UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Poučevanje na razredni stopnji

Maruša Rupert

PRIMERJALNA ANALIZA ROALDA DAHLA: GRAVŽA IN ANDREJA

ROZMANA ROZE: MALI RIMSKI CIRKUS

Magistrsko delo

Ljubljana, 2018

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Poučevanje na razredni stopnji

Maruša Rupert

PRIMERJALNA ANALIZA ROALDA DAHLA: GRAVŽA IN ANDREJA

ROZMANA ROZE: MALI RIMSKI CIRKUS

Magistrsko delo

Mentor: prof. dr. Milena Mileva Blažić

Ljubljana, 2018

ZAHVALA

Iskreno in iz srca se zahvaljujem osebam, ki so mi pomagale pri nastajanju magistrskega dela.

Najprej se iskreno zahvaljujem mentorici, redni profesorici dr. Mileni Milevi Blažić, ki me je

sprejela pod svoje okrilje, me potrpežljivo usmerjala in nudila strokovno pomoč med

nastajanjem magistrskega dela.

In na koncu tisto, kar šteje največ …

Iz srca gre zahvala moji družini, ki me je podpirala, verjela vame, ko sama nisem, in me

vzpodbujala tekom celotnega študija.

POVZETEK

Pojem primerjalna mladinska književnost pomeni zmožnost poznavanja več kot enega

nacionalnega jezika in književnosti ter znanje in aplikacije drugih disciplin na področju

književnosti (Blažić, 2011). Književna dela so si med seboj zelo različna, bodisi po stilu

pisanja bodisi po številu vlog.

V magistrskem delu, z naslovom Primerjalna analiza Roalda Dahla: Gravža in Andreja

Rozmana Roze: Mali rimski cirkus, predstavljam ruskega filozofa in literarnega teoretika

Mihaila Bahtina ter obravnavam njegovo teorijo karnevala, ki jo v nadaljevanju opisujem na

podlagi dela Ustvarjanje Francoisa Rabelaisa in ljudska kultura srednjega veka in renesanse

(Bahtin, 2008). To delo je osnova za literarno analizo izbranih del Roalda Dahla: Gravža in

Andreja Rozmana Roze: Mali rimski cirkus. Sledi predstavitev elementov teorije karnevala,

kasneje pa predstavitev avtorjev in njihovih del, ki jih literarno analiziram. Oba predstavljena

avtorja sta pomembna za slovensko književnost, njuna dela so tudi v učnem načrtu za

slovenščino. Predstavljeni pa so tudi ilustratorji del. Zanimalo nas je, ali so v izbranih delih

elementi karnevala, katerih elementov je največ in ali katerega sploh ni.

Namen magistrskega dela je bil v izpisanih citatih poiskati in predstaviti elemente karnevala v

izbranih delih, katerih je največ in katerih manj ter na ta način prikazati slog pisanja pisateljev

in učiteljem poudariti smernice za poučevanje slovenščine.

Pri pisanju magistrskega dela sem uporabila deskriptivni pristop k raziskovanju. Deskriptivno

metodo sem uporabila pri definiranju teoretičnih pojmov in opisu teorije. Z metodo

primerjalne analize sem analizirala izbrana dela med seboj, komparativno metodo pa sem

uporabila v sklepnem delu, kjer sem naredila primerjalno literarno analizo in povzela lastne

ugotovitve.

Cilj magistrskega dela je bil predstaviti subverziven slog obeh pisanja pisateljev in poiskati

elemente karnevala v njunih delih. V empiričnem delu je za potrebe magistrskega dela

prikazana preglednica, v kateri je narejena literarna analiza dveh različnih avtorjev na podlagi

tipov karnevala po M. Bahtinu.

Ključne besede: karneval, Mihail Bahtin, Roald Dahl, Andrej Rozman Roza, Gravža, Mali

rimski cirkus

ABSTRACT

The term comparative youth literature signifies the capability of knowing more than just one

national language and literature, as well as the knowledge and application of other disciplines

in the field of literature (Blažić, 2011). Literary works differ between each other either in

writing style or in the number of roles.

In the master's thesis, with the title: A Comparative Analysis of Roald Dahl: The Twits and

Andrej Rozman Roze: Mali rimski cirkus I present the Russian philosopher and literary

theoretic Mihail Bahtin, and discuss his carnival theory, which will in the following be based

on the work entitled Ustvarjanje Francoisa Rabelaisa in ljudska kultura srednjega veka in

renesanse (Bahtin, 2008). This work is the basis for the literary analysis of the selected works

by Roald Dahl: The Twits and Andrej Rozman Roze: Mali rimski cirkus. This is followed by a

presentation of the elements of the carnival theory, and later the presentation and analysis of

the authors, as well as illustrators, and their works. I was interested in the elements of carnival

in the selected works, as well as the frequency of other elements or the lack of them.

The purpose of this master's thesis was to find and present the elements of carnival on the

example of citations from the selected works, to note their frequency, show the style of

writing of the authors, and in this way underline the guidelines of teaching for Slovenian

language teachers.

In writing master's thesis, I used a descriptive approach to research. The descriptive method

we used for defining theoretical concepts and describing the theory. Using the comparative

analysis method, I analysed selected works among themselves, and used the comparative

method in the concluding part, where we made a comparative literary analysis and

summarized my own findings.

The aim of this master's work was, to present a subversive style of writing and to find the

elements of carnival in their works. For the needs of the master's thesis, a table is presented in

the empirical part, in which a literary analysis of two different authors is made, based on the

types of carnival according to M. Bakhtin is presented.

Key Words: carnival, Mihail Bahtin, Roald Dahl, Andrej Rozman Roza, Gravža, Mali rimski

cirkus

KAZALO

1. UVOD ................................................................................................................................. 1

2. ŽIVLJENJE IN DELO MIHAILA MIHAJLOVIČA BAHTINA ...................................... 3

3. TEORIJA KARNEVALA .................................................................................................. 4

4. ELEMENTI KARNEVALA ............................................................................................... 6

4.1. SMEH .......................................................................................................................... 6

4.2. SUBVERZIVNOST .................................................................................................... 6

4.3. PREKLINJANJE IN IMENA ...................................................................................... 7

4.4. UMOR, SAMOMOR, KANIBALIZEM ..................................................................... 7

4.5. GROTESKNO TELO IN PODOBE ............................................................................ 8

4.6. TELESNE TEKOČINE IN IZLOČKI ......................................................................... 8

4.7. PRETIRAVANJE, PARODIRANJE, KRIKI ............................................................. 9

4.8. OBREDNI DOGODKI, SPOLNOST .......................................................................... 9

4.9. GASTRONOMSKI UŽITKI ..................................................................................... 10

5. ROALD DAHL ................................................................................................................. 11

5.1. ŽIVLJENJE ROALDA DAHLA ............................................................................... 11

5.2. DELA ROALDA DAHLA ........................................................................................ 13

6. QUENTIN BLAKE .......................................................................................................... 15

6.1. PREDSTAVITEV DELA ROALDA DAHLA: THE TWITS, 1980 (GRAVŽA, 2007)

………………………………………………………………………………………16

7. ANDREJ ROZMAN ROZA ............................................................................................. 20

7.1. MLADINSKA DELA ANDREJA ROZMANA ROZE ............................................ 21

SEZNAM MLADINSKIH DEL ....................................................................................... 21

8. ZVONKO ČOH ................................................................................................................ 22

8.1. PREDSTAVITEV SLIKANICE MALI RIMSKI CIRKUS ........................................ 24

9. PRIMERJALNA LITERARNA ANALIZA ROALDA DAHLA: THE TWITS, 1980

(GRAVŽA, 2007) IN ANDREJA ROZMANA ROZE: MALI RIMSKI CIRKUS (2001) ......... 26

10. SKLEP ........................................................................................................................... 36

11. VIRI IN LITERATURA ............................................................................................... 38

KAZALO SLIK

Slika 1: Mihail Mihajlovič Bahtin ........................................................................................................... 3

Slika 2: Roald Dahl ............................................................................................................................... 11

Slika 3: Q. Blake, britanski ilustrator .................................................................................................... 15

Slika 4: The Twits (1980), ilustriral Quentin Blake .............................................................................. 19

Slika 5: Andrej Rozman Roza, slovenski pisatelj.................................................................................. 20

Slika 6: Zvonko Čoh, slovenski ilustrator ............................................................................................. 22

Slika 7: Naslovnica slikanice: Mali rimski cirkus (2007), ilustriral Zvonko Čoh ................................. 25

KAZALO TABEL

Tabela 1: Preglednica del Roalda Dahla .................................................................................. 13

Tabela 2: Naslovi poglavij ....................................................................................................... 16

Tabela 3: Preglednica mladinskih del Andreja Rozmana Roze ............................................... 21

Tabela 4: Primerjalna analiza Roalda Dahla: The Twits, 1980 (Gravža, 2007) in Andreja

Rozmana Roze: Mali rimski cirkus (2001) .............................................................................. 35

1

1. UVOD

Magistrsko delo temelji na Bahtinovi teoriji karnevala. Mihail Mihajlovič Bahtin (1913–1975)

je bil ruski filozof in literarni teoretik. V delu Tvorčestvo Fransua Rable i narodnaja kul'tura

srednevekov'ja i Renesansa, ki je izšlo šele leta 1965 (Ustvarjanje Francoisa Rabelaisa in

ljudska kultura srednjega veka in renesanse, 2008), opisuje teorijo karnevala in njene

elemente. Snov je črpal iz vsakdanjega življenja meščanov in običajev srednjega veka, kot

pravi Bahtin, iz ust norcev in bedakov. Značilnosti karnevala se kažejo v podobah

grotesknega in izmaličenega telesa, gastronomskih užitkov in prenajedanja, izločanja telesnih

tekočin, namigovanja na spolnost, telesnega in besednega nasilja, umora, samomora in

kanibalizma (Bahtin, 2008). Smeh je ambivalentne narave in hkrati zasmehuje ter proslavlja

(Javornik, v Bahtin, 1999: 389).

