TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA - francebevk.si › files › 2014 › 04 ›...
Transcript of TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA - francebevk.si › files › 2014 › 04 ›...
-
TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA
-
TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA
Nacionalni kur ikularni svetPodro~na kur ikularna komisi ja za osnovno {oloPredmetna kur ikularna komisi ja za tehniko intehnologi jo
-
U;ni na;rt
TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA
PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA ZA TEHNIKO IN TEHNOLOGIJOdr. Amand Papotnik, Univerza v Mariboru, Pedago[ka fakulteta, predsednikFranko Florjan;i;, Zavod RS za [olstvo, strokovni tajnikmag. Gerhard Angleitner, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, ra;unalni[tvo in informatikodr. Sre;ko Gode/, Univerza v Mariboru, Pedago[ka fakultetaLudvik Hajdinjak, O{ ?irovnicaBeno Karner, O{ Lava, Celjedr. Slavko Kocjan;i;, Univerza v Ljubljani, Pedago[ka fakultetadr. Gorazd Planin[i;, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fizikodr. Ferdinand Trenc, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojni[tvodr. Tadej Tuma, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Izdala in zalo/ila Ministrstvo za [olstvo, znanost in [port, Zavod RS za [olstvo
Za ministrstvo> dr. Lucija :okZa zavod Alojz Plu[ko
Uredila Zvonka Labernik, Du[an Flere Jezikovni pregled Janko Potrata, Andrej Koritnik, Nina ?itkoOblikovanje TANDARPrelom BS JabolkoTisk Ko;evski tisk, d.d. Ko;evje
Prvi natis
Ljubljana, 2002
Sprejeto na 28. seji Strokovnega sveta RS za slo[no izobra/evanje, dne 13.5.1999.
CIP - Katalo/ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji/nica, Ljubljana
371.214.1 > 62
U:NI na;rt > program osnovno[olskega izobra/evanja. Tehnika in tehnologija \∑∑pripravila ] Predmetna kurikularna komisija za tehniko in tehnologijo Amand Papotnik ... ∑et al. ] < uredila Zvonka Labernik, Du[an Flere] – 1. natis –Ljubljana > Ministrstvo za [olstvo, znanost in [port > Zavod RS za [olstvo, 2002
ISBN 961–234–329–2 (Zavod Republike Slovenije za [olstvo)1. Papotnik, Amand, 2. Labernik, Zvonka113368576
-
K a z a l o1 Opredelitev predmeta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5
1.1 Opis predmeta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5
1.2 Podro;ja tehnike in tehnologije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6
1.3 Vsebine predmeta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7
1.4 Struktura vsebinskih sklopov u;nega na;rta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8
1.5 Vsebinski sklopi po razredih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10
2 Splo[ni cilji predmeta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15
3 Operativni cilji predmeta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16
3.1 {esti razred. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16
3.1.1 Letno na;rtovanje pouka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16
3.1.2 Informacijska tehnologija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16
3.1.3 Gradiva in obdelave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17
3.1.3.1 Papirna gradiva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17
3.1.3.2 Lesna gradiva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20
3.1.4 Tehni;na sredstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23
3.2 Sedmi razred . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25
3.2.1 Letno na;rtovanje pouka, prometna varnost. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25
-
3.2.2 Pravokotna projekcija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25
3.2.3 Gradiva in obdelave. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25
3.2.3.1 Na;rtovanje in izdelava predmeta iz umetnih snovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25
3.2.4 Tehni;na sredstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27
3.2.4.1 Elektri;ni krog in krmiljenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27
3.2.4.2 Ra;unalni[ko krmiljenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31
3.3 Osmi razred . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32
3.3.1 Letno na;rtovanje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32
3.3.2 Izometri;na projekcija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32
3.3.3 Gradiva in obdelave. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33
3.3.3.1 Na;rtovanje in izdelava kovinskega predmeta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33
3.3.4 Energetika. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35
3.3.5 Tehni;na sredstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36
3.3.5.1 Prenos gibanja od motorja do orodja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36
3.3.5.2 Ra;unalni[ko podprta proizvodnja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37
4 Specialnodidakti;na priporo;ila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38
5 Katalog znanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40
5.1 Minimalni in temeljni standardi znanja po razredih. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40
5.2 Minimalni in temeljni standardi znanja ob zaklju;ku pou;evanja predmeta . . . . . . . . . 45
-
1 OPREDELITEV PREDMETA
1.1 OPIS PREDMETA
Predmet tehnika in tehnologija u;encem predstavlja na;ine, sredstva in organizacijske oblike
spreminjanja narave ter u;inke nanjo. Opredeljujejo ga [tiri podro;ja, ki se pri pouku preple-
tajo in jih u;enci spoznavajo (predvsem) s svojo dejavnostjo>
• tehni;na sredstva,
• tehnologija,
• organizacija dela in
• ekonomika.
Pri pouku spoznavajo, kako se naravne zakonitosti uporabljajo v tehniki in tehnologiji.
Odkrivajo in spoznavajo preproste tehni;ne in tehnolo[ke probleme ter z uporabo orodij in
sredstev i[;ejo na;ine za njihovo re[evanje. Tako ustvarjalno povezujejo naravoslovna in
tehni;na znanja s prakso. Tehnika in tehnologija je predmet, ki simbolno raven udejanja v
resni;nosti.
Ob izdelovanju predmetov imajo u;enci mo/nost, da razvijajo svoje sposobnosti za iskanje in
oblikovanje novih re[itev ter za odlo;anje zanje. Tehnika in tehnologija velja v osnovni [oli za
predmet, ki pri u;encih najbolj celovito spodbuja razvoj psihomotori;nih sposobnosti in
oblikovanje socialnih vrednot. Pri delu v skupini razvijajo sposobnosti sodelovanja in voden-
ja. Ob uporabi orodij, strojev, naprav in instrumentov razvijajo delovne spretnosti ter navade
in sposobnosti za prakti;no ustvarjanje. Pri prakti;nem delu spoznavajo nevarnosti in varnos-
tne ukrepe ter razvijajo spretnosti in navade pri uporabi za[;itnih sredstev. Oblikujejo tudi
sposobnosti za ustno, pisno in grafi;no sporazumevanje. Seznanjajo se z zna;ilnostmi
posameznih vrst del na tem podro;ju. Vsebina in organizacija delovnega procesa omogo;ata
celovit razvoj u;en;eve osebnosti.
Tehnika in tehnologija jim odkriva ter razvija interese za poklicno usmeritev.
U;enci si oblikujejo zavest o tem, kako uporaba tehnike in tehnologije spreminja svet, v
katerem /ivijo. Spoznavajo, da se tehnolo[kega razvoja ne da ustaviti ali zaobrniti. Ob tem se
v njih oblikuje spoznanje o blagodejnem vplivu tehnike in tehnologije na ;lovekovo udobje ter
hkratnem [kodljivem vplivu na okolje, kar spodbuja zavest in voljo, kako ga prepre;iti, ;e pa
je /e, kako ga zmanj[ati in odpraviti. Pomaga jim razviti prilagodljivost, da bodo lahko ust-
varjalno /iveli v svetu nenehnih sprememb.
5
-
1.2 PODRO»JA TEHNIKE IN TEHNOLOGIJE
TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA
TEHNI:NA SREDSTVA
• Obdelovalna orodja
• Energetski pretvorniki in sistemi za prenos razli;nih oblik energije
• Sistemi za prenos in spremembo gibanja
• Sistemi za sprejemanje, obdelavo in prenos informacij
OBDELAVA GRADIV
• Oblikovanje
• Preoblikovanje
• Odrezavanje
• Sprememba strukture
• Spajanje
• Obdelava povr[ine
ORGANIZACIJA DELA
• Prou;evanje problema in na;rtovanje predmeta
• Razvoj izdelka
• Priprava dela
• Potek dela
• Nadzor nad delom
EKONOMIKA
• Vrednotenje izdelka
• Vrednotenje dela
6
-
1.3 VSEBINE PREDMETA
1., 2. in 3. razred> v sklopu SPOZNAVANJA OKOLJA (;as ni posebej opredeljen)
Vsebina tehnike in tehnologije, ki je del predmeta spoznavanje okolja, je z naravoslovnimi
vsebinami zaokro/ena didakti;na celota, kjer otrok spoznava naravo, njeno delovanje in
spreminjanje. Pri tem odkriva in razvija svoja nagnjenja ter psihomotori;ne spretnosti,
oblikuje svoj odnos do narave in poseganja vanjo. Z oblikovanjem in izdelavo predmetov
razvija sinteti;no mi[ljenje, pridobiva zasnove iskanja novega in uresni;uje svoje /elje. V
njem se rojevajo spoznanja, pomembna za poznej[o poklicno odlo;itev.
