Savinjskenovice.savinjske.com/pdf-2017/sn-13-2017.pdf · treben še kak pas, obvoznica ali celo...

Savinjske novice št. 13, 31. marec 2017 1

Savinjske novice št. 13, 31. marec 20172

Oglasi

Tretja stran

Iz vsebine:Nazarje: Javna obravnava lovsko upravljavskega načrta ........................................ 5

Okrogla miza v OŠ Nazarje: Medgeneracijski pogovori o pomembnih evropskih temah .......................... 6

Občina Luče: Merilnik potrdil rastočo frekvenco prometa skozi kraj ............................ 7

Občina Solčava: V kratkem nadaljevanje prenove ceste v Logarski dolini ........................ 8

Radioklub Mozirje: Prejeli priznanja za uspešno delo ................. 10

Predavanje Damjane Bakarič:Kako se rešiti iz objema tesnobnosti in izgorelosti ................................. 16

Krvavec:Lučani obranili naslov državnih prvakov, Ljubenci tretji ..................... 19

SuperKarbata trophy:Janez Marolt vodja off-road ekipe ................. 27

Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.

Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Za-kona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lek-toriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.

ISSN 0351-8140, leto XLIX, št. 13, 31. marec 2017. Izha-ja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: [email protected]. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, [email protected]


Glavni in odgovorni urednikmag. Franci Kotnik

Laž ima kratke noge – ker ji ni treba bežati?

Po enoletnem premoru bo jutri znova dovoljeno lagati. Nekateri ljudje komaj čakajo na prvi april, ko je družbeno sprejemljivo koga pošteno potegniti za nos, so pa tudi takšni, ki svoje želje po laganju ne morejo zadrževati in uporabljajo laži v vsakodnev-nem komuniciranju. Postavlja se vprašanje, zakaj ljudje lažejo drug drugemu, predvsem pa, zakaj la-žejo ljudem, ki jih imajo radi, na primer partnerjem, prijateljem, staršem, otrokom ...

Po mnenju psihoterapevta dr. Zorana Milivoje-vića se ljudje za laž odločijo takrat, ko menijo, da bodo z njo najlažje in najhitreje dosegli svoj cilj. Verjamejo, da z resnico cilja ne bi dosegli ali pa bi si možnosti za to močno zmanjšali.

Kaj je torej laganje? Laganje je, ko nekdo pripo-veduje zgodbo, za katero ve, da ni resnična, a zanjo zatrjuje, da je. Pri tem je treba razlikovati laž od prik-rivanja. V obeh primerih gre sicer za neiskrenost ozi-roma zavajanje, a je med njima pomembna razlika. Prikrivanje pomeni, da nekdo zataji del resničnosti, da bi drugemu prikazal napačno sliko. Prikrivanje je torej pasivno dejanje, laganje pa aktivno.

Dr. Milivojević še opozarja, da je treba ločiti laga-nje od govorjenja neresnice. Bistvo laganja je na-mreč zavestna namera nekoga prevarati. Ko nek-do od nekoga sliši napačno informacijo in jo pos-reduje nekomu tretjemu, prepričan, da govori res-nico, potem ne gre za laž. Zato reči nekomu, da ne govori resnice, ni žalitev, če pa nekomu rečemo, da laže, to pomeni, da smo prepričani, da to počne na-merno.

Majhni otroci začnejo lagati zato, da bi se izog-nili kazni ali posledicam, za katere verjamejo, da bi jih doletele, če bi starši odkrili resnico. Tudi od-rasli pogosto lažejo zato, da bi se izognili negativ-nim posledicam svojih dejanj ali besed. Takim la-žem strokovnjaki pravijo egoistične laži.

Včasih otroci pa tudi odrasli mislijo, da je laž ko-ristna. Lažejo zato, da drugim ne bi bilo neprijetno ali hudo, če bi poznali kruto resnico. Tako varuje-jo druge pred neprijetnimi občutki. Te laži so »člo-vekoljubne«, imenujejo jih tudi laži iz usmiljenja ali sočutja.

Koristoljubne laži so laži, ki jih ljudje uporabljajo, da bi prišli do neke materialne ali nematerialne ko-risti. Laž uporabljajo kot orodje. V to skupino spa-dajo tudi prevaranti in lopovi, ki poleg laži upora-bljajo še druge taktike prevar. Predstavljajo se na primer kot žrtve, ki potrebujejo denar, ali pa kot re-šitelji, ki bodo pomagali drugim, da bodo spreme-nili svoje življenje na bolje.

Namen kopice laži, ki jih boste našli v tokratni temi tedna, posvečeni dnevu lažnivcev, je samo eden: razvedriti in nasmejati vas, cenjeni bralci in bralke. Če se boste torej ob branju naslednje strani vsaj enkrat nasmejali, bo naš cilj dosežen.

(ŠS)


Prvoaprilska tema tedna

OBČINE MOZIRJE, NAZARJE, REČICA OB SAVINJI, LJUBNO, LUČE, GORNJI GRAD, SOLČAVA

Gradbena dela v Zgornji Savinjski dolini v polnem zamahu!

Jutri bo v Nazarjah slavnost ob posodobljenem centru kraja in cestah ter večnamenskim krožiščem z bazenom. (Foto: IS)

V Nazarjah bo jutri, 1. aprila, otvori-tev krožišča, v Mozirju bodo dela na nji-hovem začeli na novo, z Reneka bodo prestavili spomeniško zaščiten kozolec na trg Rečice ob Savinji. V Okonini bo-do dobili testno podzemno elektriko. Lu-čani nameravajo na Savinji uveljaviti dva plovbna režima, Solčavani bodo postavi-li nov teleskop na panoramsko cesto, ko bodo dovolj utrdili temelje, Gornjegrajci pa bodo zaradi prepovedi vožnje na raz-močenih cestah močili ceste.

V NAZARJAH JUTRI BANKET, BANDERE IN KONFETI

V soboto bo v Nazarjah slovesna otvoritev krožišča in obnovljenih cest. Danes bo poteka-lo še generalno umivanje in čiščenje graščine in okolice, saj se je tekom obnove Savinjske ceste tako prašilo, da bodo še v kotlovnici Energetike od znotraj čistili dimnik.

Nazarski svetniki so se zbrali na korespon-denčni seji pred občino in prejo sms-ov potrdili, da sprejmejo novo zasnovo ureditve krožišča. Prev-ladalo je mnenje, da les ni tisto, kar najbolj zazna-muje občino, nenazadnje sta ga na veliko pob-rala žled in lubadar. Tisto, kar je trajno, so popla-ve, zato bodo začeto skulpturo v krožišču odstra-nili in krog poplavili, kar bo predstavljalo stoletne poplave na vsakih osem let, hkrati bo voda služila ribičem za lovljenje rib, rekreativcem za plavanje, občanom poleti za osvežitev, pozimi za drsališče. Če bo tok dovolj močan, bodo na enem rokavov zgradili malo hidroelektrarno, ki bo s svojo turbino omogočala, da bo tok dovolj močan.

V MOZIRJU KROŽIŠČE NE BO TAM, KJER JEV mozirsko občino so morali svetnike prives-

ti na sejo občinskega sveta, saj nihče ni mogel verjeti, da seja res bo. Tam so namreč eni najbolj redkih demokratičnih sejalcev v dolini. Na izre-dni seji so sklenili, da bodo krožišče ob avtobu-sni postaji, ki je že v izgradnji, zasukali za 360° in mu naklon zmanjšali na nič stopinj, kar stopi v veljavo že to soboto. Delavci bodo zaradi tega delali v dveh izmenah, obe bosta ponoči. Obča-ne prosijo za strpnost in da naj ob morebitnih ek-splozijah ne kličejo policistov, saj potem tudi oni ne bodo mogli spati.

ZNAMENIT ARHITEKTSKI BISER OSTAJA ZAŠČITEN

Na Rečici ob Savinji so nekaj časa od te-ga, točneje včeraj, dobili obvestilo Zavoda za

varstvo kulturne dediščine (menda iz Slovenije), da morajo vase podirajoči se kozolec na Rene-ku, ki je zaščiten kot nacionalni dragulj, evrop-ska posebnost in svetovna atrakcija, prestaviti v sam center kraja do nedelje, točneje jutri, če že-lijo, da bodo še to leto dobili dovoljenje za izgra-dnjo krožnega križišča na tisti lokaciji.

Svetniki in župan z občinsko upravo se z dr-žavno ustanovo strinjajo. Tisti, ki živijo blizu trga Rečice, bodo kozolec, kolikor ga je še, lahko v žepih odnesli celo domov pod pogojem, da bo razstavljen kje na vidnih mestih.

V ZEMLJI ŽICE, KJE PA PTICE?Vgradnja zemeljskega kablovoda iz Nazarij

do Ljubnega ob Savinji poteka po planu. Potem ko so na Prihovi našli ostanke hiš iz rimskih ča-sov in zemljišče odkupili od prvih lastnikov, se dela ne ustavljajo več. Jarki se hitro kopljejo, ka-bel še hitreje polaga, glede daljnovodov pa so se ljudje sedaj že navadili, da so narobe obrnje-ni, celo ptice ne pristajajo več na žice.

Jutri bo preizkusno stekel električni tok do Oko-nine, zato elektro podjetje naproša kmete, da umaknejo krave in ovce dovolj daleč od kablovo-da, da ne bo v nedeljo preveč mesa na mizi.

NOV TELESKOP ZA NOVE NAMENE, PREDVSEM PA NE ZA DOMAČO UPORABO

Na solčavski panoramski cesti bodo jutri za-čeli z montažo novega teleskopa. Potem ko ga je nekdo odnesel v dolino, da bo lahko od tam opazoval teleskope, ki jih ni odnesel, so se v ob-

čini odločili, da bo naslednji teleskop malo več-ji. Z njim bo možno poleg opazovanja življenja v Logarski dolini iskati življenje v oddaljenih gala-ksijah, predvsem pa ga bo zelo, zelo težko od-nesti, saj bo njegova teža predstavljala dobršen del teže hriba, v katerega bo vkopan.

DOPOLNJENA UREDBA VSE UREDIV gornjegrajski občini so dopolnili uredbo,

po kateri se na določenih občutljivih cestah vo-zila s prekomerno težo zaradi namočenosti tal ne smejo voziti. Po novem morajo vozniki pre-težkih vozil počakati na prvi dež, da se potem ne smejo voziti po teh cestah. Vrsta je menda že kar velika.

PO OBUDITVI PRESIHAJOČEGA STUDENCA PRI IGLI V IGRI SAVINJA PONIKALNICA

V Lučah nameravajo Savinjo, kjer se zliva v ljubensko občino, razdeliti v dva pasova, da bo možno po njej pluti po plovbnih režimih obeh ob-čin. Ob reki bodo jutri namestili merilnik hitrosti, ki bo hkrati štel promet, in tako ugotovili, ali je po-treben še kak pas, obvoznica ali celo ponikalni-ca. Zaradi gradnje dvopasovne Savinje bo pro-met oviran izmenično in voden s strani prome-tnika na skali. Raftarje, kajakaše, surfarje in neu-čakane plavalce prosijo, da upoštevajo nov pro-metni režim. Zgibanka z navodili je na voljo na spletni strani občine.

Več o teh temah si boste lahko prebrali v jut-rišnjih Savinjskih novicah, in to že jutri.

Blenda Tavrl


Aktualno

JAVNA OBRAVNAVA LOVSKO UPRAVLJAVSKEGA NAČRTA

Udeleženci za še večje sodelovanje pri pripravi pomembnega dokumenta

V Nazarjah so se v sredo, 22. marca, na jav-ni predstavitvi osnutka letnega lovsko uprav-ljavskega načrta za Kamniško-Savinjsko lovsko upravljavsko območje (LUO) zbrali predstav-niki številnih organizacij in ustanov, ki so pris-luhnili predstavitvi osnutka načrta in podali pri-pombe ter predloge nanj. Osnutek je povzel Blaž Presečnik, na nazarski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) vodja odseka za gozdne živali in lovstvo. Po predstavitvi se je raz-vila pestra debata s konkretnimi predlogi in pri-pombami, ki jo je povezoval Tomaž Gerl.

NAČRT PRIPRAVLJEN NA OSNOVI ANALIZ

Presečnik je uvodoma povzel kronologijo priprave LUO, seznam lovišč in opravljene ukre-pe v življenjskem okolju divjadi v preteklem letu

ter načrtovane ukrepe za tekoče. Dejal je, da so lani največ škode naredili divji prašiči, skupna je bila ovrednotena na dobrih osem tisočakov, pri-javljeno je bilo 79 škodnih primerov. Predstavil je analizo odvzema divjadi za preteklih pet let.

Kot prvi se je v razpravo vključil Marko Jo-nozovič z oddelka za gozdne živali in lovstvo na ZGS. Povedal je, da je načrt primeren za na-daljnjo obravnavo in dodal, da je omenjeno LUO med manj problematičnimi v Sloveniji.