Roald Dahl (1916–1990) je bil eden izmed najpomembnejših in najprepoznavnejših britanskih

avtorjev, poznan publiki širom sveta. Je avtor številnih mladinskih del, tudi del za odrasle. Z

njegovimi deli pa se otroci seznanijo že v osnovni šoli, saj je eden izmed ključnih avtorjev, ki

ustvarjajo za otroke, marsikatera dela pa so predlagana kot obvezno čtivo. Njegova prva

izdana knjiga je bila Jakec in breskev velikanka (1961), ki ji je sledila ena izmed najbolj

poznanih knjig Čarli in tovarna čokolade (1964), po kateri so posneli tudi film. Ta knjiga je

postala ena izmed najbolj priljubljenih del Roalda Dahla za mlade bralce.

Kadar je govora o Roaldu Dahlu pa ne moremo mimo tega, da ne bi omenili še znanega

britanskega ilustratorja Quentin Blakea (1932), saj sta skupaj z Roaldom Dahlom pogosta

sodelavca. Ravno Quentin Blake je zaslužen, da bralcem skozi svoje ilustracije prikaže

zgodbo. Blake je za svoje ilustracije prejel tudi številne nagrade, najpomembnejša je

mednarodna nagrada Hansa Christiana Andersena (2002), ki jo je dobil za svoj prispevek k

otroški književnosti.

Poseben slog pisanja Roalda Dahla najdemo v knjigi Gravža, ki bralcu prikaže življenje

kocinarjev.

Andrej Rozman Roza (1955) je slovenski pesnik, dramatik, režiser in igralec. Napisal je

številna znana dela. Je avtor pesniške zbirke Mali rimski cirkus, ki jo v magistrskem delu

literarno analiziram po teoriji karnevala. V svojih besedilih ima Rozman subverziven slog

pisanja.

2

Zvonko Čoh (1956) je slovenski ilustrator, ki je zaslužen za ilustracije Rozmanovih del. Za

svoja dela je prav tako prejel številne nagrade. Ilustriral je tudi slikanico Mali rimski cirkus, ki

ga literarno analiziram.

Primerjalna analiza na osnovi teorije karnevala M. B. dveh izbranih mladinskih del, Gravža

(2007) in Mali rimski cirkus (2001), je predstavljena v preglednici. V prvi koloni so

poimenovane kategorije karnevala po M. B., v drugi koloni pa citati iz del, ki kategorijam

karnevala ustrezajo. V zadnji koloni je predstavljen avtorski komentar, v katerem so

predstavljene podobnosti in razlike obeh del.

3

2. ŽIVLJENJE IN DELO MIHAILA MIHAJLOVIČA BAHTINA

Slika 1: Mihail Mihajlovič Bahtin

(Pridobljeno: 18. 8. 2018, z https://www.iep.utm.edu/bakhtin/)

Literarni teoretik in filozof ruskega porekla Mihail Mihajlovič Bahtin se je rodil 17. novembra

1895, v mestu Orel v južni Rusiji. V Odesi je obiskoval in tudi končal gimnazijo, nato pa se

tam tudi vpisal na zgodovinsko-filološko fakulteto. Leto kasneje se je preselil v St.

Petersburg, kjer je nadaljeval s študijem in poleg zgodovine ter filologije študiral še kulturno

zgodovino, filozofijo in rusko književnost. Med študijem je pokazal veliko zanimanja za

antiko in nemško filozofsko kulturo. Po zaključku študija leta 1918 se je preselil na podeželje,

kjer se je zaposlil kot učitelj in poučeval na Enotni delavski šoli. Leta 1920 se je preselil v

Vitebsk, kjer je na visokih šolah predaval svetovno literaturo in estetiko. Leta 1928 so ga

zaprli kot udeleženca krožka »Vstajenje«, v okviru katerega so leningrajski inteligenti

razpravljali o filozofiji, religiji, kulturi in politiki, ter ga obsodili na pet let taborišča, nato pa

pregnali v Kazahstan. Leta 1936 je začel pisati monografijo o Francoisu Rabelaisu. Delo

Tvorčestvo Fransua Rable i narodnaja kul'tura srednevekov'ja i Renesansa je izšlo šele leta

1965 (Ustvarjanje Francoisa Rabelaisa in ljudska kultura srednjega veka in renesanse, 2008)

in danes velja za eno njegovih najpomembnejših del (Skaza, v Bahtin, 1982: 407–411). V tem

delu je v ospredje postavljen karneval, ki ga definira kot filozofijo življenja in teoretično

razmišlja o grotesknem svetovnem redu ter groteski kot zvrsti literature. Opisan in

predstavljen je razpad starega sveta ter rojstvo novega in karneval kot način življenja, ki se je

4

ustavilo ter v katerem veljajo posebni zakoni. Mihail Mihajlovič Bahtin je umrl v Moskvi, 7.

marca 1975 (Skaza, v Bahtin, 1982: 419).

3. TEORIJA KARNEVALA

Mihail Mihajlovič Bahtin je prvi teoretik, ki v svojem delu omenja in postavi teorijo

karnevala, za katero veljajo posebni zakoni. Svojo teorijo je postavil na temeljih dela

Francoisa Rabelaisa Gargantua in Pantagruel (1532–1564), ki ga je v slovenščino prevedel

Branko Madžarevič. V tem delu najdemo vse možne elemente, značilne za karneval, elemente

groteske, komičnosti in pretiravanja. Te elemente groteske in karnevala je Rabelais jemal iz

običajev srednjega veka in življenja takratnega ljudstva, ali, kot pravi Bahtin, iz ust norcev in

bedakov. Napetost med »uradnim« svetom moči, oblastjo in religijo ter neopaženim svetom

ljudske kulture se je, po Bahtinu, lahko izražala le v okolju karnevala – prazničnem vzdušju, v

katerem so bile začasno razpuščene vse meje in je bilo vse sveto ter mogočno podvrženo

zasmehovanju in satiri. V delu Tvorčestvo Fransua Rable i narodnaja kul'tura srednevekov'ja

i Renesansa, 1965 (Ustvarjanje Francoisa Rabelaisa in ljudska kultura srednjega veka in

renesanse, 2008) Bahtin govori o smehovni kulturi srednjega veka (prav tam, str. 9).

»Vse te raznovrstne izrazne oblike in manifestacije ljudske smehovne kulture bi se dalo po

njihovi naravi razdeliti na tri poglavitne tipe:

1. Obredne-uprizoritvene oblike

1.1 Karnevalska praznovanja,

1.2 različne tržne smehovne predstave idr.

2. Različna slovstvena smehovna dela (med drugim tudi parodična):

2.1 ustna in pisna, v latinščini in v ljudskih jezikih.

3. Različne oblike in zvrsti familiarno-tržnega govora

3.1 zmerljivke,

3.2 pridušanje, zakletve idr.

Vsi trije tipi oblik, ki ne glede na vso svojo raznovrstnost odsevajo enotno smehovno plat

sveta, so med seboj tesno povezani in prepleteni na različne načine.« (Bahtin, 2008, str. 10).

5

Karneval je način življenja, ki ne pozna delitve na izvajalce in gledalce.

Vsi trije tipi pa so med seboj tesno povezani in prepleteni na različne načine (Bahtin, 2008).

V članku Bahtin o karnevalu (2009) avtorica Marija Ristivojević piše, da karneval v

Bahtinovi teoriji pomeni utopičen pogled na svet. Avtorica meni, da so v času karnevala vsi

enaki, hierarhije ni, vse je spremenljivo in veljajo pozitivna načela; karneval je subverziven,

saj predstavlja nenasilno tehniko družbene transformacije. Aplikacijo Bahtinove teorije

karnevala na področju mladinske literarne vede in mladinske književnosti je aplicirala M.

Nikolajeva v knjigi: From Mythic to Linear (2000). M. Ristivojević ob tem opozori na

dejstva, da je karneval v odvisnosti od časa, v katerem se nahaja (Ristivojević, 2009, str. 207).

6

4. ELEMENTI KARNEVALA

V naslednjem poglavju bodo predstavljeni elementi karnevala po teoriji M. Bahtina.

