TVEGANJE ZA MALARIJO NA POTOVANJIH IN ...Malarija je ena redkih bolezni, ki se lahko v nekaj urah...
Transcript of TVEGANJE ZA MALARIJO NA POTOVANJIH IN ...Malarija je ena redkih bolezni, ki se lahko v nekaj urah...
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE
TVEGANJE ZA MALARIJO NA POTOVANJIH
IN PREVENTIVNO VEDENJE SLOVENSKIH
POTNIKOV
(Magistrsko delo)
Maribor, 2013 Natalija Prašnički
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE
TVEGANJE ZA MALARIJO NA POTOVANJIH
IN PREVENTIVNO VEDENJE SLOVENSKIH
POTNIKOV
(Magistrsko delo)
Maribor, 2013 Natalija Prašnički
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE
Mentorica: prim. izr. prof. dr. Alenka Kraigher
i
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem spoštovani mentorici prim. izr. prof. dr. Alenki Kraigher, za
vso pomoč, ki mi jo je namenila, spodbudo, predloge in smernice pri oblikovanju
magistrskega dela, še najbolj pa za potrpljenje ob čakanju na vsak moj korak pri
magistrski nalogi ter za hitre odgovore na moja vprašanja.
Zahvalila bi se rada tudi svoji družini, še posebej Jerneju, ki mi je z vso ljubeznijo in
potrpljenjem stal ob strani v vseh lepih in slabih trenutkih študija.
Velika hvala pa gre vsem, ki so mi na kakršen koli način pomagali pri izvedbi
magistrskega dela, še zlasti pa anketirancem.
ii
TVEGANJE ZA MALARIJO NA POTOVANJIH IN
PREVENTIVNO VEDENJE SLOVENSKIH POTNIKOV
POVZETEK
Malarija je eden največjih zdravstvenih problemov na svetu. V Evropi je vsako leto
prijavljenih približno 7000 primerov vnesene malarije. V Sloveniji je število
vnesenih primerov malarije nizko. V desetletnem obdobju od 2001 do 2010 je bilo
prijavljenih 66 primerov malarije. Odpornost plazmodijev na antimalarike se širi in
je velik problem pri preprečevanju in zdravljenju malarije. Malarijo preprečujemo z
zaščito pred piki komarjev in zaščito z zdravili. Zato je pomembno, da potnik pred
potovanjem pridobi jasne in izčrpne informacije v skladu z najnovejšimi priporočili.
Potnikova skrb za varovanje in ohranitev zdravja na potovanju pa je ključnega
pomena.
Namen magistrskega dela je opisati malarijo in njen pomen z vidika javnega zdravja
in slovenske potnike. Glede na to, da vedno več ljudi potuje v dežele, kjer je malarija
endemična, je pomembno, da se potniki pravilno zaščitijo pred piki komarjev in
poskrbijo za zaščito z zdravili ter s tem zmanjšajo nevarnosti za svoje zdravje.
Predstavljena je specializirana ambulanta za potnike kot pomemben člen pri
varovanju zdravja potnikov.
Metodologija raziskovanja: V raziskavi smo uporabili analitično epidemiološko
metodo s pomočjo anketnega vprašalnika, poslanega preko elektronske pošte
uporabnikom socialnih omrežij, namenjenih potovanju. Vključenih je bilo 500
potnikov, ki so potovali na malarično območje. Za analizo podatkov smo uporabili
programa Microsoft Word Excel 2007, SPSS 19 in statistični test deleža.
Rezultati: Ugotovili smo, da potniki dobro poznajo bolezen malarijo, da upoštevajo
zaščitne preventivne ukrepe pred piki komarjev. Skoraj polovica potnikov ne uživa
antimalarikov. S pogostostjo potovanj na malarična območja pomemben delež
potnikov opusti jemanje antimalarikov. Večina potnikov je med potovanjem v skrbeh
zaradi okužbe z malarijo, sami pa za svoje zdravje premalo naredijo. Le polovica
potnikov pred potovanjem obišče ambulanto za potnike. Kot glavni razlog, da ne
obiščejo ambulante, navajajo, da niso vedeli za obstoj take ambulante.
Sklep: Glede na rezultate raziskave lahko zaključimo, da je potrebno večje
prizadevanje zdravstvenih delavcev za boljše informiranje in zdravstveno vzgojo
potnikov, ki potujejo na malarična območja. Potrebno bi bilo najti rešitve za bolj
kakovostno in celostno obravnavo takih potnikov. Potnikom moramo približati
miselnost, da se bodo ustrezno zaščitili pred piki komarjev. Zagotoviti moramo
prepoznavnost specializiranih ambulant za potnike, v katerih mora potekati
preventivno-zdravstvena obravnava visoke kakovosti. Ključne besede: malarija, nalezljive bolezni, preprečevanje, preventiva, potovanja, ambulanta za potnike, vloga medicinske sestre.
iii
RISK OF MALARIA WHILE TRAVELLING AND PREVENTIVE
BEHAVIOR OF SLOVENIAN TRAVELLERS ABSTRACT Malaria stands out as one of the biggest medical problems in the world. Each year,
there are seven thousand malaria cases registered in Europe. The number of
registered cases in the Slovenia is rather low. In the ten years period, between 2001
and 2011, there were 66 cases of malaria registered.
The resistance of parasites towards anti malaria drugs is growing rapidly and
therefore, it is a big problem for malaria prevention and treatment. The disease is
prevented by protecting our selves from mosquito bites and by taking appropriate
medicaments. Therefore, it is extremely important that the travellers get detailed,
clearly understandable information based on current recommendations. They must
also be fully aware of keeping a good medical condition while travelling, which
mainly depend on themselves.
The purpose of this Master’s degree is to describe malaria from public health point of
view. From the fact that more and more people are travelling to endemic regions, it is
important that travellers are properly protected against mosquito bites and that are
advised regarding chemoprophylaxis. By doing that, the risk of infection is
significantly reduced. The specialized travel clinics will be introduced as one of the
important factors in protecting traveller’s health.
Research methodology: The descriptive epidemiology method was used. The
opinion pool structural questionnaire has been send by e-mail to the users of different
web pages for travelers. Total of 500 travellers that have been travelling to malaria
endemic regions, took part in the research. Microsoft Excel 2007, SPSS 19 and
statistics portion test were used in determining the data.
Results: We determined that travellers are aware of malaria and they consider
protective measures against mosquito bites. We found that travelers were familiar
with malaria and take into account the safety precautions against mosquito bites.
Almost half of the passengers do not use antimalarics. A certain proportion of
passengers withdraw from antimalarics after frequent visits of endemic regions.
Majority of passengers are concerned about their health during the travel,
nevertheless they don’t do enough themselves. Prior to travel only half of the
passengers visit travel clinic. The main reason not to visit the clinic is that they are
not aware of existence of such clinics.
Conclusion: We can conclude, that travel clinics should provide health education of
good quality for travelers going to the endemic regions. In addition, we have to
search for solutions, which will improve the quality level and integrate health
promotion and prevention. We have to take in consideration the manner of travelers'
thinking about mosquito bites protection and give the travellers comprehensive and
understandable information. When we talk about the existence of specialized travel
clinics, the main role should and must be high quality health promotion with special
regards to malaria chemoprophilaxis and other communicable diseases prevention
with vaccination.
Key words: malaria, communicable diseases, prevention, control, travel, travel
clinics, nurses role.
iv
KAZALO
ZAHVALA .............................................................................................................. I
POVZETEK .......................................................................................................... II
ABSTRACT ......................................................................................................... III
1 UVOD IN OPIS PROBLEMA .............................................................................1
2 NAMEN IN CILJI MAGISTRSKE NALOGE ...................................................3
2.1 NAMEN ............................................................................................................3 2.2 CILJI ...............................................................................................................3
3 TEORETIČNI DEL .............................................................................................4
3.1 MALARIJA .......................................................................................................4 3.1.1 POVZROČITELJI MALARIJE ...........................................................................4 3.1.1.1 Življenjski ciklus plazmodijev.................................................................5
3.1.2 EPIDEMIOLOŠKE ZNAČILNOSTI .....................................................................6 3.1.3 PATOGENEZA IN KLINIČNA SLIKA ..................................................................9
3.1.4 MALARIJA IN OGROŽENE SKUPINE .............................................................. 11 3.1.4.1 Otroci .................................................................................................. 11
3.1.4.2 Nosečnice ............................................................................................ 12 3.1.4.3 Pripadniki oboroženih sil (vojaki, mirovne misije) ............................... 13
3.1.5 DIAGNOSTIKA MALARIJE ............................................................................ 13 3.1.5.1 Mikroskopiranje krvnih preparatov...................................................... 13
3.1.5.2 Hitri testi za dokaz malarije ................................................................. 15 3.1.5.3 Druge diagnostične metode ................................................................. 16
3.1.6 ZDRAVLJENJE MALARIJE ............................................................................ 16
3.2 PREVENTIVA IN PREPREČEVANJE MALARIJE ................................................. 18 3.2.1 OSEBNI ZAŠČITNI UKREPI ........................................................................... 19 3.2.1.1 Repelenti ............................................................................................. 19
3.2.1.2 Impregnirane mreže ............................................................................. 19 3.2.1.3 Obleka ................................................................................................. 20
3.2.2 UPORABA ZDRAVIL PROTI MALARIJI ............................................................ 21 3.2.3 SAMOZDRAVLJENJE ................................................................................... 22
3.2.4 RAZVOJ CEPIVA ........................................................................................ 22
3.3 PREDSTAVITEV SPECIALIZIRANE AMBULANTE ZA POTNIKE IN VLOGA
MEDICINSKE SESTRE ........................................................................................... 23 3.3.1 PREDSTAVITEV SPECIALIZIRANE AMBULANTE ZA POTNIKE ............................. 24
3.3.2 VLOGA MEDICINSKE SESTRE V SPECIALIZIRANI AMBULANTI ZA POTNIKE .......... 25 3.3.2.1 Ocena nevarnosti/tveganja .................................................................. 26
3.3.2.2 Obveščanje o nevarnosti/tveganju ........................................................ 29 3.3.2.3 Zmanjšanje/obvladovanje tveganja ...................................................... 29
4 EMPIRIČNI DEL .............................................................................................. 30
4.1 RAZISKOVALNO VPRAŠANJE IN HIPOTEZE..................................................... 31 4.2 METODOLOGIJA............................................................................................ 31
4.2.1 RAZISKOVALNE METODE ............................................................................ 31
v
4.2.2 RAZISKOVALNI VZOREC ............................................................................. 32 4.2.3 POSTOPKI ZBIRANJA PODATKOV ................................................................. 32
5 REZULTATI RAZISKAVE .............................................................................. 33
5.1 GRAFIČNI PRIKAZ REZULTATOV ................................................................... 33
6 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA .............................................................. 51
6.1 RAZPRAVA O RAZISKOVALNIH VPRAŠANJIH IN HIPOTEZAH .......................... 51
7 SKLEP ................................................................................................................ 62
LITERATURA ...................................................................................................... 65
PRILOGE ...............................................................................................................1
vi
SEZNAM TABEL
Tabela 1: Frekvenčna tabela: rezultat testa deleža ................................................... 55
Tabela 2: Obisk ambulante za potnike ..................................................................... 57
Tabela 3: T-test razlike aritmetičnih sredin.............................................................. 58
Tabela 4: Frekvenčna tabela: rezultat testa deleža ................................................... 59
vii
SEZNAM GRAFOV
Graf 1: Delež anketiranih po spolu .......................................................................... 33
Graf 2: Deleži anketiranih po starosti ...................................................................... 34
Graf 3: Deleži anketiranih po izobrazbi ................................................................... 35
Graf 4: Informiranost o endemičnih področjih ......................................................... 36
Graf 5: Informiranost o simptomih in znakih ........................................................... 38
Graf 6: Informiranost o trajanju okužbe .................................................................. 39
Graf 7: Informiranost o izpostavljenosti okužbi in zaščiti pred malarijo .................. 40
Graf 8: Zaskrbljenost zaradi okužbe z malarijo ....................................................... 41
Graf 9: Obisk ambulante za potnike pred potovanjem ............................................. 42
Graf 10: Razlogi, zakaj potniki pred potovanjem ne obiščejo ambulante za potnike 43
Graf 11: Viri informacij o malariji in njeni preventivi ............................................. 44
Graf 12: Preventivni zaščitni pripomočki pred okužbo z malarijo ............................ 45
Graf 13: Opuščanje uporabe zaščitnih pripomočkov s pogostostjo potovanj ............ 46
Graf 14: Informiranost o preventivnih zdravilih ...................................................... 47
Graf 15: Uživanje antimalarikov pri prvem potovanju ............................................. 48
Graf 16: Opuščanje uporabe antimalarikov s pogostostjo potovanj .......................... 49
Graf 17: Preventivni zaščitni ukrepi proti malariji ................................................... 50
viii
SEZNAM SLIK
Slika 1: Razvojni krog parazita malarije ....................................................................5
Slika 2: Epidemiološka slika malarije........................................................................8
Slika 3: Otroci in nosečnice so najbolj ogrožena skupina......................................... 12
Slika 4: Mikroskopiranje krvnega preparata ............................................................ 14
Slika 5: Hitri diagnostični test ................................................................................. 16
Slika 6: Preventivna posteljna mreža ....................................................................... 20
1
1 UVOD IN OPIS PROBLEMA
Danes nas v nekaj urah hitra prevozna sredstva pripeljejo na drug kontinent, v kraje s
povsem drugačnimi klimatskimi pogoji, življenjskimi in kulturnimi navadami.
Države sveta s svojo raznolikostjo predstavljajo popestritev vsakdanjega življenja,
vendar velikokrat tudi določena tveganja za zdravje (Zavod za zdravstveno varstvo
Ljubljana [ZZV Ljubljana], 2013a; Jordan Markočič, 2009, str. 11).
Človek je že od nekdaj potoval in tudi tako vplival na širitev nalezljivih bolezni, ki
predstavljajo tveganje za potnike in prebivalce dežel, kamor potniki potujejo in
kamor se vračajo. Letno 25˗30 milijonov ljudi potuje iz razvitih držav na področja,
kjer je malarija endemična, od teh jih 30.000 zboli za malarijo (Sagui, et al., 2011,
str. 233). Svetovna turistična organizacija poroča, da je leta 2010 mednarodne meje
prečkalo 940 milijonov potnikov ter predvideva, da bo število mednarodnih potnikov
do leta 2030 naraslo na več kot 1,8 milijarde (United Nations World Tourism
Organisation [UNWTO], 2012, str. 2).
Zaradi hitrosti, večjih kapacitet in pogostosti modernega potovanja obstaja večja
verjetnost, da se bodo potniki vrnili domov še znotraj inkubacijske dobe bolezni. Iz
tega sledi, da oddaljene bolezni niso več zunaj našega dosega, vendar je treba biti
seznanjen z načinom prenosa in preventivo ter se zavedati možnosti vnosa tudi v
Slovenijo (Kraigher, 2003).
Malarija je najbolj razširjena parazitska bolezen na svetu, ki v več kot 100
endemičnih državah tropskega in subtropskega pasu povzroča enega največjih
javnozdravstvenih in ekonomskih problemov, s katerim se srečujejo v večini
najrevnejše države sveta (Kšela, & Trampuž, 2006, str. 66).
Zaradi vse pogostejših potovanj v tropske kraje ter preseljevanja ljudi iz teh področij
v razvite države incidenca vnesenih primerov malarije v razvitih državah še vedno
narašča (Arguin, & Mali, 2012; WHO, 2010a, str. 142).
2
Malarija je ena redkih bolezni, ki se lahko v nekaj urah konča smrtno in zato
predstavlja nujno stanje, ki zahteva takojšnjo postavitev diagnoze in ustrezno
zdravljenje (World Health Organization [WHO], 2010b, str. 1; WHO, 2012, str. 7).
Zato je pomembno, da potnik pred potovanjem pridobi jasne in izčrpne informacije
v skladu z najnovejšimi priporočili. Prav tako se mora zavedati, da je varovanje
zdravja med bivanjem v neki državi v veliki meri odvisno od njega samega (ZZV
Ljubljana, 2013; Jordan Markočič, 2009, str. 11˗12).
Zdravje omogoča in zagotavlja kakovostno življenje in je temeljni vir razvoja vsake
družbe. Ne poznamo področja družbenega življenja, ki ne bi vplivalo na zdravje. Za
zdravje je najbolj odgovoren vsak posameznik, institucije države pa so v sodelovanju
z različnimi strokami in znanostmi odgovorne za ustvarjanje pogojev, v katerih lahko
ljudje skrbijo za svoje zdravje.
Prizadevanja za osveščenost in odgovorno skrb za zdravje potnikov bi morala biti
bolj intenzivna, tako da bi večina potnikov na malarična območja obiskala
specializirano ambulanto pred vsakim potovanjem.
3
2 NAMEN IN CILJI MAGISTRSKE NALOGE
2.1 Namen
Namen magistrskega dela je opisati malarijo in njen pomen z vidika javnega zdravja
v Sloveniji. Glede na to, da vedno več ljudi potuje v dežele, kjer je malarija
endemična, je pomembno, da se potniki pravilno zaščitijo pred piki komarjev in
boleznijo. Predstavljena je specializirana ambulanta za potnike kot pomemben
dejavnik pri varovanju zdravja potnikov.
