UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA VEDE O ZDRAVJU · 2018-07-12 · z odgovori na vprašalnik...
Transcript of UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA VEDE O ZDRAVJU · 2018-07-12 · z odgovori na vprašalnik...
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
FAKULTETA ZA VEDE O ZDRAVJU
STRES PRI MEDICINSKIH SESTRAH V
PALIATIVNI OSKRBI
STRESS AT NURSES IN PALLIATIVE CARE
Študentka: TJAŠA POČKAJ
Mentor: DOROTEJA REBEC, mag. zdr. neg., viš. pred.
Študijski program: študijski program 1. stopnje Zdravstvena nega
Izola, 2018
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorici Doroteji Rebec, mag. zdr. neg., viš. pred. za strokovno
mentorstvo, pomoč, čas, spodbudo in potrpežljivost pri izdelavi diplomske naloge.
Zahvaljujem se tudi družini in prijateljem, ki so mi v času študija ves čas stali ob strani
in me podpirali.
Zahvalila bi se tudi vsem zaposlenim v Domu starejših občanov Ilirska Bistrica, ki so mi
z odgovori na vprašalnik pomagali pri izdelavi diplomske naloge.
Najlepša hvala tudi vsem ostalim, ki so mi kakor koli pomagali med študijem in med
izdelavo diplomske naloge.
IZJAVA O AVTORSTVU
Spodaj podpisana Tjaša Počkaj izjavljam, da:
je predložena diplomska naloga izključno rezultat mojega dela;
sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev, ki jih uporabljam v
predloženi nalogi, navedena oziroma citirana v skladu s pravili UP Fakultete za
vede o zdravju;
se zavedam, da je plagiatorstvo po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah,
Uradni list RS št. 16/2007 (v nadaljevanju ZASP) kaznivo.
Soglašam z objavo elektronske verzije diplomske naloge v Repozitoriju UP ter
zagotavljam, da je elektronska oblika predložene naloge identična tiskani različici.
V Izoli, dne
Podpis študentke:
Počkaj T. Stres pri medicinskih sestrah v paliativni oskrbi
Diplomska naloga, Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2018
I
KLJUČNE INFORMACIJE O DELU
Naslov Stres pri medicinskih sestrah v paliativni oskrbi
Tip dela diplomska naloga
Avtor POČKAJ, Tjaša
Sekundarni
avtorji
REBEC, Doroteja (mentorica) / BOGATAJ, Urška (recenzentka)
Institucija Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju
Naslov inst. Polje 42, 6310 Izola
Leto 2018
Strani V, 30 str., 3 pregl., 1 sl., 1 pril., 30 vir
Ključne besede stres, paliativna oskrba, medicinske sestre
UDK 614.253.5:159.944.4
Jezik besedila slv
Jezik povzetkov slv/eng
Izvleček Namen diplomske naloge je s pomočjo pregleda domače in tuje literature
predstaviti stres in stiske medicinskih sester pri delu z neozdravljivo
bolnimi in umirajočimi pacienti. V teoretičnem delu smo opisali, kaj je
paliativna zdravstvena nega in kakšne so njene glavne značilnosti, kaj sta
stres in izgorelost ter kakšne so razlike med njima. Raziskovanje je
temeljilo na anonimnem anketiranju medicinskih sester. Iz analize
odgovorov smo oblikovali štiri teme: čustva, načini spoprijemanja s
smrtjo, službene obveznosti, osebna in profesionalna rast. Ugotovili
smo, da so medicinske sestre izpostavljene vsakodnevnim pritiskom.
Ugotovili smo tudi, kako se spoprijemajo s smrtjo in katere tehnike
sproščanja uporabljajo, ko se počutijo preobremenjene. S temo
diplomske naloge bi radi opozorili na preobremenjenost medicinskih
sester in zdravstvenih delavcev v paliativni oskrbi in upamo, da se bo
kmalu zmanjšalo število bolezni, ki so posledica stresa in izgorelosti.
Upamo tudi, da bodo medicinske sestre in zdravstveni delavci uporabili
tehnike sproščanja, ko se bodo počutili preobremenjeni.
Počkaj T. Stres pri medicinskih sestrah v paliativni oskrbi.
Diplomska naloga, Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2018
II
KEY WORDS DOCUMENTATION
Title Stress among Nurses in Palliative Care
Type Diploma work
Author POČKAJ, Tjaša
Secondary authors REBEC, Doroteja (supervisor) / BOGATAJ, Urška (reviewer)
Institution University of Primorska, Faculty of Health Sciences
Address Polje 42, 6310 Izola
Year 2018
Page V, 30 p., 3 tab., 1fig., 1 ann., 30 ref.
Keywords Stress, palliative care, nurses
UDC 614.253.5:159.944.4
Language slv
Abstract language
slv/eng
Abstract The purpose of this diploma thesis is to present the stress and distress
of nurses when working with terminally ill and dying patients by
reviewing domestic and foreign literature. The theoretical section
describes palliative nursing care, its main characteristics, what stress
and burnout are, and the differences between them. The research was
based on anonymous polling of nurses. Four topics were formed based
on an analysis of their answers: emotions; ways of dealing with death;
job responsibilities; personal and professional growth. It has been
established that nurses are exposed to pressure on a daily basis. It has
also been determined how they deal with death, and which relaxation
techniques they use when feeling overburdened. The topic of this
diploma thesis is intended to point out the overload of nurses and
healthcare professionals in palliative care, hoping that the number of
illnesses resulting from stress and burnout will soon be reduced. It is
also hoped that nurses and healthcare professionals will make use of
relaxation techniques when feeling overburdened.
Počkaj T. Stres pri medicinskih sestrah v paliativni oskrbi
Diplomska naloga, Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2018
III
KAZALO VSEBINE
KLJUČNE INFORMACIJE O DELU ............................................................................... I
KEY WORDS DOCUMENTATION .............................................................................. II
KAZALO VSEBINE ...................................................................................................... III
KAZALO SLIK .............................................................................................................. IV
KAZALO PREGLEDNIC ............................................................................................... V
1 UVOD ....................................................................................................................... 1
1.1 Definiranje paliativne zdravstvene nege .......................................................................... 1
1.2 Vloga medicinske sestre v paliativni oskrbi ..................................................................... 3
1.2.1 Obremenitve medicinskih sester v paliativni oskrbi ......................................... 3
1.3 Stres v paliativni zdravstveni negi ................................................................................... 4
1.3.1 Simptomi in znaki stresa ................................................................................... 5
1.3.2 Vrste stresa ........................................................................................................ 6
1.3.3 Posledice stresa ................................................................................................. 6
1.4 Izgorelost v paliativni zdravstveni negi ........................................................................... 7
1.4.1 Simptomi in znaki izgorelosti ........................................................................... 8
1.4.2 Razlike med stresom in izgorelostjo ................................................................. 8
1.5 Stres in izgorelost na delovnem mestu ............................................................................. 8
1.5.1 Preprečevanje izgorelosti na delovnem mestu .................................................. 9
2 NAMEN, CILJ IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA .......................................... 11
2.1 Cilji ................................................................................................................................ 11
2.2 Raziskovalna vprašanja .................................................................................................. 11
3 METODE DELA .................................................................................................... 12
3.1 Vzorec ............................................................................................................................ 12
3.2 Uporabljeni pripomočki in merski instrumenti .............................................................. 13
3.3 Potek raziskave .............................................................................................................. 13
4 REZULTATI .......................................................................................................... 14
5 RAZPRAVA ........................................................................................................... 18
6 ZAKLJUČEK ......................................................................................................... 21
7 VIRI ........................................................................................................................ 22
POVZETEK .................................................................................................................... 25
SUMMARY .................................................................................................................... 26
PRILOGE
Počkaj T. Stres pri medicinskih sestrah v paliativni oskrbi.
Diplomska naloga, Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2018
IV
KAZALO SLIK
Slika 1: Pogostost srečevanja zaposlenih z umirajočimi ................................................. 13
Počkaj T. Stres pri medicinskih sestrah v paliativni oskrbi
Diplomska naloga, Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2018
V
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Delovna doba anketirancev v Domu starejših občanov .......................... 12
Preglednica 2: Opis dogodka in kategorije ..................................................................... 14
Preglednica 3: Tehnike sproščanja in število uporabnikov ............................................ 17
Počkaj T. Stres pri medicinskih sestrah v paliativni oskrbi
Diplomska naloga, Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2018
1
1 UVOD
V diplomski nalogi bi radi predstavili stres in stiske, ki jih doživljajo medicinske sestre,
ki delajo z neozdravljivo bolnimi oziroma umirajočimi pacienti. Umiranje in smrt sta
dandanes še vedno tabu tema. Ljudem je o tem neprijetno govoriti, čeprav je smrt del
vsakega življenja. Medicinske sestre, ki delajo v paliativni oskrbi oziroma z neozdravljivo
bolnimi in umirajočimi, so izpostavljene vsakodnevnemu stresu, kar lahko močno vpliva
na njihovo življenje in odnose z drugimi ljudmi.
Današnja družba umiranje in smrt še vedno ohranja kot tabu temo. Sodobni človek misel
na smrt odriva v podzavest. Zdi se, da je tudi sodobna medicina v veliki meri izgubila stik
s stališčem, da je bolj pomembno, kako živimo, in ne kdaj umremo. Ta miselnost včasih
prispeva k navidezni iluziji, da je življenje in življenjsko dobo mogoče podaljševati v
neskončnost, pri tem pa zanemarja tiste ljudi, ki se soočajo s smrtjo, in s tem njihovo
osamljenost še poglablja. Treba je ponovno odkriti umiranje kot del življenja. Etika
zahteva, da vsakega posameznika priznamo kot človeško bitje. Dostojanstvena smrt
mogoča le, če to dosežemo (Zgaga in Pahor, 2004).
1.1 Definiranje paliativne zdravstvene nege
Paliativna oskrba je pristop, ki izboljšuje kakovost bolnikovega življenja, ko se sooča z
neozdravljivo boleznijo. Preprečuje in lajša trpljenje ter zdravi bolečino (Watson, Lucas,
Hoy in Wells, 2009). Iz definicije paliativne oskrbe izhaja, da je celostna oskrba težko
bolnega človeka. Skuša torej nasloviti telesne, duhovne, čustvene, psihološke in socialne
potrebe bolnika in svojcev (Benedikt, 2012). Zdravstvena nega predstavlja največji delež
paliativne oskrbe; medicinska sestra je eden izmed ključnih členov paliativnega tima, saj
največ časa preživi ob bolniku in svoja kritična opažanja lahko prenaša na druge člane
paliativnega tima (Vrščaj, 2016).
Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje paliativno oskrbo kot oskrbo, ki izboljša
kakovost življenja pacientom in njihovim bližnjim, ki se soočajo s težavami ob
neozdravljivi bolezni; preprečuje in lajša trpljenje, ki se zgodaj prepoznava; oceni in
obravnava bolečine in druge telesne, psihosocialne ter duhovne težave pacientov z
neozdravljivo boleznijo (World Health Organization, 2002). Vsak pacient ima pravico do
kakovostne oskrbe. Če je le mogoče, naj bi se izvajala tam, kjer se bolnik zdravi – v
institucijah ali doma. Dostopna naj bi bila takrat, ko jo pacient in njegovi svojci ter bližnji
najbolj potrebujejo. Naloga vseh, ki sodelujejo v paliativni oskrbi, je lajšati bolečine in
ostale psihofizične simptome. Pacientom je treba zagotoviti pomoč, da živijo kakovostno
do svoje smrti (Štemberger Kolnik, 2009).
Terminalna oskrba je pomemben del paliativne oskrbe in običajno predstavlja obravnavo
bolnikov v zadnjih dneh, tednih ali mesecih življenja, od tistega trenutka, ko postane
jasno, da se bolnikovo zdravstveno stanje brezizhodno slabša (Lunder, 2003). Pri
Počkaj T. Stres pri medicinskih sestrah v paliativni oskrbi.
Diplomska naloga, Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2018
2
obravnavi neozdravljivo bolnega in umirajočega se držimo načel paliativne oskrbe
(Lunder, 2003):
• omogočamo lajšanje bolečine in drugih motečih simptomov;
• življenje in umiranje priznavamo kot normalen proces;
• ne pospešujemo smrti niti je ne zavlačujemo;
• v bolnikovo oskrbo vključujemo psihološke in duhovne vidike;
• nudimo podporni sistem bolnikom, da do smrti živijo, kolikor je le mogoče,
dejavno življenje;
• nudimo podporni sistem za pomoč družini med bolnikovo boleznijo in v času
žalovanja;
• uvajamo timski pristop pri oskrbi potreb bolnika in njegove družine;
• vključimo tudi žalovanje;
• izboljšamo kakovost življenja in s tem lahko tudi vplivamo na potek bolezni;
• paliativno oskrbo vključujemo zgodaj v toku bolezni, v povezavi z različnimi
vrstami zdravljenja, katerih namen je podaljšanje življenja.
V obravnavi neozdravljivo bolnih in umirajočih je potreben timski pristop. Za izvajanje
paliativne oskrbe so organizirani posebni multidisciplinarni timi, ki omogočajo delovanje
mreže različnih strokovnjakov, pri čemer je pacient v ospredju. Multidisciplinarni tim
zahteva vodenje, sodelovanje, koordinacijo in komunikacijo za učinkovito vključevanje
strokovnjakov različnih strok in služb. V paliativni oskrbi je tim tudi medsektorski, kar
pomeni, da pokriva celotno področje javne zdravstvene oskrbe (Štemberger Kolnik,
2009).
Paliativni tim v bolnišnicah ali osnovnem zdravstvu tvorijo: zdravnik, medicinska sestra,
socialni delavec in psiholog. Po potrebi se vključijo tudi fizioterapevt, delovni terapevt,
dietetik, duhovnik, prostovoljci in drugi (Lunder, 2003). Najpomembnejši v timu je
pacient. Dobra komunikacija med pacientom in osebjem ter svojci ustvari okolje
zaupanja, kjer lahko pacient izraža svoje težave, želje in pričakovanja. Prav tako je
pomembno, da pacient aktivno sodeluje pri načrtovanju postopkov obravnave za čas, ko
sam ne bo mogel aktivno odločati. Tako pacient in njegovi svojci postanejo enakovredni
člani tima in aktivno sodelujejo pri zdravljenju (Štemberger Kolnik, 2009).
Za uspešno izvajanje kakovostne paliativne zdravstvene oskrbe so potrebni naslednji
dejavniki (Vrščaj, 2016):
• timski pristop,
• osredotočenje na bolnika in njegovo kakovost življenja,
• vodenje učinkovite komunikacije,
• ustrezna stopnja izobrazbe in usposobljenost medicinskih sester,
• izvajanje zagovorništva,
• izvajanje podpore zaposlenim,
Počkaj T. Stres pri medicinskih sestrah v paliativni oskrbi
Diplomska naloga, Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2018
3
• ustrezni organizacijski modeli za zagotavljanje paliativne oskrbe.
1.2 Vloga medicinske sestre v paliativni oskrbi
Medicinske sestre se pri svojem delu pogosto srečujejo z umirajočimi. Stik z umirajočimi
ali svojci umirajočih ne zahteva samo poguma, izostrenega čuta in sposobnosti vživljanja,
ampak predvsem zdrav človeški razum in spoprijemanje z mislijo na lastno umiranje
(Zgaga in Pahor, 2004). Od medicinskih sester se pričakuje kakovostna, rahločutna
oskrba pacientov. Imeti morajo veliko potrpljenja in razumevanja za paciente in njihove
svojce. Vsem, pacientom in zdravnikom, morajo biti na razpolago 24 ur na dan. Ves čas
morajo biti dobre volje, nasmejane in ustrežljive, ne glede na njihovo čustveno in
zdravstveno stanje. Nihče jih ne vpraša, kako, kaj in zakaj. Od njih se pričakuje, da bodo
zmanjšale stroške in povečale učinkovitost pri že tako velikem pomanjkanju kadrov
(40 % medicinskih sester doseže stopnjo izgorelost – kako se zaščititi?, b. d.). Medicinske
sestre zaradi zdravstvene nege umirajočega bolnika precej časa preživijo v posebnem
razmerju do bolnikov in med njimi lahko nastanejo tesna in prisrčna razmerja, vendar so
to »umirajoča« razmerja. Odnos z drugimi ob smrti in umiranju povzroča stres in
izgorevanje medicinskih sester. Za obvladovanje emocionalnega izgorevanja zaradi
nepravilnega empatičnega pristopa do bolnikov morajo medicinske sestre poznati realne
meje svojih sposobnosti, se jih zavedati, torej vedeti, da bo do umiranja in smrti v
določenih primerih prišlo kljub njihovemu največjemu naporu oziroma prizadevanju
kogar koli. Na drugi strani pa morajo preprečiti neobčutljivost za bolnikove potrebe, ki
se razvija kot ego-obramba ob daljšem delu z umirajočimi (Zgaga in Pahor, 2004).
Naloga medicinske sestre je zagotavljati kakovostno zdravstveno nego pacientu ter nuditi
oporo svojcem in družini umirajočega. Medicinska sestra ima tri ključne vloge v procesu
umiranja (Costello, 2004):
• je del kulturne zdravstvene oskrbe pacienta in svojcev;
• znati mora zagotoviti in oceniti načine sodelovanja s pacienti, da bi zagotovila
ustrezno in etično upravičeno zdravstveno nego glede na pacientove potrebe;
• poklicna dolžnost medicinske sestre je, da zagotovi visoke standarde oskrbe, kar
vključuje sprotno opravljanje raziskav in izobraževanje za boljšo oskrbo.
1.2.1 Obremenitve medicinskih sester v paliativni oskrbi
Bolniki umirajo doma, v bolnišnicah in v domovih za starejše, zato morajo imeti
medicinske sestre in negovalno osebje na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti potrebno
znanje, da lahko bolniku pomagajo in hkrati odgovarjajo na neprijetna vprašanja bolnika
in družine (Kamnik, Habjanič in Pajnkihar, 2014). Služba medicinskih sester in
bolničarjev je postala dražja, bolj obremenjena in zahtevnejša. Število hudo bolnih in
umirajočih na oddelkih neprestano narašča, kar je posledica napredka medicine in hkrati
posledica tega, da ljudje ne umirajo več, ali zelo redko, v domačem okolju. Skrb za hudo
bolne in umirajoče zato zahteva povečanje stacionarne intenzivne nege. Pogosto čez
Počkaj T. Stres pri medicinskih sestrah v paliativni oskrbi.
Diplomska naloga, Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2018
4
znosno mero narašča velika potreba po medicinskih sestrah in negovalnem osebju (Pera,
1998). Pomembni dejavniki, ki vplivajo na to, kako bo posamezni zdravstveni delavec
prenesel smrt bolnika in nanjo odreagiral, so: spol, starost in življenjski ciklus, v katerem
je trenutno, leta dela in izkušnje pri delu, pa tudi lastne izkušnje ob smrtih v zasebnem
življenju, njegov običajni način obvladovanja težav, njegove vrednote v življenju, kako
si razlaga svojo vlogo v procesu pomoči bolnikom in, ne nazadnje, kako razume smisel
življenja nasploh. Čim bolj se zdravstveni delavec zaveda in razume, kaj se ob težavah
bolnika in ob bolnikovi smrti tudi čustveno dogaja v njem samem, lažje prenese to izgubo,
predvsem pa lažje razume in pomaga bolnikovim svojcem – v času bolezni in po smrti
bolnika (Grad Tekavčič, 2013).
