Sport Izbirni Neobvezni

Program osnovna ola

PORT NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMET

Uni nart

4. razred: 35 ur

5. razred: 35 ur

6. razred: 35 ur

Skupaj: 105 ur

2

Program osnovna ola

PORT

Neobvezni izbirni predmet

Uni nart

Avtorica besedila:

dr. Marjeta Kova, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za port

Pri pripravi so sodelovali:

Katarina Bizjak, Osnovna ola Janka Glazerja Rue

dr. Maja Buar Pajek, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za port

dr. Stojan Burnik, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za port

dr. Bla Jereb, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za port

dr. Gregor Jurak, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za port

dr. Miran Kondri, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za port

dr. Maja Pori, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za port

dr. Petra Zaletel, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za port

Gorazd Sotoek, Zavod RS za olstvo

Nives Markun Puhan, Zavod RS za olstvo

Recenzenta:

dr. Jurij Planinec, Univerza v Mariboru, Pedagoka fakulteta

mag. Vesna Muha, Osnovna ola Sreka Kosovela Seana

Izdala: Ministrstvo za izobraevanje, znanost in port, Zavod RS za olstvo

Za ministrstvo: dr. Jernej Pikalo

Za zavod: mag. Gregor Mohori

Uredil: Gorazd Sotoek

Tehnino uredila: Tanja Kajfe

Jezikovni pregled: Mira Turk kraba

Prva izdaja

Ljubljana 2013

Sprejeto na 161. seji Strokovnega sveta RS za splono izobraevanje 19. decembra 2013.

CIP - Kataloni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

37.091.214:796(0.034.2)

KOVA, Marjeta, 1956-

Uni nart. Program osnovna ola. port : neobvezni izbirni predmet [Elektronski vir] / [avtorica Marjeta

Kova]. - 1. izd. - El. knjiga. - Ljubljana : Ministrstvo za izobraevanje, znanost in port : Zavod RS za olstvo,

2013

Nain dostopa

(URL): http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/program_razsirjeni/Sport

_izbirni_neobvezni.pdf

ISBN 978-961-03-0204-9 (Zavod RS za olstvo, pdf)

1. Gl. stv. nasl.

272204288

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/program_razsirjeni/Sport_izbirni_neobvezni.pdfhttp://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/program_razsirjeni/Sport_izbirni_neobvezni.pdf

3

VSEBINA

1 OPREDELITEV PREDMETA ............................................................................... 4

1.1 Splona izhodia .......................................................................................... 4

1.2 Obseg in struktura predmeta ......................................................................... 5

2 SPLONI CILJI .................................................................................................... 6

3 OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE ......................................................................... 6

3.1 Operativni cilji ................................................................................................ 6

3.2 Praktine vsebine .......................................................................................... 7

3.3 Teoretine vsebine ...................................................................................... 10

4 STANDARDI IN MINIMALNI STANDARDI ZNANJA .......................................... 10

5 DIDAKTINA PRIPOROILA ............................................................................ 11

5.1 Uresnievanje ciljev predmeta ..................................................................... 11

5.2 Nartovanje operativnih ciljev in vsebin v letni pripravi ................................ 11

5.3 Individualizacija in diferenciacija .................................................................. 12

5.4 Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije ..................................... 13

5.5 Medpredmetne povezave ............................................................................ 13

5.6 Preverjanje in ocenjevanje .......................................................................... 14

5.7 Skrb za varnost uencev ............................................................................. 14

6 ZNANJE IZVAJALCEV ....................................................................................... 15

4

1 OPREDELITEV PREDMETA

V dananjem asu, ki ga oznaujejo edalje manja gibalna dejavnost, nezdrave

prehranjevalne navade in specifini, vekrat rizini naini preivljanja prostega asa, ima

portna dejavnost v oli poseben pomen za zdrav razvoj odraajoih uencev. Strokovnjaki

poudarjajo, da le strokovno vodena, dovolj intenzivna, kakovostno strukturirana in redna

portna vadba lahko nevtralizira negativne posledice dananjega preteno sedeega

ivljenja in neustreznih prehranjevalnih navad sodobnih mladih generacij.

Gibanje ima tevilne pozitivne vplive na zdravje loveka. Ti vplivi so najpomembneji v

obdobju odraanja. S primerno portno vadbo navajamo uence na zavesten nadzor pri

izvedbi poloajev in gibanj telesa ter tako oblikujemo pravilno telesno dro; razvijamo

koordinacijo gibanja, vzdrljivost, mo, hitrost in gibljivost; uinkovito uravnavamo telesno

teo in koliino podkonega maevja, pripomoremo h gradnji kostne mase in pozitivno

vplivamo na tevilna druga podroja uenevega razvoja. Izvajanje raznolikih portnih

dejavnosti omogoa pridobivanje gibalnih kompetenc, kar predstavlja eno od

najpomembnejih razvojnih nalog v otrotvu in mladostnitvu.

