UDK 930.25 (497.4) (05) UDC 930.25 (497.4) (05) ISSN 0351 ......Aleksander Žižek Hedvika Zdovc,...

UDK 930.25 (497.4) (05)UDC 930.25 (497.4) (05)

ISSN 0351-2835

Glasilo Arhivskega društva in arhivov SlovenijeLjubljana 2014

Letnik 37št. 1

Žrtvi sarajevskega atentata 28. junija 1914 – prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova soproga Sofija Hohenberg, rojena grofica Chotek.(Das interessante Blatt, Nr. 27, Wien, 2.7.1914, str. 1.)

Glasilo Arhivskega društva in arhivov SlovenijeZeitschrift des Archivvereins und der Archive SloweniensGazzetta dell’Associazione archivistica e degli archivi in SloveniaThe Review of the Archival Association and Archives of Slovenia

Zaznanstvenokorektnostčlankovodgovarjajoavtorji. ©2014ArhivskodruštvoSlovenije

Izdalo in založilo Arhivsko društvo SlovenijeUredništvo:Zvezdarska1,p.p.21,SI-1127Ljubljana telefon:(01)2414247 telefaks:(01)2414276 e-pošta:[email protected] www.arhivsko-drustvo.si/arhivi

Odgovorniurednik:JureVolčjak(Ljubljana)Tehničnaurednica:BarbaraŽabota(Ljubljana)Uredniškiodbor:dr.ZdenkaBonin(Koper),dr.BorisGolec(Ljubljana),dr.BojanHimmelreich(Celje),mag.ToneKrampač(Ljubljana),AleksanderLavrenčič(Ljubljana),LeopoldMikecAvberšek(Maribor),dr.ElvisOrbanić(Pazin),OlgaPivk(Ljubljana),IvankaUršič(NovaGorica),dr.PeterWiesflecker(Gradec),KatjaZupanič(Ptuj)

Redakcijateštevilkejebilazaključena:20.maja2014 Revijaizhajadvakratletno. Cenaposamezneštevilkeje12,50EUR.

Lektorica:EvaBlumauerPrevodi:AlenkaHren(angleščina),WolfgangZitta(nemščina)Fotografskadela:TinaArhUDK:AlenkaHrenIzdajosoomogočili:Ministrstvozakulturo,ARRSinArhivskodruštvoSlovenije Poslovniračun:NLBd.d.Ljubljana,02083-0019446150

Oblikovanje:AndrejaAljančičPovirkRačunalniškiprelom:UrošČuden,MEDITd.o.o.,NotranjeGoriceTisk:FotolitoDolencd.o.o.Naklada:400izvodov

RevijaArhivijevključenavnaslednjepodatkovnebaze:COBISS(Slovenija);HistoricalAbstracts,America:HistoryandLife,ABC–CLIO(ZdruženedržaveAmerike);CentrodeInformaciónDocumentaldeArchivos(Španija);InstitutfürArchivwissenschaftderArchivschuleMarburg(Nemčija);EBSCOPublishing(ZdruženedržaveAmerike);ProQuest(ZdruženedržaveAmerike)

3Letnik 37 (2014), št. 1

KAZALOČLANKIINRAZPRAVE

RAFKOVALENČIČ MiroslavPremrou,Dellapatriadis.Girolamo 11

VANJAKOČEVAR PatentnadvojvodeFerdinandaodokončnemizgonu predikantovinodpraviprotestantskegabogoslužjav notranjeavstrijskihdeželahizleta1599 31

BORISGOLEC Valvasorkotzemljiškigospod(1.del) 65

ANALAVRIČ BratovščinenaKranjskemleta1773 109

MIHAŠIMAC PankracCilenšek(1892–1981),medprvimiprejemniki zlatemedaljezahrabrostzačastnike 143

ALEKSANDERLAVRENČIČ Vročijunijskidnevileta1957invznojurojena televizija–O»prazgodovini«slovensketelevizije obnjeni55-letnici–2.del 155

IZPRAKSEZAPRAKSO

NATAŠAPETELIN Konserviranje-restavriranjespisovnegagradiva nanapravizadolivanjesceluloznopulpo 179

MarkoMitjaFeguš Prizadevanjazaohranitevfilmskihzapisov dr.KarlaGrossmanna 193

IZARHIVSKIHFONDOVINZBIRK

JULIJANAVISOČNIK Dokumenti(nad)župnijeHočevKapiteljskem arhivuNadškofijskegaarhivavLjubljani 197

TJAŠAKOŽUH,NIKAMERLJAK Seminariztemeljnihzgodovinskihved,UNG2012–2013. MATEJMEZEK,MATJAŽBIZJAK UrbardeželnoknežjegauradaJablje1493 217

GAŠPERŠMID,ŽARKOŠTRUMBL Slovenskemladinskedelovnebrigadeprigradnji mladinskeželezniškeprogeBrčko–Banovići 233

SILVOTORKAR Kvprašanjulokalizacijenovegalesenegamostu vokoliciTolminaleta1321–1322 245

ODELUARHIVOVINZBOROVANJIH

DejanZadravec ZnanstvenisimpozijPtuj:vstoletjuizdajedrugega mestnegastatuta.ZgodovinskiarhivnaPtuju, 25.oktober2013 249

KatjaŠturm Delavnicasodelujočihpartnerjevpriprojektu EUscreenXL,Lizbona23.–24.januar2014 251

AleksanderLavrenčič Pametnoupravljanjezdokumenti–Smartdoc bymedia.doc2013 254

4Kazalo

OCENEINPOROČILAOPUBLIKACIJAHINRAZSTAVAH

Publikacije

MarijaČipićRehar JulijanaVisočnik,ŠkofijskiarhivLjubljana 259

FranceM.Dolinar ChristineTropper,GlutunterderAscheundoffene Flamme.DerKärntnerGeheimprotestantismus undseineBekämpfung1731–1738 260

AleksanderŽižek HedvikaZdovc,SI_ZAC/0065. ObčinaTrbovlje1849-1941 262

Razstave

AnjaPrša MetkaBukošek:»Zapoljubčkejedobilvse«: ČrnakronikavsodnihdokumentihZgodovinskega arhivaCelje 265

5Letnik 37 (2014), št. 1

INDEXARTICLESANDPAPERS

RAFKOVALENČIČ MiroslavPremrou,Dellapatriadis.Girolamo 11

VANJAKOČEVAR The1599PatentIssuedbyArchdukeFerdinand ontheFinalBanishmentofProtestantPreachers andontheAbolitionoftheProtestantLiturgy inInnerAustrianLands 31

BORISGOLEC ValvasorasLandlord(Part1) 65

ANALAVRIČ ConfraternitiesinCarniolain1773 109

MIHAŠIMAC PankracCilenšek(1892-1981)-TheFirstRecipients oftheGoldenBraveryMedalforOfficers 143

ALEKSANDERLAVRENČIČ HotDaysofJune1957andaTelevisionBorn inSweat–Onthe»Prehistory«ofSlovenianTelevision inCelebrationofits55thAnniversary–Part2 155

FROMPRACTICEFORPRACTICE

NATAŠAPETELIN ConservationandRestorationofTextualRecords UsingLeafCastingMachine 179

MarkoMitjaFeguš EffortstoPreserveFilmRecordings ofDr.KarlGrossmann 193

FROMTHEARCHIVALFILESANDCOLLECTIONS

JULIJANAVISOČNIK Documentsofthe(Arch)ParishHočeintheCathedral ChapterArchivesoftheArchdiocesanArchives inLjubljana 197

TJAŠAKOŽUH,NIKAMERLJAK SeminaronBasicHistoricalSciences,Universityof MATEJMEZEK,MATJAŽBIZJAK NovaGorica2012-2013.The1493Urbarium oftheJabljeOfficeoftheProvincialPrince 217

GAŠPERŠMID,ŽARKOŠTRUMBL SlovenianWorkBrigadesBuildingtheBrčko-Banovići YouthRailwayLine 233

SilvoTorkar TowardstheQuestionofLocatingtheNewWooden BridgenearTolminin1321–1322 245

ONTHEACTIVITIESOFTHEARCHIVESANDTHECONFERENCES

DejanZadravec ScientificSymposiumPtuj:intheCenturyof PublishingtheSecondStatuteoftheCity. HistoricalArchivesPtuj,October25,2013 249

KatjaŠturm WorkshopforParticipatingPartnersinthe ProjectEUscreenXL,Lisbon,January23-24,2014 251

6Index

AleksanderLavrenčič SmartDocumentManagement–Smartdocby media.doc2013 254

REVIEWSANDREPORTSOFTHEPUBLICATIONSANDEXHIBITIONS

Publications

MarijaČipićRehar JulijanaVisočnik,ŠkofijskiarhivLjubljana 259

FranceM.Dolinar ChristineTropper,GlutunterderAscheundoffene Flamme.DerKärntnerGeheimprotestantismus undseineBekämpfung1731–1738 260

AleksanderŽižek HedvikaZdovc,SI_ZAC/0065. ObčinaTrbovlje1849-1941 262

Exhibitions

AnjaPrša MetkaBukošek:»ForKissesHeReceivedEverything«: CrimeNewsintheCourtRecordsofthe HistoricalArchivesCelje 265

7

ARHIVI, glasiloArhivskegadruštvainarhivovSlovenijesoosrednjaslovenskaarhivskarevija,kispremljaširokspekterarhivskihvprašanj.Vnjejobjavljamoprispevkespodročjaarhivistike,(upravne)zgodovine,zgodovinskihpomožnihved,vedeovirih,arhivsketeorijeinpraksetervsakdanaslovenskiharhivovinaktualnavprašanjaspodročjazaščiteinhranjenjanovihoblikzapisovinformacijnaračunalniškihmedijih.

Prispevkesprejemauredništvonanaslov:

Uredništvo ArhivovArhivskodruštvoSlovenijeZvezdarska1,SI-1000Ljubljana T:+386(0)12414247 e-pošta: [email protected]

Rok za oddajoprispevkovzarubrikeČlanki in razprave, Iz prakse za prakso in Iz arhivskih fondov in zbirk zaprvoštevilkoje

1. maj,zadrugoštevilkopa

1. oktober!Rokzaoddajoprispevkovzaostalerubrikepajezaprvoštevilko

20. maj,zadrugoštevilkopa

20. oktober!

NAVODILA AVTORJEM PRISPEVKOV ZA ARHIVE • Prispevkimorajobitioddanivelektronskiobliki(razmik1,5vrstice).

• Vsičlankigredopredobjavovrecenzijo.Pozitivnarecenzija jepogojzaobjavočlanka.

• Prispevkizarubrike Članki in razprave, Iz prakse za praksoinIz arhivskih fondov in zbirkmorajoobveznovsebovatiizvleček(maks.10vrstic),ključnebesede,pri-mernezaindeksiranje,inpovzetek(maks.30vrstic).Predpovzetkommorabitinavedenspisekvirovinliterature.

• Avtornajnavedesvojpolninaslov,nazivoz.poklic,delovnomestoinnaslovusta-nove,kjerjezaposlen,tel.številkoine-pošto.

• Opombemorajobitipisaneenotnopodčrto.Vopombahuporabljamokrajšena-vedbe,kimorajobitiskupajskraticamirazloženevpoglavjuviriinliterature.

Primer:Merku:Slovenska plemiška pisava,str.110.

• V poglavju Viri in literatura morajo biti sistematično, po abecednem vrstnemredu,navedenivsiviriinvsaliteratura,navedenavopombah.Ločenonavedemoarhivskevire,internetnevire,časopisnevire,literaturoitd.

• Citiranjearhivskihvirov:oznakadržave,arhiva,fondaalizbirkeinoznakenižjihpopisnihenot.

Primer:SIAS1,šk.1.

• Citiranjeliterature(monografije):priimek,imeavtorja:naslov (in podnaslov) dela.Kraj:založba,letoizida.

Primer:Merku,Pavle:Slovenska plemiška pisma.Trst:Založništvotržaške-gatiska,1980.

• Citiranjeliterature(periodika):priimek,imeavtorja:naslovčlanka.V:Naslov pe-riodikeletnik(letoizdaje),številka,straničlanka.

Primer:Matijevič,Meta:Novomeškimestniarhivinskrbzanj.V:Arhivi26(2003),št.1,str.221–226.

• Citiranjeliterature(zborniki):priimek,imeavtorja:naslovčlanka.V:Naslov zbor-nika(imeurednika).Krajizdaje:založnik,letoizida,straničlanka.

Primer:Bizjak,Matjaž:GutenberginbriksenskaposestvzhodnoodTržiš-keBistrice.V:Ad fontes. Otorepčev zbornik (ur.DarjaMihelič).Ljubljana:ZaložbaZRC,2005,str.225–269.

• Slikovnogradivosprejemauredništvolevelektronskioblikiinvvisokiresoluciji(300dpi),shranjenonestisnjenovdatotekovrsteTIFF.Slikovnogradivo(fotogra-fije,grafikoni,tabele,zemljevidiitd.)jepotrebnopriložitiločeno(vtekstunajbooznačenasamolokacijagradiva)vposebnimapi(datoteki)zavtorjevimimenominpriimkom.Slikovnogradivomoravsebovatiodgovarjajočepodnapiseznaved-bovira.

• Uredništvo imapravicoprispevke jezikovno lektorirati; lektorskepopravkena-vadnovnesejoavtorjisami.Korekturenačelomaopraviuredništvo.

• Avtorjisodolžniupoštevatinavodila,objavljenavvsakitiskaništevilkiArhivovinnaspletnistraniADS.

• Člankiinprispevki,objavljenivtiskanireviji,soobjavljenitudinaspletnistraniADS.Avtorjizobjavotiskaneverzijesoglašajotudizobjavospletneverziječlanka.

UredništvoArhivov

8

INSTRUCTIONS FOR AUTHORS FOR ARHIVI • Papersshouldbesubmittedinelectronicform(1.5linespacing)

• Beforebeingpublishedall papers arepeer-reviewed.Papers arepublishedonlyiftheyreceiveapositivepeer-review.

• PapersforthesectionsArticles and Papers, From Practice to Practice andFrom Archival Files and Collectionsmust includeamaximum10-lineabstract,keywords appropriate for indexing and a maximum 30-line summary. List ofsourcesandliteraturestandsbeforethesummary.

