Socialna patologija in staranje - Inštitut Antona … · 2 Znanstveni in strokovni ~lanki Jo‘e...

$: Socialna patologija in staranje - Inštitut Antona … · 2 Znanstveni in strokovni ~lanki Jo‘e Ramov{Socialna patologija in staranje POVZETEK ^lanek izhaja iz spoznanj in izku{enj$
2

Znanstveni in strokovni ~lanki

Joè Ramov{

Socialna patologija in staranje

POVZETEK^lanek izhaja iz spoznanj in izku{enj na te~ajih za lep{e soìtje s starej{im ~lovekom. Ugotavlja,

da je socialna patologija v starosti enako pogost pojav, kakor so telesna in du{evna obolenja, dausodno kvari med~love{ko soìtje in da po socio-psiho-somatski poti povzro~a ali poslab{uje tele-sna in du{evna obolenja. Avtor definira socialno patologijo v starosti. V nadaljevanju se pri pred-stavitvi raznih vrst socialne patologije omeji na huj{e socialne motnje v med~love{kem soìtju; kotnajbolj vsakdanje prikaè sitnobo, zagrenjenost in ~rnogledost starega ~loveka. Sledi prikaz mo`nostiza re{evanje teàv pri vsakdanji socialni patologiji ter mo`nosti za njihovo preventivo, pri ~emeravtor izhaja iz komunikacijskega spoznanja, da mora ~lovek za kakovostno ̀ ivljenje in med~love{kosoìtje posve~ati skozi vse ìvljenje vsaj eno uro tedensko dobri osebni komunikaciji z pozitivnousmerjenimi ljudmi vseh treh generacij.

Klju~ne besede: starost, socialna patologija v starosti, terapija socialne patologije v starosti,preventiva socialne patologije v starosti

AVTOR: Joè Ramov{ je socialni delavec in dr. antropologije. Zadnjih petnajst let dela pred-vsem na podro~ju socialne gerontologije in gerontagogike, pri ~emer so v ospredju njegove znans-tvene in akcijske pozornosti zlasti medgeneracijski odnosi in komunikacija, priprava na kakovostnostarost ter ustvarjanje sodobne postmoderne socialne mreè medgeneracijskih programov za kako-vostno starost, ki temeljijo na principu samopomo~i ter strokovne in javne podpore za samopomo~in samoorganizacijo prebivalstva na tem podro~ju.

SUMMARYSocial pathology and ageingThe article derives from cognitions and experiences gained through the courses for better rela-

tions and communication with an older family member. The main cognitions are that social patho-logy in old age is just as frequent phenomenon as physical and mental illness, that it is verydamaging for good interpersonal relations and that in a psycho-somatic way causes and aggravatesphysical and mental illness. The author defines social pathology in the third period of life. Whileintroducing several types of social pathology he focuses the article on serious social disturbances ininterpersonal relations; as the most common ones he mentions nuisance, bitterness and pessimismof an old person. He gives few suggestions on how to overcome problems deriving from everydaysocial pathology and the possibilities for its prevention. The basis for these suggestions is author�scognition that one must - in order to live a quality life- devote throughout his life one hour weeklyto good personal communication with positive people of all three generations.

Keywords: old age, social pathology in old age, therapy, prevention

AVTOR: Dr. Joè Ramov{ is a social worker and a doctor of anthropology. In the last 15 yearshe is mainly working in the area of social gerontology and gerontagogic. In the forefront of his

Kakovostna starost, let. 6, št. 2, 2003, (2-17) ©Inštitut Antona Trstenjaka

3

scientific work are intergenerational relation and communications, the preparations for qualityageing and creation of post-modern social network of intergenerational programmes for qualityageing that are based on the principle of self-support and on professional and public support forself-support and self-organisation of the population in this area.

Pri Te~ajih za bolj{e soìtje s starim druìn-skim ~lanom, ki jih In{titut Antona Trstenjakarazvija in izvaja kot enega od programov kra-jevne socialne mreè za kakovostno staranje insoìtje generacij (Ramov{ 2000), prihajamovedno znova do presenetljivih ugotovitev, dasrednja in mlaj{a generacija zelo malo vesta ostarosti, staranju in odnosih s starej{imi ljudmi.Tako mlaj{i kot starej{i {e posebej slabo pozna-jo socialne motnje pri staranju. Tipi~na je izja-va 50 letne, fakultetno izobraène udeleènkeob koncu omenjenega intenzivnega te~aja: »êbi tale te~aj opravila pred dvema letoma, bi bilaprihranila sebi in svoji osemdesetletni mami mar-sikatero bridko uro. Res sem bila è verjela, dapostane ~lovek � kot pravijo ljudje � na staraleta zloben.«

Zgodi se, da ostarel o~e za~ne sumiti, da mudoma~i kradejo ali ga nameravajo zastrupiti.Spomnim se primera, ko je ostarela mati petihotrok trdila, da nikoli ni bila poro~ena in imelaotrok. To so du{evne motnje, ki se lahko poja-vijo v starosti. Veliko bolj vsakdanji � mordatudi ~edalje pogostej{i � pa so primeri, ko jestar ~lovek zelo siten, ~rnogled, zagrenjen. Toso tipi~ne socialne motnje. Svojci in okolica jihob~utijo, a ker jih ne razumejo, jih za~nejo kajhitro doìvljati v skladu s stereotipi okolja.Skladno s svojim doìvljanjem se potemobna{ajo do starega ~loveka. V navedenih in po-dobnih primerih ~lovek ve~inoma prepri~ujejoo nasprotnem, kar trdi, ga karajo, prosijo, najbo vendar pameten, se nanj jezijo, njemu in medseboj si za~nejo o~itati vzroke in krivdo za takostanje, med njimi pride do globokih uàljenostiin zamer � ali pa nasprotno temu povsem dvig-nejo roke od njega, ga ne jemljejo resno kot

~loveka. V enem in drugem primeru odnos vseudeleènce iz~rpava in vsem {koduje.

Te~aj za bolj{e soìtje s starej{im druìnskim~lanom je prakti~ni trening za vsakdanje odnoses starim ~lovekom � podobno kot je avto {olaprakti~ni trening za varno in lepo vo`njo na ce-sti. Za varno in lepo vo`njo mora ~lovek najprejrazlikovati ro~ico za plin od ro~ice za zavoro priavtomobilu in poznati pomen rde~e in zelene lu~i,nato pa se navaditi, da to znanje rutinsko uporab-lja pri vo`nji na prometni cesti. Podobno je priu~enju dobre komunikacije s starim ~lovekom.Treba je poznati socialne motnje v starosti � vsajtako kot telesne in du{evne bolezni, nato pa senau~iti posebnosti pri komuniciranju s ~lovekom,ki ima dolo~eno socialno motnjo.

Starki na invalidskem vozi~ku nikoli nih~ene re~e: »Vstani vendar, saj vidi{, kje so noge intla!« Telesne bolezni ljudje poznajo, jih spreje-majo in znajo prizadetemu solidarno pomagatik ~im ve~ji samostojnosti. ̂ e pa dementna star-ka sproti vse pozablja in se ji vsili misel, da jikradejo, ~e je zagrenjena, sitna, ~rnogleda, sevsega boji � pa ravnajo ljudje povsem druga~e.Svojci, ki jo imajo sicer zelo radi, se do njeobna{ajo enako nesmiselno, kakor ~e bi ohro-melo na vozi~ku silili, naj hodi. Pa sta potrebnile urica ali dve, da se pou~ijo o socialnih mot-njah in {e nekaj ur osnovnega treninga v smisel-nem komuniciranju s takim ~lovekom.

Telo in telesni organi so bistveni del ~love-ka, ki ga lahko prizadenejo {tevilna obolenjain po{kodbe � tudi take, ki so posebej zna~ilneza starost. Ni~ manj pomembna ~lovekova se-stavina ni du{evnost in njene sposobnosti: ra-zum, ~ustva, navade, spominjanje � Tudidu{evnost in njene sposobnosti lahko obolijo

Joè Ramov{: Socialna patologija in staranje


4


in nekatere du{evne motnje so posebej zna~ilneza starost. Danes ljudje ve~inoma è vedo, dagre za du{evno bolezen ali motnjo, ne pa zahudobijo ali obsedenost, kot so mislili neko~.Poleg telesne in du{evne ima ~lovek tudi so-cialno razse`nost. Vanjo sodijo odnosi z drugi-mi ljudmi, pogovarjanje in sodelovanje z nji-mi, pametna skrb zase in ~ut za druge, smisel-no re{evanje stisk in podobne sposobnosti. So-cialna razse`nost je enako samostojna in po-membna, kakor sta telo in du{evnost. Sevedalahko tudi socialne sposobnosti obolijo, zakr-nijo ali se po{kodujejo � in nekatere socialnemotnje so posebej zna~ilne za starost. Pri sta-rem ~loveku bo ta ali ona socialna motnja na-stopila enako verjetno, kakor nastopi kaka te-lesna ali du{evna bolezen. Da bi okolica s tem~lovekom lahko imela kakovostne med~love{keodnose, mora imeti do socialnih motenj enakosprejemajo~e stali{~e kakor do telesnih alidu{evnih bolezni. Pogoj za to pa je, da jih ljudjepoznajo in prav razumejo. Danes ve~ina ljudi{e ne pozna in ni pozorna na socialnomed~love{ko razse`nost, ni pozorna na zako-nitosti komuniciranja in ne prepoznava bole-zenskih motenj na tem podro~ju. Zato sli{imood sicer izobraènih ljudi srednjih let, ko medstrahom, àlostjo in jezo izre~ejo svoje zmot-no stali{~e, da »postaja mati na starost res malozlobna«.

