Letnik VIII Številka 2

G L A S I L O T U R I S T I Č N E G A D R U Š T V A T U H I N J S K A D O L I N A

Tuhinjski glasTuhinjski glasSeptember 2013

6.-7. STRAN: Kot biser si lepa Tuhinjska dolina

Tuhinjski glas

2

TUHINJSKI GLAS – Glasilo je izdalo in založilo Turistično društvo Tuhinjska dolina, zanj upravni odbor in predsednik Ivan Hribar. Tuhinjski glas dobijo vsa gospodinjstva v Tuhinjski dolini, vključno tudi v KS Špitalič in Motnik brezplačno. Naklada: 2100 izvodov. Naslovnica: Kot biser si lepa Tuhinjska dolina - Za vsebino je odgovorno Turistično društvo Tuhinjska dolina, zanj upravni odbor in predsednik Ivan Hribar. Odgovorni urednik Andrej Žalar. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Projekt sofi nancira EU.

Ivan Hribar

V okviru Regionalne razvojne agencije Ljubljan-ske urbane regije, bomo tudi letos razpisali nasle-dnje namere štipendiranja kadrov:

REGIJSKA ŠTIPENDIJSKA SHEMAPoklic/smer izobraževanja Raven/vrsta izobrazbe Število štipendijGostinski tehnik - kuhar 5. 1Kuhar/gastronom hotelir 4. 2Natakar/gastronom hotelir 4. 2

Molkova pot 5 1240 KAMNIK

Poklic/smer izobraževanja Raven/vrsta izobrazbe Število štipendijMonter strojnih instalacij 4. 2Elektroinstalater 4 2Univ. dipl. inž. strojništva ali dipl. inž. strojništva 6.2 ali 7 1

Vsi zainteresirani naj vloge oddajo na naslov: Terme Snovik-Kamnik, d.o.o. Molkova pot 5, 1240 KA-MNIK ali ZARJA KOVIS, d.o.o. Molkova pot 5, 1240 KAMNIK.

Molkova pot 5 1240 KAMNIK

Ivan Hribar direk-tor Term Snovik in predsednik turi-stičnega društva Tuhinjska dolina. Kje smo sedaj in kaj je jutri cilj na področju razvoja in turizma v Tu-hinjski dolini?

»Skupaj lahko ugotovimo, da je turizem v Tuhinjski dolini realnost tega časa in da se vse, kar smo pred desetletji snovali, sa-njali, sedaj oziroma in zadnjih deset let korak za korakom uresničuje. Če potegne-mo črto, polovica letošnjega leta kaže, da je obiskovalcev tako v Termah Snovik, kot tudi širše v Tuhinjski dolini, kar precej več kot lani in v preteklih letih. Zagotovo nam je to velika potrditev, da se naša ideja iz-pred deset in več let uresničuje in potrjuje. Prav je torej, da se ta naša rdeča nit nada-ljuje naprej v zeleni turizem, eko-turizem, trajnostni turizem. Kajti to je tisto, kar nas povezuje, kar daje dodan o vrednost, je ti-sto, kar zagotavlja kvaliteto življenja nam Tuhinjcem. To pa tudi kaže, da za kar si prizadevamo, da so aktivnosti, ki jih vodi-mo, koristne in pomembne za turistično prepoznavnost in privlačnost Tuhinjske doline. Zato je to nedvomno tudi naša skupna vizija, s katero dajemo in zagota-vljamo večjo kvaliteto življenja nam Tuhinjcem ali drugače rečeno, občanom Kamnika.

Tisto, kar je dobro za turiste, za goste, ki pridejo od blizu in daleč, vse bolj že od zelo daleč, je dobro tudi za nas, ki živimo tukaj; to je, kvaliteta življenja. Zato je ob Termah, ki so se uveljavile v slovenskem prostoru in tudi v veliko širšem, svetovnem merilu s svojo prepoznavnostjo, s svojo zgodbo, to vodilo tudi za naprej. Pomemb-no je, da se je tudi že kar večje število Tu-hinjcev vključilo v dodatno ponudbo s svojimi nastanitvenimi zmogljivostmi: s svojo gostinsko ponudbo, z društvenim ži-vljenjem, z razvijanjem društvenega življe-

Ivan Hribar:

Pred nami je še veliko izzivovPokrit olimpijski bazen v Termah Snovik bi odprl izredne možnosti pri razvoju plavalnega športa na kamniškem in s tem še

dodaten turistični impulz, saj bi bila lahko tu državna in evropska tekmovanja v vodnih športih.nja in prikaza tega življenja ter tukajšnjih aktivnosti. Tako se gostje – obiskovalci, ki pridejo v naše kraje, lahko seznanijo s kraji in ljudmi.«

Spominjam se začetkov Tuhinjske do-line, začetkov term ter idej, zamisli pred desetletjem in prej. Veliko se je spreme-nilo in termam, po tolikih letih lahko priznamo, da so bile pravi motor pri spremembah mišljenj, razumevanja in sodelovanja v dolini. Tudi občina Ka-mnik ne bi bila to, kar je zaradi Tuhinj-ske doline danes v turizmu. Ali se to kaže tudi s pogledi iz občinske smeri v doli-no?

»Pred nami je še veliko izzivov. Večkrat ugotavljamo, da smo včasih nekako prepu-ščeni samim sebi, da nam občinska politika nekako ne sledi. Naše ambicije in potrebe so namreč bistveno večje. Poglejmo na primer uvoz v Snoviško dolino. Vsak dan je večja potreba po pločniku ob Snoviški cesti in javna razsvetljava ob njej. Če se zvečer pelješ po tej cesti, srečuješ veliko sprehajalcev. Vsak dan poleg term obisku-jejo tudi telovadnico v naravi, ki je izziv in dobra ponudba za domačine in za turiste. Drug tak izziv je Tuhinjska cesta, še bolj pa kolesarska in pešpot. Cilj, ki smo si ga zastavili v TD, je nadaljevanje že zasta-vljenih aktivnosti pred leti. Povezati želimo Vranjsko z mestom Kamnik z neko atrak-tivno peš in kolesarsko potjo, ki bi bila lahko hkrati namenjena konjenikom, pozi-mi pa delno tudi smučarjem tekačem. Za uresničitev ideje in za ureditev ob strugi Nevljice pa bo potrebno ustrezno sporazu-mno sodelovanje. Za to je potrebno pove-zovanje turističnih in drugih ponudnikov za vse te aktivnosti ob hkrati bogatem društvenem življenju v Tuhinjski dolini.

Ne želim biti pretirano kritičen, vendar na lokalnem, občinskem področju so še velike rezerve. Zelo dobro na primer sode-lujemo na državni ravni. Z vsemi aktiv-nostmi, ko smo se prijavili na razpise, smo dobro uspeli in imamo pozitivne izkušnje. Se pa v zadnjem času tudi na lokalnem

področju premika na bolje. Prepričan sem, da bi z večjo podporo marsikje in marsikaj lahko šlo še hitreje. Skratka , želimo, da čim bolj nazorno in prijazno prikažemo obiskovalcem to, kar pravimo, da je dodana vrednost, in možnosti za premišljen in preudaren nadaljnji razvoj s sodelovanjem in soglasjem v občini in z domačini. Nena-zadnje so to skupni projekti Tuhinjcev in Kamničanov.«

Tudi olimpijski bazen?»Potreba po pokritem olimpijskem baze-

nu je v Kamniku že dlje časa poznana. Zato težko razumem, da se ne najde po-trebne sinergije, da bi pomemben športen objekt zgradili v Termah Snovik, kjer so podani vsi pogoji in kjer je možnost za uporabo termalne vode in vse dodatne in-frastrukture z nastanitvenimi zmogljivost-mi. To bi dalo lahko zelo velike sinergijske učinke. Najbolj pomembno pa je, da bi ta objekt lahko obratoval z minimalnimi stroški. Ker sem optimist, računam, da bo tudi v tem primeru prisotna modrost in da se bomo skupaj odločili, da ta objekt ume-stimo v Termah Snovik. S tem bi dobili izredne možnosti pri razvoju plavalnega športa na kamniškem in še dodaten turi-stični impulz, kjer bi se lahko odvijala dr-žavna in evropska tekmovanja v vodnih športih.«

Kako pa ste zadovoljni z uresničevanje letošnjega program Turističnega dru-štva?

