3Univerza vMariboru

Komisija za ocenjevanje kakovosti univerze na Univerzi v Mariboru (um)je izhodišca za svoje dejavnosti v študijskem letu 2005/2006 opredelila ssvojim letnim nacrtom dela, ki ga je sprejela na svoji 8. redni seji dne 6.oktobra 2005.

V nadaljevanju navajamo najpomembnejše dejavnosti komisije za oce-njevanje kakovosti univerze v študijskem letu 2005/2006.

dejavnosti komisije

Komisija za ocenjevanje kakovosti univerze (v nadaljevanju komisija) se jev študijskem letu 2005/2006 sestala na štirih rednih sejah:

• 8. seja komisije dne 6. oktobra 2005,

• 9. seja komisije dne 9. februarja 2006,

• 10. seja komisije dne 15. junija 2006 in

• 11. seja komisije dne 28. septembra 2006.

Komisija šteje 23 clanov, od tega po enega predstavnika vseh clanicum, predstavnika nepedagoških delavcev um ter pet predstavnikov štu-dentskega sveta univerze. Komisiji predseduje prof. dr. Franci Cuš s Fa-kultete za strojništvo, clani komisije pa imajo mandat še do 29. septembra2007. Novi clani komisije so prof. dr. Iztok Potrc s Fakultete za logistiko,prof. dr. Boris Aberšek s Fakultete za naravoslovje in matematiko, prof.dr. Majda Schmidt s Pedagoške fakultete ter Alen Vidonja, Miha Ulcar,Lidija Jelic in Žiga Schmidt iz študentskega sveta univerze.

Na svoji 8. redni seji dne 6. oktobra 2005 je komisija sprejela poro-cilo o svojem delu v študijskem letu 2004/2005 in ga posredovala senatuuniverze, ki ga je potrdil na svoji 21. redni seji dne 25. 10. 2005.

119

Univerza v Mariboru

Clani komisije so sprejeli dopolnjen osnutek pravilnika o postopku sa-moevalvacije in evalvacije univerze in njenih clanic ter o sestavi in številuclanov komisije za ocenjevanje kakovosti univerze senata um ter ga po-sredovali statutarni komisiji um v nadaljnjo obravnavo. Senat univerze jeomenjeni pravilnik sprejel na svoji 24. redni seji dne 24. januarja 2006.

Komisija je na isti seji clanice um pozvala, da do 15. novembra 2005

pripravijo svoja porocila o samoevalvaciji v študijskem letu 2004/2005, pricemer naj upoštevajo merila za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanjekakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstvenoraz-iskovalnega, umetniškega in strokovnega dela, ki jih je sprejela nkkvš.Pripravo samoevalvacijskih porocil za isto obdobje je komisija naložilatudi Univerzitetni knjižnici Maribor, Študentskim domovom Maribor terrektoratu univerze.

Na 9. redni seji komisije dne 9. februarja 2006 so njeni clani obrav-navali samoevalvacijska porocila clanic um za študijsko leto 2004/2005.Ugotovili so, da so fakultete in visoka šola v okviru um v skladu s sklepis prejšnje seje opravile institucionalne samoevalvacije za študijsko leto2004/2005 ter strokovni službi univerze poslale svoja samoevalvacijskaporocila, prav tako pa tudi Univerzitetna knjižnica Maribor, Študentskidomovi Maribor in rektorat univerze. Omenjena porocila so obravnavaliin sprejeli tudi senati oziroma strokovni sveti clanic um.

Clanice um so v svojih samoevalvacijskih porocilih ocenile predvsemsvojo pedagoško in raziskovalno dejavnost, prav tako pa so v porocilovkljucile še oceno podpornih procesov. Pri tem so bili najpogosteje oce-njeni študijski programi, študenti (prehodnost med letniki, mobilnost, tra-janje študija, vkljucevanje v raziskovalno delo, redni in izredni), razisko-valni projekti, visokošolski ucitelji in sodelavci, prostori in raziskovalnaoprema, informacijski sistem, knjižnice in citalnice, dobivanje financnihsredstev, organiziranost, vizija in strategija ter skrb za kakovost. Ker sopogledi na kakovost v visokem šolstvu v svetu precej razlicni, je tudi priclanicah um ocitno, da se samoevalvacije lotevajo razlicno. Namen sa-moevalvacijskih porocil clanic um mora biti, da se na podlagi izsledkovvsakoletne samoevalvacije poskušajo v cim vecji meri odpraviti ugoto-vljene slabosti, krepiti ugotovljene prednosti, identificirati in rešiti kon-kretni problemi ter izdelati predlogi potrebnih ukrepov – akcijski nacrt.Ne glede na razlicne pristope k samoevalvacijam clanic um je mogoceže vec let izpostaviti najpomembnejše kljucne ugotovitve (ugotovljeneslabosti, ugotovljene prednosti ter predloge potrebnih ukrepov), ki sorazvidni iz samoevalvacijskih porocil clanic um ter posebej izpostavljeni

120

Univerza v Mariboru

v povzetku samoevalvacijskih porocil. Iz zgoraj navedenega je mogoceugotoviti veliko podobnost kljucnih ugotovitev ter predlogov dejavnostiza izboljšanje s tistimi iz prejšnjih let. Predsednik komisije prof. dr. FranciCuš je na podlagi rezultatov samoevalvacije za študijsko leto 2004/2005

clanom komisije predlagal, da naj vsaka od clanic um izdela akcijski na-crt za odpravo ugotovljenih slabosti ter krepitev ugotovljenih prednosti.Akcijski nacrti, katerih realizacijo naj spremljajo senati posameznih cla-nic um in njihovi dekani, naj vsebujejo tudi navedbo casovnih rokov terimen odgovornih organov oziroma posameznikov. Izrazil je upanje, dabodo zapisane ocene, ugotovitve in predlogi iz povzetka samoevalvacij-skih porocil clanic um za študijsko leto 2004/2005 (še bolj pa iz posamez-nih samoevalvacijskih porocil clanic um) dobrodošli za ves pedagoški innepedagoški kader ter študente in zunanje partnerje um, ki jim je skupnaskrb za njeno kakovost. Še posebno je poudaril, da so ugotovljene sla-bosti dobra podlaga za pripravo novih študijskih programov po nacelihbolonjske deklaracije.

V nadaljevanju seje so clani komisije komentirali posamezne ugoto-vljene prednosti oziroma slabosti ter predloge potrebnih ukrepov. Komi-sija se je seznanila s povzetkom samoevalvacijskih porocil clanic um zaštudijsko leto 2004/2005, ki je nastal na podlagi samoevalvacijskih po-rocil clanic um za isto obdobje, ter ga posredovala v obravnavo senatuuniverze. Senat univerze je na svoji 25. redni seji dne 25. februarja 2006

povzetek samoevalvacijskih porocil clanic um za študijsko leto 2004/2005

obravnaval in tudi sprejel.V nadaljevanju iste seje je komisija zacela razpravo o skupnih samoe-

valvacijskih kazalnikih, ki bi jih v prihodnje clanice um upoštevale priizdelavi samoevalvacijskih porocil, da bi bila ta pri dolocenih segmentihvendarle primerljivejša. Dolocene podatke bi namrec lahko iz programaaips (akademski informacijski podsistem) clanice um povzele na enaknacin, postopek pa bi bil lahko do neke mere avtomatiziran. Na pre-dlog predsednika komisije je bila imenovana štiriclanska delovna skupina(prof. dr. Marjan Mernik, prof. dr. Boštjan Gomišcek, Jure Šprajc in mag.Tomaž Klojcnik), ki bo s podporo racunalniškega centra mariborske uni-verze do 1. 6. 2006 izdelala predlog enotnih samoevalvacijskih kazalnikov,ki jih bo nato obravnavala komisija.

Sledila je razprava o študentskih anketah o pedagoškem delu visoko-šolskih uciteljev in sodelavcev na um. Sprejet je bil sklep, da komisijapredlaga senatu univerze, da se z rezultati omenjenih anket seznanijo takokomisija kot tudi komisije za kakovost clanic um.

121

Univerza v Mariboru

Na isti seji je komisija zacela tudi razpravo o strategiji na podrocju za-gotavljanja kakovosti ter clanice um pozvala k oblikovanju svojih strategijna podrocju zagotavljanja kakovosti, ki jih naj do 15. aprila 2006 pošljejokomisiji.

Komisija se je na svoji 10. redni seji dne 15. junija 2006 seznanila sprispelimi strategijami nekaterih clanic um (Fakulteta za elektrotehniko,racunalništvo in informatiko, Fakulteta za strojništvo, Fakulteta za organi-zacijske vede in Visoka zdravstvena šola) ter vnovic pozvala vodstva clanicum k oblikovanju svojih strategij na podrocju zagotavljanja kakovosti, kinaj jih do 15. septembra 2006 pošljejo komisiji.

Delovna skupina komisije za pripravo predloga enotnih samoevalva-cijskih kazalnikov je predlagala komisiji v obravnavo dokument Kazal-niki kakovosti na um. Predstojnik racunalniškega centra um mag. TomažKlojcnik je predlagal, da se izkoristi cim vec podatkov, ki so že na voljov obstojecih podatkovnih bazah, pocasi pa bo treba zgraditi še dodatnobazo, predvsem za potrebe zbiranja podatkov o znanstvenoraziskovalnidejavnosti. Komisija je sprejela osnutek enotnih samoevalvacijskih kazal-nikov clanic um ter ga posredovala v nadaljnjo obravnavo clanicam um.

V nadaljevanju 10. seje komisije je potekala razprava o pilotskih insti-tucionalnih zunanjih evalvacijah, ki jih bo nkkvš izvedla v letu 2006.nkkvš je na svoji 20. redni seji dne 29. marca 2006 sprejela tudi sklep,s katerim je pozvala um, da za pilotsko institucionalno zunanjo evalva-cijo nkkvš predlaga le eno od svojih štirih prijavljenih clanic (Fakultetaza kemijo in kemijsko tehnologijo, Visoka zdravstvena šola, Ekonomsko--poslovna fakulteta in Fakulteta za organizacijske vede). nkkvš je dne12. aprila 2006 zaprosila rektorja um, da imenuje eno od navedenih šti-rih clanic um, kjer bo izvedena pilotska institucionalna zunanja evalvacijankkvš. Rektor um pa ni imenoval nobene od štirih prijavljenih clanicum, temvec je naložil komisiji, da na svoji naslednji seji sama sprejme toodlocitev. Predsednik komisije je predlagal, da navzoci podprejo kandi-daturo Visoke zdravstvene šole, s cimer so clani komisije soglašali. Mag.Bojana Filej je vnovic izrazila pripravljenost in interes Visoke zdravstvenešole za pilotsko institucionalno zunanjo evalvacijo nkkvš, še posebnozato, ker je kot edina visoka šola od clanic um v postopku preobrazbev fakulteto. Izkušnje, ki jih bo dobila s tovrstno zunanjo evalvacijo, bodelila s kolegi z drugih clanic um.

11. redna seja komisije je potekala 28. septembra 2006, njeni clani paso ponovno obravnavali strategije s podrocja zagotavljanja kakovosti. Ko-misija je do predvidenega roka prejela ob tovrstnih dokumentih, ki smo

122

Univerza v Mariboru

jih že omenili, le še strategijo Fakultete za gradbeništvo, zato je še zadnjicpozvala vodstva clanic um, da oblikujejo svoje strategije na podrocju za-gotavljanja kakovosti ter jih do 24. novembra 2006 pošljejo komisiji.

V nadaljevanju seje je komisija obravnavala osnutek predloga enotnihsamoevalvacijskih kazalnikov clanic um, ki ga je pripravila delovna sku-pina komisije, in ki ga je komisija posredovala clanicam um v nadalj-njo obravnavo. Komisija je prejela le pripombe Visoke zdravstvene šoleter Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Delovna skupina komi-sije bo do prihodnje seje komisije prispele pripombe ocenila in morebitivkljucila v predlog samoevalvacijskih kazalnikov clanic um, prav tako patudi predlagala, kako omenjene kazalnike v prihodnje meriti. Komisija jetudi predlagala, da bi na um izdelali racunalniški program, s katerim bibilo standardizirano vnašanje podatkov glede enotnih samoevalvacijskihkazalnikov clanic um.

Komisija je clanice um pozvala, da naj v skladu s pravilnikom o po-stopku samoevalvacije in evalvacije univerze in njenih clanic ter o sestaviin številu clanov komisije za ocenjevanje kakovosti univerze pripravijosvoja samoevalvacijska porocila za študijsko leto 2005/2006 ter jih do 31.oktobra 2006 posredujejo strokovni službi univerze. Povzetki samoeval-vacijskih porocil clanic um bodo objavljeni v letnem porocilu nkkvš zaleto 2006.

Ne nazadnje je komisija sprejela tudi terminski nacrt svojih štirih re-dnih sej v študijskem letu 2006/2007.

sodelovanje komisije z nkkvš in drugimi organi

Od clanov komisije so prof. dr. Boris Aberšek, doc. dr. Lucka Lorber,prof. dr. Zmago Brezocnik in prof. dr. Bojana Korošec (kot clani) terprof. dr. Franci Cuš (kot predsednik) tvorno sodelovali pri delu nkkvš.Predvsem so posredovali pobude za vzpostavitev evropsko primerljivegasistema za zagotavljanje kakovosti v slovenskem visokem šolstvu.

Po navodilih nkkvš so vse clanice um pripravile letna porocila za štu-dijsko leto 2004/2005, ki so bila objavljena v letnem porocilu nkkvš zaleto 2005.

Predsednik komisije prof. dr. Franci Cuš je bil na 19. redni seji nkkvš

dne 13. decembra 2005 imenovan v delovno skupino nkkvš za preo-blikovanje nkkvš v skladu s standardi enqa (European Association forQuality Assurance in Higher Education). 20. decembra 2005 je v Ljub-ljani sodeloval na 1. seji omenjene delovne skupine nkkvš, ki ga je mvzt

organiziralo na temo ustanovitve Sveta Republike Slovenije za evalvacijo.

123

Univerza v Mariboru

2. sejo omenjene iste delovne skupine nkkvš je mvzt sklicalo 12.januarja 2006 v Ljubljani, udeležila pa sta se je prof. dr. Franci Cuš inMiha Pauko.

Istega dne sta se prof. dr. Franci Cuš in Miha Pauko udeležila delovnegapogovora s predstavniki Študentske organizacije Slovenije ter razpravljalao sistemu zagotavljanja kakovosti visokega šolstva pri nas.