V tem ~lanku bomo strnili svoje doseda-nje izku{nje iz prakse in raziskovalna spozna-nja o socialnih motnjah. Vidik na{e obravna-ve je socialno delavska znanost. Na{ namenpa je, nuditi prostovoljcem in svojcem starihljudi dostop do znanj ter prakti~nega treningaza izbolj{anje medgeneracijskega odnosa vprimerih socialnih motenj v starosti, dostopdo spoznanj in motivacije za krepitev social-ne klenosti za prepre~evanje socialne patolo-gije v starosti, prav tako pa spodbuditi social-no stroko k raziskovanju socialne patologijev starosti.

OPREDELITEV SOCIALNEPATOLOGIJE V POVEZAVI SSTARANJEM

V socialnih gerontologijah je kak{no poglavjeposve~eno tudi socialni patologiji. Ker greobi~ajno za interdisciplinarne socialne geronto-logije, je obdelana zlasti sociolo{ka, ekonom-sko-politi~na, etnolo{ko-kulturna, kriminolo{kain druga dru`bena problematika, npr. hiter inizjemno velik porast starega prebivalstva (Red-burn 1998), socialna diskriminacija ljudi zaradistarosti (Palmore 1998) ali spola (Hatch 1998,McNamara 1998), kriminaliteta (McNamara,Walton 1998) in zaporni{tvo (DeLuca 1998) sta-rega prebivalstva. Geriatrije in zdravstveno us-merjene gerontologije so prete`no pozorne lena telesne in du{evne bolezni ter po{kodbe vstarosti, psiholo{ke pa na du{evne motnje.

Socialno delo je pozorno predvsem na mot-nje, ki jih doìvljajo ljudje v svojem vsakda-njem preìvljanju in med~love{kem soìtju navsakem od podro~ij socialne »trojice«:l v druìni,l v slu`bi inl v osebni dru`bi.

Menim, da obsegata sociala in socialno delozlasti dve lastni strokovni podro~ji, ki se zanjupod tem vidikom ne zanimajo ne sociologija,ne psihologija, ne zdravstvo, ne kaka druga veda(Ramov{ 1995, str, 57 sl.), to sta:1. re{evanje, prepre~evanje in raziskovanje

~love{kih stisk zaradi materialnega pomanj-kanja ter

2. re{evanje, prepre~evanje in raziskovanje~love{kih stisk v med~love{kem soìtju.Priro~niki socialne gerontologije so torej lah-

ko bodisi bolj ali manj posre~en izbor prispevkovo starih ljudeh in staranju z vidika raznih vej so-ciologije, kriminologije, socialne medicine, psi-hologije, ekonomije, etnologije in drugih ved, lah-ko pa so poskus prave socialno delavske geronto-logije, ki ustvarja svoja znanstvena spoznanja na


5

pravkar omenjenih podro~jih in sicer s svojim iz-virnim raziskovanjem ter z intergriranjem potreb-nega pomo`nega znanja vseh navedenih ved v novokakovost znanja za med~love{ko in medgeneracij-sko soìtje. Te vrste socialna gerontologija je {e vporajanju. Nam gre tukaj za tovrstni prispevek.

Okvir tega prispevka bomo omejili v glav-nem na podro~je med~love{kega soìtja ter opre-delili socialno patologijo v starosti kot huj{omotnjo v soìtju starej{ega ~loveka z ljudmiokrog sebe. Ne bomo torej obravnavali mate-rialne rev{~ine v starosti in raznih vzrokov so-cialnih stisk, ki ne izhajajo iz starega ~lovekasamega in iz njegove odnosne povezanosti z dru-gimi ljudmi; tak{ni vzroki socialnih stisk v sta-rosti so poleg materialnega pomanjkanja {e na-ravne nesre~e, vojne in krivice, ki jih staremu~loveku prizadevajo ljudje.

Predmet na{e pozornosti bo le obolelost aliskrajna nerazvitost ob~ilnosti � temeljne~love{ke zmo`nosti, ki omogo~a komunikacijo,to je ob~evanje in ob~enje izku{enj in spoznanjmed ljudmi (Ramov{ 2000a), ter posameznihbistvenih sposobnosti za med~love{ki odnos.

Potreba po med~love{kih povezanosti je te-meljna ~love{ka potreba, povsem enako, kakorsta potreba po hrani in ~isto~i temeljni potrebi vtelesni razse`nosti; za ~loveka in za kakovostnjegovega ìvljenja namre~ socialno odnosnarazse`nost ni ni~ manj zna~ilna in odlo~ilna ka-kor telesna. Potreba po med~love{ki povezano-sti se v tretjem ̀ ivljenjskem obdobju kaè v trehglavnih oblikah:l starajo~i se ~lovek potrebuje aktiven osebni

odnos vsaj z enim bli`njim ~lovekom � so-rodnikom, znancem ali prijateljem; tradicio-nalno osebno povezanost v mejah krvnegasorodstva in krajevnega sosedstva v dana{nji,postmoderni dru`bi ~edalje bolj dopolnjujesvobodna izbira povezanosti, tudi v oblikiprostovoljskega medgeneracijskega druènja;

l starajo~i se ~lovek potrebuje urejena stvarnarazmerja z socialnim okoljem, institucional-

nim in neposrednim � to mu zagotavlja vsak-danjo dostopnost do vsega, kar potrebuje zaìvljenje, ni~ manj pomembna pa niso ure-jena socialna razmerja zaradi tega, da star~lovek ne ìvi v strahu pred razli~nimi usta-novami in ljudmi v svojem okolju;

l starajo~i se ~lovek potrebuje osebno pove-zanost tudi zato, da drugim v verbalni ko-munikaciji in s svojo ìvo prisotnostjo pre-daja svojo ̀ ivljenjsko izku{njo ter zgled svo-jega ~lovekovanja � to mu ohranja ob~utekosebne identitete in vrednosti, samozavest in~love{ko dostojanstvo.V dana{njem razvitem svetu je najbolj pogost

in usoden vzrok motenj v med~love{kem in med-generacijskem soìtju to, da ljudje neprimernoslab{e poznajo in obvladajo osnovne komunika-cijske ve{~ine govorjenja, poslu{anja in mol~anja,kot poznajo ve{~ine in pravila na podro~ju mate-rialnega preìvetja; u~inkovit na~in med-~love{kega komuniciranja se namre~ v dana{njihrazmerah ni~ manj ne razlikuje od tradicionalne-ga, kakor se na primer sodobna vo`nja z avtomo-bili razlikuje od vo`nje z ìvinsko vprego. Pri tempa sta tehnologija in pozornost za u~enje varnegaprevaànja v sodobnem svetu neprimerno ve~ji,kakor sta pozornost in tehnike za u~enje u~inkovi-tega sodobnega komuniciranja med ljudmi.

Pri na{em uvodnem opredeljevanju socialnepatologije moramo dodati {e nekaj opomb inpojasnil.

Ko pravimo, da imamo pred o~mi huj{e mot-nje v soìtju starega ~loveka z ljudmi okrog sebe,je potrebno poudariti klasi~no spoznanje, da jevsak osebni med~love{ki odnos in vsako stvarnomed~love{ko razmerje kro`na sprega. Med-~love{ki odnos je torej dogajanje, ki se vr{i kotkro`no valovanje med udeleènci. Ponazorimoto pomembno spoznanje z geometrijo. Ko so trito~ke v ravnini povezane v medsebojno razmer-je, je to trikotnik. Trikotnik pa niso samo ali pred-vsem te tri to~ke, ampak stranice in koti mednjimi � ti bolj dolo~ajo trikotnik kakor same



6


to~ke: stranice ga veèjo, koti pa dolo~ajo njego-vo vrsto in obliko. Med~love{ki odnos med osta-relo materjo, njenim ovdovelim sinom ter vnu-kinjo je dan s temi tremi krvno sorodstvenimisocialnimi vlogami. Prostor, v katerem se dogajaodnos med njimi, dolo~ajo {tevilni objektivni po-goji, na katere v danem trenutku nima vpliva no-beden od njih, vendar pa zelo dolo~ajo, da je nji-hov odnos tak{en, kot je. Konkretna vsebina nji-hovega medsebojnega odnosa pa je trenutno ve-denje � zlasti komuniciranje � vsakega od trehudeleèncev: samostojne akcije vsakega od njihin reakcije vsakega od njih na objektivne zunanjeokoli{~ine, na druga dva udeleènca v odnosu inna svoje lastno stanje. Prav komuniciranje pa jeedini volan, ki ga ima vsak od njih nenehno navoljo za usmerjanje dogajanja v medsebojnem od-nosu. Vsakdo lahko vpliva na kakovost njihove-ga medsebojnega odnosa le tako, da spreminjasvoje lastno vodenje v odnosu. Na svoje lastnovedenje v odnosu pa ~lovek lahko vpliva izklju~nole tako, da spreminja svoje lastno doìvljanje sebe,objektivne resni~nosti, drugih v odnosu in same-ga odnosa (Ramov{ 1990, str. 50 sl.).

