StrategijarazvojametalurgijevSloveniji

2015-2025Metalurgija bo vključena v javnih strateških dokumentih na osnovi svoje tehnološke(pametne)specializacije,izvoznihprimerjalnihprednostiinproduktivnosti.Opredeljena bo kot ena izmed ključnih in prednostnih gospodarskih panog v RepublikiSloveniji.Razvojmetalurgijepotrebujevzpostavitevugodnegapodpornegainposlovnegaokolja. Lastnaproizvodnjajeklainaluminijajepomembnakonkurenčnaprednostintemeljzauspešnoudejanjanjestrategijerazvojainrastivcelotnikovinskopredelovalnivrednostniverigi.Panogabousmerjenavrazvojnaprednihkovinskihmaterialovzazahtevneaplikacije.Dejavnost prehaja iz linearnega v krožno gospodarstvo z izpolnjevanjem zahtev sodobnetrajnostneproizvodnje.Slovenskametalurgija jeob razvitihkapacitetah inkompetencah umeščena naglobalnemtrgu, zanadaljnji razvojpa sonujnepovezavevposlovne skupine,mreže, verige, grozde inčezmejnosodelovanje.Izobraževanjekadrovzapotreberazvojapanogezahtevanavsehravnehprilagoditevvisokimzahtevamsodobnegagospodarstva.Zahteva po inovacijskem procesa pogojuje visoko raven znanstveno raziskovalnega dela,usmerjenevtemeljneinaplikativneraziskavetersodobenpristoppriprenosuznanjaizjavnihraziskovalnihzavodovinuniverz(inštituti,univerze)vrealnogospodarstvo.Metalurgija,kijeenaodključnihinprednostnihgospodarskihpanog,morapriJavniagencijizaraziskovalnodejavnostRS(ARRS)pridobitistatusavtonomnegaraziskovalnegapolja.

2

ČlanistrateškegasvetazaMetalurgijoDoc.dr.MatjazGodec,direktorIMTProf.dr.PrimožMrvar,predstojnikNTFOMM,ULProf.dr.JožefMedved,prodekanNTFOMM,ULAndrejGradišnik,direktorMetalRavned.o.o.,Dr.DenisMancevič,direktorzakorporativnokomuniciranje,SkupinaSIJMarjanMačkošek,direktorStoreSteeld.o.o.,EdvardSlaček,glavniizvršnidirektorImpol2000d.d.,MarkoDrobnič,predsednikupraveTalumd.d.,Dr.TomažSavšek,pomočnikgeneralnegadirektorjaTPVd.d.,AlenkaAvberšek,izvršnadirektoricaGZS,Zasl.prof.dr.AlojzKrižman,Svetzaznanostintehnologijo,MIZŠDr.VojtehLeskovsek,IMT,Svetzaznanostintehnologijo,MIZŠZdravkoPočivalšek,ministerMGRTMinister/ricaMIZŠ,FrancMatjažZupančič,državnisekretarSVRK

3

UVODPosvet »Inovacijske strategije v metalurški stroki 2014-2020« (21.10.2014) je izpostavil širšipomen metalurgije v Sloveniji. O tem pričajo osnovni podatki vezani na proizvodnjo kovin,livarskoindustrijoinkovinskopredelovalnoindustrijovSloveniji:- V gospodarski dejavnosti proizvodnje kovin ima RS 83 družb s 7.415 zaposlenimi, čistiprihodek od prodaje znaša 1,49milijard EUR, dodana vrednost na zaposlenega znaša 38.710EUR,deležprodajenatujihtrgihpa71%.- V gospodarski dejavnosti livarstva deluje 65 družb s 4.078 zaposlenim, čisti prihodek odprodajeznaša448milijonaEUR,dodanavrednostnazaposlenegaje34.500EUR,deležprodajenatujihtrgihpa91%.-Vkovinskopredelovalniindustrijikotuporabnikuinpredelovalcumaterialovjeskupno2.865družbs52.603zaposlenimi,čistiprihodekodprodajeje6,923milijardeEUR,dodanavrednostnazaposlenegaznaša34.427EUR,deležprodajenatujihtrgihpa66%.Skupajsotedružbevletu2013ustvarile8,861milijardeEURčistihprihodkov,karznaša22,7%BDPvRSlovenijivtemletu.Vpridpomembnostisosevedatudivsikazalcitepanoge:čistiprihodkiodprodaje,čistiprihodkiodprodajenatujem,izvoznidelež,indeksdodanevrednosti,dodanavrednostnazaposlenegavEUR.Evropska metalurgija [1], sedemletni program raziskav in razvoja metalurgije v vrednosti 1milijardoEURjenaosnoviEvropskeznanstvenefundacijevseptembru2014bilizbrankotnovEurekaCluster.Vtaprogramjevključenih185evropskihpodjetij in inštitutov inpredstavljavsvetunajvečjikonzorcijnapodročjuraziskavinindustrijskeproizvodnjekovin.EkspertnakomisijaEvropskeznanstvenefundacijejevletu2012izdaladokument:MetallurgyEurope - A Renaissance Programme for 2012-2022. V tem programu so zaradi pomenatehnološkegarazvojanovihmaterialovinnjihoveuporabezdruženanekateranajvečjaevropskaindustrijska podjetja kot npr.: Airbus Group, Siemens, Daimler, BMW, Rolls-Royce, Philips,Linde,ESI,ArcellorMittal,Sandvik,SKF,ThyssenKrupp,TataSteel,Fiatinštevilnidrugi.Evropajetorejvečkot lespoznala izjemenpomenmetalurgijezasvojrazvoj inmudajemestotudivprogramuHorizon 2020 – kot okvirnemprogramu raziskav in inovacij [2].Ob vsem tem je vevropskih strategijah izpostavljena učinkovita raba surovin, s krožnimi procesi in ponovnoizrabo ter trajnostno proizvodnjo [3], čemur sledi tudi Strategija pametne specializacije RSlovenije[4].EvropainSlovenijaimataskupnoindustrijskotradicijo.ZaEvropotertudizaSlovenijovelja,daje bila vedno odločujoča vmetalurški dejavnosti – ne le v raziskavah, patentih in inovacijah,temveč tudi v proizvodnji industrijskih zlitin, nadaljnji tehnološki predelavi, aplikacijah prikončnih uporabnikih in ponovni uporabi( recikliranju). Kovine in zlitine so v uporabi v zelo

