Univerza v MariboruPravna fakulteta

Magistrska nalogaDavčni vidiki prenosa premoženja v primeru smrti v Sloveniji

in Veliki Britaniji

Junij, 2011 Primož Kramer

2

POVZETEK

Magistrska naloga celovito analizira davčne vidike prenosa premoženja v primeru

smrti v Sloveniji in Veliki Britaniji. Gre predvsem za primerjavo dveh pravnih

sistemov v segmentu obdavčitve premoženja, ki se prenaša kot posledica smrti.

Pri zakonitem in oporočnem dedovanju v primerjavi s prenosom premoženja na

podlagi obligacijskih pogodb z dednopravnimi elementi, v določenih primerih, v

različnih časovnih obdobjih prihaja do prenosa posesti in s tem tudi lastninske

pravice ter ostalih pravic na premoženju. V magistrski nalogi je kandidat

analiziral davčne učinke z vidika teh različnih časovnih trenutkov in poskušal

potrditi oziroma ovreči hipotezo, da je mogoče z izbiro načina prenosa

premoženja umrle osebe na drugo osebo doseči različne (ugodnejše in težje)

davčne obremenitve.

Zakon o davku na dediščine in darila kot davčnega zavezanca navaja fizično

osebo, ki podeduje premoženje oziroma prejme premoženje na podlagi pogodbe

o dosmrtnem preživljanju. Prav tako je po omenjenem zakonu davčni zavezanec

tudi fizična oseba, ki prejme premoženje na podlagi darilne pogodbe za primer

smrti. Medtem pa navedeni zakon ne omenja drugih dveh obligacijskih pogodb

z dednopravnimi elementi (pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja in

pogodbe o preužitku). V magistrski nalogi je podan odgovor na vprašanje ali ti

dve obliki pogodb, in prenos premoženja na njuni podlagi, nista predmet

obdavčitve oziroma, ali sta obdavčeni z drugimi vrstami davkov in v primeru, da

to drži, kakšna je ta davčna obremenitev v primerjavi z obdavčitvijo na podlagi

zakona o davku na dediščine in darila.

3

ABSTRACT

Tax Aspects of a Property Transfer in Case of Death inSlovenia and Great Britain

This Master's thesis holistically analyzes tax aspects of a property transfer incase of death in Slovenia and Great Britain. It is about the comparison of twolegal systems in the segment of property taxation which is transferred because ofdeath.

In comparison with the transfer of assets on the basis of the contracts of

obligation with succession elements, a transfer of ownership and thus a property

right is sometimes made in different periods on the grounds of an intestate and a

testamentary succession.

The inheritance and gift tax act stipulates that a taxable person is a natural

person who inherits or receives assets on the basis of a life care contract. The

same act also stipulates that a taxable person is also a natural person who

receives assets on the basis of a gift contract in the case of death. The

inheritance and gift tax act does not regulate other two contracts of obligation

with succession elements (a contract of care and maintenance and a contract of

extradition and distribution). The master's thesis gives an answer whether the

transfer of assets on the basis of those two (not regulated) contracts is also

taxable or not. If yes, then what the taxable base in comparison to the taxable

base stipulated in the inheritance and gift tax act is.

1 UVOD IN PREDSTAVITEV TEME ......................................................................................... 8

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA.................................................................................................. 8

1.2 CILJI MAGISTRSKE NALOGE................................................................................................ 9

2 PODLAGE ZA PRENOS PREMOŽENJA............................................................................ 15

2.1 DEDOVANJE ................................................................................................................... 15

2.1.1 Zgodovinski razvoj ................................................................................................... 152.1.1.1 Bližnja preteklost in sedanjost ......................................................................................15

2.1.2 Predmet dedovanja.................................................................................................. 17

2.1.2.1 Dedovanje lastninske pravice .......................................................................................17

2.1.2.2 Dedovanje drugih pravic ...............................................................................................19

2.1.2.3 Zmanjšanje zapuščine zaradi izločitve..........................................................................19

2.1.2.4 Dedovanje podjetniškega premoženja..........................................................................21

2.1.2.5 Splošno o dedovanju udeležbe v gospodarskih družbah..............................................22

2.1.2.6 Dedovanje podjetja samostojnega podjetnika posameznika ........................................24

2.1.2.7 Dedovanje udeležbe v osebnih gospodarskih družbah ................................................27

2.1.2.7.1 Dedovanje udeležbe v kapitalskih družbah..............................................................33

2.1.3 Druge značilnosti pravne ureditve dedovanja.......................................................... 36

2.1.4 Dedovanje na podlagi zakona (zakonito dedovanje)............................................... 37

2.1.4.1 Red dedovanja, krog zapustnikovih dedičev.................................................................37

2.1.4.2 Nujni dediči ...................................................................................................................42

2.1.4.3 Vračunanje daril in volil v dedni delež...........................................................................47

2.1.5 Oporočno dedovanje................................................................................................ 50

2.1.5.1 Pogoji za veljavnost oporoke ........................................................................................52

2.1.5.2 Oblike oporoke .............................................................................................................53

2.1.5.3 Vsebina oporoke...........................................................................................................57

2.1.6 Dedovanje denacionaliziranega premoženja........................................................... 60

2.1.7 Dedovanje kmetijskih gospodarstev ........................................................................ 622.1.7.1 Dedovanje na podlagi zakona ......................................................................................64

2.1.7.2 Dedovanje na podlagi oporoke .....................................................................................65

2.1.8 Kolizijske norme s področja dednega prava ............................................................ 66

2.1.8.1 Viri ................................................................................................................................66

2.1.8.2 Materialnopravna ureditev ............................................................................................67

2.1.8.3 Dedovanje na podlagi zakona ......................................................................................67

2.1.8.4 Oporočno dedovanje ....................................................................................................69

2.1.8.5 Kolizijske norme s področja stvarnega prava ...............................................................69

2.1.8.6 Kolizijske norme pogodbenega prava...........................................................................71

2.1.8.7 Procesnopravna ureditev za nepremičnine...................................................................72

2.1.8.7.1 Pristojnost sodišč .....................................................................................................72

2.1.8.7.2 Priznanje in izvršitev tujih sodnih in arbitražnih odločb ............................................73

5

2.1.9 Dednopravne pogodbe ............................................................................................ 75

2.1.9.1 Obligacijske pogodbe z dednopravnimi elementi..........................................................75

2.1.9.1.1 Pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja (izročilna pogodba).............................75

2.1.9.1.2 Pogodba o dosmrtnem preživljanju..........................................................................78

2.1.9.1.3 Pogodba o preužitku ................................................................................................81

2.1.9.1.4 Pogodba o darilu za primer smrti .............................................................................83

3 DAVČNI VIDIK...................................................................................................................... 85

3.1 DAVČNI ZAVEZANEC ....................................................................................................... 85

3.2 PREDMET OBDAVČITVE ................................................................................................... 90

3.2.1 Nepremičnine........................................................................................................... 91

3.2.1.1 Splošno o stvarnih pravicah..........................................................................................91

3.2.1.1.1 Lastninska pravica ...................................................................................................92

3.2.1.1.3 Zemljiški dolg ...........................................................................................................95

3.2.1.1.4 Služnosti ..................................................................................................................97

3.2.1.1.5 Stvarno breme .........................................................................................................99

3.2.1.1.6 Stavbna pravica .....................................................................................................100

3.2.1.2 Premičnine..................................................................................................................101

3.2.1.3 Oprostitve ...................................................................................................................103

3.3 DAVČNA OSNOVA.......................................................................................................... 104

3.3.1 Ugotavljanje davčne osnove.................................................................................. 105

3.3.1.1 Navajanje vrednosti premoženja v sklepu o dedovanju ..............................................105

3.3.1.2 Cenitev in davčni postopek.........................................................................................110

3.3.1.3 Evidence premoženja v republiki Sloveniji ..................................................................112

3.3.1.4 Institucionalna ureditev cenilcev vrednosti..................................................................112

3.3.1.4.1 Ravni standardov ocenjevanja vrednosti ...............................................................113

3.3.1.5 Slovenski poslovno-finančni standardi........................................................................114

3.3.1.6 Metode ocenjevanja vrednosti ....................................................................................115

3.3.1.7 Množično vrednotenje nepremičnin ............................................................................119

3.3.1.8 Določanje vrednosti bremen .......................................................................................120

3.4 DAVČNE STOPNJE......................................................................................................... 121

3.5 POSTOPEK OBDAVČITVE................................................................................................ 122

3.5.1 Skupna lastnina/solastnina .................................................................................... 123

4 PRIKAZ UREDITVE DEDOVANJA V VELIKI BRITANIJI................................................. 127

4.1 ZGODOVINSKI RAZVOJ................................................................................................... 127

4.2 DOLOČBE O DRUŽINI ..................................................................................................... 128

4.3 OPOROKA .................................................................................................................... 129

4.3.1 Značilnosti oporoke................................................................................................ 129

4.3.2 Oporočna sposobnost............................................................................................ 129

6

4.3.3 Obličnost oporoke .................................................................................................. 130

4.3.4 Posebne oblike oporok .......................................................................................... 131

4.3.5 Preklic oporoke ...................................................................................................... 132

4.4 INSTITUTI KI NADOMEŠČAJO OPOROKO ........................................................................... 132

4.5 ZAKONITO DEDOVANJE.................................................................................................. 133

4.6 OSEBNI PREDSTAVNIK................................................................................................... 134

4.7 UPRAVLJANJE ZAPUŠČINE ............................................................................................. 135

5 PRIKAZ UREDITVE OBDAVČITVE DEDIŠČIN V VELIKI BRITANIJI ............................. 136

5.1 SPLOŠNO ..................................................................................................................... 136

5.2 DAVČNI ZAVEZANEC ...................................................................................................... 137

5.2.1 Domicil ................................................................................................................... 137

5.2.2 Zavezanec za plačilo davka v primeru smrti .......................................................... 138

5.2.3 Prenosi premoženja za časa življenja.................................................................... 139

5.3 DAVČNA OSNOVA IN PREDMET OBDAVČITVE.................................................................... 139

5.3.1 Splošno .................................................................................................................. 139

5.3.1.1 Volila...........................................................................................................................141

5.3.1.1.1 Davek na volila z udeležbo posesti ........................................................................142

5.3.1.1.1.1 Davek na volila brez udeležbe v posesti ..........................................................142

5.3.1.1.1.2 Akumulacijski in vzdrževalni skladi...................................................................143

5.3.1.1.1.3 Skladi za zaposlene .........................................................................................145

5.3.1.1.1.4 Dobrodelne ustanove .......................................................................................147

5.3.2 Izključeno premoženje ........................................................................................... 147

5.3.3 Splošna olajšava.................................................................................................... 148

5.4 DRUGE OPROSTITVE OBVEZNOSTI PLAČILA DAVKA NA DEDIŠČINE..................................... 150

5.4.1 Izvzeti upravičenci in obdarovanci. ........................................................................ 150

5.4.2 Letna oprostitev ..................................................................................................... 150

5.4.3 Izvzeta darila.......................................................................................................... 151

5.4.3.1 Darila prenesena v sklade ..........................................................................................152

5.4.4 Skladi in pravica do udeležbe ................................................................................ 152

5.4.4.1 Običajni skladi ............................................................................................................152

