Smeh je zdrav! - Trzin · cmerimo. Že stara modrost pravi, da je smeh pol zdravja. Tudi Prešeren...

odsevodsev 33

F ebruar ali svečan - slovenski meseckulture smo začeli s pustnimi vra-

golijami. Ker prave zime letos pravza-prav še ni bilo, se je norčavi pust domi-slil, da bi jo priklical, a mu razen v višjihpredelih to ni preveč uspelo, spodbudilpa je nekaj žalostnih iskric v očeh mal-čkov, ki so si le želeli v pustnih maskahtekati od vrat do vrat in klicati za pusta -hrusta. Tudi nekaterim organizatorjempustnih prireditev ob sivih oblakih in pr-šečih dežnih kapljicah ni bilo preveč dosmeha, a vseeno je bilo, za tiste, ki so že-leli in so si upali, tudi tokrat dovolj nor-čij in dobre volje.

Čeprav starka zima še ni izgubila vsehzob in še lahko požuga s širokimi rokavi,iz katerih se usipa sneg in zapiha, da gremraz do kosti, sonce pridobiva na moči.Zdaj zdaj se bodo tudi ptički ženili... Bli-žnjo pomlad, čas, ko se srca hitreje vne-majo, je naznanjal že tudi sveti Valentin,ki ima tudi ključe od korenin. Ni čudno,da so ponekod sadjarji že začeli obrezo-vati drevje, zvončki pa nas že kar nekajčasa veselo vabijo. Znanstveniki in po-znavalci narave opozarjajo, da zelene zi-me vse bolj potrjujejo, da se tudi naš ze-leni planet vse bolj ogreva; posledice te-

ga bomo kmalu začutili tudi drugače.Zanimivo naključje je, da je bil prav napustno soboto tudi svetovni dan mo-krišč. Tudi v Trzinu smo ga imeli.Pravzaprav je nekaj simbolike tudi vtem, da smo kulturni mesec začeli ssmehom in norčijami. Včasih se pohvali-mo, da smo Slovenci veseli ljudje, da seznamo smejati, in da je tudi smeh delnaše kulture. Drugi sicer trdijo, da to nedrži, da smo »majhni«, bolj sami zase,da smo radi nevoščljivi in privoščljivi, kogre za slabe stvari, in da najraje vidimo,če »sosedu krava crkne«. Verjetno je re-snica kje vmes, da smo taki in taki, vsee-no pa je le bolje, če se smejemo, kot pacmerimo. Že stara modrost pravi, da jesmeh pol zdravja.

Tudi Prešeren se je znal nasmejati in jenapisal tudi nekaj prešernih pesmi, veli-čino pa si je pridobil, ko je umetelno iz-povedoval svojo in tudi narodovo boleči-no, solze in trpljenje. Ljudje veličino hi-treje priznamo tistim, ki govorijo o sti-skah in temnih plateh našega bitja. Obtem se radi zasmilimo sami sebi in vzdi-hnemo, da je ta naš svet solzna dolina,da je življenje trnovo in kratko ter dapreveč zahteva od nas.

Ob tem pa kar pozabimo na vse lepo,kar nas obdaja. Da naše življenjske sti-ske niso primerljive s težavami, ki so jihpremagovali številni naši predniki in sez njimi še vedno ubadajo marsikje po

ODSEVglasilo Občine Trzin

Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe

Tel.: 564 11 54, gsm: 041 370 [email protected]

Sodelavci Odseva:Emil Pevec, Meta Železnik, Joži Valenčak,Franci Banko, Tone Ipavec, Zoran Rink,

Miha Pavšek, Mirjam Štih, Andrej Zupanc,Nuša Matan, Mateja Erčulj

in urednik fotografije Jože Seljak

Tehnično urejanje in tisk: GRAFIKA 2000 d.o.o.,

Kersnikova 6, Dob, 1230 Domžale

Trženje: Joži Valenčak

Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan

Naklada: 1.500 izvodov

Reklamacije glede dostave Odseva: Zoran Pejić, tel.: 041 386 285

Glasilo izhaja enkrat mesečno in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v Trzinu

ISSN 1408 - 4902

Uvodnik

!Gradivo za marčevsko

številko Odseva oddajte

najkasnejedo

5. marca2008

svetu. V času vojne, pomanjkanja, ali kose spopadamo z neozdravljivimi bolezni-mi, številne težave, ki nam zdaj grenijovsakdan, postanejo manj hude ali celoizginejo iz naše zavesti. Znano pa je, daso ljudje tudi v najhujših preizkušnjahlažje kljubovali vsem izlivom gorja, česo se zatekli k smehu, če so s humorjem,pa čeprav črnim, odgovarjali na tegobein jim kljubovali. Posmehovanje do mu-čiteljev je dalo moč trpinčenim, krvnikepa je spravljalo v obup. Žrtev tako nisomogli zlomiti, enostavno so bile močnej-še od njih. Zato je prav, če se znamo za-smejati tudi svojim nadlogam.

Saj večinoma ni tako hudo, v sivini de-lovnih dni je že nasmeh na ustih našihznancev, naših bližnjih, lahko žarek, kinam polepša dan, nam da moči. Kaj nasstane, če se prijateljsko nasmehnemo so-človeku in mu zaželimo lep dan? Nič,lahko pa smo naredili veliko.Takšna pri-jazna gesta bo gotovo poplačana. Pravi-jo, če nekaj daš, nekaj dobiš. Nasmeh inprijazna beseda lahko razorožita našečemerne sosede, nadrejene, tekmece indruge »nasprotnike«, ki bi nam lahko po-kvarili dan, mi pa se bomo bolje počuti-li. Mogoče bomo v takem spregledali tu-di, da ni vse okrog nas sivo, zdolgočase-no ali celo črno in žalostno. Mogoče bo-mo spoznali, da je tudi črna barva lahkočarobna, mehka in celo vesela. Ali stevedeli, da v naravi ni prav veliko črnebarve? Očitno nekdo tam zgoraj ne želi,da bi ta svet videli preveč črno. Obdajanas neskončna množica drugih, pisanihbarv. Le videti jih je treba in uživati vnjih.

Če bomo znali v našem življenju iskatitudi pisane tone, bo naše bivanje prije-tnejše, z nasmehom, pozitivnim razmi-šljanjem in delovanjem pa bomo lepotoprenašali tudi na druge. Prav bi bilo, dabi se vsi v večji meri zavzemali za širje-nje pozitivne energije, ne pa da jo izgu-bljamo za kovanje zarot. V uredništvuOdseva si želimo, da bi naš časopis iz-boljšali, da bi v večji meri služil zado-voljstvu naših bralcev. Prav bi bilo, da bitudi na Občini razumeli ta naša prizade-vanja in nas podprli. V preteklem obdo-bju smo se s predstavniki Občine karprecej ukvarjali z Odsevom, slišali pre-cej kritik in nezaupnic, vendar smo tisti,ki pišemo ta časopis, neuničljivi optimi-sti. Upamo, da nam bo uspelo tisto, karje dobro in v korist vseh, in da se bomočez čas še smejali našim nekdanjim čr-nim Odsevom. Urednik

Smeh je zdrav!

Slika na naslovnici

Pustni Miš Maš - Maš mišFoto: Jože Seljak

odsevodsev44

ŽUPANOV

ŽUPANOV K O T I Č E KK O T I Č E K

Februar je mesec, ki je morda v največjimeri posvečen kulturi. Ne le zato, ker 8. fe-bruarja Slovenci praznujemo svoj kulturnipraznik, kar je nekoliko neobičajno, saj po-dobnega praznika večina drugih držav nepozna. Tudi zato, ker je ravno februar me-sec, ki je predvsem zabavi namenjenemudecembru in novemu zagonu in načrtova-nju, kaj vse bomo dosegli v letu, ki se jepravkar začelo, namenjenemu januarju inpred prvim pomladnim mesecem kot na-lašč na voljo, da preberemo še kakšno knji-go, si ogledamo čim več gledaliških in fil-mskih predstav ter likovnih razstav ali pri-sluhnemo dobremu koncertu. Zato je fe-bruar primeren tudi za krajši premislek okulturi na ravni občine.

V zvezi s tem velja povedati, da državnipredpisi občinam namenjajo pomembnovlogo in številne dolžnosti na tem podro-čju. Še posebno zato, ker v Sloveniji še nit.i. druge ravni lokalne samouprave in gle-de na nedavno zavrnitev predlagane pokra-jinske zakonodaje v Državnem zboru jenajbrž še nekaj časa ne bo. V skladu z za-

konom o uresničevanju javnega interesa napodročju kulture in v skladu z Nacional-nim programom za kulturo (z doslej ve-ljavnim in s predlaganim novim) namrečdržava skrbi samo za ustanove in progra-me nacionalnega pomena, za vse drugonaj bi postopoma v celoti prevzele skrb ob-čine ali pokrajine in medobčinske poveza-ve. Tako na primer tudi za vse splošne knji-žnice, za pokrajinske muzeje in celo za ne-katera poklicna gledališča ipd. To pomeni,da tudi Občina Trzin že v veliki meri sofi-nancira delovanje Knjižnice Domžale kotmatične knjižnice in v celoti delovanje na-še krajevne Knjižnice Tineta Orla. Posto-poma naj bi lokalne skupnosti prevzele tu-di večji del skrbi za delovanje pokrajinskihmuzejev in še nekatera druga finančna bre-mena. Po drugi strani pa je seveda sleher-na občina dolžna zagotavljati možnostizlasti za ljubiteljsko kulturno dejavnost nasvojem območju in ustrezno raven ponud-be kulturnih vrednot za svoje občane. Vprimeru občine Trzin se morda to zdi ko-mu celo manj pomembno, ker marsikdopomisli, da živimo blizu Ljubljane, in dapač vsakdo, ki to želi, lahko hodi v gledali-šče, na koncerte, v kino in na razstave vLjubljano ali v sosednje večje občine. Ven-dar je treba poudariti, da pač ne gre samoza ponudbo elitne kulture na elitnih loka-cijah, temveč, kot že rečeno, za vse ravnikulturne ponudbe in predvsem za zagotav-ljanje možnosti za ljubiteljsko kulturno de-javnost, ki je vedno znova neke vrsteosnovna šola za kulturno občinstvo in tudiza ustvarjalce na mnogih področjih. Kul-turne dejavnosti so tako, če upoštevamostran ustvarjalcev in tudi občinstva, klju-čnega pomena za razvoj ustvarjalnosti po-sameznika, za kohezijo skupnosti, in takoposredno tudi za razvoj v najširšem pome-nu besede oziroma, kot danes poudarja-mo, za kakovost življenja.

Občina Trzin skuša ravnati v skladu s teminačeli že ves čas od ustanovitve. Seveda pakultura v občini ne pomeni samo spodbu-janja dejavnosti društev in organiziranjakulturnih prireditev, temveč tudi oblikova-nje dojemanje in okolja, v katerem živimo,na kar je opozoril tudi letošnji Prešernovnagrajenec, oblikovalec Miljenko Licul.Sam pojem kultura, kot vemo, pomeni pre-oblikovanje narave, in tako sleherna gra-dnja, vsak poskus oblikovanja zelenih po-vršin, zasaditev žive meje ali oblikovanjepolja pomeni bolj ali manj izrazito kultur-no dejanje. In na tej točki se zastavlja vpra-šanje, ali gre v našem odnosu do okoljazgolj za izkoriščanje, to je za materialisti-čni vidik, ali tudi za duhovno, in če hočete,čustveno razmerje in razumevanje. V skla-du s tem tudi govorimo o »kulturni kraji-ni«; Slovenci se lahko pohvalimo, da smood preteklih rodov podedovali kulturnokrajino, ki jo občuduje vsa Evropa. Res pa

je, da jo v zadnjem času zelo temeljito ka-zimo. A vrnimo se v Trzin! Na občini, to-rej v t.i. vodstvu občine (občinski svet,uprava, župan) precej razmišljamo o tem,kako oblikovati okolje v Trzinu, da ne bodelovalo izumetničeno ali celo kičasto, atudi ne zapuščeno in brez smisla za estet-ske učinke. Pri tem pogosto naletimo nanerazumevanje in ovire (kapitala največ-krat ti vidiki ne zanimajo), predvsem pa sepreveč pogosto srečujemo zlasti z zelo ne-ustreznim odnosom do okolja in narave tu-di s strani posameznikov. S tem mislimona naš vsakdanji, pretežno do narave in lju-di brezobzirni odnos do zelenih površin(odmetavanje odpadkov, vožnja in parkira-nje po zelenicah), odločanje za projektehiš, ki ne upoštevajo tipike neposrednegaokolja, nasilno vnašanje številnih tujih ele-mentov v prostor, npr. vseh mogočih obve-ščevalnih in oglasnih tabel, gradnja ograj,ki spominjajo na obrambna obzidja v Bag-dadu ipd. Hkrati pa je vendarle res, da sorazmere v Trzinu kljub vsemu boljše kot vmnogih drugih občinah ali krajih, in pod-pisani upam, da bo tako tudi ostalo in dase bodo razmere še izboljšale. Skratka, že-limo si, da bi bilo prizadevanj, ki jih je opa-ziti, in jih opaža tudi naše turistično druš-tvo, ki vsako leto organizira ocenjevanjeurejenosti posameznih domačij, še več.Občina pa je seveda dolžna po svoji platiskrbeti za javne površine, in soglašam s ti-stimi, ki menijo, da se tudi na tem podro-čju da narediti še več, kot je bilo že nareje-no. Predlagam torej, da vsi razmišljamo tu-di o kulturi bivanja. To pa, kot rečeno,vključuje zlasti oblikovanje naselja, postav-ljanje estetskih objektov v zgrajeno okoljein ravnotežje med zelenimi in grajenim po-vršinami, vendar pa zadeva tudi vsak posa-mični vrt, vsak posamični vhod in vsakoposamično živo mejo ali ograjo.

Tone Peršak

☎Telefonske številke občine Trzin so:

01/564 45 43, 01/564 45 44,in 01/564 45 50

Številka faksa je:01/564 17 72

Uradne ure:ponedeljek 8 - 14

sreda 8 - 13 in 14 - 18petek 8 - 13

Elektronski naslov: [email protected]

Domača stran na internetu: www.trzin.si

Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so vam na voljo tudi v občinskem informativnem središču

na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki

01/564 47 30.

Zbiranje vejevjaObčina Trzin obvešča vse občane, da bo letošnje spomladansko zbiranjevejevja organizirano okvirno od 25. februarja do 30. marca 2008. Gospodinjstva bodo prejela posebnaobvestila, kjer bo objavljen točen da-tum začetka in konca akcije, navedenapa bodo tudi označena mesta, določe-na za zbiranje vejevja. Skladno s tem obvestilom vse občaneprosimo, da z obrezovanjem sadnegadrevja in živih mej počakajo do začetkazbiranja in da ne odlagajo te vrste od-padkov v naravo.Hkrati vabimo vse občane, da se udele-žijo čistilne akcije, ki bo letos v soboto,15. marca 2008.

odsevodsev 55

Vpodjetju Prodnik sem izvedel, da so da-li v tisk zgibanke s pojasnili o ločenem

zbiranju odpadkov, ki jih bodo razdelili pogospodinjstvih Trzina. Ali se je na tem po-dročju zgodil kakšen premik in če je, kak-šen? Kdaj bomo torej prešli na ločeno zbira-nje odpadkov in kako se bo to odrazilo naračunih za komunalne storitve?Župan: Premik se bo zgodil takoj, ko boVlada RS našla čas in dovolj poguma, dabo na eni svojih sej potrdila novo ceno zbi-ranja in odvoza ter novo ceno odlaganjakomunalnih odpadkov glede na to, da mo-ramo iz občin Domžale, Lukovica, Men-geš, Moravče in Trzin začeti voziti odpad-ke na odlagališče v Celje, kjer seveda na todejavnost gledajo tržno, še posebno ker na-še občine ne sodijo v območje tega odlaga-lišča niti med vlagatelje v izgradnjo odlaga-lišča. Krivda za to, da bomo vsaj nekaj letmorali voziti odpadke v Celje, pa je že spetvsaj deloma pri vladi oziroma pristojnemministrstvu, ki ni podprlo povsem realnihnačrtov za širitev odlagališča v Dobu ozi-roma ni dovolj odločno poseglo v prizade-vanja za iskanje primerne lokacije naobmočju Gorenjske. Drugače povedano:Vlada RS zahteva oblikovanje t.i. regijskihodlagališč oziroma centrov za ravnanje zodpadki, vendar nič ne stori, da bi do tak-šnega odlagališča lahko prišlo, temveč pri-čakuje, da bodo občani neke občine karpozdravili možnost za izgradnjo regijskegaodlagališča v njihovi občini. In potem sepač dogajajo zapleti, kakršni so se v za-dnjih letih zgodili npr. v občini Naklo, vTržiču, na Tenetišah in še kje.

Ali se to, da preostalih komunalnih odpad-kov še ne odvažajo na deponijo v Celju aliLogatcu odraža tudi na občinskem proraču-nu? Ali bo treba naknadni odvoz odpadkov,ki jih zdaj začasno odlagajo na uradno »pol-ni« deponiji Dob, plačati posebej?Župan: Za zdaj še ne. Če pa ne bo reskmalu prišlo do razpleta položaja, ki semga opisal v prejšnjem odgovoru, pa bodoposledice res bremenile občinske proraču-ne.

Ali ste končno dobili gradbeno dovoljenje zagradnjo doma za starejše občane? Če da,kdaj se bodo dela začela, če ne, kaj zdaj za-vira izdajo tega dokumenta?Župan: Žal moram spet reči, da smo še ve-dno tik pred tem, da ga pridobimo. Glavne»zasluge« za to pa v zadnjem času pripada-jo posameznikom iz Trzina, ki so izkoristilires čisto vse možnosti za to, da so zavrli iz-dajo dovoljenja. Na primer tako, da so iz-koristili okoliščino, da živijo v t.i. vplivnemobmočju same gradnje (torej ne objekta),

da so postavljali zahteve in se pritoževali vzvezi s stvarmi, ki dejansko s samo gradnjodoma nimajo neposredne zveze, in ki jih jemed drugim Občina Trzin že začela reše-vati, saj je že sprejet sklep o spremembiureditvenega načrta T 3, ki bo omogočilrazširitev prihodnje stranske ulice skozi toobmočje in rešitev še nekaterih drugih od-prtih vprašanj. Naj poudarim, da večinaobčanov s tega vplivnega območja, s kate-rimi smo reševali ta vprašanja, ni zahtevalanič posebnega, in da so potem, ko so dobi-li ustrezne odgovore na svoja vprašanja, tu-di povsem normalno sprejeli dejstvo, da bo

v njihovi bližini pač nekaj časa gradbišče.Ob nekaterih pritožbah in zavlačevanjihpa se vseeno zdi, da so motivirane z intere-si, ki nimajo v resnici nič opraviti s samogradnjo prihodnjega oddelka doma počit-ka.

Februar je mesec kulture. Kako gledate nakulturna dogajanja v občini in kakšne načr-te, želje imate pri tem? Kaj od tega je tudi vobčinskih načrtih in kdaj lahko pričakuje-mo katere od načrtovanih novosti (mogočetudi kakšna muzejska hiša, zbirka, novostipri Trzinski pomladi, nove kulturne dejav-nosti, Trubarjevo leto, gradnja kulturnegadoma)?Župan: Glede na to, da sem nekaj malegao tem povedal že v tokratnem Županovemkotičku, bi morda posebej omenil le neka-tere investicijske in strateške načrte, ki za-devajo kulturo. Mislim predvsem na ževečkrat omenjeno prenovo oziroma nado-mestno gradnjo na območju t.i. Jefačn’ko-ve domačije, kjer naj bi Občina Trzin pri-dobila tudi prostore, namenjene za občin- �

Z novimi pričakovanji v pomlad

sko muzejsko ali, denimo, spominsko de-javnost z zbirko, posvečeno Ivanu Hribar-ju, ki se je rodil v hiši, ki je nekoč stala natem mestu. Nadalje naj bi bil tu prostor zaetnološko zbirko, in zelo verjetno, glede nanedavna izkopavanja na območju za cer-kvijo (nekdanja cesta) in na griču Ongertudi prostor za arheološko zbirko. Kot ježe dalj časa znano, pa v prihodnjih letihnačrtujemo tudi izgradnjo novega občin-skega kulturnega doma, kar je občinskisvet potrdil že leta 2005 s sprejemom Stra-tegije razvoja Občine Trzin za obdobje2005 do 2010, uresničevanje katere se bo

glede na učinke novega Zakona o financi-ranju občin najbrž nekoliko podaljšalo.Načrtujemo, kot rečeno, izgradnjo novegadoma na istem mestu, kajti študija obstoje-če stavbe je pokazala, da obnova in moder-nizacija praktično ni mogoča.

Občinski svet je sprejel letni program špor-ta v Trzinu. Katere odmevnejše športne pri-reditve pričakujete letos in ali letos načrtu-jete tudi urejanje novih športnih površin aliobjektov?Župan: Kar zadeva športne prireditve ozi-roma tekmovanja, ki jih posebej načrtujein podpira občina Trzin, gre za isti pro-gram kot zadnja leta (otroška olimpijada,Tek Petra Levca, majski šahovski turnir,občinsko prvenstvo v smučanju, tekmova-nje za športno značko Občine Trzin, ki vletu 2007, žal, ni uspelo ipd.). Ostalo jeodvisno od športnih društev. Kar zadevanadaljevanje programa izgradnje objektovza šport in rekreacijo, so letošnji načrti vskladu z že omenjeno Strategijo razvojaOT.

Pogovor z županom občine Trzin g. Antonom Peršakom

odsevodsev66

vlakov je potrebno povedati, da gre zaprojekt SŽ, da poskusijo z novimi hitri-mi vlaki med Kamnikom in Ljubljano, kiustavljajo samo na štirih postajah, na ka-terih tudi drugače prihaja na vlak največpotnikov, pritegniti dodatne potnike, pričemer je važno, da skušajo zagotovitičim krajši čas vožnje od Kamnika doLjubljane, in ravno zato vlak na posta-jah, na katerih vstopa manj potnikov, nestoji. Kar zadeva želje po podaljšanjuprog LPP (Ljubljanski potniški promet)ostajajo v veljavi že večkrat omenjeneokoliščine. Mestni promet praviloma se-ga samo v občine na območju nekdanjihljubljanskih občin, ki so solastnice pod-jetja. Če pa bi se že pogovarjali o more-bitnem podaljšanju proge št. 6, bi moralanaša občina v celoti pokriti razliko medceno vozovnic in komercialno ceno, karbi po zdaj že nekaj let starih izračunihLPP glede na objektivno nizko številopotnikov verjetno znašalo lahko tudi10.000 in več € na mesec, in tega sevedaobčina Trzin ne bi zmogla. Seveda pa jeovira tudi formalna. Po delitvi prome-tnih območij, ki jih ureja Ministrstvo zapromet, je Trzin že v območju prime-stnega prometa. Za nas so torej ključne-ga pomena izboljšave na tem področju.