1.3 Stres v paliativni zdravstveni negi
Stres in stresna reakcija sta značilna za vse sesalce. Stres najdemo v vseh starostnih
obdobjih, pri dojenčkih in ostarelih osebah, ne samo pri ljudeh v srednjih letih. Stres ni
vezan niti na spol niti na raso (Starc, 2008). Opredeljen je kot neskladje med dojemanjem
stresnih dogodkov in sposobnostmi, kako jih obvladovati. Večina raziskav je usmerjena
na negativne posledice stresa, ki ga posamezniki doživljajo na delovnem mestu (Slak,
2016). Stres je vpliv, ki smo mu podvrženi vsi. Določena količina stresa je koristna in nas
spodbuja k večji učinkovitosti, preveč stresa pa deluje nasprotno (Powell, 1997). Je
fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi in
privaditi notranjim in zunanjim dražljajem (stresorjem). Stresor pa je dogodek, oseba ali
predmet, ki ga posameznik doživi kot stresni element in povzroči stres. Stres je
popolnoma normalno odzivanje (Dernovšek, Gorenc, Jeriček in Tavčar, 2007). Definicij
stresa je veliko in zrcalijo razmišljanje stroke, v kateri so nastale (Starc, 2008). Stres je
težko definirati, ker s to besedo pogosto opisujemo več različnih reči. Uporabimo jo, ko
na primer govorimo o stvareh ali okoliščinah, ki se nam zdijo težavne. Z isto besedo
opišemo še telesno in čustveno nelagodje glede te situacije (Elkin, 2014). V nadaljevanju
povzemamo trditve, s katerimi Starc (2008) definira stres skozi stresogene dejavnike in
individualno pogojene stresne odzive:
1. Stres je zapleten psiho-nevro-endokrini in imunski odziv osebe na stresogeni
dejavnik v luči posameznika in po osebnem borbenem načrtu. Stres je torej
individualna biološka reakcija duše in telesa posameznika na izziv po lastnem
borbenem načrtu, če izziv oceni kot stresogen. Pomemben je torej odziv, ne
stresogeni dejavnik, kot pojav stresa ljudje pogosto razumejo popolnoma
napačno.
2. Stres je odziv posameznika na stresogene dejavnike, ki se sproži v možganih in se
preko živcev in hormonov hitro razširi po celem telesu, kjer povzroči čustvene,
mentalne, telesne in vedenjske spremembe, ki um in telo pripravijo na spopad,
umik ali na prilagajanje na novo situacijo. Odziv in stopnja stresnega odziva sta
odvisna od posameznikovega dojemanja stresa.
Počkaj T. Stres pri medicinskih sestrah v paliativni oskrbi
Diplomska naloga, Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2018
5
3. Stres je prirojena, primitivna, samodejna in skozi evolucijo razvita fiziološka
reakcija, lastna vsem sesalcem, ki telo pripravi na spopad ali umik, če mu preti
napad ali mu napad ogroža življenje.
4. Po bolj ekološki definiciji je stres lastnost posameznika, da se odzove na okolje.
5. Stres je psihološki in telesni odziv na zahteve vsakodnevnega življenja, ki
presegajo posameznikove sposobnosti za uspešen spopad z izzivom.
Stresni odziv vedno poteka v treh fazah (Rakovec Felser, 1991). To so:
1. faza alarma,
2. faza odpornosti,
3. faza izčrpanosti.
Z besedo stres po navadi opisujemo nekaj čustvenega – kar se dogaja v naših mislih-, ali
pa stresu pripisujemo krivdo, za nekaj kar se je zgodilo, pa si želimo, da se ne bi
(Middleton, 2014).
1.3.1 Simptomi in znaki stresa
Znaki in simptomi stresa segajo vse od neznatnih do dramatičnih – od preproste
utrujenosti ob koncu dneva do infarkta. Hujše in resnejše težave, povezane s stresom,
lahko nastopijo po intenzivnih in dolgotrajnih obdobjih stresa (Elkin, 2014). Simptomi
reakcije na stres se razvijejo v nekaj minutah po stresnem dogodku in trajajo od nekaj ur
do nekaj dni. Opazimo začetno stanje osuplosti oziroma zbeganosti. Pozornost je
zmanjšana, posameznik je lahko nekoliko zmeden, ima občutek, kot da ni povsem pri
zavesti. Gre za splošno vzdraženost živčnega sistema, ki telo pripravlja na »boj ali beg«
(Dernovšek, Gorenc, Jeriček in Tavčar, 2007).
Med telesne simptome štejemo (Blatnik in Tušak, 2017):
• nespečnost,
• nočne more,
• izčrpanost zaradi bedenja,
• želodčne krče,
• slabo prebavo,
• izgubo apetita,
• alergije,
• izgubo zanimanja za spolnost,
• pogosto uriniranje,
• omotice, vrtoglavice.
Med psihološke simptome pa (Blatnik in Tušak, 2017):
• neprestan občutek pritiska,
Počkaj T. Stres pri medicinskih sestrah v paliativni oskrbi.
Diplomska naloga, Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2018
6
• katastrofalne misli,
• občutek izolacije, osamljenosti,
• zanikanje težav,
• težave pri tem, da bi prosil za pomoč,
• pretirano občutljivost.
1.3.2 Vrste stresa
Po učinkih na organizem, vzrokih, načinu nastanka in trajanju poznamo več vrst stresa.
Najpomembnejša je razdelitev glede na učinek na telo na pozitivni in negativni stres
(Starc, 2008). Konstruktivni stres deluje pozitivno. Blag stres pri človeku povzroča
povečanje delovne vneme, spodbuja ustvarjalnost in delavnost, destruktivni stres pa ima
negativen vpliv na počutje, vedenje in delovanje (Treven, 2005).
Pozitivni stres ali eustres (+)
Pozitivni stres je pomemben del motivacije, ki nas spodbudi k izjemnim dosežkom, nam
da energijo, zbranost in boljšo osredotočenost. Ta stres izvira iz situacij, nad katerimi
imamo določeno stopnjo nadzora. Naredi nas bolj ustvarjalne in učinkovite, če ga
obvladujemo (Carnegie, 2012).
Negativen stres ali distres (–)
Ko neki dogodek ali položaj pri posamezniku sproži intenzivne občutke žalosti, nemoči,
tesnobe, jeze in strahu in ko ga stres, povezan s tem dogodkom ali položajem, ohromi in
mu škoduje, govorimo o negativnem stresu (Dernovšek, Gorenc, Jeriček in Tavčar, 2007).
To je stresni odziv, ki je destruktiven in negativen. Izvira iz odziva na situacije, ki se zdijo
zunaj našega nadzora in vpliva. Ko se počutimo ogroženi ali ko nas je strah, telo izloči
kemične snovi, ki sprožijo zaporedje dogodkov. To ljudem pospeši srčni utrip (Carnegie,
2012).
Hiperstres (- -)
To je stanje nenehnega negativnega stresa, ki ima negativen vliv na odnose, zdravje in
delovno storilnost. Pripelje do izgorelosti, ran na želodcu, srčnih napadov in živčnega
zloma (Carnegie, 2012).
1.3.3 Posledice stresa
Middleton (2014) navaja, naj bi težave, povezane s stresom, izvirale iz dejstva, da je
človeški organizem ustvarjen za odzivanje na kratkotrajni stres, ne pa za delovanje s
povišano ravnijo hormonov v daljšem časovnem obdobju. Takšen stres prizadene vrsto
telesnih sistemov in organov. Spodaj naštete posledice so pri vsakem posamezniku
drugačne (Powell, 1997):
Počkaj T. Stres pri medicinskih sestrah v paliativni oskrbi
Diplomska naloga, Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2018
7
• telo: povečan srčni utrip, visok krvni tlak, težave z dihanjem, težave s požiranjem,
občutek slabosti, hiperventilacija, napete in skrčene mišice, potenje, zardevanje,
suha koža, povišan krvni sladkor, pogosto uriniranje, razširjene zenice, suha usta;
• vedenje: nespečnost, zgodnje zbujanje, agresivnost, čustveni izbruhi, pretirano
uživanje alkohola, pasivnost, pretirano kajenje/uživanje mamil, tremor,
podvrženost nesrečam;
• misli: nezmožnost koncentracije, neodločnost, pozabljivost, toga stališča,
sprevržene misli, negativne samokritične misli, pretirana občutljivost na kritiko;
• čustva: anksioznost, depresija, žalost, utrujenost, potrtost, občutki krivde in
sramu, osamljenost, ljubosumje;
• zdravje: bolezni srca in ožilja, želodčni čiri, slabost, sindrom razdražljivega
črevesja, migrena, astma, seneni nahod, kožni izpuščaji, neredne menstruacije,
diareja, rak.
Stres na čustva vpliva tako, da človek postane bolj nagnjen k razmišljanju in ravnanju na
točno določen način. Stresni hormoni vplivajo na dele možganov, ki urejajo razpoloženje.
Kronični stres lahko močno vpliva na odzivanje možganov, kar povzroča večjo
nagnjenost k nerazpoloženju in pomanjkanju motivacije. Stres pripomore tudi k drugim
težavam, ki lahko poslabšajo psihične motnje (npr. nespečnost) in tako se človek hitro
znajde v začaranem krogu (Middleton, 2014).
1.4 Izgorelost v paliativni zdravstveni negi
Čeprav je izgorevanje pogosta posledica stresa pri delu, pa zveza med njima ni preprosta.
Kljub sorodnosti med pojavoma obstajajo tudi očitne razlike. Medtem ko stres zadeva
posameznika v različnih življenjskih situacijah, je pojav izgorevanja vezan zgolj na
njegovo poklicno delo. Izgorevanje je zgolj ena od možnih reaktivnih oblik stresa in ga
zato omenjajo tudi kot kumulativno stresno reakcijo. Znano je, da se včasih razvija leta
dolgo ter je vezana na poklicne situacije, kjer je prizadeti posameznik zaradi reševanja
tujih težav prisiljen neprestano odrivati lastne. Največ izgorevanja se pojavlja v zdravstvu
– tu je pojav najbolj razširjen in ima tudi najbolj usodne posledice, zlasti, ko postanejo
ljudje, zaradi poškodbe ali bolezni, najbolj potrebni pomoči in spodbude in so v bistvu
najbolj ranljivi (Rakovec Felser, 2006). Izgorelost ali »burn out« je posledica frustracij,
povezanih z delom, zlasti tistih, ki nastajajo ob dejansko ali navidezno nerešljivih
težavah. Lahko jo pojmujemo kot sindrom, skupek različnih simptomov, ki se kažejo
telesno in čustveno, predvsem pa na področju vedenja in mišljenja. Izgorelost je
karakterizirana s telesno izčrpanostjo, občutji nemoči in brezupa, čustveno
izpraznjenostjo, razvojem negativne podobe o samem sebi in negativnimi stališči do dela
(Blatnik in Tušak, 2017).
V primeru izgorelosti gre za nepopravljive in nezaželene spremembe, ki jih zasledimo pri
poklicnem delu z ljudmi. Prizadeti posamezniki izkazujejo znamenja stresne izčrpanosti,
pomembno oslabljeno delovno učinkovitost in celo odkrito odklonilni odnos do ljudi.