5.4.4.2 Skladi s pravico do udeležbe .....................................................................................153

5.4.4.2.1 Davek na dediščine pri prenosu sredstev v sklad ..................................................154

5.4.4.2.2 Smrt v obdobju 7 let po prenosu sredstev v sklad .................................................155

5.4.4.3 Skladi pri katerih je potrebno plačati davek in skladi pri katerih to ni potrebno ...........156

5.4.4.4 Obveznost plačila davka ob deseti obletnici (in večkratniku) nastanka sklada ...........157

5.4.4.5 Davek na dediščine na premoženje, ki zapušča sklad................................................158

5.4.5 Specifična pravila za določene predmete obdavčitve............................................ 159

5.4.5.1 Nacionalna dediščina..................................................................................................159

7

5.4.5.2 Kmetijsko premoženje ................................................................................................160

5.4.5.3 Poslovno/podjetniško premoženje ..............................................................................161

5.5 ADMINISTRACIJA IN POBIRANJE DAVKOV ......................................................................... 162

5.5.1 Ocenitev vrednosti premoženja ............................................................................. 163

5.5.2 Zapuščinski postopek ............................................................................................ 163

6 UGOTOVITVE .................................................................................................................... 165

6.1 ZAKONITO IN OPOROČNO DEDOVANJE ............................................................................ 165

6.2 OBLIGACIJSKE POGODBE Z DEDNOPRAVNIMI ELEMENTI ................................................... 168

6.3 DEDOVANJE (ZAKONITO IN OPOROČNO) VS. OBLIGACIJSKE POGODBE Z DEDNO PRAVNIMI

ELEMENTI Z VIDIKA DAVČNIH BREMEN .......................................................................................... 169

7 ZANIMIVI PRIMERI INSTITUCIONALNIH PRAVNIH REŠITEV V VELIKI BRITANIJI INNJIHOVA PRIMERJAVA Z DOMAČO ZAKONODAJO............................................................. 171

7.1 SPLOŠNO ..................................................................................................................... 171

7.2 DOMICIL ....................................................................................................................... 171

7.3 IZRAČUNAVANJE DAVKA IN DAVČNE STOPNJE.................................................................. 171

7.4 DEDOVANJE IN DOHODEK IZ KAPITALA TER VPLIV DAVČNE OSNOVE.................................. 172

8 VIRI IN LITERATURA ........................................................................................................ 175

8.1 LITERATURA ................................................................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED.

8.2 VIRI ............................................................................................................................. 178

1 UVOD IN PREDSTAVITEV TEME

1.1 Opredelitev problema

Tema magistrske naloge »Davčni vidiki prenosa premoženja v primeru smrti vSloveniji in Veliki Britaniji« je kompleksna, hkrati pa tudi aktualna (v smisluvsakdanje razširjenosti), saj se precej ljudi posledično ob smrti določenih osebsrečuje z posameznimi dajatvami ob prenosu premoženja.

V Republiki Sloveniji je pravica do dedovanja zagotovljena z ustavo (33. člen).Dedno pravo zajema tista razmerja iz sklopa zasebno-lastninske pravne sfere, kise tičejo prehoda premoženja umrle osebe na drugo osebo1. Država pa jenavezala na prehod premoženja določene dajatve, s katerimi se zagotavljajojavno-finančni prihodki. Ta navezava je znana že iz preteklosti, vendar vsocialistični ureditvi ni bila pretirano poudarjena. Ureditev dedovanja je bilaurejena in normirana že v prejšnji državi, medtem ko se je davčni sistem vRepubliki Sloveniji začel intenzivno izgrajevati od leta 1990 dalje. V tem obdobjuso bile sprejete nove ureditve na področju obdavčitev fizičnih in pravnih oseb.Del zakonodaje, ki ureja obdavčitev drugih transakcij, pa je ostal nespremenjeniz prejšnjega obdobja oziroma je bil na novo urejen pred kratkim. Tako sodediščine obdavčene z Zakonom o davkih občanov (ZDO), ki je nastal že v letu1988, še v času družbene lastnine, in je bil nazadnje spremenjen pred trinajstimileti, tako da po svoji vsebini ni več ustrezal spremenjenim tržno-ekonomskimrazmeram, ki se med drugim odražajo tudi v različni ekonomski moči in davčnisposobnosti posameznih slojev prebivalstva. Zato je z začetkom leta 2007zakonodajalec tudi prenovil v določenem delu obdavčitev dediščin s sprejemomnovega Zakona o davku na dediščine in darila (ZDDD), ki to področje vposamičnih elementih malce drugače ureja, glede na stari Zakon o davkihobčanov. Uvedel pa je tudi nekaj novosti, ki jih stari zakon ni poznal, ter malo boljpodrobneje opredelil nekatere pravne institute poznane že od prej. Vnadaljevanju bom z namenom, čim bolj nazorno prikazati razvoj sistemaobdavčitve dediščin, pri posameznih institutih predstavil ureditev obdavčitve poprej veljavnem Zakonu o davkih občanov (ZDO) in po sedaj veljavnem Zakonu odavku na dediščine in darila (ZDDD). Sistem obdavčenja dediščin v RepublikiSloveniji po Zakonu o davkih občanov je povzročal kar nekaj težav pri obdavčitvi,ki jih je zakonodajalec z sprejetjem Zakona o davku na dediščine in darila želelodpraviti.

V praksi se pojavljajo težave pri ugotavljanju:

1 Zupančič K., Dedno pravo, 2.izd., 1991;

9

davčne osnove (težko je ovrednotiti bremena, ki zmanjšujejo vrednostpodedovanega premoženja in določitev prometne vrednosti nepremičnin),

davčnega zavezanca (vprašanje obdavčenja naših državljanov –rezidentov, ki podedujejo premoženje v tujini);

nejasno oziroma nedorečeno je vprašanje obdavčitve premičnegapremoženja, ki so ga fizičnim osebam v Republiki Sloveniji zapustileosebe, ki so živele v tujini;

različno je obravnavanje posameznih vrst obligacijskih pogodb zdednopravnimi elementi z vidika nastanka davčne obveznosti.

Problemi pri pobiranju dajatev, povezanih z prehodom premoženja, se pojavljajopredvsem zaradi medsebojne neusklajenosti pravnih virov in pomanjkljivegadefiniranja posameznih davčnih institutov, kar lahko pripišemo pomanjkanjupravne tradicije na tem področju.

1.2 Cilji magistrske naloge

V Republiki Sloveniji je mogoče dedovati na podlagi zakona in na podlagioporoke2. To sta dva pravna naslova, na podlagi katerih lahko določena osebadeduje. Imamo torej zakonito in oporočno dedovanje. Dedna pogodba po našempravu ni dedni naslov, saj pogodbenega dedovanja pri nas ne poznamo3. Vendarpa Obligacijski zakonik ureja štiri tipe obligacijskih pogodb4, ki pa vsebujejodoločene dednopravne elemente. Za te pogodbe je značilno, da stranka nerazpolaga s premoženjem, ki ga bo imela ob smrti (kar ni dovoljeno), temveč spremoženjem, ki ga ima ob sklenitvi pogodbe.

Oporočno razpolaganje pa ni neomejeno5. Oporočitelj lahko z oporoko razpolagas svojim premoženjem na način in v mejah, kot to določa Zakon o dedovanju

2 Zakon o dedovanju- 7.člen (ZD), Uradni list SRS, številka 15/76, 23/78, Uradni list RS 17/91,

13/94, 40/94, 117/00- odločbe US, 67/01, 83/01, 73/04).3 Zakon o dedovanju- 103.člen:«Neveljavna je pogodba, s katero kdo zapušča svojo zapuščino

ali njen del svojemu sopogodbeniku ali komu drugemu«.4 Te štiri pogodbe so: Pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja (izročilna pogodba), pogodba o

preužitku, pogodba o darilu za primer smrti in pogodba o dosmrtnem preživljanju.5 Meje razpolaganja z oporoko-svobode testiranja- so po zakonu postavljene z ustanovo nujnega

deleža. Oporočitelj ne more razpolagati z delom svojega premoženja, če obstajajo določene

osebe iz kroga zakonitih dedičev, ki jim gre po pravu ta del zapustnikovega premoženja. Del

zapustnikovega premoženja, ki ga morajo dobiti te osebe, je nujni delež.

10

(ZD)6. Poleg omenjenega zakona pa urejajo dedovanje tudi Zakon o dedovanjukmetijskih gospodarstev (ZDKG) in Zakon o denacionalizaciji (ZDen)7. Zareševanje dednopravnih kolizij, pa se uporablja Zakon o mednarodnemzasebnem pravu in postopku (ZMZP)8.Glede na to, da pri zakonitem inoporočnem dedovanju v primerjavi s prenosom premoženja na podlagiobligacijskih pogodb z dednopravnimi elementi, v določenih primerih, v različnihčasovnih obdobjih, prihaja do prenosa posesti in s tem tudi lastninske pravice terostalih pravic na premoženju, je cilj magistrske naloge analizirati davčne učinkez vidika teh različnih časovnih trenutkov in potrditi oziroma ovreči hipotezo, da jemogoče z izbiro načina prenosa premoženja umrle osebe na drugo osebo dosečirazlične (ugodnejše in težje) davčne obremenitve. Zakon o davku občanov, pravtako pa tudi Zakon o davku na dediščine in darila, kot davčnega zavezancanavajata fizično osebo, ki podeduje premoženje oziroma prejme premoženje napodlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Zakon o davku na dediščine in darilamalo razširja definicijo davčnega zavezanca tako, da je zavezanec prav tako tudifizična oseba, ki prejme premoženje na podlagi darilne pogodbe za primer smrti.Medtem, ko pa stari in veljavni zakon ne omenjata drugih dveh obligacijskihpogodb z dednopravnimi elementi (pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja inpogodbe o preužitku). Tukaj se pojavlja vprašanje, na katerega bom prav takoposkušal odgovoriti s to nalogo, ali ti dve obliki pogodb, in prenos premoženja nanjuni podlagi, nista predmet obdavčitve oziroma ali sta obdavčeni z drugimivrstami davkov in v primeru, da to drži, analizirati kakšna je ta davčnaobremenitev v primerjavi z obdavčitvijo na podlagi zakona o davku na dediščinein darila.

