Vrhovno sodišče je
nato toženca z nalogom za plačilo sodne takse 16. 2. 2010 pozvalo, da v roku 15 dni od
vročitve plačilnega naloga plača še neplačano sodno takso za predlog za dopustitev revizije v
znesku 98 evrov. Plačilni nalog je toženčev odvetnik prejel 17. 2. 2010, v njem pa je sodišče
toženca opozorilo tudi na posledice iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP83
. Nato je toženec
81
Vir: http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/2010040815244791/, z dne 7. 11. 2014. 82
Zakon o sodnih taksah, Ur. l. RS, št. 37/08, 97/10, 63/13 in 58/14 - odl. US. 83
Ob vložitvi tožbe, nasprotne tožbe, predloga za sporazumno razvezo, tožbe, ki vsebuje predlog za izdajo plačilnega naloga, predloga za obnovo postopka, predloga za zavarovanje dokazov pred začetkom pravdnega postopka, predloga za poskus poravnave, vloge, ki vsebuje napoved pritožbe, pritožbe, predloga za dopustitev revizije in revizije mora biti plačana sodna taksa.
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
28
18. 2. 2010 vložil ugovor zoper taksni plačilni nalog, v katerem je naprosil sodišče za
oprostitev plačila taks in k temu priložil potrebne listine o svojem premoženjskem stanju. V
skladu s petim odstavkom 34. člena ZST je zoper plačilni nalog dopustno vložiti ugovor iz
razlogov, da je taksa že plačana ali da jo je sodišče napačno odmerilo. S sklepom, ki ga izda o
ugovoru, sodišče ugovoru ugodi ali ga zavrne ali pa zavrže kot prepoznega, nepopolnega ali
nedovoljenega. Toženec v ugovoru ni zatrjeval, da bi bila taksa plačana niti da bi jo sodišče
napačno odmerilo. Predlog za taksno oprostitev pa bi moral biti podan najkasneje ob vložitvi
predloga za dopustitev revizije in ne šele v ugovoru zoper plačilni nalog (prvi odstavek 105. a
člena ZPP). Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks namreč učinkuje od
dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, in velja za takse
za vse vloge in dejanja, za katere je taksna obveznost nastala tega dne ali kasneje (prvi
odstavek 13. člena ZST-1). Ker je taksna obveznost za predlog za dopustitev revizije nastala
ob njegovi vložitvi (1. točka drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 5. člena ZST-1),
odločitev o toženčevem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, vloženem v ugovoru zoper
plačilni nalog, ne more veljati za taksno obveznost za ta predlog. In ker toženec takse v
predvidenem roku ni plačal, je glede na navedeno Vrhovno sodišče ugovor zoper plačilni
nalog zavrnilo ter v skladu s tretjim odstavkom 105. a člena ZPP ugotovilo, da se šteje, da je
toženec predlog za dopustitev revizije umaknil.
4.1.2. Sklep II DoR 26/200984
Podoben sklep je sprejelo sodišče tudi v tej zadevi, v kateri tožnik v določenem roku ni plačal
sodne takse za predlog za dopustitev revizije, odločitev o predlogu za oprostitev plačila
sodnih taks, vložen po vložitvi predloga za dopustitev revizije, pa na izpolnitev taksne
obveznosti za predlog ne more učinkovati, zato so odločili, da se šteje, da je predlog
umaknjen. Torej tožnik je zoper sodbo sodišča II. stopnje vložil predlog za dopustitev
revizije. Po 105. a členu ZPP mora biti ob vložitvi predloga za dopustitev revizije, najkasneje
pa v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, plačana sodna taksa. Če v tem
Sodna taksa mora biti plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. V nalogu sodišče stranko opozori na posledice neplačila sodne takse iz tretjega odstavka tega člena. Če v roku iz prejšnjega odstavka sodna taksa za vlogo iz prvega odstavka tega člena ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena. 84
Vir: http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/63695/ z dne 8. 11. 2014.
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
29
roku sodna taksa ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo
sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena. Tožnik je plačilni nalog za plačilo sodne takse, s
katerim mu je bilo naloženo, naj sodno takso za predlog, vložen 21. 5. 2009, plača v 15 dneh,
in v katerem je bil opozorjen na posledice neplačila takse, prejel 26. 5. 2009. Nato je 8. 6.
2009 vložil predlog za oprostitev plačila sodnih taks, sodne takse pa v danem roku ni plačal.
Ker je taksna obveznost za predlog za dopustitev revizije nastala ob njegovi vložitvi,
odločitev o tožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, vloženem nekaj dni po
vložitvi predloga za dopustitev revizije, ne more veljati za taksno obveznost za ta predlog.
Posledično ker tožnik takse v določenem roku ni plačal, se šteje, da je predlog umaknil.
4.2. Sodna praksa v povezavi 374. in 377. člena ZPP
Zakon o pravdnem postopku v 377. členu navaja, da prepozno, nepopolno ali nedovoljeno
revizijo zavrže revizijsko sodišče s sklepom, če ni storil tega v mejah svojih pravic že sodnik
sodišča I. stopnje. V 374. členu ZPP pa je pojasnjeno, da prepozno, nepopolno ali
nedovoljeno revizijo zavrže s sklepom sodnik sodišča I. stopnje brez naroka. Prav tako je
obrazloženo, da je revizija nedovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice, nekdo, ki jo je
umaknil, ali nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa, ali če je vložena zoper sodbo, zoper
katero je po zakonu ni mogoče vložiti, ali če v primerih, ko ni dovoljena že po samem zakonu,
ni bila dopuščena, kot to možnost dopušča tretji odstavek 367. člena.
Dopuščena revizija izven dela, glede katerega je bila dopuščena oziroma izven konkretnih
pravnih vprašanj, glede katerih je bila dopuščena, ni dovoljena. Sicer pa je sodna praksa že
zavzela stališče, da napake odvetnika, ki vloži vlogo pri nepristojnem sodišču in jo hkrati
napačno naslovi na to sodišče, ni mogoče šteti za očitno pomoto.85
Prav tako pa ni razlogov,
da ne bi enako veljalo tudi za predlog za dopustitev revizije, vložen pri sodišču I. stopnje in
predložen Vrhovnemu sodišču po izteku roka za vložitev predloga za dopustitev revizije.
Ravno to stališče je zavzelo sodišče v naslednjem pojasnjenem primeru.
85
Glej npr. Sklep II Ips 253/2003 z dne 19.06.2003 in II Ips 446/2006 z dne 20. 9. 2006.