Kot predstavnik Kamniško-Savinjskega ob-močnega združenja upravljavcev lovišč je spre-govoril dr. Hubert Potočnik, ki je omenil, da je stanje gozdov na območju dobro, prav tako so-delovanje med deležniki, ki sodelujejo pri pripra-vi načrta.

LASTNIKI ZEMLJIŠČ BI RADI VEČ SODELOVANJA

S strani lastnikov zemljišč je predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Ob-močne enote Slovenj Gradec Silvester Mežnar omenil kar nekaj težav, predvsem ga je zanima-lo, kako so lahko tako nizke škode, saj jih prija-vlja veliko lastnikov. Omenil je škodo na drevju, ki jo povzroča jelenjad, veliko pripomb je imel na preveliko število divjih prašičev. Predvsem pa je bil mnenja, da bi bilo pri pripravi načrta potreb-no bolj prisluhniti lastnikom zemljišč in bolje so-delovati z njimi.

Tudi Klemen Matk je kot lastnik zemljišč kritič-no ocenil pripravljen načrt. Izpostavil je jelenjad, saj je vse več škode zaradi objedenosti dreves, odškodnine pa so tako mizerne, da se večina zanje sploh ne odloča. Krmljenje živali je ocenil

kot veliko napako. Želi si, da najdejo pravo pot za gozdove, njihovo lesno funkcijo in lovce, vse mora biti namreč v ravnovesju.

VOZILA V GOZDU RUŠIJO MIR ŽIVALI

Matej Demšar z Zavoda RS za varstvo nara-ve je predlagal, da se na območjih gozdnih kur umaknejo krmišča za živali, ki delajo škodo. Du-šan Gorenc z Lovske družine Smrekovec Šo-štanj pa je omenil, da divjad nima mirnega oko-lja, saj se na njihovem območju pojavljajo voz-niki motornih sani, štirikolesnikov, ki povzročajo umik živali na nižja območja.

O množičnem vdoru v ekosistem živali je spre-govoril tudi vodja nazarske območne enote ZGS

Toni Breznik, ki je izpostavil obdobja nabiranja gozdnih sadežev in gob. Z naklonjenostjo gleda-jo na prepoved prometa na gozdnih cestah in to tudi podpirajo. Enakega mnenja je bil Janez Gla-vač z inšpekcije za lovstvo. Menil je, da je treba urediti področje vožnje v naravi.

DIVJI PRAŠIČI EVROPSKI PROBLEM

Svoje mnenje je s prisotnimi delil tudi Milan Cajner, član sveta ZGS OE Nazarje. Dejal je, da jelenjad išče mirne cone, zato se seli višje, pozi-mi pa se vrača na nižje ležeča območja. Opaža, da odstrela ne realizirajo na območjih, kjer se pojavlja največ težav z divjimi prašiči. V Solča-vi imajo težave, saj so skoraj vsi lastniki zemljišč tudi lovci in se znajdejo v dveh vlogah, kar bo-do morali sami rešiti. Sami pa morajo dati po-budo za večji odstrel jelenjadi, če menijo, da je populacija prevelika. Glede divjih prašičev, ki so zelo prilagodljivi, ima problem vsa Evropa, ne le Slovenija.

Razpravo je zaključil Toni Breznik in dejal, da je načrt pripravljen strokovno ter na osnovi šte-vilnih dejavnikov analiz. Dodal je, da so v pripra-vo in razpravo vključeni vsi deležniki, ki imajo možnost dati predloge in pripombe, kakšna je realizacija načrta, pa je odvisno od lovcev.

Štefka Sem

Blaž Presečnik, vodja odseka za gozdne živali in lovstvo na nazarski območni enoti Zavoda

za gozdove Slovenije, je povzel osnutek načrta. (Foto: Štefka Sem)

Predstavniki številnih organizacij in ustanov so prisluhnili predstavitvi osnutka letnega lovsko upravljavskega načrta in podali pripombe ter predloge nanj. (Foto: Štefka Sem)


Organizacije

OKROGLA MIZA NA OSNOVNI ŠOLI NAZARJE

Medgeneracijski pogovori o pomembnih evropskih temah

Mladi so z zanimanjem prisluhnili in zasnovali kup vprašanj, ki so dobila temeljite odgovore. (Foto: Slavica Tesovnik)

»Vi ste del sveta, vi ste svet.« Tako je osmošol-ce in devetošolce nagovoril evropski poslanec Ivo Vajgl. Okroglo mizo na temo Medgeneracij-ski pogovori o pomembnih evropskih temah je organizirala slovenska skupina projekta Eras-mus+ Mostovi. V dvorani Glasbene šole Nazar-je so mladi izvedeli, kako deluje evropski parla-ment.

V DELU JE TREBA NAJTI ZADOVOLJSTVOIvo Vajgl je kot izkušen novinar, diplomat in

veleposlanik nagovoril mlade na zelo zanimiv način. Povedal jim je, da je v preteklem tednu

obiskal Palestino, kjer se je pogovarjal s tam-kajšnjim predsednikom države. V prihodnje bo v teh nemirnih krajih poskušal delovati kot mirovnik, čaka ga zelo težka naloga, je zaupal učencem.

Njegov nagovor se je glasil tudi, naj izboljšajo čistočo v okolju, saj je le-to ogledalo samozave-sti, daje občutek vrednosti in samospoštovanja. Sicer pa je spregovoril o delu v Bruslju in Stras-bourgu in kako se za konec tedna vrne v Slove-nijo. Ob napotkih učencem je rekel: »V delu mo-rate najti zadovoljstvo.« Njegovo zadovoljstvo ob delu, ki ga opravlja, pa je bilo ves čas občutiti.

ZNANJE TUJIH JEZIKOV VSTOPNICA ZA SVETNa okrogli mizi sta spregovorila tudi ravnate-

ljica Osnovne šole Nazarje Vesna Lešnik in na-zarski župan Matej Pečovnik. Kot koordinator je govornike povezoval Toni Rifelj, Vera Pečnik in dr. Anton Jezernik pa sta nagovorila mlade kot člana projektne ekipe Mostovi za Evropo.

Učenci so zbrano prisluhnili in ob slišanem našli svoja vprašanja. Pri marsikomu so vzplam-tele želje po obisku evropskega parlamenta, si-cer pa Vajgl potrebuje asistente in stažiste in za-gotovo taka služba ne bi bila dolgočasna.

Tekst in foto: Slavica Tesovnik

Ivo Vajgl je kot izkušen novinar, diplomat in veleposlanik nagovoril mlade na zelo zanimiv

način. (Foto: Slavica Tesovnik)

ŠOFERSKO ZDRUŽENJE DOLINE POSLEJ POD OKRILJEM NOVE NEODVISNE ZVEZE ZVAS

O opravljenem delu ter z novimi načrti za letos

Zadovoljen z opravljenim delom in z vzdušjem med članstvom je

bil tudi predsednik Janko Štruclj. (Foto: JM)

Člani donedavnega Združenja šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) Zgornje Savinjske doline so na re-dnem letnem zboru soglasno izgla-sovali, da bodo vključeni v Neodvi-sno zvezo (NZ) Združenj voznikov in avtomehanikov Slovenije (ZVAS), ki se je kot skupina področnih zdru-ženj izločila iz nekdanje Zveze ZŠAM Slovenije. Po poročilih o opravlje-nem delu v lanskem jubilejnem le-tu ter sprejetju plana dela za tekoče, so od vodstva nove NZ ZVAS ter pri-jateljskih društev prejeli priznanja in zahvale za sodelovanje.

Z OBČINAMI ZELO DOBRO SODELUJEJO

Veselje in zahvalo, da se je lan-skoletni slovesni jubilejni zbor

zgodil v Nazarjah, je izrazil tudi župan gostiteljske občine Nazarje Matej Pečovnik. Tako on kot pred-stavnik Občine Rečica ob Savinji Drago Poličnik sta izrazila prip-ravljenost za dobro sodelovanje tudi za naprej.

OB ZAUPANJU ČLANSTVA AKTIVNI TUDI V PRIHODNJE

V dolgoletnem sodelovanju z občinami se je izkazalo, da to združenje deluje medobčinsko, strokovno in povezovalno v smis-lu večje cestno prometne preven-tive ter varnosti na področju pro-metno-tehnične vzgoje mladih, tehnično prometne varnosti, z za-gotavljanjem reda in varnosti na velikih javnih prireditvah ter v so-

delovanju s policijo in občinski-mi SPV.

V planu dela, ki so ga sprejeli po razpravi po poročilih in spreje-mu le-teh, so nanizali večino že us-taljenih in znanih programskih na-log. Prvo večjo, varovanje in zago-tavljanje prometne varnosti pri iz-vedbi mednarodne prireditve v sko-kih na Ljubnem so v sodelovanju s policisti in redarji uspešno opravili. Tako predsednik Janko Štruclj kot poveljnik Maksimiljan Pust pri vo-denju združenja še vedno uživata ugled in zaupanje, zato bosta sku-paj z inženirko prometa Jolando Prislan ter nekaterimi ožjimi sode-lavci in upravnim odborom vodila združenje v tem letu.

Jože Miklavc


Iz občin, Organizacije, Ljudje in dogodki

DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKI STARODOBNIKI

Za njimi deset uspešnih let

Predsednik Matej Coklin je spomnil, da so desetletnico društva

obeležili tudi z razstavo in izdajo zajetnega zbornika. (Foto: FA)

Člani Društva ljubiteljev kultur-ne in tehnične dediščine Zgornje-savinjski starodobniki so na enaj-sti redni skupščini prisluhnili poro-čilom, kako so »poslovali« v minu-lem letu in kaj pripravljajo v tem. Prvo desetletje delovanja društva so dostojno obeležili, saj so z razstavo starodobnih vozil v lju-benski osnovni šoli dali svojstven pečat lanskoletnim dogodkom na Flosarskem balu. Izdali so zajetno knjižno delo, zbornik s pomenljivim naslovom Od Krištofovih stezic do asfaltnih cest, na katerega so upra-vičeno ponosni, je povedal predse-dnik društva Matej Coklin.

ŽELJA PO VEČJI AKTIVNOSTI ŠIRŠEGA KROGA ČLANOV

DRUŠTVAV planiranih aktivnostih, ki čaka-

jo zgornjesavinjske ljubitelje staro-dobnih vozil v prihodnje, po Cokli-novih besedah razumljivo ni tako pomembnih dogodkov, kot je bilo proslavljanje okrogle obletnice v lanskem letu. Vendar se ne smejo uspavati na uspešnem preteklem obdobju njihovega obstoja, ko so z dobrim delom presegli meje pre-poznavnosti preko državnih meja.

Kot naloge v prihodnje velja omeniti kritično pripombo njihove-ga člana Jožeta Marovta – Pepija, da bo potrebno bolj ozavestiti tis-te v njihovih vrstah, ki dogajanje v društvu samo opazujejo, ne da bi aktivno sodelovali pri aktivnostih. V društvu jih predvsem skozi poletno sezono ne manjka.

Franjo Atelšek

Na nazarskem pokopališču pri samostanu čistilci vsako pomlad znova najdejo cel kup smeti, ki jih vzdrževalci grobov poskrijejo v žive meje. Te naravne ograje so potem polne sveč, plastenk in vrečk kljub te-mu, da imajo ljudje par metrov stran na razpolago kontejnerje za smeti. S svojo sprevrženo logiko, ko uničujejo živo mejo in kvarijo izgled oko-lice, prav gotovo ne izražajo pieteto do pokojnih, kar naj bi obisk gro-bov vsekakor bil.

IS

OBČINA LUČE

Merilnik potrdil rastočo frekvenco prometa skozi kraj

Merilnik prometa je nameščen ob cesti iz smeri Solčave. (Foto: Marija Lebar)

V lučki občini so preverili po-datke merilnika hitrosti prome-ta in dobili zanimive in zgovor-ne informacije. Aparat je name-ščen na objektu na začetku Luč v smeri iz Solčave. Čeprav so hi-trosti zmerjene le za eno smer, je moč izračunati, koliko vozil gre dnevno skozi Luče in kot pra-vijo na občini, se promet stalno povečuje. Merilnik, ki deluje od lani, ostaja nameščen še nap-rej. Prihodnje leto bo tako mogo-ča primerjava frekvence in hitro-sti iz obeh let.

LANI SKORAJ 400.000 VOZIL

V letu 2016 je bilo na cesti 388.828 vozil, torej več kot tisoč vozil na dan. Direktor občinske

uprave Klavdij Strmčnik je povedal: »Povprečja pomenijo zelo malo, saj za povprečne vrednosti ni pot-

rebno graditi obvoznice, kot tudi za povprečni pretok Savinje ne potre-bujemo nobene poplavne zaščite.

zil. Najmanj prometa je bilo v febru-arju – skupaj 25.270 vozil oziroma nekaj več kot 870 vozil na dan. Ta-ko je bilo v avgustu kar za 93,7 od-stotka več prometa kot v februarju.

