TEORII ZA MOTIVACIJATAprof.d-r Violeta Arnaudova15 2015

Nad 50 teorii i nivni varijanti Pra{awa na koi odgovaraat :

- Kakva e prirodata na motivacijata? - [to pretstavuva motivacijata? - Kako se razviva? - Dali i kako mo`e da se meri? i .

teorii: -sodr`inski --procesni -

: -sodr`inski, - -procesni t-ii i -t- na potkrepuvawe

SODR@INSKI TEORII (regulatorni t-ii, t-ii zo{to?) za sodr`inskiot aspekt na motivacijata. Se pojavile pred procesnite t-ii. - : -fiziolo{ki, biolo{kite potrebi (instinktite), -t- za nadvore{noto pottiknuvawe, i -hierarhiskata teorija (A. Maslov).

Cel-da gi objasnat pri~inite odnesuva.

Osnovna ideja: motivacijata e rezultat od vlijanieto na vnatre{nite faktori (potrebite ) koi pottiknuvaat na aktivnost. P na odredeni supstanci (hrana, voda, vozduh) se regulira preku telesnite procesi .

PROCESNI TEORII(T-II KAKO?)Gi objasnuvaat mehanizmite pottiknuva i naso~uva .

Vo ovaa grupa se kognitivnite t-ii (vo osnova na odnesuvaweto se soznajnite procesi): - na atribucija, - na o~ekuvawe, - za celite kako motivi, - na kognitivna disonanca (soznaen konflikt)

SODR@INSKI TEORII -TEORIJA NA INSTINKTITE-Vreme na javuvawe: po~etok od HH vek. Avtor: Mek Dugal- instinktite go prinuduvaat ~ovekot na odredeno odnesuvaweI se vrodeni dispozicii koi vlijaat na ~ovekot percepira ili naso~ svoeto vnimanie za da prezeme odredena aktivnost.

Instinktite dobivaat motorna sila ( imaat pottiknuva~ka mo}). 18 instinkti

P se uvidelo deka slo`enoto odnesuvawe na ~ovekot ne mo`e da se objasni so instinkti. Od taa nteresot za ovaa teorija .

SODR@INSKI TEORII -TEORIJA NA NAGONITE -Proizleguva od prethodnata teorija. agonot e sila ili energija koja go turka organizmot na aktivnost ( ne e odlika na instinktite). agonot poteknuva od vnatre{nosta na organizmot (glad, `ed, seks) go turka ~ovekot na aktivnost. Ovde se celosno zapostaveni kognitivnite procesi.

Vo osnovata na ovaa t-ja e principot na homeostaza-^ovekot se sprotivstavuva na se {to ja naru{uva negovata ramnote`a (nedostatok/ vi{ok na odredeni materii).

Ova sfa}awe bilo dominantno do 50.te godini na 20 vek.

Motivaciskiot ciklus se odviva na sl. na~in:

postoi organska ramnote`a ( organizmot ne e pottiknat na aktivnost);

se naru{uva ramnote`ata ( nedostatok/vi{ok na materii vo organizmot), se javuva cel kako nedostatokot da se nadomesti vi{okot da se oslobodi;

neprijatna, napnata sostojba i draznewe na nekoi vnatre{ni organi;

ovaa sostojba go tera organizmot na aktivnost za povtorno da vospostavi ramnote`a (so to potrebata se namaluva ili potpolno se gubi).

SODR@INSKA TEORIJA -PSIHOANALITI^KO SFA]AWE NA MOTIVACIJATA-Glaven pretstavnik-Frojd (osnov : motivacija e nesvesna). Izvori na aktivnost se: nesvesnite potrebi i vrodenite nagoni. Zadovoluvaweto e pottiknato od libidoto.Frojd- vo motivite dominira instinktot za odr`uvawe (eros i tanatos).

-SODR@INSKA TEORIJA- BIHEVIORISTI^KA TEORIJAVreme-po~etok na 20 vek do 60.godini od 20.vek.pottiknuva~i na odnesuvaweto se nadvore{nite drazbi (sredinata), ja prou~uvaat povrzanosta na nadvore{nite stimulusi (fizi~ki pojavi, nastani) i promenite vo setilata- ako se poznava taa povrzanost odnesuvaweto na individuata }e mo`e da se naso~uva po `elba.

Bihevioristite istra`uva prakti~nata korist od motivacijata.

Osnovni poimi vo motivacijata se: nagrada i pottik.

NAGRADA- e privle~en objekt ili nastan, koj sled po odredeno odnesuvawe.

POTTIK- e objekt ili nastan koj mu prethodi na odnesuvaweto (go pottiknuva ili spre~uva).

Osnoven izvor na motivacijata za u~ewe e nadvore{noto potkrepuvawe (nagradi i kazni).

Potrebno e povratna informacija (potkrepuvawe) navreme (toa naso~uva edinkata vo procesot na u~ewe).

neo-bihevioristite (Hal, Skiner, Tolman) nova paradigma S-O-R (me|u stimulusot i reakcijata organizmot)

Skiner-respodentno operantno odnesuvawe.

