GIB letnik 28. št. 07-09/2019 14

STROKOVNI PRISPEVKI

TEKSTILNA VLAKNA IN NJIHOVO PRANJE

1 UVOD

Razvoj tekstilnih vlaken je v zadnjih letih zelo napredoval. V trgovinah srečujemo vedno več različnih vrst tekstila, tekstilni materiali so vse pogosteje sestavljeni iz več različ-nih vrst vlaken, poleg tega pa tudi obdelani z raznimi funkcijskimi premazi, ki dajejo oblačilom želene lastnosti. Posebno težavo predstavljajo izdelki, na katere nismo pozorni, saj smo prepričani, da vemo, kako jih prati. Pred kratkim so mi v roke prišle tri bele bombažne brisače, za katere vsi vemo, da se lahko perejo pri 90 oC, vendar je bilo na našivni etiketi ene označeno dovoljeno pranje pri 40 oC, pri drugi pa 30 oC, pri čemer so bile na pogled in otip vse tri enake. Vse to močno otežuje sortiranje ter samo pranje oziroma čiščenje perila. Poleg tega pa uporabniki tudi velikokrat odrežejo našivne etikete, na katerih so s strani proizvajalca oblačil opredeljeni postopki pranja. Ker velja pranje perila za enega najmanj priljubljenih gospodinjskih opravil, želimo v Gorenje uporabnikom naših aparatov, kar se da poenostaviti to nepriljubljeno opravilo. To pa pomeni, da moramo v razvoju poleg metod konstruiranja zelo dobro poznati tudi tekstilne materiale in postopke obdelave le-teh. V tem prispevku želimo nekaj tega znanja na kratko povzeti in na koncu prispevka nakazati nekaj smeri prihodnjega razvoja.

2 RAZDELITEV TEKSTILNIH VLAKEN

Za tekstilno proizvodno verigo je značilno veliko število proizvodnih procesov, ki pokri-vajo celoten proizvodni cikel od pridobivanja surovin in vlaken, proizvodnje polizdelkov (prej, sukancev, tkanin, pletenin, netkanih tekstilij itd.) do končnih izdelkov (oblačila, tekstilije za dom, tehnične tekstilije, pozamenterija itd.).

Na letnem nivoju svetovna proizvodnja vlaken skupno presega 100 milijonov ton, kar je desetkrat več kot leta 1950. Največji porast beležijo pri proizvodnji sintetičnih vlaken. Ta se povečuje že od sredine 90-ih let 20. stoletja in sedaj predstavljajo že več kot 60 % vseh proizvedenih tekstilnih vlaken. Največji delež med sintetičnim vlakni zavzemajo poliestrna (PES) vlakna, katerih globalna proizvodnja predstavlja 55 %, ter se povečuje od leta 2002, ko je proizvodnja PES presegla proizvodnjo bombažnih vlaken. Drugo najpomembnejše vlakno v svetovni proizvodnji vlaken zavzemajo bombažna vlakna z 27-odstotnim deležem. Drugo mesto med sintetični vlakni zavzema poliamid (PA), ki je v letu 2017 predstavljal 4,7 % globalne proizvodnje vlaken, medtem ko je na drugem mestu med naravnimi vlakni volna, z 1,3-odstotnim deležem globalne proizvodnje tekstilnih vlaken.

Glede na dosedanje trende bo povpraševanje po PES izdelkih in posledično proi-zvodnja PES vlaken tudi v prihodnosti še naraščala. Najvišji delež proizvedenih in porabljenih PES vlaken je geografsko omejen na najhitreje rastoče in industrijsko razvijajoče se države jugovzhodna Azije, na Kitajsko in Indijo.

Dr. Branko Neral,Univerza v Mariboru, Fakulteta za

strojništvo, Inštitut za inženirske

materiale in oblikovanje

Dr. Aleš Mihelič, Gorenje d.o.o., Razvojno kompetenčni

center PSA, Predrazvoj

Za tekstilno proizvodno verigo je značilno veliko število proizvodnih procesov, ki pokrivajo celoten proizvodni cikel od pridobivanja surovin in vlaken, proizvodnje polizdelkov do končnih izdelkov.

GIB letnik 28. št. 07-09/2019 15

STROKOVNI PRISPEVKI

3. RAZDELITEV TEKSTILNIH VLAKEN

4. FAKTORJI VPLIVA NA NEGOVALNE LASTNOSTI TEKSTILNIH MATERIALOV

Negovalne lastnosti tekstilnih materialov

Na negovalne lastnosti tekstilnih materialov vplivajo:

• lastnosti vlaken,• konstrukcija preje, tkanine, pletenine, netkane tekstilije (koprene),• vrsta plemenitenja: beljenja, barvanja, tiska,• naknadne obdelave tekstilnih materialov (apreture, funkcionalizacija),• kombinacije različnih tekstilnih vlaken (plastenje, laminati).

Slika 1: Svetovna proizvodnja tekstilnih

vlaken v letu 2017

(PP: polipropilen, PAN: poliakrilonitril,

PA: poliamid, PES: poliester)

V razvoju moramo poleg metod konstruiranja zelo dobro poznati tudi tekstilne materiale in postopke obdelave le-teh.