• Authors should state their full address, title and/orprofession,workplaceandaddressoftheinstitutionwheretheywork,phonenumberande-mail.

• Footnotesarewrittenuniformlyundertheline.Footnotesincludeshortref-erences that are fully explained togetherwith abbreviations in the chapterSourcesandLiterature.

Example:Merku: Slovenska plemiška pisma,p.110.

• ChapterSourcesandLiteratureincludesasystematicrecordingofallsourcesandliteraturecitedinfootnotes,inalphabeticalorder.Archivalsources,websources,journals,literatureetc.arestatedseparately.

• Citationofarchivalsources:countryreferencecode,nameofarchivalinstitu-tion,referencecodeofarchivalfondorcollectionandreferencesoftheunitsofdescription.

Example:SIAS1,box1.

• Citationofliterature(monographs):surname,nameoftheauthor:title (and subtitle) of the book.Publishingplace:publisher,publishingyear.

Example: Merku, Pavle: Slovenska plemiška pisma. Trst: Založništvotržaškegatiska,1980.

• Citationof literature(articles inperiodicals):surname,nameof theauthor:title of the article. In:Title of periodical volume (publishing year), number,pagesofthearticle.

Example: Matijevič, Meta: Novomeški mestni arhiv in skrb zanj. In:Arhivi26(2003),no.1,pp.221–226.

• Citationof literature (articles inmiscellany): surname,nameof theauthor:titleofthearticle.In:Title of miscellany(nameoftheeditor).Publishingplace:publisher,publishingyear,pagesofthearticle.

Example:Bizjak,Matjaž:GutenberginbriksenskaposestvzhodnoodTržiškeBistrice.In:Ad fonts. Otorepčev zbornik (ed.DarjaMihelič).Lju-bljana:ZaložbaZRC,2005,pp.225-269.

• Graphicmaterialsshouldbesubmitted inelectronic formand inhighreso-lution(300dpi),savedinnon-compressedTIFFfileformat.Graphicmateri-als(photographs,graphs,tables,maps,etc.)shouldbesubmittedseparately(withtheircorrectpositionsclearlymarkedinthetext),inaseparatefolder(file)markedwithauthor’snameandsurname.Graphicmaterialsshouldal-wayscarryacaptionexplainingtheimageanditssource.

• Editorialboardreservestherighttosendthesubmittedpapersforlanguageproofreading.Proofreadingcorrectionsareusuallyinsertedinthepapersbytheauthors themselves.Other correctionsof a technicalnatureareusuallydonebyeditorialboard.

• Authors should follow these instructions, published in each issueofArhiviandonthewebsiteofArchivalAssociationofSlovenia.

• ArticlesandpapersthatarepublishedintheprintedversionofArhiviarealsopublishedon-lineon thehomepageof theArchivalAssociationof Slovenia.Bygivingtheirconsenttothepublishingoftheprintedversion,authorsalsoagreetotheirpapersbeingpublishedon-line.

ArhiviEditorialboard

ARHIVI, theReviewoftheArchivalAssociationandArchivesofSlovenia,isthecentralSlovenianarchivaljournal.Itdealswithawiderangeofarchivalissuesandincludesarticlesinthefieldsofarchivalscience,(administrative)history,auxiliarysciencesofhistory,studyofprimarysources,archivaltheoryandpractice,anddailyactivitiesoftheSlovenianarchivesandpresentsalsoproblemsfromtheareaprotectionandmaintainnewformsofthewrittenrecordonthecomputermediums.

Papersshouldbesenttotheeditorialboard:

Uredništvo ArhivovArhivskodruštvoSlovenijeZvezdarska1,SI-1000LjubljanaT:+386(0)12414247e-pošta: [email protected]

DeadlinespapersforthesectionArticles and Papers, From Practice to Practice and From Archival Files andCollectionsaretobesubmittedby

May 1forthefirstnumber andby

October 1 forthesecondnumber!Papersforothersectionsaretobesubmittedby

May 20forthefirstnumber andby

October 20forthesecondnumber!

9Letnik 37 (2014), št. 1

OB JUBILEJU ADS

ArhivskodruštvoSlovenije letospraznuje60. letnicosvojeustanovitve.TavisokijubilejdruštvasmoizkoristilitudipripublikacijiArhivi,kiizhajavseodleta1978.Osrednjopublikacijodruštvasmoobtejpriložnostitemeljitoobli-kovnoposodobili injoprilagodilinovimzahtevam,kiveljajonatrgu.Alinamjeuspelo,bostepovedalivi,dragibralci.Upampa,davložentrudnibilzaman.

Obtejpriložnostiseželimzahvalitivsem,kistekakorkolisodelovaliprisnovanjunovepostavitve.Posebejnebiizpostavilnobenega,kerjevsaksode-lujočiprispevalsvojdel,daimamodanespredsaboArhivevoblikizaprihodnjaleta.

ArhivskemudruštvuSlovenijeinčlanomčestitamobjubilejuinželim,dadeloinposlanstvoopravlja/-joševrstolet.

JureVolčjakodgovorniurednik

11Letnik 37 (2014), št. 1

ČLANKIINRAZPRAVE

Ključne besede:

sv.Hieronim,Stridon,rojstnikraj,dalmatinskadomneva,M.Premrou,panonskadomneva,prepisbesedila,ScuolaCattolica

Key-words:

St.Jerome,Stridon, birthplace,Dalmatiantheory, MiroslavPremrou,transcription ofthetext, ScuolaCattolica

1.02Pregledniznanstveničlanek

UDK27-36:929sv.HieronymusPrejeto:5.5.2014

Miroslav Premrou, Della patria di s. Girolamo

RAFKOVALENČIČdr.teologije,zaslužniprofesorTeološkefakulteteUniverzevLjubljani

Kolezijska1,SI-1000Ljubljanae-pošta:[email protected]

Izvleček

RazpravaMiroslavaPremroua(1873–1944)sodimedbesedila,koso(bila)slovenskijavnostimanjdostopna.Primernoje,dajolahkoberemoinštudira-movizvirnembesedilu.Sv.Hieronim(347–420),cerkveniučitelj,znanpred-vsemkotprevajalecSvetegapismaizizvirnihjezikov(hebrejskega,grškega,aramejskega)vlatinščino(znanopodimenomVulgata),je»našegorelist«,rojenverjetnonaslovenskemKrasu.TodomnevodokazujetudiM.Premrouvsvojirazpravi,vkateritakokotdrugipriznaniraziskovalciHieronimovegarojstnegakrajaStridona(F.Cavallera,A.Vaccari,R.Rogošić,F.K.Lukman,M.Suićindrugi)zavračatrditvearheologaFranaBulića(1846–1934),kijeza-govarjal»dalmatinskodomnevo«,teriščeodgovorvHieronimovihbesedilihinnjihovihprimerjavah.

AbstractMIROSLAVPREMROU,DELLAPATRIADIS.GIROLAMO

ThedissertationbyMiroslavPremrou(1873-1944)isatextthathas(uptonow)beenlessavailabletotheSlovenianpublic,anditseemsappropriatethatwearenowabletoreadandstudyitinitsoriginal.St.Jerome(347-420),aLatinDoctoroftheChurch,bestknownforhistranslationoftheBiblefromoriginallanguages(Hebrew,Greek,Aramaic)intoLatin(knownastheVul-gate),wasprobablybornsomewhereintheSlovenianKarst.MiroslavPrem-rouattemptstoprovethistheoryinhisdissertationinwhichhefollowstheexampleofotherprominentresearcherstryingtolocateSt. Jerome’sbirthplaceofStridon(researcherssuchasF.Cavallera,A.Vaccari,R.Rogošić,F.K.Lukman,M.Suićandothers)andrejectstheclaimsofarchaeologistFranBulić(1846-1934),whospokeinfavourofthe»Dalmatiantheory«.Toprovehistheory,PremrouseeksanswersinSt.Jerome’stextsandtheircompari-sons.

12RafkoValenčič:MiroslavPremrou,Dellapatriadis.Girolamo,str.11–29Članki in razprave

Zgodovinsko ozadje razprave

Leta1920jepreteklo15stoletijodsmrtisv.Hieronima(347–420),enegaizmedštirihvélikihzahodnihcerkvenihočetov.HrvaškiarheologFraneBulić(1846–1934) jetedajobjavilobširnorazpravooStridonu,svetnikovemrojst-nemkraju.1 PolegHieronimovenavedbe Stridona (Stridonae) v deluDe viris illustribusosamemkrajunevemoničesar.F.Bulićsevsvojihprejšnjihobjavahvnemščini(1898), italijanščini(1899)tervdopolnjeni izdaji(1920)sklicujenanajdborimskegamiljnika,nakateremnajbibilnapisStridon.KrajnajbibilvbližiniGlamoča,GrahovavHercegovini,vzaledjudanašnjeDalmacije.TakojenajdbointerpretiralJ.Alecevich(Alečević),zanjimpaF.Bulić.Menilje,dajestemdokončnorešenovprašanjelokacije(ubikacije)Stridona.

PoBulićevitezisoseoglasilinekateripriznanipoznavalciinraziskoval-ciHieronimovegarojstnegakraja,takofrancoskipatrologinteologFerdinandCavallera(1921),2italijanskibiblicistAntonioVaccari(1921),3poznejehrvaškiteologRokoRogošić(1928),4vnovejšemčasupaarheologMateSuić(1986).5 OdSlovencevsejeprviodzvalpravnikinzgodovinarMiroslavPremrou(1920).6 Skliceval se je na Bulićevo razpravo iz leta 1899. RazpravaM. Promrouva jeznanstvenemukrogumanjznana,tudirevija,(La)ScuolaCattolica,vkaterijebilaobjavljena,jetežkodostopna.VmonografijiSveti Hieronim – mož s Krasa (2007)7se tudisamnisemmogelpodrobnejeposvetitiavtorjevimnavedbamgledenato,dasemfotokopijenjegoverazpravedobil izVatikanskeknjižnice,kojebilaknjigaževtisku.RazpravaPremrouvavsekakorzasluživsonašopo-zornost,sajvprašanjeubikacijeStridonaobravnavadokajizčrpnoinnaosnoviHieronimovihnavedb.

Osrednjevprašanje,kigaPremrouobravnava,jelokacijaStridona,kigaomenjaleHieroniminšetosamonaenemmestu(De viris illustribus).Gledenapomen,kigaimasv.Hieronimvcerkveniinsvetovnikulturikotpisatelj,ekse-get,prevajalecSvetegapisma,zgodovinarinpolemik,sosištevilniraziskovalciprizadevali,dabidokazali,dajeStridonkraj(mesto,naselje)vnjihovideželi.Takososeuveljavileraznedomneve,kotsoistrska,panonskainnajboljznana–dalmatinska,kijojevnetozagovarjalravnoF.Bulić.Vendaržestarejši(npr.splitskizgodovinarTomažarhidiakon)innovejšiavtorjinavajajo,8dajetrebaStridoniskatinaozemljumedrimskimamestomaAquileio(Oglejem)inEmono(Ljubljano)oziromavtrikotnikumedAquileio,EmonoinTarsatico(Trsatom).NatovariantojeopozoriltudipapežBenediktXVI.vgovoruinzapisuleta2007oziroma2008.9

Beseda o avtorju

MiroslavPremrou(1871–1944),rojenleta1871vGorici,tamjeleta1944tudiumrl.PravoještudiralnaDunajuinvGradcu.SlužbovaljevKrškem,natovGorici.NotarskoslužbojeopravljalvKobaridu,TolminuinBovcu.Od1915.do

1 Bulić:Stridone,luogonataledis.Girolamo,str.253–330.Prva(krajša)objavavnemščini:WolagStridon,str.276–280;vitalijanščini:DovegiacevaStridone,str.137–144.

2 Cavallera:Saint Jérôme.3 Vacari:LeantichevitediS.Girolamo,str.1–20;Isti:Girolamo.4 Rogošić:Rodnomjestosv.Jeronima,str.267–283.5 Suić:HijeronimStridonjanin–građanimTarsatike,str.213–278.6 Premrou:DallapatriadiS.Girolamo,str.235–246in287–295.7 Valenčič:Sveti Hieronim.8 Prim.Nežić:Istarskisveciiblaženici,str.264–277.9 BenediktXVI.:Kirchenvätter und Glaubenslehrer,str.141–145;navaja:»Er (Hieronymus) wur-

de 347 in Stridon, dem heutigen Laibach in Slovenien, in einer christlichen Familie geboren«.

13Letnik 37 (2014), št. 1

1924.jebivalvRimu,študiralpravoinfilozofijoterraziskovalvrimskiharhivih,zlastivatikanskih.PovrnitvijedelovalvTrstuinGorici.Svojadognanjajeobjav-ljalvrazpravahinmonografijah.Medsamostojnimideliveljaomenitimonogra-fijoMonimenta slovenica(1919).Meddrugimijeraziskovaltržaške,pičanskeinljubljanskeškofe(T.Hrena),apostolskevizitacijevAquileiinGorici,glagoliconaSlovenskem,kmečkeuporeitd.Večkot20razpravjeobjavilvrevijahArche-ografo Triestino, StudG, ČJKZ, GMDS, Archivium Franciscanum historicum, Arhiv za arbanasku starinu(Beograd),Scuola Cattolica(Milano),kakih10razpravpanibiloobjavljenih.10

ZapuščinojezapustilNarodnemumuzejuvLjubljani(1944).Hrani joznaslovom»Popis gradiva Miroslava Premroua«(17strani).Opombakaže,daje»evidentiranjeinpopisopravilaod14.septembra1990donovembra1990ar-hivistkaIvankaUršič«.

Sv.Hieronimjeomenjenvtrehenotah:HieronymIlliricenationisinUrbe(3strani),Katerenarodnostijesv.Jeronim?(5strani)insv.Jeronim–PrispevekzazgodovinoSlovencevob1500.obletnicinjegovesmrti(9strani).

Razprava (Della patria di S. Girolamo) je bila objavljena v revijiScuola Cattolica (Milano) leta1920.Revija izhajaod leta1873.Najprej jebila revijazareligijskavprašanja,poznejeindanesznanstveno-teološkarevija.Premrounavaja,dajerazpravapovzetek(»leconclusioni«)njegovegaraziskovanjaHie-ronimovegarojstnegakraja(str.235).