Za celovito analizo zastavljenega cilja, pa je potrebno veliko pozornosti namenititudi ostalim elementom, ki vplivajo na višino obdavčitve in posredno na obsegjavno-finančnih prihodkov države. Zelo pozorno je potrebno razčleniti naslednjeelemente in pri tem zasledovati naslednje podcilje:

določitev dediča (določitev reda dedovanja - prvi, drugi, tretji; položajizvenzakonskega partnerja in istospolnega partnerja, nujne dediče,odpoved dediščini, razdedinjenje)

določitev davčnega zavezanca (fizična ali pravna oseba, vplivdržavljanstva in rezidenstva na obdavčitev)

6 Zakon o dedovanju- 8.člen (ZD), Uradni list SRS, številka 15/76, 23/78, Uradni list RS 17/91,

13/94, 40/94, 117/00- odločbe US, 67/01, 83/01, 73/04).7 Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev, ki ureja za tako imenovane zaščitene kmetije

posebno ureditev dedovanja. Zakon o denacionalizaciji pa vsebuje posebne določbe o

dedovanju denacionaliziranega premoženja, ki je bilo prej podržavljeno s predpisi o agrarni

reformi, nacionalizaciji in o zaplembah ter z drugimi predpisi in načini, ki so našteti v zakonu. Gre

tako za materialne kot procesualne dednopravne določbe.8 Uradni list RS, številka 56/99

11

določanje predmeta dedovanja (posebna pozornost bo namenjenapoleg nepremičninam tudi pravicam na nepremičninah – stvarnim inobligacijskim9. Predmet dedovanja10 pa je potrebno ločiti od predmetaobdavčitve. Zakon o davkih občanov (ZDO)je natančneje definiral pojem»premoženje«, od katerega se plačuje davek na dediščine in darila insicer, se je za premoženje štelo nepremičnine in pravice nanepremičninah ter premično premoženje11.Zakon o davku na dediščine indarila (ZDDD) v prvem odstavku najprej podaja negativno definicijopredmeta obdavčitve in sicer je to premoženje, ki ga fizična oseba prejmeod fizične ali pravne osebe kot dediščino in se ne šteje za dohodek pozakonu, ki ureja dohodnino. V drugem odstavku pa taksativno našteje kajpredstavlja premoženje in sicer so to nepremičnine, premičnine in»premoženjske in druge stvarne pravice«. Tako pridemo do ugotovitve,da je definicija predmeta dedovanja po ZD širša od definicije premoženjapo ZDO. Predmet obdavčitve tako niso bile (po ZDO) na primer nekaterepremoženjske pravice12, le to pravno praznino pa ne ZDDD z novozakonsko dikcijo odpravil. Zakon o dohodnini (ZDoh-2) neposredno neobdavčuje premoženja13, ki je bilo pridobljeno z dedovanjem, oziroma snavedenimi obligacijskimi pogodbami z dednopravnimi elementi.Predstavlja pa dedovanje, kot način pridobitve premoženja, pomembnovlogo pri obdavčenju z določenih kategorij dohodkov znotraj dohodnine.Tako je znotraj dobička iz kapitala pomembna predvsem vrednostkapitala ob pridobitvi in čas pridobitve. Dedovanje je pomembno tudi kot

9 Stvarne pravice na nepremičninah so: lastninska pravica, etažna lastnina, hipoteka, zemljiški

dolg, služnostna pravica, stvarno breme, stavbna pravica. Obligacijske pravice so: prepoved

odtujitve oziroma obremenitve, odpoved razpolaganja pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju,

zakupna in najemna pravica, pogodbena predkupna pravica in odkupna pravica.10Zakon o dedovanju- 2.člen (ZD):« Dedujejo se lahko stvari in pravice, ki pripadajo

posameznikom.«11 Premično premoženje se šteje za »premoženje« le v primeru, če njegova skupna vrednost

presega višino povprečne letne čiste plače zaposlenih delavcev v RS v preteklem letu. Pri

ugotavljanju skupne vrednosti premičnega premoženja se upošteva vrednost vseh prejetih daril

od istega darovalca v razdobju enega leta.12 Zakon o dohodnini (Zdoh-2 UPB-5) - 78.člen;13 Zdoh-2 (UPB-5) določa v 19. členu, kaj se ne šteje za dohodke po tem zakonu. V prvi točki so

navedene dediščine in volila. Prav tako se pri ugotavljanju dobička iz kapitala za obdavčljivo

odsvojitev kapitala ne šteje prenos kapitala preminule osebe na dediča, volilojemnika ali osebo, ki

ju nadomesti po predpisih o dedovanju, ali na drugo osebo ki uveljavlja kakšno pravico iz

zapuščine, zaradi smrti fizične osebe;

12

pridobitni nekaterih pravic, ki se v določenih situacijah obdavčujejo znotrajkategorije «drugi dohodki14«).

stopnje obdavčitve (stopnjam obdavčitve je potrebno v določenih primeriprišteti določene druge stroške v zvezi s prenosom, ki vplivajo na vrednostpremoženja in tako vplivajo na celotno davčno obremenitev. Davčnestopnje so tako bile pri ZDO kot so tudi ZDDD odvisne od razmerja medosebama, med katerima se prenese premoženje in od vrednostipremoženja.

davčna osnova (davčna osnova za davek na dediščino in darila jeprometna vrednost podedovanega premoženja ob nastanku davčneobveznosti po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo napremoženje, od katerega se plačuje ta davek (ZDO). ZDDD iz zakonskedikcije tukaj izpušča besedico » prometna«, le to pa pri nepremičninahnadomesti izraz »posplošena tržna vrednost«, ki je urejen v zakonu, kiureja množično vrednotenje nepremičnin. Kot izjemo od te vrednosti pa sepri nepremičninah in tudi pri premičninah uporablja izraz« »ocenjenaposamična tržna vrednost«, ki je podrobneje opisana v poglavju odoločanju davčne osnove. Pri določitvi davčne osnove se pojavljata dvetežavi in sicer ugotavljanje posplošene/ocenjene vrednosti premoženja inizračunavanje vrednosti bremen ter vprašanje priznavanja stroškov.Največ težav je pri določitvi vrednosti nepremičnin, predvsem stavb.Davčni organi se v postopku odmere poslužujejo primerljivih tržnihvrednosti, ki so bile podlaga za odmero davka na promet nepremičnin, kottudi ugotavljanja vrednosti na podlagi preteklih cenitev primerljivihnepremičnin ter podatkov o odmeri davka od premoženja. Postopekugotavljanja davčne osnove je zelo zapleten in zahteva obveznosodelovanje stranke, saj so si nepremičnine med seboj zelo različne. Vpraksi to pomeni da so različno so vzdrževane in ohranjene, pomembenvpliv na ceno ima tudi lokacija, zato zavezanci v praksi tudi pogosto samidostavijo cenitev nepremičnine. Manj težav je z zemljišči, saj davčni organrazpolaga s podatki o vrednosti zemljišč, ki jih občine pravilomaizračunavajo in objavljajo vsako leto. Pri določanju davčne osnovenepremičnin je potrebno analizirati metodologijo vrednotenja na podlagiZakona o množičnem vrednotenju nepremičnin in način vrednotenja sstrani pooblaščenih ocenjevalcev. Upoštevati in opredeliti pa je potrebnotudi vse stroške, ki vplivajo na davčno osnovo, kot tudi metodologijopriznavanja bremen. Ugotavljanje vrednosti bremen je težavno predvsempri izročilnih pogodbah in pogodbah o preužitku, kjer davčna obveznostnastane ob sklenitvi pogodbe, ne ve pa se, koliko časa bo izročiteljoziroma preživljanec še živel in zato je bremena praktično nemogoče

14 Zdoh-2 UPB-5, 105.člen, drugi odstavek, sedma točka: »Drugi dohodki vključujejo nadomestila,

prejeta v zvezi z ustanovitvijo ali obremenitvijo pravice in drugi dohodki, doseženi z prenosom

oziroma odstopom pravice na premoženju, ki je prenosljiva in katere vrednost je mogoče izrazi v

denarju.

13

pravilno določiti. Praviloma notarji, ki sestavljajo listine po naročilih strank,v želji za čim manjšo davčno obremenitvijo, ugotavljajo višino bremen vvrednosti izročene nepremičnine. ZD, posebej ne predpisuje, da bi sklep odedovanju, ki ga izda sodišče, in predstavlja temelj za odmero davka nadediščine, moral vsebovati navedbo vrednosti zapuščine. ZD govori ovrednosti zapuščine samo pri računanju nujnega in razpoložljivega delater pri popisu in cenitvi zapuščine, ki pa po tem zakonu nista obveznidejanji (izvaja se ju le, če zapuščinski postopek skladno s predpisom tozahteva). Kako se ugotavlja vrednost zapuščine, ki predstavlja osnovo zaodmero sodnih taks, v ZD ni podrobneje urejeno. Medtem pa Zakon osodnih taksah določa (ZST-1), da sodišče ugotavlja vrednost za odmeropavšalne takse po prosti oceni, na podlagi izjav dedičev in na podlagipodatkov, ki so jih dediči predložili sodišču.15 Tako vrednost zapuščine,kot podlaga za odmero davka na dediščino, neodvisno od ugotovitve vzapuščinskem postopku, ugotavlja davčni organ po davčnih predpisih.

postopek dedovanja in postopek obdavčitve (brez prenosapremoženja seveda ni obdavčitve, zato ima postopek dedovanja velikpomen tudi za postopek obdavčitve. Procesno ureditev dedovanja vširšem smislu sestavljajo pravila iz več zakonov, ki na prvo mestompostavljajo zapuščinski postopek. Za reševanje nekaterih vprašanj pa sopredvideni pravdni postopek in drugi posebni nepravdni postopki. Zato jepotrebno posebej obravnavati problematiko razmerja med določili ZD inZakona o nepravdnem postopku16. Za procesno ureditev dedovanja pa jebistvena opredelitev razmerja med ZD in Zakona o pravdnem postopku 17ter opredelitev vloge pravdnega postopka pri uveljavljanju pravic izzapuščine v razmerju do zapuščinskega postopka. Zakon o davku nadediščine in darila pa vsebuje seveda tudi določbe, ki določajo postopekodmere, pobiranja in vračilo davka. Pri tem obstaja razlika, ali gre zaprenos premoženja na podlagi dedovanja ali za prenos premoženja napodlagi obligacijskih pogodb z dednopravnimi elementi. Razlika je v časunastanka davčne obveznosti. Pri dedovanju nastane obveznost plačiladavka z pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, medtem ko pri pogodbi odosmrtnem preživljanju in darilni pogodbi za primer smrti nastane davčnaobveznost na dan smrti preživljanca.18 Prav tako sta predvidena tudi dvainstituta, ki zagotavljata pravičnost obdavčitve in sicer instituta vračilaplačanega davka in pritožbe zoper davčno osnovo pri nepremičninah).

Velika Britanija je država z dolgoletno pravno tradicijo, ki vključuje tudi davek nadediščine. Prikaz tamkajšnje ureditve obdavčitve prenosa premoženja je zanimivz vidika povečanja učinkovitosti našega pravnega in davčnega sistem, saj se je

15 Zakon o sodnih taksah (ZST-1), 25. člen, Uradni list RS, št. 37/2008 z dne 15. 4. 2008;16 Uradni list SRS, številka 30/86 (ZNP);17 Uradni list SFRJ, številka 4/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 57/89, 20/90, 27/90 (ZPP);18 Zakon o davku na dediščine, 6. člen, Uradni list RS 117/2006;

14

izoblikoval na podlagi izkušenj skozi daljše obdobje. Prav tako je zanimiv z vidikaanalize njihove davčne politike in ugotovitve, katere cilje se z njo zasleduje. Vokviru tega bom izpostavil posamezne pravne institute, ki so pravno urejeni vVeliki Britaniji, katere pa pri nas ne poznamo oziroma so urejeni na drugačen alimanj obsežen način. Navedel bom tudi nekaj predlogov, kako posameznepravne rešitve iz Velike Britanije uporabiti v našem pravnem sistemu. Primer:sistem obdavčitve dediščin v Veliki Britaniji uporablja samo en kriterij zaobdavčitev (vrednost zapuščine), medtem ko naš sistem uporablja kombinacijosorodstvenega razmerja in vrednosti zapuščine. Tako je sistem v Veliki Britaniji zvidika povprečnega državljana precej bolj enostaven in razumljiv, prav tako padavčna administracija z precej manj administrativnega dela doseže velik učinek.