4. in 5. razred> NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA (105 + 105 ur> od tega za tehniko 35 + 35 ur)
Vsebina tehnike in tehnologije se na tej stopnji uresni;uje v predmetu NARAVOSLOVJE IN
TEHNIKA, kjer je tehnika v tesni povezavi z naravoslovjem. Razmerje [tevila ur med nara-
voslovjem in tehniko je 2>1. Vsebine so na;rtovane tako, da se naravoslovje nadaljuje v tehni-
ki in tvori smiselno povezano celoto. V metodah in organizaciji dela pa se pojavljajo nekateri
vsebinski elementi, ki se na naravoslovje ve/ejo posredno, vendar tvorijo pomemben del
strukture predmeta tehnika in tehnologija (organizacija dela, oblikovanje, ekonomika).
Cilji, ki so jih u;enci dosegali v 1. triletju, se na tej stopnji bogatijo in poglabljajo.
6., 7. in 8. razred> TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA (70 + 35 + 35 ur)
Vsebine se uresni;ujejo v samostojnem predmetu TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA. Vsebina je
strukturirana podobno kot v drugih dr/avah.
7
-
81.
4 S
TR
UK
TU
RA
VS
EB
INS
KIH
SK
LO
PO
V U
»N
EG
A N
A»
RT
ASK
LOPI
VS
EBIN
E
:LO
VEK
IN U
STVA
RJAN
JE•
sezn
anja
nje
z le
tnim
pro
gram
om d
ela
• ra
vnan
je v
del
avni
ci, s
krb
za d
elov
ni p
rost
or, s
reds
tva
za d
elo
in g
radi
va•
varn
o ra
vnan
je p
ri de
lu•
tehn
ika
in o
kolje
, viri
, hum
aniz
acija
del
a, d
elite
v de
la, t
rans
port
in p
rom
et, p
oklic
no in
form
iranj
e in
org
ani-
zaci
ja d
ela
so v
sebi
ne, k
i jih
sm
isel
no p
ove/
emo
z dr
ugim
i vse
bina
mi
DO
KUM
ETAC
IJA
GRA
DIV
A IN
OBD
ELAV
E
TEH
NI:
NA
SRED
STVA
• id
eja
• sk
icira
nje
• ut
emel
jeva
nje
idej
, mo/
nost
i in
viro
v•
pres
oja
in o
dlo;
itev
• pr
ojek
tiran
je in
kon
stru
iranj
e•
doku
men
tiran
je
• pa
pirn
a gr
adiv
a•
les
• um
etne
sno
vi•
kovi
ne•
oblik
ovan
je•
preo
blik
ovan
je•
odre
zava
nje
• sp
rem
emba
str
uktu
re•
spaj
anje
• ob
dela
va p
ovr[
ine
• ob
delo
valn
a or
odja
• m
otor
ji•
sist
emi z
a pr
enos
gib
anja
• si
stem
i za
pren
os e
nerg
ije•
sist
emi z
a pr
enos
in o
bdel
avo
poda
tkov
in in
for-
mac
ij
• st
opnj
e ob
nas
taja
nju
pred
met
a
• op
is, p
repo
znav
anje
• pr
esku
si la
stno
sti i
n up
orab
nost
• (p
ridob
ivan
je) i
n ek
olo[
ka v
pra[
anja
• u;
enci
spo
znav
ajo
obde
lova
lne
post
opke
ob
prak
-ti;
nem
del
u•
ob d
elu
spoz
nava
jo h
uman
izac
ijo, d
elite
v in
org
a-ni
zaci
jo d
ela
• ob
obi
skih
obr
tnik
ov in
tova
rn te
r s s
vojim
del
omse
spo
znav
ajo
z do
lo;e
nim
i pok
lici
• ob
spo
znav
anju
obd
elov
alni
h po
stop
kov
inup
orab
e te
hnik
e sp
ozna
vajo
njih
ov v
pliv
na
okol
je
• or
odja
in p
ripom
o;ke
spo
znaj
o ob
del
u•
stro
j kot
sis
tem
pre
dsta
vim
o, k
o ga
u;e
nci u
pora
-bi
jo p
ri de
lu•
stro
jne
dele
pro
u;uj
ejo
tudi
na
prom
etni
h sr
ed-
stvi
h, z
last
i na
kole
su
1. 2. 3. 4.
-
9
INFO
RMAC
IJSKA
TEH
NO
LOG
IJA•
elek
tron
sko
spor
azum
evan
je,
• pr
enos
in o
bdel
ava
poda
tkov
ter i
nfor
mac
ij•
ra;u
naln
i[ko
vod
enje
in k
rmilj
enje
VRED
NO
TEN
JE
PRO
MET
• fu
nkci
onal
no•
ekon
omsk
o•
pris
pevk
a u;
enca
(oce
njev
anje
rezu
ltato
v in
dose
/kov
)
• pr
omet
na s
reds
tva
• st
opnj
e ob
nas
taja
nju
pred
met
a
• vs
ebin
e se
nav
ezuj
ejo
na te
hni;
na s
reds
tva,
ne
pred
stav
ljajo
pa
pose
bneg
a po
glav
ja
5. 6. 7.
-
2. IN
FORM
ACIJS
KA T
EHN
OLO
GIJA
101.
5 V
SE
BIN
SK
I S
KL
OP
I P
O R
AZ
RE
DIH
1. :
LOVE
K IN
UST
VAR
JAN
JE
Vlog
a in
pom
en te
hnik
e in
tehn
olog
ije z
a /i
vlje
nje.
Tehn
ika
in te
hnol
ogija
obr
avna
va p
roce
se s
prem
inja
nja
nara
ve, v
kat
erih
u;e
nci i
z gr
adiv
(nar
avni
h in
um
etni
h) o
blik
ujej
o in
izde
luje
jo p
redm
ete
zasv
oje
potr
ebe.
Pri p
rakt
i;ne
m d
elu
v [o
lski
del
avni
ci s
i u;e
nci o
blik
ujej
o od
nos
do g
radi
va, p
redm
etov
in d
elov
nih
sred
stev
ter d
o se
be, s
odel
avce
v in
oko
lja.
Pri p
rakt
i;ne
m d
elu
z or
odji
in s
troj
i spo
znav
ajo
varn
e na
;ine
del
ate
r se
znaj
o og
ibat
i nev
arni
m p
olo/
ajem
pri
upor
abi o
strih
oro
dij i
n el
ektr
i;ni
hst
roje
v.Pr
i pra
kti;
nem
del
u sp
ozna
vajo
org
aniz
acijo
del
a, s
odel
ovan
je v
sku
pini
in d
elite
v de
la.
V vs
eh ra
zred
ih je
pou
dare
k na
letn
em n
a;rt
ovan
ju d
ela.
6. ra
zred
Letn
o na
;rto
vanj
ede
la p
ri pr
edm
etu
tehn
ika
in te
hnol
ogija
.Ra
vnan
je v
tehn
i;ni
del
avni
ci, o
rgan
izac
ija in
vzd
r/ev
anje
del
ovne
ga m
esta
.Po
znav
anje
pod
jetij
in o
brtn
ikov
v la
stne
m o
kolju
.
7. ra
zred
Letn
o na
;rto
vanj
ede
la p
ri pr
edm
etu
tehn
ika
in te
hnol
ogija
.U
pora
ba te
hnik
e vp
liva
na o
kolje
(neg
ativ
no in
poz
itivn
o). N
egat
ivni
vpl
iv n
a ok
olje
je m
ogo;
e zm
anj[
ati z
var
;eva
njem
gra
div,
ene
rgije
, spr
emi[
ljeno
izbi
ro g
radi
v in
pos
topk
ov, z
upo
rabo
sek
unda
rnih
gra
div,
z d
obrim
na;
rtov
anje
m in
nat
an;n
im d
elom
.
8.ra
zred
Letn
o na
;rto
vanj
ede
la p
ri pr
edm
etu
tehn
ika
in te
hnol
ogija
.Iz
delo
vanj
e pr
edm
etov
je o
rgan
izira
n pr
oces
, v k
ater
em s
odel
uje
vrst
a ra
zli;
nih
stro
kovn
jako
v. U
;enc
i ob
prak
ti;ne
m p
rimer
u na
;rto
vanj
a in
izde
lave
pre
dmet
a ug
otov
ijo n
ajpo
mem
bnej
[e p
rinci
pe d
elitv
e de
la,k
i je
v po
djet
jih d
ruga
;na
kot v
dro
bnem
gos
poda
rstv
u. Z
gled
e i[
;ejo
tudi
na
drug
ih p
odro
;jih
([ol
a, tr
govi
na, t
rans
port
...).
U;e
nci u
pora
blja
jo ra
;una
lnik
kot
prip
omo;
ekza
del
o in
u;e
nje.
Idej
o za
pre
dmet
nar
i[em
o z
ra;u
naln
i[ki
m g
rafi;
nim
oro
djem
(CAD
).V
8. ra
zred
u sp
ozna
jo C
AD\C
AM s
iste
m.
-
4. G
RAD
IVA
IN O
BDEL
AVE
(teh
nolo
gija
)
3. IN
FORM
ACIJS
KA T
EHN
OLO
GIJA
11
6. ra
zred
U;e
nci p
ridob
ijo o
snov
na z
nanj
a in
spo
sobn
osti
za d
elo
z ra
;una
lnik
om.*
6., 7
. in
8. ra
zred
Izde
lava
tehn
i;ne
in te
hnol
o[ke
dok
umen
taci
je (C
AD).