Miha Pauko je na delovni razgovor sprejel predstavnici hrvaških uni-verz iz Reke in Osijeka ter jima predstavil delovanje komisije. Doc. dr.Aleksandra Deluka - Tibljaš je predstavila Pravilnik o sustavu za kvalitetuSveucilišta u Rijeci ter projekt Pracenje i unaprjedenje kvalitete studiranjana Gradevinskom fakultetu Sveucilišta u Rijeci, doc. dr. Sanja Loncar -Vickovic pa projekt Uspostavljanje sustava unaprjedenja kvalitete obrazo-vanja na Sveucilištu u Osijeku.

Predsednik Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo prof. dr. PeterJambrek je 23. februarja 2006 v Ljubljani sklical delovni pogovor o vklju-citvi slovenskega nacionalnega evalvacijskega organa v združenje enqa,na delovnem pogovoru pa sta sodelovala tudi prof. dr. Franci Cuš in MihaPauko.

sodelovanje clanov komisije na strokovnih srecanjih

V skladu s svojim nacrtom dejavnosti je komisija v sodelovanju z nkkvš

skrbela tudi za izobraževanje svojih clanov na podrocju spremljanja, oce-njevanja in zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu v obliki posredova-nja novosti s tega podrocja.

Predsednik komisije prof. dr. Franci Cuš se je kot vabljeni predavateljudeležil okrogle mize Bolonjski proces i doktorski studiji, ki jo je 12.oktobra 2005 na Reki (Hrvaška) organiziral Tehnicki fakultet Sveucilištau Rijeci.

Strokovni sodelavec komisije Miha Pauko se je v casu od 9. do 12.novembra 2005 udeležil mednarodne konference s podrocja zagotavljanjakakovosti Quality 2005, ki je potekala v Fojnici (Bosna in Hercegovina).Obiskal je še Univerzitet u Istocnom Sarajevu v Lukavici (Republika Srp-ska) ter Univerzitet u Sarajevu (Bosna in Hercegovina). Sestal se je tudi sprof. dr. Lamijo Tanovic, glavno državno predstavnico Bosne in Hercego-vine za bolonjske procese, ter sodeloval na strokovnem srecanju Norveškipristup implementaciji bolonjske deklaracije: reforma kvaliteta visokogobrazovanja na rektoratu sarajevske univerze.

Nekateri od clanov komisije so 23. novembra 2005 v Mariboru so-delovali na razpravi o evropskem ogrodju kvalifikacij, ki jo je v okviru

124

Univerza v Mariboru

nacionalnih razprav o predlogu dokumenta Towards an eqf for LifelongLearning pripravilo mvzt.

Prof. dr. Franci Cuš se je udeležil sestanka o kakovosti v visokem šol-stvu, ki je potekal 16. decembra 2005 na Visoki šoli za zdravstvo Univerzena Primorskem.

Miha Pauko se je 9. januarja 2006 v Ljubljani udeležil posveta Sprem-ljanje in zagotavljanje kakovosti na Univerzi v Ljubljani.

9. marca 2006 je komisija na um organizirala celodnevni posvet Sprem-ljanje in zagotavljanje kakovosti na um. Uvodnemu plenarnemu deluso sledile delavnice z uvodnimi predstavitvami primerov po posameznihpodrocjih (študijski programi, študenti, pedagoški proces, raziskovanje,upravljanje, diplomanti), nato pa še zakljucni plenarni del posveta. Po-svetu je prisostvovalo približno 60 udeležencev, med njimi precej clanovkomisije ter komisij za kakovost clanic um.

Miha Pauko se je udeležil mednarodne konference Quality Assesmentin Institutions of Higher Education in Europe: problems, practises andsolutions, ki sta jo v Pavii (Italija) v casu od 23. do 25. marca 2006 orga-nizirala Academia Europaea in Università degli studi di Pavia.

Vec clanov komisije je sodelovalo na nacionalnem letnem posvetu Vse-binski in institucionalni vidiki nadaljnjega razvoja visokega šolstva, ki staga organizirala mvzt in cmepius (Center za mobilnost in evropske pro-grame izobraževanja in usposabljanja), potekalo pa je 8. in 9. maja 2006 vPortorožu.

Miha Pauko se je udeležil posveta Vzpostavljanje sistema kakovosti naUniverzi na Primorskem in mednarodni vidiki kakovosti na univerzah, kiga je Univerza na Primorskem pripravila 23. maja 2006 v Ankaranu.

Prof. dr. Franci Cuš in Miha Pauko sta se kot predstavnika nkkvš

udeležila letnega srecanja cee Network (Central and Eastern EuropeanNetwork of Quality Assurance Agencies in Higher Education) in delav-nice The cee Network as a Player in the European Higher EducationArea, ki je potekalo 29. in 30. maja 2006 v Leitringu (Avstrija).

Vodstvo mvzt je dne 13. septembra 2006 na delovni sestanek v Ljub-ljano povabilo prof. dr. Francija Cuša in Miho Pauka, ki sta kot predstav-nika nkkvš ministru in državnemu sekretarju predstavila nacrt dejavnostiv zvezi s pilotskimi institucionalnimi zunanjimi evalvacijami nkkvš v letu2006.

Z isto vsebino je prof. dr. Franci Cuš na delovnem sestanku dne 22.septembra 2006 v Ljubljani seznanil še vodstvo Sveta Republike Slovenijeza visoko šolstvo.

125

Univerza v Mariboru

Vec clanov komisije se je udeležilo posvetov in skupnih priprav napilotske institucionalne zunanje evalvacije nkkvš, ki jih je nkkvš orga-nizirala 30. septembra ter 4. novembra 2006 na Brdu pri Kranju.

ustanovitev strokovne službe za kakovost

Eno od priporocil ekspertne skupine eua (European University Associ-ation), ki je novembra 2004 izvedla »follow-up« institucionalno zunanjoevalvacijo na um, v zvezi z delom komisije je bilo tudi ustanoviti stro-kovno službo za kakovost na um. Z novo sistemizacijo delovnih mest naum je bila omenjena služba ustanovljena 1. marca 2006, njen vodja pa jepostal Miha Pauko. Služba skrbi predvsem za podporo komisiji, gradivas podrocja spremljanja in zagotavljanja kakovosti na um pa javno obja-vlja na spletni strani Kakovost na um v okviru spletne strani um, kjer sodosegljivi številni dokumenti komisije, prav tako pa tudi gradivo o delunkkvš, rezultati institucionalnih evalvacij um (cre 1998 in eua 2004) terpovezave do tujih združenj in agencij, ki skrbijo za kakovost v visokemšolstvu. Stran ima tudi svojo verzijo v angleškem jeziku.

odprte teme komisije ob zacetku študijskega leta

2006/2007

Ob zacetku študijskega leta 2006/2007 ima komisija odprti predvsem na-slednji dejavnosti:

• enotni samoevalvacijski kazalniki na um in

• strategija na podrocju zagotavljanja kakovosti na um.

126

Ekonomsko--poslovnafakulteta

epf dela v skladu z zakonom o visokem šolstvu, statutom um, predpisi inorganizacijskimi navodili um in fakultete. V slovenskem višjem in viso-košolskem prostoru deluje vec kot 30 višjih in visokih šol ter fakultet, kiizobražujejo na podrocju ekonomskih in poslovnih ved, zato se fakultetasooca z novimi izzivi. epf je oblikovala nove študijske programe in noveoblike vseživljenjskega izobraževanja kot so seminarji, tecaji, poletne šolein druge oblike izpopolnjevanja. Razvoj novih študijskih programov jebil na podrocju družboslovnih in poslovnih ved izjemno hiter, tako daje fakulteta v študijskem letu 2006/2007 na prvi in drugi stopnji študijaže razpisala nove, prenovljene študijske programe. Fakulteta izvaja noveštudijske programe na dodiplomskem in podiplomskem študiju, hkrati paštudenti višjih letnikov zakljucujejo študij po starih študijskih programih.Pristopili so k oblikovanju novega doktorskega študijskega programa, kiga bodo v letu 2007 posredovali v akreditacijo.

Analiza uspešnosti študentov na dodiplomskem študiju kaže na dejstvo,da veliko rednih študentov prekine oz. opusti študij že po prvem letniku.V šolskem letu 2005/2006 je bila namrec prehodnost rednih študentov iz1. v 2. letnik na visokošolskem strokovnem programu 58,6-odstotna, ne-koliko vecja je bila na univerzitetnem programu, in sicer 68,8-odstotna.Precej boljša je slika o prehodnosti študentov v višje letnike študija. Iz 2.v 3. letnik je bila na obeh študijskih programih vec kot 70-odstotna, iz3. v 4. letnik na univerzitetnem programu pa celo 100-odstotna. Analizauspešnosti izrednih študentov pa kaže, da je bila obratno kot pri rednihštudentih, vecja prehodnost izrednih študentov iz 1. v 2. letnik, nekolikomanjša pa iz 2. v 3. letnik. Povprecno trajanje študija do diplome se na

127

Univerza v Mariboru

rednem in izrednem študiju daljša. Zmanjšuje se delež študentov, ki kon-cajo študij v zakonsko predvidenem roku. Na to v doloceni meri vplivatudi zavestno izkorišcanje polnega zakonsko dovoljenega absolventskegastaža ob oteženih možnostih za zaposlovanje.

Zelo zadovoljiva pa je bila v šolskem letu 2005/2006 uspešnost študen-tov na podiplomskih programih. Na podiplomskem študijskem programuEkonomija in poslovne vede je bila prehodnost študentov iz 1. v 2. letnik100-odstotna, medtem ko je bila na programu Poslovodenje in organizi-ranje – mba prehodnost študentov iz 1. v 2. letnik 95,5-odstotna.

Fakulteta se ponaša z uspešno mednarodno izmenjavo študentov. Nafakulteto prihajajo v velikem številu študenti iz tujine, ki jim s posebnoizvedbo izbranih predmetov dodiplomskega študija v tujem jeziku in zrazlicnimi oblikami srecanj z domacimi študenti omogocajo dobro iz-vedbo študija in spoznavanja življenja v Sloveniji. V letu 2005/2006 jetako prišlo na podlagi programov erasmus in ceepus na fakulteto za ensemester ali celo študijsko leto 89 tujih študentov, iz fakultete pa je odšlona študij v tujino 61 študentov.

Na fakulteti je ponovno vzpostavljen sistem rednega anketiranja štu-dentov, na novo pa je vzpostavljen tudi sistem anketiranja študentov izre-dnega študija. Rezultati anket so bili v letu 2006 primerljivi z letom 2005.Bili so analizirani in obravnavani z najboljše in najslabše ocenjenimi uci-telji in sodelavci. Obvešcenost študentov se je izboljšala, saj so prenoviliin izboljšali spletne strani. Zaradi zelo dobre opremljenosti predavalnics sodobno informacijsko tehnologijo, se lahko vse bolj uveljavljajo novinacini izvajanja pedagoškega procesa, ki zahtevajo takšno tehnologijo.

Na fakulteti uspešno deluje karierni center, ki je v letu 2006 zago-tavljal sodelovanje s podjetji za prakse študentov in pripravo diplomskihin magistrskih del, usposabljal študente za cim hitrejšo vkljucitev v delov podjetjih, navezoval stike s Kariernimi centri v tujini in izvedel vecdelavnic (priprava na kariero, komuniciranje . . .) za študente.

Na fakulteti postaja znanstvenoraziskovalno delo vse bolj pomembnadejavnost, rezultati na podrocju znanstvenoraziskovalnega dela se vklju-cujejo v povecevanje kakovosti izvedbe študijskega procesa. Fakulteta zdejavnostmi kot so strokovna srecanja, strokovna predavanja strokovnja-kov iz prakse skrbi, da se vezi z gospodarskim okoljem vse bolj krepijo.Fakulteta uspešno sodeluje tudi na mednarodnem podrocju in na evrop-skih projektih. Številni so obiski tujih raziskovalcev in strokovnjakov. Ak-tivno sodeluje tudi v mednarodnih in domacih znanstvenih in strokovnihzdruženjih, komisijah in društvih.

128

Ekonomsko-poslovna fakulteta

Habilitacijska merila še bolj spodbujajo redno objavo znanstvenih iz-sledkov. Poslovodstvo epf je v letu 2006 v okviru razvojnega sklada fakul-tete spodbujalo kakovostno raziskovalno delo z nagrajevanjem objavljanjaznanstvenih clankov v revijah 1. skupine. Raziskovalce usposabljajo prekseminarjev o uspešnih nacinih za dobivanja sredstev za raziskovalne pro-jekte. Vzpostavljajo ucinkovite administrativne podpore pri prijavah nadomace in mednarodne razpise.

Zelo ugodni so kazalniki informatizacije. epf se ponaša z zelo dobroracunalniško opremljenostjo, saj je bil v letu 2006 na voljo 1 racunalnikna 17 študentov. Opravljene so bile številne posodobitve informacijskegaomrežja in racunalniške opreme. Veliko število javno dostopnih racunal-nikov omogoca delo študentov ob delovnikih vse od 7. do 20. ure.

Fakulteta si je za leto 2007 zastavila naslednje cilje in naloge, katerihizvedba bo povecala kakovost izobraževalnega dela:

• priprava in akreditacija novega študijskega programa 3. stopnje ponacelih bolonjske deklaracije;

• spremljanje in analiziranje izvajanja novih študijskih programov tersprejemanje potrebnih sprememb;

• prilagoditev informacijske podpore novim oblikam in nacinom izo-braževanja, širitev e-vpisa in uporabnosti imeniških storitev v stro-kovnih službah;

• povecanje prehodnosti med letniki in skrajšanje casa študija;

• povecevanje obsega promocijskih dejavnosti za vecji vpis s poudar-kom na pridobivanju boljših kandidatov; seznanjanje potencialnihštudentov in širše javnosti z novostmi v razpisu in pri nacinu izvaja-nja novih študijskih programov;

• izvajanje nove študentske ankete v skladu z navodili o izvajanju štu-dentskih anket o pedagoškem delu visokošolskih uciteljev in sode-lavcev na um ter sprejemanje ukrepov na osnovi rezultatov;

• definiranje potrebnih procesov na podrocju izobraževanja in izdelavaustreznih aktov;

• povecanje stopnje internacionalizacije študija;

• vzpostavitev e-izobraževanja;

• povezovanje z uporabniki: podjetji, velikimi poslovnimi sistemi inostalimi organizacijami;

• vzpostavitev celovitega sistema izbirnosti predmetov;

• vzpostavitev izboljšanega sistema strokovnih praks.

