i DANES V DELU ŠPORT - DANES V DELU ŠPORT

Shod srbske opozicije je minil brez zapletov Vuka Draškoviča je poslušalo le okrog 40 tisoč prista-šev - »Komunisti so odgnali veliko prijateljev Srbije« OD NAŠEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 9. junija — Dolgo pričakovani in najavljeni miting Združene srbske demokratske opozicije, na katerem je bilo navzo-čih največ 40.000 privržencev Vuka Draškoviča, seje začel opoldne v centru Beograda. Čeprav je obstajala bojazen, da se bodo ponovili krvavi marčni dogodki, incidentov ni bilo. Prav tako se ni uresničila ocena organizatorjev, da se bo na Trgu svobode, kakor opozicija imenuje Trg republike v Beogradu, zbralo 200.000 ljudi, zahteva-joč odstranitev zvezde s srbskega grba in zastave in oblikovanje srbske nacionalne vojske.

Kot je že navada, je miting potekal ob številnih nacionalnih simbolih in z vzkliki na račun socialistične oblasti, kakršen je na primer »rdeča banda«, in je ob značilnih političnih zahtevah tu in tam spominjal tudi na me-dijski spektakel. Prepevali so stare srbske ljudske pesmi, vzkli-kali k vrnitvi k ra l j a . . . Med mnogimi transparenti, ki so spo-minjali na tiste iz časov prejšnjih mitingov, je bilo opaziti tudi no-ve. Na primer transparent, s ka-terim so zagovorniki opozicije zahtevali od Miloševiča in Kadi-jeviča, da se izrečeta glede »vo-jaške vstaje garnizij v Valjevu in vojne v Šabcu«.

Manj kot tri ure pred začet-kom demonstracij, ko so se na trgu zbrale prve skupine Dra-škovičevih privržencev, je na drugem koncu Beograda, pred nekim kulturnim domom, prišlo do eksplozije. Policija je sporoči-la, da je bil eksploziv nameščen v zabojnik in da je eksplozija povzročila manjšo škodo, vendar ni bil nihče poškodovan. Opozi-cijski poslanec v parlamentu Mi-roslav Milutinovič to razlaga kot namero oblasti, da izzove nemire in provokacije: vse skupaj se je namreč zgodilo v bližini sedeža krajevne organizacije Srbskega gibanja obnove.

Vuk Draškovič je svojim pri-vržencem rekel, da so natanko pred pol leta na volitvah v Srbiji »zmagali« komunisti, obljublja-joč življenje brez negotovosti. Obljubo so tudi držali: »Pripelja-li so nas v preddverje vojne, odgnali veliko prijateljev Srbije širom po Evropi in ljudem nalo-žili patriotsko dolžnost, da - je-do korenje«. Srbe je pozval, naj bodo pripravljeni na vojno, če-prav je ne želijo, in povedai, da mora oblikovanje Srbske narod-ne garde pomeniti zgolj da »Sr-bija objavlja mir za vojno, ki jo pripravljajo Hrvati«.

Geslo, s katerim je srbska opozicija pozvala svoje privržen-ce k demostracijam zoper srbsko oblast, je bilo sicer »Z naših gr-bov in zastav odstranimo petero-krako zvezdo, krvavi pečat Gu-laga«, vendar je bil trjurni mi-ting predvsem poln očitkov soci-alistom, da vodijo Srbijo v nego-tovost. Vuk Draškovič je med drugim rekel, da bo zaradi raz-

mer v gospodarstvu, ki je uniče-no zaradi nesposobnosti komu-nistov, že skoraj milijon delav-cev in upokojencev v tej republi-ki prenehalo dobivati že tako nizke plače oziroma pokojnine. Denarja ni niti v srbskih bankah, oblast je postrgala tudi devizne in dinarske prihranke, piloti Jata pa zaslužijo komaj 300 DEM na mesec.

( N a d a l j e v a n j e n a 2 . s t r a n i . )

SLOBODAN DUKIČ

Mock: Priznanje le v povezavi z Italijo OD NAŠEGA DOPISNIKA DUNAJ, 9. junija - Avstrijski zunanji minister Alois Mock je v razgovoru za dunajski dnevnik Der Standard menil, da razume slovenska pričakovanja, po katerih naj bi Avstrija prva priznala Slovenijo. Zavzemal pa se bo za to, da bi v tej zvezi prišlo z avstrijske strani do najožje koordinacije z Italijo.