Glavni poudarki razprave

NaposamezneBulićevetezeinargumentePremrouvacontrabomopo-zarjalsproti.Bulićzagovarja»dalmatinsko«domnevo,Premroupa»panonsko«.Podrobnejevnadaljevanju.a) Poleg najpogosteje navedenega Hieronimovega podatka, da je

»Hieronymus, patre Eusebio natus, oppido Stridonis, quod, a Gothis eversum, Dalmatiae quondam Pannoniaeque confinium fuit (v prevodu:»rojenvStridonu…,ki sogaporušiliGoti,… (in je)bilnekdajnamejimedDalmacijo inPanonijo«),Premrounavajavečmest iznjegovihdel,vkaterihjeposrednoomenjeninoznačenHieronimovrojstnikraj.TosokomentarjikprerokomSofoniji,Ozeju,Izaiju,PismoHeliodoruinAgero-kijiterKronika.Bulićevitrditvi,daježenavedbaDalmacijepredPanonijozadostendokaz,dajebilHieronimrojenvDalmaciji,Premrouoporeka:vljudnostnamrečzahteva,dapodatkeosebinavedemonazadnjemmes-tu.Premrouseveščesklicujenakronologijoposameznihdogajanj:vpis-muJulijanu(leta375)Hieronimomenja,damuniznano,alinjegovrojst-nikrajšeobstajaaline;Stridonjebilporušenverjetnoleta378ali379.VdeluDe viris illustribus(napisanemokrogleta392)HieronimomenjausodorojstnegaStridona;

b) Premrouposebejrazlagapomenbesed»quondam«in»olim«,kakorjihHieronimrabinadrugihmestih.Izrazu»quondam«pripisujepomenbliž-nje,»olim«padaljnepreteklosti.ČepravsePremrounispuščalvrazpravoomejahnekdanjeDalmacije,kisosezaradispreminjajočihsezgodovin-skihrazmerspreminjale,kotje,nasprotno,storilBulićiniskalStridonvosrednjiDalmaciji,jepaomenjalHieronimovopovezanostzdalmatinski-miotoki,nakaterihsoživelinjegoviprijateljikotpuščavniki;

10 Prim.Mar.(ušič):MiroslavPremrou,str.90–91.ObširnejejenjegovoživljenjeindeloopisalLkn(Lukman):Premrou,Miroslav(1871–1944).Prim.Isti:Slovenska biografija.Dostopnona:http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi459881/#slovenski-biografski-leksikon. Pov-zemamnjuneugotovitve.


c) Vsvojihpismih(Rufinu,Pamahiju)HieronimomenjasvojopotnavzhodprekPanonijeinTrakije,nepaDalmacije.ZakajnajbiseizDalmacijena-menilnavzhodpodaljšipoti?HieronimpošiljabrataPavlinijanaizBetle-hemavrojstnikraj,najuredidediščinostaršev.Tedajnajbise,kotjeupal,oglasiltudipriškofuKromacijuvAquilei.StemvzveziPremrouomenjacerkevsv.HieronimanaNanosuinsv.BrikcijanadVelikimUbeljskim.Obemestipovezujessv.Hieronimom,kinajbitodpotovalprotiAquileialiiznjeprotivzhodu.TonajbipotrjevaloPremrouovo»panonskodomnevo«;

d) PremrouobravnavaPaladijevoomemboHieronimavdeluHistoria Lau-siaca. PaladijjeenoletoživelvBetlehemupriPosidoniju,Hieronimovemprijatelju,poznejeostremunasprotniku.NeprvinedruginistanašlazaHieronimalepihbesed.Paladij jetisti,ki jeHieronimaokarakteriziralzzaničljivimibesedami:»Neki duhovnik, Hieronim«,nadrugemmestupa»Neki Hieronim, Dalmatinec«.Dalmatincinamrečtakratnisobilipriljub-ljeni; imeli so jihzapirate,pomorskerazbojnike.TakoPremrounavajastarejše (Coustant,1721) innovejšeavtorje (G.Grutzmacher,1901),kiimajo,takokotPaladij,zgrešenepredstaveogeografijitehdežel.PrvijeOglejpostavljalcelovDalmacijo.

VnadaljevanjusePremrouspuščavetimološkerazpraveglederabeizra-zovzaljudiinpokrajinenatemprostoruodsrednjegavekadalje:Sclavi,Sclavo-nia,Schiavonia,Dalmatae,Dalmatiaitd.,sčimerželipojasnititedajznanoozna-ko S. Girolamo degli Schiavoni;

e) V zadnjemdelu razpravePremrouomenja šenekaj drobtinic. ZanazivkrajaStridonmeni,dagrezagrško-latinskopopačenko.ImeHieronimo-vegaočetaEvzebijajeočitnovpovezavizmučencemEvzebijemiznekdan- jegamestaCibale(današnjiVinkovcivSremu),skaterimpa–podobnokotsSirmiumom,Celeio,Siscio–Hieronimniimelnobenihstikov.ImeljepastikezAquileio,EmonoinAncono(?),–tjajepisalsvojimprijateljem,ko jebivalnavzhodu.TakojeredovnicaminmenihuAntonijuvEmoninamenilvečpisem,medkaterimistaseohranililedve.Tu,vEmoni,sosetudizačelarazhajanjamedHieronimominmeščani.

PismodiakonuJulijanuinaquilejskimklerikom,vkateremprosi,najpo-skrbijozasestro,kijezapustilagrešnoživljenjeinsevrnilakevangeljskemu,jerazumljivole,česotiživelivneposrednibližini:osrednjaDalmacijanepridevpoštev.

Premroukončujesvojorazpravo:izpovedanegasklepa,dajebilStridonnekjevbližiniEmone,severnoali južnoodnje.Toustrezanjegovi»panonskidomnevi«.

Kritične opombe

PremrouizčrpnonavajaHieronimovenavedbe,kineposrednoaliposred-noomenjajorojstnikrajindogajanjaokrognjega.Skomparativnometodobe-sedilinnastankatehternavedbamidrugihavtorjevbilahkonavedbeizčrpnejeanaliziral,ategazaradineznanegarazloganistoril.Omembaavtorjev,kibibilinjemu(Premrou)vprid,jeskromna,zlastičeprimerjamoliteraturo,kijonavajaF.Bulićzapotrditevsvojedomneve.

Premrounenavajapodatkovzgodovinskealiarheološkestroke,nakateresosetakoF.Bulićkottudidrugizagovornikiraznihdomnevsklicevali.Obevedi,zgodovinainarheologija,stabiliobkoncu19.invzačetku20.stoletjavvzponu.Niččudnega,dasobilitudiponaredkizeloiskaniinpremišljeni.

15Letnik 37 (2014), št. 1

Omemberaznihkrajevnihizročil,kijihnavajavpridsvojipanonskido-mnevi,sosicerzanimive,vendarfragmentarneinnekritične.Verjetnobinepo-srednizgodovinskiviri,zapisiinpričevanja,kijihohranjapisnoinustnoizroči-lotehkrajev,odkrilimarsikateropodrobnost,kijemedtemšlavpozabo.

PremroupostavljaStridonvbližinoEmone(Ljubljane),severnoalijužnoodnje.Avtornenavajanobenegamestaalidrugegadokaza(zgodovinskega,ar-heološkegaaligeografskega),kibitopotrjeval.NovejšiavtorjinatemeljuHiero-nimovihbesedilinnavedbterkomparativnihštudijzagovarjajodomnevo,kijeblizunjegovi,ajenitineomenjajo.11

KljubtemujerazpravaM.Premrouvazanimivposkus,kizagovarjalegoStridonanaozemlju,kjerdanesživeSlovenci (Slovani).Kot takšna imasvojozgodovinskovrednost,hkratidajepriložnostzapreverjanjenjegovedomneveoziromaprimerjavezdrugimidomnevami.

Opombe prepisovalca

• StranivrevijiSCUOLACATTOLICA(Milano)sooznačenespolkrepkimištevilkami/235/ … /236/;

• ČrkaHvoklepajujeavtorjevanavedba,njenpomenpajeH(ieronymus); • Polegizvirnegazapisaznapakojevoklepaju/…/pravilenzapisaliinter-

pretacijanapačnozapisanebesedealičrke; • Ločila(interpunkcije)nisodosledna; toveljazapiko(.) invejico(,),ki

stadelnokorigiranialiopuščeni;podpičja(;) sovoriginaluzapisanazumikom,vprepisupasozapisanaposedanjihpravilih;

• Opombesozapisanezapovrstjov1.in2.deluobjavljenegabesedila;v2.delujevoklepajutudiizvirnanumeracija.

Della patria di S. GirolamoScuola Cattolica (Milano), 1920, str. 235–246, 287–295

235Riccorendonel1920ilXVsecolodallamortedelMassimoDottoredella

Chiesa,questanontralasciòdicommemoraredegnamentel’anniversario.Questa riccorenzamipresentò l’ occasionedi intensificare imiei studi

sullapatriadiS.Girolamo,dicuiquipresentoleconclusioni.

I.

Nellasuaoperetta,De viris illustribus,(Migne,Patrol.Lat.XXIII,col.755)S.Girolamociriferiscedisè:»Hieronymus, patre Eusebio natus, oppido Strido-nis, quod, a Gothis eversum, Dalmatiae quondam Pannoniaeque confinium fuit … usque in praesentem annum, idest, Theodosii principis decimum quartum(1)12 haec scripsit..«

Questasuccintaautobiografiasuscitòtutt’unalitteraturasulsitodell’op-pidoStridone:eprincipalmentesedevecollocarsinellaDalmazia,(2)13onella

11 Prim.Lukman:Svetega Hieronima Izbrana pisma;Bratož:Hieronim,str.22;Bratož:Vpliv oglej-ske Cerkve.

12 Teodosiodivenne»augustus«il19gen.379.–cf.CAGNAT:Cours d' epigr. lat,Paris1890pg.217:quindicorrevail14.annodal19genn.392al18genn.393.

13 Vedi:APPENDINIF.M.:Esame critica …Zara1833;-Bulic:Stridone, Patria di S. Girolamo,Spa-lato1899.ecc.

(1)

(2)


Pannonia.(3)14Edanchegliistriani(4)15reclamaronol’onored’averlaloroterradatoinatalialsommodottore.Credoperò,chenonsiailcasodiperdereparolaalcuna inquantoall’ Istria:S.Girolamononlanominanemmeno.D’altrondenonritengoancoradefinitivamenterisoltalaquestione,seabbiamoporreStri-done,lapatriadiS.Girolamo,nellaprovinciadiDalmaziaonellaPannonia:ben-chèsembriperilmomentodefinitaafavoredellaDalmazia

236 inbaseall’articolopubblicatodaMons.BulicFrancescoinlinguatedesca

nella:Festscrift für Otto Benndorf zu seinem 60. Geburtstage.(Wien,Holder,1898)sottoiltitolo:Wo lag Stridon, die Heimat des h. Hieronymus,(pag.276-280).Que-stoarticolofutradottoinlinguaitalianaepubblicatonelBolletino di Archeologia e storia dalmata,a.1899fasc.7-8,edanchecomeestrattocol titolo:Stridone, patria di S. Girolamo.(Spalato,1899,pag.8).Iomiservodiquest’estratto.

L’affermazionediquestoarticolopenetròanchenegliActa Bollandiana,e laadottòpure ildott.G.Grutzmachernelsuostudio:Hieronymus. Eine bio-graphische Studie zur alten Kirchengeschichte,chesitrovanegliStudien zur Ge-schichte der Theologie und der Kirche,(Leipzig1901).

L’articolodiMons.Bulicsibasasuunpezzodicartacheilcons.AlecèvicavrebbetrovatonellasciatodicertoPetkovicdaKnininDalmazia.Questopezzodi carta avrebbe riprodottoun’ inscrizionediffettosa che il Petkovic avrebbetrascrittadaunalapide.L’Alecèviccompletòpremurosamentel’iscrizione,lapubblicònelBull. Dalm.a.1882p.136sg.,econciòsiebbeadavere»Strido-ne«inDalmazia.Mons.Bulicripubblicòquesta iscrizioneedaggiungequesteparole:»macoll’aiutodiquestalapidelaquestionesulluogodellapatriadiS.Girolamoèsciolta,se si ricconosce che la suddetta notizia è esata e che la copia di questa lapide è genuina« (pag.5)–es’intende,Mons.Bulicriconoscetuttoquesto.

Perònonritengosiapossibilecondividerequest’opinione;alcontrario,credochelaquestionenonsiapuntosciolta,echel’oppido»Stridone«Alece-vicianononsianecessariamenteanchelapatriadiS.Girolamo,riconoscendopurrecheil»semplice«Petkovicnonsiaunfalsificatore,ofors’anco/anche?/Alacèvicaddirittura–unPieroLigioriodalmatico–cartaceo.BisognavaprimadituttodimostrarechenonvisiaaltroStridoneinDalmaziaedinPannonia,ecosirisolverelaquestioneafavoredelloStridoneAlaceviciano.

Maiosonoprofondamenteconvinto,cheinquesta

237questionenonpuòdecidereunacopiacartaceadiunaiscrizionesulapide

–irreperibile,-sibbene,edinprimoluogo,senongiàesclusivamente,gliscrittidiS.Girolamo.(5)16

II.

DovegiacevaStridone,patriadiS.Girolamo?l.–Nelcommentario inSophoniam (H.XXV.1405)scrittonel392(l. c.

851-2)S.Girolamodice:

14 INHOFERM.:Annales Ecclesiastici Regni Hungariae.Romae1644,pg.LXXXII.–DANKOI.:D. Hieronymum op. Stridonis in regione Interamua (Murakoz) Hungariae a. 331 p. Chr. nat.–Mo-guntiae,1874.ecc.eultimamente,peròquandoli/il/presentelavoroeragiàchiuso:La Civil-ta' Cattolica,Roma1921:Quaderno1697,pg.405e419.

15 IRENEODELLACROCE:Historia … di Trieste,Venetiae1698.–STANCOVICHP.Biografia degli uomini distinti dell' Istria,Capodistria1888,ecc.

16 Iomiservodell'edizioneMigne,Patrologia Latina,To.XXII-XXX,citandoH(Hieronymus),ilnumerodeltomoincifreromane,eilnumerodellacolonnaincifrearabiche.