2 PODLAGE ZA PRENOS PREMOŽENJA

2.1 Dedovanje

V Republiki Sloveniji je pravica do dedovanja zagotovljena z Ustavo, način inpogoje dedovanja pa ureja zakon. Pravna ureditev dedovanja zajema tistarazmerja iz sklopa zasebno-lastninske pravne sfere, ki se tičejo dedovanja, tj.prehoda premoženja umrle osebe na drugo osebo. V Sloveniji urejajo dedovanjenaslednji predpisi: Zakon o dedovanju (ZD)19, Zakon o dedovanju kmetijskihgospodarstev (ZDKG)20, Zakon o denacionalizaciji (ZDen) in Zakon omednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP).

2.1.1 Zgodovinski razvoj

2.1.1.1 Bližnja preteklost in sedanjost

Ustavna reforma, ki se je začela leta 1971 leta z uveljavitvijo ustavnihamandmajev, se je dotaknila tudi dedovanja in dednega prava. Dedovanje jeostalo z ustavo zajamčena pravica, toda izdajanje predpisov, s katerimi sededovanje ureja, ni bilo več v pristojnosti zvezne oblasti, temveč v pristojnostirepublik in pokrajin. Zaradi take ustavne situacije je Zakon o dedovanju, ki je kotzvezni predpis veljal za celo Jugoslavijo od leta 1955, v svojem pretežnem deluprenehal veljati 31.12.197121. Zaradi različnih rešitev posameznih republiških inpokrajinskih predpisov o dedovanju, je bilo potrebno reševati tudi kolizije tehpredpisov. Zato je bila pristojna federacija, da je urejala tudi odločanje o koliziji

19 Zakon vsebuje tako materialnopravne določbe o dedovanju kot tudi določbe o zapuščinskem

postopku.20 Ta zakon za t.i. zaščitene kmetije določa posebno ureditev dedovanja. To narekuje predvsem

potreba, da bi preprečili nadaljnjo drobitev sedanjih kmetij ob dedovanju in bi tako ohranili in

krepili njihovo gospodarsko, socialno in ekološko funkcijo. Pred uveljavitvijo ZDKG je dedovanje

kmetij urejal Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev, ki je v

celoti prenehal veljati decembra 1995.21 V veljavi so ostale samo določbe o postopku v dednih zadevah (člen 160-238) in določbe o

reševanju kolizijskih predpisov zakona s predpisi drugih držav (kolizijske norme, členi od 154-

159).

16

republiškega oziroma pokrajinskega zakona z zakoni drugih republik oziromapokrajin22.

Slovenija je sprejela Zakon o dedovanju 26.maja 1976, veljati pa je začel1.januarja 1977. Določbe tega zakona, ki niso v skladu z Ustavo RS (1991), bibilo treba z njo uskladiti do 31. decembra 1993. Do uskladitve je prišlo kasneje, zZakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju, julija 2001.Nekatere določbe ZD se že v vmesnem času niso uporabljale, ker so jih predpisibodisi izrecno derogirali, bodisi drugače uredili materijo, ki so jo določbeobravnavale ali so bile z njo povezane23.

V okviru nove republiške pristojnosti za normativno urejanje dedovanja, določenez ustavnimi amandmaji, je SR Slovenija sprejela 18. julija 1973 poseben zakon odedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev. Ta zakon jebil nato noveliran 1986 in je bil v uporabi vse do leta 1994, ko je bil sprejetZakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev.

22 Te predpise je vseboval Zakon o reševanju kolizij zakonov in pristojnosti v statusnih, rodbinskih

in dednih razmerjih.23 To velja predvsem za Zakon o notariatu, ki je pristojnost za overovitve določenih poslov

prenesel s sodišč na notarje.

17

2.1.2 Predmet dedovanja

2.1.2.1 Dedovanje lastninske pravice

Pri značilnostih pravne ureditve dedovanja je potrebno izpostaviti predmetdedovanja. Po zakonu se lahko dedujejo stvari in pravice, ki pripadajoposameznikom24. Z ustavo je zagotovljena pravica do zasebne lastnine (33.člen). Stvari, na katerih lahko obstaja zasebna lastninska pravica25 in ki so torejlahko predmet dedovanja, ustava, drugače kot prejšnja, ne našteva26. V načelu jelahko lastninska pravica na vsaki stvari. Izjema so stvari, na katerih sevzpostavlja, zaradi posebnega namena, kateremu služijo, v pravni teoriji takoimenovana “javna lastnina”27. Zakon o temeljnih lastninsko pravnih razmerjih28, kise je 1. januarja 2003 prenehal uporabljati, je zaradi varstva družbene lastnine

24 Pravilneje bi bilo, če bi zakon govoril o dedovanju lastninske in drugih pravic, ki pripadajo

posameznikom, kajti stvari so predmet lastninske in drugih stvarnih pravic in s tem tudi predmet

dedovanja.25 Lastninska pravica je pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši

način ter z njo razpolagati. Omejitve uporabe, uživanja in razpolaganja lahko določi samo zakon.

Lastninska pravica ne more biti vezana na rok ali pogoj, razen če zakon določa drugače. To je

pozitivna funkcije lastnine. Po drugi strani pa predstavlja negativno funkcijo lastnine pravica

lastnika, da vsakogar izključi oziroma odvrne od posegov v njegovo pravico. Skozi negativno

funkcijo lastnine se kaže tudi absolutni učinek lastninske pravice, kar je značilnost tudi drugih

stvarnih pravic, to je da učinkuje zoper vsakogar (erga omnes).26 Ustava SFRJ je naštevala naslednje stvari, ki pripadajo posameznikom, kot predmet

dedovanja:

- stvari, ki so namenjene za njihovo osebno porabo ali za njihove kulturne in druge osebne

potrebe,

- stanovanjske hiše in stanovanja,

- poslovne stavbe, poslovni prostori in druga delovna sredstva,

- kmetijska in druga zemljišča ter gozdovi in gozdna zemljišča.

Katera so »druga zemljišča«, ustava ne pove. V poštev pridejo stavbna zemljišča, tudi tista, ki

ležijo v mestih ali v naseljih mestnega značaja.

27 Gre za premoženje javnih korporacij (države, občin), pa tudi za stvari v splošni rabi, javno dobro. Naša

ustava izrecno omenja, da se lahko na javnem dobru pridobi samo posebna pravica uporabe (70/1 člen).28 ZTLR, Uradni list SFRJ, številka 6/80, , Uradno list RS 4/91;

18

določal, katere stvari so predmet zasebne lastninske pravice29. Stvarnopravnizakonik30 (SPZ) je to določanje opustil. Predmet lastninske pravice in s tem tudidedovanja so praviloma vse stvari, samostojni telesni predmeti, ki jih človeklahko obvladuje31. S stališče morale in javnega interesa ne moremo obravnavatikot stvari človekovo telo, zato to tudi ni predmet lastninske pravice. Predmetlastninske pravice prav tako tudi ni javno dobro32. Stvarnopravni zakonik padoloča, kaj je nepremičnina (prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupajz vsemi sestavinami) in kaj so premičnine (vse druge stvari), vendar pa nenašteva posameznih vrst nepremičnin in premičnin kot predmetov lastninskepravice.

Pravni red glede lastninskih razmerij se je v republiki Sloveniji sooblikoval tudi zZakonom o denacionalizaciji33. Premoženje, ki se vrne upravičencem dodenacionalizacije oziroma se da zanj odškodnina (če zaradi okoliščin, določenihv zakonu, vrnitev v naravi ni mogoča), predstavljajo po zakonu stvari, podjetjaoziroma kapital. Ne glede na to, v kateri obliki se denacionalizacija izpelje34, je izsestave premoženja, določenega v zakonu, razvidno, kateri premoženjski objektiso lahko predmet lastninske pravice.

V zakonu o denacionalizaciji so našteti torej naslednji premoženjski objekti: premičnine: posebej govori zakon o predmetih kulturne, zgodovinske in

umetniške vrednosti, o predmetih osebne rabe in o predmetih posebnepriljubljenosti (17. člen). Med premičnine štejemo tudi vrednostnepapirje35.

29 Katalog predmetov lastninske pravice le enak tistemu, ki je bil naveden v ustavi SFRJ.30 SPZ, Uradni list RS, številka 87/02.31 Za stvari veljajo tudi različne oblike valovanja in energije. Intelektualne storitve (npr. literarna

dela) same po sebi niso stvari, ker niso telesni, materialni predmeti. Če pa so materializirane- in

praviloma so (npr. literarno delo shranjeno na papirju, v knjigi), kot take pomenijo stvar.32 Javno dobro je stvar, ki jo lahko uporablja vsakdo, v skladu z njenim namenom in ob enakih

pogojih; to je splošna raba. Splošno rabo lahko omeji ali izključi posebna raba: pravica, ki jo lahko

pridobi samo določeni upravičenec na podlagi upravnega akta. To ni premoženjska pravica, ne

more se prenesti na drugega, niti s pravnim poslom med živimi niti mortis causa.33 Zakon o denacionalizaciji (ZDen), Uradni list RS , številka 27/91, 56/92;34 Po Zakonu o denacionalizaciji se vrača premoženje v treh temeljnih oblikah: z vrnitvijo »v last

in posest«, z »vrnitvijo lastninske pravice« in z »vrnitvijo lastninskega deleža«.35 Po zakonu so to priznanice Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, obveznice Slovenskega

odškodninskega sklada, delnice, ki jih ima RS, kot tudi delnice, s katerimi se v določenih

situacijah vrača upravičencu podjetje ali kapital.

19

nepremičnine: kmetijska zemljišča in gozdovi, stanovanjske hiše oziromastanovanja, najemne poslovne stavbe in poslovni prostori, zazidana innezazidana stavbna zemljišča (27.-32. člen).

podjetja: po zakonu o denacionalizaciji se podjetje podjetnika-fizičneosebe vrne “ v last” (34. člen).

udeležba v pravni osebi (v obliki deleža ali delnic pravne osebe), ki jenaslednica premoženja (kapitala) podržavljene osebne ali kapitalskedružbe. To premoženje se po dikciji zakona o denacionalizaciji vrača zvzpostavitvijo lastninskega deleža na družbenem kapitalu pravne osebe,ki je naslednica sredstev oziroma premoženja podržavljene družbe (37.člen v zvezi z 13. členom Zden)36.

2.1.2.2 Dedovanje drugih pravic

Poleg lastninske pravice so kot zapuščina lahko predmet dedovanja še drugestvarne pravice (razen osebnih služnosti), pravice in obveznosti iz pravno-poslovnih razmerij, pravice iz izven-poslovnih razmerij (ne pa pravica dopovračila nepremoženjske, nematerialne škode, razen če je pravnomočnoprisojena ali s pisno pogodbo priznana), avtorske pravice (materialne in tudimoralne) in pravice intelektualne lastnine. Predmet dedovanja je tudi dednapravica. Ne morejo pa se dedovati pravice iz socialne varnosti, osebnostnepravice, pravice in dolžnosti družinskega prava, volilna pravica in podobno.