Na vprašanje, ali bi bila'Avstrija pripravljena priznati Slove-nijo le v tandemu z Italijo, je Mock odgovoril pritrdilno. V zvezi s slovensko deklaracijo o neodvisnosti pa je menil, da ga ne bi presenetilo, če bi do tega prišlo še pred 26. junijem. Posledic slovenske deklaracije o neodvisnosti za Avstrijo še ni mogoče predvideti. Vsekakor pa se bo Mock zavzel za to, da bi veliko število med Jugoslavijo in Avstrijo sklenjenih pogodb še naprej veljalo. Šef Avstrijske diplomacije je prav tako med drugim vztrajal na predlogu za ustanovitev evropskega sveta modrecev, ki bi posredoval med sprtimi stranmi v Jugoslaviji. »Zame to ni nobeno vmešavanje, temveč predlog za podporo. Evropa in evropska skupnost morata ukrepati, preden bo ogenj v strehi,« je rekel Mock in menil, da bi morala konferenca zunanjih ministrov članic KVSE, ki bo 18 . -20 . junija v Berlinu, obravnavati resen položaj v Jugoslaviji.

Standard prav tako navaja izjavo italijanskega veleposlanika na Dunaju Alessandra Ouaronija, po katerem naj bi se Avstrija in Italija v zvezi s Slovenijo tekoče konsultirali, toda njuni stališči naj bi se še močno razhajali.

BOJAN GROBOVŠEK

Iz Rateč čez Italijo v Avstrijo RATEČE, 9. junija - Na tretjem krosu treh dežel iz Rateč čez Trbiž v Podklošter (20 km) je letos ob lepem vremenu teklo 330 tekačev in tekačic. Najhitrejši na zanimivi prireditvi, kije izraz volje ljudi ob tromeji za mirno sodelovanje in mednarodno sožitje, je bil Klemen Dolenc iz Radovljice, ki je progo pretekel v dobri uri in devetih minutah, med ženskami j>a je bila med našimi najboljša katerigorijska zmagovalka Olga Grm iz Lesc (1.30 ure). (Foto: Joco Znidaršič).

Grajske Poletne Prireditve v Laškem IRENA GRAFENAUER, flavta - 21. junija ZAGREBŠKI SOLISTI DUBRAVKA TOMŠIČ, klavir - 5. julija IZTOK MLAKAR, igralec, pevec - 12. julija Vokalna skupina A V E - 23. avgusta RADE ŠERBEDŽIJA, igralec - 6. septembra

Abonmajske vstopnice za Grajske poletne prireditve lahko kupite s 25-odstotnim popustom od 10. do21. 6. v poslovalnici Kompasa v LaSkem tel. 063/731-295 ali v Kompasovi poslovalnici v Celju.

PIVOVARNA LAŠKO KKKKK

23. KOLO 3 x 3 A (g) (g) (§) ADfci 9 - 6 1 9 9 1 o © © ©

J H r r r J l Z Ž R E B A N E ŠTEVILKE B X X ^

Mil 8Q£W7SCaaD[l A V T O M O B I L : 0 2 3 5 4 2 6 - L j u b l j a n a N A G R A D A L E S N E I N D U S T R I J E I D R I J A : 0 1 8 1 8 6 5 - B led

INFORMACIJE O IGRAH NA SREČO: TELEFON 98621 O D S L E J V S A P O R O Č I L A 0 N A Š I H I G R A H NA S R E Č O V S L O V E N S K I IZDAJI LISTA E H O , KI IZHAJA VSAK T O R E K '

TEMA DNEVA

Drugače pojmovana »enotnost«

Nenavadno gostoto obiskov iz Slovenije v Rimu - v soboto predsednik vlade, v ponedeljek predsednik republike - bi bilo mogoče razlagati, tako kot v duhoviti domislici o polpraznem in polpolnem kozarcu, bodisi kot tekmovanje med dvema slovenskima linijama ali pa kot poudarjeno, kvalificirano, osre-dotočeno obveščanje o slovenskih odločitvah, ki imajo zaradi časa in prostora pomen daljnosežnih mednarodnih prece-densov.