GIB letnik 28. št. 07-09/2019 16

STROKOVNI PRISPEVKI

Vpliv posameznih parametrov postopka pranja

Na učinek postopka pranja vplivajo dejavniki, opisani s Sinnerjevimi parametri: • mehanika: mencanje in gibanje tekstilnega materiala v bobnu, frekvenca vrtljajev

pralnega bobna,• temperatura: hladno, 30 °C in 95 °C,• čas: trajanje procesa pranja po posameznih fazah − predpranje, glavno pranje,

izpiranje in ožemanje,• pralna/razkuževalna sredstva: vrsta in koncentracija sredstev,• topilo: voda (skupna trdota, pH itd.), kopelno in polnilno razmerje.

5. NAJPOGOSTEJŠE POŠKODBE TEKSTILNIH MATERIALOV PRI PRANJURazlogi poškodb tekstilnih materialov so materialno pogojene poškodbe, poškodbe kot posledica uporabe/nošenja tekstilnega izdelka in poškodbe zaradi napačne nege.

Najpogostejše poškodbe zaradi napačne nege tekstilnih izdelkov pri pranju so:• dimenzijske spremembe (krčenje/raztezanje po dolžini/širini),• delaminiranje večplastnih tekstilnih materialov (Sympatex, Goretex),• poškodba apretur/premazov,• polstenje/piling tekstilnih izdelkov,• mehurjenje površine na fiksiranih tekstilnih izdelkih,• prekomerno mečkanje,• kemijske poškodbe (učinkovanje alkalij/kislin/oksidacijskih sredstev),• spremembe barvnega tona obarvanih/tiskanih tekstilnih materialov (izguba sijaja

in briljance barv, sprememba nianse barv),• porumenitve/posivitve belih tekstilnih materialov,• sprememba površine tekstilnih materialov (gube, kosmatenje, madeži ipd.).

Slika 2: Sinnerjevi parametri pranja

tekstilij

(T: temperatura, t: čas, Kem: pralna

sredstva, Meh: mancanje)

,

Sinnerjeva teorija opisuje postopek pranja s štirimi glavnimi dejavniki: kemično delovanje, mehansko delovanje, temperatura pranja in čas pranja.

GIB letnik 28. št. 07-09/2019 17

STROKOVNI PRISPEVKI

6. VZROKI POŠKODB TEKSTILNIH MATERIALOV PRI GOSPODINJSKEM PRANJU

Vzroki za poškodbe tekstilnih materialov in izdelkov pri gospodinjskem pranju so najpogosteje:

• previsoka mehanska obdelava,• previsoka temperatura pranja,• nepravilna izbira pralnih/belilnih/razkuževalnih sredstev,• nepravilno doziranje pralnih/belilnih/razkuževalnih sredstev,• nepravilno kopelno razmerje,• izbira nepravilnega programa pranja.

7. BOMBAŽ (BW)

Bombaž je naravno rastlinsko vlakno in spada v skupino celuloznih semenskih vlaken. Kakovost bombaža je odvisna od sorte in pogojev rasti bombaževca, kar pomembno vpliva na kakovost ter dolžino bombažnih vlaken in posledično na kakovost ter last-nosti bombažnih tekstilnih izdelkov.

Uporabne lastnosti

Prednosti bombaža:

• je zelo vpojen, saj lahko absorbira do 20 % vlage glede na lastno težo brez vla-žnega otipa,

• bombažni tekstilni izdelki lahko hitro absorbirajo do 65 % vlage glede na lastno težo, ne da bi pri tem iz njih kapljalo,

• v mokrem stanju se povečata trdnost in raztezek,• je koži prijazen in ne povzroča alergij,• je zračen in zelo dobro prevaja toploto,• je obstojen proti višjim temperaturam (do 200 °C),• pri pranju se lahko izkuhava (do 95 °C), s čimer zagotavlja higieničnost tekstilnih

izdelkov,• poseduje zelo visoko trdnost in obstojnost na drgnjenje,• je zelo dobro odporen proti mikroorganizmom in insektom,• se zelo dobro meša s kemičnimi vlakni (predvsem PES, PA in regeneriranimi

celuloznimi vlakni).

Slabosti bombaža:

• poseduje slabo elastičnost, zaradi česar je nagnjen k mečkanju,• poseduje relativno nizko raztegljivost, med 6 % in 10 %, in s tem nagnjenost k

dimenzijskim spremembam (krčenje),• suši se zelo počasi,• občutljiv proti vplivu UV svetlobe (porumentitev).

Udobnost nošenja

Zaradi zelo dobrih uporabnih lastnosti, finosti, mehkosti in vpojnosti vlaken, so tekstilni izdelki prijetni za nošenje.

,

,

Bombaž je naravno rastlinsko vlakno in spada v skupino celuloznih semenskih vlaken.