129

Univerza vMariboru

Fakulteta zaelektrotehniko,racunalništvoin informatiko

opis dejavnosti

Fakultetna komisija za ocenjevanje kakovosti se je v študijskem letu2005/2006 sestala sedemkrat. Izvedene so bile naslednje dejavnosti:

• V študijskem letu 2004/2005 smo izvedli študentsko anketo, ki pani bila enotna. Anketna vprašanja so se razlikovala po vsebini in ob-segu med posameznimi inštituti. Zato smo v zacetku študijskega leta2005/2006 anketna vprašanja ponovno proucili in pripravili poe-noteno študentsko anketo. Pred izvedbo naše študentske ankete pasmo dobili sklep o izvajanju enotnih študentskih anket o pedago-škem delu visokošolskih uciteljev in sodelavcev, ki se izvedejo navseh clanicah naše univerze. Enotno univerzitetno študentsko an-keto smo izvedli tako v zimskem kot v letnem semestru študijskegaleta 2005/2006. Podali smo tudi pripombe k izvedbi in obdelavi uni-verzitetnih študentskih anket, kot so: vrsta, program in letnik študijanaj se ugotovi iz šifre predmeta, odpraviti vsakršno dvoumnost za-stavljenih vprašanj, dodati vprašanje o deležu študentovega obiska napredavanjih/vajah ter zgodnejša izvedba anket.

• Pozivali smo inštitute, da na svojih sejah obravnavajo tematiko ka-kovostnejšega pedagoškega dela, da analizirajo rezultate študentskihanket ter sprejmejo ukrepe za izboljšanje prehodnosti med letniki inskrajšanje casa diplomiranja.

130

Fakulteta za elektrotehniko, racunalništvo in informatiko

• Spremljali smo prehodnost študentov skozi celotno študijsko leto poposameznih predmetih ter ugotavljali ali aktivnejše delo s študentiin spodbujanje k sprotnemu delu prinaša uspehe. Analize prehodno-sti po posameznih predmetih so bile opravljena na dan 12. 10. 2005,14. 3. 2006 in 15. 5. 2006. Opažali smo, da aktivnejše delo s študentiin spodbujanje k sprotnemu delu prinaša uspehe. Na vseh progra-mih, razen na visokošolskem strokovnem programu Elektrotehnika,je bilo opaziti porast opravljenih izpitov. Vendar se število opravlje-nih izpitov ob koncu študijskega leta ni bistveno razlikovalo. V veciniso deleži celo nekoliko manjši, razen na programu Telekomunika-cije, kjer opazimo precejšnjo spremembo na boljše. Iz tega lahkozakljucimo, da je spremenjen nacin dela vplival na to, da so študentisvoje obveznosti opravili prej in ne šele v zadnjih izpitnih rokih vseptembru. Uvajanje problemsko usmerjenih predavanj in spodbuja-nje k sprotnemu delu zahteva povsem nov pristop od visokošolskihuciteljev in sodelavcev, ki ga ni mogoce uvesti cez noc. Zato do-pušcamo možnost, da nov pristop še ni popolnoma vpeljan in darezultati še niso vidni. Preverili bomo, v kolikšni meri so se pripo-rocila o aktivnejšemu delu s študenti v resnici tudi izvedla.

Letno porocilo o delu komisije za ocenjevanje kakovosti je obravnavalin sprejel senat fakultete na 42. seji dne 24. 11. 2006.

kratka ocena stanja

Prehodnost iz 1. v 2. letnik, kakor tudi povprecni cas diplomiranja, seni bistveno spremenil. Treba bo nadaljevati zacrtano delo na podrocjuuvajanja aktivnejših študijskih oblik, ki spodbujajo sprotno delo študentov,in problemsko usmerjenim nacinom izobraževanja.

Fakulteta za elektrotehniko, racunalništvo in informatiko uspešnoopravlja svoje poslanstvo, saj so naši diplomanti cenjeni in se uspešnozaposlujejo tako v gospodarstvu kot v negospodarstvu. Z namenom po-vecanja kakovosti izobraževalnega dela ima feri naslednje kratkorocne indolgorocne usmeritve:

• Vecanje obsega promocijskih dejavnosti za vecji vpis s poudarkomna pridobivanju boljših dijakov.

• Povecanje prehodnosti med letniki in skrajšanje casa študija.

• Povecanje kakovosti izvedbe študijskega procesa z uvajanjem ak-tivnejših študijskih oblik, uvajanjem novih metod študijskega dela,rednim usposabljanjem pedagoškega kadra za pedagoško delo ter

131

Univerza v Mariboru

vkljucitvijo pedagoških parametrov v habilitacijska merila, z rednimizvajanjem študentske ankete ter sprejemanjem ukrepov na osnovirezultatov.

• Vsebinska in strukturna prenova študijskih programov na vseh stop-njah študija, ki bodo v skladu z zahtevami bolonjske deklaracije.

• Pospeševanje mobilnosti profesorjev in študentov, mednarodne akre-ditacije študijskih programov, kakovostna izvedba programov Era-smus, skrb za nove študijske programe v tujem jeziku.

• Vzpostavitev ponudbe za vseživljenjsko ucenje in e-izobraževanje.

132

Univerza vMariboru

Fakulteta zagradbeništvo

dejavnosti

Komisija za ocenjevanje kakovosti na Fakulteti za gradbeništvo (fg) innjeni clani so v letu 2005/2006 opravljali vec nalog, ki so neposredno aliposredno vezane na predmetno podrocje komisije. Te so predvsem:

• izdelava porocila o samoevalvaciji izobraževalnega procesa na fg zaleto 2005/2006 na podlagi priporocila o izvedbi samoevalvacije izo-braževalnega procesa;

• izdelava Strategije za zagotavljanje kakovosi študijskega procesa naFakulteti za gradbeništvo;

• sodelovanje z delovno skupino za prenovo študijskih programov;

• sodelovanje s komisijo za študijske zadeve;

• dograjevanje tutorskega sistema.

V letu 2006 je komisija za ocenjevanje kakovosti pripravila samoeval-vacijsko porocilo (delna samoevalvacija) za študijsko leto 2005/2006. Ko-misija se je pri izdelavi naslanjala na merila za spremljanje, ugotavljanje inzagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov terznanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela, ki jih je po-stavila Nacionalna komisije za kvaliteto visokega šolstva, in jih poskušalav cim vecji meri upoštevati pri svojem delu. Komisija za ocenjevanje ka-kovosti je v letu 2005/2006 težišce svojih dejavnosti skoncentrirala naspremljanje uveljavljanja priporocil, ki so bila izdelana na podlagi ome-njene analize, in na dejavnosti v zvezi s prenovo študijskih programov vskladu z bolonjsko deklaracijo, kakor je to storila že v predhodnem štu-dijskem letu. Samoevalvacijsko porocilo je bilo obravnavano in potrjeno

133

Univerza v Mariboru

na senatu fakultete in je bilo poslano komisiji za ocenjevanje kakovostimariborske univerze.

opis stanja

Komisija za ocenjevanje kakovosti ugotavlja, da se stanje na podrocjuopremljenosti fakultete sicer izboljšuje, vendar še vedno ni takšno, kotbi si želeli. Zadnja popolna samoevalvacija pedagoškega procesa na fg jebila narejena v letu 2001. Takratno porocilo je vsebovalo predvsem naborproblemov, kot jih je komisija uspela identificirati pri subjektih celotnegaizobraževalnega procesa (predvsem študenti in ucitelji). V letih 2005 in2006 so razen starih problemov opisanih že v porocilu za leto 2004/2005,ki so le v delno odpravljeni, bili predvsem zaznani naslednji problemi:

• zaznani izzivi spremenjenih razmer, ki jim visokošolski ucitelji nesledijo v zadostni meri (visokošolski ucitelji niso vkljuceni kot sve-tovalci v podjetniške dejavnosti gospodarskega in upravnega dela slo-venske družbe);

• neustrezno sodelovanje ali celo odsotnost sodelovanja uciteljev s tu-jimi univerzami na svojem izvolitvenem podrocju;

• premajhna ali nikakršna odmevnost vecine visokošolskih uciteljev fg

v slovenskem in tudi evropskem (eu) znanstvenem prostoru.

Nekatere ugotovljene šibkosti iz prejšnjih let se tudi v letu 2006 nisospremenile. To so predvsem:

• struktura novincev – v študijske programe se še vedno vpisujejo no-vinci z nizko zakljucno oceno ali iz srednjih šol, ki niso ravno naj-boljša podlaga za študij gradbeništva ali prometa;

• osip – majhna prehodnost iz prvega v drugi letnik je ostala, organi-zirana pomoci pri študiju »težjih« predmetov je v zacetni fazi;

• dolžina študija se ni skrajšala.

Za izboljšanje stanja teh kazalnikov, ki so delno tudi posledica spre-menjenega sistema družbenih vrednot in ne samo slabost fakultete, jefakulteta izvajala naslednje ukrepe, ki jih je zacela že v prejšnjih letih: do-grajevanje sistema tutorstva, aktivnejše delo komisije za tisk, motiviranjepripravljanja in izdajanja spletnih gradiv, širjenje ponudbe mednarodnihdejavnosti ter še nekateri drugi.

Drug splet problemov je povezan z materialnim ozadjem izvajanja pe-dagoškega dela. Razmerje med številom študentov in številom sistemizi-ranih pedagoških delavcev se ni pomembno spremenilo. Velik del peda-

134

Fakulteta za gradbeništvo

goškega procesa še vedno izvajajo zunanji sodelavci, praviloma brez sis-temskih virov za honoriranje njihovega (prepotrebnega) dela. Dejavnostiza odpravo teh problemov trenutno stojijo, ker se vsi pripravljajo na re-formo financiranja. Opremljenost predavalnic, laboratorijev in knjižnicese izboljšuje, a prostorska stiska ostaja. Še vedno je akutno pomanjkanjeprostorov za delo v projektnih skupinah. Pojavil se je problem prezasede-nosti kabinetov, medtem ko so prostori, ki so se izpraznili ob dograditviin selitvi Fakultete za elekrotehniko in racunalništvo, prazni.

Prenova študijskih programov po nacelih bolonjske deklaracije temeljina primerjalni analizi sorodnih študijskih programov na vecjem vzorcuuglednih evropskih fakultet za univerzitetni študij in na analizi trga delo-dajalcev za naše diplomante ter analizi izkušenj naših diplomantov. Pre-nova za univerzitetne študijske programe zakljucena, študijski proces ponovih programih bo stekel v študijskem letu 2007/2008. Za visokošolskištudij prenova še ni v celoti narejena; zacetek študija po novih programihse predvideva v študijskem letu 2008/2009.

Zaposljivost naših diplomantov je dobra, ceprav nekateri diplomantivisokošolskih programov že nekoliko teže najdejo zaposlitev.

135

Univerza vMariboru

Fakultetaza kemijoin kemijskotehnologijo

Na fkkt v Mariboru smo dejavnosti samoevalvacije opravljali v študij-skem letu 2005/2006 komisija v sestavi: doc. dr. Aljana Petek, doc. dr.Majda Krajnc ter doc. dr. Peter Krajnc. Komisijo je dolocil senat fakul-tete na predlog dekana. Spremljali smo naslednje kazalnike:

• vpis študentov,

• prehodnost letnikov,

• število diplom na univerzitetnem in visokošolskem strokovnem štu-diju,

• vpis na podiplomski študij,

• spremembe v sestavi študentske populacije,

• spremembe v študijskih programih,

• študentske ankete za ucitelje,

• zaposleni na fakulteti – trendi,

• prostori in njihova opremljenost (ucilnice in laboratoriji),

• raziskovalna dejavnost – po laboratorijih, izvirni znanstveni clanki,pregledni znanstveni clanki, monografije.

Analizo je obravnaval senat fakultete, ki je ob manjših opombah poro-cilo potrdil.

136

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo

glavne ugotovitve samoevalvacijske komisije

za študijsko leto 2005/2006

• Trend vpisa dodiplomskih študentov je še vedno narašcajoc, trendvpisa podiplomskih študentov pa se je ustalil. Število podiplomskihštudentov predstavlja pribl. desetino vseh študentov.

• Rezultati raziskovalne dejavnosti (število publikacij v isi sci bazi)narašcajo.

• Dobili smo nekaj novih kabinetnih in laboratorijskih prostorov, kipa še vedno ne zadošcajo. Problem prostorske utesnjenosti tako šeostaja. Povecalo se je namrec število mladih raziskovalcev, ki prak-ticni del svojega usposabljanja opravljajo v naših laboratorijih.

• Skupno število pridobljenih projektov (domaci, tuji, bilaterala) jenaraslo. Posledica je povecana raziskovalna dejavnost fakultete. Za-radi tega se je povecalo tudi število tujih študentov, ki opravljajo delštudija na naši fakulteti.

Najpomembnejše smernice izboljšav v prihodnje:

• Fakulteta bo poskušala reševati prostorsko krizo z zavzemanjem zanove laboratorijske prostore. Predvsem je treba zagotoviti izboljšanjestanja glede specializiranih laboratorijskih površin, kot so digestorijiin skladišce kemikalij.

• Fakultetno osebje bo še povecalo dejavnosti v zvezi z dobivanjemraziskovalnih sredstev iz razlicnih razpisov, tako domacih kot razpi-sov eu. Takšna sredstva so nujna predvsem za nabavo kompleksnejšespecialne opreme, ki je obicajno izjemno draga.

• Za povecanje vpisa smo v študijskih letih 2003/2004, 2004/2005 in2005/2006 povabili dijake srednjih šol na predstavitev in ogled našefakultete (poleg obicajnih informativnih dni). Predstavili in poudarilismo možnosti zaposlovanja. Te dejavnoati bomo še razširili na vecsrednjih šol.

• Stanje na podrocju kadrovske sestave je trenutno zadovoljivo, ven-dar se z upokojitvijo dela rednih profesorjev lahko znatno poslabša.Povecalo se je število docentov, prav tako bi se moralo povecati šte-vilo izrednih profesorjev in nato rednih profesorjev, da bi se lahkoustrezno zapolnile nastale vrzeli ob upokojitvi.