Počkaj T. Stres pri medicinskih sestrah v paliativni oskrbi.
Diplomska naloga, Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2018
8
Tako psihološko stanje se navadno razvije postopno ter precej neopazno (Rakovec Felser,
2006).
Pojem poklicna izgorelost se nanaša na posebno čustveno in vedenjsko stanje zaposlenih,
ki lahko resno ogroža njihovo učinkovitost pri delu in uspešnost organizacij, kjer delajo.
Pojav, ki ga opredeljujemo s pojmom poklicna izgorelost, lahko opredelimo tudi s
pojmom izčrpanost ali izpraznjenost. Človek znake poklicne izgorelosti težje prepozna
pri sebi kot pri drugih (Blatnik in Tušak, 2017).
1.4.1 Simptomi in znaki izgorelosti
Vse znake je mogoče razporediti v pet skupin, ki jih določajo naslednje spremembe
(Rakovec Felser, 2006):
• čustvene motnje (nestrpnost, razdražljivost, čustvena praznina),
• kognitivne težave (raztresenost, nezmožnost ohranjanja in poglabljanja
pozornosti, težave v zapomnitvi podatkov),
• telesne tegobe (motnje spanja, glavoboli, utrujenost),
• vedenjske spremembe (neprilagodljivost, cinizem v odnosu do drugih,
zavračanje sprememb in izzivov),
• spremembe motiviranosti (izguba delovne vneme, brezvoljnost, nezanimanje).
1.4.2 Razlike med stresom in izgorelostjo
Stres se nanaša na stanje, ko je posameznik izpostavljen psihičnim ali fizičnim
obremenitvam, izgorelost pa se pojavi kot posledica dolgotrajne izpostavljenosti stresu in
previsokih zahtev okolice. Pojma izgorelosti in stresa sta tesno povezana, vendar pa ju ne
smemo enačiti (Blatnik in Tušak, 2017). Izgorelost je lahko ena izmed številnih možnih
posledic kroničnega stresa. Že beseda izgorelost ali izčrpanost opisuje izčrpavanje.
Medtem ko stres pomeni prilagoditev na stresni dogodek, je izgorelost zlom v
prilagajanju na stresni dogodek oziroma na podaljšani stres v delovnem okolju. Eden od
vzrokov za izgorevanje na delovnem mestu je neravnovesje med količino energije, ki jo
zaposleni vloži v delo in odnose, ter med tem, koliko energije dobi povrnjene (Slak,
2016).
1.5 Stres in izgorelost na delovnem mestu
Delovno mesto je pogosto žarišče škodljivega stresa, ki ga povzroča splet naslednjih
dejavnikov (Ihan in Simonič, 2005):
• preobremenjenost,
• nenehno pomanjkanje časa zaradi prekratko postavljenih rokov,
• nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja priložnosti, da bi se lahko izkazali,
• nejasna vloga in pomen delovnega mesta,
Počkaj T. Stres pri medicinskih sestrah v paliativni oskrbi
Diplomska naloga, Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2018
9
• spreminjanje delovnih metod,
• slaba obveščenost.
Negativno delovanje stresa se kaže kot povečana odsotnost z dela, zmanjšana
produktivnost, izgorelost zaposlenih, nezgode na delovnem mestu in upad ustvarjalnosti.
Delovno mesto, delovno okolje in delo pomembno vplivajo na zdravje zaposlenih. V
delovnem okolju se namreč prepletajo in v njem medsebojno delujejo okolijski,
organizacijski in osebni dejavniki. Tako ima vsako delovno mesto in okolje svoja
značilna tveganja, obremenitve in škodljivosti (Temeljotov Salaj, Pungartnik in Snežič,
2012). Stres in posledično izgorelost pri medicinskih sestrah na delovnem mestu
najpogosteje povzročajo naslednji dejavniki tveganja: delovne obremenitve in hitrost
dela, delovne razmere, delo v več izmenah (nočno delo, delo med vikendi in prazniki),
konflikti, neustrezno nagrajevanje, diskriminacija, nevarnosti v delovnem okolju,
nezadostno definirane vloge, količina potrebne fizične in čustvene vzdržljivosti, delovne
obremenitve in hitrost dela ter številni drugi (Slak, 2016).
Po napornem in vsakodnevno izjemno stresnem delu, medicinske sestre in drugi
zdravstveni delavci ne potrebujejo iskanja krivde in krivcev za »neuspeh«, ko bolnik
umre, ampak potrebujejo razumevanje kolegov, pa tudi prostor in čas, da lahko
premislijo, sprejmejo in poskušajo razumeti enigmo življenja in smrti v svojem
vsakodnevnem delovnem okolju. Tako v njem lažje vzdržijo, zmanjša se obremenitev
stresnih situacij, boljše je medsebojno razumevanje in sodelovanje v timu, posledično pa
je vsak posameznik bolj zadovoljen sam s seboj, česar ne širi le v svojem delovnem
okolju, ampak tudi v družini in v življenju nasploh (Grad Tekavčič, 2013).
Za dobro počutje na delovnem mestu je potrebna čim bolj jasna opredelitev nalog in del,
saj tako zaposleni dobijo čim bolj jasno sliko o tem, kaj je njihovo delo, kje so meje za
osebno odgovornost za opravljeno delo, kje se začnejo in kje končajo njihove
kompetence. Bolj ko je zaposlenim jasno, kaj je njihovo delo, manj je konfliktov,
negotovosti in posledično tudi manj čustvenega in nepotrebnega stresa. Za dobro počutje
je potrebna tudi odprtost sodelavcev, v smislu komunikacije, izražanja sebe, svojih
hotenj, želja in v smislu dajanja pozornosti in sprejemanja sodelavcev. Zdravstveni
delavci morajo biti pozorni na posameznike, ki se težko vključujejo v delovno skupino,
saj se tako preprečijo osamitve in tudi sami poskrbijo za prijetnejše vzdušje na delovnem
mestu. S tem se povečuje pripadnost kolektivu, ki je nujna za dobro počutje (Ihan in
Simonič, 2005).
1.5.1 Preprečevanje izgorelosti na delovnem mestu
Izgorelosti se najbolje izognemo tako, da prenehamo početi, kar počnemo, in se lotimo
nečesa drugega. To lahko včasih pomeni spremembo kariere oziroma službe (Carnegie,
2012). Izgorelost se navadno pojavi takrat, ko obstajajo velika neskladja med naravo dela
in naravo delavca, ki delo opravlja. Posameznik mora pogosto narediti preveč v
prekratkem času, s premalo sredstvi, kar povzroča preobremenjenost z delom. To je
Počkaj T. Stres pri medicinskih sestrah v paliativni oskrbi.
Diplomska naloga, Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2018
10
najboljši kazalnik neskladja med delom in človekom, ki ga opravlja. Dobri medsebojni
odnosi so pogoj za osebno srečo in olajšajo delo ter uspeh v številnih poklicih. Neskladje
med človekom in njegovim delom se odraža tudi v pomanjkanju poštenosti na delovnem
mestu, kar se kaže kot pomanjkanje izkazovanja spoštovanja med sodelavci. Zahteve in
pričakovanja, ki jih posamezniku nalagajo drugi, so pogosto izvir izjemnega stresa.
Posameznikove interpretacije in razumevanje zahtev so posledica čustev in kognitivnih
procesov. Hudo obliko izgorelosti lahko povzroči dolgotrajen škodljiv stres, s katerim se
posamezniki ne znajo učinkovito spoprijemati (Blatnik in Tušak, 2017). Treba se je
zavedati ravni stresa in preobremenjenosti, ki se prevešata v izgorelost, in ju preprečiti z
ukrepi, ki so naslednji (Carnegie, 2012):
• jasno izražena delovna pričakovanja,
• spremembe,
• drugačne dolžnosti,
• dopust.
Počkaj T. Stres pri medicinskih sestrah v paliativni oskrbi
Diplomska naloga, Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2018
11
2 NAMEN, CILJ IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
V diplomski nalogi smo s pomočjo pregleda strokovne literature in s pomočjo raziskave
med medicinskimi sestrami ugotavljali težave in stiske, ki jih doživljajo medicinske
sestre, zaposlene v paliativni zdravstveni negi, ter načine, s katerimi si pomagajo ob
stiskah.
2.1 Cilji
Zastavili smo naslednje cilje:
• raziskati, kako medicinske sestre v paliativni oskrbi doživljajo umiranje in delo z
neozdravljivo bolnimi;
• raziskati, kako se medicinske sestre spopadajo z vsakodnevno izpostavljenostjo
stresu in stresnim dejavnikom;
• raziskati, katere sprostitvene tehnike uporabljajo medicinske sestre, ko se počutijo
preobremenjene.
2.2 Raziskovalna vprašanja
Zastavili smo naslednja raziskovalna vprašanja:
1. Kakšne občutke doživljajo medicinske sestre pri delu z neozdravljivo bolnimi in
umirajočimi?
2. Kaj dobrega jim prinaša delo z neozdravljivo bolnimi in umirajočimi?
3. Kaj jim pri delu z neozdravljivo bolnimi in umirajočimi največkrat predstavlja
težavo?
4. Katere tehnike sproščanja uporabljajo za obvladovanje in zmanjšanje stresa ter
občutka preobremenjenosti?
5. Kakšen vpliv ima delo z neozdravljivo bolnimi in umirajočimi nanje in kakšen
imajo odnos do umiranja in smrti?
Počkaj T. Stres pri medicinskih sestrah v paliativni oskrbi.
Diplomska naloga, Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2018
12
3 METODE DELA
Raziskavo smo opravili po kvalitativnem raziskovalnem pristopu. Uporabljena tehnika
zbiranja podatkov je bila anketiranje.
3.1 Vzorec
V raziskavo so bili vključeni zdravstveni delavci, zaposleni v Domu starejših občanov
Ilirska Bistrica, ki se pri svojem delu vsakodnevno srečujejo z neozdravljivo bolnimi in
umirajočimi starostniki. V Domu starejših prebiva predvsem starejša populacija ljudi,
vendar pa niso vsi neozdravljivo bolni. Paliativno oskrbo potrebujejo le pacienti, ki so
neozdravljivo bolni oz. umirajo. V namenski vzorec je bilo zajetih 15 anketirancev, ki so
se za sodelovanje v raziskavi odločili prostovoljno.