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
30
4.2.1. Sklep II DoR 13/200986
Zadeva II DoR 13/2009 je pomembna za slovensko sodno prakso, saj je sodišče v njej
odločilo, da ima prepozen predlog za dopustitev revizije lahko enake posledice kot prepozna
revizija. Sodišče I. stopnje je namreč izdalo sodbo na podlagi odpovedi, s katero je zavrnilo
tožbeni zahtevek. Nato je pritožbeno sodišče zavrnilo tožnikovo pritožbo proti prvostopenjski
sodbi. Nakar je tožnik po svojem pooblaščencu vložil predlog za dopustitev revizije pri
Okrajnem sodišču v Ljubljani, a predlog je bil prepozen. Tožnikov odvetnik je prejel odločbo
pritožbenega sodišča 19. 3. 2009, zadnjega dne zakonskega roka (20. 4. 2009) pa je vložil
predlog za dopustitev revizije pri nepristojnem sodišču. Tožnikov predlog je prispel k
pristojnemu sodišču 28. 4. 2009, torej po izteku roka iz prvega odstavka 367b člena ZPP. Zato
bi se lahko štelo, da je bil predlog pravočasno vložen le, če bi bilo mogoče vložitev pri
nepristojnem sodišču pripisati očitni pomoti vložnika. Naslovitev nepristojnega Okrajnega
sodišča v Ljubljani je sestavni del uvoda predloga za dopustitev revizije, ki ga je sestavil
odvetnik. Zato je sodišče odločilo, da vložitve pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati
očitni pomoti vložnika, temveč neskrbnosti odvetnika, ki bi pri sestavljanju vloge moral paziti
tudi na to, da je ta pravilno naslovljena. Vrhovno sodišče je tako odločilo, da ima prepozen
predlog za dopustitev revizije lahko le enake posledice kot prepozna revizija in zato se
predlog zavrže.
4.2.2. Sklep II DoR 15/200987
Podobno kot v zgornjem primeru je sodišče postopalo tudi v tem, saj je predlog zavrglo, ker je
bil pri Vrhovnem sodišču vložen prepozno. Čeprav ga je stranka zadnji dan roka vložila pri
sodišču I. stopnje, je sodišče ugotovilo, da je bil predlog vložen po izteku 30-dnevnega roka.
V omenjeni zadevi sta toženčeva pooblaščenca zadnjega dne zakonskega roka vložila predlog
za dopustitev revizije pri nepristojnem sodišču, zato je predlog prispel k pristojnemu sodišču
po izteku roka iz prvega odstavka 367b. člena ZPP. Torej bi se lahko štelo, da je bil predlog
pravočasno vložen le, če bi bilo mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati očitni
pomoti vložnika, kot je to zapisano v osmem odstavku 112. člena ZPP. Ker pa le-to ni
86
Vir: http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/visja_sodisca/61512/, z dne 8. 11. 2014. 87
Vir: http://www.sodisce.si/vsrs/odlocitve/61547/, z dne 7. 11. 2014.
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
31
mogoče, se predlog zavrže. S sodbo sodišča I. stopnje, delno spremenjeno sicer pa pretežno
potrjeno s sodbo sodišča II. stopnje, je bilo pravnomočno odločeno o varstvu in vzgoji ter
preživljanju otrok pravdnih strank in njihovih stikih tako, kot izhaja iz izrekov sodb sodišč I.
in II. stopnje. Nato je toženec vložil predlog za dopustitev revizije zoper pravnomočno sodbo
sodišča II. stopnje, ampak predlog je bil vložen prepozno, saj mora stranka predlog za
dopustitev revizije podati v 30 dneh po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča II. stopnje (prvi
odstavek 367b. člena ZPP). Toženčeva pooblaščenca odvetnika sta prejela odločbo
pritožbenega sodišča 25. 2. 2009, zadnjega dne zakonskega roka, tj. 27. 3. 2009 pa sta vložila
predlog za dopustitev revizije pri nepristojnem sodišču. Toženčev predlog je prispel k
pristojnemu sodišču 30. 4. 2009, torej po izteku roka iz prvega odstavka 367b. člena ZPP in
zato bi se lahko štelo, da je bil predlog pravočasno vložen le, če bi bilo mogoče vložitev pri
nepristojnem sodišču pripisati očitni pomoti vložnika (osmi odstavek 112. člena ZPP).
Naslovitev nepristojnega Okrožnega sodišča v Ljubljani je sestavni del uvoda predloga za
dopustitev revizije, ki ga je sestavil odvetnik. Zato vložitev pri nepristojnem sodišču ni
mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, temveč neskrbnosti odvetnika, ki bi pri sestavljanju
vloge moral paziti tudi na to, da je pravilno naslovljena. Zato ima torej prepozen predlog za
dopustitev revizije lahko le enake posledice kot prepozna revizija, zato se predlog zavrže.
4.2.3. Sklep VIII DoR 7/200988
V zadevi VIII DoR 7/2009 je sodišče ugotovilo, da je zoper pravnomočno sodbo sodišča II.
stopnje v sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi revizija že po zakonu dovoljena
(2. točka 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih89
). Zato predlog za dopustitev
revizije ne pride v poštev oziroma ni dovoljen. Torej pride lahko tudi do primera, ko je
revizija dovoljena že na podlagi zakona in zato tožena stranka nima pravnega interesa za
vložitev predloga za dopustitev revizije. Sodišče I. stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku,
tako da je odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 7. 2007 kot nezakonito razveljavilo in
razsodilo, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, da ga je ta dolžna
»pozvati nazaj v delovno razmerje« in mu za nazaj priznati vse pravice iz delovnega razmerja.
Sodišče II. stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo ter sklep sodišča I.
88
Vir: http://www.sodisce.si/vsrs/odlocitve/61504/, z dne 11. 11. 2014. 89
Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/04, 10/04 - popr., 45/08 - ZArbit, 45/08 - ZPP-D, 47/10 - odl. US in 43/12 - odl. US.
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
32
stopnje. Nato je tožena stranka v predlogu za dopustitev revizije uveljavljala vse revizijske
razloge, zlasti zmotno uporabo materialnega prava. Navedla je, da je sodišče zmotno
uporabilo določbe o pomenu zagovora pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi in v zvezi s tem tudi
določbe o tem, kdaj prične teči zakonsko določen rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Trdila
je, da je bila njena odpoved pogodbe o zaposlitvi dana znotraj roka, ki ga določa zakon in
predlaga, da sodišče predlogu za dopustitev revizije ugodi in tako dopusti revizijo. Sodišče je
ugotovilo, da predlog ni vložen skladno z določbami 367. člena ZPP. Prav tako pa se tudi po
določbi 19. člena ZDSS-1 v delovnih in socialnih sporih uporabljajo določbe zakona, ki ureja
pravdni postopek, če s tem zakonom ni določeno drugače. Po določbi 31. člena ZDSS-1, ki
ureja revizijo, je revizija v delovnih in socialnih sporih med drugim dovoljena v individualnih
delovnih sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja. Individualni delovni spor
glede redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov je spor o prenehanju
delovnega razmerja, kar pomeni, da je po določbi specialnega zakona, ki ureja postopke v
delovnih sporih, v takšnih primerih revizija vedno dovoljena. To pa pomeni, da gre za
revizijo, ki jo kot dovoljeno določa zakon in zato ni dovoljen dodaten predlog za dopustitev
revizije. In ker je revizija dovoljena na podlagi zakona, tožena stranka nima pravnega interesa
za vložitev predloga za dopustitev revizije, zato je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi
določb 377. in 374. člena ZPP predlog tožene stranke kot nedovoljen zavrglo.