»Ugotavljam, da na občnem zboru spre-jete programe zelo uspešno in dosledno uresničujemo. Vse smo doslej že naredili, celo več. Za to velja zahvala vsem. Še po-sebej pa se zahvaljujem za sodelovanje in delo pri zadnjem etnološkem delu Tuhinj-ska dolina v pesmi in besedi Mešanemu pevskemu zboru Mavrica, Predicam, igral-cem kulturnih društev in članom društva. Zares iskrena hvala vsem sodelujočim. Vsi, ki so pokazali veliko pozitivne energi-je, pri delu kar je osnova za dobre odnose, ki so nujni pri doseganju skupnih ciljev.«

Andrej Žalar

Tuhinjski glas

3

Verjamem, da ste prebrali v prvi letošnji številki Tuhinjskega glasa junija, in da tudi niste pozabili, kaj je rekel Matevž Hribar, ko je opozoril na balkon Barbare Pančur, ki je lani dobil priznanje za 3. mesto. Sve-toval je čim bolj zanimive kombinacije. Lepo pa jim je, balkonom in ženskam, ki skrbijo zanje, čestitala tudi bralka Valenti-na Brlec iz Zgornjih Palovč, saj jim je na-pisala kar pesem, ki jo objavljamo.

Za letos pa vam danes sporočamo, da ste

Najlepši balkoni 2013Cvetoči balkoni

Ni lepšega balkona v Tuhinjski dolinkot ga ima Polona iz Laz v Tuhinj.Si zlato medaljo zasluži le ona,a Joži srebro in Barbari bron.

Po njenih balkonih pa rože cvetijo, kako dehtijo, kako žarijo. Vse mavrične barve se vidijo tam,Tuhinjcem vsem vaš balkon je zdaj znan.

Še naprej se trudite in rožce ljubite, ljubezen se vrača, zalivat se splača.Hiše tako so sloves dobile,ve pa priznanje ste zaslužile.

Matevž ima pa posebne skrbi, da rože v štartu lepo vzgoji.Gospodinjam pa prave nasvete daje,tako, da balkon lepo zacvete.

Valentina Brlec, Zg. Palovče

Kveder je klub vročini v prvem delu proge dosegel odličen čas 2:28,14, kar je bila potem lepa napoved za vse malo manj pri-pravljene kolesarje v nedeljo na krajši progi Snovik – Črnivec. Sicer pa so v lepi junijski nedelji začeli organizacijsko dobro pripravljeno tekmovanje najprej na startu za veliki 28-kilometrski vzpon, uro za nji-mi, od 11.00 pa za 10-kilometrski vzpon. Pol ure za njimi so startali še otroci na 2 in 4 kilometrih po okolici Term.

Lepo tekmovanje so spodbujali tako prijatelji kot starši, prireditev pa je bila prijetna popestritev dogajanj tudi za ter-malne goste. Ob podpori donatorjev oziro-ma sponzorjev so po končanem tekmovanju za najboljše v vseh kategorijah podelili zlate, srebrne in bronaste medalje, najbolj-ši pa so dobili tudi pokale. Predsednik turi-stičnega društva Ivan Hribar je tudi tokrat zadovoljen ugotovil, da je kolesarjenje z

VIII. gorski vzpon Snovik – Velika planina 2013Že gorski tekač Lado Kveder je v petek, dva dni pred tradicionalnim osmim gorskim kolesarskim vzponom Snovik –Velika

planina, ki je bil v nedeljo, 16. junija, napovedal zanimivo prireditev.

vzponom na Veliko planino izpred Term Snovik postalo lepa in spodbudna rekrea-tivna in hkrati tudi prepoznavna športna dejavnost v društvenem programu turistič-nega društva Tuhinjska dolina. Zahvalil se je vsem tekmovalcem in prirediteljem ozi-roma sodelujočim pri pripravi in izvedbi tekmovanj je povabil tudi na gorski vzpon Snovik – Velika planina leta 2014.

Rezultati Otroško tekmovanje- ženske A - KRA-

NJEC ŽAGAR HANA in KRANJEC ZOJA CALCIT BIKE TEAM, MALI HANA , OŠ ŠMARTNO; moški A - KONCILJA UR-BAN, CALCIT BIKE TEAM, ZALAZNIK ANDRAŽ, OŠ ŠMARTNO in HRIBAR NEJC; ženske B - KRANJEC KATJA, CALIT BIKE TEAM, MALI SARA, ŠD ŠMARTNO in JANKOVIČ TJAŠA; moški B - KRANJEC ŽAGAR MATIC, CALCIT, KRANJEC ŽAN, CALCIT BIKE TEAM in ŠTEBE NIK; ZDRAV ŽIVLJENSKI SLOG; moški C - POLJANŠEK DOMEN

Rezultati mali vzpon – ženske A - ŠIN-KOVEC BRIGITA, FREE-RDERSS; mo-ški A - VRANKAR LUKA, ŠD ŠMARTNO in POGAČAR ŽIGA, HRAST DOB; žen-ske B - MALI NINA, ŠD ŠMARTNO, KRANJEC MIRA, CALCIT BIKE TEAM, STOJC JOŽICA; moški B - KVEDER GREGOR, FREE-RIDERS, REMS MI-

TJA, ŠD ŠMARTNO, KLEMENC MIRO, ŠD ŠMARTNO; moški C - NADVEŠNIK TADEJ, DROLC ROBERT, ŠD MARTNO, VOLKAR ZDRAVKO, ŠD ŠMARTNO; moški D - PETEK TOMO, ŠD ŠMARTNO, ŽAGAR LUKA, CALCIT, REPNIK LOJ-ZE; absolutna razvrstitev Ž (mali vzpon) - ŠINKOVEC BRIGITA, FREE-RDERSS, MALI NINA, ŠD ŠMARTNO in KRA-NJEC MIRA, CALCIT BIKE TEAM; ab-solutna M (mali vzpon) - NADVEŠNIK TADEJ, VRANKAR LUKA, ŠD ŠMAR-TNO in POGAČAR ŽIGA, HRAST DOB;

Rezultati veliki vzpon – ženske A - PER-ŠE TINA, CALCIT BIKE TEAM; moški A - DRAŠLER ALEŠ, UNI-TEAM CULT; moški B - VALENTINČIČ NEJC, CALCIT-BIKE, KEMPERL DENIS, CALCIT BIKE TEAM; moški C - MARKO ČRETNIK, GANESHA TEAM, KUKOVIČ JURE, CALCIT BIKE TEAM - GT, MARTINJAŠ ALJOŠA, KD CALCIT KAMNIK; moški D - BRELIH BOŠTJAN, MBK ORBEA, NOVAK RAJKO, CALCIT BIKE TEAM – GT in LAPAJNE ALEXANDER, CKX; moški E - KEMPERL BOJAN, KD

CALCIT GT, MIKO DANIJEL, FS SPECIALIZED in VAVPETIČ ANDREJ

MICI JE ZAKON; moški F - GABER JOŽE, GREVANJE GABER; absolutna razvrstitev Ž (veliki vzpon) - PERŠE TI-NA, CALCIT BIKE TEAM; absolutna razvrstitev M (veliki vzpon) - MARKO ČRETNIK, GANESHA TEAM, BRELIH BOŠTJAN, MBK ORBEA in KUKOVIČ JURE, CALCIT BIKE TEAM – GT.

A. Žalar

se vsi, ki nas od časa do časa pokličete, naj pridemo pogledat ta ali oni balkon, v primer-javi z minulim letom poboljšali. Kar nekaj balkonov smo si že ogledali in jih tudi skrbno zabeležili s fotoaparatom.