2.1.2.3 Zmanjšanje zapuščine zaradi izločitve

Predmet dedovanja pa ni premoženjska masa, ki se iz zapustnikovegapremoženja izloči na zahtevo njegovih potomcev, ki so živeli skupaj zzapustnikom in mu pomagali pri pridobivanju. Del, ki se izloči, ustreza prispevkunavedenih oseb k povečanju ali ohranitvi zapustnikovega premoženja (32/1. členZD). Možnost zahtevati izločitev je dana zato, da ne bi plodov in rezultatov delain prispevanja oseb, določenih v zakonu, pridobili z dedovanjem tisti dediči, kiniso delali in prispevali. Premoženje, ki ga upravičenci izločijo, je dejanskonjihovo premoženje, čeprav je formalno pripadalo zapustniku. Zahtevek zaizločitev ni dednopravne narave, četudi se lahko uveljavlja samo po smrtizapustnika, ne pa tudi za čas življenja. Gre za zahtevek sui generis. Ker ne gre

36 S tem »lastninskim deležem« ne pridobi upravičenec do denacionalizacije nobenih lastninskih

upravičenj glede sredstev oziroma premoženja (kapitala) pravne osebe. Slednja je formalno edini

lastnik vseh sredstev. Upravičencu (ki postane družbeni ali delničar) gredo iz njegovega deleža

oziroma iz delnic premoženjske (udeležba pri dobičku in pri delitvi likvidacijske mase) in

upravljalske (članske) pravice.

20

za dedovanje (torej tudi ne za uveljavljanje volila), ni potrebno, da bi upravičenecizpolnjeval pogoje, ki se zahtevajo za dediča (volilojemnika), zlasti ni potrebno,da bi bil dedno sposoben (dedno vreden).

Predmet dedovanj niso tudi zapustnikovi gospodinjski premeti, če niso večjevrednosti. Gre za pohištvo, gospodinjske stroje in naprave ter drugo hišnoopremo, posteljnino in podobno. Ti predmeti gredo preživelemu zakoncuzapustnika, zapustnikovim potomcem ter posvojencem in njihovim potomcem, kiso živeli z zapustnikom v istem gospodinjstvu. Ratio predpisa je omogočitiosebam, ki so živele z zapustnikom, da obdržijo predmete, ki so jih doslej rabileza zadovoljitev vsakdanjih potreb. Zato je treba šteti, da je do teh predmetovupravičen tudi zapustnikov zunajzakonski partner.

V primeru, če je zapustnik užival pomoč v skladu z predpisi o socialnem varstvu,ne pride do dedovanja tistega dela njegovega premoženja, ki ustreza vrednostipomoči37. Ta omejitev dedovanja se po zakonu izvede tako, da delzapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti pomoči, postane državnalastnina, če je bila dana pomoč iz državnega proračuna, oziroma last občine, čeje bila dana pomoč iz proračuna občine. To premoženje se s sklepom sodiščaizroči pristojnemu državnemu organu oziroma pristojnemu organu občine38. Dodedovanja zapustnikovega premoženja v celoti pa pride v primeru, ko se dedičizavežejo, da bodo dajalcu pomoči povrnili vrednost dane pomoči. V tem primerugre dajalcu pomoči obligacijski zahtevek proti dedičem, ki je zavarovan zzakonito zastavno pravico na zapuščinskih stvareh (128/3. člen ZD). Torej o tem,ali bodo dedovali celotno zapustnikovo premoženje ali ne, odločajo samo dedičiin soglasje dajalca pomoči ni potrebno. Ker pa premoženje, ki ustreza vrednostiprejete pomoči, ni predmet dedovanja, zapustnik s tem premoženjem ne morerazpolagati z oporoko. V primeru, da pa je s tem premoženjem razpolagal, je todoločilo oporoke neveljavno. V skladu z zakonodajnim namenom bi bilo trebašteti za neveljavne tudi pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenjazapustnika, pogodbe o dosmrtnem preživljanju in darilne pogodbe za primersmrti, s katerimi je zapustnik razpolagal s premoženjem, ki ni predmetdedovanja.

Potrebno je tudi povedati, da prehod premoženja zapustnika, ki ustreza vrednostiprejete pomoči, v državno lastnino oziroma v lastnino občine sicer ni dedovanje,vendar pa se lahko opravi samo po smrti zapustnika, v zapuščinskem postopku.Zato tudi, ker pri prehodu premoženja v državno lastnino oziroma v lastninoobčine ne gre za dedovanje, država oziroma občina ni dedič in ne odgovarja za

37 Podatke o tem, da je zapustnik užival pomoč, je potrebno navesti v smrtovnici, to je v poročilu o

smrti, na podlagi katerega se opravi zapuščinski postopek.38 Po Zakonu o socialnem varstvu so vse pomembnejše dajatve in storitve, ki pomenijo pomoč

po členu 128/1,2 ZD (tu gre zlasti za denarno pomoč kot edini vir preživljanja in za denarni

dodatek), financirajo iz proračun Republike Slovenije, le nekatere pa tudi iz proračuna občine.

21

zapustnikove dolgove. Tudi za zakonitega volilojemnika je ne moremo šteti, kajtizakonito volilo se od volila, določenega v odredbi poslednje volje, razlikuje le vtem, da predmet volila in upravičence do volila določa zakon, sicer pa veljajosplošna pravila o volilu. Ta pravila pa za obravnavani institut niso uporabna.Zlasti ne prideta v poštev določbi, da je treba zapustnikove upnike poplačati predvolilojemniki (87. člen ZD) in določba, da se volila zmanjšajo ali odpadejo, če jeprizadet nujni delež (34.in naslednji členi ZD)39.

Po izpeljanem postopku, v katerem je sodišče ugotovilo, da je delzapustnikovega premoženja ali celotno premoženje rezultat vlaganja države aliobčine v obliki socialne pomoči zapustniku, izreče sodišče v sklepu o dedovanju,da je prišlo do omejitve dedovanja po 128. členu, to je, da ni prišlo do dedovanjadela zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti pomoči, dane zapustniku,oziroma da sploh ni prišlo do dedovanja, ker je celotno zapustnikovo premoženjerezultat pomoči. Sodišče izreče tudi, da je zapustnikovo premoženj delno ali vceloti postalo državna lastnina oziroma lastnina občine in ga (s posebnimsklepom) izroči pristojnemu državnemu organu, če je dajala pomoč zapustnikovadržava, oziroma organu občine, če je dajala pomoč občina.

Zaradi dejstva, ker zapustnikovo premoženje, ki ustreza vrednosti prejetepomoči, ni predmet dedovanja, ne pride ob zapustnikovi smrti na dediče inpostane tako premoženje brez subjekta, podobno ležeči zapuščini40. Ta položajtraja, dokler premoženje ne postane lastnina države ali občine. Prehod v državnoali občinsko lastnino učinkuje ex tunc: premoženje se šteje za državno aliobčinsko od trenutka zapustnikove smrti. Do drugačne situacije pa pride vprimeru, če so se dediči zavezali povrniti državi ali občini vrednost dane pomoči.V tem primeru je potrebno v sklepu o dedovanju ugotoviti, da je prišlo dodedovanja in da obstaja zakonita zastavna pravica dajalca pomoči nazapuščinskih stvareh (214/4 člen ZD)41.

2.1.2.4 Dedovanje podjetniškega premoženja

Z dedovanjem podjetniškega premoženja je treba razumeti prehod premoženja, skaterim je umrli samostojni podjetnik posameznik (v nadaljevanju besedila“podjetnik”) opravljal pridobitno dejavnost, kot tudi prehod udeležbe (članstva)

39 Ugotovitev, da dajalec pomoči (država, občina) ni niti dedič, niti zakoniti volilojemnik, potrjuje

določba 214.člena ZD, po kateri je treba v sklepu o dedovanju ločeno navesti dediča,

volilojemnika in »bistvene podatke o omejitvi dedovanja po 218.členu«, to je tudi dajalca pomoči,

v čigar korist je omejitev določena.40 Gre samo za podobnost, kajti premoženje, ki ustreza vrednosti pomoči, ni zapuščina.41 Država pa mora odgovarjati za dolgove zapustnika do višine vrednosti zapuščine, saj bi bila

drugačna rešitev neprimerna oziroma zaradi oškodovanja upnikov lahko protiustavna.

22

umrle osebe v osebni ali kapitalski družbi v obliki deleža ali delnic na pravneganaslednika oziroma pravne naslednike zapustnika.

O tej materiji Zakon o dedovanju (ZD) nima posebnih določb. To je razumljivo,kajti zakon izhaja iz časa, v katerem je imela družbena lastnina neprimernopomembnejšo vlogo kot zasebna lastnina in je vlaganje zasebnega kapitala inupravljanje podjetja na podlagi kapitalskih vložkov, kar je osnovno izhodiščeprava gospodarskih družb, dovoljeval šele Zakon o podjetjih42. Tako ni biloupoštevanja vredne potrebe, da bi se določile dednopravne posledice smrtimorebitnega vlagatelja. Sicer pa ZD z vidika pravnega sistema tudi ni sedežmaterije dedovanja podjetniškega premoženja, saj njegovi splošni predpisiurejajo pogoje za dednopravni prehod in posledice uporabe posameznihdednopravnih institutov pri prehodu tega premoženja na upravičence. Specialnipredpisi sodijo v pravno ureditev gospodarskih subjektov. Pravo gospodarskihdružb kot lex specialis sicer lahko vsebuje določbe, ki niso v skladu s splošnodednopravno ureditvijo, vendar pa sme njegove poglavitne zapovedi, kot so naprimer spoštovanje poslednje volje zapustnika, enako obravnavanje dedičev, kiso zapustniku enako blizu, in vsaj minimalno upoštevanje zapustnikovih bližnjihsvojcev (nujnih dedičev), omejiti samo toliko, kot je to nujno zaradi interesov, kijih varuje pravo družb.

Po drugi strani pa tudi Zakon o gospodarskih družbah ne ureja dednopravnihposledic smrti podjetnika ali družbenika. Vsebuje samo nekaj temeljnih določb.Ker po ZD za dedovanje v RS veljajo določbe tega zakona, kolikor ni z drugimzakonom drugače določeno (1. člen), imamo na tem področju praznino, zavoljokatere je prepuščeno teoriji in praksi, da ob upoštevanju skopih določb Zakon ogospodarskih družbah ZGD, ki so dednopravne narave, najdeta zadovoljiverešitve številnih odprtih vprašanj43.

2.1.2.5 Splošno o dedovanju udeležbe v gospodarskih družbah

Ob nastopu dednega primera pride do prehoda oziroma dedovanja udeležbeupravičenca (zapustnika) v pravni osebi (gospodarski družbi) na njegove pravnenaslednike. Dediču, ki postane družbenik ali delničar v gospodarski družbi gredoiz njegovega deleža (delnic), ki ga podeduje od zapustnika:44

42 Uradni list SFRJ, številka 77/88, 40/89, 56/90 in 61/90.43 V pomoč bodo tukaj tuji predpisi, zlasti tisti, po katerih so se zgledovali redaktorji ZGD,

doktrinarna izhodišča teh predpisov in ustaljena (tuja) judikatura. ZGD je naslonjen pretežno na

nemški pravni krog, pri posameznih vprašanjih pa so upoštevane tudi druge rešitve.44 Povzeto po Karel Zupančič, Dedovanje z uvodnimi pojasnili, Uradni list RS, Ljubljana, 2002,

str.24.

