Stotka 06

Stotkawww.stotka.net

februar/marec 2013 , št. 1 brezplačni izvod

Kje in kako živeti, da se prvi pridruži še 99 svečk

Doživeti 100

100 na uro Janez Gorišek: Človek, zaradi katerega raste Planica 12

Očistite svoje telo: Recepti za razstrupljanje 30

Marjan Bategelj, smučar po starem: Veverico je zamenjal za smuči 40

Pokojnine:Koliko višja bo 'plača' za tiste, ki bi se lahko upokojili, pa se ne boste 50

Lida Bezlaj: Doktorirala pri šestdesetih 60

Živeti

www.lekarnep

lus.si

100 na URO Uvod

februar/marec 2013, številka 1 |www.stotka.net| Stotka 3

Stotkaje brezplačna revija za aktivni del

prebivalcev, starih nad 50 let

www.stotka.net

Odgovorna urednica: BARBARA ŠKRINJARtelefon: 01 30 91 481, e-pošta: [email protected]

Novinarka: MANJA PUŠNIKtelefon: 01 30 91 574, e-pošta: [email protected]

Ure dniš tvo: Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana tel.: 01 30 91 540, faks: 01 30 91 545, e-pošta: [email protected]

Oblikovanje in prelom: MAJA VOLK

Urednik fotografije: ALEŠ BENO

Jezikovna urednica: TATJANA HOSTA

Poslovna vodja in oglasno trženje: KLAVDIJA BANFItelefon: 01 30 91 422, e-pošta: [email protected]

Tisk: SET, d. o. o., Ljubljana.

Natisnili smo: 30.600 izvo dov

Redakcijski sistem: StoryEditor

Revija izhaja vsak drugi mesec.

Naslednja številka izide

v petek, 5. aprila 2013.

ISSN 2232-5603

Izdal in založil: Časnik Finance, d. o. o., Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana

Direktor in glavni urednik: Peter Frankl

Transakcijski račun pri Unicredit bank: 29000-0059800842Revija Stotka upošteva Kodeks

Časnika Finance in interna pravila

finančnega novinarstva,

objavljena na spletni strani

(http://www.finance.si/kodeks).

Portfelji članov redakcije Stotka so

objavljeni na spletni strani

(http://www.finance.si/portfelji).

Se bo rekorden polet prihodnje leto spet vrnil pod Ponce? 12

Zdaj je pravi čas za načrtovanje posevkov 22

Tudi na vašem vrtu gospodarijo planeti 26

Podiramo tabuje: Inkontinenca

18

Pomladno čiščenje po feng šuju

28

Recepti za razstrupljanje

30

Nasveti za vse, ki ne morete spati

36

Marjan Bategelj, smučar po starem 40

Kolumna: Skoraj petdeset, pa že pod zemljo!

46

Lida Bezlaj: Doktorirala pri šestdesetih 60

Koliko višja bo 'plača' za tiste, ki bi se lahko upokojili, pa se ne boste 50

Znižajte račun za elektriko 54

Doživeti 100Po svetu najdemo kraje, kjer ljudje kot da pozabijo umreti. Kraje, za katere lahko rečemo, da tam zagotovo poznajo skrivnosti dolgega življenja in vitalnosti. 6

Barbara Škrinjar,odgovorna urednica

Ko vsebina zmaga nad obliko

Gotovo ste že doživeli, da so slavljencu za 50., 60., 70. rojstni dan na zabavo kot glavno

presenečenje prinesli sliko hiše. Slika, pogosto celo slaba ume-tnija kakega vaškega umetnika, naslikana po stari fotografiji neke bajte, je potem seveda deležna splošne evforije. Izvabi solze iz oči slavljenca in še koga. Sledijo zahvale, radostni objemi, poljubi, obujanje spominov. In slika pozneje praviloma dobi častno mesto v dnevni sobi nad kavčem ali na kakšnem drugem uglednem mestu, na najbolj opazni steni slavljenče-vega doma. Tega dolgo nisem razumela. Kako imaš lahko na osrednji steni v stanovanju, ki jo vsak dan gledaš več ur, sliko stare bajte?!? In velikokrat celo slabo sliko bajte.

Ampak počasi mi postaja jasno. Ne gre namreč za sliko, za okras, gre za pomen, za dom, za mladost, za spomine, druži-no. Gre za nekaj svetega. In za številne je to slika doma. Lahko

bi bila tudi slika kakšne stvari ali stvar sama. Glavno je, da ti ta predmet oziroma njegova podoba seže do srca, da ima poseben pomen in te pomiri, mogoče razvedri, napolni.

V tokratni Stotki denimo obja-vljamo zgodbo o legendarnem Janezu Gorišku, ki je projektiral več kot 100 skakalnic po svetu, srce in dušo pa pustil v Planici. Verjetno bi v svojo dnevno sobo z veseljem obesil sliko svoje planiške letalnice, če je nima že.

In medtem ko sem bila še pred desetimi leti trdno odločena, da si nikoli, ampak res nikoli, na steno ne bom obesila slike svoje bajte, zdaj nisem več. Še več. Takoj bi kakšno butasto zenovsko sliko, ki si je svoje mesto na steni zaslužila samo zaradi barv ali zato, ker je pač »pasala« k pohištvu, zamenjala s sliko svojega doma. Formo bi zamenjala vsebina. In to pride z leti. Naj vas z vsebino razveseli tudi tokratna Stotka. Stotka

Fotografija na naslovnici: Shutterstock

Kazalo

4 Stotka |www.stotka.net| februar/marec 2013 , številka 1

Aleš Čakš[email protected]

Les za toplino domaSlovenska lesna, predvsem pohištvena industrija, ne cveti, a še vedno znamo snovati in izdelovati zavidanja vredne, do okolja prijazne, visokokakovostne lesene izdelke, ki naš dom naredijo toplejši in prijetnejši. Kateri so to?

100 na URO PREDMETI POŽELENJA

LLStolLLStol je oblikoval Luka Ločičnik z ljubljanske fakultete za arhitekturo. Pri izdelavi nekaj prvih primerkov tega večna-menskega stola je sodelovala tovarna Stol Kamnik. Projekt se je na omenjeni fakulteti začel kot manjša

delavnica na temo upo-rabnega stola za mlade, za uporabnike manjših stanovanj in z dosegljivo ceno. Od ideje do izvedbe sta pretekli dve leti. Cena

LLStola je med 120 in 150 evri. LLStol je preprost, udoben in večna-menski, sestavljen iz dveh oblikovno

in dimenzijsko enakih delov. Lahko ga hitro raz-stavimo in oba elementa praktično pospravimo ali uporabimo za različne namene: kot podporo pri ležišču, manjšo mizico ali klop. Z uporabo večjega števila elementov lahko sestavimo tudi knjižne police ali omaro in različ-ne površine za sedenje

ali ležanje. Stol je v celoti narejen iz lesa bukve – po kalupu oblikovane veza-ne plošče in površinsko zaščiten z naravnim lanenim oljem. Na stol

se lahko »za pokušnjo« usedete v trgovinah

ID doma, Kubus inte-

rier, Ika in v arhitektur-

nem muzeju v Ljubljani.

Stojalo za nože BrekaBreka je slovenska blagovna znam-

ka podjetja Evostil iz Dolenjske, ki je nastala leta 2000. Izdelki iz naravnega, oljenega ali lakirane-ga masivnega evropskega lesa so visokokakovostni, večina iz hrastovega, orehovega, javoro-vega in bukovega lesa. Sicer je

breka ali brek (sorbus torminalis) eno od zelo redkih dreves, ki raste

tudi v Sloveniji. Cena: 64,90 evra (Nama, Merkur).

februar/marec 2013 , številka 1 |www.stotka.net| Stotka 5

LL STOL

Večni stol rexEden največjih in najpomembnejših izdelkov slovenskega industrijskega oblikovanja – stol rex oblikovalca Nika Kralja – je že nekaj let del stal-ne zbirke v newyorškem muzeju sodobne umetnosti (MoMa), lani pa je postal še del stalne zbirke danskega Designmuseuma, naj-večjega muzeja za oblikovanje v Skandinaviji. Stol rex je še vedno prodajna uspešnica, klasi-čen rex stane 199 evrov (rex ležalnik pa 209 evrov).

Pručka ritaČe, recimo, doma ne dosežete predala, kjer imate skrite zaloge tega ali onega, če potre-bujete primerno sedalo za obuvanje ali sezu-vanje čevljev, potem je odgovor: pručka rita. Zasnovala jo je Nataša Koselj. Gre za sodob-no različico tradicionalne slovenske pručke. Narejena je iz lepljenega in krivljenega fur-nirja oreha ali bukve v več barvah. Izdeluje jo Stol Kamnik. Cena: 69 evrov (Nama, trgovina

Ika).

Pladenj KGZ RibnicaStari dobri leseni izdelki iz Ribnice (Kmetijsko gospodar-ska zbornica Ribnica deluje že od leta 1909) niso samo tradicional-na suha roba, temveč tudi sodobno izdelani leseni izdelki za dom. Eden teh je servirni pladenj iz bukovega lesa. Cena: 17,40 evra (Nama, KGZ Ribnica, ljubljanska tržnica).

Irena

Her

ak

100 na URO Stoletniki

6 Stotka |www.stotka.net| februar/marec 2013, številka 1

Doživeti 100 Po svetu najdemo kraje, kjer ljudje kot da pozabijo umreti.

Kraje, za katere lahko rečemo, da tam zagotovo poznajo

skrivnosti dolgega življenja in vitalnosti.

Matej Kačič[email protected]

Želja po nesmrtnosti in večnem življenju ljudi spremlja že od nekdaj, prav toliko časa pa to ostaja samo v domeni domišljije. Kje in kako torej dočakati

sto let? Na to vprašanje seveda lahko najbolje odgovorijo prav stoletniki, po podatkih Združenih narodov jih je na svetu kar pol milijona, številka pa se bo do leta 2050 podeseterila.

Kje so znamenite modre coneV lov za njihovimi odgovori so se podali številni strokovnjaki in raziskovalci – med njimi tudi Dan Buettner, organizator niza svetovnih interaktivnih odprav, katerih cilj je bil dognati, kje na svetu ljudje živijo najdlje in kaj je njihova skrivnost. Stoletnike je večinoma našel v modrih conah (Blue Zones) – prede-lih sveta, kjer velik delež populacije živi presenetljivo dolgo. Tamkajšnji prebivalci zdravje in vitalnost ohrani-jo v osemdeseta, devetdeseta in celo stota leta. Kako jim to uspe? Kaj je njihova skrivnost? Ali gre za geneti-ko, prehrano, način življenja, usodo ali je njihov pristop do življenja popolnoma drugačen? V sodelova-nju z lokalnimi strokovnjaki in skozi pogovore s stoletniki v modrih conah je Buettner poskušal razkriti skriv-nost dolgega življenja. Večletna razi-skava je pokazala, da imajo stoletniki iz teh modrih con posebne navade in prehrano, živijo v precej posebnih življenjskih razmerah, ki vplivajo na dolžino njihovega življenja in vital-nost. Precejšnjega pomena za dolgo-živost so predvsem zdrava in urav-notežena prehrana z drobnimi razva-dami, ki nas osrečujejo, mentalna in fizična aktivnost, izogibanje stresu, čas, ki si ga vzamemo zase, ter trdni in zdravi medsebojni odnosi.

prehranjevanja, tam je največ resta-vracij s hitro prehrano na prebivalca in tudi največ predebelih ljudi. Toda starejši prebivalci ohranjajo pravilo, da pri 80-odstotni sitosti nehajo jesti, s tem zlahka nadzorujejo telesno težo. Pojedo malo mesa, vsak stoletnik ima svoj vrt, ki ga sam obdeluje in kjer goji zdravilne rastline, kot so ingver, pelin in kurkuma, ki varujejo pred okužbami in boleznimi nasploh.

Stoletniki na otoku se lahko pohvalijo s precejšnjo gibljivostjo, kar lahko pripišemo rednemu delu na vrtu in življenjskemu prostoru, v katerem je zelo malo pohištva, ljudje pa v glav-nem sedijo kar na tleh. Sedanje in vstajanje krepi njihove kosti, sklepe in jim daje stabilnost. Vse to ne bi veliko pomagalo, če ne bi vedeli, kaj je smisel življenja – za večino je to kar življenje samo. Usmerjeni so v sedanjost in se le redko ukvarjajo s preteklostjo ali prihodnostjo. Imajo pozitiven odnos do življenja, kar delijo z drugimi skozi krog družbene podpore, ki ga navadno sestavlajo dobri prijatelji. Vsakodnevno druženje ne spodbuja samo občutka pripadnosti, ampak zagotavlja tudi, da bodo imeli ljudje vedno nekoga, ki jim bo pomagal. To vliva občutek varnosti in odganja skrbi.

Sardinija, Italija, kjer prednjačijo moškiStoletniki na Sardiniji so večinoma moškega spola, kar je nekoliko nena-vadno glede na to, da ženske v pov-prečju živijo dlje od moških. Zgodba ima genetsko ozadje. Znanstveniki so namreč odkrili, da so Sardinijo pred več tisoč leti poselili Iberci, narod, ki več stoletij ni imel stikov z zunanjim genskim materialom. Ta trend se je na predelu težko dosto-pne Barbagie nadaljeval vse do danes. Območje je postalo nekakšen genski inkubator, v katerem so se nekatere lastnosti okrepile, druge pa postale podrejene.

Del recepta za dolgo življenje se skriva v genih, del v načinu življenja, zadnjega zato ni priporočljivo zanemarjati.

Tako območja kot stoletniki, ki v njih živijo, se med seboj razlikujejo. Skupno jim je, da v teh »modrih« žepkih živijo do trikrat dlje kot ljudje iz razvitega sveta. Spoznajte pet modrih con: Okinavo na Japonskem, Barbagio na italijanskem otoku Sardinija, grški otok Ikaria, kalifornij-sko Lomo Lindo in polotok Nicoya v Kostariki.

Okinava, Japonska, več stoletnikov kot kjerkoli drugjeJaponska se ponaša z največjim šte-vilom stoletnikov na svetu, saj jih je skoraj 50 tisoč, število pa narašča že štiri desetletja. Večina jih je v mla-dosti trpela pomanjkanje, neredko so občutili tudi lakoto. Večji del so se prehranjevali s sladkim krompirjem, ki je bogat z minerali, vitamini, poln folne kisline in vlaknin. Tukajšnji stoletniki se še danes prehranjujejo predvsem z zelenjavo, pomembno mesto v pre-hrani imajo tofu in drugi izdelki iz soje, ki varujejo srce in preprečujejo razvoj raka. Zgodba zase je otok Okinava, kjer živi več stoletnikov kot kjerkoli drugje, nekateri doživijo tudi 110 let. Za otok pravijo, da je najbolj »zdrav kraj na Zemlji«, ženske v povprečju dočakajo 86, moški 78 let. Območje je delno sprejelo ameriško kulturo


Olimpijske igre v Barceloni leta 1992. Tri generacije tekmovalcev (z leve): Lojze Kolman, 94-letni Leon Štukelj in Miroslav Cerar.

arh

iv O

KS

Slavni slovenski stoletnik Leon Štukelj

Najbolj znan sloven-ski stoletnik je bil gotovo Leon Štukelj (1898–1999), telovadec in olimpijski zmago-valec, pa tudi pravnik, ki je doživel 100 let, 11 mesecev in 26 dni. V devetdesetih letih 20. stoletja je Štukelj veljal za najstarejšega še živečega dobitnika zlate olimpijske meda-

lje. Povabljen je bil na odprtje olimpijskih iger v Atlanti leta 1996, kjer je s svojo čilostjo pri skoraj 98 letih navdušil vse, tudi takratnega predsednika ZDA Billa Clintona. Vse do smrti je bil aktiven in je vsakodnevno vadil na krogih v domačem stanovanju. Vsem dobro poznana je njegova poza, ko se je z rokama uprl na

naslonjala stola in dvignil obe nogi.

Morda gre za naključje, a v začetku februarja je Štukljeva sokrajanka, prav tako Mariborčanka, Julijana Turk, praznovala častitljivi 105. rojstni dan. Je morda Maribor pri nas tista modra cona, kjer lju-dje živijo dolgo in vitalno življenje?

V akciji na olimpijadi

Z leve: Miro Longyka, Jože Vadnov, Janez Pristov, Leon

Štukelj, Konrad Grilec, Boris Gregorka (slikano 1994 na otvoritvi razstave Slovenski

olimpizem v Muzeju novejše zgodovine Slovenije)

arh

iv O

KS

arh

iv O

KS



Prič

akov

ano

traj

anje

ži

vlje

nja

v Sl

oven

iji

1960–1961 1986

Ženske

Moški

71,96

66,11

7

68

v le

tih

1710,7

122 let

let v povprečju na svetu živimo dlje danes, kot smo živeli leta 1960.

Kozarček v vsak dan lah

pomaga varovati vsrce, saj dviguje rav"dobrega" holester

leta v povprečju v Sloveniji živimo

dlje danes, kot smo živeli leta

1960.

in 164 dni je živela Francozinja Jeanne Calment, kar je najdaljša uradna življenska doba.

Okoli pol milijona ljudi na svetu je starih sto let in več. Po napovedih strokovnjakov naj bi se njihovo število samo v ZDA do leta 2050 povečalo na 1,1 milijona, medtem ko naj bi sto let in več resnično doživeli kar trije milijoni posameznikov generacije baby-boom.

KRAJI ZA DOLGO

Viri: SURS

HEALTH.COMNEW SCIENTISTMSNBC HEALTH

MEDEXSUPPLY.COMMNN.COM

Infografika: Borut Sever

Barbagia na italijanskem otoku Sardinija

Znanstveniki so odkrili, da so Sardinijo pred več tisoč leti poselili Iberijci, narod,

ki več stoletij ni imel stikov z zunanjim genskim materialom. Na predelu težko

dostopne Barbagie je tako ostalo vse do danes. Območje je postalo nekakšen

genski inkubator, v katerem so se nekatere lastnosti okrepile, druge pa so

postale podrejene.

Kalifornijski Lomo LindoKalifornijski stoletniki so adventisti, vera jim prepoveduje uživanje alkohola, kofeina, močnih začimb, kajenje in uživanje nekaterih vrst hrane, denimo svinjine. Adventisti verjamejo, da je njihovo telo svetišče za dušo, zato skrbijo za zdravje, telesno pa so dejavni tudi v visoki starosti.

Polotok Nicoya v Kostariki

Ljudje imajo tam precej liberalen odnos do spolnosti.

Večina 90-letnikov in starejših je imela v življenju več spolnih partnerjev, ki so jih menjavali tudi med trajanjem zakonske

zveze. Ločitev v glavnem ni, tudi če zakonci zaživijo s kom

drugim.


Število stoletnikov v Sloveniji

6–1987 1988–1989 1990–1991 1992–1993 1994–1995 1996–1997 1998–1999 2000–2001 2002–2003 2004–2005 2007 2009 2011

Vir: Surs

82,9

81,3

76,61

Pred slabim mesecem se je najstarejši maratonec na svetu, Fauja Singh, Britanec indijskega rodu, star 101 leto, odločil, da se bo upokojil.

Neverjetno zdrav in čil Singh pa se bo dokončno poslovil samo od najdaljših tekaških preizkušenj, na krajših tekih pa bo še sodeloval, pa tudi sicer namerava ostati aktiven in nadaljevati vsakodneven šti-

riurni tek. »Tek je moje življenje in nadaljeval bom, da bi navdahnil množice,« pravi Singh, ki se v življenju močno opira na boga. Pri 89 letih, leta 2000, je prvič pretekel svoj maraton. V tek se je usmeril po smrti žene in dveh odra-

slih sinov. V 13 letih je pretekel zelo veliko maratonov, tudi newyorškega, daroval prislužen denar v dobrodelne namene, petkrat postavil svetovni rekord za najstarejšega maratonca, igral v reklami z Davidom Backhamom in Mohamedom

Alijem in dobil priznanje od kraljice Elizabete, na olimpijskih igrah v Londonu pa je bil tudi med nosilci olimpijske bakle.

Nasveti stoletnikov za dolgo in zdravo življenje- Pijte zeliščni čaj in se veliko gibajte.- Vino vsebuje veliko antioksidantov.- Ne najejte se do sitega.- Jejte surovo sadje, zelenjavo in žita.- Pijte naravno mineralno vodo.- Ne pijte alkohola, ne kadite in ne izpostavljajte se stresu.- Skrbite za zobno higieno.- Veliko se smejte.

76,1

77,76

,14

74,08

70,27

Najstarejši maratonec: Fauja Singh, 101 leto

v le

tih

1. jan.2008

160170

196

1. jan.2009

1. jan.2010

Pitje zeliščnega čaja zmanjša možnost smrti zaradi raka, kapi ali srčnih bolezni.

Redno nitkanje lahko podaljša vaše življenje za 6,4 leta. Ljudje z gingivitisom in

peridontitisom imajo višjo stopnjo smrtnosti kot tisti

brez bolezni dlesni.

vinahko aše ven rola.

