Temnolistne trajnice za kontrast - Klub GaiaŽe sedaj se pripravljamo na naš tradicionalni Gain...
Transcript of Temnolistne trajnice za kontrast - Klub GaiaŽe sedaj se pripravljamo na naš tradicionalni Gain...
Julij 2013 • Letnik 19 • št. 189
Svetovanje www.facebook.com/KlubGaia www.klubgaia.si
Tema meseca 4
Temnolistne trajnice za kontrastMatic Sever
Ekološko vrtnarjenje 14
Bogati sadovi Gainega vrtaIgor Škerbot
Ekološko vrtnarjenje 24
Hruške lepe HeleneRoman Mavec
Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:49 AM Page 1
Preženimoose in sršene!
Ucinkovito nad mrces!
V poletnih dneh nas pogosto zmotijo ose, če je vbližini zrelo sadje, sladka pijača ali hrana. S svojimpikom lahko ogrozijo naše zdravje, zato jeprav, da se pred njimi zavarujemo.
Ose postanejo agresivne, če jih razdražimo in ko branijosvoje gnezdo. Njihovo želo je gladko, zato ga z lahkoizvlečejo in večkrat pičijo. Ko se počutijo ogrožene,sprostijo v okolico hormone, ki povečajo agresivnost
ostalih os v bližini. Pri večini ljudi osji pik povzroči bolečinoin rdečico, pride lahko tudi do zatekanja. Pri ljudeh zalergijami je še posebej nevaren pik v vrat in ustno
votlino, saj lahko zaradi zatekanja pride dooviranega dihanja. Pikom lahko sledi tudi hujša
slabost in je potrebno zdravljenje v bolnišnici.Osja gnezda ne sodijo v bližino ljudiOs se najlažje ubranimo, če skrbimo, da stahrana in pijača v zaprtih posodah. Če je vbližini naše hiše ali vrta osje gnezdo, pa
imamo večji problem, saj je lahko v njemtudi do dvesto živali. Najbolj pogosto gnezda
najdemo na podstrešjih, v dimnikih in razpokahter na sami steni. Pomembno je, da jih takoj
zajezimo. V ta namen uporabimo effect insekticid protiosam in sršenom v obliki aerosola. Izdelek je oblikovantako, da je možno pršenje tudi od daleč, in sicer z razdalje4-5 metrov. Tak način je bolj varen, omogoča pa tudi, dazadenemo težje dostopna mesta. Posebna formula dvehsnovi v insekticidu povzroči takojšnje uničenjenadležnega mrčesa, deluje pa tudi podaljšano. Aerosolproti osam in sršenom vsebuje še odvračalo, ki preprečipovratek žuželk na poškropljeno mesto. Učinkovito delujetudi na sršene in njihova gnezda.Osja gnezda pršimo z razdalje treh do štirih metrov, vintervalih po pet sekund. Škropimo v zgodnjih jutranjihurah, ko so živali manj aktivne, ali pozno zvečer, ko jevečina os že v gnezdu.
www. .si
Bioc
id u
pora
blja
jte v
arno
. Pre
d up
orab
o ve
dno
preb
erite
etik
eto
in p
odat
ke o
pro
izvo
du.
Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:49 AM Page 2
Klub GaiaStrokovno-izobraževalna revijaglavnega pokrovitelja, Unichem d.o.o.Gaia – revija članov Kluba Gaia,
Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika,
T: (01)755 81 60, E: [email protected]
Gaia-U d.o.o., direktorica: Loreta Vlahović • Sveto-
valka: Vida Radivojević • Glavna urednica: Mira
Arh • Strokovni sodelavci: Davor Špehar, Nevenka
Breznik, Miša Pušenjak, Igor Prša, Matjaž Mastnak,
Roman Mavec • Lektor in redaktor: Mira Arh • Gra-
fična priprava: Trajanus d.o.o., Kranj. Tiskano v Slo-
veniji. Izhaja mesečno, razen januarja in novem-
bra. Letna naročnina 18,88 EUR.
Natisnjeno v 30.500 izvodih. ISSN 1408-7774
Naslednja številka izide 15. avgusta 2013.
Gaia predstavljaTema meseca
4 Temnolistne trajnice za kontrast
Okrasni vrt6 Kaj obrezujemo poleti in jeseni
Vse o ...8 Vse o zimzelenih grmičkih
Strokovnjak odgovarja članom11 Gnitje sliv in breskev, venenje mladih
poganjkov na sadnem drevju in hrastu,preprečevanje suše
Ali poznate?12 Sladki koren
Izziv v vrtu13 Doma narejeni šopki
Ekološko vrtnarjenje14 Bogati sadovi Gainega eko vrta
16 Čas bo za motovilec
18 Kako narazen, da bo ljubezen
23 Pomirjujoča meta
24 Hruške lepe Helene
26 Znebimo se težav med vrtninami
Klubski kotiček19 Gain piknik
20 Gaina prijavnica in izžrebanci
21 Gaina poletna križanka
22 Gaini kuponi popustov
Gaia na obisku28 Samooskrba pri Primožičevih
Oblikovanje vrta30 Žive meje vseh vrst
Zelenjavni vrt33 Kitajsko zelje
Slovenski naravni biseri34 Šmrkava baba
Dom brez mrgolazni35 Klopi, komarji in muhe
Koledar del38 Dela v vrtu, na katera ne smemo pozabiti
v mesecu juliju in avgustu
www.klubgaia.sijulij 2013 3
uvodnik
Kar narava veleva - Gaia razodeva!
Domači sadovi delaKako preprosto je, ko imaš svoj košček zemlje, pa četudi le na terasi
ali balkonu. Domači pridelki so vedno veselje, kot otroci, ki
odraščajo. Zdaj se že kažejo prave oblike in na obzorju so tudi že
količine vrtnin in sadja, ki bodo oskrbele vso družino. Kaj ni to
veselje?
Že sedaj se pripravljamo na naš tradicionalni Gain piknik, ki bo
letos na severu Primorske, v Ozeljanu pri Novi Gorici, in sicer v
nedeljo, 1. septembra 2013. Po izletih in lokalnih znamenitostih ter
ogledu vrtov naših zvestih članov kluba, si bomo privoščili dobro
hrano in odlično zabavo ob glasbi, kot je to navada na Gainih
srečanjih.
V drugi polovici septembra pa vas vabimo na nepozabno lep
dvodnevni izlet po vrtovih Benečije, od Padove do Vicenze, s
prenočitvijo v podeželski idili.
Predlagam, da na Gain piknik prinesete s seboj tudi kak svoj
pridelek z vrta, da si jih izmenjate med sabo, mi pa bomo najlepše
in najboljše pokazali vsem in jih nagradili.
Ugani, kaj je na naslovnici!Tudi v letu 2013 smo vam pripravili zanimive slike Gainih naslovnic,
saj bo vsakokrat 1. stran revije neke vrste uganka: Napišite
ime rastline z naslovnice! Med vašimi dopisnicami s pravil-
nimi odgovori bomo izžrebali vsak mesec enega člana in ga
bogato obdarili z izdelki Plantella v vrednosti 20,00 EUR. K
odgovoru pripišite svoje podatke (ime in priimek, naslov,
številko telefona) ter ga do 1. 8. pošljite na naš naslov.
Rešitev iz prejšnje številke: Škrlatni naprstec, Digitalis
Purpurea • Nagrajenka: Milvana Cimerman, Žalec?
Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:49 AM Page 3
` Prav posebna skupina so ligularije. Ne-
katere sorte, kot je Ligularia ‘ Britt Marie
Crawford’, imajo precej velike ledvičaste
liste v temno vijoličasto-rjavi barvi, za
povrh pa se še lepo bleščijo. Za močne
Tema meseca
Temnolistne trajnice za kontrast
Nekateri ljubitelji vrtnihrastlin so morda malce manjnavdušeni nad trajnicamiglede časovne dolžinecvetenja, saj trajanajpogosteje mesec ali dva.Ne manjka tudi takih, kiimajo nenavadno obarvaneliste. Te nas navdušujejo zbarvo vso sezono ali pa karvse leto.
Zakaj temni listi?Ko govorimo o temnolistnih trajnicah, naj-
večkrat mislimo na tako imenovane rdeče-
listne trajnice. V ta sklop prištevamo tako
tiste z rjavimi kot tiste z rdečerjavimi ali vi-
joličastimi listi. Te rastline so v vrtove naj-
večkrat prišle s človeško selekcijo. V naravi
se na vsake nekaj tisoč sejancev pojavi mu-
tacija, ki povzroči nadpovprečno tvorbo
barvila antociana. Ker je tega v listu zelo
veliko, se zeleni klorofil ne izrazi, zato list
vidimo kot rjav, rdeč oz. vijoličast.
Temnolistne trajnicein kombinacije` Vsekakor je najobsežnejši rod s temno-
listnimi predstavnicami iskrivka oz. hoj-
hera Heuchera sp. Vrtnarji so vzgojili že
ogromno sort z zelo lepimi listi v nena-
vadnih barvnih odtenkih. Ena najpogo-
steje gojenih je sorta Heuchera ‘Palace
Purple’ z rjavordečimi listi, ena najbolj
temnih je ‘Obsidian’, sorta ‘Midnight
Rose’ pa ima v listu še nenavadne ro-
žnate pegice. Tudi prave vijoličaste pri
iskrivkah ne manjka, najdemo jo pri
sorti ‘Blackberry Jam’ in ‘Plum Royale’.
Zelo lepo se podajo k sveže zelenim ali
rumenkastim okrasnim travam, modri-
kastim ali rumenkastim hostam, v loncu
bo kontrastno delovala skupaj s preve-
šajočo se rumenolistno pijavčnico Lysi-
machia nummularia ‘Aurea’.
` Zelo temen je tudi penstemon Penste-
mon digitalis ‘Husker Red’, ki zacveti belo
ter ustvari nenavaden kontrast že sam
po sebi. Lepo se ujame s sivolistnimi
rastlinami in rdečelistnimi grmovnicami.
Iskrivke Heuchera ‘Obsidian’ v ospredju
se lepo ujamejo s temnolistno konjsko
grivo Ageratina altissima v ozadju.
Rjavo-rdeči listi se lepo ujamejo z
vijoličasto krvomočnic. V gredi naj se
temni listi ponovijo večkrat, če pa se
ujamejo še s temnolistnimi
grmovnicami, bo učinek zelo
harmoničen.
Ligularija L. ‘Britt Marie Crawford’
ustvarja močan kontrast z rumenim,
togim šašem Carex elata ‘Aurea’.
K zanimivemu videzu polsenčne zasa-
ditve pa ne prispeva samo barvni kon-
trast, pač pa tudi različne oblike listov.
4 www.klubgaia.si
Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:49 AM Page 4
julij 2013 5
poudarke jo družimo s togim šašem
Carex elata ‘Aurea’ z rumenimi listi.
` Svetilke Actaea sp. so prav tako nena-
vadne temnolistne trajnice. Listi so glo-
boko deljeni in spominjajo na praprot,
iznad njih pa se dvigajo ozka kremna,
rožnata ali bela socvetja, ki močno di-
šijo po medu. Odlične so za kombina-
cije v polsenci in svetli senci. Čudovite
so, če se dvigajo nad nižjimi belopisa-
nimi hostami, ki še dodatno poudarijo
temne liste svetilk, lep učinek pa na-
stane tudi ob rumeno-zelenih listih.
` Med krvomočni-
cami je toliko iz-
bire, da se je
težko odločiti, po
čem seči. Po-
znamo sorte z iz-
razito rjavi listi in
sorte z rdeče-
vijoličastimi listi. Ena bolj atraktivnih je
malce višja rjavo-rdeča krvomočnica Ge-
ranium phaeum ‘Samobor’ z velikimi
črno-vijoličastimi pegami na listih. To
pridno izrabimo za kombinacijo z dru-
gimi temnejšimi rastlinami, npr. isrkiv-
kami, barvno pa se lepo ujamejo tudi z
rdečimi zalimi kobulčki Astrantia major
sorte. Nekatere kot travniška krvomo-
čnica G. pratense ‘Midnight Reiter’ pa
imajo celotno površino listov vijoličasto.
` Predvsem jeseni tudi v cvetličnih loncih
radi za zasaditve uporabljamo plazeči
skrečnik. Temnolistne sorte se lepo po-
dajo k srebrnolistnim rastlinam, z rume-
nolistnimi pa ustvarjajo kontrast. Lepe
so tudi kombinacije s temnocvetnimi,
belimi ali pastelno vijoličastimi mače-
hami. Ena najlepših temnolistnih sort je
Ajuga reptans ‘Binblasca’ z nagubano in
bleščečo se listno površino.
` Med mlečki je nekaj posebnega npr.
rdečelistni mandljevolistni mleček Eup-
horbia amygdaloides ‘Purpurea’. Spo-
mladi temne liste, ki so bolj rdeči na
legah, kjer je vsaj nekaj ur sonce, poži-
vijo žvepleno rumeni cvetovi, ki se kra-
sno podajo k spomladanskim jegličem
Primula veris, rumenocvetočim lipicam
Epimedium sp. in k narcisam.
` Tudi homulice in hermelike nam bodo
na zelo sončnih in vročih legah priča-
rale nekaj zanimivih slik. Temnolistne
hermelike so čudovite ob rožnatih je-
senskih astrah, drobnih belih cvetovih
pajčolanke in ob okrasnih sivih pelinih.
Nižje homulice, kot so Sedum ‘Bertram
Anderson’ in S. spurium sorte na robu
gredice ali v skalnjakih družimo z volna-
tim čišljakom Stachys byzantina, pajče-
vinastimi netreski, nizkim pelinom
Artemisisa schmidtiana…
Temne hermelike
so prava žlahtna
popestritev jesen-
skih zasaditev v
rožnatih in vi-
joličastih kombi-
nacijah, čez
poletje pa se
krasno ujamejo z
belo pajčolanko
in sivimi okras-
nimi pelini.
` Zmagovalka v temni barvi pa je zago-
tovo črna kačja brada Ophiopogon pla-
niscapus ‘Nigrescens’. To je verjetno
edina prava črna trajna rastlina pri nas.
Ker je zimzelena, lahko spomladi skupaj
z zvončki ustvarimo zanimivo črno-belo
zasaditev, kasneje pa jo za bolj vpadljiv
učinek lahko kombiniramo tudi z zlato
rumenimi cvetovi ali rumenimi listi dru-
gih rastlin.
Na splošno so temnolistne rastline precej
opazne, a ne kričeče. Ker »absorbirajo« ve-
liko svetlobe, moramo biti pazljivi, da jih
ne uporabimo preveč. Večje število tem-
nih rastlin v zasaditvi največkrat deluje ne-
prijetno. Take trajnice naj se bodisi kot ista
sorta bodisi kot druga vrsta s podobnim
odtenkom listov večkrat ponovi v skupini
vzdolž neke grede. Če imamo zelo malo
prostora, pa se odločimo npr. le za eno
bujnejšo rastlino, ki bo dala svoj pečat za-
saditvi. Lep učinek teh rastlin je v družbi
rdečih in oranžnih cvetov na eni strani, ter
s sivimi, rožnatimi in vijoličastimi odtenki
na drugi. Prostora za eksperimentiranje pa
je zelo veliko.
Ker so listi tu zelo pomembni, poskrbim,
da se lepo razvijejo s pomočjo gnojenja s
pametnim dolgodelujočim gnojilom
plantella formula 365 za okrasne rastline,
nikar pa ne pozabim na polže, ki lahko
hitro skazijo še tako premišljeno kombina-
cijo. Proti njim uporabim bio plantella
arion+.
Matic Sever
Tudi v posodah lahko temnolistne traj-
nice, kot je krvomočnica Geranium
‘Midnight Reiter’, kot posamezni
primerki ustvarijo zanimiv poudarek
med pretežno zelenimi sosedami.
Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:49 AM Page 5
Okrasni vrt
Kaj obrezujemo poleti in jeseniV mesecu februarju smo pregledno obdelali obrezovanje pozimi in spomladi. A velikorastlin je priporočljivo obrezati poleti ali jeseni. Nadaljujemo s predstavitvijo, da bodotako zajeti vsi letni časi.
• slezinec (Abutilon)• vrtne fuksije • sirski oslez
(Hibiscus syriacus)
Postopek rezi:
odstranimo
poškodovane dele rastlin
da spodbudimo novo
rast iz osnove.
Rastline, poškodovane od mraza v spomladanskem času
(rastline, ki ne poganjajo)
• forsitija (Forsythia)
• devcija (Deutzia)
• nepravi jasmin
(Philadelphus)
Postopek: Ko rastline
odcvetijo, odstranimo
vse olesenele stare veje,
da spodbudimo novo
rast in nastavek za
cvetenje za drugo leto.
Spomladi cvetoče grmovnice,
ki cvetijo na lanskoletnih poganjkih • pušpan (Buxus)
• tuje (Thuja)
• lovor, lovorikovec (Laurus)
• bodika (Ilex)
Postopek: delno
odstranimo letošnjo rast, da
ohranimo obliko. Obrežimo
na začetku in ob koncu
poletja. Močno rastoče
obrezujemo vsakih 6
tednov.
Žive meje in oblikovane grmovnice
• jabolka
• češnje, višnje
• hruške
• breskve
Postopek: Odstranimo
mehke, nove poganjke
z namenom, da je kro-
šnja bolj zračna in
svetla. Izrezujemo po-
stopoma po delih rast-
line.
Sadno drevje
POLETNA REZ
• črni ribez
• rdeči ribez
• maline
• robide
Postopek: izrezujemo
veje, ki so letos rodile pri
črnem ribezu, malinah in
robidah. Prikrajšamo
rdeči ribez.
Jagodičevje
Veliko je vprašanj o obrezovanju, zakaj, kdaj in kako. Rastline
potrebujejo obrezovanje iz nešteto razlogov. Eden od teh je
razpoložljiv prostor. Bujne rastline na majhnem prostoru po-
trebujejo obrezovanje, da omejimo velikost, kar je dobro za
listnate grmovnice. Cvetočim grmovnicam, če izključimo
vrtnice, z obrezovanjem zmanjšamo cvetenje, a bodo zato
cvetovi, ki ostanejo, večji in odpornejši. Naslednji razlog je
pomlajevanje in dober videz. Ob tem ne pozabite na bolezni
in škodljivce. Z obrezovanjem krošnjo naredimo bolj zračno,
da zrak lahko kroži. S tem preprečimo razvoj glivičnih bolezni
in omogočimo dostop koristnim organizmom. To je v večini
primerov tudi glavno vodilo za poletno rez.
