UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDEpacientu. Diagnoza rak pomeni za večino bolnikov...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

VPLIV NAČINA SPORAZUMEVANJA NA

KAKOVOST ŽIVLJENJA PRI BOLNIKIH PO

ODSTRANITVI GRLA

(Diplomsko delo)

Maribor, 2013 Renata Rihtar

Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

MENTORICA: Predav. Barbara DONIK, univ. dipl. org.


ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici predav. Barbari Donik, univ.dipl.org. za vse njene nasvete in

vodenje pri snovanju diplomske naloge.

Zahvala velja tudi g. Danilo Papežu, ki mi je omogočil izvedbo ankete v Društvo

laringektomiranih Slovenije.

Prav tako se zahvaljujem staršem, prijateljici Valeriji in fantu Borisu za moralno podporo.


POVZETEK

Namen diplomskega dela je opisati vlogo medicinske sestre pri bolnikih po odstranitvi

grla, ter predstaviti težave s katerimi se soočijo pacienti po operaciji grla, predvsem pa

njihovo kasnejše okrevanje, kar predstavlja pri večini pacientov kar velik problem. V

raziskavi smo iskali povezanost med načinom sporazumevanja in kakovostjo življenja pri

bolnikih po odstranitvi grla ter opisali vlogo medicinske sestre pri laringektomiranem

pacientu. Diagnoza rak pomeni za večino bolnikov sinonim za počasno in bolečo smrt,

obdobje trpljenja, odvisnosti in nemoči. Je pretresljiv dogodek, ki napoveduje veliko težkih

sprememb, spremenitev življena in obetov v prihodnosti (Trdin & Kolbl, 2011). Raziskava

je temeljila na kvantitativni metodologiji dela. Izvedli smo študijo s pomočjo anketnega

vprašalnika izdelanega za namen raziskave. V raziskavo so bili vključeni člani društva

laringektomiranih Slovenije. Rezultati so pokazali, da največ 19 ( 63% ) anketirancev

uporablja ezofagalni govor. Kakovost življenja po odstranitvi grla je 15 ( 50% )

anketirancev označilo za dobro. Pri pacientih po odstranitvi grla je uspešna rehabilitacija

govora zelo pomembna in vpliva na kakovost življenja.

KLJUČNE BESEDE: rak, zdravstvena nega, rehabilitacija, laringektomija, pacient


ZUSAMMENFASSUNG

Der Zweck meiner Diplomarbeit ist die Rolle der Krankenschwester bei Patienten nach

einer Kehlkopfentfernung zu beschreiben und die Richtlinien vorzustellen, denen sich die

Patienten nach der Operation stellen, hauptsächlich ihre spätere Genesung, die den meisten

Patienten das größte Problem vorstellt. In der Umfrage wurde die Verbindung zwischen

der Kommunikation und der Lebensqualität bei Patienten nach der Kehlkopfentfernung

gesucht und es wurde die Rolle der Krankenschwester bei einem Laryngektomie Patienten

beschrieben. Diagnose Krebs bedeutet für die meisten Patienten Synonym für einen

langsamen und schmerzhaften Tod, ein Leidensabschnitt, Abhängigkeit und Kraftlosigkeit.

Es ist ein erschütterndes Ereignis, das viele schwierige Veränderungen vorhersagt,

Lebensumstellung und Aussichten in der Zukunft (Trdin & Kolbl, 2011). Die Umfrage

beruht auf der quantitativen Methodologie der Arbeit. Die Umfrage wurde mit Hilfe eines

für diesen Zweck erstellten Fragebogen durchgeführt. In der Umfrage wurden Mitglieder

des Laryngektomie Vereins Slowenien eingeschlossen. Die Resultate haben gezeigt, dass

19 (63%) Befragte die Oesophagus-Ersatzstimme benutzt. Die Lebensqualität nach der

Kehlkopfentfernung haben 15 (50%) Befragte als gut befunden. Bei Patienten mit

Kehlkopfentfernung ist eine erfolgreiche Rehabilitierung der Stimme sehr wichtig und

beeinflusst die Lebensqualität.

SCHLÜSSELWÖRTER: Krebs, Krankenpflege, Rehabilitation, Laryngektomie, Patient


KAZALO

1 UVOD ........................................................................................... 1

2 NAMEN IN CILJ DIPLOMSKEGA DELA ....................................................................... 2

3 RAK GRLA IN VRATU ............................................................ 3

3.1 Odstranitev grla- LARINGEKTOMIJA .......................................................................... 3

3.2 Rehabilitacija po odstranitvi grla – govorna rehabilitacija ............................................ 6

3.2.1 Govor s pomočjo požiralnika- ezofagalni govor .......................................................... 7

3.2.2 Govorni aparat- umetno grlo ........................................................................................ 9

3.2.3 Sapično – požiralnikova proteza- traheoezofagalna proteza ........................................ 9

3.3 Telesna rehabilitacija ..................................................................................................... 10

3.4 Duševna rehabilitacija ................................................................................................... 11

4 NALOGE MEDICINSKE SESTRE PRI PACIENTIH PO ODSTRANITVI GRLA... 12

4.1 Komunikacija z laringektomiranim pacientom ............... 19

4.2 Medicinski pripomočki in oskrba le teh pri laringektomiranih pacientih .................. 20

5 KAKOVOST ŽIVLJENJA LARINGEKTOMIRANIH

PACIENTOV ............................................................................... 26

6 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA ................................. 28

6.1 Raziskovalna vprašanja ................................................................................................... 28

6.2 Raziskovalne metode ........................................................................................................ 28

6.3 Postopki zbiranja podatkov ............................................................................................. 29

6.4 Raziskovalni vzorec .......................................................................................................... 29

6.5 Raziskovalno okolje .......................................................................................................... 29

6.6 Etični vidik ........................................................................................................................ 29

7 REZULTATI ANKETE .......................................................... 30

8 RAZPRAVA .............................................................................. 42

9 SKLEP ....................................................................................... 44

LITERATURA ............................................................................. 45

PRILOGA ....................................................................................... 1


KAZALO SLIK

Slika 1 : Običajni pogled na usta in grlo ............................................................................... 4

Slika 2 : Odstranjeno grlo pri laringektomiji ........................................................................ 5

Slika 3 : Stanje po laringektomiji .......................................................................................... 5

Slika 4 : Kanila s filtrom ............................................................................................... …..20

Slika 5 : Porteks kanila ....................................................................................................... 21

Slika 6 : Bivona kanila ........................................................................................................ 21

Slika 7: Govorna kanila…………..………………...…………………..……………..…..22

Slika 8: Pripomoček s katerim dovjamo kisik…………………………………………….23

Slika 9: Vlažilec kanile…………...……………………………………………….....……23

Slika 10: Pripomočki za pokritje traheostome ……………………………………………24


KAZALO GRAFOV

Graf 1. : Prikaz razdelitve anketiranih po spolu………………………………………......29

Graf 2. : Prikaz razdelitve anketiranih po starosti …………………………………..……29

Graf 3. : Prikaz anketiranih oseb po izobrazbi ………………………………..………….30

Graf 4. : Prikaz koliko od vseh anketiranih je bilo kadilcev …………...…………..…….30

Graf 5. : Prikaz anketiranih glede na uživanje alkohola pred boleznijo …….......……..…31

Graf 6. : Prikaz anketiranih glede lokacije tumorja pred posegom …………...……….....31

Graf 7. : Prikaz anketiranih glede zdravljenja z obsevanjem ………………………..…...32

Graf 8. : Prikaz morebitnih zapletov med zdravljenjem …………………………….……32

Graf 9. : Prikaz težave po operaciji pri požiranju ……………………...………………....33

Graf 10. : Prikaz uživanj alkoholne pijače po posegu ……………………………………33

Graf 11. : Prikaz anketiranih o zaposlitvi po posegu ……………………………….....….34

Graf 12. : Prikaz o poučevanju govora po operaciji …………………...…………………34

Graf 13. : Način govora po operaciji ……………………………………………………..35

Graf 14. : Prikaz možnih težav po operaciji s sprejemanjem samega sebe ………...……35

Graf 15. : Prikaz odnosov v družini po posegu …………………………………………..36

Graf 16. : Prikaz pomoči pri anketiranih po operaciji ………………………….......…… 36

Graf 17. : Kako se počutijo anketirani v družbi zaradi nove podobe ………………...… 37

Graf 18. : Prikaz najpogostejših težav pri sporazumevanju …………………………...…37

Graf 19. : Prikaz, da so anketiranci člani Društva laringektomiranih Slovenije…...…….38

Graf 20. : Prikaz koliko je anketirancem pomeni, da so vključeni v DLS……………..…38

Renata Rihtar: Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri pacientih po odstranitvi grla

1

1 UVOD

Diagnoza rak je za pacienta in njegovo družino ter bližnje velik čustven pretres in

obremenitev. Po odstranitvi grla ima pacient na razpolago različne tehnike govora, ki se

jih mora naučiti. Vendar kljub temu je njegova sposobnost govornega sporazumevanja

trajno omejena in ga pri stiku z ljudmi ovira. Prav tako se pacienti po operativnem posegu

spopadejo z zelo težko situacijo, gre za spremembo zunanjega videza. Medicinska sestra

ima v zdravstveni negi onkološkega pacienta pomembno vlogo, saj pomaga pospeševati

zdravje, preprečuje zaplete in posledice po operativnem posegu. Medicinska sestra je

nosilka zdravstvene nege, prav tako, pa sodeluje že z pacientom ob sprejemu, ob pripravah

na operativni poseg, sodeluje s pacientom med in po operativnem posegu in načrtuje

odpust pacienta v domače ali drugo institucionalno okolje.

Odstranitev grla je pri odraslih najuspešnejši način zdravljenja napredovanega raka grla in

spodnjega žrela, vendar pri tem bolnik izgubi možnost govornega sporazumevanja. Glede

na pogostost pojavljanja se rak glave in vratu v svetovnem merilu uvršča na šesto mesto.

Glede na incidenco raka v posameznih delih glave so povezani z različnimi dejavniki, ki so

predvsem spol, starost in krajevna umeščenost. Znano je že, da najpogosteje za rakom grla

zbolijo moški, starostna meja je vedno vse manjša in se začne okoli 50.leta. Večinoma

bolniki poiščejo pomoč pri raku grla šele, ko so težave že zelo izrazite in je bolezen

napredovala (Papež, Košak, & Ribaš, 2007).