Zimska služba letos očitno ne bo imela pre-velikega dela, kam boste preusmerili za tonačrtovana sredstva?Župan: Če bo res tako, kot pravite, bomo otem razmišljali ob zelo verjetnem rebalan-su proračuna v juliju. Seveda pa se lahkoše vedno zgodi kak sneg ali zmrzal tudi vmarcu in predvsem jeseni, tako da bo ne-kaj sredstev za te namene vseeno treba pri-hraniti do konca leta.

društva s svojimi programi lahko potegova-la za finančno podporo občine. Pri nasled-nji točki naj bi obravnavali poročilo glav-nega in odgovornega urednika občinskegaglasila Odsev. Člani občinskega sveta soprejeli kar obsežno pisno gradivo s podatkio delovanju Odseva v preteklem obdobju,vendar so ocenili, da to poročilo ni pri-pravljeno v skladu s 23. členom odloka ozagotavljanju obveščenosti javnosti v obči-ni, in so od urednika zahtevali, da pripravinovo poročilo, ki ga bodo obravnavali namarčevi seji. Dokaj tekoče so sprejeli tudi letni programdela občinskega sveta v tem letu, nato paso še imenovali go. Marjetico Železnik zapredstavnico javnosti v senatih za reševa-nje pritožb zoper policiste. Po seji je g. žu-pan Anton Peršak člane sveta na kratko se-znanil s potekom sprejemanja pokrajinskezakonodaje.

katerih svetnikov pa so jo umestili med to-čke na začetku seje, ko je pozornost svetni-kov večja in niso še utrujeni od dolgotraj-nega sestankovanja. Člani občinskega sve-ta so ob tem prejeli obsežne pisne odgovo-re na nekatera vprašanja, na katera na prej-šnjih sejah niso dobili odgovorov. Nato je občinski svet prešel na obravnavoletnega programa športa v občini. V občin-skem proračunu je letos za športne progra-me namenjenih 206.298 €, od tega166.204 € za športno infrastrukturo. S te-mi sredstvi bo občina sofinancirala upora-bo športnih objektov in opreme, vzdrževa-nje športnih objektov in nakupe športneopreme. 40.094 € je namenjenih za plačilodejavnosti izvajalcev letnega programašporta. Pri tem so sredstva namenjenašportni vzgoji otrok in mladine, interesnišportni vzgoji mladih, rekreaciji in kakovo-stnim športom. Po sprejetju letnega pro-grama športa se bodo posamezna športna

23. januarja se je občinski svet ob 16. urisestal na svoji prvi letošnji oz. 12. redni se-ji. Na dnevnem redu je bilo le 6 točk, naj-prej pa so se člani občinskega sveta lotilipredlogov za spremembe in dopolnitev za-zidalnega načrta za območje OIC. Večpodjetij in posameznikov se je na občinoobrnilo, da jim omogoči delne spremembezazidalnega načrta, občina pa jim je sveto-vala združitev pobud v skupen postopeksprememb in dopolnil zazidalnega načrtaza cono. S predlaganimi spremembami najbi prosilci predvsem zagotovili boljše po-goje za delovanje svojih podjetij, njihoveproizvodnje, za lažje dostope in podobno.Občinski svet je predlagane spremembesprejel v svežnju, pri nekaterih vlogah jedoločil pogoje, ki jih morajo prosilci izpol-niti, en predlog pa je zavrnil. Sledila je druga točka dnevnega reda, vpra-šanja in pobude občinskih svetnikov, ki jebila običajno zadnja točka, na zahtevo ne-

Ali so se pri načrtovanjih in dogovarjanjihna področju javnega potniškega prometazgodile kakšne spremembe? Železnica jeuvedla nekaj novih hitrih, in sicer direktnihvlakov proti Kamniku in nazaj, ki z velikohitrostjo vozijo skozi Trzin. Ali so ti vlakirentabilni in ali njihove cene ne »plačujejo«tudi drugi potniki, npr. Trzinci? Ali bodoželeznice poskrbele tudi za dodatne običaj-

ne vlake, ki bi ustavljali tudi v Trzinu? Me-stni promet je podaljšal nekatere proge me-stnim avtobusom, ali je kaj možnosti za totudi v primeru Trzina?Župan: Kaj veliko novega še ni, kar je ra-zumljivo glede na to, da premiki na tempodročju zahtevajo velika vlaganja, grad-bene posege na cestah in železnici itd.Se pa stvari premikajo. Najbolj važno je,da se premikajo v glavah. Glede novih

Ali občinski redarji v občinsko blagajno pri-našajo kaj zaslužka? Kako poteka sodelova-nje s sosednjimi občinami na tem področju?Župan: Seveda je nekaj tudi dohodkov iztega naslova. Vendar nikakor ne toliko, ko-likšen je delež naše občine za obstoj in de-lovanje medobčinskega inšpektorata, kivključuje tudi redarstvo. A to je vedno ta-ko, da se te službe nikoli ne vzdržujejo sa-

me. Njihov učinek ni merljiv po kriteriju,koliko država ali občina zasluži na računprekrškarjev. Gre za druge kriterije, torejpredvsem za varnost (če so pločniki zase-deni z avtomobili, morajo pešci, npr. šolar-ji, hoditi po cesti), tudi za določeno nujnomero reda v občini itd. Sodelovanje z obči-nami, s katerimi smo skupaj ustanovili našmedobčinski inšpektorat, je v bistvu zelodobro.

Poročilo z 12. redne seje Občinskega sveta Občine Trzin

odsevodsev 77

Ob slovenskem kulturnem prazniku sočlani rezbarske sekcije trzinskega turi-

stičnega društva Kanja v avli Centra IvanaHribarja pripravili svojo četrto razstavo, nakateri so predstavili svoje delo in rezbarskeumetnine. Ob tej priložnosti so izdali tudibilten o rezbarstvu v Trzinu, s katerim soopisali začetke in delovanje društva, pred-stavili posamezne vidnejše člane rezbarskeskupine, njihov mentor Marjan Vodnik pa

je spregovoril o tem, kako je začel, kaj ga jevodilo in kaj mu rezbarstvo pomeni zdaj.Pred sedmimi leti so nekateri člani turisti-čnega društva predlagali, da bi tudi v Trzinuustanovili rezbarsko skupino. Najprej se jenekaj zagnanih posameznikov začelo učitiabecede klesanja v les v delavnici enega od

pobudnikov sekcije, Staneta Mesarja, po-tem pa jim je boljše pogoje za delo omogo-čila trzinska osnovna šola, kjer zdaj že vrstolet vsak teden po nekaj ur ustvarjajo v tam-kajšnji tehnični učilnici. Od vsega začetkajih vodi priznani rezbarski mojster MarijanVodnik. V skupini je ves čas kakih 30 aktiv-nih rezbarjev, ocenjujejo pa, da se je v se-dmih letih v sekciji z umetniškim obdelova-njem lesa poskušalo več kot 90 posamezni-

kov, od katerih je imel najmlajši 5 let, naj-starejši pa 75. Zanimivo je, da jih večina pri-haja iz drugih občin, največ iz sosednjih, vTrzin pa prihajajo tudi rezbarji celo z Go-renjske in Dolenjske. Svoje izdelke razstav-ljajo na številnih drugih razstavah in sejmihpo vsej Sloveniji in tudi v tujini, zelo pogo-

sto pa jih vabijo tudi na najrazličnejše turi-stične prireditve v bližnji in daljni okolici Tr-zina. Rezbarji so tako postali kar nekakšenzaščitni znak trzinskega turističnega druš-tva; z veseljem povedo, da so jim jih nevo-ščljivi tudi drugod. Ob otvoritvi tokratne razstave je programpovezoval trzinski rezbar Milan Kuferšin, spriložnostnim nagovorom pa so se oglasilipredsednica Turističnega društva Kanja Tr-

zin Joži Valenčak, podžupan občine TrzinFranci Mušič in vodja rezbarske skupineMarijan Vodnik. K slavnostnemu vzdušjuna dobro obiskani otvoritvi so prispevale tu-di članice pevske skupine Predice, članiceturističnega društva pa so pripravile tudi po-gostitev.

�

O pogovoru z lesom

Razstava o življenju in delu prof. Tineta Orla

Vavli Centra Ivana Hribarja je bila sre-di januarja odprta razstava o življenju

in delu našega trzinskega rojaka, prof. Ti-neta Orla.Razmišljanja o postavitvi razstave so se po-javila že lani novembra, ko je vdova prof.

Tineta Orla trzinski knjižnici podarila ne-kaj dokumentov in njegovo sliko (portret),ki naj bi odslej krasila knjižnične prostore.Otvoritev razstave je bila najprej napove-dana za petek, 30. 11. 2007, a smo jo mo-rali zaradi bolezni prestaviti.

K pripravi razstave je bilo na koncu pova-bljeno tudi naše PD, saj društvo že skorajpetnajst let skrbi za ohranjanje spomina naklenega domačina s stalno postavitvijozbirke o prof. Tinetu Orlu. Mimogrede: stevedeli, da smo spominsko sobo odprli že‘davnega’ 17. 6. 1994? Ste si jo od takrat žekdaj zaželeli ogledati?PD Onger Trzin je pobudo za postavitevrazstave seveda podprlo. Na razpolagosmo dali večino našega zbranega gradiva opokojnem profesorju. Obenem se nam jezdel dogodek primeren uvod v praznova-nje 25-letnice društva.Marta Starbek Potočan je domiselno pri-pravila razstavo, za kar ji gre vsa pohvala.Razstavni prostor z več vrati, ograjo in ževgrajenimi stenskimi vitrinami ni najboljvzpodbuden prostor za kateregakoli po-stavljalca razstav. Prostor je precej omeju-joč - a ga. Marta, ki je bila tudi avtorica le-po oblikovanih panojev in vabila, je s po-stavitvijo izvrstno izkoristila dane možno-sti.Razstava je bila v navzočnosti več kot pet-Sin prof. Tineta Orla Boris in hčerka Tanja na otvoritvi razstave.

odsevodsev88

Ura slovenščine o Prešernu

Organizatorji letošnje proslave ob 8. fe-bruarju slovenskem kulturnem prazni-

ku, smo si prireditev zamislili nekolikodrugače, po svoje. Spremenili smo jo ne-kakšen šolski učni dan s poudarkom na od-krivanju nekaterih mogoče manj znanihpodrobnosti iz življenja našega največjegapesnika dr. Franceta Prešerna.Otvoritev večera je sicer, kot zahteva obi-čaj, pripadala slovenski himni in pevskemuzboru Žerjavčki. Nato pa je že sledila šol-ska ura glasbe, kjer so Žerjavčki odpeli šedve pesmi: Luna sije, kladvo bije in Dekle,daj mi rož rdečih. Na uri glasbe je nastopiltudi mladi saksofonist Andrej Omejc izglasbene šole Domžale.Drugo »šolsko uro« - uro slovenskega jezi-ka pa je »razredničarka« Ada Lovše Mušičzačela z vprašanjem:»Učenci, kdo od vas bi mi znal povedati kak-šno zanimivost o dr. Francetu Prešernu oziro-ma dr. Figu, kot so ga nekateri klicali?’ Jazsem pa na internetu pebrala nekaj o prvemnatisu njegovih poezij..«’Podmladek Kuda: Eva, Petra, Maša, Nejc,Lara, Alja, Jana, Polona in Zala, so v svojišolski uri slovenščine predstavili kar nekajzanimivosti o dr. Figu, ki so jih sami izbr-skali. Prebrali so nekaj podrobnosti, ki sojih o njem zapisale sestra Katra in hčeraErnestina. Zanimive so bile tudi krajšezgodbe o odnosu Prešerna do njegovih pri-jateljev: Andreja Smoleta in Matije Čopa.Učenci so recitirali tri pesmi: Ukazi, Vspomin Andreju Smoletu in nekoliko manjznano pesem, ki ni v zbirki Poezij pesem znaslovom Un dan si začela...Zadnja ura je bila razredna ura. Tokrat namalo drugačen način. Posvečena je biladruženju in prijateljem. Še pred koncem jena razredni uri spregovoril »ravnatelj« ozi-roma župan občine Trzin g. Tone Peršak.V svojem govoru je opozoril na pomen kul-ture za slovenski narod. Poudaril je, da nasje prav kultura ohranjala in delala druga-

čne od drugih narodov in da so bili ravnoslovenski kulturniki tisti, ki so skozi stole-tja slovenski narod usmerjali k osamosvoji-tvi. Spomnil se je, da letos poteka tudi Tru-barjevo leto, posvečeno začetniku naše pi-smenosti, opozoril pa je, da smo kar spre-

gledali jubilej še enega pionirja in velikanaslovenske kulture, prvega pesnika Valenti-na Vodnika, ki je bil, kot je poudaril g. Per-šak, pomemben pionir tudi na številnihdrugih področjih. Kulturni program so zaključili učenci glas-bene šole Domžale s godalnim kvartetomAnastasia, v katerem so nastopili ErvinLuka Sešek, Katja Glinšek, Nika Verbič inVita Peterlin. Zaigrali so Mozartovo Ro-manco iz Male nočne glasbe in skladbo H.Mancinija Moon River, v solo pevski točkipa je nastopila mlada sopranistka AnaHrovat, ki jo je ob petju skladbe E. Adami-ča Na lipici zeleni na klavirju spremljal Jo-že Smrekar.Slovenski kulturni praznik je bil ob kaplji-ci rujnega in ob slastnem prigrizku uspe-šno zaključen. Postavilo se mi je le enovprašanje: Le kam so vsi Trzinci in Trzin-čani odšli praznovat Prešernov dan, saj jebila dvorana več ali manj žalostno prazna?

Urša Slapar Mandeljc

deset ljudi, med njimi je bilo tudi več bli-žnjih sorodnikov prof. Orla, odprta 18. ja-nuarja 2008. Kljub manjšim zapletom priposredovanju vabil smo bili veseli, da stase otvoritve udeležila tudi profesorjeva hčiTanja in sin Boris.Za kulturni program so poskrbele učenkeGlasbene šole Domžale, prireditev pa jeprofesionalno vodila Marta Starbek Poto-čan. Slavnostni govornik na otvoritvi je bilpredsednik domačega PD in sedanji tehni-čni urednik Planinskega vestnika Emil Pe-vec, ki je v svojem nagovoru govoril pred-vsem o najstarejši še izhajajoči slovenskireviji (Planinski vestnik izhaja že od leta1895!) - prof. Orel je bil njen glavni ure-

dnik celih 30 let. Predstavil je nekatere bi-stvene razlike v delovanju sedanjega ure-dništva in uredništva, ki ga je vodil prof.Orel. Pa tudi stične točke, ki še vedno osta-jajo, saj se Planinski vestnik trudi, da bi bilmoderna, evropsko primerljiva gorniškarevija, obenem pa ohranja nekaj svoje pr-votne starožitnosti, katere soustvarjalec jebil med drugimi tudi prof. Orel.Razstavo je odprl župan občine Trzin, To-ne Peršak, ki je poudaril, da se Trzinci za-vedamo pomena svoje preteklosti in ljudi,ki so luč sveta ugledali v našem kraju. Me-dnje sodi nedvomno tudi prof. Orel.

Emil Pevec

odsevodsev 99

Županov govor na proslavi je bil dele-žen precejšnje pozornosti, ker pa je bil

daljši, smo iz njega izbrali nekaj poudar-kov, ki jih objavljamo:

Tako rekoč ob rojstvu slovenske države seje slovenski parlament še v polni meri za-vedal, kako ključno vlogo je v zgodovin-skem procesu oblikovanja slovenske iden-titete in samozavesti igrala slovenska kul-tura. Tedaj, se zdi, smo še verjeli, da jekultura in še posebej književnost kot kvin-tesenca slovenskega jezika dejansko vzpo-stavila slovenski narod in da bo slovenskakultura ključnega pomena za obstoj naro-da tudi v prihodnosti. Medtem ko so sedrugi narodi oblikovali največkrat naosnovi srednjeveških državnih tvorb kotvojaške, politične in gospodarske sile,smo torej Slovenci oblikovali svojo identi-teto in samozavest kot kulturni subjekt. Otem so pisali že Zois in Linhart, Prešerenter kasneje Oton Župančič, Josip Vidmarin tudi, danes za mnoge sporni, EdvardKardelj. In ne nazadnje smo to misel brezpomislekov kogarkoli v parlamentu zapi-sali tudi v Ustavo Republike Slovenije.

Včasih se zdi, da bi se politika ravno kul-turi rada na nek način odpovedala. Tosmo prvič opazili pred nekaj leti, ko sopotekale razprave o predlogu zdaj že z no-vim dokumentom nadomeščene evropskeUstavne pogodbe in je politika vztrajnozavračala ali vsaj zmanjševala pomenvprašanj o prihodnosti slovenske nacio-nalne identitete, o prihodnji vlogi kulturev novih političnih okoliščinah, z vzviše-nim optimizmom odgovarjala na vpraša-nja o prihodnosti slovenskega jezika inpodobno. Čutiti je bilo, da se politika želiposlej ukvarjati z na videz bolj pomem-bnimi vprašanji, kultura pa naj poskrbi sa-ma zase; kar zadeva jezik, pa imajo zdajSlovenci tako ali tako vse možnosti, da ce-lo v Bruslju govorijo slovensko, če sevedaželijo.

Letos proslavljamo slovenski kulturni pra-znik v začetku leta, ki je razglašeno zaTrubarjevo leto, in ki naj bi bilo torej po-sebej posvečeno utemeljitelju slovenskeknjige, slovenskega knjižnega jezika inčloveku, ki je prvi povedal Kranjcem, Šta-jercem, Korošcem in prebivalcem drugihzgodovinskih dežel, v katerih so ljudstvagovorila isti jezik kot Kranjci, da je to slo-venski jezik in da smo vsi, ki ta jezik govo-rimo, od Benečije do Prekmurja, Sloven-ci, torej eno ljudstvo, ki goji in ustvarja,čeprav tedaj še manj zaznavno, pa vendaristo kulturo, ki se napaja iz istega umeva-nja in čutenja sveta. Tedaj se je začela ro-jevati slovenska nacionalna zavest, in če

hočete, samozavest, in nikoli več je ni bilomogoče docela prezreti.

Ni mogoče mimo tega, da je država prakti-čno spregledala dvesto petdeseto obletnicorojstva Valentina Vodnika, ki ga slavističnaznanost šteje kot prvega slovenskega pesni-ka, ki je presegel raven ljubiteljskega pe-sništva in je s svojimi poskočnimi in domo-ljubnimi, pa vendar že dovolj spretnimiverzi pripravil slovensko občinstvo, da jedve desetletji kasneje nekoliko lažje spreje-lo veliko bolj zahtevnega Prešerna. Enakopomemben, če ne morda še bolj, je Vodni-kov prispevek na drugih področjih. Podmodrim vodstvom barona Žige Zoisa je obkoncu 18. stoletja ustanovil in štiri leta ure-jal prvi časopis v slovenskem jeziku, večkot deset let je sam ustvarjal prvi slovenskikoledar v knjižni obliki z obilico zabavne-ga in poučnega čtiva, spisal je prve Kuhar-ske bukve in celo knjižico o babištvu.

Prešeren je po eni strani izhajal iz tradicijerazsvetljenstva, se dodatno izobrazil obklasičnem in antičnem izročilu ter podvplivom idej evropske romantike črpal tudiiz ljudske, srednjeveške in renesančne tra-dicije. Po občutja sveta, življenja, smrti inne nazadnje jezika in narodne identitetepa je Prešeren v marsičem že povsem mo-derna osebnost. V njegovih pesmih veliko-krat zazvenijo občutki in misli, ki so obvla-dovali mišljenje in književnost skozi vsenadaljnje devetnajsto in tudi še dvajsetostoletje. V tem pogledu je Prešeren soobli-kovalec ne le nacionalne zavesti in zavestio pomenu jezika, temveč tudi sooblikova-lec naše skupne zavesti na ravni čistega mi-šljenja, ali če hočete, filozofije, na kar sože opozorili tudi nekateri slovenski filozofiin teoretiki. Ob njegovi poeziji se je obliko-

val posebni slovenski pogled na svet, ki jedanes odtisnjen v naš jezik in v literarnoizročilo, iz katerega hočeš nočeš še vednočrpa tudi sodobna slovenska kultura.

Včasih se zdi, da vsaj del slovenske politi-ke živi v iluziji, da nam zagotovila o načel-ni enakosti in enakopravnosti vseh članicEU omogočajo, da bomo kar naenkrat ta-ko rekoč prekosili sami sebe. Domišljamosi, da je pomembno samo še to, da pošilja-mo svoje soldate v Afganistan, Irak in naKosovo in druga krizna žarišča v svetu, če-prav je pri tem v glavnem jasno, da s tempovečini samo pomagamo ZDA uresniče-vati njihove težnje po obvladovanju sveta,in še posebno naftnih vrelcev, tako da jekdaj pa kdaj res videti, kot da smo nekak-šna priključena članica Bushevega imperi-ja. Po drugi strani pa se premalo zaveda-mo, da tudi EU postopoma in vztrajnoprevzema nekatere pristojnosti držav čla-nic in začenja delovati na podoben način,kot denimo nekoč Avstroogrska ali Jugo-slavija.

Slovenija je po sedemnajstih letih samo-stojnosti in včlanitvi v OZN, v EU in NA-TO na prelomnici, ko mora nujno premi-sliti svoj novi položaj, določiti svoje novecilje in se ne več opajati z nekakšnim zma-goslavjem, češ: vse, kar smo želeli, smo do-segli in zdaj je konec zgodovine in zdajlahko samo še občudujemo sami sebe, ka-ko uspešni smo. Če se torej glede na svojozgodovino bolj ali manj strinjamo, da našpoložaj, kljub temu da smo dosegli držav-nost, pravzaprav ni veliko drugačen kot ne-koč v okvirih »K-und-K« monarhije, in čese strinjamo, da smo v preteklosti obstaliin previharili obdobja, ko so izginila števil-na evropska ljudstva, številni jeziki in kul-ture, v največji meri po zaslugi slovenskekulture, potem je najbrž jasno, da bi razmi-slek o sedanjosti in prihodnosti moral po-novno vključevati kot pomemben dejavnikravno kulturo. Če pa pogledamo doku-mente, ki jih danes ponujajo Slovencemkot Strategijo razvoja vlada in drugi pri-stojni organi, vidimo, da kulture v teh do-kumentih praktično ni. Ponujajo se namenostranske vizije, ki v slogu t.i. neoliberal-nih konceptov enostransko poudarjajo iz-ključno gospodarski razvoj in vidijo člove-ka kot posameznika in kot skupnost samoin izključno kot potrošnika in proizvajalca.Tudi na znanost in šolstvo avtorji teh kon-ceptov gledajo le še kot na servisni dejav-nosti, ki naj služita kapitalu, kultura pa jihzanima kvečjemu v obliki množične kultu-re, kot kultura na ravni kiča, ki omogočaindustrijski pristop, torej masovno proiz-vodnjo, množično potrošnjo in nenehnoprilagajanje modnim trendom

Izbrani poudarki iz županovega govora

odsevodsev1 01 0

Alenka že od mladih nog živi z glasbo,za glasbo. Kot majhna punčka se je

učila igrati na klavir, dolga leta za tem ješolanje nadaljevala na Pedagoški fakulteti,kjer je prav tako študirala glasbeno smer, innazadnje, pred 21 leti pristala v šolstvu kotučiteljica glasbe. Nič čudnega torej ni, da joglasba obdaja na vsakem koraku. Alenka jenekaj let poučevala v trzinski osnovni šoli,sedaj pa vrata v svet glasbe odpira kamni-škim osnovnošolcem.Obenem se pogosto vrača v Trzin, saj jezborovodkinja pevskega zbora Društva upo-kojencev Žerjavčki. In prav pevcem-žerjav-čkov sva tokrat namenili najin pogovor.

Kdaj se je začelo vaše sodelovanje s trzinski-mi žerjavčki?»Že kar takoj, ko so ustanovili pevski zbor.Mislim, da je bilo na začetku osem ali de-vet pevcev in so se na prva dva nastopa pri-pravili kar sami. Potem pa so stopili v stikz mano, takrat sem namreč poučevala glas-bo na trzinski osnovni šoli, in tako smo za-čeli. Prve vaje smo imeli oktobra 2001, ta-ko da smo skupaj že sedem let.«

In sedem let imate redne vaje?»Vadimo redno, enkrat tedensko. Med šol-skimi počitnicami imamo odmor. Prvi dveleti našega sodelovanja smo z vajami zače-njali oktobra, vendar sedaj začenjamo žeseptembra, saj imamo pogoste nastope, za-to trije meseci brez vaj pomenijo predolgodmor zanje, za njihove glasove. V trehmesecih se namreč že zmanjša obseg to-nov, ki jih zmorejo zapeti.«

Kako potekajo vaje?»Vaje imamo vsako sredo z začetkom obšestih. Vendar pa je na začetku petnajstminut namenjenih klepetu. V teh petnaj-stih minutah pevci še tudi prihajajo na va-je. Potem ponavadi začnemo, sploh če ve-mo že vnaprej, da koga ne bo in da smo seže vsi zbrali. Začnemo z opevanjem, nada-ljujemo pa s petjem pesmi. Če se bliža na-stop, potem večino vaj vadimo repertoar.Drugače pa se učimo novih pesmi, vadimože znane. Sicer pa včasih naredimo ločenevaje za moške in ženske glasove. Recimo,najprej se dobimo s pevci, potem pa s pev-kami, ali obratno. Tako smo poizkusili ževrsto novih prijemov, zato da učenje hitre-je in lažje poteka.«

V kakšni meri so se v teh sedmih letih vaj iz-boljšali glasovi pevcev?»Zagotovo so se malce unesli oziroma pri-lagodili. Je pa tako, da pri tej starosti nemoremo pričakovati visoke kvalitete gla-sov. Večina jih namreč nikoli v življenju ni

dodamo kakšno novo pesem, vendar letakšno, ki smo jo dobro zvadili. Kljub te-mu pa med nastopom pride do kakšne na-pake. Sem pa opazila, da žerjavčke zmoti,če na nastop dolgo čakajo ali pa če odpoje-mo eno pesem in imamo potem nekaj časavmes do drugega nastopa. Tudi če izvemodanes za jutrišnji nastop, jih to iztiri, kljubtemu da pesmi znamo; nastop je potemslabši, kot bi lahko bil. Seveda pa nismoprofesionalci, vendar se mi zdi, da je velikovredno že to, da nastopajo.«

Kje vse ste že doslej nastopali?»Nastopali smo v Gornjem Gradu, v Dom-žalah, Mengšu, na Koleziji, pa seveda v Tr-zinu na kulturnih prireditvah. Nastopeizven Trzina imamo večinoma v domovihza starejše.«

Kaj je bil največji uspeh žerjavčkov, na kajste vsi najbolj ponosni?»Mislim, da smo ponosni kar na vsak na-stop, kjer nam uspe zapeti tako, kot je tre-ba. Pevci so resnično po vsakem nastopuzadovoljni.«

Kaj pa trema pred nastopi, kako se je znebi-te? »Treme je bilo veliko pred našim prvim na-stopom. Sedaj jo je vedno manj. Sicer pase s tem ubadamo tako, da si pred nasto-pom povemo kakšen vic, se nekoliko »po-hecamo«, pa je takoj lažje. Tako ali tako pasmo skoraj vedno kaj hitro na odru, in niveč časa za tremo. Seveda se zgodi, da sekdaj tudi zaradi tega zmotijo, ampak saj tose dogaja tudi profesionalcem. Naš cilj je,da bi bilo teh pomot čim manj, se pa zgo-dijo, seveda. Kot sem že rekla, naš zbor nemore biti tako kvaliteten kot zbor pevcev,ki pojejo že od malih nog.