4

širokem spektru visoko tehnoloških proizvodov: letala, vozila, vlaki, ladje, sateliti, pogonskisistemi,turbine,baterije,gorivnecelice,katalitičnireaktorji,vetrneturbine,magneti,električnikabli, cevovodi, roboti, ortopedija, računalniki, mobilni telefoni in številni drugi proizvodi.Sodobensvetbrezmaterialovnaosnovikovinjedanesinvprihodnjenepredstavljiv.Znamenomzadržati visoke standarde jebistveno investirati vnaslednjo generacijo kovinskihmaterialov.Natanačinsebomotudivprihodnosti lahkospopadalisspremembamivdružbigledenaenergijo,ponovnouporabo,zmanjšanjeklimatskihsprememb,skrbzazdravjeinvarnozaposlitev.Zaradi tega jemetalurgijavEvropiponovnouvrščenavvrh zahtevpoosnovnih inuporabnih raziskavah. Prav zaradi visoke dodane vrednosti je potrebno veliko pozornostposvetiti celotni vrednostni verigi materialov od odkrivanja materialov, načrtovanja zlitin,tehnološke izdelave, optimizacije, povišane vrednosti, do usposabljanja. Vse to zahtevainovativenpristop.Z ozirom na zahtevnost procesa izobraževanja in usposabljanja ter nujnosti raziskovanja ininovacij smo ob pripravi tega dokumenta pregledali še: Resolucijo o nacionalnem programuvisokegašolstva2011-2020[5],Predlogzakonaovisokemšolstvu[6],Resolucijooraziskovalniin inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020 [7], Zbornik konference »Inovacijski sistemSlovenije«InženirskaakademijaSlovenije,Ljubljana2015[8].Zaradi pomembnosti metalurgije kot gospodarske dejavnosti v Sloveniji ter njenih številnihpovezavdomainvtujini,jepanogipotrebnozagotovitivzpodbudnosistemskoposlovnookoljeter kakovosten izobraževalni proces in usposabljanje kadrov, v okviru ARRS pa samostojnoraziskovalno polje, ki bo podpiralo razvojne projekte panoge. Le na ta način bo zagotovljenaprihodnosttezaSlovenijoizjemnopomembnegospodarskedejavnosti.V strategiji pametne specializacije Republike Slovenije sta proizvodnja kovin ter proizvodnjakovinskih izdelkov opredeljeni kot ključna in prednostna gospodarska panoga, ki sta ženedvoumnovključeni naglobalne trge. Pri temmorajo taprednostnapodročjapredstavljatitudi prepletenost več industrijskih sektorjev. Metalurgija torej z obstoječo globalnokompetentnostjo in konkurenčnostjo ter z doseganjem kritične mase že posega v niše naglobalnemtrgu.

5

Iz podanega pregleda v celotnem predloženem gradivu lahko izpostavimo naslednjezaključke:Metalurgija bo vključena v javnih strateških dokumentih na osnovi svoje tehnološke(pametne)specializacije,izvoznihprimerjalnihprednostiinproduktivnosti.Opredeljena bo kot ena izmed ključnih in prednostnih gospodarskih panog v RepublikiSloveniji.Lastnaproizvodnjajeklainaluminijajepomembnakonkurenčnaprednostintemeljzauspešnoudejanjanjestrategijerazvojainrastivcelotnikovinskopredelovalnivrednostniverigi.Razvojmetalurgijepotrebujevzpostavitevugodnegapodpornegainposlovnegaokolja.Panogabousmerjenavrazvojnaprednihkovinskihmaterialovzazahtevneaplikacije.Dejavnost prehaja iz linearnega v krožno gospodarstvo z izpolnjevanjem zahtev sodobnetrajnostneproizvodnje.Slovenskametalurgija je ob razvitih kapacitetah in kompetencah umeščena na globalnemtrgu, zanadaljnji razvojpa sonujnepovezavevposlovne skupine,mreže, verige, grozde inčezmejnosodelovanje.Izobraževanjekadrovzapotreberazvojapanogezahtevanavsehravnehprilagoditevvisokimzahtevamsodobnegagospodarstva.Zahteva po inovacijskem procesa pogojuje visoko raven znanstveno raziskovalnega dela,usmerjenevtemeljneinaplikativneraziskavetersodobenpristoppriprenosuznanjaizjavnihraziskovalnihzavodovinuniverz(inštituti,univerze)vrealnogospodarstvo.Metalurgija,kijeenaodključnihinprednostnihgospodarskihpanog,morapriJavniagencijizaraziskovalnodejavnostRS(ARRS)pridobitistatusavtonomnegaraziskovalnegapolja.