2.2 Cilji
Cilji teoretičnega dela magistrskega dela:
predstaviti osnovne značilnosti malarije,
predstaviti možnosti za preprečevanje malarije pri potnikih,
predstaviti specializirano ambulanto za potnike in vlogo medicinske sestre pri
izvajanju aktivnosti v zvezi s preventivo malarije pri potnikih, ki potujejo na
malarična območja.
Cilji empiričnega dela magistrskega dela:
ugotoviti način izpostavljenosti potnikov okužbi z malarijo,
ugotoviti, na kakšen način in v kolikšni meri so potniki seznanjeni s
preventivo malarije,
ugotoviti, ali in katere zaščitne ukrepe uporabljajo potniki za preprečitev
malarije,
ugotoviti, ali potniki pred potovanjem obiščejo ambulanto za potnike.
4
3 TEORETIČNI DEL
3.1 Malarija
Malarija je ena izmed človeku najdlje poznanih bolezni. Nekateri avtorji menijo, da
je bila pomemben dejavnik, ki je vplival na propad antičnih imperijev (Sallares,
Bauwman, & Anderung, 2004, str. 311; Cunha, & Cunha, 2008, str. 194˗197). Ljudje
so ji pripisovali različne vzroke in med drugim je veljalo, da jo povzročajo škodljivi
hlapi močvirij (it. mal' aria »slab zrak«). Mejnik na področju raziskav malarije je
postavil Ronald Ross, ki je leta 1902 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali
medicino (Wikipedija, 2013a).
3.1.1 Povzročitelji malarije
Malarijo povzročajo obligatne znotrajcelične praživali rodu Plasmodium iz razreda
trosovcev ali Sporozoa. Povzročitelja je odkril francoski vojaški zdravnik Charles
Louis Alphonse Laveran, ki je za odkritje povezave med praživalmi in boleznijo leta
1907 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino (Wikipedija, 2013b).
Človeka lahko okužijo štiri vrste: Plasmodium falciparum, P. vivax, P. ovale in P.
malariae.
P. falciparum, povzroča malarijo tropiko oz. malarijo falciparum.
P. vivax, povzroča malarijo terciano oz. malarijo vivax.
P. ovale, povzroča malarijo terciano oz. malarijo ovale.
P. malariae, povzroča malarijo kvartano oz. malarijo malarije (Marolt Gomišček,
2008, str. 505).
Vsaka vrsta plazmodijev ima določene morfološke in biološke značilnosti, po katerih
jih ločimo med seboj.
5
3.1.1.1 Življenjski ciklus plazmodijev
Življenjski ciklus plazmodijev je pri vseh štirih vrstah skoraj povsem enak. Nespolni
del poteka v človeku, spolni pa v komarju.
Slika 1: Razvojni krog parazita malarije
Vir: NIAID, 2012
1. Ko okuženi komar piči človeka, spusti v kri in limfo gibljive zajedavce, ki jih
imenujemo sporozoiti. Ti s krvjo pridejo v krvni obtok človeka in se naselijo v
jetrnih celicah. V jetrnih celicah se plazmodiji nespolno razmnožujejo.
6
2. Po tednu ali dveh se sporozoiti sproščajo iz jetrnih celic, nastane na tisoče
merozoitov, ki gredo v krvni obtok in napadejo eritrocite. Nekatere vrste parazitov
mirujejo še mesece in leta v jetrih, kar privede do ponovitve bolezni.
3. Merozoiti se v eritrocitih hranijo. Eritrociti počijo in sproščajo merozoite, ki
ponovno napadajo nove eritrocite in tako se krog ponavlja.
4. Nekateri merozoiti se v eritrocitih razvijejo v spolne oblike, gametocite.
Razlikujemo moške mikrogamete in ženske makrogamete. Komar s sesanjem krvi
okuženega človeka vsrka gametocite, ki se naselijo v njegovem črevesju.
5. Ena izmed moških gamet oplodi ženski gametocit, pri tem se tvori zigota, ki se
spremeni v ookineto. Ta prehaja skozi želodčno steno komarja in se spreminja v
oocisto, v kateri se razvijejo sporozoiti. Ko cista dozori, poči in številni gibljivi
sporozoiti se razširijo po komarju, predvsem pa se naberejo na njegovi žlezi slinavki.
6. Čas spolnega kroga v komarju je odvisen od vrste zajedavca, od komarja ter od
razmer v okolici, kot sta temperatura in vlažnost. Pomembna je zlasti temperatura,
kajti pri temperaturi, nižji od 18 stopinj Celzija, se razvojni krog v komarju pretrga
(National Institute of Allergy and Infectious Diseases [NIAID], 2012; Eckhoff, 2011,
str. 302).
3.1.2 Epidemiološke značilnosti
Malarija je široko razširjena v tropskem in subtropskem pasu. Prisotna je v 108
državah sveta. Več kot 40 % prebivalstva živi na področju, kjer je malarija razširjena
(Schumacher, & Spinelli, 2012, str. 1).
Zaradi malarije vsako leto umre več kot 1,2 milijona ljudi, je pokazala študija
Univerze Queensland iz Avstralije. To je skoraj 50 % več, kot so kazale pretekle
raziskave. Novi podatki pa na srečo kažejo tudi, da število umrlih za to smrtonosno
boleznijo v zadnjih letih upada. Kot je pokazala raziskava omenjene univerze, je
7
zaradi te smrtonosne bolezni v letu 2010 umrlo najmanj 1,2 milijona ljudi (Science
Daily, 2012). Vendar se podatki zelo razlikujejo. Na spletnih straneh Svetovne
zdravstvene organizacije [SZO] dobimo drugačne podatke. Ta naj bi leta 2010
zabeležila 219 milijonov okuženih primerov, od tega jih je umrlo 660.000 (WHO,
2013). Okoli 80 % primerov malarije in 90 % smrti zaradi te bolezni se zgodi v
Afriki (WHO, 2012, str. 1). Rezultati raziskave iz Univerze Queensland so tudi
pokazali, da smrtne žrtve malarije niso le otroci, ampak tudi odrasli in mladi. Zaradi
malarije je leta 2010 umrlo 524.000 otrok starih do 15 let (Science Daily, 2012).
Podatki kažejo, da vsako minuto po svetu zaradi malarije umre en otrok (WHO,
2012). Po podatkih Ameriških centrov za nadzor in preventivo bolezni (Centers for
Disease Control and Prevention [CDC], 2011) je malarija peti (po respiratorni
infekciji, driski, HIV-u/AIDS-u, tuberkulozi) najpogostejši povzročitelj nalezljivih
bolezni in drugi najpogostejši vzrok smrti v Afriki, po virusu HIV in AIDS-u. Število
umrlih zaradi malarije pa zadnja leta glede na raziskavo na srečo upada. Število žrtev
je po navedbah omenjene raziskave naraščalo od leta 1980 naprej in vrhunec doseglo
leta 2004, ko je zaradi malarije umrlo 1,8 milijona ljudi. Od takrat se število žrtev
vsako leto zmanjšuje, kar je videti predvsem v afriških državah. Število smrtnih žrtev
je med letoma 2004 in 2010 upadlo na 1,1 milijona. Glavni razlog za upad smrtnih
žrtev so nova zdravila proti malariji in nove mreže proti komarjem, ki vsebujejo
insekticid. Poleg tega so finančna sredstva za boj proti malariji z manj kot 150
milijonov dolarjev leta 2000 narasla na več kot eno milijardo leta 2008 (Science
Daily, 2012).
V Afriki je najpogostejši povzročitelj P. falciparum. Prevladuje v podsaharski Afriki,
na Haitiju, Novi Gvineji, v jugovzhodni Aziji ter Srednji in Južni Ameriki. P. vivax
povzroča malarijo v jugovzhodni Aziji, Južni Ameriki in severni Afriki. Mnogo manj
pogost je P. malariae, ki je prisoten predvsem na jugovzhodu Azije ter v tropskih
predelih Afrike. P. ovale povzroča malarijo na zahodni obali tropske Afrike (Marolt
Gomišček, 2008, str. 506).
8
Slika 2: Epidemiološka slika malarije
Z rdečo barvo so označena področja malarije z visoko stopnjo okuženosti komarjev.
Vir: Symptoms of malaria, 2012
Avtorji Purnomo, Solihin, Gomez Saladin, & Bangs (1999, str. 574˗579 v Logar,
2010, str. 65) navajajo istočasno okužbo človeka z dvema, tremi ali z vsemi štirimi
vrstami plazmodijev. Na Tajskem kar pri 30 % malarijskih bolnikih poročajo o
istočasni okužbi s P. falciparum in P. vivax. V Afriki večkrat najdejo istočasno
okužbo s plazmodijem P. falciparum in P. malariae. Istočasna okužba človeka s
plazmodijem P. ovale in P. vivax je zelo redka.
Malarija se prenaša z vbrizgom sporozoitov pri piku samice komarja Anofeles, krvno
transfuzijo (infektivne so vse stopnje parazita, razen gametocitov), z iglami,
okuženimi s krvjo, in redkeje z matere na plod, kongenitalno. Življenjski ciklus
parazitov malarije ima to pomembno posebnost, da mora sleherna razvojna stopnja
slediti natančno po opisanem zaporedju. Sporozoit iz komarja ne more stopiti v
eritrocit, jetrna oblika parazita pa ne more inficirati komarja. S praktičnega vidika je
še bolj pomembno, da so različne stopnje tudi različno občutljive za zdravila proti
malariji (Keystone, 1993, str. 1˗52 v Logar, 2010, str. 66).
9
Pri širjenju malarije imajo poglavitno vlogo sprejemljivost, podnebje, socialno-
ekonomske razmere in razširjenost anofelesov. Od več kakor 200 vrst anofelesov jih
samo okoli 60 vrst prenaša malarijo. Nekatere vrste niso prenašalci, ker je v njih
sporogonični razvojni krog slaboten, druge zaradi navad, tretje pa zato, ker so tako
redki. Nekateri komarji se mnogo lažje inficirajo z eno vrsto plazmodijev kakor z
drugo. Aktivnost, preživetje in razvoj plazmodijev v komarjih so odvisni tudi od
temperature okolja in vlage. Tako tudi podnebje vpliva na prenašanje malarije, saj
lahko skrajša verjetno dobo preživetja komarjev za toliko, da ni dovolj časa za
sporozoični ciklus. Zato je malarija sezonska (Keystone, 1993, str. 1˗52 v Logar,
2010, str. 67). Deževna doba in predeli, kjer je veliko vode, predstavljajo večje
tveganje za prenos bolezni, saj komar nujno potrebuje vodni medij za svoj življenjski
ciklus in razmnoževanje (Diallo, Dos Santos, Lalou, & Hesran, 2012, str. 345). V
razvitih državah je malarija najpogostejša med potniki, priseljenci ali vojaškim
osebjem, ki se vrača iz endemičnih področij (vnesena malarija) (Wertheimer,
Brundage, & Fukuda, 2011, str. 1702˗1703).
3.1.3 Patogeneza in klinična slika
Malarija je težka akutna bolezen, pogosto tudi kronična. Klinična slika malarije je
neposredno povezana z razvojnimi fazami parazita v človeku. V času eritrocitnega
ciklusa in razmnoževanja parazitov v krvi še ni bolezenskih znakov. Inkubacija
bolezni tako traja povprečno okoli 12 do 14 dni, pri plazmodiju P. malariae pa tudi
do 4 tedne ali več. Razpočenje zajedenih eritrocitov in imunski odziv gostitelja
povzroči malarijski napad. Zaradi številnih razpočenih eritrocitov je pri P.
falciparum malariji hemoliza tako obsežna, da ima bolnik hemoglobinurijo. Pri
drugih vrstah malarije je slabokrvnost blažja (Logar, 2010, str. 60).
Pri bolnikih je močno povečana vranica. Povečana so tudi jetra. Poškodovane so
ledvice in možgani. Možgani so edematozni in hiperemični. Bolezenski znaki
malarije so precej spremenljivi. Bolezen je podobna tifusu, encefalitisu, koleri,
influenci in celo zastrupitvi z alkoholom (Marolt Gomišček, 2008, str. 507).
P. vivax povzroča blažjo obliko malarije kakor P. falciparum, čeprav je to precej
odvisno od seva zajedavca in odpornosti gostitelja. Klasični znaki vivax malarije so
10
mrazenje, vročina in potenje. Po splošni slabosti bolnika mrazi približno 30 minut do
1 ure. Mrazenje spremlja razpočenje eritrocitov in sprostitev merozoitov v krvi. Proti
koncu mrazenja začne temperatura naraščati do 40 stopinj Celzija ali več, kar je
odraz dozorevanja trofozoitov. V tej dobi bolnika mučijo slabost, bljuvanje, driske in
hud glavobol. Več ur ima visoko vročino. Ko ta naglo pade, se bolnik močno spoti.
Po napadu se čuti olajšan in navadno zaspi. Naslednji dan mu je bolje, nato se napad
ponovi. Brez zdravljenja napadi polagoma postajajo blažji. Eritrocitni ciklus traja 48
ur, zato ima bolnik vročino vsak tretji dan, če dan prejšnjega napada računamo kot
prvi dan. Malarija, ki jo povzroča plazmodij P. vivax, ni pogosto smrtna, zato jo
imenujemo tudi benigna. Zaradi persistence nekaterih mirujočih oz. t. i. spečih
sporozoitov v jetrnih celicah in morda zaradi vnovičnega eksoeritrocitnega ciklusa se
malarija pri teh bolnikih po več tednih, mesecih ali celo po več letih ponovi.
Govorimo o pozni ponovitvi bolezni oz. t. i. relapsu. To je pomembno za zdravljenje,
ker morajo bolniki jemati tkivne in eritrocitne shizonticidne snovi (Logar, 2010, str.
60).
Klinična slika P. malariae je občutno drugačna. Zdi se, da je človek na infekcijo s
plazmodijem P. falciparum manj prilagojen kakor na infekcijo z drugimi plazmodiji.
Zato je bolezen hujša. Napadi niso tako natančni in izraziti. Ciklus v krvi je
neustaljen in traja 36 do 48 ur, skoraj toliko kolikor ciklus pri vrsti P. vivax. Ker je
pogosto smrtna, jo imenujejo maligna terciana. Mrazenje, vročina in potenje se ne
razlikujejo od znakov pri infekciji s plazmodijem P. vivax, le da so hujši, splošni
bolezenski znaki pa še bolj izraziti. Skoraj vedno obstajajo znaki okvare možganov,
kakršni so zaspanost, stupor in celo koma. Vse to je posledica krvnih strdkov v
možganskih kapilarah. Okvare so tudi v drugih organih, kar razumno vpliva na
bolezenske znake. Posebno občutljivi so prebavna cev, ledvice, jetra, vranica in
kostni mozeg. Bolniki umirajo zaradi krvavitev v nadledvice, ledvice in možgane ali
zaradi slabokrvnosti in zastrupitve.
V endemičnih predelih bolezen postane kronična, bolnik se pogosto na novo inficira.
Bolniki imajo za 4 do 5 krat povečano in trdo vranico. Pri malariji, ki jo povzročata
P. falciparum in P. malariae, se eksoeritrocitni krog pretrga, ko se začne eritrocitna
shizogonija. Vnovič se začne le, če bolnika piči še drugi okuženi komar (Logar,
2010, str. 62).
11
Prebivalci endemičnih področij postanejo po preboleli primarni okužbi delno imuni
in ponovne okužbe ne povzročajo več hude malarije. Pogosto poteka ponovitev
bolezni brez povišane telesne temperature (White, 2011, str. 278).
3.1.4 Malarija in ogrožene skupine
Med ogrožene skupine za okužbo z malarijo spadajo otroci, nosečnice, vojaki, ljudje
z imunsko oslabelostjo in starostniki.
3.1.4.1 Otroci
Pri malariji otroci predstavljajo posebno ogroženo skupino. Približno 86 % smrti
zaradi malarije se zgodi pri otrocih mlajših od 5 let starosti (Schumacher, & Spinelli,
2012, str. 2). Letno potuje 1,9 milijona otrok (Weinberg, Weinberg, & Maloney,
2012). SZO odsvetuje potovanja dojenčkov in mlajših otrok na malarično območje,
kjer je možen prenos P. falciparum (WHO, 2010a, str. 155). Zaradi manjše možnosti
zaščite pred komarji in zmanjšanega imunskega odziva pogosteje zbolevajo za
malarijo, klinična slika je hujša in z več zapleti. Ker so simptomi in znaki
nespecifični ter podobni drugim boleznim, je ob vsakem vročinskem stanju otroka v
tem starostnem obdobju, ki se nahaja na endemičnem območju, potrebno na malarijo
pomisliti in takoj poiskati zdravniško pomoč (Radšel, 2009, str. 29; Schumacher, &
Spinelli, 2012, str. 2˗5).
Preventiva malarije je pri otrocih enaka kot pri odraslih: osebna zaščita pred piki
komarjev in kemoprofilaksa. Kemična zaščitna sredstva za otroke naj bi vsebovala
med 30˗35 % DEET (dietilmetatoluamida) zaradi možnosti toksične encefalopatije
pri večjih koncentracijah. Posebno praktična so zaščitna sredstva, ki jih je potrebno
nanašati vsakih 12 oz. 24 ur. Repelentov ne smemo nanašati na poškodovano ali
razdraženo kožo, v okolico ust in oči ter na roke otrok. Ob večdnevni zaporedni
uporabi repelentov jih s kože speremo, ko je otrok na varnem pod mrežo ali v sobi,
kjer ni komarjev. Permetrin je varen za zaščito otroških oblek ter zaščitnih mrež in
ob pravilni uporabi deluje več tednov (Weinberg, et al., 2012; WHO, 2010a, str.
