UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE … · milijone let pogojevalo preživetje...

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE DOJENJE IN ZAČETNE TEŽAVE (diplomska naloga) Maribor, 2008 Petra Korošec

Petra Korošec: Dojenje in začetne težave

2

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE Mentor: viš. predav. mag. Vida Gonc, univ. dipl. org.


3

»Dojenje je tisočkrat več kot prehranjevanje, dojenje je čista ljubezen in komunikacija z otrokom na vseh ravneh. Naj obstajajo še ne vem kakšni nadomestki materinega mleka, nadomestila za dojenje ni (Judež, 2006, str. 16-17).«


4

Povzetek in ključne besede V diplomski nalogi Dojenje in začetne težave smo opisali, katere so poglavitne prednosti dojenja. Pri tem je zelo pomembna odločitev matere za dojenje. V nalogi pa ja poudarek predvsem na začetnih težavah pri dojenju. Pojavljajo se tako s strani mater, kot tudi s strani novorojenčkov. Pri prvi pristavitvi novorojenčka k prsim pomagajo babice v porodnišnicah. Najbolje za novorojenčka je, če je pristavljen k prsim v prve pol ure po rojstvu ali vsaj eno uro po rojstvu, saj je takrat njegov sesalni refleks najmočnejši. Raziskavo smo izvedli v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča na Ptuju, na Porodnem oddelku in uporabili anketni vprašalnik. Matere smo spraševali o začetnih težavah pri dojenju. Ugotovili smo, da je najpogostejša težava s strani mater boleče bradavice, s strani novorojenčka pa zaspanost. Iz ankete je razvidno, da je večina mater zadovoljna s pomočjo diplomiranih medicinskih sester. Veliko mater pa ob odpustu iz porodnišnice pogreša dodatna pisna in ustna navodila o dojenju. Ključne besede: Novorojenček, mati, dojenje, začetne težave pri dojenju, porodnišnica.


5

Summary and keywords In this diploma paper Breastfeeding and starting difficulties we tried to describe the main benefits of breastfeeding. It is of significant importance for a mother to decide for breastfeeding. In this paper we exposed problems that women have, when they start breastfeeding. Difficulties occur as well as on the mother’s side as on the newborn’s. When newborns are first put to the breast, midwifes at maternity hospitals offer assistance. It is the best for the newborn baby to be put to the breast within the first thirty minutes after its birth, or at least within the first hour, because its sucking reflex is the strongest then. The research was made at the General Hospital in Ptuj, at the maternity ward. We prepared a questionnaire and asked mothers about difficulties they had, when they started breastfeeding. We found out that mothers mostly had problems with aching nipples and the newborns were sleepy. The answers show that the majority of them are satisfied with the help offered by midwifes. However, a lot of mothers would like to receive additional written and oral instructions concerning breastfeeding when they leave hospital. Keywords: Newborn, mother, breastfeeding, starting difficulties of breastfeeding, maternity hospital.


6

Kazalo vsebine Stran 1 UVOD ............................................................................................................................... 8 2 OPREDELITEV DOJENJA............................................................................................ 10

2.1 Zgodovina dojenja................................................................................................... 10 2.2 Definicija dojenja .................................................................................................... 10 2.3 Priprava na dojenje v času nosečnosti..................................................................... 11 2.4 Vloga Šole za starše pri pripravi na dojenje............................................................ 11 2.5 Prednosti dojenja za dojenčka in mater................................................................... 13 2.6 Sestava materinega mleka ....................................................................................... 14 2.7 Pravilni položaji pri dojenju.................................................................................... 15 2.8 Vzpodbujanje dojenja v »Novorojencem prijaznih porodnišnicah« ...................... 20

2.9. Podpora dojenja po odpustu iz porodnišnice............................................................ 21 3 DOJENJE V PORODNIŠNICI ....................................................................................... 25

3.1 Prvi podoj ................................................................................................................ 25 3.2 Pomoč medicinske sestre – babice pri prvem podoju ............................................. 25

4 ZAČETNE TEŽAVE PRI DOJENJU IN VLOGA MEDICINSKE SESTRE ............... 28 4.1 Začetne težave pri dojenju s strani mame ............................................................... 28

4.1.1 Materini dvomi................................................................................................ 28 4.1.2 Nezadostna količina mleka.............................................................................. 29 4.1.3 Boleče in razpokane bradavice........................................................................ 30 4.1.4 Vdrte bradavice ............................................................................................... 32 4.1.5 Napete dojke.................................................................................................... 33 4.1.6 Vnetje dojk ...................................................................................................... 35

4.2 Začetne težave pri dojenju s strani novorojenčka ................................................... 37 4.2.1 Odklanjanje dojenja novorojenčka.................................................................. 37 4.2.2 Zaspan novorojenček....................................................................................... 38 4.2.3 Prebavne motnje novorojenčka – kolike ......................................................... 39 4.2.4 Pogosto nočno zbujanje novorojenčka............................................................ 40

5 RAZISKAVA ................................................................................................................ 42 5.1 Namen raziskave ..................................................................................................... 42 5.2 Cilji raziskave, ki smo si jih postavili ..................................................................... 42 5.3 Hipoteze .................................................................................................................. 42 5.4 Raziskovalna metoda in materiali ........................................................................... 42 5.5 Metode raziskovanja ............................................................................................... 42 5.6 Rezultati ankete ....................................................................................................... 43 5.7 Preverjanje hipotez.................................................................................................. 49

6 RAZPRAVA.................................................................................................................. 50 7 ZAHVALA .................................................................................................................... 52 8 LITERATURA .............................................................................................................. 53

8.1 Viri .......................................................................................................................... 55 PRILOGE - ANKETA ........................................................................................................... 56


7

Kazalo tabel in grafov Stran Tabela 1: Opazovanje dojenja.................................................................................................19 Tabela 2: Podatki o dojenju ob odpustu iz vseh 14 slovenskih porodnišnic od leta 1993 do leta 2005..................................................................................................................................22 Graf 1: Starostna struktura......................................................................................................43 Graf 2: Zaposlitev...................................................................................................................43 Graf 3: Dojenje novorojenčka.................................................................................................44 Graf 4: Mnenje anketirank, ali so se za dojenje odločile že pred porodom............................44 Graf 5: Prvi podoj...................................................................................................................45 Graf 6: Težave pri dojenju s strani mame...............................................................................45 Graf 7: Težave pri dojenju s strani novorojenčka...................................................................46 Graf 8: Pomoč diplomiranih medicinskih sester v primeru težav pri dojenju........................46 Graf 9: Poznavanje težav pri dojenju s strani diplomiranih medicinskih sester.....................47 Graf 10: Hranjenje novorojenčka doma, po odpustu iz porodnišnice...................................47 Graf 11: Mnenje anketirank, kako dolgo nameravajo dojiti...................................................48 Graf 12: Navodila ob odpustu v primeru težav pri dojenju....................................................48 Graf 13: Informacije o dojenju, ki jih matere pogrešajo.........................................................49


8

1 UVOD

Materino mleko omogoča otroku najboljši začetek življenja. Je lahko prebavljivo in ščiti pred alergijami in okužbami. Še pomembneje je, da dojenje nudi udobje in ugodje posebnega zbližanja med materjo in otrokom. Če se mati zaveda, da je dojenje najboljše, dobi zaupanje vase. Potrebuje pa nekaj znanja in strokovne pomoči, da prebrodi začetne težave pri dojenju (Hoyer, 2004, str. 6). Da bo dojenje zares uspešno in prijetno, je potrebno poskrbeti že v nosečnosti. Prva najpomembnejša je sama misel, pa tudi želja, volja, zaupanje vase in prepričanje, da je dojenje najbolj naraven in najboljši način hranjenja otročička, so zelo pomembne. Najboljši čas za podoj je takoj po rojstvu otroka, ko je otrokov sesani refleks najmočnejši. Večina novorojenčkov je pripravljenih in si želi prvič sesati v prvi uri življenja (Tekauc Golob, 2000, str. 52). Težave se pojavljajo tako pri materi, kot pri novorojenčku. Najpogostejše težave, ki se lahko pojavljajo pri materi, so predvsem strah, da imajo premalo mleka oz., da njihov novorojenček ne spije dovolj mleka. Vzroki za to so lahko premalo podojev, prekratki podoji, dojenje samo na eni strani pri enem podoju, da otrok ni pravilno pristavljen in zato ne sesa učinkovito, da otrok spi podnevi več kot 3 ure skupaj, da otrok med dojenjem prehitro zaspi, dodajanje čaja ali druge tekočine, uporaba nastavkov za dojenje, preutrujenost in /ali stres matere (Hoyer, 2004, str. 32). Pojavijo se tudi težave z bradavicami. Ob prvih pristavitvah otroka na prsi so bradavice pri nekaterih ženskah lahko občutljive, vendar pa ta neprijetnost po nekaj dneh izgine, ko se bradavice nekoliko utrdijo. Če je otrok pravilno pristavljen in učinkovito sesa, dojenje ne bi smelo biti boleče tudi, če je pogosto ali dolgotrajno. Najpogostejši vzrok za boleče bradavice je nepravilno pristavljanje (Novak-Antolič, Pajntar, 2004, str. 242).

Prav tako se pojavljajo težave s strani novorojenčka. Medtem ko so nekateri dojenčki zelo aktivni sesavčki in se radi pogosto dojijo, so lahko drugi v primerjavi z njimi pravi lenuščki ali zaspančki, saj zaspijo, še preden se najejo. Otroci, ki preveč spijo in/ali niso dovolj aktivni pri dojenju, običajno ne napredujejo dovolj, poleg tega pa lahko začne upadati količina mleka zaradi nezadostne stimulacije prsi. Zato je takega otroka potrebno zbujati in spodbujati k dojenju. Materino mleko je zelo lahko prebavljivo, zato je povsem razumljivo, da se mora novorojenček dojiti zelo pogosto (približno vsake 2-3 ure ali pogosteje). Ker pa v prvih tednih novorojenček še ne loči prav dneva od noči, se želi prav tako pogosto dojiti tudi ponoči. Mnoge mame so ugotovile, da jim je lažje premostiti težavo nočnega zbujanja, če imajo otroka pri sebi, tako da otrokovo posteljico namestimo tik poleg njihove, da jim ponoči ni potrebno vstajati. Tako lahko ponoči dojijo leže in med tem dremajo ali celo zaspijo in je njihovo spanje bistveno manj moteno (Stoppard, 1990, str. 35). Ob koncu hospitalizacije je najpomembnejša naloga diplomirane medicinske sestre, da mamo pouči, kako pravilno in uspešno dojiti po prihodu iz porodnišnice. Razloži ji pomen umirjenega življenja brez stresnih doživljajev. Pouči jo o pomenu zdrave prehrane, tehniki dojenja, položajih pri dojenju, o skrbi za telesno čistočo. Mami pove, da se bo potrebno za


9

dojenje še precej truditi, zato naj ne obupajo prezgodaj in sežejo po steklenički (Hoyer, 2004, str. 36). Pri odpustu otročnice in novorojenčka iz porodnišnice mora diplomirana medicinska sestra dati mami ustna in pisna navodila glede nege in prehrane, opazovanju krvavitve oz. čišče, dojenju in negi dojk, negi novorojenca, obisku patronažne medicinske sestre, obisku posvetovalnice za otroke, obisku posvetovalnice za žene, kontracepciji ter upoštevanju navodil zdravnika (Hoyer, 2004, str. 35).


10

2 OPREDELITEV DOJENJA

Materino mleko omogoča otroku najboljši začetek življenja. Je lahko prebavljivo in ščiti pred alergijo in okužbo. Še pomembneje je, da nudi dojenje udobje in ugodje posebnega zbližanja med materjo in otrokom. Dojenje je naravno, vendar je tudi umetnost, ki se jo je treba naučiti (Hoyer, 2004, str. 6).

2.1 Zgodovina dojenja

Znanje o pozitivnih učinkih dojenja obstaja odkar obstaja sam človek. Človek se je, podobno kot drugi sesalci, že od vsega začetka svojega obstoja hranil z materinim mlekom. Dojenje je bilo tako prisotno v vseh časih in v vseh kulturah, saj je bilo prav od tega v največji meri odvisno golo preživetje človeške rase. Skozi zgodovino so mnogi otroci, posebej v premožnejših družinah, odrasli na prsih dojilj. Pri tem so uživali vse koristi, ki jih nudi materino mleko. Dojilje so bile zlasti dobrodošle v 16., 17. in 18. stoletju na takratnih angleških in francoskih dvorih, kjer so dojile kraljeve otroke, hkrati pa so bile tudi pestunje. Stika med materjo in otrokom skorajda ni bilo, ali pa je le – ta bil zelo formalen in hladen. V takratnem času so svoje otroke dojile predvsem revne ženske – tako dojenje je lahko trajalo tudi dve do tri leta po porodu in le-to velja za nerazvite države še danes. V 19. stoletju in v začetku 20. stoletja je prišlo, posebno v razvitem svetu, do zanemarjanja dojenja, ki je milijone let pogojevalo preživetje človeka. O dojenju se skoraj ni govorilo, ali pa je bilo o tem povedano le šepetaje in le takrat, ko se temu ni bilo mogoče izogniti. Spolnost, nosečnost, porod, dojenje – vse to je veljalo za nekaj umazanega, nekaj o čemer se v javnosti med kulturnimi ljudmi ni govorilo. Ženske so spoznavale dojenje predvsem pri doječih materah v okolici. Do tega je prišlo zaradi množice nadomestkov, zaradi modnih smernic in mentalitete sodobne civilizacije, ki je od žensk zahtevala uspešno kariero, družabno angažiranje in skrb za svoj zunanji izgled. Tako se je dojenje vse bolj opuščalo, seveda na škodo otrok. Danes je dojenje ponovno zelo promovirano. K temu je veliko pripomogla Svetovna zdravstvena organizacija in UNICEF in sicer z organizacijo Novorojenčku prijaznih porodnišnic. Matere danes s ponosom povedo, kako dolgo so dojile svojega otroka in očetje pohvalijo svojega dojenčka, kako lepo se razvija. Nihče se več ne čudi in zgraža, če na javnem mestu vidi žensko, ki doji svojega lačnega in neučakanega otroka (Charlish, 1997, str. 17).

2.2 Definicija dojenja

Osnovna definicija dojenja se glasi: » Dojenje je akt, s katerim dojenček sesa mleko iz dojk za svojo prehrano (Novak-Antolič, Pajntar, 2004, str.84).« Dojenje je naravni fiziološki proces – je kombinacija nagona, refleksov in učenja (Hoyer, 1998, str. 39). Na splošno pa lahko rečemo, da je dojenje pradavna vez med materjo in otrokom, ki je dana že v dednih zasnovah in se je uspešno tkala tisoče in tisoče let (Novak-Antolič, Pajntar, 2004, str. 42). Dojenje je naravno, vendar je tudi umetnost, ki se jo je treba naučiti. Dojenje ni le akt hranjenja, v katerem sta potrebna izključno mati in otrok. Dojenje je veliko več. Je


11

življenjski stil, filozofija, družinska vez in poosebljena ljubezen (Bedenik Novak, 1997, str. 28).

2.3 Priprava na dojenje v času nosečnosti

Zelo koristno je, da se bodoča mati dobro informira o tako kompleksnem procesu, kot je dojenje, saj njena spretnost pri tem ni zgolj prirojena danost, pač pa se je mora tudi naučiti. Dandanes, ko dekleta in mlajše ženske nimajo veliko možnosti opazovati doječih mater, si lahko pomagajo s kakovostno literaturo, Šolo za starše, pa tudi s srečanji doječih mater, kjer si izmenjujejo izkušnje. To je tudi čas, ko se bodoča mati že odloči, ali bo dojila svojega otroka. Ob tem pa si postavlja vprašanja o tem, kaj lahko že v nosečnosti naredi za to, da bo lahko svojega dojenčka čimbolj uspešno dojila. Večina nosečnic, sploh prvorodk, je v času nosečnosti najbolj zaskrbljenih glede možnih težav v nosečnosti in poroda, medtem ko se jim dojenje zdi nekako samoumevno ali pa tako daleč, da o njem ne razmišljajo preveč. Žal je mnogo preveč razširjeno tudi mnenje, da mnogo žensk nima dovolj mleka in veliko nosečnic za vsak primer že pred porodom kupi prvi zavitek umetnega nadomestka (Hoyer, 2004, str. 7). Priprava na dojenje v času nosečnosti vsebuje več vidikov.

Osebnostni vidik pomeni materino odločitev za dojenje in njeno prepričanje, da je to najbolj naraven in normalen način prehranjevanja njenega otroka. Pri nekaterih ženskah in moških je dojka dobila prevelik pomen spolnega objekta in zato je včasih prisotno nelagodje ali sram v zvezi z dojenjem. Z racionalnim pristopom je to mogoče preseči, saj ima dojka pri sesalcih prehrambeno nalogo in nekako prav je, da je tudi pri človeku v poporodnem obdobju.

Socialni vidik pomeni, da se je za tak način prehranjevanja mama odločila in se zanj navdušuje tudi njena okolica, predvsem partner. Prav je, da se oba zavedata, da nov družinski član spremeni odnose v družini, da se ljubezen razširi še na otroka, in da je dojenje le ena od vzporednih aktivnosti v novih družinskih okoliščinah. Na dojenje je potrebno pripraviti tudi starejše otroke, da se ne bi zaradi telesne in čustvene povezanosti matere in dojenčka, pojavila prevelika ljubosumnost.

Pomembna je tudi telesna priprava na dojenje. Mama naj poskrbi za svoje zdravje, saj je uspeh dojenja odvisen tudi od tega. Dojenje je kombinacija nagona, refleksov in učenja. Vse troje mora biti prisotno, da bo dojenje uspešno (Hoyer, 2004, str. 11).