6

MESTOPROIZVODNJEKOVININKOVINSKIHIZDEKOVVSLOVENSKEMGOSPODARSTVU

Slika1:Rastindustrijskihpanogoddnal.2009[11]

Slika2:IndeksdeležavdodanivrednostiSVN2012/1995[11]

7

Izgrafanasliki1in2sledi,dajevobdobju2009do2012,rastdodanevrednostiinrastprodajena področjumetalurgije in z njo povezanih področji izstopala nad slovenskim poprečjem. IzzgornjihgrafovinanalizMGRTsledi,dajevslovenskemprostorupotrebnopodpiratiučinkoviteprojektepanogzmultiplikativnimučinkom,kotso:pridobivanjekovin,papirja,kemičnihspojin,lesa.Danesrazvojnovihproduktovintehnologijvvelikimeritemeljinaprojektih,kijihpodjetjaoz.združenja(grozdi,platforme)financiranipretežnoizlastnihsredstev.

Slika3:KakospecializacijovEUvidiEurostat[11]To potrjuje tudi tabela na sliki 3 iz katere je razvidno, da je Slovenija po podatkih Eurostatauvrščena med najpomembnejše evropske nišne proizvajalce v proizvodnji kovin, kovinskihizdelkovterstrojevinnaprav.

8

Katerepanogesokompozitnonajpomembnejše?Poprejomenjenemnačinusestavimo6kazalcevpanog:

Slika4:Kompozitnikazalecpanog[11]Izkazalcevnasliki4 jerazvidno,da jeproizvodnjakovinnaosmemmestu in imapomembendeležvprvihtreh.Slikeod5do11šedodatnoutemeljujejopomembnostpodročjametalurgijezaSlovenijoskozifinančne kazalnike, strukturo zaposlenih, strukturo dodane vrednosti, strukturo prihodkov,primerjavo dejavnosti in proizvodnje kovinskih izdelkov ter indeksu razkritih primerjalnihprednostipodejavnostihintipuproizvodov.

9

Slika5:Kovinskaindustrijaznotrajpredelovalnihdejavnosti[10]

Slika6:Strukturazaposlenih[10]

Slika7:Strukturadodanevrednosti[10]

10

Slika8:Strukturaprihodka[10]

Slika9:Primerjavadejavnostiproizvodnjakovinskihizdelkov[10]

11

Slika10:Primerjavadejavnostikovanje,stiskanje,vtiskovanjeinvaljanjekovin[10]

12

Slika11:IndeksRCArazkritihprimerjalnihprednostipodejavnostiinvrstiproizvodovvletu2011[12]KoeficientiRCAkažejo relativnokonkurenčnostoz. specializacijodoločenegasektorjadržave.IndeksRCAvečjiod1,pomeni,dajedržavaspecializiranainkonkurenčnavizvozudoločenegasektorja relativno glede na konkurenčnost celotnega menjalnega sektorja države(12). Iz tetabelenedvoumnoizhajajokonkurenčneprednostiSlovenijepri:proizvodnjiosnovnihkovin,izdelkovizkovinskihmaterialovterizdelkovizanorganskihnekovinskihmaterialov.

13

ANALIZASTANJAVMETALURGIJIVLETU2013Stanje v metalurgiji, ki zajema zelo široko področje industrijskih dejavnosti smo ocenili naosnovi razgovorov v 14 najpomembnejših slovenskih podjetjih s področja proizvodnje inpredelavejekla,proizvodnjeinpredelavealuminija,izdelavekovinskihizdelkovzlitjem,izdelavekovinskih izdelkov s preoblikovanjem, recikliranja in ponovne uporaba kovinskih materialov,izdelave orodij iz kovinskih materialov, proizvodnje, predelave in izdelkov iz anorganskihnekovinskih materialov ter izdelkov iz kovinskih materialov, na katerih imamo tradicijo inznanje.Zaradiraznolikostidejavnosti smocelotnogospodarskopanogometalurgijerazdelilinaosempodročij in glede na pomembnost in obseg panoge izbrali spodaj navedene gospodarskedružbe,kismojihvključilivanalizo:1.Proizvodnjainpredelavejekla,analiziranegospodarskedružbe:1.1ACRONI,podjetjezaproizvodnjojeklainjeklenihizdelkov,d.o.o.,Jesenice,družbajesestavnidelskupineSIJ,Slovenskaindustrijajeklad.d.1.2METALRAVNE,podjetjezaproizvodnjoplemenitihjekel,d.o.o.,RavnenaKoroškem,družbajesestavnidelskupineSIJ,Slovenskaindustrijajeklad.d.1.3ŠTORESTEEL,podjetjezaproizvodnjojekel,d.o.o.,Štore2.Proizvodnjainpredelavaaluminija,analiziranegospodarskedružbe:2.1SKUPINATALUMd.d.,Tovarnaaluminija,Kidričevo2.2SKUPINAIMPOLd.d.,industrijametalnihpolizdelkov,SlovenskaBistrica3.Izdelavakovinskihizdelkovzlitjem,analiziranigospodarskidružb:3.1LIVAR,proizvodnjainobdelavaulitkov,d.d.,IvančnaGorica3.2LTHCASTINGS,ulitki,d.o.o.Ljubljana,ŠkofjaLoka4.Izdelavakovinskihizdelkovspreoblikovanjem,analiziranagospodarskadružba:SKUPINAUNIORKovaškaindustrijad.d.,proizvodnjadrugihdelovinopremezamotornavozila,Zreče5.Recikliranjeinponovnauporabakovinskihmaterialov,analiziranigospodarskidružbi:5.1GORENJESUROVINA,družbazapredelavoodpadkov,d.o.o.,Maribor,družbajesestavnidelSkupineGorenjed.d.5.2TABTovarnaakumulatorskihbaterijd.d.,proizvodnjabaterijinakumulatorjev,Mežica6.Izdelavaorodijizkovinskihmaterialov,analiziranagospodarskadružba:GORENJEORODJARNAd.o.o.,proizvodnjaorodij,Velenje,družbajesestavnidelSkupineGorenjed.d.7.Proizvodnja,predelavainizdelkiizanorganskihnekovinskihmaterialov:analiziranagospodarskadružb:SWATYCOMET,umetnibrusiinnekovine,d.o.o.,Maribor8.Izdelkiizkovinskihmaterialov,analiziranigospodarskidružbi:8.1SKUPINATPVd.d.,trženjeinproizvodnjavozil,Novomesto8.2KONCERNKOLEKTOR,Idrija