155˗156).
12
Slika 3: Otroci in nosečnice so najbolj ogrožena skupina
Vir: Oguntola, 2006
3.1.4.2 Nosečnice
Malarija pri nosečnicah zviša tveganje za spontani splav, mrtvorojenost in zastoj v
intrauterini rasti ploda. Poleg tega so nosečnice zaradi spremenjene imunosti
nagnjene k hujšim oblikam malarije, zaradi česar pride do hude anemije, potek
bolezni je hujši, posledično je visoka tudi maternalna umrljivost (WHO, 2010a, str.
153˗154; WHO, 2010b, str. 26˗27). Raziskave so pokazale, da nosečnice zbolijo
dvakrat pogosteje kot nenoseče ženske (Oguntola, 2006). Še posebno so ogrožene
nosečnice, ki niso nikoli živele na področjih z malarijo in niso pridobile delne
imunosti. Zato nosečnicam odsvetujejo potovanje na endemična območja, še posebej
na področja z malarijo, ki jo povzroča P. falcipaum. Če se potovanju ne more
izogniti, se mora držati vseh preventivnih zaščitnih ukrepov, vključno s
kemoprofilakso. Pri sumu na malarijo mora takoj poiskati zdravniško pomoč. O
varnosti in učinkovitosti večine antimalarikov v nosečnosti ni veliko podatkov, še
posebej v prvem trimesečju, kljub temu pa uporaba le-teh v zgodnji nosečnosti ni
indikacija za umetno prekinitev nosečnosti (Schantz˗Dunn, & Nour, 2009, str.
188˗191; WHO, 2010a, str. 153˗154).
13
3.1.4.3 Pripadniki oboroženih sil (vojaki, mirovne misije)
Malarija je prepoznana tudi kot pomembna bolezen operativnih pripadnikov
oboroženih sil, saj so pri svojih misijah izpostavljeni tveganju za malarijo, tako
zaradi namestitve kot tudi med izvajanjem operacij na endemičnih območjih
(Afganistan, Afrika, Haiti). Malarija predstavlja 5˗10 % vseh okužb pripadnikov
oboroženih sil Združenih držav Amerike [ZDA].
Pripadniki oboroženih sil morajo biti seznanjeni s tveganjem za malarijo zaradi
izpostavljenosti na malaričnem območju. Morajo imeti primerno zaščitno opremo
(npr. impregnirane uniforme), pripomočke (npr. zaščitne mreže) in preventivna
sredstva (npr. repelente, antimalarike) ter poznati načine preventivnega ravnanja,
vključno s samozdravljenjem (Armed Forces Health Surveillance Center [AFHSC],
2012, str. 2˗6).
3.1.5 Diagnostika malarije
Sum na malarijo postavijo na osnovi anamnestičnih podatkov (bivanje v endemskem
področju v zadnjih 2 do 3 letih), kliničnih znakov in laboratorijske diagnostike. Vsak
sum na malarijo morajo mikrobiološko potrditi, da bolezen lahko ustrezno zdravijo.
3.1.5.1 Mikroskopiranje krvnih preparatov
Osnovna laboratorijska diagnostika malarije temelji še vedno na sto let stari
standardni metodi iskanja in prepoznavanja krvnih parazitov v obarvanem krvnem
razmazu in debeli kaplji venske ali kapilarne krvi s svetlobnim mikroskopom. V
krvnem razmazu iščejo plazmodije v eritrocitih, določajo po značilnostih njihovo
vrsto in razvojno stopnjo ter delež s parazitom okuženih eritrocitov. Najboljše vzorce
za pregled dobijo ob malaričnem napadu mrzlice, ker je takrat količina parazitov v
krvi največja (Arguin, & Mali, 2012; WHO, 2010b, str. 10-11; Barber, William,
Grigg, Yeo, & Anstey, 2013, str. 9).
14
Število pacientov, testiranih z mikroskopiranjem, se je v letu 2011 povzpelo na 171
milijonov (WHO, 2012, str. 37).
Slika 4: Mikroskopiranje krvnega preparata
Vir: Baier, 2008
Vendar je resničnost uporabe mikroskopiranja v revnih malaričnih območjih povsem
nasprotna in zaskrbljujoča. Tako na primer v večini medicinskih centrov v Afriki
mikroskopske diagnostike sploh ne izvajajo, če jo, pa je zaradi slabe opreme,
neznanja kadra in preiskovalčeve subjektivne ocene stanja njena specifičnost slaba.
Zato večino diagnoz še vedno postavljajo na podlagi klinične slike. Zato se na
malaričnih področjih vsako vročično stanje zdravi kot malarija (WHO, 2010b,
str.10˗11). Ob tem se pojavi vprašanje, kolikšen delež zdravljenih je dejansko
okuženih z malarijo.
Avtorji Barber, et al. (2013, str. 12˗13) so nadaljnje ugotovili, da je na področjih, kjer
so endemične različne vrste povzročiteljev malarije, z mikroskopiranjem
nezanesljivo določiti povzročitelja. Raziskava poudarja potrebo po razvoju drugih
oblik diagnosticiranja, v prvi vrsti hitrih testov za dokaz malarije. Pravilna diagnoza
je pomembna pri učinkovitem zdravljenju in pri razvoju smernic za zdravljenje, ter
za spremljanje razširjenosti različnih vrst povzročiteljev malarije.
15
3.1.5.2 Hitri testi za dokaz malarije
Kot presejalni testi so predvsem za potrditev tropske malarije na razpolago različni
testni trakovi ali testne ploščice, ki imajo na testno površino pričvrščena specifična
monoklonska protitelesa (Maltha, Gillet, & Jacobs, 2013). Osnovna diagnostika
malarije pomeni namreč predvsem izključitev tropske malarije in to čim hitreje in
čim ceneje. SZO priporoča uporabo hitrih testov za dokaz okužbe s plazmodiji na
endemičnih malaričnih področjih, ki so pogosto brez elektrike, laboratorijske opreme
in ustrezno izobraženega laboratorijskega osebja (WHO, 2012, str. 35). Število
uporabe hitrih testov za dokaz okužbe iz leta v leto narašča. Leta 2005 so zabeležili
200.000 primerov, leta 2011 pa že 74 milijonov (WHO, 2012, str. 37). Uporaba hitrih
presejalnih testov se priporoča tudi potnikom predvsem za spremljanje morebitnega
pojava odpornosti na zaščitno protimalarijsko terapijo. Potrebna je samo kapljica
kapilarne krvi in natančno upoštevanje navodil proizvajalca za izvedbo posameznega
testa. Posebno pomembno je upoštevati navedeni reakcijski čas do odčitka rezultata.
Na tržišču so na razpolago številni hitri testi, večina za dokaz okužbe s P.
falciparum. Slabost teh testov je, da so rezultati lahko pozitivni, čeprav so klinični
simptomi malarije že izginili in paraziti ne bi smeli biti več prisotni v krvi.
Domnevajo, da ostane v krvi še nekaj prikritih parazitov, ali pa, da daljši čas krožijo
v krvi topni kompleksi antigen-protitelo (Gillet, et al., 2011, str. 166˗167; WHO,
2011).
Negativen rezultat hitrega presejalnega testa ne izključuje morebitne infestacije s
plazmodijem, saj je lahko test premalo občutljiv za zelo nizko parazitemijo.
16
Slika 5: Hitri diagnostični test (angl. rapid diagnostic test)
Vir: Harvard University, 2013
3.1.5.3 Druge diagnostične metode
Najbolj specifična in občutljiva metoda za prepoznavo plazmodijev v krvi je verižna
reakcija s polimerazo (PCR). Preiskava je dolgotrajna in draga, zato se uporablja le
za epidemiološke in raziskovalne namene ter za potrditev nejasne sočasne okužbe z
dvema vrstama plazmodijev (Cnops, Boderie, Gillet, Van Esbroeck, & Jacobs, 2011,
str. 67˗68).
Za določitev v periferni krvi prisotnih malarijskih protiteles se uporabljajo tudi
klasični serološki testi, predvsem posredni imunofluorescenčni test (IFA) in
imunoencimski test (EIA; ELISA). Tudi te metode laboratorijske diagnostike
malarije so primerne predvsem za raziskovalne in epidemiološke študije. S serološko
preiskavo ne moremo ugotoviti, ali je okužba s parazitom akutna ali gre za staro
okužbo (Wongsrichanalai, Barcus, Muth, Sutamihardija, & Wernsdorfer, 2007, str.
119).
3.1.6 Zdravljenje malarije
Malarija je nujno stanje. Potrebna je takojšnja diagnostična obdelava (najmanj v 24
urah) in ob potrditvi diagnoze takojšnje zdravljenje. Ob močnem sumu na malarijo
in/ali težkem kliničnem poteku je potrebno takojšnje empirično zdravljenje še pred
potrditvijo diagnoze. Kotar (2004, str. 78) zaključuje, da pri začetni empirični terapiji
17
malarije (ali kadar ni možno zanesljivo določiti vrste plazmodijev) vedno pričnemo
zdraviti, kot da bi šlo za malarijo tropiko.
Ko govorimo o zdravljenju malarije, lahko trenutno stanje strnemo v nekaj
zaskrbljujočih ugotovitev:
v endemičnih področjih je razširjena uporaba neučinkovitih zdravil,
podcenjena je problematika bolezni,
skoraj vsi antimalariki, ki so danes v uporabi, so bili razviti pred več kot
tridesetimi leti in skoraj pri vseh se je pojavila odpornost povzročitelja na
antimalarike,
pojavlja se hitro širjenje sevov plazmodijev, odpornih na vse antimalarike
(ang. multidrug resistence),
širjenje odpornosti je hitrejše, kot razvoj novih antimalarikov, s strani
zaenkrat nezainteresirane farmacevtske industrije (Kšela, & Trampuž, 2006,
str. 72).
Kotar (2004, str. 78˗79) poudarja, da je sprejem v bolnišnico potreben pri vsakem
nejasnem vročinskem obolenju, ki se je pojavilo po nedavnem bivanju v tropskih
krajih. Praviloma je pri malariji tropiki možno sekundarno poslabšanje, kljub
ustreznemu zdravljenju. Sprejem v bolnišnico je potreben tudi pri zapletenih oblikah
malarije, če je potek bolezni hujši ali če bolnika svojci ne morejo neprekinjeno
nadzorovati in ga ob poslabšanju takoj pripeljati v bolnišnico.
Ustrezni antimalarik se izbere na osnovi individualne ocene tveganja za pojav
malarije in znanih vzorcev porazdelitve odpornih plazmodijev, poleg tega pa na
izbiro vplivajo tudi učinkovitost zdravila, način delovanja, odpornost organizma,
enostavnost jemanja in cena zdravila (Kšela, & Trampuž, 2006, str. 69˗70).
Kotar (2004, str. 80) pravi, da je odgovor na antimalarike potrebno spremljati
(klinični pregled, Glasgowska lestvica kome, telesna temperatura, pulz, krvni tlak,
EKG, ponavljajo gosto kapljo in razmaz). Ob zdravljenju s kininom se pogosto
poveča nevarnost hipoglikemije. Pomembno je aktivno iskanje in takojšnje
18
prepoznavanje zapletov: hipoglikemija, zlatenica, konvulzije, hiperpireksija,
porušeno tekočinsko, elektrolitsko ali acido-bazno ravnotežje, akutna ledvična
odpoved, hipotenzija, respiratorna stiska, metabolna (laktat) acidoza, sekundarna
bakteriemija.
Avtorji Anthony, Burrows, Duparc, Moehree, & Wells (2012, str. 316, 334) govorijo
o velikem napredku pri razvoju novih učinkovitih in varnih zdravil za zdravljenje
malarije. Potekajo številni projekti, ki so usmerjeni v razvoj izdelkov za zdravljenje
odpornih sevov parazita malarije.
3.2 Preventiva in preprečevanje malarije
Avtorji Sagui, et al. (2011, str. 233) ter Genton, & D'Acremont (2012, str. 637˗654)
navajajo kot najpomembnejša ukrepa za preprečevanje malarije izogibanje in
preprečevanje pikov z osebnimi zaščitnimi ukrepi (ekspozicijska profilaksa) ter
zaščito z zdravili (kemoprofilaksa).
SZO opozarja na tri poglavitne elemente nadzora in preprečevanja malarije:
Zmanjševanje števila komarjev z uničevanjem ali zmanjšanjem za komarja
ugodnih bivalnih okolij: izsuševanje močvirij, uničevanje larv, ličink in
odraslih oblik prenašalca (vektorja) s kemičnimi spreji in zmanjševanje stika
med človekom in komarjem.
Hitra diagnoza in učinkovito zdravljenje bolezni v vseh endemičnih
področjih, ne glede na ekonomske in socialne razmere v prizadetih področjih
in državah. Zdravljenje mora zmanjšati tako obolevnost in umrljivost kot
tudi razsoj parazitov po krvi, kar onemogoči okužbo novih komarjev.
Dobro napovedovanje in hitro ugotavljanje novih epidemij s takojšnjo
uvedbo kontrolnih ukrepov (WHO, 2012, str. 23˗31).
SZO (WHO, 2012) v letnem poročilu o malariji opisuje, da je v zadnjih letih opazen
napredek na področju biološkega nadzora vektorjev, razvoju cepiv, uvajanju novih
19
zdravil, ki zmanjšujejo razsoj parazitov po krvi in novosti v preprečevanju stika med
človekom in komarjem.
3.2.1 Osebni zaščitni ukrepi
3.2.1.1 Repelenti
Repelenti, ki jih nanašamo na kožo, zaščitijo samo uporabnika, so aktivni le nekaj ur
in jih zato priporočajo samo posameznikom, ki se nahajajo v malaričnem področju
krajši čas.
Avtorji Stauffer, Kamat, & Magill (2003, str. 226) poudarjajo, da na učinkovitost
repelentov vpliva vrsta dejavnikov: okolje (temperatura, relativna vlažnost, sončna
svetloba, veter), sestava (koncentrat ali raztopina), del izpostavljene kože (telo,
glava) individualne lastnosti posameznika (potenje, prodiranje repelenta skozi
različno debelo kožo, higienske navade).
Trenutno se največ uporabljajo dietiltoluamid (DEET), dimetilftalat (DMP),
etileksandiol (Rutgers 612), N-butil-N-acetil-3-etilaminoproprionat (35/35) in
Icaridin (hydroxyethyl isobutyl piperidine carboxylate). Repelent prve izbire je še
vedno DEET, ker zanj obstaja največ podatkov (WHO, 2010a, str. 44).
3.2.1.2 Impregnirane mreže
Pomembna ugotovitev v povezavi s preprečevanjem malarije v zadnjem času je, da
uporaba repelentov in zaves ter posteljnih mrež proti komarjem, impregniranih s
kemičnimi insekticidi pomembno zmanjšajo obolevnost in umrljivost za malarijo.
Avtorji Doolan, Dobano, & Baird (2009, str. 19˗20) izpostavljajo vprašanje razvoja
pridobljene imunosti, kajti dolgoročna uporaba impregniranih mrež ima negativen
vpliv na aktivno pridobljeno imunost. Pridobljena imunost proti malariji se razvija
postopno in je funkcija frekvence okužb. Doolan, et al. (2009, str. 20˗21) so nadalje
dokazali, da se pri odraslih osebah po dveletnem bivanju na endemičnem področju
20
pomembno zmanjša smrtnost zaradi okužbe s parazitom, kar nakazuje, da se
pridobljena imunost razvije razmeroma hitro. Pri otrocih je ta doba pet let.
Pridobljena imunost je po vsej verjetnosti vrstno specifična in za njeno ohranitev je
najbrž potrebna nenehna izpostavljenost okužbi, saj ljudje, ki so že razvili takšno
imunost, le-to izgubijo, če daljši čas ne živijo na endemičnem področju. Avtorji
Greenwood, Targett, Chandramohan, Logan, & Schellenberg (2012, str. 512)
navajajo, da se ob zmanjšani izpostavljenosti okužbi zaradi uporabe mrež upočasni
pridobivanje imunosti. Slednje vodi do večje pojavnosti malarije v kasnejših letih.
Slika 6: Preventivna posteljna mreža
Z insekticidi prepojene posteljne mreže so v zadnjih letih v Afriki postale vodilna metoda za
preprečevanje malarije.
Vir: Health & Education advice & Resource team [HEART], 2010
Poleg mrež lahko z insekticidi in repelenti impregniramo tudi oblačila. Praviloma
aktivna snov ostane v oblačilih v zadostnih količinah tudi po večkratnem pranju. Za
impregnacijo se danes uporabljajo permetrin, deltametrin, lambdakihaltrin in
alfametrin (WHO, 2010a, str. 45).
3.2.1.3 Obleka
Pred piki insektov se zavarujemo z nošenjem obleke, ki prekriva večino telesa in je
svetlih barv, da so insekti bolj opazni in mi bolj pozorni.
21
3.2.2 Uporaba zdravil proti malariji
Poleg osebnih zaščitnih sredstev se potnikom, ki potujejo v endemična območja,
svetuje uporaba zdravil. V času naraščajoče odpornosti plazmodijev na antimalarike
in širjenja endemičnih malaričnih območij postaja primerna izbira antimalarikov vse
težja in zahtevnejša. Antimalariki se v Sloveniji dobijo samo na zdravniški recept v
lekarnah in specializiranih ambulantah za potnike. Kšela, & Trampuž (2006, str.