2.4 Vloga Šole za starše pri pripravi na dojenje

Šola za starše je organizirana oblika skupinske zdravstvene vzgoje, namenjena tistim staršem, ki pričakujejo otroka. V zdravstvenih ustanovah je že utečena oblika dela predporodne zdravstvene vzgoje, ki s specifičnim znanjem spodbuja zdrav način nosečnice in odgovorno starševstvo ter z dobro informiranostjo omogoča odločanje v korist zdravja cele družine. Vsebina zdravstveno vzgojnega dela je posredovana v več sklopih, teme v njih pa odvisne od tega ali gre za zgodnjo ali pozno nosečnost ali za obdobje po porodu. Teme v zgodnji nosečnosti zajemajo zgodnjo pripravo na porod in so namenjene zdravemu načinu življenja nosečnice in družine, fiziološkim značilnostim in posebnostim v nosečnosti ter pravicam iz državne zakonodaje. Medtem ko teme pozne nosečnosti obsegajo porod ter psihično in fizično pripravo nanj. Obdobje po porodu je namenjeno otročnici in negi otroka, kjer po obsegu izstopa aktivnost hranjenja otroka, ki je v celoti namenjena dojenju. Posredovanje znanja o dojenju


12

Odločilno vlogo pri pripravi na dojenje ima Šola za starše pri posredovanju znanja nosečnici in njenemu partnerju. S pridobljenim znanjem o dojenju nosečnica premaga strah pred dojenjem. S tem se ji poveča samozavest, postane trdnejša v odločitvah, ki jih sprejme v zvezi z dojenjem. Končni cilj je zato večji uspeh pri dojenju. Zdravstvena vzgoja za dojenje na tej ravni pomeni vzgojo nosečnice, njenega partnerja in družinskih članov, ki pa je v veliki meri odvisna od komunikacijskih spretnosti in pristopa zdravstvenega vzgojitelja. Vsebovati mora različne oblike in metode dela ter napisane materiale. Odločitev za dojenje Odločitev, kako bo mati hranila otroka, je njena. Šola za starše lahko vpliva na njeno odločitev, da se odloči za dojenje. Kajti dojenje je najbolj naraven in zdrav način hranjenja otroka ter pomeni še veliko več, kot samo hranjenje. Nosečnici morajo biti zelo nazorno predstavljene prednosti dojenja in slabosti hranjenja po steklenički. Dobro je, če se za dojenje odloči v času nosečnosti ali že pred njo, saj bo tako imela dovolj časa za pripravo na dojenje. O izjemnem pomenu in prednostih dojenja pa v šoli za starše seznanijo tudi prisotne partnerje, ki bodo tako lažje podpirali porodnico pri njeni odločitvi, da bo svojega otroka dojila. Zgodnja priprava na dojenje Zgodnja priprava na dojenje zajema znanje o tem, da je dojenje naravni fiziološkim proces, ko se je potrebno pripraviti na spremembe, ki iz tega sledijo, ter da je potrebna skrb za nego dojk med nosečnostjo. Bodoča starša je potrebno seznaniti kje in kako nastaja materino mleko ter kaj vse vpliva na njegovo tvorbo in količino. Vedeti morata, da se materino mleko prilagaja otrokovim razvojnim potrebam in da se sestava materinega mleka v celotnem obdobju dojenja spreminja. Pomembno je torej zavedanje, da ima dojka pri sesalcih prehranjevalno vlogo v poporodnem obdobju in da bo dojenje le ena od novih aktivnosti ob prihodu otroka. Dobro je, če se za dojenje navdušuje tudi ožja okolica, v njej pa ne smemo pozabiti na starejšega otroka, ki ga je potrebno dovolj zgodaj pripraviti na dojenje. K zgodnji pripravi na dojenje spada tudi skrb za zdravje nosečnice, saj je uspeh dojenja odvisen tudi od njenega zdravstvenega stanja. Dojenja se je potrebno naučiti Nosečnica se mora zavedati, da so nagon in refleksi za dojenje premalo in da se bo morala dojenja naučiti. Obstaja več položajev in tehnik pristavljanja otroka k prsim, kateri imajo svoje značilnosti in pravila, ki jih mora nosečnica poznati. Kasneje bo ob dojenju lahko sama izbirala položaje in načine, ki bodo otroku in njej najbolj utrezali. Pri učenju tehnike dojenja je dobrodošla vizualna predstava z video projekcijo, saj je na tak način podana snov bolj dojemljiva. Vzpodbujanje in vzdrževanje dojenja Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije in UNICEF-a naj bi bil otrok izključno dojen do 6. meseca starosti in nato ob ustrezni dopolnilni hrani še dalje. Dobro je, če si


13

nosečnica postavi tak cilj, saj bo tako strmela k njemu in bo motivirana za odpravljanje morebitnih težav pri dojenju. Seznanjena mora biti z možnimi težavami pri dojenju in z ukrepanji. Zavedati se mora, da je za uspešno dojenje pomembno čimprejšnje prvo dojenje v porodnišnici in v čem je pomen dojenja po želji otroka, brez omejitve števila ali dolžine podojev. Veliko bolj uspešna bo, če bo ob dojenju deležna pomoči in podpore partnerja ter drugih družinskih članov. Največjo vlogo pri vzpodbujanju in vzdrževanju dojenja pa mora biti deležna s strani zdravstvenih delavcev, ki morajo predvsem govoriti enotni jezik. Materialna priprava na dojenje Nosečnico je potrebno seznaniti s pripomočki, ki so ji lahko pri dojenju v pomoč. Zaželeno je, da pripomočke za dojenje lahko tudi vidi in otipa. Dobro ji mora biti predstavljena vsebina paketov za novorojenčke. Če je v zdravstveni ustanovi na voljo soba za dojenje, je ta lahko dober demonstracijski prostor. Za dojenje potrebuje udoben stol z naslonjalom, nekaj blazin za podlaganje, pručko za pod noge, primerna oblačila in prijetno okolje. Zaželeno je, da prebere še kakšno literature o dojenju ter da dobi zloženko s standardnimi nasveti za dojenje. Šola za starše ima izjemno vlogo pri pripravi na dojenje. Zaradi motiviranosti staršev jo je potrebno maksimalno izkoristiti. Dobra priprava pomeni polovico opravljenega dela in tako je tudi pri dojenju. Druga polovica je odvisna od vztrajnosti in vzpodbujanja za dojenje (Bratanič, Bigec, Savnik, 2005, str. 18-20).

2.5 Prednosti dojenja za dojenčka in mater

Znanstveniki so ugotovili, da so otroci, ki so prvih šest mesecev življenja izključno dojeni, bolj zdravi in bolje uspevajo od vrstnikov. Z izključnim dojenjem prejme zdrav otrok v prvih šestih mesecih življenja vse, kar potrebuje za rast in razvoj. Zelo pomembno je, da v prvih mesecih otrokovega življenja zdravstveni delavci ne omejujemo dojenja. Tako bo mati lažje doumela, kako pomembno je izključno dojenje v prvih šestih mesecih otrokovega življenja (Felc, Skale, 2008, 34-35). Prednosti dojenja za dojenčka so predvsem, da je materino mleko dojenčkova naravna hrana, ki po vsebini in količini ustreza otrokovim potrebam. Nobena druga hrana ni primernejša. Vse hranljive snovi, ki jih v prvih šestih mesecih življenja potrebuje otrok za zdrav telesni in duševni razvoj, so v materinem mleku v naravnem razmerju. Maščobe, beljakovine, ogljikove hidrate, soli in vitamine, ki so v materinem mleku, otrokov organizem bolje porabi kot iz drugih mlečnih pripravkov. Encimi in hormoni, ki jih vsebuje materino mleko, so pomembni za rast in razvoj otroka. Materino mleko tudi ščiti otroka pred boleznimi in zmanjšuje možnost alergičnih reakcij. Prilagojeno je tudi še ne povsem dozorelemu otrokovemu prebavnemu sistemu. To pravzaprav pomeni, da imajo dojeni otroci manj težav s prebavo. Preden priteče iz prsi pravo mleko, je v njih mlezivo. Mleziva je malo. Po kapljicah se novorojenček prilagaja na nov okus, s pogostim sesanjem pa uravnava še številne druge telesne funkcije. Z mlezivom dobi novorojenček vodo, nekaj sladkorja, rudninske snovi in veliko snovi, ki so pomembne za njegov razvoj in ga ščitijo pred boleznimi. Mleziva ni moč nadomestiti z nobenim umetnim pripravkom. Po nekaj dnevih mlezivo nadomesti prehodno mleko, ki se po dveh tednih spremeni v zrelo mleko. Novorojenček se pri prsih nahrani, umiri in varno zaspi, ko čuti bitje maminega srca, kar je poslušal vso nosečnost. Materino mleko je primerno za vsakega dojenčka. Je lažje prebavljivo kot umetna mešanica. Ves čas, dokler ga otrok uživa, dobiva od matere številne zaščitne snovi proti okužbi in snovi, ki pomagajo k dozorevanju njegovega telesa. Otrok se ne bo preveč zredil, kajti samo z materinim mlekom


14

dojenčka ni mogoče preveč nahraniti. Tudi nevarnost, da bodo nekoč zboleli za sladkorno boleznijo tipa 1, se zmanjša za 45 odstotkov, če so prvega pol leta samo dojeni. Dojeni otroci imajo boljše možnosti za skladen razvoj čeljusti in pravilno razporeditev zobovja. Dojenje pomeni tesen telesni kontakt mamice in dojenčka, ki daje občutek varnosti in topline (Bratanič, 2005, str. 3). Tudi s strani matere ima dojenje številne prednosti. Materinega mleka ni potrebno nikoli pripravljati, kar mamam prihrani veliko časa. Vedno in kamor koli gre, ga ima vedno s seboj. Tudi ponoči je otroka lažje dojiti, kot pa mu pripravljati stekleničko z mlekom. Materino mleko je čisto, primerno toplo, vedno pri roki in navsezadnje tudi mnogo cenejše od umetnega. Matere, ki dojijo, hitreje izgubijo odvečno maščevje, ki se je nabralo v nosečnosti, saj organizem iz hrane, ki jo poje mati, najprej zadovolji otrokove potrebe. Doječa ženska za aktivnost dojenja porabi okoli 500 do 1000 kcal, približno polovico jih črpa iz maščobnih zalog. Zgodnje dojenje po porodu pripomore, da se maternica po porodu dobro krči in s tem je zmanjšana nevarnost poporodne krvavitve. Menstruacija se povrne kasneje kot tistim materam, ki ne dojijo. S tem je izguba krvi manjša, zato je manj možnosti za nastanek slabokrvnosti. Izključno dojenje, brez dodajanja tekočin, je šest mesecev enako učinkovito sredstvo za preprečitev nosečnosti kakor kondom. Pri materah, ki dojijo, je kasneje v življenju manj verjetno, da bodo zbolele za rakom na jajčnikih in rakom dojke. Matere, ki dojijo imajo večjo gostoto kosti - manj osteoporoze v kasnejših letih. Dojenje dojke očvrsti in njihovo obliko izboljša. Matere, ki dojijo, so zaradi delovanja hormonov bolj umirjene, kar je pomembno za celo družino (Bratanič, Savnik, 2007, str. 4-5).

2.6 Sestava materinega mleka

Dojke se med nosečnostjo razvijajo in pripravljajo, da bodo prevzele vlogo popolne preskrbe novorojenčka s hrano, ko se prekine otrokova preskrba preko posteljice. Dojke so pripravljene na dojenje od 16. tedna nosečnosti. V prvih urah in dnevih po porodu odgovorijo na hormonalne spremembe, ki takrat nastanejo pri materi, in na otrokovo sesanje s proizvodnjo in sproščanjem mleka. Pri dojenju imata najpomembnejšo vlogo dva hormona: prolaktin in oksitocin (Tekauc Golob, 2007). Nezrelo mleko ali kolostrum je po sestavi tik po porodu popolnoma drugačno kot zrelo materino mleko nekaj tednov pozneje. Narava je poskrbela, da se mleko natančno prilagaja potrebam dojenčka in mu daje natanko tiste življenjsko pomembne prehranske sestavine, ki jih potrebuje. Je popolna hrana za dojenčka, z visokim odstotkom beljakovin, je vir polovice dojenčkove imunosti in je glavna obramba pred okužbami. 1. stopnja: Nezrelo mleko Nastaja že med nosečnostjo in je otroku na voljo takoj po rojstvu. Nezrelo mleko ali kolostrum je židka rumenkasta tekočina, ki na videz spominja na smetano. V primerjavi s prehodnim in zrelim mlekom je v njem veliko manj maščob in ogljikovih hidratov, zato pa veliko pomembnih beljakovin. Nezrelo mleko, ki vsebuje še obilo rudninskih snovi, vitaminov in imunoglobulinov, je zelo hranljivo. Že zelo majhne količine tega mleka v prvih dneh življenja zadoščajo, da prejme otrok dovolj hranil. Poleg tega nezrelo mleko spodbuja delovanje črevesja in prispeva k temu, da se hitreje izloči bilirubin z mekonijem.

2. stopnja: Prehodno mleko Že ime pove vse; preden žensko telo s proizvodnje nezrelega mleka preide na proizvodnjo zrelega, približno dva tedna izloča tako imenovano prehodno mleko, ki je tudi po sestavi nekje vmes med obema.


15

3. stopnja: Zrelo materino mleko Zrelo mleko je v primerjavi z nezrelim nekoliko bolj vodeno, čeprav se je vsebnost maščob podvojila. Tudi delež mlečnega sladkorja je večji, zato ima nekoliko sladkast okus. Oskrbi ga z energijo, ki jo potrebuje za rast in razvoj. Dovolj bogatega končnega mleka bo dojenček dobil le, če se bo čvrsto prisesal k dojki in najprej v celoti izpraznil eno dojko preden, mu je ponujena druga. Tudi med samim dojenjem se materino mleko prilagaja dojenčkovim potrebam; prvi požirki, ki jih otrok popije, so bolj vodeni, tekoči in namenjeni predvsem potešitvi otrokove žeje (začetno mleko). Čez nekaj časa začne tečti gostejše, bolj mastno mleko, ki otroka nasiti (zadnje mleko) (Fenwick, 1997, str. 79-82).

2.7 Pravilni položaji pri dojenju

Mati naj podrži otroka tako, da je njegov nosek na višini njene bradavice. Otrokova glavica lahko počiva v pregibu materinega komolca, z roko in dlanjo naj podpira otrokov hrbet ali ritko. Proti materi naj bo obrnjeno celo otrokovo telo, ne samo obrazek. Z drugo roko naj podpira in vodi dojko. Podrži naj celo dojko, ne samo bradavice, s prsti spodaj in palcem zgoraj (dlan v obliki črke C). Požgečka naj otrokovo zgornjo ustnico, da široko odpre usta. Ko otrok hlastne proti dojki, mati namesti njegovo spodnjo čeljust kolikor se da daleč stran od sredine bradavice, tako da je vrh bradavice v otrokovih ustecih kar najbolj globoko in da je obrnjen proti zgornjemu nebu otrokovih ustec (Mlinar, 2008). Ko otrok močno odpre usta, ga naj mati stisne k sebi. Otrok mora pravilno molzti areolo. Če med dojenjem mati začuti bolečino ali če ima vnete bradavice, je zelo verjetno, da otrok ni prisesan pravilno. Preverimo, ali ima otrok glavico morda obrnjeno proti svojim ramenom in ali z usteci morda ni zajel dobršnega dela bradavičnega kolobarja in samo grizlja bradavico. Nepravilno sesanje prekinemo z mezincem v kotu otrokovih ustec in ga poskušamo namestiti ponovno. Še posebej pazimo, da mati otroka stisne kar najbliže k sebi.

Kakor imajo dojenčki sesalni refleks, tako imajo tudi poseben refleks, ki se pokaže, če dojenčka požgečkamo po ličku. Otrok se takrat obrne v smer dotika. Če otrok otepa z glavico z ene strani na drugo in se upira dojenju, ga lahko s pomočjo tega refleksa vodimo k bradavici. Če ga mati požgečka po ličku s svojo bradavico, se bo obrnil proti njej.

Pri pristavljanju je torej najpomembneje, da otrok zagrabi bradavico s široko odprtimi usti. Če otrok ob dotiku bradavice ni odprl ust, naj mati iztisne kapljico mleka na njegova usta, kar bo morda zadosten dražljaj. NE PRINAŠAMO DOJKE K OTROKU, AMPAK OTROKA K DOJKI (Hoyer, 2004, str. 17).

Prikaz pristavljanja dojenčka k dojki

Otrok zagrabi bradavico in večji del bradavičnega kolobarja ter sesa. Ustnice objamejo kolobar, jezik in brada pritiskata od spodaj na kolobar in pomagata pri sesanju.


16

Slika 1: Dobro pristavljen dojenček k dojki

Vir: Hoyer, 2004, str. 14.

Otrok je nepravilno zagrabil bradavico. Ne more dobiti dovolj mleka, z jezikom drgne bradavico in možne so bolečine ter poškodbe. Potrebno je ponovno pravilno pristaviti, z otrokovimi široko odprtimi usti.

Slika 2: Slabo pristavljen dojenček k dojki

Vir: Hoyer, 2004, str. 14.

Prikaz pravilnih položajev pri dojenju

Dojenčka lahko mati doji v različnih položajih. Na ta način njegova čeljust ne bo vseskozi pritiskala na istih mestih na kolobar prsne bradavice. Prsi bodo tako povsod enakomerno izpraznjene. Različni položaji dojenja pa bodo preprečili tudi poškodbe na prsnih bradavicah. Vseeno je na kakšen način želi mati dojiti dojenčka, pomembno je, da se udobno namesti in sprosti. Samo, če se bo mati dobro počutila, bo dojenje potekalo brez težav. Na začetku zahtevajo pravilno pristavljanje otroka k prsim in različni položaji dojenja nekaj vaje. Že kmalu pa bosta mati in njen dojenček povsem uigran par in dojenje bo potekalo povsem samoumevno (Felc, Skale, 2008, str. 97).

Slika 3: Dojenje sede z blazino – položaj prijem nogometne žoge

Vir: Bratanič, Gabrijelčič, Stergar, Tekauc-Golob, Truden Dobrin, 1993, str. 5.


