OBLIGACIJSKO PRAVO

(splošni del – Možina)Slajdi s predavanj + OZ

Leto 2012/ 13

Jana Osolnik

2

J. O.

1

Relativnost obligacijskega razmerja

P in O učinkujejo samo med strankama. U lahko terja izpolnitev O samo od D, in D lahko izpolni O samo U.

Pogodbena svoboda

Naj bi zagotavljala pravilnost in pravičnost, saj ima vsaka stranka možnost, da uveljavlja svoje interese nasproti drugi stranki, in ko dosežeta soglasje, to odraža pošten kompromis – vsaka stranka je dosegla tisto, kar se ji zdi pravično. To seveda velja ob predpostavki, da imata stranki relativno enako pogajalsko moč. V primerih, ko nimamo enakih pogajalskih moči, zakon varuje šibkejšo stranko s kogentnimi normami (PoZ, stanovanjski najem, b2c, predpisi o vsebini in obliki pogodbe, P do odstopa)

Dare = nekaj dati (prenos LP), Facere = opraviti neko dejanje, opustitev; Praestere = odgovornost za uspeh, porokovati za nekoga.

2

Monizem

danes imamo enotno ureditev obligacijskega prava z določenimi izjemami za gospodarske pogodbe (GP) + ZVPot + ZPotK. Zakaj? Pri GP je potrebno manj formalnosti pri sklepanju pogodbe, krajši so roki za uveljavljanje P, večje je varstvo U, strožja merila odgovornosti…

13. Člen: OZ velja za vse vrste pogodb, razen če ni za GP izrecno določeno drugače. GP so tiste p, ki jih sklepajo gospodarski subjekti. GS= GD in druge PO, ki opravljajo pridobitno dejavnost + SP. + druge PO, ki se občasno ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo, če gre za pogodbe ki s v zvezi s tako pridobitno dejavnostjo.

12. Člen: za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov med gospodarskimi subjekti, se uporabljajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama.

IZJEME, ki veljajo za GP: o Izročitev javnemu skladišču velja kot izročitev sodiščuo Terjatve iz GP zastarajo v 3 letih (drugače v 5)o Domneva solidarnosti dolžnikov iz GP (če je več D pri kakšni deljivi O iz GP, le-ti

odgovarjajo solidarno, razen če so izrecno odklonili tako odg.) – pri b2c – pri deljivi O več D, se O med njimi deli, in vsak odgovarja le za svoj del O.

o Prenos terjatev s pogodbo = PACTUM DE NON CEDENDO (je možno, razen tiste, ki jih zakon prepoveduje, ki so vezane na osebnost U + narava T nasprotuje prenosu)– pri GP če sta se U in D dogovorila, da U ne bo smel prenesti denarne terjatve na drugega, prenos kljub temu učinkuje – D lahko veljavno izpolni O tudi odstopniku terjatve. Pri b2c če sta se dogovorila da ne bo prenesel, prenos nima pravnega učinka! Če je bila ob prenosu predložena listina, ki izkazuje samo obstoj terjatve in ne prepovedi terjatve, prenos učinkuje, če prevzemnik ni vedel in ni bil dolžan vedeti!

o Prodajna pogodba: če kupnina v pogodbi ni določena in tudi v njej ni dovolj podatkov da bi jo določili: pri b2c pogodba ni nastala; pri GP kupec mora plačati kupnino,

3

J. O.

ki jo prodajalec običajno zaračuna ob sklenitvi pogodbe, če pa te ni, pa primerno kupnino (dnevna cena ob sklenitvi pogodbe)

o Skrite napake: če se po tem, ko je kupec prevzel stvar, pokaže da ima stvar kakšno napako, ki je z običajnim pregledom pri prevzemu ni bilo mogoče ugotoviti: pri b2c: mora v 8 dneh od dneva ko je opazil napako (OR: 6 mesecev), obvestiti prodajalca, sicer izgubi to P (če je prodajalec vedel za napako ta P ne zastara); pri GP: rok za grajanje stvarnih napak je nemudoma!

o Domneva o sprejemu večje količine stvari pri GP: če je P dal K večjo količino istovrstnih stvari, in K v primernem roki ni sporočil da odklanja presežek, se šteje, da ga sprejema in ga mora plačati po isti ceni.

o Obresti pri posojilni pogodbi: posojilojemalec pri GP dolguje obresti, tudi če niso bile dogovorjene, pri b2c pa jih je potrebno dogovoriti.

o Domneva solidarnega poroštva: pri b2c velja subsidiarno poroštvo (najprej je treba terjati glavnega D šele nato poroka), za solidarno poroštvo je potreben poseben dogovor. Pri GP, če ni nič dogovorjeno, velja domneva da je bilo dogovorjeno solidarno poroštvo (porok odg kot porok in plačnik – U lahko terja oba).

Pravni viri

Ustava RS, OZ, drugi zakoni Pravni viri EU: primarni, sekundarni (uredbe in direktive), sodna praksa EU

o Doktrina Frankovich: povrnitev škode od DČ, če ni uvedla direktive v svoj pravni red. o Dolžnost sodišča, da ne uporabijo domačega prava, ki je v nasprotju z direktivo.

Moralne norme:o Načelo vestnosti in poštenjao Dobri poslovni običaji (b2b)

Običaji = nezapisana pravila ravnanja, ki so nastala spontano, s ponavljajočo uporabo in ki ga subjekti priznavajo. Uzance: zbrani in zapisani običaji

Sodna praksa (ni formalni pravni vir, za odstop od ustaljene sodne prakse je potrebna obrazložitev)

Mnenja uglednih pravnikov

Temeljna načela

1. Pogodbena avtonomija – gre za svobodo posameznika, da svoja pravna razmerja z drugimi posamezniki oblikuje na podlagi svobodnih odločitev. Gre za pogodbeno svobodo – ALI, S KOM(svoboda sklepanja) in s kakšno VSEBINO(svoboda oblikovanja vsebine) bomo sklenili pogodbo. Omejitve svobode sklepanja:

a. Kontrahirna dolžnost – dolžnost sklepanja pogodbe, z nalogo da mora biti pogodba sklenjena. (dobava vode, elektrike…)

b. Prepoved diskriminacije (enako obravnavanje pri dostopu do dobrin in storitev, ki so na voljo javnosti)

c. Nasprotovanje ustavid. Nasprotovanje prisilnim predpisom (stranke njihove veljave ne morajo izključiti,

ker je namenjena varovanju ene stranke – predpostavke veljavnosti PP, poslovna sposobnost, izjava volje, oderuška pogodba…)

4

J. O.

e. Nasprotovanje zakonskim prepovedim – lahko se nanašajo na vsebino posla ali pa na namen (prodaja človeških organov,ukradenega blaga)

f. Nasprotovanje moralnim načelom: vestnosti in potenju in dobrim poslovnim običajem

g. Omejitve zaradi neenakih pogajalskih moči: varstvo potrošnikov2. Načelo vestnosti in poštenja (prepoved nasprotujočega ravnanja, dobri poslovni običaji)

-nična so določila v splošnih pogojih ki nasprotujejo dobrim poslovnim običajem.3. Načelo skrbnosti merila so OBJEKTIVIZIRANA (kako bi ravnala povprečna oseba

takšnih lastnosti v dani situaciji)a. Skrbnost dobrega gospodarjab. Dobrega gospodarstvenika – razmerje v okviru podjetjac. Dobrega strokovnjaka – kadar izpolnjuje O iz svoje poklicne dejavnosti

4. Prepoved zlorabe pravic – izvrševanje P v skladu z načeli OZ in z namenom P. za navidezno izvrševanje P gre, če izvršuješ P z očitni ali izključnim namenom drugemu škodovati.

5. Načelo enake vrednosti dajatev – načelo ekvivalence vzajemnih dajatev – subjektivna ali objektivna ekvivalenca? Velja subjektivna – zadošča, da stranka vidi v nasprotni izpolnitvi zadostno 'plačilo' za svojo izpolnitev. Če je volja svobodna, pogodba velja! – Tudi kdor sklene slab posel, je nanj vezan – Pacta sund servanda!

a. LAESIO ENORMIS = čezmerno prikrajšanje – očitno nesorazmerje + stranka za pravo vrednost tedaj ni vedela in ni bila dolžna vedeti (posebna oblika zmote) stranka lahko zahteva razveljavitev pogodbe v 1 letu od sklenitve –IZPODBOJNOST! Če druga stranka ponudi dopolnitev do prave vrednosti, pogodba ostane v veljavi. Izzvzete pogodbe: p. na srečo, p. na dražbi, višja cena iz posebne naklonjenosti.

b. ODERUŠTVO – ena stranka izkoristi slab položaj druge stranke + očitno nesorazmerna korist v primerjavi z lastno obveznostjo NIČNOST po zakonu. Lahko pa oškodovanec zahteva da se njegova O zmanjša v 5 letih od sklenitve p.

c. NEPRAVIČNI SPLOŠNI POGOJI so NIČNI! Nesorazmerje P in O + ena stranka ima bistveno boljši pogajalski položaj

6. Pacta sund servanda! Pomeni obveznost stranke, da izpolni svojo O. Le-ta ugasne samo s soglasjem strank ali na podlagi zakona.

7. Prepoved povzročanja škode = NEMINEM LAEDERE – Vsak se je dolžan vzdržati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo. Potrebno je dokazati protipravnost ravnanja.

8. Varstvo zaupanja in pravnega prometa – stranka ima P da se zanese na ravnanje in izjave druge stranke, kot jih lahko spozna. (navidezno pooblastilo za zastopanje, institut zastaranja, prepoved nasprotujočega ravnanja)

Obresti (cena za uporabo kapitala, gre za % od glavnice na časovno enoto)

Pogodbene obresti = tiste, ki so dogovorjene v pogodbio ODERUŠKE OBRESTI – če je dogovorjena OM zamudnih ali pogodbenih obresti za več

kot 50% višja od predpisane OM zamudnih obresti, se takšen dogovor šteje za oderuško pogodbo. To pa ne velja za GP!!!

5

J. O.

o Stranki se lahko dogovorita, da mora D od nastanka denarne O do njene zapadlosti, poleg glavnice plačati tudi pogodbene obresti. Če nista določila OM, znaša le ta 6% letno, obresti pa zapadejo hkrati z glavnico.

o NE ULTRA ALTERUM TANTUM pogodbene obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico.

Zamudne obresti – je zakonska posledica zamude, gre za poseben položaj v OP, za odškodnino zaradi nezmožnosti uporabe denarja (ne pa za ceno uporabe). Namen: sili D v izpolnitev O. Predpisana OM zamudnih obresti je vodilna obrestna mera (ECB), povečana za 8%. L. 2013 = 8,75%. U in D pa se lahko s pogodbo dogovorita da je OM zamudnih obresti višja ali nižja od OM, določene z zakonom.

PREPOVED ANATOCIZMA = prepoved obrestovanja obresti – od zapadlih pa ne plačanih obresti, ne tečejo zamudne obresti. IZJEMA: PROCESNE OBRESTI: od neplačanih obresti je mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. PAZI! V pogodbi je lahko vnaprej dogovorjeno, da bo OM višja, če D ne bo pravočasno plačal zapadlih O. Zamudne obresti je potrebno računati od glavnice. 2 načina računanja zamudnih obresti:

o Linearna metodao Konformna metoda

EFEKTIVNA OM = če nebančne institucije dajejo kredit, je lahko OM max 200% zadnje povprečne efektivne OM ki jo uporabljajo banke za kredite.

Javna obljuba nagrade

Obljuba nagrade za nek uspeh, z javno obljubo postane zavezujoča! Vsebina: rok za tekmovanje, drugače lahko vsak od sodišča zahteva naj ga določi. +

Obljubljeno nagrada + uspeh + pravila o podelitvi nagrade. Preklic obljube: na tak način kot je bila obljuba dana ali z osebnim sporočilom. Tisti, ki ni

vedel in ni bil dolžan vedeti za preklic ima P zahtevati nagrado če je opravil dejanje ali pa P do povračila izdatkov. Preklic NI možen, če je bil določen rok za uspeh ali pa se je organizator odpovedal preklicu.

Prenehanje obveznosti: če se v roku nihče ne javi / če ni roka – v 1 letu od razpisa.

Vabilo k licitaciji za sklenitev pogodbe

Razpisnik se zaveže skleniti podjemno pogodbo z udeležencem, ki ponudi najnižjo ceno. Zavezuje ga, da sklene pogodbo, razen če je v vabilu to obveznost izključil.

Razlika z javno obljub nagrade: JON ne pomeni obveznosti skleniti pogodbo, ampak imamo samo O izročitve nagrade.

Predpogodbene obveznosti

Ne gre za glavne O, le za O varstva, skrbnosti in pojasnilne O. Primeri: pojasnilna D glede stvarnih napak, tveganj, morebitnih pravnih ovir, pogajanja brez namena sklenitve pogodbe, neutemeljen odstop od pogodbe, varstvo tajnosti….

Posledica kršitve pojasnilnih O je da ima stranka napačno predstavo o pomembni okoliščini – sankcije: izpodbojnost, odškodnina, daljši roki,…

6

J. O.

ODGOVORNOST ZA POGAJANJA: pogajanja ne zavezujejo in jih lahko vsaka stranka prekine kadar želi. Vendar odgovarja tista stranka, ki se je pogajala, ne da bi imela namen skleniti pogodbo, za škodo, ki jo je povzročila drugi stranki. Ali pa je svoj namen sklenitve brez utemeljenega razloga opustila in povzročila škodo. Če se drugače ne sporazumeta, trpi vsaka stranka svoje stroške s pripravami za sklenitev pogodbe.

CULPA IN CONTRAHENDO: krivdni ravnanje pred sklenitvijo pogodbe.

2,5 - Predpostavke veljavnosti PP & Sklenitev pogodbe

Predpostavke glede SUBJEKTOV

1. Pravna sposobnost PO z vpisom v register/ FO z rojstvom, nasciturus se šteje za že rojenega, če gre za

njegove pravice, pod pogojem da se rodi živ2. Poslovna sposobnost

Popolna PS – polnoletnost, sklenjena ZZ + dovoljenje CSD, roditeljstvo + odločba sodišča Delna PS – s 15 letom, lahko sklepamo določene PP sami, za pomembne PP rabimo

odobritev. To so PP, ki bistveno vplivajo na življenje mladoletnika, ali lahko vplivajo na njegovo življenje po polnoletnosti IZPODBOJNOST!

P sopogodbenika poslovno nesposobne osebe o če je pogodbo sklenila poslovno nesposobna oseba brez dovoljenja zak

zastopnika + sopogodbenik ni vedel za poslovno nesposobnost, lahko odstopi od pogodbe v 30 dneh od takrat, ko je izvedel za nesposobnost.

o Enako P ima tudi, če je vedel za poslovno nesposobnost in ga je sopogodbenik prevaral, da ima dovoljenje.

o Lahko zahteva od ZZ, da se izreče ali odobrava pogodbo ali ne. Če se ZZ v 30 dneh ne izreče, se šteje da je odobritev zavrnil.

o Poslovno sposobna oseba lahko zahteva razveljavitev pogodbe, ki jo je brez dovoljenja sklenila v času omejene poslovne sposobnosti. Rok je 3 mesece po pridobitvi popolne poslovne sposobnosti.

o ZZ lahko izpodbija tako pogodbo v 1 letu odkar je izvedel in v 3 letih od sklenitve?3. Razsodnost

Oseba mora biti sposobna razumeti pomen svojih dejanj. Če v času sklepanja pogodbe ni razsodna, nima poslovne sposobnosti, tudi če ji ni bila odvzeta.

Predpostavke glede VOLJE

1. Volja + Oblika izjave volje Animus contrahendi – volja ustvariti pravno zavezujoče razmerje. Ta volja mora biti

izjavljena – svobodno in resno, in sicer lahko je izrecno, konkludentno ali z običajnimi znaki.