4.1. SMEH

Gre predvsem za praznični smeh. Karnevalski smeh je vseljudski, smejejo se vsi. Tudi

univerzalen, usmerjen je na vse in vsakogar, tudi na udeležence karnevala. Smeh je

ambivalenten, kar pomeni, da je vesel, radosten in hkrati posmehljiv, zasmehovalen,

obenem zanikuje in potrjuje, pokopava in preraja (Bahtin, 2008, str. 18). Posebej poznani

in priljubljeni so bili »prazniki bedakov« (festa stultorum), ki so bili uprizorjeni na ulicah

in trgih. Ti prazniki so bili sprva povsem zakoniti, ob koncu srednjega veka pa že povsem

nezakoniti. Veliko je bilo tudi obsodb glede smeha. Na koncilih in sodiščih so praznik

bedakov večkrat prepovedali. Posebno vlogo je imel »velikonočni smeh«, kjer si je

duhovnik na prižnici dovoljeval vse mogoče zgodbice in šale. Te šale in vesele zgodbice

so izvirale predvsem iz materialno-telesnega življenja, bile so karnevalske. Poleg

»velikonočnega smeha« pa je imelo prebivalstvo tradicijo »božičnega smeha«. Razlika je

bila v tem, da se je velikonočni smeh izražal v obliki pridig, anekdot, šal, božični smeh pa

v veselih pesmih. Smeh je torej spremljal državne in vsakdanje obrede ter slovesnosti. Na

viteških posvetitvah so nastopali norčki in bedaki, med seboj so izbirali kralja in kraljico

»za smeh« (roi pour rire) (Bahtin, 2008: 78–84).

4.2. SUBVERZIVNOST

V času karnevala je ves svet stal narobe. To bi lahko poimenovali svet »obratnega« ali

»narobnega«. »Materialno-telesni spodek in ves sistem znižanj, preobračanj in travestije sta

postala tesno povezana s časom in socialno-zgodovinsko menjavo« (Bahtin, 2008: 86).

Rečemo lahko, da so ljudje živeli dve življenji. Eno je bilo njihovo, drugo pa karnevalsko.

Subverzivnost se pojavi kot prevrat. Šlo je za prenos hierarhičnega vrha v spodek: na

praznikih bedakov so izbirali opata, škofa, nadškofa (Bahtin, 2008: 86). »Tako pri

preobračanju obleke navzven in nadevanju spodnjic na glavo kot pri izbiri norčevskih kraljev

7

ter papežev je delovala ena in ista topografska logika: prestaviti vrh v spodek, vreči visoko in

staro v materialno-telesni pekel, da bi tam umrlo in se znova rodilo« (Bahtin, 2008: 86).

4.3. PREKLINJANJE IN IMENA

Spremenil se je način govornega komuniciranja, in sicer so imena zamenjali vzdevki, včasih

tudi zmerljivke, pojavilo se je tikanje. Pojavljajo se kletvice v zvezi s telesom, posebno vlogo

je imelo drobovje (vampi in čreva). Zmerljivke se pogosto pojavijo v ljubeznivem in

pohvalnem pomenu (Bahtin, 2008: 165–170). Posebna imena, ki se pojavijo, so Bešurit,

Pezdohlebš. Veliko je tudi izpeljank. Obraz so večkrat zamenjali z zadnjico in vrh s spodkom,

kar je pomenilo, da je zadnjica nasprotna plat obraza ali »narobe obraz«. Poljub na zadnjico je

najbolj razširjena besedna in gestikulacijska variacija, ki se je je večkrat polastil Rabelais v

svojih romanih (Bahtin, 2008: 370).

4.4. UMOR, SAMOMOR, KANIBALIZEM

»Vse prebivalstvo se je našemilo in na trgih ter ulicah plesalo »veliki ples« (magnum

pripudium). To bi najbrž lahko razložili s tem, da je bila Lazarjeva pojava povezana s

ciklusom legend o peklu, ki so imele materialno-telesno topografski pridih /…/, ter z motivom

smrti in preroda.« (Bahtin, 2008: 85). Vse, kar je grozljivega, postane smešno. »Premagani

strah je v njih zmeraj prisoten v obliki spačeno-smešnega, v obliki simbolov oblasti in nasilja,

ki so postavljeni na glavo, v komičnih podobah smrti in veselih razčlenitvah.« (Bahtin, 2008:

96). »Strašilo (smrt) je noseče, različne spake – vsi ti izbočeni trebuhi, velikanski nosovi, grbe

ipd. pa so znamenja nosečnosti ali spolne moči.« (Bahtin, 2008: 96).

8

4.5. GROTESKNO TELO IN PODOBE

Kot velja za celoten karneval splošno pretiravanje, je tudi pri podobi telesa in telesnega

življenja tako. Pretiravanje je prisotno na več ravneh. Bahtin groteskno telo opredeljuje kot

eno izmed najpomembnejših značilnosti karnevala (2008: 26–32). Podobe, ki so po Bahtinu

opredeljene kot groteskne, se pojavljajo v stanju njihovega spreminjanja, so protislovne in

ambivalentne. Kažejo začetek in konec preobrazbe. Telesnost, kot podlaga grotesknega

realizma, ni samo formalna, temveč je dejanska topografska kategorija. Usmerja se predvsem

v spodnje predele telesa (genitalije, želodec, zadnjica). Med vsemi potezami človeškega

obraza so v groteskni podobi telesa pomembni samo usta in nos kot nadomestek za falos.

Glava, ušesa in ta isti nos postanejo groteskni samo takrat, kadar preidejo v živalske oblike ali

v oblike stvari (Bahtin, 2008: 315–317). S poudarjanjem telesnih potreb je izražen upor proti

idealističnim in neživljenjskim umetniškim konceptom, poudarjeno je načelo plodnosti in

spajanja z zemljo kot prvinsko življenjsko kategorijo. Rabelais je v svojih zapisih dodobra

zapisal opise parjenja, nosečnosti, rojevanja, telesne rasti, razpadanja telesa, starosti,

razčlenitve na sestavne dele. Bahtin je v opisih našel tudi razkosavanje človeškega telesa. Vsi

ti opisi tvorijo teorijo karnevala.

4.6. TELESNE TEKOČINE IN IZLOČKI

Bahtinova teorija karnevala vključuje tudi telesne tekočine in izločke, ki jih je pri Rabelaisu

veliko. Tako omenja metanje iztrebkov in oblivanje z urinom, kar pomeni poniževanje.

Podoba urina in blata nosi pomen, in sicer se ohranja tesna povezanost z rojstvom, s

plodnostjo, prenovo in z blagostanjem. Ta pozitiven dejavnik je bil v Rabelaisovi dobi še

povsem živ, ljudje so ga občutili popolnoma jasno. »Scalnica« ima čudežno moč povečevati

plodnost zemlje, spet se pojavi ambivalentnost. Smrt in rojstvo sta v podobah urina in blata

prikazana z vesele, s smehovne plati. Posebej pomembni so vampi (les tripes), drobovje in

čreva, ki so trebuh, osrčje in notranjost življenja. Pomembno vlogo ima trebuh, ki je označen

kot nekaj požirajočega in goltajočega. Trebuh ni označen kot organ, ki samo je in golta,

ampak se tudi tukaj kaže ambivalentnost, saj jejo in goltajo tudi njega samega, drobovje pa je

povezano s smrtjo, kolinami in z ubojem ter rojstvom, saj trebuh rojeva. Vampi torej nosijo

9

velik pomen, saj predstavljajo eden sam nepretrgljiv groteskni vozel, v katerega so zvezani

življenje, smrt, rojstvo, iztrebki in hrana. Vse to tvori središče telesne topografije, v katerem

vrh in spodek prehajata drug v drugega Bahtin, 2008: 151–165).

4.7. PRETIRAVANJE, PARODIRANJE, KRIKI

Celotna karnevalska scena je sestavljena iz zbadljivk, izrazitega pretiravanja, hval,

primernikov in presežnikov. Vsak predgovor je sestavljen iz sproščeno-prijaznega zmerjanja

in zmerljivk, ki urejajo govorno dinamiko ter določajo njegov slog. Rabelais iz besed, ki

imajo običajen pomen, naredi zmerljivko in ji da nižji pomen. Tako v besedi »articuler«, ki

pomeni kritizirati ali obtoževati, sliši besedo »cul«, ki pomeni zadnjico in ji na ta način da

zmerljivo, ponižujočo naravo besede. Vendar, da bi beseda »articuler« postala zmerljivka v

pravem pomenu besede, poudari v njej »cul« in pred njo postavi besedo »culletans«, ki

pomeni »migajoč z ritjo« (Bahtin, 2008: 174).

4.8. OBREDNI DOGODKI, SPOLNOST

Kot je značilno za ostale elemente karnevala, so tudi obredni dogodki polni pretiravanja, ki

imajo ambivalenten pomen. Dogodki so polni opisov pretepov, zmerjanja drug drugega,

lepotičenja in okraševanja. Vsi prizori pretepanja so si po naravi sorodni. So ambivalentni in

prežeti z veseljem. V ospredju je smeh. Kri se spremeni v vino, okruten poboj in smrt v veselo

gostijo, žrtvena grmada pa v kuhinjsko ognjišče.