Predsednik slovenske vlade je v Rimu javnosti zagotovil, da gre za cilj čim bolj izčrpnega obveščanja med ustreznimi resorji in ravninami in da sta v tem pogledu oba obiska usklajena. To je korektna podlaga, ki lahko v tem primeru - glede na ključni pomen Rima v oblikovanju zahodnoevropskega stališča - pri-nese največ, kar Slovenija v tem trenutku potrebuje, torej zagotovilo, da bo Italija Slovenijo v pogledu mednarodnih pravic in doložnosti štela za naslednico Jugoslavije na področju, ki jo zadeva.

Zdi se, da je pragmatični prijem, ki ga je sprejela v zadnjih treh tednih, pripeljal do točke, ko stališče sicer še ni dokončno, toda je tako daleč, da bi ga bilo težko obrniti nazaj. Ni dvoma, da se Italija še naprej zavzema za Jugoslavijo, toda ohlapni pojem »enotnosti« (integritete) je dobil natančnejšo medna-rodnopravno in politično vsebino. Zdaj to za Italijo pomeni »nedotakljivost zunanjih in notranjih meja«, torej integriteto zemljepisnega prostora, v tem okviru pa je možnost za sprijaz-nenje s slovensko suverenostjo v okviru neke prihodnje zveze dfžav- MOJCA DRČAR-MURKO

Slovenija išče pomoč Evrope Dr. Drnovšek se bo v Ženevi udeležil Ekonomskega vrha za Vzhodno in Srednjo Evropo - Širitev vezi

OD NAŠEGA DOPISNIKA ŽENEVA, 9. junija — Član zveznega predsedstva iz Slovenije dr. Janez Drnovšek je danes popoldne dopotoval v Ženevo, kjer se bo jutri udeležil Ekonomskega vrha Vzhodne in Srednje Evrope, ki ga prireja Svetovni gospodarski forum (WEF), nanj pa so poleg kakih 20 visokih političnih osebnosti iz sedmih držav (Jugoslavije, Romu-nije, Poljske, Madžarske, Češkoslovaške, Bolgarije in Albanije) povabili dobro stotnijo gospodarstvenikov z vsega sveta. Poleg dr. Janeza Drnovška bodo na jutrišnjem srečanju iz Jugoslavije sodelo-vali še podpredsednik srbske vlade Slobodan Prohaska, predsednik makedonske vlade Nikola Kljusev in direktor hrvaškega razvojnega sklada J urica Pavelič.

Glavna tema doslej najširšega srečanja politikov iz Srednje in Vzhodne Evrope s poslovneži, ki v novih političnih in ekonom-skih procesih v tem delu sveta vidijo priložnost za razširitev svojih gospodarskih vezi, je ana-liza dosežkov dosedanjega pote-ka gospodarskih reform, pa tudi njihovih težav in stranpoti, na temelju katerih bo mogoče ugo-toviti, kakšne so možnosti za tu-

POZNAVALEC

GTE H01ZDA V ŽLMTI Z ALOJZoti MOCKOtf ?!?

Karikatura: Franco Juri

ja zasebna vlaganja. Na posvetu bodo proučili, koliko kapitala poterbujejo države, ki so se loti-le političnih reform in uvajanja tržnega gospodarstva, kakšne so njihove absorbcijske sposobno-sti, pa tudi kako potekajo glavne ekonomske akcije posamičnih vlad, kot je konvertibilnost va-lut, proces privatizacij, izobraže-vanje nove generacije poslovne-žev, proučili pa bodo tudi posle-dice socialnih razlik, ki jih pora-jajo gospodarske reforme. Za razliko od dosedanjih srečanj, ki jih je priredil Svetovni gospodar-ski forum, posvečeni pa so bili posamičnim državam, gre tokrat za široko razpravo, na kateri bo-do zbrani poslovneži lahko ugo-tovili primerjalne prednosti držav.

Dr. Janez Drnovšek bo i srečanju v Ženevi podal pregled naših političnih in ekonomskih procesov, za katere je v tujini veliko zanimanja, še posebej od zadnjih zaostritev notranjepoli-tične krize v Jugoslaviji. Tuje politične in gospodarske kroge zanima, ali in kako je mogoče razrešiti probleme v zveznem predsedstvu ter druga odprta vprašanja. Slovenski član zve nega predsedstva, ki bo zbranim poslovnežem orisal možne poli-tične opcije v Jugoslaviji, bo med drugim omenil tudi poseb-no pot, za katero sta se odločili Slovenija in Hrvatska, ki kljub osamosvojitvenim načrtom ne nameravata pretrgati gospodar-skih vezi z ostalimi republikami, temveč jih postaviti na nove te-melje.