Ko bomo tukaj govorili o socialni patologijiv starosti, bomo ta temeljna odnosna spoznanjapredpostavljali. Raz~lenjevali pa bomo le prak-ti~ne mo`nosti v duhu zna~ilnega socialno de-lavskega realizma, ki pravi: tisti, ki v odnosuopazi motnjo in ga ta motnja moti, ima edi-ni energijo in mo`nost, da za~ne spreminjatistvari na bolje. ê torej h~erko v srednjih letihmoti ~rnogledost njene ostarele matere, je edinav tem odnosu, ki se lahko o tej socialni motnjipou~i in nau~i, kako bolje komunicirati z ma-terjo, tak{no, kakr{na je.

Naslednja pomembna opomba je dejstvo, daimajo vse ~love{ke bolezni, teàve in stiske tudisvoj socialni vidik. Ni ne telesne, ne du{evne,ne duhovne, ne razvojne, ne kake druge patolo-gije pri ~loveku, ki se ne bi kazala tudi v njego-vem med~love{kem odnosu do drugih ljudi indrugih do njega. Razlika med vsemi temi in

pravimi socialnimi motnjami je ta, da socialnemotnje nastanejo v ~lovekovi socialni alimed~love{ko odnosni razse`nosti ter se od tamraz{irjajo na du{evno po~utje, telesno zdravje inv druge ~lovekove razse`nosti, telesne bolezni inpo{kodbe nastanejo na organizmu in od tam vpli-vajo na du{evno po~utje, med~love{ko soìtje inmaterialno varnost; du{evne imajo du{evni izvorin od tam kvarno vplivajo na telesno zdravje inmed~love{ko soìtje. V tem se vidi povezanostvseh ~lovekovih razse`nosti v nedeljivo celoto.Ni~ ne pomaga materialna blaginja ob zanemar-janju telesnega ali du{evnega zdravja, prav takoni~ ne pomaga {e tako velika skrb za telesno zdrav-je ob zanemarjenosti med~love{kega soìtja, kose to spridi v hudo socialno patologijjo. Zato jerazumljivo, da Svetovna zdravstvena organizacijapri OZN è skoraj pol stoletja {iri zavest, da jezdravje enovita telesno-du{veno-socialna kakovostv ìvljenju vsakega posameznega ~loveka in vmed~love{kem soìtju celotne dru`be. Sodobnozdravstvo govori o psihosomatiki in ugotavlja, daso vzroki za nastanek telesnih bolezni in po{kodbcelo v ve~ini primerov du{evni. Vzroki za du{evnoneravnovesje pa so v ve~ini primerov motnje inpatologija v med~love{kem soìtju � v resnici gretorej za socio-psiho-somatska obolenja.

Tretja nepogre{ljiva opomba je, da so vsemotnje � naj so socialnega izvora ali pa nesre~eod zunaj (naravne, vojne, kriminalne, promet-ne �) ter telesne in psihi~ne bolezni socialniizziv za kakovost med~love{kega soìtja. Vsakahuj{a telesna ali du{evna bolezen, vsaka krizaali nesre~a katerega koli od udeleèncev vdolo~enem odnosu je kriì{~e v razvoju njiho-vega medsebojnega odnosa. Njihov odnos pokrizi ne bo ve~ enak kakor prej � bo bolj{i ali paslab{i. ̂ e kateri od udeleèncev pravo~asno opa-zi izziv stiske, ~e ta izziv prav razume in gazavestno uporabi kot »u~no uro« ìvljenja, sebo kakovost njegovega ìvljenja in njihovegasoìtja dvignila, sicer pa bo padla. Kakovost ̀ iv-ljenja in soìtje ljudi se ne dviga samo od sebe.


7

Stiska, ki jo ~lovek doìvi v takem primeru, jeenergija samopomo~i za re{evanje motnje v nji-hovem odnosu.

Prav samopomo~ je osnovni socialni imun-ski vzgib v ~loveku, ki omogo~a re{evanje last-nih stisk in teàv v med~love{kem soìtju. Vsak~lovek ima {tevilne izku{nje, da mu je bila so-cialna teàva, ki jo je doìvel, odsko~na deska vbolj{o kakovost ìvljenja in med~love{kegasoìtja. Seveda ima vsakdo tudi slabe izku{nje,ko njegov socialni imunski sistem samopomo~iin solidarnosti do drugih ni deloval. V tem pri-meru energija stiske ni sluìla za odskok v bolj{okakovost ìvljenja in soìtja, ampak je ta istaenergija ~loveka pohabila; ostala mu je socialnabrazgotina. Teàve in motnje v med~love{kemali medgeneracijskem soìtju torej {e niso pravasocialna patologija. Ta nastane {ele tedaj, ko seenergija socialne stiske spreminja namesto vzdravo samopomo~ in solidarnost v bolno po{ko-dovanje sebe in drugih. Prava socialna patolo-gija je torej le obolel ali nerazvit socialnoimunski sistem samopomo~i in solidarnosti.

Kot vsaka bolezen so tudi socialne motnjerelativna stvar: pojavijo se in se slab{ajo ali pase bolj{ajo in prenehajo; v dolo~eni situaciji seopazijo, v drugi ne; eden ob~uti dolo~eno mot-njo zelo ìvo, drugi je sploh ne opazi ali ga nemoti. Tukaj je treba znova poudariti, da je so-cialno delo zelo stvarna antropolo{ka veda: ~esocialno motnjo kateri od udeleèncev ob~utikot stisko, jo je treba vzeti resno in storiti, karje v danem trenutku in razmerah mo`no. Pritem je odlo~ilnega pomena, da ima tisti, ki sti-sko zaradi socialne patologije v odnosu ob~uti,tudi osnovno socialno energijo samopomo~i zare{evanje te patologije. Vloga strokovne pomo~ije v tem, da s prizadetim ~lovekom utirjaprav{nje poti do trenutno mo`nega zbolj{anjamed~love{kega in medgeneracijskega soìtja.

Po teh uvodnih opredelitvah si torej oglej-mo konkretne oblike vsakdanje socialne patolo-gije v starosti.

NEKATERE VSAKDANJE VRSTESOCIALNE PATOLOGIJE V STAROSTI

Starostne socialne motnje, ki jih doìvljajoljudje pri vsakdanjem soìtju v druìnah, pri de-lovnem sodelovanju in pri stikih z ostalo vsak-danjo dru`bo, lahko razporedimo po razli~nihkriterijih. Eno od prikladnih izhodi{~ z vidikasocialnega dela sta materialno preìvljanje inmed~love{ko soìtje. Oglejmo si nekaj pogostihoblik tovrstne socialne patologije.

Z vidika vsakdanjega materialnega preìv-ljanja so starej{i ljudje socialno mote~i, ker so:

l brezbri`ni do materialnih dobrin in ure-jenosti � tak{ni so klo{arji in zanemarjenistarci;

l utopljeni zgolj v svoje materialne potre-be � taki so starostni skopuhi in pretiranivar~neì, ki zbirajo in shranjujejo vse od sta-rih vre~k do pono{enega perila, tatinski stariljudje, stari ljudje, ki ne prepustijo mlaj{imsvoje dru`bene vloge, slu`be, vodstvenegapoloàja, neko~ so sem sodili kmetje, ki nisoprepustili kmetije nasledniku.

Z vidika med~love{kega odnosa z bli`njimiso starej{i ljudje socialno mote~i, ker:

l se odljudno umikajo iz odnosa z ljudmi,zlasti z bli`njimi � taki se ~edalje bolj zapi-rajo v svoj svet, njihovi doma~i ne vedo, kajse godi v njih: se depresivno pogrezajo vasein so v nevarnosti za samomor, se skrivajzapijajo ali omamljajo s tabletami ali ~imdrugim, se utapljajo v dementno odkloplje-nost od stvarnosti, morda pa se duhovno osre-dinjajo v notranjem dialogu s samim sebojin svojim bogom;

l so lepljivo posestni{ki v odnosu do lju-di, zlasti bli`njih � taki ho~ejo imeti svoj-ce neprestano in povsem zase, sposobni sose ukvarjati samo s svojimi vpra{anji inproblemi.



8


ê izhajamo iz psihopatologije, bi lahko so-cialne motnje v starosti, ki oteùjejo med~love{keodnose, razdelili v tri tipe:l agresivno obtoùjo~ star ~lovek � vse okrog

sebe obsoja in vsem o~ita, se z vsemi prepi-ra, se kverulantsko toàri po sodi{~ih;

l depresivno tarnajo~ star ~lovek � je za-grenjen, v svoji preteklosti in sedanjosti vidile slabo, je ~rnogled, v prihodnosti vidi legroze~e oblake, v njegovi govorici prevla-duje tarnanje, to`be in pomilovanje sebe; pritakem je nevarnost samomora lahko resni~na;

l histeri~no sebi~en star ~lovek � svoj sebi~ninarcizem na prepri~ljiv igralski na~in preob-le~e v ne{tete videze, od ble{~e~e vabljivihdo nemo~nih, ki presunljivo izzivajo usmi-ljenje, od kaznujo~e odmaknjenosti ingroènj do sadisti~no sitne natan~nosti.Tovrstne socialne motnje so obi~ajno kom-

binacija du{evne motnje s socialnimi. Seveda sepostavlja vpra{anje, kaj je vzro~no prej: du{evnaokvara ali okvara sposobnosti za komunikacijoin med~love{ke odnose. V kon~ni fazi gotovovpliva kvarno eno na drugo, ne glede na to, kajje prvotni vzrok in kaj drugotna posledica.Zdravniki izhajajo iz medicinskega izhodi{~a,zato navadno odstranijo ali zmanj{ajo bolezen-ske simptome z zdravili, ki vplivajo na delova-nje ìvcev. V primeru prave du{evne motnje jeto lahko najbolj{a re{itev. Delovanje zdravil paseveda v vsakem primeru dodatno onesposobi~lovekov ̀ iv~ni sistem in njegovo zavest, da pa~ne more razvijati in spreminjati komunikacij-skih sposobnosti. ê gre za motnjo, ki je v os-novi socialna, pa se je raz{irila od tod v du{evnesimptome, je neprimerno bolj{e, da se bli`njiodlo~ijo za re{evanje teàv v medgeneracijskemsoìtju tako, da se sami nau~ijo ustrezne komu-nikacije s starej{im ~lovekom. Pri tem je naporve~ji, kakor je dajanje pomirjevalnih zdravil sta-remu ~loveku, toda odnos in komunikacijo lah-ko izbolj{ajo vsaj do ravni, ki je znosna za soìtje,ne da bi se star ~lovek dodatno ugrezal v otopelo

ìvotarjenje. Vsekakor bodo nau~ene komuni-kacijske ve{~ine velika nalo`ba za mlaj{ega, kise jih je zavestno nau~il, staremu ~loveku pa botudi ostala odprta mo`nost, da se spontano nau~ibolj{ega odnosa.