Iska
nje
in d
ajan
je in
form
acij
(pov
ezav
a z
drug
imi [
olam
i).U
;enj
e z
dida
kti;
nim
i pro
gram
i.Ra
;una
lnik
pri
krm
iljen
ju s
troj
ev in
nap
rav.
CAD
\CAM
.
Gra
fi;no
in p
isno
kom
unic
iranj
ev
tehn
iki p
o do
govo
rjeni
h pr
avili
h om
ogo;
a pr
enos
idej
od
na;r
tova
lca
in iz
delo
valc
a do
upo
rabn
ika
ter v
zdr/
eval
-ca
. U;e
nci b
erej
o iz
dela
no te
hni;
no in
tehn
olo[
ko d
okum
enta
cijo
ter s
amos
tojn
o iz
ra/a
jo s
voje
zam
isli.
Zat
o je
pou
dare
k na
ski
cnem
risa
nju.
Upo
rabl
jajo
ro;n
a in
ra;u
naln
i[ka
gra
fi;na
oro
dja.
6. ra
zred
Osn
ovna
zna
nja
in s
pret
nost
i v v
le;e
nju
;rt,
upor
abi d
veh
trik
otni
kov
in te
hni;
nem
ozn
a;ev
anju
.Pr
avila
ski
cira
nja
in ri
sanj
a pr
epro
stih
liko
v.Ko
tiran
jera
vnih
robo
v, k
roga
in lo
ka.
7. ra
zred
Risa
nje
pred
met
ov v
prav
okot
ni p
roje
kciji
na
tri r
avni
ne.
Vrst
e ris
b.
8. ra
zred
Pred
stav
itev
tele
sa v
pro
stor
ski -
izom
etri;
ni p
roje
kciji
.
Naj
pogo
stej
[a g
radi
va, i
z ka
teri
h so
nar
ejen
i pre
dmet
i, so
pap
irna
gra
diva
, les
, kov
ine,
um
etne
sno
vi, t
ekst
ilije
in g
lina.
Vsa
ko g
radi
vo im
asv
oje
tehn
i;ne
in te
hnol
o[ke
last
nost
i,ki
vpl
ivaj
o na
upo
rabn
ost,
na;
in o
bdel
ave
in z
a to
pot
rebn
a or
odja
. Las
tnos
ti g
radi
v sp
ozna
vajo
u;en
ci z
eks
peri
men
tira
njem
in o
b iz
dela
vi p
redm
etov
.Spo
znan
ja o
pri
mer
nost
i pos
amez
nega
gra
diva
za
dolo
;en
pred
met
spo
znav
ajo
z
* N
AVO
DIL
O> :
e se
u;e
nci s
ezna
nijo
z u
pora
bo ra
;una
lnik
a v
ni/j
ih ra
zred
ih, t
a ;a
s na
men
imo
uved
bi p
roje
ktov
.
-
12an
aliz
iranj
emte
hni;
nih
pred
met
ov in
ute
mel
jeva
njem
ugo
tovi
tev
(ohi
[ja
napr
av s
o iz
um
etni
h sn
ovi,
ker s
o la
hka,
poc
eni,
prep
rost
a za
izde
lavo
inne
pre
vaja
jo e
lekt
rike<
gre
di s
o iz
trde
ga je
kla,
ker
se
ne s
mej
o zv
ijati<
vzm
eti s
o iz
pro
/neg
a je
kla,
ker
se
mor
ajo
upog
ibat
i< m
iza
je iz
lesa
, ker
les
ugod
no v
pliv
a na
;lo
veko
vo p
o;ut
je ip
d.).
S sp
rem
embo
obl
ike
(pro
fili)
lahk
o iz
bolj[
amo
tehn
i;ne
last
nost
i gra
diva
(npr
. nos
ilnos
t).
Z us
trez
no iz
biro
gra
diva
in o
bdel
oval
nih
post
opko
v za
izde
lavo
pre
dmet
a la
hko
bist
veno
vpliv
amo
na m
anj[
e ob
rem
enje
vanj
e ok
olja
.Po
sam
ezna
gra
diva
in o
bdel
ave
spoz
najo
u;e
nci o
b iz
dela
vi p
redm
etov
, zat
o je
ve;
ina
pouk
a iz
pelja
na z
akt
ivni
mi m
etod
ami.
Pri t
em ra
zvija
josp
retn
osti
in o
dkriv
ajo
svoj
e sp
osob
nost
i ter
inte
rese
,kar
jim
pom
aga
pri o
dlo;
itvi o
pok
licu.
Ob
oblik
ovan
ju p
redm
etov
razv
ijajo
svo
jo u
stva
rjal-
nost
in in
ovat
ivno
st.D
elo
v sk
upin
i om
ogo;
a ob
likov
anje
kul
ture
odn
osov
.Pri
oblik
ovan
ju p
redm
etov
jih
spod
buja
mo
tudi
k is
kanj
u tis
tih id
ej, k
ipr
ispe
vajo
k o
hran
janj
u sl
oven
ske
kultu
rne
dedi
[;in
e.
6. ra
zred
Papi
rna
grad
iva
Pom
en, s
urov
ine
(oko
ljska
vzg
oja)
, upo
rabn
ost,
vrst
e, fo
rmat
i.La
stno
sti p
apirn
ih g
radi
vin
njih
ovo
spre
min
janj
e sp
ozna
jo u
;enc
i z e
kspe
rimen
tiran
jem
in iz
dela
vo p
redm
etov
iz p
apirn
ih g
radi
v. P
ri te
m s
po-
znav
ajo
bist
vene
razl
ike
med
istim
i oro
dji,
ki s
o na
men
jena
obd
elav
i raz
li;ni
h gr
adiv
(npr
. [ka
rje z
a pa
pir i
n [k
arje
za
plo;
evin
o).
Les
Je p
omem
bno
nara
vno
grad
ivo,
ki ;
love
ka n
ajbo
lj zb
li/a
z na
ravo
in u
godn
o de
luje
na
njeg
ovo
po;u
tje. L
ahko
ga
je p
ridob
ivat
i in
obde
lova
ti.
Je o
bnov
ljiv
vir,
na k
ar p
a ;l
ovek
lahk
o z
nesm
otrn
o up
orab
o vp
liva
zelo
neg
ativ
no.
Pozn
avan
je la
stno
sti l
esa
je p
omem
bno
za iz
dela
vo p
redm
etov
in n
jihov
o up
orab
o. G
ozd
je z
a ;l
ovek
a /i
vlje
njsk
ega
pom
ena,
zat
o je
treb
a po
udar
-ja
ti po
znav
anje
ust
rezn
ega
ravn
anja
z n
jim in
z le
som
. Odn
os d
o le
sa s
i obl
ikuj
ejo
u;en
ci o
b iz
dela
vi p
redm
etov
, kje
r spo
znav
ajo
osno
vna
orod
ja in
stro
je z
a ob
dela
vo le
sa(v
rtal
ni s
troj
, rez
lja;a
...)
ter o
bdel
oval
ne p
osto
pke.
7. ra
zred
Um
etne
sno
viU
velja
vile
so
se p
redv
sem
zar
adi d
obrih
last
nost
i, ko
t so
nizk
a ce
na, p
repr
osta
obd
elav
a, tr
pe/n
ost,
obst
ojno
st, t
rdno
st, e
lekt
ri;na
nep
revo
dnos
t,pr
epro
sto
vzdr
/eva
nje
idr.
Um
etne
sno
vi n
a ;l
ovek
a ne
vpl
ivaj
o ta
ko u
godn
o ko
t npr
. les
, nek
ater
e im
ajo
lahk
o ce
lo n
egat
ivne
u;i
nke.
Um
etne
sno
vi la
hko
pri p
roiz
vodn
ji, p
rede
lavi
ali
pora
bi z
elo
obre
men
jujo
;e v
pliv
ajo
na o
kolje
. Zla
sti s
ledn
je n
aj u
;ene
c sp
ozna
, saj
lahk
o od
lo;i
lno
vpliv
a na
zman
j[an
je o
nesn
a/ev
anja
oko
lja.
Um
etne
sno
vi s
o pr
i teh
niki
in te
hnol
ogiji
razv
r[;e
ne g
lede
na
tehn
olo[
ke la
stno
sti (
term
opla
sti,
duro
plas
ti in
ela
sti).
Za
upor
abni
ke u
met
nih
snov
ipa
so
pom
embn
a tu
di tr
govs
ka im
ena,
ki s
o la
hko
za is
to u
met
no s
nov
razl
i;na
.
-
5. T
EHN
I:N
A SR
EDST
VA (t
ehni
ka)
13
8. ra
zred
Kovi
neSo
nuj
ne s
kora
j za
vse
tehn
i;ne
pre
dmet
e, o
rodj
a, n
apra
ve in
str
oje.