Miselni pridržek nima učinka, saj imamo sprejet koncept izjavljene volje! – neresna izjava, ki jo druga stranka utemeljeno razume kot resno izjavo velja.

Izjava volje kdor molči, ne sprejema. Izjema: molčeč sprejem ponudbe v primeru stalne poslovne zveze

7

J. O.

Sprejem ponudbe - prejemna teorija riziko prenosa nosi izjavljajoči. Izjava volje je prejeta, ko pride v sfero naslovnikove oblasti na tak način, da ima ta možnost seznanitve. IZJEMA: oddajna teorija – ponudba je sprejeta tudi, če naslovnik pošlje stvar, plača ceno itd. s konkludentnim ravnanjem. Sprejem učinkuje v trenutku ko je dejanje storjeno. Sprejem se lahko umakne, če ponudnik prejme izjavo o umiku pred izjavo o sprejemu ali sočasno z njo.

2. Oblika pogodb Načelo konsenzualnosti za sklenitev pogodbe se ne zahteva nikakršna oblika, razen če

zakon določa drugače. Vendar so veljavne poznejše ustne dopolnitve o stranskih točkah, o katerih oblična pogodba nič ne govori, če to ni v nasprotju z namenom, zaradi katerega je oblika predpisana. Veljavni so tudi poznejši ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo O strank, če je posebna oblika predpisana samo v interesu strank.

Pisna oblika listina + podpis (ročni znak + 2 priči/notar). Domneva o popolnosti listine – če je pogodba sklenjena v posebni obliki, velja samo tisto kar je v tej obliki izraženo. Vendar so veljavni sočasni ustni dogovori o stranskih točkah, o katerih v oblični pogodbi ni nič rečeno, če niso v nasprotju z vsebino ali namenom oblike pogodbe. Veljavni so tudi ustni dogovori ki zmanjšujejo O strank, če je oblika P samo v interesu strank.

o Pogodba je sklenjena, ko se na listino podpišejo vsi, ki se z njo zavezujejo. Enake učinke ima katerikoli način sporočanja, ki ohranja zapis besedila neokrnjen in omogoča preverjanje izvora besedila.

o Za katere pogodbe je predpisana pisna oblika? (oblika se nanaša tudi na ponudbo in sprejem ponudbe) Prenos nepremičnin, prenos terjatev za povrnitev nepremoženjske škode, odpoved zastaranju, prodaja na obroke, obljuba darila, gradbena P, licenčna P, P o potovanju, poroštvena izjava, kreditna P, P o časovnem zakupu stanovanjskih objektov – time sharing.

o Oblika predpogodbenih informacij po ZVPot O seznanjanja pri sklepanju P na daljavo – pri elektronskem poslovanju –

podjetje mora potrošniku potrditi sklenitev P in mu posredovati vsebino P + pisno obvestilo o P do odstopa!

P, sklenjene izven poslovnih prostorov (od vrat do vrat) ob sklenitvi pogodbe mora podjetje potrošniku zagotoviti dol. Informacije (firma, sedež podjetja, vrsta in cena blaga, P potrošnika) v pisni obliki! Pisna izjava je pogoj za odstop. (tudi pri P o časovnem zakupu stanovanjskih objektov)

Elektronska oblikao Je izenačena s pisno obliko, če so podatki dosegljivi in primerni za kasnejšo

uporabo. IZJEME: nepremičnine, oporoke, dosmrtno preživljanje, izročilna pogodba, obljuba darila….)

o Pravna domneva, da je varen elektronski podpis glede veljavnosti in dokazne vrednosti enakovreden lastnoročnemu.

Notarska oblika v notarskem zapisuo P o premož razmerjih med zakoncema, razpolaganje s premoženjem oseb z

odvzeto posl. Spos., sporazum o odpovedi neuvedenem dedovanju, statut d.d., družbena pogodba d.o.o.

Posledice kršitve obličnosti: NIČNOST! – teleološka razlaga po namenu predpisa.

8

J. O.

KONVALIDACIJA – teorija o realizaciji = P, za katero se zahteva pisna oblika, je veljavna, čeprav ni pisna, če sta stranki v celoti ali v pretežnem delu že izpolnili O, ki so iz nje nastale, razen če iz namena, zaradi katerega je predpisana oblika pogodbe, izhaja kaj drugega.

3. Soglasje volj

Predpostavke glede PREDMETA obveznosti

1. Dopustnost ( en sme biti v nasprotju z U, Z, moralnimi načeli)2. Določenost ali določljivost (lahko se določanje predmeta prepusti 3. Osebi)3. Možnost izpolnitve

Nemogoč predmet – NIČNOST Nezmožnost izpolnitve

o če je le del P nemogoč, ostane drugi del P v veljavi, razen če gre za bistveni del – favor contractus. Poznejša možnost P sklenjena z odložnim pogojem je veljavna, če predmet postane mogoč pred nastopom pogoja

o Objektivna začetna nezmožnost – NIČNOST! Odg za negativni pogodbeni interes.IZJEME: prodaja terjatve – prodajalec odg za obstoj terjatve v času sklenitve P. , prevzem rizika izpolnitve, stranki se dogovorita da bo D vseeno izpolnil

o Subjektivna začetna nemožnost odgovarjamo za pozitivni pogodbeni interes. D ne more izpolniti, tretji bi lahko. Pogodba velja!D se zlasti ne more sklicevati na finančno nezmožnost!

Posledice ničnosti: P in O ne nastanejo + možnost odškodninske odgovornosti (pogodbenik, ki je kriv za sklenitev nične pogodbe, odg dobrovernemu sopogodbeniku za škodo zaradi ničnosti – za neg. P interes)

Odgovornost za negativni interes – z odškodnino se stranko postavi v položaj kot da P ne bi bila sklenjena

Odgovornost za pozitivni interes – z odškodnino se stranko postavi v položaj, kot da bi bila P pravilno izpolnjena. Pogoj: veljavna pogodba in kršitev.

Predpostavke glede KAVZE

Kavza je podlaga O. Vsaka P O mora imeti dopustno podlago. Podlaga je nedopustna, če je v nasprotju z U, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli. Domneva se da ima O podlago, čeprav ta ni izražena. Če ni podlage ali je nedopustna, je P NIČNA!

Kavza lahko vpliva na pogodbeno razmerje tudi po veljavni sklenitve in celo izpolnitvi! Če kavza zaradi kasnejših okoliščin odpade, PP preneha veljati, stranki pa imata P zahtevati nazaj, kar sta druga drugi dale. (mladoporočenca in stanovanje)

NAGIB za sklenitev P ne vpliva na njeno veljavnost. Če pa je nedopusten nagib bistveno vplival na odločitev stranke + drugi sopogodbenik je to vedel ali bi moral vedeti, je pogodba NIČNA. Če drugi sopogodbenik ni vedel, da je nedopustni nagib bistveno vplival na odločitev njegovega sopogodbenika, je NIČNA le neodplačna P.

NIČNOST:o Absolutna neveljavnost PP, od začetka; teleološka razlaga – zaradi varstva

javnega interesa, vsak s pravnim interesom lahko uveljavlja ničnost, sodišče pazi

9

J. O.

po UD, učinkuje ex lege, ne zastara, ničnost posamezne klavzule ne pomeni ničnosti cele pogodbe, konvalidacija je možna, če je bila prepoved manjšega pomena, pa je že izpolnjena; razveljavitev ex tunc, odg za neg interes)

IZPODBOJNOSTo Varuje se interes posameznika, omejena posl spos, napaka volje, čezmerno

prikrajšanje; uveljavlja se s tožbo – oblikovalna pravica, sodba je konstitutivna; vedno možna konvalidacija; prekluzivni rok 1/3 leta od sklenitve; razveljavitev ex tunc; odškodninska odg za neg interes.

Sklenitev pogodbe

P je sklenjena, ko se stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Ko dosežeta soglasje izjav. Če razlaga pokaže, da se resnični volji strank ujemata, čeprav sta njuni izjavi različni, velja resnična skupna volja strank (falsa demonstratio non nocet). Če se volji ne ujemata in se izjavi ujemata, je P sklenjena! NESPORAZUM – kadar stranki mislita, da se strinjata, dejansko pa je med njima nesporazum o naravi P ali o podlagi ali o predmetu O, se šteje da P NI bila sklenjena! = PRIKRITI DISENZ. Ko stranki vesta, da se ne strinjata o bistvenih sestavinah = ODKRITI DISENZ.

Ponudba

Ponudba je določeni osebi dan predlog za sklenitev P, ki vsebuje vse bistvene sestavine P, tako da bi se z njegovim sprejemom P lahko sklenila.

Ponudba ima 4 elemente:o Naslovljena je na določeno osebo (izjema: razstavljanje blaga z označitvijo cene

= ponudba). Če je naslovljeno na nedoločen krog oseb, gre za vabilo k dajanju ponudb in ni neposredne vezanosti je pa odškodninska odgovornost, če brez utemeljenega razloga ne sprejme ponudbe.

o Animus contrahendi o Bistvene sestavine Po Oblika (če se zahteva za oblika za P)

Učinek ponudbe: ko jo prejemnik prejme. Umik je možen če ga prejme pred ali sočasno z ponudbo.

Rok veljavnosti ponudbe: do izteka roka, če se da ponudba 'odsotni osebi' rok poteče v času kot je običajno potrebno da pride ponudba do naslovnika, se ta odloči in odgovor pride nazaj. Ustna ponudba prisotni osebi – če ne sprejme takoj je zavrnila.

Sprejem ponudbe učinkuje ko ga ponudnik prejme = sklenitev pogodbe. Mora se ujemati s ponudbo – če izraža strinjanje in predlaga spremembe, gre za zavrnitev in novo ponudbo. Sprejem ponudbe z zamudo je nova ponudba, razen če ponudnik sporoči da je P sklenjena po prvi ponudbi. Sprejem ponudbe, ki je oddan pravočasno pa prispe prepozno, se šteje da je P sklenjena, razen če ponudnik takoj obvesti, da se zaradi zamude ne čuti vezanega.

Kolizija SPP pri b2b – 'battle of forms' velja merodajnost zadnje besede. Tisti ki da zadnji ponudbo in je nasprotnik sprejme, njegovi SPP veljajo.

SPP so pogodbene klavzule, ki niso posamično dogovorjene, ampak jih ena stranka pripravi vnaprej, druga pa na oblikovanje vsebine praviloma nima vpliva. V koliziji med SPP in posamičnimi dogovori, imajo slednji prednost.

10

J. O.

Nadzor vključitve SPP v pogodbo:o ZVPot : SPP zavezujejo pri b2c,če:

Je bil potrošnik pred sklenitvijo seznanjen z njihovim celotnim besedilom (je bil izrecno opozorjen)

So mu bili dostopni brez težav So bili jasni in razumljivi

o OZ: b2b Če so bili ob sklenitvi P stranki znani ali ji niso mogli ostati neznani SPP morajo biti objavljeni na običajen način

o Pravilo razlage: contra proferentem v dvomu se nejasna določila razlagajo v škodo stranke, ki je SPP pripravila

Nadzor vsebine SPP:o Podjetje ne sme postavljati pogodbenih pogojev, ki so nepošteni do potrošnika.

Taki pogoji so NIČNI. Nepošteni SPP:

o Po ZVPot: »Grey list« (24/3 ZVPot) v škodo P povzročijo znatno neravnotežje v P in O izpolnitev P je neutemeljeno v škodo P izpolnitev P je znatno drugačna od tistega, kar je P utemeljeno pričakoval nasprotuje načelu vestnosti in poštenja

o Po OZ: Nasprotujejo namenu sklenjene P ali dobrim poslovnim običajem, tudi če

je SPP odobril pristojni organ. Če drugi stranki jemljejo P ugovorov ali če izgubi P iz pogodbe ali roke ali

so sicer nepravični ali pretirano strogi.

Sklepanje pogodb na daljavo & od vrat do vrat

ZVPot, 1.člen: POTROŠNIK je FO, ki pridobiva ali uporablja blago in storitve za namene izven njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti. PODJETJE je PO / FO, ki opravlja pridobitno dejavnost, ne glede na njeno pravnoorganizacijsko obliko ali lastninsko pripadnost.

Prodaja na daljavo

Gre za P med podjetjem in potrošnikom, kjer podjetje ponuja blago in storitve na daljavo in stranki se do sklenitve fizično ne srečata, uporabljata komunikacijska sredstva.

Pravila o pogodbah na daljavo se NE uporabljajo za: P o nepremičninah, o prodaji hrane ali drugega blaga za vsakodnevno porabo; za P o nastanitvi, pravozu, gostinskih storitvah; P z avtomati; javne dražbe.

Predhodne informacije – podjetje mora P sporočiti:o Podatke o podjetju (ime, firma, sedež)o Bistvene lastnosti blaga/storitveo Končno ceno, vključno z davki, dostavo, načinom plačilao Ali obstaja P do 'odstopa'

Posebne obveznosti podjetja v primeru sklenitve pogodbe prek interneta:o Točna navedba tehničnih korakov in tehničnih sredstev

11

J. O.

o Po sklenitvi P mora podjetje takoj potrditi naročilo v elektronski obliki ter posredovati vsebino pogodbe

V primernem času, najkasneje pa ob dobavi mora vsebino prehodnih informacij dati na primernem trajnem nosilcu podatkov!

P do ODSTOPA (preklica) POGODBE – »cooling-off period« v 14 dneh od dobave/ 3 mesece od dobave si lahko potrošnik premisli in brez navajanja razlogov prekliče pogodbo brez stroškov.

o IZJEME: P, kjer je cena odvisna od nihanj na finančnem trgu P o blagu izdelanem po navodilih P o dobavi avdio/video posnetkov ali rač programov in je P že odprl pečat P o igrah na srečo Zavarovalne P za potovanje in prtljago

o POSLEDICE: Podjetje mora denar vrniti. Če ne vrne v 30 dneh, poleg zamudnih obresti

plača še zakonsko pogodbeno kazen (1/10 prejetih plačil za vsakih 30 dni) Potrošnik vrne nepoškodovano blago, razen če za spremembe ni on kriv Nadomestilo za uporabo se NE plača.

Sklepanje pogodb izven poslovnih prostorov / od vrat do vrat

Gre a P med podjetjem in potrošnikom, ki so sklenjene med srečanjem izven poslovnih prostorov ali med obiskom zastopnika na potrošnikovem domu ali delovnem mestu, če do obiska ne pride na izrecno zahtevo potrošnika.

IZJEME: se NE uporablja za:o P o nepremičninaho O blagu/storitvah pod določenimi pogojio Zavarovalne pogodbeo P o vrednostnih papirjiho P kjer cena ne presega 12€

NAKNADNE INFORMACIJE: najkasneje ob sklenitvi pogodbe v pisni obliki:o Podatki o podjetjuo O predmetu P (vrsta, cena)o Kraj, datumo Obstoj P do odstopa – v 14 dneh, brez navajanja razlogov, s pisnim sporočilom.

12

J. O.

3 – NEPOGODBENO ODŠKODNINSKO PRAVO I.

Izhodišče je, da škodo nosi tisti, ki mu je nastala. V določenih primerih pa lahko oškodovanec to škodo 'prevali' na nekoga drugega, zato je predmet odškodninskega prava vprašanje, pod katerimi predpostavkami je mogoče škodo pripisati nekomu drugemu?

