1

STROJNA SEČNJA Z VIDIKA PRESOJE PRIMERNOSTI RABE

IN KAKOVOSTI IZVEDBE

J. Krč

Kranjsko gozdarsko društvo, 23.4.2010

VSEBINA

1. PRIMERNOST DELOVIŠČ2. NAČRTOVANJE IZVEDBE3. MOŽNOSTI V POSAMEZNIH SEKTORJIH

LASTNIŠTVA + EKONOMIČNOST

? ;? ; ?Kje ; Kako ;€

IZBOR TEHNOLOGIJE DELA V GOZDNI PROIZVODNJI

TEHNOLOGIJA(izbor)

TEHNOLOGIJA(izbor)

Naravni pogojiNaravni pogojiInfrastrukturaInfrastruktura DružbaDružba

Zakonskeomejitve

Zakonskeomejitve

Funkcije gozdaFunkcije gozda

VlogadržaveVlogadržave

Lastninskiodnosi

Lastninskiodnosi

Primarne prometnicePrimarne

prometniceSekundarne prometnice

Sekundarne prometnice

Položaj skladiščPoložaj skladišč

KupciKupci

SestojneznačilnostiSestojneznačilnosti

Makro in mikrorielief

Makro in mikrorielief

Nosilnost podlage,vodotoki

Nosilnost podlage,vodotoki

KlimaKlima

2

TERENSKI DEJAVNIKI IZVEDBEPRIDOBIVANJA LESA

Naklonterena

Površinskeprepreke

NosilnostTal

Vpliv na:•Izbor mehanizacije•Učinke [min/m3]•Stroške [EUR/m3]

• Inklinacija, kot• Dolžina pobočja• Smer naklona /gor-dol/• Oblika naklona /konkaven, • konveksen, terasast/• Ekspozicija

Opisna in funcionalna klsifikacija:Naklon teran

Naklon terena [%]

B.) Funkcionalna klasifikacija

1009080706050402010

Zelo strm> 50%

Strm teren>25%

A.) Opisna klasifikacija

Rav

en

Zmer

noS

redn

je

Strm

Rav

en

Sre

dnje

Naklon terena [%]

(Eco

Woo

d20

02)

(Ber

g19

92)

NAKLON TERENA: SEČNJA IN IZDELAVA

D1,

3[c

m]

Naklon terena [%]

3

Naklon terena:razdalja zbiranja

Naklon terena [%]

Raz

dalja

zbi

ranj

a [m

]

POVRŠINSKE PREPREKE

A. Površinske prepreke

B. Večje prepreke

Drevje Skale

Panji Kamenje NeravnineVrtače, izbokline

PotokKanaljarek

Vpliv površja na gibanje stroja

Zelo raven

Delno raven

Delno neraven

Neraven

Zeloneraven

RAZRED

1

2

3

4

5

STABILNOST:• Gabariti stroja• Medosni razmak• Širina koles• Položaj težišča• Razpored

obremenitve osi• Kot horizontalnega

loma• Položaj težišč

po sekcijah• Vrsta pogona• Način blokade

diferenciala• Dinamični vplivi

med vožnjo

4

Kanadska razvrstitev(Mellgren 1980)

Višina aliglobina prepreke

Površinska pogostost preprek

Nosilnost tal – teoretske osnovetm P

AWP <=

Pm tlak stroja (kolesa ali gosenice) na podlago (kPa)

W teža na kolesu (kN)A dotikalna površina kolesa s podlago (m2)Pt nosilnost tal (kPa)

ZBITA, STISNJENA TLA

PREMAKNJENA, ZBITA, DELNO PORUŠENA TLA

ZMEŠANA, PORUŠENA TLA

(KO

ŠIR

201

0)

Razponi nosilnosti tal (Saarilahti, 2002a)