17

Mati drži otroka ob boku na isti strani, kot je dojka, iz katere doji. Glavo mu položi na blazino pred dojko. Položaj je primeren za dvojčke, ob zaprtem izvodilu iz dojke in kadar so težave pri pristavljanju dojenčka. Blazina za dojenje je nepogrešljiv pripomoček za razbremenitev hrbtenice pri dojenju za matere. Dojenje in hranjenje postane pravi užitek. Dojenček lahko v objemu blazine kot v naročju počaka, da se mati pripravi na dojenje in da se po dojenju ponovno uredi. Dojenček začne spoznavati igro na tleh, pasti kravice in prijemati igrače ob podpori blazine in pod nadzorom staršev. Začetki posedanja so varnejši in stabilnejši v objemu blazine, saj ob izgubi ravnotežja dojenčka podpre. Uporaba blazine za dojenje:

blazino začnemo nameščati na bočni strani pasu in jo zavrtimo tako, da so krajci blazine na hrbtu,

dojenčka vzamemo iz posteljice in se udobno namestimo v naslonjač (ali stol) z naslonjalom za roke,

če je mamica manjše rasti, naj položi noge na prečko drugega stola ali pručko. Dvignjene noge nagnejo dojenčka proti dojki. Materini roki dojenčka samo varujeta, ne nosita pa cele teže dojenčka, tako je dojenje udobnejše in manj naporno.

V kolikor mamica doji na postelji, naj sedi pokončno s hrbtom naslonjena. Najbolj udobno dojenje z blazino na postelji je, če mamica zavzame ˝turški sed˝.

Blazino snamemo tako, da jo zavrtimo na bok ter odložimo. Druga uporaba blazine za dojenje: dojenček lahko v blazini leži na hrbtu ali trebuhu,

lahko pa tudi sedi. Kasneje lahko dojenčka v blazini hranimo po steklenički (Felc, 2006, str. 67).

Slika 4: Dojenje v ležečem položaju

Vir: Bratanič, Gabrijelčič, Stergar, Tekauc-Golob, Truden Dobrin, 1993, str. 5. Prikaz pravilne pristavitve dojenčka k dojki

Najbolj običajen položaj, v katerem pestujemo dojenčka med dojenjem, je t.i. zibelka. Dojenčka zasučemo na bok, tako da je s celim telesom obrnjen proti materi. Dojenčkovo glavo mati položi v komolčni pregib, trup podpira s podlahtjo, z dlanjo

pa ga prime za ritko ali stegna. Dojenčkovo uho, rame in bok naj bodo v ravni črti.


18

Slika 5: Položaj zibelke

Vir: Felc, Skale, 2008, str. 19.

Če pod dojenčka podložimo blazino, ga bo mati lahko držala v višini prsi, ne da bi naprezala ročne, ramenske, vratne ali hrbtne mišice.

Dojko si naj podpira tako, da jo z nasprotno roko objame med palec in ostale prste. Z bradavico naj dregne ob dojenčkovo zgornjo ustnico.

Slika 6: Prikaz dojenčkovega prijema bradavice


Mati počaka, da dojenček na stežaj odpre usta. Roko, na kateri dojenček leži, naj mati pritegne k sebi; rajši, kot da bi dojko

približevala dojenčku, njega približujemo dojki. Dojenček mora z usti zajeti velik del kolobarja.

Slika 7: Prikaz pravilnega dojenja



19

Dojenček lahko z nosom sloni na dojki, medtem ko njegova bradica počiva v tkivu dojke; nosnice so proste za dihanje, glavica je rahlo nagnjena nazaj, telesce pa v celoti prižeto k materi. Če si mati z drugo roko podpira dojko, potem naj pazi, da s palcem ne bo pritiskala navzdol, saj lahko na ta način bradavico potegne preveč ven (La Leche League Slovenija, 2006).

Seznanjenje matere, kako bo otrok pravilno sesal

Medicinska sestra materi pove, da ko bo dojenček vzel v usta bradavico in skoraj cel kolobar okoli nje, bo mati čutila, kot da so njegova usta prilepljena na dojko. Dojenčkovo sesanje ustvari pritisk, ki ga mati zelo dobro čuti.

Medicinska sestra mater seznani, da bo čutila tudi dojenčkov jeziček, ko bo bradavico pritiskal proti ustnemu nebu.

Pri pravilnem sesanju se bodo dojenčkova ušesa in čeljust ritmično premikala. Mati bo slišala požirke, ki jih dela dojenček. Medicinska sestra materi pove, da morajo biti dojenčkove ustnice našobljene. Če ima mati priložnost, naj pokuka pod dojko. Previdno mu odmakne spodnjo

ustnico in pri pravilno pristavljenem dojenčku, lahko vidi jeziček prisesan na dojko (Benedik Novak, 1997, str. 37).

Tabela 1: Opazovanje dojenja Znaki dobrega dojenja Znaki težav pri dojenju Položaj telesa Mati sproščena v udobnem položaju. Napeta ramena, nagnjena preko otroka. Otrokovo telo ob materinem. Otrokovo telo stran od materinega. Otrokova glava in telo ravna. Otrok mora zvijati vrat. Otrokova brada se dotika dojke. Otrokova brada se ne dotika dojke. Otrokova zadnjica podprta. Samo otrokova glavica in ramena podložena. Otrokov odziv Otrok najde dojko, če je lačen. Otrok se ne odziva. Otrok išče dojko. Otrok ne išče dojke. Otrok raziskuje dojko z jezikom. Otrok se ne zanima za dojko. Otrok je pomirjen in buden na dojki. Otrok je nemiren in zmeden. Otrok ostane v stiku z dojko. Otrok spusti dojko. Znaki izločanja mleka (kaplje, krči). Ni znakov izločanja mleka. Čustvena navezanost Varna, zaupljiva drža. Nervozno, tresoče ali ohlapno držanje. Stik z očmi (mati, otrok). Ni stika z očmi med materjo in otrokom. Veliko materinega dotikanja. Ni dotikanja med materjo in otrokom. Anatomija Dojke mehke in polne. Dojke nabrekle in trde.


20

Izstopajoče bradavice. Ravne ali vdrte bradavice. Koža izgleda zdrava. Razpoke in rdeča koža. Med dojenjem izgleda dojka okrogla. Dojka izgleda vlečena in napeta. Sesanje Usta široko odprta. Usta zaprta, obrnjena naprej. Spodnja ustnica obrnjena navzven. Spodnja ustnica obrnjena navznoter. Jezik obkroža dojko. Jezika ni videti. Lička okrogla. Lička napeta ali vpotegnjena. Počasni, globoki potegi z odmorom. Hitri potegi. Vidimo ali slišimo požiranje. Slišimo mlaskanje ali pokanje. Vir: (Felc, Ocvirk, 1993, str. 29).

2.8 Vzpodbujanje dojenja v »Novorojencem prijaznih porodnišnicah«

Od leta 1998 teče po vsej državi pobuda za «Novorojencem prijazne porodnišnice«, ki temelji na zgodnjem dojenju in na pomoči za poznejše izključno dojenje. Trenutno je v Sloveniji 71% (10 od 14) porodnišnic »Novorojencem prijaznih porodnišnic.« Tako je v Sloveniji gibanje za novorojenčkom prijazne porodnišnice z izpolnjevanjem zahtev listine Deset korakov do uspešnega dojenja učinkovit način za spodbujanje izključnega dojenja. Ob odpustu iz slovenskih porodnišnic je izključno dojenih 95% novorojenčkov, vendar pa dojenje v prvih mesecih otrokovega življenja pri nas hitro upada. Za to priznanje so morale porodnišnice zadostiti strogim pogojem, ki jih Odbor za spodbujanje dojenja pri UNICEF-u v določenih časovnih razdobjih preverja. Mati novorojenčka prvič podoji že v porodni sobi, neposredno po porodu, kar je zelo pomembno za nadaljnje dojenje. Novorojenček in mati ves čas v porodnišnici bivata v sožitju (24-urni rooming-in). Tako je dojenje nemoteno in se otrok lahko doji po želji. Kadarkoli, kakor dolgo hoče in tako pogosto, kot želi. Novorojenčkom ne ponujamo dudk ali tekočine in mleka po steklenički, razen če za to obstaja medicinska indikacija. Doječim materam strokovno osebje nudi pomoč pri dojenju z nasveti. Novorojencem prijazna porodnišnica je tista, v kateri že od rojstva ščitimo, spodbujamo in podpiramo izključno dojenje tj. dojenje brez vsakršnih dodatkov. Cilj pobude za Novorojencem prijazne porodnišnice so omogočiti materam prostovoljno izbiro dojenja kot najboljšega naravnega načina hranjenja njihovih novorojencev, podpreti zgodnje uvajanje dojenja, vzpodbujati izključno dojenje v prvih šestih mesecih, preprečiti podarjanje nadomestkov za materino mleko porodnišnicam in izboljševati zdravstveno oskrbo mater in otrok takoj po odpustu iz porodnišnice. Postopki za Novorojencem prijazne porodnišnice so zajeti v listini Deset korakov do uspešnega dojenja, ki zahteva, da bi naj v Novorojencem prijaznih porodnišnicah imeli pisna navodila o dojenju, s katerimi so seznanjeni vsi zdravstveni delavci, izobraziti zdravstvene delavce o postopkih, kako ta navodila uresničiti, poučiti vse nosečnice o prednostih dojenja in pravilnih postopkih, pomagati materam pričeti z dojenjem v prvih 30 minutah po porodu, pokazati materam, kako dojiti in ohraniti mleko, če so ločene od otroka, dajati otroku tekočino ali mlečne nadomestke le iz medicinskih razlogov, uveljaviti »rooming-in«, ki omogoča sožitje matere in otroka 24 ur na dan, spodbujati dojenje na zahtevo novorojenčka, ne dajati dudk dojenim otrokom, pospeševati ustanavljanje skupin za podporo dojenja po odpustu iz porodnišnice (Bratanič, 2005, str. 14-15).


21

Porodnišnica je ključno mesto za vzpostavitev dojenja. Tu mater ni možno učiti vsega o dojenju, prednostih in drugih zadevah, ki so vsebina Šol za starše. V porodnišnicah je potrebno preprosto vzpostaviti dojenje z neposrednim delom – s prikazovanjem, pomočjo pri pristavljanju in vzpodbujanjem mater. V tem procesu so pomembni vsi: zdravnik, porodničar, zdravnik neonatolog, babica, medicinska sestra, partner, ki je ob materi in vsi, ki se kakor koli ukvarjajo z materjo. Pričakujemo, da pride mati v porodnišnico z oblikovano vrednoto dojenja, kar pomeni, da je odločena, da bo dojila (Bratanič, 2005, str. 14-15). Zdravstvenim delavcem se včasih zdi proces dojenja tako enostaven in spontan, da ne vlagajo dovolj energije v to in prepuščajo materam samim, da se znajdejo. Potrebno je vedeti in upoštevati, da je za vsako mater njen porod in njen otrok najpomembnejši, da so za njo vsa dogajanja okrog dojenja nekaj novega in tujega in niti približno enostavnega. Zato potrebuje pomoč in podporo. Torej se nikoli ne smemo naveličati pojasnjevati in pomagati, čeprav smo isto stvar že neštetokrat ponovili in nas morda dolgočasi. Toda tej materi in temu otroku še nismo pomagali. Za njiju je to nekaj povsem novega (Hoyer, 1998, str. 20-21). Listina »Deset korakov k uspešnemu dojenju«, ki jo je izdal Nacionalni odbor za vzpodbujanje dojenja, obvezuje Novorojencem prijazno porodnišnico, da:

1. ima pisna navodila o dojenju, ki jih poznajo vsi zdravstveni delavci, 2. izobrazi zdravstvene delavce, kako ta navodila uresničiti, 3. pouči nosečnice o prednosti dojenja in pravilnih postopkih, 4. pomaga pričeti dojiti v prvi uri po porodu (najbolje: v prvih 30. minutah po porodu), 5. pokaže materam ohraniti mleko, če so ločene od otroka, 6. daje novorojencem samo materino mleko, drugo hrano oziroma tekočino pa samo iz

medicinskih razlogov, 7. uveljavlja »rooming-in«, ki omogoča sožitje matere in otroka 24 ur dnevno, 8. spodbuja dojenje po želji otroka, 9. ne daje dudk dojenim otrokom in 10. pospešuje oblikovanje skupin izven porodnišnice, ki z nasveti materam ob odpustu

lahko pomagajo pri dojenju (Felc, Ocvirk, 1993, str. 67).

2.9. Podpora dojenja po odpustu iz porodnišnice

Zdravstveni delavci lahko materam pomagamo, da bodo nadaljevale z izključnim dojenjem tudi doma. V nekaterih okoljih imajo matere močno podporo za dojenje pri prijateljih in sorodnikih. V sodobnih okoljih pa razširjene družine niso več pogosta oblika družinskega življenja, zato sta se znanje in umetnost dojenja izgubila. V Sloveniji dojijo v porodnišnici skoraj vse matere. Odstotek dojenja se v prvih mesecih občutno zmanjša. Čeprav je splošna podpora dojenju med zdravstvenimi delavci in v javnosti visoka, pa informacije in nasveti materam, ki imajo težave z dojenjem v prvih mesecih po porodu, niso vedno ustrezni. V porodnišnici imajo matere podporo in pomoč pri dojenju, takoj, ko pridejo domov, je ta podpora bistveno manjša. Zato morajo ob odpustu iz porodnišnice vse matere vedeti, kje lahko poiščejo pomoč ob težavah pri dojenju. Lahko pokličejo svetovalko za dojenje, svetovalko za laktacijo ali se obrnejo na patronažno službo in otroški dispanzer (Bratanič, 2005, str. 46-48). Ženske po porodu potrebujejo pri dojenju veliko pomoči in spodbude s strani zdravstvenih delavcev. Danes se o dojenju veliko govori tudi veliko je napisanega, a na žalost se učimo le


22

ob lastnih izkušnjah in takrat mati potrebuje veliko pomoči in podpore izkušenega zdravstvenega osebja. Podatke o prevalenci dojenja na nacionalni ravni je moč dobiti iz Perinatalnega informacijskega sistema Slovenije, kjer spremljajo dojenje ob odpustu iz vseh slovenskih porodnišnic. Spremljajo tri kategorije:

izključno dojeni, delno dojeni in nedojeni.

Tabela 2: Podatki o dojenju ob odpustu iz vseh 14 slovenskih porodnišnic od leta 1993 do leta 2005. Leta Živorojeni Dojeni % Delno dojeni % Nedojeni %

1993 20135 18576 92.3 781 3.8 778 3.9 1994 19706 18267 92.7 726 3.6 713 3.6 1995 19096 17355 90.8 959 5.0. 782 4.0 1996 18905 17023 90.0 1179 6.2 703 3.7 1997 18120 16052 88.6 1392 7.7 676 3.7 1998 17894 16092 89.6 1270 7.1 532 3.0 1999 17499 15228 87.0 1802 10.3 469 2.7 2000 18223 16707 91.7 1086 6.0 430 2.4 2001 17417 15704 90.2 1309 7.5 404 2.3 2002 17490 15479 88.5 1562 8.9 449 2.6 2003 17062 15083 88.4 1543 9.0 436 2.6 2004 17802 15722 88.3 1680 9.4 400 2.2 2005 18088 15677 86.7 1911 10.6 500 2.8 Skupaj 237437 212965 89.6 17200 7.4 7272 3.0 Vir: Nacionalni perinatalni informacijski sistem Slovenije, 2007. Povprečni delež izključno dojenih otrok ob odpustu iz slovenskih porodnišnic je 89,6%, kar kaže, da je med višjimi v Evropi. Izkušnje in nekateri podatki raziskav kažejo, da po odpustu iz porodnišnic izključno dojenje, ki ga priporočamo prvih šest mesecev hitro upada. Podatki o dojenju po odpustu iz porodnišnice se na nacionalni ravni ne zbirajo, zapisani pa so v zdravstveni dokumentaciji, ki se nahaja pri izbranem pediatru v otroškem dispanzerju. Iz podatkov, ki jih zbira Nacionalni perinatalni informacijski sistem Slovenije je razvidno, da dojenje ob odpustu iz porodnišnic rahlo upada na račun delno dojenih. Rahlo pa se znižuje tudi odstotek nedojenih otrok, tudi na račun delno dojenih otrok (Nacionalni perinatalni informacijski sistem Slovenije, 2007).

Priprava mater, da bodo dojile doma

Matere ob odpustu iz porodnišnice ustno in pisno seznanimo, kje lahko poiščejo profesionalno ali laično pomoč ob težavah pri dojenju.


23

Mati mora ob odpustu iz porodnišnice dobiti ustna in pisna navodila o:

negi in prehrani, opazovanju krvavitve oz. čišče, dojenju in negi dojk, negi novorojenca, obisku patronažne medicinske sestre, obisku posvetovalnice za otroke po 4 tednih, obisku posvetovalnice za žene po 6 tednih, kontracepciji ter upoštevanju navodil zdravnika (Hoyer, 1998, str. 254).

Ob odpustu mora mati obvladati:

tehniko dojenja, pravilne položaje pri dojenju, tehniko sesanja, ukrepe ob težavah, higieno med dojenjem in informacije, na koga se lahko obrne po pomoč in nasvete, ko bo odšla iz porodnišnice

(Hoyer, 1998, str. 252). Medicinske sestre matere ob odpustu seznanijo z naslednjimi dejstvi:

zakaj je pomembno, da so otroci prvih šest mesecev izključno dojeni in ne dobivajo cucljev,

kako pristaviti otroka, da bo dojenje učinkovito – zdravstveni delavec mora opazovati vsako mater in otroka med dojenjem,

zakaj naj bosta število in trajanje podojev neomejena in kaj narediti, če mati misli, da ima premalo mleka (Hoyer, 1998, str. 255).

Nasveti medicinske sestre, materam ob odpustu Mnogo mater skrbi, če imajo dovolj mleka za svojega otroka, čeprav ga imajo veliko. Na več načinov se lahko prepričajo, da imajo dovolj mleka:

otrok zmoči vsaj 6-8 plenic dnevno (5-6 plenic za enkratno uporabo) in vsaj dvakrat odvaja blato. Blato dojenega otroka je navadno redkejše, neoblikovano, gostote grahove juhe, rumene ali rumeno-zelene barve. Otroci, starejši od šest tednov navadno manj pogosto odvajajo blato.

