Državno tekmovanje iz znanja biologije za srednje šole – 3. in 4. letnik

Šolsko leto 2017/2018

17. marec 2018

TEKMOVALNA POLA

Draga tekmovalka, dragi tekmovalec!

Na ocenjevalno polo v zgornji okvirček nalepite svojo šifro. Preden odgovorite na vprašanja, pozorno

preberite navodilo in vprašanje. Če se zmotite, prečrtajte napačni odgovor in jasno označite, kateri

odgovor je pravilen. Odgovore vpisujte le na ocenjevalno polo, saj se odgovori na poli z vprašanji ne bodo

upoštevali! Če popravljavec ne bo mogel razbrati, kateri odgovor je označen kot pravilen, za odgovor ne

dobite nobene točke.

Pišite čitljivo! Za pisalo lahko uporabljate kemični svinčnik ali nalivno pero, drugih pisal in brisalca ni

dovoljeno uporabiti. Po poli z vprašanji lahko poljubno pišete, odgovori na njej se ne bodo upoštevali.

Po končanem tekmovanju oddajte samo ocenjevalno polo, polo z vprašanji lahko odnesete domov.

Veliko uspeha in sreče na tekmovanju!

Čas reševanja 90 minut. ŠTEVILO TOČK: 58

1. Shema prikazuje zgradbo dveh aminokislin. Med katerima dvema skupinama se tvori peptidna vez pri

nastanku dipeptida?

A. 1 in 5

B. 2 in 6

C. 3 in 5

D. 3 in 4

2. Z Benediktovim reagentom dokazujemo prisotnost reducirajočih sladkorjev. Bakrovi ioni v

Benediktovem reagentu reagirajo s prosto aldehidno skupino sladkorja. Pri visoki koncentraciji

reducirajočih sladkorjev se Benediktov reagent po segrevanju obarva opečnato rdeče, pri nizki pa

zelenkasto. Vzorec mleka, ki so ga dobili pri molži, so testirali z Benediktovim reagentom. Kaj od

navedenega lahko sklepamo o testiranem vzorcu mleka, če se je Benediktov reagent po dodatku

testnega vzorca mleka in ob segrevanju obarval zelenkasto?

A. V mleku je visoka koncentracija saharoze.

B. V mleku je visoka koncentracija glukoze.

C. V mleku je nizka koncentracija glukoze in galaktoze.

D. V mleku je nizka koncentracija laktoze, glukoze in galaktoze.

3. Posoda je predeljena z izbirno prepustno membrano, ki omogoča prehajanje molekul vode, molekul

aminokisline serin in molekul aminokisline tirozin. Sočasno smo v en predelek vlili 10 mM raztopino

serina, na drug pa 50 mM raztopino tirozina. Po 30 minutah je v obeh predelkih enako število molekul

vode, serina in tirozina.

Katera izmed trditev pravilno opisuje dogajanje v posodi po 30 min?

A. Molekule serina, tirozina in vode ne prehajajo skozi izbirno prepustno membrano.

B. Molekule serina, tirozina in vode prehajajo iz enega v drugi predelek in nazaj.

C. Molekule vode prehajajo skozi izbirno prepustno membrano, molekule serina in tiroza pa ne, saj so

med seboj tvorile peptidno vez.

D. Molekule serina in tirozina prehajajo skozi izbirno prepustno membrano, molekule vode pa ne.

Oznake na shemi:

Molekule tirozina

Molekule serina

Molekule vode niso označene.

4. Grafikon prikazuje rezultate raziskave, ki je ugotavljala vpliv koncentracije vodikovega peroksida

(H2O2) na delovanje katalaze. V dveh izmed treh poskusov so raztopini dodali tudi dva različna

inhibitorja katalaze. Katera izmed krivulj prikazuje rezultate poskusa, v katerem so raztopini dodali

kompetitivni inhibitor in kaj so bili produkti te reakcije?

Oznaka krivulje, ki prikazuje reakcijo

s kompetitivnim inhibitorjem

Produkti reakcije

A. A Z H2O, O2

B. B Z H2, O2

C. C X H2, O2

D. D Y H2O, O2

5. Kateri od grafov prikazuje prehajanje kisika skozi plazmalemo v odvisnosti od koncentracijskega

gradienta?