KREPKE PREKORAČITVE HITROSTI

Najvišja zabeležena hitrost je bila 128 km/h, in sicer v popol-danskem času na petek v juniju. Povprečna izmerjena hitrost vozil je v letu 2016 znašala 54,6 km/h. »Zanimivo pri tem je, da se je pov-prečna hitrost od prvega poletja v drugem polletju znižala iz 54,9 na 54,4 km/h, kljub temu da je bilo prometa v drugem polletju za 15,7 odstotka več od prvega. Upam, da je to posledica name-stitve merilca hitrosti, ki voznike opozarja na neprimerno hitrost,« je dejal Strmčnik.

Merilnik hitrosti je nastavljen ta-ko, da prvo izmerjeno hitrost vozil prikaže tik pred tablo, ki označuje začetek naselja Luče, kar je 60 m od merilca. Skozi naselje je hitrost omejena na 50 km na uro.

Marija Lebar

Zanimive in zgovorne so najvišje vrednosti.«

Največji dnevni promet vozil je bil 14. avgusta 2016; na ta dan je bi-lo na cesti 3.140 vozil. Tudi najpro-metnejši mesec je bil avgust s pov-prečno 1.579 vozili na dan oziro-ma v celotnem mesecu 48.952 vo-

BODICA TEDNABODICA TEDNA


Iz občin, Organizacije, Ljudje in dogodki

OBČINA SOLČAVA

V kratkem nadaljevanje prenove ceste v Logarski dolini

Občina Solčava je nedavno s strani ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo prejela odob-reno vlogo za investicijo v preno-vo lokalne ceste v Logarski dolini. Za izvedbo omenjenega projekta so na prvi rok, ki je bil 28. februar-ja, vložili načrt porabe za korišče-nje nepovratnih sredstev po 23. členu Zakona o financiranju ob-čin. V Solčavi bodo tudi letos izko-ristili možnost, ki jo ponuja država, pridobiti tako nepovratna sredstva kot povratna sredstva za izboljša-nje občinske javne infrastrukture.

NAVEZAVA NA LANI PRENOVLJEN ODSEK CESTE

Z nepovratnimi sofinancerskimi sredstvi, ki jih bodo dobili nekaj več kot 105 tisoč evrov, bodo nadalje-vali rekonstrukcijo ceste skozi Lo-garsko dolino. Potem, ko so lani

uredili cesto od mostu pri čistilni napravi Plest do penziona Na Raz-potju v skupni dolžini okrog 800 metrov, bodo letos prenovo nada-ljevali do Doma planincev, kar je približno dodaten kilometer ceste.

O PORABI POVRATNIH SREDSTEV NA PRIHODNJI OBČINSKI SEJI Za uspešno črpanje omenje-

nih sofinancerskih sredstev so na zadnji seji občinskega sveta spre-jeli ustrezen rebalans proračuna. Sam proračun za letos so sprejeli že v decembru 2015, zato je bil po-treben aktualni popravek.

Kot je potrdil občinski svet, bodo koristili tudi možnost črpanja povra-tnih sredstev, ki jih država ponuja po ugodnih pogojih. Teh bo slabih 160 tisoč evrov. Kam jih bodo namenili, pa bo občinski svet še odločal.

Marija Lebar

ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE, KRAJEVNA ORGANIZACIJA LJUBNO OB SAVINJI

Za novega predsednika potrdili Paula Orešnika

Paul Orešnik bo deloval po že ustaljenih smernicah, še posebej

se bo trudil za povečevanje članstva in ozaveščanje mladih o

pomenu NOB. (Foto: ŠS)

V ljubenski krajevni organiza-ciji Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline so imeli volilni občni zbor. Dosedanje-ga predsednika Bogdana Groharja je nasledil Paul Orešnik. Slednji je podal plan za letošnje leto in izrazil dobrodošlico novim članom. Zav-zemal se bo za aktiven pristop k ozaveščanju mladih o pomenu na-rodno osvobodilne borbe.

AKTIVNI POHODNIKILansko leto so imeli v organizaciji

negativno stanje, ki jim ga je pomaga-la odpraviti občina. Za obiske proslav in pohode članov je dala na voljo šol-ski kombi, kar je stroške prevozov ze-lo zmanjšalo, je povedal Grohar. Kole-dar prireditev in pohodov je bil in osta-ja zelo pester. Pohodniška sekcija, ki jo vodi Irena Retko, je namreč zelo aktiv-na. Retkova je poskrbela tudi za popis in fotografiranje obeležij v občini, s po-močjo vojnega kurirja Alojza Kladnika pa zapisuje tudi spomine na dogodke med NOB.

ZAHVALA PODJETJU KLSGrohar je podelil priznanje pod-

jetju KLS, ki organizaciji pomaga

z donacijami, brez katerih bi tež-ko delovali tako dobro. Priznanje je prevzel direktor Mirko Strašek, ki je delo članov pohvalil, še posebej njihov trud za ohranjanje spomina na najtemnejše obdobje slovenske zgodovine. Člani so se za vodenje krajevne organizacije zahvalili Gro-harju in preostalim članom uprav-nega in nadzornega odbora.

Štefka Sem

MISIJA MEDITERAN 2017

Matevž Lenarčič opravlja meritve nad Sredozemljem in Alpami

Hitre spremembe vremena in umirjanja ciklona nad Iberskim polotokom so bile glavni razlog, da je Matevž Lenarčič obrnil proti Sardiniji, kjer so še pihali ugodni vetrovi, ki prinašajo črni ogljik in saharski pesek nad Sredozemlje. (Fotodokumentacija ML)

Pilot, biolog, alpinist in fotograf Matevž Lenarčič je v petek, 24. marca, z ultra lahkim letalom po-letel na novo misijo. Tokrat meri puščavski pesek, črni ogljik in oglji-kov dioksid na različnih višinah na območju Mediterana in Alp.

MISIJA S ŠTIRIMI ETAPAMIMisija Mediteran 2017 vsebu-

je štiri ločene etape v skupni dol-žini nekaj več 20.000 kilometrov. Območje meritev se nahaja med Lizbono in Ciprom, v smeri vzhod- zahod, nad celotno verigo Alp ter med Parizom in Bukarešto.

Vsaka etapa, potek in časovni razpon celotne misije so zelo po-gojeni z vremenskimi razmerami, zato so možne spremembe poti. Poleg ustreznih razmer za letenje so za uspešnost ključnega pome-na primerna gibanja zračnih gmot, ki nad Alpe prinašajo črni ogljik in saharski pesek. Vremenske razme-re zato redno spremlja član ekipe in meteorolog Andrej Velkavrh, ki tudi usmerja potek misije.

PODATKE BODO PREDSTAVILI DO KONCA LETA

Poleg aethalometra, inštrumen-ta za merjenje koncentracij črne-ga ogljika, so na letalu namestili merilni instrument za ugotavljanje koncentracij ogljikovega dioksida. Podatke bodo po besedah vodje

znanstvenega dela misije dr. Griše Močnika v obliki znanstvene študi-je do konca leta predstavili domači in tuji strokovni javnosti. Pridoblje-ni rezultati bodo pokazali, v kakšni meri črni ogljik in saharski pesek dejansko ogrožata življenje ledeni-kov. S tem bodo pridobili dragoce-ne podatke za znanstveno raziska-vo in za morebitno ukrepanje.

Marija Šukalo


Organizacije

POPRAVEK INFORMACIJEV prejšnji številki je prišlo v članku V teku dograditev čistilne naprave

in izgradnja krožišča pred Mozirskim gajem do napake. Občina Mozir-je bo pri nakupu avtocisterne domačega gasilskega društva krila levji delež, in sicer bo dala dobrih 200 tisoč evrov. Za napako se vsem pri-zadetim opravičujemo.

Uredništvo

OPRAVIČILOV Savinjskih novicah 12 je bilo v članku o poteku priprav OPN Nazar-

je pomotoma navedeno ime potoka, ki je Pahtinov in ne Babinov po-tok. Za nastalo napako se opravičujem.

Barbara Rozoničnik

DRUŠTVO UPOKOJENCEV LJUBNO OB SAVINJI

Preuredili bodo preužitkarsko hišo v Vrbju

Predsednik Jože Vodušek je izpostavil uspešno organizirano srečanje upokojencev Zgornje Savinjske doline. (Foto: FA)

Več kot tretjina od preko štiris-to članov se je zbralo na občnem zboru Društva upokojencev Ljubno ob Savinji. Predsednik Jože Vodu-šek je izpostavil uspešno organizi-rano srečanje upokojencev Zgor-nje Savinjske doline, ki so ga iz-vedli v okviru prireditev Flosarske-ga bala. Posledično bodo letos or-ganizirali srečanje upokojencev na pokrajinskem nivoju.

Z občino so se dogovorili za brezplačni najem preužitkarske hi-še v Vrbju. Objekt bo deležen temelji-te obnove. Idejni načrt je že izdelan. Morala bo biti izvedena strokovno ali je pa ne bo, saj ne bodo ponav-ljali napak iz preteklosti, je bil glede tega odločen Franc Atelšek Aco.

Na zboru je bilo precej govora tudi o projektu Starejši za starej-še, ki je v društvu dobro zaživel in pomeni dobrodošlo pomoč članov društva za starejše od 69 let, ki pot-rebujejo kakršnokoli pomoč.

Med planiranimi aktivnostmi ni bilo slišano nič pretresljivega, ra-zen že omenjenega projekta ob-

nove preužitkarske hiše v Vrbju, ki bo ob uspešni realizaciji dobrodo-šla rešitev propadajočega objek-ta in bo omogočila širšo uporab-nost objekta na osrednjem prire-ditvenem prostoru na Ljubnem ob Savinji.

Franjo Atelšek

DRUŠTVO UPOKOJENCEV GORNJI GRAD

Ponosni na svoje balinišče, zgrajeno z donacijami

Toni Rifelj si želi večjo udeležbo na aktivnostih društva upokojencev.

(Foto: ŠS)

Za gornjegrajskimi upokojenci je delovno leto, je na občnem zbo-ru povedal predsednik društva Toni Rifelj. Njihova največja pridobitev je balinišče za centrom starejših, ki so ga dokončali in namenu predali lani. Razveseljivo je, da so pridobili zemlji-šče, uredili stezo za balinišče in ob njej postavili brunarico, vse z donaci-jami. Balinišče je v toplejših mesecih stalno zasedeno tako s strani upoko-jencev kot športnikov in krajanov.

Upokojenci so se udeležili dveh izletov, piknika, predavanja patra dr. Karla Gržana in srečanja žena ob materinskem dnevu. Organi-zacija prireditev ni problem, je de-jal Rifelj, večji problem je udeležba, zato bodo razmislili, kako naprej.

Zelo aktivne so Spominčice, ki se tedensko dobivajo v društveni pro-storih in snujejo zanke za nove roč-nodelske izdelke. Plan so presegli tudi prostovoljci projekta Starejši za starejše, ki obiskujejo starejše obča-

ne in veliko prostega časa namenijo humanitarnosti. V planu za letošnje leto so podobne aktivnosti, na kate-rih si želijo čim večje udeležbe.

Štefka Sem

ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE, KRAJEVNA ORGANIZACIJA SOLČAVA

Njihove spletne vsebine bodo predstavljene tudi v Utripu

Predsednik Lojze Golob si želi, da bi si člani bili še naprej v oporo in pomoč. (Fotodokumentacija LG)

Na rednem letnem občnem zbo-ru solčavske borčevske organiza-cije so zbrani najprej z minuto mol-ka počastili pet članov, ki so umrli v minulem letu. Predsednik Lojze Go-lob je za tem predstavil aktivno in prizadevno delo organizacije.

Člani so se udeleževali številnih dogodkov doma in v tujini, obnovili so jeklenico na območju partizan-ske bolnice pod Križevnikom, ki je bila poškodovana zaradi vandaliz-ma, ter si prizadevali za učinkovito

posredovanje informacij in zgodb preko njihove spletne strani.

Zadovoljstvo z delovanjem orga-nizacije je izrazila tudi županja obči-ne Solčava Katarina Prelesnik. Čla-nom je zagotovila pomoč pri ureja-nju okolice spomenika v centru va-si, vsebine, ki jih objavljajo na svoji spletni strani, pa bodo našle mesto tudi v občinskem glasilu Utrip.

Zbrani so čestitali Nežki Robnik za prejeto priznanje ZB za vredno-te NOB Zgornje Savinjske doline in

v svoje vrste sprejeli novega čla-na. Želijo si, da bi v organizacijo stopilo več mlajših, ki bi pomagali pri ohranjanju spominov na vojni čas in vrednote NOB. Po besedah gosta Jerneja Plankla iz Luč bor-čevske organizacije v dolini dob-ro sodelujejo, saj si prizadevajo za podobne cilje in jih združujejo enake vrednote.