Vendar akcija izbora najlepših balkonov v dolini še ni končana. Poletje se sicer poča-si poslavlja, vendar september in kakšen lep jesenski dan vas še vedno lahko spomni, da pokličete in se bomo oglasili. Kar zavrtite številko 031 638 699, saj bomo tja do sredine oktobra počakali, potem pa ocenili balkonske lepote Tuhinjske doline.Če pa imate sami posnetek, ga po elek-

tronski pošti pošljite na naslov: andrej.za-lar@siol.net in seveda pripišite naslov BALKONA, pa še telefon, da vas, če bo potrebno, pokličemo. Zato, da vas spomni-mo in spodbudimo, da je še vedno čas, da nas pokličete, pa objavljamo tudi sliko ene-ga letošnjih balkonov v dolini. A. Žalar

Tuhinjski glas

4

V petek, soboto in v nedeljo, 6., 7. in 8. julija 2013, zvečer, so člani Kulturno umetniškega društva Ivan Cankar iz Šmartnega v Tuhinju v režiji Franca Modrijana v letnem gledališču v Pesko-kopu v Gradišču uprizorili veseloigro Glavni dobitek, avtorja Frana Lipaha.Čas nas sili, da vzdihujemo zvečer, pred-

no zaspimo: Ljubi bog, daj mi denarja. In navsezgodaj zjutraj, še prej, ko zakolneš, je tvoja jutranja molitev: Denar. To so razmi-šljanja upokojenega profesorja Brvarja, glavnega junaka veseloigre Glavni dobitek, ki so jo uprizorili člani KUD Ivan Cankar iz Šmartnega v Tuhinju.

Veseloigra Glavni dobitek govori o upo-

kojenem profe-sorju Brvarju, ki kupi srečko in zadene glavni dobitek. Prej skromni, konzer-vativni profesor postane človek, ki živi na veliki nogi. Kaj kmalu pa izve, da je prišlo do pomote v številki in ne-nadoma zopet postane reven.

V ozadju pa poteka še zaroka njegovega sina Branka in bankirjeve hčerke Marice, ki jima denar ni ovira. Profesor spozna, da so več vredni ljudje okoli nas, kot pa kapital in material-ne dobrine.

- Lukan Sara, foto Petra Jeras

Nastopajoči:Boštjan Brvar, profesor v pokoju - Janez

PavličMatilda, njegova žena - Aleksandra SlovšaBranko, njun sin - Jan GoltnikSimon Kocjančič, upokojenec - Matej

Korošec

Kulturno društvo Zgornji Tuhinj, ki je lani praznovalo 60-letnico, se je v petek, 26. ju-lija, pred bližnjim odhodom v Argentino, kamor jih je povabilo Društvo Zedinjena Slovenija, predstavilo v letnem gledališču v Peskokopu v Gradišču z veseloigro s pe-smijo in plesom Kje je meja. Igra avtorja Josipa Ogrinca iz Podgorja, ki se je rodil pred 169 leti, kasneje pa je tekste s pesmijo

Kje je mejadopolnil Marijan Belina, na hudomušen način predstavlja značilno slovensko prav-darsko strast za ped zemlje. Zgodba je aktu-alna še danes, čeprav je nastala že leta 1876, prikazuje pa mejo med domačijama sosedov Križa in Kraža. Avtor, ki je umrl star komaj 35 let, pa je poznan tudi po veseloigri z na-slovom V Ljubljano jo dajmo. K izvedbi prvotne zgodbe pa je dodana tudi skupina otrok s starimi pastirskimi igrami, pesmijo in plesom ob spremljavi harmonikarja.

Amaterska skupina, ki vsako leto pripra-vi premierno gledališko predstavo, je kljub ponovitvi (premiera je bila februarja letos), navdušila in nasmejala poln avditorij gle-dalcev letnega gledališča v Gradišču. Da so navdušili tudi Slovence v Argentini pa pišemo prav tako v današnjem Tuhinjskem

glasu, saj so se med tem člani dramske skupine Kulturnega društva Tuhinj že vrnili z gostovanja.Nastopajoči:Matija Križ, gruntar - Matevž HribarMarjana Križ, njegova žena - Ljuba LajmišPolona Križ, njegova hči - Žana HribarBlaž Kraž, njegov sosed - Primož Ko-žlakar

Zveriga, advokatov pomočnik - Brane Vrankar

Recitatorji: Edita Vrankar, Marjana Ka-dunc, Matjaž Gorjan, Janez Novak; otro-ška skupina: Zala Koncilja, Kristina Koncilja, Tadej Koncilja, Doroteja Gorjan, Bor Gorjan, Lana Hribar, Lucija Bajde, Samo Bajde; spremljava na harmoniki Matej Vrankar; režija: Uroš Bajde

Veseloigra Glavni dobitek

Agata, njegova žena - Breda JerasVladimir Babič, direktor banke - Zoran

GrošeljMarica, njegova hči - Leja StamolMarjeta, Brvarjeva sestrična - Maja

KorošecKrištof, Brvarjev sorodnik z dežele -

Robert SušnikAnčka, hišna pri Brvarjevih - Marta

Šuštarštudenta - Lukan Sara, Klemen Kem-

perle BalohRežija Franc ModrijanŠepetalka Nada DrolcTon Andrej HribarKostumi Gordana Sitar

Tuhinjski glas

5

Najbrž večina že veste, da smo člani KD Tuhinj z igro Kje je meja, gostovali pri naših izseljencih v Argentini.

V treh tednih našega bivanja na južni polobli, smo odigrali štiri predstave – tri v predmestju Buenos Airesa, četrto pa v Mendozi, vinorodni pokrajini pod Andi.

Vsaka predstava je bila posebna, vsaka malo drugačna, vse pa so bile zelo lepo sprejete. Odziv publike med predstavami, stiski rok, objemi in čestitke po predstavah so nam povedali, kako ljudje »tam spodaj« cenijo in pogrešajo živo slovensko govori-co. Tudi sami v vseh domovih pripravljajo predstave v slovenskem jeziku, vendar težko najdejo besedila, ki bi bila primerna

Thinci v Argentini…… in 7. septembra ob 17. uri tudi na Glavnem trgu v Kamniku.

so največji slapovi na svetu, kot pravijo Argentinci. Ne vem, če so največji, lahko pa povem, da so res veličastni.

Potepali smo se po Andih – gorovju, ki se razteza čez celo Južno Ameriko in po višini krepko prekaša naše Alpe. Za primer naj povem, da smo si privoščili kosilo na nadmorski višini malo čez 3000 m. Obi-skali smo Mendozo, pokrajino, ki je znana po najboljših vinih, ki smo jih, seveda, tudi poskusili.

V treh parkih oz. živalskih vrtovih smo si ogledali ptice, metulje in živali, ki jih pri nas skorajda ne vidimo (krokodili, kače, povodni konji, kapibare, akvarij…), pote-pali smo se po Buenos Airesu, mestu, ki v strogem jedru premore prebivalstva za dve Sloveniji, si ogledali nogometni stadion Boca, ulico umetnikov, romarsko cerkev v Lujanu, preživeli dan na ranču v pampi in še in še…

Skratka: s seboj smo prinesli mnogo lepih vtisov, spominov in novih prija-teljstev. Vsega še nismo uspeli urediti in premisliti, ko pa bomo, bomo pripravili potopisno predavanje o naši poti. Va-bljeni že zdaj!

In še nekaj:Če še niste videli naše »argentinske« predstave Kje je meja, vabljeni 7. sep-tembra 2013, ob 17. uri v Kamnik na Glavni trg.

Thinci bomo tam!

za uprizoritev, poleg tega pa v Argentini raste in ustvarja že tretji rod, ki nima veliko stika z živo slovensko besedo.

Naši gostitelji iz Našega doma San Husto so nas prijazno sprejeli v svoje domove, nas prevažali po mestu, nam kuhali, pre-dlagali, kaj si je vredno pogledati, nas va-bili na družinska praznovanja in se zares potrudili, da smo se počutili kot doma. Ob odhodu so nas množično pospremili na le-tališče in nas povabili, da jih še kdaj obi-ščemo. Lahko rečemo, da smo preživeli nepozabne tri tedne.

Poleg predstav smo si ogledali tudi del-ček Argentine, ki je zares velika.