Neobvezni izbirni predmet port zato vkljuuje predvsem tiste vsebine, ki v tem starostnem

obdobju uinkovito vplivajo na telesni in gibalni razvoj uencev, spodbujajo njihovo

ustvarjalnost, hkrati pa so z vidika portno-rekreativnih uinkov pomembne za kakovostno

preivljanje prostega asa v vseh ivljenjskih obdobjih. Izbor zanimivih vsebin, uiteljeva

organizacija pouka in pedagoka ravnanja omogoajo, da uenci spoznavajo vplive razlinih

gibalnih dejavnosti na zdravje in razumejo pomen telesne in duevne sprostitve, s

sodelovanjem v skupini pa pridobivajo tudi ustrezne socialne spretnosti. Vse pomembneje

poslanstvo strokovno vodene portne vadbe pa je tudi oblikovanje temeljnih vrednot, kot so

strpnost, solidarnost, sodelovanje, odgovornost, delavnost, samoobvladovanje, disciplina,

spotovanje pravil, potenost, kritino miljenje, predvidevanje posledic lastnih dejanj, odnos

do narave. S pravilno vodenim procesom, v katerem jih uitelj navaja, da je njihov napredek

odvisen predvsem od njihovega prizadevanja, pridobivajo samozavest, hkrati pa se nauijo

ovrednotiti svoje sposobnosti in prepoznati omejitve ter tako razumeti in spotovati razlinost

med ljudmi.

Neobvezni izbirni predmet port, namenjen uencem drugega obdobja, vkljuuje vsebine, ki

morajo biti prisotne v vsakodnevni portni vadbi uencev (teki, skoki, plezanja, akrobatske

prvine idr.), in tevilne nove vsebine, ki jih ni v rednem programu predmeta port. Tako

dopolnjuje osnovni program predmeta port, skupaj pa predstavljata obogateno celoto in

pomembno spodbudo za oblikovanje uenevega dejavnega ivljenjskega sloga. Z dejavnim

ivljenjskim slogom bo tako lahko v mladostnitvu in odraslosti skrbel za dobro poutje,

zdravje, vitalnost in ivljenjski optimizem.

1.1 Splona izhodia

Pri pripravi programa in njegovi izpeljavi uitelj spotuje strokovno doktrino, posebno pa sledi

tem izhodiem:

spotuje naelo enakih monosti za vse uence1 in upoteva njihovo razlinost in

druganost, zato pedagoki proces nartuje in vodi tako, da bo vsak uenec uspeen

in motiviran;

1 V tem unem nartu uporabljeni izrazi, zapisani v moki slovnini obliki, veljajo za oba spola (uenec za uenca in uenko, uitelj za uitelja in uiteljico).

5

unociljna in procesno-razvojna naravnanost dopuata uitelju dovolj avtonomije, da

pripravi zanimiv in hkrati uinkovit program, ki usmerja uence k oblikovanju dejavnega

ivljenjskega sloga;

skladno s cilji tega unega narta uitelj izbere tiste vsebine, une metode in

organizacijske pristope, ki omogoajo uenev celostni razvoj, ob tem pa spotuje vse

zakonitosti in priporoila glede portne vadbe, namenjene tej starostni skupini;

igra, ki je za to starost najpomembneja oblika dela, naj bo vkljuena v vsako vadbeno

uro;

zaradi krepitve ueneve odpornosti naj im ve dejavnosti izpelje zunaj;

pri delu uporablja sodobne didaktine pristope (povezovanje vsebin z drugimi predmeti

in predmetnimi podroji, sodelovalno in projektno delo, problemsko pouevanje, idr.) in

v proces pouevanja in uenja smiselno vkljuuje informacijsko-komunikacijsko

tehnologijo (merilniki srne frekvence, merilniki porabe energije, tevci korakov,

pametni telefon, tablini raunalnik, kamera, spletna uilnica idr.);

nartno spodbuja uence k spotljivim medsebojnim odnosom in portnemu

obnaanju;

poskrbi za varnost pri vadbi, hkrati pa naui uence odgovornega in varnega portnega

udejstvovanja.

1.2 Obseg in struktura predmeta

Neobveznemu izbirnemu predmetu port je v vsakem razredu drugega vzgojno-

izobraevalnega obdobja osnovne ole namenjenih 35 ur pouka.