Želja predsednika je, da bi čla-ni še naprej pomagali pri urejanju grobov in spomenikov partizan-skih borcev, se srečevali na spo-minskih prireditvah ter nadaljeva-li z medsebojno podporo in prija-teljsko pomočjo.

PT


Organizacije, Kultura

POGOVOR Z ALOJZOM PLAZNIKOM O SADJARSTVU NA PODEŽELJU

Odnos do ohranjanja visokodebelnih sadovnjakov se spreminja na boljše

Alojz Plaznik je v pogovoru z Uršo Selišnik nanizal nekaj nasvetov za gojenje sadnega drevja. (Foto: Marija Šukalo)

V Medgen borzi na Rečici ob Sa-vinji so pripravili pogovor o sadjar-stvu na podeželju. S predsednikom Sadjarskega društva Franca Prap-rotnika Mozirje Lojzetom Plaznikom se je pogovarjala Urša Selišnik. Uvo-doma je predstavil vzroke za na-stanek društva in poudaril, da so z ustanovitvijo želeli prispevati k ohra-nitvi kmečkih sadovnjakov.

Ob ustanovitvi je društvo štelo ne-kaj manj kot dvajset članov, danes pa je ta številka večja od sto. Člani, ki prihajajo iz vse doline, se v njem izobražujejo in skrbijo za populari-zacijo gojenja sadnega drevja.

VSE MANJ KRČITEV IN VSE VEČ POMLAJEVANJA

V času delovanja društva je po besedah predsednika raven stro-

kovnega znanja o sadjarski stro-ki napredovala. Povečala se je osveščenost prebivalstva o več-namenski vlogi sadovnjakov v našem okolju. Pridelovanje sadja pa ni več edini cilj, temveč ima tu-di okoljevarstveni vidik. Vse bolj

je prisotna tudi skrb in odgovor-nost za ohranitev zdravih življenj-skih pogojev za »prijatelje sadjar-stva« – čebele in ptice. Prav tako se je spremenil odnos do ohra-njanja visokodebelnih sadovnja-kov. Vse manj je krčitev in vse več

je pomlajevanja in novega zasa-jevanja.

PRIDNE ROKE IN ZNANJE ZA SADNO DREVJE IN TOVKEC

Seveda so za lep sadovnjak pot-rebni veliko znanja in pridne roke, saj sadno drevje potrebuje veliko nege. Med slednjega sodi tudi ob-rezovanje, pri katerem pa se je pot-rebno držati določenih pravil, ki jih predstavljajo po dolini. Plaznik je obiskovalcem svetoval, kako lahko sami pripomorejo k zdravemu sad-nemu drevju.

V pogovoru s Selišnikovo se je dotaknil tudi popularizacije tolkca z ocenjevanjem. Na njem prinašal-ci izvedo, kakšne kvalitete je njiho-va pijača in kako jo izboljšati.

Marija Šukalo

SREČANJE ŽENSKIH PEVSKIH ZBOROV V SLOVENSKIH KONJICAH

Med pevkami tudi ZgornjesavinčankeV domu kulture v Slovenskih Konjicah je sredi

marca potekalo srečanje ženskih pevskih zbo-rov. Med nastopajočimi so bile tudi pevke Žen-skega pevskega zbora Bočna pod taktirko Jože-ta Pustoslemška, Jutro iz Radmirja z zborovod-kinjo Rosano Štiglic in kvartet Štiglic.

Druženje, ki nima tekmovalnega značaja, je bilo kot poklon ženskam. Z njim so organizator-ji obeležili mednarodni dan žena in materinski dan. Namenili so ga vsem tistim, ki so prepriča-ni, da se je vredno srečati in pokazati, kaj zmo-rejo. Srečajo pa se tudi prijateljice, ki ljubijo le-po pesem.

Marija Šukalo

RADIOKLUB MOZIRJE

Prejeli priznanja za uspešno delo

Člani kluba, ki združuje zgornjesavinjske radioamaterje in ljubitelje tehnike, so zelo dejavni in delavni na vseh področjih. Udeležujejo se različnih tekmovanj, zato nagrade za njihov trud niso redke.

(Foto: Ciril M. Sem)

V Pekrah pri Mariboru je bila letna konferenca Zveze radioamaterjev Slovenije. Celodnevne ak-tivnosti so se pričele s sejmom radioamaterske opreme in predstavitvijo dejavnosti. Zatem je bi-la podelitev nagrad in priznanj najuspešnejšim v preteklem letu. Med dobitnike se je uvrstilo tudi

nekaj članov mozirskega radiokluba.Člani kluba, ki združuje zgornjesavinjske ra-

dioamaterje in ljubitelje tehnike, so zelo dejav-ni in delavni na vseh področjih. Udeležujejo se različnih tekmovanj, pridni pa so tudi pri delu z domačimi postajami. Nagrade za njihov trud zato niso redke in so zaslužene. Z zastavljenim tempom in načrti so delali tudi v preteklem le-tu, za kar so bili nagrajeni na letnem srečanju somišljenikov iz vse Slovenije.

Najvišje se je povzpel Andrej Farkaš, ki je med

novinci zasedel prvo mesto in si prislužil pokal dr-žavnega prvaka. Dobitniki diplom za visoke uvr-stitve so bili še Anton Steblovnik za tretje, Miro Pra-šnikar za peto in Negro Kočar za šesto mesto v kategoriji D-435 MHz. Anton Steblovnik je ob tem osvojil še četrto mesto v kategoriji A-50 MHz.

Radioklub Mozirje je s timskim klicnim zna-kom v kategoriji F-multi operators osvojil četrto mesto, kar je dobra spodbuda, da tudi kot ekipa nadaljujejo s tekmovanji.

Benjamin Kanjir


Kultura

11

KOMEDIJA KADAR MIŠI NI DOMA

Uspavana plesalka namesto zvezda striptiza postala zvezda skrivanja

Vroča plesalka Tinkara je imela hud glavobol, ki je pripeljal do čudnih zapletov.

Poldi je upal, da bo plesalka odplesala striptiz pred kamero.

Člani gledališke skupine Kulturnega društva Gornji Grad so se na domačem odru premierno predstavili s komedijo Kadar miši ni doma. Pre-kaljeni igralci so po mnenju gledalcev odigrali eno najboljših predstav v zadnjih letih in je vre-dna ogleda. Režiserka je bila Anica Stakne, dra-maturginja Romana Tesovnik.

PLESALKA NA USPAVALIHJe že tako, da si marsikateri poročen moški

kdaj zaželi malo sprostitve. Tako je mislil tudi Pol-di (Tomaž Čretnik), ko je njegov prijatelj Miha (De-jan Ugovšek) napovedal ženino (Petra Marovt) in

taščino (Tanja Bezovšek) odsotnost. Prosto Miho-vo stanovanje bi izkoristili za snemanje striptiza, ki pa se je sprevrglo v igro skrivalnic. Plesalko Tin-karo (Vesna Mlačnik), ki jo je pripeljal snemalec Tomaž (Dejan Ikovic), je namreč zelo bolela gla-va. Po pomoti vzame uspavalne tablete Mihove tašče in tako rekoč postane »truplo«.

KAKO SE ZNEBITI TRUPLA?Fantje so napeli možgane, kako bi se trupla

znebili. Na pomoč pokličejo bivšega kaznjenca Srečka (Bojan Štrukelj), saj računajo na to, da bi se on znal spopasti s takšne vrste težavo. A

KULTURNO PROSVETNO DRUŠTVO JURIJ MOZIRJE MED PORABSKIMI SLOVENCI

V Monoštru s pregledno razstavo Ex tempore Mozirski gaj

Na otvoritvi so s kulturnim programom sodelovali tudi Mozirski koledniki. (Fotodokumentacija KD Jurij)

KD Jurij Mozirje že več let sode-luje s Slovenci iz Porabja na Ma-džarskem. Letošnjega marca je društvo po dveh letih znova razsta-vljalo v Monoštru, v razstavnih pro-storih Slovenskega doma. Pregle-dno razstavo Ex tempore Mozirski gaj je predsednik društva Jure Re-penšek pripravil v sodelovanju z Zvezo Slovencev na Madžarskem, na otvoritvi so s kulturnim progra-mom sodelovali tudi Mozirski ko-ledniki.

Stiki med Mozirjani, člani KD Ju-rij, in Slovenci iz Porabja so prija-teljski že več let. Gostje iz Porabja Mozirje obiskujejo v okviru sode-lovanja na prireditvi družinskega petja, ki jo pripravlja društvo. Čla-ni pa so Porabje obiskali na svo-jem društvenem izletu. Druženje

in povezovanje s Slovenci iz različ-nih krajev naše dežele ter sosednih držav je njihova stalnica. S projek-tom slikarski študijski dnevi Ex tem-pore Mozirski gaj to počnejo že pre-ko dve desetletji in tako promovira-jo Mozirje ter Zgornjo Savinjsko do-lino daleč naokoli.

Razstavo v kulturnem in uprav-nem središču porabskih Slovencev je odprl slovenski generalni konzul v Monoštru dr. Boris Jesih. Odprtje razstave je vodil predsednik Zve-ze Slovencev na Madžarskem Jo-že Hirnök. Razstavo je obiskalo ve-liko Slovencev in Madžarov, kot pa je ob tem poudaril Jure Repenšek, je predstavljala lepo obliko kultur-nega sodelovanja in promocijo ob-čine Mozirje.

TG

glej ga zlomka. Najprej pride na obisk k Miho-vi ženi njen nesojeni ljubimec Vladimir (Andrej Tesovnik), ki povzroči skrivalnice trupla po vsem stanovanju, nakar jih z vrnitvijo domov presene-tita še Mihova žena in tašča. Kako v stanovanju mojstrsko premikati uspavano in negibno ple-salko, da je dami ne vidita, je osrednji del pred-stave, s katero so gledališčniki dvakrat napolni-li domačo dvorano, gledalce pa spravljali v sol-ze smeha.

Tekst in foto: Štefka Sem


Oglasi


Zgodovina in narodopisje

Piše: Aleksander Videčnik

Janez Vajkard Valvasor (6)

DELO ZA SLAVO VOJVODINE KRANJSKE

V naslednjih letih je bilo delo za obe knjigi, literarno topografijo Ko-roške in Slavo vojvodine Kranjske, v polnem teku. Valvasor si je prizade-val za svoje drago podjetje pridobiti denarno podporo, pri čemer je raču-nal na kranjske deželne stanove, ven-dar ni imel posebnega uspeha. Sta-novi so mu sicer odpisali davčne ter-jatve od njegovih gospostev in skle-nili ob izidu prevzeti 500 izvodov Sla-ve vojvodine Kranjske, a zaradi stro-škovnega nesorazmerja to ni olaj-šalo Valvasorjevega finančnega po-ložaja. Ne glede na to dela ni ustavil.

DRUŽINSKI DOGODKILeto 1687 je bilo za Valvasorja

pomembno v več ozirih. 25. apri-la mu je umrla, v kratkem presled-ku za dvema sinovoma, žena Ana Rosina, roj. Graffenweger. Zapus-tila mu je štiri mladoletne otroke. Že 20. julija se je Valvasor poročil z baronico Ano Maksimilo Zetsch-ker z Vrhovega pod Gorjanci.

ČLAN KRALJEVSKE DRUŽBE Konec leta 1687 je Valvasor doži-

vel edino uradno priznanje za svoje raziskovalno delo. Po daljšem dopi-sovanju s Thomasom Galeom, taj-nikom Royal Society v Londonu, ka-teremu je pošiljal svoja tiskana dela, opis izuma o novem načinu odliva-nja kovinskih predmetov in razpravo o Cerkniškem jezeru, je bil na podla-gi slednje 14. decembra 1687 izvo-ljen za člana Royal Society, najsta-rejše angleške akademije znanosti. Za Valvasorja je bila omenjena izvo-litev veliko odlikovanje in čast. S tem se je tudi uradno uvrstil v vrh evrop-skih izobražencev svojega časa.

LITERARNA TOPOGRAFIJA KOROŠKE

Leta 1688 je pri Wolfgangu Mo-ritzu Endterju v Nürnbergu izšla To-pographia Archiducatus Carinthi-

ae antiquae et modernae comple-ta (Popolna topografija stare in no-vodobne nadvojvodine Koroške). Na začetku knjige so naslovni bak-rorez, glavni naslovni list, Valvasor-jevo posvetilo koroškim deželnim stanovom, pozdravni pesmi Pavla Ritterja Vitezovića (v latinščini) in Erazma Franciscija (v nemščini), zemljevid in kratek opis Koroške.

Sledi 227 po abecednem vrstnem redu razvrščenih slik krajev in ob njih nemško besedilo s krajepisnimi in zgodovinskimi podatki. Dodana je velika panorama Celovca, ki jo je na-risal Valvasor sam, vrezal pa Trost.