Prvi razlog je krivdna/subjektivna odgovornost za povzročitev škode protipravnost, vzročna zveza, škoda, krivda

Objektivna odgovornost – ne glede na svoje ravnanje odgovarja tisti, ki opravlja posebej nevarno dejavnost ali upravlja s posebej nevarno stvarjo vzročnost, škoda

Razlike med deliktno (neposlovno) in pogodbeno (poslovno) odgovornostjo:o Možna je vnaprejšnja izključitev/omejitev odgovornosti (NE velja za delikt.odg.)o Krivda ni osnova pri pog.odg. – ne moreš se izogniti odg če dokažeš da nisi kriv, pri

del.odg.se pa praviloma zahteva krivdna odg.o Deliktno: oseba odgovarja za vso škodo ki je v vzročni zvezi z ravnanjem; pogodbena:

odgovarja le za vnaprej predvideno škodoo Zastaranje deliktne odg (3/5 let), pogodbena pa v 5 letih

Zdravstveno zavarovanje – ni pomembno kako je prišlo do poškodbe, vendar pa ima zavod P do regresa od osebe, ki je z naklepom ali hudo malomarnostjo povzročila smrt, bolezen ali poškodbo zavarovane osebe.

Cilji odškodninskega prava:o Povrnitev škode (reparacija)o Zmanjševanje škode (preventivna funkcija)o Kaznovalna funkcija Ali je odškodnina lahko večja od škode? Načelo popolne

kompenzacije – sodišče upošteva tudi okoliščine, nastale po povzročitvi škode, prisodi odškodnino v znesku, ki je potreben da postane njegov premoženjski položaj takšen kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja. = POPOLNA ODŠKODNINA

Predpostavke odškodninske odgovornosti

1. Protipravnost Poznamo 2 koncepta protipravnosti:

o Protipravnost škode (posledice): vsi posegi v varovane pravne dobrine so nedopustni, v kolikor niso izrecno dopustni.

o Protipravnost ravnanja: ravnanje v nasprotju s pravnimi normamio Če je ravnanje protipravno, je protipravna tudi škoda. Izjemoma je relevantna

prepovedanost škode: pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, z katere nastane škoda, se povrne le 'škoda, ki presega običajne meje'.

Primeri: o Tožnikov individualni interes ustvariti dobiček od oddaje stanovanja v solastnini ni

pravno varovan. o Hotel ni bil dolžan bolje zagotoviti varnosti, ker rop hotelov pri nam ni pogost. o Dejstvi, da je toženec sprejel nezakoniti disciplinski ukrep in da je v postopku

sprejemanja storil napake pri presoji dokazov, sama po sebi še ne pomeni nedopustnega ravnanja. Za nedopustno ravnanje bi šlo, če bi pri svojem odločanju zavestno ravnal zoper predpise.

13

J. O.

o Pojma protipravnosti sodnikovega ravnanja ni mogoče enačiti z razlogi, zaradi katerih bi bila izpodbijana sodna odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. (more iti za očitno kršitev sodniške dolžnosti, naklepno kršitev ali ignoranco pravnega reda)

o Odgovornost DČ za neuporabo prava EU na zadnji instanci določba prava Skupnosti zagotavlja pravice posameznikom + kršitev je dovolj resna in očitna + vzročna zveza med kršitvijo in škodo

o Tveganje pri športu prevzame vsak udeleženec, to pa ne odvezuje organizatorja da organizira aktivnost z merili profesionalne skrbnosti. (drsalka)

o Cestno podjetje odgovarja za škodo na avtomobilu, ki jo povzroči kamen, ki pade nanj ali na cesto, če ne dokaže, da je storilo vse, kar terja stroka, da so škode ne bi prišlo.

o Oškodovanka se je sprehajala po neurejeni plaži pod naravnimi klifi, nanjo je padel kamen. Država odgovarja za opustitev opozorilnih tabel

IZKLJUČITEV PROTIPRAVNOSTI:o SILOBRAN: obramba, ki je nujno potrebna, da povzročitelj od sebe ali drugega

odvrne istočasen in protipraven napad in pri tem napadalcu nastane škoda. Izključena je protipravnost ravnanja in škode. Škoda se povrne za prekoračeni silobran.

o STISKA / SKRAJNA SILA: odvračanje istočasne nezakrivljene nevarnosti za nastanek škode od sebe ali drugega. Izključena je protipravnost ravnanja, ne pa tudi škode! Oškodovanec lahko zahteva povrnitev škode od:

Tistega, ki je odgovoren za nevarnost ali Tistega, od katerega je bila škoda odvrnjena (vendar le do meje koristi)

o SAMOPOMOČ: pravica vsakogar, da odvrne kršitev pravice, ko ta neposredno grozi, če je takšna zaščita nujna in način ustreza okoliščinam. Izključuje protipravnost ravnanja in škode.

o PRIVOLITEV OŠKODOVANCA: kdor v svojo škodo dovoli drugemu, da ta nekaj stori, ne more zahtevati od njega povrnitve škode, ki mu jo je s tem povzročil. Nična je izjava, če privoli v nekaj kar je po zakonu prepovedano. (za privolitev ne gre če so se pripadniki določenih poklicev dolžni izpostaviti nevarnosti)

Soteskanje ali kanjoning je nevaren šport, vendar ne more biti sama po sebi nevarna dejavnost, saj je dostopna vsakomur, in se vsak sam za njo odloči.

Če bolnik privoli v zdravnikov poseg, le-ta ne odgovarja za zaplete in posledice pri operacije če je na to bolnika opozoril in mu pojasnil, da lahko pride do zapletov. Če pa mu ni pojasnil in pride do zapleta, tudi če ravnal korektno, bo zdravnik odgovarjal.

4 - NEPOGODBENO ODŠKODNINSKO PRAVO II.

2. Vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo Katere izmed posledic ravnanja povzročitelja mu lahko 'pripišemo'?

EKVIVALENČNA TEORIJA (sine qua non) vzrok so tiste okoliščine, brez katerih posledica ne bi mogla nastati. Vse so enakovredne.

14

J. O.

TEORIJA O ADEKVATNI VZROČNOSTI izmed več možnih vzrokov so vzrok tisti, ki po normalnem toku stvari pripeljejo do enakih posledic. Merilo je predvidljivost posledic z vidika povprečno izkušenega človeka.

TEORIJA O RATIO LEGIS VZROČNOSTI kot vzrok se upošteva tisto ravnanje, ki ga pravna norma glede na svoj namen šteje kot vzrok. Predvsem v primerih, ko škodno ravnanje pomeni kršitev določenih varnostnih predpisov.

Problematični primeri:o »Eggshell skull« po tej doktrini odgovorna oseba odgovarja za celotno škodo, ki

izvira iz njegovega ravnanja, čeprav je zaradi posebne ranljivosti neobičajno velika in je odgovorna oseba ni mogla predvideti. Žrtev mora vzeti »v stanju v kakršnem je«.

o »Crumbling skull« po tej doktrini oškodovanec sam nosi del škode, če se z gotovostjo ugotovi, da bi se dotlej skrito bolezensko stanje ne glede na škodni dogodek tudi samo od sebe pokazalo. Povzročitelj odgovarja le za škodo zaradi poslabšanja.

o Mož s traktorjem stisne ženo – odgovorna oseba mora sprejeti oškodovanca takšnega kot je, odstop od adekvatne teorije, treba se je vprašati če bi oškodovanec slednje težave trpel tudi, če do poškodbe ne bi prišlo.

o Razbremenitev odgovornosti je lahko le stanje, ki je prirojeno, ki nastane pred škodnim dogodkom ali se razvije spontano in ni posledica nikogaršnjega ravnanja. Stanje ki je posledica predhodnega škodnega dogodka, ni takšno stanje in ni podlaga za razbremenitev odgovornosti.

o Kasnejši dogodek ni povzročil posledic neodvisno od prvega, zati ni pretrgal vzročne zveze med prvim dogodkom in škodo. Prva in druga nesreča sta enakovredna vzroka, vsak 50%.

3. Nastanek škode ŠKODA = NAVADNA (zmanjšanje premoženja) + IZGUBLJENI DOBIČEK (preprečitev povečanja

premoženja) * NEPREMOŽENJSKA (povzročitev telesnih/duševnih bolečin ali strahu drugemu ter okrnitev ugleda PO)

Načelo popolne odškodnine: znesek, ki je potreben da postane premoženjski položaj oškodovanca takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodnega dogodka.

Premoženjska škoda o navadna = primerjava premoženjskega stanja pred in po škodnem dogodku

(razlika=škoda). Škoda zaradi nemožnosti uporabe za čas popravila.

o izgubljeni dobiček = Dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine in ga zaradi oškodovalčevega ravnanja ni bilo mogoče doseči. Če je bila stvar uničena ali poškodovana namenoma, lahko sodišče odmeri odškodnino glede na vrednost, ki jo je imela stvar za oškodovanca = subjektivna vrednost.

Premoženjska škoda zaradi kršitve poslovnega ugleda – kršitev pomeni zmanjšanje pripravljenosti drugih gospodarskih subjektov za sklepanje pogodb; gre za bodočo škodo.

15

J. O.

o Premoženjska škoda pri poškodbi ali okvari zdravljenja: stroški zdravljenja + izgubljeni zaslužek + škoda zaradi trajnega povečanja potreb oškodovanca + stroški za pogreb + osebe, ki jih je umrli preživljal lahko zahtevajo povrnitev škode zaradi izgbljenega preživljanja.

Nepremoženjska škoda: ker povrnitev v prejšnje stanje ni mogoča, oškodovanec dobi »pravično denarno odškodnino«

o Subjektivna koncepcija: priznane so le tiste oblike nepremoženjske škode, ki jih določa zakon in ki se odrazijo v trpljenju. (sporen primer: če je poškodovanec utrpel tako hudo poškodbo, da se ne zaveda svojega stanja, ne čuti trpljenja)

o Objektivna koncepcija: že sam poseg predstavlja pravno priznano škodo (okrnitev ugleda PO, P do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, zahteva za prenehanje dejanja, s katerim se krši človekova nedotakljivost osebnosti, osebnega ali družinskega življenja; objava sodbe ali popravka)

o Načini povrnitve nepremoženjske škode: Denarna odškodnina za telesne bolečine, strah, duševne bolečine zaradi

zmanjšanja življenjske aktivnosti / skaženost/ razžalitev dobrega imena in časti/ okrnitev svobode/osebnostne P/posebno težka invalidnost bližnjega, dejanje zoper spolno nedotakljivost, dostojanstvo osebnosti ali morale, okrnitev ugleda PO… odškodnina je neodvisna od povračila premoženjske škode, tudi če le-te ni. Višina je odvisna od pomena prizadete dobrine in namena odškodnine. = subjektivna koncepcija nepremoženjske škode

Izjema: objektivna koncepcija nepremoženjske škode: okrnitev ukled PO (izgubljeni dobiček + zakon o varstvu P do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (300 – 5000€)

Nedenarna sankcija: objava sodbe ali popravka (pri kršitvah osebnostnih P)4. Odgovornost Krivdna (subektivna): naklep, velika malomarnost, navadna malomarnost (opustitev

skrbnosti povprečnega človeka)o obrnjeno dokazno breme (moraš dokazati da nisi kriv)o domneva se le navadna malomarnost (oškodovanec ap mora dokazati da je šlo za

hudo malomarnost ali naklep)o pogoj je deliktna sposobnost

razsodnost – kriv je lahko samo tisti, ki je sposoben pravilno zaznavati svet okrog sebe in se imeti v oblasti. Se domneva.

Izključitev odgovornosti zaradi nerazsodnosti Kdor zaradi motnje v duševnem razvoju, težave v duševnem zdravju ni možen razsojati, ne odgovarja za škodo ki jo povzroči drugemu. Kdro povzroči drugemu škodo v stanju predhodne nerazsodnosti, je zanjo odgovoren, razen če dokaže da ni po svoji krivdi prišel v takšno stanje. Če je prišel v tako stanje po tuji krivdi, odgovarja za škodo tisti, ki ga je v takšno stanje spravil.

Deliktna sposobnost mladoletnika: 0-7 : deliktno nesposoben 7-14: pogojno deliktno sposoben – ne odgovarja, razen če se dokaže

da je bil razsoden 14+ : deliktno sposoben

16

J. O.

Objektivna (kavzalna): nevarna stvar / dejavnost, primeri ki jih določa zakon. Škoda od stvari ali dejavnosti, iz katerih izvira »večja škodna nevarnost za okolico« + odg. proizvajalca nevarnega proizvoda, teroristična dejanja in javne demonstracije, odg. imetnika stvavbe, odg. za nevarno žival.

o Domneva vzročnosti šteje se da nevarnost izvira iz nevarne stvari, če se ne dokaže drugače.

o nevarna stvar: stroji, motorna vozila, eksplozivi, kemična sredstva, orožje, dvigalo, stopnice, žičnica, trajekt, elektrika, živali

o Nevarne dejavnosti: delo pod vodo, v gozdu, na višini, z eksplozivi, kemikalijami, živalmi…

o EKSKULPACIJA / razbremenitev : višja sila / ravnanje oškodovanca ali tretjega, ki ga ni bilo mogoče pričakovati,

se mu izogniti, odvrniti imetnik je deloma prost odgovornosti, če je oškodovanec prispeval k

nastanku škode če je prispeval tretji, je ta solidarno odgovoren z imetniki. Sodišča ne bi smela uporabljati pravil o nevarni stvari, kadar ta ni sama po

sebi nevarna ampak postane nevarna zaradi dejanj imetnika oz upravljavca. Primer:

delavec je rezal žico. Ne gre za nevarno dejavnost, delavec bi z večjo mero pazljivost in skrbnosti nesrečo preprečil

vojaške vaje – ker je šlo za vajo v posebnih okoliščinah povečane nevarnosti, je tako vajo treba šteti za nevarno dejavnost.

rodeo ni nevarna stvar. more iti za neobičajno velike možnosti škode, ki je kljub skrbnosti ni mogoče vselej preprečiti.

Zahteva, da se odstrani škodna nevarnost: Vsakdo lahko zahteva, da se odstrani vir nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedoločenemu številu ljudi večja škoda + da se vzdrži dejavnosti, iz katere izvira vznemirjenje ali škodna nevarnost. *Če nastane škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnost, za katero je dal dovoljenje pristojni organ, je mogoče zahtevati samo povrnitev škode, ki presega običajne meje. (varstvo pred imisijami, vzgoja predšolskih otrok je splošno koristna dejavnost)

Zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic: Vsakdo ima P zahtevati, da sodišče odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človeške osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica, da prepreči tako dejanje ali da odstrani posledice. Sodišče lahko odredi, da kršitelj preneha z dejanjem, ker bo sicer moral plačati prizadetemu določen denarni znesek.

17

J. O.

5 – NEPOGODBENO ODŠKODNINSKO PRAVO III.

Poznamo več vrst zahtevkov:

odškodninski zahtevek (vzpostavitev prejšnjega stanja oz povrnitev škode, ki je že nastala) opustitveni zahtevek (škoda še ni nastala, vendar grozi) odstranitveni zahtevek (vrnitev v stanje pred protipravno uporabo tuje pravne sfere –

odstranitev vira nevarnosti)

Odgovornost za drugega

1. Odgovornost za osebe z motnjo v duševnem razvoju oziroma zdravju Za škodo, ki jo povzroči oseba z motnjo v duševnem razvoju, ki ni zmožna razsojati, odgovarja

tisti, ki jo je dolžan nadzorovati po zakonu/odločbi/pogodbi. Odgovornosti je lahko prost, če dokaže, da je opravljal dolžno nadzorstvo(ni krivde) ali da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu (ni vzročne zveze).

2. Odgovornost staršev za otroke Starši odgovarjajo za škodo ki jo povzroči njihov otrok do dopolnjenega 7 leta, ne glede na

svojo krivdo. NE odgovarjajo, če so podani razlogi za izključitev odgovornosti. (višja sila, ravnanje tretjega, ravnanje oškodovanca). Ne odgovarjajo, če je škoda nastala medtem ko je bil otrok zaupan drugemu in je ta zanjo odg. Za otroka, ki je že dopolnil 7 let starši odgovarjajo, razen če dokažejo da je škoda nastala brez njihove krivde.