69˗70) navajata, da je pomembna izbira ustreznega antimalarika na osnovi
individualne ocene tveganja za pojav malarije in znanih vzorcev porazdelitve
odpornih plazmodijev. Poleg tega na izbiro vplivajo še poznana učinkovitost
zdravila, enostavnost jemanja zdravila in njegova cena. Preden se potniku svetuje
antimalarik, je treba pretehtati, kakšna je verjetnost, da potnik sploh zboli za
malarijo, ter kakšna je verjetnost, da se pojavijo neželeni učinki, povezani z uporabo
antimalarikov. Tveganje za pojav malarije, ki ga ocenjujejo z natančno anamnezo in
poizvedbo o načrtu potovanja, je odvisno od geografskega področja, nadmorske
višine obiskane regije, letnega časa, trajanja potovanja, načina potovanja, načina
nastanitve in stopnje ozaveščenosti posameznika. Nekateri antimalariki so na
določenih območjih bolj učinkoviti kot drugi. Prav tako niso vsi antimalariki
primerni za vsakogar, saj je potrebno upoštevati zdravstvene razloge
(kontraindikacije) zaradi katerih se opusti jemanje antimalarika. Avtorji Chen,
Wilson, & Schlagenhauf (2006, str. 2239) pravijo, da v kolikor je verjetnost za pojav
neželenih učinkov večja kot tveganje za pojav malarije, se antimalarik odsvetuje,
namesto tega pa se svetuje tako imenovano samozdravljenje (angl. stand-by
emergency tretment).
Pred potovanjem se svetuje pravočasen obisk v ambulanti za potnike, saj se večina
antimalarikov začne jemati teden dni ali več pred prihodom na malarično območje.
S kemoprofilakso je potrebno začeti pred vstopom (običajno en teden prej, odvisno
od vrste zdravila) in nadaljevati z njo ves čas bivanja v endemičnem področju,
končati pa šele po vrnitvi domov (običajno štiri tedne po vrnitvi).
Kšela, & Trampuš (2006, str. 70) opozarjata, da se zaradi neželenih učinkov
antimalariki ne smejo predpisovati v primerih, ko potnik ni izpostavljen tveganju
22
okužbe s povzročitelji malarije. Zato je pomembno, da zdravniki, ki predpisujejo
antimalarike, poznajo, kje so endemična območja in da so dobro seznanjeni z
aktualno epidemiološko situacijo malarije ter spremljajo podatke o prisotnosti
povzročiteljev malarije po vsem svetu.
3.2.3 Samozdravljenje
Ker se možnost okužbe glede na geografsko lego razlikuje in ker protimalarična
sredstva lahko povzročijo neželene učinke, priporoča SZO samozdravljenje. To je
primerno predvsem za osebe, ki se ne odločijo za preventivno jemanje antimalarikov,
in osebe, ki se dlje časa mudijo v krajih brez zdravniške oskrbe ali so več kot 24 ur
oddaljeni od zdravnika oziroma zdravstvene pomoči, še posebej na območjih, kjer je
prisoten P. Falciparum. Samozdravljenje pride v poštev tudi pri potnikih, ki pogosto
potujejo na malarična območja, na katerih pa se zadržujejo le kratek čas (npr.
poslovneži, mornarji, piloti, letalsko osebje). Samozdravljenje se, skupaj z dosledno
uporabo osebnih zaščitnih sredstev, priporoča tudi osebam, ki potujejo za več kot en
teden na območja, kjer je tveganje za multiresistentno malarijo sorazmerno majhno v
primerjavi z verjetnostjo neželenih učinkov zaradi antimalarikov. Praviloma je na teh
območjih potnikom običajno dosegljiva ustrezna zdravniška pomoč v manj kot 24
urah. Potniki, ki jim je predpisano samozdravljenje, morajo dobiti natančna pisna
navodila o tem, kdaj naj z zdravljenjem začnejo in kako ga izvajajo ter kakšni so
možni neželeni učinki. Samozdravljenje pomeni le začasen ukrep v nujnih, natančno
opredeljenih primerih in ne nadomešča zdravniškega pregleda, ki ga mora potnik
kljub samozdravljenju opraviti čim prej (WHO, 2010a, str. 150˗152; Chen, et al.,
2006, str. 2239˗2240; Chen, Wilson, & Schlagenhauf, 2007, str. 2253).
3.2.4 Razvoj cepiva
Uspešnega cepiva še vedno ni, kajti po tridesetih letih velikih vlaganj v raziskave in
kljub naporom v razvoj cepiva, le tega še nimamo. Kaže, da smo podcenjevali
23
kompleksnost parazita in da še ne poznamo vseh imunskih mehanizmov, ki nas
ščitijo pred okužbo (WHO, 2012b, str. 33˗34).
SZO (WHO, 2012b, str. 33˗34) v letnem poročilu o malariji še poudarja, da se od
razvijajočih se cepiv proti malariji pričakuje, da bodo le-ta rešila problem, ki nastaja
zaradi večanja rezistence na insekticide in antimalarična zdravila.
3.3 Predstavitev specializirane ambulante za potnike in vloga
medicinske sestre
Turizem predstavlja danes v svetu vodilno gospodarsko panogo, saj se število
turistov in potnikov iz leta v leto povečuje. Vse več potnikov se v želji po izjemnih in
nenavadnih doživetjih odloča za tvegane načine potovanja in obiske zelo oddaljenih
in eksotičnih destinacij.
Tudi v Sloveniji se povečuje zanimanje za potovanja in počitnice, s tem pa tudi
število ljudi, ki potrebujejo nasvet pred potovanjem zaradi morebitnih zdravstvenih
problemov, povezanih s samim potovanjem, ali pa zaradi strahu pred poslabšanjem
že obstoječih zdravstvenih težav.
Zavedati se moramo, da je uspešna ohranitev lastnega zdravja in zaščita pred
boleznimi na potovanju predvsem v rokah potnika samega. Odvisna je od izbire
destinacije, aktivnosti, ki jih bo potnik imel ter kdaj, kako in kje bo zbral informacije
o sami destinaciji potovanja (klima, nadmorska višina, deževna doba, kultura,
politične razmere, bolezni itd.).
V današnji dobi potnik prve informacije o zdravstvenih tveganjih najlažje in
najhitreje dobi na spletnih straneh, ki so namenjene zdravstvenim informacijam za
potnike. To so spletne strani Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije [IVZ
RS] (http://www.ivz.si/), kjer redno objavljajo obvestila o pojavu nalezljivih bolezni
in epidemijah nalezljivih bolezni po svetu, spletne strani devetih zavodov za
zdravstveno varstvo, spletna stran Zdravi na pot + nazaj ZZV Ljubljana
24
(http://www.zdravinapot.si/) in tuje spletne strani, predvsem strani SZO
(http://www.who.int/topics/malaria/en/), Ameriškega centra za nadzor in preventivo
nalezljivih bolezni (http://wwwnc.cdc.gov/travel/), ter še nekaterih evropskih držav.
Na spletnih straneh Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije [MZZ RS]
(http://www.mzz.gov.si/) so tudi informacije o politični situaciji v izbranem področju
potovanja.
Smiselno je, da se potniki pred potovanjem obrnejo na osebnega zdravnika in se
pomenijo o tem, ali njihovo zdravstveno stanje dopušča potovanje in o varovanju
zdravja na potovanju, kar je potrebno zlasti bolnikom s kroničnimi boleznimi.
Predhodni obisk pri osebnem zdravniku je za potnika, ki je kronični bolnik,
pomemben zato, da se posvetuje, kako naj ravna, da se na potovanju ne bi poslabšale
obstoječe kronične bolezni in kaj naj naredijo, če se zdravstvene težave povečajo.
Morda je potreben tudi posvet s specialistom. Smiselno je, da imajo kronični bolniki,
ki jemljejo narkotike, antidepresive, psihotike, inzulin in druga zdravila v injekcijah s
seboj dokument zdravnika o boleznih in predpisanih zdravilih (učinkovina in
odmerki) v angleškem jeziku.
Osebni zdravnik najbolje pozna potnikovo zdravstveno stanje in bo lahko po posvetu
z njim priporočil ali odsvetoval udeležbo na potovanju.
3.3.1 Predstavitev specializirane ambulante za potnike
Specializirane ambulante za potnike se nahajajo v vseh zavodih za zdravstveno
varstvo, v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Celju, Kranju, Novem mestu, Novi Gorici,
Murski Soboti in Ravnah na Koroškem.
Zaželeno je, da se potnik zglasi v ambulanti nekaj tednov pred odhodom v tujino.
Cilj obravnave potnikov v specializirani ambulanti je učinkovita priprava potnika na
zdravstvena tveganja na potovanju ter zadostno zavarovanje pred možnimi
nevarnostmi za zdravje, vključno s cepljenjem in antimalariki. Da potnika uspešno
25
zavarujemo in spodbudimo k ohranjanju zdravja in preventivnemu ravnanju na
potovanju, moramo nenehno spremljati informacije o boleznih in prisotnosti njihovih
povzročiteljev po svetu in izpopolnjevati znanje o možnih preventivnih ukrepih.
3.3.2 Vloga medicinske sestre v specializirani ambulanti za potnike
Temeljna naloga vsake medicinske sestre je izvajanje zdravstvene nege in
svetovanje. Medicinska sestra je oseba, s katero se največkrat sreča vsak, ki obišče
katerokoli zdravstveno ustanovo. Da lahko pravilno svetuje in pomaga reševati
težave ljudem, s katerimi pride v stik, potrebuje medicinska sestra veliko znanja in
mora biti sama zdravstveno vzgojena. Z zdravstveno vzgojo pouči in poskuša
vplivati na ljudi in jih spodbuditi, da v skrbi za svoje zdravje postanejo dejavni, kajti
le dejavno sodelovanje posameznikov je temeljni pogoj, da prevzamejo svoj del
odgovornosti za lastno zdravje. To pa je mogoče le, če so ustrezno osveščeni in
motivirani, zato morajo imeti dostop do informacij in možnost nadzirati dejavnike, ki
vplivajo na zdravje. Le tako bodo dobili sposobnost za razvoj lastnih zmožnosti in
imeli možnost pravilne izbire (Hoyer, 2005, str. 1).
Zdravstvena nega je osnovna sestavina celotnega zdravstvenega varstva, ki vključuje
izboljšanje zdravja, preprečevanje bolezni in pomoč v času prizadetosti zdravja.
Zdravstvena nega zagotavlja svojo funkcijo z načrtovanim, enovitim in usklajenim
delovanjem. Deluje v skladu z usmeritvijo strategije SZO za uresničitev teh ciljev:
uveljaviti zdrav način življenja,
preprečevati zdravju škodljive okoliščine,
omogočiti kvalitetno okrevanje,
pomagati, kjer je zdravje resno prizadeto (Zupančič, et al., 1994, str. 1 v
Pajnkihar, 1999, str. 9˗10).
Medicinska sestra ima pri delu v specializirani ambulanti za potnike samostojno in
odvisno vlogo. Del svojega dela lahko načrtuje, opravlja in ocenjuje samostojno, del
pa opravlja po navodilu zdravnika.
26
Standardiziran in dobro organiziran pristop, s primerno izpeljanim in učinkovitim
postopkom svetovanja ima tri faze:
oceno nevarnosti/tveganja (angl. risk assessment),
obveščanje o nevarnosti/tveganju (angl. risk communication),
zmanjšanje/obvladovanje tveganja (angl. risk management) (CDC, 2011;
Jordan Markočič, 2009, str. 13).
3.3.2.1 Ocena nevarnosti/tveganja
Nevarnosti in tveganje ocenijo glede na podatke o potniku (starost, spol), podatke o
prejšnjih cepljenjih in kemoprofilaksi, podatke o zdravstvenem stanju (akutne in
kronične bolezni, alergije, stanja (npr. nosečnost), o zdravljenju in prejemanju
zdravil), ter glede na podatke o potovanju (izbrana destinacija, način, namen in
dolžina potovanja). Potniku lahko najbolj optimalno svetujejo priporočena cepljenja,
zaščito z zdravili in mu dajo splošne napotke, če že ima izdelan natančen načrt poti.
V tropskih in subtropskih krajih se pojavljajo tudi bolezni, ki jih pri nas sploh ni.
Nekatere države niso holoendemske za posamezne tropske bolezni. Dobro je vedeti
tudi, kakšne so klimatske razmere v državi, kdaj nastopijo deževna obdobja.
Higienski standard v deželi, dostopnost do zdravstvene oskrbe in urejenost prometa
se lahko bistveno razlikujejo od tistega, ki smo ga vajeni doma. Dostikrat je
pomembno tudi to ali je področje, kamor odhajamo, politično stabilno.
Poizvejo tudi, na kakšen način bo potnik potoval in kakšne aktivnosti bo tam imel,
kajti bivanje v podeželskih predelih poveča tveganje za okužbo s hrano, vodo, pa tudi
za nekatere bolezni, ki jih prenašajo insekti ali druge živali. Bivanje v urejenih
hotelih pa je v vseh pogledih mnogo bolj varno kot bivanje v preprostih kočah, ki jih
ponujajo domačini ali celo spanje na prostem. Prav tako je zelo pomembno, kakšne
oblike prevoza bo potnik uporabljal. Pri potovanju z javnimi prevoznimi sredstvi je
pomemben pravočasen nakup povratne vozovnice. Avtoštop pomeni določeno
stopnjo varnostnega tveganja, prav tako pa vse države nimajo razvite kulture
avtoštopanja.
27
Pri potovanju z lastnim vozilom je pomembno preveriti, ali je vozniško dovoljenje
veljavno in ali države zahtevajo mednarodno vozniško dovoljenje. Pomembno se je
seznaniti s cestnoprometnimi predpisi tujih držav (vožnja po levi strani, omejitve
hitrosti itd.) in preveriti stanje cest na poti.
Nesreče so drugi najpogostejši vzrok smrti na potovanjih (po boleznih srca in ožilja),
kar predstavlja tretjino vseh smrti, povezanih s potovanji. Nesreče v prometu zaradi
neizkušenosti predstavljajo glavni vzrok smrti med nesrečami. Svetuje se vožnjo z
zanesljivimi prevozniki ter dosledno uporabo varnostnega pasu in čelade. Odsvetuje
se vožnja ponoči ter pod vplivom alkohola in drog.
Pomemben delež smrti na potovanjih predstavljajo tudi utopitve. Odsvetuje se
plavanje v neznanih razmerah, po obilnem obroku ali v opitem stanju in plavanje
tam, kjer so nevarni tokovi. Kopanje v morju (zaradi nevarnih živali, visoke plime ali
ladijskega prometa) kot tudi v sladkih stoječih ali tekočih vodah ter potapljanje
prinašajo nevarnosti, ki se jim s pravilnim ravnanjem potnik lahko izogne.
Poslabšanje kroničnih bolezni na potovanju je prav tako pomemben vzrok smrti na
potovanjih. V zadnjem času potuje vse več kroničnih bolnikov in starejših oseb,
katerim se lahko njihovo stanje zaradi stresa, naporov in podnebnih razmer zelo
poslabša.
Eden od vzrokov smrti na potovanjih je tudi pljučna embolija, ki je posledica
globoke venske tromboze zaradi dolgotrajnega sedenja in mirovanja na medcelinskih
poletih. Potovanje, daljše od štirih ur, podvoji nevarnost nastanka globoke venske
tromboze. Najbolj so ogrožene osebe, ki imajo prekomerno telesno težo, so višje od
190 centimetrov, nosečnice, ženske, ki jemljejo oralne kontraceptive, kronični
bolniki z rakom ali srčnim popuščanjem, bolniki po nedavni operaciji in starejši od
40 let. Kot preventivo se vsem potnikom na daljših letih svetuje primerna oblačila, ki
so udobna in ohlapna v pasu, občasno razgibavanje (sprehod in telesne vaje sede) ter
primerno hidracijo. Bolj ogroženim potnikom svetujejo, da imajo med letom
28
kompresijske nogavice oziroma si po navodilu zdravnika pred poletom dajo
nizkomolekularni heparin (Krt Lah, 2010, str. 13˗14).
Potnike je potrebno posvariti pred nevarnostjo spolno prenosljivih bolezni, predvsem
hepatitisa B, AIDSA, sifilisa, gonoreje in klamidije. Opozorila se nanašajo na to, da
se potniki izogibajo nezaščitenim spolnim stikom z domačini in drugimi turisti ter
uporabljajo kondom. Zaradi nevarnosti prenosa povzročiteljev nalezljivih bolezni z
ostrimi predmeti se svetuje izogibanje prebadanja kože (npr. tetoviranje, piercing,
akupunktura) (ZZV Ljubljana, 2013b).
Potnikom se svetuje redna uporaba zaščitne kreme za sončenje. Pri sočasni uporabi
sončne kreme in repelentov za zaščito pred piki komarjev, se prvo na kožo nanese
sončna krema, šele nato repelent (ZZV Ljubljana, 2013c).
Potnikom se svetuje uživanje primernih količin tekočine, še zlasti takrat, če se pojavi
potovalna driska za katero zboli med 20˗55 % potnikov, ki se odpravijo v nerazvite
predele sveta. Osnovno zaščito na potovanju predstavlja upoštevanje splošnih
priporočil glede prehranjevanja in higiene. Pri blagi driski zadostuje že
nadomeščanje tekočine in elektrolitov, pri hujši obliki pa je potrebno zdravljenje po
navodilu zdravnika (ZZV Ljubljana, 2013d).