10

4.9. GASTRONOMSKI UŽITKI

Gostija je nujna sestavina vsakega ljudsko-prazničnega veselja. Podobe hrane, pijače in

požiranja so v močni povezavi z ljudsko-prazničnimi oblikami in tesno povezane z motivom

grotesknega telesa. V Rabelaisovem romanu je podobe s področja hrane in pijače mogoče

zaslediti skoraj na vsaki strani in zdi se, kot da sta ravno hrana in pijača tista elementa, ki sta

zaslužna za marsikatero prigodo.

Posebej povezani sta podobi požirajočega in požiranega telesa. Tukaj se dobro vidi povezava

med pirovanjskimi podobami in podobami grotesknega telesa. Primer tega je, kako zemlja, po

umoru Abela, postane plodovita, ker vpije njegovo kri. Drugi primer so ljudje, ki jedo

drenove jagode, ki povzročijo, da njihova telesa pretirano rastejo. Prav tako motiv razprtih ust

kaže na motiv nažiranja in prenajedanja. Hrana in pijača sta eden najpomembnejših elementov

grotesknega telesa. Motiv hrane je neločljivo povezan z delom, saj je delo slavilo zmago s

hrano. Poleg motiva hrane pa je še posebej pogost motiv pijanosti (Bahtin, 2008: 279–286).

11

5. ROALD DAHL

5.1. ŽIVLJENJE ROALDA DAHLA

Slika 2: Roald Dahl

Pridobljeno 18. 3. 2018, z: https://www.biography.com/people/roald-dahl-9264648

Roald Dahl se je rodil 13. septembra 1916 v Walesu staršem, ki so se v Anglijo preselili z

Norveške. Roald je imel tri sestre, eno polsestro in brata. Ko mu je bilo komaj tri leta, je

najprej umrla njegova sestra, nato še oče.

Mama Sofie Magdalena je po očetovi smrti sama skrbela za družino. Odnos med mamo in

Roaldom je bil tesno povezan, saj je imel njen značaj velik vpliv na Roalda. Ko je bil v šoli in

živel v internatu, daleč stran od doma, ji je redno pisal izčrpna in slikovita pisma, ki so bila

polna domišljije in vsebovala talent za pisanje. S pismi je mamo skušal čim bolj zabavati in je

izpustil vse neprijetne reči. Ko je dopolnil 17 let, je pustil šolo in se zaposlil v naftnem

podjetju ter se leta 1938 preselil v Afriko. Začela se je vojna in pridružil se je angleškim

letalskim enotam (RAF). Po kratkem usposabljanju je na prvi dan aktivne službe jeseni leta

1940 strmoglavil z letalom v puščavi. Utrpel je hude poškodbe in sam se je mnogokrat šalil,

da je mogočen udarec v glavo spremenil njegovo osebnost — spraševal se je, ali je zaradi tega

postal pisatelj.

12

Ko je dovolj okreval, je spet sodeloval pri vojaških operacijah, leta 1942 pa so ga premestili v

Washington, kjer je delal kot asistent letalskega atašeja na Britanski ambasadi. Iz pilota se je

prelevil v priljubljenega, šarmantnega diplomata in vohuna, ki se je vrtel v visokih političnih

ter zvezdniških krogih. O svojih izkušnjah z letenjem je začel objavljati kratke zgodbe.

Pisanje ga je vse bolj privlačilo in vedno raje se je izogibal družabnim prireditvam, da je

lahko v miru pisal. Leta 1946 je izšla prva zbirka njegovih kratkih zgodb za odrasle. Da bi bil

bliže mami in bi lažje pisal, se je vrnil v Anglijo. Ker v Angliji ni bilo zadostnega zanimanja

za njegovo pisanje, se je leta 1951 preselil nazaj v ZDA. Tam mu je šlo zelo dobro. Spremenil

je slog pisanja, saj so njegove zgodbe postale temačnejše in vsebovale polno črnega humorja

ter nenavadnih preobratov. S pisanjem je pridobil veliko občudovalcev.

V Ameriki je spoznal igralko Patricio Neal in se leta 1953 z njo poročil. Leto zatem je v

Angliji kupil hišo in v njej z družino živel do konca svojega življenja.

Roaldu in Patricii se je rodilo pet otrok (Olivia, Tessa, Theo, Ophelia, Lucy). Ker je Patricia v

Ameriki snemala filme in televizijske oddaje, se je družina veliko selila sem ter tja – ves čas

so bili na poti med Ameriko in Anglijo.

Leta 1960 je družino zadela prva velika nesreča – v New Yorku je taksi zbil voziček, v

katerem je bil štirimesečni Theo. Družina je po tistem večino časa preživela v Angliji. Leta

1962 je pisatelju umrla najstarejša hčerka Olivia, ki je zbolela za ošpicami. Ta smrt je Roalda

Dahla močno zaznamovala.

Po izidu prve knjige za otroke Jakec in breskev velikanka (James and the giant peach) leta

1961 je Roald Dahl vedno več svojega dela namenjal otrokom, s knjigo Čarli in tovarna

čokolade, ki je izšla leta 1964, pa si je kmalu pridobil sloves enega najbolj priljubljenih

avtorjev za otroke. Vsaka nova knjiga je bila deležna velike pozornosti, njegove zgodbe so

naklonjeno sprejeli mali in veliki bralci po vsem svetu. Do danes ostaja eden najbolj

priljubljenih avtorjev za otroke.

Roald Dahl je umrl 23. novembra 1990, star 74 let. Pokopan je v cerkvi svetega Petra in

Paula, kjer je odprt muzej Roalda Dahla.

(Pridobljeno 18. 3. 2018, z: http://roalddahl.com/roald-dahl/about)

13

5.2. DELA ROALDA DAHLA

Roald Dahl je bil svetovno znan po leposlovju za otroke in odrasle, za katere je napisal

številne zgodbe in tri pesniške zbirke. Večina njegovih del je prevedenih v slovenščino in so

tako pri otrocih kot pri odraslih zelo iskano ter brano čtivo.

Tabela 1: Preglednica del Roalda Dahla

NASLOV V IZVIRNIKU IN

LETNICA

SLOVENSKI PREVOD IN

LETNICA

ILUSTRATOR

Boy: Tales of Childhood, 1961 Poba: zgodbe iz otroštva.

Prevedla Borut Petrović

Jesenovec in Slavica

Jesenovec Petrović.

Quentin Blake

Charlie and the Chocolate

Factory, 1964

Charlie in tovarna čokolade.

Prevedel Milan Dekleva, 1992.

Quentin Blake

Charlie and the Great Glass

Elevator, 1972

Charlie in veliko stekleno

dvigalo. Prevedel Mate

Dolenc, 1994.

Dunja Kafler

Danny the Champion of the

World, 1975

Danny prvak sveta. Prevedel

Sunčan Stone, 2006.

Quentin Blake

Dirty Beasts, 1984 Zverine Grdine. Prevedel

Milan Dekleva, 2010.

Quentin Blake

Esio Trot, 1990 Kavlež Ifla, prevedel Brane

Ažman, 2000.

Quentin Blake

George's Marvellous

Medicine, 1981

Jurijevo čudežno zdravilo.

Prevedla Ajda Zavrtanik

Drglin.

Quentin Blake

James and the Giant Peach,

1961

Jakec in velikanska breskev.

Jure Potokar je prvi naredil

prevod v slovenščino leta

1997. Leta 2010 pa jo je na

novo prevedel Milan Dekleva.

Quentin Blake

Matilda, 1988 Matilda, prevedel Bogdan Quentin Blake

14

Gradišnik, 1990.

The magic finger, 1966 Čudežni prst. Prevedla Branka

Dobovšek Dekleva, 1998.

Quentin Blake

The fantastic Mr. Fox, 1970 Fantastični gospod Fox,

prevedla Nina Grahek Križnar,

2009.

Quentin Blake

The BFG, 1982 VDV, prevedel Jože Prešeren,

1986.

Quentin Blake

The Witches, 1983 Čarovnice, prevedel Bogdan

Gradišnik, 1987.

Quentin Blake

The Twits, 1980 Gravža, prevedla Ana Barič

Moder, 2007.