20001000Led

500500Grušč, droben

900400Močno stisnjen sneg, -10oC

1200400Glina, suha

800400Morena, suha

500300Pesek, vlažen

500300Grušč, vlažen

600300Morena, vlažna, srednje debela

500200Stisnjen sneg, -10oC

300200Glina, vlažna

700200Grušč, suh

500200Morena, vlažna, drobna

250150Pesek, suh

10050Star sneg, -10oC

5050Aluvialna tla

15050Glina, mokra

7040Šotišče pod gozdom

3010Svež sneg

4010Šotišče brez gozda

Največ kPaNajmanj kPaTip podlage

5

Dejavniki vlake – podlage za vožnjo strojev, ki vplivajo na prehodnost in poškodovanost

(Košir 2010)

Dejavniki tal - podlage, ki vplivajo na prehodnost in poškodovanost brezpotja oz. gozdnih tal

(Košir 2010)

Ocena poškodovanosti delovišča(KOŠIR 2010 po Wasterlund, Bygden, 2002)

Nesprejemljiva> 20

NesprejemljivaResna poškodbaResna poškodbaVelika poškodba15 - 19,9

Resna poškodbaResna poškodbaVelika poškodbaMajhna poškodba10 - 14,9

Resna poškodbaVelika poškodbaMajhna poškodba5 - 9,9

Velika poškodbaMajhna poškodbaSprejemljiva pošk.

Sprejemljiva poškodba

< 5

Delež površine> 30 %

Delež površine20 - 30 %

Delež površine10 - 20 %

Delež površine< 10 %

Globina kolesnice, [cm]

6

Predlog za preizkus poškodovanosti delovišča v naših razmerah

NesprejemljivaNesprejemljivaNesprejemljivaNesprejemljiva poškodba> 30

NesprejemljivaNesprejemljivaVelika poškodbaTip vlake 3, Velika poškodba

20 - 30

NesprejemljivaVelika poškodbaMajhna poškodbaTip vlake 2, Majhna

poškodba10 - 20

Velika poškodbaMajhna poškodbaSprejemljiva

poškodba< 10

Majhna poškodbaSprejemljiva poškodba

Sprejemljiva poškodbaTip vlake 1, stisnjena tla,

sprejemljiva poškodba

< 5

Nad 20%10-20%Do 10%Kriterij glede na površino poškodbe

Globina kolesnice[cm]

(Mali, Košir, 2007)

Teksturatal

Glinenakohezivna tla Vlažnost Povišana 5-6

Peščena (frikcijska) tla

Naklonterena

Suho, zmrznjenoali zasneženo

5

3

1

2

5

Spravilo navzgor>15% naklona

Spravilo navzgor<15% naklona

Spravilo navzdol>35% naklona

Spravilo navzdol<35% naklona Teren

Gladek

Raznolik

ČLENITEV TERENOV Z VIDIKA NEVARNOSTI IZVEDBE DEL: ZGIBNA POLPRIKOLICA

NEVARNOST:1=nizka2=sprejemljiva3=zahtevno4=rizično5=visoko rizično6=ni priporočljivo

PripravaPriprava deladela

Priprava dela spada med dela režijskega osebja in je namenjena racionalizaciji proizvodnje, torej povečanju učinkov in zmanjšanju stroškov proizvodnje.

V gozdarstvu se s pripravo dela tesno povezujejo gozdnogojitveni cilji in ukrepi ter ekološki vidiki proizvodnje.

B.KOŠIR 04

7

PripravaPriprava deladela

Osnovni cilji priprave dela za SS so: zmanjšanje stroškov, zmanjšanje neproduktivnih časov in povečanje učinkov dela.

Priprava dela mora biti racionalna in ne predraga.