Dober primer delovanja v specializiranih ambulantah za potnike v angleško
govorečih državah (Kanada, ZDA, Avstralija, Velika Britanija) in tudi v Sloveniji je
ocena tveganja s pomočjo vprašalnika (Priloga 2 in 3), ki ga potnik izpolni pred
pogovorom z zaposlenimi v specializirani ambulanti za potnike. Vprašalnik vsebuje
podatke o potniku (ime, starost, spol, telefonska številka), podatke o potovanju:
destinacije, način, namen in trajanje potovanja, podatke o prejšnjih cepljenjih,
podatke o uživanju zdravil, podatke o zdravstvenem stanju: akutne in kronične
bolezni, alergije, operativni posegi, stanja (nosečnost, dojenje).
V ambulantah, kjer poleg svetovanja izvajajo tudi zaščito s cepljenjem in zdravili,
mora potekati delo v skladu z dobro prakso (Kraigher, & Sevljak Jurjevec, 2011, str.
39˗45; Plevnik Vodušek, Kraigher, & Grgič Vitek, 2011, str. 47˗77).
29
3.3.2.2 Obveščanje o nevarnosti/tveganju
To je pomembna faza svetovanja in je osredotočena na korektno podajanje za
potnika relevantnih informacij o tveganju iz zanesljivih virov in pojasnitev tveganja.
S tem pridobimo odločitev potnika, da se strinja oz. da je seznanjen s priporočeno
zdravstveno zaščito. Ne samo ocena tveganja in predstavitev tveganja, temveč tudi
to, kako potnik dojame to tveganje, vpliva na to, ali se bo odločil za optimalno
zaščito, ki mu je predlagana. Pomembno je tudi, da mu damo ustno in pisno
informacijo, kar pomaga pri komunikaciji in poudarku pomembnejših napotkov.
3.3.2.3 Zmanjšanje/obvladovanje tveganja
Elementi zmanjševanja tveganja vključujejo:
izbor cepljenj in izvedbo cepljenja (obvezna, priporočena cepljenja;
indikacije, kontraindikacije, previdnosti),
izbor in svetovanje zaščite z zdravili glede na tveganje (antimalariki, zdravila
in nadomestila za lajšanje potovalne driske, potovalne slabosti, višinske
bolezni),
preventivo in zaščito pred drugimi vektorskimi boleznimi,
navodila za preprečevanje/zmanjšanje možnosti bolezni, ki se prenašajo s
hrano, navodila za preprečevanje zoonoz, varovanje pred steklino,
informacije in nasveti za zmanjšanje negativnih vplivov tveganj zaradi
destinacije (nadmorska višina, onesnaževanje zraka, vplivi sonca, časovni
zamik), zaradi specifičnih aktivnosti na potovanju (potapljanje, rafting,
treking po podeželju), življenjskega stila (spolno prenosljive bolezni, droge),
osnovne informacije o znakih bolezni, ki zahtevajo zdravniški posvet med
potovanjem ali po vrnitvi, o pripravi potovalne lekarne, seznam nujnih
kontaktnih naslovov za zdravniško pomoč z ureditvijo zdravstvenega
zavarovanja za tujino,
30
spremljanje opozoril in napotkov MZZ RS, ki vsebujejo informacije o
varnosti potovanj (politični nemiri in konflikti, naravne nesreče, epidemije),
dodatne informacije o varnosti potovanj na spletnih straneh SZO, Sekretariata
Sveta Evropske unije, seznam kontaktnih številk o diplomatsko-konzularnih
predstavništvih Republike Slovenije.
31
4 EMPIRIČNI DEL
Uporabili smo analitično presečno epidemiološko metodo zbiranja podatkov s
standardnim anketnim vprašalnikom (Priloga 1), ki je vseboval 18 vprašanj zaprtega
tipa.
4.1 Raziskovalno vprašanje in hipoteze
Raziskovalno vprašanje
Ali se potniki pred potovanjem na malarična območja pozanimajo glede
izpostavljenosti malarični okužbi in zaščiti pred malarijo?
Hipoteze
H1 Potniki največ informacij o malariji in njeni preventivi dobijo na spletu.
H2 Izobrazba vpliva na obisk ambulante za potnike.
H3 S pogostostjo potovanj se zmanjšuje pozornost zaščite pred piki komarjev.
4.2 Metodologija
Raziskava temelji na analitični presečni epidemiološki metodologiji dela.
4.2.1 Raziskovalne metode
Magistrsko delo temelji na pregledu virov z različnih področij, ki ustrezajo
obravnavani tematiki, in so zajeti v teoretičnem delu magistrskega dela. Pri iskanju
literaturnih virov so uporabljene mednarodne baze podatkov, kot so: MEDLINE,
PubMed in CINAHL. MEDLINE predstavlja osnovno izhodišče za izvedbo
raziskave o preventivnem vedenju potnikov pri okužbi z malarijo.
Pri pregledu virov smo uporabili obstoječo domačo in tujo literaturo. Uporabili smo
metodo deskripcije (analiza predmeta omenjenega raziskovanja in analiza stanja
32
obravnavanega področja), metodo kompilacije (prevzemanje tujih rezultatov
znanstvenoraziskovalnih del), ter metodo anketiranja.
Pridobljene podatke smo analizirali s statističnim testom deleža, statističnima
programoma SPSS 19 in Microsoft Word Excel 2007 ter jih interpretirali. Rezultate
smo predstavili v obliki grafov in tabel.
4.2.2 Raziskovalni vzorec
Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, poslanega s pomočjo
elektronske pošte uporabnikom različnih potniških socialnih omrežij. Nepopolno
izpolnjenih vprašalnikov nismo vključili v analizo. V analizo smo vključili le
izpolnjene ankete potnikov, ki so navedli, da so potovali na malarično območje.
4.2.3 Postopki zbiranja podatkov
Anketiranje je potekalo v obdobju od 20. januarja 2012 do 3. junija 2012. V analizo
smo vključili 500 anketiranih vprašalnikov, ki so jih izpolnili potniki, ki so kadarkoli
potovali na malarično območje. Vsak sodelujoči v raziskavi je bil seznanjen, da je
sodelovanje v raziskavi prostovoljno in anonimno ter da ima pravico do odklonitve
sodelovanja.
Upoštevan je bil etični vidik izdelave magistrskega dela, kar pomeni, da bodo
podatki aktualni, verodostojni in uporabljeni v namen izdelave magistrskega dela ter
da posamezniki ne bodo prepoznavni v nobenem dokumentu.
33
5 REZULTATI RAZISKAVE
5.1 Grafični prikaz rezultatov
Graf 1: Delež anketiranih po spolu
Anketirali smo 500 (100 %) potnikov, ki so potovali po malaričnem območju, od
tega je 171 (34 %) moških in 329 (66 %) žensk.
66 %
34 %
ženske
moški
34
Graf 2: Deleži anketiranih po starosti
V anketi so sodelovati potniki različnih starosti. Od 500 anketiranih v anketi je 280
(56 %) potnikov starih od 21 do 30 let, 148 (30 %) od 31 do 40 let ter 72 (14 %)
potnikov starih od 41 do 50 let. Anketiranja se ni udeležil nihče iz starostnega
obdobja do 20 let ter starejši od 51 let.
0
56
30
14
0 0
10
20
30
40
50
60
do 20 let 21 - 30 let 31 - 40 let 41 - 50 let več kot 51 let
Od
stote
k a
nk
etir
an
ih
35
Graf 3: Deleži anketiranih po izobrazbi
Iz izobrazbene strukture anketiranih je razvidno, da ima 33 (7 %) potnikov poklicno,
97 (19 %) srednjo, 122 (24 %) visoko in 248 (50 %) univerzitetno izobrazbo.
7
19 24
50
0
10
20
30
40
50
60
poklicna srednja visoka univerzitetna
Od
stote
k a
nk
etir
an
ih
36
Graf 4: Informiranost o endemičnih območjih
Najbolj malaričen kontinent je po mnenju potnikov Afrika, saj je to navedlo kar 448
(90 %) anketiranih, sledi Azija s 34 (7 %) odgovori, ter Južna Amerika z 18 (3 %)
odgovori. Nihče od anketiranih se ni odločil za Evropo, Severno Ameriko in
Avstralijo.
7
90
0 0 3 0 0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Azija Afrika Evropa Severna
Amerika
Južna
Amerika
Avstralija
Od
stote
k a
nk
etir
an
ih
37
Opis rezultata: Informiranost o prenosu
Pri ponujenih odgovorih na vprašanje, kako se prenaša malarija (po zraku, s stikom z
drugo osebo, s pitjem onesnažene vode ali s pikom komarja) je vseh 500 (100 %)
anketiranih odgovorilo, da se malarija prenaša s pikom komarja.
38
Graf 5: Informiranost o simptomih in znakih
Večina, 490 (98 %), anketiranih potnikov je navedla kot glavne simptome in znake
okužbe z malarijo povišano telesno temperaturo, mrzlico, glavobol in bruhanje. 10 (2
%) potnikov pa povišano telesno temperaturo, otrdel vrat in izpuščaj na mestu vboda.
Nihče se ni odločil za odgovore kašljanje, kihanje, bolečine v ušesu in pretirano
zaspanosti.
98 %
2 %
povišana telesna temperatura, mrzlica, glavobol, bruhanje
kašljanje, kihanje, bolečine v ušesu
pretirana zaspanost
povišana telesna tempertura, otrdel vrat, izpuščaj na mestu vboda
39
Graf 6: Informiranost o trajanju okužbe
Na vprašanje o trajanju okužbe je več kot polovica anketiranih, torej 279 (56 %),
potnikov odgovorila, da bolezen lahko nastopi leto dni po okužbi, 73 (14 %)
potnikov je odgovorilo, da ne, 148 (30 %) potnikov pa ni vedelo odgovora.
56 %
14 %
30 %
da
ne
ne vem
40
Graf 7: Informiranost o izpostavljenosti okužbi in zaščiti pred malarijo
Večina, 468 (94 %) anketiranih potnikov se pred potovanjem pozanima o možnostih
izpostavljenosti okužbi in zaščiti pred malarijo, medtem ko 32 (6 %) potnikov tega
ne stori.
94 %
6 %
da
ne
41
Graf 8: Zaskrbljenost zaradi okužbe z malarijo
Med potovanjem je v skrbeh zaradi možnosti okužbe z malarijo 320 (64 %)
anketiranih potnikov, medtem ko 180 (36 %) potnikov nima teh skrbi.
64 %
36 %
da
ne
42
Graf 9: Obisk ambulante za potnike pred potovanjem
Ambulanto za potnike je pred potovanjem obiskalo 269 (54 %) anketiranih potnikov,
medtem ko jih 231 (46 %) ambulante ni obiskalo.
54 %
46 % da
ne
43
Graf 10: Razlogi, zakaj potniki pred potovanjem ne obiščejo ambulante za
potnike
Od 231 (100 %) anketiranih potnikov, ki niso obiskali ambulante za potnike, jih je 68
(30 %) navedlo, da niso vedeli za obstoj omenjenih ambulant, 56 (25 %) potnikov
trdi, da ni potrebe po obisku, 32 (14 %) potnikov se posvetuje z drugimi
strokovnjaki, 27 (11 %) potnikov ima prenatrpan urnik pred potovanjem. 26 (11 %)
potnikov kot razlog navaja cepljenje iz prejšnjih potovanj, 12 (5 %) jih navaja slabe
izkušnje z osebjem ambulante, 10 (4 %) jih je mnenja, da ni veliko tveganj za
zdravje. Nihče od anketiranih ni podal kot razlog za opustitev obiska ambulante
kratko trajanje potovanja.
4
25
11 14
30
11
0 5
0
5
10
15
20
25
30
35
ni veliko
tveganj za
zdravje
ni potrebe
po obisku
sem že
cepljen od
prejšnjih
potovanj
posvetujem
se z drugimi
strokovnjaki
nisem vedel
da obstaja
natrpan
urnik pred
potovanjem
trajanje
potovanja je
bilo manj
kot en teden
slabe
izkušnje z
zaposlenimi
Od
sto
tek
an
ket
ira
nih
44
Graf 11: Viri informacij o malariji in njeni preventivi
Največ, kar 321 (64 %), anketiranih potnikov je dobilo največ informacij na
internetu, 59 (12 %) v ambulanti za potnike, 60 (12 %) v ustrezni literaturi, 10 (4 %)
pri lokalnih prebivalcih, 10 (4 %) pri osebnem zdravniku ter 10 (4 %) potnikov pri
prijateljih in družini. Nihče ni navedel kot glavnega vira informacij organizatorja
potovanja.
64
12
12
4
4
4
0
0 10 20 30 40 50 60 70
na internetu
v ambulanti za potnike
v potovalni literaturi
pri osebnem zdravniku
pri prijateljih, družini
pri lokalnih prebivalcih
pri organizatorju potovanja
Odstotek anketiranih
Vir
i in
form
acij
45
Graf 12: Preventivni zaščitni pripomočki
Največ, kar 355 (71 %), anketiranih potnikov se pred okužbo z malarijo zaščiti z
repelenti, 214 (43 %) z zaščitno mrežo, 54 (11 %) z insekticidi, 23 (45 %) z dišečimi
mili ter 8 (2 %) s tlečimi spiralami. 10 (2 %) potnikov je navedlo, da se zaščitijo z
antimalariki.
71
43
11
5
2
2
0 10 20 30 40 50 60 70 80
repelenti
zaščitne mreže
insekticidi
dišeča mila
tleča spirala
drugo - antimalariki
Odstotek anketiranih
Pre
ven
tivn
i zaš
čitn
i pri
po
mo
čki
46
Graf 13: Opuščanje uporabe zaščitnih pripomočkov s pogostostjo potovanj
420 (84 %) anketiranih potnikov je odgovorilo, da s pogostostjo potovanj ne
opuščajo uporabe zaščitnih pripomočkov, medtem ko 80 (16 %) potnikov to počne.
16 %
84 %
da
ne
47
Graf 14: Informiranost o preventivnih zdravilih
268 (54 %) anketiranih potnikov je navedlo, da lahko malarijo preprečimo z
uživanjem preventivnih zdravil, medtem ko jih je 232 (46 %) navedlo, da to ne drži.
54 %
46 % da
ne
48
Graf 15: Uživanje antimalarikov pri prvem potovanju
Pri prvem potovanju na malarično območja je uživalo antimalarike 263 (53 %)
anketiranih potnikov, medtem ko jih 237 (47 %) tega ni storilo.
53 %
47 % da
ne
49
Graf 16: Opuščanje uporabe antimalarikov s pogostostjo potovanj
S pogostostjo potovanj na malarična območja 329 (66 %) anketiranih potnikov ne
opušča uživanja antimalarikov, medtem ko 171 (34 %) potnikov opušča uživanje
antimalarikov.
34 %
66 %
da
ne
50
Graf 17: Preventivni zaščitni ukrepi proti malariji
Največ anketiranih potnikov, kar 352 (70 %), za preprečitev okužbe z malarijo
uporablja repelente in insekticide, 192 (38 %) potnikov okna in vrata zaščiti z
mrežami, 152 (30 %) obleče svetla oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami. 72 (14
%) potnikov je navedlo, da se zaščiti s cepljenjem, 48 (10 %) jih biva izključno v
hotelih s petimi zvezdicami, 40 (8 %) potnikov preventivno uživa antibiotike. 32 (6
%) potnikov se izogiba uporabi dišečih mil, šamponov in parfumov ter 24 (5 %) jih
uporablja klimatske naprave. Nihče izmed anketiranih potnikov se ne izogiba
aktivnostim čez dan, kar bi uporabili kot zaščitni ukrep.
70
38
30
14
10
8
6
5
0
0 10 20 30 40 50 60 70 80
uporaba repelentov in insekticidov
okna in postelja zaščitena z mrežami
svetla oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami
zaščita s cepljenjem
bivanje izključno v hotelih s petimi …
preventivno jemanje antibiotikov
izogibati se uporabi dišečih mil, šamponov …
uporaba klimatske naprave
izogibati se aktivnostim čez dan
Odstotek anketiranih
Pre
ven
tivn
i zaš
čitn
i ukr
ep
i
51
6 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA
6.1 Razprava o raziskovalnih vprašanjih in hipotezah
V analizo je bilo vključenih 500 izpolnjenih anket potnikov, ki so predhodno
potovali na malarično območje in so vprašalnik izpolnili ter poslali po elektronski
pošti.
Anketni vprašalnik je izpolnilo 329 (66 %) žensk in 171 (34 %) moških. Anketirani
so bili stari od 21 do 50 let. Največ anketiranih 248 (50 %) je imelo univerzitetno
izobrazbo, anketiranih z visoko izobrazbo je bilo 122 (24 %), s srednjo 97 (19 %).
Najmanj, 33 (7 %) anketiranih, je imelo poklicno izobrazbo.
Kljub velikemu število potnikov, ki vsako leto potujejo, je zelo malo informacij o
njihovem zavedanju o dejavnikih tveganja, katerim so izpostavljeni ali o tem, kako
se pripravijo na svoje potovanje s stališča njihovih zdravstvenih potreb.
Raziskava je bila opravljena z namenom pojasniti znanje potnikov, ki potujejo na
malarična območja o malariji, zdravstveno osveščenost in obnašanje med
potovanjem.
Rezultati raziskave bodo pomagali specializiranim ambulantam za potnike, da
razvijejo bolj učinkovite pristope oskrbe ter svetovanja na področju potnikovega
zdravja.