Zar
adi s
vojih
last
nost
i pre
ka[a
jo d
ruga
gra
diva
, v z
adnj
em ;
asu
jim n
a ne
ka-
terih
pod
ro;j
ih k
onku
riraj
o um
etne
sno
vi in
ker
amik
a. U
;enc
i spo
znaj
o zn
a;iln
osti
in u
pora
bnos
t naj
pogo
stej
[ih
kovi
n. U
svoj
ijo p
ojem
pol
izde
lka.
Pri i
zdel
avi p
redm
etov
ugo
tavl
jajo
tehn
olo[
ke la
stno
sti i
n up
orab
ijo o
bdel
oval
ne p
osto
pke
preo
blik
ovan
ja, o
drez
avan
ja, s
paja
nja
ter p
ovr[
insk
eza
[;ite
.
Izku
[nje
in z
nanj
a, k
i jih
je ;
love
k pr
idob
il pr
i raz
isko
vanj
u na
rave
, so
mu
pom
agal
e iz
dela
ti or
odja
in ra
zviti
nap
rave
ter s
troj
e, k
i so
mu
olaj
[ali
delo
.Sul
ica
je p
odal
j[al
a ;l
ovek
ovo
roko
in p
ove;
ala
njeg
ovo
u;in
kovi
tost
ter v
arno
st p
ri is
kanj
u hr
ane.
Vod
no k
olo
je p
revz
elo
te/a
[ka
opra
vila
mle
tja z
rnja
, nam
akan
ja p
olj i
n /a
ganj
a le
sa. R
a;un
alni
k je
pre
vzel
dol
go;a
sna,
eno
li;na
opr
avila
zla
sti p
ri um
skem
del
u, v
oden
je s
troj
ev in
regu
li-ra
nje
sist
emov
.Ra
vnan
je s
tehn
iko
(nap
rava
mi i
n st
roji)
zah
teva
poz
nava
nje
zako
nito
sti d
elov
anja
osn
ovni
h na
prav
in s
klop
ov s
troj
ev. P
ri m
ehan
ikij
e po
mem
bno
pozn
avan
je o
snov
nih
elem
ento
v, k
ot s
o vz
vod,
ro;i
ca, ;
lene
k, le
/aj i
n go
nila
(zob
ni[k
a, to
rna,
jerm
ensk
a, v
eri/
na in
ro;i
;na)
<pr
i ele
ktrik
iele
ktri;
ni k
rog
in e
lekt
ri;ne
nap
rave
v v
sakd
anje
m /
ivlje
nju.
U;e
nci p
ridob
ivaj
o zn
anje
s p
rou;
evan
jem
tehn
i;ni
h pr
edm
etov
(kol
o, s
troj
i in
napr
ave
iz u
;en;
eveg
a ok
olja
), ki
so
v vs
akod
nevn
i rab
i.Zn
anja
,prid
oblje
na z
razi
skov
anje
m, i
n na
ravo
slov
ne z
akon
itost
i zdr
u/ijo
ob
kons
trui
ranj
u m
odel
ov n
apra
v te
r str
ojev
, ki j
ih n
ajpo
gost
eje
zgra
dijo
z gr
adni
ki s
esta
vlje
nk, l
ahko
pa
tudi
z o
bdel
avo
grad
iv. P
ri te
m p
reve
rijo
razu
mev
anje
in u
stre
znos
t las
tnih
zam
isli.
6. ra
zred
Osn
ovne
ele
men
te n
apra
v in
str
ojev
(vzv
od, ;
lene
k, ro
;ica
, le/
aj, g
onila
) spo
znaj
o u;
enci
ob
prou
;eva
nju
tehn
i;ni
h pr
edm
etov
.Pr
idob
ljena
zna
nja
upor
abijo
pri
re[e
vanj
u pr
oble
mov
s po
dro;
ja g
iban
ja in
pre
nosa
mo;
i. Za
gra
dnjo
mod
elov
upo
rabi
jo g
radn
ike
sest
avlja
nk,
lahk
o pa
tudi
dru
ga g
radi
va.
Pose
ben
poud
arek
je v
pro
u;ev
anju
kol
esa.
7. ra
zred
Elek
trik
o sr
e;uj
ejo
vse
/ivl
jenj
e. O
snov
nozn
anje
o e
lekt
ri;ne
m k
rogu
pom
agaj
o u;
ence
m ra
zum
eti d
elov
anje
ele
ktri;
nih
napr
av, k
i jih
upo
rabl
jajo
vvs
akda
njem
/iv
ljenj
u. P
oseb
en p
ouda
rek
je n
ava
rnos
ti.U
;enc
i raz
i[;e
jo k
rmilj
enje
eno
smer
nega
ele
ktri;
nega
mot
orja
s s
tikal
i in
spoz
najo
nam
embn
ost g
onil
(zob
ni[k
ega
para
). Vs
ebin
e el
ektr
ike
nave
/ejo
na
grad
njo
mod
ela
napr
ave
z ob
dela
vo g
radi
v (s
emaf
or, /
elez
ni[k
e za
porn
ice
...).
Spoz
najo
vsa
kdan
je p
rimer
e ra
;una
lni[
ko k
rmilj
enih
napr
av.
-
14
6. E
KON
OM
IKA
7. P
ROM
ETN
A VZ
GO
JA
8. ra
zred
Stro
je p
ogan
ja m
i[i;
na s
ila a
li m
otor
. Mot
orpr
etva
rja e
no v
rsto
ene
rgije
v d
rugo
(meh
ansk
o de
lo).
V pr
omet
u so
naj
pom
embn
ej[i
mot
orji
z no
tran
-jim
zgo
reva
njem
. Osn
ovni
prin
cip
spoz
najo
u;e
nci n
a m
otor
ju le
tals
kega
mod
ela,
ki g
a ra
zsta
vijo
in a
naliz
irajo
.N
apra
ve in
str
oje
sest
avlja
jo e
lem
enti,
ki i
maj
o po
dobn
e na
loge
> pre
na[a
jo g
iban
je, m
u sp
rem
inja
jo s
mer
, hitr
ost i
n ob
liko.
Njih
ovo
razu
mev
anje
omog
o;a
la/j
e ob
vlad
ovan
je te
hni;
nih
pred
met
ov v
vsa
kdan
jem
/iv
ljenj
u.U
;enc
ipro
u;uj
ejo
goni
la in
na
tem
elju
ugo
tovi
tev
grad
ijo m
odel
e.Ti
so
lahk
o po
snet
ek o
bsto
je;e
ga s
troj
a, la
hko
pa ra
zvije
jo s
voje
idej
e in
jih
prei
zkus
ijo n
a m
odel
u. S
pozn
ajo
zobn
i[ko
, ver
i/no
, tor
no, j
erm
ensk
o in
ro;i
;no
goni
lo, o
d te
ga p
odro
bnej
e zo
bni[
ko, v
eri/
no te
r ro;
i;no
. Pro
u;ijo
goni
la n
a ko
lesu
.Sp
ozna
jo p
rinci
p in
pre
dnos
ti ra
;una
lni[
ko p
odpr
te p
roiz
vodn
je.
Izde
lek
lahk
o na
redi
mo
zase
ali
za p
roda
jo. :
e /e
limo
z iz
dela
vo p
redm
etov
tudi
zas
lu/i
ti, m
u m
oram
o do
lo;i
ti ce
no. P
ri te
m u
po[t
evam
o vs
est
ro[k
e, k
i nas
tane
jo o
b iz
dela
vi. U
;enc
i spo
znaj
o os
novn
e el
emen
te z
a iz
ra;u
n vr
edno
sti i
n za
dol
o;ite
v ce
ne. T
ako
lahk
o sv
oje
izde
lke
tudi
pro
da-
jo, s
;im
er z
aokr
o/ijo
razv
ojni
, pro
izvo
dni i
n pr
odaj
ni c
iklu
s.
Vseb
ine
prom
etne
vzg
oje
so ra
zdel
jene
med
vse
pre
dmet
e. P
ri ob
ravn
avi t
ehni
;nih
sre
dste
v (g
onila
, str
oji,
mot
orji,
ene
rgija
, krm
iljen
je ..
.) do
dam
otis
te p
rom
etne
vse
bine
, ki s
e na
sre
dstv
a sm
isel
no n
avez
ujej
o. P
o po
treb
i jih
raz[
irim
o in
akt
ualiz
iram
o. V
sebi
ne o
gon
ilih
na;r
tuje
mo
tako
, da
so;a
sovn
o us
klaj
ene
s te
hni;
nim
i pre
gled
i kol
es, k
i jih
vsa
ko le
to iz
vaja
mo
na [
oli.
6. ra
zred
U;e
nci o
bnov
ijo te
mel
jna
prav
ila ra
vnan
ja n
a po
ti v
[olo
in d
omov
. Pou
dare
k je
na
prom
etno
var
nost
nem
na;
rtu.
7. ra
zred
Poud
arek
je n
a va
rnos
tni o
prem
i kol
esa,
upo
rabi
in v
zdr/
evan
ju. P
rou;
ijo e
lekt
ri;ne
kro
ge n
a ko
lesu
.