Nekaj dni smo preživeli v Iguazuju, kjer

Tradicionalni jesenski sejem bo letos od 11. do 13. oktobra na hipodromu v Ko-mendi. V pripravah nanj je v drugi polovici julija je Gorenjska gradbena družba asfal-tirala novih blizu 4000 kvadratnih metrov razstavnega sejemskega prostora. Od nek-danjih 200 kvadratnih metrov pred 18 leti je danes prireditev na dobrih 32.000 kva-drantih metrih, asfaltiranih pa je blizu po-lovica razstavnih površin.

Tako se v Konjeniškem klubu Komenda, že pospešeno pripravljajo na letošnji že 18. jesenski sejem kmetijske, gozdarske, ko-munalne, gradbene mehanizacije in prido-

Priprave na jesenski sejem v KomendiŽe v nedeljo, 22. septembra, popoldne pa bo na hipodromu v Komendi tudi velika kasaška prireditev.

bivanja energije na naraven način ter vr-tnarjenja za široko potrošnjo. Čeprav je do odprtja sejma še skoraj poldrugi mesec, že beležijo precejšnje zanimanje razstavljav-cev za predstavitev na sejmu. Zato lahko pričakujemo, da bo sejem ob nekaterih programskih novostih in predstavitvah ne-dvomno zanimiv tudi za obiskovalce. Spomnimo, da si je lanski jesenski sejem s 500 razstavljavci ogledalo v treh dneh več kot 65 tisoč obiskovalcev.

V sejemskem programu bo Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana s Kmetijskim inštitutom Slovenije pripravil strokovno predavanje o krompirju. Zavod za gozdove pa je že napovedal prikaz varnega dela z motorno žago in praktični prikaz cepilni-kov za drva. Zanimivi bosta nedvomno tudi tekmovanji Kdo bo mojster traktorja s prikazom spretnostnih voženj s traktorjem in delo s cepilnikom ter gozdarsko tekmo-vanje lastnikov gozdov in strojnih krožkov v tekmovanju z motorno žago. Obiskovalci sejma pa se bodo lahko pomerili tudi v

Še pred letošnjim jesenskim sejmom oktobra pa v Konjeniškem klubu Ko-menda pripravljajo tudi letošnjo tretjo kasaško prireditev na hipodromu v Ko-mendi. Zanimivo tekmovanje kasačev v Komendi bo v nedeljo, 22. septembra, začelo pa se bo ob 14.00.

metanju sekire v tarčo. Prvič pa bo izšel tudi katalog razstavljavcev s programom, preglednico razstavnega prostora in po-membnejšimi obvestili.

Organizatorji pričakujejo, da bo tokratni že 18. jesenski kmetijski sejem v Komendi odprl minister za kmetijstvo in okolje ma-gister Dejan Židan. p.r.

Tuhinjski glas

6

Po prireditvah Od zrna do kruha, Tuhinjski ohceti, Furmanstvu v dolini, Čebelarjenju, Gozdarjenju in delu v gozdovih ter Košnji, ki so jih pripravili po ustanovitvi Turistič-nega društva Tuhinjska dolina (kmalu po izgradnji pokritih term Snovik in apartmaj-skega naselja), je tokrat Etnološka sekcija s predsedujočim Srečkom Urankarjem in predsednikom društva Ivanom Hribarjem po petkovem kulturnem večeru s koncer-tom Mešanega pevskega zbora Mavrica iz Srednje vasi pri Kamniku in Predic, ljud-skih pevk iz Kamnika, v soboto zvečer predstavila na prireditvi Tuhinjsko dolino v pesmi in besedi.

Pesmi preprostega tuhinjskega kmeta Franca Pavliča-Brezovskiga ata iz Buča in zgodovina doline, ki jo je v diplomsko

Osma etnološka prireditev v Snoviku

Kot biser si lepa Tuhinjska dolinaTuhinjska dolina v pesmi in besedi je bil naslov letošnje tradicionalne, že osme etnološke prireditve, ki jo je Turistično

društvo Tuhinjska dolina tudi letos za vikend po Velikem šmarnu pripravilo pri Termah v Snoviku.

nalogo zapisala t'hinjka Nataša Klopčič iz Zgornjega Tuhinja, sta scenaristki Manji Žebaljec in režiserki Zdenki Klančnik bili podlaga za zgodbo predstavitve Tu-hinjske doline v pesmi in besedi. Za prisrč-no, zanimivo, prijazno in veselo prireditev so poskrbeli člani društva in domačini iz doline, poznani še posebno tudi po bogati in zavzeti kulturno dramski dejavnosti.

Prireditveni prostor nasproti Term ob cesti so napolnili številni obiskovalci iz

doline in drugih krajev kamniške občine ter sosednjih. Nastopajoči, ki jih je »fur-man« v spremstvu narodnih noš pripeljal vsakokrat na prireditveni prostor, so z be-sedo petjem, s pesmijo in glasbo, z zapisi Franca Pavliča in zgodovinskim pregledom

Zahvala sodelujočimZa uspelo prireditev jih je tokrat zaslu-žnih okrog 80 sodelujočih v pripravah in izvedbi. Poleg narodnih noš in pevcev za pleskarska dela Tone Drolc iz Vrhpo-lja; vsi, ki so prispevali materiale za ureditev prizorišča – še posebej Franc Šuštar in Silvo Osolnik. Vedno sodelu-jejo tudi Brane Hribar, Marjan Drolc in Franc Drolc. Hvala vsem - še posebej za postrežbo obiskovalcev, donatorjem dobitkov in tistim, ki so imeli na skrbi srečelov s tri sto dobitki.

Petkov kulturni večer je ob Ljudskih pevkah Predicah iz Kamnika sklenil Mešani pevski zbor Mavrica iz Srednje vasi (na sliki) v Tuhinjski dolini.

Rdeča nit vseh osmih prireditev je bila pri-kaz Tuhinjske doline Nekdaj; na sliki Rajko Žebaljec in Jože Drolc

Ljudske pevke Predice iz Kamnika

Ofreh

Nataše Klopčič debelo poldrugo uro v ravno prav ohlajenem večeru, čeprav po petkovi neprijazni ohladitvi tedenske vro-čine, tudi v soboto zvečer ni bilo odveč lažje ogrinjalo, seznanjali s časom in doga-janji v preteklosti do danes v dolini.

Z glasbeno rimo so prireditev začeli po napovedi Manje Žebaljec in Silva Osolni-ka mladi člani v dolini, Sloveniji in v tujini poznanega ansambla Bratov Poljanšek. Ob nedavnem štiridesetletnem jubileju ansam-

Rudi Poljanšek - 40 let ansambla in novi člani

Domačinka in pedagoginja Nataša Klopčič iz Zgornjega Tuhinja, ki si je z raziskova-njem skupaj z otroki za diplomsko nalogo izbrala Tuhinjsko dolino je bila tokrat tudi vsebinski vodnik etnološke prireditve po Tuhinjski dolini.

Domala nepogrešljivi imeni pri prireditvah sta med številnimi sodelujočimi tudi Manja Žebaljec (desno) in Zdenka Klančnik (levo). Manja (doslej že 8 etno prireditev, prva pa je bila še v gimnazijskih letih Nocoj je pa en lep večer) je bila tudi tokrat scenaristka in s Silvom Osolnikom povezovalka prireditve.Zdenka Klančnik, tudi tokrat razumevajoče stroga režiserka, pa je v svoji režijsko igralski vlogi že 40 let. Spominja se igre Gozdarjeva hči in začetkov, ko je imela šti-rinajst let. Pri etno prireditvah sta bili Manja in Zdenka skupaj že štirikrat in tokrat, ko je 17. avgusta malo po 21. uri »padel zastor« dvodnevnega večernega dogajanja, sta bili razpoloženo zadovoljni. – Hvala Zdenka in Manja!

Tuhinjski glas

7

Jernej Štrajhar ni zanikal, da ne bo tudi tretje pesniške zbirke.

Ob prikazu Smajne so zapeli tudi Ljudski pevci iz doline.