Kdaj se je po vašem mnenju najbolj primer-no vključiti v pevski zbor?»Nikoli ni prepozno. Če ima nekdo večjeambicije v glasbi, je seveda najboljše, dazačne že v mladih letih. Tudi ni odveč, dase prej naučiš brati note in da poznaš vsajmalo glasbene teorije. Tako lažje in hitrejeosvojiš novo pesem. Sicer pa za glasbo ninikoli prepozno.«

Ste zaradi slabega glasu že zavrnili katere-ga od pevcev?»Ne. V naš pevski zbor lahko pride vsak, kisi želi peti. 30 do 40 ljudi je najbolj primer-no število za naš zbor, tudi za našo dvora-no, kjer vadimo. Četudi bi imeli večje šte-vilo pevcev v zboru, ne bi bilo problema.Zmeraj kdo manjka na vajah, ali pa zboli.«

Mateja Erčulj

pela v zboru, in je ta pevski zbor sploh pr-vi, kjer se srečajo s tovrstnim petjem. Mi-slim pa, da je cilj tega pevskega zbora pred-vsem v tem, da se starejši družijo, sevedapa tudi da prepevajo. Vseeno pa nekateripevci ne poznajo not, in večinoma vse pe-smi pojemo po posluhu. Torej pevci slišijo,kako teče melodija, in potem skušajo tomelodijo ujeti«

Mislite, da vadijo tudi doma?»O, to pa gotovo. Nekateri so pri tem zelovztrajni. Je pa problem, če se melodijo na-robe naučijo, kar se lahko hitro zgodi, inpotem je težko to odpraviti pri vajah. Takostvari delamo bolj počasi, saj starejši pevcipotrebujejo več časa, da osvojijo eno pe-sem. Ampak gre jim dobro.«

Kako izbirate repertoar zanje?»Izberem ga predvsem na podlagi zahtev-nosti. Doslej smo že ugotovili, da pesmi, kijim ni všeč, zlepa ne bodo osvojili, in jo jeboljše prenehati vaditi. Pojemo pa večino-ma ljudske pesmi, za katere se sproti dogo-varjamo. Včasih mi kdo prinese note odkakšnega drugega zbora in izrazi željo, dabi to delali. In delamo, če je pesem primer-na zanje. Sicer pa naš stalni repertoar ob-sega približno 20 pesmi. V sedmih letih pasmo se seveda naučili že ogromno pesmi.«

Kako je z nastopi? Jih imate pogosto? »Ja, skoraj vsak mesec imamo najmanj ennastop. Najbolj pestro je decembra in ma-ja, ko je nastopov več. Takrat je najbolj na-porno tudi zame, saj imamo veliko nasto-pov tudi s šolskimi skupinami.Vseeno pa se z žerjavčki za vsak nastoppotrudimo, kolikor se le da. Nastopamo pas pesmimi, ki smo jih najdlje vadili, in s ti-stimi, ki so za določen nastop najbolj pri-merne. Vsake toliko časa v naš repertoar

Alenka Markus: Nikoli ni prepozno za glasbo

odsevodsev 1 11 1

Pust je poseben čas v letu. Ne le zato, keroznanja konec zime in prebujanje nara-

ve, temveč tudi zato, ker se lahko v tem časutudi odrasli nekoliko sprostijo, si privoščijonorčije, kakršnih ostalih 364 dni v letu nepočnejo, in se vsaj enkrat v letu nekoliko po-otročijo. Na pustno soboto, v letošnjem letu torej pr-vo februarsko soboto, v večjih mestih in va-seh prirejajo živahne pustne sprevode. VCerknici se zbirajo čarovnice, na Ptuju ku-renti, v Cerknem laufarji, v Trzinu pa ...? VTrzinu pa je ob organizaciji pustnega sprevo-da več trzinskih društev zbralo za pet vozovmaškar, ki so se odpeljale na pot v prav ničprikupnem vremenu za takšno početje. Leto-šnjo pustno soboto je namreč nebo postre-glo z mešanico zimsko-pomladnega dežja.A ker se trzinske šeme ne dajo, so se točnoob napovedani uri (natančneje ob 11. dopol-dne) vozovi odpravili izpred stavbe trzinske-ga kulturno-umetniškega društva na pustnoodisejado po trzinskih ulicah.Nabor maškar, ki so sedele na vozovih, je biltematsko opredeljen. Vse maske pa so bileskupinske. Prvi v pustnem sprevodu je bilvoz z Jelinčičevim muzejem orožja. Ker ob-stajajo realni načrti, po katerih naj bi muzejizgledal kot piramida, so v tem vozu sedelipravi pravcati Egipčani. Drugi voz v sprevodu je predstavljal Združe-ne države Evrope, kjer naj bi bili vsi druga-čni in vsi enakopravni. Ne vem, ali je bil to lesplet naključij ali pa so organizatorji dejan-sko želeli povedati nekaj s tem, kajti voz jebil prazen. In je bil tako torej maškaradasam po sebi.Tretjemu vozu bi bolj pristajal izraz čoln, sajso v njem potovale velike ribe (prav gotovoiz slovenske morske strani) z ribiči. Voz je bilopremljen z vidnimi napisi, ki so predstavlja-li ekološko-ribolovno cono in satirično opo-zarjali na kronične težave, ki jih imamo z na-šimi sosedi pri tem vprašanju.Ekološko-ribolovni coni je sledil voz, kjer jesedelo 20 zvedavih mišk, ki so pekle svoj po-seben kruh. Voz, poimenovan kar PekarnaMišmaš, je opozarjal na v nebo naraščajočecene kruha, ki smo jim priča v zadnjem ča-su. Dovolj zgovoren je bil tudi napis na vozu:»Joj, joj, pri teh rastočih cenah nas močnoskrbi, če se kruh za nizko ceno še dobi.« Mi-ši iz pekarne Mišmaš so prodajale kruh poposebni ceni, po 5 evrov. Trzinska pustna kolona pa se je končala zekološko osveščenim vozom, ki je s svojimizbadljivimi napisi opozarjal na trzinski, vsebolj pa tudi splošni okoljevarstveni problem.Njihova parola: »Smeti, smeti, joj le kam najjih odložim«, dovolj pove brez razlage.Seveda brez spremstva gasilcev in policistovv pustnem sprevodu tudi tokrat ni šlo. Todapreverjeno in potrjeno, le-ti niso bili našem-ljeni, ampak so bili v čisto pravih uniformah,

saj so morali poskrbeti za varnost maškar terdrugih udeležencev v prometu, ki ga je pope-stril pustni sprevod.Trzinskega pustnega sprevoda nikakor nisomogli zgrešiti (razen v primeru, da jih ni bilodoma) prebivalci ulice Za hribom, Mlakarje-ve, Ljubljanske in Jemčeve ceste, saj so biliharmonika, pospremljena s petjem mišk izpekarne Mišmaš, in občasna sirena dovoljzgovoren znak, da se na trzinskih ulicah ne-kaj dogaja. Ker se je sprevod ustavil na štirih vidnejšihtočkah, na primer pri baru Bor (oziroma pritrgovini Mercator), pri okrepčevalnici Barca,pri gostilni Pr Jakov Met’ ter pri Narobetu inpri Lagoji, so si trzinske pustne maske lahkoogledali tudi gostje, ki so se zadrževali na tehpostojankah. Pri vsaki od teh postojank sotudi prijazno poskrbeli za pogostitev, saj pu-stne maske vendar ne morejo praznih rok odhiše.Pustni sprevod se je zaključil v KUD-u Fran-ca Kotarja, kjer so prav vse skupinske maskedobile nagrade. Na ta način je bil morda vsajmalce poplačan trud, ki so ga vložile šivilje vizdelavo kostumov. Da je na vozu sedelo 20pravih pravcatih miši, je bilo potrebno večkot mesec dni sedeti za šivalnim strojem ,

pridno šivati in vbadati. Menda so tudi ribeiz ekološko-ribolovne cone zahtevale več de-la in priprav kot nekatere druge skupinskemaske. Ob skupinskih maskah pa so se navozovih ali pa v njihovi okolici znašli tudiotroški spiderman, batman, Pika Nogavička,ninja želva, kraljična, čarovnica ... če našteje-mo le nekaj maskiranih junakov.Seveda pustovanje ne bi bilo pravo, če se nebi nadaljevalo v večernih urah s pustnim ple-som. Da je pustovanje potekalo gladko, brez za-stojev, s posameznimi - nujno potrebnimi po-stanki, so odgovorni organizatorji, pri čemerje treba pohvaliti skupinski duh trzinskihdruštev. V želji, da bi bil pustni sprevod do-bro pripravljen, pustovanje pa bi potekalocel dan, so namreč svoje moči združili Turi-stično društvo Kanja Trzin, Društvo prijate-ljev mladine, Kulturno-umetniško društvoFranca Kotarja, Društvo Kresnička terOsnovna šola Trzin. V slogi je moč, pravijo,in trzinskim društvom je tokrat uspelo. Zi-mo so maškare odgnale, mi pa že nestrpnočakamo novih skupnih društvenih projektovin prireditev.

Mateja Erčulj

Pust deževnih ust

Točnega podatka o tem, kdaj so ljudje začeli pustovati, ni, gotovo pa navada šemlje-nja sega daleč v predkrščanski čas. Pustno veseljačenje naj bi imelo korenine že v an-tiki, saj so tako Rimljani kot Grki praznovali v maskah nastop novega leta. Njihovapraznovanja so bila povezana predvsem s čezmernim uživanjem hrane in pijače. Ma-ske in maskiranje pa so poznali tudi Germani in Langobardi, ki so prehajali čez našeozemlje. Na bizantinskem dvoru so nastopale gotske maske, o čemer govori poročiloiz časov vladarja Konstantina., ki pravi, da so med cesarjevim obedom nastopali štir-je Gotje, ki so bili oblečeni v narobe obrnjene kožuhe, na glavi pa so nosili maskerazličnih oblik. V kasnejših obdobjih so naši predniki ohranjali tradicijo pustovanja. Na eni strani sose veselili obdobja ponovnega obujanja narave, na drugi pa odhajanja zime. Čepravje pust izrazito poganski praznik, ga krščanstvo ni ukinilo, saj je uvidelo, da mora tačas spoštovati in nadaljevati s tovrstno tradicijo. Pustovanje in šemljenje je bilo v lju-deh že preveč zakoreninjeno. Beseda pust pa naj bi izvirala iz besede »meso-pust«,kar pomeni, kaj drugega kot pustiti meso. Po čezmernem uživanju dobrot v pustnemčasu, je namreč nastopilo postno obdobje, ki je trajalo vse do velike noči. Pust se jedandanes na Slovenskem sicer skrčil v ožje pustno dogajanje, na pustno soboto, ne-deljo in pustni torek.

odsevodsev1 21 2

Čas nenehno teče in se hkrati cikličnoponavlja, torej kroži. Rojstvo, življenje,

smrt; zima, pomlad, poletje, jesen; dežev-na doba, sušna doba. Eno obdobje prehajav drugo, pri čemer so že od nekdaj pose-bno težo polagali na prehode med različni-mi stadiji, in ne na obdobja sama. Ljudemso se ti že od nekdaj zdeli ključni, in so jih

pogosto obeleževali s posebnimi dogodki,z obredi. Govorim o pustu, ki prežene te-mo in mraz, govorim o času, ko se dan po-časi daljša in se zemlja pripravlja, da sprej-me vase seme, da obrodi in nas nahrani.Toda to je vražjeverje, otipljiv dokaz pamaškare, strašljive spake, ki v svoji norostibezljajo po poljih, vaseh, mestih ter domo-vih in s tem odganjajo nerodovitnost in te-mačno otožnost hladnih dni. Prinašajo sre-čo in rodnost, in jih je vedno potrebno le-po sprejeti in pogostiti, če pridejo v goste.Slavje, rajanje ter predvsem norenje doživivrhunec z zažigom pusta, ki se ga čisto nakoncu pokoplje. Tudi letošnje leto nam je vsaj na simbolni

ravni zopet uspelo pregnati zimo. Kot do-kaz lahko vzamemo drobne bele zvončke,ki so že pogumno pokukali izpod odpadle-ga listja na pobočju Ongra. Trzinci smo bili znotraj tovrstnega rajanjaaktivni predvsem na pustno soboto. Do-poldne je potekal organiziran sprevodšem, zanimiv predvsem za otroke, zvečer

pa se je v dvoraniKulturnega domazgodil pravi pustniples v maskah. Pri-reditev so organizi-rali Turistično druš-tvo Trzin, KudFranca Kotarja,Društvo prijateljevmladine, DruštvoKresnička in Pekospub. Poskrbljeno jebilo skoraj za vsemuhe današnjegačloveka, za hrano,pijačo in ples. Topomeni, da so semaškare lahko poš-teno mastile, pošte-no opile in nato pri

miganju z zadnjico kakšen kilogram izgu-bile! Glasba je bila kar primerna za zabavodo poznih ur, saj je skupina Redqua poskr-bela za raznoliko ponudbo glasbenih hitov.Žal je bilo tokrat precej manj ljudi kot prej-šnja leta, in je tudi dlje trajalo, da se je ple-sišče vsaj približno napolnilo in postalo ži-vahnejše. Žal tudi kakšnih navdušenih ple-salcev, bolje povedano kavalirjev, ki bi za-prosili dame za kakšen ples, ni bilo. Le tupa tam kakšna izjema...Je pa imel skromen obisk vsaj eno pozitiv-no točko. In sicer, če si se vsaj približnoizvirno našemil, si skoraj zagotovo dobilnagrado, kot se za pustni ples spodobi. To-rej je prav, da se pri šemljenju vsaj malo

potrudimo, in ne navlečemo nase prve vre-če za smeti, ki nam slučajno pride pod ro-ke. Vsaka vrsta mask, znotraj katere spada-jo samostojne maske, pari in skupine, jeprejela po štiri nagrade. Naj se pohvalim,

da sem tudi sama kot Rdeča kapica v parus še eno Rdečo kapico (volka sva čakali celvečer, pa ga ni bilo od nikoder) dobila enoizmed nagrad: športni pulover na zadrgo,dvakrat prevelik spodnji del trenirke invložke! Super zadeva za popestritev večerain nasmeh na obrazu. Tisti, ki se pustova-nja niste udeležili, lahko pošteno obžaluje-te! Kaj hočemo, pa naslednje leto, kajti še-le takrat boste zopet lahko dobili kaj za pu-sta hrusta... Mirjam Štih

PUSTNO RAJANJE V TRZINU

Ju-hu-hu, maškare so tu!Končno je prišel težko pričakovani pustni torek in v našem

vrtcu smo se tako mladi kot otroci za ta dan spremenili v pu-stne šeme. Že navsezgodaj zjutraj so namesto otrok prihajale ra-zne princeske, kraljične, Nodiji, mojstri Mihe, klovni in drugi. Ootrocih pa ne duha ne sluha. »Le kje so?« smo se spraševali. Po zajtrku smo si dobro ogledali drug drugega, pokomentiraliizvirnost vsake maske posebej in jih fotografirali, da bomo čez 20let lahko obujali prijetne spomine na naše tretje maškare v vrtcu.Skupaj smo se zmenili, da si gremo ogledat po skupinah še drugemaske, ki pa so bile ravno tako prisrčne in nekatere zelo izvirnekot naše, smo naredili sklep. Na skupnem hodniku smo se ob zvokih poskočnih polk, Čukovin druge prijetne glasbe vrteli v ritmih maškar vse do počitka.

Ana Gerčar, vzgojiteljica

odsevodsev 1 31 3

Vzadnjem času je Odsev malo pogrešalnovice iz Kulturnega društva, vendar

odrske deske navkljub temu niso in ne bo-do samevale.

ŽE VIDENO:Po nekajletnem premoru se je 2. februarjav KUD zopet vrnilo pustovanje, tokrat v ševečjem obsegu. Zvezi prijateljev mladinein Turističnemu društvu se je letos pridru-žila še OŠ Trzin. Bili smo priča največje-mu pustnemu rajanju do sedaj. Poleg pu-stne povorke se je dopoldne v norčavoozaljšani dvorani trlo več kot dvesto ma-škar. Izbor najbolj domiselne je vodil prof.Jani Muha, ki se včasih izdaja tudi za Gaš-perja Ogorelca. Komaj se je dvorana do-bro izpraznila, že se je začela večerna pu-stna zabava z rokersko obarvanim petčlan-skim ansamblom Red qua in izborom naj-boljših mask. Zelo dobro obiskano pusto-vanje je s svojim obiskom počastil sam

arabski šejk s svojim haremom, številnaskupina sivih mišk iz pekarne Mišmaš, dveseksi Rdeči kapici, Hogar grozni s svojoHelgo, vse skupaj je nadzoroval dvometr-ski neobriti angel s sumljivo smotko medzobmi, in še in še bi lahko naštevali tja dol-go v noč...Takoj zatem je sledila proslava ob sloven-skem kulturnem prazniku. Skupina Orbita-la je pripravila simpatičen recital, šolskouro o Prešernu, pridružila pa sta se jim ješe godalni kvartet Glasbene šole Domžalein Pevski zbor Žerjavčki. Slavnostni govor-nik župan Anton Peršak je s svojim govo-rom zaokrožil prireditev. Na koncu smo se

lahko še malo okrepčali in zvrnili kakšenkozarček v spomin na našega največjegapesnika.

NAPOVEDNIK:29. februarja nas čaka prva letošnja doma-ča premiera. Jure Lajovic si je za svoj režij-ski prvenec izbral Malega princa, Antoi-nea de Saint-Exuperya. Nastopali bodoigralci iz Trzina, Ljubljane in Kranja. Tudidramatizacija predstave je režiserjevo delo,kostumografija in scenografija sta plod tr-zinskega znanja. Predstava bo imela pre-dvidoma šest ponovitev.2. marca bomo na našem odru gostili

dramsko skupino KUD Vrhpolje. Uprizori-li bodo črno komedijo Vinka Möderndor-ferja »Mama mi je umrla dvakrat«. V pred-stavi mati uprizori svojo smrt, ker ve, da jedrugače nihče od potomcev ne bi obiskal.V resnici pa se poroči s svojim medicin-skim »bratom«, ki jo oskrbuje ob bolezni.Ko mati uprizori svojo smrt že drugič, po-hlepni dediči ne verjamejo, da bi bila to zo-pet potegavščina, saj so vse podrobnostidodelane bolje kot prvič. Njeni otroci insestra pa si tako ob smrtni postelji že deli-jo njeno zapuščino...

NAČRTI:Že več let v KUD-u tli oziroma gori željapo klasični odrski predstavi, ki bi se posta-vila ob bok ulični produkciji in mladinskiskupini Orbitala. Predsednik KUD-a se jetako za režijo Županove Micke dogovoril zmladim diplomiranim režiserjem DavidomSpasičem, ki je že med svojim študijem re-žiral številne predstave ljubiteljskih gleda-lišč na širšem območju Ljubljane. Tokratse pregovor Kjer je volja, tam je pot, ni iz-kazal za resničnega. Navkljub trem pozi-vom, pisnim vabilom in telefonskim kli-cem, se žal ni nabralo dovolj igralcev za toobširno predstavo. Županove Micke takone bomo videli, vendar so se igralci z reži-serjem že dogovorili za drugo produkcijo,predvidoma avtorsko predstavo, ki bo pisa-na na kožo mlajši generaciji igralcev.Poleg navedenega projekta pa so v teku tu-di že priprave za predstavo Kremečkovi, vizvedbi dramske skupine Orbitala, pod re-žijskim vodstvom Urške Slapar.

Andrej Zupanc

V KUD-u se dogaja

odsevodsev1 41 4

Zdanašnjo sogovornico, Tatjano Kle-ments, sva se spoznali, ko je lansko le-

to v mesecu juniju recitatorska skupinaDruštva upokojencev Žerjavčki Trzin vdvorani Marjance Ručigaj predstavila reci-tal poezije Aleksandra Sergejeviča Puški-na. Po končanem programu smo se zaple-tli z njo v pogovor. Izžarevala je iskrenonavdušenost nad nastopom, istočasno padala vedeti, da kljub temu, da ni Slovenka,dobro pozna našega pesniškega velikanaFranceta Prešerna. Izjavila je »Kar je zanas Puškin, je za vas Prešeren.«

Prišli ste iz Ukrajine. Kdaj in koliko časaste že v Sloveniji?V Sloveniji živim že 10 let. Nisem držav-ljanka, sem pa samostojna podjetnica, sstalnim bivališčem v Trzinu.

Vem, da se ukvarjate s slikarstvom. Odkdaj ljubezen do slikanja?Do koder mi seže spomin. Vem, da sembila zelo vedoželjna deklica , dobro sem

opazovala svet okoli sebe in ga s svinčni-kom, barvicami in čopičem prenašala napapir. Bila sem redaktorica šolskega časo-pisa v osnovni šoli in vse do zaključka sre-dnje, splošnoizobraževalne šole, ki trajadeset let. Večino prispevkov, tako likovnihkot literarnih, sem izdelovala kar sama.Študij sem želela nadaljevati na akademiji,smer likovna umetnost, kjer sem polagalaizpite, a zaradi prevelikega števila nisembila sprejeta. Žal tudi doma nisem imelapodpore. Vsilili so mi študij medicinskešole, nad katero pa nisem bila nikoli nav-

dušena. Poskusila sem tudi na ekonomskifakulteti, kjer sem zaključila prvi letnik.

Kdaj ste se začeli intenzivno ukvarjati s sli-kanjem?Pravzaprav šele po prihodu v Slovenijo.

Sem samoukinja. Življenje samome je potegnilo v tovrstno ustvar-jalno delo. Potrebovala sem darilo,kupila osnovne pripomočke za sli-kanje, in uspelo je. Pohvale inspodbude ljudi okoli mene so bilepravzaprav motivacija za vedno ve-čji pogum. Prirojene danosti semsamo še izpopolnjevala. Slikam vakrilni tehniki, olju, akvarelu in ssvinčnikom. Motive uresničujempo predlogi, največ pa neposrednov naravi, nenazadnje imam rada tu-di fantazijsko upodabljanje.

Kater del dneva je za vaše ustvarja-nje najplodnejši?Sem nočna ptica. Ha, ha! Moja de-la nastajajo ponoči, ko vsi drugi po-čivate. Zato pa se moje spanje po-gosto potegne v sredino dnevaKje in kdo kupuje vaša dela?Moja dela največ kupujejo turisti:Italijani, Angleži, Avstrijci pa tudi

Rusi. Slednji so nemalokrat presenečeni,ko se z njimi pogovarjam v domačem jezi-ku. V zakupu imam stojnico na Pogačarje-vem trgu, in to ob sobotah. Sicer pa imamvedno več znancev, tudi že veliko prijate-ljev, in s tem vedno več konkretnih naro-čil.