Otrok napreduje vsaj 110 – 200 gramov tedensko ali 450 gramov mesečno. Pridobitev teže računamo od najnižje teže, ne od porodne teže.

Pri prsih pije pogosto, od 8 – 12 krat dnevno. Ni problem, da pije manj pogosto, da le napreduje.

Otrok deluje zdrav, primerne barve in napetosti kože. Telo je vedno polnejše, raste v dolžino, vedno več je buden in aktiven (Tekauc-Golob, 1997, str. 29-30).


24

Medicinske sestre materam ob odpustu priporočajo, da:

se prehranjujejo z uravnoteženo, mešano hrano, ki vsebuje dovolj vitaminov, da pokrije dojenčkove potrebe po njih, same pa se dobro počutijo.

Če vnašajo premalo kalorij, je ustrezna sestava njihovega mleka pogosto zagotovljena na račun praznenja zalog hranil iz njihovega organizma. Za sintezo materinega mleka, npr. 800 ml/dan, je potrebno dodatnih 750 kcal/dan.

Uživajo naj običajno, bogato hrano, po kateri dojen otrok večinoma ne bo imel težav. Hranilno bogata živila so tista, ki na enoto energije vsebujejo veliko hranil, npr. zelenjava, sadje, polnozrnati izdelki. Hranilno revna živila so tista, ki vsebujejo veliko maščob in/ali sladkorjev in le malo hranil, npr. pecivo, ocvrta živila, sladkarije. Ta v prehrani doječih mater niso zaželena.

Pijejo naj toliko tekočine, da pogasijo žejo, npr. 2,5 do 3 litre na dan. Telesna aktivnost naj poteka v okviru zdravega načina življenja. Izogibajo naj se alkoholu, nikotinu, kofeinu in prepovedanim drogam (Felc, Ocvirk,

1993, str. 73-74). Pri odpustu iz porodnišnice mora medicinska sestra, ki je skrbela za mamico in novorojenčka:

poizvedeti kakšno podporo za dojenje bo imela doma. Če lahko, se je priporočljivo pogovoriti z ostalimi družinskimi člani o potrebah, ki jih

potrebujeta mamica in novorojenček, saj so velikokrat zelo pomembni pri podpori za dojenje.

Mamici naročiti in ji povedati, na koga se lahko obrne v zdravstvenem domu, ki ji bo pomagal pri dojenju.

Lahko jo seznani s skupinami za podporo dojenju, če so kje v materini bližini in jo napoti tja.

Patronažna medicinska sestra mora pri mamici in novorojenčku opraviti tri obiske. Dejavnosti v posvetovalnici za otroke - namen posvetovalnice za otroke je

spremljanje rasti in razvoja, ugotavljanje telesnega in duševnega zdravja, izvajanje cepljenja, zdravstveno vzgojno delo in različne oblike svetovanja. Prvi obisk otroka v posvetovalnici je po predhodnem naročilu v starosti enega meseca. Obisk starši naročijo pri pediatru, katerega bodo izbrali svojemu otroku (Felc, Skale, 2008, str. 98-100).

Nasveti medicinske sestre glede nege dojk in bradavic Nobenih posebnih mil, losjonov ali krem matere ne potrebujejo za nego dojk ob dojenju. Po tuširanju dojke in bradavice temeljito splahnejo z vodo. Izogibajo naj se mil, alkohola in drugih sredstev, ki bi izsušila kožo in pripomogla k poškodbi bradavic. Če bradavice razpokajo, jih naj poskušajo negovati z AD oljno raztopino, ki jo matere vmasirajo v bradavico. Pred naslednjim dojenjem dojko umijejo s tekočo vodo. Če se stanje ne izboljša, potrebujejo strokovno pomoč (Tekauc-Golob, 1997, str. 27).


25

3 DOJENJE V PORODNIŠNICI

3.1 Prvi podoj

O prvem podoju govorimo takrat, kadar mati prvič doji otroka pol ure po porodu, najkasneje pa vsaj eno uro po porodu. Najbolje je, če se prvi podoj opravi v prve pol ure po porodu, saj je takrat otrokov sesalni refleks najmočnejši in materina občutljivost na novorojenčkove dotike največja. Če zdravstveni delavci zamudijo to prvo priložnost, je novorojenčka kasneje, po enem ali dveh dnevih, težje pripraviti k dojenju (Vozel, 2008).

Prvemu dojenju pravimo tudi »prvo cepljenje« zaradi protiteles, ki jih kolostrum vsebuje v velikih količinah. Prva pristavitev pa je pomembna tudi zaradi spodbude dojk za tvorbo mleka in zaradi povezave med materjo in otrokom (Hoyer, 1998, str. 67). V Sloveniji se je že uveljavila praksa, da takoj po porodu babica oz. medicinska sestra pusti novorojenčka pri mami in jo spodbudi, da ga poskuša prvič podojiti (Benedik Novak, 1997, str. 50). Raziskave so tudi pokazale, da so matere, ki so poskusile podojiti svojega otroka takoj po porodu, veliko lažje vzpostavile redni cikel hranjenja pri prsih brez stekleničke, ker se je zaradi zgodnjih dražljajev hitreje začelo ustvarjati mleko in se je ponudba hitreje prilagodila povpraševanju. Te matere so dojile tudi dalj časa, kot tiste, ki so prvi podoj opravile po šestih urah (Benedik Novak, 1997, str. 51).

3.2 Pomoč medicinske sestre – babice pri prvem podoju

Sesalni refleks zdravega donošenega dojenčka je najmočnejši prve pol ure po porodu. Kadar je za njim kar se da naraven porod, kadar otrok ni v stresu, omamljen ali poškodovan, kadar z njim ravnamo nežno in umirjeno (brez sunkovitih gibov), kadar njegovih občutljivih čutil (oči in ušes) ne motijo hrupno govorjenje in močna razsvetljava, tedaj je novorojenček po nekaj prvih glasnih vzdihih (joku za zrak) verjetno buden ter presenetljivo umirjen in čuječ, s široko odprtimi očmi na materinem golem trebuhu ali v očkovem naročju radovedno opazuje okoli sebe, posluša rahlo prigovarjanje staršev, bitje srca in šumenje žil, kar novorojenčka pomirja, saj je te zvoke poslušal v maternici. Ko leži na golem materinem trebuhu in prsih, otrok čuti njeno kožo, se je dotika z vsem telesom, boža z rokami, z jezičkom preizkuša in že tudi išče bradavico. Mati ga boža in mu z rokami nudi oporo pri stopalih, da njegove nogice, nevajene velikega praznega prostora, ne suvajo v prazno (to otroka vznemirja in plaši).

Mati se lahko udobno namesti, počiva z nekoliko podprtim vzglavjem ter svojemu otroku, ki ga je pravkar spoznala, počasi pomaga, da najde dojko. Bradavični kolobar se je obarval temno prav zato, da ga novorojenček laže najde. Če mati še ni dojila, naj ji pri prvem podoju pomaga dojenčka dobro pristaviti izkušena babica ali laktacijska svetovalka. Če je dojenček vznemirjen, mu bo morda prav prvo dojenje pomagalo povrniti mirnost. Tedaj še posebej vidimo, da je dojenje res nadomestna popkovina.

Po porodu in prve dni je pomembno pogosto pristavljanje. Običajno se novorojenčki že drugi dan »zbudijo« in želijo dojiti zelo pogosto. Pogosti podoji spodbujajo čim prejšnji prehod od mleziva do zrelega mleka. Mati se z dovolj pogostim dojenjem kar najbolj izogne tudi prenapetosti v dojkah (Vozel, 2008).


26

Pri prvem podoju pomaga medicinska sestra – babica. Prvo dojenje je izziv tako za novorojenčka kot za mater. Sesalni refleks zdravega novorojenčka je običajno najmočnejši ravno 20 do 30 minut po porodu. Če ta idealni čas zamudimo, je lahko novorojenčkov sesalni refleks šibkejši. Novorojenček po prvem podoju ponavadi zaspi na dojki in si privošči nekoliko daljše spanec, saj je bilo rojstvo tudi zanj zelo utrudljivo. Kadar novorojenček zavrača bradavico že takoj po porodu, so zato zdravstveni razlogi pri njem ali pri materi. Obnašanje novorojenčkov v prvih dneh po porodu je zelo različno. Nekateri neutrudno zahtevajo sesanje (veliki otroci in/ali otroci, ki so doživeli kakšno neprijetnost med rojevanjem), drugi pa samo spijo in jih dojenje sploh ne zanima. Nekaterim je slabo, kot da bi prišli iz gugalnice in cel dan samo bruhajo. Novorojenčki navadno intenzivno sesajo v prvih urah po rojstvu, potem pa za daljši čas zaspijo. Nekako pol dneva počivajo, nakar se ponovno začnejo dojiti. Majhni obroki otroka spodbudijo k pogostejšemu hranjenju, kar hitreje spodbudi nastanek novega mleka.

Novorojenčkov želodček je prve dni izjemno majhen in mlezivo v majhnih količinah je prav ustvarjeno za želodček velikosti majhne frnikole. Merimo ga raje v čajnih žličkah kot mililitrih. Je zelo lahko prebavljivo, deluje odvajalno in spodbuja izločanje prvega črnikastega blata mekonija. Hitreje kot se mekonij izloča, manj je možnosti, da bo dojenček zbolel za zlatenico. Ko se mekonij izloči, običajno v treh dneh, želodček zraste v velikost novorojenčkove pesti.

Zdravstveno osebje je zadolženo, da prepozna vsa različna stanja in neprijetnosti, ki se pri novorojenčku pojavljajo v prvih dneh po rojstvu in novorojenčku, kot tudi materi, ustrezno pomagamo. Nekateri znaki slabše sposobnosti za prilagoditev na novo okolje so komaj opazni, zato je za to delo potrebno posebej izurjeno osebje (Novak-Antolič, Pajntar, 2004, str. 67-69). Matere za zgodnje pristavljanje potrebujejo:

podporo med porodom in po njem, strokovno pomoč pri pristavljanju, okolje, ki omogoča dolgotrajen stik med materjo in otrokom (na primer pregled

otroka, ko leži materi na trebuhu, čim manj nepotrebnega ločevanja otroka in matere) brez nepotrebnega vmešavanja in nadziranja,

zagotovilo, da otročiček pred prvim podojem ne dobi dude ali dodatkov hrane ter svetovanje in izobraževanje o pomenu dojenja že v nosečnosti (Felc, Skale, 2008, str.

120).

Zdravstveni strokovnjaki želijo spodbujati dojenje in eden izmed pomembnih dejavnikov, ki prispevajo k dobri vzpostavitvi dojenja, je tudi pristavljanje novorojenčka ali novorojenke k prsim čimprej po rojstvu, priporočljivo v prve pol ure ali vsaj v uri po porodu. Novorojenčki so tako res neverjetni, opazovali so jih in ugotovili, da bi celo sami zmogli pot od trebuha k prsim. Običajno jih matere same pristavijo k prsim in če pri tem potrebujejo nasvet in pomoč, je nujno, da ju dobijo. Nekateri otročki se bodo obotavljali, drugi pa bodo takoj zagrabili bradavico - razlike med njimi so precejšnje. Otrokov sesalni refleks je prvo uro po rojstvu najbolj izražen in če ga lahko uporabi, se s tem gradijo dobri temelji za vzpostavljanje dojenja. Zgodnji podoj prispeva k preprečevanju izgube krvi pri ženski, kajti zaradi sproščanja hormona oksitocina med dojenjem se maternica hitreje in bolje krči. Dojenje zagotavlja toploto in tesen telesen stik med materjo in otrokom, kar je še posebej pomembno za otroke z nizko porodno težo ali nedonošenčke (Drglin, Fajdiga Turk, 2007).


27

V idealnih okoliščinah bi za žensko med nezapleteno nosečnostjo, porodom in po njem skrbela ena babica, ob zdravstvenih zapletih pa še zdravnik ali zdravnica. To bi omogočalo individualizirano skrb za žensko in otroka ter resnično zagotavljanje podpornega okolja za zgodnjo pristavitev. V Sloveniji ženske babice običajno ne spoznajo v nosečnosti, ena babica v povprečju skrbi za več porodnic hkrati, kar je zanjo obremenjujoče, ženske pa tako ne dobijo vedno ustrezne neprekinjene podpore, ki bi si jo zaslužile. Naj resnična skrb za zagotavljanje optimalnih pogojev za zgodnji podoj postane eno izmed meril dobre porodnišnice (Novorojenčkom prijazne porodnišnice), ki bo temeljila na individualni skrbi za žensko, na spodbudi in doslednem zagotavljanju pogojev za kvalitetno komunikacijo med zdravstvenimi strokovnjaki in ženskami ter njihovimi bližnjimi v tako vznemirljivem času, kot je rojstvo otroka in prvo dojenje (Drglin, Fajdiga Turk, 2007).

Prvo pravilo je, da si medicinska sestra vzame dovolj časa in ne kaže, da se ji mudi. Usede se čim bliže materi, na enako visok stol, obrnjen v isto smer, kot je obrnjena mati, in če je možno nasproti dojke, iz katere bo dojila. Delo z materjo pomeni voditi jo in ne delati namesto nje. Mati ne potrebuje pomočnika, ki bo pristavil otroka in odšel, kar je pogosto v porodnišnicah, ampak jo bo naučil, kako naj postane samostojna. Najbolj primerno je materi svetovati, kaj naj naredi, potem pa jo opazovati in usmerjati. Možno je tudi položiti svoje roke preko materinih, da bo čutila kretnje in gibe pri nameščanju in pripravi na dojenje. Ob tem je potrebno biti potrpežljiv, samozavesten in materi vlivati zaupanje. Predstavimo ji možne položaje in ji pomagamo, da se odloči za tistega, ki ji najbolj ustreza. Ponovno poudarimo, da so pravilne različne izpeljave položajev, predvsem pa je pomembno, da je obema udobno in da je položaj otrokovih ust na bradavici pravilen (Hoyer, 1998, str. 82).


28

4 ZAČETNE TEŽAVE PRI DOJENJU IN VLOGA MEDICINSKE SESTRE

Naivno bi bilo pričakovati, da bo mleko že prve dni po rojstvu teklo v potokih. Otrok ga ne potrebuje veliko, le za približno pol žličke vsak obrok. Prvo mleko ali mlezivo je sicer idealna hrana za novorojenčka, vendar ga mora otrok dobivati v zelo majhnih količinah, da se ne preobremeni otrokova prebava. Razumeti moramo, da je rojstvo za otroka velik šok, vsi organi, ki so bili prej vezani na materin organizem, morajo po rojstvu prevzeti svojo vlogo in tako tudi otrokova prebavila. Zato je prve dni po rojstvu potrebnih več dojenj, da novorojenček dobiva manjše količine hrane, skupna dnevna količina zaužitega mleka pa vseeno zadostuje njegovim potrebam (Benedik Novak, 1997, str. 102). Dojenje se nekaterim materam zdi težko in boleče, dojenček je razočaran in lačen, ker ne dobi dovolj mleka. Zato se nekatere matere počutijo krive in zaskrbljene, napete in se ne morejo prav sprostiti, ko skušajo nahraniti svojega otroka. Če se ob dojenju pojavijo kakršnekoli zagate, je dobro vedeti, da je veliko težav rešljivih, če že ne v celoti, pa vsaj delno. Kadar ima mati težave z dojenjem, je pomembno, da ve, da obstajajo možnosti, da se obrne na profesionalno ali laično pomoč. Pogosto je res potrebno ogromno truda in potrpežljivosti, toda s pravo informacijo, s podporo, z zaupanjem vase in vztrajnostjo so težavam lahko kos (Stoppard, 1990, str. 78).

4.1 Začetne težave pri dojenju s strani mame

4.1.1 Materini dvomi

Mnoge matere dvomijo v svojo sposobnost proizvodnje mleka in s tem v zvezi v uspešno dojenje. Ko je otrok videti nezadovoljen, joka, zahteva pogosto dojenje ali odklanja dojko, postane mati zaskrbljena, saj misli, da mleka ni dovolj. Vedeti in upoštevati moramo, da je zelo malo mater, ki resnično ne morejo tvoriti mleka. Večina to zmore in lahko popolnoma zadovolji potrebe otroka v prvih štirih do šestih mesecih in nato z dodatno prehrano še dolgo obdobje. Pogosto nastopijo problemi, ker je zavrt refleks sproščanja mleka (letdown refleks ali oksitocinski refleks), ko otrok mleka resnično ne dobi, kljub temu, da »se doji«. V takem primeru odklanja dojko in močno joka (Hoyer, 1998, str. 24-25). V prvih dnevih in tednih po porodu matere najbolj skrbi zaloga mleka, kar je skoraj univerzalni razlog za zgodnje odstavljanje. Do občutka, da ima mati premalo mleka, privede:

pogosto dojenje, otrokov jok, zavračanje dojenja ali razdražljivo obnašanje na prsih, velikost prsi, občutek, da prsi niso (več) polne, neuspešnost pri izbrizgavanju mleka oz. majhna količina izbrizganega mleka in mnenje okolice.

Svetovanje medicinske sestre pri materinih dvomih Dvom, ki pogosto spremlja mater je, ali je otrok zaužil dovolj pri posameznem obroku. Pri hranjenju po steklenički je mati lahko pomirjena, saj ves čas ve, koliko je zaužil. Pri dojenju pa taka kontrola ni možna.


29

Vloga medicinske sestre pri materinih dvomih je da: skupaj z materjo preverita tehniko dojenja, materi razloži bistvo refleksa sproščanja mleka in potek zaviranja, ponovno poudari, da naj bo sproščena in ostane mirna, materi pokaže, kako naj vzdržuje in okrepi svoj refleks sproščanja mleka. Tu je

pomembno masiranje dojk, pitje toplih tekočin, gretje dojke s toplimi obkladki ali toplimi kopelmi,

mater opogumi in ji pomaga razumeti in sprejeti dejstva, da je oviranje refleksa sproščanja mleka začasno, zato je pomembno, da je potrpežljiva. Novorojenčka naj pristavlja k prsim zelo pogosto podnevi in ponoči. Pri vsakem hranjenju naj ponudi obe dojki in novorojenček naj jih sesa čim dalj časa, če seveda niso boleče. Pri tem pa je zelo pomembno, da ne daje dude za pomiritev ali celo dodatkov hrane po steklenički (Hoyer, 1998, str. 83).