4.3. Sodna praksa v povezavi 367. in 367/4. členom ZPP
Zakon o pravdnem postopku v 367. členu določa, da stranke lahko zoper pravnomočno
sodbo, izdano na II. stopnji, vložijo revizijo v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe (dovoljena
revizija) oziroma v 15 dneh po vročitvi sklepa Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije
(dopuščena revizija). V četrtem odstavku omenjenega člena pa je navedek, da če zakon
določa, da revizije ni ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000
evrov, sodišče revizije ne more dopustiti. Ne glede na prejšnjo določbo lahko sodišče revizijo
dopusti, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe v delovnih in socialnih sporih ne
presega 2.000 evrov. Do Vrhovnega sodišča pa je prišlo kar nekaj zadev, v katerih se je
pojavilo vprašanje, ali je dovoljena revizija zoper odločbo, izdano v izvršilnem postopku in ali
je dovoljena revizija po določbah Zakona o nepravdnem postopku. Sodišče je skozi reševanje
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
33
takšnih primerov jasno obrazložilo interpretacijo zakonov in na ta način oblikovalo sodno
prakso.
4.3.1. Sklep II DoR 5/200990
V tej zadevi je sodišče odločalo, če je dovoljena revizija zoper odločbo, izdano v izvršilnem
postopku. Upnik je namreč Vrhovnemu sodišču podal predlog za dopustitev revizije proti
pravnomočnemu sklepu sodišča II. stopnje, ki je bila izdana v postopku izvršbe. Sodišče pa je
ugotovilo, da zoper pravnomočno odločbo izdano v postopku izvršbe in zavarovanja, revizija
ni dovoljena (kot je zapisano v prvem odstavku 10. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju91
)
in zato sodišče revizije tudi ne more dopustiti (kot to narekuje četrti odstavek 367. člena ZPP),
zato so odločili, da se predlog upnika zavrže.
4.3.2. Sklep II DoR 8/200992
Sodišče I. stopnje je s sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine po pokojnih in
razglasilo dediče po zapustnikih in odredilo ustrezne vknjižbe pri nepremičninah, ki spadajo v
zapuščino. Sodišče II. stopnje je pritožbe dedičev zavrnilo in potrdilo sklep sodišča I. stopnje.
Dedinji sta v obravnavani zapuščinski zadevi podali predlog za dopustitev revizije, ker
menita, da je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem
vprašanju, glede katerega odločitev sodišča II. stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega
sodišča (prva alineja prvega odstavka 367. a člena ZPP). Ker je eden izmed dedičev umrl pred
svojo materjo, pride v poštev 12. člen Zakona o dedovanju93
, ki določa, da na podlagi vstopne
pravice dedujejo le otroci pokojnega oziroma zapustničini vnuki. Zakonec ali zunajzakonski
partner prej umrlega otroka ne more dedovati. Sodišče je odločilo, da predlog za dopustitev
revizije ni dovoljen, saj četrti odstavek 367. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD določa, da
sodišče revizije ne more dopustiti, če zakon določa, da revizije ni ali če vrednost
izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 evrov. Zakon revizije v zapuščinskih
90
Vir: http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/visja_sodisca/61511/, z dne 8. 11. 2014. 91
Zakon o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 3/07, 93/07, 37/08 - ZST-1, 45/08 - ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 - odl. US, 45/14 - odl. US, 53/14 in 58/14 - odl. US. 92
Vir: http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/visja_sodisca/61516/, z dne 7. 11. 2014. 93
Zakon o dedovanju, Ur. l. RS, št. 13/94 - ZN, 40/94 - odl. US, 117/00 - odl. US, 67/01, 83/01 - OZ in 31/13 - odl. US.
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
34
postopkih ne določa. Revizije namreč v nepravdnih postopkih ni (34. člen Zakona o
nepravdnem postopku94
), zapuščinski postopek pa je po ustaljeni sodni praksi vrsta
nepravdnega postopka. In ker se tudi po noveli ZPP-D ohranja izključitev revizije na
določenih področjih, zakon pa revizije v zapuščinskem postopku, ki je vrsta nepravdnega
postopka, ne določa, Vrhovno sodišče RS revizije ni smelo dopustiti in je zato predlog
zavrglo.
4.3.3. Sklep II DoR 42/200995
V zadevi II DoR 42/2009 je bila situacija podobna kot v zgoraj omenjeni odločbi, saj je v
obeh primerih šlo za nepravdni postopek. V tem primeru pa je sodišče II. stopnje namreč z
izpodbijanim sklepom zavrnilo pritožbo zoper sklep sodišča I. stopnje, s katerim sta bili
predlagateljevi vlogi z dne 20. 1. 2009 in z dne 9. 2. 2009 kot nerazumljivi zavrženi, in
obenem zavrglo pritožbo zoper sklep sodišča I. stopnje, s katerim je bil predlagatelj pozvan,
naj pritožbo zoper sklep z dne 19. 3. 2009 popravi tako, da jo vloži v slovenskem jeziku.
Predlagatelj je v vlogi, ki jo je vložil sam in ki jo je naslovil kot revizija, izpodbijal oba
navedena sklepa, saj je menil, da ne bi smeli formalni razlogi prevladati nad koristjo otroka,
za kar gre v obravnavanem postopku, in da bi moralo sodišče po uradni dolžnosti poskrbeti za
prevod njegovih pisanj. Sodišče je ugotovilo, da njegov predlog ni dovoljen. Ker pa
predlagatelj izpodbija sklepe, izdane po 1. 10. 2008, je Vrhovno sodišče njegov predlog
obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije. Po četrtem odstavku 367. člena ZPP revizije
ni mogoče dopustiti, če zakon določa, da revizije ni. Ker po 34. členu Zakona o nepravdnem
postopku revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače, zakonodaja pa za odločanje o
stikih v nepravdnem postopku ne predvideva revizije, je Vrhovno sodišče predlog kot
nedovoljen zavrglo, saj revizija zoper odločitev o ureditvi stikov, izdana v nepravdnem
postopku, ni dovoljena.
94
Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 87/02 - SPZ in 77/08 – ZDZdr. 95
Vir: http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/62952/, z dne 8. 11. 2014.