Po 7 letu do polnoletnosti odgovarjajo starši solidarno z otrokom. Odgovornost drugih za mladoletnika: Če je otrok zaupan drugemu (šola) ta odgovarja, razen

če dokaže, da so opravljali nadzorstvo z dolžno skrbnostjo, ali da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu.

o Sodna praksa: učiteljici ni možno očitati opustitve določenega nadzora, ko ni opazila da se dva otroka ukvarjata z detonatorjem, pri tem pa nista motila dogajanja v razredu.

Posebna odgovornost staršev: Če nadzorstvo nad mladoletno osebo ni dolžnost staršev, temveč koga drugega, ima OŠK P zahtevati odškodnino od staršev, če je škoda nastala zaradi slabe vzgoje mladoletnika, slabih zgledov ali grdih navad, ki so mu jih dali starši ali če se tudi sicer lahko pripiše njihovi krivdi. Če je tisti, ki ima v tem primeru dolžnost nadzorstva, OŠK že plačal odškodnino, ima P zahtevati od staršev, naj mu povrnejo plačani znesek. – REGRESNI ZAHTEVEK

Odgovornost iz pravičnosti: Če je škodo povzročila oseba, ki zanjo ni odgovorna, pa odškodnine ni mogoče dobiti od tistega, ki bi jo moral nadzorovati, lahko sodišče naloži oškodovalcu povrnitev vse škode, kadar to terja pravičnost, zlasti glede na premoženjsko stanje oškodovalca in OŠK. Če je škodo povzročil mladoletnik, ki je zmožen razsojati, pa je ne more povrniti, sme sodišče, kadar to terja pravičnost, zlasti glede na premoženjsko stanje staršev in oškodovanca, naložiti staršem, da morajo povrniti škodo, čeprav zanjo ne odgovarjajo.

3. Odgovornost delodajalca za delavce Za škodo, ki jo povzroči D pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja PO ali FO pri kateri

je D delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je D v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba. OŠK ima P zahtevati povrnitev škode tudi neposredno od D, če

18

J. O.

je ta škodo povzročil namenoma. Kdor je OŠK povrnil škodo, ki jo je povzročil D namenoma ali iz hude malomarnosti, ima P zahtevati od D povrnitev.-REGRESNI ZAHTEVEK. Ta P zastara v 6 mesecih od dneva, ko je bila odškodnina plačana.

Formalni obstoj delovnega razmerja ni bistven, odločilno je razmerje nad in podrejenosti. Odgovornost DD ni objektivna, vezana je na subjektivno odgovornost D, vendar ni akcesorna

(DD odgovarja tudi za neprištevnega D). 4. Odgovornost pravne osebe PO odgovarja za škodo, ki jo je njen organ povzročil tretji osebi pri opravljanju ali v zvezi z

opravljanjem svojih funkcij. Če je nekdo povzročil škodo namenoma ali iz hude malomarnosti, ima PO P zahtevati povrnitev plačanega zneska. Ta P zastara v 6 mesecih.

5. Odgovornost države URS 26: Vsakdo ima P do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne

druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. OŠK ima P, da v skladu z zakonom zahteva povračilo tudi neposredno od tistega, ki mu je škodo povzročil.

Primeri kjer država širše ODG za škodo: o kot enakopraven subjekt civilnega prava, ODG ki temelji na protipravnem ravnanju, o ODG za divje živali država objektivno ODG za škodo, ki jo povzroči divjad izven

lovnih površin + pod določenimi pogoji ODG za škodo, ki jo povzročijo zavarovane živalske vrste

o ODG za neupravičeno obsodbo ter neutemeljen odvzem prostostio ODG za nekatere posledice obveznega cepljenja (za resno in trajno zmanjšanje

življenskih aktivnosti)o ODG za škodo zaradi predolgega trajanja sodnih postopkov

Primeri ožje ODG države:o ODG za protipravno izvajanje oblasti predpostavke: Protipravno ravnanje / V zvezi

s službo / Vzročna zveza /Krivda / Škoda Protipravnost: potrebno je ravnati v nasprotju s svojo dolžnostjo. Dolžnost so zapisane in

nezapisane pravne norme, ki varujejo interes tretjih oseb. o Če US nek predpis razveljavi, to samo po sebi še ni zakonodajna protipravnost – ta

obstaja le v primeru najhujših kršitev Ustaveo Drugačen koncept za kršitev prava EU – doktrina Franovich – če DČ ne implementira

prava EU v svojo nacionalno zakonodajo, odškodninsko odgovarja. o »Sodniški privilegij« protipravnost sodnikove odločitve ni mogoče enačiti z vsemi

razlogi, zaradi katerih se sodna odločba v postopku razveljavi ali spremeni. Protipravnost je ravnanje v očitnem nasprotju z zakoni ali namerna razlaga v nasprotju z ustaljeno sodno prakso.

o ODG za zagotavljanje prometne varnosti na javnih cestah (ODG je krivdna – če je cestno podjetje/država izpolnila dolžnost vzdrževanja, predpisano s podzakonskimi akti, odgovornosti ni)

o Neposredna ODG povzročitelja škode: tretja oseba lahko zahteva ODŠ tudi od javnega uslužbenca, če je škodo povzročil naklepno.

19

J. O.

Odgovornost za škodo od nevarne svari / dejavnosti

Domneva vzročnosti: za škodo, nastalo z nevarno stvarjo / dejavnostjo, se šteje, da izvira iz te stvari, razen če se dokaže da ta ni bila vzrok. Treba je gledati vzročno zvezo med nevarno stvarjo in škodo.

Za škodo od nevarne stvari ODG njen imetnik, za dejavnost pa tisti, ki se z njo ukvarja. Protipraven odvzem nevarne stvari imetniku če je bila imetniku nevarna stvar

protipravno odvzeta, tedaj za škodo, ki iz nje izvora ne ODG on, temveč tisti, ki mu je nevarno stvar vzel, razen če ni imetnik za to ODG.

Izročitev stvari tretjemu Namesto imetnika ODG tisti, ki mu je imetnik zaupal stvar v uporabo, ali tisti, ki je sicer dolžan stvar nadzorovati, ni pa pri njem na delu. Če je škoda posledica kakšne skrite napake ali lastnosti stvari, na katero ga imetnik ni opozoril, ODG poleg njega tudi imetnik stvari. V tem primeru ima uporabnik, ki je že plačal ODŠ P zahtevati celoten znesek nazaj od imetnika. Če je imetnik zaupal stvar osebi, ki ni bila usposobljena z njo ravnati, je ODG za škodo, ki nastane od nje.

RAZBREMENITEV ODG če imetnik dokaže, da je škoda nastala zaradi:o Višje sile o Dejanja OŠK ali koga tretjega + ni mogel pričakovati, se izogniti posledicam ali jih

odstranitio Delno je prost ODG, če je OŠK ali tretja oseba prispevala k nastanku škode

Nesreča, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila pravila o krivdni ODG. Če je krivda obojestranska, ODG vsak imetnik za škodo v sorazmerju s stopnjo svoje krivde. Če ni kriv nobeden, ODG po enakih delih. Za škodo, ki jo utrpijo drugi ODG imetnika motornih vozil solidarno.

Odgovornost proizvajalca stvari z napako Kdor da v promet kakšno stvar, ki jo je izdelal, ki pa pomeni zaradi kakšne napake, škodno nevarnost za osebe ali stvari, ODG za škodo, ki nastane zaradi take napake. Proizvajalec ODG tudi za nevarne lastnosti stvari, če ni ukrenil vsega, kar je potrebno, da škodo, ki jo je mogel pričakovati, prepreči z opozorilom, varno embalažo ali kakšnim drugim ustreznim ukrepom.

o ZVPot: proizvajalec stvari z napako, je dolžan povrniti nastalo (premoženjsko) škodo, kadar ta povzroči smrt, telesno poškodbo ali okvaro zdravja človeka ali nastanek škode na drugi stvari, kadar ta presega 400€ IN če je stvar namenjena za osebno uporabo in jo je OŠK uporabljal za osebno uporabo. Če proizvajalca ni mogoče ugotoviti, ODG dobavitelj izdelka.

Napaka: predstavitev izdelka glede na namembnost, predvidljivo uporabo izdelka na razumen način, čas ko je bil dan v promet. Za napako ne gre, če je kasneje dan v promet boljši izdelek.

OŠK mora dokazati napako, škodo in vzročno zvezo med njima Objektivna odgovornost!

Proizvajalec je ODG za škodo, ki jo je povzročil izdelek z napako, če je škoda nastala 10 let od dneva, ko je ta izdelek dal v promet. SR= 3 leta odkar je izvedel za škodo, napako in za proizvajalca, ki jo je povzročil.

Proizvajalec ni ODG, če dokaže: da izdelka ni dal v promet / napake na izdelku ni bilo v času ko je dal izdelek v promet / je napaka posledica

20

J. O.

skladnosti izdelka s prisilnimi predpisi / tehnika v času ko je bil izdelek dan v promet, ni omogočila odkritja napake

ODG s pogodbo ni mogoče omejiti ali izključiti!! P pripadajo tudi osebam, ki se po tem zakonu ne štejejo a potrošnike. Direktiva zasleduje popolno harmonizacijo, pomeni zaključeno ureditev, ki je

nacionalne države ne smejo spreminjati! Ureditev iz OZ se na področju veljave direktive ne sme uporabljati, uporablja se ZVPot!

Posebni primeri odgovornosti

1. Odgovornost zaradi terorističnih dejanj, javnih demonstracij ali manifestacij Za škodo nastalo s smrtjo ali telesno poškodbo kot posledico teh dejanj, ODG država ali tisti,

ki bi jo po predpisih moral preprečiti. ODG obstaja ne glede na to ali so demonstracije dovoljene – objektivna ODG! Država mora povrniti škodo udeležencem demonstracij, ne pa tistim ki so se udeleževali

nasilja in tudi ne ODG za posege v premoženje. 2. Odgovornost organizatorja Organizator shoda večjega števila ljudi v zaprtem prostoru ali na prostem, ODG za škodo

nastalo s smrtjo ali telesno poškodbo, ki nastane zaradi izrednih okoliščin. Objektivna ODG za škodo na ljudeh! + Subjektivna ODG organizatorja za varnost premoženja,

javnega prometa in varstvo okolja. Premeri:

o Krivdna ODG organizatorja na koncertu hardcore skupine, OŠK se je poškodovala zaradi gibanja množice – ni bilo dovolj poskrbljeno za varnost. Prispevek OŠK je 25% ker je spremljala koncert v prvi vrsti.

3. Odgovornost imetnika živali Za škodo, ki jo povzroči nevarna žival, ODG njen imetnik. Za škodo, ki jo povzroči domača

žival je ODG njen imetnik, razen če dokaže da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzor. Objektivna ODG za nevarno, subjektivna ODG za domačo žival. 4. Odgovornost imetnika stavbe Za škodo, ki nastane, če s stavbe pade nevarno postavljena ali vržena stvar, ODG imetnik

stavbe, oziroma prostora, iz katerega je stvar padla. Objektivna ODG imetnika stavbe za zdrs snega – 30% prispevek OŠK ki je bil opozorjen na

nevarnost. 5. Odgovornost za rušenje gradbe Za škodo ki nastane s tem, da se poruši del gradbe, ODG je imetnik gradbe, razen če dokaže,

da je dogodek ni posledica pomanjkljive kakovosti gradbe in da je storil vse, da bi odvrnil nevarnost.

6. Odgovornost zaradi opustitve nujne pomoči Kdor brez nevarnosti zase ne pomaga nekomu, čigar življenje ali zdravje je očitno ogroženo,

ODG za škodo, ki iz tega nastane, če bi jo glede na okoliščine primera moral predvideti. Sodišče lahko tako osebo oprosti ODG, če to terja pravičnost.

7. ODG v zvezi z obveznostjo sklenitve pogodbe Kdor je po zakonu dolžan skleniti pogodbo (kontrahirna dolžnost), mora povrniti škodo, če na

zahtevo osebe take pogodbe ne sklene. 8. ODG v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena

21

J. O.

Tisti, ki opravlja komunalno ali drugo dejavnost splošnega pomena, ODG za škodo, če brez utemeljenega razloga neha opravljati ali neredno opravlja svoje storitve.

+ pogodbena ODG izvajalca Problematika spolzkih tal občina mora skrbeti za redno vzdrževanje cest, lahko to prenese

na koncesionarje, vendar ostane soodgovorna uporabnikom. Izvajalec ODG tudi če cesta ni javna. Od izvajalcev je mogoče pričakovati le razumno mero

skrbnosti. Dolžnost uporabnikov je, da se prilagodijo zimskim razmeram.

5,5 – NEPOGODBENO ODŠKODNINSKO PRAVO IV.

Povrnitev premoženjske škode

OŠK lahko zahteva:o VPS v naravi ALIo Stroške VPS ALIo Denarno ODŠo *ODG oseba ima alternativno O!

Vzpostavitev prejšnjega stanja in denarna odškodnina ODG oseba je dolžna vzpostaviti stanje, ki je bilo preden je škoda nastala. Če se z VPS Š ne odpravi popolnoma, je dolžna plačati še denarno odškodnino. Sodišče prisodi denarno ODŠ, če jo ta zahteva, razen če okoliščine primera opravičujejo VPS.

Odškodninska O se šteje za zapadlo od trenutka nastanka Š. Zapadlost NI ENAKO zamudi!!! ODG oseba pride v zamudo s plačilom, odkar OŠK od nje zahteva plačilo!!

o IZJEMA: za zavarovalnice: izplačilo odškodnine v dogovorjenem roku, največ 14 dni od obvestila o primeru. Pri obveznem zavarovanju – najkasneje v 3 mesecih od dneva vložitve zahtevka za povračilo škode.

Uničena stvar, ki je bil odvzeta na nedovoljen način če je bila stvar uničena zaradi višje sile, je ODG oseba dolžna plačati odškodnino.

Odškodnina v obliki denarne rente v primeru smrti, telesne poškodbe ali okvare zdravja dobimo denarno rento – dosmrtno ali za določen čas. Če D ne da zavarovanja, ki ga določi sodišče, ima U pravico zahtevati, naj mu namesto rente izplača enkratno vsoto.

Obseg povrnitve premoženjske škode

Navadna škoda + izgubljeni dobiček, ki bi ga bilo utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari če je bila pa stvar uničena ali poškodovana namenoma lahko sodišče odmeri subjektivno vrednost odškodnine. Škoda se izračuna na 2 načina (izbere OŠK):

o Primerjava premoženjskega stanja OŠKo Cena VPS

Popolna odškodnina načelo popolne kompenzacije: sodišče, ki upošteva tudi okoliščine, po povzročitvi škode, prisodi tako ODŠ, ki je potrebna da postane premoženjski položaj OŠK takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja. Upoštevati je treba tudi morebitno korist, ki jo je OŠK prejel zaradi škodnega dogodka.(zavarovalnina) premoženjski položaj načeloma ne more biti boljši kot pred škodnim dogodkom.

Zmanjšanje odškodnine sodišče lahko zmanjša ODŠ, če: Š ni bila povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti + ODG oseba je šibkega premoženjskega stanja + plačilo bi jo

22

J. O.

spravilo v pomanjkanje + upošteva se premoženjsko stanje OŠK. Tudi v primeru, ko je oškodovALEC delal kaj v korist OŠK + upošteva se skrbnost, ki jo kaže oškodovalec v lastnih stvareh.

Deljena odgovornost OŠK, ki je tudi sam prispeval k nastanku Š, ima P samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine.