Nedavno raziskovanje prostovoljskegadruàbni{tva s starimi ljudmi je odkrilo katego-rijo navidezno vitalnega starostnika (Ramov{Ksenija 2001, 2002). Navidezno vitalni starost-niki so psihosocialno zaprti v svoj sistem in sorazvili svojo specifi~no obrambo, ki je podreje-na njihovemu zaprtemu sistemu. To so ljudje,ki svojo osebno energijo porabljajo za vzdrèva-nje videza vitalnosti, a se dejansko umikajo izokolja v svoj »obzidani« svet, v katerem je vsetrdno zakoli~eno. V svojem vedenju in komu-nikaciji se obna{ajo tako, kot da imajo vednovse prav in najbolje vedo, kaj je za koga dobroali slabo. Strah jih je, da bi izgubili stik s sve-tom, zato se ga {e bolj oklepajo in to tako, dadruge iz~rpavajo, ni~ pa ne dajejo ali pa dajejole toliko, da naveèjo drugega na sebe. Navi-dezno vitalni starostniki so socialno nepropust-ni, kar pomeni, da niso sposobni dvosmernekomunikacije. Pogosti so njihovi monologi, kipopolnoma izklju~ijo sogovornika ali pa si gapodredijo. Ne sprejemajo svojega staranja instarosti, svet pa doìvljajo kot krivi~en. Stiskein teàve {e bolj utrjujejo njihovo prepri~anjeo tem, kako je svet slab. So zagrenjeni, ~rno-gledi, pesimisti~ni, doìvljajo hudo osamlje-nost, radi obrekujejo in se pritoùjejo ~ez dru-ge in tako postajajo vedno ve~je breme sebi indrugim.

Raziskovalno odkritje navidezno vitalnih sta-rostnikov nas je pri usposabljanju prostovoljcevpostavilo pred zahtevno novo nalogo. Obi~ajniodnos prostovoljca z navidezno vitalnim starost-nikom namre~ ne koristi ne enemu ne drugemu,prej obema {koduje. Pri usposabljanju je torejtreba prostovoljca usposobiti, da bo prepozna-val to motnjo in se, ~e ji ni kos, vljudno poslo-vil. Intenzivno pa raziskujemo tudi mo`nosti za


9

uspe{no komuniciranje s socialno motenimi sta-rimi ljudmi.

Izjemno huda socialna patologija je zasvoje-nost, v na{ih kulturnih razmerah je to ve~inomaalkoholizem. Ta socialna patologija je najpogo-stej{a med tretjo generacijo. Alkoholog VinkoRazbor{ek (Razbor{ek 2000) pravi, da v sosed-njih dràvah ~ezmerno pije 20% starej{ih mo{kihin 10% ènsk, pri nas pa verjetno {e ve~. Alko-holizem po upokojitvi je v porastu � tretjina lju-di, ki so stari nad 60 let in ~ezmerno pijejo, jeza~ela s popivanjem {ele po upokojitvi.

Pri starih ljudeh se pojavljajo tudi druge vr-ste hudih socialnih motenj, ki se obi~ajno nada-ljujejo iz srednjih let in iz mladosti. Take sospolne zlorabe, zlasti pedofilija. Pri starej{em~loveku se razkrije, imel pa je verjetno to so-cialno motnjo è prej, toda zaradi njegovedru`bene ali kake druge mo~i nad mladimi ljud-mi je bila prikrita. Seveda pa je tudi mo`no, dase socialna patologija spolne narave za~ne po-javljati {ele v starosti kot spremni pojav du{ev-nega propadanja.

V porastu so tudi lo~itve zakonske zvezepo osamosvojitvi otrok iz druìne. Z vidikasocialne varnosti ter osebnostne trdnosti jelo~itev na pragu starosti zelo rizi~no socialnodejanje, ki ustvarja intrapsihi~ne in socialne oko-li{~ine za {tevilne socialne motnje.

Zelo zna~ilna patologija dana{nje srednje inmlade generacije v razviti zahodni dru`bi je raz-vajenost (@or` 2002). @e sama na sebi taka jeresna socialna motnja za med~love{ko soìtje,poleg tega pa je izvir raznovrstne druge social-ne patologije. Z vidika na{e teme je pomembnodvoje. Prvi~: ~e so v soìtju s starim ~lovekom,pri katerem se pojavljajo socialne motnje, samorazvajeni ljudje druge in prve generacije, jere{evanje tega problemskega sklopa verjetno ne-mogo~e. In drugi~: ko se bodo v naslednjih le-tih in desetletjih starali razvajeni ljudje sedanjesrednje in mlade generacije, bo zaradi te njiho-ve zna~ilnosti verjetno veliko ve~ socialne

patologije in bodo ti ljudje v starosti zelo teàvniza okolico.

Ob koncu razvr{~anja starostne socialne pa-tologije v razli~ne kategorije sku{ajmo pouda-riti tri konkretne oblike ali tipe, ki zelo pogostomotijo in uni~ujejo vsakdanje soìtje med gene-racijami v druìnah in v dru`bi. Poimenovalijih bomo:l o~itajo~a sitnoba, ko star ~lovek govori: »@e

spet ste mi�!« � »Saj sem vedel, da mi neboste�!« � »Nih~e mi ne zna tega narediti,kakor je treba!« �

l tarnajo~a zagrenjenost in ~rnogledost, kostar ~lovek ponavlja: »Kako je bilo v~asihvse druga~e!« � »Meni je {lo vedno vse naj-slab{e!« � »Saj se ni ni~ spla~alo!« � »Kaj sebo {ele zgodilo iz tega!« � »Ni~esar dobreganimam ve~ pri~akovati!« �

l sumni~avo nezaupanje, ko star ~lovek o~ita:»Ukradli so mi�!« � »Zastrupiti meho~e�!« � »Nikomur ne smem ve~ verje-ti!« � »Gotovo ima nekaj za bregom!« �îsto za konec pa smo prihranili osamlje-

nost starih ljudi. Vsakdanje izku{nje in razi-skovalni podatki kaèjo, da je osamljenost sta-rih ljudi v dana{njem razvitem svetu najboljmnoì~na in najbolj pere~a socialna motnja(Strokovni posvet 2001). Splo{no trdijo, da jezelo osamljen vsaj vsak tretji starostnik, verjet-no se jih po~uti precej osamljeno dve tretjini.Seveda je treba razlikovati osamljenost od sa-mote. Osamljenost je doìvljanje ~loveka, kinima zadovoljene temeljne ~love{ke potrebe poodnosu in razmerjih z drugimi ljudmi. ^loveklahko ìvi sam in dolgo ni v stiku z nikomer, pase ne po~uti osamljen; po~uti se dobro in kopride v stik z ljudmi, so njegovi odnosi z njimiustrezni. Obratno pa lahko ìvi sredi mnoìceljudi � tudi takih, ki zanj dobro skrbijo � naprimer star ~lovek v domu za stare, pa doìvljaobupno osamljenost, z nikomer ne najde pri-mernega stika in odnosa, s komerkoli pridev stik, se obna{a tako, da se stik prekine ali



10


razvija v slabo komuniciranje. Osamljenost jevsakdanji vzrok za psihosomatsko obolevanje,za klavrno in nezadovoljno ~love{ko ìvotarje-nje. Ta vrsta socialne patologije ima {e posebejizrazito zna~ilnost za~aranega kroga, ki se spi-ralasto vije v ~edalje slab{e stanje po obrazcu:osamljen � zato ~edalje bolj zagrenjen � zato~edalje bolj odbija ljudi od sebe � zato {e boljosamljen � in tako v nedogled.

V teoriji socialno delavske gerontologije ingerontagogike nam gre za to, da bi na{li in uvedliv vsakdanji praksi primerne komunikacijske »re-cepte« za znosno komunikacijo v navedenih pri-merih socialnih motenj, prav tako pa za razvija-nje mo`nosti za preventivno usmeritev v krepi-tev socialne klenosti, ki bi prepre~ila razvoj to-vrstne starostne socialne patologije.

RE[EVANJE TE@AVPRI VSAKDANJIH VRSTAHSOCIALNE PATOLOGIJE V STAROSTI

Konec marca 2003 sem imel triurni seminaro soìtju generacij. Za uvod je dramska skupinaupokojencev zaigrala prizor, ki so ga sami se-stavili in pripravili. Ker je bila to slikovita upri-zoritev zgre{enega ravnanja s socialno patolo-gijo v starosti, ga povzemam.