137

Univerza vMariboru

Fakulteta zakmetijstvo

opis dejavnosti samoevalvacije

Na Fakulteti za kmetijstvo opravlja samoevalvacijo komisija za kakovost.V letu 2005 je analizirala tudi del dejavnosti, ki so se izvajale v študij-skem letu 2005/2006. Podatke je dobila iz referata za študente, vpisno-informacijske službe um (analiza prijave in vpisa), izvedenih anonimnihštudentskih anket in pisarne za mednarodno sodelovanje. Rezultate analizje poslala senatu.

uvod

Fakulteta za kmetijstvo je v letu 2005/2006 po akreditaciji študijskih pro-gramov v letu 2005 zacela pripravo za zacetek študija na študijskih pro-gramih po bolonjski deklaraciji in zacela zagotavljati razmere za zacetekizvajanja rednega študijskega programa na dislocirani enoti Rakican. Na-daljnji cilj, povezan z zagotavljanjem kakovostne infrastrukture, je bil pravtako izpolnjen, saj je fakulteta skupaj z ustreznimi službami pripravljaladokumentacijo in gradiva za obnovo prostorov v Pohorski vili in pripra-vila ustrezne dokumente za vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja inprepisa zemljišc.

V šolskem letu 2005/2006 so imeli za 4,5% manj vpisanih rednih štu-dentov, predvsem na racun zmanjšanja števila ponavljavcev. Prehodnostso v primerjavi z letom 2004/2005 v letu 2005/2006 povecali iz 1. v 2.letnik s 27% na 30%, iz 2. v 3. letnik z 71% na 79% in iz 3. v 4. letnik s86% na 95%.

Caš študija v letu 2005/2006 niso uspeli uspešno skrajšati in je še vednopredolg (6,1 leta). Ob tem, da imajo študenti strokovnih programov lahkostatus študenta pet let (tri leta študij, eno leto ponavljanja in eno leto

138

Fakulteta za kmetijstvo

absolventskega staža) in pri univerzitetnem šest let, je v takšnem sistemuzelo težko zagotoviti skrajšanje trajanja študija.

Tudi v študijskem letu 2005/2006 so izvedli analizo anonimnih štu-dentskih anket s pomocjo univerzitetnega racunalniškega centra in so vsipedagoški delavci dobili oceno svojega pedagoškega dela.

V letu 2005/2006 so bili uspešni pri dobivanju projektov. V primerjaviz letom 2004/2005 smo povecali iz 10 na 17 ciljnih raziskovalnih projek-tov, število aplikativnih je ostalo nespremenjeno, sodelujejo kot nosilci alipa soizvajalci tudi še na 10 mednarodnih znanstvenoraziskovalnih projek-tih.

V letu 2006 so povecali število objav v revijah s faktorjem vpliva iz 12

na 15 objav imeli so 3 vabljena predavanja, 20 predstavitev na znanstvenihsrecanjih in izdali so 1 monografijo pri ameriški založbi.

Fakulteta za kmetijstvo je na podrocju mednarodnega sodelovanja vštudijskem letu 2005/2006 obsežno delovala v organizaciji seminarja viso-košolskih uciteljev Evrope, 2. poletne šole in 1. mednarodne konferencev sklopu projekta priprave novega magistrskega in doktorskega programaFood Safety in the Agrifood Chain. Pomembno se je povecalo število tu-jih študentov, ki opravijo celoten semester ali dva na Fakulteti za kmetij-stvo na 13 študentov v letu 2005/2006). V letu 2005/2006 se je povecalotudi število študentov, ki opravijo na Fakulteti za kmetijstvo projektnenaloge (26 študentov iz Francije v letu 2005/2006).

V letu 2005/2006 je fakulteta pripravila novo propagandno gradivo zaštudijske programe i. stopnje po bolonjski deklaraciji v slovenskem inangleškem jeziku.

predvideni ukrepi za izboljšanje

Prehodnost študentov iz i. v ii. letnik bodo poskušali še povecati, sajje trenutno na prenizki ravni, prav tako skrajšati dolžino študija tako navisokošolskih strokovnih programih in na univerzitetnem študijskem pro-gramu kot tudi na podiplomskih obstojecih programih. S skrbno analizovpisa in anonimnih anket pedagoških delavcev bodo izvedli dejavnostiza izboljšavo pedagoškega dela. Zaceli bodo tudi vnašati podatke za e--izobraževanje in glede na zanimanje tudi izvajati vseživljenjsko izobraže-vanje. V nacrtu je prijava in akreditacija še po enega drugo- in tretjesto-penjskega programa s podrocja varnosti hrane v prehrambeni verigi. Po-tekale bodo tudi dejavnosti za postavitev potencialnih okvirov in vsebinza nove študijske programe fakultete. Za zagotovitev selitve fakultete nanovo lokacijo nacrtujejo ureditev prepisa objektov in zemljišc na univerzo

139

Univerza v Mariboru

oziroma na fakulteto in zagotoviti možnosti za ureditev dokumentov indovoljenj za zacetek gradbenih del.

Fakulteta za kmetijstvo si bo še naprej prizadevala povecati število raz-iskovalnih nalog. Zlasti to velja za temeljne in aplikativne raziskovalneprojekte kot tudi mednarodne projekte. V zacetku leta 2006 so bila nafakulteti sprejeta zaostrena merila za izvolitev v nazive. Pricakujejo, da boto povecalo obseg dejavnosti raziskovalcev. Tako pricakujejo v prihodno-sti povecanje objav raziskovalnih del in še pogostejšo udeležbo njihovihraziskovalcev na znanstvenih simpozijih.

Na podrocju mednarodnega sodelovanja bodo poskušali povecati šte-vilo izmenjav in navezati nove povezave v okviru projektov eu tako naizobraževalnem kot na raziskovalnem podrocju, tako za študente kot pro-fesorje. Poskušali bodo privabiti k sodelovanju cim vec študentov tudi izdrugih evropskih in neevropskih držav, saj v tem trenutku prevladujejofrancoski, španski in portugalski študenti. Uvajanje tutorskega dela z do-macimi in tujimi študenti bo pomagalo k dvigu kakovosti izobraževanjana Fakulteti za kmetijstvo.

140

Univerza vMariboru

Fakulteta zalogistiko

V študijskem letu 2005/2006 se je na Fakulteto za logistiko vpisala prvageneracija študentov. Vpisali so se lahko na dva študijska programa 1.stopnje: visokošolski strokovni študijski program Gospodarska in tehniškalogistika in univerzitetni študijski program Logistika sistemov. Študenti sose vpisali na omenjena programa na dveh lokacijah: Celje in Krško. Naobeh lokacijah je fl v tem letu izvajala tudi izredni študij.

Med rednimi študenti je bilo približno 40% študentov moškega spolain 60% ženskega spola. Ce pogledamo vsak študijski program posebej, vi-dimo, da je slika precej drugacna. Med rednimi študenti univerzitetnegaštudijskega programa Logistika sistemov je bilo 54% študentov moškegaspola in 46% ženskega spola. Med rednimi študenti visokošolskega stro-kovnega študijskega programa Gospodarska in tehniška logistika pa je bilopribližno 33% moških in 67% žensk. Med izrednimi študenti je razmerjepopolnoma drugacno. Kar 65% študentov je bilo moškega spola in 35%ženskega spola. Ta struktura se približno ponovi za vsak študijski programposebej.

Analiza strukture študentov po regijah pokaže, da so redni študenti, kiobiskujejo študij v Celju, dokaj razpršeni med kraji iz okolice Celja. Ve-cina jih prihaja iz Savinjske regije, kar nekaj pa tudi iz Podravske regije.Rahlo zaskrbljujoca je regijska zastopanost rednih študentov, ki obisku-jejo redni študij v enoti Krško. Velika vecina (približno 75%) jih namrecprihaja iz Spodnjeposavske regije in to samo iz dveh obcin: Krško in Bre-žice. Ce se bo to nadaljevalo, se lahko v naslednjih letih pojavi strukturnabrezposelnost v teh krajih in razvrednotenje diplome s fl. fl bo v nada-ljevanju te kazalce natancno spremljala in poskušala privabiti študente izcim širšega okolja. Pri izrednem študiju je zgodba podobna, saj je v enotiKrško dobrih 60% študentov, ki prihajajo iz obcin Krško in Brežice. Ce-

141

Univerza v Mariboru

prav je vecina od njih že zaposlenih, pa je to vendar lahko vzrok za težavev prihodnosti.

Ves pedagoški proces poteka v prostorih fl v Krškem na Hocevarjevemtrgu 1 in v Celju na Mariborski cesti 7, kjer je tudi sedež fakultete. Vštudijskem letu 2005/2006 je Fakulteta ob izdatni pomoci obcin izvedlatemeljito obnovo prostorov v Krškem ter adaptacijo prostorov v Celju.S tem so se materialni pogoji za študij precej izboljšali, študenti pa sodobili v uporabo sodobno opremo. Kljub temu pa ostajajo potrebe povec opreme in po boljši opremi.

Ker je Fakulteta za logistiko precej mlada, je knjižnica na Fakulteti zalogistiko v procesu vzpostavljanja in s tem je problematika v tem primeruprecej specificna. V letu 2006 je med drugim prišlo do zamenjave kadra,tako da je fl v septembru 2006 zaposlila novo sodelavko, ki bo v letu2007 opravila strokovni izpit za bibliotekarja in dobila ustrezne licence.V tem prehodnem casu je fl za pomoc zaprosila ukm, ki bo ponujalafakulteti pomoc in svetovanje na vseh podrocjih delovanja knjižnice.

Ob koncu študijskega leta je fl zahtevala od vseh izvajalcev porocilao izvedbi pedagoških obveznosti, ki so pokazala, da je bil študijski pro-ces zadovoljivo realiziran, hkrati pa je dala vodstvu fl veliko povratnihinformacij o specificnostih izvajanja študijskega procesa pri posameznihpredmetih.

fl je spodbujala uporabo sodobnih komunikacijskih poti. Organizi-rala je izobraževanje svojih zaposlenih o uporabi portala za elektronskoizobraževanje, ki ga je razvila Univerza v Mariboru. Prav tako študentilahko dobijo skoraj vse pomembne informacije po internetu, izvedejoprijavo/odjavo na izpit itn. Te sodobne ucne poti v veliki meri nevtrali-zirajo ucinke slabe založenosti knjižnice fl in skromne založniške dejav-nosti. fl je tudi prek obravnav na akademskih zborih in prek organizacijeraznih delovnih skupin skozi vse leto vodila razpravo o nacinu, kako cimbolj izrabiti prednosti interneta pri organizaciji pedagoškega procesa.

Fakulteta je imenovala koordinatorja za mednarodno dejavnost fakul-tete. Ta skrbi za izmenjavo profesorjev in študentov prek izmenjevalnihprogramov (Socrates/Erasmus). V tem študijskem letu je fl podpisala spo-razum o sodelovanju in izmenjavi s tu Chemnitz. Izmenjave pedagoškihdelavcev ali študentov v sklopu zgoraj omenjenih programov pa še ni bilo.Bili pa so pedagoški delavci fl mednarodno aktivni v sklopu strokovnihin znanstvenih povezav.

fl je sodelovala v 6. okvirnem programu eu Researchers’ Night ofSlovenia; Researchers’ Life in Slovenia – Research and Sport. Pripravila

142

Fakulteta za logistiko

je dogodek Raziskovanje in šport, v okviru tega pa mednarodno regatoosmercev in okroglo mizo na temo raziskovalci in šport.

Strokovno ter raziskovalno delo zaposlenih na fl se je odvijalo preksodelovanja fl z gospodarstvom, sodelovanja na nacionalnih in mednaro-dnih strokovnih srecanjih ter publicisticno dejavnostjo v strokovnih revi-jah. fl je sodelovala pri organizaciji mednarodnega globalnega kongresaipma in icec s podrocja projektnega managementa z naslovom Kako za-gotoviti vrednost za deležnike projekta, ki je potekal od 23. do 26. aprila2006 v Cankarjevem domu v Ljubljani.

V okviru znanstvenega sodelovanja je treba še posebej poudariti sode-lovanje z gospodarstvom in v okviru tega izvedbo naslednjih projektov:

• Izvedba projekta Izboljšanje tehnike upravljanja železniškega prome-tnega podsistema ob upoštevanju merila za nezmanjšano prometnovarnost rp l2-5202.

• Izvedba projekta Optimizacija procesa zbiranja odpadkov – doloci-tev informacijskega sistema jnmv-002/2005-s/1.

• Izvedba projekta Optimizacija procesa zbiranja podatkov – analizazbranih podatkov jnmv-2005/s p št. 18.

• Projekt kooperacije v slovenskem cestnem prevozništvu, (v sodelo-vanju s podjetjem Viator&Vektor).

fl je v tem casu tudi aktivno vzpostavljala formalno sodelovanje z go-spodarstvom in z vec kot 30 gospodarskimi družbami podpisala sporazumo sodelovanju, ki je podlaga za nadaljnje pridobivanje strokovnih projek-tov v teh družbah, v sklopu katerih naj bi v veliki meri sodelovali tudištudenti in si tako nabirali dragocene prakticne izkušnje.

Študenti fl v študijskem letu 2005/2006 niso prejeli posebnih priznanjali nagrad, prav tako ni bilo študentskih raziskovalnih nalog. Ena visoko-šolska sodelavka je prejela posebno priznanje ministra za znanost in visokošolstvo za mednarodne dosežke na pravnem podrocju.

fl je v tem casu tudi prijavila in vzpostavila lastno raziskovalno skupino.fl je uspešno izvedla prvo študijsko leto. V tem casu je zacela dejavnosti

na vseh pomembnejših podrocjih.

143

Univerza vMariboru

Fakulteta zanaravoslovje inmatematiko

postopki in merila

Metodologija in merila za izvajanje celotne in delnih samoevalvacij je naosnovi univerzitetnih meril pripravila komisija za zagotavljanje kakovostina fnm. Celotne samoevalvacije nismo uspeli izpeljati, saj je fnm uradnozacela delovati s 1. 1. 2007, vendar smo kljub temu obravnavali razlicnekazalce, na osnovi katerih smo pripravili podlago tako za strateški nacrtfakultete kot tudi za nadaljnje samoevalvacije.

kratko porocilo o inštituciji

Fakulteta za naravoslovje in matematiko (fnm) je bila ustanovljena leta2006. Nastala je s preoblikovanjem nekdanje velike Pedagoške fakulteteUniverze v Mariboru. Fakulteto tvorijo oddelek za biologijo, oddelekza fiziko, oddelek za kemijo, oddelek za matematiko in racunalništvo inoddelek za tehniko. Akademski zbor fakultete šteje 52 univerzitetnih uci-teljev in sodelavcev, od tega 11 rednih profesorjev. Na fakulteti študirapribližno 800 študentov. Fakulteta za naravoslovje in matematiko izobra-žuje ucitelje za osnovne in srednje šole s podrocja naravoslovja, matema-tike, racunalništva in tehnike. Študenti lahko prosto izbirajo dvopredme-tno vezavo na študijskih smereh Biologija, Kemija, Fizika, Racunalništvo,Matematika, Tehnika. Poleg dvopredmetnih vezav znotraj fnm so odprtetudi proste vezave s Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru (Filozofija,Geografija, Pedagogika, Slovenšcina, Zgodovina . . .) in s Teološko fakul-teto Univerze v Ljubljani. Ob dvopredmetnih študijskih programih imafnm enopredmetna študijska programa Fizika in Matematika ter nepeda-goška študijska programa Fizika (bolonjski program) in Matematika.