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
35
4.3.4. Sklep II DoR 210/201296
V zadevi II Dor 210/2012 pa je sodišče ugotovilo, da vrednost izpodbijanega dela
pravnomočne sodbe ne presega 2.000 evrov. Toženec v predlogu za dopustitev revizije ni
izkazal, da je pravočasno ugovarjal, da vrednost spornega predmeta ni navedena in zato
Vrhovno sodišče šteje, da vrednost spornega predmeta ni bila navedena, kar pa ima za
posledico, da nobena od strank nima pravice do revizije in se predlog za dopustitev revizije
zavrže. Sodišče I. stopnje je razsodilo, da je toženec dolžan opustiti vsakršno poseganje v
služnostno pravico hoje in vožnje s kmečkimi vozili ter z avtomobili, ki obstoji v korist
vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine, še posebej pa je dolžan opustiti
postavljanje ovir na obstoječo cesto. Tožencu je naložilo, da mora odstraniti železna vrata s
služeče nepremičnine. Sodišče II. stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in je odločitev sodišča
I. stopnje potrdilo. Zoper odločitev sodišča II. stopnje je toženec vložil predlog za dopustitev
revizije. V predlogu je navedel, da tožeča stranka v postopku pred sodiščem I. stopnje nikoli
ni opredelila vrednosti spornega predmeta, da je na to opozarjal tako v odgovoru na tožbo kot
tudi v pripravljalnih vlogah, vendar sodišče o vrednosti spornega predmeta ni nikoli odločilo.
Navedel je tudi, da je tožeča stranka plačala sodno takso za tožbo v višini 73,89 evrov, iz
česar izhaja, da je vrednost spornega predmeta od 4.105 do 8.210 evrov. Toženec tako meni,
da je predlog za dopustitev revizije dovoljen. Vrhovno sodišče pa je odločilo, da predlog ni
dovoljen, saj Zakon o pravdnem postopku v 367. členu določa, da je revizija dovoljena, če
vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 evrov, če pa revizija po tej
določbi ni dovoljena, je dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom tega zakona dopusti
sodišče. Če zakon določa, da revizije ni ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne
sodbe ne presega 2000 evrov, sodišče revizije ne more dopustiti. Tako mora tožnik v primeru,
ko ne uveljavlja denarnega zahtevka, že v tožbi navesti vrednost spora. Če tožnik tega ne
stori, sodišče na podlagi 45. člena ZPP postopa po določbah 108. člena ZPP, torej po
določbah, ki veljajo za nepopolne vloge. Toženec si v takšnem primeru lahko zagotovi
revizijo tako, da v odgovoru na tožbo ali na prvem naroku za glavno obravnavo, preden se
spusti v obravnavanje glavne stvari ugovarja, da tožnik ni navedel vrednosti spornega
predmeta. V primeru, ko toženec izkaže, da je res v postopku pred sodiščem I. stopnje
ugovarjal, da vrednost spornega predmeta ni bila navedena, da pa se sodišče I. stopnje na ta
96
Vir: http://sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/2012032113051894/, z dne 11. 11. 2014.
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
36
ugovor ni odzvalo, mora to upoštevati Vrhovno sodišče, ko odloča o dopustnosti predloga za
dopustitev revizije ali revizije. V nasprotnem primeru namreč prikrajša toženca za pravno
sredstvo in s tem tudi krši ustavno pravico do enakega varstva pravic. Je pa res, da Vrhovno
sodišče lahko tako ravna le v primeru, ko toženec v predlogu za dopustitev revizije ali v
reviziji izkaže, da je res pravočasno ugovarjal, da vrednost spornega predmeta ni navedena.
Ker toženec tega v predlogu za dopustitev revizije ni izkazal, je Vrhovno sodišče štelo
oziroma odločilo, da vrednosti spornega predmeta ni bila navedena, kar pa ima za posledico,
da nobena od strank nima pravice do revizije. Vrhovno sodišče je zato nedovoljen predlog za
dopustitev revizije zavrglo.
4.4. Sodna praksa v povezavi 367. in 367b. člena ZPP
Zakon o pravdnem postopku v 367b. členu določa, da mora predlog za dopustitev revizije
stranka podati v 30 dneh po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča II. stopnje. V tem predlogu
za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in
pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na
kratko obrazložiti, zakaj je sodišče II. stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Te zatrjevane
kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi
obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala oziroma
neenotnost sodne prakse. V četrtem odstavku 367b. člena je tudi navedeno, da če se stranka
ne ravna po zgoraj napisanih navodilih, se predlog za dopustitev revizije zavrže. V
nadaljevanju bom predstavila nekaj primerov s sodišča, ki so se nanašali prav na to področje
naše obravnave, saj je v vseh teh primerih sodišče predlog za dopustitev revizije zavrglo, ker
je ugotovilo, da predlog ni bil določno opredeljen v smislu četrtega in petega odstavka 367b.
člena ZPP, tj. v predlogu razlogi za dopustitev revizije niso bili določno opredeljeni, tako da
bi sploh lahko prišlo do njihove vsebinske presoje.
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
37
4.4.1. Sklep II DoR 14/200997
Tako je bil razlog, da je sodišče predlog v zadevi II Dor 14/2009 zavrglo ravno v tem, da se je
tožnik posplošeno skliceval na drugačno »zavarovalniško prakso«, saj nenavedba kršenega
pravila daje predlogu za dopustitev revizije lastnost nepopolnega predloga za dopustitev
revizije. Sodišče I. stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo odškodnine za t.i.
totalko na podlagi kasko zavarovanja, delno pa ga je zavrnilo. Sodišče II. stopnje je tožnikovo
pritožbo zavrnilo in potrdilo zavrnilni del prvostopenjske sodbe, toženkini pritožbi pa je
ugodilo in ugodilni del prvostopenjske sodbe spremenilo tako, da je zavrnilo tudi ta del
tožbenega zahtevka. Nato je tožnik v pravočasnem predlogu za dopustitev revizije uveljavljal
zmotno uporabo materialnega prava, zatrjeval drugačno zavarovalniško prakso o pomenu
vinkulacijske klavzule v kreditni pogodbi in predlagal, da se njegovemu predlogu ugodi in da
se revizija dopusti. Sodišče je ugotovilo, da predlog ni popoln, saj mora stranka po določbi
četrtega odstavka 367b člena ZPP v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno
navesti poleg spornega pravnega vprašanja tudi pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno,
natančno in konkretna mora biti tudi pri zatrjevanju drugačne prakse Vrhovnega sodišča ali
neenotne sodne prakse. Tožnikovo posplošeno sklicevanje na drugačno »zavarovalniško
prakso« in nenavedba kršenega pravnega pravila pa dajeta predlogu lastnost nepopolnega
predloga za dopustitev revizije in zato je revizijsko sodišče na podlagi šestega odstavka 367. b
člena ZPP tožnikov predlog zavrglo in z njim tudi njegove priglašene stroške.
4.4.2. Sklep DoR 18/200998
Prav tako je sodišče tudi v zadevi II DoR 18/2009 odločilo, da se predlog zavrže, ker ni
popoln, saj posplošeno sklicevanje na zakonski razlog za dopustitev revizije ne zadostuje za
sklep, da je stranka navedla okoliščine, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja.