Grafična izvedba koroškega albu-ma daje zelo izbran vtis, podobe pa so v celoti in posameznih podrobno-stih dragoceni zgodovinski viri. Ob-seg besedila je relativno skromen, ne glede na to pa je postala dežela Ko-roška bogatejša za edinstveno delo, katerega sporočilo se z novimi izda-jami (1882, 1928 in 1975) ohranja in prenaša tudi v sodobni čas.

SLAVA VOJVODINE KRANJSKE – NAJPOMEMBNEJŠE DELO

Vrhunec in hkrati sklep Valva-sorjevega znanstvenega truda je

njegovo največje in najpomemb-nejše delo Die Ehre dess Hertzogt-hums Crain (Slava vojvodine Kranjske), ki je izšlo leta 1689 pri Endterju v Nürnbergu. Delo je napisano v nemščini in razdelje-no na 15 knjig, vezanih v štiri de-le, ki obsegajo skupaj 3.532 stra-ni in imajo še 24 prilog. Med bese-dilom je 528 slik.

V Slavi vojvodine Kranjske je Val-vasor po lastni, natančni poizved-bi, preiskavi in izkušnji izčrpno po-pisal pokrajine, doline, polja, goz-dove, gore, tekoče in stoječe vo-de, podzemna gorska jezera, zlas-

ti svetovno znano Cerkniško jezero, čudovite jame in mnogo drugih ne-navadnih naravnih čudes, prav ta-ko pa tudi rastline, rudnine, rudni-ke, drage kamne, stare novce, ži-vali, ptice, ribe itd. Popisal je tudi okoliše, gospostva, gradove, mes-ta, trge, obmejne stavbe in trdnjave in njih nekdanje ter tedanje lastni-ke in predstojnike, poveljnike, pre-bivalce, jezike, navade, noše, obr-ti, opravila, vero, svetnike, patriar-he, škofe, redove, župnije, cerkve, samostane, deželne kneze, službe, sodišča, stanove in družine.

KRATKA VSEBINA SLAVE VOJVODINE KRANJSKE

Uvodni del ima glavni naslov-ni list z nemško pesmijo, ki sla-vi Kranjsko, naslovni bakrorez, podrobni naslov, Valvasorjevo posvetilo kranjskim deželnim sta-novom, portret Janeza Vajkar-da Valvasorja, pesniška voščila v nemških, latinskih, slovenskih in hrvaških verzih, ki so jih priobčili Katarina Regina pl. Greiffenberg--Seisenegg iz Nürnberga, Pavel Ritter Vitezović, Jožef Sigentschel-li, Janez Ludvik Prasch iz Regen-sburga, domačina Janez Gregor Dolničar (Thalnitscher) in Janez Krstnik Petermann, Krištof Wegle-iter iz Altdorfa in Janez Gabrijel Majer.

Uvod se nadaljuje z Valvasorje-vim predgovorom bralcu, s poroči-lom Franciscija in seznamom upo-rabljene literature, ki obsega oko-li 1.300 del in skoraj toliko avtor-jev. Prva knjiga razpravlja o imenih narodov, ki so v najstarejših časih prebivali na Kranjskem, in o ime-nu dežele Kranjske. Avtor knjige je Francisci.

Druga knjiga je kratka topogra-fija in geografija Kranjske, kjer je Valvasor obdelal vsako petino de-žele posebej, torej pregleden opis kot uvod v celotno delo. Tretja knji-ga popisuje gore, reke, jezera, podnebje, rastline, živali, rudnike in rudnine. Četrta knjiga obravna-va naravne redkosti in se končuje z obsežnim popisom Cerkniškega jezera. Prve štiri knjige sestavljajo prvi del Slave vojvodine Kranjske.

Peta knjiga je zgodovina naro-dov, ki so vladali na Kranjskem do prihoda Frankov. Ima dodatek o rimskih naselbinah in napisih na kamnih. Avtor knjige je Francisci. Šesta knjiga obravnava jezik, no-še, šege in navade. V dodatku so navedeni pisatelji, ki so delovali na Kranjskem, in njihova dela. Sedma knjiga je zgodovina verstev. Opi-suje poganstvo in pokristjanjenje, protestantizem in protireformacijo, govori tudi o sodobnih verskih obi-čajih in praznoverju. Osma knjiga našteva svetnike, ki so v kakršni-koli zvezi s Kranjsko, patriarhe in škofe ter podrobno popisuje župni-je. Knjige od V. do VIII. sestavljajo drugi del.

Nadaljevanje prihodnjič.

Jezuitska šola, cerkev in leta 1682 postavljen Marijin steber, Slava vojvodine Kranjske


Ljudje in dogodki, Organizacije

MarcaPred 40 leti

OBISKAL NAS JE DR. MARIJAN BRECELJ

V ponedeljek, 7. marca, je Gornjo Savinjsko dolino obiskal predsednik slovenske skupšči-ne dr. Marijan Brecelj. V uvodnih besedah je vršilec dolžnosti predsednika izvršnega sveta občinske skupščine Hinko Cop gostom postre-gel s številnimi podatki o dolini, zlasti o nje-nem gospodarstvu. Razprava zatem je stekla predvsem o problemu razvojnega zaostaja-nja na področju gospodarstva, saj to dosega le tri četrtine povprečnega narodnega dohod-ka v Sloveniji. Problem je tudi v tem, da pri-dejo v občini na enega zaposlenega kar štir-je prebivalci.

Pred 30 letiZA LEPŠE OBNAŠANJE

Društvo šoferjev in avtomehanikov je ime-lo svojo letno skupščino. Ob tej priliki so pret-resli vprašanja, ki se tičejo šoferjev in njiho-vih delovnih nalog. Veliko je bilo povedane-ga o čedalje slabših medsebojnih odnosih na naših cestah. Vse manj je tovarištva, vse več nasilja in neupoštevanja prometnih predpi-sov in dobrih običajev. Pomočnik komandir-ja milice iz Mozirja Toplišek je podkrepil svo-je opozorilo s številkami, ki dajo misliti. Tako smo zabeležili lani štiri mrtve, 47 poškodova-nih, od teh 19 huje ranjenih, da o nastali ško-di ne govorimo!

Pred 20 letiPOBUDA ZA MUZEJSKO SOBO

Mozirski kulturni in turistični delavci že dalj časa razmišljajo o muzejski sobi, v kate-ri bi številnim turistom, pa tudi domačinom, pokazali del dediščine, ki je nastajala in še na-staja v kraju in njegovi okolici. V ta namen je bil pred nedavnim tudi prvi informativni se-stanek. Na pobudo Ivana Zupana, predsedni-ka iniciativnega odbora pri mozirskem tu-rističnem društvu, so se sestali župan in dr-žavnozborski poslanec Jakob Presečnik, pu-blicist in zbiratelj narodnega blaga Aleksan-der Videčnik, ravnatelj osnovne šole in sedaj tudi podžupan Anton Venek, župnik Ivo Su-hoveršnik, predsednica turističnega društva Mojca Finkšt in člana TD Pavla Trogar ter Alojz Plaznik. Lokacija za muzejsko sobo še ni znana, ker se ponuja več možnosti. Že doslej je zbranega precej gradiva, ki govori o boga-ti mozirski zgodovini. Vsebinsko zasnovo mu-zejske sobe so zaupali Aleksandru Videčniku.

Pripravila Tatiana Golob

DRUŠTVO SOŽITJE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE

V preteklem letu obeležili tridesetletnico delovanja

Predsednica Lilijana Rakun je povedala, da želijo, da se v Mozirju le odpreta varstveno-delovni center ter bivalna enota (Foto: PV).

Člani društva Sožitje Zgornje Savinjske doline so lani tridesetletnico delovanja obeležili z do-brodelnim koncertom. Poleg številnih gostov so na njem sodelovali tudi sami.

Za letos so si zadali podobne cilje kot v pre-teklosti, a jih bodo skušali nadgraditi in članom ponuditi več aktivnosti. V svoje vrste bodo priva-bljali nove prostovoljce. Trudili se bodo, da se v Mozirju le odpreta varstvenodelovni center ter bi-valna enota, ki sta bila pred leti že skoraj odprta.

Po besedah predsednice Lilijane Rakun so bi-li v minulem letu aktivni na številnih področjih. Uspešno so izvedli zastavljene programe, ki se tičejo društva samega ter celotne zveze Sožitje. Osem oseb s psihofizičnimi motnjami so posla-li na program vseživljenjskega učenja, članom so nudili rehabilitacije v obliki masaž in plava-nja. Spomladi so na Debelem rtiču izvedli »vi-kend seminar«, ki je pomemben z vidika medo-sebnih odnosov.

Odpravili so se na strokovno ekskurzijo na Dolenjsko, kjer so si ogledali cerkev v Stič-ni, Jurčičevo domačijo in grad Otočec. V ča-su božiča so si ogledali praznični Maribor ter jaslice v Vojniku. Skozi celotno leto so priprav-ljali številne ustvarjalne delavnice in se družili na športnih srečanjih.

Njihovo aktivnost in požrtvovalno delo so opazili tudi v zgornjesavinjskih občinah. Tako so prejeli zlato priznanje Občine Mozirje ter prizna-nje župana Občine Ljubno.

Primož Vajdl

DRUŠTVO ZA VARSTVO IN VZGOJO PTIC KALIN

Zavidljivih 40 let delovanja

Predsednik Dušan Praznik se je zahvalil dolgoletnim članom za številne ure prostovoljnega

dela predvsem na njihovi edinstveni lokaciji ob Ljubotovem domu v Mozirskem gaju. (Foto: BR)

V aprilu člani Društva za varstvo in vzgojo ptic Kalin pričnejo z aktivnosti na prostem. V Mo-zirskem gaju, kjer so z Ljubotovim domom priso-tni vse od ustanovitve parka cvetja dalje, očisti-jo okolico, vzdržujejo dom ter prezimovalnice za ptice in pripravijo vse potrebno za vnos ptic v šti-ri preletalnice, v katerih so na ogled do jeseni.

Lani so v septembru sodelovali na sadjar-ski razstavi v Mozirju z razstavo fotografij ptic in gnezdilnic, redno se udeležujejo tudi razstav, tekmovanj in ocenjevanj ptic.

Letošnje leto je za društvo še posebej po-membno, saj obeležujejo 40 let delovanja. Prip-ravili bodo piknik in na Zvezo društev za varstvo in vzgojo ptic Slovenije za svoje dolgoletne pri-zadevne člane podali predloge za priznanja. Je-seni se bodo podali na strokovno ekskurzijo in skozi vse leto sodelovali na prireditvah v Gaju, se udeleževali razstav in si še naprej prizadevali za ozaveščanje otrok o življenju ptic.

Na občnem zboru so se člani spomnili preho-jene poti v skrbi za varstvo in vzgojo ptic. V naj-boljših časih je društvo štelo tudi preko 70 čla-

nov, danes pa si želijo pomladiti svoje vrste, za-to medse ponovno vabijo nove člane.

Barbara Rozoničnik


Organizacije, Kultura, Oglasi

Predsednica Fanika Strašek je razložila, da z dobljenim denarjem pokrivajo redne stroške, nabavijo

kakšen nov instrument ali uniformo novim članom. (Foto: KB)

DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKIH DIABETIKOV MOZIRJE

Člane osveščajo o posledicah sladkorne bolezni

Predsednik Anton Venek je osvetlil delo društva in nakazal smernice delovanja za naprej. (Foto: KB)

Zbrali so se člani društva, ki v svojih vrstah združuje sladkorne bolnike iz Zgornje Savinjske doline. Predsednik Anton Venek je osvetlil delo organizacije v preteklem letu in nakazal smernice delovanja v le-tošnjem, ob tem je poudaril, da ve-liko diabetikov iz doline sploh ni v društvu.

Ob dnevu sladkorne bolezni bo društvo z osrednjo slovesnostjo v Mozirju obeležilo dve desetletji de-lovanja. Skozi leto bodo izvajali na-črtovane aktivnosti in se trudili, da bi se vanje vključilo čim več članov.

PREVENTIVA, KI VKLJUČUJE PREDAVANJA

Prva naloga društva je preventi-va, ki vključuje predavanja o temah za sladkorne bolnike. Slednjih je iz leta v leto več, zato je Venek priso-tne pozval, da na predavanja pova-bijo čim več ljudi. Diabetes ne bo-li, povzroča pa vrsto nevšečnos-ti, ki jih je mogoče s poznavanjem blažiti.

Lani marca so v petih občinah organizirali učne delavnice, pov-sod pa meritve krvnega sladkorja

v krvi in telesnega tlaka. 51 članov društva se je podalo na okrevanje na Debeli rtič, kjer so bile organizi-rane delavnice, izobraževanja in vr-sta telesnih aktivnosti.

SOCIALNI PROGRAM, ŠPORTNE AKTIVNOSTI IN DRUŽENJE

Druga naloga društva je izvaja-nje socialnega programa. Mnogi

člani društva so že v letih ali so mo-rali zaradi bolezni v predčasni po-koj, kar pomeni, da je njihova po-kojnina zavoljo tega nizka. V dru-štvu zato iščejo sponzorje, ki bi s podarjenimi finančnimi sredstvi članom pomagali pri sofinancira-nju aktivnosti za izboljšanje zdrav-ja. Ob novem letu obiščejo svoje najstarejše in bolne člane.