Sto

pn

ja r

eakc

ije (

arb

itra

rne

en

ote

)

Koncentracija vodikovega peroksida (mmol dm-3)

6. Pri poskusu so dijaki preverjali hipotezo, da je za nastanek škroba v listih potrebna prisotnost klorofila.

Iz rastline so odtrgali list (List I), ga prekuhali in nato potopili v raztopino jodovice. Rezultate testa

prikazuje sklica Lista II. Pozitivna reakcija za prisotnost škroba je temno obarvanje lista.

6.1. Katera dela lista so med seboj primerjali, da so potrdili hipotezo?

A. Del 1 in del 3.

B. Del 2 in del 4.

C. Del 1 in del 2.

D. Del 3 in del 4.

6.2. V nadaljevanju poskusa so na rastlini izbrali nov list (List III). Na spodnjo stran lista so prilepili

brezbarven lepilni trak v obliki kvadrata, na zgornjo pa v obliki kroga, kakor prikazuje shema.

Rastlino so za 24 ur postavili v temo, nato pa so jo 4 ure osvetljevali. Po 4 urah so list odtrgali, odstranili

lepilni trak, list prekuhali in izvedli test z jodovico. Katera izmed spodnjih shem prikazuje pričakovani

rezultat?

A. List IV

B. List V

C. List VI

D. List VII

Del 1

Del 2

Del 3

Del 4

List II List I

List III

Lepilni trak na zgornji

strani

Lepilni trak na spodnji

strani

List IV List V List VI List VII

6.3. Naštete so nekatere hipoteze. Katere izmed njih so v poskusu, opisanem v nalogi 6.2., lahko potrdili?

I. Za nastanek škroba je potrebna svetloba.

II. Za nastanek škroba je potreben klorofil.

III. Za nastanek škroba je potreben CO2, ki vstopa skozi listne reže.

IV. Pri fotosintezi nastaja kisik.

V. Rastlina v temi porablja škrob.

A. I. in II.

B. I., II. in III.

C. I., IV. in V.

D. I., II., III. IV. In V.

7. V katerem odgovoru so pravilno navedene posledice pomanjkanja kisika v mišični celici, ki vplivajo na

spremembo pH?

Sprememba pH Mesto spremembe pH Vzrok spremembe pH

A. Znižanje Citosol Nastajanje piruvata

B. Zvišanje Matriks mitohondrija Nastajanje CO2

C. Znižanje Citosol Nastajanje laktata

D. Znižanje Medmembranski prostor mitohondrija Nastajanje vode

8. Spodaj je prikazano zaporedje nukleotidov v hipotetičnem genu. Introni so zapisani s krepkim tiskom.

3′ TACAAACCGGCCTTTGCCAAACCCAACATAAATATGAAAATT 5′

Opomba 1: Zaporedje (triplet)TAC se prepiše v START kodon in kodira metionin.

Opomba 2: Zaporedja (tripleti) ATC, ATT in ACT se prepišejo v STOP kodone.

8.1. Koliko aminokislin gradi polipeptid po translaciji tega gena, če se pri procesiranju mRNA izrežejo vsi

introni?

A. 5

B. 8

C. 13

D. 14

8.2. Posledica točkovne mutacije v enem od nukleotidnih tripletov je nastanek polipeptida iz petih

aminokislin. Kje v zgoraj zapisanem zaporedju je nastala mutacija in kakšna sprememba je nastala, če

se je mRNA procesirala enako kot pri nalogi 8.1.?

Lokacija mutacije Sprememba nukleotida

A. 1. intron AAA se spremeni v TAA

B. 2. intron TTT se spremeni v ATT

C. 4. ekson AAT se spremeni v ACT

D. 4. ekson ATA se spremeni v ATT

9. Shema prikazuje lac operon E. coli. Katera kombinacija pravilno opisuje pogoje za potek

prepisovanja (transkripcije) strukturnih genov?

Induktor Operator

A. A prisoten ni blokiran

B. B prisoten blokiran

C. C odsoten blokiran

D. D odsoten ni blokiran

10. Slika prikazuje kromosomsko mutacijo, ki jo imenujemo

(Vir slike: http://www.embryology.ch/anglais/kchromaber/abweichende03.html. Pridobljeno 14.12.2017.)