Na začetku ste poudarili, da še nimate dr-žavljanstva. Zakaj?Takoj nanj nisem bila pripravljena, saj sedržavljanstva ne menja kar tako enostav-no, kot bi si kupil novo oblačilo. Poleg te-

ga sem občutila grenak priokus v primer-javi z državljani ostalih jugoslovanskih re-publik, ki so imeli absolutno prednost Zasvoje preživetje sem se morala veliko boljtruditi kot oni. Sedaj pa resno premišlju-jem, in tudi razlogov za to imam vednoveč: prijetna dežela, moj mož je Slovenec,imam lastno podjetje in tudi iskrenih pri-jateljev imam vedno več.

Očitno ste se res vživeli v novo okolje, sajzelo lepo govorite slovenski jezikMoram se kar malo pohvalilti. Izpit iz slo-venskega jezika na filozofski fakulteti semopravila z oceno odlično, pa tudi okusneajdove žgance znam skuhati.

Čestitam! Kako pa se počutite v Trzinu?Moje delo zahteva bližino Ljubljane. Tr-zin je za mene prijetno spalno naselje, kiima to prednost, da je tu življenje dokajmirno. Blizu je trgovino, pri hiši zemlja zavrtnarjenje, mikavna je neposredna bliži-na gozda in urejene sprehajalne poti. Po-grešam pa lekarno.

Kaj pa ljudje? Kaj pogrešate pri Slovencih?K sreči imam več lepih kot slabih izku-šenj. Pa vendar moram povedati, da soSlovenci dokaj zaprti, in potrebujejo čas,da te sprejmejo. Pri njih pogrešam višji ni-vo tolerance v medsebojnih odnosih.

Tako je sklenila najin pogovor na videz za-držana in neodločna, v resnici pa ponosna,samozavestna in načelna, z jasno zastavlje-nimi cilji, današnja sogovornica TatjanaKlements.

Meta Železnik

Vzljubila je Slovenijo, rada ima Trzin...

odsevodsev 1 51 5

Emilijan Pevec: Lepo je na svetu in rad imam življenje

�

Ob otvoritvi rezbarske razstavein predstavitvi prvega zborni-

ka rezbarske sekcije so večkrat pou-darjali, da je bil eden od pobudni-kov za ustanovitev rezbarske delav-nice v Trzinu Emilijan Pevec, ki jemed Trzinci znan tudi po svojempetju v pevskem zboru upokojen-skega društva Žerjavčki in cerkve-nem pevskem zboru. Prav zato smoga povprašali, kako se spominja za-četkov rezbarske sekcije.»Oh, takrat, pred sedmimi leti, smobili navdušeni nad predstavitvijoskupine štajerskih rezbarjev inumetelnim klesanjem v les na trzin-skem Florjanovem sejmu. Že odmladih nog me je rezljanje v lesprivlačilo. Še kot majhen pobičsem si doma med pašo živine pre-ganjal čas tako, da sem z nožičemkrasil pastirske palice, izdeloval pi-ščali in rogove pa tudi druge figuri-ce iz lesa. Les mi je bil domač, to-pel in prijeten, na sejmu pa semopazoval rezbarje, kaj vse jim je us-pelo iz lesa izklesati, in sem si takojrekel, da bi kaj takega lahko počelitudi v Trzinu. Moje mišljenje so de-lili tudi nekateri drugi Trzinci, šezlasti Stane Mesar, Ivko Ručigaj inMartin Planko. Beseda je dala bese-do, na turističnem društvu pa so se odloči-li, da nam prisluhnejo. Povprašali so moj-stra Marijana Vodnika, ki drugače živi vDomžalah, če bi bil pripravljen voditi rez-barsko delavnico, in stvari so se premakni-le v pravo smer. Sprva smo se dobivali karpri Stanetu Mesarju doma, vendar so tistiprostori kmalu postali pretesni, tako da jebila še kako dobrodošla pripravljenost tr-zinske šole, da nam omogoči delo v eni odtamkajšnjih učilnic, kjer so za rezbarje ze-lo dobri pogoji, in ni čudno, da se tam radidružimo. Moram pa poudariti, da ima zelovelike zasluge za to tudi Marijan Vodnik,ki o klesanju v les res veliko ve in nas je se-znanil z abecedo oblikovanja lesa. S pravočloveško toplino nas je naučil številnih pri-jemov, ves čas pa tudi dobrohotno svetujein bdi nad delom vsakega posameznegarezbarja. Žal me zdaj roka malo izdaja. Nemorem več tako voditi dleta in stiskati kla-diva, še vedno pa z veseljem spremljam nji-hovo dejavnost in sem vesel vseh njihovihuspehov.«

Pravite, da ste v mladosti pasli živino. Lah-ko kaj več poveste o svojih otroških letih?»Rodil sem se v idilični dolenjski vasici Ča-tež pod Zaplazom, 14 kilometrov od Tre-bnjega. Vasici rečejo tudi dolenjske Brezje,

saj je bila tam včasih zelo priljubljena ro-marska pot. Ker je vas na nadmorski višini550 metrov, se od tam odpira zelo lep raz-gled na razgibano dolenjsko deželico, vidi-jo pa se tudi vrhovi Gorjancev nad Novimmestom, hribi nad Kočevjem, Kum, Krimnad Ljubljano in v daljavi celo zasneženialpski vršaci. Od Kamniških Alp se ravnoše vidi Kočna. Rodil sem se 14. maja 1932v skromni kmečki družini, v kateri sem pri-jokal na svet kot zadnji, trinajsti otrok. Ži-vo imam še eno sestro. Že zgodaj je bilotreba poprijeti za delo. Spominjam se, ka-ko sem moral še kot otrok, če ni bilo dru-gega dela, pobirati kamenje z njive, ko semhodil v šolo pa sem moral še pred začet-kom pouka napasti živino. Zgodaj sem senavadil trdega življenja, vendar tudi radoži-vosti. Rad imam življenje.«Ko je bilo Emilijanu 9 let, se je začela dru-ga svetovna vojna, ki je po svoje zaznamo-vala življenje tudi na vasi. Partizani so pož-gali šolo in Emilijan je tako začasno preki-nil šolanje. Nadaljeval ga je šele po tistem,ko se je vrnil s služenja vojaškega roka. Vvojsko je šel leta 1951, za tri leta, služil paje v Skopju. Pravi, da je bila tudi vojaščinadobra šola za življenje. Tam se je naučil di-scipline, in misli, da bi moral še zdaj vsakfant vsaj za nekaj časa poskusiti vojaški

kruh. Ko je prišel iz vojske, se jenajprej zaposlil v Iskri, nato pa karza 30 let na Inštitutu za varilstvo.Ob delu je tudi dokončal šolo, naj-prej osnovno, nato poklicno oro-djarsko, nazadnje pa še srednjo. »Ko sem se ukvarjal z obdelavo ko-vin, sem spoznaval novo področjeustvarjanja. Prej, od doma, sem ne-kako obvladoval les. Znal sem gaobdelovati in uporabljati. Takratsmo večinoma vse delali le ročno.Les smo spoštovali, nobena veja nišla kar tako v nič. Večkrat smo svo-je leseno orodje krasili, zdaj pa semv roke dobil kovine. Obdeloval semjih na različne načine. Naučil semse ulivanja, varjenja, struženja, me-talizacije, to je nanašanja kovin napodlago, in še vrste drugih tehnik.Vse te stvari imajo pogosto tudiumetniški, ustvarjalni pridih. Nau-čil sem se številnih spretnosti in pri-jemov, ki so mi kasneje pomagalitudi pri zasebnem delu, pri gradnjihiše in drugod. Rad imam delo!«Življenje je bilo zanj v tistem obdo-bju kar precej naporno. Najprejslužba, potem šola, zvečer pa uče-nje. Sprva se je vozil na delo v Lju-bljano z vlakom, kar je pomenilonajprej dve uri pešačenja do vlaka,

nato pa je vlak za 57 km do Ljubljane po-treboval dve uri vožnje. V tistem času, leta1954, se je tudi poročil s prijateljico iz mla-dosti Marijo in dobila sta prvo hčerko. Dabi si olajšala življenje, sta se selila bližje de-lu. Kar šestkrat sta menjala stanovanje.Nazadnje pa sta se ustalila v Trzinu.»Žena je rekla, da ima popolnoma dovoljselitev. Tudi sam sem se strinjal z njo, sajse je družina širila. Dobila sva še eno hčer-ko in sina in ob najemniškem stanovanjusem si v Trzinu postavil hišo. Spominjamse, kako si je sin Emil, ko je bil nekoč vbolnišnici, ko smo ga vprašali, kaj si želi,zaželel, da bi imeli hišo. Ampak takrat gra-dnja niti ni bila tako enostavna. Ničesar nibilo. Ni bilo cementa, opeke, drugih mate-rialov... Kvadre smo delali sami. Kar težkoje bilo, saj je manjkalo tudi denarja. Am-pak bila pa je solidarnost med ljudmi!Drugi so radi priskočili na pomoč. Včasih,pri večjih opravilih, je bilo tudi po 25 pro-stovoljcev, ki so prišli pomagat. Še zdaj serad spomnim soseda, Pavovega Ivana, kimi je večkrat po svoje kako pomagal ali kajsvetoval. Dostop do naše hiše je namrečvčasih vodil preko Pavovega dvorišča. Ja,Trzin je bil takrat drugačen. Manjši, am-pak bolj prijazen. Vsi smo se poznali medsabo in smo si pomagali. Zdaj pa smo si

odsevodsev1 61 6

vse preveč tujci. Saj je lepo, ko imamo ob-čino. Življenje je bolj udobno, ampak izgu-bila pa se je toplina, domačnost.«Emilijan se je hitro vključil v življenje Trzi-na. Še zlasti z veseljem je vodil svojo druži-no v cerkev, kjer so ga kmalu sprejeli medpevce. »Ja, pel sem pa vedno rad. Že doma, kosmo se posedli za mizo, smo radi zapeli,pa med delom, v vinogradu na primer. Koso me sprejeli med cerkvene pevce, pa sembil prav počaščen.V domačem kraju je bilokar težko »priti na kor«. Tam sem sicer po-ganjal orgle do štirinajstega leta, potem some velikodušno sprejeli medse, v Trzinupa so me hitreje sprejeli med pevce.«Emilijan pa je že od vsega začetka tudičlan Pevskega društva Žerjavčki. Pravi, dase rad druži z njimi, čeprav zadnje časeredkeje zaide v njihovo družbo. Izdaja ganoga. Tudi na druge družabne prireditve vTrzinu in še zlasti na izlete z upokojenci jez ženo Marijo rad hodil, zdaj pa gre le ševčasih.»Noga mi ne dovoljuje, nočem pa biti ovi-ra, ali da bi me morali čakati.«Emilijan se je izkazal že tudi kot ljubitelj-ski pesnik. Svoje pesmi je predstavil že naveč trzinskih prireditvah, nekatere pa sobile objavljene tudi v Odsevu in v knjiži-cah, ki so jih izdali pri društvu upokojen-cev.»Pesmi največkrat pišem kar ponoči. Kodobim navdih, jih zapišem. Vesel sem, daso nekatere, kot na primer Majske lepote,Cviček in Trzinski gasilci, tudi uglasbene.Slednjo sta mi uglasbila Janez Per in Fran-ci Banko, na Florjanovem sejmu pa jo jezapel cerkveni pevski zbor ob spremljavi

Mengeške godbe. »Skoval« sem kar nekajpesmi in še zdaj jih zlagam. Niso vse ravnonajboljše, mislim pa, da jih je kakih sto karuporabnih.«Emiljanove pesmi so prešerne, predvsemdomoljubne in hvalnice lepoti slovenskedežele, našim vrednotam in običajem, ne-katere je posvetil posameznim dogodkom,precej pa tudi svojim znancem in sorodni-kom. Eno pesem je posvetil celo cesti mi-mo njihove hiše. Gre za vzporedni krakJemčeve ceste, ki so jo speljali po nekdanjistrugi Pšate. Cesta, ki so ji nekateri sprvatudi nasprotovali, je po Emilijanovemmnenju vredna zlata. Ker je vijugasta inozka in ima obliko velike črke S jo je ljub-kovalno poimenoval kar Srnica. Pravi, daje marsikomu, ki živi ob njej, olajšala do-stop in da jo zdaj tudi nekdanji nasprotnikiz veseljem uporabljajo. Emilijan je tudi podpiral ustanavljanje tr-zinske občine. Ko smo občino dobili, je izveselja pripravil celo svoj predlog trzinske-ga grba. V njem je strnil več značilnosti Tr-zina, od hriba Ongra, sekirice, žerjavčkovdo žitnih polj in slamnikarskih kit, ki so jihnekoč pletli tudi v Trzinu. Čeprav njegovega grba kasneje niso izbra-li, bil pa je v ožjem izboru med predlagani-mi rešitvami, ni slabe volje, ponosen pa je,da so upokojenci sprejeli njegov predlog zauradni znak Društva upokojencev Žerjav-čki.

V vaši hiši je tudi kar 7 let nastajal naš ča-sopis Odsev, saj ga je vaš sin Emil tehničnourejal kar doma. Kako ste gledali na tistoobdobje?»Podpiral sem takratna prizadevanja čla-

Janez Bratovž je napisal vrhunsko kuharsko knjigoV torek, 29. januarja, smo se družina in prijatelji zbrali v prijetni ljubljanski restavraciji JB, kjer je naš rojak, se pravi Trzinec,Jani Bratuž, ta hip eden najboljših slovenskih kuharjev, praznoval 15. obletnico svojega poklicnega delovanja in izid (zaenkrat)svoje prve kuharske knjige, ki jo je poimenoval Zemlja - morje in jo podnaslovil z Okusi iz Slovenije. V zares umetniški knjigi,za katero so kritiki zapisali, da si ob njej oblizneš prste, je zbranih 55 vrhunskih receptov, ki jih je Jani zbiral celo desetletje inza katere smo se tisti, ki res radi dobro jemo, vedno spraševali, le kaj je dal v hrano, da je tako izredna. Knjiga je izšla v nakladi 1700 slovenskih in 500 angleških izvodov in je zares prava umetnina, saj nas Janijevi večkrat preizku-šeni recepti popeljejo od pozdrava, hla-dnih začetkov, do juh, toplih začetkov,sorbetov in nazaj v razvajanja, na koncupa še do sladkih spominov... Poseben čarji dajo tudi zanimive slike, ki zares nazor-no prikazujejo pripravljanje hrane. Knjigapa ima tudi neobičajni dodatek - intervjus samim šefom kuhinje v sredini. Fotografsko jo je opremil, po Janezovihbesedah, vrhunski fotograf Janez Pukšič,oblikoval pa Žare Kerin. Zaenkrat jo lah-ko kupite le v restavraciji JB v Ljubljani. Knjiga je namenjena vsem, ki radi kuhajo,ali kot pravi naš velemojster kuhinje: »Tretjina je za vse, tretjina za večje pozna-valce, tretjina pa za nikogar«.

Nuša Matan

nov uredništva. Zdi se mi prav, da ima Tr-zin svoj časopis, saj drugače težko kajizveš, kaj se dogaja v občini. Še vedno Od-sev radi beremo, čeprav je bil v enem ob-dobju malo manj zanimiv, zdaj pa se po-pravlja in je spet bolj trzinski.«

Sin Emil je vrsto let tudi predsednik planin-skega društva Onger, ali to kaj vpliva tudina vas?»Ja, Emil veliko dela za planince. Kar pre-več! To je njegovo priljubljeno področje.Nekaj časa sva bila z ženo tudi člana druš-tva in sva se udeleževala nekaterih društve-nih akcij, zdaj pa tega skoraj ne morevaveč. Sem pa mogoče kriv, da je Emil vzlju-bil hribe. Pred davnimi leti smo šli s sode-lavci iz službe na Triglav. S sabo sem vzeltudi Emila in tisti izlet ga je tako pritegnil,da se je zapisal hribom. Včasih naju z ženoskrbi zanj, vendar veva, koliko mu to po-meni.«Emilijan in Marija imata zdaj 6 vnučkov,eden pa je še na poti. Pravita, da so vnukizdaj njuno največje veselje.»Ja, to je res veselje. Ponosen sem na vsete otroke in še zlasti sem vesel, da mi niko-li nihče, če kaj rečem, ne reče ne, da ne bonaredil - celo ponudijo se, da bi kaj naredi-li. Vesel sem življenja! Vsakega dneva, ve-sel sem svoje družine.«Emilijanu življenje ni prizanašalo, a o ti-stih trpkih preizkušnjah raje ne govori. Tu-di zdaj, ko mu starost postavlja ovire, se spravo dolenjsko-trzinsko trmo raje zasmejein obrne pozornost k lepšim stranem živ-ljenja, potem pa odločno zatrdi, da svojegaživljenja, če bi imel priliko, ne bi menjal inne žené.

Janez Bratovž (na levi) s sodelavci, ki so mu pomagali pri knjigi.

odsevodsev 1 71 7

Se še spomnite, da je bilo pred leti pozimiponekod v Trzinu prav zoprno vdihavati

težak smog, saj se je dim iz peči na premog,ki so jih kurili v marsikateri hiši, težko vle-kel po naselju. Smoga nas je rešil šele veter.Še zlasti so negodovali stanovalci iz naseljaMlake, saj je tisto območje nekoliko bolj vzavetrju, in se je smog tam kar dolgo zadr-ževal. Zdaj je ozračje boljše, nedvomno paje to ena od prednosti plinifikacije naselja.Ker se zdaj že tako rekoč po vsem naseljulahko pohvalijo s plinovodnim omrežjem,smo pri koncesionarju za plinifikacijo v Tr-zinu, podjetju Petrol, poprosili, da nam od-govorijo na par vprašanj v zvezi z uvedbo ze-meljskega plina v Trzinu. Našemu povabiluse je prijazno odzval vodja projekta za našeobmočje, g. Boštjan Zupančič.

Kako poteka plinifikacija v trzinski občini(od začetkov leta 2002 do sedaj)? Koliko ki-lometrov ali metrov primarnih in sekundar-nih plinovodov ste napeljali? Koliko gospo-dinjstev se je priključilo na vaše omrežje?Plinifikacija v trzinski občini poteka brezvečjih problemov. Ko smo v začetku leta2002 podpisali koncesijsko pogodbo, je bi-la občina Trzin delno že plinificirana, vpreostalem delu pa smo do danes tudi žedogradili manjkajoče plinovodno omrežje.Tako sedaj čaka na plinovod samo še delMengeške ceste, ki pa bo plinificirana šeletos, sočasno z rekonstrukcijo ceste (ome-njena rekonstrukcija je tudi razlog, da smomorali s plinovodom tako dolgo čakati).Trenutno je v občini Trzin položenih 48,7km plinovodov, izvedenih je 964 hišnihplinskih priključkov in priklopljenih 1107uporabnikov.

Kakšen je bil postopek uvedbe vašega siste-ma in plina tam, kjer je prej že delovalo pli-novodno omrežje Interine? Kako je s plino-vodom v obrtno- industrijski coni (kako jeomrežje v coni razvejano, kolikšna je tamporaba in zakaj je potrebna izgradnja nove-ga povezovalnega plinovoda po Kidričevi uli-ci do cone) in kako je s plinifikacijo v T3?Postopek zamenjave utekočinjenega naf-tnega plina (UNP) z zemeljskim plinom jebil zahteven bolj z organizacijskega kot pas tehničnega vidika. Sicer smo prehod raz-delili na dva dela (najprej Cono in nato šestanovanjsko naselje Mlake), vendar je tu-di tako ostalo v posameznem delu velikamnožica uporabnikov, ki so morali biti čimkrajši čas brez plina. Menim, da smo obezamenjavi izvedli zelo uspešno, saj smo vobeh primerih prehod na zemeljski plinizvedli v enem dnevu.V coni je omrežje zelo dobro razvejano,saj se je gradilo istočasno kot cona sama.Celotna poraba zemeljskega plina v občiniTrzin v letu 2007 je bila 3.633.000 m3 pli-

na; dobra polovica tega se je porabila v co-ni. Nov povezovalni plinovod (od stano-vanjskega naselja Mlake do cone) po Ki-dričevi ulici pa je potreben zaradi boljšihtlačnih razmer, zaradi predvidene širitvecone ter nenazadnje tudi zaradi varnostidobave zemeljskega plina do cone.V stanovanjskem naselju T3 je prvotno do-bavljala UNP firma Butan Plin d.o.o.. Odnjih smo v letu 2004 odkupili obstoječeomrežje ter celotno naselje takoj priklopilina omrežje zemeljskega plina. Stanovalciso tako dobili bistveno cenejše ogrevanje,istočasno se je povečala varnost, pridobilipa so tudi dodaten prostor v okolici (plin-ska postaja ob parkiriščih se je ukinila inodstranila).

Koliko naročnikov še čaka na plin iz vašegaplinovoda? Kaj načrtujete oz. pričakujete vzvezi s plinifikacijo Mengeške ceste?Na plin čakajo samo še občani iz delaMengeške ceste, v celotnem preostalemdelu pa je plinovodno omrežje že zgrajeno.Omenjena Mengeška cesta bo v celoti pli-nificirana še letos, sočasno z rekonstrukci-jo ceste.

S kakšnimi težavami se srečujete pri plinifi-kaciji Trzina?Večjih težav pri plinifikaciji občine Trzinnismo imeli, se pa (kot vsi investitorji) sre-čujemo z dolgim upravno-pravnim postop-kom, tako da se postopek gradnje pričneže bistveno prej, kot pa na gradbišče pri-hrumijo gradbeni stroji.

Ali se trzinsko plinovodno omrežje povezujetudi z domžalskim omrežjem?

V občino Trzin prihaja napajalni plinovodiz občine Mengeš. Trzinsko plinovodnoomrežje ni povezano z domžalskim omre-žjem, in tega niti ne planiramo, saj omrežjidelujeta na različnih tlakih.

Kakšni so postopki za tiste, ki bi se nakna-dno želeli priključiti na plinovodno omre-žje? Kakšne so prednosti prehoda na ze-meljski plin? Kaj morajo novi naročnikispremeniti ali urediti pri kurilnih in drugihnapravah, ki so povezane s prehodom naplin?Za naknadno priključitev na plinovodnoomrežje je potrebno pridobiti PGD/PZIprojekt hišnega priključka in notranje na-peljave zemeljskega plina. V projektu seobdelajo tudi vse potrebne spremembe inizboljšave na obstoječem kurilnem siste-mu. En izvod projekta se skupaj z vlogo zaizdajo soglasja dostavi na naš naslov, kjerprojekt pregledamo (in zadržimo za našarhiv) ter izdamo brezplačno soglasje hgradnji in priključitvi. Hkrati s strankosklenemo pogodbo o izvedbi hišnega plin-skega priključka, ki ga nato tudi izvedemo.Do konca leta 2007 je v prostorih ObčineTrzin obratovala tudi posvetovalno- ener-getska pisarna. Ker pa je gradnja v vaši ob-čini v glavnem končana, smo omenjeno pi-sarno ukinili. Seveda pa lahko občani vseinformacije tudi v bodoče dobijo na našemnaslovu oz. na spletni strani www.petrol.si.Zemeljski plin je energent sedanjosti inprihodnosti. Zaradi svoje široke uporabno-sti, izjemne ekonomičnosti in udobja, ki gaprinaša uporabnikom, sodi med najbolj za-nimive in perspektivne vire ogrevanja. Nje-gove glavne prednosti pa so: �

Plinifikacija Trzina skoraj končana

odsevodsev1 81 8

- velika zanesljivostjo dobave, saj se dobav-lja preko zgrajenega omrežja, torej trans-port ni podvržen logističnim rizikom ce-stnih povezav;

- cenovna konkurenčnost, saj je uporabazemeljskega plina cenejša kot pri primer-ljivih energentih (kurilno olje in UNP);

- večja varnost in dodatni prostor, saj odpa-dejo rezervoarji za kurilno olje, plinske je-klenke za gospodinjstva ali plinohrami zaUNP.