Glavni problem predstavljajo nerealistična pričakovanja glede novorojenčkovega vedenja in pomanjkanje znanja o normalnih vzorcih dojenja. Matere, še posebej prvorodke, so namreč pogosto prepričane, da »kar naprej dojijo«, čeprav bi dejansko morale dojiti še pogosteje (Felc, Skale, 2008, str. 91).

4.1.2 Nezadostna količina mleka

Čeprav si večina mater želi dojiti, velikokrat mamice ob prvih težavah prehitro posežejo po steklenički, velikokrat zato, ker nimajo prave podpore ali pa so premalo informirane. Ker so njihove prsi manj stimulirane, je proizvodnja mleka manjša. Včasih se mamicam zdi, da nimajo dovolj mleka ali da njihovo mleko ni dovolj dobro. Morda se jim zdi, da je »vodeno«, saj je po izgledu drugačno od kravjega. Napetost, izčrpanost in vsesplošni stres ne pripomorejo k nastajanju ustrezne količine mleka. Poleg tega morda novorojenček že od samega začetka ne sesa dovolj močno – nastajanje mleka in opuščanje dojenja pa sta odvisna ravno od tega sprožilca - sesanja. Morda mati novorojenčka ne hrani dovolj pogosto, zato nepopito mleko napenja mlečne žleze in ustavlja nadaljnje nastajanje mleka. Zato je dojenje na zahtevo najboljše za mater in novorojenčka. Več kot novorojenček popije, več mleka bo mati imela. Če sta mati in novorojenček zdrava in se novorojenček pravilno doji od osem do dvanajst krat v štiriindvajsetih urah, bodo materine prsi stimulirane za dovolj veliko proizvodnjo mleka. Ob vsakem obroku naj mati novorojenčka dva do trikrat prestavi z ene dojke na drugo in to vedno takrat, ko opazi, da novorojenček požira manj pogosto. Tako bo bolj zavzet za dojenje, dojka bo bolj stimulirana, saj bo novorojenček večkrat sprožil refleks izcejanja (Balantič, 2008).

Premalo mleka pomeni, da mati nima ali se ji zdi, da nima dovolj mleka, da bi zadovoljila novorojenčkovo željo po hrani in omogočila njegovo rast. Mnogo raziskovalcev meni, da je najpogostejši razlog slaba strategija dojenja. Vzrok je lahko zapoznel prvi obrok, rigidna shema dojenja, preredko dojenje, nepravilen položaj pri dojenju, napačna pristavitev k dojki, težave s sesanjem ali prezgodnji pričetek dodajanja druge hrane. Verjetno je najpogostejši razlog za premalo mleka materina zaskrbljenost. Ta vpliva na zmanjšano izločanje prolaktina in oksitocina. Tudi, če mati samo misli, da njeno mleko ni dovolj dobro, lahko to povzroči manjšo tvorbo mleka. Nekateri raziskovalci celo menijo, da premalo mleka ni fiziološki problem (Felc, Skale, 2008, str. 182).


30

Svetovanje medicinske sestre pri nezadostni količini mleka

Medicinska sestra materi priporoča, naj se pred vsakim podojem prepriča, da je novorojenček dobro pristavljen za učinkovito sesanje. Pri tem ji pomaga.

Mati naj otroka doji. Potem, ko se je tvorba mleka zvečala, mora biti prepričana, da dobiva njen novorojenček zadostno količino kalorij,

mati naj pri obroku ponudi obe dojki, da se zviša tvorba mleka, če je mleka premalo, da bi novorojenček dobil zadosti kalorij, je umestno

dohranjevanje z mlečno formulo, dokler se tvorba materinega mleka ne poveča, matere naj novorojenčka večkrat tehtajo. To počnejo medicinske sestre tudi vsak dan

v porodnišnici. Matere o tem dobro poučijo. Če se novorojenček prične rediti, je potrebno postopoma zmanjševati obroke mlečne formule in nadaljevati z intenzivnejšim dojenjem,

novorojenček naj sesa pogosteje in dalj časa, podnevi in ponoči: najmanj 10-12 krat v štiriindvajsetih urah,

materam svetujemo, naj zvišajo svoj vnos hrane in tekočine, če so prej jedle ali pile premalo,

čim več naj počivajo, med dojenjem pa naj bodo sproščene, kar izboljša iztekanje mleka. Novorojenčku naj prav tako ponudijo dojko, tudi če je nerazpoložen,

matere si naj med podoji izbrizgavajo mleko in z njim hranijo novorojenčka po brizgi ali skodelici (Hoyer, 1998, str. 85-86).

4.1.3 Boleče in razpokane bradavice

Veliko žensk v začetku dojenja občuti napetost v dojkah. Pridruži se lahko še zbadanje in pekoč občutek. Bradavice lahko razpokajo in začnejo boleti, ker novorojenček sesa bradavico, namesto da bi v usta vzel vso areolo tj. kolobar okrog bradavice. Tanke razpoke na bradavici, imenovane ragade, so večinoma posledica nepravilnega pristavljanja. Razpokane bradavice so vedno znak, da mora mati pri dojenju nekaj spremeniti. Povsem normalno je, da so prvih nekaj dni bradavice boleče, saj potrebujejo nekaj časa, da se učvrstijo. Največkrat je že po nekaj dneh bolečina vse manjša in kaj kmalu izgine. Če se novorojenček ne prisesa na dojko pravilno, bo poškodoval mehko tkivo, tako da bo krvavela. Če bolečine niso prehude, lahko matere brez nevarnosti dojijo naprej (Dvojmoc Kotnik, 2008). Zunanji znaki bolečih in razpokanih bradavic Bradavice bolijo tudi ob najmanjšem dotiku, so temnejše rdeče barve, v hujših primerih lahko celo krvavijo. Če novorojenček po dojenju bruhne mleko, pomešano s krvjo, naj mati najprej pomisli, ali se ni med dojenjem morda napil krvi iz poškodovane bradavice. Kri novorojenčku ne škoduje, le neprijetnega okusa je (Benedik Novak, 1997, str. 52-53). Svetovanje medicinske sestre pri bolečih in razpokanih bradavicah

Dokler bolečine ne prenehajo, naj matere dojijo krajši čas in pogosteje, medicinska sestra matere opozori, da se s pravilnim pristavljanjem preprečijo

poškodbe bradavic in omogočijo novorojenčku učinkovito sesanje ter s tem primerno stimulacijo prsi,

materam se svetuje, da k hitrejšemu celjenju ranic pomaga uporaba prsnih školjk, ki preprečujejo stik bradavice s tkanino in tako omogočajo stalno zračenje,


31

če so matere prepričane, da je pristavljanje pravilno in novorojenček lepo sesa ter normalno napreduje na teži, bolečine pa ne prenehajo ali se stopnjujejo, lahko posumimo, da je vzrok temu glivično vnetje,

odsvetuje se uporaba mazil, razen modificiranega lanolina (naravno mazilo), s katerim matere namažejo bradavice po dojenju in ga pred naslednjim podojem ni potrebno izpirati. Izpiranje bradavic namreč uničuje naravno zaščitno plast na koži in otežuje zdravljenje,

in da je pomembno tudi umivanje bradavic po vsakem podoju (Hoyer, 1998, str. 88). Bistveno je, da novorojenček pravilno prime bradavico z večjim delom kolobarja. Ker v vseh porodnišnicah takoj po rojstvu dajo novorojenčka materi in ji svetujejo, naj ga poskusi podojiti, je okoli mlade mamice že pri prvem dojenju množica strokovnjakov, ki ji bo lahko pomagala, če novorojenček ne bo pravilno pristavljen. V nekaj dneh, kolikor traja bivanje v porodnišnici, se lahko oba – mati in novorojenček – naučita pravilnega pristavljanja in težav s poškodovanimi bradavicami bo kmalu, že po treh ali štirih dneh, konec (Benedik Novak, 1997, str. 58). Ko novorojenček pravilno zagrabi bradavico, bo materino mleko z množico protiteles pospešilo zdravljenje bolečega predela, svoj delež pa bo dodala še slina v novorojenčkovih ustih. Če mati vseeno preneha dojiti in si ne izbrizgava mleka, se lahko zgodi, da bo prevelika količina mleka v prsih preveč napela in zato sploščila bradavico, ki jo bo potem novorojenček še težje pravilno vzel v usta (Benedik Novak, 1997, str. 62). Pri bolečih bradavicah medicinska sestra odsvetuje

uporabo nastavkov, ker vnašajo zmedo v sesalni vzorec in zmanjšajo pretok mleka iz dojke, zato se lahko nastajanje mleka zmanjša. Novorojenčka lahko ogroža možnost okuženega nastavka,

prenehanje dojenja zaradi tega, da bi dojke »počivale«, ni umestno. Dojke lahko postanejo nabrekle, nastajanje in odtok mleka pa se lahko zmanjšata,

omejevanje števila in dolžine podojev ter prekrivanje bradavic s snovmi na osnovi olja (Bratanič, 2005, str. 38).

Medtem ko matere ugotavljajo, kaj bi lahko bil razlog za boleče, razpokane ali krvaveče bradavice, in si prizadevajo, da bi ga odpravile, je zelo pomembno, da dojenja ne prekinjajo. Če je novorojenček pravilno prisesan in ima bradavico globoko v ustih, je bradavica zaščitena pred nadaljnjimi poškodbami. Nepretrgano dojenje zmanjšuje verjetnost, da bi se mlečni vodi zamašili, in seveda zagotavlja, da novorojenček dobiva dovolj mleka. Medtem ko matere odpravljajo vzrok težav, medicinska sestra svetuje ukrepe, zaradi katerih bo dojenje postalo prijetnejše:

izmenjaje naj spreminjajo pristavljalne položaje (t.i. »zibelko«, »navzkrižno zibelko«, »nogometno žogo«) oziroma, če ponavadi dojijo sede, naj začnejo dojiti leže. Na ta način bodo matere dosegle, da bodo novorojenčkova usta zajemala dojko pod različnimi koti,

dojiti naj začnejo na manj razboleni strani, ko pa začutijo, da se je sprožil izcejalni refleks, novorojenčka nežno prestavijo na drugo stran; seveda morajo biti še posebej pozorne na pravilno pristavljanje in prisesavanje. Nekatere matere si, dokler se ne sproži izcejanje, pomagajo s sprostitvenimi dihalnimi vajami,

po končanem dojenju si naj na bradavice iztisnejo par kapljic mleka ali kolostruma, narahlo razmažejo in pustijo, da se na zraku osušijo. V mnogih kulturah je materino


32

mleko znano po svojih antibakterijskih lastnostih, uporabljajo ga za zdravljenje kožnih vnetij. Vendar pa to ne pride v poštev, kadar je razbolelost posledica glivičnega obolenja,

danes se ne priporoča več ne sušenja bradavic s sušilcem za lase, ne pod lučjo, saj omenjeni metodi, kot se je pokazalo, povzročata nadaljnje poškodbe tkiva,

ustrezna vlažnost tkiva pospešuje celjenje in preprečuje nastanek krast. Bradavico naj nežno popivnajo; potem vzamejo za grahovo zrno modificiranega lanolinskega mazila, ga med čistimi prsti razmažejo in nanesejo na bradavici in kolobarja. Lanolina naj ne vtirajo, ampak ga nanašajo tapljaje. Tako se ublaži bolečina in ohrani se naravna vlažnost kože. Zelo pomembno je, da imajo matere dobro očiščene roke in da se ob nanašanju mazila ne dotikajo drugih, nepoškodovanih mest,

uporabljajo naj čisti, biološko pridelani lanolin za doječe matere. Druga mazila utegnejo vsebovati visoke vrednosti pesticidov in ostanke detergentov, ki lahko povzročajo t.i. alergijo na lanolin,

če bradavice zaradi pritiska oblačil ali modrčka trpijo dodatno nelagodje, si jih naj matere po dojenju namažejo z lanolinskim mazilom, tako da si olajšajo bolečino, jih zaščitijo in omogočijo celjenje, nato pa uporabijo še prsne školjke z velikimi odprtinami.

Ko gre za razbolele ali razpokane bradavice, se bolečina v večini primerov poleže, ko se matere naučijo pravilnega pristavljanja in novorojenčku pomagajo, da se pravilno prisesa. Redkokdaj je potrebno dojenje povsem prekiniti. Spričo številnih prednosti, ki jih dojenje prinaša tako materi kot novorojenčku, medicinska sestra materi svetuje, da je dojenje vredno nadaljevati (Lees, Reynolds, McCartan, 1999, str. 202-203).

Medicinske sestre ne priporočajo omejevanje časa na prsih oz. trajanja podojev, saj:

se bolečine samo zamaknejo (ne da bi raziskali in odpravili vzrok), prekratko dojenje preprečuje, da bi novorojenček dobil dovolj kalorično zadnje

mleko in ker so ponavljajoči se poskusi prekinitve novorojenčkovega sesanja lahko boleči in

povzročijo dodatne poškodbe.

Glede na vzrok oz. trajanje bolečin, medicinska sestra materi predlaga ustrezne ukrepe, kot sta pravilno pristavljanje in pravilna nega prsi oz. jo napotijo k zdravniku (Felc, Skale, 2008, str. 96-97).

4.1.4 Vdrte bradavice

Vzrok vdrtih bradavic ni znan. Velikost in oblika bradavice je večinoma dedna in sama mati ne more kaj dosti storiti, da bi se bradavice izbočile. Vdrte bradavice niso redek pojav in mater niti ne moti. Ta težavica praviloma ne bi smela ovirati dojenja. Novorojenček pri sesanju zagrabi večino bradavičnega kolobarja, ne samo bradavico. Naj bo bradavica kakršnekoli oblike, novorojenček, ki želi sesati, in ki je pravilno pristavljen, jo bo navdušeno vzel v usta in tam se mu bo nežno tkivo oblikovalo v dolgo in mehko »dudico«. Vdrte bradavice niso redek pojav. Kar okoli 30% mater, ki so prvič noseče, ima neizrazito izbočene bradavice. V nosečnosti se vdrte ali ploske bradavice pogosto same izbočijo, pa tudi z vztrajnim dojenjem in po več nosečnostih se stanje praviloma izboljšuje.


33

Zunanji znaki vdrtih bradavic Bradavica ni izbočena nad bradavičnim kolobarjem, temveč skoraj popolnoma zravnana z njim ali celo vdrta. Tudi če kolobar nežno stisnemo z dvema prstoma, se bradavica ne izboči (Benedik Novak, 1997, str. 53-54). Svetovanje in ukrepi medicinske sestre pri vdrtih bradavicah

Ploščate ali vdrte bradavice so lahko problem, če novorojenčku onemogočajo, da bi bradavico zajel v usta in se pravilno prisesal. Že v času nosečnosti lahko matere za modrčkom nosijo prsne školjke, ki narahlo raztegujejo bradavico in področje kolobarja.

Včasih medicinske sestre svetujejo nežno iztiskanje, ki bradavico izvlečejo. Če ploščate ali vdrte bradavice opazijo matere šele po porodu, lahko omenjene postopke izvajajo med posamičnimi podoji.

Novorojenček, ki je pravilno prisesan, lahko učinkovito izvleče tako ploščato kot vdrto bradavico (Lees, Reynolds, McCartan, 1999, str. 205).

Po porodu je potrebno čimprej pristaviti novorojenčka k dojki. Tudi če še ni pripravljen sesati, se bo dotikal in vohal bradavico, morda jo bo celo oblizoval in to bo pomagalo obema – materina bradavica se bo zaradi dražljaja morda celo izbočila, novorojenček pa se bo privajal na sesanje.

Ko v dojki začne nastajati mleko in ko se dojka zaradi tega napne, se bradavice pogosto izbočijo same od sebe. Medicinska sestra materi svetuje nastavke za dojenje, če novorojenčka zaradi vdrtih bradavic nikakor ne more pristaviti.

Pred dojenjem si mati lahko pomaga z minuto izbrizgavanja, bradavico pa namaže s svojim mlekom, da bo novorojenček lažje, oz. z večjim užitkom zagrabil bradavico (Benedik Novak, 1997, str. 71).

Materam je v pomoč lahko tudi Hoffmanova vaja. Pomembno je, da se vaje izvajajo pravilno in pravi čas. Izvajanje Hoffmanovih vaj ne priporočamo več po sedmem mesecu nosečnosti. Matere naj vajo izvajajo tako, da z dvema prstoma pritisnejo na mesto, kjer se bradavica dotika bradavičnega kolobarja in ga raztegnejo. Tako naj krožijo po celem bradavičnem kolobarju in na ta način raztegujejo tkivne vezi, ki vežejo bradavico. S to vajo se razteguje tkivo, ki pretesno drži bradavico v areoli (Benedik Novak, 1997, str. 72).

4.1.5 Napete dojke

Mleko v dojkah praviloma nastaja po načelu »ponudbe in povpraševanja«, le na začetku je potrebno nekaj časa, da telo najde ravnotežje. Takrat dojke lahko otrdijo, otečejo in bolijo, ker v njih nastaja preveč mleka. Zelo pomembno je, da novorojenčka matere redno pristavljajo k prsim. Med drugim in četrtim dnem po porodu se začne delovanje prolaktina, kar povzroča pospešeno nastajanje mleka, njegova količina pa se močno poveča, hkrati pa se poveča tudi krvni obtok skozi prsi. Dojka je napeta, pojavijo se rdečkaste lise in zatrdline, kar pa traja od 24 do 48 ur. Mnoge matere v tem času opazijo izrazitejše žile na dojkah. Vzroki za neprijetne pojave in morebitne bolečine so lahko različni:

novorojenček ne sesa dovolj in ne izprazni prsi, bolezen novorojenčka ali matere in dojenje ne poteka tako, kot bi moralo ali je vzrok pomanjkanje znanja glede pravilnega pristavljanja in položajev pri dojenju

(Benedik Novak, 1997, str. 54).