Predsednik je kot tretjo in četr-to nalogo društva navedel izvaja-nje športnih aktivnosti in druženje. Člane vzpodbujajo, da bi se teles-

no čim več udejstvovali, hodili, pla-vali in podobno. Zelo pomembna je tudi družabnost. Društvo orga-nizira izlete in druge prireditve. Ob dnevu sladkorne bolezni je bila lani osrednja slovesnost v Lučah.

Zelo pomembno je tudi osvešča-nje ljudi o tej zahrbtni bolezni. Mno-ge šole so zato že pristopile k iz-vedbi tekmovanj na temo pozna-vanja bolezni. Srečanje so oboga-tili mozirski tretješolci s kulturnim programom.

Benjamin Kanjir

KULTURNO DRUŠTVO GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE

Biti godbenik je zabavno, a tudi odgovornoNa letnem občnem zboru so

se zbrali člani zgornjesavinjske-ga godbenega ansambla. Spom-nili so se v lanskem letu prehoje-ne poti, na kateri je bila tudi slove-snost ob štiridesetletnici godbe in vrsta drugih nastopov. Predsedni-ca društva Fanika Strašek se je v svojem poročilu dotaknila tudi fi-nanciranja.

ŽE 48 ČLANOV GODBENEGA ANSAMBLA

Godba se preživlja s sredstvi, ki jih pridobi iz občinskih proračunov. Redna proračunska postavka so le v Mozirju in Lučah, drugje se mo-rajo prijavljati na razpise. Poleg te-ga ima godba dva večja sponzor-ja, ki redno nakazujeta dogovorje-na sredstva. Nekaj ustvarijo tudi

sami z nastopi. Z dobljenim denar-jem pokrivajo redne stroške, naba-vijo kakšen nov instrument ali uni-formo novim članom. Lani se jih je pridružilo pet, tako jih je sedaj že 48.

UDELEŽBA NA VAJAH PRECEJ SLABA

Umetniški vodja Tomaž Pod-lesnik je godbenike pozval, da se bolj redno udeležujejo vaj. Udelež-ba je namreč precej slaba, s tem pa nivoja kvalitete ne morejo dvi-govati ali se lotevati večjih in zah-tevnejših projektov, kar bi želel Pod-lesnik. Kljub temu so v lanskem le-tu zbrali trinajst nastopov in 23. aprila obeležili okrogel jubilej de-lovanja s slavnostnim koncertom.

Trenutno se pripravljajo na iz-

vedbo koncerta v gornjegrajski ka-tedrali na velikonočni ponedeljek. Prvega maja pa bodo poskrbeli za budnico in preko leta nastopa-li na vseh večjih občinskih priredi-tvah po dolini.

GLASBA NI LE ZABAVA, AMPAK TUDI ODGOVORNOST

Za nove člane uspešno skrbijo in jih usposabljajo v Glasbeni šoli Nazarje. Za vsaki odigrani skladbi je cela vrsta vaj, doma in nato sku-pnih. Sodelovanje v tako velikem in priznanem ansamblu zato ni le zabava, ampak tudi odgovornost. Pa čeprav poskrbijo tudi za vrsto družabnih aktivnosti, kamor sodi-ta piknik in izlet, letos kar na ogled evropskega parlamenta.

Benjamin Kanjir


Organizacije, Šolstvo, Ljudje in dogodki

PREDAVANJE DAMJANE BAKARIČ

Kako se rešiti iz objema tesnobnosti in izgorelosti

Na gornjegrajski šoli je svoje iz-kušnje o tesnobi, paničnimi napa-di in izgorelostjo delila nekdanja novinarka Damjana Bakarič. Av-torica knjižne uspešnice Na tes-nobi, najbolj brane slovenske knji-ge lanskega leta, ki bo letos doži-vela že tretji ponatis, je pred pol-no učilnico predvsem obiskovalk razgrnila resnico, ki jo je pripelja-la do tega, da je temeljito spreme-nila način življenja. Pozitiven od-nos do njenih težav pa je spodbu-dil vse, da so svoje težave in misli delili z njo, hvaležni tudi za marsi-kateri neprecenljivi nasvet »iz prve roke«.

TRENUTEK STREZNITVE

Damjana Bakarič je v času, ko je doživela prvi napad panike, de-lala v več službah. Njeni dnevi so bili povsem posvečeni karieri, sa-ma sebi pa se je zdela nepremag-ljiva. Do dne, ko je prvič ostala brez diha oziroma ko se ji je zdelo, da bo umrla. Ponavljajoči napadi pa-

nike v podobnih situacijah so jo pri-peljali do spoznanja, da je v svo-jem delu izgorela. Začela se je iz-ogibati ljudi in se zapirati med šti-ri stene. Pustila je službo in dolgo časa iskala sebe in pomen svoje-ga življenja.

ZAŽELJENA PREDAVATELJICA

Prebiranje knjig in veliko ho-je jo je rešilo. Spoznala je, da de-lo ni vse in v življenju pričela iska-ti še druge oblike zadovoljstva. Vse to pa je kljub obiskovanju zdravni-kov zmogla brez vseh zdravil, kar je njena največja zmaga. O svoji izku-šnji je napisala knjigo Na tesnobi. Odzivi so ji razkrili, koliko ljudi, tu-di iz njenih krogov, imajo iste teža-ve, a o tem ne govorijo. Zato je sa-ma povzela pobudo in pričela pre-davati, se srečevati s skupinami in ozaveščati ljudi, da duševne teža-ve niso sramota, ampak se jih z nji-mi spopada vse več, le da o tem težko spregovorijo.

Štefka Sem

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠMARTNO OB DRETI

Za intervencije porabili skoraj štiristo ur

Predsednik Bojan Štrukelj je dejal, da se v društvu lahko pohvalijo s kontinuiranim izobraževanjem.

(Foto: MŠ)

V Prostovoljnem gasilskem dru-štvu Šmartno ob Dreti so misli članov usmerjene v letošnje pra-znovanje 110-letnice ustanovitve društva, je bilo razbrati iz poroči-la predsednika Bojana Štruklja o delu društva. Navedel je, da so ob prvomajskih praznikih poskrbeli za postavitev mlajev v vseh zaselkih krajevne skupnosti, svojega zave-tnika pa počastili z mašo. Najmlaj-še gasilce so odpeljali na taborje-

nje v Savudrijo. V društvu se lahko pohvalijo s kontinuiranim izobraže-vanjem, saj so lani pridobili kar ne-kaj specialnosti in se udeleževali društvenih in občinskih vaj.

Po besedah poveljnika Toma-ža Farkaša lahko le tako kvalite-tno posredujejo na intervencijah. Teh je bilo v šmarskem gasilskem društvu lani deset. Gasili so požar v naravi, kar šest požarov na sta-novanjskih objektih in enega na nestanovanjskem objektu ter dvak-rat posredovali pri naravni nesreči – močnem vetru. Za intervencije so tako porabili skoraj štiristo ur, kar po zatrjevanju poveljnika znese po ceniku Gasilske zveze Slovenije ne-kaj več kot 17 tisoč evrov.

Sicer pa so urejali tudi okolico doma, dovažali vodo. Svoje znanje na tekmovanjih so preizkušali tako najmlajši kot tudi člani in veterani ter dosegali dobre rezultate.

Občni zbor je bil priložnost za podelitev zahval za delo v društvu. Za sedem desetletij dela jo je prejel Martin Bric. Zahvalo društvu je za sodelovanje pri obnovi cerkve sv. Jošta predal župnik Ivan Šelih.

Marija Šukalo

MEDOBČINSKI OTROŠKI PARLAMENT

O prihodnosti in vrednotah za vse življenje

Šolarji so zrelo razmišljanje o prihodnosti, vrednotah in okolju predstavili ob zaključku medobčinskega otroškega parlamenta. (Foto: Štefka Sem)

Na Osnovni šoli Frana Kocbe-ka v Gornjem Gradu so se sre-čali učenci vseh šol Zgornje Sa-vinjske doline na medobčinskem otroškem parlamentu. Odraslo, a hkrati radoživo so se posvetili te-mi Otroci in načrtovanje prihodno-sti. Ob koncu so svoja razmišlja-nja strnili v zaključno predstavitev, na kateri so povzeli svoja razmi-šljanja in ugotovitve.

VSE TEME SO SE NAVEZOVALE NA NJIHOVO PRIHODNOST

Prva skupina je obravnavala te-mo Kdo sem in kakšen človek že-lim postati. Postati želijo dobri in uspešni ljudje, ki bodo v svojem delu uživali, želijo pa si tudi ustva-riti družino.

Skupina, ki je razpravljala o pri-hodnosti, se je posvetila okolju in trajnostnemu razvoju. Dotaknili so

se tudi tehnologije, ki prinaša stal-ni napredek, a tudi uničuje pristne povezave med ljudmi. Razmišljali so tudi o izobrazbi, ki je temelj nji-hove prihodnosti.

Ena od skupin je razpravljala o

vrednotah. Izpostavili so svobodo, prijateljstvo, družino kot največjo oporo in znanje kot temelj priho-

dnosti vsakega mladostnika. Ome-nili so še zdravje in bogastvo, am-pak ne denarno, temveč notranje.

Zadnja skupina se je posveča-la okolju. Izpostavili so trajnostni razvoj, pomen neokrnjene narave. Omenili so varovanje okolja, do-mačo pridelavo, ponovno uporabo stvari in skrb za okolje za prihodnje rodove.

POHVALI ŽUPANA IN RAVNATELJICE

Mladostniki so se tem lotili z vso resnostjo. Prisluhnila sta jim župan Stanko Ogradi in ravnateljica gor-njegrajske šole Blanka Nerad. Oba sta jih ob zaključku pohvalila za nji-hovo delo in predloge.

Štefka Sem


Kultura, Organizacije, Prejeli smo

17

AVTORSKI LITERARNI VEČER V LOKAH

Pristno vzdušje za intimni dotik z umetnostjo

Celjana Roka Komela je skozi preplet njegove in njene literature ter pesmi predstavila Slavica Tesovnik. (Foto: Jože Miklavc)

V hotelu Benda sta se srečala umetnika, prijatelja in ustvarjalca različnih umetniških tehnik srednje generacije. Celjana Roka Komela je skozi preplet njegove in njene li-terature ter pesmi predstavila Slavi-ca Tesovnik. Prisotni pa so spozna-li zgodovinarja in etnologa Komela v njegovi pristni umetniški podobi skozi prijeten pogovor.

Razstavljene slike na lesu, detaj-le iz Žičke kartuzije in unikatne lon-čene izdelke je slikar-lončar opisal skozi prizmo njegovega doživljanja opredmetene ustvarjalne vneme, pri predstavitvi zbirke njegovih pe-smi Vodenika pa mu je z branjem

pomagala Tesovnikova. Ko je vzela v roke še svojo kitaro in ob spremlja-vi petja lastnih avtorskih pesmi po-barvala prostor za vse prikazane male umetnine, je bilo na eni prvih takšnih prireditev zares prijetno.

Avtorja sta s predstavljenimi mini-aturami ustvarila pristno vzdušje za intimni dotik z umetnostjo. Vsestran-ski Rok Komel je pred tem razstavljal v Schwentnerjevi hiši na Vranskem. Sedaj pa redno vrti lončarsko vrete-no v kartuziji, kjer ga je mogoče po-gostokrat srečati med obiskovalci te-ga znamenitega svetišča etnograf-ske in botanične zakladnice.

Jože Miklavc

KULTURNO DRUŠTVO SV. MARTINA MARIJA NAZARET

Več generacij v kulturi in na peš poteh

V poročilu predsednice Irene Vačovnik (v sredini) so bili najbolj pohvaljeni člani Martinovega zbora, ki obiskujejo domove za starejše. (Foto: ST)

Člani društva Sv. Martina iz Naza-rij so pregled lanskoletnih aktivnosti dopolnili z novimi načrti. Pri razširitvi organizacije so se jim pridružile čla-nice rokodelskega krožka. Delovna predsednica Štefka Goltnik je pove-dala, da je v društvu aktivnih 50 čla-nov. Njihovo delovanje v samosta-nu se prepleta z delovanjem v bliž-nji okolici, včasih pa gredo v goste ali odromajo tudi kam dlje.

V poročilu predsednice društva Irene Vačovnik so bili najbolj po-hvaljeni člani Martinovega zbo-ra, ki obiskujejo domove za starej-še od Gornjega Grada, Zimzelena v Topolšici, Velenja in vse do Pol-zele. Lani se je odraslemu zboru, ki je dobil nova oblačila, pridružil

začrtanega pohoda na Goro Oljko iz Šmartnega ob Paki bodo spet hodili na uro in pol dolge večerne pohode.