Kako se gibljejo cene zemeljskega plina vprimerjavi s cenami drugih energentov? Cena zemeljskega plina je tako kot vsiostali naftni derivati podvržena nihanjucen na svetovnih borzah in pa nihanju te-čaja ameriškega dolarja proti evru. Cenaniha skladno z nihanjem tečaja USD/EURenkrat mesečno, borznim kotacijam (v po-godbi o dobavi določenih naftnih deriva-tov) pa se prilagaja kvartalno (1. januar, 1.april, 1. julij in 1. oktober). Pri tem pa jetreba poudariti, da so cene zemeljskega pli-na precej bolj stabilne in se ne spreminjajotako skokovito kot npr. cene bencina, dizel-skega goriva ali kurilnega olja, katerih ce-na je osnovana na povprečnih kotacijah za-dnjih dveh tednov, medtem ko se cene ze-meljskega plina oblikujejo na povprečjukotacij zadnjih šestih mesecev. Glavni kon-kurent zemeljskemu plinu je kurilno olje,ki je trenutno za cca. 13% dražje (glede naisto osnovo oz. energijsko enoto, to je

EUR/kWh). Petrol pa se je s koncesijskopogodbo tudi obvezal, da prodajna cenazemeljskega plina ne bo presegla cene ku-rilnega olja (glede na pridobljeno toplotnoenergijo), tako da bo odnos med cenamiostal na podobnem nivoju, kot je to bilo dosedaj).

Nekateri porabniki so se ob prehodu z ute-kočinjenega plina Interine na zemeljski plinpritoževali zaradi manjše kalorične vredno-sti zemeljskega plina (da je treba dalj časačakati in porabiti več plina, kot v primeruutekočinjenega plina). Kako odgovarjate nate očitke?Zemeljski plin ima (na enoto plina, to jem3) nižjo kurilnost kot UNP - približno 3xnižjo. Ima pa zemeljski plin (na enoto pli-na, to je m3) tudi bistveno nižjo ceno - pri-bližno 4x nižjo. Če sedaj oba energentaspravimo na isto osnovo oz. energijskoenoto (to je EUR/kWh), vidimo, da je tarazlika v ceni okoli 30%, v prid zemeljske-mu plinu, seveda.Voda za kavo (pri uporabi UNP-ja) je ver-jetno res prej zavrela, vendar je razlika vporabljenem času tako majhna, da niomembe vredna.

Kolikšna je vrednost naložbe v plinifikacijoTrzina in kolikšne koncesijske dajatve steplačali občini?V plinifikacijo občine Trzin smo do31.12.2007 vložili 2.393.000,00 EUR. Ob-čini Trzin plačujemo koncesijsko dajatev vrokih in v zneskih, določenih s koncesij-sko pogodbo. Koncesijska pogodba je jav-ni dokument, in je na vpogled dostopnana Občini Trzin, tam pa lahko dobite tudiinformacije o plačanih koncesijskih daja-tvah.

Društvo paraplegikov ljubljanske pokra-jine je sorazmerno velika invalidska

organizacija, ki deluje v javnem interesuter združuje najtežje telesno prizadete in-valide - paraplegike in tetraplegike - vezanena uporabo invalidskega vozička. Sodeč poanketah članov je gibalna oviranost, ki jesicer ostalim ljudem najbolj očitna, šele načetrtem mestu: za inkontinenco vode, in-kontinenco blata ter okrnjeno spolnostjo -posledicami, ki povzročajo večje travme inimajo bolj dramatičen vpliv na samoza-vest. Našo invalidnost so povzročile pred-vsem prometne nesreče, razni padci, de-lovne nesreče, bolezni in operacije hrbte-njače. V Društvu paraplegikov ljubljanske pokra-jine imamo trenutno 320 članov, ki živijona območju 38 občin osrednje Slovenije.Glavna naloga društva je članom nuditipomoč pri sprejemanju invalidnosti, reše-vanju arhitekturnih ovir, adaptacijah živ-ljenjskega okolja ter iskanju rešitve za na-daljnjo zaposlitev. Hkrati ima društvo re-dne programe, ki lajšajo bivanje, ohranjajotelesno kondicijo..., organiziramo razna

srečanja in še kaj. Trudimo se, da svojimčlanom nudimo kar največ, kar potrebuje-jo po težki travmi, ko se jim življenje obrnena glavo, to je da se ponovno vrnejo v nor-malne družbeno-življenjske tokove in sani-rajo te težke posledice. Delujemo na socialnem, strokovnem, reha-bilitacijskem, športno-rekreativnem in kul-turnem področju. Z dvema kombijema čla-nom omogočamo različne prevoze: odzdravstvenih storitev do raznovrstnih ak-tivnosti društva in druge vsakodnevne živ-ljenjske potrebe - tudi take, za katere bimorala poskrbeti država! Ob tem naj pove-mo, da je za nas, ki smo težko gibalno ovi-rani, najbolj primeren prevoz s kombijem,ki ima ustrezno klančino. Toda naša dva kombija neusmiljeno nabi-rata leta in kilometre. Novejši ima pet letin 250.000 km, štirinajst let staremu fordupa junija zaradi varnosti ne bomo več us-peli podaljšati registracije. Zato za nemo-teno delovanje in realizacijo vseh progra-mov nujno potrebujemo novo kombinira-no vozilo. In ker nam »socialna država« nemore pomagati, smo primorani iskati dru-

ge rešitve. Rešitve v obliki donacij občin,kjer živijo naši člani, donacij delovnih or-ganizacij in podjetnikov, dobrih ljudi ter iz-kupičkov dobrodelnih prireditev. V ta namen smo v petek,1. februarja, ob19. uri v dvorani Komunalnega centra vDomžalah organizirali dobrodelni koncert- ZAPELJIMO SE SKUPAJ, na kateremso nastopili znani slovenski estradni ume-tniki in priznani narodno-zabavni ansam-bli. Izkupiček, približno 5.000 Ä, bomo se-veda namenili nakupu novega kombija,vendar pa je to še precej skromna vsota,zato moramo z zbiranjem denarja nadalje-vati. Prispevke za kombi zbiramo na TRR:03170-103169118 - sklic 1000. Vsi bralcivljudno vabljeni!

Mirjam Kanalec

Naše društvo nujno potrebuje nov kombiZapeljimo se skupaj

odsevodsev 1 91 9

Sproračunskimi sredstvi občine Trzin in veliko podporo župa-na, g. Toneta Peršaka, smo v oktobru minulega leta na Ongru

zakoličili in izkopali 3 sonde. Delali smo od 16. do 19. oktobra inod 23. do 29. oktobra. Izkopavanje sem za Medobčinski muzejKamnik vodila podpisana, skupaj z ekipo podjetja Arhej d.o.o. izSevnice. Lokacije sond smo izbrali glede na naravne (kotanje, vr-tače, naravni robovi naselbine, relief) in antropogene danosti te-rena (umetno terasiranje in izravnave terena). Drug kriterij zasondiranje so nam bila soglasja lastnikov parcel, tretji pa gostotanajdb iz ekstenzivnega arheološkega površinskega in podpovršin-skega pregleda, ki ga je leta 2006 skupaj z muzejem opravilo pod-jetje PJP d.o.o. iz Slovenske Bistrice. Na tem mestu se vsem la-stnikom izkopanih parcel, t.j. gospe Verici Pivk ter gospodomaMarjanu Habatu in Janezu Pernetu, zahvaljujemo za dovoljenjeza sondiranja, saj so s tem omogočili vpogled v doslej neznane ar-heološke naselbinske plasti na Ongru in pomembno prispevali krazjasnitvi nekaterih neznank. Velika zahvala pa gre županu, g.Tonetu Peršaku, saj se brez njegovega posluha, razumevanja inzanimanja za krajevno zgodovino in preteklost tovrstna izkopava-nja ne bi nikoli zgodila. Vsem iskrena hvala.

SONDA I (slika 1) je bila locirana na spodnjo teraso, na vzhodnistrani Ongra, tik nad podružnično cerkvijo sv. Florjana. Ležala jena nadmorski višini 356 m in hkrati predstavlja najnižji del nasel-binskega območja nasploh. Merila je 2x4 m. SONDI II in III (slika 2) smo zakoličili na najvišjem platoju hri-ba, na nadmorski višini 377 in 378 m. II sonda je merila 2x2 m,tretja pa 1,5x1,5 m. Vse tri sonde so dale pozitivne rezultate in sobile, kot rečemo v arheološkem izrazoslovju - polne. Sondi II inIII sta bili bolj plitvi, manjših dimenzij, zato je bilo tudi najdbmanj. Navadno se največ sprememb dogaja na vrhu naselitvenega

prostora, kjer se teren ravna in drugače preoblikuje krajina. Nat.im. arheološke plasti delujejo tudi naravni dejavniki, kot so ero-zija, spiranje, denudacija idr. Kljub temu smo našli tudi v omenje-nih sondah zadostno število arheoloških artefaktov, ki potrjujejomočno prisotnost človeka na tem področju v času zgodnjega sre-dnjega veka in v prazgodovini. Sonda I pa je presenetila z globi-no, količino, starostjo in odkrito arhitekturo. Med ostanki prete-klih tisočletij je največ odlomkov keramičnih posod, nekaj je ka-menih odbitkov, našli smo tudi železen nož, nekaj svitkov, ogro-mno hišnega ometa-lepa in tudi krajcer iz 1916. leta. Keramika jebila zaobljena in koščki so bili v zgornjih plasteh izjemo majhni(velikosti 1x1-2x2 cm). V spodnjih plasteh pa nas je prijetno ra-zveselilo odkritje ostankov verjetno kar dveh objektov iz različnihčasovnih obdobij. Na eni strani (v kv. 1) smo dobili ostanke vko-pov za nosilno bruno verjetno neolitske stavbe, na drugi strani (vkv. 2) pa smo našli prave ostanke zoglenelih kolov, dveh vertikal-nih (iz enega smo vzeli vzorec za radiokarbonsko analizo) indveh horizontalnih kolov. Lep in zogleneli ostanki kolov pred-stavljajo ostanke prazgodovinske hiše, ki se je podrla v večjo ja-mo (slika 3). Najstarejše sledi prisotno-sti človeka na Ongru dati-rajo v čas pred 6000-6500. Nekje v času med4500 in 3800 pr.n.št. so sitakratni »Trzinci« na On-gru postavili prvo naselbi-no - oz. verjetno nekaj hiš- dele konstrukcije enesmo našli v sondi I. Prvo-tni naseljenci so hrib izko-riščali v veliki meri za po-selitev za gradnjo primer-nih platojev - teras, ki sojih tudi dodatno izravnali.Glede na število teras in nji-hovo velikost ongrska nasel-bina vsaj na prvem pomoluni mogla biti zelo gosto po-seljena, saj za večje številoobjektov preprosto ni pro-stora..

Mlajši neolitik -kamena doba, je čas, ko je obravnavano območjepo zadnjih raziskavah precej dobro poseljeno. Ongru sočasno po-

Onger - prvič poseljen pred približno 6000 leti

Slika 1: Položaj sonde I na Ongru (foto: R. Urankar)

Slika 2: Najvišji plato ongerske naselbine, položaj sond II in III(foto: R. Urankar)

Slika 4: Fragmenti najstarejše lončenine okrašene z vrezi in odtisinohtov značilnimi za mlajšeneolitske posode

Sl. 3: Ostanki verjetno dveh prazgo-dovinskih hiš, na spodnjem delu vkopza nosilno bruno lesene konstrukcijeverjetno neolitiske hiše, na zg. deluostanki pogorišča bronastodobnegaobjekta. (Foto: M. Gregorič)

odsevodsev2020

seljene so višinske naselbine na kamniškem Malem gradu, naKratni nad Kamnikom, Kriškem gradu, Homškem hribu, verje-tno tudi na Šumberku, Na mahu pri Brdu pri Ihanu in Gradiščunad Zg. Dobenom idr. Sočasno s hribi in manjšimi vzpetinamiso v istem časovnem horizontu poseljene tudi plodne ravnice:Dragomelj, Resnikov prekop na Barju idr. Poznamo tudi nekajjamskih najdišč. Nekje v bronasti dobi (točnejše časovne okvirebomo dobili po rezultatih analize oglja) so si takratni prebivalci

današnjega ongrskega hriba tu ponovno postavili svoja bivališča.V sondi I odkriti del hiše je pokazal, da so bile hiše prebivalcevhriba lesene. Stene so bile narejene iz vertikalnih kolov, preplete-nih s protjem in zamazane z ilovico (slika 5).Odbitki in orodja so pretežno iz zelenega tufa in črnega ali sive-ga roženca (Verbič, T., Poročilo o geološkem pregledu arheolo-ških sond na Ongru nad Trzinom, Ljubljana, oktober - november2007). Nekatere kamnine za izdelavo orodij so nekdanji nase-

ljenci verjetno črpali v bližnji okolici. V bližini Trojanška na Do-benu so geologi odkrili siv ploščat apnenec s polami črnega ro-ženca in rdeči in sivi ploščati apnenec s tankimi vmesnimi po-skrilovljenimi lapornimi lezikami. (Ramovš, A., V: Stražar, Men-geš in Trzin skozi čas, 1993, 15-22). Tod so si verjetno našliosnovno nahajališče surovin za izdelavo kamenih artefaktov. Ohranjeni fragmenti bronastodobnih posod kažejo bolj skromnopodobo. Redki so držaji in ročaji loncev in skled, okras je omejenna z odtisi prstov razčlenjena in nerazčlenjena plastična rebra(slika 7), ustja so praviloma ravna ali močno izvihana. Med osta-limi najdbami velja izpostaviti dva kamna, ki verjetno pripadaladelom žrmlja (ročni mlin za trenje žit) in pridobivanje moke interilnika za žrmlje. Najmlajše so najdbe, ki sodijo v zgodnji srednji vek. Okrasje naposodju je omejeno na valovnice ali horizontalne vrezane linije.Ustja so preprosta, izvihana, lončenina pa je luknjičava in milna-ta na otip.

ZaključekPrvotne in tudi kasnejše naselbine na Ongru verjetno niso bileobdane z obzidjem ali zemljenimi nasipi, vsaj v večjem delu hribane. Predvsem vzhodna in južna stran Ongra sta močno prepadni,in za poselitev povsem neprimerni. V podnožju zahodnega delahriba so močvirnate Mlake, ki so jih prvotni naseljenci zagotovoizkoriščali za lov in komunikacije. Na vrhu hriba na tem delu soštevilne naravne kotanje in vrtače, ki so same po sebi služile zabranjenje prostora, po drugi strani pa so lahko predstavljale ogra-de - obore za živali. Na severu se je naselbina verjetno razprosti-rala od črte trzinskega kamnoloma. Na terenu je dobro viden edi-ni »morda umetno« zavarovan nasip, ki ga tvorijo v pravilno linijopostavljeni večji in manjši sklani balvani in samice, ki sicer brezkakšnega reda tvorijo zidu podobno oviro. Severno od te pregra-de je večja vrtača, teren pa se zoži do te mere, da prostora za po-selitev ni več. Po krajši zožitvi pa se proti Jabljam, nad vasjo Za-strano, dviga lep izravnan plato, na katerem je spričo bližine po-znoanitčne rimske vile v Loki pri Mengšu bila mogoče sočasna

naselbina, morda prazgodovinsko, Ongru pripadajoče grobišče...ali pa poznoantično (morda) tudi pribežališče?Na hribovitem kraškem dobenskem svetu sicer ni stalnih studen-čnih vodnih virov. Nekdanji prebivalci naselbine so verjetno upo-rabljali kapnico, po pričevanju domačinov pa je bila Pšata še v19. stoletju pitna, tako da so jo uporabljali za kuho in pitje, ter še-le kasneje začeli z gradnjo vodnjakov. Onger z novimi dognanji pridobiva na pomenu tako v arheološkistroki kot sicer. Z neolitskimi najdbami se uvršča v krog bližnjihvišinskih in nižinskih naselbin ter dopolnjuje poselitveno sliko včasu sredine 5.- 4. tisočletja pr. n. št. Bronasta doba se je pri naszačela nekje na prelomu 3. v 2. tisočletje. Kam natančno smemopostaviti ostanke ongrske hiše (bo, upam, pokazala analiza C14).

Slika 5: Ostanki hišnega ometa - lepa z dobro vidnimi odtisi kolov inzaglajeno stranjo, ki je gledala v notranjost hiše (foto: J. Železnikar)

Slika 7: Plastična rebra razčlenjena z odtisi prstov z bronastodo-bnih posod (foto: J. Železnikar)

odsevodsev 2 12 1

Pred 25 leti, 10. februarja 1983, smoTrzinci napolnili dvorano kulturnega

doma, da bi ustanovili svoje planinskodruštvo. Moram reči, da je bilo takratnavdušenje za planinsko društvo izje-mno, saj smo za registracijo novega druš-tva na upravni enoti potrebovali 10 pod-pisnikov ustanovne listine, mi bi jih palahko imeli kar kakih 50. Nazadnje smonaredili izbor in le del tistih najbolj za-gretih, ki so podpirali ustanovitev, se jelahko podpisal na ustanovno listino, kijo je na poseben papir narisal takrat ura-dni oblikovalec društva, Jože Cof, jaz pasem napisal nekaj izbranih besed, ki sogovorile o tradicionalni zavezanosti Tr-zincev planinstvu. Pravzaprav je društvo kot sekcija delova-lo že eno leto prej. Sekcijo smo ustanovi-li na pobudo predsednika tedaj zelo za-gnanega Športnega društva Partizan Tr-zin, Petra Levca, ki je želel, da bi planin-ci delovali v sklopu športnega društva.Ker nas je takrat zelo veliko Trzincev de-lovalo v planinskem društvu Janeza Trdi-ne iz Mengša, je jedro novih članov druš-tva prišlo prav iz tega sosednjega druš-tva, nekaj pa jih je bilo prej tudi članovplaninskega društva Domžale in planin-skih društev iz Ljubljane ter drugih kra-jev Slovenije. Trzin se je namreč ravnotakrat širil z novimi priseljenci, ki so že-leli v Trzinu »pognati korenine«, in pravplaninsko društvo je bila dobra možnostna tej poti. Da pa s svojo odločitvijo, dagremo na svoje, ne bi preveč škodovalimengeškemu planinskemu društvu, sajnas je bilo kar nekaj v vodstvu društva,smo se dogovorili, da bomo eno leto de-lovali tudi kot sekcija PD Janeza TrdineMengeš. Eno leto smo bili tako kar dva-krat sekcija: sekcija športnega društva insekcija mengeškega društva. Po enem letu pa je le nastopil čas, da gre-mo na svoje. Na ustanovni sestanek smopovabili tudi prof. Tineta Orla, ki pa senam je zaradi zadržanosti opravičil, ven-dar pa je na kasnejše občne zbore radprihajal in nas je bodril. Zanimivo je, daje imel prof. Orel, prav gotovo najvidnej-

ši planinec med Trzinci, en dan predustanovitvijo društva rojstni dan. Na občnem zboru smo sprejeli delovninačrt društva, ki je predvideval, da bomoimeli vsak mesec vsaj en voden izlet, inda bomo v življenju Trzina prisotni tudidrugače. V prvem obdobju smo tako pri-pravljali tudi planinske piknike, druža-bna srečanja in tudi drugače opozarjalinase. Ob koncih leta smo tiskali društve-ne koledarje, ki smo jih raznašali po hi-šah, poskrbeli pa smo tudi za društveneklobučke, značke in majice. Pomagalismo drugim društvom in pogozdovaliokolico Trzina. Večkrat smo šli tako nadelovne akcije na planino Pri jezeru, kjerso planinci Viatorja obnavljali pogorelopastirsko kočo, od planinskega društvaKranj pa smo prevzeli v upravljanje pla-ninske poti na Krvavcu. Največja težavadruštva je bila ta, da nismo imeli svojihdruštvenih prostorov. Upravni odbordruštva in njegovi odseki so se največ-krat sestajali v sejni sobi krajevne sku-pnosti, neredko pa smo sestankovali tudiv gostilni pri Narobetu in še večkrat vLoki pri Markunu.

Društvo je v 25 letih doživljalo boljša inslabša obdobja, na njegovem krmilu se jeizmenjalo več predsednikov, vendar je bilodruštvo ves čas prepoznavno, in so za nje-govo dejavnost vedeli tudi drugi planinci. V zadnjem obdobju društvo vodijo pred-vsem mlajši člani, ki so izpeljali celo vr-sto odličnih akcij. Vsako leto pripravijozelo kakovosten mladinski planinski ta-bor, lahko pa se pohvalijo tudi z zelo do-brimi rezultati na državnih tekmovanjihMladina in gore. Izdali so celo vrsto bil-tenov in drugih propagandnih gradiv, skaterimi opozarjajo nase, zelo dobra inkar precej obiskana pa je tudi spletnastran društva. V zadnjem času so še zla-sti zadovoljni z delovanjem plezalnegaodseka, ki že združuje nekaj dobrih špor-tnih plezalcev.V četrt stoletja se je v zapisnikih društvanabralo marsikaj zanimivega, med dru-gim pa smo Trzinci lahko ponosni, da sočlani društva obiskali tudi številna tujagorstva, med drugim tudi najvišji vrhAfrike, Kilimandžaro, na Grenlandiji paje celo vrh z imenom Trzinski vrh, ki jetudi višji od Triglava.

Med poznobronastodobnimi oz. zgodnje železnodobnimi nasel-binami v okolici poznamo npr.: Šentvid nad Ljubljano, Tabor nadČrnučami, Soteški hrib ali Oljsko goro nad Šentjakobom ob Savi,Ajdovščino pri Dolu, Gobavico, Gobnik na Rašici, Gradišče nadesni strani ceste proti Loki, Dobeno in še vrsto drugih, ki še ni-so raziskane in prav tako ne ravno dobro časovno umeščene. Do-slej znana bronastodobna naselbina iz bližnje okolice je bila vDragomlju, posamične najdbe v ravninskih Domžalah (bronastobodalo in igla) iz časa okoli 1500 pr.n.št. ter Ihanu (bronasta se-kira-dleto?) pa sodijo verjetno v isti časovni horizont kot »naša hi-ša«. Slovanske najdbe poznamo iz Mengša (9.-10. stoletje), kjerje bilo večje grobišče, prav tako iz Radomelj (Hudo), v zgodnjo

fazo slovanske naselitve pa datirajo najdbe iz dragomeljske nasel-bine (6/7.-9. stoletje), če se omejimo samo na obravnavan pro-stor. Neko življenje je na hribu v zgodnjem srednjem veku nedvo-mno bilo. Na južnem podnožju, na območju imenovanem Žale,kjer je domačin pri gradnji hiše naletel na skelet (domnevno brezpridatkov), pa kaže, da so zgodnjesrednjeveški prebivalci hribatedaj morda imeli svoje pokopališče. Skratka, Onger je s svojimibogatimi najdbami pokazal in dokazal, da je v davni preteklostivečkrat ponudil svoje zavetišče predhodnikom današnjih Trzin-cev. Njegova lega je več kot ustrezna za nadzor celotnega Menge-škega polja. Preglednost s hriba je velika, njegova vzhodna stranpa primernejša za gradnjo bivanjskih objektov. Janja Železnikar

Četrt stoletja planinskega društva

odsevodsev2222

Na jesen leta 1982 so bile priprave naustanovitev trzinskega planinskega

društva v polnem teku. Preraslo naj bi izsamostojne sekcije, vezane na PD JanezaTrdine iz Mengeš, ki je že med letom orga-nizirala več izletov in se tudi organizacij-sko preizkušala. V te priprave sem bilavključena tudi sama in se na povabilo MiraŠtebeta, Jožeta Štiha, Petra Levca in dru-gih znašla v tajniški funkciji, ki sem jo vdruštvu potem opravljala slabih dvajset let. Pred ustanovnim občnim zborom 9. 2.1983 smo se najdlje ukvarjali z imenomdruštva, za kar je bilo na voljo kar nekajpredlogov. Ime društva - Planinsko društvoOnger Trzin, ki po planinsko povezujekraj, je bilo sprejeto soglasno. Takrat, pred petindvajsetimi leti, se je mora-lo »zgoditi novo društvo« v Trzinu. Prebival-stvo se je podvojilo. V Mlakah si je večinaže uredila svoje domove, Trzin je imel prvivrtec, popolna osemletka je bila realnost.Krajani smo se spoznavali preko otrok. Po-trebovali smo novo društvo, pa ne kateroko-li - ampak planinsko. V tradicionalna trzin-ska društva - kulturno, gasilsko, strelsko,športno, so sicer začeli prihajati posamezni-ki tudi iz Mlak. Prostor za množičnejšo

vključitev v društveno in družabno življenjekraja pa ni bil dovolj odprt. Takrat je biloprav planinstvo tisto, ki je lahko zadostiloželjam in hotenjem po množičnejšem udej-stvovanju v sožitju z naravo. Zanimivo je,da so stanovalci Bergantove ulice sami orga-nizirali ulična srečanja in se kot prvi množi-čno vpisali med trzinske planince.