6 www.klubgaia.si
Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:49 AM Page 6
Pognojimo le enkratZa dobro obraščanje in bujno cvetenje je priporočljivo okra-
sno grmičevje in drevje pognojiti spomladi z uporabo pamet-
nega gnojila plantella formula 365, s katerim gnojimo le
enkrat v rastni sezoni. Hranila se nadzorovano sproščajo, od-
visno od temperature zemlje in vlage in s tem zagotavljajo
uravnoteženo prehrano skozi vso rastno sezono.
Gnojila so z ustreznim razmerjem hranil prilagojena posamez-
nim skupinam rastlin: za okrasne rastline, vrtnice, rododen-
drone, žive meje in iglavce.
Loreta Vlahović
• ostrožnike
(Delphinium)
• volčji bob (Lupinus )
• potonike (Paeonia)
• plamenke (Phlox)
Postopek:
odstranimo mrtva
cvetna stebla, po
potrebi pa tudi liste.
Zelnate trajnice
• brškin (Cistus)
• sivke (Lavandula)
• rožmarin (Rosmarinus)
Postopek: Po cvetenju
odstranimo večji del rastline,
tja do 10 cm pod cvetovi,
vendar ne do starega lesa. Še
vedno morajo na preostalih
delih rastline ostati aktivna
očesa. Občutljivo francosko
sivko rajši obrežite spomladi
po zmrzalih.
Mediteranske grmovnice, ljubiteljice sonca,
ki ne prenesejo močne zimske rezi
• tise (Taxus baccata) in
njene varietete
Postopek: Tisa boljše
prenaša pozno rez kot
ostale vedno zelene
rastline. Če želite obrezati
le enkrat letno, potem to
naredite zgodaj jeseni. Na
ta način bo živa meja
čvrsta za prezimovanje.
Žive meje
JESENSKA REZ
www.klubgaia.si 7
Vita in Cvet delata čudežeŠtevilna so vprašanja vrtičkarjev, kaj storiti z rastlino, ki slabo raste, ne cveti in hira. Rešitev je bio
plantella vita, vitaminski kompleks iz morskih alg, ki rastline okrepi in spodbudi obraščanje tako
korenin kot nadzemnega dela. Po 2x zalivanju z Vito v nekaj dnevnih presledkih rastline že v slabih dveh tednih nastavi
nove liste, postane temno zelena in zacveti. Enako pomaga tudi pri zelenjavi, sadnem drevju in vseh okrasnih rastlinah. Za
vzdrževanje bujnosti in bogatega cvetenja balkonskih lepotic redno gnojimo z gnojilom plantella cvet, ki je
obogaten z 11 vitamini.
Lantana pred zalivanjem
Lantana po tretji uporabi
bio plantella vite
Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:49 AM Page 7
Vse o...
Vse o zimzelenih grmičkihZimzelene grmovnice poleg dreves predstavljajo ogrodje in stalnico našega vrta.Listopadne drevnine se z letnimi časi spreminjajo in večinoma pozimi niso nič posebnega,zimzelene pa lahko zacvetijo, včasih spremenijo barvo listov, večinoma pa ostanejo vesčas enake. Zato jih na vrt posadimo najprej, nato pa dodajamo listopadne grmičke,trajnice in enoletnice, ki ob zimzelenem okrasju še bolj pridejo do izraza.
šmin B. candidula in visoki B. julianae,
primeren za zakritja ali žive meje. Cve-
toči češmini privabljajo veliko čebel,
plodovi jeseni pa razveseljujejo ptiče.
Tako je češmin kot nalašč za pravi eko-
loški vrt. Odlično se obnese v neprehod-
nih živih mejah, pa tudi v loncih mu ni
hudega. Pa še nekaj za letošnje poletje:
odlično prenaša sušo!
Skimija – SkimmiaSkimija je manjša zimzelena grmovnica
kroglaste oblike, ki je precej skromna in
trdoživa rastlina Dobro prenaša senco in
onesnaženo okolje, le neodcedna tla jo
lahko uničijo. Primerna je za obrobek
gredic in sajenje v posode. Potrebuje
nevtralna ali kisla tla. Zraste največ do
1m visoko in ima velike usnjate liste, ki
so na spodnji strani rahlo srebrnkasti.
Spomladi se v latih razcvetijo drobni
beli cvetovi, ki jim jeseni sledijo bleščeče
rdeče jagode. Obrezovanje te grmov-
nice ni potrebno.
Gaulterija –GaultheriaJe prav imenitna
pokrovna rastlina
za prekrivanje ki-
slih tal ali tal pod
rastlinami, kot so
rododendroni in
azaleje. Cvetovi
nekoliko spomi-
njajo na šmarnice
in zacvetijo pozno
spomladi ali poleti,
jeseni in pozimi pa
se razvijejo živo-
barvne jagode.
Verjetno je edina
med rastlinami, ki ima jagode v beli, ro-
žnati, rdeči, modri ali škrlatni barvi.
Uspeva v vlažnih kislih tleh, se pa precej
razraste, zato jo je potrebno včasih
omejiti. Zraste do 50 visoko. Najbolj
znana je vrsta G.procumbens.
Grmasti jetičniki – HebeGrmasti jetičniki so precej raznolik in
obsežen rod. Prepoznamo jih po luski-
nastih listih, ki so tesno zloženi ob ste-
blu, nekatere vrste pa imajo goste
eliptične liste in majhne cvetove v go-
stih socvetjih. Uspevajo v vsakih dobro
odcednih tleh, najraje na sončni legi, ne-
koliko so občutljivi na mraz. Pri tem ob
zmrzali večjo škodo utrpijo rastline z
večjimi listi. Žal imajo te lepe rastline še
eno slabost, in sicer kratko življenjsko
dobo. Nizko rastoče jetičnike sadimo v
skalnjake, kot pokrovne rastline in na
grobove. Najbolj pogosta sorta je H.pin-
guifolia »Pagei«. Bolj tipičen grmasti je-
tičnik pa je višji, celo do 1,2 m visok
8 www.klubgaia.si
Zimzeleni češmin
Zimzeleni grmi predstavljajo lepo oza-
dje za druge, bolj spreminjajoče se cve-
toče ali barvite rastline.
Zimzeleni češmini –BerberisDružina češminov je ena najbolj razno-
likih družin, kjer najdemo tako pritlikave
kot tudi zelo visoke vrste grmičkov,
vsem pa je skupno to, da so bodikavi in
imajo rumenkaste ali oranžne cvetove.
Češmini niso zahtevni za tla, uspevajo
pa na soncu ali v polsenci. Zimzelene
češmine gojimo zaradi bleščečih tem-
nozelenih listov, barvitih cvetov in je-
senskih rdečih jagod. Vsi so precej
nezahtevni za gojenje in praktično ne
potrebujejo obrezovanja. Najboj znana
je vrsta Berberis darwinii, ki doseže veli-
kost 2,5 m, ima rdečkaste popke in spo-
mladi bogato rumeno cveti. Poznamo
še Berberis stenophylla in njegove
manjše sorte, B.linearifolia, pokrovni če-
Skimija
Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:49 AM Page 8
grmiček, katerega lepo zastopa sorta H.
»Autumn Glory« z vijoličasto-modrimi
cvetovi od junija do novembra. Po-
znamo tudi višje Hebe, ki pa so bolj ob-
čutljive na mraz, zato jih sadimo v bolj
milem podnebju, kjer se odlično obne-
sejo v živih mejah. Taka vrsta je H.salici-
folia, ki doseže tudi do 3,5 m višine.
Pieris – PierisJe prijazna, počasi rastoča grmovnica, ki
potrebuje kisla tla in nekaj sence v vro-
čem poletju. Spomadi jo krasijo dolge
vejice belih cvetov, ki so podobni šmar-
nicam, še zlasti pa so cenjene sorte z
živo rdečimi mladimi listi. Pri nas lahko
nabavimo predvsem japonski pieris
(Pieris japonica), včasih pa tudi Pieris flo-
ribunda, ki je nekoliko nižji od japon-
skega. Pieris sadimo rajši spomladi,
zalivamo in dognojujemo pa ga z de-
ževnico oz. gnojilom plantella formula365 za rododendrone. Večina pierisov
dobro prenaša obrezovanje takoj po
cvetenju, ko odstranimo tudi odcvetele
cvetove.
Bodika – IlexBodiko spoznamo po izrazito temno ze-
lenih listih z nazobčanim robom in po
rdečih, okroglih plodovih, ki se na njej
pojavijo jeseni. Plodovi so strupeni. Ne-
kateri križanci imajo lahko rumene ali pi-
sane liste, ki so gladki, jagode pa so
lahko tudi rumene ali črne. Večino bodik
sadimo v parih, če želimo, da obrodijo.
Obrodijo ženske rastline. Če želimo
imeti samo eno rastlino in jagode, izbe-
remo samooplodno sorto. Bodika v na-
ravi raste kot grm, lahko jo pa vzgojimo
tudi v drevo. Grmiček je zelo trpežen, saj
se bo tudi po hujših zimah lepo obnovil.
V vrtnarijah najdemo več sort bodike,
med najbolj pogostimi je Ilex x meser-
veae »Blue Princess« z zelenimi listi in
rdečimi plodovi, I. aquifolium »Argentea
Marginata« z listi, ki so zlato obrobljeni,
I. aquifolium Pyramidalis v obliki stožca
(samooplodna) in I.aquifolium »Alaska«
z manjšimi, nekoliko zvitimi bodičastimi
listi. Samooplodna sorta je tudi I. aqui-
folium »J.C.van Tol«
Bodika za tla ni občutljiva in lepo
uspeva v vsakih vrtnih tleh na soncu ali
v polsenci. Uporabna je tudi v živi meji
in dobro prenaša obrezovanje.
Če opazimo, da v maju začnejo na
grmičku rumeneti listi, se ne ustrašimo,
to je naravni proces. Rumeni listi odpa-
dejo, rastlina pa jih nadomesti z novimi.
Mahonija – MahoniaMahonija je precej trpežna in nezahte-
vna rastlina, ki se ponaša s svetlečimi,
temno zelenimi, bodičastimi listi in ru-
menimi cvetovi, ki cvetijo pozimi in zgo-
daj spomladi. Iz cvetov se razvijejo črne
jagode. Je skoraj neuničljiva, saj dobro
prenaša mestno okolje, pritisk sosednjih
korenin in mraz, no, malo slabše se od-
Oživite vrtnozelenico
Porumenelo travo v
poletnem času vsakih 10-14
dni zalijemo ali škropimo z vitaminskim
kompleksom in stimulatorjem rasti bio
plantella vita, ki bo rastline ponovno
okrepil in postopoma bodo spet bolj
zdrave, plevel pa bo imel manj
možnosti za razraščanje.
Ustavite ščitkarjana balkonskemcvetju
Rastlinjakovega
ščitkarja na fuksiji,
hibiskusu, pelargonijah,
verbenah ali surfinijah najprej
opazimo s pomočjo bio
plantella rumenih lepljivih
ploščic, takoj zatem
ukrepamo s pripravkom na
osnovi naravnega piretrina
bio plantella flora kenyatox
verde, ki deluje tudi proti
ušem. Ob zelo hudem napadu uporabimo
vivera karate zeon.
V vrtu ustavite psein mačkeDomače živali pogosto
zahajajo v
zelenjavni vrt,
kjer povzročajo
največ težav z uriniranjem
ali opravljanjem velike potrebe.
Da v zelenjavnem vrtu ne bo
neprijetnih srečanj s psi in
mački, ki tudi kopljejo,
tacajo in poškodujejo naše
vrtnine, uporabite
odganjalec psov in mačkplantella repel.
Vroče ideje
Če imamo
10minut
Če imamo
5minut
Če imamo
15minut
Pieris in hortenzija
julij 2013 9
Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:49 AM Page 9
meni, da jo moramo saditi v parih ali v
skupini, če želimo imeti plodove. Potre-
buje kisla tla in sonce ali polsenco. Pred
zimo jo zaščitimo ali prenesemo v notra-
nje prostore.
Kombinacije zimzelenihgrmovnicZimzeleni grmički se odlično kombini-
rajo z večino trajnic, listopadnih grmič-
kov in barvitih enoletnic. Potrebno je
paziti le na končno velikost in kislost
zemlje. Tako so npr. pieris, skimija in
gaulterija dobri sosedje kisloljubnih
grmovnic, npr. rododendronov, azalej,
hortenzij, lepo pa se ujemajo tudi z naj-
različnejšimi iglavci, še posebej, ker ve-
činoma dobro uspevajo tudi v polsenci
ali celo senci. Bodika je odlična rastlina
za zakritja in žive meje, lahko pa je tudi
solitarna rastlina. Ravno tako tudi zim-
zelene češmine s pridom uporabljamo
v živih mejah ali na sončnih gredicah za
ozadje barvitim trajnicam.
Oskrba zimzelenih grmovnicGrmovnice spomladi pognojimo z enim
od membranskih gnojil, ki ustreza posa-
mezni rastlini. Pri tem upoštevamo, da
rastline, ki uspevajo v kislih tleh, potre-
bujejo tudi kislo gnojilo, torej upora-
bimo plantella formulo 365 zarododendrone. Ostale lahko pognojimo
ziva na zbita tla in veter. Večina vrst lepo
uspeva v senci, zato se krasno obnese
kot pokrovna rastlina. Najbolj razširjena
je navadna mahonija, Mahonia aquifo-
lium, pri kateri se listi iz temno zelene
barve pozimi spremenijo v bronasto ali
škrlatno. Malo višja je Mahonia japonica,
kot solitarno grmovnico pa lahko upo-
rabimo M.medio, še posebej njeno sorto
»Charity«. Obrezovanje tega grmička ni
potrebno.
Pernecija – PernettiaJe izredno lep, nizek, gost grmiček, ki ga
jeseni krasijo bele, rožnate ali vijolične
jagode. V maju in juniju cveti v kremasti
barvi. Je dvodomna rastlina, kar po-
s plantella formulo 365 za okrasnerastline. Ker deluje membransko gno-
jilo postopoma vse leto, bo to za gnoje-
nje zadostovalo. Rastline zalivamo v
poletni suši, česar ne pozabimo niti po-
zimi, saj marsikatera izmed teh rastlin
propade ravno zaradi zimske suše in ne
toliko mraza. Včasih, predvsem novo po-
sajene rastline zaščitimo pred zimskim
mrazom. Sadimo jih večinoma spo-
mladi, da se pred zimo dobro ukoreni-
nijo. Večina teh rastline je zdravih, včasih
opazimo pegavosti ali plesni, ki jih učin-
kovito preprečimo z naravnim fungici-
dom na osnovi njivske preslice bioplantella natur-f.
Nevenka Breznik
Vse o...
Mahonija
Gubavolista brogovita
Zato, ker rastline gnojimo le enkrat letno.
Dolgo delujoča membranska gnojila se
zahvaljujoč polprepustni ovojnici sproščajo
kontrolirano, v odvisnosti od temperature in
vlažnosti tal. Na ta način dobijo naše zelene
ljubljenke v vsakem trenutku ravno pravšnjo
količino hranil in so vso sezono zdrave in
bujno rastoče.
Raba gnojila je tako veliko bolj racionalna in
prijazna okolju.
Ker ima vsaka rastlina svoj okus, lahko
izbiramo gnojila s prilagojenimi sestavami
za vsako rastlino posebej.
Gnojilom plantella formula 365 pravimo pametna gnojila. Zakaj pametna?
10 www.klubgaia.si
Preizkusite in ugotovili boste, da je plantella formula 365 res pametno gnojilo!
Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:49 AM Page 10
Strokovnjak odgovarja članom
julij 2013 11
Sadno gnilobo pred zorenjem omejite s
pripravkom vivera chorus. To je glivična
bolezen, ki povzroča gnitje plodov v na-
sadu in pri skladiščenju. Na gnilobni pegi
se pojavijo koncentrični gnijoči krogi.
Okuženi plodovi odpadejo ali ostanejo na
drevesu, se posušijo ter zgrbančijo in so
naslednje leto vir novih okužbe. Gliva pa-
razitira rane, v nasadu se ohranja v obliki
plodovnih mumij. Osnovni dejavniki, ki
vplivajo na obseg okužbe, so vreme in
povzročitelji poškodb plodov. Poskrbite za
zmanjšanje možnosti za poškodbe zaradi
škodljivcev ali drugih mehanskih po-
škodb. V nasadih redno odstranjujte plo-
dovne mumije, ustrezno skrbite za
zračnost krošnje in redčenje plodov. Pri
rezi in tudi med rastjo vestno odstranju jte
gnile plodove in mumije, ki jih uniči mo.
Negativne učinke na to bolezen ima tudi
pripravek vivera chorus, ki ste ga spomladi
že uporabili za varstvo jablan in hrušk. Za
zmanjševanje okužb s sadnimi monilijami
ga v času zorenja
uporabite v nasa-
dih breskev, nek-
tarin, sliv in ma-
relic. Prvič se tre-
tira tri do štiri
tedne pred obira-
njem, drugič pa
en teden prej.
?Zanima me, zakaj mladipoganjki na hruški in ostalemsadnem drevju ter hrastu
venejo, se sušijo in upogibajonavzdol.Andrej iz Brezovice na Bizeljskem
Če so tla rahla in dobro strukturna, bo
voda, ki smo jo dolili plodovkam v pla-
stenke in so zakopane v zemljo, pronicala
počasi, rastline pa si je bodo vzele ravno
toliko, kolikor jo potrebujejo. V hudi vro-
čini bodo sosedje oz. drugi skrbniki morali
plastenke čez tri dni vseeno dopolniti. Za-
livanje solatnic ne bo potrebno, če jih
bomo zasenčili in zastrli tla, pred tem pa
zemljo dobro namočili. Kapusnice potre-
bujejo vodo le ob presajanju in tvorjenju
glav ali rož, zato jih tik pred dopustom ne
presajamo in ne sejemo. Tudi korenčnice
in gomoljnice nas bodo počakale, če jih
bomo pred dopustom dobro namočili. Pri
tem moramo preveriti globino namaka-
nja. Preden zapustimo zelenjadnice in
gremo na dopust vodi za zalivanje do-
damo stimulator rasti in vitaminski kom-
pleks bio plantella vita, ki bo rastlinam
pomagal premagovati stres. Rastline bo
varoval pred vročino in sušo, pa tudi pred
nenadnim padcem temperatur, točo ali
drugimi stresnimi pogoji. Da bodo rastline
čim bolj zdrave in krepke, jih tudi redno
dognojujemo. Uporabimo organsko gno-
jilo na osnovi morskih alg bio plantella vrt,
ki ga lahko za boljši učinek doda-
jamo tudi s škropljenjem preko li-
stov (škropimo le zgodaj zjutraj
ali zvečer). Tako imajo rastline
na voljo dovolj kakovostne
hrane, s katero si zagotavljajo
energijo za zdravo rast in razvoj
plodov.