ŽIVLJENJElet živijo dlje

ljudje, ki imajo spolne odnose

vsaj enkrat na teden v

primerjavi s tistimi, ki jih

imajo enkrat na mesec

7-8

Grški otok IkariaGrški otoček Ikaria je zaradi naravnih izvirov tople vode že stoletja znan kot zdravstvena destinacija. Kar šest ljudi od desetih, ki so starejši od 90 let, je še vedno telesno dejavnih, na splošno pa je majhen tudi delež depresije in demence.

Okinava na Japonskem Tam živi skoraj 50 tisoč

stoletnikov, število pa se veča že štiri desetletja. Večina prebivalcev je v mladosti

trpela pomanjkanje, neredko so občutili tudi lakoto. Starejši prebivalci ohranjajo pravilo, da

pri 80-odstotni sitosti nehajo jesti.



Tukaj skoraj ne poznajo krvnih strdkov, bolj pa so nagnjeni k slad-korni bolezni. Za dolgo življenje so vseeno odločilni okolje, življenjski slog in prehrana. Vsi stoletniki so se namreč v življenju veliko gibali. Precej je pastirjev, ki so včasih pre-hodili do deset kilometrov na dan, kar je ugodno vplivalo na gostoto njihovih kosti ter zdravje srca in oži-lja.

Hrana na pohodih je bila skromna: polnozrnat kruh, nekaj sira, čebule in redkvic. Za večerjo so ponavadi jedli juho iz doma pridelane zelenja-ve. Ob tem so uživali veliko kozjega mleka in olja iz mastike – svoje-vrstna eliksirja za dolgo življenje. Meso tudi danes jedo le ob nede-ljah in posebnih priložnostih, že od nekdaj pa v teh krajih pijejo vino.

Njegove sestavine stenam krvnih žil pomagajo ohraniti elastičnost, vino pa poleg tega znižuje raven stresa, ki ga že tako ali tako ni bilo veliko.

Zaradi narave pastirskega dela moški niso bili veliko doma, da bi skrbeli za otroke in gospodinjstvo. Za to so skrbele ženske in bile s tem bolj izpostavljene stresu. Ob tem so se v njihovih življenjih pojavljale ustaljene rutine in obredi, ki so se ponavljali. Prebivalci imajo močan občutek pripadnosti družini. Starejši ljudje še danes ostajajo v krogu družine, živijo s potomci in z njiho-vimi otroki, zato njihovo življenje ne izgubi smisla. Spoštujejo jih zaradi njihovih izkušenj in mladi se z njimi pogosto posvetujejo. Sardinci imajo smisel za humor, ki jim pomaga tudi skozi najtežje čase. Smeh znižuje

raven stresa, ki je močan dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja.

Ikaria, Grčija, kjer k dolgoživosti pripomore tudi vinoGrški otoček Ikaria je zaradi narav-nih izvirov tople vode že stoletja znan kot zdravstvena destinacija. Tukajšnji ljudje živijo v povprečju deset let dlje od preostale Evrope, vse do smrti pa so tudi boljšega zdravja. Tako je šest ljudi izmed desetih, ki so starejši od 90 let, še vedno fizično dejavnih, nasploh pa je majhen tudi delež depresije in demence. Dolgoživosti na Ikarii med drugim botruje hrana, saj pre-bivalci tudi v primerjavi s tipično sredozemsko dieto pojedo veliko rib in zelenjave ter malo mesa. Kuhajo večinoma na olivnem olju, obsežno pa tako v prehrambne kot

Jiaogulan

Stara zdravilna rastlina je bila v preteklosti pozna-na predvsem na Daljnem vzhodu, pozneje se je raz-širila po svetu, tudi k nam. Čaj iz starejših listov je na Kitajskem v upo-rabi že več stoletij, uporabljajo ga kot poživilo za dnevno pomladitev. V neka-terih kitajskih pre-delih, kjer to rastlino redno uživajo v obli-ki zdravilne čajne mešanice, prebivalci v povprečju doča-kajo presenetljivo visoko starost. To se je izkazalo skozi dolga leta redne uporabe.Negativnih učinkov ob normalni uporabi nima, zdravilni pa so naslednji: pospešuje prekrvitev, znižuje krvni tlak in raven holesterola, uravno-veša sladkor v krvi, preprečuje obolenja zaradi pretiranega stresa, povečuje

odpornost telesa in skrbi za srce, vsebuje snovi, ki preprečujejo rakava obolenja, zmanjšuje maščobe v krvi in drugo.

Uporaba:Listi so značilnega grenkega okusa, tudi sveži so primerni za uživanje. Nekaj mla-dih listov na dan bo dolgoročno pozitivno

učinkovalo na telo, lahko jih zmešamo v solato ali doda-mo v juhe namesto peteršilja, le da jih ne smemo razkuhati. Starejše liste zmeč-

kamo in namočimo v vodo. Navadno ščepec listov dodamo skodelici vroče vode in pustimo deset minut mirovati. Čaj je nato pripravljen.

Sh

utt

ers

tock


WWW.NEUROTH.SINEUROTH - 15x v SlovenijiInfo telefon 01/422 84 23

SLUŠNI APARATI NEUROTH

Ne pozabite ... ... kako pomemben je sluh v našem življenju.

zdravstvene namene uporabljajo divjo zelenjavo in zelišča, ki rastejo na hribovju. Svoje dodajo tudi svež zrak, življenje brez stresa in drugi dejavniki življenjskega sloga. Tako je delež kadilcev na otoku razmeroma majhen, opoldanski dremež pa pra-vilo. Življenje teče počasi, ljudje se pogosto družijo s prijatelji in svojci, na teh srečanjih pa spijejo zmerne količine lokalno pridelanega vina.

Loma Linda, ZDA, kjer se je v dolgo življenjsko dobo vmešala veraKalifornijski stoletniki so adventi-sti, vera jim prepoveduje uživanje alkohola, kofeina, močnih začimb, kajenje in uživanje nekaterih vrst hrane, denimo svinjine. Polovica adventistov je vegetarijancev, ki so za polovico manj nagnjeni k bole-znim srca kot adventisti mesojedci. Seveda neuživanje mesa ni edina skrivnost, vsaj petkrat na teden namreč jedo oreške, bogate z nena-sičenimi maščobami, ki varujejo žile in znižujejo holesterol. Prehrana je tudi bogata z zelenjavo, stroč-nice denimo znižujejo tveganje za

razne oblike raka, kar je pomemben dejavnik pri ohranjanju optimalne telesne teže.

Adventisti skrbijo za svoje zdravje, njihovo telo je namreč svetišče za dušo, telesno pa so dejavni tudi v visoki starosti. Vsi prebivalci pijejo veliko vode, od pet do šest kozarcev na dan zmanjšuje raven tveganja za smrtno srčno kap. Imajo tudi močan občutek pripadnosti svoji verski skupnosti, v kateri imajo ljudje enake vrednote in se medse-bojno podpirajo. Adventisti strogo spoštujejo dan počitka v tednu, takrat se posvečajo družini, Bogu in naravi, kar krepi njihove družbene vezi in znižuje raven stresa.

Nicoya, Kostarika, kjer imajo liberalen odnos do spolnostiV deželah Srednje Amerike ljudje zaradi neugodnih razmer in bolezni, med katerimi je tudi malarija, pra-viloma umirajo mlajši, toda Nicoya je posebnost. Tukajšnji ljudje z dalj-šo življenjsko dobo so bistrejši in aktivnejši od stoletnikov iz drugih con. Vsi verjamejo v Boga, imajo

močno razvit občutek pripadnosti družini in delovno etiko. Večinoma se prehranjujejo s koruzo, z grahom, s svinjino, z zelenjavo z vrta in s sve-žim sadjem, kar je dobra preventiva pred razvojem raka. Uživajo veliko stročnic, prehranjujejo se nizko-kalorično in nemastno. Za večerjo pojedo zelo malo, neredko jo kar preskočijo. Pomembno vlogo pri dolgem življenju pa igra tudi voda, ki ima drugačen mineralni sestav kot drugje po državi – je trša in vsebuje več kalcija in magnezija, to pa pri-pomore k zmanjšanju tveganja za razvoj bolezni srca. Tukajšnji ljudje imajo tudi precej liberalen odnos do spolnosti. Večina 90-letnikov in sta-rejših je imela v življenju več spolnih partnerjev, ki so jih menjali tudi med trajanjem zakona. Ločitev pravzaprav ni, tudi če zakonci zaživijo s kom dru-gim. V starosti živijo v gospodinjstvih z mlajšimi generacijami, pri čemer pa še vedno prispevajo k družinskemu življenju. Če imajo občutek, da jih nihče ne potrebuje, kmalu umrejo. Čeprav imajo malo, so s tem zado-voljni, zaradi česar ne živijo pod stre-som. Stotka

100 na URO Portret


Urb

an

Šte

blja

j

»To je tako kot takrat, ko se zaljubiš,« svoj odnos do skokov, letalnic in Planice na kratko povzame Janez Gorišek in žar v njegovih očeh jasno pove, da je njegova ljubezen še vedno zelo močna. Letos, pri 80 letih, začenja projekt povečave svoje letalnice v Planici.


Človek, zaradi katerega raste Planica

Zgodba Janeza Goriška, legende slovenskega skakalnega športa, ki se je podpisal pod več kot sto skakalnic in letalnic po svetu, je neločljivo povezana s Planico. Letos bo pri svojih osemdesetih letih začel projekt povečave letalnice v Planici. Bo s tem vrnil rekordni polet pod Ponce?

Janez Gorišek je načrt za prenovo planiške letalnice že pripravil. Dela naj bi začeli takoj po letošnji tekmi. In prihodnje leto bomo lahko, upajmo, najdaljše polete spet spremljali v Planici. Predlanskim je namreč Johan

Remen Evensen Planici speljal rekord, ko je na letalnici v Vikersundu na Norveškem pri-stal pri 246,5 metra. In tudi to napravo je pro-jektiral Janez Gorišek s sinom Sebastjanom.

Brez Planice ne zna in ne more živetiA to, kje so rekordi, doma ali na Norveškem, Gorišku niti ni tako pomembno. Zanj je najpo-membnejše, da se poleti razvijajo, da pred seboj še vedno vidi nove in nove cilje, da ima še vedno ideje, kako bi lahko izboljšal letalne naprave, povečal varnost, zmanjšal vpliv vetra. Njegov sin Sebastjan pa vseeno doda, da brez tega, da se je rekord za nekaj časa preselil na Norveško, v Planici ne bi več mogli skakati dlje. Zdaj pa bomo. Tudi skoki so, tako kot drugi športi, za nekatere samo posel in za mnoge tudi merjenje moči. In Slovenija, čeprav ima Planico, pač ni največja in najmočnejša država. In tudi najdaljši poleti ne morejo biti samo v Planici. Vse evrop-ske letalnice so združene v organizacijo in si med seboj pomagajo. »Samo skupaj lahko kaj doseže-mo, sicer nam takšnega razvoja, kot se je zgodil pri poletih, mednarodna smučarska organizacija ne bi nikoli dopustila,« pravi Gorišek. A Janez Gorišek se na takšna in drugačna preračunava-nja – teh je tudi v tem športu veliko – ni nikoli oziral.

Tudi denar Gorišku nikoli ni bil pomemben, saj je za preživetje zaslužil kot projektant v gorenj-skem gradbenem podjetju. Če bi mu bilo do denarja, bi nehal, pravi. Zato ga je kupčkanje s Planico in skoki vedno prizadelo. »Laž me naj-bolj boli,« pravi. Dvakrat je doživel možgansko

Barbara Škrinjar, Manja Pušnik, [email protected]

kap. Ali je to povezano s skoki in Planico, ne ve nihče, a Janez se ji ne more odpovedati. Niti za ceno zdravja. Zdravnica mu je celo ukazala, da bo moral pozabiti na Planico. »To je bilo pred šestimi leti,« ga dopolni njegov sin in pravi, da od tega ni bilo nič. »Planice mu ne moremo vzeti, to mu pomeni vse,« pove sin. Brez tega ne more živeti in tudi ne bo. »Mogoče sem res malo pre-več čustven do skokov,« pa prizna Janez Gorišek, a si ne more pomagati. »To je tako kot takrat, ko se zaljubiš,« pravi nasmejan in žar v njegovih očeh jasno pove, da je njegova ljubezen še vedno zelo močna. S Planico in pogosto tudi v Planici je življenje preživela vsa Goriškova družina, žena, oba sinova in hči. A ni mu žal. V življenju ne bi spremenil prav ničesar, zatrdi. Pa tudi načrtov za prihodnost ima še ogromno.

Od »štanfanja« do projektiranjaJanez Gorišek je skonstruiral že več kot sto ska-kalnic in še kakšna se bo uvrstila na ta seznam. Še vedno vse ideje brez izjeme prostoročno nariše na papir tako kot včasih. Sin pa nato v biroju Atelje S poskrbi, da te načrte računalniško obde-lajo. A glavno besedo ima oče. Ta ve, kako mora biti, zamisli si zelo plastično predstavlja. Vse svoje življenje je na snegu in v zraku z meritvami preizkušal zakone fizike, ki se jih je naučil na fakulteti. Na skakalnicah je preizkusil vse, kar je sploh mogoče; dolga leta je bil skakalec, bil je »štanfar«, kopal je, meril, bil je tudi vodja tekmo-vanja, projektant. Vedno je imel zelo jasno in odločno mnenje, ko je šlo za pripravo ali gradnjo skakalnice, in od tega ne odstopa. Pri tem ima prednost seveda varnost. »Skakalnice so 'živi' objekti, odgovoren si za to, kaj se bo zgodilo s skakalcem v zraku, ob doskoku in tudi kako se bo lahko skakalnica razvijala,« pravi. »Včasih je bilo treba sprejeti odločitve, ki niso bile lahke,« pri-zna. A se je kar izšlo. Če se človek kar najbolj potrudi, če da vse od sebe, potem sta tudi narava in sreča na njegovi strani.

100 na URO Portret


V Planici je bilo tako mnogokrat. »Delali smo cele noči, gledali vremensko napoved, razmišlja-li, včasih sprejeli tudi kakšno tvegano odločitev – in mnogokrat je bil naš trud poplačan,« pravi. Poudarja, da ima narava pri skokih še vedno zadnjo besedo. »Narava vedno odloča,« še doda Gorišek in potrdi, da so bile prav pri vseh rekor-dih zelo pomembne vremenske razmere. V Planici je odločilen vzgonski veter, ki poskrbi, da spodaj pri doskoku skakalca kar dvigne in še odnese naprej.

V tujini je večji gospodBili pa so tudi bolj temni časi, ko so Goriška pustili na cedilu sodelavci in delali brez upošte-vanja njegovih navodil, načrtov. To ga je jezilo. A hvala bogu je imel ob sebi sina, ki mu je bil vedno vdan pomočnik, sodelavec in sogovornik. In sta vztrajno delala ter uspela. Spoštujejo ju po vsem svetu. Pred sedmimi leti so jima zaupali prenovo letalnice v Vikersundu in takoj je padel nov sve-tovni rekord. V Turčiji sta avtorja modernega ska-kalnega centra Erzurum, za katerega Gorišek pravi, da je celoten pregled njegovega znanja. »V tujini sva bolj cenjena kot doma,« povesta oba s sinom. »Janez je v zgodovini že prenovil letalnice v Oberstdorfu, v Kulmu, zdaj sodelujeva pri projektiranju skakalnega centra v Kazahstanu,« dodata.

Katera skakalnica se je Janezu Gorišku najbolj use-dla v srce? »Planica, pa Igman,« izstreli. Z bratom sta namreč sprojektirala tudi skakalnico na planini Igman za olimpijske igre v Sarajevu leta 1984. »Vsaka skakalnica mi je nekaj dala.« Danes sicer obstajajo računalniški programi za skakalnice do 125 metrov, tudi za letalnice bi ga radi naredili, a je Janez Gorišek odločno proti. »S tem bi bilo konec razvoja poletov, ne bomo več razmišljali in tega me je strah,« pravi. Noče, da je vse predpisano in da skakalnice postanejo tipski projekti. Sam se še vedno trudi, da ima vsaka svojo zgodbo, da pri vsaki vpelje tudi tehnološke novosti, sodobnejše smučine na primer. S sinom se inovativno lotevata tega, kako bi lahko zmanjšali vpliv vetra pri skokih, ki ima danes zelo pomembno

vlogo in prekine marsikatero tekmo. »Gre za poseb-ne rolete, ki bi jih namestili ob skakalnico in bi nad njo naredile zaščitni brezvetrni prostor. Veter bi uravnavali, kot lahko usmerjaš zrak pri zračnikih v avtomobilih. A to je še bolj vesoljska ideja,« pravi Sebastjan Gorišek in doda, da ga – ko po svetu širi to svojo idejo – samo debelo gledajo. A to bo pravo, to je prihodnost, vztrajata z očetom.

Je dosegljivih tudi 300 metrov?V prihodnost usmerjen je tudi projekt, po katerem bo letos začela rasti planiška letalnica. Stvari, ki sta jih Goriška preizkusila v Vikersundu, bosta zdaj uporabila v Planici in jih še nadgradila. V načrtu je nov nalet, zaletišče bodo pomaknili 15 metrov nazaj in ga dvignili. »Narejena bo tako, da jo bo mogoče povečati do 270 metrov, brez stroškov,« razlaga Gorišek. Pa bo šlo še dlje, tudi prek 300 metrov? Janez Gorišek samo modro molči, a oči se mu sveti-jo in ustnice lezejo v nejeveren nasmeh. Pove pa, da bo – če bo po njegovo – dobila moderno skakalnico tudi Ljubljana. Stala bi tam, kjer je Janez Gorišek prvič skočil na smučeh – v ljubljanski Šiški.

Gremo še malo nazaj …A to je že nova zgodba. Zgodba o tem, kako se je Janez Gorišek prvič srečal s smučarskimi skoki, kako je začel skakati. In za to zgodbo si mora poslušalec vzeti čas. Veliko časa. Janeza Goriška odnese nazaj, v rano mladost, kjer je s prijatelji v Šentvidu pri Ljubljani začel skakati na takrat 15-metrski skakalnici. Najprej je bil seveda ljubi-teljski rekreativni skakalec, entuziast, potem je postal zelo dober, največ je skočil 105 metrov, bil je tudi olimpijec. In anekdotam iz Goriškove mlado-sti ni konca. Toliko imen, sami znani slovenski športniki, toliko spominov, da bi lahko napisal knji-go. »Vedno je bil moj vzornik brat,« pravi Janez in prizna, da je vse ponavljal za njim. Tudi pozneje sta z bratom Vladom odlično sodelovala, skupaj sta postavila veliko planiško letalnico, ki nosi ime Letalnica bratov Gorišek. Takrat je Janez pravza-prav služboval v Libiji, brat Vlado pa je po njegovih načrtih sam vodil gradnjo planiške velikanke. »Izmenjavala sva si dolga pisma,« se spominja Gorišek in pripomni, koliko lažje bi bilo danes, ko si lahko nenehno na zvezi po telefonu ali elektron-ski pošti. Oba brata sta bila namreč gradbenika, brat Vlado je Janezu najprej celo odsvetoval študij gradbeništva. A se je trmasti Janez potem vseeno vpisal na fakulteto. In že med študijem, ko se je prvič pobliže srečal s fiziko, je teorijo poskušal uporabiti pri skokih, ki jih je takrat še treniral.

V šoli naučeno teorijo, vektorje, parabole, prehodnice, je Janez Gorišek vse bolj povezoval s skoki. Na fotografiji skupaj z bratom Vladom leta 1969 v Oberstdorfu.

Ose

bn

i A

rhiv

J.

Go

riška

Brata Gorišek, Janez in Vlado, v Planici leta 1985. Brata sta sprojektirala planiško velikanko in tudi skakalnico na planini Igman za olimpijske igre v Sarajevu leta 1984.


Ose

bn

i A

rhiv

J.

Go

riška

100 na URO Portret


Posvetilo se mu je tudi, da bi lahko drugače skon-struiral odskočno mizo, ki je bila takrat obrnjena nekoliko navzgor, tako da so skakali v zrak, in ne naprej, pravi.Svoje ideje je predstavil tudi legendarne-mu Stanku Bloudku, prvemu konstruktorju skakalnic pri nas, ki se je z njim strinjal. Na fakulteti naučeno teorijo, vektorje, parabole, prehodnice, je Gorišek vse bolj povezoval s skoki.

Vedno je razmišljal po svojePa je že takrat vedel, da se bo dalo leteti daleč, tudi prek 200 metrov? Že takrat je razmišljal po svoje, pravi, vedel je, da je treba skakalnice poenostaviti, jih raztegniti in skakalce bolj usmeriti v dolino kot v zrak. To teorijo je tudi empirično preizkušal, in sicer je skakalce meril z navadno štoparico in računal. »In takrat sem že vedel, da lahko skačemo dlje. Izračunal sem, koliko skočiš, če povečaš hitrost pri odskoku. Izračunal sem vzgon in upor in sem dobil krivuljo leta. Tako sem izračunal, da je možno skočiti 200 metrov.«

Včasih se je boril proti večjimPrav zato je Gorišek tudi predlagal, da bi – namesto da obnavljajo Bloudkovo skakalnico – v Planici raje naredili novo, 170-metrsko. In je, tudi z nekaj sreče, dobil zelo luč, da poišče lokacijo za novo skakalni-co. »Takoj sem vedel, da bom naredil takšno, da jo

Janez Gorišek s sinom Sebastjanom. Zaupali so jima prenovo letalnice v Vikersundu in takoj je padel nov svetov-ni rekord. V Turčiji sta avtorja modernega skakalne-ga centra Erzurum. Trenutno sodelujeta pri projektiranju skakalne-ga centra v Kazahstanu. U

rba

n Š

teb

ljaj


Kako odpraviti uhajanje urina in učvrstiti nožnico?