(3)

(4)

(5)

17Letnik 37 (2014), št. 1

»IramquippeDominietiambrutasentiuntanimalia:Etvastatisurbibus,hominibusqueinterfectis,solitudinem,etraritatembestiarumquoquefieri,etvolutiliumpisciumque,testisIllyricum est,testisThracia,testisin quo ortus sum solum:ubipraetercoelum,etterram,etcrescentesvepres,etcondensasvlva-rum/silvarum/,cunctaperierunt…«.

2.-Nell’autobiografia(XXIII.755N.C.XXXV)scrittanel392,scrive:»Hieronymus,patreEusebionatus,oppidoStridonis,quod,aGothisever-

sum,Dalmatiae quondam Pannoniaequeconfiniumfuit…«.3.-Nellasualetteraall’amicoEliodoro(H.XXII,600.c.16)scrittaalprin-

cipiodel396,troviamo:»Horretanimustemporumnostrorumruinaspersequi:Vigintieteoam-

pliusannisunt,quodinterConstantinopolimetAlpesJuliasquotidieRomanussanguiseffunditur.Scythiam,Thraciam,Macedoniam,Dardaniam,Daciam,Thes-salonicam,Achaiam,Epiros,Dalmatiam cunctasque PannoniasGothus,Sarmata,Quadrus,Alanus,Hunni,Wandali,Marcomannivastant,trahunt,rapiunt...«.

4.-NelsuocommentarioinOsee (H.XXV.888)scrittonel406(l.c.855/6)leggiamo:

»Idcircolugebitterracumhabitatoribussuis,etinfirmabitur,utnonha-beatbestiasagri,etvolucrescoeli,etpiscesmarisdeficient…;iramqueDominietiammuta elementa sentient.Hocqui…non credit accidissepopulo Israel,cernatIllyricum,cernatThracias, Macedoniam

238atquePannonias,omnenqueterramquaeaPropontide et Bosphorousque

adAlpes Iuliastenditur,etprobabitcumhominibusetanimantiacunctadefice-re,quaeinusushominumaCreatorepriusalebantur…«.

5.-Nella sua lettera adAgeruchia (H.XXII, 1057c. 16) scrittanel409,racconta:

»Praesentiummiseriarumpaucapercurram.Quodpaucihucusqueresi-demus,nonnostrimeritisedDominimisericordiaeest.Innumerabilesetfero-cissimenationesuniversasGalliasoccuparunt.QuidinterAlpes,etPvrenaeum/Pirenaeum/est,quodOceanoetRhenoincluditur,Quadrus,Wandalus,Sarma-ta,Halani,Gipides,Heruli,Saxones,Burgundiones,Alemani;et,o lugenda respu-blica ! hostes Pannoniivastarunt.EtenimAssurvenitcumillis.Moguntiacum,nobilisquondamcivitas,captaatquesubversaest«.

6.-Nelsuocommentarioin Isaiam1,VII.c.XIX(H.XXIV260)scrittocircail408-411annotò:

»Notandum,quodprolacunisLXX,zodòntranstulerunt:quodgenusestpotionise frugibusaquaqueconfectum;etvulgo inDalmatiae, Pannoniaeque provincisgentili,barbaroquesermoneappellatursabaium«.

7.-NellasuaCronaca (H.XXVII508)cireferisceperl’a.375:»Quia superiori anno SarmataePannonias vastaverunt, iidem consules

permansere«.DallepremessecitazionirisultaprimadituttocheS.Girolamonon nomi-

nanemmenolaDalmazianeitestisotto1.4.7.ma bensi laPannonia:eppuresipretendechesia laDalmaziasuapatria;eppurescriveMons.Buliccitandol’autobiografico»DalmatiaequondamPannoniaequeconfinium«chenienteedipiùnaturaleedipiùumano,cheGirolamo,inunataleindicazionediluoghi,abbianominatoprimalapatriaepoilaprovincialimitrofa(pag.2).Dallesopra-riportatecitazioniebenfacilegiudicare,qualvalorepossaesserattribuitoall’asserzionediMons.Bulic,benchèumanaesimpaticissima.

Noncredopotertralasciareilrilievo,chel’autobiografiaestatascritanel392comepureilcommentariocitatoaln.1;chelastilizzazionedeipassicitatialn.1e4


239ènonsolodigrandesomiglianza,maquasiverbalmenteeguale,nonchè

chelacitazionedeln.4èdel406,cioèquandoStridonegiànonesistevapiù!Ritendosuperfluoqualsiasiulterioneconsiderazionesopraquestacosta-

tazionedicifre.Sembraperòutile far cenno speciale della circostanza che S. Girolamo

scrivenellasuacronaca–chearriva finall’a.382–secondolacit.7,avere iSarmatidevastatolePannonienonalludendonemmenoallaDalmazia;eppuredobbiamoriteneredistruttalacittadinadiStridoneneglia.374-5conriguardoallapredettacitazioneeconriflessioneaciòchedicelaletteradelsantoindi-rizzataaGiuliano(H.XXII.338),chefuscrittaallafinedel374odalprincipiodel375dall’eremosiriaco,edoveleggiamo:»hicenimubinuncsumnonsolumquidagaturinpatria,sed an ipsa patria perstet,ignoro«.

Equando il santoricorda tutte lemiseriecausatedelle innumerevolieferocissimegenti,dalprofondodelsuocuoreferitogeme:»etolugendarespu-blica!hostesPannonii»fannoanch’essipartediquestegenti(vedicit.5).Edeccocidovepossiamoaffermareche»nienteèdipiùnaturaleedipiùumano«chequestogridodelPannone,feritonell’intimodelsuocuoreedell’animasualatinizzati!

MaanchelastrutturadellaprosaGeronimianacioffresostegnoallano-stratesi.

Certoavràgiànotatoillettorecomeilnome»Pannonia«abbial’ultimopostonellecitazioni1-6).

Questacircostanzanonpossiamoritenerecausaleesenzaalcunsenso.Alcontrario!Daunuomoditantaculturaederudizionenonsipotrebbeattenderealtrastilizzazione,cioèilnominarelapropriapatriaall’ultimoposto,enonalprimocomevorebbeMons.Bulicaconfortodellasuatesidalmatica.

III.

GlieruditichereclamanoStridone,patriadiS.GirolamoperlaDalmazia,siservonopuredellaparola»quondam«,cheilMassimoDottoreinterposenell’autobiografia(H.XXIII755)fra»Dalmatiae«e»Pannoniaeque«(ve-

240dicap.I.),perdimostrarelavaliditàdellalorotesidalmatica,asserendo

cheS.GirolamoabbiapensatoallaDalmaziapreaugustea!VedimamooraunpòcheusofacciaS.Girolamodelleparole»quondam«

e»olim«.Iosonoarrivatoallaconclusionechegliserve»quondam«perilpreterito

vicino;»olim«inveceperilpreteritolontano:questaèlaregola.Eccoalcuniesempi:A.quondam:

a) »deItaliaafferturexemplar(cioèdelcommentario in AbdiamcheS.Gi-rolamoavevascrittoancoragiovane)equondamiuvenetotannisquotetergoquondamscripseram«(H.XXV.1150).

b) «librumquoHeliodorumquondamiuvenisaderemumcohortatussum«(H.XXII.696.c.9).

c) «legiquondam in scholispuer«(H.XXII.874.c.8).d) «potens (cioèPaula)quondam divitiis, sednunc Christi paupertate insi-

gnior«(H.XXII.878).e) «praeceptorquondam meusGregoriusNazianzenus«(H.XXI534,c.8).f) «hucusque…procriminibusmeis,quaeinmequondamsubdoluslauda-

toringessit«(H.XXIII.443).B.Olim:

19Letnik 37 (2014), št. 1

a) «quidputasnuncanimihabereCorinthios,Athenienses,Lacaedemonios,Arcadas,cunctamqueGraeciam,quibusimperatBarbari?Etcertepaucasurbesnominavi,inquibusolimfuereregnanonmodica«(H.XXII.600.c.16.).

b) «absitameutquidquamdelibristuaebeatitudinisattingereaudeam…caeterumnovitprudentiatua(sc.Ruffini)puerilisesseiactantiae,quodolimadulescentulifacereconsueverant,accusandoillustresvirossuono-minifamamquaerere«(H.XXII.830-1).

c) «igiturVercellaeLigurum… olimpotensnuncraroesthabitatoresemiru-ta«.(H.XXII.327.c.3).

d) «olimamariPonticousqueadAlpesJuliasnonerantnostra,quaenostrasunt«(H.XXII.1058).

241e) «haeresisquaeoliminOrigene,(6)17etdudumindiscipuliseius«(HXXIV.

825).f) «quis crederet, ut totius orbis extructa victoriis Roma corrueret … ut

Orientislittoraolim dominatricisurbis,servorumetancillarumnumerocomplerentur,utquotidieS.Bethleem,nobilesquondamutriusquesexus…susciperetmendicantes«(H.XXV.79).Daquestiesempièchiaraladifferenzafra»quondam«e»olim«.Misem-

bra che facendo uso del latino »olim« S. Girolamo sia stato influenzato dall’ebraico»olam – saeculum«(H.XXVI.340).

Prendendo in considerazione che l’ autobiografia èdel 392, quindideltempoquandoS.Girolamoeragiàdacirca18annifamigliarizzatocoll’ebrai-co;nonsipuòseriamenteincutereall’autobiografico»quondam«unsignificatopreaugusteo,maedesclusivamenteGirolamiano.

Ebensiverocheincontriamo,quaelà,qualcheconfusionenell’usodel»quondam«edell’»olim«,maaquestoriguardonoisappiamochenontuttigliscritti sonostati stesi collamedesimacuraediligenza: loconfessa il SommoDottorestesso;epoinondobbiamodimenticarecheilsantodettavaaisuoi»no-tarii«,edèquindidifficilediscernereachinespettilacolpa.

IV.

In quanto alla parola »confinium« dell’ autobiografia citata nel cap. I,sembradebbasiinterpretareinsensolargo:epperciònonèilcasodiricerca-re l’oppidoStridoneGirolamianopropriosulla lineadi confine traDalmaziaePannonia.Cosiperes.leggiamoZosimo,chevisseaitempidiS.Girolamo,edescrissenellasuastorialamarciadiAlaricopel/del/NoricoinItalia(ZOSIMI:Historia 1, V. pg.334,Oxoniae1679)ciòchesuonerebbeinitaliano:AlaricosisoffermòpressolacittadelladiLubiana,cheèsituataalconfinefralaPannoniasupperioreeilNorico.

Ciòcorrispoderebbeall’odiernaespressionedicittàdiconfinecomeeraperes.AlanelTiroloversol’Italia

242eGorizia,oUdineversoildefuntoimperoaustriaco;edognunosachele

predetecittàeranobendiscostedallalineadiconfine:delparidobbiamorite-nerediStridone,cittàdiconfine.

17 »CentumetquinquagintaannipropesuntexquoOriginesmortuusest«.(H.XXII749.c.4).(6)


V.

LatesidalmaticavieneappogiataanchesopraunperiododelloscrittodiS.GirolamocontroRuffino,nelquale ilmassimodottoresirisenteedinvesteRuffinoperavercostuipropalatoinItaliaedinDalmaziafalsevociacaricodelSanto,chenefuavvertito.

S.Girolamoscrive(H.XXII.480,ad Ruff.1,III.c.3):»Quiseos(lecalunnie)Romae,quisinItalia,quisperDalmatiae insulasdisseminavit?«epoi(l.c.484):»admedeItalia,eturbeRoma,atqueDalmatiascriptavenerunt«,

DunqueS.Girolamoscrive:»Dalmatiasinsulas«,e»Dalmatia«.Qualedelledueespresssionicorrispondeallaverità?Misembrasenzadubbio:»Dalmatiaeinsulae«perchèsolamenteleisole

dalmatichesonobeneconosciutedaS.Girolamo, laDalmazia–terra ferma–negliscrittisuoisipresentapiuttostoestraneaalui,forseancheperchèdeditaall’Arianesimo.(7)18

Leisoledalmatiche,sembrasianostateaitempiGirolamianiunveroel-doradoperglieremiti,epperciòletroviamoanchemenzionatenegliscrittidiS.Girolamo.

Nellaletteracheilsantoscrisseall’amicoEliodorocheperdettel’amatonipoteNepoziano(+396),S.Girolamoelogiandoildefuntodice:»cumarderetquotidieautadAegyptimonasteriapergere,autMesopotamiaeinviserechoros,velcerteinsularum Dalmatiae,quaeAltinotantumfretodistant,solitudinesoc-cupare«(H.XXII.594.c.10).

NellaletteraaGiuliano(a.406),esortandoloscrive:»Extruismonasteria,etmultusateperinsulas Dalmatiaesanctorumnumerussustentatur«(H.XXII.965).

Sembradunqueevidentecheilsantoabbiapensato

243 soltantoaquesteisoledalmatiche,ovevivevanoisuoiamicieremiti,come

peres.l’intrinsecoamicosuoBonoso(H.XXII.333-339):esarannostatiquestiadavvertiredellamaldicenzadiRuffino.

NellaterrafermadalmaticaS.Girolamononebbenessunissimarelazione:almenoilsilenziodeisuoiscrittiloattesta,ediSalonanoncifacennosenondipassaggionellavitadis.Ilarione(H.XXIII.51c.41)edatitolodiesempiocome»pluraletantum«(H.XXII.430).Equestoèbenpoco!

DelrestodatuttiisuoiscrittiappariscechiarocheS.Girolamonen/non/ebbemairelazionipersonalicollaterrafermadiDalmazia.

Credod’averdimostrato,cheanche inciò laDalmazianonhache farecollapatriadiS.Girolamo.

VI.

UnulterioeargumentopercorraborarelatesicheStridone,patriadiS.Gi-rolamo,ènellaPannonia,cioffreanchelaletteracheilMassimoDottorediresseall’amicoCastruccionel397(H.XXIIep.68).

Questivollerecarsiavisitarlo,perònoviriuscì.DiciòvenneasapereS.Girolamo,ed in taleoccasionegli scrisse laprememorata lettera,dall’Orien-te,dicendofraaltro:»quodcupiditatenostriCissam usquevenisses,ethomoPannonius,idest,terrenum animal nontimuerisAdriaticimarisaestusetAegaeiatqueIoniisubirediscrimina«.

