1

UFTINVESTICIJSKI SKLADI

ŠC PET Višja strokovna šola –ekonomist – bančništvo

zapiski predavanj – marec 2016

Jožica Rihter, univ.dipl.ekon.Email: jorko.rihter@gmail.com

2

Povezave

� Agencija za trg vrednostnih papirjev: www.a-tvp.si� Banka Slovenije: www.bsi.si� Ministrstvo za finance: www.mf.gov.si� Davčna uprava Republike Slovenije: www.durs.gov.si� EFAMA (European Fund and Asset Management Association):

www.efama.org� ESMA: http://www.esma.europa.eu/� Institucije in drugi organi EU:

http://europa.eu/institutions/index_sl.htm� IOSCO: http://www.iosco.org/� IIFA: http://www.iifa.ca/public/default.aspx

3

Pravna podlaga

Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-1-UPB1, ZIZDU-1B,ZIZDU-1C)Pravni pojmi:

� investicijski sklad,

� družba za upravljanje,

� skrbnik,

� prodaja investicijskih kuponov

Investicijski skladi so eno izmed zakonsko najstrožje reguliranih področij !

4

Opredelitev investicijskega sklada

Investicijski sklad je podjem, katerega edini

namen je javno zbiranje denarnih sredstev

fizičnih in pravnih oseb in nalaganje teh

sredstev v vrednostne papirje in druge likvidne

finančne naložbe po načelih razpršitve tveganj.

5

Investicijski skladi

Skladi se med seboj razlikujejo predvsem po :� naložbeni politiki in naložbenih ciljih,� vrsti vrednostnih papirjev (obveznice, delnice) v

katere se nalaga premoženje vzajemnega sklada,� stopnji tveganja in pričakovani donosnosti,� pravicah, ki pripadajo komitentu – vlagatelju v

vzajemni sklad,� stroških in provizijah, obdavčitvi donosov,� načinu vplačevanja in izplačevanja iz vzajemnega

sklada, itd

6

Vzajemni skladi

Vzajemni skladi so danes najbolj razširjena

oblika investicijskih skladov.

Vzajemni sklad je premoženje vlagateljev, ki ga

DZU razporeja v različne vrednostne papirje.

Glede na naložbe sklada sta različni tudi

tveganje in donos.

7

Kaj je vzajemni sklad ?

Združeno premoženje večjega števila vlagateljev.

Premoženje je v lasti vseh vlagateljev (proporcionalno

glede na delež vplačanih sredstev). Upravlja ga družba

za upravljanje (DZU). Celotno premoženje VS je

razdeljeno na enote premoženja VS (investitor torej

kupi enote premoženja VS). Z vloženimi sredstvi dobijo

investitorji investicijske kupone, ki se glasijo na

določeno število točk enot premoženja. Kupone je moč

kadarkoli prodati. Odkupi jih vzajemni sklad– ponavadi

se s kuponi VS na organiziranem trgu ne trguje!

8

Družba za upravljanje -DZU

DZU mora vzajemne sklade upravljati po Zakonu o

investicijskih skladih in družbah za upravljanje

ZISDU– 1B) ter drugih podzakonskih aktih.

DZU je gospodarska družba, ki se ustanovi izključno za

upravljanje investicijskih skladov in ne sme opravljati

nobene druge dejavnosti.

Nadzor nad DZU izvršuje ATVP.

9

Skrbnik vzajemnega sklada

Skrbniška banka ali druga finančna institucija, katere

poslovanje ureja ZTVP-1 in katere glavna dejavnost so

storitve v zvezi s poslovanjem z vrednostnimi papirji ter

upravljanjem pravic iz teh v.p. na podlagi ZTVP-1, ki je

pridobila dovoljenje ATVP za opravljanje skrbniških

storitev.

10

Temeljne oblike skladov

Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU) je opredelil obe temeljni obliki investicijskih skladov, ki sta poznani tudi v svetu na :

� vzajemne sklade, ki so odprti in niso pravne osebe in

� investicijske družbe, ki so zaprti skladi in so delniške družbe.