B.KOŠIR 04

Učinki strojne sečnje pri iglavcih

UčinekVelikost stroja Prsni premer VolumenDreves/h m3/h

8 ,02 99 2,010 ,04 72 2,912 ,07 52 3,814 ,11 49 5,3la

hki

16 ,16 47 7,118 ,21 45 8,520 ,26 42 9,7sr

ednj

i

22 ,33 40 11,424 ,41 37 13,326 ,50 35 15,228 ,61 33 17,4te

žki

30 ,74 30 20,0

DelitevDelitev časačasa popo IUFROIUFRO

Neizk. èas Èas potovanja

Izven delovnega mesta Na delovnem mestu

Skupni èas - 365 dni

B.KOŠIR 04

8

Prekinitve Zastoji na delu

Nedelovni èas

Produktivni Pomo�ni

Delovni èas

Na delovnem mestu

B.KOŠIR 04

DelitevDelitev časačasa popo IUFROIUFRO

Glavni Pomo�ni

Produktivni

Premiki

Naèrtovanje

Priprava

Pripravljalni

Popravila

Vzdr�evanje

Gorivo

Servisiranje Dodatni

Pomo�ni

Delovni èas

B.KOŠIR 04

DelitevDelitev časačasa popo IUFROIUFRO

Iztegovanje

Podiranje

Krojenje

Klešèenje

Primikanje

Zlaganje

Glavni

Premiki

Pozicioniranje

Èišèenje

Gozdni red

Pomo�ni

Produktivni èas

B.KOŠIR 04

DelitevDelitev časačasa popo IUFROIUFRO

9

1. KORAKPRIPRAVA NA DALJŠI ČASOVNI ROK:Izbira površin, ki omogočajo delo 3 leta z medsebojno pogodbo med izvajalcem in naročnikom! Konkretizacija prioritet ter podrobna opredelitev za tekoče leto! Predvidevanje rezervnih površin!

ZASEBNIDRŽAVNI

Primernost SS v SLO

2. KORAK• PREDKALKULACIJA

NA KONKRETNI POVRŠINI:

Količina, sorimentacija, tehnologija, dodelava!

Značilne sestojne in terenske razmere -primeri za posebne razmere

Vir: Talbot 2004

Intenziteta [m3/ha] Povprečn

o drev

o

[m3 ]

Uči

nki [

m3 /h

]

Povprečno drevo [m

3 ]

Intenziteta [m3/ha]

Uči

nki [

m3 /h

]

Vir: Talbot 2004

STROJ ZA SEČNJO (HW)

ZGIBNA POLPRIKOLICA (FV)

3. KORAK• PODROBNO

ODPIRANJE IN OZNAČEVANJE SESTOJA!

Trajno in vidno označevanje nosilcev sestoja, spravilnih poti in izbranega sestoja.

Vir: ZGS 2005

? Tla? Stabilnost sestoja

? Tehnološke možnosti

10

4 m

20 m

4 m

30 m

11

4 m

40 m

4. KORAK

• Izdaja naloga / pogodbena obveza

Pred izdajo naj gozdar in predvideni izvajalec naredita SKUPNI OGLED POVRŠIN

oz. sestojev za sečnjo.

To daje možnost izvajalcu, da priredi kalkulacijo

glede na konkretne razmere oz. se prepriča o ustreznosti kalkulacije.

5. KORAK• Priprava pisnega

delovnega naloga za operaterja (strojnika), ki vsebuje kartni material z naslednjo vsebino:

Meje delovne površine (eventuelne delne površine), položaj spravilnih poti in skladišč, smeri izvoza, krajevne posebnosti Vir: ZGS 2005

12

6. KORAK• Uvajanje strojnika na

sečišču in spremljava dela s strani naročnika!

Med izvedbo del mora strojnik imeti določenega stalnega svetovalca (sogovornika). Sočasno se mora kontrolirati izmera sortimentov, ki mu mora slediti uravnavanje merilnih inštrumentov.

Izdaja delovne pogodbe in uvajanje strojnika na deloviščuKontrola opreme za sanacijo izlitja oljaSprotna kontrola poškodovanosti sestoja in zapuščanja predvidenih potiKalibracija merilnih inštrumentov

7. KORAK• Zaključna kontrola - na sečišču

(poškodovanost sestoja in tal), izmera kot osnova plačila za delo

Skupne značilnosti vlak v primeru Žekanc(KOŠIR, ROBEK 2000)

8. KORAK

• Naknadna kalkulacijaPrimerjava predvideno - opravljeno in skupna ocena opravljenega dela (prisotnost podjetnika / strojnika)

13

STIKI Z JAVNOSTJO• TEMELJI ZA UPORABO

STROJEV V GOZDU?