Med zaposlenimi zdravstvenimi delavci smo s prvim in drugim vprašanjem raziskave
zbrali podatke o delovni dobi v Domu starejših občanov in o tem, kako pogosto se
srečujejo z umirajočimi.
V preglednici 1 je prikazano trajanje zaposlitve zdravstvenih delavcev v paliativni
zdravstveni negi. Najvišje število delovne dobe je 24 let, najmanjše pa 2 leti. Iz
pridobljenih podatkov smo izračunali povprečno vrednost delovne dobe, ki je 9,4 leta, in
standardni odklon, ki je 6,2.
Preglednica 1: Delovna doba anketirancev v Domu starejših občanov
Ime funkcije Delovna doba
Najnižja delovna doba 2 leti
Najvišja delovna doba 24 let
Povprečna vrednost 9,4 leta
Standardni odklon (SD+/-) 6,2
V zvezi s pogostostjo srečevanja z umirajočimi smo zaposlene razporedili v tri kategorije:
mesečno srečevanje, tedensko srečevanje ali vsakodnevno srečevanje z umirajočimi. Od
15 anketirancev jih je 10 odgovorilo, da se vsakodnevno srečujejo z umirajočimi, 3 se
srečujejo nekajkrat tedensko in 2 zaposlena nekajkrat mesečno. Podatke smo prikazali
tudi s pomočjo stolpičnega grafa (Slika 1).
Počkaj T. Stres pri medicinskih sestrah v paliativni oskrbi
Diplomska naloga, Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2018
13
Slika 1: Pogostost srečevanja zaposlenih z umirajočimi
Pogostost srečevanja zaposlenih z umirajočimi smo izrazili tudi v odstotkih: vsakodnevno
se z umirajočimi srečuje 66,6 % zaposlenih, tedensko 20 % zaposlenih in mesečno
13,4 % zaposlenih. Ker v domu starejših živi predvsem starejša populacija ljudi, je
srečevanje s smrtjo in umiranjem bolj pogosto, kar je razvidno tudi iz rezultatov naše
raziskave, saj se dve tretjini zaposlenih vsak dan srečujeta z umiranjem.
3.2 Uporabljeni pripomočki in merski instrumenti
Za zbiranje podatkov je bil uporabljen vprašalnik, sestavljen iz dvanajstih vprašanj
odprtega tipa. Anketiranci so na vprašanja prosto odgovarjali. Za odgovore so imeli na
voljo teden dni. Anketa je bila anonimna. Vsem anketirancem je bil osebno pojasnjen
namen izvajanja raziskave.
3.3 Potek raziskave
Raziskava je bila izvedena v Domu starejših občanov Ilirska Bistrica. Pred začetkom
raziskave je bila pridobljena privolitev direktorice doma. Izdelani vprašalniki so bili
razdeljeni med zaposlene. Na voljo so imeli teden dni časa, nato pa so izpolnjene
vprašalnike položili v za to namenjeno skrinjico. Vprašalnike smo osebno razdelili med
zaposlene in jim tudi razložili, v kakšen namen bodo uporabljeni rezultati, ter jim
zagotovili popolno anonimnost. Po končanem zbiranju podatkov smo odgovore vsakega
vprašanja prepisali in združili v svoj dokument. Sledila je analiza vsakega vprašanja
posebej, in sicer po principu kvalitativne analize besedila (Vogrinc, 2008). Iz vsebine
odgovorov smo oblikovali kategorije.
2
3
10
0
2
4
6
8
10
12
mesečno srečevanje z
umirajočimi
tedensko srečevanje z
umirajočimi
vsakodnevno srečevanje
z umirajočimi
štev
ilo
zap
osl
enih
Pogostost srečevanja z umirajočimi
Počkaj T. Stres pri medicinskih sestrah v paliativni oskrbi.
Diplomska naloga, Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2018
14
4 REZULTATI
Pri kvalitativni analizi smo iz vsebine odgovorov na vprašanja dobili številne kategorije,
ki smo jih po vsebini združili v nekaj tem (Preglednica 2). Pri opisu dogodka, ko je nekdo
od pacientov umiral, so nastale naslednje kategorije: čustva, načini spodbujanja oziroma
podpore ter službene obveznosti. Pri vprašanju, kateri dogodek jim je najbolj ostal v
spominu in kakšna čustva so takrat doživljali, sta nastali dve kategoriji: čustva in službene
obveznosti. Pri odgovorih na vprašanje o tem, kaj jim je najtežje pri njihovem delu z
neozdravljivo bolnimi, sta nastali kategoriji: načini spoprijemanja s smrtjo in službene
obveznosti. Raziskovali smo tudi odnos medicinskih sester in ostalih zdravstvenih
delavcev do umiranja nekoč in danes. Zanimalo nas je, kaj je najbolj vplivalo na
oblikovanje njihovega odnosa do umiranja in smrti ter na njihovo profesionalno pot. Iz te
vsebine sta nastali kategoriji: načini spodbujanja in osebna ter profesionalna rast.
V nadaljevanju predstavljamo teme, ki smo jih oblikovali iz sorodnih kategorij, in najbolj
tipične navedbe vprašanih.
Preglednica 2: Opis dogodka in kategorije
Naziv teme Kategorije
Tema 1: čustva čustva, načini spodbujanja, službene obveznosti
Tema 2: načini spoprijemanja s smrtjo čustva, službene obveznosti
Tema 3: službene obveznosti načini spoprijemanja s smrtjo, službene obveznosti
Tema 4: osebna in profesionalna rast načini spodbujanja, osebna in profesionalna rast
Tema 1: čustva
Vsebina teme je nastala iz kategorij, ki so se pokazale pri več vprašanjih. Pri prvem
vprašanju, kjer so vprašani opisali dogodek ter svoja razmišljanja in občutke, ko je nekdo
od varovancev/stanovalcev umiral, so se pokazale različne vrste čustev: trpljenje, občutki
žalosti, žalovanje osebja in svojcev, prijateljski odnosi s svojci umirajočega, neprijetni
občutki, zavedanje minljivosti življenja, sočutje s svojci, občutki nemoči, neprijetna
čustva, izgubljene misli, navezanost na pacienta, prvo soočenje s smrtjo, neznanje,
doživljanje oskrbe umrlega kot stresne situacije, nelagodje, izpraševanje lastne vesti,
občutki groze, drugačna pričakovanja, nepojasnjene stvari. Načini spodbujanja, ki jih pri
svojem delu uporabljajo zdravstveni delavci, so pogovor s sodelavci, medsebojno
bodrenje, lajšanje bolečin umirajočim, branje strokovne literature in sproščanje v prostem
času. Službene obveznosti so tiste, ki zelo vplivajo na zdravstvene delavce, saj jih v
določenih stvareh omejujejo. Četudi vedo resnico o diagnozi pacienta, ima samo zdravnik
kompetence, da to pove pacientu. Pod službene obveznosti štejemo tudi: empatijo,
samokontrolo čustev in misli, prvo soočenje s smrtjo, oskrbo umrlega, pogovore s svojci
in opazovanje trpljenja.
Počkaj T. Stres pri medicinskih sestrah v paliativni oskrbi
Diplomska naloga, Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2018
15
Eden izmed anketirancev je zapisal: »Pacient je trpel hude bolečine. Veliko se je potil.
Po njegovi smrti smo bili vsi zelo žalostni, saj se nas je vseh zelo dotaknil.« Dotaknil se
nas je tudi naslednji citat: »Vsak človek je poseben, je del moje službe in vsak mi je posebej
prirasel h srcu.«
Eno izmed raziskovalnih vprašanj v anketnem vprašalniku je bilo tudi, kateri dogodek
jim je najbolj ostal v spominu in zakaj. Odgovor enega izmed zaposlenih v Domu starejših
občanov Ilirska Bistrica je: »Najbolj mi je ostal v spominu dogodek, ko sem se prvič srečal
s smrtjo in umiranjem. Bil sem zelo žalosten ter tudi malo jezen. Trudil sem se pomagati
gospe, imel sem občutek, da ji ne pomagam dovolj.«
Tema 2: načini spoprijemanja s smrtjo
V raziskavi nas je zanimalo, kako se zaposleni spoprijemajo z umiranjem in smrtjo. Iz
dobljenih odgovorov smo ugotovili, da se spoprijemajo tako, da umirajočemu lajšajo
bolečine, se pogovarjajo s sodelavci, nudijo podporo ob umiranju, aplicirajo
protibolečinsko terapijo, vlažijo usta, izpolnjujejo zadnje želje. Težko jim je, ko se
zavedajo dejstva, da nekdo umira, da ne morejo nikakor pomagati in lahko samo čakajo,
da pacient dostojno umre. Načini spoprijemanja so različni. Vsak posameznik se s smrtjo
sooča na svoj način. Omenjene strategije soočanja so tudi sprememba mnenja o umiranju,
delovne izkušnje, sprejemanje smrti kot dela poklica, vsakodnevno srečevanje s smrtjo,
učenje, pridobivanje znanja, branje strokovne literature, zavedanje lastnega odnosa do
umiranja in smrti ter spoznanje dejstva, da je na koncu smrt neizogibna. Ob umirajočem
pacientu so prisotna tudi neprijetna čustva: žalost, zaskrbljenost, občutki nemoči,
občutek, da mu niso dovolj pomagali. Lahko pa so čustva tudi pozitivna, ko se zavedajo,
da so naredili vse, kar je bilo v njihovi moči – osebno zadovoljstvo – in vedo, da se je
pokojni rešil bolečin in trpljenja.
Način, kako doživljajo umiranje, so vprašani opisali vsak na svoj način: »Stanovalka je
umirala med tem, ko sem vstopil v sobo. Umirala je naravne smrti, zaradi starosti.«
»Ničesar nismo mogli narediti, razen opazovati, lajšati bolečine in čakati ter nato
obvestiti svojce,« je zapisal eden od anketirancev.