14

Povzetekosnovnihpodatkovanalizejegrafičnopredstavljenanasliki12in13.

Slika 12: Prikaz dodane vrednosti v analiziranih podjetjih v primerjavi s slovenskimpovprečjeminvslovenskikovinskiindustrijizaleto2013

Slika13:PrikazEBITDA-stopnjavanaliziranihpodjetjihvprimerjavisslovenskimpovprečjeminvslovenskikovinskiindustrijizaleto2013

15

Iz pregleda osnovnih podatkov o stanju pomembnih gospodarskih družb za leto 2013 lahkougotovimonaslednje:-Od14.družbsovletu2013izguboizkazovaleleštiridružbe:MetalRavne0,32%Acroni1,17%,Talum4,5%inUnior2,13%odčisteprodajnevrednosti.NajvišjičistidobičekjebilvdružbiKolektorinsicer30.531.000EUR.-EdinadružbaznegativnostopnjoEBITDAjebiladružbaTalum.MedostalimidružbamijestopnjaEBITDAbilaodnajnižjevrednosti6,7%vdružbiŠtoreSteel,donajvišje27,5% vdružbiTPV.-Dodanavrednostnazaposlenegajeznašalaodnajnižjevrednosti28.791EURvdružbiUnior,donajvišje63.454EURvdružbiTAB.Omenitijepotrebno,dadružbaTPVzle32.137EURterGorenje orodjarna z 33.001 EUR na zaposlenega izkazujeta nižjo dodano vrednost nazaposlenega kot metalurške družbe (jeklarne, proizvodnja aluminija, livarne, recikliranjekovinskihodpadkov).-Deležzaposlenihzvisokošolskooz.ševišjostopnjoizobrazbejevletu2013bilanajnižja10,1%vdružbiLivarIvančnaGoricainnajvišjavTPV25,2%.-Vpetletnemobdobju2009-2013sobilanajvečjaskupnavlaganjavdružbiAcroniinsicer161mio EUR ter najnižja v družbi Livar Ivančna Gorica 1,5Mio EUR. Pri investicijskih vlaganjih vtehnološkoopremovnavedenempetletnemobdobju, jeprav takonaprvemmestuAcroni s158mioEURinnajnižjeLivarIvančnaGoricazle1,3mioEUR.-Naložbevizobraževanjeinusposabljanjevpetletnemobdobju2009-2013sobilevabsolutnivrednosti najvišje v koncernu Kolektor z 1,33 mio EUR in najnižje v družbi Talum le130.767EUR.GledenazaposlenegajevenakemobdobjunajvečvlagaladružbaŠtoreSteelinsicer1.081EUR/zaposlenegaternajmanjdružbaTalumle115EUR/zaposlenega.Izanalizeizhaja,dasoizbranedružbedokajstabilneindarazenvdružbiTalum,stanjevostalihdružbahlahkoocenjujemokotdobro,vprimeruTABpakotzelodobro.Družba Talum je ob veliki porabi električne energije zapadla v sistemsko vprašanje ceneelektričneenergije. Za topodjetje jepotrebnodolgoročno razrešiti vprašanje ceneelektričneenergije ter ob tem slediti in upoštevati priporočila EU. Vzpodbudno pa je, da je z večjimdeležem recikliranja in uporabe sekundarnih kovinskih vložkov mogoče izboljšati rezultate.Pohvalno je tudi dejstvo, da podjetja vlagajo tudi znatna sredstva v IKT opremo, saj le taomogočaracionalnejšonačrtovanjeinvodenjeprocesov.Vizbranihpodjetjihsmopravtakoizvršilipregleddejavnosti,kisopomembnezaocenonjihovihrazvojnihaktivnosti.ŠtevilozaposlenihvRRdejavnostivposameznihpodjetjihjepovezanozobsegominvrednostjoproizvodnje ter specifičnimi zahtevami dejavnosti. Iz tega razloga, je primerljivost meddružbami lahko zelo sporna. Kljub vsemu smo izpostavili nekatere primerjave, ki so zaradirazličnihfinančnihindrugihevidenclahkodvoumne:-NajvečještevilozaposlenihvRRdejavnosti imaKoncernKolektorsskupno223zaposlenimi,najmanjpapopridobljenihpodatkihGorenjeSurovinazle4zaposlenimivtejdejavnosti.Glede na celotno število zaposlenih je indikativen delež števila zaposlenih v RR dejavnosti vprimerjavi s celotnim številom zaposlenih, ki je v povprečju pri 4 do 5 %. Od te povprečne