Laserska termoliza pomaga ženskam, ki trpijo za stresno urinsko inkontinenco (nehotnim uhajanjem urina ob naporu, npr. pri poskokih, teku, plesu, kašlju ...), ali pa so zaznale manjšo občutljivost nožnice med spolnostjo.

Z laserjem spodbudimo tvorbo novega kvalitetnejšega kolagena, tkivo nožnice postane bolj čvrsto in elastično, nožnica se skrči, znova se vzpostavi začetno

anatomsko stanje. Ker sprednja stena nožnice ni več povešena in ker se tkivo nožnice okrepi, tudi med naporom (npr. med tekom, kašljanjem…) urin ne uhaja.

Poseg je neboleč, anestezije ne potrebujete, neposredno po posegu se lahko vrnete k vsakodnevnim opravilom. Za optimalen rezultat sta potrebni 2 terapiji v razmiku 4 tednov.

CENTER ZA LASERSKO ZDRAVLJENJE STRESNE URINSKE INKONTINENCESlamnikarska cesta 3b, 1230 DomžaleT : 01 72 44 300, 040 454 171E : [email protected] : www.kalliste.si

LASERSKA TERMOLIZA

NOVA metoda zdravljenja stresne urinske inkontinence in sindroma ohlapne nožnice

Kallisteklinika za ginekologijo

bomo lahko še povečali,« pravi. A je imel tudi težave. Mednarodna smučarska orga-nizacija mu je nasprotovala, pa tudi nekateri domači funkcionarji. »Vedno sem se morali boriti za dodatne metre in včasih tudi malo pogoljufati,« pravi Janez Gorišek in prizna, da je imel pri tem tudi nekaj sreče. In se je izšlo: kombinezoni so šli naprej, škarjasti slog se je uveljavil, vzgon je bil boljši, upor večji in tako so bile daljave vse daljše. V Planici je na njegovi letalnici prvič padel rekord 156 metrov in potem so si rekorde izmenjavali z Obersdorfom, vse dokler v Planici leta 1985 niso skočili 191 metrov. Po tem mejniku je bilo sprejeto novo pravilo, da se daljave od 191 metrov ne štejejo kot veljavne. A v Planici so vseeno skakali dlje, na svetovnem prvenstvu tudi. »Neumnost je bila, da so žlahtnejšo kolajno dobili tisti, ki so skočili manj,« se spominja Gorišek. Leta 1994 je bila prvič presežena še magična meja 200 metrov. »Od tod nas drugi niso mogli več ujeti. Z 239 metri smo jim ušli za 20 metrov,« pravi Gorišek. Do Vikersunda. Da bo tudi prenovljena planiška letalnica prese-žek in bo spet obetala nove daljave, ne dvomi nihče več. Lahko le še počakamo na polete leta 2014. Stotka

Letos praznujete ča-stitljivih 80 let. Če se ozrete v preteklost, ali bi v svojem življenju kaj spremenili?› Popolnoma nič.

Kako ostajate v dobri psihofizični formi?› Nekako ohranjam mladost, in sicer tako, da veliko razmi-šljam, nenehno sem dejaven v zadevah, ki so nekaj več, kot človek zmore. Tu mislim predvsem na Planico. Ko sem doživel možgansko kap, mi je zdravnica svetovala, naj pozabim na Planico in raje namesto tega pišem knjigo. Vendar tega še nisem storil.

Zadnji kos nove teh-nologije, ki ste si ga privoščili?› Novi tehnologiji sledim, sicer pa imam sina, ki mi pri tem pomaga. Seveda imam mobitel, računalnik in »ve-liko« televizijo (smeh).

Kaj vas razjezi oziroma moti?

› Najbolj laž in nekorektnost. Moti me tudi, da so nekateri posamezniki »dvoživke«, če-prav vem, da je tega ogro-mno. Vendar človeka to ne sme prizadeti.

Živeti, da bi delali, ali delati, da bi živeli?› Živeti, da bi delal.

Najdragocenejše imetje?› Moji trije otroci.

Katero glasbo poslušate?› Avsenike. Predvsem zato, ker sva s Slavkom Avsenikom skupaj smučala in se veliko tudi družila.

Na pot nikoli ne greste brez …› … hrane. Kamorkoli grem, imam vedno s sabo hrano.

Trije najljubši življenj-ski spomini?› Prvi skok na skakalnici v Šentvidu, drugi najljubši spo-min je dan, ko sem spoznal svojo ženo, moj zadnji spomin pa je seveda Planica.

Janez Gorišek na kratko

Tako bo izgledala prenovljena Letalnica bratov Gorišek leta 2014.

vir:

No

rdijs

ki

ce

nte

r P

lan

ica

100 na URO Tabuji


Niste edina, ki vam uhaja

Kar polovica žensk v pomenopavznem obdobju, torej po 50. letu,

ima težave z nenadzorovanim uhajanjem urina. Ne odlašajte,

težavo lahko povsem odpravite in spet zaživite sproščeno.

Urinska inkon-tinenca je obolenje, ki niža kakovost življe-

nja. Če se spopadate s to precej pogosto in nadležno težavo, je prav, da o njej govorite vsaj s svojim zdravnikom. A izkaže se, da ženske ne govorijo o težavah z uhajanjem urina, saj menijo, da jih lahko odpravijo s samozdravlje-njem. Gre za tabu.

Nenadzorovano uhajanje urina in blata, spolne disfunkcije ter pelvična bolečina (bolečina v spo-dnjem delu trebuha, op. av.) so glavne posledice sprememb medeničnega dna pri ženski. »Nastanejo zaradi sprememb tkiva in se pojavijo zaradi noseč-nosti, poroda, ginekolo-ških operacij, čezmerne telesne teže, kroničnih obolenj dihal s kašljem, tudi težkega fizičnega dela. Prav tako nastanejo v pomenopavzi, in sicer zaradi zmanjšane koncen-tracije ženskega spolnega hormona – estrogena in tudi zaradi podedovanega slabšega veziva mede-ničnega dna,« pojasnjuje doktor Adolf Lukanovič, strokovni direktor ljubljan-ske ginekološke klinike. Kot pravi, je najpogostejša težava urinska inkontinen-ca oziroma nenadzorova-no uhajanje urina. »Pojavi se lahko v vsakem življenj-skem obdobju, res pa je,

da s starostjo pojavnost narašča,« dodaja doktor Lukanovič.

Ne sme biti tabuZdravniki ocenjujejo, da ima v reproduktivnem obdobju težave okoli 15 odstotkov žensk, v pome-nopavznem pa že več kot polovica. »Urinska inkontinenca je obolenje, ki moti kakovost življenja. Na to poleg stanu, vzgoje, izobrazbe, ekonomskega položaja, sociokulturnih vplivov in družbenega okolja vplivajo še drugi dejavniki, navsezadnje tudi sprejemanje te teža-ve,« poudarja Lukanovič. »Prav je, da se o tem govori. Pri tem pomagajo mediji, javni nastopi, pre-davanja, simpoziji in kon-gresi. Veliko se da namreč narediti pri preprečevanju in omilitvi težav,« poja-snjuje. Medicina se razvija tudi na področju urogine-kologije, seveda hitreje v razvitem svetu. Po pomoč se posamezniki praviloma zatečejo, ko so izčrpali možnosti samozdravljenja in ta težava ovira njihovo socialno uveljavljanje, osebno higieno, druži-no, dom, službo, šport. Lukanovič poudarja, da je za uspešno zdravljenje pomembno postaviti pra-vilno diagnozo oziroma da je opravljen celoten

diagnostični postopek. »Ženska, ki ima tovrstne težave, naj ne odlaša in naj se o tem pogovori s svojim ginekologom,« svetuje.

Težave med športom ali ob čustvenem odzivuGinekologinja Sabina Senčar težave z urinsko inkontinenco zdravi z laserjem oziroma laser-sko termoterapijo. »Moje bolnice so aktivne ženske, ki se ukvarjajo s športom, zato je ta težava še bolj izrazita. Žensk, ki imajo težave z uhajanjem urina, je najverjetneje veliko več,« pojasnjuje. Težave se začnejo po končanem rodnem obdobju, pred 40. letom starosti. »To pa ne pomeni, da se to obolenje začne prav v tem staro-stnem obdobju, temveč da takrat ženske pričnejo skrbeti zase in v veliki večini tudi prvič poiščejo pomoč,« pravi Senčarjeva.

Ločimo med stresno inkontinenco in urgentno inkontinenco (čezmerno aktiven sečni mehur) ozi-roma kombinacijo obeh. »Pri stresni inkontinenci gre za uhajanje urina med kihanjem, kašljanjem, športno dejavnostjo. Ženske uhajanja urina ne morejo nadzorovati. Pri polnem mehurju jim

na primer pri teku uhaja urin, navadno po kaplji-cah. Vendar ženske točno vedo, da se jim bo to zgodilo ob ukvarjanju s športom,« poudarja gine-kologinja.

S čezmerno aktivnim seč-nim mehurjem pa se veči-na žensk sooči v poznej-šem starostnem obdobju. Gre za siljenje na vodo, obe inkontinenci pa sta povezani. Ženska, ki poz-dravi stresno inkontinen-co, ima lahko pozneje še vedno težave s čezmerno aktivnim sečnim mehur-jem. To pomeni, da se mehur sam od sebe akti-vira. »Ženske moti pred-vsem pogostnost urinira-nja oziroma občutek, da jih ves čas tišči na vodo. Urin jim navadno uhaja nenadno, ob znanih čustvenih odzivih in v večji količini.«

Manja Puš[email protected]

Th

inksto

ck


»Pri laserskem zdravljenju gre za uporabo toplotnega učinka laserske svetlobe. Ženske čutijo toploto, ne pa bolečine. Na delih, ki so bolj občutljivi, ženske pač čutijo večjo toploto. Poseg je neboleč, traja pa približno pol ure,« pojasnjuje ginekologinja Sabina Senčar.

»Prav je, da se urinska inkontinenca detabuizira. Veliko lahko naredimo za preprečitev in omilitev težav,« poudarja doktor Adolf Lukanovič iz ljubljanske ginekološke klinike.

100 na URO Tabuji


Strah jo je bilo, da se ne bi polulala na odru

Igralka Zvezdana Mlakar pravi, da pravzaprav ne ve, kdaj se je prvič srečala z uhajanjem urina. »O tem, da ti uidejo kapljice, namreč ne govorimo, pa tudi razmišljamo raje ne,« pravi. Pred približno petimi leti se ji je to začelo

dogajati ob naporih, kašljanju, kihanju. Vendar je o tem molčala, sebi in drugim. »Kdaj pa kdaj sem se opogumila in začela pogovor s kakšno prijateljico, pa nobena ni vedela nič o tem. Potem smo igrale v predstavi Pet žensk.com in ena od starejših kolegic je vedno, preden smo šle na oder, tekla na stranišče in humorno komentirala svoje početje, češ da se ne bo polulala pred občinstvom. Si lahko predstavljate to grozo? Povedala je, da to pride z leti.« Mlakarjevo pa je bilo sram in je o tem molčala. »To je bil dokaz, da se staram, da bom kmalu na smetišču zgodovine, pozabljena, neprivlačna.«

Najprej hormoniSvojemu ginekologu je pozneje končno priznala, kaj jo muči. »Povedal mi je, da prihajam v menopavzo, razložil, kaj to pomeni, s posledicami vred. Ponudil mi je hormonsko tera-pijo, a sem jo odklonila.« Pa ji je odvrnil: »Draga moja, če boš jemala hormone, lahko naslednjih 10, 20, 30 let preživiš kakovostno, zdravo, vendar tvegaš. Če boš brez hormonov, se boš sušila, hitro se boš starala, hitro te lahko doletijo kakšne bolezni. Z uhajanjem kapljic pa se kar sprijazni, delaj Keglove vaje in jemlji svečke.«

Stranski učinkiOdločila se je za hormonsko terapijo, a jo je slabo prenašala – pridobivala je kilograme, bilo ji je slabo. »Spreminjala sem se v narobe obrnjeno piramido, bila sem odvisna od kruha, gibala sem se zmerno, iz dneva v dan sem bila bolj nervozna in utrujena, od pasu navzdol je moje telo umiralo,« pripo-veduje. In je prišlo naključje: RTV Slovenija jo je povabila k sodelovanju v oddaji Dobro jutro. S pomočjo telesne vadbe

in prave hrane je stopila v popolnoma novo obdobje svojega življenja. Kljub vsem uspehom in spremembam še vedno ni bila pripravljena govoriti o svoji skrivnosti. »Javno sem se lotila predsodka o menopavzi, o stresni inkontinenci pa še s prijateljico nisem govorila.«

Čakala sem bolečino ... ni je biloV novem obdobju se je intenzivno ukvarjala s preventivo in zdravim življenjem, spoznala je veliko zdravnikov, bolj odpr-tih za novosti, usvajala je nova znanja – od masaž do hrane. »Tako sem izvedela, da se lahko stresna inkontinenca poz-dravi s preprostim laserskim posegom. Slišala sem žalostne zgodbe žensk, ki ne gredo od doma, ker se bojijo poplave v hlačah. Zdi se jim, da ves čas zaudarjajo, plenice pa skrivajo celo same pred sabo,« pojasnjuje. Seznanila se je z dej-stvom, da 70 odstotkov žensk pri nas trpi za stresno inkon-tinenco. Ginekologinja Senčarjeva jo je dobro pripravila na poseg. »Legla sem na ginekološki stol in čakala bolečino ... ni je bilo, tudi po končanem posegu ne. Po posegu greš domov in naprej normalno živiš. Po tednu dni opaziš, da kapljice ne uhajajo več nenadzorovano,« pravi Mlakarjeva. S posegom torej pozdravimo stresno inkontinenco, ob tem pa dobimo še darilo – pomlajeno vagino, ki poskrbi za kakovostnejše spolno življenje.

Boljša je tudi spolnost»Ko sem mami pripovedovala o operaciji, je bila ganjena do solz, ko pa sem omenila boljšo spolnost, me je rotila, naj tega vendarle ne govorim javno. Zakaj pa ne? Kot se pri nas rado zgodi, so nekateri tabloidi, tako mi je prerokovala tudi mama, z veseljem zagrabili novico, da sem si dala lasersko pomladiti vagino. Spregledali pa so najpomembnejšo novico, da je mogoče stresno inkontinenco pozdraviti brez prave operacije in povsem neboleče.«

»Javno sem se lotila predsodka o menopavzi, o stresni inkontinenci pa še s prijateljico nisem govorila,« pravi igralka Zvezdana Mlakar.

Ire

na

He

rak


Zdravila, sprostitvene tehnike, laser …Pri čezmerno aktivnem sečnem mehurju (urgen-tna inkontinenca) je priporočljivo nekirurško zdravljenje, največkrat gre za zdravljenje z zdravili, avtogenim treningom in akupunkturo oziroma s

sprostitvenimi tehnikami. »Stresno urinsko inkonti-nenco zdravimo kirurško ali nekirurško – z lasersko termoterapijo. Pri tej vrsti inkontinence gre namreč za izgubo opore, ki jo imata sečnica in mehur v svoji anatomski legi,« pojasnjuje Senčarjeva. Pri

kombinaciji obeh inkonti-nenc pa si ginekologinja najprej prizadeva za ozdra-vitev stresne inkontinence, šele nato zdravijo z zdra-vili, avtogenim treningom oziroma sprostitvenimi tehnikami. »Ženske nima smisla učiti pravilnega dihanja, če ji bo urin uhajal takoj, ko bo zakašljala.«

Čaka vas boljše spolno življenjeJe res, da je laserska termoterapija neboleč poseg? Senčarjeva odgo-varja: »Pri laserskem zdravljenju gre za upo-rabo toplotnega učinka laserske svetlobe. Ženske čutijo toploto, ne pa bolečine. Na delih, ki so bolj občutljivi, ženske pač čutijo večjo toploto. Poseg je neboleč, zato ne upora-bljamo anestezije, traja pa približno pol ure.«

Pri tem posegu gine-kologi hkrati pomladijo

tudi nožnico, kar izboljša kakovost spolnega življe-nja. Zakaj? »Pri stresni urinski inkontinenci gre za izgubo opore sečnice in mehurja, ki sta neposre-dno povezana z nožnico, na njej slonita. Kakovost tkiv med nožnico, mehur-jem in sečnico ima zelo velik pomen pri opori. Gre namreč za izgubo kolage-na ali poškodbo vezivnih tkiv, zato ta niso več čvrsta oziroma elastična. Če se to zgodi na sprednji strani nožnice, se to čuti kot uhajanje urina, drugi deli nožnice postanejo ohla-pni,« pojasnjuje. Ženske to v zgodnji fazi čutijo kot izgubo trenja med spol-nimi odnosi, kar ogroža kakovost spolnega življe-nja. Pravi še, da je izraz »pomlajevanje nožnice« zelo neroden, res pa je, da se je laser razvil predvsem v estetiki, zato ta poseg nekateri enačijo z estet-skim posegom. Stotka

Nasvet vsem, ki se soočajo z uhajanjem urinaZvezdana Mlakar vsem ženskam, ki imajo te težave, a si o njih ne upajo govoriti na glas, svetuje:

Ženske moramo odrasti, se znebiti predsodkov in zbrati pogum, glasno in ponosno spregovoriti o sebi, težavah, si izbojevati pravico, da so nekatere naše težave bolezen, ki se jo da ozdraviti!

Izbojevati si moramo pravico, da na lasersko operacijo za odpravo inkontinence ne bomo hodile samoplačni-ško!

Temo predsodkov in moško merjenje sveta moramo presvetliti z znanjem, vedenjem in ljubeznijo do sebe!

Zapustiti moramo majhne deklice v nas, ki se polulajo od strahu, ker niso bile pridne.

V moški svet moramo vstopiti po svoje, si pomagati med sabo, se pogovarjati, se slišati med generacijami, negovati našo strpnost in milino, našo moč, ki jo imamo v rokah, ko rojevamo nove svetove.

E- povezuje aktivni del prebivalcev

v zrelih letih na spletu

www.stotka.net [email protected] Stotka100 na uro

100 na URO Vrtnarjenje


Zdaj je pravi čas za načrtovanje posevkov

Za novo vrtičkarsko sezono potrebujete dober načrt, lahko ga

narišete ročno, lahko s pomočjo spletnega programa

V alentin s ključem od korenin je za nami in do

gregorjevega, ko se po starem ljudskem izročilu

ženijo ptički, bomo že na začetku nove vrtičkarske sezone. Dnevi so vse

daljši in bolj sončni, narava bo oživela, ptice začenjajo peti, vrtičkarji

pa veseli in polni ener-gije odštevajo dneve do prve setve. Vrtičkarska opravila se pravzaprav nikoli zares ne končajo. Zimski čas je kot nalašč

Sergeja [email protected]


Načrtovanje vrta se lahko lotite prostoročno ali pa na spletu izberete enega od brezplačnih programov za načrtovanje vrta. Ti programi že avtomatsko upoštevajo, koliko prostora potrebuje posamezna rastlina.

za načrtovanje gredic, prebiranje semen, pripra-vljanje na začetek vzgoje sadik. Načrtovanje je ogločilnega pomena pri vseh oblikah vrtnarjenja. Načrtujejo vsi, biodina-miki, permakulturniki in tradicionalni vrtičkarji. Dober setveni načrt vam bo prihranil tudi čas in denar, saj bomo med glavno vrtnarsko sezono

natančno vedeli, kaj potrebujemo in kaj že imamo doma.

Najlažje je, da si odgovo-rite na spodnji vprašanji:

Kakšen prostor imate na voljo?Po mojih izkušnjah je pri načrtovanju gredic še vedno na prvem mestu pravilna prostorska raz-delitev.

Se

rge

ja M

ule

j

Se

rge

ja M

ule

j

100 na URO Vrtnarjenje


Se

rge

ja M

ule

j

Če sledite kolobarju, morate že vnaprej natančno vedeti, kam boste posadili določene rastline. Poleg ustaljenih gredic si vsako leto omi-slite kakšen nov pripo-moček za vertikalno vzgojo rastlin. Morda ste si na jesen pripravili visoko dvignjeno gredo z grebenom ali pa boste poskusili z gojenjem vrtnin v košarah, pod slamo, v vrečah iz jute. O vsem tem je dobro razmisliti veliko prej, preden se bo zemlja odtajala.