Rezultate naše raziskave bomo primerjali s štirimi podobnimi tujimi raziskavami o
malariji in potnikovem obnašanju ter skrbi za zdravje na potovanju. Z raziskavo,
objavljeno v Malarija Journal, izvedeno med letoma 2002-2009 na nizozemskem
letališču, in tremi raziskavami, objavljenimi v Journal of Travel Medicine leta 2004
med potniki iz Avstralije, Združenih držav Amerike in Španije, objavljeno leta 2007.
V nadaljevanju so podani odgovori na raziskovalno vprašanje.
Raziskovalno vprašanje: Ali se potniki pred potovanjem na malarična območja
pozanimajo glede izpostavljenosti malarični okužbi in se zaščitijo pred
malarijo?
52
Zaradi varovanja zdravja na potovanju, bi moral vsak potnik pred potovanjem
pridobiti potrebne informacije, ki bodo pripomogle k zmanjševanju nevarnosti in
dejavnikov tveganja za zdravje. Osebje potovalne ambulante bi moralo biti
usposobljeno nuditi informacije, prilagojene namenu potovanja in destinaciji, starosti
in osebnosti potnika, predhodnemu znanju, izkušnjam in pričakovanim tveganjem.
Večina anketiranih potnikov (94 %) iz naše raziskave se pred potovanjem pozanima
glede izpostavljenosti malarični okužbi in se zaščiti pred malarijo.
Avtorji Van Genderen, Van Thief, Mulder, & Overbosch (2012) v raziskavi na
Nizozemskem poudarjajo nižje zanimanje potnikov za okužbo in zaščito pred
malarijo kot v naši raziskavi. Le 65 % potnikov se pozanima o okužbi in njeni
zaščiti. Potniki iz omenjene raziskave so prepričani o že potrebnem obstoječem
znanju.
Lopez-Velez, & Bayas (2007) v španski raziskavi govorita o pomanjkljivem znanju
španskih potnikov, ki potujejo na malarična območja. Medtem ko je večina potnikov
(83 %) seznanjena s prenosom malarije preko pika komarja, jih skoraj polovica (46
%) ni seznanjena o večji aktivnosti komarjev v času med sončnim zahodom in
vzhodom.
Vsi (100 %) anketirani potniki so mnenja, da so informirani o prenosu malarije s
pikom okuženega komarja.
Potniki dobro poznajo simptome in znake malarije, saj je 98 % potnikov navedlo
pravilen odgovor, kot so povišana telesna temperatura, mrzlica, glavobol in bruhanje.
Večina (90 %) anketiranih potnikov je seznanjena, da je Afrika najbolj endemičen
kontinent.
Več kot polovica (56 %) potnikov je vedela, da lahko bolezen nastopi leto dni po
okužbi.
Najbolj pogosto uporabljeno zaščitno sredstvo pred piki komarjev so repelenti in
insekticidi, kar uporablja 70 % potnikov. Sledijo uporaba zaščitne mreže (38 %),
uporaba svetlih oblačil z dolgimi rokavi in hlačnicami (30 %). Obstaja možnost, da
53
anketirani niso razumeli vprašanja glede cepljenja proti malariji, saj je kar 14 %
potnikov navedlo, da uporabijo cepljenje, kot zaščitni ukrep zoper malarijo, čeprav je
znano, da cepiva proti malariji za zdaj še ni na voljo. Lahko sklepamo, da so potniki
mislili na cepljenje proti drugim boleznim, najverjetneje proti rumeni mrzlici, proti
kateri se cepi večina potnikov, ki potuje v ekvatorialno Afriko. Manjši delež (10 %)
potnikov je bivalo izključno v hotelih s petimi zvezdicami, čeprav to ne predstavlja
absolutne zaščite. Majhen delež anketiranih potnikov (8 %) je navedel, da se odločijo
za preventivno uživanje antibiotikov. Novejše raziskave potrjujejo, da je tudi
antibiotik sredstvo izbora kot preventiva za malarijo (BIOPRO Baden-Württemberg,
2010). Možno pa je, da antibiotik vzamejo za zaščito pred drugimi okužbami. Manjši
delež (6 %) se izogiba uporabi dišečih mil, šamponov in parfumov ter uporablja
klimatsko napravo (5 %). Nihče izmed potnikov se ne izogiba aktivnostim čez dan,
kar bi uporabili kot zaščitni ukrep.
Hamer, & Connor (2004) v ameriški raziskavi ugotavljata dobro seznanjenost
potnikov z zaščitnimi ukrepi. Večina (77 %) potnikov je predvidevala uporabo
oblačil z dolgimi rokavi in uporabo repelentov (75 %) na naslednjem potovanju. V
nočnem času je kar 84 % potnikov imelo namen zapirati okna in vrata in se tako
izognili piku komarja. Več kot polovica (59 %) je navedla uporabo naprave za
hlajenje zraka (klimatsko napravo) in uporabo insekticidov ter zaščitnih mrež (57 %)
pred piki komarjev.
Ne glede na trajanje in destinacijo se mora potnik na vsako potovanje dobro
pripraviti. To še posebej velja v primerih, ko potujejo z majhnimi otroki, v primeru
nosečnosti ali v primeru kroničnih bolezni in zmanjšane odpornosti. Anketirani
slovenski potniki izvajajo potrebne zaščitne ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti
pikom komarjev, vendar bi moral biti delež takih še večji. Zaščita pred mnogimi
nevarnostmi ni enostavna, vendar z zahtevnostjo protiukrepov raste tudi stopnja
varnosti, ki si jo potnik zagotovi. Dobro pripravljene, zaščitene in seznanjene potnike
bodo morebitne nevšečnosti veliko težje prikrajšale za užitke na potovanju.
Najpomembnejša ukrepa za preprečevanje malarije sta izogibanje pikom komarjev
ter preventivno jemanje zdravil (kemoprofilaksa). Gre za preventivno jemanje
54
antimalarikov za preprečevanje bolezenskih znakov malarije. Antimalariki sicer ne
dajejo 100 % zaščite, zato okužbe ne moremo preprečiti, zato so osebna zaščitna
sredstva nujna (WHO, 2010a, str. 146).
Glavna pravila za preprečevanje malarije, s katerimi bi moral biti seznanjen vsak
potnik, ki potuje na malarična območja, so:
da se zaveda nevarnosti pikov komarjev in tveganja za malarijo, pozna glavne
bolezenske znake in inkubacijsko dobo malarije,
da se izogiba pikom komarja, predvsem v času med sončnim zahodom in
vzhodom, in se pred njimi zavaruje,
da upošteva nasvet zdravnika glede jemanja antimalaričnih zdravil,
da v primeru povišane telesne temperature, ki se pojavi po sedmih ali več
dneh bivanja na malaričnem območju, takoj poišče zdravniško pomoč.
V nadaljevanju je podana interpretacija hipotez.
Hipoteza 1: Potniki največ informacij o malariji in njeni preventivi dobijo na
spletu.
S statističnega vidika bomo sledečo hipotezo poskušali potrditi s tako imenovanim
testom deleža. Postavili bomo sledeči hipotezi:
0 : 0,5H (delež tistih, ki informacije dobijo na spletu, je 50 % ali manj)
1 : 0,5H (delež tistih, ki informacije dobijo na spletu, je več kot 50 %)
55
Tabela 1: Frekvenčna tabela: rezultat testa deleža
Test deleža:
n = 500
p = 0,642
= 0,05
0 : 0,5H (delež tistih, ki informacije dobijo na spletu, je 50 % ali manj)
1 : 0,5H (delež tistih, ki informacije dobijo na spletu, je več kot 50 %)
0,642 0,56,623
(1 ) 0,642 (1 0,642)
500
pz
p p
n
0,05 1,65kz z z
101,19 10 0p
S tveganjem približno 1,210-10
, kar je zanemarljivo, lahko zavrnemo ničelno
hipotezo. S skoraj popolno gotovostjo lahko trdimo, da večina anketiranih potnikov
največ informacij v zvezi z malarijo dobi na spletu.
Na vzorcu smo ugotovili, da je delež tistih, ki največ informacij v zvezi z malarijo
dobijo na spletu, enak 64,2 %. Svojo ugotovitev poskušamo posplošiti na nivo
celotne populacije (torej na vse potnike, ki iz Slovenije potujejo na malarična
območja). Pri tem ugotovimo, da lahko praktično brez tveganja zavrnemo ničelno
56
hipotezo in s tem sprejmemo sklep, da večina potnikov največ informacij v zvezi z
malarijo dobi prek spleta. S tem je prva hipoteza potrjena.
Hamer, & Connor (2004) sta v ameriški raziskavi ugotovila, da največ (33 %)
potnikov dobi informacije pri prijateljih in družini ter pri organizatorju potovanja (30
%). Za splet kot glavni vir informacij se je odločilo 22 % potnikov. Potovalna
ambulanta ni bila podana kot vir informacij.
Lopez-Velez, & Bayas (2007) sta v španski raziskavi ugotovila, da je od 73 %
potnikov, ki so pred potovanjem pridobili ustrezne informacije o zdravstvenih
tveganjih na potovanju 60 % pridobilo informacije od zdravstvenih delavcev
(ambulanta za potnike, osebni zdravnik), 10 % pri organizatorju potovanja in le 3 %
na spletu.
Na svetovnem spletu je veliko virov, ki jih lahko potniki uporabljajo. SZO ima
poseben portal znotraj svoje spletne strani, ki je posvečen malariji
(http://www.who.int/malaria). Le-ta zagotavlja podrobne informacije in pojasni
dejstva o malariji in njeni zaščiti. Ameriški centri za nadzor in preventivo bolezni
tudi zagotavljajo podrobne informacije o malariji in njeni preventivi, dostopni so na
spletni strani http://www.cdc.gov/Malaria. Potniki, ki želijo podrobnejše, najnovejše
in z raziskavami podkrepljene informacije uporabljajo na spletu objavljeno glasilo, ki
je dostopno vsem na http://www.malariajournal.com. Malaria Journal objavlja
članke, ki so predmet velikega zanimanja strokovne javnosti ter delajo na področju
raziskovanja malarije in cepiva proti malariji.
Med slovenskimi stranmi bi izpostavili preventivno promocijsko akcijo »Zdravi na
pot + nazaj« Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana, dostopno na
http://www.zdravinapot.si/nalezljive-bolezni/bolezni--ki-jih-prenasajo-insekti--
komarji--bolhe-in-drugi-insekti--in-zoonoze/malarija. Tudi posamezni regionalni
zavodi za zdravstveno varstvo na svojih spletnih straneh objavljajo najpomembnejša
dejstva in preventivne napotke o malariji. Na spletnih straneh lekarn, primer so
Pomurske lekarne, dostopno na http://www.pomurske-
lekarne.si/si/index.cfm?id=1700, potnikom ponujajo informacije o nevarnostih,
57
katerim so potniki izpostavljeni na potovanju, med drugim tudi malariji. Strokovna
zdravstveno vzgojna revija Vita ponuja vrsto člankov na temo malarije in njene
preventive, dostopno na strani http://www.revija-vita.com/.
Hipoteza 2: Izobrazba vpliva na obisk ambulante za potnike.
Naš vzorec razdelimo na dve skupini; na tiste, ki obiščejo ambulanto, in na tiste, ki je
ne. Če za vsako skupino posebej izračunamo povprečno stopnjo izobrazbe na lestvici
od 1 do 6, dobimo pri tistih, ki niso obiskali ambulante, vrednost 2,56, pri tistih, ki pa
so obiskali ambulanto, pa vrednost 3,11. Na vzorčnih podatkih je torej opaziti
precejšnjo razliko. Če pa želimo trditev posplošiti na celotno populacijo, torej na vse
potnike na malarična območja, pa naredimo t-test razlike aritmetičnih sredin za dva
neodvisna vzorca s sledečima hipotezama:
0 1 2:H (povprečna stopnja izobrazbe se po spolu ne razlikuje)
1 1 2:H (povprečna stopnja izobrazbe se po spolu razlikuje)
Tabela 2: Obisk ambulante za potnike
58
Tabela 3: T-test razlike aritmetičnih sredin
Test pokaže, da lahko z zanemarljivim tveganjem ničelno hipotezo zavrnemo. S tem
sprejmemo sklep, da se povprečna stopnja izobrazbe med tistimi, ki obiščejo
ambulanto za potnike, in tistimi, ki je ne obiščejo, razlikuje. Posledično velja tudi, da
je povprečna stopnja izobrazbe tistih, ki obiščejo ambulanto, večja od povprečne
stopnje izobrazbe tistih, ki je ne. To pomeni, da izobrazba vpliva na to, ali potniki
pred odhodom obiščejo ambulanto za potnike. S tem je tudi druga hipoteza
potrjena.
Van Genderen, et al. (2012) govorijo o podobnih rezultatih obiska ambulante za
potnike, kot v naši raziskavi. Za obisk ambulante se je odločilo 54 % potnikov.
O podobnih rezultatih govorita tudi raziskavi avstralskih in španskih potnikov.
Izjema je ameriška raziskava, ki govori o slabem (36 %) obisku ambulant za potnike.
Večina (43 %) potnikov je mnenja o dovolj dobrem obstoječem znanju.
Priporoča se posvet vsaj 4-6 tednov pred potovanjem. Seveda pa je koristen posvet z
zdravnikom tudi v primeru, če gre za potovanje v zadnji minuti in se posvet lahko
opravi tudi zadnji dan pred odhodom.
Hipoteza 3: S pogostostjo potovanj se zmanjšuje pozornost zaščite pred piki
komarjev.
Informacije v povezavi s to hipotezo najdemo pri dveh spremenljivkah, in sicer pri
spremenljivki 14 "Ali s pogostostjo potovanj opuščate uporabo zaščitnih
59
pripomočkov?" in spremenljivka 17 "Ali s pogostostjo potovanj opuščate uživanje
antimalarikov?". Če pogledamo vzorčne podatke, je na prvo vprašanje 16 %
potnikov odgovorilo pritrdilno, na drugo vprašanje pa celo 34 % potnikov, na obe
vprašanji pa je pritrdilno odgovorilo prav tako 34 % potnikov (torej ni nikogar, ki bi
opustil uporabo antimalarikov in bi še vedno uporabljal zaščitne pripomočke). Iz tega
lahko sklepamo, da delež tistih, kjer se pozornost zaščite pred komarji s pogostostjo
zmanjšuje, ni zanemarljiv.
Da pa bomo lahko svojo ugotovitev posplošili na celotno populacijo, torej na vse
potnike, pa si bomo podobno kot pri potrjevanju prve hipoteze pomagali s testom
deleža. Poskusili bomo potrditi, da vsaj četrtina potnikov s pogostostjo potovanj na
tak ali drugačen način opušča pozornost pri zaščiti pred komarji. V našem primeru
med takšne sodijo tisti, ki so vsaj na eno od teh dveh vprašanj odgovorili pritrdilno.
Postavimo torej hipotezi:
0 : 0,25H (delež tistih, ki s pogostostjo opuščajo zaščito, je 25 % ali manj)
1 : 0,25H (delež tistih, ki s pogostostjo opuščajo zaščito, je večji kot 25 %)
Tabela 4: Frekvenčna tabela: rezultat testa deleža
Test deleža:
n = 500
p = 0,34
= 0,05
60
0 : 0,25H (delež tistih, ki s pogostostjo opuščajo zaščito, je 25 % ali manj)
1 : 0,25H (delež tistih, ki s pogostostjo opuščajo zaščito, je večji kot 25 %)
0,34 0,254,25
(1 ) 0,34 (1 0,34)
500
pz
p p
n
0,05 1,65kz z z
54,81 10 0,0000481p
Test pokaže, da lahko z izredno majhnim tveganjem, ki znaša 0,000048, ničelno
hipotezo zavrnemo. S tem sprejmemo sklep, da je delež tistih, ki opuščajo pozornost
pri zaščiti pred komarji, večji kot 25 %.
Hipotezo 3, da se s pogostostjo potovanj zmanjšuje pozornost zaščite pred piki
komarjev, smo uspeli delno potrditi.
Problem, s katerim smo se soočali, je, da na osnovi ankete naših potnikov, ki
potujejo na malarična območja, nismo uspeli ugotoviti, kolikokrat so anketiranci
pravzaprav sploh potovali na malarična območja. Tisti, ki so bili na potovanju samo
enkrat, namreč ne morejo vedeti, ali bodo pri ponovnem potovanju opustili zaščito
pred piki komarjev ali ne. V luči tega problema lahko upravičeno domnevamo, da je
delež, ki je večji kot 25 %, kar precej verodostojen podatek, ki govori v prid hipoteze
3. Če bi namreč, hipotetično gledano, lahko anketirali samo tiste, ki so na malarična
področja potovali večkrat, bi zelo verjetno dobili precej višji odstotek tistih, ki so do
zaščite manj skrbni kot prvič.
Van Genderen, et al. (2012) v raziskavi na Nizozemskem govorijo o podobnih
rezultatih zaščite potnikov z antimalariki kot v naši raziskavi. Potnikov, ki so jemali
antimalarike na malaričnem območju, je 71 %. Verjetno je razlogov več, od tega, da
potniki tveganje podcenjujejo, da se bojijo neželenih učinkov, do tega, da so jim cene
svetovanih antimalarikov previsoke.
61
Hamer, & Connor (2004) sta v raziskavi v Ameriki ugotovila, da le 46 % potnikov,
ki potujejo na malarična območja, jemlje antimalarike. Ko so bili vprašani za vzroke
nejemanja, jih je 46 % odgovorilo, da niso imeli nobenih težav na preteklih
potovanjih, 10 % je navedlo alergijo, 5 % ceno in 3 % stranske učinke.