• ALI UPORABA STROJEV LAHKO ŠKODUJE GOZDU?

• GOZDNI DELAVCI - ALI JIM STROJI JEMLJEJO DELO?

• Ergonomija, nega, racionalizacija dela

• Da (sestoj, tla, tech, priprava); Ne (namenska raba, dobra priprava, soodgovornost gozdarja in izvajalca)

• Izobraženi delavci potrebni tudi v bodoče, strojem postavljajo mejo naravni pogoji, slabši sestoji – nerentabilna raba SS

STIKI Z JAVNOSTJO• KAKO DELUJEJO

“HARVESTERJI”?

• KDO UPORABLJA TOVRSTNE STROJE?

• KATERE SMERNICE ZA UČINKOVITOST IN STROŠKE PRI STROJNI SEČNJI (SREDNJE VREDNOSTI)?

• Nega, redčenje; postopki (podiranje-obvejevanje, sortiranje); kombinacija z izvozom lesa…

• Raba splošno razširjena, podjetniki, tudi deželne gozdarske uprave.

• Na obratovalno uro 6-14m3

(podiranje-obvejevanje-krojenje-odlaganje). Min 2x več kot ročno delo. Ekonomična izkoriščenost raba 1500-1800 ur letno letne kapacitete 10000-20000 m3.

Upoštevanje omejitev za izbiro površin, primernih za strojno izvedbo sečnje lesa

VPLIVNI DEJAVNIK VREDNOST

NAKLON TERENA NAJVEČ 30%

MEŠANOST SESTOJEV NAJMANJ 70% iglavcev

SKALOVITOST NAJVEČ 50%

RELIEF IZKLJUČI vrtačasto

++++DODATNO++++

JAKOST MOŽNIH SEČENJ

=> KONCENTRACIJE10 do 90 m3/ha/10 LET

14

Brez omejitev jakosti

MODRO - DRŽAVNORDEČE - ZASEBNO

Bl

>=10 m3/ha

MODRO - DRŽAVNORDEČE - ZASEBNO

Bl

>= 30 m3/ha

MODRO - DRŽAVNORDEČE - ZASEBNO

Bl

15

>= 50 m3/ha

MODRO - DRŽAVNORDEČE - ZASEBNO

Bl

Možni posek[m3/ha]

1020

3040

5060

7080

90

Legenda100%88%82%59%23%10%3%2%1%____

Povprečje

100

Jakost možne sečnje [m3/ha]

0

20

40

60

80

100

120

10 20 30 40 50 60 70 80 90

0% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0%

Majhno (0%)

100

Jakost možne sečnje [m3/ha]

100

0

20

40

60

80

100

120

10 20 30 40 50 60 70 80 90

Veliko (100%)

Deleži količin možnih sečenj glede naizbrane površine priupoštevanju najblažje omejitveza jakost možnih sečenj.

Jakost sečnje[m3/ha]

Skupne desetletne možne sečnje na izbranih površinah v odvisnosti od jakosti možnih sečenj

(DRŽAVNI GOZDOVI)[m3 iglavci]

43286

166669

43058 55468

322690

BledSlovenj GradecNazarjeMariborKranj

0

50000

100000

150000

200000

250000

300000

350000

102030405060708090

50%49% 65% 53% 46%

16

Analiza jakosti možnih sečenj IGLAVCEV na izbranih površinah, primernih za strojno sečnjo V DRŽAVNIH