A. inverzija ali obrat.

B. izpad ali delecija.

C. podvojitev ali duplikacija.

D. translokacija ali premestitev.

11. Predpostavimo , da je količina dednega materiala v celici, ki se ne deli (G0 faza ) 1g. Kolikšna je

količina dednega materiala v celici, ko bo le - ta v navedenih fazah mejotske delitve?

Po končani

S fazi

Po končani

profazi mejoze 1

Po končani

anafazi mejoze 1

Po končani

anafazi mejoze 2

Po končani

citokinezi po

mejozi II

A 2g 2g 2g 1g ½ g

B 2g 1g 1g 1 g ½ g

C 1g 2g 1g ½ g ½ g

D 1g 2g 1g ½ g ½ g

Regulatorni gen Operator Strukturni geni Promotor

12. Zveza med genotipom osebka in njegovim fenotipom je pogosto zelo kompleksna, saj na neko izraženo

lastnost pogosto deluje več različnih genov. Ugotovili so, da v neki sorti buč obstajata dva gena, ki sta

na različnih kromosomih in vplivata na barvo skorje: to sta gen A in gen B. Za gena A in B je značilna

epistaza, kar pomeni, da je izražanje enega od genov odvisno od prisotnosti drugega gena. Skupaj

imata zato vpliv na isto lastnost, v našem primeru barvo buč. Buče se lahko pojavljajo v treh različnih

barvah, beli, zeleni in rumeni. Prisotnost pigmenta 1 pomeni belo barvo, prisotnost pigmenta 2 zeleno

in prisotnost pigmenta 3 rumeno barvo buče. Zeleni in rumeni pigment nastaneta v biokemijski reakciji,

ki je prikazana spodaj. Prvo stopnjo katalizira encim A, ki ga zapisuje gen A, drugo stopnjo pa encim B,

ki ga zapisuje gen B. Encima A in B se sintetizirata, če je v genotipu na pripadajočem genu vsaj en

dominantni alel (zapisan z veliko črko).

Trije različni barvni fenotipi buč (Vir: https://i.pinimg.com/originals/48/ff/0a/48ff0a6bd1c27f3d52222d080eff62e9.jpg. Pridobljeno: 20. 1. 2018.))

Izvedli ste križanje med bučama, ki sta imeli genotipa AABB in aabb ter predstavljata generacijo F0.

12.1. Kakšne barve sta bili ti buči generacije F0?

a) Barva buče z genotipom AABB: ___________

b) Barva buče z genotipom aabb: ____________

12.2. Kakšen genotip in barvo bodo imeli njuni potomci, torej generacija F1?

Genotip potomcev: __________

Barva potomcev: ___________

12.3. Nato ste izvedli še eno križanje, in sicer med dvema bučama iz generacije F1. Kakšno bo razmerje

fenotipov njunih potomcev, torej generacije F2? Uporabite Punnettov pravokotnik.

Pričakovano razmerje fenotipov rumeni : zeleni : beli = ___ : ___ : ___

13. Večina ptic ima nekoliko drugačen sistem določanja spola kot ljudje. Pri pticah spol določata dva

kromosoma, ki ju imenujemo kromosom W in kromosom Z. Vsak osebek ima dva spolna kromosoma;

če sta različna (ZW), je osebek samica, če pa sta prisotni dve kopiji kromosoma Z (ZZ), je osebek

samec. V neki golobji družini ste opazovali prisotnost čopastega perja na temenu glave. V družinskem

drevesu so s potemnjenimi znaki označeni osebki, ki so imeli prisotno čopasto perje na temenu glave.

Golob brez čopastega (levo) in s čopastim perjem (desno)

(Vir: Caspermeyer J, Mol Biol Evol. 2015)

13.1. Z analizo rodovnika ugotovite vse možne načine dedovanja gena za to lastnost. Pravilno zapisan

način dedovanja v tabeli označite z X.

13.2. Izvedli ste križanje med osebkoma A in B. Kolikšen delež potomk bo imel čopasto perje?

Delež potomk s čopastim perjem: ____ %

14. Slika prikazuje virus herpes simpleks, ki spada v skupino DNA virusov in na koži ali sluznicah

povzroča nastanek izpuščajev. V katerem odgovoru so pravilno navedene molekule, ki jih virus v času

razmnoževanja neposredno prevzema gostiteljski celici za izgradnjo novih virusov?