Tema 3: službene obveznosti
Anketiranci so opisovali svoj odnos do umiranja nekoč in danes. Opisali so, kaj je najbolj
vplivalo na oblikovanje njihovega odnos do umiranja. Najbolj naj bi vplivale službene
obveznosti, saj so včasih medicinske sestre prisiljene zatreti čustva, ker bi to lahko
vplivalo na njihovo delo. Delo jim otežujejo tudi težka fizična oskrba umirajočega,
pomanjkanje osebja in časovne omejitve pri delu. Poudarili so tudi zadrego, ko jih pacient
vpraša, kaj se bo zgodilo ali se dogaja z njim in mu, čeprav so seznanjeni z diagnozo, ne
smejo povedati. Na njihov odnos vplivata tudi pogovor s svojci in razlaga pacientovega
stanja svojcem. Del službene obveznosti je tudi prvo soočenje s smrtjo, ki ga spremljajo
Počkaj T. Stres pri medicinskih sestrah v paliativni oskrbi.
Diplomska naloga, Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2018
16
žalost, zaskrbljenost, na začetku neznanje, sočustvovanje, razmišljanje o prihodnosti in
empatija. Iz vprašalnika smo izbrali še nekaj dobesednih prepisov odgovorov
anketirancev o tem, kaj jim je pri njihovem delu najtežje:
»Najtežje mi je vsakodnevno srečevanje z žalostjo, odkritje kakšnih novih neozdravljivih
bolezni ali pa, ko varovanec pride nazaj po amputaciji uda. Smilijo se mi ljudje, ki trpijo
in živijo v bolečinah in mukah.«
»Najtežje mi je to, da vsakič, kadar prideš na delovno mesto, obstaja možnost kakšne
smrti, saj je večina populacije že zelo stara ali bolna. Težko mi je tudi gledati njihovo
trpljenje.«
»Najtežje mi je, ko jih vsakodnevno opazujem, kako trpijo, in nato se mi dogaja, da se
preveč vživim v njihovo kožo.«
»Vsakodnevno soočanje s smrtjo, trpljenje pacientov in svojcev.«
»Gledanje trpljenja ljudi ter spoznanje, da se bom v tej službi vsak dan srečeval s tem.
Veliko sem tudi prebral o tej temi, kar je tudi precej vplivalo na moj odnos sedaj.«
Med službene obveznosti štejemo tudi načine spodbujanja, saj je zelo pomembno, da se
zdravstveni delavci med seboj spodbujajo in tako ohranjajo boljše in prijetno vzdušje na
delovnem mestu.
Tema 4: osebna in profesionalna rast
Osebna in profesionalna rast sta pomembna dejavnika za medicinske sestre in vse
zaposlene v paliativni oskrbi. Izoblikujeta se na osnovi čustev, zavedanja, da se bo njihov
odnos spremenil, spremenilo pa se bo tudi mnenje o umiranju. Velik vpliv na razmišljanje
imajo žalost in tesnobni občutki ob umiranju. Osebna in profesionalna rast se izoblikujeta
z leti delovnih izkušenj in s pogostim srečevanjem s smrtjo. Izoblikujeta se tudi s
pogovorom s sodelavci, z branjem literature in s strokovnimi delavnicami. Odgovori, ki
so vplivali na oblikovanje teme. »Na začetku me je bilo strah smrti, sedaj na smrt gledam
realno, saj je del življenja,« se glasi eden izmed zapisanih odgovorov. Kako se je odnos
spremenil, opisuje naslednji odgovor: »Na začetku je bilo zelo čustveno, težko; povsem
nekaj novega zame v življenju, sedaj pa, po toliko smrtih, je čisto nekaj drugega in lažje
to prenesem. Ni več tako osebno kot prej in lažje to prenesem.« Tudi osebno in
profesionalno rast zaznamujejo načini spodbujanja na delovnem mestu, saj je to eden
izmed temeljev ohranjanja dobrega in pozitivnega vzdušja. Pogovori s sodelavci,
dolgoletne delovne izkušnje, branje, delavnice pripomorejo k boljšemu počutju na
delovnem mestu, posledično pa k učinkovitejšemu delu.
V raziskavi nas je predvsem zanimalo, kako si zdravstveni delavci pomagajo, ko se
počutijo preobremenjeni ali pod stresom. V preglednici 3 so prikazani odgovori, katere
Počkaj T. Stres pri medicinskih sestrah v paliativni oskrbi
Diplomska naloga, Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2018
17
tehnike sproščanja uporabljajo zdravstveni delavci ter število zaposlenih, ki uporablja
omenjene metode sproščanja.
Preglednica 3: Tehnike sproščanja in število uporabnikov
Vrsta tehnike sproščanja Število
uporabnikov
športne aktivnosti 8
pogovor s sodelavci 9
sprehod v naravo 9
gledanje televizije in poslušanje radia 2
kuhanje in peka sladic 1
joga in meditacija 2
kajenje 2
Dobljene vrednosti smo spremenili tudi v odstotke. S športnimi aktivnostmi se v prostem
času ukvarja 53,4 % anketirancev, pogovor s sodelavci najbolj pomaga 60 %
anketirancev, sprehod je najboljša tehnika sproščanja za 60 % zdravstvenih delavcev.
Gledanje televizije, izvajanje joge in kajenje so tehnike sproščanja, ki jih uporablja
13,3 % ljudi, medtem ko sta kuhanje in peka sladic sproščujoča za 6,6 % anketirancev.
Zdravstveni delavci so pri opravljanju svojega dela občutno preobremenjeni. Večina se
jih v prostem času sprošča tako, da se o težavah in stiskah pogovarja s sodelavci, hodi na
sprehode v naravo, hribe ali pa se ukvarja z različnimi športnimi aktivnostmi (kot so npr.
nogomet, fitnes, košarka, zumba itd.). Primer odgovora enega od zaposlenih o tem, kako
si pomaga, ko se počuti preobremenjenega: »Ko sem preobremenjen, se najrajši sprostim
tako, da prižgem cigareto. V prostem času gledam TV in poslušam radio. Rad hodim na
nogometne tekme in obožujem igranje košarke. V prostem času se ukvarjam z raznimi
športi ter z domačimi opravili (kmetija).« Pomembno je, da se zdravstveni delavci
zavedajo, kdaj so preobremenjeni, in da si takrat znajo poiskati ustrezno pomoč ter se
tako razbremeniti.
Počkaj T. Stres pri medicinskih sestrah v paliativni oskrbi.
Diplomska naloga, Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2018
18
5 RAZPRAVA
V diplomski nalogi smo želeli s pomočjo kvalitativne analize odgovorov predstaviti stiske
in težave zdravstvenih delavcev, ki se vsakodnevno srečujejo z umirajočimi pacienti.
Zastavili smo si tri cilje. Vsi so bili doseženi. Raziskali smo, kako medicinske sestre v
paliativni oskrbi doživljajo umiranje in delo z neozdravljivo bolnimi, kako se spopadajo
z vsakodnevno izpostavljenostjo stresu in katere sprostitvene tehnike uporabljajo, ko se
počutijo preobremenjene. V procesu kvalitativne vsebinske analize smo dobili štiri teme,
in sicer so to: čustva (tema 1), načini spoprijemanja s smrtjo (tema 2), službene obveznosti
(tema 3) ter osebna in profesionalna rast (tema 4). V nadaljevanju na osnovi dobljene
vsebine odgovarjamo na raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili v nalogi.
Pri prvem raziskovalnem vprašanju smo raziskovali, kakšne občutke doživljajo
medicinske sestre pri delu z umirajočimi in neozdravljivo bolnimi. Sodeč po odgovorih
anketirancev jih večina doživlja občutke žalosti, strahu, groze, nekateri zaradi premalo
izkušenj tudi stiske zaradi neznanja ter dvome glede (ne)pravilnega ravnanja v določeni
situaciji. Nekateri izmed zaposlenih v domu starejših občanov so zapisali, da so se
sprijaznili s tem, da se srečujejo z umirajočimi, vendar večini še vedno ni prijetno, ko
nekdo izmed pacientov umira. Lahko bi rekli, da je večina izmed anketirancev v
službenem času vedno nekoliko pod stresom, saj je že narava izbranega poklica takšna,
da nikoli ne vedo, kaj jih čaka v službenem času. Ihan in Simonič (2005) navajata, da so
za sprožitev stresnega odziva pogosto kriva močna čustva, kot so občutek stiske, nemoči,
neobvladovanja situacije in podobna neprijetna čustva, ki jim lahko kmalu sledi tudi
telesni odziv: pospešeno bitje srca, tresavica, vrtoglavica, slabost.
V anonimnem vprašalniku nas je pri drugem raziskovalnem vprašanju zanimalo tudi, kaj
dobrega jim prinaša delo z neozdravljivo bolnimi in umirajočimi. Vsaj ena tretjina
anketirancev je odgovorila, da se navežejo na pacienta, da se jih vsak človek na svoj način
dotakne. V nekaj primerih so se celo sklenila prijateljstva s svojci, ki jih ohranjajo tudi
po smrti bolnika. V domu starejših občanov so vsi kot ena velika družina, je zapisala ena
izmed medicinskih sester, zato se večkrat tedensko pogovarjajo in skupaj veselijo na
različnih prireditvah in rojstnih dnevih, ki jih prirejajo v domu. Zdravstveni delavci imajo
cilj pomagati ljudem. Tako večina tudi utemeljuje trditev, zakaj so si izbrali takšen poklic.
Kennedy (2018) v svojem članku navaja, da medicinske sestre pogosto opravljajo več
vlog hkrati, na primer vlogo koordinatorja, zagovornika, učitelja, trenerja, vodje, člana
delovnih skupin, motivatorja, delegata in številne druge. Izvajajo tudi najpomembnejše
faze procesa zdravstvene nege in stremijo k temu, da bi izboljšale posameznikovo zdravje
v skupnosti. Zavzemajo se za to, da drugim ljudem izboljšajo kakovost življenja.
Tretje raziskovalno vprašanje se je osredotočalo na tematiko, kaj medicinskim sestram
pri delu z umirajočimi največkrat predstavlja težavo. Odgovorile so, da jim težavo
največkrat predstavljajo pomanjkanje osebja, vsakodnevna izpostavljenost pritiskom,
težka fizična oskrba in opazovanje trpljenja ljudi. Kljub že tako težkim delovnim
razmeram jim to velikokrat še otežijo nerazumni svojci, ki zahtevajo nemogoče.