GOZDOVIH

Jakost sečnje [m3/ha] /10 let OBMOCJE 10 20 30 40 50 60 70 80 90 m3/10 let Delež možnih sečenj glede na jakost 10 m3/ha SKUPAJ 1391391 95,3% 87,4% 73,2% 55,6% 38,6% 24,9% 15,8% 9,4%BLED 322690 97,2% 89,2% 74,5% 53,7% 35,1% 20,6% 11,9% 7,6%BREZICE 15182 96,1% 86,3% 76,8% 65,1% 62,1% 52,3% 31,9% 31,4%CELJE 43808 92,2% 83,5% 72,6% 58,5% 46,9% 18,8% 15,5% 10,6%KOCEVJE 198355 99,0% 93,6% 79,3% 60,1% 37,1% 21,1% 9,4% 3,8%KRANJ 43286 97,0% 85,0% 75,3% 69,0% 64,2% 53,5% 47,4% 29,5%LJUBLJANA 53256 95,4% 78,3% 39,6% 28,0% 13,7% 11,3% 7,1% 5,3%MARIBOR 166669 98,0% 90,8% 80,2% 65,1% 44,1% 26,2% 14,6% 6,9%MURSKA SOBOTA 14923 87,2% 59,9% 48,8% 41,0% 33,5% 20,6% 17,0% 7,6%NAZARJE 43058 97,3% 91,7% 73,8% 54,1% 38,1% 21,9% 12,9% 8,9%NOVO MESTO 79857 98,0% 91,1% 77,9% 68,4% 55,3% 33,9% 29,9% 20,5%POSTOJNA 214737 95,5% 91,0% 84,9% 70,4% 53,7% 41,1% 24,3% 13,0%SLOVENJ GRADEC 55468 97,7% 93,0% 80,5% 55,1% 20,7% 11,6% 8,0% 4,6%TOLMIN 61501 90,7% 81,9% 57,7% 36,5% 30,1% 23,7% 20,8% 14,8%KRASKO OBMOCJE

78601 72,4% 55,8% 34,3% 4,5% 1,4% 0,8% 0,8% 0,8%

Primeri stroškov pri naših gostotah sečenjv državnih gozdovih

1500 UR LETNO, VELIKOST DELOVIŠČA = 3 ha, Veliki stroj, Iglavci

Koncentacija

Max.padecpovršin

GGO

40-50 -20,80% BLED70-80 -20,40% BREZICE60-70 -28,10% CELJE50-60 -23,00% KOCEVJE80-90 -17,90% KRANJ30-40 -38,70% LJUBLJANA50-60 -21,00% MARIBOR20-30 -27,30% MURSKA

SOBOTA40-50 -19,70% NAZARJE60-70 -21,40% NOVO MESTO70-80 -16,80% POSTOJNA50-60 -34,40% SLOVENJ

GRADEC30-40 -24,20% TOLMIN40-50 -29,80% KRASKO

OBMOCJE

MU

RSK

A SO

BO

TA

BLED

KR

AN

J

LASTNIŠKA STRUKTURA GOZDOV V SLOVENIJI

2

37

3328

Zasebni kmečki Zasebni nekmečki Državni Drugi

Vir: ZGS in SURS za leto 2003

70%

050000

100000150000200000250000300000350000400000

< 1 ha 1 - 4,9ha

5 - 30ha

> 30ha

338 000oz. 1/3

ZASEBNI GOZDOVI:

17

REZULTATI,primer območne enote Kranj

Z enako barvo so označene površine geografsko zaokroženihzasebnih gozdov, ki so izbrane kot primerne za strojno sečnjo!

IZKLJUČI vrtačastoRELIEF

NAJVEČ 50%SKALOVITOST

NAJMANJ 70% IGLMEŠANOST SESTOJEV

NAJVEČ 30%NAKLON TERENA

VREDNOSTVPLIVNI DEJAVNIK

Površine zasebnih gozdov, ki izpolnjujejo izbrane kriterije za uporabo strojne sečnje po

OE in razvojnih fazah

5446021668158904017Skupaj / Summary

4773105515061379Kraško območje

1526145991172Murska Sobota

614321192518324Maribor

4538324956052Slovenj Gradec

39881666622263Nazarje

390314731278290Celje

48811815672Brežice

368118451062178Novo mesto

3220182482152Kočevje

556615442231394Postojna

612129831770308Ljubljana

531819041215288Kranj

41101224873177Bled

108751928767Tolmin

Skupaj, gozdne površineDebeljaki /Starejši drogovnjaki /Mlajši drogovnjaki /Območje /

Frekvenčna porazdelitev števila odsekov v ZASEBNI LASTI po velikosti

povprečnih parcel

0

500

1000

1500

2000

2500

< 0,1 0,1 -1 1-3 3-5 5-10 10-15 15-30 30-100 Več /More

Površina parcele [ha] /Size of property [ha]

Štev

ilo o

dsek

ov /

Num

ber o

f sec

tions

,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

70,0%

80,0%

90,0%

100,0%

Kum

ulat

iva

/C

umul

ativ

e

Skupaj izbrano54.460 ha zasebnih gozdov.