A. Ribozo, organske baze, lipide.

B. Deoksiriboze, uracil nukleotide, fosfolipide, aminokisline.

C. Ribozo, organske baze, lipidi, fostatne skupine, aminokisline.

D. Nukleotide z deoksiribozo, aminokisline, lipide.

Oznaka

odgovora

a) Z-vezano dominantno

b) Z-vezano recesivno

c) W-vezano

d) avtosomno dominantno

e) avtosomno recesivno

f) mitohondrijsko

15. Znanstvenika Alfred Hershey in Martha Chase sta leta 1952 izvedla eksperiment, s katerim sta

dokazala da je prenašalka dednih lastnosti molekula DNA in ne aminokisline. Izvedla sta dve seriji

poskusov. V prvi seriji sta celice E. coli okužila z bakteriofagi, ki so vsebovali radioaktivno žveplo (S

35). V drugi seriji sta celice E. coli okužila z bakteriofagi, ki so vsebovali radioaktivni fosfor (P 32).

Bakterije sta pustila na gojišču toliko časa, da je prišlo do infekcije s fagi, nato pa sta z mešanjem in s

centrifugiranjem ostranila ostanke ter pridobila inficirane celice. Kateri radioaktivni element sta

dokazala v bakterijskih celicah?

A. Radioaktivni P 32 v beljakovinah celične membrane.

B. Radioaktivno S 35 v beljakovinah celične membrane.

C. Radioaktivni P 32 v molekulah DNA.

D. Radioaktivno S 35 v molekulah DNA.

16. Vse glive so

A. kemoavtotrofni zajedavski organizmi.

B. kemoheterotrofni organizmi.

C. kemoheterotrofne gniloživke.

D. kemoheterotrofne gniloživke ali zajedavci.

17. Krušna plesen je gliva, ki jo po navadi najdemo na vlažnem kruhu in gnijočem sadju. Hranilne snovi

pridobiva tako, da z izločenimi prebavnimi encimi iz konic hif razgrajujejo makromolekule v substrata

na manjše molekule, ki nato vstopijo v glivo. V kateri molekuli celice krušne plesni shranjujejo višek

glukoze?

A. V molekuli škroba.

B. V molekuli glikogena in škroba.

C. V molekuli glikogena.

D. V molekuli hitina.

Bakteriofag s P 32

Infekcija

Infekcija

Bakteriofag s S 35

18. Rastline lahko glede načina vezave ogljikovega dioksida v organsko molekulo ločimo v 3 skupine.

Rastline s fotosintezo C3, rastline s fotosintezo C4 in CAM rastline. Sliki prikazujeta stopnjo fotosinteze

pri C3 in C4 rastlinah pri različnih vrednostih CO2 (ppm) in temperature (˚C) v okolju. Trenutna vrednost

CO2 v ozračju je okoli 400 ppm. S pomočjo obeh grafov ugotovite, katera izmed trditev je pravilna.

(Vir: http://url.sio.si/2F9 Pridobljeno: 28. 1. 2018)

A. Delež C4 rastlin narašča proti poloma Zemlje.

B. Napovedano povečanje CO2 daje večjo prednost C4 rastlinam kot C3 rastlinam.

C. Učinkovitost fotosinteze se med C4 in C3 rastlinami pri enaki koncentraciji CO2 ne razlikuje.

D. Pri trenutnih vrednosti atmosferskega CO2, je CO2 omejujoč dejavnik fotosinteze pri C3 rastlinah.

19. Slika prikazuje prečni prerez stebla koruze (Zea mays). Vodni potencial je mera za razpoložljivost

vode (količino proste vode) v nekem sistemu. Raztopljene snovi znižujejo vodni potencial v negativne

vrednosti. V kateri označeni celici je najmanj negativni vodni potencial?

A

B

C

D

20. Shema prikazuje del žile dvokaličnice in nekatere celice drugih tkiv. Na osnovi sheme odgovorite na

vprašanja.

20.1. Poimenujte strukturi A in B.

20.2. Shema prikazuje tudi transport vode. Kaj je vzrok, da na mestu, označenem s črko C, voda vstopa v

strukturo B?