16

vrednostivpozitivnismeriodstopajonaslednjedružbe:Gorenjeorodjarnazdeležem18,7%,AcroniJesenicezdeležem12,1%,TPVzdeležem11,8%inKoncernKolektorzdeležem7,4%.NajnižjideležzaposlenihvRRdejavnostipajeizkazalSwatycometzle0,58%.-NajvišjaabsolutnasredstvavloženavRRdejavnostvpetletnemobdobju2009-2013 izkazujeKoncernKolektorz61,5mioEUR ,najnižjapaLivar IvančnaGoricaz le56.766EUR.GledenavisokevložkejepotrebnovabsolutnemsmisluizpostavitišeUniors43,8mio,TPVz15,4mio,Impolz10,2mio,Talumz9,9mio,Acroniz9,16mioterŠtoreSteelz8,57mioEURvložka.V strukturi sredstev za RR dejavnost v velikimeri prevladujejo lastna sredstva, delež javnihsredstev je v povprečju med 5 do 10 %. Najvišji delež javnih sredstev pri financiranju RRdejavnosti so izkazali: Gorenje orodjarna z 56.7 %, Unior z 48,5% in Impol z 23,8%. Ostaledružbemočnozaostajajoinsovpovprečjupod10%.- Vlaganja v opremo za RR so v petletnem obdobju 2009-2013 relativno nizka. PrednjačiKoncernKolektorzvložkom14,3mioEUR,sledijoUniorz13,9mioEUR,Talumz4,7mioEURinGorenjeorodjarnaz1,9mioEUR.Vložekostalihpodjetijjebistvenonižji.- Po številu priznanih inovacij v petletnem obdobju 2009-2013 absolutno prednjači KoncernKolektorsskupno7.701inovacij,sledijoUniorinGorenjeorodjarnas698,LTHs177terŠtoreSteels132inovacijami.Vsaostalapodjetjabistvenozaostajajo.- RR dejavnost pospešuje inovacije in ustanavljanje start-up, spin-off in spin-out podjetij. PritemuizstopaTalumsšestimi,TPVsštirimiterLTHstremispin-off.Vgospodarskidejavnostisorezultatizaleto2014vprimerjaviz2013ševelikoboljši.ProizvodnjakovinimaRS83družbs7.519zaposlenimi,(Index14/13je101,4),čistiprihodekodprodajeznaša1,59miljardEUR,(Index14/13je108,9)dodanavrednostnazaposlenegaznaša45.468EUR,(Index14/13je117,5),deležprodajenatujihtrgihpaje71,8%,(index14/13je99,2).Vgospodarskidejavnostilivarstvadeluje64družbs4.256zaposlenimi,(Index14/13je104,4),čistiprihodekodprodajeznaša496miljonaEUR,(Index14/13je110,8),dodanavrednostnazaposlenegaje40.068,(Index14/13je116),deležprodajenatujihtrgihje70,1%,(Index14/13je99,7)VKovinskopredelovalniIndustrijikotuporabnikuinpredelovalcumaterialovjeskupno2.982družb,(index14/13je104,10)s53.817zaposlenimi,(index14/13je102,3),čistiprihodekodprodajeje7,317miljardeEUR,(index14/13je105,70),dodanavrednostnazaposlenegaznaša36.529EUR,(index14/13je106,10),deležprodajenatujihtrgihsejepovečalza5,1%,injeznašalskoraj5miljardEURSkupajsotedružbevletu2014ustvarile9,403miljardEURčistihprihodkovinzaposlovale65.592ljudi.Analiza je pokazala, da je proizvodnja kovin in predvsem proizvodnja jekla izrazito izvoznousmerjena,karsevidiizdiagramanasliki14.Odstotekizvozaproizvodnjejeklaje81%,karjeveč kot dvakratnik slovenskega povprečja. Prav tako je nad slovenskim povprečjem izvozcelotneproizvodnjekovin.

17

Slika14:Odstotkislovenskegaizvozagledenapanogo[13]RAZVOJNIPROGRAM»METALURGYEUROPE«(METALURGIJAVEVROPI)Na evropskem razvojnem programu Horizon 2020 [3] je pripravljen evropski programMetallurgyEurope-Renaissanceprogrammezaobdobje2012-2022[1],kimetalurgijozaradistrateškega pomena kovinskih materialov na vseh področjih uvršča v prioritetna razvojnapodročja. Med 87 poznanimi kovinskimi elementi iz periodičnega sistema elementov je 60komercialnorazpoložljivihinuporabnih.IndustrijskonajboljuporabnezlitinebazirajonaFe,AL,Cu,Ni,Cr,Zn,PbinSn.MnogoboljposebnekovinesoTi,Mg,Co,Mn,Mo,V,Y,Zr,Nb,Ta,Hf,W,Re,Be,Ca,Na,K,Li,In,Ga,Ge,Cd,Hg,Bi,Sb,La,Ce,Pr,Nd,Gd,Sm,Sc,Sr,ThinU,kakortudiplemenitekovine :Ag,Au, Ir,Os,Pd,Pt,Rh, inRu.Vse tekovine lahkozasledimovzeloširokem spektru proizvodov. Samo kot primer: Standardni lap-top računalnik lahko vsebujepreko20različnihkovin.Zaradivsenavzočnostikovinnipresenečenje,dastaindustrijakovininznjopovezanapodročjaedennajmočnejšihtehniškihsektorjevvEU.Kombinacijaprimarneproizvodnjekovin,izdelavezlitin, tehnoloških postopkov, ki vključujejo kovinske proizvode in njihovo recikliranjepredstavljavEU46%vseproizvedenevrednostiin11%celotnegaBDP.