Kaj želite gojiti?Ko boste natančno opre-delili razpoložljivi pro-stor, si naredite seznam rastlin, ki jih želite gojiti. Začetniki poleg zelenja-dnic, s katerimi imate že nekaj izkušenj, izbe-

rite še dve ali tri take, ki vam prvo leto morda ne bodo najbolje obrodile. Zaradi tega se nikar ne odpovejte vrtnarjenju! Naj vam bo to izziv, da se boste naslednje leto bolj držali setvenega koledarja ali sosedove-ga nasveta. Priporočam vam tudi upoštevanje pravil o »dobrih in slabih sosedih« pri rastlinah, saj se nekatere med

seboj dobro ujemajo in se v črpanju hranil iz tal medsebojno dopolnju-jejo. Nikar ne pozabite na koristne rastline in dišavnice, ki odženejo marsikaterega škodljivca, rastline pa se v mešanih posevkih v njihovi družbi odlično počutijo.

Če ste na začetku načr-tovanja imeli v mislih velike količine paradi-

žnika in krompir za ozi-mnico, ste gotovo prišli navzkriž s prostorom in z željami, ko ste gredi-ce narisali in dokončali seznam želja. Prostorska omejitev vas bo pri-silila, da boste znova pretehtali, kaj vam bo prav prišlo za v lonec in v kakšnem zapored-ju boste polnili grede. Nekatere zelenjadnice bodo na gredi dalj časa, nekatere boste sejali postopoma, da bo pri roki vedno kaj zelenega.

Naredite načrt zasajevanjaKo ste odgovorili na omenjeni vprašanji, je na vrsti načrt zasaje-vanja. Najbolje je, da si svoje gredice in načrt sajenja narišete. Če pa ste spretni pri delu z računalnikom, poiščite

NASVET: Kako pripraviti domači kis?Vam je v kleti ostalo kaj sočnih jabolk, v omarici pa zmanjkuje kisa? V aparatu za sočenje stisnite jabolčni sok in ga prelijte v kozarec za vlaganje. Pokrovčka ne zatisnite. Že naslednji dan poberite nabrano peno, sok bo počasi zavrel, peno pa pobi-rajte toliko časa, dokler se ne naredi pravi klobuk. Na kuhinjskem oknu je kis pripravljen prej kot v desetih dneh.

ALFAESTETICA-center za lepoto telesa

Krumperška 11 1230 Domžale

T.: 05-99-41-304 041-606-477

www.alfaestetica.si

Z LASERJI DO LEPOTE IN DOBREGA POČUTJA

ZDRAVLJENJE INKONTINENCEUhajanje seča oziroma urinska inkontinenca je nesposobnost kontrole

mokrenja, pri čemer voda nekontrolirano uhaja po kapljicah ali v celoti,

tudi ko jo poskusimo zadržati.

S staranjem se pojavijo spremembe, ki lahko vodijo v pojav urinske in-

kontinence. To so zmanjšana elastičnost stene mehurja, zmanjšana raz-

tezljivost mišice mehurja, ki povzroča nepopolno praznjenje, zmanjša-

nje števila spontanih stiskanj mehurja in druge. Najpomembnejše pa

so spremembe pri ženskah, ki nastanejo kot posledica hormonske-

ga usihanja. Pomanjkanje estrogena v postmenopavzalnem ob-

dobju ima pomembno vlogo pri pojavu inkontinence.

Težave z uhajanjem vode imajo lahko tudi mlajše ženske.

Pri teh je vzrok v slabljenju mišic medeničnega dna kot

posledici zaporednih porodov ali pa prekomerne teles-

ne teže. Najpogostejša oblika je stresna inkontinenca.

Ta je posledica oslabelosti mišic

medeničnega dna z nezmožnostjo

notranje mišice zapiralke, da osta-

ne stisnjena, ko se poveča pritisk v

trebuhu (kašljanje, kihanje, smeh,

hoja po stopnicah, dvigovanje

težkih predmetov). Običajno uide

manjša količina urina.

Najnovejša metoda zdravljenja

blažjih oblik stresne urinske inkon-

tinence je terapija z laserjem Fo-

tona Er:Yag. To je minimalno inva-

zivna metoda. Laserska svetloba s

toplotnim učinkom povzroči krče-

nje kolagenskih vlaken v sprednji

steni nožnice. Zato se spremeni

elastičnost tkiv nožnice in uroge-

nitalne prepone. Ker se mehur drži

sprednje stene nožnice, se pove-

čana elastičnost tkiv kaže tudi na

sečnem mehurju. Poenostavljeno

povedano, organom, ki so bili prej

povešeni, vrnemo prvotno ana-

tomsko lego in s tem kontinenco.

Poseg vodi specialist ginekolog.

na spletu preprosto brezplačno aplikacijo, ki vam bo v pomoč pri načrtovanju. Spletna orodja so narejena tako, da prikažejo tudi, koliko prostora potrebujete za eno sadiko ali za vrsto.

Upoštevajte »dobre sosede« in eterična olja zeliščPri načrtovanju svojega vrta je treba upoštevati zakonitosti »o dobrih in slabih sosedih«. Objavljamo nekaj najbolj znanih:

Peteršilj in solato je modro imeti vsakega v svojem koncu, prav tako krompir in paradi-žnik. Daleč narazen sta tudi grah in fižol.

Med zelenjavo lahko brez vsakega vrstnega reda

uvrstite tudi zelišča, ki pri-dno odvračajo škodljivce.

Šetraj in nekaj peter-šilja posejte okoli fižola, da ga zaščitite pred ušmi. Z enakim namenom imam

sama na več koncih vrta posajeno tudi kapucinko in žametni-co, ki še zlati lepo skrbita za paradižnik.

Rumeni ognjič in modra boraga se

vsako leto v velikih količinah zasejeta sama. Odstranite ju samo takrat, ko pre-močno posežeta v prostor druge rastline.

Kapucinka, žametnica in ognjič imajo živo-barvne cvetove, ki pri-vabljajo koristne žužel-ke, vabijo k opraševanju in hkrati preventivno skrbijo za druge »sose-de«. Lani sem med gre-dicami pustila tudi rman, meliso, meto, pehtran, zeleno, koper, komarček in luštrek.

Bučke niso preveč zah-tevne, niso pa rade v bližini kumar.

Solata ne prenaša zele-ne in peteršilja, špinača se ne ujame z rdečo peso. Stotka

Nasveti Za začetnike: ameriška rjavka, rukola,

kreša, redkvice, kakšen jajčevec ali paradi-žnik, pest nizkega in pest visokega fižola, šetraj, kapucinke, bučke: to so vrtnine, pri katerih ne morete zgrešiti. Dobro se razu-mejo in druga drugi koristijo.

Priporočam nakup ekološko pridelanih semen, iz katerih boste lahko za naslednjo sezono sami pridelali seme.

Zdaj je tudi zadnji čas za začetek vzgoje sadik paradižnika, jajčevcev, paprik, bazilike. Poskusite tudi s solato. Seveda lahko sadike pozneje tudi kupite, najbolje na ekološki tržnici.

100 na URO Biodinamika


Planeti gospodarijo na vašem vrtu

Tudi če težko verjamete, da imajo planeti na vaše življenje

kakršenkoli vpliv, tega ne morete zanikati. Vsaj na morju

ne, kjer sta plima in oseka dovolj očitna dokaza delovanja

planetov. Ti pa vplivajo tudi na vaš pridelek.

Da planeti precej vplivajo in morda tudi določajo naše življenje, so

se nekdaj še kako dobro zavedali. Ljudje so bili bolj povezani z naravo, življenje, delo ter prehranjevanje so prilagajali ritmu letnih časov. Z razvojem, ki je

sicer olajšal delo, pa se je povečal industrijski vpliv tudi na obdelovanje zemlje, kar je privedlo do osiroma-šenja tal in pridelkov.

Delovanje ritmov in planetovDa bi znova vzpostavili naravno ravnovesje, se v

vrtičkarstvu in kmetijstvu vse pogosteje uporablja biodinamika. Gre za meto-do, ki upošteva spoznanje, da svetloba sonca, lune, planetov in zvezd dosega rastline v rednih ritmih. Vsak planet pripomore k življenju, rasti in obliki rastline. Če razumemo

delovanje in učinek vsake-ga od ritmov (na primer ritem dneva, tedna, mese-ca, leta …) in planetov ter njim prilagodimo delo z rastlinami, lahko na vrtu pridelamo kakovostnejšo zelenjavo. Pri ugotavljanju lege in vpliva planetov nam je lahko v pomoč Setveni priročnik Marije Thun.

Rezultati šestdesetletnega delaMedtem ko je utemelji-telj biološko-dinamične-ga kmetovanja doktor Rudolf Steiner, je Marija Thun, ki je umrla pred letom dni, stara 90 let, ena najbolj znanih pro-učevalk te metode. V številnih poskusih, ki jih je delala okoli 60 let, je dokazala nesporno pove-zavo med vesoljem in rastlinami.

Začela je opazovati red-kvice in ugotovila velike razlike v obliki ter veli-kosti gomoljev glede na dan setve (večjih in lep-

Vrt pomurskega bio-dinamičnega društva v Renkovcih jeseni.

Kla

vdija

Ša

lam

un

Klavdija Š[email protected]


Sh

utt

ers

tock

ših oblik so bili gomolji, ki so bili posejani na dan za korenino). Poskuse je razširila še na druge posevke, si zapisovala ugotovitve ter jih primer-jala s položaji planetov. Tako je spoznala, da lahko položaj planetov vpliva na rastlino na področju korenine, listov, plodov oziroma semena ali cveta. Pridelke je ana-lizirala tudi v laboratoriju in ugotovila, da jagode, pobrane na dan za plod, vsebujejo tudi do 30 odstotkov več sadnega sladkorja, kot če so bile pobrane na dan za list.

Najbolj očitno razliko v barvi in aromi lahko odkri-jete tudi sami, če naberete zelišča za čaj na primeren dan (za plod ali cvet) in jih primerjate s tistimi, ki ste jih nabrali na za to opra-vilo neprimeren dan (na primer na dan za list).

Kako začeti?To metodo lahko začne-te uporabljati kar doma,

s setvenim priročnikom, veliko lažje pa vam bo, če se priključite kate-remu od 14 društev biodinamikov v Sloveniji. Tam dobite različne informacije, setveni pri-ročnik in drugo strokov-no literaturo, udeležite pa se lahko predavanj in

delavnic, kjer vas nau-čijo tudi, zakaj je treba kompostirati, kaj lahko uporabite kot osnovni material za kompost, kako pripraviti kompo-stni kup in še veliko več. Za začetnike organizi-rajo tudi začetni tečaj. Stotka

*Klavdija Šalamun je predsednica

Društva za biološko-dinamično gospo-

darjenje Pomurje.

Odbira primer-nega korenja za prezimovanje in semenjenje v pri-hodnji vegetaciji

Kompostni kup ob vrtu v dolini pri Lendavi.

Kla

vdija

Ša

lam

un

Kla

vdija

Ša

lam

un

Primer dobre prakse v pomurskem biodinamičnem društvuV okviru švicarskega projekta Od semena do krožnika, v katerem sodelujemo z Ekološkim centrom Svit Pomurje in švicarsko fundacijo Pro Specie Rara, smo uredili tri vzorč-ne vrtove, na katerih sejemo izbrane stare sorte semen.S projektom želimo seznanjati okolico o pomembnosti semenskega materiala, ki se še ohranja v nekaterih gospo-dinjstvih. Ta semena (različne vrtnine, poljščine, krmne rastline in tudi okrasne rastline) zbiramo ter jih sejemo na treh lokacijah, v Gornji Radgoni, Renkovcih in Dolini pri Lendavi. Dobljen semenski material, ki se ga trudimo pridelati po načelih biološko-dinamične metode, bomo brezplačno razdelili med ljudi. Obenem pa širimo znanje o pomenu, pridelavi in ohranjanju starih sort semen, prek predavanj in delavnic.Več informacij lahko dobite na naših delavnicah in preda-vanjih. Lahko nam pošljete elektronsko sporočilo na: [email protected] ali nas pokličete na telefonsko številko 031 275 966 (Klavdija) – predvsem če ohranjate kakšno staro sorto rastline in bi nam radi odstopili nekaj semen.

100 na URO Feng šuj


Pomladno čiščenje po feng šuju

Pomlad je obdobje, idealno za osvežitev zastale zimske

energije v vseh bivalnih prostorih. Svetujemo, kako lahko to

naredite po vodilih feng šuja.

Živimo v čudoviti deželi, ki premore vse od morja do visokih gora in –

štiri letne čase. Z letnimi časi nam narava zelo jasno pokaže, da energija ni nekaj statičnega. V enem samem letu lahko vidimo in občutimo, kako se spreminja. Še najbolj je vidna meja med zimo, ko je energija umirjena in narava »spi«, ter pomladjo, ko vse v naravi ozeleni, energija pa je usmerjena v rast. Pomlad je obdobje, idealno za osvežitev zastale zimske energije v vseh prostorih.

Preteklost, sedanjost, prihodnostOdslužene stvari navadno spravimo v klet ali na pod-strešje. Klet tako pomeni našo preteklost, stanova-nje sedanjost in podstrešje prihodnost. Najprej se torej lotimo urejanja kleti in počistimo s preteklostjo, ki nas vleče nazaj in nav-zdol. Ko uredimo stano-vanje, ne pozabimo še na urejanje podstrešja.

Kje začetiNajtežja je odločitev, kje začeti urejanje stanovanja. Feng šuj ponuja zelo pre-prosto rešitev – pri vhodu, tam, kjer energija vstopa v naše stanovanje. Ni dovolj, če so drugi prostori ureje-ni, če pa se skozi predsobo komaj prebijemo med plašči, bundami in kupom čevljev. Pozorni pa mora-

mo biti tudi na zunanji del vhoda; ta naj bo čim bolj urejen in prepoznaven.

Kakršna je energija pred vrati, takšna bo tudi vsto-pila v stanovanje.

Nato sledijo prostori po vrstnem redu. V feng šuju drži priporočilo, da zač-nemo s prostori na seve-rovzhodu in končamo na severozahodu.

Krpa in voda čistita tudi energijoVodilo feng šuja je, da živimo v zdravem okolju, kjer prevladujejo usklajene, ugodne energije. Energijsko čistimo prostore različno, prvi korak pa naredimo tako, kot so nas učile babi-ce – z metlo, krpo in vodo, prostore pa tudi pošteno prezračimo. Še posebej moramo biti pozorni na zapostavljene dele, kot so koti in vrhnji deli omar in vrat, kjer energija najbolj zastaja. Od tam se nato širi po celem prostoru, kot se širi neprijeten vonj, če prepotene srajce hranimo v omari s čistimi.

Proč z navlakoDrugi korak je, da se zne-bimo vse navlake, ki se je nabrala med letom. Slovenci smo pri hranjenju stvari precejšnji »hrčki«. Verjamem, da je za marsi-koga velik izziv posloviti se od starih oblačil, pa čeprav jih že leta in leta hrani le za vsak primer. Če smo res taki omahljivci, si lahko poma-gamo tako, da stara oblačila za nekaj časa shranimo v škatlo in jih odstranimo šele, ko »pozabimo« nanje. Ali pa si damo izziv, da vsakokrat, ko kupimo nov kos obla-

Tanja Glaž[email protected]

Vodilo feng šuja je, da živimo v zdravem okolju, kjer pre-vladujejo usklajene, ugodne energije. Energijsko čistimo prostore različno, prvi korak pa naredimo tako, kot so nas učile babice – z metlo, krpo in vodo, prostore pa tudi pošteno prezračimo.

Ma

rk E

art

hy

Stanovanje lahko osvežimo tudi z dodatki, kot so okrasne blazine, nova preproga, nova ambientalna lučka, simpatična skulptura, drugačna postavitev slik ali družinskih fotografij.

Th

inksto

ck


čila, zavržemo eno staro. Tudi tako lahko iz omare odstranimo oblačila, ki jih ne uporabljamo več, prostor pa naredimo za novo jopico, ki jo bomo z veseljem oblekli, saj sije s svežo energijo.

Urejenost pisarne izboljša tudi finančni pretokNaslednji kritični področji v stanovanju sta hišna knjižnica in domača pisar-na. Poleg nam ljubih knjig se s časom nabere tudi precej drugega čtiva, ki ni več aktualno, pa »milijon« dokazil, računov, zapiskov, ki zasedajo nekaj polic. Ustvarjalni nered je kori-sten le med delom, saj včasih potrebujemo na mizi več pripomočkov. Po kon-čanem opravilu pa moramo pisarno pospraviti, da bo lahko energija spet zao-krožila. Saj tudi v trgovini raje izbiramo med lepo, na polici zloženimi izdelki, kot pa brskamo med stotimi različnimi v veliki škatli.

Tudi za novega partnerja je treba narediti prostorKo mi je znanka potožila, da je zdaj pa že res čas

za novega partnerja, sem jo najprej vprašala, kam bo dala njegove stvari. Namen je treba podkrepi-ti z dejanji, sama želja je pogosto premalo. Znanka je zavihala rokave, sta-novanje očistila navlake, naredila prostor tudi v omarah in uredila stano-vanje za par. Seveda se ni naslednje jutro zbudila ob svojem princu, je pa v dobrem letu spoznala partnerja, s katerim se dopolnjujeta in uživata skupno družinsko življe-nje.

Nova barva prinese svežinoKar prevečkrat pozabimo, kako sveže deluje na nas prostor, ko ga prebelimo. Če pa dodamo še barvo, ki nas energijsko podpira in usklajuje, se v takem prostoru zares počutimo doma. Seveda ni v naši navadi, da pleskamo stene vsako leto. Stanovanje lahko osvežimo tudi z dodatki, kot so okrasne blazine, nova preproga, nova ambientalna lučka, simpatična skulptura, drugačna postavitev slik ali družinskih fotografij. Element zemlje lahko vnesete v prostor z okrasnimi prodniki,

lončenino, steklenimi, keramičnimi ali glinenimi izdelki, rja-vimi, ubito oranžnimi in rumenimi odtenki ter kvadratnimi oblikami.

Sh

utt

ers

tock

Feng šuj namigi za 2013Feng šuj oziroma kombinacija energij v prostoru se določa glede na orientacijo stavbe, čas, kdaj je bil objekt zgrajen, tlorisno razporeditev in po osebnih elementih stanovalcev. Nekaj splošnih smernic za letos:

Za energetizacijo: blaginje in financ postavimo na severno območje

akvarij ali fontano, študija postavimo kristal ali globus na seve-

rovzhod, odnosov postavimo par lesenih predmetov (deni-

mo dve ptici) na severozahod, prepoznavnosti in izpeljavo idej obesimo sliko ali

postavimo kipec konja na jug.

Za omilitev neugodnih letnih vplivov v stanovanju:

na osrednje območje postavimo kovinsko dekoracijo, na zahodno območje postavimo vazo z bambu-

som ali cvetjem v vodi, na vzhodnem območju občasno prižgimo dišečo

svečko ali luč.

Energijo prostora lahko spremenimo tudi z dru-gačno razporeditvijo pohištva. Kako bomo sicer pritegnili novo energijo, če pa stvari ves čas puščamo nespremenjene? Seveda je najtežje spreminjati naše navade in ustaljeno življenje, a prav s takimi spremembami ustvarjamo nove možnosti.

V 2013 gospodarita ogenj in vodaLeto vodne kače, 2013, zaznamujeta dva naspro-tujoča si elementa – ogenj in voda. Za tako kombi-nacijo so značilna stalna trenja, boji in konflikti. Za zmanjšanje tega neugo-

dnega vpliva, ki slabo delu-je predvsem na odnose, priporočam, da uporabite kombinacijo lesa in zemlje. Element lesa predstavljajo rastline, vsi zeleni, turkizni in svetlo modri odtenki, vidna struktura lesa, črta-sti, cvetlični in sadni vzorci ter pravokotne oblike. Element zemlje pa lahko vnesete v prostor z okra-snimi prodniki, lončenino, steklenimi, keramičnimi ali glinenimi izdelki, rjavimi, ubito oranžnimi in rumeni-mi odtenki ter kvadratnimi oblikami. Stotka

*Tanja Glažar je strokovnjakinja na

področju feng šuja in svetuje pri ureja-

nju prostorov.

100 na URO Razstrupljanje


Očistite svoje telo Kako se pravilno in zdravo lotiti razstrupljanja, zakaj bi to

počeli ter kakšna je razlika med postom in očiščevalno dieto.

Zakaj bi morali redno razstrupljati svoje telo, smo vprašali strokov-

njakinjo za prehrano Anjo Horvat Jeromel. »Ker, žal, živimo v časih, ko skoraj ni več stvari, ki bi bila čista. Toksine danes zaužijemo na vsakem koraku, v naše telo pridejo tudi, če sami še tako pazimo in se jim izogibamo,« odgovarja Horvat Jeromelova, ki meni, da z rednim razstru-pljanjem telesu pomaga-mo ohranjati ravnotežje. Redno razstrupljanje je po njenih izkušnjah pomemb-nejše kot strogo uživanje presne hrane. Tudi če uživamo najbolj zdravo in ekološko hrano, si verjetno občasno privoščimo kakšen obrok zunaj, v gostilni oziroma restav- raciji, kjer morda nimajo ekohrane. Poleg tega je onesnažen tudi zrak, voda, ki jo pijemo, vsebuje kemikalije. Skratka, okolje je vsako leto bolj zastru-pljeno, medtem ko je naša sposobnost razstrupljanja telesa takšna kot pred stoletji.