Pri respodentnoto odnesuvawe drazbata mu prethodi na odgovorot (reakcijata) (- uslovni refleksi).

Operantnoto (=instrumentalno) odnesuvawe proizleguva od individuata i e nameneto da ja kontrolira i menuva okolinata (organizmot 'operira' vo okolinata). Ova odnesuvawe ne zavisi tolku od nadvore{nata situacija i karakteristi~no za ~ovekot.

SODR@INSKA TEORIJA- HUMANISTI^KI PRIOD KON MOTIVACIJATA-Do 50.te god. od minatiot vek preovladuvalo sfa}aweto deka odnesuvaweto na ~ovekot e opredeleno od: 1. biolo{kite (fiziolo{kite) potrebi 2. nadvore{nite (sredinskite) faktori.

Humanistite (Maslov i Roxers) (Treta sila vo psihologijata) gi uvaat:vnatre{nite izvori na motivacijata i potrebata za samodeterminiranost.

Odnesuvaweto e motivirano od potrebata za psiholo{ki rast i razvoj, od streme`ot za samoaktuelizacija potrebata za razvoj na site potencijali.

otivot ne e ednostavna reakcija na odredeni stimulusi (S-R), tuku e silen dvigatel na li~nosta kon idninata.

Olport uva deka psiholozite mnogu dolgo prou~uvae nagonite, odnosno potrebite koi imaat fiziolo{ka osnova i toa premnogu naglasile principot na homeostaza (funkcionalna avtonomija na m-te).

Roxers ja potencira va`nosta na motivacijata za procesot na u~ewe. - ~ovekot poseduva vroden potencijal za u~ewe (Potvrda za ova e qubopitnost za slu~uvawata ).

-SODR@INSKA TEORIJA- Teorija na Abraham MaslovVreme: 1943 god.

Motivite vaat od potrebite na individuata.Aktivnosta na ~ovekot ne e predizvikana, odr`uvana i naso~uvana samo od eden motiv. No, motivite koi se posilni i poprimarni imaat prioritet nad drugite (dominantni) motivi.

Potrebite i motivite se hierarhiski organizirani na pet nivoa.

Zadovoluvaweto na potrebite se odviva spored utvrden redosled.

Potrebite na li~nosta, mo`e da se podelat i vo dve grupi (nivoa): - potrebi od ponisko nivo- potrebi od povisoko nivo.

Karakteristiki na t-jatahierarhiskata organizacija na potrebite e ista kaj site lu|e,potrebite od poniskite nivoa se sli~ni kaj razli~ni lu|e, razlikite me|u lu|eto se pogolemi koga stanuva zbor za nivnite potrebi od povisokite nivoa, kolku {to potrebite na edinkata se od povisokite nivoa, tolku taa pove}e ja izrazuva svojata individualnost.

PROCESNI TEORII -KOGNITIVNI TEORII ZA MOTIVACIJATA-

Vreme: sredina na HH vek (kako reakcija na teorijata na bihevioristite).

Osnovna ideja- vode~ka uloga za aktivnosta na individuata ima soznanieto (ova e zabele` u{te vo prviot mesec od razvojot ).

Poimi: primarni soznajni motivi, kognitivni faktori, kognitivna disonanca, vrednosti, o~ekuvawe na uspeh/neuspeh, nivo na aspiracija i tn.

Modelot na kognitivnata motivacija e: S (stimulus) - K (kognicija) - R (reakcija)a aktivnosta na individuata zna~ajni se nejzinite celi, `elbi, o~ekuvawa, predviduvawa, planovi, objasnuvawa, nameri, veruvawa, ubeduvawa, stavovi.

^ovekot svesn odluka za svojata aktivnost.

Kognitivisti~ki - za :

.Teorija na o~ekuvawe, .Teorija na atribucija, .Teorija a optimalno nivo na stimulirawe, .Teorija a kognitivna disonanca (soznajniot konflikt, neusoglasenost) i .Teorija a izvorot (lokacijata=) na kontrolata.

A) TEORIJA NA O^EKUVAWETOAtkinson, Levin, Roter, Vrum, Tolman i dr. ^ovekot e svrten kon idninata- : negovite predviduvawa, o~ekuvawa na odreden rezultat kako posledica od negovata aktivnost. O~ekuvawata prethodnite iskustva i znaewa. ko deka mo`e da ja postigne celta i ako deka toj rezultat e zna~aen za nea.

Izborot na celta ne e samo racionalno tuku i emocionalno e zasnovan.PRIMER-Lu|eto izbegnuvaat rizici poradi mo`niot neuspeh i ~uvstvoto na sram neuspehot.

Verojatnosta da uspee vo edna aktivnost od o~ekuvaweto dali aktivnosta vodi do posakuvaniot rezultat i od toa kolku toj rezultat e zna~aen za a.Ovde individuata ima pravo da izbira spored li~ni kriteriumi.

Bidej}i vo ovie teorii celta aktivnosta (odli~en uspeh) e sredstvo za da se stigne do nekoja cel (ulis na odreden fakultet), ovie teorii se narekuvaat i instrumentalni.

eorija na Viktor Vrum (V-I-E)(edna od popoznatite teorii na o~ekuvawe)

ojavuvawe: 70.te godini od 20. vek.

na motivacijata :V - vrednost (valencija) , I - instrumentalnost i E - o~ekuvawe .