8. ra
zred
U;e
nci s
pozn
avaj
o pr
inci
pe d
elov
anja
kol
esa
in k
oles
a z
mot
orje
m te
r gon
ilana
kol
esu
oziro
ma
kole
su z
mot
orje
m, n
jihov
o de
lova
nje
in p
omen
za
varn
o vo
/njo
.
-
15
2 SPLO©NI CILJI PREDMETA
U;enci (samostojno in s sodelovanjem v skupini)>
1. Raziskujejo, odkrivajo, spoznavajo, oblikujejo, konstruirajo in gradijo preproste
tehni;ne predmete.
2. Opazujejo, preizku[ajo, raz;lenjujejo, primerjajo in razumevajo sestavine tehni;nih
predmetov, procesov v njih in njihovo delovanje ter spoznavajo zveze med tehni;nimi
principi in naravoslovnimi zakonitostmi.
3. Odkrivajo povezave med delovanjem tehni;nih predmetov in njihovo obliko ter lastnost-
mi obdelovalnih gradiv.
4. Z eksperimentiranjem, poustvarjanjem, ustvarjanjem, konstruiranjem, na;rtovanjem,
organiziranjem in vrednotenjem dela re[ujejo tehni;ne in tehnolo[ke probleme ter si pri
tem razvijajo ustvarjalne sposobnosti. Svoje dejavnosti primerjajo s postopki v
proizvodnih organizacijah in spoznavajo principe sodobne tehnologije.
5. Ob uporabi obdelovalnih orodij in preprostih obdelovalnih strojev ter ra;unalni[ke
tehnologije razvijajo in urijo delovne spretnosti. Spoznavajo in upo[tevajo pravila za
varno delo. Spoznavajo merilna orodja in se urijo v merilnih postopkih.
6. Pri na;rtovanju in projektiranju, raz;lenjevanju, gradnji in vrednotenju se navajajo na
samostojno izra/anje zamisli s skiciranjem, branjem in risanjem tehni;ne in tehnolo[ke
dokumentacije ter ustnim in pisnim sporo;anjem. Uporabljajo ro;na in ra;unalni[ka
grafi;na orodja.
7. Ob delu gojijo kulturo odnosov in sodelovanja v skupini, odgovornost, ekonomi;no
izrabo ;asa, gradiv in energije, natan;nost ter red. Oblikujejo pozitiven in kriti;en odnos
do tehnike, tehnologije, organizacije dela in ekonomske ter pozitiven odnos do osebne
varnosti, varovanja soljudi, narave, sredstev in predmetov dela. Oblikujejo pozitiven
odnos do tehni;ne kulturne dedi[;ine.
8. Spoznavajo svoje sposobnosti in nagnjenja ter jih usmerjajo v ustvarjalno delo v po-
klicu in prostem ;asu.
9. Razvijajo znanje in prakti;ne sposobnosti za varno ter kulturno udele/bo v prometu.
-
16
OPE
RATI
VNI C
ILJI
• u;
enec
se
sezn
ani z
vse
bino
inci
lji, n
a;in
om d
ela
ter o
cenj
evan
jem
pri
tehn
iki i
n te
hnol
ogiji
• ra
zum
e vl
ogo
in p
omen
tehn
ike
za /
ivlje
nje
ljudi
• se
sez
nani
s p
rost
ori z
a te
hnik
oin
tehn
olog
ijo,
prav
ili in
pog
oji z
a va
rno
delo
• ra
zlo/
i pra
viln
o ra
vnan
je n
a po
tiv
[olo
• ut
emel
ji po
men
tehn
i;no
brez
hibn
ega
kole
sa in
upo
rabe
;ela
de z
a va
rno
vo/n
jo
• u;
enec
zna
ravn
ati z
ra;u
nal-
niko
m, s
e or
ient
ira n
a tip
kovn
ici
• ob
vlad
a os
novn
e uk
aze
za d
elo
zra
;una
lnik
om v
oke
nske
m o
kolju
in z
gra
fi;ni
m o
rodj
em
DEJ
AVN
OST
I
• u;
enec
pre
vzam
e na
loge
pri
skrb
i za
svoj
e de
lovn
o m
esto
,de
lovn
a sr
edst
va in
gra
diva
• pr
i del
u pr
aviln
o up
orab
lja p
ripo-
mo;
ke z
a va
rno
delo
• ob
ravn
ava
prom
etno
var
nost
nina
;rt
• og
led
PVN
, film
ov, p
osne
tih v
dom
a;em
oko
lju
• u;
enec
imen
uje
in o
pi[e
nam
enos
novn
ih d
elov
ra;u
naln
ika
• iz
bere
in n
alo/
i ust
reze
n ra
;una
l-ni
[ki p
rogr
am•
z gr
afi;
nim
oro
djem
nar
i[e
pred
met
v na
risu
in g
a sh
rani
v d
atot
eko
• v;
ita s
hran
jeno
risb
o in
jo n
atis
ne
VSEB
INE
• de
lo in
na
;rto
va-
nje
pri t
ehni
;ni
vzgo
ji•
prav
ila v
arst
va p
ride
lu
•va
rnos
t u;e
ncev
vpr
omet
udo
ma;
ega
okol
ja
• st
rojn
a in
pro
-gr
amsk
a op
rem
a•
osno
ve d
ela
zok
ensk
im o
kolje
m•
izbi
ra g
rafi;
nih
orod
ij iz
oro
djar
ne
SPEC
IALN
OD
IDAK
TI:N
A PR
IPO
RO:I
LA
• u;
enci
izve
jo z
asp
lo[n
e ne
varn
osti,
pove
zane
z d
elom
pri
pouk
u te
hnik
e in
tehn
olog
ije•
podr
obna
nav
odila
spoz
najo
ob
uvaj
anju
posa
mez
nih
obde
lo-
valn
ih p
osto
pkov
• pr
omet
ne v
sebi
neob
ravn
avam
o na
za;e
tku
[ols
kega
leta
• u;
enci
prid
obijo
zna
-nj
e in
spr
etno
sti z
ade
lo, k
o up
orab
ljajo
ra;u
naln
i[ke
pro
-0g
ram
e
NEP
OSR
EDN
EPO
VEZA
VE
3.1.
2 IN
FORM
ACIJS
KA T
EHN
OLO
GIJA
OPO
MB
A> v
sebi
ne s
o na
men
jene
uva
janj
u ra
;una
lnik
a v
pouk
, za
to ji
h je
treb
a ob
ravn
avat
i na
za;e
tku
[ols
kega
leta
> ;e
so s
e u;
enci
nau
;ili
ravn
ati z
ra;u
naln
ikom
/e
v ni
/jih
razr
edih
, ta
;as
pora
bim
o za
del
o z
grad
ivi i
n te
hni;
nim
i sre
dstv
i.
3 O
PE
RA
TIV
NI
CIL
JI
PR
ED
ME
TA
3.1
©E
ST
I R
AZ
RE
D: 7
0 U
R
3.1.
1 LE
TNO
NA:
RTO
VAN
JE P
OU
KA, V
ARN
OST
V P
ROM
ETU
-
17
OPE
RATI
VNI C
ILJI
• u;
enec
na[
teje
pod
ro;j
a up
orab
epr
edm
etov
iz p
apirn
ih g
radi
v
• na
[tej
e su
rovi
ne z
a iz
dela
vopa
pirn
ih g
radi
v in
razl
o/i p
ojm
ale
sovi
na te
r cel
uloz
na v
lakn
a•
razl
o/i v
logo
pos
amez
nih
sest
avin
papi
rja
• up
orab
i pos
tope
k en
osta
vne
ro;n
e iz
dela
ve p
apirj
a
• zb
ere
poda
tke
o vr
stah
pap
irnih
grad
iv, j
ih p
oim
enuj
e in
opi
[e
njih
ove
zna;
ilnos
ti te
r ute
mel
jiup
orab
o
• ug
otov
i las
tnos
ti pa
pirja
• do
ka/e
pla
stno
st p
apirn
ih g
radi
vin
razl
ikuj
e pa
pir,
kart
on te
r le-
penk
o
•ra
zlo/
i raz
liko
med
reci
klira
nim
inna
vadn
im p
apirj
em te
r pom
enek
olo[
ko n
eopo
re;n
e pr
oizv
odnj
e•
utem
elji
pom
en z
bira
nja
odpa
d-ne
ga p
apirj
a
DEJ
AVN
OST
I
• u;
enec
ses
tavi
razp
rede
lnic
o
• v
svoj
em o
kolju
poi
[;e
proi
zvod
ne o
brat
e za
izde
lavo
in(a
li) p
rede
lavo
pap
irnih
gra
div
• pr
ipra
vi p
apirj
evin
o iz
;as
opis
ne-
ga p
apirj
a•
ro;n
o iz
dela
list
pap
irja
• na
[tej
e na
jpog
oste
j[e
vrst
epa
pirn
ih g
radi
v•
sest
avi z
birk
o vz
orce
v
• pr
esku
[a la
stno
sti p
apirn
ih g
radi
v(s
mer
, raz
teza
nje,
kr;
enje
in z
vija
nje)
• ra
zvrs
ti pa
pirn
a gr
adiv
a gl
ede
nade
belin
o in
kak
ovos
t< iz
dela
razp
rede
lnic
o up
orab
nost
i
• na
[tej
e iz
delk
e iz
reci
klira
nega
papi
rja
VSEB
INE
• po
dro;
ja u
pora
bepa
pirn
ih g
radi
v
• su
rovi
ne z
apr
oizv
odnj
o pa
pirja
• se
stav
ine
papi
rnih
grad
iv
• ro
;na
izde
lava
papi
rja
• vr
ste
papi
rnih
grad
iv
• la
stno
sti p
apirn
ihgr
adiv
• pa
pir,
kart
on,
lepe
nka
...