?V času zorenja mi zelo radegnijejo slive in breskve. Kajnaj naredim?
Jože iz Kanižarice pri Črnomlju?Kaj naj naredim v vrtu pred
dopustom, da ne bo težav ssušo?
Sonja iz Idrije.
Za sušenje poganjkov sta
običajno dva vzroka: 1. Na
hruškah , ostalem sadnem
drevju in drevnini je naj-
pogosteje kriva osica, ki jo
imenujemo brstarica. Mla-
di poganjki v maju se su-
šijo, ko se iz jajčeca, ki ga
osica odloži v vrh poganjka, izleže pa go-
senica, ki vrta rov v stržen. Pri mladih dre-
vesih je lahko škoda občutna, saj pro-
padejo mnogi ali pa vsi vršički poganjkov.
Pomembno je, da takoj po napadu pore-
žemo napadene poganjke in jih zažgemo
ali zakopljemo. 2. Sušenje in venenje po-
ganjkov mnogi pripisujete hruševemu
ožigu, kar pa je zmotno mišljenje. Simp-
tome hruševega ožiga na jablanah, hru-
škah, kutini, nešplji, panešplji, ognjenem
trnu, japonski kutini, šmarni hrušici, japon-
ski nešplji, glogu, jerebiki in fotiniji prepo-
znate po tem, da se cvetovi posušijo,
zmehčani poganjki se ukrivijo navzdol (v
značilni obliki pastirske palice), iz plodov
in razpok na vejah pa se prične cediti slu-
zast bakterijski izcedek. Ob morebitnem
sumu na okužbo takoj pokličite lokalnega
fitosanitarnega inšpektorja ali strokov-
njaka na lokalni kmetijsko-gozdarski
zavod. Za varstvo uporabimo bakrov pri-
pravek v času cvetenja in kasneje, ko so
plodiči debelejši od 20 mm, v primeru
neurja s točo ter v jesenskem času. V času
cvetenja in kasneje v rastni dobi je dovo-
ljen le pripravek vivera cuprablau-z.
Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:50 AM Page 11
Ali poznate?
Sladki koren
Golostebelni sladki koren (Glycyrhhiza glabra) je trajni grm s
pokončnimi stebli, ki spada v družino metuljnic. Zraste do
meter in pol visoko. Listi so deljeni na več podolgovato jajča-
stih listnih ploskev. Na spodnji strani imajo lepljive žleze. Cve-
tovi so rožnati do vijoličasti, somerni in značilne zgradbe za
metuljnice. Razporejeni so v pokončnih grozdnih socvetjih.
Plodovi so goli ali ščetinasti. Korenina je olesenela in v prerezu
rumenkasta. Je značilnega sladkastega okusa.
Uporaba v kulinarikiKorenine so zanimive za raznovrstno uporabo. Vsebujejo ra-
zlične sladkorje in snov glicirizin, ki je sama okoli 50-krat slajša
od kristalnega sladkorja. Zato so korenine, njihov prah ali po-
parek že v antiki uporabljali za slajenje jedi, sladic in napitkov.
Še danes je na Finskem ena najbolj priljubljenih slaščic sal-
miakki, ki vsebuje izvlečke korenine sladkega korena. Te iz-
vlečke je najti v nekaterih likerjih in brezalkoholnih napitkih.
Prah korenin uporabljajo pri pripravi slaščic. V Italiji boste na-
leteli na sladoled z aromo sladkega korena. Korenine dodajajo
čajnim mešanicam, da prikrijejo neprijeten okus drugih se-
stavin. Takega poparka ni potrebno sladkati.
Zdravilne lastnosti Sladki koren je ena pogosteje uporabljenih zdravilnih rastlin
v Sredozemlju in osrednji Evropi. Poleg sladkih sestavin vse-
buje saponine in druge učinkovine, ki pomagajo pri celi vrsti
težav. Korenino uporabljajo za lajšanje izkašljevanja. Deluje
protivnetno in lajša težave z oteklimi sklepi ter vnetja v ustni
votlini in grlu. Spada med zelišča za »čiščenje krvi«. Pomaga
pri zdravljenju rane na želodcu, vnete želodčne sluznice in pri
vnetju sečil. Določene učinkovine delujejo podobno kot hor-
moni nadledvične žleze, zato lajša težave pri Addisonovi bo-
lezni. Z izvlečkom je mogoče pozdraviti nekatera glivična
obolenja. Deluje proti virusom, ki se razmnožujejo na sluzni-
cah, tudi pri herpesu. Delno ščiti jetra. Uravnava raven žen-
skega spolnega in drugih hormonov. Včasih so korenino dajali
žvečiti otrokom, ki so jim rasli zobje.
Praktiki priporočajo, da pripravkov sladkega korena ne upo-
rabljate več od 4 do 6 tednov. Dolgotrajna uporaba lahko
povzroči povišan krvni tlak, glavobole, mišično oslabelost in
zastajanje vode v telesu. Pripravkom sladkega korena se mo-
rajo izogibati ljudje z oslabelim srcem, okvarjenimi ledvicami
in cirozo jeter. Tudi pri hormonskem zdravljenju sladkega ko-
rena ni dobro uporabljati. Pri občutljivih ljudeh lahko težave
povzroči že prekomerno uživanje bonbonov in sladic s slad-
kim korenom.
Rastni pogoji Sladki koren izvira iz Sredozemlja. Rad ima dobro založena,
odcedna, vendar vlažna tla. Mlade rastlinice prvi dve leti po-
časi rastejo. Korenine izkopljemo četrto leto. Grmiček slad-
kega korena, podobno kot druge metuljnice, obogati zemljo
z dušikom. Na vrtičku ga je priporočljivo omejiti, ker starejši
grmi poženejo stranske korenine in iz njih nove poganjke.
dr. Janko Rode
12 www.klubgaia.si
Na deklaracijah nekaterih sladic, bonbonih, sladoledu in likerju lahko zasledimo kotsestavino tudi likviricijo. Gre za rastlino, ki jo pri nas imenujemo sladki koren.
Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:50 AM Page 12
julij 2013 13
Stepske perunikePo oblikovni uporabnosti za cvetlične
aranžmaje se s stepskimi perunikami
najbolj približamo poklicnim cvetličar-
jem, ki vse leto ponujajo v rastlinjakih
prisilno vzgojeno cvetje holandskih pe-
runik. Najpomembnejša prednost step-
skih perunik (Iris spuria v mnogih sortah)
je, da so to vrtne trajnice in si jih lahko
pridelamo kar sami. Zacvetijo v začetku
poletja, njihove precej globoko zasi-
drane korenike pa dejansko preživijo
tudi najbolj vroča stepska poletja. Pri
nas najpogosteje naletimo na sorte z
belim, rumenim ali modrim cvetjem,
drugi odtenki in barvne kombinacije so
med ljubitelji še redkeje zastopane. Tudi
cvetje stepskih perunik režemo takrat,
ko se ravno pokaže barva. Na vrhu vsa-
kega stebla je po troje ali več cvetov, ki
se postopoma odpirajo in zagotavljajo
trajnejšo lepoto aranžmaja.
Izidor Golob
Potonike in plahticeZelnate potonike, s katerimi se začenja
neuradni začetek vrtnarjevega poletja,
zacvetijo nekaj pozneje kot lesnate.
Oboje pa dajejo hvaležno cvetje za reza-
nje. Bahavost bogato polnjenih cvetov v
beli, rožnati ali rdeči barvi je protiutež sor-
tam z elegantno enojnimi cvetovi. Katero
koli sorto cvetočih potonik lahko družimo
z manj bohotnimi cvetovi, zanesljivo pa
ne bo narobe, če jim dodamo nežno ze-
lenkasta stebla navadne plahtice (Alche-
milla mollis), pajčolanke ali prevešavih
poganjkov velikega zimzelena (Vinca
major, pa naj bo to običajen zeleni ali pi-
sanolistna sorta) ali nežno steblovje orlic.
Dokler orlice cvetijo, upoštevamo njihovo
barvo, skladno s potonikami, zanimivi na-
stavki plodov pa so pozneje kar univerza-
len florističen dodatek. Pri potonikah
upoštevamo dve pomembni tehnični
dejstvi: stebla vedno porežemo tako, da
na rastočem preostanku peclja ohranimo
nekaj listov, v vazi pa se najlepše razvijejo
cvetovi, če smo jih porezali v popkih z
ravno nakazujočo se barvo.
Uporabna soplodjaKar lepo število vrtnih enoletnic in traj-
nic zagotavlja zanimiv material celo po
tem, ko se je cvetje že v celoti osulo. Ob
omenjenih orlicah se spomnimo na ba-
lončkasto napihnjene plodove črnik (Ni-
gella damascena), ki sicer še v cvetočem
stanju seveda zaživijo v rahlem šopku.
Nič manj niso uporabna s stroki oblo-
žena stebla odcvetelega volčjega boba
ali naprsteca. Še zelene, a dorasle ma-
kove glavice s poljubnim dodatkom
rožic so ideal harmonične lepote. Če so
se socvetja okrasnih lukov (Allium) pri-
bližala svoji zrelosti, jih lahko upora-
bimo še sveža, lahko pa jih posušimo za
poznejšo rabo. Tudi kobuli enoletnega
dišavnega kopra (Anethum graveolens)
se kar sami ponujajo v floristično rabo.
Podobnih priložnosti pač lahko vsakdo
najde še obilo na svojem vrtu ali okolici.
Izziv v vrtu
Doma narejeni šopkiPoletje v svojem cvetočem in zelenečem razkošju ponujaobilo ustvarjalnih možnosti za priložnostne aranžerje inljubiteljske floriste. Zdaj se v domačem vrtu vedno najdeprimerno cvetje in zelenje, ki ga povežemo v šopek alineformalno razporedimo v izbrano posodo.
Poletje na terasi: po zakonitostih
barvnega kroga se k rumenim stepskim
perunikam zanesljivo brezhibno podajo
zvončice (Campanula persicifolia). Za
nežen rumenkasto-zelen dodatek poskrbi
še nekaj cvetnih stebel plahtice.
Cvetoči vršički
homulice so kot
radost pravega
poletja in tudi
nageljčki so zrasli
na sončni škarpi.
Nekaj stebelc
črnike v jasni
modrini cvetov pa
dodaja
razigranost v
preprostem,
domačem
namiznem šopku.
Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:50 AM Page 13
daljnja rast po presajanju povezana z
razpoložljivostjo talne vlage.
Sadike belega zelja sorte ‘emona’, ki je
namenjeno za pridelavo čvrstih zeljnih
glav za ribanje in pripravo kislega zelja,
smo posadili na izpraznjeno gredo po
cvetači, sadike rdečega zelja pa smo po-
sadili po kolerabici, ki smo jo v glavnem
že pobrali, le nekaj manjših kolerabic
smo pospravljali še v začetku julija.
Škodljivci v našem vrtuŠe vedno smo se precej ukvarjali z zati-
ranjem črne fižolove uši (Aphis Fabae), ki
se je pojavljala na listih rdeče pese, bli-
tve, peteršilja, na bobu in na nizkem fi-
žolu, našli smo jo tudi na sončnicah.
Za zatiranje te vrste uši smo uporabili
sredstvo bio plantella flora kenyatox
Narava nas je osrečila in v nekaj toplihjunijskih dneh omogočila, da smo v vrtuzačutili poletje. Sedaj lahko v njem vsak dansproti in redno kaj poberemo, odrežemokakšno glavo solate, list blitve, peteršilja,naberemo stroke graha, … A s prihajajočimpoletjem že mislimo tudi na pozno-poletne in jesenske dneve.
Ekološko vrtnarjenje
14 www.klubgaia.si
Na delavnici v juniju namje bilo pošteno vročeV eko Gainem vrtu smo se na delavnici
21. junija lotili prvih poletnih sajenj ze-
lenjadnic, saj so nekatere spomladanske
vrste zelenjave že pobrane in pospra-
vljene. Tako smo na delavnici sledili cilju
»Prve saditve za pozno poletje in jesen«.
Kljub zelo vročemu poletnemu vre-
menu se je zbrana peščica lotila mnogo-
terih poletnih opravil v vrtu.
Paradižnik in zalistnikiNajprej smo potrgali zalistnike pri pa-
radižniku, ki zelo bujno in lepo raste,
cveti in nastavlja prve plodove. Cilj naše
pridelave paradižnika je vzgojiti le eno
močno in čvrsto steblo paradižnika.
Tega potem, ko smo odstranili zalist-
nike, le še privežemo ob oporo, da bo
lepo v pokončni drži rasel in se razvijal.
Pazimo, da ne privežemo pretesno, zato
priporočamo vezati v »osmico«, saj tako
rastočemu in vsak dan bolj debelemu in
močnemu steblu pustimo prostor za
razvoj in ga ne utesnjujemo.
Izkop zgodnjega krompirjaNaj spomnim, da smo nakaljene gomo-
lje zgodnjega krompirja sorte KIS Vipava
posadili 23. marca. Od takrat je vseskozi
lepo napredoval in rasel. Nismo zasledili
težav s koloradskim hroščem in krom-
pirjevimi boleznimi. Sicer je bil goden za
izkop že kak teden pred našo junijsko
delavnico, a mi smo ga kopali z velikim
veseljem, saj je obilno obrodil in iz 9
grmov dal 6,5 kg mladih gomoljev
krompirja. Pravo veselje ga je bilo izko-
pavati in gomolje zbirati v košaro, ki je
bila vse bolj polna gomoljev z značilno
rdečo kožico.
Sadili smo glavnati ohrovtin zeljeIzpraznjeno gredico smo potem, ko smo
izkopali ves krompir, temeljito preko-
pali, odstranili nekaj plevelnih rastlin in
zemljo poravnali za novo sajenje na gre-
dico. Posadili smo v tri vrste dve različni
sorti glavnatega ohrovta na razdaljo 30
cm med rastlinami. Seveda smo po sa-
jenju sadike ohrovta temeljito zalili, saj
so bila tla že kar dobro izsušena. Za
dober oprijem sadik je čim hitrejša na-Odstranjevali smo zalistnike.
S prožno vrvico smo steblo v 'osmico'
privezali ob količek.
Bogati sadovi Gainega eko vrta
Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:50 AM Page 14
verde. Z ostalimi škodljivci v poletju v
večjem obsegu nismo imeli težav.
Sejali smo nizek fižolNa drugi gredici druge poljine smo
potem, ko smo pospravili glavnato so-
lato, v dve vrsti posejali nizek fižol ‘top
crop’. Setev smo izvedli 10. junija v takrat
še zelo mokra in zelo mazava tla. Vznik
je bil srednje dober, a hiter. Z drugim
terminom setve nizkega fižola v našem
vrtu želimo pridelati sveže in mlade
stroke fižola ob koncu poletja.
Sadili smo tudi solatniceIzmed solatnic je konec pomladi čas za
sajenje sadik poletne endivije in jesen-
skih sort radičev. Na drugo gredico če-
trte poljine smo na junijski delavnici na
polovici gredice posadili radič štrucar v
dve vrsti. Radič okroglastih glavic in
rdeče obarvanih listov sorte ‘palla rosa’
pa smo posadili med por na drugi gre-
dici tretje poljine. Pri sajenju vseh sola-
tnic upoštevamo pravilo, da jih ne
sadimo pregloboko, koreninski vrat sa-
dike radiča ali katere koli druge sola-
tnice sme biti zasut tako globoko, da iz
tal lepo gleda celotni nadzemni del sa-
dike solatnic.
Kmalu bosta na vrsti zaspravilo že česen in rdečapesaZaradi vročega in suhega konca junija je
česen začel pospešeno dozorevati, saj
so se mu začeli spodnji listi vidno sušiti
in so iz dneva v dan bolj porumeneli. Ko
bodo na česnovi rastlini ostali zgornji 3
do 4 zeleni listi in se jim bodo sušile ozi-
roma rumenele konice listov, bo najbolj
primeren čas za spravilo česna z grede.
Pri spravilu česnu ne smemo zamujati in
ga pospravljati prepozno, saj lahko v
tem primeru pride do pokanja glavice
ob suhem steblu, kar bo skrajšalo čas
skladiščenja česna. Mnogi česen po-
SEM ZA EKO IN SAMOOSKRBO!
spravijo prepozno, češ saj mora biti suh.
A česen se pospravlja z bolj zeleno rast-
lino, saj le na tak način zagotovimo
dobro shranjevanje preko zime in ohra-
njanje kakovosti pridelka česnovih gla-
vic. Tako pobran česen poten v suhem
in polsenčnem prostoru dosušimo, ko
so še glavice čvrste in niso razpokale.
Kaj se bo dogajalo v juliju?Vseskozi bomo spremljali rast in razvoj
zelenjadnic, nadaljevali z oskrbo, v
suhem in vročem bomo po potrebi zali-
vali, dognojevali sveže posajene sola-
tnice in kapusnice z naravnim
organskim gnojilom iz ekstrakta mor-
skih alg bio plantella vrt ali pa bomo
uporabljali naravni vitaminski kompleks
bio plantella vita. Dozorele zelenjadnice
bomo redno in sproti pobirali in upora-
bljali čim bolj sveže nabrane za svojo
prehrano. Ni ga večjega užitka kot če
lahko človek zaužije sadove svojega
dela.
Skrbeli bomo tudi za oskrbo in negova-
nje robnih gredic, kjer že rastejo zelišča,
okrasne cvetlice, stročnice (bob in fižol),
vrežasta bučka ter sončnice.
Našo julijsko delavnico bomo posvetili
»Poletnim opravilom v vrtu« in če bo
ugodno poletno vreme, bomo takrat
že uživali v spravilu prvih plodov pa-
radižnika, paprike, kumar ali bučk. Kot
je sedaj že navada, bomo delavnico iz-
peljali v Gaiinem eko vrtu v petek
19.7.2013, ob 17. uri. Začeli bomo na
lokaciji Velika Pirešica 1 (stara šola), Dru-
štvo LaVita ter nadaljevali v Gainem eko
vrtu, ki je sicer na lokaciji nasproti Poli-
gonu sonaravnih vrtov.
Obvezne prijave na [email protected] ali sms
040-203-055.
Vabljeni, da se nam v Gainem eko vrtu
ponovno pridružite.
Igor Škerbot,
specialist zelenjadarstva,
KGZS - Zavod CE
Med por, ki ga bomo kmalu pospravili
smo posadili sadike radiča.
Poleg belega zelja 'emona' smo
posadili tudi rdeče zelje.
Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:50 AM Page 15
Ekološko vrtnarjenje
16 www.klubgaia.si
Čas bo za motovilecV poznem poletju, jeseni in pozimi pride na vrsto čas za zanimivo in v Slovenijitradicionalno solatnico - motovilec (Valerianella locusta L.). A če ga želimo uživati žekmalu po koncu poletja, je potrebno začeti razmišljati o setvi že v avgustu.
Motovilec pridelujemo zaradi njegovih
listov v listni rozeti, ki so idealen nado-
mestek listov drugih solatnic, ki jih Slo-
venci tako pogosto in radi uživamo čim
dlje preko leta. Motovilec vsebuje
mnoge hranilne snovi, veliko vitaminov
in mineralov. Majhne rozete z gladkimi
lističi so prijetnega okusa in so bogat vir
vitamina C in železa. Je zelenjadnica, ki
jo v glavnem začnemo pobirati od sep-
tembra ter vse do marca prihodnje leto,
saj je motovilec odporen na nizke zim-
ske temperature. Če ga posejemo v rast-
linjak, so možnosti
za daljšo oskrbo s
to solatnico še
večje. Je rastlina
kratkega dneva in
potem, ko se
začne zima posla-
vljati s prihajajočo
pomladjo, kaj
kmalu uide v cvet.
Zgodnjesetve vavgustuČas za setev na-
stopi že od sredine
avgusta dalje, a
glavnino setve
motovilca opra-
vimo proti koncu
tega meseca in
potem še v sep-
tembru ter vse do-
kler tla v oktobru
ali novembru ne za-
mrznejo. Sicer pa priporočam, da v vrtu
sejemo motovilec v več terminih, saj se
bomo na takšen način potem veliko dlje
in terminsko v daljšem obdobju oskrbo-
vali z njim. Ponavadi ga sejemo za pred-
posevki kot so zgodnji krompir, zgodnje
kapusnice (zelje, brokoli, cvetača, kole-
rabica, …), čebulnice (česen, čebula),
korenček, rdeča pesa oz. vse preostale
zelenjadnice, ki do časa setve pravoča-
sno zapustijo gredice. Motovilca ni pri-
poročljivo sejati na površine, kjer so
pred tem rasle kakršne koli druge sola-
tnice, kot je glavnata solata, berivka. So-
latnice niso ugoden predposevek zaradi
možnosti prenosa različnih bolezni, ne-
varne tudi za motovilec. V kolobarju mo-
tovilca ne sejemo na isto površino prej
kot po treh letih presledka.
Sorte motovilcaPosebno pozornost namenimo izbiri
sorte. Ni namreč vseeno ali je motovilec
sposoben narediti velike liste in bujne
rozete z obilico stranskih poganjkov v
njej ali pa je rozeta enostavna in sorta
nima posebej poudarjene sposobnosti
tvorbe bujnih listnih rozet. V primeru
setve motovilca holandskega tipa, ki je
sposoben oblikovati velike liste in bujno
olistane rozete je še posebej pomem-
bno, da ga sejemo redkeje, če ga pose-
jemo povprek na gredo ali pa ga sejemo
v vrstice, kjer bo imel na voljo dovolj pro-
stora za svojo rast in razvoj. Za sorte mo-
tovilca v tipu ljubljanskega velja, da ne
oblikujejo bujnih in tako močno razraš-
čenih listnih rozet, predvsem pa so listi
bolj kompaktni in zbiti. Zato Slovenci
zelo pogosto posegamo po slovenski
sorti ‘žličar’ ali ‘ljubljanski motovilec’, kot
pa po sortah holandskega tipa.
Direktna setev ali sadikeMotovilec v vrtovih ponavadi sejemo di-
rektno na grede. Pri tem velja, da ga
Presajene sadike v rastlinjaku za pozno
jesensko spravilo rozet.
Motovilec posejan
v vrste (slika levo)
in povprek (slika
desno) v nizkem
tunelu.
Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:50 AM Page 16
Poleti je idealen čas
za setev poletnih solat, kot so: radič,
endivja in motovilec. Ker zemlji, kjer so
prej rasle vrtnine, že primanjkuje hranil,
gredico pognojimo z organskim
gnojilom v obliki granul bio plantella
nutrivit za solatnice in kapusnice.
lahko sejemo v vrste ali na povprek. Za-
radi izkoristka prostora ga najpogosteje
sejemo povprek. Pri takšni setvi velja
opozorilo, da ne sejemo pregosto, saj
bodo rastline motovilca vsaka zase po
vzniku potrebovale dovolj življenjskega
prostora za svojo rast in oblikovanje ka-
kovostnih listnih rozet in listov, ki jih
bomo uporabljali za prehrano.
Medvrstni prostor pri setvi motovilca
naj bo vsaj 10 ali še bolje 15 cm. Če pa
sejemo motovilec ljubljanskega tipa, ki
oblikuje manj bujne rastline, lahko zas-
nujemo gostejše posevke. V nobene
primeru ni priporočljivo imeti več kot
600 rastlin na kvadratnem metru. Sicer
pa v sodobnem vrtnarstvu tudi motovi-
lec vedno pogosteje pridelujmo s po-
močjo v gojitvenih ploščah vzgojenih
sadik. Le te so potem primerne za pre-
sajanje na stalno mesto v gredo, ko
imajo vsaj 4 do 6 listov in jih običajno
posadimo v vrste.
Seme naj bo staroZa setev motovilca uporabimo lansko
seme in nikoli iz tekoče sezone. Če sta-
rega semena nimamo več, se priporoča,
da ga za nekaj dni zamrznemo ali za
teden dni shranimo v papirnati vrečici v
hladilniku. Velja tudi vedeti, da motovil-
čevo seme kali tudi 14 dni in več. Po
setvi na grede je zaradi hitrega in do-
brega vznika posejano površino pripo-
ročljivo neposredno na tla prekriti z
vlakninasto prekrivko ali do vznika na
primer s časopisnim papirjem, ker v dol-
gih poletnih dneh tema vzpodbudi hi-
trejši vznik posejanega semena moto-
vilca.
prehiti zmrzal in snežna odeja, ki nam v
zimi fizično prepeči možnost rezanja in
nabiranja motovilca za prehrano. Moto-
vilec je odlična jesensko zimska sola-
tnica, ki ne bi smela manjkati na noben
vrtu. Slovenci se ponašamo tudi z
dvema avtohtonima sortama motovilca
– ljubljanski in žličar.
Igor Škerbot,
specialist zelenjadarstva
KGZS, zavod Celje
NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO! junij 2013 17
Bolj kot je seme motovilca straro,
boljše je.
Motovilec 'žličar' je dobra izbira in
Slovenci ga pogosto pridelujemo.
Holandski tip motovilca ima ožje in
dolg liste ter mnogo stranskih
poganjkov ali rozet.
Plevel mu je velikkonkurentV pridelavi motovilca je potrebno pose-
bej pozorno spremljati tudi rast pleve-
lov, ki jim lahko rečemo tudi glavna
ovira za rast posejanih semen moto-
vilca. Zato se mnogi pridelovalci raje
odločajo za setev motovilca v vrste ali
zasnovo posevka s pomočjo vzgojenih
sadik s koreninsko grudo. V med-
vrstnem prostoru je zatiranje vzniklih
plevelov z mehansko obdelavo veliko
bolj enostavno in hitro opravljeno. Sicer
pa je motovilec zelo nezahtevna zele-
njadnica, ki ne potrebuje veliko gnoje-
nja. Priporočamo pripravo tal z 100 %
organskim gnojilom v obliki granul bio
plantella nutrivit za listnato zelenjavo.
Namakamo ga v času takoj po setvi, da
omogočimo hiter vznik, sicer pa pazimo,
da se tla v posevku motovilca ne izsušijo
preveč tudi v jeseni, saj lahko premalo
talne vlage motovilcu, ki ima zelo plitev
koreninski sistem, onemogoči rast in
pripravo na zimski čas in prezimovanje.
Idealen tako jeseni kot tudipozimiMotovilec dobro prezimi, pazimo le da
mu na zmrznjene liste ne sije sonce. Za
svojo rast ne potrebuje veliko toplote in
ni toplotno zahtevna rastlina, zato ga
lahko gojimo na prostem pa tudi v topli
gredi ali rastlinjaku. Motovilec raste tudi
pri temperaturi 4oC. Brez posebnih
težav prezimi tudi pri temperaturah do
-15oC. Prezimitev je odvisna od razvito-
sti rastline in tudi od sorte motovilca.
Če bomo v avgustu s setvijo pohiteli,
bomo prve rozete listov motovilca rezali
že v poznem septembru ter potem še
kasneje v jeseni ter vse dokler nas ne
Poletna setevsolate
Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:51 AM Page 17
Ekološko vrtnarjenje
18 www.klubgaia.si
Kako narazen,da bo ljubezenDobri ali slabi sosedje na vrtu so začelizanimati mnoge vrtnarje. Vendar se kmaluznajdejo v dilemi, strah ji je, da bodo naredilikaj narobe takrat, ko se ravno ne poslužujejoteh dobrih kombinacij. Naj poskusim razčistiti, zakaj sploh sadimo rastline skupaj in na koncuseveda, kako daleč delujejo ti vplivi dobrih in slabih prijateljev med rastlinami.
Kaj je bistvo dobrihsosedov?Že dolgo je znano, da rastline ob spre-
jemu hranil oddajajo v tla tudi nekatere
kemične snovi. Te so zelo pomembne
tako pri planiranju kolobarja, saj skoraj
vedno motijo, če na istem mestu še en-
krat raste ista rastlina ali njena sorod-
nica. Čeprav večina pozna te motnje, saj
se tla utrudijo, gre pravzaprav za kemi-
čne spojine, ki jih rastline iz iste botani-
čne družine ne marajo. Seveda to velja
tudi pri sadnem drevju, okrasnih rastli-
nah, zeliščih in seveda vrtninah. Te iste
kemične snovi pa lahko delujejo pri-
jetno, krepčilno ali neprijetno oz. zavi-
ralno na sosednjo rastlino. Tako
nastanejo dobri sosedje.
Vendar je potrebno vedeti, da je vpliv
dobrih ali slabih prijateljev samo tako
kratek ali dolg, kolikor so dolge ali
kratke korenine rastlin, ki jih sadimo
skupaj. Torej, rastline, kot so zelje, ki
imajo širok, velik koreninski sistem, širijo
svoj vpliv daleč okoli (v krogu 50 – 70
cm), čebula, česen pa imata plitek in
slab koreninski sistem, zato njun vpliv
sega samo 30 cm v krogu okoli rastline.
Bližina slabega sosedaNaj naštejem samo nekaj primerov. Naj-
bolj znana dobra soseda sta seveda ko-
renček in čebula (namesto nje je lahko
tudi por ali česen). Druga znana kombi-
nacija je česen z jagodami. V zadnjih
letih pa mnogi vedo tudi za koristnost
bazilike ob paradižniku, kumarah in dru-
gih bučnicah. Vendar je še kar nekaj
takih kombinacij, na primer šetraj z fižo-
lom, pa zelena ob kapusnicah, pa kami-
lice in kapusnice, koper, koperc in rdeča
pesa in še kar nekaj bi se jih našlo.
Ali pa najbolj znani sovražniki: med
seboj se ne marajo kobulnice, zato ko-
renčka in peteršilja zagotovo ne sadimo
skupaj. Mnogi so zdaj zavzdihnili, saj
imamo skoraj vsi navado, da ju sejemo
na isto gredo. Vendar vpliv seže samo
tako daleč, kolikor daleč se prepletajo
korenine rastlin. Torej sta v nekoliko
slabšem položaju samo vrstici, kjer se
stikata korenček in peteršilj. Vsekakor pa
naj vam ne pade na pamet, da bi pose-
jali izmenično vrsto peteršilja in nato ko-
renčka.
Naslednja negativna kombinacija sta
grah in paprika, pa fižol in paprika, zelo
neprijetna soseda sta tudi čebula, ki ne
mara stročnic in vseh križnic (zelje, cve-
tača, repa, koleraba, redkvica...), pa še
nekaj takih kombinacij je. Med zelišči je
najbolj neprijetna soseda vinska rutica,
ki se slabo razume z velikim številom
ostalih zelišč.
Nekatere rastline preprosto smrdijo
škodljivcem druge rastline. Tako so
znane kombinacije drobnjaka in jagod,
pa korenčka in čebule, pa ... Vse dobre in
slabe kombinacije je potrebno poiskati
v tabelah, ena je objavljena tudi na sple-
tni strani Kluba Gaia.
Kaj lahko raste na sosednjigredi? Če je vmes prava, trajna potka, širine
okoli 30 cm, lahko tam raste karkoli. Če
pa je samo deska, razmislite, kako daleč
sežejo korenine posamezne vrtnine, saj
tako daleč sega njen vpliv, naj bo pozi-
tiven ali negativen.
Miša Pušenjak
Slabi sosedje: korenine neprijateljskih
rastlin silijo vsaka sebi, že zaradi tega
se rastlina slabo počuti.
Dobri sosedje: korenine sosednjih,
prijateljskih rastlin se prepletajo.
Dobra soseda sta tudi rdeča pesa in korenček.
Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:51 AM Page 18
julij 2013 19
Klubske strani
Poskrbeli bomo za
bogat program, do-
bro hrano in pijačo ter
predvsem za dobro
voljo, ki je v teh časih
nikoli ni dovolj, ekipa
kluba Gaia pa z njo ne
skopari. Z izleti bogat
dan nam bo ostal tra-
jno v lepem spominu.
Na izbiro boste imeli:
1. Zeliščni vrt v Gr-
garskih ravnah in sirarno, 2.
Vrtnarijo Golob Klančič v Vitovljah, ki
je specializirana za proizvodnjo trajnic,
3. Park dvorca Coronini in pokrajinski
muzej v gradu Kromberk, 4. Mini ar-
boretum Rudolfa Bezavščka v Ročinju,
5. Čudovite vrtove naših članov
Informativni programPrihod na prireditveni prostor med 1000
in 1030 uro za vse udeležence prireditve.
Sledi dobrodošlica in domača topla mal-
ica. Med 1130 in 1430 uro bodo orga-
nizirani zanimivi krajši izleti, kjer boste
poleg zgodovinskih, kulturnih in etno-
grafskih znamenitosti lahko spoznali tudi
vrt ali domačijo naših članov iz bližnje
okolice (izleti so za doplačilo, prijave na
kraju dogodka, več informacij pa v
naslednji številki). Po končanih izletih in
ogledih prihod na
prireditveni pros-
tor, kjer bodo po-
stregli s kosilom. Za
zabavo bo poskr-
bel zabavni ansam-
bel in animator.
Plesali, peli, zaba-
vali in družili se
bomo do 1830, ko
se bomo odpravili
proti domu.
CENA PO OSEBI: 27 €
Cena vključuje: najem prostora s šo-
torom, topla malica, kosilo, zabavni
ansambel, animacija, organizacija in
vodenje izleta.
V ceno ni vključeno:
� avtobusni prevoz
� izleti za doplačilo (več informacij v
naslednji številki)
VSTOPNA MESTA (CENA ZA AVTO-
BUSNI PREVOZ): � Maribor, Ptuj, Celje,
Slovenj Gradec, Velenje, Trojane: 20 € �
Novo Mesto, Ivančna Gorica, Grosuplje:
17 € � Lesce Kranj, Medvode, Ljubljana:
15 € � Postojna, Vipava: 10 €
Gain piknik na obzorju
Prijavnica za tradicionalni Gain piknik, nedelja, 1. september 2013Ime in priimek prijavljenca:
Naslov (pošta, poštna številka):
Telefon:
Poleg sebe prijavljam še: ____________ odraslih oseb in/ali __________ otrok
Avtobusni prevoz: da ne
Iz kraja: Izpolnjeno prijavnico, s pripisom Gain piknik, pošljite na naslov: Turistična agencija AVANTURA, Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana. Za več informacij pokličite telefonsko številko 01/242 00 00 ali
01/242 00 01, lahko tudi zastopnika Stojana Rusa na 041/458 973, pošljete pa lahko tudi elektronsko pismo na [email protected].
�
Gain tradicionalni piknik bomo organizirali na severnem Primorskem, in sicer v Ozeljanupri Novi Gorici, v nedeljo, 1. septembra 2013. Zabave, izletov in druženja bo na pretek,gostoljubja Primorcev pa se tudi ne bomo branili.
Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:51 AM Page 19
Klubske strani
Člani so darovali Gaio za rojstni dan naslednjim novincem:Janez Kosec, Ljubljana Črnuče • Slavka Lukežič, Ljubljana
Črnuče • Esveda Kadič, Kobarid • Marjana Pšeničnik,
Ravne na Koroškem
Zvestoba se splača, Gaia jo poplačaIvi Klemen, Brezovica pri Ljubljani • Breda Škrjanc,
Cerklje na Gorenjskem • Milena Požrl, Divača • Miha
Dolar, Kamna Gorica • Olga Zupan, Kranj • Darinka
Rožič, Ljubljana - Polje • Borut Švajker, Maribor
• Andreja Zorčič, Medvode • Franjo Mavrin, Prevalje
• Tončka Sinjur, Šentvid pri Stični
Potegujte se za nagrado ENODNEVNI IZLET vjesenskem času v organizaciji Kluba GaiaNagrado dobite:
� vsi, ki v času od 15. junija do 31. avgusta pridobite 10 novih naročnikov na revijo Gaia
� ena celotna skupina - z žrebanjem bomo nagradili eno celotno skupino, to je Gaiana,
ki bo pridobil nove in vse njegove naročnike.
Naročnine morajo biti poravnane do 31. avgusta.
Prijave in rezervacije: 01 2420000, 2420002, [email protected] • www.avantura.si
Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana
AVANTURA potovalni kotiœek
Za dobro zdravje in sprostitev5-dnevni program s Savino Wybihal
v Banji Vruœuci (BIH)
9.-13. okt. • 13.-17. nov. • 4.-8. dec cena 255 E
vkljuœeno: polpenzion, avtobus, vse vaje po programu, kopanje odhod: MB, CE, LJ, NM
Zakljuœek poletja – Otok Hvar25.-29. september cena 99 E
vkljuœeno: polpenzion, vsi prevozi
Obiranje mandarin19.-20. oktober cena 99 E
vkljuœeno: polpenzion, prevozi
Sodelujte v natečajuNaj naj dosežek naših članov
Dragi člani, fotografije nam do konca septembra 2013 pošljite na naslov Klub Gaia, Sinja
Gorica 2, 1360 Vrhnika ali po e-pošti [email protected] (pri tem pazite na primerno
kakovost fotografij za objavo – vsaj 800 KB). Dodajte še svoje podatke in mobi
številko. Nagrajence bo izbirala tričlanska komisija, nagrade bomo slavnostno podelili,
zmagovalce pa predstavili v decembrski številki revije Gaia in jih obdarili s Plantella in Bio
Plantella paketom za vrt, poln cvetja in zelenja.