Tako kot poznamo različne zaščitne ukrepe, poznamo tudi več vrst zdravil, ki nudijo
dobro zaščito pred malarijo. Izbira kemoprofilaktičnega sredstva je odvisna od
načina in trajanja potovanja, zdravstvenega stanja potnika itd. SZO (WHO, 2010a,
str. 146) navaja, da je jemanje zdravila odvisno od vrste posameznega zdravila, pri
tem pa je treba upoštevati, da nobeno izmed zdravil ni 100 % zanesljivo.
62
7 SKLEP
Z raziskavo smo prišli do ugotovitve, da je seznanjenost anketiranih slovenskih
potnikov, ki potujejo na malarična območja, o preventivnih ukrepih zoper malarijo
razmeroma dobra. Večina anketiranih se pred potovanjem pozanima o možnostih,
nevarnostih in tveganjih izpostavljenosti okužbi in možnostih zaščite pred malarijo.
Ugotovili smo, da potniki raje uporabljajo druge preventivne zaščitne ukrepe, kot pa
preventivno jemanje antimalarikov.
Ugotovili smo, da se jemanje antimalarikov zmanjšuje s pogostostjo potovanj na
malarična območja. Skoraj polovica anketiranih potnikov pred potovanjem ni
obiskala specializirane ambulante za potnike, da bi dobili dodatne informacije za
varovanje zdravja in varnost. Poleg malarije so potniki lahko izpostavljeni tudi
drugim okužbam, higiensko neustrezni pitni vodi in hrani, slabim splošnim
higienskim razmeram, nedostopnosti zdravstvene službe, večji nevarnosti za nesreče
v prometu in poškodbe, ugrizom živali, visoki nadmorski višini, soncu itd.
Rezultati naše raziskave pomembno prispevajo k poznavanju področja varovanja
zdravja slovenskih potnikov, ki potujejo na malarična območja po svetu, vendar le z
vidika poznavanja nevarnosti okužbe z malarijo in preventive.
Zanimivo bi bilo, da bi prihodnje raziskave zajele tudi potnike, ki potujejo na
območja z visoko stopnjo obolevnostjo za drugimi boleznimi, kot so: denga, rumena
mrzlica, okužbe z virusom zahodnega Nila (WNV), z novimi corona virusi in
številne druge. Podobno kot so naredili že drugi raziskovalci, bi lahko pridobivali
podatke s pomočjo anketnega vprašalnika na letališčih, kjer se potniki ponavadi
zadržujejo veliko časa, preden se vkrcajo na letalo proti izbrani destinaciji. Vprašanja
bi morala biti postavljena tako, da bi lahko ugotovili osebni odnos potnikov do
preventivnih ukrepov in kakšno je njihovo obnašanje/ravnanje v času potovanja. S
pomočjo obsežnih in dalj časa potekajočih raziskav bi bolje razumeli njihov odnos in
obnašanje ter tako lažje in bolje razvili oz. izboljšali pristope pri promociji za dvig
varnosti in s tem kakovosti bivanja med potovanjem.
63
Pri preprečevanju malarije je izrednega pomena zdravstvena vzgoja ljudi. Pri tem pa
imamo medicinske sestre pomembno vlogo, saj je zdravstveno vzgojno delo na
področju preventive ena od temeljnih nalog vseh zdravstvenih delavcev.
Potnike bi bilo potrebno seznaniti z nevarnostmi in poučiti, kako naj ravnajo, da
preprečijo malarijo, da pravočasno prepoznajo znake malarije in primerno ravnajo ob
pojavu prvih znakov bolezni. Potniki bi morali biti že v potovalnih agencijah in
drugih ponudnikih potovanj seznanjeni z možnostjo, da obiščejo specializirano
ambulanto.
Poiskati bi bilo treba možnosti kako bi bile specializirane ambulante za potnike bolje
prepoznane in obiskane. Pravtako bi lahko z drugimi oblikami, na primer z
organiziranimi predavanji, kjer bi se lahko ljudje pravočasno informirali o
nevarnostih in škodljivostih, ki ogrožajo njihovo zdravje povečali možnosti za
prosvetljevanje potnikov. Predstavili bi preventivne ukrepe za preprečevanje malarije
in drugih bolezni, poučili, kako lahko sami preventivno ukrepajo in jih motivirali, da
pravočasno sami poskrbijo za varovanje in ohranjanje svojega zdravja.
Organizirana predavanja bi vpeljali na različne festivale in izobraževalno-sejemske
prireditve, ki so odlična priložnost za promocijo programov, izdelkov, storitev in
izobraževanja družbe. V ta namen že delujeta pri nas Festival za tretje življenjsko
obdobje (http://www.f3zo.si/) in Študentska arena. Prva s svojim programom vpliva
na ustvarjalnost, vključevanje, izmenjavo idej, usmeritev in strokovne poglede na
življenje in delo starejših. Starejši potnik s kroničnim obolenjem mora poznati
načine, kako tveganja, ki jim je izpostavljen na potovanju, čim bolj zmanjšati s
pomočjo priporočil in pravil (Berger, Kostnapfel Rihtar, & Belavič Pučnik, 2009, str.
1˗2; Jordan Markočič, Kostnapfel Rihtar, & Belavič Pučnik, 2011, str. 65˗66).
Študentska arena (http://www.dobimo.se/) pa je namenjena mladim z namenom
pridobiti informacije s področja izobraževanja, štipendiranja, zaposlovanja v času
med študijem in ob iskanju prve zaposlitve, potovanj, zabave, prehrane, študijskih
izmenjav itd. Menimo, da bi bilo potrebno še intenzivneje kot do sedaj sodelovati z
organizatorji potovanja (turističnimi agencijami) ter z osebnimi zdravniki in pediatri.
64
Uporabljati bi morali različna informativna gradiva (zloženke, brošure), ki bi jih
imeli na razpolago osebni zdravniki, turistične agencije, potniški promet (letališča,
železniške postaje, luke). Še več bi bilo treba objavljati na spletnih straneh. Veliko
vlogo pri informiranju imajo tudi mediji.
Posredno rezultati naše raziskave nakazujejo potrebo po večji aktivnosti
strokovnjakov na področju potovalne medicine, ki bodo v timu z medicinsko sestro,
glede na prepoznane potrebe potnikov poskrbeli za celovito zdravstveno oskrbo in
svetovanje ter s tem prispevali k varovanju zdravja na potovanjih in preprečili vnos
bolezni.
Ena temeljnih vrednot človeštva je zdravje, česar bi se morali zavedati vsi. Z
izobraževanjem in usposabljanjem želimo povečati zdravstveno osveščenost in skrb
za lastno zdravje ter odgovornost ljudi in skupnosti za zdravje. Pomembno je, da
ljudem pomagamo poiskati zdrave oblike obnašanja, ki so osnova za učinkovito in
dolgotrajno spremembo vedenja.
65
LITERATURA
Anthony, M. P., Burrows, J. N., Duparc, S., Moehrle, J., & Wells, T. NC. (2012).
The global pipeline of new medicines for the control and elimination of malaria
[Electronic version]. Malaria journal, 11, str. 316˗341.
Arguin, P. M., & Mali, S. (2012). Infectious disease related to travel. Prevzeto 4.
april 2013 iz
http://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2012/chapter-3-infectious-diseases-related-
to-travel/malaria.htm
Armed Forces Health Surveillance Center [AFHSC] (januar 2012). Medical
surveillance monthly report [MSMR]. Update: Malaria, U.S. Armed Forces, 2011.
Prevzeto 13. april 2013 iz
http://www.afhsc.mil/viewMSMR?file=2012/v19_n06.pdf
Baier, A. D. (14. januar 2008). USF Health News Archives. Prevzeto 12. april 2012
iz
http://hscweb3.hsc.usf.edu/health/now/?p=323
Barber, B. E., Williams, T., Grigg, M. J., Yeo, T. W., & Anstey, N. M. (2013).
Limitation of microscopy to differentiate Plasmodium species in a region co-endemic
for Plasmodium falciparum, Plasmodium vivax and Plasmodium knowlesi
[Electronic version]. Malaria journal, 12, str. 8˗14.
Berger, T., Kostnapfel Rihtar, T., & Belavič, S. (2009). "Zdravi na pot in nazaj" -
varno potovanje tudi za starejše (str. 1-2). V 9. festival za tretje življenjsko obdobje.
Ljubljana: Nevladne organizacije.
Biotechnology and life science in Baden-Württemberg (23. avgust 2010). Antibiotic
for prevention of malaria. Prevzeto 3. april iz
http://www.biopro.de/magazin/?lang=en&artikelid=/artikel/05503/index.html&linkG
lossaryTerms=1
Centers for Disease Control and Prevention [CDC]. (24. junij 2011). Ten great public
health achievement-worldwide, 2001-2010. Prevzeto 5. april 2013 iz
http://www.cdc.gov/mmwr/preview/mmwrhtml/mm6024a4.htm
Chen, L. H., Wilson, M. E., & Schlagenhauf, P. (2006). Prevention of malaria in
long-term travelers. The Journal of the American Medical Association, 18, str.
2234˗2244.
66
Chen, L. H., Wilson, M. E., & Schlagenhauf, P. (2007). Controversies and
misconceptions in malaria chemoprophylaxis for travelers. The Journal of the
American Medical Association, 20, str. 2251˗2263.
Cnops, L., Boderie, M., Gillet, P., Van Esbroeck, M., & Jacobs, J. (2011). Rapid
diagnostic tests as a source of DNA for Plasmodium species-specific real-time PCR
[Electronic version]. Malaria Journal, 10, str. 67˗78.
Cunha, C. B., & Cunha, B. A. (2008). Brief history of the clinical diagnosis of
malaria: from Hippocrates to Osler [Electronic version]. Journal of vector borne
diseases, 45, str. 194˗199.
Diallo, A., Dos Santos, S., Lalou, R., & Le Hesran J. Y. (2012). Perceived malaria in
the population of an urbansetting: a skipped reality in Dakar, Senegal [Electronic
version]. Malaria Journal, 11, str. 340˗348.
Doolan, D. L., Dobano C., & Baird J. K. (2009). Acquired immunity to malaria
[Electronic version]. Clinical Microbiology Review, 22, str. 13˗36.
Eckhoff, P. E. (2011). A malaria transmission-directed model of mosquito lifecycle
and ecology. Malaria Journal,10, str. 303˗320.
Genton, B. & D'Acremont, V. (2012). Malaria prevention in travelers. Infectious
Disease Clinincs of North America, 26, str. 637˗654.
Gillet, P., Scheirlinck, A., Stokx, J., De Weggheleire, A., Helder, S. C., Canhanga,
O., Tadeu B.T., Mosse, C., Tiago, A., Mabunda, S., Bruggeman, C., Bottieau, E., &
Jocobs, J. (2011). Prozone in malaria rapid diagnostics tests: how many cases are
missed [Electronic version]. Malaria Journal,10, str. 166˗177.
Greenwood, B., Targett, G., Chandramohan, D., Logan, J., & Schellenberg, D.
(2012). Are insecticide treated bednets failing [Electronic version]? The Lanced
Infectious Diseases, 12, str. 512.
Hamer, D. A., & Connor, B. A. (2004). Travel health knowledge, attitudes and
practices among United States travelers. [Electronic version]. Journal of Travel
Medicine, 11, str. 23˗26.
Harvard University (2013). Defeating malaria from the genes to the globe. Prevzeto:
30. april 2013 iz
http://www.defeatingmalaria.harvard.edu/science-translation/.
67
Health & Education advice & Resource team [HEART]. (1. julij 2010). Cost
effectiveness of malaria interventions. Prevzeto 12. junij 2012 iz
http://www.heart-resources.org/2010/07/cost-effectiveness-of-malaria-interventions/
Hoyer, S. Pristopi in metode v zdravstveni vzgoji. Ljubljana: Visoka šola za
zdravstvo, 2005.
Jordan Markočič, O. (2009). Splošni nasveti za popotnike in predstavitev potniške
ambulante. V T. Kotar, & T. Lejko Zupanc (Ured.), Medicinski razgledi, 48,
Potovalna medicina 4: zbornik predavanj (str. 11˗18). Ljubljana: Medicinski
razgledi.
Jordan Markočič, O., Kostnapfel Rihtar, T., & Belavič Pučnik, S. (2011).
Zmanjšajmo tveganja na potovanju starejših potnikov. V Priročnik 11. festivala za
tretje življenjsko obdobje: za strpno in socialno sožitje vseh generacij. (str. 65˗66). Ljubljana: Inštitut Hevreka.
Kotar, T. (2004). Malarija. V T. Kotar, & F. Pikelj (Ured.), Medicinski razgledi, 43,
Potovalna medicina 3: zbornik predavanj (str. 75˗82). Ljubljana: Medicinski razgledi.
Kraigher, A. (Ured.) (2003). Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v
Sloveniji [Elektronski vir]. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2003.
Kraigher, A. & Sevljak Jurjevec, M. (2011). Organizacija cepljenja. V A. Kraigher,
A. Ihan & T. Avčin (Ured). Cepljenje in cepiva-dobre prakse varnega cepljenja (str.
39˗45). Ljubljana: Sekcija za preventivno medicino SZD, Sekcija za klinično
mikrobiologijo in bolnišnične okužbe, Inštitut za varovanje zdravja.
Krt Lah, A. (2010). Nevarnosti, ki ogrožajo zdravje potnikov. V I. Grmek Košnik,
(Ured.), Gorenjski bilten javnega zdravja, 4, (str. 13˗23). Ljubljana: Zavod za
zdravstveno varstvo Kranj.
Kšela, J., & Trampuž, A. (2006). Novosti v preprečevanju, diagnostiki in zdravljenju
malarije. V T. Poplas Susič (Ured.), Medicinski razgledi, 45, Deveti Schrottovi dnevi
(str. 65˗74). Ljubljana: Medicinski razgledi.
Logar, J. (2010). Parazitologija človeka. Radovljica: Didakta.
Lopez-Velez, R., & Bayas, J.M. (2007). Spanish travelers to high-risk areas in the
tropics: airport survey of travel health knowledge, attitudes, and practices in
vaccination and malaria prevention [Electronic version]. Journal of Travel Medicine, 14, str. 297˗305.
68
Maltha, J., Gillet, P., & Jacobs, J. (14. jan. 2013). Malaria rapid diagnostic tests in
endemic setting. Prevzeto 11. april 2013 iz
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/23438048
Marolt Gomišček, M. (2008). Malarija. V M. Marolt Gomišček & A. Radšel Medvešček, Infekcijske bolezni (str. 505˗514). Ljubljana: Tangram.
National Institute of Allergy and Infectious Diseases [NIAID]. (3. april 2012). Life
Cycle of the Malaria Parasite. Prevzeto 4. december 2012 iz
http://www.niaid.nih.gov/topics/malaria/pages/lifecycle.aspx
Oguntola, S. (2006). Malaria: a disease of many parts. Prevzeto 12. junij 2012 iz
http://trial.eyesonmalaria.org/content/malaria-disease-many-parts
Pajnkihar M. Teoretične osnove zdravstvene nege. Maribor: Visoka zdravstvena
šola, 1999.
Plevnik Vodušek, V., Kraigher, A. & Grgič Vitek, M. (2011). Cepljenje – dobra
praksa. V A. Kraigher, A. Ihan & T. Avčin (Ured). Cepljenje in cepiva – dobre
prakse varnega cepljenja (str. 47˗77). Ljubljana: Sekcija za preventivno medicino
SZD, Sekcija za klinično mikrobiologijo in bolnišnične okužbe, Inštitut za varovanje
zdravja.
Purnomo, Solihin, A, Gomez Saladin, E. & Bangs, M. J. (1999). Rare quadruple
malaria infection in Irian Jaya Indonesia [Electronic version]. Journal of
Parasitology, 85, str. 574˗579.
Radšel, A. (2009). Potovanje z otroki. V T. Kotar, & T. Lejko Zupanc (Ured.),
Medicinski razgledi, 48, Potovalna medicina 4: zbornik predavanj (str. 27˗33).
Ljubljana: Medicinski razgledi.
Sagui, E., Resseguier, N., Machault, V., Ollivier, L., Orlandi-Pradines, E., Texier, G.,
Pages, F., Miche, R., Pradines, B., Briolant, S., Buguet, A., Tourette-Turgis, C., &
Rogier, C. (2011). Determinants of compliance with anti-vectorial protective
measures among non-immune travellers during missions to tropical Africa
[Electronic version]. Journal of Travel Medicine, 10, str. 232˗241.
Sallares, R., Bauwman, A., & Anderung, C. (2004). The sprea of malaria to Southern
Europe in antiquity: new approaches to old problems [Electronic version]. Medical
History, 48, str. 311˗328.
Schantz-Dunn, J., & Nour, N.M. (2009). Malaria and pregnancy: a global health
perspective [Electronic version]. Reviews in Obstetrics & Gynecology, 2, str.
186˗192.
69
Schumacher, R. F., Spinelli, E (2012). Malaria in children [Electronic version].
Mediterranean journal of hematology and infectious diseases, 4, str. 1˗12.
Science Daily. (2012). Malaria Kills Nearly Twice as Many People Than Previously
Thought, but Deaths Declining. Prevzeto 8. september 2012 iz
http://www.sciencedaily.com/releases/2012/02/120202201740.htm
Stauffer, W. M., Kamat, D., & Magill, A. J. (2003). Traveling with Infants and
Children. Part IV: Insect Avoidance and Malaria Prevention [Electronic version].