QuindiS.Girolamonominaespressamenteilsuoamico»homoPannoni-cus«,»terrenumanimal«.

18 VediivariscrittisuciòdiF.LENZI.(7)

21Letnik 37 (2014), št. 1

Sonopersuasocheognicommentariononpotrebbechenuocereaquestesipreciseepatrie,quasicasareccieparole.

Comemaipotrebbequalificareun»homodalmaticus«l’amicocolvezzeg-giativo»terrenumanimal«quandoquestiè»homoPannonicus?«

Qui,dunque,nonsarebbecheaprecisareovesiaaricercarrsilacittàdi»Cissa«nominatanellaletteradelsanto.

Sembranonvipossaesseredubbioalcuno:questa

244»Cissa«eracittadina istrianapressoRovigno,egiammai inDalmaziao

tantomenoaTracia.A’tempidiS.Girolamola»Cissa«istrianadovevaessernotissima.Nelcap.Xdelle»Notitiae dignitatum occid.«leggiamosottoiltitolo:»Pro-

curatoresbafiorum«:»ProcuratorbafiiCissensisVenetiaeetHistriae«(cf.Bo-king Notit. Dign. Occid.Bonnae1839-53pag.49).

IlForcelliniscrivenelsuo:Lexicon totius Latinitatis(Patavii1827,advo-cem:»Baphium«):»bafeion«,tintoria,tinctorumofficina,praesertimeorum,quimuriceetfucotingunt.Inscript, apud Carli. Antich. Ital. T.3.p.XV.Q.C.PetronioM.C.PetroniiF.VI.viroAugustaliProcuratoribaphiiCissae Histriae,etcollegiipurparariarumCissensium Histriae«.

Cissad’Istriaerailcentroveneto-istrianotintoricoeconseguentementerinomataanchenellavicinaPannoniaovenonv’eranotaliofficine,comesipuòdesumereappuntodallapredettaNotit. Dign.

LaDalmaziaebbelasuatintoriainSalona,comesipuòvederepurenelladettaNotit. Dign.

DipiùsappiamocheCissad’Istriaeraanchesedevescovile(A.PASCHINI:Le vicende politiche e religiose: a)del territorio friulano sec. IX-VIII /IX-XVIII/Cividale1912pg.25,74,103,106;b)del Friuli nei sec.9e10,Venezia1911,pg.82,90).

PeròCissad’IstrianonesistevapiùnelsecoloVII,perchèl’anonimogeo-grafoRavennate(a.670),nonlanominapiù,edinsuaveceregistraRovignod’Istria,cheapparisceperlaprimavolta.

LoStankovichapg.21dellasuaBiografia degli nomini distinsti dell’ Istria,Capodistria(1888),asserisceche»Cissa«dettaaitempidiPietroCoppo(1540),PuntaCissana,oggi(cca1830)èdettaPuntaBarbariga.

DatuttociòèpiùcheverisimilecheCastruccio,ilPannonio,sisiadirettonellarinomataevicinaCissadiIstriaperimbarcarsiepuntonell’ignotissimaelontanaCissadalmatica,opersononellaTracia,ovenonc’eradaaffrontareilmareAdriatico.

245VII.

Comegliargomentifinquipresentati,served’appoggioperlatesipan-nonicaanchelastradacheS.Girolamocoisuoicompagnipreseperlafuganeldeserto.

Nellalettera(H.XXII.416.c.30)scrive:»cumanteannosplurimosdomoparentibus,sorore,cognatis,etquoddifficiliusestconsuetudinelautioriscibiproptercoelorummeregnacastrassem,etJerosolymammilitaturuspergerem…«enellaletteraaRuffinoa.374(H.XXII333)»…inincertoperegrinationiserranti,cummeThracia,Pontus,atqueBithyniafregissetaestu…«

DaquestidatipossiamoconcluderecheabbiapresolanotastradachedaEmona…Neviodunum…SirmiumportavanellaTracia.

ComemaipotrebbepiombaredallaDalmaziasubitonellaTracia?Bendi-versaèlacosaandantodallaPannonianellaTracia.

LostessofenomenocipresentaancheilviaggiodiPauliniano,fratellodiS.


Girolamo,chedallaTerraSantalomandòacasa,alloscopodivenderel’ereditàpaternaeritornarsenecolricavato.

Nellaletteraad Pammachium(a.397)(HXXII.647.c.14)raccontaS.Gi-rolamod’averfabbricatoinsiemeconl’amicaPaolaunospizioinBetlemme,che eramolto frequentato epperciò in strettezze e dissesti finanziari. »UndecompulsisumusfratremPaulinianumad patriammittere,utsemirutasvillulas,quaebarbarorumeffugeruntmanu«,etparentumcommuniumcensusvenderet…«;enellaletteraaRuffino(H.XXII.735.c.2)soggiunge:»fratermeusPaulinia-nusnecdumde patriareversusest,etputoquodeumAquileiaeapuds.papamChromatiumvideris«.

ConsiderandocheS.Girolamomandòilfratelloacasapervendereillascia-todeigenitorieperpotercolprezzodivenditarestaurareildissetofinanziario,nonsipotrebbebenecomprendere,achescoposarebbeandatoPaulinianodaStridoneinDalmaziainterritoriodiGlamocoGrahovonellalontanaAquileia,consumandoconciòdenarieperderetempo:bensìèspiegabilelapresen-

246zadiPaulinianoadAquileiaperritornareinBetlemmevenendodallavi-

cinacittadinadiStridonenellaPannonia;pureCastruccio,comegiàsappiamo,venneaCissad’Istria.

Infinemisipermettad’addurreancoraunacircostanza,che–aparermio–finoadogginenebbeancoral’onoredellastampa.

SottoilNanos(MonteRe),dallapartedelmareAdriatico,v’èunachieset-tadedicataaS.Girolamo,ocomeintesidiredaicontadiniabitantisottoilNanosdi»S.Jeruman«.Affermanoessichequestachiesettasiastatafabbricatasulpo-sto,oveilsantospessoriposava,delparicomevisitrovadallaparteoppostosopraVelikoUbelyskounacappelladiS.Brizio,ovemostranoancoroggidi leimprontedellamanodis.Briziosuunapietra,overiposava.

La chiesetta di S. Girolamo su ricordata serve alla gente dimare nell’Adriaticoqualesegnale.

Purequestachiesetta,fabbricatasecondolatradizionepopolaresulpostodiriposodelnostrosanto,quandoquesti–evidentemente–viaggiavadaStri-doneadAquileiaoviceversa,confortalatesipannonica.

(Continua) MIROSLAVPREMROU.

Dalla patria di S. Girolamo(1)Continuazione.Vedinumeroprecedente.

287VIII.

EdoravogliamociaduncontemporaneodiS.GirolamoeprendiamoinconsiderazioneciòchescrivePalladionellasua:Historia Lausiaca(Patrol.Gra-eca,XXXIV).

Neicapitoli77-79,Palladiocifasapered’averpassatounannoaBetlem-mepressoPosidonio,ilquale,anteriormente,visseinamiziziaconS.Girolamo,maaquell’ epoca la loro relazioneera troncata.DaPosidonioebbeadudiremoltecose intornoaS.Girolamo,con ilquale,però,Palladio,evidentemente,nonebbegiammaioccasionediveniracontatto:nonvipuòesserdubbioal-cuno,perchèincasodiversoil loquacePalladiodicertononavrebbeomessodi far cennodi ciònella sunominata sua »Historia«.Ma appuntoperchènonriuscìdurantetuttoilsuosoggiornoaBetlemme,chesiprolungavapertuttounanno,adavvicinareS.Girolamo,possiamoimmaginarciconqualeaviditàavràraccoltotuttiglisfoghidiPosidonio,ex-amicodiS.Girolamo,edannotatinellasua»Historia«.

23Letnik 37 (2014), št. 1

Diquestacircostanzamisembròtantopiùfarmenzione, inquantocheildott.Grutzmacher,nellaprelodatasuabiografiadiS.Girolamo,intrapreseadettenuare, senon cancellaredel tutto, il tenoredeimenzionati c. 77-79dell’Historia LausiacaPalladiana.

Innanzituttoc’interessachePalladionominailMassiomoDottore:»Cer-to Girolamo prete« e »certo Girolamo dalmata«.

Inbaseatuttociòcheebbiadespporreneicapitoliprecedenti,sipotreb-besenz’altroignorarelefrasiPalladiane,eciòtantopiùagevolmente,inquantocheildott.Grutzmacherstessom’offrebellaoccasioneperprovare l’umanafallibilità,eglichescrisse15secolidopoPalladio

288edebbeasuadisposizionebenaltrimezziscientificidicontrollopersfug-

gireleinesattezzeosbaglianchegeografici.Scriveildott.GrutzmachercheaitempidiS.Girolamoerainusodibat-

tezzaregliuominiinetàpiùmatura,epperciòfubattezzatoS.Girolamoinetàdigiovanotto,ediceapg.108:»SembracheinDalmazia,allora,ilbattesimoinetàpiùevanzatasiastatamoltodiffuso;anchegliamicideGirolamoEliodoroeRuffinofuronobattezzatigiàadulti«.

Edognunosa, chenonsonoDalmatininèEliodoronèRuffino, comesidovrebbesupporesecondoilpremessoperiododeldott.Grutzmacher,chead-duceEliodoroeRuffinoatitolodiprova,cheinDalmaziasiusavaprotrarreilbattesimoadetàpiùmatura.

Sepotevasfuggiretaleinesattezzaaldott.Grutzmacher,cherimproveropossiamofareaPalladiosuddetto?

Chi non conosce la grandissima – diciamo – disorientazione geograficaaitempiPalladiani?CosileggiamonelCOUSTANT,Epistolae rom. Pont. 1(Paris1721pg.343)chenelsinodoArelatense(a.314)intervenne:»exprovinciaDal-matia,civitateAquileiensium(Aquileia)ecc«.Evidentemente,perfinioAquileiafupostanellaDalmazia,ealloracipotremmomeravigliare,chePosidoniomettanellaDalmaziailnostrosanto,cheebbeisuoinataliproprioaiconfinidalmatici?

Eciòèbenfacilmentespiegabile!Certoè,cheigrecidovevanobenesonoscerelaDalmazia,ediDalmatini,

non solamenteperchè geograficamentedi posizionequasi attigua,ma ancheper la diffamazione che riempiva tutto ilmondo e stigmatizzava i Dalmatinicomepirati;(8)19benchèsipuòasserirechenonrimaseloroaltromezzoapro-cacciarsiilnecessarioperlavita,fattalorodurissimadaidominatori,iqualicidesciveSalvianonelsuolavoro:De Gubernatione Dei 1,VIII(M.G.Auct.Antiq.I.1.Vc.6pg.60)parlandodei»Ba-

289gandi«: »qui permalos iudices et cruentos spoliati, afflicti, necati, po-

squamiusRomanaelibertatisamiserant,etiamhonoremRomaninominisper-diderunt. Et imputatur his infelicitas sua, imputamus his nomen calamitatissuae,imputamus nomen quod ipsi fecimus.Vocamusrebelles,vocamusperditos,quos esse compulsimus criminosos.QuibusenimaliisrebusBagandaefretisunt,nisiiniquitatibus nostris,nisiimprobitatibusiudicum,nisieorumproscriptioni-bus et rapinis«.

Inquestacosìplasticadescrizionenonènecessariocheporrealpostodelnomedei»Bagandi«(ribelli,cf.HOLDER:Alcelt.SprachschazI329,citatodal

19 (2)Cionondimeno,nonèilnomedalmatinocheebbeadareilsuonomecometerminus tech-nicusdellapiraterianavale.Sudiciòleggiamonell'assemani, Kalendaria,V.117:»OccurruntnuncCorsiseuCorsicaeinsulaecultores,quiquoniamopportunitatelitorumetmariumillectipiraticamolimstudiosepraticabant,indevulgarivocabuloPiratasCorsairesdicimus«.

(8)


CostanelsuoC. V. Diocletianus,Spoleto,1912pg.19),ilnomedei»Dalmatini«,ottenendoinquestomodolafotografiadellecondizioninellequaligemevanolepopolazioniDalmate-Pannoniche.

Chimaichieseleragionidell’insinuazionepiraticadataaidalmatini?Nonsolopossiamoripeterel’aliquid haeret,maancheche»famaeundocrescit«.

Avendoconciòconstatatalanotorietàdelnomedalmatico,edessendolaPannoniacontiguaconlaDalmazia,equasitutt’unacosa,geograficamenteedanchenazionalmente,èbennaturalecheiGrecinominasserodalmatinoanchecoluicheprovennedallapartedellaDalmaziaodall’immediatasuavicinanza:unfattocomuneancheadaltrenazioni.

Nonsipuòesserdubbiosi,chePosidonioabbiaavutogranrisentimentodellarotturadell’amiciziaconGirolamo,cheerauomoasceticoediparoledureperquelli,chononsapevanoconformarsicolsuotenoredivitacristiana.EdiciòcilasciòappuntiSulpicioSeveronelduoDialogus l. v. IV.(OperaOmnia,LugduniBat.1647pag.519seg.),oveleggiamo:»Ecclesiamlociillius(sc.Bethleem)Hie-ronymuspresbyterregit…Mihiiampridem…compertus...nonsolumlatinisatquegraecis,sedethebraicisetiamitaliterisinstitutusest,utseilliinomniscientianemoaudeatcomparare…pertotumorbemlegatur…»mainunlibel-lo:»inquototanostrorumnatiomonachorumabeovehementissime vexaturetcarpitur«affermando»usque

290advomitumsoleresatiari«,ciòchevale»deOrientalibuspotiusmonachis

quamOccidentalibus.NamedacitasinGraecisgulaest,inGallisnatura…Con-civitodiaperditorum…Oderuntenimhereticiquiaeosimpugnarenondesint,oderuntclerici,quiavitameoruminsectaturetcrimina…«.

Questodocumento è certomolto interessante, e ci additaove sia a re-cercarsi lacausachedivisegliamici,GirolamoePosidonio,edancheciaiutaarivelareisentimenticheagitarono,diconseguenza,appuntol’anfitrionediPalladio,cioèPosidonio.