11

Delitev skladov

Glede na prevladujočo obliko premoženja

skladov ločimo:sklade delnic: splošne sklade delnic (skladi agresivne rasti, skladi malih podjetij, skladi rasti, skladi rasti in dobička, lastno dobičkovni skladi) in druge delniško orientirane sklade (mešani skladi, specializirani skladi, sektorski skladi, borzni indeksni skladi, mednarodni skladi)…

Delitev skladov

� sklade obveznic (skladi državnih obveznic,skladi podjetniških obveznic)

� mešane sklade� sklade kratkoročnih vrednostnih papirjev

oziroma skladi denarnega trga,� indeksne sklade,� sklade nepremičnin.

12

13

Prednosti vzajemnih skladov

� pričakovana donosnost je nekoliko ali bistveno višja od donosnosti bančnih vlog,

� likvidnost,

� enostavnost varčevanja, dostopnost in preglednost,� učinkovito zmanjšanje investicijskega tveg. (ustrezna

razpršitev z relativno nizkimi str.),� strokovno upravljanje premoženja,� prihranek časa in energije investitorja,� možnost vplačil manjših zneskov – varčevalni

načrti,

14

Prednosti vzajemnih skladov

� varstvo investitorjev, javnost podatkov:

investicijski skladi so po zakonu zavezani k obveščanju trenutnih in potencialnih investitorjev o poslovanju in rezultatih poslovanja,

� ugodnejša obdavčitev za fizične osebe od

neposrednega varčevanja v vrednostnih papirjih,

� druge koristi (programi varčevanja, možno avtomatično reinvestiranje donosov, kombinacija z drugimi produkti).

15

Pomanjkljivosti vzajemnih skladov

� Vzajemni skladi so nekoliko do bistveno bolj tvegananaložba kot bančne vloge (odvisno predvsem od investicijske politike VS),

� Relativno visoki stroški vstopni in izstopni stroški, letne upravljaljske provizije družbe za upravljanje in skrbniška provizija,

� Veliko število investicijskih skladov investitorju otežuje izbiro sklada,

� Nezmožnost odločanja vlagatelja, nobenega vpliva na odločanje o naložbah VS, uprava institucije sama odloča o politiki vlaganja in načinu poslovanja,

� Ni nadzora nad kapitalskimi dobički.

16

Kaj je krovni sklad?

Vzajemni sklad je lahko samostojen ali ima obliko krovnega sklada s podskladi.

Krovni sklad je vzajemni sklad sestavljen iz dveh ali večpodskladov, ki jih opredeljujeta poseben naložbeni cilj in naložbena politika.

Vzajemni sklad (VS) je v lasti vseh vlagateljev (proporcionalno glede na delež vplačanih sredstev).Upravlja ga družba za upravljanje (DZU).

17

Pravila upravljanja krovnega sklada

Urejajo vsebino pravnih razmerij med družbo za

upravljanje (DZUjem), ki upravlja krovni sklad in

imetniki investicijskih kuponov. V pravilih upravljanja

krovnega sklada morajo biti jasno ločene tiste določbe

pravil upravljanja, ki veljajo za vse podsklade krovnega

sklada, od določb, ki veljajo le za posamezni podsklad.

Določati morajo pogoje prehajanja med podskladi in

postopek prvega in nadaljnjih vplačil v posamezne

Podsklade.

.

18

Podsklad

Za posamezne podsklade se ne sprejemajo ločena

pravila upravljanja, ampak so posebnosti za

posamezen podsklad določene v pravilih upravljanja

krovnega sklada. Sredstva in obveznosti posameznega

podsklada so ločena od sredstev in obveznosti drugih

investicijskih skladov in podskladov in ločena od

sredstev in obveznosti družbe za upravljanje in

skrbnika premoženja krovnega sklada.

19

Temeljni dokumenti krovnega sklada (vsakega sklada)

� prospekt;

� izvleček prospekta;

� pravila upravljanja;

� revidirano letno in polletno poročilo.

Izvleček prospekta je povzetek pomembnejšihoziroma ključnih podatkov, ki jih vsebuje prospekt (krovnega) sklada.

20

Vsebina prospekta

Prospekt mora vsebovati vse potrebne podatke, na podlagi

katerih investitor lahko sprejme odločitev o morebitnem

investiranju prihrankov v vzajemni sklad.

Informacije in podatke o: finančnem in pravnem položaju

vzajemnega sklada, pravicah, ki izhajajo iz investicijskega

kupona, lastnostih investicijskega kupona, tveganjih, povezanih z

nalaganjem v podsklad, poslovanju podsklada, druge podatke, ki

so potrebni, da vlagatelj na njihovi podlagi oceni primernost in

ustreznost naložbe v investicijske kupone vzajemnega sklada.