A. Višji vodni potencial v strukturi B.

B. Višji vodni potencial v strukturi A.

C. Nižji vodni potencial v strukturi A.

D. Višji osmotski tlak v strukturi A.

20.3. Katere molekule so na shemi označene s črko E in s katero obliko transporta vstopajo iz strukture B v

celico, označeno s črko D?

Ime molekule oblika transporta

A. Glukoza Difuzija

B. Saharoza Pospešena difuzija

C. Glukoza Aktivni Transport

D. Saharoza Difuzija

21. Shema prikazujejo prečni prerez skozi semensko zasnovo S katerimi izmed označenih celic ali jeder

se združi jedro pelodnega zrna, da nastane sekundarni enodsperm?

A.

B.

C.

D.

A B

C

D

E

B

C

D

A

22. Shema prikazuje življenjski krog rastline, v katerem se pojavljata haploidno in diploidno mnogocelično

stanje. Katera črka označuje trenutek, ko poteče mejotska delitev?

A

B

C

D

23. Med procesom kalitve se v kličnih listih tvorijo hormoni giberelini, ki med drugim sprožijo tvorbo

amilaze in drugih encimov, pri čemer se porabljajo beljakovinske zaloge v semenu. Kako giberelini

preko tvorbe amilaz vplivajo na proces kalitve?

A. Giberelini na ta način ustavijo proces kalitve.

B. Giberelini na ta način pospešijo delovanje abscizinske kisline.

C. Z delovanjem amilaze nastane glukoza, ki omogoča rast ali sintezo drugih snovi v semenu.

D. Z delovanjem amilaze nastanejo proste maščobne kisline, ki omogočajo rast in sintezo drugih snovi

v semenu.

24. Ugotovite, na katerem grafičnem prikazu so pravilno prikazana pomenska razmerja med naslednjimi

strokovnimi izrazi v biologiji: hormoni (ho), živčnimi prenašalci (žp), giberelini (gi) in signalnimi

molekulami (sm). Zapišite črko, ki ta prikaz označuje.

sm

žp

gi ho

sm

žp

gi

ho

sm

žp

gi

ho

smžp

gi

ho

A

DC

B

sporofit

gametofit

spora

Moška gameta

ženska gameta

moška gameta

zarodek

A

B

D

C

oploditev

25.1. Adipocite človeka so celice, ki skladiščijo maščobe v obliki oljnih kapljic. Katero izmed naštetih tkiv

spada v isto skupino tkiv kot adipocite?

A. Povrhnjica kože.

B. Čvrsto vezivno tkivo.

C. Gladko mišično tkivo.

D. Endotel kapilar.

25.2. Maščobne celice imajo tudi endokrino vlogo, med drugim izločajo leptin, ki preko hipotalamusa vpliva

na občutek sitosti. Deluje po principu negativne povratne zanke, zato pri normalno hranjenih ljudeh

A. več maščobnega tkiva izloča več leptina, ki v hipotalamusi ustvari občutek sitosti.

B. več maščobnega tkiva izloča manj leptina, ki v hipotalamusi ustvari občutek sitosti.

C. manj maščobnega tkiva izloča več leptina, ki v hipotalamusi ustvari občutek sitosti.

D. manj maščobnega tkiva izloča manj leptina, ki v hipotalamusi ustvari občutek sitosti.

26. Celice se na povišano koncentracijo krvnega sladkorja odzovejo zaradi vezave molekul na

membranske receptorje, ki posledično preko celičnih signalnih molekul sprožijo vstop glukoze v celico.

Katera izmed navedenih molekul z vezavo na receptor sproži prikazano signalno pot?

A. Glikogen.

B. Inzulin.

C. Glukagon.

D. Glukoza.

27. V katerem odgovoru so pravilno navedene značilnosti krvi, ki potuje skozi pljučno veno?

Tlak Količina O2 Količina CO2

A. Nizek Visoka Nizka

B. Visok Nizka Nizka

C. Nizek Nizka Visoka

D. Visok Visoka Nizka

membranski

receptor

glukoza

prenos

signala preko

znotrajceličnih

obveščevalcev

eksocitoza vstop

glukoze v

celico

28. Ribji mehur omogoča ribam kostnicam spreminjanje sile vzgona. Kako riba spreminja silo vzgona s

pomočjo ribjega mehurja?