Quentin Blake

(Pridobljeno 9. 7. 2018, z: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-

H78TE3VR/?euapi=1&query=%27keywords%3droald+dahl%27&pageSize=25 )

15

6. QUENTIN BLAKE

Slika 3: Q. Blake, britanski ilustrator

Pridobljeno 10. 8. 2018, z: https://www.quentinblake.com/meet-qb/biography

Znan britanski ilustrator Quentin Blake se je rodil leta 1932 v Londonu. Na Cambridgu je

študiral angleščino, na Chelsea Art School pa obiskoval tečaje risanja. Več let je poučeval na

Royal College of Art, kjer je bil nekaj časa predstojnik oddelka za ilustracijo. Pri šestnajstih

letih je prve ilustracije objavil v reviji Punch, v svet knjižne ilustracije pa je prodrl leta 1960,

s knjigo Johna Yeomana Požirek vode. Kljub sodelovanju s številnimi avtorji, kot so Russel

Hoban, Michael Rosen, John Yeoman, je najbolj poznan po ilustracijah Roalda Dahla. Za

svoja dela je bil večkrat nagrajen in prejel številne nagrade, med njimi Whitbread Award in

mednarodno nagrado Bologna Ragazzi Prize. Leta 2002 je za svoje ilustracije prejel prestižno

nagrado Hansa Christiana Andersena, leta 2004 pa ga je doletela čast, in sicer ga je francoska

vlada nagradila z redom Chevalier des Arts et des Lettres. Blake je ilustriral številne literarne

like Roalda Dahla. Najbolj poznani so Čarli iz tovarne čokolade, Matilda, Čudoviti lisjak in

Gravža.

(Pridobljeno 18. 3. 2018, z: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-

XFZMKMR6/54073c5e-a1b4-4090-b1de-d05d575e23b2/PDF)

16

6.1. PREDSTAVITEV DELA ROALDA DAHLA: THE TWITS, 1980 (GRAVŽA,

2007)

Delo Gravža je nastalo čisto spontano iz dejstva, da Roald Dahl ni maral moških z brado, saj

so mu dajali občutek, kot da se za brado skrivajo nekaj zlobnega. Dolge brade pa so se mu

zdele ogabne. Mladinsko delo Gravža (The Twits, 1980) je v Sloveniji izšlo leta 2007. Prevod

knjige je naredila Ana Barič Moder, ilustracije pa Quentin Blake. Delo je postalo tako

priljubljeno, da so ga leta 1999 priredili za gledališče. V tej knjigi najdemo enega izmed

Dahlovih najpogosteje citiranih stavkov: »Če imate lepe misli, bodo sijale z vašega obraza kot

sončni žarki in zmeraj boste videti čudovito.« Knjiga obsega 93 strani in je sestavljena iz 28

poglavij.

Tabela 2: Naslovi poglavij

NASLOVI POGLAVIJ V SLOVENSKEM

PREVODU:

GRAVŽA (2007)

NASLOVI POGLAVIJ V IZVIRNIKU:

THE TWITS (1980)

Kocinasti obrazi Hairy faces

Umazane brade Dirty beards

Gravževka Mrs. Twit

Stekleno oko The Glass Eye

Žaba The Frog

Črvasti špageti The Wormy Spaghetti

Čudna sprehajalna palica The Funny Walking Stick

Gravževka ima skrčavico Mrs. Twit has the Shrinks

Gravževka se raztegne Mrs. Twit gets a Stretching

Gravževka sfrči z baloni v zrak Mrs. Twit goes ballooning up

Gravževka prifrči nazaj na zemljo Mrs. Twit goes ballooning down

Gravž doživi strahoten šok Mr. Twit got a horrid shock

Hiša, drevo in opičja kletka The house, the tree and the monkey cage

Lepilo ČVRSTODRŽ Hugtight glue

Štirje prilepljeni fantiči Four sticky little boys

Veliki opičji narobe cirkus The great upside down monkey circus

17

Na pomoč prileti Bajs Kodrlajs The roly-poly bird to the rescue

Gravž ostane brez ptičje pite No bird pie for Mr. Twit

Gravž znova ostane brez ptičje pite Still no bird pie for the Twit

Gravž in Gravževka gresta po puške Mr. Twit and Mrs. Twit go to buy guns

Hopacup dobi res odlično zamisel Muggle-wump has a idea

Veliki podvig z lepilom se prične The great glue painting begins

Preproga gre pod strop The carpet goes to the ceiling

Pohištvo gre pod strop The furniture goes up

Krokarja privršita v napad The ravens swoop over

Gravža se postavita na glavo The Twits are turned upside down

Opice pobegnejo The monkeys escape

Gravža dobita skrčavico The Twits get the shrinks

Glavna literarna lika knjige sta Gravž (Mr. Twit) in njegova žena Gravževka (Mrs. Twit).

Gravž sam sebe smatra kot zelo pametnega, pa to ni. Osebna higiena mu je tuja, ne zna se

lepo vesti niti jesti. Ker se ni nikoli umival, mu je izmed dlak na obrazu zmeraj štrlelo na

stotine ostankov starih zajtrkov, kosil in večerij. Njegova žena je Gravževka, ki pa od svojega

moža ni prav nič boljša. Njena posebnost je stekleno oko, ki je vedno obrnjeno na nasprotno

stran. Gravža drug drugemu venomer nagajata in v tem prav uživata. Lovita ptice za ptičjo

pito in sovražita otroke. V preteklosti sta bila zaposlena v cirkusu kot opičja trenerja in sedaj

imata doma opice kar v kletkah, ki jih vsakodnevno mučita, da morajo stati na glavi, dokler

nekega dne opicam le prekipi in se s pomočjo stranskega literarnega lika, ptiča Bajsa

Kodrlajsa (Roly-Poly Bird), le uspejo postaviti po robu zlobnežema.

Po Marjani Kobe lahko delo Gravža uvrstimo v kategorijo kratke sodobne pravljice, ki se od

klasične razlikuje predvsem v tem, da gre za sodobno delo, ki ga lahko enačimo s terminom

»sodobna pravljica«, »moderna pravljica«, »moderno-fantazijska pravljica«. Termin, za

katerega se je razprava odločila, je sodobna pravljica. Razlog za to se nahaja v tem, da je

dogajanje tega literarnega vzorca postavljeno v sodobni prostor in čas. Tako lahko po Marjani

Kobe kratko sodobno pravljico delimo na več različic glede na glavni literarni lik:

1. Z otroškim glavnim literarnim likom (E. Peroci: Moj dežnik je lahko balon).

2. Z oživljeno igračo/s predmetom kot glavnim literarnim likom (V. Zupan: Plašček za

Barbaro).

18

3. S poosebljeno živaljo kot glavnim literarnim likom (S. Makarovič: Prašičkov koncert).

4. S poosebljeno rastlino kot glavnim literarnim likom (G. Strniša: Lučka Regrat).

5. S poosebljenim nebesnim telesom/pojavom kot glavnim literarnim likom (F.

Miličinski-Ježek: Zvezdica Zaspanka).

6. Z glavnim literarnim likom, ki je znan iz ljudskega pravljičnega izročila (S.

Makarovič: Coprnica Zofka).

Njene morfološko-strukturne in motivno-tematske značilnosti so:

1. Glavni literarni lik

2. Stranski liki

3. Sintetična dogajalna premica

4. Temeljna strukturna stalnica ali značilnost je dvodimenzionalnost, kar pomeni, da se

dogajanje vrši na realni in irealni ravni. Vse skupaj v enem samem svetu.

5. Bivanjske sposobnosti glavnega literarnega lika.

6. Dogajalni prostor in čas je mestno okolje v sodobnem času.

7. Pripovedovalec v vlogi vsevednega pripovedovalca, ki ima pregled nad celotnim

dogajanjem in vzpostavlja oseben, zaupen stik z bralcem.

8. Sporočilo, za razliko od klasične ljudske pravljice, ki nosi na koncu nauk zgodbe, ima

sodobna pravljica na koncu etično sporočilo izraženo na bolj domiseln in dramatičen

način.

(Pridobljeno 21. 7. 2018, z: http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-

XH028A7V/849f460c-47a1-4695-a35f-247383a1c73a/PDF)

Na osnovi literarne teorije Marije Nikolajeve lahko interpretiramo delo Gravža.

1. Glavni literarni lik: Gravž (Mr. Twit) in Gravževka (Mrs. Twit).

2. Stranski liki: Hopacup (Muggle-Wump), njegova žena in njuna otroka, Bajs Kodrlajs

(Roly-Poly Bird).

3. Dogajalni čas: sodoben čas. Irealen in realen svet.

4. Dogajalni prostor: mestno okolje. V hiši in zunaj hiše Gravžev.

5. Sporočilo: besedilo je namenjeno tako otrokom kot odraslim. Sporočilo ni vzgojne

narave, saj v njem ne najdemo prvin lepega obnašanja, pojavijo se subverzivne prvine.

19

Glede na obnašanje Gravžev je besedilo namenjeno predvsem problematičnim

otrokom, saj besedilo subverzivno vzgaja socialne upornike. Besedilo se popolnoma

sklada z Bahtinovo teorijo.