Struktura razvojnihfaz:10% Drogovnjaki I38% Drogovnjaki II52% Debeljaki

18

Porazdelitev deležev števila lastnikov in površine zasebnih gozdov glede na velikost parcel na izbranih gozdovih

Priporočila (tuja) za ekonomično izvedbostrojne sečnje:

8 do10 ha

Strukturaštevila lastnikovposesti:

1,32 % > 8 ha

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

0 5 10 15 20 25 30 35 40Velikost parcele [ha] /Size of property [ha]

Del

ež /

Shar

e

Površina / Area Lastniki / No. of forest owners

Porazdelitev deležev števila lastnikov in možnih sečenj glede na količino možne

sečnje na lastnika gozdaPriporočila (tuja) za ekonomično izvedbostrojne sečnje:

300 m3/ poseg

Strukturaštevila lastnikovposesti:

1,8 % > 300 m3

0%10%20%30%40%50%60%70%80%

0 100 200 300 400 500Možne sečnje/ lastnika/ 10 let

Allowable cut / forest owner / 10 years

Kum

ulat

iva

[%]

Cum

ulat

ive

[%]

Lastniki /forest owners Količine iglavci /coniferous Količine listavci /deciduous

Vsak 4-ti m3 iglavcev in 5-ti m3 listavcev

LASTNIŠKA STRUKTURA GOZDOV V SLOVENIJI

2

37

3328

Zasebni kmečki Zasebni nekmečki Državni Drugi

Vir: ZGS in SURS za leto 2003

70% =?

19

Rezultati modelnega prostorskega združevanja odsekov (povzetek)

29,4132,1226942,7145792Skupaj22,8624,861922,005491Kraško območje

26,0127,25561,243314Murska Sobota

7,9914,774166,783331Maribor

6,408,485352,084223Slovenj Gradec

35,9740,28994,311461Nazarje

8,9810,963561,982750Celje

9,1111,90412,79604Brežice

24,0925,041470,953809Novo mesto

6,728,873632,153701Kočevje

64,5867,88823,303081Postojna

22,2725,092442,825456Ljubljana

93,7196,69552,984598Kranj

58,5560,44681,892947Bled

24,5227,18402,661026Tolmin

Razlikapovršin

skupkov [ha]

Povprečna velikost skupka

[ha]

Število skupkovPovprečna površina

izbrane parcele[ha]

Skupno število zasebnih parcel v odsekihObmočje

••2694 prostorsko lo2694 prostorsko loččenih povrenih površšinin (parcel 45.792)(parcel 45.792)

••PovprePovpreččni skupek 32,12hani skupek 32,12ha (parcela 2,71ha)(parcela 2,71ha)

••1/3 (31,3%) ve1/3 (31,3%) veččjih od 8hajih od 8ha

••Teh 31,3% skupkov po Teh 31,3% skupkov po šštevilu predstavlja po tevilu predstavlja po

povrpovrššini za Slovenijo veini za Slovenijo večč kot 94% skupno povrkot 94% skupno površšineine

izbrane kot primerne za strojno seizbrane kot primerne za strojno seččnono

••2/3 takih, ki presegajo 30ha (presegajo prag ekonomi2/3 takih, ki presegajo 30ha (presegajo prag ekonomiččnosti )nosti )

Premik med delovišči glede na njihovo velikost (pri koncentraciji 30 m3/ha, povprečno neto drevo 0,3m3,

izvedba s strojem za sečnjo Timberjack 1270D)

74,5

54,2

43,7

30,1

23,118,7

13,3

7,3

0

10

20

30

40

50

60

70

80

1 3 5 10 15 20 30 50Velikost delovišča [ha]