Skratka - srečala so se hotenja krajanov insposobnost sekcije in prvega vodstva druš-tva, ki je znalo že na začetku v svoje vrstevključiti kar 604 člane. Obenem je bilosposobno organizirati številne odseke, kidruštvo sestavljajo še danes. In imeli smo našega rojaka prof. TinetaOrla, spodbujevalca, soavtorja in urednikaštevilne planinske literature ter dolgoletne-ga urednika Planinskega vestnika. Imelismo in imamo vzornika za širjenje planin-ske kulture in planinske vzgoje. Društvomu je v drugem letu delovanja podelilo na-ziv časnega člana, deset let kasneje uredilospominsko sobo v planinski hišici v Trzi-nu, na ulici Rašiške čete, kjer je tudi sedeždruštva. Ime Tineta Orla nosi naša Krajev-na knjižnica. V petindvajsetletnem obdobju vsakegadruštva so zagotovo vzponi in padci, me-njajo se generacije, nastajajo nova društva,nove oblike preživljanja prostega časa,društvenega in družabnega življenja. Poustanovitvi občine Trzin v letu 1998/99, koso se ustanovila številna nova društva inopredeljevala svoj delokog, privabljala sim-patizerje in si nabirala članstvo, je tudi PDOnger doživelo določeno krizo. Bil je vtis,

Spomini in razmišljanja ob jubileju planinskega društva

Novo staro vodstvo pri planincihTočno na 25. obletnico ustanovitve društva, 10. februarja, karje tokrat pomenilo, da je bilo to v nedeljo, so imeli člani planin-skega društva Onger Trzin svoj redni letni občni zbor. Ni jih bi-lo prav dosti, vseeno pa je bilo iz poročil, kar je poudaril tudipredsednik medruštvenega odbora planinskih društev bistri-škega območja, ki je zborovanje pozdravil tudi v imenu osre-dnje planinske organizacije, razbrati, da je društveno življenjekar pestro in bogato. Poročila predsednika društva in načelni-kov posameznih društvenih odsekov so potrjevala, da ima druš-tvo kar razvejano dejavnost, posebej pa so veseli, da se društvolahko pohvali, da je po več sušnih letih lani članstvo v njem lespet začelo naraščati. Lani so pripravili kar lepo število zanimi-vih izletov, še zlasti uspešni pa so bili pri delu z mladimi. Spetso za najmlajše pripravili uspešno planinsko šolo, ki so jo po-pestrili z vrsto prijetnih izletov, v poletnih mesecih pa so pri-pravili tudi mladinski planinski tabor. Veseli so, da je dobro za-živel tudi športno plezalni odsek, mladi predstavniki društvapa so se spet dobro odrezali na državnem tekmovanju Mladinain gore, kjer so zasedli odlično četrto mesto. Društvo se lahkopohvali tudi z dobro urejenimi potmi na območju Krvavca, kijih vzdržuje, težave pri tem pa jim povzročajo gorski kolesarji,za katere je večina članov društva prepričanih, da ne sodijo nagorske poti nad gozdno mejo, čeprav jih je zdaj osrednja pla-ninska organizacija vzela pod svoje okrilje. Markacisti so tudipovedali, da so jim v zadnjem času predstavniki občine in dru-gih organizacij zaupali tudi nekatere gozdne poti na njihovemdomačem območju, se pravi po vzpetinah nad Trzinom. Nadruštvu se lahko pohvalijo tudi z dobro oblikovano in tudi karprecej obiskano spletno stranjo, kjer se planinci in njihovi so-

mišljeniki dokaj pogosto oglašajo na tamkajšnjem spletnem fo-rumu, društvo pa je zastopano tudi v nekaterih glasilih, ki po-krivajo planinsko ali pa lokalno dogajanje. Pred kratkim so čla-ni društva sodelovali tudi pri postavitvi razstave o prvem ča-stnem članu društva, znamenitem planinskem in kulturnemdelavcu prof. Tinetu Orlu.V tem letu na društvu že kar dosti skrbi posvečajo pripravamna letošnje praznovanje četrt stoletnice obstoja društva. Pre-dvidoma v novembru bodo pripravili slavnostno akademijo,načrtujejo pa še več drugih prireditev. Med drugim bodo vkratkem izdali tudi društvene spominske znamke in nove druš-tvene plakate. Na zboru so potrdili tudi novo, v glavnem že dosedanje vod-stvo društva - pri tem bodo o tem, kdo bo zasedel nekatere odpoložajev v upravnem odboru društva, odločali naknadno karv upravnem odboru samem. Ob koncu občnega zbora so spre-jeli tudi letošnji delovni načrt in potrdili višino letošnje druš-tvene članarine. Po končanem uradnem delu srečanja so seudeleženci zborovanja zadržali v prijateljskem klepetu ob pri-grizku in osvežilnih pijačah.

Delovno predsedstvo zbora.

2323odsevodsev

Vsi dobro vemo, da je planinstvo enaizmed najlepših aktivnosti v naravi.

Nič ni lepšega kot po večurni hoji osvojitivrh, se ozreti naokoli in uživati v čudovi-tem razgledu, napolniti »baterije«, lepa do-živetja na planinskih potepanjih pa namostanejo v spominu celo življenje. Trzinciže dolgo časa vemo, da obstaja tudi tekmo-vanje Mladina in gore (MIG), ki jih orga-nizira Mladinska komisija pri Planinskizvezi Sloveniji in so namenjena mladimplanincem, da se izkažejo pri poznavanjuplaninskih vsebin. Da ne bo kdo mislil, dati mladi tekmovalci vedo edino, kaj morajos seboj vzeti na turo, in da morajo imetiobute planinske čevlje, in ne superge. Tr-dno sem prepričani, da se ti otroci znajobolj varno obnašati v gorah kot marsikate-ri pohodnik, ki le sem ter tja slučajno zai-de v gore. Trzinci imamo na tekmovanjih MIG žekar lepo tradicijo, saj smo v dobrem dese-tletju kar trikrat zmagali na državnem te-kmovanju, osvojili 2. in tudi 3. mesto. Z re-zultati pa nas niso razočarali tudi na leto-šnjem, že 19. državnem tekmovanju MIG,ko so Jaka in Matevž Peternel, Gašper Pe-vec in Aljaž Pavšek osvojili odlično 4. me-sto. Rezultat pa ni prišel kar sam po sebi,saj so se prve priprave na tekmovanje pri-čele že pred dvema letoma, ko so fantjeopravili tečaj iz poznavanja vsebin Planin-ske šole, ki je zajemal zaokroženo vsebin-sko poznavanje zgodovine planinstva, prvepomoči, poznavanja in varstvo gorske na-rave, planinske opreme itd. Prav tako po-membno vlogo pri pripravah na tekmova-nje igrajo tudi planinski izleti, ki so jih fan-tje opravili v okviru Planinskega društvaOnger Trzin, in seveda tudi obiski gora vspremstvu njihovih staršev. Na ta način seteoretično znanje, ki si ga otroci pridobijona planinskih krožkih, prenese še v pra-kso. Kot veste, ima vsaka resna ekipa tudi svoje

ime. Naša planinska skupina pa ima pravposebno ime, in sicer se imenuje »Norekrave«. No, marsikdo ve, da to ime izviraiz začetka ustanovitve planinske skupinein smo ga obdržali in vzeli za svojega, zdajpa že nekaj časa nastopamo pod tem ime-nom. Ker je zanimanje za tekmovanjeMIG zelo veliko, se morajo ekipe najprej vzačetku novembra kvalificirati na državnotekmovanje. Za osrednjeslovensko obmo-čje je regijsko tekmovanje v šolskem letu2007/2008 potekalo v Črnomlju, kjer so»nore krave« dosegle 10. mesto ter se takouvrstile na državno tekmovanje. Vsi smotakrat vedeli, da na državnem tekmovanjulahko dosežemo dober rezultat in da smolahko boljši kot v lanskem letu, ko smo do-segli 9. mesto. Sledila sta dva meseca in-tenzivnih priprav na državno tekmovanje,ki je potekalo 12. januarja 2008 v ŠkofjiLoki. Prvi del tekmovanja je potekal v obli-ki pisnih testov, ki so jih fantje pisali z odli-ko, saj so bili najboljši po pisnem delu te-kmovanja, in so se uvrstili med šest naj-boljših ekip, ki so se pomerile v velikem fi-nalu.

Mladi trzinski planinci zopet med najboljšimi

Veliki finale poteka pred publiko v oblikikviza. Ekipa, ki pravilno odgovori na naj-več vprašanj, se lahko začne veseliti velike-ga uspeha. Nervoza pred finalom je bilakar velika, vendar so se Jaka, Matevž, Gaš-per in Aljaž uspeli skoncentrirati, saj so žetakoj naj začetku finala pokazali, da je nji-hovo znanje zares obsežno. Že po drugemvprašanju so prevzeli vodstvo. Vodili sovse do vključno 7. vprašanja, nato so gamalce »pobiksali« pri vprašanju iz pozna-vanja prve pomoči, naslednje vprašanje, kise je nanašalo na poznavanje Škofjeloške-ga hribovja, pa jih je dotolklo. Nič zato, nakoncu so v zelo izenačenem finalu osvojili4. mesto in dokazali, da Trzinci nismo kartako. Zmaga na 19. državnem tekmovanjuMIG pa je odšla v Podnanos, kjer bodo všolskem letu 2008/2009 gostili jubilejno,20. državno tekmovanje MIG. Iz ŠkofjeLoke smo se tako dobre volje odpraviliproti Trzinu, v mislih pa smo že imeli na-slednje tekmovanje MIG, kamor bomo od-šli izboljšat letošnji rezultat.

Boštjan KraljVodja ekipe Nore krave

kot da ni prostora za vse, da gre za obstojenega na račun drugega, da se dejavnostiprekrivajo, da ni mogoč dogovor o sodelo-vanju. Zadeve se normalizirajo, pota sode-lovanja so vedno pogostejša. Planinsko društvo Onger Trzin praznuječetrt stoletja. Kot aktivna članica, sedajsimpatizerka, ocenjujem, da je bila njegovapot uspešna; aktivno in vidno je doma in vplaninski organizaciji Slovenije. Če le izpo-stavim dvoje svojih pogledov za takšnooceno. Neprekinjena in strokovna skrb za mladečlane, ki so se preko mladinskega odseka vvsem obdobju kalili na taborih, planinskihšolah, tekmovanjih v planinskem znanju inse uvrščali na sam slovenski planinski vrh.

Vsakokratno vodstvo društva je to podro-čje dela štelo med poglavitne naloge in kotpogoj za obstoj in razvoj društva. Planinsko društvo Onger Trzin je eno ti-stih, ki si je s skrbnim zbiranjem dokumen-tacije za vsa področja delovanja, obširnipublicistični dejavnosti ipd. ustvarilo izre-dno bogato dokumentacijo, na kateri je innadgrajuje svojo prepoznavnost in prepo-znavnost kraja preko sodobnih oblik obe-ščanja in informiranja. V tem pogledu jelahko vsem nam za zgled. Marsikomu sezdi tovrstna dejavnost društev manj po-membna, vendar ko pišemo zgodovino,lahko sežemo v bogato dokumentacijskoin informacijsko »omaro«. Žal pa mi je, da v planinskem društvu ni-

smo izkoristili priložnosti, ki nam je bilapoložena v dlani, in postavili planinske hi-šice kot razgledne točke na Ongru. Če bitakrat to storili, bi verjetno ohranili hribOnger, ki v nedrju skriva našo zgodovino,v naravnejši podobi. Premalo smo se zavedali in se še danes nezavedamo dediščine na področju planin-stva, ki nam jo je zapustil prof. Tine Orelin njegovi bližnji. Tu ne mislim samo na planince, ampak vsenas, ki bi lahko in morali zapuščino našegarojaka kot pomembno dediščino predstav-ljati tudi obiskovalcem. Jubilejno leto PD Onger se šele začenja, inše bo čas za zapis spominov na kateregazanimivejših dogodkov. Jožica Valenčak

odsevodsev2424

Počitnice trkajo na vrataKdaj se pravzaprav začnejo priprave na počitnice? Je to ta-

krat, ko začnete pakirati kovčke? Ali pa je to takrat, ko za-čnete izbirati v katalogih, kam bi se podali? Morda je to že takrat,ko se med delovnim časom zasanjano zazrete v strop in pomislitena rajski otoček v Indonezijskem otočju, kjer bi lahko poležavali?Enega od odgovorov na ta vprašanja bi vam prav gotovo znali da-ti ljudje, ki delajo v turizmu: turistični delavci, ponudniki hotel-skih namestitev in gostinci, avtobusni prevozniki ... Povedali bivam, da turistična sezona traja celo leto, sezonski poletni turizempa se pravzaprav začne dogajati že pozimi. In tako je konec janu-arja, natančneje pa med 24. in 27. januarjem, potekal sejem Turi-zem in prosti čas, ki ga podjetje Gospodarsko razstavišče štejekot največji turistični sejem pri nas. Sejem je bil resnično velikegaformata, saj je 542 razstavljavcev iz 25 držav zavzelo skorajda vsedvorane na gospodarskem razstavišču. Predstavili so se v štirihsklopih, in sicer v borzi poslovnega turizma SIMEX, v sklopu Tu-rizem in prosti čas, v Festivalu kamping & karavaning ter v Salo-nu plovil. V dvorani, ki je bila namenjena turizmu in prostemu ča-su, se je poleg običajnih razstavljalcev, kot so terme, turističnicentri, turistične agencije, predstavljalo kar nekaj turističnih druš-tev, med njimi tudi trzinsko Turistično društvo Kanja.

Že tradicionalno so Trzin predstavljali naši rezbarji, ki so štiri dnineumorno klesali svoja umetniška dela iz lesa, na ogled pa so bilatudi druge umetnine izpod njihovih dlet in nožičev.V soboto, 26. januarja, pa je bil za trzinske turiste najbolj živahendan, saj so se širši množici s prikupnim programom predstaviliotroci folklorne skupine osnovne šole Trzin, pod vodstvom men-torice Ane Lončar. Obiskovalci pa so lahko na trzinski stojnici po-izkusili pristne trzinske dobrote, kot so trzinska klobasa, domačikruh in domači piškoti. Tisti obiskovalci sejma, ki so se ustavili priTrzincih, so se s prostovoljkami trzinskega turističnega društvapogovarjali o tem, kam na dobro kosilo in katere prireditve obi-skati v Trzinu. Seveda pa so lahko s seboj za spomin vzeli tudikakšno zloženko o našem kraju.Vsak, ki je sejem obiskal, ve, da je bilo na njem res živahno, in dasi nanj lahko prišel s praznim želodčkom in žejen, odšel pa si sit,odžejan in z dvema vrečkama najrazličnejših katalogov. In sevedas polno glavo načrtov, kje preživeti svoj prosti čas in letne počitni-ce. Nasvetov in namigov za potepanja tako po Sloveniji kot v tuji-ni je bilo na sejmu več kot dovolj, in upamo, da bo katerega odobiskovalcev sejma zaneslo tudi k nam.

Mateja Erčulj

Trzinski orientacisti aktivni tudi čez zimoČlani Orientacijskega kluba Trzin tudi

zimske vikende preživljamo aktivno.Šola orientacije, ki naj bi imela po prvo-tnem načrtu zimski premor, se zaradi veli-kega interesa tečajnikov nadaljuje tudi vtem času. Tako treningi še naprej potekajoob petkih popoldan v telovadnici osnovnešole Trzin.Glavni čar letošnje zimske sezone in hkratitudi dodatna motivacija za tečajnike pa je»Zimska liga«, ki poteka pod okriljem Ori-entacijske zveze Slovenije. V okviru Zim-ske lige je tako v okolici Ljubljane skorajvsak vikend organizirano tekmovanje v ori-entacijskem teku. Tako imajo naši novi (instari) člani obilo priložnosti, da svoje ori-entacijsko znanje izpopolnjujejo tudi vzimskih dneh (čeprav o kakšni klasični zi-mi tudi letos ni ne duha ne sluha).Zimska orientacijska liga je hkrati potrdi-la, da naši novi upi sploh niso od muh! Napraktično vseh tekmah Zimske lige, na ka-

terih so sodelovali, so naši mladi orientaci-sti posegli po najvišjih mestih v svoji kate-goriji. Tako so se med prvo trojico uvrščaliMartin Špendl, Maj Hrovat, Lara Jermanin Katja Špendl, Ula Dremel in Filip Ja-kob Špendl pa sta bila temu cilju že po-vsem blizu. Največji ekipni uspeh so našitečajniki dosegli na orientacijski tekmi poŠumberku, kjer so se na koncu med prvopeterico uvrstili kar štirje novi člani OKTrzin.Ob tej priložnosti naj vas posebej opozori-mo, da bo zaključek letošnje Zimske ligeprav v našem Trzinu, kjer bo 1. marca Ori-

entacijski klub Trzin organiziral finalno te-kmovanje omenjene lige. Štartno-ciljniprostor bo v bližini športno-rekreacijskegacentra; prvi štart bo predvidoma ob 11h.Vsi Trzinci ste prav prisrčno vabljeni, dapridete in bodrite naše mlade upe, sevedapa bomo zelo veseli, če se boste še samiposkusili v orientaciji po domačem gozdu.Več informacij o samem tekmovanju bo na voljo teden dni pred dogodkom na spletnih straneh OK Trzin (www.oktrzin-klub.si).

Niko Čižek

Obvestilo

V januarju, natančno v torek, 29. ja-nuarja 2008, so se v društveni sobiPRVIČ zbrali tisti člani Društva upo-kojencev Žerjavčki Trzin, ki želijopridobiti osnovno znanje iz angleške-ga jezika. Če je morda še kdo, ki bi seželel pridružiti tej skupini, naj pride vtorek dopoldne ob 10.00 v prostordruštva na Mengeški (v prvo nadstro-pje).

DOBRODOŠLI!

odsevodsev 2525

Dan za dnem poslušamo, beremo, gle-damo na TV najrazličnejše razlage,

spoznanja in novoste o zdravi oz. nezdraviprehrani in vzporedno s tem o prepotre-bnem uživanju raznovrstne hrane. Vednoveč vedenja pomeni večjo željo po prakti-čni uporabi pridobljenega znanja.

Prav zato smo se člani Društva upokojencevŽerjavčki Trzin v ponedeljek, 21. januarja,z veseljem udeležili kulinarične ustvarjalnedelavnice na temo » POMEN SADJA INZELENJAVE V PREHRANI«

Ravnatelj Osnovne šole Trzin Franci Bre-čko nam je odstopil učilnico za gospodinj-ski pouk, konkretno vsebino pa je pripra-vila in žrtvovala svoj prosti čas naša člani-ca Iva Dolenc. Kar 17 vedoželjnežev senas je zbralo in z velikim zanimanjem sle-dilo pogovoru in praktičnemu delu. Obpripovedovanju in predstavljanju najrazli-čnejših kombinacij sadja in zelenjave jepod spretnimi rokami nastalo kar pet raz-ličnih solat, ki jih brez vsakih zadržkovlahko postrežemo kot samostojno jed, pre-djed ali pa kot prilogo. Za osnovo je odli-čna gospodinja uporabila rdečo lečo, divji(črni) riž, paradižnik (svež, posušen, pe-čen),zeleno sojo, krompir. K vsaki osnovije dodala ustrezno drugo zelenjavo in za-čimbe ter z dodatki mocarele, jogurta, lah-ke smetane, balzamičnega kisa, oljčnegaolja in limone pripravila pet odličnih kom-binacij. Seveda, oceno odlično smo jimprisodili, ko smo jih na kraju dogajanja tu-di zaužili. Niso bile le dobre, temveč so bi-le tudi servirane z enostavno, a domiselnodekoracijo.

Nikoli potešena vedoželjnostTo pa ni vse, kar smo se naučile na tokra-tnem druženju. K solatam se prileže črn,polnozrnat kruh, in prav takega je speklanaša gostiteljica Iva. Mimogrede smo dobi-le še nasvet, kako pravilno pripravimo kuskus, avokadov namaz, tofu sir in drugo.Skratka, bilo je prijetno, okusno in zanimi-vo. Čas je prehitro minil. Takih srečanj, se-veda z novo vsebino, si iskreno želimo ševečkrat.

Meta Železnik

Vavli Centra Ivana Hribarja so zadnjidan v januarju, v četrtek 31. 1., s krat-

ko, a prisrčno otvoritveno slavnostjo odpr-li prav posebno razstavo, razstavo prazni-čnih izdelkov malčkov iz trzinskega vrtcaŽabica in fotografskih portretov otrok iztamkajšnje skupine Čebele. V priložno-stnem programu ob otvoritvi so seveda ko-rajžno nastopili mladi nadebudneži, medkaterimi so prav gotovo tudi bodoči uspe-šni pevci, nato pa so si gostje - predvsemstarši, sorodniki in prijatelji, ogledali, kajso mali umetniki ob pomoči svojih mento-ric ustvarili. Kar precej spretnosti so dro-bni prstki potrebovali, da so oblikovalismešne snežne možičke, lepe snežinke,smrečice in celo vrsto drugih okraskov.Starši so ponosno gledali, kje so zapisanaimena njihovih malčkov umetnikov, otro-kom pa se je zagotovo dobro zdelo, ko sovideli, kolikšne pozornosti je bilo deležnonjihovo ustvarjanje. Starši in sorodniki sose seveda tudi radovedno ustavljali predportreti svojih ljubljenčkov. In prav zaresje bil en portret bolj simpatičen od druge-ga, nikakor pa ne bi mogli določiti, katerije najlepši, saj so bili vsi lepi.

Prav gotovo so si razstavo z zanimanjemogledali tudi drugi obiskovalci CentraIvana Hribarja, saj je bila odprta do 6. fe-bruarja. Razstava pa bo prav gotovo

Malčki iz vrtca razstavljajo v Centru Ivana Hribarjaspodbuda za novo umetniško ustvarjanjemalčkov in skoraj gotovo si bomo njihoveizdelke še lahko ogledovali tudi v avliCIH.

ŽERJAVČKI

Obveščamo vas, da 22.02.2008 ob 16. uri v OŠ Trzin sklicujemo rednizbor članov Društva upokojencev.

V mesecu marcu gostuje v našem kulturnem domu nam že poznana

dramska skupina iz Črneč s komedijo

»NITI TAT NE MORE POŠTENO KRASTI«.

Predstava bo 15.03.2008 ob 18. uri.

Nadalje prosimo vse člane društva,ki še niste poravnali članarine za leto

2008, da to storite, in sicer vsak četrtek dopoldan in popoldan ter v pe-tek dopoldan v Informativnem centru.

Odbor

Ne prezrite

Osebje BARCE želi ponoviti lanskoletno

VABILO NA ČAJ.

Tudi tokrat bo to njihovo darilo v počastitev

8. MARCA, DNEVA ŽENA.

VABLJENE ste v petek, 7. MARCA 2008, ob 17.00 v BARCO na sadni, zeleni,

zeliščni čaj in sladek prigrizek.

DOBRODOŠLE!

odsevodsev2626

V knjižnici je vedno prijetnoPo živahnem VESELEM DECEMBRU

se je vrvež v knjižnici Tineta Orla ma-lo umiril. Le otroci so vztrajni in navduše-ni v družbi pravljičarke Mili uživali v po-slušanju in ilustriranju pravljic. Prav zabav-no so v pustno motiviko »našemili« knji-žnico in pustno rapoloženje pričarali v»svojo« pravljično sobo.

Prijetna kulturna poživitev v mesecu janu-arju je bilo odprtje razstave O ŽIVLJE-NJU IN DELU prof. Tineta Orla v CentruIvana Hribarja, v organizaciji KnjižniceDomžale, Občine Trzin in Planinskegadruštva Onger.

Potopisno predavanje Damjana Končnikao GRENLANDIJI je privabilo v dvoranoMarjance Ručigaj kar lepo število kraja-nov. Predavatelj je tudi avtor knjižne izdajeprečudovitih fotografij iz te daljne dežele.