Zastaranje nepogodbenega odškodninskega zahtevka

Roki:o SR= 3 leta odkar je OŠK zvedel za škodo + povzročiteljao OR= 5 let od nastanka škode. *PAZI: ODG proizvajalca (3/10)

Če pa je P povzročena s KD: zastara zahtevek v enakem roku kot kazenski pregon, če je ta daljši. Pretrganje kazenskega pregona povzroči pretrganje ODŠ zahtevka.

Povrnitev premoženjske P v primeru smrti, poškodbe ali okvare zdravja

Izgubljeni zaslužek zaradi nezmožnosti za delo + stroški zdravljenja + pogreb P osebe, ki jo je umrli preživljal + oseba, ki je imela P zahtevati od njega preživljanje, ima P

do povračila Š, ki jo trpi zaradi izgubljenega preživljanja. Ta škoda se vrača s plačevanjem denarne rente.

Telesna poškodba ali okvara zdravja stroški zdravljenja + izgubljeni zaslužek zaradi nezmožnosti za delo. Če so njegove potrebe trajno povečane, popolna nezmožnost za delo ali možnosti za napredovanje ali razvoj uničene – mu mora ODG oseba plačevati denarno rento kot povračilo.

P do ODŠ v obliki denarne rente zaradi smrti bližnjega / okvare zdravja ni mogoče prenesti na drugega!! Zapadli zneski ODŠ se lahko prenesejo na drugega, če je bil ODŠ znesek določen s pisnim sporazumom ali s pravnomočno sodno odločbo.

Povrnitev premoženjske Š pri žalitvi časti ali širjenju neresničnih trditev

Če nekdo raznaša take trditve okoli, čeprav ve ali bi moral vedeti, da so neresnične, in mu s tem povzroči premoženjsko Š, mu jo mora povrniti. Ne ODG pa za Š, če ne da bi vedel da je neresnično, imel pri tem resen interes.

Povrnitev nepremoženjske škode

Objava sodbe ali popravka če gre za kršitev osebnostne P, lahko S na stroške oškodovalca odredi objavo sodbe ali popravka ali odredi, da mora oškodovalec preklicati izjavo.

Denarna odškodnina za pretrpljene telesne/duševne bolečine, (zmanjšanje življenjske aktivnosti, skaženost, razžalitev dobrega imena in časti), okrnitev svobode, osebnostne P, smrti bližnjega, strah, pripada pravična denarna ODŠ neodvisno od povračila premoženjske Š. Višina je odvisna od pomena prizadete dobrine in namena ODŠ.

Osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti P do denarne ODŠ če nekdo umre, postane posebno težak invalid, imajo zakonec, otroci in starši imajo P do pravične denarne ODŠ za njihove duševne bolečine. To P imajo tudi bratje in sestre ter ZZS partner, če je med njimi obstajala trajnejša življenjska skupnost.

Kršitev dostojanstva oseba, ki je bila s prevaro, silo ali zlorabo razmerja podrejenosti zapeljana h kaznivemu spolnemu občevanju, kot tudi oseba proti kateri je bilo storjeno

23

J. O.

kakšno drugo KD zoper dostojanstvo osebnosti, ima P do pravične denarne ODŠ zaradi pretrpljenih duševnih bolečin.

Povrnitev bodoče škode na zahtevo OŠK sodišče prisodi ODŠ tudi za bodočo nepremoženjsko , če je po običajnem teku stvari gotovo, da bo škoda trajala tudi v bodočnosti.

Denarna odškodnina PO za okrnitev ugleda ali dobrega imena, se PO prisodi pravična denarna ODŠ neodvisno od povračila premoženjske škode, če okoliščine primera to opravičujejo.

Dedovanje in odstop terjatve za povrnitev nepremoženjske Š terjatev za nepremoženjsko škodo preide na dediča samo, če je bila priznana s pravnomočno sodno odločbo ali pisnim sporazumom.

Deljena ODG in zmanjšanje ODŠ velja enako kot pri premoženjski Š!

6 – NEUPRAVIČENA OBOGATITEV IN POSLOVODSTVO BREZ NAROČILA

Neupravičena pridobitev

Kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na Š drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer a nadomestiti vrednost dosežene koristi. (tudi pridobitev koristi s storitvijo). Obveznost vrnitve nastane tudi, če nekdo nekaj prejme na podlagi, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla.

Predpostavke:o Prikrajšanjeo Obogatitev o Brez pravnega temelja (pr. Temelj NI ENAKO kavzi)o Vzročna zveza

Obogatitveno načelo – vrača se tisto, za kar je bil pridobitelj obogaten Primeri: Tožnica zahteva vrnitev vlaganj v hišo – se zavrne, ker bi morala zahtevati vrnitev

koristi od toženke! Značilni primeri:

o Izpolnitev neobstoječe O, zaradi neveljavne pogodbeo Podlaga je naknadno odpadlao Pravni temelj se ni uresničil o Ničnost pogodbe zaradi nasprotovanja moralnim načelomo Neupravičena obogatitev zaradi posega v tuje premoženje

Pravila vračanja

Kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima P zahtevati nazaj, razen če si je pridržal P zahtevati nazaj ali je plačal, da bi se izognil sili.

o Privolitev je izključena, če zmotno misli da obstaja dolg, četudi zmota ni opravičljiva. Izpolnitev naravne obveznosti ali moralne dolžnosti ni mogoče zahtevati nazaj. Obseg vrnitve treba je vrniti plodove in plačati zamudne obresti, in sicer če je bil

pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka.

24

J. O.

Povrnitev stroškov pridobitelj ima P povračila potrebnih in koristnih stroškov; če pa je bil nepošten, mu pripadajo koristni stroški samo do zneska, ki pomeni povečanje vrednosti ob vrnitvi.

Kdaj je mogoče prejeto obdržati ni mogoče zahtevati nazaj neutemeljeno plačanih zneskov ODŠ zaradi telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali smrti, če so bili plačani poštenemu prejemniku. Za neutemeljeno se šteje tudi plačilo na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki je bila kasneje spremenjena ali odpravljena.

o Ko stranka plača na podlagi pravnomočne sodbe in stranko obvesti, da namerava plačati revizijo in da plačuje zgolj v izogib izvršbi, izključuje dobro vero stranke.

Uporaba stvari v tujo korist če je nekdo uporabil svojo ali tujo stvar v korist 3. In ni pogojev za uporabo pravil o poslovodstvu brez naročila, je 3. Dolžan vrniti stvar, če to ni mogoče pa nadomestiti njeno vrednost.

Izdatek za drugega kdor za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil po zakonu dolžan, ima P zahtevati od njega povračilo.

Uporaba tuje stvari v svojo korist če je nekdo tujo stvar uporabil v svojo korist, lahko imetnik ne glede na P do ODŠ, in tudi če te P nima, zahteva od njega, naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe.

o Plača se uporabnina. Višina? Pomembno je gledati korist, ki bi jo toženec lahko imel, ne le korist ki jo je imel!! – če solastnik nepremičnine ne uporablja, mora dokazati, da mu solastnik uporabo preprečuje in da jo sam želi uporabljati.

o Dobroverni lastniški posestnik ne plačuje za uporabnino!o Vračanje daril načeloma enostranski nagib en vpliva na veljavnost pogodbe. Pri

darilu z namenom je nagib tako pomemben, da je od njega odvisna veljavnost tudi po tem, ko je pogodba že izpolnjena. Če se pričakovanje ne uresniči, lahko darovalec zahteva vrnitev darila na podlagi odpada pravne podlage.

Terjatve zastarajo v splošnem zastaralnem roku 5 let, od dneva ko je U imel P terjati izpolnitev O.

Poslovodstvo brez naročila

Tujega posla se sme kdo nepoklicno lotiti samo, če ga ni mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda ali bi bila zamujena očitna korist.

Obveznosti PBN takoj ko je mogoče mora obvestiti o svojem ravnanju tistega, čigar posel je opravil, in nadaljevati začeti posel, kolikor je to razumno mogoče, dokler ta ne more prevzeti skrbi zanj. Po končanem poslu mora dati račun in prepustiti tistemu, čigar posel je opravljal vse, kar je z njim pridobil.

Dolžna skrbnost in odgovornost ravnati mora po dejanskih ali verjetnih namenih in potrebah tistega, čigar posel opravlja. Kot dober gospodarstvenik ali dober gospodar. Sodišče lahko glede na okoliščine oprosti ali zmanjša odgovornost PBR.

Pravice PBR ima pravico zahtevati, da ga tisti, čigar posel je opravljal, oprosti vseh O, ki jih je zaradi posla prevzel nase, da prevzame vse O, ki jih je sklenil v njegovem imenu, ter mu povrne vse potrebne in koristne izdatke in nastalo škodo, tudi če pričakovani uspeh ni bil dosežen.

o Če je odvrnil škodo ali mu pridobil korist mu gre tudi primerno plačilo za trud.

25

J. O.

Odnašanje dodatkov ima P odnesti stvari, s katerimi je povečal tuje premoženje, za katere pa izdatkov ni dobil povrnjenih, če jih je mogoče ločiti, ne da bi se poškodovala stvar.

Opravljanje tujih poslov kljub prepovedi = Neupravičeno poslovodstvo

Kdor se vtakne v tuj posel, kljub prepovedi in je za prepoved vedel ali bi moral vedeti, nima P, ki jih ima PBN. ODG je za škodo, ki jo je povzročil, tudi če je nastala brez njegove krivde. Če pa je prepoved opravljanja poslov v nasprotju z zakonom ali moralo, veljajo pravila o PBN.

Nepristno poslovodstvo

Kdor opravlja tuj posel z namenom, da obdrži zase dosežene koristi, čeprav ve, da je posel tuj, mora na zahtevo tistega, čigar posel opravlja, dati račun kot PBN in mu izročiti vse dosežene koristi. Tisti, čigar posel je opravljal, lahko zahteva tudi vrnitev stvari v prejšnje stanje + povračilo škode.

Odobritev

Če tisti, čigar posel je opravljal, pozneje odobri tisto, kar je bilo opravljeno, se PBN šteje za prevzemnika naročila, ki je od začetka delal po njegovem naročilu.

6,5 – IZPODBIJANJE DOLŽNIKOVIH PRAVNIH DEJANJ + IZPOLNITEV OBVEZNOSTI

Pogodba učinkuje tudi za univerzalne pravne naslednike, razen če pogodba določa drugače ali iz narave pogodbe izhaja, da ni prenosljiva. Izjemoma pa lahko tretja oseba poseže v tuje obligacijsko razmerje:

o Kršitev predkupne pravice (pogoj: slaba vera 3. osebe in 6 mesecev odkar je zvedel za prodajno pogodbo)

o Izpodbijanje pravnih dejanj D, katerih posledica je prikrajšanje upnikov (Actio Pauliana)

Actio Pauliana

Vsak U, čigar terjatev je zapadla v plačilo, lahko izpodbija pravno dejanje D, ki je bilo storjeno v škodo U, če zaradi njih D nima dovolj sredstev za izpolnitev U terjatve. S pravnim dejanjem je mišljena tudi opustitev, zaradi katere je D izgubil kakšno premoženjsko P

Pogoj za izpodbijanje odplačno razpolaganje se lahko izpodbija, če je D ob razpolaganju vedel ali bi moral vedeti, da s tem škoduje U in če je bilo tretjemu to znano ali bi mu moralo biti znano.

o Če je tretji D zakonec / sorodnik v ravni vrsti /stranski vrsti do 4. Kolena /svaštvu v ravni vrsti + stranski do 2 kolena, se domneva da mu je bilo znano, da D s takim razpolaganjem škoduje U.

o Pri neodplačnih razpolaganjih, se šteje da je D vedel da škoduje U in za njihovo izpodbijanje se ne zahteva da je bilo to tretjemu znano.

o Odpoved dediščini se šteje za neodplačno razpolaganje. Roki za vložitev tožbe za odplačni posel v 1 letu, v drugih primerih v 3 letih. Šteje se od

dneva, ko je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje.

26

J. O.

Izključitev izpodbijanja ni možno izpodbijati priložnostnih daril, nagradnih daril in daril danih iz hvaležnosti, če so sorazmerna premoženjskim možnostim D.

Kako se izpodbija s tožbo ali ugovorom. Izpodbojna tožba se vloži zoper tretjega. Če je tretji stvar že odsvojil, se sme tožba zoper pridobitelja vložiti le, če je ta vedel, da je bilo mogoče pridobitev njegovih prednikov izpodbijati. Če pa je pridobil stvar neodplačno, se lahko izpodbija tudi če ni vedel. Toženec se lahko izogne izpodbijanju, če izpolni D obveznost.

Učinek izpodbijanja pravno dejanje izgubi učinek le proti tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za izpolnitev njegovih terjatev.

Izpodbijanje v stečaju

Obdobje izpodbojnosti: 1 leto pred stečajem, tega pri Actio Pauliani ni V stečaju velja načelo sorazmernosti, pri Actio Pauliana: prior tempore prior iure Izpodbijanje po AP je namenjeno samo 1 U, medtem ko se v stečajnem postopku izpodbija in

kondikcijski zahtevki v dobro vseh U. Pri neodplačnih PP velja domneva da je tretja oseba vedela. Rok: 6 mesecev po začetku stečajnega postopka Posledice: tretja oseba mora v stečajno maso vrniti kar je pridobila ali plačati denarno

nadomestilo

Izpolnitev obveznosti = prenehanje obveznosti

U je dolžan sprejeti izpolnitev od vsakogar, ki ima kakšen pravni interes, da bi bila O izpolnjena, tudi če D tej izpolnitvi nasprotuje. U je dolžan prejeti izpolnitev od kogarkoli, če se D strinja, razen če je izpolnitev osebne narave. U lahko sprejme izpolnitev od tretjega, tudi če ga je D obvestil da tega noče. Vendar pa U NE SME sprejeti izpolnitve od tretjega če mu je D ponudil, da bo sam izpolnil O.

Izpolnitev poslovno nesposobnega tudi poslovno nesposoben D lahko izpolni O, če je obstoj O nedvomen in če je zapadel rok a izpolnitev. Možno je izpodbijati izpolnitev, če je taka oseba plačala zastaran dolg, ali dolg ki izvira iz igre ali stave.

Izpolnitev s SUBROGACIJO

Če izpolni tujo O, se lahko vsak izpolnitelj pred izpolnitvijo ali ob, dogovori z U, da izpolnjena terjatev preide nanj z vsemi ali le nekaterimi stranskimi P. Prostovoljna subrogacija – če se D in izpolnitelj to dogovorita s pogodbo.

Subrogacija po zakonu če izpolni nekdo, ki ima pravni interes, preide nanj ob izpolnitvi U terjatev z vsemi stranskimi P, po samem zakonu.

Izpolnitelj ne more zahtevati od D več, kot je plačal U. Izključitev ODG U za obstoj in izterljivost terjatev U, ki je sprejel izpolnitev od tretjega, ni

ODG za obstoj in izterljivost terjatve ob izpolnitvi.

Komu se izpolnjuje

O mora biti izpolnjena U. izpolnitev je veljavna tudi, kadar je opravljena tretjemu, če jo je U pozneje odobril ali izkoristil.

27

J. O.

Izpolnitev poslovno nesposobnemu U D je prost le, če je bila izpolnitev koristna za U ali če je predmet izpolnitve še pri njem. Poslovno nesposoben U, lahko potem, ko postane sposoben, odobri izpolnitev.

Predmet izpolnitve

Je tisto kar je vsebina O. Ni veljavna izpolnitev, če D izroči stvar kot dolgovano, in jo U kot tako sprejme, če ne gre za pravo stvar.

DATIO IN SOLUTUM = nadomestna izpolnitev O preneha, če U v sporazumu z D sprejeme kaj drugega namesto tistega, kar mu ta dolguje. D je ODG za stvarne in pravne napake stvari. Vendar pa lahko zahteva U od D, ne pa več od poroka, namesto zahtevka iz D ODG za stvarne in pravne napake stvari, izpolnitev prvotne terjatve in odškodnino.