GIB letnik 28. št. 07-09/2019 18

STROKOVNI PRISPEVKI

Bombaž največ uporablja za izdelavo tekstilij in pletenin za spodnje ter nočno perilo, brisače, bluze, srajce, obleke in oblačila za prosti čas ter različne modne dodatke, v gospodinjstvu za kuhinjsko in posteljno perilo, dekorativne tkanine ter razne dodatke za dom.

Negovalne lastnosti

Načeloma se bombažne tekstilne izdelke neguje brez problemov, vendar je potreb-no pri njihovi negi v vodi upoštevati lastnosti bombaža in s tem nagnjenost tekstilnih izdelkov k mečkanju v postopkih pranja in h krčenju pri postopkih sušenja. Pri negi tekstilnih izdelkov je potrebno prav tako upoštevati morebitne omejitve glede na sestavo preje in tkanine, vrsto vezave ter glede na naknadno obdelavo tekstilnega materiala (barvilo, tisk, apreture).

Pranje

Bombažne izdelke se lahko pere pri vseh temperaturah pranja, ob upoštevanju morebitnih omejitev. Odvisno od strukture tkanine/pletenine in barve/tiska tekstil-nega materiala je bombaž pralen pri temperaturi 40 °C za temne tekstilne izdelke, pri temperaturi 60 °C za barvaste tekstilne izdelke in do temperature 95 °C za bele tekstilne izdelke.

Sušenje

Bombaž se suši zelo počasi. V sušilniku se ga lahko suši do temperature 70 °C, ob upoštevanju lastnosti tekstilnega materiala (materialno pogojeno krčenje).

Likanje

Bombaž je zelo dobro obstojen na učinkovanje višjih temperatur, zato lahko tem-peratura likanja znaša med 180 °C in 200 °C.

Obstojnost bombaža proti učinkovanju alkalij in kislin

Bombaž je zelo dobro obstojen proti učinkovanju alkalij in organskih ter razredčenih anorganskih kislin, občutljiv pa je proti učinkovanju koncentriranih anorganskih kislin in oksidacijskih belilnih sredstev.

Poškodbe bombažnih tekstilnih izdelkov zaradi nepravilne nege

• Dimenzijske spremembe pri neoptimalnem pranju in sušenju izdelkov, • posivitve kot posledica neoptimalnega postopka nege zaradi nalaganja nečis-

toč na površino,• poškodbe zaradi učinkovanja kislih pomožnih pralnih sredstev,• poškodbe zaradi učinkovanja oksidacijskih pomožnih pralnih sredstev,• katalitske poškodbe zaradi prisotnosti kovinskih ionov v pralni vodi ali tekstil-

nem materialu.

Pri negi bombažnih tekstilnih izdelkov v vodi je potrebno upoštevati lastnosti bombaža in s tem nagnjenost tekstilnih izdelkov k mečkanju v postopkih pranja in h krčenju pri postopkih sušenja.

Zaradi zelo dobrih uporabnih lastnosti, finosti, mehkosti in vpojnosti bombažnih vlaken, so tekstilni izdelki prijetni za nošenje.

GIB letnik 28. št. 07-09/2019 19

STROKOVNI PRISPEVKI

Oznake postopkov nege bombažnih tekstilnih izdelkov (SIST EN ISO 3758:2012)

Pranje Beljenje LikanjeKemično

čiščenjeSušenje

- Najvišja temperatura pranja 95 °C, normalna mehanska obdelava, izpi-ranje in centrifugiranje (za bele tekstilije);

- najvišja temperatura pranja 60 °C, normalna mehanska obdelava, izpi-ranje in centrifugiranje (za barvne tekstilije);

- najvišja temperatura pranja 40 °C, normalna mehanska obdelava, izpi-ranje in centrifugiranje (za temne barvne tekstilije).

Beljenje ni dovoljeno, razen za bele teks-tilije.

Likanje pri najvišji tempera-turi likalne plošče 200 °C.

Kemično čiščenje je dovoljeno, normalen postopek brez ome-jitev.

Sušenje v bobnu do temperatu-re 80 °C.

8. VOLNA (WO)

Volna spada med najpomembnejša beljakovinska vlakna živalskega izvora in se pridobiva s striženjem ovac različnih pasem. Kakovost volne je odvisna od finosti, dolžine in kodravosti vlaken ter pasme živali. Kakovost volne in njeno označevanje se klasificira tudi glede na intervale striženj, državo izvora, načina pridobivanja volne in predenje.

Slika 3 : Plantaža bombaževca in

mikroskopska slika bombažnega vlakna

s karakterističnimi zavoji

GIB letnik 28. št. 07-09/2019 20

STROKOVNI PRISPEVKI

Uporabne lastnosti

Prednosti:

• je zračna in poseduje odlično toplotno izolacijo, saj lahko zadrži do 80 % zraka glede na lastno težo,

• je zelo vpojna, saj lahko absorbira do 40 % vlage brez vlažnega otipa,• poseduje zelo dobro dimenzijsko stabilnost,• je zelo elastična in zato manj nagnjena k mečkanju v mokrem,• zaradi raztegljivosti in elastičnosti vlaken so tekstilni izdelki trpežni,• je slabo gorljiva,• zaradi razteznosti in elastičnosti se tekstilni izdelki prilagajajo telesu in so udobni

za nošenje,• se zelo dobro meša s sintetičnimi vlakni (največ poliestrom, poliakrilom in naj-

lonom).