21

Naložbena politika in naložbeno tveganje

Naložbena politika je predpisana v pravilih

upravljanja vzajemnega sklada in DZU v

skladu z njo upravlja premoženje podsklada.

Naložbeno tveganje je tveganje, da bo vlagatelj

med varčevanjem ustvaril drugačno donosnost

od pričakovane, pri čemer je lahko donosnost

tudi negativna.

22

Analiza tveganosti stranke (v skladu z ZPPDFT)

Analiza tveganja za pranje denarja in financiranje

terorizma: potrebno jo je opraviti pred pristopom vlagatelja k pravilom upravljanja prvega vzajemnega sklada in vsakega vlagatelja razvrstiti glede na njegovo tveganost v eno izmed naslednjih kategorij:

– izjemno visoka tveganost;– visoka tveganost;– običajna tveganost;– neznatna tveganost.

Kriteriji razvrstitve vlagatelja v eno od kategorij so

opisani v ZPPDFT.

23

Investicijski kupon

� vrednostni papir;

� izdajatelj je družba za upravljanje (DZU);

� glasi se na enoto, več enot ali na del enote premoženja (pod)sklada;

� imenski vrednostni papir;

� lahko je prenosljiv (prenosljivi so lahko uvrščeni v trgovanje na organiziran trg);

Investicijski kupon

Imetniku daje naslednje pravice:– pravico od družbe za upravljanje zahtevati

izplačilo vrednosti enot premoženja podsklada, na katere se glasi investicijski kupon,

– pravico do izplačila sorazmernega dela likvidacijske mase v primeru likvidacije podsklada,

– pravico do izplačila sorazmernega dela čistega donosa od naložb podsklada, če pravila upravljanja krovnega sklada tako določajo.

24

25

Prodaja investicijskih kuponov

Pravna oseba, ki prodaja investicijske kupone na

podlagi pooblastila družbe, mora:– izpolnjevati kadrovske, tehnične in organizacijske pogoje;

– osebe, ki opravljajo trženje investicijskih skladov in prodajo investicijskih kuponov vzajemnih skladov oziroma delnic investicijskih družb, morajo imeti ustrezno strokovno usposobljenost in izkušnje, tako da je zagotovljeno, da potekata trženje in prodaja v skladu z določili ZISDU-1 in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi akti ter drugimi predpisi, ki se nanašajo na varstvo vlagateljev oziroma potrošnikov.

26

Prodaja investicijskih kuponov

Fizična oseba, ki opravlja posle trgovanja z

investicijskimi kuponi je ustrezno strokovno

usposobljena in ima ustrezne izkušnje, če ima:� najmanj srednješolsko izobrazbo;

� eno leto primerljivih delovnih izkušenj;

� opravljen preizkus znanj ATVP (razen izjemoma);

� obvlada slovenski jezik;

� ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo na kazen zapora večkot 3 mesece.

27

Stroški vzajemnih skladov

Vstopni stroški / provizije:– zaračunajo se ob vplačilu sredstev v VS v % od

vrednosti investicijskih kuponov,– praviloma odvisni od obsega vplačanih sredstev.

Izstopni stroški / provizije:– zaračunajo se ob izplačilu sredstev iz VS v % od

vrednosti investicijskih kuponov,– praviloma manjši od vstopnih stroškov/provizij.

Stroški vzajemnih skladov

Provizije za upravljanje:– praviloma se zaračunavajo na dnevni ali mesečni

osnovi v breme premoženja VS (v % povprečne vrednosti upravljanega premoženja),

– izražene so na letni ravni,– enake za vse vlagatelje v posamezni VS.

Drugi stroški:

– provizije za borzno posredovanje, skrbniške storitve, revizijo VS, obveščanje imetnikov in druge administrativne storitve,

– razlikujejo se od ponudnika do ponudnika in po različnih VS (potrebna velika pozornost!).

28

29

Viri:

M.Košak &A.Berk, Finančni trgi in institucije 1- zapiski predavanj, EF Univ.v Lj.,I.Ribnikar: Monetarna ekonomija I,EF,Lj.2006,� www.zdu-giz.si� www.moj-fond.si� www.finance.si/skladi� www.a-tvp.si� www.nlbskladi.si� www.alta.si� www.vzajemci.com� www.deanarnisupermarket.com