Izročitev v prodajo če je D izročil kakšno stvar, da naj se U poplača tako, da jo proda, preneha O šele, ko se U poplača iz doseženega zneska.

Delna izpolnitev U ni dolžan sprejeti delne izpolnitve, razen če narava O ne nalaga kaj drugega. Je pa dolžan sprejeti delno izpolnitev denarne O, razen če ima poseben interes, da jo odkloni.

O dati stvari, določene po vrsti D mora dati stvari srednje kakovosti, razen če mu je bil znan namen.

Vračunavanje izpolnitve

Vrstni red Če je med istimi osebami več istovrstnih O, pa tisto kar D izpolni, ne zadostuje, da bi se mogle vse poravnati, potem se, če se o tem nista sporazumela U in D, O vračunavajo po istem vrstnem redu, ki ga določi D najpozneje ob izpolnitvi. Če ni D izjave, se O poravnavajo po vrstnem red, kot so zapadle v izpolnitev.

Vračunavanje obresti in stroškov če dolguj D poleg glavnice tudi obresti in stroške, se najprej odplačajo stroški, nato obresti in na koncu glavnica.

Čas izpolnitve

Če rok ni določen, lahko U zahteva takojšno izpolnitev. Predčasna izpolnitev če je bil rok dogovorjen v korist D, lahko izpolni O tudi pred

potekom, vendar mora svoja namen sporočiti U + ne sme biti ob nepravem času. V drugih primerih lahko U predčasno izpolnitev odkloni, lahko pa jo sprejme in se pridrži P do odškodnine, če o tem nemudoma obvesti D.

U P zahtevati predčasno izpolnitev U ima P to zahtevati, če mu D ni dal obljubljenega zavarovanja ali če na njegovo zahtevo ni dopolnil zavarovanja, zmanjšanega brez njegove krivde, ali če je bil rok dogovorjen izključno v njegovem interesu.

Če je določitev roka prepuščena eni stranki pa ga ta ne določi po opominu, lahko druga stranka zahteva od sodišča da ga določi.

Denarne obveznosti če se plačuje prek banke, se šteje, da je dolg poravnan, ko prispe banki, pri kateri ima U račun, denarno nakazilo. Če se plačuje prek pošte, je plačilo poravnano, ko je D pri pošti poravnal svojo O, če je dogovorjen način plačila prek pošte. Če pa tak način ni dogovorjen, je dolg poravnan, ko U prejme nakazilo.

Omejitev pogodbene avtonomije max. Plačilni rok za b2b je 120 dni; za b2c je 30 dni.

28

J. O.

Kraj izpolnitve

Tisti ki je določen. Če ni določen, je treba O izpolniti v kraju v katerem je imel D ob nastanku O sedež / prebivališče.

Pri denarnih O v kraju, v katerem ima U sedež / prebivališče.

Spremenjene okoliščine – Clausula rebus sic stantibus

Izpolnitev lahko postane naknadno nemogoča o prenehanje O , če stranka ne odgovarja, kadar je določena species stvar uničena. D

mora dokazati, da je bila uničena zaradi okoliščin, a katere on ne odgovarja. o Če je določena genus stvar, O ne preneha – D nosi riziko priskrbe. D se nikoli ne more

sklicevati na nemožnost denarne obveznosti, za njeno izpolnitev ODG ne glede na plačilno sposobnost. Sklicevanje na nemožnost je tudi izključeno če D prevzame O v vsakem primeru.

o D določene stvari, ki je prost svoje O zaradi nezmožnosti izpolnitve, mora odstopiti U P, ki bi jo imel nasproti tretjemu zaradi nastale nezmožnosti.

Nezmožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena stranka ugasneta O obeh strank, če pa je ena že izpolnila, lahko zahteva vrnitev po pravilih o neupravičeni pridobitvi. Če je bila O delno izpolnjena, lahko druga stranka odstopi od pogodbe če ji delna izpolnitev ne ustreza, sicer pa ostane pogodba v veljavi, druga stranka pa ima P zahtevati sorazmerno zmanjšanje svoje O.

Nezmožnost izpolnitve, za katero ODG ena stranka ena stranka ne more izpolniti O (za to je kriva druga stranka), njena O ugasne, sama pa obdrži terjatev do druge stranke; zmanjša jo le za toliko, za kolikor je imela koristi od tega, ker je bila prosta lastne O. Drugi stranki mora odstopiti vse P, ki bi jih imela nasproti tretjim v zvezi s predmetom svoje O, katere izpolnitev je postala nemogoča. Če pa ena stranka ne more izpolniti O zaradi svoje krivde, lahko druga stranka po svoji izbiri zahteva odškodnino zaradi neizpolnitve ali pa odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev škode.

Stranki morata izpolniti pogodbo, tudi če postane izpolnitev otežena. Če pa se okoliščine nepredvidljivo in bistven spremenijo in je pogodbena ekvivalenca porušena, ima D možnost razbremenitve.

o Stranka se na to ne more sklicevati, če bi ob sklenitvi pogodbe te okoliščine morala upoštevati ali če bi se jim lahko izognila, ali če te okoliščine nastopijo ko je že v zamudi ali če gre za običajne rizike pri takšnih pogodbah.

POSLEDICE: Zahtevek na sodno razvezo pogodbe – oblikovalna tožba, sodišče pogodbe ne more spremeniti, lahko jo le razveže, vendar lahko druga stranka ponudi pravično dopolnitev in prepreči razvezo. Sodišče lahko ob razvezi naloži plačilo pravičnega dela škode zaradi razveze.

o Okoliščine ki jih sodišče upošteva: namen pogodbe, tveganja ki so običajna pri takih pogodbah, uravnoteženost interesov obeh strank

o Stranki se lahko s pogodbo vnaprej odpovesta sklicevanju na spremenjene okoliščine, razen če ni to v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.

Primeri: po podpisu pogodbe T ugotovi, da je finančno stanje PO drugačno od zatrjevanega sodišče zavrne, saj se pri pogodbah o odkupu poslovnega deleža od kupca pričakuje potrebna skrbnost da preveri stanje, in to mu ni bilo onemogočeno.

29

J. O.

Tožba na razvezo ni podvržena zastaranju in prekluziji!!

7 – KRŠITEV POGODBE IN PRAVNE POSLEDICE I.

Kršitev pogodbe je vse kar ni pravilna izpolnitev! (nezmožnost izpolnitve, zamuda, izpolnitev s stvarnimi in pravnimi napakami, kršitev stranskih O)

Pravice U ob D kršitvi pogodbe: o Izpolnitveni zahtevek (vsaka nemožnost izpolnitve izključi izpolnitveni zahtevek)

Nesorazmernost kot omejitev izpolnitvenega zahtevka če izpolnite ni nemogoča, lahko U vztraja pri izpolnitvi v naravi, razen če bi to D povzročilo nesorazmeren napor ali stroške (dvig jahte)

o Odškodninski zahteveko Odstopno upravičenjeo Zadržanje izpolnitve (ugovor neizpolnitve in ugovor ogroženosti)o Znižanje kupnine

1. Nezmožnost izpolnitve obveznosti 3 skupine:

o Prenehanje O zaradi nezmožnosti izpolnitve (glej zgoraj)o Posledice nezmožnosti v vzajemnih pogodbah (glej zgoraj)o Možnost izpolnitve (mogoča, dopustna, določljiva) – drugače je nična pogodba

Naknadna nezmožnost izpolnitve D v zamudi se ne more na to sklicevati! RAZBREMENITEV D je prost ODG za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje O

oziroma da je zamudil z izpolnitvijo O zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti. O preneha ipso iure + D mora odstopiti U P do tretje osebe, ki jo dobi zaradi nemožnosti

PAZI! Clausula rebus sic stantibus – pri spremembi okoliščin pravna posledica razbremeni izpolnitev in odškodninsko odgovornost, medtem ko pri naknadni nemožnosti izpolnitve ostaja odškodninska odgovornost!!!

SILJENJE K IZVRŠITVI Izpolnilni zahtevek in osebne obveznosti izvršilno sodišče da primeren dodatni rok + denarno kazen za neizpolnitev (FO do 10.000€, PO do 500.000€) – če D ne izpolni, sodišče po UD izvrši, določi nov rok in izreče novo denarno kazen – postopek se ponavlja dokler vsota denarnih kazni ne doseže 10x (FO -100.000€, ŽPO- 5 mio€) – kazni se plačujejo državi in ne U, zaradi zaničevanja sodišča!!

SODNI PENALI posebna oblika prisiljevanja k izpolnitvi nedenarnih O Če D ne izpolni pravočasno, mu sodišče na U zahtevo določi dodatni rok in izreče, da bo moral, če v tem roku ne izpolni, plačati U od dneva, ko izteče rok, plačati določeno vsoto denarja za vsak dan zamude. Če D pozneje izpolni svojo O, lahko sodnik zmanjša tako vsoto, upoštevajoč namen, zaradi katerega je odredilo plačilo. ZIZ: sodni penali le do vložitve predloga za izvršbo nedenarne obveznosti. Ne upoštevajo se pri odškodninski ODG.

A. Odškodninska odgovornost za kršitev pogodbe Če D ne izpolni O ali zamudi, je U upravičen zahtevati tudi povrnitev škode. Za škodo zaradi

zamude je ODG tudi D, ki mu je U dal primeren dodatni rok za izpolnitev. D je ODG tudi za delno ali popolno nemožnost izpolnitve, čeprav zanjo ni kriv, če je nastopila potem, ko je

30

J. O.

prišel v zamudo, za katero ODG. Vendar je D prost ODG za škodo, če dokaže, da bi bila stvar, ki je predmet O, naključno uničena, tudi če bi bil on svojo O pravočasno izpolnil.

Oprostitev D odgovornosti D je prost ODG za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje O ali je zamudil z izpolnitvijo zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim ni mogel izogniti.

Pogodbena razširitev ODG s pogodbo se lahko ODG razširi, tudi na primer, za katerega sicer ne ODG. Vendar ne sme biti v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.

Omejitev in izključitev ODG ODG D za naklep ali hudo malomarnost ni mogoče s pogodbo vnaprej izključiti. Sodišče lahko na zahtevo zainteresirane stranke, razveljavi tudi pogodbeno določilo o izključitvi ODG za lahko malomarnost, če sporazum izhaja iz neenakopravnega položaja pogodbenikov. Veljavno je pogodbeno določilo, ki določa najvišji znesek odškodnine, če tako določeni znesek ni v očitnem nesorazmerju s škodo. V primeru, daje določena omejitev višine ODŠ ima U P do popolne odškodnine, če je D povzročil nemožnost izpolnitve namenoma ali iz hude malomarnosti.

Obseg odškodnine U ima P do povračila navadne škode in izgubljenega dobička, ki bi ju D moral pričakovati ob kršitvi pogodbe kot možni posledici, glede na dejstva, ki so mu bila takrat znana ali bi mu morala biti znana. V primeru prevar ali hude malomarnosti ima U P zahtevati od D povrnitev celotne škode, ki je nastala zaradi kršitve, ne glede na to ali je D vedel za posebne okoliščine, zaradi katerih je nastala.

o Načelo popolne kompenzacije je osnovno merilo omejeno z načelom predvidljivosti(ali je D lahko pričakoval, da bo kršitev pogodbe povzročila škodo, takšne vrste in obsega – za nepredvidljive posledice ODG D le, če je bil z njimi seznanjen). Povrne se pozitivni pogodbeni interes.

o Povrne se le resnična škoda če je za U nastala kakšna korist, se ta upošteva (compensatio lucri cum damo)

o Vzročna zveza – zadošča sine qua non zročnosto Če gre za naklep ali hudo malomarnost dokazuje U!o Obveznost zmanjšanja škode U je dolžan izvesti vse razumne ukrepe, da bi se

škoda zmanjšala Odškodnina in kritni posel Kadar je O v dajatvi po vrsti določenih stvari, D pa je v zamudi,

si lahko U, ko o tem prej obvesti D, po svoji izbiri kupi stvari iste vrste in zahteva od D povrnitev kupnine in škode, ali pa vrednost dolgovanih stvari in povrnitev škode. Kadar je O v storitvi, D pa te O ni pravočasno izpolnil, lahko U, potem ko je obvestil D, sam na D stroške stori tisto, kar bi moral storiti D, od njega pa zahteva odškodnino zaradi zamude + povrnitev druge škode, ki jo je imel. Kadar je O v opustitvi, ima U P do povrnitve škode že zato, ker je D ravnal v nasprotju s svojo O. Če je bilo kaj zgrajeno v nasprotju z O, lahko U zahteva, da se to odstrani na D stroške in mu D povrne škodo, ki mu je nastala v zvezi z graditvijo in odstranitvijo.

Odškodnina in zamudne obresti zamudne obresti so abstraktna odškodnina, kjer se nastop škode ne dokazuje in se ODG ni mogoče razbremeniti, vendar če je dejanska škoda višja od vsote zamudnih obresti, lahko U zahteva razliko do polne odškodnine.

Primer: v primeru razdrtja ima leasingodajalec P do še nezapadlih obrokov v okviru odškodninskega zahtevka; leasingojemalec mora v vsakem primeru plačati že zapadle obroke.

31

J. O.

Odgovornost U če za nastalo škodo ODG tudi U ali kdo za katerega je odgovoren, se odškodnina sorazmerno zmanjša.

Stranka ODG za notranja tveganja – tista, ki jih lahko obvladuje. Ne more se sklicevati zgolj na neobstoj krivde, ampak mora dokazati, da vzrok, iz katerega izvira nepravilnost v izpolnitvi, ne izvira iz tveganja, katerega obvladovanje je pripisati njemu. ODG se domneva, stranka mora dokazati da ni ODG!

8 + 9 – KRŠITEV POGODBE II. + III.

2. Dolžnikova zamuda Gre za kršitev pogodbe, kje D O ob zapadlosti ne izpolni pri čemer O obstaja naprej in jo je še

mogoče izpolniti, ob tem pa nastanejo tudi druge posledice: zamudne obresti, odškodnina in prehod rizika, prenehanje zaradi neizpolnitve.

Predpostavke: neizpolnjena O + zapadlost. D krivda ni pogoj. Zamuda ne nastopi: če D ugovarja neizpolnitev nasprotne O / če D ugovarja ogroženost / če

nastopi U zamuda. Pravne posledice zamude: O traja še naprej. / zahtevek na povrnitev škode zaradi zamude /

zamudne obresti + U lahko zahteva razliko do polne odškodnine / nevarnost naključnega uničenja preide na D / U lahko odstopi od pogodbe

D se ne more izogniti izpolnitvi s plačilom odškodnine in U ne more namesto izpolnitve zahtevati odškodnino.

Pogoji za prehod iz izpolnitvenega zahtevka na odškodninski:o Gotovost da D ne bo izpolnil O (U mu postavi primeren dodatni rok-potek dodatnega

roka velja le za odškodnino namesto izpolnitve ne pa tudi za odškodnino za zamudo) o Z odstopom od pogodbe izpolnitveni zahtevek ugasne. Ali lahko U ostane pri

pogodbi in zahteva odškodnino namesto izpolnitve? Da, pri menjalni pogodbi + pri kritnih poslih U odstopi le od izpolnitvenega zahtevka

o IZJEMA: fiksni posli – kjer je čas izpolnitve bistvenega pomena, in z zamudo je ex lege pogodba razvezana. U lahko obdrži pogodbo v veljavi, če nemudoma sporoči.

o IZJEMA: naknadni rok ni potreben, če ne bi imel smisla – kadar je očitno da tudi v dodatnem roku D ne bo izpolnil O.