23

premoženjske pravice: pravica do udeležbe pri dobičku, pravica doizločitve, pravica do udeležbe pri delitvi likvidacijske mase;

osebne nepremoženjske pravice (upravljalske oziroma članske pravice):upravljalska upravičenja, glasovalna pravica, pravica nadzora;

Pravila gospodarskih družb predvsem glede osebnih družb, kjer je v ospredjuosebna povezanost družbenikov in osebna odgovornost ob smrti družbenikatežijo k prenehanju pravnega subjekta. Poleg navedenega pa določa Zakon ogospodarskih družbah (ZGD) še druge posledice prenehanja družbe, kot tudidoločbe o morebitnem nadaljevanju družbe z dediči umrlega družbenika. Dednopravo pa ureja prenos (oziroma dedovanje) predvsem premoženjskih pravic nadediča.

Dedovanje se uvede s smrtjo zapustnika oziroma družbenika (delničarja) v pravniosebi. V teh primerih se ne deduje kapital, premoženje same družbe, temveč leudeležba v obliki deležev ali delnic, na podlagi katerih dedič pridobipremoženjske in upravljalske pravice. Kapitalski delež spada med premičnine, kiso samostojno prenosljive.

Kot izhodišče za dedovanje udeležbe v gospodarski družbi lahko vzamemodelitev družb na kapitalske in osebne. Obe veliki skupini družb se razlikujetaglede nato, kako se deduje njihovo premoženje.

Pri kapitalskih družbah je dedovanje razmeroma enostavno, saj smrt družbenikanima za posledico prenehanje družbe. Družbenikov oziroma delničarjev je več,zato smrt enega izmed njih praviloma nima tako močnega vpliva na nadaljnjousodo družbe. Ostali družbeniki oziroma delničarji bodo poskrbeli za kontiniutetoposlovanja družbe. To je možno doseči z vstopom dedičev umrlega družbenikaali z nadaljevanjem družbe z preostalimi družbeniki brez dedičev.

V veliko primerih pride do kolizije med dednopravnimi pravili o dedovanju indoločbami družbene pogodbe oziroma statuta delniške družbe, o tem, kdo jelahko imetnik poslovnega deleža oziroma novi delničar. V takih primerih imajopredpisi o dedovanju prednost, tako da družbena pogodba oziroma statutsamega dedovanja ne morejo preprečiti.

Pri osebnih družbah so dedno-pravni problemi pogostejši, ker gre za takšnonaravo razmerij med družbeniki, ki temeljijo na osebni povezanosti. Problemnastane v primeru dedovanja sodedičev, če družbena pogodba določa, da lahkovstopi samo eden izmed sodedičev. Pojavlja se tudi vprašanje ali lahko nazapustnikovo mesto vstopi skupnost dedičev.

24

2.1.2.6 Dedovanje podjetja samostojnega podjetnika posameznika

Po ZGD je samostojni podjetnik posameznik “fizična oseba”, ki na trgusamostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost”. Čepravso značilnosti delovanja podjetnika kot gospodarskega subjekta enake kot prigospodarskih družbah (samostojnost, pridobitnost…), je lahko podjetnik samoposameznik. Več oseb skupaj pa lahko izvršuje gospodarski podjem samo vobliki gospodarske družbe. Podjetnik je lahko le fizična oseba. Podjetje45 se vpravnem prometu obravnava kot enoten objekt in je zato predmet pravnegaprometa in tudi dedovanja. Če deduje podjetje podjetnika posameznika en samdedič, ni problemov. Problemi pa nastopijo takrat, kadar je več dedičev, in šeposebej, kadar so dediči (tudi) osebe, ki nimajo poslovne sposobnosti. Problemiso tudi v zvezi z odgovornostjo za obveznosti podedovanega podjetja.

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) govori o dedovanju podjetja samoposredno, v določbi o firmi podedovanega podjetja in sicer v primeru smrtipodjetnika lahko njegov dedič, ki nadaljuje podjetje, v firmi46 tega podjetja šenaprej uporablja tudi ime in priimek zapustnika. Po ZD nastane med sodediči vtrenutku zapustnikove smrti glede dediščine skupnost, ki traja praviloma dodelitve dediščine. Gre za nedeljeno kolektivno skupnost. Tudi podjetje, ki seobravnava kot enoten predmet dedovanja, preide na skupnost sodedičev. Vsemdedičem gredo skupaj pravice in obveznosti, ki sestavljajo dediščino, prav takogredo vsem skupaj tudi pravice in obveznosti, ki predstavljajo podjetje. Tako kotz drugimi predmeti dediščine, sodediči upravljajo in razpolagajo s podjetjemskupno (145/1 člen ZD). Sodedič ne more razpolagati z deležem na posameznihzapuščinskih stvareh, kajti na teh stvareh nima nobenega deleža (lahko pa poddoločenimi pogoji razpolaga s svojim dednim deležem). Tako tudi z deležem napodjetju kot predmetu zapuščine sodedič ne more razpolagati, ker deleža nima.Skupnost dedičev je lahko imetnik (nosilec) podedovanega podjetja.

Posebno vprašanje je, v kateri pravni obliki lahko dediščinska skupnost vodipodjetje. Volja dedičev bo navadno usmerjena v razdružitev skupnosti. Ko sedoseže ta namen, bo dediščinska skupnost prenehala obstajati. Tudi z zakonomdoločeni način delovanja skupnosti, zaradi katerega morajo sodediči s podjetjem

45 S pojmom podjetja podjetnika razumemo vso podjetnikovo aktivnost, sredstva in premoženje, ki

je namenjeno za opravljanje podjetnikove dejavnosti. Njegovo podjetje ni pravna oseba, je samo

del podjetnikovega premoženja oziroma njegove aktivnosti kot pravnega subjekta na področju

pridobitne dejavnosti. Podjetnik lahko svoje podjetje odtuji, vendar osebno izgubi status

podjetnika.46 Glede same firme pa velja, da se ta prenaša samo s podjetjem.

25

upravljati in razpolagati skupno, ni primeren za uspešno vodenje podjetja47.Soglasje dedičev je potrebno tako za dejanja redne kot tudi izredne uprave. Tudimorebitni izvršitelj oporoke ni v pravno pomoč, niti po namenu, niti po načinudelovanja. Podobno velja tudi za upravitelja dediščine, katerega delovanje je šedodatno oteženo, ker je za razpolaganja potrebna odobritev sodišča. Kerskupnost sodedičev ni pravna oseba, je upravitelj dediščine zastopnik sodedičevkot takih, ne pa zastopnik skupnosti.

Prokura, ki jo podeli podjetnik za časa življenja, z njegovo smrtjo ne preneha intorej podjetje ob smrti podjetnika ne ostane brez poslovodstva in zastopanja.Tudi vsi dediči lahko podelijo prokuro. Stališče, da podjetja po podjetnikovi smrtine more voditi skupnost njegovih dedičev, zlasti ne daljši čas, izhaja posredno iz72. člena ZGD, ki določa, da lahko po smrti podjetnika nadaljuje podjetje samoen dedič. S poslovanjem podjetja preko dediščinske skupnosti, bi se torej obšelzakonski predpis. Dejstvo, da ZGD ne predvideva, da je dediščinska skupnostlahko nosilec in voditelj podjetja, kaže po tem mnenju na usmeritev zakona, da jedediščinska skupnost le prehodna skupnost, ki se naj čimprej preoblikuje v enoizmed gospodarskih družb. Za naše pravo naj bi veljalo naslednje: sodediči imajomožnost izbirati, ali bodo podedovano podjetje nadaljevali kot skupnostsodedičev, kar je zlasti zaradi neprilagojene pravne strukture skupnosti povezanoz določeno nevarnostjo za uspešnost podjetja (in tudi za pravne subjekte, skaterimi bo podjetje poslovalo), ali pa bodo podjetje statusno preoblikovali invodili naprej v obliki ene od gospodarskih družb. Slednja opcija je primernejša.

Na splošno velja, da predpisi o dedovanju pri zakonitem dedovanju, v skladu značelom enakosti pravic dedičev, ne onemogočajo drobitve dediščine, četudi jopredstavlja podjetje. Do zapletov pride v primeru, ko zapustnik dediča(prevzemnika) podjetja v oporoki ni določil (oziroma sploh ni napravil oporoke).O nadaljevanju podjetja se morajo dediči sporazumeti (delilna pogodba). Vprimeru če ne pride do sporazuma, odloči sodišče na zahtevo vsakega oddedičev. Dediči se lahko dogovorijo da:

da nobeden ne bo nadaljeval podjetja kot podjetnik posameznik. Tolahko izpeljejo tako da: a) da podjetje preneha s poslovanjem (76. členZGD), b) da podjetje prodajo (73/2 člen ZGD) ali c) da podjetje vložijov družbo (73/2 člen ZGD);

da bo podjetje kot podjetnik posameznik nadaljeval eden izmed njih; da bodo podjetje nadaljevali nekateri ali vsi dediči, vendar ne kot

podjetje podjetnika posameznika, ker ga lahko nadaljuje v tej oblikisamo en dedič, samo fizična oseba, temveč tako, da ga bodopreoblikovali v eno izmed oblik gospodarskih družb.

47 Dediščinska skupnost nima organov, ki bi bili primerni za vodenje podjetja, niti pravne

osebnosti, ki jo imajo po 2.členu ZGD vse gospodarske družbe (razen tihe družbe).

26

Torej, če na zahtevo sodediča sodišče odloča o usodi podjetja kot sestavnegadela zapuščine, ki jo je treba razdeliti, bi po načelu enakega obravnavanja vsehsodedičev prišla v poštev edino solucija, da nobeden izmed sodedičev nenadaljuje podjetja. Bolje bi bilo, če bi sodišče upoštevalo potrebe sodedičev innjihove upravičene interese glede podjetja. Tako bi podjetje lahko dodelilosodediču, kateremu bi rabilo za opravljanje obrti ali poklica oziroma zapridobivanje življenjskih sredstev. Takšno rešitev bi sodišče lahko sprejelo zlastina zahtevo sodediča, ki je živel in pridobival (v podjetju) skupaj z zapustnikom.Po 147. členu ZGD lahko sodišče odplačno prepusti takemu dediču iz zapuščineposamezne premične in nepremične stvari, ki bi pripadle kot delež sodedičem,ob pogoju da to terja “upravičena potreba”48.

Tudi poslovno nesposobna oseba je lahko podjetnik. Če deduje podjetje oseba,ki nima poslovne sposobnosti zaradi mladoletnosti, izvršujejo njeno dednopravico praviloma starši, kot zakoniti zastopniki. Za dedno izjavo, ki jo podajostarši, da se otrok odpoveduje49 dediščini, katere predmet je tudi podjetje, jepotrebna privolitev centra za socialno delo50. Odpoved dediščini pomeni večjipremik v premoženju otroka, kajti otrok je pridobil podjetje že s smrtjo zapustnika.