144

Fakulteta za naravoslovje in matematiko

Profesorji na Fakulteti za naravoslovje in matematiko so raziskovalci nanaslednjih znanstvenih podrocjih:

• biologija (botanika, ekologija, zoologija),

• fizika (biofizika, fizika kompleksnih sistemov, tekoci kristali),

• organska kemija,

• matematika (algebra, analiza, diskretna matematika, geometrija, te-orija grafov, topologija).

Fakulteta za naravoslovje in matematiko sodi med elitne fakultete Uni-verze v Mariboru:

• profesorji na fakulteti so prejemniki nagrad in priznanj RepublikeSlovenije za pomembne dosežke na podrocju znanosti,

• so avtorji znanstvenih clankov v uglednih mednarodnih revijah, pisciknjig in monografij,

• njihovi znanstveni rezultati so citirani v clankih in monografijah dru-gih avtorjev,

• so vabljeni predavatelji na znanstvenih konferencah in tujih univer-zah,

• so clani uredniških odborov uglednih znanstvenih revij in knjižnihzbirk.

kratka ocena stanja

Ocena stanja evalvacije visokošolskega zavoda

Podatki o vpisu v prvi letnik študijskih programov kažejo, da zanimanjeza študij še vedno narašca. Razloge za to je nedvomno treba poiskati v za-posljivosti študentov. Analize anket namrec kažejo, da diplomanti fnm vveliki meri izpolnjujejo pricakovanja potencialnih delodajalcev. Ocenju-jemo, da imamo kakovosten pedagoški kader, ki zagotavlja kakovostnoizvedbo pedagoškega procesa. Ociten je tudi trend napredovanja v višjenazive, kar vpliva tudi na spreminjanje razmerja med številom uciteljev inasistentov. Študiji so primerljivi z uspešnimi tujimi programi. Izobraževa-nje na vseh nivojih se nenehno dopolnjuje z dosežki temeljnih raziskav.Temeljno raziskovanje, ki je sestavni del pedagoškega procesa, je zelo do-bro razvito. Temeljne raziskave potekajo v programskih skupinah, aplika-tivne in razvojne raziskave pa v raziskovalnih skupinah, tako za domaci,kot tudi za tuji narocnike.

Dejavnosti uciteljev in raziskovalcev potrjujejo mednarodno primerlji-vost fakultete. Programske skupine, vpeljane v letu 2004, zagotavljajo sta-

145

Univerza v Mariboru

bilno in kakovostno raziskovalno in umetniško delo, posledicno pa omo-gocajo intenzivnejšo neposredno sodelavo s prakso na skupnih nalogahin razvoju. Fakulteta je odprta in povezana v mednarodni raziskovalniprostor s številnimi programi Evropske unije, dvostranskimi projekti terraziskovalnim delom na tujih univerzah in inštitutih.

Posebno pa je treba izpostaviti težave in probleme povezane z ustano-vitvijo fakultete. Fakulteta se srecuje predvsem s financnimi problemi. Vtesni sodelavi z vodstvom univerze pa lahko predvidevamo, da se bodo tiproblemi postopno rešili v vsestransko zadovoljstvo in korist.

Predlogi ukrepov za izboljšavo ter odpravo pomanjkljivosti

Fakulteta za naravoslovje in matematiko mora v prihodnjem študijskemletu pospešiti pripravo novih študijskih programov, ki bodo ustrezali zah-tevam bolonjskega procesa. Predlagamo, da fnm aktivno sodeluje pri do-locitvi primerljivega modela študijskih programov, ki bodo omogocaliprehodnost študentov med fakultetami v Sloveniji. Pri ustvarjanju novihštudijskih programov naj bodo glavno merilo kompetence in sposobnostiter znanstvene in strokovne reference bodocih izvajalcev programov. Pritem moramo seveda zagotavljati tudi aktualnost programov na trgu dela,saj bo le tako mogoc uspešen razvoj novih študijskih programov.

Glede na to, da se v prihodnjem letu iztece 6. okvirni program eu, pre-dlagamo, da fakulteta takoj zacne pripravljati projekte, ki bodo ustrezalimerilom in tematskim podrocjem, ki jih bo zajel 7. okvirni program.

Pri reševanju prostorske problematike je treba prouciti realne možnostiza širitev oziroma možnosti preselitve celotne ali dela fakultete na drugolokacijo, kar bi zagotavljalo nadaljnji prostorski razvoj fakultete kot celoteali njenih delov.

Za izboljšanje uspešnosti študija študentov, predvsem v kriticnem pre-hodu med prvim in drugim letnikom študija, mora fakulteta preveritiuspešnost mentorskega dela v prvem letniku, izboljšati mehanizme spro-tnega spremljanja dejavnosti študentov ter poskušati z vpeljavo novih me-hanizmov za povecanje motiviranosti študentov prvega letnika.

Kakovostno znanstvenoraziskovalno in umetniško delo zahteva ne-nehno izboljševanje stanja raziskovalne opreme, zato morajo novo ustano-vljeni center ter vodje raziskovalnih skupin izkoristiti vse mogoce vzvodeza nabavo, predvsem kandidiranje na razpisih mvzt, povecati skupno na-bavo raziskovalne opreme s partnerji, kar bo dodatna spodbuda za tesnejšesodelovanje. Predlagamo tudi povecanje uporabe mehanizmov za izme-njavo raziskovalcev s tujino, predvsem v okviru programa Socrates in dru-

146

Fakulteta za naravoslovje in matematiko

gih dvostranskih in vecstranskih programov. Tako bosta mogoca hitrejšiin kakovostnejši prenos znanja iz tujine v naše raziskovalno skupnost ternavezava tesnejših stikov s partnerji iz tujine.

147

Univerza vMariboru

Fakulteta zaorganizacijskevede

opis dejavnosti v študijskem letu 2005/2006

Komisija za ocenjevanje kakovosti na Fakulteti za organizacijske vedeUniverze v Mariboru je postala stalna komisija senata fakultete. V temštudijskem letu je komisija dobila še dodatnega clana iz vrst študentk inštudentov. Sestava komisije je sedaj sledeca:

• izr. prof. dr. Boštjan Gomišcek, predsednik;

• doc. dr. Alenka Brezavšcek, clan;

• doc. dr. Igor Bernik, clan;

• Jure Šprajc, clan.

Delovanje in dejavnosti komisije za ocenjevanje kakovosti fov so bilev preteklem letu povezane tako z novimi projekti na podrocju manage-menta kakovosti na sami fov, kakor tudi z udeležbo in aktivnim sodelo-vanjem na sejah komisije za kakovost Univerze v Mariboru.

Ena od pomembnih dejavnosti komisije je bila priprava in izdelava stra-tegije managementa kakovosti na fov.

V komisiji za ocenjevanje kakovosti Univerze v Mariboru smo aktivnosodelovali v delovni skupini, ki je oblikovala in predložila predlog enotnihkazalnikov kakovosti za celotno Univerzo v Mariboru.

Komisija je ob pomoci strokovnih služb fakultete izdelala samoevalva-cijsko porocilo za študijsko leto 2005/2006.

V tem porocilu smo poleg drugih podrocij posvetili pozornost zlastistrateškim izhodišcem in možnostim ter prednostim in slabostim na fov,saj se zavedamo, da je uresnicevanje bolonjske deklaracije za vse visoko-šolske organizacije velik izziv.

148

Fakulteta za organizacijske vede

Prav tako smo razclenili delovanje in dejavnosti na podrocju izvajanjaizobraževalnega procesa fov in pogoje za študij na fakulteti.

Samoevalvacijsko porocilo je bilo poslano v obravnavo senatu fakultete.

kratka ocena stanja v študijskem letu 2005/2006

Na osnovi samoevalvacije za študijsko leto 2005/2006 lahko povzamemonaslednje ugotovitve:

• Naša fakulteta ima vrsto konkurencnih prednosti, na katerih mo-ramo graditi nadaljnjo usmeritev in razvoj. Pri tem je treba posame-zne konkurencne prednosti utrditi, druge pa ponovno vzpostaviti terodpraviti slabosti.

• Najpomembnejše konkurencne prednosti fov so: dolgoletna tradi-cija in pristojnost fakultete v slovenskem univerzitetnem prostoru,aplikativna naravnanost fakultete, ustrezna usposobljenost in ustvar-jalnost sodelavcev, dobra tehnicna opremljenost in odlicne prostor-ske razmere.

• Podrocja, na katerih je zaslediti pomanjkljivosti, pa so sledeca: rela-tivno šibka razpoznavnost na raziskovalnemu delu na podrocju or-ganizacije in managementa v Sloveniji in širše ter razdrobljenost raz-iskovalnega dela na fakulteti.

• Prednosti študijskega programa fov so zlasti: zelo dobri pogoji za iz-vajanje izobraževalnega procesa, povezovanje predavanj in vaj, aktu-alnost študijskih programov in njihovo prilagajanje zahtevam okoljakakor tudi multidisciplinarnost.

• Pomanjkljivosti pa vidimo v nezadostni izkorišcenosti medsebojnegapovezovanja med študijskimi usmeritvami in moduli. Pricakujemopa, da se bo slednje z uvedbo bolonjskih študijskih programov bi-stveno izboljšalo.

Prednosti izobraževalnega procesa na fov so med drugim naslednje:prizadevnost uciteljev, da bi študenti osvojili tudi vešcine, ne zgolj infor-mativna znanja, ustrezna opremljenost fakultete z didakticno tehnologijoter zadovoljiva razpoložljivost študijskih gradiv v tiskani obliki.

Slabosti izobraževalnega procesa so po mnenju komisije sledece: re-lativno nizka zahteva uciteljev po vkljucevanju tuje strokovne literature(predvsem aktualne periodike) med obvezno študijsko literaturo, poca-sna vpeljava e-izobraževanja, posledica cesar je premajhen delež študijskihgradiv v elektronski obliki.

149

Univerza v Mariboru

Prednosti na podrocju dela s študentkami in študenti bi lahko strnili vnaslednje ugotovitve: s prenovo informacijskega sistema je dosežena boljšaprilagodljivost potrebam in dostopnost podatkov iz študentske evidence, sprenovo spletnih strani fakultete je dosežena boljša informiranost študen-tov glede študentskih in študijskih zadev, zelo pestra je tudi obštudijskadejavnost študentov. Pozitivna je tudi vzpostavitev projektne borze, odkatere pricakujemo, da bo scasoma še dodatno spodbudila vkljucevanjecim vecjega števila študentov v razvojno-raziskovalne projekte, ki pote-kajo na fakulteti.

Predlogi za izboljšave so naslednji: treba bo privabiti še vec študentov,tako domacih kot tujih, tako za sodelovanje na projektih kakor tudi zamednarodne izmenjave, dodatno spodbujati pri študentih željo po zna-nju in dodatnem izobraževanju, povecati navzocnost študentov na preda-vanjih ter izboljšati vkljucevanje študentov v razvojno-raziskovalno delolaboratorijev.

150

Univerza vMariboru

Fakulteta zastrojništvo

Osnovno poslanstvo Fakultete za strojništvo je kakovostno izobraževanjena dodiplomskem, rednem in izrednem študiju, kot tudi na podiplom-skem študiju. Izobraževanje na vseh nivojih se nenehno dopolnjuje z do-sežki temeljnih raziskav, ki potekajo v okviru znanstvenoraziskovalnegadela na fakulteti. Študijski in raziskovalni programi se odvijajo na kate-drah oziroma inštitutih. Fakulteta je v študijskem letu 2005/2006 izvajalaizobraževanje za pridobitev univerzitetne izobrazbe po študijskih progra-mih Strojništvo, Gospodarsko inženirstvo in Tekstilstvo, ter izobraževanjeza pridobitev visoke strokovne izobrazbe po študijskih programih Strojni-štvo in Tekstilstvo. Fakulteta izobražuje tudi za pridobitev specializacije napodrocjih Strojništva in Tekstilstva, in za pridobitev magisterija in dokto-rata znanosti na podrocjih Strojništva, Tekstilne tehnologije in Tehniškegavarstva okolja. V preteklem študijskem letu se je na podiplomskem študijunadaljeval modulni študij, torej študij zaokrožene ponudbe teoreticnih,strokovnih in splošnih znanj na posameznem strokovnem podrocju.

Na fakulteti se je nadaljevalo in intenziviralo izvajanje številnih dejav-nosti, namenjenih povecevanju zanimanja srednješolskih dijakov za študijstrojništva, gospodarskega inženirstva in tekstilstva. Ucinek navedene de-javnosti se je v preteklem študijskem letu še povecal, saj je bil vpis naštudijske programe fakultete v letu 2005/2006 v obsegu 93% razpisa-nih prostih študijskih mest, prvi podatki iz meseca septembra za vpis vprihodnje študijsko leto 2006/2007 pa kažejo na najvecje število novihštudentov v preteklih letih. Izredno pomembno je tudi dejstvo, da sep-tembrski podatki o vpisu v prihodnje študijsko leto kažejo, da bo oddelkuza tekstilne materiale in oblikovanje uspelo z novim akreditiranim študij-skim programom Oblikovanje in tekstilni materiali prekiniti nekajletnitrend upadanja študentov tekstilstva na univerzitetnem študiju.

151

Univerza v Mariboru

Znanstvenoraziskovalno in razvojno delo poteka v sklopu dela inštitu-tov fakultete in beleži trajno rast v smislu kakovosti in obsega dejavnosti,kar je razvidno tudi iz številnih znanstvenih clankov, objavljenih v vodil-nih mednarodnih znanstvenih revijah. Pomemben del strategije Fakulteteje skrb za prenos najnovejših lastnih in drugih znanstvenih dosežkov vpoucevanje kakor tudi v ustrezno obnavljanje študijskih gradiv ter zlastiprenos znanja v industrijsko prakso, kar je razvidno iz številnih izvedenihprojektov z industrijskimi partnerji.