34

Svetovanje medicinske sestre pri napetih dojkah

Materi se priporoča zelo tople obloge na dojki 10 minut pred podojem in rahlo masiranje od prsnega koša proti bradavici,

mati si naj pred dojenjem iztisne malo mleka, saj se s tem zmehča bradavični kolobar in otrok bradavico lažje zagrabi,

novorojenčka naj naučijo, da se bo znal pravilno prisesati, pri čemer pomagajo medicinske sestre. Učinkovito sesanje namreč pomaga preprečevati prenapetost,

pomembno je hranjenje novorojenčka na obeh dojkah, s pogostejšim, izdatnim in pravilnim sesanjem,

posamezni podoj naj traja toliko časa, da mati začuti zmehčanje dojke, mati se naj med dojenjem poskuša sprostiti (Hoyer, 2004. str. 92). Materam je potrebno pri dojenju pomagati, jih naučiti pravilnega pristavljanja, v

porodnišnicah pa jim medicinske sestre pogosto omogočijo, da si po vsakem dojenju še izbrizgajo mleko,

izbrizgavanje je v takem primeru sicer lahko neprijetno ali celo boleče, zato je potrebno začeti čim prej in predvsem ne prehitro obupati,

če mati ne skrbi za svoje dojke, se naval mleka lahko prevesi v zastojno vnetje, le-to pa v mastitis (Benedik Novak, 1997, str. 84).

Medicinske sestre materam svetujejo, naj otroka vse od rojstva dalje dojijo pogosto. Matere, ki dojijo kmalu po porodu in pogosto, imajo s prenapetostjo manj težav. Če bosta mati in novorojenček bivala v sobi skupaj, kakor je pravilo v porodnišnicah, ki nosijo UNICEF-ov naziv Novorojenčkom prijazne porodnišnice, potem jim ne bo težko dojiti vsako uro ali dve, sledeč otrokovim potrebam.

Če ima mati zaspančka oz. če novorojenček ne sesa, kot bi moral, medicinske sestre materam svetujejo, naj si s prsno črpalko redno praznijo dojki, zlasti kadar količina mleka naraste. S tem bodo preprečile težave s prenapetostjo in si zagotovile zadostno količino mleka za čas, ko bo dojenček začel bolje sesati. Načrpano mleko lahko dojenček, ki pri prsih ne popije dovolj, dobi v skodelici, po žlički, s kapalko ali z brizgalko (Lees, Reynolds, McCartan, 1999, str. 205-207).

Čeprav prenapetost utegne dajati občutek, da imajo matere veliko mleka, ta lahko povzroči težave pri dojenju. Možno je, da se bo novorojenček na prenapeto dojko teže prisesal. Oteklost ponavadi splošči bradavico in bradavični kolobar, zaradi česar novorojenček ne more z ustnicami zajeti dovolj tkiva in učinkovito sesati. To oba, novorojenčka in mamo, navda z nemočjo.

Dolgotrajnejša prenapetost lahko vpliva na nastajanje mleka. Ko se mleko nabere v dojki, se proizvodnja upočasni. Če mleko iz dojke ni odstranjeno, ga bo materino telo proizvajalo manj. Obstajajo pa tudi dokazi, da lahko nenehna prenapetost poškoduje celice, ki pridelujejo mleko, kar prizadene proizvodnjo mleka, ko je dojenček starejši in se potrebe povečajo. Čeprav je naštete težave mogoče reševati, ne da bi materam bilo treba prenehati dojiti, se jim je bolje izogniti in storiti vse, kar je mogoče, da se prenapetost olajša (Stoppard, 1990, str. 83-85).


35

4.1.6 Vnetje dojk

Če ena ali obe dojki postaneta rdeči ali zelo boleči, topli in otekli, na nekaterih predelih pa je mogoče zatipati vozličaste tvorbe, ima mati morda mastitis. Mlečni vodi so zamašeni, zato mleko zastaja v dojkah. Mleko in okoliško tkivo lahko okužijo bakterije, ki so vdrle v mlečne vode skozi bradavice. Zamašen mlečni vod – do zastoja mleka pride postopoma in na različnih mestih. Spremembe lahko zajamejo celo dojko ali le določen del, na katerem je zamašen kanalček ali kjer tkivo pritisne na odvod mleka iz dojke (Benedik Novak, 1997, str. 55). Zunanji znaki pri vnetju dojk Dojka je po vsej površini ali le na določenem mestu otečena, na mestu, kjer je zastoj, se pojavi rdeča lisa. Prsi so boleče, mati ima lahko tudi povišano telesno temperaturo. Sicer se počuti dobro (Benedik Novak, 1997, str. 55). Bakterijsko vnetje dojk ali mastitis Nastane nenadoma in zajame omejen predel dojke. Dojka postane rdeča, vroča in otekla. Vnetje spremljajo hude bolečine. Simptomi so podobni kot pri zamašenem mlečnem vodu, pridružijo pa se jim še gripi podobna znamenja, med drugim povišana telesna temperatura, ki lahko presega 38,5°C. Ob sumu na bakterijsko vnetje dojk je treba nemudoma k zdravniku. Infekcija je izjemno neprijetna, boleča in zelo nevarna, zato moramo narediti vse, da do nje sploh ne bi prišlo (Benedik Novak, 1997, str. 56). Svetovanje medicinske sestre pri zamašenih mlečnih vodih in vnetju dojk ali mastitisu Razlikovati moramo pojma "mastitis" in "zamašeni mlečni vod". Zamašeni mlečni vod ne potrebuje zdravljenja z antibiotiki, medtem ko so za zdravljenje mastitisa pogosto (toda ne vedno) potrebni. Zamašeni mlečni vod nakazuje boleče in oteklo mesto na dojki, pogosto pospremljeno s pordelo kožo. Mastitis pa spremljajo še vročina in simptomi, podobni gripi in zelo hude bolečine v dojki. Včasih je težko ločevati med zamašenimi mlečnimi vodi in mastitisi, vendar zamašeni mlečni vodi pogosto vodijo v mastitis. Zamašeni mlečni vodi lahko nepričakovano nastanejo v času 24 do 48 ur. V času, ko je vod zamašen, je novorojenček lahko pri dojenju na tej strani bolj nemiren, siten ali dojko celo zavrača, saj je tok mleka drugačen, kakor je navajen (Felc, Skale, 2008, str. 78-80). Medicinske sestre materam svetujejo:

naj dojijo pogosto (ali pa si mleko iztisnejo), pred dojenjem naj položijo na prsi vlažno in vročo brisačo. Sprostila jih bo tudi topla

prha, pomembno je pravilno pristavljanje novorojenčka k prsim. Spodnja čeljust

novorojenčka naj bo v smeri položaja novorojenčka, saj se bodo mlečni vodi pod njegovo čeljustjo najbolje izpraznili,

po dojenju naj matere prsi hladijo 20 minut s hladnimi obkladki (pred dojenjem naj bodo obkladki vroči in po dojenju mrzli),

matere naj s krožnimi gibi masirajo vneta mesta. Masaža naj bo zelo rahla, pomagajo pa si lahko tudi z oljem ali kremo za telo, da jim bodo prsti lažje in mehkeje drseli po koži,

privoščijo si naj veliko miru in se izogibajo ozkim oblačilom, matere naj pazijo, da zaužijejo dovolj tekočine. Pri tem naj zaupajo svojemu občutku

za žejo in se ne silijo k pretiranemu pitju,


36

v primeru mastitisa matere nikakor ne smejo prenehati dojiti, saj bi to situacijo le še poslabšalo (Hoyer, 2004, str. 104).

Matere poučimo, da je dojko potrebno izprazniti, pa naj bo to z dojenjem ali z izbrizgavanjem. V primeru zastojnega vnetja lahko mati rahlo poruši vrstni red dojenja na levi in desni dojki. Pametneje je novorojenčka podojiti na boleči dojki pri dveh ali treh obrokih zapored, medtem ko drugo dojko mati izprazni z izbrizgavanjem. To je nujno potrebno, da ne pride do zastojnega vnetja še na drugi dojki (Benedik Novak, 1997, str. 88).

Zdravljenje zamašenih mlečnih vodov Zamašeni mlečni vodi se najhitreje odpravijo tako, da:

matere nadaljujejo z dojenjem tudi na prizadeti dojki, matere bolj pogosto dojijo na prizadeti strani, novorojenčka dojijo na prizadeti strani tako, da ima lička naslonjena na predel, ki je

otrdel in boleč in menjajo položaje med samim dojenjem, tako da novorojenček izprazni vse predele v dojki,

med hranjenjem novorojenčka nežno masirajo in stiskajo dojko, na prizadeti predel dojke položijo topel obkladek ali v pleničko zavit termofor, matere z zamašenim vodom ali mastitisom naj kar največ počivajo, novorojenčka

vzamejo s seboj v posteljo in "gnezdita", včasih pa lahko zamašen mlečni vod zamenja boleč mehurček na bradavici, ki je v

bistvu zamašena, vneta lojnica (Stoppard, 1990, str. 208-210). Zdravljenje mastitisa Če ima mati simptome mastitisa več kot 24 ur, mora začeti terapijo z antibiotiki. Če mati še nima simptomov več kot 24 ur, se antibiotik lahko predpiše, toda materi, ponavadi zdravnik, svetuje, da počaka, preden začne jemati zdravilo. Če se simptomi v naslednjih 8-12 urah poslabšajo (več bolečine, povečanje pordelega mesta, povečanje zatrdline), potem mora mati začeti s terapijo z antibiotiki. Če se materi stanje po 24 urah ne poslabša ali ne izboljša, mora tudi začeti s terapijo z antibiotiki. Če simptomi mastitisa pojemajo, potem ni potrebe po terapiji z antibiotiki. Kljub zdravljenju se simptomi lahko vlečejo še naslednje dva do pet dni. Vročina ponavadi pojenja v času 24 ur, bolečina v času 24 do 48 ur, rdečina lahko ostane tudi še cel teden ali dalj. Ko se enkrat začne stanje izboljševati (z antibiotiki ali brez), se mora izboljšanje nadaljevati. Če se simptomi spet poslabšajo, mora mati obiskati zdravnika (Novak-Antolič, Pajntar, 2004, str. 243-250). Medicinske sestre materam svetujejo:

naj nadaljujejo z dojenjem, čeprav je lahko zelo boleče. Če je dojenje preveč boleče, na prizadeti strani matere mleko nežno iztiskajo in pričnejo s ponovnim dojenjem takoj, ko je le-to mogoče,

nadaljevanje dojenja pripomore k hitrejšemu ozdravljenju mastitisa, matere poučijo, da mastitis ne predstavlja nobene nevarnosti za otroka, medicinske sestre k boju z okužbo priporočajo tople obkladke in veliko počitka, povišano telesno temperaturo naj zdravijo le, če je njihovo telesno počutje zelo slabo,

ne pa zato, ker imajo vročino. Po posvetu z zdravnikom vzamejo sredstva proti bolečinam, ki so združljiva z dojenjem,


37

medicinske sestre matere poučijo, da so mnogokrat ponavljajoči se mastitisi tudi opomin, ki ga telo pošlje materi, naj upočasni ritem, naj več počiva in se bolj posveča dojenčku,

kadar se pojavi mastitis kmalu po že prebolelem mastitisu, je to skoraj vedno znak, da se telo še ni znebilo prve infekcije. Če se zamašeni vodi ali infekcije pojavljajo pogosto, potem je to znak, da je nekaj narobe z materinim splošnim zdravjem ali življenjskim stilom,

medicinske sestre materam svetujejo, naj se prepričajo, da se zdravo prehranjujejo, da popijejo dovolj tekočine ter da dovolj počivajo (Novak-Antolič, Pajntar, 2004, str. 251).

4.2 Začetne težave pri dojenju s strani novorojenčka

4.2.1 Odklanjanje dojenja novorojenčka

Če novorojenček nenadoma začne odklanjati dojenje in je pri tem nezadovoljen, govorimo o "doječi stavki". Ta se lahko pojavi v kateremkoli obdobju, možni vzroki zanjo pa so številni in raznoliki. Najpogostejši med njimi pa so vnetje ušes ali vnetje v ustni votlini (bolečine pri požiranju), zamašen nos zaradi prehlada (težave z dihanjem med dojenjem), sesalna zmeda ali upad količine mleka zaradi uporabe dude, stekleničke ali nastavkov za dojenje, moteča okolica (določeni dražljaji lahko občutljivemu ali radovednemu otroku preusmerijo pozornost drugam), stres ali bolezen otroka ali matere, materina pozornost ni na otroku med dojenjem ali toaleta matere (novo milo, krema, deodorant ipd.).

Če ugotovimo vzrok, lahko težava mine sama od sebe takoj, ko vzrok odpravimo. Ni pa vedno tako enostavno. Včasih je potrebno veliko potrpljenja in vztrajnosti, da novorojenčka spet pripravimo do dojenja. Lahko pa mati nikoli ne odkrije pravega vzroka za doječo stavko, pa se je novorojenček kljub temu čez čas spet pripravljen in željan dojiti. Dokler novorojenčka ne moremo pristaviti k prsim, si lahko mleko matere izbrizgavajo ter mu ga ponujajo po žlički, kozarčku ali kako drugače, le stekleničke s cucljem se ne uporablja. Tako bo novorojenček še vedno deležen materinega mleka, matere pa bodo s stimulacijo prsi vzdrževale tvorbo mleka. Zavedati se moramo, da mora biti novorojenčku dojenje prijetno, zato si medicinske sestre prizadevajo ustvariti pogoje za to (Dvojmoc Kotnik, 2008).

Svetovanje medicinske sestre materam pri odklanjanju dojenja novorojenčka

Včasih je potrebno veliko potrpljenja in vztrajnosti, da novorojenčka pripravimo do dojenja. Dokler mati novorojenčka ne more pristaviti k prsim, si lahko mleko izbrizgava ter mu ga ponuja po žlički ali kako drugače, le cuclja naj ne uporabljajo. Tako bo novorojenček še vedno deležen materinega mleka.

Medicinske sestre se morajo zavedati, da mora biti dojenje novorojenčku prijetno, zato poskušajo v porodnišnici ustvariti pogoje za to. Zato materam predlagajo:

naj poskusijo dojiti, ko je novorojenček zaspan ali med plitkim spanjem, naj menjujejo položaje med dojenjem, naj dojijo v gibanju (med hojo…), naj poskrbijo za nemoteče okolje (kar je v porodnišnici zelo težko izvedljivo), naj nudijo novorojenčku med dojenjem posebno pozornost, naj omogočijo novorojenčku čimveč stika kože na kožo,


38

da naj skupno spanje nudi novorojenčku več bližine in možnosti za dojenje (Dvojmoc Kotnik, 2008).

Medicinske sestre materam svetujejo, naj najprej poskušajo ugotoviti, kaj je razlog za težave. Matere spodbujajo, naj novorojenčku zagotovijo čim več kožnega stika, naj opazujejo dojenje, medicinske sestre jim pa opišejo potek pravilnega pristavljanje (posredujejo lahko tudi povezave do spletnih strani s kakovostnimi nazornimi posnetki pravilnega pristavljanja). Poleg tega matere spodbujajo k potrpljenju in nežnemu ravnanju z novorojenčkom. Če dojenje ne steče, materi svetujejo izbrizgavanje mleka in metode hranjenja, ki ne motijo dojenja (Felc, Skale, 2008, str. 101-102).

4.2.2 Zaspan novorojenček

Medtem ko so nekateri novorojenčki zelo aktivni sesavčki in se radi pogosto dojijo, so lahko drugi v primerjavi z njimi pravi lenuščki ali zaspančki, saj zaspijo, še preden se najejo. To je lahko delno odraz novorojenčkovega značaja, obstajajo pa tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na to. Če je mati med porodom dobivala kakšna pomirjevala, sredstva proti bolečinam, sredstva za pospeševanje poroda ali anestezijo (carski rez), je seveda vse to preko krvi prišlo tudi v novorojenčka. Pod vplivom teh sredstev je lahko novorojenček pretirano zaspan in/ali nezainteresiran za dojenje. Pasivnost novorojenčka lahko povzroča tudi bolezen (morebitna okužba med ali po porodu) ter zdravila, ki jih mora zato novorojenček dobivati. Včasih pa je vzrok za to le previsoka temperatura v prostoru ali če je novorojenček preveč oblečen. Novorojenčki, ki preveč spijo in/ali niso dovolj aktivni pri dojenju, običajno ne napredujejo dovolj, poleg tega pa lahko začne upadati količina mleka zaradi nezadostne stimulacije prsi. Zato je takega novorojenčka potrebno zbujati in spodbujati k dojenju (Dvojmoc Kotnik, 2008).

Medicinska sestra materi svetuje:

da naj svojega novorojenčka v 24 urah podoji vsaj 8 do 12 krat, če hočemo, da novorojenček ustrezno pridobiva težo,

da s sesanjem spodbuja nastajanje mleka, če novorojenček spi dlje, ga je treba zbujati in spodbujati k pogostejšemu dojenju.

Nekateri novorojenčki na dojki zaspijo, zato se ne dojijo dovolj dolgo, novorojenček mora pri dojki dejavno sesati vsaj deset do petnajst minut. Ko je videti

zadovoljen ali ko ga dojenje ne zanima več, mu mati naj vselej ponudi še drugo dojko, čeprav je morda ne bo vedno sprejel (Stoppard, 1990, str. 208).

Medicinske sestre pri zbujanju novorojenčka materam svetujejo, da naj:

novorojenčka poskušajo zbuditi, ko je v fazi rahlega spanca - ima oči zaprte, pod vekami opazimo hitro premikanje očesnih zrkel; premika noge in roke oz. sesa ter spreminja izraz na obrazu,

zasenčijo luči, kajti lahko da se mu oči zapirajo zaradi premočne svetlobe, naj se z novorojenčkom pogovarjajo in mu gledajo v oči, če je v prostoru toplo, naj novorojenčka slečejo do pleničke – če temperatura zraste

nad 27 °C, dojenček sesa počasneje, novorojenčka naj držijo v pokončnem ali sedečem položaju ter


39

naj novorojenčka v naročju nežno dvigajo, medtem ko mu podpirajo glavico, ramena in zgornji del telesa (Stoppard, 1990, 208-210).