Slika 4: The Twits (1980), ilustriral Quentin Blake

Naslovnica knjige: The Twits (1980). Gravža (2007). Ljubljana: Založba Sanje

20

7. ANDREJ ROZMAN ROZA

Slika 5: Andrej Rozman Roza, slovenski pisatelj

Pridobljeno 10. 8. 2018, z: https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/12/roza_5-

458x600.jpg

Andrej Rozman Roza je slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, igralec in prevajalec, ki se je

rodil leta 1955 v Ljubljani. Na Filozofski fakulteti je študiral slovenistiko, ki pa jo je leta 1978

opustil in s prijatelji ustanovil Pocestno gledališče, z imenom Predrazpadom. Organiziral je

vrsto odmevnih gostovanj tujih uličnih gledališč v Ljubljani. Ustanovil je Gledališče Ane

Monro (1981), ki ga je vodil do leta 1995. Je eden izmed začetnikov improvizacijskih

gledaliških tekmovanj v Sloveniji. Ustvarja tako za mlade kot odrasle in je pisec komičnih,

parodičnih pesmi, pravljic ter gledališke komedije. Prav tako predeluje klasična besedila za

druge medije, jih postavlja v sedanjost ali prevaja. Ustanovil je najmanjše možno gledališče z

imenom Rozinteater (2003), junija 2009 pa versko skupnost Zaničnikov. Za svoje delo je

prejel številne nagrade, med njimi Levstikovo nagrado za izvirno leposlovno delo (1999,

2009), nagrado Prešernovega sklada (2010) in Borštnikovo nagrado za prevod (2017).

Njegova dela pogosto najdemo v učbenikih in antologijah.

(Pridobljeno 20. 7. 2018, z: http://sigledal.org/geslo/Andrej_Rozman)

21

7.1. MLADINSKA DELA ANDREJA ROZMANA ROZE

Dragica Haramija pravi, da so njegove verzne pripovedi posebnost (Mihec, duh in uganka,

Marela) (2012: 259), v svoji poeziji pa velikokrat uporablja estetiko grdega (2009: 125). Med

njimi najdemo realistične kratkoprozne zbirke (Krava, ki jo je pasel Mihec, Kako je Oskar

ostal detektiv), kratke fantastične zgodbe (Balon velikan, Najbolj dolgočasna knjiga na svetu),

fantastične pripovedi (Skrivnost Ščurkov) (Haramija, 2012: 259).

SEZNAM MLADINSKIH DEL

Tabela 3: Preglednica mladinskih del Andreja Rozmana Roze

IMENA DEL IN LETO ILUSTRATOR

Balon velikan, 2001 Matjaž Schmidt

Bober Bob, 2013 Zvonko Čoh

Čofli, 2012 Zvonko Čoh

Gospod Filodendron, 2011 Ana Košir

Gospod Filodendron in marsovci, 2012 Ana Košir

Gospod Filodendron in nogomet, 2013 Ana Košir

Josip Vandot: Kekec in Bedanec, 2001 Zvonko Čoh

Josip Vandot: Kekec in Prisank, 2002 Zvonko Čoh

Kako je Oskar postal detektiv, 2007 Ana Košir

Ko snežna sova zacinglja, 2008 Dušan Muc

Mali rimski cirkus, 2001 Zvonko Čoh

Mihec gre prvič okrog sveta, 2006 Damijan Stepančič

Najbolj dolgočasna knjiga na svetu, 2002 Milan Erič

Pesmi iz rimogojnice, 2013 Zvonko Čoh

Rdeča žaba, zlat labod, 2001 Svjetlan Junaković

Uganke, 2002 Zvonko Čoh

Urška, 2010 Zvonko Čoh

Uganke 100+1, 2008 Svjetlan Junaković

Urška, 2011 Zvonko Čoh

22

8. ZVONKO ČOH

Slika 6: Zvonko Čoh, slovenski ilustrator

Pridobljeno 10. 8. 2018, z: https://www.emka.si/ilustrator/4238-zvonko-coh/6210

Zvonko Čoh, slovenski ilustrator in pogost sodelavec Andreja Rozmana Roze, se je rodil v

Celju, leta 1956. V Ljubljani je končal Srednjo šolo za oblikovanje in nadaljeval študij na

Akademiji za likovno umetnost, kjer je leta 1981 diplomiral. V svojem zgodnjem obdobju

slikanja je prodal nekaj slik, nato pa se je usmeril v gibanje v likovni umetnosti, v animacijo

in začel risati kratke animirane filme. Ti so zgolj samo nekaj minutni ali pa še krajši, če so

namenjeni za televizijske spote, najdaljši med njimi je celovečerni risani film z naslovom

Socializacija bika. Ilustrirati je začel že v zgodnjem otroštvu, do sedaj pa njegova dela

obsegajo že okrog 30 knjig. Njegove ilustracije najdemo tudi v mladinskih revijah in

časopisih. Sprva se je bolj posvečal mladinski knjižni ilustraciji in sodeloval z otroškim

periodičnim tiskom, trenutno pa se bolj posveča otroški ilustraciji. V njegovem obsegu dela je

že preko 80 ilustriranih otroških in mladinskih knjig, za katere je prejel številna priznanja.

Najpomembnejša med njimi so: Zlato pero Beograda (1983), Levstikovi nagradi (1988 in

1999), Veliko nagrado Hinka Smrekarja (2002) za serijo ilustriranih knjig o Kekcu, njegova

knjiga Obuti maček pa je na knjižnem sejmu dobila nagrado za najlepšo otroško knjigo (2003)

na področju knjig za otroke in mladino. Z največjo ljubeznijo pa se posveča animiranemu

23

filmu, čigar zbirka zajema preko 20 televizijskih spotov in kratkih filmov. Nagrada za

najboljšo animacijo na mednarodnem festivalu animiranega filma v Trevisu (1987) (kratki

film Poljubi mehka me radirka) ga je opogumila, da se je še intenzivneje posvetil risanemu

filmu. Tako je nastala celovečerna risanka Socializacija bika, ki jo je ustvaril skupaj z

Milanom Eričem. Zanjo sta prejela številne nagrade, med drugimi tudi nagrado Prešernovega

sklada.

(Pridobljeno 21. 7. 2018, z: http://www.zupca.net/dnevna_soba/ilustratorji/zvonko_coh.htm)

24

8.1. PREDSTAVITEV SLIKANICE MALI RIMSKI CIRKUS

Mali rimski cirkus je slikanica Andreja Rozmana Roze, ki vsebuje sedemindvajset pesmi. Te

so: Ustrahavanka, Vabilo na Gravžev dan, Mandarina, Žuželčji žur, Žabec Žan in žolna Živa,

Hrošček Jan, Bonbon, Zajčkova ozimnica, Pasavec, Klop Anton, Krokodil, Čudak, Lovska,

Walter Parsifal, Lenoba, Čevljarček, Pes in njegov gospod, Mlečna hrana, Mleko, Internet

prijatelji, Pomlad, Veseljaki iz Žalca, Poljana, Miško Razgrajač spet na cesti, Urni kazalec,

Primojdušspavanka, Najbolj dolgočasna knjiga na svetu. Pesmi nosijo naslove, ob katerih se

marsikdo zamisli, ali je to sploh vsebina, primerna za otroke. Maria Nikolajeva v svojem

članku Verbalno in vizualno: slikanica kot medij (2003) govori med drugim o dinamiki

slikanice. Besedilo in slika, dve različni obliki komunikacije tvorita in se povezujeta v novo

zvrst. Slikanica služi na nek način kot pedagoško pomagalo. Besede in slike pripovedujejo

isto zgodbo ter bralcu ponujajo eno in isto informacijo v dveh različnih oblikah komunikacije.

V svojem članku razdeli slikanice na tri osnovne kategorije:

1. Prevladovanje simetričnega odnosa med sliko in besedo. Verbalni del slikanice in

ilustracije imata isto sporočilo.

2. Slikanice, pri katerih je odnos med besedilom in ilustracijami komplementaren.

3. Slikanice, pri katerih je odnos med besedilom in ilustracijami stopnjevan.

Na podlagi tipizacije slikanice po M. Nikolajevi lahko uvrstimo slikanico Mali rimski

cirkus v prvo kategorijo, saj imata verbalni del in ilustracije komplementarno sporočilo.

25

Slika 7: Naslovnica slikanice: Mali rimski cirkus (2007), ilustriral Zvonko Čoh

Vir: Lasten

26

9. PRIMERJALNA LITERARNA ANALIZA ROALDA DAHLA: THE

TWITS, 1980 (GRAVŽA, 2007) IN ANDREJA ROZMANA ROZE: MALI

RIMSKI CIRKUS (2001)

27

TIPI KARNEVALA PO M.

BAHTINU

ROALD DAHL: THE TWITS

(GRAVŽA)

ILUSTRATOR:QUENTIN

BLAKE

(citati)

ANDREJ ROZMAN ROZA:

MALI RIMSKI CIRKUS

ILUSTRATOR: ZVONKO ČOH

(citati)

INTERPRETACIJA

1.2

SMEH

[»Ker so bili notri črvi!« je

zavpila Gravževka, zaploskala

in zacepetala z nogami in se

gugala na stolu in se grozljivo

krohotala]1 (Dahl, R. Gravža,

2007, str. 26)

[»Prav, mucica moja,« je z

vražjim nasmeškom odvrnil

Gravž in pokleknil k njenim

nogam.] (Dahl, R. Gravža,

2007, str. 36)

[»Sem ti rekla, da te imam na

očeh«, se je zakrehetala

Gravževka] (Dahl, R. Gravža,

2007, str. 19)

(Rozman, Andrej. Mali rimski

cirkus, str. 37)

Na osnovi analize je ugotovljeno,

da prvine smeha vsebujejo besedila

R. Dahla zelo poudarjeno, medtem

ko najdemo prvine smeha pri

glavnih književnih osebah v

besedilih A. R. Roze v obliki

ilustracij.