V domu za stare ljudi sedijo tri stanovalke prikavi. Nekdanja zdravnica, ki se zaveda, kako do-bri in po{teni so bili zdravniki neko~. Od kmetovso vzeli le kako {unko ali klobaso, zdaj pa vlada-jo v zdravstvu modre kuverte, dolge ~akalne vr-ste in neprijazno izpolnjevanje papirjev. Ona si-cer »zdaj ni ve~ zdravnica, je navadna upokojen-ka v domu za stare«. Druga je radoìva kmetica,ki pripoveduje svoje ìvljenjske zgodbe. Poko-pala je tri moè. Prvi je imel rad ìvino, drugi jeìvino prodal in kupil traktor; pri njem je moralaves dan delati, zve~er pa jo je podil okrog hi{e �»tudi njega je Bog vzel in zdaj pije ~aj od cipres

pri sv. Heleni«. Tretji je bil najbolj{i, delal je prièleznici, gojil vinograd, po njem ima pokojni-no, »zanj najbolj moli, v njegov spomin rada spijekozar~ek«. Zdravnici slovesno zagotovi, da jo boodslej vsakdo v domu nazival »gospa doktor«,za to bo poskrbela lastnoro~no. Ker se tako do-bro ujemata, bosta {li po kosilu na kozarec. Tret-ja � u~iteljica poudari � da ne bo {la z njima, jezelo proti pitju alkohola. Mora biti, saj vse dnevesamo ~aka, da jo spet pokli~ejo v slu`bo, kjer jeuvajala sodobne novosti: »Vem, da brez mene nemorejo!« In zaupno doda: »Tovari{ ravnatelj pabo v zbornici vsem povedal: To je moja najbolj{au~iteljica!« Nemirno vstaja in hodi okrog, v zgub-ljeni vznesenosti zamenja sostanovalki z u~enka-mi in spra{uje po{tevanko, daje nalogo in odmor,se zahvali za jaj~ka in klobaso, ki so jih prineslinjej od doma � Zdravnica in kmetica ji vnetopritrjujeta in jo navija{ko spodbujata: »Danes vasbodo pa res najbr` poklicali! Vi ste najbolj{a u~ite-ljica! Ravnatelj vas ima najraj{i! �« Za njenimhrbtom pa si meìkata, ~e{, kako je reva zme{ana.Tedaj pride na prizori{~e mo{ki, nekdanji avto-busni {ofer, s steklenico vina, ~e{, »prej sem vseìvljenje vozil in ga nisem smel, zdaj pa ga svo-bodno pijem za zdravje in veselje!« Nato~i vsem� tudi u~iteljica ho~e nazdraviti, zdi se, da doìv-lja sprejem ravnatelja v zbornici, zdravnica inkmetica svarita gostitelja, da naj u~iteljici nalijeres ~isto malo ... Nazdravijo in zapojejo: »Pijmoga, pijmo, dokler ìvimo �«

Odli~ni dramski skupini smo se dodobra na-smejali. Bil je zdravilen humor ob hudi tragikicele vrste socialne in du{evne patologije: praz-nega ìvotarjenja v starostnem azilu, omamlja-nja, demence, samozadostne osame tretje gene-racije brez osebnega stika z mlaj{ima dvema,globoke ~love{ke osamljenosti in potla~enegarazo~aranja. Najbolj me je prevzel odli~en pri-kaz obi~ajnega zgre{enega vzorca vedenja ljudido socialnih in psihi~nih motenj pri starihljudeh. Zdravnica in kmetica sta igrali {kodlji-vo igro z u~itelji~ino in svojo lastno motnjo, saj


11

njuno zahrbtno vedenje ni bilo manj{a socialnapatologija kakor u~itelji~ina du{evna dement-nost s svojimi socialnimi posledicami. Ko stau~itelji~inim blodnjam pritrjevali, kot da sozdrava komunikacija, njo samo kot ~loveka paprezirali, sta pri u~iteljici utrjevali moteno doìv-ljanje resni~nosti, pri sebi pa nezdravo komuni-kacijo in odnos z soljudmi. Vsi udeleènci pri-zora so ìveli v patolo{ki simbiozi, vsak je siceriztrìl nekaj za zadovoljevanje svoje trenutnedu{evne potrebe, toda na na~in, v katerem sonjihove pristne socialne, du{evne, pa tudi tele-sne potrebe vse bolj zanemarjene in se vse hi-treje zapletajo v za~aran krog praznega ìvotar-jenja in nezdravega ìvljenja v starosti. ^lovek,ki to dru`bo pogleda od zunaj, si ne zaèli, dabi se ji pridruìl; nasmehne se njihovi igri inpomilovalno re~e: »Stari so, kaj naj pa delajodrugega, saj jih ~aka samo {e smrt.« Obenem paima trpek ob~utek: »Ali je starost res samo to?!«

Seveda starost ni samo to. Celo ob hudi tele-sni, du{evni ali socialni patologiji ni nujno, daje starost nesmiselno ìvotarjenje v ~akalnicismrti. Sleherni trenutek so v ìvljenju tudi smi-selne mo`nosti, med drugimi tudi mo`nosti zasmiselno ~love{ko soìtje. Tudi z dementnozgubljenim, sitnim, ~rnogledim in zagrenjenimstarim ~lovekom je mo`no ~love{ko pristno ko-municirati. Kdor se tega nau~i, bo v vsakda-njem stiku s socialno motenimi ljudmi obvla-doval med~love{ko soìtje vsaj do te mere, danjemu samemu ne bo {kodilo in da ne bo utrje-valo starega ~loveka v njegovi motnji. Prvi ciljslehernega ravnanja z boleznijo in motnjami jenamre~ è od nekdaj: »Najprej ne {koditi!«

Na In{titutu Antona Trstenjaka smo za~eliraziskovati starostne socialne motnje po odkrit-ju zgoraj omenjene patologije »navidezno vi-talnih« starostnikov. Pri stiku z njimi prosto-voljcem hitro poide volja in energija. Na{e prvanaloga je torej bila za{~ititi prostovoljce pred{kodo, da bi lahko svojo prostovoljsko energijouporabljali v korist starih ljudi in svojo lastno

korist. Temu sledi druga naloga: iskanje mo`no-sti, da prostovoljec s svojim znanjem uspe{nousmerja med~love{ki odnos s socialno motenimstarim ~lovekom. Ta naloga pa se do konca izo-stri pri usposabljanju druìnskih ~lanov za lep{esoìtje s starim druìnskim ~lanom, ~e je prisot-na socialna motnja.

Pri vpra{anju re{evanja teàv v soìtju s sta-rim ~lovekom, kjer je prisotna socialna motnja,moramo torej najprej razlikovati:1. druìnsko in slu`beno med~love{ko soìtje,

saj imajo bli`nji svojci in uslu`benci, ki de-lajo s starimi ljudmi, dol`nost biti v tem od-nosu, in

2. prostovoljsko druènje s starim ~lovekom,ki temelji na povsem svobodni lastniodlo~itvi.Bli`nji svojci, ki ìvijo s socialno motenim

starim ~lovekom, ali uslu`benci v domu za sta-re ljudi imajo izbiro med tem, da se nau~ijo smi-selnega soìtja, in tem, da ìvijo v odnosu, ki{kodi njim in staremu ~loveku. Pri tem je ned-voumna dol`nost, obenem pa edino pametna inrentabilna izbira, da izberejo prvo. Ko gre zatelesne bolezni in motnje, je ta izbira samou-mevna: zdravnik, patrona`na sestra in svojci os-krbujejo gnojno rano starega ~loveka z za{~itni-mi rokavicami, rano razkuìjo in obveèjo, sipred tem opravilom in po njem dobro umijejoroke, prekuhajo jedilni pribor, perilo in postelj-nino bolnika � S tem najbolje pomagajo bol-niku pri zdravljenju in laj{anju bolezni, sebe paza{~itijo pred nepotrebno oku`bo. Pri socialnihmotnjah pa se {ele v zadnjem ~asu oblikuje os-novno »higiensko« znanje o tem, kako druge-mu v odnosu pomagati pri re{evanju motnje inkako za{~iti sebe pred socialno oku`bo.

Prostovoljci in drugi, ki stopajo v konkretniodnos s socialno motenim starim ~lovekom posvoji prosti odlo~itvi, so v druga~nem poloàju.ê ugotovijo, da komunikaciji s socialnomotenim starim ~lovekom niso kos, je edino pa-metno, da stik takoj, toda dostojno prekinejo.



12


Seveda pa imajo tudi oni mo`nost, da se posto-poma nau~ijo usmerjati pogovor in odnos s ta-kim ~lovekom v obojestransko korist, ali pa vsajtako, da nobenemu ne {koduje.

Iz na{ih dosedanjih izku{enj in spoznanjbomo povzeli nekaj bistvenih korakov za obli-kovanje smiselnega med~love{kega odnosa s so-cialno motenim starej{im ~lovekom. Kot pri-mer socialne motnje bomo imeli pred o~mi za-grenjenega, ~rnogledega, sitnega starega ~love-ka, ki je ves osredoto~en sam nase.

Najprej je treba poznati in prepoznati kon-kretno socialno patologijo. Tega se je trebanau~iti, kakor se je treba nau~iti prepoznati te-lesna obolenja in po{kodbe; vsak ~lovek bi mo-ral obvladati osnovno znanje »prve pomo~i« prisocialnih motnjah, svojci socialno motenih sta-rih ljudi, poklicni delavci in prostovoljci pa bimorali imeti ve~ znanja o med~love{kem odno-su v primeru socialne patologije. ê ~lovek nerazume socialne patologije, je nemogo~e, da biprav oblikoval med~love{ki odnos.