Telo se čisti samo, če mu damo možnostTelo ima čudežno spo-sobnost samoočiščevanja, le možnost mu moramo dati, to pa pomeni, da nekajkrat na leto čim bolj zmanjšamo vnos hrane oziroma uživamo lahko hrano, se veliko gibljemo v naravi ali na vrtu in dovolj spimo. Ko se raz-strupimo, laže začutimo in slišimo svoje telo. »Kako pomembno je razstru-pljanje, odlično ponazo-rijo trije glavni dejavniki,

zaradi katerih večinoma zbolimo. To so zastrupi-tev – strupi v hrani, vodi in okolju –, pomanjkanje ustreznih hranilnih snovi oziroma vitaminska pod-hranjenost in pesimistično razmišljanje – negativne misli, ki sprožajo negativ-na čustva: strah, dvom, zaskrbljenost,« pravi Horvat Jeromelova.

Pozitivni učinki razstrupljanjaKo telo ni obremenjeno s težkim prebavljanjem hrane, se začne izloča-nje strupov iz telesa, kar omogoči povečan dotok energije, dvig vibracije in boljšo koncentracijo. Izboljša se imunski sistem, koža se začne čistiti, celi-ce se pomladijo in tako postanemo bolj mladostni. Večinoma tudi shujšamo, saj se pri razstrupljanju začnejo topiti maščobne obloge – telesni toksini, hkrati pa se nam skrči želodec in spremeni apetit, pojasnjuje sogo-vornica. Navadno se po razstrupljanju zmanjša zasičenost v telesu, bole-čine izginejo in počutimo se srečnejše, kar nam vrne naravno veselje do življenja.

Razlika med postom in razstrupljanjem»Post je več kot čiščenje in razstrupljanje telesa. Je najintenzivnejša in najmočnejša oblika raz-strupljanja, saj pri postu izrazito omejimo vnos hrane in pijače. Post je lahko pravi vir pomladitve

duha in duše,« pojasnju-je strokovnjakinja. Pri postu namreč izključimo »trdo« hrano, vendar ne z namenom hujšanja ali stradanja, temveč se zanj odločimo, ko smo psihično pripravljeni in si želimo v življenju nekaj spremeniti. Kot pravi Horvat Jeromelova, je za uspešen post pomemb-no, da se nanj pravilno pripravimo in naravnamo. Prav tako je pomembno klistiranje, saj se pri postu sprosti v krvni obtok večja količina strupov, ki jih s klistiranjem pomagamo odstraniti, da ne obreme-nijo preveč naših drugih razstrupljevalnih organov, kot so jetra in ledvice.

Vsak po svojePri razstrupljanju pa dru-gače kot pri postu uživa-mo lahko hrano z visoko vsebnostjo vode, denimo sveže sadje in zelenjavo, zelenolistno zelenjavo,

kalčke, začimbe, morsko zelenjavo, bogato z enci-mi in z visoko hranilno vrednostjo. Taka hrana je najlaže prebavljiva in se dobro izkoristi. Poleg pije-mo veliko vode.

Horvat Jeromelova še opozarja, da mora vsak sam najti ustrezen postopek razstrupljanja oziroma očiščevalne diete, primeren za njegov organizem. »Zato izhajajte iz sebe, svojega telesa in svojih potreb, prisluhnite svojemu telesu in poi-ščite metodo, ki vam je najbližja in za vas pomeni najmanj trpljenja, saj ima vsak svoje potrebe in je na različni razdalji do zdravega življenja,« pravi. Nesmiselno in tudi neučinkovito je, če se lotite razstrupljanja in ob tem trpite. »To namreč pomeni, da vas spremljajo negativna čustva, ki znova pripomorejo k zakisanju telesa,« pojasnjuje Anja Horvat Jeromel.

Razstrupljamo se lahko po več poteh:

Z uživanjem lahke rastlinske hrane (naj-bolj idealna je sveža, toplotno neobdelana), ki je ekološko pridelana in polnovredna. Uživajmo jo v zmernih količinah, da jo dobro prebavimo in da telesa ne obremenjuje z ostanki.

S pitjem večjih količin čiste vode (izvirske, fil-trirane ali naravno vita-lizirane v karafi oziro-ma z zvokom), ki doda-tno pomaga odplakniti strupe.


Telo ima samoočiščevalno sposobnost, zato je smiselno, da nekajkrat na leto čim bolj zmanjšamo vnos hrane oziroma uživamo lahko hrano, se veliko gibamo v naravi in dovolj spimo.


Sh

utt

ers

tock



Z rednim in daljšim preživljanjem časa na svežem zraku v naravi oziroma gozdu.

Z uživanjem alg, kot sta klorela in spirulina, ki imata sposobnost veza-nja strupenih snovi.

Z uživanjem smutijev, zelenjavnih in sadnih sokov, čajev in limoni-nega soka.

Razstrupljamo se lahko tudi s postom, klistira-njem, kolonhidroterapi-jo ter čiščenjem jeter in žolčnika.

Z obiskom savne pa se znebimo tistih strupe-nih snovi, ki jih telo sicer zelo težko izloča.

Hrana je tudi čustvena utehaVsaj tako pomembno kot

čiščenje telesa je tudi čiščenje uma, saj telo vedno sledi umu. S preči-ščevanjem uma zelo učin-kovito čistimo tudi telo. Seveda ne sme manjkati zmerna in redna vadba, po možnosti na svežem zraku. Meditacija, dihanje ali druge sprostitvene tehnike nas sproščajo, uravnovešajo in polnijo z energijo. Kadar sta telo in um sproščena in spočita, poteka tudi globinsko čiščenje telesa.

»Ob tem je pomembno, da ohranjamo pozitiven odnos do sveta, saj večini danes hrana pomeni tudi čustveno uteho, ki pogo-sto meji na odvisnost. In ko količino hrane med razstrupljanjem omejimo,

moramo čustva potola-žiti kako drugače,« pravi Anja Horvat Jeromel. Predvsem je pomembno, da smo takrat ljubeči in sočutni do sebe, tudi do negativnih čustev, ki lahko izbruhnejo. Pomaga tudi, če se obdamo z optimi-stičnimi ljudmi.

Razstrupljanje je primerno tudi za kronične bolnikePo mnenju Horvat Jeromelove je pomembno, da kronični bolniki zauži-jejo čim več zelenjave in zelenih zelenjavnih sokov, ne le sadja in sadnih sokov, saj ti povzročajo večje nihanje sladkorja v krvi, kar že tako ni dobro, še zlasti za sladkorne bol-nike in tiste s povišanim

krvnim pritiskom. »Če pa v času razstrupljanja že uživamo sadje, lahko večje dvige ravni sladkor-ja v krvi preprečimo, če s sadjem zaužijemo gel iz lanenih semen ali čie. Želatinasta hrana, kot so namočen lan ali čia, aloja, morske alge in podobno, ima dodaten razstru-pljevalni učinek, saj nase veže toksine in jih odpla-kne iz telesa,« dodaja Horvat Jeromelova. Diete z razstrupljanjem se je smiselno lotiti večkrat na leto, saj s tem raz-bremenimo telo, da laže izloči strupene snovi. Kako pogosta bo dieta, je odvisno od naše volje in življenjskega sloga, pou-darja strokovnjakinja za zdravo prehrano. Stotka

Živila, ki pomagajo pri razstrupljanju Zelenjava, pred-

vsem zelenolistna: zelene rastline so bogate s kalijem, kal-cijem, železom, cin-kom, magnezijem, folno kislino in folati. Zelenje vsebuje veli-kansko zalogo vitami-nov C, A, E in B2 ter kalcija. Poleg tega vsebuje kakovostne beljakovine. Zagotovi nam velike količine energije in v telesu poskrbi za bazičnost. Zelenolistna zelenjava uspešno varuje proti raku in razkužuje čre-vesje.

Želatinasta hrana: aloja, čia, lan, morske alge … Nase

vežejo toksine in jih pomagajo izločiti.

Peteršilj ima veliko klorofila, sčisti celotno zalogo krvi in pripo-more k svežemu dahu.

Koriander odlično veže težke kovine.

Zelenjavni in sadni sokovi so zelo lahko prebavljivi in se vsrka-jo v celice že v

15 minutah od zauži-tja. S sokovi zaužije-mo več zelenjave, kot bi je sicer lahko prež-večili v celem dnevu. Sveže stisnjeni zele-njavni sokovi čistijo kri in vsa telesna tkiva, nevtralizirajo odpadne presnovne snovi in pomagajo pri gradnji novih tkiv. Vsebujejo

vitamine, encime,

minerale in druge snovi kot sadež ali rastlina, le brez bala-stnih snovi so in zato laže preba-vljivi.

Sh

utt

ers

tock


Razstruplje valne diete se je smiselno lotiti večkrat na leto, saj s tem razbremenimo telo, da lahko izloči strupene snovi. Kako pogosta bo dieta, je odvisno od naše volje, življenjskega sloga in izpo-stavljenosti toksinom, pravi Anja Horvat Jeromel.

Osvežilni sveže stisnjeni sok za naravno ravnovesje v telesu Za pripravo potrebujemo korenje, peso, kuma-ro, regrat, zeleno, limono in jabolko. Količine vseh sestavin so poljubne. Sadje in zelenjavo operemo in narežemo na ustrezno velike kose. Spustimo jih skozi grlo sokovnika, da se izso-čijo. Napitek čim prej popijemo, saj se tako ohrani največ vitaminov in mineralov.

Razstrupljevalni zeleni smuti s koprivami Za pripravo potrebujemo:

2 banani 3-4 kivije 1-2 pomaranči šop kopriv semena čia 1 žličko alge spiruline 1/2½-1 čajno žličko korena maca v prahu 1 žličko cvetnega prahu ½1/2 žličke gobe reiši v prahu

Vse sestavine damo v močan mešalnik, zme-šamo in postrežemo. Količino in sestavine lahko poljubno spreminjamo glede na to, kaj imamo pri roki.

RECEPTI

arh

iv A

nje

Ho

rva

t Je

rom

el

arh

iv A

nja

Ho

rva

t Je

rom

el

S pomočjo Anje Horvat Jeromel smo pripravili pet receptov za pripravo hrane, ki pomaga pri razstrupljanju.



Juha miso Miso je tradicionalna japonska juha, ki se ime-nuje po pasti miso, narejeni iz fermentiranega riža, ječmena ali/in soje. Obvezna sestavina juhe je jušna osnova daši, prav tako japon-ska posebnost. Japonci razlikujejo več vrst juhe miso, velikokrat pa v njej najdemo tofu, mlado čebulico, gobe, alge in ribe. Sestavine se razlikujejo glede na letne čase in obmo-čje Japonske. Miso in riž sta bila in sta še vedno marsikje del japonskega zajtrka, večina Japoncev pa jé to znamenito juho najmanj enkrat na dan.

Za pripravo potrebujemo: 1 čajno žličko paste miso (narejena je iz fer-

mentiranega riža, ječmena ali/in soje, dobite pa jo v vseh bolje založenih živilskih trgovi-nah)

1 jedilno žlico mletega sezama alge (vakame, arame, hijiki, dulse) 1/2 čajne žličke čemaževega pesta por, narezan na kolobarje peteršilj (nasekljan) koriander 1 jedilno žlica konopljinega olja filtrirano vodo

Pogrejemo filtrirano vodo. V lončke damo žlico paste miso, sezam (zmeljemo ga lahko sproti v kavnem mlinčku ali uporabimo že pripravljen presni tahini), čemažev pesto in alge ter dobro premešamo. Na koncu dodamo še začimbe in konopljino olje. Ko se alge zmehčajo, je juhica pripravljena. Sestavine lahko poljubno spremi-njamo in prilagajamo glede na to, kaj imamo v shrambi.

Beluši z »jajčki« Za pripravo za dve osebi potrebujemo:

šop divjih belušev oljčno olje sol sojino omako limonov sok

nekaj nasekljanih listov čemaža nekaj nasekljanih listov špinače 2 avokada

Beluše mariniramo v oljčnem olju, sojini omaki in limonovem soku. Z vilicami zmečkamo avo-kado in mu dodamo beluše ter začinimo po okusu z drugimi sestavinami. Dobro premeša-mo.

Divji peresniki z regratovim pestomZa pripravo peresnikov za dve osebi potrebuje-mo štiri večje korenčke.

Za regratov pesto pa potrebujemo: 1/4 kg regrata 1 skodelico pistacij sok polovice limone nekaj čemaža 1 čajno žličko kvasnih kosmičev

¾ 3/4 čajne žličke soli oljčno olje

Najprej vse sestavine za omako zmešamo v električnem mešalniku in po potrebi dodatno začinimo. Korenček na grobo naribamo ročno ali v multipraktiku, dodamo regratov pesto ter dobro premešamo in postrežemo.

arh

iv A

nje

Ho

rva

t Je

rom

el

arh

iv A

nja

Ho

rva

t Je

rom

el

arh

iv A

nje

Ho

rva

t Je

rom

el

Leta 1923 so se ustanovitelji družbe Nordisk dogovorili za oblikovanje fundacije, s katero bi podprli znanstveno delo in zagotovili neodvisnost družbe. To štejemo kot naš zacetek.

Prelomni trenutki

NOVOPEN® ZA LAŽJE INJICIRANJE

Za osebe s sladkorno boleznijo je izredno pomembno leto 1985, saj jim je peresnik NovoPen® popolnoma spremenil nacin injiciranja insulina.Že davnega leta 1925 je Novo – družba, ki se je pozneje z družbo Nordisk združila v Novo Nordisk – predstavila svoj prvi pripomocek za dajanje insulina, brizgo Novo. Resnicni preobrat pa se je pri pripomockih za injiciranje zgodil šele 60 let pozneje s peresnikom NovoPen®. Prvotni NovoPen®, ki je danes oblikovalska ikona, je bil prvi peresnik, ki je omogocal tocno, prakticno in skoraj nebolece injiciranje insulina.

Vse odtlej družba Novo Nordisk nadaljuje pionirsko pot novih in prirocnejših sistemov za dajanje insulina ter tako osebam s sladkorno boleznijo lajša vodenje bolezni.

DIA/13/10, februar 2013

NovoPen® je zašcitena blagovna znamka v lasti družbe Novo Nordisk A/S, Danska.

Proizvajalec medicinskih pripomockov: Novo Nordisk A/S, Novo Allé, DK-2880 Bagsværd, Danska.Za vec informacij se obrnite na: Novo Nordisk d.o.o., Šmartinska cesta 140, 1000 Ljubljana, T 01 810 8700, F 01 585 19 19, E [email protected], S www.novonordisk.si, www.novonordisk.com

100 na URO Nespečnost


Ne štejte ovčk, ne trudite se zaspati, če ne morete, ampak zapustite posteljo.

Th

inksto

ck

15. marca je svetovni dan spanja, letos

poteka pod geslom Dobro spanje za zdravo staranje.


Kako ste danes spali? Slabo? Imate občutek, da zvečer

potrebujete dolgo časa, preden zaspite? Se ponoči pogosto prebu-jate in zjutraj prezgodaj vstajate? Ali vaše težave trajajo že več kot mesec dni? Če ste na vprašanja odgovorili pritrdilno, potem imate težave s spanjem.

»Nad kronično nespeč-nostjo danes toži več kot 25 odstotkov ljudi. Da imajo ljudje težave s spanjem, so lahko krivi hrup, osvetlitev, nepri-merna temperatura v spalnici, slabe spalne navade, kava, poživljajo-če pijače, nikotin, pa tudi različne kronične bolezni ali zdravila,« pojasnjuje doktorica Leja Dolenc Grošelj, vodja ambulante in laboratorija za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo ljubljanskega kliničnega centra.

Danes vemo, da spanje ni počitek, kot so menili včasih, ampak je zelo aktiven proces, med spanjem so nekateri deli možganov celo bolj dejavni kot med budno-stjo, pojasnjuje Leja Dolenc Grošelj. »Med spanjem se spremenita

dihanje in bitje srca, postaneta neredna, izločanje hormonov je v spanju drugačno. Med spanjem, predvsem v globokih fazah spanja, se izloča rastni hor-mon, zato je trditev, da otroci rastejo, ko spijo, pravilna,« pravi. Spanje je zato zelo pomembno za regeneracijo telesa, med spanjem se izloča-jo imunske celice, ki nas

ohranjajo zdrave, pou-darja Dolenc Grošljeva.

Koliko ur spanja potrebujemo?Enotnega recepta, ki bi veljal za vse, kdaj in koliko spanja potrebu-jemo, ni, pravi Dolenc Grošljeva. »Vedno pa svetujemo, naj bo čas ležanja v postelji čim bolj enak spanju. Spanec pa naj bo tako

kratek oziroma dolg, da se boste zjutraj zbudili spočiti in boste lahko normalno opravljali dnevne dejavnosti,« pravi strokovnjakinja. Poleg tega so nekateri bolj »večerni«, drugi bolj »jutranji« tipi ljudi. Ta bioritem večinoma podedujemo, in zato že pri otrocih govorimo o »škrjančkih« in »sovi-cah«.

Sprostite se, zatemnite okna, izklopite telefon …Na spanje seveda močno vpliva tudi stres. Zaradi gospodarske recesije nespečnost v svetu in tudi pri nas v zadnjih letih zelo narašča, ugo-tavlja Grošljeva. »Ljudem svetujemo, naj težav ne nosijo s seboj v posteljo in jih ne rešujejo pred spanjem. Pred spanjem naj se poskušajo sprosti-ti, berejo naj dobro knji-go, poslušajo prijetno glasbo. V postelji naj ne uporabljajo računalnika, telefoni pa naj bodo izklopljeni. Zelo pomembno je, da ponoči spimo v temni spalnici. V temi se namreč izloča hormon melatonin, ki omogoča normalno spa-nje. Tudi s starostjo nes-pečnost strmo narašča, pogostejša pa je pri žen-skah.

Spanec je boljši kot žganec

Tako pravi ljudska modrost in strokovnjaki ji pritrjujejo.

Motnje spanja prizadenejo kar četrtino ljudi. Ne ignorirajte

jih, še slabše pa je, da kar sami posežete po uspavalnih

tabletah. Poiščite zdravniško pomoč.


»Številni si kar sami poskušajo pomagati z uspavali, a odvi-snost in nepravilna uporaba uspaval lahko težave še poslab-šata,« pravi doktorica Leja Dolenc Grošelj, vodja ambulan-te in laboratorija za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo.

100 na URO Nespečnost


Ko ne morem spati, pač likam!

Urb

an

Šte

blja

j

Nasveti za nespečnežeLeja Dolenc Grošelj vsem, ki se ponoči prebujajo, svetuje:

Težav ne nosite v spalnico. Pred spa-njem se poskušajte sprostiti.

Ne trudite se zaspati, če ne morete, ampak zapustite posteljo.

Zapustite tudi prostor, kjer spite.

Počnite prijetne stvari, na primer berite knjigo, poslušajte glasbo, glej-te film ali opravljajte gospodinjska opravila.

Spet se odpravite v posteljo šele, ko začutite zaspanost.

Če ne gre, postopek ponovite.

V postelji ne uporabljajte računalni-ka, telefoni pa naj bodo izklopljeni.

Naš novinarski kolega Borut Hočevar priznava, da ima občasno težave z nespečnostjo. Je to morda povezano z delom, ki ga opravlja, in

vsakodnevnimi stresnimi okolišči-nami? »Ne,« pravi, »preprosto ne morem več spati.« Če se v posteljo odpravi ob desetih zvečer, se zbudi

ob štirih zjutraj in ne more več zaspati. Kaj torej počne, da prema-ga nespečnost? »Likam, to me zelo uspava,« pove Hočevar.


Številni si kar sami poskušajo pomagati z uspavali, a odvisnost in nepravilna uporaba uspa-val lahko težave še poslabšata, pravi Dolenc Grošljeva. Ko se nespeč-neži začnejo spopadati z jutranjo utrujenostjo, s težavami s koncentracijo in spominom, z glavoboli, anksiozno naravnanostjo, lahko tudi z depresivnim razpoloženjem, je čas, da obiščejo zdravnika. Težava je tudi, da so lju-dje potem čez dan zelo zaspani, kar pa lahko vodi v nesreče na delovnem mestu ali v prometu.