članica Meri Koželj,
Strunjan
članica Tina Flerin Cankar,
Kamnik
Letos imate možnost
sodelovati s svojimi
vrtnarskimi fotografijami v
naslednjih rubrikah:
� NAJ otroška pomoč
na vrtu,
� NAJ srečen Gaian
pri vrtnarjenju,
� NAJ koristne živali
v mojem vrtu,
� NAJ okrasni vrt,
� NAJ rešitve v sadovnjaku,
� NAJ balkonske zasaditve,
� NAJ poseben zeliščni vrt,
� NAJ samooskrbni
zelenjavni vrt,
� NAJ vrtna trata,
� NAJ opornice v
zelenjavnem vrtu.
Vrtnarska sezona je na vrhuncu, z njo pa novi zeleni čudeži, nekateri pravv vašem vrtu. Nikar jih ne zamudite! Budno opazujte okolico in imejte svojfotografski aparat vselej pri roki. Tako boste posneli kako sliko, ki bo ne levam, temveč tudi drugim ljubiteljem vrtnarjenja vzela sapo. In morda vamcelo prinese čudovito nagrado ...
Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:51 AM Page 20
Med vsemi, ki boste do 17. avgusta na naš naslov Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika s pripisom »Gaina poletnakrižanka« poslali pravilno rešitev gesla v križanki, bomo izžrebali 5 srečnežev in jih bogato nagradili. Kot 1. nagradobomo podelili paket izdelkov Plantella v vrednosti 20 EUR in majico Kluba Gaia, za 2. in 3. nagrado bostanagrajenca prejela paket izdelkov Plantella v vrednosti 10 EUR in majico Kluba Gaia, za 4. in 5. nagrado pa bomosrečneža oblekli v majico Kluba Gaia. Imena izžrebancev bomo objavili v septembrski številki revije Gaia in na spletnistrani www.klubgaia.si.
Gaina poletna križanka
1 2 1 3 4 5 6 7 6 3 10 5 4 11 10 7 10julij 2013 21
Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:51 AM Page 21
Bio plantella Nutrivitza jagode • 1 kg
–20
%
Kateri: _________________Øtevilo kosov: _________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2013.
–20
%
Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri
Trgovec obvezno vpiøeime izdelka in øtevilo kosov! Kupon ni izplaœljiv vgotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2013. Ne velja za izdelke v akciji!
•
Plantella Cvet1 L ali 3 L
Plantella Tabs za balkonskocvetje
Øtevilo kosov:_________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2013.
–20
%
•
Bio plantella Vrt1 L ali 3 L
–20
%Kateri: _________________Øtevilo kosov: _________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2013.
Bio plantella Arion +250 g ali 500 g
–20
%
Kateri: _________________Øtevilo kosov: _________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2013.
"Bio plantella Flora kenyatox
verde 500 ml ali Bio plantellaKenyatox verde 50 ml
–20
%"
Effect univerzalni insekticid aerosol
400 ml + 80 ml gratis
–20
%"
Bio plantella Vita250 ml ali 500 ml
Plantella Cvet1 L ali 3 L
–20
%
Plantella Cvet500 ml, 1 L ali 3 L
Kateri:_________________Øtevilo kosov:_________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2013.
–20
%
•
Bio plantella Gel proti polæem1 L
Øtevilo kosov:_________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2013.
"
–20
%
•
Bio plantella Kenyatox verde500 ml
Øtevilo kosov:_________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2013.
"–2
0 %
•
Plantella Total-R750 ml
Øtevilo kosov:_________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2013.
–20
%
•
Effect Insekticid za ose insrøene – aerosol
400 ml ali 750 ml
Kateri:_________________Øtevilo kosov:_________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2013.
"–2
0 %
•
Ugodnosti uveljavite tako, da izreæeteposamezne kupon œke in jih ob nakupuopredeljenega izdelka predloæite nablagajni doloœene prodajalne, nave -dene v glavi kuponov in œlansko izka z -nico. Posamezen kuponœek velja obnakupu enega ali veœ izdelkov nafotografiji in samo v spodaj navedenihtrgovinah. Ponovno vam ponujamokupone po lastni izbiri, ki jih uporabiteza izbrani izdelek.Število kosov ali izdelek se vpiše nakupon na prazno œrto. Kuponœke bostelahko uve ljavljali do doloœenegadatuma na kuponœku.
Effect Hlevski muholovec (v roli)ali Effect Hiøni muholovec
z medom A4
–20
%
Kateri: ___________ Øtevilo kosov: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2013.
Plantella Tekoœe gnojilo zapelargonije • 1 L
–20
%
Øtevilo kosov: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2013.
Effect Insekticid za ose insrøene – aerosol
400 ml ali 750 ml
–20
%
Kateri: ___________ Øtevilo kosov: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2013.
"
Bio plantella Flora kenyatoxverde 500 ml ali Bio plantella
Kenyatox verde 50 ml
–20
%
Kateri: ___________ Øtevilo kosov: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2013.
Bio plantella Arion +250 g ali 500 g
–20
%
Kateri: ___________ Øtevilo kosov: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2013.
–20
%
Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri
Trgovec obvezno vpiøe ime izdelka in øtevilo kosov!Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2013. Ne velja za izdelke v akciji!
Ugodnosti za œlane Kluba Gaia in Kluba Kalia
, KGZ Sloga Kranj, KZ Agraria Koper, KZ Sava Lesce in Tabakum.
V vseh prodajalnah: Koroøka KGZ, KZ Ptuj, , KGZ Krpan, KZ Laøko, KZ Domæale, ,
Ponudba velja do 15. 8. 2013 oz. do razprodaje zalog. Popust uveljavite œlani Kluba Gaia na blagajni ob predloæitvi kupona ali Merkurjeve karticezaupanja. Predstavljeni izdelki so na voljo v izbranih trgovskih centrih Merkur, na oddelkih z vrtnim programom.
BIO PLANTELLA GEL PROTIPOLÆEM1 L
Naravnamehanskazaøœita predpolæi.
Kuponi popustov - samo za œlane Kluba GaiaKuponi popustov - samo za œlane Kluba Gaia
Bio plantela Vrt1 L ali 3 L
–20
%
Kateri: ___________ Øtevilo kosov: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2013.
"
Merkurjeve ugodnosti za clane Kluba Gaia in imetnike Merkurjeve kartice zaupanja!
-20%
EFFECT INSEKTICID ZA OSE IN SRØENE –AEROSOL • 400 ml
Insekticid v spreju z adokazanim uœinkom,namenjen zatiranju os insroenov. Posebna formuladveh aktivnih snovipovzroœi takojønje uniœenje mrœesa. -20%
PLANTELLA SPECIALNOGNOJILO ZA VSE VRSTE TRAV1 kg, 3 kg, 5 kg, 20 kg
Mineralno specialno gnojilo vgranulah za gnojenje vseh vrsttrav intravniøkihrastlin.
BIO PLANTELLA VITA500 ml
Naravni vitaminskikompleks zaprehrano rastlin, kikrepi rastline inpoveœuje odpornostna zunanjevremenske razmerein strese.
" "
PLANTELLA CVET500 ml, 1000 ml, 3 L
Visokokakovostnotekoœe gnojilo,obogateno z vitaminiza gnojenje vseh vrstcvetoœih sobnih,okenskih, balkonskih invrtnih rastlin ter zabistveno veœ cvetov.
"
"
Bio plantella Vita250 ml ali 500 ml
Katera: ___________ Øtevilo kosov: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2013.
""
–20
%
"
""
"
–20
%
Katera: _________________Øtevilo kosov: _________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2013.
Øtevilo kosov: _________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2013.
Kateri: _________________Øtevilo kosov: _________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2013.
Kateri: _________________Øtevilo kosov: _________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2013.
"–2
0 %
Kateri: ___________ Øtevilo kosov: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2013.
""
-20% -20%-20%
"
"
V kolikor poteka na isti izdelek redna akcija v trgovini, vam popust Gaia ne pripada.
Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:52 AM Page 22
20 %
VzgojaMete najbolje rastejo na vlažnem, rahlo
senčnem rastišču, vendar bodo uspevale
tudi na polnem soncu. Morda pa lahko to
lastnost izkoristimo, kajti malo zelišč ima
rado takšne pogoje. Kot nezahtevne rast-
line zrastejo od 10-120 cm visoko in se zelo
razrastejo. Sadimo jih lahko tudi v okrasne
lonce. Ne zahtevajo posebne nege. Da jih
omejimo v rasti, jih redno uporabljamo in
po potrebi režemo. Mete so odlične so-
sede drugim rastlinam, zato si jih posa-
dimo ob rob zelenjavnih gredic. Ne
pozabimo, da so trajnice, včasih se v vrtu
še preveč razrastejo. S svojim vonjem od-
ganjajo nekatere škodljive žuželke in pri-
vabljajo koristne. So pa same občutljive na
napad uši. Če se nam ti škodljivci pojavijo
na meti, ki jih imamo v okrasnem loncu na
balkonu ali terasi, potem uporabimo pri-
pravek bio plantella aktiv, ki uspešno za-
tira uši, pršice, tripse, ščitkarja in nima
karence. Škropljenje ponovite čez nekaj
dni, da uničite nove škodljivce. Bio plan-
tella aktiv uporabljajte zgodaj zjutraj ali
zvečer, ko je sušenje počasnejše in zato
učinkovitost sredstva večja. Lističe pobi-
ramo kadarkoli in jih po možnosti upora-
bimo sveže. Lahko pa jih tudi posušimo.
Najbolj poznane vrste metNam najbolj poznane mete so: poprova
meta (Mentha x piperita), klasasta meta
(Mentha spicata), vodna meta (Mentha
aquatica), okroglolistna meta (Mentha sua-
veolens).
Poprova meta (Mentha x piperita)
V naših vrtovih raste v glavnem ta meta.
Danes se v določenih trgovinah dobi po-
prove mete z različnimi okusi, npr. po čo-
koladi. Je košato in bujno razrastla (1 m
visoka) rastlina z živicami. Stebla imajo
lahko rahlo rdečkast nadih, listi so ovalni
do elipsasti. Cvetovi so beli, rožnati, škrla-
tni v klasastih socvetjih. Cveti od aprila do
oktobra. Rasla bo na sončnih kot na pol-
senčnih legah. Da omejimo čezmerno ra-
zraščanje na gredici, vkopljemo pregrade
ali pa jo gojimo kot posodovko. Vsake 3-4
leta jo lahko presadimo v visokokakovo-
stno zemljo brez šote bio plantella uni-
verzal, ki vsebuje kompostirana lesna
vlakna za uravnoteženo strukturo zemlje,
boljše zadrževanje vode in preprečevanje
spiranja organskih hranil. Razmnožujemo
jo z delitvijo ali z živicami. Lahko pa si jo
vzgojimo tudi iz semena.
Klasasta meta (Mentha spicata)
Je košato razrasla trajnica, z zelenimi na-
cepljenimi listi in rahlo vijoličastimi do ro-
žnatimi ustnatimi cvetovi. Cveti od julija
do septembra. Je ena bolj aromatičnih
met nasploh. Vršičke ali posamezne liste
porežemo pred cvetenjem in jih (sveže ali
posušene) uporabljamo za čaje in začinja-
nje solat, omak, jedi iz skute in jajc, sladic,
osvežilnih pijač, sadnih solat in sladoleda.
Primerna tudi za potpurije in dišavne
vrečke, cvetlične dekoracije in kot dodatek
kopelim. Nezahtevna. Če že, jo gnojimo s
kompostom ali kakšnim gnojilom iz pro-
grama bio plantella. Lahko jo gojimo tudi
kot posodovko.
Uporaba mete v kuhinjiUporabljamo predvsem sveže liste. Listi
imajo topel, svež, aromatičen, sladek okus.
Lističi so odlični za pripravo čajev, napi-
tkov, želejev, sirupov, sladkarij in slado-
leda. Dodamo jih omakam, krompirju,
grahu, perutnini, ovčetini in solatam.
Najpogosteje jo uporabljajo v indijski ku-
hinji. Na bližnjem vzhodu se meta upora-
blja pri jedeh z jagenjčkom, medtem ko
vsi vemo, kako pomembna je meta v bri-
tanski in ameriški kuhinji: metina omaka
in metin žele. Je pomembna sestavina v
čajih v severni Afriki in v arabskih deželah.
Je tudi sestavni del alkoholnih pijač: npr.
mojito. Olje iz mete in mentol (izvlečke iz
mete) se uporabljata za dodatek k bonbo-
nom, pijačam, antiseptičnim tekočinam,
zobnim pastam, žvečilkam in čokoladi.
Zdravilnost meteV osnovi so z metinim čajem zdravili bole-
čine v želodcu in prsih. Mentol pa je nepo-
grešljiv (izvleček iz mete) v kozmetični
industriji, živilski in tobačni industriji.
Kristina Škrbec
NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO!
Ekološko vrtnarjenje
Pomirjujoča metaMeta (Mentha sp.) vključuje več različnih vrst, okoli 18. Vse vrste so aromatične trajnice.Imajo močno razrasle prizemne poganjke - živice, oz. stolone, ki zrastejo v večinomapokončno rastoči bujen grmiček. Listi so različnih oblik, barv (vsi odtenki zelene, vijoličasti,modrikasti do sprano rumeni), vonjav in okusa. Cvetovi so beli ali vijoličasti.
–20
%
oli)
–20
%
_
–20
%
ov!
,
Japonska meta v družbi
plazeče trdoleske in sivke.
Švicarska meta z
zelišči: jioagulan,
rožmarin in sivka.
Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:53 AM Page 23
Hrušev plod je torej značilne hruškaste
oblike, večinoma zelene barve, sladek in
razmeroma zelo aromatičen, njegova
trajnost pa je kratka.
Hruška je kot drevo lahko zelo različna
po velikosti in vzgojni obliki. Velikost
hruške delno določa sortna značilnost.
Sorte so po svoji rasti bujno rastoče,
poznamo pa tudi zelo šibko
rastoče sorte. Za velikost
hruševega drevesa v
polni rodnosti pa je
seveda odločilna
podlaga, na ka-
tero je cepljena
žlahtna sorta.
Med podlagami
za hruško ni veli-
kega izbora, saj v
osnovi cepimo hru-
ško na kutino ali na
sejanec hruške. Po-
znamo dva tipa kutine, ki je
primerna za cepljenje hruške. To
sta kutina – MA in kutina – MC. Naj po-
udarim, da to ni sorta kutine, ki jo upo-
rabljamo za pridelavo slastnih kutin,
temveč sta to dva odbrana tipa, ki sta
najprimernejša za podlago, kamor ce-
pimo žlahtne hruške. Podlaga kutina -
MC je nekaj šibkejša v svoji rasti, je pa
tudi bolj občutljiva na nizke tempera-
ture, zato je bolj priporočljiva za toplejše
Ekološko vrtnarjenje
24 www.klubgaia.si
Hruške lepe HeleneKakšna je razlika med odgovorom tretješolca in petošolca,ko ju vprašaš, kakšne oblike je plod hruške? Otrok, kiobiskuje tretji razred osnovne šole našteva: hruška jetrikotne oblike, podolgovata, drugačna kot jabolko, otrok izpetega razreda pa jedrno pove: Ima hruškasto obliko!
Nudijo veliko kombinacij, tako da lahko
zadostimo svojim željam in potrebam.
Opozoril bi le na večkrat zmotno naku-
povanje sadik. Med hruševimi sadikami
obstajajo le nižje in višje rastoče kombi-
nacije med podlago in žlahtno sorto, ni-
kakor pa v drevesnici ne zahtevamo
hruševe sadike, ki je namenjena za »špa-
lirsko« vzgojo. V »špalir« lahko vzgojimo
katerokoli sadiko, saj je »špalir« le plod
naše vzgoje in oblikovanja mlade sa-
dike. Zelo pomembno je, da drevesu na
različni podlagi namenimo primerno
dovolj prostora, da se lahko v celoti raz-
vije in razbohoti, da ga pozneje ne si-
limo v majhnost s pretirano rezjo in
omejevanjem življenjskega prostora.
Nekako po domače bi hruške lahko raz-
delili na: jedilne sorte, tepke in sorte, ki
so jih vsaj včasih uporabljali za prede-
lavo v mošt, kis, žganje. Predvsem pri je-
dilnih sortah je izbor že dolga leta
skorajda nespremenjen. Princesa med
hruškami je še vedno viljamovka in ver-
jetno bo tako še naprej. Viljamovka
predele Slovenije – Primorska, Posavje.
Podlaga kutina – MA pa je nekako naj-
bolj razširjena podlaga za uporabo v in-
tenzivnih sadovnjakih, pa seveda tudi
na domačem vrtu. Ta sorta zraste tja do
4 metrov višine, če ji zato namenimo
vsaj dva metra tlorisne površine. Pripo-
ročam pa, da ima taka kombinacija med
podlago in žlahtno sorto celo življenjsko
obdobje ustrezno in trajno oporo, naj-
bolje je, da namestimo k drevesu dovolj
debelo kovinsko cev, debeline ~5 centi-
metrov. Če imamo dovolj prostora ali če
imamo namen zasaditi travniški sadov-
njak, je smiselno zasaditi hruške, ki so
cepljene na podlago semenjak. Žlahtna
hruška, cepljena na podlago semenjak,
lahko dočaka zelo visoko starost, tudi
100 in več let.
Preprostadelitev sort
Izbor sadik v sad-
nih drevesnicah
je velik in pester.
Viljamovka
Rdeča sorta hruške.
Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:53 AM Page 24
jablano, jerebiko, kutino, glog in še ve-
liko drugih sadnih, okrasnih in divjih
rastlin. Hrušev ožig se v določenih letih
bolj, v določenih letih pa sploh ne po-
javi. Vse je odvisno od vremena v času
cvetenja. Ko je toplo in veliko padavin v
času cvetenja, se bolezen močno in
hitro razvije. Za razvoj te bolezni so bile
zelo primerne razmere v letu 2007, ko je
bila v Sloveniji prava poplava hruševega
ožiga. Če se bolezen pojavi, takoj obve-
stimo ustreznega strokovnjaka, da nam
da napotke za nadaljnje delo in sanacijo
bolezni. Za to bolezen najdemo vse na-
potke na spletni strani FURS. Dober
način boja proti hruševem ožigu je
redno spremljanje in opazovanje naših
dreves. Hruška zelo rada pocvita – ko so
na drevesu že dokaj debeli plodovi, se
pojavijo »pozni« cvetovi, preko katerih
se rastlina s pomočjo čebel z lahkoto
okuži, zato je potrebno vse te cvetove
sproti odstranjevati.