Toženec je v predlogu za dopustitev revizije navedel, da ga vlaga zaradi zmotne uporabe
materialnega prava in kršitve 12. točke drugega odstavka 339. člen ZPP. Po obrazložitvi
zatrjevanih nezakonitosti sodbe sodišča II. stopnje je navedel, da je bilo odločeno o zahtevku,
97
Vir: http://sodnapraksa.si/?_submit=išči&database[IESP]=IESP&database[SOVS]=SOVS&q=IICp3402/2011&showType=table&order=score&direction=desc&page=13&moreLikeThis=1&id=doc_61562, z dne 11. 11. 2014. 98
Vir: http://www.sodisce.si/vsrs/odlocitve/61577/, z dne 11. 11. 2014.
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
38
o katerem je že bilo pravnomočno razsojeno, in da gre tudi za vprašanje pravilnega
tolmačenja in uporabe kogentnega predpisa iz 141. člena Zakona o obligacijskih razmerjih.
Trdi, da gre v obeh primerih za vprašanji, ki sta pomembni za zagotovitev pravne varnosti.
Sodišče pa je odločilo, da predlog ni popoln, saj mora stranka po četrtem odstavku 367b.
člena ZPP v predlogu za dopustitev revizije med drugim natančno in konkretno navesti sporno
pravno vprašanje in okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost. Posplošeno sklicevanje na
zakonski razlog za dopustitev revizije ne zadostuje za sklep, da je stranka navedla okoliščine,
ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja. Ker predlog ni popoln, ga je Vrhovno sodišče
zavrglo.
4.4.3. Sklep II DoR 25/200999
Prav tako pa je sodišče predlog za dopustitev revizije zavrglo tudi v zadevi II DoR 25/2009,
saj predlagatelj formalnim zahtevam ni zadostil, kar narekuje oceno o nepopolnosti predloga
za dopustitev revizije. Toženec je sicer pravočasno vložil predlog za dopustitev revizije
»zaradi zmotne uporabe prava v zvezi z naravo sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice na
podlagi 251.c člena tedaj veljavnega zakona o izvršilnem postopku, ki v drugem odstavku
določa, da ima podpisani zapisnik o sporazumu strank o obstoju terjatve in času njene
dospelosti ter njuno soglasje, da se z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini zavaruje
denarna terjatev, moč sodne poravnave«. Poudarja, da tožnika nista izpodbijala podpisa
zapisnika o sklenjenem sporazumu in da nista vložila tožbe na razveljavitev sodne poravnave,
sodišči I. in II. stopnje pa nista upoštevali pomena podpisa zapisnika o sporazumu strank po
251c. členu ZIP. Vrhovno sodišče je odločilo, da predlog ni popoln, saj po določbi četrtega
odstavka 367. b člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in
konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno,
okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče II.
stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in
konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od
katere naj bi odločitev odstopala oziroma neenotnost sodne prakse. Če stranka tem zahtevam
ne zadosti, Vrhovno sodišče po določbi 6. odstavka istega člena ZPP predlog za dopustitev
99
Vir: http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/63693/, z dne 11. 11. 2014.
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
39
revizije zavrže. Tako pa je ravnalo tudi v tem primeru in je skladno z 267b. členom ZPP
toženčev predlog za dopustitev revizije zavrglo.
4.5. Sodna praksa v povezavi 367. in 367a. člena ZPP
V 367a. členu je zapisano, v katerih primerih je revizija dopuščena. Navedeno je, da sodišče
dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o
pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali
za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v primerih:
če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča II. stopnje odstopa od
sodne prakse Vrhovnega sodišča, ali
če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še
zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali
če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni
enotna.
O dopustitvi revizije pa odloči Vrhovno sodišče na podlagi predloga stranke za dopustitev
revizije. Tako je tudi na sodišču v nekaterih primerih bilo predlogu za dopustitev revizije
ugodeno, s tem da se je sodišče v izreku sklepa tudi določno opredelilo, v katerem delu oz.
glede katerih konkretnih pravnih vprašanj se revizija dopusti. Osredotočila se bom na nekaj
sklepov, v katerih se je revizija dopustila – ali v celoti ali pa samo v določenem delu, in jih
podrobneje predstavila.
4.5.1. Sklep III DoR 26/2009100
V zadevi III Dor 26/2009 je tožeča stranka vložila predlog za dopustitev revizije zoper
odločbo sodišča II. stopnje, s katero je le-to ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča I.
stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrnilo, ker je
ugotovilo, da je med strankama prišlo do predpravdnega pobota vzajemnih terjatev. Tožeča
100
Vir: http://sodnapraksa.si/search.php?q=26/2009&database*SOVS+=SOVS&_submit=išči&page=0&id=2010040815245334, z dne 7. 11. 2014.
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
40
stranka je v predlogu za dopustitev revizije zatrjevala, da ji dokazi, ki so bili podlaga za
ugotovitev obstoja terjatve tožene stranke do tožeče, niso bili nikoli vročeni, zaradi česar
nanje ni mogla argumentirano odgovoriti. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je predlog
utemeljen in da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP
izpolnjeni glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa. Tako zatrjevana
kršitev možnosti obravnavanja pred sodiščem (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP)
predstavlja pravno vprašanje, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, zato je
Vrhovno sodišče glede tega revizijo dopustilo. Revizija se torej dopusti o vprašanju, če je bila
kršena možnost do obravnave tožeče stranke v postopku s tem, ko naj bi bila sodba izdana na
podlagi listin, ki stranki niso bile vročene.
4.5.2. Sklep II DoR 2/2009101
Pogoji za dopustitev revizije so bili izpolnjeni glede vprašanja o predpostavkah za odvzem
pravice do stikov z otrokom tudi v zadevi II DoR 2/2009, kjer je sodišče I. stopnje odločilo,
da se hči pravdnih strank, ki je bila s sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti zaupana v
vzgojo in varstvo očetu, zaupa v vzgojo in varstvo materi, da je oče dolžan plačevati mesečno
preživnino v višini 280 evrov in da se očetu odvzame pravica do osebnih stikov s hčerjo. Nato
je sodišče II. stopnje tožničino in toženčevo pritožbo zavrnilo ter potrdilo sodbo in sklep
sodišča I. stopnje. Toženec je nato podal predlog za dopustitev revizije, v katerem je navedel,
v čem naj bi bilo v izpodbijanih sodbah zmotno uporabljeno materialno pravo in katere
bistvene kršitve določb postopka naj bi bile storjene v postopku pred sodiščema II. in I.
stopnje, ter da gre za pravna vprašanja, o katerih ni sodne prakse Vrhovnega sodišča in glede
katerih odločitev sodišča II. stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Sodišče je
odločilo, da je predlog delno utemeljen in da so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni glede
vprašanja o predpostavkah za odvzem pravice do stikov z otrokom. V tem obsegu je Vrhovno
sodišče revizijo dovolilo, sicer pa predlog zavrnilo.
101
Vir: http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/61550/, z dne 11. 11. 2014.