Svetovanje medicinske sestre pri spodbujanje novorojenčka k sesanju

Najbolj pomembno dejstvo pri učenju pravilnega sesanja je, da se matere čimbolj izogibajo vsem dudam in cucljem. Medicinska sestra materam svetuje, da:

naj novorojenčka božajo, trepljajo ali pa mu s prsti rišejo po hrbtu, novorojenčka naj previjajo, premikajo mu naj ročice in nožice, kakor da bi vozil kolo, skupaj naj nežno ploskata, novorojenčka naj zmasirajo, nežno mu naj drgnejo nožice ali ročice, čelo in lička mu naj otrejo z vlažno hladno krpo, s konico prsta naj krožijo po njegovih ustnicah.

Svetovanje medicinske sestre pri pritegnitvi novorojenčkovega zanimanja

Če je treba, naj mati z roko podpira dojko, tako da ne bo pritiskala na novorojenčkovo bradico. Medicinske sestre materam svetujejo, da:

naj iztisnejo nekaj mleka in ga novorojenčku namažejo po ustnicah, ko začne novorojenček sesati počasneje, ga naj prestavijo na drugo dojko, med dojenjem ga naj previjejo in mu pomagajo podreti kupček, poskusijo ga naj dojiti v t.i. »položaju nogometne žoge« oziroma »zibelke«, med dojenjem ga naj krožno masirajo po temenu.

Novorojenček, ki se ne doji dovolj pogosto, morda ne dobiva dovolj mleka. Po prvih nekaj dneh naj bi vsak dan pridelal po šest do osem mokrih bombažnih plenic (oz. pet do sedem takih za enkratno uporabo), dvakrat do petkrat pa naj bi se pokakal. Novorojenčka, ki ne pridobiva dovolj teži, mora pregledati zdravnik (Stoppard, 1990, str. 210-215).

4.2.3 Prebavne motnje novorojenčka – kolike

Kadar je novorojenček pretirano nemiren in jokav ali celo neutolažljivo joka in so se mati in medicinske sestre pred tem prepričali, da ni lačen, da ga kaj ne stiska, ovira in da mu ni prevroče ali mraz, bomo najverjetneje pomislili na krče, t.i. kolike. Čeprav strokovnjaki še niso odkrili natančnega vzroka za to težavo, ki pogosto pesti dojenčke v prvih mesecih, pa so matere lahko pozorne na nekatere stvari. Poskušajo naj ugotoviti ali ni morda novorojenček občutljiv na materino prehrano (Fenwick, 1997, str. 79). Verjetnih vzrokov za nastanek kolik je več:

nerazvit prebavni sistem (določene snovi iz mleka se ne morejo popolnoma prebaviti, zato v črevesju nastanejo plini, ki povzročajo napetost),

požiranje zraka med hranjenjem (to povzroči napihnjenost in pojavijo se krči, običajno se to zgodi pri hranjenju s stekleničko s preveliko odprtino na cuclju stekleničke (Felc, Skale, 2008, 110-111).

Alergije in nelagodja na določeno hrano (npr. tisto, ki jo zaužije doječa mati in preide k otroku preko mleka). Živila, ki so lahko vprašljiva so: kravje mleko in mlečni


40

izdelki, agrumi, čokolada, konzervirana hrana, pikantna ali zelo kisla hrana, paradižnik, cvrtje in vsa živila, ki napenjajo mamo (Fenwick, 1997, str.79).

Pomanjkljiva tehnika dojenja (npr. da otrok hlasta zrak...) (Felc, Skale, 2008, str. 110-111).

Svetovanje medicinske sestre materam pri kolikah novorojenčka

Pri »intenzivnih sesavčkih« medicinske sestre materam svetujejo, da si pred dojenjem nekoliko izpraznijo prepolno dojko in novorojenčka pristavijo šele, ko mleko počasneje teče, saj med sesanjem poleg mleka hlastajo tudi zrak. Priporočljivo je tudi, da mati večkrat prekine podoj, medtem naj novorojenček podre kupček, nato naj ponovno pristavijo novorojenčka (Dvojmoc Kotnik, 2008).

Priporočila medicinskih sester materam ob pojavu kolik pri novorojenčku

Mati naj novorojenčka ziblje in nosi v različnih položajih, da ugotovi, kaj mu najbolj ustreza,

masira naj trebuh novorojenčka (kroži po sprednjem delu trebuščka s konicami prstov v smeri urinega kazalca),

mati naj pelje novorojenčka na sprehod z vozičkom, doječa mati naj iz svoje prehrane izključi kravje mleko za en teden in ugotovi ali je to

potrebno nadaljevati, mati naj novorojenčku ponudi otroški čaj iz komarčka, janeža in kumine, ki pomirjajo

krče in pomagajo odvajati črevesne pline, v lekarnah so na voljo tudi različne kapljice za pomirjanje krčev in sirupi, če krči ne minejo, se mora mati posvetovati s pediatrom (Felc, Skale, 2008, str. 111-

112).

4.2.4 Pogosto nočno zbujanje novorojenčka

Materino mleko je zelo lahko prebavljivo, zato je povsem razumljivo, da se mora novorojenček dojiti zelo pogosto. Ker pa v prvih tednih novorojenček še ne loči prav dneva od noči, se želi prav tako pogosto dojiti tudi ponoči. Sčasoma se otrokov ritem spanja uredi in z meseci postaja nočno dojenje vse redkeje in spanje bolj strnjeno. Žal pa ne velja za vse otroke enako, kajti tudi ritem spanja se od otroka do otroka razlikuje, tako kot so otroci različni po temperamentu in značaju (Dvojmoc Kotnik, 2008).

Svetovanje medicinske sestre materam pri pogostem nočnem zbujanju novorojenčka

Medicinske sestre materam svetujejo, da bodo težavo z nočnim zbujanjem najlažje premostile tako, da imajo novorojenčka pri sebi. V porodnišnici medicinske sestre namestijo novorojenčkovo posteljico tik zraven mamine, doma pa je novorojenček lahko tudi zraven v družinski postelji, tako da materam ponoči ni potrebno vstajati. Tako lahko ponoči dojijo leže in med tem dremajo ali celo zaspijo. Tako je njihovo spanje bistveno manj moteno. Medicinske sestre matere opozorijo, da ne smejo pozabiti, da dojenje ni samo prehranjevanje, temveč tudi zadovoljevanje novorojenčkovih čustvenih potreb. Če matere novorojenčku čez dan namenijo veliko pozornosti in telesnega stika ter mu posvetijo čimveč njihovega prostega časa, bo morda nočno življenje mirnejše (Dvojmoc Kotnik, 2008).


41

Medicinske sestre matere poučijo, da je v prvih tednih oz. mesecih, dojenje ponoči zelo zaželeno. Novorojenčki imajo drugačen ritem spanja in le redko prespijo celo noč. Problem nastane, ko pogosto nočno zbujanje prekaša sposobnosti in vzdržljivosti matere. Materam medicinske sestre priporočajo, naj se naučijo dojiti leže. Pri tem ji pomagajo tako, da ji pokažejo položaje za dojenje leže. Starše pogosto zanima, ali bodo škodovali otroku, če ga vzamejo k sebi v posteljo. Odločitev o spanju je stvar vsake družine posebej. Starše lahko medicinske sestre seznanijo s preventivnimi ukrepi za zagotavljanje varnega spanja (Felc, 2006, str. 56-58).

Medicinske sestre starše poučijo o spanju novorojenčka v njihovi tesni bližini. Novorojenček lahko spi:

v košku, zibelki, posteljici tik ob postelji staršev, v posteljici s spuščeno stranico, ki je priključena postelji staršev, v skupni postelji s starši, skupaj s staršem v ležalniku ali gugalniku, naročju matere med dojenjem, po njem … ob materi ali očetu na kavču ali v drugih okoliščinah in sobah, ki sicer niso namenjene spanju.

Vse to so oblike skupnega spanja. Mogoče so najrazličnejše kombinacije; ponoči lahko denimo kombinirajo uspavanje v naročju s spanjem v otrokovi posteljici in kasneje spanjem v postelji staršev, pač odvisno od tega, kako družina najbolje in najlaže prespi noč (Felc, Skale, 2008, str. 103-104).


42

5 RAZISKAVA

5.1 Namen raziskave

Namen diplomskega dela je bil predstaviti najpogostejše težave pri dojenju, ki se pojavljajo prve dni po porodu oz. v času bivanja otroka in matere v porodnišnici. Predstavimo vlogo diplomirane medicinske sestre pri tehnikah dojenja, pravilnih položajih in ob koncu hospitalizacije z nasveti za uspešno dojenje doma, v porodnišnici Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj.

5.2 Cilji raziskave, ki smo si jih postavili

Cilj raziskave je ugotoviti najpogostejše težave pri dojenju prve dni po porodu ter ugotoviti ali diplomirane medicinske sestre na oddelku poznajo najpogostejše težave in otročnicam aktivno pomagajo pri premagovanju le-teh.

5.3 Hipoteze

Hipoteza št. 1: Menimo, da diplomirane medicinske sestre poznajo najpogostejše težave, ki se pojavljajo pri dojenju prve dni po porodu. Hipoteza št. 2: Menimo, da diplomirane medicinske sestre premalo aktivno sodelujejo pri odpravljanju teh težav.

5.4 Raziskovalna metoda in materiali

Raziskavo smo izvedli v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj na Porodnem oddelku. Za dovoljenje opravljanja raziskave smo zaprosili etično komisijo Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Seznanili smo jih z namenom in cilji raziskave. Anketne vprašalnike smo razdelili med petdeset porodnic na Porodnem oddelku. Vsem sodelujočim v anketi smo zagotovili anonimnost in možnost odklonitve sodelovanja. Pri izvajanju ankete smo upoštevali etična načela.

5.5 Metode raziskovanja

Za izdelavo teoretičnega dela diplomskega dela nam je bila v pomoč zbrana slovenska in tuja literatura knjig, interneta, revij, knjižic, katero smo preučili, uredili, analizirali in sistematizirali. Pri raziskovalnem delu diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke za raziskovalni del diplomske naloge smo zbrali s pomočjo anonimne ankete z vprašanji zaprtega in odprtega tipa. Za obdelavo podatkov smo uporabili statistično metodo frekvenčne porazdelitve posameznih odgovorov na celoten vzorec. Rezultate smo predstavili v odstotkih in jih ponazorili z grafi. Pri tem nam je bil v pomoč osebni računalnik s programoma Excel za izdelavo grafov in Microsoft Word za urejanje besedila.


43

5.6 Rezultati ankete

Graf 1: Starostna struktura 50% otročnic je bilo starih več kot 28 let, 42% otročnic je bilo starih od 24 do 28 let, 8% otročnic pa je bilo starih med 19 in 23 let. Graf 2: Zaposlitev 78% otročnic je bilo zaposlenih, 18% otročnic je bilo nezaposlenih, 4% otročnic pa so bile študentke.

0%

8%

42%

50%

A - manj kot 18 let

B - od 19 do 23 let

C - od 24 do 28 let

D - več kot 28 let

78%

18%4%

0%

A - zaposlena

B - nezaposlena

C - študentka

D - drugo


44

Graf 3: Dojenje novorojenčka v času odpusta iz porodnišnice 94% otročnic je dojilo novorojenčka, 6% otročnic pa je svojega novorojenčka dojilo in hranilo z dodatki. Graf 4: Mnenje anketirank, ali so se za dojenje odločile že pred porodom 98% otročnic se je za dojenje odločilo pred porodom, 2% pa ne.

94%

0%

6%

A - da

B - ne

C - z dodatki

98%

2% A - da

B - ne


45

Graf 5: Prvi podoj 32% anketiranih otročnic je dojilo v prve pol ure po porodu, 18% jih je dojilo eno uro po porodu, 14% otročnic je prvič dojilo prvi dve uri po porodu in 36% otročnic je prvič dojilo po več kot dveh urah po porodu. Graf 6: Težave pri dojenju s strani matere 16% anketiranih otročnic je strah, da imajo premalo mleka, 26% otročnic ima težave s trdimi in preveč polnimi dojkami, 14% otročnic ima razpoke oziroma ragade na bradavicah, 32% otročnic ima boleče bradavice, 4% otročnic ima vdrte bradavice, 8% anketiranih otročnic pa pri dojenju nima težav.

32%

18%14%

36%

A - pol ure poporodu

B - eno uro poporodu

C - dve uri poporodu

D - več kot dve uripo porodu

16%

26%

14%

32%

4%

8%

A - strah, da imatepremalo mleka

B - trde, preveč polnedojke

C - razpoke - ragadena bradavicah

D - boleče bradavice

E - vdrte bradavice

F - drugo: ni težav


46

Graf 7: Težave pri dojenju s strani novorojenčka 6% anketiranih otročnic je povedalo, da njihov novorojenček odklanja dojenje, 40% otročnic pravi, da je njihov novorojenček zaspan novorojenček, 4% otročnic pravi, da ima novorojenček prebavne motnje oziroma kolike, 16% otročnic je odgovorilo, da se njihov novorojenček ponoči pogosto zbuja, 34% otročnic, pa je odgovorilo, da njihov novorojenček pri dojenju nima težav. Graf 8: Mnenje anketirank ali so jim diplomirane medicinske sestre pomagale v primeru težav pri dojenju 68% otročnic je zelo zadovoljnih s pomočjo diplomiranih sester in njihovimi nasveti, 30% otročnic je mnenja, da so bili nasveti in pomoč zadovoljivi, 2% otročnic pa meni, da bi se diplomirane medicinske sestre lahko še bolj potrudile z nasveti in pomočjo.

6%

40%

4%16%

34%

A - odklanjanjedojenja

B - zaspannovorojenček

C - prebavne motnjenovorojenčka -kolike

D - pogosto nočnozbujanjenovorojenčka

E - drugo: ni težav

68%

30%2%

0%

A - zelo sem zadovoljnaz njihovo pomočjo innasveti

B - pomoč in nasveti sobili zadovoljivi

C - lahko bi se še boljpotrudile

D - nisem zadovoljna znjihovo pomočjo innasveti


47

Graf 9: Mnenje anketirank ali diplomirane medicinske sestre poznajo začetne težave pri dojenju 86% anketiranih otročnic meni, da diplomirane medicinske sestre dobro poznajo težave pri dojenju, 2%, da diplomirane medicinske sestre težav pri dojenju ne poznajo dovolj dobro, 12% otročnic pa se ni opredelilo. Graf 10: Mnenje anketirank, kako bodo hranile novorojenčka doma, po odpustu iz porodnišnice 82% anketiranih otročnic bo svojega novorojenčka doma izključno dojilo, 18% otročnic pa bo svojega novorojenčka doma hranilo z dodatki prilagojenega mleka in dojilo.

86%

2%12%

A - da

B - ne

C - ne vem

82%

18%

0%

A - izključno dojenje

B - dojenje z dodatkiprilagojenega mleka

C - s prilagojenimmlekom


48

Graf 11: Mnenje anketirank, kako dolgo nameravajo dojiti 4% anketiranih otročnic namerava dojiti svojega otroka vsaj 3 mesece, 56% otročnic 6 mesecev, 36% otročnic eno leto, 4% otročnic pa več kot eno leto. Graf 12: Mnenje anketirank glede navodil ob odpustu v primeru težav pri dojenju 6% anketiranih otročnic je ob odpustu dobilo le pisna navodila, 86% otročnic pisna in ustna navodila, 8% otročnic pa ob odpustu iz porodnišnice ni dobilo nikakršnih navodil.

0%

4%

56%

36%

4%

A - 1 mesec

B - 3 mesece

C - 6 mesecev

D - 1 leto

E - več kot eno leto

6%

86%

8%

A - pisna navodila

B - pisna in ustnanavodila

C - nobena


49

Graf 13: Informacije o dojenju, ki jih matere pogrešajo 2% anketiranih otročnic pogreša informacije o tem, kako ravnati v primeru vnetja dojk, 2% pogreša konkretno pomoč, 2% otročnic pa, kako prenehati dojiti. 94% otročnic pa ne pogreša nobenih informacij o dojenju.

5.7 Preverjanje hipotez

Hipoteza št. 1: Menimo, da diplomirane medicinske sestre poznajo najpogostejše težave, ki se pojavljajo pri dojenju prve dni po porodu. Hipotezo lahko potrdimo, saj je v anketi, ki smo jo izvedli, kar 86% otročnic odgovorilo, da diplomirane medicinske sestre dovolj dobro poznajo težave pri dojenju, ki se pojavljajo prve dni po porodu. Hipoteza št. 2: Menimo, da diplomirane medicinske sestre premalo aktivno sodelujejo pri odpravljanju teh težav. Hipotezo lahko ovržemo, saj je v anketi, ki smo jo izvedli, kar 68% vprašanih otročnic bilo zelo zadovoljno s pomočjo diplomiranih medicinskih sester in 30% otročnic je menilo, da je bila pomoč s strani diplomiranih medicinskih sester zadovoljiva. Prav tako kar 94% vprašanih otročnic ob odpustu iz porodnišnice ni pogrešalo nobenih informacij v zvezi z dojenjem. Iz ankete je tudi razvidno, da diplomirane medicinske sestre zelo pogosto dajejo navodila ob odpustu v zvezi z dojenjem, saj je 86% vprašanih otročnic odgovorilo, da so ob odpustu dobile ustna in pisna navodila glede dojenja.

2%

2%

2%

94%

A - kako ravnati vprimeru vnetja dojk

B - porodnicepogrešajo konkretnopomoč

C - kako prenehatidojiti

D - ne pogrešamnobenih informacij


50

6 RAZPRAVA

Pravijo, da je dojenje najbolj naravna stvar na svetu, toda to še ne pomeni, da gre na začetku zlahka in kar samo po sebi. Skoraj vse mlade matere bodo povedale, da so imele na začetku z dojenjem težave, da sploh ni šlo gladko, da so se ob dojenju počutile nelagodno in da je bilo tudi boleče. Tako pa je le, dokler dojenje ne steče gladko (Črepinšek, 2008).