Najpomembnejša rehabilitacija pri pacientih po odstranitvi grla je govorna rehabilitacija,

ki lahko zajema učenje govora s pomočjo požiralnika- ezofagalni govor( EG ), uporabo

mehaničnih virov za tvorjenje glasu- govorni aparat ali umetno grlo in govor s pomočjo

zraka iztisnjenega v požiralnik iz sapnika po vstavljeni protezi- traheoezofagalni protezi.


2

2 NAMEN IN CILJ DIPLOMSKEGA DELA

Namen diplomskega dela je opisati vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja

bolnikov po odstranitvi grla, opisati vlogo medicinske sestre pri bolnikih po odstranitvi

grla, predstaviti težave s katerimi se soočijo pacienti po operaciji grla, predvsem pa

njihovo kasnejše okrevanje, kar predstavlja pri večini pacientov kar velik problem.

2.1 Cilji raziskave:

Opisati vlogo medicinske sestre pri bolnikih po odstranitvi grla,

predstaviti pomen rehabilitacije po operaciji grla,

opisati kakovost življenja pri laringtomiranih bolnikih po odstranitvi grla,

predstaviti najpogosteje uporabljeno govorno metodo,

opisati bistvene razlike med ezofagalnim (EG) in traheoezofagalnim (TEG) govorom

raziskati kakšne načine sporazumevanja najpogosteje uporabljajo bolniki po

odstranitvi grla,

ugotoviti kakovost življenja pacientov po odstranitvi grla,

ugotoviti katera sta najpogostejša načina govorne rehabilitacije po odstranitvi grla,

ugotoviti položaj pacientov po odstranitvi grla v družbi.


3

3 RAK GRLA IN VRATU

Najpogostejši dejavnik tveganja za nastanek raka grla je kajenje, ki ob hkratnem

prekomernem pitju alkohola močno poveča možnost za nastanek bolezni. Incidenca raka

grla je med kadilci kar za šestkrat višja kot med nekadilci. Čeprav zvišuje raven za

tveganje tudi pasivno kajenje, še posebej na delovnem mestu in v populaciji žensk.

Zdravljenje raka temelji predvsem na kirurgiji, radioterapiji in kemoterapiji. Način

zdravljenja določimo po dogovoru z bolnikom, glede na tip, razširjenost, splošno stanje in

pričakovanja bolnika. Terapije lahko uporabljamo posamezno ali v kombinaciji. Pri

manjših, dobro zamejenih tumorjih grla je možno zdravljenje s primarno radioterapijo, kot

tudi kirurško zdravljenje. Oba načina imata podobno učinkovitost in prognozo. Pri večjih

tumorjih je potrebna popolna odstranitev grla in formiranje traheostome, ob tem še

dodatna radioterapija občasno s hkratno kemoterapijo. Pri zelo velikih in razširjenih

tumorjih, ko operativni poseg ni možen ali smiseln in zaradi slabega splošnega stanja ni

možna kemoterapija, pride v poštev le paliativno zdravljenje z obsevanjem (Papež, Košak,

& Ribaš, 2007).

3.1 Odstranitev grla- LARINGEKTOMIJA

Laringektomija je operativni poseg odstranitve celotnega grla (totalna laringektomija ) ali

dela grla (parcialna laringektomija), navadno zaradi malignega tumorja grla. S totalno

laringektomijo se bolniku v celoti odstrani grlo, bolnik diha skozi odprtino na vratu

(stomo) in pot prehranjevanja ( po požiralniku) se z operacijo popolnoma loči od dihalne

poti (Kambič, 2011) .

Ko so bile narejene vse preiskave, se kirurg ter anesteziolog posvetujeta, če je bolnik

usposobljen za operativni poseg ali ne. Bolnik mora privoliti v operacijo. Odstranitev grla

je sorazmerno stara operativna metoda. Operacija poteka v splošni anesteziji in bolnik med

kirurškim posegom spi ter ne čuti nobene bolečine. Z ustreznim pristopom kirurg razkrije

in loči grlo od okoliškega tkiva ter ga odstrani. Glede na obsežnost operativnega posega je

odvisno ali bo mogoče neposredno po odstranitvi grla oblikovati novo pot za hranjenje, ali

pa bodo za to potrebni dodatni obnovitveni posegi. Po navadi se lahko iz preostalega dela


4

žrelne sluznice žrelo obnovi. Ob koncu operacije se oblikuje vhod v novo, skrajšano

dihalno pot t.i. traheostomo. Rob sapnika se pričvrsti z močnimi šivi ob rob kože

operacijske rane in v sapnik vstavi primerno velika dihalna cevka, imenovana trahealna

kanila. Nato se vloži skozi nosnico in novo oblikovano žrelo v požiralnik plastična hranilna

cevka s premerom 6-8 mm. Po tej cevki bodo bolnika hranili približno 10 dni, vse dokler

rana ne bo zaceljena. Prve dni po posegu se nabira v sapniku in sapnicah veliko izločka, ki

se mora sproti izsesavati. Medicinska sestra vloži aspiracijsko cevko previdno skozi kanilo

v sapnik, kar v krajših presledkih ponavlja toliko časa, da odstrani ta izloček (Kambič,

2011).

Slika 1 : Običajni pogled na usta in grlo

Vir : Društvo laringektomiranih Slovenije, (brez datuma)


5

Slika 2 : Odstranjeno grlo pri laringektomiji

Vir : Društvo laringektomiranih Slovenije, (brez datuma)

Slika 3 : Stanje po laringektomiji

Vir: Društvo laringektomiranih Slovenije, (brez datuma)


6

Posledice laringektomije so:

Pacient diha na traheostomo, zrak ne teče več skozi nos, kjer se segreje, navlaži in

očisti delce, ti pacienti imajo večje izločanje sluzi v dihalih in pogosteje kašljajo.

Laringektomirani pacienti imajo spremenjen vzorec kašljanja, pomaga si tako, da z

robčkom zatesni traheostomo in na ta način napravi zaporo silovitemu izdihu.

Zmanjšana je sposobnost vohanja in z njo tudi povezana sposobnost okušanja.

Laringektomirani pacienti si ne morejo izpihati nosu, saj dihajo na traheostomo.

Ne morejo pihati ali srkati tekočine.

Laringektomirani pacient je manj sposoben za telesno delo, npr. težko dvigovanje.

Spremenjena je pacientova zunanjost kar lahko vpliva na njegovo psihično stanje

ter odnose do družine, okolice ter vključevanje v družbo.

Nezmožnost glasnega govorjenja in s tem motena komunikacija z okolico je za

večino pacientov še vedno največji problem po laringektomiji (Hočevar- Boltežar,

2008).

3.2 Rehabilitacija po odstranitvi grla – govorna rehabilitacija

Rehabilitacija laringektomiranih pacientov ne more biti usmerjena samo na osrednji

problem, kjer gre za osvajanje novega načina govora, temveč mora zajeti celega bolnika in

uporabiti vse možne načine potrebne pomoči, da se najbolje prilagodi na življenje brez

grla. Najhujša posledica odstranitve grla je izguba glasu. Osnovni cilj govorne

rehabilitacije je obnova komunikativne sposobnosti. Pri govorni rehabilitaciji poiščemo

nov vir glasu, ki ga bo pacient uporabljal za govor (Zakotnik, 2006). Za nadomestitev

tvorjenja glasu in seveda govora imamo na razpolago tri načine:

govor s pomočjo požiralnika – ezofagalni govor,

mehanični viri za tvorjenje glasu – govorni aparati ali umetno grlo,

govor s pomočjo zraka, iztisnjenega v požiralnik iz sapnika po vstavljeni protezi-

traheoezofagalna proteza ( sapično - požiralnikova proteza).


7

Neposredno po operaciji grla bolniki le šepetajo. Glas tvorijo z nihanjem mehkih sestavin

ust in žrela s pomočjo zraka, ki je ujet v teh prostorih. Glas poimenujemo ustni ali žrelni,

vendar je tak govor slabo razumljiv in praktično ne pride v poštev za govorno

sporazumevanje. Bolnikovo rehabilitacijo smatramo za uspešno, če se je bolnik zmožen

učinkovito sporazumevati, če se duševno primerno prilagodi in ohrani način življenja na

isti ravni kot pred operacijo. Za dosego teh ciljev je potrebno usklajeno sodelovanje

različnih strokovnjakov, bolnika in njegovih svojcev (Strojan & Zakotnik, 2010).

3.2.1 Govor s pomočjo požiralnika- ezofagalni govor

Poznamo tudi govor s pomočjo ezofagalnega govora. Temelj ezofagalnega govora je, da se

bolnik mora čim prej naučiti tvorjenje glasu s pomočjo požiralnika. Pri tvorjenju glasu

laringektomiranih uporablja glasilkam podobni sluznični gubi, ki nastaneta po odstranitvi

grla na prehodu žrela v požiralnik, in iztisnjen zrak iz požiralnika, ki ga pred iztisnjenjem

zajame z :

vbrizgavanjem (pri vbrizgavanju se požiralnik napolni z iztiskanjem zraka iz ustne

in žrelne votline),

vdihavanjem (med vdihom laringektomirani potisne zrak v požiralnik z mišicami

jezika, čeljusti in žrela, z vdihovanjem bolnik izkorišča negativen pritisk v prsnem

košu , ki nastane pri hitrem vdihu),

požiranjem (najmanj učinkovita metoda je polnjenje požiralnika z zrakom s

pomočjo požiranja, čeprav zajame laringektomirani zrak s požiranjem najlažje, je

količina zraka premajhna, govor je počasen in s prekinitvami) (Hočevar- Boltežar,

2008).

Te tri načine zajemanja zraka zelo težko med seboj ločimo, saj pacient pri tvorjenju glasu

uporablja bolj manj vse tri hkrati.

Pacient se mora govor s pomočjo požiralnika priučiti. Najbolje je, da začne z govornimi

vajami takoj, ko je odstranjena hranilna cevka, to je takrat, ko je žrelna sluznica zaceljena.