1 Podčrtala M. RUPERT

28

2.1

SUBVERZIVNOST

(Dahl, R. Gravža, str. 86)

[Zdaj, ko to veš, spoštuj

lenuhe in proč od nas

odganjaj muhe, saj naše

delo je naporno in

strašansko odgovorno.]

(Rozman, 2001, str. 36)

[Opoldne bo frcanje

smrkljev v tarčo, potem bo

počitek.] (Rozman, 2001,

str. 8)

[Riba, s hriba,lisjak iz kloak

in podgana iz oceana, ki so

prijatelji postali prek

interneta za živali, so prišli

do spoznanja, da morajo

zamenjati stanovanja.]

(Rozman, 2001, str. 46)

Na osnovi analize je

ugotovljeno, da prvine

subverzivnosti vsebujejo

besedila A. R. Roze zelo

poudarjeno, pri R. Dahlu pa

se ta kategorija pojavlja,

vendar zgolj v obliki

ilustracij, ki celotno

subverzivnost nadgrajujejo

in dopolnjujejo.

3.2

UMOR

[»Zbrizgala te bom v

brozgo!« je vpila.] (Dahl,

2007)

[»Odgriznil ti bo nožne

prste,« je rekel Gravž.]

(Dahl, 2007, str. 21)

[Kakor hitro so pristale na

veji, so se jim krempeljci

prilepili nanjo in z njimi je

bilo konec.] (Dahl, 2007,

str. 48)

[In odfrli pit kri drugam.]

(Rozman, 2001, str. 21)

Na osnovi analize je

ugotovljeno, da aluzije na

prvino karnevala,

imenovano umor vsebujejo

besedila R. Dahla zelo

poudarjeno, pri A. R. Rozi

pa ta kategorija ne

prevladuje.

29

3.2

SAMOMOR

/ [Mleko od groze se skoraj

sesiri: »To ni mogoče, pri

moji veri!«] (Rozman, 2001,

str. 44)

Na osnovi analize je

ugotovljeno, da element

samomora vsebujejo

besedila A. R. Roze zelo

poudarjeno, medtem ko v

besedilih R. Dahla prvin

samomora nismo našli.

3.2

KANIBALIZEM

/ / Na osnovi analize je

ugotovljeno, da elementa

kanibalizma ne vsebuje

nobeno besedilo.

30

TIPI KARNEVALA PO

M. BAHTINU

ROALD DAHL: THE TWITS (GRAVŽA)

ILUSTRATOR:QUENTIN BLAKE

(citati)

ANDREJ ROZMAN ROZA:

MALI RIMSKI CIRKUS

ILUSTRATOR: ZVONKO ČOH

(citati)

INTERPRETACIJA

1.2

TELESNE

TEKOČINE IN

IZLOČKI

[Na dlakah okrog ust se mu je naredil bel obroč iz

pene.] (Dahl, 2007, str. 17)

[»Neka nemarna ptica se je ponečedila na mojo

glavo!«] (Dahl, 2007, str. 84)

[»Obrnjena sva narobe in kri mi sili v glavo!!« je

zavreščala Gravževka.] (Dahl, 2007, str. 88)

[Opoldne bo frcanje smrkljev v tarčo.] (Rozman,

2001, str. 8)

Na osnovi analize je

ugotovljeno, da

telesne tekočine in

izločke vsebujejo

besedila R. Dahla

zelo poudarjeno,

medtem ko pri A. R.

Rozi ti elementi v

tej knjigi ne

prevladujejo.

SPOLNOST

Na osnovi analize je

ugotovljeno, da

prvine spolnosti

vsebujejo besedila

zgolj v obliki

namigov, ne pa v

obliki zapisov. Med

drugim je bilo

ugotovljeno, da

besedila A. R. Roze

vsebujejo spolnost v

obliki ilustracije

bolj poudarjeno, kot

pa je to prikazano v

besedilih R. Dahla.

31

(Dahl, 2007, str. 21) (Rozman, 2001, str. 39)

GROTESKNO TELO

IN PODOBE

[Ves njegov obraz, razen čela, oči in nosu, mu je

prekrivala gosta dlaka.] (Dahl, 2007, str. 10)

[In kako pogosto si je Gravž umival ta svoj

ščetinasti, krtačkasti obraz?] (Dahl, 2007, str. 11)

(Dahl, 2007, str. 14)

[Bilo je bitje izpod kape, ki imelo je predvsem

zobe in rdeče oči sred črne dlake in štiri tenkcene

noge.] (Rozman, 2001, str. 33)

(Rozman, 2001, str. 29)

Na osnovi analize je

ugotovljeno, da

groteskno telo in

podobe vsebujejo

besedila R. Dahla in

A. R. Roze zelo

poudarjeno. Ta

kategorija

prevladuje v obeh

besedilih, tako v

obliki zapisov kot

ilustracij. Gre za

komplementaren

odnos med zapisi in

ilustracijami.

32

(Rozman, 2001, str. 33)

PRETIRAVANJE

[Gravž je bil eden teh kocinarjev.] (Dahl, 2007, str.

10)

[»Zobe ima kot šila!«] (Dahl, 2007, str. 20)

[Gravževka se raztegne.] (Dahl, 2007, str. 34)

[Ob sedmih bo požrtija, med njo tekma v bruhanju

v daljavo.] (Rozman, 2001, str. 8)

[Ob šestih bo slovesen izbor najbolj svinjske

besede.] (Rozman, 2001, str. 8)

[Saj, če nam izgine izpred oči, lenoba hitro en dva

tri raztegne svoj široki gobec in že pospravi v svoj

želodec.] (Rozman, 2001, str. 36)

Na osnovi analize je

ugotovljeno, da

element pretiravanja

najdemo v obeh

besedilih, tako R.

Dahla kot A. R.

Roze. Ta kategorija

prevladuje v obeh

besedilih.

33

2.

PARODIRANJE

/ [Ob Gravževem dnevu bo ob desetih gnojeva

maša.] (Rozman, 2001, str. 8)

[Ob dveh bomo videli, kdo zna pripraviti bolj

odvraten napitek.] (Rozman, 2001, str. 8)

[Pridite ob Gravževem dnevu v Ostudno dobravo.]

(Rozman, 2001, str. 8)

Na osnovi analize je

ugotovljeno, da

najdemo elemente

parodije bolj

poudarjene v

besedilih A. R.

Roze, medtem ko v

besedilu R. Dahla ti

elementi ne

prevladujejo.

3.2

KRIKI

[»Na pomoč!«, je vreščala Gravževka] (Dahl, 2007)

[»Za tole jih boš fasal!«, je zavpila Gravževka.]

(Dahl, 2007, str. 42)

[Mljask!] (Rozman, 2001, str. 10)

[Ustrahavanka] (Rozman, 2001, str. 5)

[Glasno krikneš Na pomoč!] (Rozman, 2001, str.

6)

Na osnovi analize je

ugotovljeno, da se

prvine krikov

pojavljajo tako v

besedilih R. Dahla

kot A. R. Roze. V

besedilih R. Dahla

pa se te prvine

kažejo v obliki nižje

pogovornih besed.

GASTRONOMSKI

UŽITKI

[Črvasti špageti] (Dahl, 2007, str. 24)

[Gravž se je lotil hrane, na vilico je navijal dolge

paradižnikaste nitke in si jih basal v usta.] (Dahl,

2007, str. 25)

[Ob dveh bomo videli, kdo zna pripraviti bolj

odvraten napitek.] (Rozman, 2001, str. 8)

[S sokom hlastno se naslaja in ker mu okus ugaja,

v enem krhlju si postelje in še ženko not pripelje.]

(Rozman, 2001, str. 10)

[Vroče pivo sta žlampala, žužke skoraj vse

zažgala.] (Rozman, 2001, str. 14)

Na osnovi analize je

ugotovljeno, da

najdemo prvine

gastronomskih

užitkov v obeh

besedilih zelo

poudarjeno.

34

PREKLINJANJE

EKSPRESIVNO

ZAZNAMOVANE

BESEDE

[»Prav, mucica moja«, je z vražjim nasmeškom

odvrnil Gravž in pokleknil k njenim nogam.]

[»Le kdo bi rad, da mu vsak Francelj kuka v bajto in

gleda, kaj počne!«] (Dahl, 2007, str. 45)

[Mljask! Skoz luknjo skoz lupino zleze Micko v

mandarino.] (Rozman, 2001, str. 10)

[Hrošček Jan je pospravil cel gram piškotnih

dobrot.] (Rozman, 2001, str. 15)

[Nekoč trot falot in čebela brez dela vesela sta pela

in pila kompot.] (Rozman, 2001, str. 12)

Za potrebe analize

smo kategorijo

preklinjanja

razdelili na

podkategorijo. In

sicer ekspresivno ali

čustveno

zaznamovane

besede, ki

razodevajo svoj

odnos do

pojmovanja.