Pater Andrej Pollak in pater To-maž Pinter sta kot člana zadovolj-na z medgeneracijsko delujočim društvom. Njune zamisli o interne-tni strani in sodelovanjem med ver-niki in ostalimi občani ter mladino so že na seznamu uresničevanja.

Besede župana občine Nazar-je Mateja Pečovnika so poleg po-hvale orisale delovanje občinske-ga sveta, sledilo pa je tudi povabi-lo k prijavi za razpis za kulturne de-javnosti. Tajnica župnijske Karitas Irena Papež Krajnc se je zahvalila društvu za pomoč in podporo.

Slavica Tesovnik

otroški pevski zbor. Peš romanja, prepletena s petjem in drugim do-gajanjem, so v preteklem letu do-polnili z recitali Tončke Horvat ob župnijskem dnevu in z razstavo

ikon Irene Remic ob martinovanju.K letošnjemu planu so svoje de-

lovanje že pridale rokodelke, saj bo-do v velikonočnem času ob razstavi pirhov razstavile svoje izdelke. Poleg

PLANINSKI KROŽEK OSNOVNE ŠOLE MOZIRJE

Obisk mladih planincev v Mojstrani

Ogledali smo si Mojstrano in Jakoba Aljaža, ki kaže proti našemu Triglavu.

Pomlad že prebuja življenje okrog nas, mi pa smo se odločili, da gremo iz toplih domov poku-kat na Gorenjsko, če je tudi tam že pomlad. Ogledali smo si Moj-strano in Jakoba Aljaža, ki ka-že proti našemu Triglavu, ki se je mogočen zavil v tančice skriv-nostne megle. Ali se tam še pa-se Zlatorog in preganja divje lov-ce? To skrivnost smo šli preverit v Planinski muzej Slovenije, kjer

smo preko delavnic, pravljice in iger za možgančke odstrinjali neznanke. Marsikaj smo na novo odkrili in prinesli v naših srcih na-zaj domov.

Zala Acman


Šport, Oglasi, Ljudje in dogodki

SREČANJE SMUČARJEV PO STAREM NA GOLTEH

Veseli Savinjčani priredili izjemno smučarsko predstavo Na Golteh so se srečali prijate-

lji, ki jih družijo običaji, povezani z začetki smučanja. Pomerili so se v slalomskem stilu na Družinski pro-gi pri Treh plotih, v bližnji jami pa so izvedli tekmo v skokih na smučeh.

PO PRAVILIH, S PADCI, A BREZ POŠKODB

Skoraj petdeset smučark in smučarjev v organizaciji Gornjesa-vinjskega smučarskega kluba Mo-

zirje ter ob podpori centra Golte je izvedlo prikaz in tekmovanje vo-žnje z različnimi smučmi in podob-nimi, ročno izdelanimi napravami za spust po snegu.

Tekma se je odvijala po vseh pra-vilih starodobnega smučanja, ne brez padcev, a na srečo brez po-škodb. Že nekaj let se uvrščajo na prva mesta: Dani Stropnik, Jure Šmigoc in Mojca Križ od Veselih Sa-vinjčanov, odlično pa se uvrščajo

Gorenjec Niko Kordež si je sam izdelal skicikl in se proti Trem plotom spustil ob navdušenju spodbujajočih gledalcev in sotekmovalcev.

Pogumna Bočanka Ema Rajgl je pobirala medalje v slalomu, v skokih za ženske in v »old« kombinaciji.

Vesela Savinjčana (z leve) Miha Govek in Jure Šmigoc

tudi Ema Rajgl ter med najstarejšimi Minka in Frenk Rezoničnik od Pod-meninskih gadov.

VESELI SO BILI TAKO STAREJŠIH KOT OTROK

Prirediteljica Mojca Križ je po-vedala: »Veseli smo lepega števi-la udeležencev, ki se na prireditvah po Sloveniji iz leta v leto manjša.

Razveselili pa smo se šestih smu-čarskih mladcev, saj so otroci red-kost na takšnih tekmovanjih. Cilj in želje so prenesti dobre prakse ta-ko iz domačih kot tujih centrov, saj menimo, da so takšne prireditve v obojestranskem interesu, ki je na-menjen prepoznavnosti doline, dr-žave in turizma nasploh.«

Tekst in foto: Jože Miklavc


Šport

SREBRNI SMUČAR NEJC NARALOČNIK

Cilj je bila medalja na posamezni tekmi, a tudi ekipna je velik uspeh

Za Nejca Naraločnika je bilo ekipno srebro obliž na rano po osmem mestu v slalomu in odstopu v

veleslalomu. (Foto: UN)

Alpski smučar Nejc Naraločnik z Ljubnega ob Savinji, član Smučarskega društva Beli zajec, je 18-letni srednješolec, ki je na olimpijskih igrah mladih v Turčiji osvojil srebrno kolajno v ekipni slalomski tekmi. Med posamezniki je bil v slalo-mu osmi, v veleslalomu, kjer je imel v prvi vožnji pred odstopom najboljši vmesni čas, tekme ni dokončal. Čeprav je upal na posamično kolaj-no in je bil razočaran, ko mu je spodletelo, se je zanj vse dobro končalo v ekipni slalomski tek-mi, kjer je s sotekmovalci moral priznati premoč le ruski ekipi.

NOSILEC SLOVENSKE ZASTAVE

Nejc je bil lani na mladinskih olimpijskih igrah na Norveškem. Letos mu je na Festivalu evrop-ske mladine pripadla čast, da je na otvoritveni slovesnosti nosil slovensko zastavo. V Turčijo je odšel z velikimi cilji. »Pričakovanja so bila očitno previsoka, zato tudi nisem bil tako sproščen, kot bi moral biti. Posledično je bilo razočaranje še večje, saj nisem osvojil posamične medalje. Je pa bila ekipna medalja obliž na rano,« je pove-dal Nejc, ki se mu bo sezona končala šele sre-di aprila.

jan Napotnik, ki je skrbel za njegov smučarski razvoj. Vseskozi je bil tudi oče tisti, ki je pomagal pri treningih, ga spremljal in spodbujal na smu-čarski poti.

VEČKRATNI DRŽAVNI PRVAKŽe v konkurenci cicibanov je dosegal dob-

re rezultate, ki so se nadaljevali v starejših ka-tegorijah. Večkratni državni prvak v različnih di-sciplinah in starostnih kategorijah zadnji dve le-ti nastopa na FIS tekmah. Tudi njegovo športno pot so krojile poškodbe, hujša poškodba kolena in zlom noge sta zaznamovali dve drugače us-pešni sezoni.

ODLIČEN KUHARNejc zaključuje tretji letnik Srednje šole za go-

stinstvo in turizem v Celju. Kmalu bo postal ku-har. Šolanje bo nadaljeval še dve leti, da bo pos-tal gastronomski tehnik. Njegovi sotekmoval-ci radi povedo, da je odličen kuhar. Kljub vsem športnim in šolskim obveznostim, ki so priorite-ta v njegovem življenju, se rad druži s prijatelji, njegov cilj pa je prav gotovo tekmovati v svetov-nem pokalu.

Štefka Sem

ZAČETKI PRI TREH LETIHNejca je na smuči že zelo zgodaj postavil nje-

gov oče Uroš. Veliko časa in odrekanja je bi-lo potrebno, da je postal veliki tekmovalec, ki je že leto dni član mladinske C reprezentance. Nje-gov trener je bil do vstopa v reprezentanco Bo-

DRŽAVNO PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL V SMUČANJU NA KRVAVCU

Lučani obranili naslov državnih prvakov, Ljubenci tretji

Izjemno uspešni ekipi iz OŠ Blaža Arniča Luče in OŠ Ljubno ob Savinji na Krvavcu (fotodokumentacija OŠ Luče)

Učenci iz Osnovne šole Blaža Arniča Luče so na državnem prvenstvu osnovnih šol v smuča-nju na Krvavcu dosegli izjemen uspeh, saj jim je uspelo obraniti naslov ekipnih državnih prvakov. Uspeh so dopolnili učenci iz OŠ Ljubno ob Savi-nji, ki so osvojili odlično 3. mesto med 18. ekipa-mi. Med Lučani je bil od fantov najboljši Jan Do-garis na 7. mestu, na 17. pa je končal Anže Rob-nik. Pri deklicah je bila 8. Daša Zamernik, Manja Šumah pa 16.

ODLIČNI REZULTATI NISO NAKLJUČJE

Seveda sta bila uspeha Lučkih učencev vese-la tudi ravnateljica Andreja Urh in športni peda-gog Rajko Rudnik, ki je povedal: »Da ti rezulta-ti niso zgolj naključje, nam pove dejstvo, da je to v zadnjih desetih letih že tretji državni naslov ekipnih prvakov. Poleg tega smo bili še štirikrat odlični drugi. Seveda ima za te uspehe veliko za-slug predvsem odlični smučarski trener Tomaž Robnik, saj že kar nekaj let uspešno vodi tako imenovani alpski krožek, ki deluje v okviru Smu-čarsko tekaškega društva Luče.«

IZKAZALI SO SE TUDI LJUBENCIIzjemno vesela uspeha svojih učencev sta bila tu-

di športna pedagoginja Maja Logar in spremljevalec Lenart Solar, saj so učenci z Ljubnega ob Savinji do-segli odličen rezultat in dokazali, da tam niso le dob-ri skakalci, ampak tudi zelo dobri smučarji. Najbolj-ši rezultat med njimi je dosegel Jernej Presečnik, ki je osvojil 12. mesto, 27. je bil Matic Černivšek. Med

dekleti je bila Patricija Golob 19. in 30. Ana Debelak.Da je bil dan na Krvavcu povsem v znamenju

Zgornjesavinjčanov, je poskrbel še sekretar na ministrstvu za šolstvo in šport Darko Repenšek, ki je podeljeval osvojena in zaslužena priznanja ter je bil prav tako vesel in ponosen na uspeh malo da ne svojih sokrajanov.

Marija Šukalo


Šport

Franci Podbrežnik in Špela Osterc, najhitrejši in najhitrejša na Golteh, bosta tekmovala še v Schladmingu.

Glasbeni virtuoz Podbrežnik se je igraje spustil po 600-metrski veleslalomski progi.

ŠPORTNO DRUŠTVO TEAM

Letos Zgornjesavinjski maratonČlani Športnega društva TEAM,

ki ga vodi Jaka Zajšek, so prevze-li štafeto od Športnega društva Mo-zirje in bodo po letu dni premora organizirali tekaški maraton. Ime Mali maraton Mozirja so spreme-nili v Zgornjesavinjski maraton, ki je predviden za nedeljo, 18. junija.

Zajšek želi kot odličen tekač in trener z ekipo nadaljevati zgodbo, ki so jo postavili na noge predho-dniki. Želijo združiti vse, ki bi žele-

li pomagati in ustvarjati na dobro zastavljeni poti naprej. Da bo ma-nifestacija znova zaživela, potrebu-jejo moči tudi izven društvenih vrst. Na sestanku, ki ga pripravljajo, se bodo z vsemi, ki bi jim bili priprav-ljeni pomagati, dogovorili o sode-lovanju. Zainteresirani lahko dobijo Informacije preko elektronske po-šte: [email protected].

Benjamin Kanjir

SVETOVNO PRVENSTVO V JU-JITSU V GRČIJI

Samuraji uspešni kot tekmovalci, trenerji in sodnikiAtene so od 16. do 19. marca

gostile svetovno prvenstvo v ju-jit-su za kadete in mladince. Sloven-ska reprezentanca, v kateri so tu-di trije člani gornjegrajskega Ju--jitsu kluba Samuraj, se je vrnila z zlatima, srebrnima in bronastima medaljama. Ekipno so osvojili 11.

mesto. Pomerilo se je več kot 800 tekmovalcev iz 43 držav.

V BORBAH TRIJE SAMURAJIKot debitantka v ju-jitsu borbah

(do 48 kg) je Špela Pistotnik pri-čela suvereno, a je v osmini fina-la morala priznati premoč Rusinji.

V repasažu v popravnih borbah je premagala Izraelko in v borbi pro-ti Ukrajinki z malo smole izgubila. Osvojila je 7. mesto.

Vid Celinšek se je v ju-jitsu bor-bah (kadeti do 55 kg) prebil sko-zi šestnajstino finala. V osmini se je pomeril z Italijanom, povedel in vodstvo še povečeval. Vodil je za šest točk, nato naredil napako in

izgubil v zadnji sekundi dvoboja z full-ipponom. Na svojem debiju je osvojil 17. mesto.

Neža Pahič in Špela Pistotnik sta se v ju-jitsu duo-sistemu uspešno prebili skozi prvo kolo, v četrtfina-lu pa za las izgubili. Preko poprav-nih borb v repasažu sta se z dve-ma zaporednima zmagama proti reprezentančnima kolegicama in

Člani Ju-jitsu kluba Samuraj Gornji Grad: Tomi Stanković (trener), Vid Celinšek, Neža Pahič in Špela Pistotnik (od leve) so na svetovnem

prvenstvu v Grčiji uspešno zastopali slovenske barve.