Zven, barva, glasnost, višina in glasovni obseg govora s pomočjo požiralnika so nekoliko

okrnjeni in spremenjeni, vendar dovolj dobri za govorno sporazumevanje. Marsikdaj mora

bolnik vaditi dalj časa, tudi nekaj mesecev, zato ob prvih neuspehih ne sme obupati. Na

uspeh učenja vplivajo mnoge okoliščine, kot so starost, zdravstveno stanje, prizadetost,


8

socialna varnost in ne nazadnje tudi kakovost sluha. Z vztrajnostjo in prizadevnostjo ter s

pomočjo učitelja se velika večina laringektomiranih nauči razumljivo govoriti (Matković &

Petrijevčanin, 2011).

Laringektomirani se nauči posebne tehnika govora s požiralnikom, karakteristike takšnega

govora so:

skrajšano trajanje tona na 5-6 sekund, medtem ko pri zdravih osebah traja med 22-

30 sekund;

znižanje razpona glasu na 3 tone ene oktave medtem ko pri »normalnem« govoru

razpon obsega 1 do 3 oktave;

močno zmanjšana jakost glasu, ki pri ezofagalnem govoru obsega 15-20 Db pri

zdravih osebah pa do 100 Db (Hočevar- Boltežar, 2008).

Prednosti ezofagalnega govora so:

glas je bolj naraven in bolj podoben laringealnemu glasu;

pri tej metodi pacient ne potrebuje mehanskih pripomočkov;

z vajo lahko nekateri pacienti pridobijo spretnost delnega spreminjanja višine in

glasnosti govora;

pacient ima med govorom prosti roki (Hočevar- Boltežar, 2008).

Slabosti, ki se pojavijo pri ezofagalnem govoru so:

ta način govora se mora pacient naučiti in včasih je za to potrebno več mesecev,

celo let;

pacient mora natančno artikulirati posamezne glasove, sicer je razumljivost

ezofagalnega govora slaba;

ker je glasnost omejena, je bolnika težko slišati in razumeti v hrupnem okolju;

ob stresnih situacijah zaradi prevelike napetosti nekateri pacienti ne morejo tvoriti

ezofagalnega govora (Hočevar- Boltežar, 2008).


9

3.2.2 Govorni aparat- umetno grlo

Ker marsikateri bolnik ne osvoji ezofagalnega govora, ali ga odločno odklanja, pride pri

takšnih bolnikih v poštev govorni pripomoček - govorni aparat. Govorni aparat je

mehanični vir glasu, ki nadomešča izgubljeno grlo. Energijo za tvorjenje glasu daje baterija

ali iz pljuč iztisnjen zrak. Električni aparat ima gumb za uravnavanje glasnosti in višine

tona, valovanje opne se prenaša preko kožnega tkiva in mišic na žrelo oziroma usta. Po

mestu namestitve ločimo govorna pomagala v zunanja in notranja. Najpogosteje se

uporablja zunanji vratni govorni pripomoček. Zato ga priporočamo le v primerih, če

pacient z vztrajnimi vajami in dobro voljo ni osvojil ezofagalnega govora (Fajdiga &

Žargi, 1996).

Prednosti umetnega grla so:

velika večina bolnikov se z lahkoto nauči rokovati z njim;

možna je regulacija glasnosti in višine glasu;

omogoča zadostno glasnost, da je pacientov govor slišen tudi v hrupnem okolju

(Hočevar- Boltežar, 2008).

Slabosti umetnega grla so:

proizvaja hrupen elektronski kovinski glas, ki pritegne pozornost okolice;

se težko uporablja pri pacientih z močnimi brazgotinami ali oteklino na vratu;

razumljivost govora je dobra le ob natančni artikulaciji;

bolnik ima pri govoru eno roko zasedeno z aparatom (Hočevar- Boltežar, 2008).

3.2.3 Sapično – požiralnikova proteza- traheoezofagalna proteza

Eden od načinov sporazumevanja po odstranitvi grla je tudi sapnično- požiralnikova

govorna proteza. Gre za traheoezofagalno punkcijo z vstavitvijo silikonske govorne

proteze. Je do enega cm dolga in 5-6 mm široka silikonska ali teflonska cevka z vgrajenim

eno smernim zapiralom, ki omogoča pretok zraka iz sapnika v požiralnik in preprečuje

izliv vsebine požiralnika v nasprotni smeri. Proteza se lahko vstavi med operacijo, vendar


10

po navadi šele po njej. Mehanizem delovanja je preprost. Ob izdihu s prstom prekrijemo

dihalno odprtino na vratu in tako usmerimo tok zraka po cevki iz sapnika v zgornji del

požiralnika, ki zaniha pri prehodu v žrelo novo nastali sluznični gubi, ki tvorita glas, kar

omogoča v večini primerov tvorjenje glasnega in razumljivega govora. Tudi te metode ne

smemo posploševati in se zanjo odločimo po skrbnem premisleku. Vstavitev in nošenje

traheoezofagalne proteze lahko spremljajo tudi zapleti kot so izliv tekočine ob protezi v

sapnik, tvorjenje granulacij in morebitna vnetja. S skrbno nego se praviloma vse

nevšečnosti odpravijo (Hočevar- Boltežar, 2008).

Prednosti trahoezofagalni govor (TEG) :

ta tehnika omogoča hitro pridobitev skoraj normalnega govora pri večini pacientov;

omogoča tekoč govor, saj so skladišče zraka za nastanek glasu pljuča in pacient

govori v izdihu;

možno je delno spreminjanje glasnosti in višine glasu;

govorno protezo je mogoče odstraniti in vzpostaviti prejšnje stanje, če si pacient

tega želi (Hočevar- Boltežar, 2008).

Slabosti TEG so:

vstavitev govorne proteze zahteva dodaten kirurški poseg;

možna je aspiracija hrane in pijače, če zaklopka v protezi slabo deluje ali če je

proteza premajhna glede na velikost fistule med sapnikom in požiralnikom;

zaradi rasti glivic v silikonski protezi je nujno pogosto čiščenje proteze in nege z

antimikotičnim mazilom;

življenjska doba proteze je omejena, potrebno jih je menjavati večkrat letno

(Hočevar- Boltežar, 2008).

3.3 Telesna rehabilitacija

Po vrnitvi v domače okolje, je potrebno laringektomiranega čim prej vrniti v razmere, v

katerih je živel pred boleznijo. Sam mora skrbeti za osebno higieno, še posebej za nego

dihalne odprtine in kanile ter se, brž ko mu stanje po operaciji to dopušča, spet vključiti v


11

delovno okolje. Prav v tem obdobju mora opustiti neke morebitne škodljive razvade kot so

kajenje in pitje alkohola, če sta bila vzrok za nastanek raka grla. Primerno si naj razporedi

čas za delo in počitek, se posveti kakšnemu konjičku in se vključi v družabno življenje.

Naj se ne izogiba prijateljev in znancev, naj ve, da je ponovno polno vredni član družbe, da

je spet zdrav in zmožen normalno živeti. Najbolj priporočljivo je, da se vključi v društvo

laringektomiranih Slovenije, kjer se bo seznanil z člani društva z podobnimi težavami in bo

tudi lažje sam premagoval ovire (Zakotnik, 2006).

3.4 Duševna rehabilitacija

Odstranitev grla prizadene človeka v celoti. Rehabilitacija laringektomiranih bolnikov ne

more biti usmerjena samo na osrednji problem, kjer gre za osvajanje novega načina

govora, temveč mora zajeti vsega bolnika in uporabiti vse možne načine potrebne pomoči,

da se najbolje prilagodi na življenje brez grla. Bolnikovo rehabilitacijo smatramo za

uspešno, če se je bolnik zmožen učinkovito sporazumevati, če se duševno primerno

prilagodi in ohrani način življenja na isti ravni kot pred operacijo. Za dosego teh ciljev je

potrebno usklajeno sodelovanje različnih strokovnjakov, bolnika in njegovih svojcev.

Večino najbolj prizadene izguba govora in strah pred širjenjem bolezni. Skrbi jih tudi,

kako jih bodo sprejeli domači. Če so svojci sodelovali ves čas priprave na operacijo in pri

nadaljnjem zdravljenju, je strah odveč, saj so dobro seznanjeni z bolnikovim zdravjem in

načinom pomoči. Dobro razumevanje v družini pomaga bolniku k samozavesti in

rehabilitaciji. Pomembno je, da se bolnik in njegovi bližnji zavedajo, da z odstranitvijo grla

bolnikove človeške kakovosti niso zmanjšane in da mu je občutek družabnosti, ljubezni in

zaželenosti še mnogo bolj potreben kot pred boleznijo (Zakotnik, 2006).


12

4 NALOGE MEDICINSKE SESTRE PRI PACIENTIH PO ODSTRANITVI

GRLA

Pri delu z laringektomiranim pacientom je enako pomembno na vseh stopnjah zdravljenja

in rehabilitacije ustrezna strokovna obravnava kot primeren odnos do pacienta.

Medicinska sestra je tukaj pomemben člen, saj preživi neposredno ob pacientu največ časa

in s svojo strokovnostjo, znanjem, izkušenostjo, empatijo pomaga pacientu, da se bo v

bolnišničnem okolju počutil varno in nam bo zaupal. Delo in vloga medicinske sestre se

dopolnjuje z vlogo govornega terapevta in okrepi njegovo poučevanje. Pacient lahko z

izgubo možnosti komuniciranja postane popolnoma odvisen od medicinske sestre, zato

imajo le-te moč in kompetenco spodbuditi pacienta, da se praktično in psihološko povrne v

prvotno stanje. Po operativnem posegu nudi medicinska sestra psihično podporo pacientu

in njegovim svojcem. Prav tako opazuje stanje zavesti pri pacientu, dihalno pot, vitalne

funkcije, oksigenacijo tkiva, položaj bolnika, bruhanje, bilanco tekočin, bolečino in

intravenski kanal ter morebitne krvne preiskave.