Drug velik problem ima hruška s škod-
ljivcem hruševa bolšica. Hruševa bolšica
»zajeda«, sesa mlade poganjke, ki se zvi-
jejo. Bolšica izloča tudi »mano«, na ka-
tero se naselijo razne glive sajavosti, na
mani pa se tudi »pase« velika množica
žuželk. Vse to bi lahko še nekako prene-
sli, a hruševa bolšica prenaša kar lepo
število raznih virusnih bolezni, ki žal niso
ozdravljive in je tako naša hruška slej ko
prej obsojena na klavrno propadanje.
Tudi o zatiranju hruševe bolšice naj-
demo veliko podatkov na spletu – FURS,
rade volje pa večini pomagajo tudi sad-
jarji in drugi strokovnjaki s področja var-
stva rastlin.
Roman Mavec
Uporabnost viljamovke je zelo vsestran-
ska. Najbolj užitna in slastna je popol-
noma zrela – a ne preveč, saj vse hruške
rahlo napenjajo. Posušena viljamovka
pa je najboljša sladica, šilce dobrega
žganja iz viljamovke pa je tako ali tako
poezija. Edina slabost – za domačo klet,
pa je žal zelo kratek obstoj plodov, saj
nam tudi v najhladnejši kleti viljamovka
obstane le tja do treh tednov ali meseca
dni. Žal je to slaba lastnost večine sort
hrušk, le nekaj sort se lahko dobro skla-
dišči, podobno kot na primer jabolka.
Žlahtnitelji si vseskozi prizadevajo
»ustvariti« nove sorte. Te so lahko: rdeče
obarvane, se dalj časa dobro shranjujejo
v kleti, so »drugačne« oblike kot ostale
hruške. Ves ta trud je popestril ponudbo
sort, tako da lahko najdemo svoj okus v
določeni sorti. Kraljica pa ostaja vilja-
movka.
Med sortami hrušk je zanimiva japonska
hruška – nashi, ki ni nikakršen križanec
med jablano in hruško, temveč čisto na-
vaden tip hruške, ki po okusu ne dosega
evropskih sort, je pa na vrtu nashi
vredno posaditi, saj si s tem povečamo
pestrost okusov in »razširimo« našo
zbirko v vrtu.
Bolezni in škodljivciVečina hrušk je razmeroma odpornih na
bolezni, predvsem v manj intenzivnih
nasadih. Hrušev škrlup ne povzroča
kakšnih večjih problemov, hruška plesni
ne pozna, je pa zelo občutljiva na bak-
terijsko bolezen hrušev ožig. Bolezen je
po hruški tudi dobila ime, kljub temu da
»ognjevka«, kar bi bilo po mojem mne-
nju boljše, primernejše ime, napade tudi
združuje v sebi vse, kar hruška potre-
buje oziroma kar človek od hruške zah-
teva. Je izredno simpatične, »prave«
hruškaste oblike, ima razmeroma nežno
in gladko kožico, ki ob zorenju postane
privlačno rumene barve, z rahlimi, rde-
čkastimi lički. Meso, ki se skriva pod ko-
žico, je nežno, ob polni zrelosti se nam
v ustih dobesedno stopi. O aromi, ki je
nedvomno vrhunska, pa je več ali manj
škoda tratiti besede.
Hrušev škrlup.
Poškodovani plodovi zaradi uporabe
neprimernega sredstva proti boleznim.
Hruševa bolšica – škodljivec
prenaša virusne bolezni.
Ustavite sadno gniloboSadna gniloba je bolezen, ki povzroča gnitje plodov v nasadu
in pri skladiščenju. Za zmanjševanje okužb v času
zorenja uporabite pripravek vivera chorus. Prvič se tretira tri
do štiri tedne pred obiranjem,
drugič pa en teden pred obiranjem.
Na obseg okužbe vplivata vreme in
mehanske poškodbe plodov. V
nasadih redno odstranjujte
plodovne mumije, ustrezno skrbite
za zračnost krošnje, redčite plodove
in preprečite mehanske poškodbe.
NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO!
Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:53 AM Page 25
Ekološko vrtnarjenje
26
Znebimo se težav med vrtninami
Prva težava, ki je letos mnoge presenetila,
so bile nizke temperature skoraj vso po-
mlad. Zaradi tega bodo plodovke celo po-
letje nekoliko bolj občutljive kakor smo
navajeni. Mnoge so že ali pa jih še bodo
presenetili deformirani plodovi paradiž-
nika, pa tudi paprike, ti so posledica pren-
izkih temperatur pri presajanju plodovk v
grede in rastlinjak. Plodovi so nekoliko dru-
gačni, a kljub temu povsem užitni. Tudi za-
kasnjeno cvetenje, odpadanje cvetov in
sušenje plodičev bučnic so posledica neu-
godnih vremenskih razmer. Za letos je pre-
pozno, kaj pa lahko naredimo v bodoče?
Vsekakor plodovk ne sadimo na prosto
pred prvim majem, paprike in jajčevca pa
ne pred 15. majem. Če vam takrat vrtnarji
skušajo prodati prevelike sadike (nad 30
cm) jih zavrnite in poiščite manjše, pri-
merno velike sadike. Te veliko bolje prene-
sejo take stresne razmere. Tisti, ki vas
neuspevanje plodovk spravlja v stres, pa
si res čim prej omislite rastlinjak.
Naši vremenarji nam zdaj zelo natančno
napovedo vsako vremensko spremembo.
Dan pred napovedanim hitrim skokom
temperatur navzdol rastline poškropimo in
zalijemo s pripravki, ki vsebujejo aminoki-
sline kot je bio plantella vita. Tla okoli rast-
lin, posebej tistih, ki potrebujejo višje
temperature, zastremo s slamo ali senom.
Pripravke z aminokislinami uporabljamo
enkrat tedensko dokler se ne ogreje. Ko se
ponovno ogreje, pa rastline zalijte s narav-
nim organskim gnojilom bio plantella vrt,
da bodo čim prej ponovno pričele z rastjo.
Med doma pripravljenimi pripravki blaži
mraz pripravek iz baldrijanovih nadzem-
nih delov, protistresno pa deluje tudi čaj
iz ognjičevih ali regratovih cvetov. Pogno-
jimo pa lahko tudi z namočenimi kopri-
vami in gabezom.
Visoke temperature Naslednji stres pa je rastlinam prinesel
prvi vročinski val. Sprva so sicer lepo za-
gnale, saj jim je toplota odgovarjala, a
kmalu so se mnogim pojavile prve težave.
Veliko prekmalu so se pojavile fiziološke
motnje, ki pa jih letos številni zamenjujejo
za bolezen. Na plodovkah, predvsem pa-
radižniku se je že na prvih plodovih poja-
vilo gnitje muhe, spodnjega dela plodu,
kumare in bučke pa se sušijo. Tudi robovi
solate postajajo črni. Vse to so posledice
trenutnega pomanjkanja kalcija v samih
plodovih. Večja verjetnost je, da se bo to v
prvem stresnem trenutku zgodilo, če ste
pretiravali z gnojenjem z organskimi gno-
jili, enako opažamo tudi pri bučnicah.
Drugi vzrok je neenakomerna preskrba z
vodo. Hitri skoki temperatur, potem pa še
neenakomerno zalivanje sta vzrok, da se
je letos ta težava pojavila že zelo zgodaj.
Vendar se vedno pojavi v vročem delu po-
letja. Zato naj vam bo vodilo, da nikoli ne
pognojite bolj kakor so navodila, zalivanje
pa mora biti redno. Gredice spomladi za-
stremo s slamo, v vročini pa je bolje, da so
zastrte s svežo, zeleno organsko prekrivko,
pokošeno travo, koprivami… Zalivamo
celo gredo, ne samo okrog rastlin, posebej
v vročinskih valovih. Zastirke pa bodo
ohranile tla vlažna dalj časa. Rastlinam do-
dajamo plantella kalcijevo listno gnojilo.
Zakaj pa so letos rastline bledeLetos je prišlo zaradi nizkih temperatur še
do pomanjkanja magnezija v samih rast-
linah. Očitno so prenizke temperature pre-
prečile sprejem tega hranila v same
rastline. Najbolj se to pozna na papriki in
fižolih. Pomanjkanje magnezija je običa-
jen pojav na listih paradižnika. Letos pa je
ta pojav zelo zgoden in je prestrašil
mnoge vrtičkarje. Spodnji listi so dobili iz-
razite rumene pege, ki jih obdajajo zelene
listne žile. Paradižniku magnezija ni potre-
bno dodajati, saj običajno toplejše vreme
ta pojav ustavi, ob prvem obiranju pa tako
spodnje liste odstranimo. Če pa se širi na
Tako drugačni plodovi so posledica
mrzlega maja.
Pepelaste plesni so najpogostejše na
bučnicah.
Rja na česnu, pogosto se pojavi v suhi
jeseni tudi na fižolu.
V prvi polovici leta 2013 je vreme v Sloveniji pokazalo vso svojo pestrost, zaradi katere jeSlovenija tudi lepa in zanimiva. Žal pa seveda take razmere prinašajo kar nekaj težav vzelenjavni vrt.
Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:53 AM Page 26
pa rastline redno enkrat tedensko poškro-
pimo. Uporabimo lahko sojin lecitin bio
plantella super-f ali izvleček njivske pre-
slice bio plantella natur-f, ki je ob rednem
tedenskem varstvu dokazal 90 % uspeh.
Doma lahko naredimo čaj iz cvetov rmana
ali listov timijana, naredimo koprivni, be-
zgov ali pa čebulni pripravek. Tudi razred-
čeno mleko ali sirotka pomagajo. Najbolje
je uporabljati izmenično, enkrat eden,
drugič drugi pripravek vsaj enkrat teden-
sko. V vročem in vetrovnem vremenu ne-
varnost ni velika in zadoščajo kalcij,
aminokisline ali alge. Zelo majhna je tudi
nevarnost v rastlinjakih ali pod strehicami.
Miša Pušenjak
NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO!
zgornje liste, potem je seveda nujna upo-
raba listnega gnojila z magnezijem. Pa-
priko in predvsem fižol pa najprej
okopljemo, ogrnemo, dobro zalijemo s
pripravkom bio plantella vrt, nato pa še
poškropimo z magnezijem.
Škodljivci so letos redenpojavRes je, letos so nas uši presenetile že zelo
zgodaj. Uši je najlažje odstraniti, saj imamo
na voljo zelo dobro delujoče ekološke pri-
pravke na bazi naravnega piretrina iz izvle-
čka rastline dalmatinski bolhač bio
plantella flora kenyatox verde, ki pa ga
upam že vsi poznate. Deluje na vse vrste
uši, pa tudi na pršice. Pomembneje je, da
veste, da teh naravnih pripravkov ne upo-
rabljamo, ko sije sonce, saj le to močno
zmanjša njihovo moč. Tudi visoke tempe-
rature ga oslabijo, zato je nujno, da poča-
kate prav do noči. Vsekakor z njimi ne
pretiravati, rastline poškropimo enako-
merno, vendar ne večkrat po istem mestu.
Bolje je čez dan ali dva tretiranje ponoviti,
kakor naenkrat preveč poškropiti.
Od domačih pripravkov se boste uši zne-
bili s pripravki iz listov rabarbare, pelina ali
vratiča, kopriva je manj učinkovita.
Rje, pegavosti, plesni letosniso najmočnejšeMočneje se je letos pojavila samo rja na
česnu. Rje prepoznamo po rdeče-rjavo in
oranžnih pegah, ki pa morajo na prstu pu-
stiti sledove. Kakor hitro opazite prve pege,
uporabite presličine pripravke kot je bio
plantella natur-f. Z njimi liste dobro omo-
čite, tretiranje pa ponovite trikrat v pet-
dnevnih presledkih, vedno po sončnem
zahodu in vselej, ko so rastline ohlajene.
Pepelaste plesni so močnejše v vročem
delu poletja, vendar morajo biti prisotne
jutranje rose. Proti njim je veliko naravnih
pripravkov v trgovinah, tudi preslični in iz-
vlečki sojinega lecitina, kot je bio plantella
super-f bodo pomagali, vendar le takoj v
začetku napada. Z radiča, blitve in peter-
šilja jih lahko sprva tudi operete z močnej-
šim curkom vode ali napadene liste
preprosto porežete in uporabite. Pri radi-
čih lahko porežemo samo liste prezim-
nega radiča, letnega ne režemo.
Paradižnikove plesni nasnajbolj skrbijoNajbolj pa se vrtičkarji bojijo plesni, pred-
vsem krompirjeve (paradižnikove). Proti
njej pa se je res potrebno nekoliko bolj bo-
riti. Kar nekaj možnosti je, vendar vse zah-
tevajo redno škropljenje. Vsekakor na vrtu
ne uporabljamo sintetičnih, kemičnih
sredstev za varstvo rastlin. Najprej se je
potrebno potruditi in redno odstranjevati
zalistnike, to je pomembno posebej letos.
Ko poberemo celo etažo plodov, pore-
žemo tudi vse liste do nje, tako poskrbimo
za zračen in svetel nasad. Ne pretiravamo
z gnojenjem, seveda pa poskrbimo, da
imajo rastline dovolj kalcija. V nevarnosti
Pelete za zatiranje polževDa bi se v celoti znebili polžev, v vrtu okoli rastlin potresemo
pelete bio plantella arion +, ki so tako slastne, da jih odvrnejo
od uživanja rastlin. Uporabimo jih v odmerku 5 g/m2. Potresemo ga v večernih
urah, ko polži prilezejo iz skrivališč. Sredstvo potresemo po
površini, kjer se nahajajo ali pa pripravek nastavimo v zato
posebej pripravljeno posodico. Pelete delujejo ciljno na
vse vrste polžev. Ker so obstojni tudi v vlagi, delujejo
tudi takrat, ko je napad polžev največji. Pelete bio
plantella arion + poiščete v specializiranih
trgovinah, kot so: kmetijske zadruge, semenarne,
Semenarnine trgovine Kalia, vrtni centri. Pakiranje
250 g se kupi brez FFS izpita. Ohranite svoj vrt
varen pred požrešnimi polži - uporabite učinkovite
pelete bio plantella arion +.
Pomanjkanje kalcija na plodovih
paradižnika, paprike in solate.
Vsak vrtičkar se boji takega prizora:
krompirjeva plesen na paradižniku.
Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:53 AM Page 27
Gaia na obisku
Samooskrbapri PrimožičevihV vasi Pšata, Dol pri Ljubljani, smo v začetku julija obiskaličlana Kluba Gaia, Nušo in Lojzeta Primožič. Zakonca obpomoči širše družine skrbita za manjši obhišni vrt in njivo ssadovnjakom, kjer pridelajo sadja in zelenjave za celoletnooskrbo.
Naša članica Nuša je letos zelo zadovoljna z rastlinjakom, ki
je svoj prostor že pred leti našel v vrtu blizu hiše. Tako iz
kuhinje do lonca pot ni dolga. Zaradi dolge zime je delo na
njivi in vrtu zamujalo, v rastlinjaku pa je bilo dovolj
zelenjave pozimi in v zgodnji pomladi. Gospa Primožič zato
rastlinjak priporoča v vsak dom. V njem poleti goji
paradižnik, papriko, kumare, v kotu je prostor našla celo
artičoka, ki jo letos namerava prezimiti.
Člana
Nuša in Lojze
Zelišča potrebujejo veliko svetlobe in sonca, zato je
najprimernejše rastišče tisto, ki je obsijano z opoldanskim
soncem. Tla morajo biti prepustna, v njih se ne sme nabirati
stoječa vlaga. Gredico je v bližini rastlinjaka, tako imajo
zelišča krajšo pot od gredice do kuhinje.
Paradižnik je ga.
Nuša zalila z
domačo gabezovo
prevrelko, ki ji je
dodala tudi
tekoče organsko
gnojilo na osnovi
morskih alg bioplantella vrt, to
zelo ugodno
deluje na rast,
ukoreninjenje in
povečanje pridelka.
Zdrav paradižnik
je v tedenskih
presledkih redno
varovan tudi s
pripravkom na
osnovi njivske
preslice bioplantella natur-f,
ki rastline krepi.
Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:53 AM Page 28
julij 2013 29
Članica Nuša je v vrtu že poskrbela za
zastirko iz pokošene trave. V tem letu je
njen vrt prva vročina obiskala sredi
junija. Takrat je zastrla predvsem
plodovke, ki so najbolj občutljive na
pomanjkanje vode. V času našega
obiska smo skupaj pripravili zastirko iz
slame, praproti in listov bezga med
paradižniki. Praprot in bezeg naj bi
nekoliko omejili skrivanje polžem pod
slamo. Za uspešno omejevanje polžev
v vrtu smo uporabili nadvse učinkovite
pelete bio plantella arion +, ki so
dovoljene v ekološki pridelavi.
Hruške so gojene ob žici,
nekaj pa je cepljenih na
nizke podlage in so gojene
v vzgojni obliki. V času
našega obiska je junijska
lepotica že prestopala v
fazo zorenja. Mož Lojze jo
ima še posebno rad, saj v
običajnih letih zori konec
junija ali v začetku julija,
njeno meso pa je
rumenkasto bele barve,
srednje čvrsto, srednje
sočno, sladko, dobrega
okusa. To leto bo zorela nekoliko kasneje. To je opaziti tudi na sliki, saj se osnovna
rdečkasta barva še ni spremenila v rumeno. Na listih je opaziti znake hruševe rje,
ki na pridelek ne bo bistveno vplivala.
V času obiska so v predelu sadovnjaka zoreli: maline, ribez, josta,
kosmulja, pojavile so se tudi prve obarvane ameriške borovnice.
Otroci so najbolj navdušeni nad rumenimi, sladkimi malinami, v
sadovnjak jih privabljajo tudi prve debele ameriške borovnice.
Kmalu se bodo gostili tudi z zgodnjimi jabolki. Še posebno so
navdušeni nad beličnikom, med hruškami pa bo prva na
jedilniku junijska lepotica. G. Lojze je v domačem samooskrbnem
sadovnjaku ponosen tudi na asimino, kaki, žižulo in drugo
eksotično sadje, ki v domačih vrtovih še ni tako pogosto.