Eperciòposssiamoammetterecomeeffettonaturalediquestostatod’animol’espressionedellaHistoria Lausiaca:»uncertoGirolamoprete«,non-chè:»uncertoGirolamodiDalmazia«.

Sel’appellativodiDalmaziaapplicatoaGirolamonellaHistoria Lausiaca cisipresentaun’emanazionedisentimentitutt’altrochebenevoli,bendiversoèilsignificatodell’attributodiDalmatacheriusciacongiungersi,equasiamal-gamarsicolnomedelSantodopoladiluimorte,duranteilmedioevo,echesicristallizzònell’apocrifo,mapopolaredetto:»ParcemihiDomine,quiaDalmatasum«(Hancorich,l.c.pag,58-59),nonchènelbreviario:»Hieronymus,Eusebiifilius,StridoneinDalmatia,Constantioimperatore,natus«.

In questo caso le parole, dalmata eDalmazia, nonpossono avere altrosensosenonquelloetnico,equivalenteaSloveno,(9)20Schiavone,ocomediconoinRoma,a»SanGirolamodegliSchiavoni«.

Riservandoadun’altrolavoroiltrattaredellanazionalitàdellapopolazio-neDalmatico-PannonicaatempidiS.Girolamo,presenteròquisoltantoalcunedocumentazioni,dallequalirisultaevidentelaparificazionedelleparolediDal-maziaeSchiavonia,diDalmata,eSchiavone,oslovenonelsensolargo.

20 (3)SlovenisonotuttiicosidettiJugoslavioSlavimeridionali,Slovenicorrispondealgreco-la-tino,Sclavoni, Sclaveni,epoiallo»Schiavone«.DisolitosicomprendesottoilnomediSloveni(dal tedescodie Slovenen)soltantoquella frazionedegliSloveni Jugoslavi,cheessistessisinominanoSlovenzi,edoccupanoilterritoriodall'Isonzoalconfinemagiore,edallaDravaallaCroazia.

(9)

25Letnik 37 (2014), št. 1

291GliAnnali Fuldensiriportanoada.880:»Sclaviquivocanturdalmatii«(R.

Gallic. et Franc. SS.VIII.49).L’Helmold,chemorìcircal’a.1147,scrivenelsuoChronicon Slavorumc.

1:»SclaviasiveSclavoniaduplexest,scilicetmajorquaestcircaDalmatiam«.DalladescrizionechecitramandòBuoncompagnidell’assediodiAncona

dell’a.1172riportoilseguentebrano:»CumegoBoncompagnustransiremperMarchiam…intraviAnchonam.PrimiautemAnchonaeconditoresdicunturfu-isseimperatoresurbisRomae,quiproptermilitiametimmanitatemSclavorum virospotentissimosibiposuere,quiagentemSclavonicamsubigerentimperioromano;nametaliquaparsSclavoniaepotestinmultaserenitateaerisexeo-demlocovideri«.(ed.A.Gaudenzi,Roma1895,pag.14-15Estr.Bull. Istitut. Stor. Ital.N.15.). • NellaCronacaVenezianadiGiovanniDiacono(ed.Monticolo,Roma1890)

leggiamoapag.107:»undefactumest,utJoannes,quiapudFateramexu-labat,fugalapsusprimumSclaveniam,deindeadItaliamadBergamici-vitatempervenit«;apag.113:»Petrus(doge)…tertiosuiducatusanno(839)Sclaveniambellicosisnavibusexpugnaturum…adivit«.

• NellaletterachePapaInnocenzoIVdiressealvescovodiSegnainDalma-zianel1248troviamoquesteparole:»quodinSclavoniaestlitteraspe-cialis,quamilliusterraeclericisehabereab.Hieronymoasserentes,eamobservant«(Theiner, Vet. Mon. Sclavon. Merid., Romae1863,1,pag.78,N.XCVIII);

• BeatoRenanodicenelsuo« Illygrici desciptio, (ed.E.Boecking inNotit. Dign.,Bonnae1839-53T.III,pag.XLIV):»CaeterumnemomirabiturPan-noniamsiveNoricumIllyricoadscribi,quicogitabitIllyriorum,quietpo-steaDalmataedictisunt,nobilitatemetvetustatem«.

• VerancioFaustopubblicòunDictionarium quinque nobilissimarum Euro-peae linguarum, Latinae, Italicae, Germanicae, Dalmaticae et Ungaricae, Venetiis1595):elalinguadalmaticaèslava,ciòcheappariscechiarodalf.13delCod.Lettere antiche,To.II(ArchiviodiProp.FideinRoma),ovesilegge»fraBonaventuraZimarradaCa-

292podistriahalalinguadalmatica«;

• IlMircoci affermaapag.164delle suePolitiae ecclesiasticae (Ludguni1620):»LinguaeSclavonicaeduplicessuntcaracteres,RuthenicisueMo-scovitici…itemDalmatici,quietHieronymianidicuntur«;

• EperfinirevengoancoraalnotocosmografoitalianoBotero(1540-1617),chescrivenellesue:Relazioni Universalialcap.:»Schiavonia-Dalmatia«:»LaDalmatiasichiamahoggiSchiavonia…hoggi/oggi/ilnomediSchia-voniasistendedall’ArsasinoallaBaonia…lalorolinguasiparladalmareAdriaticosinoall’Oceanosettentrionale…leterreprincipalisonoZara…«;eiltedescoSeb.Munster(1550),chenellasuaCosmografia(trad.ita-liana.Colonia,1575,pag.986asserisce:»Carniapaeseamplissimo,gentedalmatica,sottopostaaiduchid’Austria,nelqualeèlacittàdiLabacodalnomedelvicinofiume;gliDalmatilaadimandanoLubiana«.DallepremessecitazioniemergeevidentechelaparolaDalmazia,dalma-

tico,dalmataèsinonimaconlaparolaSchiavoniaoSlavonia,schiavone,slavo,sloveno,edessendostatoGirolamoprocretaodallaterraschiavonaoslovena,fuchiamatoappunto»S.GirolamodegliSchiavoni«,odalmata.

Nonmisembraperòdipoterfarrisalirel’originediquestoappellativooltreilsec.X.

PapaGiovanniX(914-928)nonconoscelelettereGirolamiane,otradu-zionidiS.Girolamoinlinguaslava:eglisasolamentedellaliturgiaslavaintro-dottadaS.Metorio/Metodio/,cheperòèirreperibile»inters.Auctores…unde


hortamurvos,ut…cunctaperSclavinicam terramaudactercorrigeresatagatis«eproibisce la liturgiaslava(FARLATI, Illyricum Sac. III,93, letteradirettaall’arcivesc.diSpalato):mentrepapaInnocenzoIVscrivendoalvescovodiSegnanel1248parladi»litteraspecialis«(inSclavonia)…abeatoIeronimo«,comegiàsappiamo,derivante.

Daciòpossiamodesumerequandoall’incircacominciòilnomediS.Gi-rolamoinconnessionecoll’epitetodiSchiavoneoDalmata:saràstataattribuitalafondazione

293dellaliturgiaslavaaS.Girolamo,massimodottorericonosciuto,persalvar-

la,quandosivolleabolirlasottoilpretestocheS.Metodiofossestatoapostata.ConciòcredoaverchiaritoilvaloredidalmatatantoinriguardoallaHi-

storia Lausiacaquantoinriguardoallatradizione.

IX.

Avendo–comespero–definitivamenteaccetato,cheStridone,patriadiS.Girolamo,nonpuòessesecheinPannonia,sarebbecertomoltodesiderabilepoterancheidentificareilluogoprecisodell’ubicazionediquestooppidum.

Perilmomentosembrachesiamoancorlontanidalpoterlofare.Girolamocioffretroppaimprecisaindicazionegeografica.Daluisappia-

mo,chefualconfinefralaDalmaziaelaPannonia,distruttadaiGoti.Laparola»Stridon« o»Stridona« èevidentementestorpiaturagreco-la-

tina.Achiattribuirla?Questaèdomandachepossiamosorpassare,perchèdidifficilerisposta.

Quinoncirimanealtrochepresentarealcuneindicazioni,chepotrebberocoadiuvareefissarelaprecisaposizionediStridone.

Innanzitutto,credodebbaesserepresoinconsiderazioneilnomedelpa-drediGirolamo,chesichiamò,comeègiànoto,Eusebio.

Dal»MartyriologiumIllyricum«chesitrovanell’VIIItomodell’Illyricum diFarlatti–Coletti,leggiamoapag.300:»CibaliinPannonia,passioss.Martir.Eusebii,Pollionislectoris…,subDiocletianoimp.«.

MisembramoltoverosimilecheilpadrediGirolamoabbiaavutoilnomedaquestomartiredellavicinaoalmenononmotodistanteCibale(Vinkooce),ovesacrificòEusebiosestessoperCristo,allacuireligioneappartenevanoan-cheigenitoridiGirolamo.

DipiùdobbiamoconsiderarecheGirolamosimostradeltuttoestraneoaSirmio,benchèfossechiesametropolitana,comesiattestaAnemionelconciliod’Aquileiadel

294381dicendo: »Caput Illyrici nonnisi Civitas est Sirmiensis« (De Rubeis,

Mon. Eccl. Aquileien,Argentinae1740,col.33).EglinonebbenessunarelazioneconSirmioconSiscia,Celeia,comeancheconSalona:almenotuttiisuoiscrittinoncioffronoprovedelcontrario.

D’altrocantovediamopoicometuttelesuerelazioni,oltrecheaAquileia,sonostateconcentrateaLubianaeAncona.Egliscrisse,benchèrottituttiilega-micollapatriadopolafuga,dall’OrienteallemonachediLubiana,edalmonacoAntonio,puredellastessacittà(H.XXII,ep.II.12).

Laquestionechecisipresentaspontaneamenteè:comeequandoGirola-moebbeadentrarinrelazionecollepredettemonache,ecolmonacoAntonio?

E’benpocoattendibilechelemonachediLubianasifosserorivolteaGi-rolamodimorante inOriente,senzaaverloconosciutogiàprima.Nell’a.377,datadellemenzionateduelettere,conservatecidaGirolamostesso,loscritto-re,appenaarrivatoneldesertoorientale,certononsaràgiàstatoattorniatodi

27Letnik 37 (2014), št. 1

famamondialeper la sua santità, sicchèquesta sia giunta finoallemonachepredette.Delparisembradeltuttoincredibile,cheGirolamoavessescrittoalledettemonachealuisconosciute,nonsolo,mapertino/perfino/conservatalalettera,nelmentreignoròtuttelealtremonache!

Tuttociòcicostringeasupporre,cheGirolamo,primadellafuga,avesseavuto relazionipersonali collemonachediLubianae colmonacoAntonio, alqualerimprovera,risentito,dinonaverrispostoatanteetantesuelettere.EquestacocciutataciturnitàdifraAntonioèassaicaratteristicaefors’ancheinrelazioneconlacause,chespinseroGirolamoafuggire.L’insistenzacollaqualeGirolamoscrisseadAntonio,ècertounsegnodellagrandeintimitàcheregnavafraloro;ciòcheprovachiaramentelaesclamazionediGirolamo:»irascihominisest,etinjuriamnonfacereChristiani,adantiquuum moremrevertens,rursum precor«(H.XXII.346).

TuttequestecircostanzeciinduconoadaffermarecheGirolamodovevaessereaLubianamoltofamigliare.E

295ciòèben facilmentespiegabile, sepensiamocheStridone,patriadiGi-

rolamo,nonsaràstatalontanadaLubiana,eprobabilmenteLubiana(Almona)saràstatasullastradacheportavaGirolamodaStridoneadAquileia,evicever-sa.CosìGirolamoavràavutospessooccasioneditrattenersiinLubiana,difarconoscenze,distringereamicizie,edindiscrivereletteredall’Oriente,dondenonscrissenèaSalonanèaSirmio,neaCeleia;mabensìaLubiana,adAquileia.

Un’ ulterione indicazione ci fornisce il viaggio dello amico Castruccio(vedicap.VI).

Eguale,senonmaggioreconsiderazionemeritailfatto,cheGirolamorac-comandalapropriasorellaagliamiciinAquileia,especialmentealdiaconoGiu-liano,chelariportòsullaviaretta(H.XXII,ep.6,7).

SefosseverocheStridonepatriadiGirolamofosseaGrahovooGlamocno-polje,comecipotremmospiegarechegliamiciaquileiesiavesseropotutoeser-citarelaloroinfluenzasullasorelladiGirolamotantolontanadaAquileia,edinqueitempicosìturbulenti?Nelcasoconcreto,perottenereilrisultatodesideratodaGirolamo,erad’uopo/uomo/un’influenzapiùimmediataecontinuativa;eciònonerapossibileseStridonediGirolamononeramoltovicinaadAquileia.

Datuttequesteindicazioniappareevidente,chedobbiamocercareStri-doneasudoasudestdiLubiana,versoilgiàconfineDalmato-Pannonico.

Ove?Eccolavoropergliarcheologiefilologi.MiroslavPremrou

VIRI

Narodni muzej Slovenije (NMS) • Popis gradiva Miroslava Premroua (1990)

Premrou,Miroslav:DellapatriadiS.Gerolamo.V:Scuola Cattolica(1920),str.235–246in287–295

INTERNET

Lukman, Franc Ksaver: Premrou, Miroslav. V: Slovenska biografija. Ljubljana:SAZU,ZnanstvenoraziskovalnicenterSAZU,2013.Dostopnona:http://slovenska-bio-grafija.si/oseba/sbi459881#slovenski-biografski-laksikon(03.05.2014)

VIRIINLITERATURA


LITERATURA

BenediktXVI.:Kirchenvätter und Glaubenslehrer (Der heilige Hieronymus Leben und Werk).Ausburg:SanktUrlichVerlag,2008,str.141–145.

Bratož,Rajko:Hieronim.V:Enciklopedija Slovenije4.Ljubljana:Mladinskaknjiga,1990,str.22.

Bratož,Rajko:Vpliv oglejske Cerkve na vzhodnoalpski in predalpski prostor od 4. do 8. Stoletja.Ljubljana:Zbirkazgodovinskegačasopisa8,1990.

Bulić,Frane: WolagStridon,dieHeimatdeshl.Hieronymus.V:Festschrift für Otto Benndorf zu seinem 60. Geburtstag.Wien1898,str.276–280.