Začetne težave pri dojenju se pojavljajo pri večini mater. Hoyerjeva (2004, str. 30-34) navaja, da so boleče bradavice zelo pogosta težava pri dojenju prve dni po porodu. V začetku dojenja so bradavice občutljive, vendar dojenje ne sme biti boleče. Bolečine se običajno pojavijo zaradi nepravilne tehnike dojenja oz. nepravilnega pristavljanja k dojki. Vzroki za naslednjo težavo, razpoke oziroma ragade na bradavicah, so enaki, torej nepravilna pristavitev. Bradavice so boleče, razpokane, lahko tudi rahlo zakrvavijo. Tudi vdrte bradavice lahko predstavljajo težavo. Zelo dobro bi bilo bradavice že med nosečnostjo tu in tam poskušati narahlo izvleči, kar lahko matere storijo tudi pred vsakim podojem ročno ali s pomočjo črpalke za mleko, katera ustvarja pritisk in s tem povleče bradavico navzven. Prve tri tedne po porodu so dojke lahko trde in napete, kar je normalno. Preveč polne dojke so boleče, tople, koža je napeta, telesna temperatura se lahko zmerno poveča. Ob pogostem sesanju se dojke mehčajo. Tedaj matere mislijo, da nimajo več dovolj mleka, ker se jim zdijo dojke premehke. Materin strah ali misel, da je mleka premalo, lahko deluje zaviralno na nastajanje mleka. Do zatrdlin v dojki pride zaradi zamašitve posameznega mlečnega voda. Mati zatipa zatrdlino v predelu zamašitve, ki je boleča. Telesna temperatura se lahko zmerno poveča, vendar je materino splošno stanje dobro. Pri mastitisu gre za vnetje dojk, kjer se materino splošno stanje poslabša. Počuti se bolno in lahko ima mrzlico. Telesna temperatura se poviša. Pri tem stanju je obvezno treba obiskati zdravnika.

V raziskavi, ki smo jo izvedli, je 32% vprašanih mater odgovorilo, da so prav boleče bradavice najpogostejši in najbolj pereč problem pri dojenju prve dni po porodu. V naši raziskavi smo prišli do ugotovitev, da so razpoke oz. ragade na bradavicah prav tako težava pri dojenju prve dni po porodu. Pojavljale so se pri 14% vprašanih mater. Vdrte bradavice prav tako predstavljajo problem pri doječih materah. Pojavljale so se pri 4% vprašanih mater. 26% vprašanih mater pa je imelo težave z napetimi dojkami. Težave matere omilijo s pogostejšim izdatnim in pravilnim dojenjem. Strah mater, da imajo premalo mleka, je tudi začetna težava, ki se je po rezultatih naše raziskave, pojavljal pri 16% vprašanih mater. Zatrdline v dojkah se pri vprašanih materah prve dni po porodu niso pojavljale, prav tako tudi mastitis, ki sta težavi, ki se pojavljata v kasnejšem obdobju dojenja.

Tudi novorojenček ima lahko težave z dojenjem. Lahko se obnaša nervozno ali dojenje celo odklanja. Vzrokov za to je več: npr. preveč začinjena hrana matere, uporaba močnih mil, parfumov ali krem, nemir matere, stres matere itd. Novorojenček ima lahko tudi prebavne motnje. Hrana, ki je težje prebavljiva ali povzroča vetrove pri mami, bo posledično to isto povzročala tudi pri dojenem otroku. Medtem ko so nekateri dojenčki zelo aktivni sesavčki in se radi pogosto dojijo, so lahko drugi v primerjavi z njimi pravi lenuščki ali zaspančki, saj zaspijo še preden se najejo, kar pa lahko predstavlja težavo pri dojenju. Materino mleko je zelo lahko prebavljivo, zato je povsem razumljivo, da se mora novorojenček dojiti zelo pogosto. Ker pa v prvih tednih novorojenček še ne loči prav dneva od noči, se želi prav tako pogosto dojiti tudi ponoči.

Najpogostejša novorojenčkova težava je zaspanost, saj je kar 40% vprašanih mamic odgovorilo, da je njihov novorojenček zaspan novorojenček. Druga najpogostejša težava


51

novorojenčka je pogosto nočno zbujanje. Na to vprašanje je odgovorilo 16% vprašanih mamic. Po rezultatih naše raziskave, je 6% novorojenčkov odklanjalo dojenje. Prebavne motnje ali kolike so se pojavljale le pri 4% novorojenčkov. Pri 34% novorojenčkov ni bilo zaslediti začetnih težav.

V porodnišnici zdravstveno osebje spodbuja k dojenju, redno tehtajo novorojenčka, da bi preverili, ali mu je že začela naraščati teža in materam pomaga pri pravilnem pristavljanju. Veliko nam je do tega, da bi matere porodnišnico zapustile kot doječa mati, navaja avtorica Črepinšek (2008). Kar 68% vprašanih otročnic je zelo zadovoljno s pomočjo in nasveti, ki jo nudijo diplomirane medicinske sestre. 30% vprašanih otročnic meni, da so bili nasveti in pomoč zadovoljivi, le 2% vprašanih otročnic pa meni, da bi se lahko diplomirane medicinske sestre še bolj potrudile z nasveti in pomočjo.

Svetovanje glede dojenja nikakor ne sme temeljiti na predvidevanjih, osebnem mnenju in predpostavkah, temveč na strokovnih dejstvih in informacijah. Zaradi neustreznega svetovanja lahko matere še dolgo po porodu občutijo psihičen stres.

Reševanje težav je najpreprostejše in najučinkovitejše, če pravočasno odkrijemo vzrok in ustrezno ukrepamo. Žal se pogosto dogaja, da se reševanje problemov prelaga na kasnejši čas, ko postanejo slednji še hujši in kompleksnejši. Matere so mnogokrat deležne neustreznih ali celo škodljivih nasvetov, ki temeljijo na ugibanjih, mitih in zastarelih prepričanjih. V primeru kompleksnih težav običajno ni preprostih rešitev, zato bi bilo potrebno posvetiti več pozornosti opazovanju in prepoznavanju dejanskih problemov ter iskanju ustreznih strokovnih rešitev.

Seveda pa za premagovanje težav pri dojenju včasih tudi ustrezno svetovanje ne zadostuje – brez dobre volje in potrpljenja mater ter podpore s strani njihovih partnerjev in najbližjih običajno ne gre (Felc, Skale, 1993, str. 106).

Kadar ima mati težave z dojenjem, je pomembno, da ve, da ima možnost poiskati profesionalno ali laično pomoč. Če se ob dojenju pojavijo kakršnekoli težave, je dobro vedeti, da je veliko težav rešljivih, če ne v celoti, pa vsaj delno. Pogosto je res potrebnega ogromno truda in potrpežljivosti, toda s pravo informacijo, podporo, zaupanjem vase in vztrajnostjo, so lahko matere težavam kos. Če pa kljub trudu in prizadevanjem dojenje le ne steče, kot bi si želele, morajo matere vedeti, da je sleherna kapljica mleka, ki jim jo je uspelo ponuditi svojemu otroku, zanj neprecenljive vrednosti in da so lahko s tem naredile zanj največ, kar so mogle.


52

7 ZAHVALA

Najprej bi se zahvalila vsem porodnicam porodnega oddelka Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča na Ptuju, ki so se odločile reševati anketni vprašalnik in mi pri tem veliko pripomogle k nastanku diplomske naloge. Zahvala gre seveda tudi celotnemu kolektivu ginekološko-porodnega oddelka, še posebej pa glavni sestri oddelka, Ireni Galun. Prav tako bi se rada zahvalila svoji mentorici, viš. predav. mag. Vidi Gonc, univ. dipl. org., ki me je vodila in usmerjala pri pisanju diplomske naloge. Zahvala gre tudi moji družini in vsem bližnjim, ki so mi nudili pomoč, razumevanje ter moralno podporo pri pisanju diplomske naloge. Na koncu gre zahvala vsem tistim, ki sem jih pozabila napisati in so mi prav tako pomagali, me spodbujali in imeli potrpljenje z mano.


53

Če bi novorojenček znal govoriti…. » Tvoj otroček sem in ti si moja mama. Majcen sem, ne znam govoriti, ne poznava se dolgo, pa vendar ti znam povedati marsikaj: da sem zadovoljen, umirjen, sit pa tudi. Da me motijo mokre pleničke, da sem lačen, žejen, da si želim tvoje toplote, nežnosti….. Da me enostavno vzameš v naročje (Bratanič, Gabrijelčič, Stergar, Tekauc Golob, Truden Dobrin, 1993, str. 1).

8 LITERATURA


54

Benedik Novak M. Vse o dojenju. Domžale: Lunik, 1997.

Bratanič B, Savnik V, Bigec M. Spodbujanje in vzdrževanje dojenja v Dojenju prijaznih

ustanovah. Bratanič B. (ur.), Bigec M. (ur.), Šrok S. (ur.), Mikl L. (ur.). Zbornik predavanj

Dojenju prijazne zdravstvene ustanove. Maribor: 27.-28.5.2005 in 3.-4.6.2005.

Bratanič B. Dojenje: več kot hranjenje. Zbornik prispevkov. Nacionalni odbor za spodbujanje

dojenja. Bigec M. (ur.), Bratanič B. (ur.), Felc Z. (ur.), Hoyer S. (ur.), Tekauc – Golob A.

(ur.), Savnik V. (ur.). Ljubljana: Unicef Slovenija, 2005.

Bratanič B, Savnik V. Prvo dojenje – jamstvo za uspešno dojenje – knjižica prispevkov na

simpoziju. Bratanič B. (ur.), Felc Z. (ur.), Hoyer S. (ur.), Tekauc-Golob A. (ur.). Ljubljana:

Unicef Slovenija, 2007.

Charlish A. Zdrava nosečnost: vodnik po dopolnilnem zdravljenju. Ljubljana: Državna

založba Slovenije, 1997.

Bratanič B, Gabrijelčič M, Stergar E, Tekauc Golob A, Truden Dobrin P. Dojenje. Ljubljana:

IVZ RS, 1993.

Dojenje: iz prakse za prakso – Spodbujanje dojenja. Zbornik predavanj. Splošna bolnišnica

Celje, 2006.

Felc Z. Spodbujanje dojenja – Zbornik predavanj. Splošna bolnišnica Celje, 2006.

Felc Z, Ocvirk M. Spodbujanje dojenja v Novorojencem prijaznih porodnišnicah – priročnik za zdravstvene delavce. Ljubljana: Unicef Slovenija, 1993. Felc Z, Skale C. Dojenje v sodobni praksi – zbornik predavanj. Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije. Celje, 2008. Fenwick E. Nega matere in otroka. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997. Hoyer S. Zdravstvena nega otroka. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1994. Hoyer S. Dojenje-učbenik za zdravstvene delavce. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Visoka šola za zdravstvo, 1998. Hoyer S. Uspešno dojenje za dobro zdravje otrok in mater. Unicef Slovenija, 2004. Judež M. Dojenje – komunikacija ljubezni, Super mami, 2006, november: 16-17. Less C, Reynolds K, McCartan G. Nosečnost: vprašanja in odgovori. Ljubljana: MK,1999. Novak-Antolič Ž, Pajntar M. Nosečnost in vodenje poroda. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2004. Objemite svojega otroka s soncem in ljubeznijo: za nosečnice, mame in bodoče mame. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2005.


55

Prehrana dojenčka. Ljubljana: Kolinska, 2005.

Prvo dojenje-jamstvo za uspešno dojenje. Zbornik prispevkov. Nacionalni odbor za

spodbujanje dojenja: Unicef Slovenija, 2007.

Stoppard M. Nosečnost in porod. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1990.

Tekauc-Golob A. Moj otrok in jaz. Maribor: Splošna bolnišnica Maribor – učna bolnišnica,

2000.

8.1 Viri

Balantič M. Nosečnost in dojenje. 2008. Dostopno na:

http://www.bambino.si/nosecnost_in_dojencek/dojenje_in_prehrana (26.06.2008).

Črepinšek M. Začetki dojenja. Moj malček 2008. Dosegljivo na:

http://www.mojmalcek.si/teme/dojencek/66/zacetki_dojenja.html (28.08.2008).

Drglin Z, Fajdiga Turk V. Prva ura reši milijon otrok. Inštitut za varovanje zdravja Republike

Slovenije – Svetovni teden dojenja 2007. Dosegljivo na:

http://www.ivz.si/index.php?akcija=novica&n=1338 (23.07.2008).

Dvojmoc Kotnik I. Če se pri dojenju pojavijo težave. Ginekologija in porodničarstvo 2008.

Dostopno na: http://med.over.net/klinicne_stroke/porodnistvo/knjiga_alergije/dojenje.php

(16.07.2008).

Dvojmoc Kotnik I. Če se pri dojenju pojavijo težave (2.del). Ginekologija in porodničarstvo

2008. Dosegljivo na: http://med.over.net/klinicne_stroke/porodnistvo/dojenje/tezave_2.htm

(07.07.2008).

Mlinar K. Dojenje. Ginekologija in porodništvo. 2008. Dostopno na:

http://med.over.net/klinicne_stroke/porodnistvo/knjiga_alergije/dojenje.php (03.07.2008).

Nacionalni perinatalni informacijski sistem Slovenije, 2007. Dosegljivo na: http://www.zd-

lj.si/zdlj/images/stories/urska/dojenje.pdf (16.08.2008).

Tekauc Golob A. Prvi koraki pri dojenju. Vita. 2007. Dostopno na: http://www.revija-

vita.com/Dojenje/Prvi_koraki_pri_dojenju/prvi_koraki_pri_dojenju.html (27.06.2008).

Vozel M. Moč prvih kapljic mleziva. Dojenje 2008. Dosegljivo na:

http://med.over.net/klinicne_stroke/dojenje/index.php?pcat=185&stran=1&n=13897

(03.07.2008).


56

PRILOGE - ANKETA

Lepo pozdravljena, mamica! Sem Petra Korošec, absolventka Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. Pišem diplomsko delo z naslovom Dojenje in začetne težave. Zato Vas prosim, da odgovorite na teh nekaj kratkih vprašanj, ki mi bodo v veliko pomoč pri pisanju moje naloge. Vprašalnik je anonimen, podatki pa se bodo uporabili samo v tej diplomski nalogi. Anketo izpolnite tako, da obkrožite črko pred ustreznim odgovorom. Če ni podanega ustreznega odgovora, napišite vaš odgovor pod drugo. Že vnaprej se Vam prisrčno zahvaljujem!

1.STAROST A. Manj kot 18 let. B. Od 19 do 23 let. C. Od 24 do 28 let. D. Več kot 28 let.

2.ZAPOSLITVENI STATUS

A. Zaposlena. B. Nezaposlena. C. Študentka. D. Drugo: __________________________________ .

3.DOJITE SVOJEGA NOVOROJENČKA?

A. Da. B. Ne. C. Z dodatki

Če ne dojite, ne odgovorite na naslednje vprašanje! 4.STE SE ZA DOJENJE ODLOČILI ŽE PRED PORODOM?

A. Da. B. Ne.

5. KDAJ PO PORODU STE PRVIČ DOJILI?

A. Pol ure po porodu. B. Eno uro po porodu. C. Dve uri po porodu. D. Več kot dve uri po porodu.

6. ALI IMATE PRI DOJENJU TEŽAVE?

A. Strah, da imate premalo mleka. B. Trde, preveč polne dojke.

C. Razpoke – ragade na bradavicah. D. Boleče bradavice. E. Vdrte bradavice. F. Drugo: ___________________________________ .

7. ALI IMA VAŠ NOVOROJENČEK PRI DOJENJU TEŽAVE?

A. Odklanjanje dojenja. B. Zaspan novorojenček.


57

C. Prebavne motnje novorojenčka – kolike. D. Pogosto nočno zbujanje novorojenčka. E. Drugo: ____________________________________ .

8. ČE SO SE PRI DOJENJU POJAVILE TEŽAVE, SO VAM DIPLOMIRANE MEDICINSKE SESTRE USTREZNO POMAGALE S SVOJIM STROKOVNIM ZNANJEM?

A. Zelo sem zadovoljna z njihovo pomočjo in nasveti. B. Pomoč in nasveti so bili zadovoljivi. C. Lahko bi se še bolj potrudile z nasveti. D. Nisem zadovoljna z njihovo pomočjo.

9. SE VAM ZDI, DA DIPLOMIRANE MEDICINSKE SESTRE DOVOLJ DOBRO POZNAJO TEŽAVE, KI SE POJAVLJAJO PRI DOJENJU?

A. Da. B. Ne. C. Ne vem.

10. DANES ZAPUŠČATE PORODNIŠNICO. KAKO BOSTE HRANILI SVOJEGA NOVOROJENČKA DOMA?

A. Izključno dojenje. B. Dojenje in dodatki prilagojenega mleka. C. S prilagojenim mlekom.

11. ČE STE NA PREJŠNJE VPRAŠANJE ODGOVORILI Z »A« ALI »B«, POTEM ODGOVORITE ŠE NA TO VPRAŠANJE. KAKO DOLGO NAMERAVATE DOJITI SVOJEGA OTROKA? A. 1 mesec. B. 3 mesece. C. 6 mesecev. D. 1 leto. E. Več kot 1 leto. 12. KAKŠNA NAVODILA O DOJENJU TER KAKO RAVNATI V PRIMERU TEŽAV PRI DOJENJU, STE DOBILI V PORODNIŠNICI? A Pisna navodila. B. Pisna in ustna navodila. C. Nobena. 13. NAPIŠITE KATERE INFORMACIJE O DOJENJU POGREŠATE? ________________________________________________________________________ Hvala za sodelovanje! Petra Korošec


58

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE … · milijone let pogojevalo preživetje...

Documents

Transcript of UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE … · milijone let pogojevalo preživetje...