Slabosti:

• velika nagnjenost k sprijemanju in prepletanju vlaken (polstenje volne),• se suši zelo počasi,• občutljiva proti vplivu direktne svetlobe (porumenitve, izguba trdnosti in elastič-

nosti),• poseduje zelo nizko trdnost in obstojnost na drgnjenje,• zelo občutljiva na insekte (molji).

Udobnost nošenja

Zaradi zelo dobrih uporabnih lastnosti se volna največ uporablja kot tkanina za spo-dnje perilo, plašče, suknjiče, obleke in hlače ter kot pletenina za nogavice, puloverje, pulije, obleke in različne modne dodatke. V gospodinjstvu se poleg oblačil uporablja za izdelavo odej, koc, preprog, kot polnilo za prešite odeje in različne dekorativne tkanine.

Negovalne lastnosti

Volneni izdelki se lahko negujejo v vodi, z upoštevanjem lastnosti volne k sprijemanju in prepletanju ter s tem nagnjenost tekstilnih izdelkov k polstenju. Polstenje volne se poveča in pospeši pod vplivom vlage, toplote, mehanike ter dodatka alkalij, kar je tre-ba upoštevati pri pravilni izbiri načina nege in uporabi primernega pralnega sredstva. Pri negi tekstilnih izdelkov je potrebno prav tako upoštevati morebitne omejitve glede na sestavo preje in pletenine, vrsto vezave ter glede na naknadno obdelavo tekstilnega materiala (barvilo, tisk, apreture).

Pranje

Volno je potrebno prati na programu, ki je posebej oblikovan za pranje volne, in sicer z zmanjšano mehansko obdelavo, visokim doziranjem vode in maksimalno tempera-turo pranja 40 °C, ob uporabi specialnih pralnih sredstev, namenjenih pranju volnenih izdelkov.

Volneni izdelki se lahko negujejo v vodi, z upoštevanjem lastnosti volne k sprijemanju in prepletanju ter s tem nagnjenost tekstilnih izdelkov k polstenju.

Volna spada med najpomembnejša beljakovinska vlakna živalskega izvora in se pridobiva s striženjem ovac različnih pasem.

GIB letnik 28. št. 07-09/2019 21

STROKOVNI PRISPEVKI

Sušenje

Volnene izdelke je prepovedano sušiti v sušilniku in na obešalniku, odsvetuje se tudi sušenje na direktni sončni svetlobi in ob direktnem izvoru toplote. Pri sušenju volnenih tekstilnih izdelkov je prav tako treba upoštevati, da se volna suši zelo počasi. Pripo-roča se sušenje na suhi, mehki in ravni površini, v nenapetem stanju, da se tekstilni izdelek med sušenjem ne razteguje.

Likanje

Volna se lahko lika do temperature 150 °C, in sicer s paro ali vlažno krpo na površini tekstilnega izdelka. Volna se pri sočasni visoki vlagi in temperaturi zelo dobro oblikuje, pri nizki vlagi in visoki temperaturi pa se pojavijo poškodbe v obliki porumenitev in gubanja tekstilnih izdelkov.

Obstojnost volne proti učinkovanju alkalij in kislin

Volna je zelo občutljiva proti učinkovanju alkalij (razkroj volne) in koncentriranih mine-ralnih kislin (nabrekanje in s časoma razkroj volne), medtem ko je manj občutljiva proti učinkovanju šibkih kislih raztopin.

Poškodbe volnenih tekstilnih izdelkov zaradi nepravilne nege

Krčenje in polstenje volnenih izdelkov kot posledica premočnih mehanskih vplivov, previsokih temperatur obdelave in nepravilne izbire pralnega sredstva.

Oznake postopkov nege volnenih tekstilnih izdelkov (SIST EN ISO 3758:2012)

Pranje Beljenje LikanjeKemično

čiščenjeSušenje

- Najvišja temperatura pranja 40 °C, zelo zmanj-šana mehanska obdelava, normalno izpiranje in cen-trifugiranje, ročno ože-manje ni dovoljeno;

- ročno pranje pri najvišji temperaturi 40 °C, strojno pranje ni dovoljeno, pazlji-vo ravnanje;

- pranje ni dovoljeno, previdnost pri ravnanju v mokrem stanju.

Beljenje ni dovoljeno.

Likanje pri najvišji tempera-turi likalne plošče 150 °C.

Kemično čiščenje je dovoljeno, normalen postopek brez ome-jitev.

Sušenje v bobnu ni dovoljeno.

Volnene izdelke je prepovedano sušiti v sušilniku in na obešalniku, odsvetuje se tudi sušenje na direktni sončni svetlobi in ob direktnem izvoru toplote.