Počkaj T. Stres pri medicinskih sestrah v paliativni oskrbi
Diplomska naloga, Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2018
19
Medicinske sestre se vsakodnevno srečujejo z neozdravljivo bolnimi ljudmi in s
povečanim obsegom dela, zato so pogosto tudi same pod stresom, kar lahko prispeva k
večji organizacijski neučinkovitosti, veliki fluktuaciji zaposlenih, odsotnosti zaradi
bolezni, zmanjšani kakovosti in obsegu izvedene zdravstvene nege, povečanju stroškov
zdravstvenega varstva in manjšemu zadovoljstvu s službo (Gajser Dvojmoč in Draginc,
2015). Človek z neozdravljivo boleznijo doživlja bolečino, ki ni le telesna, ampak ima
tudi psihične in socialne razsežnosti. Taka vrsta bolečine človeku prinaša negotovost,
odvisnost, strah pred poslabšanjem in pred spremembo telesne zunanjosti (Ristić
Kovačič, 2005). To privede do tega, da so tudi pacienti pogosto nesramni in nerazumni,
kar povzroča še dodaten pritisk na medicinske sestre.
Pri četrtem raziskovalnem vprašanju nas je zanimalo, katere tehnike sproščanja
uporabljajo medicinske sestre za obvladovanje in zmanjšanje stresa ter občutka
preobremenjenosti. Vsakdo se mora naučiti, kako se spopadati s stresom na delovnem
mestu, in znati uravnotežiti zasebno in družabno življenje. Za medicinske sestre in druge
zdravstvene delavce je to še posebej težavno. Od medicinskih sester, ki delajo v zasebnih
zdravniških ambulantah, se pričakuje, da podaljšajo delovnik in se vedno prilagodijo
potrebam bolnikov, medtem ko tiste, ki so zaposlene v bolnišnicah ali domovih starejših
občanov, čakajo dolgi vikendi, dežurstva in utrujajoče izmene (Gajser Dvojmoč in
Draginc, 2015). Za uspešno obvladovanje stresa in občutka preobremenjenosti na
delovnem mestu anketiranci uporabljajo naslednje tehnike sproščanja: pogovor s
sodelavci, ko se počutijo preobremenjeni, sprehod v naravo in se ukvarjanje z različnimi
športnimi aktivnostmi. Druge bolj sprošča gledanje televizije ali poslušanje radia. Bilo je
tudi nekaj odgovorov, da jih v obdobju stiske najbolj sprosti kajenje. Joga in meditacija
sta tudi dve izmed naštetih tehnik sproščanja, ki jih uporabljajo medicinske sestre. Podjed
(2014) navaja, da je najboljši rezultat, kako obvladovati stresne situacije, kombinacija
različnih tehnik gibanja, dihanja in razmišljanja. Raziskave nesporno dokazujejo številne
koristi tehnik sproščanja. Middleton (2014) priporoča kopel, branje, gledanje televizije
ali filmov, kuhanje, šport in telesno vadbo, iskanje družbene podpore; pogovor, zaupanje
težav nekomu drugemu, poslušanje o stresih in ureditev okolja, ki pomaga do sproščanja.
To so glavni načini, ki pomagajo do sprostitve. Obvladovanje stresa na delovnem mestu
lahko izboljšamo tudi z naslednjimi ukrepi (Ihan in Simonič Vidrih, 2005): več ljubezni
in razumevanja, krepitev samospoštovanja, krepitev samopodobe, pozitivno mišljenje,
nasmeh, smeh in smisel za humor, postavljanje stvarnih ciljev, določanje prednostnih
nalog, izogibanje perfekcionizmu, ko čutimo, da smo preobremenjeni, poiščemo pomoč
in poiščemo si službo, ki ustreza naši osebnosti in sposobnostim.
Pri zadnjem, petem raziskovalnem vprašanju smo raziskovali, kakšen vpliv ima delo z
neozdravljivo bolnimi in umirajočimi na medicinske sestre in kakšen imajo odnos do
umiranja in smrti. Medicinske sestre so odgovorile, da jim delo z neozdravljivo bolnimi
predstavlja izziv. Velikokrat se počutijo dvomljive v svoje znanje, saj se velikokrat
znajdejo v neprijetni situaciji, ko jim pacient ali svojci postavljajo vprašanja, na katera ne
znajo ali ne smejo odgovoriti. Velikokrat se počutijo preobremenjene, saj sta poleg
Počkaj T. Stres pri medicinskih sestrah v paliativni oskrbi.
Diplomska naloga, Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2018
20
težkega psihičnega napora prisotni tudi težka fizična oskrba in nega umirajočih. Pri večini
zaposlenih se je odnos do umiranja in smrti z leti delovnih izkušenj močno spremenil.
Navajajo, da je bil njihov odnos na začetku bolj negotov. Bale so se srečevanja z
umiranjem, obdajali so jih občutki žalosti, strahu, nepravičnosti in nerazumevanja, zakaj
se določene stvari dogajajo. Večina jih je z leti svoj odnos spremenila in zdaj na umiranje
gleda kot na del službe. Vedo, da se bodo s smrtjo in umirajočimi pacienti v tem poklicu
velikokrat srečevali in da je smrt del vsakega življenja. Tako pač mora biti. Za vsakogar
je treba najti čas, nobeno delo ni zaman, nobena spodbudna beseda ali prijazen nasmeh
nista odveč. Ne nazadnje je tudi pomoč k mirni smrti pomemben cilj zdravstvene nege in
velik uspeh za medicinske sestre (Zgaga in Pahor, 2004). Včasih se življenja najbolj
zavedamo ob njegovi minljivosti. Takrat nam je dragocen vsak trenutek, začnemo se
zavedati tudi lastnega odnosa do življenja in soljudi. Ljubezen in žalost ljudi povezujeta
med seboj in jim dajeta moč, da delajo bolje (Vrščaj, 2016).
Počkaj T. Stres pri medicinskih sestrah v paliativni oskrbi
Diplomska naloga, Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2018
21
6 ZAKLJUČEK
S temo diplomske naloge bi ljudi radi opozorili na pomen preprečevanja stresa med
medicinskimi sestrami, ki delajo z neozdravljivo bolnimi in umirajočimi, saj menimo, da
se veliko ljudi ne zaveda, kako hude posledice ima lahko prevelika in predolga
izpostavljenost stresu. Umiranje in smrt sta v naši družbi še vedno tabu temi, o katerih se
tudi med zdravstvenim osebjem premalo govori. Zato morda veliko zdravstvenih
delavcev še vedno doživlja stiske ob delu z umirajočimi, ob tem pa ne vedo, kako se
odzvati v stresni situaciji. Zato smo v nalogi poskušali predstaviti načine, kako
obvladovati stres in katere tehnike sproščanja lahko medicinske sestre uporabljajo na
delovnem mestu. Menimo, da to lahko številnim ljudem koristi pri doseganju boljšega
življenjskega sloga in predvsem boljšega počutja na delovnem mestu. Glavne ugotovitve,
ki smo jih pridobili s pomočjo kvalitativne analize in anonimnega vprašalnika, nas
opominjajo, da so medicinske sestre in ostali zdravstveni delavci vsakodnevno podvrženi
stresnim situacijam, v katerih ne znajo vedno pravilno odreagirati. Zavedajo se, da je smrt
del življenja in njihovega poklica, večina pa jih je ob umirajočem pacientu še vedno
žalostna in se trudi lajšati bolečine. Veliko težavo povzročajo premalo kadra in
prezahtevni svojci. Poznajo kar nekaj sprostitvenih tehnik, ki jih uporabljajo, ko se
počutijo preobremenjeni. Menimo, da bi bilo treba že v času študija dajati velik poudarek
na paliativno zdravstveno nego. Mogoče bi bili tako zdravstveni delavci bolj seznanjeni
s potrebami umirajočih in bi se na njihove potrebe znali bolje odzvati. Treba bi bilo tudi
zaposliti več ljudi, saj bi tako razbremenili zdravstvene delavce, ter organizirati delavnice
za zaposlene na temo tehnik sproščanja na delovnem mestu. Priporočljivi so tudi aktivni
odmori. Že v času študija je študente treba ozavestiti, da sta paliativna zdravstvena nega
in skrb zelo pomembni tudi za pacienta, ki je neozdravljivo bolan. Področje stresa pri
medicinskih sestrah v paliativni oskrbi je zanimivo in nujno potrebno raziskovalno
področje, saj le z raziskavami lahko najdemo rešitve za izboljšanje prakse.
Počkaj T. Stres pri medicinskih sestrah v paliativni oskrbi.
Diplomska naloga, Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2018
22
7 VIRI
40 % medicinskih sester doseže stopnjo izgorelosti – Kako se zaščititi? (b. d.).
Pridobljeno 12. 4. 2018 s https://www.zbornica-zveza.si/sl/40-medicinskih-sester-
doseze-stopnjo-izgorelosti-kako-se-zascititi
Benedikt, J. (2012). Uvodnik. V B. Jezeršek Novaković (ur.), 2. šola za paliativno
oskrbo, ABC paliativne oskrbe pri bolnikih z rakom (str. 7). Maribor:
Univerzitetni klinični center Maribor.
Blatnik, P. in Tušak, M. (2017). Živeti s stresom: tehnike samopomoči. Maribor:
Poslovna založba MB.
Carnegie, D. (2012). Premagajte skrbi in stres. Tržič: Učila International.
Costello, J. (2004). Nursing the dying patient : caring in different contexts. Basingstoke:
Palgrave Macmillan.
Dernovšek, M.Z., Gorenc, M., Jeriček, H. in Tavčar, R. (2007). Stres, tesnoba in
depresija pri bolnikih z rakom. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike
Slovenije.
Elkin, A. (2014). Obvladovanje stresa za telebane. Ljubljana: Pasadena.
Gajser Dvojmoč, L. in Draginc, A. (2015). Vpliv ekonomske krize na pojav
izgorelosti medicinskih sester. Revija za ekonomske in poslovne vede, 2(2),
58–70. Pridobljeno s https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-
VOPBRQ1B/e80f6dcf-6718-4710-a579-80bce45e3b68/PDF
Grad Tekavčič, O. (2013). Čustveni odzivi zdravstvenih delavcev ob obremenitvah pri
delu s pacienti in njihovimi svojci. V A. Simonič (ur.), Žalovanje v paliativni
oskrbi. Golnik: Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Ihan, A. in Simonič Vidrih, M. (2005). Stres na delovnem mestu in spoprijemanje z
njim. Ljubljana: ARX d. o. o.