Pacient mora vedno imeti na dosegu roke zvonec, s katerim lahko pokliče medicinsko

sestro. Na ta način pomagamo pacientu, da se znebi strahu. Življenjskega pomena je, da

vzpostavimo metodo komuniciranja. Najlažje je, da ima pacient ob postelji vedno na

razpolago svinčnik in papir ali pa magično tablo, čeprav ta način vzame veliko časa in

povzroča frustracije. Tudi uporaba mobilnih telefonov, pisanje sms sporočil je lahko

nepogrešljiva vez kmalu po operaciji. Medicinske sestre morajo biti tolerantne in dati

pacientu za izrazitev potreb toliko časa, kot ga potrebuje. Da bi pomagale pacientu, se

priporoča optimističen, ljubeč in celosten pristop. Medicinska sestra mora imeti dobro

teoretično znanje o komunikaciji in poznati načine nadomestne komunikacije, saj le s tem

znanjem je lahko uspešna pri zdravstveni vzgoji pacienta.

Zdravstveno vzgojno delo se že začne lahko na področju preventive, saj medicinska sestra

lahko deluje v preventivne namene. Pred boleznijo in zdravljenjem ozavešča paciente in

širšo skupnost za doseganje boljšega zdravja na podlagi opustitev kajenja in omejitev

vnosa alkoholnih sredstev. Svetuje razne programe in skupine za opustitev kajenja, prav

tako obstajajo programi za anonimne alkoholike, saj sta ta dejavnika najbolj poglavita za

nastanek raka grla.


13

Po operativnem posegu pa pacientu medicinska sestra svetuje tudi omejitev pitja

alkoholnih pijač in opustitev kajenja. Tu lahko pacienta vključi v razne programe za

opustitev kajenja in tudi v samo društvo laringektomiranih Slovenije, da si opomore po

posegu in lažje zaživi v vsakdanje življenje.

Pomembna je tudi prehrana pacienta po posegu, še posebej, ko se pacient vrne v domače

okolje. Največkrat se slabša prehranjenost po odstranitvi grla in pacienti hujšajo. Vzrok, ki

prevede do tega je ponavadi stresna reakcija organizma ali pa težave pri požiranju, saj je

le- to oteženo. Takšnemu pacientu medicinska sestra svetuje naj bo osnova prehranjevanja

zdrava in uravnotežena prehrana. Obroki naj bodo manjši ter nekje 6-8 krat dnevni. Hrano,

ki uživa naj bo čim bolj kakovostna z veliko vsebnostjo beljakovin. Pacienti, ki med

boleznijo in po njej ne izgubljajo na telesni teži, morajo jesti hrano bogato z beljakovinami

in upoštevati načela zdrave prehrane ter se veliko gibati.

Pri laringektomiranih se pojavijo številne negovalne diagnoze, katera naloga medicinske

sestre je, da jih prepozna in tudi pravilno pristopa k negovalnemu problemu. Negovalne

diagnoze, ki se pojavijo v prvih dneh po laringektomiji:

Nezmožnost čiščenja dihalnih poti,

zvišana možnost infekcije,

bolečina,

nepopolna verbalna komunikacija,

deficit v samonegi : prehranjevanje,

telesna podoba, moteno doživljanje telesne podobe (Gordon, 2003).

Negovalna diagnoza : NEZMOŽNOST ČIŠČENJA DIHALNIH POTI

Problem: Pacient je nezmožen in nesposoben si sam učinkovito odstraniti izločke, ki se

naberejo v traheji.

Etiologija: stanje po operaciji, in spremenjena anatomija-fiziologija dihalnih poti

Simptom:

neučinkovito izkašljevanje;

oteženo dihanje;


14

povečana sekrecija iz trahealnega dela.

Cilj zdravstvene nege:

dihanje bo olajšano;

dihalne poti bodo očiščene.

Načrtovane negovalne intervencije:

pacienta namestiti v polsedeč položaj;

vzpodbujati ga k izkašljevanju;

prezračiti sobo ter poskrbeti za primerno klimo v prostoru;

očistiti notranji del kanile;

vlažiti dihalne poti;

aspirirati pacienta;

meriti dihanje in saturacijo;

poučevati pacienta o pomenu izkašljevanja;

aplicirati inhalacije po naročilu zdravnika;

vključiti fizioterapevta.

Vrednotenje:

pacient ima očiščeno kanilo, dihanje je olajšano, očiščene ima dihalne poti.

Negovalna diagnoza: ZVIŠANA MOŽNOST INFEKCIJE

Problem: Zaradi operativne rane na grlu je zvišana možnost za vdor bakterij.

Etiologija: Zmanjšan imunski sistem in spremenjena dihalna pot.

Simptom: /

Cilji zdravstvene nege:

do infekcije ne bo prišlo;

rana se bo dobro celila.


15


rano prevezati 1x na dan oz. po potrebi;

redno menjavati predloge pod traheostomo;

preskrbeti zaščito za izkašljevanje;

po naročilu zdravnika aplicirati predpisan antibiotik.

Vrednotenje:

operativna rana se lepo celi in ne kaže simptomov vnetja.

Negovalna diagnoza: BOLEČINA

Problem: Pacient pove o prisotnosti bolečine v predelu operativnega polja.

Etiologija: Operativna rana in nezmožnost gibanja po operaciji.

Simptom:

pacient toži o bolečini;

previdno, oteženo premikanje glave;

izraz na obrazu pove o bolečini;

močnejša napetost mišic;

ocena po VAS lestvici je > 3.


bolečina bo zmanjšana ali bo odpravljena;

ocena bolečine po VAS bo manj kot 2.

Načrt negovalne intervencije:

oceniti bolečino po VAS lestvici;

spremljati bolečino;

aplicirati analgetično terapijo po naročilu zdravnika;

skrbeti za boljše psihično počutje pacienta;

zagotoviti ugoden položaj v postelji.


16

Vrednotenje:

bolečina je zmanjšana

Negovalna diagnoza : NEPOPOLNA VERBALNA KOMUNIKACIJA

Problem: Komunikacija je motena zaradi operativnega posega, kjer je odstranjen del grla

za govor.

Etiologija: operativna odstranitev grla.

Simptom:

traheostoma;

bolnik ne more govoriti.


pacient bo motiviran, da se bo naučil novih metod govorne komunikacije;

komunikacija z okolico bo vzpostavljena;

pacient bo seznanjen z govornimi pripomočki.


omogočiti da ima pacient na dosegu roke vedno klicno napravo;

preskrbeti papir in pisalo;

potrpežljivo poslušati pacienta;

vzpodbujati, da čim prej naveže stik z svojci in okolico;

razložiti pomen in prednosti učenja govora;

pokazati tehnike in vaje za učenje govora;

seznaniti pacienta z pripomočki za govor ( govorna kanila );

vključiti logopeda.

Vrednotenje:

Pacient sodeluje v pogovoru z zdravstvenim osebjem in svojci, prav tako

uspešno uporablja govorno napravo.


17

Negovalna diagnoza : DEFICIT V SAMONEGI: PREHRANJEVANJE

Problem: Pacient ima težave pri prehranjevanju zaradi operativnega posega je sposobnost

prehranjevanja nepopolna.

Etiologija: posledice operacije, ki so spremembe na vratu.

Simptom:

oteženo požiranje;

vstavljena nazogastrična sonda;

pomanjkanje apetita.


pacient bo zaužil dovolj hrane in tekočine po nazogastrični sondi;

poučen bo o hranjenju po nasogastrični sondi.


naročiti ustrezno konsistenco hrane;

preveriti lego nasogastrične sonde;

hraniti pacienta 3-5 x na dan po nasogastrični sondi;

kontrolirati zaužito tekočino in hrano;

narediti ustno nego 3x na dan oz. pogosteje če je potrebno;

učiti pacienta samostojnega hranjenja po nasogastrični sondi;

spodbujati pacienta k požiranju;

razložiti pomen nasogastrične sonde v prvih dneh po operaciji.

Vrednotenje:

Pacient zaužije zadostno količino hrane in tekočine po nasogastrični sondi.


18

Negovalna diagnoza : TELESNA PODOBA, MOTENO DOŽIVLJANJE TELESNE

PODOBE

Problem: Zaradi operativnega posega je moteno doživljanje svoje podobe v zvezi z

izgledom, funkcijo in omejitvami lastnega telesa, v tem primeru govora.

Etiologija: spremenjen videz po operaciji, odprtina za kanilo v grlu.

Simptom:

zavračanje obiskov in svojcev;

pretirano razmišljanje o telesni spremembi.

Cilj zdravstvene nege:

pacient se ne bo izogibal obiskov in svojcev;

o svoji novi podobi bo imel pozitivno mnenje-


s pacientom se pogovarjati o njegovi spremenjeni podobi

svetovati pogovor s kliničnim psihologom;

predstaviti pripomočke;

pokazati uporabo pripomočkov;

priskrbeti primerne pripomočke za zakrivanje traheostome;

vključiti družino – svojce v pogovor;

urediti obisk člana društva laringektomiranih .

Vrednotenje:

pacient ne zavrača obiskov in svojcev, o svojih občutkih govori z nami in z svojci.


19

4.1 Komunikacija z laringektomiranim pacientom

Komunikacija je vrsta interakcije, ki se je najbolj razvila pri človeku. Namen komunikacije

je biti slišen in priznan, razumljen in sprejet. Ljudje komuniciramo, da bi se družili, izrazili

svoje potrebe, svoje želje in svoja čustva (Kovačev, 1998).

Bolniku z rakom grla in vratu je dobra komunikacija zelo pomembna, zato je potrebno

toliko bolj mu posvetiti pozornost. Boljša komunikacija z bolnikom vodi do boljšega

sodelovanja bolnika in s tem tudi uspešnejšega zdravljenja ter do boljšega obvladovanja

zapletov bolezni in zdravljenja. Izguba laringealnega glasu je huda komunikacijska motnja

in predstavlja celo večji psihični stres kot spoznanje resnosti obolenja. Pri

laringektomiranih pacientih se pojavljajo velike pomanjkljivosti glede komunikacije

(Matković & Petrijevčanin, 2011).