•vp
liv iz
dela
vepa
pirn
ih g
radi
v na
okol
je
SPEC
IALN
OD
IDAK
TI:N
A PR
IPO
RO:I
LA
• vs
ak u
;ene
c al
i dvo
jica
izde
lata
svo
j lis
t pap
ir-ja
< prip
rava
pap
ir-je
vine
naj
bo
skup
na
• vz
orce
poi
[;ej
o do
ma
• u;
enci
opr
avlja
jopo
skus
e v
dvoj
icah
ali
indi
vidu
alno
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
ekol
ogija
3.1.
3 G
RAD
IVA
IN O
BDEL
AVE
3.1.
3.1
PAPI
RNA
GRA
DIV
A
PRO
U:E
VAN
JE IN
IZD
ELAV
A PA
PIRJ
A
-
18O
PERA
TIVN
I CIL
JI
• ut
emel
ji na
men
sta
ndar
diza
cije
form
atov
pap
irja
(A)
• ov
redn
oti s
voje
del
o
NA:
RTO
VAN
JE•
u;en
ec i[
;e r
e[it
ev z
a no
siln
o ko
nstr
ukci
jo iz
pap
irni
h gr
adiv
• do
lo;i
mer
ila z
a iz
dela
vo in
vr
edno
tenj
e iz
delk
a
DO
POLN
ITEV
ZN
ANJA
• ug
otov
i pom
anjk
ljivo
sti p
apirn
ih g
ra-
div
za iz
dela
vo n
osiln
ih k
onst
rukc
ij•
ugot
ovi,
da je
za
uved
bo n
a;rt
o-va
ne k
onst
rukc
ije t
reba
pov
e;at
itr
dnos
t in
s t
em u
pora
bnos
tpa
pirn
ih g
radi
v
IZD
ELAV
A PR
EDM
ETA
• pr
eobl
ikuj
e pa
pir
v pr
ofile
in ji
hup
orab
i•
na[t
eje
lepi
la z
a pa
pirn
a gr
adiv
aVR
EDN
OTE
NJE
• pr
esku
si k
onst
rukc
ijo n
a ob
rem
enit
ev•
utem
elji
pred
nost
pro
filov
v g
radn
ji
DEJ
AVN
OST
I
• iz
mer
i vel
ikos
t for
mat
a A4
indo
lo;i
vel
ikos
ti zv
ezko
v, k
njig
...
• z
listo
m fo
rmat
a A4
dol
o;i v
e;je
inm
anj[
e fo
rmat
e•
izde
lan
list p
apirj
a ob
re/e
v e
nega
od s
tand
ardn
ih fo
rmat
ov
• lis
t upo
rabi
za
izde
lavo
vo
[;iln
ice
• u;
enec
ski
cira
zam
isel
pre
dmet
aiz
pap
irnih
gra
div
• pr
esku
[a la
stno
sti p
apirn
ih
grad
iv•
trdn
ost p
apirj
a sp
rem
eni s
pre
-ob
likov
anje
m v
pro
file
• pa
pir p
reob
likuj
e v
prof
ile in
pre
-ve
ri m
ehan
i;ne
last
nost
i
• iz
dela
mod
el n
osiln
e ko
nstr
ukci
je•
upor
abi l
epila
za
spaj
anje
del
ov
• na
ri[e
skic
o sv
ojeg
a iz
delk
a
VSEB
INE
• fo
rmat
i pap
irja
• pa
pirn
a gr
adiv
a
• sk
ica
idej
e•
prav
ila s
kici
ranj
a
• pr
esku
[anj
e in
spre
min
janj
em
ehan
i;ni
h la
st-
nost
i pap
irnih
gr
adiv
• po
stop
ki re
zanj
a, p
re-
oblik
ovan
ja in
spa
jan-
ja p
apirn
ih g
radi
v
• ka
kovo
st in
last
-no
sti p
apirn
ih
grad
iv
SPEC
IALN
OD
IDAK
TI:N
A PR
IPO
RO:I
LA
• fo
rmat
e sp
ozna
vajo
spr
egib
anje
m o
ziro
ma
reza
njem
pap
irja
• u;
enec
por
o;a
o sv
o-je
m d
elu
• de
lo v
dvo
jicah
ali
indi
vidu
alno
• in
divi
dual
no d
elo
ali v
dvoj
icah
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
mat
emat
ika
likov
na v
zgoj
a
NA:
RTO
VAN
JE IN
IZD
ELAV
AN
OSI
LNE
KON
STRU
KCIJE
Iz
hodi
[;e
deja
vnos
ti u;
ence
v je
na;
rtov
anje
in iz
dela
va iz
bran
ega
pred
met
a iz
pap
irnih
gra
div.
Pr
edm
et n
aj b
o iz
bran
tako
, da
bo v
sebo
val n
osiln
o ko
nstr
ukci
jo (m
odel
mos
tu, s
tolp
a, s
toja
la …
).
-
19
DEJ
AVN
OST
I
• u;
enec
zbi
ra p
rimer
e pr
edm
etov
iz p
apirn
ih g
radi
v
• ra
zsta
vi ra
zli;
ne p
redm
ete
(em
bala
/ne
[kat
le ..
.) in
ana
lizira
oblik
o pl
a[;e
v te
r na;
ine
njih
o-ve
ga s
esta
vlja
nja
• sk
icira
[tir
ikot
ni, o
krog
li in
tr
ikot
ni li
k•
skic
ira p
la[;
izbr
ane
emba
la/n
e[k
atle
• iz
bira
ust
rezn
e tip
e ;r
t•
kotir
a na
risan
e lik
e in
pla
[;
• ko
nstr
uira
izde
lek
in n
ari[
e sk
ico
pla[
;a•
dolo
;i m
ere
pred
met
a
• ko
tira
skic
o pl
a[;a
kon
stru
irane
gapr
edm
eta
• z
ra;u
naln
i[ki
m p
rogr
amsk
imor
odje
m n
ari[
e pl
a[;
pred
met
a•
upo[
teva
dim
enzi
je p
redm
eta
VSEB
INE
• up
orab
nost
pap
irnih
grad
iv z
a pr
edm
ete
• pr
avila
ski
cira
nja
• pr
avila
kot
iranj
a
• na
;rto
vanj
e ob
like
in v
elik
osti
pred
-m
eta
• ko
tiran
ja ra
vnih
robo
v
• iz
dela
va p
la[;
aup
orab
nega
pre
d-m
eta
SPEC
IALN
OD
IDAK
TI:N
A PR
IPO
RO:I
LA
• u;
enci
zbe
rejo
prim
erke
pred
met
ov in
jih
prou
;ijo
• sk
icira
nja
upor
abijo
inut
rjuje
jo p
ri na
;rto
-va
nju
pred
met
ov
• in
divi
dual
no d
elo
• za
u;e
nje
kotir
anja
upo
ra-
bijo
ra;u
naln
i[ki
pro
gram
• in
divi
dual
no d
elo
• za
izde
lavo
na;
rta
pla[
-;a
upo
rabi
ra;u
naln
i[ki
prog
ram
({KA
TLA)
• pl
a[;
lahk
o na
tisne
na
kart
on a
li iz
dela
[ab
lono
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
gosp
odin
jstv
o
likov
na v
zgoj
a
likov
na v
zgoj
a
likov
na v
zgoj
a
OPE
RATI
VNI C
ILJI
NA:
RTO
VAN
JE•
u;en
ec o
ceni
prim
erno
st u
pora
bepa
pirn
ih g
radi
v za
razl
i;ne
pre
dmet
e
• ra
zi[;
e zg
radb
o pr
edm
eta
izpa
pirn
ih g
radi
v•
odlo
;i s
e za
pre
dmet
in o
blik
uje
mer
ila z
a ko
nstr
uira
nje
DO
POLN
ITEV
ZN
ANJA
• ra
zlo/
i nam
en te
hni;
nega
kom
u-ni
cira
nja
in p
otre
bo p
o te
hni;
nem
risa
nju
• up
orab
i pra
vila
ski
cira
nja
• up
orab
i pra
vila
kot
iranj
a•
prav
ilno
upor
ablja
prib
or z
ate
hni;
no ri
sanj
e
KON
STRU
IRAN
JE•
na;r
tuje
pre
dmet
iz p
apirj
a oz
irom
a ta
nkeg
a ka
rton
a
• up
orab
i pra
vila
kot
iranj
a ra
vneg
aro
ba
• na
ri[e
pla[
;
NA:
RTO
VAN
JE IN
IZD
ELAV
A PR
EDM
ETA
IZ P
APIR
NIH
GRA
DIV
Izbe
rem
o si
pre
pros
t pre
dmet
iz p
apirj
a oz
irom
a ta
nkeg
a ka
rton
a (e
mba
la/n
a [k
atla
, cam
era
obsc
ura,
so
n;na
ura
…).