A. Riba polni mehur z vodo, ko se želi potopiti, in prazni, ko se želi dvigniti.

B. Riba potisne pline, ki jih skladišči v škrgah, v ribji mehur, ko se želi dvigniti.

C. Riba potisne pline, ki jih skladišči v škrgah, v ribji mehur, ko se želi potopiti.

D. Riba polni mehur s plini iz kapilar, v steni ribjega mehurja, ko se želi dvigniti.

29.1. Ledvice izločajo dušikove odpadne snovi v obliki sečnine v seču in vzdržujejo ravnovesje vode in

topljencev v telesu ter s tem vplivajo na sestavo krvne plazme. Vsako trditev ovrednotite z znakom X

v stolpcu P, če je pravilna ali stolpcu N, če je napačna.

Trditev P N

1 Ledvična arterija vodi kri bogato s kisikom (oksigenirano) od aorte v ledvico.

2 V krvi ledvične vene je koncentracija sečnine višja kot v krvi ledvične arterije.

3 Vrednost krvnega tlaka v ledvični arteriji ne vpliva na proces filtracije v glomerulu.

4 Kri iz ledvične vene odteče v veliko telesno dovodnico.

29.2. Glukoza je ena tistih molekul, ki v ledvičnem telescu iz glomerula najprej prehaja v Bowmanovo

kapsulo (filtracija), nato pa se v bližnji zviti cevki (tubulu) aktivno reabsorbira nazaj v kri. Normalno se

vsa glukoza iz tekočine v tubulu reabsorbira nazaj v kri. Kadar pa je vrednost glukoze v krvi povečana

nad zmožnostjo reabsorbcije v tubulih, se glukoza izloči z urinom. Graf prikazuje intenzivnost

posameznih procesov (filtracije, reabsorpcije in izločanja), glede na koncentracijo glukoze.

Katera izmed trditev, ki opisujejo spodnji grafikon, je NAPAČNA?

A. Ko bo vrednost filtrirane glukoze nad 300 mg/min, bo glukoza prisotna v urinu.

B. Stopnja filtracije glukoze je lahko v glomerulu višja kot stopnja resorbcije v tubulih.

C. Stopnja filtracije glukoze v glomerulu je pri vrednosti do 280 mg/min enaka kot stopnja reabsorbcije v

tubulih.

D. Stopnja filtracije glukoze v glomerulu pri vrednosti do 300 mg/min se razlikuje od stopnje reabsorbcije

v tubulih.

30. Adiuretični hormon (ADH) je vključen v regulacijo koncentracije (ozmolarnosti) krvne plazme.

Ozmoreceptorji zaznavajo spremembe koncentracije krvne plazme in stimulirajo magnocelularne

nevrone. Magnocelularni nevroni so specializirani za sintezo ADH in njegovo shranjevanje v veziklih,

dokler pod vplivom dražljaja ne pride do izločanja ADH in njegove difuzije v kri. Ta proces je prikazan

na spodnji shemi.

30.1. Kje v našem telesu so magnocelularni nevroni?

A. V sprednjem režnju hipofize (adenohipofizi).

B. V zadnjem režnju hipofize (nevrohipofizi).

C. V hipotalamusu.

D. V podaljšani hrbtenjači.

30.2. Graf prikazuje spreminjanje koncentracije ADH v odvisnosti od koncentracije krvne plazme. Katera

trditev pravilno pojasnjuje dogajanje v procesu, prikazanem na grafu?

A. Dokler je koncentracija krvne plazme nižja od 285 mOsm/kg, je velikost živčnega impulza

ozmoreceptorja premajhna, da bi sprožila izločanje molekul živčnega prenašalca.

B. Ko je koncentracija krvne plazme okoli 285 mOsm/kg, začno živčni impulzi prehajati čez sinaptično

špranjo med ozmoreceptorjem in magnocelularnim nevronom.

C. Ko je koncentracija krvne plazme okoli 285 mOsm/kg, bo frekvenca električnih impulzov v

magnocelularnem nevronu sprožila izločanje ADH.

D. Ko je koncentracija krvne plazme med 270 in 285 mOsm/kg, ozmoreceptorji ne zaznajo

spremembe.