Najprej najdejo vzrok, potem zdravilaNe bojte se, da vam bo zdravnik samo predpisal zdravila in vas odpra-vil. Leja Dolenc Grošelj pravi, da uspaval za blago nespečnost sploh

ne predpisujejo, tem-več raziščejo vzroke in jih poskušajo odpraviti. »Raziščemo morebitne druge bolezni, kot so slabokrvnost, motnje v delovanju ščitnice, demenca, živčno-mišična obolenja, Parkinsonova bolezen, sindrom nemir-nih nog ali periodičnih gibov udov med spa-njem, lahko je vzrok za nespečnost tudi anksi-ozna motnja ali depre-

sija,« pravi zdravnica in dodaja, da izključijo tudi možnost jemanja drugih zdravil, drog ali psihostimulansov. Le v primerih, ko gre za hudo nespečnost, bolnikom za kratek čas predpišejo uspavalo. »A pravilo je, da vedno uporabljamo samo eno uspavalo, naj-manjši možni odmerek in za najkrajši možni čas,« pravi. Sicer pa večino motenj spanja

v ambulanti za motnje spanja in budnosti na ljubljanskem Inštitutu za klinično nevrofiziologijo uspešno pozdravijo. Vseh pa ne, pravi Grošljeva, predvsem, ko gre za kombinacijo s kronično boleznijo. Na pregled k njim vas lahko napoti osebni zdravnik ali drug specialist. Žal pa je tudi v tej ambulanti čakalna doba izjemno dolga, tudi do pet mesecev. Stotka

Poznamo več kot 90 različnih kategorij motenj spanja. »Najpogostejša oblika motenj spanja so različne nespečno-sti, sledijo motnje dihanja v spanju (apneje v spanju), sin-drom nemirnih nog in periodični gibi udov med spanjem,« pravi Grošljeva. Strokovnjaki se zelo bojijo tudi različnih motenj spanja, ki imajo za posledico čezmerno dnevno zaspanost. Ta je lahko vzrok nesrečam na delovnem mestu, v prometu ali doma. »Vemo, da je za 25 odstotkov prome-tnih nesreč vzrok zaspanost za volanom. S pravočasnim odkrivanjem teh motenj bi se dalo te nevarne posledice preprečiti,« pravi Grošljeva.

Poleg nespečnosti še druge motnje spanja

Spanje je zelo pomembno za regeneracijo telesa, med spanjem se izločajo imunske celice, ki nas ohranjajo zdrave.

100 na URO Starodobno smučanje


Fotografije: Osebni arhiv M. Batagelja

Prikaz bloškega smučanja

Marjan Batagelj (drugi z desne) preizkuša raz-lične sloge smučanja po starem in je med ustano-vitelji kar dveh društev, v katerih prikazujejo stare smučarske tehnike.


Veverico je zamenjal za smuči

Prve prave smuči je Marjan Batagelj, ki ohranja tradicijo

smučanja po starem, dobil za udomačeno veverico. Zdaj, pri

66 letih, najraje smuča s smučmi telemark, še vedno pa v svoji

garaži izdeluje replike lesenih bloških smuči. Dva takšna para

njegovih smuči hranita tudi muzeja v ZDA. Barbara Š[email protected]



V smučanje po starem je zaljubljena skoraj vsa dru-žina Batagelj iz Ajdovščine. Borut Batagelj, zgodovinar, je na filozofski fakulteti celo doktoriral s temo smučanje po starem in je

avtor znanstvene monografije Izum smu-čarske tradicije. Njegov oče, 66-letni Marjan Batagelj, pa se je smučarske tradicije lotil bolj praktično. Preizkusil je različne sloge smučanja po starem, odkrival postopke izdelovanja smuči, jih tudi sam izdeloval in bil med ustanovitelji kar dveh društev, v katerih prikazujejo stare smučarske tehnike. Iz te slovenske smučarske tradicije Marjan Batagelj ne želi delati »maškarade«, ko se po belih strminah spušča v starih oblačilih in na lesenih deskah, temveč želi sodobno, zanimivo in poučno oživljati dediščino ter ljudem pokazati, kako se je ta priljubljeni zimski šport razvijal skozi čas. Povsod, kjer so Batageljevi predstavljali različne smučar-ske tehnike, so sprožili veliko navdušenja in dobili tudi nekaj nagrad. Za svoje nastope so priskrbeli celo priredbo smučarskega valčka s konca 19. stoletja, ki so ga nekoč staknili v nekem zakotnem nemškem anti-kvariatu. Batagelji imajo zelo radi smučanje. Še posebno Marjan in njegov starejši sin Andrej sta v priprave, poti in nastope vložila tudi veliko sredstev. »Od golaža iz konzerve, ki ga dobimo na prireditvah v tujini, se ne da živeti,« pravi in zato ostajajo zgolj ljubite-lji, čeprav je njihov pristop zelo strokoven.

Sprosti peto, sprosti misliMarjan Batagelj bo letos prvič po sedmih letih s seboj na smučanje vzel tudi »nava-dne« smuči. Je namreč zaprisežen ljubitelj tehnike telemark, pri kateri pa je zaradi pro-ste pete in počepov telo precej obremenje-no. »Potrebuješ ogromno kondicije in letos cel dan ne bom več zdržal,« pravi, čeprav svoji najljubši tehniki, ki izhaja iz druge polo-vice 19. stoletja, ostaja zvest. »Lahko je tako naporno, da te morajo zaradi krčev odnesti na nosilih,« razlaga, a doda, da je šele s tele-markom odkril pravo smučanje. In tudi oba njegova sina sta »navadne« alpske smuči za nekaj časa postavila v kot.

Marjan Batagelj je zaprisežen ljubitelj tehnike tele-mark, kjer je peta gibljiva. To smučarju omogoča ide-alno težišče, pravi Marjan, ki prizna, da je tako smučanje zelo naporno in zahteva odlično tele-sno pripra-vljenost.

Replike smuči, kot so jih poznali včasih, Marjan tudi sam izdeluje. »Večinoma so iz bukovega lesa, najlepše so iz češnjevega lesa, najboljše pa iz jese-na,« pravi.


»Smučanje, kot ga zdaj vidimo na smuči-ščih, je povsem prilagojeno dobi, v kateri živimo, ko želi vsak do rezultata s čim manj truda. Noge so čvrsto zapete v smučarskih čevljih, človeka kar silijo v pravilen položaj, pravzaprav se že težko prekucneš in smu-čanja se zato ni težko naučiti. Je pa več poškodb.« Meni, da je bila velika napaka, ko so smučarjem odvzeli gibljivost v čevljih. »Šele ko sem se naučil tehnike telemark, sem odkril igro z idealnim težiščem,« pravi. »Sprosti peto, sprosti misli,« povzame filo-zofijo smučanja telemark.

Smučali so z rokamiMarjan je veliko časa posvetil proučevanju in preizkušanju starih tehnik vijuganja po belih pobočjih. »Smuči so ljudem najprej rabile za premikanje pozimi, v snegu, da so lahko šli k maši, do živine,« razloži. Za potre-be preživetja pozimi se je uporabljalo tudi bloško smučanje, ki ga je opisal že Valvazor leta 1689. Bloški smučarji so imeli na nogah smuči, pravzaprav dve leseni deski brez robnikov, čevlji pa so bili zataknjeni samo z jermenom. Bolj kot drsenje je bilo pomemb-no, da so se z obema rokama opirali na kol in krmarili. »Tako so pravzaprav smučali z rokami,« se pošali. Ko bloško tehniko smu-čanja z druščino predstavlja na različnih smučarskih prireditvah, pravi, da jim najve-čjo preglavico povzročajo utrjeni in polede-neli tereni. Včasih so se namreč premikali po neutrjenih pobočjih.

Kdo bo koga – smučar smuči ali nasprotnoSicer pa poleg bloške tehnike smučarji po sta-rem prikazujejo tudi druge, denimo arlberško smučarsko tehniko, ki že pozna plužni nasta-vek, pa denimo rotacijsko tehniko in francosko vrtilno alpsko smučarsko tehniko, ki je tudi prva paralelna tehnika. Za popularizacijo alp-skega smučanja je po Batageljevem mnenju najbolj poskrbela tehnika z nasprotnim suka-njem, in sicer s hitrim vijuganjem. Morda mu je ta blizu zato, ker je to tehnika njegove mlado-sti. »Nato so za nekaj časa smuči prevzele nad-zor nad gibanjem,« pravi, zdaj pa – kar je Marjanu všeč – spet opaža, da se vrača čas, ko bo moral smučar prevzeti več nadzora.

Marjan Batagelj med demonstra-cijsko tekmo starodobnega smučanja.

Palice po starem



Vsi Batagelj – vsi smučarji (z leve): Marjanov mlajši sin Borut, brat Branko, Marjan in njegov starejši sin Andrej.

Sicer pa smučarska industrija poskrbi, da se tehnike smučanja redno spreminjajo, s tem pa seveda tudi oprema. »Bilo bi tudi dolgoča-sno, ko bi ostajali zgolj pri alpski klasiki,« meni.

Najlepše so češnjeve, najboljše jesenoveZa Marjana je lepota smučanja v preprostem, popolnem, počasnem zavoju. V tem res uživa, vsakič znova, že od rane mladosti. Prve smuči mu je oče naredil pri desetih letih, saj v Vipavski dolini, kjer so živeli, ni bilo smučarske tradicije. Je pa bogata smučarska tradicija na bližnji Predmeji na Trnovski planoti. Marjan je prve prave smuči dobil od gospoda s Črnega Vrha nad Idrijo, zanje pa mu je plačal z udomačeno veverico. Smuči se je naučil izdelo-vati tudi sam in to počne še danes. »Večinoma so iz bukovega lesa, naj-lepše pa iz češnjevega. A najprimer-nejši les zanje je jesen. Ima najgo-steje rasle letnice, najlepše se zvija,« pravi. Najprej smuči skuha, kar je kla-sična metoda, nato pa postopek kot najboljši kuharski mojstri začini še s svojim prijemom, ovije jih v alufolijo, da se ne bi zažgale, in ukrivi na žare-čem železnem modelu. »Notranja vlakna se v lesu po kuhanju skrčijo, tako se krivina zadrži,« pove.

Našel je prostor v muzejuNjegove smuči so razstavljene celo v muzeju v kalifornijskem smučar-skem središču Mammoth Lakes, ki hrani bogate zbirke predvsem iz upodabljanja smučanja v umetnosti. Po predstavitvi na nekem strokov-nem kongresu je smuči tam pustil njegov sin Borut. »Ko je Borut v Ameriki demonstriral bloško smuča-nje, so ga ljudje najprej spraševali, ali gre na ribolov, ker je okoli hodil s kolom,« razlaga Marjan. Marjan je kopijo bloških smuči izdelal tudi za New England Ski Museum v zvezni državi New Hampshire. Marjan je poleg tega še strasten fotograf, sne-malec, kolesar, poleti pa predvsem jadralec – polprofesionalni, pravi v šali. Letos ga čaka celo svetovno prvenstvo v jadranju. Tekmuje v razredu international FJ, a skromno pove, da je bolj na repu in da konku-renca ni močna. Res pa je, da tudi na morju tekmuje že s tretjo generacijo; dobro se namreč še spominja, kako je očete svojih sotekmovalcev učil smučati. Stotka


Kdaj smo Slovenci začeli smučati?Slovenci pri smučanju nika-kor nismo bili med prvimi, čeprav se radi označujemo za smučarski narod. Najstarejša podoba smučarja z masko zajca je s 5.500 let stare skalne rezbarije (petroglif), ki so jo našli na Norveškem. Arheologi so za dele smuči, ki so jih odkrili v Rusiji, določili, da so iz leta 6000 pred našim štetjem. Izraz »ski« za smuči so prispevali Norvežani, zelo zgodaj pa so jih poznali Kitajci, celo Korejci, iz Koreje pa naj bi po nekaterih hipote-zah smuči tudi izvirale.

100 na URO Kolumna


Skoraj petdeset, pa že pod

zemljo!

Damijan Š[email protected]

Še pred nedavnim, bil je razmeroma topel in sončen dan, sva s preljubo soprogo kofetkala, zatopljena vsak v svoje branje. Kaj je brala, se ne spomnim, vem pa, da sem se jaz naslajal nad revijo Jamar. No,

naslajal sem se nad jamarsko svetilko, in to tako očitno, da je to opazila tudi moja predraga soproga. In jo je zanimalo, kaj je povzročilo ta moj odziv, saj tako ve, da fotografije golih žensk na dveh straneh name ne delujejo več, torej ni bilo možnosti za zadrego ali kaj podobnega. Zavzdihnil sem in ji pokazal fotografijo neznansko lepe in neverjetno učinkovite svetilke. Verjetno jo je navdihnil moj ob belem dnevu bla-ženo zasanjani obraz, da se je raznežila in omenila, da če mi je pa tako všeč, naj jo pač kupim. Navadno ni taka, mislim, ne spodbuja me k nakupom, ker že tako preveč zapravljam za razne neumnosti, in načeloma žabe nikoli ne sili skočiti v vodo, a tokrat se je očitno odločila narediti izjemo. Seveda sem se takoj spustil na realna tla in ji (verjetno z žalostjo v glasu) povedal, da bom samo sanjal, saj svetilka stane nekaj več kot 800 evrov. Res je, da v jami naredi dan, a kaj, ko nima še štirih koles, da bi se z njo lahko potem tudi vozil, ker bi moral namreč za nakup svetilke prodati svojo jamarsko lado nivo. Pa še to verjetno ne bi bilo dovolj …

Prepričan sem bil, da jo bo to streznilo in bo predlagala, naj raje začnem listati revije z nagimi teticami, ker je to ceneje, a se ni pustila zmesti in je še vedno razneženo nadaljevala, da jo bo pač prinesel Abraham. Vprašaj nad mojo glavo jo je pripravil do smeha. Takoj sem pomislil na kakšnega bogatega strička, ki se smuka po hiši, medtem ko sem jaz v podzemlju, zato je pojasnila, da jo bom dobil za 50. rojstni dan. Če bom priden, seveda!

Hm. Jasno. Dajmo človeka vzburiti, zbudimo mu pričako-vanja, počakajmo, da požre vabo s trnkom vred in se začne veseliti obilnega kosila, potem pa ga na suho potegnimo! Slina, ki je še malo prej kapljala na fotografijo svetilke, je izginila, blaženo zasanjan obraz se je razpotegnil v skoraj otroško užaljeno grimaso. Morda sem jo malo pregrobo zavrnil, da pri petdesetih pa tiste svetilke ne bom več potre-boval, ker bom verjetno že spet v plenice rinil in bom samo še na zadnjo jamo čakal, in da kje je še to, da takrat, ko bom jaz petdeset, bodo ljudem takšne svetilke že serijsko v glavo vgrajevali, in podobne sem pletel, soproga predraga se je pa vse glasneje smejala. Moja ogorčenost je počasi preha-jala v užaljenost. Še bolj potem, ko je pokazala na koledar in povedala, da bomo šli še nekajkrat spat in bo Abraham tukaj!

Eh, kako čas leti. Sploh nisem opazil. Res! Trikrat sem šel spat in že sem kvalificiran za pisca Stotke, revije za aktivni del prebivalcev, starih nad 50 let. Pa šele pred štirimi leti sem postal jamar. Povsem po naključju. Do hribov se moraš zapeljati in ponavadi en dan za kakšen resen vzpon ni dovolj, gozdovi in luknje pa so le pol ure od Novega mesta in si že v akciji. Res je sicer, da smo to najprej počeli z alpi-nistično opremo in malce po kavbojsko, dokler nas niso zaradi zapisov na mojem blogu (www.sinigoj.si) končno zalotili pravi jamarji in prisilili narediti tečaj za varno obi-skovanje slovenskega podzemlja. In se mi je odprl povsem nov čudoviti svet za aktivnega malopredpetdesetletnika, o katerem pa več prihodnjič … Stotka

Damijan Šinigoj je pisatelj, prevajalec, urednik, publicist, scenarist

in jamar.

-

za nakup korekcijskih očal

za OKULISTIČNI PREGLED,ki ga plača Optika Clarus.

ENKRATNAPRILOŽNOST!

Akcije se izključujejo. Popusti se ne seštevajo. Akcija velja od 1.2.2013 do 28.2.2013.

LJUBLJANA MARIBOR CELJE KOPER KRANJ NOVA GORICAMURSKA SOBOTA VELENJE NOVO MESTO KRŠKO

100 na URO Organizacija


Po petdesetem letu se pogosto zače-njamo zavedati, da nimamo več

toliko energije kot včasih. Pomemben del recepta za našo uspešnost je, da znamo naloge opraviti pametneje, z manj truda in stresa. Pri tem nam lahko pomaga nekaj veščin in navad dobre organizacije časa.

V sodobni kulturi nekritič-nega čaščenja mladosti hitro pozabimo na drago-cene prednosti, ki smo jih pridobili z leti. Že samo zavedanje, kako velika razlika je med našimi pre-teklimi in sedanjimi znanji, modrostmi ter izkušnjami, nam lahko zbudi obču-tek samospoštovanja. Izkušnje, modrosti in zna-nje sicer že uporabljamo v vsakdanjem življenju, ko jih nadgradimo še z dobro organizacijo časa, pa lahko naredimo še več. Znani izrek »Delaj pame-tneje, ne še bolj trdo« (Work smarter, not har-der) še kako drži.

Sedem nasvetov za uspešno delo

1. Ali uporabljate seznam nalog? Ta je tako rekoč

praorodje organizacije časa. Pomaga nam pozna-ti naše glavne naloge, omogoči nam več nadzora nad življenjem in zmanj-

šuje stres. Ne dogaja se nam več, da bi pozabili na pomembne opravke ali pa bili zaradi obilice nalog v stresu. Vse, kar potrebu-jemo, sta list papirja in svinčnik. A morda najve-čja korist uporabe listkov izhaja iz poznavanja pri-oritet.

2. Pri določanju pri-oritet gre za to, katerim nalogam

damo prednost in kako želimo razporediti svoj čas in energijo. Naloge lahko preprosto oštevilčimo po pomembnost ali pa po sistemu A, B, C, D, E (A = najbolj pomembno, B = pomembno, C = dobro bi bilo narediti, D = delegiraj in E = odstrani oziroma črtaj). Nato začnemo z najpomembnejšo nalo-go. Italijanski ekonomist Vilfredo Pareto je ugoto-vil, da pogosto velja, da dosežemo 80 odstotkov učinka s samo 20 odstotki vložka. V 20 odstotkih časa, denimo, dosežemo 80 odstotkov rezultatov (drugih 20 odstotkov pa v preostalih 80 odstotkih časa). Osemdeset odstot-kov umazanije v stano-vanju pospravimo v prvih 20 minutah pospravljanja, podjetja pa ugotavlja-jo, da jim 20 odstotkov

kupcev oziroma izdelkov prinaša kar 80 odstotkov prihodkov oziroma dobič-ka. Pomembno je vedeti, katerih 20 odstotkov nalog je najpomembnej-ših. In res – le zakaj bi zapravili kar 80 odstotkov našega časa in energije za samo 20 odstotkov doda-tnih rezultatov?

3. Kup obveznosti v našem življenju je rutinskih. So pa

vedno tudi take, pri kate-rih ne vemo točno, kaj je treba narediti, niti nam ni jasno, kako. Takrat je čas za razmislek in oblikovanje načrta in jasnih ciljev. Ena ura načrtovanja pri-hrani deset ur dela. Dobro je, da se lahko zanesemo na pridobljene izkušnje in znanje. Sam imam na polici nalepljen listek z nekaj vprašanji: kaj je cilj (kako dobro želim to opra-viti), koliko časa namera-vam porabiti in kako bi to najlažje naredil. Najbolje je seveda, da zadevo opravimo ne predobro, ne preslabo. In seveda poma-ga, da jasno opredelimo naše cilje, saj sicer tarčo težko zadenemo. Čudovit in zelo priljubljen kompas, ki nas vsakodnevno dolgo-ročno vodi v pravo smer, je tehnika velikih kamnov

Stephena Coveyja, ki jo je opisal v knjigi Najprej naj-bolj pomembno.

4. Tudi ko pozna-mo cilje, imamo izdelan seznam

prednostnih nalog in načrt izvedbe, nam lahko čas uide izpod nadzora. Pogost razlog je, da ne obvladamo kradljivcev časa. Teh kar mrgoli – telefonski klici in sestanki, predolgi obiski, hišna opravila, v preteklosti sprejete nepotrebne obve-znosti. Kradljivce časa lahko precej omejimo. Tako lahko na primer tra-janje sestanka ali srečanja ob kavi omejimo tako, da jasno določimo, koliko časa imamo na voljo in se tega tudi držimo. Ljudi, ki nam pogosto kradejo čas, lahko prijazno prosimo za razumevanje. Razmislimo, koliko časa želimo name-niti vsakodnevnim obve-znostim in kaj bi se zgo-dilo, če bi nekatere stvari poenostavili. Ugotovimo, kaj nam najbolj krade čas, in poiščimo ustvarjalne rešitve.

5. Odlašanje, le kdo ga ne pozna, je odlično gojišče

za občutke krivde. Znani guru organizacije časa Brian Tracy opisuje kar 16 tehnik za premagovanje odlašanja. Predlaga na primer tehniko švicarske-

7 pravil za boljše načrtovanje časa

Dobra organizacija časa postaja vse bolj nepogrešljiv dejavnik

uspešnega in zdravega življenja. Vsak lahko z nekaj pozornosti

in znanja precej izboljša svojo uspešnost in zmanjša stres.

Klemen [email protected]


ga sira (nalogo razbijemo na manjše dele in opra-vimo samo eno kratko nalogo ali pa določimo 15-minutne intervale, v katerih opravimo, kar pač opravimo, in se tako reši-mo občutka neobvladljivo-sti zadeve) ali pa tehniko »pojej živo žabo« (najprej naredimo tisto, kar nam je najmanj všeč). A vča-sih je treba iti globlje in raziskati, kaj nas v resnici omejuje. To od nas resda zahteva več truda, a so rezultati dolgoročnejši.