Vsem, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi prireditve ter obiskovalcem se je zahvalil s povabilom na 9. prireditev prihodnje leto avgusta tudi predsednik Turističnega dru-štva Tuhinjska dolina Ivan Hribar.

Vid Pirš, predsednik Konjerejskega društva, iz Zgornjega Tuhinja je eden tistih iz Tuhinj-ske doline, ki so vedno pripravljen pristopiti k pripravi in izvedbi prireditev. Tudi tokrat je s sinom Matevžem predstavljal sogovorni-ke in nastopajoče na prireditvi. Etnoloških prireditev pa si ne moremo zamisliti brez narodnih noš. Zdenka in Manja sta povabi-li v program Fani Urankar-Buč, Fani Zore-Srednja vas, Rozko Pestotnik-Kostanj, He-do Žavbi-Laseno in Mihelo Grošelj-Buč. Vsem gre zahvala za sodelovanje.

Etnološke prireditve avgusta pri Termah v Snoviku so ob živih jaslicah vsako leto osrednja prireditev turističnega društva Tuhinjska dolina, na kateri sodelujejo številni člani in doma-čini iz doline. Tudi tokrat je bilo tako, saj jih je v pripravi in izvedbi sodelovalo okrog 80.

smajno opisal Brezovski ata. S pesmijo pa se je predstavil tudi Jernej

Štrajhar, član turističnega društva, ama-terski igralec, član zelene bratovščine ter pesnik. »V svojih pesmih ohranja tradicijo in pristne krščanske vrednote,« ga je pred-stavila v napovedi Manja Žebaljec. V sa-mozaložbi je izdal že dve pesniški zbirki in v pogovoru ni zanikal, da ne bo tudi tretje.

Tako se je v 8. etnološki predstavi v iz-vedbi članov sekcije in članov TD Tuhinj-ska dolina in številnih stalnih sodelavcev-domačinov iz doline predstavila Tuhinjska dolina. Prireditev in vse, ki so bili v pripra-vah in v izvedbi, je vidno navdušen in za-dovoljen pozdravil kot predstavnik občine poslanec državnega zbora mag. Branko Golubović. Zahvalo s čestitkami in šop-kom cvetja pa je izrekel Sreču Urankarju, Manji Žebaljec, Zdenki Klančnik in Silvu Osolniku predsednik TD Tuhinjska dolina Ivan Hribar.

Tako so člani društva in domačini iz do-line še enkrat skupaj s Termami Snovik, ki so bile tudi tokrat ob Občini Kamnik in Zavodu za šport in turizem Kamnik pokro-vitelj, pokazali in potrdili, da je resnično kot biser lepa Tuhinjska dolina.

Andrej Žalar

bla, ki je ponesel dolino s pesmijo in glasbo v svet, smo slišali, da tradicijo imena in glasbe Rudija Poljanška in bratov nadalju-jejo z zasedbo in imenom ansambla mladi. Rudi Poljanšek pa ima tudi šolo za harmo-niko in na prireditvi sta se pred godovnim oferanjem (ofrehom) predstavila tudi njego-va učenca Kristjan Košir in Jure Jurjev-čič, ki vodi ansambel Jurčki. Člani ansambla Poljanšek so poskrbeli tudi, da smo lahko slišali poznano Avsenikovo Gremo na Me-nino, za katero je besedilo napisala prav tako t'hinjka in pevka v ansamblu Avsenik Jožica Kališnik iz Špitaliča. Žal nam je bilo, da se nam ni pridružila na prireditvi.

Ko je Manja razlagala, kje so skozi dolino hodili Rimljani, je za smeh poskrbel Silvo, ko je modroval, kako mladostno zgleda in koliko ve o njih 26-letna Nataša Klobčič, ki je njihovo pot »popisala« v diplomski nalo-

SpominiKo odpreš spominsko knjigo,kot bi stopil na zorano njivo.

V njej razgibani spomini,lepi, slabi in varljivi.

Tudi mi zapisani smo v njej, ki skačemo prek brazd zoranih tja naprej.

Da prišli bi onkraj njiveter vrnili se nazaj v spomine.

Slabe skušajmo prezreti,le od dobrih nauke vredno zase je odvzeti!

Poslanec državnega zbora mag. Branko Golubović je bil navdušen nad letošnjo etnološko prireditvijo.

Na letošnji prireditvi se je dogajalo tudi pri in na stojnicah.

gi. In koliko bo šele vedela, ko bo stara toliko kot Silvo. In kdo bi si mislil, da so Rimljani že takrat imeli gasilce, saj je Na-taša že dvajset let tudi gasilka.

Da pa tudi Silvo veliko ve, se je izka-zalo, ko je povedal, da ko so trije zbrani v dolini, se že čuje pesem. Potem pa se jih zbralo skupaj s Silvom kar osem. Predstavili so se kot Ljudski pevci iz doline in obudili so čas, ko je v dolini smajni dan, ki ga po dnevu blagoslovi-tve cerkve v kraju imenujejo smajna. Pevci so jo predstavili, kot je v Gradišču

Tuhinjski glas

8

V Termah je bilo v nedeljo, 28. julija, tek-movanje za izbor MISS in MISTRA Term Snovik. Miss je postala Alice Stojko iz Ajdovščine, Mister pa Gorazd Hace iz Kranja.

Za Naj Naj se je potegovalo 22 kandida-tov in kandidatk, ki so se v 2 izhodih predstavili žiriji,v kateri so bili Klara Krošelj, miss Športa 2013, Aleksandra Dragojevič, miss Kongo za Miss Earth 2012 in Matjaž Plot iz Term Snovik.

Prireditev je povezovala Vesna Kram-

Miss in mister Term Snovikberger, za razpoloženje pa so skrbeli mažo-retke iz Kamnika, ZUMBA Lolli pop, ple-sni center ADC in indijske plesalke. Obiskovalci so preživeli lep in zabaven dan.

Miss in Mister sta prejela lepi nagradi; vsak po 30 vstopov v Terme Snovik. Spre-mljevalci pa so postali: prva spremljevalka Sandra Mohmorovič; prvi spremljevalec Daniel Drljača; druga spremljevalka Dani-ca Grabovičkič; drugi spremljevalec Matej Žibert.

V Snoviku je bilo v soboto, 6. julija, zelo veselo in pestro. Dišalo je po novih recep-tih, dišalo po novih jedeh, po novih kombi-nacijah in ustvarjalnosti; predvsem pa po dobri volji vseh udeležencev in gostov.

Vroče je bilo povsod. Sonce je peklo, greli so grelniki in pečice, kjer so se jedi pripravljale, vroče je bilo v srcih zaradi

Dišalo je po tuhinjski postrvitekmovalnega nemira in pričakovanja. Tekmovanje je vsako leto bolj zahtevno, saj se tekmovalci vedno odločijo za pripra-vo kakšnega novega recepta, ki ga marsik-do še nikoli ni preizkusil.

Strokovno komisijo 11. tekmovanja v pripravi jedi iz postrvi je letos okrepil To-maž Vozel, predsednik slovenske kuharske reprezentance. Član komisije pa je bil že 11. leto zapored Srečo Vrankar.

Tekmovanje je potekalo v prijetnem razpoloženju, za kar sta poskrbela voditelj Matej Korošec in z zvoki harmonike Janja Hribar . Prav tako je bila na in v bazenu animacija za vse apart-majske in dnevne goste. Je pa tudi narava pokazala zobe in je bilo tekmovanje zaradi dežja zmoteno.

Kakor vsako leto, je bila tudi letos licitacija jedi. Zbrani denar so dobrodelno podelili Varstve-no delovnemu centru Sožitje Kamnik – Loke v Tuhinju.

Za praženo postrv z mešano zelenjavo in gobami je med lju-biteljskimi kuharji prvo mesto osvojil Miroslav Vulovič. Dušan Gaberc in Tatjana Fröhlich sta

osvojila drugo mesto za Savsko kuhano postrv. Najmanjši kotliček in bronasto medaljo pa je prejel Jan Omerzu za Tuhinj-sko postrv s potočnimi raki.