31. Paramecij izloča vodo iz celice s krčljivimi vakuolami, ki se lahko skrčijo do 10-krat na minuto. Kako bo

na krčenje vakuole vplivala povečana slanost vode v okolju paramecija?

A. Vakuola se bo še naprej krčila do 10-krat na minuto.

B. Vakuola se bo krčila hitreje kot 10-krat na minuto.

C. Vakuola se bo krčila počasneje kot 10-krat na minuto.

D. Vakuola se bo prenehala krčiti, zato bo paramecij počil.

Koncentracija ADH v krvni plazmi

(arbitrarne enote)

270 280 290 300 310 Koncentracija krvne plazme

(mOsm/kg)

kapilara

vezikli z ADH

magnocelularni

nevron

izločeni ADH kapilara ozmoreceptor

32. V krčenje prečnoprogaste mišične celice so vključeni številni procesi. Nekateri izmed njih so našteti

spodaj. V katerem odgovoru so našteti procesi navedeni v pravem zaporedju?

1. Hidroliza ATP

2. Odmik troponina in tropomiozina na aktinskih vlaknih

3. Sproščanje Ca 2+ ionov v sarkoplazmo

4. Vezava miozinskih glavic na aktinske filamente

5. Premik miozinskih glavic

A. 1, 3, 2, 4, 5

B. 3, 2, 4, 1, 5

C. 3, 1, 2, 4, 5

D. 1, 2, 3, 4, 5

33. Na sliki je s puščico označena ena od prirojenih srčnih napak pri novorojenčkih – odprt Botallov vod.

Botallov vod pri plodu, ki še ne diha, omogoča, da se kri pretaka mimo pljuč. Ob rojstvu se Botallov vod

zapre. Kakšne so posledice te napake (nezaprtja Botallovega voda) pri novorojenčku?

A. S kisikom obogatena kri prehaja v pljučno arterijo in nazaj v pljuča.

B. V aorto prehaja kri brez kisika (deoksigenirana kri).

C. Kri se v pljučih ne obogati dovolj s kisikom (ne oksigenira dovolj).

D. Iz pljuč v srce prehaja kri brez kisika (deoksigenirana kri).

34. Shema prikazuje moški urogenitalni sistem. V tabeli je opisana vloga nekaterih označenih struktur.

Katerih? Za odgovor uporabite črke, s katerim je ali so označene ustrezne strukture.

Vloga strukture Ustrezna črka s slike

34.1. Transport urina in semenske tekočine.

34.2. Začasno shranjevanje semenčic.

34.3. Nastajanje moškega spolnega hormona.

Botallov vod

35. Slika prikazuje prehranjevalni splet v gozdu. Tekmovanje je najpogostejši medvrstni odnos v

prehranjevalnih spletih. Med katerima organizmoma, vključenima v splet, ni tekmovalnega odnosa?

(Vir slike: https://sites.google.com/a/hdsb.ca/. Pridobljeno: 20. 1. 2018.)

A. Kuncem in mišjo.

B. Mišjo in sinico.

C. Sinica in metuljem.

D. Lisico in kačo.

36. Bruto primarna produkcija (bruto osnovna proizvodnja) je

A. vsa energija, ki jo je vezala rastlina pri fotosintezi.

B. energija, ki je na razpolago heterotrofnim organizmom.

C. energija, ki se sprosti v procesih celičnega dihanja rastlin.

D. vsa energija, ki jo rastline porabijo zase.

37. Primarni vir energije v večini ekosistemov je Sončevo sevanje, ki pride na Zemljo v obliki fotonov. Nekateri

ekosistemi pa so izključno odvisni od energije kemijskih vezi. Delež primarne proizvodnje, ki nastane na

ta način je ocenjen na 10 do 30 odstotkov vse primarne proizvodnje. Kateri izmed naštetih ekosistemov

je odvisen samo od energije kemijskih vezi?

A. Jezero.

B. Obalni del oceana.

C. Močvirje.

D. Globokomorsko dno.

34.4. Nastajanje semenske tekočine (razen semenčic).

38. S črkami od A do E so označeni nekateri opisani medvrstni in znotrajvrstni odnosi. Kako strokovno

imenujemo opisane odnose med vpletenimi vrstami? Za odgovor uporabite črke, s katerimi so označeni

opisani odnosi.