BOŽO MAŠANOVIČ

KLUB MERCATOR

POSLOVNI SISTEM MERCATOR D O LJUBLJANA, TITOVA 137 61113,061/ 371 282

PONEDELJEK 10. JUNIJA 1991 • LJUBLJANA GLAVNI IN ODGOVORNI LETO XXXIII • ŠT. 133 • CENA 14 DINARJEV UREDNIK 2,60 DEM, 18 ATS, 2,50 CHF, 2000 ITL TIT D O B E R S E K

Samostojen časnik za samostojno Slovenijo

Za večjo blagovno menjavo Premiera Markovič in Pavlov pod-pisala dokument, ki naj bi spodbu-dil večje gospodarsko sodelovanje

BEOGRAD, 9. junija (Ta-njug) — Jugoslovanski in sovjet-ski premier Ante Markovič in Valentin Pavlov sta včeraj zve-čer v Beogradu podpisala uradni dokument o ukrepih, ki naj bi jih sprejeli obe državi in s kateri-mi naj bi preprečili nadaljnje zmanjševanje blagovne menjave, spodbudili gospodarsko sodelo-vanje in rešili problem vračanja sovjetskega dolga Jugoslaviji.

V dokumentu je rečeno, da prihaja pri izpolnjevanju obvez-nosti v okviru gospodarskega so-delovanja do resnih težav, pred-vsem zavoljo problemov, nasta-lih s prehodom na konvertibilni način plačevanja. Obe državi sta se obvezali, da bosta pospešili že začeto usklajevanje posebnega mehanizma za odplačevanje sov-jetskega dolga Jugoslaviji.

Italija bo spoštovala slovensko odločitev Slovenija bo z italijanske strani priznana kot naslednica mednarodnih pravic in obveznosti prejšnje države na svojem ozemlju - Vrsta gospodarskih projektov

naslednica OD NASE DOPISNICE RIM, 9. junija - »Italijanska vlada ima zelo korektno stališče do dogajanja v Jugoslaviji in do ciljev Slovenije v njem«, je na začetku tiskovne konference po pogovoru z italijanskim premierom Giuliom Andreottijem dejal predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, ki je bil na povabilo demokrščanske stranke konec tedna na kratkem obisku v Rimu. »Vlada ne želi vplivati na naše odločitve, o katerih je premier Andreotti zagotovil, da jih bo Italija spoštovala.«

Delovni pogovor dveh pred-sednikov vlad krščanskodemo-kratskega porekla je, že zaradi trenutka in kroga tem, ki sta jih obravnavala, imel svojo uradno raven. Po naravi stvari so bili tako politični elementi, ki so za Slovenijo v prihodnjih tednih in mesecih usodnega pomena, v ospredju obiska. Tesno pa so bile z njimi povezane tudi eko-nomske prvine, torej utrjevanje bilanteralnih gospodarskih vezi v najbolj kritičnem obdobju po

spremembi formalnega statusa Slovenije z eno od najpomemb-nejših partnerk v Evropi.

Kar zadeva kompleksno med-narodnopravno vprašanje sukce-sije držav, je dobil predsednik slovenske vlade od italijanskega premiera zagotovilo, da se od-nos Italije do Slovenije po spre-membi državnoorganizacijskega statusa ne bo spremenil; to bi, prevedeno v konkretnejši jezik, moralo pomeniti, da bo Sloveni-ja z italijanske strani priznana

Z VERO V BOG A Srdan Živulovič)