Pred
met
naj
bo
izbr
an ta
ko, d
a ga
je m
ogo;
e se
stav
iti iz
pre
pros
tega
pla
[;a.
-
20O
PERA
TIVN
I CIL
JI
IZD
ELAV
A PR
EDM
ETA
• iz
bere
ust
rezn
o vr
sto
grad
iv in
izde
la p
redm
et•
ugot
ovi p
omen
pre
maz
ov z
a vi
dez
pred
met
a
VRED
NO
TEN
JE•
pres
kusi
ust
rezn
ost
izde
lka
in g
a ov
redn
oti
• ug
otov
i obs
tojn
ost k
onst
rukc
ije
iz p
apirn
ih g
radi
v na
pro
stem
ter
izbe
re n
a;in
njih
ove
za[;
ite
NA:
RTO
VAN
JE P
RED
MET
A•
u;en
ec n
a[te
je p
odro
;ja
upor
abe
lesa
• ra
z;le
ni p
robl
em in
poi
[;e
naju
stre
z-ne
j[o
re[i
tev
za iz
dela
vo p
repr
oste
-ga
upo
rabn
ega
pred
met
a iz
lesa
DO
POLN
ITEV
ZN
ANJA
O D
OKU
-M
ENTA
CIJI
• up
orab
i ;rt
e (d
ebel
a, ta
nka,
;rtk
ana
in ;
rta
pika
)
DEJ
AVN
OST
I
• up
orab
i pos
topk
e za
obd
elav
opa
pirn
ih g
radi
v (r
ezan
-je, z
giba
n-je
, lep
ljenj
e)•
upor
abi o
rodj
e za
obd
elav
opa
pirn
ih g
radi
v•
upor
abi p
rem
aze
za p
apirn
agr
adiv
a pr
i izd
elav
i pre
dmet
a
• na
[tej
e vr
ste
za[;
itnih
pre
maz
ovza
pap
ir in
jih
ocen
i
• u;
enec
opr
edel
i mer
ila z
a na
;rto
vanj
e pr
edm
eta
• na
ri[e
skic
o re
[itv
e
• na
ri[e
kvad
rat a
li pr
avok
otni
k s
prav
ilno
upor
abo
dveh
trik
otni
kov
SPEC
IALN
OD
IDAK
TI:N
A PR
IPO
RO:I
LA
• in
divi
dual
no d
elo
• po
sebn
o po
zorn
ost j
etr
eba
posv
etiti
var
ne-
mu
delu
z re
zili
• in
divi
dual
no d
elo
• u;
enec
svo
j izd
elek
pred
stav
i so[
olce
m
• in
divi
dual
no a
li de
lo v
dvoj
icah
• gl
avni
na ro
;neg
aris
anja
obs
ega
skic
i-ra
nje
idej
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
nara
vosl
ovje
lik
ovna
vzg
oja
mat
emat
ika
3.1.
3.2
LESN
A G
RAD
IVA
NA:
RTO
VAN
JE IN
IZD
ELAV
A PR
EDM
ETA
IZ L
ESA
U;e
nci n
a;rt
ujej
o in
izde
lajo
pre
dmet
ter g
a na
kon
cu o
vred
notij
o< p
ridob
ivan
je n
ovih
zna
nj je
vp
lete
no v
sam
pro
jekt
tako
, da
tvor
i log
i;no
cel
oto.
Spo
znav
ajo
novo
oro
dje
in te
hnol
ogije
takr
at,
ko ji
h je
treb
a up
orab
iti< t
ako
zdru
/uje
mo
teor
eti;
ne in
pra
kti;
ne v
sebi
ne. I
zdel
ujej
o ra
zli;
no z
ahte
vne
pred
met
e gl
ede
na n
jihov
e sp
osob
nost
i (st
ojal
o za
knj
ige,
;eb
elji
panj
, pom
i;no
sto
jalo
za
po[t
o,
klop
otec
, sto
je;a
ura
z n
ihal
om, k
ozol
ec …
).
VSEB
INE
• or
odje
in p
osto
pki
za o
bdel
avo
papi
rnih
gra
div
• pr
emaz
i za
papi
rna
grad
iva
• is
kanj
e in
ski
cira
nje
idej
e
• os
novn
a sp
retn
ost
v ris
anju
;rt
-
OPE
RATI
VNI C
ILJI
DEJ
AVN
OST
IVS
EBIN
ESP
ECIA
LNO
DID
AKTI
:NA
MED
PRED
MET
NE
PRIP
ORO
:ILA
POVE
ZAVE
21
• ko
tira
ravn
i rob
, kro
g in
lok
• pr
aviln
o up
orab
lja p
ribor
za
tehn
i;no
risa
nje
• s
tehn
i;no
pis
avo
napi
[e ;
rke
in[t
evilk
e
IZD
ELAV
A D
OKU
MEN
TACI
JE•
izde
la te
hni;
no in
tehn
olo[
kodo
kum
enta
cijo
DO
POLN
ITEV
ZN
ANJA
O L
ESU
• pr
epoz
na n
a[e
najp
ogos
tej[
evr
ste
lesa
in n
a[te
je n
jihov
eos
novn
e zn
a;iln
osti
ter u
pora
bo•
opi[
e pr
idob
ivan
je le
sa in
lo;i
oblik
e te
hni;
nega
lesa
• na
[tej
e pr
edno
sti i
n sl
abos
tiup
orab
e le
sa p
red
drug
imi g
radi
vi•
z go
spod
arsk
ega
in e
kolo
[keg
avi
dika
razl
o/i v
pliv
goz
da n
a ok
olje
• op
rede
li po
jem
pol
izde
lka
• na
ri[e
lik s
kro
gi in
loki
• ko
tira
naris
ane
like
• z
velik
imi a
li m
alim
i ;rk
ami
napi
[e k
ratk
o be
sedi
lo•
izpo
lni g
lavo
risb
e
• na
ri[e
tehn
i;no
in d
elav
ni[k
oris
bo iz
delk
a te
r izp
olni
tehn
o-lo
[ki l
ist
• ris
bo p
redm
eta
kotir
a in
dop
olni
s te
hni[
kim
i ozn
akam
i
• op
i[e
posa
mez
ne v
rste
lesa
spo
udar
kom
na
vrst
ah d
reve
s, k
ira
stej
o v
bli/
njem
oko
lju•
opi[
e vl
ogo
gozd
a in
pom
enna
;rtn
ega
gosp
odar
jenj
a z
njim
• v
stan
ovan
ju p
rimer
ja ra
zli;
nagr
adiv
a z
leso
m in
ugo
tavl
ja, z
akaj
so le
s za
men
jala
dru
ga g
radi
va•
prim
erja
nek
ater
e la
stno
sti
papi
rnih
gra
div
z la
stno
stm
i les
a
• op
azuj
e pr
edm
ete
in u
gota
vlja
,ka
tera
vrs
ta p
oliz
delk
ov je
bila
upor
ablje
na
• ko
tiran
je ra
vneg
aro
ba k
roga
in lo
ka•
orod
je in
prib
or z
ate
hni[
ko ri
sanj
e
• te
hni;
na p
isav
a
• iz
dela
va te
hni;
nein
tehn
olo[
kedo
kum
enta
cije
• vr
ste
lesa
• up
orab
nost
lesa
• pr
idob
ivan
je le
sain
pol
izde
lki i
znj
ega
• go
zd in
oko
lje
• vr
ste
poliz
delk
ov
• ris
anju
z ro
;nim
oro
d-je
m n
amen
imo
le ;
as z
aos
nove
• pi
sava
je p
okon
;na
• u;
ence
v ne
obr
emen
ju-
jem
o s
tehn
i;no
pis
avo
dlje
, kot
je p
otre
bno
zaos
novn
i zap
is
• te
hni;
ne ri
sbe
ri[ej
oro
;no
oziro
ma
z or
od-
jem
CAD
• u;
enci
zbi
rajo
pod
atke
vlit
erat
uri,
na in
tern
etu,
pri s
tar[
ih in
obr
tnik
ihna
ravo
slov
je
-
OPE
RATI
VNI C
ILJI
DEJ
AVN
OST
IVS
EBIN
ESP
ECIA
LNO
DID
AKTI
:NA
MED
PRED
MET
NE
PRIP
ORO
:ILA
POVE
ZAVE
22•
na p
odla
gi p
re;n
ega
prer
eza
ugot
ovi z
grad
bo le
sa, p
o vi
dezu
bran
ik o
ceni
nje
govo
gos
toto
• ra
zlo/
i poj
me>
gos
tota
, trd
ota,
pro/
nost
, /ila
vost
in c
eplji
vost
lesa
ter u