Značilne so

predvsem

pomanjševalnice

(mucica moja,

ženka, trot, falot,

zajček). Naslednja

podkategorija so

slabšalno

zaznamovane

besede, ki izražajo

nenaklonjen odnos

do pojmovanja.

Značilne so nižje

pogovorne besede,

ki so ekspresivno

zaznamovane (baba,

zgaga zoprna, krota

klavrna, čudak,

lenuh).

35

Na osnovi analize

ekspresivno

zaznamovanih

besed

je ugotovljeno, da

R. Dahl v svojih

besedilih uporablja

veliko

pomanjševalnic,

medtem ko v

besedilih A. R.

Roze bolj

prevladujejo osebna

imena.

3.1

SLABŠALNO

ZAZNAMOVANE

BESEDE

[»Krčiš se, baba!«, je rekel Gravž.] (Dahl, 2007, str.

29)

[»Sem že tu, ti krota klavrna! Ti runkelj zanikrni! Ti

zgaga zoprna!«] (Dahl, 2007, str. 41)

[Ti, ti kozel kruljavi!«, je zavreščala Gravževka]

(Dahl, 2007, str. 93)

[»Pasja smola, primejduš, da od vseh človeških

pasem sem dobil to leno uš!«] (Rozman, 2001, str.

40)

Na osnovi analize

besed je

ugotovljeno, da R.

Dahl uporablja v

svojih besedilih

veliko besed, ki so v

prevodu slabšalno

zaznamovane,

medtem ko se v

besedilih A. R.

Roze te besede

pojavijo, vendar ne

prevladujejo.

Tabela 4: Primerjalna analiza Roalda Dahla: The Twits, 1980 (Gravža, 2007) in Andreja Rozmana Roze: Mali rimski cirkus (2001)

36

10. SKLEP

Slovenščina in z njo povezana mladinska književnost je v šolstvu vpeljana v učni načrt skozi

različne vsebine in avtorje. Od učitelja je odvisno, kako učencem približa književnost in v

njem vzpodbudi radovednost ter s tem razvija učenčev odnos do prebiranja literature. Ker si

želim, da bi bilo več zanimanja za književnost in poznavanja različnih slogov pisanja

avtorjev, se mi je porodila ideja za temo raziskovanja.

V magistrskem delu sem predstavila ruskega filozofa in literarnega teoretika Mihaila

Mihajloviča Bahtina (1913–1975) in njegovo teorijo karnevala, ki sem jo predstavila s

pomočjo knjige in ene izmed njegovih najpomembnejših del Ustvarjanje Francoisa Rabelaisa

in ljudska kultura srednjega veka in renesanse (2008, prevedel Borut Kraševec). Poleg njega

sem v delu predstavila elemente teorije karnevala. Ker sta pomembna za slovensko

književnost in ju pogosto najdemo v učnem načrtu za slovenščino sem kasneje predstavila še

britanskega avtorja Roalda Dahla in njegovega pogostega sodelavca, ilustratorja Quentin

Blakea ter slovenskega pisatelja Andreja Rozmana Rozo in ilustratorja Zvonka Čoha.

V empiričnem delu je predstavljena primerjalna analiza del Roalda Dahla in Andreja

Rozmana Roze. Cilj je bil ugotoviti, ali so v izbranih delih tujega in domačega pisatelja

elementi karnevala. Prvo raziskovalno vprašanje je, ali v izbranih delih obstajajo elementi

karnevala. Drugo raziskovalno vprašanje je, ali najdemo več elementov karnevala v

slovenskih ali tujih delih. Tretje raziskovalno vprašanje pa je, ali obstajajo razlike in

podobnosti v izbranih mladinskih literarnih delih na osnovi teorije karnevala.

Na podlagi elementov teorije karnevala sem literarno analizirala delo Roalda Dahla: Gravža

in slikanico Andreja Rozmana Roze: Mali rimski cirkus ter ugotovila, da je v obeh delih več

podob kot razlik. V obeh je ogromno elementov teorije karnevala, kar pripisujem posledicam

njunega sloga pisanja, ki je skupen obema pisateljema. V izbranih delih, ki sem jih analizirala,

sem našla vse prvine karnevala, razen elementa kanibalizma, ki ga nisem našla v nobenem

izbranem delu. Največ prvin, ki jih najdemo v obeh delih, so: element grotesknega telesa in

podobe, za katerega najdemo v delu Andreja Rozmana Roze največ podob v obliki ilustracij,

namigov. Prav tako prevladuje element pretiravanja v obeh delih, kriki, gastronomski užitki in

pa ekspresivno in slabšalno zaznamovane besede, ki spadajo pod kategorijo preklinjanja.

37

Element, ki bolj prevladuje v delu Andreja Rozmana Roze, je element parodiranja, ki ga v

delu Roalda Dahla nisem našla, prav tako pa velja za element telesne tekočine in izločkov, ki

je bolj izražen v delu Roalda Dahla. Element spolnosti najdemo v obeh delih, vendar zgolj v

obliki ilustracije in namigov. Element smeha in subverzivnosti je prisoten v obeh delih, z

razliko v tem, da najdemo element smeha v delu Andreja Rozmana Roze v obliki aluzij in

namigov, ki se kažejo v obliki ilustracije, element subverzivnosti pa se prav tako kaže v

podobi ilustracije v delu Roalda Dahla. Element umora najdemo v obeh delih, vendar bolj

prevladuje v delu Roalda Dahla, medtem ko element samomora najdemo le v delu Andreja

Rozmana Roze.

Ker se otroci v mladinskih delih večkrat najdejo in lažje poistovetijo, menim, da je večji

poudarek na književnosti nujno potreben. To magistrsko delo bi bilo v pomoč vsem učiteljem,

ki bi želeli predstaviti ta specifičen slog pisanja učencem na dostopen in razumljiv način.

Velik vpliv na otroke imajo prav učitelji in starši, zato je pomembno, da jih spodbujamo pri

njihovem razvoju.

38

11. VIRI IN LITERATURA

Bahtin, M. M. (2008). Ustvarjanje Francoisa Rabelaisa in ljudska literatura srednjega veka

in renesanse. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura.

Blažić, M. M. (2014). Branja mladinske književnosti. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Blažić, M. M. (2014). Skriti pomen pravljic – od svilne do jantarne poti. Ljubljana:

Pedagoška fakulteta.

Blažić, M. M. (2016). Mladinski klasiki: izbor člankov in razprav. Ljubljana: Pedagoška

fakulteta.

Dahl, R. (2007). Gravža. Ljubljana: Založba Sanje d. o. o.

Haramija, D. (2012). Nagrajene pisave. Murska sobota: Franc-Franc.

Haramija, D. (2009). Sedem pisav. Maribor: Mariborska knjižnica, revija Otrok in knjiga:

Pedagoška fakulteta.

Haramija, D. (2008/2009). Mladinska književnost. Gradivo za predavanje. Maribor:

Filozofska fakulteta.

Kobe, M. (1987). Pogledi na mladinsko književnost. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Kordigel, M. (1997). Mladinska literatura, otroci in učitelji: komunikacijski model

»poučevanja« mladinske književnosti. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Lurie, A. (1998). Don't tell the grown-ups: the subversive power of children's literature.

Boston: Back Bay Books.

Nikolajeva, M. (2000). From mythic to linear: Time in children's literature. London: The

Scarecrow Press, Inc.

Rabelais F. (1981). Gargantua in Pantagruel I. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Rabelais F. (1981). Gargantua in Pantagruel II. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Rabelais F. (2009). Le Torchecul. Paris: Mouck.

Ristivojević, M. (2009). Bahtin o karnevalu. Etnoantropološki problemi. 3: 197–210.

39

Rozman Roza A. (2001). Mali rimski cirkus. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Skaza, A. (1987). Mihail Mihajlovič Bahtin (Oris življenja in dela). V M. Bahtin. Teorija

romana. Ljubljana: Cankarjeva založba.

INTERNETNI VIRI

Blažić, M. M. Izvirnost v mladinskih besedilih Svetlane Makarovič. Pridobljeno 15. 2. 2018,

z: file:///C:/Users/Uporabnik/Desktop/Izvirnost_URN_NBN_SI_DOC-WO3KSONF. Pdf

Biography.com Editors (2014). Pridobljeno 18. 3. 2018, z:

https://www.biography.com/people/roald-dahl-9264648

Tolar, T. (2012). Pridobljeno 18. 3. 2018, z: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-

XFZMKMR6/54073c5e-a1b4-4090-b1de-d05d575e23b2/PDF

Matevc T.,Matevc G., in Strelec M. (2007). Pridobljeno 19. 3. 2018, z:

http://sigledal.org/geslo/Andrej_Rozman#.C5.BDivljenjepis

Kobe M. (1999). Pridobljeno 21.7. 2018, z: http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-

XH028A7V/849f460c-47a1-4695-a35f-247383a1c73a/PDF