KRALJA IN DOMOVINO - Z včerajšnjega mitinga opozicije v Beogradu (Foto:

kot naslednica mednarodnih pravic in obveznosti prejšnje dr-žave na svojem ozemlju. To je sicer veljavno mednarodnoprav-no načelo v okviru poglavja o sukcesiji držav, toda znano j t , kako pogosto politični elementi prevladajo nad pravnimi, poseb-no še, če je zadeva brez prece-densov v povojni evropski zgo-dovini. V zvezi s sukcesijo je bil govor o mednarodnih pogodbah in posebej o Osimskem sporazu-mu, ob katerem sta obe strani ugotovili, da »ni nobenega razlo-ga, da bi pogodbo postavljali pod vprašaj« (iz izjave Peterleta na tiskovni konferenci). V po-polnem skladu z duhom doseda-njih mednarodnih pogodb, ki jih je Italija sklepala z Jugoslavijo, zadevale pa so Slovenijo, je tudi soglasje obeh premierov, da si bosta obe strani prizadevali za ureditev normalnih pogojev živ-ljenja in statusa italijanske skup-nosti pri nas in slovenske v Ita-liji.

Kot že ob obisku hrvaškega predsednika v Rimu pred dvema tednoma se je pokazalo, da je Andreotti odlično obveščen, kar je posreden dokaz, da Italija po-zorno spremlja dogajanja v Ju-goslaviji. Premier Peterle je iz-črpno pojasnil, kaj pomeni slo-venska odločitev o samostojno-sti, čeprav je bilo premalo časa za ustavljanje ob podrobnostih, to pa bo mogoče nadoknaditi »ob drugih priložnostih in na drugih ravneh«.

Ekonomski del obiska - v de-legaciji so bili guverner Narodne banke Slovenije Franc Arhar, predsednik gospodarske zborni-ce Feri Horvat in vladin svetova-lec za ekonomska vprašanja Bo-ris Pleskovič - je imel za cilj zagotoviti nemoteno odvijanje gospodarskih odnosov po dnevu x in postaviti konkretne temelje za utrditev v neposredni prihod-nosti. V tem okviru se je sloven-ska delegacija sestala z italijan-skimi gospodarstveniki, ponudi-la pa je italijanski strani tudi 70 projektov sodelovanja v vredno-sti 250 milijonov dolarjev. (Več o tem na 3. strani)

MOJCA DRČAR MURKO

D A N E S V D E L U • Nujen je

politični mir Stipe Mesič na Celj-skem večeru

stran 2

• Kaj nas briga - pa nas? Kult osebnosti in dr. Tudman

stran 3

• Je CIA vpletena v Gandhijev umor? Na to povezavo je opozorilo več ugled-nih indijskih poli-tikov

• Zaradi ugovora vesti v Švici ne bo več treba v zapor Švica se med zadnji-mi pridružuje drža-vam, ki ne bodo kaz-novale tistih, ki iz verskih razlogov ne morejo k vojakom

stran 4

• Posiljevalcu štiri leta zapora Mario N. je žrtvi zlo-rabil v mariborskih cerkvah

• Avtomobilski tatovi pred sodniki Prijeli so jih, ko jim v Ljubljani ni uspelo prodati ukradenih audijev

stran 5

Socialna politika je ogrodje sodobne družbe

MAISON DE OUALITE 91,

\ J

Socialdemokratska unija ni proti osamosvojitvi Slovenije, terja pa konkretne predloge za pogovore z Jugoslavijo LJUBLJANA, 9. junija - Nekaj manj kot sto delegatov se je v soboto v Cankarjevem domu zbralo na 1. kongresu Socialdemo-kratske unije. Sprejeli so program in statut stranke, izvolili novo vodstvo ter kritično prerešetali politiko vladajoče koalicije.

Socialdemokratska unija (SDU) je ena od štirih, oziroma petih političnih strank v Sloveni-ji, ki poskušajo z imenom ali programom izkazovati socialde-mokratsko usmeritev. Za razliko od nekaterih konkurenčnih strank se SDU opredeljuje kot levosredinska stranka. Navzoči so takšno politično usmeritev stranke na kongresu demonstri-rali tudi z otvoritveno klavirsko priredbo Internacionale.

Stari in novi predsednik stran-ke Rastko Močnik je v uvodnem referetu sicer ugotovil, da je slo-venska levica razcepljena, hkrati pa je napovedal, da bo tega po-ložaja kmalu konec. Ena od na-log SDU je po njegovem tudi ta, da želi stranka bistveno prispe-vati k izoblikovanju novega zgo-dovinskega levega bloka.