Večino najbolj prizadene izguba govora in strah pred širjenjem bolezni. Skrbi jih tudi,

kako jih bodo sprejeli domači. Če so svojci sodelovali ves čas priprave na operacijo in pri

nadaljnjem zdravljenju, je strah odveč, saj so dobro seznanjeni z bolnikovim zdravjem in

načinom pomoči. Dobro razumevanje v družini pomaga bolniku k samozavesti in

rehabilitaciji. Pomembno je, da se bolnik in njegovi bližnji zavedajo, da z odstranitvijo grla

bolnikove človeške kakovosti niso zmanjšane in da mu je občutek družabnosti, ljubezni in

zaželenosti še mnogo bolj potreben kot pred boleznijo (Zviter, 2009).

Res, da obstaja več različnih možnosti govorne rehabilitacije, vendar se pojavljajo ovire, ki

so za pacienta zelo obremenjujoče.

Pomanjkljivosti, ki se pojavijo v komunikaciji so:

slabša razumljivost,

potrebna je višja stopnja napora,

pogosta dolgotrajnost učenja,

omejitev glasu (zato je pacienta težje slišati in razumeti v hrupnem okolju),

visoka stopnja napetosti pacienta ( ob stresnih situacijah nekateri pacienti zaradi le-

te ne morejo tvoriti govora),

telesni stranski učinki ( refluks, zgaga, napihnjenost),


20

prisotnost šuma iz traheostome ( ki oteži razumljivost govora) (Matković &

Petrijevčanin, 2011).

4.2 Medicinski pripomočki in oskrba le teh pri laringektomiranih pacientih

KANILA S FILTROM (hme), imenovana tudi »umetni nos«, ta izboljšuje vlažnost in

toploto vdihnjenega zraka.

Slika 4: Kanila s filtrom

Vir: SMAT, (brez datuma)

PLASTIČNA KANILA iz mediplasta, je sestavljena iz dveh delov, zunanjega in

notranjega vložka. Zunanji ima ušesci z odprtinama, skozi katere se vpelje trak za

pričvrstitev na vratu, in varovalko, ki pritrjuje vložek. Ta je ožji od zunanjega dela in se na

zgornjem koncu širi v obroček z zarezo za vstavitev varovalke in z nastavkoma, da se

lahko vloži ali odstrani iz zunanjega dela kanile.

KANILE Z CUFFOM ALI TESNILKO se uporabljajo pri pacientih, ki še po operaciji

nima dobro razvitih refleksov in urejena akta požiranja, prihaja do zaletavanja, zatekanja in

aspiracije sline, tekočine in hrane v spodnje dihalne poti. To preprečujemo s posebno vrsto

kanil, tako imenovane kanile s tesnilko (cuffom). Tesnilka je obdana po celotnem obodu na

zunanjem spodnjem delu cevi. Potem ko potisnemo kanilo s tesnilko (»porteks kanilo«) v

trahejo, tesnilko napihnemo z zrakom pod večjim ali manjšim pritiskom. Pri kanili s samo

napihljivim cuffom (»bivona kanili«) se tesnilka spontano razširi in zatesni prostor med

cevko in steno traheje. Pritisk v takšni kanili je enak atmosferskemu. Na ta način


21

preprečimo nevarnost polzenja in aspiracije sline, tekočine ali hrane navzdol v spodnje

dihalne poti.

Slika 5: Porteks kanila

Vir : lasten arhiv ( 2013 )

Slika 6 : Bivona kanila


GOVORNE KANILE poznamo govorne kanile različnih velikosti. Te kanile imajo tudi

različne dodatke. Na zunanji ploščati del se lahko pričvrstijo nastavki za govor, nastavek

za pričvrstitev vložka, ki je vstavljen v kanili, služi nam tudi kot pripomoček pri

inhalacijah ali dovajanju kisika ali nastavek, ki odbija izkašljan sekret navzdol

najpogosteje pri kašljanju pacienta. Take kanile imajo tudi pacienti, ki smo jim kljub


22

potrebnemu izrezu tumorja lahko ohranili še del grla. Kot poseben nastavek se dodajo še

čistilec in vlažilec zraka, da se pacientu kanila ne izsuši.

Slika 7: Govorna kanila


DIHALNE CEVKE se med seboj razlikujejo po obliki, dolžini, širini in snovi iz katerih

so narejene.

Sestavljene so iz sprednjega ploščatega ovalnega dela, ki je širok in preprečuje zdrs kanile

navznoter v trahejo. Na vsaki strani ima odprtino, skozi katero se napelje trak, ki ga

zavežemo okoli vratu. Taka pričvrstitev ob kašljanju preprečuje zdrs kanile iz traheje. Na

tem delu je tudi napis z oznako premera cevke oziroma njena številka. Na ploščati zunanji

del je pričvrščena krajša ali daljša upognjena cevka, ki jo potisnemo skozi odprtino v

trahejo.


23

Slika 8: Pripomoček s katerim dovajamo kisik


Slika 9 : Vlažilec kanile



24

Slika 10 : Pripomočki za pokritje traheostome


Dihalna cevka mora biti vedno čista, predvsem vložek, njegova prehodnost omogoča

nemoteno dihanje. Kanila se čisti vsakodnevno, po potrebi in tudi večkrat na dan. Pred

čiščenjem kanile se le-ta razstavi tako, da se varovalka sprosti in vložek s pomočjo

nastavka izvleče iz zunanjega dela cevke. Oba dela je potrebno najprej dobro očistiti z

žimnato ali plastično spiralno metlico, namočeno v detergentu ali milnici ter jo je po koncu

čiščenja potrebno sprati s tekočo vodo. Kovinska kanila se mora potem položiti v vročo

vodo za 20 minut. Na liter vode dodamo žličko jedilne sode. Tako očiščena kanila se mora

hraniti v čisti, prelikani tkanini ali v stekleni posodi s pokrovčkom (Fajdiga & Žargi,

1996).

Plastična (silikonska, teflonska) kanila se pred čiščenjem razstavi in nato vloži v 2%

vodikov peroksid, 1% formalin ali v zato posebej pripravljeno raztopino, ki se kupi v

lekarni. Kanila naj ostane v razkužilu 15 minut, nato se spere z ohlajeno prekuhano vodo in

shrani enako kot kovinska kanila. Preden se vložek namesti v zunanjo cevko, ga je

potrebno natanko namazati s parafinskim oljem (Kambič, 2011).

Skrbno in vsakodnevno čiščenje in negovanje okolice dihalne odprtine preprečuje vnetje

kože. Poškodbe traheostome in stene sapnika se najuspešnejše prepreči tako, da

laringtomirani pacient izmenoma uporablja dve različno dolgi dihalni cevki, kateri premer


25

bi naj bil prilagojen širini sapnika. Ob odpustu iz bolnišnice larigtomirani pacient prejme

dve kanili in nekaj obvez (Kambič, 2011).

Pri uporabi dihalne cevke lahko pride tudi do zapletov, saj je ta v sapniku tujek in tako

lahko tudi učinkuje, zlasti še, kadar je narejena iz tkivu neprijazne snovi ali ni ustrezne

oblike ter velikosti.


26

5 KAKOVOST ŽIVLJENJA LARINGEKTOMIRANIH PACIENTOV

Diagnoza rak spremeni življenje, pogosto povzroči strah, občutek nemoči, ranljivosti,

krivde, jezo, izgubo zaupanja vase in vrednot življenja nasploh. Za celovito pomoč

pacientom z rakom je nujno potrebno naše razumevanje njihovega doživljanja bolezni in

spremenjenih medosebnih odnosov. Prvi korak je že, da se pacient zaveda, da bolezen

vpliva na njegove odnose z drugimi in da je pogosto treba začeti znova. Velik pomen ima

pri tem, da se začne pogovarjati o svojih strahovih, občutkih in želja s tistimi, ki ga imajo

radi in ki jim zaupa, to je po navadi družina, prijatelji, znanci, lahko tudi sodelavci, sam

zdravnik ali medicinsko osebje.

Zelo pomembno je, da se laringektomirani pacienti kmalu po operaciji vključijo v društvo

laringektomiranih. Pacienti po odstranitvi grla se srečajo z novo zunanjo podobo, kar zna

biti za pacienta in svojce kar velik problem in breme. Zlasti če pride do neuspele govorne

rehabilitacije so laringektomirani pacienti lahko nesprejeti v družbi in se umaknejo v

izolacijo, alkoholizem ali lahko zapadejo v depresijo. Zato je izjemnega pomena podpora s

strani družine, prav tako pa čimprejšnja vključitev v družbo.

Društvo laringektomiranih Slovenije združuje laringektomirane člane kot tudi druge

bolnike, katerih operativni posegi v požiralniku, grlu ali ustni votlini so imeli za posledice

kakršno koli stopnjo telesne okvare (Kambič, 2011). V društvo laringektomiranih se

izvajajo različni programi, ki zajemajo učenje nadomestnega govora, psihosocialna

rehabilitacija, izvaja tudi programe za ohranjanje zdravja, pomoč prostovoljcev

laringektomiranim na domu, izvajanje programov za preprečevanje socialne izključenosti

ter pomoč pred in po operaciji.

Na samo kakovost življenja pri laringektomiranih pacientih vpliva tudi prehrana. Ta se

bistveno spremeni, pozorni pa morajo biti, da kljub vsemu še vedno vsebuje veliko

hranilnih snovi in da je raznolika. S samo prehrano si pacient pomaga med boleznijo in

zdravljenjem k boljšemu delovanju telesa. Slabo prehranjeni pacienti imajo manjše

možnosti za uspešno zdravljenje.

Prav tako se morajo nekateri pacienti po operaciji na grlu vrniti nazaj v delovno okolje,

torej v službo. Za samega laringektomiranega to predstavlja velik stres, prav tako se pa


27

postavi vprašanje delovne zmožnosti. Delo pa je sicer lahko v veliko pomoč, da pacient

ponovno najde samega sebe, se zamoti in tako tudi manj razmišlja o neprijetnostih, ki so se

pojavile po operaciji. Na ta način je tudi vključen v družbo, kar zmanjša možnost osamitve

in izolacije. V tem primeru naj bi delal vsaj tri mesece, da ugotovi, če bo lahko opravljal

delo še naprej. Na začetku se velikokrat pojavljajo težave pri prilagajanju, saj se hitro

utrudi in tudi učinek dela je zmanjšan. V kolikor so delovne razmere ekološko neugodne

( prah, visoka temperatura), potrebuje pomoč in svetovanje zdravnika, ki ga je operiral,

socialnega delavca in tehničnega svetovalca, saj ti ocenijo pacientovo zmožnost in mu

svetujejo primerno zaposlitev.