Pri poklicnih kuharjih je tokrat zmaga ostala v Termah Snovik kuharju Iztoku Gumzeju. Žirijo je navdušil Ocvrt postrvji fi le s svinjsko kožico. Tatjana Botul je osvojila drugo mesto. Juha iz postrvi in klapavic, ki jo je pripravil Edi Grmšek, pa tretje.

Prihodnje leto pa na svidenje na že 12. tekmovanju na pripravi postrvjih jedi.

V soboto, 3. avgusta 2013, je bilo sredi pre-čudovite Tuhinjske doline v Termah Snovik zelo pestro. Otroci so v sklopu Snovičkovega festivala sodelovali na šestih različnih de-lavnicah in si pridobivali žige, s katerimi so dobili potrdilo, da so določeno disciplino

Snovičkov festivaluspešno opravili. Preizkusili so se v pota-pljanju s klubom Huda riba, izdelovali so izdelke na ustvarjalnih delavnicah in razvi-jali svojo domišljijo ob branju pravljic.

Za lakoto je bilo poskrbljeno na kuharski delavnici, kjer so z našim kuharjem Izto-

kom pekli slastni carski praže-nec. Z našimi živahnimi anima-torkami so se pomerili v štafetnih igrah ter zaplesali ob bazenu. Vsem tem delavnicam so se pri-družile tudi maskote, zabavali so nas Kuponko, Hypo, Viki ter Palček Snoviček. Otroci, ki so zbrali vse žige z delavnic, so dobili nagrade. Sodelovali pa so

tudi v dveh nagradnih žrebanjih, kjer so dobili priročne nagrade naših sponzorjev: Kuponko, Hypo Alpe Adria, Viki, Drogerie Markt (DM) in čebelarstvo iz Kranja.

Za popestritev je poskrbela tudi navija-ško plesna skupina Glam. Ob bazenu smo imeli postavljen kisik bar, kjer so se naši obiskovalci ob prijaznih hostesah lahko nadihali kisika in se pri tem tudi ohladili.

Pestro dogajanje v Snoviku se pa nada-ljuje tudi: 15.9. Pohod na Menino planino27. do 29.9. Priprave na ljubljanski ma-raton

Vabljeni v eko svet termalnih užitkov!

Miss in Mister Term Snovik skupaj z žirijo

Ideja in skrbna, natančna priprava

Postrvi in nagrade Udeleženci 11. tekmovanja v pripravi postrvi

Skupinska fotografi ja z maskotami

Tuhinjski glas

9

V prihodnjem Tuhinjskem glasu

Zaradi zmanjšanja obsega bomo v pri-hodnjem Tuhinjskem glasu objavili:

Portret Vlada Cenclja in in-tarzije

Gasilci Šmar-tna so pripra-vili srečanje s harmonikarji, gasilci Sre-dnje vasi in Sel pa so do-bili nov avto-mobil.

Obnovljena kašča in Kre-vlov mlin na Beli 18

Na Bibi planini je bil 7. julija tradicionalni, že deseti Konjerejski praznik, ki ga od za-četka organizira Konjerejsko društvo Tu-hinj. Predsednik društva je zadnja tri leta Vid Pirš. Srečanje pri planinskem domu na Bibi se začne s sveto mašo pri kapeli sve-tega Antona. Letošnja je bila namenjena za vse pokojne in žive »furmane«, daroval pa jo je tuhinjski župnik Nikolaj Štolcar, ob somaševanju svojega brata Klemna, ki je bil dolga leta misijonar na Madagaskarju.

Kljub hladnemu vremenu in dežju, ki se je sem in tja ponujal izza težkih oblakov, se je zbralo precej ljudi, ki so druženje nada-ljevali ob zvokih ansambla Katrca in ob postrežbi članov Konjerejskega društva Tuhinj. Slednji so pripravili tudi že tradici-onalne igre; ugotavljanje višine droga, na katerem visi pršut, ugotavljanje teže praši-ča in pa seveda najpomembnejšo konjsko ruleto. Letos je prijazno kobilo zadel dese-tletni fantič iz Gornjega Grada. Letošnji Konjerejski praznik je z neposrednim vklopom v program povezovala Nina Ce-

Deseti Konjerejski praznik na Bibi planinistnik Pavlič iz radia Veseljak in veselemu druženju obiskovalcev se je v popoldanskih urah pridružilo tudi sonce.

Menina planina, ki ji radi rečemo tudi Tuhinjska planina, pa nas v teh dneh, ko se poletje počasi poslavlja, še vedno vabi, da jo obiščemo. Dostopnost iz različnih smeri, dobro označene in uhojene poti, razgibani tereni, mirni kotički in pa ču-dovit razgled na vse strani ob jasnem vremenu, naredijo planino prijazno in polno pri-čakovanj. Posebno je primer-na za družine z manjšimi otroki, saj so poti lahke, poho-dniki pa na poti srečujejo ov-ce, krave in konje, ki v sezoni kraljujejo na planini. Obisko-valci so dobrodošli tudi v planinskih domovih, kjer jih postrežejo s kislim mlekom, žganci, pa še kaj bi se našlo.

Kapela svetega Antona le-tos vabi k še eni zahvalni

V Špitaliču z glavne ceste krenemo desno in se po makadamski, dokaj strmi, poti po dobrih treh kilometrih pripeljemo na plano-to, ki je z vseh strani obdana z mogočnimi gozdovi Špika. Smo na planoti Lipovec, kjer Vid Pirš iz Tuhinja že šestnajsto leto pase svojo čredo avtohtone pasme krav cik, pridruži pa se jim tudi nekaj konjev. Paša traja dobre pol leta, kmetija pa daje prijetno domovanje pastirjema, ki tukaj ves čas paše tudi prebivata. Planina je čudovita izletni-ška točka, saj jo pridejo obiskat pohodniki tako iz Tuhinjske smeri kot tudi v veliki meri iz Trojansko-zasavskega konca.

Lipovec pa je dobro desetletje znan tudi po kuhanju ogla. Kot smo omenili, je letos oglarska kopa zagorela štirinajstič, in prvi, ki jo je pripravil, je bil takratni pastir Jože Novak iz Dol pri Litiji. Že drugo leto pa mu je pri delu pomagal Franc Trebušak s Trojan in slednji kot organizator vztraja še danes. Gospoda Trebušaka se obiskovalci etnoloških dnevov, ki jih pripravlja TD Tuhinjska dolina, in bralci Tuhinjskega glasa prav gotovo spomnite kot izredno

Oglarjenje na planini LipovecKonec avgusta je že štirinajstič zagorela oglarska kopa.

priljubljenega kovača, ko smo pred leti govorili o furmanstvu.

Pred dobrim mesecem so se torej zbrali prijatelji in somišljeniki pri ohranjanju starih opravil in iz že pripravljenih drv po vseh pravilih sestavili kopo. Tako je čakala skozi vse vroče poletje, zadnji petek v av-gustu pa so jo dokončno obdelali, zasuli s prstjo, v notranjost nasuli nekaj veder žer-javice, in jo zaprli z željo, da bi jim vreme služilo in bi se kopa lepo in počasi skuhala. Seveda je po opravljenem delu sledila za-služena malica, kozarček za žejo in spro-ščen klepet med prijatelji.

maši, ki bo 22. septembra, ob 14. uri, pri njej pa se bodo pastirji in vsi, ki so kakor-koli skozi poletje živeli s planino, zahvalili za lepo vreme in uspešno pašno in poho-dniško sezono.

Vabljeni torej, da obiščete Menino plani-no, se naužijete svežega zraka in občutite mir planinskih poti. Manja

Kolesarjenje je dobilo krila.lo kkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkrirrrrrrrrrrrrrrrr laaaaaaa...............

Izdelano v Sloveniji.www.electric-chopper.com

p p j j

Želimo jim, da bi »skuhali« kvalitetno ogle, predvsem pa, da bi nadaljevali z druženjem in s tem ohranjali pristno prija-teljstvo, ki ga v teh viharnih časih ljudem še kako primanjkuje.

Srečno in še na mnoga leta oglarji Li-povca!