Zadnji četrtek v mesecu januarju smo seže tretjič zbrale v »ČETRTKOVI KLEPE-TALNICI«, kjer je vsaka bralka zelo nakratko predstavila vsebino prebrane knjigein izpostavila svoje mnenje o sporočilnivrednoti.Knjžničarka Majda je predstavila sedemnovih najbolj branih knjig v preteklem me-secu. Prisotne smo si knjige razdelile z na-

menom, da jih do naslednjega srečanjapreberemo.

V mesecu decembru 2007 in januarju2008 so darovali knjige: Zakrajšek Polona,Šifrer Vida, Dolinšek Vojko, Košak An-drej, Deletič Čedomir, Ribaš Matjaž, Mu-ha Jani, Krajnc Majda, Šimenc Janez, Li-kovič Petra, Kastelic Bernarda, Hofer Mi-tja, Jesenšek Stane, Borštnar Alenka, Pav-šek Nataša, Novak Adela in Lukan Marija. Vsem darovalcem iskrena zahvala!

Meta Železnik

Gasilci se pridno usposabljajoKomaj se je začelo novo leto, so se aktivnosti izobraževanju

članov PGD Trzin že začele. Tako smo se trije člani udeležilidvodnevnega izobraževanja oz. usposabljanja za delo z motornožago. Prvi dan dopoldan smo v Izobraževalnem centru v Sežaniobdelali teoretični del izobraževanja. Predstavili so nam motornežage, spoznali smo njihove sestavne dele, dobili navodila za delo,poseben poudarek pa je bil namenjen varnosti in varnemu delu.Po kosilu je sledil praktični del. Na plano smo prinesli motornežage, in delo se je pričelo. Motorne žage smo razstavili, dele oči-

stili in podmazali, nato pa smo jih ponovno sestavili. Sledil je zanekatere najtežji del - brušenje verige. S potrpljenjem, dobro voljoin vztrajnostjo nam je tudi to uspelo. Za prvi dan je bilo to vse, ka-ko pa se bo naše delo obneslo v praksi, bo pokazal naslednji dan vgozdovih v okolici Postojne. Zjutraj smo se preoblekli v zaščitnaoblačila (protivrezne hlače, rokavice ter zaščitna čelada z glušni-ki) ter odšli na teren. Najprej smo vsi tečajniki budno opazovalidolgoletnega sekača pri praktičnem prikazu podiranja drevja. Na-to pa smo se razdelili v manjše skupine in pod nadzorom gozdar-jev začeli s sečnjo. Da sečnja ni bila enostavna, priča slika, na ka-teri se lepo vidi, da drevesa niso bila ravno najbolj tanka. Po kon-cu tečaja smo se odpravili vsak proti svojemu domu. Ob pogovorusmo si bili tečajniki Bradač Herman, Dane Tomaž in Kajfež Jožeenotni, da je bil ta tečaj eden boljših nasploh, saj smo odneslimnogo praktičnega znanja.Izobraževanja pa za mesec januar še ni bilo konec. Dve soboti za-pored je na Količevem potekalo izobraževanje za uporabnika ra-dijskih postaj. Tudi tega tečaja sta se udeležila dva naša člana, insicer Mušič Matjaž i Šlebir Jernej. Tečaj je potekal v dveh delih. Vprvem delu, ki je bil bolj teoretičen, so tečajniki spoznali radijskepostaje, delo z njimi in pravila ob rokovanju in pogovorih z njimi.V praktičnem delu pa so vse to preizkusili. Pri tem je bilo tudi obi-lo smeha, saj ni bilo tako enostavno, kot so nekateri mislili. Tečaj-niki so dobili osnove za delo, praktično bo pa treba seveda še va-diti po društvih. Do naslednjič z gasilskim pozdravom NA POMOČ!

40 dni brez alkoholaSlovenska Karitas je že tretje leto pripra-

vila postno spodbudo: 40 dni brez alko-hola. Sodelovanje v tej akciji naj bo v zna-menju solidarnosti z vsemi, ki v naših dru-žinah trpijo zaradi bolezni, ki so posledicaalkohola, zaradi nesreč na cestah in zaradinasilja v družinah, ki ga še posebej občuti-jo otroci. Smisel posta ni le v odpovedi v lastno tele-sno korist in skrbi za zdravje, kar je v za-dnjem času moderno. Post je dejanje du-hovnosti in tudi pri postni odpovedi alko-holu gre za najvišjo stopnjo solidarnosti stistimi, ki zaradi odvisnosti trpijo sami, in

s tistimi, ki trpijo zaradi njenih pogubnihposledic na cestah in v družinah. Preko-merno uživanje alkohola je zlo, ki brezob-zirno uničuje naše družine in v Slovenijipovzroči:

- vsako tretjo prometno nesrečo s smrtnimizidom,

- neizmerljivo trpljenje in stiske zaradi na-silja v povprečju v vsakem četrtem gospo-dinjstvu,

- vsako leto približno 500 umrlih zaradi bo-lezni ter samomorov,

- neposredno letno materialno škodo v pro-

metu v skupni vrednosti 88 mio EVR, skatero bi lahko letno zgradili približno 40manjših domov za starejše ali eno pedia-trično kliniko.

Lepo povabljeni k sodelovanju v tej akciji,saj bodo skupna prizadevanja v obliki od-povedi zagotovo obrodila sad, ki se bo sča-soma pokazal v drugačnem, bolj treznemodnosu družbe do alkohola. Podrobnosti so na spletnem naslovu:http://www.brezalkohola.si

Člani župnijske Karitas Trzin

odsevodsev 2727

ZABAVA IN PROSTI ČAS MLADIH V TRZINU

Kultura razsaja

Otroški parlamenti so postali del pedago-ške prakse že pred sedemnajstimi leti,

ko so tudi osnovnošolski otroci prestopiliprag slovenskega parlamenta ter kot skupinanajmlajših državljanov povedali najvišjimpredstavnikom države in njene oblasti svojamnenja in predloge. Osrednje teme so v pr-vih letih določali mentorji in organizatorjiotroških parlamentov. Že celo desetletje pamladi na tajnih glasovanjih v veliki dvoranislovenskega parlamenta sami izbirajo osre-dnjo temo, o kateri bodo razpravljali. Za te-mo letošnjega otroškega parlamenta so iz-brali zabavo in prosti čas mladih.Na naši šoli je 1. šolski otroški parlament,ki ga je sklical gospod ravnatelj Franc Bre-čko, potekal v petek, 23. 11. 2007. Ob 10.uri so se v avli šole poleg predstavnikov od-delčnih skupnosti zbrali še ostali vabljeni:gospod Franci Mušič, predstavnik ObčineTrzin, gospa Nataša Gladek, predsednicasveta staršev, gospa Ksenija Rojs - Visko-vič, svetovalna delavka, in gospa Vanja Vo-grin, pomočnica ravnatelja.Parlament je vodil Rok Mioč, ki je bil sep-tembra 2007 izbran za predsednika šolskeskupnosti na predmentni stopnji. V delov-nem predsedstvu je bil tudi Matic Pirnat,predsednik šolske skupnosti na razrednistopnji. Zapisnik je vodil učenec Silvo Ko-matar. Po uvodnem nagovoru gospoda rav-natelja so učenci predstavili svoje poglede

na zabavo in prosti čas. Kar nekaj oddel-kov razredne in predmetne stopnje je pred-stavilo ankete, kako oni najraje preživljajosvoj prosti čas. Nekateri so kritično pred-stavili svoj prosti čas prek dramskih upri-zoritev, skečev in pesmi. Spet drugi so za-sedanje popestrili s predstavitvami različ-nih iger in svojih hobijev. Med predstavi-tvami je šolska novinarka Natja Levec in-tervjuvala občinstvo. Učenci so pripovedo-vali, da za njih prosti čas pomeni čas, ki ga

preživijo tako, kot sami želijo. V prostemčasu obiskujejo različne dejavnosti, zeloradi se družijo s prijatelji, nekateri pa gapreživijo za računalnikom. S temo zabava in prosti čas mladih se bo-do učenci srečali še na medobčinskem innacionalnem parlamentu.

Mentorici šolske skupnosti in parlamenta na OŠ Trzin:

Mateja Peric in Maja Završnik

VDomžalah, Trzinu in Kamniku je letos že petič zapored in-tenzivno razsajala kultura, in sicer v času dnevov kulture, ki

so se odvijali med 16. in 20. januarjem.Tako poimenovani Kulturni festival je pred petimi leti prebudilaekipa zagnanih mladih študentov iz domžalskega študentskegakluba, njihov cilj pa je bil, da bi mladim ustvarjalcem na podro-čju kulture ponudili podporo in vzpodbudo za njihovo kulturnoin umetniško izražanje v okviru dejavnosti in ustvarjanja, s katerose ukvarjajo, najsi bo to na področju filma, poezije, slikanja, glas-be, fotografije, proze ...Letošnje dneve kulture so začeli mladi umetniki iz Ljubljane,Mengša in Domžal, in sicer so se na otvoritvi v domžalskem do-mu prvič predstavili mag. umetnosti Andreja Čeligoj s svojimi ži-vopisanimi slikami, nadebudna dijakinja bežigrajske gimnazijeKatja Ilovar s haikuji in fotografijo ter študentka arhitekture, kise že lahko pohvali z izdano pesniško zbirko, Urška Cerar. Spo-znali pa smo tudi ljubezensko poezijo Gašperja Bajca.Od besed poezije in podobe slik ter fotografij, ki so sedle v srce,so v naslednjem dnevu kotičke domžalske galerije napolnili zvokijazz zasedbe Fake Orchestra. Kljub temu da se je Fake Orchestrapredstavil v nekoliko okrnjeni zasedbi, je bilo občinstvo navduše-no nad njimi, še posebej nad vokalom pevke Ane Vipotnik. Vokviru festivala je tudi v petek sledil koncert, in sicer dveh pri-znanih slovenskih glasbenikov, Guštija in Polone, ki sta nastopilav kamniškem Domu kulture. V kamniški Kotlovnici, kjer je sledi-la zabava po koncertu, pa so se predstavile mlade punk skupine. V dneve kulture je bil tradicionalno vključen tudi Trzin. Sicer v

programskem smislu le s prostorom, pa vendar. Predzadnji danfestivala so se v KUD-u Franca Kotarja občinstvu prvič predsta-vile mlade, neuveljavljene glasbene skupine. Občinstvo se je takolahko zibalo v ritmih skupine mladih D.J.-jev Extreme music re-cords, skupine s pomenljivim imenom Nove konzerve ter skupi-ne Lucky stroke. Skupine so poskrbele za dobro zabavo, glasba,ki je prihajala iz zvočnikov, pa tokrat ni preveč motila sosedov.Kar nekaj obiskovalcev pa je bilo mnenja, da je takšnih koncer-tov premalo, in da bi jih bilo potrebno organizirati več kot enkratletno. In to ne le v Trzinu, temveč tudi v drugih krajih v naši regi-ji.Po toliko dneh kulture za mlade in mlade po srcu, seveda ni smelmanjkati ščepec kulture tudi za naše najmlajše. Malčki od trehdo desetih let so bili tisti gledalci, katerim je bila namenjena lut-kovna predstava studia Lutkarnice iz Kopra. V predstavi O kuž-ku in muci, ki se prav dobro razumeta, so malčki s svojimi nasve-ti med predstavo le-to aktivno sooblikovali. Veterinarka Maja, kije svojega kužka in muco v predstavi spoprijateljila, pa je bila nadaktivnostjo otrok navdušena. Letošnji dnevi kulture so se zaključili v popolnoma satiričnoobarvanem slogu, kjer se je, pretežno študentski publiki, predsta-vil Dejmo Stisnt Teater s komedijo Diareja za predsednika. Smehje napolnil dvorano KUD-a Franca Bernika in dokazal, da kultu-ra ni nujno zgolj nekakšno strogo resno udejstvovanje, temveč dase lahko brezskrbno drži za roke z veseljem.

Mateja Erčulj

odsevodsev2828

Trzinci po hudem boju klonili

Utrip Trzin : Vrani Vransko 81:85

(22:27) (20:23) (25:13) (14:22)

Prva tekma drugega dela 3 SKL se je odigrala v telovadnici OŠDomžale, saj se je v trzinski telovadnici pet minut do začetka te-kme na ogrevanju razbila košarkarska tabla. Po hitrem posredo-vanju so se vsi strpali v avtomobile in tekmo začeli na drugi lo-kaciji le pol ure po napovedanem začetku tekme. Zaradi razbitetable so gostje še pred sodniškim metom izvedli dva prosta me-ta, po sodniškem metu pa igrali odlično in vodili že z 9:0. Trzin-ci so izredno težko dosegali koše, predvsem zaradi ozke obram-be Vranov in tudi nenatančnih zaključkov. Četrtina se je končalasicer z visokim rezultatom 22:27 za Vrane, a se je tekma umirilain ekipi sta v nadaljevanju igrali izenačeno. Celo drugo četrtinoso tako utripovci lovili mini razliko, a so vrani vse napore odbiliin v polčas odšli z 8 točkami naskoka. Drugi polčas so predvsemzaradi taktičnega menjavanja obramb Trzinci dosegali lahke ko-še iz protinapadov. Uspeli so zmanjšati razliko in tudi povedli.Tudi zadnjo četrtino so bolje začeli domači in pet minut uspe-šno odbijali napade. Tri minute pred koncem so domači še vodi-li za 7 točk in kazal se je umirjen zaključek. Vrani pa se nisopredali in z izredno motivirano grobo obrambo in skoraj neverje-tnim odstotkom meta v napadu hitro zmanjševali razliko, takoda so zadnjo minuto izenačili in na koncu zmagali s štirimi to-čkami razlike.

UTRIP TRZINZakrajšek J. 5 (2:1), Polanc P. 12, Erčulj M. 15 /1/, Novak B. 23(2:1) /4/, Stadler B. 4, Popovič M. 4, Podgoršek U. 8 (7:4), Šer-cer G. 4 (2:0)

VRANI VRANSKOLUKAN 10 (3:2), OCVIRK L. 9, /1/, OCVIRK Ž. 22 (5:4) /4/,ZIDAR 4 (4:2), MAROVT 5 (2:1) /1/, POZNIČ 1 (2:1), TU-RENŠEK 34 (8:7), /3/

Matjaž Erčulj

Prepričljiva zmaga Trzincev

Parklji mladi : Utrip Trzin66 : 92

Rezultat po četrtinah: 12:30, 24:26, 14:17, 16:19Utrip Trzin: Zakrajšek 2, Polanc 19 (5:3), Erčulj 13 (1*3), Pogačar 4 (8:2), Novak 24 (5*3, 1:1), Florjanc 4, Stadler 5 (1*3),Popovič, Žugelj 4, Podgoršek 7 (4:3), Šercer 10 (1*3, 7:3)

Tekmo zadnjega kroga so Trzinci ponovno dobili prepričljivo inlahko. Proti Ekipi Parklji mladi so zmagali s 26 točkami razlike, skončnim rezultatom 66:92. O zmagovalcu skozi celo tekmo ni bi-lo dvoma, tako se je ekipa Trzina v mislih že pripravljala na težkotekmo proti Podbočju. Na tekmi so dobili priložnost vsi igralci, invsi so jo dobro izkoristili.

Pogled na lestvico:Drugo mesto s tremi porazi si delijo Trzin, Fenomeni in Logatec.Prvo mesto drži Podbočje z enim samim porazom. Ob predpo-stavki, da Podbočje zgubi kakšno tekmo, in da Trzinci zmagajovse tekme do konca, lahko še vedno osvojijo prvo mesto.

Kolesarske poti po Ljubljanski urbani regiji

Ljubljanska urbana regija, v katero sodi tudi Trzin, si prizadeva za celovito ureditevkolesarskih in pešpoti, ki naj bi povezale vse zanimive kraje v regiji in pripomogle k

večji uporabi drugih načinov prevozov ter pohodništva. Želijo, da bi bilo s temi potmienakomerno pokrito celotno območje regije, posebno pozornost pa naj bi pri tem name-njali naravnim, kulturnim, zgodovinskim, športnim in turističnim zanimivostim ob po-teh. Sprva nameravajo te poti speljati po že obstoječih stezah, poteh in cestah, kasnejepa naj bi spodbudili tudi ureditev novih povezav ter navezave na podobne poti v sose-dnjih regijah. Ob poteh bodo spodbujali postavitev informativnih tabel in informacijskihtočk, izgradnjo kolesarnic, servisnih objektov, možnosti za izposojo koles ter tudi sezna-njanje s tem, kje ob poti so okrepčevalnice in tudi gostišča. V prvem obdobju načrtujejoureditev 32 kolesarskih poti na celotnem območju regije, poti pa naj bi bile namenjenerazličnim ciljnim skupinam: družinam, povprečnim rekreativcem in tudi zahtevnejšimgorskim kolesarjem.Podobne načrte imajo tudi s pohodniškimi in drugimi pešpotmi. Po-skrbeli bodo za to, da bo večina teh poti krožnih, tako da se bo mogoče vrniti na izhodi-šče, pri njihovem urejanju pa se še zlasti zanašajo na pomoč lokalnih turističnih, špor-tnih in drugih organizacij. Kolesarske in pešpoti bodo predstavili na spletni strani: http:// www.gremonapot.si (to je za zdaj še delovno ime), kjer bo vsaka pot natančno opisa-na z obširnim besedilom v obliki »zgodbe«, popestrenim s kakovostnimi fotografijamizanimivosti ob poti. V opisu bodo predstavljene glavne zanimivosti ob poti, gostinskaponudba in seveda napotki, informacije, opis terenov in drugo, kar sodi zraven.Kasnejenameravajo še zlasti okrepiti sodelovanje z vzgojno- izobraževalnimi ustanovami in stem zagotoviti ozaveščanje mladih in jih spodbujati k alternativnim oblikam prevoza.Ocenjujejo, da bodo za celoten projekt potrebovali 160.000€, del denarja pa nameravajopridobiti tudi iz evropskih sredstev.

Društvo krajanov Limbarska Gora

VABI NA TRADICIONALNO PRIREDITEV

JUBILEJNI 20. POHOD PO NAGELJ

NA LIMBARSKO GORO

KI BO 9. MARCA 2008.

KULTURNI PROGRAM OB 11. URI

Ob tej priložnosti bo izdan tudi jubilejni zbornik prireditve.

Za zabavo bo skrbel Ansambel bratov Poljanšek

Prijetno in zabavno bo !

odsevodsev 2929

Spet jih je razganjalo!Začetek meseca kulture so nekulturni-

ki spet obeležili na svoj način. Mednočnim pohodom s petka na soboto, od1. na 2. februar, so si privoščili razdiralno»zabavo« po Mlakarjevi cesti. Očitno z al-koholom pregrete glave so »sproščali« sprevrnjenim težkim cementnim košem zasmeti pred vrtcem, še zlasti dejavni pa so

bili (domnevamo, da za takšno »težaškodelo« ni bil dosti le en huligan) pred križi-ščem Mlakarjeve in Kidričeve ceste. Nazelenici pred križiščem so izruvali oznakoza plinovod, v samem križišču pa so podr-

li kažipot za gostilno Trzinko in oglasnotablo Planinskega društva Onger Trzin.Mogoče je bila smer divjaškega pohodaravno v nasprotni smeri, vsekakor pa bidivjaki lahko svoje junaštvo dostojno za-ključili tako, da bi pri svojih domovih raz-bili vhodna vrata in tudi tam naredili kajškode, da bi naslednji dan z mačkom vsaj

lahko ugotavljali, da ima njihovo razkazo-vanje moči luni tudi negativne posledice vdenarnicah. Težko je razumeti takšno no-čno »junaško bahanje« s preveč neizkori-ščene energije in razkazovanje zagrenje-

nosti nad svojo bedo. Ti neznanci nimajoniti trohice srčne kulture in zavedanja, dapripadajo skupnosti, ki je lahko boljša,prijetnejša, če se za to vsi potrudimo. Pre-seneča pa tudi, da nihče od sosedov ni sli-šal ali opazil tega vandalskega početja.Ali res tako trdno spijo ali pa so prevečboječi, da bi zavrteli telefonsko številko

policije? V Trzinu pogosto vidimo razli-čna intervencijska vozila varnostnihslužb, ampak kot kaže, je takih obhodovpremalo. Mogoče pa varnostniki tudi mi-slijo, da to ni njihov problem.

Komu je napoti most?Saj poznate tisto: mladost je norost -

čez vodo skače, kjer je most! Ampakče je most, ga pa tudi razdrejo! Komu jebil v napoto most preko potočka, ki ome-juje Brodišče in se steka v Pšato? Prav go-tovo je bil koristen za tamkajšnje prebi-valce, zato je nerazumljivo, da so ga mul-ci že večkrat razdrli. Zakaj je treba delatiškodo in se za to tudi kar precej potrudi-ti, saj mostiček le ni bil tako slabo nare-jen. Ostale so le železne grede, preko ka-terih so bile položene debele deske mo-stu. Nekateri od sosedov vedo povedati,da celo poznajo nepridiprave, in pravijo,da bi morali tudi njihovi starši vedeti započetje svojih otrok. Če je res, zakaj neukrepajo? Prav gotovo pa bi se, ko hodijo

mimo razdrtega mostu, lahko vprašali, čenimajo njihovi otroci slučajno kaj zaslugza to razdejanje. Mladim bi morali dopo-vedati, da takšno početje ni junaštvo inda neti le slabo voljo tistih, ki mostičekpotrebujejo. Odvečno energijo bi lahkoizkoristili za nešteto drugih, bolj koristih

početij. Mogoče celo za čiščenje okolicesvojih domov.

Kot ugotavlja urednik Odseva, da semladi ne vključujejo v različne dejavno-sti, bi mu postregel z nasprotno ugoto-vitvijo, kakšna je lahko obšolska dejav-nost mladih ali mlajših šolarjev. Trebaje kar nekaj vztrajnosti in moči, da serazkrije, kaj je pod mostom! In to ni pr-vič, da starši ne vedo, kod se potikajonjihovi otroci in kaj počnejo. Če saminiso dovolj korajžni, si pomagajo s pri-jatelji iz drugega območja. Ali si nabi-rajo izkušnje za kasnejšo dejavnost? Tanesmiselna dejavnost se prenaša iz ge-neracije v generacijo. Ogorčeni občan

odsevodsev3030

Še tretja antena za mobilno telefonijoPred časom so na strehi poslopja pod-

jetja Avto Aktiv namestili anteno zamobilno telefonijo operaterja Tušmobil.Kot je že v navadi, prej za soglasje nisovprašali sosedov ali vsaj Občine. Na Občino so kmalu po tem, ko je ante-na začela delovati, začeli deževati ogor-čeni klici občanov, živečih v neposrednibližini in na območju hriba Onger, sajnaj bi se jim poslabšal televizijski spre-jem nekaterih programov, še zlasti ORF1 in ORF 2, pa tudi sprejem televizijske-ga signala operaterja T-2. Kolikšno in ka-ko škodljivo je sevanje antene, pa tako,kot pri prejšnjih dveh - anteni Mobitelain Simobila, ki sta postavljeni v bližini -nihče od prizadetih nič ne ve. Verjetnose še spomnite, kako so v nekaterih kra-

jih zaradi nevarnosti sevanja preprečilipostavitve takšnih anten. Občina se je tokrat odzvala in je zaprosi-la Tušmobil, da jim posreduje poročilo omeritvah sevanja po zagonu antene in ookoljevarstvenih dovoljenjih, ki naj bi jihza postavitev takšne antene imeli. Opera-ter naj bi tudi pojasnil, kdo in na podlagičesa je odobril postavitev antene, od kdajantena deluje in pojasnilo, ali prihaja doseštevanja sevanj vseh treh anten. Pozvaliso jih tudi, da za naše glasilo pripravijoporočilo o tem, vendar do zaključka re-dakcije tega pojasnila nismo prejeli, vse-kakor pa bomo to poskusili dobiti do izi-da naslednje številke. Seveda pa bomo otem povprašali tudi na pristojnih službahna Ministrstvu za okolje in prostor.