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
41
4.5.3. Sklep II DoR 16/2009102
V zadevi II DoR 16/2009 pa je sodišče ugotovilo, da so bili pogoji za dopustitev revizije iz
prvega odstavka 367a. člena ZPP podani glede pravnega vprašanja, kateremu od staršev se pri
izvrševanju stikov naloži obveznost, da poskrbi za prehod mladoletnega otroka k drugemu
staršu. Zato je bil predlog za dopustitev revizije delno utemeljen in se je predlogu delno
ugodilo, revizija pa se je dovolila glede odločitve o ureditvi stikov, in sicer glede zgoraj
omenjenega vprašanja, kateremu od staršev se pri izvrševanju stikov naloži obveznost, da
poskrbi za prehod mladoletnega otroka k drugemu staršu. Sodišče I. stopnje je razsodilo, da se
mladoletni sin (drugi tožnik) zaupa v varstvo in vzgojo toženki (materi). Prvemu tožniku je
naložilo plačevanje preživnine za mladoletnega sina v višini 350 evrov od 15. 2. 2007, med
mladoletnim sinom in očetom pa je določilo stike v obsegu in na način, ki izhaja iz izreka
sodbe sodišča I. stopnje. Nato je sodišče II. stopnje delno ugodilo pritožbi tožeče stranke in
sodbo sodišča I. stopnje v petem odstavku III. točke izreka spremenilo tako, da je oče dolžan
materi sporočiti predvideni datum poletnih počitnic najkasneje do 1. 5. Sicer pa je pritožbo
zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča I. stopnje. Tožnik je nato vložil
predlog za dopustitev revizije, v katerem navaja, da sodišče ni spoštovalo načela
kontradiktornosti. Obrazložitev sodbe je pomanjkljiva, saj ni razlogov v zvezi s trditvijo, da
odtujevanje otroka od očeta pomeni negativen faktor za otrokov zdrav telesni in duševni
razvoj. Sodba sodišča II. stopnje nima razlogov o pritožbenem ugovoru, da bi bilo zaradi
odmika časa potrebno novo izvedensko mnenje. Prav tako navaja, da je višina preživnine, ki
jo je sodišče naložilo prvemu tožniku, v nasprotju z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega
sodišča RS (kjer se sklicuje na sodbo II Ips 928/2008 in sklep II Ips 586/2005). Meni, da je
sodišče stike določilo v premajhnem obsegu. Sodba sodišča II. stopnje nima razlogov o
pritožbenem ugovoru, da so stiki določeni na takšen način, da mora oče med tednom in tudi
drugače vedno priti po otroka in ga vrniti na naslov toženke. Navaja, da takšna odločitev
odstopa od ustaljene sodne prakse. V zadevi II Ips 558/2005 je Vrhovno sodišče RS izreklo,
da je pomembno, da pri izvrševanju stikov vsak od staršev poskrbi za en prevoz mladoletnih
otrok, saj se jim tako pokaže, da sta pri izvrševanju osebnih stikov prisotna oba starša, ki sta v
razmerju do otrok enakopravna. Zato Vrhovno sodišče odloči, da je predlog delno utemeljen,
saj so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP v obravnavanem
102
Vir: http://www.sodisce.si/vsrs/odlocitve/62955/, z dne 7. 11. 2014.
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
42
primeru podani glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa pod I. točko.
Vrhovno sodišče RS je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo, sicer pa je predlog
zavrnilo.
4.5.4. Sklep II DoR 39/2009103
Tudi v zadevi II DoR 39/2009 se je revizija dopustila v smeri preizkusa materialnopravne
pravilnosti pravnomočne odločitve o obsegu pravičnih odškodnin za nepremoženjsko škodo
tožnikov. Tožniki so namreč vložili predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča II.
stopnje, s katero je bilo pravnomočno odločeno o njihovih zahtevkih za plačilo odškodnine za
škodo, nastalo s smrtjo očeta prvih dveh tožnikov in moža tretje tožnice kot posledica delovne
nesreče. V predlogu za dopustitev revizije zoper zavrnilni del pravnomočne sodbe so
zatrjevali kršitev postopka in očiten odstop od sodne prakse v zvezi z odločitvijo o višini
pripadajočih denarnih odškodnin za nepremoženjsko škodo, pri čemer so se sklicevali na tri
opredeljene navedene odločbe Vrhovnega sodišča v oporo takemu prepričanju tožnikov.
Vrhovno sodišče je odločilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a.
člena ZPP v obravnavanem primeru podani glede materialnopravnega vprašanja,
opredeljenega v izreku tega sklepa pod I. točko, zato je Vrhovno sodišče v tako začrtanem
obsegu revizijo dopustilo, sicer pa predlog zavrnilo.
4.5.5. Sklep VIII DoR 2/2009104
Vsebinsko še nisem predstavila primera, kot je bil v zadevi VIII DoR 2/2009, kjer sodišče ni
dovolilo predloga, ker zoper pravnomočni sklep sodišča II. stopnje o zavrnitvi predloga za
vrnitev v prejšnje stanje revizija ni dovoljena, ker ne gre za sklepa, s katerima bi bil v glavni
stvari postopek pravnomočno končan. Sodišče I. stopnje je zavrnilo predlog tožene stranke za
vrnitev v prejšnje stanje, sodišče II. stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo
sklep sodišča I. stopnje. Nato je tožena stranka v pravočasnem predlogu za dopustitev revizije
103
Vir: http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/search.php?q=sklepG34/2010&database[SOVS]=SOVS&_submit=išči&order=changeDate&direction=desc&page=0&moreLikeThis=1&id=doc_63691, z dne 7. 11. 2014. 104
Vir: http://sodnapraksa.si/?q=VIIIDoR2/2009&database*SOVS+=SOVS&_submit=išči&page=0&id=65599, z dne 8. 11. 2014.
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
43
uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava.
Navedla je, da gre za vprašanje, glede katerih praksa višjih sodišč ni enotna in je od
Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za
zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe materialnega prava in za razvoj prava preko
sodne prakse. Sodišče je odločilo, da predlog ni dovoljen, saj po določbi prvega odstavka 384.
člena ZPP je revizija dovoljena zoper sklep sodišča II. stopnje, s katerim je bil postopek
pravnomočno končan. Postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje je postopek,
ki je vzporeden postopku o glavni stvari. Ne gre za samostojni postopek, ampak za postopek
utemeljenosti vrnitve v prejšnje stanje oziroma ugotovitev, ali je bila zamuda procesnega roka
ali dejanja opravičljiva. Sodišče je odločilo, da sklep nima lastnosti končnosti, zato ne gre za
sklep, s katerim bi se postopek pravnomočno končal. Prav tako pa četrti odstavek 367. člena
ZPP med drugim določa, da če zakon določa, da revizije ni, sodišče revizije ne more dopustiti.