Bulić,Frane: DovegiacevaStridone,lapatriadiS.Girolamo.V:Bullettino di arche-ologia e storia dalmata22(1899),str.137–144.

Bulić, Frane: Stridone, luogonataledi S.Girolamo.V:Miscellanea Geronimiana. Roma:TipografiaPoliglottaVaticana,1920,str.253–330.

Cavallera,Ferdinand:Saint Jérôme. Sa vie et son ouevre.Premiereparti,1–2.Lo-uvain–Paris1922.

Lukman,FrancKsaver:Svetega Hieronima Izbrana pisma.Celje:Mohorjevadruž-ba,1941.

Lkn(Lukman,FrancKsaver):PremrouMiroslav:V:Slovenski biografski leksikon 8.Ljubljana1952.

Mar.B. (Marušič,Branko):MiroslavPremrou.V:Primorski slovenski biografski leksikon 12.Gorica:GoriškaMohorjevadružba,1986,str.90–91.

Nežić,Dragutin:Istarskisveciiblaženici.V:Leksikon ikonografije, liturgike i sim-bolike zapadnog krščanstva(ur.AnđelkoBadurina). Zagreb:SveučilištnanakladaLiber- Kršćanskasadašnjost,1985.

Rogošić,Roko:Rodnomjesto sv. Jeronima.V:Nova revija. Makarska1928, str.267–283.

Suić,Mate:HijeronimStridonjanin–građanimTarsatike.V.Rad,Zagreb:Jugosla-venskaakademijaznanostiiumjetnosti,1986(Knjiga426),str.213–278(Ponatis:Suić,Mate:Odabrani radovi stare povisti Hrvatske. Opera selecta.Zadar1996,str.751–816.

Vaccari, Antonio: Le antiche vite di S. Girolamo. V:Miscellanea Geronimiana,Roma:TipografiaPoliglottaVaticana,1920,str.1–20.

Vaccari,Antonio:Girolamo. Studi e schizzi in occasione del XV centenario della sua morte (420–1920). Roma:CiviltaCattolica,1921.

Valenčič,Rafko:Sveti Hieronim – mož s Krasa. Prispevek k ubikaciji Stridona, rojstnega kraja sv. Hieronima.Ljubljana:Družina,2007.

MIROSLAVPREMROU,DALLAPATRIADIS.GIROLAMO

ImJahr1920feiertediechristlicheWeltdas1500.Todesjahrdeshl.Hi-eronymus(347–420),desKirchenlehrersdererstenJahrhunderteundBibel-übersetzers.DieForschung–Historiker,ArchäologenundTheologen–istsichnochheutenichteinig,woseinGeburtsortStridonliegt,denHieronymusselbstnurinseinemWerkDe viris illustribuserwähnt,woerdieLagevonStridonander Grenze zwischen Dalmatien und Pannonien angibt: »Hieronymus, patreEusebionatus,oppidoStridonis,quod,aGothiseversum,DalmatiaequondamPannoniaequeconfinumfuit.«

DerkroatischeArchäologeF.Bulić(1846–1934)veröffentlichteEndedes19.JahrhundertseineAbhandlung,indererunterBerufungauf(umstrittene)archäologische Funde in der Seilschaft Petković –Alacević die damalige dal-matinischeHerkunftvonHieronymus(RaumGlamoč–Grahovo)bestätigtund

ZUSAMMENFASSUNG

29Letnik 37 (2014), št. 1

rechtfertigt. Demgegenüber tritt Premrou zusammenmit Autoren des deut-schenKreisesaufderGrundlageeinerAnalysevonHieronymus‘Texten(Kom-mentarezudenProphetenSophonias,HoseaundJesaja,BriefeanHeliodorus,PammachiusundAgerocius,Chroniken)undderMethodederKomparatistikfüreinepannonischeHerkunftein. IndiesemZusammenhang führtPremroudie Verwendung der Namen an (Dalmatia, dalmata, dalmati, Pannonia, pan-nones, Ilyrici),diedieselbengeographischenGebiete ineinemweiterenoderanderenUmfangalsheutebezeichneten.

EinenbesonderenStellenwertschreibtHieronymusdenKontaktenzudenehemaligenchristlichenZentrenAquilejaundEmonazu.InsErstereschickterseinenBruderPaulinianus,derausPalästinakommt,umdenNachlassnachdenGoteneinfällenzuordnen,nachEmonaschickterBriefeanOrdensschwesternundanseinenFreundAntonius.Ervergisstauchnicht,diezwarbescheideneÜberlieferungdieserOrteanzuführen.PremrouschließtseineAbhandlungmiteinerRechtfertigungder»pannonischen«Vermutung:StridonliegtinderNähevonLjubljana,anderehemaligenGrenzezwischenDalmatienundPannonien.

31Letnik 37 (2014), št. 1

Ključne besede:

nadvojvodaFerdinand,patentodokončnemizgonupredikantov1599,notranje-avstrijskedežele,Kranjska, kranjskideželnistanovi, deželnizbor,Ljubljana

Key-words:

ArchdukeFerdinand,patentonthefinalbanishmentofProtestantpreachers1599,InnerAustrianlands,Carniola,Carniolanprovincialestates,provincialdiet,Ljubljana

1.01Izvirniznanstveničlanek

UDK94(497.4):272”1599”Prejeto:5.5.2014

Patent nadvojvode Ferdinanda o dokončnem izgonu predikantov in odpravi protestantskega bogoslužja v

notranjeavstrijskih deželah iz leta 1599

VANJAKOČEVARuniv.dipl.zgodovinar

ZgodovinskiinštitutMilkaKosaZRCSAZU,Novitrg2,SI-1000Ljubljanae-pošta:[email protected]

Izvleček

Članek predstavlja patent nadvojvode Ferdinanda, deželnega knezanotranjeavstrijskihdeželzdne12.novembra1599,skaterimjevladarsicerponovilsvoježevečkotletodnistareukaze.Grezaeneganajpomembnej-šihdokumentov izdanihnaprelomu16. in17.stoletja,v letih,usodnihza politično-konfesionalnirazvoj.Namenprispevkajepredstavitidvanaspro-tujočasipolitičnapola,namrečdeželnegaknezainkranjskestanove,njunepogledenapolitikotertakopatentkontekstualizirati.Vprvemdelučlanekpredstavljapredzgodovinokonflikta,nadvojvodoFerdinanda instanove.VdrugemdelujepredstavljenapolitičnazgodovinadeželeKranjskeodzačet-kaFerdinandoveoblastidoobjavepatentaleta1599.Potemstapredstavlje-natranskripcijainkritičniprevodpatenta.Vsklepuseprispevekposvečašedelu»reformacijskihkomisij«,kisonaterenuizvajaledeželnoknežjeproti-reformacijskedekrete.

AbstractTHE1599PATENTISSUEDBYARCHDUKEFERDINANDONTHEFINAL

BANISHMENTOFPROTESTANTPREACHERSANDONTHEABOLITIONOFTHEPROTESTANTLITURGYININNERAUSTRIANLANDS

Thearticlepresentsthepatentissuedon12November,1599byArchdukeFerdinand,provincialprinceoftheInnerAustrianlands,bymeansofwhichtherulerrepeatedhisordersthathadfirstbeengivenoverayearearlier.Thepatentinquestionisoneofthemostimportantdocumentspublisheddur-ingtheturningpointinpoliticalandreligiousdevelopmentattheendofthe16thandthestartofthe17thcenturies.Thepurposeofthearticleistointro-ducetwoopposingpoliticalsides,namelythatoftheprovincialprinceandthatoftheCarniolanprovincialestates,presenttheirviewsonpoliticsandindoingsocontextualizethepatent.ThefirstpartofthearticlediscussesthehistoryoftheconflictandprovidesinformationonArchdukeFerdinandandontheprovincialestates.Inthesecondpart,thepoliticalhistoryofCarniolafromthetimeofFerdinand‘ssuccessiontothethroneuntilhisissuingofthepatentin1599isdiscussed.Followingthat,thereisatranscriptionandcriti-

32VanjaKočevar:PatentnadvojvodeFerdinandaodokončnemizgonupredikantovinodpraviprotestantskega...,str.31–64Članki in razprave

caltranslationofthepatent.Finally,theauthortakesacloserlookattheworkofthe»Reformationcommissions«inchargeofon-siteexecutionoftheCounter-Reformationdecreesissuedbyprovincialprinces.

Uvod

Patentodokončnemizgonupredikantovinodpraviprotestantskegabo-goslužjavnotranjeavstrijskihdeželahnadvojvodeFerdinanda iz leta1599 jeedenključnihdokumentovprotireformacijevslovenskizgodovini.1Znapetimičasikonfesionalno-političnihvrenj,vkaterihjepatentnastal,sosezgodovinarjinaSlovenskemukvarjalivseodValvasorja2dalje inprinjih je tadobadobilarazličneocene.

Patent je po eni strani protestantizmu zadal enega uničujočih udarcev,vendarpapodrugistranišezdalečninaredilkonca,sajjevnotranjeavstrijs-kihdeželahostajalpomembnonavzočševsedoleta1628,kojeFerdinand,ta-kratžecesar, izdalpatentospreobrnitviali izgonuprotestantskegaplemstvadeželNotranjeAvstrije.Določbedeželnoknežjegapatentasonaterenuizvajale»reformacijskekomisije«,tejenaŠtajerskeminKoroškemvodilsekovskiškofMartinBrenner,naKranjskempaljubljanskiškofTomažHren.VprispevkusebomoposvetiliKranjskiteršezlastidogajanjuvzvezisprotireformacijovnjeniprestolniciLjubljani.

Članek poskuša predstaviti politično-konfesionalne razmere v deželi,kottudinasprotujočesipogledenaustavnopolitičniustrojdeželepridvehpokonfesionalni inpolitičniplati nasprotujočih si taborih.Napodlagi strokovneliteratureinvirovjepredstavljenapolitičnazgodovinaodzačetkavladanjanad-vojvodeFerdinandadoizdajepatentaleta1599.DogajanjenaKranjskemjenapodlagiHistoriae annuae,vkonfesionalnihzadevahsicerpristranskegavira,kizanasprotnikeneizbirabesed,predstavljenošezočmijezuitov.Tapatentjetran-skribiran,kritičnoprevedeninkomentiranterpostavljenvčasovnikontekst.

Ferdinand II.

NadvojvodaFerdinand(III.),3deželnikneznotranjeavstrijskihdeželmedletoma1595in1637,jevsvetovnemzgodovinopisjuboljeznankotcesarSve-tegarimskegacesarstvaFerdinandII.(1619–1637)inenaosrednjihosebnostitridesetletnevojne.Večinazgodovinarjevgažeod17.stoletjadaljeopisujekotbenevolentnegačloveka,kipa jevodil skrajno rigidno inneizprosnoprotire-formacijskopolitiko.4TakeocenejemeddrugimdeležentudivSlavi vojvodine

1 Zapomočpriraziskovanjuseiskrenozahvaljujem:dr.BorisuGolcu,dr.LilijaniŽnidaršičGo-lec,dr.AndrejuNaredu,BarbariŽabotiindr.MatjažuBizjaku.Priprevodunemškihtekstovvslovenščinosominesebičnopomagali:dr.BorisGolec,dr.SašoJeršeindr.KozmaAhačič.Zaprevodeizitalijanščinezahvalodolgujemdr.PetriSvoljšak.

2 Valvasor:Die Ehre, 2. Band, VII. Buch,str.462–470.;Valvasor:Čast in slava, 2. Zvezek, VII. knjiga,str.462–470;Dolničar:Zgodovina,str.99,119,123;Gruden:Zgodovina,str.791–875;Grafena-uer:Zmagadeželnegakneza,304–306;Štih,Simoniti:Slovenska zgodovina,str.210–221.

3 NadvojvodaFerdinand(Gradec,9.julij1578–Dunaj,15.februar1637),sinnadvojvodeKar-la II.Zgodovinopisjemu jekotnadvojvodugledenadva tirolskahabsburškanadvojvodazenakimimenompripisalozaporednoštevilkoIII.,ajeFerdinandsamninikoliuporabljal.Po1619.,kojepostalglavanemškevejedinastijeinsvetirimskicesar,pajevdokumentihupo-rabljalzaporednoštevilkoII.(»Ferdinand der Ander«),sajjebilposvojemdeduFerdinanduI.drugicesarstemimenom.(Die Kaiser,str.540–549;Albrecht:FerdinandII.,str.125).

4 Die Kaiser,str.540–549;Albrecht:FerdinandII.,str.125–141.

33Letnik 37 (2014), št. 1

Kranjske.Valvasorgajeoznačilzavladarja,kijebil:»…bolj nagnjen k ukazova-nju kot moledovanju in se ga ni dalo zastrašiti …«5natojeFerdinanduvX.knjigiSlaveposvečenošeposebnopoglavje,vnjempaseocenaponovi:»Zakaj najsi je bil ta gospod drugače zelo milostne in dobrohotne narave, pa se je v zadevi refor-macije izkazal kot goreč, oster in zelo odločen.«6

Ferdinand jebildeleženstrogekatoliškevzgojesvojebavarskematere,vojvodinjeMarije,terkatoliškeizobrazbe.PridobilsijojeprijezuitihvIngol-stadtu.PosvojivrnitvivGradecinprevzemuoblastivNotranjiAvstrijijebrezpopuščanjaizvedelprotireformacijozizgonompredikantovterprotestantskihmeščanov.Leta1617jesšpanskovejoHabsburžanovsklenilOñatovdogovorinbiltakodesigniranzanaslednikacesarjaMatijeterdobilčeškokrono,prihodnjeletojepostalšeogrskikralj.7KojebilFerdinand28.avgusta1619končnoizvol-jenzasvetegarimskegacesarja,jebilževečkotletodnizapletenvvojnosčeš-kimistanovi.Takonfliktjenavsezadnjesprožilvelikospiralonasilja,kijemedtridesetletnovojnoopustošilaSrednjoEvropo.CelotnoFerdinandovovladavinosozaznamovaliprotireformacija,vojneinnotranjepolitičnikonfliktisstanovi.8

Ferdinandova izvedbaprotireformacije vnotranjeavstrijskihdeželah jezanimivašezlasti,kerpredstavljanjegovdebinapolitičnemparketu,naosnoviizkušenj,pridobljenihdoma,jeFerdinandravnalkasneje,kojezizjemoTirols-keinavstrijskihprednjihdeželprevzelvseposestinemškevejeHabsburžanovinpostaledenključnihdejavnikovevropskepolitike.Vendarprotireformacijanipovsodsteklaponotranjeavstrijskemscenariju,FerdinandovapolitikajenaČeškem,OgrskemterponekodvCesarstvudoživelaoboroženodporinpotemizzvalaposegdrugihevropskihsilvCesarstvo,9stempajepragmatični,realenpolitičnimomentkončnopostalpomembnejšiodzavezništevnakonfesionalniosnovi.