GIB letnik 28. št. 07-09/2019 22

STROKOVNI PRISPEVKI

Slika 4 : Pasma ovac angora in

mikroskopska slika volnenega vlakna z

značilnimi luskami

9. SVILA (MS)

Svila spada med beljakovinska vlakna živalskega izvora, zaradi česar so lastnosti svile podobne lastnostim volne. Svila se pridobiva v obliki neskončnih niti iz kokonov gosenic različnih vrst metuljev. Kakovost svile je odvisna od vrste sviloprejk, ki jo zapredejo, tipa in procesa pridobivanja vlaken in končne obdelave.

Uporabne lastnosti

Prednosti:

• poseduje odlično toplotno izolacijo, • je zelo vpojna, saj lahko absorbira do 30 % vlage brez vlažnega otipa,• je zelo elastična, med 10 % in 30 %, in zato manj nagnjena k mečkanju,• poseduje zelo visoko trdnost,• zelo cenjeni so tekstilni izdelki mešanice svile z volno in drugimi živalskimi vlakni.

Slabosti:

• je zelo slabo obstojna proti vplivu direktne svetlobe (porumenitve, razbarvanja),• občutljiva na mehanske vplive v obliki drgnjenj in trenj,• občutljiva proti učinkovanju vode (mečkanje),• občutljiva proti učinkovanju visokih temperatur, • je slab toplotni in električni prevodnik,• zelo občutljiva na znoj, uporabo dezodorantov in parfumov,• je slabo barvno obstojna.

Udobnost nošenja

Zaradi finosti in mehkobe daje svila na koži zelo prijeten, mehak občutek. Najpogosteje se svila kot tkanina uporablja za izdelavo oblek, bluz, fino spodnje perilo, nogavice in različne modne dodatke, v gospodinjstvu pa za fino posteljno perilo, preproge in različne dekorativne tkanine.

Negovalne lastnosti

Pri negi svilenih tekstilnih izdelkov v vodi je potrebno upoštevati, da je svila izredno občutljiva na mehansko obdelavo, kar je treba nujno upoštevati pri pravilni izbiri nege tekstilnih izdelkov. Pri negi tekstilnih izdelkov je potrebno prav tako upoštevati more-bitne omejitve glede na sestavo preje in tkanine, vrsto vezave ter glede na naknadno obdelavo tekstilnega materiala (barvilo, tisk, apreture).

Svila spada med beljakovinska vlakna živalskega izvora, zaradi česar so lastnosti svile podobne lastnostim volne.

Pri negi svilenih tekstilnih izdelkov v vodi je potrebno upoštevati, da je svila izredno občutljiva na mehansko obdelavo.

GIB letnik 28. št. 07-09/2019 23

STROKOVNI PRISPEVKI

Pranje

V primeru nege v vodi je treba svilo prati na programu za ročno pranje, z zmanjšano mehansko obdelavo, visokim doziranjem vode, do maksimalne temperature pranja 40 °C, s hladnim izpiranjem, ob uporabi specialnih pralnih sredstev. Za svilene izdelke temnejših barvnih tonov je značilna zelo slaba barvna obstojnost, zato je pranje v vodi prepovedano.

Sušenje

Svilene tekstilne izdelke je prepovedano sušiti v sušilniku in na direktni sončni svetlobi.

Likanje

Svila se lahko lika vlažna, do temperature 110 °C, na hrbtni strani tekstilnega izdelka, pri čemer likanje s paro povzroči nepopravljivo škodo na tekstilnem izdelku v obliki madežev.

Obstojnost svile proti učinkovanju alkalij in kislin

Svila je obstojna proti učinkovanju šibkih alkalij in zelo občutljiva proti učinkovanju koncentriranih alkalij ter koncentriranih kislin.

Poškodbe svilenih tekstilnih izdelkov zaradi nepravilne nege

• Kosmatenja v obliki posvetlitev kot posledica mehanskih vpliv,• Poškodbe v obliki izkrvavitve barv pri barvanih tekstilijah in prelivanja barv pri

tiskanih tekstilijah.

Oznake postopkov nege svilenih tekstilnih izdelkov (SIST EN ISO 3758:2012)

Pranje Beljenje LikanjeKemično

čiščenjeSušenje

• Ročno pranje pri najvišji temperaturi 40 °C, strojno pranje ni dovoljeno, pazljivo ravnanje.

• Pranje ni dovoljeno, previdnost pri ravnan-ju v mokrem stanju.

Beljenje ni dovoljeno.

Likanje pri najvišji tempera-turi likalne plošče 110 °C.

Kemično čiščenje je dovoljeno, normalen postopek brez ome-jitev.

Sušenje v bobnu ni dovoljeno.

Svilene tekstilne izdelke je prepovedano sušiti v sušilniku in na direktni sončni svetlobi.

GIB letnik 28. št. 07-09/2019 24

STROKOVNI PRISPEVKI

10. POLIESTER (PES)

Poliestrna vlakna so pričeli množično proizvajati po drugi svetovni vojni. Postopek proizvodnje temelji na polikondenzaciji dikarbonskih kislin in dialkoholov, pri čemer nastanejo polietilentereftalatna vlakna. Trgovska imena za PES vlakna: Diolen, Tergal, Trevira, Dracon.