Zaradi vsega navedenega je Vrhovno sodišče ugotovilo, da v postopku vrnitve v prejšnje
stanje revizije ni mogoče vložiti, ker ni dovoljena niti je ni mogoče dopustiti, ker ne gre za
sklep, s katerim bi se postopek pravnomočno končal. Zato je predlog za dopustitev revizije v
skladu z določbo četrtega odstavka 367. člena ZPP zavrglo.
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
44
5. ZAKLJUČEK
Revizija je izredno pravno sredstvo, ki jo pravdne stranke lahko vložijo zoper pravnomočno
sodbo, izdano na II. stopnji. Urejena je z Zakonom o pravdnem postopku, ki je bil noveliran
leta 2008 z novelo ZPP-D. Omenjena novela je povsem spremenila dotedanjo ureditev
revizije kot izrednega pravnega sredstva v civilnem pravdnem postopku. Glavni cilj mojega
diplomskega dela je bil predstaviti pojem revizije kot izrednega pravnega sredstva tako v
teoretičnem kot tudi v praktičnem smislu. Prav tako pa sem med pisanjem diplomskega dela
prihajala do novih odkritij in zaključkov, predvsem pa sem osvojila večrazsežnost pojma
revizije, ki je veliko bolj kompleksen, kot deluje na prvi pogled.
V uvodu diplomskega dela sem postavila dve tezi, ki sem ju v nadaljevanju raziskala skozi
pojasnjevanje in proučevanje pojma revizije in prebiranje sodne prakse, tako da sem prišla do
naslednjih zaključkov. Med drugimi me je zanimalo, ali je na novo urejen institut dopuščene
revizije v praksi dosegel svoj namen, tj. da omogoči Vrhovnemu sodišču zagotovilo za razvoj
prava skozi enotno sodno prakso ali pa pomeni le dejansko onemogočanje dostopa do
Vrhovnega sodišča. Moje mnenje je, da enako varstvo pravic pomeni predvsem, da mora
sodni sistem proizvajati takšne končne določbe, ki zagotavljajo enako odločanje v primerih, ki
so v bistvenih elementih dejanskega stanja tudi enaki, torej mora biti pravo za vse enako
uporabljeno, kot nam tudi narekuje Ustava RS v 22. členu, v katerem določa, da je vsakomur
zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem. Prav zato menim, da
na novo urejen institut dopuščene revizije ne onemogoča dostopa do Vrhovnega sodišča, saj
se je po noveli spremenilo ravno to, da ima Vrhovno sodišče možnost in dolžnost, da ne samo
o predlogu za dopustitev, ampak tudi o vloženih revizijah odloča bolj formalno, torej samo v
okviru konkretne navedbe revizijskih razlogov v sami reviziji. Prepričana sem, da je takšno
formalistično odločanje ključnega pomena za učinkovito delovanje sodstva, saj menim, da je
za dopustitev revizije in za uspeh vložene revizije bistvena ravno vsebina predloga in vsebina
vložene revizije, ki pa bo morala zadostiti konkretnim zadevam ZPP. Menim, da je nova
ureditev revizije razbremenila tisti del Vrhovnega sodišča, ki odloča v pravdnem postopku in
mu omogočila, da se bo ukvarjalo na bolj poglobljen način z bistvenimi vprašanji sodne
prakse. Prav tako pa se strinjam z mag. Robnikom, ko je v svojem članku predvideval, da bo z
uvedbo dopuščene revizije in z bistvenim dvigom vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
45
sodbe kot pogoja za dovoljenost revizije po zakonu mogoče pričakovati, da se bo dejanska
obremenitev Vrhovnega sodišča RS vsaj glede števila obravnavanih zadev prevesila v fazo
dopustitve revizije.105
Menim, da se je zgodilo ravno to, saj analiza statističnih podatkov na
spletni strani Ministrstva RS za pravosodje106
kaže, da je po sprejemu novele ZPP-D v letu
2009 bilo na civilnem oddelku Vrhovnega sodišča RS 292 vloženih predlogov za dopustitev
revizije, leta 2010 pa kar 648 predlogov za dopustitev revizije. Od tega je bilo leta 2009
rešenih 136 predlogov in samo 20 predlogom je bilo ugodeno, medtem, ko je bilo leta 2010
rešenih 524 predlogov in ugodeno zgolj 160 predlogom. Če povzamem, stanje zadev na
Vrhovnem sodišču RS ustreza napovedim, ki jih je v svojem članku povzel Galič, ko je
napovedal, da naj bi bilo dopuščenih le nekaj nad 10 odstotkov predlaganih revizij.107
Torej
težko se opredelim, ali je na novo urejen institut dopuščene revizije v praksi dosegel svoj
namen in omogočil Vrhovnemu sodišču, da zagotavlja razvoj prava skozi enotno sodno
prakso ali pa pomeni le dejansko onemogočanje dostopa do Vrhovnega sodišča, saj so
spremembe, ki jih je prinesla novela ZPP-D daljnosežnejše, kot se zdi na prvi pogled. Dejstvo
pa je, da je ključna posledica vsaj delna razbremenitev Vrhovnega sodišča glede odločanja v
pravdnem postopku s tem, ko mu je omogočeno, da lahko temeljna vprašanja sodne prakse
obravnava bistveno bolj poglobljeno. Ne glede na vse zapisano, pa sem prepričana, da je taka
uveljavitev posebej dopuščene revizije smotrna, predvsem zato, ker se ta sistem razmeroma
uspešno uveljavlja v vseh primerljivih civilnih procesih, in če tam uspešno funkcionira, ne
vidim razloga, zakaj pri nas ne bi. Je pa dejstvo, da je takšna uveljavitev bistveno zožila
pristop strank na Vrhovno sodišče ter posledično omogočila hitrejšo uveljavitev pravice do
sodnega varstva.
Prav tako pa se mi je na začetku pisanja diplomskega dela postavilo tudi vprašanje, s katerim
sem želela ugotoviti, ali se revizija v praksi sploh izvaja tako, da dosega namen
zakonodajalca. Temeljni cilj novele ZPP-D je bil namreč zagotoviti hitrejše in učinkovitejše
vodenje postopkov v civilnih zadevah. S spremembo ureditve izrednih pravnih sredstev naj bi
se namreč omogočilo, da bo pripad civilnih zadev na Vrhovno sodišče obvladljiv, kar mu bo
omogočilo, da bo lahko opravljalo svojo temeljno ustavno funkcijo in odločalo predvsem o
105
Robnik I., Revizija po noveli ZPP-D, str. 13. 106
Vir: http://www.mp.gov.si/si/obrazci_evidence_mnenja_storitve/uporabni_seznami_imeniki_in_evidence/sodna_statistika/, z dne 30. 12. 2014. 107
Galič A., Za reformo revizije v pravdnem postopku, pril. str. II-VIII.