Journal of Travel Medicine, 10, str. 225˗240.
Symptoms of malaria. (2012). Malaria facts. Prevzeto 12. april 2012 iz
http://symptomsofmalaria.com/malaria-facts
The University of Texas. (avgust 2010). University Health Services. Prevzeto 10.
januar 2013 iz
http://www.uthealthservices.com/healthservices/pdfs/pretravel.pdf
United Nations World Tourism Organisation [UNWTO] (2012). UNWTO Tourism
Highlights, Edition 2012. Prevzeto 5. april 2013 iz
https://s3-eu-west-
1.amazonaws.com/storageapi/sites/all/files/docpdf/unwtohighlights12enlr_1.pdf
Van Genderen, P.J.J., Van Thiel, P., Mulder, P., & Overbosch, D. (2012). Trends in
the knowledge, attitudes and practices of travel risk group towards prevention of
malaria: results from the Dutch Schiphol Airport Survey 2002 to 2009 [Electronic
version]. Malaria Journal, 11, str. 179˗189.
Weinberg, N., Weinberg, M., & Maloney S. M. (2012). Traveling safety with infants
& children. Prevzeto 10. april 2013 iz
http://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2012/chapter-7-international-travel-infants-
children/traveling-safely-with-infants-and-children.htm
Wikipedija prosta enciklopedija. (2013a). Ronald Ross. Prevzeto 10. april 2013 iz
http://sl.wikipedia.org/wiki/Ronald_Ross
Wikipedija prosta enciklopedija. (2013b). Charles Louis Alphonse Laveran. Prevzeto
10. april 2013 iz
http://sl.wikipedia.org/wiki/Charles_Louis_Alphonse_Laveran
Werthleimer, E. R., Brundage, J. F., & Fukuda, M. M. (2011). High rates of malaria
among US military members born in malaria-endemic country 2002˗2010 [Electronic
version]. Emerging Infectious Diseases, 17, str. 1701˗1704.
70
White, N. J. (2011). The parasite clearance curve [Electronic version]. Malaria
Journal, 10, str. 278˗286.
Wilder-Smith, A., Khairullah, N. S., Song, J. H., Chen, C. Y., & Torresi J. (2004).
Travel health knowledge, attitudes and practices amoung Australasian travelers.
[Electronic version]. Journal of Travel Medicine, 11, str. 9˗15.
Wongsrichanalai, C., Baraus, M. J., Muth, S., Sutamidardja, A., & Wernsdorfer, W.
A. (2007). A review of malaria diagnostic tools: microscopy and rapid diagnostic test
(RDT) [Electronic version]. The American Journal of Tropical Medicine and Hygiene, 77, str. 119˗127.
World Health Organization [WHO]. (2010a). International travel and health 2010.
Malaria. Prevzeto 17. maj 2011 iz
http://www.who.int/ith/ITH2010.pdf
World Health Organization [WHO]. (2010b). Guidelines for the treatment of malaria,
second edition. Prevzeto 3. april 2013 iz http://www.childinfo.org/files/9789241547925_en.pdf
World Health Organization [WHO]. (2011). Universal access to malaria diagnostic
testing. Prevzeto 5. januar 2012 iz http://www.who.int/malaria/publications/atoz/9789241502092/en/index.html
World Health Organization [WHO]. (2012). World malaria report 2012. Prevzeto 5.
april 2013 iz
http://www.who.int/malaria/publications/world_malaria_report_2012/wmr2012_full
_report.pdf
World Health Organization [WHO]. (2013). Malaria Key facts. Prevzeto 2. april
2013 iz
http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs094/en/index.html
Zupančič, P., Vuga, S., Švajncer, M., Ribič, T., Filej, B., Hajdinjak, M., Šušteršič, O.
(1994). Dolgoročni program splošnega razvoja zdravstvene nege. Obzornik
zdravstvene nege, 28, str. 1˗12.
ZZV [Zavod za zdravstveno varstvo] Ljubljana (2013a). Zdravi na pot + nazaj.
Prevzeto 4. april 2013 iz
http://www.zdravinapot.si/predstavitev
ZZV [Zavod za zdravstveno varstvo] Ljubljana (2013b). Zdravi na pot + nazaj.
Prevzeto 26. april 2013 iz
http://www.zdravinapot.si/nalezljive-bolezni/bolezni--ki-se-prenasajo-s-krvjo-in-
spolnimi-odnosi/bolezni--ki-se-prenasajo-s-krvjo-in-spolnimi-odnosi
71
ZZV [Zavod za zdravstveno varstvo] Ljubljana (2013c). Zdravi na pot + nazaj.
Prevzeto 26. april 2013 iz
http://www.zdravinapot.si/nalezljive-bolezni/bolezni--ki-jih-prenasajo-insekti--
komarji--bolhe-in-drugi-insekti--in-zoonoze/bolezni--ki-jih-prenasajo-insekti--
komarji--bolhe-in-drugi-insekti--in-zoonoze
ZZV [Zavod za zdravstveno varstvo] Ljubljana (2013d). Zdravi na pot + nazaj.
Prevzeto 26. april 2013 iz
http://www.zdravinapot.si/nalezljive-bolezni/--revesne-nalezljive-bolezni/potovalna-
driska
1
PRILOGE
Priloga 1: Anketni vprašalnik
Anketni vprašalnik
Spoštovani.
Sem Natalija Prašnički, študentka magistrskega študijskega programa Zdravstvena
nega na Fakulteti za zdravstvene vede v Mariboru. Pripravljam raziskovalno
magistrsko delo z naslovom ʺPreventivno vedenje potnikov pri okužbi z malarijoʺ.
Vljudno Vas prosim za sodelovanje v raziskavi, s katero želim ugotoviti preventivno
ravnanje potnikov pri okužbi z malarijo. Zagotavljam vam, da bodo vsi podatki
pridobljeni s to anketo anonimni in uporabljeni izključno za potrebe magistrskega
dela. Prosim, omejite se na potovanja na malaričnem območju.
Pri vsakem vprašanju označite ustrezen odgovor. Pri nekaterih vprašanjih je možnih
več odgovorov.
S spoštovanjem,
Natalija Prašnički
1. Spol
moški
ženski
2. Starost
do 20 let
od 21 do 30 let
od 31 do 40 let
od 41 do 50 let
od 51 do 60 let
60 let in več
3. Izobrazba
osnovna
poklicna
srednja
visoka
2
univerzitetna
4. Kateri kontinent(i) so najbolj malarični?
Azija
Afrika
Evropa
Severna Amerika
Južna Amerika
Avstralija
5. Kako se prenaša malarija?
preko zraka
v stiku z drugo osebo, ki ima bolezen
s pitjem onesnažene vode
s pikom komarja
6. Kateri so simptomi in znaki za okužbo z malarijo?
povišana telesna temperatura, mrzlica, glavobol, bruhanje
kašljanje, kihanje, bolečine v ušesu
pretirana zaspanost
povišana telesna temperatura, otrdel vrat, izpuščaj na mestu vboda
7. Ali lahko bolezen nastopi leto dni po okužbi?
da
ne
ne vem
8. Ali se pred potovanjem na malarična območja pozanimate o možnostih
izpostavljenosti malarični okužbi in zaščiti pred malarijo?
da
ne
9. Ali ste med potovanjem na malarična območja v skrbeh zaradi okužbe z
3
malarijo?
da
ne
10. Ali ste pred potovanjem obiskali ambulanto za potnike?
da
ne
11. Če ste odgovorili z ne, kaj je razlog, da niste obiskali ambulante za potnike?
ni veliko tveganj za zdravje
ni potrebe po obisku
sem že cepljen od prejšnjih potovanj
posvetujem se z drugimi strokovnjaki
nisem vedel, da obstaja
natrpan urnik pred potovanjem
trajanje potovanja je bilo manj kot en teden
slabe izkušnje z zaposlenimi
12. Kje ste dobili največ informacij o malariji in njeni preventivi?
v ambulanti za potnike (Zavod za zdravstveno varstvo)
pri organizatorju potovanja (turistična agencija)
pri osebnem zdravniku
na internetu
v potovalni literaturi (knjige, revije)
pri prijateljih, družini
pri lokalnih prebivalcih
13. Katere zaščitne pripomočke nesete s seboj za zaščito pred okužbo z
malarijo?
zaščitne mreže
repelente
tlečo spiralo
4
dišeča mila
insekticide
drugo
14. Ali s pogostostjo potovanj na malarična območja opuščate uporabo zaščitnih
pripomočkov?
da
ne
15. Ali lahko malarijo preprečimo z uživanjem preventivnih zdravil?
da
ne
16. Ali ste pri prvem potovanju v malarična območja uživali antimalarike?
da
ne
17. Ali s pogostostjo potovanj na malarična območja opuščate uživanje
antimalarikov?
da
ne
18. Katere ukrepe uporabljate za preprečitev okužbe z malarijo?
bivanje izključno v hotelih s petimi zvezdicami
svetla oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami
okna in postelja zaščitena z mrežami
izogibati se aktivnostim čez dan
preventivno jemanje antibiotikov
izogibati se uporabi dišečih mil, šamponov in parfumov
uporaba klimatske naprave
uporaba repelentov in insekticidov
zaščita s cepljenjem
5
Priloga 2: Primer slovenskega vprašalnika v specializirani ambulanti
za potnike
EVIDENČNI LIST za potnike in druge osebe, ki se želijo cepiti v ambulanti
Centra za nalezljive bolezni, Inštituta za varovanje zdravja
Priimek in ime
Datum rojstva:
Naslov bivališča:
Datum začetka potovanja:
Države oziroma področja, kamor potujete (po vrstnem redu) in čas bivanja:
Ali ste že bili v ambulanti za potnike? DA NE
Ali ste trenutno zdravi? Če niste, navedite težave ali bolezen,
ki jo prebolevate:
DA NE
Ali se zdravite zaradi težav s srcem, pljuči, jetri, ledvicami, želodcem,
prebavili ali imate katerokoli drugo kronično bolezen? (ustrezno
obkrožite)
DA NE
Ali ste preboleli zlatenico? DA NE
Ali imate motnje srčnega ritma oziroma ste jih imeli in ste bili zdravljeni?
Če da, navedite leto:
DA NE
Ali se trenutno zdravite zaradi epilepsije oziroma ste se zdravili?
Če da, navedite leto:
DA NE
Ali imate luskavico (psoriazo)? DA NE
Ali imate resno očesno bolezen (npr. glaukom)? DA NE
Ali ste oziroma bi lahko bili noseči? DA NE
Ali jemljete zdravila oziroma tablete za preprečevanje nosečnosti?
Če da, navedite, katera jemljete:
DA NE
Ali ste alergični na pike žuželk, živalsko dlako, pršice, barvila, kemikalije?
(ustrezno obkrožite)
DA NE
Ali ste alergični na katerokoli hrano (npr. jajca)?
DA NE
Ali ste alergični na katero zdravilo? Če da, navedite katero:
DA NE
Ali ste imeli po prejšnjih cepljenjih kakršnekoli težave? Če da, navedite
kakšne:
DA NE
6
Zagotavljam, da so navedeni podatki točni.
Podpis:
Datum:
Izpolni zdravnik
Cepljenje proti:
Hepatitisu A Davici
Hepatitisu B Tetanusu
Tifusu Otroški paralizi
Rumeni mrzlici Ošpicam
Steklini Mumpsu
Pneumokokom Rdečkam
Meningokokom Noricam
Japonskem encefalitisu Gripi
Koleri Klopnemu ME
Kemoprofilaksa malarije:
Vrsta zdravila Čas izpostavljenosti Začetek jemanja Število tablet
Resochin (klorokin)
Paludrin (proguanil) Lariam (meflokin)
Vibramycin (doksiciklin)
Resochin (klorokin) samozdravljenje Lariam (meflokin) samozdravljenje
Drugo
Izdaja mednarodnega potrdila
Odvzem krvi
Prepis zdravila na recept
7
Opombe:
Podpis zdravnika:
Strinjam se s predlaganim.
Seznanjen-a sem bil-a z možnimi stranskimi pojavi.
Podpis:
Vir: Inštitut za varovanje zdravja
8
Priloga 3: Primer tujega vprašalnika v specializirani ambulanti za
potnike
University of Texas Health Services
Pre-Travel Health Consultation and History Form
Personal Information: Please complete this section Date:
Traveler’s Name:
Date of Birth: Male [ ] Female [ ]
Address:
Telephone: (home) E-mail:
(work) (cell)
Occupation:
Country of Birth: Citizenship:
Trip Information:
Date of Departure from home: Return date/length of trip:
Have you traveled internationally in the past? [ ]Yes [ ]No
Where?_______________
Do you intend to travel frequently in the future? [ ]Yes [ ]No [ ]Maybe
Itinerary: Please give ALL countries to be visited, including stopovers, in the order
(if possible) to be visited:
1.
2.
3.
4.
5.
Destination: Urban [ ] Rural [ ] Remote [ ] At High Altitude [ ] Beach [ ]
Is this a fixed itinerary? Yes [ ] No [ ] Unsure [ ]
Purpose of trip: (check all that apply)
Vacation [ ] Medical care [ ] Business[ ] Education [ ] Adoption [ ]
Volunteer/Humanitarian [ ]
Visiting Friends and/or Relatives [ ] Long-stay traveler [ ]
Organized tour? Yes [ ] No [ ] Partly [ ]
Explain:
Accommodations: Hotel [ ] Hostel [ ] Staying with locals/family/friends [ ]
Rented House/Apt [ ] Camping [ ] Cruise Ship/Boat [ ]
Will you be travelling alone? Yes [ ] No [ ]
If no, explain
Planned Activities: (check all that apply)
Air Travel [ ] Biking [ ] Hiking [ ] Snorkeling [ ] Swimming [ ]
Rafting [ ] Boating [ ] Scuba [ ] Climbing/Trekking [ ]
Contacting with Animals[ ] Cave/spelunking [ ] Public Transport [ ] (bus, train, etc)
Visiting schools, hospitals or orphanages [ ] Health Care Worker [ ] Occupational
exposure [ ]
9
Other:
Have you obtained travel medical evacuation insurance? Yes [ ] No [ ]
Health History:
Health Care Provider: Telephone:
Address:
Do you have any chronic health problems for which you take medication on a
regular basis or see a health care provider? Yes [ ]
No [ ]
If yes, please explain:
Are you currently being treated for any health problem: Yes [ ] No [ ]
If yes, please explain:
Health History, cont’d:
Do you currently have or have a past history of:
Antidepressant or psychiatric medication use Yes [ ] No [ ]
Depression, anxiety, panic attacks Yes [ ] No [ ]
Psoriasis (skin disease) Yes [ ] No [ ]
Seizures or convulsions Yes [ ] No [ ]
Cardiac conduction defect, have a pacemaker Yes [ ] No [ ]
Heart disease or surgery Yes [ ] No [ ]
Respiratory (lung) disease Yes [ ] No [ ]
Muscle or bone problems Yes [ ] No [ ]
Intestinal problems including heartburn or reflux Yes [ ] No [ ]
Immune disorder (chemotherapy, HIV, bone marrow or organ transplant,
rheumatoid arthritis treatment) Yes [ ] No [ ]
Live/work closely with anyone with immune disorder Yes [ ] No [ ]
Thymus gland surgery or disorder (myasthenia gravis, DiGeorge syndrome) Yes [ ]
No [ ]
History of altitude illness Yes [ ] No [ ]
Surgery or hospitalization in the past 3˗5 years Yes [ ] No [ ]
Have you had any transfusions or blood products in the past 5 years? Yes [ ] No [ ]
Have you ever had hepatitis (liver infection)? Yes [ ] No [ ]
Has your spleen been removed? Yes [ ] No [ ]
Do you drink alcohol regularly? _______________________________________
Yes [ ] No [ ]
Do you smoke? ____________________________________________________
Yes [ ] No [ ]
Have you ever had a TB test? _________________________________________
Yes [ ] No [ ]
History of tendonitis/Achille’s heel rupture
Yes [ ] No [ ]
Other medical problem
Yes [ ] No [ ]
Please explain any “yes” answers:
10
Allergies:
Medication(s) Yes [ ] No [ ] If yes, list:
Reaction to vaccine Yes [ ] No [ ] If yes, list:
Egg or other food allergies Yes [ ] No [ ] If yes, list:
Environmental Yes [ ] No [ ] if yes, list:
(pollens, dust, hay fever, etc.)
Animals Yes [ ] No [ ] If yes, list:
Bee stings Yes [ ] No [ ] If yes, list:
Have you ever experienced anaphylaxis (severe allergic reaction)? Yes [ ] No [ ]
Medications:
Please list all prescribed and over-the-counter medications and supplements you
use:
Medication or supplement: Reason for use:
1
2
3
4
5
When was your last dental visit?
Women:
When was your last menstrual period? Was it normal? Yes [ ] No [ ]
Are you currently or are you trying to become pregnant? Yes [ ] No [ ]
Any risk of an unplanned pregnancy? Yes [ ] No [ ]
Are you breastfeeding? Yes [ ] No [ ]
What form of contraception do you use?
Please tell us any additional information that you believe is important for us to know
as you prepare for your current trip.
I have answered this questionnaire fully and the best of my ability.
Traveler’s signature ____________Relationship of minor _________Date
________
Reviewed by: RN/ NP/ PA/ MD
Vir: The University of Texas