Manja

Tuhinjski glas

10

Motnik v Tuhinjski dolini je bil v soboto, 24. avgusta, gostitelj 16. Prangerjade, sreča-nja slovenskih mest, ki so ohranila pranger-je ali sramotilne stebre. Poleg domačinov so se predstavili gostje iz Negove, Brestanice, Ptujske Gore, Pilštanja, Podsrede, Rečice ob Savinji, Predgrada in Radovljice.

Prangerji za grešnike in prešuštnice

Čeprav prangerji ne služijo več svojemu prvotnemu namenu, so se v teh krajih vse-eno odločili, da jih ohranijo in s tem negu-jejo nekdanjo tradicijo. Prangerji so v pre-teklosti odigrali pomembno vlogo v nekdanjem sodstvu, številni nepridipravi pa so bili, pripeti ob sramotilni steber, v posmeh tistim, ki so lahko uporabili najra-zličnejše kazenske metode.

Pobuda za srečanja trgov in mest s sra-motilnimi kamni je prišla iz vrst članov tu-rističnih društev Pilštanj in Rečica ob Savi-nji. Prvih dveh srečanj se je udeležilo po deset krajev in sicer Brestanica, Lemberg, Motnik, Pilštanj, Piran, Podsreda, Predgrad, Ptuj, Radovljica in Rečica ob Savinji. Ka-sneje so k sodelovanju pritegnili še Krkavče pri Kopru, Leskovec, Negovo, Planino pri Sevnici in Rako pri Krškem.

Tako se je rodila zanimiva turistična prireditev, ki so jo preprosto poimenovali kar Prangerjada. V krajih s sramotilnimi stebri, kamni, spomeniki ali celo klopmi si prizadevajo oživiti mesta, kamor so nekoč

za kazen privezovali zlikovce, tatove in vse druge grešnike.

Letos so prangerjado gostili v Motniku v Tuhinjski dolini. Motniška naselbina je v listinah prvič izpričana v prvi polovici 12. stoletja, vendar ni dvoma, da so se Sloven-ci tu naselili v prvih stoletjih po prihodu na to ozemlje. Prvi znani gospodarji Motnika so bili gospodje Motniški, ki so bili domače slovenske krvi. Spadali so med uglednejše in v okolju pomembnejše graščake.

Nastanek trške naselbine in pridobitev trških pravic je posledica ambicije samih graščakov. V Motniku so se z letošnjo prangerjado spomnili še 590-letnice trga, ko so s privilegijem, izdanim v Gradcu 26. marca 1423, Motnik povzdignili v trg in mu namenili tedenski sejem. Tržane so smatrali za poseben socialni sloj, ki je imel lastno sodstvo. Pristojnosti sodnika so ob-segale civilne in manjše kazenske zadeve.

S 16. Prangerjado slovenskih krajev in s priložnostno razstavo poštnih znamk ter poštnim žigom so v Motniku, v soboto. 24. avgusta, obeležili tudi 590- letnico trških pravic Motnika.

Ob predsedniku KS Marjanu Semprimožni-ku je predstavnike slovenskih krajev s prangerji nagovoril tudi kamniški župan Marjan Šarec.

Uspela prireditev, ko so se v Motniku prire-ditelji še posebej potrudili, je bila tudi prava paša za oči o nekdanjih dogajanjih pa tudi o nošah oziroma oblačilih.

Igralci iz Pilštajna

Polni pričakovanj, radovednosti in tudi z nekaj treme so učenci pogumno vstopili v novo šolsko leto in ob tem razmišljali, kaj bo prineslo. Najbolj nestrpni so bili zago-tovo prvošolčki, saj vstop v šolo zanje predstavlja enega prvih korakov na poti odraščanja. Zavedamo se, da so prvi vtisi ključni, saj jih bodo ohranili v spominu, in bodo pomembno sooblikovali njihov odnos do znanja, vrednot, prijateljstva in nenaza-dnje življenja kot takega.

Učenci Podružnične šole Zgornji Tuhinj so letos vstopili v pomlajeno šolsko zgrad-bo, za vse učence pa smo skupaj z veliko odgovornostjo 'pomladili' dolgoročne cilje,

Šola 2013/2014

Projekti v novem šolskem letuOb začetku ustvarjalnega, zdravega in kulturnega šolskega leta na osnovni šoli Šmartno v Tuhinju.

pri čemer smo razmišljali o tem, katere so tiste prednosti, ki bodo učen-cem zagotovile uspešno nadaljnje življenje.

V današnji družbi je ze-lo pomembno, da je posa-meznik bralno pismen, zaradi česar smo se odlo-

čili posebno pozornost nameniti dvigu bralne pismenosti, ki jo bomo izboljšali s sistematično uporabo bralnih učnih strate-gij, kar bo našim učencem v veliko pomoč tudi pri nadaljnjem izobraževanju. Letošnje leto bomo še obogatili dejavnosti, ki dvigu-jejo motivacijo za branje, pri čemer naj iz-postavim predvsem načrtovano noč branja.

Nadaljevali bomo tudi z dejavnostmi za čim bolj e-kompetentnega učenca, pri čemer nam bo nedvomno v pomoč nakup in upo-raba e-učbenikov, ki bodo obogatili pouk, saj bodo učenci novo učno snov spoznali na poseben način, ki jih bo pritegnil.

S pomočjo različnih dejavnosti skušamo

poskrbeti za zdrav telesni, duševni in kul-turni razvoj otrok, ki bodo odgovorni do sebe, drugih in okolja. Vsak učenec je del svoje oddelčne skupnosti in da bi okrepili njihov občutek pripadnosti, smo se odloči-li za pripravo tematskih razrednih ur. Učencem bomo omogočili tudi individua-len stik z učitelji v okviru pogovornih ur, ko bo učenec lahko poprosil učitelja za pomoč, nasvet ali zgolj pogovor. Učiteljem bodo pri tem pomagala spoznanja s podro-čja morale in etike v povezavi z učnim sistemom ter že uveljavljenimi učnimi praksami, iskanja novih možnosti, primer-jave z drugimi evropskimi institucijami, ki jih bodo pridobili v okviru izobraževanja pri mednarodnem projektu Ethos.

Možnost druženja pa bo učencem ponudi-lo tudi sodelovanje v obeh letošnjih inova-cijskih projektih Družimo se na odru, kjer bodo učenci na različne načine pristopali k dramski igri in S pravljico v pravljični svet angleščine, pri katerem bo še posebej pou-darjeno medsebojno sodelovanje in mentor-

Tuhinjski glas

11

zbadali in zganjali norčije na njegov račun. Na ta način so najpogosteje kaznovali pre-tepače, klateže, tatove in celo prešuštnice.«

Prangerji in njihova zgodovina torej ne bodo pozabljeni, tudi po zaslugi krajev, kjer se ponašajo s sramotilnimi stebri. To so bile svojevrstne metode kaznovanja, čeprav zgodovinski viri ne poročajo, kako so jo kaznjenci odnesli. Danes prangerji res da ne služijo več svojemu namenu, vsekakor pa bi bilo zanimivo, če bi jih še kdaj uporabili...Obsojen na polivanje z vodo

Kazenska sredstva so bila različna. Tako so obsojenca privezali k sramotilnemu stebru – prangerju ali ga obsodili na zapor-no kazen. Motniški pranger, ki nosi letnico 1793, je ohranjen in stoji v parku Pod lipa-mi, kjer so predstavniki mest in krajev prikazali, kako so nekoč lovili tatove, lo-pove in druge ter jih za kazen privezali k prangerju ali kako drugače kaznovali, na primer s polivanjem z vodo.

»Turistični zanesenjaki iz Pilštajna ima-mo torej največ zaslug za oživitev sramo-tilnih stebrov in tudi v Motniku smo prika-zali, kako je naš domači nepridiprav Gustl ukradel kuro in storil še kakšno drugo hu-dodelstvo,« so povedali predstavniki turi-stičnega društva. »Končno smo ga pošteno kaznovali za vse grehe, ki jih je storil. A občinstvo v Motniku je bilo veliko bolj prizanesljivo kot pilštajnski sodnik, saj jo je Gustl še poceni odnesel.«

Radovljičani se lahko po svoje pohvalijo, da imajo svoj pranger, ki so ga v preteklosti pogosto uporabljali. Radovljica je postala

mesto proti koncu 15. stoletja. Meščani Radovljice so bili precej ponosni na svoj mestni jezik, saj so prisegali cesarju v nemškem in slovenskem jeziku. Ob sramo-tilni klopi, ki je zagotovo nekaj posebnega, so zagotovo večkrat molčali kot govorili.