Kamnik, P., Habjanič, A. in Pajnkihar, M. (2014). Samozaupanje medicinskih
sester in zdravnikov pri praktičnem izvajanju paliativne oskrbe. Obzornik
zdravstvene nege, 48(4), 302–309. Pridobljeno s
http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DKWXF3YX/eb44bb4a-a9f0-
472d-b4b7-461fe073ba07/PDF
Kennedy, A. (2018). Together the voice of nurses worldwide . Obzornik
zdravstvene nege, 52(1), 4–7. Pridobljeno s
Počkaj T. Stres pri medicinskih sestrah v paliativni oskrbi
Diplomska naloga, Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2018
23
http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-22PZ0NJR/1e4de25e-c4e8-
49c7-ab3a-a30b3f06fbee/PDF
Lunder, U. (2003). Paliativna oskrba – njena vloga v zdravstvenih sistemih. Zdravniški
vestnik, 72(11), 639–642. Pridobljeno s
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-8CCFFEVL/3a8713a8-d818-44e6-
bdea-7b9d62a0691e/PDF
Middleton, K. (2014). Stres: kako se ga znebimo. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Pera, H. (1998). Razumeti umirajoče. Ljubljana: Župnijski urad Ljubljana-Dravlje.
Podjed, K. (2014). Obvladovanje stresa med službenim časom. Delo in varnost,
59(5), 40–42. Pridobljeno s https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-
GMFA53XS/c16fa0dc-2a0a-4660-9a6d-1cc418a8926c/PDF
Powell, T. (1997). Kako premagamo stres. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.
Rakovec Felser, Z. (1991). Človek v stiski, stres in tesnoba: povod in posledica bolezni.
Maribor: Obzorja.
Rakovec Felser, Z. (2006). Pojav izgorevanja med zdravstvenim
osebjem. Obzornik zdravstvene nege, 40(3), 143–148. Pridobljeno s
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GD82LNCF/37f75119-d635-
4c1b-b472-875ec36535ed/PDF
Ristić Kovačič, S. (2005). Sočutni spremljevalci neozdravljivo bolnega: vloga socialne
delavke pri obravnavi bolnikov z amiotrofično lateralno sklerozo. Socialno delo,
44(6), 409–412. Pridobljeno s: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-
Y330EFJK/77fa383e-c2d4-46b4-984d-69deb2ffa325/PDF
Slak, J. (2016). Viri podpore za osebje pri delu z bolniki in svojci v paliativni oskrbi. V
A. Simonič (ur.), Komuniciranje v paliativni oskrbi (str. 40–43). Golnik:
Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Starc, R. (2008). Bolezni zaradi stresa 2, Od bolečin v križu, ledvičnih kamnov,
neplodnosti in impotence do človeškega dejavnika, prezgodnjega staranja in
obvladovanja stresa. Ljubljana: Sirius AP.
Štemberger Kolnik, T. (2009). Uvodnik. V T. Štemberger Kolnik in S. Dvoršak Majcen
(ur.), Simpozij o nekonvencionalnih pristopih v paliativni oskrbi pacienta s stomo.
(str. 5–7). Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije.
Temeljotov Salaj, A., Pungartnik, M. in Snežič, K. (2012). Stres, izgorelost in mobing
na delovnem mestu. Socialna pedagogika, 16(1), 71–89. Ljubljana:
Združenje za socialno pedagogiko.
Počkaj T. Stres pri medicinskih sestrah v paliativni oskrbi.
Diplomska naloga, Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2018
24
Treven, S. (2005). Premagovanje stresa. Ljubljana: GV založba.
Vogrinc, J. (2008). Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
Vrščaj, R. (2016). Vloga medicinske sestre v enoti za paliativno oskrbo. V N. Krčevski
Skvarč (ur.), 4. Mariborska šola paliativne oskrbe (str. 82). Maribor:
Univerzitetni klinični center Maribor.
Zgaga, A. in Pahor, M. (2004). Umiranje v očeh študentov zdravstvene nege. Obzornik
zdravstvene nege, 2004(38), 325–331. Pridobljeno s
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J8NPQZRC/7d0b281c-7dff-472b-
8661-3666eab83cf4/PDF
Watson, M., Lucas, C., Hoy, A. in Wells, J. (2009). Oxford Handbook of Palliative
care. Oxford: Oxford University Press.
World Health Organization. (2002). National cancer control programess: policies and
managerial guadalines. 2nd ed. Geneva: World Health Organization.
Počkaj T. Stres pri medicinskih sestrah v paliativni oskrbi
Diplomska naloga, Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2018
25
POVZETEK
Smrt in umiranje sta v današnji družbi še vedno tabu temi. Že študentje zdravstvene nege
dajejo premajhen poudarek na zdravstveno nego umirajočega, kar se pozneje odraža v
delovnem okolju, kjer so zaposleni. Namen diplomske naloge je s pomočjo pregleda
strokovne literature in s pomočjo raziskave med medicinskimi sestrami ugotoviti težave
in stiske, ki jih doživljajo medicinske sestre, zaposlene v paliativni zdravstveni negi, ter
načine, s katerimi si pomagajo ob stiskah.
Osrednje raziskovalno orodje v diplomski nalogi je bila raziskava. Izdelali smo anonimni
anketni vprašalnik, na katerega so anketiranci prosto odgovarjali, in ga razdelili med
zaposlene v domu starejših občanov v Ilirski Bistrici. Pri analizi raziskave smo ugotovili,
da se zdravstveni delavci skoraj vsakodnevno srečujejo z umiranjem, da se ob umirajočih
pacientih počutijo žalostni, vendar se je njihov odnos do umiranja z leti delovnih izkušenj
spremenil in so sprijaznili s tem, da je smrt del njihovega poklica, zato ne vpliva več na
njihovo razpoloženje. Raziskali smo tudi, katere tehnike sproščanje uporabljajo, ko se
počutijo preobremenjeni. Upamo, da bo naša raziskava pripomogla k temu, da bodo
zdravstveni delavci večkrat uporabljali tehnike sproščanja in si bodo poiskali pomoč, ko
jo bodo potrebovali.
Ključne besede: paliativna oskrba, medicinske sestre, stres, izgorelost
Počkaj T. Stres pri medicinskih sestrah v paliativni oskrbi.
Diplomska naloga, Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2018
26
SUMMARY
In today’s society, death and dying are still taboo topics. Nursing students do not focus
enough on the nursing of a dying patient, which is later reflected in the working
environment in which they are employed. The purpose of this diploma thesis is to
determine the problems and distress experienced by nurses employed in palliative nursing
care, and how they alleviate their distress by reviewing professional literature and
conducting a survey among nurses.
A survey was the main research tool used in this diploma thesis. An anonymous
questionnaire with open-ended questions was prepared and handed out to employees of a
home for the elderly in Ilirska Bistrica. After analysing the survey, it was determined that
healthcare professionals encounter dying on an almost daily basis, and that dying patients
make them sad, however, that their attitude towards dying has changed over their years
of service, that they have accepted the fact that death is a part of their profession and that,
consequently, it no longer affects their mood. The survey also researched which
relaxation techniques they use when feeling overburdened. It is hoped that the present
survey will contribute to healthcare professionals making greater use of relaxation
techniques and that they will seek help when needed.
Keywords: palliative care, nurses, stress, burn-out syndrome
Počkaj T. Stres pri medicinskih sestrah v paliativni oskrbi
Diplomska naloga, Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2018
PRILOGE
VPRAŠALNIK O STISKAH, KI JIH ZDRAVSTVENI DELAVCI DOŽIVLJAJO
V PALIATIVNI OSKRBI
Spoštovani!
Sem Tjaša Počkaj in pišem diplomsko nalogo na temo stisk in težav, ki jih doživljajo
medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege pri svojem delu s pacienti v paliativni
oskrbi. V ta namen sem sestavila vprašalnik, s pomočjo katerega bom poskušala pridobiti
potrebne podatke, ki mi bodo pomagali pri izdelavi diplomske naloge.
Anketa je anonimna, podatki pa bodo uporabljeni izključno v namen izdelave diplomske
naloge.
Za sodelovanje in čas, ki ga boste namenili izpolnjevanju ankete, se Vam že vnaprej
vljudno zahvaljujem!
Tjaša Počkaj
VPRAŠANJA
1. Kako pogosto se pri svojem delu srečujete z neozdravljivo bolnimi?
2. Koliko časa že delate v paliativni zdravstveni negi?
3. Opišite dogodek, ko je nekdo od pacientov/varovancev, ki Vam je najbolj ostal v
spominu, umiral. Kakšne občutke ste takrat doživljali? O čem ste razmišljali?
4. Kaj vam je pri vsakodnevnem delu z umirajočimi pacienti najtežje?
5. Kako si ob tem pomagate, ko vam je težko? Katere sprostitvene tehnike uporabljate,
ko se počutite preobremenjeni?
6. Opišite svoj odnos do umiranja in smrti, ko ste začeli svojo profesionalno pot, in
odnos do umiranja danes.
Počkaj T. Stres pri medicinskih sestrah v paliativni oskrbi
Diplomska naloga, Zdravstvena nega, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2018
7. Kaj je najbolj vplivalo na oblikovanje vašega odnosa do umiranja na vaši
profesionalni poti?
8. Spol: M Ž (obkrožite)
9. Starost: ____ let
10. Delovna doba: _____let
11. Izobrazba: (obkrožite)
• Osnovnošolska
• Srednješolska
• Višja/visoka
• Univerzitetna
• Magisterij
12. Na katerem delovnem mestu ste zaposleni: (obkrožite)
• Bolničar/negovalec/strežnica
• Srednja medicinska sestra/tehnik zdravstvene nege
• Višja medicinska sestra
• Diplomirana medicinska sestra/ diplomiran zdravstvenik
• Magister zdravstvene nege
IZJAVA O LEKTORIRANJU
Zaključno nalogo z naslovom Stres pri medicinskih sestrah v paliativni oskrbi, avtorice
Tjaše Počkaj, je lektorirala Špela Krivec.
Podpis lektorice zaključne naloge: …………………………………………………….
Podpis avtorice zaključne naloge: ……………………………………………………..
Kraj in datum: Kranj, 25. 5. 2018