Pouk poteka enkrat tedensko v okviru rednega urnika.

Nartovanje in izpeljava programa sta odvisna od potreb uencev, zato uitelj skrbno

analizira njihov bioloki razvoj (telesni razvoj, stopnjo razvitosti gibalnih sposobnosti,

posebnosti), pri oblikovanju programa pa upoteva tudi prostorske monosti in

materialno opremljenost ole.

Na podlagi razvojnih potreb uencev tega starostnega obdobja program vsako leto

vkljuuje dejavnosti treh sklopov:

portne dejavnosti, usmerjene predvsem v razvoj splone (aerobne) vzdrljivosti,

portne dejavnosti, usmerjene predvsem v razvoj koordinacije gibanja, ravnoteja,

natannosti in ustvarjalnosti,

portne dejavnosti, usmerjene predvsem v razvoj razlinih pojavnih oblik moi.

Vsakemu sklopu uitelj nameni tretjino asa.

Uitelj oblikuje program za posamezno leto tako, da iz vsakega od ponujenih sklopov

na podlagi strokovne presoje izbere dve ali ve tem, ki jih prepleta, tako da z

razlinimi organizacijskimi prijemi zagotovi im bolj igrivo, a uinkovito vadbo.

V vadbeno skupino so vkljueni fantje in dekleta. e se k predmetu prijavi veje

tevilo uencev, lahko uitelj oblikuje posamezne fantovske in deklike skupine ali pa

starostno (etrtoolci, petoolci, estoolci) istovrstne skupine.

6

2 SPLONI CILJI

Uenec bo s pomojo kakovostne, dovolj intenzivne in varne portne vadbe izboljal svojo

gibalno kompetentnost, tako da bo:

ustrezno gibalno uinkovit glede na svoje znailnosti in stopnjo biolokega razvoja;

usvojil nekatere nove spretnosti in znanja, ki mu bodo omogoala varno in odgovorno

sodelovanje v razlinih portnih dejavnostih pri pouku in v prostem asu;

razumel pomen vsakodnevnega gibanja in porta ter njunih vplivov na oblikovanje

dejavnega ivljenjskega sloga.

3 OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE

Individualno doloanje ciljev, primerno izbrane vsebine in ustrezna izpeljava naj omogoajo,

da se vsak uenec ob portnem udejstvovanju pouti prijetno, hkrati pa se zaveda, da le

dejaven pristop k vadbi poveuje njegovo portno znanje in izboljuje telesno pripravljenost.

3.1 Operativni cilji

Ustrezna gibalna uinkovitost

4. razred 5. razred 6. razred

Uenci izboljujejo svojo telesno pripravljenost: z redno vadbo vplivajo na skladno telesno razvitost in pravilno telesno dro,

zavestno nadzorujejo telo pri izvedbi poloajev in gibanj,

glede na svoje znailnosti in sposobnosti razvijajo koordinacijo gibanja, ravnoteje, natannost, mo, hitrost, gibljivost in splono vzdrljivost.

Usvajanje spretnosti in znanj, ki omogoajo vkljuevanje v razline portne dejavnosti


Uenci glede na svoje telesne znailnosti in gibalne sposobnosti:

varno izvajajo razline nove in e poznane gibalne spretnosti,

so gibalno ustvarjalni.

Razumevanje pomena rednega gibanja in porta


Uenci:

spremljajo in analizirajo svojo telesno pripravljenost,

razumejo odzivanje organizma na gibanje in portno vadbo,

poznajo in upotevajo naela varne portne vadbe,

poznajo znailnosti in pomen dejavnega ivljenjskega sloga ter odgovornost posameznika pri njegovem oblikovanju,

kritino ovrednotijo svoja ravnanja, povezana z dejavnim ivljenjskim slogom.

Oblikovanje in razvoj stali, navad in nainov ravnanja


Uenci:

si oblikujejo odgovoren odnos do svojega zdravja in okolja, v katerem ivijo,

razumejo in spotujejo razlinost,

medsebojno sodelujejo (poudarek na sodelovanju med spoloma, strpnosti, pomoi drugemu),

spotujejo poteno igro (upotevajo uiteljeva navodila in postavljena pravila),

razvijajo samozavest in samopodobo,

ustrezno uporabljajo osebno zaitno opremo.