Odstop od pogodbe zaradi kršitve

Načeloma z navadno izjavo, ki učinkuje s prejemom PAZI! Razdor zaradi kršitve pogodbe in Odstop kot P premisliti si!!! Stranka ima P do odstopa od pogodbe, če druga stranka ne izpolni svoje O in P do

odškodnine. FIKSNE POGODBE: Če je izpolnitev O v roku bistvenega pomena, D pa ne izpolni O, je pogodba

razvezana po samem zakonu. U lahko ohrani pogodbo v lejavi, če nemudoma obvesti D, da zahteva izpolnitev. Če D še vedno ne izpolni, lahko U odstopi od pogodbe.

Če izpolnitev O v roku ni bistvenega pomena, obdrži D P da izpolni O, U pa da zahteva izpolnitev. Če hoče U odstopiti od pogodbe, mora pustiti D primeren dodatni rok za izpolnitev. Če D ne izpolni v dodatnem roku razveza ex lege.

32

J. O.

Odstop od pogodbe rez naknadnega roka kadar iz D ravnanja izhaja, da svoje O niti v dodatnem roku ne bo izpolnil.

Odstop od P pred iztekom roka če je očitno da ena stranka ne bo izpolnila svoje O, lahko druga odstopi in zahteva povrnitev škode.

Odstop od P z zaporednimi O kadar ena stranka ne izpolni ene zaporedne O, lahko druga v primernem roku odstopi glede vseh bodočih O, če je očitno da tudi te ne bodo izpolnjene. Lahko odstopi tudi glede že izpolnjenih O, če njihova izpolnitev brez manjkajočih izpolnitev zanjo nima pomena. D lahko ohrani P v veljavi le, če da ustrezno zavarovanje.

Dolžnost obvestitve U mora odstop nemudoma sporočiti D. Od P ni mogoče odstopiti zaradi neizpolnitve neznatnega dela O. Učinki razvezane pogodbe obe stranki sta prosti O, razen O povrnitve škode. Če je katera

stranka izpolnila O ima P do vrnitve. Stranka ki vrača denar, mora plačati obresti od dneva, ko je prejela izplačilo.

Odstopnina pogodbeni stranki se lahko dogovorita , da imata P odstopiti od P, če da odstopnino (skesnino). Če se stranka izjavi, da bo dala odstopnino, ne more več zahtevati izpolnitve O. Stranka mora dati hkrati odstopnino + izjavo o odstopu. Če nista odločili do kdaj se lahko odstopi, velja da dokler ne poteče čas za izpolnitev O. P do odstopnine preneha, če stranka začne izpolnjevati svoje O ali sprejemati izpolnitev O druge stranke.

o Ara kot odstopnina če je bila ob ari dogovorjena P odstopiti od P, se šteje ara za odstopnino in lahko vsaka stranka odstopi od pogodbe. Če odstopi stranka, ki je dala aro, jo izgubi, če odstopi stranka, ki je sprejela aro mora vrnit 2x znesek.

Preklic darilne pogodbe darovalec lahko prekliče, če pride v položaj, da je ogroženo njegovo preživljanje. Ni mogoč, če bi s tem prišel obdarjenec v položaj ogroženega preživljanja. Obdarjenec lahko darilo obdrži če darovalcu zagotovi preživljanje.

o Lahko prekliče zaradi hude nehvaležnosti ali če je po sklenitvi pogodbe dobil otroka. o Lahko se prekliče v 1 letu od dneva ko je izvedel za razlog preklica.

Potrošniški odstop pogodba je veljavno sklenjena, vendar določen rok 'visi'. Gre za zakonsko določeno P (B2C). Obvezna ODSTOPNA IZJAVA!! Obrazložitev ni potrebna. Rok:

o 14 dni od dobave/sklenitve, max 3 mesece, če informacijske obveznosti še niso izpolnjene

o Pot. Kredit: 14 dni od sklenitve (če potrošnik odstopi po črpanju kredita, plača pogodbene obresti)

o Prodaja na obroke: 15 dni, življ. Zavarovanje: 30 dni (obe stranki vračata koristi od uporabe)

Odpoved trajnega dolžniškega razmerja če trajanje ni določeno, ga vsaka stranka lahko prekine z odpovedjo, ki mora biti vročena drugi stranki. Ne sme se dati ob neprimernem času. Razmerje preneha, ko poteče s pogodbo določeni odpovedni rok, če pa ta ni določen, pa po preteku običajnega primernega roka.

3. Upnikova zamuda U pride v zamudo, če brez utemeljenega razloga noče sprejeti izpolnitve ali jo s svojim

ravnanjem prepreči. Ali ko je pripravljen sprejeti O, ne nudi pa izpolnitve svoje O. U ne pride v zamudo, če dokaže da ob času, ko mu je bila ponujena izpolnitev D ni mogel izpolniti O.

Učinki: preneha D zamuda in nanj preide nevarnost naključnega uničenja stvari. Nehajo teči obresti. Dolžan je povrniti škodo D, ki jo je imel zaradi zamude, kot tudi stroške v zvezi nadaljnjo hrambo stvari.

33

J. O.

D lahko doseže izpolnitev s položitvijo stvari pri sodišču ali prodajo stvari na javni dražbi d mora varovati predmet izpolnitve poseben primer:

o če kupec brez utemeljenega razloga noče prevzeti stvari, sme prodajalec odstopiti od pogodbe, če utemeljeno dvomi, da mu bo kupec plačal kupnino.

o Prodaja s specifikacijo če je v pogodbi kupcu pridržana P, da pozneje določi podrobnosti stvari, kupec pa tega ne stori do dogovorjenega dne, lahko prodajalec odstopi od pogodbe ali pa opravi specifikacijo glede na tisto, kar mu je znano po kupčevih potrebah. Če jo napravi sam, mora kupca obvestiti. Če se ne odziva je obvezna specifikacija ki jo določi prodajalec.

4. Izpolnitev O s stvarno ali pravno napako ODG za stvarne in pravne napake pri dvostranski pogodbi ODG vsak pogodbenik za

stvarne napake svoje izpolnitve. ODG tudi za pravne napake izpolnitve in mora varovati drugo stranko pred P in zahtevki tretjih oseb, s katerimi bi bila njena P izključena ali zožena.

Stvarne napake

Potrošniška prodaja (ZVPot) upoštevajo se kakršnekoli prodajalčeve izjave o značilnosti blaga, zlasti v oglaševanju, na embalaži…upošteva se tudi: napaka zaradi neustrezne montaže, ki je del prodaje ali IKEA KLAVZULA: napaka zaradi neustrezne montaže s strani potrošnika, zaradi pomanjkljivih navodil.

o 2 meseca za notifikacijo napak + domneva, da je napaka obstajala v času izročitve, če se pokaže v 6 mesecih po njej

o Dogovor o izključitvi prodajalčeve ODG je NIČEN!o Jamčevalni rok: 2 leti (rabljeno blago: 1 leto), rok za uveljavljanje je 2 letio Direktiva 99/44 o potrošniški prodaji določa hierarhijo zahtevkov – najprej

popravilo ali zamenjava, odloča kupec, prodajalec lahko ugovarja, če je porpavilo zanj bistveno dražje od zamenjave ali obratno UGOVOR NESORAZMERNOSTI med obema zahtevkoma, ki vključuje izvedbo zamenjave oziroma stroške zanj.

Prodajalec ODG za stvarne napake, ki jih je imela stvar takrat, ko je nevarnost prešla na kupca, ne glede na to, ali mu je bilo to znano ali ne. ODG tudi za tiste napake, ki se pokažejo potem, ko je nevarnost prešla na kupca, če so posledice vzroka, ki je obstajal že pred tem.

Napaka je stvarna, če: nima lastnosti za običajno rabo / nima lastnosti za posebno rabo, ki je bila prodajalcu znana / nima lastnosti, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene ali predpisane / stvar se ne ujema z vzorcem ali modelom. * prodajalčeve navedbe o lastnostih blaga pomenijo pogodbene zagotovitve.

Za katere napake ne ODG? Za 1 in 3. Točke, če so bile kupcu znane ob sklenitvi ali mu niso mogle ostati neznane. Šteje se, da kupcu niso mogle ostati neznane tiste napake, ki bi jih skrben človek s povprečnim znanjem in izkušenostjo človeka enakega poklica in stroke kot je kupec lahko opazil pri običajnem pregledu stvari. Vendar ODG prodajalec tudi za napake, ki bi jih kupec z lahkoto opazil, če je izjavil, da stvar nima nobenih napak ali da ima določene lastnosti in odlike.

Pregled stvari in očitne napake kupec je dolžan stvar na običajen način pregledati ali jo dati v pregled, brž ko to po normalnem teku stvari mogoče, in o očitnih napakah obvestiti prodajalca v 8 dneh, pri GP pa nemudoma, sicer izgubi P, ki mu gre iz tega naslova. Če je

34

J. O.

pregled opravljen v navzočnosti obeh strank, mora kupec takoj sporočiti prodajalcu svoje pripombe zaradi očitnih napak, drugače izgubi P. Če je kupec odpravil stvar naprej, prodajalcu pa je bilo to znano, je pregled mogoče odložiti, dokler stvar ne prispe v novi namembni kraj, K mora obvestiti P takoj ko je lahko zanje zvedel od svojih odjemalcev.

Skrite napake če se potem, ko je K prevzel stvar, pokaže da ima stvar kakšno napako, ki je z običajnim pregledom ni bilo možno odkriti, mora K obvestiti P v 8 dneh, od dneva ko je opazil napako, pri GP pa takoj, sicer izgubi to P. prodajalec ne ODG za napake, ki se pokažejo potem, ko mine 6 mesecev odkar je bila stvar izročena, razen če je v pogodbi določen drugačen rok = JAMČEVALNI ROK.

Obvestilo o napaki Kupec mora v obvestilu natančno opisati napako in povabiti prodajalca da si stvar pregleda. Če je obvestilo o napaki, ki ga je kupec pravočasno priporočeno poslal, prišlo z zamudo, se šteje da je izpolnil svojo O.

Dejstvo, da je prodajalec vedel za napako kupec ne izgubi P sklicevati se na kakšno napako niti tedaj, ko ni izpolnil sovje O da bi obvestil prodajalca o napaki, tudi če poteče 6 mesečni rok, če je bila prodajalcu napaka znana ali mu ni mogla ostati neznana.

Pogodbena izključitev prodajalčeve ODG za stvarne napake s pogodbo se lahko to izključi. Je pa tako določilo nično, če je bila prodajalcu napaka znana, pa o njej ni obvestil kupca ali če mu je prodajalec to določilo vsilil, ker je izkoristil svoj prevladujoč položaj.

Prisilna javna dražba tu je ODG za napake izključena.

Pravice kupca

Če je pravočasno in pravilno obvestil prodajalca, lahko:o Zahteva, da napako odpravi/ mu izroči drugo stvar brez napake = damnum quad

remo Zahteva znižanje kupnineo Odstopi od pogodbeo *v vseh primerih ima P zahtevati povrnitev škode.=damnum circa rem Poleg tega

ODG prodajalec tudi za škodo, ki mu je zaradi napake stvari nastala na drugih stvareh. = damnum extra rem

Če pogodba ni izpolnjena v roku, lahko K odstopi od pogodbe ali zahteva znižanje kupnine. Kupec lahko odstopi od pogodbe le, če je prej pustil prodajalcu primeren dodaten rok za

izpolnitev pogodbe. Lahko pa odstopi brez dodatnega roka, če mu je prodajalec sporočil da ne bo izpolnil O, ali če je očitno da ne bo izpolnil O. Če prodajalec ne izpolni pogodbe v dodatnem roku, je ta razvezana po samem zakonu!! Vendar jo kupec lahko obdrži v veljavi, če nemudoma izjavi prodajalcu, da pogodba ostaja v veljavi.

Delne napake če ima napake le del stvari, sme kupec odstopiti od pogodbe le glede tega dela. Od cele pogodbe lahko odstopi le, če dogovorjena količina sestavlja celoto ali če ima upravičen interes da stvar sprejme le v celoti.

Izguba pravice do odstopa kadar stvari ne more vrniti v stanju v kakršnem jo je prejel. Vendarle pa lahko odstopi, če je stvar uničena, zaradi dogodka, za katerega ne odgovarja.

Izguba pravic P kupca, ki je pravočasno obvestil P, ugasnejo po 1 letu, od dneva ko mu je poslal obvestilo, razen če jih zaradi prodajalčeve prevare ni mogel uporabiti. PERPETUACIJA UGOVORA po preteku tega roka, če še ni plačal kupnine, lahko ugovarja zoper prodajalčev zahtevek naj mu plača kupnino, uveljavlja svoj zahtevek, naj mu zniža kupnino ali povrne škodo.

35

J. O.

Garancija za brezhibno delovanje

Odgovornost prodajalca in proizvajalca če je prodajalec kakšnega tehničnega blaga izročil garancijski list, s katerim proizvajalec jamči za brezhibno delovanje, stvar pa ne deluje, lahko kupec zahteva tako od prodajalca kot od proizvajalca, da jo v primernem roku popravi ali mu namesto tega izroči stvar ki dela brezhibno.

Zahteva za popravilo ali zamenjavo P ima tudi do povračila škode, ki mu je nastala zaradi tega, ker stvari ni mogel uporabljati.

Podaljšanje garancijskega lista pri manjšem popravilu se GL podaljša za toliko časa, kolikor kupec ni mogel uporabljati stvari. Če pa je bila stvar zamenjana ali bistveno popravljena, začne garancijski rok teči znova od zamenjave.

Če prodajalec v primernem roku ne popravi ali ne zamenja, lahko kupec odstopi od pogodbe ali zniža kupnino in zahteva odškodnino.

Pravica kupca nasproti proizvajalcu iz GL ugasnejo po 1 letu od dneva ko je zahteval od njega popravilo.

Pravne napake

Prodajalec odgovarja, če ima na prodani stvari kdo tretji kakšno pravico, ki izključuje, zmanjšuje ali omejuje kupčevo pravico, pa o njej kupec ni bil obveščen in tudi ni privolil, da bi vzel stvar, ki je z njo obremenjena.

Obvestitev prodajalce kupec mora obvestiti prodajalca če se pojavi kdo tretji, razen če mu je to že znano in zahtevati od njega, da stvar v primernem roku oprosti take pravice; če pa so predmet pogodbe genus stvari, mu mora izročiti drugo stvar. Ni pogoj za prodajalčevo ODG.

Sankcije če prodajalec ne ravna po kupčevi zahtevi in kdo kupcu odvzame stvar, je pogodba razdrta po samem zakonu. Če pa je kupčeva pravica zmanjšana ali omejena, sme kupec odstopiti od pogodbe(če azradi tega ni mogoče doseči njenega namena) ali zahtevati znižanje kupnine. V vsakem primeru ima P do povračila škode, ki mu je nastala. Če pa je kupec ob sklenitvi vedel za možnost, da mu bo stvar odvzeta, nima pravice do odškodnine, pač pa ima P zahtevati vrnitev ali znižanje kupnine.

Če kupec ne obvesti prodajalca in se spusti s tretji v spor in izgubi, se lahko še vedno sklicuje na prodajalčevo ODG za pravne napake, razen če prodajalec dokaže, da je imel na voljo sredstva, s katerimi bi bil dosegel zavrnitev zahtevka tretjega.

ODG prodajalca se lahko s pogodbo izključi. Tako določilo je nično, če je bila prodajalcu ob sklenitvi napaka znana.

Prodajalec ODG tudi za posebne javnopravne omejitve, ki kupcu niso bile znane, če je on vedel zanje, ali če je vedel da jih je mogoče pričakovati, pa jih kupcu ni sporočil.

Kupčeva P ugasne po 1 letu od dneva, ko je izvedel za pravico tretjega. Če pa se je začel spor, ugasne pravica v 6 mesecih po pravnomočno končanem sporu.