Uporabne lastnosti

Prednosti:

• ni vpojen, zato slabo absorbira vlago, • poseduje zelo visoko natezno trdnost in odlične obstojnosti na drgnjenje,• poseduje zelo dobro pretržno trdnost (odvisno od vrste vlaken od 15 % do 50 %),• je zelo elastičen in odporen na mečkanje,• je odporen na svetlobo in druge okoljske vplive,• visoka barvna obstojnost,• je odporen na učinkovanje višjih temperatur,• je odporen na plesni in glive ter se zato ne razkraja,• se zelo dobro meša z naravnimi vlakni in drugimi kemijskimi vlakni (predvsem

viskoznimi in modalnimi vlakni).

Slabosti:

• je lipofilen in zato dobro vpija nepolarne spojine, • vlakna so elektrostatična,• občutljiv na posivitve in navzemanje pigmentov ter barvil iz pralne kopeli,• občutljiv na mečkanje pri višjih temperaturah pranja.

Udobnost nošenja

Poliestrni tekstilni izdelki imajo zelo dobre uporabne lastnosti, saj imajo visoko trdnost, so odporni na drgnjenje, elastični, navzemajo se zelo malo vlage in se ne mečkajo. Poliestrna vlakna se uporabljajo za izdelavo vrhnjih oblačil (bluze, srajce, obleke, krila, kostime), pletenine, jersey, različna športna oblačila in oblačila za prosti čas, v gospodinjstvu pa za šivane odeje, posteljnino ter dekorativne tkanine.

Slika 5: Kokon divje sviloprejke in

mikroskopski posnetek svilenega vlakna

Poliestrna vlakna so pričeli množično proizvajati po drugi svetovni vojni.

GIB letnik 28. št. 07-09/2019 25

STROKOVNI PRISPEVKI

Negovalne lastnosti

Poliestrni tekstilni materiali so zelo dobro pralni pri nižjih temperaturah, se zelo hitro sušijo, tudi na zraku, in se ne mečkajo. Potrebno pa je upoštevati omejitve pri likanju, saj so zelo občutljivi za učinkovanje visokih temperatur. Pri negi tekstilnih izdelkov je potrebno prav tako upoštevati morebitne omejitve glede na sestavo preje in tkanine, vrsto vezave ter glede na naknadno obdelavo tekstilnega materiala (barvilo, tisk, apreture).

Pranje

Poliester je zelo dobro pralen z zmanjšano mehansko obdelavo in visokim doziranjem vode ter do maksimalne temperature pranja 60 °C.

Sušenje

Poliester se suši zelo hitro, pri čemer se ga lahko suši tudi v sušilniku.

Likanje

Poliester poseduje dobro obstojnost na vročino, zato se ga lahko brez problemov lika do temperature 150 °C.

Obstojnost poliestra proti učinkovanju alkalij in kislin

Poliester je dobro odporen proti učinkovanju šibkih alkalij in kislin, občutljiv pa je proti učinkovanju koncentriranih alkalij in kislin.

Poškodbe poliestrnih tekstilnih izdelkov zaradi nepravilne nege

• Na površini tkanin in pletenin nastanek piling efekta (svaljkanje) kot posledica mehanskih vplivov tekom nege,

• poškodbe in razkroj tekstilnih materialov zaradi uporabe koncentriranih alkalij (luženje),

• posivitve kot posledica neoptimalnega postopka nege zaradi nalaganja nečistoč na površino.

Oznake postopkov nege PES tekstilnih izdelkov (SIST EN ISO 3758:2012)

Pranje Beljenje LikanjeKemično

čiščenjeSušenje

Najvišja temperatura pran-ja 60 °C, zmanjšana me-hanska obdelava, izpiranje ob postopnem zniževanju temperature do hladnega, zmanjšano centrifugiranje.

Beljenje ni dovoljeno.

Likanje pri najvišji tempera-turi likalne plošče 150 °C.

Kemično čiščenje je dovoljeno, normalen postopek brez ome-jitev.

Sušenje v bobnu do maksimalne temperatu-re 60 °C.

Poliestrni tekstilni materiali so zelo dobro pralni pri nižjih temperaturah, se zelo hitro sušijo, tudi na zraku, in se ne mečkajo.

Poliester se suši zelo hitro, pri čemer se ga lahko suši tudi v sušilniku.

GIB letnik 28. št. 07-09/2019 26

STROKOVNI PRISPEVKI

• Najvišja temperatura pranja 60 °C, zman-jšana mehanska obdelava, izpiranje ob postopnem zniževanju temperature do hlad-nega, zmanjšano cen-trifugiranje.

Beljenje ni dovoljeno.

Likanje pri najvišji tempera-turi likalne plošče 150 °C.

Kemično čiščenje je dovoljeno, normalen postopek brez ome-jitev.

Sušenje v bobnu do maksimalne temperatu-re 60 °C.