6. Danes je »delanje več stvari hkra-ti« (multitasking)

postalo skoraj moderno. A priznani Journal Of Experimental Psychology

navaja, da so bili študen-tje pri reševanju mate-matičnih problemov, ko so vmes reševali še druge naloge, dejansko do 40 odstotkov počasnejši.

Sveti gral najuspešnejše-ga in najučinkovitejšega dela torej še vedno ostaja sproščeno, osredoto-čeno in zavzeto delo pri eni nalogi oziroma, kot temu pravi Mihaly Csikszentmihalyi, delovni tok (flow). Najboljši delajo tako.

7. In še najmočnejše orodje organizacije časa – to je pov-

sem preprosta in vsem dobro poznana beseda NE. Kako reči ne? Imamo vsaj tri možnosti. Prva je, da z razumevanjem, vlju-dno, a odločno, rečemo: »Razumem tvoj položaj in žal mi je, da ti tokrat ne morem pomagati, ker ...« In navedemo

razlog. Po potrebi pona-vljamo ta stavek po tehniki pokvarjene plošče. Druga možnost je, da rečemo: »Naj malce razmislim, pa ti sporočim.« Tako prido-bimo nekaj časa. Tretji je, da ponudimo: »Razumem te, a vse, pri čemer ti lahko pomagam, je ...« Pri tem povemo, kaj je za nas možno. Prav je, da se zavedamo, da lahko »ne« vedno rečemo vljudno in z razumevanjem ter da s tem nikoli ne zavrnemo človeka, vedno le prošnjo. Pogosto smo mi sami tisti, ki si najtežje rečemo »ne«. A se da, in to osvo-baja. Stotka

*dr. Klemen Podjed,

Inštitut za produktivnost

Pomembno je vedeti, katerih 20 odstotkov nalog je najpomembnejših. Pri določanju tega gre za to, katerim nalogam damo prednost in kako želimo razporediti svoj čas in energijo.

Th

inksto

ck

100 na URO Nova pravica


Višja 'plača' za vse, ki bi se lahko upokojili

Pokojninska reforma spodbuja daljšo delovno aktivnost

s pravico do prejemanja 20 odstotkov predčasne ali

starostne pokojnine.

Lojze [email protected] pokojninski zakon

je z začetkom leta prinesel tudi novost, to je nagrado za delo po

izpolnitvi pogojev za starostno ali predčasno upokojitev. Nagrajeni so s petino starostne ali pred-časne pokojnine, ki jo prejemajo poleg plače in drugih dohodkov iz dela. Opisali bomo postopek za uveljavitev tega dodatka in kaj je dobro vedeti.

Najprej o upravičencih. Vsi, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, vendar se ne upo-kojijo, lahko zahtevajo mesečno izplačevanje 20 odstotkov staro-stne pokojnine. Naj spomnimo: ženske se letos lahko upokojijo z 58 leti starosti in 38 leti in štirim meseci pokojninske dobe brez dokupa, ali pri starosti 61 let in pol ter 20 letih pokojninske dobe, ali pri starosti 63 let in pol in naj-manj 15 letih zavarovalne dobe, moški pa pri starosti 58 let in štiri mesece ter 40 letih pokojninske dobe, ali pri starosti 63 let in pol in najmanj 20 letih pokojninske dobe, ali starosti 65 let in naj-manj 15 letih zavarovalne dobe. Upokojitvena starost je lahko tudi nižja zaradi skrbi za otroke ali služenja vojaščine. Seveda lahko del starostne pokojnine zahtevajo tudi vsi, ki so pogoje za upokojitev izpolnili že pred koncem minulega leta, pa se niso upokojili.

Dvajsetodstotno izplačilo pokoj-nine pa lahko zahtevajo tudi zavarovanci, ki izpolnjujejo pogoje za predčasno upokojitev.

Predčasna upokojitev je novost v našem pokojninskem sistemu in jo je uvedla reforma. Pogoj za predčasno upokojitev je podoben pogoju za starostno upokojitev, torej za ženske starost 58 let ter 38 let in štiri mesece pokojninske dobe, za moške pa starost 58 let in štiri mesece ter 40 let pokoj-ninske dobe – razlika je v tem, da pri predčasni upokojitvi velja tudi pokojninska doba z dokupom.

Osnova se računa samo po novemPri tem je treba vedeti, da se 20-odstotna nagrada za nada-

ljevanje dela izračuna od višine pokojnine, ki bi pripadala zava-rovancu na dan, ko vloži zahtevo – in sicer izračunano po novem pokojninskem zakonu. Razlika je pomembna za tiste, ki so izpolnili pogoje za upokojitev že pred kon-cem lanskega leta. Ti zavarovanci pri starostni upokojitvi lahko primerjajo izračun pokojnine po starem in po novem zakonu ter izberejo ugodnejšo možnost. Če pa zahtevajo del starostne pokoj-nine, te izbire ni in se pokojnina izračuna po novem. Tako je, ker to pravico uzakonja novi pokoj-ninski zakon in se tudi izračuna po novih predpisih.

Odbitek za predčasno upokojitevIn še opozorilo vsem, ki razmišlja-jo, da bi zahtevali 20-odstotno izplačilo predčasne pokojnine. Pri tej zahtevi je treba dobro pretehtati, ali bodo vztrajali pri zavarovanju do izpolnitve pogo-jev za starostno upokojitev. Če se bodo premislili in se upoko-jili pred izpolnitvijo pogojev za starostno upokojitev, se jim bo namreč pokojnina trajno znižala za tri desetinke odstotka za vsak mesec, ki jim bo manjkal do izpol-njenega 65. leta.

Ko pa zavarovanec izpolni pogoje za starostno upokojitev, ni pri odmeri pokojnine nobene razlike, če je prej prejemal 20 odstotkov, temveč se zavarovancu upošteva-ta dodatna pokojninska doba in višja starost. Sicer pa je omenje-nih del predčasne ali starostne pokojnine mogoče prejemati le do 65. leta starosti.

Del predčasne ali starostne pokojnine je mogoče prejemati le do 65. leta starosti.


EURPREMIJAPREMIJA

10.000Kjer se smeji, se dobitek podvoji!

igrajteodgovorno Denarna sredstva, zbrana od iger na srečo, so namenjena financiranju invalidsko–humanitarnih in športnih organizacij.Šp

ortn

a lo

terij

a d.

d., D

unaj

ska

22, L

jubl

jana

NOVA

100 na URO Nova pravica


Zavod še ne izdaja odločbPri tem je treba omeniti, da zavod za pokojninsko zavarovanje še ne izdaja odločb o izplačilu 20-odsto-tnega deleža predčasne ali staro-stne pokojnine. Vzrok ni v admi-nistrativnem zastoju, čeprav ima zavod veliko nerešenih vlog, ampak te pravice ta čas sploh še ne more-jo izračunati. Izračunava se namreč po novih pravilih, pokojnin po novem pa še ni mogoče izračunati, ker še niso bili objavljeni količniki za preračun plač iz minulih let, zato ni mogoče izračunati pokojninske osnove.

Pri odmeri pokojnine zavod v pre-hodnem obdobju izračuna akonta-cijo, pri izdajanju odločb o izplačilu 20-odstotnega dela pokojnine pa bodo počakali na objavo količnikov in bodo izdali dokončno odločbo. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so nam pojasnili, da bodo z objavo količnikov pohiteli in objavili pravilnik o valoriza-cijskih količnikih za leto 2012 takoj, ko bo znana pov-prečna plača v lanskem letu; ta podatek stati-stični urad praviloma objavi februarja. Torej bodo kmalu znani količniki in tudi pokojninski zavod bo začel izdajati odločbe.

Zavarujte praviceVendar zaradi tega zastoja upravičen-ci ne bodo prikraj-šani: zavarovancu namreč pripada pravica do izplačila od dneva po vloži-tvi vloge – če izpol-njuje pogoje, seve-da. Zato na zavodu priporočajo vsem zava-rovancem, naj vložijo zahtevek za izplačilo dela starostne ali dela predčasne pokojnine in si tako zavarujejo pra-vico. Obrazec je dose-gljiv na spletu, lahko pa ga dobijo tudi na območni enoti zavo-da za pokojninsko in invalidsko zavaro-vanje. Stotka

Izbira zaposlenega s plače in 40 leti pokoj

Nadaljnje delo

Danes1.000 evrov plače + 114,50 evra kot 20-odstotni del

pokojnine

Čez tri leta 692,50 evra po-kojnine zaradi

daljše pokojnin-ske dobe


POJASNILO: Za prikaz, kaj pomeni dodatek 20 odstotkov starostne pokojnine, smo izbrali hipotetičnega zavarovanca, ki ima plačo tisoč evrov in je povprečno takšno zaslužil vsaj 19 let, tako da je njegova po-kojninska osnova prav tako tisoč evrov. Za 40 let pokojninske dobe brez dokupa je odmerni odstotek za moške 57,25, kar pomeni, da bi se naš hipotetični zavarovanec lahko odločil za upokojitev s 572,50 evra pokojnine. Če pa je še naprej zaposlen, prejema tisoč evrov plače in zraven še 114,5 evra mesečne nagrade. Toda zaradi daljše delovne dobe se našemu zavarovancu viša pokojninska osnova. V prvih treh letih so mu vsaki trije meseci dodatne pokojninske dobe odmero zvišali za odstotno točko. Če bi naš zavarovanec delal še tri leta, bi se mu odmera zvišala za 12 odstotkov, se pravi s 57,25 na 69,25 odstotka. To pa pomeni, da bi bila njegova pokojnina višja za 120 evrov, ob tem pa bi dodatno prejel še 1.374 evrov. Zavarovanec, ki se ne upokoji, lahko prejema del pokojnine do 65. leta, vendar je zgoraj opisano dodatno zvišanje odmere omejeno na tri leta, sicer pa vsako dodatno leto pokojninske dobe prinese moškemu za 1,25 odstotne točke višjo odmero. Naš zavarovanec, ki je star 58 let in štiri mesece, bi si torej do 61. leta in štirih mesecev lahko pokojnino zvišal za 12 odstotkov, nato pa bi prejemal del pokojnine še tri leta in osem mesecev, kar bi mu prineslo še za 4,38 odstotne točke višjo odmero.

Pokojnina danes

Upokojitev

EUR

300

400

500

600

700

800

900

1.000

1.100

1.200

572,50 evra pokojnine

tisoč evri ninske dobe

Čez tri leta še vedno 572,50 evra pokojnine

Info

gra

fika:

Bo

rut

Seve

r/S

hu

tters

tock

100 na URO Varčevanje


Možnosti je več. Prvi korak je, da preverite, ali

in koliko bi prihranili, če bi zamenjali dobavitelja. Na zadnjem obračunu elek-trike preverite, koliko ste porabili, kakšna sta vaša obračunska moč in način merjenja porabe (eno- ali dvotarifno). Nato vse to vnesite v primerjalnik ponudb, ki ga najdete na spletni strani Javne agen-

cije RS za energijo (http://www.agen-rs.si/primer-jalnik/index.php?/kalku-latorelektrika/kalkulator/action/UvodnaStran/sectionId/122/isPo-pup/1/Podstran/PrimerjavaPonudb/). S primerjalnikom poiščite najugodnejšega ponu-dnika in preverite, ali

njegova ponudba ustreza vašim potrebam in željam (če je nekdo najugodnejši za vašega soseda, še ne pomeni, da bo tudi za vas). Pokličite ga ali preglejte njegovo spletno stran, vnovič preverite ceno in pogoje (bodite pozorni tudi na podrob-nosti) ter zahtevajte,

naj vam pošlje potrebno dokumentacijo. Postopek je preprost, izberete pa lahko kateregakoli dobavitelja, ne glede na to, iz katerega dela Slovenije ste. Z zame-njavo dobavitelja lahko letno prihranite tudi do 15 odstotkov. Prihranek lahko še povečate, če ste pripravljeni na dodatne ukrepe in posvetite več pozornosti učinkoviti rabi energije.

Znižajte račun za elektriko

Tudi vas zaboli glava, ko prejmete račun za elektriko?

Se zavedate, da bi bil lahko veliko nižji, ne da bi morali

občutno spremeniti svoje življenje? Bi radi kaj prihranili,

pa ne veste, kako?

Andreja Š[email protected]

Sh

utt

ers

tock


6 številk za samo 9,68 EUR.Svoj izvod naročite že danes na: 080 15 80 / [email protected] / http://medicina.finance.si

Znanost za vse. plus:

DOBER ČLANEK O SAMOMORIH– večinoma izpovedi in komentarji psihologov, psihiatrov, samarijanov ob telefonih v stiski

Personalizirana medicina pri zdravljenju raka z vidika bolnika:OBLJUBE IN REALNOSTPOLONINA ZGODBA O PRIPRAVI NA MARATON

Direktiva o mobilnosti bolnikov: KAJ MORA O NJEJ VEDETI VSAK DRŽAVLJAN?

ŠT. 1 | NOVEMBER 2012MEDICINA.FINANCE.SI

Zgodba o fenomenu žensk, ki skoraj do konca niso vedele, da so noseče

Personalizirana medicina pri zdravljenju raka z vidika bolnika: obljube

Zakaj ženske zbolevajo 10 let kasneje za boleznimi srca in ožilja in zakaj ne gredo k

Žensko srce

1 ,90 €

Zgodba o fenomenu žensk, ki skoraj do konca niso vedele, da so noseče – stran 12

1 ,90 €

ŠT. 6 | DECEMBER 2012

MEDICINA.FINANCE.SI

VSE VEČ MLADIH

IZGUBLJA SLUH

Poiskali smo rešitve

Privoščite živcem fizioterapijo

BOWNOVA TERAPIJA

Koreorgazem: blažen nasmeh ženske na telovadbi

Hitra hoja: sprehodite se do daljšega življenja

TEST:

PREVERITE,

KAKO ODPORNI

STE PROTI STRESU!

Obvladajte ga po korakih

plus:

8ŽIVIL,

NARAVNIHZDRAVIL

Hrana, ki vas ohrani zdrave in mlade

Kako sem ubežal stresu

Televizijski voditelj MARKO POTRČ

pojasnjuje, kako se s stresom spopada

v prenatrpanem vsakdanjiku.

Zamenjajte stare aparateČe se le da, zamenjajte stare gospodinjske apa-rate z novejšimi, ener-getsko učinkovitejšimi. Zamenjava starega hla-dilnika ali zamrzovalnika lahko na primer stroške za elektriko zniža za okoli sedem odstotkov. Pri nakupu novih aparatov bodite pozorni na ener-getski razred in proučite njihovo porabo. Letna poraba energije aparata je zapisana na nalepki, ki je nalepljena na aparatu, od marca pa bo na voljo še dodatna informacija, in sicer letni strošek obratovanja aparata v evrih. Ta informacija bo zapisana posebej, z njo pa boste lahko izračuna-li, ali se vam na primer bolj splača kupiti neko-liko dražji pralni stroj, katerega stroški obra-tovanja bodo znašali na

primer 20 evrov na leto, ali nekoliko cenejšega, katerega letni stroški obratovanja dosežejo 30 evrov. Tako si boste lahko hitro izračunali, kateri aparat je za vas dolgoročno najugodnejši. Morda ne bo odveč opo-zorilo – če imate dvota-

rifno merjenje elektrike, boste račun zanjo znižali tudi, če boste na primer posodo in perilo prali v času nižje tarife.

Perilo sušite na zrakuAparate uporabljajte čim bolj varčno – napolnite pralni stroj, preden ga zaženete. Perilo, če je le mogoče, sušite na zraku. Če pa uporabljate sušilni stroj, poskrbite, da je peri-lo pred sušenjem čim bolj ožeto (če ga na primer namesto na tisoč oža-mete na 1.600 vrtljajih, bo vaš sušilec za sušenje porabil do 30 odstotkov manj energije). Dobro je tudi, da perete in sušite večkrat zaporedoma in tako izkoristite toploto, ki je v sušilniku ostala še od prejšnjega sušenja. Tudi ugašanje luči je še kako pomembno – raziskave so pokazale, da lahko z rednim ugašanjem treh

luči prihranimo do 36 evrov na leto, kar zagoto-vo ni zanemarljivo. Še več boste naredili, če boste klasične žarnice zamenjali z varčnimi sijalkami (po nekaterih podatkih lahko porabo zmanjšate kar za 80 odstotkov).

Namestite stikalo za popolno prekinitev elektrikeNe bodite del desetine gospodinjstev, ki puščajo aparate v stanju priprav-ljenosti, ko jih ne uporab-ljajo, saj v tem stanju še vedno porabljajo elektri-ko, z rednim izklapljanjem pa lahko stroške znižate za okoli pet odstotkov. Morda se vam splača namestiti posebno stikalo za popolno prekinitev električne energije – tako lahko z enim pritiskom povsem izklopite vse pri-ključene električne naprave. Stotka

Zamenjava starega hladilnika ali zamrzovalnika lahko na primer stroške za elektriko zniža za okoli sedem odstotkov. Pri nakupu novih aparatov bodite pozorni na energetski razred.

100 na URO Varčevanje


Prihranki energije pri ogrevanju so lahko do 30-odstotni

Še veliko več pa lahko prihra-nite pri energiji za ogrevanje, naj gre za električno energijo

ali plin, kurilno olje ali drva, odvisno od energenta, s katerim se ogre-vate. Preden se odločite za večje naložbe, kot so izolacija zunanjih sten in podstrehe (tako lahko pri-hranite tudi do 30 odstotkov energi-je), zamenjava ogrevalnega sistema in podobno, poiščite pomoč pri strokovno podkovanih energetskih svetovalcih. Ti, združeni v državni projekt ENSVET, ki deluje pod okri-ljem gradbenega inštituta ZRMK, občanom brezplačno svetujejo v več kot 30 energetskih pisarnah po Sloveniji (njihove naslove in tele-

fonske številke najdete na spletni strani http://gcs.gi-zrmk.si/).

Najprej znižajte temperaturo v prostoruČe si trenutno velikih naložb ne morete privoščiti, nič hudega. Prihranite lahko tudi z manjšimi, skoraj neopaznimi ukrepi: prilagodi-te temperaturo prostorov, na radi-atorje pa namestite termostatske ventile in se dobro poučite o njihovi uporabi. Tako lahko prihranite do 15 odstotkov energije, pravijo ener-getski svetovalci. Prostore, v katerih se največ zadržujete, ogrejte na 20 do 21 stopinj Celzija, spalnice na 17 do 18, prehodnih prostorov oziroma

tistih, ki so le redko v uporabi, pa sploh ni treba ogrevati. Spomnimo, da vsaka dodatna stopinja pora-bo energije poveča za okoli šest odstotkov, zato premislite, preden nastavite temperaturo na termo-statu.

Pozorni bodite tudi na prezračeva-nje oziroma odstranjevanje odvečne vlage iz prostorov. To je, zlasti v objektih z novejšimi okni in vrati, ki zelo dobro tesnijo, nujno potrebno. Zračite večkrat na dan z na široko odprtimi okni – najučinkoviteje je, da naredite prepih za nekaj minut. V tem času se zrak zamenja, prostor pa se še ne ohladi.

Prvi korak je, da preverite, ali in koliko bi prihranili, če bi zamenjali dobavitelja električne energije.

Ale

š B

en

o

Med večjimi odločitvami v starosti je tudi vprašanje o tem, kje in kako bomo preživeli čas, ki je prav tako pomemben kot vsa prejšnja obdobja našega življenja. Ena od možnosti za pozna leta je bivanje v življenjski skupnosti doma za starejše.

Starostniki svoj odnos do te ustanove obli-

kujejo že pred vstopom vanjo. Prehod iz

lastnega doma v institucionalno varstvo je

za vsakega posameznika nedvomno velika

življenjska prelomnica in za mnoge zelo težka

in stresna odločitev. Lahko pa prinaša tudi

številne prednosti. Velik izbor dejavnosti, ki so

omogočene stanovalcem v takšnih skupno-

stih, so nedvomno prednost, ki starostnikom

ponuja priložnost, da v jeseni svojega življenja

ponovno zadovoljijo svoje prostočasne intere-

se in ob njih stkejo nova prijateljstva.

Kot pravi Bojan Krajnc, direktor Centrov sta-

rejših Deos, se velikokrat premalo zavedamo,

da življenje v takšni skupnosti lahko omogoča

dejavnejše in bolj družabno življenje, kot če

starostnik ostane v domačem okolju, kjer je

morda osamljenem.

»Marsikdo v domačem okolju izgubi socialni

stik z okolico. Mnogi večino časa preživijo

doma in se ne družijo s svojimi vrstniki,

otroci pa so zaposleni in so večino dneva

zdoma. Medtem pa si v centru lahko najdejo

krog novih znancev in prijateljev,« pojasnjuje

Kranjc.

V Deosovih centrih, ki delujejo že v Črnučah

in Trnovem v Ljubljani, Gornjem Gradu,

Notranjih Goricah, Horjulu, Medvodah in

Cerknici, se lahko starejši priključijo števil-

nim dejavnostim, s katerimi si polepšajo in

popestrijo življenje v zrelem obdobju. Pri tem

lahko sodelujejo tako sami kot v paru, saj so v

Deosovih centrih na voljo tudi sobe in apart-

maji, ki so primerni za zakonce ali prijatelje.