18

Obizjemniekonomskivrednostilahkometalurgijavključujetudimožnostibistvenihspremembvprihodnosti,kivključujejo:-skrbnouporabo,ohranjanjevzdrževanjeinrecikliranjeprimarnihmaterialov-razvojtehnologijzazmanjšanjeCO2inobnovljivihenergijskihvirov-posodobitevinenergijskoučinkovitostEUtransportnihsistemov-promocijovarnostiEUinvarnostipotrošnikov-razvojpreizkušenihproizvodovzavarovanjezdravjastarajočesepopulacije-pospeševanjeproizvodnegasektorjaEU-razvojobnovljivihproizvodovinstemučinkovitostresursovZaradi tekme z ostalimi deli sveta, morajo podjetja EU bistveno pospešiti hitrost razvojamaterialov, načrtovanja zlitin, postopkov, optimizacije,manjše porabe in zaposlovanja. Pravzaradi tega je ekonomično uveljaviti program razvoja Evropske metalurgije tudi v Sloveniji.Pomembnostinključnapodročjategaprogramasozajetanasliki14.Raziskovalni programEvropskametalurgija je opredelil 17 zahtev zamateriale prihodnosti inopredelil50R&D(slov.RR)temzaobdobje2012-2022.Vtaprogrambovključenih400do500raziskovalcev izEUsstrateškimipovezavamizAvstralijo,Brazilijo,Kanado, Izraelom,Rusijo inJužnoAfriko.

19

Slika15:PregledprogramaEvropskametalurgija[1]

20

17ZAHTEVEVROPSKEGAPROGRAMAMETALURGIJEZahtevezaprihodnostkovin,zlitininkovinskihkompozitovso:1.Pospešenasintezainodkritjatervključevanjenovihzlitinvrealneaplikacije2.Višjespecifičnemehanskelastnostilahkihkonstrukcijskihzlitin3.Višjatemperaturnaobstojnostinfaznastabilnost,posebejzaenergijskesistemeoziromadrugeekstremneokoliščine4.Novelahkeinpoškodbenoobstojnekovinskekonstrukcije,posebejzazahtevetransporta5.Novetrajnoobstojnezlitinezacevovode,zelozahtevenCO2transport,plinovodeingeotermalnenaprave6.Boljšabiokompatibilnostin/alisposobnostresorbcijezamedicinskeaplikacije7.Izboljšanorazumevanjeinnadzorfenomenovdegradacije,korozijeinžarčenja8.Posebnefizikalneinmultifunkcionalnelastnosti(npr.termoelektričnost,magnetičnost,superprevodnost,oblikovnispomin,zvočnost,akustičnost)9.Načrtovanjezlitinzasofističnomodeliranje,genetskealgoritme,nevronskemreže,inverznomodeliranje10.Boljenačrtovano,fizikalnozasnovanosimulacijolastnostiintehnološkihvedenjokovinskihproizvodih11.Senzorjizavstavljanje,diagnostičnesposobnosti,notranjimonitoringprocesa,inkontrolazzaprtolupo12.Izboljšanimaterialiinkarakterizacijanapakzmikroskopijo(fotoni,elektroni,ioni),X-žarkinevtroni,pozitroniinzvočnemetode13.Natančnomerjenjeinnapovedovanjetermofizikalnih,termomehanskih,termodinamičnih,termokapilarnih,močilnihindifuzijskihlastnostivvečkomponentnihkovinskihsistemih14.Novetehnologijeizdelavekovin,kiizboljšajoproizvodnjozlitin,oblikovanjekovin,izdelavobližjekončniobliki,dodatnoobdelavo,prašnateprocese,termičnoobdelavo,površinskoobdelavo,korozijskozaščito,tehnikespajanja,inrecikliranje15.Trajnostnaocenaizvedbe,vključujoččasovnoodvisenrazvojmikrostruktureinoptimizacijoizvedbezvelikimštevilomparametrov16.Učinkovitostresursovinlažjedostopnealinizkocenovnekonstitucijskeelemente17.Boljšaokoljskaizvedba,boljšaskladnost,sposobnostrecikliranjainobnove,skladnozISOvodilomdolgegaživljenjskegaciklusa.Vse smernice evropskega programa 2012-2022 bomo zasledovali tudi v razvojnemprogramuslovenskemetalurgije.

21

STRATEGIJARAZVOJAMETALURGIJEVSLOVENIJI2015-2020RazvojmetalurgijevRSbosledilnaslednjimstrateškimdokumentom:1.OBZORJE2020[2]2.Programurazvojaevropskemetalurgije2012-2022[1]3.StrategijapametnespecializacijeRepublikeSlovenije[4]4.Načelatrajnostneproizvodnje[9]Slovenska metalurgija, z majhnim kadrovskim in kapitalnim potencialom nima možnosti naglobalnemtrgutekmovatinapodročjuzahtevnihtehnologijinvelikemasovneproizvodnje.Naposameznihtržnihnišahpaimatradicijo,izkušnje,inznanjetertudižedoločentržnideležtako, da je na nišnih področjih konkurenčna z lastnim znanjem in specifičnimi, tudivisokotehnološkimi proizvodi in tehnologijami, kar ob današnji visoki stopnji izvoza tudidokazuje.Proizvodnjakovinskihinanorganskihnekovinskihmaterialovmoravslovenskemprostoruimetizaciljpovezovanjevverigeskončnimiizdelkizvišjododanovrednostjo.Ob današnji razvejanosti metalurgije in kovinske industrije je nujno potrebno zagotovitinaslednjeverigepovezav:

Proizvodnja kovinskihmaterialov→Izdelavaorodij→Izdelavaulitkov/odkovkov→Mehanska,toplotnainpovršinskaobdelava→Izdelavasklopovzapotrebeavtomobilske,strojne,elektrointransportneindustrije,energetike,industrijegospodinjskihstrojevindrugo

Proizvodnjakovinskihmaterialov→Predelava→Mehanskaobdelava→Strojegradnja→Orodja,naprave,stroji

Proizvodnja kovinskih materialov → Predelava→ Izdelava elementov za gradbeništvo→Površinskaobdelava→Gradbenekonstrukcije

Proizvodnja kovinskihmaterialov→ Predelava→ Izdelava elementov za energetiko→Prenositoplotneelektričneindrugihenergij

Posebni kovinski materiali→ Izdelava specifičnih izdelkov → merilne naprave, medicina,stomatologija,magneti,elektrotehnika,elektronika,energetikaindrugeaplikacije

22

Slika 16 ponazarja verige povezav skozi prikazano stanje in strategijo razvoja v Sloveniji.Slovenija ima vse pogoje za ustvarjanje verig in mrež povezav v najrazličnejših segmentihindustrije in trgovine. Vse te povezave zahtevajo skupne kompetenčne centre za razvoj.Kovinskimateriali so idealni za recikliranje, za ponovno uporabo, vsi odpadki pri obdelavi sosposobniponovnepredelaveinuporabe,kovinesotudinaravnimateriali.

Slika16:PregledprogramaMetalurgijaSlovenije

23

Kreiranjeproizvodnje izdelkov,kiuporabljajo inzagotavljajopostopkezminimalnimivplivinaokolje, varčujejo z energijo, so varni za zaposlene in so ekonomsko smiselni ter uporabljenimateriali in izdelki sposobniponovneuporabe, sonačela trajnostneproizvodnje (sustainablemanufacturing), ki je eden od osnovnih elementov trajnostnega razvoja in povsod po svetudosega vse večjo veljavo in podporo ter omogoča prehod iz linearne v eksponencialnogospodarsko rast, slike15-17.Obgospodarskihdružbah, ki zagotavljajo recikliranje somožnerazlične oblike krožnih procesov. Slovenska metalurgija mora ob sodelovanju s kovinskoindustrijo, strojegradnjo in energetiko zagotavljati tako imenovana 3R - 6R načela trajnostneproizvodnje: Recover, Recycle, Redesign, Reduce,Remanufacture, Reuse [9].Na tanačinbomoprešli izpretežnotradicionalnevzelenooziromatrajnostnoproizvodnjozvečjododanovrednostjoinmanjšimvplivomnaokolje.

Slika17:Prikazosnovnihelementovtrajnostnegarazvoja[9]

Human Resources

24

Slika18:3Rin6Rkoncepttrajneproizvodnje[9]

Slika19.Rastvrednostideležnikov[9]

25

Za vzpostavitev vrednostnih verigmedmetalurškimi podjetji in podjetji kovinske industrije,avtomobilske in ostalih vej na osnovi trajnostne proizvodnje, obstajajo v Sloveniji vsi pogoji.Tradicija industrijske proizvodnje, kakovosten proces izobraževanja na vseh stopnjah,raziskovalnipotencialinauniverzah in inštitutih, izkušnjepriprenosu znanja,majhne razdaljemed industrijskimi obrati so lahko velike prednosti slovenske metalurgije. Ob kakovostnemvisokošolskemizobraževanju,povezavistujimiuniverzami,povezaviraziskovalnihinštitutovinuniverz lahko v Sloveniji zagotovimo specifično metalurško in kovinsko industrijo, ki bosposobnanadoločenihnišnihsegmentihtekmovatinaglobalnemtrgu.IZOBRAŽEVANJEINZNANSTVENORAZISKOVALNODELOMetalurgija je kot gospodarskapanoga izjemnegapomena zaR Slovenijo. Zaradi tega je kotpanogastradicijoindobrorazvitotehnologijo,kijeuspešnavnišnihsegmentihnaglobalnemtrgupotrebuje tudivbodočedober izobraževalni sistemterkakovostnookoljezaznanstvenoraziskovalnodelo.Metalurgijasemora,takokotvEUtudivSlovenijiuvrstitimedpomembnestrateške razvojne gospodarske panoge. Za to ima vse pogoje tudi s svojim izobraževalnimprocesom ter uspešnim raziskovalnim delom . V raziskave in razvoj novih materialov intehnologij je potrebno vložiti večji delež javnih sredstev in s tem zagotoviti osnovo zadolgoročen razvoj inkonkurenčnost tepomembnegospodarskepanoge.NaenakiosnovikotEU, mora država podpreti razvoj slovenske metalurgije. Univerze in raziskovalni inštituti pamorajoupoštevatismerniceEvropskegaprogramarazvojametalurgije.Zauspešnopridobivanjetemeljnihinaplikativnihprojektovnadomačihinevropskihrazpisihjepomembnaznanstvenaodličnostnaosnovimednarodnihmeril.Zatosemorajoraziskovalcivključevati v mednarodne mreže odličnosti. Država pa mora zagotoviti spodbudno okolje inpotrebnoinfrastrukturonauniverzahinJRO-jih.Najsposobnejšimmladimraziskovalcemmoradržavaomogočitivključevanjevodličnemednarodneraziskovalneskupine.Celotna raziskovalna sfera, vključno z raziskovalci in razvojniki iz gospodarstva mora bitivključena v trikotnik znanja (univerze-JRO-raziskovalci v gospodarstvu) in vključena v celoteninovacijski proces. Te inovacijskemrežemorajo krepiti sodelovanje v verigah vrednosti. Pravtako je potrebno zagotavljati neprekinjen proces usposabljanja tehniškega in inženirskegakadra.Z vso pozornostjo bo potrebno vzpostaviti model prenosa znanja z univerze in JRO prekoaplikativnih projektov, v gospodarstvo. V segmentu prenosa znanja bo potrebno zagotovitiizkušenkaderzugledomindobrokomunikacijomedraziskovalnosferoingospodarstvom.Metalurgija kot pomembna gospodarska panoga, z univerzitetnim izobraževanjem terInštitutomzakovinskemateriale intehnologijezvečkot60. letnotradicijo,dosedajni imelasvojegaraziskovalnegapoljavraziskovalnihprogramihJavneagencijezaraziskovalnodejavnostRSlovenije–ARRSter jepravzaraditegavvelikimeritudiprikrajšanaprirazdeljevanjujavnihsredstev za raziskovalno delo in potrebno infrastrukturo. Predpogoj, da se dosedanje