Skladno z imenom stranke je v njenem programu največ pro-stora namenjenega prav socialni politiki. Le-to SDU razume kot ogrodje sodobne družbe, ne pa kot dajanje miloščine za izkoriš-čane ali kot povračilo za razsip-no in drago državo. Socialna po-litika naj bi po mnenju članov SDU izhajala iz produktivnega zaposlovanja v sodobnih proiz-vodnih dejavnostih, iz socialnega dela v podjetjih in iz varnega in urejenega življenja v družinah ter drugih življenjskih skupno-stih. SDU se zavzema za svo-bodno odločanje o rojstvu, vzgo-ji in izobraževanju otrok. Na kongresu sprejeti program stran-ke je prepoznaven tudi po izrazi-tem zavzemanju za delavsko so-upravljanje in po zahtaevi, da se delavcem v procesu privatizacije brezplačno razdeli del delnic po-djetij.

Jože Osterman je v razpravi opozoril na dejstvo, da je stran-ski uspelo pridobiti velik del me-nedžmenta. Jože Šlander, bivši direktor Litostroja, je kritiziral kadrovsko politiko ministra Izi-dorja Rejca med direktorji, ki po njegovem ni dala rezultatov.

V zvezi z odnosom stranke do osamosvojitve Slovenije je Rast-ko Močnik zatrdil, da se SDU zavzema za osamosvojitev, ne pa tudi za uveljavljanje koncepta nacionalne države. Osamosvoji-tvena rekonstrukcija države naj bi pomenila konstituiranje so-dobne demokratične države dr-žavljank in državljanov, ločene od gospodarstva in civilne družbe.

Sicer pa je kongres izvolil tudi novo vodstvo stranke, predsed-nika, podpresednike in člane glavnega odbora. SDU bo tudi poslej predsednikoval Rastko Močnik, podpredsedniki pa so štirje; Andrej Cimerman, Nuša Kerševan. Živko Pregl, in Tone Zimšek. Za tovrstne strankarske prireditve je bil nenavaden tudi neuradni zaključek kongresa - koncert skupine Vocalart.

MIRAN LESJAK

Učinkovito vabilo na Sočo Naši kanuisti so na tekmi za svetovni pokal v spustu na divjih

vodah v Avstriji, zadnji preizkušnji pred svetovnim prvenstvom na Soči, poskrbeli za učinkovito vabilo na veliko prireditev konec tedna. Andrej Jelene in posadka - Andrej Grobiša - Srečko Masle v dvosedežnem kanuju so zmagali in osvojili svetovni pokal, odrezali pa so se tudi drugi naši reprezentanti.

Stran 9

NOVO VODSTVO SDU - Skupinski portret predsednika dr. Rastka Močnika (drugi z desne) s tremi podpredsedniki ob svoji desni strani Nušo Kerševan, Andrejem Cimermanom in Živkom Pregljem ter člani dr. Radom Bohincem (tretji z leve) in Jožetom Šlandrom (prvi z desne). Kongresa so se udeležili tudi predstavniki ostalih strank iz naše republike, kakor tudi nekateri ugledni gostje iz tujine. Kot so poudarili, si bodo prizadevali za ustanovitev trdnega levega krila na slovenskem političnem prizorišču. (Foto: Joco Žnidaršič)

Končala se je dirka Po Avstriji V soboto se je s kronometrom ob Klopinskem jezeru na

Koroškem končala mednarodna kolesarska dirka Po Avstriji. Naš najboljši Valter Bonča se je uvrstil na osmo mesto, za več pa zaradi poškodbe reber v nedavni prometni nesreči ni bil priprav-ljen. Nasploh pa so naši kolesarji spet nastopili neurejeni, s pisa-, nimi klubskimi trenirkami, z napol razpadlim Jugom, v katerem so bili trener, maser in mehanik, zvezni kapetan Cvitko Bilič pa je medtem iskal Bončo doma v Idriji, ker je potreboval njegovo fotografijo za sredozemske igre. Komentar ni potreben!

Stran 9

N o v o slavje Monike Seleš > Jugoslovanska teniška igralka Monika Seleš je z zmago nad

Arantxo Sanchez (Španija) drugič zapored osvojila prvo mesto na mednarodnem prvenstvu Francije in si tako še nadalje zagoto-vila vodilno mesto na svetovni lestvici. Ob zmagovalnem pokalu (na sliki) si je priigrala tudi ček za 2,237.000 francoskih frankov. (Telefoto: Reuter) stran 9