Treba je zelo jasno razlikovati med ~love-kom in njegovo socialno motnjo. ^lovek ima,denimo, zamazano obleko, toda on kot ~lovekni umazanija; ~lovek ima zlomljeno nogo, todaon kot ~lovek ni polomija. Tako ima tudi ~lo-vek s socialno motnjo »polomljeno« eno spo-sobnost � ob~ilnost, zato zagrenjeno in ~rnogle-do sitnari, toda on kot ~lovek ni samo ali pred-vsem ta sposobnost. Pravo stali{~e je: ~lovekasprejemamo naklonjeno, njegove motnje pa nepodpiramo; sprejemamo jo kot dejstvo � kot obo-lelo sposobnost pri njem. Trudimo se, da jo sku-paj z njim odpravimo ali vsaj nevtraliziramo:torej � da pride do ~iste obleke, da dobi mavecna zlomljeno nogo, da najdemo na~in in vsebi-no za veder in spodbuden pogovor med nama.Kdor vidi socialno motenega ~loveka samo kotto motnjo, usmerja odnos z njim v obojestran-sko {kodo. Do socialne motnje je treba imetienako stali{~e kakor do telesne bolezni aliinvalidnosti.

ê pri stiku s starim ~lovekom ugotovimo,da gre za socialno motnjo, moramo zavestnopresoditi, ali je smiselno, da dejavno stopi-mo z njim v pogovor ali ne. ê sodimo, dabomo kos oteèni komunikaciji in bomo zmo-gli pogovor voditi pozitivno, vstopimo v dalj{ipogovor, ki lahko postane pristno oseben, sicerpa ostanemo pri kratkem obisku in se vljudnoposlovimo, preden ~lovek v svojem govorjenjuzapade v globoko ~rnogledost in sitnobo. Tudisvojci, ki ìvijo s takim starim ~lovekom, inuslu`benci, ki z njim delajo poklicno, so pri vsa-kem posameznem stiku pred odlo~itvijo, ali jebolje ostati kratek in stvaren ali pa je mo`nosocialno »rano o~istiti in blagodejno obvezati«.V vsakem primeru pa se je treba zavestno odlo~itiza komuniciranje s socialno motenim starim ~lo-vekom, sicer je nemogo~e zbrati energijo za do-bro vodenje pogovora in odnosa z njim.

Socialno patologijo je treba v pogovorusproti »kompostirati«. Socialno patologijodoìvlja normalen ~lovek kot smrdljiv in strupengnoj v med~love{kem odnosu. Ko naletimo vmed~love{kem odnosu nanjo, moramo postopatienako, kakor z gnojem v naravi ali pri telesnihranah. Kmet gnoja ne me{a, saj bi {e bolj smrdel,ampak ga ~im hitreje zakoplje pod zemljo, dapostane kompost in gnojilo za pridelke. Patro-na`na sestra ne brodi po gnojni rani starke, am-pak rano ~im hitreje o~isti, razkuì, namaè zzdravilom in zavije, gnoj in zamazane povojezavrè, ne da bi jim posve~ala posebno pozor-nost. ê se ~lovek odlo~i, da bo {el s socialnomotenim starim ~lovekom v dalj{i osebni pogo-vor, mora vse besede in vedenje, ki so izraz so-cialne bolezni, sproti metati na odpad � jih pre-sli{ati, ~eprav starega ~loveka zelo dobro poslu{a.

V pogovoru s socialno motenim starim ~lo-vekom je treba toplo sprejeti starega ~lovekasamega, njegovim socialno bolnim besedamin vedenju pa ne smemo niti oporekati nitipritrjevati. ê ugovarjamo njegovim besedamali vedenju, je kot bi gasili ogenj z bencinom.


13

ê pa bolnim besedam ali vedenju pritrjujemo,se prestavimo v isto patologijo, zato ni mogo~e,da bi vodili pristen ~love{ki pogovor in odnos.To usodno napako naredi, kdor se s sitnim sta-rim ~lovekom prepira o tem, kar govori, muzameri, da je tak, ali i{~e krivdo ali krivca zateàvno stanje. Glede vsebine njegove patolo{kepripovedi ne smemo biti niti njegovi zaveznikiniti nasprotniki. Pa~ pa smo tem bolj zaveznikinjega samega kot ~loveka: sprejemamo gatak{nega, kakr{en je, in gledamo v njem tudivse pozitivno, ~esar sam ne vidi. ̂ e smo do njega~love{ko topli in sprejemajo~i, to intuitivno ~utineprimerno bolj blagodejno, kakor ~e bi pritr-jevali njegovi bolni pripovedi. Ko govori in senegativno v njegovi pripovedi in vedenju ~eda-lje bolj stopnjuje, mu v primernem trenutku nasplo{no pritrdimo, saj v resnici doìvlja velikestiske in teàve, npr.: »Na svetu je res velikoteàv.« Toda takoj nato z veliko ~love{kega ~uta,obenem pa z vso svojo zdravo ~love{ko energi-jo na~nemo novo temo pogovora � podobno storimedicinska sestra, ko previja rano.

V za~etnem delu pogovora s sitnim in za-grenjenim starim ~lovekom je treba ve~kratzamenjati vsebino pogovora. Tako vedno zno-va za~enja govoriti pozitivno ali vsaj nevtralno,kajti zaradi svoje socialne bolezni se bo verjet-no kmalu za~el utapljati v svojem òl~u in gne-vu. Na tak na~in verjetno uspemo ohranjati zno-sno vsakdanjo ~love{ko komunikacijo, to po-meni, da se govorjenje in vedenje starega ~lo-veka ne odlepi povsem od sogovornika v samo-govor in ne utopi v lastnem zastrupljenem doìv-ljajskem morju. V tem za~etnem delu pogovorasta verjetno vzpostavila osnovno medsebojnozaupanje in so-~utenje, kar socialno zdrav ~lo-vek lahko zavestno ~uti iz vzdu{ja med njim.ê se je to zgodilo, je narejena osnova za za~etekdobrega osebnega pogovora, ~e ne, je ~as za ob-zirno in dostojno slovo. Tak na~in pogovora jeza socialno zdravega ~loveka utrudljiv. Od nje-ga nima {e nih~e prave koristi. Je zgolj nujno

potrebno pripravljanje pogovor za dober osebnipogovor, to je pripovedovanje dobrih in za obasogovornika zanimivih ìvljenjskih zgodb inizku{enj. ê so bili v za~etnem delu pogovorazanj vzpostavljeni pogoji, bo to naslednji ko-rak, ki se bo za~el, ko odkrijemo v socialno bol-nem ~loveku nekaj zdravih »oprijemali{~«.

Starega ~loveka, ki govori in se obna{a so-cialno bolno, je treba zelo dobro poslu{ati inopazovati, da odkrijemo zdrava »oprijema-li{~a« za dober osebni pogovor. Sleherni star~lovek ima tudi dobre ìvljenjske izku{nje inspoznanja, na katere je ponosen, ki jih je vesel,pri katerih je ganjen, ki so mu dragoceni in sozanimiva pogovorna snov za oba sogovornika.Bistvo sitnobe je prav to, da so ~lovekove dobreìvljenjske izku{nje zasute globoko pod plazomzagrenjenosti in ~rnogledosti ter do potankostiutrjene navade sitnarjenja. Kljub temu pa se vvedenju in govorjenju socialno motenega ~lo-veka nenehno odpirajo drobne sledi, ki dajo slu-titi, kje so njegovi osebni zakladi pod plazom ingnojem. ̂ e se nau~imo biti res dobri poslu{alci,bomo v za~etnem delu pogovora s socialno bol-nim starim ~lovekom odkrili nekatere njegoveìvljenjske izku{nje, ki so v njem kot èrjavicapod pepelom; to je tisto svetlo in toplo v njem,~eprav se na povr{ju njegovih besed in vedenjavidijo le socialne »gnojne tvorbe«. Pozitivne ̀ iv-ljenjske izku{nje, ki jih zaslutimo tu in tam kotdrobe sledi v njegovih besedah, so zdrava »opri-jemali{~a« za za~etek dobrega osebnega pogo-vora z njim. So kot kavlji pri pokvarjenem av-tomobilu, na katere zapnemo vrv in ga poteg-nemo z dobrim avtomobilom, dokler ne v`ge inne ste~e s svojo lastno mo~jo.