Rešitev za listno luknjičavost koščičarjev in ušiOb močnejšem napadu bolezni je listje na drevesu videti kot
prestreljeno. Jeseni in spomladi je dobro opraviti varstvo z
bakrenim pripravkom vivera cuprablau-z, v mokrih letih
poskrbimo za varstvo z registriranimi sredstvi še v aprilu in
maju. To bolezen je opaziti tudi na marelici in breskvi. Naš
član Lojze nam je zaupal, da je bilo letos največ težav z
ušmi, ki jih je v začetnih fazah razvoja ustavil s pripravkom
bio plantella aktiv-r. Davor Špehar
Na češnji, ki vsako leto
obilno rodi, letos ni
plodov. Na listih je opaziti
luknje, cvetni nastavki in
poganjki pa se sušijo, kar
je posledica cvetne
monilije. Za izpad
prideleka pri češnji je to
leto kriv dež in z njim
povezana cvetna monilija.
Luknje v listih so nastale
zaradi bolezni, ki jo
imenujemo listna
luknjičavost koščičarjev.
Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:53 AM Page 29
Oblikovanje vrta
Žive meje vseh vrst
Žive meje lahko oblikujemo iz velikega
števila grmovnic. Tudi višina in širina ži-
vice lahko varirata od 30 cm pa tja do 6
m in več. Vse je odvisno od izbora rast-
line. Živa meja je lahko zasajena iz ene
same rastlinske vrste, lahko pa jo obliku-
jemo iz različnih cvetočih grmovnic. Po-
memben je pravi izbor.
Zimzelene žive mejeOd zimzelenih rastlin za žive meje upo-
rabljamo: tise, kleke, lovorikovce, pu-
špane, kosteničevje in bodike. Bodika
je tudi ena izmed redkih rastlin, ki dejan-
sko izvaja funkcijo meje – je preveč bo-
deča, da bi kdo šel skozi. Nekoč je bila
kalina ali liguster grmovnica, ki se je naj-
pogosteje uporabljala za zasaditev žive
meje. Je delno vedno zelena in njeni
drobni lističi so se skladali z večino za-
saditev in okolij. Tudi višina ligustrove
žive meje je lahko različna, od 30-40 cm
pa tja do 1,5 ali 2 m. Kot živica potrebuje
vsaj 2 x letno rez. Zelo dobro prenaša
pomladitve in se tudi po močni rezi
hitro obraste. Zaradi večkratnega obre-
zovanja so kalino počasi nadomestile
zimzelene rastline s stožčasto rastjo.
Danes največkrat uporabljene rastline
so kleki ali Thuja occidentalis. Te rastline
so sicer zelo uporabne za razmejitve.
Kot žive meje v urbanih sredinah so še
sprejemljive. Na podeželju pa je klek
zelo moteč element, ki se nikakor ne
sklada z našo naravno krajino. Veliko pri-
mernejša je uporaba tise ali pa gabra
oziroma bukve. Tako kot kalina ima tudi
klek nekaj posebnosti pri oblikovanju.
Za zasaditev je najprimernejša osnovna
vrsta, ki jo je potrebno obrezovati tako
pogosto kot liguster. Mladih rastlin ste-
brastih sort klekov v začetku ni potre-
bno obrezovati, z leti pa tudi te rastline
potrebujejo redno rez in čiščenje suhih
vejic v notranjosti.
Listopadne žive mejeNasprotje zimzelenih živih mej so listo-
padne, te pa so lahko le zelene ali cve-
toče. Zelo plemenita živica je zasajena s
sadikami bukve. Tako bukev kot gaber
imata lastnost, da mlade liste ohranita
na vejah skozi vso zimo. Odvržeta jih
šele tri tedne pred novim brstenjem in
olistanjem. Tako smo pri listopadnih
rastlinah pred neželenimi pogledi zašči-
teni tudi čez zimo.
Listopadne grmovnice, ki so primerne
za žive meje, so: gaber, bukev, trdole-
ska, maklen, medvejka, petoprstnik,
hibiskus, forzicija, itn. Lepe so tudi ži-
vice iz cvetočih grmovnic. Medvejke s
spomladanskim cvetjem pozdravijo
dolgo pričakujočo pomlad, pozneje pa
vnašajo mir v vrt s svojimi nežno zele-
nimi listi. Petoprstniki cvetijo nekoliko
pozneje, vendar pa je to cvetenje toliko
daljše, celo do prvih mrazov.
Pri izboru listnatih rastlin se lahko odlo-
čimo za mešan nasad. Lahko zasadimo
rastline z različno barvo listov ali pa v
nasad dodamo cvetoče grmovnice. Pri
izbiri rastlin je pomembno, da upošte-
30 www.klubgaia.si
V živih mejah lahko oblikujemo
skulpture nam priljubljanih živali.
Raf se je pravočasno lotil oblikovanja
žive meje.
Petoprstnik
obrežemo jeseni,
lahko tudi z
motornimi
škarjami. Z njimi
oblikujemo
zunanji izgled.
Potem iz vsakega
grma izrežemo 2-
3 starejše
poganjke. Tako
živico redčimo in
pomlajujemo.
Vrt oblikujemo z rastlinami, ki jih posadimo posamično ali vskupine: Drevesa v vrtu so najbolj opazni, z leti tudi najvišjigradniki vrta. Trajnice s svojo raznolikostjo dodajo v vrtceloletno pestrost. Grmovnice pa se pojavljajo v različnihfunkcijah in ena med njimi je tudi ta, da namesto klasičneograje umestimo zeleno, vedno spreminjajočo se mejo.
Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:53 AM Page 30
jemo. V nasadu, je
grmovnice potre-
bno negovati v ra-
zličnih letnih časih,
a hkrati moramo
imeti v mislih, da
tvorijo celoto. Ve-
čina se jih oblikuje
z izrezovanjem, kar
je ena lažjih oblik
negovanja, vendar
je ne smemo izpustiti. Najožja zimze-
lena živa meja, ki lahko sega zelo visoko,
je bršljanova živa meja. Omejitev je vi-
šina, do katere jo še lahko brez težav
vzdržujemo.
Rastni pogoji in oskrbaNajboljši čas za zasaditev živic je jesen,
saj je večina sadik pripravljenih z golimi
koreninami ali s koreninsko balo. Sa-
dilna razdalja med rastlinami je odvisna
od izbora rastlin in želene gostote. Pri
rastlinah, ki zrastejo v višino več kot 2 m,
je ta razdalja 40 – 50 cm. Ob sajenju pa-
zimo na razdaljo v vrsti in oddaljenost
med rastlino in mejo. Pozorni smo, da
rastlin ne sadimo preblizu meje, ker jih
bomo morali v času rasti negovati tudi
z zadnje strani. Ob zasaditvi jim vedno
dodamo organsko gnojilo plantella or-
ganik, ki nudi rast-
linam prva hranila
za rast in zaradi mi-
kroorganizmov v
organski snovi
skrbi za sprejem
hranil, ki so v tleh.
Spomladi rastline
pognojimo z mem-
branskim gnojilom
plantella formula
365 in izberemo za
našo živico ustre-
zno pripravljeno
formulacijo – za
žive meje ali za okrasne rastline. Za kre-
pitev rastlin ni odveč, če jih nekajkrat
letno zalijemo z visoko kakovostnim or-
ganskim tekočim gnojilom bio plantella
vrt ali vitaminskim kompleksom bio
plantella vita. Vedno več škodljivcev in
bolezni se pojavlja tudi na okrasnih rast-
linah in živica nam bo hvaležna, če jo
bomo s temi dodatki ojačali.
Zimzelene žive meje običajno obrezu-
jemo dvakrat letno, spomladi aprila in
poleti avgusta. Zaradi spomladanskih
nizkih temperatur se čas rezi lahko pre-
makne do sredine maja. Tudi poletnim
vročinam se je bolje izogniti in rez lahko
opravimo v začetku septembra. Pazimo,
da ne obrezujemo v močnem soncu, saj
poškodovani listi dobijo opekline.
Karin Bejo
julij 2013 31
vamo rastišče, kjer
bodo rastline rasle
in njihov način ra-
zraščanja. Zelo po-
srečene so
kombinacije do-
brovit s hibiskusi.
Spomladi cvetoča
dobrovita nam po-
lepša pomlad, po-
leti cvetoči hibis-
kus pa lepša vrt
skozi poletje v je-
sen. Obe grmov-
nici se negujeta
podobno – z izrezovanjem poganjkov.
Jeseni izrežemo nekaj poganjkov iz vsa-
kega grma dobrovite in hibiscusa in
tako bomo vzdrževali višino rastlin, nji-
hovo širino in skrbeli za nenehno pom-
lajevanje grmov.
V mešanem nasadu lahko zasadimo tudi
maklen, rdečelistno bukev, glog in tudi
kakšno tiso ter tako pričaramo pestrost
in razgibanost zasaditve, ki je lahko
enaka po širini in zelo različna po višini.
Za mešano živo mejo iz cvetočih grmov-
nic se odločimo šele, ko zelo dobro po-
znamo njihovo vzdrževanje. Saj ključ do
lepe živice je prav način, kako jo negu-
Bršljanova živa meja rabi oporo.
Cvetoče
grmovnice ob
stezi zastirajo
pogled na
sosedovo
območje.
Naravna talna inokrasna oblogaDEKORATIVNOBOROVO LUBJE• Pripomore k
nastajanju humusa• Øœiti tla pred izsuøitvijo• Prepreœuje razraøœanje
plevela• Zmanjøuje potrebo
po zalivanju rastlin
Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:54 AM Page 31
Ve se, da pomanjkanje vitamina D pri otrocih povzroča rahitis;
pri odraslih bolezen mehkih kosti (osteomalacijo), pri starejših
pa pripomore k razvoju krhkih in lomljivih kosti ali osteopo-
roze. Poleg tega pa vitamin D med
drugim krepi tudi naš obrambni
sistem, pomaga zdraviti artritis,
onemogoča višanje krvnega tlaka
ter zmanjšuje možnost zboleva-
nja za sladkorno boleznijo tipa 2.
Ljudje, ki imajo dovolj vitamina
D, manj obolevajo za srčno-žil-
nimi boleznimi, pozimi imajo
astmatiki manj okužb dihal.
Vitamin D nastaja v koži pod
vplivom sončnih žarkov, nekaj
pa ga je tudi v mastnih ribah
severnih morij (največ v lo-
sosu), jajčnem rumenjaku, s
soncem obsijani zelenjavi
itd., pa tudi v posebnih ka-
pljicah (holekalciferol), ki jih
dobimo v lekarnah, a samo
na recept. Zelenega, ki za
zavarovanca ni plačljiv,
lahko zdravnik napiše
samo ljudem z osteopo-
rozo in osteopenijo; be-
lega, plačljivega, pa vsem, za katere
presodi, da jim bo jemanje vitamina D koristilo.
Sicer pa dobimo dovolj vitamina D, če imamo poleti trikrat na
teden po 10 do 15 minut roke (ali noge) in obraz izpostavljene
soncu med enajsto in šestnajsto uro. Vendar v tem času koža
ne sme biti namazana s kremo z zaščitnim faktorjem, ki je višji
od osem, sicer sončni žarki ne mo-
rejo prodreti skoznjo.
Drugače pa na naj bi se pred od-
hodom na sonce zavarovali z
dobro zaščitno kremo - čim višji je
faktor, bolj varuje pred škodljivimi
UV žarki; ali se zaščitili s primernimi
oblačili in pokrivali.
Več preberite v poletni številki
Vzajemnosti.
Revija Vzajemnost je namenjena upoko -jencem in izhaja vsak prvi četrtek vmesecu.V devetintridesetih letih je postala za -nesljiva spremljevalka sta rejših ljudi, sajverodostoj no piš e o pokojninskih temah inraz no vrstnih socialnih preje m kih. Svojimnaročnikom brez plačno, pisno in potelefonu od govarja na pokojninska inpremo ženjsko-pravna vpraša nja ter vpra -šanja s področja delovnega prava, socialnevarnosti, zdravstvenega varstva, skrbi zastarejše in osebne stike.
V Vzajemnosti so koristni članki o zdravju, prehrani in gibanju, čemurmoramo v zrelih letih posvetiti še posebno pozornost. Prav tako patudi druženju in sprostitvi, zato vsak mesec objavlja kakšen prijetenter cenovno ugoden izlet ali letovanje po meri starejših. Ne manjkaniti branja za razvedrilo, križank, vzorcev ročnih del in nagradnih iger.Za druženje svojih bralcev skrbi tudi z brezplačnimi malimi oglasi,prek katerih si naročniki iščejo partnerje in prijatelje.Naročniki pa so tudi člani Kluba Vzajemnost in s klubsko karticolahko v več kot 130 trgovinah, podjetjih ter zdraviliščih uveljavljajorazlične popuste. Imajo pa še tudi številne druge ugodnosti. Revija ni v prosti prodaji. Polletna naročnina je 11,40 EUR.Več o reviji na www.vzajemnost.si.
Za več informacij ali BREZPLAČNI OGLEDNI IZVOD
pokličite na tel. številko: 01 530 78 44.
Naročam glasiloPriimek in ime __________________________________________
Leto rojstva ____________________________________________
Ulica in hišna številka ____________________________________
______________________________________________________
Kraj in poštna številka ___________________________________
Telefon _______________________________________________
Datum ________________________________________________
Podpis ________________________________________________
Izpolnjeno naročilnico pošljite na naš naslov:Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana.
! !
Sonce je koristno, a tudi nevarnoZaradi vse večje nevarnosti razvoja kožnega raka nas dermatologi neprestano opozarjajo,naj se izogibamo soncu med 11. in 16. uro. Vemo tudi, da je dolgotrajno sončenje brezzaščite škodljivo. Toda vitamin D nastaja v koži pod vplivom UV sončnih žarkov prav vteh »kritičnih urah«! In ta vitamin je za organizem zelo pomemben.
Revija Vzajemnost predstavlja
Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:54 AM Page 32
Primerno rastišče in sosedjeNajugodnejša za rast kitajskega zelja so dobro odcedna in ro-
dovitna vrtna tla. Za potrebno količino hranil pa bo poskrbel
odmerek organskega ali kompleksnega mineralnega gnojila že
pred setvijo. V drugi polovici julija in v začetku avgusta ga se-
jemo na grede, s katerih smo pobrali korenček, zgodnji krompir,
nizek stročji fižol ali grah. Pri zgodnejših setvah nam navadno
zaradi vročega in suhega vremena prehitro uide v cvet. Dobri
sosedje kitajskemu zelju so: špinača, ko-
lerabica, fižol in grah, nekoliko
slabši pa redkvica in redkev.
Direktna setev v vrtKitajsko zelje sejemo na raz-
daljo 40 cm med vrstami in
ga kasneje redčimo na 30 cm
v vrsti. Presajanja ne prenaša
dobro, saj za dolgo zaostane v
rasti in lahko se zgodi, da ga hladna
jesen preseneti, še preden oblikuje
glave. Kitajsko zelje lahko režemo v vseh razvoj-
nih stopnjah, saj se po vsakem rezanju spet obraste,
njegovi krhki listi pa se kasneje sklenejo v glave. Najlepši raz-
voj mu omogočijo tople jeseni. Hibrid Nagaoka F1 je zgodnje
kitajsko zelje, ki oblikuje lepo, pokončno in široko glavo že
dobra dva meseca po setvi. Glavice so izredno kompaktne in
okusne.
Potrebno je redno okopavanjeČe smo tla pognojili že pred setvijo, dognojevanje ni potre-
bno, posevek pa moramo redno okopavati, da ga ne preraste
plevel. Ko rastline dosežejo velikost 10 do 12 cm, tla okrog
njih prekrijemo z organsko prekrivko (slama, pokošeni travni
ostanki, lubje..), ki preprečuje rast plevela in varuje tla pred iz-
sušitvijo. Sicer pa kitajsko zelje potrebuje veliko vode, pred-
vsem v začetku rasti. Od škodljivcev so nadležni bolhači in
stenice, ki lahko na listu pustijo le skelet. Od bolezni pa je naj-
nevarnejša golšavost kapusnic, ki se ji lahko izognemo že s
pravilnim kolobarjenjem, tako da na isti gredici ne gojimo za-
poredoma zeljevk.
33
Zelenjavni vrt
Kitajsko zelje
julij 2013
Pridelek in shranjevanjeKitajsko zelje režemo sproti, ko glave še odraščajo, saj tako
naredimo prostor še ostalim nedozorelim glavam.
Če pa imajo rastoče glave dovolj prostora, jih
lahko nekaj časa še pustimo rasti. Jesenski
mraz jim ne škoduje in na rastišču zdržijo še
dolgo, mi pa jih sproti pobiramo in upora-
bljamo ter imamo tako vso jesen na voljo
sveže glave. Takrat bo prišel do polnega iz-
raza tudi njegov okus, predvsem če ga bomo
uživali v solati. Po pobiranju odrezane glave
pustimo dva dni veneti na soncu, saj se tako bolje
skladiščijo.
V shrambi ali kleti hranimo kitajsko zelje do dva meseca, s
koreninami vloženega v pesek.
Andreja Tomšič, Vrtni centri Kalia
To okusno, hitro rastočo in vsestransko uporabno vrtnino pridelujejo v Aziji že dolgastoletja, pri nas pa se je razširila šele v drugi polovici prejšnjega stoletja. Njegovo osrčjenam služi za pripravo okusne solate, rebra pa so odličen nadomestek belušev. Iz njegovihmladih, krhkih listov lahko pripravimo »špinačo« in ko sklene glave, ga pripravljamo kotohrovt. Glave lahko tudi kuhamo in narežemo na rezine, preko katerih polijemo zabelo izpraženih drobtin, kisa in olja ali kisle smetane.
Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:54 AM Page 33
Šmrkava babaZaradi stalno delujočih mehaničnih in kemičnih procesovnastajajo na mestih, kjer je kamnina odpornejša, skalni rogljiin stolpi oziroma samotarji. Ti se najpogosteje pojavljajo vstranskih apnenčastih in dolomitnih grebenih, zato jih je vSloveniji največ na alpskem in kraškem območju. Eden odtakšnih skalnih samotarjev, imenovan Šmrkava baba, se jeskozi stoletja izoblikoval tudi na južnem pobočju Čavna inga je bilo včasih, ko to pogorje še ni bilo tako zaraščeno kotdanes, prav lepo videti iz doline.
vano ter dobro označeno planin-
sko pot skrbijo tamkajšnji planinci
in lovci.
Po udobni, rahlo valoviti stezi
smo večinoma hodili po gozdu, le
tu in tam so nam redkejši sestoji dreves in
grmičevja dopustili čudovite poglede
proti Vipavski dolini. Na obeh straneh
dobro uhojene poti se je v mešanem
gozdu ter občasno na gruščastih in kam-
nitih predelih bohotilo raznovrstno cve-
toče rastlinje. Pri tem so našo pozornost
najprej pritegnili razvejani, do poltretjega
metra visoki grmi šmarne hrušice, katere
beli cvetovi so združeni v latasta socvetja
na koncu poganjkov. Iz njih se razvijejo
kot grahovo zrno veliki pečkati plodovi, ki
so sprva zelenkasti do rdečkasti, v zrelem
stanju pa so modro črni z nekoliko svetlej-
šim poprhom; so užitni in prijetnega
okusa.