7

3.2 Praktine vsebine

Prvi sklop: portne dejavnosti, usmerjene predvsem v razvoj splone (aerobne)

vzdrljivosti

TEKI


Lovljenja, tafetni teki in druge tekalne igre; kraji in dalji tek v naravi v pogovornem

tempu

Orientacijski teki in igre (lov na lisico, skrita pisma, po oznaeni poti, po opisani poti idr.)

Suhi biatlon (tek z zadevanji cilja na razline naine)

DEJAVNOSTI NA SNEGU


Igre na tekakih smueh; hoja in tek na tekakih smueh; tafetni teki; dalji pohod na

tekakih smueh

Prilagojeni biatlon (hoja in tek na smueh z zadevanjem cilja z razlinimi pripomoki)

Sankanje (z vleenjem sani navkreber)

Krpljanje

NORDIJSKA HOJA IN TEK


Tekalne igre in tafetni teki s palicami; osnovne prvine nordijske hoje in teka; dalji pohod s

palicami

PLAVANJE IN DRUGE DEJAVNOSTI V VODI


Usklajeno delo rok, nog in dihanja v izbrani plavalni tehniki; tafetno plavanje; plavanje na

dalji razdalji

Igre v vodi; osnovne prvine malega vaterpola, vodne koarke in odbojke

AEROBIKA


Osnove aerobike in njenih razliic ter njihovo povezovanje v preproste koreografije ob

glasbeni spremljavi

KOLESARJENJE


Vonja po ravnini, v klanec in navzdol; dalj asa trajajoa

vonja (kolesarski izlet); orientacijska vonja po opisani poti

8

Drugi sklop: portne dejavnosti, usmerjene predvsem v razvoj koordinacije gibanja,

ravnoteja, natannosti in ustvarjalnosti

PLES


Plesne igre; otroki plesi

Osnovni koraki modernih plesov (hiphop, dez) in njihovo povezovanje v preproste

koreografije

Osnovni koraki druabnih plesov (sving, korani fokstrot, aaa in angleki valek)

HOKEJSKE IGRE


Prilagojene igre (uporaba razlinih palic in razlinih ogic, imitacija drsalk, na rolerjih,

pozimi tudi z drsalkami)

Osnovne prvine hokejske igre (brez rolerjev, na rolerjih, z drsalkami, na travi)

IGRE Z LOPARJI


Igre z razlinimi prilagojenimi pripomoki (baloni, ogice razlinih velikosti, tee in trdote,

loparji razlinih velikosti)

Dra loparja; osnovne tehnine prvine v posameznih igrah; igralne situacije v mini in midi

razliicah iger

OGARIJE


Elementarne igre z ogami; osnovne prvine softbola, bejzbola z mehko ogo, ragbija idr.

CIRKUKE SPRETNOSTI


ongliranja in triki z razlinimi pripomoki (rutice, ogice, obroi, diabolo idr.), vrtenje pojev,

kitajskih kronikov ipd.

Preskakovanje ve kolebnic

Pantomima

RAVNOTENE SPRETNOSTI


Hoja v razline smeri po ojih povrinah (napeti vrvi, ve vrveh, gredi, traku ipd.); hoja s

hoduljami

Razlini enononi in sononi poskoki na oji povrini (tudi s kolebnicami, obroi)

Vonja s skirojem

Vonja monokolesa

Spretnostna vonja s kolesom (kolesarski poligoni)

Vzdrevanje ravnoteja na ravnotenih deskah, ogah, vozikih

Rolkanje

9

ZADEVANJE TAR


Zadevanje tar z razlinimi pripomoki (ogicami, pikadom, snenimi kepami, loki, fraami

ipd.) z mesta in v gibanju ter iz razlinih zaetnih poloajev

Frizbi

ROLANJE


Gibalne naloge v osnovnem poloaju na rolerjih (rolanje naprej in nazaj, prestopanje naprej); naini varnega zaustavljanja

Elementarne igre na rolerjih; spretnostni poligoni (rolanje med ovirami in pod njimi, slalomska vonja, prestopanja itn.)

Tretji sklop: portne dejavnosti, usmerjene predvsem v razvoj razlinih pojavnih oblik

moi

AKROBATIKA


Premagovanje orodij kot ovir (poligoni in tafete); razlina lazenja in plazenja; akrobatske

raznoterosti; dvigi in postavljanje lovekih piramid

Prevali naprej in nazaj iz razlinih zaetnih poloajev v razline konne poloaje, tudi v

kombinacijah in na kup mehkih blazin

Stoja na lopaticah z razlinimi poloaji rok in nog

Akrobatske prvine skozi oporo na rokah: premet vstran, plezanje v stojo na rokah ob

letveniku, stoja na rokah s pomojo ali varovanjem

SKOKI


Sononi in enononi poskoki v razline smeri (naprej, nazaj in v stran); zajji poskoki;

skakalni poligoni; razlini skoki z viine; veskoki s pomojo koordinacijske lestve

Razlina poskakovanja/preskakovanja: ristanc, pol, gumitvist, male in velike kolebnice