Po uspelem za~etnem pogovoru poskusimonadaljevati dober osebni pogovor iz enega od»oprijemali{~«, ki smo jih pravkar odkrili alijih poznamo è od prej. Prakti~no gre za enakomenjavo pogovorne vsebine, kakor prej medza~etnim pogovorom, le da tokrat ne za~enja-mo z vsebino na slepo, ampak s tisto, za katero



14


slutimo ali vemo, da je ~loveku pri srcu, da imao njej dobre ìvljenjske izku{nje in spoznanja,na katera je ponosen in ki � to je prav tako po-membno � zanimajo tudi nas. Novo temona~nemo z vso svojo energijo socialno zdrave-ga ~loveka. Zavedati se moramo, da je socialnozdrav ~lovek mo~nej{i od socialno bolnega; ~ezna svojo mo~ prav uporabiti, bo prej ali slejuspel z dobrim osebnim pogovorom, ~e je nezna, pa z njo krepi patolo{ko komunikacijo ssocialno motenim starim ~lovekom. Ko s spod-budnimi besedami uvajamo dober osebni pogo-vor, se ravnamo po starem govorni{kem na~elu,da je govor boj za pozornost poslu{alcev; vode-nje pogovora s socialno bolnim starim ~love-kom je boj za dober osebni pogovor z njim. Zatak pogovor, ki bo koristil obema. Vsak ~lovekpotrebuje druge ljudi predvsem za to, da so muogledalo njegovih dobrih strani. Vsakomur � tudisocialno bolnemu ~loveku � je prijetneje videtisvoje dobre in dragocene izku{nje v ogledaluposlu{alca, kakor pa svoje odurne socialne rane,~eprav mu samo te nenehno sili na plan s svojopeko~o bole~ino. Morda bo dober osebni pogo-vor stekel è ob prvem »prijemali{~u«: v temprimeru se staremu ~loveku sprostijo poteze naobrazu, o~i mu zaàrijo in pripovedovati za~nelepo zgodbo iz svojega ìvljenja. Morda pogo-vor ne ste~e. Treba je nadaljevati in poskusiti zdrugim, tretjim� zdravim oprijemali{~em. Sajtudi medicinski sestri morda takoj ne odlepi za-voj od gnojne rane na nogi starke, ko jo previja.Seveda tudi zdrava ne bo po enem previjanju,morda se celo nikoli ne bo zacelila, toda sestraali svojci jo previjajo vedno znova in znova ssamoumevno potrpe`ljivostjo.

Potrpe`ljivost in vztrajnost sta za ustvar-jalno re{evanje teàv pri vsakdanjih vrstah so-cialne patologije v starosti tako samoumevni,kakor sta samoumevni pri vsakdanjih gospo-dinjskih delih, pri oskrbovanju dolgotrajnih inkroni~nih bolezni, pri negi in vzgoji otrok, priznanstvenem delu in {e marsikje v vsakdanjem

ìvljenju. Psiholo{ko sta danes potrpe`ljivostin vztrajnost odbijajo~a pojma, toda kakovost-no ìvljenje in soìtje ljudi brez njiju nimogo~e. Pri drugih od navedenih vsakdanjihìvljenjskih dogajanj sta vseeno bolj sprejem-ljiva, kakor v odnosu s starimi ljudmi. Starostin staranje sta namre~ v sodobni zahodni kul-turi tabu � ljudje ju nezavedno doìvljajo kotnekaj grdega in nesmiselnega, s ~imer ne sme-jo imeti nobenega opravka. Toda prav oza-ve{~anje in preseganje {kodljivih tabujev, ste-reotipov in predsodkov je bistveni znak ~love-kovega osebnostnega in socialnega zorenja. ̂ enam pri u~enju dobrega komuniciranja s so-cialno motenimi starimi ljudmi rasteta potr-pe`ljivosti in vztrajnosti, je to razveseljiv do-kaz, da nam ta zahtevni proces uspeva.

Temelj za vsak med~love{ki odnos � druìn-ski, slu`beni in prostovoljski � s socialno mote-nim starim ~lovekom je doìvljanje smisla tegaodnosa. Kak{en je smisel tega, da se ~lovek tru-di za vsaj znosno komunikacijo in odnose z zelositnim starim ~lovekom? Kak{en je smisel zdrav-ljenja kroni~no bolnih, socialne oskrbenemo~nih, nasploh vsakega dela in soìtja z one-moglimi, oslabelimi, nebogljenimi, ope{animi,dotrajanimi, zdelanimi, nemo~nimi ljudmi? Brezvpra{anja o smislu tragike in dela z njo ni teori-je hendikepa, izgub in ̀ ivljenjskih udarcev. Od-govor na to vpra{anje osebno ~lovekovo stali{~e.Brez pozitivnega odgovora na vpra{anje, kak{enje smisel tega, da se trudimo za dobro komuni-kacijo in odnose s socialno bolnim starim ~lo-vekom, ni mogo~e oblikovati obojestranskotvornega soìtja. Dana{nja ameri{ko-evropska ci-vilizacija ne dopu{~a pojemanja mo~i, zato kul-tura daje le {e zelo splo{no humanisti~no osno-vo za smisel nemo~i in malo spodbud za njego-vo osebno iskanje. Ker pa je nemo~ v ìvljenjuvsakega ~loveka reden dele`, je soìtje s starim~lovekom prilo`nost za vsakogar, ki je z njim vodnosu, da najde svoj pritrdilen odgovor na totemeljno vpra{anje.


15

Z ustreznim vedenjem in dobro komunika-cijo lahko v dani situaciji doseèmo najve~, karje mo`no dose~i za re{evanje teàv v odnosu ssocialno bolnim starim ~lovekom. Ne moremopa spremeniti dejstev. ê nekdo ne more ho-diti, mu invalidski vozi~ek in spremstvo omo-go~ita lep »sprehod« na sveèm zraku, dejstvo,da ne more hoditi, pa ostaja. Morda bo kdaj sho-dil, morda ne. Lep sprehod na vozi~ku s sprem-ljevalcem ima v vsakem primeru svojo vred-nost. Tako je tudi pri socialnih motnjah. V pri-meru povpre~ne vsakdanje socialne motnje,kakr{na je na primer godrnjavost in zagrenjenotarnanje starega ~loveka, nastane nevzdrèn od-nos in soìtje, ~e mlaj{i ob njem ne obvladajove{~ine dobrega komuniciranja, medtem ko do-bra komunikacija nevtralizira kvarni vpliv so-cialne patologije na ~loveka samega, da se mune utrjuje patolo{ki vzorec vedenja. Na druge,ki pridejo z njim v stik, pa ve{~ina dobre komu-nikacije vpliva blagodejno, da jim socialno bo-lan star ~lovek ne gre na ìvce, jih ne spravlja vslabo voljo in ne odbija od sebe.

Za prostovoljske druàbnike s starimiljudmi veljajo naslednja pravila. ̂ im bolj pro-stovoljcev obvlada na~ine vedenja in komunika-cije za vsakdanje re{evanje in oskrbo socialne pa-tologije v starosti, s tem bolj socialno motenimstarim ~lovekom se lahko druì v obojestranskokorist. Pri stiku s starim ~lovekom, kjer ne ob-vlada usmeritve v dober osebni pogovor, pa se jesmiselno na hitro in dostojno umakniti � povsemenako, kot na obisku pri telesno bolnem ~loveku,kjer takoj presocimo, kako dolgo in osebno po-globljeno je smiselno ostati na obisku.

Socialne motnje so enako redna oblika ~lo-vekove nemo~i v starosti kakor telesne alidu{evne bolezni. Ljudje jih praviloma ne poz-najo, ne priznajo in ne sprejemajo, zato se nanjeodzivajo agresivno � ko starega ~loveka pre-pri~ujejo in ga sku{ajo vzgojno-moralisti~nospremeniti, ali pa cini~no � ko pritrjujejo nje-govemu socialno bolnemu govorjenju in

obna{anju, kot ~loveka pa ga ne sprejemajo alicelo brijejo iz njega norce. Cilj vsakega social-nega re{evanja teàv pri vsakdanjih vrstah so-cialne patologije v starosti je, dose~i enako sta-li{~e, poznavanje in ve{~ine za ravnanje, kakorpri telesnih boleznih ali invalidnosti. Razvija-nje in {irjenje tovrstnega znanja se {ele za~enja.Na In{titutu Antona Trstenjaka to podro~je ra-ziskujemo in razvijamo predvsem za potrebeprepre~evanja socialnih motenj v starosti in vodnosih med generacijami. Pri vsakdanjem uva-janju preventivnih programov na terenu pa ugo-tavljamo, da dokaj velikemu delu starej{ih inmlaj{ih ljudi, ki se vklju~ijo vanje, osnovneve{~ine komuniciranja, ki smo jih pravkar opi-sali, dobro sluìjo tudi kot socialno terapevtskosredstvo za re{evanje teàv v odnosih s socialnomotenimi svojci ali starimi ljudi v prostovolj-skem odnosu.

PREPREÊVANJEVSAKDANJIH OBLIK SOCIALNEPATOLOGIJE V STAROSTI

O prepre~evanju vsakdanjih oblik social-ne patologije v starosti nismo na{li razisko-valnih podatkov ali specifi~ne strokovne lite-rature. Nasploh je vsakdanja socialna patolo-gija {e zelo neraziskana. Pri razvoju dolo~ene-ga antropolo{kega podro~ja pride navadnonajprej na vrsto raziskovanje problemskih po-javov na tem podro~ju, temu sledi razvoj me-tod za re{evanje problematike, razmi{ljanja onjenem prepre~evanju so na vrsti zadnja, dou~inkovitih metod prepre~evanja pa ve~ino-ma sploh ne pride. Zato o prepre~evanju vsak-danjih oblik socialne patologije v starosti do-damo le nekaj splo{nih spoznanj in konkret-nih izku{enj.

Prepre~evanju socialne patologije oziromakrepitvi socialne klenosti se posve~a celotna an-tropohigiena (Ramov{ 1990a, 1994, 1996).



16


Predpostavljamo lahko, da vse, kar ve~a social-no klenost in bolj{a kakovost med~love{kih od-nosov v mladih in srednjih letih, prepre~uje tudisocialne motnje v starosti. Na kak{en na~in lah-ko u~inkovito prepre~imo posamezno od kon-kretnih oblik socialne patologije v starosti, naprimer zagrenjenost in sitnobo, àl {e ni razi-skovalnih podatkov.