Kako do najema stanovanja za tretje življenjsko obdobjeČas, ko bo v Trzinu zgrajen dom za sta-

rejše občane z oskrbovanimi najemni-mi stanovanji, se iz meseca v mesec pre-stavlja v nedoločljivo prihodnost, zato ver-jetno ni odveč, če povemo, da starejši od65 let lahko dobijo že zdaj najemna stano-vanja pri Nepremičniskem skladu, ki delu-je v sklopu Pokojninskega in invalidskegazavarovanja. Ta sklad ima 2.873 namen-skih najemnih stanovanj, ki jih oddajajoupokojencem v 119 krajih po vsej Sloveni-je. Ob tem je Sklad tudi lastnik 99 oskrbo-vanih najemnih stanovanj v Celju, Ljuto-

meru, Logatcu, Mariboru in Novi Gorici.Med najemnimi stanovanji prevladujejogarsonjere in enosobna stanovanja s pov-prečno površino 38 m2. Oskrbovana sta-novanja so tudi arhitektonsko prilagojenastarejšim ljudem, ki si lahko v večstano-vanjskih stavbah privoščijo lastna gospo-dinjstva. Namenjena so predvsem ljudem,starejšim od 65 let, ki jim zdravstvene inekonomske razmere to dopuščajo. V njihlahko najemniki dobijo določeno pomoč,predvsem zdravstveno, in to 24 ur na dan.Vsa najemna stanovanja oddajajo v skladu

s pravili za oddajo stanovanj v najem. Vsi,ki bi jih zanimal najem, pa podatke o pro-stih najemnih stanovanjih lahko dobijo priNepremičninskem skladu pokojninskegain invalidskega zavarovanja (Mala ulica 5,1000 Ljubljana, tel.: 01/ 300 88 11). Podat-ke o prostih najemnih stanovanjih pa najbi bilo mogoče dobiti tudi v pristojnihdruštvih upokojencev. Oskrbovana najemna stanovanja namera-vajo zgraditi še v Kopru, Kranju, Krškem,Ljubljani, Murski Soboti, Radovljici, Tre-bnjem in v Trzinu.

Obvestilo staršem novorojenčkov

Zaradi varstva osebnih podatkov, ki ga ureja Zakon o varstvuosebnih podatkov (Uradni list št. 94/2007) Občina ne sme

več brez dovoljenja prizadetih oseb pridobivati podatkov o tem,kdaj in v kateri družini se je rodil otrok, in pošiljati čestitk inobvestil o možnosti pridobitve pomoči ob rojstvu otroka na na-slov staršev novorojenca. Zato prosimo prihodnje mlade starše, kibodo želeli dobiti darilo Občine Trzin oziroma zaprositi za social-no pomoč ob rojstvu otroka, da z ustreznim dopisom oziromavlogo obvestijo občino o rojstvu otroka in izbiri darila ter zaprosi-jo za socialno pomoč ob rojstvu, kolikor so do nje upravičeni. Starši novorojenih otrok lahko zaprosijo za eno od naslednjih da-ril:

enoletno naročnino na eno od izbranih revij:• Mama• Moj malček• Otrok in družina

Ali

eno od knjig:• Mali jaz• Naš dojenček• Otrokovo prvo leto

• Otroci, otroci• Otroške bolezni• Mami, skuhaj to še enkrat• Alergije pri otrocih

Knjige so na ogled v vložišču na Občini Trzin.

Do enkratne denarne socialne pomoči ob rojstvu otroka je posprejetih Spremembah in dopolnitvah Pravilnika o kriterijih zaugotavljanje upravičenosti do občinske socialne pomoči (Uradnivestnik Občine Trzin št. 11/2003) upravičena družina, katere sku-pni dohodki, ki so osnova za izračun dohodnine, v preteklem letune presegajo 1.669,17 € bruto mesečno na družinskega člana.Upravičenec je eden od staršev novorojenca, ki ima skupaj z no-vorojencem stalno bivališče v Občini Trzin.

Rok za vložitev vloge je tri mesece od dne otrokovega rojstva. Vlogo vložite na Občini Trzin, Mengeška cesta 22.

Za dodatne informacije se obrnite na tel. št. 01/564 45 44 - Andreja Kočar ali Polona Jerše.

Andreja KočarSvetovalka župana za družbene dejavnosti

odsevodsev 3 13 1

MLADI FORUM SD

vabi na okroglo mizo na temo

NEVARNOSTI NA INTERNETU,

ki bo v ponedeljek, 11. februarja 2008, ob 17.30 uri

v domžalskem domu, Ljubljanska 58 (bivša knjižnica).

Okrogla miza je namenjena tako staršem kot mladim,

ki želijo zavarovati sebe in svoje otrokepred negativnimi

vplivi in nevarnostmi sodobnega komunikacijskega orodja.

Va b l j e n i !

Informacije na telefon: 040 42 33 25 (Mateja Kegel)

ali 051 879 270 (Aleš Sazonov)

Generalni sekretarOZN v JabljahV petek in soboto, 25. in 26. januarja2008, je bil na obisku v Sloveniji generalnisekretar Organizacije združenih narodovBan Ki-moon, o čemer so poročali domalavsi slovenski mediji, saj je bil to prvi obiskgeneralnega sekretarja osrednje mednaro-dne organizacije v samostojni Sloveniji.Slovenska javnost je bila tudi obveščena opogovorih, ki jih je imel Ban Ki-moon spredsednikom vlade in države. Redko kdopa je zapisal, da se je visoki politični pred-stavnik zadrževal neposredno v naši bliži-ni. Namreč, generalni sekretar OZN si je ssoprogo Ban Soon-taek ter z zunanjim mi-nistrom Dimitrijem Ruplom in soprogo vsoboto, 26. januarja, ogledal Center ev-ropske prihodnosti (CEP), ki ima prosto-re v grajskem kompleksu. Ogled CEP-a jebil v okviru njegovega obiska najbrž pre-dviden tudi zato, ker je Ban Ki-moon člansvetovalnega odbora Centra za evropskoprihodnost že od njegove ustanovitve2006, in je svoje članstvo v tem odboruohranil tudi po prevzemu funkcije general-nega sekretarja OZN. Verjamemo, da jeBan Ki-moon zaradi prijetne večerje z go-stitelji ter ob zahvalah za sodelovanje izvr-šnega direktorja Elvina Klobase v svojodomovino odnesel lepe spomine na našekraje.

Mateja Erčulj

Po razvitosti Trzin na drugem mestuSlovenska vlada je za letos določila sto-

pnjo razvitosti posameznih občin v dr-žavi. Pri tej razvrstitvi so si pomagali z inde-ksom razvojne ogroženosti občin, ki so gadoločili s pomočjo podatkov o poslovnih re-zultatih gospodarskih družb v posameznihobčinah ter ob upoštevanju višine dohodni-ne na prebivalca (izračunane iz triletnegapovprečja in ob upoštevanju števila prebi-valcev) in števila delovnih mest. Pri izraču-nu indeksa ogroženosti so upoštevali tudiindeks staranja prebivalstva s primerjanjempodatkov o številu prebivalcev, starih med 0in 14 let ter od 64 let naprej. Upoštevali sotudi stopnjo registrirane brezposelnosti terzaposlenosti v posamezni občini, pri kazal-cih razvojnih možnosti občin pa so upošte-vali površine posebnih varstvenih območij,opredeljenih kot Natura 2000, delež prebi-

valstva, ki imajo urejeno javno kanalizacijo,poseljenost občin ter delež kulturnih spo-menikov oz. enot kulturne dediščine v posa-meznih občinah.Trzin se je pri teh izračunih spet zelo dobroodrezal, saj je med 210 občinami zasedeldrugo mesto z indeksom ogroženosti 45, ta-koj za Mestno občino Ljubljana, ki ima tainsdeks 37,7. Dokaj dobro sta ocenjeni tudiobčini Domžale (indeks ogroženosti 64,7)in Mengeš ( indeks 69), dobro pa se držijotudi druge občine z našega območja: Ka-mnik (75,1), Dol pri Ljubljani (78), Ko-menda (85,6), Lukovica in Vodice (89,6)ter Moravče (90,1). Najslabše so se na temseznamu ogroženosti izkazale nekatere po-murske občine, saj ima Kuzma indeks160,6, Šalovci 155,8, Rogašovci 155,2 inSolčava zgolj 150,1 točke.

Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev

Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo v občini Trzin 12. marca 2008opravljalo pomladanski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev.

Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnikov za komunalne odpadke.

Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki kot so: embalaža škropiv, olj in barv, lakov in podobno, katere odstranjujemo v posebniakciji odvoza nevarnih odpadkov. Ravno tako ne sodijo med kosovne odpadke iz gospodinjstva avtomobilski deli,akumulatorji, gume in sodi, poleg že naštetega tudi ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, vej drevja in živih meja.

Z razumevanjem!

� � �

Zbiranje in odvoz nevarnih odpadkovObveščamo vas, da bomo v Občini Trzin v sredo, 16. aprila 2007 izvedli zbiranjein odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Nevarne odpadke iz gospodinjstev bomo 16. 4. 2008 sprejemali od 15.30 do 17.00 ure na dvorišču Mengeške 9, Trzinod 17.30 do 19.00 ure na parkirišču pred trgovino Mercator

Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov.

Hkrati opozarjamo: * Nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega

mesta. * Tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano. * Odpadki iz iste skupine se ne smejo združevati v večjo embalažo, ker lahko

pride med njimi do kemične reakcije. * Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi

upoštevale varstveno tehnična navodila, pridobljena ob nakupu izdelka

Lep pozdrav!

odsevodsev3232

Razbremenilnik so že namestili

Že od jeseni na jugozahodnem pobočjuOngra poteka zamenjava kanalizacijskihin vodovodnih cevi, ki povezujejo soseskoT-5 z ostalimi komunalnimi vodi v nase-lju. Kot smo že pisali, so morali poskrbetiza večji premer cevi kanalizacije tako, daposlej ne bo prihajalo do težav ob mo-čnejših padavinah. Do zdaj so namrečmeteorne vode večkrat zalile tudi vode zafekalno kanalizacijo. Pri križišču Ulicepod gozdom in Ulice Kamniškega bata-ljona so, med drugim, namestili velik ko-lektor, od katerega bodo odvečne meteor-ne vode speljali proti Pšati. Pri namešča-nju težkega betonskega bloka kolektorjaso si delavci pomagali z velikim dviga-lom, ki je med Trzinci vzbudilo zelo veli-ko pozornosti, saj tako velikega dvigalana tem območju verjetno še ni bilo.

Trzinci mislimo širše

Ali ste prepoznali Andraža Štefeta? Več Trzincev nam je namignilo, da naj v Odsevuobeležimo, da nas z velikih jumbo plakatov spet pozdravlja naš soobčan. Ker je to do-kaz, da tudi Trzinci mislimo širše, objavljamo sliko Andraža, ki se ob jutrih rad sezna-ni z najnovejšim dogajanjem doma in po svetu.

Šaljive oznake

V Trzinu nas večkrat opozarjajo na ču-dno postavljene prometne oznake in zme-do, ki jo bi lahko povzročale ob strik-tnem upoštevanju tistega, kar od nas zah-tevajo. Bralec pa nas je opozoril tudi našaljivo postavitev znakov na povezovalnicesti, ki za gostilno Narobe povezujeJemčevo cesto z Mengeško. Če upošteva-mo prvi znak, smo na območju t.i. cone30, kjer naj bi vozili največ 30 km/h, nakoncu ulice pa lepo preberemo, da naj bivozili sto. Seveda ne gre za to, le znakstop je nameščen tako, da ga v celoti lah-ko vidimo šele v zadnjem hipu. Za Trzin-ce to sicer ni problem in se temu le na-smihamo, lahko pa bi zmedlo kateregaod gostov sosednjega gostišča, ki je pre-več pogledal v kozarec.

odsevodsev 3333

Letimo - drvimo, še malo in bo konec meteorološkega zimske-ga trimesečja. Medtem pa ima koledarska zima še nekaj te-

dnov časa, da nadoknadi, česar ni prinesla meteorološka. Od leto-šnje zime nismo imeli do sedaj niti z-ja. Vsaj mraz je dal v drugipolovici decembra nekaj od sebe, januarja pa je spet udaril »vro-činski« val. Povsod po državi je bila povprečna mesečna tempera-tura precej nad povprečjem. V osrednjem delu, kjer domujemo tu-di Sekirnikovi, je bilo kar od 3 do 4 stopinje Celzija topleje oddolgoletnega povprečja ali kot se reče temu bolj učeno - odklon jebil statistično pomemben (statistika pa je menda največja laž, čene upoštevamo politike...). Zato ne čudi, da so plugi in lopate po-čivali, pa tudi soli je šlo bolj malo, pa nič zato! Je ostala pa za to,da bomo solili pamet tistim, ki imajo težave z njo, s soljo namreč,ne pametjo! Tudi pri soljenju smo Trzinci nekaj posebnega, a takopač mora biti, ker nam to narekujejo dekre-ti in papirji, ki so jih podpisali sam presve-tli vladar in njegovi ministri. Da s slednjimini šale, smo lahko videli tudi minuli mesec,saj so kljub nekaterim vremenskim nevše-čnostim še vedno vsi na svojih stolih. Respa je, da imajo nekateri zelo majave noge,ne ministri, stoli vendar! Ostanimo pri so-ljenju - nihče se do sedaj še ni vprašal, za-kaj je potrebno soliti stranske oziroma lo-kalne ceste po ravninskem svetu dolin inkotlin, razen v izjemnih primerih (žled, si-birski mraz, obisk zunanjega ministraipd.). Takšne situacije pa so vse bolj redke.

Avtor teh vrstic še dobro pomni, kako se jenekoč vozil na smučeh po eni od ulic v lju-bljanskem predmestju. Resnici na ljubosmo vpregli kar fičkotovega kombija (prive-zali nanj močno vrv) in je šlo. Trajalo jenamreč več dni, da so očistili vse ceste, so-lili pa so le tiste, po katerih so vozili trolej-busi in takrat že tudi mestni »dizel« zelen-ci, in nekatere klance. Na enak način, le da je bila na vrvi pravamala četica, smo to počeli tudi na cesti iz Kranjske Gore proti Vr-šiču, seveda le do Erike, kjer se je cesta končala. Zime so bile boljali manj take, da ni bilo problemov glede prevoznosti - danes takoimenovane Ruske ceste, ki je bila - zaprta. Zdaj pa solimo vsev-prek in počez, vključno z bankinami, saj morajo vendar jeklenikonjički nemudoma priti v vsak kurji hlev na koncu vasi. Da nebo pomote - govora je o ravninskih prometnicah, ki jih je tudi vTrzinu kar nekaj: vse na območju starega Trzina, tudi »zahribskain podgozdna« strmina nista prav hudi, položno naklonino paima tudi večina mlakarskih ulic. Nekaj bolj pokonci so postavlje-ne predvsem nekatere ceste v zaledju IOC in tiste, ki so »vrezane«v jugozahodno pobočje Ongra.

Kakorkoli že, ko sem pred leti po Trzinu še vozičkal, sem zlastipozimi pogosteje hodil po mleko k Jemčevim na Jemčevi (kje padrugje...). Tako sem nekega zasneženega večera rekel otrokom, dagremo tokrat h kravicam na sankah, ne da bi slutili, da bomo »na-sankali«. Pripravil sem vse potrebno, oblekel otroke ter odšel vklet in celo posmirkal sani. Zunaj je še po malem snežilo, kar je leše povečalo čar zimskega večera. A glej ga, zlomka, večina ustalje-ne poti je bila splužena in na debelo posoljena, zato so sani vesčas cvilile in škripale. Nazaj grede smo rešili, kar se je rešiti dalo!Pri Čebulovem mostu smo zavili na sprehajalno pot ob Pšati, ki jebila na naše veselje še vedno pokrita z bolj ali manj deviško beli-no. O, kakšno olajšanje je bilo to, otroci pa so se v hipu spremeni-li v snežne krte. Če ne drugega, se je torej vsaj zaključek mlekar-

skega sprehoda končal po načrtu. Pa se vrnimo k letošnji zimi inzgodnjemu pustu (kar se menda zgodi zelo redko). Uresničile sose naše slutnje, da letošnji pust ne bo imel česa odganjati, saj tuspodaj zime v pravem pomenu niti nismo imeli. Podnebni narobesvet se, s krajšimi presledki, nadaljuje, in očitno nas čakajo tudi vletošnjem letu novi vremenski ocvirki.

Osrednji mesec meteorološke zime je po nižinah minil brezomembe vredne snežne odeje, precej več kot lani pa je bilo snegana višje ležečih smučiščih in v gorah. Prvi dve dekadi januarja jezaznamovalo oblačno in megleno vreme, v Ljubljanski kotlinismo imeli manj kot štiri (!) ure sonca. V primerjavi z decembrom,ko smo imeli opravka z ivjem, je bila januarska megla precej boljtemna in spolzka. Po hladni prvi tretjini meseca z nekaj ledenimi

dnevi je udarila »zahodna« cirkulacija, zato smo imeli do koncameseca nadpovprečno toplo. Tokrat smo dobili v Trzinu najmanjpadavin (preglednica), pa tudi na splošno je bil januar presuh. VLjubljani je padlo le 72 odstotkov povprečne januarske količinepadavin. Imeli smo 11 padavinskih dni (največ 18. 1.), proti kon-cu meseca pa je pogosto rosilo. 9 dni smo imeli opravka z meglo,7 s slano, 5. 1. pa je bila poledica, saj je deževalo na ohlajeno po-dlago. Dva dni pred žledom so bile v popoldanskem času opaženepo zraku frčeče snežinke! Mimogrede, v začetku februarja smo jihvideli le med dežjem... Ob tem ni odveč omeniti, da se zaradi pre-toplega januarja brsti pri vrtnicah že počasi odpirajo in da somnogi lastniki vinogradov pričeli z obrezovanjem. Očitno bo leto-šnja trgatev končana že avgusta. Ampak do takrat bo preteklo šekar nekaj vode po Pšati in trzinski fontani, predvsem pa se bo obvečerih redno postopoma (s)temnilo prav do nižin.

Trzinčanov Miha, občinski vremenski svetnik

Soljenje cest in pameti

Vremenska sekirica

Padavine na izbranih merilnih postajah januarja 2008(v mm oziroma litrih/m2).

Vir: Slovenski meteorološki forum, ARSO, privatna vremenska postaja Trzin.

POSTAJA/OBDOBJE januar 2008Trzin 39Domžale 44Ljubljana 51Vodice 63

Bomo imeli proti Grintovcem sploh še kdaj tak razgled, kot je bil januarja 2003? (Foto: T.M)

odsevodsev3434

N A P OV E D N I K D O G O D KOV V T R Z I N UZ A F E B R U A R I N M A R E C 2 0 0 8

22. 2. 2008 ob 16:00 Občni zbor društva upokojencev Žerjavčki Trzin DU Žerjavčki Trzin Avla OŠ Trzin23. 2. 2008 ob 18:00 Občni zbor PGD Trzin PGD Trzin Dvorana KUD1.3.2008 Košarkaška tekma: KK Utrip Trzin: DGN Ljubljana ŠD Trzin1.3. 2008 ob 11:00 Zaključno tekmovanje v orientacijski zimski ligi OK Trzin Območje ŠRP Trzin4.3. 2008 ob 16:30 Nastop učencev glasbene šole L’ Artko L’ Artko CIH7.3. 2008 Vabilo na čaj v Okrepčevalnici Barca (za ženske) Okrepč. Barca Okrep. Barca8.3.2008 Pohod: Strunjan - Piran - Portorož PD Onger Trzin8. 3. 2008 ob 10:00 Razstava ročnih del TD Kanja Trzin Avla CIH8.3. 2008 ob 16:00 Pregledni regijski nastop folklornih skupin TD Kanja Dvorana KUD11.3. 2008 ob 18:00 Spuščanje ladjic po Pšati na gregorjevo TD Kanja, OŠ15.3. 2008 Čistilna akcija v Trzinu Občina, trzinska društva15.3.2008 ob 18:00 Predstava KD Černeče: Tudi tat ne more več pošteno krasti DU Žerjavčki Trzin Dvorana KUD20.3. 2008 ob 19:00 Kulturni večer Občina, župan DMR25.3. 2008 ob 18:00 Proslava ob materinskem dnevu KUD Dvorana KUD28.3. 2008 ob 19:00 Občni zbor TD Kanja Trzin in priložnostna razstava TD Kanja Trzin CIH

Resnična moč biva v tebi,če zmoreš ostati miren,ko vsi izgubijo glavo in s prstom kažejo nate;če ohraniš zaupanje, ko vsi ostali dvomijo,če ne sovražiš, ko vsi sovražijo,če misliš, a ti misli vedno ostanejo čiste, in če znaš z nasmehom sprejeti zmago in poraz.

Rudyard Kipling

V SPOMIN IN ZAHVALO

Odšel si tja, kjer vedno sije sonce. Umrl nisi, ti zdaj spišin v naših srcih živiš.

Veliko prezgodaj nas je zapustil naš dragi

KRISTJAN MIKLAVČIČ - JANI18.8.1977 - 23.12.2007

V globoki žalosti in z mislijo, da nismo bili sami, se iskrenozahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.Hvala vsem, ki ste mu stali ob strani, sorodnikom, požrtvoval-

nim prijateljem in prijateljicam, zdravstvenemu osebju, dr. Popadiču, sosedom, sošolcem, ribiški družini in

ge. Podbevšek Bredi za govor, sodelavcem, Alenki Semeja za na violini odigrano »Ptice trnovke«, g. župniku

za opravljen pogrebni obred.Srčna hvala za darovane prispevke za zdravljenje,

darovane sveče in cvetje.

Slovo je boleče.VSI NJEGOVI

Zdaj tam si našel,kar tukaj si zaman iskal.

Ob ukinitvi rubrike Ali ste vedeli

Ko sem pred dobrim letom napisal prvi prispevek iz niza, semga bralcem predstavil z Namesto zaključka ali Avtor se predstavi(Odsev, 11, 2006), tedanjemu uredniku, ki je kasneje niz poi-menoval z Ali ste vedeli, pa sem ga pospremil z naslednjimi be-sedami:»Naj o argumentih za objavo govori Zaključek. Prepričan sem,da poskus v to smer ne bo nikomur škodil in nikogar užalil. Tu-di če bo odvzel prostor drugim temam, ne bo prav hudo naro-be, menim, da naj v svojem časopisu vsakdo najde kaj zase. Čepa bo koga naučil česarkoli zanimivega ali koristnega, bo dose-gel svoj namen. Moje mnenje je, da mnogi ljudje, ki jih zanima-jo mnoge stvari, v ta namen ne želijo kupovati posebnih časopi-sov, temveč želijo to prebrati v svojem časopisu. Naj čas pokažein bralci presodijo, ali imam prav!«Še vedno mislim enako, le tega ne vem, če in kako so bralci pre-sodili; do mene ni prišla nobena kritika, pa tudi pohval ni biloveliko. Morda pa je tudi to nekakšna pohvala, nezadovoljni soobičajno bolj glasni od zadovoljnih.Kakorkoli, novi urednik se je v soglasju s sodelavci odločil, daniz zaenkrat prekine. Če si bo premislil in me povabil k nada-ljevanju, se bom z veseljem odzval. Predvsem zgodba o toplotisi zasluži dostojen zaključek s praktičnimi nasveti, obljubljeni-mi na začetku.Pa še tole. Ti prispevki niso imeli nič opraviti z mojim udejstvo-vanjem v občinskem svetu in zavestno sem se izogibal temam,ki bi utegnile biti kočljive glede tega. Zato bi bilo nepotrebno intudi neprimerno, da bi k svojemu imenu pritikal kakršnokolipripadnost. Na mnenje nekaterih, da je ravno to prikrito ogla-ševanje, pa lahko odgovorim le, da bi bil samo vesel, če bi mi vOdsevu še kdo delal družbo pri podobnem prikritem oglaševa-nju.

Drago Kostevc

Delavnice Turističnega društva Kanja Trzin:

Vsak ponedeljek od 16.30 do 18.30 v CIH TD Delavnica ročnega vezenjaFolklora: - otroška skupina vsak četrtek 13.30 - 14.15 OŠ, TD Vaje

- odrasla folk. skupina vsak četrtek 20.30 - 22.00mala telovadnica OŠ TD Vaje

Rezbarstvo: vsak torek od 17.00 do19.00 -teh. učilnica OŠ TD Delavnica Opombe: Več informacij o pridetvah PD Onger dobite na spletni strani www.onger.org. Dodatne informacije o prireditvah so na voljo tudi v Občinskem informativnem središču na Ljubljanski c.12f in po telefonu številka 01/564 47 30.

Smeh je zdrav! - Trzin · cmerimo. Že stara modrost pravi, da je smeh pol zdravja. Tudi Prešeren...

Documents

Transcript of Smeh je zdrav! - Trzin · cmerimo. Že stara modrost pravi, da je smeh pol zdravja. Tudi Prešeren...