ZGD ne ureja odgovornosti za dolgove zapustnika, ki izvirajo iz njegovepodjetniške dejavnosti, zato odgovarja dedič oziroma sodediči tudi za te dolgovepo določbah ZD (v skladu z 1. členom ZD). Vprašanje odgovornosti za dolgove,ki nastanejo z nadaljnjim delovanjem podjetja, pa ni dednopravne narave. Gledeteh dolgov sicer velja določba ZGD, po kateri podjetnik odgovarja za obveznostiz vsem svojim premoženjem.

V kolikor deduje samo en dedič, odgovarja po ZD za zapustnikove dolgove dovišine vrednosti podedovanega premoženja (142. člen ZD). Odgovornost dedičaje omejena po vrednosti, ne pa tudi po vrsti premoženja, ker do te vrednostipraviloma ne odgovarjajo samo z podedovanim, temveč tudi z lastnimpremoženjem. V primeru, da je dedičev več, so po ZD nerazdelno (solidarno)odgovorni za zapustnikove dolgove, in sicer vsak do višine svojega dednegadeleža, ne glede na to, ali je delitev dediščine že opravljena ali ne (142/3. členZD). Zapustnikov upnik lahko terja plačilo dolga od posameznega dediča, odnekaterih ali vseh dedičev, seveda od vsakega samo do višine njegovega

48 Odvrnitev nevarnosti, da razpade in propade dobro podjetje, ki zagotavlja dediču eksistenco, je

brez dvoma upoštevanja vredna upravičena potreba.49 Po ZD velja, da velja odpoved tudi za potomce dediča, če ni izrecno izjavil, da se odpoveduje v

lastnem imenu.50 Privolitev Centra za socialno delo je potrebna tudi tedaj, ko otrok, ki je dopolnil 15.let, sam

poda izjavo o odpovedi dediščine, katere del je podjetje. S to izjavo morajo soglašati tudi starši,

ker gre za pomembno enostransko izjavo otroka, ki lahko vpliva na njegovo življenje po

polnoletnosti (108. člen ZZZDR).

27

dednega deleža. Nasproti upniku se torej noben od sodedičev ne more rešitiodgovornosti za dolg zapustnika, ne glede na to, ali ima kaj opraviti s podjetjemali ne51. Solidarna odgovornost dedičev velja tako v času, ko je med njimidediščinska skupnost, kot tudi potem, ko morebiti preoblikujejo to skupnost vgospodarsko družbo. To izhaja iz zakonske določbe, da odgovarjajo sodedičisolidarno tudi po delitvi dediščine. Dedič, ki odstopi svoj dedni delež sodediču šenaprej odgovarja zapustnikovem upniku za zapustnikove dolgove solidarno ssodediči do višine svojega odstopljenega dednega deleža (VS04958).52

2.1.2.7 Dedovanje udeležbe v osebnih gospodarskih družbah

Za osebne družbe je značilno zaupno razmerje med družbeniki, njihovo osebnoprizadevanje za dosego podjetniškega cilja in uporaba osebnih zvez družbenikovpri sklepanju poslov s tretjimi. Zato pravo družb šteje, da je družbenik osebnedružbe v načelu nezamenljiv. To pa pomeni, da naj bi osebna družba s smrtjodružbenika prenehala. ZGD predpisuje, da družba z neomejeno odgovornostjopreneha s smrtjo družbenika, če družbena pogodba ne določa drugače53.Vkomanditni družbi situacijo, ki nastane s smrtjo družbenika ZGD ureja tako, da vprimeru komanditistove smrti družba ne preneha. V primeru smrtikomplementarja pa velja, da družba preneha, razen če družbena pogodbadrugače določa. V primeru tihe družbe, le ta preneha s smrtjo nosilca tihedružbe, razen če s pogodbo (med nosilcem tihe družbe in tihim družbenikom) nidrugače določeno.

Pri družbi z neomejeno odgovornostjo, komanditni družbi in tihi družbi pride vprimeru smrti osebno odgovornega družbenika, komplementarja ali nosilca tihe

51 Morebitni dogovor med sodediči, da bodo odgovarjali za dolg zapustnika samo tisti izmed njih,

ki bodo nadaljevali s podjetniško dejavnostjo zapustnika, velja samo za njihovo notranje razmerje,

ne pa tudi za razmerje do upnika. V kolikor sodediči ne sklenejo posebnega, samo med njimi

veljavnega dogovora o poplačilu dolgov, se po zakonu delijo dolgovi med dediči v sorazmerju z

njegovimi dednimi deleži, če oporočitelj ni drugače določil.52 Po določbi prvega odstavka 146. člena Zakona o dedovanju (ZD), lahko sodedič pred delitvijo

zapuščine odstopi svoj dedni delež sodediču. V tem primeru sodedič pridobitelj odgovarja za

zapustnikove dolgove in za spolnitev volil in bremen ne samo v razmerju lastnega dednega

deleža, ampak tudi v razmerju deleža, ki mu ga je odstopil sodedič. Zapustnikovih upnikov se pa

odstop dednega deleža ne tiče, ker pri njem niso sodelovali. Zato njim še naprej odgovarja tudi

sodedič - odsvojitelj, solidarno s sodediči in sicer do višine vrednosti svojega odstopljenega

dednega deleža (tretji odstavek 142. člena ZD).53 Za komanditno družbo se uporabljajo določbe ZGD o družbi z neomejeno odgovornostjo, če v

zakonu ni drugače določeno.

28

družbe do konflikta med dednim pravom in pravom družb, ker po ZGD v temprimeru navedene družbe praviloma prenehajo, nadaljujejo pa se le izjemoma,če se družbeniki v družbeni pogodbi drugače dogovorijo. Konflikt z dednimpravom je v tem, ker po pravu družb pravni položaj umrlega družbenikapraviloma ne preide na njegovega pravnega naslednika, pravila dednega pravapa služijo ravno temu prehodu. Poleg tega pa se lahko pojavijo tudi različniinteresi med obstoječimi družbeniki in dedičem oziroma dediči. Medtem ko bi bilzapustnikov interes v tem, da dedič oziroma dediči, ki jih je on določil, stopijo nanjegovo mesto v družbi in participirajo v udeležbi, pa je v interesu (pre) ostalihdružbenikov, da do tega ne pride, zlasti pa nasprotujejo povečanju krogadružbenikov v primeru dedovanja več dedičev.

Torej v primeru, če v družbeni pogodbi ni določeno, da družba kljub smrtidružbenika nadaljuje, in ko tako ex lege pride do prenehanja družbe, se družba,ki je do smrti družbenika uresničevala družbeni namen, spremeni v družbo(skupnost), katere namen je prenehanje, razdružitev in likvidacija-torej dokončnoprenehanje družbe. Ta likvidacijska družba seveda ni več gospodarska družba,ker ne opravlja pridobitne dejavnosti na trgu. Dedič oziroma dediči umrlegadružbenika postanejo člani likvidacijske družbe, njihovo udeležbo v tej družbi jepotrebno obravnavati v skladu s predpisi o likvidaciji družbe54.

Delež umrlega družbenika pade v celoti in nerazdeljeno v zapuščino. Če je večdedičev, ne vstopijo v družbo kot posamezniki, ampak kot skupnost dedičev. Vpostopku likvidacije izvršuje dediščinska skupnost pravice likvidacijskegaupravitelja skupaj z drugimi družbeniki. Vendar pa morajo sodediči za toimenovati skupnega zastopnika (1. odstavek 119. člena ZGD).

V družbeni pogodbi se lahko določi, da družba s smrtjo katerega od družbenikovne bo prenehala, ampak bo obstajala med preostalimi družbeniki. (111. členZGD; 1000/3 člen Obligacijskega zakonika-OZ). Položaj družbenika preneha znjegovo smrtjo, njegov delež tedaj priraste družbinemu premoženju preostalihdružbenikov. Delež vsakega družbenika se poveča v sorazmerju z velikostjonjegovega deleža55.

V kolikor družbeniki uporabijo v ZGD predvideno možnost in v družbeni pogodbidoločijo, da se družba nadaljuje samo s preostalimi družbeniki, torej da dedič alidediči ne vstopijo v družbo, nastane konflikt med pravom družb in dednim

54 Dedič vstopi v premoženjskopravni položaj zapustnika v družbi. Dedič ali skupnost dedičev

deduje zapustnikov kapitalski delež, to je vrednostni delež na celotnem premoženju družbe, ki je

določen po velikosti udeležbe zapustnika. Ta delež daje dediču ali dediščinski skupnosti samo

pravico do likvidacijskega deleža ob prenehanju družbe.55 Kocbek M.: Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, 1.knjiga, 2002, komentar k

113.členu.

29

pravom, ker ne preide do dedovanja pravnega položaja umrlega v družbi. Umrlidružbenik je kot stranka družbene pogodbe to sicer vedel in hotel. Vprašanje paje, ali lahko njegovo voljo upoštevamo. V tem primeru družbenik pogodbenorazpolaga s premoženjem, ki ga bo imel ob smrti. Taka pogodba pa je v našemdednem pravu neveljavna (103. člen ZD). Ureditev ZGD in OZ gledenadaljevanja družbe s preostalimi družbeniki je potrebno sprejeti kot lexspecialis, ki odpravlja dednopravno prepoved prenosa deleža umrlegadružbenika nanje. Namen ureditve po ZGD (ohranitev perspektivnih osebnihdružb) je s tem dosežen.

Po ZDG pomeni smrt družbenika njegovo “izločitev” iz družbe (112. člen ZGD).Izločitev ima za posledico, da se opravi obračun premoženja (113. člen ZGD),seveda ne z “izločenim “družbenikom, kot pravi zakon na splošno, ampak znjegovim dedičem oziroma njegovimi dediči. Dedičem je treba kot dediščinoizplačati v denarju tisto, kar bi umrli družbenik dobil pri obračunu, če bi družbaprenehala v času njegove smrti. Potrebno jim je vrniti predmete, ki jih je umrlidružbenik prepustil družbi v uporabo. Dediči so oproščeni plačila dolgov družbe,vendar pa so v notranjem razmerju (do preostalih družbenikov) dolžni poravnatidel izgube, če je družba pasivna56. To je posledica osebne odgovornosti umrlegadružbenika v času, ko je potrebno napraviti obračun.