Sredi maja smo v Ajdovščini zavili proti Lo-
kavcu in se po sedmih kilometrih, dva ki-
lometra pred Predmejo, med Tuneli in
kamnolomom, ustavili na izhodišču (775
m) srednječavenske poti, ki so jo v prete-
klosti nadelali gozdarji in z njo povezali
štiri gozdarske postojanke: Predmejo,
Čaven, Selovec in Krnico nad Vitovljami.
Zdaj za to nezahtevno in skrbno vzdrže-
34 www.klubgaia.si
Slovenski naravni biseri
Clusijev svišč
Dišeči volčin Šmarna hrušica
Šmrkava baba
Mračice, svišči, volčiniNa robovih melišč so nas navdušile večje
in manjše blazine usnjatih, skoraj zimzele-
nih, rahlo bleščečih in na vrhu srčasto zao-
bljenih listov, ki so dali ime srčastolistni
mračici, katere glavičasta socvetja svet-
lomodre barve so se pozibavala na pribli-
žno deset centimetrov visokih neolistanih
steblih. Ko smo se približali slikovitemu
grebenu, ki mu domačini rečejo Police, so
se v skalnih razpokah poslavljali avriklji, pri
tleh pa so nas pozdravljali temnomodri
Clusijevi svišči in rožnati šopki dišečega
volčina. Privlačni zvonasti cvetovi vrh krat-
kega stebelca sodijo – poleg planike, sleča
in murke - v klasični planinski šopek. Res
je, da cvetovi jožefice, kakor tudi pravijo
dišečemu volčinu, prijetno dišijo, vendar
je to lastnost vseh volčinov.
Po uri hoje smo z vodnikoma Antonom
Kreševcem in Jožetom Vodopivcem, prejš-
njim in sedanjim predsednikom kamenj-
ske planinske sekcije, ob poti prišli do 26
metrov visoke Šmrkave babe, skalnega
stolpa, ki v premeru meri 7,5 metra. Po
ljudski domišljiji naj bi ta osamelec pred-
stavljal okamnelo, grdo, hudobno, staro
babo, ki je s črnim ogrinjalom jahala na
oslu in ji je stalno teklo iz nosu; srečanja z
njo so se zlasti bali popotniki v Trst in
otroci.
Boris Dolničar
Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:54 AM Page 34
Da bi pri muhah prekinili razmnoževalni cikel, moramo
ukrepe zatiranja usmeriti tako na ličinke kot na odrasle muhe.
Zelo pomembno je vzdrževanje higiene, da odstranimo
možna razmnoževalna mesta. Glavni vir hrane ličink so
ostanki hrane, kamor odrasle muhe ležejo jajčeca. Za omeje-
vanje škodljivega vpliva komarjev na človeka uporabljamo tri
glavne pristope, in sicer: zatiranje populacij komarjev s kemij-
skimi spojinami (insekticidi), izsuševanje vodnih teles, kjer se
razmnožujejo in naseljevanjem naravnih plenilcev ter z upo-
rabo sredstev, ki preprečujejo stik komarjev z ljudmi.
Osebna zaščita pred klopi in komarjiKadar se gibljemo v naravi, si lahko pred nadležnim
mrčesom pomagamo z uporabo repelenta effect fa-
mily protect. Učinkovito nas zaščiti pred klopi, ko-
marji in tigrastimi komarji ter pred večino vrst muh,
uši in bolh. Uporablja ga lahko vsa družina, tako
otroci kot tudi nosečnice. Nudi učinkovito zaščito do
7 ur, nima vonja ter ne draži kože. Enakomerno ga po-
pršite po izpostavljenih delih telesa na 6 – 7 ur. Po-
iščite ga v specializiranih trgovinah, kot so: kmetijske
zadruge, semenarne, vrtni centri, Tuš in Lekarne Lju-
bljana.
Zaščita domaOb pojavu komarjev v domu si lahko pomagamo z effect uni-
verzalnim insekticidom v aerosolu. Pred uporabo sredstvo
dobro pretresemo. Pet sekund pršenja zadostuje za zaščito
20m2 velikega prostora. Za boljši rezultat sredstvo razpršimo
v vse štiri kote prostora. Uporabljamo ga predvsem v bivalnih
prostorih, a tudi na terasah, v kampih… Nudi nam takojšno
in dolgotrajno zaščito. Proti komarjem pršimo navzgor, v vsehsmereh.
Effect univerzalni insekticid z razpršilko uporabljamo za za-
ščito proti muham. Pršimo po mestih, kjer muhe pristajajo.
Muhe se rade zadržujejo na toplih in temnih mestih. To so ve-
likokrat južne strani stavb, lesene obloge v hlevih… Primeren
je tudi za uporabo v kampih. Deluje v trenutku in nam nudi
tudi dolgotrajno zaščito. Na površinah ne pušča madežev. Na
steklene in lesene podlage ga nanašamo v odmerku 10 ml na
1 m2, to je deset pritiskov na razpršilko. Priporočamo, da na
betonskih podlagah uporabite pripravek v odmerku 15 ml na
1 m2, kar je 15 pritiskov na razpršilko.
Pri boju proti muham si lahko pomagamo tudi z effect hišnimi
muholovci z medom. Tu gre za povsem naravno in učinkovito
mehansko zaščito. Muholovci z dodatkom medu privlačijo
muhe, da se ujamejo na hitro lepljivo površino. Muholovci so
varni za toplokrvne živali in ljudi. Posebno lepilo je trajno ob-
stojno na zraku, lepilni trak z medom pa močno privlači muhe.
S potegom rdeče vrvice izvlečemo muholovec in ga obesimo
v prostor, kjer se zbirajo muhe. Muholovce lahko uporabljamo
v stanovanjih, na vikendih, v prikolicah …
Saša Klančar
Dom brez mrgolazni
Klopi, komarji in muheV travi, živih mejah in vrtovih prežijo na nas klopi. Muhe nam čez dan brenčijo postanovanjih in terasah, zvečer in ponoči nas nadlegujejo komarji. Za zatiranje inodvračanje tega mrčesa imamo na razpolago različne učinkovite izdelke.
julij 2013 35
Bioc
id u
pora
blja
jte v
arno
. Pre
d up
orab
o ve
dno
preb
erite
etik
eto
in p
odat
ke o
pro
izvo
du.
Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:54 AM Page 35
Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:54 AM Page 36
ODHOD: SOBOTA, 21. in 22. SEPTEMBER 2013ODHODI: ob 04.00 iz MARIBORA, ob 05.00 iz Celja ter ob 06.00 iz Ljubljane
1. dan: Slovenija – Padova – Valsanzibio – Montagnana – Vicenza
Ogledne točke: najstarejši BOTANIČNI VRT na svetu v Padovi, park VILE Barbariga v Valsansibiu
s srednjeveškim vrtom v italijanskem stilu; znamenito obzidano mesto Montagnana. Večerja in
nočitev na podeželju.
2. dan: Vicenza – Villa Schio – Bassano Della Grappa – Slovenija
Ogled mesta VICENZA s številnimi palačami in odlično urejenim mestnim središčem, ter
zgodovinski vrt pri VILLA DA SCHIO v Costozzi, postanek v enem izmed številnih vrtnih centrov v
okolici Vicenze. Za zaključek degustacija slovite pijače »grappa« v mestu BASSANO DI GRAPA.
Prihod domov v poznih večernih urah.
CENA POTOVANJA ZA OSEBO JE: 155,00 € (min. 35 oseb)V CENO POTOVANJA JE ZAJETO: avtobusni prevoz na omenjeni relaciji, cestnine, parkirnine in
takse, gostinsko – hotelske storitve na osnovi polpenziona v dvoposteljnih sobah, 3 X vstopnine:
Botanični vrt Padova, Villa Barbariga Sanzibio, Villa da Schio, degustacija grappe, DDV, slovensko
vodstvo in organizacija DOPLAČILO: Enoposteljna soba – 18 €.
PRIJAVE IN INFORMACIJE (do najkasneje 3.9.2013) na:
KOMPTUR, d.o.o. Celje Glavni trg 9, 3000 Celje, tel. 03 4900125, faks 03 4900127, gsm 051 336090,
e mail [email protected] in PE Laško,Trg svobode 8,3270 Laško, tel. 03 7338950, faks 03 7338956
e mail : [email protected]
PARKI in VRTOVI BENEŒIJE
Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:55 AM Page 37
Koledar del
38 www.klubgaia.si
SadovnjakPri poletni rezi odstranimo odvečne veje, bohotivke, ter upogibamo veje.
Obiramo maline, jabolka, breskve, marelice, zgodnje hruške.
V avgustu opravimo cepljenje sadnega drevja s ploščično in T-okulacijo.
Stres v sadovnjaku v vročem poletju (vročina, suša) blažimo s pripravkom na osnovi
aminokislin in vitaminov bio plantella vita, ki ga poškropimo po listih v odmerku 30
ml v 5-10 l vode/100 m2.
Dinamiko leta oljčne muhe spremljamo na bio plantella rumenih lepljivih ploščah. Na
drevesa jih obesimo že v poletnem času, ko običajno zasledimo prve primerke.
Okrog dreves ohranjamo območje brez trave in plevela, v pomoč nam bo pripravek
vivera touchdown (40-80 ml/ 3-4 l vode/100 m2) Pazimo, da sredstvo ne zanašamo po
zelenih poganjkih in listih.
Na bio plantella rumenih lepljivih ploščah spremljamo nalet jabolčnega zavijača in
takrat ukrepajmo z registriranim pripravkom.
V poleten času se rade pojavijo tudi pršice, proti katerim ukrepamo s pripravkom
vivera vertimec.
V ekološkem varstvu proti pršicam in ušem uporabimo pripravek bio plantella aktiv,
poškropite tudi spodnjo stran listov.
Pri orehih je najboljši čas za obrezovanje ravno od julija do avgusta, ker se večje rane
do zime dobro zacelijo. Vse večje rane zamažemo s kvalitetno cepilno smolo bio
plantella arbosan.
Po
da
tki s
o v
zeti
z d
ovo
ljen
jem
av
tori
ce iz
Se
tve
ne
ga
ko
led
arj
a M
ari
e T
hu
n z
a le
to 2
01
3, k
i ga
v S
love
niji
izd
aja
v n
esk
rajš
an
i ob
liki Z
alo
žba
Ajd
a, t
el.:
01
/75
4 0
7 4
3.
Lege
nda:
ko
reni
na,
cvet
, lis
t, pl
od,
neug
odno
, pr
esaj
anje
.
15
�
1718192021
�
232425262728
�
3031
123456
�
89
10111213
�
15
do 8.00 , od 9.00 do 12.00 neugodno od 17.00
do 14.00 od 15.00
do 8.00 od 9.00
do 10.00
neugodno do 9.00od 10.00 do 16.00 , od 17.00
do 13.00 od 14.00
do 17.00 od 18.00
do 13.00 in od 14.00
od 11.00
do 10.00 od 11.00
do 12.00 od 13.00
do 11.00
do 14.00
JulijP
T
S
Č
P
S
N
P
T
S
Č
P
S
N
P
T
S
AvgustČ
P
S
N
P
T
S
Č
P
S
N
P
T
S
Č
Zelenjavni vrtParadižnikom odstranjujemo zalistnike in jih privezujemo k opori. Nabiramo vrtna
zelišča, ki jih posušimo in uporabljamo pozimi (meta, majaron, bazilika).
Vse vrtnine redno tedensko varujemo s pripravkom na osnovi njivske preslice bio
plantella natur-f (5 ml/1 l vode/ 10 m2) ali sojinega lecitina bio plantella super-f (5
ml/1 l vode/ 10 m2).
S pripravkom na osnovi sojinega lecitina bio plantella super-f (5 ml/ 1 l vode/10 m2)
tedensko krepimo kumare pred pepelovko bučnic, kumarno plesnijo in paradižnik
pred paradižnikovo plesnijo.
S pripravkom bio plantella natur-f (5 ml/ 1 l vode/10 m2) krepimo vrtnine pred sivo
plesnijo, pepelasto plesnijo, rjo in drugimi plesnimi.
Kapusnice so hvaležne za dognojevanje z organskim gnojilom v obliki granul bio
plantella nutrivit univerzal, ki ga uporabimo tudi za gnojenje kitajskega zelja, radiča,
endivije in druge listne zelenjave.
Za ohranitev zdravega paradižnika v času obiranja uporabimo pripravek vivera
quadris (1 ml/1 l vode/ 10 m2), ki ima zelo kratko karenco (3 dni).
Gredice, kjer bomo sejali in sadili v poletnem času, obogatimo z organskim gnojilom
v obliki pelet plantella organik (do 2 kg/10m2).
V juliju lahko sejemo tudi: korenček, peteršilj, blitvo in rdečo peso, črno redkev, repo
in podzemno kolerabo za zimsko shranjevanje, glavnati radič, presajamo pa lahko
tudi sadike.
Poletne setve zelenjave senčimo tako, da preprečimo premočnim sončnim žarkom,
da zažgejo premlade in nežne, komaj vznikle rastline.
Solato v poletnih mesecih presajamo v polsenco visokega fižola, paradižnika, paprike
ali sladke koruze.
Solato in druge vrtnine vsakih 14 dni zalijemo s tekočim organskim gnojilom bio
plantella vrt ali stimulatorjem rasti na osnovi aminokislin in vitaminov bio plantella
vita (30 ml v 2-5l vode/10m2).
Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:55 AM Page 38
Sobne rastlineSobne rastline tedensko dognojimo s priročnim
gnojilom v obliki šumečih tablet plantella tabs (1
tableta / 1 l vode).
Ob pojavu listnih uši ali rastlinjakovega ščitkarja
ukrepamo s pripravkom na osnovi naravnega
piretrina bio plantella flora kenyatox verde.
Ob prvem pojavu pršic vse napadene rastline in
rastline v okolici poškropimo s pripravkom vivera
vertimec (1ml/1 l vode/10m2) , ki deluje tudi proti
tripsom. Sobne rastline, ki smo jih prestavili na vrt,
v zunanjem okolju nekoliko več zalivamo kot
znotraj.
Okenske in balkonske rastlineCvetoče balkonske rastline
dognojujemo enkrat
tedensko z visoko
kakovostnim tekočim
gnojilom z dodano organsko
komponento in 11 vitamini
plantella cvet, ki poleg
glavnih hranil vsebuje še
mikrohranila.
Tudi zelene strukturne
rastline tedensko dognojimo z visoko kakovostnim tekočim gnojilom
plantella list.
Za dognojevanje balkonskih rastlin je zelo preprosto in uporabno tudi
novo gnojilo v obliki šumečih tablet plantella tabs za balkonsko cvetje (1
tableta za 10 l vode).
Petunije, surfinije in milijon zvončke dognojujemo s plantella specialnim
gnojilom za surfinije.
Če vaše rastline niso takšne kot bi želeli, jih zalijte s pripravkom bio
plantella vita (30 ml v 2-5l vode/10 m2), ki na popolnoma naraven način
pospešuje rast in razvoj in naredi vaše rastline bolj odporne.
Pajčevinaste prevleke na spodnji strani listov in
bledenje listov nakazuje pojav pršice, zato ob
prvem pojavu ukrepamo s pripravkom vivera
vertimec (1ml/1 l vode/10 m2).
Za večjo odpornost rastlin proti boleznim jih
enkrat tedensko in po vsakem dežju poškropimo
z naravnim fungicidom na osnovi njivske preslice
bio plantella natur-fr.
Redno odstranjujemo odcvetele cvetove.
Če se je pojavila siva plesen, jo omejimo s
pripravkom vivera switch
(1 g/1 l vode/10 m2).
Rjo na fuksijah, nageljnih in navadnih
pokončnih pelargonijah odpravimo s pripravkom
vivera quadris (1 ml/1 l vode/ 10 m2), ki deluje tudi
proti pepelasti plesni. S tem pripravkom ukrepamo tudi pri varstvu
plesnivih listov surfinij, dalij, gomoljnih begonij in nageljnov.
Okrasni vrtPoletna vročina ustreza razvoju pršic, zato
preventivno ukrepamo s pripravkom bio plantella
aktiv, ob hujšem napadu uporabimo pripravek
vivera vertimec (1ml/1 l vode/10m2).
Vrtnice konec poletja še zadnjič pognojite s
plantella specialnim gnojilom za vrtnice.
Tudi okrasne grmovnice pognojite s plantella
specialnim gnojilom za okrasne rastline.
Ob pojavu pepelaste plesni in rje ukrepamo s
pripravkom vivera quadris (1 ml/ 1 l vode/10 m2)
Kaparje najlažje omejimo s sistemičnimi
insekticidi.
S plantella borovim dekorativnim lubjem prekrijte
oziroma zastrite zemljo na okrasnih gredah,
grobovih, pod grmičevjem, sadnim drevjem in
okrasnimi rastlinami v višini 2 do 3 cm.
Pred potresanjem borovega lubja površino
enakomerno zrahljajte in odstranite plevel.
Vrtna trataVrtno zelenico kosimo nekoliko višje (5 cm), da
trave ne poškoduje sonce. Poleti trato zalivamo
raje manj pogosto, pa takrat bolj obilno.
Z membranskim gnojilom plantella formulla 365
za travo vrtno zelenico pognojimo samo
enkrat na leto. V klasičnem načinu gnojenja
uporabimo mineralno gnojilo plantella
specialno gnojilo za vse vrste trav.
V predelih, kjer trave in plevela
(tlakovci, dovozne poti,…) ne
želimo, uporabimo pripravek na
osnovi glifosata plantella total-r.
Vinska trtaČe nočete ničesar prepustiti naključju, za varstvo proti peronospori v juliju
uporabite pripravek vivera ridomil (25 g/10 l vode/100 m2).
Ko ukrepamo proti peronospori, škropivu dodamo tudi enega izmed
registriranih pripravkov proti oidiju.
Za zaključno varstvo proti peronospori v sredini avgusta uporabimo
pripravek vivera cuprablau-z (30 g/10 L vode/100 m2).
Z bakrenim pripravkom vivera cuprablau-z ukrepamo tudi po toči.
Upoštevamo karenco.
Pripravek vivera switch uporabimo v času mehčanja grozdnih jagod oz.
najpozneje 3 tedne pred trgatvijo.
junij 2013 39
�
Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:55 AM Page 39
Gaia julij 2013.xp 7/5/13 8:55 AM Page 40