10 – ZASTARANJE

Z zastaranjem preneha P zahtevati izpolnitev O, ne preneha pa sama O. Če bo D ugovarjal zastaranje, bo sodišče zavrnilo zahtevek. Predmet zastaranja je materialnopravni zahtevek.

Če D izpolni zastarano terjatev, tega ne more zahtevati nazaj, zgolj na podlagi dejstva, da je terjatev zastarala.

36

J. O.

Ugovor zastaranja zastaranje se upošteva le, če se D nanj sklicuje, sodišče ne pazi na zastaranje po UD. D pridobi ta ugovor s potekom zastaralnega roka. Ugovor mora biti izražen jasno in nedvoumno + podan mora biti do konca GO.

Navedbe 'zakaj tožnik rešuje ta problem po preteklih 5 letih' ne šteje za laičen ugovor zastaranja!

Razlika med zastaranjem in prekluzijo: pri Z ugasne zahtevek za pravno varstvo, pri P ugasne P in z njo tudi zahtevek za pravno varstvo. Z upošteva sodišče le na ugovor D, P upošteva po UD. V dvomu je rok zastaralni, roki so prekluzivni le če tako določa zakon.

Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je U imel P terjati izpolnitev O. IZJEME:o Odškodninska terjatev: ko je OŠK izvedel za škodo + povzročitelja – 3 leta; 5 let

odkar je škoda nastala. Povrnitev nepremoženjske škode: zastaranje začne teči, ki je bilo OŠK stanje

stabilizirano in končano tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode.

o Odškodninske terjatve zaradi korupcije: 5 let odkar je OŠK izvedel za škodo + povzročitelja; 15 let odkar je bilo dejanje storjeno

o Gospodinjske terjatve: zastaranje začne teči po 1 letu, odkar je terjatev dospela v plačilo

Zastaranje nastopi, ko izteče zadnji dan, v katerem bi lahko U zahteval izpolnitev O. Splošni zastaralni rok je 5 let; posebni zastaralni roki:

o Iz GP: 3 letao Judikatne terjatve: 10 leto Odškodninske terjatve:

Neposlovna odš ODG: 3 in 5 let Poslovna ODŠ ODG: čas zastaranja pogodbene O Škoda povzročena s KD spolne zlorabe mladoletne osebe: 15 let od

polnoletnosti OŠK Škoda zaradi KD: čaz za zastaranje kazenskega pregona Škoda zaradi korupcije: 5 in 15 let Občasne terjatve: 3 leta T na izstavitev listine za vpis v ZK: 10 let T zakupnine: 3 leta Zavarovalne pogodbe: 3 + 5 let ODG za okoljsko škodo: 30 let Kršitev prepovedi konkurence: 3 mesece + 5 let Davčne terjatve: 5+ 10 let Prevoz potnikov in prtljage v ladijskem prevozu: 2 leti Jedrska škoda: 3, 30 ali 10 let P zahtevati zapuščino: 1, 10 ali 20 let

Neposlovna VS. Poslovna ODŠ: NO v 3 letih odkar je OŠK izvedel za škodo + povzročitelja, v vsakem primeru v 5 letih. PO: zastara v času, ki je določen oz v 5 letih od nastanka. Pri NO objektivni rok za zastaranje poteče ne glede na to, ali je potekel subjektivni.

Zadržanje zastaranja: v tem času zastaranje ne teče

37

J. O.

o Terjatve med določenimi osebami : med zakoncema, med starši in otroki (dokler traja roditeljska pravica), med varovancem in skrbnikom, med ZZS partnerjema, zaposlena oseba v tujem gospodinjstvu zoper DD ali njegove družinske člane.

o Naravni dogodki ali izredna stanjao Nepremagljive ovire (ni mogel zahtevati sodne izpolnitve O)o Terjatve poslovno nesposobnih oseb – zastaranje ne poteče predno potečeta 2 leti

odkar je postala oseba popolno poslovno sposobna ali odkar je dobila zastopnika. o Terjatve oseb, ki služi vojaški rok – ne more poteči dokler ne potečejo 3 meseci od

odslužitve roka. Pretrganje zastaranja: preneha teči in po poteku dogodka začne teči znova.

o Pripoznava dolga (enostranska izjava D, ni predpisana oblika, možna tudi s konkludentnim dejanjem)

o Vložitev zahteve za sodno varstvo (tožbo. Ni dovolj da U samo opomni D, temveč se zastaranje pretrga šele z vložitvijo zahteve za pravno varstvo! Če U z zahtevkom ne uspe, se šteje kot da zastaranje ni bilo nikoli pretrgano. ČE pa uspe, začne zastaranje teči znova, ko je spor končan)

11 – OBVEZNOSTI Z VEČ PREDMETI + SPREMEMBA SUBJEKTOV O.

Obveznost z več predmeti

Gre za alternativne O – D izpolni z enim, po svoji izbiri. Izbira je dokončna, opravljena je, ko je druga stranka o njej obveščena. Do kdaj lahko izbira? Vse dokler v izvršbi ena od stvari ni izročena U. Če ima po dogovoru P do izbire U, lahko D od njega zahteva, anj izbere v primernem roku, potem P do izbire preide na D.

Izbira je lahko zaupana tretji osebi. Nezmožnost izpolnitve:

o če nobena stranka ne ODG, se O omeji na ostali predmet. o Če ODG D (in on izbira): se O omeji na ostali predmet; če izbira U: lahko izbira med

tem predmetom in odškodnino. o Če ODG U: preneha D O. Če izbira D lahko zahteva odškodnino in izpolni O. če pa

izbira U: lahko da odškodnino in zahteva preostali predmet. Fakultativne obveznosti: O ima en predmet, vendar lahko D izpolni tudi tako, da izroči nek

drug premet, U pa lahko zahteva le dolgovani predmet. Nemožnost: U lahko zahteva le odškodnino, D pa lahko namesto odškodnine plača z drugim predmetom.

Fakultativne terjatve: pogodba ali zakon določa, da lahko D namesto dolgovanega izroči drug določen predmet.

Sprememba subjektov

Na aktivni strani: CESIJA; na pasivni strani: PREVZEM DOLGA / PRISTOP K DOLGU / PREVZEM IZPOLNITVE

Odstop od terjatve: CESIJA

Na podlagi zakona/ sodne odločbe ali PP

38

J. O.

Upnik (cedent) lahko s pogodbo na tretjo osebo (cesionar) prenese svojo terjatev, izvzemši neprenosljive in osebne terjatve.

o Neprenosljive terjatve: P do odškodnine v obliki denarne rente / P do ODŠ za nepremoženjsko škodo

o Osebne terjatve: preživninske T, štipendijao Terjatve, katerih narava nasprotuje prenosu (T iz mandatnega razmerja)

Dogovor o neprenosu terjatve če sta se U in D to dogovoril, prenos nima pravnega učinka, razen če je bila ob prenosu predložena listina, izza katere ne izhaja ta prepoved in prevzemni T za prepoved ni vedel. Pri GP taka prepoved nima učinka!

Privolitev D za veljavnost cesije ni pomembna, vendar cesija učinkuje šele, ko je D obveščen o prenosu terjatve. Dokler pa ni seznanjen, lahko veljavno izpolni staremu U.

Če je U isto terjatev odstopil več osebam, pripada terjatev tisti osebi, o kateri je bil najprej obveščen D.

Stranske P načeloma preidejo skupaj s terjatvijo na novega U. IZJEMA: stari U lahko izroči zastavljene stvari le, če zastavitelj privoli!! Sicer ostanejo pri staremu U, ki jih hrani za novega U.

Razmerje med novim U in D D ima enake P, ker se položaj D s cesijo ne sme poslabšati! Lahko uveljavlja vse ugovore ki jih je imel proti staremu U.

Razmerje med starim in novim U pri odplačni cesiji je stari U odgovoren za obstoj terjatev. Odgovornost za izterljivost: le če je dogovorjena, do višine zneska, ki ga je stari U dobil od novega, skupaj s stroški. Dogovor o višji ODG poštenega starega U je NIČEN!

Posebni primeri cesije

Odstop namesto izpolnitve: D izpolni tako, da U namesto lastne izpolnitve prenese terjatev do tretje osebe. Upnikova terjatev ugasne, ko je sklenjena pogodba o odstopu.

Odstop v izterjavo (inkaso cesija): D svojemu U odstopi terjatev do tretje osebe le v izterjavo. U terjatev do D ne ugasne s sklenitvijo cesije, ampak šele, ko U izterja odstopljeno terjatev!

Odstop v zavarovanje (fiduciarna cesija): U odstopi svojo terjatev tretji osebi, do katere ima O, ki jo s tem zavaruje. Tretja oseba mora skrbeti za izterjavo kot dober gospodar, po izterjavi se poplača, presežek se vrne.

o Fiduciar: navzven deluje kot polno upravičen imetnik terjatve, navznoter pa je obligacijsko zavezan: s terjatvijo ne smo prosto razpolagati, le v primeru neplačila jo lahko izterja in se poplača. Če D izpolni, mora fiduciar terjatev prenesti nazaj nanj.

Globalna fiduciarna cesija: odstop vseh obstoječih in bodočih terjatev (pogoj: določljivost)

Prevzem dolga

Pogodba med D in tretjo osebo, v katero privoli U. stari D je prost, novi D je zavezan. Privolitev je lahko konkludentna. Če se U v danem roku ne izreče, se šteje, da je privolitev odklonil.

Dokler U ne privoli ali če odkloni ima pogodba učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve. Če je novi D prezadolžen, U pa tega ni vedel: stari D ni prost, pogodba učinkuje kot pristop k

dolgu. Obveznost pa ostane ista. Stranske P obstajajo naprej, vendar pa poroštva in zastave tretjih oseb prenehajo, če poroki

in zastavitelj ne privolijo v nadaljevanje z novim D.

39

J. O.

Če ni dogovora, novi D ne ODG za neizterjane obresti do prevzema. Ugovori:

o Novi D ima proti U vse ugovore starega D ter morebitne lastne ugovoreo Nima pa ugovorov iz pravnega razmerja med njim in starim D, ki je bilo podlaga za

prevzem

Pristop k dolgu

Pogodba med U in tretjo osebo, ki se pridruži D, postane zavezana U. Gre za dodatno zavarovanje U. Privolitev D ni potrebna, njegova O se ne spremeni.

Podobno s poroštvom: poleg glavnega D je U zavezan še nekdo. Razlike: Obličnost poroštvene izjave. Pri pristopu ni zakonite regresne P v primeru plačila. Pri poroštvu je poudarjena akcesornost.

Prevzem izpolnitve

Pogodba med D in tretjo osebo, s katero se tretji zaveže, da bo izpolnila njegovo O nasproti U. Tretja oseba odgovarja le D, ne pa tudi U, z njim ni v pravnem razmerju.

12 – PRENEHANJE OBVEZNOSTI

Naravni način: izpolnitev Prenehanje po volji ene stranke:

o Pobotanjeo Sodna položitev in samopomočna prodajao Razdor / odstop / odpoved

Prenehanje po volji obeh strank:o Datio in solutumo Novacijao Odpust dolgao Soglasna razveza

Prenehanje ipso iure:o Združitevo Smrt/ prenehanje subjektao Nemožnost izpolnitve, za katero stranka ne odgovarja (pogoj: dokaz neodgovornosti)

Pobotanje = kompenzacija

Splošni pogoji D lahko pobota terjatev, ki jo ima nasproti U, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli. Iztožljivost in

Izjava o pobotu pobot ne nastane takoj, ko stečejo pogoji zanj, temveč mora to ena stranka izjaviti drugi. Po izjavi se šteje, da je nastal pobot, ko so stekli pogoji zanj.

Če ni vzajemnosti (poroštvo) D ne more pobotati tistega, kar dolguje U, s tistim, kar U dolguje njegovemu poroku. Vendar pa porok lahko pobota D obveznosti nasproti U z D terjatvijo do U.

40

J. O.

Zastarana terjatev dolg se lahko pobota z zastarano terjatvijo, vendar le, če takrat, ko se stekli pogoji za pobot, terjatev še ni bila zastarana. Če so pogoji za pobot nastali potem, ko je terjatev že zastarala, ne nastane pobot, če D zastarane terjatve uveljavlja ugovor zastaranja.

Pobot z odstopljeno terjatvijo (cesija) D odstopljene terjatve lahko uveljavlja v pobot s prevzemnikom tiste svoje terjatve, ki bi jih lahko do obvestila o odstopu pobotal z odstopnikom. Tudi T proti odstopniku, pridobljene pred obvestilom, ki pa do obvestila še niso zapadle, pod pogojem, da zapadejo tik pred ali hkrati z zapadlostjo odstopljene terjatve. D, ki je brez pridržka izjavil prevzemniku, da privoli v odstop, ne more več uveljavljati v pobot z njim nobene svoje terjatve do odstopnika.

o IZJEME, kjer nastopa več solidarnih U/D: Solidarni D – vsak se lahko sklicuje na pobot svojega sodolžnika. Solidarni sodolžnik lahko pobota terjatev svojega sodolžnika do U z upnikovo terjatvijo, vendar samo za toliko, kolikor dolg tega sodolžnika v solidarni O.

Primeri, ko je pobot izključen: terjatve, ki je ni mogoče zarubiti, terjatve stvari ali vrednosti stvari, ki so bile D dane v hrambo ali na posodo ali jih je D brezpravno vzel ali brezpravno pridržal, T nastala z namerno povzročitvijo škode, odškodninska T za škodo, storjeno z okvaro zdravja ali s povzročitvijo smrti; T, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja.

Zarubljena terjatev druge stranke D ne more uveljavljati v pobot terjatve, če je njegova T zapadla šele potem ko je nekdo tretji z rubežem segel na U terjatev proti njemu.

Pobotanje v stečaju pobotajo se T stečajnega D. tudi če prej niso bile istovrstne in tudi če niso zapadle.

Odpust dolga

O preneha, če U izjavi D, da ne bo zahteval njene izpolnitve in se D s tem strinja. Nedoplačna pogodba, konkludentno dejanje ne zadošča.

Odpoved zavarovanju vrnitev zastave in odpoved drugim sredstvom, s katerimi je bila zavarovana izpolnitev O, ne pomeni, da se je U odpovedal P zahtevati njeno izpolnitev.

Splošen odpust dolgov ugasnejo vse U terjatve nasproti D, razen tistih, za katere U ni vedel takrat ko je dolgove odpustil.

Prenovitev / Novacija

O preneha, če se U in D sporazumeta, da bosta obstoječo O nadomestila z novo, in če ima nova O drugačen predmet ali drugačno pravno podlago. Sporazum s katerim se spreminjajo stranska določila (roki, kraj, kazni…) se ne štejejo za prenovitev.

Prenovitev se ne domneva; če torej stranki nista izrazili namena, naj dotedanja O ugasne, ko sta ustvarjali novo, potem prejšnja O ne preneha, temveč obstaja še naprej poleg nove.

Učinki prenovitve prejšnja O preneha in nastane nova. S prejšnjo O preneha tako zastava kot poroštvo, razen če ni bilo s porokom ali z zastaviteljem drugače dogovorjeno. Prenovitev je pa brez učinka, če je prejšnja O že ugasnila ali je nična. Če pa je izpodbojna, je prenovitev veljavna, če je D vedel za izpodbojni razlog.

Če je pogodba o prenovitvi neveljavna, se šteje, da prenovitve sploh ni bilo in da prejšnja O sploh ni prenehala.

Združitev / konfuzija

41

J. O.

O preneha z združitvijo, če v njej ista oseba postane U in D. Če porok postane U, O glavnega D ne preneha. O, vpisana v javno knjigo, preneha z združitvijo šele takrat, ko je vpis izbrisan.