Na Fakulteti za strojništvo so študenti polnopravni clani pri soupra-vljanju fakultete. Organizirani so v skladu s statutom Univerze v Mari-boru, tako da imajo svoj avtonomen študentski svet, kjer obravnavajo insklepajo o vprašanjih s študijskega podrocja. Študentski svet fakultete jesestavljen iz po dveh predstavnikov vsakega letnika dodiplomskega študijain absolventov ter dveh študentskih predstavnikov podiplomskih študen-tov in prodekana za študentska vprašanja. Na ravni fakultete imajo štu-denti organiziran še študentski sosvet, ki je sestavljen iz svetov letnikovter ga predstavljajo štirje clani vsakega posameznega letnika in predsednikletnika. Študentski svet je v preteklem študijskem letu na podrocju štu-dijskih zadev predvsem deloval na pripravi projekta 50plus. Pod okriljemštudentskega sveta je delovala tudi študentska tutorska pisarna, ki je name-njena pomoci študentom nižjih letnikov. Pri uvajanju bolonjskega procesaje pomagal s svojimi predlogi. Študentski svet je pomagal pri promocijifakultete na informativnih dnevih in prireditvi Mladi um.

Na podrocju financiranja dejavnosti fakultete beležimo zmanjšanje ob-sega poslovanja, kar je posledica slabšega vpisa študentov novincev v pred-hodnih letih in rezultat tega je tudi manjše število opravljenih diplom. Fi-nanciranje visokošolskih zavodov se od leta 2004 izvaja na podlagi Uredbeo javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, clanic univerzeod leta 2004 do leta 2008, ki pa daje pri financiranju fakultet vedno vecjotežo številu vpisanih študentov in opravljenih diplom. Na fakulteti se po-vecuje obseg sredstev, ki so rezultat opravljanja raziskovalne dejavnosti.Obcutno so se povecala sredstva, pridobljena na trgu, kot rezultat opra-vljenega raziskovalnega dela za slovenska podjetja. Povecuje se tudi deležsredstev, ki jih fakulteta pridobi od Evropske unije za izvajanje mednaro-dnih raziskovalnih projektov.

Najpomembnejši dosežek preteklega študijskega leta je akreditacija pr-vih študijskih programov, narejenih v skladu s cilji bolonjske prenove, naSvetu Republike Slovenije za visoko šolstvo. To sta bila univerzitetni štu-dijski program prve stopnje Oblikovanje in tekstilni materiali in istoimen-

152

Fakulteta za strojništvo

ski podiplomski magistrski študijski program. Prav tako so bili pripravljeniin s strani senata fakultete potrjeni študijski programi prve in druge bo-lonjske stopnje Strojništvo, Mehatronika in Gospodarsko inženirstvo, pre-nova pa je v velikih meri opravljena tudi na tretji oz. doktorski stopnjištudija. Ugotovimo lahko, da je bil predlog pospešitve prenove študijskihprogramov, podan v porocilu o kakovosti za študijsko leto 2004/2005, vveliki meri izpolnjen., tako da se v tem pogledu Fakulteta za strojništvopridružuje najuspešnejšim fakultetam Univerze v Mariboru.

V preteklem študijskem letu so bila na senatu Univerze v Mariborusprejeta Izostrena habilitacijska merila Fakultete za strojništvo, katerih bi-stvo je spodbujanje uciteljskega in raziskovalnega kadra fakultete k obja-vljanju znanstvenih del v najpomembnejših znanstvenih revijah (zgornjapolovica seznama jcr). Predlog, in nato sprejetje teh izostrenih meril, seje izkazal za dobro in daljnovidno potezo, saj je v istem letu tudi Agen-cija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije uvedla nov pravilnik okazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti, kjer so revije izzgornjih dveh cetrtin seznama jcr najvišje tockovane. S tem Fakulteta zastrojništvo že v osnovi zagotavlja dobre pogoje vsem svojim raziskovalcempri prijavah na razpise za projekte arrs, ter vecjo odmevnost znanstve-nega dela v mednarodni javnosti. V mesecu aprilu 2006 je bil izdelantudi akcijski nacrt in strategija za zagotavljanje kakovosti na fakulteti, vkateri so bili upoštevani predlogi iz porocila o kakovosti za študijsko leto2004/2005. Akcijski nacrt ima naslednje cilje:

• Nadaljevanje pospešenih dejavnosti na podrocju priprave novih štu-dijskih programov.

• Intenziviranje priprav na razpise 7. okvirnega programa eu, pri ce-mer spodbujamo prijavljanje interdisciplinarnih tem projektov, kjerbi sodelovalo vec inštitutov fs z zunanjimi partnerji, ter predlagamoustanovitev strateške skupine za spremljanje in prijavo na razpise 7.op, v kateri bodo predstavniki vseh inštitutov fs.

• Intenzivno delo na projekciji reševanja prostorska problematike, takov smislu zagotovitve primernih prostorov za izvedbo študijskega pro-cesa v pogojih bolonjskega (sprotnega) študija kot tudi zagotovitveprimernih prostorov za delo visokošolskih uciteljev (novi kabineti inlaboratoriji). Ponovno predlagamo razmislek o novi lokaciji Fakul-tete za strojništvo ter proucitev možnosti izrabe sredstev iz evropskihstrukturnih skladov.

• Izdelava strategije enakomerne obremenitve visokošolskih uciteljev

153

Univerza v Mariboru

in asistentov, predvsem v smislu prilagodljivega sistema, ki bo zago-tavljal enakomerno pedagoško obremenitev vseh visokošolskih uci-teljev in sodelavcev, obenem pa bo omogocil gladek prehod iz iz-vajanja trenutnih študijskih programov v izvajanje novih, bolonjskihštudijskih programov.

• Nadaljnje preverjanje uspešnosti in iskanja rešitev za izboljšanje štu-dijske uspešnosti študentov, med drugim uvedbe uvajalnega tedna zanovince študente, izvedbe ankete med mentorji profesorji in men-torji študenti o problemih mentorskega dela, proucitev prednosti inslabosti kurznega sistema študija do povecanja povezav s potencial-nimi delodajalci v obliki raziskovalnih nalog v podjetjih in iz tegasledecih diplomskih nalog.

• Nabava nove raziskovalne in pedagoške opreme, kjer izpostavljamoizdelavo strategije spodbujanja podjetij, da v okviru donacij ali iz-vedbe raziskovalnih in razvojnih projektov prispevajo sredstva za na-kup raziskovalne in pedagoške opreme.

154

Univerza vMariboru

Fakulteta zavarnostne vede

V skladu z navodili komisije za ocenjevanje kakovosti Univerze v Mari-boru in ob upoštevanju Meril za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanjekakovosti (Uradni list Republike Slovenije, št. 124/2004) ter pravilnika zasamoevalvacijo je Fakulteta za varnostne vede pripravila letno porocilo osamoevalvaciji oziroma skrbi za kakovost. Porocilo so sestavili predstavnikivodstva fakultete, predstavnik študentov in predsednik fakultetne komisijeza kakovost. Porocilo zajema podrocja, ki jih omenjajo merila in pravilnikin se nanaša na študijsko leto 2005/2006. Porocilo je bilo obravnavano insprejeto na seji senata fakultete dne 27. 11. 2006.

Izvedli smo anketiranje študentov zimskega semestra in posebej še le-tnega, za katerega pa še nimamo rezultatov oziroma sumarnih ocen. Pravzato so primerjave z rezultati ankete v prejšnjem letu dvomljive in imajozgolj orientacijsko vrednost. Ob tem kaže upoštevati še dejstvo, da je bilav študijskem letu 2004/2005 izvedena obsežnejša anketa z vecjim števi-lom vprašanj, zato je letošnji separat tega porocila krajši kot v preteklihletih. Anketirali smo redne in izredne študente visokošolskega in univer-zitetnega programa Varstvoslovje na fvv spomladi 2006 (podatki za pri-merjavo: september in oktober 2005). Ocena je podana za prvo polletještudijskega leta 2005/2006 ter prikazana primerjava z ocenami celotnegaštudijskega leta 2004/2005. Podatki so bili za prvo polletje študijskegaleta 2005/2006 obdelani v rc Univerze v Mariboru, podatki za celotnoštudijsko leto 2004/2005 pa na fvv. Podatki se zaradi razlicne obdelavein vprašalnikov primerjajo zgolj v skupni povprecni oceni posameznegaletnika.

Povprecne ocene tretjih letnikov visokošolskega programa se ne raz-likujejo (4,02), za druge letnike pa je ocena rahlo nižja (3,53, leto prej3,73). Primerjava povprecnih ocen za univerzitetni program je pokazala

155

Univerza v Mariboru

podobne rezultate. Tudi tu je ocena v prvem letniku nekoliko nižja (3,59)kot leto prej (4,05). Razloge bomo poskušali ugotoviti, ko bomo do-dali ocene letnega semestra. Primerjali smo lahko zgolj skupne povprecneocene po posameznih letnikih, saj so bila v zadnjem anketiranju (pomlad2006) vprašalniki prilagojeni skupnemu vprašalniku umi mb. Sestavljeniso bili iz 7 glavnih vprašanj in 2 podvprašanj. Prejšnje anketiranje, ki jebilo izvedeno v jeseni 2005 je bilo sestavljeno iz 10 glavnih vprašanj.

Prav tako ne moremo prikazati skupnih povprecnih ocen za 1. letnikvs programa za študijsko leto 2005/2006, saj sta bila kljub vecjemu številuvpisanih na posamezno vprašanje zbrana do najvec 2 odgovora. Prav takoni prikazanih odgovorov za 2. in 4. letnik uni programa za študijsko leto2004/2005, saj se v tistem študijskem letu zaradi novega programa tehdveh letnikov še ni izvajalo. Opozoriti moramo, da je pri 4. letniku uni

za študijsko leto 2005/2006 bilo zbranih samo pet odgovorov, vendar smozaradi nizkega števila vpisanih v ta letnik to oceno kljub vsemu upoštevali.

Zakljucimo lahko, da imajo zaradi sprememb v zajemanju in analizira-nju podatkov rezultati študentskih anket le zelo omejeno vrednost. Takomed drugim ne moremo oceniti ali je prišlo do kakršnihkoli premikovpri variablah z najnižjimi vrednostmi (npr. pri spodbujanju h kriticnemumišljenju), na kar smo opozorili v porocilo za študijsko leto 2004/2005.Povprecne ocene so relativno visoke, zato tudi ne moremo pricakovati ševišjih ocen.

Fakultetna komisija za kakovost je v študijskem letu 2005/2006 po-zorno spremljala delo univerzitetne komisije za kakovost in si prizadevalaza uveljavljanje njenih priporocil na fvv. Predsednik komisije se je udele-žil vseh sestankov koku in porocal o njenih sklepih in predlogih na sejahsenata fakultete. Prav tako je aktivno sodeloval pri delu koku s predlogiin mnenji. Komisija se je razširila s predstavnikom nepedagoških delav-cev, medtem ko je predstavnik študentov postal namestnik predsednikakomisije. Pripravila in izvedla je študentsko anketo, porocala na sejah se-nata, razpravljala o problematiki zagotavljanja kakovosti na fakulteti terposkrbela za pripravo letnega porocila o kakovosti in izdelavo strategije zakakovost. Kljub temu pa komisija ni v celoti opravila svojih obveznosti,predvsem zaradi obilice pedagoških in drugih obveznosti njenih clanov.Težko je bilo namrec usklajevati roke za seje, prav tako pa tudi pripravljatiin uveljavljati druge predloge za izboljšanje kakovosti. Clani komisije somnenja, da so naloge tako obsežne in zahtevne, da jih je le težko izva-jati ob vseh ostalih obveznostih, zato bi zahtevale profesionalno delo. Otem smo opozorili tako na sejah koku kot tudi na sejah senata fakultete.

156

Fakulteta za varnostne vede

V prihodnjem letu pa bo komisija usmerila svoje napore v ucinkovitejšeuveljavljanje standardov kakovosti v pedagoškem delu, v spremljanje spre-jete strategije na podrocju kakovosti ter v preverjanje samoevalvacijskihkazalnikov.

157

Univerza vMariboru

Filozofskafakulteta

Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru (ff um) je bila kot nova clanicamariborske univerze ustanovljena dne 27. 9. 2006 v Mariboru, na Koroškicesti 160, Maribor. Priprave na njeno ustanovitev so trajale nekaj let. Štu-dijski programi, ki jih izvaja, so programi dosedanje Pedagoške fakultetev Mariboru, ki jih je izvajalo devet oddelkov, in sicer:

• oddelek za pedagogiko, psihologijo in didaktiko,

• oddelek za sociologijo,

• oddelek za filozofijo,

• oddelek za geografijo,

• oddelek za zgodovino,

• oddelek za slovanske jezike in književnost,

• oddelek za germanistiko ter

• oddelek za anglistiko in amerikanistiko.

V ustanavljanju sta še oddelek za prevodoslovje in oddelek za psiho-logijo. ff um je prijavila 14 programov po nacelih bolonjske deklaracije,ki so v postopku akreditacije pri Svetu Republike Slovenije za visokošolstvo.

ff um je nosilec pedagoških in nepedagoških študijskih programov terizvaja tudi 5 univerzitetnih študijskih programov, v sodelovanju s Fakul-teto za naravoslovje in matematiko ter s Teološko fakulteto Univerze vLjubljani, to so dvopredmetni pedagoški in nepedagoški študiji. Odgo-vorna bo za razvoj humanisticnih, družboslovnih in pedagoških študijevv Mariboru, Sloveniji in v Evropi in bo še naprej prenašala novo znanje vprakso ter razvijala izobraževanje za podrocja njenih sedanjih in bodocih

158

Filozofska fakulteta

oddelkov. Prenos novega znanja v prakso pa je pomemben pri bodocemrazvoju narodne in regionalne kulture in družbe.

Na ff um imamo veliko usposobljenih strokovnjakov, ki prihajajo zUniverze v Mariboru, drugih univerz v Sloveniji in iz tujine. Med njimiso tako slovenski kot tudi tuji znanstveniki.

Bodoci programi bodo prijavljeni najprej na prvi stopnji bolonjskihštudijev, v pripravi so tudi programi druge stopnje, ki bodo predani vpostopek akreditacije jeseni tega leta. Predviden je tudi doktorski študij.Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo bo predvidoma v septembru2007 potrdil 14 programov 1. stopnje. S študijem na ff um bodo študentiosvojili zahtevana znanja temeljnih predmetov iz podrocij oddelkov, karbodo potrebovali pri zaposlitvi v pedagoških in nepedagoških poklicih.