NapolitičneakcijeFerdinandaII.jepolegkonfesionalnihterrealnihpo-litičnihdejavnikovvplivalovečpolitičnihprogramov,kisovMünchnu,GradcuinRimunastajaliževseodkoncaosemdesetihlet16.stoletjadalje.Tubomonakratkoomenililenajpomembnejše.Graškidvorsejepriizvajanjuprotireforma-cijeindiscipliniranjustanovzgledovalprisvojembavarskemsorodstvu–Witt-elsbachih. Bavarski vojvode so namreč svojo premočnadplemiško opozicijoutrjevaližeodleta1568dalje,stempajeBavarskapooceniHeinrichaLutzapo-stalamodel»zaprtekonfesionalnedržave«.Medtemkojenekajčasakazalo,dabiNotranjaAvstrijaKarlaII.kajkmaluutegnilapostati»protestantskastanovs- kadržava«.Bavarski vpliv se je jasnopokazal na konferenci vMünchnu leta1579,kosozbranikatoliškiknezidorekliprogrampostopneodpravekoncesijprotestantomnotranjeavstrijskihdežel,papežpajesklenilposlativGradecsvo-jeganuncija.Kljubmočnemuvplivuinugledu,kisogapriHabsburžanihuživaliWittelsbachi,meddrugimstabilaobanotranjeavstrijskadeželnakneza,KarelII. kot Ferdinand (III.), poročena z bavarskima vojvodinjama, je Bavarska zagraškidvoršedolgoostalaletežkodosegljivideal.10

MedpolitičnoprogramskespiselahkoštejemotuditestamentFerdinan-dovegaočetanadvojvodeKarlaII.zdne1.julija1584.ZnjimjeKarelII.uredilnasledstvoinsvojimpotomcemmeddrugimnaročal:

»Tako hočemo mi povsem očetovsko in resno spodbuditi in prositi, da naši sinovi in hčere ne le sami osebno, temveč skupaj z drugimi visokimi krščans

5 Valvasor:Čast in slava, 2. zvezek, VII. knjiga,str.464.6 AvtorpoglavjaoFerdinanduII.vX. knjigibilahkobiltudiErasmusFrancisci.(Valvasor:Čast

in slava, 3. zvezek, X. knjiga,str.360).7 Albrecht:FerdinandII.,str.129.8 Die Kaiser,str.545.9 Pravtam,str.540–549;Albrecht:FerdinandII.,str.125–141.10 Kohler:BayernalsVorbild,str.387,401–403.


kimi in svetnimi oblastniki stanovitno in vse do svoje smrti ostanejo in vztrajajo pri spodbujajoči katoliški veri, to naj ohranijo tudi v naših deželah in kolikor je mogoče odpravijo škodljivo sektaštvo. Naj tudi pazijo, da bodo v urade deželnih glavarja, upravitelja, vicedoma ter v druge urade, na dvor in tudi sicer v deželo sprejemali in zaposlovali naše stare zveste služabnike (za to jih je treba k temu pripraviti) in take osebe, ki so prave stare katoliške vere, pri tem pa je treba tudi pred drugimi in tujimi najprej misliti na naše katoliške deželane.«11

OsemletpoKarlovioporokiindveletiponjegovismrtije(13.aprila1592)SvetisedežnovemugraškemununcijuGirolamuPortiiposlalposebnopapeškoinštrukcijo.VRimusosmernicezaPortievodelovanjevNotranjiAvstrijiizdelalipodvodstvompapežaKlemenaVIII.(pontifikat1592–1605), insicernapod-lagi izkušenjprejšnjihdvehgraškihnuncijev,MarchesaGermanicaMalaspineinGiovannijaAndreaeCaligarija.12NuncijisovRimpošiljalitedenskaporočilaocerkvenihinpolitičnihrazmerahnasvojemobmočjuinzlastivNotranjiAvs-trijipostalipomembnaoporadeželnemuknezuprikonfesionalno-političnemmerjenjumočisstanovi.13KlemenVIII.jevsvojiinštrukcijiizleta1592odločnoposegevpolitikotergledetedajšemladoletneganadvojvodeFerdinanda,kiještudiralprijezuitihvIngolstadtu,svetoval,najtakljubdrugačnimželjamštevil-nihostanenaBavarskeminnadaljuješolanjetersipridobidobroizobrazbo.Spolitičnoprogramskegastališčajenajpomembnejšatočkainštrukcijenavodilo,najbonotranjeavstrijskimdeželnimknezompojasnjeno,da imajopravico iz-brativerosvojedeželeterdanobedenodnjihovihpodložnikovnemoreizpo-vedovatidrugačneverekotonisami.14Topravnomožnost–ius reformandi–jevsemdeželnimknezomCesarstvadajalžeaugsburškiverskimirizleta1555,sajjezavzpostavitevredavcesarstvudoločilnačelocuius regio eius religio.15 VendarsotovrazličnihdelihCesarstvaizvajalirazličnointenzivno,odvisnoodpolitičnemočiposameznihkatoliškihaliprotestantskihdeželnihknezov.16

11 »Inmassen wir dann auch nit allain sy vnsere Sühn vnd Töchter für ire Personen zu angeregter Catholischen religion, in derselben neben andern hohen Christlichen vnd weltlichen Potentaten stanthafft Zuuerpleiben vnd bis in ir endt darin zuuerharren, Solliches auch in unsern Landen zuerhalten, vnd das schödlich Sectisch wesen souill müglich auszureiten, Sonder auch sich dahin zubearweiten, in iren Regierungen, auch Zu Landtshaubtmanschafften, Verwesereyen, Viezdomb: und andern Ämptern, zu Hof, vnd sonst allenthalben in Landen die alten vnsere getreue Diener (wofer sy darzue Zubewegen) vnd solliche Personen, so der alten waren Catholischen religion seyen, Zunemben, vnd Zugebrauchen, Darunter auch vnsere Catholische Landleit vor andern vnd frembden Zubedenkhen, ganz Vätter: vnd erstlich hiemit ermont vnd ersuecht haben wöllen.« (Hurter:Geschichte, 1. Band,št.LXXV,str.528).

12 Benedik:Instrukcija,str.16–41.13 Rainer:DieGrazerNuntiatur,str.290,294.14 Navodilo, kako poskrbeti za vzpostavitev katoliške vere v deželah Štajerski, Koroški in Kranjski,

kjer ljudstva zahtevajo svobodo vesti in druge ugodnosti,kotsepapeškainštrukcijaimenuje,jesestavljenoizdvehdelov.Prvinazornorišerazmerevomenjenihdeželah,drugipapredlagaukrepezaodpravodanih razmer.Navodilovidi glavno slabost, ki jeomogočilavzponpro-testantizma,v izprijenostikatoliškeduhovščine, šezlasti žgočiproblemkonkubinata.NovinuncijnajbizatoobsoglasjunadvojvodeErnestaizvedeltemeljitovizitacijo.Polegteganajbiodprlijezuitskikolegijiinškofijskasemenišča,razmislilipatudioustanovitvidvehnovihškofij,insicernaKoroškeminGoriškem.PapeškidvorsejedobrozavedalnevarnostiprodoraprotestantskihidejprekBeljakavItalijo.Ugotovitijebilopotrebno,kakoodpravitikoncesije,daneprotestantom.Samnuncijnajsenebi izpostavljal,temvečnajbireformeponjegovihsmernicahvodilideželniknezinškofje.Vjavneslužbenajbiprišlikatoličani,deželneknezenajbiopomnilinanjihovoius reformandi.ZazglednajbibilagraškemudvoruBavarska.(Be-nedik:Instrukcija,str.16–41).

15 Dolinar:DieGegenreformation,str.326;Schindling:DieHabsburger,str.293–295;Gruden:Zgodovina,str.819.

16 Ius reformandi so najprejizkoristiliprotestantskiknezitersvojeteritorijevcesarstvuuredilipolastnihkonfesionalnihnazorih(medprvimi,naprimer:Hessen,Württemberg).Obkoncu16. stoletja so jimsledili katoliški teritoriji: Fulda, Jülich–Cleve–Berg,Vestfalija,Würzburg,

35Letnik 37 (2014), št. 1

Sklicevanjenaius reformandi jebiltudiključnielementnajpomembnej-šega političnega programa – spomenice lavantinskega škofa ter namestnikaNotranjeAvstrije Jurija StobejaPalmburga (škofoval 1584–1618)17 z dne20.avgusta1598.Stobejevaspomenica,pripravljenanaFerdinandovopobudo, jenatoključnozaznamovalanadvojvodovepolitičneakcije. Spomenico jev slo-venskemzgodovinopisjudosedajnajpodrobnejeobdelalJosipGruden,zatosetudržimonjegovegapovzetka.Lavantinskiškof jedeželnemuknezusvetoval,najprotireformacijozačnetakoj,nemenečsezavojnosTurki,terzavrnilstrahpredoboroženimuporomprotestantov.Zavrniljedrugidvealternativiizvedbeprotireformacije, insiceruporabosileter javnedisputacije.Nadvojvodanajvskladus svojodeželnoknežjopravicoodredi,najbodovsinjegovipodložnikikatoliški,teromogočiizselitevtistim(ius emigrandi),18kisenebihotelispre-obrniti.Podrugistraninajposkrbizaredinmir,nepristranskosodstvoterce-novnodostopnostživil.Sameprotireformacijenajneizvajaprivsehstanovihhkrati,temvečpostopno,začenšispredikantivGradcu.StobejješezavrnilidejeouvedbiinkvizicijevdeželahŠtajerski,KoroškiinKranjski,sajtukajšnjiprote-stantisvojoveroizražajojavnoinsvobodno,hkratipamnogimednjimiopra-vljajonajvišjeslužbevvojskiinupravi.19ZainkvizicijojebilovomenjenihtrehdeželahpoStobejevemmnenjužeprepozno,zaobrambokatoliškeverepabijolahkouporabilivprimorskihdeželah:Goriški,Gradiški,naTolminskem,vRe-škemglavarstvu,Trstu,naIdrijskem,vOglejuindrugodvitalijanskogovorečihkrajih,vkatereprotestantizemšenitakomočnoprodrl.20

Ferdinandjeimeločitnonaizbiroštirirazličnepredlogezaizvedbopro-tireformacijev svojemdominiju, in sicer:uporabooborožene sile,mirnopotprepričevanjazjavnimidisputacijami,inkvizicijoterStobejevlegalistično-pra-gmatičniprogrampostopneodpraveprotestantizma,kijenaposledprevladal.Nadvojvodajeuporabilius reformanditersvojepočetjedodatno»legaliziral«stem,dastanovomnipotrdilverskihkoncesij,kijimjihjeleta1578vBruckunaMuripodelilnjegovočeKarelII.21

FerdinandovočenadvojvodaKarelII.jebil,zarazlikoodsvojegasina,vsajdosklenitvebruškeverskepacifikacije,konciliantnegakatoliškegastališčaterjevskladuspolitikosvojegaočeta,cesarjaFerdinandaI.,inbrata,cesarjaMa-ksimilijanaII.,vodilkompromisnopolitikodopripadnikovaugsburškeveroiz-povedivsvojihdeželah.Karel ješeleposklenitvibruškepacifikacije,nemaratudi pod pritiskom svojih strogo katoliških bavarskih sorodnikov in papeža,ubral tršo politiko postopnega krčenja protestantskih koncesij.22 Njegov sinFerdinandjebilodločnejšiinježeodsamegazačetkavodiltrdorekatolizacijs-kopolitiko.23Sašo Jeršedokazuje,da jeFerdinandsvojoknežjooblastštelzasakralnozadevo,ustavnikoncept,kigajezastopal,pajebilsakraliziranopatri-arhalen.JedroFerdinandovegapolitičnegaimaginarijajebilapredstavaokne-

Salzburg inBavarska. Zanimivprimer jeKurpfalz, ki jemed letoma1563 in1583večkratzamenjalsvojokonfesionalnopodobo(izmenjevalisoseluteranskiinkalvinskideželniknezi,kisodeželoreformiraliposvoje).Habsburžanisozaraditurškenevarnostiinpolitičnemočizaostajali in popolne konfesionalizacije kljub postopnim protireformacijskim ukrepom dokonca16.stoletjašenisoizvedli.(Duhr:Geschichte der Jesuiten II.,str.1–4;Gruden:Zgodovina,str.819;Schindling:DieHabsburger,str.293–295;Dolinar:DieGegenreformation,str.326).

17 Gruden:Zgodovina,str.817.18 Dolinar:DieGegenreformation,str.332.19 Gruden:Zgodovina,str.818.20 JosipGrudenjevsvojisinteziobravnavalcelotnovsebinospomenice,AugustDimitzpaseje

posvetilletistemudelu,vkateremlavantinskiškofzavračainkvizicijonaŠtajerskem,Koroš-keminKranjskemterjopredlagazaprimorskagospostva.(Dimitz:Geschichte III.,str.279).GlejšeDolinar:DieGegenreformation,str.331–332).

21 Dolinar:DieGegenreformation,str.331.22 Jerše:Vera,upanje,oblast,str.73–74.23 Pravtam,str.85.


zu,ki jezasvojepodložnikeodgovorenkotočezasvojeotroke,vendarpolegočetovskesrčnostiinmilinepremoretudiostrinoinodsvojihpod-ložnikovterjabrez

UDK 930.25 (497.4) (05) UDC 930.25 (497.4) (05) ISSN 0351 ......Aleksander Žižek Hedvika Zdovc,...

Documents

Transcript of UDK 930.25 (497.4) (05) UDC 930.25 (497.4) (05) ISSN 0351 ......Aleksander Žižek Hedvika Zdovc,...