Valencija (V-vrednost)- kolku se privle~ni za individuata.

elite :- pozitivna ( privle individuata), - nulta (individuata e ramnodu{na) - negativna ( odbiva individuata).

b) Instrumentalnosta (I) pretstavuva povrzanost me|u dve celi ili veruvawe na edinkata deka ednata cel e neophoden uslov (sredstvo) za postignuvawe na vtorata i, za edinkata podale~na, no pova`na cel. Na primer, u~enikot u~i i saka da bide odli~en (prva cel), za da ja pridobie naklonosta, poddr{kata od roditelite, od koi o~ekuva i nagrada za postignatiot uspeh (vtora cel).v) O~ekuvaweto (E)- pretstavuva ubedenost na edinkata deka odredeno nejzino odnesuvawe }e ja dovede do postignuvawe na celta.

b) Instrumentalnost (I)-( ) -veruvawe deka ostvaruvaweto na edna cel e uslov (sredstvo) za postignuvawe na druga cel koja e podale~na, no pova`na.

PRIMER, u~enikot u~i i saka da bide odli~en (prva cel) za da dobie naklonetost od roditelite, od koi o~ekuva nagrada za postignatiot uspeh (vtora cel).

v) O~ekuvaweto (E)- se odnesuva na ubedenosta na individuata deka odredeno odnesuvawe }e ja postign celta.

ndividua odluka kon koi celi e ja naso~i svojata aktivnost.

B) TEORIJA NA ATRIBUCIJAOsnova lu|eto ne reagiraat na ist na~in na uspehot/neuspehot od svoeto i tu|oto odnesuvawe.

Ovaa teorija se razvila vo ramki na socijalnata psihologija.

Pri~inite za uspehot ili neuspehot mo`e da se : a) LOKUSOT NA PRI^INATA (kade se pri~inata -vo ~ovekot ili nadvor od nego). NADVORE[EN lokus na kontrola - pri~inite za uspehot/neuspehot se baraat vo nekoi nadvore{ni faktori (drugite lu|e, sredinata, sudbinata, sre}ata, povolniot splet na okolnostite).

VNATRE[EN lokus na kontrola -pri~inite za uspehot/neuspehot se baraat vo samata edinka.

b) STABILNOSTA NA PRI^INATA -dali pri~inata za odnesuvaweto e stabilna - nepromenliva ili promenliva. v) MO@NOSTA ZA KONTROLA -dali li~nosta mo`e da ja kontrolira pri~inata, odnosno dali mo`e da ja prezeme odgovornosta za neuspehot ili ne.

V) TEORIJA NA KOGNITIVNA DISONANCA - objasnuva vnatre{nata motivacija . Za da funkcionira individuata efikasno potrebn optimaln stimul. Festinger-~ovekot e motiviran da go namali nesovpa|aweto me|u novata informacija i prethodnite informcii. eusoglasenosta vodi do neprijatna sostojba koja ja pottiknuva individuata odnesuvawe so koe }e se reducira .

Za razvoj na kognitivnite funkcii e neophodno da bid stimulacija, koja se razlikuva od prethodnata vo optimalni granici.

Dokolku ne postojat razliki vo stimulaciite (novata i starata) ili tie se , nastanuva zdodevnost.

Ako nema predzanewa za stimulacijata , se ~uvstvo na strav.

KONTROLNA TEORIJA NA GLASER(TEORIJA NA IZBOROT)Spored ovaa teorija, odnesuvawe a e predizvikano od ona {to se slu~uva vo n glava. o bihevioristi~kata teorija , vo kontrolnata teorija informacijata. a e najdobro ona {to izgleda deka najdobro i koe zadovoluva edna ili pove}e potrebi.

elokupnoto odnesuvawe e generirano od ona {to se slu~uva vo li~nosta (informacijata ka`uva deka ne{to se slu~uva, no taa ne go opredeluva odnesuvawe ).

Primer-crveno svetlo na semaforot. Zastanuvame ne zaradi svetloto, tuku zaradi opasnosta.

am odlu~uva kako da se odnesuva-vo nasoka za koja veruva deka e najdobr za n.

SOCIO-KULTURNO SFA]AWE ZA MOTIVACIJATAa motivacijata na individuata zna~ajno e vlijanieto na grupata, kulturata, sredinata i drugite zna~ajni li~nosti so koi individuata se identifikuva (socijalno u~ewe: imitacija, identifikacija, igrawe na ulogi).

Nit li~nosta sama po sebe so svoite crti sposobnosti, nitu samata situacija ne go pottiknuvaat ~ovekot na opredeleno odnesuvawe.

Pri~inata za konkretnoto odnesuvawe e vo zaemodejstvoto na li~nosta i situacijata, odnosno vo subjektivnoto interpretirawe na situacijata od strana na ~ovekot.

Vode~ka uloga vo zaemodejstvoto na ~ovekot i sredinata imaat kognitivnite faktori (procenkata i interpretacijata).

---- - -, -, - -, , , - -,

**