Na In{titutu Antona Trstenjaka è ve~ kotdeset let raziskujemo vpra{anja kakovostnegastaranja v dana{njih razmerah in odnosov medgeneracijami. Vzporedno s tem razvijamo pre-ventivne programe za kakovostno staranje insoìtje generacij. Ti programi so namenjeni ce-lotni skupnosti � zlasti ob~inam, svojcem sta-rej{ih ljudi, mladi in srednji generaciji ter sta-rostnikom, da bi drug drugega bolje poznali inoblikovali bolj kakovostne medgeneracijske od-nose. Doslej smo razvili sedem preventivnihprogramov:

1. Ozave{~anje celotnega prebivalstva v skup-nosti o kakovostni starosti in o potrebnostipriprave nanjo.

2. Te~aj za lepo soìtje s starej{im druìnskim~lanom oziroma nasploh s starej{imi ljudmi.

3. Te~aj za pripravo na kakovostno staranje obupokojitvi.

4. Te~aj za upokojence za bolj{e razumevanjemlaj{ih dveh generacij.

5. Prostovoljsko osebno druàbni{tvo z osam-ljenim starim ~lovekom.

6. Medgeneracijske skupine za kakovostnostarost.

7. Samoorganizacija krajevne mreè medgene-racijskih programov za kakovostno starostna podro~ju med~love{kih odnosov.

Na osnovi dosedanjega raziskovanja in {iroke-ga uvajanja teh programov bomo povzeli nekajspoznanj o prepre~evanju socialne patologije.

Od za~etka smo bili najbolj pozorni napreu~evanje mo`nosti za prepre~evanje osam-ljenosti v starosti in za socialno urejanje te mot-nje. Medgeneracijske skupine so se izkazale kotzelo uspe{na oblika samopomo~i za prepre~eva-nje osamljenosti; isto velja za prostovoljskodruàbni{tvo z osamljenim starim ~lovekom.

Med vsemi dejavniki, ki sestavljajo med-~love{ki odnos, je najodlo~ilnej{a komunikaci-ja; in sicer ne toliko njena vsebina, kolikor njenpotek po osnovnih pravilih dobrega govorjenjain poslu{anja. Tako govorijo nova spoznanja vzadnjem desetletju. Ista spoznanja in strokovnaizku{nja pravita tudi, da se je relativno lahkonau~iti dobrega komuniciranja (Engl, Thurma-ier 1995). Iz teh spoznanj vedenjske, komuni-kacijske in kognitivne psihologije izhajamo prioblikovanju in vodenju te~ajev za medgenera-cijsko komuniciranje. Na{i dosedanji rezultatikaèjo, da je v resnici mogo~e v zelo kratkem~asu � v 10 urah primernega skupinskega so-cialnega u~enja � dose~i ob~uten napredek vmedgeneracijski komunikaciji.

Vsekakor je pogoj za zbolj{anje med-~love{kih odnosov in komunikacije zavestnaosebna odlo~itev in primerna oblika u~enja.To je sicer samoumevno, saj se mora tudi prikrepitvi zdravja in telesne kondicije ~lovek za-vestno odlo~iti za bolj zdravo prehranjevanje,za gibanje in podobno. Na podro~ju med-~love{kega soìtja pa ljudje navadno pri~akuje-jo, da se bodo stvari odvijale ~edalje bolje sameod sebe. Zgodijo pa se jim ~edalje slab{i odno-si. Prihaja ~as, ko bodo za u~enje dobre komu-nikacije med partnerjema ali med generacija-mi v druìni na voljo dobri te~aji, kakor sodanes avto {ole za vo`njo z avtomobilom. Ljud-je, ki se bodo zavestno odlo~ili za oblikovanjedobrih med~love{kih odnosov, bodo opraviliprimeren komunikacijski trening, da bodo po-tem znali svojo energijo u~inkovito usmerjativ stalno krepitev socialne klenosti in dobregasoìtja.


17

Kontaktne informacije:dr. Joè Ramov{In{titut Antona TrstenjakaResljeva 11, p.p. 4443, 1001 Ljubljanae-po{ta: [email protected]

Najpomembnej{e spoznanje, ki smo ga pri-dobili pri na{em dosedanjem delu, lahko strne-mo v kratko pravilo: v vsakem obdobju ìv-ljenja mora ~lovek poskrbeti, da je intenziv-no osebno povezan vsaj z enim pozitivno us-merjenim ~lovekom iz vsake generacije: zenim mladim, enim srednjih let in enim sta-rim. Biti osebno povezan pomeni, da z njimvsaj eno uro tedensko komunicira na ravni oseb-nega ~love{kega doìvljanja in izku{nje; torejne samo na ravni splo{nih, intelektualnih, de-lovnih ali drugih brezosebnih vsebin. Pozitivnausmerjenost v odnosu pa pomeni, da je pri ko-munikaciji pet dobrih, spodbudnih ali pozitiv-nih vsebin na eno slabo.

LITERATURADeLuca Henry R. (1998). Managing Older Inmates:

It's More Than Just Time. V: Redburn E. David,McNamara P. Robert, Edit. (1998). Socialgerontology. Westport, Connecticut-London:Auburn House, str. 209-219.

Engl Joachim, Thurmaier Franz (1995). Wie redest dumit mir? Fehler und Möglichkeiten in der Paar-kommunikation. Freiburg-Basel-Wien: Herder.

Hatch Laurie Russell (1998). Women's and Men'sRetirement: Plural Pathways, Diverse Destina-tions. V: Redburn E. David, McNamara P. Robert,Edit. (1998). Social gerontology. Westport,Connecticut-London: Auburn House, str. 125-141.

McNamara Kristy Maher (1998). Elderly Women: DoThey Suffeer a Double Borden? V: Redburn E.David, McNamara P. Robert, Edit. (1998). Socialgerontology. Westport, Connecticut-London:Auburn House, str. 143-154.

McNamara Robert P. and Walton Beth (1998). ElderlyCriminals in the United States. V: Redburn E.David, McNamara P. Robert, Edit. (1998). Socialgerontology. Westport, Connecticut-London:Auburn House, str. 221-235.

Palmore Erdman B. (1998). Ageism. V: Redburn E.David, McNamara P. Robert, Edit. (1998). Socialgerontology. Westport, Connecticut-London:Auburn House, str. 29-41.

Ramov{ Joè (1990). Doìvljanje � temeljno ~lovekovoduhovno dogajanje. Ljubljana: Zalo`ni{tvoslovenske knjige.

Ramov{ Joè (1990a). Sto doma~ih zdravil za du{o intelo 1. Antropohigiena. Celje: Mohorjeva dru`ba.

Ramov{ Joè (1994). Sto doma~ih zdravil za du{o intelo 2. Antropohigiena. Celje: Mohorjeva dru`ba.

Ramov{ Joè (1995). Slovenska sociala med v~eraj injutri. Druga, predelana in dopolnjena izdaja.Ljubljana: In{titut Antona Trstenjaka.

Ramov{ Joè (1996). Logotheoretische Grundlagen derAnthropohigiene. V: Journal des Viktor-Frankl-Instituts. An International Journal for Logotherapy andExistential Analysis, Vol 4, Nr 1 (Spring 1996): 78-96.

Ramov{ Joè (2000). Krajevna mreà medgeneracij-skih programov za kakovostno starost. V:Kakovostna starost. âsopis za socialno geronto-logijo in gerontagogiko. Ljubljana: In{titut AntonaTrstenjaka, letnik 3, {t. 1-4, str. 2-18.

Ramov{ Joè (2000a). Skupina in skupinsko delo.Prispevek k antropologizaciji teorije skupine inpraksi skupinskega dela. V: Moreno J.L. in Z.T.Skupine, njihova dinamika in psihodrama.Ljubljana: In{titut Antona Trstenjaka, str. 339-376.

Ramov{ Ksenija (2001). Analiza pogovorov s starimiljudmi pri usposabljanju za osebno druàbni{tvo.V: Kakovostna starost. âsopis za socialnogerontologijo in gerontagogiko. Ljubljana: In{titutAntona Trstenjaka, letnik 4, {t. 1-2, str. 15-36.

Ramov{ Ksenija (2002). Prostovoljsko druàbni{tvo tervitalni in navidezno vitalni starostniki. Referat na 1.kongresu socialnega dela z mednarodno udele`bo.Portoro`, 17.-19.oktober 2002. Zbornik abstraktov,str. 157.

Razbor{ek Vinko (2000). Alkohol in starej{i ljudje. V:Kakovostna starost. âsopis za socialno geronto-logijo in gerontagogiko. Ljubljana: In{titut AntonaTrstenjaka, letnik 3, {t. 1-4, str. 54-58.

Redburn E. David (1998). The »Graying« of theWorld's Population. V: Redburn E. David,McNamara P. Robert, Edit. (1998). Socialgerontology. Westport, Connecticut-London:Auburn House, str. 1-16.

Strokovni posvet Osamljenost starih ljudi in mo`nostiza re{evanje tega problema (2001). V: Kakovostnastarost. âsopis za socialno gerontologijo ingerontagogiko. Ljubljana: In{titut AntonaTrstenjaka, letnik 4, {t. 3-4, str. 33-58.

@or` Bogdan (2002). Razvajenost � rak sodobnevzgoje. Celje: Mohorjeva dru`ba.



Socialna patologija in staranje - Inštitut Antona … · 2 Znanstveni in strokovni ~lanki Jo‘e...

Documents

Transcript of Socialna patologija in staranje - Inštitut Antona … · 2 Znanstveni in strokovni ~lanki Jo‘e...