Spomin (procesi)
Transcript of Spomin (procesi)
KO G N I T I V N A P S I H O L O G I J A B I O P S I H O L O G I J A , 2 . L E T N I K
2 0 1 1 / 2 0 1 2
S P O M I N ( P R O C E S I )
M E J N I P R I M E R I
M N E M O N I S T I
KAJ? Posamezniki z izjemnimi spominskimi sposobnostmi, do katerih posamezniki pridejo s pomočjo posebnih tehnik ali prirojenih zmožnosti.
Zavestno Prirojeno, posledica poškodbe
Aleksander Luria & Mr. S
S I N E S T E Z I J A
KAJ? Gr. „združene zaznave“. Nevrološki pojav, ko stimulacija enega čutnega dovoda (in pripadajoče nevronske mreže) sproži izkušnjo dodatne zaznave.
PREVALENCA Slabo raziskavana: od 1/25 do 1/25 000
MISS KIKI MISS BUBA
K D O J E K D O ?
Tim Bob
H I P E R M N E Z I J A
KAJ? Stanje povečanega pomnenja (ugodnih ali neugodnih dogodkov) zaradi različnih dejavnikov: epileptični napad, stresa, afektivnih doživetij, opojnih substanc
Psihodinamična teorija Travmatske izkušnje iz
otroštva
Nevarnost oblikovanja „novih“ spominov
D E F I C I T I S P O M I N A
AMNEZIJA Pojav izgube spomina zaradi različnih eksogenih ali endogenih dejavnikov
Retrogradna amnezija
Infantilna Amnezija (5)
Anterogradna Amnezija
(1953) Anderson, 2007 Eksplicitni in implicitni spomin & amnezija
N E V R O F I Z I O L O G I J A A M N E Z I J E
KRHKOST SPOMINA Nevrofiziološko je spomin izredno občutljiv na endogene in eksogene dejavnike.
Kratkoročni spomin
Levi parientalni (temenski) reženj
Dolgoročni spomin Medialni
temporalni (sečni) reženj
POZOR! Korelacija NI vzročna posledica (primer retikularne formatije)
A L Z H E I M E R J E V A B O L E Z E N
KAJ? Alzheimerjeva bolezen je bolezen starejših odraslih (starostnikov), kjer upad spominskih potencialov spremlja tudi demenca (upad intelektualnih potencialov)
50% osemdesetlet
nikov
Progresija je konstantna in ireverzibilna
30% sedemdeset
lenikov
S P O M I N ( P R O C E S )
Kodiranje
Shranjevanje
Priklic
Pretvorba čutnega dražljaja v mentalno reprezentacijo
Umestitev mentalne reprezentacije v spomin
Zmožnost dostopanja do shranjenih informacij v spominu
Tri stopnje so soodvisne ena od druge
K O D I R A N J E v D E L O V N E M S P O M I N U
CONRADOV EKSPERIMENT (1964) Primerjava vizualnih in slušnih dražljajev: kdaj je več napak?
POTEK Ponovite črke B, C, F, M, N, P, S, T, V, X
REZULTAT V kratkoročnem
spominu kodiramo informacije
SLUŠNO
Udeleženci jih vizualno zaznavajo (0.75 sec)
Udeleženci poslušajo
Enake napake!!!
Primarno: akustično Sekundarno: semantično Terciarno: vizualno
K O D I R A N J E v D O L G O R O Č N E M S P O M I N U
GROSSMANOV EKSPERIMENT (1970) Nauči se 41 besed, ponovi jih s pomočjo testa prepoznavanja.
POTEK Dodani distraktorji: 9 semantično podobnih, 9 semantično različnih.
REZULTAT V dolgoročnem
spominu kodiramo informacije
SEMANTIČNO Več „lažnih alarmov“ pri semantično podobnih distraktorjih
Primarno: semantično Sekundarno: vizualno Terciarno: akustično
PRIHODNJE RAZISKAVE: Kdaj kodiramo semantično, kdaj vizualno in kdaj akustično?
T R A N S F E R I N F O R M A C I J
KONSOLIDACIJA INFORMACIJ Povezovanje novih informacij z obstoječimi informacijami v dolgoročnem spominu
VLOGA STRESA Presenetljivo POSPEŠI konsolidacijo novih informacij.
Konsolidacija lahko traja tudi
VEČ LET
Med konsolidacijo so informacije izjemno
dovzetne za motnje in ovire
M E TA S P O M I N S K E S T R AT E G I J E
Metakognicija
Meta-spomin
Meta-inteligenca
Meta-zavest
KAJ? Zmožnost ozaveščanja in nadziranja lastnih kognitivnih procesov
P O N A V L J A N J E ( V A J A )
Učinek distribucije Pomnenje in ponavljanje je bolj učinkovito, če je porazdeljen čez daljše časovno obdobje.
ZAKAJ?
Manj časa za konsolidacijo novih
informacij
Raziskave na podganah = v REM fazi spanca je najbolj aktiven HIPOKAMPUS
P O Z A B L J A N J E - i n t e r f e r e n c a
Teorija interference Učinek začetka in učinek
konca
Proaktivna inhibicija
Retroaktivna inhibicija
P O Z A B L J A N J E - r a z k r o j
Teorija razpada (decay)
„Ne mislite na rdečega slona!“
(vizualiziramo tudi negacije)
TEŽKO RAZISKOVANJE Ni mogoče udeležence raziskovanja prepričati, naj ne ponavljajo zaznane informacije
KAKO? Informacije imajo notranjo tendenco, da se počasi razkrojijo, izginejo, če jih s posebnimi mehanizmi ne skušamo obdržati v spominu.