A: Odnos med kravo in travo, ki jo krava pri hoji pomendra (uniči).

B: Odnos med raki vitičnjaki, ki pritrjeni na oklep želve potujejo po oceanih, in želvo.

C: Odnos med levinjama dveh različnih tropov, ko lovita zebro.

Č: Odnos med bakterijami rodu Rhizobium, ki v koreninskih gomoljčkih detelje fiksirajo dušik, in deteljo.

D: Odnos med kravo in travo, s katero se krava prehranjuje.

E: Odnos med kukavičjim mladičem in mladiči njegovih nadomestnih staršev, samcem in samico vrtne

penice.

Vrsta odnosa Črka, ki označuje ustrezen opisan odnos.

1. pravo sožitje (mutualizem)

2. priskledništvo (komenzalizem)

3. plenilstvo (predatorstvo)

4. zajedavstvo (parazitizem)

5. nasprotništvo (amenzalizem)

6. tekmovanje (kompeticija)

39. Kateri izmed naštetih procesov imajo na kroženje ogljika na Zemlji največji vpliv?

A. Celično dihanje in fotosinteza.

B. Celično dihanje, fotosinteza in preperevanje kamnin, ki vsebujejo ogljik.

C. Fotosinteza, razkrojevanje z mikroorganizmi in preperevanje kamnin, ki vsebujejo ogljik.

D. Fotosinteza, celično dihanje in izgorevanje fosilnih goriv.

40. Shema prikazuje Miller-Ureyev eksperiment. Kateri plini v reducirajoči atmosferi so omogočili nastanek

aminokislin v ohlajeni vodi teden dni po začetku poskusov?

A. Ogljikov monoksid in metan.

B. Ogljikov monoksid in voda.

C. Metan in amonijak.

D. Vodik in amonijak.

41. Nepravilnosti v zgradbi hemoglobina so vzrok različnim boleznim krvi. Ena izmed njih je tudi anemija

srpastih celic. Bolezen je posledica mutacije enega izmed genov za hemoglobin. Zato namesto

običajnega hemoglobina A (HbA) nastaja hemoglobin S (HbS). Zaradi prisotnosti HbS se spremeni

oblika eritrocitov, ki zato težje prehajajo skozi kapilare v tkivih. Heterozigoti za anemijo srpastih celic

imajo v eritrocitih obe obliki hemoglobina in sicer 70 % HbA in 30 % HbS. Zaradi majhnega deleža

okvarjenega hemoglobina živijo normalno življenje. Težave imajo le ob ekstremnih naporih.

Raziskovalci so pred več kot 50 leti ugotovili, da so odporni na malarijo, saj protist/pražival plazmodij, ki

povzroča malarijo, v eritrocitih z mutiranim hemoglobinom ne preživi. Kateri izmed navedenih

genotipov predstavlja selekcijsko prednost ljudi, ki živijo v območjih, kjer ni plazmodija?

A. Homozigoti za hemoglobin A.

B. Homozigoti za hemoglobin S.

C. Heterozigoti.

D. Genotip ne vpliva na sposobnost preživetja.

42. Genetski zdrs je naključna sprememba frekvence posameznega alela v končni populaciji, ki se kaže v

prevladi enega in/ali eliminaciji drugega alela. Našteti so nekateri mehanizmi, ki vplivajo na pojav

genetskega zdrsa. V katerem odgovoru je navedena pravilna kombinacija tistih mehanizmov, ki

verjetnost genetskega zdrsa povečujejo?

1. Mutacije v izvorni populaciji.

2. Nenadno zmanjšanje izvorne populacije.

3. Prisotnost več kot dveh različic alela (multipli aleli).

4. Zelo omejen habitat, v katerem živi populacija.

5. Imigracije v prvotno populacijo.

A. 1., 3. in 4.

B. 3. in 5.

C. 2. in 4.

D. 1., 4. in 5.

43. Žival, ki jo preučujemo, ima gastrovaskularno votlino z eno samo odprtino, je zvezdasto somerna ter

ima vrečasto obliko telesa. V katero skupino kraljestva živali uvrščamo opisan organizem?

A. Med kolobarnike.

B. Med ožigalkarje.

C. Med mehkužce.

D. Med ploskavce.