SLOVENSKI GLASBENIKI MED VELESLALOMSKIMI VRATCI

Na svetovno prvenstvo glasbenikov tudi ZgornjesavinjčaniNa Golteh se je zbrala popu-

larna srenja kakšnih sto glasbe-nikov zabavne in narodnozabav-ne glasbe. Štirideset se jih je po-merilo na progi Blatnik. Med naj-boljšimi so bili na veleslalomski progi poleg zmagovalca v absolu-tni konkurenci Francija Podbrežni-ka še domačini Blaž Robnik, Jaka Matijovc, Sebastian Podlesnik in Vili Bezjak.

GOSTITELJI PODPRLI GLAVNEGA ORGANIZATORJA

Po dvoletnem sponzorskem mrku, ki je onemogočil tekmoval-na srečanja slovenskih glasbeni-kov na Golteh, so prav gostitelji iz-datneje podprli glavnega organiza-torja glasbeno agencijo Geržina Vi-deoton in Zdravka Geržino, ki je pri-redil Veleslalom slovenskih glasbe-nikov Golte 2017.

KDO SE JE DOVOLJ HITRO ODPELJAL ZA SCHLADMING

Vožnja po 600-metrski progi je med ženskami najbolje uspe-la Špeli Osterc, ki je prekosila Lo-ti Žlaus in Ireno Vrčkovnik. Še huje so se spopadli moški v treh staro-stnih razredih, saj so si morali pri-voziti vstopnice za svetovno prven-stvo glasbenikov, ki bo 8. aprila v Schladmingu. Možnost nastopa so si prismučali trije asi: Blaž Robnik (Rečiški pobi), Jaka Matijovc (La-rix) in Franci Podbrežnik (Happy band), ki bo poizkušal izboljšati

doslej svojo najboljšo uvrstitev 6. mesto. Slovenski glasbeni ekipi se bodo pridružili še nekateri drugi, ki so dosegli uvrstitve na stopničke.

V SEVERNEM PIŠU POHITELI S POLKAMI IN POKALI

Pred podelitvijo medalj in pokalov prvakom na ploščadi pred hotelom je vreme spremenilo obraz. Veter je odnašal glas Lada Leskovarja, Dra-gana Buliča in žlahtne muzikante pa je hiter padec temperature pregnal v naročje hotelske diskoteke Ledenica.

Tekst in foto: Jože Miklavc


Šport, Organizacije, Informacije

Špankama uvrstili v večerni dvo-boj za tretje mesto. Tega sta priče-li odločno in energično. Po treh se-rijah sta še držali korak z Nizozem-kama, žal so v četrti seriji bili sodni-ki bolj naklonjeni slednjima in me-dalja se je izmuznila iz rok.

Vid Celinšek je v ne-wazi (BJJ) v prvem kolu šel preko tekmoval-ca iz Kazastana, nato je moral priz-nati premoč Romunu. V borbi pro-ti Izraelcu je začel obetavno, pove-del z dvema uspešnima metoma, nato je naredil napako in nasprot-nik mu je izvedel vzvod na roki, ta-

ko da je moral borbo predati. Vid je osvojil 9. mesto.

NA PRVENSTVU TUDI SODNIK IZ KLUBA

Klubski trener Tomi Stanković je bil s prikazanim zadovoljen. Sa-muraji pa niso imeli predstavnike samo med tekmovalci in trenerji, temveč tudi med sodniki. Na prven-stvu je uspešno delil pravico svetov-ni B sodnik Tadej Stergar. Z dobrim sojenjem si je prislužil vlogo glavne-ga sodnika v nekaj finalnih bojih.

Tekst in foto: Marija Šukalo

ZAHVALA

Naročnik objave Ju-jitsu klub Samuraj, Novo naselje 28, 3342 Gornji Grad

Ker je odprava na takšno tekmovanje velik zalogaj tudi s finanč-ne plati, se ob tej priliki zahvaljujemo za podporo našim sponzor-jem in donatorjem:

INVARST d.o.o., Mengeš, Sintal d. o. o., Ljubljana, Lesarstvo - pre-vozništvo Aleš Krančič s. p., Nazarje. Penzion Miklič & Miklič, Kranj-ska Gora, Artej Glojek s. p., Šmartno ob Paki, Češnovar Transport d. o. o., Spodnja Rečica.

JAMARSKA REŠEVALNA SLUŽBA, REŠEVALNI CENTER VELENJE

Jamarji vadili v Breznu dveh lobanj blizu Mozirja

Tokratni scenarij je bil, da si je jamar ob raziskovanju jame poškodoval roko in sam iz nje ni mogel.

V Sloveniji se na leto zgodi oko-li šest jamarskih nesreč. Ker ljud-je vedno bolj iščejo adrenalin, po-sebnosti, beg iz vsakdana, se pred-videva tudi več obiska podzemnih jam. Zato je Jamarska reševalna služba nepogrešljiva, saj lahko le z njeno pomočjo rešijo poškodo-vance iz globokih in zahtevnih jam. Da poskrbijo za redno usposoblje-nost, redno izvajajo reševalne vaje.

VELENJSKI IN KRANJSKI REŠEVALNI CENTER

Jamarska reševalna služba ima sedem reševalnih centrov (Velenje, Kranj, Ljubljana, Tolmin, Novo mes-to, Sežana, Postojna). Enkrat letno se za vajo organizirajo tako, da jo izvedeta po dva reševalna centra skupaj. Sredi marca so vajo izved-li člani reševalnih centrov Velenje in Kranj. Velenjski reševalni center je imel v rokah izbor jame. Izbrano je bilo Brezno dveh lobanj, jama bli-zu Mozirja.

BREZNO DVEH LOBANJNa sestanku reševalnega cen-

tra Velenje so določili Brezno dveh lobanj. Brezno s 150 metri globi-ne ima za seboj zanimivo in hkra-ti kruto zgodbo. Vanj je že pred leti padla krava. Poleg njenih ostankov so jamarji ob raziskovanju našli tu-di kosti lisice. Ker je v Sloveniji zna-nih kar okoli 12.000 jam, se vseh enostavno ne da zaščititi in mno-ge so žal tudi za živali lahko smr-tno nevarne.

Od mesta, kjer so parkirali, do jame so imeli okoli 15 minut hoje. S seboj so nosili težko opremo za

opremo jame za izvlek nosil. Vseh 20 prisotnih na vaji se je podalo za vodjem reševalnega centra Velenje Bernardom Štiglicem, ki jamo dob-ro pozna.

ZA VSAKO VAJO JE POTREBEN SCENARIJ

Pred vsako vajo se izdela scena-rij. Tokratni scenarij je bil, da si je ja-mar ob raziskovanju jame poškodo-val roko in sam iz nje ni mogel. Pra-vilo je, da v jamo nihče nikoli ne ho-di sam. Vsakokrat naj bi bili skupaj vsaj trije. Tako je eden počakal ob poškodovancu, drugi pa je šel pok-licat pomoč. Ker je bil en reševalni center premalo, sta na pomoč pri-skočila dva, Velenje in Kranj.

POTEK VAJEPred vsako vajo se izvede sesta-

nek, predstavi se jama, njen načrt, določi se delovne skupine za v ja-mo, osebo, ki gre v nosila, nato se

nabere potrebna roba. V jamo se prvi podajo tisti, ki jo opremijo, in tisti, ki napelje jamski telefon (ži-ca, na katero pritrdijo mikrofone za

sporazumevanje). Za njim gre tu-di ekipa z nosili in dogovorjenim poškodovancem. Sledijo skupina za skupino, kot so določene.

Nato sledi izvajanje manevrov za izvlek nosil. Prisoten je zdravnik, ki je prav tako jamarski reševalec. Ves čas med vajo poteka komuni-kacija in zunanja ekipa (baza) re-dno zapisuje vse podatke. Ko so vse ekipe gotove, se da »poškodo-vanca« v nosila in se začne izvlek nosil. Vse ekipe so delovale zelo usklajeno in izvlek je potekal zelo tekoče.

Vaja v Breznu dveh lobanj je bila dobro izvedena. Potekala je hitro in brez zapletov. Reševalci obeh reše-valnih centrov so bili zadovoljni, saj so si ob tem potrdili, da so dobro usposobljeni.

Tekst in foto: Mateja Mazgan

Najbolj brane knjige v Knjižnici MozirjeODRASLI:Mallery, Susan: Poljubi so najboljše zdravilo, James, Julie: Neustavljiva lju-

bezen, Garwood, Julie: Lomilec src, Phillips, Susan Elizabeth: Nemirno srce, Gantar, Minka: Ko imajo hormoni žur : kako harmonija ponovno oživi naša čustva, misli in telo, Cole, Kresley: Profesionalec, Maze, Tina: Jaz. Tina., She-ridan, Mia: Graysonova obljuba, Dodd, Christina: Do vratu v težavah, Groen, Hendrik: Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in 1/4, Golob, Tadej: Jezero, Hawkins, Paula: Dekle na vlaku, Moyes, Jojo: Ob tebi, Gržan, Karel: Le kaj počne Bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih? Hay, Louise L.: Telo je tvoje : miselni vzroki telesnih bolezni in metafizično zdravljenje.

MLADINA:Dahl, Roald: Matilda, Štampe-Žmavc, Bina: Muc Mehkošapek, Kovič,

Kajetan: Mačji sejem, Rudolf, Mojca: Kje je Jure?, Kovič, Kajetan: Maček Muri, Suhodolčan, Primož: Hud planet, Endersby, Frank: Zvezdica želja, Štampe Žmavc, Bina: O kuri, ki je izmaknila pesem, Wilson, Jacqueline: Punce v stiski, Wooding, Chris: Viharno nebo, Muck, Desa: Blazno resno o šoli, Suhodolčan, Primož: Pica je kraljica.


Kronika, Oglasi

IZ POLICIJSKE BELEŽNICE

• ZARADI PADCA HUDO POŠKODOVAN MOTORISTKropa: 22. marca ob 14. uri se je v Kropi pri padcu hudo poš-

kodoval motorist. Zgornjesavinjski reševalci nujne medicinske pomoči so ga na kraju oskrbeli in z reševalnim vozilom prepe-ljali do Mozirja. V UKC Ljubljana ga je prepeljala posadka s he-likopterjem letalske policijske enote v spremstvu dežurne ekipe helikopterske nujne medicinske pomoči na Brniku. Kraj pristan-ka helikopterja so zavarovali člani Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje.

• VLOMILI V BENCINSKI SERVISLjubno ob Savinji: 24. marca v nočnem času je bila sprožena

signalno varnostna naprava na ljubenskem bencinskem servisu. Vlomilci so še pred prihodom policistov iz notranjosti ukradli več-jo količino tobačnih izdelkov.

• TATVINA LESAPodveža: 24. marca v popoldanskem času so bili policisti ob-

veščeni o tatvini lesa v Podveži. Neznani storilec je v času zad-njih nekaj dni na območju Planice posekal okoli 30 kubičnih me-trov hlodovine.

• POGASILI NENADZOROVANO KURIŠČEMozirje: 28. marca je občan ob obvoznici v Mozirju ob 20.30

po kurjenju pustil nenadzorovano kurišče. Posredovali so gasilci PGD Mozirje in ogenj preventivno pogasili.

OPOZORILODaljše obdobje suhega in toplejšega vremena povzroča ugo-

dne razmere za nastanek in širjenje požarov v naravnem oko-lju v večjem delu države. V zadnjih dneh je število požarov v na-ravnem okolju zaradi spomladanskega čiščenja kmetijskih povr-šin ter kurjenja in požiganja naravnih nenevarnih materialov viš-je predvsem na območju osrednje Slovenije. Takšno stanje bo do prvih obilnejših padavin.

Zaradi trenutnih razmer je potrebna previdnost pri morebitni uporabi ognja v naravnem okolju in pri aktivnostih, ki lahko v na-ravnem okolju povzročijo požar. Požiganje v naravnem okolju je prepovedano. Kazen za posameznika, ki kuri v neposredni bližini gozda, je od 200 do 600 evrov. Enaka je tudi, če nima urejenega kurišča. Zaradi požara v naravi lahko povzročitelja doleti kazen-ska ovadba zaradi povzročitve splošne nevarnosti. Za to je zag-rožen tudi zapor.

Med 1. marcem in 1. avgustom velja prepoved za sečnjo, poži-ganje ali drugačno uničevanje žive meje, grmišč in s suho zara-stjo porasle pov

Savinjskenovice.savinjske.com/pdf-2017/sn-13-2017.pdf · treben še kak pas, obvoznica ali celo...

Documents

Transcript of Savinjskenovice.savinjske.com/pdf-2017/sn-13-2017.pdf · treben še kak pas, obvoznica ali celo...