Priporočljivo je tudi, da ima pacient kakšne hobije, saj bo tako lahko v domačem okolju

zapolnil samoto in praznino.


28

6 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA

6.1 Raziskovalna vprašanja

1. Ali imajo pacienti po odstranitvi grla težave pri sporazumevanju z drugimi?

2. Ali način sporazumevanja vpliva na kakovost življenja pri pacientih po odstranitvijo

grla?

3. Kateri so dejavniki, ki lahko pripomorejo k izboljšanju kakovosti življenja pri

laringetomiranih bolnikih?

6.2 Raziskovalne metode

Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji dela. Izvedli smo študijo s pomočjo

anketnega vprašalnika, ki je sestavljen iz dveh delov.

Vprašalnik v prvem delu vsebuje 20 vprašanj zaprtega tipa, ki je razdeljen na 4 področja.

Vsako anketno vprašanje ima štiri ali več možnih odgovorov. Drugi del vprašalnika

vsebuje 7 vprašanj zaprtega tipa, ki zajamejo nekaj področij človekovega življenja

(bolnikova ocena govora, vpliv načina govora na kakovost življenja, sporazumevanje v

hrupu, zaskrbljenost, raba telefona, družabno življenje in razumljivost). Vsako anketno

vprašanje ponuja anketirancu možnost izbire odgovorov na pet stopenjski Likertovi

lestvici, pri čemer pomeni 1, da se popolnoma strinja, 5, pa da se sploh ne strinja s

trditvijo.

Podatke smo prikazali grafično, obdelali smo jih ročno in s pomočjo računalniških

programov Microsoft Word ter Microsoft Excel.


29

6.3 Postopki zbiranja podatkov

Za izdelavo teoretičnega dela diplomskega dela nam je bila v pomoč zbrana slovenska in

tuja literatura iz knjig, revij, interneta, katero smo preučili, uredili, analizirali in

sistematizirali ter jo vključili v teoretični del.

6.4 Raziskovalni vzorec

Anketirali smo 30 pacientov, ki so imeli odstranjeno grlo in so v procesu učenja govora,

ali pa so se različnih govornih tehnik že naučili. V raziskavi je sodelovalo 26 ( 89 %)

moških in 4 ( 11% ) žensk. Največ, 20 ( 67 %) anketirancev je bilo v starostnem razredu od

56- 69 let. V starostnem razredu od 70- 79 let je bilo 4 ( 13 %) anketirancev. Od 46-55 let

je bilo starih 5 ( 17% ) anketirancev17%, ter eden ( 3% ) anketirancev bil star od 36- 45

let.

6.5 Raziskovalno okolje

Raziskava je potekala v času od 16. 11 do 23.11. 2012 v Društvu laringektomiranih

Slovenije.. Za odobritev izvedbe raziskave ter etično dovoljenje smo zaprosili vodstvo

Društva larigektomiranih Slovenije.

6.6 Etični vidik

Anketirancem smo razložili namen raziskave, imeli so možnost odklonitve sodelovanja.

Prav tako smo zagotovili anonimnost sodelujočih v raziskavi in sicer tako, da so vrnjene

vprašalnike oddali v zaprti kuverti. Upoštevali smo etična načela. Podatki s katerimi smo

raziskovali, so verodostojni, aktualni in uporabljeni v namen strokovne obravnave.

Upoštevali smo Kodeks medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije.


30

7 REZULTATI ANKETE

Graf 1: Prikaz razdelitve anketiranih po spolu

V raziskavi je sodelovalo 26 ( 89 %) moških in 4 ( 11% ) žensk.

Graf 2: Prikaz razdelitve anketiranih po starosti

Največ, 20 ( 67 %) anketirancev je bilo v starostnem razredu od 56- 69 let. V starostnem

razredu od 70- 79 let je bilo 4 ( 13 %) anketirancev. Od 46-55 let je bilo starih 5 ( 17% )

anketirancev, ter eden ( 3% ) anketirancev bil star od 36- 45 let.

89%

11%

Spol

Moški

Ženski

3%

17%

67%

13%

Starost

20-35 let

36-45 let

46-55 let

56-69 let

70-79 let

80 in več


31

Graf 3.: Prikaz anketiranih oseb po izobrazbi

Največ, 15 ( 50% ) anketirancev je imelo poklicno izobrazbo. Osnovno šolo je zaključilo 6

(20%) anketirancev. Srednjo izobrazbo je imelo 7 ( 23 %) anketirancev. Višjo šolo ali

fakulteto sta zaključila 2 ( 7 % ) anketiranca.

Graf 4 : Prikaz koliko od vseh anketiranih je bilo kadilcev

Od vseh 30 udeležencev raziskave je 23 (77 %) anketirancev pred boleznijo kadilo.

Nekadilcev je bilo 7 ( 23 % ) anketirancev.

20%

50%

23%

4% 3%

Izobrazba

osnovna šola

pokicna šola

srednja šola

višja šola

fakulteta

77%

23%

Ali ste pred boleznijo kadili?

da

ne

občasno


32

Graf 5 : Prikaz anketiranih glede na uživanje alkohola pred boleznijo

Alkoholne pijače je uživalo 15 ( 50%) anketirancev, občasno je uživalo 10 ( 33% )

anketirancev, po alkoholni pijači ni posegalo 5 ( 17 %) anketirancev.

Graf 6: Prikaz anketiranih glede lokacije tumorja pred posegom

Tumor umeščen na grlu je imelo 24( 78%) anketirancev. Tumor na požiralniku sta imela 3

( 11 %) anketiranca, na spodnjem žrelu 2 ( 7 %) anketiranca. Kot drugo je navedla 1 (4 %)

anketiranka tumor umeščen na sapniku.

50%

17%

33%

Ali ste pred boleznijo uživali alkoholne

pijače?

da

ne

občasno

78%

11%

7%

4%

Kje je bil umeščen tumor pred

operacijo?

grlo

požiralnik

spodnje žrelo

drugo


33

Graf 7 : Prikaz anketiranih glede zdravljenja z obsevanjem

Največ, 27( 86%) anketirancev se je zdravilo z obsevanjem po operaciji. Pred operacijo

sta se z obsevanjem zdravila 2 (10%) anketiranca ter 1 ( 4 % ) anketiranec se ni zdravil z

obsevanjem.

Graf 8: Prikaz morebitnih zapletov med zdravljenjem

Z zapleti ni imelo problemov 22 (73 %) anketirancev. Z zapleti po operaciji se je srečalo 8

( 27%) anketirancev.

10%

86%

4%

Ste se zdravili z obsevanjem?

da, pred operacijo

da, po operaciji

ne

27%

73%

Zapleti med zdravljenjem

da

ne


34

Graf 9 : Prikaz težav po operaciji pri požiranju

Pri požiranju je imelo težave kar 20 (67 %) anketirancev. Le 10 (33 %) anketirancev ni

imelo težav po operaciji pri požiranju.

Graf 10: Prikaz uživanj alkoholnih pijač po posegu

Občasno posega po alkoholnih pijačah 13 (43% )anketirancev, po alkoholu ne posega več

12(40%) anketirancev. Redno pa še vedno alkoholne pijače uživa 5 (17%) anketirancev.

67%

33%

Težave pri požiranju po operaciji

da

ne

17%

40%

43%

Ali sedaj uživate alkoholne pijače?

da

ne

občasno


35

Graf 11: Prikaz anketiranih o zaposlitvi po posegu

Največ 29 (97%) anketirancev se ni vrnili v službo, ker so že bili upokojeni. V službo se je

vrnil le 1 ( 3 %) anketirani.

Graf 12: Prikaz o poučevanju govora po operaciji

Kar 25 (83%) anketiranih se je naučilo govoriti po operaciji, 3 (10 % )anketirancev se jih

ni učilo govoriti po operaciji, 2 ( 7%) anketirana na to vprašanje nista odgovorila.

3%

97%

Ste se po rehabilitaciji vrnili v službo/na

novo zaposlili?

da

ne

83%

10%

7%

Ste se po operaciji naučili govoriti?

da

ne

ne odgovorjeno


36

Graf 13: Načini govora po operaciji

Največ, 19 (63%) anketirancev uporablja ezofagalni govor, nobene govorne metode ne

uporablja 6 (27%) anketirancev. Govornega aparata se poslužujejo 3 (10%) anketiranci.

Graf 14: Prikaz možnih težav po operaciji s sprejemanjem samega sebe

S sprejemanjem samega sebe ni imelo težav 22 (73%) anketirancev, s težavami se je

srečalo 8 (27 %) anketirancev.

63% 10%

27%

S pomočjo katere metode govorite?

ezofagalni govor

traheoezofagalna proteza

neoglotis

govorni aparat

ne uporabljam nič

27%

73%

Ste imeli po operaciji težave s

sprejemanjem samega sebe?

da

ne


37

Graf 15: Prikaz odnosov v družini po posegu

Spremenjenih odnosov v družini ni imelo kar 25 (83%) anketirancev, s spremenjenimi

odnosi v družini se je srečalo 5 (17%) anketirancev.

Graf 16: Prikaz pomoči pri anketiranih po operaciji

Pomoč svojcev je vedno imelo 24 (80%) anketirancev, pogosto so pomoč svojcev imeli 3

(10 %) anketirani redko pa so prav tako pomoč svojcev imeli 3 (10 %) anketiranci.

17%

83%

Ali so bili odnosi v družini po operaciji

spremenjeni?

da

ne

80%

10%

10%

Ste bili deležni pomoči svojcev?

vedno

pogosto

redko

nikoli


38

Graf 17: Kako se počutijo anketiranci v družbi zaradi nove podobe

Glede na njihovo podobo po operaciji nima največ, 20 ( 67 %) anketirancev težave z

neprijetnostjo , redko ima težave 9 (30%) anketirancev, pogost občutek neprijetnosti ima

le 1 ( 3 %) anketiranec.

Graf 18: Prikaz najpogostejših težav pri sporazumevanju

Največ anketirancev 19 (62 %) jih ima probleme pri sporazumevanju, ker jih ljudje slabo

razumejo, 11 ( 38%) anketirancev je odgovorilo da jih ljudje dobro razumejo .