26

zapostavljanje metalurgije, ki prispeva pomemben delež k slovenskemu BDP odpravi, je vvzpostavitvisamostojnegaraziskovalnegapodročja»Metalurgija«.Vtanamensmopripravilipredlog šestih osnovnih raziskovalno razvojnih področij, ki bi zagotavljala razvoj slovenskemetalurgijekotgospodarskepanoge.

OSNOVNARRPODROČJAMETALURGIJEVSLOVENIJI

1. RECIKLIRANJE KOVINSKIH MATERIALOV IN METALURŠKIH ODPADKOV Z VIDIKATRAJNOSTNEPROIZVODNJEINOKOLJA.

2. NAPREDNIKOVINSKIMATERIALIZAZAHTEVNEAPLIKACIJE

3. OBLIKOVANJE KOVINSKIH MATERIALOV IN ZAHTEVNIH IZDELKOV Z LITJEM IN

PREOBLIKOVANJEM

4. KOMPOZITNIINGRADIENTNIMATERIALISKOVINSKOOSNOVO

5. POSEBNE KOVINE IN ZLITINE ZA UPORABO NA SPECIFIČNO ZAHTEVNIH PODROČJIH(MEDICINA, STOMATOLOGIJA, ELEKTRONIKA, MAGNETI, OPTIKA, TELEKOMUNIKACIJE,ENERGETIKAINDRUGO)

6. MODELIRANJEINSIMULACIJAMETALURŠKIHPROCESOV

Na teh področjih je potrebno oblikovati uspešne raziskovalne skupine v že omenjenemtrikotnik: univerza- JRO- RR dejavnost v gospodarskih družbah. Tem skupinam je potrebnoskupaj s panožnimi deležniki zagotoviti kakovostno in sodobno infrastrukturo in zakonskoodrediti davčneolajšave,kijihgospodarstvomorabitideležnoobvlaganjuvizobraževanjeinraziskovanje. Vse skupine morajo biti tudi vključene v različne evropske projekte (npr. CSR,Eureca …) in preko tega sodelovanja tudi zagotavljati del sredstev. Posebno pozornost jepotrebnozagotovitiprenosuznanja,kigamorajovoditi inusmerjati izkušeni inkomunikativnistrokovnjaki.

27

VIRI:1.MetallurgyEurope-ARenaissanceProgrammefor2012-2022,SciencePositionPaper,MaterialsScienceandEngineeringExpertCommittee,Strasbourg,June2012.2.Horizon2020-TheFrameworkProgrammeforResearchandInnovation,Brussels,November20113.Europe2020Strategy-TowardsaResourceEfficientEurope,EC,Brussels,January20114.StrategijapametnespecializacijeRepublikeSlovenije.RSlovenija,SlužbavladeRSlovenijezarazvojinkohezijskopolitiko,Ljubljana,avgust20145.Resolucijaonacionalnemprogramuvisokegašolstva2011-2020,Ur.ListRSšt-41/20116.Zakonaovisokemšolstvu,predlogkoncepta.Ministrstvozaizobraževanje,znanostinšport,februar20157.ResolucijaoraziskovalniininovacijskistrategijiSlovenije2011-2020,maj20118.Zbornikkonference»InovacijskisistemSlovenije«,InženirskaakademijaSlovenije,Ljubljana2015.9.I.S.Jawahir:SustainableManufacturing:TheDrivingForceforInnovativeProducts,ProcessesandSystemsforNextGenerationManufacturing,CollegeofEngineering,UniversityofKentucky,Lexington,KY,201010.Kovinskaindustrijavletu2013,GospodarskazbornicaSlovenije,Združenjekovinskeindustrije,Ljubljana,avgust201411.AndrejCvelbar:StanjeinizziviSlovenijeizvidikakonkurenčnosti,MGRT,januar201412.A.Burger,P.Kotnik:Strokovnaanalizakotpodlagazastrategijopametnespecializacije,Ljubljana,april201413.SpletnastrangospodarskezborniceSlovenija,2013