Naskoki na kup blazin in na skrinjo v razline opore; raznoka ez venamenske blazine

samostojno in ez kozo s pomojo ali varovanjem

Skoki z male prone ponjave

PLEZANJA


Plezanje po razlinih plezalih in zviralih (v portni dvorani in na prostem); plezalni poligoni

(plezanja, rokanja, visenja, guganja)

Plezanje po niji umetni plezalni steni v razline smeri (varovanje z debelimi blazinami)

Plezanje po umetni plezalni

steni z varovanjem z vrvjo

10

BORILNI PORTI


Igre vleenja (vrvi, partnerja), potiskanja (blazin, partnerja, tejih og, vozikov), noenja

(partnerja, blazin, klopi)

Razline borilne igre v paru in skupinah; razlini padci

Osnovne prvine izbranih borilnih portov

3.3 Teoretine vsebine

TEORETINE VSEBINE


Pomen dejavnega ivljenjskega sloga za zdravje in dobro poutje

Pomen gibanja in ustrezne portne dejavnosti, higiene, uravnoteene prehrane in poitka

za dobro poutje in zdravje

Odzivanje organizma na povean napor (potenje, pospeeno dihanje, povean srni utrip

idr.)

Naela varne portne vadbe, posebno e pri gibanju v naravi po razlinih terenih,

nevarnosti pri vadbi nekaterih portov

portno oblailo s higienskega, termoregulacijskega, estetskega in varnostnega vidika

portno obnaanje pri portni vadbi

Pomen varovanja okolja

Kako spremljati in ovrednotiti svojo portno pripravljenost (koliko zmorem, kako vadim)

4 STANDARDI IN MINIMALNI STANDARDI ZNANJA


Uenec: v izbranih dejavnostih izbolja svoje gibalno znanje, tako da se lahko sproeno

vkljuuje v vadbo; pozna osnovne gibalne sposobnosti in dejavnike vadbe (izbor vsebin, ustrezna koliina

in intenzivnost vadbe), s katerimi jih lahko izbolja; pozna znailnosti dejavnega/nedejavnega ivljenjskega sloga in vlogo gibanja in porta

pri njegovem oblikovanju; spremlja, analizira in vrednoti svojo portno pripravljenost, pozna svoje prednosti in

pomanjkljivosti.

Minimalni standard znanja ob zakljuku 4. razreda



Uenec: v nekaterih izbranih

dejavnostih izbolja svoje gibalno znanje.


dejavnostih izbolja svoje gibalno znanje;

pozna znailnosti dejavnega ivljenjskega sloga.


dejavnostih izbolja svoje gibalno znanje, tako da se lahko sproeno vkljuuje v vadbo;

spremlja svojo portno pripravljenost.

11

5 DIDAKTINA PRIPOROILA

5.1 Uresnievanje ciljev predmeta

Osnovne znailnosti biolokega razvoja otrok v drugem vzgojno-izobraevalnem obdobju so

zaetek intenzivne rasti miic, stopnja razvitosti koordinacije gibanja, ki omogoa usvajanje

sestavljenih gibalnih struktur, primerna intelektualna razvitost za sprejemanje skupinskih

navodil, socialna razvitost za vzpostavljanje odnosov s sovrstniki in zaradi gibalno pasivnih

obremenitev v oli viek telesne energije, ki se lahko uspeno sproa v portni dejavnosti.

To obdobje je primerno za uenje bolj zapletenih gibalnih vzorcev, ki so podlaga za razvoj

gibalne inteligentnosti posameznika in pomembno prispevajo k njegovi gibalni

kompetentnosti.

Pri izbirnem predmetu port uencem ponudimo razline gibalne spretnosti in portna

znanja, ki jih ne vkljuuje redni program, so pa pomembne za zanimivo in kakovostno

preivljanje prostega asa. Veino vkljuenih dejavnosti lahko izvajamo tudi v najrazlinejih

prilagojenih oblikah (npr. suhi biatlon, portne igre, ki niso del rednega programa). Skladno

s splonimi cilji naj bo poudarjena vadba zunaj, saj se s tem krepi splona odpornost

uencev.

