Umetnost Mezopotamije
-
Upload
mamapanduri -
Category
Education
-
view
216 -
download
10
Transcript of Umetnost Mezopotamije
Visoke kulture Bližnjega vzhoda
Ajda Mladenovič, kons.-rest., univ. dipl. um. zgod.
GlobartGo Akademija znanjaSemester 2014/2015
Skupne značilnosti prvih visokih civilizacij: • Namakalno poljedeljstvo • Mestne države• Razvoj pisave• Socialna razslojenost in hierarhija (vladar, uradniki in svečeniki, vojaki, civilisti, sužnji)• Trgovanje• Monumentalna arhitektura• Organizirana religija• Organizirano vojaštvo, ustanavljanje kraljestev• Uporaba kovin za izdelavo orodja in orožja
Presežek (hrane)
Razvoj drugih dejavnosti
Administracija + denarna ekonomija
napredek
pisava
Sumerci– Obdobje mesta Uruk (3500-2900 pr. n. št.)– Starosumersko obdobje ali Obdobje zgodnjih dinastij (2900-2350 pr. n. št.)– Obdobje Akadske države (2350-2200 pr. n. št.)– Novosumersko obdobje ali Obdobje sumerske renesanse (2100-2000 pr. n. št.)
Babilonci– Starobabilonsko obdobje (2000-1595 pr. n. št.)– Kasitsko obdobje (1595-1160 pr. n. št.)– Novobabilonsko obdobje (612-539 pr. n. št.)
Asirci– Staroasirsko obdobje (1960-1400 pr. n. št.)– Srednjeasirsko obdobje (1400-912 pr. n. št.)– Novoasirsko obdobje (912-612 pr. n. št.)
Sosednje države: Elam (Suza), Urartu, Hetiti (na Anatolski planoti), Izraelci, Feničani, Perzijci
SUMERSKA UMETNOST
Sumerija• skozi vse leto intenzivno ukvarjanje s kmetijstvom (začetki že 5000 pr. n. št.)• organiziran namakalni sistem, specializirana delovna sila • presežek pridelane hrane omogoča ustalitev na enem mestu • večja gostota prebivalstva posledično zahteva obsežno delovno silo in delitev dela• zgodnji razvoj pisave• delitev na enajst ali več neodvisnih mest (Uruk, Eridu, Ur, Larsa, Tell Habuba…)• mesta so ločena s kanali in mejniki• vsako mesto je bilo osredotočeno na tempelj, ki je bil posvečen bogu zaščitniku
mesta• vodili so jih duhovniki-kralji, tesno povezani z verskimi obredi - teokracija
Zigurat
Zigurat, ok. 2100 pr. n. št., Ur
Arheološki ostanki mesta Uruk
Tloris mesta Uruk
KULABA: Zigurat in Anov ali Beli tempelj
EANA: Inanino svetišče
Uruk, tempelj Eanna, ok. 3400 – 3100 pr. n. št.
Rekonstrukcija templja Eanna, Vir: http://artefacts-berlin.de/uruk-ur3/index.php?l=eng
Uruk, Anujev zigurat, ok. 4000 pr. n. št. in Beli tempelj, ok. 3200 – 3000 pr. n. št.
1
Rekonstrukcija Belega templja, Vir: http://artefacts-berlin.de/uruk-whitetemple/index.php?l=eng
Rekonstrukcija Belega templja, Vir: http://artefacts-berlin.de/uruk-whitetemple/index.php?l=eng
Glinasta tablica s klinopisom, ok. 2350 - 2200 pr. n. št., British Museum, London
Razvoj klinopisa
Valjasti pečatnik, ok. 2600 - 2400 pr. n. št., British Museum, London
Kultna vaza iz Uruka, alabaster, ok. 3500 pr. n. št., Iraški muzej, Bagdad
Gospa iz Uruka, marmor, ok. 3200 pr. n. št., Iraški muzej, Bagdad
Eden izmed „Kraljevskih grobov“ Ura Vhodi v grobnice so na spodnjem nivoju tal
Kraljevi prapor, ok. 2600 pr. n. št., British Museum, London
Stranica vojne
Stranica miru
29
Lira kraljice Puabi, ok. 2600 pr. n. št., British Museum, London
Vzpenjajoči se kozel, ok. 2600 pr. n. št., British Museum, London
Stanje ob izkopavanjih
Najdbe iz groba kraljice Puabi
Igralna deska, ok. 2600 pr. n. št., British Museum, London
Kipci orantov iz Abujevega templja v mestu Ešnun, ok. 2700-2500 pr. n. št., Iraški muzej, Bagdad
Umetnost akadske države
Sargonov Akadski imperij
Glava akadskega vladarja, bron, Ninive, ok. 2250-2200 pr. n. št.,
Iraški muzej, Bagdad
Tehnika izgubljenega voska
Stela kralja Naramsina, Suza, ok. 2254-2218 pr. n. št., Louvre, Pariz
BABILONSKA UMETNOST
Staro in novo babilonsko cesarstvo
Hamurabijev zakonik, Suza, bazalt, ok.1760 pr.n.š., Louvre, Pariz
Burneyev relief (Kraljica noči), ok. 1800-170 pr. n. št., British Museum, London
ASIRSKA UMETNOST
Tablica z delom Epa o Gilgamešu iz Asurbanipalove knjižnice v Ninivah, British Museum, London
Narativni reliefi prikazujejo vojaška osvajanja asirskih vladarjev
Dur Šarukin v času Sargona II., 722-705 pr. n. št.
Dur Šarukin - palača
Lamasuja, monumentalni vhod v Kraljevo palačo v Korsabadu, ok. 710 pr. n. št., Louvre, Pariz
Asurbanipal lovi leve, Ninive, ok. 645-640 pr. n. št., British Museum, London
Prizor lova, Nimrud, ok. 865-860 pr. n. št., British Museum, London
UMETNOSTNOVE BABILONSKE
DRŽAVE
Ištarina vrata, ok. 575 pr. n. št, Pergamon Museum, Berlin
Marduk
Adad
Ištar
PERZIJSKA UMETNOST
Palača Darija I. in Kserksa I., Perzepolis, ok. 521-465 pr. n. št.
Kapitel iz sprejemne dvorane, Perzepolis Rekonstrukcija sprejemne dvorane
Palace of Darius I and Xerxes I
Persepolis, Iran
ca. 521-465 B.C.E.