goto
vi p
ovez
avo
med
njeg
ovo
gost
oto
in te
/o
IZD
ELAV
A PR
EDM
ETA
• iz
bere
ust
rezn
o gr
adiv
o za
izde
la-
vo p
redm
eta
• iz
bere
ust
rezn
e po
lizde
lke
iz le
saza
izde
lavo
pre
dmet
a•
pren
ese
na;r
t ses
tavn
ih d
elov
na
grad
ivo
in ji
h iz
dela
• pr
i del
u pr
aviln
o in
var
no u
pora
bl-
ja u
stre
zne
post
opke
, oro
dja,
stro
je te
r za[
;itn
a sr
edst
va•
pozn
a in
upo
rabl
ja m
eriln
e pr
ipo-
mo;
ke
• na
str
oju
dolo
;i d
elov
ni, p
reno
sni
in p
ogon
ski d
el
• pr
epoz
na le
plje
ne, /
eblja
ne,
vija
;ene
, moz
ni;e
ne in
rogl
ji;en
ele
sne
zvez
e te
r ute
mel
ji nj
ihov
oiz
biro
• s
pres
kuso
m p
rimer
ja tr
doto
,ce
pljiv
ost,
pro/
nost
in /
ilavo
stra
zli;
nih
vrst
lesa
• ug
otav
lja ra
zlik
o v
te/i
lesa
pre
dna
mak
anje
m in
po
njem
• ug
otav
lja v
pliv
last
nost
i na
upor
abo
• na
[tej
e tip
i;ne
pre
dmet
e iz
lesa
inop
i[e
njih
ovo
nam
embn
ost
• ug
otov
i raz
li;ne
meh
ansk
e in
vizu
alne
last
nost
i les
nih
grad
iv
• pr
ipra
vi d
elov
no m
esto
za
izde
lavo
pre
dmet
a•
izbe
re in
var
no u
pora
bi ro
;na
orod
-ja
(/ag
o, v
ija;,
kle
[;e,
str
ga;o
,pr
ime/
) in
stro
je z
a ob
dela
vo le
sa(m
otor
no re
zlja
;o, v
rtal
nik)
• pr
i izd
elav
i upo
rabi
jo z
nane
inno
ve o
bdel
oval
ne p
osto
pke,
orod
ja, p
ripom
o;ke
ter s
troj
e
• op
i[e
nam
en in
ses
tav
stro
ja(n
pr. k
ro/n
e /a
ge)
• na
pre
dmet
ih p
oi[;
e le
sne
zvez
ein
jim
dol
o;i v
rsto
• pr
esku
[anj
e la
st-
nost
i les
a
• pr
edm
eti i
z le
sa
• de
lovn
o m
esto
• po
stop
ki iz
dela
vepr
edm
eta
• pr
ipom
o;ki
, oro
dje
in s
troj
i za
obde
la-
vo le
sa
• se
stav
ine
stro
ja
• vr
ste
lesn
ih z
vez
• de
lo v
dvo
jicah
• po
sebn
a po
zorn
ost
velja
var
nem
upr
esku
[anj
u, k
i naj
bo
del p
roje
kta
• i[
;ejo
prim
ere
v ok
olju
,kj
er /
ivijo
• sp
ozna
ob
prak
ti;ne
mde
lu•
post
opke
, str
oje
inor
gani
zaci
jo d
ela
spoz
-na
ob
ogle
du le
sneg
aob
rata
• sp
ozna
s p
rakt
i;ni
mi
prim
eri
-
OPE
RATI
VNI C
ILJI
DEJ
AVN
OST
IVS
EBIN
ESP
ECIA
LNO
DID
AKTI
:NA
MED
PRED
MET
NE
PRIP
ORO
:ILA
POVE
ZAVE
23
• up
orab
i naj
pogo
stej
[e o
bdel
o-va
lne
post
opke
• up
orab
i pre
pros
tej[
e po
stop
kesp
ajan
ja le
sa•
upor
abi l
epila
za
les
• ra
zlo/
i nam
en p
rem
azov
za
les
• ra
zlik
uje
med
pre
maz
i z la
ki in
lazu
rnim
i pre
maz
i ter
ute
mel
ji nj
ihov
e pr
edno
sti
VRED
NO
TEN
JE•
izra
;una
str
o[ke
izde
lave
pre
d-m
eta
• ov
redn
oti s
voj p
rispe
vek
pri
izde
lavi
pre
dmet
a•
ovre
dnot
i, ;e
sa s
e je
nau
;il
PREN
OS
GIB
ANJA
• u;
enec
opr
edel
i vrs
te g
iban
ja n
ara
zli;
nih
napr
avah
in s
troj
ih
• op
rede
li vz
vod
in ra
zlo/
i nje
govo
vlog
o•
vzpo
stav
i rav
nove
sje
na g
ugal
nici
zra
zli;
nim
i ute
/mi a
li do
l/in
ami r
o;ic
• up
orab
i obd
elov
alne
pos
topk
epr
i izd
elav
i pre
dmet
a
• zb
ere
poda
tke
o ek
olo[
kih
pre-
maz
ih z
a le
s•
povr
[ins
ko z
a[;i
ti pr
edm
et
• zb
ere
vse
poda
tke,
pot
rebn
e za
izra
;un
cene
pre
dmet
a•
izde
la re
klam
ni p
laka
t za
ponu
d-bo
in p
roda
jo p
redm
eta
• u;
enec
opa
zuje
in o
pi[e
gib
anja
na ra
zli;
nih
napr
avah
in s
troj
ih
• z
grad
niki
ses
tavl
jank
e se
stav
im
odel
gug
alni
ce p
reve
snic
e•
upor
abi v
zvod
kot
prip
omo;
ekza
dvi
ganj
e br
emen
• ob
delo
valn
i pos
to-
pki (
/aga
nje,
vrt
a-nj
e, p
iljen
je, b
ru-
[enj
e, /
eblja
nje,
lepl
jenj
e, v
ija;e
nje)
• po
vr[i
nska
za[
;ita
pred
met
a
• ob
likov
anje
cen
eiz
dela
nega
pre
d-m
eta
• sp
osob
nost
i in
pokl
ici
• vr
ste
giba
nja
• vz
vod
• iz
bira
mo
pred
met
e, k
ivk
lju;u
jejo
osn
ovne
obde
lova
lne
post
opke
• iz
bira
mo
ekol
o[ko
spr
e-je
mlji
vej[
e la
ke in
bar
ve
• za
izra
;un
stro
[kov
upor
abim
o ra
;una
lni[
kipr
ogra
m•
upo[
teva
mo
vred
nost
grad
iva,
ene
rgije
in d
elo
• vs
ebin
e za
stav
imo
kot
razi
skov
anje
teh
nike
,np
r. ig
ral n
a ot
ro[k
emig
ri[;
u< u
;enc
i pro
u;ijo
posa
mez
na ig
rala
iniz
dela
jo m
odel
e z
grad
niki
ses
tavl
jank
<de
lajo
v d
vojic
ah a
lim
anj[
ih s
kupi
nah
nara
vosl
ovje
mat
emat
ika,
likov
na v
zgoj
a
3.1.
4 TE
HN
I:N
A SR
EDST
VA
-
• ob
razi
skov
anju
kol
esa
obno
vijo
in d
opol
nijo
znan
ja o
var
nost
ni o
pre-
mi k
oles
a te
r pra
vila
ora
vnan
ju v
pro
met
u•
opra
vijo
man
j[e
nas-
tavi
tve
OPE
RATI
VNI C
ILJI
DEJ
AVN
OST
IVS
EBIN
ESP
ECIA
LNO
DID
AKTI
:NA
MED
PRED
MET
NE
PRIP
ORO
:ILA
POVE
ZAVE
24•
opre
deli
os, v
rti[
;e, r
o;ic
o, ;
lene
kin
nih
ajni
dro
g•
razl
o/i n
alog
o os
i in
vrti[
;a
• po
i[;e
vzv
ode
pri r
azni
h na
prav
ahin
str
ojih
ter r
azlo
/i n
jihov
o vl
ogo
• ra
zlo/
i spr
emin
janj
e sm
eri i
nhi
tros
ti vr
tenj
a s
pom
o;jo
veri/
nega
in je
rmen
skeg
a go
nila
• z
grad
niki
ses
tavl
jank
e se
stav
im
odel
gug
alni
ce n
ihal
ke
• ra
zi[;
e ko
lo k
ot te
hni;
no s
reds
t-vo
in d
olo;
i pos
amez
ne s
troj
neel
emen
te
• iz
dela
mod
el v
eri/
nega
gon
ila
• pr
imer
ja v
eri/
no in
jerm
ensk
ogo
nilo
• ;l