Vsi uiteljevi ukrepi morajo biti naravnani k razumskemu dojemanju porta, oblikovanju

pozitivnih stali do porta, podpirati morajo oblikovanje pozitivne samopodobe in

prijateljskega odnosa do soolcev. Uitelj gradi motivacijo z ustrezno izbiro vsebin in

postopkov, e posebno pa s spodbujanjem in vrednotenjem posameznikovega napredka.

5.2 Nartovanje operativnih ciljev in vsebin v letni pripravi

Uni nart je temelj za pripravo uiteljeve letne priprave. Pri tem uitelj upoteva posebnosti

ole (materialne, geografske in podnebne razmere ter tradicijo) in uencev, ki jih pouuje

(bioloki in socialni razvoj, interesi, socialni status). Vse v program vkljuene dejavnosti naj

bodo za uence brezplane.

Vsebine izbira z namenom:

optimalnega razvoja splone vzdrljivosti uencev (prvi sklop),

razvoja koordinacije gibanja, posebno e orientacije v prostoru, ravnoteja in

usklajenosti gibanja z glasbo ter spodbujanja gibalne ustvarjalnosti (drugi sklop) ter

razvoja razlinih pojavnih oblik moi, posebno e gornjega dela telesa (tretji sklop).

Vsakemu sklopu posveti tretjino asa, znotraj tega pa sam izbere ponujene vsebine (najmanj

dve, lahko pa ve) in se odloi, koliken del asa bo posvetil izbranim vsebinam. Tako lahko

npr.:

pri posameznem sklopu da veji poudarek le dvema dejavnostma ali enakomeren

poudarek ve dejavnostim,

izbere razline poudarke za posamezno starostno skupino (npr. pri tretjem sklopu za

etrtoolce plezanju in igram vleenja, potiskanja in noenja, za petoolce preskokom

in borilnim portom, za estoolce akrobatiki in plezanju).

Razvoju gibljivosti nameni pozornost v zaetnem ali sklepnem delu vsake vadbene ure.

Uitelj izbira vsebine in oblikuje naloge skladno z zaporedjem didaktinih korakov, ki so

uveljavljeni v stroki. Izbiro nalog prilagaja zmonostim svojih uencev. Te doloa na podlagi

opazovanja in nartnega ugotavljanja ter vrednotenja njihovih razvojnih znailnosti in gibalne

uinkovitosti. Pri tem naj utrjevanju vsebin nameni dovolj asa, da jih bo uenec usvojil vsaj v

preprosti, temeljni obliki. Poleg vsebinske in metodine priprave sta organizacijska in

12

koliinska priprava nujni del nartovanja vsake vadbene enote. Ur pouka ne zdruuje, saj je

najuinkoviteja redna vsakotedenska vadba.

Vsaka una ura mora biti sestavljena iz treh logino povezanih delov: pripravljalnega,

glavnega in sklepnega dela. V vseh treh delih uitelj uporablja im bolj pestre in uinkovite

une oblike ter metode. Izbiro podredi ciljem, vsebini, posebnostim skupine (tevilo uencev,

spol, starost, sposobnosti, znanja) in pogojem dela, tako da zagotovi varnost, motivacijo in

uinkovitost vseh uencev. Igra e vedno ostaja nujni del vsake vadbene ure. Uenci so e

sposobni sprejemati natanneja navodila, njihova socialna razvitost pa omogoa uspeno

skupinsko delo (vadba v raznovrstnih (heterogenih) in istovrstnih (homogenih) skupinah, z

dodatnimi in dopolnilnimi nalogami, obhodna vadba ipd.), medsebojno pomo in varovanje.

Uitelj uporablja im ve razlinih orodij in pripomokov, prilagojenih starosti uencev.

Ustrezna telesna pripravljenost uencev je pomemben dejavnik ivljenjskega sloga, zato

mora uitelj sproti strokovno utemeljeno prilagajati razmerje med obsegom in intenzivnostjo

obremenitve. Obremenitev je razlina pri razlinih vsebinah in v razlinih stopnjah unega

procesa. Pri dalj asa trajajoih aerobnih gibalnih nalogah je priporoljivo, da uitelj uravnava

intenzivnost s spremljanjem srnega utripa z merilniki srne frekvence. To ima motivacijski in

spoznavni uinek. V zadnjem delu ure intenzivnost praviloma pade do stopnje, ki omogoa

umirjen sklep ure.

V razline dele une ure vkljuuje glasbo, poudarja gibalno izraanje in ustvarjalnost.