Posebno obravnavanje pa zahteva vprašanje nujnega deleža. Dedovanjenujnega deleža se od se od splošnega dedovanja po zakonu razlikuje v tem, dazapustnik ne more po svoji volji odločati o obstoju in obsegu pravice gledenujnega deleža (razen če obstoja kakšen razlog za razdedinjenje dediča)57. Vzvezi s tem se pojavlja vprašanje, ali se z družbeno pogodbo nujni dedič splohlahko “izloči”iz družbe in se mu namesto udeležbe v družbi prizna samoobračunski zahtevek? V družbeni pogodbi se sicer lahko izključi ali omejiobračunski zahtevek nujnega dediča, mora pa zapustnik določiti ( z oporoko, vdružbeni pogodbi ali na drug nedvoumen in zanesljiv način), da bo nujni dedičdobil nujni delež v celoti v (drugih) določenih stvareh, pravicah ali denarju. Čezapustnik tega ni storil, gre za poseg v rezervirani del zapuščine. Prikrajšanjenujnega deleža se opravi tako, da se razveljavi pogodbena določba o omejitvi aliizključitvi obračunskega zahtevka, ker ga lahko štejemo za darilo, obljubljenodrugim družbenikom (34. člen ZD in naslednji v zvezi z 28/5 členom ZD). Če paje s pogodbo dogovorjena omejitev ali izključitev obračunskega zahtevka v

56 113.člen ZGD, 5. odstavek:« Če vrednost družbinega premoženja ne zadošča za pokritje

družbenih dolgov in kapitalskih deležev družbenikov, mora izločeni družbenik plačati del

manjkajočega zneska, sorazmeren njegovemu deležu v izgubi.«57 Nujni delež po ZD se po pravni naravi razlikuje od nujnega deleža po nemškem pravu, kjer ima

nujni dedič samo obligacijsko-pravni zahtevek proti dediču na določeno vrednost dednega

deleža. Nujni dedič po ZD, pa je kot imetnik dedne pravice upravičen do alikvotnega dela

vsakega predmeta zapuščine.

30

primeru smrti vsakega od družbenikov58, ne gre za darilo, ampak za odplačno,vzajemno obveznost vsakega od družbenikov, kajti možnost posameznegadružbenika, da se bo s smrtjo drugega družbenika njegov delež povečal, jepovezana z možnostjo, da se bo njegov delež s smrtjo zmanjšal.

Prav tako pa lahko družbeniki v družbi z neomejeno odgovornostjo v družbenipogodbi določijo, da družba s smrtjo posameznega družbenika ne bo prenehala,ampak se bo nadaljevala z njegovimi dediči (115. člen ZGD). V tem primerudedič stopi v pravni položaj zapustnika v družbi, kar pomeni tudi, da kot osebnoodgovorni družbenik odgovarja za vse obveznosti družbe z vsem svojimpremoženjem in prevzame druge dolžnosti, ki izhajajo iz pravnega položajadružbenika. Vendar pa zakon dediča ne sili v ta položaj. Na voljo ima še drugemožnosti. Lahko se seveda dediščini odpove. Vendar pa se mora odpovedatidediščini v celoti, delna odpoved, odpoved udeležbi zapustnika v družbi, ne pridev poštev (136/1 člen ZD). ZGD pa daje dediču še posebno pravico, ki muomogoča, da ostane v družbi (da se ne odpove dediščini), ne da bi mu bilopotrebno prevzeti obveznosti osebno odgovornega družbenika. Dedič lahkonamreč zahteva, da mu drugi družbeniki na podlagi dosedanjegazapustnikovega deleža pri dobičku družbe priznajo položaj komanditista59,podedovani delež pa kot njegov komanditni vložek 115/2 člen ZGD). S tem dedičomeji za naprej svoj gospodarski riziko na višino zapustnikovega deleža v družbi.V kolikor družbeniki ne sprejmejo njegove zahteve, se lahko dedič brezodpovednega roka izloči iz družbe (115/2. člen ZGD). Dedič lahko uveljavljapravico zahtevati60, da se mu prizna pravni položaj komanditista, in pravico, dase izloči iz družbe, v roku enega meseca od pravnomočnosti sklepa odedovanju61. Če se dedič v enomesečnem roku izloči iz družbe, ali v tem rokudružbe preneha ali pridobi dedič položaj komanditista, odgovarja za dolgovedružbe, ki so nastali do tedaj, samo po predpisih o odgovornosti dedičev zazapustnikove dolgove (115. člen ZGD v povezavi z 142. členom ZD). Te vzakonu navedene možnosti (ali da dedič ostane neomejeno odgovorni družbenik,ali da postane komanditist, ali da se izloči iz družbe) so kogentnega značaja. Združbeno pogodbo se jih ne da omejiti ali odpraviti (115/5 člen ZGD). To pa lahko

58 Na splošno velja za razmerja med družbeniki (drugače kot za razmerja družbenikov do tretjih)

pogodbena svoboda (80.člen ZGD).59 Kocbek M.: Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, 1.knjiga, 2002, komentar k

115.členu, imenuje to pravico dediča »beneficium inventarii«, zato ker je treba poprej opraviti

obračun dobička in izgube.60 Dediču ne gre pravica do položaja komanditista po zakonu, temveč le pravica, da zahteva

takšen položaj. Tudi ne more izbirati med položajem komanditista in izločitvijo iz družbe. Ivanjko

Š., Kocbek M.:Korporacijsko pravo, GV, 2003;61 Ta rok začne teči za dediča, ki ni poslovno sposoben in nima zakonitega zastopnika, šele

takrat, ko se mu postavi zastopnik oziroma ko postane poslovno sposoben (115/3 člen ZGD).

31

stori družbenik (zapustnik) z oporočno določbo. Prisilni značaj določbe omejujepogodbeno svobodo, ne pa tudi svobode testiranja. Tako lahko zapustnik postavidediča s pogojem, da bo uporabil takšno od zakonskih možnosti ali ne. Če je večdedičev, ki vstopijo v družbo, se lahko vsak dedič samostojno, neodvisno oddrugih, odloči za kakšno od navedenih možnosti.Eno izmed glavnih vprašanj, povezanih z uporabo ureditve po 115. členu ZGD, jevprašanje, odgovornosti dediča (družbenika) za dolgove družbe. Pri tem jepotrebno upoštevati različna časovna obdobja, različne vrste dolgov, pa tudirazlične premoženjske mase za poravnavo obveznosti družbe.

Nobenih problemov ni tedaj, ko se dedič odpove dediščini. Ker se šteje, daodpovedujoči sploh ni bil dedič (133/4. člen ZD), tudi nikoli ni postal družbenik, inzato tudi vprašanje odgovornosti za dolgove družbe ne pride v poštev.

V primeru, če se dedič dediščini ne odpove, obstaja določen čas negotovostglede pravnega položaja dediča v družbi (čas visečnosti). Ta čas traja od uvedbededovanja (od smrti zapustnika-družbenika) pa najdlje do izteka enomesečnegaroka po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, v katerem se dedič lahko odloči zaeno od možnosti in sicer, ali da bo postal osebno odgovoren družbenik, ali bopostal komanditist, ali se bo izločil iz družbe ali pa bo družba v tem roku preneha.Negotovost preneha pred iztekom roka, ko dedič uporabi eno izmed možnostioziroma ko družbe preneha. V času visečnosti odgovarja dedič samo po pravilihdednega prava o odgovornosti za dolgove zapustnika62. Dedič odgovarja ssvojim celotnim premoženjem, vendar omejeno in sicer samo do višine vrednostipodedovanega premoženja. To premoženje sestavlja delež zapustnika v družbiin drugo zapustnikovo premoženje, ki ga je dedoval. V primeru, da je dedičevveč, odgovarjajo nerazdelno, vsak do višine svojega dednega deleža. Taodgovornost velja za “do tedaj obstoječe obveznosti”, torej tako za obveznostidružbe, ki so nastale do uvedbe dedovanja (stare obveznosti), kot tudi zaobveznosti, nastale v času negotovosti (vmesne obveznosti).

V kolikor enomesečni rok poteče, ne da bi dedič zahteval, naj mu družbenikipriznajo položaj komanditista oziroma če ti dedičevo zahtevo zavrnejo, vendar pase dedič ne izloči iz družbe, se ne more več izogniti osebni odgovornosti, ki jebremenila njegovega pravnega prednika-družbenika in ki je prešla nanj obprednikovi smrti. Dedič torej ostane osebno odgovoren družbenik. Za obveznosti

62 Drugače Ivanjko Š. v Ivanjko Š., Kocbek M.:Korporacijsko pravo, GV, 2003:«Dedič ima v času

visečnosti položaj osebno odgovornega družbenika. Ker pa ta položaj ni perfekturiran z njegovo

izjavo, da pristopa kot družbi kot osebno odgovorni družbenik, odgovarja za obveznosti družbe

samo do vrednosti podedovanega deleža (je pogojno osebno odgovoren)«. Ni jasno, ali avtor

misli na podedovani delež v družbi ali dedni delež. Za slednji primer bi seveda šlo samo, če bi

bilo več dedičev.

32

družbe odgovarja neomejeno z vsem svojim premoženjem, ne glede na to, ali soobveznosti nastale pred njegovim vstopom v družbo ob uvedbi dedovanja (stareobveznosti) ali po njem (vmesne in nove obveznosti, to je obveznosti, ki sonastale po njegovem dokončnem obstanku v družbi). Za obveznosti zapustnika,ki ne izvirajo iz njegovega članstva v družbi, odgovarja dedič samo po pravilihdednega prava o odgovornosti za dolgove zapustnika (142. člen ZD).

Odgovornost dediča, ki je vstopil v pravni položaj zapustnika v družbi, sebistveno razlikuje od odgovornosti dediča, ki deduje podjetje podjetnikaposameznika. Ta odgovarja za obveznosti zapustnika, ki izvirajo iz njegovepodjetniške dejavnosti, samo do višine vrednosti podedovanega premoženja,čeprav je zapustnik odgovarjal za te dolgove osebno, neomejeno, z vsem svojimpremoženjem, tako kot odgovarjajo družbeniki osebne družbe63.

V primeru, da je dedič v družbi pridobil položaj komanditista, odgovarja zadolgove družbe po pravilih dednega prava o odgovornosti za dolgove zapustnikain sicer s svojim celotnim premoženjem, vendar samo do višine vrednostipodedovanega premoženja64.

Glede na subsidiarno uporabo zakonskih določb o družbi z neomejenoodgovornostjo za komanditno družbo (136/2 člen ZGD), se lahko tudi družbenikikomanditne družbe v pogodbi dogovorijo, da družba s smrtjo posameznegakomplementarja ne bo prenehala, ampak se bo nadaljevala z njegovim dedičemoziroma dediči. Tudi dedičem komplementarjem gredo možnosti, ki jih ima dedičdružbenika v družbi z neomejeno odgovornostjo (po 115. členu ZGD). Po izrecnizakonski določbi pa zaradi smrti komanditista komanditna družba ne preneha(152. člen ZGD). Delež umrlega komanditista dedujejo njegovi dediči, ki vstopijov družbo, če družbena pogodba ničesar drugega ne določa. Po splošnemmnenju gre podedovani delež umrlega komanditista posameznim sodedičem pomeri njihovega dednega deleža. Na deležu umrlega komanditista ni dediščinskeskupnosti, ki sicer velja za druge zapuščinske premete.

63 Za to razlikovanje ni razumnega razloga, čeprav je končni rezultat pri obeh vrstah odgovornosti

za upnike enako ugoden.64 Ta obveznost velja za »do tedaj obstoječe obveznosti«, torej tako za obveznosti družbe, ki so

nastale do uvedbe dedovanja (stare obveznosti), kot tudi za obveznosti nastale v času visečnosti.

Poleg te odgovornosti pa zadane dediča tudi odgovornost, ki po pravu družb bremeni

komanditista. In sicer odgovarja za obveznosti družbe prevzete pred njegovim pristopom, do

višine neplačanega zneska, ki bi ga moral po pogodbi vplačati.