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
46
pravnih vprašanjih, ki so bistvena za zagotavljanje enotne sodne prakse. Ne glede na vse že
omenjene polemike pri uveljavitvi novele ZPP-D sem prepričana, da je bila takšna uveljavitev
posebej dopuščene revizije smiselna, saj se ta sistem razmeroma uspešno uveljavlja v vseh
primerljivih civilnih procesih in bo zagotovo bistveno zožil pristop strank na Vrhovno sodišče
ter hkrati omogočil hitrejšo uveljavitev pravice do sodnega varstva. Vprašanje, če se v praksi
revizija izvaja tako, da dosega namen zakonodajalca, pa je drugotnega pomena. Pomisleke
imam predvsem glede tega, da zadeva odstopa od sodne prakse, da sodne prakse sploh ni ali
pa da sodna praksa ni enotna, da se revizija sploh dopusti. Porajajo se mi namreč dvomi, kako
bodo stranke oziroma zanje odvetniki lahko spremljali sodno prakso in poznali vse odločitve s
posameznega področja. Res je, da je to njihovo delo, a kljub temu menim, da ni problem samo
v količini sodne prakse, ki naj bi jo odvetniki poznali, ampak tudi v dostopu do nje, saj je
sodna praksa v določeni meri objavljena na spletnih straneh Vrhovnega sodišča RS, vendar je
ta spletna stran po mojem prepričanju, potem ko sem preštudirala odločbe, objavljene na
spletnih straneh sodišča, slabo pregledna in neučinkovita. Če povzamem, menim, da je nova
ureditev revizije razbremenila tisti del Vrhovnega sodišča, ki odloča o pravdnem postopku in
mu s tem omogočila, da se bo ukvarjalo na dovolj poglobljen način z bistvenimi vprašanji
sodne prakse, po drugi strani pa menim, da je Vrhovno sodišče s tem prevzelo (pre)veliko
odgovornost za delovanje celotnega sodnega sistema, ki pa po mojem mnenju potrebuje
konkretno reorganizacijo, saj se je izkazalo, da je postopanje Vrhovnega sodišča pri odločanju
o dopustnosti predloga za dopustitev revizije in za odločanje o sami reviziji urejeno
pomanjkljivo in zastarelo. Predvsem pa bi bilo smotrno razmisliti tudi o drugačnih metodah
dela. Zaradi vsega navedenega menim, da se revizija v praksi ne izvaja tako, da bi dosegala
namen, ki ga je zakonodajalec predvidel s spremembo ZPP.
Če sklenem, ugotovim, da sem glavni cilj diplomskega dela – spoznati in podrobneje
predstaviti pojem revizije – dosegla. Ob pisanju diplomskega dela sem se naučila veliko
novega in sem prepričana, da mi bo pridobljeno znanje v prihodnje koristilo na marsikaterem
področju.
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
47
6. LITERATURA IN PRAVNI VIRI
6.1. Knjige in članki
Cvetko A., Dopuščena revizija, Revija HRM, izdaja 34/2010, april 2010, str. 10–12.
Dolenc M., O nekaterih vprašanjih v zvezi z dopuščeno revizijo po ZPP-D, Pravni
letopis 2009, Znanstvena revija Instituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v
Ljubljani, GV Založba, 2010, str. 41–55.
Galič A., Novela zakona o pravdnem postopku (ZPP-D), Pravna praksa, št. 22, 2008,
str. 22.
Galič A., Za reformo revizije v pravdnem postopku, Pravna praksa, št. 43, 2007, pril.
str. II-VIII.
Grm U., Dejansko učinkovanje aktualne ureditve revizije, Pravna praksa, št. 37, 2011,
str. 8–10.
Orehar Ivanc M., Institut dopuščene revizije po ZPP-D, Pravna praksa, št. 28, 2008,
priloga str. II-VII.
Robnik I., Revizija po noveli ZPP-D, Odvetnik:glasilo Odvetniške zbornice Slovenije,
letnik XII, št.3, 2009, str. 11–14.
Šturm L., in drugi, Komentar Ustave Republike Slovenije: dopolnitev - A, Fakulteta
za državne in evropske študije, Kranj, 2011, str. 392–393.
Šturm L., Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za državne in evropske
študije, Kranj, 2010, str. 274.
Ude L., Civilno procesno pravo, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2002, str.
319–323.
Ude L., Galič A. in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV založba in
Uradni list RS, Ljubljana, 2010, str. 521–569.
6.2. Pravni viri
Ustava Republike Slovenije, Ur. l. RS, št. 33/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003,
69/2004, 68/2006, 47/2013.
Zakon o dedovanju, Ur. l. RS, št. 67/01 z dne 10. 8. 2001.
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
48
Zakon o delovnih in socialnih sodiščih, Ur. l. RS, št. 10/04 z dne 5. 2. 2004.
Zakon o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 53/14 z dne 15. 7. 2014.
Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 20/88 z dne 3. 6. 1988.
Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. FLRJ, št. 4/57 in nasl.
Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. št. 45/08 z dne 9. 5. 2008.
Zakon o sodnih taksah, Ur. l. RS, št. 63/13 z dne 26. 7. 2013.
6.3. Internetni viri
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/Porocevalec/arhivPorocevalec,12. 11. 2014. http://www.pf.uni-lj.si/media/izredna.pravna.sredstva.doc, 3. 11. 2014.
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5040, 28. 10. 2014. http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/, z dne 7.11.2014. 8.11.2014, 11. 11. 2014.
https://www.sodnapraksa.si/, z dne 7.11.2014, 8.11.2014, 11. 11. 2014.
http://www.mp.gov.si/si/obrazci_evidence_mnenja_storitve/uporabni_seznami_imeniki_in_ev
idence/sodna_statistika/, 30. 12. 2014.
http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US30697, z dne 01.09.2015.
6.4. Sodne odločbe Vrhovnega sodišča
Sklep II Ips 658/2003 z dne 12. 1.2005.
Sklep II Ips 423/2004 z dne 02. 2.2006.
Sklep II DoR 8/2009 z dne 20. 5.2009.
Sklep II DoR 13/2009 z dne 27. 5.2009.
Sklep II DoR 14/2009 z dne 27. 5.2009.
Sklep II DoR 15/2009 z dne 27. 5.2009.
Sklep II Dor 5/2009 z dne 27. 5.2009.
Sklep II DoR 7/2009 z dne 27. 5.2009.
Sklep II DoR 18/2009 z dne 17. 6.2009
Sklep II DoR 2/2009 z dne 17. 6.2009.
Sklep II DoR 16/2009 z dne 24. 6.2009.
Sklep VIII DoR 2/2009 z dne 08. 7.2009.
Anja Felda: Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
49
Sklep II DoR 25/2009 z dne 15. 7.2009.
Sklep II DoR 26/2009 z dne 15. 7.2009.
Sklep II DoR 39/2009 z dne 15. 7.2009.
Sklep II DoR 42/2009 z dne 15. 7.2009.
Sklep III DoR 26/2009 z dne 09. 2.2010.
Sklep II DoR 89/2010 z dne 13. 5.2010.
Sklep II DoR 210/2012 z dne 22. 11.2012.
Ustavno odločbo U-I-74/14-9, Uradni list RS, št. 48/2015.