Nova fakulteta je tako šla že cez nekaj najpomembnejših faz, ki sopredstavljale pogoj za njeno ustanovitev in delovanje, ki uživa tudi velikopodporo družbenih skupnosti. V Sloveniji se na podrocju humanistike indružboslovja ter pedagogike, psihologije in didaktike ponuja velika pri-ložnost in izziv na lokalni, regionalni in širši mednarodni ravni. Jeseni2006 in v prvih mesecih leta 2007 je bila vzpostavljena organizacija ff

um, z naslednjimi organi: dekan; senat z delovnimi komisijami za študij-ske zadeve, znanstvenoraziskovalne dejavnosti, habilitacije in mednarodnosodelovanje ter za kakovost; študentski svet in poslovodni odbor. Komisijaza ocenjevanje kakovosti je bila ustanovljena v sestavi:

• prof. dr. Silvija Borovnik, predsednica,

• prof. dr. Dunja Jutronic, clanica,

• izr. prof. dr. Karin Bakracevic Vukman, clanica,

• doc. dr. Marina Tavcar Krajnc, clanica, in

• Sabina Bunšek, predstavnica študentov.

Tako je omogoceno kakovostno delo in izvrševanje nalog fakultete. Napodrocju kakovosti je ff um do zdaj izvedla študentsko anketo, sestavilain sprejela strategijo kakovosti in zase prevzela univerzitetni program delaza zagotavljanje kakovosti.

ff um nacrtuje, da bo skozi proces obnavljanja strokovnih služb, tj.sodelavke referata za študijske zadeve so se usposabljale za vodenje uprav-nih postopkov in so opravile izpit iz tega podrocja, izboljšala ucinkovitoststrokovnih kadrov ter tako posledicno kakovost dela na podrocju admini-stracije, prav tako pa skozi razvoj akademskega kadra zagotovila cloveškevire za kakovostno izobraževanje bodocih vodilnih kadrov v Mariboru,Sloveniji in v mednarodnem prostoru.

159

Univerza vMariboru

Medicinskafakulteta

dejavnosti

V šolskem letu 2005/2006 je bila sestava komisije za ocenjevanje kakovo-sti na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru nespremenjena, v njej sobili tudi imenovani predstavniki študentov. Sklicane so bile tri seje in izde-lana porocila, sklepi so bili posredovani dekanu in senatu fakultete. Temeljdela in ocenjevanja so bila priporocila za institucionalno in programskosamoevalvacijo v visokem šolstvu in merila za spremljanje, ugotavljanjein zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov in študijskih pogramov.V okviru univerzitetne komisije za spremljanje kakovosti je bil oblikovanpredlog za spremljanje kazalnikov kakovosti na Univerzi v mb, ki je bilposredovan vsem clanicam in na aips (Univerze v Mariboru). Predlog jebil obravnavan tudi na senatu fakultete in posredovan vsem nosilcem delana mf. Izdelan je bil predlog strategije zagotavljanja kakovosti na mf, kije bil posredovan dekanu in senatu fakultete za nadaljnjo obravnavo inposredovanje univerzitetni komisiji za ocenjevanje kakovosti.

ocena stanja

Študenti

V šolskem letu 2005/2006 se je prva generacija študentov vpisala v drugiletnik Medicinske fakultete (mf) Univerze v Mariboru, hkrati pa se jeprva generacija vpisala na podiplomski univerzitetni znanstveni programBiomedicina (doktorski študij) (v prvi oz. drugi letnik). Skupno številovpisanih v prvi letnik dodiplomskega študija je bilo višje kot v šolskemletu 2004/2005, višji je bil tudi odstotek sprejetih kandidatov. Prehodnostv drugi letnik dodiplomskega študija je bila podobna kot v predhodnemšolskem letu, v ostale letnike primerjava glede na prvi vpis ni mogoca.

160

Medicinska fakulteta

Povprecna ocena v prvem letniku ne odstopa pomembno od prejšnjegaleta. Število študentov, ki so se prepisali na druge fakultete, je ostaloenako.

Struktura študentov ostaja podobna – vec kot polovica študentov je izpodravske regije, sledijo študenti iz celjske regije. Najvec (skoraj polovica)jih živi pri starših, dve tretjini se jih na študij vozi. Število vpisanih tujihštudentov na Medicinsko fakulteto v Mariboru je nekoliko višje. V temšolskem letu je bil ustanovljen sklad dr. Janka Držecnika iz katerega staprejela štipendijo prva študenta Medicinske fakultete.

Prostori in oprema

Vecina pouka še vedno poteka v prostorih na Slomškovem trgu 15, kjerje tudi sedež Univerze in tajništvo Medicinske fakultete. Stanje se je pre-cej izboljšalo z izgradnjo Laboratorijskega centra Medicinske fakultete naMagdalenskem trgu, s cimer so se izboljšale tako prostorske možnosti kottudi oprema. Vseeno ostajajo potrebe po vec in vecjih prostorih ter boljšiopremljenosti, tako študijskih prostorov, predavalnic, knjižnice in labora-torijev kot tudi prostorov osebja. Tehnicna oprema, ki je bila vecinomazbrana z donacijami, je še vedno številcno skromna (racunalniki, mikro-skopi . . .). mf vzpostavlja lastno knjižnico, katere oprema, založenost inpogoji so še vedno prav tako dokaj skromni.

V šolskem letu 2005/2006 so se nadaljevale intenzivne dejavnosti zazgraditev nove medicinske fakultete, ki bi v povezavi z Bolnišnico Mari-bor tvorila novi Univerzitetni klinicni center Maribor. Še naprej se raz-vijajo povezave z Visoko zdravstveno šolo (bodoco fakulteto), ki naj bi sepridružila v novih prostorih. Projekte so podprle tudi ustrezne republiškeoziroma vladne institucije.

Študij in poucevanje

V skladu z nadaljevanjem pouka v višjih letnikih se povecuje število vi-sokošolskih uciteljev in sodelavcev ter ostalega osebja na mf um. Delo sozaceli tudi demonstratorji, zaželeno je še vecje število teh in asistentov pripouku. Skupine pri pouku so marsikje zelo velike, zato velja razmislitio možnostih povecanja števila skupin oziroma aktivnejši obliki pouka.Dostop do vecine obvestil in prijavljanje na izpite je bilo možno prek in-ternetne povezave. Še naprej se veliko pozornosti posveca novim oblikampouka, predvsem z uporabo elektronskih medijev. Tako so bile organizi-rane delavnice e-izobraževanja, potekajo priprave za elektronsko oblikoštudija. pbl (Problem Based Learning) ucenje je zelo dobro sprejeta oblika

161

Univerza v Mariboru

pouka. Izvedene so bile ankete študija in pedagoškega osebja s strani štu-dentov. Glede na težavnost obdelave in težave pri zagotavljanju objek-tivnosti in reprezentativnosti potekajo dejavnosti za spremenjeno obliko,vsebino in elektronsko izpolnjevanje anket. Prvi poskusi tovrstnega oce-njevanja bodo izvedeni v šolskem letu 2006/2007. Vsi nosilci pouka sotudi sami ocenili svoje delo in predlagali izboljšave. Ocene in podatki sobili posredovani dekanu in ustreznim službam – komisijam. Vecina gra-diva je dostopnega v elektronskih medijih (na internetu), kjer so še naprejso zelo obiskani študentski forumi (zlasti o seminarjih). Glede na velikozanimanje in usmeritve študija povsod po svetu v to smer, velja tem me-dijem posvetiti še vec pozornosti. Izvajajo se dejavnosti za izdajo lastneštudijske literature, tako so bila izdelana dolocena navodila za vaje, pri-pravljajo se tudi ucbeniki oziroma dopolnila. V povezavi s sbm izhajaMedicinski mesecnik (indeksirana revija), kjer se redno pojavlja tudi gra-divo za študente.

Mednarodna naravnanost

Univerzitetni študijski program Splošna medicina poteka v skladu zevropsko direktivo 93/16 eec iz leta 1993 – s temeljno zasnovo po-uka v obliki kreditnih tock –, kar omogoca mednarodno primerjavo inizmenjavo. Pouk zaenkrat poteka v slovenskem jeziku, so pa vpisani tudituji študenti. Prek izmenjevalnih programov (Socrates/Erasmus) so ževzpostavljene povezave s tujimi fakultetami in tako so že potekala gosto-vanja in predavanja tujih profesorjev (kemija, biofizika . . .) na mf um,pa tudi predavanja visokošolskih uciteljev mf um v tujini. mf še naprejsodeluje s številnimi tujimi fakultetami in univerzami, poimenski seznamse nahaja v referatu za študijske zadeve oziroma v tajništvu. mf v Ma-riboru se je vkljucila tudi v evropske projekte, predvsem na podrocjusodelovanja z drugimi srednjeevropskimi oziroma vzhodnimi univerzamiin fakultetami.

Raziskovalno, razvojno in drugo delo

Raziskovalno in razvojno delo je v veliki meri še vedno vezano na Bolni-šnico Maribor, kjer poteka vecina klinicnih projektov. V okviru predkli-nicnih inštitutov se že pojavljajo projekti in pridobivanje financnih sred-stev. Pri raziskovalnih projektih, clankih, publikacijah in ostalem objavlje-nem gradivu se še naprej pojavlja že veckrat sprožen problem citiranosti,zato bi veljalo razmisliti o uskladitvi nazivov ustanov in vkljucitvi mf um

na objavljena dela pedagoškega osebja. Podani so prvi predlogi doktor-

162

Medicinska fakulteta

skih del v okviru podiplomskega študija na mf um. Študenti oz. uciteljimf v študijskem letu 2004/2005 niso prejeli posebnih priznanj ali nagrad,ni bilo tudi izdelanih oz. dokoncanih študentskih raziskovalnih nalog.

Študenti so sicer zelo aktivni na nekaterih drugih podrocjih – takopri univerzitetnih organih, projektih, izmenjavi in v okviru prostocasnihdejavnosti, kjer so posamezne skupine postale že zelo prepoznavne inuspešne.

sklep

mf um se uspešno vkljucuje v delo in razvoj Univerze v Mariboru. Zrazvojem dejavnosti in gradnjo novih prostorov se vzpostavljajo vse boljšipogoji za nadaljnje delo in razvoj. Kljub temu so nujni še nadaljnji ukrepiin dejavnosti za izboljševanje materialnih in kadrovskih pogojev, tako zaosebje, kakor tudi za študente. V skladu s predlogom strategije zagotavlja-nja kakovosti je nujna natancnejša opredelitev in dolocitev procesov inpostopkov. S sodelovanjem z drugimi clanicami Univerze v Mariboru inskupnim zajemom podatkov o delu, bo omogoceno lažje in natancnejšespremljanje in nacrtovanje dejavnosti, hkrati pa tudi razvojnih usmeritevin s tem kakovosti.

163

Univerza vMariboru

Pedagoškafakulteta

postopki in merila

Na podlagi statuta Univerze v Mariboru je Pedagoška fakulteta Univerzev Mariboru izvedla samoevalvacijo in sicer organizacijsko in vsebinsko.Pri tem je upoštevala merila, ki jih predpisuje Zakon o visokem šolstvu.

Po dogovoru smo letos izvedli celovito samoevalvacijo. Bistvena no-vost letošnje samoevalvacije je predvsem ta, da smo v prvem koraku iz-vedli delne samoevalvacije oddelkov in na podlagi teh pripravili skupnosamoevalvacijsko porocilo.

Metodologijo in merila za izvajanje celotne in delnih samoevalvacij jepripravila na osnovi univerzitetnih meril komisija za zagotavljanje kako-vosti na pef. Po tako pripravljeni metodologiji so oddelki izvedli samo-stojne delne samoevalvacije:

• študijskega procesa,

• raziskovalne dejavnosti,

• pedagoškega in raziskovalnega osebja,

• prostorskih zmogljivosti in opreme ter

• organiziranosti delovanja (bolonjski procesi in reorganizacija fakul-tete).

Na osnovi teh podatkov je komisija ob sodelovanju strokovnih službpripravila osnutek samoevalvacijskega porocila za Pedagoško fakulteto vMariboru.

organi, ki so obravnavali porocilo

Obravnava samoevalvacijskega porocila se je izvajala po sistemu od spodajnavzgor. Tako so delna samoevalvacijska porocila obravnavali oddelki na

164

Pedagoška fakulteta

svojih sestankih. Celotno porocilo se je pripravilo, analiziralo in obravna-valo na:

• komisiji za zagotavljanje kakovosti na pef,

• kolegiju dekanov.

Problem potrjevanja samoevalvacije je nastal predvsem zaradi cepitvestare Pedagoške fakultete na tri nove fakultete, stari senat celotne fakultetev letu 2007, ko bi se moral potrditi elaborat ni vrec obstajal, novi pa nisoimeli pristojnost za to obravnavo.

kratka ocena stanja

Ugotovitve iz samoevalvacijskega porocila

Iz samoevalvacijskega porocila bi lahko na kratko povzeli najpomemb-nejše ugotovitve in izpostavili najbolj perece probleme:

• Sistemsko je treba urediti, organizirati in voditi vse procese reorga-nizacije, tako vsebinske (bolonjske) kot tudi organizacijske (reorga-nizacija fakultete) in pri tem upoštevati v prvem koraku možnosti inšele nato želje.

• Upoštevati priporocila, ki so nam jih dali zunanji evalvatorji.

• Zaradi slabega stanja objektov fakultete, ki ne le da je nefunkcio-nalna, kar se je še posebej pokazalo pri delitvi na nove fakultete,je treba nemudoma izvesti ustrezno sanacijo zgradbe in prostorovfakultete.

• Izpostavljene so bile potrebe izobraževanja pedagoških delavcev ssodobnimi pedagoško-andragoškimi vsebinami.

• Stanje na podrocju izobraževanja študentov je dobro, kažejo pa sepomanjkljivosti pri urejenosti prostorov, pri opremi, še predvsem priopremljenosti prostorov s sodobnimi av-pripomocki.

• Zaradi v zadnjih letih vedno vecjega števila študentov se pojavljajopotrebe po novih sistemizacijah in namestitvah predvsem pedagoškihsodelavcev.