11. POLIAMID (PA)Poliamidno 6,6 vlakno, imenovano Nylon, je bilo prvo industrijsko izdelano sintetično vlakno, proizvedeno v ameriški firmi Du Pont, v 30-ih letih 20. stoletja. Sčasoma so sintetizirali še poliamidno 6 vlakno, imenovano Perlon. Obe vlakni sta tudi danes gospodarsko najpomembnejši poliamidni vlakni. Poliamidi so makromolekularne spojine, proizvedene s postopkom polikondenzacije iz linearnih polimerov z amidnimi skupinami. Posamezni tipi poliamidov so označeni glede na število ogljikovih atomov v posameznih monomerih. Trgovska imena za poliamid so Nylon, Perlon, Antron, Rho-Sport in Tactel.

Uporabne lastnosti

Prednosti:

• ni vpojen zato, slabo absorbira vlago med 3,5 in 4,5 %, • poseduje zelo visoko natezno trdnost in odlične obstojnosti na drgnjenje,• poseduje zelo visoko pretržno trdnost tako v suhem kot v mokrem stanju (odvisno

od vrste vlaken od 20 % do 80 %),• je zelo elastičen in zato odporen na mečkanje,• je odporen na plesni in glive ter se zato ne razkraja,• se zelo dobro meša z naravnimi vlakni.

Slabosti:

• visoke temperature povzročajo plastično deformacijo in taljenje vlaken,• porumeni in izgubi trdnost pod vplivom učinkovanja direktne svetlobe,• vlakna so elektrostatična, • občutljiv na navzemanje barvil iz pralne kopeli,• je termoplastičen in se lahko pod vplivom višjih temperatur trajno preoblikuje,• je občutljiv na učinkovanje suhe vročine.

Udobnost nošenja

Poliamidni tekstilni izdelki posedujejo zelo dobre uporabne lastnosti, saj imajo visoko trdnost, so odporna na drgnjenje, so elastična, navzemajo zelo malo vlage, posledično ne nabrekajo v vodi in se ne mečkajo. Poliamidna vlakna se uporabljajo kot tkanine za bluze in obleke, kot pletenine za spodnje perilo in nogavice, različna vodoodporna ter športna oblačila, v gospodinjstvu za preproge in različne dekorativne tkanine.

Slika 6 : PES tekstilni izdelek,

mikroskopska slika PES vlakna

Nylon (poliamidno 6,6 vlakno) in Perlon (poliamidno 6 vlakno) sta gospodarsko najpomembnejši poliamidni vlakni.

GIB letnik 28. št. 07-09/2019 27

STROKOVNI PRISPEVKI

Negovalne lastnosti

Poliamidni tekstilni materiali so zelo dobro pralni pri nižjih temperaturah, se zelo hitro sušijo, tudi na zraku, in se ne mečkajo. Potrebno pa je upoštevati omejitve pri likanju, saj so zelo občutljiva za učinkovanje visokih temperatur in suho vročino. Pri negi tek-stilnih izdelkov je potrebno prav tako upoštevati morebitne omejitve glede na sestavo preje in tkanine, vrsto vezave ter glede na naknadno obdelavo tekstilnega materiala (barvilo, tisk, apreture).

Pranje

Poliamid je pralen na programu za občutljivo perilo, z zmanjšano mehansko obdelavo, visokim doziranjem vode in maksimalno temperaturo pranja 40 °C.

Sušenje

Poliamid se suši zelo hitro, v sušilniku se ga lahko suši pri nižjih temperaturah, do maksimalne temperature 50 °C.

Likanje

Poliamida se zaradi neobstojnosti vlaken na vročino ne sme likati oziroma se ga lahko lika glede na vrsto tekstilnega materiala, do najvišje temperature 110 °C, brez uporabe pare.

Obstojnost poliamida proti učinkovanju alkalij in kislin

Poliamidi so neobčutljivi proti učinkovanju alkalij, slabo pa so obstojni proti kislinam. V stiku s koncentriranimi kislinami se raztapljajo, v stiku z razredčenimi kislinami pa se jim zniža trdnost.

Poškodbe zaradi nepravilne nege

• Na površini tkanin in pletenin nastanek piling efekta (svaljkanje) kot posledica mehanskih vplivov tekom nege,

• Trajne poškodbe tekstilnih izdelkov zaradi previsokih temperatur obdelave.

Oznake postopkov nege PA tekstilnih izdelkov (SIST EN ISO 3758:2012)

Pranje Beljenje LikanjeKemično

čiščenjeSušenje

Najvišja temperatura pran-ja 40 °C, zmanjšana me-hanska obdelava, izpiranje ob postopnem zniževanju temperature do hladnega, zmanjšano centrifugiranje.

Beljenje ni dovoljeno.

Likanje ni dovoljeno, likanje dovoljeno pri najvišji tempera-turi likalne plošče 110 °C.

Kemično čiščenje je dovoljeno, normalen postopek brez ome-jitev.

Sušenje ni dovoljeno,-sušenje v bobnu do maksimalne temperatu-re 60 °C.