»Tudi v Negovi se lahko pohvalimo s sramotilnim stebrom, kar dokazuje, da smo imeli nekoč močno sodno oblast,« so pove-dali člani turističnega društva Negova-Sp. Ivanjci. »Pranger v Negovi nosi letnico 1656. Vendar v kraju nimamo le sramotil-nega kamna, ki so ga v preteklosti upora-bljali za kaznovanje prestopnikov. Namreč, okoli gotske cerkve Blažene device Marije je bilo obzidje s pokopališčem. Sredi poko-pališča je bil rdeč križ za kaznovanje pre-stopnikov, ki so ga leta 1617 odstranili.«

Celo majhni kraji se lahko pohvalijo s prangerjem, kar kaže, da so imeli vaški so-dniki dovolj nepridipravov, ki so svojo ka-zen morali odslužiti pred očmi vaščanov. Ti so lahko uporabili različne metode, s kate-rimi so lahko sramotili obsojence. Tako je bilo tudi v Rečici ob Savinji, ki se kot trg omenja v prvi polovici 14. stoletja. »V kraju je edini sramotilni kamen v Zgornje-savinjski dolini, ki stoji v centru trga in nas spominja na nižje sodstvo,« pravijo v turi-stičnem društvu Rečica ob Savinji. »Ohra-njeni sramotilni kamen ali pranger je okoli dva metra visok kamnit steber z značilno kapo. V steber je bil pritrjen železen obro-ček, na katerega so privezovali kaznjenca. Najpogosteje se je to dogajalo ob nedeljah ali na kakšen praznični dan, ko se je zbralo več ljudi, ki so obsojenca zasramovali,

Kakovosten pouk, vključenost v različne projekte in širok nabor interesnih dejavno-sti zagotavljajo, da bo leto, ki je pred nami, ponudilo ogromno ustvarjalnih izzivov, ki bodo bogatile osebnostno rast učencev.

Vsem učencem želim varno, domiselno, pogumno pot do cilja, ki so si ga postavili.

Jožica Hribar, ravnateljica

ska vloga starejših učencev, ki bodo mlajšim prebirali angleške pravljice. Osmošolci in devetošolci bodo lahko prevzeli vlogo bo-trov prvošolčkov in na ta način olajšali nji-hovo prilagajanje na novo okolje ter poveča-li njihov občutek varnosti in pripadnosti.

Še večji razpon med generacijami sodelu-jočih bo v projektu Simbioza, ko se bodo naši osnovnošolci poskusili kot učitelji starejših, saj jim bodo pomagali usvojiti znanja infor-macijsko-komunikacijske tehnologije. Med-generacijsko sodelovanje pa bo spodbudilo tudi sodelovanje v projektu Zdrava šola.

Ozaveščanje o skrbi za okolje in za zdravo življenje nam ponuja širok spekter projektov, v katerih smo se odločili sodelo-vati prav zaradi zavedanja pomena zdrave-ga načina življenja.

V okviru projekta Shema šolskega sad-ja, ki ga bomo tokrat obogatili še z zelenja-vo, bomo skušali učence spodbuditi k za-vedanju o tem, kako pomembno je vnesti sadje in zelenjavo v svoj jedilnik. Poleg zdrave hrane pa je pomembno tudi gibanje in to bomo spodbujali s pomočjo projekta Zdrav življenjski slog, ki omogoča učen-cem, da imajo na teden kar 5 ur športne vadbe. Strokovno vodena vadba in pester

izbor športnih vsebin pomagajo odpravljati nepravilno telesno držo, ploska stopala, debelost ter razvijati splošno vzdržljivost in odpravljati posledice negativnih vplivov sodobnega načina življenja.

Trajnostno naravnan projekt Eko šola zagotavlja, da se celostno ukvarjamo z okoljsko vzgojo, znanje o tem pa dokazu-jemo na ekokvizu za OŠ, sodelujemo v či-stilni akciji, zbiramo star papir, baterije, urejamo šolsko okolico ter skrbimo za lo-čevanje odpadkov.

Prav skrb za okolje nas je spodbudila, da smo se odločili za vključitev v mrežo goz-dnih vrtcev in šol Slovenije, saj smo ugo-tovili, da je gozd prostor, ki ga lahko upo-rabimo kot učilnico na prostem. Organiziranje pouka v gozdu nudi nepo-sredno učenje z opazovanjem in preizkuša-njem, hkrati pa je to ustvarjalni prostor, ki nudi izkušnje in osebnosti razvoj.

Učencem ponujamo pester izbor obšolskih dejavnosti in jim na ta način nudimo možnost ustvarjanja na različnih kulturnih področjih (glasbenem, gledališkem, lutkovnem, folklor-nem, plesnem, likovnem, literarnem …) in na ta način skrbimo za kulturni razvoj učencev, kar dokazuje tudi naziv Kulturna šola.

13. Miklavžev tek bo v nedeljo,

1. decembra 2013

8. ČEŠNJIŠKI TEKStart v nedeljo, 22. 9. 2013,

ob 10. uri na igrišču v Češnjicah v Tuhinju. Vabljeni.

Info: 031 296 350, Rajko.

POHOD NA MENINO PLANINO

v nedeljo, 15. septembra 2013Zbirno mesto:

pri Termah Snovik ob 7. uriDolžina izleta: pohod z vmesnimi

postanki traja ves danCilj: ovčarska bajta

Povratek: možnost organiziranega prevoza z doplačilom

Prijavnina: 5 € za člane turističnega društva, 10 € za nečlane. V ceno je

všteta malica in pogostitev pri ovčarski bajti (enolončnica, jagnjetina in pijača).

Prijavite se do četrtka, 12. septembra, pri tajnici društva, po tel.: 041 943 332 ali el. pošti: olga.drolc@guest.arnes.si.Za prijetno vzdušje na planini bo poskr-bljeno. Povabite tudi znance, prijatelje.

VABLJENI!

7.9.–8.9. Dnevi narodnih noš v restavraciji Potočka – kulinarično

doživetje z okusi Kamnika in s tuhinjsko postrvjo

15.9. Pohod na Menino planino20.9. Mega žur s študentskim

klubom (zaključek poletja)21.9. Veselica z ansamblom

Poljanšek ob njihovi 40-letnici27.9.–29.9. Tekaški vikend

(priprave na ljubljanski maraton)

26.10.–3.11. Pester animacijski program med krompirjevimi

počitnicami s palčkom Snovičkom30.10. Tekmovanje v pripravi

palačink31.12. Silvestrovanje v kopalkah

+mesečni dogodki v okviru Kluba

Zdravja term Snovikvsak četrtek – Okusi Kamnika

(ponudba tradicionalnih lokalnih jedi)

Za vas smo pripravili: Občani Kamnika 15% popust na prenosljive • bazenske vstopniceZačetni in nadaljevalni plavalni tečaj • Rojstnodnevne zabave • Vsako sredo in soboto brezplačen pohod • po tematskih poteh Vsako soboto rajanje s Palčkom Snovičkom • Brezplačna vodna telovadba 2x dnevno• Brezplačna uporaba telovadnice v naravi • (trim steza in fitnes na prostem)20% popust na savne v mesecu oktobru•

Več na : www.terme-snovik.si ali 01 83 44 100Se vidimo v Termah Snovik

MEGA ŽUR

TERME SNOVIK POD VELIKIM ŠOTOROM

PETEK, 20. SEPTEMBER, OB 20. URI.

ROK'N'BAND

KALAIA ANS. GALOP

VSTOP PROST!!!

ROK'N'BAND

Vabimo vas, da se udeležite bližajočih se dogodkov.

PRIHAJAJOČI DOGODKI

PESTRA JESEN V TERMAH SNOVIK!