Predvideni ukrepi

Za izboljšavo ter odpravo pomanjkljivosti organizacije visokošolskega zavoda.Pedagoška fakulteta mora v prihodnjem študijskem letu pospešiti pri-pravo novih študijskih programov, ki bodo ustrezali zahtevam bolonjskegaprocesa. Predlagamo, da pef aktivno sodeluje pri dolocitvi primerljivegamodela študijskih programov, ki bodo omogocali prehodnost študentov

165

Univerza v Mariboru

med pedagoškimi fakultetami v Sloveniji. Pri ustvarjanju novih študij-skih programov naj bodo glavno merilo kompetence in sposobnosti terznanstvene in strokovne reference bodocih izvajalcev programov. Pri temmoramo seveda zagotavljati tudi aktualnost programov na trgu dela, sajbo le tako mogoc uspešen razvoj novih študijskih programov. Glede nato, da se v prihodnjem letu iztece 6. okvirni program eu predlagamo, dafakulteta takoj zacne s pripravami projektov, ki bodo ustrezali merilom intematskim podrocjem, ki jih bo zajel 7. okvirni program.

Pri reševanju prostorske problematike je treba prouciti realne možnostiza širitev oziroma možnosti preselitve celotne ali dela fakultete na drugolokacijo, kar bi zagotavljalo nadaljnji prostorski razvoj fakultete kot celoteali njenih delov. Poleg tega pa je treba razmisliti tudi o smotrnejši izkori-šcenosti prostorov saj je od celotne površine le približno 45% namenjenopedagoškemu delu.

Za izboljšanje uspešnosti študija študentov, predvsem v kriticnem pre-hodu med prvim in drugim letnikom študija, mora fakulteta preveritiuspešnost mentorskega dela v prvem letniku, izboljšati mehanizme spro-tnega spremljanja dejavnosti študentov ter poskušati vpeljati nove meha-nizme za povecanje motiviranosti študentov prvega letnika.

Za izboljšavo ter odpravo pomanjkljivosti na podrocju izvajanja študijskih pro-gramov. V zacetnih mesecih študijskega procesa je treba izvesti analizo pri-pravljenosti študentov za študij na pef, saj analize navzocnosti študentovpri obveznih delih študijskega procesa kažejo, da del študentov izkoristivpis samo za pridobitev statusa študenta. Na osnovi rezultatov takšne ana-lize je smiselno koncentrirati vpeljane mehanizme za izboljšanje uspešno-sti študija predvsem na aktivne študente. Prav tako je smiselno razmislitio novih mehanizmih za povecanje motivacije absolventov za cimprejšnjedokoncanje študija.

Za izboljšavo ter odpravo pomanjkljivosti na podrocju znanstvenoraziskoval-nega dela. Kakovostno znanstvenoraziskovalno delo zahteva nenehno iz-boljševanje stanja raziskovalne opreme, zato morajo znanstveni inštitutter vodje raziskovalnih skupin izkoristiti vse mogoce vzvode za nabavo,predvsem kandidiranje na razpisih ministrstev, predvsem pa povecati sku-pno nabavo raziskovalne opreme s partnerji, kar bo dodatna spodbudaza tesnejše sodelovanje. Predlagamo tudi povecanje uporabe mehanizmovizmenjave raziskovalcev s tujino, predvsem v okviru programa Socrates indrugih dvostranskih in vecstranskih programov. Tako bosta mogoca hi-trejši in kakovostnejši prenos znanja iz tujine v naše raziskovalno skupnostter navezava tesnejših stikov s partnerji iz tujine.

166

Univerza vMariboru

Pravnafakulteta

opis dejavnosti

Komisija za ocenjevanje kakovosti na Pravni fakulteti Univerze v Mari-boru se je v študijskem letu 2005/2006 sestala dvakrat, druge dejavnostipa so bile opravljene korespondencno.

analiza prehodnosti

Pri proucitvi uspešnosti študija študentov na Pravni fakulteti Univerzev Mariboru je komisija ugotovila, da se uspešnost napredovanja v višjiletnik pri rednih študentih iz leta v leto zvišuje. To velja tako za redni kottudi izredni študij. Pri tem pa komisija ugotovila, da je prehodnost rednihštudentov povsem normalna, pri izrednih študentih pa navkljub napredkuše vedno prenizka. Zato je komisija organom fakultete predlagala sprejemustreznih ukrepov. Glede napredovanja v absolventski status je komisijaugotovila, da je prehodnost normalna.

priprava porocila

Komisija se je v zvezi s pripravo porocila o kakovosti sestala dvakrat.Osnutek porocila je na osnovi podatkov strokovnih služb izdelal pred-sednik komisije in ga poslal v obravnavo clanom. Na podlagi pripombclanov komisije je predsednik komisije dal predlog na glasovanje v ko-misiji za ocenjevanje kakovosti na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru.Komisija je porocilo o kakovosti sprejela soglasno. Sprejet je bil tudi sklep,da se vodstvu in organom fakultete predlaga sprejem ustreznih ukrepov zaizboljšanje kakovosti na podlagi zakljuckov porocila o kakovosti. Sprejetoporocilo sta obravnavala senat in akademski zbor fakultete. V zvezi s pre-hodnostjo je komisija obravnavala tudi povprecni cas študija do diplome.

167

Univerza v Mariboru

Pri tem je ugotovila, da se povprecna doba študija za redne študente vescas skrajšuje, obraten trend pa je bilo zaslediti pri izrednih študentih, ven-dar je v tem primeru ta trend tudi posledica študija prava kot nadaljevanjapredhodnega študija, skupaj z diferencialnim letnikom, kar vse vpliva nadolžino skupnega študija do diplome.

ocenjevanje kakovosti

Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru se izvajajo tri študentske ankete.Prva je skupna anketa Univerze v Mariboru, druga je anketa diplomantovPravne fakultete Univerze v Mariboru, ki jo izvaja fakulteta sama in tretjaje anketa študentov, ki jo izvaja Študentski svet Pravne fakultete Univerzev Mariboru. Z rezultati anket so seznanjeni ocenjeni posamezniki in vod-stvo fakultete. Študentska anketa, ki jo izvaja študentski svet fakultete paje javno objavljena.

zbiranje pobud

Komisija za ocenjevanje kakovosti je v študijskem letu 2005/2006 medštudenti izvedla tudi akcijo zbiranja študentskih predlogov, pobud in pri-pomb, ki lahko prispevajo k dvigu kakovosti na fakulteti. Odziv študentovje bil velik in komisija je o prispelih predlogih seznanila vodstvo fakultete.To je tudi sprejelo ukrepe za realizacijo najbolj utemeljenih predlogov inpobud.

kratka ocena stanja

Porocilo o kakovosti kaže na konstantno zviševanje prehodnosti študentovv vseh letnikih. Rezultati so spodbudni, vendar predvsem pri izrednemštudiju še vedno ne zadovoljivi. Zato bo treba v prihodnje dvigu pre-hodnosti študentov nameniti dodatno pozornost z uvajanjem aktivnejšihštudijskih oblik, ki bodo temeljile na sprotnem delu študentov in pro-blemsko usmerjenem izobraževanju. Skupni zakljucki komisije, senata inakademskega zbora so bili, da je treba v prihodnje posvetiti vecjo pozor-nost individualnem delu s študenti ter razviti nove oblike izobraževanja,ki bodo študentom omogocila lažji vpogled v prakso.

168

Univerza vMariboru

Visokazdravstvenašola

opis dejavnosti samoevalvacije

Senat Visoke zdravstvene šole Univerze v Mariboru (vzš um) je na 4.redni seji, dne 20. 2. 2004, sprejel sklep o imenovanju fakultetne komi-sije za ocenjevanje kakovosti ter na 13. redni seji imenoval novo clanicokomisije.

Fakultetno komisijo za ocenjevanje kakovosti sestavljajo:

• viš. pred. dr. Majda Pajnkihar, predsednica,

• viš. predav. mag. Bojana Filej, clanica,

• Tadej Kac, clan (predstavnik študentov),

• pred. Anton Koželj, clan,

• Janja Locan, clanica (predstavnica študentov),

• viš. predav. mag. Milica Lahe, clanica,

• pred. Barbara Peric, clanica,

• Simona Novak, clanica,

• pred. Dubravka Sancin, clanica.

Porocilo o spremljanju in zagotavljanju kakovosti visokošolski zavodovv študijskem letu 2005/2006 je obravnaval in sprejel senat fakultete na 22.redni seji, dne 4. 12. 2006. Uporabljeni so bili obstojeca metodologija inmerila za izvajanje samoevalvacije. Na osnovi dobljenih podatkov je biloizdelano porocilo Organizacija, izvedba in razvoj izobraževalne dejavno-sti: spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti za študijsko leto2005/2006. V pripravo porocila so bile vkljucene vse službe vzš um.

169

Univerza v Mariboru

Komisija za ocenjevanje kakovosti vzš um spremlja in opravlja oce-njevanje kakovosti in ucinkovitosti izobraževanja, znanstvenorazisko-valnega dela in celotne dejavnosti šole. V sklopu samoevalacije teore-ticnega in prakticnega izobraževanja so se izvedle samoevalvacije pre-davanj, seminarskih, laboratorijskih in klinicnih vaj. Izvajale so se in-terne kvantitativno-kvalitativne ankete po koncanem pedagoškem deluin kvantitativne ankete um, ki so se izvajale na vzš um januarja in maja.Ankete pri študentih so potekale na vzš um in v ucni bazi vzš um

Splošni bolnišnici Maribor.Clani komisije so analizirali kazalnike ucinkovitosti kakovosti in ure-

snicevanje predlogov za izboljšanje kakovosti. Za podrocje kakovosti jepomembno, da je bila šola vkljucena v pilotsko zunanjo evalvacijo viso-košolskega zavoda.

Povzetek ugotovitev samoevalvacijskega porocila za študijsko leto2005/2006 in predlogi za izboljšave

Dne 9. 6. 2006 je Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo na svoji12. redni seji podal pozitivno mnenje k preoblikovanju in preimenovanjuvzš um v Fakulteto za zdravstven vede Univerze v Mariboru. Osnovnoposlanstvo Fakultete za zdravstvene vede (v ustanavljanju) je izvajanje naj-kakovostnejših pedagoško-izobraževalnih in znanstvenoraziskovalnih pro-gramov s podrocja zdravstvene nege, fizioterapije in drugih zdravstvenihved, ki jih bo šola v prihodnje še razvijala. Nova fakulteta bo spodbujalarazvoj in uporabo znanja s podrocja zdravstvenih ved.

Glede na nove možnosti in potrebe družbe je vzš um v študijskem letu2005/2006 izvajala preoblikovani visokošolski strokovni študijski programin podiplomske specialisticne študijske programe na razlicnih podrocjihzdravstvene nege, usklajene z direktivami eu, in študij po merilih za pre-hode. Pri oblikovanju študijskih programov šola sledi potrebam zdravstve-nih institucij in družbe kot celote.

Izvajanje visokošolskega strokovnega študijskega programa in podi-plomskih specialisticnih študijskih programov temelji na vkljucevanjuznanja sodobne literature in rezultatov raziskovanja ter izkušenj. Številorednih in še posebej izrednih študentov se je na dodiplomskem študij-skem programu zmanjšalo zaradi obvladovanja prakticnega in teoreticnegaizobraževanja ter zagotavljanja visoke kakovosti. V študijske programe seuvajajo nove metode izobraževanja (simulacije, virtualna resnicnost, uce-nje na daljavo, na dokazih temeljece zdravstvene vede (ebn in ebm), naproblemih temeljece ucenje (pbl).

Razvoj pedagoškega in nepedagoškega kadra je skladen glede na rast inrazvoj šole. Sodelovanje pedagoškega in nepedagoškega kadra omogoca

170

Visoka zdravstvena šola

razvijanje znanja zdravstvene nege na osnovi znanstveno–raziskovalnegadela, potrebnega za poucevanje študentov in za podporo praksi. Z razvo-jem znanja in izkušenj se povecuje tudi povezanost izobraževanja, praksein raziskovanja ter nadaljuje kontinuirano izobraževanje mentorjev v uc-nih bazah.

Prostori so sodobno opremljeni z avdio-vizualno in drugo najsodob-nejšo opremo. Študenti in ucitelji imajo dostop do interneta, da lahkosistematicno išcejo najnovejšo literaturo za študijski proces in raziskovalnodelo.

Šola je v zadnjem letu nadaljevala s sistematicno strategijo izvajanjaznanstvenoraziskovalnega dela in mednarodnega uveljavljanja. Skrbi zaredno in sistematicno pridobivanje oziroma habilitacijo raziskovalcev spodrocja zdravstvene nege in podrocij, s katerimi je zdravstvena nega in-terdisciplinarno povezana. Ucitelji vzš um izvajajo podiplomske študijedoma in v tujini. Šola spodbuja raziskovalno delo vseh uciteljev.

Šola se povezuje z izobraževalnimi, zdravstvenimi in drugimi institu-cijami doma in z uglednimi tujimi izobraževalnimi in raziskovalnimi in-stitucijami. Mednarodno sodelovanje z uglednimi institucijami rezultirav izvajanju podiplomskih študijev in pomembnega znanstvenoraziskoval-nega dela, v organiziranju mednarodnih znanstvenih simpozijev in pole-tnih šol s podrocja zdravstvenih ved, s poudarkom na multisektorskemupovezovanju in sodelovanju.

Povecuje se število rednih in izrednih študentov, ki pripravljajo diplom-ska dela z raziskovalno osnovo. Intenzivno raziskovalno delo se kaže tudiv povecanem številu objav in v sodelovanju na domacih in tujih konfe-rencah.

Šola intenzivno spodbuja izmenjavo študentov in visokošolskih uci-teljev s tujimi univerzami. Ob tem se zaznava, da se študenti premaloodlocajo za prakticno in teoreticno izobraževanje na tujih univerzah, kjerjim šola omogoca izmenjavo prek programov Socrates/Erasmus. V pri-hodnje je treba povecati mednarodno izmenjavo visokošolskih uciteljevzdravstvene nege in študentov.

Rezultati izvedenih anket in odzivnost študentov so bili zelo dobri.Študenti so motivirani za sodelovanje pri spremljanju zagotavljanja ka-kovosti izvajanja pedagoškega procesa. Uspešnost izvajanja pedagoškegaprocesa so študenti v preteklem letu ocenili za zelo kakovostno. Izvaja-nje kvantitativno-kvalitativnih anket in klasicna racunalniška analiza pazahtevata veliko casa, zato je treba razmisliti o standardnih anketah indrugacnem nacinu analize.

V prihodnje bo vec pozornosti namenjene skladnemu izvajanju kvanti-

171

Univerza v Mariboru

tativno-kvalitativnih anket, vkljucevanju visokošolskih uciteljev v ucnedelavnice iz visokošolske didaktike, uvajanju tutorjev in testiranju ter iz-vajanju vprašalnikov za merjenje zadovoljstva zaposlenih.

172