Poleg zagotavljanja osnovne socialne in zdra-

vstvene oskrbe imajo stanovalci v Deosovih

domovih na voljo vrsto prostočasnih dejav-

nosti, ki so vpete v dnevno dogajanje in s

svojo raznolikostjo omogočajo vključevanje

stanovalcev v razne oblike druženja. V centrih

uporabniki tako najdejo krog novih znancev in

prijateljev. Organiziranost in delovanje služb v

domovih sta zastavljena tako, da stanovalce z

različnimi dnevnimi dejavnostmi spodbudijo k

druženju, telovadbi ali skupinskemu ustvarja-

nju različnih ročnih izdelkov ter na tak način

vzdržujejo družabne stike. Za tiste starostni-

ke, ki so popolnoma odvisni od pomoči, pa

poskrbi osebje službe zdravstvene nege in

oskrbe.

»Temeljna naloga zaposlenih v vseh Deosovih

centrih je, da tako starostnikom kot njihovim

svojcem pomagamo, da je prehod v jesen

življenja čim lepši. Zato gradimo na spoštlji-

vem in zaupnem odnosu, zagotavljamo jim

kakovost življenja tudi z aktivnim in družab-

nim preživljanjem prostega časa. Že kmalu po

prihodu v naše centre nam stanovalci povejo,

da se je njihovo družabno življenje izbolj-

šalo. Pred kratkim se je denimo hči našega

stanovalca pohecala, da je njen oče postal

tako zaseden, da si še za obiske svojcev težko

najde čas,« pravi Bojan Krajnc.

Starost: nova prijateljstva in prostočasne dejavnosti

Gospodinjske dejavnosti

Urice družabnih iger

Filmske urice

Bralne urice

Ustvarjalne urice

Aktivno gibanje

Sprostitvene dejavnosti

Športne in rekreacijske dejavnosti

Spremljanje lokalnih kulturnih dogodkov

in kulturno-umetniških prireditev

Izleti

Družabna medgeneracijska srečanja

(obiski otrok iz vrtcev in šol)

Druženja s prostovoljci

Duhovna oskrba

Prostočasne dejavnosti v Deosovih centrih za starejše:

Pro

moc

ijsko

bes

edilo

100 na URO Na pot


Ste si vedno želeli zimo preživeti v gorski idili nekje v Švici, pa zaradi potrebe po stalni zdravstveni oskrbi ne morete v klasi-čen hotel ali apartma? Snovalci spletnega orodja LinkedAge obljubljajo, da boste lahko pri njih poiskali proste nastanitvene zmogljivosti v varovanih stanovanjih po vsem svetu.

Th

inksto

ck


Pariz, London, Alhambra, Ravena, morda Havaji ali Avstralija. Je slišati

privlačno? Vas mika? Že čez mesec ali dva boste lahko z novim spletnim orodjem LinkedAge za krajši čas brezplačno zamenjali svoje varovano stanovanje ali namestitev v domu za starejše za enako v kateri drugi evrop-ski državi ali pa ga najeli, če vam tako bolj ustreza.

Komunikacijsko orod-je LinkedAge podje-tja Socinet Tomaža Lorenzettija in Marka Gučka je namenjeno starejšim ljubiteljem poto-vanj. Deluje podobno, kot za hotelsko ponudbo delu-je spletni brskalnik boo-king.com, le da je ponud-ba prilagojena potrebam starejših. Specializirana je za domove za starejše in varovana stanovanja, ki ponujajo vrsto storitev za udobno preživljanje staro-sti, od zdravstvene oskrbe do igrišč za golf, bazenov in podobnega.

Prva možnost je zamenjavaStarejši ljubitelji potovanj bodo imeli dve možno-sti. Aplikacija namreč omogoča brezplačno izmenjavo stanovanja ali sobe z enako nastanitvi-jo v neki drugi državi ali kraju, ki si ga posameznik želi ogledati. Če je na

primer povpraševalec invalid, mu bo ponudila samo take nastanitve, ki so prilagojene potrebam invalidov. Izmenjava bo na voljo fizičnim osebam, ki so nastanjene v insti-tucionalni socialni infra-strukturi, kot so varovana

stanovanja in domovi za ostarele. Ti pa bodo mora-li biti včlanjeni v sistem LinkedAge.

Stanovanje lahko tudi najameteDruga možnost je najem stanovanja ali sobe

za krajše obdobje. »V LinkedAge bodo namreč lahko včlanjene tudi tre-tje univerze, organizacije za oskrbo na domu, dru-štva upokojencev, časo-pisi za starejše in podob-no. Njihovi člani, bralci in uporabniki storitev pa bodo lahko z orodjem LinkedAge najeli proste nastanitvene zmoglji-vosti za počitnice, izlete in podobno. Članstvo v LinkedAge bo omogočalo cenejši obisk počitniške-ga cilja po želji,« pravi Lorenzetti.

Narašča pa tudi število mlajših, ki iščejo delo v drugih državah, a nočejo pustiti doma svojih osta-relih družinskih članov. Tudi ti bodo za krajša obdobja lahko poiskali pri-merno namestitev zanje z orodjem LinkedAge.

Obeta se velika ponudbaProjekt je že podprlo naj-večje evropsko združenje skupnosti in direktorjev domov za starejše E. D. E. (European Association for Directors and Providers of Long-Term Care Services for the Elderly), v katerega je včlanjenih 32 tisoč domov. Ti imajo po podatkih organizacije za gospodarsko sodelo-vanje in razvoj (OECD) od 25 do 35 odstotkov nastanitvenih zmogljivo-sti nezasedenih. Stotka

Nič več izgovorov, da ne morete po svetuSpletno orodje LinkedAge omogoča brezplačno menjavo

ali najem nastanitvenih zmogljivosti v domovih za starejše

in varovanih stanovanjih po vsej Evropi

Vera Avšič[email protected]

Ker narašča število mlajših, ki iščejo delo v drugih državah, a nočejo pustiti doma svojih ostarelih družinskih članov, bodo lahko prek naše stotitve poiskali primerno namestitev za svoje starše, obljublja Tomaž Lorenzetti.

Urb

an

Šte

blja

j

100 na URO Izobraževanje


Doktorirala pri šestdesetih

V natrpanem urniku upokojene zgodovinarke, ki še vedno

požira knjige, najdemo tečaj računalništva, digitalne

fotografije in tudi učenje jezikov ter pilates.

Barbara Š[email protected] nalogo s področja

zgodovine pošte in teleko-munikacij je Ljudmila Bezlaj Krevel zagovarjala pri 60

letih. A doktorski naziv ji ne pomeni veliko. »Nikoli se nisem podpisala s tem nazivom in se tudi ne bom,« pravi Lida, kot jo kličejo krajše. Zato pa ji zelo veliko pomenita njeno stro-kovno delo na področju zgodovine in izobraževanje na različnih področjih. Spoznavanje novosti, nadgrajevanje znanja in branje so zanjo pomembne vsakodnevne potrebe. Energična 70-letna Lida je z natrpanim urnikom krožkov in dejavnosti pravi simbol vseživljenjskega učenja.

Izobraževanje ima v genihTo, da prihaja iz izobražene družine, je gotovo imelo veliko vlogo na njeni življenjski poti. Njen oče je France Bezlaj, avtor Etimološkega slovarja slovenskega jezika. Tudi mama je bila izobraženka, na praški univerzi, kjer sta se spoznala z možem, je štu-dirala srbohrvaški jezik in etnologijo, a je po poroki ostala gospodinja. »Pet otrok nas je bilo doma in samo-umevno je bilo, da bomo študirali,« pove Lida. Rasla je s knjigami in te so njena ljubezen še danes, prebere skoraj vse, kar izide, seveda imajo prednost dela s področja zgodovine.

Zaradi dela tudi selitevLida je doštudirala zgodovino in etnologijo. Najprej je delala v novo-goriškem muzeju kot kustosinja oddelka za novejšo zgodovino in tam so z družino tudi živeli. »Imela sem srečo, da je moje delo zahtevalo nenehno izobraževanje,« pove Lida. Delu v muzeju je sledilo obdobje,

ko je bila tudi direktorica novousta-novljenega Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici, in ta čas ji je bil najmanj všeč, saj se je bolj kot stroki morala posvečati različnim upravnim aktom. Sledila je preselitev v Ljubljano, kjer je Lida delala v Tehniškem muzeju Slovenije, kot vodja nastajajočega muzeja o pošti in telekomunikacijah v Škofji Loki. Pošto ima rada, pravi, saj je to pravzaprav prva kulturna ustanova v svetu: skrbela je za pre-nos informacij, s tem pa tudi za pre-tok misli in idej.

Doktorat je splet naključijDoktorata pa se je »na stara leta« lotila povsem po naključju, pravi. Njen takratni šef je njo in še nekaj sodelavcev napotil na magistrski štu-dij. »Če povem po pravici, me je bilo sram odkloniti, pa sem se vpisala,« je odkrita. Najprej se ji je zdelo, da je že prestara za vnovičen vpis na fakulteto – takrat je imela že krepko čez petdeset let –, a so jo sprejeli z odprtimi rokami. Ko je opravila vse

izpite, so jo oprostili magistrskega dela in ji dovolili neposreden prehod na doktorski študij. Tako se je pač lotila pisanja disertacije. Doktorat je delala s področja zgodovine pošte in telekomunikacij in ga seveda tudi uspešno zagovarjala. In to pri 60 letih, pet mesecev po tem, ko je dok-torirala njena hči, se pošali.

Slaba vestPrizna pa, da je imela v življenju velikokrat slabo vest, ker je toliko delala. »Zaradi moža, ker ni bil tako postrežen, kot bi bil, če bi bila več doma, pa zaradi obeh hčera, ker sta iz šole prišli v prazno stanovanje,« je iskrena. Spominja se, da se je včasih – ko sta hčeri zboleli – mož ponoči iz Nove Gorice v Ljubljano vozil po tri ure, da je pobral babico, potem pa še toliko nazaj. Babica je prevzela skrb za vnučke, oba z možem pa sta potem odšla na delo. Upokojila se je pri 65 letih. »Delala sem pet let več, kot je bilo takrat treba,« pravi Lida, a takoj pove, da vsaka ženska tega ne bi zmogla. »Ne predstavljam si, kako bi lahko toliko časa delala na primer delavka za tekočim trakom.« Sama se namreč spomni, da je včasih lahko delala cele noči, potem pa tega ni zmogla več. »Sem se pa pokoja najprej bala, saj me je bilo strah, da bom morala samo gospodinjiti,« prizna. Čeprav si gospodinjska dela z možem delita, ji časa nenehno pri-manjkuje.

Montira filme, obdeluje fotografijePo upokojitvi se je takoj vpisala na nadaljevalni računalniški tečaj. Osnove je sicer poznala, a želela je

Facebook, Twitter, Dropbox, YouTube – vse to je Lidi Bezlaj Krevel domače in poznano. Izziva sodobne tehnologije se ni nikoli bala.


poglobiti znanje. »Danes bi sama znala oblikovati knjigo,« pove. Pa tudi oblikovanje fotografij in mon-taža posnetkov ji nista tuja. »Znam si sneti tudi kakšen film z interne-ta,« pove bolj potihoma. Facebook, Twitter, Dropbox, YouTube – vse to ji je domače in poznano. Besed, kot so »ne znam« in »ne morem«, Lida ne pozna, računalnikov pa se, v nasprotju z nekaterimi vrstniki, ne boji. Zdaj obnavlja znanje nemščine, v načrtu ima še obnovo znanja fran-coščine, sicer pa govori še italijansko in češko. Obiskuje pa tudi tečaj digi-talne fotografije in se razgibava na pilatesu. Pravi, da na tečajih ni med starejšimi, saj so njene »sošolke« stare tudi 80 let in več. Nekatere so zaradi bolezni po več mesecev odsotne, a se nato vrnejo, še vedno zagnane in motivirane, pravi.

Na spletu lahko plačaš položnice ali kaj naročišŠe posebej nujno se ji zdi, da se tudi starejši, ki niso vešči dela z raču-nalnikom, naučijo osnov. »Da lahko uredijo bančne zadeve, plačajo položnice, kaj naročijo iz trgovine,« pravi. Zdi se ji, da je za izobraževa-nje starejših – vsaj v mestu – dobro

poskrbljeno, zelo veliko je različnih ponudb, najdejo pa se tudi za zelo zmerno ceno. Zanjo je izobraže-vanje ena izmed pomembnejših potreb. Poleg tega pa rada hodi tudi v gledališče, posluša zgodovinska predavanja in potuje. Za 70-letnico je z možem in hčerama obiskala Prago, od koder je bila njena mama. Še neizpolnjena želja pa je za Lido še vedno obisk Kitajske.

Rada je z mladimiSicer pa si kljub natrpanemu urni-ku vselej zelo rada vzame čas za vnukinjo, pa tudi za prostovoljstvo. Že vrsto let dela pri Zvezi prijate-ljev mladine Slovenije, v komisiji za delo zgodovinskih krožkov na osnovnih šolah. Vsako leto razpišejo tematiko raziskovalne naloge, orga-nizirajo seminar za mentorje zgo-dovinskih krožkov, ocenijo naloge, ponujajo pa tudi strokovno pomoč. Pomembno se ji namreč zdi, da se mladi v najbolj občutljivih naj-stniških letih navdušijo za izobra-ževanje, pa tudi skupinsko delo in osnove raziskovanja. »Marsikatera naloga osnovnošolcev je boljša kot kakšna seminarska na univerzi,« je ponosna Lida. Stotka

»Najprej se mi je zdelo, da sem že prestara za vnovičen vpis na fakulteto – takrat sem imela že krepko čez petdeset let –, a so me sprejeli z odprtimi rokami,« pravi Ljudmila Bezlaj Krevel, slovenska zgodovinarka in publicistka.

Ire

na

He

rak

Da boste »IN«Google je najbolj poznan spletni iskalnik velike ameriške multinacio-nalke z enakim imenom.

Facebook je družbena spletna stran, ki uporabnikom omogoča, da se pove-žejo na eno ali več omrežij in se tako lažje sporazumevajo z ljudmi z istega omrežja.

Twitter (slovensko Čivkač) je spletno družbeno omrežje in mikroblogna storitev, ki svojim uporabnikom omogoča, da med seboj izmenjujejo kratka sporočila, dolga do 140 znakov. Takšnim sporočilom rečejo »tweets« (čivki).

Dropbox je storitev za hranjenje podatkov v oblaku.

YouTube je priljubljena spletna stran za izmenjavo videoposnetkov, ki jih uporabniki lahko pregledujejo, komentirajo in ocenjujejo.

Vir: Wikipedia (To je brezplačna spletna enciklopedija.)


IZŽREBANCI nagrad iz 5. številke Stotka:

1. Srečko Laznik, Maribor (darilna košarica NIVEA Repair & Care)

2. Knaus Marija, Solkan (darilna košarica NIVEA Repair & Care)

3. Milan Klopčič, Ljubljana Polje (darilna košarica NIVEA Repair & Care)

Nagrade za 1. številko Stotke: Trem izžrebancem bo Jata Emona podarila paket izdelkov v vrednosti 20 € (z DDV).

Se zjutraj zbudite utrujeni?

Vrhunska 7 - conska ležišča iz lateksado 25% popust do 15. marca!

• 30-dnevni test ležišča• Garancijska doba za ležišča: 10 let • Brezplačna dostava ležišča• Možnost obročnega plačila

Informacije: (01) 520 93 02Na telefonu smo dosegljivi:pon. - sob.: 9:00 - 21:00ned.: do 15:00

Prodajalni Dollar:Ljubljana - CityparkDomžale - Spar center

www.dollar.si

Hrbtenici odločilno pomagamo s kakovostnim ležiščem. Ker kar tretjino življenja preživimo v postelji, lahko hrbtenici odločilno pomagamo prav z ustrezno izbiro kakovostnega ležišča. Ležišče mora biti iz materiala, ki je dovolj elastičen, da se prilagaja obliki telesa in ga pravilno podpre. Takšen material je lateks. Naravno udobje lateksa. Lateks je darilo narave iz drevesa kavčukovca. Kavčuk pridobivajo iz izcedka mlečne tekočine kavčukovcev. Lateks je snov, ki je sama po sebi izredno elastična in se zelo dobro prilagaja obliki telesa. Ležišče iz lateksa nudi maksimalno udobje in zagotavlja pravilno lego hrbtenici. Ležišče razbremeni medvretenčne diskuse, regenerira in sprošča vratne in hrbtne mišice, kar pomeni, da se boste zbujali spočiti in brez bolečin.

Ležišče brez kovinskih vzmeti.Za izdelavo visokokakovostnih ležišč pri Dollarju uporabljamo izključno 100% lateks. Tovrstna ležišča v jedru nimajo nobenih kovinskih vzmeti, saj zanje ni nikakršne potrebe, ker je predelani naravni kavčuk – lateks sam dovolj prožen in nudi hrbtenici in celemu telesu konstantno oporo po vsej dolžini. 7-conska ležišča nudijo popolno podporo.Ergonomska ležišča iz lateksa smo po dolžini sestavili iz sedmih različnih trdot. Z različnimi trdotami zagotovimo, da ima vaša hrbtenica obliko ravne črte pri ležanju na boku in obliko črke S pri ležanju na hrbtu. Pravilen fiziološki položaj hrbtenice pomaga odpravljati bolečine.

Vsako ležišče individualno prilagodimo. Kljub vsem prilagoditvenim lastnostim 7-conskih ležišč iz lateksa pa je potrebno upoštevati, da je telo vsakega posameznika drugačno. Zato pri Dollarju ležišče prilagodimo še individualno, glede na vašo telesno višino in težo. Obiščite naše prodajalne Dollar, kjer vam bomo svetovali na podlagi naših več kot 20-letnih izkušenj.

Kupon za darilo

Izberite si svoje darilo! Ob nakupu nad 75,00 € boste za darilo prejeli ortopedski podpornik, ki si ga lahko izberete sami.

V primeru vračila blaga, ki bi znižalo vrednost nakupa pod 75,00 €, morate darilo vrniti.

Naspite se na ležišču, ki je darilo narave za zdrav spanec.

Temeljni pogoj za zdravo in udobno spanje je pravilen položaj hrbtenice, na katerega čez dan vplivamo zavestno s pravilno držo, ponoči pa je le-ta odvisen predvsem od kakovosti ležišča in vzglavnika. Žal se tega največkrat zavemo šele takrat, ko se pojavijo prve bolečine v predelu vratnega in ledvenega dela hrbtenice ali pa, ko se zjutraj zbudimo neprespani in utrujeni.

Lateks je darilo narave iz drevesa kavčukovca.

Z dokupom storitev si ga prilagodite po svoje.

Penzion plus paket za 599

* na mesec.

*Mesečna naročnina Penzion plus paketa, cenik Penzion plus paketa je objavljen na www.mobitel.si.**Telekom Slovenije, d.d. novim ali obstoječim naročnikom paketa Penzion plus paketa omogoča vklop dodatnih storitev Pogovori 50 min (vključuje 50 min v vsa slovenska omrežja), 50 sporočil (vključuje 50 SMS/MMS sporočil) in Mobilni Internet 50 MB (vključuje 50 MB prenosa podatkov). Vključene količine veljajo za storitve, opravljene v omrežju Mobitel v okviru enega obračunskega obdobja. Neporabljene količine se ne prenašajo v naslednje obračunsko obdobje. Trajni vklop storitve prek SMS zahteve se izvrši takoj in velja do preklica. Pri vklopu storitve za tekoči mesec pa se s koncem tekočega meseca storitev izključi in jo je potrebno ob pričetku novega obračunskega obdobja ponovno naročiti. Za vklop posamezne dodatne storitve Telekom Slovenije, d.d. naročniku zaračuna mesečno naročnino v višini 2 EUR in vključuje DDV ne glede na datum vklopa. Cenik Penzion plus paketa, cenik posamezne storitve nad vključeno količino ter Navodila za vklop/ izklop storitev so objavljeni na www.mobitel.si.Za dodatne informacije obiščite najbližji Telekomov center, www.mobitel.si ali pokličite Center za pomoč uporabnikom na 041 700 700 ali 080 80 00. Cene so navedene v EUR in vključujejo DDV. Telekom Slovenije, d.d., si pridržuje pravico do spremembe cen in pogojev.

Z leti ugotovimo, kaj je v življenju resnično pomembno. Biti v stiku z najbližjimi in v stiku z naravo. Preproste stvari, kot je Penzion plus paket za 5,99 EUR na mesec s praktičnimi mobiteli po ugodnih cenah. Paket si lahko prilagodite z dokupom ene ali večih storitev. Izberete lahko 50 min pogovorov v vsa slovenska omrežja za 2 EUR in/ali 50 SMS/MMS-sporočil za 2 EUR in/ali 50 MB prenosa podatkov za 2 EUR na mesec. Ohranjajte stike s Penzion plus paketom v omrežju, na katerega se vedno lahko zanesete. Oglasite se v najbližjem Telekomovem centru, z veseljem vam bomo svetovali.

Tele

kom

Slo

veni

je, d

.d.,

15

46

Lju

blja

na

Fo

to: T

. Bre

jc, D

. Arr

igle

r

Stotka 06

Documents

Transcript of Stotka 06