3%

30%

67%

Vam je v družbi zaradi sedanje podobe

neprijetno?

da,vedno

pogosto

redko

ne, nikoli

38%

62%

Najpogostejše težave pri

sporazumevanju z drugimi

ljudje me dobro razumejo

ljudje me slabo razumejo

ljudje me ne razumejo


39

Graf 19: Prikaz da so anketiranci člani Društva laringektomiranih Slovenije

Vsi 30 ( 100% ) anketiranci so člani društva laringektomiranih Slovenije.

Graf 20: Prikaz koliko je anketirancem pomeni, da so vključeni v Društvo

laringektomiranih Slovenije

Vsem 30 ( 100%) anketirancem je pomembno, da so člani Društva laringektomiranih

Slovenije.

100%

Ste član društva laringektomiranih

Slovenije?

da

ne

100%

Ali Vam je pomembno, da ste član

društva laringektomiranih Slovenije?

da

ne


40

Tabela 1: Prikaz analize vprašanj na katera so odgovarjali anketiranci v drugem delu

vprašalnika o kakovosti življenja.

Najvišja povprečna ocena M=3,7 je bila pri 4. in 6. trditvi. Pri 4. trditvi je bilo potrebno

oceniti kakšna je zaskrbljenost glede svojega videza, kjer jih je ocenilo z oceno 4 ( dobro )

16 (53%) anketirancev, z oceno 3 ( zadovoljivo ) je ocenilo 11 (37 %) anketirancev in z

oceno 5 ( zelo dobro) le 3 (10%) anketiranci. Pri 6. trditvi je bilo potrebno oceniti družabno

življenje po operaciji, katero je z oceno 4 (dobro) ocenilo 17 (55%) anketirancev. Z oceno

3 ( zadovoljivo ) je ocenilo 10 (32%) anketirancev in z oceno 2 ( slabo ) in 5 (zelo dobro )

le 2 ( 6 %) anketiranca.

Najnižja povprečna ocena M= 2,5 je bila pri tretji trditvi, kjer je bilo potrebno oceniti

sporazumevanje v hrupu. Največ 17 ( 55 %) anketirancev jih je odgovorilo z oceno 2

Spol Zelo

slabo (1)

Slabo

(2)

Zadov

olj-ivo

(3)

Dobro

( 4 )

Zelo

dobro

( 5)

Povpr.

ocena

( M )

Kakovost

vašega življenja

po operaciji

Moški

Ženska

%

/

/

1

1

7%

12

1

43%

13

2

50%

/

/

3,4

Oblika govora

po operaciji

Moški

Ženska

%

/

/

/

/

14

/

54%

9

3

42%

3

1

4%

3,5

Sporazumevanj

e v hrupu

Moški

Ženska

%

3

/

10%

14

3

55%

9

1

35%

/

/

/

/

2,5

Zaskrbljenost

zaradi svojega

videza

Moški

Ženska

%

/

/

/

/

9

2

37%

14

2

53%

3

/

10%

3,7

Raba telefona

po operaciji

Moški

Ženska

%

2

/

7%

4

/

14%

11

/

35%

6

4

34%

3

/

10%

3,1

Družabno

življenje po

operaciji

Moški

Ženska

%

/

/

1

1

7%

10

/

32%

14

3

55%

2

/

6%

3,7

Razumljivost,

kako drugi

razumejo

Moški

Ženska

%

/

/

1

/

3%

14

1

50%

9

2

37%

2

1

10%

3,5


41

(slabo). Z oceno 3 ( zadovoljivo ) je ocenilo 10 (35 % ) anketirancev, in z oceno 1 ( zelo

slabo ) so odgovorili 3 ( 10%) anketiranci.


42

8 RAZPRAVA

Statistično je dokazano, da je v obdobju od leta 1991 – 2005 za rakom grla zbolelo 1640

ljudi, od tega 1482 moških in 158 žensk (Primic - Žakelj, Zadnik, Žagar, & Zakotnik,

2009). V naši raziskavi je sodelovalo 30 anketirancev, od tega 26 ( 89%) moških in 4 (

11% ) žensk, kar prav tako potrjuje večjo obolevnost pri moških kot pri ženskah Vsi

anketiranci so člani društva laringektomiranih Slovenije.

Starost največjega deleža zbolelih je ob diagnozi med 50- 74 let. Delež starih 75 let in več

se pri obeh spolih sčasoma veča, medtem ko se delež mlajših od 50. let pri moških

nekoliko manjša, pri ženskah ostaja pa nespremenjen (Primic - Žakelj, Zadnik, Žagar, &

Zakotnik, 2009). V naši raziskavi je bilo največ anketirancev starih od 56- 69 let (67%).

Torej je starostna doba kar nizka, saj ugotavljamo, da zbolevajo že z 40. leti starosti. Rak

na grlu očitno doseže vrhunec v obdobju od 50. leta naprej.

Od vseh 30 anketirancev jih je pred boleznijo kadilo 24, v večini prevladujejo moški, ki jih

je bilo 21 (77%). Prav tako glede uživanja alkohola prevladujejo moški, saj je redno

posegalo po alkoholu kar 15 anketiranih moških. Občasno je alkoholne pijače uživalo 10

(33%) anketiranih, ostali niso posegali po alkoholnih pijačah.

Najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek raka grla je kajenje, ki ob hkratnem

prekomernem pitju močno poveča možnost za nastanek bolezni (Levart, 2011). V naši

raziskavi je rak bil umeščen največkrat na grlu 21 (78%) in požiralniku 2 (11 %), kar je

razvidno iz prejšnjega odstavka, da je za nastanek le tega je najpogostejši dejavnik

tveganja kajenje s sočasnim uživanjem alkohola.

Vsi anketiranci, razen enega so bili v času operativnega posega že upokojeni in se jim ni

bilo potrebno srečati z težavami ali iskanjem nove zaposlitve. Po operaciji se je 25 ( 83%)

anketirancev učilo govoriti z različnimi govornimi metodami. Večina, 19 ( 63%) uporablja

ezofagalni govor, govorni aparat za sporazumevanje uporabljajo 3 (10%)anketiranci. Ostali

anketiranci ne uporabljajo ničesar.

Težave, ki se jim pojavljajo pri razumevanju so, da jih ljudje slabo razumejo, saj je ta

vzrok izpostavila večina anketiranih. Torej tu dobimo tudi odgovor na naše prvo

raziskovalno vprašanje, da se težave pri sporazumevanju z drugimi kar prisotne, v največji

meri se pojavijo, ker jih ljudje slabo razumejo, zaradi nove govorne metode ali pa vpliva


43

okolice predvsem hrupa. Sporazumevanje v hrupu je kar velik problem, saj s tem imajo

največkrat težave laringektomirani pacienti, saj jim njihova nova oblika govora ne dopušča

glasnega tona, prav tako jim oteži še sporazumevanje, ker jih ljudje slabo razumejo.

Anketirani, ki uporabljajo ezofagalni govor so kakovost življenja ocenili z povprečno

oceno 3,1 medtem, ko so anketirani, ki uporabljajo govorni aparat kakovost življenja

ocenili z povprečno oceno 3,6. S tem lahko odgovorimo na drugo raziskovalno vprašanje,

ki se je glasilo, ali način sporazumevanja pri laringektomiranih bolnikih vpliva na

kakovost življenja. Iz zgoraj predstavljene povprečne ocene je razvidno, da anketirani z

govornim aparatom ocenjujejo kakovost življenja glede razumevanja drugih nekoliko

bolje, kot anketirani, ki uporabljajo ezofagalni govor, saj je njihova povprečna ocena bila

3,1. Upoštevati moramo tudi pomanjkljivost, ki jo ima ezofagalni govor, saj pri govornem

aparatu lahko uravnavamo glasnost tona glasu, ki ga pri ezofagalnem ne moremo.

S sprejemanjem samega sebe, odnosi v družini in pomoči svojcev anketirani niso imeli

težav Pomoči svojcev so bili v večini, 24 (80%) anketiranih vedno deležni, redki le

pogosto. Odnosi v družini so bili po posegu nespremenjeni prav tako, pa anketirani niso

imeli prevelikih težav po posegu s sprejemanjem samega sebe. To je tudi eden od bistvenih

dejavnikov, za katerega bi lahko rekli, da pozitivno vpliva na kakovost življenja in

pripomore k boljšemu življenju. Predvsem je pomembno, da laringektomiranega pacienta

družba razume, ima vso podporo okolice ter ni izobčen iz okolja kjer živijo. Tako lahko

kot poglavitni dejavnik, ki pripomore k izboljšanju kakovosti življenja lahko izpostavimo,

zunanje vplive, kot so okolica, odnosi v družini, ter sprejemanje samega sebe po

operativnem posegu. S tem lahko odgovorimo tudi na tretje raziskovalno vprašanje.

Ugotavljamo, da ko pacient sprejme najprej sebe, ga sprejme tudi okolica in nima

prevelikih težav s sporazumevanjem z drugimi, ti dejavniki pripomorejo k čimprejšnjemu

okrevanju ter pozitivno vplivajo na njegovo zdravje.

Uporaba telefona po operaciji ostaja pomembna komunikacijska vez laringektomiranega

bolnika, ampak moramo upoštevati, da raba telefona ne pomeni govorna raba telefona, ker

je govor omejen, temveč se tukaj vključi uporaba telefona, s katerim pošiljajo sporočila in

le na tak način komunicirajo z okolico . Anketiranci so izrazili, da so povprečno zadovoljni

z uporabo mobilnega telefona po operaciji M =3,1.


44

9 SKLEP

V Evropi vsako leto zboli za rakom več kot tri milijone ljudi. V Sloveniji zbolevajo

predvsem za rakom na pljučih ( 16%), rak prostate ( 15%), kožni rak ( 15 %), rak debelega

črevesa in danke (13 %), rak grla, ust in žrela ( 6% ) ter želodčni rak ( 5 %). Rak ustne

votline, žrela in grla, je pri nas na 5. mestu glede na pojavnost vseh rakavih obolenj pri

moških. Po zbolevanju za njim smo v Sloveniji med prvimi v Evropi, pri preživetju pa

predvsem zaradi poznega odkrivanja med zadnjimi (Štabuc, 2010).