Uitelj predstavi teoretine vsebine ob praktinem delu. Tako spodbuja ustvarjalnost uencev

in jih navaja na kritino razmiljanje. Pri tem uporablja plakate, une listie, vsebinske

kartone, spletno uilnico ipd. Uenci naj spoznajo, da so razlino gibalno uinkoviti, a da z

ustrezno vadbo lahko vedno napredujejo. Svoj napredek naj zapisujejo in shranjujejo, lahko

tudi v elektronski obliki (posnetki, e-listovnik).

5.3 Individualizacija in diferenciacija

Uencem glede na zmonosti in druge posebnosti diferenciramo pouk porta v fazi

nartovanja, izvajanja, preverjanja in ocenjevanja. Pri tem smo e posebno pozorni na

specifine skupine in posameznike; vzgojno-izobraevalno delo temelji na konceptih,

smernicah in navodilih, sprejetih na Strokovnem svetu RS za splono izobraevanje:

Odkrivanje in delo z nadarjenimi uenci,2

Une teave v osnovni oli: koncept dela,3

Otroci s primanjkljaji na posameznih podrojih uenja: navodila za prilagojeno

izvajanje programa osnovne ole z dodatno strokovno pomojo,4

Smernice za izobraevanje otrok tujcev v vrtcih in olah.5

Eno osnovnih izhodi dobrega pouevanja je zagotoviti uspenost in motiviranost vseh

uencev. Pri zasledovanju obeh ciljev mora uitelj upotevati razlinost uencev. Osebni cilji

uencev so razlini in temeljijo na specifini uinkovitosti, zato morajo biti takni, da jih

uenec ob primerni vadbi lahko dosee.

2 Sprejeto na 25. seji Strokovnega sveta RS za splono izobraevanje 11. 2. 1999. 3 Sprejeto na 106. seji Strokovnega sveta RS za splono izobraevanje 11. 10. 2007. 4 Sprejeto na 57. seji Strokovnega sveta RS za splono izobraevanje 17. 4. 2003. 5 Sprejete na 123. seji Strokovnega sveta RS za splono izobraevanje 18. 6. 2009, dopolnjene na 152. seji 25. 10. 2012.

13

5.4 Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije

Vejo nazornost, preglednost, zanimivost in uinkovitost pouka lahko uitelj dosee tudi s

smiselno uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (raunalnik in ustrezni

raunalniki programi, merilnik tevila korakov, srne frekvence in/ali porabe energije,

navigacijske naprave, fotoaparat, kamera, pametni telefon idr.), saj s tem laje in nazorneje

prikae ter osmisli praktine dejavnosti, posledica pa je tudi hitreje uenje in kakovostneje

znanje uencev. Prav tako lahko vsak uenec individualno spremlja svojo obremenitev pri

vadbi in njene uinke. Teoretine vsebine lahko uitelj predstavi v spletni uilnici.

5.5 Medpredmetne povezave

Eno od pomembnih nael sodobnega pouevanja je tudi povezanost in prepletenost znanj. K

celostnemu razumevanju gibanja in porta ter njunih uinkov pripomore povezovanje vsebin

neobveznega izbirnega predmeta port z vsebinami drugih predmetov. S takim didaktinim

pristopom poskuajo uitelji izbrano vsebino obravnavati im bolj celostno oziroma na isti

problem pogledati z razlinih vidikov. Tako je mogoe razlino znanje posredovati uencem

tudi na vijih kognitivnih ravneh (razumevanje, sklepanje, analiziranje, utemeljevanje). Tak

nain dela zahteva od uitelja poznavanje ciljev in vsebin drugih predmetov oziroma skupno

nartovanje uiteljev razlinih predmetov.

Pri izpeljavi predmeta je mogoe uresniiti tudi cilje medpredmetnih podroij, ki nimajo

svojega predmeta v obveznem predmetniku, imajo pa pomembno vlogo pri celostnem

oblikovanju posameznika, posebno e vzgoja za zdravje, okoljska vzgoja, prometna vzgoja

in informacijska pismenost. Uitelj te vsebine smiselno vkljuuje v proces pouevanja.

Nekateri primeri medpredmetnega povezovanja

Neobvezni izbirni predmet port Medpredmetne povezave

Pomen gibanja in ustrezne portne dejavnosti, higiene, uravnoteene prehrane, pitja tekoine in poitka za dobro poutje in zdravje

Naravoslovje, naravoslovje in tehnika, gospodinjstvo, vzgoja za zdravje

Odzivanje organizma na povean napor (potenje, pospeeno dihanje, povean srni utrip idr.)