Size of working fields [ha]

Del

ež d

elov

nega

čas

a za

pre

mik

med

del

ovišči

[%]

The

shar

e of

wor

king

tim

e fo

r tr

avel

ope

ratio

n

}razlika

~40 %

Stroški sečnje glede na velikost delovišča in letne izkoriščenosti stroja za sečnjo (pri koncentraciji 30 m3/ha, povprečno neto drevo 0,3m3, izvedba s strojem za sečnjo

Timberjack 1270D)

0

2.000

4.000

6.000

8.000

10.000

600

700

800

900

1000

1100

1200

1300

1400

1500

1600

1700

1800

1900

2000

2100

2200

2300

2400

2500

Letno obratovalnih urWorking hours / year

SIT/

m3

1 ha 3 ha 5 ha 15 ha 50 ha

40

30

20

10

5

EU

R/m

3

20

Predstavitev tujih in domačih izračunov kalkulacij stroškov strojnega dela

• Avstrijske (Maschinen-cost, FVBA) • Skandinavske (Timberjack, Univerza Tampere)• Slovenske (Winkler in sod.)

05000

100001500020000250003000035000

SIT/URO

600 1000 1400 1800 2200UR/LETO

TIMBERJACK1270 B

FBVA -Forstliche Bundesversuchanstalt 2000

Ne obračunavajolikvidacijske vrednosti

Popravila in vzdrževanjeso obračunanaglede na letno izkoriščenoststroja

0%

20%

40%

60%

80%

100%

120%

0 500 1000 1500 2000 2500 3000

Letna izkoriščenost [ur]

Koe

ficie

nt v

zdrž

evan

ja g

lede

na

nab

avno

vre

dnos

t str

oja

Avstrijske (FVBA) kalkulacije

Odvisnost letne izkoriščenosti stroja od starosti stroja

FBVA -Forstliche Bundesversuchanstalt 2000

21

Finske kalkulacije (Univerza Tampere)

Razdelitev delovnega časa pri strojni sečnji

Neto efektivni čas

Tehnična izkoriščenost

Načrtovanje, Odmor zakosilo, Odmor zaregeneracijo

Kalkulacija SS, osnovna shema

STROJ Datum:

SIT/ou

1. GORIVO IN MAZIVOGorivo 164 SIT/l 10 l / ou 1640,00Mazivo 472 SIT/l 1 l / ou 472,00

TIMBERJACK 1270 B_SLO

2. NADOMESTNI DELIGume 3304000 SIT 2400 ou 1046,27

3. AMORTIZACIJA

Max. trajanje 9 LETNabavna vrednost: 78250000 SIT 10000 trajanje [ou] 7825,00

4. POPRAVILA IN VZDRŽEVANJE 1500 Letno obratovalnih ur 6467,47

5. OBRESTI 4,5 [%] 6,667 trajanje [let] 1405,84

6. ZAVAROVANJE 3 * A * t 1565,00

1-6 NEPOSREDNI MATERIALNI STROŠKI / OBR. URO 20421,58

NEPOSREDNI MATERIALNI STROŠKI / DEL. URO 70 [%] Tehnične izkoriščenosti 14295,11

0%

50%

100%

0 1000 2000 3000

Letna izkoriščenost [ur]

Delež amortizacije

Algoritem za izračun učinkov in stroškov po m3 SS

22

STROŠKI SEČNJE IN IZDELAVE Timberjack 770, iglavci(1500 UR LETNO, VELIKOST DELOVIŠČA = 3 ha)

UVOD V UVOD V RAZPRAVRAZPRAVOO• Veliki potenciali za organizacijo dela in podjetja,

novi – drugačni izzivi• Oblike povezovanja lastnikov gozdov in njihove

prednosti v zvezi rabo sodobnih tehnologij• Možnosti za kreativno gospodarjenje,

ali lahko tehnologija narekuje delo tudi v drugih proizvodnih procesih v gozdarstvu?

• Vloga JGS (ZGS) pri SS,prednostne naloge?