Pomembna naloga medicinske sestre je ozaveščenost ljudi, da začnejo z bolj zdravim

načinom življenja, kar vključuje dovolj gibanja in zdravo uravnoteženo prehrano, saj se

število obolelih povečuje, deloma zaradi staranja prebivalstva, večinoma pa zaradi

nezadostne osveščenosti o dejavnikih tveganja.


45

LITERATURA

Berčič, J. (2002). Otorinolaringologija. Maribor: Visoka zdravstvena šola Maribor.

Fajdiga, I., & Žargi, M. (1996). Govorna rehabilitacija laringektomiranih bolnikov z

govornimi protezami. Medicinska razlaga, 35, 133-138.

Gordon, M. (2003). Negovalne diagnoze- priročnik. Ljubljana,Slovenija: Kolaborativni

center SZO za primarno zdravstveno nego.

Hočevar- Boltežar, I. (2008). Fiziologija in patologija glasu. Ljubljana,Slovenija:

Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.

Ivanuša, A., & Železnik, D. (2000). Osnove zdravstvene nege kirurškega bolnika. Maribor:

Visoka zdravstvena šola Maribor.

Kambič, V. (2011). Tudi brez grla je vredno živeti. Ljubljana,Slovenija: Društvo

laringtomiranih Slovenije.

Kovačev, A. (1998). Socialna interakcija. Ljubljana,Slovenija: Visoka šola za zdravstvo

Ljubljana.

Levart, P. (2011). Rak grla v Sloveniji. Maribor,Slovenija: Zbornica zdravstvene in babiške

nege Slovenije.

Matković, M., & Petrijevčanina, B. (2011). Komunikacija in njene vrzeli pri delu z

onkološkim pacientom. (N. Krečan, & M. Vrečko , (Ured.), Zbornica zdravstvene

in babiške nege Slovenije, 114-121.

Pajnkihar, M. (1999). Teoretične osnove zdravstvene nege. Maribor: Visoka zdravstvena

šola Maribor.

Papež, D., Košak, I., & Ribaš, S. (2007). Bilten Društva laringtomiranih Slovenije ob 25

letnici. Celje,Slovenija: DSL Celje.

Primic - Žakelj, M., Zadnik, V., Žagar, T., & Zakotnik, B. (2009). Preživetje bolnikov z

rakom, zbolelih v letih 1991-2005 v Sloveniji. Ljubljana: Onkološki inštitut

Ljubljana, Slovenija.

Strojan, P., & Zakotnik, B. (2010). Timski pristop k zdravljenju raka glave in vratu.

Ljubljana: Onkološki inštitut Ljubljana.

Šereg-Bahar, M., & Hočevar- Boltežar, I. (2004). Dejavniki, ki vplivajo na učenje

ezofagalnega govora. Medicinski razgledi, 249-252.


46

Štabuc, B. (2010). Rak pri moškem. Ljubljana: Zveza slovenskih društev za boj proti raku,

Slovenija.

Trdin, A., & Kolbl, P. (12. Januar 2011). Vloga medicinske sestre pri zdravstveni negi

bolnika z rakom glave in vratu. Maribor, Maribor, Slovenija: Univerzitetni klinični

center Maribor.

Vrečko, J. (2011). Zbornik predavanj :Celostna obravnava pacienta, obolelega za rakom

grla in vratu. V A. Trdin, & M. Mrhar (Ured.), Vloga medicinske sestre pri odpustu

laringektomiranega pacienta iz bolnišnice (str. 40). Maribor: Univerzitetni klinični

center Maribor.

Zakotnik, B. (2006). Le ovinek na poti življenja. Ljubljana: Division of Johnson& Johnson.

Zviter, M. (2009). Komunikacija z onkološkim bolnikom. Mladinska knjiga.

Žargi, M., & Jeličić, M. (2000). Akustnične značilnosti ezofagalnega glasu pri

laringtomiranih osebah. 3. kongres otorinolaringologov Slovenije, 97-99. Maribor:

3.kongres otorinolaringologov Slovenije.

Žargi, M., Hočevar- Boltežar, J., & Battelino, S. (2012). Otorinolaringološki problemi v

vseh življenskih obdobjih. Ljubljana: Združenje otoringolaringologov Slovenije

SZD,Ljubljana.

Železnik, D., & Ivanuša, A. (2008). Standardi aktivnosti zdravstvene nege. Maribor:

Visoka zdravstvena šola Maribor.


47

VIRI

SMAT (brez datuma). Prevzeto 13. december 2012 iz SMAT: http://www.smat.hr/trah.html

Društvo laringektomiranih Slovenije. (brez datuma). Prevzeto 16. november 2012 iz

htpp://www.dls-slo.si

Medicinska oprema. (brez datuma). Prevzeto 13. december 2012 iz

http://www.medicinskaoprema.com

Onkološki inštitut Ljubljana. Osnovna dejstva o raku in vzroki. (brez datuma). Prevzeto

januar 2013 iz: www.onko-

i.si/za_javnost_in_bolnike/osnovna_dejstva_o_raku/vzroki/index.html

Hrvatska zajednica laringtomiranih, Rak grla. (brez datuma). Prevzeto Januar 2013 iz:

www.larynx-hr.org/rak-grla-stranica-7.html


1

PRILOGA

ANKETNI VPRAŠALNIK

Spoštovani!

Sem Renata Rihtar, študentka Fakultete za zdravstvene vede, Univerze v Mariboru in

pišem diplomsko nalogo z naslovom »VPLIV NAČINA SPORAZUMEVANJA NA

KAKOVOST ŽIVLJENJA PRI BOLNIKIH PO ODSTRANITVI GRLA«. Anketni

vprašalnik je sestavljen iz dveh delov.

Pred vami je anketni vprašalnik z nekaterimi osnovnimi vprašanji in seznam izjav, ki bi naj

opisovale vaše življenje in počutje. Zanima nas, ali navedene izjave veljajo za Vas in kako

pogosto veljajo za Vas. Z vašo pomočjo bomo ugotovili, kakšna je vaša kakovost življenja

po odstranitvi grla. Anketa je anonimna, prostovoljna, podatki pa bodo uporabljeni zgolj v

raziskovalne namene.

Vljudno vas prosim za sodelovanje! Renata Rihtar

1. Spol:

a) Ženski

b) Moški

2. Vaša starost:

a) 20- 35 let

b) 36- 45 let

c) 46 – 55 let

d) 56 – 69 let

e) 70 – 79 let

f) 80 in več let


1

3. Vaša izobrazba:

a) osnovna šola

b) poklicna šola

c) srednja šola

d) višja šola

e) fakulteta

f ) drugo_________

4. Ali ste pred boleznijo kadili?

a) da

b) ne

c) občasno

5. Ali ste pred boleznijo uživali alkoholne pijače?

a) da

b) ne

c) občasno

6. Kje je bil umeščen tumor pred operacijo?

a) grlo

b) požiralnik

c) spodnje žrelo

7. Ste se zdravili z obsevanjem?

a) da, pred operacijo

b) da, po operaciji

c) ne

8. Ste imeli kakšne zaplete med zdravljenjem?

a) da


1

b) ne

9. Ste imeli težave pri požiranju po operaciji?

a) da

b) ne

10. Ali sedaj uživate alkoholne pijače ?

a) da

b) ne

c) občasno

11. Ali ste se po rehabilitaciji vrnili v službo ali se na novo zaposlili?

a) da

b) ne

12. Ali ste se naučili po operaciji govoriti?

a) da

b) ne

13. S pomočjo katere metode govorite?

a) ezofagalni govor

b) traheoezofagalna proteza

c) neoglotis

d) govorni aparat

e) ne uporabljam nič

14. Ali ste imeli po operaciji težave s sprejemanjem samega sebe?

a) da

b) ne


1

15. Ali so bili odnosi v družini po operaciji spremenjeni?

a) da

b) ne

16. Ste bili deležni pomoči svojcev?

a) vedno

b) pogosto

c) redko

d) nikoli

17. Ali Vam je v družbi zaradi sedanje podobe neprijetno?

a) da, vedno

b) pogosto

c) redko

d) ne,nikoli

18. Kakšne imate najpogostejše težave pri sporazumevanju z drugimi?

a) ljudje me dobro razumejo

b) ljudje me slabo razumejo

c) ljudje me ne razumejo

19. Ali ste član društva laringektomiranih Slovenije?

a) da

b) ne

20. Ali Vam je pomembno, da ste član društva laringektomiranih Slovenije?

a) da

b) ne


1

Drugi del vprašalnika.

Radi bi vas vprašali o vaši kakovosti življenja: Prosim, označite en kvadratek v vsaki

vrstici. Ni pravilnih in napačnih odgovorov. Prosimo izberite odgovor, ki najbolje opisuje

vas / vaše mnenje, pri čemer je 1 zelo dobro, 5 pa zelo slabo.

1. Kakovost Vašega življenja kot celote je po operaciji( upoštevajte tako dobre kot slabe

stvari po operaciji):

Zelo dobro Dobro Zadovoljivo Slabo Zelo slabo

(1) (2) (3) (4) (5)

□ □ □ □ □

2. Kako bi ocenili Vašo obliko govora po operaciji :


(1) (2) (3) (4) (5)

□ □ □ □ □

3. Kako bi ocenili Vaše sporazumevanje v hrupu:


(1) (2) (3) (4) (5)

□ □ □ □ □

4. Zaskrbljenost zaradi svojega videza :


(1) (2) (3) (4) (5)

□ □ □ □ □

5. Kako bi ocenili Vašo rabo telefona po operaciji:


(1) (2) (3) (4) (5)

□ □ □ □ □

6. Kako ocenjujete Vašo družabno življenje po operaciji:


(1) (2) (3) (4) (5)

□ □ □ □ □

7. Kako bi ocenili Vašo razumljivost, kako Vas drugi razumejo:


(1) (2) (3) (4) (5)

□ □ □ □ □

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDEpacientu. Diagnoza rak pomeni za večino bolnikov...

Documents

Transcript of UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDEpacientu. Diagnoza rak pomeni za večino bolnikov...