Naravoslovje in tehnika, naravoslovje, vzgoja za zdravje

Naela varne portne vadbe, nevarnosti pri nekaterih portih

Druba, naravoslovje, naravoslovje in tehnika, tehnika in tehnologija, okoljska vzgoja, vzgoja za zdravje, prometna vzgoja

Branje skic in opisa poti Slovenina, naravoslovje in tehnika, druba, geografija

portno oblailo s higienskega, termoregulacijskega, estetskega in varnostnega vidika

Druba, naravoslovje, naravoslovje in tehnika, vzgoja za zdravje

portno obnaanje pri portni vadbi in na portnih prireditvah, obvladovanje ustev, komunikacijske veine, medsebojno sodelovanje

Slovenina, druba

Pomen varovanja okolja Druba, geografija, naravoslovje in tehnika, naravoslovje, okoljska vzgoja

Kako spremljati svojo portno pripravljenost Vzgoja za zdravje

Koliko zmorem, kako vadim Naravoslovje, vzgoja za zdravje

14

5.6 Preverjanje in ocenjevanje

Uenci so razlini, saj so njihove znailnosti in sposobnosti odvisne od njihovih dispozicij,

predhodnih izkuenj in drubenega okolja, v katerem ivijo. Izkunje kaejo, da so med

uenci velike razlike v telesnih znailnostih in gibalni uinkovitosti. Neizogibno je, da se bodo

nekateri nauili ve in hitreje kot drugi in da bodo v nekaterih gibalnih nalogah uinkoviteji.

Zato uitelj sproti strokovno utemeljeno diferencira in individualizira uni proces prilagaja

zahtevnost praktinih vsebin ter razmerje med obsegom in intenzivnostjo obremenitev

posameznim uencem ali skupini uencev. Ker pri gibanju in portu ni konnih znanj, temve

je uinkovito tisto gibanje, ki je prilagojeno znailnostim posameznika, uitelj postavi

uencem individualne cilje, poie vsebine, pri katerih bodo uspeni, diferencira metodine

postopke in poudarja pomembnost njihovega osebnega napredka. Na zaetku olskega leta

uitelj doloi standard znanja za posameznega uenca in predstavi merila za ocenjevanje,

ob koncu posameznega sklopa pa oceni predvsem napredek uenca v gibalnih spretnostih in

njegovo razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na njegovo gibalno uinkovitost.

Osnova za ocenjevanje naj bosta:

napredek v nekaterih gibalnih spretnostih ob upotevanju individualnih sprememb v

telesnem in gibalnem razvoju ter

razumevanje porta in njegovih vplivov.

Pri tem naj uitelj ocenjuje razlina podroja in uporablja razline naine ocenjevanja:

nastopi, pisni in ustni ter drugi izdelki. Predvsem naj ocenjuje uporabo znanj v razlinih

realnih okoliinah.

5.7 Skrb za varnost uencev

Pri neobveznem izbirnem predmetu port je treba posebno pozornost nameniti varnosti.

Uitelj upoteva ta izhodia:

spotuje predpisane normative za velikost vadbene skupine;

spotuje osnovna varnostna naela (primerna osebna oprema in urejenost vadeih,

doslednost pri uporabi osebne zaitne opreme; primerno orodje in pripomoki,

zaita vadbenega prostora, pozornost pri pripravljanju in pospravljanju orodja in

pripomokov; upotevanje vremenskih razmer; prilagajanje vsebin, metodinih

postopkov, organizacije vadbe in obremenitev sposobnostim, znanju in

zdravstvenemu stanju uencev; upotevanje nael pomoi in varovanja, primerno

ogrevanje pred vadbo, nadzor nad vsemi uenci);

uence seznani z nevarnostmi pri vadbi in zakonitostmi varne vadbe.

im ve programa naj uitelj izvede zunaj, ob tem pa uence podui o ustrezni opremi glede

na razline vremenske razmere. Prostori, orodje in oprema tako v pokritih kot na zunanjih

povrinah morajo ustrezati varnostnim, higienskim in zdravstvenim naelom, tako da

uencem in uiteljem zagotavljajo varno in prijetno portno vadbo. V portni dvorani in

neposredni bliini drugih vadbenih povrin morajo biti nameene omarice prve pomoi. ola

v svojem hinem redu opredeli varno osebno in zaitno portno opremo uencev. Ob vsaki

pokodbi uitelj izpolni zapisnik o pokodbi.

15

6 ZNANJE IZVAJALCEV

PREDMET IZVAJALEC ZNANJA

Neobvezni izbirni predmet

port

Uitelj Znanja, kot jih mora imeti

uitelj obveznega izbirnega

predmeta port

Sport Izbirni Neobvezni

Documents

Transcript of Sport Izbirni Neobvezni