Poliamidni tekstilni materiali so zelo dobro pralni pri nižjih temperaturah, se zelo hitro sušijo, tudi na zraku, in se ne mečkajo.

GIB letnik 28. št. 07-09/2019 28

STROKOVNI PRISPEVKI

Slika 7 : Kosem poliamidnih vlaken in

mikroskopska slika poliamidnega (PA)

vlakna

GIB letnik 28. št. 07-09/2019 29

STROKOVNI PRISPEVKI

12. DIGRAM POTEKA IZBIRE POGOJEV GOSPODINJSKEGA PRANJA TEKSTILIJ

GIB letnik 28. št. 07-09/2019 30

STROKOVNI PRISPEVKI

13. ZAKLJUČEK

Splošno sprejeta teorija pranja v pralnem stroju je teorija dr. Sinnerja, objavljena leta 1960, poznana kot Sinnerjev krog, ki opisuje postopek pranja s štirimi glavnimi de-javniki: kemično delovanje, mehansko delovanje, temperatura pranja in čas pranja. Ti faktorji so predstavljeni v krogu, ki prikazuje, kako so posamezni dejavniki kompen-zirajo med seboj. Če se en parameter zmanjša, je potrebno povečati enega ali več drugih dejavnikov za dosego enakega pralnega učinka.

Uporabniki opažamo, da so zaradi vedno bolj občutljivih oblačil in strožjih okoljskih predpisov časi pranja postali zelo dolgi, kar močno moti uporabnike. O dodatnih funkcionalnostih, ki lahko skrajšajo čas in kakovost pranja izven Sinnerjevega kroga, smo v GIB-u že pisali (npr. dovajanje ioniziranega zraka – v Gorenjevih pralnih strojih funkcija IonTech).

Ena izmed poti pa vodi v smer popolne avtomatizacije, kjer bo uporabnik v stroj vstavil perilo, vse ostalo pa bo pralni stroj opravil sam. Avtomatsko doziranje pralnih sredstev, ki ga Gorenje/ASKO že ponuja v svojih premijskih pralnih strojih, je prvi korak v to smer.

Odlično znanje o materialih je tako predpogoj za nadaljnji razvoj popolnoma avtoma-tiziranih pralnih in sušilnih strojev.

14. UPORABLJENA LITERATURA

1. Wäschereitechnik, Grundlehrgang, Technische Akademie Hohenstein e.V., Schlo' Hohenstein, 2018.2. Preferred Fiber & Materials, Market Report, Liesl Truscott s sodelavci, Textile Exchange, Creating Material Change, 2018. 3. Leitfaden, Textilien in Pflegeeinrichtungen, Güteausschuss der Gütegemeinschaft sachgemä'e Wäschepflege e.V., Hohenstein Laboratories GmbH CO. & KG, 2017.4. Ekološko snovanje v tekstilni industriji, Poglavje 01: Naravna in umetna vlakna, Paolo Ghezzo, Ecoinnovation Skills for European Designers, Project number: 562573-EPP-1-2015-1-SI-EPP-KA2-SSA.5. SIST EN ISO 3758, Tekstilije – Označevanje nege s simboli, 2012.6. Vlakna, Ružica Čunko, Maja Andrassy, Sveučilište u Zagrebu, Tekstilno-tehnološki fakultet, Zagreb, 2005.7. Njega tekstila, Čišćenje u vodenim medijima, Ivo Soljačić, Tanja Pušić, Sveučilište u Zagrebu, Tekstilno-tehnološki fakultet, Zagreb, 2005.8. Odstranjevanje madežev, Skripta, Sonja Šostar Turk, Univerza v Mariboru, Fakulteta za stroj-ništvo, Maribor, 2005.9. Clothing Technology, From fibre to fashion, Hannelore Eberle s sodelavci, Verlag Europa-Leh-mittel, Third Edition, 2002.10. Textile Schadensfälle & Reklamationen, Ursachen und Vermeidung, Technische Akademie Hohenstein e.V., Schloß Hohenstein, 2000.11. Ausbildung zum/zur geprüften Fachmann/Fachfrau für die Textilreinigung und Umweltschutz, Teil 1: Fachlehrgang Textilkunde, Technische Akademie Hohenstein e.V., Schloß Hohenstein, 2000.12. Handbuch der Reklamatiosbearbeitung in der Textilreinigung, Forschungsinstitut Hohenstein, Schloß Hohenstein, 1994.13. Qualitätsbeurteilung von Textilien, Schadensermittlung durch praktische Textilmikroskopie, Karl Mahall, Fachverlag Schiele & Schön GmbH, Berlin, 1990.14. Der Fleck muss weg, Pflege, Wäsche und Reinigung edler Textilien + Leder, Olli Leeb, 1986.

Avtomatsko doziranje pralnih sredstev, ki ga Gorenje/ASKO že ponuja v svojih premijskih pralnih strojih, je prvi korak v smer popolne avtomatizacije.

Odlično znanje o materialih je tako predpogoj za nadaljnji razvoj popolnoma avtomatiziranih pralnih in sušilnih strojev.